Datasets:

yiyic

/

oscar_slv_Latn_dev

like 0

Kratki nasveti strokovnjakov s področja pridelave zelenjave, sadja, cvetja … Kako in kdaj sejati in saditi, kdaj obrezovati, koliko gnojiti, kako kombinirati vrtnine, kako načrtovati okrasni vrt … 29.06.2018 5 min Deli Facebook Twitter E-Mail Deli Radič za vse leto Konec junija in v začetku julija lahko sadimo in sejemo na gredice, ki so ostale prazne po spravilu solate, redkvice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Ena od vrtnin, ki bo dobro uspevala na izpraznjenih gredicah, je radič. Davor Špehar z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet bo pojasnil, za katerimi vrtninami lahko posadimo ali posejemo radič, kateri so njegovi dobri in slabi sosedi in katero sorto radiča lahko posadite že zdaj, s katero pa je bolje še nekoliko počakati. Zdaj je pravi čas, da poskrbite, da bo domači radič na krožniku od jeseni do pomladi. Konec junija in v začetku julija lahko sadimo in sejemo na gredice, ki so ostale prazne po spravilu solate, redkvice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Ena od vrtnin, ki bo dobro uspevala na izpraznjenih gredicah, je radič. Davor Špehar z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet bo pojasnil, za katerimi vrtninami lahko posadimo ali posejemo radič, kateri so njegovi dobri in slabi sosedi in katero sorto radiča lahko posadite že zdaj, s katero pa je bolje še nekoliko počakati.

Desetletja: 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. - 320. pr. n. št. - 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. Leta: 327 pr. n. št. 326 pr. n. št. 325 pr. n. št. 324 pr. n. št. 323 pr. n. št. - 322 pr. n. št. - 321 pr. n. št. 320 pr. n. št. 319 pr. n. št. 318 pr. n. št. 317 pr. n. št. Dogodki[uredi | uredi kodo] konec lamijske vojne Rojstva[uredi | uredi kodo] Smrti[uredi | uredi kodo] 7. marec - Aristotel, grški filozof (* 384 pr. n. št.) Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=322_pr._n._št.&oldid=3857324« Kategorija: Leto 322 pr. n. št. Čas zadnje spremembe strani: 16:18, 8. marec 2013. Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej Pogoje uporabe.

Ob 27. januarju, mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, je Muzej novejše zgodovine Slovenije pripravil razstavo Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih – predmeti v zbirkah Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki si jo je možno ogledati med 25. januarjem in 12. februarjem 2017. Zgodbo slovenskih taboriščnikov dopolnjujejo predmeti, ki jih muzej hrani v sedmih zbirkah. Najobsežnejša zbirka predmetov iz zaporov in taborišč obsega 1077 predmetov iz nemških in italijanskih zaporov in taborišč. Predmeti so v zbirki razvrščeni v tri sklope: predmeti odvzeti taboriščnikom ob prihodu, predmeti, ki so jih taboriščniki izdelali ali uporabljali v taborišču in predmeti, kijih je imelo taboriščno osebje. Že leta 1952 je Glavni odbor Rdečega križa predal takratnemu Muzeju narodne osvoboditve predmete taboriščnikov, ki so jim bili odvzeti ob prihodu v nemška taborišča. Ob odhodu domov so jih prevzeli nacionalni taboriščni odbori in predali Štabu za repatriacijo. 528 predmetov za katere niso našli lastnikov oz. se lastniki niso javili, pa so predali muzeju. Veliko gradiva je muzej pridobil tudi ob pripravi občasne razstave Okupatorjevi zapori in taborišča leta 1960. Rdeča nit razstave so žepne ure, ki so jih odvzeli pripornikom ob prihodu v taborišče. Ure so se ustavile ob različnem času. Nepremične kazalke tako simbolično kažejo čas v vojni, čas trpljenja, čas smrti in čas odhoda domov. Velikokrat se njihovi lastniki niso vrnili, ampak so prišle v domovino samo ure. Share: Rate: PreviousVabljeni na Kamnitnik NextGovor dr. Toneta Kregarja, Ljubljana 29. 1. 2017 About The Author Svobodna beseda Related Posts Vabljeni na Nanos 20 aprila, 2017 ZZB in Svobodna beseda tudi na F3ŽO 29 septembra, 2016 Vabljeni na 10. Šarhov pohod 24 marca, 2017 Ptuj: proslava in pohod 26 aprila, 2016 Zadnja številka Svobodne besede Objave Čestitka predsednika ZZB NOB Slovenije 20 novembra, 2022 Za vas smo izbrali Svobodna beseda Arhiv številk Želim se naročiti O nas Facebook ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspilerjeva 6 1000 Ljubljana E-poštni naslov uredništva: svobodna.beseda@gmail.com Telefon: 01 434 44 45; fax 01 434 41 17 Naročanje revije: romana.jemec@zzb-nob.si © 2016, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije | Revija Svobodna beseda | Vse pravice pridržane

Vse občine... Mestna občina Kranj Mestna občina Krško Mestna občina Maribor Mestna občina Murska Sobota Mestna občina Ptuj Občina Ajdovščina Občina Apače Občina Beltinci Občina Bled Občina Bloke Občina Brda Občina Brezovica Občina Cankova Občina Cerklje na Gorenjskem Občina Cerkno Občina Cerkvenjak Občina Cirkulane Občina Črenšovci Občina Črna na Koroškem Občina Črnomelj Občina Destrnik Občina Divača Občina Dobrepolje Občina Dobrovnik Občina Dornava Občina Duplek Občina Gorišnica Občina Gorje Občina Gornji Grad Občina Gornji Petrovci Občina Grosuplje Občina Hajdina Občina Hoče - Slivnica Občina Juršinci Občina Kanal ob Soči Občina Kidričevo Občina Kobarid Občina Kobilje Občina Komen Občina Komenda Občina Kostanjevica na Krki Občina Križevci Občina Kuzma Občina Ljutomer Občina Log - Dragomer Občina Loški Potok Občina Lovrenc na Pohorju Občina Majšperk Občina Makole Občina Markovci Občina Mežica Občina Miklavž na Dravskem polju Občina Mirna Občina Mirna Peč Občina Mislinja Občina Moravske Toplice Občina Mozirje Občina Naklo Občina Nazarje Občina Oplotnica Občina Ormož Občina Pesnica Občina Piran Občina Podčetrtek Občina Podlehnik Občina Poljčane Občina Prevalje Občina Rače - Fram Občina Radenci Občina Radlje ob Dravi Občina Ravne na Koroškem Občina Rečica ob Savinji Občina Ribnica Občina Rogaška Slatina Občina Rogašovci Občina Ruše Občina Semič Občina Slovenska Bistrica Občina Slovenske Konjice Občina Sveti Jurij ob Ščavnici Občina Šalovci Občina Šenčur Občina Škocjan Občina Škofja Loka Občina Šmarje pri Jelšah Občina Tišina Občina Tolmin Občina Trbovlje Občina Trebnje Občina Tržič Občina Turnišče Občina Velika Polana Občina Velike Lašče Občina Veržej Občina Videm Občina Vitanje Občina Vodice Občina Vojnik Občina Zagorje ob Savi Občina Zavrč Občina Zreče Občina Žetale Občina Žiri Javni zavod: Vsi javni zavodi... Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina Javni zavod Zdravstveni dom Grosuplje Skupna občinska uprava občin: Vse skupne občinske uprave občin... Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje Leto objave: Vsa leta... 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991 1990 Vrsta dokumenta: Vsi dokumenti... Neuradna prečiščena besedila Občinski akti Predlogi predpisov Javni razpisi/naročila Seje občinskega sveta Pristojnosti občin Strateški/programski dokumenti Seje nadzornega odbora Seje sveta zavoda NAJDENI DOKUMENTI Naziv dokumenta Sklep o vrednosti točke za izračun občinske takse za leto 2015 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 38/2014 • 23.12.2014 Sklep o vrednosti za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 38/2014 • 23.12.2014 Ugotovotveni sklep za nadomestni mandat v Občinskem svetu Občine Trbovlje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 38/2014 • 23.12.2014 Odredba o določitvi cen programov v vrtcu Trbovlje od 1.1.2015 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 38/2014 • 23.12.2014 Odlok ospremembi odloka o proračunu občine Trbovlje za leto 2014 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 38/2014 • 23.12.2014 Sklep o začasnem financiranju občine Trbovlje v obdobju januar-marec 2015 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 38/2014 • 23.12.2014 Ugotovitveni sklep o potrditvi mandata za županjo občine Trbovlje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 35/2014 • 04.11.2014 Sklep o potrditvi mandata članom občinskega sveta Občine Trbovlje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 35/2014 • 04.11.2014 Cenik daljinskega ogrevanja za POSLOVNO ENOTO HRASTNIK na podlagi določil Koncesijske pogodbe in Tarifnega sistema z veljavnostjo od 1.11.2014 dalje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 35/2014 • 04.11.2014 Poročilo o izidu volitev v drugem krogu za župana Občine Trbovlje,ki so bile v nedeljo, dne 19. 10. 2014 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 34/2014 • 24.10.2014 Cenik daljinskega ogrevanja za POSLOVNO ENOTO HRASTNIK na podlagi določil Koncesijske pogodbe in Tarifnega sistema z veljavnostjo od 1.10.2014 dalje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 32/2014 • 02.10.2014 Odredba o določitvi cene programa razvojnega oddelka v vrtcu Trbovlje od 1. 9. 2014 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 31/2014 • 23.09.2014 Cenik osnovnih komunalnih dejavnosti toplotne energije • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 29/2014 • 08.09.2014 Cenik daljinskega ogrevanja za POSLOVNO ENOTO HRASTNIK na podlagi določil Koncesijske pogodbe in Tarifnega sistema z veljavnostjo od 1.9.2014 dalje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 28/2014 • 03.09.2014 Cenik daljinskega ogrevanja za POSLOVNO ENOTO HRASTNIK na podlagi določil Koncesijske pogodbe in Tarifnega sistema z veljavnostjo od 1.8.2014 dalje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 27/2014 • 07.08.2014 Pogoji za pridobitev pravice do uporabe oglasnih mest med volilno kampanjo za lokalne volitve župana in članov občinskega sveta občine trbovlje v letu 2014 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 26/2014 • 01.08.2014 Redne volitve v svete krajevnih skupnosti na območju občine Trbovlje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 23/2014 • 27.06.2014 Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanije za lokalne volitve v občini trbovlje za volilno leto 2014 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 21/2014 • 17.06.2014 Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega kanalizacijskega omrežja v občini Trbovlje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 21/2014 • 17.06.2014 Pravilnik o dodeljevanju spodbud za pospeševanje razvoja podjetništva in gospodarstva v občini Trbovlje

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih. 22.11.2022 10 min Deli Facebook Twitter E-Mail Deli Sapana Gandharb, Nepal Sapana Gandharb se je leta 2000 preselila iz Nepala v Slovenijo. Iz države, ki nima stika z morjem, je prišla k nam na Primorsko. »Tu se drugače diha,« mi je povedala, ko sva se srečali v Portorožu in je nastala današnja oddaja. O težkih začetkih v tuji državi, o Bledu, ki jo spominja na domovino, o spremembah zaradi globalizacije, ki jih doživlja nepalska družba, in še o marsičem boste slišali v naslednjih 10 minutah. Avtorica Drugega pogleda: Darja Pograjc.

Pariški mirovni sporazum, podpisan 30. maja 1814, je končal vojno med Francijo in šesto koalicijo, ki so jo sestavljale Avstrija, Prusija, Rusija, Švedska in Velika Britanija. Francoski cesar Napoleon Bonaparte je bil s tem prisiljen odstopiti s položaja. Meje so bile povrnjene na tiste iz leta 1792, večje preoblikovanje političnih meja Evrope pa je bilo prihranjeno za Dunajski kongres. Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. p p u Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pariški_mirovni_sporazum_(1814)&oldid=5038012«

Linux uporabljam že kar nekaj let, a me kljub temu včasih kakšna malenkost prav res preseneti. Vse skupaj se je začelo, ko sem pred tednom dni končno prešel iz grafičnega vmesnika KDE različice 3,5 na bistveno novejšo 4,3. Prehod je bil dokaj hiter in neboleč, sem pa moral na novo poiskati nekaj meni priljubljenih programov, ki so načeloma del okolja KDE. Nekateri so ostali isti kot prej (oziroma se je spremenila le njihova različica), pri nekaterih pa so razvijalci začeli povsem znova. Primer slednjega je denimo novi program za ogled PDFjev (in ogromno ostalih grafičnih programov), imenovan Okular (njegov predhodnik je bil KPDF). Za večino teh programov sem hitro našel zamenjave s katerimi sem načeloma zelo zadovoljen. Malce večja težava pa je pri glasbi oziroma MP3jih. Do sedaj sem veselo uporabljal enega izmed najboljših programov za glasbo sploh, dobro znan Amarok. Tega obstaja tudi v različici za KDE4, ampak žal reč še ni dovolj stabilna, da bi bila vključena v mojo distribucijo. Ročno kompajlanje je sicer opcija, a pri tem bi potreboval kar veliko drugih knjižnic - skratka, preveč dela in težav. Pa vprašam gospoda Googla, kaj je še na voljo. JuK mi ne diši, predvsem organizira datoteke po povsem drugačnem sistemu, kot jih sam (on dela gleda po izvajalcih in albumih, jaz pa imam raje drevesno strukturo map). Minirok je videti kot nalašč, a mi ne dela, pojma nimam, zakaj. Hmm, Rhythmbox in Banshee zgledata v redu, a sta del namizja Gnome, katerih knjižnic nimam želje nameščat. Preostanek in nadaljevanje objave lahko preberete na našem blogu. Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani! Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki Monitor na Facebooku @RevijaMonitor na Twitterju Monitor TV na YouTube dY2OCFN5ndg © 2022 Mladina d.d. Ljubljana Piškotki Splošni pogoji Kontakt Prejemnik (e-naslov) * Pošiljatelj (e-naslov) * Sporočilo Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti Pošlji Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, Sama Červeka kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja državne HC 3 razvojne osi – jug, od priključka A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu vzhod do priključka Osredek (1. in 2.etapa)« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GD Granit, AD, Skopje, Dimitrie Čupkovski 8, Skopje, Severna Makedonija (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa mag. Nataša Štelcer, odvetnica v Mariboru, zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 17. 7. 2020 odločila: 1. Zahtevek za revizijo se zavrne. 2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne v delu, za katerega bi bil zavezanec za vračilo naročnik. Obrazložitev: Naročnik je v postopku javnega naročanja (objava 31. 7. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-B01, in 1. 8. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 147-360949) z dokumentom »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 obvestil gospodarske subjekte, da je v sklopih 1 in 2 sposobnost med drugim priznal skupini gospodarskih subjektov, ki jo sestavljata vlagatelj in gospodarski subjekt Euro Asfalt, d. o. o., Rajlovac b. b., Sarajevo, Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju: partner). Gospodarski subjekt CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljevanju: gospodarski subjekt CGP) je kot eden izmed članov konkurenčne skupine gospodarskih subjektov, ki je v postopku javnega naročanja predložila prijavo in ji je naročnik priznal sposobnost za sklopa 1 in 2, zoper odločitev o priznanju sposobnosti za sklopa 1 in 2 vlagatelju s partnerjem vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 12. 2019, ki ga je naročnik v tem delu z dokumentom »Odločitev« št. 313/2019-151/19-1 z dne 31. 12. 2019 zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je v tem delu s sklepom št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 ugodila in razveljavila to naročnikovo odločitev. Naročnik je po prejemu sklepa št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 z dokumentom »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020, ki je bil objavljen 14. 5. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-ODL03, med drugim obvestil gospodarske subjekte, da vlagatelju s partnerjem ne prizna sposobnosti za sklopa 1 in 2. Vlagatelj je 26. 5. 2020 po pošti priporočeno vložil zahtevek za revizijo z dne 25. 5. 2020, ki mu je predložil pooblastilo z dne 26. 5. 2020 in dve bančni dokazili z dne 26. 5. 2020 o zneskih 1.000 eurov, in predlagal, da se razveljavi odločitev, da se vlagatelju s partnerjem ne prizna sposobnosti za sklopa 1 in 2, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da: - je naročnik kršil načeli iz 6. in 7. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) v zvezi s kršitvijo petega odstavka 89. člena ZJN-3, tretji odstavek 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3 ter točke 3, 4.2 in 20 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, saj ni utemeljena odločitev, da se gospodarskima subjektoma (vlagatelju s partnerjem) ne prizna sposobnosti za sklopa 1 in 2, ker nista predložila sporazuma, skladnega s točko 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, pa tudi »poziv na pojasnilo ne bi kršil prepovedi večkratnega pozivanja« »glede datuma sklenitve dogovora o delitvi del«, poleg tega pa »naročnikova odločitev ne vsebuje razlogov za sprejem ponudbe izbranega ponudnika kot dopustne«, - je naročnik gospodarskemu subjektu CGP omogočil vpogled v njuno prijavo v nasprotju s 7. in 35. členom ZJN-3, kar »narekuje razveljavitev celotne odločitve in ponovitev postopka«. Vlagatelj je predlagal izvedbo ustne obravnave ter zaslišanje »direktorjev partnerjev in podizvajalca« in fizične osebe, ki »je sodeloval[a] v postopku sklepanja sporazuma«. Naročnik je z dokumentom št. 313/19-151-19-Granit z dne 29. 5. 2020, sklicujoč se na četrti odstavek 26. člena ZPVPJN, pozval vlagatelja na dokazovanje plačila takse, vlagatelj pa je z dopisom z dne 2. 6. 2020, ki mu je predložil še priloge (dokument »Izpisek za račun za dan 26.05.2020« z dne 2. 6. 2020 in prevoda bančnih dokazil, predloženih k zahtevku za revizijo), naročniku sporočil, da je 26. 5. 2020 (na dan, ko je vložil zahtevek za revizijo) že pravilno in pravočasno plačal takso. Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 313/20-000151/2019-Granit z dne 17. 6. 2020, ki ga je vlagateljevi pooblaščenki vročil 24. 6. 2020 (razvidno iz podpisane vročilnice), zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je kot prilogo dopisoma št. 313/20-151-19-rev-7 z dne 18. 6. 2020 in 313/20-151-19-JV Granit z dne 29. 6. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo. Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz dokumenta »Odločitev« št. 313/20-000151/2019-Granit z dne 17. 6. 2020. Državna revizijska komisija je pred (vsebinsko, meritorno) obravnavo zahtevka za revizijo tega najprej predhodno preizkusila in torej preverila izpolnjevanje postopkovnih (procesnih) predpostavk (31. člen ZPVPJN). Iz zahtevka za revizijo je razvidno, da sta kot vlagatelj (prvi del 1. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) navedena oba gospodarskega subjekta iz skupine gospodarskih subjektov (torej vlagatelj in partner), vendar zahtevka za revizijo nista podpisala predstavnika obeh gospodarskih subjektov (torej vlagatelja in partnerja), niti ni zahtevka za revizijo podpisal predstavnik vlagatelja za vlagatelja in v imenu partnerja. Ta zahtevek za revizijo je bil vložen po pooblaščenki – odvetnici, ki je podpisala zahtevek za revizijo in mu predložila pooblastilo, ki ji ga je 26. 5. 2020 podelil le vlagatelj po svojem generalnem direktorju. Vlagatelj je torej pooblastil drugo osebo za vložitev zahtevka za revizijo, vendar ne iz »Pogodb o konzorciju«, ki sta bili sklenjeni 25. 9. 2019 in predloženi v prijavi, ne iz »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«, ki sta bila sklenjena 5. 11. 2019 in predložena naknadno v postopku oddaje javnega naročila, ne izhaja nič izrecno o uveljavljanju pravnega varstva po ZPVPJN oziroma vložitvi zahtevka za revizijo. Iz predložene dokumentacije tako ni nič razvidno o možnosti vložitve zahtevka za revizijo po vlagatelju tudi v imenu partnerja. Vendar četudi bi Državna revizijska komisija točko e 2. člena vsake izmed »Pogodb o konzorciju«, v katerih je navedeno, da je vlagatelj v imenu partnerja pooblaščen, da »generalno zastopa vse člane konzorcija in sam konzorcij«, tolmačila tako, da bi se lahko nanašal tudi na možnost uveljavljanju pravnega varstva po ZPVPJN oziroma vložitvi zahtevka za revizijo, niti ta določba ne omogoča zaključka, da bi obstajalo izrecno pooblastilo partnerja za prenos pooblastila z vlagatelja na drugo osebo za vložitev zahtevka za revizijo [gl. 96. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN]. Državna revizijska komisija zato ni mogla šteti, da sta zahtevek za revizijo vložila oba gospodarska subjekta iz skupine gospodarskih subjektov (torej vlagatelj in partner), pa niti, da pooblaščenka zastopa oba gospodarska subjekta iz skupine gospodarskih subjektov (torej vlagatelja in partnerja), in sicer ne glede na uvodni zapis v pooblastilu, da je pooblastilo podpisal vlagateljev generalni direktor za vlagatelja in partnerja, temveč je lahko štela le, da je zahtevek za revizijo vložil vlagatelj po pooblaščenki. Slednje pa zadošča za obravnavo zahtevka za revizijo, saj ZPVPJN ne določa, da morajo vsi gospodarski subjekti iz skupine gospodarskih subjektov vložiti zahtevek za revizijo, zato tudi ni ugotavljala, ali bi bilo treba šteti, da zahtevek za revizijo ali pooblastilo vsebujeta kakšno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče ali treba popraviti. Državna revizijska komisija je zato tudi štela, da je že obstoječe pooblastilo skladno z zahtevo iz 7. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovila, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pred naročnikom in da je treba šteti, da so za obravnavo zahtevka za revizijo izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki so vsebinsko enake tistim, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZPVPJN [torej tudi tiste, ki se nanašajo na dokazovanje plačila takse (8. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), v kar se je Državna revizijska komisija prepričala ne le z vpogledom v dokazila, ki jih je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo in kot prilogo k dopisu z dne 2. 6. 2020, temveč tudi z vpogledom v evidenco plačanih taks pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (spletna aplikacija UJPnet), iz katere je ugotovila, da je bila taksa iz prve alinee prvega odstavka 70. člena ZPVPJN v ustrezni višini 1.000 eurov iz tretje povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN (zaradi skupnega plačila 2.000 eurov) plačana 26. 5. 2020 in torej na dan vložitve zahtevka za revizijo], zato ga je sprejela v obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN). Vlagatelj se je v zahtevku za revizijo (str. 7 in 8) skliceval na izjasnitev z dne 18. 12. 2019, s katero se je (upoštevajoč drugi odstavek 27. člena ZPVPJN) izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt CGP in o katerem je odločila Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020. Državna revizijska komisija opozarja, da je v drugem odstavku 15. člena ZPVPJN določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Možnost dopolnitve zahtevka za revizijo se ne nanaša tudi na sestavine iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, saj je iz prve povedi iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN (v predrevizijskem postopku) in prve povedi iz četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN (v revizijskem postopku) razvidno, da je mogoče dopolniti zahtevek za revizijo le glede sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Navedeno daje podlago za zaključek, da mora že zahtevek za revizijo vsebovati tiste kršitve in dejstva ter dokaze, ki naročniku in/ali Državni revizijski komisiji omogočajo odločanje o (ne)zakonitosti naročnikovega ravnanja pri javnem naročanju. Vlagatelj se zato ne more v zahtevku za revizijo na splošno sklicevati na navedbe iz izjasnitve, podane skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN v prejšnjem postopku pravnega varstva po ZPVPJN, temveč mora tiste, ki se mu zdijo relevantne v novem postopku pravnega varstva po ZPVPJN, v katerem ima celo drug položaj, namreč vlagatelja, navesti v zahtevku za revizijo. Za obravnavani primer nista relevantni možnosti iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN o navajanju novih kršitev, dejstev in predlaganja novih dokazov v vlogi, ki ni zahtevek za revizijo, saj Državna revizijska komisija niti ni prejela vlagateljeve opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ali petega odstavka 31. člena ZPVPJN o dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi zaradi omogočitve vpogleda po ugotovitvi kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj ne glede na vlagateljeve očitke o kršitvi 35. člena ZJN-3, vlagatelj ni uveljavljal kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo v smislu petega odstavka 31. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je zato (upoštevajoč drugi odstavek 15. člena ZPVPJN) pri odločanju o zahtevku za revizijo upoštevala le tiste navedbe, ki jih je vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da se je o navedbah vlagatelja s partnerjem iz izjasnitve z dne 18. 12. 2019, ki so bile pomembne za sprejem sklepa št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020, skladno s prvo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN opredelila že v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 (gl. str. 8–9 in 23–24). Vlagatelj je v zahtevku za revizijo (str. 12) predlagal izvedbo ustne obravnave in zaslišanje več fizičnih oseb. Naročnik je v dokumentu »Odločitev« št. 313/20-000151/2019-Granit z dne 17. 6. 2020 (str. 9) predlagal, da se ne izvede zaslišanja »zakonitih zastopnikov partnerjev in podizvajalca«, o izvedbi ustne obravnave in zaslišanju fizične osebe, ki »je sodeloval[a] v postopku sklepanja sporazuma«, pa se ni opredelil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v dokumentu »Odločitev« št. 313/20-000151/2019-Granit z dne 17. 6. 2020 (pa niti morebiti kasneje) ni predlagal izvedbe ustne obravnave, zaradi česar pogoj za njeno obvezno izvedbo iz druge povedi iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN ni izpolnjen. Izvedba ustne obravnave je namreč obvezna le, če njeno izvedbo predlagata tako vlagatelj kot naročnik, torej oba (gl. tretjo poved iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN v povezavi z drugo povedjo iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija ob tem dodaja (kar bo podrobneje pojasnila v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa), da je dejansko stanje, ki je relevantno za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, mogoče pravilno in popolno ugotoviti že na podlagi posredovane dokumentacije iz postopka javnega naročanja in postopka (tako prejšnjega kot tokratnega) pravnega varstva, ne da bi ji bilo treba izvesti še ustne obravnave. Državna revizijska komisija je zato upoštevajoč drugo poved iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN zavrnila vlagateljevo ponudbo za izvedbo ustne obravnave. Državna revizijska komisija je izhajajoč iz enakih izhodišč zavrnila tudi vlagateljev predlog za zaslišanje vseh predlaganih fizičnih oseb, saj je (kar bo podrobneje pojasnila v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa) dejansko stanje, ki je relevantno za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, mogoče pravilno in popolno ugotoviti že na podlagi posredovane dokumentacije iz postopka javnega naročanja in postopka (tako prejšnjega kot tokratnega) pravnega varstva. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je za javno naročilo, razdeljeno na dva sklopa (točka II.2 objave), ki ga oddaja po omejenem postopku (točka IV.1.1 objave; 41. člen ZJN-3), na podlagi objave na portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije do roka za prejem prijav (tj. do 26. 9. 2019 do 10. ure; točka VII.1.2 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objava 5. 9. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-K02, in 6. 9. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 172-419039) v vsakem sklopu prejel prijavo za sodelovanje tudi vlagatelja s partnerjem. Naročnik je po pregledu prijav v vsakem sklopu priznal sposobnost tudi vlagatelju s partnerjem (gl. dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019), vendar je Državna revizijska komisija to odločitev razveljavila (gl. sklep št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020), naročnik pa je po ponovnem pregledu prijav odločil, da vlagatelju s partnerjem ne prizna sposobnosti za noben sklop (gl. dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020). Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo in zlasti izpodbijal naročnikovo odločitev, da mu ne prizna sposobnosti za oba sklopa. Vlagatelj je tudi uveljavljal, da naročnik ni pripravil obrazložitve izpodbijane odločitve skladno z ZJN-3, pa tudi, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3, ko je po izdaji dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 konkurenčnim gospodarskim subjektom omogočil vpogled v njegovo prijavo. Naročnik je nasprotoval vlagatelju. Državna revizijska komisija najprej opozarja, da je pri obravnavi zahtevka za revizijo treba upoštevati, da je naročnik večkrat odločil o priznanju sposobnosti in svoje odločitve objavil na portalu javnih naročil: - dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 (objava 26. 11. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-ODL01), - dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr. z dne 15. 1. 2020 (objava 16. 1. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-ODL02) in - dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 (objava 14. 5. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-ODL03). Iz vpogleda v vsakega izmed dokumentov, navedenih v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, izhaja, da je naročnik navedel, katerim gospodarskim subjektom je priznal sposobnost in katerim ne, pa tudi ugotovitve, zakaj je tako odločil. Iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 je razvidno, da je naročnik navedel svojo odločitev in razloge zanjo v zvezi s prijavami vseh gospodarskih subjektov, iz dokumentov »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr. z dne 15. 1. 2020 in »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 pa je razvidno, da je naročnik navedel svojo odločitev in razloge zanjo le v zvezi s prijavami nekaterih gospodarskih subjektov, in sicer le v zvezi s tistimi, pri katerih je spreminjal svojo odločitev glede na odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019. Naročnik je za en gospodarski subjekt v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 sicer navedel enako odločitev, kot že v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, vendar je treba upoštevati, da je naročnik z dokumentom »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr. z dne 15. 1. 2020 gospodarske subjekte obvestil o spremembi odločitve glede na odločitev iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019. Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se skladno s prvim odstavkom 5. člena ZPVPJN lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN določa drugače. Naročnik oddaja javno naročilo po omejenem postopku (točka b prvega odstavka 39. člena ZJN-3 in 41. člen ZJN-3), ki je strukturirani postopek, saj gospodarski subjekti v tem postopku ne predložijo le ponudbe (četrti odstavek 41. člena ZJN-3), temveč tudi prijavo (prvi odstavek 41. člena ZJN-3) (gl. tudi točko 20.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje). Eno izmed ravnanj naročnika v smislu prvega odstavka 5. člena ZPVPJN, zoper katerega je možno uveljavljati pravno varstvo po ZPVPJN, je sprejem odločitve, da se nekemu gospodarskemu subjektu na podlagi predložene prijave prizna sposobnost ali da se mu je ne prizna, saj je tudi ta odločitev ene izmed odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila v smislu drugega odstavka 90. člena ZJN-3. Vlagatelj lahko pravno varstvo po ZPVPJN uveljavlja v rokih, ki jih določa 25. člen ZPVPJN. Tako je v četrtem odstavku 25. člena ZPVPJN določeno, da je po odločitvi o priznanju sposobnosti rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve. Ker naročnik skladno s prvo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 o vseh odločitvah v skladu z 90. členom ZJN-3 obvesti ponudnike in kandidate na način, da podpisano odločitev iz 90. člena ZJN-3 objavi na portalu javnih naročil (izjema iz tretje povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 ni relevantna za obravnavani primer), odločitev pa se skladno s tretjo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil, je 26. 5. 2020, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo (po pošti priporočeno), rok za uveljavljanje pravnega varstva iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN zoper odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, da se nekaterim gospodarskim subjektom prizna sposobnost, že potekel. Zahtevek za revizijo, s katerim bi vlagatelj izpodbijal odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, da se nekaterim gospodarskim subjektom prizna sposobnost, in bi ga upoštevajoč pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN, ki določa kateri dnevi so delovni, in drugega odstavka 111. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, ki glede na dejansko stanje za konkreten primer sporoča, da se v štetje roka ne všteje 26. 11. 2019, ko je bil na portalu javnih naročil pod št. objave JN005456/2019-ODL01 objavljen dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, prepozno vložen, zaradi česar bi ga bilo treba zavreči (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN v povezavi s prvo alineo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki sta pravni podlagi, ki urejata ravnanje naročnika v predrevizijskem postopku, oziroma tretji odstavek 31. člena ZPVPJN v povezavi s prvo alineo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki sta pravni podlagi, ki urejata ravnanje Državno revizijsko komisijo v revizijskem postopku). Vlagatelj zato z vložitvijo zahtevka za revizijo 26. 5. 2020 (po pošti priporočeno), čeprav ga je vložil v osmih delovnih dneh od objave dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 na portalu javnih naročil, ne more več uspešno izpodbiti odločitev, kot izhajajo iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, da se nekaterim gospodarskim subjektom prizna sposobnost, temveč lahko uspešno izpodbija le (še) odločitve, kot izhajajo iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni sporno, da je naročnik z odločitvijo, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020, odločil med drugim o prijavi, ki jo je predložil vlagatelj s partnerjem. Ker ponudbo lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij k temu povabi naročnik (prva poved iz četrtega odstavka 41. člena ZJN-3; gl. tudi četrti odstavek točke 20.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje), naročnik pa še ni pozival gospodarskih subjektov (in torej niti vlagatelja s partnerjem) na predložitev ponudbe, naročnik v tej fazi postopka oddaje javnega naročila še ne razpolaga s ponudbami. Ker naročnik svojo odločitev obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3 (druga poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3) in z njo obvesti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), naročnik v tej fazi omejenega postopka ne more obvestiti gospodarskih subjektov z razlogi, ki se nanašajo na ponudbe (prva in druga alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3), pa niti z razlogi, ki so lahko relevantni le v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga (četrta alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3). Drugo poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 je v obravnavanem primeru tako treba obravnavati, da naročnika v razmerju do vlagatelja s partnerjem zavezuje tretja alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 in jima je bil torej zaradi izdaje dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 dolžan navesti »razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju«. Iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 izhaja, da je naročnik odločil o priznanju sposobnosti več gospodarskim subjektom, pri čemer je ni priznal le vlagatelju s partnerjem. Naročnik je navedel, katerim gospodarskim subjektom je priznal sposobnost bodisi za sklop 1, bodisi za sklop 2, bodisi za oba sklopa. Iz obrazložitve dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 tudi izhaja, da je naročnik za vsakega konkurenta vlagatelju s partnerjem navedel, zakaj mu je priznal sposobnost. Državna revizijska komisija tako ugotavlja drugačno dejansko stanje, kot ga je navedel vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 8), pri čemer opozarja, da je vlagatelj sicer (napačno zatrjevano) dejansko stanje tudi napačno pravno tolmačil, saj ga je podrejal pod določbe, ki se nanašajo na navedbo razlogov, ko naročnik prejme ponudbe, ki pa jih naročnik v tej fazi omejenega postopka še ni zahteval in jih zato tudi še ni prejel. Državna revizijska komisija zato v zvezi z navedbo razlogov v zvezi s prijavami gospodarskih subjektov, konkurenčnih vlagatelju s partnerjem, ugotavlja, da niso utemeljene vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil »tretji odstavek 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3« (zahtevek za revizijo, str. 8), in sicer neodvisno od tega, ali bi vlagatelj sicer imel pravni interes uveljavljati kršitev, ki se neposredno ne nanaša na njegov položaj. Državna revizijska komisija nadalje opozarja, da je treba razlikovati med tem, ali dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 v zvezi z vlagateljevo prijavo vsebuje razloge v smislu tretje alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, od tega, ali lahko naročnik z razlogi, ki jih je navedel v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020, utemelji svojo odločitev, da vlagatelju s partnerjem ne prizna sposobnosti. Državna revizijska komisija v nasprotju z vlagateljevimi stališči (zahtevek za revizijo, str. 7–8) ugotavlja, da dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 v zvezi z vlagateljevo prijavo vsebuje razloge v smislu tretje alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Naročnik je namreč v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 odločitev, da vlagatelju s partnerjem ne prizna sposobnosti za noben sklop, med drugim utemeljil s citiranjem dela sklepa št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020. Naročnik je torej citiral del ugotovitev Državne revizijske komisije, iz česar je treba zaključiti, da se je naročnik oprl na razlogovanje, ki ga je pred tem že podala Državna revizijska komisija. Navedeno pomeni, da je naročnik sprejel ugotovitve Državne revizijske komisije za svoje. Naročnik je tudi navedel, da bi moral vlagatelj s partnerjem že v prijavi predložiti sporazuma, ki bi bila tudi vsebinsko skladna z zahtevami iz točke 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, saj bi ta morala vsebovati »opredelitev medsebojne delitve del med partnerji ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del)«. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 6–7), da naročnik ni navedel, zakaj ga ni pozval na pojasnila, vendar se ne strinja, da bi bilo zaradi tega treba šteti, da dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 ni obrazložen. Naročnikovo dolžnost navedbe razlogov v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 je namreč treba v obravnavanem primeru ugotavljati v obsegu, ki ga določa tretja alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, vlagatelj pa zahteva obrazložitev, ki ta obseg presega. Iz tretje alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 je razvidno, da mora naročnik navesti razlog, ki se nanaša na njegovo storitev v zvezi s prijavo (tj. »zavrnitev prijave […]«) in ne opustitev v zvezi s prijavo ali celo posameznim dejanjem v zvezi s prijavo oziroma pregledom prijave. Državna revizijska komisija se zato tudi ne strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 7), da bi bil zaradi tega prikrajšan za učinkovito pravno varstvo. Poleg tega tudi ni jasno, kako bi bilo sploh mogoče izvršiti to, za kar si prizadeva vlagatelj (tj. navesti obrazložitev opustitve), če se naročnik niti ne bi zavedal opustitve. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da je iz zahtevka za revizijo (npr. str. 6) razvidno, da je vlagatelj uveljavljal, da ga naročnik ni pozval na pojasnilo informacij iz prijave, njegova opustitev pa naj bi bila kršitev ZJN-3. Tak dejanski in pravni okvir pa je mogoče obravnavati. Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 4), da je naročnik v Navodila ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (torej dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila) vključil točki 3 Ugotavljanje sposobnosti ponudnika na javnem naročilu in 20 Pregled in ocenjevanje prijav za sodelovanje, vendar opozarja, da iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje izhajajo tudi druge naročnikove zahteve, ki niso neposredno vezane na ugotavljanje sposobnosti v smislu točke 3, a kljub temu vplivajo na to, ali bo naročnik (lahko) odločil, da gospodarskemu subjektu prizna sposobnost. Četudi Državna revizijska komisija zanemari vprašanje predložitve finančnih zavarovanj, ki ga je navedel naročnik (gl. dokument Odločitev« št. 313/20-000151/2019-Granit z dne 17. 6. 2020, str. 5), in predložitev sporazuma iz točke 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, naročnik npr. ne bi mogel priznati sposobnosti nekemu gospodarskemu subjektu, če ne bi prijel njegove prijave pravočasno (17. točka Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje). Drugačno stališče bi pomenilo, da bi naročnik gospodarske subjekte obravnaval v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3. Naročnik je določil še nekatera druga pravila v zvezi s prijavami, npr. o uporabi jezika v prijavi (točka 10 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje), ki jih ni mogoče tolmačiti, da gospodarskim subjektom prepuščajo diskrecijo, ali jih bodo upoštevali ali ne, saj je naročnik navedel, da morajo gospodarski subjekti nekaj storiti v zvezi s prijavo. Državna revizijska komisija zato – enako kot v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 – opozarja, da bi moral katerikoli gospodarski subjekt (s tem pa tudi vlagatelj ali partner) morebitno nasprotovanje kateri izmed zahtev iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje uveljavljati še pred potekom roka za prejem prijav z vložitvijo zahtevka za revizijo (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN) ali pa morda prek vprašanj doseči, da naročnik spremeni Navodila ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (torej dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Zahteve iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje po poteku roka za prejem prijav tako ne zavezujejo le gospodarskih subjektov, temveč tudi naročnika, ki jih mora upoštevati, da ravna skladno s 7. členom ZJN-3 ne le do tistih gospodarskih subjektov, ki so predložili prijave, temveč tudi do tistih gospodarskih subjektov, ki bi prijavo morda predložili, če bi bile zahteve iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje določene drugače. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da bi naročnikovo ravnanje, ko bi po poteku roka za prejem prijav upošteval drugačne zahteve iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, pomenilo tudi kršitev načela iz 6. člena ZJN-3, saj mora naročnik v prvi fazi omejenega postopka zagotoviti obveščenost vseh gospodarskih subjektov z obveznimi objavami na portalu javnih naročil, kar vključuje tudi obvestilo o javnem naročilu (56. člen ZJN-3), hkrati pa mora na portalu javnih naročil ali prej njega zagotoviti objavo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prvi odstavek 67. člena ZJN-3). Iz točke I.3 obvestila o javnem naročilu je razvidno, da je v njej navedeno, na kateri povezavi je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila (Navodila ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje) na voljo, in sicer je to povezava na portalu javnih naročil. Kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), pri čemer mora naročnik tudi te informacije posredovati pred potekom roka za prejem prijav, da bi lahko šteli, da so jih gospodarski subjekti morali upoštevati. Naročnik je dodatne informacije posredoval še pred rokom za prejem prijav, saj so bila na portalu javnih naročil objavljeni odgovori na vprašanja, pa tudi trikrat obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (6. točka prvega odstavka 52. člena ZJN-3 v povezavi s 60. členom ZJN-3). Državna revizijska komisija ob tem opozarja, da bi bilo po poteku roka za prejem prijav tolmačenje zahteve iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje v vsebini, ki (bi) presega(lo) jezikovne znake take zahteve, določitev drugačne zahteve od obstoječe, za kar naročnik ne bi zagotovil obveščenosti gospodarskih subjektov na način in v vsebini, ki bi bil skladen z ZJN-3. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da bi naročnik po poteku roka za prejem prijav lahko morebitna odstopanja gospodarskih subjektov od ravnanj po zahtevah iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje razreševal v okviru možnosti, ki mu jih nudi ZJN-3 (npr. 36. člen ZJN-3, ki ureja vprašanja jezika v postopku javnega naročanja, ali peti odstavek 90. člena ZJN-3, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz zahtevka za revizijo (npr. str. 5 in 6) razvidno, da je vlagatelj seznanjen s tem, da je naročnik določil točko 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Naročnik je v njej med drugim določil: »Prijava za sodelovanje, ki jo predloži skupina gospodarskih subjektov kot partnerjev v skupni prijavi za sodelovanje, mora izpolnjevati naslednje zahteve: […]« b) Skupina ponudnikov mora v prijavi za sodelovanje predložiti sporazum o predložitvi skupne prijave za sodelovanje, s katerim opredeli zlasti odgovornost posameznih partnerjev za izvedbo naročila ter prevzem neomejene solidarne odgovornosti vseh partnerjev v skupni ponudbi do naročnika za izvedbo pogodbenih del. Partnerji skupne prijave za sodelovanje morajo v sporazumu o predložitvi skupne prijave za sodelovanje enega od partnerjev imenovati za vodilnega partnerja. Vodilni partner mora biti hkrati pooblaščen za prevzem in prenos navodil v imenu in za račun vsakega partnerja posebej in za vse partnerje v skupni ponudbi. c) Prav tako se mora skupina gospodarskih subjektov kot partnerjev v sporazumu o predložitvi skupne prijave za sodelovanje dogovoriti in določiti: • predstavnika partnerjev v skupni prijavi za sodelovanje in • opredelitev medsebojne delitve del med partnerji ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del).« Državna revizijska komisija, tako kot že v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020, ugotavlja, da iz točke 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje jasno izhaja, da je v primeru sodelovanja skupine gospodarskih subjektov obvezna sestavina prijave »sporazum o predložitvi skupne prijave za sodelovanje«, ki mora med drugim imeti vsebino, ki je določena v točki 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Tudi iz 4. podtočke točke 11.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje je razvidno, da je v primeru sodelovanja skupine gospodarskih subjektov »sporazum o predložitvi skupne prijave za sodelovanje« obvezna sestavina prijave: »Prijava za sodelovanje, ki jo predloži ponudnik mora vsebovati naslednje dokumente: […] 4. V primeru Skupne prijave za sodelovanje, ki jo predloži skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev, mora prijava za sodelovanje vsebovati tudi kopijo sporazuma ali pogodbe med partnerji skupine izvajalcev in kopije ostalih dokumentov v zvezi s takim sporazumom.« Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel dejanskega stanja glede gospodarskih subjektov, ki nastopajo v njegovi prijavi, ki bi omogočalo drugačen zaključek, kot je tisti, do katerega je po vpogledu v prijavo in predložena obrazca ESPD prišla Državna revizijska komisija že v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020, in sicer, da vlagatelj in partner nastopata kot partnerja, pri tem pa z njima sodeluje še podizvajalec. Državna revizijska komisija poleg tega ugotavlja, da sta vlagatelj in partner 25. 9. 2019 za vsakega izmed sklopov sklenila »Pogodbo o konzorciju« in ti pogodbi predloženi k prijavi. Iz njiju je razvidno, da sta v obeh 4. členih navedena deleža, ki ju prevzemata vlagatelj in partner, vendar ne iz 4. člena teh pogodbe ne iz drugih členov teh pogodb ni razvidno, katere vrste del obsegata ta deleža. Vrste del so opisno razvidne (šele) iz »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«, ki sta bila sklenjena 5. 11. 2019, vlagatelj pa ju je predložil kot priponki k elektronskemu sporočilu, ki ga je poslal 5. 11. 2019 ob 16.19, kot odgovor na to, da ga je naročnik z dopisom št. 313/2019-151/19-Granit z dne 28. 10. 2019 med drugim pozval, da »prijavo dopolni[…] na način, da predloži[…] pogodbi o konzorciju za sklop 1 in sklop 2, v katerih bo […] opredeljena medsebojna delitev del med partnerjema ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del)«. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 4), da dopis št. 313/2019-151/19-Granit z dne 28. 10. 2019 »ni vseboval navodila glede datuma« (smiselno enako je vlagatelj uveljavljal v zahtevku za revizijo, str. 5, ko je navedel, da »naročnik vlagatelja ni pozval k predložitvi sporazuma, ki bi dokazoval obstoj dogovora o delitvi del (najkasneje) na dan oddaje ponudbe [pravilno: na dan za prejem prijave; opomba Državne revizijske komisije]«, in str. 5–6, zadnji odstavek na str. 5, ki se nadaljuje na str. 6), vendar opustitev opozorila na datum ni kršitev ZJN-3. Ne iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 ne iz katerega drugega člena ZJN-3 namreč ne izhaja, da bi moral naročnik vlagatelja opozoriti na datum. Vlagatelj tudi ni navedel, da bi ga moral naročnik opozoriti na datum, ker bi kateremu drugemu gospodarskemu subjektu prostovoljno navedel datum in bi torej vlagatelj to kršitev uveljavljal kot kršitev 7. člena ZJN-3, ker naročnik ne bi tudi vlagatelja opozoril na datum. Še celo več. Vlagatelj v zvezi z uporabo petega odstavka 89. člena ZJN-3 sploh ni uveljavljal, da bi naročnik kršil 7. člen ZJN-3. Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da prva poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 sicer sama po sebi ne bi ne vlagatelju ne partnerju dajala pravice, da bi ju naročnik moral pozvati na katerokoli izmed ravnanj, ki so navedena v tej določbi, saj prva poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 naročniku le daje možnost, da pozove gospodarske subjekte na določena ravnanja, in mu ne nalaga obveznosti tako ravnati. V prvi povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 je namreč določeno, da naročnik lahko to zahteva, ne pa, da to mora zahtevati. Državna revizijska komisija je vsebinsko enako navedla že v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 (gl. str. 17) v delu, v katerem je obravnavala zahtevek za revizijo tedanjega tretjega vlagatelja, ki ga je zastopala celo ista pooblaščenka. Državna revizijska komisija sicer tudi pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 5), da »naročnik v Navodilih ni predvidel izločitve prijave v kolikor ponudnik ne predloži sporazuma o skupnem nastopanju« in »naročnik v Navodilih ni predvidel, da se ponudniku ne prizna sposobnost v kolikor glede skupne ponudbe niso sestavni del Pogojev katerih neizpolnitev bi pomenila posledico nepriznanje sposobnosti«, vendar je že v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 opozorila na posledico iz četrte povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, skladno s katero mora naročnik izključiti gospodarski subjekt, če ta ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije. Če je bilo torej dejansko stanje tako, da je bil izpolnjen zakonski dejanski stan iz četrte povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, je naročnik imel pravno podlago za svoje ravnanje že v ZJN-3 in je skladno s to pravno podlago tudi moral ravnati tudi zaradi zagotovitve ravnanja skladno s 7. členom ZJN-3. Državna revizijska komisija ne nasprotuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 6), da je z elektronskim sporočilom, poslanim 5. 11. 2019 ob 16.19, pravočasno odgovoril na dopis št. 313/2019-151/19-Granit z dne 28. 10. 2019, vendar zgolj dejstvo, da je vlagatelj pravočasno odgovoril nanj, ne more vzpostaviti tudi ugotovitve, da »dopolnitev na podlagi poziva je bila s strani vlagatelja izvedena pravilno in popolno« (zahtevek za revizijo, str. 6). Vlagatelj je tudi neutemeljeno navajal (zahtevek za revizijo, str. 6–7), da bi ga moral naročnik znova pozvati na določeno ravnanje v okviru petega odstavka 89. člena ZJN-3. »Pogodbi o konzorciju«, ki sta ju predložila vlagatelj s partnerjema v prijavi, nista vsebovala obvezne sestavine iz druge alinee točke 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Podatki za »opredelitev medsebojne delitve del med partnerji ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del)« v prijavi vlagatelja s partnerjem niso bili nejasni in bi jih bilo zato mogoče pojasniti, temveč so manjkali, zato bi bila mogoča le dopolnitev že predloženih »Pogodb o konzorciju« s podatki, ki jih ti še nista vsebovali. Števili, ki sta določali deleža, namreč vsebinsko nič ne povesta o »vrsti del«. Ni pa nejasno razumevanje enoznačno navedenih števil, ki sporočata, kolikšen delež je prevzel vlagatelj in kolikšen partner. Vendar je podatek o deležu, čeprav sta ga vlagatelj in partner določila do roka za prejem prijav, podatek, ki izraža njuno voljo, in to ni dejstvo, katerega ozadje bi bilo mogoče objektivno preveriti. Objektivno je ugotovljiva le višina deležev, saj sta bili števili jasno zapisani in predloženi naročniku, dejstva, zakaj sta si vlagatelj in partner razdelila posel v takih deležih, pa ne. Niti zaslišanje posameznih fizičnih oseb in »predložit[ev]« »ustrezni[h] in dopustni[h] dokazni[h] sredst[ev]« (ki jih vlagatelj sicer ni konkretiziral) (zahtevek za revizijo, str. 6) ne bi moglo vzpostaviti utemeljitve objektivne preverljivosti dejstev, zakaj sta si vlagatelj in partner razdelila posel v takih deležih. V obravnavanem primeru je objektivno preverljivo samo to, koliko znašata deleža, ne pa tudi, zakaj ta znašata toliko. Poleg tega je treba dodati, da je na »Dodatku št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatku št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)« naveden datum 5. 11. 2019, ta podatek pa ni nejasen, zato tudi ni v potrebe, da bi se zaslišale fizične osebe. Iz narave stvari je tudi jasno, da je 5. 11. 2019 datum, ki je nastopil kasneje, kot je 26. 9. 2019 (do 10. ure), ko je potekel rok za prejem prijav. Da sta ne nazadnje tudi vlagatelj in partner štela, da sta »Pogodbi o konzorciju«, ki sta ju predložila v prijavi, pomanjkljivi, ne pa nejasni, izhaja že iz »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«, saj je v obeh teh dokumentih v 1. členu zapisano uvodno besedilo, da »Partnerja sporazumno ugotovita, da se Pogodba o konzorciju spremeni tako, da se dopolni z naslednjimi dogovori […]« Vlagatelj in partner sta v teh dokumentih navedla, da dopolnjujeta »Pogodbi o konzorciju«, dopolnjujeta pa ju z dogovori, ki sledijo v nadaljevanju. Dogovori, ki sledijo v nadaljevanju, predstavljajo soglasje njunih volj v zvezi s sodelovanjem za pridobitev javnega naročila. Državna revizijska komisija se zato ne strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 6), da je naročnik kršil ZJN-3, ker ga v okviru petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni pozval še na pojasnilo. Državna revizijska komisija pri tem znova opozarja, da prva poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 sicer sama po sebi ne bi ne vlagatelju ne partnerju dajala pravice, da bi ju naročnik moral pozvati na katerokoli izmed ravnanj, ki so navedena v tej določbi, saj prva poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 naročniku le daje možnost, da pozove gospodarske subjekte na določena ravnanja, in mu ne nalaga obveznosti tako ravnati. Vlagatelj opustitve naročnikovih ravnanj po prvi povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 sicer tudi ni uveljavljal v kontekstu kršitve 7. člena ZJN-3. Ker sta določitev deležev in »opredelitev medsebojne delitve del med partnerji ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del)« izraz volje gospodarskih subjektov, ni mogoče šteti, da bi naročnik lahko vsebino izraza volje gospodarskih subjektov objektivno preveril v smislu tretje povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 naknadno po poteku roka za prejem prijav, zato je v tem kontekstu jasen razlog, kot ga je naročnik navedel v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020. Izraz volje gospodarskih subjektov (in torej vlagatelja s partnerja) za izpolnitev zahteve iz druge alinee točke točko 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje bi tako moral izhajati že iz prijave. Čeprav je naročnik vlagatelja pozval na dopolnitev prijave, le zaradi tega ni storil kršitve ZJN-3, ki bi bila že vplivala na sprejeto odločitev v zvezi s priznanjem sposobnosti, temveč je v zadevi bistveno, kako je ravnal, ko je prejel elektronsko sporočilo, ki ga je vlagatelj poslal 5. 11. 2019 ob 16.19 in h kateremu je pripel priponki »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«. Odločitev v zvezi s prijavo vlagatelja s partnerjem, ki jo je sprejel naročnik in jo vlagatelju s partnerjem sporočil v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020, ni v nasprotju s četrto povedjo iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, in sicer že vsaj zato, ker naročnik dokazil z dne 5. 11. 2019 že glede na njuno naravo ne bi mogel upoštevati, da bi lahko objektivno preveril, da je izpolnjena zahteva iz druge alinee točke 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Na ugotovitve iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa ne vplivajo vlagateljeva stališča (zahtevek za revizijo, str. 7), da »je dogovor bil sklenjen pred oddajo prijave, saj sta le tako lahko partnerja s podizvajalcem pripravila skupno prijavo«, »sta z oddajo skupne prijave izkazala obstoj dogovora«, »tehničnih specifikacij ali drugačnih popisov v objavljeni dokumentaciji ni bilo, zato tudi ni bila mogoča delitev del« in »obseg razpisanih del ne vsebuje vrste del, temveč predmet JN […]«. Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da se v prijavi nahajata »Pogodbi o konzorciju«, kar omogoča zaključek, da sta se vlagatelj in partner dogovarjala in dosegla soglasje za predložitev prijave, vsebinsko enako pa je ugotovila tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020, to ne spremeni dejstva, da naročnik le na podlagi predloženih »Pogodb o konzorciju« ni mogel ugotoviti, da je izpolnjena tudi zahteva iz druge alinee točke 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Vsebinsko enako je navedel tudi naročnik (dokument »Odločitev« št. 313/20-000151/2019-Granit z dne 17. 6. 2020, str. 9–10). Čeprav je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 pritrdila naročniku (gl. dokument »Odločitev« št. 313/2019-151/19-1 z dne 31. 12. 2019, str. 20), da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila »sploh ni vsebovala popisa del« (gl. četrti odstavek točke 1.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, v kateri je naročnik navedel, da bo popis del poleg recenziranega PZI posredoval naknadno v »2. fazi javnega naročila«; enako izhaja iz odgovorov, objavljenih na portalu javnih naročil 7. 8. 2019 ob 15.20 in 8. 8. 2019 ob 12.59), je tudi ugotovila, da »to dejstvo ne more biti odločilno, saj ne iz druge alinee točke 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje ne iz kakšnega drugega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da je treba delitev del opisati upoštevaje popise del«. Vlagatelj tej ugotovitvi Državne revizijske komisije ni nasprotoval. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da sta vlagatelj in partner kljub odsotnosti popisa del v »Dodatku št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatku št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)« navedla vrste del, kar je poudaril tudi naročnik (dokument »Odločitev« št. 313/20-000151/2019-Granit z dne 17. 6. 2020, str. 10). Poleg tega je treba upoštevati, da naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila gradenj (gl. tudi točko II.1.3 obvestila o javnem naročilu), ki bo vključevala tudi objekte na trasi, ki so (kot je vsebinsko pravilno ugotovil vlagatelj; zahtevek za revizijo, str. 7) navedeni v točki 1.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, in ni ne razumno ne prepričljivo, da vlagatelj s partnerjem, ki sta oba izvajalca gradbenih del, ne bi mogla vedeti vsaj tega, katere vrste del so običajno potrebne za izvedbo vsaj nekaterih gradenj, kot so te, ki so predmet tega javnega naročila. Naročnik v drugi alinei točke 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje tudi ni določil, da bi morali gospodarski subjekti vrste del opisati obširno ali podrobno, zato bi v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, da zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki omogočajo več različnih tolmačenj (širše/blažje in ožje/strožje), ni mogoče tolmačiti v škodo gospodarskim subjektom, ki so zahtevo izpolnili na vsaj katerega izmed načinov, ki jih tolmačenje omogoča, zato bi naročnik moral upoštevati vsak opis, ki bi zadostil vsaj najširšemu oziroma najblažjemu tolmačenju zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vendar, kot že ugotovljeno, iz »Pogodb o konzorciju« ni izhajal noben opis vrste del. Državna revizijska komisija ob tem še ugotavlja, da je naročnik v točki 1.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje tudi navedel, da »natančen obseg del je določen v Poglavju 9 – PGD in nerevidiran PZI za izgradnjo etape 1 in 2, od priključka NM – vzhod do priključka Osredek na hitri cesti Novo mesto – priključek Maline 3, razvojna os – južni del«, »Poglavje 9 PGD in nerecenziran projekt za izvedbo PZI« pa je skladno s peto alineo točke 7.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (»Razpisna dokumentacija vsebuje naslednje dokumente: …«). Naročnik je v točki 7.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje navedel, da je Poglavje 9 dostopno gospodarskim subjektom v elektronski obliki na naročnikovem portalu, pri čemer je navedel, v kateri rubriki in pod katero oznako. Iz zahtevka za revizijo tudi ne izhaja, da bi vlagatelj navedel, da PGD in/ali nerecenzirani PZI nista (bila) del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali pa da naročnik ni omogočil seznanitve s PGD ali nerecenziranim PZI, pa da niti s pomočjo PGD ali nerecenziranim PZI ne bi bilo mogoče navesti vrste del. Državna revizijska komisija tudi pripominja, da je vsaj nekatere podatke o vrstah del mogoče razbrati iz pravnega akta, ki se nanaša na objekt (gl. Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, Uradni list RS, št. 102/2012 in 70/2017). Ker vlagatelj ni že pred potekom roka za prejem prijav izpodbijal zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (torej Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje) (gl. prvi odstavek 25. člena ZPVPJN) ali z vprašanji dosegel njihovega preoblikovanja, je bil naročnik pri sprejemu odločitve o priznanju sposobnosti gospodarskim subjektom zavezan upoštevati tudi zahteve iz druge alinee točke 4.2 c Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, pri tem pa upoštevati, da jih vlagatelj s partnerjem ni izpolnil že na podlagi v prijavi predloženih »Pogodb o konzorciju«. Državna revizijska komisija je sicer ugotovila, da je vlagatelj naknadno predložil »Dodatek št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatek št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«, vendar je morala upoštevati, da je naročnik za svoje ravnanje, ko vlagatelju ni priznal sposobnosti za sklopa 1 in 2, imel podlago v četrti povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, razlog za sprejeto odločitev, ki ga je navedel v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020, pa to odločitev uspe obraniti. Zahtevek za revizijo zoper odločitev, da naročnik vlagatelju s partnerjem ne prizna sposobnosti za sklopa 1 in 2, zato ni utemeljen. Vlagatelj je v nadaljevanju zahtevka za revizijo (str. 8–12) uveljavljal še kršitev 35. člena ZJN-3, ker je naročnik po sprejemu odločitve o priznanju sposobnosti za sklopa 1 in 2, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, nekaterim gospodarskim subjektom omogočil vpogled v njegovo prijavo. Pri tem je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, str. 9), da je zaradi kršitve 35. člena ZJN-3 treba razveljaviti »celotn[o] odločit[ev] in ponovit[i] postop[ek]«. Vlagatelj je najprej navedel (zahtevek za revizijo, str. 8), da se Državna revizijska komisija pri obravnavi izjasnitve vlagatelja s partnerjem (vloga z dne 18. 12. 2019) »ni izrek[la]« o kršitvi 35. člena ZJN-3, na katero je opozoril v vlogi z dne 18. 12. 2019. Vlagateljevo stališče je napačno, saj je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 (gl. str. 8–9) v zvezi s kršitvijo 35. člena ZJN-3 navedla: »Gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem je v vlogi z dne 18. 12. 2019 tudi uveljavljal, da je naročnik četrtemu vlagatelju nezakonito omogočil vpogled v njegovo prijavo, zaradi česar je kršil 6., 7. in 35. člen ZJN-3, te kršitve pa je mogoče popraviti le z razveljavitvijo "celotne odločitve in ponovit[vijo] postopka". Državna revizijska komisija najprej opozarja, da drugi odstavek 27. člena ZPVPJN določa, da se nekateri subjekti lahko v predrevizijskem postopku izjasnijo "o navedbah vlagatelja" in torej določa obseg pravice, ki jo imajo določeni subjekti v predrevizijskem postopku, navedbe gospodarskega subjekta GD Granit s partnerjem o nezakonitem vpogledu v prijavo pa ta obseg presegajo, saj se ne nanašajo na navedbe četrtega vlagatelja, temveč na naročnikovo ravnanje. Nestrinjanju z naročnikovim ravnanjem v postopku javnega naročanja je namenjen zahtevek za revizijo (gl. npr. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), ki ga gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem vsaj izrecno ni vložil. Vendar če naj bi bilo treba vlogo z dne 18. 12. 2019 v delu, ki se nanaša na očitane nezakonitosti pri vpogledu v prijavo, razumeti kot zahtevek za revizijo, je treba upoštevati, da je bila odločitev, da se posameznim gospodarskim subjektom (med katerimi je gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem) prizna sposobnost, drugim pa ne, objavljena na portalu javnih naročil 26. 11. 2019, zato bi moral gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem bodisi sam, bodisi po partnerju, bodisi oba vložiti zahtevek za revizijo najkasneje v roku iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, česar ni storil. Ker bi že zaradi navedenega ne moglo priti do vsebinske (meritorne) obravnave zahtevka za revizijo (tj. vloge z dne 18. 12. 2019, kolikor jo je mogoče v izpostavljenem delu šteti za zahtevek za revizijo), ni relevantno še ugotavljati, ali je bila plačana taksa (tretja poved iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN) in predloženo potrdilo o njenem plačilu (8. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), niti ni relevantno ugotavljati, ali bi gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem lahko izkazoval aktivno legitimacijo oziroma pravni interes, da bi se dosegla razveljavitev odločitve celo v delu, ki se nanaša na priznanje sposobnosti gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem. Ne glede na predhodno navedeno Državna revizijska komisija dodaja, da čeprav bi se lahko potrdilo, da naročnik na podlagi ZJN-3 ne bi smel omogočiti vpogleda v prijave, česar zaradi nepomembnosti za rešitev zadeve ni ugotavljala, ni mogoče spregledati, da naročnik na podlagi ZJN-3 ne bi bil upravičen priznati sposobnosti gospodarskemu subjektu, ki npr. ne bi izpolnjeval pogojev za sodelovanje ali bi bili pri njem podani razlogi za izključitev. Kršitev v zvezi s priznanjem sposobnosti tako ni v nikakršni povezavi z morebitno kršitvijo v zvezi vpogledom v prijave. Vpogled v prijavo gospodarskega subjekta GD Granit s partnerjem se je zgodil po tem, ko je naročnik že sprejel odločitev o priznanju sposobnosti gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem. Ali je naročnik smel priznati sposobnost gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem bo predmet odločanja v revizijskem postopku.« Iz sklepa št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 (gl. str. 8–9) je tako razvidno, da je Državna revizijska komisija upoštevala, kot kateri subjekt sta vlagatelj s partnerjem podala navedbe o kršitvi 35. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija pa je tudi navedla, da kršitev v zvezi z vpogledom v prijavo vlagatelja s partnerjem ni v nikakršni zvezi z vprašanjem zakonitosti sprejema odločitve o priznanju sposobnosti za sklopa 1 in 2 vlagatelju s partnerjem. Državna revizijska komisija slednje pojasnjuje tudi v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik prvo odločitev, s katero je gospodarske subjekte obvestil o priznanju sposobnosti (tj. dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1), sprejel 26. 11. 2019 in ta je bila objavljena na portalu javnih naročil 26. 11. 2019, kar se je zgodilo, preden je gospodarski subjekt CGP zahteval vpogled v (med drugim) prijavo vlagatelja s partnerjem. Gospodarski subjekt je namreč vpogled v (med drugim) prijavo vlagatelja s partnerjem zahteval z vlogo z dne 27. 11. 2020, ki jo je naročniku poslal 27. 11. 2020 po pošti priporočeno. Naročnik je gospodarskemu subjektu CGP v zvezi z vpogledom v (med drugim) prijavo vlagatelja s partnerjem odgovoril po elektronski pošti in mu sporočilo z obvestilom o predložitvi kopij prijave poslal 2. 12. 2019 ob 10.46. Že iz tega opisa dejanskega stanja je razvidno, da domnevne nezakonitosti zaradi omogočitve vpogleda v (med drugim) prijavo vlagatelja s partnerjem niso v nikakršni vzročni zvezi z vprašanjem, ali je naročnik smel vlagatelju s partnerjem priznati sposobnost (dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019). Če naročnik vlagatelju s partnerjem ne bi smel priznati sposobnosti (dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019), morebitna ugotovitev nezakonite omogočitve vpogleda v prijavo (med drugim) vlagatelja s partnerjem ne bi v ničemer mogla vplivati na preprečitev ugotovitve, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je vlagatelju s partnerjem priznal sposobnost. Državna revizijska komisija zato ni ugotavljala, ali je naročnik kršil 35. člen ZJN-3, ker je gospodarskemu subjektu CGP omogočil vpogled v prijavo vlagatelja s partnerjem, ker neodvisno od ugotovitve, to ne bi moglo vplivati na odločanje o zakonitosti odločitve o priznanju sposobnosti vlagatelju s partnerjem. Na podani zaključek ne vplivajo vlagateljeve utemeljitve o naročnikovem ravnanju v nasprotju z mnenjem Ministrstva za javno upravo z dne 4. 4. 2018 in zatrjevane kršitve 7. člena ZJN-3. Ugotoviti je treba, da mnenje Ministrstva za javno upravo z dne 4. 4. 2018 ni pravno zavezujoče. Vlagatelj je sicer očital kršitev 7. člena ZJN-3, vendar ne glede na to, ali bi bilo treba 35. člen ZJN-3 tolmačiti le na način, da je vpogled omogočen le v ponudbe, ne iz 35. člena ZJN-3 ne iz drugih določb ZJN-3 ne izhaja, da bi moral naročnik samoiniciativno omogočati vpogled, saj to ni ravnanje, ki ga mora naročnik sprovesti neodvisno od volje gospodarskih subjektov. Iz tretje in četrte povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 je namreč razvidno, da je vpogled odvisen od tega, ali ga »ponudnik« zahteva. Neodvisno od vprašanja obstoja opozorila na kršitev (tretji odstavek 16. člena ZPVPJN), je vlagatelj je z ugovori o naročnikovih opustitvah ureditve vprašanj o vpogledu že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila prepozen (tretji odstavek 25. člena ZPVPJN) oziroma je v tem delu zahtevek za revizijo vložen prepozno (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN). Vlagatelj je tudi navedel, da si je tolmačil ZJN-3 tako, da mu ne omogoča vpogleda v prijave, vendar to v ničemer vlagatelju ni preprečevalo, da bi kljub temu zahteval od naročnika vpogled v prijave in počakal na njegov negativni/pozitivni odgovor, kar toliko bolj velja zaradi tega, ker je naročnik tudi vlagatelja po elektronski pošti obvestil, da bo gospodarskemu subjektu CGP omogočil vpogled v prijavo vlagatelja s partnerjem. Da je tudi vlagatelj prejel to elektronsko sporočilo, je razvidno iz elektronskega sporočila, ki ga je vlagatelj poslal naročniku 3. 12. 2019 ob 10.05, saj se je v njem skliceval, da ga je naročnik obvestil, da bo gospodarskemu subjektu CGP omogočil vpogled v prijavo vlagatelja s partnerjem, tej naročnikovi odločitvi pa je vlagatelj nasprotoval z navajanjem več razlogov. Naročnik je na to vlagateljevo elektronsko sporočilo odgovoril z elektronskim sporočilom, ki ga je poslal 4. 12. 2019 ob 11.18, in pojasnil, zakaj se ne strinja z vlagateljevimi stališči. Tudi zatrjevana kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ne pripomore k vlagateljevemu uspehu, poleg tega pa vlagatelj s partnerjem nista bil prikrajšana za možnost obrambe svojega položaja. Naročnik je namreč vlagatelja s partnerjem seznanil z zahtevkom za revizijo z dne 6. 12. 2019, ki ga je vložil gospodarski subjekt CGP, vlagatelj s partnerjem pa se je z vlogo z dne 18. 12. 2019 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo gospodarskega subjekta CGP in predlagal, da se zavrne zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je v obrazložitvi tega sklepa tudi navedla, da se je o navedbah vlagatelja s partnerjem iz izjasnitve z dne 18. 12. 2019, ki so bile pomembne za sprejem sklepa št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020, skladno s prvo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN opredelila že v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 (gl. str. 8–9 in 23–24), kar kaže na to, da sta bila vlagatelj in partner aktivno udeležena v postopku pravnega varstva, ki je bil začet zaradi zahtevka za revizijo gospodarskega subjekta CGP. V zvezi z vlagateljevimi argumenti (zahtevek za revizijo, str. 10–12) o možnosti uveljavljanja pravnega varstva pa Državna revizijska komisija opozarja na četrti odstavek 25. člena ZJN-3, ki določa roke za vložitev zahtevka za revizijo, pri čemer je rok za vložitev zahtevka za revizijo po odločitvi o priznanju sposobnosti osem delovnih dni od prejema te odločitve. Iz te določbe ZPVPJN izhaja, da imajo gospodarski subjekti časovno omejeno možnost izpodbijati naročnikovo odločitev o priznanju sposobnosti, to pa lahko vpliva na vprašanje tolmačenja uveljavljanja pravnega varstva v strukturiranih postopkih javnega naročanja, kot je tokratni omejeni postopek (41. člen ZJN-3). Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija glede na to, kar je uveljavljal vlagatelj, zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila. S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena. Vlagatelj je plačal takso v višini 2.000 eurov, iz tretje povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN pa je razvidno, da taksa, kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o priznanju sposobnosti, znaša 1.000 eurov. Državna revizijska komisija niti v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 ni tretje povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN tolmačila, da mora vlagatelj, ki izpodbija odločitev o priznanju sposobnosti v več sklopih, plačati takso za vsak sklop, saj se tretja poved iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN ne sklicuje na pojem sklop, kot se to sklicuje npr. prva poved iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN. Ker je vlagatelj takso torej preplačal, bo Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN Ministrstvu za finance naložila vračilo preveč vplačane takse. Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v delu, za katerega bi bil zavezanec za vračilo naročnik (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena. V Ljubljani, 17. 7. 2020 Predsednica senata: dr. Mateja Škabar članica Državne revizijske komisije Vročiti: - DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, - odvetnica mag. Nataša Štelcer, Ulica Vita Kraigherja 3, 2000 Maribor, - Strabag AG, Ortenburgerstrasse 27, Spittal an der Drau, Avstrija, Strabag AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, 1000 Ljubljana, - Strabag, d. o. o., Letališka cesta 33, 1000 Ljubljana, - Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana (1.), - Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana (2.), - CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto, - Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana, - odvetnik mag. Ivan Kranjec, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, - Cengiz Inşaat Sanayi ve Ticaret, A. Ş., Kisikli Cad. 37, 34662 Carigrad, TR – Turčija, - T-2, d. o. o., Verovškova ulica 64 a, 1000 Ljubljana, - I.CO.P., S.p.A., Via Silvio Pellico 2, 33031 Basiliano (Videm), I – Italija, - Odvetniška družba Glušič, o. p., d. o. o., Pod javorji 6, PC Žeje pri Komendi, 1218 Komenda, - Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota, - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana. Vložiti: - v spis zadeve, tu. V vednost: - finančna služba, tu. Natisni stran Opozorilo Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani.

Sodobna tehnologija nam lahko zelo pomaga pri obdelavi vrtov, vzdrževanju zelenic in drugem delu na prostem. Treba pa je izbrati prave izdelke in izkoristiti njihove funkcionalnosti, sicer se lahko izkaže, da bomo imeli s temi pripomočki še več dela. Zelo prepričljivo opremo ponuja priznana blagovna znamka Stihl. Najbolj znane in Read more… By renaults, 4 years May 14, 2019 ago Dom Izdelava letne kuhinje v kratkem času Če si želite, da bi lepe sončne dneve raje kot v zaprtih prostorih preživljali zunaj, je letna kuhinja prava rešitev za vas. Večina izmed nas veliko časa preživi v zaprtih prostorih, zato je kuhanje zunaj na svežem zraku definitivno nekaj najboljšega. Izdelava letne kuhinje ne traja dolgo časa, zato imate Read more… By renaults, 4 years ago Drugo Cena ali kakovost pri izbiri računalnika? Sodobni računalniki so lahko izjemno zmogljivi, prav tako pa so lahko tudi pregrešno dragi. To velja zelo očitno pri nekaterih prestižnejših znamkah, pri katerih cena morda niti ni neposredno vezana na kvaliteto in zmogljivost. Na misel pride prenosnik Apple, pa še kakšne znamke in naprave bi lahko omenili. Na drugi Read more…

Patriarhat je sistem zatiranja katerega pomemben del je oblikovanje individuuov, ki reproducirajo patriarhalne odnose. Spolna socializacija ustvarja dve različni skupini ljudi, moške in ženske, in oblikuje naše poglede na odnose. Patriarhat vpliva na psihološki aspekt človeka, na tvorjenje identitete znotraj patriarhalnega in kapitalističnega sveta. Ko govorimo o družbi, kulturi se nam lahko hitro zgodi, da ju razumemo skorajda kot pojava sama zase, kot pojava, iz katerih se sami/e izvzamemo, sploh kadar ju analiziramo ali kritiziramo. Spet, ko govorimo o posameznikih/cah in o identitetah, se lahko hitro zgodi, da zapademo v neke vrste esencializem, razumevanje, da se posamezniki/ce rodimo z neko identiteto, da so naši psihološki procesi nam lastni, da izhajajo iz nas, da je naša identiteta, naša osebnost, produkt nas samih in je zato individualna, posebna, nedružbena. Stvari so seveda bolj kompleksne. Da se neka družba lahko nadaljuje potrebuje materialno produkcijo, reprodukcijo ljudi ter reprodukcijo družbenih odnosov in vsebin; socializacijski proces. Ljudje smo družbena bitja. Ontogenezo, učlovečenje, lahko dosežemo le, če smo socializirani/e v neko družbo (npr. ‘divji’ otroci, ki so jih vzgajale živali, so razvili načine delovanja kot živali, niso znali govoriti, čustvovali so drugače, obnašali so se bolj kot živali in ne kot ‘ljudje’, tudi niso hodili po dveh nogah). Biti socializiran/a v neko družbo pa pomeni podrediti se njenim strukturam, normam, vrednotam. Socilaizacija je vedno represivni in konzervativni proces. Represivni v tem, da posameznike/ce ‘prisili’ v to, da razvijejo strukturo osebnosti, ki jo neka družba potrebuje, da se reproducira v svojih vsebinah in konzervativni v tem, ker reproducira družbo kot je. Je tudi recipročen proces, družba socializira posameznike/ce v ljudi, kot jih potrebuje za svoje nadaljevanje, v tem procesu pa indivduui vzpostavljajo lastne identitete in se v procesu učlovečijo, torej čeprav je socializacija za indivdua represivna, se brez nje ne zmore popolnoma učlovečiti. Po Bergerju in Luckmannu je temeljnega pomena primarna socializacija. V primarni socializaciji se otrok sreča s pomembnimi Drugimi, ponavadi so v tej vlogi starši ali pa drugi vzgojitelji/ce. Ti pomembni Drugi, poleg materialne skrbi za otroka, otroku posredujejo svet, v katerega se je rodil, vpeljejo ga v objektivni družbeni svet, v svet, ki ga določena družba smatra kot objektivnega. Kot pa pravita Berger in Luckmann, pomeni sodelovati v družbi sodelovati v njeni dialektiki. Kot družbeno dialektiko razumeta proces internalizacije družbene realnosti in istočasno identifikacijo individua s to družbeno realnostjo, identifikacija se vedno dogaja v komunikaciji z družbenim svetom. V procesu internalizacije družbenega sveta (poenostavljeno rečeno, v procesu učenja družbenih pravil in norm) indivduum ta svet internalizira kot svoj lastni, prevzame drže pomembnih Drugih in preko tega najde svoje mesto v družbi, sposoben je lastne identifikacije in pridobivanja subjektivno sklenjene in verodostojne identitete. Torej, identiteto lahko indivduum vzpostavi le, če istočasno prevzame tudi svet, v katerega je socializiran. Pridobiti identiteto hkrati pomeni, da ti je dodeljen prostor v svetu. “Subjektivna pridobitev identitete in subjektivna pridobitev družbenega sveta sta zgolj različna vidika istega procesa internalizacije, ki ga posredujejo isti pomembni Drugi.” (Berger, Luckmann, 1966, str. 124) Primarna socializacija se zaključi, ko indivduum vloge in drže pomembnih Drugih ponotranji kot splošne vloge in drže, ko se ne identificira samo s konkretnim Drugim ampak s splošnostjo Drugih, z družbo. S tem indivduum vzpostavi to, kar subjektivno razume kot stalno identiteto, ki vključuje vse ponotranjene drže in vloge primarne socializacije. Vsebino socializacije določa družbena distribucija znanja. Nihče ne internalizira popolnoma vsega, kar vsebuje nek družbeni svet, prav tako je nemogoče internalizirati vse, kar vsebuje objektivni svet (svet kot objektivni – naravni in subjektivni – družbeni; vsaka družba ponotranji dele objektivnega sveta, nobena ne ponotranji vsega objektivnega sveta in vsaka družba ustvari svoj subjektivni svet, ki z objektivnim svetom nima ničesar – npr. bog, razredi, družbeni spol). Celotna institucionalna ureditev družbe vpliva na določanje zalog znanja, ki jih morajo določeni individui posedovati. V različnih družbah in v istih družbah na različnih področjih so te vsebine različne. “Otrok višjega stanu se lahko sestani s spolnim življenjem v starosti, ko njegova vrstnica nižjega stanu že obvlada osnovne tehnike abortusa.” (Berger, Luckmann, 1966, str. 128) Ta specifika socializacijskega procesa je zelo pomembna za nas, saj nam pokaže, da četudi posamezniki in posameznice različnih spolov in različnih razredov živimo v isti družbi, to še ne pomeni, da živimo v ‘istih svetovih’. Materialni in družbeni pogoji ljudi iz različnih razredov, spolov, ras so drugačni. Ker se razlikujejo njihovi pogoji življenja, se razlikujejo njihova dojemanja življenja (dostop do izobrazbe je najbolj slikovit primer). Znotraj ene kulture se tako vzpostavijo različne ‘podkulture’, ki določene dele družbenega življenja razumejo različno. Na primer, med ljudmi srednjega razreda je ena izmed najvišjih vrednot uspeh, medtem ko je med ljudmi delavskega razreda tako pomembno vrednota delo. Hitro lahko vidimo, kako različni sistemi vrednot proizvedejo različne vsebine socializacije, za otroka delavskega razreda je najpomembneje, da dela, da je produktiven, njegova uspešnost pri tem je sekundarna, medtem ko so zahteve za otroka višjega razreda drugačne, preko tega pa se mu tudi omogoči, da razvija določene sposobnosti, da bo na določenem področju uspešen. Pri primeru spola je najbolj očitna razlika pri vzpodbujanju čustvovanja, pri deklicah je čustvovanje spodbujano, zaželjeno, medtem ko je pri fantkih večkrat zatrto (‘Veliki in pogumni fantki ne jočejo!’). Posledice tega so tudi to, da je več moških podvrženih mentalnim in psihološkim motnjam, nekateri v tem vidijo tudi vzroke za to, da so moški bolj nasilni, saj je za njih družbeno ‘prepovedano’ čustvovati na druge načine, dovoljeno jim je le preko izkazovanja agresije. Torej, svet, v katerega je socializirana deklica delavskega razreda, je popolnoma drugačen kot svet, v katerega je socializiran fantek višjega razreda. To pomeni, da bosta razvila vsebinsko drugačni identiteti, preko katerih bosta sebe razumela na dva popolnoma različna načina v odnosu do sveta. Seveda, saj bosta tudi njuna internalizirana svetova dva popolnoma različna si svetova (tako lahko npr. razumemo odnos bogatih do revnih, češ, če bi se bolj potrudili, ali pa če bi kdaj pa kdaj prišparali kak evro, bi jim zagotovo bilo laže – če je edini svet, ki ga oseba pozna, ekonomsko, materialno varen svet, brez nestabilnosti, brez (vidnega) truda za to varnost, je seveda nemogoče razumeti situacijo, svet v katerem živijo ljudje, ki jim je vsakodnevno preživetje boj; prav tako lahko preko tega pojasnjujemo določene psihološke razlike med moškimi in ženskami, npr. ženske v javnih debatah zavzemajo manj prostora, saj je njihova identiteta postavljena na družbenem odnosu do žensk, ki pa niso vodje, ampak so podpornice, skrbnice, zato je, posplošeno gledano, ženskam toliko težje se javno izpostaviti, za javno izpostavljanje potrebujejo toliko več poguma in samozavesti, saj gre za dejanja, ki presegajo vsebino primarne socializacije za ženske). Treba je poudariti, da ko govorimo o konstrukciji (kolektivnih) identitet, posplošujemo. Vse primarne socializacije so si med sabo različne, prvi odnosi, preko katerih otrok vzpostavlja svojo identiteto, se od posameznega odnosa do odnosa razlikujejo. Zato smo si na koncu tudi ljudje različni, različno čustvujemo, različno razumemo odnose z drugimi ljudmi ipd. So pa neke vsebine vsem socializacijam še vedno skupne, npr. razumevanje bele barve kot bele. Vsi otroci v tej družbi se bomo naučili, da je nekaj ‘belo’, čeprav koncept ‘belosti’ ne obstaja objektivno gledano. Podobno je z družbenimi odnosi in ker je spol družbena kategorija, ki obstaja že zelo, zelo dolgo so neke vsebine spolne socializacije prisotne bolj kot ne pri vseh otrocih, ki so socializirani v družbo. Poudarjam, seveda lahko obstajajo izjeme, ampak kot že rečeno, da se družba reproducira, mora reproducirati tudi svoje lastne družbene odnose, to pa se zgodi preko procesov socializacije novih članic in članov neke določene družbe v točno določene ljudi, ki potem reproducirajo družbene odnose. Kaj pa so te specifične razlike pri vzpostavljanju moške in ženske identitete? Otrok se rodi v nekem biološkem spolu, temu biološkemu faktu družba pripiše nek pomen in se tako do novorojenega otroka obnaša v skladu s pomeni in vlogami, ki pritičejo ‘moškosti’ ali ‘ženskosti’. Družbeni spol je kategorija tako močno prisotna v naši družbi, da ljudi preprosto ne moremo gledati in razumeti drugače kot preko teh dveh kategorij, ‘moški’ in ‘ženska’. Psihoanaliza najde vzroke za vzpostavljanje identitete subjekta v prvih odnosih, ki jih do novorojene članice družbe zavzame okolica. Najprej ponavadi starši, v večini primerov je prvi odnos, odnos mama – otrok. Mama se otroku v prvem odnosu kaže kot vsemogočna, je vir tako ugodja, kot bolečine, ali bo otrok doživljal eno ali drugo, se z njegove perspektive zdi kot materina kaprica, ki ji poskuša ugoditi, da bo prejel čim več ugodja in čim manj nelagodja. Poleg tega je mama prvi objekt identifikacije za otroka, prva oseba, preko katere začne otrok vzpostavljati svojo identiteto. Tako deklice kot fantje začnejo svojo identiteto graditi preko prvega odnosa s skrbnico/kom. Ker je v večini primerov to mama (sploh v prvem letu starosti, dojenje), je prva identiteta, ki jo otrok vzpostavlja, ‘ženska’. To je relevantno samo v družbi, ki pozna koncept družbenega spola, to pa zato, ker se otrokom na eni točki prepove ene in zapove druge identifikacije. Deklica na primer se bo lahko tudi ko bo starejša še naprej identificirala z mamo, medtem ko bo dečku pri določeni starosti, ki jo neka družba arbitrarno razume kot obdobje, kjer se mora otrok začne obnašati v skladu z družbenimi normami, prva identifikacija z mamo prepovedana, dovoljeno/zapovedano pa mu bo identificirati se z očetom oz. neko moško figuro. Ravno ta premestitev objekta identifikacije pri dečkih in na drugi strani pri deklicah ne, bi naj najbolj zaznamovala razliko vzpostavitve ženske ali moške identitete, karakterja, osebnosti, samopercepcije, razumevanje lastne vloge in pozicije v svetu. Osnovna razlika pri vzpostavljanju identitete pri deklicah in dečkih je separacija oz. na drugi strani povezanost. Za vzpostavitev neodvisne identitete je potrebna separacija od prvega objekta identifikacije, kar je pri dečkih sicer spodbujano, ampak je drugi objekt identifikacije moški, kljub temu, da so že ponotranjili del ženske identitete in primarne identifikacije ni mogoče popolnoma izbrisati, tako seveda pride do internega konflikta. Tako spolno identiteto dečki dosežejo preko zavrnitve prve osebe, kar lahko v skrajnih primerih vodi v popolno nezmožnost obojestranskega priznavanja subjektivnosti. Prvi objekt identifikacije je treba zavreči in mu odvzeti subjektivnost. Pri deklicah pa je obratno prva identifikacija spodbujana še naprej v življenju, kar lahko v skrajnem primeru vodi do tega, da ne pride do separacije od prvega objekta identifikacije in se tako ne zmore postaviti stabilna, lastna identiteta, kar vodi v odvisnost od drugih, v zmožnost priznavanja drugih, brez, da bi zahtevala prepoznanje sebe, pomanjkanje subjektivitete. “Če je moška težava diferenciacije nezmožnost priznati drugega je ženska težava zanikanje sebstva. Kot se je deček moral diferencirati od matere in prekiniti kontinuiteto identifikacije z materjo, se njej ni bilo treba. To proces identifikacije olajša, pomeni pa, da deklica nikoli ne prekine kontinuitete identifikacije z materjo; in če je materi zanikana pravica do subjektivnosti, velja to tudi za hči (Benjamin 1988).” (Štular, 1998, str. 447) “Kot smo pokazali pri formiranju spolne identitete, je primat ženske nad zgodnjo skrbjo za otroke tisti ključni dejavnik, ki nas nepreklicno vmešča v enega od (samo dveh) vzorcev spolne identitete, kar omogoča reproduciranje obstoječih razmerij med spoloma in celotne družbene organizacije, kjer je spolna pripadnost odločilnega pomena za delovanje v družbi. Avtorice (Dinnerstein, Benjamin, Chodorow, Gilligan) opozarjajo, da nas primat ženske nad zgodnjo skrbjo za otroke pohablja. Tako ženske kot moške. Še več, poudarjajo, da je za stabilno identiteto in polnovrednost vlog (Chodorov 1989) pomembno internalizirati tako moške kot ženske aspekte sebstva (Benjamin 1988); da ni potrebno utišati enega glasu na račun drugega (Gilligan, 1988); da je za odrešitev minotavrov in siren, za notranjo nekonsistentnost človeške narave potrebno rekonstruirati rigidne forme simbioze in fiksirane psihološke komplementarnosti (Dinnerstein 1976).” (Štular, 1998, str. 452) Torej, kategorizacija ljudi po spolu je v naši kulturi, oz. lahko rečemo da vsaj do neke mere v vseh kulturah, ki jih poznamo, ena izmed najbolj naturaliziranih. Otroke že praktično ob rojstvu postavimo v eno izmed dveh kategorij in celotna družba do njih zavzame odnos na podlagi te kategorije. Ker se identiteta indivduua gradi preko odnosov z drugimi ljudmi, je to, kakšen odnos do novega člana/ice družbe zavzamejo drugi, pri vzpostavitvi identitete, ključnega pomena. V naši družbi so ti odnosi spolno zaznamovani in tako preko vsebinsko dveh različnih socializacijskih procesov družba ustvarja dve različni skupini ljudi. Spet je treba poudariti, da gre za posploševanje, vse socializacije so si med sabo različne, sploh primarne, ampak ko govorimo o kategoriji spola je ta tako vseprisotna v naši družbi, da se je praktično nemogoče izogniti na nek način spolno zaznamovani socializaciji. Četudi se temu ‘izognemo’ v primarni, takoj ko otrok vstopi v sekundarno socializacijo, torej v polje družbenega (vrtec, šola, vrstniške skupine), se je spolnim kategorijam nemogoče izogniti, s tem pa se je tudi praktično nemogoče izogniti spolno zaznamovani identiteti. Značilnost ženske identitete in družbenega odnosa do žensk je pomanjkanje oz. zanikanje subjektivitete. Ženska identiteta je bila postavljena na instrumentaliziranju in romantiziranju žensk. Družbene in kulturne definicije, kategorije, institucije so moške, postavili so jih moški in upravljajo jih moški, ženska dejavnost je bila potisnjena v zasebno, nevidno sfero in definirana s strani moških. Ker je ženskam zanikana subjektiviteta, pomeni, da je njihova družbena vloga reducirana na vlogo objekta. Ker je ženska dejavnost povezana z rojevanjem in reprodukcijo je ženska v večini primerov razumljena ali kot skrbstveni ali pa spolni objekt. V vlogi skrbstvenega objekta so ženske tudi glorificirane, materinstvo je razumljeno kot neko visoko poslanstvo ženske. Ženska, mati naj bi bila nežna, skrbna, čustvena, vedno bi naj druge, otroke in moža, postavljala pred sebe, prav tako pa bi naj bila ‘čista’, že skorajda ‘sveta’. Tukaj pa se pojavi paradoks, ker je človeška spolnost še vedno tabuizirana in razumljena kot vsaj do neke mere ‘nečista’, seveda ne pritiče takemu objektu, kot je objekt matere v naši družbi, čeprav lahko ženska zanosi le preko spolnosti … Za tak objekt je v kontesktu naše kulture nesprejemljivo, da bi si želel spolnosti. In tako se spolnost razume kot nekaj, v kar je treba ženske prepričati, da dovolijo, da se jim zgodi. V kolikor ima ženska lastno spolno željo in agendo, jo je nemogoče razumeti preko definicije ženske kot skrbstvenega objekta. Tako se ob rob materi in svetnici, s katerima se ne povezuje seksualnosti, pojavi še kategorija ženske kot ‘kurbe’, spolnega objekta. Družbeno pojmovanje spolnosti, pa tudi veliko drugih družbenih odnosov, temelji na razumevanju ženske kot objekta. Specifično pri heteroseksualni spolnosti kot objekta zadovoljitve moških. Izpostavljanje in problematiziranje predstavljanja žensk kot spolnih objektov, submisivnih moškim je ena izmed pomembnejših feminističnih intervencij. Ko govorimo o spolnem nadlegovanju in spolni objektivizaciji žensk, ne govorimo samo o najbolj skrajni obliki le-tega, posilstvu. Govorimo o odnosu ki obstaja med moškimi in ženskami, ko pride do spolnosti in do družbene vloge spolov v heteroseksualni spolnosti. Ženska spolna aktivnost je zatirana in zanikana, v kolikor si spolnosti želi, je zreducirana na status manjvredne ženske. Moški po drugi strani pa naj bi imeli nekontrolirano potrebo po spolnosti in zato je odgovornost ženske, da postavi meje, da je previdna in ne ‘izziva’. Moški si spolnosti aktivno želi, medtem ko ženska nudi spolne usluge. Tako je heteroseksualna spolnost predstavljena preko oglasov, pop kulture, mainstream pornografije itd. Takšne predstave o spolnosti so stare le nekaj desetletij. Družbe so skozi zgodovino zavzemale različne odnose do spolnosti. Različne spolnosti so bile družbeno sprejemljive, tabuizacija spolnosti se je prav tako spreminjala. V naši družbi je odnos do spolnosti zaznamovalo krščanstvo, ki s spolnostjo povezuje izvirni greh in bi naj tako že spolnost sama po sebi bila nečista, slaba, zlobna, in seveda tabu. Potem pa so se zgodila 60-ta in 70-ta leta 20. stoletja in tako imenovana seksualna revolucija. S škodljivim učinki zatiranja spolnega poželenja se je ukvarjal že Freud, v 60-ih pa se je okoli tega vprašanja mobiliziralo širše gibanje. Šlo je za zavrnitev ortodoksnih krščanskih moralnih pogledov na spolnost, zahteve po sprejemanju različnih spolnosti, prepričanje, da je erotika, spolnost normalen del človeškega življenja, ki ne sme biti zatiran s strani družine, religije ali države. Čeprav se lahko strinjamo, da je bolj odprt odnos do spolnosti predstavljal za družbo neke vrste napredek, pa je umanjkal feministični pogled, analiza odnosa med moškimi in ženskami ter zavedanje, da so temelji, na katerih se seksualna revolucija odvija, patriarhalni. Posledice tega so zelo očitne danes, obkroženi/e smo s tako veliko podobami spolnosti in spolnost kot taka ni več tabu, tako da se na prvi pogled morda res zdi, da smo osvobojeni/e. Osvoboditev bi morala vključevati vse, današnje predstave spolnosti pa vztrajajo na tem, da je edino primerno poželenje poželenje moških, moški imajo željo, ženske pa so v tem pasivne, aktivne so samo v tem, da zadržujejo svoje poželenje in da ‘dovolijo’ moškim, da seksajo z njimi. Aktivno žensko poželenje je še vedno tabu in je zatirano. Tako se na koncu znajdemo v situaciji, ko so moški naučeni in navajeni, da ženske nimajo lastnega seksualnega poželenja in jih je treba v spolnost prepričati in na drugi strani ženske, ki so naučene in navajene, da je ‘dostop’ do njihovih teles ‘blago’, ki se menjuje v zameno za čustven odnos, za materialno preskrbljenost, za službo, kariero … In v tem kontekstu moramo razumeti tako prostitucijo kot spolno nadlegovanje. Obema pojavoma je skupno to, da so v več kot 95% moški tisti, ki dostopajo do ženskih teles in ženske tiste, katerih telesa so dostopna moškim. Ne glede na osebna počutja in želje v tem, je treba vsa takšna dejanja in odločitve razumeti v tem družbenem kontekstu. V kontesktu družbe, ki ženskam zanika subjektivnost in kjer zanje edina resnična družbena moč obstaja v tem, da nadzorujejo lastno spolnost in jo menjujejo za družbeno priznanje, v tem pa morajo biti skrajno previdne in preračunljive. LITERATURA: Berger, Peter L. in Thomas Luckman; Družbena konstrukcija realnosti; 1966. Štular, Suzana; Družbena konstrukcija spolne identitete; 1998; V: Teorija in praksa (let. 35, 3/1998). Jogan, Maca; Talcott Parsons – sociološki prispevek k re/produkciji hieararhije med spoloma (str. 33 – 37) Penny, Laurie; The Horizon of Desire; 2017; objavljeno na Long reads. Millett, Kate; Sexual Politics; 1969. De Beauvoir, Simone; Drugi spol (2. knjiga); Krtina: 2013. Love 0 000 000 Data privacy Love Button The next click will forward you to a social network, where your IP address might be saved by the provider. Objavljeno v Iskrišče Iskrišče Spolno nasilje na delovnem mestu: Kaj storiti? ZAHTEVE PROTESTA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI – 8. MAREC 2019 Tri kritična področja za razmislek o prihodnosti(h) alternativnih sistemov blaginje FEMINISTIČNI MANIFEST REPRODUKTIVNO DELO V KAPITALIZMU MOŠKI, ŽENSKE IN ODNOSI ZNOTRAJ PATRIARHATA MARKSIZEM, SOCIALISTIČNA GIBANJA IN FEMINIZEM UVOD V FEMINISTIČNO MISEL: Simone de Beauvoir in Kate Millett Možnosti in omejitve izobraževalnih programov ob pričetku letošnjih vpisov BOJ PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM JE TUDI BOJ PROTI KAPITALIZMU Išči: Prihajajoči dogodki: Ponosno žene WordPress | Tema: Iskra. Z uporabo te spletne strani se strinjate, da za pravilno delovanje na vašem brskalniku hrani piškotke Sprejmi

Spodbujanje edinstvenosti vsakega človeka in vključenost sta vrednoti, ki smo ju vedno podpirali v podjetju Dedoles. Bistveno je, da imajo prav vsi otroci brez izjeme enak dostop do izobraževanja, kar jim zagotavlja boljšo prihodnost. Zato smo podprli projekt »Srce za otroke«, namenjen vključujočemu izobraževanju za otroke z zdravstvenimi in socialnimi ovirami. S pomočjo našega finančnega prispevka v višini 50.000 € nam je uspelo podpreti 11 projektov.. Osredotočajo se na usposabljanje pomočnikov učiteljev s ciljem, da se povečajo njihove kompetence na področju vključujočega pristopa k izobraževanju. V mnogih šolah je vključujoče izobraževanje pomanjkljivo. Hkrati pa imajo šole omejene zmogljivosti za izvajanje tečajev, prilagojenih pomočnikom učiteljev. Zato so se šole za pomoč obrnile na organizacije, da bi pomagale pri povečanju strokovnega znanja pomočnikov učiteljev na področju vključujočega izobraževanja. Z zagotavljanjem podpore in usposabljanj se bosta povečali strokovnost in usposobljenost pomočnikov. To sta pomembni lastnosti, potrebni za opravljanje zahtevnega poklica pomočnika učitelja. S pomočjo praktičnih smernic bodo ti znali razumeti zdravstveno stanje otrok in različne oblike socialne prikrajšanosti.. Družine bodo v njih našle podporo, ki združuje malo psihološkega ter nekaj terapevtskega in socialno-pedagoškega znanja. Najbolj pomembno pa je, da bodo pomočniki pomagali otrokom pri integraciji v tim. Informacije Stopi v stik z nami Pogosta zastavljena vprašanja Možnosti dostave Načini plačila Menjava, vračilo in pritožba O Dedoles O nas O izdelkih Darilni boni Sledite nam: Facebook Instagram YouTube TikTok Twitter SmartHead Pinterest Dedolesov drobiž Darujte Dedolesov drobiž in pomagajte izboljšati življenje na našem planetu Tudi majhne stvari lahko izboljšajo življenje na našem planetu. S programom Dedolesov drobiž, h kateremu lahko prispevate z nakupom, pomagamo ustvariti boljšo in bolj zdravo prihodnost za vse. Hvala!

Med preštevilnim izseljevanjem Slovencev iz Videmske pokrajine na tuje je življenjska pot številne peljala tudi čez morje v oddaljeno Argentino. Z domače zemlje, ki ni mogla potešiti vseh potreb, je številne rojake življenja sila odnesla tudi v deželo pamp in govedine, kjer so si ob trdih začetkih poskušali ustvariti svoj nov dom in košček sreče. Benečani v Argentini se še vedno trudijo ohranjati svojo kulturo, tudi z medsebojnim druženjem, še vedno so organizirani tudi v društva. Danes že druga, tretja in tudi četrta generacija Benečanov po svetu išče načine, kako ohranjati in na nove rodove prenašati izročilo prednikov. Uspeva jim, čeprav to nikakor ni lahko, ob realnosti vsakdana z dolgimi delavniki in številnimi drugimi obveznostmi pomeni vsaka aktivnost žrtvovanje svojega prostega časa in časa za družino. Med mojima potovanjema po Argentini, pred petimi leti in letos po, sem obiskal tri društva beneških Slovencev: v prestolnici Buenos Aires, v Rosariu in v mestecu San Martin blizu Mendoze. Poleg teh treh sta društvi Benečanov organizirani še v Marcos Pazu v provinci Buenos Aires in v Cordobi, drugem največjem mestu Argentine, kjer je društvo staro komaj dobrih pet let. V Argentini živijo tudi številni drugi Slovenci, ki so v kraje ob Srebrni reki, širnemu svetu najbolj poznani po tangu, odšli iz matične domovine ter tržaškega in goriškega zamejstva. Veliko stikov med Benečani in ostalimi Slovenci ni bilo, nekaj pa vendarle. Provinca Mendoza na severu je znana po enih najboljših vin na svetu. Verjetno najznamenitejša sorta je rdeči malbec. Najštevilčnejša beneška skupnost tukaj je v mestu San Martinu. Poleg kmetijstva so službe našli v gozdarstvu, gradnji železnic, pa tudi vodovodnega omrežja in drugje. Na svojem domu me je sprejela predsednica društva Irene Lendaro in mi z največjim veseljem začela razlagati o njihovem življenju in delovanju. Pripovedovala mi je neverjetne zgodbe o priseljenih, vajenih fašističnega terorja, ki sploh niso mogli verjeti, da lahko, ne da bi jih preganjali, govorijo ”po našin”, kakor se je izraz za tersko narečje še vedno ohranil tudi pri njih. V provinci Mendoza je namreč večina Benečanov iz Terskih dolin. Ko je nek mlad fant prišel v San Martin in izvedel da lahko mirno govori svoj materni jezik, ga je navdala takšna sreča, da je šel na sredo železniške postaje ter začel na ves glas ponavljajoče kričati: ”Lahko govorin po našin!!!” ter začel kriče naštevati vse besede v maternem narečju, ki so mu prišle na misel. Ker njihove identitete ni nihče preganjal, so jo, čeprav v tujem okolju, lažje razvili, a slovenska narečja se kljub temu niso ohranila. Zanimivo pa je, da skorajda vsi govorijo italijansko. Razložili so mi, da Italija vsem članom društev plača celoten izlet v Italijo, počitnice tam in obisk rojstnega kraja prednikov, če gredo prej na tečaj in se naučijo italijanskega jezika. Z italijansko skupnostjo v mestu so povezani tudi preko tega, da ker jih je premalo, da bi imeli svoje prostore, se ob prireditvah poslužujejo italijanske hiše v mestu, Casa Dante Alighieri. Društvo letno priredi dva večja dogodka, večerjo, kulturni program in druženje svojih članov v italijanski hiši in s svojo stojnico sodeluje na festivalu narodnosti v središču San Martina, ki se ga vsako leto udeleži kar približno 10.000 ljudi. Tam servirajo tipično hrano (polento, gubano) ter promovirajo kulturo. Ob tem se čez leto občasno srečujejo še na manjših druženjih, ki pa niso stalna. Odvisno od obiskov iz stare domovine, okroglih rojstnih dni članov, obiskov iz drugih društev itd. prilagodijo svoje aktivnosti vsako leto. Med člani beneškega društva v Buenos Airesu / Foto: D. Valentinčič V San Martinu sem se že pred petimi leti srečal tudi s podmladkom društva, sedmimi mladimi med 19 in 35 letom starosti. Nekateri med njimi se opredeljujejo kot Slovenci, pri drugih pa to ni tako jasno. Nekaterim so od prednikov poznani izrazi Benečani, Furlani, ali Jugoslavi. Eno dekle mi je svojo identiteto opisalo takole: ”Jaz sem Argentinka, Argentinka italijanskih korenin. A te italijanske korenine so del slovenske manjšine. Mi smo torej Slovenci oziroma potomci Slovencev, a naši predniki niso bili čisto pravi Slovenci, saj niso govorili slovenščine, ampak po našin”. Razumljivo je, da v danih okoliščinah njihova identiteta ne more biti enoplastna. Vsi se še vedno počutijo povezni z Benečijo, večina je rojstne kraje prednikov že obiskala. Tudi do Slovenije imajo pozitiven odnos. Kot Slovenca, ki jih je obiskal, so me bili izredno veseli in so mi z veseljem pripovedovali kako so tudi oni nekoč že bili v Sloveniji in kako čudovita dežela je to. Čeprav si želijo svoje beneške korenine ohranjati in jih tudi prenesti na potomce, pa med njimi nisem opazil želje, da bi se naučili tudi beneških narečij. V Rosariju živi dokaj številčna in še aktivna slovenska skupnost iz medvojnega obdobja, z manjšim številom tudi povojnih beguncev, poleg njih pa tudi manjša skupnost Benečanov, ki naj bi štela okoli 100 ljudi. Tudi tukaj svojih prostorov nimajo, ampak se poslužujejo ene izmed italijanskih kulturnih hiš (Casa Friulana – italijanske hiše so organizirane po regionalnem principu), ali pa se srečujejo po lokalih ali pri članih doma. Kot sta mi pripovedovala predsednica društva Florencia Lodolo in podpredsenik Alejandro Noacco, je v dejavnosti aktivno vključenih približno 25 članov. S kančkom humorja, a tudi čisto resno sta dejala, da so njihova srečanja namenjena predvsem hrani. Deloma gre za nekaj uradnih prireditev letno, kjer pripravijo tipične jedi, se ob njih družijo in ohranjajo stike, kulinariko pa poskušajo promovirati tudi izven članstva društva, deloma pa gre za srečevanja mlajših članov društva (sedaj srednjih let), ki se občasno dobivajo na pizzi, povsem neformalno za ohranjanje stikov in druženje. Projekt na katerega so zelo ponosni je dokumentarni film pričevanj prve genracije, ki so ga pripravili pred nekaj leti, da spomini nonov in non ne bi šli v pozabo, ampak bi se tega zavedali tudi njihovi potomci. Potrebo po tem vidijo tudi v drugih društvih, v Marcos Pazu so tako na enako tematiko pripravili knjigo. Pri vseh Benečanih, s katerimi sem se srečal v Argentini, je beseda nanesla na enako razmišljanje: do sedaj smo se ukvarjali s prvo generacijo, zdaj je čas za njihove vnuke. Internet dela povezovanje vse lažje, tudi potovanja so vse lažja in vsi ponavljajo: “To moramo znati izkoristiti”. Priznavajo da ni lahko, saj je ob vseh aktivnostih v katere so vpeti današnji mladi, to le še ena izmed njih in težko jo je uvrstiti med prioritete. A pravijo, da pomagajo predvsem organizirani obiski v rojstnih krajih prednikov, pa tudi seminarji v Argentini, kjer se mladi srečujejo s člani drugih društev. Oboje je organizirano pod pokroviteljstvom dežele Furlanije Julijske krajine. V Argentino so Benečani prihajali tako v času med obema vojnama, kot v desetletju po drugi svetovni vojni. Še so živi bridki spomini na preganjanje slovenščine v domačih vaseh njihovih prednikov, kar je poleg ekonomskega pomanjkanja pogosto tudi bil pomemben motiv za izselitev. Predsednica društva v Rosariu mi je izrazila prepričanje, da babica beneške govorice ni prenesla na potomce prav zaradi spominov na protislovenski teror, katerih ujetnica je ostala vse življenje. Molila pa je vedno po slovensko, vnukinja se še danes spominja molitev in pravi, da jih občasno uči tudi svoja dva majhna otroka. Zanimivo je tudi, da je babica, ki nikoli ni bila deležna šolanja v slovenskem jeziku, domov pisala pisma v nadiškem narečju. Vnukinja celo pravi, da ji je pisanje šlo boljše od govora. Pripis uredništva: V dogovoru z avtorjem bo nadaljevanje prispevka objavljeno v enem od naslednjih dni! Categories Avtorji Časnika, Mnenja z mero Tags Argentina, Benečija, Dejan Valentinčič, izseljenci, izseljenske skupnosti, Slovenija, slovenska identiteta, slovenski jezik, vinogradništvo, življenjski slog Facebook Twitter Email Povezani članki Golobova plesna karavana gre dalje 08.12.22 Pogled na svobodo z druge strani 07.12.22 Neprecenljiva ukrajinska izkušnja, ki je v mojem srcu pustila neizbrisen pečat 06.12.22 Nalagam ... Na kratko Tednik Domovina prejel priznanje Združenja novinarjev in publicistov Združenje novinarjev in publicistov je danes, 8. decembra 2022, v Ljubljani podelilo Častna priznanja Boruta Meška za leto 2022. Priznanje za življenjsko delo je prejela dolgoletna novinarka RTV Slovenija Vida ... Beri dalje Hrvaška januarja vstopa v schengen Notranji ministri EU so na današnjem zasedanju v Bruslju potrdili vstop Hrvaške v schengensko območje s 1. januarjem 2023. Usoda Romunije in Bolgarije, ki si prav tako prizadevata priti v ... Beri dalje Energetska kriza je EU stala na tisoče delovnih mest Kot poroča Eurofound, so cene energije po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 dosegle rekordne vrednosti. Evropska komisija je uvedla sankcije in omejitve uvoza nafte in plina iz Rusije, ki se ... Beri dalje Pravna mreža za varstvo demokracije podala prijavo zoper Aleša Primca Pravna mreža za varstvo demokracije je podala prijavo zagovorniku načela enakosti glede plakatov v predvolilni kampanji Aleša Primca. Kot pravijo, je kandidat za župana Ljubljane Aleš Primc v svoji volilni ... Beri dalje Hrvaški vstop v schengen: Slovenija in Hrvaška vsaka s svojo izjavo glede arbitraže Slovenija in Hrvaška sta ob hrvaškem vstopu v schengen, ki naj bi ga danes potrdili notranji ministri EU, pripravili vsaka svojo enostransko izjavo o arbitražni razsodbi. Ljubljana v njej pravi, ... Beri dalje Furs bo z novo zakonodajo lahko namestil sledilno napravo na paket. Kaj pa zlorabe? Koalicija Roberta Goloba v noveli zakona o Fursu predvideva, da bodo lahko dacarji pri opravljanju finančne preiskave namestili sledilno napravo za ugotavljanje položaja in gibanja blaga. Uradna oseba bi namestila ... Beri dalje Filmsko: 14 ljudi ilegalno vstopilo v Evropo z zasilnim pristankom letala v Barceloni Letalo turške letalske družbe Pegagus je bilo na poti iz Casablance v Maroku v turški Istanbul, ko je okoli 4.30 zasilno pristalo na barcelonskem letališču, da bi pomagali ženski, ki ... Beri dalje Putin: Rusija bo jedrsko orožje uporabila le, če bo napadena Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na srečanju sveta za človekove pravice v Moskvi dejal, da bo Rusija jedrsko orožje uporabila le kot odgovor na morebiten napad sovražnika. Ob tem ... Beri dalje Evropska komisija predlaga nov sveženj sankcij proti Rusiji Evropska komisija je danes predlagala deveti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Predlog vključuje prepoved izvoza dronov Rusiji in tretjim državam, ki bi jih lahko dobavile Moskvi, ... Beri dalje Nekdanja nemška obrambna ministrica: Putina nismo jemali resno V Ljubljani je potekala konferenca Odgovor Evrope na varnostne izzive v organiziciji Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka, na kateri so sodelovali nekdanji obrambni minister Matej Tonin, nekdanja severnomakedonska ministrica Radmila ... Beri dalje

Vodenje projektov je lahko izjemno zahtevno delo, še posebej, če na projektu sodeluje več ljudi. Več ljudi pomeni večja angažiranost vodje projekta, da ima celoten projekt pod nadzorom. Pogosto takih projektov ni mogoče voditi ročno, z zapiski v zvezek. Nekateri za vodenje uporabljajo tudi Excel preglednice, ki pa niso najprimernejše za samo projektno vodenje. V Kabiju smo z rastjo poslovanja in večanjem števila zaposlenih prišli do točke, ko so projekti enostavno ušli izpod nadzora, saj je bilo nemogoče upravljati vse projekte in sodelujoče. To je bil tudi glavni povod, da smo že pred leti razvili naš lastni sistem za projektno vodenje Kabi Projekti. Kabi Projekti je sistem (spletna aplikacija, program, itd.), ki omogoča učinkovito vodenje projektov ter projektnih timov. Sam sistem vam omogoča, da v podjetju prevzamete nadzor nad projekti, načrtovanjem in samo organizacijo. Če pa še niste prepričani, da je projektno vodenje primerno orodje za vaše delo, smo za vas pripravili seznam prednosti uporabe sistema za projektno vodenje. 1. Izboljšano načrtovanje projektov Sistem Kabi Projekti vam omogoča, da enostavno načrtujete vaše projekte. Načrtujete lahko od enostavnih projektov, kot so vsakodnevne naloge, interni projekti in projekti za naročnike. V primeru, da ste zahtevnejši uporabnik, si lahko ustvarite tipske projekte (projekti, ki imajo vnaprej določena opravila/ način dela), ki jih lahko enostavno uporabite za katerikoli projekt. Prikaz načrtovanja projekta 2. Boljše sodelovanje med zaposlenimi Dobro sodelovanje med zaposlenimi je ključno, za dobro poslovanje podjetja in za uspešno opravljanje posameznega projekta. Še posebej to velja za projekte, kjer sodeluje več zaposlenih. V tem primeru je ključna komunikacija in sodelovanje med zaposlenimi. Tukaj vam na pomoč priskoči sistem Kabi Projekti, ki omogoča sodelovanje zaposlenih, lažjo komunikacijo med zaposlenimi oz. sodelujočimi na projektu. 3. Delo od doma V zadnjih dveh letih je delo od doma postala že vsakodnevna praksa. Je pa takšno delo zahtevno z vidika organizacija in koordinacije ekipe, saj ni enostavno preveriti, ali vsi delajo na istem projektu. Ključno vlogo pri organizaciji dela od doma v tem primeru odigra ravno sistem za projektno vodenje, ki omogoča, da člani projektne ekipe dobro sodelujejo, tudi, če ne sedijo skupaj na isti lokaciji. Pri Kabiju smo pripravili rešitev za delo od doma Home Office, ki vključje tudi sistem za projektno vodenje. 4. Boljša delegiranje nalog/ opravil Veliko projektov (vsaj v našem primeru) poteka vzporedno eden z drugim. Zato je pomembno, da vodje projektov dobro delegirajo naloge/ opravila med zaposlene. Kabi Projekti omogočajo, da vidite zasedenost sodelavcev, s čimer vam poenostavi organizacijo nalog na termine, ko so prosti. To vam tudi pomaga pri določanju rokov izvedbe, ki so pomembni za vaše stranke in naročnike. Prikaz opravil po stolpcih 5. Učinkovito upravljanje s tveganji Pri vsakem projektu obstajajo tveganja, ki lahko pripeljejo do podaljšanja projekta. Ne glede na to, ali je tveganje na strani naročnika ali izvajalca, lahko to tveganje učinkovito minimizirate s pomočjo sistema za projektno vodenje. S pomočjo Kabi Projektov lahko hitro prestavljate opravila med zaposlenimi, s čimer pridobite fleksibilnost. Na ta način lahko pri projektu, pri katerem obstaja večja možnost tveganja dodate dodatne moči, s čimer zmanjšate tveganje, hkrati pa ne ogrozite drugega projekta. 6. Učinkovito upravljanje s proračunom Ostati v okvirih proračuna za projekt je ključno, za dobro izpeljan projekt. Najenostavnejša rešitev za to je uporaba sistema za projektno vodenje, ki vam omogoča da vnaprej načrtujete vse načrtovane aktivnosti, ki so dogovorjene za izvedbo samega projekta. Poleg tega pa boste lahko ta sistem uporabili kasneje še pri prodaji, saj boste na podlagi podobnih projektov, lažje ovrednotili naslednji projekt. 7. Uspešnejše poročanje Poročanje o delu na projektu je pomembno za vse deležnike projekta, najbolj pa za vodstvo podjetja, vodjo projekta in seveda naročnika. Vsi si želijo na določeno obdobje videti, kaj vse je bilo narejeno na projektih. Takšen sistem poročil vam omogoča sistem Kabi Projekti, kjer lahko le s klikom ali dvema enostavno ustvarite poročilo o delu na posameznem projektu (ali pa na projektih, če ustvarjate poročila za podjetje, kjer imate več projektov). 8. Večje zadovoljstvo naročnika/ stranke Sistem za projektno vodenje omogoča sistematizacijo dela, večjo preglednost in boljšo realizacijo. Poleg tega pa povečuje zadovoljstvo naročnika/ stranke, saj ima ta vpogled v dogajanje projekta. Na ta način vejo, kaj se s projektom dogaja, v kateri fazi je in kdaj je predviden zaključek. Za tiste bolj napredne, smo v Kabi Projektih razvili možnost dostopa do projekta za naročnika, ki lahko tako v živo in kadarkoli spremlja stanje projekta in po potrebi čez sistem kontaktira ekipo. Zgoraj opisane prednosti uporabe sistem za projektno vodenje so dovolj zgovorne, zakaj je uporaba takega sistema smiselna in v nadaljevanju nujna. Če želite povečati uspešnost vaše ekipe, zmanjšati tveganja in povečati zadovoljstvo naročnikov, je za to potrebna uporaba sistema za projektno vodenje. Sistem Kabi Projekti lahko brezplačno uporabljate en mesec. Prijavo na brezplačni preizkus opravite s klikom na spodnjo povezavo. Brezplačni preizkus Preberite si enega izmed naših nasvetov: Kako voditi projekte. Nazaj Deli: Morda vas še zanima Pomembnost povratnih povezav za SEO optimizacijo Več o tem UX in UI razlike in podobnosti Več o tem Kakšne koristi od uporabe CRM sistema imajo različni oddelki v podjetju? Več o tem Kabi d.o.o. pisarna: Dolenjska cesta 43 SI-1000 Ljubljana sedež: Pri mostiščarjih 13 SI-1000 Ljubljana T: (01) 280 50 80 F: (01) 280 50 85 E: info@kabi.si Upravljanje piškotkov Kontaktirajte nas Vaše ime: vpišite vaš e-naslov: Sporočilo: Vnesite spodnje številke: Strinjam se, da Kabi d.o.o zgoraj izpolnjene osebne podatke uporablja za komunikacijo z menoj za potrebe oddanega povpraševanja. Pošlji Povezave Nepremičnine Si21 Ponudba nepremičnin v Sloveniji in tujini Novogradnje.com Ponudba novogradenj v Sloveniji in tujini Avto.info Vedno sveže avto novice in oglasi rabljenih vozil Nepremicnine.info Paketna ponudba za nepremičninske agencije Si21.com Prvi slovenski portal antivirus.si Varnostne rešitve F-Secure, StormShield, Vade Secure Kabi CRM Sistem za učinkovito upravljanje s strankami in priložnostmi Kakšen je moj IP? Preverite vaš IP naslov s klikom na povezavo. Kabi Home Office Orodja za delo od doma Oblikovanje in izdelava spletne strani Kabi d.o.o. Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo? Več o uporabi piškotkov Strinjam se Ne strinjam se Uporaba piškotkov na naši spletni strani Pravna podlaga Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika. Kaj so piškotki? Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala. Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov.. Zato ločimo različne vrste piškotkov. Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam: Smernice ICO (PDF) 1. Nujno potrebni piškotki Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnosti...). 2. Izkustveni piškotki Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje...). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika. 3. Funkcionalni piškotki Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo...) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani. 4. Oglasni ali ciljani piškotki Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu. Nadzor piškotkov Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brkljalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.

Strinjam se, da moje osebne podatke obdelujete z namenom, da me obveščate o bodočih ponudbah, storitvah, ugodnostih in izboljšavah, in sicer preko e-pošte ali telefonske številke. Inštitut za bioresonanco in regulativno medicino varstvu vaših osebnih podatkov posveča posebno pozornost in skrb. Podrobnejša pravila glede uporabe in obdelave vaših osebnih podatkov si lahko preberete v Pravilniku o zasebnosti. Možnost plačila s kreditnimi karticami Informacije Splošni pogoji Pravilnik zasebnosti Copyright 2018 Inštitut za bioresonanco in regulativno medicino Slovenije, Avtorji facebook twitter youtube linkedin STRINJAM SE Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.

SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA na podlagi Zakona o nepremičninskem posredovanju (Ur.l. RS, št. 72/2006, s spremembami) sprejme naslednje splošne pogoje poslovanja pri posredovanju v prometu z nepremičninami: UVODNE DOLOČBE S Splošnimi pogoji poslovanja pri posredovanju v prometu z nepremičninami (v nadaljevanju: Splošni pogoji) se urejajo pravna razmerja med nepremičninsko družbo in naročiteljem. Splošni pogoji so sestavni del vsake pogodbe o posredovanju, ki jo nepremičninska družba sklene z naročiteljem. Sestavni del vsake pogodbe o posredovanju sta tudi vsakokrat veljavni cenik storitev nepremičninske družbe in kopija zavarovalne police. V primeru, da pogodba o posredovanju vsebuje določila, ki so v nasprotju s temi Splošnimi pogoji, prevladajo določila pogodbe o posredovanju. Nepremičninska družba je sprejela zavezo o spoštovanju Kodeksa dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami, ki ga je dne 30.08.2011 sprejelo Združenje družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS Zbornici za poslovanje z nepremičninami (avgust 2011). 2. POMEN IZRAZOV 2.1. V teh Splošnih pogojih uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: Nepremičninski posrednik je fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugi pravni podlagi, s pridobljeno licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in je vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu. Posredovanje v prometu z nepremičninami pomeni opravljanje registrirane pridobitne dejavnosti posredništva v prometu z nepremičninami, pri čemer posamezni posli posredovanja v prometu z nepremičninami obsegajo vse dejavnosti pri vzpostavljanju stika med naročiteljem in tretjo osebo ter pri pogajanjih in pripravah za sklenitev pogodb, katerih predmet je določena nepremičnina, kot so kupna,prodajna, najemna, zakupna ali druga pogodba za določeno nepremičnino.Naročitelj je fizična ali pravna oseba, ki z nepremičninsko družbo sklene pogodbo o posredovanju, in za katero nepremičninska družba opravlja storitve posredovanja v prometu z nepremičninami. Tretja oseba je oseba, ki jo nepremičninska družba poskuša spraviti v stik z naročiteljem, da bi se z njim pogajala za sklenitev pogodbe, katere predmet je nepremičnina. Naročiteljevi ožji družinski člani so naročiteljev zakonec ali oseba, s katero naročitelj živi v zunajzakonski skupnosti, v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Pogodba o posredovanju je pisna pogodba, ki jo skleneta nepremičninska družba in naročitelj ter s katero se nepremičninska družba zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik naročitelja s tretjo osebo, ki se bosta pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena. Pogodba, katere predmet je nepremičnina, je kupna, prodajna, najemna, zakupna ali druga pogodba za določeno nepremičnino, pri sklenitvi katere posreduje nepremičninska družba. Nepremičnina je v pogodbi o posredovanju opredeljena nepremičnina. 3. STORITVE POSREDOVANJA 3.1. Nepremičninska družba opravlja storitve posredovanja pri: prodaji ali nakupu nepremičnine, oddaji, najemu, zakupu ali drugi pogodbi, katere predmet je nepremičnina. 3.2. V storitvah posredovanja iz točke 3.1, so zajeti zlasti naslednji posli, ki jih nepremičninska družba opravi za: naročitelja, če in kolikor to narekujejo okoliščine posameznega posla: sprejem naročila za posredovanje pri pravnih poslih, katerih predmet je določena nepremičnina, kot so kupna, prodajna, najemna, zakupna ali druga pogodba za določeno nepremičnino; ugotavljanje istovetnosti naročitelja z vpogledom v osebni dokument in javne evidence; pridobivanje kontaktnih informacij o naročitelju za namen spravljanja v stik s tretjo osebo (osebno ime/firma, naslov/sedež, telefon, faks, elektronska pošta, ipd…); pridobivanje osebnih podatkov oz. identifikacijskih podatkov naročitelja ali tretje osebe za pripravo zapisa pogodbe katere predmet je nepremičnina (osebno ime/firma, naslov/sedež, matična, davčna številka, številka osebnega računa oz. transakcijskega računa); priprava pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami z določitvijo obsega storitev posredovanja, predloga višine plačila za posredovanje, pogojev plačila in drugih sestavin v skladu z zakonom, ki ureja nepremičninsko posredovanje; Splošni pogoji poslovanja pri prometu z nepremičninami pojasnilo naročitelju in tretji osebi o tržnih razmerah, pomembnih za določitev cene nepremičnine oziroma najemnine; seznanitev naročitelja in tretje osebe z vsebino predpisov, ki so pomembni za veljavno sklenitev pogodbe, za katero posreduje; seznanitev naročitelja in tretje osebe z višino in vrsto davčnih obveznosti, morebitnih stroškov notarskih opravil, stroškov vpisa v zemljiško knjigo in morebitnih drugih stroškov v zvezi s sklenitvijo pogodbe; ugotovitev dejanskega stanja nepremičnine s skrbnim ogledom nepremičnine; ugotovitev informacijsko – telekomunikacijske in komunalne opremljenosti nepremičnine ter pregled urejenosti okolice in ugotavljanje ostalih značilnosti nepremičnine; ugotovitev pravnega stanja nepremičnine na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in javnih knjig (zlasti zemljiške knjige, zemljiškega katastra, katastra stavb oziroma,če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi, na podlagi listin, ki izkazujejo obstoj lastninske pravice, drugih stvarnih in obligacijskih pravic ter ostalih pravnih dejstev); pisno obveščanje naročitelja in tretjih oseb o očitnih stvarnih napakah ter pravnih napakah, ugotovljenih pri pregledu dejanskega in pravnega stanja nepremičnine; seznanitev naročitelja in tretje osebe s tveganji, ki izhajajo iz neurejenega pravnega stanja nepremičnine, zlasti pravic tretjih oseb na nepremičnini, javnopravnih omejitev ipd.; pripravo ustrezne oglaševalske strategije in izvedbo običajnega oglaševanja nepremičnine; seznanitev tretje osebe z nepremičnino in s ključnimi lastnostmi nepremičnine, organizacija in vodenje ogledov v prisotnosti naročitelja, organizacija sestankov med naročiteljem in tretjo osebo, posredovanje kontaktnih podatkov, ki jih v pogodbi o posredovanju opredeli posameznik, na katerega se podatki nanašajo, tretji osebi oz. naročitelju, kadar oba izkažeta resno zanimanje za pogajanje za sklenitev pogodbe, katere predmet je nepremičnina , sprotna in ažurna telefonska, pisna in spletna komunikacija z naročiteljem in tretjimi osebami in sprotno informiranje naročitelja glede opravljenih storitev posredovanja v prometu z nepremičninami sodelovanje pri pogajanjih za sklenitev pogodbe, za katero nepremičninska družba posreduje. priprava osnutka prodajne ali najemne pogodbe,oz. druge pogodbe , katere predmet je nepremičnina. 3.3. S plačilom za posredovanje se krijejo stroški za opravljanje poslov iz točke 3.2. 3.4. Po pisnem obvestilu Nepremičninske družbe o opravljenem stiku s tretjo osebo, mora naročitelj v roku 3 (treh) delovnih dni od tega obvestila ,Nepremičninsko družbo pisno obvestiti o dejstvu, da ga je predhodno v stik z isto tretjo osebo spravila že konkurenčna (nepremičninska) družba. V nasprotnem primeru se šteje, da je naročitelja v stik s tretjo osebo spravila Nepremičninska družba. 3.5. Smiselno enako, kot to določa točka 3.4 velja v primeru, ko naročitelj sam najde in naveže stik s tretjo osebo. 4. DODATNE STORITVE Nepremičninska družba lahko za naročitelja opravi dodatne storitve, če se o tem dogovorita z naročiteljem v pogodbi o posredovanju ali s posebnim naročilom, ki predstavlja dopolnitev pogodbe o posredovanju. Kot dodatne storitve se štejejo zlasti: zastopanje v postopkih pridobivanja soglasij, dovoljenj in drugih dokumentov, ki so potrebni za sklenitev pogodbe, katere predmet je nepremičnina, organizacija cenitve nepremičnine ; zastopanje v davčnem postopku; urejanje pravnega stanja nepremičnine; priprava in vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov; hramba denarnih sredstev na fiduciarnem računu; hramba listin; Cene dodatnih storitev so določene v vsakokrat veljavnem ceniku nepremičninske družbe. Nepremičninska družba je upravičena do plačila za opravljene dodatne storitve tudi, če Pogodba, katere predmet je nepremičnina, ni bila sklenjena. 5. PLAČILO ZA POSREDOVANJE Višino plačila za posredovanje nepremičninska družba in naročitelj dogovorita s pogodbo o posredovanju. Plačilo za posredovanje v primeru nakupa ali prodaje za isto nepremičnino znaša največ 4% od pogodbene cene. Ta omejitev pa ne velja, kadar je pogodbena vrednost nepremičnine manjša od 10.000,00 EUR. V plačilo za posredovanje ni vračunan davek na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), zato se ob izstavitvi računa plačilo za posredovanje poveča za vrednost DDV. V primeru, da nepremičninska družba katerega posla iz točke 3. teh Splošnih pogojev ne opravi, ker to ni potrebno zaradi okoliščin posameznega primera, ali na izrecno željo naročitelja, naročitelj nima pravice zahtevati znižanja plačila za posredovanje. V plačilo za posredovanje niso vključeni stroški notarskih storitev, davki, sodne in upravne takse, nadomestila za potrdila in dovoljenja, potrebna za veljavno sklenitev pogodbe, ter stroški dodatnih storitev iz točke 4 teh Splošnih pogojev. Nepremičninska družba pridobi pravico do plačila za posredovanje, ko je sklenjena pogodba, pri sklenitvi katere je posredovala. Nepremičninska družba ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pogodbe, katere predmet je nepremičnina. Plačilo za posredovanje nepremičninska družba zaračuna naročitelju na podlagi sklenjene pogodbe o posredovanju. Če je med pogodbenima strankama prodajne, najemne, zakupne ali druge pogodbe za določeno nepremičnino dogovorjeno, da plačilo za posredovanje plačata obe stranki, se znesek iz prejšnjega odstavka razdeli. Nepremičninska družba ima pravico do celotnega plačila tudi, če naročitelj ali tretja oseba pozneje odstopita od že sklenjene Pogodbe, katere predmet je nepremičnina. Nepremičninska družba in naročitelj se dogovorita, da ima nepremičninska družba pravico do plačila za posredovanje tudi, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo, s katero sklene pogodbo, ki je bila predmet posredovanja. Plačilo za posredovanje iz prejšnjega stavka mora temeljiti na že opravljenih poslih in ne sme presegati ene četrtine s pogodbo dogovorjenega plačila za posredovanje. V primeru, če je tretja oseba naročiteljev ožji družinski član, je naročitelj dolžan plačati s pogodbo dogovorjeno plačilo za posredovanje v celoti. Nepremičninska družba ima pravico do plačila za posredovanje tudi v primerih, ko naročitelj oziroma njegov ožji družinski član sklene pogodbo katere predmet je nepremičnina, s tretjo osebo, s katero je naročitelja spravila v stik Nepremičninska družba in je bila ta pogodba sklenjena v šestih mesecih po prenehanju pogodbe o posredovanju. 6. POVRNITEV STROŠKOV Če se stranki s pogodbo o posredovanju izrecno dogovorita, si nepremičninska družba v skladu z drugim odstavkom 848. člena Obligacijskega zakonika lahko pridrži pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so ji nastali v zvezi z opravljanjem storitev posredovanja iz točke 3. Splošnih pogojev, in sicer tudi v primeru, če pogodba, katere predmet je nepremičnina, ni bila sklenjena. 7. VAROVANJE INTERESOV NAROČITELJA IN TRETJE OSEBE Nepremičninska družba mora pri opravljanju storitev posredovanja v prometu z nepremičninami naročitelja na primeren način seznaniti z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za uresničitev naročiteljevih interesov. Nepremičninska družba mora ustrezno varovati tudi interese tretje osebe, ki jo je spravila v stik z naročiteljem zaradi pogajanj o pogodbi, katere predmet je nepremičnina, in ravnati nepristransko, razen kadar na podlagi izrecnega dogovora z naročiteljem zastopa samo naročiteljeve interese. Kadar nepremičninska družba na podlagi dogovora z naročiteljem oziroma investitorjem pri posredovanju zastopa izključno naročiteljeve interese, mora tretjo osebo, s katero je naročitelja spravila v stik, jasno in pisno opozoriti, da nastopa v vlogi zastopnika in ne posrednika. Kadar nepremičninska družba opravlja storitve posredovanja za naročitelja, ki želi ostati anonimen, nepremičninska družba ni zavezana tretji osebi, ki bi z naročiteljem želela skleniti pravni posel, izdati identitete naročitelja vse do sklenitve pogodbe, katere predmet je nepremičnina. 8. FIDUCIARNI RAČUN Nepremičninska družba sme sprejeti od naročnika ali tretje osebe v zvezi z izvedbo pogodbe, katere predmet je nepremičnina, v hrambo denarna sredstva, če ima z banko sklenjeno pogodbo o vodenju fiduciarnega računa in če jo naročitelj ali tretja oseba za to pisno pooblasti. 9. ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZA ŠKODO Nepremičninska družba ima zavarovano poklicno odgovornost za škodo. Zavarovanje krije odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije. Naziv zavarovalnice, številka zavarovalne police ter zavarovalna vsota so navedeni v pogodbi o posredovanju. 10. EKSKLUZIVNA POGODBA O POSREDOVANJU V primeru, da naročitelj in Nepremičninska družba skleneta ekskluzivno pogodbo o posredovanju za določeno nepremičnino , naročitelj v času veljavnosti pogodbe v zvezi z isto nepremičnino ne sme skleniti pogodbe o posredovanju s konkurenčno nepremičninsko družbo ali preko kogarkoli tretjega oglaševati ali prodajati iste nepremičnine. 11. PRENOS STORITEV POSREDOVANJA Nepremičninska družba lahko po dogovoru z naročnikom prenese storitve posredovanja na druge nepremičninske družbe. V primeru prenosa storitev posredovanja na drugo nepremičninsko družbo ostane naročitelj v pogodbenem razmerju le z Nepremičninsko družbo, s katero je sklenil pogodbo o posredovanju, Nepremičninska družba pa mora naročitelju izročiti seznam nepremičninskih družb, na katere prenaša naročilo. 12. DRUGE OBVEZNOSTI NAROČITELJA Naročitelj mora nepremičninski družbi predložiti vso razpoložljivo dokumentacijo, ki se nanaša na nepremičnino, ki je predmet posredovanja (zlasti dokazila o lastništvu, zemljiškoknjižni izpisek,pogodbe, gradbeno dovoljenje, lokacijsko informacijo in vse ostale listine) Naročitelj jamči za resničnost, točnost in popolnost posredovanih podatkov oziroma dokumentacije. Naročitelj mora nemudoma, najkasneje pa v 8 (osmih) dneh od spremembe, pisno obvestiti Nepremičninsko družbo o vsaki spremembi svojih interesov (prodajna cena, datum vseljivosti nepremičnine ipd.) ter o vsaki spremembi dejanskega ali pravnega stanja nepremičnine. Naročitelj bo v primeru, da bo nepremičnino tržil tudi sam ali pri konkurenčnih nepremičninskih družbah, nepremičnino tržil pod enakimi pogoji, kot so dogovorjeni s Pogodbo o posredovanju; Naročitelj bo v primeru, da sam ali s posredovanjem konkurenčne nepremičninske družbe najde tretjo osebo, s katero sklene pogodbo ali predpogodbo, katere predmet je nepremičnina, nemudoma, najkasneje pa v roku 8 (osmih) dni od sklenitve takšne pogodbe oziroma predpogodbe. Nepremičninsko družbo o tem pisno obvestil in ji izročil kopijo te pogodbe. 13. NEPOŠTENA RAVNANJA NAROČITELJA Naročitelj je dolžan povrniti nepremičninski družbi vso škodo, ki nepremičninski družbi nastane zaradi naročiteljeve kršitve pogodbenih obveznost. Kot hujše kršitve pogodbe o posredovanju se štejejo zlasti naslednja naročiteljeva ravnanja: naročitelj nepremičninski družbi brez utemeljenih razlogov onemogoča vodenje ogledov nepremičnine; naročitelj krši dogovor o ekskluzivnosti pogodbe o posredovanju; naročitelj sam ali pri drugih nepremičninskih družbah nepremičnino trži pod ugodnejšimi pogoji, kot so dogovorjeni s pogodbo o posredovanju; naročitelj Nepremičninske družbe ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o sklenitvi pogodbe ali predpogodbe, katere predmet je nepremičnina, s tretjo osebo, ki jo najde sam, ali ji ne izroči ali ne izroči v roku kopije pogodbe, katere predmet je nepremičnina; naročitelj v nasprotju z dobro vero in poštenjem ne pristopi k pogajanjem za sklenitev pogodbe ali brez utemeljenega razloga noče skleniti pogodbe, katere predmet je nepremičnina, s tretjo osebo, s katero ga je v stik spravila Nepremičninska družba; naročitelj posreduje tretjim osebam informacije in podatke, ki so zaupne narave in štejejo kot poslovna skrivnost. 14. PRAVICA DO PRIDOBITVE PODATKOV Nepremičninska družba v primeru, da naročitelj odstopi od pogodbe o posredovanju oziroma ne sklene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, lahko opravi poizvedbe o morebiti sklenjeni pogodbi, katere predmet je nepremičnina. 15. OBVEZNOSTI PO ZAKONU O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJU TERORIZMA Nepremičninska družba je v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma pri sklepanju poslovnih razmerij in transakcijah nad zakonsko predpisanim zneskom ter v drugih primerih, določenih s predpisi, opraviti pregled stranke, ki zajema: ugotavljanje in preverjanje identitete stranke; ugotavljanje dejanskega lastnika stranke, če je stranka pravna oseba; pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po zakonu; redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri Nepremičninski družbi. Naročitelj je seznanjen, da ima nepremičninska družba z namenom izpolnitve svojih obveznosti po prejšnji točki pravico pridobiti in preveriti (tudi z vpogledom v osebni dokument) naslednje osebne podatke stranke in zakonitega zastopnika stranke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčno številko ter številko, vrsto in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta. 16. VARSTVO, OBDELAVA IN UPORABA OSEBNIH IN ZAUPNIH PODATKOV Vse informacije in podatki, ki jih naročitelj pridobi pri Nepremičninski družbi so zaupne narave in štejejo kot poslovna skrivnost, razen informacij in podatkov, ki so javno dostopni. Zaradi izpolnjevanja obveznosti po pogodbi o posredovanju ter obveznosti, ki jih nepremičninski družbi nalaga Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, lahko Nepremičninska družba skladno s predpisi, ki urejajo osebno izkaznico in potne listine vpogleda in prepiše podatke z osebnega dokumenta (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčno številko ter številko vrsto in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta) . Kadar to izrecno narekuje narava posameznega posla (npr. overitev podpisa naročitelja ali tretje osebe ipd…),sme Nepremičninska družba, na podlagi pisne privolitve imetnika iz katere izhaja v naprej določen namen, fotokopirati imetnikov osebni dokument . Nepremičninska družba na foto kopiji osebnega dokumenta označi: da gre za fotokopijo, svoj naziv, izrecno določen namen fotokopiranja, pravno podlago za fotokopiranje – jasno razvidna pisna privolitev imetnika osebnega Dokumenta Nepremičninska družba se zavezuje, da ne bo nadalje kopirala osebnega dokumenta naročitelja. Nepremičninska družba kopije osebnega dokumenta ne sme hraniti v elektronski obliki. Nepremičninska družba se zavezuje k varovanju vseh osebnih podatkov v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Vsi osebni podatki bodo uporabljeni le za namen sklepanja izvajanja, spreminjanja in prekinitve pogodbe o posredovanju, in pogodbe katere predmet je nepremičnina.Za kakršnokoli uporabo osebnih podatkov v druge namene bo nepremičninska družba predhodno pridobila pisno soglasje naročitelja. 17. ČAS TRAJANJA POGODBE in ODPOVED POGODBE Pogodba o posredovanju je sklenjena za določen čas devetih (9) mesecev, razen če se stranki ne dogovorita za krajši čas Po poteku obdobja iz prejšnje točke lahko stranki skleneta novo pogodbo o posredovanju. Pogodba preneha veljati: s potekom časa, z odpovedjo pogodbe o posredovanju, z izpolnitvijo pogodbe o posredovanju in v drugih primerih, ki jih določa zakon. Stranki lahko kadarkoli odpovesta pogodbo o posredovanju, če to ni v nasprotju z dobro vero in poštenjem. Odpoved mora biti podana v pisni obliki. 18. VELJAVNO PRAVO Za presojanje pogodbe o posredovanju in Splošnih pogojev ter za vprašanja, ki jih pogodba o posredovanju in Splošni pogoji ne urejata, se uporablja ta Kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami, ki ga je sprejelo Združenje družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS – Zbornici za poslovanje z nepremičninami in slovensko pravo brez kolizijskih pravil. 19. REŠEVANJE SPOROV Morebitne spore, ki bi izvirali iz te pogodbe o posredovanju ali v zvezi z njo, bosta pogodbeni stranki eševali sporazumno. Če sporazumna rešitev spora ni mogoča, je v primerih, ko gre za pogodbe s potrošniki pristojno Okrajno sodišče v Kranju. Če sporazumna rešitev spora ni mogoča, se v primerih, ko gre za pogodbe med gospodarskimi subjekti, stranki dogovorita, da bo vsako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz te pogodbe ali je z njo v zvezi ali izvira iz njene kršitve, prenehanja ali neveljavnosti, dokončno rešil senat treh arbitrov ali arbiter posameznik, imenovan na podlagi Pravilnika o arbitražnem postopku pred Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije. 20. VELJAVNOST IN OBJAVA SPLOŠNIH POGOJEV Splošni pogoji veljajo do 31.12.2016. Vsakokrat veljavni splošni pogoji so objavljeni v prostorih Nepremičninske družbe, na vidnem mestu in na spletnem naslovu www.maremontirealestate.com. V Kranju, dne: 12.06.2016 Maremonti Real Estate d.o.o. Direktor: Darja Tutta, univ. dipl.oec. Domus Pro d.o.o. Sedež podjetja: Cesta maršala Tita 65, 4270 Jesenice Kontakt +386 (0)40 559 366 +386 (0)40 625 774 info@domuspro.si www.domuspro.si O nas Domus Pro d.o.o., družba za upravljanje nepremičnin in storitve 2018 - 2022 Domus Pro | Piškotki | Pogoji zasebnosti Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.

v posebnih okoliščinah pa tudi izven uradnih ur po predhodnem dogovoru na 04 236 78 50 (klic v času uradnih ur). Včlanitev preko spleta Članstvo v Planinskem društvu Kranj in s tem v Planinski zvezi Slovenije lahko uredite tudi preko spletne strani PZS: https://clanarina.pzs.si Na spletni strani PZS najdete tudi vse ostale informacije v zvezi s članstvom. Članstvo traja od dneva včlanitve do 31. 1. naslednje leto. Člani morajo za neprekinjeno zavarovanje članarino poravnati vsako leto pred iztekom januarja. Pristopna izjava Ob prvi včlanitvi je treba izpolniti in podpisati pristopno izjavo. Obrazec pristopne izjave si lahko prenesete z ene izmed spodnjih povezav, ga natisnete ter ga že izpolnjenega prinesete s seboj. Obrazec je na voljo v naslednjih elektronskih oblikah: PD201 – verzija_ 8 Več o PZS članarini: Prednosti članstva: https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=11 Vrste članstva in cenik: https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=13 Spletna včlanitev: https://clanarina.pzs.si IN članarina je na voljo za društva, ki izvajajo programe za delo z oz. vključujejo v svoje delo osebe s posebnimi potrebami in invalide, ki jim je odvzeta (delno ali v celosti) poslovna sposobnost oz. podaljšana roditeljska pravica. Ta status posamezniki pridobijo z odločbo sodišča. Društva in PZS lahko ob včlanitvi zahtevajo vpogled v odločbo iz katere izhaja odvzeta poslovna sposobnost. Družinski popust se obračuna vsem družinskim članom, kadar članarino plačajo vsi družinski člani sočasno. Za družinske člane se štejejo, poleg staršev, še mladi do vključno 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov, ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (IN) in so člani družine. Za družino se šteje mati, oče in otrok ali mati samohranilka ali oče samohranilec z vsaj enim otrokom. Člani B1 niso upravičeni do družinskega popusta. Družinskega popusta se ne more koristiti zgolj za dve odrasli osebi, ne glede na njun pravno-socialni status. B/člani društev v tujini je vrsta članarine samo za člane zamejskih planinskih društev in drugih društev s sedežem izven Slovenije, ki plačajo prispevek za PZS v višini 15,85 €, ugodnosti so z nekaterimi izjemami enake kot pri članarini B. Tuji državljani, ki so člani slovenskih planinskih društev, imajo z upoštevanjem splošnih pogojev, na voljo vse vrste članarine, razen B/društva v tujini.

Praznični december je tu in pogosto se nam bo zgodilo, da bomo po nakupih, sprehodih in vsem predprazničnem druženju na prostem, domov prišli dodobra premraženi…brrr..Da se boste pogreli v decembrskem stilu, vam priporočamo tale slastni začimbno-sadni punč: Za 4 velike skodelice: 500ml pomarančnega soka 500ml jabolčnega soka 150ml vode dodamo pol čajne žličke mletega ingverja, nageljnove žbice, zvezdasti janež in palčko cimeta, lahko dodamo tudi malo medu.

Državni zbor je potrdil predlog Zakona o oskrbi z električno energijo, ki zadeva tudi obstoječe lastnike in potencialne investitorje v sončne elektrarne. Sedaj je na potezi Državni svet, ki bo odločal o končnem sprejetju zakona. V novem zapisu smo preverili, kakšne so predvidene novosti. Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE) je eden od šestih zakonov, na katere vlada razgrajuje energetski zakon. Največ novosti v predlogu zakona vsebuje povsem novo poglavje o razmerjih elektroenergetskih podjetij s končnimi odjemalci. Poglavje podrobneje ureja že sedaj določene pravice končnih odjemalcev, kot je pravica do proste izbire dobavitelja električne energije, pravica do menjave dobavitelja ali pravica do jasnega in preglednega računa. Blaž Košorok z ministrstva za infrastrukturo je med novostmi izpostavil še pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetske skupnosti državljanov, pravico do pogodbe z dinamično ceno, nadaljevanje uvajanja pametnih števcev, pravico do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo energetske revščine ter dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti. Predlog zakona ZOEE je podprlo 75 poslancev Državnega zbora (DZ), 7 jih je bilo proti. Pomembne novosti ZOEE Predlog ZOEE določa številne pomembne novosti: Sklepanje pogodb z več dobavitelji hkrati Bolj jasno in podrobno so urejene pogodbene pravice končnih odjemalcev in določene posebne pravice gospodinjskih odjemalcev, ki so tudi potrošniki v smislu prava varstva potrošnikov. Ključna novost je, da lahko končni odjemalec pogodbo o odjemu električne energije sklene z več dobavitelji hkrati. Aktivni odjemalci Novost so aktivni odjemalci, odjemalci, ki v omrežje električno energijo tudi oddajajo, lahko pa po potrebi prilagajajo svoj odjem. Ti so sicer obstajali že do sedaj, a je bil njihov položaj le deloma urejen na področju samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov. ZOEE odslej celostno ne glede na izvor električne energije ureja aktivne odjemalce. Ti odjemalci lahko brez nesorazmernih ali diskriminatornih zahtev vstopajo na trg, zanje pa ne veljajo nesorazmerne omrežnine. Sklepanje pogodb z dinamičnimi cenami Kot novost se uvaja pravica do sklenitve pogodbe z dinamičnimi cenami, torej cenami, ki se sproti prilagajajo trgu. Takšno pogodbo lahko zahteva vsak končni odjemalec, ki ima nameščen napredni števec. Pogodbe z dinamičnimi cenami pa mora zagotoviti dobavitelj, ki ima sklenjene pogodbe o dobavi električne energije z več kot sto tisoč končnimi odjemalci. Zakona tudi varuje končne odjemalce, saj jih mora dobavitelj pred sklenitvijo take pogodbe v celoti seznaniti s priložnostmi, stroški in tveganji pogodb z dinamičnimi cenami električne energije. Tukaj najdete celotno besedilo predloga ZOEE, ki ko po sprejetju v DZ čaka še potrditev v DS. Samooskrba je korak v pravo smer Sončna elektrarna je zanesljiva in trajnostna rešitev, ki pripomore k samooskrbi in neodvisnosti od dobave z električno energijo. Številne možnosti, ki jih prinaša nov predlog zakona, bi lastnikom in bodočim investitorjem, poenostavile pot do uresničitve samooskrbe. Kar je v času energetske krize, kot smo ji priča, še posebej dobrodošlo. Smo torej še en korak bližje sprejetju novega Zakona oskrbe z električno energijo. Sedaj je na potezi Državni svet, ki bo odločal o njegovem končnem sprejetju. Dodaj odgovor Prekliči odgovor Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja Komentar * Ime * E-pošta * Spletišče Shrani moje ime, e-pošto in spletišče v ta brskalnik za naslednjič, ko komentiram. Zadnje objave Manj administrativnih ovir in razširitev razpoložljivih površin za sončne elektrarne? Subvencije za sončne elektrarne – kaj je novega? Koliko elektrike proizvede sončna elektrarna? Sončna elektrarna ravna streha Smo kljub rekordni rasti OVE, zamudili priložnost za zeleno prihodnost? Moja elektrarna Sončne elektrarne Solarni nadstreški Toplotne črpalke Hranilniki info@moja-elektrarna.si 080 23 90 O nas Blog Pogoji poslovanja Enertec d.o.o. Ulica borcev 58 SI-2000 Maribor Sončna prihodnost v vaš nabiralnik! PRIJAVA Strinjam se z pogoji poslovanja. © Moja elektrarna 2017 / Vse pravice pridržane. Piškotke uporabljamo za zagotavljanje najboljše izkušnje na naši spletni strani. Več o piškotkih, ki jih uporabljamo, lahko izveste ali jih izključite na NASTAVITVAH. Sprejmi Zavrni Close GDPR Cookie Settings Pregled zasebnosti Nujno potrebni Piškotki za spremljanje statistike Piškotki za oglaševanje in profiliranje uporabnikov Poganja ga GDPR Cookie Compliance Pregled zasebnosti Spletna stran moja-elektrarna.si uporablja spletne piškotke, da bi Vam zagotovili kar najboljšo izkušnjo pri pregledovanju naših spletnih vsebin in naročanju storitev. Z njimi lahko izboljšamo kakovost naše spletne strani, ki je brez uporabe piškotkov ne bi mogli nuditi. Nujno potrebni Zahtevani piškotki omogočajo osnovne funkcije, kot so navigacija po spletišču in dostop do posebnih delov spletišča. Enable or Disable Cookies Spletna stran brez teh piškotkov uporabniku ne zagotavlja polnega delovanja. Sem uvrščamo tudi piškotke, namenjene prilagoditvi obnašanja ali izgleda spletnega mesta. Piškotki za spremljanje statistike Piškotki za statistiko anonimno zbirajo in javljajo informacije lastnikom spletnih mest. S tem jim pomagajo razumeti, kako obiskovalci uporabljajo spletno stran, in na podlagi teh informacij izboljšati uporabniško izkušnjo. Enable or Disable Cookies Najprej omogočite strogo potrebne piškotke, da bomo lahko shranili vaše nastavitve! Piškotki za oglaševanje in profiliranje uporabnikov Piškotki za trženje anonimno zbirajo podatke o vaših obiskih spletnih strani. Uporabljajo jih oglaševalci, da vam prikazujejo oglase, ki so ustreznejši in zanimivejši za vas. Uporabljajo se tudi za preprečevanje prikazovanja oglasov, ki jih je uporabnik že videl.

Marjana Marič o tem, kako ji je covid-19 preprečil potovanja ter o tem, zakaj se ji zdi slovenski košček zemlje eden najlepših. Turistični delavci v Pomurju z obiskom turistov zadovoljni. Preverite, koliko bonov je bilo unovčenih v posameznih občinah Slovenski turizem rešujejo domači gostje in turistični boni. To opažajo tudi v Pomurju, kjer so turistične zmogljivosti trenutno skoraj stoodstotno zasedene, to pa ugodno vpliva tudi na druge akterje v turizmu. Unovčenih za 40,2 milijona evrov turističnih bonov Turistične bone je do ponedeljka deloma ali v celoti koristilo 292.561 upravičencev, s tem pa se je v turistični sektor steklo 40,2 milijona evrov, so pojasnili na Finančni upravi RS (Furs). Skupaj je država sicer razdelila za 345 milijonov evrov turističnih bonov, ki jih je mogoče koristiti od 19. junija do najpozneje 31. decembra. Zdaj se polnijo že turistične kmetije in apartmaji Konec julija je v Pomurju zasedenost turističnih zmogljivosti skoraj stoodstotna, daleč največ turističnih bonov pa so unovčili v občini Moravske Toplice, ki zaostaja le za Portorožem in Izolo, poroča danes STA. Zelo dobra zasedenost turističnih zmogljivosti se v Pomurju obeta tudi v avgustu. Nabor turističnih nastanitev, kjer lahko unovčimo turistične vavčerje, je razširjen Prebivalci Slovenije so doslej unovčili 100.000 turističnih bonov v skupni vrednosti 13,5 milijona evrov, je sporočila Finančna uprava RS (FURS). Gre za pomoč, ki jo je turističnemu gospodarstvu v luči epidemije covida-19 prek prebivalstva namenila vlada. V Zadru bo na turiste pazil tudi policist iz Gornjih Petrovec Na Hrvaškem bodo med 16. julijem in 17. avgustom 2020 svoje delo opravljali trije slovenski policisti, ki bodo v pomoč slovenskim turistom. S turističnimi boni v nekaj urah opravljenih 250 rezervacij V receptorskem portalu za unovčevanje turističnih bonov je bilo do 14. ure opravljenih 250 rezervacij, so za STA povedali v Finančni upravi RS (Furs). Odzval se je tudi minister za gospodarstvo. Zjutraj že izvedena prva rezervacija turističnega bona Receptorski portal za unovčevanje turističnih bonov od sinoči že deluje, danes zjutraj pa je bila pri enem od turističnem ponudniku že izvedena prva rezervacija bona, so sporočili iz Finančne uprave RS (Furs). Pomurske terme se počasi polnijo Kmalu bosta prve kopalce sprejeli tudi letni kopališči v Ljutomeru in Murski Soboti. Želja, da bi RIS Dvorec Rakičan še bolj zaživel Da bi Dvorec postal bolj prepoznaven in bi pritegnil še več obiskovalcev so se vključili v mrežo živih gradov, ki povezuje slovenske in hrvaške gradove, leži pa tudi ob čezmejni cesti, ki povezuje avstrijske, slovenske in tudi hrvaške gradove. Pridobitve, aktivnosti in načrte za naprej so direktor RIS Dvorca Rakičan Robert Celec, Natalija Cigut in Katarina Jerebic predstavili v nedavno obnovljeni in rekonstruirani večnamenski dvorani Živa. Prejšnja stran 1 2 ... 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Naslednja stran Aktualno Črna kronika Šport Popularno Fotogalerije Akcije in nagradne igre Tiskane izdaje Dogodki Fotogalerija Horoskop O podjetju Oglaševanje Naročnine, mali oglasi, zahvale in spomini Uredništvo Splošni pogoji Dovoljenje za obdelavo podatkov Uporaba piškotkov Pravila komentiranja Splošni pogoji akcije »Bodi moder, naroči Vestnik zdaj!« Volitve 2022 Vestnikovo žrebanje za sočne nagrade

Zataknitev v žebelj je pogosta vrsta nesreče. Lahko se zgodi, ko razstavljate preostanek stavbe, dokler ne stopite na žeblje, ki so raztreseni po ulici. Vbodne rane na nohtih so boleče, še posebej, če je rana globoka. Ta učinek vboda bo tudi še bolj nevaren, če je žebelj, ki vas je preluknjal, zarjavel. To lahko povzroči tetanus. Prepričajte se, da poznate tehnike prve pomoči za zdravljenje te vrste ran. Tukaj je nekaj metod, ki jih lahko uporabite. Kaj je prva pomoč, če vas zadene žebelj? Umivanje rok Preden se dotaknete rane na nohtu, si morate umiti roke s toplo vodo in milom vsaj 20 sekund, da preprečite prenos bakterij iz rok v rano. Po tem posušite roke s čisto krpo. Ustavite krvavitev Vse vbodne rane ne krvavijo, če rana krvavi, rahlo pritiskajte na rano, da ustavite krvavitev in sprožite krvne strdke. Ne pritiskajte premočno, saj lahko to poslabša bolečino in krvavitev. Očistite rano Najpomembnejša stvar pri prvi pomoči pri vbodu nohta je čiščenje vbodne rane, da preprečimo okužbo. Najprej očistite rano s čisto tekočo vodo približno pet do 10 minut, da odstranite umazanijo iz rane. Če ga je težko odstraniti, lahko uporabite pinceto, ki ste jo očistili z alkoholom, da odstranite umazanijo iz rane. Nato rano nežno očistite z vodo, milom in krpo. Nanesite antibiotično kremo Ko se rana posuši, nanesite tanko plast antibiotične kreme, kot je neosporin, da preprečite okužbo. Pokrijte rano Vbodno rano nohta pokrijte s čistim povojem in povoj vedno zamenjajte vsaj enkrat na dan. Pustite, da se krvavitev iz rane najprej ustavi, preden jo pokrijete s povojem. Po kopanju je najbolje zamenjati povoj. Ko ste opravili prvo pomoč, morate še vedno spremljati rano, da jo ne prebode žebelj, da se zaščitite pred okužbo s tetanusom, kožo, sklepi ali kostmi. Simptomi okužbe se lahko pojavijo v dveh dneh ali 14 dneh po vbodu z nohtom. Pravilna in pravočasna prva pomoč vam lahko prepreči smrtonosno okužbo. Vbode nohtov, ki jih pravilno ravnamo, se zacelijo same in pustijo brazgotino le, če je noht globok. Na splošno bo bolečina zaradi preboda nohta popustila, ko se rana zaceli. Rane na nohtih se lahko zacelijo v približno dveh dneh do dveh tednih, odvisno od globine rane. Če je bolečina neznosna, lahko vzamete zdravila proti bolečinam, kot sta naproksen natrijev ali ibuprofen. Ali je treba cepivo proti tetanusu dati ob vbodu nohta? Če pravilno sledite urniku cepljenja, vam ni treba skrbeti za tetanus. Če pa je vaš status imunizacije nejasen, lahko pozabljeno cepljenje proti tetanusu prejmete v 48 urah po vbodu nohta. Popolno cepljenje proti tetanusu je sestavljeno iz petih odmerkov cepiva. Teh pet odmerkov vas lahko dolgoročno zaščiti pred tetanusom. Če niste bili cepljeni, niste bili cepljeni proti tetanusu v zadnjih petih letih ali niste dokončali cepljenja, se boste morali cepiti proti tetanusu. Kdaj morate iti k zdravniku? Obiščite zdravnika, če se pojavijo znaki okužbe, kot so oteklina, zvišana telesna temperatura ali mrzlica, povečana bolečina, izcedek iz rane ali ranica, ki je topla in rdeča. Še vedno morate obiskati zdravnika, če se je krvavitev iz rane ustavila, je žebelj preboden zelo globoko, ne morete odstraniti nohta ali drugega predmeta iz rane, imate poškodbo kosti ali niste. imela cepivo proti tetanusu. Seveda se morate zavedati simptomov tenatusa v obliki: Težave pri požiranju. Telesni krči, ki trajajo nekaj minut. Težave pri požiranju. Trebušne mišice postanejo trde. Krč ali togost v čeljusti. Če opazite simptome okužbe ali tetanusa ali imate zgoraj navedena stanja, se nemudoma posvetujte z zdravnikom za ustrezen pregled in zdravljenje. Pravilno in hitro ravnanje vam lahko prepreči nevarnejše zaplete.

VITRA je od leta 2000 eden večjih koordinatorjev nacionalnega projekta Tedna vseživljenjskega učenja (TVU), ki ga v Sloveniji izvaja Andragoški center Slovenije (ACS). Koordinatorji TVU (Vitra je pobudnik) imamo v mreži primarno nalogo za vzpostavitev in razvoj svoje mreže t.i. podizvajalcev s katerimi oblikujemo prireditve v TVU. Naša mreža šteje v povprečju 50 izvajalcev. To so predstavniki javnih izobraževalnih ustanov (OŠ, vrtci), regijski park, javni park Snežnik, zasebnih ustanov (medgeneracijski center, kulturna in okoljska društva), turistične kmetije, posamezniki, .... V prijavi projekta MILO smo med Cilji projekta izpostavili mednarodno komponento ter učenje na izvoru (Anglija je začetnik TVU). Učinek projekta na 8 udeležencev pa smo razdelili na pet stopenj. To je osebna, lokalna, regionalna, nacionalna in mednarodna. V vsaki bomo merili rezultate uspešnosti. Mednarodno Izobraževanje za Lokalne Organizacije—MILO Naše delo Vstop Projektno delo Pišite nam Prijavnice Aktualne novice Izobraževanje Nacionalni pojekti Mednarodni projekti Arhiv Enoletni projekt MILO (Mednarodno Izobraževanje za Lokalne Organizacije) sledi primarnemu poslanstvu vseživljenjskega učenja na lokalni ravni. Na vseh treh stebrih trajnostnega razvoja temelji družbeno razvojna strategija Slovenije. Z vseživljenjskim učenjem je mogoče doseči vse tri cilje: razvoj osebnosti, socialna kohezija in gospodarski napredek. Odgovornost države je, da omogoči ljudem izobraževanje in učenje vse življenje. Vseživljenjsko učenje nam omogoča sledenje vedno hitrejših sprememb na vseh področjih življenja. Kulturna in jezikovna priprava V soboto, 9. decembra 2017 je skupina imela jezikovno in kulturno pripravo na mednarodno izmenjavo. Izvedli smo jo s partnersko organizacijo Jezikovno šolo Athena v Postojni. Udeleženci so obnovili angleški pogovorni jezik, podrobneje spoznali Škotsko, kjer bo potekala izmenjava in si razdelili vloge, ki jih bodo kot posamezniki opravljali v tujini. Celodnevna delavnica je potekala v prijetnem in sproščujočem vzdušju.

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je bil v četrtek, 27. maja gost 4. mreže radijskih postaj. S predsednikom se je o aktualnih domačih in mednarodnih vprašanjih pogovarjal Aleš Gulič z Radia Trbovlje. Pogovor predsednika dr. Drnovška za 4. mrežo radijskih postaj Aleš Gulič: Gospod dr. Janez Drnovšek, najprej lep pozdrav v imenu vseh naših poslušalk in poslušalcev. Začnimo kar z vašimi znamenitimi pogovori, zdaj jih je bilo že šest. Ljudje kar dosti vedo o tem. Šesti pogovor je pokazal, kako nihamo Slovenci med nekim optimizmom ob prihajanju v Evropo in med pesimizmom. Tudi trinajst let samostojnosti je že dalo določene izkušnje. Kako ste vi doživljali to šesto srečanje? Dr. Janez Drnovšek: Lepo pozdravljeni. Šesti pogovor o prihodnosti je bil namenjen izmenjavi mnenj o stanju slovenske demokracije trinajst let po osamosvojitvi. Mislim, da je bila razprava precej pestra, dokaj zanimiva. Nasploh je smisel teh pogovorov, v tem, da se soočajo ljudje tako iz akademskega sveta kot iz politike in to iz različnih bregov, da se pogovarjajo ljudje, ki se običajno ne. To je nekakšna komunikacija, ki je že zaradi tega zanimiva. Res je, da so potem tudi razprave, ugotovitve in ocene različne, od bolj optimističnih do bolj pesimističnih. Nekateri so bili bolj skeptični, kar se tiče naše demokracije, češ da stvari še ne gredo najbolje, medtem ko so drugi bolj pozitivni. V mednarodnih primerjavah naš sistem očitno dobro deluje. Izraženih je bilo kar nekaj kritik, tudi na medijski prostor. Na vpliv, ki jih mediji lahko imajo na politiko. In na vpliv na same medije. Nanje lahko vpliva navsezadnje politika sama ali pa gospodarstvo, skratka lastniki ali oglaševalci, ki so tudi lahko v nekih povezavah s politiko in lahko potem skupaj zasledujejo kakšne cilje. Slišali smo tudi to, da mediji niso dovolj samostojni in objektivni. O tem je bilo kar nekaj razprav. Mislim, da ocena slovenske demokracije ne more biti ne črna ne bela, ampak je vedno nekaj vmes. Nekatere stvari delujejo bolje od drugih, nekateri jih vidijo bolj optimistično. Mislim, da bo vedno tako. Tisti, ki so bili do sedaj manj uspešni v politični tekmi, so bolj pesimistični in običajno na stvari gledajo bolj s črne plati. Ko bodo enkrat zmagali na volitvah, bo verjetno tudi njihov pogled na demokracijo drugačen. Aleš Gulič: O tem malo kasneje. Na teh pogovorih je bilo tudi nekaj očitkov oziroma pomislekov v zvezi s pravno državo. Da naša država še ni dovolj pravna in da je zaupanje ljudi do teh institucij manjše, kot bi lahko bilo. Dr. Janez Drnovšek: Stanje v pravosodnem sistemu je bilo kar precej izpostavljeno v teh naših pogovorih. Nekateri pravosodje ocenjujejo kot tisto najbolj šibko točko delovanja demokracije pri nas. Zato resno razmišljam o tem, da bi bilo prav stanje pravne države in prihodnji izzivi v pravosodju, posebna tema teh naših Pogovorov o prihodnosti. Res je, da imajo državljanke in državljani pravico do pravičnega sojenja v nekem doglednem času, mi pa se soočamo z zaostanki. Včasih je problematičen videz o tem, da pravosodje ni učinkovito, da prepočasi prihaja do sodb oziroma do njih sploh ne prihaja. Seveda je to zelo pomemben vidik. Ljudje morajo imeti občutek, morajo biti prepričani v to, da pravna država deluje, da deluje za vse enako. In mislim, da se pravosodje tega vedno bolj zaveda. Ne samo pravosodje v ožjem smislu, tudi organi pregona, policija, kriminalisti, tožilstvo in naprej vsa različna sodišča. In mislim, da se kar resno trudijo in da vlagajo precej energije v to. Zaostankov pa se je v času od osamosvojitve kar precej nabralo. V obrambo pravosodju moram reči, da se je tudi pravosodje težko prilagajalo, ker smo vzpostavili toliko novih zakonov. Nova država je terjala na stotine novih zakonov, lastnih zakonov. Sedaj smo postali člani Evropske unije. EU ima spet svoj pravni red in celotno zakonodajo smo morali prilagoditi. Skratka pravosodje je do sedaj živelo v nekem stalnem spreminjanju. Pravosodje ob spreminjanju zakonodaje in načinov delovanja, pravzaprav ni imelo možnosti, da se ustali in da vzpostavi neko stalno prakso. Računam, da bo zdaj bolje, da so se bodo vzpostavili bolj trdni, stalni okviri pravnega sistema. Pa še nekaj je, na kar bi rad opozoril ob tem. Ko na veliko kritiziramo pravosodje. moramo biti v teh svojih kritikah tudi pazljivi. Ne smemo izvajati prehud ali preveč kritičen pritisk na pravosodje, na nek način terjati rezultate za vsako ceno. Takole bom rekel - četudi rezultat pride nekoliko pozneje je to še vedno bolje, kot pa, da se obsodi nekoga, ki je nedolžen. Slabo je, če nekdo ni obsojen, še hujše pa bi bilo, če bi se ob tem hitenju in pritiskom, s katerimi bi želeli pokazati, da pravosodje, kriminalisti in policija delujejo, nekoga obsodili po krivici. To je ena izmed temeljnih ugotovitev tudi pravosodij s stoletno tradicijo in mislim, da pri nas tega ne smemo zanemariti. Aleš Gulič: Ena od zadev, ki nas pravzaprav kar naprej spremlja, je razvoj slovenske demokracije. Kultura v demokratičnih odnosih, v demokratičnih razmerah, pri tem mislim tudi na politično kulturo, pa na kulturo politikov. Se vam zdi, da je mogoče vendarle preveč tega neakademskega prepiranja, se pravi kar sovraštva, gojenja nasprotovanj, nagajanj, nalašč nasprotovanj, destruktivnih potez? Dr. Janez Drnovšek: Mislim, da je tega preveč. Zame je nivo političnega dialoga pomemben. In lahko imamo drugačno mnenje od političnega nasprotnika, ampak zaradi tega še ni potrebno neko sovraštvo. Ni potreben nek nizek nivo dialoga, zmerjanje ali celo poskusi, da se političnega nasprotnika tako ali drugače očrni. Demokracija to ni, ali naj ne bi to bila. V demokraciji primerjamo različne poglede in programe ter pristope do reševanja problemov v državi. Normalno je, da imajo skupine ljudi različne poglede in različne pristope. Ampak, zdi se mi prav, da jih tudi med sabo nekako rešujejo v nekem povsem normalnem dialogu, ob medsebojnem spoštovanju. In zdi se mi, da včasih naša demokracija tukaj malo zaide. Tudi v preteklih recimo desetih, trinajstih letih, smo večkrat prišli v takšna bolj zaostrena obdobja. Ko sem bil še predsednik vlade sem se velikokrat znašel v takšnih obdobjih. Ampak potem nam je uspelo nekako izplavati iz tega in spet dvigniti politični dialog na višji nivo. Tudi na neko večje medsebojno spoštovanje in na pogovor o temah, ki so pomembne za državo med vlado in opozicijo. Pogovarjali smo se najpomembnejših temah in tudi večkrat našli skupne rešitve. Navsezadnje je celotni evropski proces potekal v tem vzdušju, v ključnih zadevah sta se znali vlada in opozicija vedno tudi sporazumeti. V zadnjem času ta nivo morda spet pada in verjetno je to pogojeno tudi z bližajočimi se volitvami. Mislim, da bi ne glede na volitve, morali obdržati nek višji nivo komunikacije.Ga enostavno sprejeti v svojo kulturo in vzpostaviti nek standard komuniciranja in demokracije v Sloveniji. Pričakujem in upam, da bo to obdobje večje polarizacije, večjih napetosti minilo in da v nadaljevanju mostovi - kot bi kdo rekel – ne bodo tako podrti, da ne bi mogli vzpostaviti nekega konstruktivnega dialoga. Takrat, kadar je to za državo potrebno, nujno. Aleš Gulič: Polarizacija med strankami pred volitvami je nekaj povsem normalnega. Se že ve datum volitev? Dr. Janez Drnovšek: Formalno še ne. Volitve razpiše predsednik države v nekem roku, približno v dvomesečni možni variaciji. Tako kot stvari stojijo in glede na roke izpred štirih let ocenjujem, da bodo volitve v začetku oktobra. Aleš Gulič: Ostala sva pri polarizaciji. Ni samo ta polarizacija, ki se na nek način goji za to, da vsak dobi, kolikor zmore. Polarizacija je tudi med prebivalstvom, zdaj se morda socialne razlike večajo, srednji sloj na nek način beži ali v čisti proletariat, medtem ko je na drugi strani precej bogatih Tudi to je nevarno, to ni povsem evropska krivulja, recimo delitve vseh dobrin, ki jih imamo. Dr. Janez Drnovšek: Res je. To je eden izmed večjih problemov, izpostavljen je bil tudi na tem našem posvetu. Razlike v tržnem sistemu so pravzaprav nujne, normalne. Problem je, če so razlike prevelike, in še večji problem je, če ljudje dobijo občutek, da razlike v dohodkih niso odvisne od nekega ali dela ali od nekega dejanskega uspeha, podjetnosti. Skratka, zelo hud problem je, če del državljanov dobi občutek, da pravila igre niso poštena, ali da jih nekateri ves čas izkoriščajo ali pa obidejo nekako svojo korist. To se mi zdi eno izmed najbolj ključnih vprašanj delovanja sodobne države. Ne samo Slovenije, ampak prav vseh držav v tem svetu. Mislim, da prav nikjer še nimajo pravega odgovora na to vprašanje. Drugje so razlike še večje kot pri nas, tudi če pogledamo tranzicijske države, kjer se tržno gospodarstvo in demokracija na novo vzpostavlja. Mislim, da so povsod v nekdanjih socialističnih državah nastale razlike, ki so še precej večje, kot so recimo v Sloveniji. Da ne govorimo o ostalih kapitalističnih državah. Tam so te razlike tudi znane, čeprav je med njimi tudi velika razlika in ponekod uspevajo držati pravzaprav nekako bolj sprejemljive okvire, drugod pa manj. Mislim, da se bomo morali s tem še zelo veliko ukvarjati in se o tem resno pogovarjati. Namreč s tem, da smo prevzeli demokratični tržni sistem, ne pomeni, da smo kratko malo prevzeli nujnost, da morajo biti sedaj tukaj neke velike socialne razlike. Če so prevelike in če obstaja občutek pri delu državljanov, da so te razlike neupravičene, potem država ne deluje dobro. Demokracija ne deluje dobro in je treba najti neke korekcijske mehanizme, načine, kako to popraviti. To bo proces stalnega dogovarjanja, navsezadnje tečejo stalni pogovori med delodajalci med sindikati, tudi vlada je vključena v ta proces. Po drugi strani država lahko vpliva preko davčne politike. Pri nas so obdavčitve kar visoke za visoke dohodke. Obdavčitve so pri nas višje kot pri večini drugih evropskih držav. Kljub vsemu je očitno občutek, da obstajajo in da še vedno prihaja do neupravičenih razlik, prelahkih zaslužkov pri delu ljudi, državljanov, ki so morda našli neke luknje v našem sistemu, ki se je postopno vzpostavljal. Postopno pa se tudi te luknje zapirajo. To je nek proces, neka naloga, na katero ne smemo pozabiti, če ne želimo, da bomo v nekem trenutku ugotovili, da v majhni državi, kot je Slovenija, kjer se skoraj vsi med sabo poznamo, obstajajo prehude razlike. Da so se zaradi tega tudi odnosi poslabšali in še kaj. To je resno vprašanje in mislim, da smo mu dali tudi takšen pomen na našem pogovoru. Aleš Gulič: Pravite, Slovenci se med sabo vsi poznamo, vsi imamo nekje sorodnike, sošolce in tako naprej. To je pravzaprav prava podstava za klientelizem, o katerem se veliko govori, ampak čisto tako pa tudi ni, da bi pa vsak stik vendarle že bil nevaren za, ne vem, etičen odnos do tega, kar se počne. Dr. Janez Drnovšek: Seveda ne. Res je, da se v majhni družbi, državi, po eni strani morda lažje pride do kakšnega klientelizema. Po drugi strani pa je še bolj nesprejemljiv, ker bi manjše države morale biti izrazito kohezivne, če želijo ljudje med sabo živeti v nekih konstruktivnih odnosih in to terja tudi veliko pazljivost. Pri tem bi opozoril na to, da so pa pretiravanja, kot običajno, tudi v tem primeru škodljiva. Če bi zdaj začeli kar vse po vrsti sumničiti in ugotavljati, da vsak, ki je kakor koli s kom v sorodstvu, da je to že nek klientelizem ali neko nekorektno delovanje in neko izkoriščanje, bi s tem najbrž marsikomu naredili krivico. Pri nas se kljub vsemu, kot ste sami rekli, skoraj vsi poznajo in slej ko prej nekako trčijo drug na drugega. Pri tem se mi zdi zelo pomembno, da gradimo zavest, neko vrednoto poštenih in korektnih delovanj in medsebojnih odnosov. To se mi zdi najpomembnejše, bolj pomembno kot prisila in vzpostavitev različnih nadzornih mehanizmov, čeprav so tudi ti pomembni. Slovenci bi morali v marsičem slediti skandinavskim državam. Zlasti v teh vprašanjih. Tam je najmanj korupcije, najmanj klientelizma. Ljudje so nekako vgradili vase kulturo obnašanja, da enostavno ne sprejemajo takih stvari, ne sprejemajo podkupovanja, zato se jim to zdi nekaj povsem nepredstavljivega. Če se nekomu ponudi podkupnina, jo bo zavrnil in bo storil še kaj več. Skratka treba je vgraditi v zavest, da je to nesprejemljivo obnašanje, nesprejemljivo ravnanje. To bo najbolj učinkovita varovalka, veliko boljša kot to, da smo v stalnem sistemu sumničenja vsakega in v stalnem preganjanju drug drugega. To bi vodilo v majhni državi, kot je Slovenija, tudi v zelo slabo situacijo. Še enkrat ponavljam, kot vedno, tudi tu je pomembna prava mera, torej prava mera nadzora, še zlasti pa pomembna tista nujna mera vrednot zavesti o poštenosti in korektnosti delovanja. Aleš Gulič: Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, poslušate program 4. mreže radijskih postaj, danes program KUM studia Radia Trbovlje. Pogovarjamo se s predsednikom Republike Slovenije dr. Janezom Drnovškom. V prvem delu smo pogledali Slovenijo bolj v globino, ne toliko v širino in višino, zdaj gremo po svetu. Tudi svet ni enoten, vemo, kaj se je zakuhalo z iraško krizo. Pozna se ko hodiš po kakšnih arabskih, islamskih četrtih evropskih velikih mest, in ni več tako, kot je bilo pred leti. Nezaupanja je veliko. O nezaupanju sva že prej govorila. V mednarodnih odnosih je nezaupanje še hujša reč, najbrž. Dr. Janez Drnovšek: Res je, nezaupanja je precej in marsikdo ima najbrž danes občutek, da so se odnosi v svetu poslabšali, da se je situacija zaostrila. Navsezadnje ni več občutka, da bi se dalo tako povsem mirno in varno potovati po svetu. Teroristična grožnja je povsod in zadeve v Iraku se močno zaostrujejo. Teroristična grožnja ni manjša, ampak je prej večja, kot je bila pred to vojno. Veliko vprašanje ostaja, kako bo svet našel neko ravnotežje in kako bo znal urediti vprašanja, odnos med islamom in med ostalimi, če tako rečem. V tem trenutku je verjetno najbolj izpostavljen islamski fundamentalizem, po drugi strani pa politika, ki jo zlasti ZDA vodijo kot obrambo pred takšno grožnjo, obrambo pred terorizmom in islamskim fundamentalizmom, je spet takšna politika, ki - vsaj zaenkrat tako kaže - izziva potem še več terorizma in še več pravzaprav neke napetosti, nekega sovraštva in pa navsezadnje čedalje globljo razpoko med civilizacijami. To zadeva tudi Evropo in tudi nas, v Evropi poizkušamo najti tudi drugačne odgovore, ne samo vojaške. Pomemben je dialog med civilizacijami, tudi dialog z islamskim svetom. Pomembno je ustvarjanje občutka, da so odnosi v svetu vsaj približno lahko pošteni in korektni. Recimo, da ima del sveta stalno občutke, da je zapostavljen, da je izkoriščan, da se veliki zahodni svet obnaša do njega arogantno, potem bo lahko to naprej vodilo v takšne odgovore kot je terorizem. Dokler ne bo rešitve za vprašanje Bližnjega vzhoda, vsaj približno poštene rešitve, bo že sama kriza generirala nove napetosti in novi terorizem. Irak je v tem trenutku to nekako še potenciral in obstajajo še druga krizna žarišča in tudi potencialna nova žarišča v svetu. Tako da svet res ni preveč prijazen, lahko bi rekel, da so odnosi precej težavni v tem trenutku in pred nami je, ne samo pred Slovenijo, ampak tudi Evropsko unijo, precej izzivov v prihodnjih letih. Aleš Gulič: Terorizem se naleplja zdaj že pravzaprav tako po dolgem in počez. Že če pogledamo hišo, v kateri sva, na Erjavčevi, tukaj spredaj sta dva idilična ginka, notri pa drug režim, več nadzora, več nevarnosti, več nezaupanja. Dr. Janez Drnovšek: Res je zdaj več nadzora povsod, ker je teroristična nevarnost realna. Bilo bi nesmiselno zapirati si oči pred tem in reči, to se lahko zgodi samo drugim, nam pa ne. Lahko se zgodi pravzaprav povsod. Pomembno je imeti odprte oči in tudi izvajati nujne varnostne ukrepe. Po drugi strani pa je treba iskati še kaj več, skušati iskati nekaj, kar človeštvo počne že od začetka. Vzdrževati neke čimbolj vzdržne medsebojne odnose, čimbolj pravične medsebojne odnose v svetu. Morda je to celo preveč iluzorno, morda jih v dogledni prihodnosti ne more biti, mislim pa, da le moramo težiti k temu in iskati rešitve za obstoječe probleme. Naredili smo kar precej, navsezadnje prav v Evropi. Evropa je svoje stoletne probleme in pa medsebojne vojne razrešila z združitvijo, kar je pravzaprav zelo poseben način reševanja problemov. Med sabo je vzpostavila neke odnose, ki temeljijo na zaupanju, institucije skupnega delovanja naj bi preprečevale konflikte in nove nevarnosti, nevarnosti vojn navsezadnje. Takšen model in takšen pristop bomo skušali prenesti čim širše, tudi drugod po svetu in v tem vidim tudi posebno vlogo, posebno nalogo EU. Ne bo svetovni žandar, ne bo vojaška velesila, to vlogo imajo zdaj predvsem ZDA. Mislim, da mora Evropa iskati svoje odgovore drugje, bo uspešna, gospodarsko uspešna, ampak mislim, da mora iskati rešitve tudi za tiste dele sveta, ki so manj uspešni, za revni del sveta in s tem zmanjševati napetosti. Navsezadnje bo Evropa iskala rešitve tudi za zaščito in varovanje okolja, navsezadnje to postaja resna grožnja za človeštvo. Do sedaj se je pokazalo, da je EU najbolj dovzetna in se najbolj zaveda teh težav, bolj kot ZDA in ostali deli sveta. Če pogledava v svetovnem merilu, kako zmanjševati različne nevarnosti, ki prežijo na nas in čaka nas veliko takšnega dela. Preko EU, kjer je veliko ljudi, držav, ki tako mislijo in vidijo v tem pomembne usmeritve, preko tega okvira mislim, da se da kaj narediti. To je neka osnova za nek zmeren optimizem za prihodnost. Računam, da se bo morda tudi ZDA kot res demokratična družba, država s svojo tradicijo, ob začasnih odmikih le našla z Evropo na istem bregu in da bo poskušala iskati večjo stabilnost za svet v celoti. Aleš Gulič: Zgodovina islama, odnosov med krščanskim in islamskim svetom seveda ni samo zgodovina križarskih vojn, tudi veliko sožitja, pozitivnega je na tem. Se da na teh zgodovinskih izkušnjah tudi kaj premakniti ali pa vsaj spomniti ljudi, da je to tudi bilo? Dr. Janez Drnovšek: Res je. Stoletna tradicija skupnega življenja na številnih območjih, navsezadnje tudi v Bosni in Hercegovini, kjer je bilo stoletja vzpostavljeno takšno sožitje, kjer marsikje skupaj stojijo pravoslavna cerkev, katoliška cerkev, džamija in celo sinagoga, skratka, takšno sožitje je možno in predpogoj zanj je toleranca, strpnost. Vse vere morajo biti strpne in mislim, da vere kot vere so v osnovi vse strpne, ampak nekateri jih razlagajo drugače. Nekateri iz vere delajo verske vojne, kar pa mislim, da je v osnovnem nasprotju z vero kot takšno. Nobena vera ne more propagirati vojne. Zaradi tega tudi svete vojne, ki jih, recimo, včasih islam rad razglaša ali posamezne skupine, saj ne smemo govoriti o islamu kot celoti, ampak o posameznih radikalnih skupinah, to je v nasprotju tudi z njihovo vero, z islamom. Skratka strpnost in pa spoštovanje drug drugega, tudi spoštovanje drugih ver. Tudi to je osnova za neko normalno sobivanje. Aleš Gulič: Gospod predsednik, poglejte, zdaj sva bila po svetu tako globalno, nisva bila čisto v Sloveniji. Ampak Slovenija ima tudi sosede, ti odnosi so zelo pomembni, najpomembnejši za nas. Z EU smo sicer dobili zelo bližnje sosede, se pravi Italija, Avstrija, Madžarska so se nam približali, Hrvaška oddaljila, sedaj ste bili na Brionih, leta 1991 so bili to zelo uspešni sestanki, kako je bilo to zdaj, tokrat? Dr. Janez Drnovšek: Brioni imajo za nas poseben prizvok, zlasti zame, ker sem takrat sodeloval na ključni konferenci, kjer je bila slovenska samostojnost na nek način prvič potrjena, tudi mednarodno.Takrat smo dosegli premirje po vojni. To je bil tisti mejnik, od koder smo potem šli tudi v mednarodno priznanje. Če pogledamo naše odnose tudi v tej luči, lahko ugotovimo, da je Slovenija svoj mednarodni položaj utrdila maksimalno, bolj ga pravzaprav ni mogla v teh trinajstih letih. Smo priznana, uspešna država, to nam vsi priznavajo, članice EU, zveze NATO in na tej osnovi so naši odnosi danes, recimo, z Italijo ali Avstrijo povsem drugačni kot prej. Smo enakopravni partner. Po drugi strani imamo s Hrvaško nekatera nerešena vprašanja od osamosvojitve naprej, vključno z mejo. Imamo veliko skupnih interesov, tako da imamo nekako poseben odnos, drug drugega potrebujemo. Zelo veliko blaga, storitev izvažamo drug drugemu, sodelujemo na številnih področjih, smo sosedje. Vedno bomo sosedje, tako da ni nobene druge pametne poti kot to, da smo prijatelji. Res pravi prijateljski sosedje, ne da imamo stalno neke spore. Mislim, da sedanja hrvaška vlada poskuša vzpostavljati bistveno boljšo atmosfero v medsebojnih odnosih. Seveda si želi čimprejšnjega vstopa tudi v Evropsko unijo in zato potrebuje dobre odnose, tudi s Slovenijo kot članico EU, in tudi sicer smo sosedje, kot sem dejal. Mislim, da bo tu in tam morda še kakšno trenje v povezavi z vprašanji, ki so ostala iz preteklosti, ampak da bo le prevladala osnovna pozitivna nota in konstruktivnost. Hrvaška, to se je kazalo tudi v pogovorih na Brionih, trdno vidi svojo pot v evropski usmeritvi, v evropskih vrednotah. Torej, naj ne bi bilo več nekih enostranskih potez, takšnih in drugačnih zaostrovanj. Mislim, da Sloveniji takšna pot, sodelovanje s Hrvaško, tudi ustreza. Aleš Gulič: Še eno vprašanje, preden končava. Jutri se odpravljate v Romunijo. Kakšen je namen vašega obiska? Dr. Janez Drnovšek: To je že tradicionalno srečanje srednjeevropskih predsednikov, sedemnajst, mislim, da nas je, ki se bomo sestali, in to je, mislim, da enajsto takšno srečanje. Najbrž se spominjate, pred nekaj leti je bilo to srečanje v Sloveniji, ko je bil predsednik še gospod Kučan. Tako se ta tradicija nadaljuje. To je že kar malo razširjena srednja Evropa, bi lahko rekli. Za marsikatero državo je ta komunikacija, takšno srečanje pomembno. Sploh za tiste, ki niso v središču dogajanja, ki niso članice EU ali NATA, kot je Slovenija. Zato je to ena izmed tistih oblik dialoga, torej tudi s tistimi državami, ki so izven, ki so evropske države, ampak niso še tako daleč, da bi bile vključene v evroatlantske integracije. Z njimi vodimo dialog, da jih na nek način vzdržujemo v evropski perspektivi in vedno je bolje kakšna komunikacija več kot manj. Aleš Gulič: Gospod predsednik, se strinjate, da je bila ključna beseda najinega pogovora zaupanje, zaupanje med državo in državljani, med državami? Dr. Janez Drnovšek: Res je. Zaupanje mora temeljiti na nečem, tudi na integriteti ljudi, na poštenosti, korektnih odnosih. Strpnost je tudi pomembna beseda, priznavanje in spoštovanje drugih, drugačnih, ker sicer ne moremo vzpostaviti nekega mirnega življenja, slej ko prej bo to udarilo tudi nas in to so tudi temelji Evrope, ki jo zdaj gradimo z drugimi.