Datasets:

yiyic

/

oscar_slv_Latn_dev

like 0

Vsak starš želi svojemu otroku omogočiti dobro vzgojo in izobrazbo. V Mladi Sloveniji zagovarjamo pluralnost izobraževalnega sistema na vseh ravneh. O šolanju in vzgoji otrok naj odločajo starši in ne država. Menimo, da je potrebno nedržavne vrtce in šole obravnavati brez diskriminacije ter staršem olajšati možnost izbire za njihove otroke. Možnost izbire nas kot družbo bogati, zato podpiramo možnost, da lahko starši otrokom zagotavljajo takšno vzgojo in izobraževanje, ki je v skladu z njihovimi prepričanji. Menimo, da šolstvo in predšolska vzgoja v nedržavnih ustanovah močno pripomoreta k raznovrstnosti in kakovosti vzgojno-izobraževalnega sistema. V Sloveniji imajo starši in otroci na izbiro različne pristope in programe vzgoje in izobraževanja, saj je pluralnost šolskega sistema ustavno zagotovljena. Da pa je dejansko tudi uresničena, je naloga države, da zagotovi primerno podporo in s tem tudi otrokom iz finančno šibkejših družin dejansko omogoči izbiro. Zato bi bilo logično in nujno, da bi se obseg javnoveljavnih programov tako v državnih kot nedržavnih vrtcih in šolah financiral 100 %, kar je konec koncev zapovedalo tudi že ustavno sodišče. Z delnim financiranjem nedržavnih osnovnih šol in z najnovejšim predlogom opozicije, da lahko financiranje nedržavnih vrtcev občine zavrnejo, se po našem mnenju ne zasleduje dobrobiti vseh otrok. S tem predlogom želi opozicija Slovenijo potisniti med maloštevilne države, ki staršem odrekajo možnost izbire, in jo znova odeti v zatohel vonj po preživetem socialističnem sistemu. Facebook Twitter LinkedIn E-Mail Comments are closed. Išči Najnovejši prispevki IZJAVA ZA JAVNOST: Moški ne more postati ženska. Ženska ne more postati moški. 1. decembra 2022 Podpis Sporazuma o sodelovanju v Bad Radkersburgu 1. decembra 2022 #AktivirajSe v svoji lokalni skupnosti 29. oktobra 2022 Mlada Slovenija obsoja rusko nezakonito priključitev ukrajinskih regij in poziva k popolni prekinitvi izdajanja turističnih vizumov za ruske državljane v državah EU 29. oktobra 2022

TRAFIMET MIG/MAG gorilniki so izdelani po najnovejši tehnologiji. Zračno hlajeni gorilniki so v območju 150A-340A. Vodno hlajeni od 270A do 550A. Prilagodljivi so vsem tipom varilnih aparatov. Razpoložljive dolžine 3, 4 in 5m. Na voljo so tudi potrošni deli za vse gorilnike. Vsi gorilniki MIG. TEHNIČNE LASTNOSTI Vodno hlajen 350A Mix @60% 600A C02 @60% Žica: 1,0 - 1,6 mm Dolžine 3, 4 in 5 m O podjetju SQS d.o.o. je mlado rastoče podjetje z bogatimi izkušnjami na področju varilnih tehnologij, industrijskega odsesovanja in ostale opreme za industrijo.

Naslov naročila: PREVOZNA SREDSTVA Z NIZKIMI EMISIJAMI Naročnikova oznaka naročila: JN-4/2018-NVV Rok za oddajo ponudb: 08. 05. 2018 do 8.30 ure (CET) Javno odpiranje ponudb: 08. 05. 2018 ob 9.30 uri (CET) Pojasnila o vsebini dokumentacije lahko ponudnik zahteva s podajo vprašanja preko „Portala javnih naročil”. Vsa pojasnila oz. odgovori, vezani na dokumentacijo, bodo posredovani preko „Portala javnih naročil” najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva oz. vprašanje posredovano do 24.04.2018 do 10:00 ure. Kontaktna oseba za dajanje formalnih informacij je g. Robert Cehnar, tel. 03 4201-387. Dokumentacija: Preberi več 23. 3. 2018 SN KABELSKI PRIBOR Naslov naročila: SN KABELSKI PRIBOR Naročnikova oznaka naročila: JN-35/2017-NMV Rok za oddajo ponudb: 10. 04. 2018 do 8.30 ure (CET) Javno odpiranje ponudb: 10. 04. 2018 ob 9.30 uri (CET) Pojasnila o vsebini dokumentacije lahko ponudnik zahteva s podajo vprašanja preko „Portala javnih naročil”. Vsa pojasnila oz. odgovori, vezani na dokumentacijo, bodo posredovani preko „Portala javnih naročil” najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva oz. vprašanje posredovano do 02. 04. 2018 do 10:00 ure. Kontaktna oseba za dajanje formalnih informacij je g. Robert Cehnar, tel. 03 4201-387. Dokumentacija: Preberi več 20. 3. 2018 SN TRIŽILNI ENERGETSKI KABEL Naslov naročila: SN TRIŽILNI ENERGETSKI KABEL Naročnikova oznaka naročila: JN-3/2018-NMV Rok za oddajo ponudb: 05. 04. 2018 do 8.30 ure (CET) Javno odpiranje ponudb: 05. 04. 2018 ob 9.30 uri (CET) Pojasnila o vsebini dokumentacije lahko ponudnik zahteva s podajo vprašanja preko „Portala javnih naročil”. Vsa pojasnila oz. odgovori, vezani na dokumentacijo, bodo posredovani preko „Portala javnih naročil” najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva oz. vprašanje posredovano do 28. 03. 2018 do 10:00 ure. Kontaktna oseba za dajanje formalnih informacij je g. Robert Cehnar, tel. 03 4201-387. Dokumentacija:

Policijski sindikat Slovenije je v zvezi sodbe Upravnega sodišča RS, ki je odpravilo odločbo vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije s katero je bil član Policijskega sindikata Slovenije, g. Darko Muženič nezakonito razrešen iz delovnega mesta – direktor NPU, in pozivom odvetniške pisarne LMR, na V.D. generalnega direktorja policije, g. Andreja Juriča podal spodnjo zahtevo V skladu s Sodbo Upravnega sodišča RS, št. III U 82/2020-33 z dne 17.9.2020, ki je odpravilo odločbo vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, št. 1002-273/2020/1 (1502-26), z dne 6. 5. 2020, s katero je bil član Policijskega sindikata Slovenije, g. Darko Muženič nezakonito razrešen iz delovnega mesta – direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), in pozivom odvetniške pisarne LMR z dne 19.10.2020, zahtevamo, da: – nemudoma omogočite g. Darku Muženiču, vrnitev nazaj na delovno mesto – direktor NPU, in mu priznate vse pravice iz tega naslova ter nam o tem dostavite ustrezna dokazila. Policijski sindikat Slovenije je z dokumentom št. PSS-15/2020-140, z dne 6. 5. 2020 (v prilogi) na vodstvo Policije takrat naslovil zahtevo za pojasnilo v zvezi z zgoraj navedeno razrešitvijo našega člana, g. Darka Muženiča. Pri tem je bilo vodstvo Policije seznanjeno, da se glede na položaj, ki ga zasedate vršilci dolžnosti generalnega direktorja policije in ostali člani vodstva Policije morate zavedati posledic svojih ravnanj. Vsled temu smo prepričani, da je bila takratna odločitev o razrešitvi direktorja NPU sprejeta zavestno in s tem vedenjem. Znano vam je, da je Policijski sindikat Slovenije takrat jasno izrazil dvom v to, da je imelo vodstvo Policije za takšno razrešitev tudi ustrezno pravno podlago. Policijski sindikat Slovenije je bil že takrat mnenja, da je bila razrešitev g. Darka Muženiča NEZAKONITA, in vsled temu je bil takratni vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, mag. Anton Travner, oziroma vodstvo Policije pozvano, da v kolikor se bo v sodnem postopku pokazalo, da je bila ta razrešitev nezakonita, potem se upravičeno pričakuje, da bo vse stroške sodnega postopka in morebitne odškodnine ter druge stroške poravnavalo oziroma povrnilo (v proračun) vodstvo Policije oz. predstojnik organa iz lastnih finančnih sredstev. Namreč Policijski sindikat Slovenije upravičeno meni, da bi se člani vodstva Policije mogli in morali zavedati, da je bila odločba o razrešitvi g. Darka Muženiča nezakonita, ob tem, da je še posebej neodgovorno, da se je kljub pozivom Policijskega sindikata Slovenije v takšno očitno nezakonitost privolilo in jo celo izvršilo. Takšno ravnanje je po mnenju socialnih partnerjev iz vidika spoštovanja delovnopravnih pravic zaposlenih nedopustno in zavržno ter ima dolgoročne posledice. Na podlagi tega zahtevamo, da g. Darka Muženiča nemudoma vrnete na delovno mesto in sledite zgoraj navedeni sodbi ter mu iz tega naslova priznate vse pravice. Istočasno pa od Vas pričakujemo, da zoper nekdanjo odgovorno osebo organa – takratnega v.d. generalnega direktorja policije, mag. Antona Travnerja in druge odgovorne osebe v Policiji, ki so pri tej nezakoniti razrešitvi sodelovali, uvedete vse potrebne postopke tako za povrnitev nastale finančne škode kot za morebitno kazensko ali delovnopravno odgovornost. V nasprotnem primeru bodo podani razlogi za uvedbo več pravnih postopkov zoper odločevalce. 2020-262-pss-nezakonita-razresitev-direktorja-npu-zahtevaDownload priloga-dopis-pss-2020-140-1Download Share this: Click to share on Twitter (Opens in new window) Click to share on Facebook (Opens in new window) Click to email this to a friend (Opens in new window) Click to print (Opens in new window) Skip back to main navigation Post navigation Prejšnji Prispevek Kontrolne točke, slabi delovni pogoji – dopolnitev zahteve Naslednji Prispevek Vloge nekdanjih javnih uslužbencev za izplačilo presežkov ur ob koncu referenčnih obdobij – zahteva za dodatna pojasnila

Liqui Moly tržišču predstavlja čistilo filtrov trdih delcev, servisnim delavnicam pa ponuja odlično pomožno storitev. Servisnim delavnicam omogoča, da svojim strankam ponudijo ekonomično alternativo pred menjavo zamašenega filtra trdih delcev. Filtri trdih delcev so sedaj nameščeni na skoraj vsa nova dizelska vozila. V filtru izločeni sajasti delci izgorijo med rednimi intervali. Optimalna regeneracija filtra trdih delcev zahteva določeno raven temperature izpušnih plinov. Pri uporabi vozil za krajše relacije, se ta raven temperature večkrat ne doseže. Posledica: Filter trdih delcev se zamaši, zmogljivost vozila se občutno poslabša. V skrajnem primeru lahko pride do odpovedi delovanja vozila, kar nas privede do tega, da moramo filter zamenjati. To se lahko zgodi že po 20.000 prevoženih kilometrih. Običajno življenjska doba filtra trdih delcev znatno presega 100.000 kilometrov. Poleg kilometrine, kakovost goriva prav tako igra pomembno vlogo: nižja kot je kakovost, hitreje se filter zamaši. Čiščenje diltra trdih delcev brez demontaže Nov filter lahko stane nekaj tisoč evrov, zaradi česar je ročno čiščenje zelo smiselno. Zato je LIQUI MOLY razvil svoje novo čistilo za filtre trdih delcev. Njegova uporaba ne zahteva demontaže filtra, tako pojasnjuje Reiner Schönfelder, aplikacijski inženir pri LIQUI MOLY-ju. Potrebno je le demontirati tipalo pritiska ali temperature na izpušnem sistemu. Nato skozi odprtino vstavimo sondo preko katere se čistilno sredstvo vbrizga neposredno v filter trdih delcev. Aktivne sestavine nato raztopijo zažrte saje. Naslednji korak zahteva, da vbrizgamo še tekočino za izpiranje. Ta tekočina razporedi nečistoče po celotnem filtru in s tem omogoči lažje izgorevanje. “Vključno z reakcijskim časom čistila, celoten postopek zahteva največ pol ure preden avto spustimo iz dvigala,” pojasnjuje Schönfelder. Trdi delci se raztopijo in razporedijo med postopkom čiščenja, kasneje pa izgorijo med rednim postopkom regeneracije. Kasne je potrebno vozilo zapeljati na testno vožnjo in s tem omogočiti, da se cikel čiščenja filtra sproži. Če se postopek regeneracije ne sproži, moramo le tega sami sprožiti s pomočjo diagnostične naprave. “Delavnice lahko na ta način pridobijo dodatno zaupanje od svojih strank, saj jim pomagajo, da se izognejo visokim stroškom” nadaljuje Schönfelder. “To poudarja usposobljenost delavnice in pomaga povečati zvestobo strank. ” Tipični kandidati za čiščenje filtrov trdih delcev so vozila, ki jih uporabljamo za krajše izlete, kot so taksiji ali “nedeljski vozniki”. “Na takšnih vozilih, priporočamo čiščenje filtra pri vseh večjih servisih”. Takšno preventivno vzdrževanje pomaga ohranjati filtre trdih delcev pred ponovno zamašitvijo. LIQUI MOLY-jevo čistilo filtrov trdih delcev je profesionalna rešitev za profesionalce v nasprotju z “čistili”, ki so danes na voljo v obliki dodatkov za gorivo. ” Takšni izdelki lahko v najboljšem primeru zmanjšajo nastajanje saj in tako zakasnijo zamašitev filtra” dodaja Schönfelder. “Dejansko pa nimajo nobenega pravega učinka na čiščenje filtra trdih delcev” vir: euroton.si O Nas Servisiramo in vzdržujemo vozila znamk: VW, AUDI, ŠKODA, SEAT, OPEL… Naša servisna ponudba obsega pregled vozila, popravilo pokvarjenih oz. okvarjenih delov, pregled tekočin v avtomobilu, menjava olja in filtrov, priklop vozila na računalnik, itd… Preberi več LOKACIJE DELAVNIC Location : Sneberska cesta 70, 1260 LJUBLJANA-POLJE Tel. : 059 944 512 Mob. : 041 636 128 Email : info@sk-kart.si Del. čas : Pon. ‐ Pet. 08:00 ‐ 17:00 Novice Akcije -20% na Duracell akumulatorje Šolanje Seminar o dvojnih suhih sklopkah VW 0AM generacija 1 & 2 Copyright © 2019 Slavko Kolmanič s.p. Ta stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje. Z nadaljevanjem na strani potrjujete našo politiko piškotkov.Ok

Kolegice in kolegi! Se še spomnite starega komunističnega ideala, kjer bi lahko vsak deloval točno tako, kot bi si želel? Režim, v katerem bi vsi enako imeli in vsi enako delili. Nobenega izkoriščanja, nobenih prepirov, nobene nemoralnosti. Drugače rečeno, režim, v katerem bi bili vsi enaki. Seveda se marsikdo ne bo strinjal z mano in trdil, da je to parola francoske revolucije, toda, če je bila francoska revolucija resnično za enakost, zakaj je potem podpirala neenakost ekonomskega premoženja? Tako da lahko v miru trdim, da je edino komunizem za pravo enakost! Ampak kakšno enakost nekaj!? Se jim je vendar zmešalo?! Vse nas hočejo narediti enake ali kaj? Za božjo voljo, pa mi pojasnite potem, kako boste naredili črnolasca in plavolasca enaka? Boste zahtevali, da se vsi barvajo v eno barvo (po možnosti v rdečo)? Kaj pa če ma nekdo večji nos od drugega? Bojo uvedli standardizacijo dožine nosu? Največja dolžina nosa je lahko 2,5cm, najmanjša pa 2,3cm. Sčasoma bomo vsi prisiljeni oboževati španske romance. Vsi bomo prisiljeni oboževati zelje s kranjsko klobaso. Na koncu koncev bomo vsi prisiljeni biti kosmati. Če bojo slučajno na komu našli sledi britvice, mu grozi težka kazen: doživljensko ne bo smel gledati španskih romanc in jesti najlubšega zelja s kranjsko klobaso!! Toda tu se težave šele začnejo: kako mislijo izenačit moškega in žensko? Bojo vse moške kastriral, ženskam pa zašili “dodatno” luknjo?! Na koncu se bojo spomnili narediti še vse živali enake (torej bojo uskladili komunizem in naravovarstvenost). Ukinili bodo mesojedstvo, saj potemtakem ne bojo vse živali iste. Od sedaj naprej bojo lahko jedle zgolj rastline. Vašim domačim mačkam več ne boste postegli z Whiskasom, temveč boste na travniku nabrali par cvetlic in vaš maček bo, kot ponosen komunist, z veseljem pojedel tudi tako zeleno nesnago. Ježem bojo postrigli bodice, saj to ni v skladu z enakostjo. Ptičem bojo prepovedali leteti, saj tudi to ni v skladu z enakostjo. Ravno tako bojo ribam prepovedali se potapljati globje kot 3m, ker tudi to ni v skladu z enakostjo. Tako bomo po nekem določenemu času v komunizmu, postali vsi enaki. Sončni zahodi bojo imeli točno omejeno dolžino trajanje ter barve, katere lahko oddajajo (tako bojo sončni zahodi v vseh delih sveta enaki). Šele tedaj se bo začelo pravo sladko življenje, brez izkoriščanja, brez prepirov, brez nemoralnosti. Kamorkoli vam bo zašel pogled, povsod boste videli eno in isto, saj bodo tedaj vse stvari enake. Šele tedaj boste lahko zaživeli v raju…. Prispevek je bil objavljen 8.06.2009 16:53 in je shranjen pod politika, satira . Nadaljnim komentarjem lahko sledite s pomočjo RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite Trackback s svoje strani. 2 odgovorov na “Komunistični ideali” nora pravi: 8.06.2009 17:24 Ne, bolje je tako, tako se beda množic lepše izrazi napram blišču peščice izbranih. Kar želi si neenakosti in kar naslajaj se nad njo. Na koncu bova enako gnila pod metrom prsti. Živel kapitalizem! Kreten! snakekan pravi: 8.06.2009 18:03 Nora, ne bodi nora! Ne vem kaj naj si mislim iz tvojega komentarja. Si torej za tale prelep “enaki” komunizem ali ne? Napisal sem namreč kar nekaj pozitivnih lastnosti, nekaj jih pa (ponesreči) celo zamolčal. Naslednjič ko se izraziš, bodi nekoliko bolj jasna, ker iz tvojega komentarja je zmožno zgolj to razbrati, da si nora in da nisi nič smiselnega napisala! Lp, snake Komentiraj Ime (obvezno) e-poštni naslov (ne bo prikazan) (obvezno) Spletna stran O nadaljnjih komentarjih me obvesti na e-mail naslov Wordpress Hashcash potrebuje delujoč javascript, vendar ga ima vaš brskalnik onemogočenega. Komentar bo zbrisan!

Zvók je mehansko valovanje, ki se širi v dani snôvi (trdnini, kapljevini ali plinu). V kapljevinah in plinih je zvok vedno vzdolžno valovanje, v trdninah pa je mogoče izzvati tudi prečno zvočno valovanje. Zvok lahko opredelimo s frekvenco in amplitudo zvočnega tlaka. Prva je povezana z višino tona, druga z glasnostjo. V ožjem pomenu definiramo kot zvok le zvočno valovanje s frekvencami v slišnem območju človeškega ušesa, to je med 20 Hz in 20.000 Hz. Zvok z nižjimi frekvencami imenujemo infrazvok, z višjimi pa ultrazvok. Zvok, ki ga sestavlja ena sama frekvenca, imenujemo ton. Spekter tona je črtast, z eno sinusno sestavino. Zven je zvok, ki ga sestavlja več sinusnih sestavin z različnimi frekvencami, navadno osnovni ton in višji harmonični toni (alikvotni toni), katerih frekvence so celoštevilski večkratniki frekvence osnovnega tona. Tudi spekter zvena je črtast. Šum je zvok, v katerem so v večji ali manjši meri navzoče vse sinusne sestavine v nekem frekvenčnem intervalu; njegov spekter je zvezen. Aperiodični šum je pok. Zvok in z njim povezane fizikalne pojave preučuje akustika, subjektivno človeško zaznavanje zvoka pa psihoakustika. Zaznavanje zvoka[uredi | uredi kodo] Shematski prikaz sluha;(modro: zvočni valovi, rdeče: bobnič, rumeno: polž, zeleno: avditorni receptorji, vijolično: frekvenčni spekter slušnega odziva, oranžno: živčni impulz) Zvok zaznavamo s pomočjo čutila za sluh. Človek in mnoge živali uporabljajo svoja ušesa za zaznavanje zvoka, nizek zvok oz. zvok z nizko frekvenco pa lahko zaznavamo tudi z drugimi deli telesa, s pomočjo čutila za tip. Zvok se uporablja na različne načine, najpomembnejša sta komunikacija s pomočjo govora in glasba. Lahko pa se uporablja tudi za zbiranje informacij o okolju, kot so na primer prostorske značilnosti in prisotnost drugih živali ali objektov. Netopirji, na primer, uporabljajo eholokacijo, ladje in podmornice uporabljajo sonarje, večina ljudi pa pridobi nekaj informacij o prostoru glede na to, iz katere smeri zvok prihaja. Sloni in aligatorji za komunikacijo uporabljajo zvok nižjih frekvenc, medtem ko miši, netopirji in nekateri insekti uporabljajo zvok višjih frekvenc. Oboji pa uporabljajo zvok s frekvencami, ki so zunaj dosega človeškega sluha. Človeško uho je sposobno zaznavati zvok v frekvenčnem obsegu med 12 Hz in 20 kHz. To območje se spreminja glede na starost, poklicno deformacijo sluha in spol; večina ljudi v razvitem svetu od najstništva naprej ne sliši več 20 kHz, in ko se starajo, postopoma zgubljajo sposobnost zaznavanja tako višjih kot tudi nižjih frekvenc. Večina človeškega govora zavzema območje med 200 in 8000 Hz, človeško uho pa je najobčutljivejše za frekvence med 1000 in 3500 Hz. Zvok nad slušnim območjem je znan kot ultrazvok, zvok pod slušnim območjem pa infrazvok. Amplituda zvočnega vala je določena glede na njegov pritisk. Človeško uho lahko zaznava zvok z velikim obsegom amplitud. Za to se uporablja logaritmična decibelna amplitudna lestvica. Najtišji zvok, ki ga človeško uho še zazna, ima amplitudo približno 20 μPa (mikropaskalov) ali raven zvočnega pritiska 0 dB (decibelov). Daljša izpostavljenost zvočnemu pritisku, ki presega 85 dB, lahko trajno poškoduje uho, te poškodbe pa povzročijo zvenenje v ušesih ali slušne okvare. Raven zvoka, ki presega 130 dB, je višja, kot lahko človeško uho varno vzdrži, in lahko povzroči resne bolečine in trajne poškodbe sluha. Pri zelo visokih amplitudah lahko zvočni valovi povzročijo nelinearne posledice, vključno s šoki. Kako zvok potuje, si mnogi težko predstavljajo, saj je zvok neviden. Zvok so valovi nihanja pritiska, v katerih je zrak stisnjen in nato raztegnjen, ko se zvok oddaljuje od svojega vira. Predstavljajte si cev, izpostavljeno zraku, skozi katero longitudinalno potuje zvok. Zvok se obnaša podobno, kot če bi v cev postavili mehko vzmet. Ko je zvok proizveden na enem koncu cevi, začne zvočni val potovati proti drugemu koncu. Potovanje zvoka si lahko predstavljate podobno kot premikanje črva, ki se premika s pomočjo krčenja in raztezanja telesa. Osnovna tabela glasnosti zvoka[uredi | uredi kodo] 20 dB zvočni studio (zvočna izolacija) 50 dB urad 60 dB veleblagovnica 90 dB podzemna železnica 120 dB pnevmatično kladivo (prag bolečine, nelagodje) 140 dB reaktivno letalo 175 dB rakete pri vzletu Glej tudi[uredi | uredi kodo] zvočno polje hitrost zvoka Machovo število zvočni sprejemnik zvočni prostor zvočila Zunanje povezave[uredi | uredi kodo] Poglejte si besedo zvok ali Zvok v Wikislovarju, prostem slovarju. Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Zvok Normativna kontrola Narodne knjižnice Španija Francija (data) Ukrajina Nemčija Izrael ZDA Japonska Češka republika Drugo Faceted Application of Subject Terminology Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zvok&oldid=5843161« Kategorije: Akustika Sluh Valovanje Kvalije Skrite kategorije: Wikipedijini članki z identifikatorji BNE Wikipedijini članki z identifikatorji BNF Wikipedijini članki z identifikatorji EMU Wikipedijini članki z identifikatorji GND Wikipedijini članki z identifikatorji J9U Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN Wikipedijini članki z identifikatorji NDL Wikipedijini članki z identifikatorji NKC Wikipedijini članki z identifikatorji FAST Čas zadnje spremembe strani: 10:39, 30. november 2022. Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej Pogoje uporabe.

Piaggio je pred kratkim prodal 150.000 kosov svojega trikolesnega skuterja MP3. Ob predstavitvi leta 2006 so ga strokovnjaki in poznavalci trga označili kot precej nenavadno in inovativno vozilo, ki pa žal nima prave prihodnosti na trgu. Piaggio je skozi leta dokazal, da je z Mp3-jem odprl čisto novo tržno nišo in uspel, v roku nekaj let pa so mu sledili tudi ostali proizvajalci. Kljub vse ostrejši konkurenci, pa Mp3 ostaja najbolje prodajan nagibajoči se trikolesni skuter. Piaggio je najprestižnejšo različico, tisto s pollitrskim agregatom, za letošnje modelno leto opremil s sistemoma ABS in ASR ter multimedijsko platformo. Piaggio z novim Mp3 500 zopet prestavlja meje, saj je ta prvi trikolesni nagibajoči se skuter s sistemom proti blokiranju koles med zaviranjem in sistemom proti zdrsu koles. Mp3 v novo modelno leto vstopa temeljito prenovljen na “vseh frontah”. Z novim okvirjem, novo obliko plastik in serijo novih funkcij, ki ga bodo naredile še bolj razkošnega, varnega in uporabniku prijaznega. Med najbolj pomembne novosti letošnjega modela sodi paket elektronskih pomagal. Mp3 500 je prvi trikolesni skuter s sistemom ABS in sistemom proti zdrsu pogonskega kolesa ASR. Slednjega je sicer moč izklopiti, a v zgornjem videu je moč razbrati, da je funkcija še kako dobrodošla na spolzkih površinah, čeprav se trikolesniki skuterji tudi brez tega sistema lahko pohvalijo z veliko večjo stabilnostjo in posledično tudi varnostjo kot klasični enosledni skuterji. “Ergonomski trikotnik” voznika je spremenjen tako, da je vožnja še udobnejša, nadzor nad vozilom pa še večji. Pohodne plastike so izdatneje odmerjene, sedež udobnejši, pod njim pa še več prostora za prtljago. Vanj lahko brez težav spravimo dve integralni čeladi, sedež pa se še vedno odpira elektronsko in s pomočjo blažilca. Piaggio MP3 500 je dobil tudi večja, 13-palčna kolesa, večje zavorne kolute (258 mm), višji in konkretneje odmerjen vetrobran s tremi različnimi nastavitvami višine. Ročice krmila so zajetnejše in opremljene z več stikali, na prenovljeni armaturni plošči pa lahko odčitavamo tudi podatke o povprečni in trenutni porabi goriva, povprečni in trenutni hitrosti vožnje, trajanju vožnje in podobno. Prenovljen je seveda tudi agregat – pollitrski tekočinsko hlajen agregat velja za najzmogljivejšega v svojem razredu, odslej pa je opremljen tudi s sistemom Ride-by-wire, ki ponuja možnost izbire med dvema načinoma podajanje moči – športnejšim in varčnejšim. Agregat je sicer zaradi izboljšav varčnejši, nudi več navora v nižjih vrtljajih ter je še tišji in bolj “polikan”. Piaggova multimedijska platforma sodi med najprestižnejše pritikline novega Piaggio MP3 500 in je na voljo v paketu dodatne opreme. S pomočjo sistema lahko na nadzorni računalnik priklopimo pametni telefon ter z njim pogledamo v drobovje skuterja – tako lahko poleg klasičnih podatkov, ki jih sicer odčitavamo na armaturni plošči, brskamo tudi po podatkih kot je kot naklona, pospešek, napetost v bateriji, trenutna poraba goriva, nadzorujemo pa lahko tudi tlak v pnevmatikah in njihovo obrabo ali le splošno stanje vozila. 1 od 7 OZNAKE Piaggio Piaggio MP3 test video vozili smo Facebook Twitter Pinterest WhatsApp Linkedin Prejšnji članekTest: Yamaha XV950 R Naslednji članekTest: Honda NC750 X Mateja Pivk Od leta 2009 urednica. V desetletju novinarskega udejstvovanja nabirala znanje kot del ekipe Avtomagazina, Playboya, siolovega Avtomoto portala in revije Motorist, kjer se je dobro leto dni udinjala tudi kot izvršna urednica in fotografinja. Preberi več o avtorju. PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA SYM CityCOM 300i Novi CruiSYM 300i ABS Test: Kawasaki KX450F 6 KOMENTARJI bstulic 15.05.2014 Ob 07:49 Fino fajn, lajkam. Za komentiranje se morate prijaviti blazp 15.05.2014 Ob 11:10 To je za tisto punčki na pa BMW GS Za komentiranje se morate prijaviti macak333 15.05.2014 Ob 12:45 Sej dokaj logično, da se je prijel, ker ne rabiš imeti izpita za motor, tako da nekomu ki hoče tako stvar probat in mu je 700€ za izpit + motor preveč si enostavno vzame to. Za komentiranje se morate prijaviti KENI 16.05.2014 Ob 07:31 Menjam. Za komentiranje se morate prijaviti MP3500 23.05.2014 Ob 14:17 Super zadeva. Kapo dol Piaggio! Za komentiranje se morate prijaviti vrtnica78 02.06.2015 Ob 10:23 tudi moj se je zanj odločil, ker mu pač ni treba izpita delat. Sem ga pa sama preizkusila in res. Kapo dol. Ni sicer “motor-motor”, je pa hiter in “gibčen”. Ko se preizkusiva v dvoboju, povem kaj in kako 🙂

Pisatelj, dramatik, esejist in romanopisec Dževad Karahasan iz Bosne in Hercegovine je v petek, 28. avgusta 2020, prejel letošnjo prestižno Goethejevo nagrado mesta Frankfurt v Nemčiji. Priznanje je vredno 50.000 evrov in ga vsaka tri leta podelijo na rojstni dan najznamenitejšega nemškega pisatelja in pesnika, Johanna Wolfganga von Goetheja (1749–1832). Karahasan je tudi nagrajenec Vilenice 2010, v svojih delih pa opisuje večne antagonizme med Vzhodom in Zahodom, med islamom in krščanstvom. Ob podelitvi nagrade je frankfurtski župan Peter Feldmann dejal: »V času naraščajočega nacionalizma, tudi v Evropi, se letošnji nagrajenec Dževad Karahasan zavzema za trajno preseganje meja, tako političnih kot kulturnih!« Karahasanov opus vključuje romane, drame, eseje in teoretične zapise, nagrado pa so mu podelili za strpnost in razumevanje. Med njegovimi najpomembnejšimi deli sta romana Sara in Serafina ter Nočni shod. Roman Sara in Serafina se osredotoča na vojno v Bosni v devetdesetih letih minulega stoletja in je leta 2011 pri Cankarjevi založbi v Ljubljani izšel tudi v slovenskem prevodu. Kot je tedaj povedala prevajalka Jana Unuk, je Sara in Serafina roman, v katerem avtor Dževad Karahasan domala dokumentaristično in zelo prepričljivo slika življenje v obkoljenem Sarajevu, roman Nočni shod pa je nekoliko drugačen, saj se v njem avtor zateka tudi k nekaterim postmodernističnim postopkom in izrablja nekatere tradicije evropskega romana. Leta 1953 v Duvnu rojeni Karahasan je študiral književnost in teatrologijo v Sarajevu, v Zagrebu pa je doktoriral iz literarne teorije. Po letu 1993 je bil gostujoči profesor na več avstrijskih in nemških univerzah. Med njegovimi najbolj znanimi deli so še romana Vzhodni divan in Šahrijarjev prstan in trilogija O čem pripoveduje pepel. Karahasan je prejel tudi številne nagrade, med njimi nagrado za najboljši jugoslovanski roman leta 1990 in Herderjevo nagrado leta 1999. V slovenščini so ob romanih Sara in Serafina ter Nočni shod izšli še njegovi romani Vzhodni divan in Dnevnik selitve ter leta 2018 pri založbi Beletrina roman Seme smrti in letos Tolažba nočnega neba; slednja sta del trilogije O čem pripoveduje pepel, ki prinaša življenjsko zgodbo slavnega srednjeveškega perzijskega matematika, astronoma, filozofa in pesnika Omarja Hajama. Goethejeva nagrada, ki jo podeljuje mesto Frankfurt, je namenjena uglednim posameznikom, katerih ustvarjanje je vredno priznanja, posvečenega spominu na Goetheja (1749–1832). Nazadnje je Goethejevo nagrado leta 2017 prejela francoska gledališka režiserka Ariane Mnouchkine. Fotografije so s spleta Vir: Večer Zbral in uredil: Franci Koncilija Krmarjenje po prispevkih Prejšnji prispevekODPRLI SO SPOMINSKO SOBO IVANKE MESTNIK V HIŠI KULTURE IN NATURE V DRAŠČI VASINaslednji prispevekDNEVI GLASBE IN SMEHA V NOVEM MESTU Dodaj odgovor Za objavo komentarja se morate prijaviti. Poišči prispevke Išči: ISKRICE TEGA TEDNA 1) Deset milijard zemljanov bi lahko nahranili že danes, če ne bi z žitaricami krmili živali, ampak neposredno ljudi. Janez Potočnik 2) Zdaj pa res dokončno vem: ni kaj svetovati, še najmanj tistim, ki te za to ne prosijo! Dr. Manca Košir 3) Inteligenca brez ambicij je kakor ptica brez kril. Salvador Dali 4) Nisem še slišala, da bi moški spraševal za nasvet, kako uskladiti delo in družino. Gloria Steinem 5) Poroka bi morala biti med dvema človekoma, ne pa med spolom in spolom. Hendrik Hertzberg 6) Postavimo merila, ki jih modri in pošteni lahko dosegajo. Vse drugo je v božjih rokah. George Washington 7) Vsakič, ko baraba ni kaznovana, je to posmehovanje poštenemu človeku. Lord Hallifix 8) Arheolog je najboljši mož, ki ga ženska lahko ima. Starejša, ko je, bolj se zanima zanjo. Agatha Christie 9) Zame je punk rock svoboda ustvarjanja, svoboda biti uspešen, svoboda biti neuspešen, svoboda biti to, kar si.

Dobra podpora za PANTHEON in dejstvo, da lahko PANTHEON produkte uporablja veliko število uporabnikov, sta predvsem zasluga široke mreže naših partnerjev. Partnerska podjetja izvajajo številne dejavnosti pri končnih uporabnikih – od najzahtevnejših implementacij do podpore in izobraževanj ter razvoja posebnih (vertikalnih) rešitev. CERTIFICIRANI STROKOVNJAK Iztok Peciga IZTOK PECIGA S.P. Slovenija iztok@nip.si NAZAJ NA STROKOVNJAKE Specializiran za: Accounting and Finance Goods Management PANTHEON Sales PANTHEON Web Želite postati certificirani strokovnjak? Če želite prejeti več informacij o partnerskem programu, nas pokličite ali nam pošljite elektronsko sporočilo.

OŠ Ljubo Šercer obiskujejo učenci iz občin Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok in Velike Lašče. V OŠ Ljubo Šercer so učenci vključeni na podlagi Odločbe o usmeritvi. UPRAVLJANJE ŠOLE Šolo upravljata ravnatelj in svet šole. Svet šole sestavljajo predstavniki ustanovitelja šole, predstavniki staršev in delavcev. Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. STROKOVNI ORGANI ŠOLE Strokovni organi šole so učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbori, strokovni aktivi in razredniki. IME ŠOLE Naša šola nosi ime po narodnem heroju Ljubu Šercerju (1915 – 1941). Bil je aktivni oficir bivše jugoslovanske vojske. Leta 1941 se je takoj priključil NOV. Pridružil se je Molniški skupini, ki se je kmalu povečala in razdelila v 2 četi. Komandir Mokrške čete je postal Šercer, oktobra 1941 pa komandant krimskega bataljona. Novembra 1941 je odšel v Ljubljano organizirat nove čete, pa so ga ujeli fašisti in ga po mučenju, 22. decembra 1941 še s 5 partizani pri Tomišlju pod Krimom, ustrelili. ZGODOVINA ŠOLE Koncem petdesetih let so se začele v Sloveniji po mnogih krajih odpirati šole s prilagojenim programom ali kot so jih takrat imenovali posebne šole. Tudi v Kočevju se je pokazalo, da potrebujemo oddelke, kjer se bodo izobraževali otroci, ki imajo težave pri učenju. Pionirsko delo na tem področju je v našem kraju opravila ga. Francka Turk, specialna pedagoginja za duševno prizadete in logopedinja. Leta 1959 se je zaposlila na Osnovni šoli Jožeta Šeška kot logopedinja in prav kmalu pričela s pobudami za ustanovitev posebnih oddelkov za izobraževanje duševno lažje prizadetih otrok. Tako so bili prvi oddelki odprti pri Osnovni šoli Mirka Bračiča v šolskem letu 1961/62. Prvo leto je bilo vanje vključenih 23 otrok. In sicer v 1. razred 12 in v 2. razred 11 otrok. Že v naslednjem šolskem letu pa je bila izdana odločba o ustanovitvi samostojne šole. Odločbo je izdal Občinski ljudski odbor 6. 12. 1962. Šola je dobila prostore v stavbi na Reški cesti, kjer je bila pred vojno Kressetova tovarna. Ob začetku delovanja šole je bila zaposlena le ena specialna pedagoginja, po letu 1970 pa se je začela struktura zaposlenih izboljševati. Prihajati so začeli prvi diplomanti Pedagoške akademije, nekateri pa so si pridobili ustrezno izobrazbo s študijem ob delu. V šolskem letu 1967/68 je imela šola že 8 razredov, torej je bila popolna osemletna šola. V njej so se v skladu z zakonom o posebnem šolstvu iz leta 1960 izobraževali lažje duševno nerazviti otroci. Stavba v kateri smo delali je bila neustrezna, grajena za druge namene. Vseskozi je bila prisotna želja po adaptiranju. Ta želja se je končno uresničila leta 1978, ko so pričeli z adaptacijo šole. Stavba je dobila prizidek in s tem so se razmere za delo zelo izboljšale. Dobili smo dobro opremljeno tehnično delavnico, telovadnico in gospodinjsko učilnico. Ti prostori so ogromno pripomogli h kvalitetnejšemu vzgojno izobraževalnemu delu, saj je pri nas velik poudarek na praktičnem delu. Od zadnje adaptacije je zopet minilo 25 let. Med poletnimi počitnicami leta 2001 so v šoli adaptirali sanitarije. Stavba je bila zopet potrebna posodobitve, da bi ustrezala zahtevam sodobnega pouka. V šolskem letu 2005/2006 so pričeli z deli na mansardi. Z adaptacijo mansarde smo pridobili knjižnico, računalniško učilnico, učilnice za pouk, dva kabineta za učila in sanitarije. Še vedno pa je za pouk popolnoma neprimerna telovadnica, ki je premajhna, slabo opremljena, vemo pa da naša populacija otrok še kako potrebuje gibanje. Že kmalu se je pričela kazati potreba po ustanovitvi oddelkov za otroke z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki so morali biti do tedaj v zavodski obravnavi, ločeni od doma. Leta 1992 smo odprli prvi oddelek za delovno usposabljanje. Danes so to oddelki posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Tako se lahko tudi otroci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju šolajo v domačem kraju, ostanejo v svojem družinskem okolju. KONTAKT Osnovna šola Ljubo Šercer Reška cesta 6 1330 Kočevje Telefon: (01) 8931 046 Ravnatelj: 051 344 808 Faks: (01) 8931 047 E-pošta: *protected email* Kdo smo? Poslanstvo OŠ Ljubo Šercer je vzgajanje in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, pri čemer v ospredje postavljamo napredek vsakega posameznika ob upoštevanju njegovih značilnosti, medsebojno spoštovanje, dobro počutje na šoli in podporo pri vključevanju v širše in ožje socialno okolje z jasnim ciljem – učence opremiti z znanji za čim bolj samostojno življenje, uspešno nadaljevanje izobraževanja in kasnejšo zaposlitev.

V župnijskem domu v Mengšu, blizu cerkve sv. Mihaela je v četrtek, 21. maja 2015, potekala uradna predstavitev knjige Pesem mengeških zvonov. Na predstavitvi je poleg mengeških glasbenikov in pritrkovalcev sodeloval tudi njihov dolgoletni mentor, starosta slovenskega in mengeškega pritrkavanja Franc Blejc, častni občan Občine Mengeš. Njemu in njegovi 85-letnici ter 20-letnici Občine Mengeš je tudi posvečena knjiga Pesem mengeških zvonov – o pritrkavanju v Mengšu. Tako je Zveza kulturnih društev Občine Mengeš, ki je založnica knjige, le dočakala izid nadvse zanimive knjige Pesem mengeških zvonov – o pritrkovanju v Mengšu, ki so jo skupaj pripravili Nataša Vrhovnik Jerič, Ivan Sivec, Jože Vahtar in Primož Hieng. Mengeška godba je po večerni Sveti maši pred župnijskim domom zaigrala nekaj pesmi in s tem privabila farane, ki so šli od Svete maše ter še ostale obiskovalce, da so prišli pogledat, kaj se dogaja. Tako se je kar hitro nabralo polno obiskovalcev, ki so po koncu igranja Mengeške godbe skupaj z avtorji knjige ter slavnostnim gostom Francem Blejcem, županom občine Mengeš Francem Jeričem in mengeškim župnikom Janezom Avsenikom odšli v veliko dvorano župnijskega doma in ga napolnili do zadnjega kotička. Predstavitev se je začela zelo nazorno, ko so nam mengeški pritrkovalci na stare zvonove in mengeške pritrkovalke na nove, manjše zvonove zaigrali nekaj melodij pritrkavanja. Primož Hieng, ki je v knjigi prispeval besedila in fotografije, ki jih je tudi uredil, je bil povezovalec programa in izpraševalec avtorjev knjige in slavnostnega gosta. Fotografije v knjigi je prispeval tudi Janko Skok, je pa precej starejših slik prispeval slavljenec Franc Blejc. Knjigo je jezikovno pregledal «Megamoment«, oblikoval in pripravil za tisk pa »Imprimo«. Uvodoma je obiskovalce pozdravila predsednica Zveze kulturnih društev Občine Mengeš, Nataša Vrhovnik Jerič, zatem je moški pevski zbor Mengeški zvon zapel pesem »Ko nam za praznik zapoje zvon«, nato pa je Primož Hieng začel pogovor z avtorji knjige. Nataša Vrhovnik Jerič, ki je veliko gradiva izbrskala in tudi uredila za to izjemno knjigo, je dejala, da je literature o pritrkavanju na Slovenskem zelo malo. Našlo se je nekaj novejših krajših člankov, dva priročnika iz leta 1926, notno gradivo iz leta 1928 in 1987, novejša zbirka pritrkovalskih melodij, nekaj redkih zvočnih posnetkov, doktorska disertacija in monografija o pritrkavanju na Vipavskem, potem pa se že neha. Tako bo monografija o pritrkavanju v Mengšu zagotovo obogatila zbirko zapisovanja kulturne dediščine na Slovenskem, saj je knjigi priložen zvočni CD z melodijami pritrkavanja, v knjigi pa je tudi nekaj notnih zapisov Franca Blejca za pritrkovalce. Monografija o pritrkavanju v Mengšu bo obogatila zbirko zapisovanja kulturne dediščine na Slovenskem. Ivan Sivec, ki je v knjigi prispeval tudi nekaj svojih pesmi ter tudi besedila je dejal, da bi še posebej rad poudaril, da je Franc Blejc izjemen človek, ki je vedno pripravljen na pogovor in konkretno pomoč, zmeraj je dobrotljiv in ljubezniv ter vedno nasmejan in dobre volje. Ko je pozneje spremljal njegovo delo, je spoznal, da je za Mengeš naredil veliko, prav tako pa je svetel zgled za vso svojo družino. Velik del izjemne srčnosti in pozitivnega pogleda na svet je znal prenesti prav na vse člane svoje družine, kar se ne zgodi ravno povsod, ob strani pa mu stoji tudi njegova razumevajoča žena. Jože Vahtar, pobudnik, da je ta knjiga sploh nastala, je dejal, da v življenju prevečkrat hodimo drug mimo drugega, vemo, kaj kdo dela, a se nam to največkrat zdi kot da tako mora biti. S Francem Blejcem ga je usoda zbližala med delom pri Mihaelovem sejmu. Spoznal ga je kot človeka s srčno kulturo, ki mu delo za ljudi pomeni največ v njegovem življenju. Ob delu z njim, kot tudi z mladimi pritrkovalci, se je seznanil tudi z Blejčevim inovativnim pristopom k pisanju notnega zapisa za pritrkavanje kot tudi z njegovimi zapiski, ki jih je kot kroniko pisal o vsem njegovem delovanju. Na vrsto je seveda prišel tudi slavljenec Franc Blejc, ki se je vsem iskreno zahvalil za ta »spomenik pritrkavanju v Mengšu«, za ta izjemen večer, ki so mu ga priredili. »To je slovesno zvonjenje, največkrat ob cerkvenih praznikih«, je razložil o pritrkavanju Franc Blejc. »Na Slovenskem je za to slovesno glasbo veliko različnih izrazov od trjanjčenja, nabijanja, klenkanja , pinkanja … To je glasba, ki je v Sloveniji znana več kot 600 let, obstaja pa že okoli 400 melodij, nastajajo pa tudi nove.« Slavljenec je tudi prebral posvetilo, ki jo je napisal v podarjeno knjigo Ivanu Sivcu: «Spoštovani dobri sosed Ivo! Leta 1983 smo postali sosedje. Za novo leto 1984 je cela vaša družina prišla voščit k nam srečno, zdravo novo leto. Ob stisku roke si mi prinesel – kot si rekel – vselitveno dovoljenje – s kaseto Fantov z vseh vetrov z motom pesmi: Naj sosed meje ne pozna! Tega prvega obiska in izrečenih besed se spominjam vseskozi in želim, da dobri sosedski odnosi ostanejo tudi z našimi potomci.« Franc Blejc je v knjigo Pesem mengeških zvonov napisal posvetilo svojemu najboljšemu sosedu – Ivanu Sivcu. Seveda se je slavljenec zahvalil tudi Primožu Koscu, ki je dal pobudo in tudi posnel pritrkovalce ter spravil 31 melodij pritrkavanja na CD, ki je priložen knjigi. Ta knjiga je tudi spodbuda zdajšnjim in morebitnim naslednjim rodovom pritrkovalcev, da ohranijo to lepo glasbo cerkvenih zvonov. Kot je dejal slavljenec, ne hodijo v zvonik pritrkavat za plačilo ampak Bogu v čast in njim za dušo in veselje. Franc Jerič, župan občine Mengeš je dejal, da so Mengeški pritrkovalci že od nekdaj znani in priznani v ožji in tudi širši okolici. Iz zapisov in pričevanj vemo, da so bili tudi časi, ko je bilo pritrkavanje prepovedano ali pa zelo omejeno, pa vendar se je ta umetnost ohranila vse do danes, tudi zaradi takih pritrkovalcev, kot je cenjeni Franc Blejc. Župan Jerič je slavljencu izročil tudi darilo. Med pogovorom je dve pesmi zaigral priznani orgličar Marjan Urbanija, ki je iz svojih priljubljenih prijateljic izvabil melodijo »Iz stolpa zvon zvoni« ter na koncu še »Pod Rožnato planino«, pri kateri so mu s petjem pomagali obiskovalci prireditve. Pritrkovanje na zvonove je glasba, ki je v Sloveniji znana več kot 600 let, obstaja pa že okoli 400 melodij, nastajajo pa tudi nove. Ob koncu sta se slavljencu zahvalili in mu podarili šopek cvetja še predsednica Turističnega društva Mengeš, Zorka Požar in predsednica Zveze kulturnih društev Občine Mengeš, Nataša Vrhovnik Jerič, nato pa so člani moškega pevskega zbora Mengeški zvon zapeli slavljencu zdravico. Vsem, ki ste pripomogli h tako lepemu večeru se iskreno zahvaljujemo, ne zamerite, če smo koga pozabili omeniti, poglejte si video o predstavitvi in seveda, kupite to enkratno monografijo, ki je bogata z veznim tekstom, slikami, zvočnim CD-jem, ki je nastal na pobudo Primoža Kosca in notnim zapisom pritrkavanja. Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar Fotogalerija: Komentarji uporabnikov Tagi Domžale domžalec domžalske novice knjige Pesem mengeških zvonov Deli Facebook Twitter Google+ LinkedIn Tumblr Pinterest Deli preko E-pošte Najbolj brano v zadnjem tednu Pri Moravčah neznani voznik trčil v pešca in odpeljal s kraja. Pešec utrpel hujše poškodbe 24. november, 2022 Asfaltiranje krožnega križišča na Krumperški ulici 24. november, 2022 Zaključujejo se dela na cesti skozi Količevo 26. november, 2022 Kdo nas bo zastopal v občinskih svetih v Domžalah, Lukovici, Mengšu, Moravčah in Trzinu? 25. november, 2022 André Rieu razprodal Stožice in požel stoječe ovacije 27. november, 2022 Obnova cestišča na Podrečju in podaljšanje spremenjenega prometnega režima 26. november, 2022 domžalec.si – Tedenski novičnik S posredovanjem el. naslova, se strinjate s pogoji uporabe. Vpišite vaš elektronski naslov O spletnem portalu domžalec.si Spletni portal domžalec.si je osrednji informativni portal v občini Domžale. Portal je namenjen obveščanju in ponujanju informacij o dogajanju, tako iz občine Domžale, kot tudi iz okoliških občin.

Dejstvo je, da so je v sodobnem času tehnologija že tako napredovala, da smo tudi potrošniki postali vse bolj zahtevni. Danes so prilagodljivost, hitrost izvedbe, kakovost in s tem povezana dostopna cena, faktorji ki štejejo. Kljub temu, da vse kaže na izumrtje klasičnega tiska, pa ta še vedno kar uspešno konkurira sodobnim tehnikam tiskanja. Klasični tisk je še vedno prva izbira pri večjih nakladah tiskovin, medtem, ko se za manjše naklade ljudje raje odločajo za digitalen tisk, ki omogoča hitrejšo in cenejšo izvedbo omenjenega. Je klasični tisk še vedno konkurenčen in aktualen? Raziskave na trgu so pokazale, da se ljudje v večini primerov raje odločajo za nakup tiskovine natisnjeje s sodobnimi tehnikami tiskanja, saj naj bi setudi s tem povezano razumevanje povečalo za dobrih 70%. Kljub temu, da je digitalni tisk vedno bolj atraktiven in je v ospredju že dlje časa, pa še vedno obstajajo faktorji, kateri kažejo na prednost klasičnega offset tiska. Iz istih razlogov tudi digitalni tisk ne more popolnoma zamenjati klasičnega tiska. Omenjeni razlogi so: Klasičen tisk izdela bolj kvaliteten tisk grafike ali slik. Tiskalni stroj, ki ga uporabljamo pri klasičnem tisku ni omejen samo na papir, ampak lahko tiska tudi na ostale materiale, kot so les, usnje, plastika, tekstil, ipd. Kot že omenjeno, se klasični tisk zagotovo bolj izplača, ko se odločate za količino od 500 izvodov naprej. V preteklosti je bilo tiskanje panoga s katero so se ukvarjali samo izkušene in strokovno usposobljene osebe, danes pa so stvari povsem drugačne. Ročno delovno silo so v veliki meri nadomestili računalniki, zaradi česar so tudi cene sodobnih načinov tiskanja tako konkurenčne. Ne glede na vse pozitivne strani in faktorje, ki kažejo v prid sodobnih tehnikam tiskanja, pa je klasični tisk še vedno tisto nekaj, kar predstavlja neko tradicijo in kar zaradi slednje ne bo kar tako izumrlo. Ob vseh teh informacijah se laik kaj hitro znajde v dilemi kdaj se odločiti za klasični tisk in kdaj za digitalni tisk. Na vsa vaša vprašanja bodo odgovorili zaposleni v tiskarni Demago in kar hitro bo vaše dileme ali dvomov konec. Obiščite njihovo spletno stran še danes in si podrobneje preglejte njihovo ponudbo. Kartuše so pomemben del vsakega tiskalnika. klasičen tiskklasični tisktisktiskanjetiskarna Post navigation Grafično oblikovanje Kako kvalitetne so kartuše Cannon? Tags design digitalni tisk grafika grafični oblikovanje grafično oblikovanje klasičen tisk klasični offset tisk klasični tisk manjše število tiskovin nižji stroški tiskanja oblikovanje offest tisk publikacije tisk tiskanje tiskarna tiskovine

Primož Jesenko za strokovno monografijo Rob v središču: izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955–1967 Utemeljitev: Obsežna, temeljita in večplastna monografija Rob v središču pomembno prispeva k razumevanju in ovrednotenju gledališkega ustvarjanja v začetku druge polovice dvajsetega stoletja pri nas. V njej se Jesenko osredotoča na takratne eksperimentalne gledališke tokove v polju uprizoritvenih umetnosti na Slovenskem in natančno analizira kontekst uveljavljanja novih žanrskih ter slogovnih pristopov. S tem oblikuje vsebinsko in metodološko bogato študijo, ki je izrednega pomena za celovit vpogled v zgodovino slovenskega gledališča. Mag. Primož Jesenko (1975) je dramaturg in teatrolog, ki je zaposlen kot kustos videoarhiva v Slovenskem gledališkem inštitutu; njegova raziskovalna pozornost je zadnja leta namenjena zlasti eksperimentalnim gledališkim tendencam, ki se jim je deloma posvečal že v knjižno izdani študiji Dramaturški koncepti v slovenskem gledališču 1950–1970 (2008). Njegova sveža monografija Rob v središču: izbrana poglavja iz zgodovine eksperimentalnega gledališča v Sloveniji 1955–1967 (2015) izhaja iz zavesti o prepletenosti institucionalne in zunajinstitucionalne dejavnosti v času razvoja slovenskega gledališča po letu 1950, ko se je to med drugim napajalo z ustvarjalnimi tokovi zunaj Slovenije oziroma Jugoslavije. V njej je večplastno, konsistentno in z uporabo različnih raziskovalnih metod in pristopov prikazana dialektika razvojnih premen, na katero je učinkovala zlasti agilnost razgledanih in nekonformistično usmerjenih posameznic in posameznikov, ki so uveljavljali nove žanrske in slogovne pristope v polju uprizoritvenih umetnosti na Slovenskem (denimo gledališče v krogu ali vpeljevanje koreografiranega giba v odrski izraz). Obenem posveča Jesenko veliko pozornosti nekaterim fenomenom, ki doslej niso bili deležni podrobnejše strokovne tematizacije (Delavski oder, Obrtniško gledališče, ŠKUD Akademik, gledališke skupine Jurija Součka) ali pa so bili obravnavani z zadržki (denimo Korunovo obdobje na Delavskem odru). V tem smislu se v žarišču monografije znajdeta Eksperimentalno gledališče Balbine Battelino Baranovič in teatrski historiat te ustvarjalke, katere recepcija je bila doslej v marsičem reduktivna; podobno velja tudi za ustvarjalca, kot sta Draga Ahačič in Dušan Tomše. Jesenkova vizura izostruje razmerje med »institucijo« in »neinstitucijo« oziroma njuno nujno prepletanje, ki rezultira v zelo raznoterih oblikah odrskega ustvarjanja. Pri tem pa se še zdaleč ne omejuje na prikaz gledališkega dogajanja v (tedanji republiški) prestolnici, temveč daje ustrezno težo tudi živahnemu utripu v ostalih slovenskih mestih. Posebna »dodana vrednost« knjige Rob v središču pa se skriva v obsežnem razdelku, ki sledi besedilu monografije kot take in ga tvorijo Jesenkovi poglobljeni intervjuji z nekaterimi od ključnih akterjev eksperimentalnih tokov v 50. in 60. letih 20. stoletja; za te pogovore lahko brez pretiravanja zatrdimo, da imajo neprecenljivo pričevanjsko in izkušenjsko vrednost. (iz utemeljitve, ki jo je pripravil Gašper Malej) *** Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo prejme: gledališki kritik in teatrolog Vasja Predan Utemeljitev: Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo prejme gledališki kritik in teatrolog Vasja Predan za več kot pol stoletja trajajoče dejavno in poglobljeno spremljanje slovenskega gledališkega, literarnega in kulturnega dogajanja. Njegov obširni opus, zbran in dostopen tudi v zajetnem naboru knjižnih izdaj, pa naj gre pri tem za gledališke ocene, esejistične portrete ustvarjalcev ali teatrološke obravnave, na zgleden način odseva in dokumentira najpomembnejše pojave, dosežke in osebnosti slovenske literature, dramatike in odrske omike druge polovice preteklega ter začetka našega stoletja, zaradi česar si brez dvoma zasluži najvišjo nagrado stanovskega društva DGKTS. Vasja Predan, izjemno dejavni, plodoviti, zanesljivi in pronicljivi kritiški ter publicistični sopotnik slovenskega gledališkega, literarnega in kulturnega dogajanja v drugi polovici 20. stoletja ter v prvem desetletju 21. stoletja, se je rodil 6. februarja 1930 v Vitomarcih (Sv. Andraž v Slovenskih goricah). Slovenistiko je diplomiral leta 1955 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in bil do leta 1956 v svobodnem poklicu. Od tedaj do leta 1962 je bil prvi dramaturg v umetniškem programu tedanje Televizije Ljubljana, od leta 1962 do upokojitve (1992) pa ugledni in priljubljeni urednik kulturnega dela elitnega štirinajstdnevnika za izobražence Naši razgledi. Od samega začetka 50. let prejšnjega stoletja (od leta 1951) je Vasja Predan vestno, sistematično in sklenjeno objavljal gledališke in literarne ocene, esejistične portrete znanih ustvarjalcev in tehtne zbirne študije o posameznih izrazitih umetniških pojavih v domačih dnevnikih ter kulturni in strokovni periodiki. Gledališke in literarne kritike je objavljal nepretrgoma do leta 2001, odtlej pa se je posvetil teatrološkim obravnavam in objavam. Med slovenskimi gledališkimi kritiki je Vasja Predan zagotovo najbolj vestno in vztrajno poskrbel tudi za trajnost in široko dostopnost svojih doživetih ocen pregovorne odrske minljivosti, saj jih je zbral in objavil v naslednjih knjigah: Od premiere do premiere (1966), Sinočnje premiere (1974), Odčarani oder (1975), Po premieri (1981) in Kritikovo gledališče (1990). Za Sterijino pozorje v Novem Sadu, s katerim je Vasja Predan dolga leta sodeloval in bil med drugim tudi en mandat selektor najbolj znanih in uglednih jugoslovanskih gledaliških iger, je izbor njegove kritike Kritičarevo pozorište leta 1983 uredil pokojni akademik dr. Andrej Inkret. V zbirki Dramaturški spisi Sterijinega pozorja je leta 1986 sodeloval kot urednik in soavtor zbornika Sodobna drama in gledališče v Sloveniji. Vse te knjige omogočajo zainteresirani javnosti trajen, privlačen, strokovno zanesljiv, osebnostno prepoznaven ter jezikovno in slogovno zgledno izbrušen vpogled v gledališko ustvarjanje slovenskih dramskih gledališč, odrskih umetnikov in dramatikov druge polovice 20. stoletja. Svojo tehtno teatrološko in literarno esejistiko ter portretno, zgodovinsko in dnevniško publicistiko je Vasja Predan zbral in trajno ohranil v knjigah Branje po naročilu (1985), Theatralia (1991), gledaliških dnevnikih Sled odrskih senc I (1995) in Sled odrskih senc II (1999), kratkem zgodovinskem orisu Slovenska dramska gledališča (1996), Teatroloških študijah in esejih (2004) ter Literarnih in gledaliških publicizmih (2012). V soavtorstvu s pokojnim Dušanom Tomšetom je leta 1969 poskrbel za osnove sodobne slovenske gledališke terminologije v priročniku Mali gledališki imenik, v soavtorstvu s pokojnim akademikom Dušanom Moravcem pa leta 2001 za cvetober kratkih portretov Sto slovenskih dramskih umetnikov. Po njegovi zamisli ter v souredništvu in soavtorstvu z Ivom Svetino je nastal tudi reprezentativni monografski zbornik o režiserju Miletu Korunu (2002). Zaradi svoje strokovne zanesljivosti in poštenosti ter vselej strastnega razmerja do literature, gledališča in kulture je bil Vasja Predan priljubljen gost, udeleženec in sodelavec številnih festivalov in drugih prireditev doma in na tujem, medijskih nastopov, simpozijev, okroglih miz in ne nazadnje tudi stalni sodelavec pri nastajanju Enciklopedije Slovenije in podobnih leksikografskih izdaj. Kot urednik je z veliko naklonjenostjo, dobrodušnostjo in nevsiljivo mentorsko pomočjo odpiral tudi vrata v medijski prostor novim mladim kritiškim sopotnikom in morebitnim stanovskim naslednikom. Življenjsko delo časnikarja, urednika, gledališkega kritika in teatrologa Vasje Predana, zbrano in dostopno v zajetni knjižnici njegovih izbranih spisov, na zgleden način odseva in povzema najpomembnejše pojave, dosežke in osebnosti slovenske literature, dramatike in odrske omike druge polovice preteklega stoletja ter začetka našega stoletja. Kot osebno prepoznavni in intelektualno tehtno artikulirani kritiški ter doživljajski odsev odrske umetnosti več kot polovice stoletja si Predanovo življenjsko delo brez dvoma zasluži najvišjo nagrado stanovskega društva DGKTS. (iz utemeljitve, ki jo je pripravil Slavko Pezdir) Predan, ki se je spomnil svojega poznanstva s Kraljem, je bil posebej počaščen, da mu je pripadla nagrada, poimenovana po tem, njemu najljubšemu teatrologu. *** Nagrada za mladega dramatika Utemeljitev: Prešernovo gledališče na Tednu slovenske drame od leta 2012 podeljuje tudi nagrado za mladega dramatika. Zanjo konkurirajo nova slovenska dramska besedila avtorjev, starih do trideset let. Avtor, ki konkurira za nagrado za mladega dramatika, ne more istočasno poslati istega besedila na natečaj za nagrado Slavka Gruma. Žirija je izmed petih prispelih besedil nagradila delo Pije Vatovec Zimske Radosti. Kot je dejala Vatovec, je nagrada prišla ob zelo primernem času, ko je na težavnem prehodu iz študija preiti tudi v poslovni svet, kar je na tako majhnem trgu posebej težko, nagrada pa pomeni lepo spodbudo. *** Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije prejme: uprizoritev Hlapci Ivana Cankarja iz Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Utemeljitev: Tokratna priredba enega temeljnih slovenskih besedil nastopa v intenzivnem dialogu s sodobnostjo in si v času političnih deziluzij zastavlja nujno vprašanje: v čem, če sploh, je danes še smisel politično angažiranega gledališča? V svoji aktualizirani različici Hlapci prinašajo zrel in retrospektiven pogled na uporniški potencial besedila, ki ga prek gledališke rekapitulacije Radka Poliča na mestu legendarnega Jermana soočijo z radikalno nemočjo političnega subjekta. Na način dekonstrukcije političnega gledališča Hlapci nenehno gradijo podij za prevpraševanje naše nacionalne in politične identitete. Tisti spektakularni revolucionarni obrat v predstavi pa se zgodi ravno v trenutku, ko se publika/volilno telo na sceni politične in gledališke zgodovine streznjeno zagledamo v lastno odsotnost političnega angažmaja. Hlapci v priredbi Sebastijana Horvata z ekipo so večplastna, predvsem pa strateško domišljena uprizoritev, ki nenehoma prebija horizont pričakovanja publike, preizprašuje zaciklanost našega političnega položaja, izziva upogljivost našega nacionalnega karakterja in načenja temelje arhetipom slovenstva. Predstava, ki se brezpogojno zaveda temeljne vpetosti gledališke umetnosti v njen sočasni kontekst, in predvsem predstava, ki prihaja ob pravem času na pravo mesto. (dr. Marina Milivojević Mađarev – Predsednica žirije, Zala Dobovšek, Nika Leskovšek) "Vsako priznanje je seveda zelo dobrodošlo in prijetno, za naše gledališče pa še posebej, saj deluje v posebnih okoliščinah kot slovensko gledališče v Italiji in se mora prilagajati normam enega in drugega gledališkega sveta, kar ni enostavno," je dejala predsednica upravnega odbora Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Breda Pahor. *** Nagrada po izboru občinstva S povprečno oceno 4,64 je nagrado po izboru občinstva prejela predstava Tjaše Ferme, Divji otrok v mestu (Wild Child in the City) v produkciji PopUp Theatrics & The Secret Theatre, New York, ZDA; ki jo je režirala Ana Margineanu. Interaktivna absurdna komedija, v kateri avtorica in igralka popelje občinstvo skozi smešne in bizarne situacije v iskanju normalnega stanovanja v New Yorku. Potovanje, polno divjih pustolovščin in nostalgičnih spominov na lepše kraje. Igralka Tjaša Ferme je diplomantka AGRFT, kot študentka je prejela Severjevo nagrado, za svoje filmsko ustvarjanje pa vesno. Svojo umetniško kariero je uspešno nadaljevala v New Yorku, najprej z monodramo Cocktales: Izpovedi nimfomanke. Divji otrok v mestu pa je njen drugi samostojni projekt v Ameriki. Ana Margineanu, mojstrica interaktivnega gledališča, je monodramo zrežirala z aktivnim vključevanjem občinstva. Režiserka je tudi ustanoviteljica PopUp Theatrics, gledališča z eksperimentalnim zančajem, ki raziskuje vključevanje novih tehnologij, razmerja med prostorom, odrom in občinstvom. *** Nagrada Slavka Gruma Petčlanska strokovna žirija v sestavi: literarna zgodovinarka in profesorica na Filozofski fakulteti Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), dramaturg Rok Andres, dramaturginja in teatrologinja Tatjana Ažman, igralka Vesna Pernarčič, literarni teoretik Gašper Troha je v konkurenci šestinosemdesetih prispelih besedil (dvainosemdeset letošnjih in štirih lanskoletnih nominirancev) nominirala pet, ki so se potegovali za nagrado Slavka Gruma: Žanina Mirčevska: Rojstvo tirana iz glave črva Vinko Möderndorfer: Psi lajajo Gašper Tič: Trio Rok Vilčnik rokgre: Ljudski demokratični cirkus Sakešvili Matjaž Zupančič: Prehod Žirija je soglasno odločila, da nagrado prejme: Rok Vilčnik rokgre: Ljudski demokratični cirkus Sakešvili Ljudski demokratični cirkus Sakešvili nadaljuje žlahtno tradicijo slovenske drame absurda v njeni ludistični varianti, ki jo poznamo že pri Milanu Jesihu, Emilu Filipčiču in Dušanu Jovanoviću. Gre za izredno iskriv in duhovit tekst, ki se nenehno poigrava z bralčevo/gledalčevo recepcijo in preobrača situacijo, ki jo ustvarjajo štiri dramske osebe, katerih identiteta se nenehno spreminja. Vendar pa pri celoti ne gre zgolj za burko, ki bi gradila zgolj na situacijski komiki, ampak za luciden prikaz družbe in njenih oblastnih razmerij. Že sam začetek spominja na našo polpreteklo zgodovino s pravkar umrlim diktatorjem ali pa številnimi sodobnimi primeri na področju nekdanje Sovjetske zveze, v Severni Koreji ipd. Ta resnobnost in enotnost družbe, ki jo sestavljajo sami brezbarvni Sakešviliji, pa nenehno poka po vseh šivih, za kar skrbijo zmešani rekviziter, Stermecki ... Svet skuša oblast oz. razni ljubljeni vodje urediti po jasnih in striktnih pravilih, a življenje je vedno bolj kompleksno in izbere številne druge poti. In ravno v tem je njegova lepota, kar odlično prikaže tudi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. Besedilo je že rezervirano za uprizoritev, je pojasnil Vilčnik, ki mu nova Grumova nagrada pomeni "veselje in potrditev na poti pisanja te posebne literarne zvrsti, ki se ji reče dramatika". *** Na vseh dogodkih na 46. TSD, ko je bil Kranj 14 dni središče slovenske gledališke umetnosti, so našteli okoli 2500 gledalcev. Zvrstilo se je 17 predstav, potekale pa so tudi bralne uprizoritve, strokovna srečanja, okrogle mize in delavnica dramskega pisanja. Direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček je festival ocenila za izjemno uspešnega in odmevnega. "Naša želja za naprej pa je, da bi politiki imeli toliko razuma, da se sredstva za festival, ki je tako pomemben ne le za nacionalno dramatiko ampak tudi za slovenstvo, ne bodo zmanjševala," je sklenila. TSD, Nagrade TSD, Nagrada Vladimirja Kralja, Priznanje Vladimirja Kralja, Vasja Predan, Primož Jesenko, Rok Vilčnik, Pia Vatovec Ocena Povezani dogodki Uprizoritev Sebastijan Horvat Hlapci Festival Teden slovenske drame Dogodek Večer 46. TSD, nagrada za mladega dramatika: Pia Vatovec "Zimske radosti" Povezani prispevki STA, 28. 3. 2016 Za začetek 46. Tedna slovenske drame podeljene nagrade ZDUS in uprizorjena Butnskala PGK, 8. 3. 2016 Znani nominiranci za Grumovo nagrado 2016 Gregor Butala, 25. 1. 2016 Teden slovenske drame 2016: krepitev položaja domače dramatike STA, 9. 4. 2016 Zaključuje se 46. Teden slovenske drame Prispevki avtorja PGK, STA, 14. 9. 2015 Z ABC oder Krieg odpirajo 82. Vukove dneve PGK, STA, 7. 4. 2014 Nagrade Tedna slovenske drame so podeljene PGK, STA, 28. 5. 2014 Premiera Mladinskega odra Kranj V Sigledalovih zbirkah Na Wikiju Primož Jesenko Vasja Predan Rokgre V Repertoarju Rokgre Pokaži starejše komentarje (-2) Napišite komentar × Ime: Komentar Naročite e-novičnik Naroči Zadnje spremembe na portalu © Tamara Matevc, Gregor Matevc in Samo M. Strelec 2007; Novi Zato. z dovoljenjem avtorjev 2008. | Stik: Sigledal | Nosilec portala: Novi ZATO., zanj Samo M. Strelec | Portal sofinancira Ministrstvo za kulturo | ISSN: 1855-9662 | Oblikovanje: Kontrastika | O piškotkih | Politika zasebnosti | Pravno obvestilo

Z namenom protikorozijske zaščite kot tudi pri zaključnih delih v gradbeništvu se lahko uporablja peskanje z granulatom (peskom). Peskanje se uporablja za obdelavo in čiščenje površine, ki jo obdelujemo. Peskanje je zelo učinkovit, ko moramo obdelovano površino pripraviti za nanos zaščitnih premazov. Več o peskanju si preberite na naslovu https://blasttehnik.si/obdelava-povrsin/peskanje/. Pri peskanju se uporabljajo zelo razičnih abrazivni mediji. Ločimo jih na tiste za grobo obdelavo površin in na tiste abrazivne medije, ki jih uporabljamo pri finem peskanju. Način obdelave površin pri postopku peskanja s peskalnimi storji je odvisen od granulacije abrazivnih medijev, ki lahko zaradi tega dosegajo zelo različne učinke. Fino peskanje s sodo S pomočjo abrazivnega medija, ki se uporablja pri peskanju, se odstranijo korodirane plasti na obdelovalni površini, kot tudi vse površinske nečistoče, barve in druge nezaželene snovi. Ta način priprave kovinskih površin je nujno potreben za protikorozijsko zaščito obdelovalnih objektov pri katerih morajo biti vse površine jeklene konstrukcije protikorozijsko zaščitene. Takšen način peskanja se izvaja v večjih prostorih in z velikimi peskalnimi stroji. S takšnim postopkom se lahko peskajo tudi ogromni objekti kot so ladje in mostovi. Postopka peskanje s sodo se poslužujejo le redka podjetja. Metoda peskanja s sodo zahteva uporabo drugačnih naprav za peskanje, ki morajo biti prilagojene za tlačno obravnavo. Peskanje s sodo se uporablja za res fino odstranjevanje nečistoč. Soda je med najmanj abrazivnimi mediji, ki se uporabljajo pri peskanju. Tovrstno peskanje se uporablja predvsem pri obdelavi stekla, plastike, kroma. Postopek je primeren tudi za čiščenje občutljivih komponent, za odstranjevanje mastnih in oljnih madežev različnih pogonskih mehanizmov, osi, ležajev, ipd. Kot zanimivost naj omenimo, da se peskanje s sodo lahko uporablja tudi za odstranjevanje nezaželenih grafitov s fasad stanovanjskih zgradb in poslovnih objektov kot tudi z drugih betonskih površin. Glede na to, da smo v prispevku podrobno obdelali 2 abrazivna medija, naj omenimo, da se pri peskanju zelo pogosto uporabljajo kot abrazivni mediji tudi kremenčev pesek, kovinski ostružki, steklo, soda… Posted on 11/04/2022 by desperado. This entry was posted in Gradbeništvo and tagged peskana komora, peskanje, stroji za peskanje. Bookmark the permalink. « Plinske peči Črna obleka » Leave a Reply Cancel reply Your email address will not be published. Required fields are marked * Comment Name * Email * Website Kategorije Finance Gradbeništvo Lepota Moda & Lepota Okna Pohištvo Prevajanje Jezikovna šola Storitve Trgovina Turizem Uncategorized Zdravje Zaznamki angleščina avtonaplin francoski jezik frizure Interspar Maribor IR paneli Italijanščina jezikovna šola jezikovni tečaji krema proti gubam kuhinja kuhinje lingula minox nasvet.com nemški prevod nemščina obračun plač odvetnik ogrevanje optimizacija spletnih strani otroški vozički poliranje pravna pomoč prevajalci prevajanje prevodi besedil rolete Rusija ruski jezik ruščina sedežne garniture senčila SEO serum za rast trepalnic sodni prevodi sodni tolmač tečaj angleščine tečaj jadranja tečaj španščine tolmačenje umetni nohti španski jezik španščina žaluzije

Kuhinja po meri je del dnevnega prostora,kjer se odvija družabno življenje in kjer nastajajo najboljše jedi. Kuhinje po meri so zasnovane funkcionalno, so enostavnih ali modernih oblik.Pri izdelavi kuhinj po meri uporabljamo materiale kot so iveral različnih debelin in furnir. Kuhinjski pulti pa so iz ultrapasa , kamna ali kerrocka.Na izbiro imate veliko različnih vgradnih elementov,kot so dvižna vratca, izvlečne košare, koši za sortiranje odpadkov…H končnemu izgledu kuhinje pa pripomorejo razni dodatki kot so ALU okvirji, reflektorji, razni nosilci… Kuhinjo po meri prilagodimo vašim željam. Reference: Storitve Kuhinje Otroške sobe Dnevne sobe Pisarne Kopalnice Ostalo Za naročilo ali izračun cene obiščite stran kontakt s klikom na gumb desno. KONTAKT Se vaše sanje o » po meri narejenem« pohištvu razblinijo ob misli na dolge čakalne roke in visoke cene?

Nevarnost snežnih plazov je nad nadmorsko višino okoli 1300 m večinoma ZNATNA, 3. stopnje. Nižje je zaradi manjših količin snega in že bolj preobraženega snega nevarnost ZMERNA, 2. stopnje. Nad okoli 1800 m ali morda celo višje je predvsem v Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah nevaren novi sneg, nižje pa od dežja razmočena snežna odeja. Nevarna so predvsem strma pobočja ter mesta z napihanim snegom. Snežne razmere V zadnjih 24 urah je nad okoli 1800 m v Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah zapadlo od 20 do okoli 50 cm snega, drugod v naših gorah od 10 do 20 cm. Novi sneg se v visokogorju ni sprijel s podlago, jugozahodni veter pa je delal nove zamete. Nižje je deževalo, dež je še dodatno razmočil snežno odejo, sneg je tudi kopnel. Snežna odeja je nad okoli 1800 m mehka in rahla, na vetru izpostavljenih mestih močno spihana. Nižje je sneg razmočen. Predviden razvoj vremena Danes in jutri bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami. Meja sneženja bo danes med 1400 in 1800 m nadmorske višine, jutri pa večinoma med 1300 in 1500 m. težišče padavin bo v Julijskih Alpah. Pihal bo jugozahodnik. V nedeljo bo malo hladneje. Občasno bodo tudi sončna obdobja, sredi dneva in popoldne pa bo nastajala kopasta oblačnost in krajevne snežne plohe. Pihal bo severozahodnik. V ponedeljek bo sončno vreme. Tendenca snežnih razmer Lavinske razmere se bodo zaradi novih padavin še slabšale. V Julijskih Alpah, predvsem v zahodnem delu, bo do nedelje zjutraj lahko zapadlo še do okoli 50 cm snega, drugod od 10 do okoli 30 cm, manj proti vzhodu. Predvsem na okoli 2000 m bo sneg suh in ga bo veter prenašal v zamete. Pričakujemo spontano plazenje številnih manjših in tudi srednje velikih plazov s strmejših pobočij, možni bodo tudi posamezni veliki plazovi. To velja predvsem za Julijske Alpe. Nižje, kjer bo deževalo, se bodo s strmejših pobočij prožili posamezni plazovi mokrega snega, tudi talni. Nevarnost snežnih plazov se bo postopno povečala in bo predvsem v Julijcih od jutri dalje VELIKA, a tudi drugod bodo razmere precej nestabilne, še najmanj nevarno bo v vzhodnih Karavankah. Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje ZGIBANKA Pozor, snežni plaz Nazaj na Novice in obvestila Sorodni Prispevki 01Jun 1. junija, 2007 Plezalni tabor KŠP bo od 22. do 26. junija 2007 v plezališču Kotečnik pri Libojah - Za začetnike kot tiste, ki že... preberi več 06Jan 6. januarja, 2016 Hude diagnoze po informacijah s spleta Časopis Večer, 6.1.2016, str. 24, Zemljič P.: Kamniška pediatrinja vzpostavila spletno stran, kjer lahko starši dobijo verodostojne informacije o boleznih in težavah... preberi več 06Jun 6. junija, 2012 37. planinski tabor MO PD Rašica v Davči Vabilo na 37. planinski taborMO PD Rašica v Davčiod 30. 6. do 8. 7. 2012 preberi več 14Jul 14. julija, 2008 Dan kamniških planin Planinsko društvo Kamnik ob svoji 115-letnicivabi na proslavo s kulturnim in zabavnim programomob DNEVU KAMNIŠKIH PLANIN,ki bo v nedeljo,... preberi več 13Feb 13. februarja, 2016 Vrhovi Balkana Vabimo vas k ogledu dokumentarnega filma "Vrhovi Balkana: Kamniško Savinjske Alpe", ki je bil v četrtek premierno predvajan na TV... preberi več 21Nov 21. novembra, 2021 Poročilo: Izvir Pake Prvo novembrsko nedeljo smo se odpravili raziskovat manj znan predel Koroške. Poiskali smo izvir reke Pake. Pohodniki, ki gredo... preberi več 26Jun 26. junija, 2019 Dan kamniških planin – za planince vseh generacij Planinsko društvo Kamnik v nedeljo, 30. junija vabi na Dan kamniških planin 2019, ki bo tokrat prvič v dolini... preberi več 11Avg 11. avgusta, 2021 Šola športnega plezanja za mladino 21/22 Vabljeni k vpisu. Vse informacije dobite na TUKAJ. preberi več 10Apr 10. aprila, 2018 Nujno obvestilo o ZAPRTI pisarni v od 10. do 13. 4. 2018 Spoštovani,obveščamo Vas, da bo zaradi izrednega dogodka pisarna PD Kamnik v času uradnih ur zaprta od 10. do 13.... preberi več 21Jan 21. januarja, 2013 Vabilo za opravljanje zimskega dežurstva v Kamniški koči Planinsko društvo Kamnik vabi zainteresirane prostovoljce zaopravljanje zimskega dežurstva v Kamniški koči na Kamniškem sedlu. preberi več

Evropski poslanci so v tem mandatu glasovali o več kot 700 zakonodajnih besedilih in vložili več kot 34.000 predlogov sprememb. EU User name: doc. dr. Igor Pravst EU User status: Potrošnik EU User photo: O projektu Projekt je ena izmed akcij v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom.

Zakon po novem zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja in prijavo začetka gradnje za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot en meter. S tem želi zakonodajalec omogočiti sodelovanje stranskih udeležencev v postopkih, saj bi lahko rušitev vplivala na pravice in pravne koristi lastnikov sosednjih objektov. Zakon po novem določa tri izjeme, pri katerih ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja ali izvesti prijave začetka gradnje. Kadar gre za rekonstrukcijo, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in s katero se vzpostavi prejšnje stanje objekta, pri čemer se lega, gabariti, namembnost in zunanjost objekta ne spremenijo, in se dela začnejo najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči, ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, in se izvajajo le na podlagi prijave začetka gradnje. Prijava začetka gradnje ni potrebna za spremembo namembnosti. Nova zakonodaja omogoča začetek gradnje pred pridobitvijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Po dokončnosti gradbenega dovoljenja lahko investitor na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje objekta in začne gradnjo, če ne gre za objekt z vplivi na okolje ali gre za objekt, ki ne potrebuje presoje sprejemljivosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave. Določena je še ena izjema, in sicer za izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje nista potrebna. V 6. členu so navedeni objekti in vrsta del, za katere ne velja splošno pravilo pridobitve gradbenega dovoljenja pred začetkom gradnje. Na novo je določeno, da se zahteva prijava začetka gradnje za postavitev začasnega skladiščnega objekta, izvajanje novogradnje enostavnega objekta, ki je stavba, in odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki ne izpolnjuje pogojev za odstranitev objektov iz prvega odstavka 5. člena GZ-1. Izrecno je določeno, da gradnja brez gradbenega dovoljenja oziroma brez prijave začetka gradnje ne sme biti v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom in predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve, razen v primerih iz četrtega in petega odstavka 4. člena GZ-1. Zakon posebno izjemo od tega pravila, poleg izjeme iz četrtega in petega odstavka 4. člena GZ-1, določa za izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa, pri čemer izloča pogoj upoštevanja prostorskega akta, saj gre za sanacijo nedovoljenega stanja. Pogoji za izvedbo manjše rekonstrukcije Posledica uvedbe pojma manjše rekonstrukcije je določitev pogojev za izvedbo manjše rekonstrukcije. Manjša rekonstrukcija se izvaja na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, prizidavo zunanjega stopnišča ali dvigala, pa tudi na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega arhitekta, s katerim se predvidi rešitev, ki gradbenotehnične lastnosti objekta izboljša ali vsaj ne poslabšuje. Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva po izvedeni manjši rekonstrukciji ustreznost izvedenih del potrdi pisno. Za manjše rekonstrukcije, ki pomenijo manjše povečanje prostornine ali prizidave zunanjega stopnišča ali dvigala, je treba poleg mnenja pooblaščenega strokovnjaka pridobiti tudi soglasje občine, ki potrdi skladnost s prostorskim aktom. Za manjšo rekonstrukcijo pridobitev gradbenega dovoljenja torej ni predpisana, kar pa ne pomeni, da ni treba pridobiti ustreznih soglasij, če gre za poseg, ki je varovan po posebnih predpisih. Natančnejša merila za ta dela in elemente bo določila spremenjena Uredba o razvrščanju objektov. Vir: Knjiga Gradbeni zakon GZ-1 z uvodnimi pojasnili Aleksandre Velkovrh, mag. Maje Koršič Potočnik in Maje Prebil ter stvarnim kazalom Aleksandre Velkovrh. Teme Vse Javna naročila Spremembe zakonodaje Delovno pravo Gradbeno pravo Kazensko pravo Družinsko pravo Varstvo osebnih podatkov Dedovanje Drugo Najbolj brano Arhiv 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Prijava na e-novice Bodite obveščeni o vseh naših novostih, akcijah in dogodkih. PRIJAVA Strinjam se s splošnimi pogoji. * Glasilo Uradni list RS O glasilu Kako objaviti v glasilu Cenik objav Preklici dokumentov Naroči tiskano izdajo Izobraževanja Aktualna izobraževanja Izobraževanja po meri Najem dvorane Katalog izobraževanj Knjigarna Novo v ponudbi Kako nakupovati v spletni knjigarni UL info tok O storitvi Preizkusi brezplačno Novice Aktualni članki Naroči se na novice Podjetje O podjetju | About Kontakt Informacije javnega značaja Oglaševanje Register lokalnih predpisov Portal javnih naročil Splošni pogoji Izjava o varstvu osebnih podatkov Uradni list d.o.o. Vse pravice pridržane. Pravna obvestila / Piškotki / Avtorji: TriTim spletna agencija v sodelovanju z 2Mobile Spletna stran uporablja piškotke. Poleg nujnih piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike in integracijo socialnih omrežij. S klikom na gumb "nujni piškotki", bodo aktivirani samo nujni piškotki. S klikom na gumb "vsi piškotki", bodo aktivirani tudi analitični in oglaševalski piškotki. Več informacij o piškotkih in nastavitvah, najdete na tej povezavi.

Italija je pravi raj za slovenske nogometaše in nogometašice. V minuli sezoni se je v Serie A dokazovala tudi Tina Marolt, ki je prve evropske izkušnje nabirala v dresu Orobice. Kot smo že pisali, se klub iz Bergama ni uspel obdržati med prvoligaši. Orobica se je brez zmage preselila v drugi rang italijanskega nogometa, s tem pa se je končala tudi zgodba Tine Marolt v tem klubu. Nekdanja igralka velenjskega Rudarja v minulih dneh ni sedela križem rok. Pod vodstvom Mikija Kondića se je z Dominiko Čonč potila v Nordijskem centru Planica. Prav nekajdnevne priprave so bile prva tema krajšega pogovora. “Priprave so bile uspešne in zelo kakovostne. Veliko časa smo posvetili delu ena na ena, tako v fazi branjena kot napadanja. Vse vaje pa so bile prilagojene položaju posameznika na igrišču,” nam je uvodoma dejala igralka sredine igrišča. Štiriindvajsetletnica se je pozimi vrnila s študija v ZDA in se pridružila Orobici. Kmalu po selitvi na Apeninski polotok je postala pomemben člen začetne enajsterice, v Serie A pa je odigrala šest tekem. Ta številka bi bila zagotovo še višja, a je tekmovanje prekinila epidemija, ki je najmočneje udarila prav v Bergamu. Prvi stik z italijanskim nogometom ocenjuje z mešanimi vtisi: “V Italiji sem zaradi izbruha koronavirusa, žal, preživela zgolj dva meseca. Teh nekaj tekem je bilo s klubskega stališča precej napornih, saj se je Orobica borila za obstanek. Kot igralka sem pridobila precej minutaže, vendar kohezija med ekipo in vodstvo kluba ni bila najboljša. Seveda bi si želela odigrati še več tekem in pridobiti več evropske kilometrine, se pa veselim novih izzivov v prihodnji sezoni.” Razlika med klubi je opazna Klub je sezono sklenil z vsega točko, Maroltova pa je bila del zimske kadrovske prenove. Kakšno je bilo stanje v ekipi glede na točkovni izkupiček? Tina nam je odkrito dejala, da je pričakovala drugačno podobo: “Treningi so bili precej nekonstantni, tako v smislu intenzitete kot kakovosti. Manjši klubi v prvi ligi se borijo za finančna sredstva in to je bilo opazno tudi na treningih. Glede na stanje na lestvici bi pričakovala več želje po zmagah in predvsem več želje po spremembah. To pa seveda ni odvisno zgolj od igralk.” Italijansko prvenstvo z vstopom najmočnejših klubov raste, napovedana je tudi profesionalizacija lige. Naša sogovornica priznava, da so je razkorak med klubi velik. “Razlika med klubi na vrhu in dnu lestvice je precejšnja, najbolj opazna je pri finančnih sredstvih. V manjših klubih trenerji ob delu v klubu opravljajo še redno službo, tako da so na voljo le na treningu. Orobica tako recimo ni imela nutricionista, fizioterapevta ni bilo vsak dan, ni bilo mnogo trenerjev in veliko igrišč za trening. Nekatere stvari so se urejale po potrebi, medtem ko večji klubi dajo več poudarka preventivi in malenkostim pri performansu,” poudarja igralka iz Ločice ob Savinje. V ligi NCAA zaigrala za dve univerzi Kot smo vam razkrili že včeraj, se Maroltova še ni odločila, kje bo nadaljevala kariero. Ji pa menjava okolja ni tuja, saj je sredino zamenjala že tekom študija. “Res je, univerzo sem zamenjala po drugi nogometni sezoni, po letu in pol študija. V času igranja v Kentuckyju sem imela dve ‘manjši’ nekajmesečni poškodbi, ki sta terjali minute na igrišče. Povratek tam je precej težak. Vsak trener ima določene zahteve in specifiko pri stilu igre, zato takrat tam nisem našla svojega mesta. S pomočjo trenerke v Kentuckyju sem našla novo in najbolj optimalno rešitev v Tennesseeju,” pravi nekdanja študentka Univerz Louisville in Tennessee Tech, na katerih je dokončala študij menedžmenta. V Kentuckyju in Tennesseeju je ob igranju nogometa dobila izobrazbo. Se je pa, podobno kot Sara Ketiš, s katero smo se pogovarjali pred dnevi, tudi težje poškodovala. Kako se je soočila s to oviro? “Obdobje med rehabilitacijo je bilo zares zahtevno. S tem sem se spopadala sama, daleč od bližnjih, kar je bil takrat kar precejšen izziv. V ZDA so opravili tudi operacijo. Hvaležna sem podpori zdravstvene službe v Tennesseeju, ki mi je pomagala skozi celoten proces, tudi kasneje pri povratku na igrišče,” se morda najtežjega trenutka v karieri spominja Savinjčanka. Je pa tudi v tem obdobju našla nekaj pozitivnega. Danes pravi, da je tudi zaradi tega izziva še boljša igralka: “Ta izkušnja me je naučila potrpežljivosti in sistemskega dela. Kot vselej, predvsem pa pri poškodbah, ne smemo prehitevati. V tem času sem se lahko posvetila tudi drugim stvarem, ki se jim sicer ne bi. To so recimo propriocepcija, določene vaje za moč, psihološka pripravljenost, izobraževanje skozi literaturo ter analiza treningov in tekem. Lahko bi rekla, da sem zaradi te izkušnje še boljša igralka.” Naša sogovornica ob koncu pogovora priznava, da bi tudi danes izbrala enako pot: “Za ta korak bi se zagotovo odločila še enkrat. Glavni razlog za odhod v ZDA je bil, da dokončam študij ter hkrati treniram in igram na visokem nivoju. Ob tem sem sklenila še mnogo prijateljstev, ki mi bodo v pomoč v prihodnosti.” FOTO: osebni arhiv Oznake: Legionarke Tina Marolt Zenski nogomet Nadaljuj z branjem Prejšnja: Tjaša Tibaut o neuresničeni želji Naslednja: Tjaša Tibaut: “Zgolj dobra igra ni dovolj, hočem tudi zmagati!” Sorodne novice VIDEO: Počistila pajčevino v golu Aaraua Legionarke VIDEO: Počistila pajčevino v golu Aaraua Peter 21. marca 2022 Ana Gerjolj: “Na polno in brez podcenjevanja!” Intervjuji SŽNL Ana Gerjolj: “Na polno in brez podcenjevanja!” Peter 19. marca 2022 Vnovič zabila, zdaj sama na vrhu ligaške lestvice strelk Legionarke Vnovič zabila, zdaj sama na vrhu ligaške lestvice strelk Peter 19. marca 2022 Nika Koprivnikar: “Za zmago potreben maksimum vsake igralke!” Intervjuji SŽNL Nika Koprivnikar: “Za zmago potreben maksimum vsake igralke!” Peter 19. marca 2022 Kaja Korošec v pričakovanju derbija pred kamero Ženske lige: “Gledalci so vedno naš dvanajsti igralec!” Intervjuji SŽNL Kaja Korošec v pričakovanju derbija pred kamero Ženske lige: “Gledalci so vedno naš dvanajsti igralec!”

V sklopu avgustovskih lokalnih Offsajdov se bomo danes posvetili KUD-u France Prešeren in spremembam, ki so se v zadnje pol leta zgodile v njegovem vodstvu in lastništvu. KUD se namreč že lep čas spopada s finančno stisko, v zadnjih petih letih je dolg narasel na okoli 700.000 evrov. Zaradi nezmožnosti plačevanja stroškov obratovanja jim je zadnje pol leta že grozila prodaja na javni dražbi, a so naposled uspeli najti poslovnega in programskega partnerja: Festival slovanskih kultur. KUD oziroma s polnim imenom Kulturno umetniško društvo France Prešeren Trnovo je z organizacijo kulturnih dogodkov začel že leta 1919, ko je na mestu današnje stavbe stal še hlev. Domačini so ga podrli in nadomestili z dvorano, začetne udarniške gradbene posege naj bi nadzoroval sam Jože Plečnik, sosed društva, ki je bilo ob začetkih naravnano bolj orlovsko. V sedemdesetih so dozidali avlo pred dvorano, ob koncu naslednjega desetletja so podrli staro kmečko hišo, ki je zajedala cesto, in leta 1990 postavili objekt z današnjim točilnim pultom, galerijo in delovnimi prostori. V osemdesetih je dotedanje vodstvo KUD-a izgubilo večino zagona in kulturne relevance, na kar so se odzvali člani gledališča Ane Monro, ki so iskali nove prostore, in lokalna mladina, ki je želela rokerski klub. Z združenimi močmi so zmagali na volitvah v organe društva ter postavili nov vsebinski in organizacijski koncept, ki se ga držijo še danes. Gre za skoraj vsakodnevno delovanje, ki predstavlja presek različnih umetniških področij in kulturnih dogodkov od lutkovnega in gledališkega programa, razstav in likovnih delavnic, okroglih miz, seminarjev do glasbenih koncertov in klubskih večerov. Širok kolektiv, ki se je oblikoval okoli prostora dogajanja, je imel močne povezave s tedaj razvijajočim se sektorjem nevladnih organizacij, ki je imel v osemdesetih in na začetku devetdesetih pomemben kulturni in politični vpliv na dogajanje ob osamosvojitvi Slovenije in razpadu bivše skupne države. Osamosvojitev in tranzicija pa sta s seboj prinesli tudi nov model kulturne politike in predvsem njenega financiranja. Želko Pelicon, ki funkcijo tajnika KUD-a opravlja že od leta 1987, povzame današnjo situacijo: Izjava Pelicon poda tudi svoje videnje strukturnih razlogov za podhranjenost dejavnosti samoniklih prizorišč in nevladnih združenj: Izjava Oseba, ki je bila vezni člen med KUD-om in njegovim novim partnerjem, je Artur Azarkevič, sicer direktor Festivala slovanske kulture, organizacije, ki v Sloveniji organizira in povezuje glasbene in druge kulturne dogodke ustvarjalcev iz vzhodnoslovanskih dežel. Njen naslednji večji projekt je denimo koncert orkestra Rdeče Armade, sodeluje pa tudi z veleposlaništvi vzhodnoslovanskih držav, predvsem Rusije. Več o tem odnosu pove Pelicon: Izjava In kako je steklo sodelovanje? Izjava Investitor, ki ga je pritegnil Festival, je podjetje Don Sol, kjer Azarkevič opravlja funkcijo prokurista. Njegov ustanovitelj je Oleksander Donets: Izjava Čeprav so najprej poskusili težave reševati preko občine, jim ta ni bila pripravljena ponuditi rešitve, ki bi bila za člane KUD-a sprejemljiva. Kaj je bilo drugače pri sodelovanju s Festivalom? Izjava Tako Azarkevič kot Pelicon vidita v sodelovanju precej potenciala, tudi dejavnosti, ki jih organizaciji opravljata, nikakor niso neskladne: Izjava Azarkevič je kot eno izmed možnih prihodnosti navedel združenje kolektivov v Center slovanskih kultur France Prešeren ali kaj temu podobnega. Trnfest kot najbolj prepoznaven izvajani projekt pa ima vsaj za naslednjih par let zagotovljen obstoj. Na dogajanje ta teden z naslednjimi besedami vabi Pelicon: Izjava Aktualno-politične oznake: KUD France Prešeren Želko Pelicon Artur Azarkevič Prikaži Komentarje Komentarji Permalink Nanook 9. August 2017 - 15:52 Upam da jim uspe kaj naredit. Ne vem pa, zakaj vztrajajo pri brezplačnih Trnfest dogodkih. Menim, da bi bili obiskovalci za kvalitetnega izvajalca pripravljeni tudi plačati vstopnino. Tak način že nekaj časa uspešno funkcionira na NUK festivalu, Kamfestu in najbrž še kje...

Smo potujoče gledališče s predstavami za otroke (gledališke + lutkovne) ter lajnarsko sekcijo. Nastopamo v Sloveniji in celotni Evropski uniji. Od prve premiere (20.marec 1998, Briljantin) do danes smo pripravili že 25 različnih premier. Med najbolj uspešne naslove sodijo (nekatere predstave so uprizorjene z različnimi igralskimi zasedbami): Butalci 225 ponovitev, Lajnarjev cirkus 208 ponovitev, Žogica Marogica 163 ponovitev… Poleg omenjenih otroških predstav je zadnja leta najpomembnejši del naše dejavnosti tudi ulično gledališče, kjer smo aktivni na področju nastopanja z lajnami. V društvu smo, pod okriljem Ministrstva za kulturo in Evropskega socialnega sklada, izvedli usposabljanje za lajnarje. Nekateri najbolj uspešni lajnarji imajo sedaj svojo sekcijo, ki se vsako leto udeležijo številnih mednarodnih lajnarskih festivalov (Francija, Slovaška, Italija, Češka, Romunija…) S tem skrbimo za kulturni razvoj, saj v tujini dobimo nove ideje ter spoznavamo številne ustvarjalce tega področja umetnosti. Skrbimo za promocijo domovine, saj smo edini v Sloveniji, ki se udeležujemo takih festivalov. Z večletnim delovanjem na področju uličnega gledališča – lajnarstva – ohranjamo nesnovno kulturno dediščino, ki je pred tem skorajda že izumrla. Z aktivnostjo mednarodnega gostovanja in nastopanja na domačih tleh širimo vednost o dejstvu, da smo Slovenci že od nekdaj del srednjeevropske kulture. Po mnenju strokovnjaka dr. Janeza Bogataja izvajamo »živo ulično gledališče lastne zgodovine«. Gorenjsko umetniško društvo Kranjski komedijanti Strmov 7 4000 Kranj matična številka: 1167286000 davčna številka: SI 67148417 spletna stran: facebook.com/lajnar Deli naprej ... Facebook Twitter email Linkedin Aktivnosti se izvajajo v okviru operacije izbrane v sofinanciranje na podlagi JR Podporno okolje za delovanje na področju kulture 2020 oz. so sofinancirane iz strani EU (ESS sklad) in Ministrstva za kulturo.

Zaradi aktualnih razmer, svetovne pandemije smo gorski vodniki, alpinisti in športni plezalci prizemljeni. Razmišljanje o izpadu dohodka, predvsem pa na to kako prijetno bi bilo vodniško delo v visokih Alpah, ob čudovitem pomladnem vremenu, je moreče. Zato je potrebno misli preusmeriti. Ena najboljših terapij je obujanje spominov, razmišljanje o lepih stvareh iz preteklosti. Do začetka bolezni nisem uspel veliko smučati temveč sem se popolnoma predal lednemu plezanju oziroma plezanju zaledenelih slapov. Slovenija je bogata s količino lepih zaledenelih slapov. Tudi vse ostale države alpskega loka premorejo neskončno število mrzlih dolin, ki so ob dobrih zimah polne ledenih »smrkljev«. Kdo bi si ob tem mislil, da se ta »nora« dejavnost ni rodila v Alpah temveč precej daleč stran od visokih gora, na Škotskem. Škotska je dežela ovac in angleško govorečih gorenjcev v karirastih kiklah, ki godejo na dude. Tako bi lahko na splošno in precej primitivno okarakteriziral Škotsko. Če gledamo s športnega vidika je na prvem mestu seveda žogobrc oz. soccer in rugby. Zelo popularen je tudi golf, katerega domovina je prav tako Škotska. Igra ga staro in mlado in je daleč od prestižnega statusa, ki ga ima drugod po svetu. Škotska je tudi precej hribovita dežela in kultura gorništva je zato tam na precej visokem nivoju. Še več, škotske gore kljub temu, da ne segajo v višave, najvišji Ben Nevis meri le dobrih 1300 metrov, predstavljajo zibelko modernega lednega oz. zimskega plezanja. Prvi zimski vzponi do 600 metrov visoki severni steni Ben Nevisa so bili opravljeni že konec devetnajstega stoletja. Kasneje po letu 1950 so najboljši škotski plezalci začeli plezati nove smeri, ki so še danes ocenjene s škotsko šesto stopnjo in so takrat predstavljale najtežje ledne in kombinirane vzpone v Evropi ali celo na svetu. Že leta 1957 so Patey, McInees in Nicol preplezali sloviti Zero Gully, ki je postregel s skoraj navpičnim lednim plezanje. Za ilustracijo naj povem, da so v Sloveniji bili prvi podobni ledni odstavki preplezani šele konca sedemdesetih let. Ostra klima in stene izpostavljene vremenskim vplivom bližnjega Atlantskega oceana in škotska oz. angleška želja po raziskovanju so dali odlične pogoje za hiter razvoj lednega plezanja. Plezalci so si po zasneženih stenah in zmrznjenih travnih rušah pomagali kar z lednim orodjem (derezami in cepini) in s tem »izumili« kombinirano plezanje. Močna etika Kljub nizkim škotskim goram, ali pa prav zaradi tega, so tamkajšnji plezalci vseskozi ohranili izredno močna etična načela plezanja. V stenah nikjer ne boste našli na stari celini tako popularnih svedrovcev, celo klini niso pretirano zaželeni. Vse varovanje si tamkajšnji plezalci uredijo z naravnimi varovali kot so zatiči in t.i. metulji, ki jih tlačijo ali včasih celo zabijejo v sklane razpoke. Prav tako vse smeri plezajo brez predhodnih ogledov ob spustih po vrvi, vse smeri se plezajo s sprotnim nameščanjem varovanja. Močan veter ob sneženju stene na debelo obleče s snegom ali srežem in prav to so »prave« škotske razmere za plezanje in največ veljajo prav vzponi opravljeni v takšnih razmerah. Plezanje je zamudno in vzpon v samo 100 metrov visoki smeri lahko traja cel dan in je resno alpinistično dejanje. Vsak nadaljni vzpon v »očiščeni« smeri ima med lokalnimi plezalci precej manjšo vrednost. Ob spoštovanju etičnih načel in težkem plezanju v vseh vremenskih pogojih so se angleški plezalci dodobra izurili, da so lahko segali zelo visoko tudi v drugih svetovnih gorstvih. Veliko evropskih plezalcev, npr. znani francoski oz. italijanski alpinisti Jean Marc Boivin, GianCarlo Grassi in Patrick Gabarrou, so navdahnjeni s škotskim načinom plezanja in etiko, tamkajšnja spoznanja prenesli v Alpe in s tem odprli novo ero lednega plezanja tudi v najvišjem evropskem gorstvu. Srečanja Gore na škotskem so zaradi majhnosti v primerjavi z Alpami, manj zanimive za ne-angleže. Razloge za majhen obisk tamkajšnjih gora plezalcev iz celine pa lahko iščemo še drugje. Človek porabi za pot na Škotsko skoraj več časa kot za pot v Patagonijo ali Himalajo. Prometne povezave javnega transporta z izhodišči za plezanje so slabe ali jih sploh ni, poleg tega pa Angleži vozijo po napačni strani ceste in je zato najem avtomobila za večino »normalnih« evropejcev nevarna reč. Tudi zaradi zgoraj naštetih dejstev in s tem povezanim manjšim številom tujcev v njihovih gorah ter željo po prezentaciji škotskega načina plezanja so bili tamkajšnji plezalci vedno pripravljeni pomagati vsakomur, ki se je želel spoznati s plezanjem na Škotskem. Pred dobrim desetletjem je tako britanska gorniška organizacija – Britsh Mountaineerin Council začela organizirati zimska srečanja plezalcev iz celega sveta. Daljnega leta 2007 sem se takšnega srečanja udeležil skupaj s prijateljem Rokom. Žal je bila tista zima slaba. Visoke temperature so nam onemogočile plezanje v nekoliko nižje ležečih stenah zato smo vse plezalne dni preživeli v višje ležečih stenah Cairgorma in Ben Nevisa. Prve dni smo še nekoliko tipali in spoznavali način plezanja v nekoliko lažjih smereh. V zadnjih dneh, ko se je tudi vreme izboljšalo in ohladilo pa smo posegli po najzahtevnejših ciljih. Z Rokom sva se kar dobro vživela v njihov način plezanja in na koncu preplezala smeri, ki so predstavljale najtežje slovenske vzpone v škotskih gorah. Dan je bil tak »kot je treba«, sneg, megla, veter ter posnežene in ledene stene. Slovenski alpinisti so tam znani kot »hardcore lads« zato tudi midva nisva smela razočarati in zdi se mi, da sva oba prav zaradi tega iztisnila še kak atom moči več in prezeblih mišic. Kakorkoli že, lep dan se je končal ob prijetnem zaključnem večeru. "Normally we get drunk..." je že prvi dan napovedal vice predsednik BMCja (British Mountaineering council), legendarni Nick Colton. Tudi tam sva poizkušala častno zastopati naše barve. Rok je bil največja zvezda. S seboj je namreč prinesel liter babičinega domačega žganja, ki je prijaznim domačinom, navajenim »mehkejšega« viskija mehčal noge. Dogajanje tistega večera je dalo zimzeleno zgodbo, ki še danes poskrbi za salve smeha kadarkoli se z udeleženci srečamo kje v Alpah. A "nice day out" bi rekli Škoti. Domačin Steve visoko v steni. Ena izmed lažjih smeri v Ben Nevisu. Na robu severne stene Ben Nevisa. Sestop preko vršnega platoja Ben Nevisa. Severna stena Ben Nevisa. Tipične zimske plezalne razmere na Škotskem. V težavni smeri. Tomaž Jakofčič Rodil sem se leta 1970 v Nemčiji staršem gasterbajterjem. Tam sem preživel tudi prvih pet let, potem smo se vrnili v Ljubljano, kjer z družino živim še danes. Starši niso bili hribolazci, zato mi ni jasno od kod se je našla tako močna želja po »osvajanju nekoristnega sveta«. Do konca srednje šole še ni bilo zelo hudo, ker svoje obsesije nisem mogel udejanjati. Stalna zasanjanost je nekoliko kratila šolski uspeh, a je vseeno šlo. Spacal sem tudi faks, če izvzamem, da sem diplomiral že skoraj sivolas. Po nekaj letih poučevanja na osnovni šoli sem le zbral pogum in pregriznil popkovino redne službe in postal »full time« alpinist in gorski vodnik.

"Uspehi so vedno dobrodošli. So poplačilo za trdo delo športnika in ekipe, ki za njim stoji. So potrditev za celoten sistem, da deluje pravilno." S programom Šolska športna tekmovanja (ŠŠT) se v času šolanja sreča skorajda sleherni učenec. ŠŠT v šoli so koristna, zmaga in poraz pa sta osmišljena, če so učenke in učenci, telesno, socialno in pedagoško na tekmovanje pripravljeni. Glavni namen šolskih tekmovanj še zdaleč ni zgolj dosežek, pač pa predvsem priložnost za druženje ter povezovanje šole, učencev, staršev in društev iz okolice. Spodbujati velja vzgojne možnosti ŠŠT, ki se kažejo v učinkovitejšem otrokovem samonadzoru, samospoštovanju, spoštovanju pozitivnih vedenjskih vzorcev (pošteno obnašanje, borbenost, spoštovanje vloženega truda) in v ustreznejšem etičnem in estetskem presojanju dogajanja. V naši občini Javni zavod Sotočje Medvode opravlja vlogo koordinatorja in izvajalca občinskih, področnih in državnih šolskih športnih tekmovanj. Vse podrobnosti (razpisi, razporedi, rezultati idr.) v zvezi s tekmovanji najdete na strani "Šolska športna tekmovanja". Gradiva Program ŠOM 2016/17 .pdf 635.0 K Poročilo ŠŠT_2.del_2015-2016 .pdf 308.5 K Poročilo ŠŠT -1del _2015-2016 .pdf 807.6 K Program ŠOM 2015/16 .pdf 605.1 K Gradivo . 96.0 K Termini občinskih tekmovanj ŠŠT 2015/16 .pdf 367.4 K Poročilo ŠŠT 2015- I. del .pdf 78.7 K Program ŠOM 2014/15 .pdf 126.5 K Termini občinskih ŠŠT 2014/15 .pdf 43.4 K Galerija Prijava na e-novice V kolikor želite prejemati naše e-Medvode, ki vključujejo vse dogodke v Občini Medvode (športni, kulturni, turistični, mladinski, socialni, otroški, izobraževanja, namigi za izlet, novice in obvestila, kulinarični dogodki in recepti), ne odlašajte in se prijavite na novice na spodnji povezavi!

Kolo, kot ga vozi Tanja Žakelj, bi si lahko sestavili tudi sami, stalo bi nas toliko kot manjši avtomobil – približno 9000 €. Objavljeno 27. april 2015 16.53 Tanja Žakelj Gašper Boncelj, Na kolesih Imajo gorska kolesa najboljših tekmovalcev kakšne podobnosti z izdelki, ki jih lahko vozijo običajni rekreativci? Imajo, čeprav so seveda tudi zelo posebna. Naša šampionka Tanja Žakelj tekmuje na modelu trek superfly 9.9 SL (SL kot super light), v osnovi gre za serijsko 29-palčno cross country kolo s sprednjim vzmetenjem. A to je pri pripravi njenega zmagovalnega »orodja«, kjer so skoraj vse vrti okoli pojma lahkost, šele začetek. V Ameriki so bila 29-palčna gorska kolesa dokaj priljubljena že dolgo nazaj, na evropskih tleh pa so se začela uveljavljati šele v zadnjih letih. Zdaj so v olimpijskem krosu prevladujoča. Lažje prevozijo čez ovire, so hitrejša, to dvoje pa prevlada nad tem, da je 29-palčnik težji (seveda ne veliko, če so na njem najboljše komponente). Športniki v tej disciplini so spretni jahači in znajo prevoziti marsikakšen skok, ki bi ga rekreativec zmogel le z močneje vzmetenim manjšim kolesom z drugačno geometrijo. Tanja Žakelj pravi, da ko je začela voziti 29-palčno kolo, 27,5-palčnih sploh še ni bilo, zato ta odločitev ni bila pretežka. Kolo ji po njenih besedah odlično ustreza po velikosti in ga ne bi želela menjati, hkrati pa doda, da so 26-palčna kolesa za dirkanje zagotovo slabša izbira. Praktično vsi tekmovalci v gorskem kolesarstvu imajo okvirje koles že nekaj let izdelane iz karbona, ki je lažji, a tudi dražji kot primerki iz aluminija, ki pri rekreativcih razumljivo še vedno prevladujejo. Karbonski je tudi Tanjin trek superfly, okvir se pripravi s posebno tehnologijo ukalupljenja ogljikovih vlaken. Ima vrsto posebnosti, od posebej za gorska kolesa na ustreznih mestih okrepljenega karbona, do geometrije za natančno vodenje ali optimizacije po velikostih. Kot smo uvodoma zapisali, je njeno kolo res serijsko, a je to najvišja možna raven dosegljive tehnike, h kateri je potrebno dodati nekaj poudarkov. A morda najprej omenimo nekaj drugega, kar za uspešno dirkanje niti nima neposrednega pomena, gre pa za prepoznavnost, da ljudje vedo, na čem se voziš: kolo je šlo skozi t. i. Trekov program project one, v katerem si lahko kupec izbere končno barvo in mu ga v pogledu zunanjega videza naredijo po meri. Seveda je ta izbor tudi stvar ekipe in drugih sponzorjev. Ko je okvir - v konkretnem primeru v črni barvi z modrimi napisi - izdelan, se nanj namesti oprema in tudi tu je v glavni vlogi karbon, ob njem pa še kak napreden material. Od 10 do 42 zob Kako se pravzaprav »zgradi« vrhunsko tekmovalno kolo, smo si lahko ogledali ob praktični pripravi enega letošnjih primerkov Tanjinega kolesa, za kar skrbi Tine Mahkovec, direktor ekipe Unior Tools, sicer pa produktni vodja programa kolesarskega orodja pri Uniorju. Na okvir je namestil vrsto različnih komponent, ki večinoma izhajajo iz skupine SRAM, ki je tako kot Trek doma iz ZDA in s katerim sodeluje ekipa. Tudi ti sestavni deli so dosegljivi običajnim smrtnikom, seveda pa niso niti približno poceni. Med drugim je superfly dobil napredni gonilni sklop sram XX1, kar pomeni da je sprednji zobnik le eden, zadaj pa jih je 11, kar je drugače standard na cestnih kolesih. Zobniki imajo velik razpon od 10 do 42 zob in kljub enemu sprednjemu verižniku vse potrebne prestave. Za prestavljanje je na krmilu potrebna le ena ročica, manj možnosti je za napako, ki je na tekmi hitro lahko usodna. Posebnost sprednjega zobnika je tudi v tem, da so zobje zaporedno zamaknjeni, so različne debeline in preprečujejo, da bi se snela veriga. Tanja Žakelj je prva tekmovalka v svetovnem pokalu, ki je začela voziti z vzmetnimi vilicami RockShox RS-1. Glede na večino drugih tovrstnih izdelkov so pripravljene v obratni smeri: vzmetni nogi, ki se premikata, sta spodaj, zgornji del pa je fiksen. Ta tehnika je bila sicer že uporabljena pred desetletjem in jo zdaj s sodobnim znanjem znova obujajo. V vilicah je olje vselej na mestu, kjer mora mastiti drsnike. Zaradi konstrukcije pesta je togost večja, manj je zvijanja. Vzmetna vilica ima bodisi 8 ali 10 cm hoda, Žakljeva vozi v glavnem z nastavitvijo na 8 cm. Vsaj malo udobja Polega gonilnega sistema in vzmetne vilice, ki sta v dobršni meri karbonska, je še več drugih sestavnih delov, ki so prav tako pripravljeni iz ogljikovih vlaken. To velja bodisi za Truvativovo krmilo kot za krmilno oporo znamke Bontrager, iz tovrstnega materiala je tudi sedežna opora. Tekmovalka na zelo tehničnih progah uporablja tudi t. i. potopno sedežno oporo (preizkuša jih več, npr. izdelek X-fusion), kar pomeni, da je moč višino sedeža med vožnjo nastavljati preko vzvoda na krmilu. Očitno je, da ta domislica, ki so jo za svojo vzeli že vsi tekmovalci v enduru in praktično vsi t. i. vsegorski kolesarji, koristna tudi v kros tekmovanju. Morda italijanske znamke pri gorskih kolesih niso take zvezde kot pri cestnih specialkah, a kaj znajo narediti tudi za gorce. Sedež na superflyu je tako izdelek italijanske znamke Selle Italia, kljub njihovi ponudbi pa niso vzeli ekstremno lahkega primerka s cestnih dirk, da se ob kakšnem skoku ne bi odlomil. Poleg tega gre preprosto tudi za udobje, nekaj podloga moraš na sedežu le imeti. Karbonska sta še Sramova obročnika z oznako rise 60, na njiju pa pnevmatiki nemške znamke Schwalbe, model racing ralph snake skin. Kot pravi Tine Mahkovec, se sicer na tekmah veliko tekmovalcev že odloča za tubularje, a obstaja tveganje da se plašč odlepi in sname. Žakljeva tudi zato uporablja t. i. sistem tubeless. Na pogled skoraj miniaturno delujeta pedala butičnega proizvajalca CrankBrothers, gre za njihov najlažji model eggbeater, katerega večji del je izdelan iz titana. Ročaji so imena Lizard Skins, narejeni so iz umetnih polimerov in zelo lahki (30 g), a kljub temu dobro nevtralizirajo udarce, ki bi se preko koles prenesli na dlani. Devet kilogramov in neskončne možnosti Kolo Tanje Žakelj tehta okoli 9 kg, zelo je lahko, a ne čisto najlažje na svetovni tekmovalni »turi« - predvsem zaradi omenjenega tipa pnevmatik in potopne sedežne opore, za katera so se odločili zavestno, saj tekmovalki v vožnji prinašata več prednosti, kot bi jih imela s še lažjimi, a bolj občutljivimi pnevmatikami ter lažjo fiksno sedežno oporo. Takšno kolo bi si lahko sestavili tudi mi sami, po približni oceni bi nas stalo 9 tisoč evrov, z nekaj manj dragimi komponentami bi veljalo 5 do 6 tisoč evrov. Tu še vedno govorimo o biciklu s karbonskim okvirjem, možna je tudi malo manj sofisticirana karbonska izvedba ali pa seveda aluminijasti superfly, ki je bistveno cenejši in tudi zaznavno težji. Kot pravi Tine Mahkovec, nekatere tekmovalke v gorsko kolesarstvo prestopijo iz cestnih dirk in so zelo močne na ravninah, na šprintih. Tanja Žakelj pa je zelo dobra na strmih klancih navzgor in v tehnični vožnji navzdol. To je njena glavna odlika, seveda pa samo to ni dovolj za zmago, potrebna je tudi dobra moč v nogah. Prav po njenih željah so ji pripravili potopno sedežno oporo, vse ostalo pa je izbrala med tistim, kar je tudi sicer v prosti ponudbi na trgu. Je pa ob slednjem potrebno povedati, da so v svetu gorskih koles možnosti prilagajanja res široke. Za razliko od cestnih koles tu omejitve niso tako stroge in res lahko vsakdo kolo vozi po želji. Trenutno so v disciplini olimpijski kros skoraj vsa kolesa 29-palčniki, nekaj je 27,5-palčnih, nekateri tekmovalci že nastopijo tudi s kolesi, ki imajo poleg vzmetne vilice še zadnjo vzmet, skoraj vsi bicikli so karbonski, nastavitev glede krmila, ploščic, opor ipd. pa je skoraj neskončno. Je pa seveda potrebno veliko energije, da se v vsem tem najde ustrezna kombinacija. A za zmago se splača potruditi. Za Facebook komentarje morate potrditi uporabo piškotkov. Potrjujem Spletni dogodek / MOS letos prvič brezplačen in »online«Ste na lovu za novo ogrevalno tehniko, gradbenim materialom ali notranjo opremo? Vse to najdete na Spletnem MOS-u! investiranje / Ko tradicionalno varčevanje ni dovoljSpremembe so edina stalnica v življenju, kar velja tudi za upravljanje osebnih financ. mobilne aplikacije / Kateri je trenutno najboljši mobilni iskalnik?Prepričajte se, da Huaweijev svet mobilnih aplikacij ponuja polno funkcionalnost in celovito zabavo ob polni skrbi za varnost podatkov. beljakovine / Najhitrejša Slovenka razkrila recept za uspehO vrhunskem športu in malih skrivnostih velikih športnikov smo se pogovarjali s sprinterko Majo Mihalinec. Spletni dogodek / MOS letos prvič brezplačen in »online«Ste na lovu za novo ogrevalno tehniko, gradbenim materialom ali notranjo opremo? Vse to najdete na Spletnem MOS-u! investiranje / Ko tradicionalno varčevanje ni dovoljSpremembe so edina stalnica v življenju, kar velja tudi za upravljanje osebnih financ. mobilne aplikacije / Kateri je trenutno najboljši mobilni iskalnik?Prepričajte se, da Huaweijev svet mobilnih aplikacij ponuja polno funkcionalnost in celovito zabavo ob polni skrbi za varnost podatkov. beljakovine / Najhitrejša Slovenka razkrila recept za uspehO vrhunskem športu in malih skrivnostih velikih športnikov smo se pogovarjali s sprinterko Majo Mihalinec. storitve v oblaku / Na hektično stanje v poslu lokalna infrastruktura ne more odgovoritiPošta Slovenije prva postavila oblak Microsoft Azure Stack Hub v Sloveniji faktoring / Faktoring: Kdaj v prodajo terjatevUpočasnjena gospodarska rast kaže vse večji vpliv na nihanja pri denarnih tokovih iz poslovanja in investiranja. poslovne priložnosti / Na katere tuje trge širiti poslovanje?Širitev poslovanja na tuje trge je priložnost, ki je slovenska manjša in srednje velika podjetja ne bi smela izpustiti. rekreacija / Kolesarjenje po NemčijiRaziskovanje Nemčije s kolesom: sreča na dveh kolesih zdravstveno zavarovanje / Želite uporabljati storitve zasebnega zdravstva brez visokih stroškov?Zaradi epidemije se čakalne dobe daljšajo, dostop do zdravstvenih storitev postaja otežen. odpornost / Zdravo črevesje je jedro močnega imunskega sistemaV črevesju živi na milijarde bakterij. Nekatere so zelo koristne za zdravje, druge pa so lahko škodljive. ustvarjanje / Inovativna uporaba slovenskega čebeljega voskaČe ste mislili, da lahko iz voska delamo le sveče ali v zadnjem času priljubljene tako imenovane bee wraps, se motite. družbena odgovornost / S certifikatom Družbeno odgovoren delodajalec kažejo skrb za zaposleneUkrepi v okviru certifikata prispevajo k bolj zadovoljnim in aktivnejšim zaposlenim, kar prinaša tudi večjo uspešnost podjetij. Po 18 dneh 4-letno deklico našli živo (FOTO) Nika Vistoropski: Ravnatelj ve, a profesor, ki je nadlegoval dijakinje, bo še naprej učil Odpiramo vrata tujine: Ustanovitev podjetja v Jordaniji (3/5) Kristen Stewart zaročena: Poročili se bova, definitivno se bova Delo d.o.o, Dunajska 5, 1509 Ljubljana Naslovnica Sobotna priloga Nedelo Svet kapitala Tiskane izdaje Spletna trgovina Napredni iskalnik Delosled Novice Slovenija Svet Znanoteh Okolje Črna kronika Gospodarstvo Novice Kariera Svet kapitala Lokalno Ljubljana in okolica Štajerska Gorenjska Dolenjska Prekmurje Koroška Primorska in Notranjska Mnenja Komentarji Kolumne Gostujoče pero Pisma bralcev Šport Nogomet Košarka Zimski športi Hokej Kolesarstvo Tenis Rokomet Drugi športi Kultura Glasba Film & TV Oder Knjiga Ocene Vizualna umetnost Razno Magazin Svet so ljudje Zanimivosti Prosti čas Potovanja Avtomobilno Rekreacija Zdravje Kulinarika Dom in družina POLET Delo d.o.o. Uredništvo Programska zasnova Oglaševanje Pogoji uporabe Politika varstva zasebnosti Piškotki Copyright © Delo 2022. Vse pravice pridržane Zapri Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Želim več informacij Zapri Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Želim več informacij "; //jQuery(adPosDiv).append(adDiv); //jQuery(" ").attr("src","/templates/delo/images/ads/"+ adPos[adRes] + ".jpg").appendTo(adPosDiv + " div"); } } // VNESITE V NOGO SPLETNE STRANI: console.log("ipromads: pre-load "); _ipromNS('load'); console.log("ipromads: post-load "); });

RussianArabicBulgarianCroatianCzechDanishDutchEstonianFinnishFrenchGeorgianGermanGreekHebrewHindiHungarianIndonesianItalianJapaneseKoreanLatvianLithuanianNorwegianPolishPortugueseRomanianSerbianSlovakSlovenianSpanishSwedishThaiTurkishUkrainianPersian Fanny Crosby - Spletna enciklopedija Britannica Fanny Crosby - Spletna enciklopedija Britannica Jul 15, 2021 The best protection against click fraud. Fanny Crosby, priimek Frances Jane Crosby, poročeno ime Fanny Van Alstyne, (rojen 24. marca 1820, Jugovzhod, NY, ZDA - umrl februarja 12. 1915, Bridgeport, Conn.), Ameriški pisec hvalospevov, med katerimi je bil najbolj znan "Varno v Jezusovem naročju". Fanny Crosby. Kongresna knjižnica, Washington, DC; neg. št. LC USZ 62 69648 Crosby je pri šestih tednih izgubila vid zaradi okužbe oči in zdravstvene nevednosti. Kljub temu je odraščala aktivnega in srečnega otroka. Med letoma 1835 in 1843 je obiskovala newyorško institucijo za slepe v New Yorku. Njeno nagnjenje k verzifikaciji je spodbudil gostujoči škotski frenolog, ki jo je pregledal in razglasil za pesnico. Nato je bila glavni okras šole. Prispevala je pesniški hvalnico o predsedniku Williamu Henryju Harrisonu New York Herald leta 1841 in nato objavil verze v drugih časopisih. Leta 1844 je objavila svoj prvi zvezek, Slepo dekle in druge pesmi, in leta 1851 njen drugi, Monterey in druge pesmi. Od leta 1851 je začela pisati verze, ki so jih uglasbili. Z Georgeom F. Root, glasbeni inštruktor v šoli, je Crosby napisal uspešno kantato, instagram story viewer Cvetlična kraljica. Napisala je tudi besedila za številne pesmi, med katerimi so bile zelo priljubljene nekatere, kot so "Hazel Dell", "Obstaja glasba v zraku" in "Rosalie, prerijska roža". Po diplomi je Crosby do leta 1858 ostala v newyorški instituciji za slepe kot učitelj angleške slovnice in retorike ter antične zgodovine. Tega leta se je poročila z Aleksandrom Van Alstynejem, prav tako slepim, nekdanjim učencem in nato učiteljem v šoli, in izdala svoj tretji zvezek, Venec iz cvetja Columbia. Okoli leta 1864 je Crosby začel pisati himne. Tako kot njena poezija tudi njene hvalnice na splošno trpijo zaradi klišejev in sentimentalnosti, vendar občasno izžarevajo tudi več kot navaden talent. V vseh Crosby je napisala med 5500 in 9000 hvalnic, natančno štetje, zakrito s številnimi psevdonimi (po nekaterih virih pa kar 200), ki jih je uporabljala za ohranitev svoje skromnosti. Najbolj znane njene himne vključujejo »Varno v naročju Jezusovem«, »Reši propadajočega«, »Blaženo zagotovilo«, »Svetlo večno«, »Odrešenik, več kot življenje zame« in »Ne podaj me, o Nežni odrešenik. " Posebej priljubljeni so bili v metodistični cerkvi, ki je nekaj časa praznovala vsakoletni »dan Fanny Crosby«. Med njenimi številnimi glasbenimi sodelavci je bila najbolj vidna Ira D. Sankey. Leta 1897 je izdala zadnji zvezek poezije, Zvonovi ob večeru in drugi verziin je kasneje napisala dva zvezka avtobiografije, Življenjska zgodba Fanny Crosby (1903) in Spomini na osemdeset let (1906).

Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, že več desetletij za strokovno javnost (mladinske in šolske knjižničarje, pedagoge, strokovnjake drugih strok, založnike, avtorje idr) pripravlja mesečne Strokovne srede, ki potekajo od septembra pa do vključno maja. Imajo že dolgo razvojno pot in zorenje, saj letos teče že njihova petdeseta sezona. Sofinancira jih tudi Javna agencija za knjigo RS kot pomembne strokovne dogodke s področja promocije in razvijanja bralne kulture na nacionalnem področju. Na Strokovni sredi, ki je potekala v MKL, v stavbi Knjižnice Otona Župančiča, v sredo, 11. maja 2022, so mag. Darja Lavrenčič Vrabec, MKL, vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Ida Mlakar Črnič, mag. Tilka Jamnik in dr. Tina Bilban predstavile najnovejšo mladinsko knjižno produkcijo na slovenskem knjižnem trgu, od slikanic za najmlajše, prednajstniških in najstniških knjig s področja resničnosti in fantastike do izbranih poučnih knjig, izdanih v letu 2021. Strokovno sredo smo posneli za vse, ki se strokovnega dogodka niso mogli udeležiti v živo, pa tudi za tisto splošno javnost, ki jo zanima promocija kakovostne literature za otroke in mlade. Posnetek majske Strokovne srede si lahko ogledate tukaj. V prilogi boste našli tudi predstavitvi mag. Tilke Jamnik in Ide Mlakar Črnič s predstavitvijo najbolj kakovostne knjižne bere iz let 2021 in 2022. Upamo, da bo gradivo v pomoč strokovnim delavncem pri delu v razredu, pri bibliopedagoškem delu v knjižnicah, kot pomoč pri nakupu najnovejšega kakovostnega knjižnega gradiva, pa tudi kot pripomoček za promocijo kakovostnega branja. Želimo si, da bi bilo gradivo v pomoč tudi družinam pri izbiri novejšega in najnovejšega knjižnega gradiva za branje otrokom, kot namig za bralne predloge otrokom in mladim ter za pogovore o knjigah v družinskem krogu. Vabljeni k branju! Ida Mlakar Črnič: Od slikanice do ilustrirane knjige mag. Tilka Jamnik: Prednajstniške in najstniške knjige – predstavitev Išči: Najnovejši prispevki Podeljena priznanja in nagrada Slovenske sekcije IBBY Zlate hruške in priročnik kakovostnih mladinskih knjig 2022 Likovno podobo NMSB 2022 so pomagali soustvariti študenti ALUO Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS prejelo Nagrado za inovativno prakso s področja promocije bralne kulture

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kategorija:Umetniške_šole&oldid=4299191« Kategoriji: Umetnost Šole Čas zadnje spremembe strani: 10:27, 18. november 2014. Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej Pogoje uporabe.

Gimnazija Celje – Center (GCC), ki z več kot tisoč dijaki in zaposlenimi sodi med največje šole na Celjskem, je ponosna nosilka akreditacij Erasmus + za splošno in poklicno-strokovno izobraževanje v programskem obdobju 2021–2027. Mednarodna dejavnost predstavlja pomemben del identitete te šole in ob možnostih, ki jih Evropska zveza ponuja šolstvu s programom Erasmus +, na GCC vodijo tudi projekt Srečevanja. Namenjen je spodbujanju medkulturnega dialoga in aktivnega državljanstva dijakov in učiteljev. Dijaki se lahko učijo kitajščine kot tretjega tujega jezika, deluje tudi ena izmed petih Konfucijevih učilnic v naši državi. V tem šolskem letu bo na GCC poučevala tudi kitajska učiteljica Wang Shiqi. Za delo na področju internacionalizacije je GCC prejela tudi dve visoki nagradi: jabolko kakovosti nacionalne agencije CMEPIUS in nagrado Evropske komisije za inovativno poučevanje. Mednarodno dogajanje v novem šolskem letu se je začelo že avgusta Tudi v šolskem letu 2022/2023 na GCC napovedujejo pestro mednarodno dogajanje, ki se je začelo že avgusta. Med 14. in 20. avgustom sta se profesorici Marjana Turnšek in Tina Gorenšek udeležili mednarodnega srečanja učiteljev nemščine na Dunaju, od 21. in 28. avgusta pa sta profesorici Mateja Glušič Lenarčič in Doroteja Borovnik obiskali irsko prestolnico Dublin, kjer sta se udeležili seminarja na temo projektnega učenja in metode CLIL ter spoznavali irski šolski sistem. Profesorici Marjana Turnšek in Tina Gorenšek sta se udeležili mednarodnega srečanja učiteljev nemščine na Dunaju. Profesorici Mateja Glušič Lenarčič in Doroteja Borovnik obiskali irsko prestolnico Dublin, kjer sta se udeležili seminarja na temo projektnega učenja in metode CLIL ter spoznavali irski šolski sistem. Bodoči vzgojitelji in vzgojiteljice na praksi na Finskem 27. avgusta je na dvotedensko prakso v vrtce na Finskem odpotovalo šest dijakinj in dijakov programa predšolska vzgoja. Tokrat so izbrali podeželske vrtce v finskem okraju, ki slovi po medu – Akaa. Četudi je finski šolski sistem je zgled večini sveta, je ena glavnih ugotovitev dijakov ta, da imamo v Sloveniji predšolsko vzgojo urejeno na enaki ravni. Izpostavili pa so individualno načrtovanje dela za vsakega otroka posebej, kamor so vključeni tudi starši in otrok, veliko gibanja na prostem s poudarkom na gozdni pedagogiki ter sproščeno vzdušje, ki je rezultat manjših skupin, prostornih igralnic ter večjega števila strokovnih delavcev na skupino. GCC praznuje jubilej: stavba šole stoji že 110 let V prvih dveh mesecih šolskega leta, ko GCC praznuje tudi visoki jubilej – 110-letnico mogočnega secesijskega poslopja šole, bodo dijaki in profesorji odpotovali še na mobilnosti na Islandijo, pa v Bolgarijo na sklepno srečanje partnerjev strateškega projekta YESSS, ki je namenjen spodbujanju podjetnosti v srednjih šolah in ga koordinirajo na GCC, pa na partnersko srečanje projekta PROTECT v Rim. Ta je namenjen uporabi metode Edularp v šolskem prostoru. Pripravljajo tudi dve septembrski dijaški mobilnosti v Estonijo in na Švedsko, na GCC pa bodo gostili tudi učitelje in dijake iz Poljske, Srbije in Romunije, v začetku oktobra pa tudi pripravljalni sestanek za nov strateški projekt na temo trajnostnega razvoja in zelenega prehoda, ki ga načrtujejo v sodelovanju s partnerskimi šolami iz Nemčije, Bolgarije, Španije in Srbije. Categories Avtorji Časnika, Izpostavljeno - DESNO, Opazili smo Tags Erasmus +. 110-letnica šolske stavbe, GCC Facebook Twitter Email Povezani članki Joc Žnidaršič je za vedno odšel, a njegova zasluga za razvitje slovenske trobojnice na vrhu Triglava ostaja za vedno 01.12.22 Zakaj “nov zakon” o RTV sam po sebi ne zagotavlja bolj poštene prakse 30.11.22 Referendumi, ki so uspeli Slovence še bolj razklati in potisniti nazaj v revolucionarne čase 29.11.22 Nalagam ... Na kratko Kitajska po množičnih protestih olajšuje ukrepe proti covidu Kitajska je nakazala spremembo v svojem stališču do covida, saj si prizadeva ublažiti nekatere omejitve kljub visokim dnevnim številom primerov. Na desetine okrožij v Šanghaju in Guangzhouju, mestih, kjer je ... Beri dalje Janša krivde ne priznava Na celjskem sodišču se je začel predobravnavni narok za predsednika SDS Janeza Janšo v zvezi z žaljivo obdolžitvijo za katero je kazenski pregon kot zasebni tožilec sprožil nekdanji direktor STA ... Beri dalje Eugenija Carl in Mojca Šetinc Pašek dosegli izločitev vrhovne sodnice Barbare Zobec iz postopka Celjsko okrožno sodišče je konec februarja zaradi razžalitve novinarke TV Slovenija Eugenije Carl in nekdanje novinarke, zdaj pa poslanke Mojce Šetinc Pašek, prvaka SDS-a Janeza Janšo obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni ... Beri dalje Papež se brani glede svojega pristopa do Kitajske in Rusije Papež Frančišek je v novem intervjuju za revijo America, ki jo vodijo jezuiti, zagovarjal tako svoj popustljiv pristop do sodelovanja s Kitajsko kot svojo neodločnost pri obsodbi Rusije zaradi njene ... Beri dalje Macron na obisku pri Bidnu, na dnevnem redu pet perečih vprašanj Francoski predsednik Emmanuel Macron je postal prvi evropski voditelj, ki ga je njegov ameriški kolega Joe Biden povabil na državniški obisk. Prihaja sredi turbulentnega časa v svetovni politiki. Voditelja se ... Beri dalje Možganski čipi v ljudeh že čez pol leta Elon Musk je dejal, da pričakuje, da se bodo brezžični možganski čipi, ki jih razvija njegovo podjetje Neuralink, začeli klinično preskušati na ljudeh v šestih mesecih, potem ko je podjetje ... Beri dalje Charles Michel obiskal Peking; EU zavezan načelu ene Kitajske Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je obiskal Peking, kjer se je sestal s kitajskim predsednikom Ši Džingpingom. Michelov tiskovni predstavnik je povedal, da sta Michel in Ši Džingping v kontekstu ... Beri dalje Policisti ovadili moškega, ki je imel več kot 2700 posnetkov hujših zlorab otrok Celjski kriminalisti so kazensko ovadili moškega, osumljenega prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. Pri hišni preiskavi so odkrili več kot 2700 slikovnih in video datotek hujših spolnih zlorab otrok. ... Beri dalje V Nemčiji mora vsaj 300.000 prosilcev azil zapustiti državo Vodja krščanskodemokratske CDU, sicer stranke, ki je trenutno v opoziciji, Friedrich Merz, je pozval nemško “semaforsko” koalicijo, naj naredi več na področju repatriacije prosilcev za azil. Po Merzovih besedah je ... Beri dalje Zaradi burje zaprli del primorske avtoceste Močna burja v teh dneh povzroča težave na cestah. Zaprta je primorska cesta med Kastelcem in Kozino v smeri proti Ljubljani, na nekaterih drugih cestah pa velja prepoved vožnje za ... Beri dalje

Kulturna povezanost med občinama Komen in Devin-Nabrežina in njenimi prebivalci sega zelo daleč v preteklost, v čas, ko so prebivalci okoliških vasi komenskega krasa dnevno hodili na delo v Nabrežino. Navezanost med ljudmi se je še dodatno utrjevala z obiskovanjem raznih kulturnih dogodkov, plesov in zabav preko katerih se je stkala marsikatera zakonska vez in posledično družina. Na ta način so se izoblikovale močne vezi katere ni moč prezreti temveč jih je treba negovati. Tega se zavedamo tudi sodelavci ORE d.o.o. zato, smo v sklopu festivala Karsiart in Praznika sv. Roka sodelovali skupaj z občinama Komen in Devin-Nabrežina pri soorganizaciji dveh dogodkov. Namreč v četrtek 5.8 smo v viteški dvorani na gradu Štanjel gostili glasbeni koncert dveh mednarodno priznanih glasbenikov. Latinsko suito sta nam zaigrala Igor Zobin na harmoniki in Marko Feri na kitari. Poleg občinstva v polni viteški dvorani so se koncerta udeležili tudi komenski župan Erik Modic s soprogo, županja občine Devin-Nabrežina Daniela Pallotta, podžupan Walter Pertot ter občinska svetnika ravno tako iz občine Devin-Nabrežina. Vsi so v en glas zatrdili, da so takšni večeri in druženja dobrodošli ter, da bomo v prihodnje zagotovo še sodelovali. Drugi skupni projekt, ki smo ga tudi izpeljali skupaj je bil del praznika Sv. Roka. To je sklop dogodkov in praznovanje v čast omenjenemu cerkvenemu zavetniku, ki ga Nabrežinci prirejajo vsako leto. Dogajanje je bilo skoncentrirano na igrišču športnega društva Sokol, kjer so se 21. avgusta na stojnicah predstavili ponudniki kraških dobrot in društev iz občine Komen. Na povabilo predsednika športnega društva Sokol Pavla Vidonija smo se dne 16.8 udeležili tudi slavnostne otvoritve praznika, ki je potekala ravno tako v športnem parku Nabrežine. Majhni toda čvrsti koraki, napovedujejo tako ponovno obuditev starega prijateljstva, vezi in vrednot, ki si jih delijo ti dve zgodovinsko povezani občini. Nazaj Štanjel za družine z otroki Za skupine Osnovne in srednje šole Poslovna srečanja Prijava na e-novice Ime Priimek E-naslov Obvezna polja Soglašam z obdelavo mojih osebnih podatkov v skladu s Politika varstva osebnih podatkov. Prijava Občina Komen Novice Za medije Publikacije Razpisi Poslovne strani CGP turistične znamke Štanjel Sledi nam INSTAGRAM FACEBOOK © 2022 Štanjel Pravno obvestilo Politika varstva osebnih podatkov Politika piškotkov na vrh Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z izborom opcije "strinjam se" se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja izberite opcijo "ne strinjam se".Več o tem

V soboto, 31. 3., v Koper prihajajo trenutno najmočnejša rokometna ekipa pri nas, RK Celje Pivovarna Laško. V svojih vrstah združujejo igralce iz cele Slovenije, kot tudi tujine, predvsem pa jih večina šteje veliko kilometrov tudi na evropskih tekmah. Med njimi je tudi veliko članskih reprezentantov, eden od njih je denimo Izolan Borut Mačkovšek, ki je v Celje prišel šele lani. Celjani bodo na sobotno tekmo prišli spočiti, zagotovo željni potrditve svojega slovesa in moči. Utrinek z zadnjega srečanja Koprčanov s Celjani v Areni Bonifika (superpokal, 2016) Naši fantje so do sedaj že dokazali, da znajo igrati odličen rokomet, da zmorejo realizirati vse, za kar se odločijo in da je njihova utrdba, Arena Bonifika, zagotovo dodaten energijski pospešek na domačih tekmah. Zato se v boj podajajo tako, kot znajo – pogumno, srčno in športno. Ekipa diha kot eno in ker smo si 4. mesto na lestvici praktično že zagotovili, bodo lahko tokrat zaigrali nekoliko bolj sproščeno, še vedno pa ves čas na preži in neustrašno. Uroš Rapotec, kapetan, je tako še enkrat pozval vse rokometne navdušence in prijatelje koprskega rokometa, da pridejo na tekmo in glasno podprejo naše bojevnike. FORZA KOPER! RD Koper : RK Celje PL Sobota, 31. 3. 2017 ob 20.30 Arena Bonifika, Koper VSTOPNICE so v predprodaji: petek, 30. 3. od 18h do 20h in na dan tekme. Vstopnica KP-CE in majčka kluba: 7€ Vstopnica KP-CE + KP-VE: 10€ + majčka kluba kot darilo Na voljo tudi drugi artikli in navijaški rekviziti. Rumen dres, 21 Rapotec Moder dres, 21 Rapotec Glasna troblja Usnjena rokometna žoga adidas Nazaj na novice in obvestila Medijski pokrovitelj Klub Sezona Prva ekipa Rokometna šola Za medije © Rokometno društvo Koper Cesta Zore Perello Godina 3 6000 Koper info@rd-koper.si Pravno obvestilo Avtorji: Emigma Za optimalno delovanje spletne aplikacije vam priporočamo uporabo enega izmed sodobnih spletnih brskalnikov: Chrome, Firefox, Safari ali Internet Explorer 10 ali več.

V teh dneh je v središču pozornosti, domače in mednarodne, ženska. Trpinčena ženska. Ženska kot žrtev družinskega nasilja, kateremu je pogosto izpostavljena dolga leta in se, ne tako redko, konča tragično. Ženska kot drugorazredna državljanka, ki pogosto ne dobi zaščite, ko jo potrebuje, ker varuhi reda ne morejo ukrepati, dokler se kaj ne zgodi. Kdor spremlja dogajanje v sosednji Italiji, lahko vsak dan sliši za nove in nove zgodbe o družinskih tragedijah. V Sloveniji je slika, na srečo, vsaj nekoliko drugačna, čeprav se tudi pri nas nekateri primeri končajo tragično. Tudi potem, ko ženska reče, da ima življenja, prežetega z nasiljem, zadosti in gre po svoji poti. Nasilje ne izbira družbenih slojev, dogaja se tako v najnižjih kot najvišjih. Razlogi so različni, včasih je dovolj že to, da ženska med pospravljanjem preveč ropota, kar pri nasilnem partnerju sproži plaz. Z alkoholom povezano nasilje je pogosto neprepoznano, hitrih rezultatov na področju alkoholne politike pa, žal, ne gre pričakovati. Kljub mnogim kampanjam, s katerimi skušajo strokovnjaki že leta ozavestiti ženske, naj se uprejo nasilju, se še vedno dogaja, da modrice v javnosti opravičujejo z nerodnostjo, padci po stopnicah ... Zakaj? Eden od razlogov je lahko ekonomska odvisnost od nasilneža, na drugi strani pa obljube, da se to ne bo več zgodilo, da se je spozabil, da je imel težak dan. Ko pa postanejo “težki” že vsi dnevi, je skrajni čas, da ženska poskrbi zase in za otroke. Če ne gre drugače, pa tako da vsaj začasno poišče zatočišče v varni hiši in se poskusi ekonomsko postaviti na lastne noge. Vsekakor je alkohol eden od najpomembnejših sprožilcev nasilja. Ta v kombinaciji z drugimi “vzroki”, ki jih najde nasilnež, kraljuje za številnimi slovenskimi zaprtimi domačimi vrati. Domovi, ki bi morali biti svetišča varnosti, so za mnoge ženske in otroke vse prej kot to. Tudi o tem so spregovorili na včerajšnji nacionalni konferenci o alkoholni politiki, na kateri so med drugim izpostavili, da 43 odstotkov slovenskih prebivalcev, starih od 25 do 64 let, pije visoko tvegano. Z alkoholom povezano nasilje je pogosto neprepoznano, hitrih rezultatov na področju alkoholne politike pa, žal, ne gre pričakovati. Ne v družbi, ki je do alkohola in pijančevanja tako tolerantna, kot je naša. In ne v družbi, ki žrtve nasilja ne vidi vedno kot žrtve, pač pa “sprožilec” nasilja išče najprej pri njej. alkoholnasilje nad ženskami Deli: Facebook Twitter Linkedin E-mail Preberite še Veronika Rupnik Ženko Za začetek razstrupljanje 08. 12. 2022 Jan Klokočovnik Korenika, upanje malega človeka 07. 12. 2022 Mitja Marussig Eno je zmagati, drugo je vladati 06. 12. 2022 Maja Pertič Gombač Le stopnica do raja 05. 12. 2022 Najbolj brano Poslovil se je Borut Bašin S seksom je zaslužila hišo Zaradi poskusa uboja ljubice v zapor Iz jame odstranili kar 1000 vreč ali 30 ton leša Deli: Facebook Twitter Linkedin E-mail Preberite še Veronika Rupnik Ženko Za začetek razstrupljanje 08. 12. 2022 Jan Klokočovnik Korenika, upanje malega človeka 07. 12. 2022 Mitja Marussig Eno je zmagati, drugo je vladati 06. 12. 2022 Maja Pertič Gombač Le stopnica do raja 05. 12. 2022 Spletna stran www.primorske.si uporablja piškotke za zagotavljanje funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Podrobnosti

Pred tridesetimi leti je 90 odstotkov otrok hodilo v šolo peš – sami ali v družbi vrstnikov. Danes so avtomobilski zastoji v okolici slovenskih šol nekaj običajnega. Tako je bilo tudi na Mostu na Soči do letošnjega šolskega leta, ko se je Občina Tolmin v sodelovanju z osnovno šolo in vrtcem ter krajevno skupnostjo Most na Soči odločila umakniti avtomobile izpred šole in spremeniti prometni režim. Začela se je uvedba trajnega ukrepa šolska ulica – območje varnih prihodov v šolo. Pri tem jih podpirajo sodelavci IPoP – Inštituta za politike prostora. Osnovna šola in vrtec na Mostu na Soči se nahajata v starem delu naselja z značilnimi ozkimi ulicami. Velik delež otrok prihaja v šolo peš ali s šolskim avtobusom, ki ustavi na avtobusnem postajališču na državni cesti. Kljub temu pa je bil že tako omejen prostor pred šolo zasičen z avtomobili tistih, ki so otroke pripeljali pred šolo, še posebej v jutranji konici in ob deževnem vremenu. Z letošnjim šolskim letom to ni več mogoče, saj je uveden ukrep šolska ulica – območje varnih prihodov v šolo. Nekoč je bil prostor pred mostarsko osnovno šolo zasičen z avtomobili, danes tam lahko otroci sami varno pridejo v šolo peš. (Foto: Žiga Koren) Novo šolsko leto je priložnost za ustvarjanje novih potovalnih navad Začetek šolskega leta je najprimernejši čas za spreminjanje oziroma oblikovanje novih potovalnih navad staršev in otrok. Takrat začnejo starši z otroki načrtovati aktivnosti, povezane z novimi šolskimi urniki, in načine, na katere bodo do lokacij aktivnosti prišli. Spremembe v prometnem režimu v okolici mostarske osnovne šole najbolj pozdravljajo starši in otroci ter krajani. Svoje potovalne navade so morali spremeniti tudi zaposleni na osnovi šoli in vrtcu, ki odslej ne morejo parkirati pred šolo. Med ljudmi, ki morajo zaradi nove prometne ureditve spremeniti potovalne navade, je zmeraj nekaj nejevoljnih. Pri uvajanju območja varnih prihodov na Mostu na Soči smo zato sodelovali z igralko uličnega gledališča Ane Monro. Vlogo policistke Milice je igrala na šaljivo strog način in v tem duhu tudi usmerjala promet ter skrbela, da je bilo osvajanje nove jutranje rutine vsaj malo lažje. (Foto: Žiga Koren) Preizkus prometne ureditve na Mostu na Soči deležniki podpirajo, zato bo zaživel trajno V preteklih letih je Občina skupaj z deležniki že začasno preizkusila različne ukrepe, s katerimi so želeli izboljšati varnost otrok na poti v šolo in kakovost bivanja krajanov. S preizkusom so v praksi preverili, kaj se zgodi s prostorom in prometom, če v okolici šole in vrtca zmanjšajo avtomobilski promet. Preizkus prometnih ureditev omogoča, da se za dolgoročne spremembe izberejo najbolj optimalne rešitve po meri različnih uporabnikov prostora. Evalvacija začasne ureditve je pokazala, da starši, zaposleni, krajani in drugi večinoma podpirajo začasno prometno ureditev in se strinjajo z namero, da v prihodnosti preide v stalno. Novo šolsko leto brez avtomobilov pred osnovno šolo za večjo varnost otrok Območje varnih prihodov v šolo pomeni umik avtomobilov izpred osnovne šole in vrtca na Mostu na Soči. Površina med obema šolama je od 1. septembra namenjena učencem in pešcem in zato popolnoma zaprta za motorna vozila. Med 6. in 8. uro zjutraj, z izjemo imetnikov dovolilnic, velja popolna zapora za motorni promet mimo športnega igrišča in cerkve. V starem delu naselja v preostalem času poteka promet enosmerno okoli cerkve. V skladu z nacionalnimi smernicami tam odslej barvne oznake na tleh na prijazen način opozarjajo voznike na prisotnost šolarjev v prostoru. Otroci lahko sami ali v spremstvu prostovoljcev ali staršev pridejo do šole po označeni varni šolski poti z začetkom na avtobusni postaji, kjer je tudi območje za odlaganje otrok Poljubi in odpelji. Uvedena so tudi druga parkirišča v bližini, kjer lahko starši kratkotrajno parkirajo in pospremijo otroka do šole ali vrtca. (Foto: Žiga Koren) Avtomobili in otroci ne gredo skupaj Vožnja otrok v šolo z avtomobilom ni koristna ne za otroke ne za okolje, zato so šole praviloma umeščene v prostor tako, da so dostopne peš. Gneča avtomobilov pred šolo poslabša prometno varnost predvsem tistih otrok, ki pridejo v šolo peš. Če starši otroke vozijo v šolo, to tudi lahko slabo vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje. Jutranja vožnja jih prikrajša za telesno dejavnost in druženje z vrstniki. Ob tem ankete med učenci kažejo, da je zelo malo otrokom všeč potovanje v šolo z avtomobilom. Tudi učitelji si želijo, da bi več otrok v šolo potovalo aktivno. Otroci, ki pridejo v šolo peš, s kolesom ali skirojem so pri pouku bolj zbrani in lažje sledijo programu, naužili so se svežega zraka in jutranjega klepeta z vrstniki. Foto: Žiga Koren Kaj je šolska ulica oz. območje varnih prihodov v šolo? Šolska ulica – območje varnih prihodov v šolo je precej uveljavljen ukrep v tujini (angl. School street) in sestavlja več ukrepov, ki se jih uvede na podlagi temeljite analize v sodelovanju s prometnim inženirjem in presojevalcem prometne varnosti. Območje varnih prihodov zajema aktivnosti, s katerimi se v času prihoda in odhoda ali za celo dopoldne cesto pred šolo ali izbrano ceste v okolici šole zapre za motorni promet. Na tak način se omeji dostop do šolske stavbe z osebnim avtomobilom, otrokom pa se omogoči varen in samostojen dostop do šole. Hkrati se s tem ukrepom ozavešča uporabnike prostora in udeležence v prometu o pomenu prostora v okolici šole za otroke. Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. — Avtor naslovne fotografije: Žiga Koren The post [Sporočilo za medije] Na Mostu na Soči šolarji odslej varneje peš v šolo appeared first on IPoP – Inštitut za politike prostora. Vsebina na strani [Sporočilo za medije] Na Mostu na Soči šolarji odslej varneje peš v šolo se avtomatsko generira s spletne strani http://ipop.si/feed/?cat=-143, z dovoljenjem avtorjev. DELI Facebook Twitter tweet Urbact POVEZANI ČLANKIVEČ OD AVTORJA Urbani trendi “TRATA 2.1” – Trata, industrijska cona za 21. stoletje Urbani trendi Nova publikacija: Moč povezanih skupnosti v mestih Urbani trendi Povezane skupnosti in njihovi prostori ustvarjajo bolj sodelujoča, pravična in odporna mesta Tviti slovenskih virov Tviti slovenskih virov Tviti tujih virov Tviti tujih virov Najbolj popularni članki Urbani forum (jesenski posvet) – Inovativni projekti za urbani razvoj Slovenije in Management mestnih... Dogodki Mesta.si - november 9, 2016 Drugi poziv za inovativne urbane projekte Novice Mesta.si - januar 10, 2017 Varovanje kulturne krajine postaja pomembnejše Novice Mreža za prostor - avgust 23, 2016 Trajnostna urbana regeneracija Urbani trendi Urbact - januar 5, 2017 Kontakt: ipop@ipop.si Mesta.si je portal za slovenska mesta, namenjen občinskim upravam, prostorskim načrtovalcem in drugim akterjem na področju urbanega razvoja. Ponuja aktualne informacije o razpisih in dogodkih ter poglobljene vsebine o urbanih trendih. Namen portala mesta.si je podpreti prenos tujih praks na področju urbanega razvoja in priprave celovitih urbanih politik v slovensko okolje. Na spletni strani mesta.si izražena stališča ne predstavljajo nujno uradnih stališč Ministrstva za okolje in prostor. Portal mesta.si je nastal kot del projekta »Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT«, ki ga je naročilo Ministrstvo za okolje in prostor. © Mesta.si | Portal za slovenska mesta '); var formated_str = arr_splits[i].replace(/\surl\(\'(?!data\:)/gi, function regex_function(str) { return ' url(\'' + dir_path + '/' + str.replace(/url\(\'/gi, '').replace(/^\s+|\s+$/gm,''); }); splited_css += ""; } var td_theme_css = jQuery('link#td-theme-css'); if (td_theme_css.length) { td_theme_css.after(splited_css); } } }); } })();

Lahko si zamislimo, da je pogled, ki ga predstavljata sliki, tisto, kar vidimo, ko ležimo nekje med bujnim travniškim rastjem. Delo dobro prikaže željo po pobegu na brezskrbna polja, med travne bilke in v užitek, ki ga lahko pri tem doživljamo. 26. 12. 2020 / Podobe / Kritika Maša Žekš Avtopornografija na miklavževo: Materializacija fantazme Odlikujeta jo raznolikost del in nabor izvirnih pravil, zaradi katerih razstava ostaja izmuzljiva širši publiki, a se hkrati razteza v 10-letni kontinuum.' 19. 3. 2018 / Oder Benjamin Zajc Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski Manj kot mesec dni zatem, ko se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma dogodilo pohujšanje, je Slovensko mladinsko gledališče obnovilo […] DONACIJE Koridor – križišča umetnosti že od leta 2014 deluje kot samoorganizirana študentska kulturna platforma, ki v veliki večini deluje na prostovoljni bazi. Z v zadnjem času povečano in izboljšano kritiško dejavnostjo želimo narediti korak k profesionalizaciji, zatorej bomo veseli vsakršne podpore. Ta bo namenjena izključno izboljševanju platforme. PODPRI Spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Več o piškotkih si lahko prebereš tukaj.

Vse priloge... Gorenjski Glas Moja Gorenjska Letopis Karavanke SMART Tourist Karavanke Špela & Gregor Volilni glas Kranjske novice Kranjčanka Kranjski glas Belca Stiki Vaščan Vaška ragla Voščenka Glasnik Vodovodni stolp Jeseniške novice Deželne novice Loške novice Loški glas Ločanka Zgornjesav'c Zgornjesavski glas Sotočje Novice izpod Krvavca Glas izpod Krvavca Cerklje pod Krvavcem Jurij Viharnik Preddvorski glas Preddvor Pr' jezer Naklanski glas Glas občine Naklo Glas skoz' vas Tržiški glas Kamničan-ka Kamniški glas Kamniški občan Bled v GG Novice občine Žirovnica Ratitovška obzorja Železnikarski glas Podblegaške novice Žirovske novice strani rezultatov: strani rezultatov: Ne najdete iskanega članka? Obiščite veliki spletni časopisni arhiv Gorenjskega glasa in brezplačno preiščite več kot 69 let zgodovine na Gorenjskem. Tisoče zgodb, zabeleženih na enem mestu!

Vabilo na svečano prireditev ob zaključku celovite energetske prenove objektov šole in vzgojnega doma | OŠ Veržej OŠ Veržej O šoli Za starše Za učence Galerije Jedilnik Select Page Vabilo na svečano prireditev ob zaključku celovite energetske prenove objektov šole in vzgojnega doma

V osnovi registracija avtomobila omogoča njegovo uporabo v cestnem prometu. Vsako motorno vozilo mora biti tehnično brezhibno, ustrezati mora zakonom in standardom, imeti mora tudi vsaj obvezno avtomobilsko zavarovanje. Tehnično brezhibnost se pri starejših vozilih preverja vsako leto, nova štiri leta po prvi registraciji, nato pa dve leti do osmega leta starosti. Registracija novega avtomobila torej prva štiri leta ne zahteva tehničnega pregleda, lastnik mora zgolj poravnati dajatev za uporabo cest ter skleniti zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Ko je avto starejši od štirih let mora na pregled najprej čez dve leti, nato pa spet čez dve leti. Registracija istega avtomobila prav tako zahteva plačilo uporabe cest ter skleniti avtomobilsko zavarovanje. Po osmih letih od prve registracije avtomobila, pa sledi interval tehničnega pregleda vsako leta. Enako pa registracija avtomobila zahteva plačilo letne uporabe cest ter sklenitev zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Tehnični pregled se izvaja pri pooblaščenih izvajalcih. Pooblaščeni izvajalci imajo s strani države podeljeno licenco za izvajanje, enako morajo na posebno izobraževanje osebe, ki izvajajo tehnične preglede motornih vozil. Starejši lastniki vozil vedo, kje se izvajajo tehnični pregledi. Novopečeni lastniki lahko informacije o tem dobijo pri starejših lastnikih, na spletu, v oglasnih sporočilih elektronskih ali klasičnih medijih. Stavbe, kjer se izvajajo tehnični pregledi, so načeloma tudi dobro označeni. Ko prispemo do stavbe je potrebno upoštevati vse označbe, ki zahtevajo točno določeno ravnanje voznika oziroma osebe, katera je vozilo pripeljala na tehnični pregled. V teh stavbah je registracija avtomobila lahko tudi v celoti izvedena. Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu, se lahko na istem naslovu poravna letna dajatev za uporabo cest ter sklene oziroma podaljša zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Obstajajo tudi razne druge opcije, vendar v vsakem primeru zahtevajo predhodno opravljen tehnični pregled oziroma potrdilo o tehnični brezhibnosti vozila. Registracija avtomobila je postopek, ki podeli dovoljenje za uporabo motornega vozila v prometu. https://www.wiz.si/wiz-avto/izracun Objavljeno dne 04.04.2017 23.03.2017 Avtomobilsko zavarovanje, omogoča uporabo avtomobila Avtomobilsko zavarovanje je z drugo besedo zavarovanje avtomobila za njegovo uporabo v cestnem prometu. Pogosto slišimo tudi izraz obvezno avtomobilsko zavarovanje , ki omogoča zavarovancu kritje škode povzročene s svojim ravnanjem v cestnem prometu. Zavarovancu avtomobilsko zavarovanje krije povzročeno materialno škodo na drugih vozilih, stavbah in drugih predmetih ter povzročeno nematerialno škodo. Pod nematerialno škodo se razume poškodovanje oseb, ki so udeležene v prometni nesreči. Sklenjeno avtomobilsko zavarovanje v Sloveniji velja tudi za primere nesreč izven Slovenije, za lažje uveljavljanje pravic iz tega naslova je priporočljivo imeti zeleno karto. Zelena karta je potrdilo, s katerim se izkazuje mednarodna veljavnost zavarovanja. Osnovno avtomobilsko zavarovanje krije škodo, ki je povzročena drugim udeležencem v prometu. S tem zavarovanjem pa ni krita škoda povzročena zavarovancu osebnega ali drugega vozila. Za takšne primere je potrebno osnovno avtomobilsko zavarovanje nadgraditi z dodatnimi zavarovanje. Pred odločitvijo je dobro pridobiti čim več informacij o tem, kakšne so pravice in dolžnosti zavarovanca ter seveda zavarovalnice. Poleg splošnih informacij o raznih zavarovanjih, so dobrodošle tudi izkušnje zavarovancev. To so lahko praktične izkušnje, pridobljene v točno določeni situaciji. Zavarovanci lahko na podlagi takšne informacije individualno nadgradijo osnovno avtomobilsko zavarovanje. Odločijo se, kako želijo pravice iz osnovnega avtomobilskega zavarovanja nadgraditi. Ter sprejmejo odločitev na podlagi kriterijev, prejetih informacij ter na podlagi raznih drugih dejavnikov. Najbolj koristne so neposredne in natančne informacije. Potencialnega zavarovanca v tem primeru zanima točno določena pravica, informacije mu morajo sporočati, kaj lahko na podlagi izkušenj pričakuje. Pomembne informacije se dotikajo izpolnjevanje pravic v kakovosti in obsegu. Pri obsegu je pomembno vedeti ali so bile pravice v celoti izpolnjene ali pomanjkljivo. Kakovost pa, kako je bil zavarovanec z izvedbo zadovoljen. Primer je asistenca, ki je bila izpolnjena v celoti ter zavarovanec ni imel dodatnih stroškov ali je imel dodatne stroške. Kakovost pa, kako hitro je bil deležen asistence.

Zvonec je priljubljen dekliški kolesarski dodatek. Narejen je iz gume. Del zvonca ima vsestranski plastični oklep, ki omogoča pritrditev na skoraj vse vrste krmil. Zahvaljujoč priljubljeni Hello Kitty temi, dekleta vzljubijo ta zvonec in tako takoj postane sestavni del njihovih koles. Tehnični opis: možnost pritrditve zvonca na skoraj vsa krmila. Priporočilo: Zvonec ni le eleganten dodatek, temveč je zelo pomemben iz vidika varnosti pri vožnji s kolesom ali skirojem.

Barbara Spital in Naja Mohorič sta se spoznali kot učenki Glasbene šole Frana Korun-Koželjski Velenje. V času šolanja na nižji stopnji sta skupaj nastopili na raznih priložnostnih nastopih. Ob 60-letnici glasbene šole sta bili izbrani med najuspešnejše učence, ki so kot solisti zaigrali z Orkestrom Slovenske filharmonije. Barbara je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Mileni Lipovšek in potem na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. dr. Karoline Šantl Zupan, Naja pa na Glasbeni šoli FKK Velenje pri prof. Daliborju Bernatoviću, dodiplomski študij na Akademiji za glasbo v Milanu pri prof. Irini Zingg, trenutno pa je študentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri izr. prof. Mojce Zlobko Vajgl. Spored: Johann Sebastian Bach (1685-1750): Sonata v g-molu BWV1020 Maurice Ravel (1875-1937): Pièce en forme de habanera Ivo Petrić (1931-2018): A Moray Fantasy Franz Schubert (1797-1828): Sonata v a-molu D821 ”Arpeggione” Claude Debussy (1862-1918): Première Arabesque, prir. Faith Carman Frédéric Chopin (1810 – 1849): Variations sur un thème de Rossini Astor PIazzolla (1921-1992): Histoire du tango, prir.Kari Vehmanen *** LJUBLJANA Četrtek, 14. oktobra, ob 19.30 (Društvo slovenskih skladateljev): Tim Jurkovič Kitarist Tim Jurkovič je med šolanjem na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana dosegel več odmevnih uspehov na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Igral je na samostojnih koncertih v Sloveniji in na Dunaju, kot solist pa nastopal s simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik in Simfoničnim orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki mu je 2018 za zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole podelil tudi Škerjančevo nagrado. Leta 2018 je bil sprejet na dunajsko Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost, kjer študira v razredu Álvara Pierria.

Različne športe je med seboj izjemno težko primerjati. Včasih skorajda nemogoče. Še težje pa je primerjati uspehe, ki so v teh različnih športih doseženi. A največkrat se počne prav to. Zlasti v medijih in javnosti človek marsikdaj dobi občutek da je določena uvrstitev v enem športu matematično primerljiva z neko drugo uvrstitvijo v drugem športu. Tako se denimo enači kvalificiranje za velika panožna tekmovanja, zlasti državna, evropska in svetovna prvenstva ter celo rezultate na omenjenih tekmovanjih. Še več, prepogosto se tekmovanja prosto meša med seboj ter primerja denimo svetovni pokal s svetovnim prvenstvom ali celo državno prvenstvo z evropskim. Dvajseto mesto je dvajseto mesto, ne glede na panogo in tekmovanje. Naj za začetek povem, da namen te kolumne ni omalovaževanje tega ali onega športa oziroma katerihkoli konkretnih rezultatov in dosežkov, pač pa predvsem in zlasti predstavitev in oris stanja. Stanja, ki je v različnih športih tako zelo različno, da je primerjava rezultatov praktično nemogoča. Za primer sem izbral šport, v katerem prav te dni poteka svetovno prvenstvo na Pokljuki, že 52. v zgodovini in drugo (v celoti) v Sloveniji. A ne gre le za najaktualnejši, temveč tudi za najpopularnejši zimski šport v Evropi, ki po gledanostih na televiziji in številu sodelujočih držav močno prekaša konkurenco. Gre torej za biatlon, šport sestavljen iz streljanja z malokalibrsko puško in reklam … ehm teka na smučeh. Ustroj tekmovanj je pri biatlonu precej podoben ostalim zimskim športom. V glavnem fokusu sta svetovno prvenstvo, ki se vrši vsako leto enkrat, ter svetovni pokal, v katerem tekmovanja potekajo prek celotne sezone. A to ne pomeni, da ni drugih tekmovanj, obstajajo namreč tudi evropsko prvenstvo, državna prvenstva, drugorazredni pokal IBU in tako dalje. Število držav, ki se s tem športom vsaj približno resno ukvarjajo, je kot rečeno precej večje kot v ostalih (individualnih) zimskih športih. V moški štafeti, kjer lahko nastopi praktično vsaka država, ki premore štiri tekmovalce, je na zadnji tekmi v svetovnem pokalu nastopilo 24 držav. V nogometu na primer v reprezentančnih tekmovanjih sodeluje 210 držav, torej skoraj desetkrat več kot v biatlonu. Na 51. dosedanjih svetovnih prvenstvih je zmage v štafeti doseglo 8 držav, 12 pa se jih je uspelo uvrstiti na stopničke. Konkurenca za najboljša mesta v biatlonu glede na ostale zimske športe ni prav majhna. Na 51. dosedanjih svetovnih prvenstvih je zmage v štafeti doseglo 8 držav (Švedska, Rusija, Finska, Norveška, Nemčija, Italija, Belorusija in Francija), 12 pa se jih je uspelo uvrstiti na stopničke. Vrh je nekoliko širši na individualnih tekmah, v katerih imajo neposredno pravico nastopa na svetovnem prvenstvu tekmovalci 30 držav (vsako leto bolj ali manj istih), a so razlike proti dnu ogromne. Trideseto mesto trenutno denimo zaseda Južna Koreja, katere tekmovalca sta v torek zasedla 78. in 93. mesto s sedmimi minutami zaostanka v teku na manj kot 50 minut dolgi preizkušnji. V nogometu je bilo doslej svetovnih prvenstev zgolj 21, med prve tri pa se je uvrstilo 20 držav, tudi Jugoslavija, ki je bila tretja na prvem prvenstvu leta 1930 v Urugvaju. Na tridesetem mestu Fifine lestvice se trenutno nahaja več kot konkurenčna Srbija, ki je denimo na zadnji uradni tekmi s 5:0 ugnala Rusijo. A največje so razlike v številu tekmovalcev in navijačev. Biatlon je najbolj razširjen v Rusiji. Pred leti je bilo tam 65.000 registriranih biatloncev, z izgradnjo novih oziroma prenovo starih biatlonskih centrov po številnih mestih vključno z izjemnimi prizorišči v Tjumnu, Hanti-Mansijsku, Sočiju in Novosibirsku pa se je število v zadnjih letih še nekoliko povečalo. Po trditvah ruskih trenerjev je v Rusiji več biatloncev kot po vsem ostalem svetu skupaj, kar je dobra orientacija glede razširjenosti športa. Ruska biatlonka in nesojena slovenska reprezentantka Olga Podčufarova se je pred leti denimo pritoževala, češ da je v Rusiji veliko večja konkurenca kot drugod, saj »na italijanskem državnem prvenstvu nastopa 20 športnikov, na ruskem pa 100«. In razlike so res ogromne. Norveška, najuspešnejša država v tem športu, ima 8000 registriranih biatloncev, Švedska, ena izmed velesil, zgolj 1600, nekje vmes je Nemčija, medtem ko jih je v drugih državah še precej manj. Na drugi strani je na svetu približno 250 milijonov nogometašev, samo v Braziliji jih je registriranih več kot dva milijona, v Rusiji pa približno milijon. V Nemčiji, kjer je biatlon šesti najpopularnejši šport, se je v anketi za tiste, ki se »zelo zanimajo za biatlon«, opredelilo skoraj 9 milijonov prebivalcev. Podobno je tudi s klubi. V Rusiji je približno 350 biatlonskih klubov, na Norveškem 180, drugje še precej manj. Na drugi strani je nogometnih klubov samo v Angliji prek 40.000, na svetu pa naj bi jih po nekih projekcijah bilo okrog milijon. Posledično se to pozna tudi pri navijačih. V Nemčiji, kjer je biatlon šesti najpopularnejši šport, se je v anketi za tiste, ki se »zelo zanimajo za biatlon«, opredelilo skoraj 9 milijonov prebivalcev. Visoke so tudi gledanosti na ARD, kjer rekord drži štefetna tekma na olimpijskih igrah, ki si jo je ogledalo 10 milijonov gledalcev, medtem ko si je pred dvema letoma svetovni pokal, ko so bile tekme v Kanadi in torej v prime timu, le te ogledalo približno 3 milijone. Na drugi strani se je v isti anketi v Nemčiji za tiste, ki se »zelo zanimajo za nogomet«, opredelilo približno 25 milijonov, rekord v gledanosti nogometnih tekem na ARD pa drži finale svetovnega prvenstva 2014, ki si ga je ogledalo skoraj 35 milijonov Nemcev. Razmerij med popularnostjo športov se zavedajo tudi na televiziji. Tako je denimo po sredini tekmi reporter ZDF-a nemškega tekmovalca Benedikta Dolla (1+1+0+0) nagovoril takole: »Če bi bila to nogometna tekma, bi vas vprašal, kaj vam je trener rekel ob polčasu?« Biatlon na Veltins-Areni, kjer sicer svoje tekme igra Schalke 04 In kako je z vsem skupaj v Sloveniji? Žal mi ni uspelo najti števila registriranih biatloncev, je pa zato znano število članov. V članski kategoriji so pri moških trenutno v Sloveniji štirje tekmovalci (Bauer, Fak, Tršan in Dolžan), kar pomeni, da so vsi slovenski biatlonci starejši od 21 let hkrati tudi državni reprezentanti. Če kdo izmed omenjene četverice manjka, ga na tekmi nadomesti kdo izmed mladincev, saj v državi ni nikogar, ki bi treniral biatlon in ne bi bil član reprezentance. Podobno je tudi v ženski kategoriji, kjer so le tri slovenske biatlonke starejše od 21 let in če ne bi v reprezentanco prekvalificirali bivše smučarske tekačice Lee Einfalt, bi imela najstarejša slovenska biatlonka 23 let. V Sloveniji klubov, ki bi se ukvarjali samo z biatlonom, ni, je pa 11 smučarkah klubov, ki se vsaj formalno ukvarjajo tudi s to panogo, pri čemer je realna številka bržkone še nekoliko nižja. Na zadnjem državnem prvenstvu v biatlonu pretekli mesec je v vseh kategorijah skupaj nastopilo 18 tekmovalcev iz sedmih klubov. Državno prvenstvo Slovenije v Biatlonu Slovenija ne sodi med nogometno najbolj razvite države, pa vendar ima 281 nogometnih klubov, od katerih jih v članskih ligaških tekmovanjih za državno prvenstvo sodeluje 207. Vsega skupaj je v Sloveniji skoraj 50.000 nogometašev, članov 15.000, mladih do 18. leta malo manj kot 30.000, medtem ko je profesionalcev skoraj 400. Teh v individualnih zimskih športih vsaj formalno ni, trije slovenski biatlonci so zaposleni v vojski, medtem ko je Fak, vsaj uradno, uslužbenec Fursa. Tudi sicer biatlon ni profesionalen šport, saj so zaslužki tako nizki, da lahko od nagrad živi le nekaj najboljših. Zmaga v svetovnem pokalu je vredna 11.000, drugo mesto 8000, tretje pa 5500 evrov. Popularni nemški biatlonec Michael Roesch, ki je izpadel iz domače reprezentance in zadnja leta nastopal za Belgijo, je prodal hišo ter se preselil nazaj k staršem, da se je lahko še naprej ukvarjal s svojim priljubljenim športom. Ta ga je na sezono stal 65.000 evrov, torej toliko, kot lahko z rezultati zasluži le malokdo. Vse to pa ne pomeni, da je katerikoli šport zato kaj slabši ali manj vreden. Enostavno gre za to, da zapopademo razmerja in da lahko realno ocenjujemo tako rezultate kot tudi vsa dogajanja okoli omenjenih športov. Da lahko določen uspeh postavimo v kontekst in ga tako bolj celovito razumemo. Takšen razmislek pa ne bi smel biti namenjen zgolj navijaški javnosti ali medijem, pač pa predvsem uradnim organom. Tistim, ki odločajo o tem, kdo je perspektiven športnik, kdo si zasluži takšen ali drugačen status, kaj pomeni nastopanje za reprezentanco ali uvrstitev na to ali ono prvenstvo ter nenazadnje kako, koga in koliko naj se vse skupaj financira. Biatlona tu kot primer nikakor nisem izbral zato, ker ga ne bi maral, temveč prav nasprotno, ker ga za razliko od številnih drugih športov poznam in spremljam dovolj, da lahko o njem tudi kaj napišem. biatlon jakov fak nogomet pokljuka 2021 tim dobovšek Tim Dobovšek Več vsebin avtorja Tim Dobovšek Ubijanje za licence Zakaj sploh licenciranje? Pogoje se upošteva povsem arbitrarno. Komu torej koristi, da je moč skoncentrirana v rokah zveze? Tim Dobovšek 21. 05. 2021 21. 05. 2021 Pogled nazaj, pogled naprej Kam gre evropski nogomet? Tim Dobovšek pogleda, kako je bilo nekoč in poskuša napovedati, kako bo v prihodnosti. Tim Dobovšek 23. 10. 2021 22. 06. 2022 Superlicemerje Tim Dobovšek o Uefi, superligi, ligi prvakov in smešnem pretvarjanju, da se gre krovni organiziaciji za splošno dobrobit nogometa. Tim Dobovšek 21. 04. 2021 21. 04. 2021 Od Waregema pa do Frieslanda Bodo Belgijci in Nizozemci res združili moči in naredili skupno nogometno ligo? Če bi jim slučajno uspelo, kaj to pomeni za naše kraje in prihodnost nogometa v Evropi? Tim Dobovšek 27. 03. 2021 07. 03. 2022 Smrt športa Prvič v zgodovini človeštva potekajo športna tekmovanja, za katere pravzaprav ni nobene športne podlage. Tim Dobovšek 13. 03. 2021 11. 03. 2021 V regiji in širše Tim Dobovšek o regionalni razdelitvi in organizaciji nogometa na Slovenskem nekoč in danes. Tim Dobovšek 16. 07. 2022 01. 08. 2022 Enojna merila V zadnjem letu številna tekmovanja po vsem svetu ostajajo neodigrana. Ligaške lestvice so nepopolne in grozljivo spominjajo na tiste iz vojnih časov. Na naših prostorih smo kaj takega nazadnje videli v devetdesetih. Tim Dobovšek 01. 05. 2021 30. 04. 2021 Depopularizacija prenosov O televizijskih prenosih nogometnih tekem slovenske lige, ki bodo odslej pri ponudniku, ki nima zakonsko določene 75-odstotne pokritosti. Tim Dobovšek 16. 07. 2021 05. 05. 2022 Za koga se igra nogomet v Evropi? Kaj pomeni deklarativno nasprotovanje Fife in Uefe evropski superligi? Imajo grožnje kakšno težo? Tim Dobovšek dvomi v to. Tim Dobovšek 25. 01. 2021 16. 07. 2021 39. Slovenska liga raste ali nazaduje? Tim Dobovšek je pogledal vse razpoložljive podatke. Tim Dobovšek 26. 02. 2022 26. 02. 2022 Dobrodošli v konferenci Za podrobnejšo oceno konferenčne lige bo seveda potrebno počakati nekaj let, a od tekmovanja, ki ima format lige prvakov in ugled pokala Intertoto, ne pričakujmo preveč. Tim Dobovšek 05. 06. 2021 11. 06. 2021 Kapital Tim Dobovšek o nogometni tekmi in nogometaših kot potrošni robi. Tim Dobovšek 27. 11. 2022 27. 11. 2022 Nogometna semiotika, lažno oglaševanje in vrnitev v Europo Tim Dobovšek o praznih simbolih in novem pomenu koeficientov v evropskem nogometu. Tim Dobovšek 27. 07. 2022 28. 07. 2022 Ob vznožju piramide Nogomet v neki državi ni zgolj prva liga. Slednja je resda najbolj izpostavljena in običajno tudi najbolj reprezentativna, toda za celotno delovanje nogometa v državi so ostale lige pravzaprav še pomembnejše. Tim Dobovšek 27. 02. 2021 24. 04. 2021 Potencial? Na Enotnosti smo uspeli priti do dveh raziskav o slovenskem nogometu, ki ju je v letih 2002 in 2003 pri CATI Centru naročila slovenska agencija za komuniciranje v športu S.V.-RSA, današnji Sport Media Focus. Tim Dobovšek 08. 05. 2021 08. 05. 2021 Kante, čaše, kupe in ajmarji O pokalih, svetovnih in lokalnih. O tistih, ki so jih ukradli, o tistih, ki so v muzejih in o tistih, ki se valjajo po skladiščih. Tim Dobovšek 29. 05. 2021 04. 06. 2021 (Ne)znani O znanih in neznanih nogometaših. Po kakšnem kriteriju se izbira najboljše? In zakaj nimamo hrama slavnih? Tim Dobovšek 31. 07. 2021 31. 07. 2021 Konec evropskih sanj za nižjeligaše Vsi ljubljanski nižjeligaši so včeraj zaključili svojo pokalno pot, v igri sta ostala samo Olimpija in Bravo. Tim Dobovšek 20. 10. 2022 20. 10. 2022 Fair play Harisa Sadikovića Dočakali smo pokal! Ta vikend bomo pa še četrto in peto ligo! Happy campers! Tim Dobovšek 25. 08. 2022 28. 08. 2022 Kje bo pokal? Pregled dogodkov v ljubljanskem fuzbalu in vprašanje: Kje bo Olimpija igrala z Ivančno? Tim Dobovšek 11. 10. 2022 11. 10. 2022 Naprej Preberite še Kolumne (Ne)nogometna zibelka Tim Dobovšek o (ne)nogometni prestolnici. Zakaj je stanje takšno, kot je? Kolumne Kapital Tim Dobovšek o nogometni tekmi in nogometaših kot potrošni robi. Kolumne Sunek energije v mrtvem ravnotežju Miha Zupan o Marjanu Rožancu, švabskih kurjih tatovih in čudovitih igralcih, ki so obraz Olimpije. Kolumne OptaŽabar Bog in Olimpija Izjava kapetana Elšnika o molitvi na treningih je našega Optažabarja navdihnila in nastal je tale tekst. Kolumne Adijo, Ljubljana Luka Lojk je strnil svoje misli o trenutnem stanju pri Olimpiji. Predvsem nogometni, pa tudi drugih. Kolumne Prvi derbi Miha Zupan o svojem prvem derbiju. In o čisto prvem derbiju leta 1962. In čisto prvem derbiju leta 1952. In čisto prvem derbiju leta 1922. Podprite Enotnost O nas Splošni pogoji Piškotki Kolumne Boštjan Videmšek Žiga X Gombač Tim Dobovšek Marko Miklavič Miha Zupan Poddaje Tajno društvo OFC Izredna zasedanja Nogometni antikvariat Podružnice Zeleni muzej OptaŽabar nkolimpija.com Arhiv Trgovina Podprite Enotnost Izdobavitelj arhivskih posnetkov © Kulturno-prosvetno društvo Enotnost, vse pravice pridržane 2020-2021 Vsakršno kopiranje in povzemanje vsebin, delno ali v celoti, brez izrecne, pisne privolitve uredništva, ustrezne kompenzacije in navedbe vira, bo kaznovano z ritualnim skopljenjem. In mastnim računom uredništvu medija. Login Remember Me Lost your password? Sign in Dobrodošli! Tole je kratek pozdrav Naprej Preskočite Read Smart, Save Time Pick all the topics you are interested in to fill your homepage with stories you'll love. Next Preskočite Join Typer Registration is closed. Enotnost uporablja piškotke z namenom zagotavljanja kar najboljše uporabniške izkušnje, hrambo nastavitev in opcij možnosti izbire™. S klikom na "Sprejmi" se strinjate z njih namestitvijo. Častna El Diegova, da so vsi dobri. NastavitveSprejmi Zasebnost in politika piškotkov Zapri Politika zasebnosti Ta stran vsebuje piškotke. Vsi so dobri, domači, tapravi, okusni, užitni. Častna Diegova. Nujni Nujni Vedno omogočeno Nujni piškotki, brez katerih stran ne more delovati oziroma bi izpadla kot fuzbal ekipa brez trenerja in prave desetke na terenu.

Ob praznovanju 3. občinskega praznika občine Ormož je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož v sodelovanju s Planinskim društvom Maks Meško Ormož organizirala Pohod po poteh kulturnih buditeljev. Prlekija-on.net, četrtek, 23. junij 2022 ob 19:27 Pohod po poteh kulturnih buditeljev Ob praznovanju 3. občinskega praznika občine Ormož je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož v sodelovanju s Planinskim društvom Maks Meško Ormož organizirala Pohod po poteh kulturnih buditeljev. V soboto, 11. junija, smo se tako odpravili v kraje, kjer so bili rojeni oziroma so živeli pomembni kulturniki. Preteklo leto smo ob isti priložnosti spoznali pesnika Stanka Vraza in pisateljico Erno Meško ter obiskali Cerovec Stanka Vraza in Lahonce, tokrat pa smo se podali v Vodrance in na Kog. S pohodom smo pričeli pred spominskim obeležjem na Flegeričevi domačiji, izhodiščni točki Flegeričevega pohoda, ki se vsako leto od leta 2003 izvede na ivanjsko nedeljo, in ima krajšo ter daljšo pot. A mi smo šli po svoje. Naš vodič, Tonček Luskovič, nam je podrobno predstavil zanimivega pesniškega boema, poliglota in prevajalca, Božidarja Flegeriča, in tudi njegovega pravnuka Janka Klanjčarja, ki nam je razkril skrivnosti Flegeričevega potomstva. Večni popotnik slovenskih goric Božidar Flegerič, nenavadni človek z izjemno nesrečno usodo, je bil rojen 30. januarja 1841 v Vodrancih. Bil je odličen učenec, po zaključeni gimnaziji v Varaždinu je na graški univerzi končal študij klasične filologije in slovanskih jezikov. Po končanem študiju je postal suplent na gimnaziji v Osijeku. Zaradi razočaranja nad družbenimi razmerami takratnega časa se je začel vdajati pijači. Ker je zanemarjal učiteljske dolžnosti, so ga odpustili in vrnil se je v domače Vodrance, kjer se je počutil nesrečnega in izgubljenega. Talent, ki je v začetku mnogo obetal, se zaradi bednih življenjskih razmer ni v popolnosti razvil. Leta 1880 je izdal Grajenske pesmi, poimenovane po potoku Grajena, ki teče skozi Ptuj. Med poznejšimi cikli so nastale še Krčevinske potočnice. Svet njegove lirike so vinorodne gorice, Prekmurje in Međimurje, opevane teme pa lepote narave, domovinska ljubezen, svoboda in izgubljena mladost. Poleg preprostih kitic je pisal tudi sonete in gazele. Oblikovno so nanj vplivali Prešeren, Jenko, Stritar in Gregorčič, visoko je cenil in posnemal Stanka Vraza. Pisal je o pomembnih možeh svojih krajev, ne da bi dosegel uspehe izven domačih krajev. Napisal je življenjepis pesnika Štefana Modrinjaka (1881), rodoljuba dr. Štefana Kočevarja (1890), pedagoga Davorina Trstenjaka (1898), katerega mladinsko poučno povest V delu je rešitev je prevedel v slovenščino (1894), jezikoslovca Frana Miklošiča in še nekaterih drugih. Govoril je sedem jezikov, največ pa je prevajal iz hrvaščine, angleščine in italijanščine. Njegovi sodobniki so ga označevali kot na pol kmeta, na pol gospoda, kot cestnega postopača z debelo palico in z originalnim Byronom in Dantejem v raztrganem žepu suknjiča. Do svojega 66. leta skoraj ni bil bolan. Duhovna čilost ga do zadnjih ur ni zapustila. Bolehal je samo tri tedne in kljub temu, da je bilo nemirno njegovo življenje, je 9. junija 1907 mirno umrl. O smrti so poročali številni slovenski časniki. Pokopan je na vrhu hriba na kogovskem pokopališču. Pot, po kateri nas je vodil izjemni poznavalec zgodovine kraja, ljudi in življenja na teh obronkih goric, Tonček Luskovič, smo nadaljevali proti Kogu. Široko odprtih oči smo opazovali po dežju ozelenelo in bohotno naravo, se čudili Tončkovemu znanju, spoznavali domača in stara poimenovanja krajev in izvedeli marsikaj novega, med drugim tudi, da je nekoč na potoku Trnava, od Koga do Središča ob Dravi, stalo 7 mlinov. Na poti do rojstne hiše našega pesnika, pisatelja in prevajalca Božidarja Flegeriča, ki še danes stoji vzhodno od domačije, kjer smo se zbrali, smo videli nasad ekologa in pisatelja Borisa Kolarja, ki šteje okrog 200 avtohtonih sadik slovenskih sadnih sort. Turistično društvo Kog je pred kratkim postavilo informacijske table ob kogovskih pohodniških in kolesarskih poteh, ki obiskovalce obveščajo o naravnih, zgodovinskih in kulturnih znamenitostih. Tako smo si na eni od tabel prebrali tudi opise ptic, ki jih je prispeval Marko Zabavnik in zgodbo o kapeli s časovno kapsulo. Spomnili smo se tudi znane Kogovčanke, pred časom umrle slikarke Rozine Šebetič, ki jo je ljudska zdravilka Ana Košarka rešila zanesljive smrti, zato v oporoki svoj slikarski opus podarja Košarkini hiši. Po poti nam je Tonček Luskovič, domačin in avtor izjemne monografije »Kog«, pripovedoval o zgodovini in znamenitostih Koga z okolico, vse od 12. stoletja dalje. Dotaknili smo se tudi tragike druge svetovne vojne. Ker je aprila 1941, kot tudi ob koncu vojne leta 1945, Kog bil obkoljen, obstreljevan in požgan, tukaj ne najdemo nobene stare arhitekture, s slamo krite hiše, klečaje ali zidanice, ki bi pričala o preteklosti. Iz obdobja NOB-ja je ohranjenih nekaj bunkerjev, ki so označeni z informacijskimi tablami, a jih zaradi odmerjene dolžine poti in trajanja pohoda, ki sta bila prilagojena pohodnikom z manj fizične kondicije in družinam z otroki, nismo obiskali. Iz istega razloga smo izpustili tudi obisk domačije pisatelja in narodnega heroja Jožeta Kerenčiča. Spoznali marsikatero skrivnost, tudi Košarjev ljubezenski trikotnik Pohod smo zaključili z ogledom in spoznavanjem Koga. Premikali smo se od kužnega znamenja, pošte in avtobusne postaje do šole, cerkve in spominskega obeležja Maistrovim borcem s Koga. Spoznali smo dolgo in pestro zgodovino obnovljene Košarkine hiše, ki je bila zgrajena leta 1938 in razkriva za tiste čase prevratno zgodbo ljubezenskega trikotnika vdove Filomene Zenkovich, mladega učitelja Roberta Košarja in negovalke bolne žene Ane Ackerl, kasneje poročene Košar. Ogledali smo si šiponovo klet, etnološko zbirko v notranjosti hiše in tematske razstave. Kot se prijetno utrujenim pohodnikom pritiče, smo druženje zaključili s pogostitvijo izpod pridnih rok kmečkih žena Koga in z degustacijo žlahtne kogovske kapljice ter se zadovoljni s kvalitetno preživetim sobotnim dopoldnevom vrnili domov. Bilo je enkratno, lepo in poučno. Sklenili smo, da bomo tradicijo druženja z ormoškimi planinci nadaljevali in bomo vsako leto ob praznovanju občinskega praznika s pohodom obiskali drug kraj in spoznali vsaj enega od pomembnih krajanov! Se vidimo naslednje leto ob ponovni priložnosti odkrivanja lepot in kulturnega bogastva naših krajev. Zapisala: Marijana Korotaj, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Foto: Arhiv Knjižnice Ormož pohod kulturni buditelji Božidar Flegerič Kog | Deli na Facebook Več v Kultura in izobraževanje Orkester slovenske vojske navdušil v Domu kulture Ljutomer petek, 2. december 2022 ob 08:13 Odlični rezultati 20. državnega kviza gasilske mladine četrtek, 1. december 2022 ob 12:00 Leščečki pripravili pravi spektakel ob 15. letnici delovanja! sreda, 30. november 2022 ob 17:53 Prlekija-on.net je največji in najbolje obiskan spletni medij v Prlekiji. Vpisan je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno številko 1529.

Nizozemsko zunanje ministrstvo že od leta 2008 podeljuje tulipan za človekove pravice, nagrado, namenjeno civilnodružbenim gibanjem po vsem svetu, ki mirno in inovativno krepijo človekove pravice in aktivno državljanstvo. Na lokalni ravni podobno nagrado podeljujejo posamezna nizozemska predstavništva, vendar le v državah, kjer velja, da je demokracija ogrožena. Vir Komentarji(0) Obrazec za komentiranje Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Skupina Impol se ukvarja z izdelavo aluminija v aluminijske polizdelke. Je peti največji slovenski izvoznik, ki je v zadnjih tridesetih letih 5-kratno povečal svoj obseg poslovanja. Veljamo za enega najbolj cenjenih delodajalcev v Podravju, kar dokazujejo tudi številni kazalniki: visoka zavzetost zaposlenih, izjemno nizka fluktuacija in stimulativna plačna politika. V družbi Rondal d.o.o. iščemo kandidata za delovno mesto Vzdrževalec (m/ž) za področje strojnega vzdrževanja. Opis delovnega mesta Izvajanje kurativnih vzdrževalnih posegov na strojih in napravah v skladu z zahtevami sistema kakovosti, sistema ravnanja z okoljem in sistema poklicnega zdravja in varnosti: hitra popravila ob nepredvidenih okvarah in poškodbah strojev, sestavljanje ekipe za hitre posege, iskanje optimalnih rešitev. Izvajanje preventivnih vzdrževalnih posegov na strojih in napravah v skladu z zahtevami sistema kakovosti, sistema ravnanja z okoljem in sistema poklicnega zdravja in varnosti: izvaja popravila po delovnih nalogih, izvaja izboljšave na strojih in napravah (za doseganje proizvodnje izdelkov dogovorjene kakovosti), izvaja kontrolne preglede, manjša popravila, generalna popravila, pripravi seznam rezervnih delov, ki morajo biti zamenjani pri naslednjem preventivnem pregledu. Izvajanje montaž novih strojev in naprav. Izdelava rezervnih delov: iskanje in nabava ustreznega materiala, ročna izdelava posameznih sklopov, sestavljanje, čiščenje in konzerviranje, skladiščenje. Nadziranje ustreznosti strojev: kontrola ohišij reduktorjev, hidrantnih komponent, pnevmatičnih komponent, rezervnih delov, po potrebi izvede popravilo ali določi termin za popravilo. Vodenje del: sestavi ekipo, prouči načrte, organizira izvajanje del. Ukrepanje v nujnih primerih (dežurstvo na domu). Izvajanje aktivnosti za čisto in urejeno delovno okolje. Izobražuje in usposablja se v skladu s sprejetim planom in zahtevami procesa vzdrževanja. Izvajanje del, ki so potrebna za nemoteno uresničevanje planskih obveznosti procesa vzdrževanja, upoštevajoč znanja in sposobnosti vzdrževalca in opravljanje drugih del po navodilih nadrejenega vodje. Delo je organizirano v 1 izmeni, po potrebi stalna pripravljenost na domu. Delovni čas polni delovni čas Pričakujemo srednješolska izobrazba tehnične smeri ali triletno poklicno izobraževanje, npr.: strojni tehnik, strojni mehanik, strojni obdelovalec kovin-specialist, ključavničar, mehatronik delovne izkušnje vsaj 6 mesecev, vozniški izpit B kategorije, sposobnost medsebojne komunikacije, vestnost, poštenost in pripadnost družbi, natančnost, ažurnost, poznavanje ciljev proizvodnega procesa, občutek za urejenost delovnega okolja. Ponujamo delo v procesu vzdrževanja, zaposlitev za določen čas (z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas), delo v 1 izmeni, občasno stalna pripravljenost na domu, zaposlitev za polni delovni čas, ob doseganju dobrih poslovnih rezultatov, izplačilo božičnice in 13. plače, izplačilo regresa nad državnim povprečjem, druge ugodnosti za zaposlene - nagrajevanje koristnih predlogov, dodatek za pokojninsko varčevanje, organizacija dogodkov (zimske in poletne športne igre, obdarovanje otrok ob božiču, podelitve priznanj inovatorjem in jubilantom, dan družin…),

V senci predsedniških in lokalnih volitev bodo 23. in 24. novembra potekale tudi volitve v neformalni drugi dom slovenskega parlamenta – državni svet. (PREDSEDNIŠKE VOLITVE) V drugem krogu boj med Logarjem in Pirc Musarjevo Po skoraj vseh preštetih glasovnicah je nesporni zmagovalec prvega kroga predsedniških volitev Anže Logar, ki se bo v drugem krogu pomeril z Natašo Pirc Musar. Milan Brglez, kandidat dveh največjih koalicijskih strank Gibanja Svobode in SD, je močno zaostal. Danes izbiramo naslednika Boruta Pahorja Po vsej Sloveniji so se natanko ob 7. uri odprla vrata več kot 3000 volišč, na katera se bo lahko odpravilo približno 1,7 milijona volilnih upravičencev in med sedmimi kandidati izbiralo novega predsednika republike. Začelo se je predčasno glasovanje. Kje v Pomurju lahko oddate glas do četrtka? Volivci, ki se v nedeljo ne bodo mogli udeležili volitev predsednika republike, lahko svoj glas na predsedniških volitvah oddajo na predčasnem glasovanju. To bo potekalo na 96 voliščih po Sloveniji od danes do četrtka, vsak dan med 7. in 19. uro. DVK izžrebala vrstni red predsedniških kandidatov na glasovnicah Državna volilna komisija (DVK) je danes izžrebala vrstni red predsedniških kandidatov, ki se bodo 23. oktobra potegovali za mesto predsednika republike. (VOLITVE) Bezenšek odstopil od kandidature. So vzrok grožnje in pritiski? Glasbenik Gregor Bezenšek, ki je vložil kandidaturo za predsednika republike, se je odločil, da od kandidature odstopi, so sporočili iz njegovega volilnega štaba. Kot je dejal, se nanj zaradi kandidature zgrinjajo "izjemni pritiski, sovražna sporočila in grožnje". Kakšne, ni želel pojasnjevati, v volilnem štabu pa napovedujejo, da bodo po potrebi ukrepali tudi preko uradnih institucij. Brglez v predsedniško tekmo s podporo Gibanja Svoboda, Golob pričakuje zmago Svet stranke Gibanje Svoboda je na današnji seji sklenil podpreti evropskega poslanca Milana Brgleza pri njegovi kandidaturi za predsednika republike. (PREDSEDNIŠKE VOLITVE) Začenja se uradna kampanja, kandidaturo doslej vložilo pet kandidatov Mesec dni pred volitvami predsednika republike bo danes tudi uradno stekla volilna kampanja. Predsedniški kandidati bodo lahko volivce nagovarjali vse do 21. oktobra do polnoči, ko bo nastopil volilni molk. Danes se izteče tudi rok za oddajo vloge za glasovanje v tujini. V koalicijskih strankah prihodnji teden še premisleki o predsedniških kandidatih Vlada Roberta Goloba je ta teden obeležila sto dni dela, pogledi koalicijskih strank pa so že usmerjeni v jesen, ko jih ob izzivih draginje med drugim čakajo lokalne in predsedniške volitve. Nobena izmed strank koalicije sicer za zdaj svojega kandidata nima, a bodo premisleki o predsedniški kandidatih v prihodnjem tednu v strankah še tekli. V apaški občini novo volišče Prvo glasovanje bo možno že prihodnji mesec. Prejšnja stran 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ... 13 14 Naslednja stran Aktualno Črna kronika Šport Popularno Fotogalerije Akcije in nagradne igre Tiskane izdaje Dogodki Fotogalerija Horoskop O podjetju Oglaševanje Naročnine, mali oglasi, zahvale in spomini Uredništvo Splošni pogoji Dovoljenje za obdelavo podatkov Uporaba piškotkov Pravila komentiranja Splošni pogoji akcije »Bodi moder, naroči Vestnik zdaj!« Volitve 2022 Vestnikovo žrebanje za sočne nagrade

Zaposleni so najpomembnejši člen v organizaciji. Njihov razvoj in vseživljenjsko učenje je ključnega pomena za ustvarjanje dobre klime, odnosov in konkurenčnosti na trgu dela. Avtorica: Hana Markočič V morju člankov o pomembnosti redne fizične aktivnosti le redkokdaj naletimo na spodbude k rednem treningu naših (mehkih) veščin, izobraževanju in izpopolnjevanju. Tudi naše kompetence in delo lahko opredelimo kot mišico, ki jo je potrebno iz dneva v dan krepiti, da postaja vse močnejša, mi pa kompetentenjši, samozavestnejši in bolj suvereni. O pomembnosti postavljanja ciljev in vseživljenjskem učenju sem se pogovarjala z mag. medn. odn. Živo Cotič Bizjak, zaposleno kadrovnico v mladem in zagnanem podjetju KingsBox. Poleg nalog povezanih z organizacijsko kulturo, izvajanjem zaposlitvenih postopkov ter pokrivanjem spektra delovno-pravne ureditve podjetja, je njena misija tudi nudenje igrišča ljudem z željo, da razvijejo najboljšo različico sebe. V ta namen je v podjetju razvila posebno metodo izobraževalnega sistema, ki ga podrobneje predstavi v pogovoru. KingsBox je v zadnjih nekaj letih na področju fitness industrije dosegel veliko mero prepoznavnosti, predvsem zaradi visoke kvalitete svoje opreme in inovativnosti. Zanima me, kdo stoji za imenom; kdo so KingsBoxerji? KingsBoxerje najbolj definirajo tri stvari. Smo mlada ekipa, katere povprečna starost ne presega 26 let. Vsi si delimo ljubezen do športa, pri čemer je nekaterim redna športna aktivnost veliko pomenila že pred zaposlitvijo, nekateri pa so svoje navade in ambicije pričeli razvijati s priključitvijo v ekipo. Ljubezen gojimo na rednih skupnih treningih crossfita, ki jih izvajamo pod nadzorom trenerja. Namen treningov je med drugim tudi to, da zaposleni spoznajo in preizkusijo opremo, ki jo razvijamo in prodajamo. Kot tretjo, a najpomembnejšo lastnost, pa bi izpostavila skupno mentaliteto rasti oz. močno željo po nenehnem razvoju, tako na osebnem kot tudi na kariernem področju. Vaša misija je nudenje igrišča ljudem z željo, da se razvijejo v najboljše različice sebe. To nedvomno odlično izpolnjujete za svoje stranke. Kako pa misijo izvršujete znotraj kolektiva? Naša misija, vizija in vrednote so vezane na štiri ciljne skupine: stranke, dobavitelji in distributerji, širša skupnost ter zaposleni. V okviru zaposlenih se slednja povezuje predvsem s kulturo mentalitete rasti, ki jo v podjetju razvijamo in spodbujamo. Predanost rasti je tudi ena izmed glavnih vrednot podjetja, na katero damo zaposleni zares veliko poudarka. Lahko bi rekli, da je to že v našem DNA zapisu. Zavedamo se, da si današnje generacije milenijcev iščejo zaposlitev za največ 5 do 10 let oz. do dosega svojih ciljev. Poleg tega se vse bolj širi tudi zavedanje, kako pomembno je nenehno izobraževanje. V KingsBoxu si s tem namenom želimo zaposlene usmerjati ravno k temu – k nenehnemu razvoju in napredku. Nudimo jim igrišče, ki je polno raznolikih orodij in v katerem si vsak lahko izbere tisto, ki mu najbolj ustreza na svoji poti izobraževanja. Lahko so to knjige, seminarji, delavnice, predavanja, webinarji ali celo obiski podjetji. Zaposlenim zares želimo omogočiti, da izpolnijo svoje cilje ter da na naslednja delovna mesta vstopijo še kompetentnejši in samozavestnejši. Kot pravite, imate zaposleni KingsBox vrednote (predanost rasti, preseganje pričakovanj in usmerjenost v inovativnost) že v krvi. Kako pa v kulturo podjetja vpeljete nove zaposlene? Ne glede na to, ali je kandidat primeren za delovno mesto ali ne, na razgovoru razložimo naš sistem dela. Zdi se nam pomembno, da posameznik ve, v kaj se spušča. Vsi namreč ne čutijo želje in potrebe po nenehni rasti in izobraževanju, zato takšni, žal, že a priori odpadejo. Ko izberemo končnega kandidata, s slednjim najprej opravim uvodni razgovor. Namenjen je spoznavanju njegovih močnih in šibkih točk, želj po izboljšanju ter podrobni predstavitvi našega sistema izobraževanja. V slednjega ga po dveh mesecih opazovanja dela tudi vključimo. Prve tri izobraževalne načrte naposled naredimo skupaj in sicer z namenom, da lahko zaposlenega še dodatno motiviram, mu predlagam področja izobraževanja in pomagam oblikovati načrt. V procesu je vedno prisoten tudi vodja oddelka, v katerem zaposleni deluje. Ali lahko podrobneje opišete princip izgleda izobraževalnega načrta, ki ga izvajate? Izobraževalni načrt je del našega štiri-stebrnega sistema. Ta zajema OKR (objevtives and key results), športno udejstvovanje, skladnost s kulturo podjetja in izobraževanje. Vsake tri mesece je naloga zaposlenih, da oblikujejo t. i. izobraževalni načrt. V njem mora biti jasno opredeljen cilj (npr. želim se izobraževati na temo digitalizacije HR) in trije načini oz. aktivnosti, ki bodo zaposlenemu pomagale doseči le-tega (npr. obisk podjetji, udeležitev delavnice, branje strokovnega članka …). Jaz nato načrt skrbno pregledam ter predlagam izboljšave oz. ga odobrim. Sledi oblikovanje časovnice izvajanja aktivnosti in realizacija. Po treh mesecih je naloga vsakega zaposlenega ta, da pripravi poročilo o tem, kaj je dosegel, kakšna znanja je pridobil in kakšni so njegovi vtisi, spoznanja. Poročila nimajo nobene predpisane strukture ali dolžine, saj zaposlenih ne želimo omejevati. V času, ko jaz pregledujem poročila, pa že poteka novo tromesečje, novo postavljanje izobraževalnega načrta. Glede izbire tematike se lahko, v kolikor zaposleni nimajo idej, posvetujejo s svojo vodjo, menoj ali direktorjema podjetja, Luko Železnikom in Dejanom Kobalom. Velikokrat se tudi zgodi, da se cilji postavljajo na ravni oddelka, kar pomeni, da se člani oddelka skupaj udeležijo neke specifične aktivnosti, ki jim bo pomagala izboljšati delo na določenem področju. Vsake tri mesece je naloga zaposlenih, da oblikujejo t. i. izobraževalni načrt. Vir (Pixels.com) Od kod ideja za takšen princip dela? Ste model izobraževalnega programa prevzeli ali je zrasel na vašem zeljniku? Model sem uvedla jaz. Naše podjetje je dve leti po ustanovitvi pričelo neverjetno rasti. Začeli smo se zavedat, da v kolikor želimo ohranjat dobro delovanje, moramo jasno začrtat našo vizijo, cilje, postavit vrednote … Ustanovitelja podjetja, Luka Železnik in Dejan Kobal, sta kot najpomembnejše izpostavila tri stvari; postavljanje ciljev, izobraževanje ljudi ter ukvarjanje s športom. Na osnovi tega in želenih vrednot, sem naposled oblikovala sistem spodbujanja postavljanja in doseganja ciljev, učenja ter izpopolnjevanja zaposlenih v KingsBoxu. Zanima me, kakšna so stališča in mnenja zaposlenih o tovrstnem načinu dela. Se z njim z lahkoto poistovetijo? Decembra 2021 so zaposleni izpolnjevali ankete zadovoljstva in vključenosti. Povprečna ocena izobraževalnega sistema je bila 10/10, z izjemo oddelka skladiščnikov in sestavljavcev. Možnosti izobraževanja so na lestvici zadovoljstva ocenili kot najslabše. Pri slednjih je namreč izobraževalni sistem do sedaj potekal nekoliko drugače, saj je relevantnih izobraževanj v slovenskem jeziku in v skladu z njihovim področjem dela zelo malo, ravno tako pa njihova narava dela ni tako dinamična in posledično tudi ne zahteva veliko izpopolnjevanja. Med drugim se ostali zaposleni po večini izobražujejo izven okvira delovnega časa, česar pa skladiščniki in sestavljavci niso pripravljeni počet. Rezultati anket zadovoljstva so nas spodbudili k razmisleku, kako lahko tudi njim omogočimo čim bolj kvalitetne oblike izobraževanj, saj jim slednje več kot očitno primanjkuje. S tem namenom smo v januarju in februarju 2022 organizirali sklop izobraževanj o ciljih, v prihodnosti pa se nam obetajo tudi sklopi delavnic in izobraževanj o kvalitetnem upravljanju s časom. Na kakšen način svoje zaposlene motivirate k postavljanju ciljev in vseživljenjskem učenju? Redno izpolnjevanje izobraževalnih načrtov je eden izmed pogojev za plačilno napredovanje, kar zagotovo deluje kot motivacijski dejavnik. Sprva je bilo sicer tako, da so zaposleni denarne nagrade, v kolikor so bili vsi štirje stebri izpolnjeni, prejemali vsake tri mesece. Omenjeno prakso smo opustili, saj želimo, da denar ni glavna motivacija pri izpolnjevanju izobraževalnih načrtov. Danes bi lahko zagotovila, da je glavna motivacija rast. Zaposleni sledijo sistemu iz razloga, ker vidijo smiselnost le-tega, opažajo osebni napredek in so zanj tudi pohvaljeni bodisi s strani sodelavcev, vodji ali strank. Če bi k vam pristopilo podjetje, ki želi motivirati in vlagati v razvoj svojega kadra, a ne ve kako se tega lotit, hkrati pa jih je tudi strah, da bi to pomenilo prevelik finančni zalogaj. Kaj bi mu svetovali? Najpomembnejše se mi zdi, da smo v stiku z zaposlenimi. Da z njimi v dialogu odkrivamo kaj jim je pomembno, kakšne so njihove vrednote, v kakšnem okolju si želijo delati in na kakšen način. S tem ko vsak izmed zaposlenih izrazi svoje potrebe in predloge, dobi občutek pripadnosti. Sistem dela, ki ga uvedemo, pa se nedvomno hitreje vpelje, saj imajo zaposleni občutek, da so slednjega sooblikovali. Z vidika finančnega zalogaja pa menim, da v kolikor oblikuješ dober izobraževalni sistem, so finančne bremenitve zelo majhne. Sami namreč za seminarje in izobraževanja porabimo približno 200 do 300 € mesečno. Novi nakupi strokovnega gradiva in drugih knjig pa navadno niti niso potrebni, saj smo v petih letih delovanja v prostorih KingsBoxa ustvarili zelo bogato knjižnico. Za konec pa me še zanima, kaj Živi Cotič Bizjak pomeni vseživljenjsko učenje? Vseživljenjsko učenje je zame neprekinjeno kravžljanje možganov in zavedanje, da lahko, ne glede na starost ali življenjsko obdobje, zvemo nekaj novega in napredujemo. O AVTORICI: Sem Hana Markočič, študentka 1. letnika magistrskega študija psihologije na Filozofski fakulteti UL. Moji cilji in zanimanja segajo na področje klinične psihologije, vodi pa me želja po delitvi zavedanja med ljudi, da svet ni samo črno-bel, saj se v njem skriva paleta barvnih doživetji. V prostem času zahajam v gledališča, galerije in kavarne, kjer si rada privoščim skodelico kave ob branju dobre knjige. Click to share on Twitter (Opens in new window) Click to share on Facebook (Opens in new window) Click to share on LinkedIn (Opens in new window) Povezano Posted in HRM,intervju,Organizacijske spremembe in razvoj,Psihologija dela. Bookmark the permalink. Najbolj brano Kaj je LinkedIn? Ekstravert ali introvert, to je sedaj vprašanje Oblikovanje in vodenje učinkovitih timov: Belbinove timske vloge Novinci na sceni zaposlovanja: generacija Z Kako biti uspešen vodja? Kaj so agilne organizacije? Kako učinkovito voditi sestanke? Supervizija: ko se sodelavci med seboj opolnomočijo in bolj izkušeni prisluhne manj izkušenemu Kako zaposleni zaznavajo vodjo, ki uporablja emojije? Novoletna službena zabava-priložnost za razvoj vaše kariere Sledite nam prek e-pošte Vnesite vaš e-mail naslov in redno boste prejemali obvestila o novih objavah na strani. Email Address: Sledim Predstavljene teme Blog delo Delo od doma delovna motivacija delovna uspešnost delovna učinkovitost delovna zavzetost delovno mesto delovno okolje delovno zadovoljstvo dopust etika eva boštjančič infografika intervju iskanje zaposlitve izgorelost kariera medgeneracijske razlike medosebni odnosi motivacija organizacijska kultura organizacijske spremembe psihologija dela ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem selekcija kadrov starejši zaposleni stres upravljanje s človeškimi viri učinkovitost vodenje vprašalniki zaposleni zaposlovanje zdravje Create a website or blog at WordPress.com Domov BLOG Izjava o zasebnosti IZOBRAŽEVANJE IN RAZVOJ KDO SMO Kontakt ORGANIZACIJSKO VEDENJE Organizatorji Osnovni pojmi Predavatelji Prijava Program Etika in zakonodaja OSNOVNI POJMI POVEZAVE ZAPOSLOVANJE KONTAKTI Secondary navigation Facebook Linkedin E-mail Iskanje Navigacija po objavah Zabrisana meja med delom in počitkom pri delu od doma Intervju s psihologinjo: Etične dileme na področju socialnega varstva Išči Begin typing your search above and press return to search. Press Esc to cancel. Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use.

Evropska komisija je v danes objavljenem sporočilu predstavila podporo EU, ki jo zagotavlja ljudem na begu pred vojno v Ukrajini in državam EU, ki jih sprejemajo. Evropska unija pomaga ljudem z neposredno humanitarno pomočjo, nujno pomočjo civilne zaščite, podporo na meji ter jasnim in zaščitnim pravnim statusom, ki osebam, ki bežijo pred vojno, omogoča takojšnjo zaščito v EU. Nova humanitarna pomoč EU v višini 90 milijonov evrov že zagotavlja hrano, vodo, zdravstveno varstvo, nastanitve in zaščito za kritje osnovnih potreb najranljivejših Ukrajincev. Pomoč je zagotovljena tudi Moldaviji, Poljski in Slovaški. Poleg tega je vsaj 500 milijonov evrov iz proračuna EU namenjenih reševanju obsežnejših humanitarnih posledic vojne, tako v Ukrajini kot zunaj nje. EU zagotavlja tudi podporo pri upravljanju meja. Komisija je izdala smernice v pomoč mejnim policistom držav članic pri učinkovitem upravljanju prihodov na meje z Ukrajino in skrajšanju čakalne dobe. Na meje je napoteno tudi dodatno osebje agencije Frontex. Poleg tega se je EU v rekordnem času soglasno strinjala z aktivacijo direktive o začasni zaščiti, da bi ljudem v stiski zagotovila jasnost in varnost. Več: Celotno sporočilo Sporočilo o evropski solidarnosti z begunci in osebami, ki bežijo pred vojno v Ukrajini Spletišče – Solidarnost EU z Ukrajino Spletišče – Premestitev v EU: informacije za osebe, ki bežijo pred vojno v Ukrajini Sporočilo za javnost – Ukrajina: kohezijska sredstva za podporo osebam, ki bežijo pred rusko invazijo Ukrajine Vprašanja in odgovori o predlogu kohezijskih ukrepov za begunce v Evropi (CARE) *** Evropska komisija je danes sprejela tudi predlog za kohezijske ukrepeza begunce v Evropi(CARE), da bi državam članicam in regijam omogočila dodatno financiranje in prožnost v okviru kohezijske politike za obdobje 2014–2020 pri zagotavljanju nujne pomoči beguncem. Instrument CARE med drugim uvaja spremembe za zmanjšanje pritiska na nacionalne proračune, zlasti zaradi posledic pandemije. Predvideva tudi več prožnosti pri uporabi sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS) za ukrepe za podporo ljudem, ki bežijo iz Ukrajine. Države EU lahko za financiranje ukrepov za pomoč ljudem na begu pred vojno zaprosijo tudi retroaktivno. Po novem bodo upravni postopkiporočanja za ESSR in ESS pospešeni in poenostavljeni. Države lahko spremenijo nekatere dele svojih operativnih programov brez sklepa Komisije, prav tako pa lahko načrtujejo ali reprogramirajopribližno 10 milijard evrov iz pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope iz leta 2022 (REACT-EU). Več: Celotno sporočilo *** Evropska komisija je vzpostavila evropski solidarnostni sistem za premeščanje beguncev in razseljenih oseb iz zdravstvenih razlogov znotraj EU. Mehanizem bo razbremenil zdravstvene sisteme držav EU ob meji z Ukrajino ter omogočil boljše usklajevanje z drugimi državami članicami v zvezi z zdravljenjem in nego v bolnišnicah.

Prvič po 23 letih sem lahko s prostim očesom opazoval komet na nebu. To je bilo za mene enkratno doživetje. Na zadnje se spomnim, da sem kot otrok pri 11. letih, gledal Hale-Bopp komet, ki je bil prav tako viden s prostim očesom, vendar s to razliko, da je bil svetlejši in njegov rep je bil daljši. Tokrat sem opazoval komet NEOWISE, ki je bil viden na severovzhodni strani neba. Občutek je bil fantastičen, saj se mi je spomin vračal na tiste stare dobre čase brezskrbnega otroštva in daleč nazaj, ko sem še zunaj zmrzoval na samem in opazoval čudoviti nebesni pojav. Takrat je bil komet viden marca in aprila leta 1997. Enkrat smo ga opazovali celo iz domače kuhinje. Sosed je bil lovec in nam je posodil daljnogled, da smo lahko videli jasnejšo sliko. Naštimali smo tudi majhen teleskop, ki ga je mama prej kupila, saj sem kot otrok pokazal veliko zanimanje za vesolje in nebesne pojave. Danes več kot dvajset let pozneje mi je družbo zunaj delal moj pes Lucky, ki je hotel na vsak način z mano, čeprav sem ga sprva želel pustiti naj v miru spi doma. Ko sem se zgodaj zjutraj pred svitanjem prebudil in spravljal vem, da bi šel na ogled kometa Neowise, me je Lucky že čudno opazoval. Verjetno si je mislil: "kam pa to greš tako pozno?" Moral sem ga vzeti zraven, saj je priletel takoj za mano, ko sem odprl vhodna vrata stanovanja. V mojem srcu se je tako vtisnil novi lepi spomin, ki bo z mano ostal do konca življenja. Prilagam dve fotografiji, ki so sicer slabše kvalitete. V živo se je videlo lepše. Spodaj dodajam še nekaj uradnih fotografij. Avtor Milan Mrđenović ob 14:02 Ni komentarjev: Pošlji objavo po e-poštiBlogThis!Skupna raba v storitvi TwitterSkupna raba v storitvi FacebookDaj v skupno rabo na spletnem mestu Pinterest Oznake: astronomija, komet, Neowise, opazovanje, utrinek Kraj: 2390 Ravne na Koroškem, Slovenija sobota, 4. julij 2020 Moj dedek je bil partizan Moj dedek Milan Mrđenović, po katerem sem dobil ime, je v partizansko vojsko vstopil 9. septembra leta 1944. Star je bil komaj 16 let. Razporedili so ga v 23. srbsko udarno divizijo, ki je v tistem času osvobajala vzhodne in osrednje predele Srbije od okupatorjev. Moj dedek se je v Srbiji znašel kot begunec, saj so njegovo družino leta 1941 izgnali iz rodne vasi na Hrvaškem, kjer so jih ustaši spravili na živinske vagone in poslali v Srbijo. Tam so bili prisiljeni živeti kot hlapci pri bogatih kmetih v Donji Beli Reki blizu rudarskega mesta Bor. Milanov starejši brat Branko se je že leta 1942 odpravil v partizane. To je storil po nasvetu s svojim očetom, mojim pradedkom Jakovom, veteranom in solunskim borcem iz prve svetovne vojne, ki je po dolgem razmisleku odgovoril, da so edina prava izbira za Srbe v bodoči Jugoslaviji Titovi partizani. Četniki so takrat pozivali k pobijanju Hrvatov in muslimanov; ustaši k pobijanju Srbov in Romov. Tukaj so bili še Ljotićevi in Nedićevi fašisti ter drugi odpadniki četniških sil. Vmes so bili samo Titovi partizani, ki so za razliko od vseh ostalih skupin edini širili napredna gesla bratstva in enotnosti ter pozivali vse ljudi k boju za pravično Jugoslavijo proti izdajalcem in okupatorjem. Mladi Milan je hotel slediti svojemu pogumnemu bratu Branku, ki se je prostovoljno opredelil za partizane, ampak je bil takrat še premlad, star komaj 14 let. Branko ga je prepričal naj raje ostane v Donji Beli Reki, kjer so živeli srbski begunci in njegova družina. Tam je moral služiti nekemu bogatemu kmetu, ki so ga četniki kmalu za tem nasilno umorili pred njegovimi očmi, saj je bil svobodomiseln človek. Dedek zato ni imel druge izbire, kot da s svojimi 16 leti gre v partizane. Ko se je partizansko gibanje v Srbiji leta 1944 razplamtelo, se je Milan takoj odzval mobilizaciji. Dodelili so ga v 3. četo, 4. bataljona, 9. brigate 23. srbske udarne divizije, pod poveljstvom podpolkovnika Miladina Ivanića. Septembra 1944 je 23. udarna divizija sodelovala v težkih bojih proti okupatorjem v Srbiji, natančneje v okolici Zaječara, blizu Bolgarske meje, kjer so tudi pričakali prihod Rdeče armade. Srbskim partizanom so na pomoč priskočili vojaki 113. strelske divizije Rdeče armade. Ta je iz smeri Bolgarije, v sestavi Tretje ukrajinske fronte, pod poveljstvom maršala Tolbuhina, prodirala proti Beogradu. Poskušali so presekati pot umikajoči se nemški armadni skupini E, ki je pod poveljstvom generalpolkovnika Alexandra Löhra, organizirala umik iz Grčije in Jugoslavije proti Nemčiji. 23. srbska udarna divizija je v bojih sodelovala proti zloglasni SS diviziji Prinz Eugen, ki je bila specializirana za vojno proti partizanom v Jugoslaviji. Moj dedek je bil v teh bojih tudi ranjen. Partizani iz dedkove enote so oktobra dolgo časa napadali utrjene nemške položaje. Šele s pomočjo težkih topov so jih uničili Rdečearmejci. Moj dedek se je dobro spominjal prvega srečanja z vojaki Rdeče armade. Na bolgarski meji so srbski partizani sprejeli Rdečo armado kot osvoboditelje, tovariše in brate v orožju. Veliko so se objemali in pozdravljali, peli pesmi in plesali. V dedkovem spominu so ostali zelo lepi prizori, predvsem se je spominjal podobe nekega nasmejanega vojaka Rdeče armade, ki je imel ob sebi namotano pol metra dolgo cigaro, za katero je samozavestno govoril, da bo »že zdržala do Berlina« kamor so rdečearmejci tudi drveli. V resnici so armadne skupine Tretje ukrajinske fronte prodirale proti Madžarski in vse tja do Dunaja. Rdeča armada je na Dunaju ostala do leta 1955, dokler se niso Avstrijci z državno pogodbo zavezali, da bodo kot država ostali vojaško nevtralni in seveda, da bodo podelili pravice slovenski narodni manjšini na Koroškem. Mojega dedka je pogum Rdeče armade zelo prevzel. 23. udarna srbska divizija se je samostojno ob boku z Rdečo armado borila proti Nemcem. Po vojni je imel zaradi tega težave, saj je vseskozi hvalil Sovjetsko zvezo in Stalina, ampak je imel srečo. Moja babica je vedno govorila, da ga je takrat rešil njegov tovariš, ki ga je zagovarjal kot poštenega človeka. Nasploh je imel srečo, ker je bil preprost človek in navaden kmetovalec. Moj dedek je bil ranjen v bojih z Nemci konec oktobra 1944, torej po tem, ko so s pomočjo Rdeče armade uspešno osvobodili Beograd ter poskušali zadržati obkoljene nemške enote v njihovem obroču, da ne bi prečkali reke Save. Za svoje uspešno sodelovanje v teh bojih proti nemškim enotam skupaj z Rdečo armado, je bila celotna 23. udarna divizija posebno pohvaljena s strani vrhovnega poveljnika maršala Tita. Mojega dedka so potem zdravili v bližnji partizanski bolnišnici, kjer naj bi se nahajal do 15. februarja 1945. Takrat se je vrnil nazaj v svojo enoto, ko so 23. srbsko udarno divizijo dodelili 2. jugoslovanski armadi, pod poveljstvom Koče Popovića, ki je sledila umikajoči se nemški, četniški in ustaški vojski vse do osrednje Slovenije. 2. jugoslovanska armada je pomagala pri osvobajanju Zagreba in osrednje Slovenije, Zidanega mosta in Celja, kjer so maja 1945 pomagali razorožiti zloglasno 373. legionarsko divizijo Tiger in SS divizijo kot tudi številne druge majhne četniške in ustaške enote, ki so se predale. Prav tako so zajeli oficirski štab 15., 34. in 91. nemškega korpusa. Mojemu dedku je v spominu ostalo, da je prišel najdlje do Šmartna ob Paki. Žal je v teh sklepnih bojih na novo leto 1945 padel njegov starejši brat Branko. Ubili so ga četniki. Njemu v slavo so po vojni odkrili spominsko ploščo v rodni vasi na Hrvaškem, kot tudi ostalim padlim borcem, ampak so ploščo žal odstranili. Tudi spomenik padlim borcem so porušili. Zato pa na srečo stojijo v Sloveniji. Kot mladoleten pripadnik Narodnoosvobodilne vojske se je Milan Mrđenović zelo dobro izkazal. Za svoje zasluge je prejel Medaljo za hrabrost, ki so jo podeljevali zaslužnim posameznikom, ki so v nevarnih situacijah reševali ljudi in materialne dobrine ter pokazali osebno hrabrost in požrtvovalnost. Vse to je moj dedek dosegel pri 16/17 letih starosti! Demobiliziran je bil šele decembra 1945. Kljub temu so ga kasneje vpoklicali nazaj v vojsko, da je odslužil še preostanek vojaščine. Takrat je vojni rok trajal dve leti! Po vojni se je vrnil nazaj v rodno vas Gložđe, na Hrvaškem, kjer se je leta 1952 rodil moj oče. Po smrti mojega dedka 4. avgusta 1980, ki ga sicer nikoli nisem osebno spoznal, lahko kljub temu rečem, da sem ga poznal, saj živi naprej, ne zgolj v mojem imenu, ampak predvsem v vrednotah za katere se je boril in jih zagovarjal. S ponosom lahko rečem, da z njegovim imenom nadaljujem tradicijo zavzemanja za napredek, pravičnost, solidarnost in mir po svetu. Moja družina nikoli ni stala na strani tistih, ki bi razpihovala žerjavico sovraštva, šovinizma in nacionalizma. Nikoli niso želeli biti del reakcionarnih in temačnih sil nazadnjaštva. Vedno so bili na strani pravice in resnice. Vedno so bili pošteni in delovni ljudje. Tako je tudi danes in bo ostalo še v prihodnje. Zato lahko rečem: slava spominu mojemu dedku in vsem pogumnim borcem za svobodo! Čestitam ob dnevu borca! Moj dedek Milan Avtor Milan Mrđenović ob 21:58 Ni komentarjev: Pošlji objavo po e-poštiBlogThis!Skupna raba v storitvi TwitterSkupna raba v storitvi FacebookDaj v skupno rabo na spletnem mestu Pinterest

Ponujamo pravno svetovanje pri pridobivanju vseh vrst finančnih sredstev kakor tudi pri prestrukturiranju finančnih obveznosti. Ključni del finančnega prava je prav urejanje razmerij med posojilodajalci in posojilojemalci, s tem je neločljivo povezano tudi svetovanje v zvezi z instrumenti zavarovanja plačil, kot so zastavne pravice, poroštva, menice in podobno. Stranke zastopamo v sporih s področja meničnega prava kot tudi v sodnih ali zunajsodnih postopkih za izterjavo terjatev ali obrambo pred neupravičenimi terjatvami tretjih oseb. Strokovnjaki, ki pokrivajo področje finančnega prava: Matija Kahne Blaž Merčun Lokacija in kontakt Naše pisarne se nahajajo v mestnem jedru Ljubljane, točneje v Palači “Evropa”, ki je primer historicistične arhitekture arhitekta Carla Tietza, ki je bil eden izmed arhitektov dunajskega Ringa. Neposredna bližina vseh pomembnih sodnih, upravnih in drugih ustanov nam omogoča učinkovito uveljavljanje interesov naših strank.

Novi GLC, ki se je včeraj predstavil svetovni javnosti, ne skriva sodobnega, športnega videza v vsaki podrobnosti. Predstavlja najbolj dinamičen model v uspešni družini SUV iz Stuttgarta. To že na prvi pogled poudarja njegova zasnova z edinstvenimi proporci, dramatičnimi površinami, natančno oblikovanimi robovi in ​​jasno razporejeno visokokakovostno notranjostjo. Navdušuje tudi s svojimi voznimi zmogljivostmi in učinkovitostjo. GLC je na voljo samo kot hibrid: bodisi kot priključni hibrid ali kot blagi hibrid z 48-voltno tehnologijo in vgrajenim zaganjalnikom-generatorjem. Priključni hibridi načeloma ponujajo daljši doseg, več kot 100 kilometrov (WLTP), kar naj bi bilo zanimivo predvsem tistim, ki glede na svoje vsakdanje vožnje – kot nalašč za pretežno električno vsakodnevno vožnjo. GLC je doma na katerem koli terenu: na cesti ali zunaj nje, navdušuje s svojim udobjem in okretnostjo. Novo krmiljenje zadnje preme omogoča še bolj okretno in varno vožnjo, tudi izven asfalta. Tu lahko voznik, po zagotovilih Mercedes-Benza, računa na številne funkcije, kot so standardni 4MATIC, povsem električna terenska vožnja v vtičnih modelih, terenski zaslon in “prozorni pokrov motorja”. Podobno kot doslej je tudi novi GLC zasnovan predvsem za terensko vožnjo, pri čemer si lahko pomaga z več novimi funkcijami in sistemi. Standardna oprema vključuje terenski način vožnje in DSR (regulacija hitrosti spusta). Vtični modeli novega GLC-ja že ponujajo vozniško izkušnjo prihodnosti: popolnoma električno terensko vožnjo. To prinaša številne prednosti: ker je polni navor električnega motorja 440 Nm na voljo že od prvega obrata motorja, je njegovo moč vedno zelo enostavno nadzorovati. To omogoča zelo natančno, nadzorovano vožnjo tudi na zahtevnem terenu. Poleg tega zaradi električnega motorja Nove dimenzije izpostavljajo še bolj dinamičen in zmogljiv videz. Z dolžino 4716 mm je 60 mm daljši in 4 mm nižji od predhodnika. Širina koloteka je spredaj povečana za 6 mm (zdaj 1627 mm), zadaj 23 mm (zdaj: 1640 mm). Večja dolžina vozila koristi medosni razdalji ter sprednjim in zadnjim previsom. Širina vozila je ostala enaka in znaša 1890 mm. Pri hitrostih, manjših od 60 km/h, se zadnja kolesa usmerjajo v nasprotni smeri od prednjih koles – pri parkiranju za do 4,5 stopinje v nasprotju s kotom sprednje osi. To je odvisno od situacije, ki tako rekoč skrajša medosno razdaljo, zaradi česar je vozilo bolj lahkotno in okretno. GLCizpostavljenoMercedes-BenzpremieraSUV 0 Prejšnji Novi Multivan ocenjen s petimi zvezdicami EuroNCAP 1.6.2022 Naslednji prispevek ŠKODA AUTO rešila težave s proizvodnjo kabelskih snopov 3.6.2022 Preberite še ŠKODA: ENYAQ COUPÉ RS iV za Švicarje “najbolj priljubljen avto leata 2023” 3.12.2022 BMW M2: svetovna premiera na Essen Motor Showu 2022 2.12.2022 Volkswagen ID.3 v novi izdaji pripravljen na prihodnjo pomlad 2.12.2022 Partner website Prispevki po znamkah Prispevki po znamkah Izberite kategorijo Abarth ABT Acura Aktualno Alfa Romeo ALPINA Alpine APOLLO Aston Martin Audi Avtomobilizem Belaz Bentley BMW BRABUS Bugatti Buick BYTON Cadillac Chevrolet Citroën CUPRA Dacia Dodge DS Ducati Ferrari Fiat Ford Formula 1 Formula1 Genesis Giannini GM Harley Davidson hennessey Honda Hyundai ISO RIVOLTA Jaguar Jeep Kia Koenigseg Koenigsegg Lada Lamborghini Lancia Land Rover Lexus Lifestyle Lotus LYKAN Magnum MAN Mansory Maserati Mazda McLaren Mercedes MG Mini Mitsubishi Moto Nissan NOVITEC Opel Pagani Peugeot PININFARINA Polar Porsche Range Rover Renault RIMAC Rolls Royce Seat SHELBY Škoda SMART Ssangyong Subaru Suzuki Tech Tesla Toyota TRENDING TVR Uncategorized Video Volvo Vozili smo VW Yamaha Zanimivo

Z uporabo laminatov boste tlem zagotovili vrhunski videz brez visoke cene. Laminat je izdelan iz več slojev materiala, ki so laminirane s toploto in pritiskom. Zgornji sloj je običajno dekorativni sloj, na katerem je natisnjen vzorec ali barva, spodnji sloj pa je trpežna podlaga. Laminati so na voljo v različnih barvah in vzorcih, zato lahko najdete takšne, ki ustrezajo vašemu slogu. Poleg tega jih je enostavno čistiti in vzdrževati. Laminati so odlična izbira za številne domove in podjetja, saj so trpežni, enostavni za čiščenje in cenovno dostopni. Laminati se lahko uporabljajo tudi na območjih, kjer hodi veliko ljudi, zato so dobra izbira za zaposlene družine ali podjetja. Laminati so na voljo v različnih barvah in slogih, zato so vsestranska izbira za številne dekorje. Ena glavnih prednosti laminatnih tal je njihova trajnost, saj so odporna na praske, madeže in bledenje. Laminatna tla je tudi enostavno čistiti in vzdrževati, zato so idealna za prostore z velikim prometom. Še ena prednost laminatnih tal je, da jih je mogoče namestiti na večino obstoječih talnih površin, vključno z betonom, lesom in vinilom. Laminati so dobra izbira tudi za prostore z veliko vlage, kot so kuhinje in kopalnice. Sestava laminatov Laminatna tla so sestavljena iz več plasti materiala, ki so med seboj povezane s postopkom laminacije. Zgornji sloj je obrabna plast, ki je zasnovana tako, da je odporna proti praskam, madežem in bledenju. Srednja plast je jedrna plast, izdelana iz vlaknenih plošč visoke gostote (HDF) ali vlaknenih plošč srednje gostote (MDF). Spodnja plast je nosilna plast, ki zagotavlja stabilnost in podporo. Laminati so na voljo v številnih različnih slogih in izvedbah, zato so priljubljena izbira tako za stanovanjske kot poslovne namene. Čiščenje laminatnih tal Z ustrezno nego bodo vaša laminatna tla zdržali dolgo. Vendar je treba laminatna tla, tako kot vse vrste talnih oblog, ustrezno vzdrževati, da ohranijo svoj najboljši videz. Tukaj je nekaj nasvetov za čiščenje in nego: razlite tekočine obrišite takoj, ko se pojavijo. Uporabite mehko krpo ali gobo, da ne opraskate površine. Ne uporabljajte ostrih kemičnih čistil ali abrazivnih čistil, saj lahko poškodujejo tla. Namesto tega uporabite blago raztopino mila in vode ali posebno čistilo za laminatna tla. Redno pometajte ali sesajte, da odstranite umazanijo, prah in druge ostanke. Na vse vhode namestite preproge, da zmanjšate količino umazanije in peska, ki se prenaša na tla. Tla zaščitite pred pohištvom tako, da pod stole in mize namestite podloge iz blaga. Z upoštevanjem teh preprostih nasvetov lahko ohranite laminatna tla kot nova še dolga leta! Polaganje laminatov Če ste laminatno talno oblogo že kupili, je treba najprej počistiti prostor, v katerem boste namestili novo talno oblogo. To pomeni, da iz prostora odstranite vse pohištvo, naprave in druge predmete. Ko je soba izpraznjena, morate odstraniti vse obstoječe talne obloge. To lahko vključuje odstranitev preproge ali starih ploščic. Če je vaša podlaga betonska, jo morate pred vgradnjo izravnati. To lahko storite s samonivelirno maso. Če je podlaga iz vezanega lesa, se prepričajte, da na njej ni nobenih žebljev ali sponk, ki bi lahko prišli skozi laminatna tla in povzroči škodo. Preden začnete polagati laminatne talne obloge, je pomembno, da se plošče aklimatizirajo. To pomeni, da jih pustite v prostoru vsaj 24 ur, da se prilagodijo temperaturi in vlažnosti prostora. Za polaganje laminatnih talnih oblog boste potrebovali nekaj orodja, med drugim žago, merilni trak, kladivo in dleto. Potrebovali boste tudi plastično folijo in lepilni trak za zaščito tal med polaganjem. Če je vaša podlaga betonska, morate najprej položiti pregrado proti vlagi. To bo pomagalo zaščititi laminatna tla pred vlago. Nato, lahko začnete polagati laminatne talne obloge. Začnite v enem kotu sobe in se pomaknite navzven. Ne pozabite uporabiti distančnika med posameznimi deskami, da omogočite raztezanje. Ko so vse deske nameščene, jih lahko z žago obrežete po meri. Pri žaganju laminatov imate na voljo več različnih možnosti. Uporabite lahko tračno žago, krožno žago ali vbodno žago. Vsaka metoda ima svoje prednosti in slabosti. Tračne žage so najboljša možnost za razrez laminatov. So zelo natančne in omogočajo čiste reze. Vendar so lahko drage in zahtevajo nekaj spretnosti pri upravljanju. Krožne žage so cenejše od tračnih žag in jih je lažje uporabljati. Vendar pa niso tako natančne in lahko ustvarijo grobe reze. Vbodne žage so najcenejša možnost in so zelo enostavne za uporabo. Vendar pa niso zelo natančne in lahko naredijo zelo grobe reze. Katero metodo izberete? To je odvisno od vašega proračuna in ravni znanja. Če ste začetnik, vam priporočamo, da začnete z vbodno žago. Ko postanete bolj izkušeni, lahko preidete na krožno ali tračno žago. Na koncu namestite vse letve ali obrobe po obodu sobe. Zdaj ste pripravljeni na uživanje v novem laminatnem parketu! Prednosti laminatnih tal pred parketom Laminati imajo v primerjavi s parketom številne prednosti, med drugim: Laminati so trpežnejši in jih je lažje vzdrževati kot parket. Laminati se redkeje opraskajo ali odrgnejo kot parket. Laminatna tla je lažje čistiti kot parket. Laminati so bolj odporni na obarvanje kot parket. Laminatna tla so bolj odporna proti bledenju kot parket. Laminatni parket je na voljo v širši paleti barv in stilov kot parket.. Laminatna tla so običajno cenejša od parketa in jih je mogoče namestiti na obstoječe talne obloge, zato so odlična izbira za prenovo. Laminatna tla je enostavno namestiti, zato so dober projekt za samograditelje. Laminatna tla so trajnostna možnost, saj so izdelana iz recikliranih lesnih izdelkov. Rate this post Navigacija prispevka Krožne žage so eno najbolj vsestranskih in pogosto uporabljenih orodij Sedežne garniture za moderno opremljena stanovanja Avtor prispevka: Urednik 79 Prispevki Vsi prispevki avtorja Sorodni prispevki Polaganje keramike različnih formatov 17 septembra, 2022 Krožne žage so eno najbolj vsestranskih in pogosto uporabljenih orodij 8 julija, 2022 Išči: Priljubljeni prispevki 1 Kako vam lahko dišeče sveče pomagajo pri kreiranju sproščujoče atmosfere v vašem domu? 28 novembra, 2022 2 Preverite, zakaj otočne nape postajajo čedalje bolj priljubljene 11 oktobra, 2022 3 Kako izbrati najprimernejši domofon za vaš dom? 27 septembra, 2022 O portalu Trudimo se, da redno objavljamo zanimive in poučne vsebine s področja gradnje, obnove doma in okolice. Trudimo se pisati vsebine, ki so aktualne, zanimive in enostavne za razumevanje. Gremo mi na svoje Najnovejši prispevki Kako vam lahko dišeče sveče pomagajo pri kreiranju sproščujoče atmosfere v vašem domu? Preverite, zakaj otočne nape postajajo čedalje bolj priljubljene Kako izbrati najprimernejši domofon za vaš dom? Polaganje keramike različnih formatov Sedežne garniture za moderno opremljena stanovanja Kategorije Bela tehnika in oprema (6) Gradnja in obnova (20) Izpostavljeno (3) Nekategorizirano (8) Notranja oprema (18) Ogrevanje in komunala (8) Stavbno pohištvo (4) Urejanje okolice (7) Zanimivosti (12) O našem portalu Iščete idejo, kako prenoviti ali zgraditi nov dom? Na tej spletni strani boste našli vse potrebne informacije, da se boste lažje prebili do cilja. Prenova oz. gradnja doma je lahko zelo zahtevno in naporno opravilo, saj je ogromno stvari, na katere morate pomisliti in jih dobro razumeti, preden lahko stopite v akcijo.

Vrata so pomemben element vsakega objekta, pa naj bodo to vhodna ali pa notranja vrata. Definitivno so vhodna vrata pomembna predvsem iz varnostnega vidika, a vsekakor si za ta vrata želimo da so tudi kvalitetna in pa estetsko dovršena, v slogu celotnega objekta. Notranja vrata so medtem ključna za neko zasebnost in kvaliteto bivanja, a tudi pri teh razmišljamo o materialu in estetiki. Za notranja in vhodna vrata se še vedno odločamo za les. Vsaka lesena notranja in vhodna vrata so lahko nekoliko drugačna, saj imamo na izbiro več vrst lesa. Glede tega iz katerega lesa naj bodo izdelana lesena vrata pa nam lahko svetujejo strokovnjaki na tem področju. Na trgu imamo sicer kar nekaj izbire lesenih notranjih in vhodnih vrat, hkrati pa imamo tudi več ponudnikov, ki nam nudijo izdelavo takšnih vrat po naši meri, torej z upoštevanjem naših potreb in želja, ko pride do vrat. Ste morda tudi vi razmišljali o naročilu lesenih notranjih ali pa lesenih vhodnih vrat po naročilu? Potem vsekakor nadaljujte z branjem, saj vas tu želimo seznaniti s ponudnikom, ki lahko za vas opravi kakovostno izdelavo vrat po naročilu. Na koga se lahko obrnete za izdelavo lesenih notranjih in vhodnih vrat? Kot smo že omenili, je kar nekaj različnih ponudnikov na tem področju. Koga boste izbrali, je seveda odvisno od vas. Morda boste za nasvet povprašali nekoga, ki se je že odločil za izdelavo lesenih notranjih ali pa lesenih vhodnih vrat po naročilu. Morda pa boste sami preko spleta preverili različne ponudnike in potem na podlagi njihovih spletnih strani, referenc in konec koncev tudi informativnega izračuna, izbrali tistega pravega ponudnika. Na tem mestu pa vam glede na svoje lastne izkušnje, ko pride do naročila lesenih vrat, lahko priporočim mizarstvo Markelj. Gre namreč za podjetje, ki ima na tem področju vrsto let nekih izkušenj in znanj ter tudi številne zadovoljne stranke, ki jih razveseljujejo njihova lesena vrata. Kako lahko naročite svoja lesena vhodna ali lesena notranja vrata? Priporočam vam, da obiščete spletno stran omenjenega mizarstva in tam najprej preverite, kako poteka tovrstna storitev. Na istem mestu boste nato našli tudi kontakt, preko katerega lahko pošljete svoje povpraševanje, ko pride do lesenih vrat in kmalu pridete tudi do svojega informativnega izračuna, glede na vhodna in notranja vrata, ki bi jih želeli imeti v svojem objektu, pa naj bo to vaš dom ali pa nek poslovni objekt. V kolikor bi imeli kakršna koli dodatna vprašanja ali pa bi si želeli dodatnih predlogov glede najbolj ustreznih vrat za vaš objekt, potem vam bodo strokovnjaki omenjenega mizarstva definitivno znali najbolje svetovati glede tega, kaj bi bilo najbolj optimalno za vas. Skratka, če tudi vas zanima, kako lahko pridete do lesenih vhodnih in notranjih vrat za vaš objekt, potem ne odlašajte več in si tudi vi čim prej zagotovite kakovostno storitev, ki vam bo omogočila dober rezultat, to so vaša sanjska vrata kar najboljše kakovosti. Verjamem, da bo tudi vas ponudba mizarstva Markelj prepričala in da boste z izbranimi vrati popolnoma zadovoljni. notranja vrata, vhodna vrata, vrata, vrata za vsak dom, zunanja vrata Facebook Twitter Google+ Linkedin Pinterest Navigacija prispevka Prev Post Otroške hišice primerne za otroke vseh starosti Next Post Alarmni sistemi, s katerimi ne bo veliko dela You May Also Like Prevozi oseb v vozilih, ki naredijo vtis On december 23, 2021 | In Storitve Preizkusite svojo srečo na spletu On december 22, 2021 | In Zabava Kam po novo računalniško opremo? On december 22, 2021 | In Računalništvo Leave a Comment Prekliči odgovor Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja Ime in priimek * E-pošta * Spletišče This div height required for enabling the sticky sidebar O MENI Tine Korošec Preberi več Družabna omrežja PRIJAVA NA E-NOVICE IŠČI Išči: KATEGORIJE KATEGORIJE Izberite kategorijo Moda Nasveti O strani Računalništvo Razno Recepti Spletne trgovine Storitve Uncategorized Zabava Zdravje

Speed diesel aditiv ( dodatek) vsebuje mešanico sestavin, ki imajo lastnost čiščenja, škropljenja in zaščite materialov ter je oblikovan za sodobne motorje, goriva in različne vozne razmere. Uporaba in učinek. Doda se v dizelsko gorivo za vse vrste dizelskih motorjev v osebnih avtomobilih in tovornjakih, traktorjih in delovnih strojih. Idealno za zaščito motorjev, ki se v ekstremnih pogojih ne uporabljajo dlje časa. Dodatne informacije. Kat št 5160 Embalaža 1 l Paket 6 Varnostni podatki in informacije Kliknite na spodnje povezave : Varnostni podatki Informacije LIQUI MOLY spletni Katalog Vse na enem mestu. Celotna ponudba motornih olj, dodatkov, izdelkov za zaščito vozil in še več. Izdelki najvišje kakovosti in najvišje vrednosti. Za vozila, stroje, storitve, trgovino in industrijo. Za funkcionalnost in videz.

Newyorški gala dogodek s kopico zvezdnikov in v znamenju 50. obletnice modne znamke Ralph Lauren je potekal na enako legendarni lokaciji, kot so ljudje, ki so ga obiskali. Lepota Michael Kors svetuje: 5 lepotnih pravil za vsako žensko! Lepotni videz je za slovitega oblikovalca enako pomemben kot njegove lastne modne kolekcije oblačil ter modnih dodatkov. Moda Še ena znana modna znamka, ki se je odločila za oblačila brez krzna Še ena zmaga za organizacijo PETA. Izpostavljeno Znamko Jimmy Choo bo kupil oblikovalec Michael Kors! Priljubljena ameriška znamka je kupila kultnega britanska izdelovalca obutve visoke mode. Kors je plačal 1,2 milijarde dolarjev.

Avstrija se ne ponaša le z mogočnimi gorskimi vršaci, tudi njena jezera so čudovita. Nekaj posebnega je skupina, ki leži na severu med Linzem in Salzburgom. Besedilo: Igor Fabjan »Mondsee pomeni Mesečevo jezero,« so mi med spletnim urejanjem rezervacije hotela pojasnili lastniki že pred prihodom. »Oblika namreč spominja na lunin krajec. A takšnega razgleda boste deležni le iz zraka, zato vam priporočam polet z zračnim balonom.« Slišati je bilo privlačno. Toda neugodne vremenske razmere so nas dobesedno prizemljile, saj balon ni mogel poleteti. Razočaranje pa ni bilo prehudo. Jezerska voda se v poletnih mesecih spodbudno segreje za dobrodošlo osvežitev. Poleg tega pogosti vetrovi omogočajo jadranje, lahko pa se prepustite lenobni plovbi z ladjo po dobrih deset kilometrov dolgem jezeru. Eden najbolj prikupnih krajev se ponaša z istim imenom kot jezero. V njem je na voljo kar nekaj prijetnih penzionov, najcenejše sobe pa nudijo v zgledno urejenem mladinskem hotelu. Prizorišče filma Moje pesmi, moje sanje Mestno središče je manjši trg ob nekdanjem samostanu. Poleg nekaj barvitih hiš vzbuja pozornost predvsem gotska cerkev sv. Mihaela. Marsikdo obišče kraj samo zaradi nje, saj je bila v njej posneta poroka za potrebe enega najuspešnejših filmov svojega časa, Moje pesmi, moje sanje (The sound of music, 1965). Za filmsko poroko so uporabili le notranjost cerkve, kot zunanjost pa so prikazali drugo, po mnenju režiserja bolj privlačno pročelje. Vseeno si v cerkvi sv. Mihaela še danes zaobljubi večno zvestobo presenetljivo veliko mladih parov. Mondsee je na Unescovem seznamu svetovne dediščine zaradi najdb starodavnih kolišč, ki pa so deloma še danes pod vodo. Bolj otipljive so lesene hiše, značilne za ta del Avstrije; na robu mesta ustvarjajo zanimiv muzej na prostem. Obiščete lahko še en muzej. Ta je posvečen železnici, ki je nekoč jezero povezovala s Salzburgom. Po sledeh Gustava Klimta Le dva kilometra stran se razprostira največje jezero tega dela Avstrije, Attersee. Zaradi stalnega vetra in velikosti je še posebno priljubljeno med ljubitelji jadranja in kajtanja. Eden izmed najbolj privlačnih krajev Schörfling leži na severnem delu. Znan je predvsem po Klimtovem kulturnem središču, v katerem lahko odkrivate slikarjevo življenjsko pot. Gustav Klimt (1862–1918) je namreč pogosto preživljal poletja na jezerskih bregovih. Prav tu so nastala številna izmed njegovih slikarskih del. Spoznavati jih je mogoče na prav zabaven način: urejena je namreč tematska pot, na kateri se obiskovalci s pomočjo velikih panojev seznanjajo z delom slavnega slikarja. Nekateri imajo izrezane line, skozi katere smo bili deležni podobnega pogleda na jezero, kot ga je imel Klimt med ustvarjanjem umetnin. Panoji so postavljeni v več krajih ob bregu. Jezero je očaralo tudi številne druge umetnike. Med rednimi obiskovalci je bil skladatelj in dirigent Gustav Mahler (1860–1911), ki je ustvarjal v vasici Seefeld. Povezan je tudi s Slovenijo, saj je bil eno leto dirigent v Ljubljani. Graščina na otoku Le kratko vožnjo stran nas je k novemu postanku med gorskimi vrhovi premamilo jezero Traunsee. Odločilen je bil pogled na slikovito graščino Ort, ki je zgrajena na otočku v bližini mesteca Gmunden. Do nje se je mogoče kar sprehoditi, saj jo s kopnim povezuje dolg lesen most. Grad je še posebno znan po poročni dvorani in ni čudnega, da je zelo iskana za poroke. Vsekakor je obiska vredno še bližnje letoviško mestece, ki je med drugim znano po priznani tovarni keramike. Je tudi odlično izhodišče za spoznavanje jezera, saj od tod plujejo izletniške ladje. Največje doživetje omogoča plovba z enim najstarejših ohranjenih parnikov na svetu Gisela, ki so ga splavili leta 1871. Železnica z razgledom Najbolj strma gorska železnica Avstrije je bila dovolj velik razlog, da obiščemo še jezero Wolfgangsee, poimenovano po enem izmed svetnikov. Zobata železnica se povzpne na goro Schafberg. Razgledni vrh je bil priljubljen cilj bogatih že v začetku 19. stoletja, ko so si mnogi olajšali naporni vzpon kar z nosači. Nosilnice so leta 1883 postale nepotrebne, saj jih je nadomestila gorska železnica, ki je pomagala k razvoju turizma. Končno postajo so uredili tik pod vrhom in planinskim domom Schafsbergspitze, ki danes velja za najstarejši avstrijski gorski hotel. Postavili so ga leta 1862. Izpred hotela in z bližnjega vrha se v lepem vremenu ponujajo veličastni razgledi na jezero, Alpe in ledenik Dachstein v daljavi. Gradnja železnice je bila težavna, saj so morali ves potreben material znositi na goro s pomočjo mul. Iz začetnih časov obratovanja železnice jim je uspelo ohraniti kar šest parnih lokomotiv na premog, ki so danes ene izmed najstarejših še delujočih na svetu. V šestdesetih letih preteklega stoletja so jih nadomestile parne lokomotive, ki namesto premoga uporabljajo dizelsko gorivo. Danes večino voženj opravijo z njihovimi sodobnejšimi različicami, ki potekajo redno od aprila do oktobra, vzpon pa traja dobre pol ure. Železniška kompozicija je sestavljena iz lokomotive in enega ali dveh vagonov, ki jih lokomotiva med vzponom potiska pred seboj, ob spustu pa jih spredaj zadržuje z zaviranjem. Takšna vožnja je varnejša, obenem pa vlakovne kompozicije ni treba obračati. Začetna železniška postaja je v kraju St. Wolfgang. Vlak se prvič ustavi na približno polovici poti na postaji Dorneralpe (1015 metrov). Tu lokomotivo po potrebi oskrbijo z dodatno vodo. Naslednja postaja je Schafbergalpe (1363 metrov), ob kateri stoji planinski dom, zadnja postaja pa je na višini 1732 metrov. Mozartova vas Davno minule čase lahko podoživljate tudi na jezeru. Po njem namreč poleg drugih ladij v poletnih mesecih pluje obnovljen parnik. St. Wolfgang je eno izmed prijetnejših letoviških mest ob obali. Središče s pristaniščem se stiska okoli markantne romarske cerkve. Tu je več privlačnih trgovin, restavracij in hotelov. Med temi je daleč najbolj znan Beli konj (Weissen rossl). Hotel z več kot stoletno zgodovino je zaslovel kot prizorišče uspešne gledališke komedije Pri belem konju, ki so ji sledili še opereta (skladatelj Ralph Benatzky) in več filmov. Ob jezeru sta vredni postanka vsaj še mesteci Strobl in St. Gilgen. V slednjem so v idiličnem gorskem okolju iskali navdih številni ustvarjalci. Pravijo mu tudi Mozartova vas, čeprav menda Wolfgang Amadeus Mozart kraja ob severnem delu jezera nikoli ni obiskal. V hiši, v kateri sta živeli njegova mama in po poroki sestra Nannerl, nadarjena pianistka, je danes urejen spominski muzej. Z obrobja mesta je speljana gondolska žičnica do smučarskega središča Postalm, ki omogoča še en hiter in eleganten pobeg v naravo. INFO • Jezerska pokrajina je iz osrednje Slovenije oddaljena okoli 300 kilometrov. Ker so na voljo avtocestne povezave, smo z avtomobilom tam v manj kot štirih urah. • Ob jezerih je veliko nastanitvenih možnosti, od avtokampov do zasebnih prenočišč in hotelov vseh kategorij. • V poletnih mesecih je vseeno priporočljiva rezervacija. Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: Deli s prijatelji Rebeka Hren Dragolič: Slovenka, ki je preselila družino na Tasmanij... Pri rekreaciji ne pozabimo na možnost poškodb Vprašajte strokovnjaka Fant pravi, da sem predebela Uroš Kuzman: Za vsakim uspešnim umetnikom mora biti zelo potrpežlji... Najbolj brano NAROČITE SE PREBERITE TUDI Potovanja Najlepši jezeri, kar ste jih kdaj videli, sta na Hrvaškem, in nista oblegani Izleti 4 manj znana slovenska jezera, v katerih se lahko kopate Izleti 4 manj znana naravna kopališča v Sloveniji za poletno osvežitev Izleti 4 zdravilni vodni kotički Slovenije, kjer se lahko kopate to poletje Izleti 3 naravne slovenske toplice, kjer se lahko kopate tudi pozimi Izleti 5 slovenskih jezer za poletno osvežitev Potovanja Razvajanje v Beljaku Vas mika Dvorec ob Vrbskem jezeru? Potovanja Dugi otok ali hrvaški Karibi, kjer imajo eno najlepših plaž na svetu Potovanja Cadore: Italijansko jezero, ki je še lepše kot Blejsko Potovanja Cadore: Italijansko jezero, ki je še lepše kot Blejsko NE SPREGLEJTE Lepota Pozdravite jesen v polni lepoti! Jesenska kozmetika: 5 skrivnostnih nasvetov, kako kožo razvajati jeseni Zdravje Rušimo 10 mitov o kontracepcijskih tabletah Zdravje All on 4 - Zygoma Stil Trendi športnih kopalk za leto 2022 Intervju To nam je o prihajajočih volitvah raz... Partnerstvo 10 najpogostejših razlogov za razpad ... Svetovalnica Vprašajte strokovnjaka Rad bi zaživel z ljubico, a si ne mor... Naročite se Aktualno Intervju Partnerstvo Zdravje Stil Užitki Vprašanja & odgovori Kontakt Naročite se Oglaševanje Podpora uporabnikom Naročite se Prijava na e-novice Copyright © ONAPLUS.SI 2016. Vse pravice pridržane. Piškotki Pogoji uporabe Politika varstva zasebnosti Login Register Facebook Google Twitter Or use your account on Blog E-mail Error message here! Password Hide Error message here! Remember me Forgot your password? Facebook Google Twitter Or register your new account on Blog Username Error message here! E-mail Error message here! Password Hide Error message here! I agree to the Terms Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password. E-mail Error message here! Back to log-in Close Več informacij Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke? S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

Naravna vrednota se nahaja v naselju Ludranski Vrh v občini Črna na Koroškem. Spada med površinsko geomorfološko, hidrološko zvrst državnega pomena. Slap lahko najdemo na Ludranskem vrhu. Pudgarsko – cemprin Naravna vrednota se nahaja v naselju Ludranski vrh v občini Črna na Koroškem. Spada med drevesno zvrst državnega pomena. Cemprin se je zaradi bolezni posušil, danes raste tam mlado drevo starega cemprina. Hermankovi lipi Naravna vrednota se nahaja v naselju Leše v občini Prevalje. Spada med drevesno zvrst lokalnega pomena. Lipi večjih dimenzij rasteta v bližini kmetije Hermanko. Hermankov bor Naravna vrednota se nahaja v naselju Leše v občini Prevalje. Spada med drevesno zvrst lokalnega pomena. Rdeči bor večjih dimenzij raste v bližini kmetije Hermanko. Korošova lipa Naravna vrednota se nahaja v naselju Jamnica v občini Prevalje. Spada med drevesno zvrst lokalnega pomena. Lipa izjemnih dimenzij raste pri kmetiji Koroš. Pikovo – nagnoj Naravna dediščina se nahaja v naselju Podpeca v občini Črna na Koroškem. Spada med drevesne zvrsti lokalnega pomena. Nagnoj izjemnih dimenzij raste v bližini planinskega doma na Pikovem. Pikovo – lipa Naravna vrednota se nahaja v naselju Podpeca v občini črna na Koroškem. Spada med drevesne zvrsti lokalnega pomena. Lipa izrednih dimenzij rastev bližini doma na Pikovem. Rehtovi lipi Naravna vrednota se nahaja v naselju Podkraj pri Mežici. Spada med drevesno zvrst državnega pomena. Lipi sta izjemnih dimenzij in rasteta pri kmetiji Reht. Šumec Naravna vrednota se nahaja v naselju Podkraj pri Mežici. Spada med zoološko, ekosistemsko, botanično zvrst. Povirno barje leži zahodno od Mežice. Sv. Magdalena – lipe Naravna vrednota se nahaja v naselju Javorje v občini Črna na Koroškem. Spada med drevesno zvrst državnega pomena. Lipa izrednih dimenzij raste pri cerkvi Sv. Magdalene. Juvanova lipa Naravna vrednota se nahaja v naselju Javorje v občini Črna na Koroškem. Spada med drevesno zvrst lokalnega pomena. Lipa večjih dimenzij raste v bližini kmetije Juvan. Podkrižnikova lipa Naravna vrednota se nahaja v naselju Javorje v občini Črna na Koroškem. Spada med drevesno zvrst lokalnega pomena. Lipa večjih dimenzij raste pri kmetiji Podkrižnik. Sveta Ana – lipi Naravna vrednota se nahaja v naselju Koprivna v občini Črna na Koroškem. Spada med drevesno zvrst lokalnega pomena. Lipi rasteta pri cerkvi Sv. Ana. Končnikov drevored Naravna vrednota se nahaja v naselju Topla v občini Črna na Koroškem. Spada med drevesno zvrst lokalnega pomena. Drevored gorskih javorov raste pri kmetiji Končnik. Končnikova lipa Naravna vrednota se nahaja v naselju Topla v občini Črna na Koroškem. Spada med drevesno zvrst lokalnega pomena. Lipa raste v bližini kmetije Končnik. Topla – dolina Naravna vrednota se nahaja v naselju Topla v občini Črna na Koroškem. Spada med zoološko zvrst državnega pomena. Zanimiva alpska dolina je prebivališče številnih ogroženih živalskih vrst. Burjakova stena Naravna vrednota se nahaja v naselju Topla v občini Črna na Koroškem. Spada med površinsko geomorfološko zvrst lokalnega pomena. Slikovita skalna stena je tektonskega nastanka in jo najdemo v dolini Tople. Končnikova luža Naravna vrednota se nahaja v naselju Ludranski Vrh v občini Črna na Koroškem. Spada med hidrološko, zoološko zvrst lokalnega pomena. Gozdno gorsko jezerce leži na severnem pobočju Krnesa. Pudgarsko – Veliki jesen Naravna vrednota se nahaja v naselju Ludranski Vrh v občini Črna na Koroškem. Spada med drevesno zvrst državnega pomena. Na Pudgarskem raste jesen izjemnih dimenzij. Najevska lipa Naravna vrednota se nahaja v naselju Ludranski Vrh v občini Črna na Koroškem. Spada med drevesno zvrst državnega pomena. Lipa izrednih dimenzij raste pri kmetiji Narovnik. Božičev slap Naravna vrednota se nahaja v naselju Ludranski Vrh v občini Črna na Koroškem. Spada med površinsko geomorfološko, hidrološko zvrst lokalnega pomena. Slap lahko najdemo na levem pritoku Javorskega potoka. Zelen Breg – nahajališče mineralov Naravna vrednota se nahaja v naselju Zelen breg v občini Ravne na Koroškem. Spada med geološko zvrst državnega pomena. Predstavlja nahajališče šorlita in muskovita. Jankova lipa Naravna vrednota se nahaja v naselju Zelen Breg v občini Ravne na Koroškem. Spada med drevesno zvrst lokalnega pomena. Velika peč Naravna vrednota se nahaja v naselju Zelen Breg v občini Ravne na Koroškem. Spada med površinsko geomorfološko zvrst lokalnega pomena. Skalni osamelec stoji na Šteknetovem vrhu. Jakobov križ – lipi Naravna vrednota se nahaja v naselju Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem. Spada med drevesno zvrst in je lokalnega pomena. Lipi večjih dimenzij rasteta v bližini Jakobovega križa. Pavšičeva lipa Naravna vrednota se nahaja v naselju Podkraj v občini Ravne na Koroškem. Spada med drevesno zvrst lokalnega pomena. Lipa izjemnih dimenzij raste v bližini kmetije Pavšič. Večkova lipa Naravna vrednota se nahaja v naselju Uršlja gora v občini Ravne na Koroškem. Spada med drevesno zvrst lokalnega pomena. Lipa je večjih dimenzij in raste pri kmetiji Veček. Lubencove lipe Naravna vrednota se nahaja v naselju Uršlja gora v občini Ravne na Koroškem. Spada med drevesno zvrst in je lokalnega pomena. Lipe večjih dimenzij rastejo pri kmetiji Lubenc. Kosova lipa 1 Naravna vrednota se nahaja v naselju Uršlja gora. Spada med drevesno zvrst in je lokalnega pomena. Lipa raste v bližini kmetije Kos in je večjih dimenzij. Godčeve lipe Naravna vrednota se nahaja v naselju Uršlja gora v občini Ravne na Koroškem. Spada med drevesno zvrst in je lokalnega pomena. Lipe rastejo v bližini kmetije Godec pod Uršljo goro in so izjemnih dimenzij. Dvornikove lipe Naravna vrednota se nahaja v naselju Podgora v občini Ravne na Koroškem. Spada med drevesno zvrst lokalnega pomena. Lipi rasteta pri kmetiji Dvornik na Preškem vrhu in sta večjih dimenzij. Votla peč Naravna vrednota se nahaja v naselju Ravne na Koroškem. Spada med površinsko geomorfološko ter geološko zvrst, lokalnega pomena. Predstavlja naravni most v strugi reke Meže. Lečnikovi lipi Naravna enota se nahaja v naselju Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem. Spada med drevesno zvrst in je lokalnega pomena. Lipi rasteta pri kmetiji Zgornji Lečnik in sta večjih dimenzij. Jama pri Votli peči pri Ravnah Naravna vrednota se nahaja v naselju Ravne na Koroškem. Spada med podzemeljsko geomorfološko zvrst in je državnega pomena. Jama leži na desnem bregu reke Meže. Rezarjev kostanj Naravna vrednota se nahaja v naselju Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem. Spada med drevesno zvrst in je državnega pomena. Pri kmetiji Rezar raste pravi kostanj izjemnih dimenzij. Kotlje – lipi Naravna vrednota se nahaja v naselju Kotlje v občini Ravne na Koroškem. Spada med drevesno zvrst in je lokalnega pomena. Lipa je večjih dimenzij in raste pri cerkvi v Kotljah. Zdovčeva lipa Naravna vrednota se nahaja v naselju Kotlje v občini Ravne na Koroškem. Spada med drevesno zvrst državnega pomena. Lipa je večjih dimenzij pri kmetiji Zdovc. Sveti Mohor – lipa Naravna enota se nahaja v naselju Podgora v občini Ravne na Koroškem. Spada med drevesno zvrst državnega pomena. Lipa je izjemnih dimenzij pri cerkvi sv. Mohorja. Kogovnikove lipe Naravna vrednota se nahaja v naselju Podgora v občini Ravne na Koroškem. Spada med drevesno zvrst naravne enote državnega pomena. Predstavlja vetrni pas lip izjemnih dimenzij pri kmetiji Kogovnik. Rimski vrelec Naravna vrednota se nahaja v naselju Kotlje v občini Ravne na Koroškem. Spada med geološko, hidrološko zvrst naravne enote lokalnega pomena. Predstavlja izvir mineralne vode v Kotljah. Promocijski film Tematske poti Turistični ponudniki Kulturne vrednote Naravne vrednote Rimski vrelec Kogovnikove lipe Sveti Mohor - lipa Zdovčeva lipa Kotlje - lipi Rezarjev kostanj Jama pri Votli peči pri Ravnah Lečnikovi lipi Votla peč Dvornikove lipe Godčeve lipe Kosova lipa 1 Lubencove lipe Večkova lipa Pavšičeva lipa Jakobov križ - lipi Velika peč Jankova lipa Zelen Breg - nahajališče mineralov Najevska lipa Pudgarsko - Veliki jesen Končnikova luža Topla - dolina Končnikova lipa Končnikov drevored Sveta Ana - lipi Podkrižnikova lipa Juvanova lipa Sv. Magdalena - lipe Šumec Rehtovi lipi Pikovo - lipa Pikovo - nagnoj Korošova lipa Hermankov bor Hermankovi lipi Pudgarsko - cemprin Rezmanov slap Burjakova stena Božičev slap Projekt - Platforma za povezovanje 3E turizma v Mežiški dolini Partnerji pri projektu Hitre povezave Kontakt Tematske poti Turistični ponudniki Kulturne vrednote Naravne vrednote © Maksiza Uporabljamo piškotke, ki vam zagotavljajo najboljše doživetje na naši spletni strani. Če boste še naprej uporabljali to spletno stran, bomo domnevali, da se s tem strinjate.V redu

Po še ne končnih podatkih avstrijskega statističnega urada je 1. januarja 2021 v Avstriji živelo 8.933.346 ljudi. Hkrati je bilo v državi registriranih 7.098.814. motornih vozil - plus 848.723 priklopnih. Levji delež motornih vozil so osebni avtomobili. Skupno število registriranih slednjih je 5,1 milijona. Avstrija in Slovenija s podobno »gostoto« osebnih avtomobilov Zanimiva je primerjava relativnega števila avtomobilov v Avstriji in Sloveniji. Slovenija je imela 1. januarja 2.108.977 prebivalcev in 171 milijon osebnih avtomobilov, kar pomeni 555 na 1000 prebivalcev. Avstrija, po drugi strani, beleži 570 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Dunaj postaja »mesto petnajstih minut« Na prvi pogled je presenetljivo, da je relativno največ osebnih avtomobilov v gospodarsko najmanj razviti avstrijski deželi, na Gradiščanskem: 670 na 1000 prebivalcev. Slednje lahko razložimo z dejstvom, da na Gradiščanskem sploh ni večjih mest, kjer osebni avtomobil ni tako potreben kot na podeželju. Avstrijci imajo raje dizelske motorje V Avstriji je razmerje med dizelskim in bencinskim avtomobilom približno 60:40. Električni avtomobili so v zadnjem času zabeležili veliko rast - lani skoraj 51-odstotno -, a je njihovo skupno število še vedno majhno, pod 45.000, kar je 0,9 odstotka vseh registriranih motornih vozil. Podobno rast, dobrih 51 odstotkov, so lani imeli hibridni, bencinski/električni avtomobili, katerih skupno število v državi je skočilo na skoraj 69.000 in doseglo 1,4-odstotni delež vseh motornih vozil. Največjo rast, kar 133-odstotno, so imeli dizelski/električni hibridni avtomobili, vendar zavzemajo tudi po takšnem skoku, še vedno le 0,3-odstotni delež. Njihovo skupno število v Avstriji je zdaj nekaj manj kot 14.500. Le 0,1 odstotka avstrijskega cestnega voznega parka poganja plin, medtem ko je število avtomobilov na gorivne celice (vodik) zanemarljivo. Slednjih je bilo v Avstriji v začetku letošnjega leta le 45. V Sloveniji se je po podatkih Surs-a lani, število hibridnih osebnih avtomobilov v primerjavi z letom 2019 povečalo za 38 odstotkov oziroma na približno 9400, kar je bilo 0,8 odstotka vseh osebnih avtomobilov, registriranih leta 2020. V primerjavi z letom 2019 se je število električnih osebnih avtomobilov povečalo za 84 odstotkov oziroma na 3670, kar je bilo 0,3 odstotka vseh osebnih avtomobilov, registriranih leta 2020. FOTO: Pixabay Ko te številke primerjamo z avstrijskimi, vidimo, da je pri severnih sosedih Slovenije gostota električnih in hibridnih avtomobilov več kot dvakrat večja: na 1000 prebivalcev Avstrije jih je bilo v začetku letošnjega leta 14,3, v Sloveniji pa 6,2. Zlate, srebrne in bronaste medalje za nemška podjetja Prebivalci Avstrije večinoma vozijo avtomobile nemških podjetjih. Volkswagen ima daleč največji delež v celotni floti. V Avstriji je več kot milijon avtomobilov znamke Volkswagen, tako ti predstavljajo dobro petino 20,3 odstotka aktualnega voznega parka v državi. Na drugem mestu, a daleč pod VW, je Audi z 7,6-odstotnim deležem. Na tretjem je BMW s 6,2-odstotnim deležem. To so deleži vseh registriranih avtomobilov v Avstriji. Če pogledamo, kako izgledajo najnovejši tržni deleži, katere znamke novih osebnih avtomobilov so bile lani, v prvem letu pandemije covid-19, najatraktivnejše za kupce, je vidno dejstvo, da so Avstrijci v letu 2020 kupili veliko manj avtomobilov kot v letu 2019. Lani je trg novih osebnih avtomobilov upadel skoraj za četrtino. Na Bledu upajo na boljšo sezono od lanske Za Avstrijce so že vrsto leta najprivlačnejši modeli osebnih avtomobilov znamke Škoda, izdelani v Škodinih tovarnah v sosednji Češki, ki so od začetka 1990-ih v lasti koncerna Volkswagen. Škodina Octavia je tudi lani ostala na vrhu lestvice največ prodajanih novih avtomobilov - lani je bilo v Avstriji registriranih 7967 Škod Octavij. Na drugem mestu je legendarni VW Golf (6971), na tretjem pa Škoda Fabia (5356). Na četrtem mestu je Fiat 500 (5157), ki je od konca leta 2020 na voljo tudi v električni različici. Takoj za »Fičkom« je VW Polo (5148) na petem mestu, šesti pa je tudi Volkswagnov model kompaktnega terenca T-Roc (4198). Na sedmem mestu je njegov »brat«, VW T-Cross (4001). Na osmem mestu je spet Volkswagen, VW BUS (3710), kot tudi na devetem: VW Tiguan. Na desetem mestu pa je Renault Clio. Tako VW Tiguan kot Renault Clio sta pred kratkim na trg lansirala modele z hibridnim pogonom. Več iz te teme: Avstrija Avtomobili električni avtomobili Več iz rubrike Borzne družbe so boljše od pričakovanj Tudi zaradi boljših poslovnih rezultatov je SBITOP v zadnjem mesecu pridobil pet odstotkov. Katar vstopa kot dobavitelj namesto Rusije Z geopolitičnimi pretresi je dozorel tudi čas za dolgoročne pogodbe za nabavo zemeljskega plina iz Perzijskega zaliva. Kje bodo izplačali najvišje božičnice Le redka podjetja izplačajo najvišjo neobdavčeno vsoto za božičnico oziroma 13. plačo. Univerza na Primorskem zaposluje diplomante UP v novi Alumni pisarni Preverite, ali ste primeren kandidat za zaposlitev. Dobra vila Maja: Kako deluje namera? Moj dojenček spi, jaz pa ne morem, od skrbi se mi bo zmešalo »Ko sem rodila prvega otroka, sem spoznala, da me zaročenec vara s sosedo« (resnična zgodba) Kokosovi poljubčki: z njimi porabimo beljake, ki so ostali pri peki drugih piškotov Pohištvo po meri: Ukrojeno po meri prostora Zadnje novice Katere so laži o milijarderju Warrenu Buffettu? 7 znakov, da imate narcisoidnega šefa O čem se je poleg financ še dobro pogovoriti pred skupno selitivjo? Brezskončni potencial Ne spreglejte Poleg IT-podjetij bodo odpuščale tudi globalne banke AKTUALNO Iz Amerike prihaja zametek optimizma AKTUALNO Katar vstopa kot dobavitelj namesto Rusije AKTUALNO Imamo v Sloveniji rast ali upadanje BDP? AKTUALNO Delo d.o.o, Likozarjeva ulica 1, 1000 Ljubljana Delo d.o.o. Uredništvo Oglaševanje Pogoji uporabe Politika varstva zasebnosti Piškotki Copyright © Delo 2022. Vse pravice pridržane. Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?

Naši strokovnjaki vam bodo s svojimi storitvami pomagali odpraviti vaše težave. Pripravili bomo celostno analizo področja skrbi za stranke, izvedli preizkus in predlagali postopke za izboljšanje. Ali pa morda potrebujete storitve podrobne revizije področja skrbi za stranke? Naš neodvisni opazovalec (revizor področja skrbi za stranke) v vašem podjetju preuči vse postopke na področju skrbi za stranke, tehnologijo, ki jo uporabljate, motivacijo zaposlenih in na podlagi ugotovitev predlaga najboljše načine za izboljšanje in vam pomaga uvesti te ukrepe, da kar najbolj izpolnijo vaša pričakovanja. …racionalizirati poizvedbe strank? Vemo, kako povečati učinkovitost vaše linije za stranke in prihraniti čas in denar. Osnova za zelo učinkovito linijo za stranke je avtomatizacija komunikacije s strankami. Pri telefonskih klicih na začetku pripoznamo pravico kličočega in ga na podlagi informacij iz vašega sistema CRM na primer preusmerimo na ustreznega operaterja ali robota Voicebot glede na predhodno določen scenarij. Razlikujete lahko na primer med novimi in obstoječimi strankami in tistimi, ki čakajo na obdelavo naročila, in tistimi, ki so pri vas oddali naročilo v zadnjih nekaj mesecih. E-pošta je ena od vaši najpomembnejših komunikacijskih poti. Ali imate pregled nad vsemi obdelanimi elektronskimi sporočili, časom obdelave, in nad tem, ali so vsa elektronska sporočila dejansko obdelana? Ali vam je stranka poslala elektronsko sporočilo in vas nato poklicala, vi pa ne najdete pretekle komunikacije? Ali želite, da bi stranke lahko posredovale hitre poizvedbe neposredno na vašem spletnem mestu? Potem je najbolj priročen način enostaven spletni klepet. Vendar želite, da se vprašanja obravnava zunaj delovnega časa? Aplikacija Chatbot je za to prava izbira. Ali želite imeti pregled na komunikacijo na družbenih omrežjih? Facebook Messenger, WhatsApp, Viber? Ponujamo veliko več! …poznati učinkovitost podpore strankam? Niso pomembne samo klicne številke. Ali veste, koliko interakcij vaša služba za podporo strankam izvede na dan, na mesec ali na leto? Koliko elektronskih sporočil, spletnih klepetov ali drugih oblik komunikacije s strankami obdela vaš oddelek vsak dan? …biti sposobni reševati zapletene situacije strank? Pripravili vam bomo seznam najpogostejših situacij in podroben opis njihovega reševanja. Prav tako vam bomo pomagali pri usposabljanju agentov v vašem kontaktnem centru. …izmeriti stopnjo zadovoljstva strank? Pokazali vam bomo način in elemente, ki jih je mogoče enostavno meriti, obenem pa tudi področja merjenja zadovoljstva. Klici, e-pošta, klepeti itd. …sodelovati z zanesljivimi ljudmi? Pomagali vam bomo pri izbiri novih kadrov za komunikacijo s strankami. Ponujamo umerjeno rešitev za vsakogar. Brezplačna spletna predstavitev NAROČILO Naročilo za svetovalca za podjetja Ime: * Družba: * E-naslov: * Telefon številka: * Polja označeno z * je potrebno obvezno izpolniti. Spletno mesto je zaščitena z reCAPTCHA in veljajo Pravila zasebnosti in Pogoji storitve podjetja Google. Strinjam se s Splošnimi pogoji obdelave osebnih podatkov Please leave this field empty. PREIZKUSITE BREZPLAČNO DEMO RAČUN O NAS Kontaktni center Daktela je rešitev v oblaku za klicne centre s privzeto podporo za številne komunikacijske kanale »OmniChannel«, združenimi v eni aplikaciji – telefonski klici, e-pošta, pomoč strankam, spletni klepet, sporočila SMS in družbena omrežja. Kontaktni Center Dohodni klici Kampanje HELPDESK – E-POŠTA Orodja za poročanje CRM | Daktela SI DOKUMANTACIJA Dokumantacija (ENG) API (ENG) Trenutno stanje storitev (ENG) Stiki Telefon – Ljubljana: +386 1 777 82 10 Tehnična podpora: +386 1 777 82 96 E-pošta: daktela@daktela.si Politika zasebnosti in piškotkov © 2005-2022 Daktela, Made in Prague, Czech Republic Naša Spletna stran uporablja piškotke Več informacij o piškotkih si lahko preberete v naši politiki o zasebnosti Preberite več. S klikom na "Omogoči vse piškotke" boste sprejeli vse piškotke, medtem ko s klikom na "Nastavitve", lahko nastavite dovoljenja po meri in izberete zgolj tiste, ki so nujno potrebni za delovanje spletne strani. Vaše soglasje lahko prekličete kadarkoli želite v razdelku "Pravila o zasebnosti in piškotkih" v nogi naše spletne strani.. NASTAVITVE OMOGOČI VSE PIŠKOTKE Politika zasebnosti in piškotkov Zapri Pravila zasebnosti Ta spletna stran uporablja piškotke z namenom izboljšanja vaše spletne izkušnje. Piškotki shranjeni v vašem brskalniku - nekateri med njimi so po potrebi kategorizirani - so potrebni za osnovno delovanje spletne strani. Uporabljamo tudi piškotke drugih ponudnikov, kar nam pomaga razumeti kako obiskovalci uporabljajo spletno stran. Vsi piškotki so shranjeni v vašem brskalniku zgolj z vašim soglasjem, ki ga lahko kadarkoli prekličete. Brisanje določenih piškotkov lahko vplivala na brskanje po naši strani. Obvezni Obvezni Vedno Omogočeno Obvezni piškotki so nujni za pravilno delovanje spletne strani. Ta kategorija vsebuje zgolj piškotke, ki podpirajo osnovne funkcionalnosti in skrbijo za varnost spletnega mesta. Ti piškotki ne vsebujejo osebnih podatkov obiskovalcev. Neobvezni Neobvezni Vsi piškotki, ki niso povsem nujni za pravilno delovanje strani in se uporabljajo izključno za zbiranje uporabniških podatkov preko analitičnih orodij, oglasov ali drugih vdelanih vsebin se imenujejo neobvezni piškotki. Uporaba teh piškotkov je zaželjena, ni pa obvezna.

V gorah nekaj iščemo, čeprav tam nismo ničesar izgubili. Če bomo imeli kaj iskati tudi v prihodnje, smo verjetno na pravi poti. – Pavle Kozjek Plezanje v skali, snegu ali ledu, grebenska prečenja, osvajanje najvišjih vrhov ter uživaško vijuganje s smučmi po nedotaknjenih pobočjih ali natančno rezanje zavojev v strmih grapah in stenah. V kratkih rokavih ali debeli puhovki. Vse to je alpinizem, alpinisti pa smo pravi osvajalci nekoristnega sveta. Člani Alpinističnega odseka Tržič te vabimo, da se pridružiš naši alpinistični šoli, kjer te bomo naučili vsega, kar moraš znati, da bo plezanje v gorah ali v plezališčih, v kopni skali ali v snegu in ledu, varno in čisti užitek, ki vedno znova kliče po še. Pridi na predstavitveni sestanek, ki bo v četrtek, 22. 9. 2022 ob 18. uri v prostorih društva GRS Tržič, Pristavška cesta 31. Še več informacij ima vodja šole, Jernej Kuhar, ki ga lahko pokličeš na 040 873 837 ali mu pišeš na sola.aotrzic@gmail.com. Zaradi boljše organizacije prosimo za prijavo na predstavitveni sestanek na povezavi: INFORMATIVNA PRIJAVA Če se še vedno sprašuješ ali je to res zate … Alpinistična šola je namenjena vsem, ki imajo radi gore in bi jih radi spoznali v njihovi prvinski obliki; tam, kjer se svet postavi v vertikalo in kjer proti vrhu ne vodijo označene in zavarovane poti. Namenjena je vsem, ki bi radi pridobili ali nadgradili gorniško znanje, ki jih mikajo brezpotja in privlačni grebeni naših gora ali pa se želijo ukvarjati z alpinizmom ter jih žene želja po prvenstvenih smereh daleč stran. Nič hudega, če še nikoli nisi plezal in še ne veš, kako se gibati v navezi, tudi pripravljenost vrhunskega športnika ni pogoj, da se nam pridružiš. Iskrica veselja v očeh, ko spregovoriš o gorah, radovednost, neskončna želja po učenju in spoznavanju novega bodo dovolj, ostalega te bomo naučili mi. Tja do naslednjega poletja bo zanimivo … Z alpinistično šolo zares začnemo v oktobru. Najprej te odpeljemo na skupno turo nekam v gore blizu Tržiča, da se spoznamo in stkemo prve prijateljske vezi. Od jeseni do konca zime pripravljamo zanimiva teoretična predavanja, kjer se naučiš vsega o gorah in alpinizmu. Čakajo te tudi praktični tečaji gibanja v gorah pozimi, na ledeniku, varovanja pred plazovi in preživetja v snegu, če bo dovolj mrzlo, bomo plezali tudi v slapovih, ko zimo prežene pomlad, pa se bomo učili plezanja in tehnik v kopni skali. Pridobljeno znanje vse leto utrjujemo na skupnih turah, skupaj plezamo v Dovžanovi soteski, Paklenici in še kje, predvsem pa se družimo in se imamo skupaj lepo tako v gorah kot tudi v dolini. Vsak tečajnik alpinistične šole ob koncu usposabljanja opravlja praktični in teoretični del izpita ter izpitno turo pod vodstvom alpinističnega inštruktorja. Po uspešno opravljenih obveznostih pridobiš naziv alpinistični pripravnik. Vse dejavnosti alpinistične šole vodijo naši alpinistični inštruktorji in izkušeni alpinisti. Zraven pa pride še … Pri nas nikoli ni dolgčas. Čakajo te dobra družba, novi prijatelji in dogodivščine, tudi adrenalinske, na vsakem koraku. Na koncu je vse odvisno od tebe in tvojih želja. Lahko pridobiš znanje, ki ti bo pomagalo pri gibanju na markiranih poteh ali pa bo to začetek uspešne alpinistične poti. Mi te bomo v vsakem primeru veseli.

Zdravo. Moja zgodba na kratko. Bil sem izgubljen, brez cilja, brez volje. Depresija, nisem videl nekega izhoda. Potem sem zasledil Barbko Špruk. Hodil sem k njej na svetovanja. Nikoli ne bom pozabil, ko mi je rekla, da mi lahko pomaga, vendar je veliko odvisno tudi od mene. Najbolj iskren odgovor, pogovor iz njo je bil preprost, tudi kavico mi je skuhala. Skratka pogovarjala sva se sproščeno. Ženska mi je odprla oči, da sem začel gledati na svet bolj pozitivno in realno. Vsi mi včasih ne vidimo razloga napredka in obupamo. Ne vidimo izhoda. Ne smemo spregovoriti o tem. Jaz nisem upal reči družini, zato sem šel na svetovanje k Barbki. Od tedaj sem se začel ukvarjati s športam in prehrana in življenje je počasi šlo na bolje. Življenje je lepo, a večkrat si ga tudi sami zakompliciramo. Saj jaz sem si ga, zato mi je svetovanje odpro oči, da ni vse tako črno kot zgleda. Naj vas ne bo sram ali strah spregovoriti o tem.l.p Ivo. želim vam vsem tukaj srečo in mir. You Might Also Like MALE SKRIVNOSTI ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE 6. 10. 2015 Moja izkušnja z zakonom privlačnosti 14. 3. 2018 PREDAVANJE: Depresija je ozdravljiva” v Kamnici pri Mariboru. VSTOP JE PROST! 15. 3. 2017 Facebook Twitter Google-plus Pinterest Zeliščni pripravki, vitamini in minerali - s kodo BARBKA imate 10 % popust na vse izdelke pri Nandika8

Posamezniki s področja izobraževanja, raziskovanja in kulture lahko pridobite Arnesovo uporabniško ime, ki vam omogoča dostop do storitev omrežja ARNES in storitev, ki so pridružene v federaciji ArnesAAI in eduGAIN. Skupaj z uporabniškim imenom pridobite tudi elektronski naslov (z domeno @guest.arnes.si) in AAI-račun. Za pridobitev svojega uporabniškega imena in gesla ter AAI-računa najprej povprašajte računalnikarja ali informatika na vaši domači organizaciji. Če vaše organizacije ni na seznamu, potem vaša organizacija še ne omogoča pridobitve enotnega uporabniškega imena. V tem primeru napotite vašega računalnikarja ali informatika na spletne strani ArnesAAI, kjer je opisan postopek za pridobitev te možnosti. Arnesovo uporabniško ime lahko pridobite vsi, ki ste vpisani ali zaposleni na organizacijah, ki izpolnjujejo kriterije upravičenosti do Arnesovih storitev, oziroma ste predstavniki društev ali posamezniki, ki izpolnjujejo te kriterije. Za pridobitev posameznega uporabniškega imena je potrebno izpolniti in potrditi prijavnico ter jo poslati naslov: Arnes Tehnološki park 18 1000 Ljubljana Skenirano lahko pošljete na naslov *protected email* ali po faksu na: 01 479 88 01. Z izpolnjeno prijavnico lahko pridobite osebno ali projektno uporabniško ime. Osebno uporabniško ime Osebno uporabniško ime je vezano na osebo. Nosilec ga lahko obdrži, če zamenja organizacijo in je tudi prek nove organizacije upravičen do uporabe storitev omrežja ARNES. Projektno uporabniško ime Projektno uporabniško ime je vezano na organizacijo. Uporabo projektnih uporabniških imen priporočamo za dostop do tistih storitev, kjer je pomembno, da ima organizacija nadzor nad delovanjem in podatki, npr. za dostop in urejanje uradnih spletnih strani ali objave šolskih video vsebin. V primeru odhoda nosilca uporabniškega imena, lahko organizacija določi novo kontaktno osebo.

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN), po predsedniku Državne revizijske komisije Samu Červeku, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku revizije oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo Osnovne šole Brežice, začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika GPI Tehnika d.o.o., Dolenje Kamence 56, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga vlagatelja o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, dne 13.5.2008 odločila: Predlog vlagatelja po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila "Rekonstrukcija Osnovne šole Brežice", se zavrne kot neutemeljen. Obrazložitev: Naročnik je 12.3.2008 predmetno javno naročilo objavil na portalu javnih naročil pod številko JN1818/2008. Vlagatelj je 8.5.2008 na naročnika in na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo "Zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila in Predlog za zadržanje vseh nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila Občine Brežice, št. JN-1818/2008 z dne 12. 3. 2008. V predlogu za zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika vlagatelj navaja, da mu je bila z ravnanjem naročnika pri oddaji izpodbijanega javnega naročila povzročena velika gospodarska škoda, ki bi se z nadaljevanjem postopka naročnika le še povečevala. Po prejemu vlagateljevega predloga za sprejem sklepa o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju. ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Drugi odstavek 11. člena ZRPJN nadalje določa, da lahko naročnik ne glede na vložen zahtevek za revizijo nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ter da sme naročnik skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Tretji odstavek 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo odloči, da se ne glede na prvi odstavek 11. člena ZRPJN izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije in o tem najpozneje v treh dneh obvesti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila. Četrti odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko Državna revizijska komisija na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu vlagatelja Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Iz zgoraj navedenih določb ZRPJN je razvidno, da je osnovno pravilo nesuspenzivnost vloženega zahtevka za revizijo, saj lahko naročnik praviloma nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, pri čemer ne sme skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila, dokler revizijski postopek ni pravnomočno končan. Možnost zadržanja nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali le deloma po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN je pridržan le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere, saj zakon načeloma preprečuje le sklenitev pogodbe o javnem naročilu, ne pa tudi ostalih predhodnih aktivnosti naročnika. S tem je preprečena možnost nastanka morebitne škode neizbranemu ponudniku zaradi morebitnega nezakonitega ravnanja naročnika, saj so ob ugotovitvi o utemeljenosti zahtevka za revizijo vsa nadaljnja naročnikova ravnanja praviloma razveljavljena. Iz generalno določene nesuspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo pa gre razbrati tudi, da vsekakor prevladuje javni interes za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (seveda brez sklenitve pogodbe oziroma je sklenitev le-te mogoča le pod zakonsko določenimi pogoji). Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu vlagatelja upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija ugotoviti, ali obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode. Pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za zadržanje postopka močnejši od razlogov za nezadržanje. Podlago za presojo Državne revizijske komisije o obstoju okoliščin, navedenih v prejšnjem odstavku, predstavljajo argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) vlagatelj, in morebitni argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog vlagatelja navaja (predloži) naročnik. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi presojo, kot jo predvideva četrti odstavek 11. člena ZRPJN. V predmetnem revizijskem postopku vlagatelj v predlogu Državni revizijski komisiji, naj izda sklep, da vloženi zahtevek za revizijo v celoti zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ni navedel nobenih tehtnih dejstev in ni predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati, ali obstaja v primeru nadaljevanja postopka možnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve le-te, niti ni navedel, v čem je njegov interes za zadržanje postopka močnejši od javnega interesa za nadaljevanje postopka (do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila). Vlagatelj je v predlogu navedel le argumente, ki se nanašajo na ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, in zaradi katerih je bila vlagatelju povzročena škoda, ki bi se z nadaljevanjem postopka le še stopnjevala. V zvezi s slednjim Državna revizijska komisija opozarja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), zato morebitno nezakonito ravnanje naročnika v tem trenutku ne more predstavljati razloga za zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika. Ker vlagatelj v svojem predlogu ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na možnost nastanka nepopravljive škode oziroma nujnost preprečitve le-te, niti ni navedel nobenih argumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, da je njegov interes za zadržanje postopka močnejši od javnega interesa za nadaljevanje postopka, je Državna revizijska komisija njegov predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zavrnila kot neutemeljen. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da je odločanje o predlogu na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZRPJN po naravi stvari odločanje o (ne)zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika, ki naj bi jih naročnik izvedel pred sklenitvijo pogodbe, ne pa odločanje o (ne)dovolitvi sklenitve pogodbe po 11a. členu ZRPJN. Zavrnitev predloga vlagatelja zato nikakor ne pomeni (hkratne) dovolitve naročniku, da lahko sklene pogodbo. S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN). V Ljubljani, dne 13.5.2008 Samo Červek, univ. dipl. prav. predsednik Državne revizijske komisije Vročiti: - Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice - GPI Tehnika d.o.o., Dolenje Kamence 56, Novo mesto - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana Natisni stran Opozorilo Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani.

Sodobna vzgoja otrok nas vsak dan postavlja pred iz­zive, ki smo jim vedno manj kos. Razlogi za to so za­gotovo kompleksni in se skrivajo tako v pomanjkanju časa, hitenju, v vse večji zahtevnosti otrok, ki ne znajo biti več samozadostni, v iskanju hitrih rešitev za vzgoj­ne izzive na različnih spletnih forumih in še bi lahko naštevali. Dva pomembnejša razloga pa sta zagotovo izguba zaupanja staršev v lastno vlogo vzgojitelja in nejasnost cilja vzgoje. Pomembna sta tako pot kot cilj. Starši imamo različne predstave o tem, kaj si želimo za svojega otroka, ko bo enkrat odrasel. Nekateri bodo izpostavili srečo kot glavni cilj vzgoje, nekateri uspeh, drugi zadovoljstvo, dobro službo … Nekateri pa se o tem nikoli ne sprašujejo oziroma o tem ne razmišljajo. Delajo po intuiciji in sledijo splošnim prepričanjem, ki trenutno vladajo v družbi. Lahko pa se zgodi, da je naš cilj povsem zgrešen in temu primerne so tudi naše vzgojne metode. Če želimo, da bi bil naš otrok srečen, potem je ta cilj zagotovo napačen. Sreča je prijetno čustvo visoke intenzivnosti, ki ga čutimo, ko se nam izpolni velika želja, povezana z našimi vrednotami. Jasno kot beli dan je, da ne moremo kar naprej čutiti sreče, ne morejo se nam kar naprej izpolnjevati želje, saj življenje niso le med, mleko, rožice … Torej, sreča otrok ne sme biti naš cilj, vzgojna metoda pa zagotovo ne neselektivno izpolnjevanje otrokovih želja. Uspeh kot cilj je večkrat na vrhu seznama naših želja za otroka. Z uspehom ni nič narobe, težava je v tem, da ga na začetku povezujemo z odličnimi ocenami, s športni­mi rezultati, kasneje z dobro službo, veliko denarja in družbenim položajem. Joj, kakšno breme za majhnega otroka! Naše vzgojne metode bodo ob tem cilju zagotovo povezane s pritiski na otroka, učitelje, trenerje oz. na celotno okolico, ki bo po vašem mnenju odgovorna za to, ali bo otrok uspešen ali ne. Otrokove potrebe, želje v tem primeru niso v pomembne. V samem bistvu je cilj vzgoje zelo enostaven. Otroke vzgajamo s ciljem, da bodo lahko kasneje živeli sa­mostojno, odgovorno življenje. Vse ostalo so nianse. Kaj se je zgodilo? Podobna zgodba se je dogajala na polovici prejšnje­ga stoletja, ko se je v Ameriki zgodil bum permisivne vzgoje. Takrat se je vloga materinstva postavila na gla­vo, matere so prebirale priročnike o tem, kako naj vzga­jajo svoje otroke. Popolnoma izgubljene, negotove so izgubile stik s seboj, rezultat pa so bili razvajeni otroci, ki so popolnoma načeli družbeno strukturo in so bili kot odrasli za družbo povsem nefunkcionalni. Danes lahko rečemo, da je opažen fenomen, ko se po eni strani straši zelo izobražujejo, kako je potrebno vzgajati, po drugi strani pa pri tem izgubljajo zdravo pamet, in sicer med drugim tudi tisto, kar so dobrega dobili od svojih staršev in starih staršev. Najpopularnejša prepričanja danes odsvetujejo kazno­vanje, discipliniranje, podpirajo sočutnost, poslušanje otroka, osebno rast staršev ob otroku. Ko prebiram to literaturo, ki je objavljena v obliki blogov, zapisih v sku­pinah mamic, člankov v različnih revijah, vsaki strokov­njakinji posebej verjamem, saj govori iz osebne izkušnje s svojim otrokom. Prav tu pa po mojem mnenju nastane problem. Posploševanje svojega osebnega vzgojnega stila, »prodajanje« recepta za vzgojo otrok, ki jih marsi­kateri nemočni starši prebirajo, vzamejo za svete, vodi v še večjo nemoč, frustracijo in občutek neuspešnosti. Vsak otrok je svet zase. V družini, ki je takšna, kot je. S čustveno prtljago staršev, ki je takšna, kot je. S priča­kovanji, ki so marsikdaj drugačna od realnosti. Starši moramo pač biti tisti, ki ohranjamo zdravo pamet in ne izgubljamo cilja izpred oči. Vzgoja z občutki krivde Nikoli do sedaj še nismo bili tako obremenjeni z otro­kovimi čustvi, njegovo srečo, nudenjem prijetnih izku­šenj in zaščite. In nikoli do sedaj se starši nismo poču­tili toliko krivi, če tega ne zmoremo v taki meri in tako pogosto, kot pravi splošno prepričanje. Krivda izvira iz občutka neadekvatnosti, ko imamo občutek, da ne na­redimo dovolj, da nudimo premalo. Po drugi strani pa otroci še niso bili tako nesamostoj­ni in nezadovoljni, kot so sedaj. Nekje vmes se nam je nekaj zataknilo. Tako močno, da se desetletni otroci čudijo vrstniku, ki mu starši dovolijo samemu razreza­ti svojo rojstnodnevno torto, češ, ali ti lahko sam držiš tako oster nož. Ali pa ostajajo v popoldanskem varstvu skupaj s šestletniki do pete ure popoldne, ker jim starši ne dovolijo hoditi samim domov. Stalna animacija in pomanjkanje dolgčasa uničujeta otrokovo ustvarjalnost, naše lebdenje nad otrokom ga duši in onemogoča razvoj samostojnosti. Nezaupanje v lastno vlogo nas je naredilo nekako pre­strašene, negotove, otroci pa so bitja ugodja, ki se mu niso pripravljeni zlahka odreči. Želijo se imeti lepo, uživati in prav nič trpeti. Tako je že od nekdaj. Vendar s to razliko, da se včasih ni nihče prav dosti vznemir­jal, ko je otrok protestiral in trpel ob frustraciji, ko se je moral odpovedati ugodju. Starši danes pa težko gleda­mo otroka, ki se muči, mu je težko, hudo in, bog ne daj, dolgčas. Takoj nas začnejo prevevati občutki krivde, iz tega sledi zaščita otroka pred slabimi občutki, zadovo­ljitev želje in nadaljevanje ugodja. Otrok je zopet sre­čen, kot se za današnji čas spodobi. Otrok kot središče vesolja Nedavno sem bila priča protestu skupine staršev prvo­šolčkov, ki po njihovem mnenju niso imeli tako lepega prvega šolskega dne, kot so si predstavljali oz. zaslužili. Prišlo je do tehničnih zapletov, igrica za otroke ni bila v redu, pogostitev tudi ne … Najprej retorično vprašanje: čigav je prvi šolski dan? Že tukaj starši naredimo cel cirkus, ki ga otroci zagotovo ne bi. Če bi pa ga, bi morali starši odreagirati kot odrasli, na primer otroku razlo­žiti, da ne gre vedno vse po načrtih in da to ni nobe­na tragedija. Ampak ne, saj so osebno prizadeti starši, ne otroci. Njihova predstava o prvem šolskem dnevu je bila uničena. Vsak starš si predstavlja, da bo njihov otrok tisti dan center pozornosti, je pa le eden od mno­gih. Na srečo pa večini otrok še ni prav dosti mar. Če je otrok središče našega vesolja, kaj smo potem star­ši? Planeti, ki krožimo okoli in izpolnjujemo vsako željo, vsak ukaz? Ko je otrok majhen, še gre. Pa tudi takrat se nam zlahka zgodi, da nezavedno začnemo zameriti otroku, ki “nas je naredil” za svojega sužnja. Niti kričati ne smemo več, se jeziti, saj mu bo to pustilo globoke čustvene rane. Vsekakor pa ga ne smemo po riti, če nje­govo vedenje preseže vse meje. Ker pa se morata jeza in frustracija, ki ju kot starši absolutno in povsem normal­no čutimo, nekje kanalizirati, se poslužujemo metod, ki pa so za otroka veliko bolj škodljive, kot če bi mu eno ‘primazali’ po riti. Na primer ignoriranje, pogojevanje naše ljubezni do otroka z njegovim vedenjem (“Mami te nima rada, če se tako obnašaš.”), zasmehovanje oz. sarkazem, ki ga otrok morda ne razume, a ga še predo­bro čuti, osamitev otroka … Najhujši vzgojni stil po mojem mnenju pa je odsotnost meja. Postavljanje meja od nas zahteva čas, doslednost, ukvarjanje z otrokom. Tega pa je danes vse manj na razpolago. Časa skoraj ni, doslednost je ob odsotnosti časa težko vzdrževati, s frustriranim otrokom se je pa že tako ali tako težko ukvarjati. Zato raje popustimo, naše grožnje ostajajo prazne in otrok to ve. Trenutno mu je super, vendar brez zunanjih meja odraste v mla­dostnika brez meja tudi navznoter. To je podobno leb­denju v vesolju, ko se nimaš česa oprijeti. Za konec … Star pregovor pravi, da so otroci naše največje bogastvo. Sama pa brez slabe vesti dodajam, da so obenem tudi stalni vir frustracije, skrbi, konstantnega samoizpraše­vanja in dvomov o naših starševskih sposobnostih. Kar naši otroci potrebujejo, so samozavestni starši, ki se ne bojijo svoje vloge in še manj svojih otrok. Ob dvomih in stiskah si prikličimo pred oči cilj – našega otroka kot samostojnega in odgovornega odraslega človeka. Večino­ma nam bo potem lažje sprejeti kakšno vzgojno odločitev. Objavljeno v prilogi za starše revije Zmajček, november 2018 (št. 3, letnik 25) Viri Avtorica članka Petra Kastelic univ. dipl. socialna pedagoginja Moje ime je Petra Kastelic, po izobrazbi sem socialna pedagoginja, trenutno pa sem v procesu študija transakcijske analize (smer psihoterapija) na Inštitutu za transakcijsko analizo IPTA v Ljubljani. Že od svoje prve nosečnosti sem vneto prebirala članke o negi, vzgoji otrok, pridno kimala in »se trepljala po hrbtu«, ko sem z njimi delila nekatere modrosti in stališča glede vzgoje. Več o avtorici ... Empatija Preberi mi pravljico ŽIVLJENJSKE NALOGE DRUŽINSKIH ČLANOV Otroška igra KAJ MORAMO STARŠI VEDETI PRED ZAČETKOM ŠOLE? OD RAZVIJANJA ROČNIH SPRETNOSTI DO PISANJA Vsak otrok je lahko ustvarjalen KAZNOVANJE – TABU SODOBNE VZGOJE Kako se z razvezo soočajo otroci Spanje z otrokom: skupaj ali ločeno? Ostali članki Nasilje med vrstniki Zdrava samopodoba Šola in uspeh Na izletu Za mojega otroka je dobro le najboljše Trma, trma, trmica Naroči revijo Revija Zmajček izhaja v začetku meseca, prva številka izide septembra, zadnja junija. V šolskem letu izide 10 številk, od katerih je zadnja obsežnejša (80 strani) in ima v prosti prodaji višjo ceno. Cena izvoda za letnik 29 (šolsko leto 2022/2023): 6,10 EUR za naročnike 6,60 EUR v prosti prodaji (poletna številka: 7,00 EUR) Celoletna naročnina na revijo Zmajček letnik 29 (šolsko leto 2022/2023): 61,00 EUR; poravna se v enem ali dveh zaporednih obrokih (2 x 30,50 EUR). Poštnina Poštnine za pošiljanje revije po Sloveniji ni. Naročnini za tujino bomo prišteli stroške pošiljanja po ceniku Pošte Slovenije. Za OGLEDNI izvod ali druge informacije nam pišite na revijazmajcek@siol.net ali pokličite na telefon 01/722 6040.

Poletni tabor MODRI VOLK 2021 predstavlja nepozabno doživetje v okviru 5-dnevne pustolovščine, ki je namenjena otrokom od 10. do vključno 13. leta starosti. Camp je organiziran v obliki tabora in omogoča pristen stik z naravo v odmaknjenih krajih Kozjaka. Otroci bodo brez telefonov in tablic spletli nova prijateljstva, živeli v šotorih, hkrati pa bodo vključeni v različne aktivnosti na področju preživetja v naravi, samoobrambe, ribolova, lokostrelstva, nudenja prve pomoči, grajenja samopodobe, obvladovanja stresa, jahanja konjev, gorništva in strelstva. Pod vodstvom izkušene ekipe inštruktorjev bodo otroci spoznali različne uporabne veščine in znanja, ki se jih bodo naučili uporabljati tudi v vsakdanjem življenju. MODRI VOLK je v zadnjih letih še posebej zasnovan kot program za ublažitev posledic omejitev, ki jih je otrokom prinesla epidemija koronavirusa. 5-dnevna dogodivščina bo otrokom omogočila pristen stik z naravo, sklepanje novih prijateljstev, raziskovanje sveta okoli sebe, razvijanje samostojnosti, ustvarjalnosti, talentov, dvig samozavesti, vzpodbujanje sodelovanja in timskega dela ter učenje osnovnih življenjskih veščin. Cena vpisa v camp znaša 587 eur na udeleženca in vključuje: • Edinstveno izkušnjo MODRI VOLK, ki predstavlja unikaten in posebej načrtovan program aktivnosti v neokrnjeni naravi koroških hribov in vključuje spoznavanje ter učenje naslednjih veščin: o Preživetje v naravi o Samoobramba o Ribolov o Prva pomoč o Jahanje konjev o Grajenje samopodobe, obvladovanje stresa in timsko delo o Strelstvo o Gorništvo – varno v hribe o Lokostrelstvo o Doživetje na lokalnih kmetijah • 5-dnevno bivanje v taboru s popolno oskrbo. • Majhno skupino udeležencev v campu (maksimalno 24 oseb). • Spoznavanje in učenje aktivnosti v skupini do 12 udeležencev. • Sodelovanje s 15 izkušenimi slovenskimi inštruktorji, ki imajo dolgoletne izkušnje z delom na svojih področjih. • Uradno opremo MODRI VOLK: kratka majica z znakom MODRI VOLK, večnamensko pokrivalo Buff, steklenička Nalgene. • Unikatno verižico MODRI VOLK (udeleženci jo prejmejo po opravljenem sprejemu med modre volkove). Ažurne informacije in nove datume lahko najdete na spletni strani www.modrivolk.si. Vsa vprašanja lahko naslovite tudi na info@slashsport.si ali pokličete na 040 412 801. Pošlji povpraševanje Slo Eng Splošni Pogoji Povpraševanje Naši Partnerji TURI, d.o.o., avtorske pravice pridržane STRINJAM SE Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.

Danes ob 6. uri zjutraj je v našem spletnem časopisu Zasavc.net zagledala luč sveta stran Kaj dogaja. V njej bomo za vas na enem mestu objavljali prav vse dogodke, ki se bodo odvijali v Zasavju, v občinah Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, pa tudi malo čez planke. Tako na vprašanje, kaj bi počeli jutri ali ta vikend, zdaj ne bo več težko najti odgovora. Če iščete prireditev, dobite odgovor na dlani. Izbirate pa lahko med različnim zvrstmi, kulturnimi, športnimi, zabavnimi, filmskimi in drugimi … Dogodki, ki jih želijo organizatorji podrobneje predstaviti, so opremljeni s spletno povezavo do njihovih strani, kjer lahko bralke in bralci preberejo več o napovedanem dogodku. ZT Facebook Twitter Pinterest Prejšnji članek»Guštajo« se mu palačinke in rabarbara Naslednji članekJanez Žlak prevzema vodenje RTH savus Zadnji prispevki Prihaja veseli december 30. 11. 2022 Revija zasavskih glasbenih šol 30. 11. 2022 Maister – vojak in poet 30. 11. 2022 Na jamatlonu 81 ekip 30. 11. 2022 Zlata vrtnica 2022 30. 11. 2022 Savus.si je spletni časopis z zanimivimi zgodbami in aktualnimi novicami, ki izhaja na spletu in poroča o dogajanju v Zasavju in o ljudeh, ki v Zasavju delujejo ali so kakorkoli drugače povezani z njim. V spletnem časopisu objavljamo tudi novice iz občin, ki mejijo na Zasavje v rubriki Čez planke.

PSG je po osmih zmagah v vseh tekmovanjih končal odlično serijo. V 7. krogu francoskega prvenstva je brez poškodovanega Neymarja le remiziral z Montpellierem (0:0). Parižani so vseeno ostali na vrhu lestvice, imajo točko prednosti pred Monacom, ki je že v petek razbil Lille (4:0). Vir: Sportal OZNAKE novosti Facebook Twitter Copy URL Prejšnji članekMladi Španec s prvencema preprečil novo katastrofo Reala Naslednji članekMaribor ujel Olimpijo, ki se iz Celja vrača brez zmage M.D. https://pro-stave.com Urednik spletnega portala pro-stave.com. Moja strast je šport in vse kar je povezano z njim. Že več kot 12 let se ukvarjam z ustvarjenem stavnih analiz ter športnih predogledov največjih tekem.

Član knjižnice je uporabnik, ki se včlani v knjižnico. Ob vpisu izpolni in podpiše vpisnico. Člani, mlajši od 15 let, si gradivo izposojajo le s pisnim dovoljenjem staršev. Tuji državljan lahko postane član knjižnice v primeru, če zanj jamči slovenski državljan ali v izjemnih primerih ob plačilu kavcije, in ima omejeno število izposoje gradiva, dve enoti. Članstvo velja eno leto in se lahko obnovi v katerikoli enoti knjižnice. ČLANSKA IZKAZNICA Član si lahko izposoja knjižnično gradivo ali uporablja druge usluge knjižnice le s člansko izkaznico. Izkaznico lahko uporablja le član, na katerega se izkaznica glasi. ČLANARINA Člani do 18. leta starosti in brezposelne osebe so oproščeni plačila članarine. Članarina za študente in upokojence znaša 6,50 EUR, za ostale 8,50 EUR. IZPOSOJA GRADIVA Člani knjižnice si lahko izposodijo gradivo in imajo pravico do vseh osnovnih in brezplačnih osnovnih storitev, ki jih zagotavlja knjižnica ter do sooblikovanja knjižnične ponudbe. Svoje predloge ustno ali pisno sporočajo knjižničarjem, z vpisom v knjigo predlogov, pripomb in pritožb, ki se nahaja pri izposojnem pultu, ali preko elektronske pošte na naslov info@kkl.si. Člani si ob obisku knjižnice lahko izposodijo največ 20 izvodov knjižničnega gradiva, od tega največ 3 izvode neknjižnega gradiva. V primeru dolga, starejšega od 3 mesecev ali višjega od 50,00 EUR, je izposoja gradiva v matični knjižnici in krajevnih knjižnicah onemogočena. ROK IZPOSOJE Izposojevalni rok za gradivo v osrednji knjižnici in v krajevnih knjižnicah naslednji: za knjige trije tedni, za DVD-je, VK, AK, CD-je, CD ROM-e en teden, za časnike in časopise trije tedni. Zadnje, najnovejše številke ne izposojamo na dom. V primeru povečanega povpraševanja po gradivu lahko knjižnica določi krajši rok izposoje - 14 dni. PODALJŠEVANJE IZPOSOJENEGA GRADIVA Izposojevalno dobo je mogoče podaljšati ustno, po internetu ali po telefonu, za knjižno gradivo največ dvakrat, za neknjižno gradivo enkrat. Podaljšanje izposojevalne dobe za gradivo, ki je rezervirano, ni možno. REZERVACIJE GRADIVA Možne so rezervacije gradiva: ustne, pisne, preko telefona, po e-pošti. Rezervirano gradivo čaka na člana 3 dni. Člani, ki so rezervirali gradivo, so lahko o prispetju gradiva obveščeni po telefonu ali elektronski pošti. Višina stroškov obvestila (telefon) je določena s cenikom knjižnice. Čakajoče gradivo mora član pravočasno prevzeti ali svoj prevzem pravočasno preklicati. NADOMESTILA Pri poškodbah ali izgubi gradiva morajo uporabniki v primeru, da je poškodovano ali izgubljeno, le-tega nadomestiti z enakim novim ali plačati višino dvakratne povprečne cene gradiva na tržišču. Za gradivo posebne vrednosti, ki ga ni mogoče nadomestiti, uporabnik plača trikratno povprečno ceno podobnega gradiva na tržišču. ZAMUDNINA Zamudnino plačujejo uporabniki za vsak dan zamude z vračilom izposojenega gradiva, ki je določena v ceniku.

Vid in sluh sta nedvomno najpomembnejša človeška čutila. Težko si je predstavljati delovanje brez njih, zato je ustrezna preventiva zelo pomembna. Poleg vsakodnevne higiene je treba izvajati ustrezne dodatke, ki bodo obogatili naše telo, kar se bo odrazilo v boljšem delovanju naših čutil. Pri sami higieni bi morali uporabljati tudi izdelke najvišje kakovosti, kot so olja ali kapljice za ušesa in oči ali pripomočke, ki podpirajo ta čutila. Seznanite se z mnenji in nasveti našega strokovnjaka in varno poskrbite za pravilno delovanje vaših ušes in oči. New-eclub Skierniewicka 16/20 01-230 Warszawa +48-725-551-428 kontakt@new-eclub.com Spletna stran je zgolj informativne narave in ne predstavlja zdravniškega nasveta. Prav tako ni nadomestilo za posvet z zdravnikom.

Tehtnice, ki jih uvrščamo med analitične, precizne itn., torej takšne z izjemno natančnim tehtalnim modulom, so seveda dražje od... Author byvsisi Merilne naprave , Tehtnice Tehtnice, ki vam nudijo izjemno zanesljivost Ko izbirate tehtnico za napredno uporabo, kot je laboratorijsko delo ali kakšna druga znanstvena uporaba, so kriteriji zelo visoki....

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Sonje Drozdek Šinko, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Oprema za daljnovod 110 + 20 kV RTP Železniki - RTP Bohinj« v sklopu 1 »Dobava vodnika«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj DRUŽINSKO PODJETJE KOSIČ d.o.o., Ruperče 13, Pernica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO GORENJSKA, d.d, Ulica Mirka Vadnova 3A, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 12. 2014 odločila: 1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Oprema za daljnovod 110 + 20 kV RTP Železniki - RTP Bohinj« v sklopu 1 »Dobava vodnika«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. JN 7/2014/1112963, z dne 29. 10. 2014. 2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 7.130,32 EUR, in sicer v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Obrazložitev: Naročnik je dne 10. 7. 2014 sprejel sklep št. JN-7/2014 1114046 o začetku postopka oddaje javnega naročila. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 18. 7. 2014, pod št. objave JN7775/2014 (skupaj s popravkom z dne 20. 8. 2014, pod št. objave JN8558/2014), dne 23. 7. 2014 pa tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod oznako 2014/S 139-250324. Naročnik je dne 29. 10. 2014 sprejel dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. JN-7/2014/1112963, s katerim je javno naročilo v 1. sklopu »Dobava vodnika« oddal konzorciju ponudnikov TELMA TRADE d.o.o., Motnica 13, Trzin in ELTIMA d.o.o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod brezami 3, Komenda (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 3. 11. 2014. Vlagatelj je, po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, dne 13. 11. 2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da odločitev o oddaji naročila izbranemu ponudniku ni zakonita in skladna z določili Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ker izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj pojasnjuje, da mu vpogled v nekatere dele ponudbe sicer ni bil omogočen, vseeno pa je iz te ponudbe jasno razvidno, da bo dobavo vodnika proizvajalca FUX Zrt. izvedel vodilni partner, tj. Telma Trade d.o.o., ki pa ne izpolnjuje pogoja reference. Naročnik naj bi namreč v 15. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe več kot jasno določil, da mora imeti potrjeno referenco s strani končnega uporabnika za ponujeni tip vodnika dejanski dobavitelj. V konkretnem primeru je bilo priloženo referenčno potrdilo izdano podjetju Eltima d.o.o. in se nanaša na popolnoma drugega proizvajalca vodnika (Elka Zagreb), kar naj bi več kot očitno nakazovalo, da je izbrani konzorcij nastal izključno iz potrebe vodilnega partnerja po referencah. Tudi iz prakse Državne revizijske komisije naj bi izhajalo, da referenc glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati kot kapacitete, ki bi si jih bilo mogoče sposojati od drugih subjektov ter da bi načeloma moral vsak subjekt, ki v ponudbi nastopa kot glavni izvajalec, skupni izvajalec ali podizvajalec, usposobljenost za tisti del posla, ki ga prevzema v ponudbi, dokazovati z lastnimi referencami. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v izpodbijanem sklopu, izločitev ponudbe izbranega ponudnika kot neprimerne, oddajo javnega naročila vlagatelju in povrnitev stroškov pravnega varstva. Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 19. 11. 2014, v kateri navaja, da so bili dokumenti v ponudbi konzorcija zaščiteni kot poslovna skrivnost skladno z zakonodajo, ki ureja to področje. Ugotavlja, da tudi za vlagatelja priložena referenca ni vsebinsko sporna oz. neustrezna, ter da je partner v konzorciju dokazal, da je v preteklosti že opravil dobavo predmetnega blaga na način kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji, konzorciju pa dal na razpolago svoje znanje za nudenje strokovne in tehnične podpore pri pripravi ponudbe in izvedbi posla. Kot napačno označuje razlago vlagatelja, da bi moral v konkretnem primeru referenco posedovati vodilni partner. Bistvo konzorcialnih pogodb je ravno v tem, da partnerji skupaj izpolnjujejo zahtevane pogoje in skupno izvedejo posel. Izbrani ponudnik še navaja, da so zahtevane reference del tehničnih zahtev, prav nikjer v razpisni dokumentaciji pa ni bilo zapovedano, da partnerja ne moreta skupaj izpolniti referenčnega pogoja oz. da se reference ne smejo seštevati. Meni še, da vlagatelju očitno ni jasno, da bosta predmetno blago naročniku dobavila oba partnerja v konzorciju skupaj in ne kakorkoli vsak posebej. Naročnik je revizijski zahtevek s sklepom št. JN-7/2014 1123845 z dne 24. 11. 2014 zavrnil kot neutemeljen. V celoti pritrjuje navedbam izbranega ponudnika in kot povsem brezpredmetne označuje navedbe vlagatelja o tem, da je konzorcij nastal izključno zato, ker en od ponudnikov nima referenc; bistvo skupne ponudbe je ravno v tem, da da partnerji skupaj izpolnjujejo pogoje in zahteve razpisne dokumentacije, predvsem v delu, ki se nanaša na tehnične zahteve, ter v celoti solidarno odgovarjajo za izvedbo prejetega naročila. Meni še, da si vlagatelj napačno razlaga zahtevo iz 15. točke navodil ponudnikov, saj naj bi se ta zahteva nanašala na razmerja naročnik-podizvajalec in ne na partnerska razmerja, v katerih ponudniki nastopajo enakopravno in za posel odgovarjajo solidarno. Posledično ne gre niti za sklicevanje na kapacitete tretjih, ampak na lastne kapacitete, saj je ponudnik sam konzorcij partnerjev. Naročnik je z vlogo z dne 25. 11. 2014 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku. Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. V obravnavani zadevi je med strankama sporno naročnikovo preverjanje tehnične sposobnosti izbranega ponudnika, glede na zahteve iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj kot problematično izpostavlja, da v nasprotju z zahtevo iz razpisne dokumentacije ni bila predložena referenca dejanskega dobavitelja blaga, pač pa partnerja, ki v tem javnem naročilu ni dejanski dobavitelj. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev iz 15. točke NAVODIL PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDB – SPLOŠNI DEL v delu, ki se nanaša na točko a) pod sklopom 1: »Vse zahtevane reference morajo biti pridobljene v obdobju od leta 2008 do dneva oddaje ponudb (razen če pri posamezni referenci ni določeno drugače). Če je zahtevana letna količina, se za leto 2014 šteje polovična zahtevana količina posameznih referenc. Referenčna potrdila ponudnikovih naročnikov morajo biti pozitivno potrjena, podpisana in žigosana s strani končnega uporabnika oziroma investitorja. Pri referencah ponudnika se za dejanskega dobavitelja šteje pravna oseba, ki bo dobavljala opremo v posameznem sklopu, in ki je bila neposredni dobavitelj opreme končnemu uporabniku oziroma investitorju (tj. z njim v neposrednem pogodbenem odnosu). Ponudnik mora ponudbi priložiti naslednje reference: Sklop 1: a) Referenca proizvajalca vodnika: […] b) Referenca ponudnika (dejanskega dobavitelja): Ponudnik mora predložiti referenco(e) za izvedeno dobavo vodnika, in sicer za tip vodnika konstrukcijske zgradbe Al/A20SA. Ponudnik mora izkazati (lahko z več referencami), da je v zahtevanem obdobju, za daljnovode 110 kV ali višjega napetostnega nivoja, dobavil najmanj 60 km ponujenega tipa vodnika, ki je že vgrajen v državah članicah ENTSO – E. […]« Izbrani ponudnik (partnerja TELMA TRADE d.o.o. in ELTIMA d.o.o. v skupnem nastopu) je za dokazovanje te zahteve predložil referenčno potrdilo (priloga D/9-1b) naročnika ELES d.o.o., izdano partnerju ELTIMA d.o.o, iz katerega so razvidni zahtevani podatki o referenčnem poslu, tj. dobava 237,15 kilometrov vodnika 243-AL1/39-A20SA proizvajalca Elka d.o.o., napetostnega nivoja 110 kV, v letu 2012. Naročnik je v 8. točki NAVODIL PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDB − SPLOŠNI DEL določil navodila za primer skupne ponudbe več ponudnikov in med drugim (prvi in četrti odstavek) določil: »Skupna ponudba je ponudba, v kateri enakopravno nastopa več ponudnikov skupaj (konzorcij ponudnikov). Ponudbo lahko predloži skupina ponudnikov, ki mora predložiti pravni akt o skupnem nastopanju, iz katerega bo nedvoumno razvidno naslednje: - imenovanje nosilca posla (vodilnega partnerja) pri izvedbi javnega naročila, - pooblastilo nosilcu posla in odgovorni osebi za podpis ponudbe ter podpis pogodbe, - obseg dobav, ki jih bo opravil posamezni ponudnik in njihove odgovornosti, - izjava, da so vsi ponudniki v skupni ponudbi seznanjeni z razpisno dokumentacijo in pogoji in merili za dodelitev javnega naročila ter da z njimi v celoti soglašajo, - izjava, da so vsi ponudniki seznanjeni s plačilnimi pogoji iz razpisne dokumentacije, in - navedba, da odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno. […] Vsak partner v skupni ponudbi mora za sodelovanje v postopku javnega naročanja izpolnjevati pogoje za dokazovanje sposobnosti, razen zahtev in pogojev za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti, ki se lahko seštevajo, kar omogoča, da vsi ponudniki – skupni partnerji skupaj izpolnijo te zahteve in pogoje, razen če v tej razpisni dokumentaciji ni določeno drugače. […]« Iz citiranega določila razpisne dokumentacije torej izhaja, da bi se reference partnerjev v skupnem nastopu načeloma lahko seštevale, v kolikor ta razpisna dokumentacija ne bi določala drugače. Ne glede na drugačno zatrjevanje izbranega ponudnika in naročnika pa je v konkretnem primeru potrebno ugotoviti, da razpisna dokumentacija v že citirani 15. točki NAVODIL PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDB − SPLOŠNI DEL v zvezi z referenčnim pogojem za ponudnika izrecno določa drugače, saj v primeru sklopa 1 kot referenco ponudnika zahteva referenco dejanskega dobavitelja, pri čemer je nedvoumno navedeno tudi to, katera pravna oseba se pri referencah ponudnika šteje za dejanskega dobavitelja. Naročnik je s tako postavljeno zahtevo v razpisni dokumentaciji torej določil, katera pravna oseba mora izkazovati referenco ponudnika iz točke b). Pri tem ni mogoče slediti naročniku v njegovem zatrjevanju, da se to določilo nanaša zgolj na razmerja med ponudnikom in podizvajalcem, saj razpisna dokumentacija v obstoječi vsebini ne daje podlage za tak zaključek. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik skladno s citirano zahtevo iz 8. točke razpisne dokumentacije ponudbi priložil pogodbo o sodelovanju (kot akt o skupnem nastopu), iz katere nedvomno izhaja, da bo (le) vodilni partner TELMA TRADE d.o.o. (3. člen) dobavil vse zahtevano blago oz. operativno izvajal dobave razpisanega blaga, vključno z morebitnimi prevzemi blaga (4. člen). Navedeno določilo v pogodbi o sodelovanju torej ne potrjuje navedb izbranega ponudnika v vlogi z dne 19. 11. 2014 o tem, da naj bi predmetno blago naročniku dobavila oba partnerja v konzorciju skupaj. Državna revizijska komisija ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pritrjuje vlagatelju v tem, da referenčno potrdilo, ki ga je predložil izbrani ponudnik v ponudbi in ki se glasi na partnerja (ELTIMA d.o.o.) kot dobavitelja vodnikov v referenčnem poslu, ne izkazuje, da je dejanski dobavitelj v predmetnem javnem naročilu (TELMA TRADE d.o.o.) že uspešno dobavil najmanj 60 km ponujenega tipa vodnika od leta 2008 do dneva oddaje ponudb. Iz zahtevanega pogoja v 15. točki navodil tudi ne izhaja, da bi naročnik preverjal reference ponujenega blaga (ali je bilo ponujeno blago že uspešno proizvedeno, dobavljeno ali je uspešno obratovalo), ampak je preverjal sposobnost ponudnika – dejanskega dobavitelja za uspešno izvedbo posla dobave blaga. Upoštevaje vse navedeno je potrebno zaključiti, da izbrani ponudnik s predloženo referenco ne more zadostiti zahtevanemu pogoju v vsebini, kot je bila določena z razpisno dokumentacijo. Državna revizijska komisija je zato zahtevku za revizijo ugodila in je, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 1, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. JN-7/2014/1112963, z dne 29. 10. 2014. Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS, v povezavi z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen in na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa. Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva v višini plačane takse. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala priglašene stroške za takso v višini 7.130,32 EUR. S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa. V Ljubljani, 18. 12. 2014 Predsednica senata: mag. Mateja Škabar, članica Državne revizijske komisije Vročiti: - DRUŽINSKO PODJETJE KOSIČ d.o.o., Ruperče 13, 2231 Pernica - ELEKTRO GORENJSKA, d.d, Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj - ELTIMA d.o.o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod brezami 3, 1218 Komenda - TELMA TRADE d.o.o., Motnica 13, 1218 Trzin - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana Vložiti: - v spis zadeve, tu. Natisni stran Opozorilo Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani.

Rast gospodarske proizvodnje je v sistemu, v kakršnem živimo, ne glede na uničevanje planeta dobra stvar. Še zlasti po desetletnem obdobju ekonomske oseke, v katerem se je družba soočala z različnimi varčevalnimi programi in iz njih izhajajočimi restrikcijami, ki so nekatera področja našega življenja oklestila do nevarnih razsežnosti. Med najbolj osiromašenimi je tudi kultura – po razpoložljivih podatkih so več izgubili le na področju organov varnosti in obrambe. A tam pretežno na račun investicij, ki so jih večinoma odložili. Kar pomeni, da so že obstoječi uveljavljeni programi vendarle precej lažje preživeli. Zdaj, v obdobju spodobne gospodarske rasti se zdi, da bomo glede na nove zahteve različnih področij javnega sektorja skorajda morali pisati nekakšno novo družbeno pogodbo, saj je sodeč po glasnosti občega tarnanja vse narobe. Je to smiselno delati na tak način, tudi z takimi izsiljevanji, ki jih vidimo v zdravstvenem sektorju, pojavljajo pa se tudi znotraj nekaterih drugih dejavnosti? Je bil družbeni razvoj med leti 1991 do 2010, ko se ekonomska kriza še ni razdivjala in nam je šlo po vseh kazalcih kar dobro, res tako problematičen, da so zdaj potrebne takojšnje radikalne korekture, kot jih zahtevajo številni lobiji? So določeni segmenti družbe res utrpeli tako nepopravljivo škodo, da je potrebno zdaj vse obrniti na glavo? V primerjavi z bližnjim okoljem se zdi prav nasprotno: sistem razmeroma visoke medčloveške solidarnosti, še kar spodobne egalitarnosti brez (za zdaj) velikanskih razlik med ljudmi in zadovoljiva medgeneracijska razmerja so humanost naše družbe vendarle ohranili na nivoju, ki nam ga lahko naši sosedje – če verjamemo v nenadomestljivost univerzalnih človeških vrednot – samo zavidajo. Slovenija je v tem hipu majhen, a pomemben otoček med nacionalistično in egoistično nastrojenimi nacijami, ki odkrito favorizirajo zgolj svoje neposredne interese, obveznosti, ki jim jih prinaša skupno življenje na evropski celini, pa so jim popolnoma odveč. Vse bolj sem prepričan, da je eden glavnih vzrokov za opisano slovensko razumnost in zmernost prav kultura, ki je kljub materialnemu osiromašenju vseskozi izpolnjevala svoje tradicionalno poslanstvo: prežemanje ljudi, pa naj bo to direktno ali ne – s humanističnimi sporočili, ki oznanjajo strpnost in solidarnost, pa tudi sposobnost samoomejevanja, kar je nepogrešljivo za obstajanje razvitih človeških družb. Umirjenost – dolgoročno dobro orožje Za razliko od nekaterih družbenih področij je kultura svoje zahteve postavljala razmeroma umirjeno in tudi spoštljivo do drugih, čeprav ji v primerjavi z njimi zanesljivo ne gre dobro. Svoje zahteve, strnjene v dokumentu Čas je za kulturo, so odpirale predvsem sistemska vprašanja lastnega področja, kompetentnost ministrov, torej so bile obrnjene izrazito navznoter, navzven pa je kultura opozorila na degradacijo kulture v okviru splošnih družbenih vrednot in na materialno podhranjenost področja. Čeprav se zdi komu ta »spodobnost« v šopku ostalih pogosto zelo kričavih zahtev javnega sektorja, taktično vprašljiva, pa je za kulturo to naraven odziv. Pobesnelost ali pretirana glasnost, ki jo pogosto spremljamo v družbenih razpravah, je pogosto obratno sorazmerna z dejanskimi argumenti. Pavšalnost očitkov je hitro odkrita, treba je biti skrajno pozoren na argumente, ki jih predstavljaš. Dober primer je prav nedavni odstop predsednice pisateljskega društva, ki so ji mediji očitke na račun države hitro vrnili z razkritjem precej neposlovnega ravnanja z društvenim premoženjem. In je šel tako problem, ki dejansko obstaja, v pozabo. Kakorkoli, vročičen, celo nervozen družbeni dialog, ki ga spremljamo v tem času, terja sprotno akcijo, prilagajanje zahtev in pogajalsko usposobljenost in vztrajnost od vsakogar. Terja tudi pozorno spremljanje lastnega področja, torej kulture same, ki nikakor ni gladina mirnega jezera, marveč dokaj valovito morje, v katerega globinah poteka kar nekaj tihih borb. Pasivnost lahko pomni veliko nevarnost, da se tvoj glas izgubi in s teboj pometajo po mili volji. Prav zato mora tudi ljubiteljska kultura opozoriti na svoje probleme, ki jih ni malo in predlagati zanje svoje rešitve. Nihče drug tega ne bo storil namesto nas. Primer: latentno možnost, da znotraj nevladnega sektorja pride do škodljivih pavšalnih delitev (denimo med poklicnimi NVO in ljubiteljsko kulturo), ki bi že vnaprej diferencirale ene izvajalce na škodo drugih, smo lahko zaznali kar nekajkrat. Najizraziteje lansko spomlad, ko je Ministrstvo za kulturo pavšalno skušalo izločiti možnost, da se ljubiteljska kulturna društva prijavijo na razpis za triletne programske razpise, manj agresivno, a nič manj prozorno v smislu »kam pes taco moli« pa v nekaterih medijskih člankih in razpravah, ki so eksplicitno zahtevale formalno ločevanje nevladnega sektorja na profesionalne nevladnike in ljubiteljsko kulturo z ločenimi javnimi razpisi. Kaj hočemo? To kajpak pomeni, da mora ljubiteljska kultura v razpravah o kulturni politiki postati aktivnejša in zahtevnejša. Zdaj, ko naj bi do junija pripravili prvi osnutek nacionalnega programa kulture, je morda odločilni trenutek za razpravo o nekaterih stvareh, ki bi jih morali urediti. Nesporno je treba zastaviti vprašanje o njenem statusu. Verjetno ni dileme, da mora ljubiteljska kultura v okviru nacionalne kulturne politike še naprej opravljati vlogo nacionalnega nosilca kulturnih programov na področjih, kjer ni poklicnih izvajalcev, pri čemer se morajo pogoji za opravljanje tega njenega dela izboljšati na raven, ki je po delovnih standardih primerljiva z izvajalci drugih nacionalnih programov. To pomeni, da mora denimo zborovska, folklorna in instrumentalna dejavnost (zlasti pihalne godbe) dobiti več menedžerskega, profesionalnega kadra, kajpak pa od svojega načina (ljubiteljskega) dela ta področja ne bodo odstopila. Druga, socialno – integrativna oz. kohezivna funkcija ljubiteljske kulture, ki bistveno izboljšuje kvaliteto življenja prebivalstva (bodisi s tem, da ljudje lahko svoje umetniške talente izživljajo z aktivnim delom v društvih, bodisi zaradi tega, ker ljubiteljska kultura omogoča kapilarno prisotnost kulturnih dobrin v vseh okoljih) bi morala tudi v usmeritvah nacionalnega programa dobiti opaznejši delež; zdaj je namreč to poglavje v celoti v domeni lokalnih kulturnih programov. Gre predvsem za področja družbene kohezije, delovanje skupnega kulturnega prostora in javnega nastopanja oz. varovanja kulturne dediščine, opaznega zlasti skozi področje kulturnega turizma, ki jih je treba sistematično krepiti. Operativno vidim vzvode ustreznih kulturnih politik v naslednjih ukrepih: takoj je treba narediti konec tihim, a ponavljajočim se poskusom v okviru Ministrstva za kulturo, da se vrhunske izvajalce na področju ljubiteljske kulture vnaprej izloči iz kroga tistih, ki lahko sklepajo večletne programske pogodbe in tudi vsem drugim poskusom pavšalnega ločevanja ljubiteljske kulture od ostalega nevladnega sektorja. Za to ni nobenih pravnih niti kulturnopolitičnih razlogov; sistematično je potrebno analizirati pogoje dela, ki jih imajo v okviru ljubiteljskih kulturnih dejavnosti nosilci nacionalnega interesa na zgoraj omenjenih treh področjih in pripraviti ukrepe za njihovo izboljšanje oz. večjo medsebojno izenačenost; v okviru investicijskega ciklusa, ki ga predvideva novi zakon o kulturnem evru, je potrebno pazljivo, v sodelovanju z izvajalci, pripraviti seznam investicijskih posegov, s katerimi bi omogočili ustreznejše prostorske pogoje zlasti nosilcem nacionalnega interesa, pa tudi tam, kjer so prostorski problemi najtežji in objektivno težko rešljivi zgolj s strani lokalnih skupnosti; na področju medsebojnega prežemanja slovenskih kulturnih dobrin (skupnega kulturnega prostora) je potrebno tradicionalnim oblikam srečevanja Slovencev iz matične države in sosednjih držav ponuditi oz. podpreti programe, ki bodo omogočili bistveno večjo izmenjavo gostovanj, izmenjave kulturnega ustvarjalnega dela in ljudi. Iz teh splošnih temeljev je potrebno smotrno razvijati kvalitetne programe, ki krepijo tudi socialno kohezijo v revnejših območjih Slovenije, še zlasti pa na obmejnih območjih. Tod je žal Slovenija ena redkih držav, ki sistematične kulturne politike praktično nima. In na koncu: vse, kar je zapisano zgoraj, z manjšo izjemo investicij, ne terja velikih sredstev. Niti v okviru še zmerom siromašnega področja kulture ne. Učinki takega vlaganja bi bili lahko veliki. Če ne drugega, bi najmanj ohranili, verjetno pa celo pomembno okrepili vlogo kulture v življenju slovenske nacije, s čimer bi naredili korak h naši prepoznavnosti, tako da bi Slovenci vse bolj obveljali kot zanimiv, kulturen narod. Preberite kakšen intervju s tujimi turisti: največkrat jih fascinira pestrost in živahnost našega kulturnega življenja! Torej nekaj takega, po čemer so znani Islandci na svojem otoku. Mi, Slovenci, bi na ta način lahko veljali za svojevrsten kulturni otok vse bolj razburkane Centralne Evrope. Ali ne poje o nečem takem tudi naša nacionalna himna? TREBA BO POSTAVITI SVOJE ZAHTEVE! Piše: Jože Osterman Rast gospodarske proizvodnje je v sistemu, v kakršnem živimo, ne glede na uničevanje planeta dobra stvar. Še zlasti po desetletnem obdobju ekonomske oseke, v katerem se je družba soočala z različnimi varčevalnimi programi in iz njih izhajajočimi restrikcijami, ki so nekatera področja našega življenja oklestila do nevarnih razsežnosti. Med najbolj osiromašenimi je tudi kultura – po razpoložljivih podatkih so več izgubili le na področju organov varnosti in obrambe. A tam pretežno na račun investicij, ki so jih večinoma odložili. Kar pomeni, da so že obstoječi uveljavljeni programi vendarle precej lažje preživeli. Zdaj, v obdobju spodobne gospodarske rasti … Pregled ocene 0 Ocena uporabnikov: 3.18 ( 2 ocen) izzivi kulturna politika 2019-04-23 Maja Papič Oznake: izzivi kulturna politika Članki s podobno tematiko: NEKAJ VPRAŠANJ O BODOČI STRATEGIJI LJUBITELJSKE KULTURE June 5, 2022 MAG. FRANCI PIVEC: OTROK SVOBODE IN VEČNI ZALJUBLJENEC V KULTURO March 28, 2022 »REŠIMO PRST – MAMO TO!« ALI SADHGURU V SLOVENIJI March 27, 2022 »AL LEPŠI OD URŠKE BILO NI NOBENE?« NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO POSODOBITEV POVODNEGA MOŽA March 22, 2022 KULTURNI UGRIZ IX: »STANOVANJCE V SLOVENIJI POVEJ, KJE NAJ ŽIVIM POSLEJ?« February 5, 2022 Objavite komentar Plekličite komentar Za objavo komentarja morate biti prijavljeni. Kategorije E-Revije IZZIVI NAVDIHI VTISI ODZIVI APLAVZI RAZPRAVE Zadnje objave O civilizaciji, netipičnih družbenih strukturah in mavrici OD KNJIŽNEGA SEJMA V BEOGRADU DO EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE (NOVI SAD) PROJEKT 40 DNI BREZ ALKOHOLA – LITERARNI NATEČAJ KDO SE JE RAZVESELIL MATIČKA NA 60. LINHARTOVEM SREČANJU? ZLET LITERARNIH ZAVETNIKOV 2022 V ZNAMENJU POLSTOLETNICE PRVEGA SREČANJA PISATELJEV ZAČETNIKOV Oznake a capella aplavzi arhitektura dediščina fantazijska književnost festival film in video folklora glasba gledališče gledališče in lutke godbeništvo instrumentalna glasba intermedija izzivi jubilej Karantenija kultura kulturna dediščina kulturna politika likovna umetnost literarna kritika literarni natečaj literatura Ministrstvo za kulturo navdihi odzivi ples poezija popularna kultura potopis razprave razstava recenzija slam poezija sodobni ples spekulativna fikcija Teden ljubiteljske kulture TLK umetnost uvodnik vokalna glasba vtisi zbirateljstvo zborovska glasba

Ledine so pravzaprav edino območje klasičnega turnega smučanja v spomladanskih razmerah na Jezerskem. Vsaka zima postreže z različnimi danostmi, pa vendar je največja verjetnost, da boste ujeli odlične razmere, med februarjem in aprilom. Začetek ture v dolini Ravenske kočne, kjer so urejena parkirišča in proge za tek na smučeh, ki so običajno urejene vse do tovornih žičnic. Prehod na prostrana snežišča Ledin je možen z večih strani. Najlažji in najbolj obiskan je prehod v območju Lovske poti do Kranjske koče. Iz kotla pod Ledinskim slapom je ob dobri zimi možen direkten dostop po grapi do zavetišča kranjskih markacistov (strm leden skok, 5 m). Lahko se odločite tudi za lažje zimsko plezanje v območju letne poti skozi Žrelo (200 m plezanja). Za vse tri variante so dereze in cepin obvezna oprema. Od Kranjske koče do Jezerskega sedla (2001 m) ali Ledinskega vrha (2106 m) se po prostranih snežiščih zopet lahko vzpenjate na smučeh. Z Jezerskega sedla lahko nadaljujete turo s spustom v dolino Belske kočne ali prek Savinjskega sedla na Okrešelj. Za spust v dolino Ravenske kočne je najlepše in najlažje v območju Lovske poti. Grintovec (2558 m) 1500 m, 3–5 h (vzpon) Grintovec je najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp in nad jezersko dolino se dviga njegova mogočna severna stena. Za turni smuk bomo izbrali južno stran, na kateri je široka in relativno položna Grintovčeva streha, ki izurjenim gornikom ponuja veličasten turni smuk. Tokrat se bomo z Jezerskega odpeljali v dolino Kokre do našega izhodišča pri kmetiji Suhadolnik (900 m). Prek prve skalne ovire (Taške) vodita dve poti. Za vzpon s smučmi na nahrbtniku je primernejša desna, položnejša varianta, kjer boste ob zadostni količini snega lahko previdno vijugali ob zaključku ture. Nadaljujemo proti Cojzovi koči na Kokrškem sedlu. Snežišča so v tem delu precej prostrana, zato je pomembno, da iz Spodnjih jam sledimo najbolj izraziti rampi, ki nas privede na izrazito Grintovčevo streho. V res idealnih razmerah se je možno prav do vrha vzpenjati na smučeh, vendar je vzpon po izpostavljeni Grintovčevi strehi precej bolj varen z derezami na nogah in cepinom v roki. Zaradi obsežnosti in nepreglednosti pobočja se priporoča spust izključno v območju dostopa. Velikopotezna tura. Goli vrh (1788 m) 800 m, 2 h (vzpon) Turni smuk z najlepšega jezerskega razglednika je največkrat aktualen sredi zime, običajno takoj po obilnem sneženju (od novembra do marca). Zaradi pokritosti z gozdom je nevarnost proženja plazov majhna. Turo pričnete na začetku Ravenske kočne – najverjetneje kar po tekaških progah. Do Jenkove planine sta običajno shojeni dve varianti. Prva, bolj strma, se prične levo pred Gorniškim centrom Dava Karničarja in je namenjena izključno vzponu. Druga varianta je enaka smeri običajnega spusta in se prične na koncu poletnega osrednjega parkirišča v Ravenski kočni. Po približno uri hoje se poti združita v Jenkovi planini. Od tam začnemo po ozki in strmi mejni preseki naravnost proti vrhu in nato prečimo desno na bolj odprt teren na avstrijski strani. Najlepša smučarija vas čaka na vršnem travniku in v redkem bukovem gozdu med Jenkovo planino in Markunovo bajto. Pečovnik in Plešivec (1801 m) 800 m, 2–4 h Dolino Komatevre s Pečovnikom in Plešivcem smo jezerski turni smučarji odkrili zaradi pomanjkanja snega za organizacijo tradicionalnega turnosmučarskega tekmovanja. Zasnežene ceste, vlake in odprti travniki s pogledi na Grintovce so kot nalašč za uživanje neokrnjene narave in miru v prostranih zasneženih gozdovih. Vsi vzponi in spusti so tehnično povsem nezahtevni in primerni tudi za začetnike. Običajno lahko turo pričnemo pri kmetiji Robnik, do koder je cesta splužena in je urejeno parkirišče. S Plešivca lahko turo nadaljujemo preko Dolge njive vse do Tolste Košute (2057 m), kjer pa so travnata južna pobočja lahko nevarna za plazove. Češka koča (1543 m), Spodnje in Zgornje Ravni (2000 m) 400 m, 1-2 h V pozni pomladi (april in maj) nam Spodnje in Zgornje Ravni nad Češko kočo ponujajo idealne razmere za uživaško turno smuko. Edini izziv je malo daljši pristop do Češke koče s smučmi na nahrbtniku (1 h 30 min). Za bolj zgodnje so dereze in cepin obvezna oprema. V zmehčanem snegu se je možno od koče do severnih sten Kočne, Dolške škrbine, Grintovca in Dolgega hrbta (do višine 2000 m) povzpeti kar na smučeh. Češka koča je v tem obdobju odprta le ob majskih vikendih. Krajši turni smuki okrog Jezerskega (Štularjeva planina (1267 m), Visoki vrh (1460 m), Mali vrh(1300 m), Pristovški Storžič (1759 m)) 400–500 m, 1–2 h Na Jezerskem je mogoča turna smuka tudi v najhujši zimi, ko v severnih stenah Grintovcev bobnijo plazovi. V varnem zavetju gozdov, gozdnih cest, strmih vlak in čarobnih travnikov boste lahko že med sneženjem uživali na turnih smučeh. Izhodišča za vse ture so z urejenih parkirišč v naselju. Vzponi in spusti so lahki in primerni za začetnike in manj izkušene smučarje.

Sezono 2020/2021 na portalu SiGledal začenjamo s predstavitvijo SiGledalove digitalne knjižnice slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku. Prevajalka tega dela portala SiGledal je dramatičarka, dramaturginja, lektorica, gledališka režiserka in mentorica Kim Komljanec, ki smo jo ob tej priložnosti povabili h kratkemu pogovoru. Delite na Natisni Kim Komljanec / Foto: David Modic V prvem koraku se osredotočamo na predstavitve tistih dramskih tekstov v angleškem jeziku, ki jih je nagradila, nominirala ali drugače prepoznala strokovna javnost in/ali so dostopni na spletu v slovenskem in še katerem tujem jeziku. Do SiGledalove digitalne knjižnice slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku je mogoče dostopati na tej povezavi. Kakšne so vaše prevajalske izkušnje in koliko se sicer posvečate prevajanju? Prevajanje ni moj glavni poklic, se mu pa posvetim, kadar mi pride na pot kak zanimiv projekt s področja, ki me zanima, in slovenska dramatika je prav gotovo prva na seznamu takih področij. Prevajam tudi svoja lastna dramska besedila, kar se mi zdi še posebej težek izziv, saj kot avtorica besede, replike, didaskalije dolgo premlevam, jim iščem ustrezen ritem, ustrezno jezikovno zvrst, posamezen izraz, in ko se za enega končno odločim, se mi pogosto zdi nemogoče, da bi moji liki izrekali kaj drugega. Prestaviti celotno besedilo v drug jezik pa pomeni prestavitev v drugo družbeno okolje, kjer imajo seveda besede, tudi če so prevedene zelo natančno, lahko povsem drugačen pomen. Kaj besede, celotni dramski liki so včasih neprevedljivi, pa teme in ideje, ki se jih dramska besedila lotevajo. Seveda pa mi zavedanje in premislek, kako se posamezni jezik obnaša v različnih situacijah, okoljih, starostnih obdobjih, medijih ipd., pri prevajanju prideta še kako prav, zato mi gre to delo dokaj zlahka od rok. Ste dramatičarka, dramaturginja, lektorica, gledališka režiserka, opravljate pa tudi pedagoško delo. Izobraževali ste se tudi v tujini, konkretno v Veliki Britaniji, zato zelo dobro poznate tamkajšnje razmere na področju dramatike in gledališča. Koliko so npr. britanska gledališča in režiserji odprti za uprizarjanje manj znanih oziroma neznanih avtorjev iz manjših držav, kot je na primer Slovenija? Britancem na splošno ni v navadi uprizarjanje tujih avtorjev, ki še niso uvrščeni v nek literarni kanon. Temu se posvečajo ponekod bolj v okviru izseljenskih diaspor ali v sodelovanju z njimi, tuja sodobna dramatika je za angleško (in ne nujno celotno britansko) bolj nekakšna kurioziteta kot pa mainstream. Izjema so angleško pišoči avtorji iz ZDA, tudi Avstralije, deloma tudi Indije. Obstaja pa nekaj gledališč, (s čimer ne mislim nujno gledaliških hiš!), ki se uprizarjanju prevodne dramatike posebej posvečajo. Takšno je npr. londonsko gledališče Bush, posamezne sezone Royal Court Theatra so prav tako osredotočene na avtorje, ki prihajajo z drugih koncev sveta, čeprav tradicionalno Royal Court Theatre na svoj repertoar uvršča besedila glede na svetovna politična žarišča v posameznem trenutku v času. Obstajajo pa tudi manjša, neinstitucionalna, t. i. fringe gledališča po vsej Britaniji ki se lotevajo mednarodnih projektov in ki se zanimajo za tujo sodobno dramatiko ter so uprizarjanju le-te tudi bolj naklonjena. A tudi tu gre bolj za ozko nišo kot širok interes. Zanimivo pa je, da se akademska stroka precej ukvarja z razlogi, zakaj je tako. Lani sem se udeležila neke konference, posvečene prav temu vprašanju, zakaj so Britanci kot gledališka publika tako nezaupljivi do tekstov iz drugih kulturnih okolij. Kot del konference je potekala tudi nekakšna igra ugank, kjer smo si vsak večer ogledali bralne uprizoritve po treh različnih besedil, ne vedoč, kdo je njihov avtor ali od kod prihaja. Vsak večer je nato publika ugibala, katero od besedil bi lahko prišlo izpod peresa britanske/-ga avtorice/-ja, in seveda se je izkazalo, da je v današnjem globaliziranem svetu skorajda nemogoče uganiti nacionalno ali kulturno ozadje avtorice/-ja. V zadnjih letih se je v Sloveniji začelo nekoliko bolj sistematično prevajati in promovirati slovensko literaturo v tujini, eden od razlogov za to je gotovo tudi častno gostovanje Slovenije v Frankfurtu leta 2023 Eno poglavitnih vlog pri tem ima Javna agencija za knjigo, med drugim tudi s t. i. vzorčnimi prevodi iz del sodobnih slovenskih avtorjev in avtoric. Doslej se je nabralo že kar lepo število vzorčnih prevodov, med katerimi pa najdemo le dva teksta, ki ju lahko označimo za dramska – vašega in radijsko igro Franja Frančiča. Mislite, da bi bilo smiselno, da bi JAK prevzela vlogo promotorja slovenske dramatike v tujini, ali bi bila primernejša katera druga institucija? Kakšen je vaš pogled na to? Sodobna dramatika je v Sloveniji še vedno nekako spregledana kot literarna vrsta in od treh vrst še vedno najmanj prevajana. S tem nočem reči, da je pripovedništvu (oz. prozi) ali poeziji z rogžicami postlano. Tudi tam je treba še za marsikaj poskrbeti. Vendar dramatike še v slovenščini založbe objavljajo tako malo, da je sodobne dramske tekste, razen na portalu SiGledal, včasih nemogoče prebrati. Tako z njimi v stik ne pride niti domača javnost. Strošek prevajanja pa prepogosto nosijo avtorji/-ice kar sami/-e, kar je strašno, saj so že za svoje izvirno delo plačani/-e zgolj v primeru uprizoritve, pa še to ne ne vem kako dobro. Naš kulturni trg je pač majhen, zato je nujno, da ustvarjalce/-ke podpiramo tudi z javnimi sredstvi, še zlasti, ker smo po kvaliteti v samem vrhu sodobne svetovne dramatike. Zato vsekakor menim, da potrebujemo dobro mednarodno zastopništvo za slovenske dramatike in dramatičarke in njihova dela ter da bo to zastopništvo javno in dostopno vsem avtoricam in avtorjem. Omenili ste že, da je dramatika izgubila status 'tretje literarne vrste'. Zdi se, da se je danes sploh ne bere več, temveč je, vsaj sodobna, namenjena le še uprizarjanju. Dejstvo je, da se tudi v Sloveniji objavlja zelo malo dramatike, tukaj imam v mislih tako revijalne objave kot tudi knjižne izdaje, nekaj je objavijo gledališča v gledaliških listih. Se vam zdi to upravičeno glede na to, da je gledališče 'hipna umetnost', se pravi, da nekako živi samo med uprizoritvijo, teksti pa so 'večni’? Ta problem se začne že v izobraževanju. Slovenski šolar se tam nekje do konca osnovne šole skorajda ne sreča z dramatiko, potem pa predvsem s klasiki, a še to bolj z odlomki. V srednješolskih programih je to razmerje malce boljše. Pri svojem delu z učitelji in mentorji dramskih krožkov in otroških gledaliških skupin sem z grozo ugotavljala, da ne le, da sodobne slovenske dramatike ne poznajo šolarji, ampak se z njo ne srečujejo niti pedagoški delavci. Pa prav literarna vrsta, ki naj bi najbolj neposredno ubesedovala človekov tukaj in zdaj, je tista, ki je v berilih najmanj zastopana. Po drugi strani pa me navdušuje, ko na svojih tečajih dramskega pisanja spoznavam posameznike različnih starosti, izobrazb, socialno-ekonomskih provenienc in geografskih porekel, ki jih sodobna slovenska dramatika zanima, jo berejo in spremljajo na odrih. To mi daje upanje, da so moji sodržavljani vendarle še zmožni premisleka o svoji bivanjski situaciji in posledično tudi dejavnega poseganja v to situacijo. Glede na to, da ste zelo dejavni v tujini, imate morda pregled, kako dramatiko promovirajo v drugih državah in kako ji pomagajo, da 'zaživi' tudi na tujih odrih? Mogoče bi kaj izpostavili kot zgled, ki bi ga veljalo posnemati? Nimam morda najširšega pregleda, poznam pa nekaj primerov dobre prakse. V Franciji in na Poljskem se npr. dramatika ogromno objavlja (in bere), na Madžarskem obstajajo zasebne agencije, ki pod okrilje vzamejo posamezne avtorje, ki jih nato promovirajo tako na knjižnih sejmih kakor tudi na gledaliških festivalih. Ena zanimivejših praks se mi zdi tudi britanska, in to je, da so njihove bralne uprizoritve mnogo bolj odrske kot naše, kar daje besedilu večjo priložnost, da je videno kot uprizorljivo. Pa tudi tiska se dramatika v Veliki Britaniji več in hitreje kot pri nas, kjer na knjižno objavo lahko upajo samo avtorji, ki so že tako rekoč kanon in jim nato natis tekstov pomeni manj kot nekomu, ki se šele uveljavlja. Pomembno vprašanje je tudi bazen prevajalcev/-k, ki je pri nas majhen in zaprt. Ne vem, koliko se sploh šolajo prevajalci za prevajanje dramatike. Sama vem, da se npr. za poklic gledališke lektorice lahko izšolaš samo s praktičnim delom in ti slovenistična izobrazba služi zgolj kot osnova. Prevajanje je zagotovo ena od težav – prevodi morajo seveda biti kakovostni, že prevajalcev, ki se ukvarjajo s prevajanjem slovenske literature v tuje jezike, ni prav veliko, prevajanje dramatike pa ima tudi svoje specifike. Slab prevod lahko tekstu naredi več škode kot koristi, zato bi morali za to poskrbeti usposobljeni prevajalci in biti za to tudi pošteno plačani, ne pa, da avtorji svoje tekste npr. prevajajo kar sami. Res je, slab prevod je medvedja usluga ne samo dotičnemu avtorju/-ici, ampak sodobni slovenski dramatiki na splošno, saj v bralcu zatre izkazani interes. Menim pa, da če avtor/-ica tuji jezik dobro obvlada, je vendarle bolje, da si tekste prevaja sam/-a, kakor pa da se tega loti kdo, ki ne pozna gledališkega medija. Doslej je bila glavna ovira to, da v Sloveniji nismo imeli platforme, kjer bi se ti prevodi lahko objavljali in ponujali tujim založnikom in gledališkim intendantom, režiserjem, igralcem. SiGledal bo s prevedenim delom portala v veliki meri zapolnil to vrzel. Še vedno pa potrebujemo tudi zastopništvo, neko zelo dejavno agencijo, po možnosti javno. Tako bi obenem rešili tudi problematiko financiranja sodobne slovenske dramatike, saj bi se s tuji javnosti dosegljivimi prevodi razširil tudi trg za sodobne slovenske dramske pisateljice in pisatelje. In seveda tudi za prevajalke in prevajalce. Kako se sami soočate s trenutno situacijo, v kateri vlada velika negotovost in ni jasno, kako bo z gledališči v prihodnje? Ta situacija je samo vrh ledene gore, ki za področje slovenske žive umetnosti že nekaj časa raste. Seveda me skrbi, kako in koliko predstav si bom lahko ogledala in kako in koliko bomo lahko ustvarjali. A v resnici moje življenje in delo že ves čas izgledata tako, da moram nenehno tržiti vsa svoja znanja in se angažirati na vseh področjih svojega ustvarjanja in da pogosto delam po več projektov hkrati, saj nikdar ne vem, kdaj bo kateremu umanjkalo financiranje in bom ostala brez honorarja in priložnosti za delo. Menim pa, da je glavni razlog za težke okoliščine, v kakršnih nas ustvarja večina svobodnjakov, to, da sta za splošno slovensko javnost kultura in umetnost izgubili vrednost. Da ju javnost preprosto ne ceni. Morda zato, ker nikdar ne umanjkata. Morda bi bil edini odgovor na to, da se povežemo prav vsi ustvarjalci in zaženemo en strašen kulturni molk. Po mojem bi že po dveh, treh dneh brez glasbe, likovne umetnosti, gledališča, filmov, televizijskih nadaljevank, knjig, stripov, tudi brez izdelkov uporabne umetnosti, kultura in umetnost spet postali bolj cenjeni v očeh slehernika. Zakaj se javnost glasneje oglasi, ko so zaprti frizerski saloni, kot ko so zaprta gledališča? Seveda so tudi lepe frizure pomembne, ampak ali ni precej pomembno tudi tisto, kar je pod njimi? Na portalu SiGledal poteka štafetna igra Izvolimo dramo, v kateri ljubitelji dramatike in gledališča v branje priporočajo tekste po svojem izboru. Mislite, da bi lahko – če bi imeli na portalu več prevedenih tekstov oziroma vsaj odlomkov – v štafeto vključili tudi tuje bralce, to bi bil lahko tudi eden od načinov promocije slovenske dramatike? Zanima me, kje sicer še vidite neizkoriščene možnosti za promocijo? Izvolimo dramo je en najboljših projektov za promocijo branja dramatike in dviganja zavesti o sodobni slovenski dramatiki. Prepričana sem, da se bo veliko tujcev, ki ne berejo slovensko, z veseljem in zanimanjem vključilo v to igro, takoj ko bo to mogoče. Neizkoriščenih priložnosti za promocijo pa je nešteto: prisotnost prevodov na spletu, na knjižnih sejmih, na gledaliških festivalih, snemanje odigranih odlomkov in objava le-teh na spletu ali tudi na televiziji, bralne uprizoritve (in to z mizansceno, ne zgolj koncertne) na gledaliških festivalih, spodbujanje (in s tem mislim financiranje) mobilnosti dramskih avtoric in avtorjev in prevajalk, prevajalcev, udeležbe na velikih srečanjih in vpetost v mednarodne mreže, zasebne agencije in vabljenje tujih producentov na premiere in promocijske festivale v Sloveniji. Ob vsem skupaj pa seveda stanovsko povezovanje. Dokler vsak dela samo zase, se nam delo podvaja in rezultati so drobni. Če pa vsi vlečemo v isto smer, se stvari hitreje premaknejo. Sama sem poleti 2022 vabljena na eno največjih konferenc ženskih dramskih avtoric (Women Playwrights International) v Montréal in se z organizatorji že dogovarjam za možnosti predstavitve sodobne slovenske dramatike na splošno, ne zgolj samo svojega dela, ki je bilo povod za vabilo. Predvsem pa nam seveda v Sloveniji manjka oder, ki bi bil namenjen izključno novim tekstom. Poguma za tak repertoarni načrt za zdaj ni zbralo še nobeno institucionalno gledališče, čeprav sodobno slovensko dramatiko publika še kako rada gleda. Kim Komljanec Ocena Prispevki avtorja SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 10. 6. 2019 Publikacije na portalu SiGledal SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 28. 12. 2020 Gledališke premiere v času epidemije SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 25. 7. 2019 Marko Japelj in poletna križarjenja po SiGledalovem Repertoarju V Sigledalovih zbirkah Na Wikiju Kim Komljanec V Repertoarju Kim Komljanec Na portalu Dramski teksti SiGledalova digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil v angleškem jeziku Pokaži starejše komentarje (-2) Napišite komentar × Ime: Komentar Naročite e-novičnik Naroči Zadnje spremembe na portalu © Tamara Matevc, Gregor Matevc in Samo M. Strelec 2007; Novi Zato. z dovoljenjem avtorjev 2008. | Stik: Sigledal | Nosilec portala: Novi ZATO., zanj Samo M. Strelec | Portal sofinancira Ministrstvo za kulturo | ISSN: 1855-9662 | Oblikovanje: Kontrastika | O piškotkih | Politika zasebnosti | Pravno obvestilo

V letošnjem letu bodo v Trbovljah obeležili 70 let ustanovitve mesta. Občina skupaj z javnimi zavodi pripravlja aktivnosti in prireditve. Prireditve ob 70 letnici mesta se bodo, če bodo to dopuščale razmere, začele odvijati spomladi. »Tako praznik Trbovelj ne bi praznovali samo junija, ampak skozi celo leto, največ aktivnosti pa bi potekalo v času praznovanja praznika Občine Trbovlje. Ob tej priložnosti smo pripravili tudi celostno grafično podobo, ki jo boste lahko srečali na vsakem koraku,« so sporočili iz Občine Trbovlje. Na Občini pripravljajo program in aktivnosti, ki bodo primerne za vse generacije. Iz zgodovine Leta 1825 je bila ustanovljena katastrska (davčna) občina Trbovlje. Leta 1850 je nastala krajevna občina Trbovlje, ki je združevala več katastrskih občin. Leta 1926 so Trbovlje razglasili za trg, prej vas, v občino Trbovlje je spadal tudi Hrastnik. Leta 1934 se je od občine Trbovlje odcepil Hrastnik. Leta 1952 je postalo Trbovlje mestna občina, dodeljen je bil status mestne občine s posebnimi pravicami. In danes praznuje Trbovlje 70 let mesta. Savus Foto: arhiv Savus Facebook Twitter Pinterest Prejšnji članekNovi cepilni dnevi Naslednji članekZmagovalca Daša in Jaka savus Zadnji prispevki Požar, pomoč obolelemu 27. 11. 2022 Na današnji dan: Ernest Adamič 27. 11. 2022 Danes dogaja 27. 11. 2022 Sledi korakov: Lavrina zgodba 26. 11. 2022 Varujmo jetra 26. 11. 2022 Savus.si je spletni časopis z zanimivimi zgodbami in aktualnimi novicami, ki izhaja na spletu in poroča o dogajanju v Zasavju in o ljudeh, ki v Zasavju delujejo ali so kakorkoli drugače povezani z njim. V spletnem časopisu objavljamo tudi novice iz občin, ki mejijo na Zasavje v rubriki Čez planke.

David O. Russel (Ameriške prevare, Za dežjem posije sonce) je film Amsterdam postavil v 30. leta prejšnjega stoletja, spremlja pa tri prijatelje: zdravnika, medicinsko sestro in odvetnika, ki so priča umoru, nakar tudi sami postanejo osumljenci in razkrijejo enega najbolj nezaslišanih zapletov v ameriški zgodovini. PRIHAJAJOČI FILMI Kapa danes ob 18h družinski Trikotnik žalosti | Z LIFFa v Loko danes ob 20h art kino Novice Filmsko gledališče | Jesen 2022 14.11.2022 Spoštovani, vabimo vas na predstave v okviru FILMSKEGA GLEDALIŠČA! Na sporedu bo 9 filmskih mojstrovin, ki si jih boste lahko ogledali ob...več

Spoštovani obiskovalci našega spletnega mesta! Želimo vam prijetne božično-novoletne praznike, v prihajajočem letu pa veliko zdravja in sreče. [več] Izjava vodstva Onkološkega inštituta Ljubljana ob potekajočih kriminalističnih preiskavah v zdravstvu 20. 12. 2013 V zvezi s kriminalističnimi preiskavami, ki potekajo v več zdravstvenih ustanovah po Sloveniji in tudi na OI, sporočamo, da vodstvo OI vse potekajoče kriminalistične aktivnosti v celoti podpira in zagotavlja polno sodelovanje. Na OI smo… [več] 75 let Onkološkega inštituta Ljubljana 18. 12. 2013 Onkološki inštitut Ljubljana letos obeležuje 75 let delovanja. V sredo, 18. 12. 2013, je bila v ta namen organizirana novinarska konferenca, na kateri smo predstavili najpomembnejše strokovne dosežke OI v zadnjih petih letih. Gradivo si… [več] Pojasnila OI glede izkrivljenih informacij v medijih 13. 12. 2013 Zaradi več izkrivljenih informacij, ki so se v zadnjih dveh tednih pojavile v več medijih v povezavi z OI, je OI danes, 13. 12. 2013, sklical novinarsko konferenco, na kateri so bile predstavljene celovite informacije na posamezne teme. … [več] Konstitutiran nov svet OI 5. 12. 2013 V sredo, 4. decembra 2013, je bil s 1. sejo konstituiran nov svet Onkološkega inštituta. Novi člani sveta OI so: Erik Brecelj, Božidar Casar in Anka Deržek kot predstavniki zaposlenih, Mojca Gobec, Nevenka Lekše, Darinka Miklavčič, Dejan… [več]

S soncem obsijani in prijetno topel februarski četrtek smo izkoristili za pogovor z Matejo Zver. Kapetanka izbrane vrste okreva po poškodbi gležnja na malonogometnem turnirju v Potsdamu in tudi s pomočjo terapij v domačem okolju odšteva dneve do vrnitve na igrišča. “V soboto bo minilo pet tednov od poškodbe. Trenutno opravljam terapije in vadim po prilagojenem programu, v prihodnjem tednu pa bom pričela delati tudi z žogo,” je pogovor pričela izkušena napadalka. Poškodba se je zgodila v najbolj neprijetnem obdobju, v času zimskim priprav, zato Prekmurko v prihodnjih dneh in tednih čaka precej dela. Bo nared do reprezentančnega gostovanja v Prištini? Zverova priznava 10. marca še ne bo sposobna odigrati celotnega srečanja: “Ocenjujem, da bom pripravljena za dobro polovico polčasa. To bo odvisno tudi od odločitve selektorja Boruta Jarca. Želim si, da bi 29. februarja zaigrala že na pripravljalni tekmi s Pomurjem in tako znova dočakala nekaj minut.” Reprezentanci lahko uspe Slovenke so z dvema zmagama prezimile na drugem mestu skupine A, a so odigrale dve tekmi več kot Kosovo in Rusija. Prav Rusinje, ki jih za razliko od Slovenk čaka še povratno srečanje z Nizozemkami, so glavne tekmice za drugo mesto. “Dobro je, da smo z Nizozemsko že opravile. Najpomembnejša tekma nas čaka aprila, ko bomo gostovale v Rusiji, seveda pa ne smemo zanemariti preostalih tekem. V vsak dvoboj moramo iti povsem osredotočene, saj bi lahko v nasprotnem primeru izgubile lepo priložnost. Zavedamo se, da se nam v primeru uspešnih predstav odpirajo vrata do drugega mesta.” “V minulem letu smo dobro odigrale praktično vse kvalifikacijske tekme, čeprav vemo, da lahko igramo še bolje. Taktično smo bile dobro postavljene, saj nas strokovni štab dobro pripravi na vsako tekmo. Analiziramo vsako srečanje in na podlagi tega se potem postavimo tudi na igrišču. Po nekaj dobrih tekem si na prihajajočih preizkušnjah ne smemo privoščiti podcenjevanja. To ne bi bilo dobro, saj nam v tem primeru ne bi bilo lahko niti proti Kosovu in Turčiji, ki imata kakovostno ekipo. Z Estonijo še nismo igrale, zato jih še ne poznam najbolje. Na prihodnjih tekmah moramo na igrišču znova pokazati, da smo kakovostna reprezentanca,” v nadaljevanje kvalifikacij pogleduje kapetanka izbrane vrste. Slovenke so kvalifikacije odprle s tesnim porazom proti Rusiji, čeprav bi lahko z nekaj sreče osvojile vsaj točko. Nizozemkam so obakrat nudile dostojen odpor, zmagi proti Kosovu in Turčiji pa sta bili povsem zasluženi. V turški mreži je končalo kar pol ducata žog, kljub temu pa selektor Borut Jarc ni bil povsem zadovoljen z videnim. To priznava tudi naša sogovornica: “Res je, saj se vmes nismo držale taktičnih navodil, zato je bilo nekaj nezadovoljstva. Dvoboj smo dobile z izidom 6:1, zmaga pa bi lahko bila še višja, zato zadovoljstvo ni bilo popolno. Ni pa bilo enostavno igrati po visoki prednosti iz prvega polčasa, zato smo v nadaljevanju malce padle.” V slačilnici vlada dobro vzdušje Mateja Zver, ki bo marca dopolnila 32 let, je že dobro desetletje in pol pomembno orožje reprezentance Slovenije. V izbrani vrsti je sodelovala že z nekaj selektorji, nazadnje z Damirjem Robom in zdaj z Borutom Jarcem. “Vsak trener ima svojo vizijo. Vedno sem se držala navodil. Dala sem vse od sebe, ko je bil selektor Damir Rob, tako je tudi pod vodstvom novega selektorja. Borut Jarc ima drugačno vizijo ko prejšnji selektor. Ekipa je mlada, večina reprezentantk igra v tujini, dekleta so dobro pripravljena, kar se pozna tudi pri postavitvi na igrišču,” pojasnjuje igralka iz Gornje Bistrice. Jarc je po nastopu funkcije selektorja dokončal zamenjavo generacije. V ospredje se je prebila skupina mlajših deklet, med katerimi je tudi nekaj takšnih, ki so še nekaj let nazaj z odprtimi usti gledale na dosežke naše sogovornice. Kljub razliki v letih v taboru Slovenije vlada dobro vzdušje, pojasnjuje Zverova: “Selektor Jarc ne dela razlik med mano in mlajšimi igralkami. V ekipi vlada odlično vzdušje, kot najstarejša igralka nimam težav z mlajšimi soigralkami. Na njih ne gledam zviška, saj gre za dobre igralke in v kakovostni ekipi je enostavno igrati.” Slovenska liga kot poligon za mlade igralke Prekmurka ima bogate izkušnje z igranjem v tujini, najprej se je preizkusila na Islandiji, zdaj že pet let navdušuje pri severnih sosedih Avstrijcih. Po njenih stopinjah so v tujino odšla tudi mlajša dekleta. Kaj pa odhodi nosilk igre slovenskih klubov pomeni za kakovost lige? “V Sloveniji je veliko potenciala. Veliko je mladih nadarjenih igralk, ki pa morajo še veliko delati. Nadarjenost je potrebno podkrepiti z delom, brez treningov ni napredka. Vlagati morajo v svoj napredek, s tem bo rasla tudi kakovost lige, ki vsaj za zdaj še ni na visokem nivoju. Odhodi v tujino so velik plus za reprezentanco, saj se to že sedaj pozna na igri in rezultatih. Za igralke osebno je dobro, da gredo v tujino. Kako bo to vplivalo na ligo? Težko povem. Realnost je takšna, da bodo priložnost dobila mlada dekleta, ki se bodo kalile na domačih igriščih in se skušale prebiti v tujino,” je jasna nekdanja igralka Pomurja. S podobnimi izzivi se po besedah Mateje spopadajo tudi v Avstriji: “V Avstriji je podobno kot v Sloveniji. Tudi tam deluje skupni center, v katerem so zbrane igralke kadetske in mladinske reprezentance. Veliko deklet se po zaključku šolanja odpravi v tujino, nekatere ostanejo še kakšno leto ali dve, večina perspektivnih igralk pa gre hitro v tujino. Takšne so tudi želje avstrijskega selektorja.” Podpora moških klubov pomeni veliko V Avstriji sicer premorejo precej večjo bazo igralk kot v Sloveniji, Sankt Pöltnu pa se skušajo z načrtnim delom približati trije zasledovalci: “Avstrijska liga se dviga, to je res. Dvoboj Sankt Pöltna in Neulengbacha velja za derbi Spodnje Avstrije, čeprav se Neulengbach pobira po krizi izpred nekaj let. Takrat je ekipo zapustila večina nosilk igre, nekaj se jih je preselilo tudi v Sankt Pölten. Imajo solidno zasedbo, ki se bori za drugo mesto. V ta boj sta vključena še Austria Landhaus in Sturm, ki ima mlado in perspektivno ekipo, pozimi pa se mu je pridružila tudi Nina Predanič.” Sankt Pölten, Austria in Sturm imajo podporo moških prvoligašev. Mateja in soigralke domujejo v središču, ki ga lahko zavidajo tudi najmočnejši moški klubi v širši regiji. “Vadimo v istem centru kot moška ekipa. Imamo odlične pogoje za delo, mislim, da niti večina moških klubov nima takšnih pogojev. V vadbenem središču imamo dve igrišči z umetno travnato podlago, dve naravni igrišči in fitnes,” ne skriva zadovoljstva nad pogoji za delo. Tudi pri serijskih prvakinjah Avstrije se morajo, podobno kot velja za večino najboljših klubov iz manjših držav, spopadati s slovesom vidnih članic enajsterice. Poleti je ekipo zapustila madžarska napadalka Fanny Vago: “S Fanny sva v Sankt Pöltnu igrali štiri leta in pol. Na igrišču ne gledam na to, kdo je vodja in kdo ima več svobode, pomembno je le, da se s soigralkami dobro ujamem. S Fanny sva dobro sodelovali, z njeno vrnitvijo v Ferencvaroš pa smo izgubili odlično igralko, ki je dosegala veliko zadetkov. Po njenem odhodu so priložnost dobile mlajše igralke.” Ne vleče je še domov Vprašanje o Fanny Vago je bilo iztočnica za naslednjo temo. Ni malo takšnih, ki bi Zverovo z veseljem videli na domačih zelenicah, a izkušena napadalka priznava, da še ne razmišlja o vrnitvi v Slovenijo: “Sem človek, ki prisega na spontanost in nikoli pretirano ne načrtujem. (smeh) Jasno je, da se domov še ne nameravam vrniti. Poleti mi poteče pogodba s Sankt Pöltnom in menim, da lahko, če mi bo ob strani stalo zdravje, v tujini igram še nekaj let. Imam nekaj ponudb, a imam še nekaj časa, da se odločim. Zagotovo pa se še ne bom vrnila v Slovenijo.” Lansko poletje so si Zverove zaželeli pri portugalskem prvaku Sportingu, a se, kot nam je priznala, zaradi oddaljenosti ni odločila za selitev v Lizbono. Smo jo pa za konec pogovora povprašali o načrtih po koncu nogometne kariere. “O tem še ne razmišljam pretirano, saj želim igrati še nekaj let. Bi si pa želela delati kot osebna trenerka. Videli bomo, kaj bo prinesla prihodnost,” je v svojem slogu zaključila Mateja Zver. Za konec dodajmo še podatek, da je izkušena napadalka v avstrijskem prvenstvu dosegla že 85 zadetkov, na 77 tekmah pa je doživela vsega tri poraze. Oznake: Mateja Zver Zenski nogomet Nadaljuj z branjem Prejšnja: Prašnikar in Agrež pomlad odprli z golom Naslednja: Prašnikarjeva se ne zaustavlja Sorodne novice VIDEO: Počistila pajčevino v golu Aaraua Legionarke VIDEO: Počistila pajčevino v golu Aaraua Peter 21. marca 2022 Ana Gerjolj: “Na polno in brez podcenjevanja!” Intervjuji SŽNL Ana Gerjolj: “Na polno in brez podcenjevanja!” Peter 19. marca 2022 Vnovič zabila, zdaj sama na vrhu ligaške lestvice strelk Legionarke Vnovič zabila, zdaj sama na vrhu ligaške lestvice strelk Peter 19. marca 2022 Nika Koprivnikar: “Za zmago potreben maksimum vsake igralke!” Intervjuji SŽNL Nika Koprivnikar: “Za zmago potreben maksimum vsake igralke!” Peter 19. marca 2022 Kaja Korošec v pričakovanju derbija pred kamero Ženske lige: “Gledalci so vedno naš dvanajsti igralec!” Intervjuji SŽNL Kaja Korošec v pričakovanju derbija pred kamero Ženske lige: “Gledalci so vedno naš dvanajsti igralec!”

V sklopu Elektro dejavnosti izvajamo najrazličnejše storitve na področju elektrike in energetike. Primarno skrbimo za vzdrževanje javne razsvetljave na območju Mestne občine Ptuj. Na geografsko razpršenem območju razpolagamo z 88 odjemnimi mesti ter cca. 4000 svetilkami javne razsvetljave. Leta 2013 smo v sklopu projekta energetske prenove javne razsvetljave v Mestni občini Ptuj in Občini Hajdina zamenjali stare svetilke in jih nadomestili z novimi, varčnejšimi, med katerimi jih je večina zasnovana na LED tehnologiji. Stroški energije so se tako zmanjšali za cca. 60%. Znižali so se tudi stroški vzdrževanja, saj so vsa odjemna mesta povezana v centralno nadzorni sistem, ki omogoča upravljanje na daljavo (preko spleta), analizo podatkov in vizualizacijo. S tem smo prvi v Sloveniji v centralno nadzorni sistem povezali svetilke javne razsvetljave in smo za ta projekt, skupaj z družbo IN ES, d. o. o. prejeli tudi nagrado iz strani Siemens-a, Werner Von Siemens, ki je bila podeljena na Ljubljanskem gradu 15. decembra 2014. Načrt javne razsvetljave v Mestni občini Ptuj. Prijava napak Kontakt Peter Bezjak (02) 620 73 34 peter.bezjak@jsp.si Ostale vsebine Družbena odgovornost Mediji o nas Sporočila za javnost Katalog informacij javnega značaja Ceniki Najem infrastrukture in izvajanje storitev Oglaševanje Mestna blagajna eRačuni Odvajanje in čiščenje odpadne vode MOP Za optimalno delovanje spletne strani, uporabljamo piškotke. Z uporabo strani se strinjate z uporabo piškotkov. V kolikor jih ne želite uporabljati, lahko njihovo uporabo izklopite v svojem brskalniku.

Breg je del starega mestnega jedra Novega mesta. Breg je s svojo izredno izpostavljeno lego na obrobju mestnega jedra gotovo ena najslikovitejših znamenitosti mesta. To je strnjen niz stanovanjskih stavb, nastalih na mestu leta 1786 porušenega srednjeveškega mestnega obzidja. Stavbe so optimalno izkoristile sicer neugodne geomorfološke značilnosti terena in se mu popolnoma prilagodile. Bile so naslonjene na ostanke obzidja, ki so še vedno ohranjeni in vidni v zidovih kletnih etaž. Kletni zidovi pogosto slonijo na živoskalni osnovi vrh strmega pobočja nad reko Krko. Na Bregu je živel predvsem revnejši sloj meščanov, ki se je ukvarjal s pridelavo in prodajo zelenjave, pranjem perila, s sušenjem mesa in oddajanjem sob podnajemnikom. Breške gospodinje so do 2. svetovne vojne oddajale stanovanja dijakom novomeške gimnazije, zaradi tega se je med Novomeščani za njih uveljavilo ime študentske mame. Prvotno izredno skromna arhitektura se je večkrat spreminjala, kljub temu pa je večina stavb ohranila tlorisno zasnovo in tipično zunanjo podobo z delno vkopano kletjo, bivalnim pritličnjem z vhodom z ulice in značilnimi lesenimi ganki na sončni južni fasadi visoko nad Krko. Z ulico vzporedne strehe so bile krite z lesenimi skodlami ali deskami vse začetka 20. stoletja, ko jih je počasi nadomestila opečna kritina. Specifična podoba celotnega niza stavb, pogojena z danostjo naravnega okolja in iznajdljivim prilagajanjem terenu - prefinjeno sožitje dominantne narave in skromne arhitekture, ki je kljub materialni revščini svojih graditeljev dosegla visok estetski nivo, predstavlja izrazito etnološko posebnost Novega mesta in je njegov razpoznavni znak. Območje novomeškega brega je bilo z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto leta 1992 razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Zunanje povezave[uredi | uredi kodo] Več gradiva o temi Breg, Novo mesto v Wikimedijini zbirki http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/spomeniki/breg/ Arhivirano 2007-12-21 na Wayback Machine. Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Breg,_Novo_mesto&oldid=5797501« Kategoriji: Novo mesto Ceste in ulice v Novem mestu Skrita kategorija: Predloga Webarchive z wayback linki Čas zadnje spremembe strani: 08:19, 9. oktober 2022. Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej Pogoje uporabe.

Rog [1] je poimenovanje za lokacijo v Kočevskem Rogu, kjer je med leti 1894 in 1914 deloval največji lesno predelovalni obrat na Kočevskem. Zgodovina[uredi | uredi kodo] Ostanki železniškega tira nekdanje gozdne železnice v Kočevskem Rogu Leta 1894 so knezi Auerspergi, lastniki tukajšnjih gozdov, na sedlu roškega grebena, na lokaciji z nemškim imenom Schleichenbrun, začeli graditi parno žago. Lokacija je bila primerna za tovrstno gospodarsko dejavnost, saj je še danes v osrčju obsežnih roških gozdov, vendar ni imela prometne povezave z železniškim omrežjem. Opis nekdanje žage[uredi | uredi kodo] Vse osnovne objekte in stroje za delovanje žage so postavili oziroma zgradili takoj, le manjše dopolnitve so nastale kasneje. V obratu za razrez lesa je delovalo 13 polnojermenikov in 17 krožnih žag. Vse je poganjal parni stroj z močjo 250 KS, preko 63 metrov dolge osi. Na žagi so ves čas njenega delovanja razžagovali predvsem bukovino, le v njenem zadnjem obdobju so razžagovali v deske tudi iglavce. Izkoristek lesa je bil slab in odpadka veliko. Glavni proizvod so bile večinoma tavalete, tj. deščice za zabojčke, ki so jih izvažali v Italijo, Španijo in drugam. Proizvode so z vozovi vozili na železnico v Straži in nekaj časa tudi v Kočevje. Letno je žaga v povprečju predelala 20.000 m3 lesa, na njej pa je bilo zaposlenih okoli 200 delavcev. Knez Auersperg je žago dajal v najem raznim podjetnikom. Vsega skupaj se je na žagi zamenjalo pet najemnikov. Za oskrbo žage z vodo so zgradili tudi dva velika zbiralnika za deževnico, ohranjena sta še danes, v katera se je stekala voda s streh vseh poslopij. Žaga v obdobju od 1914 do 1922 ni delovala. Leta 1922 so jo obnovili in je s presledki delovala do spomladi 1932, ko so jo dokončno opustili. Stroje so prodali za staro železo, lesene stavbe pa požgali. Večina zidanih stavb je bilo uničenih med drugo svetovno vojno. Po vojni so ruševine zmleli v gramoz in ga uporabili za vzdrževanje gozdnih cest. Gozdna železnica[uredi | uredi kodo] Za potrebe žage so lastniki postopoma zgradili mrežo prog gozdne železnice, katere dolžina je ob koncu gradnje znašala 35 kilometrov. Hkrati pa so začeli tudi z izgradnjo gozdnih cest. Danes[uredi | uredi kodo] Ostanki temeljev nekdanje žage Na lokaciji Rog je danes obsežna jasa, ki je postala zanimiva izletniška točka. Po sredini jase poteka gozdna cesta, ki povezuje Kočevje in Dolenjske Toplice. Ohranjenih in delno obnovljenih je nekaj poslopij, ki so včasih služili kot hlevi. Ob poti je na novo postavljena replika nekdanjega keltskega pastirskega bivališča, v katerem so panoji, ki opisujejo Kočevski Rog. Skavtski okoljski center Kočevski Rog[uredi | uredi kodo] V edini ohranjeni večji stavbi, v lasti gozdne uprave, danes deluje Skavtski okoljski center Kočevski Rog. Sklici[uredi | uredi kodo] ↑ "Helena Dobrovoljc, jezikovna svetovalnica, Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«". 2014. Pridobljeno dne 16. januar 2017. Viri[uredi | uredi kodo] Glej tudi[uredi | uredi kodo] Gozdna železnica Gozdna železnica Žage na Rogu Zunanje povezave[uredi | uredi kodo] Skavtski okoljski center Kočevski Rog pridobljeno 13. november 2019 Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Žaga_Rog&oldid=5313093« Kategorije: Slovenska industrija Lesarstvo Kočevski Rog Občina Kočevje Čas zadnje spremembe strani: 07:14, 27. april 2020. Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej Pogoje uporabe.

Na lokacijah brez obstoječih komunikacijskih poti lahko za nadzor uporabimo GPRS storitev mobilnega operaterja. GPRS omrežje omogoča 24/7 zvezo z oddaljenim objektom in s tem neprekinjen nadzor nadzorovane opreme. Za optimalno izkoriščanje možnosti, ki jih ponuja mobilni operater je v sistem vključena tudi možnost komunikacije preko GSM omrežja, ki se uporablja le v izjemnih primerih. Prav tako je možnost pošiljanja alarmov s SMS sporočili iz objekta do vzdrževalnega osebja glede na težo alarma. Za vzdrževanje GPRS prenosnih poti skrbi podjetje Sitel skupaj z mobilnim operaterjem. Med podjetjem Sitel in mobilnim operaterjem je vzpostavljen stalen VPN tunel, ki omogoča izvajanje dveh osnovnih funkcij: - administriranje oz. skrb za obratovanje prenosne poti preko GPRS in - komunikacijo nadzornega računalnika z nadzorovano opremo. Za zagotavljanje statičnih IP naslovov skrbi t.i. RADIUS strežnik. Na osnovi preverjanja autorizacije posameznih GPRS vmesnikov s SIM kartico dodeljuje ustrezne IP naslove. Nadzorna aplikacija trenutno teče na Linux strežniku in hkrati podpira več WEB odjemalcev. Na ta način stranka potrebuje samo: - dostop do interneta - WEB brskalnik - e-mail naslov Uporabnik se preko WEB odjemalca poveže na Sitelov strežnik preko ustreznega uporabniškega imena in gesla. Po uspešno opravljeni prijavi lahko dostopa do trenutnega stanja napajalnih sistemov. Podprto je tudi alarmno sporočanje v primeru napak na objektih. Prav tako je z arhiviranjem vseh zbranih analognih vrednosti omogočen t.i. Performance Management. Datoteke z zajetimi vrednostmi lahko uporabnik uvozi v Microsoft Excell in na osnovi obdelave izdela poljubna poročila. Za več informacij o nadzoru napajalnih sistemov in ostale opreme vas prosimo, da nas kontaktirate. SITEL napajalne naprave in sistemi d.o.o. Tel. + 386 1 580 7950 Savlje 89, 1000 Ljubljana Fax. + 386 1 537 4729 SI - SLOVENIJA E-mail: info@sitel.si Izdelava spletnih strani: STRINJAM SE Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.

V turbulentnem času velikih napetosti zgoraj in spodaj, znotraj in zunaj, ki jim še ni videti konca, prihajajoči vikend obračamo Merkurja. Na 26. stopinji znamenja vodnarja se bo v soboto 30. januarja zaustavil in tri tedne stopal nazaj po že prehojeni poti. Ne želi še prestopiti v ribe, ker se v umu, mislih in pogovorih močno zavedamo, da potrebujemo postanek in “reciklažo” množice vznemirjajočih informacij in dogajanj. Vsega tega ne moremo dojeti in razumsko predelati na nivoju običajnega delovanja našega uma. Potrebno je, da se umirimo in zaslišimo svoj notranji glas. Tisti, ki je povezan s srcem in obenem s kozmično mrežo Urana v najvišji različici. Tam, kjer se empatičnost razširi preko vseh meja in je plemenitost dejanj vpeta v vsak naš korak. Trenutno smo predvsem v vrtincu, ki nas skuša posrkati vase in razdrobljene odtujiti od občutenja sebe. Zato naj bo vikend obrata Merkurja namenjen odmiku in tišini. Le tako se bomo lahko “priklopili” na visoka sporočila, ki nam jih pošilja ritem Univerzuma. Pot je še dolga, vzemimo si čas, da si naberemo novih moči in očistimo um. Naša ščitnica je obremenjena do skrajnih meja, kar vpliva na naše psihofizično zdravje in počutje. Poskrbimo za svoj imunski sistem in “zaščitni plašč” okrog fizičnega telesa. Z odmikom, naravo, bližino živali. Na svoji retrogradni poti se bo Merkur srečal s planeti v vodnarju. Najprej s Soncem, da se ponovno povežeta misel in naša odločnost, zavedanje sebe; z Venero in Jupitrom, da vanj vpletemo želje, inspirativnost, ustvarjalnost in več optimizma. Vmes se bo tudi sprl z Marsom iz bika, ki težko sprejema visoke vodnarjeve tone. Čas bo napet vse do Merkurjevega ponovnega postanka in direktnega obrata, ki se bo zgodil 21. februarja na 11. stopinji znamenja vodnarja. Zopet močno sporočilo stopinje in znamenje, da smo v času preizkušenj, presenečenj in priložnosti velikega Boga neba Urana, ki vlada 11. znamenju vodnarja. In Merkur si želi slišati njegova sporočila – saj je Uran njegova “višja oktava”, kot pravimo v astrologiji. Dobro uporabimo ta čas za nas, za predelavo, dokončanje, pregledovanje, premislek, ponovne pogovore. Ne kupujmo pomembnih izdelkov, predvsem tehnične narave, prevoznih sredstev, ne sklepajmo pogodb, ne sprejemajmo ključnih odločitev. Pa saj vse to že vemo. Obenem pa vemo, da so splošne energije tam zgoraj povezane z našimi osebnimi po načelu “enako privlači enako” in da imamo vsi svoje individualne zgodbe, ki se odpirajo vsak trenutek tudi v času retrogradnosti Merkurja. Pogumno in se beremo tedensko, tudi dnevno. Iz srca za vas, Jasmina Za vpis v programe, ki prihajajo ponovno v marcu, pa poglejte pod zavihek programi. Kategorije Članki Energije tedna Ostalo Raziskovanja Dogodki Energije dneva energijsko ravnovesje in osebni potenciali Raziskovalka večne spirale življenja skozi znanost, duhovne modrosti, inteligenco narave in Univerzuma. Kontakt Dane 112, 6210 Sežana 386 41 765 786 info@jasminakrt.com Zadnji prispevki Po napetih energijah ščipa svetlimo in umirjajmo čas 2 dni nazaj V rastočih energijah širimo ogenj idej in želja 9 dni nazaj Brezplačno TEST ENERGIJSKIH CENTROV BREZPLAČNI POGOVOR Jasmina Krt © 2022 Vse pravice pridržane. Zasebnost Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje pravilnega delovanja strani, boljše uporabniške izkušnje in statistike obiska. Politika zasebnostiV redu

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo javni razpis za financiranje oddelkov krajših programov v vrtcih v šolskem letu 2021/2022. Namenjen je javnim vrtcem, ki bodo organizirali oddelek krajšega programa v trajanju 240 ur za otroke, ki še niso bili vključeni v vrtec in bodo do konca leta 2021 dopolnili starost pet let. Kot so pojasnili na ministrstvu, je namen krajših programov ponuditi staršem, ki doslej svojega otroka še niso vključili v institucionalno obliko predšolske vzgoje, možnost, da otroci zadnje leto pred vstopom v šolo obiskujejo krajši program, ki je za starše brezplačen. Prav tako imajo vrtci možnost organizirati krajši program za otroke, ki se še niso vključili v institucionalno obliko predšolske vzgoje. "Krajši program kljub omejenemu obsegu zajema vse elemente kurikula za vrtce in v največji meri zagotavlja uravnoteženost dejavnosti iz vseh šestih področij kurikula in spodbuja vse vidike otrokovega razvoja," so še zapisali na ministrstvu. razpis vrtec otroci Kaj zdaj berejo drugi (OBČINA TURNIŠČE) Za skupnost brez političnih razprtij 8. 12. 2022 Prekmurka postala najstarejša obrtnica leta 8. 12. 2022 To se bo v veselem decembru dogajalo v Gornji Radgoni 8. 12. 2022 Soboški gostinec bo še naprej podžupan 4. 12. 2022 A Twitter List by Vestnik_si Aktualno Črna kronika Šport Popularno Fotogalerije Akcije in nagradne igre Tiskane izdaje Dogodki Fotogalerija Horoskop O podjetju Oglaševanje Naročnine, mali oglasi, zahvale in spomini Uredništvo Splošni pogoji Dovoljenje za obdelavo podatkov Uporaba piškotkov Pravila komentiranja Splošni pogoji akcije »Bodi moder, naroči Vestnik zdaj!« Volitve 2022 Vestnikovo žrebanje za sočne nagrade

“Vse je šlo brezhibno,” je po prevzemu pomorske pilotaže včeraj povedal Radko Malačič, direktor državnega podjetja Kopp (Koprska pomorska pilotaža). Šest pilotov in trije voditelji pilotskih čolnov so opolnoči začeli delo pri državnem delodajalcu ter zapustili zasebno podjetje Piloti Koper, ki po državni uredbi ne sme več opravljati pilotaže. Pilot Maurizio Rasman in vodja pilotine Arijan Rapuš na pilotini podjetja Kopp včeraj opolnoči; pred meseci sta po 16 in 18 letih dela dobila izredno odpoved pri Pilotih Koper. Foto: Kopp izobraževanje KOPER > Prvi ladji so piloti pod novim delodajalcem pomagali izpluti ob 5. uri zjutraj. Cene, ki jih za obvezno pomorsko pilotažo ladjarjem zaračunava državni Kopp, so za pet odstotkov nižje od dosedanjih pri Pilotih Koper. “Kot gospodarska javna služba moramo cene vsako leto usklajevati in jih predložiti vladi v soglasje. Zdaj imamo še zelo visoke zagonske stroške, pričakovati je, da bodo lahko tarife za pilotažo v prihodnje nižje, če le ne bo recesije, ki bi opazno zmanjšala promet,” pravi Radko Malačič. Radko Malačič Ladje ne smejo več pridivjati v Koper Uprava za pomorstvo je konec aprila urgentno predpisala, da morajo ladje, ko dosežejo sidrišče koprskega pristanišča, pluti z maksimalno hitrostjo šest vozlov in nato varno zmanjševati hitrost do priveza. Direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec je v objavljeni odločbi razložil, da so se za predpisano najvišjo hitrost odločili, ker se “v več primerih piloti niso mogli vkrcati na ladjo, ker je bila hitrost ladje ob prihodu v tovorno pristanišče previsoka”. Prav tako, ugotavlja uprava za pomorstvo, se ladja ne more pravočasno varno ustaviti do priveza, če njena hitrost na sidrišču presega šest vozlov. Po neuradnih informacijah imajo zaposleni v državnem podjetju Kopp enake plače, kot so jih imeli pri zasebniku, kjer so piloti po lanski grožnji s stavko prejemali približno 5400 evrov bruto, vodje pilotskih čolnov (pilotin) pa 2600 evrov bruto. V podjetju Piloti Koper so dali že pred časom odpoved, ki je začela veljati včeraj, ko so se zaposlili v Koppu. Ta prehod so oteževale konkurenčne klavzule, ki so jih imeli v pogodbah pri zasebnem delodajalcu: kar 500.000 evrov odškodnine bi morali poravnati piloti in 250.000 evrov voditelji pilotin, če odidejo v podjetje z enako dejavnostjo. Radko Malačič ocenjuje, da te klavzule ne morejo obstati. “Javno podjetje Kopp je podpisnik pogodbe z državo kot edini izvajalec pilotaže v koprskem pristanišču, tako da ne izvaja konkurenčne dejavnosti,” pravi. Sedanjim šestim pilotom se bo v letu in pol postopno pridružilo še šest pilotov, ki jih bodo v podjetju Kopp tudi usposabljali, napoveduje. Podjetje Piloti Koper v lasti Valterja Kobeje je že vložilo pobudo na ustavno sodišče za presojo, da je vladna uredba o pilotaži, ki za to storitev ustanavlja gospodarsko javno službo, v nasprotju z ustavo: Napoveduje pa sodni boj vse do EU. V letu 2018 je imelo 1,4 milijona evrov čistega dobička. pomorska pilotažakopppiloti koper Deli: Facebook Twitter Linkedin E-mail Komentar novinarja Katja Gleščič Za varnost (in za dolarje) je šlo Zanimivo je, da kapitan samostojno poveljuje ladji, dokler se ne približa pristanišču. Tam mora na poveljniški most sprejeti lokalnega kolega, da mu svetuje pri usmerjanju ladje do priveza, prav tako pri izplutju. Domači ladjevodec pač svoje območje najbolje pozna; tisti na Amazonki obvlada pasti reke, oni v Rotterdamu zna reševati tamkajšnje plovne labirinte, ta v Kopru pa se odzvati na izzive tukajšnjih pristaniških bazenov, recimo ob kakšni tramontani. Za varnost gre: ko ladja z milijone evrov ... Preberi več Najbolj brano Praznične lučke v Kopru zažarele v družbi Cristine D'Avena Goran Bregović: Zame je verjetno največji uspeh, da se nisem kdaj nalezel aidsa Sirene so tulile ves dopoldan 12 najbolj vročih, a le eden izstopa Deli: Facebook Twitter Linkedin E-mail Spletna stran www.primorske.si uporablja piškotke za zagotavljanje funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Podrobnosti

Zanimiva izbira me čaka sedaj, ko sem se odločila, da bom kupila viseči stol za v dnevno sobo. Izbira takšnih stolov je še večja, kot sem si predstavljala. Od tega, da je modelov toliko, da si jih več, kot polovice nisem niti predstavljala. Potem so tukaj še barve, ki jih je tudi mnogo več, kolikor sem pomislila lahko. Od črnih, belih, naravnih vse do zelenih, rožnatih, modrih, sivih in še bi lahko naštela. Vsekakor rumenega ne bi kupila. Kupila si bom viseči stol, ki bo v nevtralni barvi, torej, naraven, beli, črni ali sivi. Mislim, da se najbolj nagibam k temno sivemu ali črnemu. Ta barva bo še najbolje šla poleg ostalega pohištva oziroma celotnega ambienta. Najprej sem mislila, da bom izbrala nekaj v naravni barvi, ampak, ko sem dobro pomislila, sam videla, da se bo viseči stol v takšni barvi popolnoma izgubil v prostoru. Če bom pa vzela črtnega ali temno sivega, bo pa zelo dobro poudarila ostale detajle v tej barvi. Sicer bi bil viseči stol tudi v ostalih barvah zanimiv. Morda tudi moder ali rožnati ne bi bil slab, ampak to so prevel intenzivne barve, ki kdaj ne bi bile dobrodošle. Ko si človek želi odpočiti oči, takšne barve zagotovo niso primerne. Ko sem bila bolj ali manj odločena, kakšno barvo bom izbrala, sem se morala odločiti le še za model, ki ga bom izbrala. Tukaj se je pa kar malce zataknilo, saj je bil vsak viseči stol v teh barvah zelo lep. Težka izbira me je čakala, ker res nisem vedela, kakšen model naj si izberem. Vesela sem le, da bo tisti, ki ga lahko premikam po mili volji in ne potrebuje, ni bil pritrjen na strop.… Posted in Viseči stol | Tagged stol, viseči stol, viseči stol za dnevno, viseči stoli 2 Okt Vas na stara leta zanima hiša na Obali? Posted by Planica Živeti na Obali ni kar tako, saj vam takšna vrsta življenja lahko prinese številne prednosti. Kar nekaj vas je, ki vas mika, da bi v katerem obmorskem mestu preživljali čas v svojem poznem življenjskem obdobju, zato vas že zdaj zanima kakšen apartma ali pa hiša na Obali. Za to pa boste seveda morali prihraniti kar nekaj denarja. Cene nepremičnin na naši obali so lahko precej visoke. Seveda ni nujno, da vas zanima najbolj prestižna hiša na Obali. Lahko je to samo majhna preprosta hiška, ki stoji nekoliko odmaknjeno od morja. V tem primeru si jo boste precej lažje privoščili, saj bo cena praviloma nižja. Nakup stare ali nove nepremičnine na Obali Seveda vas hiša na Obali lahko stane različno veliko. Dejavnikov, ki vplivajo na kočni izračun cene, je kar nekaj. Med drugim je v tem primeru ključno tudi to, ali se odločate za nakup novogradnje ali starejšega objekta. Za slednjega boste odšteli bistveno več denarja, a če ne bo ravno dovolj dobro ohranjen, boste morali precej denarja vložiti še v samo obnovo. Seveda vas bo hiša na Obali stala bistveno več denarja, če bo postavljena nekje tik ob morju. Ne nazadnje pa je cena odvisna tudi od tega, v katerem obmorske mestu oziroma kraju bo postavljena hiša ali katera druga nepremičnina. Preverite aktualno ponudbo nepremičnin na Obali Na Obali se ves čas ponujajo najrazličnejše nepremičnine. Nekatere se dajejo v najem, spet druge lahko kupite. Katera hiše so v tem hipu aktualne za prodajo, lahko preverite kar na spletu. Ena od možnosti je tudi ta, da se povežete z vsaj eno priznano nepremičninsko agencijo, ki vam bo sproti pošiljala novosti oziroma aktualno ponudbo. Tako boste hitreje na jasnem, katera hiša na Obali bo primerna za vas. Ko se boste končno odločili za najem ali pa nakup, pa je pred vami še kar nekaj zahtevnih nalog, ki naj vam jih pomaga opravljati izkušeni ter strokovno podkovani nepremičninski agent.… Posted in Hiša na Obali | Tagged nakup nepremičnine, nakup nepremičnine na obali, nepremičnine na obali, ponudba nepremičnin na obali 25 Sep Artroza kolena lahko povzroča veliko težav Posted by Planica Ogromno ljudi ima težave s koleni. Kolena so vsakodnevno zelo obremenjena, vendar se tega začnemo zavedati šele takrat, ko se pričnejo kazati prve težave. Dokler nam kolena služijo brez kakršnih koli bolečin, nanje ne damo veliko pozornosti. Ko pa nastopi obdobje težav, se nam lahko hitro zazdi, da ne bomo nikoli več uspeli početi stvari, ki smo jih lahko počeli v času pred bolečinami. Ena izmed izredno pogostih težav oziroma bolezni je tudi artroza kolena. To je bolezen, ki se pojavi predvsem pri starejših ljudeh, ki imajo že zelo obrabljena kolena. Vendar pa to ni nujno. Vedno več je primero, ko se z artrozo kolen srečujejo tudi mlajši ljudje. Pr določenih posameznikih je pojav bolezni tudi gensko pogojen. Prekomerna teža ali poškodbe pri športu Strokovnjaki opozarjajo, da se artroza kolena velikokrat pojavi pri ljudeh, ki se soočajo s prekomerno težo. Kolena na žalost izredno težko vzdržijo velike obremenitve, ki jih prinašajo visoki kilogrami. Ljudje s prekomerno težo vedno težje in počasneje hodijo. Razlog za to je tudi v bolečinah v kolenih Polet prekomerne teže pa je po drugi strani razlog tudi prekomerna športna aktivnost. To pomeni, da se artroza kolena pojavi pri tistih ljudeh, ki svoje telo velikokrat preveč obremenjujejo s različnimi športnimi aktivnostmi. Kako si lahko pomagamo sami Če se tudi vam dogaja, da se soočate z bolečinami v kolenih, je artroza kolena mogoče tudi vaša tegoba. Z drugimi besedami ji lahko rečemo kar artritis. To je stanje, ko se obrabi izredno pomembno oblazinjenje med sklepi in zaradi tega pride do bolečin. Načinov za samopomoč je seveda več. Prekomerno težki ljudje morajo začeti s hujšanjem, saj s tem poskrbijo za manjšo obremenitev kolen. Če se artroza kolena pojavi pri športnikih, morajo le-ti poskrbeti za primerno raztezanje pred aktivnostjo. Seveda si lahko pomagamo tudi s protibolečinskimi tabletami, kar pa dolgoročno ni najbolje.… Posted in Artroza kolena | Tagged artroza, artroza kolena, bolečine v kolenu, težave z artrozo kolena 18 Sep Ali se bo osteoporoza tudi izboljšala sedaj, ko se je vse ostalo? Posted by Planica Mami se je vrnila iz term popolnoma prenovljena, kljub temu da je imela zlom kolka in je osteoporoza nastopila. Ko si je zlomila kolk, so ji namreč odkrili, da je osteoporoza že zelo huda pri njej. Okrevanje menjave kolka je pri njej zato trajalo en mesec. Šele po tem, ko je slikanje pokazalo, da je proteza zaceljena, so jo poslali v terme na terapije. Popolnoma je prenovljena. Še težava, ki jo je imela z nogo, ki se je poškodovala, se je izboljšala. Imela je namreč ohlapno stopalo od kemoterapije, ki jo je imela več kot deset let nazaj. Že ko je bila tam, mi je pripovedovala, kako se tudi stopalo odlično odziva na terapije in da ga že lahko premika. Prej ga niti več ni čutila, kaj šele premikala, kar je bil tudi vzrok mnogih padcem in ne nazadnje tudi vzrok usodnega padca za zlom kolka. Po eni strani je bila celotna izkušnja resnično neprijetna in tudi dolga, saj je trajala približno pet mesecev. Hkrati pa, če se to ne bi zgodilo, ne bi zvedela, da je osteoporoza nekaj, čemur se mora posvetiti. Kar je pa najbolj pomembno, je pa to, da se ji sedaj najbolj nadležna napaka izboljšuje in se ji bo po vsej verjetnosti še izboljševala. Tako, da je v resnici zelo dober zaključek. Pa še končno smo se odločili, da se bomo preselili, ker je že od nekdaj preveč stresno okolje, sedaj je pa samo še nevzdržno. Tudi ta odločitev je vsem odvalila zelo veliko skalo. Kljub temu da še nimamo potrjene nove hiše za najem. Ampak že to, da delamo v tej smeri, je mnogo boljši občutek. Najbolj me zanima, ali se je mami osteoporoza že kaj izboljšala, saj uživa dopolnila, ki so namenjena za zdravljenje. Sem pa pred kratkim prebrala, da je omega 3 dobra tudi za živčni sistem in je možno, da se je obvladovanje ohlapnega stopala izboljšalo tudi zaradi tega. Zato me še bolj zanima, če sej tudi osteoporoza, že kaj izboljšala.… Posted in Osteoporoza | Tagged bolezen osteoporoza, kosti, osteoporoza, zdravljenje osteoporoze 11 Sep Delovne majice in majice za prosti čas Posted by Planica Majice veljajo za nepogrešljiv del naše garderobne omare. V njej se nahaja kar nekaj takšnih kosov oblačil, ki pa se seveda med seboj lahko ločijo v marsičem. Lahko imajo dolge ali kratke rokave, obstajajo tudi takšne brez. Če bi se osredotočili na zgodovino tovrstnega tekstila, pa bi bili sila presenečeni, zakaj so se pojavile prve majice in kaj je bil njihov namen. Na splošno majice lahko v svoji garderobni omari razdelimo na dve večji kategoriji. Na tiste, ki jih nosimo na delovnem mestu, ter na takšne, ki so primernejše za prosti čas. Formalno zasnovane dolge in kratke majice Na prvi pogled se nam zdi, da so vse kratke majice enako snovane, le da so različnih barv in motivov. Kljub temu pa so na voljo različni modeli. Zelo formalne denimo izgledajo polo majice, ki jih večinoma nosimo kar na delovnem mestu. Praviloma takšne majice veljajo za bolj kakovostne in so zato tudi cenovno nekoliko dražje. Po drugi strani pa nas navadna klasična majica lahko stane le nekaj evrov. Takšno oblačilo navadno nosimo samo kakšno sezono ali največ dve, potem postane neuporabna. Oblačila z najrazličnejšimi napisi in drugimi potiski Le redko lahko opazimo majice, ki so bele in ni prav nič na njih. Veliko pogostejše so barvne majice, ki vključujejo kakšen napis ali kakšen drug potisk. Daleč najbolj priljubljene so črne majice, na katere so natisnjeni barvni vzorci. Tekstil z napisom je zlasti zaželen pri promocijskem materialu. Podjetniki svojim strankam, poslovnim partnerjem pa tudi zaposlenim ob priliki podarjajo najrazličnejše kose oblačil, tudi majice, na katerih je potiskan logotip podjetja in še kaj drugega. Izdelava majic po meri Na spletu ste verjetno že opazili aplikacijo, ki vam omogoča, da si lahko majice in druge kose oblačil izdelate kar sami, in to po lastni meri. Potrebnih je le nekaj klikov in oblačilo po meri je narejeno.… Posted in Majice | Tagged izdelava majic, majice, majice po meri, majice za prosti čas 26 Avg Lepi, sveže očiščeni solarni paneli, ki krasijo našo streho Posted by Planica Mož se je ravno pravi čas vrnil domov, saj so bil solarni paneli sveže očiščene in delavci so ravno zapustili. Takoj, ko je prišel, je pripomnil, da se solarni paneli že od daleč svetijo spet, kot bi bili novi. Prav vesela sem bila, ko mi je to povedal, saj to pomeni, da so opravili zelo dobro delo in da bodo solarni paneli ponovno delali, tako kot morajo. Ne vem, ali se je pravzaprav kaj videlo v delovanje sončne elektrarne, ampak nekega večjega odstopanja ni bilo videti. Samo, da imava ta del rešen, ker zagotovo ne bi imela niti najmanjšega interesa se ukvarjati s tem po dopustu, bila bi pa to edina možnost. Ko pridem z dopusta, si želim samo to, da nimam kakšen mesce nobenih nepredvidenih nevšečnosti, da se takoj ne utrudim spet nazaj. To je edina stvar, ki si jo vedno želim po dopustu. Ali pa vsaj dva tedna, da se prav nič posebnega ne dogaja. Sedaj, ko so solarni paneli, me pa čaka le še to, da se do jutri spočijem in potem popoldanski piknik pri mojih starših. Ta del je vedno zelo prijeten, saj mi ni treba kuhati kosila in potem vse to še pospravljati. Takšne sobote imam res najraje. Vse, kar potrebujem, je da se naspim in potem grem nekam, kjer je vse pripravljeno in je hrana, je vedno vrhunska, saj jo pripravi moja mami. Ta teden je bil zelo dolg in moram reči, da sem prav komaj čakala, da ga bo konec. Po svoje mi je tudi današnji dopust kar odgovarjal, saj sem se lahko naspala še danes. Tako, da tudi, če grem zelo pozno spat danes bo ravno prav, ker sem se že danes precej spočila. Jutri pa vem, da se bom še bolj. Se enkrat sem pogledala, kako lepo so solarni paneli očiščeni in odšla nazaj v hišo. … Posted in Solarni paneli | Tagged elektrika, solarni paneli, sonce, sončna energija 20 Avg Za svoj dom in vrt ste pripravljeni storiti marsikaj Posted by Planica Kaj je lahko lepšega kot nadvse urejen dom in vrt? Ko pridete domov, se zato precej bolje počutite, ker veste, da je večina zadev že urejenih in da je čas za počitek. A to se zgodi le redko, saj navadno za urejanje domačih prostorov niti nimamo preveč časa, čeprav smo za svoj dom in vrt pripravljeni marsikaj storiti. Ena od možnosti je seveda ta, da za dom in vrt poskusimo dosledno kar sproti skrbeti in tako nam ne ostaja preveč dela za konec tedna, ko čas lahko izkoristimo kako koristneje. A če smo za opravila zadolženi sami, potem je to res težko izvajati. Načrtovanje za urejanje in čiščenje domačih prostorov Če v vašem domu ne prebivate sami, si lahko skupaj s svojimi družinskimi člani pripravite načrt, kako boste skupaj skrbeli za dom in vrt. Za vsak dan v tednu pripravite plan, kdo bo za kaj poskrbel in do katere ure mora biti naloga izvedena. Načrta pa se le dosledno držite, kajti le tako, bosta vaš dom in vrt vedno videti urejena. Če pa sami živite v precej veliki hiši, okoli katere je tudi velik vrt, pa je stvar seveda nekoliko bolj komplicirana, še posebej, če ste izjemno zasedena oseba. V tem primeru pa si lahko najamete tudi zunanjo pomoč. Pri nas je kar nekaj podjetij, ki vam ponujajo storitve, kot so urejanje doma, čiščenje doma, urejanje vrta in še bi lahko naštevali. Odlična novica pa je ta, da so omenjene storitve cenovno zelo dostopne. Kdo skrbi za vaš dom in vrt, ko ste zdoma? Vse več je takšnih ljudi, ki sicer imajo dom in vrt, a so večino časa zdoma. Nekateri za dlje časa odidejo tudi v tujino. V tem primeru lahko skrb za dom in vrt prepustijo sorodnikom ali prijateljem. Ena od možnosti pa so tudi prej omenjena podjetja.… Posted in Dom in vrt | Tagged dom, dom in vrt, skbr za vrt, skrb za dom, vrt 31 Jul Najboljši gradbeni dodatek – delovni oder Posted by Planica Poznamo več različnih imen za odre in sicer: gradbeni oder, delovni oder ter fasadni oder. Ravno zaradi gradbenega pripomočka delovnega odra je delo izvedeno hitreje in bolj učinkovito. Ko se posameznik ali pa delavci odločijo, da se bo postavil delovni oder, je to zelo očiten znak, da se bodo pričela različna gradbena dela. Gradbena dela se odvijajo skozi celotno leto, zato mora biti delovni oder trpežen in odporen na vse vremenske razmere, saj je vreme zares nepredvidljivo tudi v poletnih in vročih dnevih. Uporabnost delovnih odrov je zares široka, saj je delovni oder pripomoček, brez katerega delavci nikakor ne morejo opravljati svojega dela. Varnost je številka ena pri gradbenih delih Postavitev in demontaža , kadar se gre za delovni oder, morata biti opravljeni pod nadzorom strokovnjaka, ki bo točno znal določiti, kolikšna je lahko obremenitev pri delovnem odru, prav tako pa bo znal ustrezno zaščititi gradbišče in tako poskrbeti za varnost vseh udeleženih pri gradbeniških delih. Priporočljivo je tudi, da se pri postavitvi delovnega odra namesti tudi mreža, ki ščiti pred različnimi vremenskimi vplivi in vertikalnimi obtežbami. Zelo velikokrat se je zgodilo, da je zaradi površnosti pri samem postavljanju delovnega odra prišlo do hujših poškodb in nesreč. Iz česa je delovni oder sploh sestavljen? Če se oseba spozna na postavitev delovnega odra, potem je sama sestava zelo hitra, saj delovni oder nima veliko elementov, ki jih je potrebno postaviti. Vsak delovni oder vsebuje močne nosilne stebre ter deske, na katerih oseba stoji in tako lažje opravlja gradbeniška dela. Zraven delovnega odra je potrebno postaviti tudi opozorilne zanke, ki jasno nakazujejo, da je v bližini delo na gradbišču, če teh oznak ni ali pa niso na dovolj vidnem mestu, lahko ljudje pričnejo hoditi na gradbišče in se tako poškodujejo. Gradbeništvo je zelo zahtevna dejavnost, ki mora konstantno napredovati in tako ugajati naročilom.… Posted in Delovni oder | Tagged delovni oder, gradbeni oder, gradnja, varna gradnja 24 Jun Očiščena zaščitna obutev je ostala v pisarni Posted by Planica Imela sem zelo dober načrt, kako bom pospravila nekaj stvari na vrtu, ampak se je izjalovil, ker je zaščitna obutev ostala v službi. Nesla sem jo namreč na čiščenje in sem jo spotoma pobrala v čistilnici, ko sem šla v službo. Potem je pa ostala tam pod mizo v pisarni. Pregledala sem celo omaro, če je morda kje kaj primernega, kar bi lahko uporabila za takšno delo na vrtu, ampak na žalost ni nič kazalo v tej smeri. Razmišljala sem, ali je morda kje kakšna druga zaščitna obutev, ki sem jo včasih uporabljala, ker sem imela v spominu, da prejšnje nisem vrgla proč. Preiskala sem celo hišo, ampak prav nikjer ni bilo nobenega sladu o tem, da bi bila doma še kakšna zaščitna obutev, da bi jo lahko uporabila. Po kakšni uri iskanja rešitve sem končno obupala in odšla na vrt, s sveže skuhano kavo, da se sedaj odločim, kaj bom naredila. Moj načrt je splaval po vodi in niti malo nisem razmišljala o tem, ali bi lahko karkoli drugega delala. Pa tudi bolj, ko sem razmišljala nobena ideja, se mi ni porodila po mislih, ker sem želela najprej rešiti situacijo zadaj na vrtu. To je bil en tak veliki moteči dejavnik, da me ni več pustil pri miru, da bi lahko normalno, nadaljevala ostale stvari na vrtu sem morala odnesti tisti nered, ki je tam nastal v več letih. Da bi pa to delala, brez tega, da bi me varovala zaščitna obutev, si pa tega ne bi upala delati, ker ne vem, kaj vse je tam, in se nočem poškodovati. Ko sem spila kavo in se odpravila v hišo, sem se pa ne vem od kako spomnila, da je morda prejšnja zaščitna obutev v skladišču, ker sem jo dala nazadnje tudi očistiti in sem jo potem popravila. Odhitela sem tja in premetala vse škatle ter res videla, da je stara zaščitna obutev obutev tam.… Posted in Zaščitna obutev | Tagged čista zaščitna obutev, delovna obutev, obutev, zaščitna obutev 7 Jun Novi modeli ure Guess so zelo mamljivi Posted by Planica Med ogledovanjem ur, kjer so bile tudi ure Guess, sem se spomnila, da imajo morda že nove modele. Zdelo se mi je namreč, da sem videla nekaj drugačnih modelov. Ko sem vprašala prodajalca o tem, mi je potrdil, da so res dobili že nove modele, vendar nima še vseh razstavljenih. Seveda se nisem mogla kaj, kot da ga prosim, če mi lahko pokaže še tiste modele, ki jih ima zadaj. Še dobro, da je bil zelo prijazen in je takoj šel v skladišče po modele, ki so bili še zapakirani in mi dovolil, da si jih ogledam. Moram reči, da so bili res lepi in da sta mi bila dva modela ure Guess res lepa. Mislim, da sem se že skoraj odločila za enega in bom končno res kupila tudi jaz nekaj, kar imajo vsi. Vsekakor ne bo enak model, ker so ti modeli komaj prišli v trgovine, ampak lahko pa rečem, da bom imela enako blagovno znamko. Po vsej verjetnosti pa teh ljudi ne bom več veliko srečavala, saj sem večinoma čisto v drugih krogih. Kar pomeni, da imam tudi tri ure Guess, če si bom to zaželela, pa vseeno ne bom enaka kot ostali. Ostali znanci in prijatelji večinoma nosijo popolnoma drugačne blagovne znamke. Odšla sem iz trgovine, še prej pa povprašala kdaj bodo ure uradno v prodaji, da vem, koliko čas imam za odločanje. Prodajalec mi je rekel, da bodo šele naslednji teden na policah, ampak se vseeno lahko zgodi kakšen nakup prej. To pomeni, da imam vsaj nekaj dni, potem pa lahko, da bodo še, lahko pa, da jih ne bo več. Verjetno bodo no, ampak vseeno obstaja tisti mali odstotek možnosti, da vstopi veliko ljudi po ure Guess, ker je se ta blagovna znamka na polno reklamira. Mislim, da se tudi res ure Guess trenutno zelo reklamirajo, kar zna pritegniti veliko interesa.… Posted in Ure Guess | Tagged guess, modne ure guess, ure, ure guess Post navigation ← Older posts Kategorije Artroza kolena Avto Delovni oder Dom in vrt Hiša na Obali Igre na srečo Kamin Kolagen Lasersko odstranjevanje dlak Likanje Majice Meditacija Nepremičnine Odmaševanje kuhinjskega odtoka Operacija nosu Osteoporoza Posteljnina Putika Restavracije Izola Senčila Sladkorna bolezen Solarni paneli Ure Guess Viseči stol Zaščitna obutev Oznake artritis artroza artroza kolena avto bolečine v kolenu delovna obutev delovni oder dom dom in vrt elektrika gradbeni oder gradnja guess izdelava majic modne ure guess nakup nepremičnine nakup nepremičnine na obali nepremičnine na obali obutev osteoporoza ponudba nepremičnin na obali prevoz prevozno sredstvo ptuka simptomi putike skbr za vrt skrb za dom solarni paneli sonce sončna energija sreča stol težave z artrozo kolena ure ure guess učinki kolagena varna gradnja viseči stol viseči stol za dnevno vozila vrt vzroki za putiko zaščitna obutev zdravljenje osteoporoze čista zaščitna obutev

Na dan krsta se kot botri obvežemo, da bomo staršem novokrščence pomagali “vzgajati v veri, da bodo spolnjevali Božje zapovedi in da bodo ljubili Boga in svojega bližnjega, kakor nas je učil Jezus Kristus”. Pri krstu nismo zgolj priče: dali smo svojo besedo. Povsem resno. Kaj pa se zgodi po tem? Mesece in celo leta pozneje, ko v življenju doživljamo najrazličnejše vzpone in padce, ko nas preplavljajo številne obveznosti, ko smo daleč stran, takrat je težko izpolnjevati svojo obljubo in pogosto občutimo krivdo, ker za svoje krščence, vsaj nekatere, ne storimo dovolj. Včasih se nam celo zdi, da smo jih pustili na cedilu. Toda nikoli ni prepozno, da storimo to, kar je prav: tudi če zadnjih nekaj let zanje nismo storili ničesar, to ni razlog, da bi dokončno obupali. Preberite še: Si boter ali botra? Sedem idej za dobro botrstvo Navzočnost pri pomembnih dogodkih Za začetek lahko za svoje krščence molimo in prosimo Svetega Duha, naj nam pokaže, kako lahko udejanjimo svojo odgovornost do njih. Iskreno pismo, v katerem se opravičimo, ker z njimi toliko časa nismo bili v stiku, ali pa za morebitne spore in prepire, nas bo morda spet povezalo. Tudi če je vaš krščenec že odrasla oseba, je čudovito, če ima botra, ki je pozoren in ljubeč. Nikoli ni prepozno za začetek. Ne pozabite, da je naše poslanstvo predvsem pomoč staršem, zaradi česar je od vsega začetka pomembno, da tudi z njimi vzpostavimo globok odnos. Četudi se morda že dobro poznamo, če so to naši sorojenci ali najboljši prijatelji, naša vloga botra med nami ustvari novo, duhovno vez. Zanje bi morali moliti in, ko je to le mogoče, tudi skupaj z njimi. Preberite še: Vloga krstnega botra je nenadomestljiva Paul D'Ambra-CC Zakaj si ne bi dopisovali? Ko so naši krščenci še zelo majhni, si moramo vzeti čas in se o njih pogovarjati z njihovimi starši. Zanimati bi nas morala njihova osebnost, ki se postopoma razkriva, njihov napredek in težave. Staršem bi morali zaupati, kaj si želimo za njihovega otroka. In jim ponuditi način, kako si želimo vzdrževati to vez: lahko načrtujemo več koncev tedna, ko bi z njimi preživeli popoldan, ali pa enkrat letno nekajdnevne počitnice, če se zaradi prevelike razdalje ne moremo srečevati pogosteje. Pozorni bi morali biti na vse, kar je pomembno v življenju našega krščenca. Pozorni moramo biti na vse vesti, ki jih slišimo o njih, ostati navzoči kljub večji medsebojni razdalji, se udeleževati pomebnejših dogodkov v njihovem življenju, kot so rojstni dnevi, godovi, vstop v šolo, matura, diploma in podobno. Preberite še: 10 pomembnih lastnosti, ki jih morajo imeti krstni botri Poleg tega ne smemo pozabiti, da otroci, posebej ko so enkrat stari pet ali šest let, zelo radi dobivajo pisma, ki so naslovljena prav nanje. Tudi če gre le za nekaj preprostih besed na razglednici, se zavedajo, da je nekdo pomislil nanje na prav poseben način. In ko se sami naučijo brati in pisati, so pisma odličen način, da si sporočate najrazličnejše stvari, od zabavnih anekdot do resnično globokih občutij. Pismo lahko shranimo in ga vedno znova prebiramo … pravi zaklad! Ustvarjajte nepozabne spomine Botri otroku predstavljajo posebno vez, zaradi katere se počutijo edinstveni in nekaj posebnega. Pomembno je tudi, da si med obiskom svojega krščenca vzamemo nekaj trenutkov za pogovor na štiri oči, brez navzočnosti bratov ali sester, in tudi brez svojih otrok. Morda kratek sprehod v dvoje ali pa poseben dan, ko počneta kaj neobičajnega. Seveda se lahko tudi skupaj udeležita nedeljske svete maše ali skupaj molita. Preberite še: Kako izbrati birmanskega botra Pogosto se nam zdi, da kot botri nismo najbolj uspešni … In morda to drži. Toda najslabše, kar lahko storimo, je, da obupamo. Ne pozabimo, da nas je za to poslanstvo izbral sam Bog, s pomočjo staršev in Cerkve, ki je njihovo izbiro potrdila. Prosimo Ga, da bi to nalogo dobro opravili, tudi če živimo daleč stran od svojega krščenca. Lahko smo prepričani, da nam bo Bog pokazal pot in poskrbel za sredstva, da jo bomo lahko izpolnili, tukaj in zdaj. Avtorica prispevka je Christine Ponsard. Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič. Preberite še: Kam boste romali na letošnji veliki šmaren? Preberite še: 5 korakov, da se bodo vaši otroci igrali bolj samostojno Preberite še: 4 recepti svete Hildegarde za slasten in zdrav zajtrk Tags: boterkrst Podprite Aleteio! Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške. Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro. Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Namesto da hrepenite po trebušnih mišicah in oblikovanih bicepsih ter nimate volje do telovadbe v hiši ali zaprtih fitnesih, pojdite ven in postavite eno nogo pred drugo. profimedia 8. 4. 2018 Za razliko od drugih dejavnosti je hoja ustvarjena za vsakogar, tudi za tiste, ki kondicijo šele nabirajo ali pa se vračajo v formo. Hoja je idealna za vse, ki ne prenašajo zadušljivih prostorov ali pa nimajo časa za skupinske športe, potrebujete pa samo športno obutev in kakšno staro trenirko. Le 30 minut hitre hoje dnevno bo: izboljšalo vaš spanec, vam podarilo energijo, lažje se boste znebili odvečnih kilogramov, stresa in nemirnih misli, in zmanjšali boste tveganje za sladkorno bolezen in raka. Po ameriških raziskavah se je od 41 odstotkov udeležencev raziskav, ki so se znašli v skupini s povečanim dejavnikom tveganja za bolezni srca, diabetes in možgansko kap, ob koncu osemmesečnega vadbenega programa v to skupino uvrstilo le še 27 odstotkov. Osebe, ki so pri raziskavi sodelovale, so šestkrat na teden hodile po pol ure na dan, tiste, ki so pretekle po 30 km tedensko, pa so imele pri zmanjševanju omenjenih dejavnikov tveganja le za kanček boljše rezultate. Zmerna vadba skozi daljše obdobje prinaša več koristi od intenzivne dejavnosti nekajkrat na teden. Naj bodo vaši sprehodi poleg vsega še zabavni. Če imate radi družbo, si poiščite zanimivega partnerja za hojo, če pa cele dneve delate z ljudmi, boste morda bolj uživali v samoti ali s psom. Raziskujte in uživajte!

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Sama Červeka, kot člana senata, in Tadeje Pušnar, kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava pisarniškega materiala, tonerjev in kartuš«, v sklopu 1: »Pisarniški material« in v sklopu 2: »Tonerji in kartuše«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Mladinska knjiga trgovina d.o.o., Slovenska cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 2. 2020 odločila: 1. Zahtevku za revizijo zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma v sklopu 1: »Pisarniški material«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14. 10. 2019 za sklop 1, se ugodi in se navedena odločitev razveljavi. 2. Zahtevek za revizijo zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma v sklopu 2: »Tonerji in kartuše«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14. 10. 2019 za sklop 2, se zavrne kot neutemeljen. 3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 3.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne. Obrazložitev: Naročnik izvaja odprti postopek z namenom sklenitve okvirnega sporazuma za dobavo pisarniškega materiala, tonerjev in kartuš za obdobje štirih let v dveh sklopih, sklopu 1: »Pisarniški material« (v nadaljevanju: sklop 1) in sklopu 2: »Tonerji in kartuše« (v nadaljevanju: sklop 2). Obvestilo o naročilu je bilo dne 5. 8. 2019 pod številko JN005582/2019 objavljeno na portalu javnih naročil (dne 6. 8. 2019 pod številko 2019/S 150-368919 pa v Uradnem listu Evropske unije), kjer je bil dne 14. 10. 2019 objavljen tudi naročnikov dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«. Iz navedenega dokumenta je razbrati, da bo naročnik okvirni sporazum tako v sklopu 1 kot v sklopu 2 sklenil s ponudnikom Biroprodaja d.o.o., Obrtna ulica 30, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj, v obeh sklopih po merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe drugouvrščeni ponudnik, je zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma v sklopih 1 in 2 vložil zahtevek za revizijo z dne 24. 10. 2019. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu 1 ni dopustna, saj iz njegovega ponudbenega predračuna pri artiklih pod zaporednimi št. 1 (ovoj za spise), 114 (lepilni trak), 135 (radirka) in 164 (luknjač) ni jasno, kaj ponuja, artikel, ki ga je ponudil pod zaporedno št. 116 (lepilni trak), ne obstaja, artikel pod zaporedno št. 130 (geotrikotnik) pa ne ustreza zahtevam naročnika. Enako kot v sklopu 1 ponudba izbranega ponudnika po zatrjevanju vlagatelja ni dopustna v sklopu 2. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da mora ponudnik zagotoviti brezplačen odvoz odsluženega, rabljenega in za okolje nevarnega blaga. Dalje iz vzorca okvirnega sporazuma izhaja, da se dobavitelj zavezuje brezplačno prevzeti in odpeljati odsluženo, rabljeno ter za okolje nevarno blago. To pomeni, da je predmet javnega naročila v sklopu 2 tudi prevoz in prevzem odpadkov, pri čemer pa naročnik po zatrjevanju vlagatelja nima namena sam obdelati odpadkov, niti jih prodati trgovcu ali jih poslati v obdelavo v drugo državo članico EU, zato mora biti dobavitelj registriran tako za zbiralca ali izvajalca obdelave kot za prevoznika odpadkov. Da mora biti dobavitelj registrirani zbiralec oziroma izvajalec obdelave odpadkov, je razvidno tudi iz poziva naročnika, št. 302-8-PMT/2019-2/605-DM z dne 27. 9. 2019. S slednjim je namreč naročnik izbranega ponudnika pozval k predložitvi dokazil, da je sam oziroma družba, ki bo zanj izvajala odvoz ter zbiranje odsluženega, rabljenega in za okolje nevarnega blaga, registrirana pri Agenciji RS za okolje kot prevoznik in zbiralec tega blaga ter vpisana v obe evidenci. Na podlagi omenjenega poziva je izbrani ponudnik naročniku posredoval potrdilo ARSO, št. 35470-96/2019-3 z dne 13. 3. 2019, iz katerega pa izhaja le, da je bil izbrani ponudnik dne 13. 3. 2019 vpisan v evidenco prevoznikov odpadkov. Potrdilo tako ne izkazuje, da je bil izbrani ponudnik v navedeno evidenco vpisan na dan oddaje ponudbe, kot tudi ne, da je bil na omenjeni dan vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, kar pomeni, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in torej ni usposobljen za izvedbo predmetnega posla. Na koncu vlagatelj navaja še, da so v uradnem veleprodajnem ceniku dodatnega blaga, ki ga je skladno z zahtevo iz dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila predložil izbrani ponudnik, za isto blago določene različne cene, kar pomeni, da naročnik ne more vedeti, po kakšni ceni bo to blago naročal. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma za sklop 1 in sklop 2, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 4. 11. 2019 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. V omenjeni vlogi nasprotuje tako navedbam glede nedopustnosti njegove ponudbe v sklopu 1 kot navedbam glede nedopustnosti njegove ponudbe v sklopu 2 ter predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo. Naročnik je zahtevek za revizijo z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 12. 11. 2019 zavrnil kot neutemeljenega tako za sklop 1 kot za sklop 2, posledično pa je zavrnil tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. V omenjenem dokumentu naročnik pojasnjuje razloge, zaradi katerih je po njegovem mnenju popolnoma jasno, kaj v sklopu 1 izbrani ponudnik ponuja v postavkah ponudbenega predračuna pod zaporednimi št. 1, 114, 135 in 164, oziroma je iz njegove ponudbe razvidno, da ponuja natanko takšne artikle, kot jih zahteva naročnik. Dalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik k zahtevku za revizijo priložil fotografijo artikla pod zaporedno št. 116, ki po vlagateljevih navedbah naj ne bi obstajal, poleg tega je naročniku omenjeni artikel tudi posredoval. Po zatrjevanju naročnika prav tako ni mogoče slediti navedbam vlagatelja v zvezi z artiklom pod zaporedno št. 130. V nadaljevanju naročnik obravnava vlagateljeve trditve v zvezi s sklopom 2, pri čemer ugotavlja, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval niti vpisa v evidenco prevoznikov odpadkov niti vpisa v evidenco zbiralcev odpadkov pri Agenciji RS za okolje. Posledično dopustnosti ponudb ni mogoče presojati glede na vpis v omenjeni evidenci, kar potrjuje tudi praksa Državne revizijske komisije (gl. npr. sklepe v zadevah, št. 018-244/2016, 018-080/2018, 018-055/2019). To po zatrjevanju naročnika pomeni, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu 2 v celoti ustreza zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Na koncu naročnik navaja še, da ima vsak artikel v uradnem veleprodajnem ceniku izbranega ponudnika svojo šifro oziroma kataloško številko, tj. razlikovalni znak, na podlagi katerega bo lahko naročnik naročal artikle po vnaprej predvidenih cenah. Iz tega razloga po prepričanju naročnika navedbam vlagatelja o tem, da ima v veleprodajnem ceniku izbranega ponudnika isto blago različne cene, ne držijo. Glede na navedeno zahtevku za revizijo po mnenju naročnika ni mogoče ugoditi. Vlagatelj se je z vlogo z dne 18. 11. 2019 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri že podanih navedbah ter dokaznih predlogih. Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 31. 12. 2019 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve. Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Med strankama postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno tako za sklop 1 kot za sklop 2 ter ga v obeh sklopih izbral za stranko okvirnega sporazuma. V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej izpodbija naročnikovo odločitev o izbranem ponudniku kot stranki okvirnega sporazuma v sklopu 1, pri čemer zatrjuje pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika v delu ponujenega predmeta. Naročnik opredeli predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane skladno z določbami 68. člena ZJN-3. Tehnične specifikacije torej določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga in se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3). V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik tehnične specifikacije za pisarniški material v sklopu 1 določil v obrazcu »Predračun za sklop št. 1 – Pisarniški material« (v nadaljevanju: ponudbeni predračun) kot delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je v stolpcu »Vrsta pisarniškega materiala« opredelil zahtevane lastnosti za vsak posamezni artikel. Tako je v omenjenem stolpcu pod zaporedno št. 130 navedel: »Geo trikotnik, dolžina vsaj 16 cm« Poleg navedenega si je naročnik v točki »4.3 Preverjanje kakovosti in ustreznosti« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pridržal pravico ponudnika pozvati na predložitev vzorcev ponujenih artiklov in v primeru ugotovitve, da ponujeni vzorci ne bi ustrezali zahtevam ter opisu predmeta javnega naročila, ponudnika izločiti iz postopka. Kot navaja vlagatelj in je potrjeno z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, je ta na ponudbenem predračunu v stolpcu »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike)«, kamor so morali ponudniki vpisati lastnosti ponujenega blaga, pod zaporedno št. 130 navedel: »Geo trikotnik, dolžina vsaj 16 cm, College« Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik, kakor navaja že vlagatelj, z dopisom, št. 302/8-PMT/2019 z dne 2. 10. 2019, izbranega ponudnika pozval, da mu kot dokaz o skladnosti določenih artiklov s tehničnimi specifikacijami, med njimi artikla pod zaporedno št. 130 ponudbenega predračuna, predloži kataloško ali drugo tehnično dokumentacijo, iz katere izhajajo lastnosti ponujenega blaga, oziroma da mu blago dostavi na vpogled. Kot zatrjuje vlagatelj in je razvidno iz spisovne dokumentacije, je skladno z omenjenim pozivom izbrani ponudnik za artikel, ponujen pod zaporedno št. 130 ponudbenega predračuna (tj. geotrikotnik), naročniku predložil vzorec ponujenega blaga (tj. vzorec geotrikotnika), ki ga je naročnik v okviru postopka pravnega varstva skupaj s preostalo dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila odstopil Državni revizijski komisiji. Vlagatelj zatrjuje, da geotrikotnik, ki ga je na podlagi poziva naročnika v postopku oddaje javnega naročila predložil izbrani ponudnik, v dolžino ne meri vsaj 16 cm, kot je to zahteval naročnik, temveč zgolj 15,8 cm, s tem pa je za 2 mm krajši od zahtev naročnika. Upoštevaje revizijske navedbe vlagatelja se je Državna revizijska komisija sama prepričala o dolžini predloženega vzorca geotrikotnika in je tega na podlagi vlagateljevega predloga izmerila. Na temelju opravljene izmere Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljevi navedbi, da vzorec geotrikotnika meri 15,8 cm, s tem pa ni skladen s tehničnimi specifikacijami, v okviru katerih je naročnik za geotrikotnik zahteval dolžino vsaj 16 cm. Zaključka, da geotrikotnik dolžine 15,8 cm ne ustreza jasni in nedvoumni zahtevi naročnika po geotrikotniku dolžine najmanj 16 cm, ne more spremeniti naročnikova navedba o tem, da je zahtevano dolžino geotrikotnika določil v centimetrih (in ne v milimetrih), in to do podrobnosti enega centimetra natančno, kar po njegovem zatrjevanju pomeni, da je zahteval geotrikotnik dolžine 16 cm (in ne morebiti geotrikotnika dolžine 16,0 cm ali 16,00 cm), zato bi bilo potrebno vsa morebitna odstopanja glede dolžine geotrikotnika po mnenju naročnika obravnavati v skladu s pravili o zaokroževanju. Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljevo navedbo, da je naročnik zahtevano dolžino geotrikotnika določil v centimetrih, pa to ne spremeni dejstva, da 15,8 cm ni in ne more biti (vsaj) 16 cm (ali več). Pravila o zaokroževanju, za uporabo katerih se zavzema naročnik, v konkretnem primeru, ko izbrani ponudnik z geotrikotnikom dolžine 15,8 cm skuša izkazati izpolnjevanje zahteve po geotrikotniku dolžine vsaj 16 cm, že po naravi stvari niso uporabna, posledično pa je treba zavrniti tudi v tej zvezi podan dokazni predlog naročnika po postavitvi strokovnjaka fizikalne oziroma meroslovne stroke, ki naj omenjena pravila pojasni. Na načelni ravni ni mogoče zanikati navedbe izbranega ponudnika o tem, da lahko posamezna odstopanja glede dolžine artikla (med drugim) povzroči običajna raba ali pa morda transport artikla, nenazadnje pa so lahko takšna odstopanja tudi posledica šablone proizvajalca. Vendar pa ne gre spregledati, da izbrani ponudnik – pri tem, ko navaja, kaj vse je na splošno lahko vzrok odstopanju glede dolžine artikla – ne zatrjuje, da je pri konkretnem vzorcu geotrikotnika do takšnega odstopanja sploh prišlo, še manj pa konkretizirano pojasni, kateri izmed možnih navedenih razlogov naj bi takšno odstopanje v primeru konkretnega vzorca po njegovem mnenju povzročil, v tej zvezi pa tudi ne predlaga nobenih dokazov. Ob jasni in nedvoumni naročnikovi zahtevi, da mora biti geotrikotnik dolg najmanj 16 cm, in ob sočasni odsotnosti naročnikovih zahtev glede dolžine skale geotrikotnika za odločitev v obravnavani zadevi ne morejo biti relevantne navedbe izbranega ponudnika o tem, da gre v konkretnem primeru za geotrikotnik s skalo v razponu 14 cm, ki bi zato kljub morebitnemu odstopanju od zahtevane dolžine lahko služil svojemu namenu. Ker je torej naročnik – kljub nespornemu dejstvu, da je zahteval geotrikotnik dolžine vsaj 16 cm – kot dopustno ocenil ponudbo izbranega ponudnika, četudi geotrikotnik, ki ga ponuja, ne dosega dolžine 16 cm, je s tem ravnal v nasprotju z lastno zahtevo oziroma z jasno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Takšnega zaključka ne more spremeniti niti dejstvo, da je, kot zatrjuje izbrani ponudnik, »velikost« geotrikotnika, kakršnega ponuja, deklarirana v okviru 16 cm (gl. dokument »Izjava« z dne 10. 10. 2019, ki ga je kot prilogo št. 2 predložil izbrani ponudnik). Zgolj ugotovitev, da je dolžina geotrikotnika deklarirana v okviru 16 cm, namreč še ne pomeni tudi, da dolžina geotrikotnika znaša 16 cm ali več, kot je to zahteval naročnik. Prav nasprotno – na podlagi dejstva, da je dolžina geotrikotnika deklarirana v okviru 16 cm, gre ugotoviti le, da znaša dolžina geotrikotnika 16 cm ali manj (nikakor pa ne več), kar pa je skladno z meritvijo dolžine vzorca geotrikotnika, ki jo je izvedla Državna revizijska komisija in ki je pokazala, da predloženi vzorec v dolžino meri 15,8 cm. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje navedbi vlagatelja, da izbrani ponudnik z vzorcem geotrikotnika dolžine 15,8 cm ni uspel izkazati izpolnjevanja zahteve naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po geotrikotniku dolžine 16 cm, določene za sklop 1. V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko je kljub neustrezni dolžini predloženega vzorca ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1 ocenil kot dopustno in je slednjega v omenjenem sklopu izbral za stranko okvirnega sporazuma, kršil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ter prvim odstavkom 89. člena ZJN-3. Upoštevaje predstavljene ugotovitve je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma v sklopu 1: »Pisarniški material«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14. 10. 2019 za sklop 1, ugodila in navedeno odločitev razveljavila. Posledično Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje konkretnega javnega naročila v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, pri čemer naj pazi zlasti, da bo dopustnost ponudb presojal strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja v zvezi s sklopom 2, ki se nanašajo na zatrjevano nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogojev za sodelovanje. Vlagatelj namreč zatrjuje, da izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe ni bil registriran in vpisan niti v evidenco prevoznikov odpadkov niti v evidenco zbiralcev odpadkov, zato po njegovem mnenju ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, posledično pa ga naročnik ne bi smel izbrati za stranko okvirnega sporazuma v sklopu 2. Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 76. člena ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti; b) ekonomski in finančni položaj; c) tehnično in strokovno sposobnost. V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži le pogoje iz navedenega člena. Naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti lahko naročnik skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZJN-3 od gospodarskih subjektov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU. V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik pogoje za sodelovanje določil v poglavju »8. Ugotavljanje sposobnosti« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je med drugim navedel: »8.1.2 Pogoji za sodelovanje glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti 1. Gospodarski subjekt mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU. DOKAZILO: Izpolnjen obrazec ESPD (v »Del IV: Pogoji za sodelovanje, Oddelek A: Ustreznost, vpis v ustrezen poklicni register ali vpis v poslovni register«) s strani vseh gospodarskih subjektov v ponudbi. ESPD mora vsebovati vse potrebne podatke, da lahko naročnik v uradni evidenci preveri izpolnjevanje predmetnega pogoja. V kolikor takšna preveritev ne bo mogoča, bo naročnik zahteval predložitev kopije vpisa v register.« Med strankama postopka ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izpolnjen ESPD obrazec, v katerem je označil, da je »vpisan v ustrezne poslovne registre, ki se vodijo v državi članici sedeža«, kar je potrjeno tudi z vpogledom v navedeni obrazec. Med strankama postopka pa je spor o tem, ali bi moral izbrani ponudnik, da bi bila njegova ponudba dopustna, v konkretnem postopku javnega naročanja predložiti tudi potrdili Agencije RS za okolje (v nadaljevanju: ARSO) o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov in o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. V zvezi s predstavljenimi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da predmet konkretnega javnega naročila v sklopu 2 ni zbiranje ter odvoz odpadkov (tj. storitev), temveč dobava tonerjev in kartuš (tj. blago). Res je sicer naročnik, kot navaja vlagatelj, na več mestih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. npr. 21. člen vzorca okvirnega sporazuma) določil tudi obveznost dobavitelja blaga, da brezplačno prevzame ter odpelje odsluženo, rabljeno in za okolje nevarno blago (npr. tonerje, kartuše). Vendar pa takšna obveznost sama po sebi še ne pomeni, da bi morali ponudniki za oceno o dopustnosti ponudbe v konkretnem primeru dokazati tudi, da so vpisani v evidenci zbiralcev ter prevoznikov odpadkov. Drugače povedano: zgolj določitev obveznosti prevzema ter prevoza rabljenih tonerjev in kartuš sama po sebi še ne vzpostavlja tudi naročnikove zahteve po vpisu ponudnikov v evidenci zbiralcev ter prevoznikov odpadkov, ki bi bila relevantna za presojo dopustnosti ponudb. Ne gre namreč prezreti, da je lahko načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) v postopku javnega naročanja uresničeno le, če so zahteve, pogoji za sodelovanje in merila za oddajo javnega naročila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter da lahko naročnik dejansko preveri, ali so ponudbe izpolnjevale zahteve, ki veljajo za zadevo javno naročilo (prim. sodbo sodišča EU v zadevi C-368/10 z dne 10. 5. 2012, ECLI:EU:C:2012:284, točka 109). Naročnik namreč s tem, ko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno določi, katero konkretno zahtevo mora izpolniti gospodarski subjekt in katero konkretno dokazilo mora predložiti, vnaprej opredeli svoje ravnanje pri pregledu prejetih ponudb. Če torej naročnik zahteve vnaprej ne določi oziroma je ne konkretizira na način, ki omogoča jasno identifikacijo njene vsebine ter načina dokazovanja, nima podlage, da bi ponudniku v povezavi s takšno zahtevo odrekel priznanje usposobljenosti oziroma da bi njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-055/2019). V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v okviru zgoraj citirane določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteve po vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov in v evidenco zbiralcev odpadkov, ki ju vodi ARSO, ni določil, kot tudi ni zahteval, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti potrdili ARSO o vpisu v navedeni evidenci, prav tako pa navedenega ni zahteval na nobenem drugem mestu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Da naročnik navedene zahteve in dokazil za njeno izpolnjevanje v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, v odločitvi o zahtevku za revizijo priznava tudi sam, ko pojasnjuje, da je na izbranega ponudnika pri pregledu ponudbe sicer res naslovil poziv z dne 27. 9. 2019 na predložitev dokazil, da je ponudnik oziroma družba, ki bo za ponudnika izvajala odvoz ter zbiranje odsluženega, rabljenega in za okolje nevarnega blaga, pri ARSO registrirana kot prevoznik ter zbiralec tega blaga in vpisana v obe evidenci, vendar je naknadno ugotovil, da glede na določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnikov navedenega ne more zahtevati. Nasprotnega – torej dejstva, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila zahtevala vpis v navedeni evidenci ter predložitev omenjenih potrdil – pa nenazadnje ne zatrjuje niti vlagatelj sam, ki očitek v zvezi z nepredložitvijo obeh potrdil izpelje iz določb Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015 s sprem.). Državna revizijska komisija sicer pojasnjuje, da odsotnost obravnavanih zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila še ne pomeni, da bo lahko izbrani ponudnik javno naročilo izvedel v nasprotju z veljavnimi predpisi, kar pomeni, da bo moral v izvedbeni fazi izpolnjevati vse tiste pogoje, ki jih za izvedbo predmeta javnega naročila predpisuje pozitivna zakonodaja. Vendar pa se konkretno javno naročilo v sklopu 2 še ne nahaja v izvedbeni fazi, saj naročnik šele zbira ponudbe, da bi lahko po pravnomočnosti odločitve o izbiri stranke okvirnega sporazuma ter sklenitvi slednjega prešel v izvedbeno fazo. Naročnik mora zato v tej fazi upoštevati ZJN-3 ter določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in lahko sposobnost gospodarskih subjektov ugotavlja le v mejah, ki jih je jasno, natančno in nedvoumno določil pred potekom roka za predložitev ponudb (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-080/2018). Ker torej naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteve po registraciji oziroma vpisu gospodarskih subjektov v evidenco prevoznikov odpadkov in v evidenco zbiralcev odpadkov ni določil, poleg tega pa tudi ni zahteval predložitve potrdil o vpisu v omenjeni evidenci, naročniku tudi ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2 ocenil kot dopustno, četudi ta ni izkazal, da je vpisan v obe evidenci. Ob upoštevanju dejstva, da naročnik omenjene zahteve ni določil, vlagatelj z navedbami, da je izbrani ponudnik na poziv naročnika z dne 27. 9. 2019 predložil zgolj potrdilo o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov, ki pa ne dokazuje, da je bil v navedeno evidenco vpisan na dan oddaje ponudbe, še manj pa, da je bil na dan oddaje ponudbe vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, posledično ne more uspeti. Na koncu vlagatelj navaja še, da je izbrani ponudnik v ponudbi skladno z zahtevo naročnika predložil uradni veleprodajni cenik dodatnega blaga, v katerem pa so za isto blago določene različne cene, zato naročnik ne more vedeti, po kakšni ceni bo to blago naročal. Vendar se Državna revizijska komisija z navedenim ne more strinjati. Kot namreč zatrjuje naročnik in je potrjeno z vpogledom v predloženi uradni veleprodajni cenik izbranega ponudnika, so artikli v omenjenem ceniku označeni z različnimi šiframi oziroma kataloškimi številkami, posamezni artikel, označen s svojo šifro oziroma kataloško številko, pa ima določeno tudi svojo ceno. Zgolj dejstvo, da se posamezni artikli iz uradnega veleprodajnega cenika med seboj ujemajo v posameznih lastnostih, namreč še ne pomeni nujno, da gre za iste artikle, saj v veleprodajnem ceniku, kot pripominja tudi naročnik, navadno ni zapisanih vseh lastnosti posameznih artiklov. Upoštevaje navedeno zato izključno na podlagi podobnosti v kratkem zapisu lastnosti posameznih artiklov, kot so navedene v veleprodajnem ceniku, še ni mogoče zaključiti, da gre za iste artikle, kar še toliko bolj velja ob dejstvu, da so ti artikli v ceniku označeni z različnimi šiframi oziroma kataloškimi številkami. Vpogled v uradni veleprodajni cenik izbranega ponudnika tako pokaže, da bo naročnik npr. artikel FOTOKOP. PAPIR A-4 R-COPY s šifro oziroma kataloško številko 12310 naročal po ceni 6,25 EUR, artikel FOTOKOP. PAPIR A-4 R-COPY s šifro oziroma kataloško številko 123100 pa po ceni 6,07 EUR. Dalje bo naročnik artikel MAPA PP A-4 U 4R HRAPAVA 50 MY 1000/1 PP s šifro oziroma kataloško številko 21312524 naročal po ceni 17,73 EUR, artikel MAPA PP A-4 U 4R HRAPAVA 50 MY 1000/1 PP s šifro oziroma kataloško številko 213125240 pa po ceni 2,89 EUR. Ker so torej utemeljene navedbe naročnika o tem, da so artikli v veleprodajnem ceniku izbranega ponudnika označeni z različnimi šiframi oziroma kataloškimi številkami in ima vsak določeno tudi svojo ceno, obenem pa vlagatelj v tej zvezi drugega ne navaja, ni mogoče slediti njegovim trditvam o tem, da so za isto blago določene različne cene in da zato naročnik ne more vedeti, po kakšni ceni bo to blago naročal. Ker torej na temelju vlagateljevih navedb v dani zadevi ni mogoče zaključiti, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2 ocenil kot dopustno in ga je v navedenem sklopu izbral za stranko okvirnega sporazuma, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma v sklopu 2: »Tonerji in kartuše«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14. 10. 2019 za sklop 2, zavrnila kot neutemeljenega. S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je (skladno s pravnim poukom naročnika) plačal v znesku 6.745,22 EUR. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Takso za predrevizijski in revizijski postopek je naročnik v konkretnem primeru določil v napačni višini, saj ta ne znaša 6.745,22 EUR, temveč – ob upoštevanju dejstva, da se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma, sprejeto v odprtem postopku – 6.000,00 EUR (gl. drugi odstavek 71. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen v delu, ki se nanaša na sklop 1, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na sklop 2, mora naročnik vlagatelju skladno z doseženim uspehom v postopku, ki ga Državna revizijska komisija ocenjuje na ½, povrniti potrebne stroške. V konkretnem primeru je Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potreben strošek priznala takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 6.000,00 EUR, zato mora naročnik vlagatelju, skladno z doseženim uspehom, povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 3.000,00 EUR, višja stroškovna zahteva vlagatelja pa se zavrne. Naročnik je torej – v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN – vlagatelju dolžan stroške postopka pravnega varstva v višini 3.000,00 EUR povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Glede preplačila takse (ta je v konkretnem primeru, kot že pojasnjeno, znašala 6.000,00 EUR in ne 6.745,22 EUR, kolikor je plačal vlagatelj) Državna revizijska komisija pripominja, da bo na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 745,22 EUR. S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa. V Ljubljani, dne 3. 2. 2020 Predsednica senata: Nina Velkavrh, univ. dipl. prav., članica Državne revizijske komisije Vročiti: - Mladinska knjiga trgovina d.o.o., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana, - Biroprodaja d.o.o., Obrtna ulica 30, 9000 Murska Sobota, - Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana. Vložiti: - v spis zadeve. V vednost: - finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije. Natisni stran Opozorilo Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani.

Odločitev, ali je za rop pošte v Trnovski vasi decembra lani odgovoren Damjan Jerebic, bo na ptujskem sodišču verjetno znana že kmalu. Črna kronika Damjan Jerebic se pred tričlanskim senatom ptujskega okrožnega sodišča zagovarja že zaradi ropa v poštni poslovalnici v Trnovski vasi. Tožilci okrožnega državnega tožilstva Murska Sobota so zbrali dovolj dokazov, da so lahko v začetku tega meseca Damjana Jerebica, 33-letnika iz Ižakovec, obtožili, da je 20. novembra lani oropal poštno poslovalnico v Veržeju. Uslužbenki je domnevno zagrozil s pištolo in odnesel 6800 evrov gotovine. Da je tožilstvo po končani sodni preiskavi 2. novembra vložilo obtožnico proti Jerebicu, je za Vestnik.si potrdil Branko Palatin, predsednik murskosoboškega okrožnega sodišča. Jure Zauneker Policisti in kriminalisti Policijske uprave Murska Sobota po ropu pošte v Veržeju storilca niso našli, so pa zavarovali številne sledi in našli njegova oblačila, kjer je pustil svoj DNK. Po očitkih iz obtožnice je tistega dne okrog 16.30 Jerebic vstopil v poslovalnico pošte v Veržeju zamaskiran in oborožen s pištolo. Odnesel je 6800 evrov. Uspelo se mu je izmakniti številnim policijskim zaporam, a se je med begom sprožil varnostni mehanizem, ki je obarval in uničil njegov plen. Denar je zato odvrgel na bližnjem pokopališču. Policisti in kriminalisti Policijske uprave Murska Sobota tisti večer storilca sicer niso našli, so pa zavarovali številne sledi in našli njegova oblačila, na katerih je pustil svoj DNK. To se je izkazalo kot zelo pomembno, saj so veržejskega roparja kmalu povezali s še enim ropom. Dvanajstega decembra lani je namreč zamaskiran in oborožen storilec napadel poštno poslovalnico v Trnovski vasi. Odnesel je 1300 evrov. V preiskavo tega ropa so se vključili policisti in kriminalisti Policijske uprave Maribor, ker se jim je rop zdel podoben kot v Veržeju, so poiskali pomoč pri kolegih iz Murske Sobote. Naposled se je izkazalo, da bi bil lahko v Trnovski vasi isti storilec. Ižakovčan je že sedel na zatožno klop okrožnega sodišča na Ptuju, v petek, 27. novembra, pa bi se sojenje lahko končalo. rop veržej damjan-jerebic Kaj zdaj berejo drugi Zagorelo je v mešalnici podjetja v Črncih 29. 11. 2022 (POMURSKI NOGOMET) Kateri klubi se lahko pohvalijo z največjim obiskom tekem? 29. 11. 2022 Kdo je v Prekmurje "pripeljal" bograč? 29. 11. 2022 Kaj storiti, če na bankomatu najdete denar? 17. 4. 2019 A Twitter List by Vestnik_si Aktualno Črna kronika Šport Popularno Fotogalerije Akcije in nagradne igre Tiskane izdaje Dogodki Fotogalerija Horoskop O podjetju Oglaševanje Naročnine, mali oglasi, zahvale in spomini Uredništvo Splošni pogoji Dovoljenje za obdelavo podatkov Uporaba piškotkov Pravila komentiranja Splošni pogoji akcije »Bodi moder, naroči Vestnik zdaj!« Volitve 2022 Vestnikovo žrebanje za sočne nagrade

Ali lahko svet uspeva s 100 % obnovljivimi viri energije? Za kakšno ceno? Prehod s fosilnih goriv je nujen, ne bo pa neboleč. 24. november 2017 Odmevna zgodba z naslovnice junijskega časopisa New York magazine o vplivu globalnega segrevanja se začne grozeče: »Obljubljam vam, da je še veliko slabše kot si mislite.« Nadaljuje z napovedmi prihodnjih temperatur v New Yorku, ki bodo višje kot so danes v Bahrajnu, vse daljših sušnih obdobij na kmetijskih območjih in širjenja bolezni kot je bubonska kuga, ki je bila doslej ujeta pod sibirskim ledom ter stalne gospodarske krize. Morda nas lahko tolaži stališče tistih, ki trdijo, da se je možno razmeroma hitro in enostavno preusmeriti k 100 % obnovljivim virom energije? Na prvi pogled je odgovor na to vprašanje moreče očiten. Kljub nižanju stroškov še vedno pridobimo le 5,5 % svetovne elektrike iz energije vetra in sonca. Večji delež energije proizvedemo v hidroelektrarnah, toda stroški njihovega obratovanja rastejo in investicije padajo. Delež energije vetra in sonca je pri porabi za ogrevanje gospodinjstev, transport in industrijo še manjši, dosega le 1,6 %. Zdi se nemogoče, da bi lahko fosilna goriva v bližnji prihodnosti prenehali uporabljati. Energetske tranzicije, kot je bil na primer prehod od uporabe premoga do ogljikovodika v 20. stoletju, trajajo več desetletij. Visoka stopnja naložb v čiste energije nas po drugi strani navdaja z optimizmom. Čeprav so investicije v prejšnjem letu malenkostno padle, je lani junija Mednarodna agencija za energijo objavila, da je bila količina energije, pridobljene iz obnovljivih virov, prvič skoraj enaka preostalim virom energije, kot sta npr. premog in zemeljski plin. V osončenih krajih nekaterih držav je proizvodnja energije iz solarnih panelov že sedaj cenejša kot energija, pridobljena iz premoga in zemeljskega plina. Danska in Škotska v določenih obdobjih vso potrebno energijo že pridobivata samo iz vetra. Države si zastavljajo vedno višje cilje. Senat Kalifornije, države, ki se približuje zastavljenemu cilju, da bo do leta 2020 proizvedla tretjino energije iz obnovljivih virov, je predlagal zvišanje cilja na 60 % do leta 2030. Prav tako si je Nemčija zastavila ambiciozen cilj, da do leta 2050 postane 80 % brezogljična družba. Toda vprašanje, ali je res mogoče proizvesti vso potrebno energijo samo iz vetra in vode, je predmet nadaljnje razprave. Leta 2015 je Mark Jacobson z Univerze v Stanfordu skupaj s somišljeniki predstavil tezo, da bi se celotne potrebe po elektriki v Ameriki lahko do obdobja med 2050 in 2055 pokrile z energijo vetra, vode in sonca. Trdili so, da bi z ustreznim modelom napovedovanja, skladiščenjem vodika in prilagajanjem odjema lahko dosegli stabilno dobavo energije iz obnovljivih virov z relativno nizkimi stroški. Toda to leto junija je Christopher Clack, ustanovitelj podjetja Vibrant Clean Energy skupaj z raziskovalci iz Nacionalne znanstvene akademije v časopisu, kjer so Jacobson in ostali objavili svoje rezultate, podal neprizanesljivo kritiko. Trdili so, da bo zgolj osredotočanje na veter, vodo in sonce spopad s klimatskimi spremembami otežilo in podražilo, ker ni upoštevanih obstoječih brezogljičnih tehnologij, kot sta npr. jedrska energija in bioenergija. Trdili so tudi, da so v modelih napačno ocenili donos hidroelektrarn in pokazali na nezmožnost zamenjave obstoječega letalskega sistema z letali na vodik. Po njihovem mnenju je 80 % brezogljična družba dosegljiva z razumnimi stroški v primeru, da Amerika izboljša visokonapetostno prenosno omrežje. Drugi znanstveniki gledajo na problematiko precej širše. Strokovnjak Amory Lovins z inštituta »Rocky Mountain« v Koloradu verjame, da je možno povečati delež obnovljivih virov s 50 % na 80 %. Toda za drastično zmanjšanje emisij bi bilo potrebno potrojiti energetsko učinkovitost z gradnjo energetsko učinkovitejših stavb in tovarn, z uporabo lažjih in sodobnejših materialov ter z nadaljnjo uporabo zemeljskega plina v energetski bilanci. Pravi tudi, da bodo baterije v električnih avtomobilih nadomestile povpraševanje po nafti, enako kot je nafta zamenjala kitovo olje v 19 stoletju. Nekateri so skeptični glede ekonomskih posledic, če bo energija iz obnovljivih virov preveč narasla. V enem izmed člankov se je Michael Kelly z Univerze v Cambridgu osredotočil na donos naložb v solarne panele in vetrne turbine, ki pomeni razmerje med količino energije, ki jo proizvedejo z energijo, ki je bila za to porabljena. Trdil je, da je donos na investicijo precej nižji kot pri fosilnih gorivih. Z uporabo obnovljivih virov za proizvodnjo polovice svetovne potrebe po elektriki, bi preostalo manj razpoložljive energije za druge gospodarske panoge. Kritiki opažajo, da so njegove analize osnovane na študijah donosa na investicije v solarne panele v Španiji izpred pol desetletja. Od takrat so stroški proizvodnje sončne in vetrne energije padli, povečali pa so se donosi. Še več, ostale študije navajajo, da so se donosi na energijo iz fosilnih goriv zmanjšali in bodo še bolj upadali zaradi naraščanja stroškov, povezanih z onesnaževanjem in klimatskimi spremembami. Velik delež obnovljivih virov je lahko manj učinkovit pri napajanju gospodarske rasti kot so bila fosilna goriva na višku v 20. stoletju. Toda, če se bodo napovedi izkazale za napačne, bo moral biti sistem čiste energije del rešitve. Celoten članek si lahko preberete na www.economist.com. Prepričajte se o prednostih GEN-I Sonca! CELOSTNA STORITEV CERTIFICIRANA KAKOVOST DOLGOROČNO VZDRŽEVANJE CELOSTNA STORITEV CERTIFICIRANA KAKOVOST DOLGOROČNO VZDRŽEVANJE Že imate GEN-I elektriko in plin? Preverite ponudbo GEN-I elektrike in plina! GEN-I, d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško; Vse pravice pridržane! | Pravno obvestilo | Piškotki | Avtorji GEN-I, d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško; Vse pravice pridržane! | Pravno obvestilo | Piškotki | Avtorji To spletno mesto uporablja piškotke, ki so nujni za delovanje spletne strani oz. spletne storitve (1. skupina); analitične piškotke (tudi statistično raziskovalne), ki so potrebni za izboljšanje vaše uporabniške izkušnje, ko ste obiskovalec naših spletnih straneh (2. skupina), in marketinške piškotke ter piškotke partnerskih podjetij (vsi 3. skupina). S soglasji za namestitev piškotkov upravljate s klikom na "Nastavitve piškotkov". V nastavitvah lahko izberete, katere skupine piškotkov želite naložiti, in potrdite izbiro s klikom na "POTRDI PIŠKOTKE". V kolikor želite, da se vam naložijo vse tri skupine piškotkov, kliknite "POTRDI PIŠKOTKE", preden sami določite drugačno izbiro. Če ne določite drugače, se vam naložijo piškotki 1. in 2. skupine. Več o piškotkih preberite tukaj. POTRDI PIŠKOTKE Nastavitve piškotkov Nujni piškotki Nujni piškotki omogočajo polno delovanje spletnih strani, brez njihove namestitve bi bila vaša uporabniška izkušnja slabša, ker se v to kategorijo uvrščajo tudi piškotki, ki vam ob naslednjem obisku prikažejo spletno stran prilagojeno vam (npr. izbrani jezik na vaši napravi). Analitični piškotki Analitični piškotki nam pomagajo pri zbiranju anonimnih informacij o tem, kako uporabljate naše spletne strani. Te informacije uporabljamo za izboljšanje funkcionalnosti spletnih strani (npr. izboljšati dostopnost najbolj obiskanih strani). Marketinški piškotki Te piškotke uporabljamo za namen naprednega oglaševanja. Tako vam lahko tudi na drugih spletih straneh (npr. Facebook) prikazujemo vsebine, ki so za vas ustreznejše.

Namen programa je dvigniti kakovost v vrtcih in osnovnih šolah MOL. Udeleženci so po zaključenemu izpopolnjevanju usposobljeni, da v svoje delovne okolje vnašajo spremembe in strokovne novosti. Izpopolnjevanje traja dve leti (4 semestri po predvidoma 210 ur). Prva generacija udeleženk strokovnega izpopolnjevanja je junija 2015 uspešno zaključila program (17 udeleženk). Skupina šestih udeleženk je bila del ekipe IC Pika v šolskem letu 2015/16 in izvajala krajše programe izobraževanja za vrtce in šole MOL ter program individualnega svetovanja za družine in strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju (individualna srečanja in telefonsko svetovanje). Razpis za 2. generacijo izpopolnjevanja je bil aprila 2018. Pogoji vpisa in program: Razpis IC Pika – s programom-april 2018 Tako smo septembra 2018 začeli strokovno izpopolnjevanje 2. generacije udeležencev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter zdravstvu (v večini so to specialni pedagogi, socialni pedagogi, psihologi …). Program poteka vsako sredo od 08.00 do 14.00, razen v času šolskih počitnic. Junija 2020, je vseh 21 udeležencev zaključilo program SI. V okviru Pedagoškega inštituta sta doc. dr. Tina Vršnik Perše in dr. Marta Licardo, naredili evalvacijo programa strokovnega izpopolnjevanja v IC Pika (oktober 2015). Njuni mnenji si lahko ogledate v video posnetku. https://icpika.si/wp-content/uploads/2016/05/evalvacija-Tina-in-Marta.mp4 Individualno svetovanje = srečanje v IC Pika Individualno svetovanje je namenjeno vzgojiteljem, učiteljem, specialnim pedagogom in drugim strokovnim delavcem ter staršem otrok s posebnimi potrebami. Srečanja pri nas so mogoča v ponedeljek popoldne (vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu) , izključno po predhodnem dogovoru. Vsa srečanja so brezplačna in jih snemamo za potrebe strokovnega izpolnjevanja, priprave seminarjev, predavanj, delavnic ipd. Če se želite naročiti na srečanje, nas lahko pokličete na tel. št. 01 43 42 360, in sicer ob ponedeljkih od 15.00 do 17.00, ostale dneve od 8.00 do 13.00. Z individualnim svetovanjem želimo spodbuditi sodelovanje med družinami in vrtcem oziroma šolo, iskanje skupnih rešitev, medsebojno zaupanje in tudi skupno učenje. Individualna svetovanja imenujemo srečanja v IC Pika. Srečanja obsegajo svetovanje o otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami (od rojstva do 15. leta starosti). Na srečanje lahko pridejo starši, vzgojitelji, učitelji in drugi strokovni delavci, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP), z otroki/mladostniki s tveganjem za posebne potrebe (razvojni zaostanek, motnje v duševnem razvoju, avtizem, težave pri učenju, vedenju, sodelovanju) ali z otroki, ki se soočajo z večjimi težavami prilagajanja v vrtcu in šoli in predstavljajo izziv za starše, vzgojitelje in učitelje. Število srečanj je omejeno na največ šest obiskov. Prednost imajo učitelji in vzgojitelji, ki so zaposleni v vrtcih ali šolah, katerih ustanoviteljica je MOL, ter starši otrok, ki obiskujejo te vrtce in šole. Želimo si, da bi tovrstno svetovanje potekalo v sodelovanju z družino OPP in priporočamo skupna srečanja – učitelj/vzgojitelj, otrok/mladostnik in starši. V programu Strokovnega izpopolnjevanja udeleženci opazujejo individualno svetovanje (skozi steklo v sosednjem prostoru), kasneje ga po programu izvajajo tudi sami. Skupaj z njimi si je en primer svetovanja ogledala študentka, ki nam je v video posnetku povedala kaj jo je pri tem navdušilo. https://icpika.si/wp-content/uploads/2016/05/Odziv-ind.svetovanje-marec-2019.mp4 Gašper in Klara v igralnici. Na fotografiji dve študentki opazujeta in poslušata pogovor za steklom. Igralnica s kamerami in steklom za opazovanje Telefonsko in e-svetovanje TELEFONSKA SVETOVANJA so namenjena krajšim pogovorom (do 30 minut) s starši, z učitelji, vzgojitelji ter drugimi strokovnimi delavci, ki delajo z OPP. Izvajamo jih vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu, med 14.30 in 15.30 uro. Pokličete lahko na telefonsko številko 01/ 43 42 360 ali pa vas pokličemo mi, če se za pogovor prej dogovorite pri koordinatorici Sabini Kovač, prav tako na tel. št. 01/ 43 42 360. E-SVETOVANJE je bilo namenjeno staršem otrok s posebnimi potrebami in strokovnjakom, ki delajo v vrtcih in šolah. Po ustanovitvi Izobraževalnega centra Pika (leta 2013), smo dve leti, na vaša vprašanja, odgovarjali po e-pošti. Nato smo septembra 2016, na spletni strani pripravili obrazec, ki je olajšal zapis tistih informacij, ki smo jih potrebovali za čim bolj kakovostni odgovor. Na vprašanje učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev ter staršev, smo odgovorili najkasneje v dveh tednih. Izbrana vprašanja in odgovore smo po lektoriranju objavili na spletni strani (zavihek »Odgovorili smo«). Preoblikovali smo jih tako, da nismo razkrili osebnih podatkov. Do septembra 2020, smo objavili 87 odgovorov z različnih področij dela. Kasneje se je potreba po storitvah e-svetovanj zmanjšala in s 1. majem 2019, smo se odločili, da na prejeta vprašanja, odgovorimo po telefonu v času telefonskega svetovanja. Nato smo 7. decembra 2021, iz spletne strani umaknili obrazec za e-svetovanje in smo za vaša vprašanja dosegljivi na telefonskem svetovanju, ki ga imamo vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, med 14.30 in 15.30 uro, na tel. št. 01/ 4342 360. Ali pa se predhodno naročite na individualno svetovanje (tel. št. 01/ 4342 360). Seminarji/ predavanja za strokovne delavce in starše V IC Pika pripravljamo tudi strokovna izpopolnjevanja v obliki seminarjev in delavnic za strokovne delavce ali predavanja za starše. Zbrali smo teme, za katere so strokovni delavci in starši v preteklih letih izražali največ potreb na individualnih svetovanjih: avtizem, preprečevanje motečega vedenja, branje, ocenjevanje otrokovih potreb, zgodnja obravnava, intervju o rutinah in razredna pravila. Za starše smo izvedli več predavanj na temo: samostojnost otrok, branje, pohvale, prehodi, spanje predšolskih otrok, pravila in socialne veščine. Povezava do seznama seminarjev, ki jih bomo imeli šolskem letu 2022/2023, je TUKAJ. Povezava do seznama predavanj za starše v šolskem letu 2022/2023, je TUKAJ. Poročilo o delu IC Pika: Za šolsko leto 2021/2022: Porocilo o delu IC Pika-solsko leto 2021-2022 Za šolsko leto 2020/2021: Porocilo o delu IC Pika-solsko leto 2020-2021 Za šolsko leto 2019/2020: Porocilo o delu IC Pika-solsko leto 2019-2020 Za šolsko leto 2018/2019: Porocilo o delu IC Pika-solsko leto 2018-2019 Za šolsko leto 2017/2018: Porocilo o delu IC Pika-solsko leto 2017-2018 Za šolsko leto 2016/2017: Porocilo o delu IC Pika-solsko leto 2016-2017 Za šolsko leto 2015/2016: Poročilo o delu IC Pika- solsko leto 2015-2016 Program dela IC Pika, za Letni delovni načrt Centra Janeza Levca Ljubljana: Za šolsko leto 2021/2022: IC Pika-nacrt dela 2021-2022 Za šolsko leto 2020/2021: IC Pika-nacrt dela 2020-2021 Za šolsko leto 2019/2020: IC Pika-nacrt dela 2019-2020 Za šolsko leto 2018/2019: IC Pika-nacrt dela 2018-2019 Za šolsko leto 2017/2018: IC Pika-nacrt dela 2017-2018 Za šolsko leto 2016/2017: IC Pika-nacrt dela 2016-2017 Z vpisom v evidenco se strinjate z naslednjimi pogoji Leave this field empty if you're human: ELEKTRONSKO SVETOVANJE TELEFONSKO SVETOVANJE Izobraževalni center Pika centerjanezalevca.si • pika@centerjanezalevca.si 01 43 42 360 • Zemljemerska ulica 7, Ljubljana Izdelava spletnih strani: Kreativna tovarna × Telefonsko svetovanje Telefonska svetovanja so namenjena krajšim pogovorom (do 30 minut) s starši, z učitelji, vzgojitelji ter drugimi strokovnimi delavci, ki delajo z OPP. Izvajamo jih vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu, med 14.30 in 15.30. Pokličete lahko na telefonsko številko 01/ 43 42 360 ali pa vas pokličemo mi, če se za pogovor prej dogovorite pri koordinatorici Sabini Kovač, prav tako na tel. št. 01/ 43 42 360.

Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo na naši spletni strani. Z nadaljno uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko zasebnosti. S piškotki upravljate tukaj. Sprejmi Zavrni Close GDPR Cookie Settings Politika zasebnosti Nujni piškotki Politika zasebnosti Ta spletna stran uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku, omogočajo pa dodatne funkcije delovanja kot je prepoznavanje vas, ko se vrnete na naše spletno mesto. To nam pomaga pri razumevanju, kateri deli spletišča se vam zdijo najbolj zanimivi in ​​koristni. Nujni piškotki Nujni piškotki naj bodo vedno omogočeni, saj lahko tako shranimo vaše nastavitve ostalih piškotov. Enable or Disable Cookies Če onemogočite ta piškotek, vaših nastavitev ne bomo mogli shraniti. To pomeni, da boste morali vsakič, ko obiščete to spletno mesto, piškotke znova omogočiti ali onemogočiti.

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Komen (Uradni list RS, št. 80/09, 39/14, 39/16) je Občinski svet Občine Komen na 14. redni seji dne 23. 11. 2016 sprejel S K L E P o potrditvi mandata članici Občinskega sveta Občine Komen 1. Občinski svet Občine Komen potrdi mandat članice Občinskega sveta Občine Komen Dunji Peric. Mandat članice je vezan na mandat članov občinskega sveta, izvoljenih na lokalnih volitvah leta 2014.

✅ Dodajte brezplačne ponudbe za delo in poiščite zaposlenega zase. ✅ Neomejeno število zaposlitvenih oglasov.Poleg tega brezplačno dobite popoln sistem za vodenje človeških virov, obračuna plač in zavarovanja! Za obdobje 12 mesecev. Brez obveznosti! Drugo Brezplačni oglasi za zaposlitev 2021 ✅ Dodajte brezplačne ponudbe za delo in poiščite zaposlenega zase. ✅ Neomejeno število zaposlitvenih oglasov. Poleg tega brezplačno dobite popoln sistem za vodenje človeških virov, obračuna plač in zavarovanja! Za obdobje 12 mesecev. Brez obveznosti!

Helena Ošep se ukvarja s pripravo čajnih mešanic, ki so posebne zaradi izrazite arome, značilne za rastlinje alpskega okolja. Ljubezen do zelišč je v njeni družini že praktično prirojena, skupaj s spoštovanjem narave. Presenetili so me z izrednim gostoljubjem in toplino, obenem pa so me navdušili s poznavanjem najrazličnejših rastlin in zelišč. - Oglas - Domačija Bevšek – Ošep leži na samem začetku Robanovega kota, ene izmed slikovitih dolin Solčavskega. Celotna kmetija je edinstvena, saj je razglašena za kulturni spomenik, objekti pa datirajo v prvo polovico 19. stoletja in so obnovljeni v skladu s predpisi Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Že ob prihodu na posest radovedno oko ugleda freske na gospodarskem poslopju. Zanimivo je, da je bila domačija v prostorskih aktih omenjena že v srednjeveških zapisih, njihov danes obnovljeni mlin pa je bil v 15. stoletju edini mlin za Solčavo, v katerem so mleli razna žita. Po drugi svetovni vojni je bila kmetija razdeljena na dva dela, a sta oba ostala v rokah iste družine. Prvi del domačije je poznan predvsem kot Turistična kmetija Bevšek – Ošep, drugi pa pod imenom Ekološka kmetija Bevšek. Tu v idilični hišici ob bujnem vrtu živi topla družina Ošep, ki me je brez oklevanja spustila v svoj dom, kjer smo poklepetali ob skodelici okusnega in izjemno aromatičnega alpskega čaja. Dejavnosti na ekološki kmetiji Njihova kmetija ni tako velika kot nekatere druge na tem območju, usmerjeni so v ekološko živinorejo, imajo nekaj travnatih površin in precej več gozdnatih. »Kmetija je tako majhna, da se vsa družina ne bi mogla preživljati le s tem. Eden mora hoditi v službo. Tako je mož hodil v službo, jaz pa sem bila doma na kmetiji z otroki. Imava štiri. Sicer smo že dvajset let usmerjeni v ekološko kmetijstvo. Takoj ko se je to dalo, ko sta bila v Sloveniji sploh omogočena izobraževanje in pristop k temu, smo se vključili, saj smo na tak način – brez gnojil in škropiv – kmetovali že prej. V bistvu se ni nič spremenilo, razen tega, da imamo ekološko kontrolo in smernice. No, pred kakšnimi petnajstimi leti pa sem prijavila tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji in se začela ukvarjati s proizvodnjo ekoloških čajev in čajnih mešanic.« V zadnjem času se je začela ukvarjati še s kuhanjem raznih marmelad, med katerimi izstopa okusna marmelada iz divje slive. Ekološka zelišča in rastlinska predelava Težko je natančno določiti, kako se je ljubezen do zelišč razvila, saj je bilo ljudsko zeliščarstvo na Solčavskem že v preteklosti del vsakdanjika, znanje o rastlinah pa se je nekako prenašalo iz roda v rod. »Mi sestavljamo te čajne mešanice po enem takšnem občutku in na takšen način, kot je čaje kuhala že moja mama,« pove Helena. V domači hiši ima pravo majhno proizvodnjo čajnih mešanic. »Začeli smo z majhnim. Najprej sem te čaje kuhala otrokom in svoji družini, nakar smo kmečke žene imele razne tržnice in sem nekaj viškov začela nositi na te tržnice. Tudi v Avstrijo smo hodile in potem se je vse skupaj začelo razvijati, povpraševanje je naraščalo in tudi nabiranja zelišč je iz leta v leto več.« »Takole sušim zelišča, ki jih naberem. Potem pa vse to spravim v papirnate vreče. Nekaj jih imam tu, preostale pa še gor na podstrešju. Nikoli ne sušim tako, da bi obešala zelišča. Jaz vedno vse zrežem in dam sušit na te lesene sušilnike, to se najbolje obnese.« Nabiranje in sušenje zelišč »Vse je ročno nabrano in posušeno. Sušim večinoma naravno, na takšnih lesenih sušilnikih. V zgornji dnevni sobi, ki je kot podstrešje, so zelo ugodne razmere za sušenje. Imamo dva velika lesena sušilnika, s tem namenom pa smo uredili še prostor pri hlevu, kjer čistimo vsa nabrana zelišča. Bolj občutljive rastline, npr. regratov cvet, ognjič in bezgov cvet, danes sušim tudi z električnimi sušilniki ali pa si pomagam s krušno pečjo. Nameravamo pa narediti še leseno kaščo za sušenje.« Zelišča pomaga nabirati vsa družina, nekaj jih gojijo doma, druga pa najdejo na svojih posestih. »Gor v hribih imamo eno planino, kjer je tudi mnogo zelišč. Veliko jih nabiramo tudi po gozdnih poteh in gozdnih vlakah. Doma gojimo meto in meliso, v naravi pa nabiram dobro misel ali origano, materino dušico, lipov in bezgov cvet, koprivo, smrekove vršičke, regratov cvet, ognjič, malinov in robidov list … To vse je za mešanice, sicer pa zase nabiram še nekaj rastlin več. Tisto imamo pa še za domačo lekarno.« Alpski družinski čaj in druge mešanice - Oglas - V izjemno aromatični mešanici, ki se je že uveljavila pod imenom Bio Alpski družinski čaj, se v natančno določenih količinah prepletajo okusi melise in mete, dobre misli, regratovih, lipovih in bezgovih cvetov, malinovega lista, materine dušice in ognjiča. K posebnemu okusu zagotovo pripomore svež gorski zrak pa tudi to, da so vsa zelišča ročno nabrana ter narezana in posušena. »Najprej smo imeli alpski družinski čaj. Potem smo se odločili, da pripravimo še eno mešanico – alpski gozdni čaj –, v katero smo dali smrekove vršičke, koprivo in meto. Zdaj pa razvijamo novo mešanico, ki pa je še nismo poslali na ekološko kontrolo. To je Jurijev čaj. Nastal je, ko me je sosed prosil, naj mu sestavim kakšno mešanico. Rekel je, da je malce nervozen in potrebuje nekaj za pomiritev, in potem sem mu zmešala tale čaj. Smo pa noter dali meto, meliso, dobro misel, rman in črno deteljo. Embalažo naročam iz Avstrije, etikete pa vedno oblikujejo domači – predvsem mož, hčerki pa sta svetovalki.« Na peči Helena velikokrat suši tudi zelišča, tokrat pa se je po hiši razpredal vonj po suhih hruškah. »Takole na peči sušimo hruške za hruškove žlinkrofe. Suhe hruške se potem zmelje in naredi nadev za testenine. Dodam skuto in začimbe, kakšen cimet, potem pa s tem napolnim testenine. To je takšna tipična solčavska jed,« pove. Na Solčavskem raste mnogo zelišč V Robanovem kotu raste kar 238 avtohtonih zdravilnih zelišč, od katerih je bolj poznanih okoli 120. »Ta so se uporabljala v preteklosti in tudi danes. Včasih so se veliko bolj uporabljale tudi te, zdaj zavarovane alpske rastline.« V topli kuhinji se zbere družina in začne se prava debata o zeliščih tega območja. »Značilen je rman – po domače, po solčavsko, mu pravimo škarocelj. Pa tudi dobra misel oziroma origano. Naša mama mu je rekla toša. Tu je še materina dušica – divji timijan, ki ga je več vrst.« Starejša hčerka pove, da je najbolj aromatična vrsta tista, ki najprej cveti in tudi najbolj ohrani barvo. Zdravilne mešanice Helena pripravlja za domačo uporabo. »Prav zdravilnih rastlin ne smemo prodajati, te se prodajajo samo v lekarni. Rastline so razvrščene v strupene, zdravilne in splošne in mi lahko nabiramo samo splošne, ki so na seznamu za hrano, torej užitne.« Z razlogom, saj je meja med zdravilnimi in strupenimi rastlinami zelo tanka. Med strupene na primer spada volčja češnja oziroma Atropa belladonna, ki pa je v zelo majhnih količinah lahko zdravilna. »Stric je imel visoko vročino, zato je vzel nekaj kapljic volkouca, in že čez deset minut mu je vročina padla s 40 na 37. Uporabljala ga je tudi teta. Krožijo pa razne zgodbice, npr. pred leti se je nekdo zmotil in spil volkouc, namočen v šnopsu. In umrl, seveda. Naj bi bil pa tudi halucinogen.« Na tem območju se najde še mnogo drugih zdravilnih rastlin, ki pa prav tako zahtevajo izredno pazljivo uporabo. »To so še macesnova goba, pa rožni koren so veliko nabirali, saj je dober za kri in izboljša krvno sliko. Planike so se včasih uporabljale za srčne težave. Ampak se je z razvojem farmacije vse to opustilo.« Lažja obolenja, kot so prehladi ali vneti mandlji, se lahko zdravijo tudi z rastlinami, ki jih lahko nabirajo še danes. »Timijan je zelo uporaben. Jaz za doma naredim timijanovo tinkturo – namočim ga v alkohol in potem imamo to na zalogi, če koga boli grlo ali pa zob. Smetlika je dobra za oči, rman je za želodec. Repinec je tudi uporaben, ampak enoletni, ne dvoletni. Ko gre v storžke, korenina nima več toliko učinka. Baldrijan se uporablja za pomirjanje, šentjanževka pa za depresije. Potem je tu še planinski meh oziroma islandski lišaj, ki je dober za pljuča. Rastišč ni veliko, zato to nabiramo samo za lastno uporabo, da ga ne iztrebimo. Materina dušica razkužuje, lipov cvet je zelo uporaben za zbijanje vročine, prav tako bezgov. Tudi dobra misel razkužuje. Za prehlade je uporaben tudi ajviš – navadni slez. Včasih smo imeli še lapuh, ki zacveti spomladi in smo ga veliko uporabljali, preden smo ugotovili, da ima stranske učinke. Se je pa list uporabljal za povezovanje ran, pa trpotec tudi.« Mnogo koristnih učinkov ima še npr. žajbelj, a tudi priprava žajbljevega čaja zahteva mero previdnosti. »Žajbelj mora vreti tri minute, paziti pa moramo tudi zato, ker ni primeren za otroke.« Sprehodimo se še po bujnem vrtu, ki jeseni, ko večina rastlin odcveti, spominja na zeleno džunglo. Tu se med drugim najdejo sivka, meta in melisa, pehtran, sladki pelin, ožepek, žajbelj … Zanimiva je kamnita spirala, ki so jo izdelali na delavnici v okviru projekta Zelišča v Zgornji Savinjski dolini. »To je spirala iz kamnov, na kateri se izpostavijo različne mikroklime. Višje imaš bolj tople točke in tako zelišča zelo lepo rastejo,« pojasni Helenina hčerka Mojca. Na robu vrta stoji doma narejen kokošnjak, z vrta pa se odpira čudovit razgled na zeleno okolico. Obe pojasnita, da je vrt najlepši spomladi in poleti, ko rastline cvetijo. Helena in njena družina sta me navdušili z domačnostjo, preprostostjo in toplino, pa tudi z medsebojnim spoštovanjem in sodelovanjem, ki sta za obstoj takšne kmetije nujna. Kazalo vsebine pokaži 1. Dejavnosti na ekološki kmetiji 2. Ekološka zelišča in rastlinska predelava 3. Nabiranje in sušenje zelišč 4. Alpski družinski čaj in druge mešanice 5. Na Solčavskem raste mnogo zelišč Tags helena ošep zeliščarstvo DELITE NAPREJ: Facebook Twitter Email Prejšnji članekZnanstveniki razglasili najlepši vonj na svetu Naslednji članekNarava lahko poskrbi za bistveno manj zastrašujoče bolnišnice NAJNOVEJŠE 3 napitki za boljši spanec V starih igračah odkrite visoke koncentracije strupenih snovi Vnetje ušes: 6 naravnih pripravkov za lajšanje simptomov Manj sedenja = več zdravja: od teorije h konkretnim spremembam … Čudežna Maca: Naravni afrodiziak, ki krepi celo telo Gospa, vi pa ste res dobro videti! Dihate kisik pod tlakom? Odprite vrata do božanskega partnerstva ©bodieko.si, Vse pravice pridržane. Facebook Instagram Soundcloud Twitter Youtube Uredništvo / O nas Oglaševanje Zaposlitev O piškotkih Sitemap Splošni pogoji Splošni pogoji za naročniška razmerja Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .

» Začetna stran » 100) Katalogi informacij javnega značaja » 01) Katalogi informacij javnega značaja slovenskih občin » Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Poljčane Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Poljčane Uradni list Republike Slovenije, št. 107/2008 Datum sprejema: 04.11.2008 Datum objave: 14.11.2008 Datum začetka veljavnosti: 15.11.2008 Organ sprejema: Občinski svet Občine Poljčane Organ, ki sistemsko spremlja predpis: Župan Občine Poljčane Organ, ki izvaja predpis: Občinska uprava Občine Poljčane Pravna podlaga: Zadnja sprememba: 20.11.2008 Pravno besedilo Lex localis » Začetna stran » 100) Katalogi informacij javnega značaja » 01) Katalogi informacij javnega značaja slovenskih občin » Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Poljčane

Veliko ljudi misli, da sladkorno bolezen povzroča le uživanje prevelikih količin sladkorja, vendar ni tako preprosto. Izraz „sladkorna bolezen“ pomeni skupino presnovnih bolezni, pri katerih ima pacient visoko raven krvnega sladkorja – glukoze. To se zgodi, če trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina, ali če se celice telesa na proizvedeni inzulin ne odzivajo več tako, kot bi se morale. Inzulin je hormon, ki ga proizvaja telo in je odgovoren za uravnavanje ravni krvnega sladkorja. Pri sladkorni bolezni telo ni sposobno uravnavati te ravni, zato se v krvnem obtoku nakopiči glukoza. Inzulin je beljakovina, ki bi med prebavo razpadla, če bi jo jemali v obliki tablet, zato jo pacienti s sladkorno boleznijo jemljejo v obliki podkožne injekcije. Različni tipi Obstajajo trije glavni tipi sladkorne bolezni (diabetesa): tip 1, tip 2, gestacijski diabetes. Čeprav sladkorna bolezen tipa 1 lahko prizadene odrasle in otroke, je najpogostejša pri otrocih, zato jo pogosto imenujejo „juvenilni diabetes“. Ta vrsta sladkorne bolezni se lahko začne nenadno, če trebušna slinavka zaradi genetskih vzrokov ali okužbe ne more več proizvajati inzulina. Pri sladkorni bolezni tipa 2 telo ne proizvaja več dovolj inzulina ali ga ne uporablja pravilno, lahko pa gre tudi za kombinacijo obojega. Ta oblika bolezni je pogostejša in običajno prizadene odrasle, starejše od 40 let. Povzročajo jo dejavniki, povezani z življenjskim slogom, kot so debelost, pomanjkanje telesne dejavnosti, slaba prehrana in stres. Tretji glavni tip je gestacijski diabetes in prizadene od 2 do 5 odstotkov nosečnic. Mogoče ga je zdraviti, a zaradi varovanja matere in otroka zahteva skrben zdravniški nadzor med nosečnostjo. Po porodu se sladkorna bolezen lahko omili ali pa popolnoma izgine. Razvoj bolezni/dejavniki tveganja Kot vidite, ima pri sladkorni bolezni ključno vlogo inzulin. Potreben je za pretvorbo sladkorja, škroba in druge hrane v energijo, ki jo naše celice potrebujejo za svoje delovanje. Ko tega procesa ni več, celice nimajo energije, ki bi jo potrebovale, in sladkor se kopiči v krvi, kar škodi našemu zdravju. Čeprav škoda ni takojšnja, na dolgi rok obstaja tveganje zapletov, ki se razvijejo po približno 10 do 20 letih. Dolgoročna škoda, ki jo povzročajo dlje časa trajajoče visoke ravni krvnega sladkorja, lahko prizadenejo oči (z okvarami vida in slepoto), živce (z otrplostjo stopal, nog in rok), srce (z aterosklerozo in s sorodnimi boleznimi) ter ledvice. Visoka raven sladkorja v ledvicah povzroča brazgotinjenje tkiva in ledvice lahko sčasoma nehajo delovati. Sladkorna bolezen je pravzaprav najpogostejši vzrok odpovedi ledvic in približno ena od petih oseb na dializi ima diabetično ledvično bolezen (imenovano tudi diabetična nefropatija). Znaki in simptomi Simptomi sladkorne bolezni tipa 2 niso vedno jasni, saj se sprva pojavljajo postopno; pacient se morda niti ne zaveda, da je bolan. Nekateri drugi pacienti pa imajo simptome, ki bi lahko kazali na sladkorno bolezen. Najpogostejši znaki so velike količine urina pri uriniranju, občutek žeje, povečana lakota, hujšanje in utrujenost. Med drugimi znaki so lahko še razdražljivost, ščemeče roke ali stopala, zamegljen vid, pogoste okužbe, počasno celjenje ran, bruhanje ali bolečine v želodcu. Pri sladkorni bolezni tipa 1 se simptomi razvijejo hitro, v obdobju nekaj tednov ali mesecev, pri sladkorni bolezni tipa 2 pa počasneje ali pa sploh ne. Možnosti zdravljenja Sladkorna bolezen je kronična bolezen, za katero še ni znanega zdravila, pa vendar jo je mogoče zdraviti. Zdravljenje je sestavljeno iz urejanja ravni krvnega sladkorja, da je čim bližje normalni ravni in da hkrati ni prenizka, kar bi povzročilo hipoglikemijo. To je mogoče doseči z zdravili, ustrezno prehrano in vadbo. Če imate sladkorno bolezen, vam bo zdravnik najverjetneje svetoval, da: prenehate kaditi, nadzirate raven holesterola in krvni tlak, shujšate, če ste pretežki ali predebeli, redno telesno vadite. Če imate sladkorno bolezen tipa 1, vam zdravnik lahko predpiše inzulin, pri sladkorni bolezni tipa 2 pa boste morda potrebovali peroralna zdravila in mogoče tudi inzulin. Tudi če imate sladkorno bolezen, ni razloga, da ne bi uresničevali svojih ambicij. Obstaja mnogo uspešnih športnikov, pevcev, igralcev, pisateljev in politikov, ki dokazujejo, da se vam zaradi sladkorne bolezni ni treba ustaviti – še vedno lahko sledite svojim sanjam.

Izdelujemo priročne in praktične denarnice v različnih barvah. Pri naročilu nad 500 kosov vam brezplačno izdelamo denarnice z vašim logotipom. Aktualno | arhiv Nova spletna stran Za vas smo izdelali novo spletno stran. Žepna denarnica PeGy Izdelujemo priročne in praktične denarnice v različnih barvah. Pri naročilu nad 500 kosov vam brezplačno izdelamo denarnice z vašim logotipom.

Po golem naključju sem prejšnjo kolumno pisal ob koncu šolskega leta in jo naslovil z Juhuhu, počitnice so tu!, zdaj pa spet pišem te vrstice ob koncu počitnic, zato razmišljam, da bi prispevku po analogiji dal naslov Juhuhu, šola je tu! Ampak kako bi to prenesla ušesa bralcev – učencev, staršev, učiteljev? Nevtralno kot pri prvem naslovu ali morda kot privoščljivo ironijo, če ne že kar sadističen sarkazem? Vprašanje je seveda retorično. Česa se torej ne veselimo, ko konec avgusta govorimo o šoli, v čem je problem? Najbrž se ne zdi samo meni, da je v zahodnem svetu prežemajoča in glavna družbena vez že dolgo hedonizem, nekaj torej, kar temelji na načelu ugodja. In priznajmo si, načelo ugodja je neko tako univerzalno, prvobitno načelo, v katero smo se vsi rodili in po katerem hrepenimo vse življenje od trenutka, ko so nam začeli odtegovati stvari, ki bi lahko pripadale samo nam. Zato ni bolj naravne stvari od želje po tem prvotnem stanju, šola pa ni ravno beseda, ki bi jo povezovali s tem pojmom. Seveda ugodju ni sovražna samo šola, začelo se je že prej: Ne smeš tega, ne smeš onega, moraš to, moraš ono. Ali pa: Brez muje se še čevelj ne obuje!; Kdor ne dela, naj ne je!; Brez potu ni medu!; Delaj in moli! In tako naprej, do novih in novih, vedno bolj zapletenih naukov, ki vsi po vrsti poudarjajo, da primarno človeško načelo ugodja ni tudi edino in sploh ne poslednje načelo. Nazadnje te začnejo prepričevati, da je preveč ugodja pravzaprav največja nesreča. Da imajo konci tedna, prazniki in počitnice smisel le, če so prej trdi delovni dnevi. In podobne strašne filozofijade, zaradi katerih je potem ob začetku šolskega leta zelo težko iskreno zavpiti Juhuhu, šola je tu! Šola je emanacija vseh teh pridig in strašenj. No, je bila. Kajti kot pravimo stari, svet ni več to, kar je bil, in tudi šola ni več to, kar je bila. Nekoč se je v šoli zapovedovalo in prepovedovalo, ugovorov niso trpeli, zdaj ni več tako, zdaj se vljudno prosi in predlaga, zdaj se resnice povedo na šaljiv način, od Besede, ki je bila nekoč temelj sveta, pa je prišlo do opaznega premika k tako imenovanim neverbalnim spremljevalcem besede, sličicam, lalala melodijam, emotikonom in podobnemu. No, pa saj se tudi z vseh mogočih prižnic ne naznanja več Delaj in moli!, ampak Delaj in se zabavaj!, pridige so brez besed, nadomestile so jih podobe in triakordna glasbena spremljava. Kako bi si šola lahko zatiskala oči pred tem in ostala prostor discipline in torture, prilagoditi se je morala novi družbeni stvarnosti in dobiti uka željne in neželjne učence na svojo stran z drugačnimi metodami in sredstvi. Današnji učitelj tako ve, da se čevelj lahko obuje tudi brez muje, zgolj z igro. In prav zato je zares čudno, da v tem času ni slišati več vzklikov Juhuhu, šola je tu!, šola bi v teh modernih časih morala biti le nadaljevanje počitnic z drugačnimi sredstvi. Pixabay Fotografija je simbolična. Zakaj je tako, je mogoče lepo ponazoriti s primerom, ki ga je za ilustracijo razlike med tradicionalno in moderno vzgojo nekje navedel najbolj znani slovenski filozof (navajam po spominu): Družina se neke nedelje odloči, da bo obiskala babico. Otroku to ni všeč, saj bi raje ostal doma in se igral z vrstniki na igrišču. Starše zato vpraša, zakaj vendar mora tudi on k babici. Primer tradicionalne vzgoje bi bil očetov glasen enobesedni odgovor: »Zato!« Primer moderne vzgoje pa bi bil mamičin igrivo zvit odgovor: »Pa saj veš, da bo babica žalostna, če te ne bo.« Otrok potem vzklikne: »Juhuhu, gremo k babici!« Se vam morda zdi otrokovo veselje ob vzkliku v drugem primeru bolj iskreno od tistega v prvem? Seveda ne, otroku je vseeno, ali na igrišče ne more zaradi samovolje avtokratskega očeta ali zaradi maminega vzbujanja občutka krivde. In tako je tudi s šolo, počitnice so počitnice, šola šola, z igro ali brez. Problem, zakaj se mnogi ne veselijo 1. septembra, se zato mora skrivati nekje drugje. Najbrž v imenu. Na besedo šola se že od Marije Terezije nalagajo številni neprijetni spomini, ta institucija sploh ni zabavna. Spremeniti bi bilo torej treba njeno ime. Mu dodati kakšen zlog, spremeniti samoglasnik. Pritakniti bi mu morali igrivo-zabavni značaj moderne šole, dodati melodičnost in šaljivost, hkrati pa bi moralo malo spominjati tudi na tisto staro šolo, da ne bi prišlo do popolnega pretrganja vezi s tradicijo. Koliko nepotrebnih travm bi bilo s tem 1. septembra prihranjenih učencem, dijakom, staršem, učiteljem in profesorjem! šola kolumna Kaj zdaj berejo drugi (IZKLOP ELEKTRIKE) »Nihče zjutraj ne gre najprej preverjat, kaj piše na njihovi spletni strani« 3. 12. 2022 Kaj storiti, če na bankomatu najdete denar? 17. 4. 2019 Na Goričkem so našli nov izziv, več dni je pri njih bival tudi Božiček 3. 1. 2021 (FOTO) Na DOŠ Prosenjakovci so predstavili rezultate več kot milijonske investicije 8. 4. 2022 A Twitter List by Vestnik_si Aktualno Črna kronika Šport Popularno Fotogalerije Akcije in nagradne igre Tiskane izdaje Dogodki Fotogalerija Horoskop O podjetju Oglaševanje Naročnine, mali oglasi, zahvale in spomini Uredništvo Splošni pogoji Dovoljenje za obdelavo podatkov Uporaba piškotkov Pravila komentiranja Splošni pogoji akcije »Bodi moder, naroči Vestnik zdaj!« Volitve 2022 Vestnikovo žrebanje za sočne nagrade

Svetniki niso bili samo v zgodovini. Svetniki so vedno med nami, tudi v sodobnem času. Med njimi je veliko mladih. Predstavljamo vam nekatere od njih, ki so dali svoje življenje iz ljubezni do Jezusa Za ogled fotogalerije kliknite tukaj Svetniki so živeli nekoč in živijo še danes. Nekateri so zelo znani (npr. Bernardka Lurška ali fatimski pastirčki), drugi pa malo manj. Nekateri so v svojem življenju doživeli izjemne stvari, drugi pa so imeli “čisto običajno” življenje. Vsem pa je bilo nekaj skupnega: lepe in težke trenutke so povsem izročili Bogu. Tudi nas vabijo, naj pogumno in vztrajno hodimo po poti svetništva. V fotogaleriji smo zbrali nekaj zanimivih zgodb mladih svetnikov. Začni s predvajanjem Preberite še: Tu je recept, kako otroke spraviti od telefonov, tablic, računalnika Preberite še: S čim vse nas preseneča igralec Mark Wahlberg Preberite še: Ta cerkev iz 9. stoletja je eden najlepših primerov predromanske arhitekture Tags: mladisvetniki Podprite Aleteio! Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške. Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro. Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Kronično povišan krvni tlak, znan tudi kot hipertenzija, je danes ena najpogostejših zdravstvenih težav. Zaradi otekanja žil ima srce še posebej veliko dela, če želi dovesti kri do vseh delov telesa. Tako začne srce zaradi preobremenjenosti sčasoma slabeti. V skrajnem primeru lahko kronično povišan krvni tlak privede celo do smrti, poleg tega pa hipertenzija vpliva tudi na druge organe, predvsem na ledvice, možgane in trebušno slinavko. Vsekakor je torej pomembno, da ukrepate, preden postane situacija zelo resna. Poskrbite za dovolj gibanja, zdravo prehrano, ki vključuje čim manj soli oziroma natrija, in za izogibanje stresnim situacijam, kolikor je to le mogoče. Priporočamo pa tudi naravne pripravke oz. čaje, ki pomagajo pri kronično povišanem krvnem tlaku. Če jemljete zdravila proti hipertenziji, vedno preverite, ali obstaja možnost kontraindikacij. - Oglas - Čaj iz zelene Antioksidanti, s katerimi je zelena zelo bogata, so odlični za naravno uravnavanje krvnega tlaka. Poleg tega pa je zelena tudi eden najboljših naravnih diuretikov. To pomeni, da preprečuje prekomerno kopičenje tekočin v telesu, kar bo pomagalo tudi pri zniževanju krvnega tlaka. Minerali, ki jih najdemo v zeleni, znižujejo raven kortizola v telesu. Gre za hormon, ki je velikokrat imenovan kar stresni hormon. Ker je krvni tlak pogosto povezan s prekomernim stresom, je to še razlog več, zaradi katerega je zelena odlična naravna rešitev. Privoščite si jo lahko kot prigrizek, jo dodate juham ali pa iz nje pripravite čaj. Potrebujete 2 žlici nasekljane zelene, ki jo prelijte z 250 mililitri vrele vode. Počakajte 15 minut, nato pa čaj precedite in ga popijte. Skodelico tega čaja si pripravite enkrat dnevno. Sivkin čaj Za naravno zniževanje krvnega tlaka je izvrstna tudi sivka. Deluje kot naravno pomirjevalo in olajša pretok krvi skozi žile. Redno uživanje sivkinega čaja je tako odlično za vse, ki se spopadate s hipertenzijo. Čaj pripravite tako, da najprej zavrete 250 mililitrov vode. Vrelo vodo nato prelijte po 1 žlički posušene sivke. Pokrijte in počakajte 15–20 minut. Na koncu mešanico precedite in popijte tekočino. Priporočamo, da sivkin čaj pijete enkrat na dan, in sicer vsaj tri dni v tednu. Tako bo učinek najboljši. Če imate tudi težave s spanjem, je smiselno, da si sivkin čaj pripravite zvečer, tik pred odhodom v posteljo. Čaj iz origana Origano je zelo pogosta začimba tudi v naših kuhinjah. Popestri okus številnih jedi, poleg tega pa deluje origano tudi protivnetno in diuretično. Tako pomaga pri številnih težavah z zdravjem, med drugim tudi pri povišanem krvnem tlaku, še posebej ker poskrbi tudi za čiščenje arterij in preprečevanje težav s prekrvavitvijo. Tudi v tem primeru najprej zavrite 250 mililitrov vode, ki ji primešajte žličko origana. Po 15 minutah mešanico precedite in popijte čaj. Svetujemo vam, da čaj iz origana pijete zjutraj oziroma dopoldne, vsaj trikrat na teden. - Oglas - Preverite tudi, kakšni so znaki hipertenzije. Tags čaj hipertenzija krvni tlak DELITE NAPREJ: Facebook Twitter Email Prejšnji članekNaravni anksiolitiki za pomiritev brez stranskih učinkov Naslednji članekNa kuhinjskih krpah najdena celo bakterija E. coli NAJNOVEJŠE 8 dejavnikov tveganja za zgodnjo menopavzo Niste v formi zaradi bolečih sklepov? 5 domačih zdravil za lajšanje simptomov artritisa Ingverjeve obloge: odlična pomoč pri kašlju in zamašenih dihalnih poteh Niste v formi zaradi bolečih sklepov? Čudežna Maca: Naravni afrodiziak, ki krepi celo telo Gospa, vi pa ste res dobro videti! Dihate kisik pod tlakom? ©bodieko.si, Vse pravice pridržane. Facebook Instagram Soundcloud Twitter Youtube Uredništvo / O nas Oglaševanje Zaposlitev O piškotkih Sitemap Splošni pogoji Splošni pogoji za naročniška razmerja Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .