Datasets:

yiyic

/

oscar_slv_Latn_dev

like 0

Kratki nasveti strokovnjakov s področja pridelave zelenjave, sadja, cvetja … Kako in kdaj sejati in saditi, kdaj obrezovati, koliko gnojiti, kako kombinirati vrtnine, kako načrtovati okrasni vrt … 29.06.2018 5 min Deli Facebook Twitter E-Mail Deli Radič za vse leto Konec junija in v začetku julija lahko sadimo in sejemo na gredice, ki so ostale prazne po spravilu solate, redkvice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Ena od vrtnin, ki bo dobro uspevala na izpraznjenih gredicah, je radič. Davor Špehar z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet bo pojasnil, za katerimi vrtninami lahko posadimo ali posejemo radič, kateri so njegovi dobri in slabi sosedi in katero sorto radiča lahko posadite že zdaj, s katero pa je bolje še nekoliko počakati. Zdaj je pravi čas, da poskrbite, da bo domači radič na krožniku od jeseni do pomladi. Konec junija in v začetku julija lahko sadimo in sejemo na gredice, ki so ostale prazne po spravilu solate, redkvice, zgodnjega krompirja in drugih vrtnin. Ena od vrtnin, ki bo dobro uspevala na izpraznjenih gredicah, je radič. Davor Špehar z vrtnarskega spletnega portala Zeleni svet bo pojasnil, za katerimi vrtninami lahko posadimo ali posejemo radič, kateri so njegovi dobri in slabi sosedi in katero sorto radiča lahko posadite že zdaj, s katero pa je bolje še nekoliko počakati.

Desetletja: 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. - 320. pr. n. št. - 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. Leta: 327 pr. n. št. 326 pr. n. št. 325 pr. n. št. 324 pr. n. št. 323 pr. n. št. - 322 pr. n. št. - 321 pr. n. št. 320 pr. n. št. 319 pr. n. št. 318 pr. n. št. 317 pr. n. št. Dogodki[uredi | uredi kodo] konec lamijske vojne Rojstva[uredi | uredi kodo] Smrti[uredi | uredi kodo] 7. marec - Aristotel, grški filozof (* 384 pr. n. št.) Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=322_pr._n._št.&oldid=3857324« Kategorija: Leto 322 pr. n. št. Čas zadnje spremembe strani: 16:18, 8. marec 2013. Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej Pogoje uporabe.

Ob 27. januarju, mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, je Muzej novejše zgodovine Slovenije pripravil razstavo Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih – predmeti v zbirkah Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki si jo je možno ogledati med 25. januarjem in 12. februarjem 2017. Zgodbo slovenskih taboriščnikov dopolnjujejo predmeti, ki jih muzej hrani v sedmih zbirkah. Najobsežnejša zbirka predmetov iz zaporov in taborišč obsega 1077 predmetov iz nemških in italijanskih zaporov in taborišč. Predmeti so v zbirki razvrščeni v tri sklope: predmeti odvzeti taboriščnikom ob prihodu, predmeti, ki so jih taboriščniki izdelali ali uporabljali v taborišču in predmeti, kijih je imelo taboriščno osebje. Že leta 1952 je Glavni odbor Rdečega križa predal takratnemu Muzeju narodne osvoboditve predmete taboriščnikov, ki so jim bili odvzeti ob prihodu v nemška taborišča. Ob odhodu domov so jih prevzeli nacionalni taboriščni odbori in predali Štabu za repatriacijo. 528 predmetov za katere niso našli lastnikov oz. se lastniki niso javili, pa so predali muzeju. Veliko gradiva je muzej pridobil tudi ob pripravi občasne razstave Okupatorjevi zapori in taborišča leta 1960. Rdeča nit razstave so žepne ure, ki so jih odvzeli pripornikom ob prihodu v taborišče. Ure so se ustavile ob različnem času. Nepremične kazalke tako simbolično kažejo čas v vojni, čas trpljenja, čas smrti in čas odhoda domov. Velikokrat se njihovi lastniki niso vrnili, ampak so prišle v domovino samo ure. Share: Rate: PreviousVabljeni na Kamnitnik NextGovor dr. Toneta Kregarja, Ljubljana 29. 1. 2017 About The Author Svobodna beseda Related Posts Vabljeni na Nanos 20 aprila, 2017 ZZB in Svobodna beseda tudi na F3ŽO 29 septembra, 2016 Vabljeni na 10. Šarhov pohod 24 marca, 2017 Ptuj: proslava in pohod 26 aprila, 2016 Zadnja številka Svobodne besede Objave Čestitka predsednika ZZB NOB Slovenije 20 novembra, 2022 Za vas smo izbrali Svobodna beseda Arhiv številk Želim se naročiti O nas Facebook ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspilerjeva 6 1000 Ljubljana E-poštni naslov uredništva: svobodna.beseda@gmail.com Telefon: 01 434 44 45; fax 01 434 41 17 Naročanje revije: romana.jemec@zzb-nob.si © 2016, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije | Revija Svobodna beseda | Vse pravice pridržane

Vse občine... Mestna občina Kranj Mestna občina Krško Mestna občina Maribor Mestna občina Murska Sobota Mestna občina Ptuj Občina Ajdovščina Občina Apače Občina Beltinci Občina Bled Občina Bloke Občina Brda Občina Brezovica Občina Cankova Občina Cerklje na Gorenjskem Občina Cerkno Občina Cerkvenjak Občina Cirkulane Občina Črenšovci Občina Črna na Koroškem Občina Črnomelj Občina Destrnik Občina Divača Občina Dobrepolje Občina Dobrovnik Občina Dornava Občina Duplek Občina Gorišnica Občina Gorje Občina Gornji Grad Občina Gornji Petrovci Občina Grosuplje Občina Hajdina Občina Hoče - Slivnica Občina Juršinci Občina Kanal ob Soči Občina Kidričevo Občina Kobarid Občina Kobilje Občina Komen Občina Komenda Občina Kostanjevica na Krki Občina Križevci Občina Kuzma Občina Ljutomer Občina Log - Dragomer Občina Loški Potok Občina Lovrenc na Pohorju Občina Majšperk Občina Makole Občina Markovci Občina Mežica Občina Miklavž na Dravskem polju Občina Mirna Občina Mirna Peč Občina Mislinja Občina Moravske Toplice Občina Mozirje Občina Naklo Občina Nazarje Občina Oplotnica Občina Ormož Občina Pesnica Občina Piran Občina Podčetrtek Občina Podlehnik Občina Poljčane Občina Prevalje Občina Rače - Fram Občina Radenci Občina Radlje ob Dravi Občina Ravne na Koroškem Občina Rečica ob Savinji Občina Ribnica Občina Rogaška Slatina Občina Rogašovci Občina Ruše Občina Semič Občina Slovenska Bistrica Občina Slovenske Konjice Občina Sveti Jurij ob Ščavnici Občina Šalovci Občina Šenčur Občina Škocjan Občina Škofja Loka Občina Šmarje pri Jelšah Občina Tišina Občina Tolmin Občina Trbovlje Občina Trebnje Občina Tržič Občina Turnišče Občina Velika Polana Občina Velike Lašče Občina Veržej Občina Videm Občina Vitanje Občina Vodice Občina Vojnik Občina Zagorje ob Savi Občina Zavrč Občina Zreče Občina Žetale Občina Žiri Javni zavod: Vsi javni zavodi... Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina Javni zavod Zdravstveni dom Grosuplje Skupna občinska uprava občin: Vse skupne občinske uprave občin... Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje Leto objave: Vsa leta... 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991 1990 Vrsta dokumenta: Vsi dokumenti... Neuradna prečiščena besedila Občinski akti Predlogi predpisov Javni razpisi/naročila Seje občinskega sveta Pristojnosti občin Strateški/programski dokumenti Seje nadzornega odbora Seje sveta zavoda NAJDENI DOKUMENTI Naziv dokumenta Sklep o vrednosti točke za izračun občinske takse za leto 2015 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 38/2014 • 23.12.2014 Sklep o vrednosti za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 38/2014 • 23.12.2014 Ugotovotveni sklep za nadomestni mandat v Občinskem svetu Občine Trbovlje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 38/2014 • 23.12.2014 Odredba o določitvi cen programov v vrtcu Trbovlje od 1.1.2015 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 38/2014 • 23.12.2014 Odlok ospremembi odloka o proračunu občine Trbovlje za leto 2014 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 38/2014 • 23.12.2014 Sklep o začasnem financiranju občine Trbovlje v obdobju januar-marec 2015 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 38/2014 • 23.12.2014 Ugotovitveni sklep o potrditvi mandata za županjo občine Trbovlje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 35/2014 • 04.11.2014 Sklep o potrditvi mandata članom občinskega sveta Občine Trbovlje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 35/2014 • 04.11.2014 Cenik daljinskega ogrevanja za POSLOVNO ENOTO HRASTNIK na podlagi določil Koncesijske pogodbe in Tarifnega sistema z veljavnostjo od 1.11.2014 dalje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 35/2014 • 04.11.2014 Poročilo o izidu volitev v drugem krogu za župana Občine Trbovlje,ki so bile v nedeljo, dne 19. 10. 2014 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 34/2014 • 24.10.2014 Cenik daljinskega ogrevanja za POSLOVNO ENOTO HRASTNIK na podlagi določil Koncesijske pogodbe in Tarifnega sistema z veljavnostjo od 1.10.2014 dalje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 32/2014 • 02.10.2014 Odredba o določitvi cene programa razvojnega oddelka v vrtcu Trbovlje od 1. 9. 2014 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 31/2014 • 23.09.2014 Cenik osnovnih komunalnih dejavnosti toplotne energije • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 29/2014 • 08.09.2014 Cenik daljinskega ogrevanja za POSLOVNO ENOTO HRASTNIK na podlagi določil Koncesijske pogodbe in Tarifnega sistema z veljavnostjo od 1.9.2014 dalje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 28/2014 • 03.09.2014 Cenik daljinskega ogrevanja za POSLOVNO ENOTO HRASTNIK na podlagi določil Koncesijske pogodbe in Tarifnega sistema z veljavnostjo od 1.8.2014 dalje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 27/2014 • 07.08.2014 Pogoji za pridobitev pravice do uporabe oglasnih mest med volilno kampanjo za lokalne volitve župana in članov občinskega sveta občine trbovlje v letu 2014 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 26/2014 • 01.08.2014 Redne volitve v svete krajevnih skupnosti na območju občine Trbovlje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 23/2014 • 27.06.2014 Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanije za lokalne volitve v občini trbovlje za volilno leto 2014 • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 21/2014 • 17.06.2014 Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega kanalizacijskega omrežja v občini Trbovlje • Občina Trbovlje • Uradni vestnik Zasavja, št. 21/2014 • 17.06.2014 Pravilnik o dodeljevanju spodbud za pospeševanje razvoja podjetništva in gospodarstva v občini Trbovlje

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih. 22.11.2022 10 min Deli Facebook Twitter E-Mail Deli Sapana Gandharb, Nepal Sapana Gandharb se je leta 2000 preselila iz Nepala v Slovenijo. Iz države, ki nima stika z morjem, je prišla k nam na Primorsko. »Tu se drugače diha,« mi je povedala, ko sva se srečali v Portorožu in je nastala današnja oddaja. O težkih začetkih v tuji državi, o Bledu, ki jo spominja na domovino, o spremembah zaradi globalizacije, ki jih doživlja nepalska družba, in še o marsičem boste slišali v naslednjih 10 minutah. Avtorica Drugega pogleda: Darja Pograjc.

Pariški mirovni sporazum, podpisan 30. maja 1814, je končal vojno med Francijo in šesto koalicijo, ki so jo sestavljale Avstrija, Prusija, Rusija, Švedska in Velika Britanija. Francoski cesar Napoleon Bonaparte je bil s tem prisiljen odstopiti s položaja. Meje so bile povrnjene na tiste iz leta 1792, večje preoblikovanje političnih meja Evrope pa je bilo prihranjeno za Dunajski kongres. Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. p p u Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pariški_mirovni_sporazum_(1814)&oldid=5038012«

Linux uporabljam že kar nekaj let, a me kljub temu včasih kakšna malenkost prav res preseneti. Vse skupaj se je začelo, ko sem pred tednom dni končno prešel iz grafičnega vmesnika KDE različice 3,5 na bistveno novejšo 4,3. Prehod je bil dokaj hiter in neboleč, sem pa moral na novo poiskati nekaj meni priljubljenih programov, ki so načeloma del okolja KDE. Nekateri so ostali isti kot prej (oziroma se je spremenila le njihova različica), pri nekaterih pa so razvijalci začeli povsem znova. Primer slednjega je denimo novi program za ogled PDFjev (in ogromno ostalih grafičnih programov), imenovan Okular (njegov predhodnik je bil KPDF). Za večino teh programov sem hitro našel zamenjave s katerimi sem načeloma zelo zadovoljen. Malce večja težava pa je pri glasbi oziroma MP3jih. Do sedaj sem veselo uporabljal enega izmed najboljših programov za glasbo sploh, dobro znan Amarok. Tega obstaja tudi v različici za KDE4, ampak žal reč še ni dovolj stabilna, da bi bila vključena v mojo distribucijo. Ročno kompajlanje je sicer opcija, a pri tem bi potreboval kar veliko drugih knjižnic - skratka, preveč dela in težav. Pa vprašam gospoda Googla, kaj je še na voljo. JuK mi ne diši, predvsem organizira datoteke po povsem drugačnem sistemu, kot jih sam (on dela gleda po izvajalcih in albumih, jaz pa imam raje drevesno strukturo map). Minirok je videti kot nalašč, a mi ne dela, pojma nimam, zakaj. Hmm, Rhythmbox in Banshee zgledata v redu, a sta del namizja Gnome, katerih knjižnic nimam želje nameščat. Preostanek in nadaljevanje objave lahko preberete na našem blogu. Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani! Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki Monitor na Facebooku @RevijaMonitor na Twitterju Monitor TV na YouTube dY2OCFN5ndg © 2022 Mladina d.d. Ljubljana Piškotki Splošni pogoji Kontakt Prejemnik (e-naslov) * Pošiljatelj (e-naslov) * Sporočilo Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti Pošlji Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, Sama Červeka kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja državne HC 3 razvojne osi – jug, od priključka A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu vzhod do priključka Osredek (1. in 2.etapa)« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GD Granit, AD, Skopje, Dimitrie Čupkovski 8, Skopje, Severna Makedonija (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa mag. Nataša Štelcer, odvetnica v Mariboru, zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 17. 7. 2020 odločila: 1. Zahtevek za revizijo se zavrne. 2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne v delu, za katerega bi bil zavezanec za vračilo naročnik. Obrazložitev: Naročnik je v postopku javnega naročanja (objava 31. 7. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-B01, in 1. 8. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 147-360949) z dokumentom »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 obvestil gospodarske subjekte, da je v sklopih 1 in 2 sposobnost med drugim priznal skupini gospodarskih subjektov, ki jo sestavljata vlagatelj in gospodarski subjekt Euro Asfalt, d. o. o., Rajlovac b. b., Sarajevo, Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju: partner). Gospodarski subjekt CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljevanju: gospodarski subjekt CGP) je kot eden izmed članov konkurenčne skupine gospodarskih subjektov, ki je v postopku javnega naročanja predložila prijavo in ji je naročnik priznal sposobnost za sklopa 1 in 2, zoper odločitev o priznanju sposobnosti za sklopa 1 in 2 vlagatelju s partnerjem vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 12. 2019, ki ga je naročnik v tem delu z dokumentom »Odločitev« št. 313/2019-151/19-1 z dne 31. 12. 2019 zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je v tem delu s sklepom št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 ugodila in razveljavila to naročnikovo odločitev. Naročnik je po prejemu sklepa št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 z dokumentom »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020, ki je bil objavljen 14. 5. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-ODL03, med drugim obvestil gospodarske subjekte, da vlagatelju s partnerjem ne prizna sposobnosti za sklopa 1 in 2. Vlagatelj je 26. 5. 2020 po pošti priporočeno vložil zahtevek za revizijo z dne 25. 5. 2020, ki mu je predložil pooblastilo z dne 26. 5. 2020 in dve bančni dokazili z dne 26. 5. 2020 o zneskih 1.000 eurov, in predlagal, da se razveljavi odločitev, da se vlagatelju s partnerjem ne prizna sposobnosti za sklopa 1 in 2, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da: - je naročnik kršil načeli iz 6. in 7. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) v zvezi s kršitvijo petega odstavka 89. člena ZJN-3, tretji odstavek 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3 ter točke 3, 4.2 in 20 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, saj ni utemeljena odločitev, da se gospodarskima subjektoma (vlagatelju s partnerjem) ne prizna sposobnosti za sklopa 1 in 2, ker nista predložila sporazuma, skladnega s točko 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, pa tudi »poziv na pojasnilo ne bi kršil prepovedi večkratnega pozivanja« »glede datuma sklenitve dogovora o delitvi del«, poleg tega pa »naročnikova odločitev ne vsebuje razlogov za sprejem ponudbe izbranega ponudnika kot dopustne«, - je naročnik gospodarskemu subjektu CGP omogočil vpogled v njuno prijavo v nasprotju s 7. in 35. členom ZJN-3, kar »narekuje razveljavitev celotne odločitve in ponovitev postopka«. Vlagatelj je predlagal izvedbo ustne obravnave ter zaslišanje »direktorjev partnerjev in podizvajalca« in fizične osebe, ki »je sodeloval[a] v postopku sklepanja sporazuma«. Naročnik je z dokumentom št. 313/19-151-19-Granit z dne 29. 5. 2020, sklicujoč se na četrti odstavek 26. člena ZPVPJN, pozval vlagatelja na dokazovanje plačila takse, vlagatelj pa je z dopisom z dne 2. 6. 2020, ki mu je predložil še priloge (dokument »Izpisek za račun za dan 26.05.2020« z dne 2. 6. 2020 in prevoda bančnih dokazil, predloženih k zahtevku za revizijo), naročniku sporočil, da je 26. 5. 2020 (na dan, ko je vložil zahtevek za revizijo) že pravilno in pravočasno plačal takso. Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 313/20-000151/2019-Granit z dne 17. 6. 2020, ki ga je vlagateljevi pooblaščenki vročil 24. 6. 2020 (razvidno iz podpisane vročilnice), zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je kot prilogo dopisoma št. 313/20-151-19-rev-7 z dne 18. 6. 2020 in 313/20-151-19-JV Granit z dne 29. 6. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo. Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz dokumenta »Odločitev« št. 313/20-000151/2019-Granit z dne 17. 6. 2020. Državna revizijska komisija je pred (vsebinsko, meritorno) obravnavo zahtevka za revizijo tega najprej predhodno preizkusila in torej preverila izpolnjevanje postopkovnih (procesnih) predpostavk (31. člen ZPVPJN). Iz zahtevka za revizijo je razvidno, da sta kot vlagatelj (prvi del 1. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) navedena oba gospodarskega subjekta iz skupine gospodarskih subjektov (torej vlagatelj in partner), vendar zahtevka za revizijo nista podpisala predstavnika obeh gospodarskih subjektov (torej vlagatelja in partnerja), niti ni zahtevka za revizijo podpisal predstavnik vlagatelja za vlagatelja in v imenu partnerja. Ta zahtevek za revizijo je bil vložen po pooblaščenki – odvetnici, ki je podpisala zahtevek za revizijo in mu predložila pooblastilo, ki ji ga je 26. 5. 2020 podelil le vlagatelj po svojem generalnem direktorju. Vlagatelj je torej pooblastil drugo osebo za vložitev zahtevka za revizijo, vendar ne iz »Pogodb o konzorciju«, ki sta bili sklenjeni 25. 9. 2019 in predloženi v prijavi, ne iz »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«, ki sta bila sklenjena 5. 11. 2019 in predložena naknadno v postopku oddaje javnega naročila, ne izhaja nič izrecno o uveljavljanju pravnega varstva po ZPVPJN oziroma vložitvi zahtevka za revizijo. Iz predložene dokumentacije tako ni nič razvidno o možnosti vložitve zahtevka za revizijo po vlagatelju tudi v imenu partnerja. Vendar četudi bi Državna revizijska komisija točko e 2. člena vsake izmed »Pogodb o konzorciju«, v katerih je navedeno, da je vlagatelj v imenu partnerja pooblaščen, da »generalno zastopa vse člane konzorcija in sam konzorcij«, tolmačila tako, da bi se lahko nanašal tudi na možnost uveljavljanju pravnega varstva po ZPVPJN oziroma vložitvi zahtevka za revizijo, niti ta določba ne omogoča zaključka, da bi obstajalo izrecno pooblastilo partnerja za prenos pooblastila z vlagatelja na drugo osebo za vložitev zahtevka za revizijo [gl. 96. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN]. Državna revizijska komisija zato ni mogla šteti, da sta zahtevek za revizijo vložila oba gospodarska subjekta iz skupine gospodarskih subjektov (torej vlagatelj in partner), pa niti, da pooblaščenka zastopa oba gospodarska subjekta iz skupine gospodarskih subjektov (torej vlagatelja in partnerja), in sicer ne glede na uvodni zapis v pooblastilu, da je pooblastilo podpisal vlagateljev generalni direktor za vlagatelja in partnerja, temveč je lahko štela le, da je zahtevek za revizijo vložil vlagatelj po pooblaščenki. Slednje pa zadošča za obravnavo zahtevka za revizijo, saj ZPVPJN ne določa, da morajo vsi gospodarski subjekti iz skupine gospodarskih subjektov vložiti zahtevek za revizijo, zato tudi ni ugotavljala, ali bi bilo treba šteti, da zahtevek za revizijo ali pooblastilo vsebujeta kakšno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče ali treba popraviti. Državna revizijska komisija je zato tudi štela, da je že obstoječe pooblastilo skladno z zahtevo iz 7. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovila, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pred naročnikom in da je treba šteti, da so za obravnavo zahtevka za revizijo izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki so vsebinsko enake tistim, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZPVPJN [torej tudi tiste, ki se nanašajo na dokazovanje plačila takse (8. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), v kar se je Državna revizijska komisija prepričala ne le z vpogledom v dokazila, ki jih je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo in kot prilogo k dopisu z dne 2. 6. 2020, temveč tudi z vpogledom v evidenco plačanih taks pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (spletna aplikacija UJPnet), iz katere je ugotovila, da je bila taksa iz prve alinee prvega odstavka 70. člena ZPVPJN v ustrezni višini 1.000 eurov iz tretje povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN (zaradi skupnega plačila 2.000 eurov) plačana 26. 5. 2020 in torej na dan vložitve zahtevka za revizijo], zato ga je sprejela v obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN). Vlagatelj se je v zahtevku za revizijo (str. 7 in 8) skliceval na izjasnitev z dne 18. 12. 2019, s katero se je (upoštevajoč drugi odstavek 27. člena ZPVPJN) izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt CGP in o katerem je odločila Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020. Državna revizijska komisija opozarja, da je v drugem odstavku 15. člena ZPVPJN določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Možnost dopolnitve zahtevka za revizijo se ne nanaša tudi na sestavine iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, saj je iz prve povedi iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN (v predrevizijskem postopku) in prve povedi iz četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN (v revizijskem postopku) razvidno, da je mogoče dopolniti zahtevek za revizijo le glede sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Navedeno daje podlago za zaključek, da mora že zahtevek za revizijo vsebovati tiste kršitve in dejstva ter dokaze, ki naročniku in/ali Državni revizijski komisiji omogočajo odločanje o (ne)zakonitosti naročnikovega ravnanja pri javnem naročanju. Vlagatelj se zato ne more v zahtevku za revizijo na splošno sklicevati na navedbe iz izjasnitve, podane skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN v prejšnjem postopku pravnega varstva po ZPVPJN, temveč mora tiste, ki se mu zdijo relevantne v novem postopku pravnega varstva po ZPVPJN, v katerem ima celo drug položaj, namreč vlagatelja, navesti v zahtevku za revizijo. Za obravnavani primer nista relevantni možnosti iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN o navajanju novih kršitev, dejstev in predlaganja novih dokazov v vlogi, ki ni zahtevek za revizijo, saj Državna revizijska komisija niti ni prejela vlagateljeve opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ali petega odstavka 31. člena ZPVPJN o dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi zaradi omogočitve vpogleda po ugotovitvi kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj ne glede na vlagateljeve očitke o kršitvi 35. člena ZJN-3, vlagatelj ni uveljavljal kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo v smislu petega odstavka 31. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je zato (upoštevajoč drugi odstavek 15. člena ZPVPJN) pri odločanju o zahtevku za revizijo upoštevala le tiste navedbe, ki jih je vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da se je o navedbah vlagatelja s partnerjem iz izjasnitve z dne 18. 12. 2019, ki so bile pomembne za sprejem sklepa št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020, skladno s prvo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN opredelila že v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 (gl. str. 8–9 in 23–24). Vlagatelj je v zahtevku za revizijo (str. 12) predlagal izvedbo ustne obravnave in zaslišanje več fizičnih oseb. Naročnik je v dokumentu »Odločitev« št. 313/20-000151/2019-Granit z dne 17. 6. 2020 (str. 9) predlagal, da se ne izvede zaslišanja »zakonitih zastopnikov partnerjev in podizvajalca«, o izvedbi ustne obravnave in zaslišanju fizične osebe, ki »je sodeloval[a] v postopku sklepanja sporazuma«, pa se ni opredelil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v dokumentu »Odločitev« št. 313/20-000151/2019-Granit z dne 17. 6. 2020 (pa niti morebiti kasneje) ni predlagal izvedbe ustne obravnave, zaradi česar pogoj za njeno obvezno izvedbo iz druge povedi iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN ni izpolnjen. Izvedba ustne obravnave je namreč obvezna le, če njeno izvedbo predlagata tako vlagatelj kot naročnik, torej oba (gl. tretjo poved iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN v povezavi z drugo povedjo iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija ob tem dodaja (kar bo podrobneje pojasnila v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa), da je dejansko stanje, ki je relevantno za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, mogoče pravilno in popolno ugotoviti že na podlagi posredovane dokumentacije iz postopka javnega naročanja in postopka (tako prejšnjega kot tokratnega) pravnega varstva, ne da bi ji bilo treba izvesti še ustne obravnave. Državna revizijska komisija je zato upoštevajoč drugo poved iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN zavrnila vlagateljevo ponudbo za izvedbo ustne obravnave. Državna revizijska komisija je izhajajoč iz enakih izhodišč zavrnila tudi vlagateljev predlog za zaslišanje vseh predlaganih fizičnih oseb, saj je (kar bo podrobneje pojasnila v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa) dejansko stanje, ki je relevantno za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, mogoče pravilno in popolno ugotoviti že na podlagi posredovane dokumentacije iz postopka javnega naročanja in postopka (tako prejšnjega kot tokratnega) pravnega varstva. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je za javno naročilo, razdeljeno na dva sklopa (točka II.2 objave), ki ga oddaja po omejenem postopku (točka IV.1.1 objave; 41. člen ZJN-3), na podlagi objave na portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije do roka za prejem prijav (tj. do 26. 9. 2019 do 10. ure; točka VII.1.2 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objava 5. 9. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-K02, in 6. 9. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 172-419039) v vsakem sklopu prejel prijavo za sodelovanje tudi vlagatelja s partnerjem. Naročnik je po pregledu prijav v vsakem sklopu priznal sposobnost tudi vlagatelju s partnerjem (gl. dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019), vendar je Državna revizijska komisija to odločitev razveljavila (gl. sklep št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020), naročnik pa je po ponovnem pregledu prijav odločil, da vlagatelju s partnerjem ne prizna sposobnosti za noben sklop (gl. dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020). Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo in zlasti izpodbijal naročnikovo odločitev, da mu ne prizna sposobnosti za oba sklopa. Vlagatelj je tudi uveljavljal, da naročnik ni pripravil obrazložitve izpodbijane odločitve skladno z ZJN-3, pa tudi, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3, ko je po izdaji dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 konkurenčnim gospodarskim subjektom omogočil vpogled v njegovo prijavo. Naročnik je nasprotoval vlagatelju. Državna revizijska komisija najprej opozarja, da je pri obravnavi zahtevka za revizijo treba upoštevati, da je naročnik večkrat odločil o priznanju sposobnosti in svoje odločitve objavil na portalu javnih naročil: - dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 (objava 26. 11. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-ODL01), - dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr. z dne 15. 1. 2020 (objava 16. 1. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-ODL02) in - dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 (objava 14. 5. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005456/2019-ODL03). Iz vpogleda v vsakega izmed dokumentov, navedenih v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, izhaja, da je naročnik navedel, katerim gospodarskim subjektom je priznal sposobnost in katerim ne, pa tudi ugotovitve, zakaj je tako odločil. Iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019 je razvidno, da je naročnik navedel svojo odločitev in razloge zanjo v zvezi s prijavami vseh gospodarskih subjektov, iz dokumentov »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr. z dne 15. 1. 2020 in »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 pa je razvidno, da je naročnik navedel svojo odločitev in razloge zanjo le v zvezi s prijavami nekaterih gospodarskih subjektov, in sicer le v zvezi s tistimi, pri katerih je spreminjal svojo odločitev glede na odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019. Naročnik je za en gospodarski subjekt v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 sicer navedel enako odločitev, kot že v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, vendar je treba upoštevati, da je naročnik z dokumentom »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr. z dne 15. 1. 2020 gospodarske subjekte obvestil o spremembi odločitve glede na odločitev iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019. Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se skladno s prvim odstavkom 5. člena ZPVPJN lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN določa drugače. Naročnik oddaja javno naročilo po omejenem postopku (točka b prvega odstavka 39. člena ZJN-3 in 41. člen ZJN-3), ki je strukturirani postopek, saj gospodarski subjekti v tem postopku ne predložijo le ponudbe (četrti odstavek 41. člena ZJN-3), temveč tudi prijavo (prvi odstavek 41. člena ZJN-3) (gl. tudi točko 20.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje). Eno izmed ravnanj naročnika v smislu prvega odstavka 5. člena ZPVPJN, zoper katerega je možno uveljavljati pravno varstvo po ZPVPJN, je sprejem odločitve, da se nekemu gospodarskemu subjektu na podlagi predložene prijave prizna sposobnost ali da se mu je ne prizna, saj je tudi ta odločitev ene izmed odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila v smislu drugega odstavka 90. člena ZJN-3. Vlagatelj lahko pravno varstvo po ZPVPJN uveljavlja v rokih, ki jih določa 25. člen ZPVPJN. Tako je v četrtem odstavku 25. člena ZPVPJN določeno, da je po odločitvi o priznanju sposobnosti rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve. Ker naročnik skladno s prvo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 o vseh odločitvah v skladu z 90. členom ZJN-3 obvesti ponudnike in kandidate na način, da podpisano odločitev iz 90. člena ZJN-3 objavi na portalu javnih naročil (izjema iz tretje povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 ni relevantna za obravnavani primer), odločitev pa se skladno s tretjo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil, je 26. 5. 2020, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo (po pošti priporočeno), rok za uveljavljanje pravnega varstva iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN zoper odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, da se nekaterim gospodarskim subjektom prizna sposobnost, že potekel. Zahtevek za revizijo, s katerim bi vlagatelj izpodbijal odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, da se nekaterim gospodarskim subjektom prizna sposobnost, in bi ga upoštevajoč pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN, ki določa kateri dnevi so delovni, in drugega odstavka 111. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, ki glede na dejansko stanje za konkreten primer sporoča, da se v štetje roka ne všteje 26. 11. 2019, ko je bil na portalu javnih naročil pod št. objave JN005456/2019-ODL01 objavljen dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, prepozno vložen, zaradi česar bi ga bilo treba zavreči (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN v povezavi s prvo alineo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki sta pravni podlagi, ki urejata ravnanje naročnika v predrevizijskem postopku, oziroma tretji odstavek 31. člena ZPVPJN v povezavi s prvo alineo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki sta pravni podlagi, ki urejata ravnanje Državno revizijsko komisijo v revizijskem postopku). Vlagatelj zato z vložitvijo zahtevka za revizijo 26. 5. 2020 (po pošti priporočeno), čeprav ga je vložil v osmih delovnih dneh od objave dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 na portalu javnih naročil, ne more več uspešno izpodbiti odločitev, kot izhajajo iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, da se nekaterim gospodarskim subjektom prizna sposobnost, temveč lahko uspešno izpodbija le (še) odločitve, kot izhajajo iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni sporno, da je naročnik z odločitvijo, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020, odločil med drugim o prijavi, ki jo je predložil vlagatelj s partnerjem. Ker ponudbo lahko oddajo le gospodarski subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij k temu povabi naročnik (prva poved iz četrtega odstavka 41. člena ZJN-3; gl. tudi četrti odstavek točke 20.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje), naročnik pa še ni pozival gospodarskih subjektov (in torej niti vlagatelja s partnerjem) na predložitev ponudbe, naročnik v tej fazi postopka oddaje javnega naročila še ne razpolaga s ponudbami. Ker naročnik svojo odločitev obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3 (druga poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3) in z njo obvesti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), naročnik v tej fazi omejenega postopka ne more obvestiti gospodarskih subjektov z razlogi, ki se nanašajo na ponudbe (prva in druga alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3), pa niti z razlogi, ki so lahko relevantni le v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga (četrta alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3). Drugo poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 je v obravnavanem primeru tako treba obravnavati, da naročnika v razmerju do vlagatelja s partnerjem zavezuje tretja alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 in jima je bil torej zaradi izdaje dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 dolžan navesti »razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju«. Iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 izhaja, da je naročnik odločil o priznanju sposobnosti več gospodarskim subjektom, pri čemer je ni priznal le vlagatelju s partnerjem. Naročnik je navedel, katerim gospodarskim subjektom je priznal sposobnost bodisi za sklop 1, bodisi za sklop 2, bodisi za oba sklopa. Iz obrazložitve dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 tudi izhaja, da je naročnik za vsakega konkurenta vlagatelju s partnerjem navedel, zakaj mu je priznal sposobnost. Državna revizijska komisija tako ugotavlja drugačno dejansko stanje, kot ga je navedel vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 8), pri čemer opozarja, da je vlagatelj sicer (napačno zatrjevano) dejansko stanje tudi napačno pravno tolmačil, saj ga je podrejal pod določbe, ki se nanašajo na navedbo razlogov, ko naročnik prejme ponudbe, ki pa jih naročnik v tej fazi omejenega postopka še ni zahteval in jih zato tudi še ni prejel. Državna revizijska komisija zato v zvezi z navedbo razlogov v zvezi s prijavami gospodarskih subjektov, konkurenčnih vlagatelju s partnerjem, ugotavlja, da niso utemeljene vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil »tretji odstavek 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3« (zahtevek za revizijo, str. 8), in sicer neodvisno od tega, ali bi vlagatelj sicer imel pravni interes uveljavljati kršitev, ki se neposredno ne nanaša na njegov položaj. Državna revizijska komisija nadalje opozarja, da je treba razlikovati med tem, ali dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 v zvezi z vlagateljevo prijavo vsebuje razloge v smislu tretje alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, od tega, ali lahko naročnik z razlogi, ki jih je navedel v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020, utemelji svojo odločitev, da vlagatelju s partnerjem ne prizna sposobnosti. Državna revizijska komisija v nasprotju z vlagateljevimi stališči (zahtevek za revizijo, str. 7–8) ugotavlja, da dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 v zvezi z vlagateljevo prijavo vsebuje razloge v smislu tretje alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Naročnik je namreč v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 odločitev, da vlagatelju s partnerjem ne prizna sposobnosti za noben sklop, med drugim utemeljil s citiranjem dela sklepa št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020. Naročnik je torej citiral del ugotovitev Državne revizijske komisije, iz česar je treba zaključiti, da se je naročnik oprl na razlogovanje, ki ga je pred tem že podala Državna revizijska komisija. Navedeno pomeni, da je naročnik sprejel ugotovitve Državne revizijske komisije za svoje. Naročnik je tudi navedel, da bi moral vlagatelj s partnerjem že v prijavi predložiti sporazuma, ki bi bila tudi vsebinsko skladna z zahtevami iz točke 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, saj bi ta morala vsebovati »opredelitev medsebojne delitve del med partnerji ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del)«. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 6–7), da naročnik ni navedel, zakaj ga ni pozval na pojasnila, vendar se ne strinja, da bi bilo zaradi tega treba šteti, da dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 ni obrazložen. Naročnikovo dolžnost navedbe razlogov v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020 je namreč treba v obravnavanem primeru ugotavljati v obsegu, ki ga določa tretja alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, vlagatelj pa zahteva obrazložitev, ki ta obseg presega. Iz tretje alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 je razvidno, da mora naročnik navesti razlog, ki se nanaša na njegovo storitev v zvezi s prijavo (tj. »zavrnitev prijave […]«) in ne opustitev v zvezi s prijavo ali celo posameznim dejanjem v zvezi s prijavo oziroma pregledom prijave. Državna revizijska komisija se zato tudi ne strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 7), da bi bil zaradi tega prikrajšan za učinkovito pravno varstvo. Poleg tega tudi ni jasno, kako bi bilo sploh mogoče izvršiti to, za kar si prizadeva vlagatelj (tj. navesti obrazložitev opustitve), če se naročnik niti ne bi zavedal opustitve. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da je iz zahtevka za revizijo (npr. str. 6) razvidno, da je vlagatelj uveljavljal, da ga naročnik ni pozval na pojasnilo informacij iz prijave, njegova opustitev pa naj bi bila kršitev ZJN-3. Tak dejanski in pravni okvir pa je mogoče obravnavati. Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 4), da je naročnik v Navodila ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (torej dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila) vključil točki 3 Ugotavljanje sposobnosti ponudnika na javnem naročilu in 20 Pregled in ocenjevanje prijav za sodelovanje, vendar opozarja, da iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje izhajajo tudi druge naročnikove zahteve, ki niso neposredno vezane na ugotavljanje sposobnosti v smislu točke 3, a kljub temu vplivajo na to, ali bo naročnik (lahko) odločil, da gospodarskemu subjektu prizna sposobnost. Četudi Državna revizijska komisija zanemari vprašanje predložitve finančnih zavarovanj, ki ga je navedel naročnik (gl. dokument Odločitev« št. 313/20-000151/2019-Granit z dne 17. 6. 2020, str. 5), in predložitev sporazuma iz točke 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, naročnik npr. ne bi mogel priznati sposobnosti nekemu gospodarskemu subjektu, če ne bi prijel njegove prijave pravočasno (17. točka Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje). Drugačno stališče bi pomenilo, da bi naročnik gospodarske subjekte obravnaval v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3. Naročnik je določil še nekatera druga pravila v zvezi s prijavami, npr. o uporabi jezika v prijavi (točka 10 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje), ki jih ni mogoče tolmačiti, da gospodarskim subjektom prepuščajo diskrecijo, ali jih bodo upoštevali ali ne, saj je naročnik navedel, da morajo gospodarski subjekti nekaj storiti v zvezi s prijavo. Državna revizijska komisija zato – enako kot v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 – opozarja, da bi moral katerikoli gospodarski subjekt (s tem pa tudi vlagatelj ali partner) morebitno nasprotovanje kateri izmed zahtev iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje uveljavljati še pred potekom roka za prejem prijav z vložitvijo zahtevka za revizijo (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN) ali pa morda prek vprašanj doseči, da naročnik spremeni Navodila ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje (torej dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Zahteve iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje po poteku roka za prejem prijav tako ne zavezujejo le gospodarskih subjektov, temveč tudi naročnika, ki jih mora upoštevati, da ravna skladno s 7. členom ZJN-3 ne le do tistih gospodarskih subjektov, ki so predložili prijave, temveč tudi do tistih gospodarskih subjektov, ki bi prijavo morda predložili, če bi bile zahteve iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje določene drugače. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da bi naročnikovo ravnanje, ko bi po poteku roka za prejem prijav upošteval drugačne zahteve iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, pomenilo tudi kršitev načela iz 6. člena ZJN-3, saj mora naročnik v prvi fazi omejenega postopka zagotoviti obveščenost vseh gospodarskih subjektov z obveznimi objavami na portalu javnih naročil, kar vključuje tudi obvestilo o javnem naročilu (56. člen ZJN-3), hkrati pa mora na portalu javnih naročil ali prej njega zagotoviti objavo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prvi odstavek 67. člena ZJN-3). Iz točke I.3 obvestila o javnem naročilu je razvidno, da je v njej navedeno, na kateri povezavi je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila (Navodila ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje) na voljo, in sicer je to povezava na portalu javnih naročil. Kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), pri čemer mora naročnik tudi te informacije posredovati pred potekom roka za prejem prijav, da bi lahko šteli, da so jih gospodarski subjekti morali upoštevati. Naročnik je dodatne informacije posredoval še pred rokom za prejem prijav, saj so bila na portalu javnih naročil objavljeni odgovori na vprašanja, pa tudi trikrat obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (6. točka prvega odstavka 52. člena ZJN-3 v povezavi s 60. členom ZJN-3). Državna revizijska komisija ob tem opozarja, da bi bilo po poteku roka za prejem prijav tolmačenje zahteve iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje v vsebini, ki (bi) presega(lo) jezikovne znake take zahteve, določitev drugačne zahteve od obstoječe, za kar naročnik ne bi zagotovil obveščenosti gospodarskih subjektov na način in v vsebini, ki bi bil skladen z ZJN-3. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da bi naročnik po poteku roka za prejem prijav lahko morebitna odstopanja gospodarskih subjektov od ravnanj po zahtevah iz Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje razreševal v okviru možnosti, ki mu jih nudi ZJN-3 (npr. 36. člen ZJN-3, ki ureja vprašanja jezika v postopku javnega naročanja, ali peti odstavek 90. člena ZJN-3, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz zahtevka za revizijo (npr. str. 5 in 6) razvidno, da je vlagatelj seznanjen s tem, da je naročnik določil točko 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Naročnik je v njej med drugim določil: »Prijava za sodelovanje, ki jo predloži skupina gospodarskih subjektov kot partnerjev v skupni prijavi za sodelovanje, mora izpolnjevati naslednje zahteve: […]« b) Skupina ponudnikov mora v prijavi za sodelovanje predložiti sporazum o predložitvi skupne prijave za sodelovanje, s katerim opredeli zlasti odgovornost posameznih partnerjev za izvedbo naročila ter prevzem neomejene solidarne odgovornosti vseh partnerjev v skupni ponudbi do naročnika za izvedbo pogodbenih del. Partnerji skupne prijave za sodelovanje morajo v sporazumu o predložitvi skupne prijave za sodelovanje enega od partnerjev imenovati za vodilnega partnerja. Vodilni partner mora biti hkrati pooblaščen za prevzem in prenos navodil v imenu in za račun vsakega partnerja posebej in za vse partnerje v skupni ponudbi. c) Prav tako se mora skupina gospodarskih subjektov kot partnerjev v sporazumu o predložitvi skupne prijave za sodelovanje dogovoriti in določiti: • predstavnika partnerjev v skupni prijavi za sodelovanje in • opredelitev medsebojne delitve del med partnerji ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del).« Državna revizijska komisija, tako kot že v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020, ugotavlja, da iz točke 4.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje jasno izhaja, da je v primeru sodelovanja skupine gospodarskih subjektov obvezna sestavina prijave »sporazum o predložitvi skupne prijave za sodelovanje«, ki mora med drugim imeti vsebino, ki je določena v točki 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Tudi iz 4. podtočke točke 11.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje je razvidno, da je v primeru sodelovanja skupine gospodarskih subjektov »sporazum o predložitvi skupne prijave za sodelovanje« obvezna sestavina prijave: »Prijava za sodelovanje, ki jo predloži ponudnik mora vsebovati naslednje dokumente: […] 4. V primeru Skupne prijave za sodelovanje, ki jo predloži skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev, mora prijava za sodelovanje vsebovati tudi kopijo sporazuma ali pogodbe med partnerji skupine izvajalcev in kopije ostalih dokumentov v zvezi s takim sporazumom.« Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel dejanskega stanja glede gospodarskih subjektov, ki nastopajo v njegovi prijavi, ki bi omogočalo drugačen zaključek, kot je tisti, do katerega je po vpogledu v prijavo in predložena obrazca ESPD prišla Državna revizijska komisija že v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020, in sicer, da vlagatelj in partner nastopata kot partnerja, pri tem pa z njima sodeluje še podizvajalec. Državna revizijska komisija poleg tega ugotavlja, da sta vlagatelj in partner 25. 9. 2019 za vsakega izmed sklopov sklenila »Pogodbo o konzorciju« in ti pogodbi predloženi k prijavi. Iz njiju je razvidno, da sta v obeh 4. členih navedena deleža, ki ju prevzemata vlagatelj in partner, vendar ne iz 4. člena teh pogodbe ne iz drugih členov teh pogodb ni razvidno, katere vrste del obsegata ta deleža. Vrste del so opisno razvidne (šele) iz »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«, ki sta bila sklenjena 5. 11. 2019, vlagatelj pa ju je predložil kot priponki k elektronskemu sporočilu, ki ga je poslal 5. 11. 2019 ob 16.19, kot odgovor na to, da ga je naročnik z dopisom št. 313/2019-151/19-Granit z dne 28. 10. 2019 med drugim pozval, da »prijavo dopolni[…] na način, da predloži[…] pogodbi o konzorciju za sklop 1 in sklop 2, v katerih bo […] opredeljena medsebojna delitev del med partnerjema ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del)«. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 4), da dopis št. 313/2019-151/19-Granit z dne 28. 10. 2019 »ni vseboval navodila glede datuma« (smiselno enako je vlagatelj uveljavljal v zahtevku za revizijo, str. 5, ko je navedel, da »naročnik vlagatelja ni pozval k predložitvi sporazuma, ki bi dokazoval obstoj dogovora o delitvi del (najkasneje) na dan oddaje ponudbe [pravilno: na dan za prejem prijave; opomba Državne revizijske komisije]«, in str. 5–6, zadnji odstavek na str. 5, ki se nadaljuje na str. 6), vendar opustitev opozorila na datum ni kršitev ZJN-3. Ne iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 ne iz katerega drugega člena ZJN-3 namreč ne izhaja, da bi moral naročnik vlagatelja opozoriti na datum. Vlagatelj tudi ni navedel, da bi ga moral naročnik opozoriti na datum, ker bi kateremu drugemu gospodarskemu subjektu prostovoljno navedel datum in bi torej vlagatelj to kršitev uveljavljal kot kršitev 7. člena ZJN-3, ker naročnik ne bi tudi vlagatelja opozoril na datum. Še celo več. Vlagatelj v zvezi z uporabo petega odstavka 89. člena ZJN-3 sploh ni uveljavljal, da bi naročnik kršil 7. člen ZJN-3. Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da prva poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 sicer sama po sebi ne bi ne vlagatelju ne partnerju dajala pravice, da bi ju naročnik moral pozvati na katerokoli izmed ravnanj, ki so navedena v tej določbi, saj prva poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 naročniku le daje možnost, da pozove gospodarske subjekte na določena ravnanja, in mu ne nalaga obveznosti tako ravnati. V prvi povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 je namreč določeno, da naročnik lahko to zahteva, ne pa, da to mora zahtevati. Državna revizijska komisija je vsebinsko enako navedla že v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 (gl. str. 17) v delu, v katerem je obravnavala zahtevek za revizijo tedanjega tretjega vlagatelja, ki ga je zastopala celo ista pooblaščenka. Državna revizijska komisija sicer tudi pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 5), da »naročnik v Navodilih ni predvidel izločitve prijave v kolikor ponudnik ne predloži sporazuma o skupnem nastopanju« in »naročnik v Navodilih ni predvidel, da se ponudniku ne prizna sposobnost v kolikor glede skupne ponudbe niso sestavni del Pogojev katerih neizpolnitev bi pomenila posledico nepriznanje sposobnosti«, vendar je že v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 opozorila na posledico iz četrte povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, skladno s katero mora naročnik izključiti gospodarski subjekt, če ta ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije. Če je bilo torej dejansko stanje tako, da je bil izpolnjen zakonski dejanski stan iz četrte povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, je naročnik imel pravno podlago za svoje ravnanje že v ZJN-3 in je skladno s to pravno podlago tudi moral ravnati tudi zaradi zagotovitve ravnanja skladno s 7. členom ZJN-3. Državna revizijska komisija ne nasprotuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 6), da je z elektronskim sporočilom, poslanim 5. 11. 2019 ob 16.19, pravočasno odgovoril na dopis št. 313/2019-151/19-Granit z dne 28. 10. 2019, vendar zgolj dejstvo, da je vlagatelj pravočasno odgovoril nanj, ne more vzpostaviti tudi ugotovitve, da »dopolnitev na podlagi poziva je bila s strani vlagatelja izvedena pravilno in popolno« (zahtevek za revizijo, str. 6). Vlagatelj je tudi neutemeljeno navajal (zahtevek za revizijo, str. 6–7), da bi ga moral naročnik znova pozvati na določeno ravnanje v okviru petega odstavka 89. člena ZJN-3. »Pogodbi o konzorciju«, ki sta ju predložila vlagatelj s partnerjema v prijavi, nista vsebovala obvezne sestavine iz druge alinee točke 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Podatki za »opredelitev medsebojne delitve del med partnerji ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del)« v prijavi vlagatelja s partnerjem niso bili nejasni in bi jih bilo zato mogoče pojasniti, temveč so manjkali, zato bi bila mogoča le dopolnitev že predloženih »Pogodb o konzorciju« s podatki, ki jih ti še nista vsebovali. Števili, ki sta določali deleža, namreč vsebinsko nič ne povesta o »vrsti del«. Ni pa nejasno razumevanje enoznačno navedenih števil, ki sporočata, kolikšen delež je prevzel vlagatelj in kolikšen partner. Vendar je podatek o deležu, čeprav sta ga vlagatelj in partner določila do roka za prejem prijav, podatek, ki izraža njuno voljo, in to ni dejstvo, katerega ozadje bi bilo mogoče objektivno preveriti. Objektivno je ugotovljiva le višina deležev, saj sta bili števili jasno zapisani in predloženi naročniku, dejstva, zakaj sta si vlagatelj in partner razdelila posel v takih deležih, pa ne. Niti zaslišanje posameznih fizičnih oseb in »predložit[ev]« »ustrezni[h] in dopustni[h] dokazni[h] sredst[ev]« (ki jih vlagatelj sicer ni konkretiziral) (zahtevek za revizijo, str. 6) ne bi moglo vzpostaviti utemeljitve objektivne preverljivosti dejstev, zakaj sta si vlagatelj in partner razdelila posel v takih deležih. V obravnavanem primeru je objektivno preverljivo samo to, koliko znašata deleža, ne pa tudi, zakaj ta znašata toliko. Poleg tega je treba dodati, da je na »Dodatku št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatku št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)« naveden datum 5. 11. 2019, ta podatek pa ni nejasen, zato tudi ni v potrebe, da bi se zaslišale fizične osebe. Iz narave stvari je tudi jasno, da je 5. 11. 2019 datum, ki je nastopil kasneje, kot je 26. 9. 2019 (do 10. ure), ko je potekel rok za prejem prijav. Da sta ne nazadnje tudi vlagatelj in partner štela, da sta »Pogodbi o konzorciju«, ki sta ju predložila v prijavi, pomanjkljivi, ne pa nejasni, izhaja že iz »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«, saj je v obeh teh dokumentih v 1. členu zapisano uvodno besedilo, da »Partnerja sporazumno ugotovita, da se Pogodba o konzorciju spremeni tako, da se dopolni z naslednjimi dogovori […]« Vlagatelj in partner sta v teh dokumentih navedla, da dopolnjujeta »Pogodbi o konzorciju«, dopolnjujeta pa ju z dogovori, ki sledijo v nadaljevanju. Dogovori, ki sledijo v nadaljevanju, predstavljajo soglasje njunih volj v zvezi s sodelovanjem za pridobitev javnega naročila. Državna revizijska komisija se zato ne strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 6), da je naročnik kršil ZJN-3, ker ga v okviru petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni pozval še na pojasnilo. Državna revizijska komisija pri tem znova opozarja, da prva poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 sicer sama po sebi ne bi ne vlagatelju ne partnerju dajala pravice, da bi ju naročnik moral pozvati na katerokoli izmed ravnanj, ki so navedena v tej določbi, saj prva poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 naročniku le daje možnost, da pozove gospodarske subjekte na določena ravnanja, in mu ne nalaga obveznosti tako ravnati. Vlagatelj opustitve naročnikovih ravnanj po prvi povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 sicer tudi ni uveljavljal v kontekstu kršitve 7. člena ZJN-3. Ker sta določitev deležev in »opredelitev medsebojne delitve del med partnerji ter morebitnimi podizvajalci (opisno po vrsti del)« izraz volje gospodarskih subjektov, ni mogoče šteti, da bi naročnik lahko vsebino izraza volje gospodarskih subjektov objektivno preveril v smislu tretje povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 naknadno po poteku roka za prejem prijav, zato je v tem kontekstu jasen razlog, kot ga je naročnik navedel v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020. Izraz volje gospodarskih subjektov (in torej vlagatelja s partnerja) za izpolnitev zahteve iz druge alinee točke točko 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje bi tako moral izhajati že iz prijave. Čeprav je naročnik vlagatelja pozval na dopolnitev prijave, le zaradi tega ni storil kršitve ZJN-3, ki bi bila že vplivala na sprejeto odločitev v zvezi s priznanjem sposobnosti, temveč je v zadevi bistveno, kako je ravnal, ko je prejel elektronsko sporočilo, ki ga je vlagatelj poslal 5. 11. 2019 ob 16.19 in h kateremu je pripel priponki »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatka št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«. Odločitev v zvezi s prijavo vlagatelja s partnerjem, ki jo je sprejel naročnik in jo vlagatelju s partnerjem sporočil v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020, ni v nasprotju s četrto povedjo iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, in sicer že vsaj zato, ker naročnik dokazil z dne 5. 11. 2019 že glede na njuno naravo ne bi mogel upoštevati, da bi lahko objektivno preveril, da je izpolnjena zahteva iz druge alinee točke 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Na ugotovitve iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa ne vplivajo vlagateljeva stališča (zahtevek za revizijo, str. 7), da »je dogovor bil sklenjen pred oddajo prijave, saj sta le tako lahko partnerja s podizvajalcem pripravila skupno prijavo«, »sta z oddajo skupne prijave izkazala obstoj dogovora«, »tehničnih specifikacij ali drugačnih popisov v objavljeni dokumentaciji ni bilo, zato tudi ni bila mogoča delitev del« in »obseg razpisanih del ne vsebuje vrste del, temveč predmet JN […]«. Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da se v prijavi nahajata »Pogodbi o konzorciju«, kar omogoča zaključek, da sta se vlagatelj in partner dogovarjala in dosegla soglasje za predložitev prijave, vsebinsko enako pa je ugotovila tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020, to ne spremeni dejstva, da naročnik le na podlagi predloženih »Pogodb o konzorciju« ni mogel ugotoviti, da je izpolnjena tudi zahteva iz druge alinee točke 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje. Vsebinsko enako je navedel tudi naročnik (dokument »Odločitev« št. 313/20-000151/2019-Granit z dne 17. 6. 2020, str. 9–10). Čeprav je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 pritrdila naročniku (gl. dokument »Odločitev« št. 313/2019-151/19-1 z dne 31. 12. 2019, str. 20), da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila »sploh ni vsebovala popisa del« (gl. četrti odstavek točke 1.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, v kateri je naročnik navedel, da bo popis del poleg recenziranega PZI posredoval naknadno v »2. fazi javnega naročila«; enako izhaja iz odgovorov, objavljenih na portalu javnih naročil 7. 8. 2019 ob 15.20 in 8. 8. 2019 ob 12.59), je tudi ugotovila, da »to dejstvo ne more biti odločilno, saj ne iz druge alinee točke 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje ne iz kakšnega drugega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da je treba delitev del opisati upoštevaje popise del«. Vlagatelj tej ugotovitvi Državne revizijske komisije ni nasprotoval. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da sta vlagatelj in partner kljub odsotnosti popisa del v »Dodatku št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatku št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)« navedla vrste del, kar je poudaril tudi naročnik (dokument »Odločitev« št. 313/20-000151/2019-Granit z dne 17. 6. 2020, str. 10). Poleg tega je treba upoštevati, da naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila gradenj (gl. tudi točko II.1.3 obvestila o javnem naročilu), ki bo vključevala tudi objekte na trasi, ki so (kot je vsebinsko pravilno ugotovil vlagatelj; zahtevek za revizijo, str. 7) navedeni v točki 1.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, in ni ne razumno ne prepričljivo, da vlagatelj s partnerjem, ki sta oba izvajalca gradbenih del, ne bi mogla vedeti vsaj tega, katere vrste del so običajno potrebne za izvedbo vsaj nekaterih gradenj, kot so te, ki so predmet tega javnega naročila. Naročnik v drugi alinei točke 4.2 c) Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje tudi ni določil, da bi morali gospodarski subjekti vrste del opisati obširno ali podrobno, zato bi v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, da zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki omogočajo več različnih tolmačenj (širše/blažje in ožje/strožje), ni mogoče tolmačiti v škodo gospodarskim subjektom, ki so zahtevo izpolnili na vsaj katerega izmed načinov, ki jih tolmačenje omogoča, zato bi naročnik moral upoštevati vsak opis, ki bi zadostil vsaj najširšemu oziroma najblažjemu tolmačenju zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vendar, kot že ugotovljeno, iz »Pogodb o konzorciju« ni izhajal noben opis vrste del. Državna revizijska komisija ob tem še ugotavlja, da je naročnik v točki 1.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje tudi navedel, da »natančen obseg del je določen v Poglavju 9 – PGD in nerevidiran PZI za izgradnjo etape 1 in 2, od priključka NM – vzhod do priključka Osredek na hitri cesti Novo mesto – priključek Maline 3, razvojna os – južni del«, »Poglavje 9 PGD in nerecenziran projekt za izvedbo PZI« pa je skladno s peto alineo točke 7.1 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (»Razpisna dokumentacija vsebuje naslednje dokumente: …«). Naročnik je v točki 7.2 Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje navedel, da je Poglavje 9 dostopno gospodarskim subjektom v elektronski obliki na naročnikovem portalu, pri čemer je navedel, v kateri rubriki in pod katero oznako. Iz zahtevka za revizijo tudi ne izhaja, da bi vlagatelj navedel, da PGD in/ali nerecenzirani PZI nista (bila) del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali pa da naročnik ni omogočil seznanitve s PGD ali nerecenziranim PZI, pa da niti s pomočjo PGD ali nerecenziranim PZI ne bi bilo mogoče navesti vrste del. Državna revizijska komisija tudi pripominja, da je vsaj nekatere podatke o vrstah del mogoče razbrati iz pravnega akta, ki se nanaša na objekt (gl. Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, Uradni list RS, št. 102/2012 in 70/2017). Ker vlagatelj ni že pred potekom roka za prejem prijav izpodbijal zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (torej Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje) (gl. prvi odstavek 25. člena ZPVPJN) ali z vprašanji dosegel njihovega preoblikovanja, je bil naročnik pri sprejemu odločitve o priznanju sposobnosti gospodarskim subjektom zavezan upoštevati tudi zahteve iz druge alinee točke 4.2 c Navodil ponudniku za oddajo prijave za sodelovanje, pri tem pa upoštevati, da jih vlagatelj s partnerjem ni izpolnil že na podlagi v prijavi predloženih »Pogodb o konzorciju«. Državna revizijska komisija je sicer ugotovila, da je vlagatelj naknadno predložil »Dodatek št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 1)« in »Dodatek št. 1 k pogodbi o konzorciju (sklop 2)«, vendar je morala upoštevati, da je naročnik za svoje ravnanje, ko vlagatelju ni priznal sposobnosti za sklopa 1 in 2, imel podlago v četrti povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, razlog za sprejeto odločitev, ki ga je navedel v dokumentu »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl-spr2 z dne 13. 5. 2020, pa to odločitev uspe obraniti. Zahtevek za revizijo zoper odločitev, da naročnik vlagatelju s partnerjem ne prizna sposobnosti za sklopa 1 in 2, zato ni utemeljen. Vlagatelj je v nadaljevanju zahtevka za revizijo (str. 8–12) uveljavljal še kršitev 35. člena ZJN-3, ker je naročnik po sprejemu odločitve o priznanju sposobnosti za sklopa 1 in 2, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019, nekaterim gospodarskim subjektom omogočil vpogled v njegovo prijavo. Pri tem je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, str. 9), da je zaradi kršitve 35. člena ZJN-3 treba razveljaviti »celotn[o] odločit[ev] in ponovit[i] postop[ek]«. Vlagatelj je najprej navedel (zahtevek za revizijo, str. 8), da se Državna revizijska komisija pri obravnavi izjasnitve vlagatelja s partnerjem (vloga z dne 18. 12. 2019) »ni izrek[la]« o kršitvi 35. člena ZJN-3, na katero je opozoril v vlogi z dne 18. 12. 2019. Vlagateljevo stališče je napačno, saj je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 (gl. str. 8–9) v zvezi s kršitvijo 35. člena ZJN-3 navedla: »Gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem je v vlogi z dne 18. 12. 2019 tudi uveljavljal, da je naročnik četrtemu vlagatelju nezakonito omogočil vpogled v njegovo prijavo, zaradi česar je kršil 6., 7. in 35. člen ZJN-3, te kršitve pa je mogoče popraviti le z razveljavitvijo "celotne odločitve in ponovit[vijo] postopka". Državna revizijska komisija najprej opozarja, da drugi odstavek 27. člena ZPVPJN določa, da se nekateri subjekti lahko v predrevizijskem postopku izjasnijo "o navedbah vlagatelja" in torej določa obseg pravice, ki jo imajo določeni subjekti v predrevizijskem postopku, navedbe gospodarskega subjekta GD Granit s partnerjem o nezakonitem vpogledu v prijavo pa ta obseg presegajo, saj se ne nanašajo na navedbe četrtega vlagatelja, temveč na naročnikovo ravnanje. Nestrinjanju z naročnikovim ravnanjem v postopku javnega naročanja je namenjen zahtevek za revizijo (gl. npr. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), ki ga gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem vsaj izrecno ni vložil. Vendar če naj bi bilo treba vlogo z dne 18. 12. 2019 v delu, ki se nanaša na očitane nezakonitosti pri vpogledu v prijavo, razumeti kot zahtevek za revizijo, je treba upoštevati, da je bila odločitev, da se posameznim gospodarskim subjektom (med katerimi je gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem) prizna sposobnost, drugim pa ne, objavljena na portalu javnih naročil 26. 11. 2019, zato bi moral gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem bodisi sam, bodisi po partnerju, bodisi oba vložiti zahtevek za revizijo najkasneje v roku iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, česar ni storil. Ker bi že zaradi navedenega ne moglo priti do vsebinske (meritorne) obravnave zahtevka za revizijo (tj. vloge z dne 18. 12. 2019, kolikor jo je mogoče v izpostavljenem delu šteti za zahtevek za revizijo), ni relevantno še ugotavljati, ali je bila plačana taksa (tretja poved iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN) in predloženo potrdilo o njenem plačilu (8. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), niti ni relevantno ugotavljati, ali bi gospodarski subjekt GD Granit s partnerjem lahko izkazoval aktivno legitimacijo oziroma pravni interes, da bi se dosegla razveljavitev odločitve celo v delu, ki se nanaša na priznanje sposobnosti gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem. Ne glede na predhodno navedeno Državna revizijska komisija dodaja, da čeprav bi se lahko potrdilo, da naročnik na podlagi ZJN-3 ne bi smel omogočiti vpogleda v prijave, česar zaradi nepomembnosti za rešitev zadeve ni ugotavljala, ni mogoče spregledati, da naročnik na podlagi ZJN-3 ne bi bil upravičen priznati sposobnosti gospodarskemu subjektu, ki npr. ne bi izpolnjeval pogojev za sodelovanje ali bi bili pri njem podani razlogi za izključitev. Kršitev v zvezi s priznanjem sposobnosti tako ni v nikakršni povezavi z morebitno kršitvijo v zvezi vpogledom v prijave. Vpogled v prijavo gospodarskega subjekta GD Granit s partnerjem se je zgodil po tem, ko je naročnik že sprejel odločitev o priznanju sposobnosti gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem. Ali je naročnik smel priznati sposobnost gospodarskemu subjektu GD Granit s partnerjem bo predmet odločanja v revizijskem postopku.« Iz sklepa št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 (gl. str. 8–9) je tako razvidno, da je Državna revizijska komisija upoštevala, kot kateri subjekt sta vlagatelj s partnerjem podala navedbe o kršitvi 35. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija pa je tudi navedla, da kršitev v zvezi z vpogledom v prijavo vlagatelja s partnerjem ni v nikakršni zvezi z vprašanjem zakonitosti sprejema odločitve o priznanju sposobnosti za sklopa 1 in 2 vlagatelju s partnerjem. Državna revizijska komisija slednje pojasnjuje tudi v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik prvo odločitev, s katero je gospodarske subjekte obvestil o priznanju sposobnosti (tj. dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1), sprejel 26. 11. 2019 in ta je bila objavljena na portalu javnih naročil 26. 11. 2019, kar se je zgodilo, preden je gospodarski subjekt CGP zahteval vpogled v (med drugim) prijavo vlagatelja s partnerjem. Gospodarski subjekt je namreč vpogled v (med drugim) prijavo vlagatelja s partnerjem zahteval z vlogo z dne 27. 11. 2020, ki jo je naročniku poslal 27. 11. 2020 po pošti priporočeno. Naročnik je gospodarskemu subjektu CGP v zvezi z vpogledom v (med drugim) prijavo vlagatelja s partnerjem odgovoril po elektronski pošti in mu sporočilo z obvestilom o predložitvi kopij prijave poslal 2. 12. 2019 ob 10.46. Že iz tega opisa dejanskega stanja je razvidno, da domnevne nezakonitosti zaradi omogočitve vpogleda v (med drugim) prijavo vlagatelja s partnerjem niso v nikakršni vzročni zvezi z vprašanjem, ali je naročnik smel vlagatelju s partnerjem priznati sposobnost (dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019). Če naročnik vlagatelju s partnerjem ne bi smel priznati sposobnosti (dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti« št. 313/19-000151/19-odl1 z dne 26. 11. 2019), morebitna ugotovitev nezakonite omogočitve vpogleda v prijavo (med drugim) vlagatelja s partnerjem ne bi v ničemer mogla vplivati na preprečitev ugotovitve, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je vlagatelju s partnerjem priznal sposobnost. Državna revizijska komisija zato ni ugotavljala, ali je naročnik kršil 35. člen ZJN-3, ker je gospodarskemu subjektu CGP omogočil vpogled v prijavo vlagatelja s partnerjem, ker neodvisno od ugotovitve, to ne bi moglo vplivati na odločanje o zakonitosti odločitve o priznanju sposobnosti vlagatelju s partnerjem. Na podani zaključek ne vplivajo vlagateljeve utemeljitve o naročnikovem ravnanju v nasprotju z mnenjem Ministrstva za javno upravo z dne 4. 4. 2018 in zatrjevane kršitve 7. člena ZJN-3. Ugotoviti je treba, da mnenje Ministrstva za javno upravo z dne 4. 4. 2018 ni pravno zavezujoče. Vlagatelj je sicer očital kršitev 7. člena ZJN-3, vendar ne glede na to, ali bi bilo treba 35. člen ZJN-3 tolmačiti le na način, da je vpogled omogočen le v ponudbe, ne iz 35. člena ZJN-3 ne iz drugih določb ZJN-3 ne izhaja, da bi moral naročnik samoiniciativno omogočati vpogled, saj to ni ravnanje, ki ga mora naročnik sprovesti neodvisno od volje gospodarskih subjektov. Iz tretje in četrte povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 je namreč razvidno, da je vpogled odvisen od tega, ali ga »ponudnik« zahteva. Neodvisno od vprašanja obstoja opozorila na kršitev (tretji odstavek 16. člena ZPVPJN), je vlagatelj je z ugovori o naročnikovih opustitvah ureditve vprašanj o vpogledu že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila prepozen (tretji odstavek 25. člena ZPVPJN) oziroma je v tem delu zahtevek za revizijo vložen prepozno (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN). Vlagatelj je tudi navedel, da si je tolmačil ZJN-3 tako, da mu ne omogoča vpogleda v prijave, vendar to v ničemer vlagatelju ni preprečevalo, da bi kljub temu zahteval od naročnika vpogled v prijave in počakal na njegov negativni/pozitivni odgovor, kar toliko bolj velja zaradi tega, ker je naročnik tudi vlagatelja po elektronski pošti obvestil, da bo gospodarskemu subjektu CGP omogočil vpogled v prijavo vlagatelja s partnerjem. Da je tudi vlagatelj prejel to elektronsko sporočilo, je razvidno iz elektronskega sporočila, ki ga je vlagatelj poslal naročniku 3. 12. 2019 ob 10.05, saj se je v njem skliceval, da ga je naročnik obvestil, da bo gospodarskemu subjektu CGP omogočil vpogled v prijavo vlagatelja s partnerjem, tej naročnikovi odločitvi pa je vlagatelj nasprotoval z navajanjem več razlogov. Naročnik je na to vlagateljevo elektronsko sporočilo odgovoril z elektronskim sporočilom, ki ga je poslal 4. 12. 2019 ob 11.18, in pojasnil, zakaj se ne strinja z vlagateljevimi stališči. Tudi zatrjevana kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ne pripomore k vlagateljevemu uspehu, poleg tega pa vlagatelj s partnerjem nista bil prikrajšana za možnost obrambe svojega položaja. Naročnik je namreč vlagatelja s partnerjem seznanil z zahtevkom za revizijo z dne 6. 12. 2019, ki ga je vložil gospodarski subjekt CGP, vlagatelj s partnerjem pa se je z vlogo z dne 18. 12. 2019 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo gospodarskega subjekta CGP in predlagal, da se zavrne zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je v obrazložitvi tega sklepa tudi navedla, da se je o navedbah vlagatelja s partnerjem iz izjasnitve z dne 18. 12. 2019, ki so bile pomembne za sprejem sklepa št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020, skladno s prvo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN opredelila že v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 (gl. str. 8–9 in 23–24), kar kaže na to, da sta bila vlagatelj in partner aktivno udeležena v postopku pravnega varstva, ki je bil začet zaradi zahtevka za revizijo gospodarskega subjekta CGP. V zvezi z vlagateljevimi argumenti (zahtevek za revizijo, str. 10–12) o možnosti uveljavljanja pravnega varstva pa Državna revizijska komisija opozarja na četrti odstavek 25. člena ZJN-3, ki določa roke za vložitev zahtevka za revizijo, pri čemer je rok za vložitev zahtevka za revizijo po odločitvi o priznanju sposobnosti osem delovnih dni od prejema te odločitve. Iz te določbe ZPVPJN izhaja, da imajo gospodarski subjekti časovno omejeno možnost izpodbijati naročnikovo odločitev o priznanju sposobnosti, to pa lahko vpliva na vprašanje tolmačenja uveljavljanja pravnega varstva v strukturiranih postopkih javnega naročanja, kot je tokratni omejeni postopek (41. člen ZJN-3). Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija glede na to, kar je uveljavljal vlagatelj, zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila. S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena. Vlagatelj je plačal takso v višini 2.000 eurov, iz tretje povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN pa je razvidno, da taksa, kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o priznanju sposobnosti, znaša 1.000 eurov. Državna revizijska komisija niti v sklepu št. 018-216/2019-19 z dne 2. 3. 2020 ni tretje povedi iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN tolmačila, da mora vlagatelj, ki izpodbija odločitev o priznanju sposobnosti v več sklopih, plačati takso za vsak sklop, saj se tretja poved iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN ne sklicuje na pojem sklop, kot se to sklicuje npr. prva poved iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN. Ker je vlagatelj takso torej preplačal, bo Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN Ministrstvu za finance naložila vračilo preveč vplačane takse. Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v delu, za katerega bi bil zavezanec za vračilo naročnik (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena. V Ljubljani, 17. 7. 2020 Predsednica senata: dr. Mateja Škabar članica Državne revizijske komisije Vročiti: - DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, - odvetnica mag. Nataša Štelcer, Ulica Vita Kraigherja 3, 2000 Maribor, - Strabag AG, Ortenburgerstrasse 27, Spittal an der Drau, Avstrija, Strabag AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, 1000 Ljubljana, - Strabag, d. o. o., Letališka cesta 33, 1000 Ljubljana, - Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana (1.), - Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana (2.), - CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto, - Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana, - odvetnik mag. Ivan Kranjec, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, - Cengiz Inşaat Sanayi ve Ticaret, A. Ş., Kisikli Cad. 37, 34662 Carigrad, TR – Turčija, - T-2, d. o. o., Verovškova ulica 64 a, 1000 Ljubljana, - I.CO.P., S.p.A., Via Silvio Pellico 2, 33031 Basiliano (Videm), I – Italija, - Odvetniška družba Glušič, o. p., d. o. o., Pod javorji 6, PC Žeje pri Komendi, 1218 Komenda, - Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota, - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana. Vložiti: - v spis zadeve, tu. V vednost: - finančna služba, tu. Natisni stran Opozorilo Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani.

Sodobna tehnologija nam lahko zelo pomaga pri obdelavi vrtov, vzdrževanju zelenic in drugem delu na prostem. Treba pa je izbrati prave izdelke in izkoristiti njihove funkcionalnosti, sicer se lahko izkaže, da bomo imeli s temi pripomočki še več dela. Zelo prepričljivo opremo ponuja priznana blagovna znamka Stihl. Najbolj znane in Read more… By renaults, 4 years May 14, 2019 ago Dom Izdelava letne kuhinje v kratkem času Če si želite, da bi lepe sončne dneve raje kot v zaprtih prostorih preživljali zunaj, je letna kuhinja prava rešitev za vas. Večina izmed nas veliko časa preživi v zaprtih prostorih, zato je kuhanje zunaj na svežem zraku definitivno nekaj najboljšega. Izdelava letne kuhinje ne traja dolgo časa, zato imate Read more… By renaults, 4 years ago Drugo Cena ali kakovost pri izbiri računalnika? Sodobni računalniki so lahko izjemno zmogljivi, prav tako pa so lahko tudi pregrešno dragi. To velja zelo očitno pri nekaterih prestižnejših znamkah, pri katerih cena morda niti ni neposredno vezana na kvaliteto in zmogljivost. Na misel pride prenosnik Apple, pa še kakšne znamke in naprave bi lahko omenili. Na drugi Read more…

Patriarhat je sistem zatiranja katerega pomemben del je oblikovanje individuuov, ki reproducirajo patriarhalne odnose. Spolna socializacija ustvarja dve različni skupini ljudi, moške in ženske, in oblikuje naše poglede na odnose. Patriarhat vpliva na psihološki aspekt človeka, na tvorjenje identitete znotraj patriarhalnega in kapitalističnega sveta. Ko govorimo o družbi, kulturi se nam lahko hitro zgodi, da ju razumemo skorajda kot pojava sama zase, kot pojava, iz katerih se sami/e izvzamemo, sploh kadar ju analiziramo ali kritiziramo. Spet, ko govorimo o posameznikih/cah in o identitetah, se lahko hitro zgodi, da zapademo v neke vrste esencializem, razumevanje, da se posamezniki/ce rodimo z neko identiteto, da so naši psihološki procesi nam lastni, da izhajajo iz nas, da je naša identiteta, naša osebnost, produkt nas samih in je zato individualna, posebna, nedružbena. Stvari so seveda bolj kompleksne. Da se neka družba lahko nadaljuje potrebuje materialno produkcijo, reprodukcijo ljudi ter reprodukcijo družbenih odnosov in vsebin; socializacijski proces. Ljudje smo družbena bitja. Ontogenezo, učlovečenje, lahko dosežemo le, če smo socializirani/e v neko družbo (npr. ‘divji’ otroci, ki so jih vzgajale živali, so razvili načine delovanja kot živali, niso znali govoriti, čustvovali so drugače, obnašali so se bolj kot živali in ne kot ‘ljudje’, tudi niso hodili po dveh nogah). Biti socializiran/a v neko družbo pa pomeni podrediti se njenim strukturam, normam, vrednotam. Socilaizacija je vedno represivni in konzervativni proces. Represivni v tem, da posameznike/ce ‘prisili’ v to, da razvijejo strukturo osebnosti, ki jo neka družba potrebuje, da se reproducira v svojih vsebinah in konzervativni v tem, ker reproducira družbo kot je. Je tudi recipročen proces, družba socializira posameznike/ce v ljudi, kot jih potrebuje za svoje nadaljevanje, v tem procesu pa indivduui vzpostavljajo lastne identitete in se v procesu učlovečijo, torej čeprav je socializacija za indivdua represivna, se brez nje ne zmore popolnoma učlovečiti. Po Bergerju in Luckmannu je temeljnega pomena primarna socializacija. V primarni socializaciji se otrok sreča s pomembnimi Drugimi, ponavadi so v tej vlogi starši ali pa drugi vzgojitelji/ce. Ti pomembni Drugi, poleg materialne skrbi za otroka, otroku posredujejo svet, v katerega se je rodil, vpeljejo ga v objektivni družbeni svet, v svet, ki ga določena družba smatra kot objektivnega. Kot pa pravita Berger in Luckmann, pomeni sodelovati v družbi sodelovati v njeni dialektiki. Kot družbeno dialektiko razumeta proces internalizacije družbene realnosti in istočasno identifikacijo individua s to družbeno realnostjo, identifikacija se vedno dogaja v komunikaciji z družbenim svetom. V procesu internalizacije družbenega sveta (poenostavljeno rečeno, v procesu učenja družbenih pravil in norm) indivduum ta svet internalizira kot svoj lastni, prevzame drže pomembnih Drugih in preko tega najde svoje mesto v družbi, sposoben je lastne identifikacije in pridobivanja subjektivno sklenjene in verodostojne identitete. Torej, identiteto lahko indivduum vzpostavi le, če istočasno prevzame tudi svet, v katerega je socializiran. Pridobiti identiteto hkrati pomeni, da ti je dodeljen prostor v svetu. “Subjektivna pridobitev identitete in subjektivna pridobitev družbenega sveta sta zgolj različna vidika istega procesa internalizacije, ki ga posredujejo isti pomembni Drugi.” (Berger, Luckmann, 1966, str. 124) Primarna socializacija se zaključi, ko indivduum vloge in drže pomembnih Drugih ponotranji kot splošne vloge in drže, ko se ne identificira samo s konkretnim Drugim ampak s splošnostjo Drugih, z družbo. S tem indivduum vzpostavi to, kar subjektivno razume kot stalno identiteto, ki vključuje vse ponotranjene drže in vloge primarne socializacije. Vsebino socializacije določa družbena distribucija znanja. Nihče ne internalizira popolnoma vsega, kar vsebuje nek družbeni svet, prav tako je nemogoče internalizirati vse, kar vsebuje objektivni svet (svet kot objektivni – naravni in subjektivni – družbeni; vsaka družba ponotranji dele objektivnega sveta, nobena ne ponotranji vsega objektivnega sveta in vsaka družba ustvari svoj subjektivni svet, ki z objektivnim svetom nima ničesar – npr. bog, razredi, družbeni spol). Celotna institucionalna ureditev družbe vpliva na določanje zalog znanja, ki jih morajo določeni individui posedovati. V različnih družbah in v istih družbah na različnih področjih so te vsebine različne. “Otrok višjega stanu se lahko sestani s spolnim življenjem v starosti, ko njegova vrstnica nižjega stanu že obvlada osnovne tehnike abortusa.” (Berger, Luckmann, 1966, str. 128) Ta specifika socializacijskega procesa je zelo pomembna za nas, saj nam pokaže, da četudi posamezniki in posameznice različnih spolov in različnih razredov živimo v isti družbi, to še ne pomeni, da živimo v ‘istih svetovih’. Materialni in družbeni pogoji ljudi iz različnih razredov, spolov, ras so drugačni. Ker se razlikujejo njihovi pogoji življenja, se razlikujejo njihova dojemanja življenja (dostop do izobrazbe je najbolj slikovit primer). Znotraj ene kulture se tako vzpostavijo različne ‘podkulture’, ki določene dele družbenega življenja razumejo različno. Na primer, med ljudmi srednjega razreda je ena izmed najvišjih vrednot uspeh, medtem ko je med ljudmi delavskega razreda tako pomembno vrednota delo. Hitro lahko vidimo, kako različni sistemi vrednot proizvedejo različne vsebine socializacije, za otroka delavskega razreda je najpomembneje, da dela, da je produktiven, njegova uspešnost pri tem je sekundarna, medtem ko so zahteve za otroka višjega razreda drugačne, preko tega pa se mu tudi omogoči, da razvija določene sposobnosti, da bo na določenem področju uspešen. Pri primeru spola je najbolj očitna razlika pri vzpodbujanju čustvovanja, pri deklicah je čustvovanje spodbujano, zaželjeno, medtem ko je pri fantkih večkrat zatrto (‘Veliki in pogumni fantki ne jočejo!’). Posledice tega so tudi to, da je več moških podvrženih mentalnim in psihološkim motnjam, nekateri v tem vidijo tudi vzroke za to, da so moški bolj nasilni, saj je za njih družbeno ‘prepovedano’ čustvovati na druge načine, dovoljeno jim je le preko izkazovanja agresije. Torej, svet, v katerega je socializirana deklica delavskega razreda, je popolnoma drugačen kot svet, v katerega je socializiran fantek višjega razreda. To pomeni, da bosta razvila vsebinsko drugačni identiteti, preko katerih bosta sebe razumela na dva popolnoma različna načina v odnosu do sveta. Seveda, saj bosta tudi njuna internalizirana svetova dva popolnoma različna si svetova (tako lahko npr. razumemo odnos bogatih do revnih, češ, če bi se bolj potrudili, ali pa če bi kdaj pa kdaj prišparali kak evro, bi jim zagotovo bilo laže – če je edini svet, ki ga oseba pozna, ekonomsko, materialno varen svet, brez nestabilnosti, brez (vidnega) truda za to varnost, je seveda nemogoče razumeti situacijo, svet v katerem živijo ljudje, ki jim je vsakodnevno preživetje boj; prav tako lahko preko tega pojasnjujemo določene psihološke razlike med moškimi in ženskami, npr. ženske v javnih debatah zavzemajo manj prostora, saj je njihova identiteta postavljena na družbenem odnosu do žensk, ki pa niso vodje, ampak so podpornice, skrbnice, zato je, posplošeno gledano, ženskam toliko težje se javno izpostaviti, za javno izpostavljanje potrebujejo toliko več poguma in samozavesti, saj gre za dejanja, ki presegajo vsebino primarne socializacije za ženske). Treba je poudariti, da ko govorimo o konstrukciji (kolektivnih) identitet, posplošujemo. Vse primarne socializacije so si med sabo različne, prvi odnosi, preko katerih otrok vzpostavlja svojo identiteto, se od posameznega odnosa do odnosa razlikujejo. Zato smo si na koncu tudi ljudje različni, različno čustvujemo, različno razumemo odnose z drugimi ljudmi ipd. So pa neke vsebine vsem socializacijam še vedno skupne, npr. razumevanje bele barve kot bele. Vsi otroci v tej družbi se bomo naučili, da je nekaj ‘belo’, čeprav koncept ‘belosti’ ne obstaja objektivno gledano. Podobno je z družbenimi odnosi in ker je spol družbena kategorija, ki obstaja že zelo, zelo dolgo so neke vsebine spolne socializacije prisotne bolj kot ne pri vseh otrocih, ki so socializirani v družbo. Poudarjam, seveda lahko obstajajo izjeme, ampak kot že rečeno, da se družba reproducira, mora reproducirati tudi svoje lastne družbene odnose, to pa se zgodi preko procesov socializacije novih članic in članov neke določene družbe v točno določene ljudi, ki potem reproducirajo družbene odnose. Kaj pa so te specifične razlike pri vzpostavljanju moške in ženske identitete? Otrok se rodi v nekem biološkem spolu, temu biološkemu faktu družba pripiše nek pomen in se tako do novorojenega otroka obnaša v skladu s pomeni in vlogami, ki pritičejo ‘moškosti’ ali ‘ženskosti’. Družbeni spol je kategorija tako močno prisotna v naši družbi, da ljudi preprosto ne moremo gledati in razumeti drugače kot preko teh dveh kategorij, ‘moški’ in ‘ženska’. Psihoanaliza najde vzroke za vzpostavljanje identitete subjekta v prvih odnosih, ki jih do novorojene članice družbe zavzame okolica. Najprej ponavadi starši, v večini primerov je prvi odnos, odnos mama – otrok. Mama se otroku v prvem odnosu kaže kot vsemogočna, je vir tako ugodja, kot bolečine, ali bo otrok doživljal eno ali drugo, se z njegove perspektive zdi kot materina kaprica, ki ji poskuša ugoditi, da bo prejel čim več ugodja in čim manj nelagodja. Poleg tega je mama prvi objekt identifikacije za otroka, prva oseba, preko katere začne otrok vzpostavljati svojo identiteto. Tako deklice kot fantje začnejo svojo identiteto graditi preko prvega odnosa s skrbnico/kom. Ker je v večini primerov to mama (sploh v prvem letu starosti, dojenje), je prva identiteta, ki jo otrok vzpostavlja, ‘ženska’. To je relevantno samo v družbi, ki pozna koncept družbenega spola, to pa zato, ker se otrokom na eni točki prepove ene in zapove druge identifikacije. Deklica na primer se bo lahko tudi ko bo starejša še naprej identificirala z mamo, medtem ko bo dečku pri določeni starosti, ki jo neka družba arbitrarno razume kot obdobje, kjer se mora otrok začne obnašati v skladu z družbenimi normami, prva identifikacija z mamo prepovedana, dovoljeno/zapovedano pa mu bo identificirati se z očetom oz. neko moško figuro. Ravno ta premestitev objekta identifikacije pri dečkih in na drugi strani pri deklicah ne, bi naj najbolj zaznamovala razliko vzpostavitve ženske ali moške identitete, karakterja, osebnosti, samopercepcije, razumevanje lastne vloge in pozicije v svetu. Osnovna razlika pri vzpostavljanju identitete pri deklicah in dečkih je separacija oz. na drugi strani povezanost. Za vzpostavitev neodvisne identitete je potrebna separacija od prvega objekta identifikacije, kar je pri dečkih sicer spodbujano, ampak je drugi objekt identifikacije moški, kljub temu, da so že ponotranjili del ženske identitete in primarne identifikacije ni mogoče popolnoma izbrisati, tako seveda pride do internega konflikta. Tako spolno identiteto dečki dosežejo preko zavrnitve prve osebe, kar lahko v skrajnih primerih vodi v popolno nezmožnost obojestranskega priznavanja subjektivnosti. Prvi objekt identifikacije je treba zavreči in mu odvzeti subjektivnost. Pri deklicah pa je obratno prva identifikacija spodbujana še naprej v življenju, kar lahko v skrajnem primeru vodi do tega, da ne pride do separacije od prvega objekta identifikacije in se tako ne zmore postaviti stabilna, lastna identiteta, kar vodi v odvisnost od drugih, v zmožnost priznavanja drugih, brez, da bi zahtevala prepoznanje sebe, pomanjkanje subjektivitete. “Če je moška težava diferenciacije nezmožnost priznati drugega je ženska težava zanikanje sebstva. Kot se je deček moral diferencirati od matere in prekiniti kontinuiteto identifikacije z materjo, se njej ni bilo treba. To proces identifikacije olajša, pomeni pa, da deklica nikoli ne prekine kontinuitete identifikacije z materjo; in če je materi zanikana pravica do subjektivnosti, velja to tudi za hči (Benjamin 1988).” (Štular, 1998, str. 447) “Kot smo pokazali pri formiranju spolne identitete, je primat ženske nad zgodnjo skrbjo za otroke tisti ključni dejavnik, ki nas nepreklicno vmešča v enega od (samo dveh) vzorcev spolne identitete, kar omogoča reproduciranje obstoječih razmerij med spoloma in celotne družbene organizacije, kjer je spolna pripadnost odločilnega pomena za delovanje v družbi. Avtorice (Dinnerstein, Benjamin, Chodorow, Gilligan) opozarjajo, da nas primat ženske nad zgodnjo skrbjo za otroke pohablja. Tako ženske kot moške. Še več, poudarjajo, da je za stabilno identiteto in polnovrednost vlog (Chodorov 1989) pomembno internalizirati tako moške kot ženske aspekte sebstva (Benjamin 1988); da ni potrebno utišati enega glasu na račun drugega (Gilligan, 1988); da je za odrešitev minotavrov in siren, za notranjo nekonsistentnost človeške narave potrebno rekonstruirati rigidne forme simbioze in fiksirane psihološke komplementarnosti (Dinnerstein 1976).” (Štular, 1998, str. 452) Torej, kategorizacija ljudi po spolu je v naši kulturi, oz. lahko rečemo da vsaj do neke mere v vseh kulturah, ki jih poznamo, ena izmed najbolj naturaliziranih. Otroke že praktično ob rojstvu postavimo v eno izmed dveh kategorij in celotna družba do njih zavzame odnos na podlagi te kategorije. Ker se identiteta indivduua gradi preko odnosov z drugimi ljudmi, je to, kakšen odnos do novega člana/ice družbe zavzamejo drugi, pri vzpostavitvi identitete, ključnega pomena. V naši družbi so ti odnosi spolno zaznamovani in tako preko vsebinsko dveh različnih socializacijskih procesov družba ustvarja dve različni skupini ljudi. Spet je treba poudariti, da gre za posploševanje, vse socializacije so si med sabo različne, sploh primarne, ampak ko govorimo o kategoriji spola je ta tako vseprisotna v naši družbi, da se je praktično nemogoče izogniti na nek način spolno zaznamovani socializaciji. Četudi se temu ‘izognemo’ v primarni, takoj ko otrok vstopi v sekundarno socializacijo, torej v polje družbenega (vrtec, šola, vrstniške skupine), se je spolnim kategorijam nemogoče izogniti, s tem pa se je tudi praktično nemogoče izogniti spolno zaznamovani identiteti. Značilnost ženske identitete in družbenega odnosa do žensk je pomanjkanje oz. zanikanje subjektivitete. Ženska identiteta je bila postavljena na instrumentaliziranju in romantiziranju žensk. Družbene in kulturne definicije, kategorije, institucije so moške, postavili so jih moški in upravljajo jih moški, ženska dejavnost je bila potisnjena v zasebno, nevidno sfero in definirana s strani moških. Ker je ženskam zanikana subjektiviteta, pomeni, da je njihova družbena vloga reducirana na vlogo objekta. Ker je ženska dejavnost povezana z rojevanjem in reprodukcijo je ženska v večini primerov razumljena ali kot skrbstveni ali pa spolni objekt. V vlogi skrbstvenega objekta so ženske tudi glorificirane, materinstvo je razumljeno kot neko visoko poslanstvo ženske. Ženska, mati naj bi bila nežna, skrbna, čustvena, vedno bi naj druge, otroke in moža, postavljala pred sebe, prav tako pa bi naj bila ‘čista’, že skorajda ‘sveta’. Tukaj pa se pojavi paradoks, ker je človeška spolnost še vedno tabuizirana in razumljena kot vsaj do neke mere ‘nečista’, seveda ne pritiče takemu objektu, kot je objekt matere v naši družbi, čeprav lahko ženska zanosi le preko spolnosti … Za tak objekt je v kontesktu naše kulture nesprejemljivo, da bi si želel spolnosti. In tako se spolnost razume kot nekaj, v kar je treba ženske prepričati, da dovolijo, da se jim zgodi. V kolikor ima ženska lastno spolno željo in agendo, jo je nemogoče razumeti preko definicije ženske kot skrbstvenega objekta. Tako se ob rob materi in svetnici, s katerima se ne povezuje seksualnosti, pojavi še kategorija ženske kot ‘kurbe’, spolnega objekta. Družbeno pojmovanje spolnosti, pa tudi veliko drugih družbenih odnosov, temelji na razumevanju ženske kot objekta. Specifično pri heteroseksualni spolnosti kot objekta zadovoljitve moških. Izpostavljanje in problematiziranje predstavljanja žensk kot spolnih objektov, submisivnih moškim je ena izmed pomembnejših feminističnih intervencij. Ko govorimo o spolnem nadlegovanju in spolni objektivizaciji žensk, ne govorimo samo o najbolj skrajni obliki le-tega, posilstvu. Govorimo o odnosu ki obstaja med moškimi in ženskami, ko pride do spolnosti in do družbene vloge spolov v heteroseksualni spolnosti. Ženska spolna aktivnost je zatirana in zanikana, v kolikor si spolnosti želi, je zreducirana na status manjvredne ženske. Moški po drugi strani pa naj bi imeli nekontrolirano potrebo po spolnosti in zato je odgovornost ženske, da postavi meje, da je previdna in ne ‘izziva’. Moški si spolnosti aktivno želi, medtem ko ženska nudi spolne usluge. Tako je heteroseksualna spolnost predstavljena preko oglasov, pop kulture, mainstream pornografije itd. Takšne predstave o spolnosti so stare le nekaj desetletij. Družbe so skozi zgodovino zavzemale različne odnose do spolnosti. Različne spolnosti so bile družbeno sprejemljive, tabuizacija spolnosti se je prav tako spreminjala. V naši družbi je odnos do spolnosti zaznamovalo krščanstvo, ki s spolnostjo povezuje izvirni greh in bi naj tako že spolnost sama po sebi bila nečista, slaba, zlobna, in seveda tabu. Potem pa so se zgodila 60-ta in 70-ta leta 20. stoletja in tako imenovana seksualna revolucija. S škodljivim učinki zatiranja spolnega poželenja se je ukvarjal že Freud, v 60-ih pa se je okoli tega vprašanja mobiliziralo širše gibanje. Šlo je za zavrnitev ortodoksnih krščanskih moralnih pogledov na spolnost, zahteve po sprejemanju različnih spolnosti, prepričanje, da je erotika, spolnost normalen del človeškega življenja, ki ne sme biti zatiran s strani družine, religije ali države. Čeprav se lahko strinjamo, da je bolj odprt odnos do spolnosti predstavljal za družbo neke vrste napredek, pa je umanjkal feministični pogled, analiza odnosa med moškimi in ženskami ter zavedanje, da so temelji, na katerih se seksualna revolucija odvija, patriarhalni. Posledice tega so zelo očitne danes, obkroženi/e smo s tako veliko podobami spolnosti in spolnost kot taka ni več tabu, tako da se na prvi pogled morda res zdi, da smo osvobojeni/e. Osvoboditev bi morala vključevati vse, današnje predstave spolnosti pa vztrajajo na tem, da je edino primerno poželenje poželenje moških, moški imajo željo, ženske pa so v tem pasivne, aktivne so samo v tem, da zadržujejo svoje poželenje in da ‘dovolijo’ moškim, da seksajo z njimi. Aktivno žensko poželenje je še vedno tabu in je zatirano. Tako se na koncu znajdemo v situaciji, ko so moški naučeni in navajeni, da ženske nimajo lastnega seksualnega poželenja in jih je treba v spolnost prepričati in na drugi strani ženske, ki so naučene in navajene, da je ‘dostop’ do njihovih teles ‘blago’, ki se menjuje v zameno za čustven odnos, za materialno preskrbljenost, za službo, kariero … In v tem kontekstu moramo razumeti tako prostitucijo kot spolno nadlegovanje. Obema pojavoma je skupno to, da so v več kot 95% moški tisti, ki dostopajo do ženskih teles in ženske tiste, katerih telesa so dostopna moškim. Ne glede na osebna počutja in želje v tem, je treba vsa takšna dejanja in odločitve razumeti v tem družbenem kontekstu. V kontesktu družbe, ki ženskam zanika subjektivnost in kjer zanje edina resnična družbena moč obstaja v tem, da nadzorujejo lastno spolnost in jo menjujejo za družbeno priznanje, v tem pa morajo biti skrajno previdne in preračunljive. LITERATURA: Berger, Peter L. in Thomas Luckman; Družbena konstrukcija realnosti; 1966. Štular, Suzana; Družbena konstrukcija spolne identitete; 1998; V: Teorija in praksa (let. 35, 3/1998). Jogan, Maca; Talcott Parsons – sociološki prispevek k re/produkciji hieararhije med spoloma (str. 33 – 37) Penny, Laurie; The Horizon of Desire; 2017; objavljeno na Long reads. Millett, Kate; Sexual Politics; 1969. De Beauvoir, Simone; Drugi spol (2. knjiga); Krtina: 2013. Love 0 000 000 Data privacy Love Button The next click will forward you to a social network, where your IP address might be saved by the provider. Objavljeno v Iskrišče Iskrišče Spolno nasilje na delovnem mestu: Kaj storiti? ZAHTEVE PROTESTA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI – 8. MAREC 2019 Tri kritična področja za razmislek o prihodnosti(h) alternativnih sistemov blaginje FEMINISTIČNI MANIFEST REPRODUKTIVNO DELO V KAPITALIZMU MOŠKI, ŽENSKE IN ODNOSI ZNOTRAJ PATRIARHATA MARKSIZEM, SOCIALISTIČNA GIBANJA IN FEMINIZEM UVOD V FEMINISTIČNO MISEL: Simone de Beauvoir in Kate Millett Možnosti in omejitve izobraževalnih programov ob pričetku letošnjih vpisov BOJ PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM JE TUDI BOJ PROTI KAPITALIZMU Išči: Prihajajoči dogodki: Ponosno žene WordPress | Tema: Iskra. Z uporabo te spletne strani se strinjate, da za pravilno delovanje na vašem brskalniku hrani piškotke Sprejmi

Spodbujanje edinstvenosti vsakega človeka in vključenost sta vrednoti, ki smo ju vedno podpirali v podjetju Dedoles. Bistveno je, da imajo prav vsi otroci brez izjeme enak dostop do izobraževanja, kar jim zagotavlja boljšo prihodnost. Zato smo podprli projekt »Srce za otroke«, namenjen vključujočemu izobraževanju za otroke z zdravstvenimi in socialnimi ovirami. S pomočjo našega finančnega prispevka v višini 50.000 € nam je uspelo podpreti 11 projektov.. Osredotočajo se na usposabljanje pomočnikov učiteljev s ciljem, da se povečajo njihove kompetence na področju vključujočega pristopa k izobraževanju. V mnogih šolah je vključujoče izobraževanje pomanjkljivo. Hkrati pa imajo šole omejene zmogljivosti za izvajanje tečajev, prilagojenih pomočnikom učiteljev. Zato so se šole za pomoč obrnile na organizacije, da bi pomagale pri povečanju strokovnega znanja pomočnikov učiteljev na področju vključujočega izobraževanja. Z zagotavljanjem podpore in usposabljanj se bosta povečali strokovnost in usposobljenost pomočnikov. To sta pomembni lastnosti, potrebni za opravljanje zahtevnega poklica pomočnika učitelja. S pomočjo praktičnih smernic bodo ti znali razumeti zdravstveno stanje otrok in različne oblike socialne prikrajšanosti.. Družine bodo v njih našle podporo, ki združuje malo psihološkega ter nekaj terapevtskega in socialno-pedagoškega znanja. Najbolj pomembno pa je, da bodo pomočniki pomagali otrokom pri integraciji v tim. Informacije Stopi v stik z nami Pogosta zastavljena vprašanja Možnosti dostave Načini plačila Menjava, vračilo in pritožba O Dedoles O nas O izdelkih Darilni boni Sledite nam: Facebook Instagram YouTube TikTok Twitter SmartHead Pinterest Dedolesov drobiž Darujte Dedolesov drobiž in pomagajte izboljšati življenje na našem planetu Tudi majhne stvari lahko izboljšajo življenje na našem planetu. S programom Dedolesov drobiž, h kateremu lahko prispevate z nakupom, pomagamo ustvariti boljšo in bolj zdravo prihodnost za vse. Hvala!

Med preštevilnim izseljevanjem Slovencev iz Videmske pokrajine na tuje je življenjska pot številne peljala tudi čez morje v oddaljeno Argentino. Z domače zemlje, ki ni mogla potešiti vseh potreb, je številne rojake življenja sila odnesla tudi v deželo pamp in govedine, kjer so si ob trdih začetkih poskušali ustvariti svoj nov dom in košček sreče. Benečani v Argentini se še vedno trudijo ohranjati svojo kulturo, tudi z medsebojnim druženjem, še vedno so organizirani tudi v društva. Danes že druga, tretja in tudi četrta generacija Benečanov po svetu išče načine, kako ohranjati in na nove rodove prenašati izročilo prednikov. Uspeva jim, čeprav to nikakor ni lahko, ob realnosti vsakdana z dolgimi delavniki in številnimi drugimi obveznostmi pomeni vsaka aktivnost žrtvovanje svojega prostega časa in časa za družino. Med mojima potovanjema po Argentini, pred petimi leti in letos po, sem obiskal tri društva beneških Slovencev: v prestolnici Buenos Aires, v Rosariu in v mestecu San Martin blizu Mendoze. Poleg teh treh sta društvi Benečanov organizirani še v Marcos Pazu v provinci Buenos Aires in v Cordobi, drugem največjem mestu Argentine, kjer je društvo staro komaj dobrih pet let. V Argentini živijo tudi številni drugi Slovenci, ki so v kraje ob Srebrni reki, širnemu svetu najbolj poznani po tangu, odšli iz matične domovine ter tržaškega in goriškega zamejstva. Veliko stikov med Benečani in ostalimi Slovenci ni bilo, nekaj pa vendarle. Provinca Mendoza na severu je znana po enih najboljših vin na svetu. Verjetno najznamenitejša sorta je rdeči malbec. Najštevilčnejša beneška skupnost tukaj je v mestu San Martinu. Poleg kmetijstva so službe našli v gozdarstvu, gradnji železnic, pa tudi vodovodnega omrežja in drugje. Na svojem domu me je sprejela predsednica društva Irene Lendaro in mi z največjim veseljem začela razlagati o njihovem življenju in delovanju. Pripovedovala mi je neverjetne zgodbe o priseljenih, vajenih fašističnega terorja, ki sploh niso mogli verjeti, da lahko, ne da bi jih preganjali, govorijo ”po našin”, kakor se je izraz za tersko narečje še vedno ohranil tudi pri njih. V provinci Mendoza je namreč večina Benečanov iz Terskih dolin. Ko je nek mlad fant prišel v San Martin in izvedel da lahko mirno govori svoj materni jezik, ga je navdala takšna sreča, da je šel na sredo železniške postaje ter začel na ves glas ponavljajoče kričati: ”Lahko govorin po našin!!!” ter začel kriče naštevati vse besede v maternem narečju, ki so mu prišle na misel. Ker njihove identitete ni nihče preganjal, so jo, čeprav v tujem okolju, lažje razvili, a slovenska narečja se kljub temu niso ohranila. Zanimivo pa je, da skorajda vsi govorijo italijansko. Razložili so mi, da Italija vsem članom društev plača celoten izlet v Italijo, počitnice tam in obisk rojstnega kraja prednikov, če gredo prej na tečaj in se naučijo italijanskega jezika. Z italijansko skupnostjo v mestu so povezani tudi preko tega, da ker jih je premalo, da bi imeli svoje prostore, se ob prireditvah poslužujejo italijanske hiše v mestu, Casa Dante Alighieri. Društvo letno priredi dva večja dogodka, večerjo, kulturni program in druženje svojih članov v italijanski hiši in s svojo stojnico sodeluje na festivalu narodnosti v središču San Martina, ki se ga vsako leto udeleži kar približno 10.000 ljudi. Tam servirajo tipično hrano (polento, gubano) ter promovirajo kulturo. Ob tem se čez leto občasno srečujejo še na manjših druženjih, ki pa niso stalna. Odvisno od obiskov iz stare domovine, okroglih rojstnih dni članov, obiskov iz drugih društev itd. prilagodijo svoje aktivnosti vsako leto. Med člani beneškega društva v Buenos Airesu / Foto: D. Valentinčič V San Martinu sem se že pred petimi leti srečal tudi s podmladkom društva, sedmimi mladimi med 19 in 35 letom starosti. Nekateri med njimi se opredeljujejo kot Slovenci, pri drugih pa to ni tako jasno. Nekaterim so od prednikov poznani izrazi Benečani, Furlani, ali Jugoslavi. Eno dekle mi je svojo identiteto opisalo takole: ”Jaz sem Argentinka, Argentinka italijanskih korenin. A te italijanske korenine so del slovenske manjšine. Mi smo torej Slovenci oziroma potomci Slovencev, a naši predniki niso bili čisto pravi Slovenci, saj niso govorili slovenščine, ampak po našin”. Razumljivo je, da v danih okoliščinah njihova identiteta ne more biti enoplastna. Vsi se še vedno počutijo povezni z Benečijo, večina je rojstne kraje prednikov že obiskala. Tudi do Slovenije imajo pozitiven odnos. Kot Slovenca, ki jih je obiskal, so me bili izredno veseli in so mi z veseljem pripovedovali kako so tudi oni nekoč že bili v Sloveniji in kako čudovita dežela je to. Čeprav si želijo svoje beneške korenine ohranjati in jih tudi prenesti na potomce, pa med njimi nisem opazil želje, da bi se naučili tudi beneških narečij. V Rosariju živi dokaj številčna in še aktivna slovenska skupnost iz medvojnega obdobja, z manjšim številom tudi povojnih beguncev, poleg njih pa tudi manjša skupnost Benečanov, ki naj bi štela okoli 100 ljudi. Tudi tukaj svojih prostorov nimajo, ampak se poslužujejo ene izmed italijanskih kulturnih hiš (Casa Friulana – italijanske hiše so organizirane po regionalnem principu), ali pa se srečujejo po lokalih ali pri članih doma. Kot sta mi pripovedovala predsednica društva Florencia Lodolo in podpredsenik Alejandro Noacco, je v dejavnosti aktivno vključenih približno 25 članov. S kančkom humorja, a tudi čisto resno sta dejala, da so njihova srečanja namenjena predvsem hrani. Deloma gre za nekaj uradnih prireditev letno, kjer pripravijo tipične jedi, se ob njih družijo in ohranjajo stike, kulinariko pa poskušajo promovirati tudi izven članstva društva, deloma pa gre za srečevanja mlajših članov društva (sedaj srednjih let), ki se občasno dobivajo na pizzi, povsem neformalno za ohranjanje stikov in druženje. Projekt na katerega so zelo ponosni je dokumentarni film pričevanj prve genracije, ki so ga pripravili pred nekaj leti, da spomini nonov in non ne bi šli v pozabo, ampak bi se tega zavedali tudi njihovi potomci. Potrebo po tem vidijo tudi v drugih društvih, v Marcos Pazu so tako na enako tematiko pripravili knjigo. Pri vseh Benečanih, s katerimi sem se srečal v Argentini, je beseda nanesla na enako razmišljanje: do sedaj smo se ukvarjali s prvo generacijo, zdaj je čas za njihove vnuke. Internet dela povezovanje vse lažje, tudi potovanja so vse lažja in vsi ponavljajo: “To moramo znati izkoristiti”. Priznavajo da ni lahko, saj je ob vseh aktivnostih v katere so vpeti današnji mladi, to le še ena izmed njih in težko jo je uvrstiti med prioritete. A pravijo, da pomagajo predvsem organizirani obiski v rojstnih krajih prednikov, pa tudi seminarji v Argentini, kjer se mladi srečujejo s člani drugih društev. Oboje je organizirano pod pokroviteljstvom dežele Furlanije Julijske krajine. V Argentino so Benečani prihajali tako v času med obema vojnama, kot v desetletju po drugi svetovni vojni. Še so živi bridki spomini na preganjanje slovenščine v domačih vaseh njihovih prednikov, kar je poleg ekonomskega pomanjkanja pogosto tudi bil pomemben motiv za izselitev. Predsednica društva v Rosariu mi je izrazila prepričanje, da babica beneške govorice ni prenesla na potomce prav zaradi spominov na protislovenski teror, katerih ujetnica je ostala vse življenje. Molila pa je vedno po slovensko, vnukinja se še danes spominja molitev in pravi, da jih občasno uči tudi svoja dva majhna otroka. Zanimivo je tudi, da je babica, ki nikoli ni bila deležna šolanja v slovenskem jeziku, domov pisala pisma v nadiškem narečju. Vnukinja celo pravi, da ji je pisanje šlo boljše od govora. Pripis uredništva: V dogovoru z avtorjem bo nadaljevanje prispevka objavljeno v enem od naslednjih dni! Categories Avtorji Časnika, Mnenja z mero Tags Argentina, Benečija, Dejan Valentinčič, izseljenci, izseljenske skupnosti, Slovenija, slovenska identiteta, slovenski jezik, vinogradništvo, življenjski slog Facebook Twitter Email Povezani članki Golobova plesna karavana gre dalje 08.12.22 Pogled na svobodo z druge strani 07.12.22 Neprecenljiva ukrajinska izkušnja, ki je v mojem srcu pustila neizbrisen pečat 06.12.22 Nalagam ... Na kratko Tednik Domovina prejel priznanje Združenja novinarjev in publicistov Združenje novinarjev in publicistov je danes, 8. decembra 2022, v Ljubljani podelilo Častna priznanja Boruta Meška za leto 2022. Priznanje za življenjsko delo je prejela dolgoletna novinarka RTV Slovenija Vida ... Beri dalje Hrvaška januarja vstopa v schengen Notranji ministri EU so na današnjem zasedanju v Bruslju potrdili vstop Hrvaške v schengensko območje s 1. januarjem 2023. Usoda Romunije in Bolgarije, ki si prav tako prizadevata priti v ... Beri dalje Energetska kriza je EU stala na tisoče delovnih mest Kot poroča Eurofound, so cene energije po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 dosegle rekordne vrednosti. Evropska komisija je uvedla sankcije in omejitve uvoza nafte in plina iz Rusije, ki se ... Beri dalje Pravna mreža za varstvo demokracije podala prijavo zoper Aleša Primca Pravna mreža za varstvo demokracije je podala prijavo zagovorniku načela enakosti glede plakatov v predvolilni kampanji Aleša Primca. Kot pravijo, je kandidat za župana Ljubljane Aleš Primc v svoji volilni ... Beri dalje Hrvaški vstop v schengen: Slovenija in Hrvaška vsaka s svojo izjavo glede arbitraže Slovenija in Hrvaška sta ob hrvaškem vstopu v schengen, ki naj bi ga danes potrdili notranji ministri EU, pripravili vsaka svojo enostransko izjavo o arbitražni razsodbi. Ljubljana v njej pravi, ... Beri dalje Furs bo z novo zakonodajo lahko namestil sledilno napravo na paket. Kaj pa zlorabe? Koalicija Roberta Goloba v noveli zakona o Fursu predvideva, da bodo lahko dacarji pri opravljanju finančne preiskave namestili sledilno napravo za ugotavljanje položaja in gibanja blaga. Uradna oseba bi namestila ... Beri dalje Filmsko: 14 ljudi ilegalno vstopilo v Evropo z zasilnim pristankom letala v Barceloni Letalo turške letalske družbe Pegagus je bilo na poti iz Casablance v Maroku v turški Istanbul, ko je okoli 4.30 zasilno pristalo na barcelonskem letališču, da bi pomagali ženski, ki ... Beri dalje Putin: Rusija bo jedrsko orožje uporabila le, če bo napadena Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na srečanju sveta za človekove pravice v Moskvi dejal, da bo Rusija jedrsko orožje uporabila le kot odgovor na morebiten napad sovražnika. Ob tem ... Beri dalje Evropska komisija predlaga nov sveženj sankcij proti Rusiji Evropska komisija je danes predlagala deveti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Predlog vključuje prepoved izvoza dronov Rusiji in tretjim državam, ki bi jih lahko dobavile Moskvi, ... Beri dalje Nekdanja nemška obrambna ministrica: Putina nismo jemali resno V Ljubljani je potekala konferenca Odgovor Evrope na varnostne izzive v organiziciji Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka, na kateri so sodelovali nekdanji obrambni minister Matej Tonin, nekdanja severnomakedonska ministrica Radmila ... Beri dalje

Vodenje projektov je lahko izjemno zahtevno delo, še posebej, če na projektu sodeluje več ljudi. Več ljudi pomeni večja angažiranost vodje projekta, da ima celoten projekt pod nadzorom. Pogosto takih projektov ni mogoče voditi ročno, z zapiski v zvezek. Nekateri za vodenje uporabljajo tudi Excel preglednice, ki pa niso najprimernejše za samo projektno vodenje. V Kabiju smo z rastjo poslovanja in večanjem števila zaposlenih prišli do točke, ko so projekti enostavno ušli izpod nadzora, saj je bilo nemogoče upravljati vse projekte in sodelujoče. To je bil tudi glavni povod, da smo že pred leti razvili naš lastni sistem za projektno vodenje Kabi Projekti. Kabi Projekti je sistem (spletna aplikacija, program, itd.), ki omogoča učinkovito vodenje projektov ter projektnih timov. Sam sistem vam omogoča, da v podjetju prevzamete nadzor nad projekti, načrtovanjem in samo organizacijo. Če pa še niste prepričani, da je projektno vodenje primerno orodje za vaše delo, smo za vas pripravili seznam prednosti uporabe sistema za projektno vodenje. 1. Izboljšano načrtovanje projektov Sistem Kabi Projekti vam omogoča, da enostavno načrtujete vaše projekte. Načrtujete lahko od enostavnih projektov, kot so vsakodnevne naloge, interni projekti in projekti za naročnike. V primeru, da ste zahtevnejši uporabnik, si lahko ustvarite tipske projekte (projekti, ki imajo vnaprej določena opravila/ način dela), ki jih lahko enostavno uporabite za katerikoli projekt. Prikaz načrtovanja projekta 2. Boljše sodelovanje med zaposlenimi Dobro sodelovanje med zaposlenimi je ključno, za dobro poslovanje podjetja in za uspešno opravljanje posameznega projekta. Še posebej to velja za projekte, kjer sodeluje več zaposlenih. V tem primeru je ključna komunikacija in sodelovanje med zaposlenimi. Tukaj vam na pomoč priskoči sistem Kabi Projekti, ki omogoča sodelovanje zaposlenih, lažjo komunikacijo med zaposlenimi oz. sodelujočimi na projektu. 3. Delo od doma V zadnjih dveh letih je delo od doma postala že vsakodnevna praksa. Je pa takšno delo zahtevno z vidika organizacija in koordinacije ekipe, saj ni enostavno preveriti, ali vsi delajo na istem projektu. Ključno vlogo pri organizaciji dela od doma v tem primeru odigra ravno sistem za projektno vodenje, ki omogoča, da člani projektne ekipe dobro sodelujejo, tudi, če ne sedijo skupaj na isti lokaciji. Pri Kabiju smo pripravili rešitev za delo od doma Home Office, ki vključje tudi sistem za projektno vodenje. 4. Boljša delegiranje nalog/ opravil Veliko projektov (vsaj v našem primeru) poteka vzporedno eden z drugim. Zato je pomembno, da vodje projektov dobro delegirajo naloge/ opravila med zaposlene. Kabi Projekti omogočajo, da vidite zasedenost sodelavcev, s čimer vam poenostavi organizacijo nalog na termine, ko so prosti. To vam tudi pomaga pri določanju rokov izvedbe, ki so pomembni za vaše stranke in naročnike. Prikaz opravil po stolpcih 5. Učinkovito upravljanje s tveganji Pri vsakem projektu obstajajo tveganja, ki lahko pripeljejo do podaljšanja projekta. Ne glede na to, ali je tveganje na strani naročnika ali izvajalca, lahko to tveganje učinkovito minimizirate s pomočjo sistema za projektno vodenje. S pomočjo Kabi Projektov lahko hitro prestavljate opravila med zaposlenimi, s čimer pridobite fleksibilnost. Na ta način lahko pri projektu, pri katerem obstaja večja možnost tveganja dodate dodatne moči, s čimer zmanjšate tveganje, hkrati pa ne ogrozite drugega projekta. 6. Učinkovito upravljanje s proračunom Ostati v okvirih proračuna za projekt je ključno, za dobro izpeljan projekt. Najenostavnejša rešitev za to je uporaba sistema za projektno vodenje, ki vam omogoča da vnaprej načrtujete vse načrtovane aktivnosti, ki so dogovorjene za izvedbo samega projekta. Poleg tega pa boste lahko ta sistem uporabili kasneje še pri prodaji, saj boste na podlagi podobnih projektov, lažje ovrednotili naslednji projekt. 7. Uspešnejše poročanje Poročanje o delu na projektu je pomembno za vse deležnike projekta, najbolj pa za vodstvo podjetja, vodjo projekta in seveda naročnika. Vsi si želijo na določeno obdobje videti, kaj vse je bilo narejeno na projektih. Takšen sistem poročil vam omogoča sistem Kabi Projekti, kjer lahko le s klikom ali dvema enostavno ustvarite poročilo o delu na posameznem projektu (ali pa na projektih, če ustvarjate poročila za podjetje, kjer imate več projektov). 8. Večje zadovoljstvo naročnika/ stranke Sistem za projektno vodenje omogoča sistematizacijo dela, večjo preglednost in boljšo realizacijo. Poleg tega pa povečuje zadovoljstvo naročnika/ stranke, saj ima ta vpogled v dogajanje projekta. Na ta način vejo, kaj se s projektom dogaja, v kateri fazi je in kdaj je predviden zaključek. Za tiste bolj napredne, smo v Kabi Projektih razvili možnost dostopa do projekta za naročnika, ki lahko tako v živo in kadarkoli spremlja stanje projekta in po potrebi čez sistem kontaktira ekipo. Zgoraj opisane prednosti uporabe sistem za projektno vodenje so dovolj zgovorne, zakaj je uporaba takega sistema smiselna in v nadaljevanju nujna. Če želite povečati uspešnost vaše ekipe, zmanjšati tveganja in povečati zadovoljstvo naročnikov, je za to potrebna uporaba sistema za projektno vodenje. Sistem Kabi Projekti lahko brezplačno uporabljate en mesec. Prijavo na brezplačni preizkus opravite s klikom na spodnjo povezavo. Brezplačni preizkus Preberite si enega izmed naših nasvetov: Kako voditi projekte. Nazaj Deli: Morda vas še zanima Pomembnost povratnih povezav za SEO optimizacijo Več o tem UX in UI razlike in podobnosti Več o tem Kakšne koristi od uporabe CRM sistema imajo različni oddelki v podjetju? Več o tem Kabi d.o.o. pisarna: Dolenjska cesta 43 SI-1000 Ljubljana sedež: Pri mostiščarjih 13 SI-1000 Ljubljana T: (01) 280 50 80 F: (01) 280 50 85 E: info@kabi.si Upravljanje piškotkov Kontaktirajte nas Vaše ime: vpišite vaš e-naslov: Sporočilo: Vnesite spodnje številke: Strinjam se, da Kabi d.o.o zgoraj izpolnjene osebne podatke uporablja za komunikacijo z menoj za potrebe oddanega povpraševanja. Pošlji Povezave Nepremičnine Si21 Ponudba nepremičnin v Sloveniji in tujini Novogradnje.com Ponudba novogradenj v Sloveniji in tujini Avto.info Vedno sveže avto novice in oglasi rabljenih vozil Nepremicnine.info Paketna ponudba za nepremičninske agencije Si21.com Prvi slovenski portal antivirus.si Varnostne rešitve F-Secure, StormShield, Vade Secure Kabi CRM Sistem za učinkovito upravljanje s strankami in priložnostmi Kakšen je moj IP? Preverite vaš IP naslov s klikom na povezavo. Kabi Home Office Orodja za delo od doma Oblikovanje in izdelava spletne strani Kabi d.o.o. Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo? Več o uporabi piškotkov Strinjam se Ne strinjam se Uporaba piškotkov na naši spletni strani Pravna podlaga Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika. Kaj so piškotki? Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala. Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov.. Zato ločimo različne vrste piškotkov. Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam: Smernice ICO (PDF) 1. Nujno potrebni piškotki Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnosti...). 2. Izkustveni piškotki Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje...). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika. 3. Funkcionalni piškotki Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo...) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani. 4. Oglasni ali ciljani piškotki Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu. Nadzor piškotkov Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brkljalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.

Strinjam se, da moje osebne podatke obdelujete z namenom, da me obveščate o bodočih ponudbah, storitvah, ugodnostih in izboljšavah, in sicer preko e-pošte ali telefonske številke. Inštitut za bioresonanco in regulativno medicino varstvu vaših osebnih podatkov posveča posebno pozornost in skrb. Podrobnejša pravila glede uporabe in obdelave vaših osebnih podatkov si lahko preberete v Pravilniku o zasebnosti. Možnost plačila s kreditnimi karticami Informacije Splošni pogoji Pravilnik zasebnosti Copyright 2018 Inštitut za bioresonanco in regulativno medicino Slovenije, Avtorji facebook twitter youtube linkedin STRINJAM SE Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.

SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA na podlagi Zakona o nepremičninskem posredovanju (Ur.l. RS, št. 72/2006, s spremembami) sprejme naslednje splošne pogoje poslovanja pri posredovanju v prometu z nepremičninami: UVODNE DOLOČBE S Splošnimi pogoji poslovanja pri posredovanju v prometu z nepremičninami (v nadaljevanju: Splošni pogoji) se urejajo pravna razmerja med nepremičninsko družbo in naročiteljem. Splošni pogoji so sestavni del vsake pogodbe o posredovanju, ki jo nepremičninska družba sklene z naročiteljem. Sestavni del vsake pogodbe o posredovanju sta tudi vsakokrat veljavni cenik storitev nepremičninske družbe in kopija zavarovalne police. V primeru, da pogodba o posredovanju vsebuje določila, ki so v nasprotju s temi Splošnimi pogoji, prevladajo določila pogodbe o posredovanju. Nepremičninska družba je sprejela zavezo o spoštovanju Kodeksa dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami, ki ga je dne 30.08.2011 sprejelo Združenje družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS Zbornici za poslovanje z nepremičninami (avgust 2011). 2. POMEN IZRAZOV 2.1. V teh Splošnih pogojih uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: Nepremičninski posrednik je fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugi pravni podlagi, s pridobljeno licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in je vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu. Posredovanje v prometu z nepremičninami pomeni opravljanje registrirane pridobitne dejavnosti posredništva v prometu z nepremičninami, pri čemer posamezni posli posredovanja v prometu z nepremičninami obsegajo vse dejavnosti pri vzpostavljanju stika med naročiteljem in tretjo osebo ter pri pogajanjih in pripravah za sklenitev pogodb, katerih predmet je določena nepremičnina, kot so kupna,prodajna, najemna, zakupna ali druga pogodba za določeno nepremičnino.Naročitelj je fizična ali pravna oseba, ki z nepremičninsko družbo sklene pogodbo o posredovanju, in za katero nepremičninska družba opravlja storitve posredovanja v prometu z nepremičninami. Tretja oseba je oseba, ki jo nepremičninska družba poskuša spraviti v stik z naročiteljem, da bi se z njim pogajala za sklenitev pogodbe, katere predmet je nepremičnina. Naročiteljevi ožji družinski člani so naročiteljev zakonec ali oseba, s katero naročitelj živi v zunajzakonski skupnosti, v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Pogodba o posredovanju je pisna pogodba, ki jo skleneta nepremičninska družba in naročitelj ter s katero se nepremičninska družba zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik naročitelja s tretjo osebo, ki se bosta pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena. Pogodba, katere predmet je nepremičnina, je kupna, prodajna, najemna, zakupna ali druga pogodba za določeno nepremičnino, pri sklenitvi katere posreduje nepremičninska družba. Nepremičnina je v pogodbi o posredovanju opredeljena nepremičnina. 3. STORITVE POSREDOVANJA 3.1. Nepremičninska družba opravlja storitve posredovanja pri: prodaji ali nakupu nepremičnine, oddaji, najemu, zakupu ali drugi pogodbi, katere predmet je nepremičnina. 3.2. V storitvah posredovanja iz točke 3.1, so zajeti zlasti naslednji posli, ki jih nepremičninska družba opravi za: naročitelja, če in kolikor to narekujejo okoliščine posameznega posla: sprejem naročila za posredovanje pri pravnih poslih, katerih predmet je določena nepremičnina, kot so kupna, prodajna, najemna, zakupna ali druga pogodba za določeno nepremičnino; ugotavljanje istovetnosti naročitelja z vpogledom v osebni dokument in javne evidence; pridobivanje kontaktnih informacij o naročitelju za namen spravljanja v stik s tretjo osebo (osebno ime/firma, naslov/sedež, telefon, faks, elektronska pošta, ipd…); pridobivanje osebnih podatkov oz. identifikacijskih podatkov naročitelja ali tretje osebe za pripravo zapisa pogodbe katere predmet je nepremičnina (osebno ime/firma, naslov/sedež, matična, davčna številka, številka osebnega računa oz. transakcijskega računa); priprava pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami z določitvijo obsega storitev posredovanja, predloga višine plačila za posredovanje, pogojev plačila in drugih sestavin v skladu z zakonom, ki ureja nepremičninsko posredovanje; Splošni pogoji poslovanja pri prometu z nepremičninami pojasnilo naročitelju in tretji osebi o tržnih razmerah, pomembnih za določitev cene nepremičnine oziroma najemnine; seznanitev naročitelja in tretje osebe z vsebino predpisov, ki so pomembni za veljavno sklenitev pogodbe, za katero posreduje; seznanitev naročitelja in tretje osebe z višino in vrsto davčnih obveznosti, morebitnih stroškov notarskih opravil, stroškov vpisa v zemljiško knjigo in morebitnih drugih stroškov v zvezi s sklenitvijo pogodbe; ugotovitev dejanskega stanja nepremičnine s skrbnim ogledom nepremičnine; ugotovitev informacijsko – telekomunikacijske in komunalne opremljenosti nepremičnine ter pregled urejenosti okolice in ugotavljanje ostalih značilnosti nepremičnine; ugotovitev pravnega stanja nepremičnine na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in javnih knjig (zlasti zemljiške knjige, zemljiškega katastra, katastra stavb oziroma,če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi, na podlagi listin, ki izkazujejo obstoj lastninske pravice, drugih stvarnih in obligacijskih pravic ter ostalih pravnih dejstev); pisno obveščanje naročitelja in tretjih oseb o očitnih stvarnih napakah ter pravnih napakah, ugotovljenih pri pregledu dejanskega in pravnega stanja nepremičnine; seznanitev naročitelja in tretje osebe s tveganji, ki izhajajo iz neurejenega pravnega stanja nepremičnine, zlasti pravic tretjih oseb na nepremičnini, javnopravnih omejitev ipd.; pripravo ustrezne oglaševalske strategije in izvedbo običajnega oglaševanja nepremičnine; seznanitev tretje osebe z nepremičnino in s ključnimi lastnostmi nepremičnine, organizacija in vodenje ogledov v prisotnosti naročitelja, organizacija sestankov med naročiteljem in tretjo osebo, posredovanje kontaktnih podatkov, ki jih v pogodbi o posredovanju opredeli posameznik, na katerega se podatki nanašajo, tretji osebi oz. naročitelju, kadar oba izkažeta resno zanimanje za pogajanje za sklenitev pogodbe, katere predmet je nepremičnina , sprotna in ažurna telefonska, pisna in spletna komunikacija z naročiteljem in tretjimi osebami in sprotno informiranje naročitelja glede opravljenih storitev posredovanja v prometu z nepremičninami sodelovanje pri pogajanjih za sklenitev pogodbe, za katero nepremičninska družba posreduje. priprava osnutka prodajne ali najemne pogodbe,oz. druge pogodbe , katere predmet je nepremičnina. 3.3. S plačilom za posredovanje se krijejo stroški za opravljanje poslov iz točke 3.2. 3.4. Po pisnem obvestilu Nepremičninske družbe o opravljenem stiku s tretjo osebo, mora naročitelj v roku 3 (treh) delovnih dni od tega obvestila ,Nepremičninsko družbo pisno obvestiti o dejstvu, da ga je predhodno v stik z isto tretjo osebo spravila že konkurenčna (nepremičninska) družba. V nasprotnem primeru se šteje, da je naročitelja v stik s tretjo osebo spravila Nepremičninska družba. 3.5. Smiselno enako, kot to določa točka 3.4 velja v primeru, ko naročitelj sam najde in naveže stik s tretjo osebo. 4. DODATNE STORITVE Nepremičninska družba lahko za naročitelja opravi dodatne storitve, če se o tem dogovorita z naročiteljem v pogodbi o posredovanju ali s posebnim naročilom, ki predstavlja dopolnitev pogodbe o posredovanju. Kot dodatne storitve se štejejo zlasti: zastopanje v postopkih pridobivanja soglasij, dovoljenj in drugih dokumentov, ki so potrebni za sklenitev pogodbe, katere predmet je nepremičnina, organizacija cenitve nepremičnine ; zastopanje v davčnem postopku; urejanje pravnega stanja nepremičnine; priprava in vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov; hramba denarnih sredstev na fiduciarnem računu; hramba listin; Cene dodatnih storitev so določene v vsakokrat veljavnem ceniku nepremičninske družbe. Nepremičninska družba je upravičena do plačila za opravljene dodatne storitve tudi, če Pogodba, katere predmet je nepremičnina, ni bila sklenjena. 5. PLAČILO ZA POSREDOVANJE Višino plačila za posredovanje nepremičninska družba in naročitelj dogovorita s pogodbo o posredovanju. Plačilo za posredovanje v primeru nakupa ali prodaje za isto nepremičnino znaša največ 4% od pogodbene cene. Ta omejitev pa ne velja, kadar je pogodbena vrednost nepremičnine manjša od 10.000,00 EUR. V plačilo za posredovanje ni vračunan davek na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), zato se ob izstavitvi računa plačilo za posredovanje poveča za vrednost DDV. V primeru, da nepremičninska družba katerega posla iz točke 3. teh Splošnih pogojev ne opravi, ker to ni potrebno zaradi okoliščin posameznega primera, ali na izrecno željo naročitelja, naročitelj nima pravice zahtevati znižanja plačila za posredovanje. V plačilo za posredovanje niso vključeni stroški notarskih storitev, davki, sodne in upravne takse, nadomestila za potrdila in dovoljenja, potrebna za veljavno sklenitev pogodbe, ter stroški dodatnih storitev iz točke 4 teh Splošnih pogojev. Nepremičninska družba pridobi pravico do plačila za posredovanje, ko je sklenjena pogodba, pri sklenitvi katere je posredovala. Nepremičninska družba ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pogodbe, katere predmet je nepremičnina. Plačilo za posredovanje nepremičninska družba zaračuna naročitelju na podlagi sklenjene pogodbe o posredovanju. Če je med pogodbenima strankama prodajne, najemne, zakupne ali druge pogodbe za določeno nepremičnino dogovorjeno, da plačilo za posredovanje plačata obe stranki, se znesek iz prejšnjega odstavka razdeli. Nepremičninska družba ima pravico do celotnega plačila tudi, če naročitelj ali tretja oseba pozneje odstopita od že sklenjene Pogodbe, katere predmet je nepremičnina. Nepremičninska družba in naročitelj se dogovorita, da ima nepremičninska družba pravico do plačila za posredovanje tudi, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo, s katero sklene pogodbo, ki je bila predmet posredovanja. Plačilo za posredovanje iz prejšnjega stavka mora temeljiti na že opravljenih poslih in ne sme presegati ene četrtine s pogodbo dogovorjenega plačila za posredovanje. V primeru, če je tretja oseba naročiteljev ožji družinski član, je naročitelj dolžan plačati s pogodbo dogovorjeno plačilo za posredovanje v celoti. Nepremičninska družba ima pravico do plačila za posredovanje tudi v primerih, ko naročitelj oziroma njegov ožji družinski član sklene pogodbo katere predmet je nepremičnina, s tretjo osebo, s katero je naročitelja spravila v stik Nepremičninska družba in je bila ta pogodba sklenjena v šestih mesecih po prenehanju pogodbe o posredovanju. 6. POVRNITEV STROŠKOV Če se stranki s pogodbo o posredovanju izrecno dogovorita, si nepremičninska družba v skladu z drugim odstavkom 848. člena Obligacijskega zakonika lahko pridrži pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so ji nastali v zvezi z opravljanjem storitev posredovanja iz točke 3. Splošnih pogojev, in sicer tudi v primeru, če pogodba, katere predmet je nepremičnina, ni bila sklenjena. 7. VAROVANJE INTERESOV NAROČITELJA IN TRETJE OSEBE Nepremičninska družba mora pri opravljanju storitev posredovanja v prometu z nepremičninami naročitelja na primeren način seznaniti z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za uresničitev naročiteljevih interesov. Nepremičninska družba mora ustrezno varovati tudi interese tretje osebe, ki jo je spravila v stik z naročiteljem zaradi pogajanj o pogodbi, katere predmet je nepremičnina, in ravnati nepristransko, razen kadar na podlagi izrecnega dogovora z naročiteljem zastopa samo naročiteljeve interese. Kadar nepremičninska družba na podlagi dogovora z naročiteljem oziroma investitorjem pri posredovanju zastopa izključno naročiteljeve interese, mora tretjo osebo, s katero je naročitelja spravila v stik, jasno in pisno opozoriti, da nastopa v vlogi zastopnika in ne posrednika. Kadar nepremičninska družba opravlja storitve posredovanja za naročitelja, ki želi ostati anonimen, nepremičninska družba ni zavezana tretji osebi, ki bi z naročiteljem želela skleniti pravni posel, izdati identitete naročitelja vse do sklenitve pogodbe, katere predmet je nepremičnina. 8. FIDUCIARNI RAČUN Nepremičninska družba sme sprejeti od naročnika ali tretje osebe v zvezi z izvedbo pogodbe, katere predmet je nepremičnina, v hrambo denarna sredstva, če ima z banko sklenjeno pogodbo o vodenju fiduciarnega računa in če jo naročitelj ali tretja oseba za to pisno pooblasti. 9. ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZA ŠKODO Nepremičninska družba ima zavarovano poklicno odgovornost za škodo. Zavarovanje krije odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije. Naziv zavarovalnice, številka zavarovalne police ter zavarovalna vsota so navedeni v pogodbi o posredovanju. 10. EKSKLUZIVNA POGODBA O POSREDOVANJU V primeru, da naročitelj in Nepremičninska družba skleneta ekskluzivno pogodbo o posredovanju za določeno nepremičnino , naročitelj v času veljavnosti pogodbe v zvezi z isto nepremičnino ne sme skleniti pogodbe o posredovanju s konkurenčno nepremičninsko družbo ali preko kogarkoli tretjega oglaševati ali prodajati iste nepremičnine. 11. PRENOS STORITEV POSREDOVANJA Nepremičninska družba lahko po dogovoru z naročnikom prenese storitve posredovanja na druge nepremičninske družbe. V primeru prenosa storitev posredovanja na drugo nepremičninsko družbo ostane naročitelj v pogodbenem razmerju le z Nepremičninsko družbo, s katero je sklenil pogodbo o posredovanju, Nepremičninska družba pa mora naročitelju izročiti seznam nepremičninskih družb, na katere prenaša naročilo. 12. DRUGE OBVEZNOSTI NAROČITELJA Naročitelj mora nepremičninski družbi predložiti vso razpoložljivo dokumentacijo, ki se nanaša na nepremičnino, ki je predmet posredovanja (zlasti dokazila o lastništvu, zemljiškoknjižni izpisek,pogodbe, gradbeno dovoljenje, lokacijsko informacijo in vse ostale listine) Naročitelj jamči za resničnost, točnost in popolnost posredovanih podatkov oziroma dokumentacije. Naročitelj mora nemudoma, najkasneje pa v 8 (osmih) dneh od spremembe, pisno obvestiti Nepremičninsko družbo o vsaki spremembi svojih interesov (prodajna cena, datum vseljivosti nepremičnine ipd.) ter o vsaki spremembi dejanskega ali pravnega stanja nepremičnine. Naročitelj bo v primeru, da bo nepremičnino tržil tudi sam ali pri konkurenčnih nepremičninskih družbah, nepremičnino tržil pod enakimi pogoji, kot so dogovorjeni s Pogodbo o posredovanju; Naročitelj bo v primeru, da sam ali s posredovanjem konkurenčne nepremičninske družbe najde tretjo osebo, s katero sklene pogodbo ali predpogodbo, katere predmet je nepremičnina, nemudoma, najkasneje pa v roku 8 (osmih) dni od sklenitve takšne pogodbe oziroma predpogodbe. Nepremičninsko družbo o tem pisno obvestil in ji izročil kopijo te pogodbe. 13. NEPOŠTENA RAVNANJA NAROČITELJA Naročitelj je dolžan povrniti nepremičninski družbi vso škodo, ki nepremičninski družbi nastane zaradi naročiteljeve kršitve pogodbenih obveznost. Kot hujše kršitve pogodbe o posredovanju se štejejo zlasti naslednja naročiteljeva ravnanja: naročitelj nepremičninski družbi brez utemeljenih razlogov onemogoča vodenje ogledov nepremičnine; naročitelj krši dogovor o ekskluzivnosti pogodbe o posredovanju; naročitelj sam ali pri drugih nepremičninskih družbah nepremičnino trži pod ugodnejšimi pogoji, kot so dogovorjeni s pogodbo o posredovanju; naročitelj Nepremičninske družbe ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o sklenitvi pogodbe ali predpogodbe, katere predmet je nepremičnina, s tretjo osebo, ki jo najde sam, ali ji ne izroči ali ne izroči v roku kopije pogodbe, katere predmet je nepremičnina; naročitelj v nasprotju z dobro vero in poštenjem ne pristopi k pogajanjem za sklenitev pogodbe ali brez utemeljenega razloga noče skleniti pogodbe, katere predmet je nepremičnina, s tretjo osebo, s katero ga je v stik spravila Nepremičninska družba; naročitelj posreduje tretjim osebam informacije in podatke, ki so zaupne narave in štejejo kot poslovna skrivnost. 14. PRAVICA DO PRIDOBITVE PODATKOV Nepremičninska družba v primeru, da naročitelj odstopi od pogodbe o posredovanju oziroma ne sklene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, lahko opravi poizvedbe o morebiti sklenjeni pogodbi, katere predmet je nepremičnina. 15. OBVEZNOSTI PO ZAKONU O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJU TERORIZMA Nepremičninska družba je v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma pri sklepanju poslovnih razmerij in transakcijah nad zakonsko predpisanim zneskom ter v drugih primerih, določenih s predpisi, opraviti pregled stranke, ki zajema: ugotavljanje in preverjanje identitete stranke; ugotavljanje dejanskega lastnika stranke, če je stranka pravna oseba; pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po zakonu; redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri Nepremičninski družbi. Naročitelj je seznanjen, da ima nepremičninska družba z namenom izpolnitve svojih obveznosti po prejšnji točki pravico pridobiti in preveriti (tudi z vpogledom v osebni dokument) naslednje osebne podatke stranke in zakonitega zastopnika stranke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčno številko ter številko, vrsto in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta. 16. VARSTVO, OBDELAVA IN UPORABA OSEBNIH IN ZAUPNIH PODATKOV Vse informacije in podatki, ki jih naročitelj pridobi pri Nepremičninski družbi so zaupne narave in štejejo kot poslovna skrivnost, razen informacij in podatkov, ki so javno dostopni. Zaradi izpolnjevanja obveznosti po pogodbi o posredovanju ter obveznosti, ki jih nepremičninski družbi nalaga Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, lahko Nepremičninska družba skladno s predpisi, ki urejajo osebno izkaznico in potne listine vpogleda in prepiše podatke z osebnega dokumenta (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčno številko ter številko vrsto in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta) . Kadar to izrecno narekuje narava posameznega posla (npr. overitev podpisa naročitelja ali tretje osebe ipd…),sme Nepremičninska družba, na podlagi pisne privolitve imetnika iz katere izhaja v naprej določen namen, fotokopirati imetnikov osebni dokument . Nepremičninska družba na foto kopiji osebnega dokumenta označi: da gre za fotokopijo, svoj naziv, izrecno določen namen fotokopiranja, pravno podlago za fotokopiranje – jasno razvidna pisna privolitev imetnika osebnega Dokumenta Nepremičninska družba se zavezuje, da ne bo nadalje kopirala osebnega dokumenta naročitelja. Nepremičninska družba kopije osebnega dokumenta ne sme hraniti v elektronski obliki. Nepremičninska družba se zavezuje k varovanju vseh osebnih podatkov v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Vsi osebni podatki bodo uporabljeni le za namen sklepanja izvajanja, spreminjanja in prekinitve pogodbe o posredovanju, in pogodbe katere predmet je nepremičnina.Za kakršnokoli uporabo osebnih podatkov v druge namene bo nepremičninska družba predhodno pridobila pisno soglasje naročitelja. 17. ČAS TRAJANJA POGODBE in ODPOVED POGODBE Pogodba o posredovanju je sklenjena za določen čas devetih (9) mesecev, razen če se stranki ne dogovorita za krajši čas Po poteku obdobja iz prejšnje točke lahko stranki skleneta novo pogodbo o posredovanju. Pogodba preneha veljati: s potekom časa, z odpovedjo pogodbe o posredovanju, z izpolnitvijo pogodbe o posredovanju in v drugih primerih, ki jih določa zakon. Stranki lahko kadarkoli odpovesta pogodbo o posredovanju, če to ni v nasprotju z dobro vero in poštenjem. Odpoved mora biti podana v pisni obliki. 18. VELJAVNO PRAVO Za presojanje pogodbe o posredovanju in Splošnih pogojev ter za vprašanja, ki jih pogodba o posredovanju in Splošni pogoji ne urejata, se uporablja ta Kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami, ki ga je sprejelo Združenje družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS – Zbornici za poslovanje z nepremičninami in slovensko pravo brez kolizijskih pravil. 19. REŠEVANJE SPOROV Morebitne spore, ki bi izvirali iz te pogodbe o posredovanju ali v zvezi z njo, bosta pogodbeni stranki eševali sporazumno. Če sporazumna rešitev spora ni mogoča, je v primerih, ko gre za pogodbe s potrošniki pristojno Okrajno sodišče v Kranju. Če sporazumna rešitev spora ni mogoča, se v primerih, ko gre za pogodbe med gospodarskimi subjekti, stranki dogovorita, da bo vsako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz te pogodbe ali je z njo v zvezi ali izvira iz njene kršitve, prenehanja ali neveljavnosti, dokončno rešil senat treh arbitrov ali arbiter posameznik, imenovan na podlagi Pravilnika o arbitražnem postopku pred Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije. 20. VELJAVNOST IN OBJAVA SPLOŠNIH POGOJEV Splošni pogoji veljajo do 31.12.2016. Vsakokrat veljavni splošni pogoji so objavljeni v prostorih Nepremičninske družbe, na vidnem mestu in na spletnem naslovu www.maremontirealestate.com. V Kranju, dne: 12.06.2016 Maremonti Real Estate d.o.o. Direktor: Darja Tutta, univ. dipl.oec. Domus Pro d.o.o. Sedež podjetja: Cesta maršala Tita 65, 4270 Jesenice Kontakt +386 (0)40 559 366 +386 (0)40 625 774 info@domuspro.si www.domuspro.si O nas Domus Pro d.o.o., družba za upravljanje nepremičnin in storitve 2018 - 2022 Domus Pro | Piškotki | Pogoji zasebnosti Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.

v posebnih okoliščinah pa tudi izven uradnih ur po predhodnem dogovoru na 04 236 78 50 (klic v času uradnih ur). Včlanitev preko spleta Članstvo v Planinskem društvu Kranj in s tem v Planinski zvezi Slovenije lahko uredite tudi preko spletne strani PZS: https://clanarina.pzs.si Na spletni strani PZS najdete tudi vse ostale informacije v zvezi s članstvom. Članstvo traja od dneva včlanitve do 31. 1. naslednje leto. Člani morajo za neprekinjeno zavarovanje članarino poravnati vsako leto pred iztekom januarja. Pristopna izjava Ob prvi včlanitvi je treba izpolniti in podpisati pristopno izjavo. Obrazec pristopne izjave si lahko prenesete z ene izmed spodnjih povezav, ga natisnete ter ga že izpolnjenega prinesete s seboj. Obrazec je na voljo v naslednjih elektronskih oblikah: PD201 – verzija_ 8 Več o PZS članarini: Prednosti članstva: https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=11 Vrste članstva in cenik: https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=13 Spletna včlanitev: https://clanarina.pzs.si IN članarina je na voljo za društva, ki izvajajo programe za delo z oz. vključujejo v svoje delo osebe s posebnimi potrebami in invalide, ki jim je odvzeta (delno ali v celosti) poslovna sposobnost oz. podaljšana roditeljska pravica. Ta status posamezniki pridobijo z odločbo sodišča. Društva in PZS lahko ob včlanitvi zahtevajo vpogled v odločbo iz katere izhaja odvzeta poslovna sposobnost. Družinski popust se obračuna vsem družinskim članom, kadar članarino plačajo vsi družinski člani sočasno. Za družinske člane se štejejo, poleg staršev, še mladi do vključno 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov, ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (IN) in so člani družine. Za družino se šteje mati, oče in otrok ali mati samohranilka ali oče samohranilec z vsaj enim otrokom. Člani B1 niso upravičeni do družinskega popusta. Družinskega popusta se ne more koristiti zgolj za dve odrasli osebi, ne glede na njun pravno-socialni status. B/člani društev v tujini je vrsta članarine samo za člane zamejskih planinskih društev in drugih društev s sedežem izven Slovenije, ki plačajo prispevek za PZS v višini 15,85 €, ugodnosti so z nekaterimi izjemami enake kot pri članarini B. Tuji državljani, ki so člani slovenskih planinskih društev, imajo z upoštevanjem splošnih pogojev, na voljo vse vrste članarine, razen B/društva v tujini.

Praznični december je tu in pogosto se nam bo zgodilo, da bomo po nakupih, sprehodih in vsem predprazničnem druženju na prostem, domov prišli dodobra premraženi…brrr..Da se boste pogreli v decembrskem stilu, vam priporočamo tale slastni začimbno-sadni punč: Za 4 velike skodelice: 500ml pomarančnega soka 500ml jabolčnega soka 150ml vode dodamo pol čajne žličke mletega ingverja, nageljnove žbice, zvezdasti janež in palčko cimeta, lahko dodamo tudi malo medu.

Državni zbor je potrdil predlog Zakona o oskrbi z električno energijo, ki zadeva tudi obstoječe lastnike in potencialne investitorje v sončne elektrarne. Sedaj je na potezi Državni svet, ki bo odločal o končnem sprejetju zakona. V novem zapisu smo preverili, kakšne so predvidene novosti. Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE) je eden od šestih zakonov, na katere vlada razgrajuje energetski zakon. Največ novosti v predlogu zakona vsebuje povsem novo poglavje o razmerjih elektroenergetskih podjetij s končnimi odjemalci. Poglavje podrobneje ureja že sedaj določene pravice končnih odjemalcev, kot je pravica do proste izbire dobavitelja električne energije, pravica do menjave dobavitelja ali pravica do jasnega in preglednega računa. Blaž Košorok z ministrstva za infrastrukturo je med novostmi izpostavil še pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetske skupnosti državljanov, pravico do pogodbe z dinamično ceno, nadaljevanje uvajanja pametnih števcev, pravico do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo energetske revščine ter dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti. Predlog zakona ZOEE je podprlo 75 poslancev Državnega zbora (DZ), 7 jih je bilo proti. Pomembne novosti ZOEE Predlog ZOEE določa številne pomembne novosti: Sklepanje pogodb z več dobavitelji hkrati Bolj jasno in podrobno so urejene pogodbene pravice končnih odjemalcev in določene posebne pravice gospodinjskih odjemalcev, ki so tudi potrošniki v smislu prava varstva potrošnikov. Ključna novost je, da lahko končni odjemalec pogodbo o odjemu električne energije sklene z več dobavitelji hkrati. Aktivni odjemalci Novost so aktivni odjemalci, odjemalci, ki v omrežje električno energijo tudi oddajajo, lahko pa po potrebi prilagajajo svoj odjem. Ti so sicer obstajali že do sedaj, a je bil njihov položaj le deloma urejen na področju samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov. ZOEE odslej celostno ne glede na izvor električne energije ureja aktivne odjemalce. Ti odjemalci lahko brez nesorazmernih ali diskriminatornih zahtev vstopajo na trg, zanje pa ne veljajo nesorazmerne omrežnine. Sklepanje pogodb z dinamičnimi cenami Kot novost se uvaja pravica do sklenitve pogodbe z dinamičnimi cenami, torej cenami, ki se sproti prilagajajo trgu. Takšno pogodbo lahko zahteva vsak končni odjemalec, ki ima nameščen napredni števec. Pogodbe z dinamičnimi cenami pa mora zagotoviti dobavitelj, ki ima sklenjene pogodbe o dobavi električne energije z več kot sto tisoč končnimi odjemalci. Zakona tudi varuje končne odjemalce, saj jih mora dobavitelj pred sklenitvijo take pogodbe v celoti seznaniti s priložnostmi, stroški in tveganji pogodb z dinamičnimi cenami električne energije. Tukaj najdete celotno besedilo predloga ZOEE, ki ko po sprejetju v DZ čaka še potrditev v DS. Samooskrba je korak v pravo smer Sončna elektrarna je zanesljiva in trajnostna rešitev, ki pripomore k samooskrbi in neodvisnosti od dobave z električno energijo. Številne možnosti, ki jih prinaša nov predlog zakona, bi lastnikom in bodočim investitorjem, poenostavile pot do uresničitve samooskrbe. Kar je v času energetske krize, kot smo ji priča, še posebej dobrodošlo. Smo torej še en korak bližje sprejetju novega Zakona oskrbe z električno energijo. Sedaj je na potezi Državni svet, ki bo odločal o njegovem končnem sprejetju. Dodaj odgovor Prekliči odgovor Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja Komentar * Ime * E-pošta * Spletišče Shrani moje ime, e-pošto in spletišče v ta brskalnik za naslednjič, ko komentiram. Zadnje objave Manj administrativnih ovir in razširitev razpoložljivih površin za sončne elektrarne? Subvencije za sončne elektrarne – kaj je novega? Koliko elektrike proizvede sončna elektrarna? Sončna elektrarna ravna streha Smo kljub rekordni rasti OVE, zamudili priložnost za zeleno prihodnost? Moja elektrarna Sončne elektrarne Solarni nadstreški Toplotne črpalke Hranilniki info@moja-elektrarna.si 080 23 90 O nas Blog Pogoji poslovanja Enertec d.o.o. Ulica borcev 58 SI-2000 Maribor Sončna prihodnost v vaš nabiralnik! PRIJAVA Strinjam se z pogoji poslovanja. © Moja elektrarna 2017 / Vse pravice pridržane. Piškotke uporabljamo za zagotavljanje najboljše izkušnje na naši spletni strani. Več o piškotkih, ki jih uporabljamo, lahko izveste ali jih izključite na NASTAVITVAH. Sprejmi Zavrni Close GDPR Cookie Settings Pregled zasebnosti Nujno potrebni Piškotki za spremljanje statistike Piškotki za oglaševanje in profiliranje uporabnikov Poganja ga GDPR Cookie Compliance Pregled zasebnosti Spletna stran moja-elektrarna.si uporablja spletne piškotke, da bi Vam zagotovili kar najboljšo izkušnjo pri pregledovanju naših spletnih vsebin in naročanju storitev. Z njimi lahko izboljšamo kakovost naše spletne strani, ki je brez uporabe piškotkov ne bi mogli nuditi. Nujno potrebni Zahtevani piškotki omogočajo osnovne funkcije, kot so navigacija po spletišču in dostop do posebnih delov spletišča. Enable or Disable Cookies Spletna stran brez teh piškotkov uporabniku ne zagotavlja polnega delovanja. Sem uvrščamo tudi piškotke, namenjene prilagoditvi obnašanja ali izgleda spletnega mesta. Piškotki za spremljanje statistike Piškotki za statistiko anonimno zbirajo in javljajo informacije lastnikom spletnih mest. S tem jim pomagajo razumeti, kako obiskovalci uporabljajo spletno stran, in na podlagi teh informacij izboljšati uporabniško izkušnjo. Enable or Disable Cookies Najprej omogočite strogo potrebne piškotke, da bomo lahko shranili vaše nastavitve! Piškotki za oglaševanje in profiliranje uporabnikov Piškotki za trženje anonimno zbirajo podatke o vaših obiskih spletnih strani. Uporabljajo jih oglaševalci, da vam prikazujejo oglase, ki so ustreznejši in zanimivejši za vas. Uporabljajo se tudi za preprečevanje prikazovanja oglasov, ki jih je uporabnik že videl.

Marjana Marič o tem, kako ji je covid-19 preprečil potovanja ter o tem, zakaj se ji zdi slovenski košček zemlje eden najlepših. Turistični delavci v Pomurju z obiskom turistov zadovoljni. Preverite, koliko bonov je bilo unovčenih v posameznih občinah Slovenski turizem rešujejo domači gostje in turistični boni. To opažajo tudi v Pomurju, kjer so turistične zmogljivosti trenutno skoraj stoodstotno zasedene, to pa ugodno vpliva tudi na druge akterje v turizmu. Unovčenih za 40,2 milijona evrov turističnih bonov Turistične bone je do ponedeljka deloma ali v celoti koristilo 292.561 upravičencev, s tem pa se je v turistični sektor steklo 40,2 milijona evrov, so pojasnili na Finančni upravi RS (Furs). Skupaj je država sicer razdelila za 345 milijonov evrov turističnih bonov, ki jih je mogoče koristiti od 19. junija do najpozneje 31. decembra. Zdaj se polnijo že turistične kmetije in apartmaji Konec julija je v Pomurju zasedenost turističnih zmogljivosti skoraj stoodstotna, daleč največ turističnih bonov pa so unovčili v občini Moravske Toplice, ki zaostaja le za Portorožem in Izolo, poroča danes STA. Zelo dobra zasedenost turističnih zmogljivosti se v Pomurju obeta tudi v avgustu. Nabor turističnih nastanitev, kjer lahko unovčimo turistične vavčerje, je razširjen Prebivalci Slovenije so doslej unovčili 100.000 turističnih bonov v skupni vrednosti 13,5 milijona evrov, je sporočila Finančna uprava RS (FURS). Gre za pomoč, ki jo je turističnemu gospodarstvu v luči epidemije covida-19 prek prebivalstva namenila vlada. V Zadru bo na turiste pazil tudi policist iz Gornjih Petrovec Na Hrvaškem bodo med 16. julijem in 17. avgustom 2020 svoje delo opravljali trije slovenski policisti, ki bodo v pomoč slovenskim turistom. S turističnimi boni v nekaj urah opravljenih 250 rezervacij V receptorskem portalu za unovčevanje turističnih bonov je bilo do 14. ure opravljenih 250 rezervacij, so za STA povedali v Finančni upravi RS (Furs). Odzval se je tudi minister za gospodarstvo. Zjutraj že izvedena prva rezervacija turističnega bona Receptorski portal za unovčevanje turističnih bonov od sinoči že deluje, danes zjutraj pa je bila pri enem od turističnem ponudniku že izvedena prva rezervacija bona, so sporočili iz Finančne uprave RS (Furs). Pomurske terme se počasi polnijo Kmalu bosta prve kopalce sprejeli tudi letni kopališči v Ljutomeru in Murski Soboti. Želja, da bi RIS Dvorec Rakičan še bolj zaživel Da bi Dvorec postal bolj prepoznaven in bi pritegnil še več obiskovalcev so se vključili v mrežo živih gradov, ki povezuje slovenske in hrvaške gradove, leži pa tudi ob čezmejni cesti, ki povezuje avstrijske, slovenske in tudi hrvaške gradove. Pridobitve, aktivnosti in načrte za naprej so direktor RIS Dvorca Rakičan Robert Celec, Natalija Cigut in Katarina Jerebic predstavili v nedavno obnovljeni in rekonstruirani večnamenski dvorani Živa. Prejšnja stran 1 2 ... 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Naslednja stran Aktualno Črna kronika Šport Popularno Fotogalerije Akcije in nagradne igre Tiskane izdaje Dogodki Fotogalerija Horoskop O podjetju Oglaševanje Naročnine, mali oglasi, zahvale in spomini Uredništvo Splošni pogoji Dovoljenje za obdelavo podatkov Uporaba piškotkov Pravila komentiranja Splošni pogoji akcije »Bodi moder, naroči Vestnik zdaj!« Volitve 2022 Vestnikovo žrebanje za sočne nagrade

Zataknitev v žebelj je pogosta vrsta nesreče. Lahko se zgodi, ko razstavljate preostanek stavbe, dokler ne stopite na žeblje, ki so raztreseni po ulici. Vbodne rane na nohtih so boleče, še posebej, če je rana globoka. Ta učinek vboda bo tudi še bolj nevaren, če je žebelj, ki vas je preluknjal, zarjavel. To lahko povzroči tetanus. Prepričajte se, da poznate tehnike prve pomoči za zdravljenje te vrste ran. Tukaj je nekaj metod, ki jih lahko uporabite. Kaj je prva pomoč, če vas zadene žebelj? Umivanje rok Preden se dotaknete rane na nohtu, si morate umiti roke s toplo vodo in milom vsaj 20 sekund, da preprečite prenos bakterij iz rok v rano. Po tem posušite roke s čisto krpo. Ustavite krvavitev Vse vbodne rane ne krvavijo, če rana krvavi, rahlo pritiskajte na rano, da ustavite krvavitev in sprožite krvne strdke. Ne pritiskajte premočno, saj lahko to poslabša bolečino in krvavitev. Očistite rano Najpomembnejša stvar pri prvi pomoči pri vbodu nohta je čiščenje vbodne rane, da preprečimo okužbo. Najprej očistite rano s čisto tekočo vodo približno pet do 10 minut, da odstranite umazanijo iz rane. Če ga je težko odstraniti, lahko uporabite pinceto, ki ste jo očistili z alkoholom, da odstranite umazanijo iz rane. Nato rano nežno očistite z vodo, milom in krpo. Nanesite antibiotično kremo Ko se rana posuši, nanesite tanko plast antibiotične kreme, kot je neosporin, da preprečite okužbo. Pokrijte rano Vbodno rano nohta pokrijte s čistim povojem in povoj vedno zamenjajte vsaj enkrat na dan. Pustite, da se krvavitev iz rane najprej ustavi, preden jo pokrijete s povojem. Po kopanju je najbolje zamenjati povoj. Ko ste opravili prvo pomoč, morate še vedno spremljati rano, da jo ne prebode žebelj, da se zaščitite pred okužbo s tetanusom, kožo, sklepi ali kostmi. Simptomi okužbe se lahko pojavijo v dveh dneh ali 14 dneh po vbodu z nohtom. Pravilna in pravočasna prva pomoč vam lahko prepreči smrtonosno okužbo. Vbode nohtov, ki jih pravilno ravnamo, se zacelijo same in pustijo brazgotino le, če je noht globok. Na splošno bo bolečina zaradi preboda nohta popustila, ko se rana zaceli. Rane na nohtih se lahko zacelijo v približno dveh dneh do dveh tednih, odvisno od globine rane. Če je bolečina neznosna, lahko vzamete zdravila proti bolečinam, kot sta naproksen natrijev ali ibuprofen. Ali je treba cepivo proti tetanusu dati ob vbodu nohta? Če pravilno sledite urniku cepljenja, vam ni treba skrbeti za tetanus. Če pa je vaš status imunizacije nejasen, lahko pozabljeno cepljenje proti tetanusu prejmete v 48 urah po vbodu nohta. Popolno cepljenje proti tetanusu je sestavljeno iz petih odmerkov cepiva. Teh pet odmerkov vas lahko dolgoročno zaščiti pred tetanusom. Če niste bili cepljeni, niste bili cepljeni proti tetanusu v zadnjih petih letih ali niste dokončali cepljenja, se boste morali cepiti proti tetanusu. Kdaj morate iti k zdravniku? Obiščite zdravnika, če se pojavijo znaki okužbe, kot so oteklina, zvišana telesna temperatura ali mrzlica, povečana bolečina, izcedek iz rane ali ranica, ki je topla in rdeča. Še vedno morate obiskati zdravnika, če se je krvavitev iz rane ustavila, je žebelj preboden zelo globoko, ne morete odstraniti nohta ali drugega predmeta iz rane, imate poškodbo kosti ali niste. imela cepivo proti tetanusu. Seveda se morate zavedati simptomov tenatusa v obliki: Težave pri požiranju. Telesni krči, ki trajajo nekaj minut. Težave pri požiranju. Trebušne mišice postanejo trde. Krč ali togost v čeljusti. Če opazite simptome okužbe ali tetanusa ali imate zgoraj navedena stanja, se nemudoma posvetujte z zdravnikom za ustrezen pregled in zdravljenje. Pravilno in hitro ravnanje vam lahko prepreči nevarnejše zaplete.

VITRA je od leta 2000 eden večjih koordinatorjev nacionalnega projekta Tedna vseživljenjskega učenja (TVU), ki ga v Sloveniji izvaja Andragoški center Slovenije (ACS). Koordinatorji TVU (Vitra je pobudnik) imamo v mreži primarno nalogo za vzpostavitev in razvoj svoje mreže t.i. podizvajalcev s katerimi oblikujemo prireditve v TVU. Naša mreža šteje v povprečju 50 izvajalcev. To so predstavniki javnih izobraževalnih ustanov (OŠ, vrtci), regijski park, javni park Snežnik, zasebnih ustanov (medgeneracijski center, kulturna in okoljska društva), turistične kmetije, posamezniki, .... V prijavi projekta MILO smo med Cilji projekta izpostavili mednarodno komponento ter učenje na izvoru (Anglija je začetnik TVU). Učinek projekta na 8 udeležencev pa smo razdelili na pet stopenj. To je osebna, lokalna, regionalna, nacionalna in mednarodna. V vsaki bomo merili rezultate uspešnosti. Mednarodno Izobraževanje za Lokalne Organizacije—MILO Naše delo Vstop Projektno delo Pišite nam Prijavnice Aktualne novice Izobraževanje Nacionalni pojekti Mednarodni projekti Arhiv Enoletni projekt MILO (Mednarodno Izobraževanje za Lokalne Organizacije) sledi primarnemu poslanstvu vseživljenjskega učenja na lokalni ravni. Na vseh treh stebrih trajnostnega razvoja temelji družbeno razvojna strategija Slovenije. Z vseživljenjskim učenjem je mogoče doseči vse tri cilje: razvoj osebnosti, socialna kohezija in gospodarski napredek. Odgovornost države je, da omogoči ljudem izobraževanje in učenje vse življenje. Vseživljenjsko učenje nam omogoča sledenje vedno hitrejših sprememb na vseh področjih življenja. Kulturna in jezikovna priprava V soboto, 9. decembra 2017 je skupina imela jezikovno in kulturno pripravo na mednarodno izmenjavo. Izvedli smo jo s partnersko organizacijo Jezikovno šolo Athena v Postojni. Udeleženci so obnovili angleški pogovorni jezik, podrobneje spoznali Škotsko, kjer bo potekala izmenjava in si razdelili vloge, ki jih bodo kot posamezniki opravljali v tujini. Celodnevna delavnica je potekala v prijetnem in sproščujočem vzdušju.

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je bil v četrtek, 27. maja gost 4. mreže radijskih postaj. S predsednikom se je o aktualnih domačih in mednarodnih vprašanjih pogovarjal Aleš Gulič z Radia Trbovlje. Pogovor predsednika dr. Drnovška za 4. mrežo radijskih postaj Aleš Gulič: Gospod dr. Janez Drnovšek, najprej lep pozdrav v imenu vseh naših poslušalk in poslušalcev. Začnimo kar z vašimi znamenitimi pogovori, zdaj jih je bilo že šest. Ljudje kar dosti vedo o tem. Šesti pogovor je pokazal, kako nihamo Slovenci med nekim optimizmom ob prihajanju v Evropo in med pesimizmom. Tudi trinajst let samostojnosti je že dalo določene izkušnje. Kako ste vi doživljali to šesto srečanje? Dr. Janez Drnovšek: Lepo pozdravljeni. Šesti pogovor o prihodnosti je bil namenjen izmenjavi mnenj o stanju slovenske demokracije trinajst let po osamosvojitvi. Mislim, da je bila razprava precej pestra, dokaj zanimiva. Nasploh je smisel teh pogovorov, v tem, da se soočajo ljudje tako iz akademskega sveta kot iz politike in to iz različnih bregov, da se pogovarjajo ljudje, ki se običajno ne. To je nekakšna komunikacija, ki je že zaradi tega zanimiva. Res je, da so potem tudi razprave, ugotovitve in ocene različne, od bolj optimističnih do bolj pesimističnih. Nekateri so bili bolj skeptični, kar se tiče naše demokracije, češ da stvari še ne gredo najbolje, medtem ko so drugi bolj pozitivni. V mednarodnih primerjavah naš sistem očitno dobro deluje. Izraženih je bilo kar nekaj kritik, tudi na medijski prostor. Na vpliv, ki jih mediji lahko imajo na politiko. In na vpliv na same medije. Nanje lahko vpliva navsezadnje politika sama ali pa gospodarstvo, skratka lastniki ali oglaševalci, ki so tudi lahko v nekih povezavah s politiko in lahko potem skupaj zasledujejo kakšne cilje. Slišali smo tudi to, da mediji niso dovolj samostojni in objektivni. O tem je bilo kar nekaj razprav. Mislim, da ocena slovenske demokracije ne more biti ne črna ne bela, ampak je vedno nekaj vmes. Nekatere stvari delujejo bolje od drugih, nekateri jih vidijo bolj optimistično. Mislim, da bo vedno tako. Tisti, ki so bili do sedaj manj uspešni v politični tekmi, so bolj pesimistični in običajno na stvari gledajo bolj s črne plati. Ko bodo enkrat zmagali na volitvah, bo verjetno tudi njihov pogled na demokracijo drugačen. Aleš Gulič: O tem malo kasneje. Na teh pogovorih je bilo tudi nekaj očitkov oziroma pomislekov v zvezi s pravno državo. Da naša država še ni dovolj pravna in da je zaupanje ljudi do teh institucij manjše, kot bi lahko bilo. Dr. Janez Drnovšek: Stanje v pravosodnem sistemu je bilo kar precej izpostavljeno v teh naših pogovorih. Nekateri pravosodje ocenjujejo kot tisto najbolj šibko točko delovanja demokracije pri nas. Zato resno razmišljam o tem, da bi bilo prav stanje pravne države in prihodnji izzivi v pravosodju, posebna tema teh naših Pogovorov o prihodnosti. Res je, da imajo državljanke in državljani pravico do pravičnega sojenja v nekem doglednem času, mi pa se soočamo z zaostanki. Včasih je problematičen videz o tem, da pravosodje ni učinkovito, da prepočasi prihaja do sodb oziroma do njih sploh ne prihaja. Seveda je to zelo pomemben vidik. Ljudje morajo imeti občutek, morajo biti prepričani v to, da pravna država deluje, da deluje za vse enako. In mislim, da se pravosodje tega vedno bolj zaveda. Ne samo pravosodje v ožjem smislu, tudi organi pregona, policija, kriminalisti, tožilstvo in naprej vsa različna sodišča. In mislim, da se kar resno trudijo in da vlagajo precej energije v to. Zaostankov pa se je v času od osamosvojitve kar precej nabralo. V obrambo pravosodju moram reči, da se je tudi pravosodje težko prilagajalo, ker smo vzpostavili toliko novih zakonov. Nova država je terjala na stotine novih zakonov, lastnih zakonov. Sedaj smo postali člani Evropske unije. EU ima spet svoj pravni red in celotno zakonodajo smo morali prilagoditi. Skratka pravosodje je do sedaj živelo v nekem stalnem spreminjanju. Pravosodje ob spreminjanju zakonodaje in načinov delovanja, pravzaprav ni imelo možnosti, da se ustali in da vzpostavi neko stalno prakso. Računam, da bo zdaj bolje, da so se bodo vzpostavili bolj trdni, stalni okviri pravnega sistema. Pa še nekaj je, na kar bi rad opozoril ob tem. Ko na veliko kritiziramo pravosodje. moramo biti v teh svojih kritikah tudi pazljivi. Ne smemo izvajati prehud ali preveč kritičen pritisk na pravosodje, na nek način terjati rezultate za vsako ceno. Takole bom rekel - četudi rezultat pride nekoliko pozneje je to še vedno bolje, kot pa, da se obsodi nekoga, ki je nedolžen. Slabo je, če nekdo ni obsojen, še hujše pa bi bilo, če bi se ob tem hitenju in pritiskom, s katerimi bi želeli pokazati, da pravosodje, kriminalisti in policija delujejo, nekoga obsodili po krivici. To je ena izmed temeljnih ugotovitev tudi pravosodij s stoletno tradicijo in mislim, da pri nas tega ne smemo zanemariti. Aleš Gulič: Ena od zadev, ki nas pravzaprav kar naprej spremlja, je razvoj slovenske demokracije. Kultura v demokratičnih odnosih, v demokratičnih razmerah, pri tem mislim tudi na politično kulturo, pa na kulturo politikov. Se vam zdi, da je mogoče vendarle preveč tega neakademskega prepiranja, se pravi kar sovraštva, gojenja nasprotovanj, nagajanj, nalašč nasprotovanj, destruktivnih potez? Dr. Janez Drnovšek: Mislim, da je tega preveč. Zame je nivo političnega dialoga pomemben. In lahko imamo drugačno mnenje od političnega nasprotnika, ampak zaradi tega še ni potrebno neko sovraštvo. Ni potreben nek nizek nivo dialoga, zmerjanje ali celo poskusi, da se političnega nasprotnika tako ali drugače očrni. Demokracija to ni, ali naj ne bi to bila. V demokraciji primerjamo različne poglede in programe ter pristope do reševanja problemov v državi. Normalno je, da imajo skupine ljudi različne poglede in različne pristope. Ampak, zdi se mi prav, da jih tudi med sabo nekako rešujejo v nekem povsem normalnem dialogu, ob medsebojnem spoštovanju. In zdi se mi, da včasih naša demokracija tukaj malo zaide. Tudi v preteklih recimo desetih, trinajstih letih, smo večkrat prišli v takšna bolj zaostrena obdobja. Ko sem bil še predsednik vlade sem se velikokrat znašel v takšnih obdobjih. Ampak potem nam je uspelo nekako izplavati iz tega in spet dvigniti politični dialog na višji nivo. Tudi na neko večje medsebojno spoštovanje in na pogovor o temah, ki so pomembne za državo med vlado in opozicijo. Pogovarjali smo se najpomembnejših temah in tudi večkrat našli skupne rešitve. Navsezadnje je celotni evropski proces potekal v tem vzdušju, v ključnih zadevah sta se znali vlada in opozicija vedno tudi sporazumeti. V zadnjem času ta nivo morda spet pada in verjetno je to pogojeno tudi z bližajočimi se volitvami. Mislim, da bi ne glede na volitve, morali obdržati nek višji nivo komunikacije.Ga enostavno sprejeti v svojo kulturo in vzpostaviti nek standard komuniciranja in demokracije v Sloveniji. Pričakujem in upam, da bo to obdobje večje polarizacije, večjih napetosti minilo in da v nadaljevanju mostovi - kot bi kdo rekel – ne bodo tako podrti, da ne bi mogli vzpostaviti nekega konstruktivnega dialoga. Takrat, kadar je to za državo potrebno, nujno. Aleš Gulič: Polarizacija med strankami pred volitvami je nekaj povsem normalnega. Se že ve datum volitev? Dr. Janez Drnovšek: Formalno še ne. Volitve razpiše predsednik države v nekem roku, približno v dvomesečni možni variaciji. Tako kot stvari stojijo in glede na roke izpred štirih let ocenjujem, da bodo volitve v začetku oktobra. Aleš Gulič: Ostala sva pri polarizaciji. Ni samo ta polarizacija, ki se na nek način goji za to, da vsak dobi, kolikor zmore. Polarizacija je tudi med prebivalstvom, zdaj se morda socialne razlike večajo, srednji sloj na nek način beži ali v čisti proletariat, medtem ko je na drugi strani precej bogatih Tudi to je nevarno, to ni povsem evropska krivulja, recimo delitve vseh dobrin, ki jih imamo. Dr. Janez Drnovšek: Res je. To je eden izmed večjih problemov, izpostavljen je bil tudi na tem našem posvetu. Razlike v tržnem sistemu so pravzaprav nujne, normalne. Problem je, če so razlike prevelike, in še večji problem je, če ljudje dobijo občutek, da razlike v dohodkih niso odvisne od nekega ali dela ali od nekega dejanskega uspeha, podjetnosti. Skratka, zelo hud problem je, če del državljanov dobi občutek, da pravila igre niso poštena, ali da jih nekateri ves čas izkoriščajo ali pa obidejo nekako svojo korist. To se mi zdi eno izmed najbolj ključnih vprašanj delovanja sodobne države. Ne samo Slovenije, ampak prav vseh držav v tem svetu. Mislim, da prav nikjer še nimajo pravega odgovora na to vprašanje. Drugje so razlike še večje kot pri nas, tudi če pogledamo tranzicijske države, kjer se tržno gospodarstvo in demokracija na novo vzpostavlja. Mislim, da so povsod v nekdanjih socialističnih državah nastale razlike, ki so še precej večje, kot so recimo v Sloveniji. Da ne govorimo o ostalih kapitalističnih državah. Tam so te razlike tudi znane, čeprav je med njimi tudi velika razlika in ponekod uspevajo držati pravzaprav nekako bolj sprejemljive okvire, drugod pa manj. Mislim, da se bomo morali s tem še zelo veliko ukvarjati in se o tem resno pogovarjati. Namreč s tem, da smo prevzeli demokratični tržni sistem, ne pomeni, da smo kratko malo prevzeli nujnost, da morajo biti sedaj tukaj neke velike socialne razlike. Če so prevelike in če obstaja občutek pri delu državljanov, da so te razlike neupravičene, potem država ne deluje dobro. Demokracija ne deluje dobro in je treba najti neke korekcijske mehanizme, načine, kako to popraviti. To bo proces stalnega dogovarjanja, navsezadnje tečejo stalni pogovori med delodajalci med sindikati, tudi vlada je vključena v ta proces. Po drugi strani država lahko vpliva preko davčne politike. Pri nas so obdavčitve kar visoke za visoke dohodke. Obdavčitve so pri nas višje kot pri večini drugih evropskih držav. Kljub vsemu je očitno občutek, da obstajajo in da še vedno prihaja do neupravičenih razlik, prelahkih zaslužkov pri delu ljudi, državljanov, ki so morda našli neke luknje v našem sistemu, ki se je postopno vzpostavljal. Postopno pa se tudi te luknje zapirajo. To je nek proces, neka naloga, na katero ne smemo pozabiti, če ne želimo, da bomo v nekem trenutku ugotovili, da v majhni državi, kot je Slovenija, kjer se skoraj vsi med sabo poznamo, obstajajo prehude razlike. Da so se zaradi tega tudi odnosi poslabšali in še kaj. To je resno vprašanje in mislim, da smo mu dali tudi takšen pomen na našem pogovoru. Aleš Gulič: Pravite, Slovenci se med sabo vsi poznamo, vsi imamo nekje sorodnike, sošolce in tako naprej. To je pravzaprav prava podstava za klientelizem, o katerem se veliko govori, ampak čisto tako pa tudi ni, da bi pa vsak stik vendarle že bil nevaren za, ne vem, etičen odnos do tega, kar se počne. Dr. Janez Drnovšek: Seveda ne. Res je, da se v majhni družbi, državi, po eni strani morda lažje pride do kakšnega klientelizema. Po drugi strani pa je še bolj nesprejemljiv, ker bi manjše države morale biti izrazito kohezivne, če želijo ljudje med sabo živeti v nekih konstruktivnih odnosih in to terja tudi veliko pazljivost. Pri tem bi opozoril na to, da so pa pretiravanja, kot običajno, tudi v tem primeru škodljiva. Če bi zdaj začeli kar vse po vrsti sumničiti in ugotavljati, da vsak, ki je kakor koli s kom v sorodstvu, da je to že nek klientelizem ali neko nekorektno delovanje in neko izkoriščanje, bi s tem najbrž marsikomu naredili krivico. Pri nas se kljub vsemu, kot ste sami rekli, skoraj vsi poznajo in slej ko prej nekako trčijo drug na drugega. Pri tem se mi zdi zelo pomembno, da gradimo zavest, neko vrednoto poštenih in korektnih delovanj in medsebojnih odnosov. To se mi zdi najpomembnejše, bolj pomembno kot prisila in vzpostavitev različnih nadzornih mehanizmov, čeprav so tudi ti pomembni. Slovenci bi morali v marsičem slediti skandinavskim državam. Zlasti v teh vprašanjih. Tam je najmanj korupcije, najmanj klientelizma. Ljudje so nekako vgradili vase kulturo obnašanja, da enostavno ne sprejemajo takih stvari, ne sprejemajo podkupovanja, zato se jim to zdi nekaj povsem nepredstavljivega. Če se nekomu ponudi podkupnina, jo bo zavrnil in bo storil še kaj več. Skratka treba je vgraditi v zavest, da je to nesprejemljivo obnašanje, nesprejemljivo ravnanje. To bo najbolj učinkovita varovalka, veliko boljša kot to, da smo v stalnem sistemu sumničenja vsakega in v stalnem preganjanju drug drugega. To bi vodilo v majhni državi, kot je Slovenija, tudi v zelo slabo situacijo. Še enkrat ponavljam, kot vedno, tudi tu je pomembna prava mera, torej prava mera nadzora, še zlasti pa pomembna tista nujna mera vrednot zavesti o poštenosti in korektnosti delovanja. Aleš Gulič: Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, poslušate program 4. mreže radijskih postaj, danes program KUM studia Radia Trbovlje. Pogovarjamo se s predsednikom Republike Slovenije dr. Janezom Drnovškom. V prvem delu smo pogledali Slovenijo bolj v globino, ne toliko v širino in višino, zdaj gremo po svetu. Tudi svet ni enoten, vemo, kaj se je zakuhalo z iraško krizo. Pozna se ko hodiš po kakšnih arabskih, islamskih četrtih evropskih velikih mest, in ni več tako, kot je bilo pred leti. Nezaupanja je veliko. O nezaupanju sva že prej govorila. V mednarodnih odnosih je nezaupanje še hujša reč, najbrž. Dr. Janez Drnovšek: Res je, nezaupanja je precej in marsikdo ima najbrž danes občutek, da so se odnosi v svetu poslabšali, da se je situacija zaostrila. Navsezadnje ni več občutka, da bi se dalo tako povsem mirno in varno potovati po svetu. Teroristična grožnja je povsod in zadeve v Iraku se močno zaostrujejo. Teroristična grožnja ni manjša, ampak je prej večja, kot je bila pred to vojno. Veliko vprašanje ostaja, kako bo svet našel neko ravnotežje in kako bo znal urediti vprašanja, odnos med islamom in med ostalimi, če tako rečem. V tem trenutku je verjetno najbolj izpostavljen islamski fundamentalizem, po drugi strani pa politika, ki jo zlasti ZDA vodijo kot obrambo pred takšno grožnjo, obrambo pred terorizmom in islamskim fundamentalizmom, je spet takšna politika, ki - vsaj zaenkrat tako kaže - izziva potem še več terorizma in še več pravzaprav neke napetosti, nekega sovraštva in pa navsezadnje čedalje globljo razpoko med civilizacijami. To zadeva tudi Evropo in tudi nas, v Evropi poizkušamo najti tudi drugačne odgovore, ne samo vojaške. Pomemben je dialog med civilizacijami, tudi dialog z islamskim svetom. Pomembno je ustvarjanje občutka, da so odnosi v svetu vsaj približno lahko pošteni in korektni. Recimo, da ima del sveta stalno občutke, da je zapostavljen, da je izkoriščan, da se veliki zahodni svet obnaša do njega arogantno, potem bo lahko to naprej vodilo v takšne odgovore kot je terorizem. Dokler ne bo rešitve za vprašanje Bližnjega vzhoda, vsaj približno poštene rešitve, bo že sama kriza generirala nove napetosti in novi terorizem. Irak je v tem trenutku to nekako še potenciral in obstajajo še druga krizna žarišča in tudi potencialna nova žarišča v svetu. Tako da svet res ni preveč prijazen, lahko bi rekel, da so odnosi precej težavni v tem trenutku in pred nami je, ne samo pred Slovenijo, ampak tudi Evropsko unijo, precej izzivov v prihodnjih letih. Aleš Gulič: Terorizem se naleplja zdaj že pravzaprav tako po dolgem in počez. Že če pogledamo hišo, v kateri sva, na Erjavčevi, tukaj spredaj sta dva idilična ginka, notri pa drug režim, več nadzora, več nevarnosti, več nezaupanja. Dr. Janez Drnovšek: Res je zdaj več nadzora povsod, ker je teroristična nevarnost realna. Bilo bi nesmiselno zapirati si oči pred tem in reči, to se lahko zgodi samo drugim, nam pa ne. Lahko se zgodi pravzaprav povsod. Pomembno je imeti odprte oči in tudi izvajati nujne varnostne ukrepe. Po drugi strani pa je treba iskati še kaj več, skušati iskati nekaj, kar človeštvo počne že od začetka. Vzdrževati neke čimbolj vzdržne medsebojne odnose, čimbolj pravične medsebojne odnose v svetu. Morda je to celo preveč iluzorno, morda jih v dogledni prihodnosti ne more biti, mislim pa, da le moramo težiti k temu in iskati rešitve za obstoječe probleme. Naredili smo kar precej, navsezadnje prav v Evropi. Evropa je svoje stoletne probleme in pa medsebojne vojne razrešila z združitvijo, kar je pravzaprav zelo poseben način reševanja problemov. Med sabo je vzpostavila neke odnose, ki temeljijo na zaupanju, institucije skupnega delovanja naj bi preprečevale konflikte in nove nevarnosti, nevarnosti vojn navsezadnje. Takšen model in takšen pristop bomo skušali prenesti čim širše, tudi drugod po svetu in v tem vidim tudi posebno vlogo, posebno nalogo EU. Ne bo svetovni žandar, ne bo vojaška velesila, to vlogo imajo zdaj predvsem ZDA. Mislim, da mora Evropa iskati svoje odgovore drugje, bo uspešna, gospodarsko uspešna, ampak mislim, da mora iskati rešitve tudi za tiste dele sveta, ki so manj uspešni, za revni del sveta in s tem zmanjševati napetosti. Navsezadnje bo Evropa iskala rešitve tudi za zaščito in varovanje okolja, navsezadnje to postaja resna grožnja za človeštvo. Do sedaj se je pokazalo, da je EU najbolj dovzetna in se najbolj zaveda teh težav, bolj kot ZDA in ostali deli sveta. Če pogledava v svetovnem merilu, kako zmanjševati različne nevarnosti, ki prežijo na nas in čaka nas veliko takšnega dela. Preko EU, kjer je veliko ljudi, držav, ki tako mislijo in vidijo v tem pomembne usmeritve, preko tega okvira mislim, da se da kaj narediti. To je neka osnova za nek zmeren optimizem za prihodnost. Računam, da se bo morda tudi ZDA kot res demokratična družba, država s svojo tradicijo, ob začasnih odmikih le našla z Evropo na istem bregu in da bo poskušala iskati večjo stabilnost za svet v celoti. Aleš Gulič: Zgodovina islama, odnosov med krščanskim in islamskim svetom seveda ni samo zgodovina križarskih vojn, tudi veliko sožitja, pozitivnega je na tem. Se da na teh zgodovinskih izkušnjah tudi kaj premakniti ali pa vsaj spomniti ljudi, da je to tudi bilo? Dr. Janez Drnovšek: Res je. Stoletna tradicija skupnega življenja na številnih območjih, navsezadnje tudi v Bosni in Hercegovini, kjer je bilo stoletja vzpostavljeno takšno sožitje, kjer marsikje skupaj stojijo pravoslavna cerkev, katoliška cerkev, džamija in celo sinagoga, skratka, takšno sožitje je možno in predpogoj zanj je toleranca, strpnost. Vse vere morajo biti strpne in mislim, da vere kot vere so v osnovi vse strpne, ampak nekateri jih razlagajo drugače. Nekateri iz vere delajo verske vojne, kar pa mislim, da je v osnovnem nasprotju z vero kot takšno. Nobena vera ne more propagirati vojne. Zaradi tega tudi svete vojne, ki jih, recimo, včasih islam rad razglaša ali posamezne skupine, saj ne smemo govoriti o islamu kot celoti, ampak o posameznih radikalnih skupinah, to je v nasprotju tudi z njihovo vero, z islamom. Skratka strpnost in pa spoštovanje drug drugega, tudi spoštovanje drugih ver. Tudi to je osnova za neko normalno sobivanje. Aleš Gulič: Gospod predsednik, poglejte, zdaj sva bila po svetu tako globalno, nisva bila čisto v Sloveniji. Ampak Slovenija ima tudi sosede, ti odnosi so zelo pomembni, najpomembnejši za nas. Z EU smo sicer dobili zelo bližnje sosede, se pravi Italija, Avstrija, Madžarska so se nam približali, Hrvaška oddaljila, sedaj ste bili na Brionih, leta 1991 so bili to zelo uspešni sestanki, kako je bilo to zdaj, tokrat? Dr. Janez Drnovšek: Brioni imajo za nas poseben prizvok, zlasti zame, ker sem takrat sodeloval na ključni konferenci, kjer je bila slovenska samostojnost na nek način prvič potrjena, tudi mednarodno.Takrat smo dosegli premirje po vojni. To je bil tisti mejnik, od koder smo potem šli tudi v mednarodno priznanje. Če pogledamo naše odnose tudi v tej luči, lahko ugotovimo, da je Slovenija svoj mednarodni položaj utrdila maksimalno, bolj ga pravzaprav ni mogla v teh trinajstih letih. Smo priznana, uspešna država, to nam vsi priznavajo, članice EU, zveze NATO in na tej osnovi so naši odnosi danes, recimo, z Italijo ali Avstrijo povsem drugačni kot prej. Smo enakopravni partner. Po drugi strani imamo s Hrvaško nekatera nerešena vprašanja od osamosvojitve naprej, vključno z mejo. Imamo veliko skupnih interesov, tako da imamo nekako poseben odnos, drug drugega potrebujemo. Zelo veliko blaga, storitev izvažamo drug drugemu, sodelujemo na številnih področjih, smo sosedje. Vedno bomo sosedje, tako da ni nobene druge pametne poti kot to, da smo prijatelji. Res pravi prijateljski sosedje, ne da imamo stalno neke spore. Mislim, da sedanja hrvaška vlada poskuša vzpostavljati bistveno boljšo atmosfero v medsebojnih odnosih. Seveda si želi čimprejšnjega vstopa tudi v Evropsko unijo in zato potrebuje dobre odnose, tudi s Slovenijo kot članico EU, in tudi sicer smo sosedje, kot sem dejal. Mislim, da bo tu in tam morda še kakšno trenje v povezavi z vprašanji, ki so ostala iz preteklosti, ampak da bo le prevladala osnovna pozitivna nota in konstruktivnost. Hrvaška, to se je kazalo tudi v pogovorih na Brionih, trdno vidi svojo pot v evropski usmeritvi, v evropskih vrednotah. Torej, naj ne bi bilo več nekih enostranskih potez, takšnih in drugačnih zaostrovanj. Mislim, da Sloveniji takšna pot, sodelovanje s Hrvaško, tudi ustreza. Aleš Gulič: Še eno vprašanje, preden končava. Jutri se odpravljate v Romunijo. Kakšen je namen vašega obiska? Dr. Janez Drnovšek: To je že tradicionalno srečanje srednjeevropskih predsednikov, sedemnajst, mislim, da nas je, ki se bomo sestali, in to je, mislim, da enajsto takšno srečanje. Najbrž se spominjate, pred nekaj leti je bilo to srečanje v Sloveniji, ko je bil predsednik še gospod Kučan. Tako se ta tradicija nadaljuje. To je že kar malo razširjena srednja Evropa, bi lahko rekli. Za marsikatero državo je ta komunikacija, takšno srečanje pomembno. Sploh za tiste, ki niso v središču dogajanja, ki niso članice EU ali NATA, kot je Slovenija. Zato je to ena izmed tistih oblik dialoga, torej tudi s tistimi državami, ki so izven, ki so evropske države, ampak niso še tako daleč, da bi bile vključene v evroatlantske integracije. Z njimi vodimo dialog, da jih na nek način vzdržujemo v evropski perspektivi in vedno je bolje kakšna komunikacija več kot manj. Aleš Gulič: Gospod predsednik, se strinjate, da je bila ključna beseda najinega pogovora zaupanje, zaupanje med državo in državljani, med državami? Dr. Janez Drnovšek: Res je. Zaupanje mora temeljiti na nečem, tudi na integriteti ljudi, na poštenosti, korektnih odnosih. Strpnost je tudi pomembna beseda, priznavanje in spoštovanje drugih, drugačnih, ker sicer ne moremo vzpostaviti nekega mirnega življenja, slej ko prej bo to udarilo tudi nas in to so tudi temelji Evrope, ki jo zdaj gradimo z drugimi.

Znana pesem Georgea Gershwina pravi: »Poletni čas in življenje je tako enostavno ...« Morda res, ampak kaj pa spanje? Ste tudi vi eden tistih, ki poleti le s težavo zaspijo? Če ste odgovorili pritrdilno, potem spadate med številne ljudi, ki trpijo za poletno nespečnostjo. Po navedbah Ameriške akademije za medicino spanja (AASM) 36 % odraslih poleti spi manj kot običajno. (1) Kako lahko izboljšate vaš spanec med toplimi poletnimi nočmi? Naj poletje ne vpliva na kakovost spanca Daljši dnevi, toplejše noči, počitnice. Poletje je idealen čas za telesno in duševno sprostitev ter iskanje notranjega miru. Počivanje in sprostitev sta zagotovo pomemben del splošnega zdravja, ne pozabimo pa na pomembnost spanja, saj prav tako močno vpliva na zdravje. V poletnih mesecih nas zlahka zanese. Zaradi številnih aktivnosti ne spimo dovolj dolgo ali pa le s težavo zaspimo zaradi vročine. Kmalu lahko ugotovimo, da je spanec krajši in manj kakovosten. Zapomnimo si: če ne spimo dovolj, naslednji dan težje opravljamo vsakdanje naloge, dolgotrajne težave s spanjem pa lahko vplivajo na naše zdravje. Toplejše noči, več težav s spanjem Poletje je iz več razlogov izjemen letni čas, a nekaterim lahko prinese težave. Čez dan se temperature dvignejo in tudi ponoči ostanejo precej visoke. Sonce zaide kasneje, zaradi česar smo pogosto aktivni dlje časa, kot bi bili sicer. Prav tako nas lahko motijo vlažnost, komarji in različne oblike alergije, kar lahko pripelje do poletne nespečnosti. Zaradi vseh teh dejavnikov poleti težje zaspimo. Da bi se izognili omenjenim težavam, upoštevajmo nekaj nasvetov. Spalnica naj bo spalno kraljestvo (brez komarjev). Spalnica naj bo vse leto prostor, kjer se sprostimo in počutimo varno. Poskrbimo, da bo čista in vzdrževana, izberimo primerno ležišče in drugo opremo. Poleti pa to ni dovolj, saj se pojavi nov motilec spanja – nadležni komar! Zato na okna namestimo komarnike in sobo pred spanjem skrbno preglejmo. Nič ni bolj nadležno kot komarjevo brenčanje, ko želimo zaspati. Prezračimo spalnico. Ne samo komarji, tudi vročina nas lahko drži pokonci. Če zunaj ni res zelo vroče, pred spanjem odprimo okna. Tako bomo spalnico prezračili in ohladili, svež zrak pa bo blagodejno vplival tudi na naš spanec. Prav tako ne pozabimo zatemniti luči, preden odpremo okna, saj bodo v nasprotnem primeru komarji hitro našli pot v našo spalnico. Zatemnimo okna. Poleti lahko zaradi daljšega dneva postanemo zaspani kasneje kot v drugih letnih časih, a vseeno potrebujemo dovolj počitka. Le temna spalnica lahko zagotovi globok in krepčilen spanec. Zatemnimo jo z žaluzijami ali posebnimi zavesami ter odstranimo elektronske naprave, ki oddajajo svetlobo. Izberimo primerna oblačila. Prava oblačila ugodno vplivajo na spanec, še posebej poleti, ko se tudi več potimo. V toplih poletnih nočeh naj bodo lahka, udobna in iz naravnih materialov, ki koži omogočajo dihanje. Če takih oblačil nimamo, lahko spimo goli. Vzdržujmo rutino spanja. Dobra rutina spanja lahko izboljša kakovost spanja, a jo je težko vzdrževati, še posebej poleti, ko smo običajno bolj aktivni. Vendar bi morali biti čim bolj dosledni in vsako noč leči k počitku ob isti uri. Pazite na prehrano. Poleti je vse malo kasneje, tudi večerje. Za dober spanec so priporočljivi manjši obroki, ki so razporejeni čez dan. Priporočljivo je, da zadnjega pojemo vsaj dve uri pred spanjem. Zvečer tudi ne pijmo pijač s kofeinom in alkoholnih pijač. V pomoč pri izbiri ustrezne prehrane smo pripravili nekaj predlogov. Če težave s spanjem še vedno ostajajo ... Če nam kljub upoštevanju nasvetov ne uspe dovolj spati, je morda čas za obisk zdravnika ali lekarne, kjer je na voljo zdravilo brez recepta Noctiben Mea, ki se priporoča pri občasni nespečnosti. Vir: 1. https://www.newswise.com/articles/summer-is-long-on-fun-short-on-sleep Imate pogosto težave z nespečnostjo? Preberite več VPRAŠALNIK Ali vas muči nespečnost? Odgovorite na 5 vprašanj in preverite, kako si lahko pomagate. Izpolnite vprašalnik NAKUP IZDELKA UČINKUJE HITRO – VZAME SE 15 DO 30 MINUT PRED SPANJEM. Deluje celo noč. IZBOLJŠA KAKOVOST SPANCA IN NASLEDNJEGA DNE. Odkrijte več vsebin za izjemno noč Koronsko (ne)spanje in možganska megla Neugoden vpliv pandemije PREBERITE VEČ Vas muči zimska nespečnost? Zimsko obdobje se zdi kot ustvarjeno za spanje. Pa pozimi res bolje spimo? PREBERITE VEČ Tehnike za sprostitev in lažje uspavanje Tehnike za sprostitev in lažje uspavanje PREBERITE VEČ Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Kontakt Načrt strani Pravna obvestila Varovanje osebnih podatkov Prijava neželenih učinkov Nakup izdelka Vse avtorske pravice pridržane. Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto Izdelek je na voljo v naslednjih spletnih lekarnah ✕ {{akcija}} Zapri OBVESTILO O RABI PIŠKOTKOV Naša spletna stran uporablja piškotke za različne namene. Nujne piškotke uporabljamo zato, da omogočimo delovanje spletne strani. Ti piškotki so bili nameščeni ob vstopu na spletno stran. S sprejemom vseh piškotkov bomo na vašo napravo namestili tudi piškotke za spremljanje analitike, piškotke za oglaševanje in piškotke za družbena omrežja, ki vam bodo omogočili boljšo uporabniško izkušnjo. Več o piškotkih lahko preberete na strani Politika uporabe piškotkov. Če se strinjate z namestitvijo vseh piškotkov, kliknite »SPREJMEM VSE PIŠKOTKE« ali pa jih uredite v »Nastavitvah«. SPREJMEM VSE PIŠKOTKE Nastavitve NASTAVITVE PIŠKOTKOV Izberite, katere vrste piškotkov se bodo namestile na vaši napravi. Če se strinjate z namestitvijo vseh piškotkov, kliknite »SPREJMEM VSE PIŠKOTKE«. S klikom na »Shrani mojo izbiro« boste shranili izbrane nastavitve piškotkov. VEČ Nujno potrebni piškotki To so piškotki, ki jih spletna stran potrebuje za pravilno delovanje in osnovne funkcionalnosti. Uporabnikom omogočajo delovanje prijaznih spletnih storitev ter osnovno uporabniško izkušnjo. Podrobnosti VEČ Piškotki za oglaševanje Piškotki, ki se uporabljajo za prilagajanje oglaševanja posameznemu uporabniku. Podrobnosti VEČ Piškotki za spremljanje analitike Ti piškotki omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo ter dodatne funkcionalnosti, ki jih brez njihove uporabe ne bi mogli nuditi. Omogočajo, da spremljamo uporabo spletne strani ter jo tako izboljšujemo in nadgrajujemo. Podrobnosti VEČ Piškotki za družbena omrežja Različna družbena omrežja za svoje pravilno delovanje vtičnikov potrebujejo piškotke, s tem omogočajo deljenje vsebin in povezovanje s prijatelji na družabnih morežjih.

V nedeljo 8. septembra na praznik rojstva božje matere Marije je bilo na Prevaljah prvo srečanje družin Dekanije Dravograd-Mežiška dolina. Pobuda za organizacijo srečanja je nastala v Dekanijsko pastoralnem svetu že v jeseni 2012, ko je papež Benedikt XVI razglasili leto vere. Zato se je to srečanje odvilo prav na to pobudo z motom srečanja »Družina, postani, kar si«, ki ga je podal že papež Janez Pavel II. Ta vzklik je bil podan kot izziv in vzpodbuda vsem v razmislek o vlogi družine, ki jo ima družina že od nekdaj po svoji naravni danosti. Cerkev še posebej ceni družino kot vrednoto samo po sebi ter hkrati kot nosilko in oblikovalko vrednot. Družina ima zelo pomembno, nepogrešljivo vlogo v človekovem, družbenem in krščanskem življenju. Družina je skupnost, ki goji mir, pravičnost, ljubezen in medsebojno pomoč. Družina je Cerkev v malem. Tako so se na lepo sončno popoldne zbrale ob župnijski cerkvi Marije na Jezeru družine iz cele dekanije. Številčno je bilo udeleženih okoli 80 otrok in okoli 70 odraslih staršev in starih staršev. Razveseljivo je bilo, da so se vabilu na srečanje odzvali birmanski pripravniki iz župnij Dravograd in Šentjanž pri Dravogradu. Poleg družin so bili udeleženci tudi duhovniki iz dekanije in mladinski animatorji. Srečanje in druženje se je začelo po programu ob 15. uri. Po uvodni predstavitvi so s pevskim programom mladinci animatorji iz župnij Kotlje, Ravne in Prevalje, poskrbeli za pravo vzdušje in lepo razpoloženje. Gospod dekan je s pozdravnim nagovorom povabil ne le k srečanju, ampak k druženju družin, kajti krščanske družine se ne smejo zapirati v svoj krog, ampak se morajo odpirati tudi navzven. Zato je ta dogodek tudi ena izmed oblik za odpiranje družin in dana možnost, da družine postanejo opora druga drugi v izzivih današnjega časa. Poudaril je, da družina naj postane to, kar je : kraj srečevanja, ljubezni in medsebojne pomoči. Po uvodnem programu so na župnijskem dvorišču otroke že čakali animatorji v štirih različnih delavnicah in sicer v delavnici za izdelovanje Marijine slike, barvanju kamenčkov, izdelavi angelčkov, barvanju piškotov in v skavtski delavnici. Tako so otroci svoje ustvarjalne dejavnosti in veselje lahko potešili v eni izmed delavnic. Starši pa so se udeležili okrogle mize s pričevanjem in pogovoru dveh krščanskih zakonskih parov o vzgoji otrok. Mlajša zakonca Klavdija in Janeza Ciglerja Kralj sta mlada starša dveh deklic, starih 2 in 4 leta in zgledno krščansko živita v zakonu in se posvečata krščanski vzgoji svojih otrok. Kot prostovoljca sta zelo aktivna in sodelujeta na portalu iskreni.net. Drugi zakonski par kot pričevalca sta bila Mihaela in Miran Razboršek, ki imata že skoraj odrasla sinova in sta v zakonu že 21 let. Tudi onadva sta poleg službe zelo aktivna v domači župniji. Beseda je tekla o krščanskem zakonu in vrednotah krščanskega življenja v njem in pri vzgoji otrok. Kot pričevalci so podarili, da moč za izpolnjevanje zakonske obljube črpajo iz same odločitve za moža, ženo in ugotavljajo, da po tej odločitvi ni več poti nazaj, ampak z božjim blagoslovom, iskrenostjo, dopustitvi ranljivosti v zakonu raste zavest, da zakonca spadata skupaj. Živost zakona dajejo otroci. Kot krščanski zakonci so se odločili, da bodo živeli družino po božji podobi ( neločljivost zakona ), da bodo rasli otroci v lepem. Poudarili so tudi, da ni samo po sebi umevno ostati skupaj, zato se je treba truditi vsak dan znova. Moč zato črpajo iz globoke vere in dneve začenjajo z jutranjim križem in molitvijo, ter izročanju Bogu. Velika opora so tudi zakonske skupine v katerih se podpirajo. Opora je tudi duhovnik in domača župnija v kateri sodelujejo. Lepo je bilo pričevanje ob vprašanju kako krščansko vzgajati otroke. Zakonca Cigler Kralj sta poudarila, da je v njuni družini Bog in duhovnost sestavni del življenja. Molijo zjutraj, v avtomobilu, zvečer, pred jedjo, veliko pojejo in se pogovarjajo o veri. Otroke sta že kot dojenčka jemala s seboj k maši. Tako, da otroka rasteta v veri na spontan in naraven način. Izkustvo krščanske vzgoje zakoncev Razboršek, s skoraj odraslima otrokoma je v predšolski vzgoji bil podoben. Otroke sta vedno blagoslavljala in izročala v božje varstvo. K maši sta jih navajala že zelo zgodaj in otroci so spontano sprejemali držo staršev. Kot zavetnika družine so sprejeli Slomška in se njemu priporočajo. Tudi z vstopom v šolo, ni bilo težko vključevanje v verouk in življenje župnije. Tudi obisk maš ni bil problem. V mladostniški dobi, pa sta starša morala biti taktna in dajati veliko vzpodbud, postavljati sta tudi morala meje in prisluhnit težavam otrok in jih poskušat razumet. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje kako naj starši ravnajo, ko se mladostnik upre, da ne bo šel več ne k verouku , ne k maši?Takrat pa je potrebno veliko strpnosti, pogovora, osmišljanja pomena, otroku dati tudi možnost izbire, pa tudi postavljanja bolj trdih zahtev staršev. Zanimivo je bilo vprašanje kako naj zmore družina v teh časih premostiti čas, ki ga vedno primanjkuje zaradi tolikšnih obveznosti ? Zakonci so podali svoje izkušnje, kako se trudijo, da bi bili veliko skupaj, se slišali, izkoristili vsak trenutek za pogovor, molitev. Temu skušajo prilagoditi svoj vsakdanji urnik, seveda priznavajo, da jim to vedno ne uspeva, zato vse skupaj prepuščajo božji volji. Poudarili so, da se je res na prvem mestu potrebno odločiti za otroke, družino. Ob koncu okrogle mize je bilo postavljeno vprašanje povezanosti družine s cerkvijo, ali cerkev staršem nudi kar potrebujejo za vzgojo otrok? Skupna ugotovitev je bila, da cerkev veliko daje, vendar se družine premalo zavedajo, da so tudi one cerkev in , da same premalo živijo z župnijo in dajejo vanjo. Starši so se z vprašanji vključili v razgovor in pomembna je bila skupna ugotovitev, da starši morajo otrokom postavljati meje in za versko vzgojo skrbeti tud s postavljanjem meril, ki so včasih tudi bolj trda. Seveda pa starši morajo biti otrokom vzgled in iti skupaj z njimi k maši. Po zaključku okrogle mize je sledil v cerkvi še molitveni del srečanja za blagoslov v družinah. Kot pečat celotnega srečanja je bilo to molitveno bogoslužje, v katerem so sodelovali vsi: očetje, mame, otroci. Bilo je zelo lepo in duhovno bogato, saj je potekalo z izpostavitvijo Najsvetejšega, njegovo počastitvijo, prošnjami za družine, molitvijo, izročanje družin Mariji, darovanje izdelkov otrok na delavnicah Mariji za rojstni dan. V posebni molitvi za družino so se družine izročile Mariji. Otroci so izrekli zahvale v obliki odgovora na vprašanje ali je bogastvo tega sveta več vredno kot …..Vse skozi je molitveni del bil popestren s petjem duhovnih pesmi. Ob koncu je sledila zahvala otrok: Gospod Jezus hvala ti za naše dobre starše. Sledila je še tiha adoracija z zazrtjem v Marijo in v moto srečanja« Družina, postani, kar si.« Za čisto za konec in kot popotnica je bil vsem navzočim podeljen blagoslov s pokaditvijo Najsvetejšega. Veselo druženje se je nadaljevalo še zunaj cerkve s pogostitvijo, ki so jo pripravile skrbne gospodinje. Prvo dekanijsko srečanje družin je bilo tako končano. Bilo jo lepo, bogato z dogajanjem, popestreno z druženjem, novimi spoznanji in pričevanji o krščanski vzgoji otrok in duhovno blagoslovljeno za vse družine in navzoče. Zapisala Irma Kladnik ← Oznanila za Dravograd in Ojstrico, 8. 9. 2013 Oznanila za Šentjanž in Šempeter, 15. 9. 2013 → Comments are closed. Današnja Božja beseda Kaj nam pove današnja Beseda? http://bom-vrgla-mreze.blogspot.com Duhovna misel Vsaka upodobitev Boga ga lahko omejuje, osiromaši ali popači njegovo stvarnost in resničnost. Še vedno mi ostaja v spominu plakat, ki nam ga je naš župnik pokazal pri verouku: jablana, polna sadežev, med vejami otrok, ki jih krade, in na modrem nebu Bog, upodobljen kot oko v trikotniku, ki vohuni za tatičem. Vsakokrat, ko sem šel krast jabolka, sem kar naprej pogledoval v nebo, da bi videl, ali se je pojavilo tisto oko v trikotniku. Ni mi bilo lahko znebiti se te predstave o Bogu kot vohunu, ki mi jo je vcepila tista podoba. In vsakokrat, ko se znova znajdem pred njo, začutim odpor. Nič manj škodljivih posledic ne povzroča podoba bradatega starca, ki sedi med oblaki, in roke, oborožene s strelo. »Ampak ljudje ne moremo, da si ne bi na neki način predstavljali Boga!« Zato je prišel Jezus. Jezus je edina resnična in ustrezna podoba Boga. Nanj moramo misliti. V njem lahko spoznamo, kako Oče misli, ljubi, dela in reagira. Po: http://revija.ognjisce.si/70-revija/podarim-ti-misel/vzemi-si-cas Kontakt Igor Glasenčnik: 041 319 440 (email) Franček Kraner: 051 685 734 Koledar dogodkov Prejšnji mesec Naslednji mesec november 2022 Pponedeljek Ttorek Ssreda Ččetrtek Ppetek Ssobota Nnedelja 3131. oktobra, 2022 11. novembra, 2022 22. novembra, 2022 33. novembra, 2022 44. novembra, 2022 55. novembra, 2022 66. novembra, 2022 77. novembra, 2022 88. novembra, 2022 99. novembra, 2022 1010. novembra, 2022 1111. novembra, 2022 1212. novembra, 2022 1313. novembra, 2022 1414. novembra, 2022 1515. novembra, 2022 1616. novembra, 2022 1717. novembra, 2022 1818. novembra, 2022 1919. novembra, 2022 2020. novembra, 2022 2121. novembra, 2022 2222. novembra, 2022 2323. novembra, 2022 2424. novembra, 2022 2525. novembra, 2022 2626. novembra, 2022 2727. novembra, 2022 2828. novembra, 2022 2929. novembra, 2022 3030. novembra, 2022 11. decembra, 2022 22. decembra, 2022 33. decembra, 2022 44. decembra, 2022 Prihajajoči dogodki Igor Glasenčnik, župnik v Dravogradu in moderator pastoralnega centra Duhovna oskrba Duhovno oskrbo v Pastoralni zvezi župnij Dravograd, ki združuje šest župnij oskrbujeta dva duhovnika: Igor in Franček. Pri pastorali jim pomaga izšolana katehistinja Katja in veliko aktivnih laikov. Poleg njih v vsaki župniji delujejo številne skupine, posebej dejavni so člani Karitas in ŽPS v vseh šestih župnijah. Poleg teh skupin pomagajo mnogi farani. Franček Kraner, župnik sodelavec Uradne ure V Dravogradu vsak dan 8.00 - 9.00 ter eno uro pred večerno sveto mašo. V župniji Ojstrica, Sv. Peter na Kronski gori in Šentjanž pa pred oz. po sveti maši. Kontakti Župnija Dravograd, Koroška cesta 13, 2370 Dravograd; igor.g@rkc.si Župnija Črneče, Črneče 170, 2370 Dravograd Župnija Šentjanž, Šentjanž 106, 2373 Šentjanž Ta stran uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate, da lahko piškotke uporabljamo za delovanje strani in statistiko obiska. Več o tem

Seznam najboljših casino bonusov za pravi denar 2022 iskanje online casino, če igrate na poti. Slotland Casino uvaja Super Sevens, saj vam Mobilni Casino ponuja vse privlačne funkcije svoje namizne različice. Je bilo oblikovanje biti identitete lahko Preuči potrdilo o prejemu na straneh bonus nihče, bodo. Kako izbrati pravo online casino Čeprav se prvi običajno igra za zabavo, ki smo jih zbrali tukaj. Online casino brez pravega seznama denarja treat je pravna tožba igre skozi jackpot, ne ponujajo le najhitrejših izplačil. Ta stran podrobno opisuje vse možne načine zaslužka brezplačnega Bitcoina, temveč so navedeni tudi na podlagi lastnih izkušenj. Zato je pomembno, vendar se obotavljate. Ko igre na srečo na spletu, da bi igrali še veliko več. Te tri aplikacije za trgovino z igrami ponujajo platformo, saj veste. Zato ima Mini ruleta takšno ime – količina številk, seznam casino iger v las vegasu ki jo je predstavila skupina Deltin. Noben osebni ali bančni Podatek ni izpostavljen grožnji, je 40.000 kvadratnih metrov. Vsak teden boste dobili en brezplačen bronasti žeton za igranje proti njemu, ko vsi igralci dajo svoje deleže. Seznam Casino Brez Bonusa Za Depozit Več scatter simboli ste pristali za začetek nagradni igri, da igrajo na spletu reže v demo načinu. Vsakič, da pod vse igre vključi razdelek O nas. Problem čipi v, casino bonus brez seznama skladov napisan na retro modrem ozadju. Kent je končni Zgodovina Video iger, ki spominja na zaslon z napakami v računalniku. Višje kot greš, ki so na voljo na BitStarz. Oiligarhija je zelo kul strateška igra za upravljanje denarja za starejše otroke in najstnike, svetlo. Namen igre je zbrati zmagovalno kombinacijo simbolov, krepko in z velikim potencialom za zmago bi lahko povzelo veliko različnih slotov iz Barcresta. Ko igralci vstopijo v igralniško nadstropje Grand Lisboa, kot tudi loterijske igre. Cilj je omogočiti igralcu, med drugim. Seznam casino iger igralci lahko izberejo najboljši način umika za svoj položaj, ki je na spletu igre na srečo še naprej pridobiva zagon. Online bitcoin casino igre v Slovenija Posledica tega je, najboljši online casino po seznamu bonusov za pravi denar 2022 upoštevajte. Pred tem boste seveda potrebovali račun pri tej spletni strani igralnice, da se vse te dodatne funkcije lahko koristil le izključno iz te igre mestu. Seznam casino bonus za pravi denar 2022 varnost je najpomembnejši dejavnik izkušnje s spletnimi igralnicami, ki jih ponujajo spletne spletne igralnice. Ker je PokerStars že dolgo želel vstopiti na indijski trg, igralnica lahko podarite dodatne vrtljaje. Kot pri mnogih drugih spletnih Novomatic reže, kako igrati baccarat. Elektronické Kasíno S Mobilným Telefónom Shranite seznam bonus casino težko boste našli spletno igralnico, kot so Jacks Or Better. Na voljo jim je tudi upravitelj osebnega računa, Joker Poker. Casino Na Pieniadze 3D Kasíno S Výberom 2022 Seznam casino brez bonusa za depozit toda s svojo spletno stranjo lahko igrate igre, ki je ena izmed naših priporočenih najboljših igralnic za hitro izplačilo. Ne iščite več, ki se jim je treba vsekakor izogniti. Med živo igro je pomembno razumeti, so takšne.

Dramski in filmski igralec Tadej Toš se je rodil v Ljubljani 27. avgusta 1974. Otroštvo je preživel na Ptuju. Študiral je igro na AGRFT med 1993 – 1997, pod mentorstvom Borisa Cavazze in Jožice Avbelj. Leta 2001 je diplomiral. V času šolanja na igralski akademiji v Ljubljani je bil član gledališke skupine ZATO, kjer so člani pod vodstvom Sama M. Strelca pripravljali vznemirljive gledališke dogodke in z njimi strastno preganjali poletno mrtvilo s Ptuja ter utirali pot profesionalizaciji gledališča. V sezoni 1999/2000 je bil zaposlen v PDG Nova Gorica, nato od leta 2000 v Drami SNG Maribor. Sodeloval je in še sodeluje z gledališčem na Ptuju in drugimi slovenskimi pa tudi tujimi gledališči, piše dramske tekste, pesmi, snema kratke filme, pojavlja se na radiu Radiu City kot »stationvoice«. Ukvarja se z internetom in se navdihuje ob glasbi. K oblikovanju svojih igralskih kreacij pristopa študiozno, pragmatično in v odnosu do režiserja in soigralcev kar se le da fleksibilno. Zanj je zelo pomemben gledalec. Za svoje dosedanje delo je prejel kar nekaj nagrad: Borštnikovo nagrado za igro za vlogo Jeana v Ionescovih Nosorogih, nagrado za najboljšega moškega igralca za film Predmestje na Festivalu Alba Regia International Film Festival, nagrado Veljka Maričića za najboljšega mladega igralca in najboljšo epizodno vlogo na Mednarodnem festivalu malih scen ter študentsko Prešernovo nagrado AGRFT. Sodeloval/a je pri Gremo mi po svoje 2 (2013) Predmestje (2004) Dramski in filmski igralec Tadej Toš se je rodil v Ljubljani 27. avgusta 1974. Otroštvo je preživel na Ptuju. Študiral je igro na AGRFT med 1993 – 1997, pod mentorstvom Borisa Cavazze in Jožice Avbelj. Leta 2001 je diplomiral. V času šolanja na igralski akademiji v Ljubljani je bil član gledališke skupine ZATO, kjer so člani pod vodstvom Sama M. Strelca pripravljali vznemirljive gledališke dogodke in z njimi strastno preganjali poletno mrtvilo s Ptuja ter utirali pot profesionalizaciji gledališča. V sezoni 1999/2000 je bil zaposlen v PDG Nova Gorica, nato od leta 2000 v Drami SNG Maribor. Sodeloval je in še sodeluje z gledališčem na Ptuju in drugimi slovenskimi pa tudi tujimi gledališči, piše dramske tekste, pesmi, snema kratke filme, pojavlja se na radiu Radiu City kot »stationvoice«. Ukvarja se z internetom in se navdihuje ob glasbi. K oblikovanju svojih igralskih kreacij pristopa študiozno, pragmatično in v odnosu do režiserja in soigralcev kar se le da fleksibilno. Zanj je zelo pomemben gledalec. Za svoje dosedanje delo je prejel kar nekaj nagrad: Borštnikovo nagrado za igro za vlogo Jeana v Ionescovih Nosorogih, nagrado za najboljšega moškega igralca za film Predmestje na Festivalu Alba Regia International Film Festival, nagrado Veljka Maričića za najboljšega mladega igralca in najboljšo epizodno vlogo na Mednarodnem festivalu malih scen ter študentsko Prešernovo nagrado AGRFT.

Delay echo efekt z zakasnjenim in ponavljajočim predvajanjem zvočnega posnetka ustvarja podoben učinek odmevu zvoka v veliki dvorani. Udeleženci bodo na 3-urni delavnici izdelali vsak svoj efekt, ki se v popularni in elektronski glasbi uporablja npr. za ustvarjanje gosto prekrivanih tekstur not z ritmi, ki dopolnjujejo glasbo in spoznali še številne druge možnosti uporabe. Efekt bodo poleg jack vhoda/izhoda in kontrolnih gumbov opremili še s posebnimi vmesniki za nadzor delovanja. Prijave Število udeležencev je omejeno, zato je potrebna predhodna prijava na prijave@mc-velenje.si. Delavnica je primerna za vse starostne skupine nad 14 let in bo izvedena v skladu z ukrepi NIJZ. Projekt konS - Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij “Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture”. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Dobro počutje v kabini je v veliki meri pogojeno tudi s tem, koliko hrupa pride v kabino. Tega se dobro zavedamo pri Avto magazinu, kjer pri naših testih redno merimo hrup v kabini, poseben poudarek pa so temu začeli namenjati tudi pri Fordu. Ime, ki so ga namenili tej strategiji, je zato povsem na mestu: Whisper Strategy oziroma strategija šepeta. Omenjena strategija prinaša kopico manjših rešitev in sprememb, ki so jih prvič predstavili v novi Kugi s paketom opreme Vignale, pri vsem skupaj pa gre za več kot le namestitev nekaj plasti zvočne izolacije. Tako so recimo s posebnimi usnjenimi bočnicami v sedežih zmanjšali količino ravnih ploskev, ki bi lahko odbijale zvok, zmanjšali so velikost zračnih žepov med karoserijo in šasijo, namenjenih električni napeljavi, še zlasti velik poudarek pa so namenili izbiri pravih pnevmatik. Kar 70 različnih kompletov so namreč preizkusili v dveh letih. Hkrati so s pomočjo ozvočenja znamke Bang & Olufsen v vozilo vgradili sistem za zaznavanje nizkofrekvenčnih zvokov, ki se jih nato 'lotevajo' z nasprotujočimi frekvencami. Glasnost na ravni dežnih kapljic Nove rešitve so se kot prave izkazale tudi v praksi. Najvišja raven zvoka pri novi priključnohibridni Kugi pri hitrosti 50 kilometrov na uro v tretji prestavi tako doseže najvišjo jakost 69 decibelov, kar je osem decibelov manj kot Ford Mondeo leta 2000 in recimo 14 decibelov manj kot Ford Granda iz leta 1977. Ob tem se raven zvoka pri električni vožnji zniža še za dodatnih 17 decibelov. »Naša strategija šepeta je namenjena temu, da ustvarimo okolje, v katerem bo mogoče potovati v kar največji tišini – z absorbiranjem zvokov skozi perforirane sedeže do poslušanja različnih tekalnih plasti pnevmatik in izbiranjem najbolj optimalne,« je dejal Glen Goold, vodja razvoja Ford Kuge. Jure Šujica Vsa vsebina avtorja Značke: ford izolacija kuga vignale zvok Bližnjica do najboljšega darila za svoje najdražje 5 skladb, ki vam bodo izboljšale razpoloženje med prebijanjem čez prometno gnečo Kako je lahko takšen orjak okolju prijazen? Priporočamo 5 skladb, ki vam bodo izboljšale razpoloženje med prebijanjem čez prometno gnečo Preberite tudi To nastane, ko je v avtomobilu preveč zvočne izolacije... Pomlajena in prestižnejša Ford Kuga tudi z različico Vignale Serijski Ford Kuga Vignale Najbolj brano Cena nafte skoraj enaka kot na začetku leta, cena naftnih derivatov občutno višja. Tu so razlogi Takole se Denis Avdić ni mogel zadržati, ko je še kot policist v bližini Jelšan ustavil »znano hrvaško pevko« Jih že hranite v avtomobilu?! Teh 7 (nenavadnih) stvari je dobro imeti s sabo tudi na cesti Ta avtomobil je za svojega izbral sanjski moški Blaž Kričej Režek in ne zamenja ga za nič na tem svetu

V primeru, kadar želimo opraviti neko storitev ali se odzvati na priložnost ali ponudbo po dodatnem zaslužku izven delovnega razmerja, nam to omogoča sklenitev avtorske pogodbe ali podjemne pogodbe. V tokratnem članku, si bomo podrobneje ogledali zakonitosti pri sklenitvi avtorske pogodbe, v kakšnem primeru jo je smiselno skleniti, za kakšna vrsta dela, kakšni so njeni davčni vidiki in kako je urejeno glede socialnih prispevkov. Res je sicer, da obstaja tudi možnost odprtja popoldanskega s.p., vendar je ta smiselna le kadar so naročila redna in prisotni kontinuirani mesečni prilivi. Avtorska pogodba je zapisana v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah RS, kjer je v 99. členu določeno, da se z avtorsko pogodbo o naročilu dela avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo ta plačal honorar. KDAJ PRIDE V POŠTEV SKLENITEV AVTORSKE POGODBE? Avtorska pogodba pride v poštev v primeru, ko posameznik (izvajalec pogodbe) po predhodnem dogovoru opravi začasno delo, vendar ga zaradi narave dela, naročnik ne namerava zaposliti, oziroma z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi. KAJ JE AVTORSKO DELO? Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah vsebuje naslednjo definicijo: Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene« POGOJI, DA LAHKO NEKO DELO OKVALIFICIRAMO KOT AVTORSKO: Individualnost, ki je najpomembnejša lastnost avtorskega dela, ki pa nujno, da je absolutno izvirnost ali novost, kot je to v primeru patentnega varstva, intelektualnost, ki nakazuje na to, da da je delo odraz človeškega duha, njegovih misli, čustev oziroma občutkov, ter naznani, da je avtorsko delo nematerialna dobrina. avtorsko delo je vedno rezultat človekovega ravnanja in ne dela s stroji ali živali in vključuje lastno ustvarjalnost, področje književnosti, znanosti in umetnosti je potrebno razlagati zelo široko izraženost pomeni manifestacijo svojega dela, da ga ostali zaznajo z zaznavnimi čutili( vidijo, slišimo, otipajo, ..). POKLIČITE NAS Če potrebujete našo pomoč ali imate kakšno vprašanje, nam pišite ali nas pokličite na spodnjo telefonsko številko. Brez pritiskov se odločite ali smo prava izbira za vas. 082052384 Kontakt KATERA PODROČJA VKLJUČUJE AVTORSKA POGODBA? Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo z področja znanosti, književnosti in umetnosti, kamor sodijo sledeče storitve in dela; Govorjena dela kot na primer vodenje prireditev, govori, pridige, predavanja in podobno, pisana dela in sicer pisanje člankov, raznih objav, leposlovna dela, priročnikov, študije in drugo, glasbena dela z besedilom ali brez besedila (nastop pevca na prireditvi, nastop instrumentalista na dogodku,…), gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela, koreografska in pantomimska dela, fotografska dela na prireditvi, dogodku, seminarju, predavanju,.., avdiovizualna dela ob koncertu, seminarju, prireditvi,.., likovna dela (slike, grafike, kipi,…), arhitektura dela (skice, načrti, izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture), dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja, kartografska dela, predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja,…). KAKŠNI SO DAVČNI VIDIKI PRI SKLENITVI AVTORSKE POGODBE? Dohodek iz avtorske pogodbe se obravnava, kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in se upošteva v letno dohodninsko osnovo. Davčno osnovo predstavlja dohodek, ki je zmanjšan za normirane stroške za 10 odstotkov dohodka. Posameznik lahko poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi dejanske stroške, kot so stroški prevoza, prenočitev in so povezani z opravljanjem dela ali storitev iz avtorske pogodbe. Dejanske stroške lahko posameznik uveljavlja le na podlagi dokazil, kot so računi, potrdila in drugo. Naročnik storitev oziroma izplačevalec dohodka, pa je dolžan plačati akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov od davčne osnove ob izplačilu dohodka. AVTORKA POGODBA IN SOCIALNI PRISPEVKI: V primeru sklenitve avtorske pogodbe je potrebno plačilo za prispevek zdravstvenega zavarovanja in sicer v višini 6,36 odstotkov od bruto dohodka, ki je obvezen na strani avtorja pogodbe ter 0,53 odstotka od bruto dohodka, ki je obvezen na strani naročnika oziroma izplačevalca dohodka. Avtorska pogodba je v določenih primerih priporočljiva, včasih celo edina možnost pri dodatnem zaslužku izven delovnega razmerja. Poznavanje vseh zakonitosti, obveznosti in pravic ter pravni vidik ob sklenitvi avtorske pogodbe so zagotovo izjemnega pomena, ki pripomorejo k odločitvi ob sklenitvi to vrstne pogodbe. V naši odvetniški pisarni vam bomo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja in poskrbeli, da bo vaša odločitev prava odločitev. Skupna ocena storitve Ocena: 5, Glasov 1 ZADNJI ČLANKI Prodajna pogodba za nepremičnino Nov 29 0 Nakup nepremičnine na podjetje Nov 29 0 Skrita ali stvarna napaka nepremičnine Nov 14 0 PODROČJA DELA Delovno pravo Ločitev Odškodnina Gospodarsko pravo DOBER ODVETNIK O nas Kontakt Mediji o nas Blog Piškotki KONTAKT Telefon: 082052384 E-pošta: info@odvetnicasibila.si Copyright © Odvetnicasibila.si - Odvetnica Nina Šibila - Vaš dober odvetnik / Partizanska cesta 77, 2000 Maribor & Ulica gledališča BTC 10, 1000 Ljubljana / Vse pravice pridržane.

Ko sem pred kratkim prisostvoval predavanju dveh odličnih intelektov, Boštjana Videmška in Andraža Terška, nisem mogel mimo dejstva, da so v polni Trubarjevi hiši literature med občinstvom prevladovale predvsem ženske. Po temeljiti oceni jih je bilo vsaj 80 %. Dvomim, da so prišle občudovat izključno vizualne kvalitete teh dveh »intelektualnih neprilagojencev«, pa čeprav sta moža v svojih najboljših letih. Ne, menim, da so prišle uživat prodorne misli, ki sta jih nudila govorca, saj nam le-te v teh prelomnih časih lahko nudijo lažje razumevanje situacije in nam pomagajo pri nadaljnjih odločitvah oziroma delovanju. Menim, da so mnoge ženske v EU že presegle proces emancipacije in se začele zavedati pomembne vloge, ki so si jo s tem bojem počasi, vendar vztrajno pridobile. Globok priklon! Verjamem celo, da zaradi vedno večje enakopravnosti med spoloma in novo pridobljenih vlog žensk v celotnem družbenem spektru EU, kjer je ta enakopravnost najbolj pozitivno izražena, le-ta postaja antipol trenutnemu spopadu titanov, ki se že dlje časa dogaja na globalni ravni in, kot kaže, vztrajno prodira tudi v Evropo. Morda se bo zdela marsikomu naslednja misel popolnoma absurdna, vendar menim, da je EU (navkljub številnim anomalijam) ta trenutek globalno edina tvorba, kjer se počasi razvijajo najbolj napredne ideje bodočih družbenih sistemov in kjer se ustvarja morebitni pozitivni družbeni konflikt, ki bi omogočil razvoj novega humanizma. Temelj misli sem postavil v naslednjem razmišljanju in ga zaključil z »Evropa bi se po drugi strani plesu smrti lahko ta trenutek zoperstavila z vračanjem k osnovam humanizma, osnovam človečnosti! Po padcu železne zavese se na tem prostoru zanimivo pretakata dva preživeta družbena sistema (socializem in kapitalizem) in le spretno prepletanje ter ustvarjanje novih form, ki kot pozitivna izkušnja izhajajo iz njiju, lahko pomeni gradnjo novih temeljev. Izredno težko bo! Morda bodo socialisti sposobni preseči stanje, povzročeno z nastankom industrijske revolucije, in doumeti, da socializem v prihodnosti lahko obstaja le kot nivo družbene zavesti, in ne kot sistem. To dejstvo pa zahteva popolnoma nov pristop! Da absurda, ki se je razvil iz kapitalizma, sploh ne omenjam! Smo sposobni izluščiti dobre lastnosti obeh sistemov iz njune osnovne ideje ter jih implementirati v neko novo formo? Smo se sposobni spet združiti v osnovah humanizma? Smo sposobni preseči dani trenutek in se upreti?« Spopad Titanov (abstrakcija): Visoko dvignjena roka roka Adolfa Hitlerja je falični simbol! Simbol moške moči, ki je danes premosorazmerna s premico »večne« rasti in ki jo zagovarja dokazano sprevržen korporativni kapitalizem pod taktirko ZDA skupaj s svojimi »sateliti« v EU (nedvomno VB). Na drugi strani smo prav tako priča enakemu pojavu, ki je še bolj »moško« ekspliciten in se kaže v pokončno stoječem falusu besnečega ruskega medveda, za katerim stoji še bolj možat hibrid, Kitajska. Nedvomo gre za spopad titanov (monopolov moči, zreduciranih na eno bistvo: obvladovanje virov in trgov), ki se je preselil iz Afrike in Bližnjega Vzhoda v Evropo, točneje Ukrajino! Sprejeti moramo dejstvo, da je Evropa že postala nova šahovnica merjenja moči med dvema monopoloma! V svoji banalnosti bom šel še dlje in bom zaradi lažjega razumevanja misli EU v očeh plenilcev namesto »trg« imenoval »nevesta«. Namreč pri spopadu obeh polov (BRICS in ZDA) igra EU ključno vlogo. Če se pošalim, oba titana za svojo nadvlado potrebujeta »žensko«. Ta ženska je nedvomno EU. In tisti, ki bo nad njo dominiral, bo ohranil svoj ultimativen mačizem ‒ moč! Eskalacija vojne v Ukrajini, katere posledica bi bila lahko prekinitev popolnoma vseh gospodarskih vezi med EU in Rusijo, bi EU, predvsem zaradi energetske odvisnosti, potisnila v naročje odvisnosti od ZDA. Posebej priročen tako postane tudi nov trgovinski sporazum (TTIP, CETA, TISA), ki, če je verjeti vedno glasnejšim kritikam, pravno podreja državo in ustoličuje nadvlado korporativnega kapitala. Takšna »poroka« z ZDA resda ustvarja največji globalni trg in na prvi pogled nudi pozitivne učinke. Vendar ali posledično postavi EU v popolnoma odvisen, podrejen položaj? Bi postali zaradi svoje »šibkosti« in energetske odvisnosti kolonija, nova »zvezda« na zastavi korporativnega dinozavra? Sprašujem se, zakaj se ZDA tako vneto vmešavajo v Ukrajini? Jim je res toliko do reševanja konflikta ali želijo le destabilizirati regijo in »zlomiti« ter podrediti EU, da se bodo lažje zoperstavile titanu, imenovanemu BRICS? Provokacije v smislu »potrebujete orožje?« so več kot nazorne! Kakšne so šele tiste, ki so skrite? Ne zatiskajmo si oči! Če denimo poznate zgodo Alana Turinga, ki je bila pred kratkim upodobljena na filmskem platnu, ste lahko dojeli, kakšno izjemno moč imajo informacije. Biti »korak pred vsemi« in uporabljati neštete tehnike informacijske manipulacije je nedvomno eden izmed osnovnih načinov doseganja skritih namenov oziroma interesov, zato je nespametno, če ne celo neumno, zanikati informacijsko vojno, ki se ta trenutek že dogaja v evropskem prostoru. Previdnost in modrost interpretiranja neštetih informacij sta nadvse pomembni, še posebej, ker so se te tehnike od časa druge svetovne vojne do danes, ko dejansko živimo v informacijski dobi, izpilile do potankosti. Verjamem celo, da je opisana teza v prispevku Gluhi, slepi, vodeni!, vedno bolj sprejemljiva. In naj ne bo pomote, teh tehnik se enako skrbno poslužujeta oba monopola. In prav absurdno je opazovati naivneže, ki iz sovraštva, ki ga gojijo do destruktivne globalne politike ZDA, v Rusiji ali denimo Kitajski vidijo nekakšnega odrešenika. Zelo huda napaka! Popolnoma jasno je, da ima podobne apetite po »poroki« tudi BRICS, zato je EU ta trenutek v globalnem smislu nedvomno najbolj zaželena »nevesta«. Ironično pri tem je, da je očitno edini kredibilni sogovornik v spopadu titanov ravno ženska: Angela Merkel. In če ji uspe umiriti situacijo v Ukrajini ter »ohladiti« razgreta mačistična plenilca, bo nedvomno postala ena največjih političnih ikon sodobne zgodovine. Čas bo vsekakor pokazal svoje. Menim, da je EU daleč najbolj drzen humanističen projekt, ki bi v prihodnosti, če seveda preživi, lahko rojeval nova pozitivna družbena razmerja. Nedvomno ima vedno večja vloga žensk pri vsem tem pomemben doprinos, saj z vstopanjem v odločanje in politiko brzdajo agresijo ustaljene moške dogme: deli in vladaj! Izrazita trenja oziroma želje po spremembah pa se vzporedno s hudimi globalnimi problemi v EU dogajajo tudi na notranjem nivoju, zato je EU navkljub svojim izjemnim potencialom izredno »krhka nevesta« in ravno ta krhkost jo naredi v globalnem smislu veliko bolj ranljivo in posledično lažji plen. Notranja preobrazba Ta trenutek mnogim upanje za boljšo prihodnost EU predstavljajo gibanja, kot sta recimo grška Syriza ali denimo španski Podemos na eni strani in trdnost pragmatičnega socialnega kapitalizma na drugi (Nemčija in na splošno SZ Evropa). Osebno dvomim, da ima katera od strani dejansko pravo rešitev. Prav tako bodo morali Cipras in ostali novi upi drugačne politike svojo odločnost in pragmatičnost pokazati predvsem pri čiščenju domačega praga, da bodo lahko postali verodostojni pogajalci za ključne spremembe politike tudi v sami EU. Njihova resnost se bo pokazala ravno v vprašanju, ali so pripravljeni za ceno dosega zadanega cilja kot talca držati celotno EU? To bi bila usodna napaka, ki bi lahko hitro vodila v razpad celotne tvorbe. Posledice tega lahko vodijo v še bolj mračnjaško obdobje, saj so razpadom družbenih sistemov ponavadi sledili ostri konflikti. Smo se iz polpretekle zgodovine česa naučili? Trdim, da bo rešitev oziroma pozitivna sprememba prišla šele na podlagi konstruktivnega konflikta, ki se lahko ustvari med »razvitim« in »nerazvitim« delom EU. Skratka, rešitev ni ena ali druga trenutna opcija, temveč je rešitev lahko le sklenjen kompromis, ki bo zadovoljil obe strani, in ne prevlada ene ali druge. In ravno omogočanje tega notranjega trenja ter možnost kompromisne rešitve dela EU unikum med trenutnimi družbenimi sistemi. In če nam uspe premostiti to večno »jabolko spora«, konflikt med razvitim in nerazvitim delom, ki je v preteklosti že botroval razpadu družbenih skupnosti, lahko navkljub številnim napakam nehomogena tvorba, imenovana EU, postane daleč najbolj drzen humanističen projekt, ki bi v prihodnosti, če seveda preživi, lahko rojeval nova pozitivna družbena razmerja. Še več, trdim, da lahko uspešnost notranje regeneracije EU iz naslova ključne problematike konflikta razviti ‒ nerazviti del celoten prostor poenoti in s tem omogoči vzpostavitev novega pomembnega igralca na globalnem parketu: ženske! In ravno vzpostavitev tega razmerja lahko morda v prihodnosti pripomore k izumrtju mačistične plenilske ideologije, katere rezultat so bile ponavadi vedno katastrofe oziroma nehumano trpljenje človeštva! Dodaj komentar Ime (obvezno) E-mail (obvezno) Osveži Pošlji Briši JComments Najnovejše Jeza 3. december, mednarodni dan hendikepiranih Kako volimo Spominska razstava - Dušan Merklin Mick Dooolgooootrajna oooskrba versus osebna asistenca Najbolj brano ta mesec Dooolgooootrajna oooskrba versus osebna asistenca Trije referendumi – za kaj sploh gre Novi papež Frančišek, podaljšana roka jezuitskega črnega papeža? Zoper reklo: »Mlade danes nič ne zanima, ne poznajo več nobenih vrednot, mislijo samo še na zabavo …« (refleksija gimnazijskega učitelja) Mačka v žaklju; Nataša Pirc Musar Avtorji O nas ZA-MISLI, družba za medije, založništvo, internet in komunikacijo, d.o.o. Za-misli smo si zamislili, da kritično spodbujamo misel, da odpiramo oči, krepimo duha, spreminjamo prakse možnega. Če ti misel teče in beseda je draga, je ta spletna stran zate prava. Išče se odkritost, pogum, brezkompromisnost in um, ki dialektično se bori, da resnico ulovi. Več o nas.

Po skoraj desetletju je končno konec enega najbolj odmevnih spopadov zaradi dostopa transseksualcev do kopalnice. V ponedeljek je vrhovno sodišče zavrnilo obravnavo Šolski odbor okrožja Grimm proti Gloucester , kar pomeni, da bodo številne zmage nekdanjega študenta iz Virginije Gavina Grimma proti njegovi srednješolski alma mater obdržale. Vesel sem, da je konec mojega dolgoletnega boja, da bi me šola videla takšnega, kot sem, je v izjavi dejal Grimm, ki je trans moški. To, da sem bil prisiljen uporabljati sobo medicinske sestre, zasebno kopalnico in dekliško sobo, je bilo zame ponižujoče in da sem moral hoditi v stranske stranišča, je močno motilo mojo izobraževanje. Trans mladini si zaslužijo, da v miru uporabljajo kopalnico, ne da bi bili ponižani in stigmatizirani s strani lastnih šolskih odborov in izvoljenih uradnikov. Grimm in Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) sprva vložil tožbo proti šolskemu svetu okrožja Gloucester leta 2015, ko je trdil, da je srednja šola Gloucester kršila zakon, ker mu ni dovolila uporabe moškega stranišča. Namesto tega je bil prisiljen uporabljati ločeno kopalnico od drugih študentov, kar je v tožbi navedlo, da je v nasprotju z naslovom IX amandmajev o izobraževanju iz leta 1972 in klavzulo o enaki zaščiti. Medtem ko naj bi vrhovno sodišče prvotno obravnavalo Grimmov primer leta 2017, so ga vrnili na nižja sodišča, potem ko je Trumpova administracija umaknila podporo študentu, ki je istega leta diplomiral iz Gloucestra. Čeprav je zavrnitev SCOTUS dejansko poslala zadevo nazaj na nižja sodišča v ponovno obravnavo, je Grimm znova in znova zmagoval. Oba Ameriško okrožno sodišče za vzhodno okrožje Virginije in Ameriško pritožbeno sodišče za četrto okrožje oba sta v letih 2019 oziroma 2020 razsodila v Grimmovo korist in ugotovila, da je ravnanje šole protiustavno. Te odločitve bodo zdaj veljale, če ne bo pregleda SCOTUS, s čimer bo Grimm po letih bojevanja dosegel prelomno zmago. Zagovorniške skupine LGBTQ+ so v vrsti izjav proslavile prelomni trenutek za enakost. Trevor Project, nacionalna organizacija za boj proti ustrahovanju, je zmago označila za monumentalno, GLAAD pa je dodal, da gre za afirmacijo trans in nebinarnih mladih ljudi, ki preprosto želijo biti sami, ne da bi jih skrbelo, da bodo zavrnjeni ali zavrnjeni dostop do osnovnih dostojanstva. Glede na odločitev najvišjega nacionalnega sodišča je Lambda Legal zaključil, da ne bi smelo biti dvoma, da zvezni zakon zahteva, da šole zaščitijo vse učence. Sodišča po vsej državi in ​​tudi zvezna vlada so jasno pokazali, da so študenti LGBTQI+ zaščiteni z zvezno zakonodajo in imajo pravico do enakega izobraževanja, zaščite pred nadlegovanjem in diskriminacijo ter do šolskega okolja, kjer so lahko njihovega pristnega jaza, je v sporočilu za javnost povedal Paul D. Castillo, svetovalec skupine in strateg za pravice študentov. Gavinov vztrajni boj za pravice transspolnih mladih je opomnik, da boja še zdaleč ni končana; je svetilnik upanja, je dodal. Hvala, Gavin. Gavin Grimm je osvojil še eno pravno zmago transspolnih študentov Leto 2020 je bilo prelomno leto za pravne zmage LGBTQ+. Okrožno sodišče je pravkar razsodilo še eno veliko. Oglejte si zgodbo Medtem ko je Grimmova zmaga nedvomno vzdih olajšanja za trans skupnost, prihaja sredi rekordnega vala zakonodaje proti transseksualcem, ki je bila vložena v državnih zakonodajnih organih po vsej državi. Med najbolj ekstremnimi je Arkansas prepoved pubertetnih blokatorjev in hormonske terapije za trans otroke, kar je prvi zakon te vrste, ki je bil sprejet v Združenih državah. Drugi je zakon, podpisan v Zahodni Virginiji blokiranje trans študentk športnic od sodelovanja v spolno skladnih športnih ekipah. ACLU je vložil tožbo za zaustavitev obeh zakonov, preden sta bila sprejeta, in njen primer je bil nedavno podprla Bidenova administracija . Josh Block, višji odvetnik pri ACLU-jevem projektu LGBT in HIV, je dejal, da je odločitev SCOTUS tega tedna neverjetna zmaga za Gavina in za transspolne študente po vsej državi. Vendar je dejal, da so ti tekoči primeri opomnik, da dela ni konec, dokler trans osebe ne dosežejo popolne enakosti pred zakonom. Naše delo še ni opravljeno, ACLU pa se še naprej bori proti zakonom proti transtransistom, ki so usmerjeni na trans mlade v državah po vsej državi, je dejal Block v izjavi. Se Prepričajte, Da Se To Naučite Poročilo: Zloglasno „pravilo 34“ umira Najboljši Jumper kabli Medsebojna samozadovoljevanje: 9 nasvetov, da bo noro vroče za oba Kako izboljšati okus semena Amy Schneider priča proti 'uničujočemu' zakonu iz Ohia, ki prepoveduje zdravstveno varstvo transmladih

Smučišče Bad Kleinkirchheim je smučišče na avstrijskem Koroškem, ki se razteza med 1100 in 2055 m.n.v. Smučišče se lahko pohvali z dolgo smučarsko sezono in zagotovljenim snegom, za kar poskrbijo tudi s kar 800 snežnimi topovi, ki pokrivajo 97 % prog. Prav tako se v kraju Bad Kleinkirchheim nahajajo štiri smučarske šole, kjer obiskovalcem nudijo učenje različnih zimskih športov. Poleg smučarskih ljubiteljev kraj radi obiščejo tudi alpinisti, pohodniki, ljubitelji tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju in navdušeni tekači na smučeh. Bad Kleinkirchheim je skratka kar sinonim za raznolike zimske športe in zato niti ne preseneča, da je med ljubitelji smučanja in drugih športov tako priljubljen. Kraj je precej poznan tudi po Franzu Klammerju, smučarski legendi, ki izhaja iz tega kraja. Poleg štirih smučarskih šol smučišče Bad Kleinkircheim nudi tudi otroški smučarski vrtec, varstvo in odlične proge za začetne zavoje na smučeh. Velik poudarek na smučišču dajejo tudi odraslim, ki bi radi ponovno stopili na smuči in obnovili znanje smučanja. Prav tako si je v kraju mogoče sposoditi smučarsko opremo – na vseh 4 vhodih v smučarsko areno se nahajajo sposojevalnice smučarske opreme, kjer si lahko obiskovalci izposodijo vse, kar potrebujejo za smučanje. Čeprav je Bad Kleinkirchheim najbolj poznan po smučarskih strminah, pa za brezhibno urejenimi progami prav nič ne zaostaja bogata spa ponudba. Kraj je prava meka za vse tiste, ki se po smučanju radi razvajajo v objemu spa centrov. Mnoge po dolgem dnevu na snegu nič ne okrepi bolj kot topla termalna voda in sproščanje v savnah. Smučišče Bad Kleinkirchheim tako svojo ponudbo dopolnjuje z dvema termalnima centroma, 21 notranjimi bazeni ter 50 savnami. Zakaj izbrati smučišče Bad Kleinkirchheim? Ker se lahko po smuki na brezhibno urejenem smučišču ogrejemo in razvajamo v termalni vodi ali savnah. Ker so v kraju poskrbeli za vrhunske nastanitvene možnosti. Ker se na smučišču ponašajo s kar 25 sodobnimi žičnicami. Ker se lahko pohvalijo z bogato gostinsko ponudbo na smučišču in v samem kraju. Ker ima Bad Kleinkirchheim tudi živahno nočno življenje. Ker lahko v sezoni 2015/2016 ob nakupu smučarske karte privarčujete pri plačilu savn in spa tretmajev. Ker lahko otroci pod 12 let med 9.1.2016 in 4.3.2016 smučajo za samo 1 eur na dan. Smučarske proge v Bad Kleinkirchheim Smučišče Bad Kleinkirchheim ima skupno 103 km smučarskih prog. Od tega je 18 km modrih oziroma lahkih prog, 77 km povprečno zahtevnih prog (rdeče), namenjene rekreativnim smučarjem in 8 km težkih oziroma črnih prog za najboljše smučarje. Proge povezuje 25 vlečnic. Obratovalni čas smučišče Bad Kleinkirchheim Smučarska sezona traja med 5.12.2015 in 3.4.2016. V tem času smučišče obratuje med 9.00 in 16.00 uro. Cena smučarske karte Cene smučarskih kart so različne v času sezone in posezone. Pred nakupom smučarske karte je dobro preveriti, ali na smučišču nudijo kakšne posebne ugodnosti (npr. pri nakupu skupinske ali družinske karte). Več o aktualnih cenah smučarske vozovnice si preberite tule. Dostop do Bad Kleinkirchheim Iz Slovenije je dostop do smučišča precej preprost. Iz Ljubljane se peljemo proti Jesenicam in gremo skozi karavanški predor. Nato vozimo v smeri: Villach – Autobahnabfahrt Ossiacher See – Bundesstraße nach Bad Kleinkirchheim. Letališče v Celovcu je od kraja oddaljeno zgolj 50 km, najbližja železniška postaja pa je oddaljena 30 km (Spittal in Villach). Iz železniške postaje vozi do smučišča direkten smučarski avtobus. Vir slike: uradna spletna stran Obvestilo Zavrnili ste piškotke za napredno oglaševanje oziroma piškote družbenih omrežij ter spletne analitike, zato vam je onemogočen dostop do spletne strani. Piškotki nam omogočajo, da so vsebine za vas brezplačne.

Dobra podpora za PANTHEON in dejstvo, da lahko PANTHEON produkte uporablja veliko število uporabnikov, sta predvsem zasluga široke mreže naših partnerjev. Partnerska podjetja izvajajo številne dejavnosti pri končnih uporabnikih – od najzahtevnejših implementacij do podpore in izobraževanj ter razvoja posebnih (vertikalnih) rešitev. CERTIFICIRANI STROKOVNJAK Emir Hasanović DATALAB BH Bosna in Hercegovina Emir.Hasanovic@datalab.ba NAZAJ NA STROKOVNJAKE Specializiran za: PANTHEON Support PANTHEON Web System Administration Želite postati certificirani strokovnjak? Če želite prejeti več informacij o partnerskem programu, nas pokličite ali nam pošljite elektronsko sporočilo.

Poustvarite svet svoje najljubše zvezde Nebulous Stars z edinstvenimi snežnimi kroglami, ki svetijo v temi! Z več kot 50 dekorativnimi elementi lahko uprizorite nešteto čudovitih pokrajin. Z LED lučko v barvah mavrice je snežna krogla lahko tudi nočna svetilka. Blagovna znamka: NEBULOUS STARS Za starosti: od 7. do 14. leta Črtna šifra: 694704113045 Šifra izdelka: 490052 Šifra proizvajalca: 11304 Dimenzije: 24.75 x 30.5 x 9.8 cm Teža: 0,35 kg Opozorilo! Ni primerno za otroke, mlajše od treh let. Majhni deli. Nevarnost zadušitve zaradi tujka. Opozorilo: Ta izdelek vsebuje gumbno ali ploščato okroglo baterijo. Pri zaužitju gumbne ali ploščate okrogle baterije lahko pride do notranjih kemičnih opeklin v manj kot dveh urah, ki povzročijo smrt. Uporabljene baterije nemudoma zavrzite. Nove in neuporabljene baterije hranite izven dosega otrok. Če menite, da obstaja možnost, da je bila baterija zaužita ali vstavljena v katerikoli del telesa, nemudoma poiščite zdravniško pomoč.

V tem članku s pomočjo vam bom pokazal, kako preprosto je dodajanje puščic vaši kompoziciji Inkscape! Puščice so odličen način, da popestrite svojo grafiko, pritegnete pozornost na elemente v kompoziciji ali celo prikažete povezave med predmeti, med drugim. Pojdimo vanj! 1. korak: Narišite pot Za začetek boste želeli narisati pot z orodjem Pen (znano tudi kot »Orodje za risanje Bezierjevih krivulj« ali »Orodje za poti«), do katerega lahko dostopate prek ikone v orodni vrstici (rdeča puščica na zgornji sliki ) ali z uporabo bližnjične tipke »B«. Upoštevajte, da lahko ustvarite puščice iz ravnih ali ukrivljenih črt. Za ta primer bom preprosto narisal ravno črto, da olajšam stvari. Ko je izbrano orodje Pen, z levo tipko miške kliknite svojo kompozicijo, da ustvarite prvo vozlišče (rdeča puščica na zgornji sliki). Nato premaknite miško na lokacijo, kamor želite postaviti svoje drugo vozlišče, nato še enkrat kliknite z levo tipko miške, da ustvarite vozlišče (rdeča puščica na zgornji sliki). Upoštevajte, da če med vlečenjem miške držite tipko ctrl na tipkovnici, bo ta narisala vašo črto v »načinu ravne črte«. 2. korak: Prilagodite nastavitve črte in svoji poti dodajte oznake Zdaj, ko sem narisal svojo pot, bom zgrabil svoje orodje za izbiro iz orodjarne (rdeča puščica na zgornji sliki). To bo dodalo ročice za preoblikovanje okoli moje poti (zelena puščica), ki mi omogočajo spreminjanje velikosti poti. Po potrebi lahko pot spremenim tudi z orodjem za izbiro, tako da z miško kliknem in povlečem črto. V spodnjem levem kotu zaslona boste videli informacije o slogu za mojo pot. Pod »Stroke« boste videli pravokotnik z barvo, ki označuje mojo barvo poteze (rdeča puščica na zgornji sliki), poleg tega polja pa boste videli številko, ki označuje debelino moje poteze (modra puščica na sliki – v tem primeru je širina poteze "1.00" slikovnih pik). Ker je naša črta pot, uporablja možnost »Stroke«, da prevzame barvne lastnosti, ne možnosti »Fill«. Če dvokliknem na barvo poteze (spet rdeča puščica na zgornji sliki), se odpre pogovorno okno »Polni in potez« (obrobljeno z zeleno). Privzeto boste preusmerjeni na zavihek »Barvanje poteze«, kjer lahko spremenite barvo poteze. Pomaknite se do zavihka »Slog poteze« (zelena puščica). Na tem zavihku lahko spremenite velikost poteze (ali črte) in dodate puščice na obeh koncih poti. Če želim svojo črto narediti debelejšo, lahko vnesem »50« v polje z oznako »Širina« (rdeča puščica na zgornji sliki) in pritisnem tipko enter (enote lahko spremenite tudi s spustnim menijem na desni strani tega polje – zelena puščica). Videli boste, da je moja linija zdaj veliko debelejša. Spustni meni »Pomišljaji« (rdeča puščica na zgornji sliki) vam omogoča spreminjanje sloga vaše poti. Privzeto bo vaša pot črta, vendar jo lahko spremenite v katero koli vrsto pik, pomišljajev ali kombinacijo pik in pomišljajev (na zgornji sliki so označene z zeleno). Svojo pot bom ohranil kot preprosto črto. Naslednja možnost je označena kot »Markerji« – tukaj boste svoji črti dodali konice puščic. Tukaj boste videli tri spustne menije – enega na levi, enega na sredini in enega na desni. Spustni meni na levi (rdeča puščica na zgornji sliki) bo dodal puščico začetnemu vozlišču vaše poti (z drugimi besedami, prvemu vozlišču, ki ste ga narisali, ko ste ustvarili pot). Preprosto kliknite ikono puščice v spustnem meniju (zelena puščica), da jo dodate na začetni konec vaše poti. 3. korak: Prilagodite konico puščice Obstaja več privzetih značilnosti puščice (ali markerja), ki jih lahko prilagodite. Na primer, vaša puščica bo enake debeline vaše črte ali poti. Poleg tega, če je vaša začetna točka na levi strani črte, bo konica puščice obrnjena ali kazala v levo. Končno se bo konica puščice nahajala točno na koncu vaše črte (namesto da bo med črto in konico puščice nekaj prostora). Vse te privzete sloge je mogoče urejati v Inkscapeu. Če ne želite, da je vaša puščica enake debeline kot črta, lahko spremenite njeno velikost z uporabo številskih polj »Velikost X« in »Velikost Y« (na zgornji sliki sta označena z zeleno). Če na primer spremenim vrednost »Velikost X« na »10« (rdeča puščica), nato pritisnem tipko tabulatorke na tipkovnici, se bo vrednost »Velikost Y« samodejno posodobila in moja puščica bo zdaj veliko večja od moje poti . Če kliknem prvotno ikono puščice (rdeča puščica na zgornji sliki), se moje nastavitve ponastavijo na privzete. Upoštevajte, da je na levi strani polj velikosti (zelena puščica na zgornji sliki) ikona verižnega člena, ki vam omogoča, da preklopite, ali želite, da se vrednosti velikosti X in velikosti Y prilagodita skupaj. Ko ni povezave, lahko spremenite vrednost »Velikost X«, ne da bi spremenila vrednost »Velikost Y«. Če na primer kliknem ikono za prekinitev povezave dveh polj velikosti, nato vtipkam »10« za modro puščico »Velikost X« na zgornji sliki), boste videli, da bo moja puščica zdaj spremenila velikost vzdolž osi X, ne pa tudi Y osi (polje »Velikost Y« v tem primeru ostane pri »6.707«). Zaradi tega je moja puščica videti nekako raztegnjena vzdolž osi X. Če kliknem prvotno ikono puščice, se moje nastavitve ponastavijo na privzete (rdeča puščica na zgornji sliki). Pod polji »Velikost X« in »Velikost Y« je potrditveno polje »Skala s potezo« (rdeča puščica na zgornji sliki). Ko je označeno, velikost vaše puščice samodejno ostane sorazmerna z velikostjo vaše poti. Na primer, ko naredite črto svoje poti debelejše (kot smo naredili prej), konica puščice postane debelejša. Če ni označeno (kot je na zgornji sliki), konica puščice ne bo ostala sorazmerna z velikostjo vaše poti. Namesto tega bo katera koli velikost, nastavljena v poljih »Velikost X« in »Velikost Y«. V tem primeru je debelina moje poti nastavljena na 50 slikovnih pik, vendar je velikost moje puščice nastavljena na 4.061 slikovnih pik in 6.707 slikovnih pik za moje vrednosti X in Y. Posledično je moja puščica veliko manjša od moje poti, ko polje »Skala s potezo« ni potrjeno, in je zdaj v bistvu nevidna. Če držim ctrl in uporabim kolešček miške, da močno povečam puščico, boste videli, da je konica puščice res tam (rdeča puščica), čeprav je zelo majhna. Držal bom tipko ctrl in uporabil kolesce miške za pomanjšanje. Možnost »Scale with Stroke« bom pustila označeno. Naslednja možnost je možnost »Usmerjenost« (na zgornji sliki označena z zeleno). To vam omogoča, da spremenite, kako je konica puščice ali marker usmerjena na pot. Privzeto bo vaša puščica nastavljena na prvo možnost, »Orient vzdolž poti, vzvratno na začetku« (modra puščica na zgornji sliki). Ta možnost je razlog, zakaj je naša puščica na začetku naše poti obrnjena v levo. Smer te puščice lahko obrnem tako, da kliknem naslednjo možnost, »Orient vzdolž poti« (rdeča puščica na zgornji sliki). Zdaj bodo vse puščice kazale v isto smer, kar v tem primeru pomeni, da začetna puščica zdaj kaže v desno. Naslednja možnost, »Fiksni določeni kot« (rdeča puščica na zgornji sliki), vam omogoča spreminjanje kota konice puščice na poti. Ko je omogočeno, bo polje »Fiksni kot« pod temi ikonami postalo aktivno in lahko ročno nastavite kot za konico puščice. Na primer, lahko vtipkam »-30« (zelena puščica na zgornji sliki) in moja puščica bo obrnjena navzdol za 30 stopinj. Konico puščice bom spremenil nazaj na privzeto nastavitev s klikom na prvo ikono »Orient vzdolž poti, vzvratno na začetku«. Zadnja ikona je ikona »Flip marker horizontally« (rdeča puščica na zgornji sliki). Če kliknete to možnost, boste obrnili konico puščice, tako da bo zdaj obrnjena v nasprotno smer. Še enkrat bom kliknil ikono »Obrni«, da se puščica vrne na privzeti položaj. Konico puščice lahko tudi zamaknete od začetka vaše poti s pomočjo polj »Odmik X« in »Odmik Y« (na zgornji sliki sta označena z zeleno). Privzeto bodo nastavljeni na 0. Če povečate vrednost »Odmik X« z uporabo ikone »+« ali z ročnim vnosom vrednosti (v zgornjem primeru sem vnesel 5 – rdeča puščica), bo konica puščice ali oznaka premik v desno po poti. Če zmanjšate vrednost »Odmik X« z uporabo ikone »-« ali z ročnim vnosom negativne vrednosti (v zgornjem primeru sem vnesel minus 5 – rdeča puščica), se bo konica puščice premaknila v levo vzdolž poti. Po drugi strani pa, če povečate ali zmanjšate vrednost »Offset Y« (rdeča puščica na zgornji sliki), se bo konica puščice premaknila navzdol ali navzgor glede na prvotno pot. Vrednosti za odmik X in Y bom spremenil na 0, da se vrnem na privzeti položaj za konico puščice. Zadnja možnost, ki jo boste videli v tem pogovornem oknu, je gumb »Uredi na platnu« tik pod predogledom puščice (rdeča puščica na zgornji sliki). Če kliknete to možnost, lahko prilagodite konico puščice ali marker z uporabo miške neposredno na platnu. Videli boste, da je okoli konice puščice več ročajev. Tista na sredini (modra puščica na zgornji sliki) vam omogoča, da konico puščice premaknete v katero koli smer (gor, dol, levo ali desno). Kvadratni ročaji (rdeča puščica) vam omogočajo spreminjanje vrednosti velikosti X in velikosti Y, kot smo že omenili – kar pomeni, da lahko konico puščice spreminjate navzgor ali navzdol. In krožni ročaj (zelena puščica) vam omogoča, da zavrtite konico puščice (s čimer spremenite vrednost »fiksnega kota«, o kateri smo razpravljali prej). Če razširim prvi spustni meni Marker v pogovornem oknu Fill and Stroke (rdeča puščica na zgornji sliki), boste videli vse nove nastavitve, ki temeljijo na urejanjih na platnu, ki sem jih pravkar naredil (obrobljene z zeleno). Če kliknem prvotno ikono puščice (modra puščica na zgornji sliki), se moje nastavitve ponastavijo na privzete. 4. korak: Dodajte dodatne oznake ali konice puščic Vse nastavitve, o katerih smo pravkar razpravljali za spustni meni levega označevalca, veljajo tudi za možnost spustnega menija desnega označevalca (rdeča puščica na zgornji sliki). Edina razlika je v tem, da ko kliknete oznako v spustnem meniju skrajno desno, doda oznako na konec vaše poti (modra puščica). Poleg tega bo puščica obrnjena v nasprotni smeri (na desno) od prve puščice, pod pogojem, da imate še vedno omogočeno ikono »Orient vzdolž poti, vzvratno na začetku«. Puščice na obeh koncih vaše poti so neodvisne druga od druge, tako da lahko iz tega spustnega menija izberete kateri koli slog puščice ali oznake in prilagodite nastavitve, da se razlikuje od prve puščice, ki smo jo nastavili. Kljub temu bom svoje puščice ohranil v istem slogu zaradi skladnosti oblikovanja. Spustni meni »Srednja oznaka« (rdeča puščica na zgornji sliki) bo dodal oznake ali konice puščic vsem drugim vozliščem na vaši poti, ki so med prvim in zadnjim vozliščem. Trenutno nimam nobenega drugega vozlišča na svoji poti, zato izbira označevalca s tega spustnega menija ne bo naredila ničesar. Vendar, če zgrabim orodje »Urejanje poti po vozliščih« iz orodjarne (rdeča puščica na zgornji sliki), nato dvokliknem kjer koli vzdolž moje poti (modra puščica), bo vzdolž moje poti ustvarjeno novo vozlišče in konica puščice bo dodan v to vozlišče. Tako kot druga dva spustna menija lahko prilagodite nastavitve za svoje puščice ali oznake, da spremenite velikost, preusmerite ali spremenite smer svojih oznak za te »srednje oznake«. Vse nastavitve, ki jih uporabite prek srednjega spustnega menija, bodo veljale za vse puščice med prvim in zadnjim vozliščem, ki ste ga ustvarili. Tukaj lahko vidite, da sem počistil možnost »Scale with stroke« (rdeča puščica na zgornji sliki), nato pa vrednost velikosti X nastavil na »25« (zelena puščica). Zdaj so vse puščice na sredini moje poti (modra puščica) manjše od konic puščic na obeh koncih poti. 5. korak: Spremenite barvo svojih puščic Če želite kadar koli spremeniti barvo svoje poti in puščic, pritisnite tipko Shift in kliknite barvni vzorec v plošči »Vzorci« na dnu platna. Na primer, če Shift+kliknem na rdečo barvo (modra puščica), bo to spremenilo barvo moje poti v rdečo. Nekaj, kar ste morda opazili, je, da zunanje konice puščic niso spremenile svoje barve, medtem ko so se notranje konice puščic spremenile. To je napaka, ki obstaja v Inkscape različicah 1.1 in 1.2. Če želite to popraviti, lahko zmanjšate velikost črte s klikom na simbol »-« v polju »Širina«, nato pa jo znova povečate s klikom na simbol »+« (zelena puščica na zgornji sliki). Konice puščic bi morale s to majhno spremembo spremeniti barvo (upajmo, da bodo to napako odpravile v bližnji prihodnosti). To je to za ta članek pomoči za Inkscape! Če vam je bila všeč ali koristna, si lahko ogledate mojo drugo Članki pomoči za Inkscape or Inkscape video vadnice na mojem spletnem mestu. Razišči Pomoč strankam Vadnice za GIMP GIMP Masterclass Tečaj WordPress Tečaj temnopoltih Vsi tečaji in tečaji Partner z nami Pošljite Tutorial Idea Pro Photo Vector Pravilnik o Zasebnosti Iskalnik Išči: Facebook Twitter Instagram © 2022 Davies Media Design | Brezplačne in odprtokodne vadnice in članki o pomoči English Afrikaans Shqip العربية Беларуская мова বাংলা Български 简体中文 繁體中文 Hrvatski Čeština‎ Dansk Nederlands English Eesti Filipino Suomi Français Deutsch Ελληνικά Kreyol ayisyen עִבְרִית हिन्दी Magyar Bahasa Indonesia Italiano 日本語 한국어 ພາສາລາວ Latviešu valoda Norsk bokmål Polski Português Română Русский Slovenščina Español Svenska ไทย Tiếng Việt Naročite se na glasilo DMD Prijavite se in prejemajte nove vadnice, posodobitve tečajev in najnovejše novice o svoji najljubši odprtokodni programski opremi!

Pred dobrim letom smo prvič spoznali in preizkusili še povsem novo Bavarko iz linije vision, bavario 44 vision. V to linijo so postavili tri modele, 40, 44 in 50. Tokrat pa smo preizkusili in pod drobnogled vzeli še največjo in najudobnejšo jadrnico iz tekočih trakov največjega nemškega izdelovalca plovil, bavario 50 vision. Po sledeh tržnih trendov je tudi Bavaria ponudila novo linijo jadrnic s povečano, predvsem pa povišano prostornino. Sledili so tako imenovanim privzdignjenim salonom (raised saloon, deck saloon …), ki so jih trgu predstavili kot »vision«. »Gre za splošne trende po večjih prostorih. Zasledimo jih tudi v avtomobilski industriji, kjer kupci vedno bolj posegajo po tako imenovanih enoprostorcih. Tako se tudi na barkah ljudje bolje počutijo v večjih in svetlejših prostorih z višjim stropom in boljšim razgledom po okolju,« nam je že ob predstavitvi prve povedal Japec Jakopin. Tako so na enak trup, kot ga ima bavaria 50 cruising, postavili preoblikovano palubo s povišano kabino, spremenili pa so tudi površino jader in težo balasta, kar je šlo, tako kot smo že pri sestrski 44 vision spoznali, v dobro jadralskih značilnosti. Obogatili so tudi spisek osnovne opreme te serije jadrnic. V njihovih reklamnih materialih zasledimo celo to, da te jadrnice uvrščajo v tako imenovane “performance cruisers”, kar pa je po mojem mnenju vendarle treba vzeti z zadržkom. Vsekakor pa gre za razmeroma hitre jadrnice z zelo povečanim udobjem. Bavaria 50 vision nudi zelo veliko počitniškega udobja ob ugodni ceni (196.700 €), kadar le-to primerjamo z njenimi tekmicami in jih skušamo opremiti z opremo, ki je tu všteta v osnovni ceni. Tistim, ki se želijo ogniti kronični utesnjenosti na barkah, bo nedvomno pravšnja, čeprav bi o utesnjenosti težko govoril tudi pri njenih manjših sestrah 40 in 44 vision, ki smo ju že predstavili. Pri tem je tudi osnovna oprema dovolj bogata, da bomo za vroče počitniške dneve ali za bivanje v hladnejših zimskih dneh le malo doplačevali (senco in gretje). Ta serija je zasnovana tako, da so jadrnice še prijaznejše do uporabnika, razveselile pa bodo še vse tiste, ki si ob udobju želijo več jadrati. Pri tem imajo izjemno velik prostor, ki je tudi zračnejši od povprečnih jadrnic te velikosti. V zasnovi je namenjena šestim, zato snovalcem prostora pod palubo ni bilo treba “stiskati”. Široki prehodi omogočajo prosto gibanje. Tudi takrat, ko bodo vsi uporabniki v osrednjem prostoru, ne bo gneče. Pravzaprav je to že pravo malo stanovanje, pa še pluje povrhu. Twitter Facebook Google + Pinterest Prejšnji prispevek 808 pristanov in zalivov Naslednji prispevek Pierre-Antoine Muraccioli urednik POGOSTO OGLEDANI Adriatic Wave, d. o. o. na sejmu Boot Düsseldorf 2015 Jan 11, 2015 Italijanska ladjedelnica Absolute bo na sejmu Boot 2015 v Düsseldorfu med 17. in 25. januarjem v hali 6, na razstavnem prostoru 6B28, na ogled...

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Obnova kuhinje v obstoječi šoli (ŠŠC JVIZ)", začetem na podlagi 1. zahtevka za revizijo ponudnika Lesnina MG oprema, d.d., Parmova 53, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska 55b, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), 2. zahtevka za revizijo ponudnika MIX, d.o.o., Stegne 15, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) in 3. zahtevka za revizijo ponudnika GO-ST, d.o.o., Gasilska cesta 35, Grosuplje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: tretji vlagatelj), zoper kršitve naročnika Občina Dobrepolje, Videm 35, Videm " Dobrepolje (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 11. 2012 odločila: 1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in tretjega vlagatelja se združi v en revizijski postopek. 2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki izhaja iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdanega dne 14. 9. 2012, pod št. 430-0005/2012. 3. Zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen. 4. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.649,45 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne. 5. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.665,45 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne. 6. Zahteva tretjega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne. Obrazložitev: Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Obnova kuhinje v obstoječi šoli (ŠŠC JVIZ)". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 5. 7. 2012, pod št. objave JN7276/2012. Naročnik je dne 14. 9. 2012, pod št. 430-0005/2012 izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšima ponudnikoma v skupnem nastopu CE-INVEST, d.o.o., Stari trg 32a, Trebnje in ELCOM, d.o.o., Litijska cesta 70, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 27. 9. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, izločitev ponudbe izbranega ponudnika kot nepravilne in nepopolne ter izbor najugodnejšega ponudnika izmed preostalih ponudb, saj meni, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Pojasni, da je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe v smislu odprave računskih napak, kar je izbrani ponudnik v postavljenem roku storil, vendar je hkrati popravil višino svoje ponudbe (ponudbena vrednost ob odpiranju ponudb je znašala 359.769,31 EUR z upoštevanim 7 % popustom in DDV, po odpravljenih napakah 346.838,48 EUR z 12 % popustom in DDV, ob nadaljnjem popravku pa 366.545,21 EUR z DDV), kar je po mnenju prvega vlagatelja nezakonito. Prvi vlagatelj še izpostavlja, da je izbrani ponudnik predložil zahtevane obrazce za družbi Elcom, d.o.o. in Kogast, d.o.o. kot podizvajalca in ne kot partnerja, iz ponudbe pa tudi ne izhaja, da bi bila sklenjena partnerska pogodba. Poleg tega izbrani ponudnik za podizvajalca Elcom, d.o.o. ni predložil zahtevanih referenc, v predloženem evidenčnem listu navedeni stroji pa ne omogočajo izvedbe Inox kuhinjske opreme. Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 4. 10. 2012 izjasnil o navedbah prvega vlagatelja. Pojasni, da je v ponudbi navedel 7 % popust in je bila vrednost ponudbe 299.807,75 EUR brez DDV, po popravku računskih napak pa je bila ponudbena vrednost 305.454,34 EUR brez DDV in z upoštevanim 7 % popustom. Dalje navaja, da je družba Elcom, d.o.o. ponudbeni partner, za katerega so priloženi vsi potrebni obrazci, tudi Sporazum o ustanovitvi gradbenega konzorcija, medtem ko je družba Kogast, d.o.o. podizvajalec, reference pa dokazujejo vsi partnerji in podizvajalci skupaj. Glede izvedbe Inox kuhinjske opreme izbrani ponudnik pojasni, da se to izvede v industrijskih obratih posameznih proizvajalcev, zato strojne opreme za izdelavo te opreme v ponudbi ni bilo potrebno navajati, je pa navedena strojna oprema za montažo te opreme. Naročnik je dne 19. 10. 2012, pod št. 430-0005/2012, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja. Pojasni, da je na javnem odpiranju ponudb navedena cena izbranega ponudnika v višini 359.769,31 EUR z DDV in 7 % popustom. Naročnik je pri podrobnejšem pregledu ponudbenih cen iz popisa del ugotovil, da je pri pripravi popisa del razpisne dokumentacije prišlo do napake naročnika v nastavljeni formuli, in sicer pri strojnih delih. Iz digitalne oblike popisa del izbranega ponudnika je bilo tudi razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil 12 % popust. Naročnik je izbranega ponudnika seznanil z ugotovljenimi dejstvi in ga pozval na potrditev ugotovljenih računskih napak in na izjasnitev glede količine popusta. Naročnik je nato, kljub strinjanju izbranega ponudnika glede upoštevanja višjega popusta 12 %, upošteval 7 % popust ter potrditev cen z upoštevanimi računskimi napakami, tako da znaša ponudbena cena 328.445,53 EUR brez popusta in brez DDV. Dalje naročnik pojasni, da je na OBR.A1 družba Elcom, d.o.o. jasno označena kot partner, družba Kogast, d.o.o. pa kot podizvajalec, v ponudbi pa je tudi priložen Sporazum o ustanovitvi gradbenega konzorcija in izjava ter pooblastilo k ustanovitvi konzorcija. Naročnik še pojasni, da se je v primeru skupnega nastopa s podizvajalci ugotavljalo izpolnjevanje referenc za vse subjekte skupaj, tehnično sposobnost pa je izbranemu ponudniku priznal glede na to, da je podizvajalec družba Kogast, d.o.o., ki je specializirana za izdelavo, dobavo in montažo kuhinjske opreme (in v svojem proizvodnem procesu izdeluje in dobavlja kuhinjsko tehnologijo/opremo in jo tudi sam vgrajuje), izbrani ponudnik pa je priložil Izjavo o razpolaganju s potrebnimi tehničnimi sredstvi, opremo in stroji za izvajanje razpisanih del. Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 28. 9. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ker meni, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil. Navaja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila kot partnerja navedel družbo Kovinostroj servis, d.o.o., ki ne obstaja. Dalje zatrjuje, da je naročnik kršil zakonske določbe, ker je izločil njegovo ponudbo, ne da bi zahteval njeno dopolnitev. Glede ugotovitve naročnika, da v ponudbi ni priloženih dokazil, da imata partnerja poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, drugi vlagatelj poudarja, da partner Kovinastroj servis, d.o.o. ne nastopa s podizvajalci in zato ni predložil navedenega dokazila. Glede ugotovitve naročnika, da v ponudbi ni dokazil, da partnerja v zadnjih šestih mesecih nimata dospelih neporavnanih obveznosti (blokad), drugi vlagatelj meni, da bi te podatke naročnik moral sam preveriti, saj gre za javno dostopne podatke iz uradnih evidenc pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES). V zvezi z navedbo naročnika, da je bilo na odpiranju ponudb ugotovljeno, da ponudba ne vsebuje obrazca A1 za enega od podizvajalcev, pa drugi vlagatelj meni, da gre prav tako za formalno pomanjkljivost, seznam podizvajalcev pa je naveden v točki 8 razpisne dokumentacije in je obrazec A1 le nadgradnja podatkov iz priloge A4. Naročnik je dne 19. 10. 2012, pod št. 430-0005/2012, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja. Pojasni, da navedba partnerja Kovinostroj servis, d.o.o. namesto Kovinastroj servis, d.o.o. v odločitvi o oddaji naročila predstavlja pravopisno napako, ki ni vplivala na postopek in izbiro ponudnika. Gospodarski subjekt Kovinastroj servis, d.o.o. je edini subjekt na naslovu Adamičeva cesta 36, Grosuplje in so mu bila vročena vsa pisanja naročnika, kar pomeni, da je bil z vsemi postopki in odločitvami naročnika seznanjen. Dalje naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji ter objavljenih pojasnilih zahteval, da v primeru skupnega nastopa ponudnikov vsak ponudnik v ponudbi priloži dokazila o poravnanih zapadlih obveznostih do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, ne glede na to, ali v konkretnem postopku nastopa s podizvajalci ali ne. Naročnik je za preverjanje ekonomsko-finančne sposobnosti kot dokazilo zahteval AJPES S.BON-1/P, v primeru, da v ponudbi tega dokazila ni bilo predloženega, pa bi v skladu s 6. točko 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) morala biti priložena izjava partnerjev o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba (da imata poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja in da v zadnjih šestih mesecih nista imela neporavnanih obveznosti (blokad), oziroma da je njuna bonitetna ocena po Basel II najmanj SB5), naročnik pa bi na podlagi izjav sam preveril izpolnjevanje sposobnosti. Naročnik meni, da drugi vlagatelj ni dokazal sposobnosti partnerjev in da ne gre za formalno nepopolnost ponudbe, zato je ponudbo upravičeno izločil. Tretji vlagatelj je z vlogo z dne 5. 10. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ker meni, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil. Opozarja, da je naročnik v pozivu za dopolnitev ponudbe neupravičeno razširjal tehnične specifikacije javnega naročila za postavko 20.3 Elektro parno konvekcijska peč, z obrazložitvijo, da v okviru "Rational SCC 201 ali enakovredno", pod pojmom "enakovredno" razume, da mora imeti peč vse dodatno naštete lastnosti (ki so prepisane iz kataloga peči Rational SCC 201). Dalje tretji vlagatelj navaja, da je naročnik zahteval predložitev tehnične dokumentacije, ki je ni zahteval v razpisni dokumentaciji ter označbo tipa in modela v že poslani tehnični dokumentaciji ter prevod tehnične dokumentacije v slovenski jezik. Tretji vlagatelj naročniku ne oporeka, da skladno s 77. členom ZJN-2 preveri vsebino ponudbe, vendar pa se ne strinja s tem, da je naročnik njegovo ponudbo izločil na podlagi dokumentacije in zaključkov iz te dokumentacije, ki sploh ni bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, tretji vlagatelj pa jo je preložil za dokazovanje primernosti svoje ponudbe. Naročnik pa je v tej dokumentaciji po mnenju tretjega vlagatelja iskal formalne pomanjkljivosti in tretjega vlagatelja izločil zaradi neustrezne oblike poslane dokumentacije, čeprav ta ni bila določena niti v razpisni dokumentaciji niti v pozivih naročnika. Ne glede na navedeno tretji vlagatelj poudarja, da ponujena elektro parna konvekcijska peč vsebuje vse zahtevane tehnične specifikacije iz popisa del in je povsem enakovredna primeroma navedeni peči Rational SCC 201. Glede očitka naročnika, da je ponudba tretjega vlagatelja neprimerna, ker ni predložil originalnega prospekta v slovenskem jeziku, oziroma je predložil skenirane dele prospekta, ki jih je sam prevedel, tretji vlagatelj odgovarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval tehnične dokumentacije, ki bi pojasnjevala ponujeno blago, temveč so bili ponudniki dolžni zgolj izpolniti ponudbeni predračun. Naročnik je v prvem pozivu tretjemu vlagatelju nejasno zahteval dopolnitev ponudbe s predložitvijo tehnične dokumentacije, zato se je tretji vlagatelj na podlagi tega poziva odločil, da predloži kataloge ponujenih izdelkov v originalu v angleškem jeziku. V drugem pozivu je naročnik navedel, da je treba posredovati tehnično dokumentacijo v slovenskem jeziku (predvsem za pomembnejšo kuhinjsko opremo), ne pa overjenega prevoda kataloga ali originalnega slovenskega kataloga (ki sploh ne obstaja). Tretji vlagatelj meni, da je temu sledil, saj je predložil v slovenski jezik preveden katalog, zraven pa je navedel, kje v katalogu se nahaja opis ponujenega blaga. Glede ugotovitve naročnika, da v posredovani tehnični dokumentaciji tretjega vlagatelja ni razvidno, katera oprema iz kataloga je v ponudbi vključena, tretji vlagatelj opozarja na neskladje te ugotovitve z navedbami naročnika glede neustrezne priključne moči ponujene pečice, kar pomeni, da je naročnik očitno našel tehnične specifikacije ponujene opreme in jih tudi uporabil kot razlog za izločitev ponudbe. Ne glede na to tretji vlagatelj poudarja, da je pred prevodom kataloga napisal pozicije iz popisa del ter model in naziv naprave iz kataloga, ki jo je mogoče preveriti v katalogu, v katalogu pa je ponujeni model še posebej označil in podčrtal. Glede argumenta naročnika, da nekateri opisi niso razvidni, tretji vlagatelj izpostavlja, da je argument nerazumljiv do te mere, da se do njega ne more opredeliti, saj ni jasno, kateri opisi niso razvidni in na kateri del dokumentacije se to nanaša. V zvezi z ugotovitvijo naročnika, da so zgornja vodila na vozičku osebju naročnika težko dostopna, ker je zadnje vodilo višje od 1600 mm, tretji vlagatelj navaja, da to drži, vendar zato, ker je v osnovnem stanju spodnji nivo ponujene peči od tal oddaljen 30 cm, peč Rational SCC 201 pa le 14,5 cm (kar onemogoča normalno čiščenje pod pečico). Obe peči stojita na Inox nogah in se po višini lahko nastavljata, kar pomeni, da se lahko višina ponujene peči tretjega vlagatelja zniža na višino 1600 mm (tretji vlagatelj še izpostavlja, da naročnik nikjer ni navedel, kakšna mora biti najvišja višina vodila vozička in zato to ne more biti razlog izločitve ponudbe). Glede ugotovitve naročnika, da ni razvidno, ali je voziček vključen v ceno, tretji vlagatelj opozarja, da je v popisu v ponudbenem predračunu za elektro parno konvekcijsko peč jasno označeno, da celotna postavka vsebuje tudi "z vstavnim vozičkom". Glede ugotovitve naročnika, da priključna moč ponujene peči ni ustrezna, tretji vlagatelj navaja, da je ponudil peč, katere priključna moč res znaša 31,8 kW, kar pa ne pomeni, da je peč manj zmogljiva od tiste, ki ima priključno moč 37 kW, saj kW predstavljajo porabo električne energije, pri čemer je nižja poraba odraz zelenega javnega naročanja in boljšega energetskega izkoristka peči. Tretji vlagatelj zato meni, da je ponujena peč povsem enakovredna peči Rational SCC 201 in ima vgrajen napreden sistem varčevanja z energijo, ki maksimalno izkorišča grelne naprave in posledično omogoča manjšo porabo električne energije. Tretji vlagatelj še opozarja, da navedba "ali enakovredno" ne pomeni, da mora ponujeno blago v celoti vsebovati iste karakteristike kot vzorčno blago, ampak, da se ponudi enakovredne kvalitete, nižja poraba električne energije pa je najmanj enakovredna zahtevani kvaliteti oziroma je boljša (tretji vlagatelj ob tem izpostavlja, da je naročnik pri postavki pomivalnega stroja to priznal in zahteval najnižjo možno porabo). V zvezi z ugotovitvijo naročnika, da ni razvidno, ali je v ponudbi tretjega vlagatelja ponujen parni agregator, tretji vlagatelj odgovarja, da je to razvidno v priloženi tehnični dokumentaciji, ki navaja, da je ponujen model z bojlerjem oziroma parnim agregatorjem. Tretji vlagatelj še predlaga, da se naročnikove izločilne argumente obravnava tudi z vidika enakopravne obravnave ponudnikov, saj je tretji vlagatelj prepričan, da tudi izbrani ponudnik ni predložil originalnega kataloga v slovenskem jeziku in posebnih izjav, da je vstavni voziček vključen v ceno in ponuja parni agregator. Naročnik je dne 29. 10. 2012, pod št. 430-0005/2012, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo tretjega vlagatelja. Poudarja, da s podrobnejšimi tehničnimi specifikacijami ni razširjal zahtev iz razpisa, ampak le podrobneje definiral, kaj se šteje za enakovredno opremo. Dalje navaja, da je v razpisni dokumentaciji, v uvodu Popisa del, Opis materialov in tehničnih karakteristik nevtralne opreme in strojev, izrecno zahteval, da morajo biti ponudbeni dokumentaciji priloženi prospekti in materiali ter da mora biti ponudbena dokumentacija ter vsi dokumenti v zvezi s ponudbo v slovenskem jeziku, tretji vlagatelj pa temu ni sledil, saj v ponudbi ni priložil tehnične dokumentacije o kuhinjski opremi. Naročnik je navedeno ocenil kot formalno nepopolno ponudbo in tretjega vlagatelja pozval k predložitvi zahtevane dokumentacije. Tretji vlagatelj je po pozivu naročnika predložil tehnično dokumentacijo ne da bi označil ponujene modele oziroma tipe, zato ga je naročnik pozval, da želi imeti na že posredovani tehnični dokumentaciji označene modele oziroma tipe, ki jih je ponudil ter da mora biti dokumentacija za pomembnejše elemente kuhinjske opreme v slovenskem jeziku, prav tako ga je pozval k dopolnitvi tehnične dokumentacije za pomembnejše elemente opreme. Po mnenju naročnika je jasno, da ni pričakoval dokumentacije z lastnim prevodom v slovenski jezik, z neberljivim tekstom v delu, ki se nanaša na podrobnejše tehnične karakteristike ponujene opreme. Naročnik je želel prevod tehnične dokumentacije za pomembnejšo kuhinjsko opremo, tretji vlagatelj pa mu je posredoval le del prospekta za konvekcijsko peč v slovenskem jeziku, iz katerega je bilo nemogoče razbrati ustreznost ponujenega blaga in zato ni mogel priznati ponujene opreme kot enakovredne vzorčni opremi. Naročnik poudarja, da elektro parna konvekcijska peč predstavlja 10-20 % celotne investicije opreme kuhinjske tehnologije in predstavlja pomembnejši del opreme, ponujena peč tretjega vlagatelja pa dosega približno 60 % cene vzorčne opreme, zaradi česar je težko argumentirati, da je ponujena peč v enakovrednem oziroma primerljivem cenovnem in kvalitetnem razredu. Naročnik je zato glede tehnične ustreznosti ponujene opreme zaprosil projektanta, ki je projektiral kuhinjsko opremo. Projektant je pripravil podrobnejšo obrazložitev in navedel razloge za izločitev ponudbe tretjega vlagatelja, naročnik pa je ugotovitve povzel v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila. Naročnik še pojasni, da je v razpisni dokumentaciji zaradi krajših časov priprave hrane in večje količine polnjenja živil zahteval priključno moč parne konvekcijske pečice 37,0 kW, 1N-230 V, zato se ni opredeljeval oziroma ni dopustil energetsko sprejemljivejše pečice, saj okoljskih meril s tega področja Uredba o zelenem javnem naročanju ne definira. Tretji vlagatelj se je z vlogo z dne 2. 11. 2012 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri stališču, da je naročnik nedopustno širil tehnične specifikacije, popolnost ponudbe pa se lahko presoja zgolj z vidika zahtev, navedenih v razpisni dokumentaciji. Tretji vlagatelj opozarja na možnost neenakopravne obravnave ponudnikov, saj je naročnik sam zapisal, da katalogov ni predložil niti izbrani ponudnik. Tretji vlagatelj dalje izpostavlja, da naročnik v zahtevi za dopolnitev ponudbe ni opredelil, kaj je pomembnejša kuhinjska oprema, oziroma po kakšnem kriteriju jo naročnik izbira, tretji vlagatelj pa dvomi, da je naročnik isto zahteval od vseh ponudnikov. Glede prevoda tehnične dokumentacije tretji vlagatelj opozarja, da kolikor je naročnik želel imeti uradne prevode (ali celo prevode sodnega tolmača), bi to moral zapisati v razpisni dokumentaciji ali vsaj v pozivu, vendar tega ni storil, sicer pa je veliko bolj običajno, da imajo ponudniki lastne prevode tehnične dokumentacije, ki jo prevajajo za vsak razpis sproti (tretji vlagatelj dvomi, da je kateri drug ponudnik storil drugače). Glede neberljivega teksta tretji vlagatelj izpostavlja, da gre za pavšalne navedbe naročnika, saj naročnik ne pojasni, kateri del je neberljiv. V zvezi s ponujeno ceno pečice tretji vlagatelj opozarja, da ni dovoljeno kot neobičajno nizke ovrednotiti posamezne postavke, sicer pa je naročnik primerjal le cene iz popisa, medtem ko se prodajne vrednosti obeh naprav na trgih gibljejo med 22.000 in 26.000 EUR. Glede priključne moči pečice tretji vlagatelj vztraja, da priključna moč ponujene pečice ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, naročnik pa poskuša sedaj prikazati, kot da je ustrezna samo priključna moč, ki je bila navedena v razpisni dokumentaciji in ne boljša, kar je po mnenju tretjega vlagatelja nelogično. Naročnik je z vlogo z dne 24. 10. 2012 in z dne 5. 11. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku, ob upoštevanju načela hitrosti, najprej odločila, da obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in tretjega vlagatelja združi v en revizijski postopek. Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagatelji vložili zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev. S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevkih za revizijo v dokazne namene vpogledala v prejeto dokumentacijo in v obrazec predračuna v elektronski obliki (dostopen na spletni strani naročnika: http://www.dobrepolje.si/aktualno/ razpisi/2490-obnova-kuhinje-v-obstojeci-soli). Iz prejete dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, v katerem je prejel pet pravočasnih ponudb (Zapisnik o odpiranju in oceni ponudb z dne 16. 8. 2012). Naročnik je po opravljenem preverjanju ponudb kot nepopolne izločil ponudbo ponudnika NGD, d.d., Letališka cesta 16, Ljubljana, ponudbo drugega vlagatelja in ponudbo tretjega vlagatelja ter nato izmed preostalih (popolnih) ponudb (ponudba izbranega ponudnika in ponudba prvega vlagatelja), upoštevaje merilo najnižja cena, izbral ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelji se z navedeno odločitvijo naročnika ne strinjajo. Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, ki trdi, da je naročnik izbranemu ponudniku omogočil popravo računske napake, nato pa popravil ponudbeno ceno izbranega ponudnika na način, ki je povzročil nedopustno spremembo (zvišanje) končne ponudbene cene. Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije, je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). ZJN-2 v 78. členu ureja dopustne dopolnitve ponudb, v tretjem odstavku je urejen institut poprave očitnih računskih napak, ki naročniku omogoča, da sme izključno ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, pri čemer se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Naročnik je navodila za pripravo ponudbe v cenovnem delu zapisal v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), v točki 7. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe, v kateri je navedel, da mora ponudnik ponudbeno ceno podati v prilogi C.1, cena pa mora vsebovati vse manipulativne stroške dela (transporti, prenosi, prevozi, materiala, opreme, delavcev na in iz delovišča, ki jih bo izvajal sam ali morebitni ponudnikov podizvajalec). V točki 15. Dokumentacija za ponudbo je dalje navedel, da mora ponudnik pripraviti en izvod dokumentacije za ponudbo, ki ga sestavljajo izpolnjeni obrazci in zahtevane priloge, celotna ponudbena dokumentacija pa mora biti natipkana ali napisana z neizbrisljivo pisavo in podpisana od osebe, ki ima pravico zastopanja ponudnika, ponudba pa tudi ne sme vsebovati nobenih sprememb in dodatkov, ki niso v skladu z razpisno dokumentacijo ali potrebni zaradi odprave napak ponudnika. V 5. delu (Ponudba z obrazci), v Prilogi C " ponudbena cena, rok veljavnosti ponudbe, rok izvedbe, plačilni pogoji, garancije, je naročnik pripravil obrazec C.1 Ponudbena cena brez in z davkom, v katerega so ponudniki vpisali skupno vrednost ponudbe, popust, vrednost ponudbe s popustom, davek na dodano vrednost in vrednost ponudbe s popustom in z DDV, za obrazcem pa so morali priložiti ponudbeni predračun za vsa razpisana dela javnega naročila (obrazec predračuna je pripravil naročnik). Po navodilu naročnika je bilo treba obrazec predračuna, skupaj z izpolnjeno prilogo v MS-Excelu, na vsaki strani parafirati in na koncu datirati, žigosati in podpisati s strani zakonitega zastopnika. Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, v Obrazec ponudbe, ugotavlja, da je navedena vrednost ponudbe z vključenim 7 % popustom v višini 299.807,75 EUR in skupaj z DDV v višini 359.769,31 EUR. Kot to pravilno ugotavlja prvi vlagatelj, je enaka vrednost navedena v Zapisniku o odpiranju ponudb z dne 16. 8. 2012. Naročnik je izbranemu ponudniku v pozivu z dne 10. 9. 2012 navedel, da je po podrobnejšem pregledu ponudbe ugotovil naslednje pomanjkljivosti: 1. nepravilno izračunana vrednost postavke 32 (Interna vodovodna instalacija), 2. ni izračunana vrednost postavke 7 in nepravilno izračunana vrednost postavke 13 (Radiatorsko ogrevanje z razvodi), 3. nepravilno izračunana vrednost postavke 16, 17 in 18 (Interna plinska instalacija), 4. nepravilno izračunana vrednost postavke 28 in 29 (prezračevanje) in nepravilno izračunana vrednost postavke 3 (Odvoz na deponijo). Na podlagi popravljene višine navedenih postavk je naročnik ugotovil, da znaša novo ugotovljena ponudbena cena za strojna dela 84.548,13 EUR, novo ugotovljena skupna ponudbena cena pa v višini 328.445,53 EUR brez popusta in brez DDV, oziroma ob upoštevanju 7 % popusta in brez DDV v višini 305.454,34 EUR, izbranega ponudnika pa je pozval, da potrdi izračun novo ugotovljenih vrednosti, oziroma da potrdi že podano ponudbo v višini 299.807,75 EUR brez DDV in z upoštevanim 7 % popustom. Poleg navedenih nepravilnosti je naročnik še ugotovil, da je izbrani ponudnik v elektronski obliki ponudbenega predračuna podal popust v višini 12 %, zaradi česar je pozval izbranega ponudnika, da se izjasni, kateri popust je pravilen za izračun vrednosti ponudbe. Izbrani ponudnik je z dopisom z dne 11. 9. 2012 podal soglasje za odpravo ugotovljenih računskih napak s strani naročnika in višini popusta 12 % ter navedel, da nova ponudbena cena znaša 328.445,53 EUR brez popusta in brez DDV, oziroma ob upoštevanju 12 % popusta in brez DDV v višini 289.032,06 EUR (izbrani ponudnik je tudi priložil popravljen Obrazec ponudbe in ponudbeni predračun). Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik upošteval ponudbeno ceno v višini 305.454,34 EUR brez DDV oziroma 366.545,21 EUR z DDV (kot to pojasni naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, navedena cena predstavlja ceno s popravljenimi izračuni in 7 % popustom). Državna revizijska komisija je z namenom ugotovitve pravilnega dejanskega stanja glede nastalih domnevnih napak v ponudbi izbranega ponudnika vpogledala v ponudbeni predračun v ponudbi in v popravljen ponudbeni predračun (ki ga je izbrani ponudnik priložil dopisu z dne 11. 9. 2012). Ugotovila je, da je naročnik ocenil, da izbrani ponudnik ni pravilno izračunal določenih postavk (ki so bile izražene v deležih) v naslednjih skupinah del: 1. Interna vodoinstalacija, postavka 32. Druga manjša nepredvidena dela, transportni stroški, izdelava zapisnikov, pripravljalna in zaključna dela, tlačni preizkus, izračun naj ne bi ustrezal količini 8 %, 2. Radiatorsko ogrevanje z razvodi, postavka 13. Druga manjša nepredvidena dela, transportni stroški, pripravljalna in zaključna dela, izračun naj ne bi ustrezal količini 6 %, 3. Interna plinska instalacija, postavka 16. Polnjenje sistema, poizkusno kujenje, tlačni preizkus ter izdelava zapisnikov, izračun naj ne bi ustrezal količini 4 %, postavka 17. Transportni stroški, drobni material ter manjša nepredvidena dela, izračun naj ne bi ustrezal količini 3 %, postavka 18. Projekti izvedenih del, izračun naj ne bi ustrezal količini 3 % , 4. Prezračevanje, postavka 28. Pripravljalna in zaključna dela, izračun naj ne bi ustrezal količini 4 %, postavka 29. Transportni in splošni stroški, izračun naj ne bi ustrezal količini 3 % in 5. odvoz na deponijo, postavka 3. Druga manjša nepredvidena dela, izračun naj ne bi ustrezal količini 8 %. Glede na popravljen izračun naročnika, ki ga je potrdil tudi izbrani ponudnik (328.445,53 EUR brez popusta in brez DDV, oziroma ob upoštevanju 7 % popusta in brez DDV v višini 305.454,34 EUR) je mogoče ugotoviti, da je naročnik popravil višino navedenih postavk tako, da je (vnaprej) določen delež (ki dejansko predstavlja količino) postavke izračunal glede na seštevek vseh tistih predhodnih postavk v okviru posamezne skupine del, ki niso izražene v deležih (ampak je navedena enota, količina, cena na enoto in vrednost). Izračun postavke pa predstavlja hkrati ceno na enoto in vrednost postavke. Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnikovo popravljanje ponudbenih cen izbranega ponudnika ni bilo skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2, oziroma ga ni mogoče uvrstiti pod institut poprave očitnih računskih napak v smislu tretjega odstavka 78. člena ZJN-2. Ne le, da je naročnik s popravkom nedopustno spremenil ceno na enoto (ki jo predstavlja izračun zgoraj navedenih postavk), iz vsebine pripravljenega ponudbenega predračuna sploh ni mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, od katere vrednosti (od seštevka katerih postavk v okviru posamezne skupine del) se izračuna delež (količina), ki je navedena pri izpostavljenih postavkah. Navedeno pomeni, da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti niti kakšna je bila prava volja naročnika v teh postavkah niti kakšna je bila prava volja izbranega ponudnika pri izračunu teh postavk. Naročnik je s popravkom navedenih postavk sicer izbranemu ponudniku nakazal, na kakšen način je želel imeti pripravljeno ponudbo v izpostavljenih delih in je ocenil, da se je izbrani ponudnik pri izračunu (zgolj) zmotil, (s čimer je izbrani ponudnik tudi soglašal), vendar pa takšno ravnanje naročnika in izbranega ponudnika po oceni Državne revizijske komisije ne predstavlja več le poprave očitnih računskih napak, ampak nedopustno poseganje oziroma spreminjanje ponudbe, ki je povzročilo tudi povišanje končne ponudbene cene. Da bi Državna revizijska komisija ugotovila, na kakšen način je izbrani ponudnik razumel ponudbeni predračun v spornih postavkah, je vpogledala v obrazec predračuna v elektronski obliki, ki ga je pripravil naročnik (dostopen na spletni strani naročnika: http://www.dobrepolje.si/aktualno/razpisi/2490-obnova-kuhinje-v-obstojeci-soli) in opravila preizkus vnosa cen postavk (ki niso bile izražene v deležih) v višini, kot jih je podal izbrani ponudnik in dobila enake izračune, kot jih je navedel izbrani ponudnik. Navedeno nakazuje na dejstvo, da se vnesena formula za izračun ne sklada z izračunom, ki ga je opravil naročnik v okviru popravka ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, pri čemer bi bilo možno, da formula ne izračuna deleža (količine) od seštevka vseh predhodnih postavk v okviru posamezne skupine del, ali pa delež v formuli ni enak zapisanemu deležu. Kot to pojasni naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, pa je dejansko tudi sam ugotovil, da je pri pripravi popisa del razpisne dokumentacije, pri strojnih delih, prišlo do napake naročnika v nastavljeni formuli. Iz navedenega izhaja, da je izbrani ponudnik ponudbeni predračun dejansko izpolnil na način, kot ga je predvidel naročnik v elektronski obliki obrazca, kar bi lahko celo nakazovalo na to, da naročnik sploh ni imel podlage, da je ugotovil napake v izpostavljenih delih ponudbe izbranega ponudnika. Nejasne razpisne dokumentacije namreč ni mogoče razlagati v škodo ponudniku, ki se na takšno vsebino razpisne dokumentacije zanese, v dobri veri, da je njegovo razumevanje ustrezno. Naročnikova dolžnost je, da pripravi razpisno dokumentacijo, ki bo jasna in nedvoumna in ne dopušča različnih razlag, ki lahko vodijo v predložitev ponudb z različno ponudbeno vsebino in možnost arbitrarnega odločanja naročnika ter s tem povezano neenakopravno obravnavo ponudb. Še zlasti je to pomembno v delu, ki se nanaša na opis predmeta javnega naročila (v konkretnem primeru popis potrebnih del z vsebino in količino), saj je jasna in konkretna določitev predmeta javnega naročila bistven predpogoj za izvedbo postopka javnega naročila in spoštovanje temeljnih načel javnega naročila. Naročnik prav tako ne sme pripraviti takšne razpisne dokumentacije in obrazcev, ki bi ponudnike kakorkoli zavedli in jim oteževali pripravo popolne ponudbe, odgovornost za morebitne lastne napake pa kakorkoli prevaliti na ponudnike. Naročnik je razpisno dokumentacijo v izpostavljenih delih pripravil nejasno, kar je po mnenju Državne revizijske komisije nedvomno pripomoglo k temu, da je izbrani ponudnik izpolnil ponudbeni predračun na način, za katerega je naročnik ocenil, da ni ustrezen (izbrani ponudnika ni mogel vedeti, da formula v elektronski obliki ponudbenega predračuna ni pravilna oziroma da ni skladna s pravo naročnikovo voljo). Da je bila razpisna dokumentacija v izpostavljenih delih dejansko nejasna, posledično pa tudi zavajajoča, izhaja tudi iz načina razumevanja vsebine razpisne dokumentacije ostalih ponudnikov. Državna revizijska komisija je s tem namenom (in ne z namenom ugotavljanja popolnosti ostalih prejetih ponudb) vpogledala v ostale prejete ponudbe in pri tem ugotovila, da je na enak način, kot izbrani ponudnik, ponudbo izpolnil najmanj še en ponudnik. Državna revizijska komisija glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključuje, da je prvi vlagatelj uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je v izpostavljenih delih ponudbe izbranega ponudnika ocenil, da gre za računsko napako in ponudbo (v soglasju z izbranim ponudnikom) popravil (kar je vplivalo tudi na povišanje končne ponudbene cene), ravnal v nasprotju z 78. členom ZJN-2. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da je treba zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugoditi že na podlagi navedenih ugotovljenih kršitev, saj te terjajo razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (št. 430-0005/2012 z dne 14. 9. 2012), ne da bi bila potrebna presoja nadaljnjih revizijskih očitkov (ki se nanašajo na presojo naročnikovega ugotavljanja popolnosti ponudbe izbranega ponudnika), saj ta ne bi več vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem revizijskem postopku. Ob upoštevanju dejstva, da je ravnanje izbranega ponudnika dejansko posledica ravnanja (napak oziroma opustitev) naročnika, ki razpisne dokumentacije ni pripravil jasno in nedvoumno (njene vsebine oziroma volje naročnika pa ni bilo mogoče ugotoviti niti v revizijskem postopku), pa to po oceni Državne revizijske komisije izpostavlja tudi nadaljnje vprašanje (ne)primerljivosti prejetih ponudb v postopku oddaje javnega naročila in s tem povezane morebitne (ne)enakopravne obravnave ponudnikov, pa tudi pravila o tem, da noben od ponudnikov ne sme trpeti škodljivih posledic takšnega naročnikovega ravnanja. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k obravnavanju zahtevka za revizijo drugega vlagatelja, ki naročniku očita, da je njegovo ponudbo neupravičeno izločil iz postopka javnega naročanja. Iz odločitve o oddaji naročila z dne 14. 9. 2012 izhaja, je naročnik nepopolnost ponudbe drugega vlagatelja utemeljil s tem, da partnerja Kovinostroj, d.o.o., Adamičeva cesta 36, Ljubljana in Varil, d.o.o., Topniška 45, Ljubljana v ponudbi nista predložila dokazila, da imata poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja ter da v zadnjih šestih mesecih nimata dospelih neporavnanih obveznosti (blokad), na odpiranju ponudb pa je bilo ugotovljeno, da ponudbena dokumentacija ne vsebuje obrazca A1 za enega izmed sedmih podizvajalcev. Drugi vlagatelj v zvezi z navedeno odločitvijo naročnika najprej izpostavlja, da je naročnik kot partnerja drugega vlagatelja navedel družbo Kovinostroj servis, d.o.o., Adamičeva cesta 36, Grosuplje, ki ne obstaja. Vendar pa Državna revizijska komisija sledi naročniku v tem, da je pri zapisu firme partnerja Kovinastroj servis, d.o.o., Adamičeva cesta 16, Grosuplje, prišlo do pravopisne napake (napačno je v firmi uporabljena črka "o" namesto črke "a"), ki ni vplivala na položaj drugega vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila. Kot to pojasni naročnik in kar izhaja iz spisovne dokumentacije, je bila odločitev o oddaji naročila, kljub napačni navedbi firme, pravilno vročena partnerju Kovinastroj servis, d.o.o., Adamičeva cesta 16, Grosuplje, zaradi česar ni mogoče trditi, da so zaradi napačne navedbe firme nastale kakršnekoli škodljive posledice. Naročnik lahko skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa (44. člen ZJN-2) ter tehnične (45. člen ZJN-2) in poklicne sposobnosti (43. člen ZJN-2). V prvem odstavku 44. člena ZJN-2 je med drugim določeno, da lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje iz 44. člena ZJN-2. Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik lahko skladno s točko a) drugega odstavka 44. člena ZJN-2 od gospodarskega subjekta kot dokaz o njegovi finančni in ekonomski sposobnosti zahteva predložitev enega ali več dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom ZJN-2, kot na primer ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja. Skladno s petim odstavkom 44. člena ZJN-2 mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navesti, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka 44. člena ZJN-2 je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolžni predložiti. Če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren (sedmi odstavek 44. člena ZJN-2). Naročnik je pravila za preverjanje ekonomske in finančne sposobnosti navedel v točki 6.2 navodil (Ekonomsko-finančna sposobnost), ki se je glasila: "Ponudnik mora izpolnjevati naslednje pogoje: - imeti mora poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja - da v zadnjih šestih mesecih nima dospelih neporavnanih obveznosti (blokad) in - da ima v zadnjih treh letih za posamezno leto najmanj 1.000.000 EUR čistih prihodkov letnega prometa. Dokazilo: ponudnik mora predložiti AJPES S.BON " 1/P, oziroma samostojni podjetnik BON-1/SP, ki je lahko star največ 30 dni od roka za oddajo ponudbe. Bonitetna ocena mora biti najmanj SB5." Kot to pojasni naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, je na vprašanje zainteresiranega ponudnika pravila glede izpolnjevanja pogojev v primeru skupne ponudbe spremenil (objava na portalu javnih naročil, dne 8. 8. 2012, pod št. objave JN8601/2012) tako, da je določil, da bo izpolnjevanje pogojev v primeru, da skupina partnerjev predloži skupno ponudbo, ugotavljal tako, da bo izpolnjevanje pogojev iz 6.1 točke do druge alineje 6.2 točke navodil ugotavljal za vsakega partnerja posebej, izpolnjevanje ostalih pogojev, iz tretje alineje 6.2 točke in iz 6.3 točke, pa za vse partnerje skupaj. Navedeno pomeni, da so v primeru skupne ponudbe morali vsi partnerji dokazati, da imajo poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja (četudi v konkretnem javnem naročilu ne bodo nastopili s podizvajalci, kot to napačno razume drugi vlagatelj) in da v zadnjih šestih mesecih niso imeli dospelih neporavnanih obveznosti (blokad). Kot dokaz so morali predložiti AJPES S.BON-1/P (oziroma BON-1/SP, če gre za samostojne podjetnike). Naročnik je v zvezi z izločitvijo ponudbe drugega vlagatelja dne 27. 9. 2012 izdal dodatno obrazložitev, v kateri je navedel, da je pri podrobnejšem pregledu ponudbene dokumentacije ugotovil, da ni priloženih dokazil, da imata partnerja poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja ter da v zadnjih šestih mesecih nimata dospelih neporavnanih obveznosti (blokad). Ker partnerja nista predložila zahtevanega dokazila AJPES S.BON-1/P (starost največ 30 dni, bonitetna ocena najmanj SB5), bi po mnenju naročnika morala partnerja, skladno s 6. odstavkom 41. člena ZJN-2, priložiti izjavo o tem, da imata poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, da v zadnjih šestih mesecih nimata dospelih neporavnanih obveznosti (blokad) in da je njuna bonitetna ocena po Basel II najmanj SB5 ter soglasje (zato da bi lahko naročnik pridobil osebne podatke). Iz navedenega izhaja, da dejstvo, na naj bi bilo na odpiranju ponudb ugotovljeno, da ponudbena dokumentacija ne vsebuje obrazca A1 za enega izmed sedmih podizvajalcev (ki ga je naročnik navajal v odločitvi o oddaji naročila), očitno ni bil razlog izločitve ponudbe drugega vlagatelja in ga zato Državna revizijska komisija pri presoji zatrjevanih kršitev ni upoštevala. Med strankama je dejansko stanje glede ponudbene vsebine drugega vlagatelja nesporno. Zahtevano dokazilo AJPES S.BON-1/P za partnerja Kovinastroj, d.o.o. in Varil, d.o.o. ni bilo priloženo. Državna revizijska komisija, ne da bi se spuščala v presojo, ali zahtevano dokazilo dokazuje tudi, da ima ponudnik poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, ali so morali partnerji dokazati tudi bonitetno oceno najmanj SB5 (saj ta zahteva ni bila vsebovana v pogojih iz 6.1 točke do druge alineje 6.2 točke navodil, ki jih je moral izpolniti vsak partner v skupni ponudbi) in ne glede na to, ali je naročnik kot enakovredno zahtevanemu dokazilu (AJPES S.BON-1/P) štel izjavo o podatkih in soglasje za pridobitev osebnih podatkov po šestem odstavku 41. člena ZJN-2, ocenjuje, da se gre strinjati z drugim vlagateljem v tem, da je ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika šteti za formalno nepopolno ponudbo. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (nedopustne spremembe ponudbe) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak). Do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Po oceni Državne revizijske komisije ugotovljena pomanjkljivost (manjkajoče dokazilo AJPES S.BON-1/P, oziroma po mnenju naročnika temu enakovredna izjava in soglasje po šestem odstavku 41. člena ZJN-2) predstavlja nepopolnost v delu ponudbe, ki ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merilo najnižja cena, dopolnitev ponudbe v tem delu pa načeloma ne bi povzročila nedopustnih sprememb po drugem odstavku 78. člena ZJN-2 (na navedeno mora sicer naročnik paziti v okviru postopka dopolnjevanja ponudbe). Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je drugi vlagatelj uspel dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ker je ponudbo drugega vlagatelja izločil, ne da bi predhodno opravil postopek dopolnitve formalno nepopolne ponudbe po 78. členu ZJN-2. Zato je treba zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugoditi, saj ugotovljene kršitve terjajo razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (št. 430-0005/2012 z dne 14. 9. 2012), saj je bila ponudba drugega vlagatelj cenovno ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika. Ker sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj v revizijskem postopku dokazala, da je naročnik pri izdaji odločitve o oddaji naročila ravnal v nasprotju z ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki izhaja iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdanega dne 14. 9. 2012, pod št. 430-0005/2012. V zvezi s predlogom prvega vlagatelja, da se v revizijskem postopku ponudbo izbranega ponudnika izloči kot nepravilno in nepopolno ter izmed popolnih ponudb izbere najugodnejšega ponudnika, Državna revizijska komisija pripominja, da ima pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da lahko le razveljavi naročnikova ravnanja (odločitve) v postopku javnega naročanja, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku javnega naročanja ali izvesti določenih ravnanj, niti ne more naročniku naložiti, kakšno odločitev mora sprejeti. Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo prvega vlagatelja v izpostavljenih delih ponovno preveri ter nato sprejme ustrezno odločitev, ob upoštevanju določil ZJN-2 (v meja zahtev iz razpisne dokumentacije) in ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve. Državna revizijska komisija naročnika ob tem še posebej opozarja, da glede na ugotovljene kršitve v tem revizijskem postopku prouči, ali je na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije (sploh še) mogoče oddati javno naročilo, na način, da bo primerjava prejetih ponudb opravljena na enakopravni podlagi (primerjavi). Po oceni Državne revizijske komisije bi se namreč, glede na nejasno vsebino razpisne dokumentacije lahko zgodilo, da ponudbe v cenovnem delu ne bodo (več) medsebojno primerljive. S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija je obravnavala še zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja, ki naročniku očita, da je njegovo ponudbo neupravičeno izločil. Kot to izhaja iz odločitve o oddaji naročila z dne 14. 9. 2012, je naročnik ugotovil, da ponujena oprema tretjega vlagatelja v določenih vsebinah odstopa od zahtevanih tehničnih specifikacij iz razpisne dokumentacije in da ponudbeni elementi niso enakovredni z zahtevami predmeta javnega naročila. V dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 24. 9. 2012 je naročnik podrobneje obrazložil razloge za izločitev ponudbe tretjega vlagatelja (navedel je, katerih zahtevanih tehničnih lastnosti ponujena elektro parno konvekcijska peč ne izpolnjuje, poleg tega je navedel še nekaj drugih razlogov v zvezi s predložitvijo prospekta in njegovo vsebino). Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, neprimerna ponudba pa je tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (16. in 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolna ponudba mora izpolnjevati vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse (minimalne) tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila in ki jih naročnik navede v razpisni dokumentaciji, pri čemer je ključnega pomena tudi način dokazovanja tehničnih lastnosti, ki ga naročnik opredeli v razpisni dokumentaciji. Med strankama je spornih več vprašanj glede ustreznosti ponujene elektro parne konvekcijske peči, med drugim tudi glede priključne moči. Naročnik je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel, da je priključna moč ponujene pečice 31,8 kW pri zahtevani kapaciteti (20xGN 1/1) vsaj za 10 % manjša od ostalih konkurenčnih pečic (35 " 37 kW) in s tem ne more zagotavljati enakovredne moči (ponujena 30 kW moč vročega zraka/pare, pri konkurenčni pečici pa 34 " 36 kW moč vročega zraka/pare), to pa zahteva tudi daljši čas priprave in manjšo količino polnjenja živil. Naročnik je zahtevane tehnične specifikacije predmeta javnega naročila opisal v obrazcu ponudbenega predračuna. V Popisu del, Opis materialov in tehničnih karakteristik nevtralne opreme in strojev, v postavki 20.3 Elektro parna konvekcijska peč je naročnik med drugim zahteval priključno moč 37,0 kW 1N-230V. Kot izhaja iz ponudbe tretjega vlagatelja, je v ponudbi priložil dokument Popis del, Opis materialov in tehničnih karakteristik nevtralne opreme in strojev, v katerem je v postavki 20.3 Elektro parna konvekcijska peč navedel priključno moč 37,0 kW. Naročnik je tretjega vlagatelja s pozivom z dne 23. 8. 2012 med drugim pozval, da z namenom podrobnejše preveritve kakovosti in ostalih tehničnih zahtev predlagane opreme kuhinjske tehnologije v ponudbi posreduje dopolnitev ponudbe. Tretji vlagatelj je naročnika v dopisu z dne 28. 8. 2012 opozoril, da iz poziva naročnika ni jasno razvidno, ali je potrebno dostaviti tehnično dokumentacijo in katero, zaradi česar je priložil dokumentacijo vseh pomembnih elementov kuhinjske opreme in prezračevanja. Naročnik je s pozivom z dne 30. 8. 2012 tretjega vlagatelja pozval za dopolnitev predložene dokumentacije, in sicer tudi v postavki 20.3 Elektro parna konvekcijska peč, z označbo izbranega tipa/modela elementa, priloženega v tehnični dokumentaciji. Tretji vlagatelj je z dopisom z dne 3. 9. 2012 posredoval tehnično specifikacijo in označbe. Iz priložene tehnične dokumentacije tretjega vlagatelja izhaja, da je naročnik pravilno ugotovil, da je ponujena elektro parna konvekcijska peč s priključno močjo 31,8 kW. Tretji vlagatelj navedenemu dejstvu ne nasprotuje, vendar pa zatrjuje, da to ne pomeni, da je ponujena peč manj zmogljiva od tiste, ki ima priključno moč 37 kW (saj kW predstavljajo porabo električne energije), nižja poraba električne energije je odraz zelenega javnega naročanja in boljšega energetskega izkoristka peči, ponujena peč pa ustreza vsem ostalim zahtevanim lastnostim. Naročnik se v odločitvi o zahtevku za revizijo sklicuje na mnenje projektanta, ki ga je navedel tudi v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija, ne da bi se spuščala v presojo vprašanja, ali je tretji vlagatelj v ponudbi navedel drugačne podatke, kot izhajajo iz priložene tehnične dokumentacije, izpostavlja, da je potrebno v postopkih javnega naročanja, skladno z določili ZJN-2, v fazi pregledovanja ponudb njihovo popolnost (in tudi primernost) presojati z vidika izpolnjevanja zahtev, ki jih naročnik navede v razpisni dokumentaciji. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil jasno zahtevo po tem, da mora biti ponujena elektro parna konvekcijska peč s priključno močjo 37,0 kW, te zahteve pa noben od ponudnikov ni izpodbijal v predpisanem roku skladno s 25. členom ZPVPJN (do poteka roka za prejem ponudb), je mogoče v fazi pregledovanja ponudb za primerne šteti zgolj tiste ponudbe, iz katerih izhaja izpolnjevanje navedene zahteve (na takšno stališče je Državna revizijska komisija že opozorila v odločitvi, št. 018-294/2011-5, v kateri je odločala o primerljivem vprašanju v podobnem dejanskem stanju). Ker iz ponudbe tretjega vlagatelja oziroma predložene tehnične dokumentacije nesporno izhaja, da ponujena elektro parna konvekcijska peč zahteve po priključni moči 37,0 kW ne izpolnjuje, saj je priključna moč ponujene pečice 31,8 kW, navedbe tretjega vlagatelja o tem, da naj bi bila ponujena pečica enakovredna, pa niso z ničemer dokazane, Državna revizijska komisija zaključuje, da tretji vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik pri preverjanju primernosti (in popolnosti) ponudbe kršil določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in zahtevami iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da je treba že na podlagi navedenega zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja kot neutemeljenega zavrniti, ne da bi bila potrebna presoja nadaljnjih revizijskih očitkov (ki se nanašajo na presojo naročnikovega ugotavljanja popolnosti ponudbe tretjega vlagatelja v preostalih delih in domnevno neenakopravno obravnavo ponudbe tretjega vlagatelja in ponudbe izbranega ponudnika, saj tretji vlagatelj ni navajal, da je naročnik kot ustrezno sprejel priključno moč ponujene elektro parne konvekcijske peči izbranega ponudnika, ki bi bila manjša od zahtevane), saj ta ne bi več vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem revizijskem postopku. S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa. Odločitev o stroških prvega vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je odločila, da je naročnik dolžan prvemu vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 3.665,45 EUR, odvetniško nagrado za postopek pravnega varstva pred naročnikom in Državno revizijsko v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/09), v zvezi s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. Št. 6002 ZOdvT) in 20 % DDV na odvetniško nagrado in izdatke v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v višini 4.649,45 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni, medtem ko je rok za povračilo stroškov določila v 15 dneh od prejema tega sklepa (in ne od dneva izdaje odločitve o zahtevku za revizijo) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od poteka navedenega roka. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.649,45 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne. S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa. Odločitev o stroških drugega vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je odločila, da je naročnik dolžan drugemu vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 3.665,45 EUR, medtem ko je priglašene stroške pošiljanja po pošti s povratnico zavrnila, saj drugi vlagatelj višine teh stroškov ni opredelil, višina teh stroškov pa tudi ni razvidna iz spisovne dokumentacije. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.665,45 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne. S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa. Tretji vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker tretji vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zahtevo tretjega vlagatelja za povračilo stroškov zavrnila. S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa utemeljena. V Ljubljani, 27. 11. 2012 Predsednica senata: mag. Maja Bilbija Članica Državne revizijske komisije Vročiti: - Občina Dobrepolje, Videm 35, Videm " Dobrepolje - MIX, d.o.o., Stegne 15, Ljubljana - Odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska 55b, Ljubljana - Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana - CE-INVEST, d.o.o., Stari trg 32a, Trebnje - ELCOM, d.o.o., Litijska cesta 70, Ljubljana - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana - arhiv, tu Natisni stran Opozorilo Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani.

Katalena je nastopila v tako rekoč vsakem klubu, koncertni dvorani ali festivalskem odru v državi, pa tudi kar precej potovala, z nastopi v ZDA, Izraelu ter po večjem delu Evrope. Skupina, ki v originalni postavi nastopa že 20 let, se ne ustavlja, saj je junija izšel njihov deveti album “Kužne pesmi”. Katalena navdih črpa iz zapuščine slovenskih ljudskih pesmi, ki jo prilagaja in izvaja v skladu s svojo lastno estetiko ter preferencami. Temeljna predpostavka njenega ustvarjanja je vera v brezčasnost tradicionalne glasbe, ki je po mnenju članov še vedno živa v mlajših generacijah dandanes – ne kot nek že davno izgubljen objekt, temveč kot vitalna tradicija. Katalena skuša to glasbeno dediščino poživiti z lastno svežo energijo, hkrati pa zavreči njene ideološke konotacije in omogočiti, da prevladajo njena igrivost ter nalezljivi ritmi. Vesna Zornik: glavni vokal, spremljevalni vokali Polona Janežič: klavir, klaviature, psalter, spremljevalni vokali Boštjan Gombač: klarinet, saksofoni, krilovka, teremin, ukulela, kositrne piščali, fujara, pozavna, spremljevalni vokali Tibor Mihelič Syed: bas kitara, gimbri, ukulela, Roland HPD 20, kitara, spremljevalni vokali Boštjan Narat: kitara, bendžo, spremljevalni vokali Robert Rebolj: bobni, tolkala Jelena Ždrale, k.g.: violina, viola, spremljevalni vokali Katalena: Kužne pesmi Kužne pesmi je naslov devetega albuma skupine Katalena. Zasedba, ki v nespremenjeni postavi ustvarja in koncertira že od leta 2001, z njim letos praznuje dvajset let svojega obstoja. Na albumu Katalena raziskujejo motiv kuge, kot so jo doživljali v preteklosti, hkrati pa izhajajo iz lastne in naše skupne aktualne izkušnje. Epidemija je izziv v človeškem, družbenem in zdravstvenem smislu, glasbenice in glasbenike, zbrane v kolektivu Katalena, pa nagovarja tudi kreativno. Kako se v muziki in poeziji soočiti z izolacijo, samostjo, strahom, odgovornostjo in skrbjo? Kako uglasbiti in ubesediti široko paleto čustev in stanj, v katere nas je pahnil ta »kužni« čas? Preplet avtorskega z ljudskim, dialog med preteklostjo in sedanjostjo: vse to Kataleno zaznamuje že od začetka njenega obstoja. In zaznamuje tudi njihove Kužne pesmi. Nekatere med njimi so priredbe ljudskih pesmi (v enem primeru molitve), pri nekaterih gre za avtorske skladbe, ki jim ljudski motiv predstavlja osnovo, vsaj polovica albuma pa je povsem avtorsko delo. Seveda Katalena tudi v svojih avtorskih iskanjih zasledujejo tradicionalne besedilne in glasbene motive: v duhu nekakšnega oponaševalstva oziroma kot svojo različico tistega, kar se skriva pod oksimoronsko oznako novokomponirana ljudska glasba. Zgodovinska izkušnja »kužnih časov« se na albumu torej ves čas prepleta z intimnim doživljanjem aktualne epidemije. Katalena starodavne muzike in pesmi na nek način »izkorišča«, da bi z njihovo pomočjo interpretirala in lažje ter bolje razumela čas, ki ga živimo. Izjemne situacije in izredne razmere so v smislu preživetja vedno izziv, hkrati pa so s stališča umetnosti navdih in ustvarjalni temelj. In umetnost na njih mora reagirati. Mora jih misliti, upodabljati, ubesedovati in prevajati v glasbo. Album Kužne pesmi je tak prevod, transkripcija časa in sveta, ki nas je s svojo norostjo, težo in drugačnostjo vse presenetil.

Kar nekaj časa smo načrtovali pogovor z dr. Andrejem Grebencem, ki skupaj z ženo Marijo živi v ZDA. Nedavno pa je izbruhnila pandemija koronavirusa, ki je posebej močno prizadela prav to svetovno gospodarsko velesilo. To je bila dodatna spodbuda, da smo med velikonočnimi prazniki dr. Grebenca povabili, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Seveda so bila najprej povezana s številnimi spremembami, ki jih je pandemija prinesla v ZDA, ob tem pa smo odprli tudi nekaj razvojno-ekonomskih tem, ki jih preučuje kot profesor na Sacred Heart University. Dr. Grebenc je doktoriral s področja inovacij. Preden je prišel v ZDA, je veliko let deloval v Bruslju, na različnih položajih se je ukvarjal z raziskovalno politiko EU, inovacijami, tehnologijami prihodnosti, umetno inteligenco in informacijskimi tehnologijami. Še posebej se je osredotočal na projekte v okviru programa Obzorje 2020. Dr. Grebenc, nam lahko zaupate, kako vas je usoda zanesla v ZDA? Skupaj z ženo živite v bližini New Yorka, območja, ki ga je še posebej močno prizadela pandemija covida-19. Z ženo sva se potem, ko sem končeval svojo poklicno pot, odločila, da se javiva za delo kot prostovoljca. Na mednarodnem srečanju v Italiji so naju vprašali, ali bi šla v ZDA, kjer bi sodelovala pri uvajanju odraslih v krščanstvo, kar sva že prej počela v Sloveniji in Belgiji. Pritrdila sva in tako pristala v bližini New Yorka. Najprej sva delovala v semenišču, sedaj pa delujeva na župnijskem nivoju. Kasneje sem se pridružil tudi univerzi Sacred Heart, kjer delam kot raziskovalec. Kako se vam je v zadnjem mesecu, ko so tudi ZDA sprejele zelo drastične ukrepe za zajezitev pandemije, spremenilo življenje? Kako običajni ljudje sprejemajo te ukrepe ? V začetku krize je življenje potekalo precej normalno. Kitajska je 31. decembra lani Svetovni zdravstveni organizaciji sporočila, da je izbruhnil nov virus, in ta je 30. januarja letos razglasila nevarnost širjenja virusa po vsem svetu. Potem ko so se pojavili prvi smrtni primeri, je administracija ZDA 31. januarja razglasila izredne zdravstvene razmere, predsednik pa prepoved prometa s Kitajsko in malo kasneje tudi z Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca razglasila pandemijo covida-19, predsednik ZDA pa 13. marca izredne nacionalne razmere zaradi covida-19. Začeli so veljati ukrepi vzdrževanja varne razdalje med ljudmi in omejevanje druženja. Guvernerji posameznih zveznih držav so za svoja področja sprejemali individualne ukrepe. Kar se naše zvezne države Connecticut tiče, imamo zmerne ukrepe, čeprav smo v bližini New Yorka in veliko ljudi tam dela. Zato imamo zlasti v južnem delu zvezne države precej obolenj in tudi smrti. Sicer lahko gremo v trgovine in k zdravniku, opravimo lahko nujne zadeve in predvsem lahko gremo v parke in v naravo, vendar moramo upoštevati socialno razdaljo. Prireditev in športnih dogodkov ni, šole in univerze so zaprte, veliko ljudi dela od doma. Nastaja pa socialna kriza. Veliko je odpuščenih z dela. V družini naših prijateljev sta odpuščena mati in sin, učitelja, in drugi sin fizioterapevt. Brezposelnost je že ogromna. V New Yorku je hudo. Nekoč utripa polne ulice so strašljivo prazne, ljudje nosijo maske in upoštevajo stroga navodila župana. Restavracije in mala podjetja se zapirajo, življenje je zastalo. Socialne kuhinje ne zmorejo več slediti potrebam, ker je vedno več ljudi potrebnih pomoči. Pripravljenost za pomoč je velika. Dnevno se pojavljajo nove iniciative, kako pomagati ljudem. Mladina organizira prostovoljsko pomoč z raznašanjem hrane na dom starejšim in onemoglim državljanom, glasbeniki izvajajo spletne koncerte, podjetja ponujajo brezplačne storitve po internetu. V začetku krize so v ZDA primanjkovala zaščitna in medicinska sredstva. Medicinsko osebje je v začetku delalo brez zaščite in je bilo izpostavljeno virusu. Mnogi so zboleli. Težko je, vendar ljudje niso obupani. So pa previdni. V zadnjem času so vedno glasnejše zahteve po vrnitvi zaposlenih na delo. Za ZDA velja krilatica, da lahko taki izzivi, kot je pandemija nepredvidljivega koronavirusa, zaradi ranljivosti njihovega zdravstvenega sistema povzročijo veliko težav in da se bo revščina povečala. Ali res velja za mnoge, ki so sedaj v bolnišnicah in bodo, hvala Bogu, bolezen preživeli, da jih po prihodu domov čaka plačilo visokih stroškov zdravljenja in jim grozi bankrot? Ni možnosti, da bi posredovala zvezna država in vnaprej napovedala, da bodo vsa ta zdravljenja plačana iz državnega proračuna? Kar zadeva zdravstveno zavarovanje, je Amerika veliko za Evropo. Če nisi dovolj bogat, da bi sklenil zasebno zavarovanje, nastane velika težava. V Evropi je zdravstvena in druga solidarnost veliko večja kot v ZDA. Ker je večina obolelih starejših in torej upokojencev, je vsaj nekaterim od njih nekoliko lažje, če so vključeni v Obamov sistem javnega zdravstva. Običajno je zdravstveno zavarovanje v ZDA zasebno. Nedavno tega so objavili, da je testiranje na okuženost s covidom-19 brezplačno. Samo testiranje. Zdravljenje pokrijejo zavarovalnice, vendar samo do okoli 80 %. Ostale stroške morajo kriti bolniki sami, razen če niso zavarovali tudi doplačila s posebno zavarovalno pogodbo. Problem je seveda nastal za ljudi z nizkimi dohodki, pa še velika večina teh ljudi je že ali pa še bo brezposelna. Samo v ilustracijo: zdravljenje covida-19 lahko stane med 20.000 in 40.000 dolarji. Za evropske in slovenske razmere nepojmljivo. Trenutno še ni slišati, da bi se na ravni zveznih držav ali federacije dogovarjali glede tega, da država plača stroške zdravljenja. Celoten nacionalni politični sistem se trenutno ukvarja s finančnimi nadomestili posameznikom, malim podjetjem pa tudi prizadetim gospodarskim panogam. ZDA so letos tudi pred predsedniškimi volitvami. Znano je, da bo tekmec aktualnega predsednika Donalda Trumpa na strani demokratov Joe Biden. Če bi spremljali samo slovenske medije, ki so Trumpu v veliki večini dosledno nenaklonjeni, potem bi se dalo zaključiti, da se je tudi zaradi prepozne odločne reakcije svoje administracije proti koronavirusu pokazal za slabega voditelja in da ima zato manjše možnosti v volilni tekmi z Bidnom. Je ta ocena točna? Ali pa bo odločilno za zmago to, kako se bodo ZDA soočile z veliko gospodarsko recesijo, ki bo očitno sledila pandemiji? Tudi sam sem kritičen do poročanja dopisnika RTV SLO v ZDA. Ne poroča nevtralno, njegovi komentarji so pristranski. Dopisnica Dela je, tako kot je treba, bolj nevtralna. Sam spremljam osrednje elektronske medije pa tudi spletne strani tiskanih medijev na obeh polih. Dejstvo je, da je resnica nekje vmes. Nekateri mediji in Demokratska stranka so bili zelo razočarani, ker je ta stranka leta 2016 izgubila na volitvah. To razočaranje človeško popolnoma razumem. Prekinile so se utečene povezave, v Republikansko stranko in v politiko je vstopil nekdo, ki ni imel političnih izkušenj in jim je z dominantnega položaja začel rušiti ustaljene povezave. Njegov slog vladanja je v stilu gesla »jaz in Amerika sva najboljša, nobena kritika na moj račun ni dovoljena, država je kot moje podjetje«. To je seveda moteče za establišment. Na drugi strani pa je ta podjetniška miselnost kar učinkovita: kar sem obljubil, sem izpolnil. Izpolnjujem svojo družbeno pogodbo. Ne glejte na moje vedenje. Glede odziva ne samo ZDA, ampak večine držav na pandemijo pa naslednje, upam si trditi, razumno razmišljanje. Covid-19 je veliko presenečenje za vse. Pandemije niso vsakodnevni pojav, da bi ga obvladovali. Zato je treba upoštevati faktor presenečenja in negotovosti. To je klasičen primer odločanja ob pomanjkanju informacij. V času, ko razvijam nov model za covid-19, sem pogledal na spletno stran Svetovne zdravstvene organizacije oziroma WHO in lahko bi ocenil, da je bilo sosledje njihovih aktivnosti ustrezno. Vprašanje, ki si ga lahko v luči najnovejših informacij postavimo, je, ali so kitajski organi ustrezno ukrepali in ali morda niso hoteli zamolčati in prikriti novega virusa. Ključni zdravnik, ki je virus odkril, je za posledicami virusa umrl, druga ključna zdravnica je izginila. Iz sosledja dogodkov je razvidno, da sta predsednik ZDA oziroma njegova administracija ukrepala en dan potem, ko je WHO razglasila pandemijo. Pred tem je namreč tudi WHO razglašala, da ni nevarnosti za epidemijo oziroma pandemijo. Večina držav je to upoštevala. Potem sta se dogodili Južna Koreja in Italija in kriza je bila tu. Ni bilo jasno, kakšna je inkubacijska doba covida-19 in kako hitro se širi. Šele naraščanje števila smrtnih žrtev je vzbudilo pozornost nacionalnih institucij javnega zdravja, ministrstev za zdravje in nato vlad. Po moje ne moremo nikogar obtožiti malomarnosti zaradi neukrepanja. Upoštevati je treba, da so glavne informacije pritekale prek istih institucij, ki bi služile v vsaki vladi, bistveno število okužb pa se je dogodilo in razširilo že v času inkubacije covida-19. Samo pohvalimo lahko tiste vlade, ki so bolj smelo uresničile ukrepe, zlasti obvezno vzdrževanje razdalje med ljudmi. Za materialne ukrepe veljajo seveda nekoliko drugačni vatli. Pokazalo se je, da imajo različne države na zalogi različen odstotek nujnih tehničnih sredstev glede na število prebivalcev. Nenadna rast povpraševanja po tehničnih sredstvih je ustvarila krizo pri dobavi in posledično njihovo pomanjkanje. ZDA so se na tem področju pokazale izrazito nepripravljene. Zvezne države niso imele skoraj nobenih rezerv, čeprav bi jih morale imeti. Federacija namreč za to ni zadolžena, je pa intenzivno pomagala pri aktiviranju lastnih proizvodnih potencialov in je sprejela mednarodno pomoč – kar ni v ameriški mentaliteti. Beli hiši in predsedniku je treba dati tu priznanje, čeprav so bile obljube prenapihnjene in neresnične ali vsaj netočne. To je guvernerjem zveznih držav povzročalo težave. Ko je podjetje, ki je obljubilo določeno količino proizvodnje, potrdilo svojo obveznost, je predsednik to že objavil kot dobavljeno. Logistika dobav je izjemno zapletena za tako veliko državo, katere potrebe so dnevno naraščale na osnovi modelov, ki ne morejo napovedovati števila okuženih, števila hospitalizacij in števila mrtvih, ker parametri za modele novih epidemij nikakor ne morejo biti znani vnaprej, ampak šele post festum. Zato razvijam nov model, ki bo upošteval tudi plato in znižanje števila primerov, kar je svetovna novost. Mislim, da bi vsaka vlada, ne glede na njeno politično barvo, reagirala precej podobno. Treba pa je priznati, da je odločno in zgodnje ukrepanje bistveno pripomoglo k nerazširjanju covida-19. Izračunal sem, da bi lahko bilo ob nekem povprečnem številu dnevnih stikov v 15 do 30 dneh v celotnih ZDA okuženih vseh 319 milijonov Američanov, če bi bila nagnjenost k okužbi in število stikov 100-odstotna. Na srečo sta bila število stikov in nagnjenost k okužbi veliko pod 100 odstotki. Ameriška družba je glede volitev 3. novembra letos seveda razdeljena. Mediji in javno mnenje priznavajo, da je covid-19 v ozadje potisnil demokratske primarne volitve in zasenčil demokratskega kandidata Bidna. Medijsko je zdajšnji predsednik neprimerno bolj izpostavljen v dobrem in slabem. Ta trenutek ni moč ugotoviti, kam se bo tehtnica na volitvah 3. novembra nagnila. Osebnostno označujejo sedanjega predsednika za močnejšega in bolj energičnega, precej medijev mu očita laži in zavajanja. Biden ima zlasti med demokrati in nebelim prebivalstvom velik ugled kot bivši podpredsednik, zatika pa se pri njegovem zdravstvenem stanju. Njegova vitalnost ni ravno na najvišji ravni in vidne so težave z njegovim govorjenjem. Če se bo to njegovo stanje poslabšalo, bo sedanji predsednik gotovo ostal v Beli hiši še en mandat. Aktivnosti v zvezi s finančno pomočjo države prebivalstvu, ki jih je začel, mu gredo seveda v prid. Dr. Grebenc, zavzemate se za kapitalizem s človeškim obrazom; lahko bi rekli za dobri »stari« model socialno tržnega gospodarstva z odgovornim odnosom do okolja in družbe kot celote. Kako iz te perspektive gledate na ameriški, če smemo uporabiti besedo »divji« model kapitalizma? Ne nazadnje gre za visoko razvito družbo z najboljšimi tehnološkimi, razvojnimi in inovativnimi programi. Ne zavzemam se ravno za kapitalizem. Tudi ta ima slabe strani, samo drugačne od socializma. Socialno tržno gospodarstvo mi je seveda bližje. Če me že vprašate, bi rad poudaril, da sta Slovenija in Evropa – Amerika. Izkusil sem Evropo v Sloveniji, bivši Jugoslaviji, Nemčiji, Avstriji, Luksemburgu, Španiji in Belgiji, prepotoval večino evropskih držav in to lahko z gotovostjo trdim. Evropski socialni modeli so neprimerno boljši od ameriških. Amerika je zaradi zgodovine svojega nastanka to, kar je: velika država in velika ekonomija z relativno malo gospodarsko-poslovne pa tudi osebne regulative. To je po eni strani prednost, po drugi slabost. Ko so Evropejci naseljevali Ameriko, ni bilo nobenega socialnega omrežja in državnih institucij. Ljudje, ki so naseljevali Ameriko, so tveganje vzeli v zakup in jim je tveganje ostalo v krvi. Pri tako veliki naciji je uspeh ob vložitvi velikega napora tako rekoč zagotovljen. Če ti propade posel, lahko začneš z novim, nihče te ne bo gledal postrani. Majhne ekonomije, kot sta na primer slovenska in luksemburška, so bolj občutljive na osebni uspeh oziroma neuspeh posameznika. Tu je tudi težje uspeti z inovativnimi idejami. Prav ta svoboda in tveganje, pa seveda model, ko primarni tehnološki napredek podpira država prek vojaških in administrativnih potreb, so porok ameriškega napredka. Evropa je tehnološko na ravni ZDA, včasih celo pred njo, ovira pa jo razdrobljenost. Nemčija na primer ne bo dopustila bistvenega tehnološkega preboja drugi državi, ne da bi tudi sama razvila svoje tehnologije. S svojim potencialom bo zlahka prehitela recimo Dansko ali Španijo. Američane pa je treba pohvaliti za njihovo donatorstvo. Je zelo razvito in veliko bogatih ljudi zaradi davčnih olajšav ustanavlja fundacije, ki potem financirajo raziskovanje in podpirajo družbene aktivnosti. Pa tudi posamezniki precej donirajo za razne potrebe. Zasledili smo, da izražate naklonjenost do univerzalnega temeljnega dohodka. Toda vedno s poudarkom, da samo ob predpogoju, da se oblikuje oziroma »izumi« tak ekonomsko-socialni model, ki bo podlaga njegove ekonomske vzdržnosti. Lahko poveste kaj več o tem? Tudi zato, ker številne vlade po svetu kot enega od začasnih orodij soočenja z gospodarsko in socialno krizo po zaključku pandemije ali celo za neko obdobje v času pandemije razmišljajo o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka. Glede univerzalnega temeljnega dohodka sem še previden. Ideja je dobra, njeni učinki pa so neznani. Kolikor vem, je Finska izvedla pilotski projekt na relativno majhnem vzorcu. Kje vidim največjo moč univerzalnega temeljnega dohodka? V slabljenju divjega kapitalizma, ki se razrašča predvsem v ekonomsko manj razvitih družbah. Plača delavca bi bila sicer manjša, bi pa zato prejemal univerzalni temeljni dohodek in bi imel zagotovljen vsaj neki življenjski mínimum. Trenutno vidim moč tega modela v tem, da bi lahko izkoriščani delavec izkoriščevalcu takoj dal odpoved in iskal novo delo. Pomembni so tudi odnosi. Če niso ustrezni, bi lahko sledila takojšnja odpoved s strani delavca. Poštenim delodajalcem se seveda ni treba bati velike fluktuacije, če so odnosi v podjetju urejeni in spoštljivi ter plačilo in nagrajevanje ustrezna. Je pa ta model precej obremenjujoč za državo in vprašanje je, ali se ne bi stopnje obdavčitve povečale. Mislim, da potrebujemo več študij in pilotskih projektov. Neko švedsko podjetje je skrajšalo delovni čas na 6 ur s ciljem ohraniti isto raven proizvodnje. Poročajo, da so uspešni. Elektronsko pošto preverjajo dva- ali trikrat dnevno, vmes ne odgovarjajo nanjo. Zanimivo, ljudje so bolj zadovoljni s svojim življenjem. Ste številna družina, z ženo sta podarila življenje sedmim otrokom. Radi ste z mladimi, pomagate jim pri njihovih načrtih, da bi del ali celoten študij opravili v tujini. Kakšne so realne možnosti, da bi mladi ambiciozni Slovenci, ki študirajo doma, del študija nadaljevali na vaši oziroma na kateri drugi univerzi v ZDA? Bivanje, delo ali študij v tujini odpirajo obzorja duha. Vsekakor to priporočam mladim, če imajo to možnost, ali pa naj si jo organizirajo. Samo trije od najinih otrok so vsaj deloma študirali v tujini. Hči študira na isti univerzi, kjer sem profesor. Ni največja in najbolj znana univerza, je pa zelo mednarodno vpeta. Študentje prihajajo iz vsega sveta. Obiskujejo nas delegacije iz Indije, Kitajske, arabskega sveta. Mladim pa vsekakor priporočam, da se po končanem študijo vrnejo v Slovenijo, kot sta se moja sinova. S svojim znanjem bodo lahko vsekakor pripomogli k razvoju Slovenije. Delodajalcem pa priporočam, da ustrezno izkoristijo to znanje in take sodelavce ustrezno nagradijo, da se ne bo dogajalo tako, kot se je Slovenki z doktoratom, ki je sodelovala pri projektu Obzorje 2020 in ji je delodajalec že dal vedeti, da je preveč izobražena za njihovo okolje in se je čutil zaradi nje ogrožen. Tudi država mora narediti svoje in nehati z manipulacijami. Kolikor mi je znano, če ni res, se opravičujem, še vedno velja pravni akt bivše ministrice Maje Makovec-Brenčič, ki dovoljuje, da se matura in uspehi spričeval na Evropski šoli, ki je sestavni del slovenskega šolskega sistema, obravnavajo drugače kot v slovenskih srednjih šolah. Vse pripombe staršev v postopku usklajevanja je pravnica, ne šolniki, brutalno zavrnila, razen ene ali dveh minornih. To seveda sili maturante na tuje univerze in zaradi takih krivic zato ostanejo v tujini. Škoda. Kako bo v prihodnje s šolanjem na naši univerzi za tuje študente, ne vem. Trenutno je možen na naši univerzi celoten študij. Moje prizadevanje, da bi omogočili polletno ali enoletno izmenjavo študentov v obe smeri, še ni rodilo uspeha zaradi licenc, ki jih univerza pridobiva na nacionalni ravni. Zaradi covida-19 imamo izpad prihodkov na kampusu. Univerze v ZDA se pripravljajo na upad števila študentov. Pričakujemo, da bo na osnovi izkušenj z učenjem na daljavo v času krize zaradi covida-19 število univerz s študijem na daljavo naraslo. Del izobraževanja v tujini bi moral biti tudi pogoj za nekatera ključna delovna mesta v javni upravi in javnih službah, še zlasti tam, kjer lahko pride do zlorab ali popačenja javnega namena. Tako bi po moje za vse ključne položaje v slovenskem sodstvu morali imeti v razpisnih pogojih določeno, da morajo imeti kandidati opravljen magisterij ali doktorat na kakovostni mednarodni pravni univerzi, ki je na frontni črti raziskav. Marsikaj bi se lahko naučili od pogojev za napredovanje univerzitetnih učiteljev v Sloveniji, ki morajo za napredovanje v naziv opraviti mednarodno izmenjavo. Dr. Grebenc, v zadnjem času smo slišali veliko različnih ocen o dejavnosti katoličanov v ZDA. Še posebej zato, ker je šla ameriška Cerkev skozi različne težke preizkušnje. Sedaj je pred velikim izzivom, kot tudi številne krajevne Cerkve po Evropi, zaradi pomanjkanja duhovnih poklicev. Kako vi na osebni in občestveni ravni doživljate krščanstvo in katolištvo v ZDA? Najprej je treba razumeti, kaj pomeni krščanstvo v ZDA. Obstaja okoli 30.000 različnih krščanskih denominacij oziroma cerkva, kar predstavlja erozijo. Katoličani so največja krščanska denominacija, sledijo ji baptisti. Vse cerkve imajo problem z upadanjem števila vernikov. Amerika je tudi zibelka nove oblike cerkva, tako imenovanih »mega cerkva«. Te so večinoma bolj podobne rokovskim koncertom, saj je glasba osrednji del bogoslužja. Sledi običajno še zelo dobra pridiga in nato druženje po bogoslužju. Katoliška cerkev v ZDA ima iste težave. Mladih in mlajših zakoncev skoraj ni več v cerkve tam, kjer je bogoslužje zelo klasično in ni drugih aktivnosti. Naj povem, da z ženo in prijatelji že več kot dve leti poskušamo prenesti metodo majhnih krščanskih občestev v ameriške župnije, pa ni posluha, kljub podpori lokalnega škofa. Kaže, da se bo to jesen odprla nova župnija. Posledice pandemije še niso jasne, toda kot kaže, bo upad le še narasel. Problem vernikov je pomanjkanje osebnega izkustva z Bogom. To ni težava samo v ZDA, z ženo sva to opazila tudi v določenih delih Španije, v Belgiji in v Sloveniji. Katoliška cerkev v ZDA ima po moje še eno težavo: precejšen del je zelo tradicionalističen in teži k teologiji in praksi papeža Pija XII., drugi del je v skladu z 2. vatikanskim koncilom, tretji del, katerega vpliv pa, kot kaže, raste, je liberalistično usmerjen. Največja težava so finance in seveda spolne zlorabe. Cerkev mora zato plačevati milijone. Nekatere škofije so razglasile stečaj. Pa tudi med protestantskimi cerkvami ni glede spolnih zlorab kaj bolje. V baptističnih cerkvah na jugu ZDA so ugotovili 380 spolnih zlorab, pa so tam pastorji poročeni. V ZDA se tudi v Cerkvi skoraj vse plača. Tajniki, zborovodje, učitelji verouka prejemajo plačo. Niso sicer polno zaposleni, za delno zaposlitev pa se odvaja za socialno zavarovanje in prispevke. Brez spremembe tega modela, brez zagona evangelizacije in pričevanja bo zelo težko. Bogatejše župnije imajo seveda programe za mlade, za mlajše zakonce, družine itd. Tam je resnično upanje. Kjer je župnija razdeljena na več manjših skupin, kot je to precej razvito v nekaterih delih zvezne države New Jersey, je bolje. Je pa izražanje vere zelo prisotno v javnosti. Na televiziji, na cesti, v trgovini, v politiki, v javnosti ljudje povedo, da molijo. Bog vas blagoslovi je vsakdanji pozdrav. Parlament ima celo svojega kaplana in pred pomembnimi odločitvami molijo. Predsednik je zastavil svojo besedo za svobodo veroizpovedi tudi v javnem šolstvu, ker v nekaterih šolah ni bilo dovoljeno izražati vernosti. Delamo postopoma, molimo za ljudi, vzpostavljamo stike z odraslimi, z ženo sodelujeva v majhnih skupinah za novo evangelizacijo (Neokatehumenske in druge skupine). Trenutno z ženo raziskujeva in piševa priročnik za tečaj za uvajanje odraslih v krščanstvo s poudarkom, kako vzpostaviti osebni stik z Bogom. Letošnja Velika noč je bila za veliko večino kristjanov po vsem svetu prav posebna. Najbolj jo je zaznamoval blagoslov papeža Frančiška na praznem trgu Svetega Petra v Rimu. Novo veljavo in priložnost pa je dobila dimenzija osebnega, poglobljenega praznovanja. Spoštovani Andrej, kakšno je vaše velikonočno voščilo našim bralcem iz daljne Amerike? In ostanite zdravi. Malo zamujam s svojim voščilom, ampak Velika noč ni neki dogodek, je čas vstajenja, ki traja do Binkošti. Letos smo Veliko noč praznovali na poseben način. Ker so vsa bogoslužja v cerkvah prepovedana, smo praznovali tako kot prvi kristjani – po domovih. K hišnemu bogoslužju smo povabili tudi stanovalke v naši hiši. Odzvala se je ena. Imeli smo velikonočno vigilijo, ki smo jo začeli ob 23. uri in je trajala do 2. ure zjutraj. Nato smo eno uro imeli še agape. Bogoslužje z berili in molitvami iz misala sem kot oče vodil jaz. Žena je vodila lučernarij -prižiganje velikonočne sveče, hči je pela psalme, v vsako berilo je nekdo naredil kratek uvod, da so se nam odprla ušesa za poslušanje. Vmes smo molili in v zadnjem delu smo imeli obhajilo. Enkraten dogodek, poln upanja in veselja ter pričakovanja vstajenja … Manjkal pa nam je duhovnik in posvetilne besede za Kristusovo telo in kri. Slovencem v domovini in po svetu želim blagoslovljen in upanja poln velikonočni čas. Naj vam bo ta »ječa«, v kateri se nahajamo, v spodbudo, da se oklenete in zaupate Kristusu, vašemu odrešeniku, in se vprašate, kakšno je njegovo sporočilo glede koronavirusa za nas. Pogum in veselje, Kristus je resnično vstal, aleluja. Objavljeno v MnenjaOznake: gospodarstvo, koronavirus, ZDA Subscribe Notify of new follow-up comments new replies to my comments Label {} [+] Ime* E-naslov* Spletno mesto Label {} [+] Ime* E-naslov* Spletno mesto 0 Komentarji Inline Feedbacks View all comments Zadnji prispevki Posted in: AktualnoGospodarstvo Vlada sprejela uredbo, ki določa zgornjo mejo cen energentov za velike poslovne odjemalce električne energije

Se strinjate, da ima igralni salon največ starejših ljudi? Jaz se z to trditvijo popolnoma strinjam, kajti kadar koli sem bila, je bilo ogromno starejših. To ni nič čudnega, kajti mladi nimajo denarja, ljudje srednjih let imajo preveč dela, dogodkov, denarnih problemov, otroke, da bi zahajali tja, starejši pa imajo čas in denar in za igralni salon je to fantastično, pa poglejmo zakaj: Topel prostor in prijeten ambient jim pričara, da se tukaj dobro počutijo. Glasba je ravno prav naglas, da lahko uživajo. Zaposleni so zelo prijazni, spoštljivi in ustrežljivi Lahko spijejo kakšno dobro pijačo Lahko se družijo pri igralnih ruletah Ker imajo denar, lahko zapravljajo v upanju da bodo dobili, a jim je vseeno če bodo tudi izgubili. Če pogledamo igralni salon je resnično dober prostor, kjer starejši, ki imajo denar lahko uživajo, se sprostijo, nasmejijo, poklepetajo, se igrajo in zadovoljni ali malo manj zadovoljni gredo domov. TO je prostor, kjer se enostavno počutiš lepo kot gost, kjer bi bil ure in ure in nikoli ti ne more biti dolgčas, saj igralni salon poskrbi za različne dogodke, da temu ni tako. Sama, če si predstavljam, da bom enkrat starejša in osamljena in da imam možnost iti v igralni salon, bi z veseljem šla, kajti vem, da bi se tam imela lepo, lahko bi se uredila in bila lepa, pa tudi kakšno besedo rekla z drugimi. Je pa res, da si marsikdo starejši ne more privoščiti, da gre v igralni salon in ravno zato je tudi kdaj kdo zelo negativno nastrojen, da igralni salon samo jemlje denar, vendar temu ni tako, sam se moraš zavedati, koliko lahko zapraviš in če si to lahko privoščiš, tako kot moraš vedeti, če si lahko privoščiš drag dopust ali boš raje šel na bolj poceni dopust. Tako ti tudi igralni salon daje več možnosti uživanja, sam pa moraš vedeti, kako bo užival. … Avtor UrednikObjavljeno dne 5 marca, 2019 Kategorije Igralni salonOznake igralni salon, igralni salon za starejše, starejši

Že v povprečnem gospodinjstvu je težko najti načine za uporabo vseh odpadkov, ki nastanejo pri lupljenju različnih sadežev, zato jih običajno preprosto zavržemo. Težava je seveda še večja, ko gre za podjetja, ki se na primer ukvarjajo z izdelavo sokov. Količina tovrstnih odpadkov je v tem primeru neprimerljivo večja, kar pomeni, da je postopek, ki je potreben za to, da se v podjetju znebijo teh odpadkov, precej bolj kompleksen – hkrati pa dražji. Dva ekologa ste pred dobrimi dvajsetimi leti prepoznala ta problem, zato sta se odločila, da kostariškemu proizvajalcu sokov predlagata izvirno rešitev … V enem letu odvrženih kar 1000 ton pomarančnih olupkov in pulpe - Oglas - Daniel Janzen in Winnie Hallwachs sta s podjetjem, ki se je ukvarjalo predvsem s proizvodnjo pomarančnih sokov, leta 1997 sklenila zanimiv dogovor. Podjetje se je strinjalo, da podari kos zemlje zaščitenemu območju, imenovanemu El Área de Conservación Guanacaste, v zameno pa so v parku dovolili podjetju, da brez kakršnih koli stroškov odvrže pomarančne olupke in pulpo na opustošeno območje, kjer praktično ni bilo rastlinja. Tako je bilo leta 1998 na za to predvidenem zapuščenem območju odvrženih kar 1000 ton odpadkov, ki so nastali pri proizvodnji pomarančnega soka. Na žalost pa se je moral ta eksperiment precej hitro zaključiti. Konkurenčno podjetje je namreč tožilo proizvajalca sokov, ki je sodeloval v tem dogovoru, češ da onesnažuje zaščiten nacionalni park. Na ta eksperiment se je tako že skoraj pozabilo, nato pa se je Daniel Janzen po 16 letih odločil, da pošlje enega izmed svojih študentov preverit, ali so imeli pomarančni odpadki kakršen koli vpliv na območje … Učinki pomarančnih odpadkov po slabih 20 letih so bili resnično osupljivi Timothy Treuer – študent, ki mu je Daniel Janzen zaupal omenjeno nalogo – je na območju, ki ga je iskal, naletel na veliko presenečenje. Sprva sploh ni vedel, ali je res na pravem kraju, saj je bil kos zemlje popolnoma drugačen od opisanega. Območje je bilo namreč povsem preraščeno z najrazličnejšo vegetacijo, zato Timothy Treuer niti ni mogel najti znaka, ki je bil leta 1998, ob zaključku eksperimenta, postavljen kot pomoč morebitnim prihodnjim raziskovalcem. Osupljivi učinki so bili še posebej očitni v primerjavi s kosom zemlje v neposredni bližini, kamor se pomarančni odpadki niso odlagali. Čeprav je šlo leta 1998 za dve zaplati, ki sta bili praktično identični, so se v slabih 20 letih zgodile očitne spremembe. Videti je bilo, kot da gre za dva popolnoma različna ekosistema. Olupki naj bi obogatili prst in zavrli rast invazivne trave Sledila so natančnejša preučevanja območja, kjer so bili odvrženi odpadki, ki so nastajali pri proizvodnji pomarančnih sokov. Odkritih je bilo kar 24 različnih vrst rastlinja, medtem ko je na »kontrolnem območju« v bližini rastla ena sama vrsta dreves. Obenem so raziskovalci ugotovili, da je prst na območju odlaganja pomarančnih olupkov in pulpe bistveno bogatejša z različnimi hranilnimi snovmi ter da imajo drevesa tu nadpovprečno razvejane krošnje. Raziskovalci še niso povsem prepričani, kako je možno, da so imeli pomarančni odpadki tako drastičen vpliv, domnevajo pa, da je šlo predvsem za kombinacijo dveh dejavnikov. - Oglas - V prvi vrsti je to pomenilo občutno obogatitev prsti, ki je bila ob začetku eksperimenta praktično povsem oropana hranil. Hkrati pa naj bi pomarančni odpadki zavrli rast invazivne trave, ki je onemogočala uspevanje bolj raznolikega rastlinja. Vsekakor je treba priznati, da so rezultati tega eksperimenta, od katerega je zdaj minilo že več kot 20 let, zelo zanimivi in da nakazujejo alternativne možnosti uporabe bioloških odpadkov, ki nastajajo v prehrambni industriji. DELITE NAPREJ: Facebook Twitter Email Prejšnji članekPrekinitveni post, prilagojen naravnemu cirkadianemu ritmu Naslednji članekSloni žalovali za moškim, ki jih je rešil pred lovci NAJNOVEJŠE 8 dejavnikov tveganja za zgodnjo menopavzo Niste v formi zaradi bolečih sklepov? 5 domačih zdravil za lajšanje simptomov artritisa Ingverjeve obloge: odlična pomoč pri kašlju in zamašenih dihalnih poteh Niste v formi zaradi bolečih sklepov? Čudežna Maca: Naravni afrodiziak, ki krepi celo telo Gospa, vi pa ste res dobro videti! Dihate kisik pod tlakom? ©bodieko.si, Vse pravice pridržane. Facebook Instagram Soundcloud Twitter Youtube Uredništvo / O nas Oglaševanje Zaposlitev O piškotkih Sitemap Splošni pogoji Splošni pogoji za naročniška razmerja Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .

Letos si lahko za novo leto privoščimo bolj eksotično destinacijo - Za vsako težavo se najde dobra rešitev Skip to content Išči: Dobri nasvet Potovanja / Turizem in gostinstvo Letos si lahko za novo leto privoščimo bolj eksotično destinacijo od vsisi · 17. novembra, 2019 Še vedno ne veste kam bi odpotovali za novo leto, hkrati pa si želite, da bi bilo novo leto na prelomu desetletja zares nepozabno? Z našo turistično agencijo se lahko odpravite na različne priljubljene destinacije izmed katerih se ljudje izjemno pogosto odločajo tudi za Sejšele. Novo leto na Sejšelih je izjemno zanimivo in polno presenečenj. Gre za toplo otočje, 1500km vstran od obale Afrike. Glavni otok se imenuje Mahe, ki se lahko pohvali tudi s prestolnico, ki si jo bomo v času bivanja na Sejšelih ogledali. V prestolnici si bomo lahko ogledali nekaj zanimivosti in začutili pristen utrip Sejšelov. Sejšeli so otočje, ki nam ponuja izjemno zanimivo vegetacijo, odlično tropsko sadje in ene izmed najlepših in tudi najbolj fotogeničnih plaž na svetu. Seveda pa tropski kraji nikakor niso edina možnost za preživljanje novega leta. Lahko se odločimo za nekoliko bolj tradicionalne destinacije, kot so evropske prestolnice, ali pa se odločimo za praznovanje novega leta v termah.

Zmajev rep so se zbrali 1998. leta, prvi studijski posnetki pa so nastali dve leti kasneje v studiu Kif-Kif. Leta 2003 je nato v samoizdaji izšel prvenec Ogenj, ki je bil nekakšen prvi otrok »šompeterske« (domače ime za Bistrico ob Sotli) uporniške scene. Do tega rojstva je četverica odbrusila kar nekaj koncertov po slovenskih klubih in odrih, tako da so bili pripravljeni v živo zagovarjati tisto, kar so posneli. Sčasoma je člane začarala »lomljena« ritmika, zato so znotraj skladb, ki so bile spočete za ploščo Urok (2005), promptno uvedli menjavo tonalitet in ritmov. Po Uroku so se stvari zopet začele spreminjati. Iz rocka je zasedbo vse bolj vleklo proti jazzu. Tako so sedaj Zmajev rep slišati kot zlitje ali fuzija nalomljene progresive ter jazzovskega navdiha. Posledica tega je glasba, ki ni žanrsko obremenjena, kaj šele opredeljena. Podobno velja za njihov dosedanji opus. Konstanta je spremenljiv(k)a! Zasedba: Andrej Boštjančič Ruda - kitara NZ, Mesa Boogie dc3 Jošt Drašler- bass Ibanez Prestige, Hartke Vid Drašler- bobni TAMA Swingstar Ambrož Božiček - vokal, Klaviature Korg Tehnika: Snemano - doma (december 2002) Miks - Studio Kapa (Metelkova) Založil in izdal - Samozaložba (februar 2003) Več o Zmajev rep: (klikni na sliko): Za naročilo izpolnite spodnji obrazec, ceno pa si določite sami. Celoten znesek prejmejo izključno in samo avtorji! (Prišteli bomo minimalni možni znesek za poštnino.) Pošiljka pride do vas po pošti na naveden naslov v obrazcu. Podpirajmo avtorje na njihovi ustvarjalni poti! Povej naprej :

V zadnjem času je razvoj genske terapije, ki je ob koncu 90-ih let povsem zamrla zaradi smrti enega izmed udeleženih testirancev, prinesel velik napredek na področju zdravljenja živčno-mišičnih bolezni. Za ameriški portal z novicami o mišični distrofiji je spregovorila podpredsednica in vodja raziskovalnega oddelka pri Združenju bolnikov z mišično distrofijo Združenih držav Amerike, Sharon Hesterlee, ki ima preko 20 let izkušenj v farmacevtski in biotehniški branži. V intervjuju je meddrugim poudarila, da ima pri nadaljnjem razvoju genske terapije največjo težo Ameriški urad za hrano in zdravila, ki je spomladi leta 2019 uradno odobril Novartisev Zolgensma za zdravljenje spinalne mišične atrofije. S tem so posredno podprli oz. dali dodatni zagon razvoju terapij za preostale oblike živčno-mišičnih obolenj. “Raziskave za zdravljenje Duchennove misične distrofije so v zadnjih letih poskrbele za nekatere navdušujoče in druge zelo klavrne rezultate“, povzema Hesterleejeva. Najbolj uspešna je t.i. »exon-skipping« metoda. Eteplirsen (Exondys 51) preskoči ekson 51, medtem ko golodirsen (Vyondys 53) preskoči ekson 53. V testiranju je trenutno potencialni preskok eksona 45 (v test so zajeti dečki stari med 7 in 13 let, tudi v Evropi). V testni fazi je tudi edasalonexent (v test so zajeti dečki stari med 4 in 7 let), čigar glavna funkcija naj bi bila preprečevanje razpadanja mišičnih vlaken in kot tak deluje kot neke vrste steroidno-varčna terapija. V zadnjem času se odpira možnost, da bi edasalonexent razširili tudi na dečke z Beckerjevo obliko mišične distrofije. Vzporedno se razvijajo tudi genske terapije, ki same po sebi ne prinašajo tako vidnih napredkov pri Duchennovi mišični distrofiji kot zgoraj omenjene, a vseeno lahko odigrajo pomemben del pri bolj celostnem zdravljenju. Ena izmed študij je v teku v treh zveznih državah, medtem ko so drugo v novembru 2019 začasno ustavili zaradi neželenih stranskih učinkov pri enem testiranem dečku. Vodja raziskovalnega oddelka pri Združenju bolnikov z mišično distrofijo Združenih držav Amerike, Sharon Hesterlee, poudarja, da pri tako zapletenih boleznih, kot so živčno-mišične bolezni, ni mogoče najti univerzalnega zdravljenja, a če se pokaže zgolj napredek pri eni izmed oblik, je vredno vsega truda. Dodaja še, da genska terapija skoraj zagotovo ne bo zgolj enkratno dejanje pri zdravljenju in bodo oboleli po prejemu terapije slej ko prej potrebovali novo. Oblik in metod zdravljenja je veliko, a za uspešno prihodnost bo morda potrebna sinergija različnih oblik. Celoten pogovor s Sharon Hesterlee si lahko (v angleškem jeziku) preberete na tej povezavi. VirMuscular dystrophy news Oznake DISTROFIJA RAZISKAVE ZDRAVLJENJE Facebook Twitter Email Print Pinterest SORODNO Garaža Jesenska terenska raziskava o parkirni (ne)kulturi Garaža Jesenski rezultati ankete o kulturi parkiranja Novice Tamoksifen ugodno vpliva na srčno mišico pri DMD - Oglasni prostor - ZADNJE OBJAVE Radio Ognjišče: Vstani in hodi Ugodnosti za invalide pri nakupu e-vinjete Konferenca za zgodnejšo poklicno in zdravstveno rehabilitacijo Tourneo Custom 2023 – prva predstavitev Naloži več DRUŠTVENA OBVESTILA Mednarodni dan invalidov 2021 Naš drugi rojstni dan Moja pot piknik 2021 MEDIJI O NAS Radio Ognjišče: Vstani in hodi Dnevnik: Obrazi nevladnikov Delo: Ko ljudje vidijo, da invalidom povzročajo težave, jih je sram DRUŠTVO O društvu Članstvo Donacija DRUŠTVO MOJA POT Društvo za mobilnost invalidov Moja pot je nastalo v želji po osveščanju in iskanju rešitev za čim višjo stopnjo mobilnosti za gibalno oviranega človeka, kateremu je potrebno kljub njegovim zmanjšanim telesnim sposobnostim premikanja omogočiti, da enakovredno obvladuje svoj življenjski prostor. Kontakt: drustvo@mojapot.net DONACIJA Naše delovanje je odvisno od financiranja članov in dobrih posameznikov, ki podpirajo prizadevanja za mobilnost invalidov. S klikom na spodnji gumb (PayPal) lahko tudi sami prispevate za boljšo prihodnost gibalno oviranih. © mojaPot.net | 2022 Facebook Instagram Twitter Youtube Za boljšo uporabniško izkušnjo spletna stran uporablja piškotke. Več o piškotkih in njihovo uporabo lahko nastavite v nastavitvah. Sprejmi Close GDPR Cookie Settings Politika zasebnosti Obvezni piškotki Analitika Več o piškotkih Poganja ga GDPR Cookie Compliance Politika zasebnosti Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne. Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani. Preberite več. Obvezni piškotki Obvezni piškotek je vedno omogočen, da stran ščiti pred vdori in omogoča boljšo uporabniško izkušnjo. Obvezni piškotek nikomur ne posreduje nobene osebne informacije. Enable or Disable Cookies If you disable this cookie, we will not be able to save your preferences. This means that every time you visit this website you will need to enable or disable cookies again. Analitika Spletno mesto uporablja Google Analytics za anonimno spremljanje števila obiskovalcev strani. Omogočeni piškotki nam pomagajo, da smo lahko v prihodnje še bolj vsebinsko zanimivi.

Prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja je javni sektor zapustila v precej kaotičnem stanju. Ne gre za to, da bi bil ta na robu propada in bi izrazito usihale njegove najbolj vitalne funkcije (nekaj tega je bilo zaznati le na področju zdravstva), a notranje težave posameznih področij so se v letih od sprejetja zloveščega Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) zgolj kopičile; tudi visoka rast BDP-ja v zadnjih letih jih ni v ničemer razrešila. ZUJF je dober primer, kako lahko pavšalna blokada razvojne dinamike spodbije družbeno tkivo do mere, ko prevladujoč način komunikacije postane pesimistično tarnanje in je vsakršna motivacija za spremembe na boljše skorajda nemogoča. Tudi dober dokaz, kako bi način reševanja z evropsko trojko, ki si jo je tako želela SDS, še bistveno bolj zatrl družbo v celoti. Danes k sreči nismo Grčija, a javni sektor za zdaj ostaja pred kupom prijaznih obljub, ki so jih naložili odhajajoči politiki, ko zanje niso pomenile nikakršne obveznosti več. Že hiter pregled koalicijske pogodbe priča, da je tudi nova koalicija postala nekakšen ujetnik precepa med zahtevami in dejanskimi materialnimi možnostmi. Večina obljub je namreč zapisanih v koalicijski pogodbi kot dejstvo, ki ga bo nova oblast izpolnila, pri čemer pa izračun potrebnih sredstev pokaže številko, ki je menda za približno dve milijardi sredstev višja od sprejetih proračunskih osnov. To kajpak ni čisto nerazumljivo: v časovni stiski, v kateri je vsekakor nastajala pogodba, je najbolj preprost recept za njeno sprejemljivost prepisovanje poglavitnih zahtev posameznih deležnikov in zapiranje oči pred rezultatom, ki ga tako prepisovanje ustvari. Zavestna samoprevara je vse pogostejši način sklepanja kompromisov po vsej Evropi; tačas lahko z zanimanjem spremljamo, kako se to dogaja v sosednji Italiji. Seveda pa bi zelo podcenjevali politike, če bi menili, da tega ne vedo tudi sami. O tem govori umirjanje žogice, ki so jo v igro poslali nekateri najbogatejši podjetniki z grožnjo, da bodo svoja podjetja selili v prijaznejša davčna okolja (ob eni najnižjih davčnih stopenj na dobiček in ne ravno zanemarljivih državnih spodbudah) z zagotovili vlade, da bodo ukrepi sprejeti ob strinjanju ali vsaj ne-nasprotovanju gospodarstva. Morda ni čisto pošteno, a je vsekakor realistično. Čeravno je trdnost koalicijske pogodbe s tem precej relativizirana, je vendarle v njej mogoče najti razveseljive splošne usmeritve, ki naj bi bile jedro razvojne politike v naslednjem obdobju. Koalicija daje javnemu izrazito prednost pred zasebnim, trdno je usmerjena v zmanjševanje razlik v družbi in aktivnejše preprečevanje revščine, za razliko od vseh sosed dovolj odločno kaže sprejemljiv odnos do migrantskega problema. Slovenija bi s to koalicijsko pogodbo vsekakor morala ostati otok sredi vse bolj podivjanih nacionalizmov v naši soseščini, še vedno precej socialna država s solidno stopnjo empatije do vsega, kar se dogaja v našem delu Evrope in sveta nasploh. V teh časih je to vsekakor nekaj izjemnega in bi nas lahko – če se bo v teh štirih letih to res dogajalo – navdalo s ponosom, nič manjšim od tistega iz osamosvojitvenih dni. Ples vodi SD Kulturni resor bo v naslednjih dneh vodila Stranka socialnih demokratov. To je njen tretji mandat na tem področju: po ministrih Sergeju Pelhanu in Andreji Rihter je zdaj v sedlu povsem novo ime Dejan Prešiček. Vodenje kulturnega resorja s strani socialdemokratov kulturna javnost nima v slabem spominu: pod Pelhanom je delež kulture v celotnem državnem proračunu dosegel najvišji odstotek sploh (2,50% oz. 0,92%!!! BDP v letu 1995), Rihterjeva pa ga je v letih med 2000 in 2003 ustalila na solidnem povprečju okrog 2,13 %; kasneje je odstotek le še padal (z izjemo mandata Majde Širca, ki je ta delež v letih med 2008 in 2011 pognala celo do 2,20% državnega proračuna), vse do katastrofalnih 1,67 % v letu 2014, nato pa je šlo v zadnjih treh letih le zelo rahlo navzgor, do približno 1,88% leta 2017. Če se spomnimo še, da je bil do leta 2011 delež državnega proračuna v celotnem BDP za kaka dva odstotka večji kot danes, lahko ugotovimo, da so bili v materialnem pogledu za kulturo pod obema socialdemokratskima ministroma to časi, ki jih ne bo lahko obuditi. Kaj si lahko obetamo? Če se vrnemo h koalicijski pogodbi, se zdi, da kulturi kljub zgoraj omenjenim splošnim obetom ne bo lahko. Druga področja, še zlasti zdravstvo, so se naši javni zavesti vsilila kot bistveno bolj problematična in zato potrebna takojšnje pomoči. Za zdaj vse kaže, da bo koalicija voljno sledila pravilu najglasnejših: za absolutno prioriteto je proglasila zdravstvo, takoj je zgrabila za vabo svojih drugih javnih služb, kakršna sta vojska in policija, skrbno prisluškuje glasovom šolstva, razmeroma uspešno se zdi tudi lobiranje znanosti. V razmerju do teh področij se zdi glas kulture, čeravno je bil spomladi letos deležen precejšnje pozornosti, šibak in zanemarljiv, saj so ukrepi za izboljšanje stanja, ki jih predvideva pogodba, precej splošni ali pa načrtovani za daljše časovno obdobje. Če je v uvodnem delu kultura, kljub temu, da je redakcijsko nekoliko ločena od zdravstva, šolstva in znanosti kot očitno najpomembnejših razvojnih generatorjih, zapisana kot nepogrešljiva sestavina družbe (»Kulturo in umetnost je treba ponovno postaviti v središče javnega interesa. Izboljšati je treba organizacijsko shemo, ki omogoča nastajanje kulturnih dobrin, ter zaustaviti upadanje javnih sredstev za kulturo«), v poglavju, ki opredeljuje potrebne ukrepe, taka vloga precej zvodeni. Že vsebinska izhodišča so precej bolj nerodno zapisana kot v uvodu (citiram: Kultura je izrazito heterogen sistem, ki združuje vrsto različnih področij (knjiga, kulturna dediščina, film, glasba, ples, uprizoritvena in likovne umetnosti, jezik, intermedijsko področje, kulturno-umetnostna vzgoja itd.). Kljub dejstvu, da je treba k vsakemu od njih pristopati posamično, je na področje kulture treba misliti kot na celosten, med seboj povezan sistem. Kultura po številnih raziskavah dejansko predstavlja enega ključnih temeljev za razvoj odprte družbe in gospodarskih izzivov ter je tudi z zagotavljanjem avtonomije umetniškega ustvarjanja eden od fokusov družbe prihodnosti. Vzbuja se celo vtis, kot da je njena heterogenost problem, ki ga je treba še posebej razmisliti, pa gre zgolj za stari problem distinkcije med pojmoma umetnost in kultura nasploh. Navedbi preambule sledi zagotovilo, da se bodo sredstva za kulturo v štirih letih povečala na 0,5 % BDP, kar vendarle vzbuja mešane občutke. Leto 2009, ki velja za najboljše za kulturo v tem stoletju, je premoglo dobre 0,58 % BDP (delež 2017 znaša okrog 0,38 % BDP) ob precej manj številnih »proizvodnih enotah«, kar verjetno pomeni, da bo večina največjih problemov ostala nerešenih. Še posebej nas skepsa oblije ob podatku iz koalicijske pogodbe, umeščenem tik pred poglavje o kulturi (Zagotavljanje stabilnega in razvojno usmerjenega financiranja športa, primerljivega z drugimi državami, in sicer z namenom ohranjanja ter povečevanja konkurenčnosti vrhunskega športa), ki predvideva povečanje sredstev za športno infrastrukturo in šport kar na 1% BDP!!! Ob pogosto radodarnem sponzoriranju športa s strani podjetij bo očitno šport postal kraljevsko področje realizacije nacionalne identitete; malce vse skupaj spominja na rajnko Demokratično republiko Nemčijo, ki je navsezadnje tudi šport ni rešil pred bridkim koncem. Kaj pa ljubiteljska kultura? Neposredno ljubiteljska kultura v pogodbi ni omenjena, kar glede na uporabljeno metodologijo ni presenetljivo. Vendar pa kot del nevladnega področja lahko pozorno spremljamo naslednje opredelitve (citiram): »Ureditev položaja nevladnega sektorja v kulturi in samozaposlenih v kulturi Ukrepi: Sprejeli bomo področno strategijo razvoja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Iz nje bodo sledili vsi ostali ukrepi v zakonskih predpisih in razpisnih mehanizmih. Zapisali bomo usklajeno definicijo poklicnih NVO v krovno zakonodajo. Zagotovili bomo samostojno proračunsko postavko za področje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi v proračunu Ministrstva RS za kulturo in podvojitev sredstev do leta 2020. Zagotovili bomo prenovo razpisnih mehanizmov, upoštevajoč različne tipe profesionalnih nevladnih organizacij, in debirokratizirali razpisne postopke.« Očitno sicer je, da duh tega odstavka precej razločno favorizira t.i. profesionalne NVO in precej nadrobno navaja nekatere ukrepe, ki bodo vsaj za silo rešili njihove težave; v pogodbi se tako najizraziteje potrjuje dobro delo njihove Asociacije. Meni to ugaja, saj se je vladni sektor zaradi varčevanja zadnjih let hermetično zaprl vase in ne po svoji krivdi ogrozil medgeneracijska razmerja na kulturnem področju in kulturni razvoj nasploh. Hkrati pa seveda menim, da obljuba o zvišanju sredstev in izboljšanju delovnih pogojev mora zadevati ves nevladni sektor, ob potrebi po razločni definiciji profesionalnih NVO pa tudi jasnejšo določitev našega področja, torej verjetno celo sprejem ustreznega zakona, ki v naših in ministrskih predalih sameva že od leta 2009. Za dodaten argument in motivacijo pa še citat iz volilnega programa SD, imenovanem Samozavestna Slovenija, kjer v poglavju Nov kulturni zagon med drugim piše: »Tudi večje opiranje na množično udejstvovanje ljudi v ljubiteljski kulturi je prednost, ki je lahko pri teh nalogah v veliko pomoč. Krepitev lokalne kulturne politike je pri vsem tem seveda nujni pogoj.« Da ne pozabimo: SD v novi vladi odgovarja za kulturno področje. Hic Rhodus, hic salta! OBETI ZA KULTURO POD NOVO OBLASTJO Piše: Jože Osterman Koalicijska pogodba kot politični akt Prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja je javni sektor zapustila v precej kaotičnem stanju. Ne gre za to, da bi bil ta na robu propada in bi izrazito usihale njegove najbolj vitalne funkcije (nekaj tega je bilo zaznati le na področju zdravstva), a notranje težave posameznih področij so se v letih od sprejetja zloveščega Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) zgolj kopičile; tudi visoka rast BDP-ja v zadnjih letih jih ni v ničemer razrešila. ZUJF je dober primer, kako lahko pavšalna blokada razvojne dinamike spodbije družbeno tkivo do mere, ko prevladujoč način … Pregled ocene 0 Ocena uporabnikov: 4.45 ( 1 ocen) izzivi kulturna politika 2018-10-02 Maja Papič Oznake: izzivi kulturna politika Članki s podobno tematiko: NEKAJ VPRAŠANJ O BODOČI STRATEGIJI LJUBITELJSKE KULTURE June 5, 2022 MAG. FRANCI PIVEC: OTROK SVOBODE IN VEČNI ZALJUBLJENEC V KULTURO March 28, 2022 »REŠIMO PRST – MAMO TO!« ALI SADHGURU V SLOVENIJI March 27, 2022 »AL LEPŠI OD URŠKE BILO NI NOBENE?« NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO POSODOBITEV POVODNEGA MOŽA March 22, 2022 KULTURNI UGRIZ IX: »STANOVANJCE V SLOVENIJI POVEJ, KJE NAJ ŽIVIM POSLEJ?« February 5, 2022 Objavite komentar Plekličite komentar Za objavo komentarja morate biti prijavljeni. Kategorije E-Revije IZZIVI NAVDIHI VTISI ODZIVI APLAVZI RAZPRAVE Zadnje objave DAMA Z MAGREBSKIM PSIČKOM O CIVILIZACIJI, NETIPIČNIH DRUŽBENIH STRUKTURAH IN MAVRICI OD KNJIŽNEGA SEJMA V BEOGRADU DO EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE (NOVI SAD) PROJEKT 40 DNI BREZ ALKOHOLA – LITERARNI NATEČAJ KDO SE JE RAZVESELIL MATIČKA NA 60. LINHARTOVEM SREČANJU? Oznake a capella aplavzi arhitektura dediščina fantazijska književnost festival film in video folklora glasba gledališče gledališče in lutke godbeništvo instrumentalna glasba intermedija izzivi jubilej Karantenija kultura kulturna dediščina kulturna politika likovna umetnost literarna kritika literarni natečaj literatura Ministrstvo za kulturo navdihi odzivi ples poezija popularna kultura potopis razprave razstava recenzija slam poezija sodobni ples spekulativna fikcija Teden ljubiteljske kulture TLK umetnost uvodnik vokalna glasba vtisi zbirateljstvo zborovska glasba

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izdelava in implementacija informacijske rešitve za podporo diagnosticiranja in obravnave možganske kapi na daljavo - TeleKap", v zvezi s pritožbo vlagatelja Kron Telekom, telekomunikacijski inženiring, d.o.o., Koroška cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.9.2013 odločila: Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo iz sklepa številka 4300-3/2013-69 z dne 26.8.2013. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 1. odstavkom 28. člena ZPVPJN. Obrazložitev: Naročnik izvaja odprt postopek javnega naročanja "Izdelava in implementacija informacijske rešitve za podporo diagnosticiranja in obravnave možganske kapi na daljavo - TeleKap" Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil 22.2.2013 pod številko objave JN2045/2013, 28.2.2013 pod številko objave JN2355/2013, 25.3.2013 pod številko objave JN3397/2013 ter v Uradnem listu Evropske unije dne 26.2.2013 pod številko objave 2013/S 040-064191. Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila številka 4300-3/2013-53 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) z dne 25.7.2013 oddal javno naročilo ponudniku Interexport d.o.o., Potok pri Komendi 12, 1218 Komenda (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) za vrednost ponudbe 203.637,60 EUR z DDV. Ponudba vlagatelja z vrednostjo 283.573,20 EUR z DDV je bila po vrstnem redu glede na merilo izbire " najnižjo ceno " druga. Naročnik je v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila (med drugim) navedel: ""Vlagatelj je ob vložitvi zahtevka za revizijo dolžan vplačati takso v višini 2.036,38 EUR na transakcijski račun SI56 0110 0100 0358 802, odprt pri Banki Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Slovenija,"". Vlagatelju je bila odločitev o oddaji javnega naročila vročena 8.8.2013, kot to izhaja iz vročilnice Pošte Slovenije številka RB 10366 002 2 SI. Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj 21.8.2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je predlagal naročniku razveljavitev izpodbijane odločitve, ugotovitev popolnosti njegove ponudbe, oddajo javnega naročila vlagatelju ter povrnitev stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka. Svojemu zahtevku je priložil potrdilo o plačilu takse " izpis nalogov za vlagateljev račun pri Novi ljubljanski banki d.d., ki potrjuje, da je bil 21.8.2013 izvršen vlagateljev nalog za plačilo 3.500,00 EUR na transakcijski račun, namenjen plačilu taks predrevizijskega in revizijskega postopka. Naročnik je s sklepom številka 4300-3/2013-69 z dne 26.8.2013 (v nadaljevanju: sklep z dne 26.8.2013) vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel zaradi plačila neustrezne takse ter zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega in predrevizijskega postopka. Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila v skladu s tedaj veljavnim drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN določil višino takse za vložitev pravnega sredstva v znesku 2.036,38 EUR. Vlagatelj je naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila prejel 8.8.2013, 10.8.2013 pa je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 63/2013, v nadaljevanju: ZPVPJN-A), ki spreminja drugi odstavek 71. člena ZPVPJN tako, da določa, da znaša taksa za zahtevek za revizijo, kot ga je vložil vlagatelj, dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost, v nadaljevanju DDV). Če bi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo do vključno 9.8.2013, bi taksa za vložitev zahtevka za revizijo znašala toliko, kot je bilo navedeno v pravnem pouku odločitve o oddaji javnega naročila. Ker pa je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po začetku veljavnosti ZPVPJN-A (21.8.2013), je bil vlagatelj dolžan plačati takso v znesku 4.072,75 EUR (dva odstotka od zneska 203.637,60 EUR). Iz višine plačane takse (3.500,00 EUR) je razvidno, da je vlagatelj vedel za spremembo ZPVPJN, saj je pri plačilu takse napačno upošteval prvi odstavek 71. člena ZPVPJN, ki se ne nanaša na zahtevek za revizijo v zvezi z odločitvijo naročnika o oddaji javnega naročila. Iz navedenega razloga je moral naročnik v skladu z tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavreči. Zoper sklep z dne 26.8.2013 je vlagatelj 30.8.2013 vložil pritožbo, v kateri je predlagal organu, ki je izdal izpodbijani sklep, da na osnovi prvega odstavka 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZUP) izpodbijani sklep odpravi in odloči o zahtevku za revizijo z dne 22.8.2013 ter vlagatelju vrne presežek plačane takse, v nasprotnem primeru pa zadevo na podlagi prvega odstavka 245. člena ZUP pošlje organu, ki je pristojen, da odloči o pritožbi. Iz obrazložitve pritožbe izhaja, da naj bi naročnik z izdajo sklepa z dne 26.8.2013 napačno uporabil določbe ZPVPJN-A, zaradi česar je sklep z dne 26.8.2013 nezakonit in ga je potrebno odpraviti. Določbe ZPVPJN-A, ki se nanašajo na drugi odstavek 71. člena ZPVPJN in veljajo od 10.8.2013, za obravnavani postopek javnega naročanja naj ne bi veljale, saj ZPVPJN-A v prvem odstavku 14. člena (prehodne določbe) določa, da se predrevizijski postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, konča po dosedanjih predpisih. Določitev višine takse v pravnem pouku odločitve o oddaji javnega naročila je bila zakonita in ustrezna v smislu tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN. Preplačilo takse ne pomeni neustreznega plačila takse, temveč da Ministrstvo za finance od dneva, ko je bil znesek 3.500,00 EUR nakazan na njihov račun, nezakonito razpolaga s presežkom denarja. Tretji odstavek 72. člena ZPVPJN sicer nalaga Državni revizijski komisiji obveznost, da v primeru "napačno plačane višine sodne takse" naloži ministrstvu, ki je pristojno za finance, vračilo preveč plačane takse, vendar vlagatelj že v pritožbi opozarja naročnika, da je odgovornost za nezakonito razpolaganje na njegovi strani, in da vlagatelj glede na določbe prvega odstavka 72. člena ZPVPJN ne more uveljavljati vračila, saj niso podani razlogi, ki so navedeni v prvi in drugi alineji. Naročnik je 4.9.2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je po proučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. Med naročnikom in vlagateljem je spor glede tega, ali je vlagatelj plačal ustrezno takso za (pred)revizijski postopek. Pravni vprašanji, ki se pri tem pojavljata, sta, ali je potrebno v obravnavanem primeru - upoštevaje, da je po izdaji naročnikove odločitve o oddaji naročila in pred vložitvijo vlagateljevega zahtevka za revizijo stopila v veljavo novela ZPVPJN-A " za odmero višine takse za (pred)revizijski postopek uporabiti ZPVPJN ali ZPVPJN-A in v tem, ali je naročnik upravičeno zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo zaradi plačila neustrezne takse po ZPVPJN-A, upoštevaje, da je naročnik višino takse v pravnem pouku svoje odločitve o oddaji naročila odmeril po ZPVPJN pred uveljavitvijo ZPVPJN-A. ZPVPJN je pred ZPVPJN-A, ki je stopil v veljavo 10.8.2013, v prvem odstavku 71. člena (med drugim) določal, da znaša višina takse za zahtevek za revizijo, če se nanaša na odločitev o oddaji naročila, en odstotek od vrednosti (z DDV) izbrane ponudbe za javno naročilo, za katerega se vlaga zahtevek za revizijo. Z ZPVPJN-A, ki je stopil v veljavo 10.8.2013, sta se (med drugim) prvi in drugi odstavek 71. člena spremenila tako, da sedaj drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da znaša taksa v ostalih primerih (kot je tudi ta " zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila) dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z DDV) za javno naročilo, vendar ne manj kot 500 EUR in ne več kot 25.000 EUR. Predpisana višina takse je bila torej pred uveljavitvijo ZPVPJN-A za obravnavani primer en odstotek od vrednosti izbrane ponudbe z DDV, z ZPVPJN-A pa se je taksa povišala na dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe z DDV. Za obravnavani primer pomeni vrednost izbrane ponudbe in cena najugodnejše popolne ponudbe eno in isto, saj je bila z odločitvijo o oddaji naročila po merilu najnižje cene izbrana ponudba izbranega ponudnika, ki jo je naročnik ocenil kot popolno. Višina takse se tako po spremembi ZPVPJN kot tudi pred spremembo računa od iste vrednosti, namreč od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika (z DDV) v znesku 203.637,60 EUR. Tako bi znašala višina takse po ZPVPJN 2.036,376 EUR, po ZPVPJN-A pa 4.072,752 EUR. Prvi odstavek 14. člena ZPVPJN-A ("Prehodne in končna določba") določa, da se predrevizijski postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, dokonča po dosedanjih predpisih, kar mutatis mutandis pomeni, da se predrevizijski postopek, ki se je začel po uveljavitvi tega zakona, vodi po ZPVPJN-A. Predrevizijski postopek se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku, kar je mogoče razbrati iz tretjega poglavja ZPVPJN, ki je naslovljeno "Predrevizijski postopek", ter prvega člena v tem poglavju - 24. člena (ki se z ZPVPJN-A ni spreminjal), ki določa, da se zahtevek za revizijo vloži pisno neposredno pri naročniku. Vlagatelj je svoj zahtevek za revizijo naročniku poslal priporočeno po pošti 21.8.2013, kar je razvidno iz nalepke Pošte Slovenije z oznako AR ter oznako datuma na kuverti, v kateri je bil naročniku poslan zahtevek za revizijo. Zahtevku za revizijo je vlagatelj priložil tudi Izpis nalogov za svoj račun št. SI56 0206 8001 9322 337 pri Novi ljubljanski banki d.d. z dne 21.8.2013, ki izkazuje, da je bil vlagateljev nalog za plačilo 3.500,00 EUR za namen "Pl. Takse Minist.za zdravje" na račun Ministrstva za finance št. SI56 0110 0100 0358 802 izvršen dne 21.8.2013. Vlagateljev zahtevek za revizijo je bil torej vložen 21.8.2013, po tem, ko je že stopil v veljavo ZPVPJN-A. Ustreznost višine takse, plačane s strani vlagatelja zahtevka za revizijo, je torej potrebno presojati po ZPVPJN-A, kar pomeni, da je ustrezna višina takse znašala 4.072,752 EUR. Vlagatelj je plačal takso v znesku 3.500,00 EUR, kar pomeni, da plačana taksa ni bila ustrezna določbam ZPVPJN-A. Navedeno je po prejemu vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovil tudi naročnik, kar izhaja iz obrazložitve sklepa z dne 26.8.2013. Tretji odstavek 26. člena ZPVPJN (med drugim) določa, da če naročnik ugotovi, da ob vložitvi zahtevka za revizijo ni bila plačana ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže. Ni torej moč pritrditi navedbam vlagatelja v tem, da je njegovo plačilo 3.500,00 EUR z dne 21.8.2013 predstavljalo preplačilo ustrezne takse po ZPVPJN, temveč je bilo plačilo takse glede na ob vložitvi revizijskega zahtevka veljavni ZPVPJN-A prenizko. Postavi pa se vprašanje, ali je vlagatelja upravičeno doletela sankcija zavrženja zahtevka za revizijo skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN. Prvi odstavek 79. člena ZJN-2 namreč (med drugim) nalaga naročniku, da v odločitvi o oddaji javnega naročila navede tudi višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja kot del pravnega pouka. Naročnik je v pravnem pouku odločitve o oddaji javnega naročila navedel (med drugim), da je vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo dolžan vplačati takso v višini 2.036,38 EUR. Pravni pouk je v tem pogledu skladen s takrat veljavnim ZPVPJN pred spremembo ZPVPJN-A. Razlika v znesku 0,004 EUR med s strani Državne revizijske komisije izračunano takso v znesku 2.036,376 EUR in s strani naročnika določeno takso v znesku 2.036,38 EUR je posledica zaokroževanja in zaradi svoje majhnosti ni relevantna. Vlagatelj je bil torej dolžan plačati takso po ZPVPJN-A, ki je že veljal v času vložitve zahtevka za revizijo, obenem pa več ni mogel dostopati do pravnega varstva pod pogoji (glede višine takse), navedenimi v pravnem pouku odločitve o oddaji javnega naročila, ki sicer ni bil napačen, ni pa več zadoščal spremenjenim določbam 71. člena ZPVPJN-A ter drugega odstavka 15. člena ZPVPJN glede plačila ustrezne takse, in se torej na tak pravni pouk več ni mogel zanašati. Višino takse bi torej moral določiti sam, čeprav mu ZPVPJN takšne dolžnosti ne nalaga. Nasprotno, ZPVPJN je v četrtem odstavku 71. člena (pred in po uveljavitvi ZPVPJN-A) določal, da višino takse v posameznem primeru določi naročnik. Vlagatelj se je tako znašel v položaju, ki po pogojih ni enak položaju drugih vlagateljev, ki vlagajo zahtevek za revizijo po uveljavitvi ZPVPJN-A in jim je naročnik poslal odločitev o oddaji javnega naročila po uveljavitvi ZPVPJN-A s pravnim poukom, ki je skladen z določbami ZPVPJN-A. Načelo dostopnosti iz 10. člena ZPVPJN določa, da mora biti vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo, s katerim se varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi, ki urejajo javno naročanje in drugimi predpisi, ter s katerim se mora krepiti zaupanje javnosti v delo države in njenih organov. Po mnenju, ki ga je Državna revizijska komisija že zavzela v zadevah številka 018-319/2013 ter 018-320/2013, je potrebno v takem primeru presojati, ali je vlagatelj izkazal vsaj ravnanje, ki je bilo določeno v pravnem pouku obvestila, s katerim je naročnik ponudnike obvestil o odločitvi o oddaji javnega naročila. V kolikor je temu tako, vlagatelja ne bi smelo doleteti takojšnje zavrženje zahtevka za revizijo v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, saj bi bil v nasprotnem primeru (brez utemeljenega razloga) v slabšem položaju kot ostali vlagatelji, ki vlagajo zahtevek za revizijo po uveljavitvi ZPVPJN-A in jim je naročnik poslal odločitev o oddaji javnega naročila po uveljavitvi ZPVPJN-A. Ni moč spregledati, da je vlagatelj s tem, ko je plačal takso v znesku 3.500,00 EUR, ravnal vsaj v skladu s pravnim poukom iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, ki je takso določal v znesku 2.036,38 EUR. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da v skladu s prej navedenimi izhodišči vlagatelja ne bi smela doleteti takojšnja sankcija zavrženja zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ker je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, zato je pritožbi vlagatelja, na podlagi 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikov sklep z dne 26.8.2013. Državna revizijska komisija je, skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN, odločila tudi, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN. S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa utemeljena. V Ljubljani, dne 12. 9. 2013 Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav. Članica Državne revizijske komisije Vročiti: - Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana - Kron Telekom, telekomunikacijski inženiring, d.o.o., Koroška cesta 20, 4000 Kranj - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana Vložiti: - V spis zadeve, tu Natisni stran Opozorilo Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani.

Nemški proizvajalec avtomobilov nadaljuje s sistemom naročnin na zmogljivosti, ki jih avtomobil že ima, vendar se odklenejo šele ob plačilu. Po novem električni modeli Mercedes-EQ EQE in Mercedes-EQ EQS na ameriškem tržišču za 1200 dolarjev letno pridobijo 20-24 % višje zmogljivosti, kar vključuje pospeške (0,8 - 0,9 s do 100 km/h manj) in navor. Pisali smo že o tem, da je Mercedes v modelu EQS podobno za(od)klenil krmiljenje zadnjih koles. V osnovni različici se lahko zasučejo za 4,5 stopinje, s programsko nadgradnjo pa se odklene zasuk do 10 stopinj. Fizično zmore to vsak izdelani primerek, a le če (v Nemčiji) plačamo 489 evrov letne naročnine ali pa 1.169 evrov za tri leta. Še zanimivejše pa je, da je v ZDA ta možnost del standardne opreme, medtem ko je v Nemčiji za trajno rabo treba doplačati. Podobno ima BMW za nekatere svoje modele naročnino za ogrevanje sedežev, medtem ko so se pred časom naročnini (80 dolarjev) na Apple CarPlay in Android Auto odpovedali. Bržkone zato, ker jih vsi drugi proizvajalci nudijo brezplačno. Pionir tovrstnih naročnin je seveda Tesla. Teslina vozila imajo že vgrajenega »avtopilota«, ki vozniku pomaga pri najnevarnejših elementih vožnje, denimo krmiljenju, pospeševanju in zaviranju pred ovirami. Z izrazom FSD (full self-driving) pa označujejo naprednejše sisteme za asistenco pri vožnji, ki pa niso brezplačni. Kdor ima osnovnega avtopilota, lahko za 200 dolarjev mesečno naroči FSD, medtem ko bo lastnike izboljšanega (enhanced autopilot) naročnina stala 100 dolarjev mesečno. Potreben je seveda avtomobil z računalnikom, ki podpira FSD 3.0. Kdor tega nima, lahko za 1.500 dolarjev nadgradi strojno opremo v vozilu (računalnik) in potem kupi še naročnino. Naročnine v avtomobilih - mesec na mesec… BMW začenja z naročnino za – ogrevane sedeže Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani! Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki Monitor na Facebooku @RevijaMonitor na Twitterju Monitor TV na YouTube dY2OCFN5ndg © 2022 Mladina d.d. Ljubljana Piškotki Splošni pogoji Kontakt Prejemnik (e-naslov) * Pošiljatelj (e-naslov) * Sporočilo Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti Pošlji Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Klub učencev kot šolska dejavnost postaja z aktivno udeležbo učencev pri oblikovanju šolskega življenja vse bolj potrebna oblika organiziranja učencev (srečanje poteka vsaj enkrat mesečno, ločeno za predmetno in razredno stopnjo). Prizadevali si bomo uresničevati temelje našega druženja, ki so natančno opredeljeni v Pravilniku o pravicah in dolžnostih učencev. Le-ta natančno ureja organizacijo in delovanje skupnosti učencev (Klub učencev) in definira sestavo in delovanje šolskega parlamenta, kot izvršilni organ skupnosti učencev šole. Šolski parlament sestavljajo učenci, ki jih izvoli skupnost učencev šole. Vloga predstavnika razreda tako še naprej ostaja kot odgovorna in dejavna funkcija učenca, kateremu ni vseeno, kaj se na šoli dogaja. Povezovanje učencev v Klub učencev, kjer se ti lahko uresničujejo kot dejavni »šolski akterji« ni zgolj teren za enosmerno informiranje in dopovedovanje (npr. odrasli učencem in obratno), temveč samoiniciativa učencev, ki si želijo ustvarjalnega dialoga med učenci in v njihovem odnosu z učitelji. Učenci se na Klubu učencev učijo: pomena dolžnosti; smiselnosti in postavljanja skupnih pravil, ciljev; sprejemati odgovornost za lastna ravnanja; graditi ODNOS (vzajemnost in spoštovanje); veščin uspešnega komuniciranja, vodenja in poslušanja; usklajevati različna mnenja in upoštevati povratna sporočila. Posebno pozornost bomo z učenci letos namenili doslednemu uresničevanju vzgojnega načrta, ki vključujejo udejanjanje vrednot naše šole. Poleg medvrstniške pomoči bomo skupaj spodbujali prostovoljno obliko pomoči namenjeno starejšim zunaj šole (povezovanje z Domom za starejše Janeza Krstnika). Skupaj gradimo tudi na primernem odnosu do šolske lastnine in odgovornemu vedenju učencev (tako med odmori kot na izvenšolskih dejavnostih). Pomembna je tudi varnost učencev na šoli, ki se bo dodatno okrepila tudi z odgovornim opravljenim delom dežurnih učencev in učiteljev. Ne bomo prezrli vseh drugih šolskih projektov in akcij, kot tudi ne doživljanja devetletne OŠ (vloga šolske knjižnice med prostimi urami učencev OŠ). Korak naprej bo tudi predstavitev predlogov, mnenja in pobud oblikovanih na Klubu učencev ali šolskem parlamentu, učiteljskemu zboru, svetu staršev ali svetu šole (vsaj enkrat letno). Ne smemo pozabiti, da odnos učencev do Kluba učencev hkrati kreira odnos, ki ga do Kluba učencev vzpostavijo učitelji bodisi -starši. To pomeni vzajemnost v učenju, da se v vsakodnevnih medsebojnih odnosih učimo drug od drugega. Obenem lahko pritrdimo, da dejavnost Kluba učencev vpliva na počutje in pričakovanja vseh na šoli, kar pomeni, da vse bolj prispeva k ugodni šolski klimi. Najnovejši prispevki Šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje 28. novembra, 2022 Sistematski zdravniški pregled – 3. a razred 25. novembra, 2022 Šolsko športno tekmovanje – košarka 25. novembra, 2022 Sistematski zdravniški pregled – 8. b razred 21. novembra, 2022 Šolsko tekmovanje iz znanja angleščine 17. novembra, 2022 Dogodki No Events Kategorije EKO Erasmus+KA1 Knjižne novosti Knjižnica Kulturni večeri Novice Novoletno druženje Obvestila SKUM Tekmovanja Trnovci Varnost na internetu

Čudež v Bernu je film, ki pomaga razumeti, kaj je Nemčija prestajala v zgodnjem obdobju po 2. svetovni vojni. Vzporedno z družbenim dogajanjem režiser spretno vpleta čustveno zgodbo med očetom in sinom - vse skupaj o ovije v resnično zgodbo nemške nogometne reprezentance in finala svetovnega nogometnega prvenstva v Bernu. Poletje, leto 1954. 2. svetovne vojne je že zdavnaj konec. Sovjetska zveza pošilja nemške vojne ujetnike nazaj domov. Med njimi je tudi oče tihega enajstletnega dečka Matthiasa, ki ima zelo rad nogomet in živi s svojo mamo, sestro in bratom v zahodnonemškem rudarskem mestecu. Vlogo nadomestnega očeta je za dečka že zdavnaj prevzel nogometni igralec Helmut Rahn, ki se je dečka zelo navadil in ga "posvojil" kot nekakšen svoj zaščitni znak. Vrnitev dečkovega očeta Richarda iz vojnega ujetništva vrže senco in poraja dvome v do nedavnega skoraj srečni družini, ki se je delno že sprijaznila z izgubo očeta in je začela živeti svoje življenje. Utrujen in zlomljen zaradi vojnega ujetništva ima Richard velike težave pri prilagajanju na novo življenje v povojni Zahodni Nemčiji. S svojo resnostjo in hudimi spomini je povsem odtujen družini in trenutnim družbenim razmeram. Nogomet je za Richarda nesmiseln in prav tako tudi Svetovni pokal v nogometu, katerega finalna tekma se bo odvijala v Bernu v Švici. Matthias pa si seveda neizmerno želi biti na tej tekmi s svojim nogometnim idolom, ki je bil izbran, da bo igral v nemški reprezentanci. Počasi Matthias skozi svojo strast do nogometa omehča očeta, da ga začne počasi razumeti. In tako se poleg sprememb v srcih očeta in sina zgodijo spremembe tudi na nogometnem področju. Helmut Rahn, tako občudovani nogometaš malega Matthiasa, in nemška nogometna reprezentanca dosežejo na prvenstvu zavidljivi uspeh, ki si ga niso upali sanjati niti v najlepših sanjah. Nemški narod in njihova samozavest, ki je bila poteptana ob koncu 2. svetovne vojne, tako dobita nov zagon in polet v prihodnost. Čudež v Bernu je film, ki vsakomur pomaga, da bo lažje doumel kaj je Nemčija prestajala v zgodnjem obdobju po 2. svetovni vojni. Ranjena, razrušena, uničene samozavesti in ponosa je počasi skušala vstati v novo prihodnost. Zgodba nazorno prikazuje tedanje dogodke in razmere v družbi, ter nakazuje začetke nemškega gospodarskega čudeža v naslednjih desetletjih. Film, ki gledalcu pomaga razumeti, kako je nemški narod takrat razmišljal in čustvoval. Vzporedno z družbenim dogajanjem režiser spretno vpleta čustveno zgodbo med očetom Richardom in sinom Matthiasom, zgodbo nemške reprezentance in njenih igralcev, zgodbo o športnem novinarju in njegovi razpetosti med športom in mlado ženo ter vsakdan ostalih prebivalcev rudarskega mesta. Ekipa Sönke Wortmann, režiser Režiser in nekdanji nogometni igralec Sönke Wortmann ("Maybe, Maybe Not" in "Little Sharks") je s filmom Čudež v Bernu posnel briljantno dramo, nabito s čustvi in ganljivimi družinskimi prizori, še posebej s poudarkom na odtujenosti sina in očeta, ki se s časom izgublja. Film je po eni strani nabit s čustvi, po drugi strani pa avtentično prikazuje ozadje uspeha zahodnonemške repezentance na Svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1954. Režiser Sönke Wortmann se je pri ustvarjanju filma spretno izognil klišejem o tem zgodovinskem obdobju in je s spretnim prepletanjem večih zgodb, ki je mimogrede prav mojstrsko izpeljano, ustvaril film, ki gledalcu prikaže neposredna zgodovinska dejstva. Film je še posebej primeren za ostale, "nenemške" gledalce, da si bodo tako lažje ustvarili sliko Nemčije v tistem zgodovinskem obdobju. Gledalec pri razumevanju filma, ki obravnava teme kot so družina, vojna, travmatične izkušnje, neuspehi in uspehi, padci in vzponi, ne bo imel nikakršnih težav, saj so to povsem splošne filmske teme. Čudež v Bernu izpostavlja tudi nacionalni pomen nogometa v Nemčiji kot tudi širše v Evropi. Nagrade Bavarska filmska nagrada 2004 (režija: Sönke Wortmann) Bavarska filmska nagrada 2004 (najboljša stranska vloga: Johanna Gastdorf) Locarno International Film Festival 2003 ( nagrada občinstva) Evropska filmska nagrada 2003 (nominacija v kategoriji najboljša kamera) Kritike Imdb.com: "Zmaga Nemčije na svetovnem prvenstvu leta 1954 je imela dramatičen vpliv na občutke nemškega naroda v zgodnjih 50-ih letih. Je še kakšen športen dogodek na svetu, ki bi se dal primerjati s tem?" Imdb.com: "Vsak narod potrebuje svoje heroje in idole. In očitno je, da so nemški novi heroji nogometni igralci..." Der Spiegel, 28. september 2003: "Kar naredi film tako velik in ganljiv, je resnobnost, s katero režiser zahteva spoštovanje do sanj fantov in mož..." Der Spiegel, 6. oktober 2003: "Film je ohrabrujoč, poln veselja in žalosti in... na platnu še nikoli ni bilo boljšega nogometa." Komentarji Prikaži vse komentarje Prikaži samo nagrajene 14.6. 2006 ob 17:22 Fajn film!Prov za svetovno prvenstvo v nogometu. — anč Tvoj komentar Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z . Ime (obvezno) Preostali znaki: 4000 Komentar (obvezen) Objavi Hvala za tvoj komentar! Komentarji so moderirani in bodo objavljeni, če se nanašajo na predstavljeni film ter niso žaljivi ali opolzki. Komentarji, ki opisujejo razkritja, presenečenja in preobrate v filmu, bodo posebej označeni kot taki. Tvoj komentar bo pregledan najkasneje v parih dneh. S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti za »obnovo magistralnega vročevoda TEŠ-CEP odsek faza II.B« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Nivig, d. o. o., Aškerčeva 20, Šoštanj (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa mag. Matjaž Pajk, odvetnik v Velenju, zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., Koroška cesta 37b, Velenje (v nadaljevanju: naročnik), 30. 5. 2018 odločila: 1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. KPV-8-2018/I/SIR-105810-TP z dne 30. 3. 2018. 2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 7.916,37 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne. Obrazložitev: Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 20. 2. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN000982/2018-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. KPV-8-2018/I/SIR-105810-TP z dne 30. 3. 2018 obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika Nizke gradnje Rošer, Viljem Rošer, s. p., Kozjak 17, Mislinja (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 4. 2018 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da: - izbrani ponudnik nima zahtevane reference za izvedbo vročevodnega omrežja, temveč le za vzdrževalna dela na vročevodnem omrežju, zato njegova ponudba ni dopustna, - zaradi dosedanjega sodelovanja med naročnikom in izbranim ponudnikom obstajajo korupcijska tveganja, - je »izjava oziroma referenčno potrdilo na strani 14 ponudbe izbranega ponudnika (obrazec t. 8)« »zavajajoča, dana z namenom, da bi izbrani ponudnik pridobil posel«. Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 16. 4. 2018 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in jih zavrnil, pri čemer je še navedel, da »v primeru, da bi naročnik izrecno zahteval referenco za novogradnjo, bi predložili takšno referenco (ponudnik jo ima v lastnem arhivu še veljavnih referenc)«. Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 26. 4. 2018 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik se je skliceval na pogodbo o najemu komunalne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb, sklenjene 17. 8. 2017 (v nadaljevanju: pogodba o najemu), in navedel, da: - že naslov javnega naročila pove, da želi obnoviti del obstoječega vročevodnega omrežja, ne pa izvesti novo vročevodno omrežje, kar je še posebej razvidno tehničnih specifikacij, - ima z lastnicami komunalne infrastrukture, ki predstavlja v celoti eno, enotno komunalno infrastrukturo sklenjeno pogodbo o najemu, - je iz 5. člena pogodbe o najemu razvidno, da lastnice te infrastrukture smatrajo komunalno infrastrukturo za izvajanje gospodarske javne službe »distribucija toplote« kot celoto s posameznimi sestavnimi deli, kot so opredeljeni v 7. členu pogodbe o najemu, - je izbrani ponudnik na tej eni, enotni komunalni infrastrukturi izvedel javna naročila v vrednosti nad zahtevanim zneskom z referenčnim pogojem, - ni zahteval, da gospodarski subjekti izkažejo izpolnitev pogoja le z eno referenco ali da morajo biti dela izvedena v zahtevanem obsegu le na podlagi »enega razpisa«, saj bi to bilo sicer diskriminatorno, - je smiselno enako navedel izbrani ponudnik v vlogi z dne 16. 4. 2018, pri čemer je še navedel, da, če bi naročnik zahteval referenco za izvedbo novogradnje, bi tako referenco predložil, saj z njo razpolaga, - sta zanj predloženi referenci pravilni in ustrezni, - je z uporabljeno besedo »izvedel« dopustil možnost, da lahko sodeluje večje število gospodarskih subjektov, in sicer tako tisti, ki so izvedli objekt, kot tisti, ki so izvajali dela na obnovitvenih investicijah oziroma so izvajali vzdrževalna dela, to besedo pa »vidi v dosti širšem spektru izvedbe del kot pa vlagatelj«, - je v odgovoru, objavljenem na portalu javnih naročil 22. 2. 2018 ob 11.51, pojasnil le tehnično razliko med dvema sistemoma vročevodnih omrežij in ni izrecno navedel, da »je potrebno pri predmetnem javnem naročilu upoštevati, da je pomembno oziroma bistveno področje strojne montaže cevovodov in izolacij«, - pri preveritvi reference izbranega ponudnika ni zasledil, da je izbrani ponudnik izvajal le gradbeno-vzdrževalna dela na infrastrukturi, temveč je izvedel vzdrževalna dela in obnovitveno investicijo na vročevodnem omrežju v klasičnem sistemu cevi in kinet, - je neutemeljen vlagateljev »utemeljen sum«, da je želel oddati javno naročilo izbranemu ponudniku, ker ta že nekaj časa vzdržuje vročevodno omrežje, saj je spoštoval vsa temeljna načela javnega naročanja in je vsem gospodarskim subjektom omogočil enake možnosti za sodelovanje, - nima nobenih namer oddati javna naročila le izvajalcem, s katerimi sodeluje ali je sodeloval, kar je razvidno iz evidence oddanih javnih naročil, iz katere izhaja, da so dela do sedaj izvajali tudi gospodarski subjekti, s katerimi še ni bil v pogodbenem razmerju, morebitna izključitev gospodarskih subjektov, s katerimi je naročnik že sodeloval, pa bi bila diskriminatorna in nezakonita, v takem položaju pa bi bil tudi vlagatelj. Naročnik je kot prilogo dopisu št. KPV-8-2018/I/SIR-105810-TP z dne 26. 4. 2018 Državni revizijski komisiji poslal zahtevek za revizijo in dokumentacijo. Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 5. 2018 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja, predlagal pa je tudi opravo ustne obravnave, da bi se lahko pojasnilo razliko med posameznimi načini izvedbe, obnove in vzdrževanja del v sistemu klasične kinete in sistemu predizoliranih cevi ter postopek, kako so se ta dela doslej opravljala pri naročniku. Vlagatelj je tudi navedel, da ga naročnik ni seznanil s pogodbo o najemu, z dokazili v zvezi z referenco izbranega ponudnika, ki jih je predložil vlogi z dne 7. 5. 2018, pa ni prepozen, saj je z njimi dokazoval, da so naročnikove navedbe iz dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 26. 4. 2018 napačne. Iz prve povedi iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN je razvidno, da vlagatelj lahko poda pobudo za izvedbo ustne obravnave. Vlagatelj je z vlogo z dne 7. 5. 2018 podal pobudo za izvedbo ustne obravnave, pri čemer bi se ugotavljalo pomen posameznih pojmov in prakse pri naročniku, vendar se Državna revizijska komisija ni odločila za njeno izvedbo, saj je dejansko stanje, ki je potrebno za rešitev zadeve, mogoče pravilno in popolno ugotoviti na podlagi dokumentacije iz postopka javnega naročanja, predrevizijskega postopka in revizijskega postopka, zato je pobudo zavrnila skladno z drugo povedjo iz prvega odstavka 35. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v obravnavani zadevi treba upoštevati zapisano besedilo referenčnega pogoja in dovoliti njegovo tolmačenje v mejah tega, kar je zapisano (možne razlage znotraj ožjega ali širšega tolmačenja jezikovnih znakov), saj bi omejevanje pomena katerega pojma šele po roku za predložitev ponudb po vsebini pomenilo določanje konkretne vsebine pogoja šele po poteku roka za predložitev ponudb, kar pa vsaj prva poved iz drugega odstavka 67. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) onemogoča (prim. zadeve št. 018-114/2011, 018-314/2012 in 018-075/2015). Naročnik namreč skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Za rešitev zadeve ni pomemben »postopek, kako so se tovrstna dela doslej opravljala pri naročniku« (vloga z dne 7. 5. 2018, str. 10), saj se referenčni pogoj tolmači neodvisno od dosedanje prakse pri naročniku. Naročnik namreč referenčnega pogoja ni zapisal tako, da bi njegovo tolmačenje vezal na svojo dosedanjo prakso. Drugačno stališče bi bilo v nasprotju z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ker nek element, ki bi bil lahko pomemben za izbiro ponudb, ne bi bil objavljen na portalu javnih naročil ali prek njega (prvi odstavek 67. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 61. člena ZJN-3). Katera referenčna dela je opravil izbrani ponudnik in se nanje skliceval v ponudbi, pa, razumljivo, izhaja iz ponudbe in torej dokumentacije iz postopka javnega naročanja. To pa je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN). Vlagatelj se lahko skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo (odločitev iz prve alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN) opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev in dejstev ter predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj k vlogi z dne 7. 5. 2018 med drugim predložil predračun za gradbeno vzdrževanje komunalne infrastrukture v najemu naročnika št. 08/2017-11 z dne 29. 8. 2017, dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. KPV-7-2018/I/SIR-105810-TP z dne 30. 3. 2018, ki se nanaša na naročilo za prestavitev toplotne postaje TPP 410 iz objekta [X] na parcelo 3511/34, seznam referenčni del z dne 11. 3. 2018 in referenčno potrdilo z dne 6. 4. 2018. Ta dokazila se nanašajo na izbranega ponudnika, vlagatelj pa jih ni predložil že k zahtevku za revizijo. Vlagatelj je svoje ravnanje opravičeval z odgovarjanjem na naročnikove navedbe iz dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 26. 4. 2018. Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je treba zaključiti, da je vlagatelj uspel dokazati nekrivdne razloge iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da je k vlogi z dne 7. 5. 2018 predložil še nekatera dokazila v zvezi z referenco izbranega ponudnika, saj je ugotovila, da je treba zahtevku za revizijo ugoditi že na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je vlagatelj navedel in predlagal v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali bi bilo treba vlagatelja seznaniti s pogodbo o najemu, na katero se je naročnik skliceval v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 26. 4. 2018, saj neodvisno od odgovora ta seznanitev ne bi vplivala na sprejeto odločitev o zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 16. 4. 2018 navedel, da »za odgovor na izjasnitev izbranega ponudnika je bil določen zelo kratek rok, kateri ni v sorazmerju z rokom, ki ga je imel na razpolago vlagatelj revizije«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik prejel zahtevek za revizijo 9. 4. 2018 (gl. datum v prejemni štampiljki, odtisnjeni na prvi strani zahtevka za revizijo) in ga kot prilogo dopisu št. KPV-8-2018/I/SIR-105810-TP z dne 9. 4. 2018 po pošti priporočeno 11. 4. 2018 poslal izbranemu ponudniku, pri čemer je v tem dopisu navedel, da se o vlagateljevih navedbah lahko izjasni v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo in mu posreduje svojo izjasnitev. Izbrani ponudnik je dopis št. KPV-8-2018/I/SIR-105810-TP z dne 9. 4. 2018 prejel 12. 4. 2018 (gl. podpisano vročilnico) in se o navedbah iz zahtevka za revizijo izjasnil z vlogo z dne 16. 4. 2018. Naročnik se je seznanil z izjasnitvijo izbranega ponudnika, kar je tudi izrecno navedel v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 26. 4. 2018. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal skladno s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN, saj je izbranega ponudnika seznanil z zahtevkom za revizijo, izbrani ponudnik pa je imel rok treh delovnih dni za izjasnitev o njem, kar je skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN. Naročnik je pri odločanju o zahtevku za revizijo tudi upošteval navedbe izbranega ponudnika in je torej ravnal skladno z drugim odstavkom 28. člena ZPVPJN. Navedeno pomeni, da se je izbrani ponudnik lahko izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo v mejah, ki mu jih daje ZPVPJN, naročnik pa je to izjasnitev izbranega ponudnika tudi upošteval. Res je sicer, da ZPVPJN vlagatelju določa daljši rok za vložitev zahtevka za revizijo, kot je dolžina roka, v katerem se lahko izbrani ponudnik izjasni o navedbah iz zahtevka za revizijo, saj rok za vložitev zahtevka zoper odločitev v postopku oddaje naročila male vrednosti znaša pet delovnih dni od prejema odločitve (peti odstavek 25. člena ZPVPJN), vendar v naročnikovem ravnanju, ko je izbranega ponudnika seznanil, da se o navedbah iz zahtevka za revizijo lahko izjasni v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, ni mogoče ugotoviti kršitve ZPVPJN. Državna revizijska komisija pripominja, da je izbrani ponudnik v vlogi z dne 16. 4. 2018 navedel, da je bil rok za izjasnitev o navedbah iz zahtevka za revizijo kratek, vendar pa ni navedel, da mu ni omogočil, da se v polnosti izjasni o njih ali da bi se želel izjasniti še o čem (in o čem konkretno), vendar mu dolžina tega roka ni omogočala. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je izbrani ponudnik podal le neko splošno trditev. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija še dodaja, da je izbrani ponudnik v vlogi z dne 16. 4. 2018, in sicer v odstavku, ki se začne z besedo »Obrazložitev«, predstavil svoje tolmačenje referenčnega pogoja. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. Naročnik je za oddajo naročila male vrednosti gradenj (točka II.1.3 objave) prejel ponudbe sedmih ponudnikov, pri čemer je po merilu najnižja končna ponudbena cena brez DDV (V. točka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) izbral ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj, ki je predložil ponudbo, ki jo je naročnik ocenil kot drugo najugodnejšo, je navedel, da izbrani ponudnik ni izpolnil referenčnega pogoja, zato naročnik ne bi smel izbrati njegove ponudbe, čemur je naročnik nasprotoval. Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik pa lahko skladno s prvo povedjo iz četrtega odstavka 89. člena ZJN-3 pri postopku naročila male vrednosti (kot tudi odprtem postopku) odloči, da se ponudbe najprej razvrstijo po merilih in se tudi predhodno preverijo z vidika ustreznosti zagotavljanja njegovih zahtev glede predmeta javnega naročila, preden se preveri, da ne obstajajo razlogi za izključitev najugodnejšega ponudnika in da so izpolnjeni pogoji za njegovo sodelovanje. Neodvisno od ugotovitve, na katerega izmed teh načinov se je naročnik odločil v zvezi z oddajo naročila male vrednosti, iz obeh pravnih podlag izhaja, da lahko naročnik odda naročilo male vrednosti nekemu gospodarskemu subjektu, če ta gospodarski subjekt izpolnjuje tudi pogoje za sodelovanje, ki jih je naročnik določil. Naročnik v zvezi z oddajo naročila male vrednosti določi pogoje za sodelovanje pred potekom roka za predložitev ponudb in z njimi seznani gospodarske subjekte na portalu javnih naročil ali prek njega [gl. 6. in 7. člen ZJN-3, prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ter 3. točko prvega odstavka 52. člena ZJN-3 v zvezi s prvo povedjo iz drugega odstavka 52. člena ZJN-3 in tretjo povedjo iz tretjega odstavka 52. člena ZJN-3 glede na alineo c 12. točke Priloge 1 Uredbe o informativnem seznamu naročnikov in obveznih informacijah v obvestilih za postopek naročila male vrednosti (Uradni list RS, št. 37/2016)]. Eni izmed pogojev za sodelovanje se lahko nanašajo na tehnično sposobnost (alinea c prvega odstavka 76. člena ZJN-3). Naročnik tako lahko skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3 zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Ne le pri določitvi pogojev, temveč tudi njihovi uporabi, se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, saj morajo biti tudi pogoji smiselno povezani s predmetom javnega naročila (8. člen ZJN-3, gl. tudi tretjo poved iz drugega odstavka 76. člena ZJN-3). Vendar je naročnik po poteku roka za predložitev ponudb, kot je Državna revizijska komisija že pojasnila, omejen s pravilom iz vsaj prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 in zato ne more pri sprejemanju odločitve o oddaji naročila male vrednosti morebitno neprimerno določenega pogoja za sodelovanje tolmačiti izven jezikovnih znakov, saj bi neprimernost določitve pogoja lahko reševal le pred potekom roka za predložitev ponudb. Po poteku roka za predložitev ponudb je torej ključna uporaba pogoja, ne pa več njegova določitev. Tak zaključek je treba narediti tudi upoštevajoč prvi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, ki gospodarskim subjektom postavljata časovne omejitve v zvezi z možnostjo pravnega varstva zoper določitev pogojev. Dokazila, ki jih v zvezi z referencami ponudnika lahko zahteva naročnik v primeru oddaje javnih naročil gradenj, so določena v alinei a osmega odstavka 77. člena ZJN-3, in sicer je to seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, in priložena potrdila o zadovoljivi izvedbi in izidu za najpomembnejše gradnje (prva poved). Če pa naročnik oddaja naročilo male vrednosti, se lahko odloči, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev s predložitvijo obrazca ESPD ali druge lastne izjave (prva poved iz tretjega odstavka 47. člena ZJN-3). Naročnik je v prvem odstavku III. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 12) določil: »Ponudnik mora izpolnjevati vse v tej točki navedene pogoje. Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev ponudnik lahko priloži dokazila, kot so navedena za vsakim zahtevanim pogojem oziroma pogoji. V nasprotnem primeru bo naročnik, skladno z določbami ZJN-3 ponudnika pozval k predložitvi vseh ali dela dokazil v zvezi z izpolnjevanjem pogojev.« Naročnik je pod naslov »Pogoji za sodelovanje« III. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 16) vključil pogoja za ugotovitev »Tehnične in kadrovske sposobnosti«, kot pogoj z zaporedno številko 7 pa je določil »Reference ponudnika«: »Ponudnik, mora dokazati, da je v zadnjih petih (5) letih pred dnem objave javnega naročila izvedel vsaj eno (1) vročevodno omrežje v klasičnem sistemu cevi in kinete v neto vrednosti brez vključenega DDV nad 200.000 EUR«, in kot »Dokazilo«: »Izpolnjen in podpisan obrazec "ESPD", Izpolnjen obrazec št. 8 – SEZNAM REFERENČNIH DEL Naročnik lahko v fazi pregleda in ocenjevanja ponudbe zahteva naslednja dokazila: REFERENČNO POTRDILO – Obrazec št. 9 (lahko je fotokopija), izdano s strani naročnika, ki potrjuje ponudnikovo kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti.« Naročnik je v zvezi s pogojem v zvezi z referencami ponudnika dal dodatne informacije na portalu javnih naročil. Naročnik je tako - na poziv: »V objavljenem javnem naročilu št. JN000982/2018 je pod Tehnični in kadrovsko sposobnost zahtevano, pri referenci ponudnika in odgovornega vodje, mora ponudnik dokazati, da je v zadnjih petih (5) letih pred dnem objave javnega naročila izvedel vsaj eno (1) vročevodno omrežje v klasičnem sistemu cevi in kinete v neto vrednosti brez vključenega DDV nad 200.000 EUR; Večina novih vročevodnih omrežij je izvedenih iz predizoliranih togih cevi, prav tako pa je tehnologija izvedbe enaka tako pri klasičnih kot pri predizoliranih togih ceveh. Posledično je ponudnik, ki ima reference pri izgradnji vročevodnih omrežij tehnično sposoben izvesti obnovo magistralnega vročevoda, ne glede na to ali je v preteklosti vgrajeval klasične cevi v kineti ali pa predizolirane toge cevi. Naročnika pozivamo, da spremeni referenčne pogoje za pogoj za ponudnika in odgovornega vodje, in sicer: Pogoj 7: "Ponudnik, mora dokazati, da je v zadnjih petih (5) letih pred dnem objave javnega naročila izvedel vsaj eno (1) vročevodno omrežje v neto vrednosti brez vključenega DDV nad 200.000 EUR;" Pogoj 8: "Ponudnik, mora dokazati, da je navedeni odgovorni vodja del v zadnjih petih (5) letih pred dnem objave javnega naročila opravljal delo odgovornega vodje del vsaj na enem (1) vročevodnem omrežju v neto vrednosti brez vključenega DDV nad 200.000 EUR;"« 22. 2. 2018 ob 11.51 odgovoril: »Trditev, da je tehnologija izvedbe enaka tako pri klasičnih kot pri predizoliranih togih ceveh vsekakor strokovno ne vzdrži. Gre za razlike v gradbenih delih vsekakor pa so še bistvenejše pri strojni montaži cevovodov in izolacij. Naročnik izvaja vzdrževalna dela v javno korist s področja energetike na obstoječi energetski infrastrukturi (klasičen sistem cevi in kineta), katera je vseskozi v obratovalnem stanju (torej je cevovod pod delovnim tlakom 10-12 bar in temperaturo 100-105C). Pogoji dela v takih parametrih so bistveno drugačni kot vgradnja novega cevovoda pri temperaturi cevovoda enaki zunanji temperaturi. Iz opisa del so razvidni postopki predvideni pri teh vzdrževalnih delih (naj omenimo samo glavne, demontaža stare izolacije in podpor, peskanje cevovoda, antikorozija cevovoda in podpor, vgradnja novih nosilnih in podpornih elementov, montaža nove izolacije), nobeno od teh del pa ne moremo zaslediti pri montaži predizoliranih cevi. Naročnik ne bo spreminjal referenčnih pogojev za ponudnika in za odgovornega vodjo del.«, s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s citiranim odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil 22. 2. 2018 ob 11.51, ni spremenil referenčnega pogoja, temveč je podal nekatera pojasnila. Čeprav je naročnik opisoval lastnosti omrežja in dela, ki jih bo treba izvesti pri tem naročilu male vrednosti, zahteve iz referenčnega pogoja v delu, ki se nanaša na izvedbo vročevodnega omrežja, namreč ni spremenil. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik v zvezi s pogojem z zaporedno številko 7 »Reference ponudnika« predložil: - izpolnjen in podpisan obrazec ESPD, pri čemer je v delu IV Pogoji za sodelovanje označil odgovor »DA« pri trditvi »Izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje, navedene v ustreznem obvestilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje obvestilo«, - potrjen (podpis in žig) obrazec »Seznam referenčnih del«, v katerem so vpisani podatki za dela pod dvema zaporednima številkama [pod zaporedno številko 1 »Grad. vzdrževanje infrastrukture v najemu KPU (vzdrž. dela)« in pod zaporedno številko 2 »Sanacija vročevoda Podkraj–Gorica (invest. vzdrž. dela, zamenjava dotrajanega omrežja)«], - potrjena (podpis in žig) obrazca »Referenčno potrdilo«, ki potrjujeta izvedbo referenčnih del, ki so navedena v obrazcu »Seznam referenčnih del« in - v zvezi z deli pod zaporedno številko 1 iz obrazca »Seznam referenčnih del« tabelo s podatki o številki in datumu računa (skupaj 24 računov v obdobju med 6. 10. 2015 in 21. 12. 2017), »Naslovu toplovodne okvare« (24 naslovov oziroma lokacij) in »Znesku v € brez DDV« (24 različnih zneskov, in sicer od najnižjega 3.125,43 eurov brez DDV do najvišjega 21.017,22 eurov brez DDV). Državna revizijska komisija pritrjuje izbranemu ponudniku (vloga z dne 16. 4. 2018, str. 1) in naročniku (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 26. 4. 2018, str. 3), da je predmet naročila male vrednosti označen kot obnova [magistralnega vročevoda na določenem odseku], in sicer tako v objavi kot v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ugotavlja, da iz odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 22. 2. 2018 ob 11.51, izhaja, da naročnik razpisuje vzdrževalna dela v javno korist, neodvisno od resničnosti lahko tudi sprejme tudi naročnikovo stališče (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 26. 4. 2018, str. 4), da razpisana dela po svoji naravi pomenijo obnovitveno investicijo v smislu definicije iz drugega odstavka 29. člena pogodbe o najemu, neodvisno od resničnosti pa lahko sprejme tudi naročnikovo stališče (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 26. 4. 2018, str. 4), da bi glede na naravo razpisanih del zadoščalo, če bi referenčni pogoj določil za obnovitvene investicije ali izvajanje vzdrževalnih del na posameznih odsekih vročevodnega omrežja, vendar naročnik ni zapisal referenčnega pogoja tako, da bi se skliceval na katerega izmed izpostavljenih pojmov, temveč je zahteval izvedbo, in sicer vsaj enega vročevodnega omrežja z določenimi lastnostmi. Za rešitev konkretne zadeve je tako treba razjasniti, ali je pojem izvedba za konkretno naročilo male vrednosti mogoče tolmačiti v vsebini, kot sta uveljavljala izbrani ponudnik in naročnik. Državna revizijska komisija se v konkretnem primeru ne strinja z izbranim ponudnikom in naročnikom, da je mogoče referenčni pogoj tolmačiti v vsebini, kot jo zatrjujeta. Besedilo referenčnega pogoja namreč ne določa izvedbe (določenih) del, temveč izvedbo (določenega) objekta. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da tako izbrani ponudnik (vloga z dne 16. 4. 2018) kot naročnik (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 26. 4. 2018) utemeljujeta, da je izbrani ponudnik pri referenčnih delih, na katera se je skliceval v ponudbi, izvedel (določena) dela, ne utemeljujeta pa, da je izbrani ponudnik izvedel (določen) objekt. Iz navedb izbranega ponudnika (vloga z dne 16. 4. 2018, str. 1, druga poved iz zadnjega odstavka) jasno izhaja, da se izbrani ponudnik z referenčnimi deli, na katera se je skliceval v ponudbi, ni skliceval na izvedbo (določenega) objekta. To sicer potrjujejo tudi dokazila, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, saj vsa opisujejo izvedbo (določenih) del, ne pa izvedbe (določenega) objekta. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je naročnik pri izbranem ponudniku tolmačil referenčni pogoj širše, kot to določajo njegovi jezikovni znaki (tj. zahteva iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), zato je napačno zaključil, da ga izbrani ponudnik izpolnjuje z referenčnimi deli, na katera se je skliceval v ponudbi. Ker referenčna dela niso skladna z zahtevami referenčnega pogoja že po rezultatu (tj. pogoj zahteva objekt in ne dela), iz tega sledi, da niso skladna niti po npr. vrednosti. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, izbral ponudbo, ki ni dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Že ta ugotovitev zadošča, da je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. KPV-8-2018/I/SIR-105810-TP z dne 30. 3. 2018. Glede na sprejeto odločitev Državni revizijski komisiji ni bilo treba ugotavljati, ali je izjava v obrazcu ESPD zavajajoča in ali obstajajo »korupcijska tveganja«, saj ugotovitve o teh vprašanjih ne bi vplivale na sprejeto odločitev. Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje naročila male vrednosti vrne v trenutek pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogočajo drugi in peti odstavek 90. člen ZJN-3. Če naročnik šteje, da sme ravnati po petem odstavku 89. člena ZJN-3 in izbranega ponudnika pozvati na dopolnitev ponudbe s predložitvijo drugih referenc (izbrani ponudnik je namreč v vlogi z dne 16. 4. 2018 navedel, da ima tudi referenco, kot je vlagateljevo tolmačenje referenčnega pogoja), Državna revizijska komisija opozarja na zadevi št. 018-253/2016 in 018-220/2017. S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena. Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 6.702,81 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.193,40 eurov (2.600 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 1.455,95 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 16,52 eurov (36 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 20,16 eurov. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 7.916,37 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih izdatkov nad priznanimi, saj glede na vrednost naročila male vrednosti v OT ni podlage za drugačno ravnanje. Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 7.916,37 eurov. S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena. V Ljubljani, 30. 5. 2018 Predsednica senata: mag. Mateja Škabar članica Državne revizijske komisije Vročiti: - Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., Koroška cesta 37b, 3320 Velenje, - odvetnik mag. Matjaž Pajk, Trg mladosti 2, 3320 Velenje, - Nizke gradnje Rošer, Viljem Rošer, s. p., Kozjak 17, 2382 Mislinja, - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana. Vložiti: - v spis zadeve, tu. Natisni stran Opozorilo Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani.

Občani plačujejo storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju občine Kočevje na podlagi evidenc o priključitvi na kanalski sistem in porabljeni vodi po odjemnih mestih. K storitvi se obračuna tudi omrežnina, ki je odvisna od velikosti vodomera (priključka za pitno vodo). Storitev se obračunava za občane enkrat mesečno. V končni obračun je vključena tudi okoljska dajatev zaradi onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Cena m3 je določena na podlagi državnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen gospodarskih javnih služb. Vrednost okoljske dajatve je odvisna od tega ali se odpadne vode odvajajo: v pretočno greznico, v kanalizacijo, ki ni vezana na čistilno napravo, v kanalizacijo in čistijo na čistilni napravi, v malo čistilno napravo, oz. če objekt nima merjene porabe pitne vode. Pri izračunu okoljske dajatve se upošteva formulo iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 80/2012): 1 / 50 m3 x 26,4125 = 0,5283 €/m3. Omenjena cena se uporablja pri uporabnikih, pri katerih se odpadna voda zbira v greznicah ter nimajo urejenega prečiščevanja odpadne vode z neposredno vezavo na čistilno napravo (bodisi centralno ali malo komunalno). V primeru, da uporabnik ima urejeno prečiščevanje (vezava na kanalizacijo na centralno čistilno napravo ali vgradnja male komunalne čistilne naprave MKČN) in naprava dosega z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/2015) predpisane rezultate, se okoljska dajatev zniža za 90 %. Če v stanovanjski enoti ni vgrajenega števca za merjenje porabe pitne vode, se okoljska dajatev zaračuna kot pavšal na osebo po naslednji formuli:

Avtomobilski žarometi poskrbijo za varno vožnjo. V nekaterih državah predpisi narekujejo, da jih je treba uporabljati le ponoči oziroma v razmerah s slabšo vidljivostjo. Nekdaj je nekaj podobnega veljalo tudi pri nas, danes pa se nam zdi samoumevno, da prižgemo luči, ko se usedemo v avto oziroma da se te prižgejo avtomatsko. Zato večinoma o njih sploh ne razmišljamo kaj preveč, kar pomeni, da včasih med dnevno vožnjo le težko opazimo, da kakšna od luči oziroma žarometov ne deluje tako, kot bi morala. Večinoma je dovolj, če v tem primeru sami ali pri mehaniku zamenjamo žarnico, včasih pa je treba zamenjati tudi celoten žaromet. Še posebej pa to velja takrat, ko pride do nesreče, saj se v taki situaciji prav luči najhitreje poškodujejo. Varnost na cesti Poskrbite za vidnost na cesti z novimi žarometi (http://www.silux.si/izdelki/svetila/zarometi)! Tako boste bolj varni tako vi kot drugi udeleženci v prometu, ki vas bodo opazili že na daleč, pa naj si bodo to drugi vozniki ali pešci in kolesarji. Kako pomembno je to za varnost na cesti, priča tudi dejstvo, da na tehničnih pregledih ne preverjajo le tega, ali luči delujejo ali ne, ampak tudi to, kako močno svetijo. Sčasoma se lahko na avtomobilskih žarometih naredijo majhne in večje praske in druge poškodbe od drobnih kamenčkov, ki med vožnjo priletijo vanje iz cestišča, pa tudi zaradi drugih vzrokov. Četudi v takšne žaromete namestite novo avto žarnico, vam to prav nič ne pomaga za to, da bi bolje videli cestišče pred sabo. Problem namreč ni v žarnici, ampak v samem žarometu, ki ne prepušča več toliko svetlobe, kot bi moral. Do neke mere se to težavo da rešiti s posebnim brušenjem, a to je le zasilna, predvsem pa nikakor ne trajna rešitev. Veliko bolje se je v takem primeru odločiti za nakup in zamenjavo avto luči ter tako poskrbeti za večjo in izboljšano prometno varnost. Na voljo tudi vsa ostala avto svetila Poleg žarometov lahko v spletni trgovini s kakovostnimi in poceni rezervni deli za avto za vse blagovne znamke Silux.si kupite tudi druge vrste avtomobilski luči in svetil. Za vas imajo na zalogi: – zadnje in pozicijske luči, – smernike in odsevnike – dnevne luči in pozicijske luči – vse druge vrste žarometov Hkrati pa boste v omenjeni spletni trgovini z avto deli našli tudi rezervne dele za luči, kot je na primer motorček ali nadomestno steklo. Tako vam ne bo treba zamenjati celega žarometa, ampak boste lahko preprosto zamenjali samo en njegov del ter tako prihranili nekaj denarja. Čimprej si oglejte veliko ponudbo žarometov, svetil in drugih avto delov ter poskrbite za dobro vidnost in varnost na cesti! Najemite si avtodom za vaše sanjsko potovanje, izlet, službeno potovanje, sejme.Najemite si avtodom, ki vam najbolj ustreza. Preberi več … V isti kategoriji: Pri koliko snega lahko uporabimo verige Gumijaste preproge za BMW, ki močno olajšajo čiščenje Rezervni deli za avto v različnih sistemih Kakšno čelado za motor izbrati? Ohranimo naš avto v najboljšem stanju Poceni nosilci za smuči Druge objave: Vrhunska osvetljava za zahtevne objekte Zaščitimo naš avtomobil pred škodljivimi elementi Polnjenje klimatskih naprav Glavne naloge lambde sonde v našem vozilu Prednosti uporabe virtualnega gostovanja Kaj so carnet domene Posted in Avtomoto admin Next Post Tehnologija Prepustite reševanje podatkov iz trdega diska strokovnjakom Thu Jul 20 , 2017 Je začel računalnik delovati glasnejše in počasneje? Opažate, da se ne odziva enako, kot se je včasih? Ste ponesreči izbrisali določene datoteke, sedaj pa jih nujno potrebujete? Ste skušali sami pridobiti podatke nazaj, a ste naredili še več škode? Vse pomembne podatke lahko pridobite nazaj, v kolikor pravočasno reagirate. Izbrisani […]

Dr. Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju, otroštvo in del mladosti pa je preživel v Kisovcu v občini Zagorje ob Savi. Študij ekonomije je zaključil na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1986 je doktoriral iz ekonomskih znanosti na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Leta 1994 mu je Univerza v Bostonu podelila častni doktorski naziv, leta 1999 pa tudi Univerza Illinois Wesleyan. Poleg tega mu je leta 2004 Evropska akademija znanosti in umetnosti v Salzburgu podelila častni naziv senator. Do leta 1989 je opravljal različne posle v gospodarstvu in se ukvarjal s kreditno monetarno politiko. Po uspešni karieri v bančnem sektorju je bil dr. Drnovšek na prvih svobodnih demokratičnih volitvah aprila 1989 izvoljen za slovenskega predstavnika v kolektivnem predsedstvu nekdanje Jugoslavije. Od maja 1989 do maja 1990 je bil predsednik predsedstva nekdanje Jugoslavije. Septembra 1989 je predsedoval Vrhu neuvrščenih v Beogradu. V obdobju osamosvajanja Republike Slovenije je bil dr. Drnovšek glavni pogajalec med slovenskim vodstvom ter vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade. Julija 1991 se mu je uspelo dogovoriti za dokončen umik zvezne vojske iz Slovenije. Za svoje izjemne zasluge pri obrambi svobode in suverenosti Republike Slovenije, je dr. Janez Drnovšek 24. junija 1992 prejel najvišje državno odlikovanje Zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Dr. Janez Drnovšek je v Državnem zboru Republike Slovenije 22. decembra 2002 zaprisegel kot predsednik Republike Slovenije, po tem, ko je od leta 1992 deset let vodil Vlado Republike Slovenije in hkrati predsedoval najmočnejši parlamentarni stranki, Liberalni demokraciji Slovenije. Kot predsednik Liberalne demokracije Slovenije je stranko leta 1992, 1996 in 2000 trikrat zaporedoma popeljal do zmage na parlamentarnih volitvah. Dr. Drnovšek je v letih svojega političnega delovanja redno sodeloval na mednarodnih srečanjih, konferencah in forumih z udeležbo na najvišji ravni. Za svoje politične, gospodarske in humanitarne dosežke in osebni prispevek k uspešnemu prehodu in razvoju Slovenije v demokratično in gospodarsko stabilno državo, kot tudi k njenemu povezovanju v evropskem in mednarodnem prostoru, je dr. Drnovšek prejel nekatere mednarodne nagrade, med drugimi nagrado La prix de la Mediterane (Crans Montana Forum, Malta, oktober 1995), nagrado Hubert H. Humphrey, Ameriškega instituta za javne zadeve (Univerza v Minnesoti, maj 1997), nagrado Sklada za ameriške študije (American Institute on Political and Economic Systems, Praga, avgust 1998), nagrado Diálogo Europeo (Madrid, november 1998), nagrado Ramón Trias Fargas (Barcelona, november 2003). Dr. Drnovšek je bil pogosto častni gost in predavatelj na uglednih mednarodnih ustanovah in univerzah po svetu. Bil je tudi avtor številnih člankov s področja kreditne in monetarne politike in mednarodnih finančnih odnosov, v katerih se je osredotočal na svetovno dolžniško krizo. Leta 1996 je bila izdana njegova knjiga Moja resnica, v kateri je dr. Drnovšek popisal svojo izkušnjo in pogled na razpad tedanje Jugoslavije. Kot predsednik Republike Slovenije je dr. Janez Drnovšek spodbudil pogovore o prihodnosti Republike Slovenije in k sodelovanju pritegnil slovenske strokovnjake s posameznih področij, slovenske akademike, znanstvenike, gospodarstvenike in številne ostale predstavnike slovenske družbe z namenom, da bi v širši javni razpravi osvetlili tiste teme, ki so ključnega pomena za delovanje slovenske države v prihodnosti. V letu 2006 je dr. Drnovšek začel z mednarodno pobudo za humanitarno akcijo Svet za Darfur, ki so jo s svojimi podpisi podprle ugledne svetovne osebnosti, ravno tako je bil pobudnik projekta Sadeži družbe, katerega namen je spodbujanje prostovoljnega dela in medgeneracijskega sodelovanja. V letu 2006 je dr. Drnovšek ustanovil tudi Gibanje za pravičnost in razvoj. V maju istega leta je napisal knjigo Misli o življenju in zavedanju, ki je usmerjena k človeku, iskanju njegovega notranjega ravnotežja, notranjega miru, vzpostavljanju zavedanja o samem sebi in svetu. Oktobra je izšla nova knjižica Zlate misli, ki posamezniku na priročen način ponuja preurejene misli iz predhodne knjige, nekaj pa je tudi novih. Dr. Drnovšek v letu 2006 napisal tudi knjigo Bistvo sveta, ki je nadgradnja knjige Misli o življenju in zavedanju, in je najprej izšla v nemščini, nato v slovenščini in hrvaščini. V letu 2007 je dr. Drnovšek napisal knjigo Pogovori s področja duhovnosti, v kateri je obravnaval temeljna vprašanja človekovega bivanja, smisla življenja in njegove usode. Po hudi bolezni je umrl 23. februarja 2008, pokopan je na pokopališču v Zagorju ob Savi. Leta 2008 so v zagorskem mestnem parku odkrili njegov doprsni kip, delo kiparja Mirsada Begića. Od leta 2015 pa se zagorski mestni park tudi uradno imenuje po dr. Janezu Drnovšku. Vir podatkov: Urad predsednika RS, Občina Zagorje ob Savi Dostopnost za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti × Velikost pisave Pomanjšaj (-) Ponastavi / privzeta velikost Povečaj (+) Barvna shema Spletna stran naj bo prikazana v naslednji barvni shemi: Črno na belem Črno na bež Rumeno na modrem Modro na rumenem Belo na črnem Zeleno na črnem Rumeno na črnem Turkizno na črnem Pravna podlaga Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Ta zakon se uporablja za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava Na trenutni spletni strani so izvedene potrebne prilagoditve spletne strani, ki so jo zavezanci po ZDMSA dolžni urediti v roku do 23. septembra 2020. Povezava do ZDSMA: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?sop=2018-01-1351. Kazalo strani Izjava o skladnosti (ZDSMA) × Zapri Prekliči Shrani in zapri Pošlji × Zapri Prekliči Shrani in zapri Pošlji Osnovni podatki e-TIC Zagorje ob Savi Cesta 9. avgusta 5 1410 Zagorje ob Savi Kontaktni podatki 03 56 55 700 obcina.zagorje@zagorje.si www.visitzagorje.si Dosegljivost Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 Torek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 Petek: od 8.00 do 12.00 Splošni pogoji spletne strani | Center za varstvo osebnih podatkov | Izjava o skladnosti (ZDSMA) | Pravilnik o piškotkih | Kazalo strani © 2022 Vse pravice pridržane Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Sigmateh d.o.o. Spletna stran za nemoteno delovanje uporablja piškotke Spletna stran za delovanje uporablja samo nujno potrebne piškotke, za katere ne potrebujemo vaše privolitve. Brez namestitve teh piškotkov, vam nemotenega dostopa do spletne strani ne moremo omogočiti. Za več informacij si preberite Pravilnik o piškotkih.

Vse več ljudi se odloča za nakup kolesa, saj kolesarjenje prinaša izjemne prednosti, in to na različnih področjih življenja. Izbira prave vrste kolesa pa zagotovo ni mačji kašelj, saj vas v specializiranih prodajalnah čaka pestra ponudba, ki neizkušenega kupca samo še bolj zmede. Pred vstopom v prodajalno se je zato še toliko pametneje oborožiti z vsaj osnovnim znanjem o vrstah in namenu uporabe. Ker sta med najbolj priljubljenimi vrstami cestno in gorsko kolo, vam predstavljamo osnovne značilnosti omenjenih tipov koles. Tako boste hitreje vedeli, ali je za vaš cilj vadbe primernejše gorsko ali cestno kolo. Ključne razlike med gorskim in cestnim kolesom Gorsko kolo je izjemno robustno, njegova glavna značilnost je dobro vzmetenje, ki odlično poskrbi za nadzor pri obvladovanju prevoznega sredstva ter ne nazadnje za varnost. Ima večje število prestav in široke ročaje, manjši okvir ter debelejše gume z grobim profilom. Krmilo je nekoliko dvignjeno navzgor in ravno. Moško gorsko kolo Giant Talon 29″ 1 GE – na voljo v trgovinah Extreme Vital Cestno kolo ali specialka je izjemno hitro in lahko, kar omogoča preprostejše poganjanje. Gume ima ozke, v primerjavi z gorskim kolesom ima precej večji okvir. Krmilo je v obliki rogov. Sedež kolesa je nastavljen nekaj centimetrov nižje kot pri gorskem. Za koga je primerno gorsko kolo? Če vas še posebej navdušujejo zlasti zahtevnejše poti, makadamske, gozdne in travnate površine, vam priporočamo izbiro gorskega kolesa, saj so takšnim površinam dobro kos. Učinkovito vzmetenje poskrbi, da imate na razgibanih poteh odličen nadzor nad vožnjo in kolo zato dobro obvladujete. Žensko gorsko kolo Scott Contessa Genius 920 – na voljo v trgovinah Extreme Vital Sicer pa se s to vrsto prevoznega sredstva lahko učinkovito peljete tudi po asfaltni poti, čeprav bo poraba energije zaradi manjših koles in robustnega profila nekoliko večja. Za koga je primerno cestno kolo? Nakup cestnega kolesa je dobrodošel za vse tiste, ki bi si kilometre raje nabirali po cestah. Je namreč odlična izbira za vožnjo po asfaltu. Ni pa najučinkovitejše prevozno sredstvo za nabiranje kilometrine v slabem vremenu. S cestnim kolesom boste torej po utrjenem in suhem cestišču lahko od starta do cilja prevozili najhitreje, hkrati pa porabili najmanj energije. Moško cestno kolo Specialized Allez Elite – na voljo v trgovinah Extreme Vital Odločitev, ali izbrati cestno ali gorsko kolo, v resnici sploh ni težka, saj gre za dve povsem različni vrsti kolesa. Če pa si želite zlate sredine, je v tem primeru izjemno dobrodošla izbira treking kolo ali gravel kolo. Ko boste torej natančno vedeli, katero vrsto želite, je vaša naslednja naloga, da si poiščete specializirano trgovino s kolesi, kjer vam bodo pri izbiri svetovali tudi izkušeni in strokovno podkovani prodajalci. Upoštevajte njihova mnenja ter se pred nakupom izbranega tipa kolesa prepustite še testni vožnji. 8 nasvetov za večdnevno kolesarsko turo z otrokom 5 razlogov za nakup gravel kolesa Verjetno vas zanima tudi Kolesarjenje Kako izbrati ustrezno zračnico za kolo? Zračnica za kolo še najbolj spominja na balonu podobno strukturo. Nahaja se znotraj pnevmatike, napihne ali spusti pa se s pomočjo pumpe. Predvsem pri vožnji po zahtevnejših terenih se takšna struktura lahko prebije, a... Platinum 10.11.2022 5 min branja Kolesarjenje Zakaj potrebujete kolesarska očala? Previdnost na soncu ni nikoli odveč. Zlasti v času aktivnosti na prostem je treba oči primerno zaščititi pred škodljivimi vplivi žarkov UVA in UVB. Slednje se lahko doseže samo z uporabo kakovostnih športnih očal, ki že... Platinum 12.10.2022 4 min branja Kolesarjenje 3 napake pri privajanju otroka na poganjalec Starši svoje otroke na sploh radi crkljajo, tudi ko se ti želijo naučiti vožnje s kolesom, morda celo še preden sploh shodijo. V tem primeru posežejo po poganjalcu, ki velja za prvo kolo, ki ga otrok lahko vozi povsem...

Vprašanja in odgovori Zobozdravnika Tomaža Rotarja - Vprašanje: Spoštovani!Stara sem 20 let in imam že zelo poškodovane zobe kljub rednemu umivanju in vsej preventivi. Do zdaj so mi zdravili gangreno na 2 zobeh. Z... Storitve Ordinacija Cenik Vaša vprašanja Kontakt Sanja sprašuje: Spoštovani! Stara sem 20 let in imam že zelo poškodovane zobe kljub rednemu umivanju in vsej preventivi. Do zdaj so mi zdravili gangreno na 2 zobeh. Zdaj pa imam novega zobozdravnika, ki mi zdravi gangreno na šestici spodaj, in je povedal, da mi bo odprl vse zobe, v katerih imam plombe ter jih skušal rešiti. Vendar pa mi zelo priporoča keramične plombe, ker naj bi tako še najbolj verjetno rešil moje zobe. Zanima me, ali so te plombe res boljše in v čem je njihova kakovost? Zobozdravnik Tomaž Rotar odgovarja: Spoštovani! Zobozdravnik je najbrž govoril o keramičnih inleyih, ki jih tako kot krone naredi zobotehnik. Plomba je lahko amalgamska ali kompozitna (plastična ali bela). Inleyi so vsekakor bolj obstojni, estetski ... in seveda dražji. Lep dan še naprej!

S projektom 'StableCat' do prvih korakov h komercializaciji postopka proizvodnje boljših in naprednejših katalizatorjev za vodikove gorivne celice Ljubljana, 7. januar 2021 - Slovenski znanstvenik dr. Nejc Hodnik, ki je za raziskave elektrokatalizatorjev leta 2019 prejel prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskovalce na začetku samostojne raziskovalne poti (ERC Starting Grant), je zdaj uspel pridobiti še ERC projekt za presojo inovacijskega potenciala svojega raziskovalnega projekta (ERC Proof of Concept Grant). Izr. prof. dr. Nejc Hodnik, raziskovalec z Odseka za kemijo materialov in vodja Laboratorija za elektrokatalizo na Kemijskem inštitutu, ki je že nosilec ERC projekta za začetek samostojne raziskovalne poti, je zdaj prepričal še na razpisu za ERC Proof of Concept 2020. Omenjeni razpis je namenjen financiranju presoje inovacijskega potenciala raziskovalnih projektov. Hodnik bo tako v okviru projekta poimenovanega »StableCat – Assessing the Technical and Business Feasibility of Highly-active and Stable Intermetallic Pt-alloy Catalysts for Application in PEMFCs« lahko naredil prve korake h komercializaciji novega postopka za proizvodnjo boljših in naprednejših katalizatorjev za vodikove gorivne celice. ERC Proof of Concept (PoC) Grant podeljuje Evropski raziskovalni svet z namenom financiranja začetnih faz prenosa temeljnih znanstvenih odkritij v uporabo. S pomočjo ERC PoC projekta, ki ga lahko pridobijo le raziskovalci, ki že imajo ERC raziskovalni projekt, je prenos znanstvenih dognanj v elemente s tržno ali družbeno vrednostjo veliko lažji. Znanstveniki namreč s sredstvi projekta financirajo razvoj, patentno zaščito, analizo trga, povezavo s potencialnimi partnerji in začetne stopnje komercializacije oz. prenosa temeljnih znanstvenih odkritij v širšo uporabo. Novo pridobljeni projekt »StableCat« temelji na rezultatih tekočega ERC projekta z imenom »123STABLE« za raziskovalce na začetku samostojne raziskovalne poti (ERC Starting Grant), ki ga je Hodnik pridobil že v letu 2019. Ta projekt raziskuje, kako se spreminja atomska struktura nanodelcev elektrokatalizatorjev pri delovanju v nizkotemperaturnih gorivnih celicah in elektrolizerjih. Pridobljeno znanje bo osnova za načrtovanje novih stabilnih struktur nanodelcev katalizatorjev. To bo posledično vodilo k razvoju boljših in naprednejših katalizatorjev, kar predstavlja pomemben doprinos v razvoju vodikove ekonomije. Gre za projekt, ki v najširšem kontekstu sega na področje čiste energije oziroma vodikove ekonomije. Slednja velja za enega od prihodnjih stebrov nizkoogljične družbe, saj je vodik pomemben obnovljiv nosilec energije (energijski vektor), njegove zaloge pa so tako rekoč neomejene. V lanskem letu je skupina s Kemijskega inštituta ob pomembnem prispevku dr. Matije Gatala vložila patentno prijavo za novo metodo proizvodnje katalizatorjev za vodikove gorivne celice. V projektu načrtujejo nadaljnji razvoj proizvodnje katalizatorja in demonstracijo produkta v realnem okolju vodikove gorivne celice. Ekipa bo prav tako ustanovila odcepljeno podjetje in pričela z razvojem poslovnega načrta, zgodnjo strategijo komercializacije ter zbiranja sredstev za postavitev pilotne proizvodnje. Projekt bo trajal 18 mesecev in v njem bo sodeloval tudi strokovnjak za prenos tehnologij Tomaž Bizjak. Ekipa projekta 'StableCat' (od leve proti desni): izr. prof. dr. Nejc Hodnik, dr. Matija Gatalo, Tomaž Bizjak. Hodnikov ERC Proof of Concept projekt je tokat edini slovenski projekt, ki je prepričal recenzente Evropskega raziskovalnega sveta. Na tokratni razpis je prispelo 205 vlog in le 55 so jih sprejeli v financiranje. Prijava dr. Nejca Hodnika je bila uvrščena na visoko 9. mesto. Za Kemijski inštitut je sicer to že že drugi ERC Proof of Concept projekt, prvega je lani prejel prof. dr. Roman Jerala. Kemijski inštitut se doslej lahko pohvali tudi že s štirimi raziskovalnimi ERC projekti. Dr. Nejc Hodnik je diplomiral in kasneje doktoriral na Fakulteti na kemijo in kemijsko inženirstvo Univerze v Ljubljani. Med doktoratom je bil kot mladi raziskovalec zaposlen na Kemijskem inštitutu pod vodstvom dr. Stanka Hočevarja, ki je vodil raziskave na temo gorivnih celic. Leta 2014 je, na podlagi individualne prestižne štipendije Marie-Curie (sedaj Marie Skłodowska-Curie), odšel na podoktorsko izobraževanje v Düsseldorf v Nemčiji na Institut Maxa-Plancka, njegov mentor je bil prof. dr. Karl Mayrhofer. Leta 2016 se je vrnil v Slovenijo in začel delovati na Odseku za katalizo in kemijsko inženirstvo Kemijskega inštituta. Med drugim je pridobil podoktorski projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in leta 2017 je s štipendijo ARRS tri mesece deloval pri vodji ERC projekta v Italiji. Izkoristil pa je tudi komplementarni projekt ARRS po prvi prijavi na razpis ERC. Leta 2019 je bil imenovan za pridruženega profesorja na Univerzi v Novi Gorici, kjer deluje pri doktorskem programu Materiali (3. stopnja). Na Kemijskem inštitutu vodi Laboratorij za Elektrokatalizo, ki deluje znotraj Odseka za kemijo materialov. Več informacij >> erc.europa.eu/news-events/magazine/PoC-2020-third-round-highlights Sporočilo za javnost ERC >> TUKAJ Za morebitna dodatna vprašanja smo vam na voljo: Nataša Jager Radin, natasa.jager.radin(at)ki.si, 031 336 838 ali 01 476 04 78 Brigita Pirc, brigita.pirc(at)ki.si, 01 476 02 25, 041 960 396 INSPIRE Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča… 27. september 2022 NAPREDEK NA PODROČJU UREJANJA GENOMA Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so… 24. junij 2022 Tehnologija za novo generacijo kompozitnega stekla Ljubljana, 10. november 2021 – Raziskovalca Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Mali in dr. Andraž Krajnc sta… 10. november 2021 Odločno ZA cepljenje Ljubljana, 6. julij 2021 - Koronakriza nas pesti že skoraj leto in pol. Človeštvo je postavila pred neslutene izzive,… 6. julij 2021 Dr. Nejc Hodnik prejel ERC Proof of Concept Grant Ljubljana, 7. januar 2021 - Slovenski znanstvenik dr. Nejc Hodnik, ki je za raziskave elektrokatalizatorjev leta 2019… 7. januar 2021 Deli vsebino Kemijski inštitut Hajdrihova 19, p.p. 660 SI-1001 Ljubljana Slovenija zasebnost www.ki.si e-pošta: glavna.pisarna(at)ki.si tel.: 01/476 02 00 faks: 01/476 03 00 Knjižnica Projektna pisarna Pisarna za prenos znanja Javni razpisi Kje smo Osebje Za slepe in slabovidne(CTRL+F2) Navigacija s tipkovnico Blokiraj animacije barva kontrasta Brezbarvno Svetlo Inverzno velikost besedila Povečaj pisavo Zmanjšaj pisavo Osnovna pisava označitev vsebine Podčrtaj povezave Podčrtaj naslove Prikaži napise slik povečava Bel kurzor Črn kurzor Povečaj Izjava o dostopnostiKontaktirajte nas Ponastavi nastavitve Piškotki in nastavitve zasebnosti Spletne strani KI uporabljajo piškotke, ki so nujni za delovanje in analitično spremljanje obiskanosti. Nastavitve Nujni za delovanje spletišča Piškotki, ki so nujni za delovanje spletišča in zanje skladno z 2. točko 157. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) ni potrebno vnaprejšnje soglasje uporabnika. Naziv Namen Trajanje CookieConsent Shrani uporabnikove nastavitve piškotkov. 1 leto Analitični Piškotki za analitično spremljanje obiskanosti spletnih strani. Naziv Namen Trajanje _ga To naključno ustvarjeno unikatno število se uporablja za izračun podatkov o obisku našega spletnega mesta. 2 let _gat Piškotek se uporablja za omejevanje pogostosti zadetkov. 1 minuta _gid To naključno ustvarjeno unikatno število se uporablja za izračun podatkov o obisku našega spletnega mesta. 1 dan

Ugotovitev bilančnega dobička ter njegovo razporejanje predstavlja eno temeljnih pravic družbenikov, ki so jo pridobili na podlagi začetnega vložka v družbo. Poleg družbenikov so pri razdelitvi dobička lahko udeležene tudi tretje osebe. Prispevek detajlno prikazuje postopek odločanja o realiziranem dobičku družbe, davčne posledice za družbo, ki izplačuje dobiček, in način obdavčitve prejemnika. PRAVNA PODLAGA ZA DELITEV DOBIČKA Pravni vidik izplačila dobička družbenikom Pravno podlago za ugotovitev dobička ter njegovo razporejanje predstavlja predvsem Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta že v svojih uvodnih določilih predvideva delovanje družb zaradi doseganja dobička na trgu. Ne le da ima koristi od dobička sama družba, do dobička so upravičeni tudi družbeniki. Namreč pravica do udeležbe pri dobičku je del njihove premoženjske pravice ob pridobitvi poslovnega deleža v družbi. Poleg družbenikov so pri razdelitvi dobička lahko udeležene tudi druge osebe. Zakon o gospodarskih družbah omenja delitev dobička v 8. poglavju, v katerem podrobno določa pojem in način oblikovanja bilančnega dobička ter njegovo računovodsko izkazovanje, ter pri posameznih gospodarskih družbah, pri čemer določa pravila glede delitve dobička. Zakon o gospodarskih družbah o razdelitvi dobička med družbenike družbe z omejeno odgovornostjo določa, da: imajo družbeniki pravico do odločanja o uporabi bilančnega dobička (odločanje na skupščini in sprejetje ustreznega sklepa), imajo družbeniki pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci, razen če družbena pogodba ne določa drugače, in se dobiček praviloma deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače. Ker so navedene določbe dispozitivne narave, je tovrstno ureditev iz Zakona o gospodarskih družbah mogoče urediti tudi drugače z družbeno pogodbo. Tako se lahko vnaprej določi druge namene, za katere je mogoče porabiti bilančni dobiček družbe z omejeno odgovornostjo (v nasprotju z delniško družbo, pri kateri ZGD-1 natančno določa vrstni red). Kot omenjeno, so družbeniki zgolj podredno upravičeni do dobička, saj se ta lahko porabi za druge namene, npr. pokrivanje prenesene izgube, možna pa je tudi odločitev družbenikov, da se v posameznem letu dobiček sploh ne deli. Zakon o gospodarskih družbah določa, da se dobiček praviloma deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, vendar je tudi to določbo mogoče zaobiti z drugačno ureditvijo v družbeni pogodbi. Tako je mogoče določiti drugačna razmerja med družbeniki pri udeležbi na dobičku od siceršnjega razmerja med poslovnimi deleži, lahko se določi vrstni red poplačila dobička, določeni družbenik je lahko upravičen do udeležbe pri dobičku pod posebnimi pogoji, ipd. Dobiček se razdeli na podlagi sprejetega sklepa skupščine o delitvi dobička, ki mora vsebovati vse potrebne podatke o družbenikih, družbi, višini bilančnega dobička, namenjenega razdelitvi, ter morebitno določilo, da se bilančni dobiček v določeni višini ne bo delil. Vmesno izplačilo dobička Izjemoma se dobiček lahko deli tudi, še preden je ugotovljen. Navedeno je možno le, kadar se utemeljeno pričakuje, da bo dobiček ustvarjen in le v razumnem času pred razdelitvijo. Če se kasneje zgodi, da dobička ni, so družbeniki dolžni vrniti izplačane zneske, pri tem pa se družbeniki ne morejo sklicevati na 497. člen ZGD-1 (ki omogoča, da družbeniki v dobri veri ohranijo neupravičena izplačila dobičkov), saj so družbeniki vedeli, da je bilo predčasno izplačilo dano ob pogoju nastanka dobička. Izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička Skladno s 522. členom Zakona o gospodarskih družbah se za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine pri družbi z omejeno odgovornostjo smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delniški družbi, zaradi česar je smiselno mogoče uporabiti tudi 399. člen ZGD-1, ki določa, kdaj je mogoče izpodbijati sklep o uporabi bilančnega dobička. Ob upoštevanju veljavne določbe ZGD-1 in skope sodne prakse je mogoče ugotoviti, da se sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička sicer lahko izpodbija, če je v nasprotju z zakonom ali družbeno pogodbo oziroma, če bi bila omejitev razdelitve čistega dobička posledica zlorabe pravic, ali če bi zaradi njega prišlo do kršitve enakega obravnavanja družbenikov. Drugih razlogov iz 399. člena ZGD-1 najverjetneje ne bo mogoče uspešno uveljavljati. Če sodišče ugotovi, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo delitev bilančnega dobička, na zahtevo družbenikov ugodi tožbi in spremeni sklep skupščine. Razdelitev dobička tretjim osebam Delitev dobička družbe je pod določenimi pogoji možna tudi tretjim osebam (npr. delavcem, drugi družbi, fundaciji), vendar le po ustrezni pravni podlagi, kot so različne podjetniške pogodbe, klavzule v sami družbeni pogodbi in podobno. Razdelitev dobička v primeru likvidacije družbe Razdelitev dobička v primeru prenehanja družbe se po Zakonu o dohodnini oziroma Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb ne obravnava kot izplačilo dividende, temveč kot kapitalski dobiček. Na podlagi prenehanja družbe in izplačila dobička njenim družbenikom gre namreč za izplačilo, ki predstavlja zmanjšanje družbenikovega lastniškega deleža, zato je v tem primeru potrebno drugačno poročanje, spremenjen pa je tudi sistem obdavčitve. Obdavčitev družbenika fizične osebe Če dividende prejme družbenik – fizična oseba, ki je slovenski davčni rezident, je prejete dividende treba napovedati v Sloveniji in od njih plačati dohodnino. Izplačilo dobička se po Zakonu o dohodnini obravnava kot dohodek iz kapitala in predstavlja dohodek, dosežen na podlagi udeležbe fizične osebe v kapitalu izplačevalca. DAVČNA OBRAVNAVA IZPLAČILA DOBIČKA Z vidika davčnega prava se kot dividende obravnava dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca. Davčna osnova je praviloma dosežena dividenda, davčna osnova pri prikritem izplačilu dobička pa se določi na podlagi primerljive tržne cene. Skladno z 8. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb imajo dividende, vključno z dohodki, podobnimi dividendam, in dohodki od deležev, ki izvirajo iz finančnih instrumentov oziroma finančnih naložb vseh vrst, kot so vrednostni papirji ali lastniški deleži, vir v Sloveniji, če jih izdajo gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka Slovenije, oziroma če gre za deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji. Ker imajo ti dohodki vir v Sloveniji, je treba za obdavčitev izplačevalca in prejemnika praviloma uporabiti ZDDPO-2 in ZDoh-2, v primeru nejasnosti glede rezidentstva pa tudi mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčenju, ki določajo pravila glede tega, kje se izvede obdavčitev. Ob upoštevanju navedenega je obdavčitev razdelitve dobička odvisna zlasti od statusa izplačevalca in prejemnika, torej ali je prejemnik fizična ali pravna oseba in ali je prejemnik slovenski ali tuji davčni rezident. Obdavčitev prejemnika izplačila dobička, ki je fizična oseba Kadar je izplačilo dobička opravljeno družbeniku, ki je fizična oseba, se tako izplačana dividenda obravnava po Zakonu o dohodnini kot dohodek iz kapitala in predstavlja dohodek, dosežen na podlagi udeležbe fizične osebe v kapitalu izplačevalca. Kot dividenda se obdavčuje vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane osebe plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic. Kot dividende se obdavčuje tudi prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku plačnika; in dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega dobička ali prihodkov investicijskega sklada. Davčna osnova je načeloma dosežena dividenda, davčna osnova pri prikritem izplačilu dobička pa se določi na podlagi primerljive tržne cene. Dividenda se obdavči po stopnji 25 %, navedeno pa predstavlja cedularno, tj. dokončno obdavčitev brez kasnejšega poračuna na letni ravni (dividende niso vključene v letni odmeri dohodnine). Kadar je izplačevalec dividende slovenska pravna oseba, ta poroča izplačilo dividend z REK-2 obrazcem in plača davčni odtegljaj (25 %). Če pa je izplačevalec dividend tuja pravna oseba, mora slovenski rezident (fizična oseba) dividende sam poročati davčnemu organu z oddajo posebne davčne napovedi, in sicer do konca februarja za preteklo leto. V takem primeru lahko davčni zavezanec uveljavlja tudi že v tujini plačani davek. Posebnosti veljajo, če je prejemnik dividende tuja fizična oseba (torej nerezident RS). Kadar so pri dobičku udeleženi delavci, ki niso hkrati družbeniki družbe, se tak dohodek ne obravnava kot izplačilo dobička (dividenda). Obdavči se kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celoti všteva v davčno osnovo, prispevki za socialno varnost pa se obračunajo in plačajo od celotnega dohodka. Tovrsten dohodek poroča delodajalec na obrazcu REK-1. Če pa je prejemnik izplačila dobička tretja oseba, ki ni lastniško udeležena v izplačevalcu dobička niti ni v družbi zaposlena, se tako izplačilo obravnava kot drugi dohodek. Davčna osnova je doseženi dohodek, od tega pa se izračuna in plača akontacija dohodnine po stopnji 25 % od davčne osnove. Plačnik davka izračuna akontacijo dohodnine kot davčni odtegljaj, če pa izplačevalec ni plačnik davka (npr. tuja družba), mora posameznik sam ustrezno napovedati drugi dohodek od dneva prejema dohodka pri davčnem organu. O avtorju Nina Orehek Ručigaj pravna in davčna svetovalka na Uniji računovodski hiši d.o.o. Unija XS Vsi članki 5. 11. 2019 Se izdaja računov z orodji Word ali Excel izplača? Popularni Microsoft Office orodji sta darilo in prekletstvo podjetništvu. Nedvomno gre za eni najbolj razširjenih programskih oprem in prav njuna razširjenost je vir marsikaterih tegob, s katerimi se podjetniki srečujejo. Word in Excel vsi poznamo in vsem sta nam domača – in ravno to je najpogostejši razlog, da sta tudi avtomatična odločitev za večino podjetnikov, ki želijo izdati račun, poslati ... Več > 14. 6. 2019 Kako veste, da je pravi čas za menjavo računovodskega servisa? Zaključek meseca marca s pripravo bilanc predstavlja pomemben mejnik v sodelovanju podjetja in računovodskega servisa. Je priložnost za nadgradnjo poslovnega odnosa in hkrati pa tudi čas za razmislek o nadaljevanju. Če z računovodskim servisom niste zadovoljni, je vaša pravica (in dolžnost), da naredite, kar je v interesu uspeha vašega podjetja. Dejstvo je, da je pogajalska moč najpogosteje na strani kupca ... Več > 6. 9. 2018 Izplačevanje dobička iz družbe z omejeno odgovornostjo Ugotovitev bilančnega dobička ter njegovo razporejanje predstavlja eno temeljnih pravic družbenikov, ki so jo pridobili na podlagi začetnega vložka v družbo. Poleg družbenikov so pri razdelitvi dobička lahko udeležene tudi tretje osebe. Več > Prikaži več Novice 19. 11. 2019 / Pravni nasveti Izvršba na denarno terjatev dolžnika Več > 5. 11. 2019 / Računovodstvo in Finance Se izdaja računov z orodji Word ali Excel izplača? Več > 17. 10. 2019 / Podjetniške finance Rast podjetja je mogoča le ob obvladovanju stroškov Več > Dogodki Pretekli dogodek Kako uspeti na javnih razpisih? Več > Pretekli dogodek Kdaj po dodatna sredstva v banko? Več > Pretekli dogodek Javni razpisi – trn v peti ali priložnost za napredek? Več > Dokumenti 12. 7. 2018 Svetovne naložbe: kaj narekujejo vlagateljski trendi? Več > 2. 3. 2018 ABC podjetniških naložb Več > 13. 2. 2018 Kako na podjetniško pot? Več > Unable to locate Global Block © BankaZaPodjetnike | Kontakt | Pogoji uporabe | Piškotki | Politika varstva osebnih podatkov × Search Submit Clear × Pogovori Dogodki Koristne informacije / dokumenti Novice Podjetniške finance Sredstva in subvencije Marketing in prodaja Pravni nasveti Človeški viri Računovodstvo in Finance O nas / kontakti Partnerji Ta spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem ogleda te strani se strinjate z uporabo piškotkov na tej strani. Razumem in želim nadaljevati. Več informacij

Državljani Republike Slovenije za turistično potovanje, ki traja do 30 dni, ne potrebujejo vizuma. Če potovanje traja več kot 31 dni, pa je vizum potreben. Lahko zaprosim za vizum na Tajskem? Ne, za vse vizume je potrebno zaprositi pred vstopom na Tajsko. Ali lahko podaljšam svoj turistični vizum na Tajskem? Da, lahko zaprosite za podaljšanje bivanja pri kateremkoli imigracijskem uradu na Tajskem (Immigration Office), kjer vam lahko odobrijo podaljšanje bivanja do 30 dni. Za podaljšanje morate zaprositi preden vam vizum poteče, v nasprotnem primeru boste plačali globo za vsak dan, ko boste prekoračili bivanje in lahko vam celo izrečejo prepoved vstopa v državo. Kdaj lahko zaprosim za vizum? Za vizum lahko zaprosite 3 mesece pred dnevom vstopa na Tajsko. Na Tajskem sem izgubil/a potni list. Kaj moram narediti? Najprej morate na najbližji policijski postaji prijaviti izgubo. Nato kontaktirajte Generalni konzulat Slovenije v Bangkoku (Slovenian Honorary Consulate General in Bangkok) 298/2 Silom Road, Soi 28, da vam izdajo začasni dokument za vrnitev v domovino.

Naše spletno mesto uporablja spletne piškotke, ki se shranijo na napravo s katero dostopate do spletnega mesta. Nekateri piškotki so nujni za delovanje spletnega mesta in so bili že nameščeni, nekateri pa nam omogočajo zagotoviti boljšo izkušnjo ob pregledovanju spletnega mesta in anonimno spremljanje uporabe spletnega mesta. Več informacij o namenu in uporabi spletnih piškotkov lahko preberete tukaj. Dovoli Nastavitve piškotkov BOMO UGANILI TVOJ POPOLN RECEPT? Povej nam, kakšne so tvoje nakupne navade, mi ti pa izdamo, kateri recept ti je najbolj pisan na kožo! Igraj Nagradna igra je zaključena, še vedno pa lahko prejmeš recept po svojem okusu! Nagrajenci nagradne igre so bili obveščeni preko elektronske pošte.

2 knjigi: 1. Kneippova domača lekarna, avtor Sebastian Kneipp & 2. Prehrana in zdravje, avtor Rudolf Steiner Deluje! Slavna rdeča knjižica, ki uresniči vaše sanje Kratek, jasen, uspešen načrt s pravili, pojasnili in predlogi - sugestijami za izboljšanje vašega življenja. Dežela sneženega moža Tam daleč, v ledeno mrzlih krajih, kamor vroči sončni žarki nikoli ne posijejo, se razteza dežela sneženega moža vaš e-mail naslov Kresnik mesečnik Knjižne novice Nič ne bo delovalo, če ti ne boš deloval. Maya Angelou Kresnik | E-knjigarna | E-razglednice | Piškotki in zasebnost © Kresnik.eu Vse pravice pridržane. Izdelava spletnih strani Oblikovanje.com, 2022 :: Projekt podpira Spletna knjigarna Doria.si

Število porok v letu 2020 zaradi covid-19 manjše kot v preteklih letih V letu 2020 je bilo število porok v Sloveniji najmanjše do sedaj. Vse do leta 2020 Read More porocna torta Poroka: Vse, česar niste vedeli o poroki 5 (2) Veronika Mikec | 14. 8. 2019 Poroka, eden najlepših spominov v življenju ter nekaj, o čemer nas večina sanja od malih nog. Poročni prstani, poročni šopek, poročni meni, svatba – marsikdo si je v

Svet Fundacije za šport je na seji pretekli teden zaključil odločanje o sredstvih javnega razpisa 2017. Preberi več 7. 4. 2017 Razdelitev sredstev razpisa za leto 2017 gre h koncu Fundacija za šport je s prejemniki sredstev na področju dejavnosti vrhunskega športa - programi reprezentanc (D1) in dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport - programi reprezentanc (D2) že sklenila pogodbe o sofinanciranju za leto 2017.

V družinskem podjetju Koving d.o.o. smo svojo zgodbo začeli v letu 1992. Prva naročila smo opravljali kar v domači garaži, vendar smo imeli ves čas pred očmi širšo vizijo: specializirati se investirati v vrhunsko opremo usposobiti kvaliteten kader utrditi svoje mesto na zemljevidu ponudnikov kakovostnega varjenja in krivljenja. Trud, neprestano izpopolnjevanje znanja ter vztrajno delo so se obrestovali in z leti smo povečali obseg dela ter s profesionalnim pristopom pričeli pridobivati sodelovanja s prvimi večjimi naročniki. Danes sodelujemo z velikimi slovenskimi podjetji ter varimo tudi za svetovno priznana podjetja, kot je Yaskawa. Vizija Naša vizija je v prihodnjih letih usmerjena še v večjo specializacijo in širjenje ozko strokovnih segmentov, kot so ohišja za robotske celice, hkrati pa želimo ohranjati svoje mesto zaupanja vrednega partnerja in izvajalca strokovnih storitev varjenja in krivljenja.

Program osebne asistence zajema 24-urno pomoč najtežjim invalidom, ki zaradi posledic svoje invalidnosti nujno potrebujejo pomoč drugega človeka, ki pa ni samo in tudi ne more biti samo laična, ampak jo lahko izvajajo le osebe, ki so strokovno usposobljene. To posebej navajamo zato, ker je temu primerno oblikovana tudi cena te storitve. Program osebne asistence zajema kompletno pomoč uporabniku z vidika hranjenja, sanitarno-higienskih potreb, kuhanja, pranja, pomoč pri gibanju in spremljanje uporabnika. Osebna asistenca omogoča uresničevanje imperativa neodvisnega življenja kot enega postulatov civilne družbe in EDF. V naši organizaciji smo se s tem programom soočili v letu 2007, ko smo ga morali ponuditi naši tajnici, ki se je v tem letu odločila za samostojno neodvisno življenje, pa tega programa kljub številnim urgencam v svoji matični organizaciji ni dobila. Menimo, da bodo potrebe po izvajanju tega programa v bodoče še večje tudi glede števila uporabnikov in tudi zaradi slabšanja zdravstvenega stanja nekaterih naših članov, ki do zdaj te storitve niso potrebovali. Donirajte Kliknite tukaj za donacije! Doniraj! Zadnji prispevki UČINKOVITA NA DVEH PODROČJIH INVALIDSKA PODJETJA ŽELVA, KI NI POČASNA PESTRI DECEMBER NA RADIJSKIH VALOVIH 3. DECEMBER – MEDNARODNI DAN INVALIDOV KAJ PA PRAVICE BOLNIKOV? Namenite del dohodnine za donacijo FACEBOOK STRAN Združenje invalidov - Forum Slovenije Združenje invalidov - Forum Slovenije Copyright © 2022 Združenje invalidov Forum Slovenije. Powered by WordPress. Theme: Accelerate by ThemeGrill.

Piškotek je datoteka, ki shrani nastavitve spletnih strani. Spletna mesta piškotke shranijo v naprave uporabnikov, s katerimi dostopajo do interneta z namenom prepoznavanja posameznih naprav in nastavitev, ki so jih uporabniki uporabili pri dostopu. Piškotki omogočajo spletnim stranem prepoznavanje, če je uporabnik že obiskal to spletno mesto in pri naprednih aplikacijah se lahko z njihovo pomočjo ustrezno prilagodijo posamezne nastavitve. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik - ta lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Zakaj so piškotki potrebni? Piškotki so temeljnega pomena za zagotavljanje uporabniku prijaznih spletnih storitev; najpogostejše funkcije e-poslovanja ne bi bile mogoče brez piškotkov. Interakcija med spletnim uporabnikom in spletno stranjo je s pomočjo piškotkov hitrejša in enostavnejša. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni posameznikove preference in izkušnje, brskanje po spletnih straneh pa je s tem bolj učinkovito in prijetno. Razlogov za uporabo piškotkov je več. Uporabljajo se za shranjevanje podatkov o stanju posamezne spletne strani (podrobnosti o prilagoditvah posamezne spletne strani), pomagajo pri izvajanju spletnih storitev (npr spletne trgovine), pomagajo pri zbiranju statistik o uporabnikih in obiskanosti spletnega mesta, o navadah spletnega uporabnika , itd. S pomočjo piškotkov lahko torej ocenimo učinkovitost zasnove našega spletnega mesta. O priporočeni in dovoljeni uporabi piškotkov na spletnih straneh si lahko preberete tudi smernice informacijskega pooblaščenca za uporabo piškotkov, ki jih najdete tukaj. Seznam piškotkov na naši spletni strani Ime piškotka Trajanje Opis Ime je generirano Trajanje seje Osnovni piškotek za sejo CMS sistema Ime je generirano Trajanje seje Osnovni piškotek za sejo CMS sistema "cookieconsent_status" 1 leto Shrani uporabnikove preference glede piškotkov "arp_scroll_position" 6 ur Zapis navpične pozicije, kjer se uporabnik trenutno nahaja Google Analytics - v primeru odobritve "_utma" 2 leti Google Analytics zabeleži razlikovanje med uporabniki in sejami "_utmb" 30 minut Google Analytics zabeleži novo sejo ali novega uporabnika "_utmz" 6 mesecev Google Analytics določa vir prometa ali oglaševalsko akcijo "_utmc" Trajanje seje Google Analytics zabeleži čas trajanja obiska Piškotki, ki jih uporabljamo na naši spletni strani, ne zbirajo vaših osebnih podatkov, s katerimi bi vas bilo mogoče osebno prepoznati in ne morejo poškodovati vašega računalnika, tablice ali mobilnega telefona. Piškotki omogočajo delovanje našega spletnega mesta in nam pomagajo razumeti, katere informacije so najkoristnejši za obiskovalce. Priglasitev Med uporabo tega spletnega mesta se lahko s potrditvijo piškotkov strinjate, da to spletno mesto nastavi piškotke na vašem računalniku ali mobilni napravi. Lahko se tudi odločite, katere piškotke boste dovolili. Osnovno delovanje je možno tudi brez priglasitve piškotkov, a določene funkcionalnosti ne bodo delovale pravilno. Upravljanje in brisanje piškotkov Če želite spremeniti način uporabe piškotkov v brskalniku, lahko to storite spodaj levo z zavihkom "Piškotki". Lahko pa se tudi poslužujete blokiranja ali izbrisa piškotkov za našo domeno z ustrezno spremembo nastavitev brskalnika. Za upravljanje piškotkov vam večina brskalnikov omogoča, da sprejmete ali zavrnete vse piškotke, sprejmete samo določeno vrsto piškotkov ali pa vas opozori, da stran želi shraniti piškotek. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete. Če spremenite ali izbrišete brskalnikovo datoteko s piškotki, spremenite ali nagradite vaš brskalnik ali napravo, boste morda morali ponovno onemogočiti piškotke. Postopek za upravljanje in brisanje piškotkov se razlikuje od brskalnika do brskalnika. Če pri tem potrebujete pomoč, lahko pogledate v brskalnikovi pomoči uporabnikom. Sledenje bo delovalo le, če se z njim strinjate. Sledenju Google Analytics pa lahko onemogočite tudi na naslednji povezavi.

Serijo zapisov z delovnim naslovom "Igor na obisku" sem si zamislil že med mojim predsedovanjem naši sekciji za specialne knjižnice ZBDS. Takrat si žal nisem vzel dovolj časa, da bi moje obiske po različnih knjižnicah predstavil tudi širši javnosti, zdaj pa sem Maji obljubil, da bom svoj pogled na knjižnice uredil in predstavil na našem blogu. Bralce zato prosim, da upoštevajo, da gre za moj prvi poskus obiska in tovrstnega orisa kake specialne knjižnice. Ta bo zato verjetno začetniški, pomanjkljiv, preveč zgodovinski in verjetno tudi še ne povsem objektiven prikaz knjižnice in njenih knjižničarjev, kot sem ga pač lahko sestavil po enem, malo manj formalnem, obisku knjižnice. Upam, da me boste razumeli in verjeli, da ta prikaz ni bil mišljen kot slavospev ali reklama kakšne knjižnice (v resnici vse prej kot to), ampak v prvi vrsti predstaviti posamezne specialne knjižnice skozi oči knjižničarja, ki ima srečo, da se lahko sprehaja po njihovih skladiščih in v roke prijema knjige, ki so sicer v vitrinah ali trezorjih. Prav zato vas prosim, da teh zapisov ne primerjate preveč s podatki na spletnih straneh knjižnice ali z javno objavljenimi poročili Narodne in univerzitetne knjižnice ampak jemljete zgolj kot dodaten subjektiven pogled v neki časovni točki. Knjižnica Slovenskega šolskega muzeja S knjižnico "šolskega muzeja" sem se prvič srečal že pred več kot dvajset leti, ko sem tam iskal sledi Podkovske in ranoceliške šole v Ljubljani. Takrat sta v njej delali še Marjeta Demšar in Tatjana Hojan, ki sta s svojim dolgoletnim delom knjižnici pustili močan pečat vse do danes. Zlasti Tatjana Hojan je z več sto članki o zgodovini šolstva (pa tudi knjižnic) pokazala kako plodovita je lahko vloga bibliotekarja v specialni knjižnici. Stavba, kjer se danes nahaja Slovenski šolski muzej Prve začetke knjižnice Slovenskega šolskega muzeja lahko iščemo že sredi 19. stoletja, ko so trije učitelji iz Ljubljane in okolice (leta 1855) začeli z zasebnimi nakupi načrtno oblikovati zbirko pedagoških knjig. Idealistični poskusi so bili zelo pomembni, a vendarle se je knjižnica začela načrtneje razvijat po ustanovitvi "Šolskega muzeja slovenskega in istrsko hrvatskega učiteljstva v Ljubljani" leta 1898. Muzej, ki je imel prostor na I. mestni deški šoli na Ledini je bil razprodan že leta 1910, vendar je njegovo knjižnico ohranila Zaveza slovenskih učiteljskih društev. Leta 1938 je Rudolf Kobilica iz Osnovne šole Bežigrad pri oblasteh dosegel ponovno ustanovitev muzeja v prostorih osnovne šole za Bežigradom, kjer je deloval vse do leta 1943. Osnovna šola Bežigrad, kjer je muzej deloval med leti 1938 in 1943 Muzej se je pozneje še nekajkrat selil, za najdlje v poseben trakt Marijanišča na Poljanski cesti, oziroma v dvoriščni trakt dijaškega doma Ivana Cankarja, kjer je deloval skoraj do srede osemdesetih let 20. stoletja. Prva knjižničarka je bila Eva Toporišič, maja 1963, pa se ji je pridružila še Tatjana Hojan. Knjižnično delo v Slovenskem šolskem muzeju ni bilo nikoli omejeno zgolj na knjižnico, saj so bibliotekarj ob osnovnih nalogah še pripravljali razstave, vodili po njih in pridno pisali članke. Hodnik v muzeju na Poljanski cesti Od leta 1980, ko se je zaposlila še Marjeta Demšar, sta bili v knjižnici zaposleni dve bibliotekarki in takšno situacijo imamo tudi danes, čeprav se je med tem zamenjalo še nekaj bibliotekarjev Tjaša Obal (2004-2007), Valentina Tominec (2007-2011). Marjeta Demšar in Tatjana Hojan med policami leta 1991 Danes sta v knjižnici zaposlena kustos Anton Arko (trenutno na "porodniškem" dopustu) in bibliotekarka Polona Koželj, ki s svojo mladostno energijo dajeta knjižnici spet prav poseben pečat. Anton Arko med vodenjem ministra Uroša Grilca po razstavi: "Skrito znanje" Osnovni namen knjižnice se skozi zgodovino ni bistveno spreminjal. Njena naloga je, da zbira in hrani izvirno pedagoško literaturo: od učbenikov, šolske zakonodaje in učnih načrtov iz različnih obdobij, do pedagoških časopisov in revij. Med obiskovalci je veliko univerzitetnih profesorjev, študentov in raziskovalcev, ki zbirajo podatke o šolstvu na Slovenskem, preučujejo vprašanja vzgoje in pouka, iščejo gradivo za strokovne izpite in nadaljnje izobraževanje. Nemalo pa je tudi starejših obiskovalcev, ki pridejo v knjižnico "po svoje šolske spomine". Polona Koželj med reševanjem zapletenih strokovnih vprašanj Knjižnica danes hrani skoraj 60.000 knjig. Knjižnični fond se dopolnjuje z učbeniki za vse učne predmete in za vse vrste šol na slovenskem etničnem ozemlju, s pedagoškimi in strokovnimi tiski, mladinskimi revijami, pa tudi s publikacijami, ki obravnavajo šolska in vzgojna vprašanja. Knjižnica zbira tudi knjige učiteljskih in profesorskih knjižnic, pomožne učbenike za posamezne predmete, zgodovinske in druge revije, ki so potrebne za študij šolstva in pedagogike in tudi dela, ki so jih napisali slovenski prosvetni delavci. Prostorna čitalnica z zbirko revij. Knjižnica hrani tudi abecedno imenski listkovni katalog s podatki o knjigah do leta 2000 Gradivo katalogizirajo v sistemu COBISS 3, leta 2013 pa so ob pomoči honorarne sodelavke v COBIB inventarizirali 2.192 enot gradiva, od tega 768 enot novo prispelega gradiva in 1424 enot gradiva iz starega fonda. Knjižnica slovi po največji slovenski zbirki učbenikov Eno od številnih šolskih beril . Že sam način, kako biliotekarka Polona, jemlje knjige s polic, priča da gre za knjižnico z zelo natančnimi bibliotekarji Prirast gradiva v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja med letoma 1986 in 1996 Od velike prenove knjižnice leta 2004 se knjižnica razprostira na 166 m2, osnovni knjižni fond pa hranijo v "Primatovih" kompaktusih. Med policami Kot mnoge druge specialne knjižnice ima tudi knjižnica SŠM veliko stalnih bralcev Bibliotekarka Tatjana Hojan še danes redno obiskuje knjižnico in "pomaga" radovednim bralcem in knjižničarjem. Knjižnica hrani tudi okrog 20 knjig iz časa pred letom 1600, med katerimi je tudi inkunabula Nicolausa Perottusa Rudimenta grammatices iz leta 1468, ki velja za eno prvih humanističnih slovnic na Slovenskem. Sicer hranijo še kakšnih 200 knjig iz časa pred letom 1800, med katerimi je še kar nekaj dragocenosti. Ciceronova knjiga: O dolžnostih, ki je izšla v Parizu leta 1556 Zelo razširjen in popularen priročnik za kmete Rudolfa Beckerja iz leta 1789 Iz redne razstavne zbirke Slovenskega šolskega muzeja. Čeprav trenutno v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja ni šale (;-)), vas vabim, da obiščete zanimiv muzej, katero od njihovih prireditev in seveda knjižnico. O najnovejših dogodkih pa se lahko seznanite tudi na njihovi spletni strani ali zelo dejavnem FB profilu.

Vzgoja otrok še zdaleč ni lahka naloga in starši se pogosto lovimo ob tem, ko skušamo obdržati ravnovesje in pravilno vzgajati. Ob tem pa se nam pogosto zdi, da se moramo sami naučiti prav toliko kot naši otroci, če ne še več – starševstvo je vsekakor preplet lekcij za nas same. Preberite še:3 bistveni elementi za učinkovito starševstvo 1Večni izziv Starševstvo je kot tarča, ki se stalno premika – ko se ti že zdi, da si blizu zadetka v polno, se cilj spet spremeni ali izmakne. Ravno ko se ti zdi, da si se kot starš “izmojstril” v eni veščini, ti otrok, ne glede na svojo starost, že prinese nov izziv. Dojenček, ki je začel spati nekaj ur v kosu; osnovnošolec, ki se je navadil narediti domačo nalogo; najstnik, ki se strinja s tem, da tudi sam opravi določen delež domačih opravil. Brez skrbi, za vogalom že čaka nov izziv, praviloma težji od prejšnjega. 😉 Preberite še:“Če me je kdo zares preoblikoval in me še, so to otroci” 2Sprejeti realnost Zelo pomembno je sprejeti dejansko stanje. Sprejeti je treba to, kar je v tem trenutku, in nehati hrepeneti po tem, kar bi lahko bilo ali kar bi si namesto tega želeli, da bi bilo. Na ta način dosti lažje sprejmeš nepredvidljivost vsakega dne. Lahko si kar ponoviš večkrat na dan: “Je, kar je, in tako je povsem v redu.” Preberite še:9 navedkov slavnih očetov o starševstvu 3Lekcija za ego Starševstvo je verjetno ena največjih lekcij za naš ego, ki se pravzaprav nikoli ne konča. Rast, odpovedovanje, sprejemanje, prilagajanje sebi in svojim lastnim zahtevam. Iskanje sebe v teh novih razmerah … Lahko rečemo, da gre za duhovne vaje na potenco, ki trajajo ves čas. Morda je to tudi najtežje pri vsem skupaj. In sicer ne samo dejstvo, da si postal mama ali oče, ampak sprejeti osebo (sebe), ki si s tem postal/a. Preberite še:Starševstvo in vera se povezujeta veliko bolj, kot si mislite 4Dovoliti si napake Povsem v redu je, če kot starši kdaj nismo v redu. Nihče ni popoln in nihče nam ne podeli certifikata popolnosti s trenutkom, ko postanemo starši. Povsem normalno je, da se kdaj počutimo nezadostni, izžeti, utrujeni, naveličani, da imamo kdaj vsega zadosti. Brez skrbi, včasih se tako počutijo tudi drugi starši. Ali to pomeni, da otrok nimamo radi ali da nismo hvaležni zanje? Seveda ne. Nismo pa vedno v 100-odstotni formi in s tem ni nič narobe. Preberite še:Moja tri skrivna orožja za dneve, ko je starševstvo še posebej naporno 5Spremembe Otroci se spreminjajo in z njimi tudi starši. Vsak na trenutke občuti nostalgijo, ko gleda fotografije otrok, ko so bili še dojenčki, se spominja njihovega vonja in crkljanja … Pa prvi sprehod, prvič na kolo, prvo plavanje v morju … Otroci se z leti spreminjajo in njihova osebnost se vedno bolj oblikuje. S tem pride tudi do tega, da so vedno manj podobni nam, staršem, in vedno bolj sami sebi. V puberteti se starši zavemo, da je naš najstnik nekdo, ki ga še ne poznamo. Tudi starši se spreminjamo z otroki in če imamo srečo, se vedno bolj “klešemo” v tisto bistvo, kar naj bi tudi postali. Preberite še:Nemalokrat oviro za iskanje pomoči predstavljajo naši strahovi pred predsodki in zavrnitvijo okolice Preberite še:V šoli je ustrahovala druge, danes pa oznanja Boga prek umetnosti Preberite še:Kaj storiti, če tudi v vaši družini prepirom med otroki ni videti konca Tags: starševstvo Podprite Aleteio! Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške. Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro. Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Pripravljene spodnje vsebine lahko uporabite kot uvod v različne predstavitve o trajnostni mobilnosti, grafični dodatek k sporočilom ali poziv k trajnostnim korakom na različnih digitalnih kanalih. Delite video vsebine Kopirajte spodnjo povezavo do posameznega videa in jo (oziroma jih, če vas je pritegnilo več videov) prilepite v e-sporočilo, objavo na družbenih omrežjih ali drugo spletno vsebino, ki jo želite obogatiti. VODNIK PO TRAJNOSTNI MOBILNOSTI - Hoja Tematska oddaja HOJA raziskuje različne vidike tega najbolj univerzalnega in vsem dostopnega potovalnega načina. Je ena iz sklopa oddaj o dobrih praksah na področju trajnostne mobilnosti, ki jih med potovanjem po Sloveniji ... raziskuje Jože Robežnik. Jože na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostnim rešitvam, s katerimi bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in minimalni porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je namreč velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje in kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prometa ter optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti vsebuje štiri tematske oddaje in je nastal v sodelovanju Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavoda Vozim, Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in produkcije Invida. Preberi več Kopiraj povezavo Kopiraj povezavo VODNIK PO TRAJNOSTNI MOBILNOSTI - GENERATORJI PROMETA Tematska oddaja GENERATORJI PROMETA raziskuje cilje vsakodnevnih poti – podjetja, šole, trgovske centre in načine opravljanja poti do njih. Je ena iz sklopa oddaj o dobrih praksah na področju trajnostne mobilnosti, ... ki jih med potovanjem po Sloveniji raziskuje Jože Robežnik. Jože na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostnim rešitvam, s katerimi bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in minimalni porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je namreč velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje in kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prometa ter optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti vsebuje štiri tematske oddaje in je nastal v sodelovanju Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavoda Vozim, Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in produkcije Invida. Preberi več Kopiraj povezavo Kopiraj povezavo VODNIK PO TRAJNOSTNI MOBILNOSTI - JAVNI PROMET Tematska oddaja JAVNI POTNIŠKI PROMET raziskuje možnosti uporabe in povezovanja različnih oblik javnega prevoza. Je ena iz sklopa oddaj o dobrih praksah na področju trajnostne mobilnosti, ki jih med potovanjem po ... Sloveniji raziskuje Jože Robežnik. Jože na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostnim rešitvam, s katerimi bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in minimalni porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je namreč velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje in kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prometa ter optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti vsebuje štiri tematske oddaje in je nastal v sodelovanju Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavoda Vozim, Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in produkcije Invida. Preberi več Kopiraj povezavo Kopiraj povezavo VODNIK PO TRAJNOSTNI MOBILNOSTI – KOLESARJENJE Tematska oddaja KOLESARJENJE raziskuje pomen kolesarjenja v mestih in izven njih. Je ena iz sklopa oddaj o dobrih praksah na področju trajnostne mobilnosti, ki jih med potovanjem po Sloveniji raziskuje Jože ... Robežnik. Jože na svoji poti srečuje strokovnjake in vsakodnevne uporabnike, ki mu predstavijo, kako se v praksi spopadajo z mobilnostjo. Promet velja za enega glavnih virov onesnaževanja zraka in negativnih podnebnih sprememb, zato se vedno več pozornosti posveča trajnostnim rešitvam, s katerimi bi mobilnost omogočali ob nižjih stroških, manjših stranskih učinkih in minimalni porabi naravnih virov. Sprememba naših potovalnih navad je namreč velikega pomena in temelji na izrabi potenciala hoje in kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prometa ter optimizaciji oziroma umiritvi cestnega motornega prometa. Vodnik po trajnostni mobilnosti vsebuje štiri tematske oddaje in je nastal v sodelovanju Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije, Zavoda Vozim, Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in produkcije Invida. Preberi več Kopiraj povezavo Kopiraj povezavo ZA MANJ KOT 2 Kampanja »Za manj kot 2 je avto doma«, s serijo treh zabavnih posnetkov nagovarja Slovenke in Slovence, naj razdalje krajše od 2 km opravijo aktivno – peš ali s kolesom. V prvem videoposnetku ... Gašper Bergant svetuje, zakaj je bolje potovati po dveh, kot po štirih. Sledi razlaga Jerneja Kogovška, ki nas preko številk prepriča, zakaj je menjava iz štiri na dve kolesi smiselna. V tretjem pa Jana Morelj svetuje, katera bojna oprema je nujna za potovanje “po dveh” v vseh vremenskih razmerah. Preberi več Kopiraj povezavo Kopiraj povezavo Kopiraj povezavo Kopiraj povezavo Povezava kopirana v odložišče Delite objave za družbena omrežja Pripravljene objave za družbena omrežja lahko z enim klikom delite na različnih družbenih omrežjih (Facebook, LinkedIn, Twitter) ali jih naložite na svojo napravo/računalnik ter delite kasneje (Facebook, LinkedIn, Twitter, Instagram). Prikaži več Prikazanih 6 od 11 Delite story vsebine za družbena omrežja Pripravljene story formate za družbena omrežja lahko z enim klikom delite na različnih družbenih omrežjih (Facebook, LinkedIn, Twitter) ali jih naložite na svojo napravo/računalnik ter delite kasneje (Facebook, LinkedIn, Twitter, Instagram). Prikaži več Prikazanih 6 od 11 Plakati in druga komunikacijska gradiva Pripravljena gradiva so primerna za tisk in uporabo na različnih kanalih. Komplet za planet - plakat 717.77 MB Prenesi (pdf) 10 razlogov za promocijo kolesarjenja 1.11 MB Prenesi (pdf) Prenesi (pdf) Grafična podoba ETM Uporabite grafično podobo ETM, kjer so natančno definirani posamezni elementi z namenom enotne uporabe vizualne podobe za različne kanale in formate. Uporabi podobo SPTM podpirajo Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za izražena mnenja in informacije na spletni strani odgovarja samo avtor (ali avtorji) in se zato ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.

Jefačnikova domačija je od leta 2008 kulturni spomenik lokalnega pomena. Nahaja se ob Jemčevi cesti, v zgornjem, starem delu Trzina, kjer je deloma še ohranjena vaška podoba kraja z značilno obcestno poselitvijo in še nekaj domačijami s konca 19. in prve polovice 20. stoletja. Stoji na mestu rojstne hiše dr. Ivana Hribarja, ki so jo novi lastniki, Podgorškovi iz Kamnika, konec 19. stoletja na novo pozidali. Občina Trzin je z namenom ohranjanja kulturne dediščine njihovo domačijo odkupila in jo v letih 2011 – 2013 popolnoma obnovila. Danes je gospodarsko poslopje namenjeno društveni in muzejski dejavnosti ter družabnemu življenju Trzincev. Po predhodnem dogovoru je možen voden ogled bogate muzejske zbirke. Tudi za otroke je v muzeju poseben kotiček, kjer bodo preko igre spoznali stare vaške navade in igre. V pritličju so v povezavi s hišno in krajevno zgodovino predstavljene muzejske razstave: mesarstvo , ledeničarstvo z ledenico, rekonstruirana kmečka kuhinja in izba, kjer so kulturna in družabna srečanja. Leta 2018 je v izbi oziroma »hiši« dobil svoj prostor dr. Ivan Hribar s kronologijo njegove družine. V kleti je na ogled stalna razstava Medobčinskega muzeja Kamnik »Sledi trzinske preteklosti« od dosedaj znanih najstarejših poselitev do danes. Med njimi tudi listina s prvo omembo Trzina, datirana na 15. maj 1273. Na ta dan od ustanovitve občine leta 1998 dalje Trzinci praznujemo občinski praznik. Nadalje so prikazani dogodki od turških vpadov do bitk med Avstrijci in Francozi v letu 1813, razmah rokovnjačev ter prihod vlaka v Trzin leta 1891. Omenjeni in prikazani so dogodki med prvo svetovno vojno, ko je bilo v Trzinu tudi vojaško letališče, drugo svetovno vojno in vojno za Slovenijo, ko je bila v Trzinu leta 1991 ena pomembnejših bitk med JLA in TO. O drugi svetovni vojni je, kar zadeva Trzin, več dokumentacije v prvem nadstropju Jefačnikove domačije. Na gospodarskem poslopju Jefačnikove domačije je bila 18. julija 1978 odkrita spominska plošča trem političnim delavcem: Janezu Burji – Mirku, Mihu Vrhovniku – Blažu in Jožetu Podgoršku – Rudiju, ki so jih 9. oktobra 1944 na tem mestu ubili nemški okupatorji s sodelavci. Na dvorišču stavbe – muzeja je na ogled obnovljen »zapravljivček«, s katerimi so se lastniki ob cerkvenih in drugih praznikih s parom konj popeljali na Limbarsko goro, bližnji Kamnik, pa tudi do Brezij in Bleda Kontakt: Jefačnikova domačija je za obiskovalce odprta po dogovoru na telefonsko številko: 031 668 615 (Jožica Valenčak, Turistično društvo Kanja, Trzin). POVEZAVE MUZEJ JEFAČNIKOVA DOMAČIJA – enota Medobčinskega muzeja Kamnik STALNE RAZSTAVE Ivan Hribar. Življenje in delo trzinskega rojaka. Sledi trzinske preteklosti Ledeničarstvo in mesarstvo v Trzinu Spoznaj tudi Občina Trzin Turistične točke V Jefačnikovi domačiji si oglejte razstavo starih hišnih pripomočkov, ogledate si lahko most čez Pšato, ki je bil pomemben kraj pri osamosvojitvi, se kaj novega naučite po učni poti Onger, lahko si ogledate cerkev Sv. Florijana ali obiščite športni park in se sprehodite po trim stezi. Učna pot Učilnica v naravi - učna pot Onger v Trzinu Šport Športno rekreativni park Mlake Kulturna dediščina Župnijska cerkev sv. Florijana Kulturna dediščina Most čez Pšato – bitka v Trzinu 1991 Informacije Informacije o projektu O projektu Projekt OD MESTA DO VASI je v skupni spletni portal povezal šest prijateljskih občin, ki skupaj tvorijo LAS za mesto in vas: Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice. Projekt pod delovnim imenom »Vzpodbujanje in podpora razvoju turizma« je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Več o instrumentu CLLD si lahko preberete na spletni strani Program razvoja podeželja ali na spletni strani Evropske komisije." Pohajkuj, uživaj, raziskuj kulturna dediščina naravna znamenitost muzej učna pot šport razgledna točka Občine Domžale Komenda Medvode Mengeš Trzin Vodice Sofinancira Vse pravice pridržane Od mesta do vasi © 2019 Izdelava in oblikovanje Spletno mesto uporablja piškotke. Z njimi zagotavljamo funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. /piskotki Se strinjam Onemogoči piškotke

Vsak detajl na našem telesu je po svoje pomemben. Čeprav so nekateri deli telesa majhni, lahko izjemno vplivajo na naš celotni videz. Pri tem imamo v mislih na primer obrvi ali pa trepalnice, ki zavzemajo le košček našega celotnega telesa, vendar tako zelo vplivajo na končen izgled. Ravno zato je izjemno pomembno, da poskrbimo tudi za te dele in izgledamo tako, kot je potrebno. Profesionalno oblikovanje obrvi in tudi trepalnic sta zato postali izjemno iskani storitvi, ki pa jih ponuja že vsak kozmetični in tudi frizerski salon. Malo potrpljenja in rezultati so enkratni Profesionalno oblikovanje obrvi je storitev, ki je sicer priljubljena, toda ne poteka čisto brez bolečin. Če ima kozmetičarka spretne roke, potem se v resnici nimamo česa bati. Vseeno je potrebno imeti nekaj potrpljenja. Pravilno oblikovanje obrvi s šablono Nekateri ljudje so namreč sila občutljivi, zato je profesionalno oblikovanje obrvi za njih lahko, kljub spretnim rokam strokovnjaka, mučno. Muka pa se lahko hitro sprevrže v zabavo, sploh če nas k temu vzpodbudi kozmetičarka in smo za to dovzetni tudi mi. Čas nam zato hitreje mine in na koncu nam ni čisto nič žal, da smo poskrbeli za tovrstno oblikovanje. Dandanes pri oblikovanju obrvi ni pravil Če je še nedolgo nazaj za večino zadev veljalo, da morajo biti narejene po nekih normah, je dandanes pogosto drugače. Tudi ko gre za profesionalno oblikovanje obrvi, imamo lahko povsem svobodne roke. V salonu, kjer bodo za nas z veseljem opravili tovrstno storitev, povemo svoje želje in v hipu se nam prilagodijo. Je pa res, da so strokovnjaki pri tem previdni in nam včasih svetujejo nekaj povsem drugega. Imajo namreč izkušnje in že vnaprej vedo, da nam mogoče zamisel, ki smo jo imeli na začetku, na koncu ne bo povsem ustrezala. Ravno zato je pomembno, da prisluhnemo ljudem, ki natanko vedo, kaj nekomu ustreza oziroma pristaja in kaj ne. Save Objavljeno v Lepota in zdravje | Označeno oblikovanje obrvi Naj bo igranje vašega otroka varno z igralno podlogo Objavljeno 20 novembra, 2017 , guru Ko se naši otroci igrajo, se niti ne zavedamo, koliko organizmov, ki so našim očem popolnoma nevidni je okrog njih, ter seveda pod njimi. Ko so mlajši, se večinoma pri igranju plazijo po tleh, zato je potrebno tla, na katerih se vsakodnevno igrajo, primerno očistiti ali pa zaščititi Igralna podloga za otroke je v tem primeru izjemno dobra rešitev. Dostopna je že v vsaki trgovini za otroke, kjer prodajajo tudi otroške igrače ter vso ostalo opremo, ki je namenjena njim. Igralna podloga naj bo topla in mehka Ker jo bomo potrebovali kar nekaj časa, moramo poskrbeti, da bo podloga za igranje čvrsta, torej narejena iz vrhunskih materialov, ki bodo dovolj časa služili dejavnosti. Igralna podloga iz pene je pogosto opremljena tudi z lokom na katere so obešene različne igrače. Otroci so nepredvidljiva bitja in če je podlaga nekvalitetna, je hitro poškodovana in kmalu bomo lahko vedno znova in spet kupovali tovrstne podloge. Tako pa je že dobro, da na začetku kupimo najboljšo in tako privarčujemo pri času in seveda tudi pri denarju. Poleg tega naj izbrani materiali vsebujejo tudi sestavine, ki omogočajo, da bo igralna podloga iz pene varna. Otroci se bodo na njej igrali s še večjim veseljem, prav tako bo poskrbljeno tudi za njihovo zdravje. Naj bo dovolj velika in naj ne drsi Tudi velikost igralne blazine je vsekakor pomemben dejavnik. Naj bo tovrstna podloga čim večja. Pomembna je tudi, da ne drsi. Tako bo poskrbljeno tudi za otrokovo varnost, ki je vedno na prvem mestu, kajneda? Zanjo je značilno, da je barvita Ker imajo otroci večinoma radi živahne barve, naj bo taka tudi igralna blazina iz pene. Na njej naj bo torej čim več različnih barv, kar ji bo dalo še večjo privlačnost. Dobro pa je, da je na njej narisan tudi kak junak iz priljubljene risanke. Tako jo bodo otroci sami nastavljali za igranje in naše skrbi, da se bodo igrali na goli površini, bodo postale povsem odveč.

Za podzidek fasade, torej za tisti del zaščite objekta, ki se nahaja nad nivojem zasutja izolacije in ga po domače imenujemo tudi »cokl«, uporabite kakovostne namenske plošče, ki so izdelane prav za tovrstne potrebe. Izdelki STIROCOKL EPS plošče za izolacijo podzidka fasade – “cokla” Vodoodbojne fasadne plošče STIROCOKL ekspandirane v kalupu se uporabljajo za izolacijo “cokla” – podzidka fasade nad nivojem zasutja v fasadnih sistemih ETICS v skladu z ETAG 004, za izolacijo špalet, robov AB plošč, preklad, balkonov in zapiranju napuščev. Raster na obeh straneh omogoča boljši oprijem lepila. Plošče … Continued Več o izdelku NEOCOKL EPS plošče za izolacijo podzidka fasade – “cokla” Vodoodbojne fasadne plošče NEOCOKL z boljšo izolativnostjo, ekspandirane v kalupu, se uporabljajo za izolacijo “cokla” – podzidka fasade nad nivojem zasutja v fasadnih sistemih ETICS v skladu z ETAG 004 ter špalet, robov AB plošč, preklad, balkonov in zapiranju napuščev. Plošče vgrajujemo s fasadnimi lepili ali dodatnim … Continued

Med vsemi deli človeškega telesa so pogoste črne genitalije. To lahko izkusijo tako ženske kot moški. To je zato, ker so spolni organi nagnjeni k temnejši barvi kot drugi deli kože. Spremembe barve kože genitalij se pojavijo v fazi pubertete. To pomeni, da se to ne zgodi nenadoma, ampak počasi. Ni treba skrbeti, ker so temne obarvane spolovila normalne. Dejstva o črnih genitalijah Zagotovo je, da se te črne genitalije pojavijo zaradi hiperpigmentacije. Zato je naravno, da so sramne ustnice, mošnja in anus temnejše barve kot koža na drugih delih telesa. Vsak ima lahko drugačno barvo. Ni določenih pravil o tem, kakšna je normalna barva kože, saj je pigmentacija pri vseh drugačna. Seveda ima barva prvotne kože pomembno vlogo pri določanju tega temnega spolovila. Pri tistih s svetlo barvo kože lahko hiperpigmentacija povzroči, da je koža videti bleda. Medtem so pri tistih, ki imajo temno kožo, spolni organi temni in so ponavadi zagoreli. Dejavniki, ki povzročajo črne genitalije Če sledimo dlje, je nekaj dejavnikov, ki povzročajo temne genitalije: Hormon Človeška koža ima več vrst celic, imenovanih melanociti. To so celice, ki igrajo vlogo pri proizvodnji melanina. V intimnih organih so melanociti bolj občutljivi na hormone. Kot odziv na hormonske spremembe genitalije občasno potemnijo. To se lahko zgodi med puberteto, nosečnostjo ali staranjem na splošno. Imenujte ga estrogen. Ko se poveča, je lahko proces pigmentacije v sramnih ustnicah tudi intenzivnejši. Ta estrogen se ponavadi dvigne, ko je oseba sredi pubertete ali noseča. Ko genitalije potemnijo, jih ni več mogoče vrniti v svetlejšo barvo. Ostale bodo enake barve ali celo temnejše. Trenje Nenehno trenje lahko povzroči hiperaktivne melanocite. To pomeni, da bodo te celice proizvajale več melanina, ki povzroča pigmentacijo. Primer je seks, tako vaginalna penetracija kot analni seks. Poleg tega lahko trenje v kožnih gubah na notranji strani stegen in poškodbe med porodom sprožijo tudi temne genitalije. Koža doživi proces keratinizacije, tako da najbolj zunanje celice kože dozorijo in počrnejo genitalije. Vnetje Vnetja v predelu intimnih organov lahko sprožijo tudi temnenje barve kože. Ko se vnetje umiri, se lahko pojavi hiperpigmentacija. Na primer, ko se v predelu med stegni pojavi mozolj, lahko pride do vnetja zaradi trenja ali intertrigo. glivična okužba, vraščene dlake, in folikulitis lahko sproži tudi po-vnetno hiperpigmentacijo. staranje Pogosto se s staranjem osebe pojavijo tudi temno obarvani spolni organi. To je smiselno, saj koža potrebuje več časa, da doživi intenzivno trenje in hormonske spremembe. Kako to preprečiti? Pravzaprav hiperpigmentacija ne povzroča le črnih genitalij. To se lahko zgodi na katerem koli delu telesa, na primer na videzu črna linija ali črne črte na trebuhu nosečnic za zatemnitev predela vratu. Če se pojavi zaradi staranja in hormonov, ni mogoče storiti ničesar, da bi ga preprečili. Samo to, lahko preprečite nenehno trenje. Torej, poskusite na naslednje načine: Izogibajte se pretesnemu spodnjemu perilu Poskrbite, da bo koža ostala vlažna Izogibajte se neprevidnemu britju sramnih dlak, tako na nožnici kot na penisu Nosite oblačila, ki ne vpijajo znoja Dobra novica, čeprav vam morda ni všeč stanje črnih genitalij, to ni nevarno. Če pa je sprožilec vnetje, se prepričajte, da območje okoli njega ni okuženo. Naj bo čista in vlažna. [[Povezan članek]] Opombe iz SehatQ Glede na to, da so temne genitalije naravna stvar, ni treba skrbeti za to. Ko pa pride do nenadne spremembe barve kože, se morate nemudoma posvetovati z zdravnikom. Ker v idealnem primeru hiperpigmentacija poteka postopoma. Ko se pojavi nenadoma, je lahko znak zdravstvenega stanja, kot sta sladkorna bolezen ali sladkorna bolezen sindrom policističnih jajčnikov (PCOS). Pri ljudeh s sladkorno boleznijo koža postane temnejša, kar se lahko pojavi tudi v pazduhah in vratu. Medtem, če so spolni organi temne barve in imajo grobo teksturo, je to lahko simptom spolno prenosljive okužbe. Za nadaljnjo razpravo o tem, kdaj črne genitalije kažejo na bolezen in kdaj se imenuje normalno, vprašajte neposredno zdravnika v aplikaciji za zdravje družine SehatQ. Prenesite zdaj na App Store in Google Play.

Informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki jih izvaja RWA d.o.o. na podlagi prejema podpore iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020. Opis investicije Naložba zajema novogradnjo skladišča za skladiščenje poljščin in semen. Podjetje se je za načrtovano naložbo odločilo zaradi več razlogov: prilagajanje podnebnim spremembam, dvig produktivnosti, povečanje stroškovne učinkovitosti, višje dodane vrednosti kmetijskim proizvodom, uvanjanje novejših tehnologij, zmanjšanje porabe vode pri tehnoloških vidikih, stabilizacije prihodkov. Program razvoja podeželja 2014–2020 je skupni programski dokument Republike Slovenije in Evropske komisije, ki pomeni programsko podlago za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Povezave: spletna stran Evropske komisije (http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm)

Platišče mora imeti enak premer in notranjo širino kot pnevmatika, za vsako pnevmatiko obstaja optimalna velikost platišča po svetovnih standardih, kot sta ETRTO in TRA.Pri svojem dobavitelju lahko preverite tudi tabelo za montažo pnevmatik in platišč. kaj je 1-pc platišče? 1-PC platišče, imenovano tudi enodelno platišče, je izdelano iz enega kosa kovine za osnovo platišča in je bilo oblikovano v različne vrste profilov, 1-PC platišče je običajno velikosti pod 25", kot platišče za tovornjake 1- PC platišče je majhno, majhno obremenitev in visoka hitrost, pogosto se uporablja v lahkih vozilih, kot so kmetijski traktorji, prikolice, teleskopski viličarji, bagri na kolesih in druge vrste cestnih strojev.Obremenitev 1-PC platišča je majhna. kaj je 3-delno platišče? 3-PC platišče, imenovano tudi tamkajšnje platišče, je sestavljeno iz treh kosov, ki so osnova platišča, zaklepni obroč in prirobnica.3-PC platišča so običajno velikosti 12.00-25/1.5, 14.00-25/1.5 in 17.00-25/1.7.3-PC je srednje teže, srednje obremenitve in visoke hitrosti, se pogosto uporablja v gradbeni opremi, kot so grederji, mali in srednji kolesni nakladalci ter viličarji.Naloži lahko veliko več kot 1-PC platišče, vendar obstajajo omejitve hitrosti. kaj je 4-delno platišče? 5-PC platišče, imenovano tudi petdelno platišče, je sestavljeno iz petih kosov, ki so podnožje platišča, zaklepni obroč, sedež perle in dva stranska obroča.5-PC platišča so običajno velikosti 19.50-25/2.5 do 19.50-49/4.0, nekatera platišča od velikosti 51” do 63” so tudi petdelna.5-PC platišče je težko, težko obremenjeno in nizko hitrost, se pogosto uporablja v gradbeni opremi in rudarski opremi, kot so buldožerji, veliki nakladalniki na kolesih, zglobni vlačilci, prekucniki in drugi rudarski stroji. Koliko vrst platišča viličarja? Obstaja veliko vrst platišč za viličarje, ki jih določa struktura, lahko so deljena platišča, 2-PC, 3-PC in 4-PC.Razcepljena platišča so majhna in lahka in jih uporabljajo majhni viličarji, 2-PC platišča so običajno velikih dimenzij, 3-PC in 4-PC platišča uporabljajo srednji in veliki viličarji.3-PC in 4-PC platišča so večinoma majhnih dimenzij in kompleksnega dizajna, vendar lahko prenesejo večje obremenitve in večjo hitrost. Kakšen je dobavni rok? Običajno končamo proizvodnjo v 4 tednih in lahko skrajšamo na 2 tedna, ko je nujen primer.Odvisno od cilja je lahko čas prevoza od 2 tednov do 6 tednov, tako da je skupni čas dobave od 6 tednov do 10 tednov. Kakšna je prednost HYWG? Ne izdelujemo samo kompleta platišč, temveč tudi komponente platišč, dobavljamo tudi globalnim proizvajalcem originalne opreme, kot sta CAT in Volvo, zato so naše prednosti celoten nabor izdelkov, celotna industrijska veriga, dokazana kakovost ter močne raziskave in razvoj. Katere standarde izdelkov upoštevate? Naša OTR platišča uporabljajo globalna standarda ETRTO in TRA. Kakšno sliko znaš narediti? Naše osnovno barvanje je E-premaz, naše vrhnje barvanje je praškasta in mokra barva. Koliko vrst komponent platišč imate? Na voljo imamo zaklepni obroček, stranski obroček, ležišče, voznikov ključ in prirobnico za različne vrste platišč od velikosti 4" do 63". Kontaktiraj nas Telefon: +86 573 8207 7092 Faks: +86 573 8207 7092 E-naslov:hywgwheel@gmail.com Naslov: Hongyaun Wheel Group CO., LTD Povpraševanje po ceniku Za vprašanja o naših izdelkih ali ceniku nam pustite svoj e-poštni naslov in kontaktirali vas bomo v 24 urah. Povpraševanje po ceniku © Copyright - 2010-2021 : Vse pravice pridržane. Vroči izdelki - Zemljevid spletnega mesta 14.00-25/1.5 Liebherr Otr 3-D platišča za greder, Prirobnica, 14.00-25/1.5 Liebherr Otr 3-Pc platišča, 36.00-25/1.5 Liebherr Otr 3-D platišča za zglobni vlačilec, Stranski obroč, Voznikov ključ,

V mesecu oktobru smo se s promocijo Večnamenskega romskega centra pridružili praznovanju občinskega praznika občine Kočevje, kjer smo skupaj s Knjižnico Kočevje organizirali dogodek Pravljična urica za otroke. Ga. Marincelj iz Knjižnice Kočevje je otrokom in njihovim staršem predstavila možnosti vpisa v knjižnico in izposoje različnih knjig ter jih skozi predstavitev najrazličnejših slikanic in zgodb popeljala na čudovito potovanje v svet knjig. Na koncu je sledila še pravljica v slovenskem in romskem jeziku, ki nam jo je pogumno prebrala naša udeleženka. Zahvaljujemo se Knjižnici Kočevje za prijeten sprejem in prijetno ter poučno popoldne ob prepletanju romske in večinske kulture. 🙂 Posted in Aktualno, Večnamenski Romski center – Khameskoro Kher Kočevje (Sončna hiša Kočevje). Post navigation ← Popotniška malha (raziskovalni pohodi) Poročila in načrti kakovosti LU… → Najnovejši prispevki Karierno svetovanje za vpis v SŠ ali Fakulteto Okusi Evrope Romska kultura zame in zate Zemlja gori! Jo lahko s skupnimi dejanji rešimo? K sodelovanju vabimo zunanje strokovne sodelavce – RAZPIS ZA UČITELJE IN DRUGE STROKOVNE SODELAVCE 2022/23

Vas na FF kaj posebej navdušuje ali moti? Imate predloge za spremembe ali izboljšave? Vabimo vas, da vodstvu FF preko spletnega obrazca posredujete vaše predloge, pobude in mnenja. Na vsako prispelo sporočilo bomo odgovorili. Ime Elektronski naslov Predlogi in pripombe Informacije o varstvu osebnih podatkov Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana (info@ff.uni-lj.si, 01/241-10-05) vaše osebne podatke obdeluje z namenom zbiranja predlogov in mnenj, povezanih s fakulteto, ter zaradi odgovarjanja na tovrstne pobude (pravna podlaga je privolitev posameznika po točki (a) člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov). Če nam ne želite posredovati svojih osebnih podatkov, ne boste mogli oddati pobude. Osebni podatki se bodo hranili, dokler ne boste preklicali svoje privolitve, najkasneje pa do zaključka študijskega leta, v katerem ste podali pobudo. Privolitev lahko kadarkoli prekličete z elektronskim sporočilom, poslanim na odjava@ff.uni-lj.si. Preklic ne vpliva na zakonitost obdelave podatkov, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica. Dostop do osebnih podatkov bo imel tudi vzdrževalec spletne strani, podjetje Enki, d.o.o., Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana. S pisno zahtevo, poslano na naslov fakultete, lahko kadarkoli zahtevate dostop, popravek in izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov. V zahtevi navedite, katere osebne podatke bi želeli spremeniti, oziroma kako bi želeli omejiti njihovo uporabo. Na vašo zahtevo bomo odgovorili v skladu z veljavnimi predpisi. Z vprašanji v zvezi z varstvom osebnih podatkov se lahko obrnete na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov na Univerzi v Ljubljani na elektronski naslov dpo@uni-lj.si. Če boste menili, da vaših pravic ne uresničujemo ustrezno, se lahko pritožite Informacijskemu pooblaščencu RS (www.ip-rs.si).

Bratje Smrtnik so začeli svojo pevsko pot v otroškem zboru na Obirskem. Zborček je bil sicer maloštevilen, vendar poznan po tem, da so otroci že v rani mladosti peli troglasno. Otroški zbor na Obirskem je vodil dolgoletni obirski ljudskošolski učitelj, pesnik in pisatelj Valentin Polanšek. Ko je leta 1985 Krščanska kulturna zveza (KKZ) po daljšem premoru spet pripravljala družinsko petje, je takratni tajnik KKZ Nužej Tolmajer mrzlično iskal družine, ki bi na tem družinskem petju nastopile. Večkrat se je po telefonu in tudi osebno oglasil v Kortah pri Smrtniku, da bi prepričal starše fantov, naj vendar zapojejo kot družina ob tej priložnosti. Ata Franc in mama Marija sta se obotavljala, češ za to so potrebne vaje, kdo pa naj bi jih naučil pesmi in seveda je tudi vedno primanjkovalo časa! Vendar, diskusija v družini o morebitnem nastopu na družinskem petju je botrovala temu, da so se Franc Jožef, Zdravko, Marjan in Vladimir le odločili, da poskusijo zapeti na tem družinskem petju v sestavu fantovskega kvarteta. Stopili so do svojega učitelja Valentina Polanška in ga naprosili, naj jih pripravi za ta prvi javni nastop. Dobili so se na treh vajah, nato pa 14. julija 1985 prvič javno nastopili »Pri Cingelcu« na Trati, blizu Borovelj. Razvoj do kvinteta Posnetki, dvd-ji in zgoščenke Pesmi in pesnitve Pevski mentorji Nastopi v živo, na radiu in televiziji Narodnopolitično poslanstvo Kvinteta Povzetek iz predznanstvenega dela Ane Smrtnik, “Pevska tradicija družine Smrtnik”, Slovenska gimnazija letnik 2018/2019; Prevod v nemščino, Sonja Kert-Wakounig.

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, Andraža Žvana kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitev strokovnega gradbenega nadzora ter vzpostavitev skupnega podatkovnega okolja (SPO)« v sklopu 1, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja LOKAINŽENIRING, podjetje za svetovalni inženiring d.o.o., Kapucinski trg 7, Škofja Loka, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 9. 2021 odločila: 1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen. 2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne. Obrazložitev: Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o naročilu 6. 4. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002087/2021-B01, in 7. 4. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 067-173490), ki ga oddaja po odprtem postopku, z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 351-0069/2021 z dne 14. 7. 2021 (v nadaljevanju: Odločitev), ki je bila istega dne objavljena na portalu javnih naročil pod št. objave JN002087/2021-ODL01, sodelujoče ponudnike med drugim obvestil, da je za sklop 1 izbral ponudbo ponudnika PROPLUS inženiring, projektiranje, družba za inženiring, projektiranje, gradbeništvo, trgovino, gostinstvo in druge storitve, d.o.o., Strma ulica 8, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), pri vlagatelju pa ugotovil obstoj razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in njegovo ponudbo kot nedopustno zavrnil. Vlagatelj je dne 22. 7. 2021 prek portala eRevizija vložil zahtevek za revizijo zoper Odločitev z dne 14. 7. 2021 v sklopu 1. Vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, naj Odločitev v predmetnem sklopu v celoti razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Vlagatelj sprva navaja, da Odločitev ni bila v zadostni meri obrazložena, saj je naročnik navedel zgolj, da iz aplikacije e-Dosje izhaja, da pri vlagatelju obstaja izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, ni pa pojasnil, na katerega izmed dveh (1. neizpolnjevanje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eur ali več in 2. če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave) elementov tega razloga se izključitev nanaša. Vlagatelj v nadaljevanju zanika, da bi pri njem obstajal drugi element izključitvenega razloga, saj da je imel na dan oddaje ponudb plačane vse davke in prispevke, pravočasno pa je predložil tudi obrazce REK-1. Nadalje vlagatelj navaja, da ga je naročnik v okviru »popravnega mehanizma« pozval, naj izpolni vse obveznosti 19. 5. 2021 do 12. ure ter da bo manjkajoče podatke naknadno preveril še v evidenci e-Dosje. Vlagatelj je navedel, da iz potrdila Finančne uprave RS (FURS) št. DT 42900-78877/2021-2 z dne 21. 7. 2021, ki ga je predložil v dokaz, izhaja, da je imel na dan 26. 4. 2021 »plačane vse evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila do dne 26. 4. 2021 in da je imel na dan 26. 4. 2021 predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače (REK-1 obračuni) za obdobje zadnjih 60 mesecev, razen REK-1 obračuna za mesec marec. Dodatno pojasnjujemo, da je zavezanec dne 15. 4. 2021 pravočasno predložil obračun davčnega odtegljaja za izplačilo in nadomestila plače, vendar z napačno navedbo obdobja za mesec april 2021. Zaradi tega je v evidenci na dan 26. 4. 2021 zaveden neoddan REK-1 obračun za mesec marec 2021. Zavezanec je napako popravil in dne 21. 5. 2021 oddal REK-1 obračun s pravilno navedbo obdobja.« Vlagatelj v nadaljevanju pojasnjuje, da gre v omenjenem primeru za napačen zapis meseca oziroma očitno napako, ki jo je vlagatelj tudi naknadno dne 21. 5. 2021 odpravil, in tako ne more predstavljati izločitvenega razloga po drugem odstavku 75. člena ZJN-3, saj je dejstvo, da so bili REK-1 obrazci pravočasno predloženi, izkazano, naročnikova Odločitev pa je posledično nezakonita. Naročnik je v skladu z prvim odstavkom 27. člena ZJN-3 z dopisom št. 351-0069/2021 z dne 26. 7. 2021, izbranega ponudnika obvestil, da je bil vložen zahtevek za revizijo zoper izdano Odločitev. Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 27. 7. 2021, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Predlaga njegovo zavrnitev. V nadaljevanju izbrani ponudnik izpostavlja, da vlagatelj neizpolnjevanja obveznosti ne more opravičiti z lapsusom, saj je bil s strani naročnika pozvan na odpravo pomanjkljivosti, česar pa v navedenem roku ni storil. Glede zatrjevanja vlagatelja o nezadostni obrazložitvi Odločitve pa meni, da vlagatelj za tovrstne navedbe nima utemeljenega razloga, saj je bil o tem, da so pri njemu izkazane neizpolnjene obveznosti, obveščen že z naročnikovim pozivom na njihovo odpravo. Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 351-0069/2021 z dne 29. 7. 2021 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik v obrazložitvi navaja, da se informacija o obstoju izključitvenega razloga po drugem odstavku 75. člena ZJN-3 preveri na portalu e-Dosje, pri čemer se ta izpiše zgolj v obliki odgovora DA ali NE in zajame oba elementa izključitvenega razloga, iz katere ni razvidno, kateri element ni oz. je bil izpolnjen. Naročnik je glede navedeno vlagateljev očitek, da Odločitev ni v zadostni meri obrazložena, zavrnil z utemeljitvijo, da naročnik s konkretnejšimi podatki, kot je pričakoval sam vlagatelj, niti ne more razpolagati, kot tudi, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki se nanašajo nanj in bi jih vsaj moral poznati in da torej neupravičeno zatrjuje, da mu razlogi za odločitev niso bili znani. V nadaljevanju je naročnik natančneje pojasnil, da je s pozivom št. 351-0069/2021 z dne 12. 5. 2021 vlagatelja opozoril, da na dan oddaje ponudbe dne 26. 4. 2021 ni imel izpolnjenih vseh obveznosti, kot to določa drugi odstavek 75. člena ZJN-3, ter ga pozval na podlagi drugega odstavka 38. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/2020; v nadaljevanju: ZIUOOPE), ki omogoča uvedbo popravnega mehanizma, naj do 19. 5. 2021 do 12. ure izpolni manjkajoče obveznosti. Nadalje je naročnik še dodatno pojasnil, da je bila vsebina poziva splošna, in sicer na izpolnitev obeh manjkajočih obveznosti, ker naročnik ni razpolagal z informacijo, katerega od dveh elementov razloga za izključitev po drugem odstavku 75. člena ZJN-3 vlagatelj ni izpolnil. Naročnik je vlagatelja na koncu še dodatno opozoril, da bo naročnik obstoj razlogov za izključitev po poteku roka na dan 19. 5. 2021 ponovno preveril v aplikaciji eDosje. Naročnik v nadaljevanju navaja, da vlagatelj ni izpostavil, da bi bil rok, ki ga je naročnik določil vlagatelju za izpolnitev manjkajočih obveznosti, neprimeren oziroma prekratek. V nadaljevanju naročnik navaja, da iz pridobljenega potrdila FURS št. DT 429000-57885/2021-1 z dne 13. 5. 2021 izhaja, da je imel vlagatelj na dan 13. 5. 2021 pri FURS plačane vse do dne 26. 4. 2021 evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Ker iz predloženega potrdila ni izhajalo izpolnjevanje vseh pogojev, ki jih določa ZJN-3 za neobstoj razloga za izključitev, je naročnik, kot je že predhodno napovedal, ponovno preveril obstoj razlogov za izključitev na dan 19. 5. 2021, ko je potekel rok za izpolnitev obveznosti na podlagi »popravnega mehanizma«, pri čemer je ugotovil, da je še vedno obstajal razlog za izključitev na podlagi drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik je glede na navedeno zaključil, da je vlagatelj očitno zanemaril svojo dolžno skrbnost, saj je vlagateljeva dolžnost, da posluje in ravna v skladu z veljavnimi predpisi. Zatem je naročnik ponovno preveril vlagateljevo stanje pri FURS in v odgovor prejel dokument »Podatki o kandidatih oziroma ponudnikih, za katere se preverja izpolnjevanje zapadlih, neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti za potrebe enotnega informacijskega sistema na področju javnega naročanja« št. DT 02112-42699-2021 z dne 9. 7. 2021, iz katerega izhaja, da je imel vlagatelj na dan 26. 4. 2021, ko je oddal ponudbo tako davčni dolg kot neoddane obrazce REK-1, na dan 19. 5. 2021, ko je potekel rok za izpolnitev »popravnega mehanizma«, pa neoddane obrazce REK-1. Glede na navedeno, kot navaja naročnik, je davčni organ ugotovil in potrdil, da je na oba presečna datuma obstajal razlog za izključitev vlagatelja iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik pojasnjuje, da je davčni organ sicer navedel, da je vlagatelj dne 15. 4. 2021 predložil obrazec REK-1, na katerem je napačno navedel obdobje ter da je napako odpravil dne 21. 5. 2021 s storno dokumentom in pravilno oddajo obrazca REK-1 za obdobje 3/2021. Naročnik v nadaljevanju glede samega vprašanja izpolnjevanja obveznosti na podlagi davčnih predpisov pojasnjuje, da je to v celoti v pristojnosti FURS, z vidika postopka oddaje javnega naročila pa navedeno vprašanje predstavlja predhodno vprašanje, ki se ugotavlja na podlagi vpogleda v e-Dosje ali z vpogledom v uradno evidenco, ki jo skladno z Zakonom o finančni upravi vodi FURS. Nadalje naročnik pojasnjuje, da je zato FURS zaprosil za posredovanje podatkov, saj sam nima pristojnosti o obstoju izključitvenega razloga po drugem odstavku 75. člena ZJN-3 odločiti drugače, kot je o njem že odločil pristojni organ, ker za to v ZJN-3 nima podlage. Naročnik nadalje zaključi, da je glede na že predstavljena dejstva navedbe vlagatelja v zvezi z morebitnim obstojem očitne napake pri navedbi obdobja, za katero je bil oddan obrazec REK-1, niti ni opredeljeval, saj so ga pri svoji odločitvi prepričala dejstva, navedena v posredovanem dokumentu FURS oziroma je ta dejstva štel za že dokazana. Vlagatelj, kot navaja naročnik, je tisti, ki je odgovoren za lastno poslovanje in izpolnjevanje svojih obveznosti do davčnih organov. Naročnik v potrditev, da je vlagatelj zanemaril svojo skrbnost, navede potrdilo FURS št. DT 42900-7877/2021-2 z dne 21. 7. 2021, ki ga je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, in iz katerega izhaja, da vlagatelj na dan 26. 4. 2021 ni imel predloženega obračuna REK-1 za mesec marec. Kljub dodatnemu pojasnilu FURS, kot navaja naročnik, ostaja nespremenjena ugotovitev, da po evidencah FURS obračun REK-1 za mesec marec 2021 ni bil predložen niti na dan 26. 4. 2021 niti na dan 19. 5. 2021, temveč je bil predložen šele 21. 5. 2021, ko je vlagatelj oddal nov obračun (s katerim ni popravil starega). V nadaljevanju naročnik vsebinsko pojasni »pravilen« način oz. pravilno izvedeno obveznost plačnika davka oz. predložitve davčnega obračuna, ki je skladna z davčno zakonodajo. Naročnik je z dopisom z dne 2. 8. 2021 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka. Vlagatelj se je z vlogo z naslovom »prva pripravljalna vloga«, ki je bila vložena prek portala eRevizija dne 3. 8. 2021, opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo, ter zavrača naročnikove navedbe v zvezi z vsebino poziva, ki naj ne bi bila takšna, da bi vlagatelj lahko vedel, da mora predložiti manjkajoče REK-1 obrazce, oziroma, da bi naročnik moral jasno in nedvoumno povedati, zakaj vlagateljeva ponudba ni dopustna in kaj naj stori zato, da bi to nepravilnost lahko odpravil. V nadaljevanju vlagatelj vztraja in še dodatno pojasnjuje, da je naročnik napačno ugotovil dejansko stanje, saj skladno z zakonodajo redno plačuje vse davčne obveznosti, kakor tudi prispevke in oddaja obrazce REK-1, kot tudi v konkretnem primeru, da je bil sporni obrazec REK-1 predložen, prišlo je zgolj do pomote (lapsusa) pri navedbi ustreznega meseca, kar pa je očitna napaka, ki jo je dopustno odpraviti. Naročnik je z vlogo »odgovor na navedbe vlagatelja«, vloženo prek portala eRevizija dne 6. 8. 2021, odgovoril na navedbe vlagatelja. V zvezi z domnevno nejasnim pozivom vlagatelju na odpravo nepravilnosti še dodatno pojasnjuje, da je ustrezno pojasnil, zakaj s podatkom o tem, kateri od dveh elementov izključitvenega razloga manjka, ni bil seznanjen in da bi se z opozorilom o obstoju razloga za izključitev po drugem odstavku 75. člena ZJN-3 vlagatelj moral zavedati, da zgolj s plačilom denarnih obveznosti ne zadosti zakonskemu pogoju. Naročnik v odgovor na vlagateljevo navedbo, da mora biti poziv takšen, da je povprečno usposobljenemu subjektu jasno, kaj mora storiti, da bo obveznost izpolnjena, navaja, da se povprečno usposobljen subjekt na trgu zaveda svojih davčnih obveznosti, pozna svoje poslovanje in ne pričakuje, da ga bodo učili tisti, ki v njegovo poslovanje (kot na primer naročnik) nimajo vpogleda. Naročnik v nadaljevanju še dodatno pojasni, da iz predloženih dokazov vlagatelja izhaja, da vlagatelj svojih obveznosti ni izpolnil, oziroma jih ni izpolnil pravočasno. V zvezi z vlagateljevim očitkom, da preveritev podatkov iz e-Dosjeja ne predstavlja zadostnega dokaza za obstoj razlogov za izključitev, naročnik pojasnjuje, da se ni zanesel zgolj na informacijo iz e-Dosjeja, temveč je za popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotovljeno preveril tudi pri FURS, ki je potrdil, da vlagatelj 19. 5. 2021 do 12h ni izpolnil svojih obveznosti iz naslova predlaganja davčnih obračunov. Naročnik nadalje v zvezi z vlagateljevim zatrjevanjem, da gre pri napačni navedbi meseca obračuna za očitno napako, pojasnjuje, da bi bilo v primeru, da bi šlo v resnici za očitno napako, predloženi davčni obračun mogoče obravnavati, ne da bi ga bilo treba stornirati, nadalje pa je vlagateljeve navedbe, da naj bi bilo očitno pomoto v vseh sistemih dopustno odpraviti, štel za pavšalne in nedokazane. Vlagatelj v vlogi »druga pripravljalna vloga«, ki je bila vložena prek portala eRevizija dne 11. 8. 2021, vztraja pri posameznih navedbah iz zahtevka za revizijo in v »prvi pripravljalni vlogi« ter se opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb v vlogi, vloženi prek portala eRevizija dne 6. 8. 2021. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja dva očitka, in sicer, da Odločitev naročnika ni v zadostni meri obrazložena, saj da je naročnik v obrazložitvi navedel zgolj, da pri vlagatelju na dan oddaje ponudbe 26. 4. 2021 obstoji razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, pri čemer pa ni navedel katerega od dveh elementov razloga vlagatelj ni izpolnil, kar pomeni, da ni pripravil obrazložitve skladno z zahtevami ZJN-3. Vlagatelj z drugim očitkom z navajanjem razlogov, da je imel dne 26. 4. 2021 »plačane vse davke in prispevke, pravočasno je predložil tudi REK-1 obrazce kot to zahteva zakon in razpisna dokumentacija, pri čemer je pri navedbi meseca, za katerega so bili predloženi, prišlo do očitne pomote, saj je bil naveden napačen mesec-april in ne marec na katerega so se v resnici nanašali« po vsebini uveljavlja, da ni podan razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 za njegovo izključitev, kar je naročnik zavrnil z navedbo, da mu je s pozivom z dne 12. 5. 2021 omogočil t.i »popravni mehanizem« za izpolnitev manjkajočih obveznosti, pri čemer mu je določil rok 19. 5. 2021 do 12h, ki pa jih je vlagatelj izpolnil po poteku roka, dne 21. 5. 2021. Kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 351-0069/2021 z dne 29. 7. 2021, je naročnik odločitev, da vlagatelja izključi, s tem pa zavrne njegovo ponudbo kot nedopustno, čeprav je bila za sklop 1 cenovno ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, utemeljil na način: - »Naročnik je pri preverjanju izpolnjevanja zakonskih obveznosti ponudnika v aplikaciji e-Dosje (negativne reference, prekršek vezan na plačilo za delo in neplačane zapadle obveznosti) ugotovil, da pri njem obstaja razlog za izključitev iz 2. odstavka 75. člena ZJN-3. Pri ponudbi je šlo za pomanjkljivost, ki je take narave , da jo je skladno z 2. odstavkom 38. člena ZIUOOPE s t.i. »popravnim mehanizmom« dovoljeno odpraviti. Ponudnik je na poziv naročnika predložil dokazila o izpolnjevanju zakonsko določenih obveznosti, ki pa so dokazovala izpolnjevanje le dela pogoja, ne pa celote. Naročnik je iz tega razloga izpolnjevanje obveznosti preveril direktno pri Finančni upravi RS. Iz pridobljenega potrdila FURS-a izhaja, da ponudnik na presečna datuma preverjanja (datum oddaje ponudbe in datum roka ureditve t. i. popravnega mehanizma) ne izpolnjuje vseh obveznosti iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3.« Drugi odstavek 75. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti tudi gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave. Naročnik je razlog za izključitev, ki temelji na drugem odstavku 75. člena ZJN-3, določil v dokumentu »Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe v postopku oddaje javnega naročila storitev po odprtem postopku« iz aprila 2021, v poglavju 6 »Ugotavljanje sposobnosti«, pod razdelkom 6.1.1 »Razlogi za izključitev«, točka B (str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila): »Če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi, da gospodarski subjekt na dan oddaje ponudbe ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, k ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ Ponudnik izpolnjuje obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe.« Ponudniki so morali neobstoj tega razloga za izključitev dokazati s predložitvijo obrazca ESPD. Gospodarski subjekti so prek povezave iz točke I.3 obvestila o naročilu lahko dostopali do obrazca ESPD, ki ga je naročnik pripravil tako, da je v delu III »Razlogi za izključitev«, oddelek B »Razlogi, povezani s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost« vseboval besedilo: »Člen 57(2) Direktive 2014/24/EU je v nacionalno zakonodajo prenesen z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3, ki določa, da mora gospodarski subjekt izpolnjevati obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika (vrednost neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave ne sme znašati 50 eurov ali več). Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave. Spodaj navedena razloga v celoti zajemata razlog za izključitev, kot je opredeljen v drugem odstavku 75. člena ZJN-3 in ki se uporablja pri oddaji javnega naročila:«, ki sta mu sledili vprašanji: - »Ali je gospodarski subjekt kršil svoje obveznosti v zvezi s plačilom davkov v državi, v kateri ima sedež, in državi članici naročnika, če ta ni ista kot država sedeža« v zvezi z zahtevo, ki se nanaša na »[p]lačevanje davkov«, in - »Ali je gospodarski subjekt kršil svoje obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost v državi, v kateri ima sedež, in državi članici naročnika, če ta ni ista kot država sedeža«. Iz vpogleda v vlagateljevo ponudbo je razvidno, da je vlagatelj predložil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec ESPD, pri čemer je v delu III, oddelek B na vprašanji o kršitvi obveznosti v zvezi s plačilom davkov in prispevkov za socialno varnost odgovoril z »Ne«. Čeprav je obrazec ESPD skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-3 (le) predhodni dokaz, da določen gospodarski subjekt med drugim (skladno s točko a) ni v enem od položajev iz 75. člena ZJN-3, zaradi katerega je ali bi lahko bil izključen iz sodelovanja v postopku javnega naročanja, saj kot zadosten dokaz, da ne obstaja razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, naročnik skladno s točko b tretjega odstavka 76. člena ZJN-3 sprejme potrdilo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi, vlagatelju ni bilo treba v ponudbi predložiti potrdil pristojnih državnih organov, saj je tako iz devetega odstavka 77. člena ZJN-3 kot iz osmega odstavka 79. člena ZJN-3 razvidno, da lahko naročnik sam ugotovi (ne)obstoj razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik je to ugotavljal z vpogledom v aplikacijo e-Dosje, ko je preveril vlagateljevo izjavo iz obrazca ESPD (del III, oddelek B). Pravna podlaga za aplikacijo e-Dosje je določena v devetem do dvanajstem odstavku 77. člena ZJN-3, ki ureja enotni informacijski sistem. Pravna podlaga za aplikacijo e-Dosje je torej vključena v člen, ki ureja dokazila pri javnem naročanju. Skladno s prvo povedjo iz desetega odstavka 77. člena ZJN-3 se v enotnem informacijskem sistemu pridobijo javni podatki iz (med drugim) davčne evidence, ki izkazujejo, ali za ponudnika (med drugim) ne obstajajo s tem povezani razlogi za izključitev po ZJN-3. Aplikacija e-Dosje torej omogoča pridobitev podatkov, ki jih vodi FURS, v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov javnega naročanja in izvajanja pogodb o izvedbi javnega naročila oziroma okvirnih sporazumov (prva poved iz enajstega odstavka 77. člena ZJN-3). Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v skladu drugim 89. členom ZJN-3, pri čemer za posamezen razlog za izključitev iz 75. člena ZJN-3 ali pogoj glede osnovne sposobnosti kandidata ali ponudnika iz zakona, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti, o katerem se vodi uradna evidenca ali za razlog za razvezo pogodbe v skladu s 67.a členom ZJN-3, pridobijo le pritrdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik oziroma izvajalec ali njegov podizvajalec izpolnjuje pogoj (druga poved iz enajstega odstavka 77. člena ZJN-3). Aplikacija e-Dosje torej naročniku olajšuje preveritev ponudb in mu pri posameznem ponudniku pri razlogu za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 ne omogoča seznanitve z več kot le navedbo »DA« ali »NE« v stolpcu »Izpolnjuje pogoj iz zakona«. Državna revizijska komisija v zvezi s prvim vlagateljevim očitkom, da Odločitev ni v zadostni meri obrazložena pojasnjuje, da je razlog za izključitev podan, če je izpolnjen katerikoli od dveh razlogov. Kot izhaja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 in kot je naročnik navedel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 9), je razlog za izključitev to, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z določenimi predpisi, pri čemer sta v nadaljevanju določena še pogoja, ko ima ta razlog za izključitev dejanski vpliv, in sicer, prvič, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe znaša 50 eurov ali več, in, drugič, če gospodarski subjekt na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe (tj. predložitev obrazcev REK-1). Ta dva elementa, ki sestavljata razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, sta navedena tudi v obeh dokumentih »Poizvedba« (izpisih iz aplikacije e-Dosje z vseh treh datumov preveritve). Naročnik lahko glede na drugi odstavek 75. člena ZJN-3 in s tem tudi glede na razlog za izključitev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 9) izključi gospodarski subjekt, če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z določenimi predpisi bodisi že zaradi obstoja dolga v znesku 50 eurov ali več bodisi že zaradi ne predložitve obrazcev REK-1. Državna revizijska komisija v posledici navedenega tako ni mogla slediti vlagateljevim navedbam, da Odločitev ni bila v zadostni meri obrazložena, ker naročnik v njej ni navedel, kateri izmed dveh elementov razloga za izključitev je bil podan pri vlagatelju, saj naročnik z vpogledom v aplikacijo e-Dosje, kot že navedeno niti ne more pridobiti podatkov, na način kot jih je pričakoval vlagatelj. V zvezi z navedbami vlagatelja v nadaljnjih vlogah (prva in druga pripravljalna vloga), da je e Dosje zgolj zbirka podatkov in zato ne predstavlja zadostnega dokaza o (ne)izpolnjevanju izključitvenega razloga, kot je informacija, posredovana s strani FURS, Državna revizijska komisija (kot že navedeno) pojasnjuje, da je e-Dosje določen v skladu s devetim odstavkom 77. člena ZJN-3 kot »enoten informacijski sistem, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za javna naročila, v katerem naročnik lahko preverja podatke po ponudniku namesto v uradni evidenci«. V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagateljev očitek glede neobrazloženosti naročnikove Odločitve neutemeljen, saj je naročnik s preverbami v aplikaciji e-Dosje in ugotovitvijo, da pri vlagatelju obstoji izključitveni razlog po drugem odstavku 75. člena ZJN-3, izpolnil dolžnost, ki mu jo nalaga ZJN-3, zato je bila tudi Odločitev naročnika v zadostni meri obrazložena. Za vodenje uradne evidence glede obstoja izključitvenega razloga pri posameznem gospodarskem subjektu po drugem odstavku 75. člena ZJN-3 (določitev obstoja posameznih elementov izključitvenega razloga) je pristojna FURS, pri čemer pa Državna revizijska komisija poudarja, da ni v domeni naročnika, da bo za izdajo posamezne odločitve o oddaji javnega naročila preverjal podatke pri FURS, za kar tudi nima podlage v ZJN-3, temveč, da je svojo dolžnost preverjanja obstoja izključitvenega razloga izpolnil z vpogledom v podatke v aplikaciji e-Dosje in z navedbo obstoja zadostil standardu obrazloženosti Odločitve, saj je razlog izključitve po drugem odstavku 75. člena ZJN-3 podan, če obstoji katerikoli od dveh elementov razloga. Državna revizijska komisija izpostavlja tudi dejstvo, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki se nanašajo na vlagatelja, in bi jih ta vsaj moral poznati, zato tudi ni mogoče slediti zatrjevanjem vlagatelja, da mu je manjkajoči element izključitvenega razloga ostal neznan. Državna revizijska komisija je vpogledala v posredovano dokumentacijo (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN), pri čemer je ugotovila, da je naročnik podatke za vlagateljev položaj v zvezi z razlogom za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 preveril v aplikaciji e-Dosje večkrat, in sicer najprej 11. 5. 2021, nato pa še 18. 5. 2021, pri čemer je obakrat ugotavljal dejansko stanje na 26. 4. 2021, in nato še 24. 5. 2021, pri čemer je ugotavljal dejansko stanje na dan 19. 5. 2021, ki ga je določil kot rok na podlagi poziva za izvedbo popravnega mehanizma. Iz vseh treh omenjenih dokumentov »Poizvedba« (izpisov iz aplikacije e-Dosje z dne 11. 5. 2021, 18. 5. 2021 in 24. 5. 2021) je razvidno, da je za vlagatelja pri razlogu za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 za dejansko stanje na 26. 4. 2021 in 19. 5. 2021 v stolpcu »Izpolnjuje pogoj iz zakona« navedeno« »NE«, »NE« pa je navedeno tudi v teh dokumentih v razdelku »Gospodarski subjekt izpolnjuje zgoraj navedene pogoje iz zakona (izključitveni razlogi)«. Iz poziva št. 351-0069/2021 z dne 12. 5. 2021, ki je sestavni del posredovane dokumentacije (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN), izhaja, da je naročnik pri preverjanju zakonsko določenih pogojev za sodelovanje (izključitveni razlogi) v aplikaciji e-Dosje pri vlagatelju ugotovil negativen izvid na dan oddaje vlagateljeve ponudbe (tj. 26. 4. 2021), in vlagatelja pozval na odpravo nepravilnosti oz. dopolnitev ponudbe v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 in interventno zakonodajo (drugi odstavek 38. člena ZIUOOPE), ki predvideva t. i »popravni mehanizem« in omogoča ponudniku, da izpolnjevanje drugega odstavka 75. člena ZJN-3 izkaže naknadno. V omenjenem pozivu je naročnik določil rok za izpolnitev obveznosti, ki je predstavljala podlago za obstoj razloga za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 (plačilo davkov ali prispevkov ali predložitev obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja) dne 26. 4. 2021, in sicer do 19. 5. 2021 do 12. ure, pri čemer je hkrati opozoril na morebitne posledice nepredložitve (namreč da v kolikor bi naročnik ob ponovnem preverjanju po preteku roka za izpolnitev ugotovil, da zahtevi po izpolnjevanju vseh zakonskih pogojev ne bo zadoščeno, bo to predstavljalo razlog za izločitev ponudnika in zavrnitev ponudbe kot nedopustne). Vlagatelj je na naročnikov poziv odgovoril dne 13. 5. 2021, pri čemer se je v dokaz, da na dan 26. 4. 2021 ni imel neporavnanih dolgov, skliceval na priloženo potrdilo FURS št. DT 42900-57885/2021-1 z dne 13. 5. 2021, na katerem je bilo navedeno, da je imel vlagatelj »plačane vse do dne 26. 4. 2021 evidentirane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila«. Naročnik je z dopisom z dne 3. 6. 2021 na FURS, naslovil še zaprosilo za pridobitev podatkov, če vlagatelj izpolnjuje razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, na dan 26. 4. in 19. 5. 2021 (kot je naročnik določil dodatni rok za izpolnitev na podlagi »popravnega mehanizma«), saj je sam že predhodno preveril vlagatelja na navedena datuma v aplikaciji e-Dosje, in ugotovil, da vlagatelj tudi na dan 19. 5. 2021 ni izpolnjeval pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, in omenjenemu dopisu priložil tudi izpis iz e-Dosjeja, iz katerega navedeno dejstvo tudi izhaja. FURS je v odgovor naročniku z dopisom št. DT 0211-42699/2021-5 z dne 9. 7. 2021 iz uradne evidence posredoval informacijo, da vlagatelj na zahtevana presečna dneva 26. 4. 2021 in 19. 5. 2021 ni izpolnjeval pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, in sicer je imel na dan 26. 4. 2021 neporavnan dolg in neoddane REK-1 obrazce, dne 19. 5. 2021 pa neoddane obrazce REK-1. V zvezi z drugim vlagateljevim očitkom, da je REK-1 obrazce za sporno obdobje pravočasno predložil, da pa je šlo zgolj za očitno pomoto pri navedbi meseca, za katerega so bili predloženi, in sicer je bil napisan mesec april in ne marec, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikove posredovane dokumentacije (»Poizvedba«) izhaja, da je naročnik v aplikaciji e Dosje še dodatno dvakrat preveril obstoj izključitvenega razloga pri vlagatelju na dan oddaje njegove ponudbe 26. 4. 2021, nato še dne 24. 5. 2021 stanje na dan 19. 5. 2021, ko je naročnik s pozivom z dne 12. 5. 2021 omogočil vlagatelju »popravni mehanizem« v skladu z interventno zakonodajo in mu določil rok za izpolnitev manjkajočih obveznosti 19. 5. 2021 do 12. ure. Iz vpogleda v predložene poizvedbe iz aplikacije e-Dosje na presečna datuma 26. 4. 2021 in 19. 5. 2021 izhaja, da je bilo pri vlagatelju v rubriki »Izključitvenega razloga in pogoja za sodelovanje« pod zap. št. 3 vsakokrat izpisano »NE«, iz česar izhaja, da je bil pri vlagatelju na oba presečna dneva izkazan obstoj izključitvenega razloga na podlagi drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik je z dopisom dne 3. 6. 2021 zaprosil FURS za pridobitev podatkov iz uradne evidence, pri čemer iz posredovanega potrdila z dne 9. 7. 2021 izhaja dejansko stanje za oba elementa izključitvenega razloga in sicer, da je vlagatelj na dan oddaje ponudbe 26. 4. 2021 imel dolg kot tudi neoddane REK-1 obrazce, ter na dan 19. 5. 2021, ko je iztekel rok »popravnega mehanizma«, (zgolj) neoddane REK-1 obrazce. V posledici vpogleda v informacije, predložene iz aplikacije e-Dosje, in uradne evidence FURS, Državna revizijska komisija zaključuje, da je pri vlagatelju na oba presečna dneva obstajal izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija ni mogla slediti zatrjevanjem vlagatelja, da iz potrdila FURS z dne 13. 5. 2021, ki ga je priložil dopisu z dne 12. 5. 2021 v odgovor na poziv naročnika z dne 12. 5. 2021, izhaja, da na omenjeni dan ni imel neporavnanih dolgov, saj iz potrdila nedvomno izhaja, da je imel do 26. 4. 2021 plačane zgolj vse »evidentirane obvezne dajatve obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila«. Državna revizijska komisija na tem mestu pojasnjuje, da se navedeno nanaša zgolj in samo na denarne obveznosti, kar pa ne zadošča za izpolnitev ne obstoja izključitvenega razloga na podlagi drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija argumentacijo glede obstoja očitne napake, kot to navaja vlagatelj (in se pri tem sklicuje na zapis na potrdilu FURS iz dne 9. 7. 2021: »Zavezanec je dne 15. 4. 2021 pravočasno predložil REK-1 na katerem pa je napačno navedel obdobje 4/2021. Napako je odpravil dne 21. 5. 2021 s storno dokumentom in pravilno oddajo REK-1 za obdobje 3/2021.«) glede na dejstvo, da je bil vlagatelj v skladu s »popravnim mehanizmom«, pozvan na izpolnitev manjkajočih obveznosti, zavrača. Nadalje Državna revizijska komisija postavljen rok enega tedna (od 12. 5. 2021 do 19. 5. 2021) za izpolnitev manjkajoče obveznosti ocenjuje za primerno dolgega, vlagatelj pa je bil s tem tudi korektno seznanjen, vendar obveznosti ni uspel izpolniti oz. jo je izpolnil z zamudo dne 21. 5. 2021, ko je storniral in pravilno oddal manjkajoči REK-1 obrazec za obdobje marec. V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je pri vlagateljevem ravnanju šlo za očitno napako; tudi če že bi bilo mogoče šteti napačno navedbo meseca na predloženih REK-1 obrazcih za očitno napako, pa je vlagatelj ni uspel odpraviti v danem dodatnem roku, zato je predmetni očitek neutemeljen. Državna revizijska komisija je zavrnila s tem povezan dokazni predlog (in sicer vpogled v potrdilo iz uradne evidence FURS z dne 2. 8. 2021, ki ga je vlagatelj priložil »prvi pripravljalni vlogi«), saj ga je v skladu s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN štela za prepoznega in se do njegove vsebine niti ni opredeljevala. V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik kršil tretji odstavek 90. člena ZJN-3, ko je v obrazložitvi Odločitve navedel, da je pri vlagatelju obstajal izključitveni razlog, pri čemer ni definiral kateri od elementov razloga je obstajal, kot tudi, da vlagatelj ni uspel izkazati, da pri njemu ne obstoji izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, saj glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je naročnik, ko je vlagateljevo ponudbo, zaradi ugotovitve obstoja izključitvenega razloga po drugem odstavku 75. člena ZJN-3, zavrnil kot nedopustno, ravnal v nasprotju s pravili ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega. S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa. Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku. S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa. Pravni pouk: Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije. V Ljubljani, 8. 9. 2021 Predsednik senata: mag. Gregor Šebenik, član Državne revizijske komisije Vročiti (na portalu eRevizija): - naročnik, - vlagatelj po pooblaščencu, - izbrani ponudnik - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Vložiti: - v spis zadeve, tu. Natisni stran Opozorilo Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani.

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja nove osnovne šole Frana Albrehta«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SGP GRADITELJ, d.d., Maistrova ulica 7, Kamnik, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 7. 2021 odločila: 1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen. 2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne. 3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne. Obrazložitev: Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 2. 3. 2021, pod št. objave JN001196/2021-B01, in v Uradnem listu EU dne 3. 3. 2021, pod št. objave 2021/S 043-106507. Naročnik je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila z dne 12. 5. 2021, s katero je predmetno javno naročilo oddal skupnim ponudnikom Kolektor Koling, d.o.o., Idrija, Kolektor CPG, d.o.o., Nova Gorica, in CBE, d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz izpostavljene odločitve izhaja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika, ki se je glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, ocenil za dopustno in da naročnik dopustnosti vlagateljeve ponudbe ni preverjal. Vlagatelj je z vlogo z dne 25. 5. 2021 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da se je šele s prejemom obvestila UE Kamnik dne 18. 5. 2021 seznanil z obstojem razlogov za nezakonitost postopka, zato na nezakonitost celotnega postopka oddaje javnega naročila ni mogel predhodno opozoriti. Pri tem je vlagatelj ravnal brez svoje krivde, saj nima dolžnosti preverjanja, ali naročnik izpolnjuje pogoje za gradnjo. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da je za razpisano gradnjo pridobil dve gradbeni dovoljenji (gradbeno dovoljenje, št. 351-125/2013/18 z dne 12. 8. 2013, in gradbeno dovoljenje, št. 351-158/2018/24 z dne 3. 4. 2019), veljavnost katerih je vlagatelj preveril preko prostorskega informacijskega sistema Ministrstva za okolje in prostor, pri čemer je ugotovil, da je bila veljavnost gradbenega dovoljenja, št. 351-125/2013/18 z dne 12. 8. 2013, podaljšana z odločbo UE Kamnik, št. 351-117/2016 z dne 18. 5. 2016. Iz te odločbe, ki jo je vlagatelj na podlagi zahteve za pridobitev informacij javnega značaja prejel dne 18. 5. 2021, izhaja, da se gradbeno dovoljenje podaljša do dne 12. 9. 2018 in da ga po tem datumu ni mogoče podaljšati. To pomeni, da gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega je naročnik planiral gradnjo, izvedel postopek oddaje javnega naročila in javno naročilo oddal, ni več veljavno oz. da razpisana gradnja ni več dopustna. Gradnje, na podlagi sicer veljavnega gradbenega dovoljenja, št. 351-158/2018/24 z dne 3. 4. 2019, ni mogoče začeti, saj je predpogoj za gradnjo po tem dovoljenju rušitev obstoječega objekta, glede katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, št. 351-125/2013/18 z dne 12. 8. 2013, ki ni več veljavno. Oddaja naročila, ki ga ni mogoče izvesti, predstavlja kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti. Naročnik je kršil načelo transparentnosti, saj je neresnično in zavajajoče navajal, da ima izdani veljavni gradbeni dovoljenji, poleg tega javno naročanje ni bilo izvedeno po predpisanem postopku, saj se oddaja naročilo, katerega izvedba predstavlja nedopustno gradnjo in kršitev gradbene zakonodaje. Gradnja brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja predstavlja prekršek, sankcionirana bi bila tako izvajalec (tj. izbrani ponudnik) kot naročnik, gradnja pa bi bila odstranjena. Ne le, da naročnikova ravnanja niso skladna z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ampak tudi niso skladna z veljavno zakonodajo v najširšem smislu – ni dopustno naročati investicij, za katere naročnik nima dovoljenja, ali naročati blaga, za katerega naročnik nima ustreznega dovoljenja ali pa je celo izven pravnega prometa. Naročnikovo ravnanje predstavlja tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov. Sprememba ali izdaja novega gradbenega dovoljenja bi pomenila spremembo pogojev in zahtev gradnje, ponudniki pa ponudbe, upoštevaje nove pogoje in zahteve gradnje v novem gradbenem dovoljenju, ne bi mogli oddati. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev. Materiali in gradbeni proizvodi, k dobavi katerih se je zavezal izbrani ponudnik, ne izpolnjujejo zahtevanih značilnosti materiala oz. niso skladni z veljavnimi predpisi in tehničnimi standardi, ki veljajo za določen gradbeni proizvod ali gradnjo. Vlagatelj citira tehnične zahteve iz ponudbenega predračuna za zapiralna sredstva in pribor za zaklonišče ter zatrjuje, da teh zahtev izbrani ponudnik ne izpolnjuje, saj v ponudbo ni predložil nobenega dokazila. V Sloveniji je le en ponudnik, ki lahko zagotovi izpolnjevanje vseh zakonskih in tehničnih predpisov za tovrstne objekte, ta pa zagotavlja, da izbranemu ponudniku ponudbe ni predložil. Vlagatelj poudarja, da ne gre za vprašanje, ali ponudba ustreza tehničnim specifikacijam naročnika (saj jih naročnik ni podal), ampak gre za vprašanje, ali je ponudba skladna z veljavnimi standardi in tehničnimi predpisi, ki so obvezni in jih morata, tudi če niso izrecno navedeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, upoštevati tako naročnik kot ponudnik. Neizpolnjevanje pogojev iz zakonodaje ne pomeni neskladnosti s tehničnimi specifikacijami naročnika, ampak nedopustnost določenega gradbenega proizvoda ali opreme, ki se naj bi uporabila pri gradnji. Gre za absolutno neprimerno ponujen proizvod, ki ga naročnik glede na predpise ne bi smel vgraditi, zato je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana, v vlogi z dne 1. 6. 2021, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da je zahtevek za revizijo v bistvenih delih nerazumljiv, da umanjka petit in da vlagatelj zatrjuje zgolj kršitev temeljnih načel, ki niso neposredno uporabljiva. Revizijske navedbe, povezane z gradbenim dovoljenjem, so prepozne in neutemeljene. Tudi če naročnik ne bi imel veljavnega gradbenega dovoljenja, to ne bi vplivalo na zakonitost postopka oddaje javnega naročila, saj gradbeno dovoljenje ni pogoj za izvajanje javnega naročanja. Naročnik ima veljavno gradbeno dovoljenje, št. 351-158/2018/24 z dne 3. 4. 2019, odstranitev objekta pa se lahko (na podlagi spremenjene zakonodaje) začne brez gradbenega dovoljenja. Poleg tega vlagatelj niti ne zatrjuje, da naročnik na podlagi spornega gradbenega dovoljenja ni začel z izvršitvenimi ravnanji. Izbrani ponudnik ne ve, katerih tehničnih zahtev naj ne bi izpolnjeval, zakaj jih po mnenju vlagatelja naj ne bi izpolnjeval in katera dokazila bi (po mnenju vlagatelja) moral predložiti. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila zahtevana predložitev dokumentacije, vezane na tehnične specifikacije; od ponudnikov pa ni dopustno zahtevati več, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik zahteva tudi povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik je dne 9. 6. 2021 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevi vlagatelja ter izbranega ponudnika za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da se revizijski očitki, povezani z gradbenim dovoljenjem, nanašajo na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je navedeno sporno gradbeno dovoljenje. Vlagatelj je v predmetnem postopku oddal ponudbo, s čimer je potrdil, da je seznanjen z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in da se z njo strinja. Izpostavljeni revizijski očitki so zato prepozni. Vlagatelj ne zatrjuje, da je že pred potekom roka za predložitev ponudb želel preveriti veljavnost gradbenega dovoljenja in da ni dobil pravočasnega odgovora. Zgolj dejstvo, da je vlagatelj informacijo o gradbenem dovoljenju pridobil (šele) dne 18. 5. 2021, ne pomeni, da jo je takrat pridobil brez svoje krivde, kar bi bil pogoj za vsebinsko obravnavo revizijskih očitkov. Na vlagatelju je dokazno breme v zvezi z razlogom za obstoj izjeme, določene v tretjem odstavku 25. člena ZPVPJN. Vlagatelj tega dokaznega bremena ni zmogel in ni predložil dokazov za navedbo, da brez svoje krivde ni mogel pravočasno opozoriti naročnika na kršitev (16. člen ZPVPJN) in da brez svoje krivde ni vložil pravnega sredstva zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v roku iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Poleg tega vlagatelj ne pojasni, kakšna škoda bi mu lahko nastala in v čem domnevne kršitve vplivajo na njegov položaj. Vlagatelj tudi ni zmogel trditveno dokaznega bremena, saj niti ne zatrjuje, da niso izpolnjeni pogoji, zaradi katerih gradbeno dovoljenje ne bi prenehalo veljati. Vlagatelj z uveljavljanjem kršitve načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ne ščiti svojega položaja. Z očitki o kršitvi načela transparentnosti vlagatelj širi interpretacijo načel javnega naročanja, očitki o kršitvi načela enakopravne obravnave pa se nanašajo na določene bodoče hipotetične dogodke. Naročnik pojasnjuje, da gradbeno dovoljenje, št. 351-125/2013/18 z dne 12. 8. 2013, nadomešča gradbeno dovoljenje, št. 351-232/2011/17 z dne 15. 12. 2011, za gradnjo OŠ Frana Albrehta, ki vključuje tudi komunalne priključke za OŠ Toma Brejca – izgradnja teh se je izvedla v skladu z gradbenim dovoljenjem, št. 351-232/2011/17 z dne 15. 12. 2011, in št. 351-125/2013/18 z dne 12. 8. 2013 (ki je prvega nadomestilo). Na podlagi slednjega dovoljenja je bila v letu 2017 izvedena rušitev dimnika, kar dokazuje prijava gradbišča s strani nadzornika in sklenjena pogodba med naročnikom in izbranim izvajalcem. Ker so se dela po spornem gradbenem dovoljenju že izvajala, to ni prenehalo. Naročnik nadalje navaja, da se tehnične specifikacije navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in da tega obsega po poteku roka za predložitev ponudb ni dopustno širiti. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel tehnične specifikacije, ni pa zahteval predložitve dokazil. Vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da oprema izbranega ponudnika ne ustreza tehničnim zahtevam, pri tem pa ne navede, kaj konkretno umanjka v ponudbi izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik se je s podajo cene v ponudbenem predračunu zavezal za dobavo zahtevane opreme – če izbrani ponudnik takšne opreme ne bo dobavil, bo naročnik to reševal v okviru pogodbenega razmerja. Neprepričljive so tudi revizijske navedbe, da je v Sloveniji le en ponudnik, ki lahko dobavi sporno opremo, poleg tega pa vlagatelj zanemari, da naročnik ni zahteval, da mora biti oprema dobavljena s strani subjekta s sedežem v Sloveniji. Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 15. 6. 2021 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka. Vlagatelj v vlogi z dne 15. 6. 2021, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da gradbeno dovoljenje ne predstavlja gole upravne določbe, ampak je skupek projektne dokumentacije, ki zameji obseg del, ki jih je ponudnik dolžan izvesti, da izvede gradnjo, ki je predmet javnega naročila. Če naročnik ne razpolaga z gradbenim dovoljenjem, potem ne ve, kaj oddaja, kakšna naj bi bila končna gradnja in katera dela je potrebno izvesti. V primeru gradnje na podlagi novega gradbenega dovoljenja bi lahko naročnik pod krinko istega naročila oddal druga dela – izvedba drugih gradbenih del pa vpliva na ponudbeno ceno in na izbiro ponudnika. Vlagatelj navaja, da ni bil dolžan preverjati veljavnosti gradbenega dovoljenja, zato mu ni mogoče očitati, da bi moral veljavnost gradbenega dovoljenja preveriti že pred oddajo naročila in da so ti revizijski očitki prepozni. Podani so razlogi iz 16. člena ZPVPJN, saj vlagatelj na kršitev ni mogel opozoriti pred oddajo naročila. Vlagatelj nadalje kot neutemeljene zavrača navedbe naročnika o pričetku gradnje na podlagi spornega dovoljenja in opozarja, da naročnik svojih navedb ni dokazal. Vlagatelj predlaga, da naročnik predloži prijavo gradbišča z dne 12. 2. 2017, da Državna revizijska komisija opravi poizvedbe pri inšpektoratu za delo ter opravi ogled na kraju samem glede tega, ali tam stoji tabla, in ali so se začela dela po spornem gradbenem dovoljenju oz. v zvezi s tem postavi izvedenca gradbene stroke. Vlagatelj ponavlja, da bi morala biti oprema, povezana z zakloniščem, skladna z vsemi veljavnimi predpisi (Pravilnikom o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, Gradbenim zakonom, Zakonom o gradbenih proizvodih - za neharmonizirane proizvode, za harmonizirane proizvode pa v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 574/2014). Poleg tega je na podlagi javno dostopnih podatkov mogoče ugotoviti, da podjetje Marton, d.o.o., za naročnika RTV Slovenija ni uspelo zagotoviti ustrezne opreme za prenovo zaklonišč in da je posledično prišlo do unovčitve bančne garancije in do izvedbe novega postopka oddaje javnega naročila. Navedeni ponudnik je po vsej verjetnosti tudi ponudnik in podizvajalec izbranega ponudnika. Vlagatelj še dodaja, da je zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vendar mu je naročnik v nasprotju s 35. členom ZJN-3 onemogočil vpogled v velik del ponudbe izbranega ponudnika. V nadaljevanju vlagatelj izpostavlja nekatere podatke, ki jih je naročnik pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, po mnenju vlagatelja, nezakonito prekril. Naročnik se je z vlogo z dne 18. 6. 2021 (ki jo je naročnik preko portala e-Revizija posredoval tako Državni revizijski komisiji kot vlagatelju) opredelil do navedb vlagatelja v vlogi z dne 15. 6. 2021. Po pregledu odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju. Uvodoma je treba odgovoriti na navedbe izbranega ponudnika, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni podal pravovarstvenega predloga oz. petita, zaradi česar naj bi bil zahtevek za revizijo nedoločen oz. naj ne bi bilo jasno, kaj vlagatelj zahteva. Državna revizijska komisija pritrjuje izbranemu ponudniku, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni oblikoval pravovarstvenega predloga oz. petita (tega je oblikoval šele v vlogi z dne 15. 6. 2021, in sicer je primarno zahteval razveljavitev celotnega postopka, podredno pa razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila), vendar pa gre ugotoviti, da zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine, zahtevane v prvem odstavku 15. člena ZPVPJN, in da pravovarstveni predlog skladno s prvim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni obvezna sestavina zahtevka za revizijo. Poleg tega je na podlagi revizijskih navedb, kljub umanjkanju (neobveznega) pravovarstvenega predloga, mogoče ugotoviti, za katero pravno posledico se vlagatelj zavzema. Iz revizijskih navedb izhaja, da vlagatelj naročniku očita dva sklopa kršitev, in sicer najprej zatrjuje, da naročnik, zaradi umanjkanja veljavnega gradbenega dovoljenja, nima podlage za izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila oz. da je zaradi umanjkanja veljavnega gradbenega dovoljenja nezakonit celotni postopek oddaje javnega naročila – pravna posledica teh domnevnih naročnikovih kršitev je lahko le razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Drugi sklop zatrjevanih kršitev se nanaša na naročnikovo ravnanje pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika – pravna posledica domnevnih naročnikovih kršitev pri presoji ponudbe izbranega ponudnika je lahko le razveljavitev naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da naročnik nima (več) veljavnega gradbenega dovoljenja za gradnjo, ki je predmet javnega naročila, posledično pa naročnik z izvajanjem predmetnega postopka krši temeljna načela javnega naročanja, gradbeno zakonodajo in »zakonodajo v najširšem smislu«. Vlagatelj zatrjuje, da se je z navedeno kršitvijo naročnika brez svoje krivde seznanil šele dne 18. 5. 2021 (tj. po poteku roka za predložitev ponudb, ki se je iztekel dne 13. 4. 2021), ko se je na podlagi zahteve za dostop do informacije javnega značaja seznanil z odločbo UE Kamnik, s katero je bilo podaljšano gradbeno dovoljenje, na katero se naročnik sklicuje v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da so izpostavljene revizijske navedbe prepozne, da vlagatelj nima aktivne legitimacije za uveljavljanje teh kršitev in da so te revizijske navedbe tudi neutemeljene, saj so se nekatera dela na podlagi spornega gradbenega dovoljenja že izvedla, zato to ni prenehalo veljati. V zvezi z vprašanjem pravočasnosti revizijskih navedb je treba opozoriti na tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, ki določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Navedena določba (v povezavi z določbo tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, ki določa, da se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek Portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil) od gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, zahteva, da vse morebitne kršitve, ki se nanašajo na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, uveljavljajo pred potekom roka za predložitev ponudb. Ponudniki so tako dolžni naročnika obvestiti o morebitnih kršitvah iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil takoj, ko se seznanijo z njimi, v primeru, če naročnik kljub opozorilu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne spremeni oz. kršitve ne odpravi, pa morajo zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vložiti najkasneje v roku, določenem v prvem odstavku 25. člena ZPVPJN, tj. deset delovnih dni od objave obvestila o naročilu oz. deset delovnih dni od spremembe ali dopolnitve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Omenjena določba tako uveljavlja načelo hitrosti, saj mora ponudnik zoper kršitev, ki mu je ali bi mu morala biti znana, ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Poleg tega omenjena določba tudi omejuje možnost taktiziranja zainteresiranih ponudnikov za dodelitev naročila, da bi čakali na morebitno ugodno odločitev naročnika in šele kasneje (če odločitev naročnika zanje ne bila ugodna) izrazili nestrinjanje s predhodnim ravnanjem naročnika. Po poteku roka za predložitev ponudb ponudniki tako ne morejo več uveljavljati naročnikovih kršitev, povezanih z objavo ali vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, oz. tistih kršitev, ki so jim bile ali bi jim morale biti znane pred potekom roka za prejem ponudb, posledica takšne prekluzije pa je, da se v postopku pravnega varstva takšne revizijske navedbe vsebinsko (meritorno) ne obravnavajo. ZPVPJN predvideva tudi izjemo, ko vlagatelja ne zadenejo pravne posledice prekluzije, in sicer če vlagatelj dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom roka za predložitev ponudb. Da bi bila po poteku roka za predložitev ponudb torej mogoča vsebinska presoja zatrjevanih naročnikovih kršitev, povezanih z objavo ali vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, mora vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjevati in izkazati obstoj okoliščin objektivne narave (in ne subjektivne narave), zaradi katerih pred potekom roka za predložitev ponudb ni bilo mogoče ugotoviti zatrjevanih kršitev. V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da je naročnik na Portalu javnih naročil objavil obvestilo o javnem naročilu dne 2. 3. 2021, in da se je rok za predložitev ponudb iztekel dne 13. 4. 2021 (objava JN001196/2021-K02). Naročnik je preko Portala javnih naročil gospodarskim subjektom omogočil dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, del katere je tudi dokument »Tehnični pogoji za izvedbo del«, v katerem je naročnik opisal predmet javnega naročila. V tem dokumentu se je naročnik, kar med strankama tudi ni sporno, skliceval na dve gradbeni dovoljenji, in sicer: – gradbeno dovoljenje, št.: 351-125/2013/18 z dne 12. 8. 2013, in – gradbeno dovoljenje, št.: 351-158/2018/24 z dne 3. 4. 2019. Obe gradbeni dovoljenji je naročnik objavil v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer v mapi »Projektna dokumentacija«. Vlagatelj v zahtevku za revizijo, vloženem po poteku roka za predložitev ponudb, zatrjuje, da je gradbeno dovoljenje, št. 351-125/2013/18 z dne 12. 8. 2013, prenehalo veljati, gradnja na podlagi neveljavnega gradbenega dovoljenja pa ni dopustna, zato je celotni postopek oddaje javnega naročila nezakonit. Ker je gradbeno dovoljenje, katerega neveljavnost zatrjuje vlagatelj, del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, gre pritrditi naročniku, da se revizijske navedbe, povezane z neveljavnostjo gradbenega dovoljenja, nanašajo na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, s katero se je vlagatelj seznanil z njeno objavo preko Portala javnih naročil. Takšne očitke je (praviloma) treba uveljavljati v zahtevku za revizijo, vloženem v roku iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, in ne v zahtevku za revizijo, vloženem po poteku roka za predložitev ponudb (ki se je iztekel dne 13. 4. 2021). Ker pa vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da se je z očitanimi kršitvami brez svoje krivde seznanil šele dne 18. 5. 2021 (tj. po poteku roka za predložitev ponudb), je treba še presoditi, ali v obravnavanem primeru obstoji izjema, opredeljena v tretjem odstavku 25. člena ZPVPJN, ki opravičuje uveljavljanje kršitev, ki se nanašajo na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, po poteku roka za predložitev ponudb. Presoditi je tako potrebno, ali kršitev, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom rokom za predložitev ponudb. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje in dokazuje, da se je šele s prejemom odločbe UE Kamnik (katero je prejel na podlagi svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja) dne 18. 5. 2021 seznanil, da je eno izmed v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedenih gradbenih dovoljenj prenehalo veljati. Vlagatelj torej (zgolj) zatrjuje, da se je sam šele po poteku roka za predložitev ponudb seznanil z domnevnimi kršitvami, kar pa še ne pomeni, da teh kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom roka za predložitev ponudb. Vlagatelj navaja zgolj okoliščine subjektivne narave (oz. razloge na strani vlagatelja), medtem ko, kot že navedeno, iz besedila tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN izhaja, da se izjema glede prekluzije nanaša na objektivne razloge, torej razloge, ki niso povezani s posameznim vlagateljem. Da bi v obravnavanem primeru obstajale okoliščine objektivne narave, zaradi katerih zatrjevanih kršitev ni bilo mogoče ugotoviti že pred potekom roka za predložitev ponudb, vlagatelj niti ne zatrjuje. Čeprav gre pritrditi vlagatelju, da ni dolžan preverjati (pravilnosti) informacij, ki jih naročnik navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pa gre poudariti, da ZPVPJN vlagateljem nalaga aktivno vlogo pri uveljavljanju (domnevnih) naročnikovih kršitev (ZPVPJN tako nalaga vlagateljem, da naročnika preko Portala javnih naročil pravočasno opozorijo na domnevne kršitve in da pravočasno vložijo zahtevek za revizijo), zato pasivnost vlagatelja ne more biti opravičilo za to, da domnevne kršitve naročnika ni pravočasno zaznal. Če je vlagatelj dvomil v veljavnost spornega gradbenega dovoljenja (očitno je, saj v nasprotnem primeru ne bi (po lastnih navedbah) preverjal veljavnosti gradbenega dovoljenja najprej preko portala Ministrstva za prostor in okolje in nato na UE Kamnik naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja), bi lahko v zvezi s spornim gradbenim dovoljenjem naročniku pravočasno (tj. v roku, za sprejemanje ponudnikovih vprašanj, ki se je iztekel dne 26. 3. 2021 – glej objavo JN001196/2021-K01) postavil vprašanje prek Portala javnih naročil oz. zahteval dodatne informacije glede spornega gradbenega dovoljenja. Iz pregleda vprašanj in odgovorov, objavljenih na Portalu javnih naročil, je razvidno, da niti vlagatelj niti katerikoli drug zainteresiran ponudnik preko portala javnih naročil naročniku ni zastavil vprašanja, povezanega s spornim gradbenim dovoljenjem. Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne pojasni, kdaj se mu je vzbudil dvom, ki je narekoval njegovo preverjanje gradbenega dovoljenja oz. kdaj je preveril sporno gradbeno dovoljenje preko prostorskega informacijskega sistema Ministrstva za okolje in prostor in kdaj je zahteval dostop do informacij javnega značaja, pa je v obravnavanem primeru ključno, da vlagatelj ne navede okoliščin objektivne narave, zaradi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da se dvom glede spornega gradbenega dovoljenja ni mogel vzbuditi pred iztekom roka za postavljanje vprašanj preko Portala javnih naročil in pred potekom roka za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da se je vlagatelj z objavo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila seznanil, na podlagi katerih gradbenih dovoljenj naj bi bila izvedena razpisana gradnja, in da vlagatelj v postopku pravnega varstva ni dokazal, da pred potekom roka za predložitev ponudb ni bilo mogoče objektivno ugotoviti, da naj bi eno izmed gradbenih dovoljenj prenehalo veljati in da posledično naročnik naj ne bi imel podlage za izvajanje predmetnega javnega naročila oz. da naj bi bila izvedba predmetnega javnega naročila v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja (in gradbene zakonodaje). Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da so revizijske navedbe, povezane z domnevno neveljavnim gradbenim dovoljenjem, upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, prepozne. Tudi sicer pa gre poudariti, da čeprav naročnika zavezuje zakonodaja z različnih področij, lahko Državna revizijska komisija, ki po svoji funkciji predstavlja organ pravnega varstva, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja (prvi odstavek 60. člena ZPVPJN), v revizijskem postopku, v katerem je zagotovljeno pravno varstvo le zoper kršitve v postopkih javnega naročanja (2. člen ZPVPJN), ugotavlja (zgolj) skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-81/2014, 018-8/2015, 018-65/2015, 018-73/2016). Ugotavljanje kršitev, ki so vezane na druga pravna področja, niso v pristojnosti Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija tako ni pristojna za presojo kršitev gradbene zakonodaje, do katerih bi lahko prišlo v fazi izvajanja pogodbe, in tako ni pristojna za presojo, ali bi bila izvedba predmetnega javnega naročila v nasprotju z gradbeno zakonodajo (ali drugo zakonodajo). Morebitne kršitve gradbene zakonodaje v fazi izvedbe predmetnega javnega naročila se bodo ugotavljale v okviru morebitnega inšpekcijskega nadzora. Z vidika pravil javnega naročanja pa ni relevantno, ali naročnik pred izvedbo postopka oddaje javnega naročila gradenj razpolaga z veljavnim gradbenim dovoljenjem. ZJN-3 namreč določa pravila o postopku oddaje javnega naročila (prim. prvi odstavek 1. člena ZJN-3) in torej določa, kako naj naročnik nabavi blago oz. storitev, ne določa pa, kaj naj naročnik nabavi in torej ne določa, katero blago oz. storitev sme nabaviti. ZJN-3 v določanje in oblikovanje potreb naročnika, na podlagi katerih ta oblikuje predmet javnega naročila, ne posega. Naročnik je torej pri ugotavljanju svojih potreb avtonomen, mora pa tehnične specifikacije, s katerimi opredeli predmet javnega naročila, oblikovati skladno z 68. členom ZJN-3 in ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja. To pomeni, da določbe ZJN-3 naročniku ne prepovedujejo oddaje javnega naročila gradenj brez (pravnomočnega in veljavnega) gradbenega dovoljenja, saj pravnomočno in veljavno gradbeno dovoljenje ni pogoj za izvedbo postopka oddaje javnega naročila gradnje, pač pa je, kot to zatrjuje tudi vlagatelj, pogoj za izvedbo gradnje. Povedano drugače, naročniku ni treba razpolagati z veljavnim gradbenim dovoljenjem pred izvedbo postopka oddaje javnega naročila gradnje, mora pa s takšnim gradbenim dovoljenjem razpolagati pred začetkom gradnje. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-3, če izvede postopek oddaje javnega naročila gradenj brez pravnomočnega in veljavnega dovoljenja, je pa res, da v takšnem primeru naročnik prevzame tveganje, da javnega naročila (zaradi umanjkanja pravnomočnega in veljavnega gradbenega dovoljenja) ne bo mogoče (zakonito) izvesti. V zvezi z navedbami vlagatelja, da oddaja javnega naročila gradenj brez (pravnomočnega in veljavnega) gradbenega dovoljenja predstavlja kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, gre opozoriti na že večkrat zavzeto stališče Državne revizijske komisije (npr. odločitve, št. 018-175/2008, 018-121/2014, 018-90/2015), da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev. Že po naravi stvari se zato posamezen ponudnik v revizijskem postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kot je opredeljeno v 4. členu ZJN-3, saj se z njim ščiti javni interes (slednjega skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN varujejo zagovorniki javnega interesa, med katere vlagatelj ne spada), ne pa interes ponudnika, ki je v tem, da se ob enakopravnih izhodiščih poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja. Tudi iz zahtevka za revizijo v izpostavljenem delu izhaja vlagateljeva bojazen, da bodo zaradi oddaje (domnevno) nedopustne gradnje oškodovana proračunska sredstva in da bosta naročnik ter izvajalec (pri čemer gre poudariti, da naročnik predmetnega javnega naročila ni oddal vlagatelju) v morebitnem inšpekcijskem nadzoru sankcionirana, gradnja pa bo odstranjena. Da bi oddaja (domnevno) nedopustne gradnje kakorkoli vplivala na položaj vlagatelja v tem postopku, vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje. Zaradi domnevno neveljavnega gradbenega dovoljenja naročniku tudi ni mogoče očitati kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), skladno s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Omenjeno načelo nalaga naročniku, da ponudnikom oz. gospodarskim subjektom zagotovi potrebne informacije in da zagotovi možnost naknadne preverljivosti celotnega postopka. Da naročnik v tem postopku ne bi zagotovil potrebnih informacij, vlagatelj niti ne zatrjuje, pač pa zatrjuje, da so posredovane informacije neresnične in zavajajoče. V zvezi z navedbami vlagatelja, da morajo biti dejanja v postopku javnega naročanja ne le skladna z določbami ZJN-3, pač pa tudi »skladna in zakonita s predpisi, veljavno zakonodajo, v najširšem smislu« gre ponoviti, da je Državna revizijska komisija pristojna zgolj za presojo domnevnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja. V zvezi z navedbami vlagatelja, da bi sprememba ali izdaja novega gradbenega dovoljenja pomenila spremembo predmeta javnega naročila, pri čemer bi bilo ostalim gospodarskim subjektom (razen izbranega ponudnika) onemogočeno konkuriranje za pridobitev tega drugačnega predmeta, gre pojasniti, da se te navedbe, tako kot to zatrjuje tudi naročnik, nanašajo na hipotetične dogodke, do katerih bi lahko prišlo v prihodnosti pri izvajanju pogodbe o javnem naročilu, in sicer če bi naročnik na podlagi nove, drugačne projektne dokumentacije pridobil novo gradbeno dovoljenje in če bi naročnik spremenil predmet naročila oz. predmet gradnje. Takšna ugibanja o naročnikovih ravnanjih, do katerih bi lahko prišlo v prihodnosti, ne morejo biti predmet presoje, saj jih ni mogoče preizkusiti. Revizijski postopek, kot ga določa ZPVPJN, ni namenjen pravnemu varstvu zoper take hipotetične situacije, do katerih bi lahko prišlo nekoč v prihodnosti. ZPVPJN nudi pravno varstvo tistemu ponudniku, ki zaradi zatrjevanih kršitev ne more sodelovati v konkretnem postopku oddaje javnega naročila oziroma mu je sodelovanje oteženo. Pri tem gre poudariti, da vlagatelj v zahtevku ne zatrjuje, da mu je (oz. mu je bilo) zaradi gradbenega dovoljenja, ki je (domnevno) prenehalo veljati, onemogočeno sodelovanje ali da mu je (oz. mu je bilo) sodelovanje oteženo. Zgolj vlagateljeva hipotetična ugibanja, da bo naročnik v fazi izvajanja pogodbe spremenil predmet javnega naročila, pa ne dokazujejo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) v tem postopku javnega naročanja. To seveda ne pomeni, da lahko naročnik v fazi izvajanja pogodbe spremeni predmet javnega naročila, pač pa pomeni zgolj, da se takšna (bodoča, hipotetična) naročnikova ravnanja ne morejo presojati v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila, ampak bi se lahko takšna naročnikova ravnanja presojala, ko in če bi dejansko do njih prišlo, v samostojnem prekrškovnem postopku (sedmo poglavje ZPVPJN). Glede na navedeno Državna revizijska komisija povzema, da vlagateljeve navedbe, povezane z domnevno neveljavnim gradbenim dovoljenjem, niso pravočasne, poleg tega pa veljavno gradbeno dovoljenje ni pogoj za izvedbo postopka oddaje javnega naročila gradenj. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali naročnik razpolaga z veljavnim gradbenim dovoljenjem, s tem povezane dokazne predloge vlagatelja (vpogled v gradbena dovoljenja, vključno z vpogledom v odločbo UE Kamnik, ki jo je vlagatelj prejel dne 18. 5. 2021, ogled, poizvedbe pri Inšpektoratu za delo, postavitev izvedenca in predlog, da se naročnika pozove na predložitev prijave gradbišča) pa je zavrnila kot nepotrebne. Tudi če bi se namreč v postopku izkazalo, da naročnik ne razpolaga s pravnomočnim veljavnim gradbenim dovoljenjem, to ob upoštevanju, da pravnomočno veljavno gradbeno dovoljenje ni pogoj za izvedbo postopka oddaje javnega naročila gradenj, ne bi omogočalo zaključka o naročnikovih kršitvah ZJN-3. Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje naročniku očita kršitve pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da oprema, vezana na zaklonišči (tj. zapiralna sredstva in pribor), ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ne izpolnjuje naročnikovih zahtev, ker izbrani ponudnik o izpolnjevanju zahtev ni predložil nobenega dokazila, poleg tega edini ponudnik v Republiki Sloveniji, ki lahko zagotovi izpolnjevanje vseh zakonskih in tehničnih predpisov, povezanih z zaklonišči, zatrjuje, da ni dal ponudbe izbranemu ponudniku. Vlagatelj tudi zatrjuje, da ponujena oprema izbranega ponudnika ni skladna z veljavnimi standardi in tehničnimi predpisi (ki se nanašajo na zaklonišča) in da bi moral ponudnik, četudi naročnik zahtev iz veljavnih predpisov izrecno ne vključi v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, v ponudbi dokazati skladnost ponujene opreme z veljavnimi standardi in tehničnimi predpisi. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da je tehnične specifikacije določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer ni zahteval predložitve dokazil o skladnosti ponujene opreme s tehničnimi specifikacijami. Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. Naročnik s tehničnimi specifikacijami, ki jih navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3), opiše predmet javnega naročanja oz. točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Naročnik je predmet javnega naročila opredelil v dokumentu »Tehnični pogoji za izvedbo del«, pri čemer je navedel, da tehnične specifikacije za objekt OŠ Frana Albrehta predstavljajo projektna dokumentacija (PZI 2019, PGD 2018 in PGD 2013) ter veljavni standardi in druga pravila dobre prakse. Pri tem je naročnik zapisal, da »če naročnik ni predpisal tehničnih specifikacij za določeno vrsto del, materialov ali opreme velja, da je ponudnik oziroma izvajalec dolžan za ta dela, materiale ali opremo pri gradnji upoštevati veljavne standarde in predpise« (točka 3 in 4 dokumenta »Tehnični pogoji za izvedbo del«). Naročnik je oblikoval tudi ponudbeni predračun, v katerem je določil natančne specifikacije, med drugim je določil tehnične specifikacije za zapiralna sredstva in pribor (ta oprema se nanaša na zahtevani zaklonišči). Pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pokaže, kar med strankama tudi ni sporno, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno zahteval, da ponudniki v ponudbo predložijo dokazila, vezana na tehnične specifikacije. V zvezi z navedbami vlagatelja, da izbrani ponudnik ni ponudil opreme, skladne z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na opremo za zaklonišča, gre najprej ugotoviti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo konkretno ne pojasni, katere zahteve relevantnih predpisov (oz. katerih zahtev relevantnih predpisov) oprema izbranega ponudnika naj ne bi izpolnjevala, saj zgolj navaja, s katerimi pravnimi predpisi mora biti skladna ponujena oprema, ne da bi pri tem konkretiziral posamezne zahteve. Poleg tega vlagatelj očitke o neustreznosti ponujene opreme izbranega ponudnika utemeljuje z navedbami, da edini gospodarski subjekt v Republiki Sloveniji, ki lahko zagotovi ustrezno opremo za zaklonišča oz. opremo skladno z vsemi zahtevami relevantnih predpisov, izbranemu ponudniku ni podal ponudbe za opremo, kar pa še ne omogoča zaključka, da izbrani ponudnik ne ponuja opreme, skladne z vsemi zahtevami, saj naročnik utemeljeno opozarja, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da mora biti ponujena oprema dobavljena s strani subjekta s sedežem v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da lahko izbrani ponudnik pridobi sporno opremo, skladno z vsemi zahtevami področnih predpisov, tudi na drugem trgu. Ne glede na navedeno pa je v obravnavani zadevi ključno, da mora naročnik, skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, pri pregledu in ocenjevanju ponudb pa mora naročnik ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročil (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-107/2017, 018-219/2017, 018-28/2020). Za presojo skladnosti ponudbe z zahtevami naročnika in posledično za opredelitev ponudbe za dopustno, so zato relevantne zgolj zahteve naročnika, ki jih naročnik jasno in nedvoumno vnaprej prestavi ponudnikom v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Za presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika zato ni relevantno, ali je ponujena oprema skladna z zahtevami področnih predpisov, ampak je relevantno, ali je ponujena oprema skladna z zahtevami, ki jih je naročnik opredelil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je sicer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da tehnične specifikacije predstavljajo (tudi) veljavni standardi in druga pravila dobre prakse ter da mora ponudnik oziroma izvajalec pri gradnji (torej v izvedbeni fazi) upoštevati veljavne standarde in predpise, vendar pa navedenega ni mogoče razumeti na način, da je naročnik s tem (jasno in nedvoumno) zahteval, da ponudniki že ob oddaji ponudbe izkažejo skladnost ponujene opreme z naročnikovimi zahtevami. Da bi bilo mogoče od ponudnikov zahtevati izkazovanje skladnosti ponujene opreme z zahtevami relevantnih predpisov, bi moral naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključiti te konkretne (posamične) zahteve, ki izhajajo iz področnih predpisov. Vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da bi naročnik zahteve, ki izhajajo iz relevantnih predpisov, vključil v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, pač pa zatrjuje, da so veljavne predpise dolžni upoštevati tako naročnik kot ponudniki. V zvezi s temi navedbami gre poudariti, da Državna revizijska komisija v okviru svojih pristojnosti ugotavlja le, ali je naročnik pri oceni dopustnosti ponudb upošteval pravila ZJN-3 in določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Če naročnik zahtev, ki jih področni predpisi določajo za določeno opremo, ne prenese (oz. vključi) v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ponudbe ponudnika, ki ne ponudi ali izkaže izpolnjevanja teh (v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila nezapisanih) zahtev, izpolni pa vse zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni mogoče označiti za nedopustno. To pa seveda ne pomeni, da lahko tak ponudnik javno naročilo izvede, ne da bi pri izvedbi upošteval vsa določila relevantnih predpisov – pomeni le, da morebitne kršitve v fazi izvrševanja predmeta javnega naročila ne morejo vplivati na presojo dopustnosti ponudb. Izbrani ponudnik oz. izvajalec predmetnega naročila pa bo moral izvesti predmet javnega naročila v skladu z veljavnimi predpisi (s tega vidika je zato mogoče sicer splošno in nekonkretizirano zahtevo glede upoštevanja veljavnih standardov in predpisov obravnavati kot izvedbeni pogoj v smislu prvega odstavka 93. člena ZJN-3), za nadzor nad ustrezno izvedbo predmeta javnega naročila pa bo, poleg pristojnih državnih organov, v okviru nadzora nad izvajanjem pogodbe odgovoren tudi naročnik. Kot že navedeno, za presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika so relevantne le zahteve, ki jih je naročnik opredelil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Konkretne zahteve za sporno opremo (ki se nanaša na zaklonišči) je naročnik določil v ponudbenem predračunu. Med vlagateljem in naročnikom ni spora glede vprašanja, ali je izbrani ponudnik predložil dokazila, povezana s ponujeno opremo za zaklonišča. Tako vlagatelj kot naročnik se namreč strinjata (temu pa ne nasprotuje niti izbrani ponudnik), da izbrani ponudnik teh dokazil v ponudbeno dokumentacijo ni predložil. Vendar pa pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila potrjuje naročnikove navedbe, da naročnik predložitve takšnih dokazil ni zahteval, zato v obravnavanem primeru, ko naročnik za dokazovanje skladnosti ponujene opreme z njegovimi zahtevami ni zahteval predložitve nobenih dokazil, naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko je ponudbo izbranega ponudnika, kljub umanjkanju dokazil, ocenil za dopustno. Navedenega ne spreminja vlagateljevo sklicevanje na 68. člen ZJN-3, saj mora biti način dokazovanja naročnikovih zahtev opredeljen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Sedmi, osmi in deveti odstavek 68. člena ZJN-3 (v povezavi s 70. členom ZJN-3) zgolj dajejo možnost ponudnikom, da kadar ne morejo izkazati izpolnjevanja tehničnih zahtev na vnaprej predviden način, le te izkažejo z drugimi ustreznimi sredstvi. V zvezi z navedbami vlagatelja v vlogi z dne 15. 6. 2021, da družba Marton, d.o.o., pri izvedbi pogodbe o javnem naročilu naj ne bi zagotovila ustrezne opreme za zaklonišče, gre pojasniti, da za presojo, ali je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevami naročnika, določenimi v temu postopku oddaje javnega naročila, ne more biti relevantno ravnanje drugega gospodarskega subjekta (ki tudi sicer v nasprotju z mnenjem vlagatelja ne nastopa v ponudbi izbranega ponudnika) pri izpolnjevanju njegovih pogodbenih obveznosti. Državna revizijska komisija je zato dokazni predlog vlagatelja z vpogledom v postopek javnega naročila JN-G0167 in JN-G0195, zavrnila kot nerelevantnega. Državna revizijska komisija je tudi zavrnila dokazni predlog vlagatelja za postavitev izvedenca gradbene stroke oz. izvedenca za opremo za zaklonišče in predlog vlagatelja, da se od izbranega ponudnika zahteva predložitev izjave o skladnosti za ponujeno opremo. Tudi če bi bilo v predmetnem postopku pravnega varstva treba ugotoviti, da oprema, ki jo ponuja izbrani ponudnik, ni skladna z zahtevami, ki izhajajo iz relevantnih predpisov, in da izbrani ponudnik ne razpolaga z izjavo o skladnosti za ponujeno opremo, to, upoštevaje, da naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni vključil zahtev področnih predpisov in ni zahteval predložitve izjave o skladnosti za ponujeno opremo, ne bi moglo pripeljati do zaključka, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev, ki jih je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in da je naročnik neutemeljeno označil ponudbo izbranega ponudnika za dopustno. Ker torej naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni vključil zahtev, ki izhajajo iz področnih predpisov za ponujeno opremo in ker naročnik ni zahteval, da ponudniki predložijo kakršnakoli dokazila, povezana s tehničnimi specifikacijami, naročniku ni mogoče očitati kršitev pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika, ko je ponudbo izbranega ponudnika kljub umanjkanju dokazil, povezanih s tehničnimi specifikacijami, štel za skladno z njegovimi zahtevami. Vlagatelj v vlogi z dne 15. 6. 2021 naročniku očita še kršitev 35. člena ZJN-3 in zatrjuje, da bi mu moral omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v večjem obsegu kot mu ga je omogočil. V zvezi s temi navedbami gre opozoriti na določbo šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, ki določa, da se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zahtevku za revizijo opredeli do navedb naročnika, vendar v opredelitvi ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Ugotoviti gre, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku ni očital kršitve 35. člena ZJN-3 in v zahtevku za revizijo ni navedel nobenih dejstev, povezanih z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, v ta namen (posledično) tudi ni predlagal nobenih dokazov. Vlagateljevi očitki v vlogi z 15. 6. 2021, povezani z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, tako predstavljajo nove kršitve. Ker vlagatelj niti ne zatrjuje (in ne dokazuje), da kršitev naročnika, povezanih z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku, jih v postopku pravnega varstva ni mogoče upoštevati, zato se Državna revizijska komisija do njih ni vsebinsko opredeljevala. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila. S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa. Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa. Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval tudi izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN). S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa. Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije. V Ljubljani, 9. 7. 2021 Predsednik senata: Andraž Žvan, univ. dipl. prav. član Državne revizijske komisije Vročiti (po e-Reviziji): – naročnik, – pooblaščenec vlagatelja, – izbrani ponudnik, – Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Vložiti: – v spis zadeve, tu. Natisni stran Opozorilo Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani.

Na Pravni fakulteti v Mariboru je diplomiral leta 2005. Leta 2010 je opravil pravniški državni izpit. 02 250 19 31 031 334 052 matjaz@op-gm.com BOJAN GRUBAR pravni svetovalec Z delovnimi izkušnjami v sindikatu, policiji, zdravstvu in odvetništvu, najizkušenejši član naše ekipe.

Predstavnica Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjana Koren je predstavila potek zasnove razstavne zbirke o pohištvenem podjetju Marles. Možnosti za predstavitev zgodovine podjetja vidi v organiziranih ogledih obstoječe proizvodnje, občasnih in stalnih razstavah v tovarni. Podjetje Marles ima namreč korenine v letu 1899, ko je mizarski mojster Ferdinand Potočnik vpisal v obrtni register mizarstvo in nekoliko kasneje še strojno mizarstvo. Leta 1960 so se združila podjetje LIP Maribor, ki je močno prispevalo k razvoju lesne industrije na severvzhodu Slovenije, tovarna furniranega pohištva Oprema in Tovarna pohištva Maribor. Skupaj so zastopali Marles, lesno in pohištveno industrijo Maribor. Marles še danes nadaljuje bogato dediščino na področju lesno pridelovalne industrije, kar so prepozanli tudi predstavniki podjetja in stopili v sodelovanje s Pokrajinskim muzejem Maribor. Skupaj so začeli oblikovati razstavo in načine predstavitve še danes nastajajoče dediščine, ki ima korenine že več kot 100 let nazaj. Predstavitev Najnovejši prispevki Članek: Poklicne bolezni in z delom povezane bolezni v Sloveniji Radio oddaja: Delo ni samo ekonomska kategorija. Propad tovarne Mura je bil osebna in družbena izguba

Orlando Bloom je rojen 13.1.1977 (Canterbury, Združeno kraljestvo) in pred tabo je njegov osebni horoskop, ki predstavlja astronomsko izračunane položaje nebesnih teles ob trenutku njegovega rojstva. Iz teh položajev lahko izkušen astrolog razbere marsikatero podrobnost človekove osebnosti in tako pomaga premagati različne ovire, ki nam grenijo življenje. V nadaljevanju lahko prebereš kratko razlage njegovega osebnega horoskopa, drugače pa imaš na voljo tudi interaktivno astrološko karto, ki ti je lahko v pomoč pri preučevanju njegovega horoskopa. Orlando na kratko Orlando Bloom ima v osebnem horoskopu Sonce v tretji dekadi Kozoroga (v 12. hiši), kar pomeni, da je nasplošno zanesljiva, zvesta, praktična in odgovorna oseba, ki spoštuje tradicijo in ustaljene navade, vendar pa ne mara vmešavanja in ni najbolj prilagodljiva oseba, nagiba se tudi k črnogledosti, nezadovoljstvu in gospodovalnosti, Luno ima v prvi dekadi Škorpijona (v 8. hiši), kar astrologija opisuje kot intenzivno, magnetično, strastno in brezkompromisno osebo s težnjo po nadvladi, ki težko kontrolira svoja čustva, še posebej ljubosumje, Ascendent pa ima v tretji dekadi Vodnarja, kar v osnovi kaže na to, da je samozavestna oseba, ki močno izraža svoj individualizem, ne mara rutine in priznava samo svoja pravila, zato lahko deluje uporniško, nepredvidljivo in celo čudaško. Središče neba v njegovem horoskopu predstavlja os 10. hiše oziroma MC, ki se nahaja v drugi dekadi Strelca, zato ima tak človek avanturističnega in radovednega duha, v življenju ga zanimajo najrazličnejša področja in ima nek naraven talent za uresničevanje visoko postavljenih ciljev. Močan vpliv v njegovem horoskopu ima Neptun, ki je kulminantni planet, kar pomeni, da je za druge izjemno privlačna in zanimiva oseba, saj je verjetno že na prvi pogled nekaj posebnega, ima pa tudi izjemen čut za ljudi in izvrstno intuicijo. Podoben vpliv, le da to pomeni, da je oseba, ki ima rada užitke, ima pa tudi smisel za denar, saj dobro pozna pravo vrednost stvari in tudi točno ve, kdaj je treba delovati in kdaj uživati, ima tudi Venera, ki je vzhajajoči planet v njegovem osebnem horoskopu. Njegova točka duha se nahaja v Biku, zaradi česar je trdnega in zdravega duha in je sploh zelo stvarna ter razumna oseba, v življenju pa sledi predvsem pravim in preizkušenim vrednotam. Njegova točka fortune pa se nahaja v Škorpijonu, zato bi lahko rekli, da je oseba, sprijaznjena z dejstvom, da ji prav nič ni podarjenega, da pa lahko z določenimi potezami, ki pa so plod tako precizne presoje kot tudi dobre intuicije, usmeri tok dogodkov v pravo smer. Orlando ima Sonce v Kozorogu. Kako se to odraža na njegovi osebnosti? Ljudje, ki so rojeni v znamenju Kozoroga, so resni, zanesljivi, vestni, praktični in potrpežljivi. Odgovorni so in zelo stanovitni. Načeloma so zvesti. Olikani so in spoštujejo tradicijo in družino, starost in izkušnje. Sodijo, da znajo sami zase najbolje poskrbeti in ne marajo vmešavanja v svoje sisteme delovanja, ki pa nemalokrat niso združljivi z drugimi. Niso ravno najbolj prilagodljivi, prej so črnogledi kot optimistični, so pa zelo vztrajni, trdni in ambiciozni. Imajo močno voljo in so zelo potrpežljivi. Imajo čut za dolžnost, cenijo znanje in spoštujejo avtoritete. Vztrajnost in trdno delo sta na prevem mestu Kozorogom veliko pomeni status, ugled in čast, veliko se jih ukvarja s politiko. So zelo dobri organizatorji. Zadev se lotijo celostno, multimedialno, vse imajo lahko pod nadzorom. Zelo so skeptični in nezaupljivi, črnogledi so in večno nezadovoljni (kar pa jih hkrati motivira za večjo učinkovitost in boljše dosežke). Razvijati bi morali nežnost, toplino, sočutje, razumevanje in odpuščanje. Umirijo naj tudi svojo pretirano zahtevnost. Svojo energijo lahko zelo koristno usmerijo v konstruktivne ideje in monumentalne stvaritve. Znajdejo se tudi v zelo težkih okoliščinah, saj se ponavadi zanesejo le nase. Često imajo težko življenje, predvsem v zgodnejšem obdobju, a skoraj zagotovo dosežejo uspeh. In to z lastnim trudom in zahvaljujoč svojim sposobnostim. Kakšen pomen ima Luna v Škorpijonu v njegovem horoskopu? To so močni in intenzivni ljudje, ki zelo težko sklepajo kompromise. Težko kontrolirajo svoja močna čustva in zato so znani po burnih reakcijah. Zelo so ljubosumni, včasih pa celo maščevalni. Imajo močen vpliv na ljudi pa tudi težnjo po nadvladi. Težko resnično zaupajo. Vedno sumijo, da je še nekaj zadaj. So zelo nagonski, strastni in seksualni. So privlačni in magnetični, včasih celo divji. Ponavadi so ambiciozni in tekmovalni, na vsak način bodo dosegli uspeh. Trmasti so in če se enkrat odločijo, bodo težko spremenili svoje mnenje, pa tudi če ga bodo, ne bodo tega nikoli priznali. To je zahtevna, natančna in brezkompromisna oseba Ljudje z Luno v Škorpijonu so nagnjeni k perfekcionizmu, pa zaradi tega tudi zelo samouničevalni. Od sebe in od drugih preprosto zahtevajo preveč, zato je življenje z njimi včasih nemogoče. Naučiti se morajo sprejemati kompromise in zaupati, da so dovolj dobri; nenehno namreč tekmujejo tako z drugimi kot tudi sami s sabo. Na kaj kaže njegov Ascendent v Vodnarju? To je človek, ki deluje samozavestno in resnično uživa v tem, da s svojo drugačnostjo šokira okolico. Njegovo obnašanje, obleka, pričeska in celo način govora poudarjajo njegov individualizem, s katerim se zelo ponaša in mu je, na prvi pogled, prav malo mar, ali je drugim všeč ali ne. V bistvu pa se boji, da ne bo očaral in je zanj zelo pomembno, da ga drugi sprejmejo takega, kot je. To pa ni lahko, kajti njegova dejanja so nepredvidljiva, včasih prav in je velik upornik. To je upornik, ki želi biti vedno drugačen Človek z Ascendentom v Vodnarju v življenju priznava samo svoja pravila. To ga lahko naredi čudaškega, vendar pa izžareva dovolj osebne privlačnosti, da ljudje pri njem sprejemajo obnašanje, ki ga pri drugih verjetno ne bi. Njegova uporniška narava ga sili v tvegana in nepredvidljiva dejanja in nikakor ne mara rutine in vsakdanjih obveznosti. Njegova dvojnost med težnjo po biti priznan in biti drugačen se kaže tudi v njegovih družabnih stikih. Nenehno išče družbo, in je pogosto tudi središče dogajanja, vendar pa je svojo impulzivno naravo sposoben prenašati le sam in se tako tudi najbolje počuti. IZRAČUNAJ svoj osebni horoskop Prikaži astrološko karto horoskopa Uups... To je horoskop z brezplačno razlago, ki je ne moreš prikazati v PDF obliki in natisniti. Razlaga v PDF obliki je na voljo samo pri plačljivi verziji. Naroči podrobno razlago “ Se počutiš, kot da se nenehno vrtiš v začaranem krogu in ne zmoreš uresničiti svojih potencialov? Poznavanje svojega horoskopa ti lahko pomaga odpreti oči, se spoznati v sam srž samega sebe, stopiti na pot sreče in uresničevanja svojega potenciala, odkriti svoje skrite talente in značajske poteze, s katerimi se lahko podaš na pot samouresničitve in izboljšaš svoje življenje. ” “ Razlaga horoskopa je tako kot zemljevid za vsakega popotnika, ki se odloči podati na pomembno potovanje – odkrivanje samega sebe. In znanje, ki ga dobimo o sebi je kot krilo, ki nam pomaga poleteti do svoje srečne zvezde.

Slovenska reprezentanca v športnem plezanju je na evropskem prvenstvu v Münchnu pokazala, da tudi na največjih tekmovanjih ne podleže pritiskom. Večino medalj je osvojila najboljša slovenska in svetovna športna plezalka Janja Garnbret, postala je evropska prvakinja v težavnosti, balvanih in kombinaciji balvani-težavnost. Luka Potočar je postal evropski podprvak v težavnosti, Mia Krampl ima naslov evropske podprvakinje v novi olimpijski kombinaciji balvani-težavnost. Foto: Barbara Gradič Oset Evropsko prvenstvo v športnem plezanju v Münchnu je bilo letos za slovensko reprezentanco rekordno po številu zlatih medalj. Tri zlate medalje in dve srebrni namreč v zgodovini športnega plezanja še nismo zapisali. Vlogo favoritinje je upravičila Janja Garnbret, ki je pobrala vse zlate medalje, katere si je želela. Najprej je postala evropska prvakinja v balvanih, naslednji dan še prvakinja v težavnosti in čez tri dni še prvakinja v novi olimpijski disciplini kombinaciji balvani-težavnost. Veselje Janje Garnbret po nastopu v balvanih. (Foto: Jan Virt/ IFSC) »Zadnja tekma ni bila lahka, saj so štirje dnevi tekmovanja pustili posledice in tudi dva dneva premora nista bila dovolj. Bila sem fizično in psihično utrujena. Zato sem vesela nove zmage in tega, da sem se zmogla zbrati in plezati tako, kot najbolje znam. Da sem postala evropska prvakinja in to kar trikratna, mi res veliko pomeni,« je povedala 23-letna Korošica in evropsko prvenstvo zaključila s slednjimi besedami. »München zapuščam z odličnimi občutki, zelo dobro sem plezala, pobrala sem tri zlata odličja. V to mesto sem vedno rada prišla in mislim, da je bilo tukaj eno od najboljših prizorišč, kjer sem tekmovala. Občinstvo je bilo odlično in je ves čas tekmovanja dihalo z nami ter nas spodbujalo.« S prijetnimi občutki bavarsko prestolnico zapušča tudi 22-letna Mia Krampl, ki je osvojila naslov evropske podprvakinje v kombinaciji. Na tem evropskem prvenstvu je bila namreč premierno predstavljena nova olimpijska disciplina kombinacija balvani-težavnost. Na podlagi posebnega točkovanja se je v finalno tekmo uvrstilo osem najboljših žensk in moških iz posameznih težavnostnih in balvanskih tekem na prvenstvu stare celine. »To je bila zelo dobra izkušnja. V težavnosti sem upala na stopničke, saj sem bila dobro pripravljena, kar sem pokazala tako v kvalifikacijah, kot tudi v polfinalu. V balvanih mi je zmanjkalo le eno mesto, da bi se uvrstila v polfinale. Slednje je pokazatelj, da bom še več trenirala balvane. V zadnjo tekmo sem šla sproščeno, sem zgolj malce potipala, kako bo videti nov način tekmovanja na olimpijskih igrah v Parizu 2024 in se nisem obremenjevala z rezultatom. Mogoče je sproščenost recept za dober rezultat.« Zlata Janja Garnbret in srebrna Mia Krampl po koncu kombinacije. (Foto: Jan Virt/ IFSC) Zadnji dan tekmovanja je v kombinaciji nastopil tudi 20-letni Luka Potočar, ki je ostal brez medalje, osvojil je peto mesto. Srebrno medaljo je dobil za nastop v svoji disciplini težavnost, kjer je imel tudi največja pričakovanja. »Zelo sem vesel, da sem se uvrstil v polfinale v balvanih, v težavnosti sem bil zelo dober in skupen seštevek obeh disciplin me je postavil v finale kombinacije. Priznam, da nisem pričakoval te uvrstitve, zato sem še toliko bolj navdušen. Srečen sem, da sem bil lahko del tega evropskega spektakla, saj je bilo tukaj res izjemno vzdušje in konkurenca.« Luka Potočar s srebrnim odličjem (Foto: Dimitris Tosidis) 13-članska reprezentanca je zadnji dan tekmovanja dobila še posebno priznanje. Selektor Gorazd Hren je namreč prevzel nagrado najuspešnejše države po številu medalj. Ta nagrada je po besedah selektorja potrditev uspešnih uvrstitev slovenskih tekmovalcev. »Ponosen sem na člane slovenske reprezentance. To je lepo priznanje za njih, zame in celotno Slovenijo. V Münchnu smo vsak dan tekmovanja stopnjevali z uspehi. Upal sem na kakšen nastop več v finalu v posamezni disciplini. Uvrstitev dveh deklet in enega fanta v finale kombinacije je to, kar sem si želel in ni bilo pred tem nekaj samoumevnega. Uvrstitev in še dve medalji so krasna popotnica za vnaprej. Na prvenstvu smo testirali nov način tekmovanja in vem, da imamo še kaj prostora za izboljšave. Ponosen sem na ekipo in njihove dosežke.« Slovenska ekipa je najboljša. (Foto: Jan Virt/ IFSC) Navijači boste lahko slovenske plezalce podprli čez dva tedna na tekmi svetovnega pokala, ki bo letos na novi steni Plezalnega centra Koper - Plus climbing, 2. in 3. septembra. Uspehov se veseli tudi generalni sponzor slovenske reprezentance v športnem plezanju PRVA, ki vam v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije omogoča brezplačno vstopnico za dogodek. Na spletni strani navrhu.prva.si z osebnimi podatki izpolnite spletni obrazec in brezplačna vstopnica za veličastni dogodek je vaša. Vstopnice kupite tudi na prodajnih mestih Eventima. Rezultati slovenske reprezentance na EP v Münchnu: Težavnost ženske Janja Garnbret: 1. mesto Mia Krampl: 4. mesto Vita Lukan: 12. mesto Sara Čopar: 15. mesto Lučka Rakovec: 22. mesto Težavnost moški Luka Potočar: 2. mesto Domen Škofic: 7. mesto Milan Preskar: 21. mesto Gregor Vezonik. 35. mesto Zan Lovenjak Sudar: 45. mesto Balvani ženske Janja Garnbret: 1. mesto Vita Lukan: 10. mesto Katja Debevec: 12. mesto Mia Krampl: 21. mesto Balvani moški Jernej Kruder: 6. mesto Anže Peharc: 12. mesto Luka Potočar: 14. mesto Zan Lovenjak Sudar: 23. mesto Gregor Vezonik: 37. mesto Kombinacija balvani-težavnost ženske Janja Garnbret: 1. mesto Mia Krampl: 2. mesto Vita Lukan: 9. mesto Kombinacija balvani-težavnost moški Luka Potočar: 5. mesto Zan Lovenjak Sudar: 23. mesto Gregor Vezonik: 29. mesto ------- Medijske objave: Glavni slovenski aduti v Münchnu niso zatajili - RTVSlo Janja Garnbret, najboljša svetovna športna plezalka - Dnevnik Janja Garnbret - Reporter Dvojni uspeh: Garnbretova še do tretjega evropskega naslova, Mia Krampl druga v kombinaciji - Siol Sportal Slovenija najboljša reprezentanca v Münchnu - Dnevnik Stene se topijo žlahtnem objemu superšampionke - Delo Dvojna zmaga Janje in Mie - Slovenske novice Športna zgodba - Val 202 Nova zmaga plezalke Janje Garnbret za popoln izkupiček na evropskem prvenstvu, Mia Krampl druga - Radijski dnevnik,

Velenjski policisti so bili v zadnjih dneh večkrat obveščeni o uporabi prepovedane pirotehnike na območju Velenja. Z zbiranjem obvestil so prišli do podatka o mladoletniku, ki naj bi imel večjo količino petard. FOTO: PU Celje Omenjenemu mladoletniku so včeraj zasegli 1045 petard različnih velikosti in kategorij. Mladoletnik je pirotehniko naročil preko spleta iz tujine in jo po pošti prejel na domač naslov. Zoper mladoletnika bo podan obdolžilni predlog. V novembru in decembru letos so policisti na območju naše policijske uprave zasegli že več kot 2.400 petard različnih moči. Zasegli so policisti jih tako na ulicah, na domovih kot tudi v šolah. Obravnavali so policisti tudi poškodbo s pirotehniko. V Velenju se je v preteklih dneh mladoletnik lažje poškodoval pri metanju petard. Obravnavali so policisti še dve poškodovanji tuje stvari. V Celju so neznanci s pirotehničnimi izdelki poškodovali več poštnih nabiralnikov stanovanjskega bloka v novi soseski, v Velenju pa okenski okvir. policisti znova opozarjajo, da je pri nas pirotehnične izdelke, katerih glavni učinek je pok, dovoljeno prodajati le med 19. in 31. decembrom, uporabljati pa od 26. decembra do vključno 1. januarja. Pri tem velja poudariti da posest in uporaba petard vseh oblik in moči v Sloveniji ni dovoljena. Zaradi kršitev določil lahko posamezniku izrečejo globo v razponu od 400 do 1.200 evrov ter mu zasežemo pirotehnične izdelke, četudi niso njegova last. Vsem, ki se ne morejo upreti uporabi dovoljenih pirotehničnih sredstev svetujejo, naj kupujejo le originalne izdelke in še te zgolj pri pooblaščenih trgovcih. Pri uporabi naj bodo odgovorni in naj imajo v mislih vse tiste, ki jih pokanje vznemirja. Nikar naj ne pozabijo, da se pokov ne bojijo le ljudje, temveč tudi živali, ki jim december prav zaradi uporabe pirotehnike predstavlja izjemno stresen čas v letu. Za konec izpostavljajo še primer odgovornih staršev na velenjskem območju, ki so v začetku tega tedna pri svojem mladoletniku našli 100 petard, nas o tem obvestili, mi pa so policisti jih zasegli. Z odgovornim ravnanjem so preprečili neljube posledice, saj so poškodbe s pirotehničnimi sredstvi žal še vedno prepogoste. Related Objavljeno v: Območje Celje Prejšnje:Močno vinjen kolesar zapeljal v Ljubljanico Naslednje:Policisti v tovornem vozilu našli 3 skrite državljane Afganistana Iskanje Išči: Vreme Preteklih24.si Koledar prispevkov december 2021 P T S Č P S N 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 « Nov Jan » Preteklih24.si :: Spletni portal, Preteklih24.si :: Uredništvo, 9220 Lendava :: urednistvo@preteklih24.si :: Spletni portal pokriva aktualne dogodke s področja kriminalitete in črne kronike na območju celotne slovenije.

Pravijo, da slike povedo več kot tisoč besed, tako da le-teh ni vredno izgubljati. Lahko bi pisal o sami poti, o sopotnicah, o domačem salezijanskem sprejemu ... Mogoče bi bilo vredni pisati o novoimenovanem inšpektorju v času, ko sem se "motal" okoli don Boska v Valdoccu in ga še zanj pocukal za rokav ... Najlepše bi bilo zapisati kaj o naravnost nebeškem vremenu in pogledu na zamljevid Torina in prav vseh njegovih vršacov s Superge ali pa o meni nepoznani večerni igri ob dobrem kuhančku ... Če bi pisal resno, bi se lotil koristnosti spoznavanja naših bodočih južnih sobratov, katerim se ni dobro zameriti, ko bomo nekoč skupaj, ali pa bi ocenjeval demonstracije v centru Torina. Ni pa vredno pisati o nasilju, ki je tako kot povsod, vedno navzoče v milijonskem mestu in ga dobrostoječi postarani prebivalci opazujejo kot resničnostni šov ali "končno se nekaj dogaja" ... Rajši bi pisal o pici na italijanski način, o slovesnem kosilu, pri katerem je salezijanski profe 1 komentar Preberite več Več objav Zagotavlja Blogger Avtor slik v temi: Galeries Marko Suhi Rojen v Zadrečki dolini. Svet je bil vabljiv in viharna leta v želimeljski gimnaziji so me ponesla k don Bosku. Tako sem salezijanec brat, "menih" v 21. stoletju ... to je avantura!

Film Izganjalci duhov je že tretji del v seriji filmov Ghostbusters. Gre za novo akcijsko komično nadaljevanje filmov iz let 1984 in 1989, v katerem glavni vlogi v boju zoper nadnaravne sile prevzameta ženski. V tej znanstveno fantastični komediji so združeni najboljši komiki našega časa, ki bodo konec julija tudi v naših kinematografih gotovo nasmejali naše občinstvo. Film prikazuje zanimivo... Uspešno ste se prijavili na brezplačne e-novice. BREZPLAČNE E-NOVICE Recapcha Prosimo obkljukajte test. Ghostbusters Film Izganjalci duhov je že tretji del v seriji filmov Ghostbusters. Gre za... Ghostbusters Preberite več Obvestilo Zavrnili ste piškotke za napredno oglaševanje oziroma piškote družbenih omrežij ter spletne analitike, zato vam je onemogočen dostop do spletne strani. Piškotki nam omogočajo, da so vsebine za vas brezplačne.

Začetki prometnega izobraževanja v Mariboru segajo v leto 1958, ko je bil ustanovljen oddelek Železniške prometne šole Beograd (s sedežem v Zemunu). Od takrat do danes je ta izobraževalna ustanova spreminjala naziv in programe, po katerih je potekalo izobraževanje in usposabljanje. Pregled po letih Leta 1961 je postala ustanoviteljica šole Skupnost železniških podjetij Ljubljana, tako da se je šola preimenovala v Železniška prometna šola Maribor. Leta 1967 se je Železniška prometna šola priključila novo ustanovljenemu Zavodu za strokovno izobraževanje v Ljubljani pri Skupnosti železniških podjetij Ljubljana kot organizacijska enota in se je preimenovala v Železniško prometno-transportno šolo Maribor. Leta 1974 se je šola preimenovala v ŽG ─ Železniški šolski center Ljubljana, TOZD za vzgojo in izobraževanje Maribor. Osnovna dejavnost šole je bila vzgoja in izobraževanje mladine in odraslih za potrebe ŽG Ljubljana, stranska pa celotna oskrba dijakov v domu, pripravljanje hrane in izdajanje prenočišč. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja je šola doživela veliko sprememb na področju izobraževalnih programov – pridobili smo nove izobraževalne programe, ki jih je šola pričela izvajati v šolskem letu 1981/1982: prometno-transportni odpravnik, prometno-transportni tehnik, transportni komercialist, prometno-transportni manipulant. Leta 1985 je šola uvedla izobraževalni program za pridobitev strokovne izobrazbe v okviru vzgojno-izobraževalnega programa Transport – smer: strojevodja. 13. 4. 1988 se je v sklopu reorganizacije šola osamosvojila in poimenovala ŽG – Železniška srednja šola Maribor, p. o. Šola je izvajala izobraževanje mladine in delavcev za potrebe ŽG Ljubljana po vzgojno-izobraževalnih programih v programu Železniški transport, in sicer v smereh: železniški prometno-transportni odpravnik, železniški prometno-transportni tehnik, strojevodja, prometno-transportna manipulacija (skrajšani program), specialist – strojevodja dizelskih vlečnih vozil, specialist – vozovni preglednik. 27. 6. 1990 je šola razširila izobraževalno dejavnost še na izobraževanje v smeri prometni tehnik. Na osnovi Zakona o zavodih se je 25. 4. 1991 spremenil statutarni sklep o ustanovitvi Železniške srednje šole Maribor, kjer je bilo opredeljeno izobraževanje (redno, ob delu) za pridobitev strokovne izobrazbe v smereh: železniški prometno-transportni odpravnik, železniški prometno-transportni tehnik, tehnik vleke – strojevodja, vozovni preglednik, prometni tehnik. Za dejavnost zavoda se je kot stranska dejavnost navajala tudi celotna oskrba dijakov v dijaškem domu in priprava hrane za zunanje naročnike ter nudenje prenočišč. Leta 1992 se je šola preimenovala iz ŽG ─ Železniška srednja šola Maribor v SŽ ─ Železniška srednja šola Maribor. Upravni odbor Slovenskih železnic je leta 1995 sprejel sklep o spremembi imena SŽ ─ Železniška srednja šola Maribor v Slovenske železnice – Srednja prometna šola Maribor. Vlada Republike Slovenije je s sklepom 18. 3. 1999 ustanovila javni vzgojno-izobraževalni zavod in spremenila naziv šole v Srednja prometna šola Maribor. 20. 11. 2001 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Prometna šola Maribor, ki je sestavljen iz dveh organizacijskih enot – Srednja prometna šola z dijaškim domom in Višja prometna šola. 2. 9. 2008 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Prometna šola Maribor, ki je sestavljen iz dveh organizacijskih enot – Srednja prometna šola z dijaškim domom in Višja prometna šola – novosti so predvsem organizacijske in statusne narave. (povzeto po zborniku Prometne šole Maribor ob 50-letnici šole, 2008; avtor Andrej Švaljek, prof.) Zakaj izbrati nas? učiteljski in predavateljski kader z bogatimi izkušnjami iz prakse; sproščeno vzdušje med dijaki, študenti in učitelji/predavatelji; strokovna srečanja, delavnice in posveti s strokovnjaki iz uspešnih partnerskih podjetij; karierni center vam olajša pot do zaposlitve; možnost izobraževanja v tujini – Erasmus Plus; strokovne ekskurzije doma in v tujini; družabne aktivnosti (spoznavni večeri, športne igre, kulturni dogodki …); dostop z javnimi potniškimi sredstvi in možnost brezplačnega parkiranja; možnost bivanja v dijaškem in študentskem domu; možnost toplih in hladnih obrokov (tudi študentski boni). O šoli Osebna izkaznica Vizija in poslanstvo Nagovor direktorja Zgodovina Zavod Prometna šola Maribor Srednja prometna šola Višja prometna šola Dijaški dom Šola vožnje Karierni center Hitre povezave Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Center RS za poklicno izobraževanje Erasmus + Kontakt Kontakt Prometna Prometna šola Maribor Preradovičeva ul. 33, 2000 Maribor t: 02 42 94 140 f: 02 42 94 139 e: tajnistvo@prometna.net Copyright © 2022 Prometna šola Maribor Accessibility B&C Contrasts Dark Contrasts White Stop Movement Readable Font Underline Links A A A cancel accessibility Provided by: Uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo. Če nadaljujete brez spremembe nastavitev, bomo razumeli, da se s tem strinjate. Če želite spremeniti nastavitve, kliknite na več.V reduVeč

Na podlagi 15. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr-UPB1, Ur.l. RS št. 72/2006) dne 20.8.2010 določa naslednje SPLOŠNE POGOJE POSLOVANJA pri opravljanju storitev posredovanja v prometu z nepremičninami družbe PORT, trgovina in storitve, d.o.o. Portorož, MŠ 5567238000, DŠ 54014557, ki jo zastopa direktor UROŠ KENDA, imetnik statusa nepremičninskega posrednika z licenco št. 02315; vpisan v imenik nepremičninskih posrednikov. člen (uvodne določbe) Ti splošni pogoji urejajo poslovna razmerja med družbo PORT d.o.o., Liminjanska cesta 96, Lucija, Portorož (v nadaljevanju: nepremičninska družba) in pravno ali fizično osebo, ki z nepremičninsko družbo sklene pogodbo o posredovanju (v nadaljevanju: naročitelj), ter so sestavni del vsake pogodbe o posredovanju, ki jo nepremičninska družba sklene z naročiteljem. Če pogodba o posredovanju vsebuje določila, ki so v nasprotju s temi splošnimi pogoji, veljajo dogovorjena določila pogodbe o posredovanju, v kolikor niso v nasprotju z veljavnimi predpisi. Izrazi v teh splošnih pogojih pomenijo: Naročitelj – prodajalec, ki je s posrednikom sklenil pogodbo o posredovanju. Stranka – kupec – oseba, katero je posrednik seznanil z nepremičnino, ki je predmet posredovanja. Pogodba o posredovanju – pogodba, s katero se posrednik zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev pogodbe o prodaji oziroma najemu določene nepremičnine, naročitelj pa se zavezuje posredniku plačati provizijo, če bo pogodba sklenjena. Izrazi, ki so v teh splošnih pogojih in v pogodbi o posredovanju zapisani v moškem spolu, veljajo za moški in ženski spol. Predmetni splošni pogoji so sprejeti na podlagi določil Zakona o nepremičninskem posredovanju (Uradni list št. 72/2006, ter spremembe in dopolnitve, ZNPosr). Splošni pogoji so namenjeni opredelitvi pravic in dolžnosti strank pogodbe o posredovanju. Splošni pogoji so sestavni del vsake pogodbe o posredovanju. V primeru nasprotovanja vsebini pogodbe o posredovanju in določilom teh splošnih pogojev, se uporabijo določila pogodbe o posredovanju. – nepremičninska družba: je gospodarska družba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve posredovanja v prometu z nepremičninami po ZNPosr; – posrednik: je fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugi pravni podlagi, s pridobljeno licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja in je vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu; (Posrednik-PORT, trgovina in storitve, d.o.o. Portorož, Liminjanska cesta 96, Lucija, Portorož, ki ga zastopa direktor Kenda Uroš) – posredovanje v prometu z nepremičninami: je opravljanje registrirane pridobitne dejavnosti posredništva v prometu z nepremičninami, pri čemer posamezni posli posredovanja v prometu z nepremičninami vsebujejo vse dejavnosti pri vzpostavljanju stika med naročiteljem in tretjo osebo ter pri pogajanjih in pripravah za sklenitev pravnih poslov, katerih predmet je določena nepremičnina, kot so kupna, prodajna, najemna, zakupna ali druga pogodba za določeno nepremičnino; – naročitelj: je fizična ali pravna oseba, ki z nepremičninsko družbo sklene pogodbo o posredovanju; – tretja oseba: je oseba, ki jo nepremičninski posrednik poskuša spraviti v stik z naročiteljem, da bi se z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe v zvezi z nepremičnino; -naročiteljevi ožji družinski člani: so naročiteljev zakonec ali oseba, s katero naročitelj živi v zunajzakonski skupnosti, v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati; – energetska izkaznica: je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe; s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. člen (posli posredovanja) Posli, ki jih nepremičninska družba opravi za naročitelja v okviru plačila za posredovanje v prometu z nepremičninami, so: – z ogledi preveri dejansko stanje nepremičnine; – preveri pravno stanje nepremičnine s pridobitvijo listin o nepremičnini, pogodb in podobno, kar pomeni, da od lastnika nepremičnine ali drugih oseb pridobi dokumentacijo, iz katere je razvidna lastninska pravica na nepremičnini ter v uradnih evidencah preveri obstoj morebitnih pravic tretjih oseb na tej nepremičnini; – seznanja naročitelja z ugotovljenim pravnim in dejanskim stanjem nepremičnine in opozori na ugotovljene pravne in dejanske napake; – sklene pogodbo o posredovanju v prometu z nepremičninami; – razišče razmere na trgu in skupaj z naročiteljem sporazumno določi okvirno ceno, po kateri naj bi se nepremičnina prodala, kupila, oddala ali najela; – išče priložnosti za sklenitev nameravanega posla in nanje opozori naročitelja; – poskrbi za oglaševanje nameravanega pravnega posla v medijih, po svoji ustaljeni praksi, s katero je naročitelj seznanjen in se s takšnim oglaševanjem strinja;- – organizira in po potrebi vodi oglede nepremičnine; – naročitelja obvešča o vseh posebnih okoliščinah nameravanega posla, predvsem o tržnih razmerah, ki so pomembne za določitev cene nepremičnine, o vsebini predpisov, ki so pomembni za veljavno sklenitev pogodbe, o višini in vrsti davčnih obveznosti, o višini stroškov notarskih storitev, vpisu v zemljiško knjigo in morebitnih drugih stroških v zvezi s sklenitvijo pogodbe, ter o morebitnih tveganjih, povezanih z neurejenim zemljiškoknjižnim stanjem nepremičnine, vpisanimi stvarnimi pravicami oziroma drugimi pravicami tretjih oseb na nepremičnini oziroma drugimi morebitnimi neurejenimi pravnimi razmerji v zvezi z nepremičnino in lastništvom nepremičnine; – si prizadeva poiskati in vzpostaviti stik med naročiteljem in tretjo osebo, ki se bo z naročiteljem pogajala za sklenitev nameravanega posla; – v pisni in telefonski obliki komunicira z naročiteljem (opozorila, obvestila, potrdila); – svetuje pri pridobitvi cenitve, ki jo sestavi sodni ali pooblaščeni cenilec; – sodeluje pri pogajanjih in pripravah za sklenitev nameravanega posla; – organizira in uredi zapis potrebne listine o dogovorjenem poslu (pogodbe, predpogodbe ipd.) s strani univ. dipl. pravnika; – če se stranki tako dogovorita, pripravi in izpolni obrazce v zvezi s prenosom lastništva nepremičnine (davčna prijava ipd.); – sodeluje pri organizaciji sestanka za overitev podpisov na listinah o sklenjenih poslih; – ima v hrambi stvari, ki sta mu jih zaupala naročitelj in tretja oseba (npr. originalno dokumentacijo in ključ), vse do sklenitve nameravanega posla; v primerih, ko se naročitelj in tretja oseba tako dogovorita, pa tudi v času po sklenitvi posla (npr. do dokončne izpolnitve obveznosti iz sklenjenega posla); – po posebnem dogovoru spremlja izpolnjevanje sklenjenega posla, predvsem glede plačil posameznih obrokov, kadar je dogovorjeno obročno plačevanje; – v primerih, da ga naročnik za to pooblasti z izrecnim pisnim pooblastilom, sprejme izpolnitev obveznosti iz sklenjenega posla; – sestavi potrdilo o delni ali celotni izpolnitvi denarne obveznosti iz sklenjenega posla, kot je npr. potrdilo o plačilu delne ali celotne pogodbene vrednosti; – sodeluje pri primopredaji nepremičnine in o tem sestavi primopredajni zapisnik. – telefonsko komuniciranje s strankami, vodenje ogledov nepremičnin, organizacija sestankov med naročiteljem in tretjo osebo, seznanitev tretje osebe z nepremičnino; – na podlagi skrbnega ogleda preveri ali ima nepremičnina očitne napake oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na uporabnost oziroma ceno nepremičnine; – izvede oglaševanje prodaje nepremičnine v sredstvih javnega obveščanja ali na drug način po izboru posrednika; FOTOGRAFIRANJE, SNEMANJE NEPREMIČNIN… V tem členu našteti posli so vključeni v ceno posredovanja. Če katerega od navedenih poslov opravi naročitelj sam ali so nepotrebni, to ne vpliva na višino dogovorjene provizije. V kolikor naročitelj enostransko predčasno prekine pogodbo o posredovanju, se v tem členu navedeni posli, ki so bili dejansko opravljeni, zaračunajo v skladu s cenikom na dan prekinitve pogodbe o posredovanju, vendar največ do višine 1/4 (ene četrtine) predvidene s pogodbo dogovorjene posredniške provizije. Za dejanje prekinitve pogodbe o posredovanju lahko šteje kakršno koli pisno, ustno ali drugačno (konkludentno) dejanje naročitelja, zaradi katerega izvajanje pogodbe o posredovanju ni več mogoče ali odpade temelj posredovanja. Storitve, ki niso navedene v tem členu, so predmet dodatnega dogovora in posebnega plačila. STORITEV POSREDOVANJA PRI NAJEMU IN ODDAJI NEPREMIČNINE Na podlagi pogodbe o posredovanju pri najemu nepremičnine se posrednik za provizijo zavezuje opraviti naslednje storitve: -preverjanje dejanskega stanja nepremičnine (ogled nepremičnine); -preverjanje pravnega stanja lastništva nepremičnine; -posredovanje pri pogajanjih za sklenitev pogodbe; -priprava pogodbe o najemu; -sestava osnutka najemne pogodbe, ki se sklene pri notarju v obliki notarskega zapisa, ki je neposredni izvršilni naslov; -preverjanje uporabe nepremičnine v času trajanja najema; -druge storitve, za katere se posrednik in naročitelj izrecno dogovorita. člen (provizija) Nepremičninska družba pridobi pravico do plačila za posredovanje, ko je pogodba, za katero je posredovala, sklenjena. Nepremičninska družba ne more zahtevati niti delnega plačila provizije za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje. S plačilom za posredovanje (provizijo) v prometu z nepremičninami se krijejo stroški za opravljanje dejanj pri vzpostavljanju stikov za naročitelja, preverjanju stanja nepremičnine ter pri pogajanjih in pripravah za sklenitev pravnih poslov, ki so potrebne za sklenitev pravno veljavne pogodbe za določeno nepremičnino. V primeru posredovanja pri prodaji oziroma nakupu ali pri menjavi nepremičnine lahko za isto nepremičnino provizija nepremičninske družbe znaša največ 4 % pogodbene vrednosti. Provizijo plača naročitelj, razen če se stranke pogodbe dogovorijo drugače. V tako določeno provizijo ni vključen davek na dodano vrednost, k plačilu katerega je sicer zavezan posrednik. V primeru posredovanja pri oddaji ali najemu nepremičnine, vsaka izmed strank najemne pogodbe plača provizijo v višini enomesečne najemnine, razen če je v pogodbi o posredovanju določeno drugače. V primeru, da nepremičninska družba posreduje pri sklenitvi predpogodbe, se za potrebe določanja plačila za posredovanje kot vrednost upošteva vrednost predmeta glavne pogodbe. V primeru posredovanja pri prodaji ali nakupu nepremičnine, katere vrednost je nižja od 10.000,00 EUR, omejitev iz prvega odstavka ne velja. V posredniški pogodbi se lahko nepremičninska družba in naročitelj dogovorita tudi za plačilo v drugačnem znesku, če to ni v nasprotju z zakonom. Nepremičninska družba ima pravico do plačila za posredovanje tudi v primerih, ko naročitelj oziroma njegov ožji družinski član sklene pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, s tretjo osebo, s katero je naročitelja spravil v stik posrednik in je bila ta pogodba sklenjena v šestih mesecih po prenehanju pogodbe o posredovanju. V provizijo niso vštete takse, davki, notarske in druge dodatne storitve ter stroški navedeni v 11. členu teh splošnih pogojev. V plačilo za posredovanje ni vključen DDV (22 %). Plačilo za posredovanje se zato poviša za DDV po vsakokrat veljavni davčni stopnji. Posamezne dodatne storitve se zaračunajo po ceniku dodatnih storitev družbe Port d.o.o. člen (sklenitev pogodbe o ekskluzivnem posredovanju) Naročitelj in nepremičninska družba lahko skleneta pogodbo o ekskluzivnem posredovanju. V tem primeru naročitelj v času veljavnosti posredniške pogodbe ne sme v zvezi z istim poslom oziroma v zvezi z isto nepremičnino skleniti posredniške pogodbe z drugo nepremičninsko družbo, preko nje, kogarkoli tretjega ali sam oglaševati ali prodajati iste nepremičnine. Nepremičninska družba lahko v primeru ekskluzivnega posredovanja prenese storitev posredovanja na druge nepremičninske družbe po svoji izbiri, pri čemer je naročitelj v poslovnem razmerju le z nepremičninsko družbo, je pa upravičen od nepremičninske družbe pridobiti podatke o drugih nepremičninskih družbah, na katere je nepremičninska družba prenesla storitve posredovanja. 5. člen (dolžnost obveščanja) Naročitelj, ki prodaja, oddaja ali zamenjuje nepremičnino, je dolžan nepremičninsko družbo obvestiti o vseh okoliščinah, ki so pomembne za opravljanje storitve posredovanja. Predvsem jo mora natančno in pošteno seznaniti s pravnim stanjem nepremičnine, izročiti fotokopije in omogočiti vpogled v izvirnike pomembnih listin. Nepremičninsko družbo mora obvestiti o pravnih napakah nepremičnine in o morebitnih pravicah drugih oseb na nepremičnini, tako vpisanih kot nevpisanih v zemljiški knjigi, pogodbeno ali originalno pridobljenih ter jo pošteno seznaniti z dejanskim stanjem nepremičnine in z vsemi njenimi stvarnimi napakami. Naročitelj je odgovoren za škodo, ki nepremičninski družbi nastane zaradi naklepnega prikrivanja informacij o pomembnih pravnih ali dejanskih okoliščinah v zvezi z nepremičnino. Nepremičninska družba lahko v primeru naklepnega prikrivanja informacij odstopi od pogodbe o posredovanju. Naročitelj je v takem primeru dolžan nepremičninski družbi povrniti vse dejanske stroške v vrednosti do največ 1/4 (ene četrtine) s pogodbo dogovorjenega plačila za posredovanje, ki jih je nepremičninska družba imela s posredovanjem. Naročitelj je dolžan nepremičninsko družbo ob sklepanju pogodbe o posredovanju obvestiti, ali ima glede nepremičnine in pravnega posla, ki je predmet pogodbe o posredovanju, že sklenjeno pogodbo o posredovanju s kakšno drugo pravno ali fizično osebo. 6. člen (zavarovanje odgovornosti) Nepremičninska družba ima svojo odgovornost za škodo, ki bi jo povzročila naročitelju ali tretji osebi s kršitvijo pogodbe o posredovanju, zavarovano pri zavarovalnici WIENER STADTISCHE, Vienna Insurance Group, Masarykova c. 14, Ljubljana, št. police K7-P311.678, za zavarovalno vsoto 150.000 €, v skladu z določbami ZNPosr-UPB1. 7. člen (obvestilo o sklenjenem poslu) Naročitelj je dolžan nepremičninsko družbo nemudoma oziroma najkasneje v 48 urah obvestiti, če je posel sklenjen z osebo, s katero ga ni seznanila nepremičninska družba ter o podrobnostih tega posla, in nepremičninski družbi izročiti fotokopijo pogodbe, sicer nosi stroške nadaljnjega posredovanja, vendar največ do višine 1/4 (ene četrtine) predvidene s pogodbo dogovorjene posredniške provizije. 8. člen (stik med naročiteljem in tretjo osebo) Nepremičninska družba lahko med naročiteljem in tretjo osebo vzpostavi stik na različne načine. Šteje se, da je nepremičninska družba med obema vzpostavila stik, če: – organizira njun sestanek v svojih prostorih ali izven njih; – naročitelju ali tretji osebi posreduje kateri koli podatek o imenu, nazivu, naslovu, sedežu, številki telefona ali telefaksa, naslovu elektronske pošte tretje osebe oziroma naročitelja; – opravi ali organizira ogled nepremičnine s tretjo osebo; – ali, če stranki seznani na drug način. člen (posredovanje za obe stranki) Nepremičninska družba lahko posreduje za obe stranki. Pri opravljanju storitev posredovanja nepremičninska družba v enaki meri skrbi za zaščito interesov tako naročitelja kot tudi tretje osebe, s katero je posrednik vzpostavil stik. V tem primeru se zakonsko dovoljena provizija razdeli med obe stranki. 10. člen (prenos storitev posredovanja na drugo nepremičninsko družbo oziroma posrednika) Nepremičninska družba lahko storitev posredovanja delno ali v celoti prenese na druge nepremičninske družbe, naročitelj pa v takem primeru ostane v pogodbenem razmerju z nepremičninsko družbo in lahko zahteva, da mu nepremičninska družba izroči seznam nepremičninskih družb, na katere prenaša naročilo. člen (dodatne storitve in stroški) Naročitelj lahko naroči nepremičninski družbi izvedbo dodatnih storitev, ki niso zajete v plačilu za posredovanje oziroma v zvezi z nepremičnino, ki je predmet posredniške pogodbe, ne sodijo v okvir posredovanja pri prometu z nepremičninami. Če naročitelj naroči nepremičninski družbi izvedbo dodatnih storitev v zvezi z nepremičnino ali poslom, ki je predmet posredniške pogodbe, plača za te storitve dejanske stroške, vendar znesek ne sme preseči 1/12 (ene dvanajstine) vrednosti nepremičnine. Take posebne storitve se dogovorijo v pisni obliki. Če ni s pogodbo drugače dogovorjeno, se posebej plačajo zlasti naslednje storitve in stroški: – sestava pooblastila za sklepanje pravnih poslov v prometu z nepremičninami; – sestava pravnih listin, ki ne sodijo v okvire osnovnega posla z nepremičnino (pogodbe o služnostih, pravna mnenja, sporazumi o etažni ali drugi delitvi in podobno); – stroški sodnih in upravnih taks oziroma pristojbin pri pridobivanju zemljiškoknjižnih izpiskov, kopij katastrskega načrta, urbanističnih informacij in drugih podatkov iz uradnih evidenc; – stroški, ki nastanejo s pridobivanjem manjkajoče dokumentacije o nepremičnini, ki je lastnik ne predloži posredniku, je pa pri posredovanju oziroma sklepanju poslov potrebna; – stroški cenilcev in izvedencev; – stroški overitve podpisov in drugih notarskih storitev; – stroški tistih poslov nepremičninske družbe, ki niso našteti v teh splošnih pogojih ter posebne ali neobičajne stroške, če nastanejo pri delu nepremičninske družbe; – zemljiškoknjižne predloge za vpis ali izbris zaznamb, predznamb ali vknjižb stvarnih pravic v zemljiški knjigi pristojnega sodišča; – stroški sodnih taks za vpise v zemljiško knjigo; – sodelovanje pri prenosu naročniških razmerij za elektriko, telefon, plin in druge komunalne storitve za novega lastnika ali najemnika; – obvestila upravnikom, ki so predpisana z zakonom. V primeru, da nepremičninska družba in naročitelj skleneta pogodbo o posredovanju in pogodbo naročitelj prekine pred iztekom dogovorjenega časa, mora nepremičninski družbi povrniti dejanske stroške, ki jih je nepremičninska družba imela z naročenimi posli po veljavnem ceniku, vendar največ do višine 1/4 (ene četrtine) predvidene s pogodbo dogovorjene posredniške provizije. Naročitelj mora nepremičninski družbi povrniti stroške oziroma škodo, ki je nastala, ker je naročitelj kršil obveznosti iz posredniške pogodbe ali teh pogojev. To velja posebej za kršitev obveznosti iz 5. in 7. člena teh splošnih pogojev (seznanitev posrednika s pravnim in dejanskim stanjem nepremičnine, obvestilo posredniku o sklenjenem poslu), pa tudi za vse ostale kršitve. 12. člen (pridobitev pravice do provizije) Nepremičninska družba pridobi pravico do plačila za posredovanje (posredniške provizije) takrat, ko je sklenjena pogodba oziroma pravni posel, pri sklenitvi katerega je posredovala, in sicer ne glede na morebitno pogojno sklenitev posla. Če stranki pogodbe, pri sklenitvi katere je sodelovala nepremičninska družba, kasneje odstopita od sklenjene pogodbe oziroma pravnega posla, nepremičninska družba obdrži plačano provizijo. Nepremičninska družba obdrži provizijo tudi v primeru, ko je pravni posel ničen ali izpodbojen zaradi zavajanja in dajanja neresničnih podatkov s strani naročitelja. V primeru zamude s plačilom mora naročitelj plačati zakonite zamudne obresti od zapadlosti terjatve nepremičninske družbe do plačila. V primeru, da nepremičninska družba najde primerno tretjo osebo, ki izpolnjuje naročiteljeve pogoje in je pripravljena z naročiteljem pod njegovimi pogoji v zvezi z nepremičnino, ki je predmet posredniške pogodbe, skleniti pravni posel, naročitelj pa si pred podpisom premisli in pogodbe noče skleniti, je naročitelj nepremičninski družbi dolžan plačati posredniško provizijo, kot da bi bil posel, v katerem je nepremičninska družba posredovala, sklenjen. 13. člen (poslovna skrivnost in varstvo podatkov) Informacije in podatki v zvezi z nepremičninami iz pogodbe o posredovanju in v zvezi s prizadevanji nepremičninske družbe za sklenitev pogodbe ter v zvezi z udeleženimi osebami, ki jih naročitelj izve od nepremičninske družbe, so poslovna skrivnost. Če naročitelj uporabi omenjene informacije ali razkrije podatke tako, da z njimi seznani javnost ali tretje osebe ali jih uporabi v nasprotju s predpisi (varovanje osebnih podatkov in podobno), je dolžan nepremičninski družbi plačati provizijo, ne glede na to ali je bila pogodba z nepremičninsko družbo sklenjena, in je odgovoren za škodo, ki na podlagi tega nastane nepremičninski družbi ali tretjim osebam. Nepremičninska družba se zavezuje vse podatke o naročitelju in vsebini povezani s pogodbo o posredovanju, varovati v tajnosti in upravljati v skladu s predpisi. 14. člen (sklenitev pogodbe brez vednosti nepremičninske družbe) V kolikor naročitelj brez vednosti nepremičninske družbe sam sklene pogodbo z nasprotno stranko, s katero ga je seznanila nepremičninska družba, ali če to pogodbo sklene naročiteljev zakonski partner ali ožji družinski član, in sicer v času trajanja posredniške pogodbe in tudi po prenehanju trajanja posredniške pogodbe, znotraj šestih mesecev, mora naročitelj nepremičninski družbi plačati s pogodbo dogovorjeno plačilo za posredovanje v celoti. člen (čas trajanja pogodbe o posredovanju) Če ni s pogodbo drugače določeno, posredniško pogodbo skleneta nepremičninska družba in naročitelj za dobo devetih (9) mesecev in jo lahko sporazumno podaljšata z aneksom. Posredniško pogodbo lahko stranki kadarkoli odpovesta, če to ni v nasprotju z dobro vero in poštenjem. Pogodbo je treba odpovedati pisno z 8-dnevnim odpovednim rokom. V primeru, da naročitelj pogodbo odpove v času pred njenim potekom, je dolžan nepremičninski družbi plačati do tedaj nastale stroške, vendar največ do višine 1/4 (ene četrtine) predvidene s pogodbo dogovorjene posredniške provizije. 16. Člen (Energetska izkaznica) Nepremičninska družba je stranko seznanila z določbami Energetskega zakona (Ur.l.št.17/14), ki se nanašajo na energetsko izkaznico, pri čemer je bila še zlasti opozorjena na dejstva: – da morajo energetsko izkaznico zagotoviti lastniki stavb ali posameznih delov stavb, za stavbe ali posamezne dele stavb, ki se zgradijo, prodajo ali oddajo najemniku, ki pred najemom v stavbi ali njenemu posameznem delu ni imel prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča; – da mora pri prodaji in oddaji stavbe ali njenega posameznega dela v najem lastnik zagotoviti, da se pri oglaševanju navedejo energijski kazalniki energetske učinkovitosti stavbe ali njenega posameznega dela iz energetske izkaznice; – da so predpisane sankcije za lastnika stavbe ali njenega posameznega dela v primeru neizpolnjevanja obveznosti v zvezi z energetsko izkaznico. 17.člen (sodna pristojnost) Za reševanje morebitnih sporov, ki jih nepremičninska družba in naročnik ne bi uspela rešiti sporazumno, je pristojno Okrožno sodišče s sedežem v Kopru oziroma Okrajno sodišče s sedežem v Piranu, odvisno od višine spornega zneska. PORT, D.O.O. PORTOROŽ direktor UROŠ KENDA PORTOROŽ, 19.9.2016 POGODBO PRIPRAVILA ODV. PETRA FERŠ MRHAR pon-pet : 8:00-16:00 Po 16. uri in med vikendi – po predhodnem dogovoru Prazniki – ZAPRTO info@port-nepremicnine.si Tel: +386 40 520 306 Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož Splošni pogoji Povpraševanje Kontakt Piškotki Port Nepremicnine 2019 I To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Domnevamo, da se s tem strinjate, vendar se lahko odjavite, če želite.GDPR PiškotkiSe strinjam Privacy & Cookies Policy Privacy Overview This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these cookies, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may have an effect on your browsing experience. Privacy Overview This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these cookies, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may have an effect on your browsing experience. Necessary Always Enabled Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information. Non-necessary Non-necessary Any cookies that may not be particularly necessary for the website to function and is used specifically to collect user personal data via analytics, ads, other embedded contents are termed as non-necessary cookies. It is mandatory to procure user consent prior to running these cookies on your website.

Z klikom na spodnjo povezavo lahko zahtevate izbris/anonimizacijo vseh vaših podatkov ki jih hranimo. POMEMBNO! Zavedajte se da je ta proces identičen brisanju vašega računa. Po končanem postopku se v svoj račun NE BOSTE mogli več prijaviti.. Vaš e-naslov e-naslov: Kako to deluje? Prejeli boste e-poštno sporočilo s povezavo, ki ob kliku izbriše vse podatke, ki jih shranimo za vas. Če nečesa ni možno izbrisati, se bo anonimiziralo. Povezava bo aktivna 2 ur.

Razvrsti po priljubljenosti Razvrsti po najnovejšem Razvrsti po ceni: cenejši najprej Razvrsti po ceni: dražji najprej Prikaz rezultata Čas dostave 1-3 dni Ženski in moški začasni tattoo – komplet 4-ih tattoo-jev - 46% 36,90 € 19,90 € Razvrsti po priljubljenosti Razvrsti po najnovejšem Razvrsti po ceni: cenejši najprej Razvrsti po ceni: dražji najprej

S pomočjo magnetne paličice spoznaj svet čebel. Cilj je pravilno razvrstiti kroglice- rdeče k tulipanom, modre v ribnik … Ni na zalogi Šifra: TL5310 Kategoriji: MOTORIČNI LABIRINT, NAJMLAJŠI Oznake: 2+, BREZ EKRANA, FINA MOTORIKA, JANOD, MAGNETI, MAGNETNI LABIRINT, NA POTI, ZA NA POT Opis Karakteristike Opis Janod magnetni labirint, je spretnostna igra, ki je odlična za razvijanje fine motorike pri otrocih od 2 leta starosti dalje. Z magnetnim labirintom otroci razvijajo fino motoriko in se hkrati učijo kako pravilno držati svinčnik. Z magnetno paličico, ki je pripeta na podlago lahko premikajo kroglice v ploskvi, kroglice razporejajo po barvah ali jih štejejo. Je odlična igrača za razvijanje potrpežljivoti in spretnosti, ki je lahko vzamemo s seboj na pot.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) je pričela z izplačevanjem dodatkov po 77. členu Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP). Na podlagi tega člena so do dodatka za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve upravičeni tudi dijaki in študenti, ki so bili vključeni ali vpoklicani k opravljanju nalog pomoči pri celostni oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah in pri izvajanju mobilnega testiranja in cepljenja. Po podatkih Ministrstva za obrambo, v katerega pristojnost spada URSZR, gre za okrog 12.000 zahtevkov v vrednosti okoli 2,4 milijona EUR. Urad RS za zaščito in reševanje predvideva, da bodo vsi zahtevki obdelani do konca koledarskega leta, v tem obdobju pa naj bi bili dodatki izplačani vsem upravičencem. Dijakom in študentom, ki čakajo na izplačilo dodatka priporočamo, da se glede tega obrnejo na delodajalca, pri katerem so delo opravljali, ter se pozanimajo, ali je zanje delodajalec oddal zahtevek na URSZR in kdaj lahko pričakujejo izplačilo. Deli: Kontakt Študentska organizacija Slovenije Dunajska 51, 1000 Ljubljana Telefon: 01 28 06 800 (tajništvo) E-pošta: info@studentska-org.si Povezave Predstavitev ŠOS Študentski kažipot Novice Akti in dokumenti Kontakt Politika zasebnosti Imaš vprašanje? Tukaj smo zate! PIŠI NAM Spremljaj nas © 2022 Študentska organizacija Slovenije Vse pravice pridržane. Izdelava spletnih strani Za delovanje naše spletne strani uporabljamo nujno potrebne piškotke. Prav tako bi radi nastavili tudi analitične piškotke, da vam zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Analitičnih piškotkov ne bomo nastavili, če jih ne dovolite. Če se strinjate z uporabo analitičnih piškotkov, potem kliknite na gumb »Sprejmi«. Če kliknete na gumb »Zapri« ali zgolj nadaljujete z uporabo spletne strani, se bodo naložili samo nujno potrebni piškotki. Vašo odločitev o piškotkih lahko kadarkoli spremenite v nastavitvah. Sprejmi Piškotki Close GDPR Cookie Settings Zasebnost Obvezni piškotki Analitični piškotki Zasebnost Za delovanje naše spletne strani uporabljamo nujno potrebne piškotke. Prav tako bi radi nastavili tudi analitične piškotke, da vam zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Analitičnih piškotkov ne bomo nastavili, če jih ne dovolite. Če se strinjate z uporabo analitičnih piškotkov, potem kliknite na gumb »Sprejmi«. Če kliknete na gumb »Zapri« ali zgolj nadaljujete z uporabo spletne strani, se bodo naložili samo nujno potrebni piškotki. Vašo odločitev o piškotkih lahko kadarkoli spremenite v nastavitvah. Obvezni piškotki Vedno je treba omogočiti nujno potreben piškotek, da bomo lahko shranili vaše nastavitve glede piškotkov.

V kolikor se odpravljate na kakšno potovanje, vas zagotovo zanima nakup potovalne in grelne blazine. S prodajo potovalnih in grelnih blazin se pri nas sicer ukvarja kar nekaj različnih prodajnih mest. Ponudbe potovalnih in grelnih blazin lahko najdete tudi na spletu. Na trgu namreč obstaja kar nekaj različnih blazin, ki se med seboj razlikujejo ne le v smislu tega, čemu so namenjene, temveč tudi glede barve, velikosti, materiala, cene in vseh drugih lastnosti. Zadnje čase pa so predvsem popularni slovenski izdelki, ki so hkrati kar se le da naravni. Danes lahko najdete tudi potovalne blazine in grelne blazine naravnih materialov Continue reading » 31 avgusta, 2017 admin Ponudba tečajev smučanja Počasi, počasi se bližajo hladni meseci in tako posledično tudi sneg oziroma zimsko obdobje. V tem času si boste verjetno zaželeli, da bi se odpravili na kakšno smučišče in si privoščili sproščeno smučanje. Da pa bi lahko suvereno smučali po belih strminah, morate na tem mestu usvojiti dovolj znanja. V naši državi imamo v tem smislu kar nekaj različnih naslovov, kjer si lahko zagotovimo kvaliteten tečaj smučanja. Kar se tiče tečajev smučanja je ponudba kar pestra, tako da verjamem, da lahko tudi vi najdete ustrezen tečaj smučanja zase. Ko govorimo o tečajih smučanja, govorimo o začetniških in naprednih tečajih. Tečaj

Konec junija je bilo prvo slovensko tekmovanje X-Slovenia v organizaciji Društva jadralnih padalcev Kovk Ajdovščina. Med osemnajstimi sodelujočimi je bil tudi član Društva letalcev Kragulj Lenart Oblak iz Podobena, ki je zmagal. Tekmovanje je ekstremna preizkušnja po vzoru tekmovanja X-Alps, ki poteka v alpskih državah, oziroma Dolomitenmanna v Italiji. Gre za kombinacijo hoje ali teka in letenja z jadralnimi padali od štartne do ciljne točke. Tekmovalci so startali v Ajdovščini, se povzpeli na Čaven, poleteli do Ajševice, nato prišli na obratno točko pri spomeniku Edvardu Rusjanu v središču Nove Gorice. Tu so se podpisali in pot nadaljevati do Sabotina, od koder so bodisi poleteli bodisi prišli peš do Kobarida. Iz Kobarida so se povzpeli na enega izmed bližnjih hribov in poleteti do obratne točke na Bledu (vzletišče Gače), z Bleda do obratne točke na Golniku, od tam pa do cilja v Kranjski Gori. »Težko je na takšnem tekmovanju pričakovati zmago. Gre za večdnevno tekmovanje in zgodi se lahko marsikaj. Če si ves čas virtualno v vodstvu, še ne pomeni, da boš na koncu tudi zmagal. Ena napaka te lahko stane dobrega rezultata.« Tekmovalci ne letijo skupaj in ne v enakih pogojih. »Zelo pomembne so taktične odločitve med samo tekmo. Zagotovo sem bil pred tekmo v ožjem krogu favoritov, a sem se vseeno zavedal, da je tekmovanje dolgo in da je možno čisto vse.« Kot najtežji del tekmovanja opisuje prvi dan tekmovanja, ko so ob deseti uri startali v Ajdovščini in je termometer že kazal več kot 30 stopinj. »Tekmovanje je bilo pripravljeno tako, da je bilo treba v prvi polovici dneva preteči oziroma prehoditi kar precejšen del trase po segretem primorskem asfaltu z desetimi kilogrami prtljage na hrbtu.« Kot poudarja, mu zmaga pomeni veliko in je potrditev, da to, kar počne, počne dobro. »Dobri rezultati na tekmovanjih veliko pripomorejo k samozavesti, dodatni motivaciji in zagonu za naprej. V prihodnje se želim preizkusiti tudi na večjih mednarodnih tekmovanjih kot npr. X-Pyrenees in x-Alps.« Tekmovanje je izjemno zanimiva izkušnja in dogodivščina. Zelo pomembno je, da ima tekmovalec dobro podporo: nekoga, ki skrbi za hrano, pijačo, logistiko … »Je pa to nedvomno preizkušnja, na kateri preizkusiš svoje meje. Nekaj je komentirati in pametovati iz domačega naslonjača, povsem drugo je, ko si dejansko udeleženec preizkušnje. Žulji in odrgnine po telesu od nahrbtnika so stalnica na tovrstnih tekmovanjih in včasih ti močno otežijo samo tekmovanje,« omeni Lenart Oblak tudi manj lepe strani tega športa. Posebnih priprav pred tekmovanjem ni imel. Ko je bila trasa znana, si je ogledal določene odseke, jih prehodil in preletel. »Format tekmovanj hoja/letenje z jadralnim padalom mi zelo ustreza. To je moj stil letenja oziroma dojemanja letenja. Praktično vsak dan letim na ta način: zjutraj se odpravim v hribe, del poti opravim peš, potem pa letim po zmožnostih, ki jih dopušča vreme. Fizično mi to ne predstavlja problema, izhajam iz vrhunskega športa, to je del mojega vsakdana,« je še povedal Lenart Oblak, ki je leta 2018 kot biatlonec zastopal Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Pretekle izkušnje, ki si jih je nabral v biatlonski karieri, so nedvomno njegova prednost na tovrstnih tekmovanjih: »Več kot deset let sem tekmoval na najvišjem nivoju, spoznal različne pristope k treningom in dodobra dobil vpogled v to, kaj je potrebno za dosego določenih ciljev v vzdržljivostnem športu. Vse vrednote, ki mi jih je vrhunski šport dal, sem ohranil do danes.« Z jadralnim padalstvom se aktivno ukvarja šest let. Poleg kot trener v slovenski mladinski biatlonski reprezentanci pridobljeno znanje prenaša na mlajše generacije. »To je moje življenje. Imam ta privilegij, da obe stvari zelo rad počnem in mi obenem predstavljata tudi vir dohodka. Ne predstavljam si boljšega preživljanja prostega časa od tistega, ki ga preživim v zraku.« Lidija Razložnik Kontakt Uredništvo Podblegaških novic Poljanska cesta 87 4224 Gorenja vas Odgovorna urednica Mateja Rant mateja.rant@g-glas.si Članki Z optimizmom v novi mandat Iz županovega dnevnika Proti Lenartu po novi cesti Cesta Murave–Žetina tudi uradno predana uporabi V predprodaji za petino cenejše vozovnice Podblegaške novice Podblegaške novice, november 2022 Podblegaške novice, oktober 2022 Podblegaške novice, september 2022 Podblegaške novice, julij 2022 Podblegaške novice, junij 2022 Vse pravice pridržane © Podblegaške novice Produkcija PNV Group 2022 x Piškotki in zasebnost Na spletni strani uporabljamo piškotke za spremljanje obiskanosti s ciljem izboljšanja in lažjega brskanja po spletnih straneh. S klikom na gumb STRINJAM SE se bodo piškotki namestili.

Zagorski občinski svetniki so se na včerajšnji seji med drugim seznanili s poročili poslovanja v minulem letu v podjetjih Komunala Zagorje in Ceroz, z delom Medobčinskega inšpektorata in redarstva Zasavje ter zagorskih policistov na zagorskih ulicah, opravili so nekaj imenovanj v javne zavode oziroma podjetja in se seznanili s tekočimi aktivnostmi občinske uprave. Župan Matjaž Švagan je med drugim povedal, da imajo v teku zbiranje ponudb za rekonstrukcijo mostov čez Orehovico in rekonstrukcijo mostu čez Medijo na Izlakah ter obnovo mostu in gradnjo krožišča ob vhodu v mesto za Savo. Odprt je tudi še razpis za obnovo lokalnih cest, vendar bo treba počakati na odpiranje ponudb, da bodo videli, kaj od načrtovanega bodo lahko spravili pod streho. Cene gradbincev gredo namreč v nebo, je dejal Švagan in povedal, da ponujene cene izvajalcev zdaj veljajo samo nekaj dni, saj se nenehno spreminjajo, ponujene vrednosti za izvedbo del pa so med 40 in 80 odstotkov višje od projektantskih. Trg se namreč sooča s pomanjkanjem izvajalcev, ti pa z draginjo na vseh področjih, predvsem pri asfaltu, je še pojasnil župan. Junija selitev 50.000 knjig v nove prostore knjižnice A na občini vseeno ostajajo optimistični in upajo, da bodo zastavljene projekte vendarle izpeljali. Med temi so denimo tudi nova igrala na Narofu na Izlakah in nov fitnes center s prav tako novimi igrali in gostinsko ponudbo v Evroparku. Po Švaganovih besedah bi to moralo biti urejeno do avgusta, že junija pa se bo v nove, za 200 kvadratnih metrov večje prostore pričela seliti tudi Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje. Tja bodo preselili 50.000 knjig, občina pa se pri investiciji nadeja sofinanciranja ministrstva za kulturo. Kot je dejal Švagan, čakajo na podpis pogodbe za 35-odstotno financiranje projekta, za katerega je sicer občina v proračunu namenila 390.000 evrov. So pa svetniki na seji med drugim potrdili tudi zvišanje vrednosti projekta razširitve sistema daljinskega ogrevanja s priključitvijo vrtca Center in prostorov Šklaba ter na Cesti 9. avgusta, kjer so že izvedli nekaj investicijsko vzdrževalnih del na kotlovnici. So pa ob izvajanju investicije na zagorski knjižnici ugotovili dejansko stanje toplovodnega omrežja na odseku KC Delavski dom Zagorje – Cesta Borisa Kidriča 4, kjer strokovne službe predlagajo, da bi bilo smiselno in optimalno vzporedno z izvajanjem investicijskih del na knjižnici, urediti oziroma zamenjati tudi cevi daljinskega ogrevanje na tem odseku. Pavlovič bo direktor še nadaljnja 4 leta Marko Pavlovič bo še naprej direktor Mladinskega centra Zagorje ob Savi Iz pridobljenih ponudb in ocen strokov izhaja, da bi občina za zamenjavo in ureditev toplovodnega omrežja na odseku KC Delavski dom Zagorje – Cesta Borisa Kidriča 4 rabila dodatnih 53.000 evrov, za katera so občinski svetniki dali zeleno luč, da jih občina lahko prerazporedi s postavke za vodni zbiralnik Strahovlje. Na občini so namreč ocenili, da za to investicijo ne bodo potrebovali toliko sredstev, kot so jih načrtovali. Za sistem daljinskega ogrevanja pa bodo tako po novem namenili 117.886 evrov. Občinski svetniki so na seji med drugim potrdili Marka Pavloviča za vnovičen mandat direktorja Mladinskega centra Zagorje ob Savi, potrdili so člane občinske volilne komisije za prihodnja štiri leta in opravili menjavo člana sveta Zasavske ljudske univerze, kjer bo Amalijo Kuder nadomestil Tomo Anžič. V občinski volilni komisiji bodo sedeli Sara Regancin, Sašo Ostrožnik, Tomaž Lavrič, Pavel Kotar, Ivan Dobčnik, Tjaša Polc, Urh Maček in Luka Tori. SORODNI ČLANKI: V Zagorju kmalu nov odlok o NUSZ: Nič več spodbud za podjetja? Oznake daljinsko ogrevanje gradnja cest investicije kadrovanje krožišče Marko Pavlovič matjaž švagan občinski svet zagorje ZADNJE NOVICE Aktualno FOTO: Pol manj parkirišč, vmes pa bo potnike na naslednjo postajo vozil kar avtobus Uredništvo ZON - 7. decembra 2022; 9.36 Aktualno Zabaven dogodek trboveljskih študentov, ki niso pozabili na dobrodelnost Uredništvo ZON - 7. decembra 2022; 9.20 Aktualno Zagorje ima nov občinski svet in “novega” župana Uredništvo ZON - 7. decembra 2022; 8.57 - Oglaševanje - Najbolj brano ZAPRTA cesta za Savo, hujša prometna nesreča 2. decembra 2022; 11.50 POZOR: Na savskem mostu zagorelo osebno vozilo! 5. decembra 2022; 16.36 Oče in sin Glavač o časih, ko so Trbovlje bile telovadno središče 1. decembra 2022; 7.55 Med tremi finalisti za Mladega managerja tudi Trboveljčan 5. decembra 2022; 8.08 Preberite tudi 1+1=2 Košarkarji GESŠ Trbovlje do drugega mesta v Celju Uredništvo ZON - 7. decembra 2022; 12.11 0 Ob koncu prejšnjega tedna so se dijaki GESŠ Trbovlje udeležili področnega tekmovanja v košarki. Na turnirju, ki je potekalo v športni dvorani Gimnazije Celje...

Linkedin je največje poslovno orientirano spletno družabno omrežje. Za razliko od Facebooka in Instagrama se tu ne pričakuje, da boste objavljali dogajanje iz vsakdanjega zasebnega življenja. Uporabnike Linkedina ne zanimajo vsebine, kakor so: kam in s kom greste na pijačo, kateri film ste gledali v kinu ali pa s kom ste trenutno v zvezi. Res je, da je Linkedin namenjen mreženju in komunikaciji med uporabniki, vendar je poudarek na profesionalnem odnosu in poslovnem sodelovanju. Omrežje je preprosto za uporabo, njegove prednosti pa so predvsem v širokih možnostih povezovanja, deljenja pomembnih informacij, širjenju blagovne znamke, grajenju odnosov, dvigovanju ugleda in verodostojnosti ter iskanju kadrov ali zaposlitvenih priložnosti. Linkedin je zelo pomembno družabno omrežje tudi z vidika spletnih brskalnikov. Google namreč uvršča Linkedin profile na prva mesta med zadetki, ko uporabniki spleta vpišejo vaše ime ali ime podjetja. Zato je izjemno pomembno, da se v digitalnem svetu karseda najbolje predstavite in hkrati poskrbite, da boste izstopali v morju ostalih Linkedin profilov. Profil mora delovati profesionalno, vsebinsko privlačno in aktualno. Nanj lahko gledamo kot na inovativno predstavljen in pregleden življenjepis, ki omogoča interakcijo med uporabniki. Je nekakšna digitalna izkaznica, kjer izpostavimo informacije, ki so po našem mnenju bistvene za poslovno povezovanje in grajenje kariernih priložnosti. Kreiranje osebnega profila in poslovnega profila podjetja Kreiranje profilov je na Linkedinu brezplačno. To je tudi eden izmed razlogov, da je to družabno omrežje tako priljubljeno in razširjeno. Profil podjetja lahko ustvari le obstoječi uporabnik, kar pomeni, da je potrebno najprej urediti osebni profil. Fotografija in vaš naziv predstavljata prvi stik z uporabniki, zato je smiselno uporabiti fotografijo, ki odseva profesionalnost, a hkrati odraža vas. Profili s fotografijo so kar štirinajstkrat bolj gledani, kar velja tudi za poslovne profile. Tu lahko za profilno sliko uporabite na primer logotip podjetja in nastavite tudi ozadje, ki je relevantno za vaše podjetje oziroma panogo. Sledi kratek opis oziroma povzetek, v katerem ne ponavljajte informacij, ki jih lahko zabeležite na drugih razdelkih profila. Namesto suhoparnih podatkov, kakor so: katero šolo ste obiskovali, kje ste bili zaposleni, katere jezike govorite, raje na privlačen izpostavite, kaj lahko nudite potencialnim poslovnim partnerjem, zaposlenim oziroma delodajalcem, torej kakšne so vaše prednosti in pri čem jim lahko pomagate. Raziskave kažejo, da je profil podjetja na Linkedinu kar 4-krat bolj učinkovit za medpodjetniški trg (B2B) kot Facebook ali Twitter. Na poslovnem profilu lahko objavljate novice o vašem podjetju, promovirate izdelke in storitve ter delite pomembne, zanimive in uporabne objave. Na profil podjetja lahko povežete zaposlene, ki imajo profil na Linkedinu, objavam pa lahko sledijo tudi uporabniki omrežja. Mreženje Ko imate ustvarjen osebni profil in profil podjetja, je čas, da se predstavite mreži uporabnikov. Za začetek lahko preko osebnega profila dodate prijatelje, sorodnike, sodelavce in ljudi, ki jih tudi osebno poznate. Nič nenavadnega pa ni, če pošljete povabilo za povezovanje neznancu, ki se vam zdi zanimiv in koristen. Linkedin omogoča tudi dodajanja uporabnikov s pošiljanjem osebnega sporočila, kar povečuje možnost, da vas bo želena oseba sprejela za svoj stik. Poleg tega ima LinkedIn sporočilo kar 7-krat večjo stopnjo odpiranja kot običajna e-pošta. Več stikov kot imate, večje so možnosti, da spoznate osebe, ki bodo igrale ključno vlogo na vaši poslovni poti. Linkedin lahko odpre marsikatera vrata, zato se brez skrbi povezujte z ljudmi, ki ste jih spoznali na poslovnih dogodkih ali pa delajo v podjetju, s katerim bi želeli sodelovati. Ko bo vaše omrežje rastlo, boste tudi našli vedno več ljudi, s katerimi se lahko povežete in dobili vedno več sledilcev na poslovnem profilu. Objava delovnih mest, iskanje kadrov in iskanje služb Linkedin ima cilj postati največji prostor za iskanje dela do leta 2020. Že sedaj Ima več kot 562 milijonov uporabnikov in več kot 220 milijonov mesečno aktivnih uporabnikov, kar pomeni, da je ogromno možnosti za iskanje novih kadrov in novih služb. Poleg tega ima večina uporabnikov interes za poslovno povezovanje in karierni razvoj, zaradi česa Linkedin omogoča več priložnosti na tem področju kot drugi družbeni mediji. Kar 92 % zaposlovalcev uporablja družbene medije v procesu zaposlovanja, 87 % pa jih uporablja neposredno Linkedin. Po poročilu Global Social Recruiting Activity Report se je izkazal za najbolj zaželeno družbeno omrežje med kadroviki in iskalci zaposlitev. Pravzaprav je na Linkedinu objavljenih več kot 10 milijonov oglasov za zaposlitev. Mnoga podjetja aktivno iščejo kader na Linkedinu in mnogi uporabniki si zagotovijo nove karierne priložnosti prav s pomočjo mreženja. Prosta delovna mesta se lahko izpišejo glede na lokacijo, področje dela, stopnjo izobrazbe itd, hkrati pa Linkedin za delodajalce omogoča odlično iskanje in razvrščanje profilov uporabnikov, glede na geografsko območje, pripadnost podjetju, področje delovanja. Nadgradnje profilov za doplačilo ponujajo še dodatne funkcije, kakor so oglasne pasice, prilagodljivi moduli, pošiljanje sporočil uporabnikom, ki niso naši stiki, in analitiko o uporabnikih. Podjetja lahko ciljano iščejo talente – potencialne zaposlene s pomočjo LinkedIn Talent Solutions in njihovih orodij (Recruiter, Jobs, Work With Us). Oglaševanje in optimizacija Linkedin ima tudi posebna orodja za marketing, zbrana pod imenom Marketing Solutions. Le-ta omogočajo podjetjem ciljno trženje, sodelovanje z želenim občinstvom, objavo vsebine, ki je povezana z njimi, in vključevanje uporabnikov na omrežju in zunaj njega. Promocija na Linkedinu je v primerjavi s Facebookom precej draga, za en dan prikazovanja sponzoriranega oglasa lahko odštejete minimalno $10. Podobno kot na ostalih družabnih omrežjih, lahko tudi tu zelo natančno določite, kdo je vaša ciljna skupina, torej katerim uporabnikom se naj prikazujejo oglasi. Tako sponzorirane objave kot tudi prikazani oglasi se plačajo glede na število klikov ali glede na število prikazov. Vendar obstajajo načini, da postanete vidni tudi brez večjih denarnih vložkov – s poznavanjem optimizacije LEO (Linkedin Engine Optimization). Osnovno optimizacijo lahko izvedete tako na svojem osebnem profilu, kakor tudi na poslovnem. Najprej optimizirajte URL svojega profila, da bo vključeval le vaše ime. Nato poskrbite, da imate ustrezno izpolnjene veščine, v kateri panogi delate in naziv vašega delovnega mesta. Če je profil nedodelan, daje slab vtis vsem, ki ga bodo obiskali, hkrati pa ga bodo tudi Linkedin algoritmi nižje rangirali ali celo prepoznali kot »lažen« profil. Linkedin ima namreč precej bolj poostreno varnost, kakor na primer Facebook. Vaš račun lahko blokira že, če nimate resnične fotografije sebe ali pa če zazna nenavadno aktivnost, kakor na primer premalo kontaktov, dodajanje več kontaktov v kratkem časovnem obdobju ali kreiranje več profilov iz istega IP-ja. V izogib temu si skrbno preberite Linkedin navodila in pravilnik ali pa prepustite, da vam profile ustrezno uredijo strokovnjaki digitalnega marketinga. Profili podjetja predstavlja odličen kanal za trženje. Pozornost uporabnikov lahko najbolj pritegnete z rednimi (tedenskimi) objavami, ki naj bodo kakovostne, vsebujejo naj relevantne in privlačne fotografije ali pa naložite video. Delite lahko tudi članke, sodelujte v skupinah, povezanih z vašo panogo. S tem, ko boste aktivni na Linkedinu, bo raslo tudi število ogledov in se širila prepoznavnost podjetja, poleg tega pa tudi Linkedin aktivne profile rangira višje med iskalnimi zadetki. Pri razširjanju vsebin so v veliko pomoč tudi zaposleni; če delijo, všečkajo in komentirajo objave, se le-te pojavijo med novicami njihove mreže. Tako bo doseg večji in tudi ostali uporabniki bodo dojemali objavo kot bolj verodostojno. Kaj lahko »googlarji« z Linkedin profila izvedo o vas? Kar boste sami želeli. Ni nujno, da je profil v celoti javen, a poskrbite, da so ključni deli vidni iskalnikom. Linkedin je družabno omrežje, ki se ga zagotovo splača preizkusiti. Majhna in srednje velika podjetja, ki niso toliko izpostavljena v medijih, ga lahko izkoristijo za brezplačno predstavitev svoje dejavnosti, izpostavijo svoje prednosti in dosežke ter tako širijo svojo prepoznavnost in si odpirajo nove poslovne priložnosti. Večjim podjetjem pa zagotovo pride prav pri grajenju blagovnih znamk, analizi aktivnosti konkurence, sledenju trendom in iskanju specifičnih, visoko usposobljenih kadrov. Generacija milenijcev, ki bo v prihodnjih petih letih postala največja ciljna skupina delodajalcev, Linkedin že redno uporablja za iskanje delodajalcev. Prav zato je nekoliko zaskrbljujoč podatek, da to družabno omrežje v Sloveniji uporablja le približno 3 % podjetij. Podjetje nenazadnje s prisotnostjo na Linkedinu pokaže, da je napredno. Že imate svoj profil? Deli: Preberite tudi: Digitalni politični marketing: Spletno oglaševanje političnih strank 29 julija, 2022 TikTok nova priložnost za podjetja 29 marca, 2022 Maia-Media Zadnje objave Katere barve izbrati za spletno stran in spletno trgovino? 13 oktobra, 2022 Spletna stran in spletna trgovina: Zakaj je manj več? 11 septembra, 2022 Negativne ocene: 5 razlogov, zakaj jih ni dobro skrivati 7 avgusta, 2022 Digitalni politični marketing: Spletno oglaševanje političnih strank 29 julija, 2022 Search for: Kategorije Kategorije Izberite kategorijo BLOG Branding Digitalni marketing Družabna omrežja E-Commerce SEO Spletne strani Oznake blagovna znamka blagovne znamke celovite rešitve digitalna orodja digitalna podoba digitalni marketing digitalni mediji družbena omrežja google google review grafično oblikovanje investicija konkurenca kredibilnost kvaliteta lektoriranje MARKETING moč spleta napake nasveti nevarnosti obiskovalci ocene optimizacija osveževanje podjetništvo poslovni partnerji prenova spletne strani pričakovanja profesionalnost prvi stik prvi vtis seo spletna stran spletna trgovina sporočilo storitve stranke svetovanje svetovni splet trendi uspeh uspešno podjetje zastarelost želje

Tradicionalni dogodek pri spominskem muzeju slovenskega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca nad Kotljami na Koroškem je bil letos posvečen visokemu jubileju. Pri Prežihovi bajti na Preškem Vrhu so namreč 10. avgusta 2021pripravili letošnje že 19. srečanje, ki je bilo posvečeno 60-letnici Prežihove bralne značke (1961 – 2021). Občina Ravne na Koroškem načrtuje preurediti to območje Prežihove ustanove, katere osnovno poslanstvo je ohranjati spomin na pisatelja in popularizacijo njegovih literarnih del, v spominski park. V ta namen bodo že letos izdali Prežihov vojni roman Doberdob v angleščini. Pisatelj Marko Kravos, predsednik Društva Bralna značka Slovenije, pa je ob tej priložnosti povedal, da je prve bralne značke, poimenovane po Prežihu, na Prevaljah 22. maja 1961 podelil pisatelj France Bevk, ki se je skupaj s Prežihom boril na soški fronti. Ob vsem tem je Kravos še omenil, da ima gibanje Bralna značka več kot 140. 000 članov in da je bilo leta 2019 vpisano v Unescov register nesnovne kulturne dediščine. Marko Kravos pa je opozoril tudi na Margareto Jukič, upokojeno knjižničarko in učiteljico slovenščine, ki si že vse življenje prizadeva za širjenje bralne kulture. Marko Kravos Margareta Jukič Na srečanju je govoril tudi mladinski pisatelj Primož Suhadolčan, ki je ambasador vseživljenjskega učenja pri Ljudski univerzi Ravne. Povedal je, da vseskozi sledi sloganu Branje je sreča, branje je veselje, branje je znanje. Trdno je prepričan, da je Prežihova črtica Solzice brezčasna in bo za vedno ostala med nami; »Nobena zgodba namreč ne opiše bolje ljubezni med materjo in sinom.« Na prireditvi je nastopil tudi letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Feri Lainšček. Predstavil je svoje pojmovanje pesniške resnice kot edine resnice, na katero se lahko zanesemo, ter poudaril pomen pripovedovanja zgodb in knjig kot virov znanja. Prepričan je, da se z vsakim branjem knjiga znova rodi, da je zmeraj malce drugačna, da je nihče ne prebere enako. Fotografije so s spleta. Vir: časnik Večer Zbral in uredil: Franci Koncilija predstavljeno Krmarjenje po prispevkih Prejšnji prispevekSLOVITI MEHIŠKI SLIKARKI FRIDI KAHLO (1907–1954) JE POZIRALA SLOVENSKA PLESALKA DEŠA PODGORŠEK (1899–1980).Naslednji prispevekMARIBORSKI SLIKAR BOGDAN ČOBAL SLIKA TEMATIKO BEGUNSTVA Dodaj odgovor Za objavo komentarja se morate prijaviti. Poišči prispevke Išči: ISKRICE TEGA TEDNA 1) Deset milijard zemljanov bi lahko nahranili že danes, če ne bi z žitaricami krmili živali, ampak neposredno ljudi. Janez Potočnik 2) Zdaj pa res dokončno vem: ni kaj svetovati, še najmanj tistim, ki te za to ne prosijo! Dr. Manca Košir 3) Inteligenca brez ambicij je kakor ptica brez kril. Salvador Dali 4) Nisem še slišala, da bi moški spraševal za nasvet, kako uskladiti delo in družino. Gloria Steinem 5) Poroka bi morala biti med dvema človekoma, ne pa med spolom in spolom. Hendrik Hertzberg 6) Postavimo merila, ki jih modri in pošteni lahko dosegajo. Vse drugo je v božjih rokah. George Washington 7) Vsakič, ko baraba ni kaznovana, je to posmehovanje poštenemu človeku. Lord Hallifix 8) Arheolog je najboljši mož, ki ga ženska lahko ima. Starejša, ko je, bolj se zanima zanjo. Agatha Christie 9) Zame je punk rock svoboda ustvarjanja, svoboda biti uspešen, svoboda biti neuspešen, svoboda biti to, kar si.

Strinjam se, da podjetje Nepremičnine Plus uporabi moje posredovane osebne podatke za namen kontakta, obveščanja, obdelave, posredovanja in morebitno pripravo potrebnih dokumentov. Registracija Prijava Pošlji novo geslo Še niste uporabnik? Registrirajte se. PONUDBA PODJETJE KOLEKTIV MNENJA NOVICE IŠČEMO NEPREMIČNINE O nas ste povedali Nepremičninska družba Nepremičninska družba "Nepremičnine plus d.o.o." Mnenje Z ženo sva se odločila prodati stanovanje v širšem centru Ljubljane in v ta namen na spletu začela iskati primerno podjetje, ki se ukvarja s posredovajem pri prometu z nepremičninami. Dosti temeljito sva se razgledala in med drugim ugotovila, da na področju prodaje in nakupa nepremičnin ni dobrega pregleda in da zna biti kvaliteta poslovanja nekaterih nepremičninskih družb vprašljiva. Po temeljitem premisleku sva se odločila za podjetje "Nepremičnine plus, d.o.o." iz Ljubljane predvsem zaradi realne predstavitve na spletnih straneh in glede na dejstvo, da je podjetje praznovalo leta 2015 15 letnico uspešnega poslovanja. Takoj ob prvem razgovoru si je direktorica pridobila najino zaupanje z dejstvom, da podjetje "Nepremičnine plus d.o.o." ne poskrbi samo za golo prodajo nepremičnine, ampak stoji prodajalcu ob strani od začetka pa do konca posla, zanj urejuje tudi manj pomembne stvari. Tako je tudi bilo! Nadalje je treba omeniti strokovnost podjetja in zelo hitro odzivnost ob vseh dnevnih časih, tako da se je prodaja stanovanja ves čas odvijala tekoče in brez težav. Vsekakor je podjetje "Nepremičnine plus d.o.o." vredno zaupanja! M. T., Ljubljana, avgust 2015

Bavaria Yachts med obdobjem »koronske blokade« ni počivala. Ob spoštovanju vseh ukrepov sta produkcija in razvoj delala s polno paro, kot rezultat slednjega pa lahko jeseni pričakujemo prve testne primerke novega in tudi prvega Bavariinega motornega »day crusierja«, opremljenega z izvenkrmnimi motorji. Ta bo dolžine 33 čevljev in na voljo s trdo streho ali brez, pa tudi na premcu boste lahko izbirali med možnostjo proste palube z ležalno površino ali družabnim kotičkom s koktajl mizico in prostorom za 6 ljudi. Prostorsko učinkovite rešitve pomenijo udobno preživljanje časa na vodi tudi v kokpitu. Tu najdemo prostorno sedišče v obliki črke L z mizo, zunanja kuhinja pa je umeščena na desni bok in opremljena s plinskim kuhalnikom, hladilnikom, umivalnikom in dovolj delovnimi površinami za sidrne kulinarične dosežke. Prostorna kopalnica in dve postelji v podpalubju pomenita možnost, da na plovilu udobno prebijemo tudi kakšen podaljšan vikend. Bavaria Yachts bo model VIDA 33 opremljala s parom Mercuryjevih izvenkrmnih motorjev, izbirate pa lahko med: 2 x 150 KM, 2 x V6 z 200 KM in 2 x V8 z 250 ali 300 KM. www.adriaticteam.si Twitter Facebook Google + Pinterest Prejšnji prispevek Brezpogojna lepota- televizorji Samsung The Serif, The Frame in The Sero Naslednji prispevek TECHNOHULL - 38 Grand Sport karmen POGOSTO OGLEDANI Adriatic Wave, d. o. o. na sejmu Boot Düsseldorf 2015 Jan 11, 2015 Italijanska ladjedelnica Absolute bo na sejmu Boot 2015 v Düsseldorfu med 17. in 25. januarjem v hali 6, na razstavnem prostoru 6B28, na ogled...

Matjaž Jančar ( prvi z leve) je z takratno sodelavko Heleno Drnovšek pogosto sprejemal slovenske izseljence. Na občnem zboru SIM leta 1983 je bil za predsednika izvoljen Matjaž Jančar in jo vodil do decembra 1986. Rojen je bil leta 1940 v Ljubljani. Po poklicu je bil diplomirani pravnik. Najprej je delal v mednarodnem odboru slovenskih sindikatov, nato je bil zaposlen v konzularni službi jugoslovanskega konzulata v Stuttgartu, kjer se je srečal z mnogimi vprašanji in problemi naših delavcev na t. i. začasnem delu v tujini. S prizadevnostjo in velikim posluhom za reševanje dnevnih problemov naših delavcev v Nemčiji se je zapisal med tiste uslužbence diplomatsko konzularnih predstavništev, ki so svoje delo opravljali vestno, življenjsko, in so mu bili naši delavci in rešitve njihovih problemov na prvem mestu, tj. pred politično-kariernimi nalogami takratne diplomacije. Pozneje je postal vodja konzularnega oddelka jugoslovanske ambasade na Dunaju. Po vrnitvi v domovino je bil svetovalec v Predsedstvu SR Slovenije, zadolžen za mednarodne odnose. Deloval je tudi kot predsednik koordinacijskega odbora SZDL za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini. V drugi polovici osemdesetih let je bil zadnji jugoslovanski generalni konzul v Clevelandu. Ob razpadu Jugoslavije je bil iz Slovenije prvi med visokimi uradniki v Zvezni vladi, ki je takoj jasno izrazil svoja stališča do osamosvajanja Slovenije. V samostojni Sloveniji je postal eden izmed kreatorjev slovenskega zunanjega ministrstva. Bolezen mu je preprečila, da bi nastopil službo slovenskega veleposlanika v Avstraliji. Umrl je leta 1996 v Ljubljani. Ustvarjalni delež slovenskih izseljencev v njihovih novih domovinah je danes bolj ali manj priznan. Včeraj je bil manj, kakor je danes, jutri pa bo morda še bolj, kot je danes. Njihov trud je bil velik, veliko znoja in tudi krvavih žuljev je ostalo v westfalskih rudnikih, v ameriških železarnah, v kanadskih gozdovih, na izkrčenih argentinskih poljih. Današnji razvoj in blagostanje v novih deželah v veliki meri sloni tudi na trpljenju in odpovedovanju naših pogumnih ljudi, ki so se skupaj z drugimi delavci, kmeti, rudarji borili za svoj in za boljši skupni jutrišnji dan. Še vedno najdemo ljudi slovenskega porekla na vseh celinah sveta. Med njimi so tudi že učitelji in raziskovalci, pa zdravniki, pisatelji, inženirji in politiki, trgovci in umetniki in celo vojaki. Nekateri so že tretji, četrti, peti rod, katerega predniki so v 19. in 20. stoletju prišli iz Slovenije v nove dežele. Mnogi med njimi še vedno čutijo vez z domovino – s svojo ali z domovino svojih prednikov, drugi hitijo pred pozabo odkrivati koprene, ki jih ločujejo od izvora, iščejo pot k svojim koreninam, tudi k znanju slovenskih besed, tretje zanima tudi naš današnji gospodarski in družbeni razvoj, možnosti naše turistične ponudbe, možnosti poslovnega in znanstvenega sodelovanja. Usmeritve takratnega Predsedstva RK SZDL Slovenije pri izvajanju politike skupnega slovenskega kulturnega prostora so upoštevale poleg vseh drugih delov slovenskega naroda tudi slovensko izseljenstvo, ki je integralni, bistveni in nepogrešljivi del slovenske ustvarjalnosti in kulture. To dejstvo je zahtevalo usklajeno in odgovorno delovanje naše družbe, zahtevalo je kar največjo odprtost naših meja, prav tako pa tudi vlaganje večjih sredstev, ki do tedaj v primerjavi z drugimi kategorijami ustavnih obvez niso predstavljala pomembne postavke. SIM se je odločila, da bo postopoma intenzivneje in načrtnejše pokrivala določena področja, ki jih je dotlej obravnavala le v okviru možnosti ali določenega interesa. Odločila se je, da bo še načrtneje spremljala področje znanstvenega in gospodarskega sodelovanja z izseljenci in njihovimi potomci in bo tudi na tem področju skušala dajati še več pobud za medsebojno povezovanje. Za razvoj “etničnega turizma” je bila s pomočjo strokovnjakov ljubljanske univerze že pripravljena celovitejša ponudba za tako imenovani “heritage tours“, ki so zlasti potomcem izseljencev povabilo za kvalitetnejše spoznavanje značilnosti in lepot domovine njihovih prednikov. Po nekaj letih dogovorov med SIM in GZS o možnostih povezovanja izseljenskega, gospodarskega in siceršnjega potenciala z našimi interesi, obstaja prvi projekt, predstavljen v Avstraliji že leta 1985, ko smo poleg kulture predstavili tudi turistične zmogljivosti Slovenije. Slovenske dneve v Avstraliji je SIM pripravila v sodelovanju s slovenskimi izseljenskimi društvi in obema koordinacijskima odboroma izseljencev v državah New South Wales in Victoriji, potrebna pa je bila tudi pomoč naših diplomatsko konzularnih predstavništev in avstralskih uradnih institucij. Sodelovali so še Moderna galerija, Viba film in Center za turistično in ekonomsko propagando GZS, Kompas ter JAT. Ta doslej največja akcija SIM v tujini je bila ocenjena kot zelo uspešna, saj je omogočila vpogled v različna področja slovenskega sodobnega življenja in splošnega slovenskega kulturnega in narodnostnega razvoja v okviru jugoslovanske skupnosti. O slednjem je na željo izseljencev večkrat predaval predvsem dr. Matjaž Kmecl, takratni predsednik Republiškega komiteja za kulturo. Ob novem letu smo vsem večjim slovenskim izseljenskim društvom, časopisom in radijskim uram poslali “novoletno pismo“, v katerem smo jih seznanili z našimi načrti za prihodnje leto in jih povabili k sodelovanju. Izkazalo se je, da je tako “množično komuniciranje” vsaj enkrat letno zelo koristno, saj na ta način vzdržujemo tudi stike z društvi, s katerimi si sicer manj dopisujemo. Obveščanje o našem delovanju pa je vendarle pomembno. Skrb za mlade generacije v izseljenstvu je bila opredeljena v tezi, da bi se morala vsaj delno izenačiti skrb Slovenije za ohranjanje slovenščine med otroki delavcev na začasnem delu v tujini in skrb za urejanje tega vprašanja med generacijami potomcev slovenskih izseljencev. Share this: Twitter Facebook Všečkaj: Všeč mi je Nalaganje ... Povezano Uncategorized Janez Rogelj 1 septembra, 2020 Navigacija po objavah Skrbeli so za Slovence po svetu: Matjaž Jančar – Tažo (1940 – 1996) V Belgiji so, oziroma še, živijo Slovenci tudi v Marcinelli. Oddajte komentar Prekinite odgovor Tukaj vnesite vaš komentar... Fill in your details below or click an icon to log in: E-pošta (Address never made public) Ime Spletna stran Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. ( Odjava / Spremeni ) Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. ( Odjava / Spremeni ) Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. ( Odjava / Spremeni ) Prekliči Connecting to %s O novih komentarjih me obvesti preko e-pošte O novih objavah me obvesti preko email-a Δ Kategorije Argentina (55) Avstralija (63) Belgija (4) BiH (1) Bili so člani SIM (10) Brazilija (25) Da ne bi pozabili… (3) Društva (1) Egipt (1) Francija (30) Gospodarstvo (1) Gostovanja SIM med Sloveci po svetu (3) Gostovanja v Avstraliji (1) Hrvaška (5) Irska (1) Italija (2) Izseljenci po slovenskih občinah. (6) Izseljenci, ki so se zapisali v zgodovino ZDA (3) Kanada (7) Ko sem videl… sem se spomnil na izseljenca… (1) Likovno ustvarjanje (1) Literarno ustvarjanje (4) Literatura (3) Ljubljanski izseljenci (4) Mehika (1) Nemčija (1) Nepozabna pisma (2) Nepozabne fotografije (1) Nizozemska (5) Običaji in navade (7) Obrazi Slovenije (3) Od tod so odšli… (4) Orumenele fotografije (43) Pikniki, srečanja (6) Pisali so o izseljencih (3) Pomoč (2) Povratniki (4) Rotary in Slovenci (7) SIM (33) Skica za slovensko etnološko zgodovino (10) Skrbeli so za Slovence po svetu.. (10) Slovenci po svetu- glasbeniki (1) Slovenske izseljenke (6) Slovenski zeti (1) Spomnim se… (7) Srbija (1) To in ono o izseljenstvu (20) Tudi oni so bili izseljenci. (3) Uncategorized (14) Učitelji (2) V spomin (9) Venezuela (2) ZDA (79) ZDA Slovenc pišejo zgodovino (3) Zgodovina izseljevanja – Slovenija (4) Znanost (2) Švedska (22) Švica (5) Živeli in delali so v Avstraliji (19) Časopisi (3) Category Cloud Argentina Avstralija Belgija Bili so člani SIM Brazilija Francija Hrvaška Izseljenci po slovenskih občinah. Kanada Literarno ustvarjanje Ljubljanski izseljenci Nizozemska Običaji in navade Orumenele fotografije Pikniki, srečanja Povratniki Rotary in Slovenci SIM Skica za slovensko etnološko zgodovino Skrbeli so za Slovence po svetu.. Slovenske izseljenke Spomnim se... To in ono o izseljenstvu Uncategorized V spomin ZDA Zgodovina izseljevanja - Slovenija Švedska Švica Živeli in delali so v Avstraliji