text
stringlengths 278
71.3k
|
|---|
Delovno srečanje partnerjev RIC Novo mesto, Hrvaškega zavoda za zaposlovanje, področnega urada Karlovac ter Ljudske univerze Kočevje
OBVESTILO O PIŠKOTKIH:
To spletno mesto uporablja piškotke za namen izboljšave delovanja spletnega mesta. Več informacij najdete v naših Pravilih o rabi piškotkov.
Zapri
e-NOVICE e-INDEKS e-UČILNICA za UDELEŽENCE EN
Splošni programi
Splošni programi Študijski krožki Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU) Krajši programi Jezikovni programi Splošni programi Izobraževalni programi za podjetja EBC*L certifikat Računalništvo Dejavnosti Središče za samostojno učenje (EDUS) Svetovalno središče Novo mesto Univerza za starejše Pomoč Romom pri socializaciji
Borza znanja
RIC PLAC Usposabljanje na delovnem mestu Galerija RIC
Šolski programi
Šolski programi Osnovna šola za odrasle Srednja šola za odrasle Priprave na NPK
Projekti
Projekti Regijski Nacionalni Mednarodni Zaključeni
Skrb za kakovost
Skrb za kakovost Politika kakovosti Komisija za kakovost Certifikati
O nas
O nas Osnovni podatki Lokacija Zaposleni Zaposlitev Dokumenti (Katalog informacij javnega značaja) Za medije
Razvojno izobraževalni center
Novice
Delovno srečanje partnerjev RIC Novo mesto, Hrvaškega zavoda za zaposlovanje, področnega urada Karlovac ter Ljudske univerze Kočevje
Delovno srečanje partnerjev RIC Novo mesto, Hrvaškega zavoda za zaposlovanje, področnega urada Karlovac ter Ljudske univerze Kočevje
V ponedeljek, 8. 6. 2015 smo v okviru projekta e-RR v RIC-u imeli srečanje s partnerjema HZZ Pudručni ured Karlovac ter Ljudske univerze Kočevje. Na srečanju smo v skladu z dogovori 4. projektnega srečanja nadaljevali s podrobnim načrtovanjem nekaterih promocijskih aktivnosti ob odprtju platforme, načrtovanju aktivnosti za razširjanje ter spodbujanje uporabe platforme ter dokončno dorekli načine evalviranje platforme v poskusnem obdobju. |
Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki se shranijo na vaš računalnik ob obisku našega spletnega mesta in ne škodijo vaši strojni ali programski opremi. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga ima uporabnik – ta lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči.
Piškotki niso škodljivi in so vedno časovno omejeni.
Uporabo piškotkov v Evropski uniji (EU) določa Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah 2002/58/ES, katere člen, ki se nanaša na piškotke in podobne tehnologije, je bil spremenjen z Direktivo 136/2009.
V slovenski zakonodaji uporabo piškotkov določa Zakon o elektronskih komunikacijah oziroma ZEKom-1 (Uradni list št. 109/2012), katerega 157. člen predstavlja pravno osnovo za skrb za zasebnost uporabnikov spleta.
Spletna stran za delovanje strani uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov, spremljajo pa aktivnosti obiskovalcev in zanimanje z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo spletne strani obiskovalci soglašajo z njihovo uporabo.
Zakaj so piškotki potrebni?
So temeljnega pomena za zagotavljanje uporabniku prijaznih spletnih storitev. Interakcija med spletnim uporabnikom in spletnim mestom je s pomočjo piškotkov hitrejša in preprostejša. Z njihovo pomočjo si spletno mesto zapomni posameznikove preference in izkušnje, s tem je prihranjen čas, brskanje po spletnih mestih pa bolj učinkovito in prijazno.
Podjetje vsakemu uporabniku ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeli piškotek za identifikacijo, spremljanje nakupovalne košarice in zagotavljanje sledljivosti, ki se v pomnilniku strežnika shranjuje le za čas trajanja obiska spletne trgovine in se izbriše po eni uri neaktivnosti. Podjetje lahko na osebni računalnik uporabnika shrani tudi nekatere trajne piškotke, kot npr. identifikacijska številka uporabnika v šifrirani obliki za prepoznavanje ob naslednjem obisku spletne trgovine ali ocene artiklov, s pomočjo katerega uporabnik ve, katere artikle je že ocenil, posredno pa tudi piškotke zunanje storitve Google Analytics, ki služijo analizi obiskov spletnega mesta.
Podjetje lahko te podatke v anonimizirani sumarni obliki uporabi za namene statističnih analiz. Za potrebe zagotavljanja spletne varnosti podjetje zbira tudi IP naslove, iz katerih uporabniki dostopajo do spletne strani.
Seznam piškotkov
Ime piškotka
Namen
Trajanje
Izvor
PH_HPXY_CHECK
Piškotek uporablja varnostni sistem za preprečevanje brute foce napadov in ne omogoča identifikacije posameznega uporabnika.
Do zaprtja seje
atc-gutta.si
}
Delovni čas
PON – PET
8:00 – 16:00
SOB
8:00 – 12:00
Distribucijski center Slovenije ATC Gutta d.o.o.
Rogaška cesta 20
2250 Ptuj
Kontakt
Tel: (02) 780 68 60
Fax: (02) 782 74 81
info@atc-gutta.si
© 2020 Distribucijski center Slovenije Atc-gutta d.o.o. // Produkcija: M komunikacije d.o.o. // Politika zasebnosti
Naložbo VAVČER ZA DIGITALNI MARKETING – izdelavo spletne strani sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. |
Ta Politika zasebnosti ureja zbiranje, hrambo in obdelavo osebnih podatkov, ki jih AMZS zbira od vas, ko uporabljate spletno platformo DoberAvto.si (v nadaljevanju »spletna platforma«). Uporabnik je vsaka pravna ali fizična oseba, ki uporablja oziroma obišče navedeno spletno platformo (v nadaljevanju »uporabnik«). Upravljavec osebnih podatkov v pomenu, ki ga določata Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov ter veljavna slovenska zakonodaja glede varstva osebnih podatkov je AMZS d.d., Dunajska cesta 128A, 1000 Ljubljana, matična številka: 5488338000, ID za DDV: SI 56951442 (v nadaljevanju »upravljavec«).
Poleg Politike zasebnosti vas prosimo, da se seznanite tudi s Splošnimi pogoji uporabe in poslovanja, ki urejajo poslovno razmerje med uporabnikom in upravljavcem ter s Politiko piškotkov, ki razkriva katere piškotke zbiramo in za kakšne namene.
Osebne podatke, zbrane na spletni platformi, bomo uporabili le, kot je določeno v tej Politiki zasebnosti. Spodaj najdete podatke o tem, kako uporabljamo vaše osebne podakte, za katere namene se uporabljajo vaši osebni podatki, s kom jih delimo in katere pravice nadzora in informacij imate.
Z uporabo spletne platforme se strinjate z zbiranjem, uporabo in razkritjem vaših podatkov (vključno z osebnimi podatki) v skladu s to Politiko zasebnosti. Prejmemo in/ali vas bomo morda prosili, da posredujete svoje podatke (vključno z osebnimi podatki) kadarkoli ste v stiku z nami ali uporabljate spletno platformo. Kot je podrobno opisano spodaj, vaše podatke (vključno z osebnimi podatki) delimo s tretjimi partneji (kot je vse natančno opredeljeno spodaj) in jih uporabljamo na načine, ki so skladni s to Politiko zasebnosti. Vaše podatke (vključno z osebnimi podatki) lahko uporabljamo skupaj z drugimi informacijami za zagotavljanje in izboljšanje izdelkov, storitev in vsebine.
POVZETEK NAŠIH DEJAVNOSTI OBDELAVE
Naslednji povzetek vam omogoča hiter pregled dejavnosti obdelave, ki se izvajajo na naši spletni platformi. Podrobnejše informacije najdete v spodnjih razdelkih.
Ko obiščete našo spletno platformo iz informativnih razlogov brez registracije, bodo obdelani le omejeni osebni podatki, ki vam bodo posredovali spletno platformo.
V primeru, da opravite registracijo in ustvarite uporabniški račun, bodo v okviru takšnih storitev obdelani nadaljnji osebni podatki.
Nadalje, bodo vaši osebni podatki uporabljeni za zagotavljanje oglaševanja naših storitev ter za statistične analize, ki nam pomagajo izboljšati našo spletno platformo; poleg tega vašo izkušnjo naše spletne platforme izboljšujemo z vsebino tretjih oseb
vaši osebni podatki se lahko razkrijejo tretjim osebam, ki se nahajajo zunaj vaše države prebivališča, pri čemer se lahko potencialno uporabljajo različni standardi varstva podatkov.
Uvedli smo ustrezne zaščitne ukrepe za zaščito vaših osebnih podatkov, ki jih hranimo le toliko časa kot je to potrebno.
V skladu z zakonodajo, ki velja za vas, ste morda upravičeni do uveljavljanja določenih pravic v zvezi z obdelavo vaših osebnih podatkov.
DEFINICIJE
Osebni podatek: pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
Obdelava: pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.
INFORMATIVNA UPORABA SPLETNE PLATFORME
V kolikor obiščete našo spletno platformo iz informativnih razlogov, torej brez posredovanja osebnih podatkov v kakršni koli obliki, lahko samodejno zbiramo podatke o vas, ki bodo vsebovali osebne podatke le v omejenih primerih in jih samodejno prepozna naš strežnik, kot naprimer:
spletno mesto, s katerega ste bili usmerjeni na našo spletno stran;
datum in čas vaših zahtevkov;
vrsta naprave, ločljivost zaslona in različico brskalnika;
vaš ponudnik internetnih storitev;
informacije o vašem operacijskem sistemu, vključno z jezikovnimi nastavitvami;
informacije o ponudbah, ki ste jih obiskali na naši spletni strani.
Te podatke uporabljamo samo zato, da nam pomagajo pri zagotavljanju učinkovitih storitev (npr. za prilagoditev naše spletne platforme potrebam vaše naprave).
Osebni podatki, ki jih samodejno zbiramo, so potrebni za zagotavljanje spletne platforme in za naš legitmni interes, da zagotovimo stabilnost in varnost spletne platforme.
Osebni podatki, ki se zbirajo samodejno, se takoj anonimizirajo in vsi osebno prepozavni podatki so ustrezno izbrisani.
UPORABA SPLETNE STRANI KOT REGISTRIRANI UPORABNIK
Naša spletna platforma omogoča oddajo oglasov za prodajo motornih vozil proti plačilu, pri čemer se je potrebno za uporabo določenih funkcionalnosti spletne platforme registrirati ter ustvariti uporabniški račun. V kolikor obiščete našo spletno platformo ter preko nje opravite registracijski postopek in ustvarite uporabniški račun v zvezi s takšno uporabo spletne platforme obdelamo naslednje podatke:
vaše ime, priimek, telefon in email;
komunikacije, ki ste jih poslali (npr. preko elektronske pošte ali obrazcev za komunikacijo na spletni platformi);
kadarkoli opravite transakcije preko naše spletne platforme lahko potekajo nadaljnji postopki obdelave podatkov, o katerih boste seveda posebej obveščeni.
Osebne podatke bomo uporabili zato, da vam bodo lahko naše storitve na voljo (npr. oddaja oglasa, shranjevanje oglasov v rubriko »Moji priljubljeni«, zakup izpostavitve oglasa) ter da bomo lahko posredovali zahtevane informacije oziroma da bomo lahko komunicirali z vami.
Osebni podatki, ki jih zbiramo, so potrebni za izvajanje pogodbenih obveznosti med uporabnikom in upravljavcem (obdelava na podlagi zakona in pogodbenih odnosov) kot tudi za naš zakoniti interes.
SPLETNO OGLAŠEVANJE
Naša spletna platfroma uporablja spletne storitve oglaševanja, da vam predstavi oglase, ki ustrezajo vašim interesom. Takšno oglaševanje je označeno z imenom ponudnika (npr. Google Ads). Ta storitev nam pomaga izboljšati našo spletno platformo in narediti vaš obisk bolj zanimiv. V ta namen zbiramo statistične podatke o vas, ki jih obdela ponudnik takšnega oglaševanja. Takšna obdelava predstavlja naš upravičen interes za izboljšanje izkušenj z našo spletno stranjo ter za promocijo naših izdelkov in storitev.
PIŠKOTKI
Na naši spletni platformi uporabljamo piškotke za interno analizo uporabe naše spletne platforme, s čimer vam skušamo zagotoviti čim bolj privlačno spletno platformo. Za več informacij o piškotkih in sorodnih tehnologijah obiščite našo Politiko piškotkov
SPLETNA ANALITIKA
Za statistične analize uporabljamo storitve spletne analitke za zbiranje informacij o uporabi tega spletnega mesta.
Splošne informacije o sledenju
Orodja za storitev spletne analitike zbirajo informacije, kot so:
informacije o napravi in brskalniku (informacije o operacijskem sistemu, identifikator mobilne naprave, mobilni operacijski sistem, itd.);
IP naslov;
dostop do spletne strani; tok klika URL (kronološki vrstni red naših spletni strani, ki ste jih obiskali);
geografska lokacija;
čas obiska;
referenčno spletno mesto, aplikacija ali storitev, s katere ste bili usmerjeni na našo spletno stran.
Informacije, ki jih dobimo od ponudnikov orodij spletne analitike uporabljamo le za določitev najbolj uporabnih informacij, ki jih iščete, ter za izboljšanje in optimizacijo spletne platforme. Podatkov, zbranih s takšnimi orodji, ne združujemo z osebnimi podatki.
Glede na ponudnika orodij spletne analitke se lahko podatki, pridobljeni o vaši uporabi spletne strani, prenesejo in obdelajo v tretjih državah, npr. v Združenih državah Amerike. Za dodatne informacije o potencialnih tveganjih čezmejnega prenosa podatkov glejte razdelek »Čezmejni prenos podatkov« te Politke zasebnosti. Omenjena orodja zbirajo samo IP naslov, ki vam je bil dodeljen na datum obiska naše spletne platforme, ne pa vašega imena ali drugih identifikacijskih podatkov. Ponudniki takšnih orodij bodo te podatke uporabili za oceno vaše uporabe spletne platforme, za sestavljanje poročil o dejavnosti spletne platforme in za zagotavljanje drugih storitev, povezanih z uporabo spletne platforme.
Pravna podlaga za tovrstno obdelavo podatkov je naš legitimni interes za analizo prometa na naši spetni platformi ter izboljšanje uporabniške izkušnje in optimizacijo spletne platforme na splošno.
Google Analytics
Uporabljamo Google Analytics, storitev spletne analitike, ki jo ponuja Google Ireland Ltd., Google Building Gordon House, 4 Barrow St, Dublin, D04 E5W5, Irska ("Google"). Google bo v našem imenu podatke, ustvarjene s piškotkom, uporabil za oceno vaše uporabe spletne platforme, za sestavljanje poročil o dejavnosti spletne platforme in za zagotavljanje drugih storitev v zvezi z dejavnostjo spletne platforme in internetno dejavnostjo v povezavi z uporabo spletne platforme.
Znotraj storitve Google Analytics smo aktivirali anonimizacijo IP naslova in vaš IP naslov bo okrnjen znotraj območja držav članic Evropske Unije ali drugih pogodebnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru. Le izjemoma bo celoten IP naslov najprej prenesen na Googlov strežnik v Združene države Amerike in tam okrnjen. IP naslov, ki ga vaš brskalnik prikazuje v okviru storitve Google Analytics, ne bo povezan z drugimi podatki, ki jih hrani Google.
Uporabo piškotkov lahko z izbiro ustreznih nastavitev v vašem brskalniku; vendar upoštevajte, da če to storite, morda ne boste mogli uporabljati celotne funkcionalnosti spletne platforme. Poleg tega lahko preprečite zbiranje informacij, ki jih ustvari piškotek o vaši uporabi spletne splatforme (vključno z vašim IP naslovom) in obdelavo teh podatkov s strani Googla, če naložite in namestite vtičnik za brskalnik, ki je na voljo na naslednji povezavi: http://tools.google.com/dlpage/gaoptout.
ODJAVA OD SPLETNE ANALITIKE
Kadarkoli se lahko odjavite od prihodnjega zbiranja vaših osebnih podatkov pri nas in v storitvi Google Analytics v skladu s to Politiko zasebnosti za namene analitike z upoštevanjem navodil na tej povezavi: https://tools.google.com/dlpage/gaoptout.
VTIČNIKI ZA SOCIALNA OMREŽJA
Spletna platforma lahko vključuje funkcije socialnih omrežij, na primer gumbe za sledenje in skupno rabo, ki jih zagotavljajo socialna omrežja kot sta Facebook in Instagram (»funkcije socialnih omrežij«). Te funkcije socialnih omrežij lahko zbirajo vaše IP naslov, katero stran obiskujete na naši spletni strani, prav tako lahko nastavijo piškotek, ki bo omogočil pravilno delovanje funkcije socialnih omrežij. Funkcije socialnih omrežij običajno gosti tretja oseba, lahko pa jih gostimo tudi neposredno na naši spletni platformi. Vaše interakcije s temi funkcijami socialnih omrežij ureja politika zasebnosti socialnega omrežja, ki ponuja tovstno funkcijo. Za dodatna vprašanja v zvezi s funkcijami socialnih omrežih nas lahko konktatirate na info@doberavto.si.
IZMENJAVA PODATKOV
Vaši osebni podatki bodo razkriti tretjim osebam le v obsegu, ki je potreben za izpolnitev našega pogodbenega razmerja. Pravna podlaga za prenos vaših osebnih podatkov sta točki b) in f) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov in predstavljata naš zakoniti interes za izvajanje naših splošnih pogojev poslovanja ali drugih pogodb, sklenjenih z vami.
Za namen opisovanja svojih storitev ter druge zakonite namene lahko potenicialnim partnerjem, oglaševalcem ter drugim uglednim tretjim osebam razkrijemo anonimne skupne statistične podatke o uporabnikih spletne strani, vendar takšni podatki ne bodo vsebovali nobenih osebnih podatkov.
Vaše osebne podatke lahko razkrijemo našim izvajalcem, ki nam pomagajo pri zagotavljanju storitev, ki jih ponujamo preko spletne platforme. Tak prenos bo vedno temeljil na sporazumu o obdelavi osebnih podatkov, zaradi česar bodo naši izvajalci vaše osebne podatke uporabili le v obsegu, ki je potreben za opravljanje njihovih funkcij, in bodo pogodbeno zavezani, da bodo vaše osebne podatke obdelovali le v našem imenu in skladno z našimi zahtevami.
ČEZMEJNI PRENOS PODATKOV
V okviru zgoraj navedenih dejavnosti izmenjave podatkov se lahko vaši osebni podatki prenesejo v druge države (vključno z državami zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP)), ki imajo lahko drugačne standarde varstva podatkov od države, v kateri prebivate. Upoštevajte, da za podatke, ki se obdeluje v tuji državi, lahko veljajo tuji zakoni in so dostopni tujim vladam, sodiščem, organom kazenskega pregona in regulativnim agencijam. Ne glede na navedeno, si bomo prizadevali sprejeti razumne ukrepe za ohranjanje ustrezne ravni varstva podatkov pri izmenjavi vaših osebnih podatkov s takšnimi državami.
V primeru prenosa zunaj EGP ta prenos varujejo bodisi vzorčne pogodbene klavzule EU bodisi odobreni mehamizmi potrjevanja bodisi sklep o ustreznosti. Za nadaljnje informacije o omenjenih zaščitnih ukrepih nas lahko kontaktirate na info@doberavto.si.
VARNOST
Za zaščito pred izgubo, zlorabo in spreminjanjem osebnih podatkov smo vpeljali razumne najsodobnejše varnostne ukrepe, ki so pod našim nadzorom. Na primer, naše varnostne in zasebne politike se po potrebi redno pregledujejo in izboljšujejo, do osebnih podatkov pa ima dostop le pooblaščeno osebje. Čeprav ne moremo zagotoviti ali zagotoviti, da do izgube, zlorabe ali spreminjanja informacij ne bo nikoli prišlo, uporabljamo vsa razumna prizadevanja za njihovo preprečevanje.
Upoštevati morate, da pošiljanje informacij po internetu ni nikoli popolnoma varno. Ne moremo jamčiti za varnost informacij, ki jih pošljete prek naše spletne platforme, čeprav so v tranzitu po internetu in je karkšno koli posredovanje na lastno odgovornost.
HRAMBA PODATKOV
Prizadevamo si, da bi bile naše dejavnosti obdelave v zvezi z vašimi osebnimi podatki čim bolj omejene. Če v tej Politiki zasebnosti ni določenih rokov hrambe, bodo vaši osebni podatki shranjeni le toliko časa, koliko jih potrebujemo za izpolnitev namena, za katerega smo jih zbrali, in po potrebi, dokler to zahtevajo zakonsko določeni roki hrambe podatkov.
PRAVICE POSAMEZNIKA GLEDE OBDELAVE PODATKOV
Če imate kakršna koli vprašanja v zvezi z našo Politko zasebnosti ali obdelavo vaših osebnih podatkov, se lahko brez zadržkov obrnete na nas. Pišite nam na info@doberavto.si. Na podlagi vaše zahteve vas bomo obvestili - pisno in v skladu z veljavno zakonodajo.
V skladu z določili Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov imate kot posameznik naslednje pravice:
Pravica do preklica privolitve: Če ste kot posameznik privolili v obdelavo vaših osebnih podatkov (v enega ali več določenih namenov), imate pravico, da to svojo privolitev kadarkoli prekličete, ne da bi to vplivalo na zakonitost obdelave podatkov, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica. Privolitev je možno preklicati s pisno izjavo, ki se pošlje upravljavcu na enega od kontaktov, navedenih na spletni platformi https://doberavto.si. Preklic privolitve za obdelavo osebnih podatkov za posameznika nima nobenih negativnih posledic ali sankcij. Vendar pa je možno, da upravljavec posamezniku po preklicu privolitve za obdelavo osebnih podatkov morda ne bo več mogel nuditi posamezne ali več svojih storitev, če gre za storitve, ki jih brez osebnih podatkov ni mogoče nuditi.
Pravica dostopa do osebnih podatkov: Kot posameznik imate pravico od ponudnika (upravljavca osebnih podatkov) dobiti potrditev, ali se v zvezi z vami obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in določene informacije (o namenih obdelave, o vrstah osebnih podatkov, o uporabnikih, o obdobjih hrambe oz. merilih za določitev obdobij, o obstoju pravice do popravka ali izbrisa podatkov, pravice do omejitev in ugovora obdelave in pravice do pritožbe pri nadzornem organu, o viru podatkov, če podatki niso bili zbrani pri vas, o obstoju avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov, razlogih zanj ter pomenu in posledicah take obdelave za vas, ter druge informacije v skladu s 15. členom Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov.
Pravica do popravka osebnih podatkov: Kot posameznik imate pravico doseči, da ponudnik brez nepotrebnega odlašanja popravi netočne osebne podatke v zvezi z vami. Kot posameznik imate, ob upoštevanju namenov obdelave, pravico do dopolnitve nepopolnih podatkov, vključno s predložitvijo dopolnilne izjave.
Pravica do izbrisa osebnih podatkov (“pravica do pozabe”): Kot posameznik imate pravico doseči, da ponudnik brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z vami, ponudnik pa mora podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar obstaja eden od naslednjih razlogov:
• podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani oz. drugače obdelani;
• če prekličete privolitev, za obdelavo pa ne obstaja druga pravna podlaga;
• če ugovarjate obdelavi, za obdelavo pa ne obstajajo prevladujoči zakoniti razlogi;
podatki so bili obdelani nezakonito;
podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravnih obveznosti v skladu s pravom EU ali pravom države članice, ki velja za ponudnika;
podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe.
Kot posameznik pa v določenih primerih, opisanih v 3. odstavku 17. člena Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov, nimate pravice do izbrisa podatkov.
Pravica do omejitve obdelave: Kot posameznik imate pravico doseči, da ponudnik omeji obdelavo, kadar obstaja eden od primerov:
• če oporekate točnosti podatkov za obdobje, ki ponudniku omogoča preveriti točnost podatkov;
• obdelava je nezakonita, vi pa nasprotujete izbrisu podatkov, namesto tega pa zahtevate omejitev njihove uporabe;
• ponudnik podatkov ne potrebuje več za namene obdelave, vendar pa jih vi potrebujete za uveljavljanje, izvajanje in obrambo pravnih zahtevkov;
• ste vložili ugovor v zvezi z obdelavo, dokler se ne preveri, ali zakoniti razlogi ponudnika prevladajo nad vašimi razlogi.
Pravica do prenosljivosti podatkov: Kot posameznik imate pravico, da prejmete osebne podatke v zvezi z vami, ki ste jih posredovali ponudniku, v strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki, in imate pravico, da te podatke posredujete drugemu upravljavcu, ne da bi vas ponudnik, ki so mu bili osebni podatki zagotovljeni, pri tem oviral, in sicer kadar:
• obdelava temelji na privolitvi ali na pogodbi in
• se obdelava izvaja z avtomatiziranimi sredstvi.
Kot posameznik imate pri uresničevanju navedene pravice doseči, da se osebni podatki neposredno prenesejo od enega upravljavca (ponudnika) k drugemu, kadar je to tehnično izvedljivo.
Pravica do ugovora obdelavi: Kot posameznik imate na podlagi razlogov, povezanih z vašim posebnim položajem pravico, da kadarkoli ugovarjate obdelavi osebnih podatkov, ki je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene ponudniku (točka (e) člena 6 (1) Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov) ali je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva ponudnik ali tretja oseba (točka (f) člena 6 (1) Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov), vključno z oblikovanjem profilov na podlagi navedenih obdelav. Ponudnik preneha obdelovati osebne podatke, razen če dokaže nujne legitimne razloge za obdelavo, ki prevladajo nad vašimi interesi, pravicami in svoboščinami, ali za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.
Kadar se osebni podatki obdelujejo za namene trženja, ima posameznik pravico, da kadarkoli ugovarja obdelavi podatkov v zvezi z njim za namene takega trženja, vključno z oblikovanjem profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem. Kadar posameznik ugovarja obdelavi za namene neposrednega trženja, se podatki ne obdelujejo več v te namene.
Kadar se podatki obdelujejo v znanstveno ali zgodovinsko-raziskovalne namene ali statistične namene, ima posameznik pravico, da iz razlogov, povezanih z njegovim posebnim položajem, ugovarja obdelavi podatkov v zvezi z njim, razen če je obdelava potrebna za opravljanje naloge, ki se izvaja iz razlogov javnega interesa.
Pravica do vložitve pritožbe pri nadzornem organu: Brez poseganja v katerokoli drugo (upravno ali drugo) pravno sredstvo imate kot posameznik pravico, da vložite pritožbo pri nadzornemu organu, zlasti v državi, v kateri imate običajno prebivališče, v kateri je vaš kraj dela ali v kateri je domnevno prišlo do kršitve (v Sloveniji je to Informacijski pooblaščenec), če menite, da obdelava osebnih podatkov v zvezi z vami krši predpise o varstvu osebnih podatkov.
Brez poseganja v katerokoli drugo (upravno ali izvensodno) sredstvo imate kot posameznik pravico do učinkovitega pravnega sredstva, in sicer zoper pravno zavezujočo odločitev nadzornega organa v zvezi z njo, prav tako pa tudi v primeru, kadar nadzorni organ vaše pritožbe ne obravnava ali vas v treh mesecih ne obvesti o stanju zadeve ali o odločitvi o pritožbi. Za postopke zoper nadzorni organ so pristojna sodišča države članice, v kateri ima nadzorni organ sedež.
Posameznik lahko vse zahteve, ki se tičejo uveljavljanja pravic v zvezi z osebnimi podatki, v pisni obliki naslovi na upravljavca, in sicer na enega od kontaktov, navedenih na spletni povezavi https://www.amzs.si/o-amzs/kontakt.
Za potrebe zanesljive identifikacije v primeru uveljavljanja pravic v zvezi z osebnimi podatki lahko ponudnik od posameznika zahteva dodatne podatke, ukrepanje pa lahko zavrne le v primeru, da dokaže, da posameznika ne more zanesljivo identificirati.
Ponudnik mora na zahtevo posameznika, s katero ta uveljavlja svoje pravice v zvezi z osebnimi podatki, odgovoriti brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v enem mesecu od prejema zahteve.
Pravica do pritožbe nadzornemu organu brez poseganja v katerokoli drugo upravno ali pravno sredstvo imate kot posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da vložite pritožbo pri nadzornem organu, zlasti v državi članici, v kateri imate običajno prebivališče, v kateri je vaš kraj dela ali v kateri je domnevno prišlo do kršitve, če menite, da obdelava osebnih podatkov v zvezi z vami krši Splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Nadzorni organ, pri katerem je vložena pritožba, vas bo kot pritožnika obvestil o stanju zadeve in odločitvi o pritožbi, vključno z možnostjo pravnega sredstva na podlagi 78. člena Splošne uredbe EU o varstvu podatkov. Kot posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki imate pravico, da vložite pritožbo na naslov: Republika Slovenija, Informacijski pooblaščenec, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, telefon: 01 230 97 30, elektronski naslov: gp.ip@ip-rs.si.
KONTAKTNE INFORMACIJE
Vsa vprašanja, pomisleke ali komentarje o tej Politiki zasebnosti ali karšne koli zahteve v zvezi z vašimi osebnimi podatki nam pošljite po elektronski pošti na info@doberavto.si. Podatki, ki jih navedete ob stiku z nami, bodo obdelani za obravanvo vaše zahteve in bodo izbrisani, ko bo vasa zahteva izpolnjena. Lahko pa omejimo obdelavo zadevnih informacij v skladu z zakonsko določenimi roki hrambe.
SPREMEMBE POLITIKE ZASEBNOSTI
Upravljavec si pridružuje pravico, da Politiko zasebnosti po potrebi občasno prilagodi dejanskim razmeram in zakonodaji s področja varstva osebnih podatkov. Iz tega razloga vas prosimo, da pred vsakim posredovanjem osebnih podatkov preverite aktualno različico, da boste seznanjeni z morebitnimi spremembami in dopolnitvami. Prav tako vas bomo o morebitnih spremembah, ki bistveno vplivajo na obdelavo vaših osebnih podatkov, predhodno obvestili na primeren način (npr. z obvestilom na naši spletni platformi, po elektronski pošti). Datum zadnje Politike zasebnosti je zapisan v dokumentu.
Veljavnost Politike zasebnosti: od 23. marec 2021
© 2022 AMZS DoberAvto.si
Splošni pogoji uporabe
·
Politika zasebnosti
·
Oglaševanje
·
Piškotki
·
Pomoč
Nazaj
Prijava
Domov
Išči
Objavi
Profil
Nastavitve zasebnosti
Spletne strani uporabljajo piškotke za različne namene. Osnovni so nujni za delovanje spletnih storitev. Piškotki analitike in trženja pa nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je za vas pomembna. Več o piškotkih lahko preberete na strani piškotki. |
Na Hrvaškem so v minulih 24 urah potrdili 117 novih okužb z novim koronavirsom, tri osebe pa so umrle zaradi covida-19, je sporočil nacionalni štab civilne zaščite. Gre za nekoliko nižjo dnevno številko novookuženih kot v preteklem tednu, kar je lahko posledica tudi manj opravljanih testiranj ob koncu tedna.
Glede na današnja poročanja nekaterih štabov civilne zaščite iz posameznih županij so tudi v minulih 24 urah največ novih okužb zabeležili v splitsko-dalmatinski županiji, v kateri so potrdili 31 novih primerov. Iz zadrske županije so poročali o osmih novookuženih od nedelje, iz istrske o treh ter iz primorsko-goranske županije o enem.
Trenutno je v sosednji državi 2614 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. Na bolnišniškem zdravljenju je 307 ljudi, med njimi jih je 19 priključenih na ventilatorje. V samoizolaciji je 8819 ljudi, je še objavil nacionalni štab civilne zaščite v svojem rednem dnevnem poročilu, ki ga objavi ob 10. uri.
Potem ko so od nedelje umrle še tri osebe, se je število smrtnih žrtev covida-19 na Hrvaškem povzpelo na 201.
Od 25. februarja, ko so na Hrvaškem zabeležili prvi primer okužbe z novim koronavirisom, so potrdili 12.081 okužb. Medtem je okrevalo 9266 oseb.
Doslej so testirali nekaj več kot 193.150 ljudi, med njimi 1793 v minulih 24 urah. Prejšnji teden so dnevno testirali tudi po več kot 4000 oseb.
Začetek šolskega leta
Na prvi dan novega šolskega leta v hrvaških osnovnih in srednjih šolah pričakujejo nekaj manj kot 460.000 učencev in dijakov, ki bodo pouk obiskovali ob strogih epidemioloških ukrepih. Hrvaški minister za znanost in izobraževanje Radovan Fuchs je danes dejal, da se začenja najbolj negotovo šolsko leto doslej.
Hrvaško ministrstvo za znanost in izobraževanje je pripravilo tri modele izvajanja pouka, ki jih bodo lahko izvajali v šolah glede na epidemiološko stanje. Model A predvideva pouk v šolah ob izvajanju priporočil in navodil epidemiologov. Model B se nanaša na kombinirano obliko pouka, ko del učencev in dijakov spremlja pouk v šolah, del pa na spletu. Model C pa pomeni, da vsi učenci spremljajo pouk na spletu od doma.
Minister Fuchs je danes potrdil, da imajo za zdaj v osmih šolah primere okuženih z novim koronavirusom med zaposlenimi ali otroki. Zato so v dveh šolah preložili začetek pouka za teden ali dva, ostale pa bodo začele šolsko leto po modelih B ali C, je dejal Fuchs za hrvaški radio.
Ukrepi
Hrvaški zavod za javno zdravstvo (HZJZ) je priporočil, da je treba delo v šolah organizirati predvsem na način, da bi zagotovili medsebojno razdaljo med učenci kot tudi redno higieno rok in uporabo dezinfekcijskih sredstev. Staršem so svetovali, naj otrokom vsak dan pred odhodom v šolo izmerijo telesno temperaturo.
V višjih razredih osnovnih šol in v srednjih šolah so obvezne obrazne maske, če med poukom ni možno zagotoviti najmanj 1,5 metra razdalje med učenci. Maske je treba nositi tudi pri vhodu in izhodu iz šolskih poslopij. Kdor ne more nositi maske, bo za to potreboval zdravniško potrdilo. V nekaterih šolah so za prvi dan šole zagotovili brezplačne obrazne maske za otroke.
Zaradi lažje organizacije prihajanja in odhajanja iz šol so v mnogih šolah skrajšali šolske ure na 40 minut. Priporočili so, da so učenci in dijaki ves čas v eni učilnici, odmore pa morajo organizirati ob različnih urah. Podobno je tudi, ko gre za prehrano otrok v šolah.
Na Hrvaškem imajo tudi posebne protokole v primeru, kako ravnati, če bodo ugotovili simptome okužbe z novim koronavirusom med otroki in zaposlenimi. Poleg nekaj manj kot 460.000 otrok je v hrvaških osnovnih in srednjih šolah zaposlenih tudi približno 65.000 učiteljev in drugih delavcev.
Na Hrvaškem so od 25. februarja, ko so zabeležili prvi primer okužbe z novim koronavirusom, potrdili nekaj manj kot 300 okužb pri šolskih otrocih. Namestnica direktorja HZJZ Ivana Pavić Šimetin je danes za hrvaški radio povedala, da se je okužba samo v dveh primerih prenesla na starejše, ker otroci, kot je dejala, praviloma nimajo hujših simptomov okužbe z novim koronavirusom.
Hrvaški mediji so danes poročali o zaskrbljenosti staršev, ki so poslali otroke v šole. Menijo, da kljub zdravstvenim protokolom ni jasna odgovornost niti postopek v primeru okužbe otroka. Nekateri so tudi izpostavili, da epidemiološki ukrepi za dva šolska otroka zahtevajo tudi približno 40 evrov dodatnih mesečnih stroškov za obrazne maske in dezinfekcijska sredstva.
Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Hrvaška koronavirus pouk šolstvo
Najbolj brano
Lina (Exatlon) nam je povedala resnico: zato je bilo snidenje z Aljažem (Kmetija) tako hladno
Razkrito: Na tej fotografiji je zmagovalec letošnjega šova Kmetija!
Povzročitelj nesreče pri Hiši Franko, v kateri so umrli trije njegovi prijatelji, priznal krivdo. Kakšna kazen ga čaka?
Kaj morate, glede na astrološki znak, v življenju opustiti?
Se spomnite Draga iz Ljubezni po domače? Klical je prvo pomoč in doživel šok (rekli so mu, naj pokliče taksi)
Eva Luna (Sanjski moški) prejema grožnje: odločila se je, da o tem pove vse
Priporočamo
Lepotna urednica Cosmopolitana svetuje: TAKO izberete pravo podlago zase (glede na prekrivnost, ki jo želite) |
V torek, 25. 4. se je v furlanskem Vidmu odvijala 34. izvedba mednarodnega Memoriala Todaro. Kljub muhastemu vremenu se je tekmovanja udeležilo veliko število tekmovalcev iz raznih severnoitalijanskih klubov, iz Slovenije pa so tekmovali atleti AK Koper, AK Radovljica, MASS Ljubljana, AK Gorica in TK Kobarid. Čeprav je bilo tekmovanje namenjeno članom/icam, so lahko na njem nastopili tudi mlajši mladinci/ke. Kljub temu, da je bilo slovensko predstavništvo sestavljeno pretežno iz atletov mlajšemladinske kategorije, so se le-ti odlično odrezali. Najodmevnejša rezultata sta vsekakor zmaga Neje Omanovič (2000 – AK Radovljica) z rezultatom 12,17 m v troskoku, kjer je bila četrta njena klubska kolegica Nina Simnič (2000 – 10,83m) ter nov državni rekord med mlajšimi mladinkami Eve Čanadi (2000 – AK Koper), ki je v hitri hoji na 5.000 m s časom 27:10.49 zasedla 4. mesto in izboljšala svoj rezultat za 16 sekund (prejšnji 27:25.99, 25.06.2016 v Mariboru), medtem ko se je na 5. mesto z novo osebno znamko 31:09.96 uvrstila Kaja Rupar (2001 – AK Radovljica). Na zmagovalni oder je stopila še Aneja Kodrič (2000 – MASS), ki je na neobičajni razdalji 150 m s časom 19.29 zasedla 3. mesto.
Share
NAJDETE NAS
Tweets
Just posted a photo @ Kongresni trg https://t.co/GU7WtWGOJS41 days ago
Just posted a photo https://t.co/4ongsmlynx41 days ago
Slovenska reprezentanca pionirk (U16) je na peteroboju reprezentanc v češkem Znojmu osvojila 4. mesto. Čestitke !… https://t.co/EHzRejLvFp70 days ago |
Ključne besede: komanditna družba, komplementar, komanditist, odgovornost, vložek, družbena pogodba, delitev dobička
V današnjem blogu bom obdelal še eno zanimivo pravnoorganizacijsko obliko podjetja, ki je v Sloveniji sicer dokaj redka, ni pa zato nič manj zanimiva. V mislih imam komanditno družbo (k.d.), ki je posebna oblika osebne družbe, podobno torej kot družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o, ) kar pomeni, da je primerna predvsem za podjetnike, ki so med seboj bolj povezani zaradi dela, sorodstva, poznanstev, ki so med seboj torej bolj osebno in ne toliko kapitalsko povezani.
V čem je posebnost komanditne družbe (k.d.)?
Komanditna družba (k.d.) je torej osebna družba, katere posebnost je v tem, da eden od družbenikov (komplementar) odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem, medtem, ko najmanj eden od družbenikov ni odgovoren za obveznosti družbe (komanditist). To pomeni, da ima lahko družba recimo enega komplementarja in enega komanditista, ali pa dva komplementarja in dva komanditista, ali pa recimo štiri komplementarje in enega komanditista.
Glede na to, da eden izmed družbenikov (komanditist) ne odgovarja za obveznosti družbe, je družba primerna predvsem za podjetnike, pri katerih je eden izmed njih pripravljen prevzeti večjo stopnjo odgovornosti (odgovornost z vsem svojim premoženjem), medtem, ko drugi take odgovornosti ni pripravljen prevzeti, je pa v družbi vseeno pripravljen sodelovati, tudi tako, da vanjo vloži določen (denarni) vložek.
Odgovornost komanditista
Komanditist torej odgovarja za obveznosti družbe samo do višine vložka, ki ga je bo družbeni pogodbi zavezan plačati, pri čemer pa najnižja višina tega vložka ni predpisana. To sicer ne pomeni, da za obveznosti podjetja ne bo odgovarjal – odgovornost bo podana, a le do višine vložka, katerega se je zavezal plačati.
Navkljub temu ne priporočam, da bi nekdo vstopil v k.d. kot komanditist zgolj zato, da bi naredili uslugo kolegu, razen seveda, če ne vidi v družbi poslovnih interesov (denimo investicija v perspektivno podjetje). Če želi ustanovitelj gospodarske družbe biti njen edini ustanovitelj, naj raje ustanovi enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo.
Podobnost komanditista z d.o.o.?
Podobnost komanditista z družbenikom v družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o) obstaja le v tem, da komanditist za obveznosti družbe ne odgovarja, oziroma odgovarja le do višini svojega vložka. Tu pa se podobnost med njima tudi konča. Višina komanditistovega vložka se sicer določi v družbeni pogodbi. Minimalna višina ni predpisana, kar teoretično pomeni, da lahko komanditist v družbo vloži le 1 EUR. Višina njegovega prispevka je torej stvar dispozitivnega pogodbenega dogovora, pri čemer bo tisti komanditist, ki želi v družbi aktivneje sodelovati verjetno prispeval višji znesek. Po drugi strani mora družbenik v d.o.o. vložiti osnovni vložek, na podlagi katerega pridobi poslovni delež, višina osnovnega vložka pa mora biti vsaj 50 EUR. Poleg tega pa obstaja tudi razlika, ki je povezana z odnosom do drugih družbenikov. Pri d.o.o. namreč nobeden od družbenikov ne odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem, kar pomeni, da gre za izrazito kapitalsko družbo.
Kako se ustanovi k.d.?
Komanditna družba nastane s sklenitvijo družbene pogodbe med družbeniki in z vpisom v sodni register. Družbena pogodba mora biti, tako kot pri d.n.o., sklenjena v obliki notarskega zapisa ali pa v obliki zasebne listine, na kateri so notarsko overjeni podpisi vseh družbenikov. Ustanovitelji oziroma družbeniki družbe so lahko tako fizične kot tudi pravne osebe, vsaj eden od družbenikov mora torej biti komplementar in vsaj eden komanditist. Glede na to, da vsaj eden od družbenikov v k.d. odgovarja z vsem svojim premoženjem (komplementar), v družbo ni treba vložiti osnovnega kapitala.
Kako pa je z delitvijo dobička v komanditni družbi?
Temeljno pravilo je, da se o delitvi dobička družbeniki dispozitivno dogovorijo z družbeno pogodbo. V odsotnosti takega dogovora veljajo zakonska pravila: v tem primeru od dobička najprej pripada vsakemu družbeniku delež v višini 5% njegovega kapitalskega deleža. Če dobiček presega ta odstotek, se preostali dobiček deli v razmerju, ki ustreza razmerju med deleži – kar pomeni, da se tudi preostali dobiček razdeli glede na kapitalske deleže. Dobiček se pripisuje kapitalskemu deležu komanditista, dokler njegov kapitalski delež ne doseže z družbeno pogodbo dogovorjenega vložka, ki bi ga moral komanditist vplačati v družbo. Od tega zneska naprej pa se komanditistu dobiček izplačuje.
Kaj pa vi menite?
Ste že slišali za komanditno družbo?
V čem je razlika med komanditno družbo in družbo z neomejeno odgovornostjo?
Kako pa se razlikuje položaj komanditista v komanditni družbi od družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo?
Menite, da obstaja kakšna prednost ustanovitve komanditne družbe namesto družbe z neomejeno odgovornostjo?
Kako je z delitvijo dobička v k.d.?
Dodaj odgovor Prekliči odgovor
Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja
Komentar *
Ime *
E-pošta *
Spletišče
Nazaj na novice
Ostanite na tekočem!
Prijavite se na naše e-novice
Označite vsebine, ki vas zanimajo
Z vpisom svojega e-naslova SOGLAŠAM, da ga MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana uporablja za informiranje o SPODAJ OZNAČENIH VSEBINAH, KI ME ZANIMAJO, in sicer do preklica moje odločitve:
vabila na brezplačne in ostale seminarje MLC Ljubljana ter druge oblike dodatnih izobraževanj, informacije o vpisu v visokošolski oziroma magistrski program MLC Ljubljana, informacije o študijskih in drugih vsebinah ter dogajanju na MLC Ljubljana.
Seznanjen/a sem, da imam pravico, da podano privolitev kadarkoli prekličem na sedežu podjetja ali preko elektronskega sporočila. Preklic ne vpliva na zakonitost obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve pred njenim preklicem.
Mailchimp uporabljamo kot našo tržno platformo. S klikom spodaj za naročnino potrjujete, da bodo vaši podatki preneseni na Mailchimp za obdelavo. Tukaj preberite več o postopkih zasebnosti podjetja Mailchimp. |
V nosečnosti se vzpostavi zelo globok odnos med materjo in otrokom. Otrok je popolnoma odvisen od mame. Po rojstvu otroka pa ima oče v družini zelo pomembno vlogo, saj otroku odteguje popolno materino razpoložljivost. Razdalja, ki se ob tem vzpostavi, otroku pomaga ozavestiti lasten izvor in razviti samostojnost. S tem pa tudi zakonski odnos zopet zavzame pravo mesto. Mama je po naravi nagnjena k temu, da vsemu reče »da«, vendar je za otrokovo dobro potrebno izreči tudi »ne« – ne da bi bila pri tem otroku odtegnjena nežnost. S tem se otrok nauči obvladovati in opuščati nekoristne vzgibe. V otrokovih očeh je tako mama še vedno mogočna, a nič več vsemogočna.
Novosti v našem centru:
Z začetkom leta 2012 se je prepolovila finančna podpora Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve delovanja Družinskega centra mir. Konec februarja smo bili primorani dvigniti prispevke uporabnikov za 5 evrov. Priporočamo se za donacije in vam bomo hvaležni za vsak, tudi manjši dar, ki nam ga boste namenili. Tako bomo lahko še naprej pomagali družinam, parom in posameznikom v stiski. Na spletno stran smo postavili obrazec za donatorje in natančnejši opis našega delovanja.
Novost na spletni strani so Izkušnje naših uporabnikov iz katerih lahko razberemo pomen terapije za posameznike, pare in družine.
Terapevti Družinskega centra mir sodelujemo kot Ringarajini strokovnjaki s spletnim portalom Ringaraja.net.
Vključili smo se v projekt Kompas dobrega počutja: brošura. Če vas zanima kako dobro se počutite, lahko izpolnite Vprašalnik za samooceno dobrega počutja.
Vabimo vas:
V Terapevtsko skupino mir in v zakonsko skupino se lahko vključite tudi med letom.
V pogovorni oddaji na Radiu Brezje se bomo v ponedeljek, 2. aprila 2012 ob 21.00, pogovarjali o različnosti moškega in ženskega čustvovanja ter o strahu.
Za izlet do Svetih treh kraljev po Bistriškem vintgarju, ki bo v soboto, 17. marca, se prijavite.
Priporočamo:
Tudi v oddaji Turbulenca je potekal pogovor o očetih. Za očete in mame …
Spletna stran Alenke Rebula je dobila novo podobo. Med bogatimi vsebinami boste gotovo našli tudi kaj zase.
Zakonca in terapevta Nada in Boštjan Trtnik sta v oddaji Partnerski odnosi spregovorila o pomenu negovanja odnosa.
V Tednu možganov bo v Mariboru 14. marca predavanje z naslovom Komunikacija v možganih, možgani v komunikaciji.
Uvodnik
Očetov »ne« pri vzgoji otrok
V zadnji številki revije Božje okolje me je me drugim nagovoril pogovor s francoskim pediatrom, dr. Aldom Naouriem. Za vas sem iz tega pogovora povzela nekaj misli: Zakonca sta si med seboj različna in se dopolnjujeta. Sta podoba dvojne lestve, ki lahko stoji zato, ker se kraka opirata drug na drugega. Njuno dopolnjevanje prinaša ravnovesje, ki je nujno potrebno za vzgojo otrok. Za otrokov razvoj sta namreč potrebna oba načina, materinski in očetovski: tenkočutna ženska vztrajnost, ki je namenjena zagotavljanju otrokovih potreb, in njej nasprotno moško posredovanje, ki uravnoteži in otroku pomaga, da se utrdi, obvladuje svoje želje in tako prestopi od nagonskega, naravnega odzivanja v kulturo, kar mu omogoča vključitev v družbeno življenje.
V nosečnosti se vzpostavi zelo globok odnos med materjo in otrokom. Otrok je popolnoma odvisen od mame. Po rojstvu otroka pa ima oče v družini zelo pomembno vlogo, saj otroku odteguje popolno materino razpoložljivost. Razdalja, ki se ob tem vzpostavi, otroku pomaga ozavestiti lasten izvor in razviti samostojnost. S tem pa tudi zakonski odnos zopet zavzame pravo mesto. Mama je po naravi nagnjena k temu, da vsemu reče »da«, vendar je za otrokovo dobro potrebno izreči tudi »ne« – ne da bi bila pri tem otroku odtegnjena nežnost. S tem se otrok nauči obvladovati in opuščati nekoristne vzgibe. V otrokovih očeh je tako mama še vedno mogočna, a nič več vsemogočna.
Družba danes spodbuja očetovo odsotnost, materi pa onemogoča, da bi očetu priznala prvo mesto. Otrok je tako prepuščen materini moč, ki je posledično vse manj pripravljena »deliti« otroka. Materini mogočnosti se mora nujno nasproti postaviti moč, ki jo uteleša oče.
Včasih je bila očetova avtoriteta neomajna, danes pa se nam to zdi skoraj nesprejemljivo, zakonci so izgubili svojo veljavo, število ločitev je naraslo, povečalo se je število enostarševskih družin. Odslej posameznik zahteva spoštovanje vsake, tudi najmanjše želje, otroci so postali odvisni od užitka, mladi so se pustili prepričati, da lahko dobijo vse, še več, da imajo pravico do vsega. »Vse in takoj« je popolnoma pregnal čakanje, ki razvija potrpežljivost, ustvarja odmik ter omogoči zorenje.
Če oče ne sprejme svoje vloge postavljanja meja najprej sebi in potem otrokom, nazadujemo v prevlado nagonov in pristanemo naravnost v barbarstvu.
Ob koncu branja sta se mi utrnili dve misli. Najprej hvaležnost za vse očete, ki so uspeli ohraniti in razvijati svoje mesto v družini. Takoj za tem pa sočutje z družinami, kjer to ni bilo tako, kjer očetje niso zmogli biti očetje, kjer pri otrocih ostaja pogrešanje, ki se kaže v različnih oblikah. Zaključiti pa želim z željo po odrešenju vloge moža in očeta v družini.
s. Veronika Verbič, zakonska in družinska terapevtka
Deli to:
Deli drugje ...
Tagged on: Novice
← Izkušnje
Dan odprtih vrat →
Povezave
Center za socialno delo Maribor
Društvo za nenasilno komunikacijo
Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja
TOM telefon
Združenje zakonskih in družinskih terapevtov
Arhiv
2022
2021
2020
2019
2018
2017
2016
2015
2014
2013
2012
2011
2010
Družinski center mir Facebook
Družinski center mir Youtube
Družinski center mir Instagram
Avtorske pravice © 2022 Družinski center mir Preoblikovana tema: Theme Horse Poganja: WordPress Fotografije so snete iz spletne strani Pixabay.com. |
Kopalniška oprema, kopalniško pohištvo ter prenova kopalnice. Načrtovanje in izdelava kopalniškega pohištva je plod slovenskega znanja in tradicije. Pohištvo izdelujemo že 70let. Uporabljamo kvalitetne materiale kot so: masivni les- oljeno ali lakirano, MDF – barvano, iveral in plošče oplemenitene z akrilom. Vsi robovi so zaščiteni z vodoodpornimi spoji in visokokvalitetnimi ABS robovi, debeline dva in en milimeter. Pohištvo je izdelano v Sloveniji, pod kamniškimi planinami, v idilični vasici Homec. Lahko izbirate med različnimi modeli kopalniških setov, ki smo jih poimenovali po slovenskih drevesnih vrstah (oreh, hrast, javor, gaber in bukev). V kopalniške omarice je vgrajeno kvalitetno okovje avstrijskega proizvajalca Blum. Lahko izbirate med klasičnim odpiranjem z ročem, ki da pohištvu poseben pečat ali sodobnim odpiranjem na pritisk, brez ročev (tip on). Dimenzije kopalniških setov so prilagojene za vsako kopalnico. Izberete model kopalniškega pohištva, omarice prilagodimo dimenzijam vašega prostora. Lahko pa si sami zamislite dizajn kopalniškega pohištva, kjer vam svetujemo pri izbiri materialov in izdelavi detajlov. Po želji vam pohištvo dostavimo in tudi vgradimo.
Kopalniško pohištvo
V Sloveniji izdelano kopalniško pohištvo po meri. Smo podjetje z bogato tradicijo in znanjem. Z vami že 70 let.
Kopalniški seti
Kopalniške sete smo poimenovali po domačih drevesnih vrstah kot so: smreka, jelka, tisa, javor, hrast, lipa, breza, vrba, bukev, gaber…
Prenova kopalnice
Prenova kopalnice je vedno dokaj resen poseg. Za vas organizitsmo celoten postopek prenove in ga izpeljemo do zaključka projekta.
OREH
BELJEN HRAST
JAVOR
HRAST TEMNI
GABER
BUKEV KERN
SONOMSKI HRAST
BUKEV
HRAST MONGORI
OREH BEL
BELJEN HRAST BEL
HRAST TEMNI BEL
JAVOR BEL
GABER BEL
BUKEV KERN BELA
SONOMSKI HRAST
BUKEV BELA
HRAST MONGORI BEL
Mizarstvo Rode je resno podjetje, ki se drži dogovorov in dogovorjenih rokov izdelave. Njihovi izdelki so kvalitetni, skratka nimam pripomb. Pri samem načrtovanju so zelo fleksibilni in radi prisluhnejo željam naročnika ter se teh dogovorov kasneje tudi držijo.
Rok Lipičnik
Podjetje nam je celovito obnovilo kopalnico in vam jih resnično priporočam, so zelo zanesljivi, natančni, točni in kvalitetni. |
V naši odvetniški družbi se zavedamo pomembnosti usposabljanja mlajših kolegov, zato tudi njim dajemo možnost razvoja v odvetništvu. Za vse, ki vas zanima delovno mesto odvetniškega pripravnika, odvetniškega kandidata ali odvetnika, nam lahko pošljete vaš življenjepis v slovenskem in angleškem jeziku ter motivacijsko pismo na elektronski naslov: zaposlitev@azodvetniki.com.
ODVETNIŠKI KANDIDAT (m/ž)
Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o. zaposli odvetniškega kandidata (m/ž). Zaželene so izkušnje v odvetništvu in raven kandidata, ki zagotavlja samostojnost pri delu.
Zaželeno je, da ima kandidat(-ka) nekaj delovnih izkušenj, zlasti na področju civilnega in gospodarskega prava.
Prednost bodo imeli kandidati (-ke), ki so ambiciozni in so samostojni pri strokovnem delu in delu s strankami in jim poglobljeno strokovno in timsko delo predstavlja izziv.
Pričakovana znanja in izkušnje:
univerzitetni diplomirani pravnik/-ca
opravljen Pravniški državni izpit
izkušnje predvsem s področja civilnega ter gospodarskega prava
izkušnje oz. svetovanje gospodarskim družbam
pričakovano znanje angleškega jezika na visoki ravni (C raven)
Zaposlitev: delovno razmerje za nedoločen čas (poskusna doba šest mesecev)
Kraj dela: Ljubljana in v skladu s potrebami strank v Republiki Sloveniji
Začetek dela: po dogovoru
Svoje vloge skupaj z življenjepisom, priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 12. 7. 2022 na naslov zaposlitev@azodvetniki.com.
ODVETNIŠKI PRIPRAVNIK (m/ž)
Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o. zaposli odvetniškega pripravnika (m/ž). Zaželene so izkušnje v odvetništvu in raven pripravnika, ki zagotavlja določeno samostojnost pri delu.
Zaželeno je, da ima pripravnik(-ca) nekaj delovnih izkušenj, zlasti na področju civilnega in gospodarskega prava.
Prednost bodo imeli pripravniki (-ce), ki so ambiciozni in so samostojni pri strokovnem delu in delu s strankami in jim poglobljeno strokovno in timsko delo predstavlja izziv.
Pričakovana znanja in izkušnje:
univerzitetni diplomirani pravnik/-ca
izkušnje predvsem s področja civilnega ter gospodarskega prava
izkušnje oz. svetovanje gospodarskim družbam
pričakovano znanje angleškega jezika na visoki ravni (C raven)
Zaposlitev: delovno razmerje za določen čas 1 (enega) leta zaradi usposabljanja za Pravniški državni izpit, po izteku oz. opravljenem izpitu možno podaljšanje za nedoločen čas
Kraj dela: Ljubljana in v skladu s potrebami strank v Republiki Sloveniji
Začetek dela: po dogovoru
Svoje vloge skupaj z življenjepisom, priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 12. 7. 2022 na naslov zaposlitev@azodvetniki.com. |
Nakupovanje je lahko sila preprosto in zabavo, predvsem če gre za povsem vsakdanje izdelke, ki jih moramo imeti pri roki. Po drugi strani pa je takšna aktivnost lahko nadvse zahtevna, še posebej če kupujemo nekaj, kar ne stane prav malo denarja in je življenjskega pomena. V mislih imamo seveda tudi nakup nepremičnine.
Najprimernejši čas za nakup nepremičnine bi bil seveda tedaj, ko smo dovolj stari in znamo zase dobro poskrbeti, obenem pa po možnosti načrtujemo še družino. Vendarle nakup nepremičnine vendarle ni tako preprosta zadeva. V ozadju je kar nekaj denarja, ki ga moramo seveda imeti na razpolago ter še cel kup dejavnikov.
Se nepremičnin res ne splača več kupovati?
V tem hipu so nepremičnine res izjemno drage. Posledično si lahko le malokdo privošči nakup razkošne nepremičnine, še posebej tiste, ki leži v kakšnem večjem mestu ali v prestolnici. Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da se nakup nepremičnin ne splača več.
Če imamo denar in si drago stanovanje ali pa hišo lahko privoščimo, se nam takšen nakup v resnici kadar koli splača. V nasprotnem primeru pa si lahko nepremičnino tudi najamemo. Takšna storitev pa seveda še zdaleč ne prinaša samo slabosti, temveč ima tudi kar nekaj prednosti.
Kdaj je nepremično bolje najeti?
Čeprav imamo denar in bi si nepremično lahko kupili, se včasih najem nepremičnine morda precej bolj splača. Denimo v primeru, ko nismo povsem prepričani, ali si nekje želimo živeti na dolgi rok. To velja predvsem za tiste, ki se veliko selijo oziroma nenehno spreminjajo svoje delovno mesto.
Najem stanovanja ali hiše se nam splača tudi tedaj, ko nam do nakupa manjka še nekaj financ. Tedaj lahko izbrano nepremičnino najamemo za le nekaj mesecev ali let. Idealno pa bi bilo, če bi lahko kar z najemom odplačevali odkup nepremičnine. V nekaterih primerih je tudi pri nas to že mogoče.…
Posted in: Nepremičnine Tagged: izbira nepremičnine, najem nepremičnine, nakup nepremičnine, nepremičnine
Vedno nekaj novega, ker nepremičnine Koper, neprestano rastejo
17 maja, 2022 by miha@ngn.si
Vedno, ko se peljem skozi Koper, opazujem nepremičnine Koper, ker so vedno lepše. Zdi se mi, da prav konstantno nekaj novega gradijo. Ali je možno, da je Koper trenutno zelo razvija pa tega ne vem? Res se mi zdi, da je vsak mesec tukaj nekaj novega. Vsak mesec grem namreč tukaj mimo in vsak mesec sem pozitivno presenečena. Res je prijetno videti to, da ko se nekaj tako zelo razvija. To pomeni, da je tukaj energija zelo pretočna. In tam, kjer je energija zelo pretočna, je vedno veliko dobrega.
Ko sem si do podrobnosti ogledala nepremičnine Koper, je bil tudi čas, ko sem se lahko odpravila naprej do Portoroža na sestanek. Dobila sem se z nekom, ki ima apartmaje na hrvaškem in bi potreboval posteljnino iz organskega bombaža. Ko sem prispela do lokacija sem videla, da je že tam, kljub temu da sem bila tudi jaz zgodnja. Prisedla sem h gospodu, ki je bil srednjih let in je živel na obali. Ko sva se malce bolje pogovarjala, mi je povedal, da živi v Portorožu, vendar se bo verjetno preselil v Koper, ker so nepremičnine Koper, vedno boljše. Pa tudi ne ustreza mu več poletno turistično dogajanje, ker je preveč glasno. Razmišlja pa vseeno o tem, da bi oddajal stanovanje v Portorožu tujcem, ker bi imel več profita. Kakšne termine pa tudi ne bi oddajal, da bi lahko vseeno kdaj sam bil tam. Se mi zdi, kar zanimivo razmišljanje. Čeprav mene je bolj zanimalo, kakšne imajo nepremičnine Koper, cene, ker se mi je zdelo vse zelo kakovostno in posledično tudi zelo drago. Ko mi je povedal, kakšne so cene na kvadratni meter, sem pa ugotovila, da ni vse skupaj tako zelo drago.
Morda bom pa tudi jaz enkrat razmišljala, o stanovanju, ki ga nepremičnine Koper, ponujajo, ker so res obetavne s svojo ponudbo.
…
Posted in: Nepremičnine Tagged: hiše, nepremičnine, nepremičnine koper, nepremičnine v kopru
Kategorije
Borovnice
Casino
Diete
Epilator
Fossil
Invisalign cena
Karitejevo maslo
Klicni center
Mercedes
Milo
Nepremičnine
Piščanec
Pomlajevanje obraza
Putika
Sladkorna bolezen
Tek na smučeh
Video produkcija
Vložki za čevlje
Oznake
avtomobil mercedes dieta diete dietna prehrana dišeče milo dlake epilacija epilator hiše hoja invisalign invisalign cena izbira nepremičnine izguba kilogramov kvalitetni vložki za čevlje lepa koža mercedes mercedes avtomobili mercedes benz milo najem nepremičnine nakup nepremičnine naravno milo nega obraza nepremičnine nepremičnine koper nepremičnine v kopru nevidni zobni aparat novo milo odstranjevanje dlak odvečni kilogrami organsko milo osebna higiena pomlajevanje kože pomlajevanje obraza smuči suha koža tek na smučeh udobni čevlji vložki za čevlje vrste mil zdravljenje putike zimski športi zmučanje zobni aparat |
V Zavarovalnici Triglav sledijo trendom digitalizacije in potrebam svojih strank, ki storitve vse pogosteje opravljajo po elektronski poti. V želji zagotavljanja najboljše uporabniške izkušnje so prenovili mobilno aplikacijo i.triglav, ki širi nabor storitev prek pametne naprave. Stranke lahko hitro in preprosto na enem mestu opravijo večino zadev v povezavi s svojimi zavarovalnimi pogodbami ter koristijo druge storitve zavarovalnice.
S prenovo mobilne aplikacije i.triglav, ki je bila prvotno vzpostavljena leta 2017, želi Zavarovalnica Triglav zagotoviti enako oziroma še boljšo uporabniško izkušnjo, kot jo imajo njene stranke s spletno različico digitalne poslovalnice.
Zavarovanci lahko tako po novem prek mobilne zavarovalnice i.triglav sklenejo ali obnovijo zavarovanja (tista, ki jih sicer lahko sklenejo in obnovijo prek spleta), prijavijo škodo in spremljajo status reševanja svojega škodnega primera, naročijo asistenčno pomoč, pregledajo podrobnosti zavarovanj in ugodnosti oziroma popuste (Triglav komplet, akcijski kuponi – npr. AvtoMobilno, Drajv popust ipd.) ter oddajo vlogo za urejanje sprememb na zavarovalnih policah ali sprememb osebnih podatkov. Mobilna aplikacija omogoča še prikaz vseh obvestil in dokumentov iz naslova zavarovanj ter prikaz stanja varčevanja pri Triglav Skladih in stanja sredstev iz naslova življenjskih zavarovanj. Na voljo je tudi možnost pošiljanja sporočil in arhiv celotne komunikacije med stranko in zavarovalnico.
Z objavo prenovljene različice mobilne aplikacije i.triglav je Zavarovalnica Triglav iz spletnih trgovin umaknila aplikacijo Triglav Asistenca, saj so vse storitve prijave škode in naročila asistenčnega primera vključene v nadgrajeno aplikacijo.
Stranke lahko mobilno aplikacijo i.triglav brezplačno namestijo v trgovinah aplikacij za pametne telefone (App Store in Google Play). Tisti, ki aplikacijo že uporabljajo, pa jo le posodobijo z novo različico.
»V središču našega delovanja je vselej stranka, ki ji želimo zavarovalniške storitve čim bolj približati, zagotoviti enostavno, pregledno in obenem varno poslovno okolje. V koraku z uporabniki odgovarjamo na izzive sodobnega časa, sledimo potrebi digitalne in tehnološke preobrazbe naših produktov. Glavni cilj prenove mobilne aplikacije i.triglav je razvoj učinkovitega orodja, ki bo strankam omogočal sodobno poslovanje z Zavarovalnico Triglav,« je povedal Goran Jurošević, direktor službe za digitalno platformo v Zavarovalnici Triglav.
V Zavarovalnici Triglav napovedujejo, da bodo mobilno aplikacijo i.triglav tudi v prihodnje aktivno razvijali in nadgrajevali z novimi funkcionalnostmi. Tako želijo strankam omogočiti še optimalnejšo, bolj interaktivno in personalizirano izkušnjo mobilnega poslovanja z zavarovalnico.
Poleg i.triglav Zavarovalnica Triglav nudi tudi mobilno aplikacijo Triglav vreme, prek katere lahko uporabniki spremljajo različne vremenske dogodke in se pravočasno pripravijo nanje. Aplikacija ima trenutno okoli 90.000 uporabnikov. Aplikacijo DRAJV, ki pri vožnji spremlja hitrost, premike oziroma uporabo telefona, sile pri zaviranju, pospeševanju in vožnji v ovinek, pa si je v zadnjih sedmih letih delovanja na svoj mobilni telefon naložilo že več kot 155.000 uporabnikov.
1 / 1
Kontakt
041 782 510 01 474 71 09
pr@triglav.si
Nazaj na vsa obvestila
Kontakti info@triglav.si triglav.si
O nas
Za vlagatelje
Mediji
Karierna pot
Trajnostni razvoj
Za mlade
Obvestilo o piškotkih
Pravno obvestilo
Kontakti
Skupina Triglav
Vse pravice pridržane. © Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, Slovenija.
Okrožno sodišče v Ljubljani, reg. VI. 1/10687/00, osnovni kapital: 73.701.391,79 EUR, matična št.: 5063345, davčna št.: 80040306 |
S pošiljanjem podatkov ste seznanjeni s splošnimi pogoji, specifičnimi nameni uporabe in vašimi pravicami glede uporabe osebnih podatkov.
Pošlji
ALVO GLOBAL d.o.o.
PE LJUBLJANA: Slovenčeva ulica 24, 1000 Ljubljana
+386 31 742 545
info@alvo-global.com
www.ndrs.si
Blagovna znamka NDRS podjetja ALVO GLOBAL D.O.O. je še ena izmed blagovnih znamk podjetja ALVO GLOBAL, ki je poznana na mednarodnih trgih ter predstavlja izdelke in storitve visoke kakovosti. Izdelki in storitve blagovne znamke NDRS na področju sanacij kanalizacij brez izkopa omogočajo uporabnikom v tovrstnem segmentu: hitro, učinkovito in cenovno ugodno sanacijo in vzdrževanje kanalizacijskih vodov. |
v zadnjem času se večkrat postavlja vprašanje smiselnosti ohranitve programov sodišču pridruženih mediacij na sodiščih, tudi v luči varčevalnih ukrepov. Slovensko sodniško društvo je imelo ves čas od začetka razvoja programa sodišču pridruženih mediacij aktivno vlogo pri kreiranju in vzpostavljanju programov sodišču pridruženih mediacij, kakor tudi pri izobraževanju sodnikov za mediatorje, zato razprave o ukinitvi sodišču pridruženih mediacij ves čas z zanimanjem spremlja. Menimo, da je bilo v vzpostavitev programov in v izobraževanje sodnikov – mediatorjev vloženo ogromno znanja in finančnih sredstev. V začetku usposabljanja je Slovensko sodniško društvo za izobraževanje prvih mediatorjev prispevalo tudi sredstva iz članarin sodnikov, članov SSD, pridobilo je tudi namenska sredstva State Departmenta ZDA in Veleposlaništva ZDA v RS, da so programi, najprej na Okrožnem sodišču v Ljubljani, sploh lahko stekli. Po desetih letih ugotavljamo, da se programi mediacij uspešno razvijajo, da so mediacije dobro sprejete tako pri strankah kot pri odvetnikih in da programi dajejo tudi dobre rezultate, katere nam zavidajo številne tuje države, ki so šele sedaj začele kopirati naš model sodišču pridružene mediacije. Uspehe pa nam zavidajo tudi države, kjer se je mediacija razvila, tako ZDA kot Nizozemska.
V nadaljevanju Vam želimo predstaviti nekaj argumentov, ki govorijo v prid ohranitvi sodišču pridružene mediacije oziroma alternativnega reševanja sporov na sodiščih, kljub finančni krizi in varčevalnim ukrepom:
RAZBREMENITEV IN NE OBREMENITEV SODNIKOV
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je predlagani prenos mediacij iz sodišč vključilo v sklop sprememb, ki se nanašajo na razbremenitev sodstva, sodišč in sodnikov vseh opravil in nalog, z namenom, da se posvetijo kakovosti in skrajšanju časa, ki je potreben za sojenje, iz česar sledi, da naj bi bili sodniki z mediacijo dodatno obremenjeni. Ta trditev je popolnoma nesmiselna in ne drži.a) Mediacije na sodiščih ne izvajajo samo sodniki – mediatorji, pač pa tudi mediatorji, ki niso aktivni sodniki, to so odvetniki, socialni delavci, psihologi, upokojeni sodniki in drugi (na Okrožnem sodišču v Ljubljani v glavnem izvajajo mediacije mediatorji, ki niso sodniki). V kolikor mediacije na sodišču izvajajo aktivni sodniki mediatorji, le-ti mediacije izvajajo izven svojega rednega delovnega časa, to je po 16. uri, v dopoldanskem času pa samo, če koristijo svoj redni letni dopust, kar se pri sodnikih mediatorjih tudi preverja z izpiskom iz MFERAC sistema in ob dosledni kontroli do zlorab ne more prihajati.b) Statistični podatki dveh izmed največjih sodišč t.j. Okrožnega sodišča v Ljubljani in Okrožnega sodišča v Mariboru kažejo, da je bilo v letu 2010 na Okrožnem sodišču v Ljubljani z mediacijo uspešno rešenih 776 zadev, v letu 2011 pa 709 zadev, na Okrožnem sodišču v Mariboru pa je bilo v letu 2010 z mediacijo uspešno rešenih 361 zadev, v letu 2011 pa je bilo uspešno rešenih 254 zadev. Če pogledamo še več statističnih podatkov, vidimo, da je bilo na Okrožnem sodišču na Ptuju od 01.03.2010 do 30.09.2012 uspešno rešenih 462 zadev, na Okrožnem sodišču v Mariboru, je bilo od 01.06.2006 do 30.09.2012 uspešno rešenih 1196 zadev in na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer so pričeli izvajati mediacije že v letu 2002, je bilo v tem času uspešno rešenih kar 4794 zadev. Samo na Okrožnem sodišču na Ptuju je bilo s pomočjo mediacij od vseh rešenih zadev z mediacijo rešenih kar 31,72 % zadev, pa tudi druga sodišča bistveno ne odstopajo od omenjenega rezultata. Vse te številke govorijo same zase in povedo, da mediacija nikakor ne predstavlja dodatne obremenitve za sodnike, pač pa predstavlja njihovo razbremenitev. V vseh teh zadevah, v katerih je bila mediacija uspešna, sodniki namreč niso imeli nobenega dodatnega dela, ampak so se v tem času lahko kakovostno posvetili sojenju v drugih zadevah. Če se mediacije ne bodo več izvajale na sodišču v tej obliki kot sedaj, bo tolikšno število zadev, ki se sedaj uspešno rešijo v mediaciji, potrebno rešiti na sodišču v rednem postopku, z nedvomno večjim številom sodnikov (upoštevaje letni pričakovani obseg sodnikovega dela), kar pa je za državo zagotovo večji strošek.Upravičeno lahko namreč domnevamo, da bo v primeru prenosa mediacije iz sodišč, zanimanje za mediacijo drastično upadlo, kar bo posledično pomenilo, da bodo zadeve, ki so bile sedaj uspešno rešene v mediaciji, ostale v delu sodnikom in bo to za njih v prihodnje pomenilo samo dodatno obremenitev in nikakor ne razbremenitve.
Dodali bi še, da znaša na sodiščih, ki so najuspešnejša v Sloveniji, povprečna uspešnost 59 %, zato smo prepričani, da so rezultati več kot pohvalni, so pa posledica dosedanje pravilne organizacije in utečenega modela kot se izvaja. Po ugotovitvah Evropske komisije je časovni prihranek že, če je mediacija samo 19 % uspešna, v primeru 24 % uspešnosti, pa se že kaže tudi finančni prihranek, mediacija v Sloveniji pa je uspešna več kot 50 %!
DOSTOPNOST MEDIACIJE STRANKAM IN KONTROLA (nadzor nad delom mediatorjev) S STRANI SODIŠČA
Velika večina mediacij se izvaja na sodiščih, saj je prav sodišču pridružena mediacija pri nas prevladujoča oblika alternativnega reševanja sporov. Mediacija je prav s tem, ko so jo začela nuditi sodišča, dobila svojo veljavo in prepoznavnost pri strankah. Na to kažejo tudi odgovori anketnih vprašalnikov strank in njihovih pooblaščencev iz katerih izhaja, da so stranke mediacijo na sodiščih sprejele z velikim zadovoljstvom, saj le-ta zanje pomeni dostopnost in možnost hitre razrešitve spora. S tem, ko je sedež alternativnega reševanja sporov na sodišču, je delo med mediatorjem in sodnikom enostavno koordinirano, predvsem, ko je potrebno v primeru uspešne mediacije podpisati sodno poravnavo, saj se zadeva tako lahko dokončno reši že v istem dnevu. Strankam tako ni potrebno povzročati nadaljnjih stroškov, ki bi sicer nastali zaradi zapisa poravnave oziroma dogovora v obliki notarskega zapisa.Postavlja se vprašanje, ali bodo stranke zasebnim institucijam zaupale tako kot sodišču in ali bodo sploh še zainteresirane za mediacijo izven sodišča? Stranke imajo zaupanje v mediacijo ravno zato, ker se ta izvaja na sodišču in ker vedo, da jo sodišče nadzira, če pa bo mediacija prešla v zasebni sektor, tega nadzora ne bo več. V Sloveniji število mediatorjev narašča iz dneva v dan in kdo bo kontroliral njihovo delo izven sodišča? V kolikor bi se zadeve prenesle iz sodišča, se postavlja tudi vprašanje kako bo poskrbljeno za varovanje spisov, za pravočasno vračanje spisov in vročanje vlog v spise tekom mediacije. Selitev mediacije iz sodišč bi za stranke pomenila velik korak nazaj, vprašljiva pa bi bila tudi njena prihodnost.Ne znamo si predstavljati, kako bo reagirala javnost, ko bo seznanjena s tem, da se mediacije ne bodo več izvajale na sodiščih. Menimo, da ni prav nobenih argumentov, ki bi bili močnejši od pravnega varstva državljanov. V tej zvezi je opozoriti, da je na ravni Evropske unije bila sprejeta Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21.5.2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Direktiva). V drugem odstavku uvodnih določil Direktive je navedeno, da je načelo dostopa do sodnega varstva temeljnega pomena in da je Evropski svet na zasedanju v Tampereju zaradi omogočanja lažjega in boljšega dostopa do sodnega varstva države članice pozval, da oblikujejo alternativne izvensodne postopke. V zvezi z ARS je Svet maja 2000 sprejel tudi sklepe, na to pa je Komisija aprila 2002 predstavila še zeleno knjigo alternativnih načinov reševanja sporov v civilnem in gospodarskem pravu. V šestem odstavku uvodnih določil Direktive, ki je implementirana v naš pravni sistem, je navedeno, da mediacija lahko zagotavlja stroškovno učinkovito in hitro reševanje sporov v civilnih zadevah s pomočjo postopkov, prilagojenih potrebam strank.
PRIHRANEK FINANČNIH SREDSTEV
Posebej je potrebno izpostaviti, da je zaradi finančne situacije v kateri se nahaja naša država, pričelo upadati število soglasij za mediacije, v primeru, da bi se mediacije izvajale izven sodišč (ob predpostavki da bodo v celoti plačljive), pa bi to lahko pomenilo popolni padec dajanja soglasij k mediacijam, slednje pa bi imelo za posledico porast števila civilnih zadev na sodiščih (kjer bodo stranke še vedno lahko zaprosile za brezplačno pravno pomoč), obremenitev sodišč, naraščanje sodnih zaostankov, povečala bi se tudi nedvomno poraba sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči.Ob vedno večji brezposelnosti, ki narašča iz dneva v dan, obe strani (tožeča in tožena) vedno pogosteje segata po institutu brezplačne pravne pomoči. Odvetniki postavljeni v postopku brezplačne pravne pomoči in izvedenci so tako financirani iz proračunov sodišč. Od tod se črpajo ob odobreni brezplačni pravni pomoči tudi vsi ostali stroški. Stroški pravdnega spisa so povprečno ocenjeni na 2.500,00 EUR (kar bremeni v tem primeru proračun), če pa se stranki dogovorita za mediacijski postopek je ta strošek bistveno manjši, saj znaša v civilnih pravdnih zadevah največ 237,00 EUR (mediacija pri sodišču prve stopnje). Razlika je torej velika in je ni mogoče zanemariti. Enako velja tudi za vse druge primere, kjer ni brezplačne pravne pomoči.
ZAKLJUČEK
Sistem kot je vpeljan sedaj, so si sodišča sama izgradila s svojim strokovnim znanjem in angažiranjem zaposlenih, naš model mediacije pa je zanimiv tudi za druge Evropske države in popoln nesmisel bi bilo odpraviti to kar deluje in na kar smo lahko v Sloveniji ponosni, saj se po našem modelu mediacije zgledujejo tudi drugod po svetu. Mediacija na sodiščih namreč ni nekaj, kar danes je in jutri več ni, ampak je proces, ki ga je bilo potrebno ves čas dograjevati in izpolnjevati. Tako je Okrožno sodišče v Ljubljani že veliko prej pred uveljavitvijo ZARSS-a, kot prvo vzpostavilo svojo službo za alternativno reševanje sporov in pričelo izvajati mediacije že v letu 2002, sledila pa so mu ostala sodišča (Okrožno sodišče v Mariboru, je kot eno večjih sodišč pričelo izvajati mediacije v letu 2006).Mediacija res ni sojenje, kar se rado poudarja, rešuje pa spore, je torej eden od načinov reševanja sporov in tudi zato menimo, da spada na sodišče (npr: tudi pri umiku tožbe, potem, ko je le-ta že vložena na sodišče, ne pride do sojenja, pa vendar je spor rešen).Pri vprašanju obstoja sodišču pridružene mediacije sploh ni pomembno ali mediirajo mediatorji sodniki ali mediatorji, ki niso sodniki, pomembno je samo dejstvo obstoja mediacije na sodišču iz prej naštetih razlogov.Glede na navedeno menimo, da so naši argumenti dovolj močni in prepričljivi, da se v že ustaljeni model sodišču pridružene mediacije ne posega in da torej mediacija ostane na sodiščih v obliki, ki so jo stranke sprejele in daje sodiščem in s tem slovenskemu sodstvu tudi najboljše rezultate.
Lepo pozdravljeni.
Preberite še
29. avgusta, 2022
Tožba sodniških združenj zoper Svet EU za zaščito neodvisnosti sodstva v zadevi Poljske
6. novembra, 2018
Slovensko sodniško društvo in Vrhovno sodišče RS za izboljšanje sodstva
Komentirajte Prekliči odgovor
Name
E-mail
Shrani moje ime, e-pošto in spletišče v ta brskalnik za naslednjič, ko komentiram.
Komentar
Strinjam se, da se moji posredovani podatki zbirajo in hranijo. Za podrobnosti glede ravnanja s podatki uporabnikov, poglejte naš Pravilnik zasebnosti
Naslov
Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefonska številka
+386 (0)1 366 45 34
E-naslov
sodnisko.drustvo@sodisce.si
Twitter
@Sodniskodrustvo
Prostovoljna, nepolitična in nepridobitna organizacija, ki združuje in neposredno povezuje slovenske sodnike in upokojene sodnike.
Novice
Najnovejši prispevki
Dokončno stališče Komisije za etiko pri OZS – skladnost ravnanja odvetnika 23. novembra, 2022
Poročilo podpredsednice Helene Miklavčič o sestanku s predstavniki EU – Sveta za ekonomska in socialna vprašanja 21. novembra, 2022
Koristne povezave
www.sodisce.si
www.us-rs.si
www.sodni-svet.si
www.gov.si
www.iaj-uim.org
europa.eu
curia.europa.eu
www.coe.int
www.coe.int/CCJE
www.coe.int/CEPEJ
www.echr.coe.int
Kontaktni podatki
Sedež društva je v sodni palači v Ljubljani.
Slovensko sodniško društvo,
Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana
Slovenija
Tel.: +386 1 366 45 34
Tel.: +386 31 735 792
E-pošta: sodnisko.drustvo@sodisce.si
©2019 Slovensko sodniško društvo | Vse pravice pridržane | Izdelava spletnih strani IDEA kreativni studio. |
Znano je, da lahko kajenje običajnih cigaret poveča nevarnost za t. i. erektilno disfunkcijo oziroma (začasno) impotenco. Toda ali se rešitev resnično skriva v preusmeritvi k elektronskim cigaretam? Študija, ki je bila na začetku letošnjega leta objavljena v reviji American Journal of Preventative Medicine, je razkrila, da je t. i. vejpanje, kar je pogovorni izraz, ki se uporablja za kajenje elektronskih cigaret, prav tako problematično – vsaj pri erektilni disfunkciji. Elektronske cigarete naj bi bile namreč povezane s kar dvakrat večjim tveganjem za tovrstne težave.
Vsakodnevno »vejpanje« lahko pomeni več kot dvakrat večjo verjetnost za erektilno disfunkcijo
- Oglas -
Pri raziskavi so bila upoštevana tveganja, povezana s starostjo, srčno-žilnimi boleznimi in drugimi dejavniki, ki lahko povečajo možnost za erektilno disfunkcijo. Uvodoma navedena ugotovitev, torej dvakrat večje tveganje za erektilno disfunkcijo pri populaciji, ki uporablja elektronske cigarete, je tako neodvisna od večine drugih dejavnikov. Raziskovalci so analizirali podatke za skoraj 14.000 moških, starih nad 20 let. Približno ena petina vseh vprašanih je odgovorila, da se je že srečala z erektilno disfunkcijo. Raziskovalci so nato primerjali podatke oseb, ki so navedle, da so že uporabljale elektronske cigarete, in tistih, ki niso imeli izkušenj s kajenjem elektronskih cigaret. Izkazalo se je, da je bila pri tistih, ki so elektronske cigarete uporabljali redno oziroma vsakodnevno, verjetnost za erektilno disfunkcijo kar približno 2,4-krat večja kot pri osebah, ki niso še nikoli kadile elektronskih cigaret.
Podobne ugotovitve prinesla tudi analiza dodatne baze podatkov
Sledila je še ena, podobna analiza, le da je šlo tu za nekoliko manjši vzorec. Analizirani so bili namreč podatki za nekaj več kot 11.000 moških, njihova starost pa je bila od 20 do 65 let. Šlo je za osebe, ki niso imele nikoli resnejših težav s srčno-žilnim sistemom in z drugimi dejavniki tveganja za erektilno disfunkcijo. Delež tistih, ki so poročali o težavah z erektilno disfunkcijo, je bil pri tej skupini nekoliko manjši, in sicer je šlo za nekaj več kot 10 odstotkov vprašanih. Vendar je ostala verjetnost za erektilno disfunkcijo praktično nespremenjena. Pri uporabnikih elektronskih cigaret je bila namreč 2,2-krat večja kot pri tistih, ki niso imeli nobenih izkušenj z elektronskimi cigaretami.
Morebitno predhodno kajenje običajnih cigaret nima bistvenega vpliva
Po elektronskih cigaretah običajno posegajo ljudje, ki so pred tem kadili »običajne« cigarete, zato bi lahko pomislili, da opisane razlike niso neposredno povezane z elektronskimi cigaretami. Vendar so raziskovalci upoštevali tudi ta dejavnik. Povečano tveganje je bilo zaznano tudi pri osebah, ki niso nikoli kadile klasičnih cigaret. Prav tako pa je bila približno dvakrat večja verjetnost za erektilno disfunkcijo zaznana pri tistih uporabnikih elektronskih cigaret, ki niso bili pretežki in ki se niso nikoli spopadali z resnejšimi srčno-žilnimi obolenji. Zdi se torej, da je mogoče zaznano korelacijo pripisati izključno uporabi elektronskih cigaret. Vendar pa je pomembno dodati, da niso bili upoštevani nekateri drugi dejavniki, ki so prav tako povezani s povečanim tveganjem za erektilno disfunkcijo, na primer uporaba antidepresivov.
Najbolj problematičen nikotin, toda nevarne so lahko tudi breznikotinske tekočine
Kot je znano, nikotin oži žile, s čimer ovira krvni pretok. Ena od posledic tovrstnih vplivov je lahko prav erektilna disfunkcija. Ker tekočina, namenjena elektronskim cigaretam, pogosto vsebuje tudi nikotin, se zdi logično, da imajo e-cigarete podoben vpliv kot klasične. Toda najverjetneje ni problematičen samo nikotin. Tudi tekočina za »vejpanje« brez nikotina naj bi bila povezana s povečanim tveganjem za erektilno disfunkcijo, saj lahko zavre nastajanje testosterona.
- Oglas -
Preverite tudi: Napitek, ki vam pomaga opustiti kajenje
Tags
e-cigarete
erektilna disfunkcija
kajenje
DELITE NAPREJ:
Facebook
Twitter
Email
Prejšnji članekKrompirjevi cmoki z rukolo
Naslednji članekManj sedenja = več zdravja: od teorije h konkretnim spremembam …
NAJNOVEJŠE
8 dejavnikov tveganja za zgodnjo menopavzo
Niste v formi zaradi bolečih sklepov?
5 domačih zdravil za lajšanje simptomov artritisa
Ingverjeve obloge: odlična pomoč pri kašlju in zamašenih dihalnih poteh
Niste v formi zaradi bolečih sklepov?
Čudežna Maca: Naravni afrodiziak, ki krepi celo telo
Gospa, vi pa ste res dobro videti! Dihate kisik pod tlakom?
©bodieko.si, Vse pravice pridržane.
Facebook
Instagram
Soundcloud
Twitter
Youtube
Uredništvo / O nas
Oglaševanje
Zaposlitev
O piškotkih
Sitemap
Splošni pogoji
Splošni pogoji za naročniška razmerja
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve . |
Z impozantno otvoritveno svečanostjo v Dobrli vasi se je v soboto, 25. junija 2022, začela 4. Europeada - evropsko nogometno prvenstvo avtohtonih narodnih manjšin. Na tem prvenstvu sodeluje 19 moških ekip in štiri ženske ekipe iz enajstih evropskih držav. Pod geslom „together unique-skupaj enkratni-gemeinsam einzigartig“ ga v sodelovanju s krajevnimi dejavniki organizira FUEN, najstarejša in največja evropska manjšinska organizacija.
Otvoritev je bila v dvorišču bivšega dobrolskega samostana, ki ga je že dolgo pred začetkom napolnil pisan živžav sodelujočih ekip, nastopajočih skupin in občinstva ter sozvočje različnih jezikov. Otvoritvena svečanost se je začela z Beethovnovo Odo radosti, zapeto v treh jezikih. Prav tako trojezična, slovensko, nemško, angleška, je bila povezava sporeda, ki jo je imela na skrbi moderatorska trojica Marko Loibnegger, Marko Oraže in Marko Londa.
Postregli so z informacijo, da je leta 2017 FUEN na kongresu v mestu Cluj-Napoci (Romunija) koroške Slovence poverila z izvedbo Europeade v letu 2020, ki pa jo je zaradi korone bilo treba preložiti na letos. Izvedbo Europeade je dežela Koroška močno podprla. Deželni glavar Peter Kaiser je vse pozdravil v obeh deželnih jezikih ter sodelujočim ekipam zaželel obilo športnega uspeha in lepih trenutkov . Dejal je, da Europeada odseva pestrost dežele, pot skupnosti in miru pa je njena najboljša izbira. Slovenska državna sekretarka Vesna Humar je poudarila pomen znanja jezikov za rast in krepitev kulturnosti in se prirediteljem zahvalila za izvedbo tega vseevropskega športnega srečanja manjšin.
Soprireditelj otvoritvene slovesnosti je bilo domače Slovensko prosvetno društvo „Srce“. Po besedah predsednice društva Giti Neuwersch je sodelovanje velika čast za SPD „Srce“ in čudovito doživetje. Kar s tremi skupinami, z otroško skupino Srčki, mladinsko „Sweetheart“, Mešanim zborom in številnimi prostovoljci se je vključilo v otvoritvene priprave. Pri tem ga je dejavno podprla občina Dobrla vas. Župan Wolfgang Stefitz je svoje veselje nad otvoritvijo Europeade opisal z besedami: „Za nas je, kot bi začutili duh olimpijskih iger!“
Ob zvokih svojih himn pa z zastavami so, pričenši z južnotirolsko ekipo Südtirol“, trenutnim mojstrom Europeade, prihajala moštva na oder, štiri od njih z moško in žensko ekipo. Občinstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Emocionalni višek otvoritve pa je nedvomno bil prihod koroške ekipe Team Koroška Karnten pod vodstvom selektorja Marjana Velika. Združeni zbori iz Roža, Zilje in Podjune, razvrščeni v arkadah nad odrom, so pod vodstvom Romana Verdela in ob spremljavi tria (Kristijan, Marjan in Tone) zapeli zimzeleno Ob reki Dravci na besedilo Milke Hartman, melodija Hanazi Artač. Občinstvo jim je navdušeno pritegnilo. Nekateri igralke in igralci so se zavrteli v reju, pridružila sta se jim predsednica SPD „Srce“ Gitti Neuwersch in župan Wolfgang Stefitz. Europeada je dosegla srca ljudi. Ima pa tudi podporo Aleksandra Čeferina, predsednika UEFA.
Predsednik FUEN Loránt Vincze je spregovoril pomenljive besede: „Europeada je več kot športni dogodek. Krepi našo identiteto, strpnost in mir.”
Enkraten večer sta zaključili skupini Matakustix, ki je zložila uradno himno Europeade 2022, ter BALIŠ z večernim koncertom v živo.
Europeada
Evropsko nogometno prvenstvo avtohtonih narodnih manjšin, ki ga prireja Federalistična unija evropskih narodnosti (FUEN), poteka že četrtič.
Kontakt
Kolofon
Pravila
Varstvo podatkov
Admin
together unique
skupaj enkratni
Find us on Facebook
Follow us on Instagram
Pravila
Tukaj najdete pravila kot download.
Pravila 495KB
Varstvo podatkov
Veselimo se vašega zanimanja za našo spletno stran. Zaščita vaše zasebne sfere nam je zelo pomembna. Spodaj najdete podrobne informacije o našem ravnanju z vašimi podatki.
Hranjenje podatkov o dostopanju na spletno stran
Našo spletno stran lahko obiščete brez posredovanja osebnih podatkov. Shranjujemo samo podatke o dostopu v tako imenovano „datoteko dnevnika strežnika“ („Server-Logfiles“), npr. ime naročene datoteke, datum in čas dostopa, količino posredovanih podatkov in ponudnika storitev. Tako zbrani podatki služijo izključno zagotovitvi brezhibnega delovanja spletne strani ter optimiranju naše ponudbe in nam ne dovolijo nobenega sklepanja na vašo osebo.
Uporaba podatkov za rezervazije
Če nas kontaktirate preko elektronske pošte ali preko našega obrazca za rezervacije, shranjujemo vaše podatke (vaš elektronski naslov, vaše ime in telefonsko številko, v primeru, da ste ju nam posredovali) v namen odgovora na vaše povpraševanje. Vse podatke, ki jih nam posredujete v ta namen, zbrišemo, ko njihovo shranjevanje ni več potrebno, ali pa omejimo njihovo uporabo, če zakonska določila zahtevajo nadaljnje shranjevanje. Za pridobitev ponudb za bivanje vaše podatke posredujemo sledeči turistični agenciji: Reisebüro Sommeregger, Walter von der Vogelweide Platz 3, A-9020 Klagenfurt am Wörthersee/Celovec.
Uporaba piškotkov
Za zagotavljanje uporabniku prijaznih storitev na naši spletni strani ter za omogočanje uporabe nekaterih funkcij, na različnih straneh uporabljamo tako imenovane piškotke (angl. cookies). To so majhne tekstovne datoteke, ki so shranjene v naprave uporabnikov. Nekatere piškotke zbrišemo takoj ko zaprete okno brskalnika (t. i. sejni piškotki). Drugi piškotki ostanejo na vaši napravi in nam omogočajo, da pri ponovnem obisku spletne strani prepoznamo vaš brskalnik (trajni ali shranjeni piškotki, angl. persistent cookies). Lahko nastavite vaš brskalnik tako, da vas informira o namestitvi piškotkov in vam omogoča, da dovolite piškotke posamično ali pa jih v določenih primerih ali nasplošno onemogočite. Če onemogočite piškotke, je lahko uporabnost naše spletne strani omejena.
Uporaba Google Analytics za spletno analizo
Na spletni strani uporabljamo Google Analytics, storitev spletnega analitika, ki jo ponuja Google Inc. (www.google.de). Google Analytics uporablja t. i. piškotke, to so tekstovne datoteke, ki so shranjenje na vašem računalniku in omogočajo analizo vaše uporabe spletne strani. Podatki, ki jih piškotek pridobi o uporabi spletne strani s strani uporabnikov, se običajno prenašajo na Googlov strežnik v ZDA in tam shranijo. V slučaju aktivirane anonimizacije IP-naslova na spletni strani, Google skrajša naslov IP uporabnikov v državah članicah Evropske unije ali v drugih državah pogodbenicah Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru. Samo v izjemnih primerih bo celotni naslov IP poslan na Googlov strežnik v ZDA in tam skrajšan. Anonimizacija IP-ja je na tej spletni strani aktivirana. Google bo podatke uporabil v imenu lastnika spletne strani, da bi ovrednotil uporabo naše spletne ponudbe s strani uporabnikov, pripravil poročila o dejavnostih v tej spletni ponudbi in nam posredoval nadaljnje storitve, povezane z uporabo te spletne ponudbe in uporabo interneta. Naslov IP, ki ga predloži brskalnik v okviru Google Analytics, ne bo združen z drugimi podatki, ki jih zagotavlja Google. Shranjevanje piškotkov lahko tudi preprečite z ustrezno nastavitvijo programske opreme brskalnika; opozarjamo vas pa, da je v tem primeru lahko uporabnost naše spletne ponudbe omejena.
Lahko tudi preprečite, da Google zbira podatke, ki jih ustvari piškotek in so povezani z vašo uporabo spletne ponudbe in obdelavo teh podatkov s strani Google, s prenosom in namestitvijo vtičnika za brskalnik, ki je na voljo na naslednji povezavi: http://tools.google.com/dlpage/gaoptout?hl=de
Pravica do informacije in kontakt
Imate pravico do brezplačnega vpogleda v podatke, ki jih shranjujemo o vas, ter pravico do popravka, blokiranja ali izbrisa teh podatkov. Če imate vprašanja v povezavi s pridobivanjem, obdelavi in uporabi vaših podatkov, če želite informacije, popravke, blokiranje ali izbris podatkov ali želite vložiti ugovor proti uporabi določenih podatkov, se prosim obrnite na nas preko kontaktnega naslova v kolofonu.
Kolofon
EUROPEADA – Fußball-EM der Volksgruppen / Evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti
Siebenhügelstraße 107
9020 Celovec/Klagenfurt
ZVR: 1384621180
Tel.: +43 (0)699 / 135 555 20
Fax: +43 (0)463 / 31 85 10-3
Za vsebino odgovorni:
predsednik: Marko Loibnegger
e-mail: office@europeada2020.eu
podpredsednik: Marko Oraže
e-mail: marko.oraze@europeada2020.eu
tajnica: Milena Olip
e-mail: milena.olip@europeada2020.eu
Kontakt
EUROPEADA – Fußball-EM der Volksgruppen / Evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti
Siebenhügelstraße 107
9020 Celovec/Klagenfurt
ZVR: 1384621180
Tel.: +43 (0)699 / 135 555 20
Fax: +43 (0)463 / 31 85 10-3
e-mail:office@europeada2020.eu
Uradna prijava za EUROPEADA 2020
Federalistična unija evropskih narodnosti (FUEN) je objavila prijavnice in pravila za EUROPEADO 2020 na Koroškem.
S tem so od sedaj naprej mogoče prijave na 4. evropsko nogometno prvenstvo avtohtonih narodnih skupnosti, katero bo potekalo med 20. in 28. junijem 2020 na Koroškem.
Rok za prijave je 31. maj 2019
Po poteku roka odloča FUEN o tem, katere ekipe bodo lahko sodelovale na medtem 4. Europeadi.
Za izvedbo Europeade kot tudi žrebanja, je na licu mesta odgovoren pripravljalni tim (društvo EUROPEADA – Fußball-EM der Volksgruppen / Evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti – ZVR 1384621180), ki ga vodita Marko Loibnegger in Marko Oraže. Žrebanje bo potekalo še v letu 2019, dokončni termin in kraj dogodka vam bomo sporočili v kratkem.
Za sedaj vam je s strani FUEN na voljo Nehle Mommsen, vodja pisarne v Flensburgu. Pravtako FUEN sprejema prijave po elektronski pošti info@europeada.eu |
Spletna stran za boljšo funkcionalnost uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Skrij opozorilo Več o piškotkih
Poslovno svetovanje
USTVARIMO DOBER PODJETNIŠKI TIM
delavnica za kreativnost in učinkovitost v medosebnih odnosih v delovni skupini in timu
Ključne kompetence, ki se pričakujejo od zaposlenih v uspešnih podjetjih, na nek način celo zahtevajo, je podjetniško razmišljanje, kreativnost v odločitvah in postopkih in ustvarjalnost. Ustvarjalnost v bistvu pomeni niz aktivnosti, niz načinov vedenja, katerih cilj je generiranje idej in predlogov. Podjetništvo kot tako pa je vedenjska kompetenca, ki omogoča, da posameznik obvladuje vse izzive svojega delovnega mesta z jasnim ciljem popolnega doseganja zastavljenih ciljev. Uspešnost podjetniškega tima pa je v veliki meri soodvisna od tega, kako dobro znajo vodje omogočiti članom, ki jih vodijo, da so lahko uspešni pri svojem delu. |
Sedanja imena naselij, pokrajin, vodotokov in ledinska imena so se spreminjala že v novejši zgodovini slovenskega prostora, v srednjem in novem veku, ko so bila zapisana pod vplivom nemškega, latinskega ali še kakšnega od jezikov sosednjih dežel, pa so morda celo neprepoznavna.
Na spletnem portalu Slovenskega rodoslovnega društva je uveden dvojezični leksikon krajev v Avstro-Ogrski, ki so izšli v več zvezkih uradnih objav habsburškega cesarstva v letih 1903 do 1908, nastali pa so na podlagi popisa iz leta 1900. Avtor spletnega leksikona iz leta 2012 je János Bogárdi, v njem pa najdemo slovarski prevajalnik krajevnih imen in umestitev kraja v tedanjo občino, okrožje in deželo, da si pomagamo pri delu v arhivu.
Krajevni repertoriji, ki so izhajali po posameznih deželah Habsburške monarhije v 19. stoletju in so na podlagi popisov prebivalstva prinašali podatke o prebivalstvu krajev, so digitalizirani in dostopni uporabnikom na portalu SiStory (http://www.sistory.si/11686/menu271). Npr. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder; Spezial-orts-repertorium von Steiermark = Obširen imenik krajev na Štajerskem/ Special-Orts-Repertorium von Kärnten = Obširen imenik krajev na Koroško; Herausgegeben von der K.K. statistischen Central-commission = Na svitlo dan po c.kr. statistični centralni komisiji (Alfred Hölder, Wien, 1883).
Dr. Josef Jerko z Dunaja je za spletno uporabo pripravil Vojaški zemljevid avstro-ogrske monarhije iz leta 1910 (Lazarus / Military Mapping Survey of Austria-Hungary from 1910, avtor).
Kraje habsburškega cesarstva si lahko ogledate tudi na vojaškem zemljevidu iz 18. in začetka 19. stoletja (http://mapire.eu/en/), kjer v enem prikazu naredimo transparentno ali paralelno primerjavo kart nekdanjih topografskih imen s sodobnimi, da zlahka izpišemo koordinate in poiščemo nekdanji kraj bivanja prednikov.
Na portalu http://topografija.zrc-sazu.si/ pa lahko najdemo domačo aplikacijo za iskanje zemljepisnih imen na Kranjskem, ki je z geolociranjem in navedbo vseh zgodovinskih virov dragoceno orodje pri delu. Razvili so jo na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani (nadalje ZIMK) v okviru projekta Historična topografija Slovenije (2011 – 2015). Na portalu lahko iščete po sedanjem imenu kraja ali pa po historičnem. Avtorji: dr. Miha Kosi (vodja), dr. Matjaž Bizjak in dr. Miha Seručnik (vsi z ZIMK) ter dr. Jurij Šilc z Instituta Jožef Stefan, so zaradi velikega obsega virov v prvi fazi obdelali le srednjeveška imena mest, nekdanjih trgov, vasi, zaselkov, posameznih kmetij, kot tudi gradov in dvorcev historične dežele Kranjske do leta 1500. To omogoča raziskovalcem v arhivskem gradivu identificirati zemljepisna imena in jih povezati na aktualno ime.
Zbirko so pričeli graditi iz obsežnega nabora toponimov Kranjske, to je okrog 3000 gesel (krajevnih, vodnih, ledinskih idr.), ki jih je zbral akademik Milko Kos (Gradivo za historično topografijo Slovenije). Sistematično so analizirali srednjeveška imena, ki jih vsebuje Centralna kartoteka prepisov srednjeveških listin (CKSL), delo pokojnega prof. Boža Otorepca, ki zajema več kot 6300 listin iz desetin arhivov in jo v tipkopisu hranijo na ZIMK. Imena so proučili v kontekstu virov, v katerih so zapisana (listine, urbarji, kopijalne, fevdne, računske, notarske knjige). Uporabili pa so še več sto drugih listin iz različnih arhivov, ki jih CKSL ne zajema, ter vrsto zbirk srednjeveških virov, ki so bile izdane v knjižni obliki v zadnjih štirih desetletjih, po smrti Milka Kosa. Gre za zbirke listin (iz arhivov gospodov Turjaških in Galenbergov, oglejskih patriarhov, cesarja Friderika III., listine iz štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, arhiva nemškega viteškega reda na Dunaju idr.), notarske knjige (iz arhivov v Vidmu), urbarje (za Belo krajino in Žumberk, briksenske urbarje), računske knjige (freisinških škofov, deželnih knezov).
Uporabili so tudi vrsto pretežno neobjavljenih virov: fevdne knjige grofov Celjskih (za leta 1436–1447 in 1455–1456) in deželnih knezov Habsburžanov (1443–1469, 1470–1480 in 1481–1487), kopijalne knjige samostanov (Bistra, Pleterje) in kar 62 urbarjev (gospodov Turjaških, samostanov Stična, Pleterje, Kostanjevica, Velesovo in mnogo drugih gospostev).
Pri delu so uporabljali sodobne topografske karte v merilu 1 : 50.000 oziroma 1 : 25.000 in avstrijske vojaške karte iz časa cesarja Jožefa II. (Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, I–VII, Ljubljana 1995–2001). Z analizo vseh teh virov jim je uspelo umestiti določen toponim kronološko, vsebinsko in prostorsko v zgodovinski okvir.
V naslednji fazi imajo v načrtu tovrstno obdelavo Primorske, sledili pa bodo še slovenski del nekdanjih dežel Štajerska in Koroška ter Prekmurje. Tudi tu izhajajo iz historično-topografskih raziskav predhodnikov: Ljudmila Hauptmanna, Milka Kosa, Pavleta Blaznika in Ivana Zelka.
Historična topografija Kranjske do leta 1500 pa je dostopna kot elektronska knjiga (1400 strani), ki si jo lahko brezplačno prenesete na računalnik, ali pa kot spletna aplikacija SHT – Slovenska historična topografija na naslovu http://topografija.zrc-sazu.si.
Aplikacija je povezana z zemljevidom in omogoča iskanje podatkov na več načinov – s klikom na lokacijo na zemljevidu ali po seznamu nekdanjih (paleonimi) oziroma današnjih sodobnih krajevnih imen (toponimi).
Več: Kosi, Miha. Kdaj je vaš kraj prvič omenjen v zgodovinskih virih? Delo, 26.12.2016
http://www.delo.si/znanje/znanost/kdaj-je-vas-kraj-prvic-omenjen-v-zgodovinskih-virih.html
Podrobnosti
Napisal: Vlasta Knapič
Objavljeno: 02 januar 2017
Zadnja posodobitev: 05 maj 2019
Ogledov: 3419
Ocena uporabnika: 5 / 5
Prosimo ocenite Glasuj 1 Glasuj 2 Glasuj 3 Glasuj 4 Glasuj 5
Nazaj
Uporabniško ime
Geslo
Zasebni ključ
Zapomni si me
Prijava
Ustvari račun
Ste pozabili uporabniško ime?
Ste pozabili geslo?
Slovenščina
Slovenščina Bosanski Български Hrvatski Čeština Dansk Nederlands English Eesti Français Galego Deutsch עִבְרִית Magyar Italiano Lietuvių kalba Македонски јазик Polski Português Română Русский Српски језик Slovenčina Español Svenska Türkçe Українська |
Birmanski vikend smo imeli v župnišču pri Sveti Trojici od 7. do 9. februarja. Spoznavali smo darove Svetega Duha, si ogledali filam “Koliba”, prepevali, bili pri spovedi in maši, se zabavaali, plesali in še kaj. Hvala voditeljici Poloni Vesel Mušič, njenemu možu Lojzetu, ki je bil tudi z nami, domačim animatorjem, staršem in župniku.
Objavljeno dne 1 februarja, 2020 26 marca, 2020
Izlet na Jezersko
V zgodnjem sobotnem jutru, 1. februarja smo se farani vseh treh župnij z avtobusom odpravili na Jezersko, kjer nas je s širokim nasmehom sprejel župnik Brane. Ogledali smo si župnijsko cerkev sv. Ožbolta, imeli mašo, po maši nas je v novih župnijskih prostorih čakalo prvo okrepčilo. Zanimivo in za marsikoga nov je bil podatek, da sta bili nekoč na Jezerskem dve župniji. Sprehodili smo se do umetnega jezera in si ogledali nekdanjo župnijsko cerkev sv. Andeja v Ravnem, v kateri je še danes vsako nedeljo maša. Ogledali smo si tudi veliko hišo imenovano Jenkova kasarna, ki je nekoč služila furmanom za prenočišče, danes pa je v njej muzej starih predmetov. Obisk Jezerskega smo zaokrožili z obiskom turistične kmetije, kjer so nas postregli z dobro domačo hrano.
Objavljeno dne 31 januarja, 2020 26 marca, 2020
Trikraljevska akcija – koledovanje
Trikraljevska akcija pri Sv. Trojici
Koledniki so vas med božičnimi prazniki obiskali v župniji Sveta Trojica in Bloke. Z obiskom po domovih smo vam v podobi treh kraljev prinesli veselo oznanilo Jezusovega rojstva. Obenem pa smo vas prosili za kakšen euro, s katerimi bomo lahko polepšali življenje otrok, ki bi sicer ostali pozabljeni v svojem uboštvu. Naši dve župniji sta se velikodušno izkazali. Zbrali smo konkreten znesek: pri Sveti Troijci 889 in v Bloški župniji 2866 eur. V imenu naših misijonarjev, ki bodo denar preudarno porabili se iskreno zahvaljujem. Hvala pa tudi otrokom, ki ste nekaj od svojega dali za misijone v adventni akciji. Skupaj smo v vseh treh župnijah zbrali 460 eur. Hvala tudi mladim od Svetega Vida, ki so v božičnem času obiskali starejše ljudi. Naj nas srečanja medsebojno bogatijo tudi v tem letu.
Objavljeno dne 31 januarja, 2020 26 marca, 2020
Romanje mladih v Verono
Italijanski Lurd
V ponedeljek, 30. 12. smo se mladi iz dekanije Cerknica (tudi z Blok in od Sv. Trojice) pod strokovnim vodstvom grahovskega župnika g. Sandija odpravili v mesto zaljubljencev. Še prej pa smo obiskali “Italijanski Lurd” – Chiampo, kjer smo videli kopijo Lurške votline, si ogledali moderno cerkev bl. Klaudija z Rupnikovimi mozaiki. Tam smo imeli tudi sveto mašo. V Veroni pa smo si poleg znamenitega julijinega balkončka ogledali razstavo več kot 400 jaslic iz celega sveta. Med njimi so bile tudi ene slovenske. Pot domov smo si krajšali z družabnimi igrami, petjem in pogovorom. |
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) od leta 2012 sodeluje s Perspectiv – Združenjem zgodovinskih gledališč Evrope. Ta neprofitna organizacija povezuje ljudi po vsej Evropi, ki vodijo ali skrbijo za zgodovinska gledališča, kakor tudi tiste, ki jih gledališke stavbe zanimajo poklicno ali zasebno. Perspectiv je tudi koordinator Evropske poti zgodovinskih gledališč, projekta, ki se je pričel leta 2012 in se bo zaključil leta 2017 ter ga podpira program Kultura Evropske unije.
V okviru projekta je svoje moči združilo šest evropskih muzejev in zasnovalo mednarodno potujočo razstavo Zgodovina Evrope – kot jo pripovedujejo gledališča, ki je stavbno gledališko dediščino postavila v zgodovinski in družbeni kontekst. Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej je pri zasnovi in oblikovanju razstave sodeloval z uglednimi muzeji Victoria & Albert Museum –oddelek za gledališče in uprizoritve iz Londona, Teatermuseet i Hofteatret iz Köbenhavna; Muzeum Teatralne v gledališču Teatr Wielki – Opera Narodowa iz Varšave; Deutsches Theatermuseum iz Münchna in Theatermuseum z Dunaja.
Razstava je bila doslej na ogled v Varšavi, Köbenhavnu, na Dunaju in v Münchnu. Od 24. oktobra 2016 do 3. januarja 2017 je bila na ogledv avli Ministrstva za kulturo RS (Maistrova 10, Ljubljana), potem pa bo od marca do septembra 2017 domovala še v Londonu.
Razstava podaja zgodovino Evrope, kakor se odraža v repertoarjih in arhitekturni zasnovi evropskih gledališč, ob tem pa ne skuša slediti le kronologiji, temveč obiskovalca popelje skozi devet osrednjih tem, poimenovanih Sredozemska izkušnja, Verski vpliv, Spreminjajoča se družba – spreminjajoče se stavbe, Estetika in tehnologija, Narod, Gori!, Prečkanje meja, Vojna in Demokracija.
Kolofon razstave
Razstavni katalog
O mednarodni potujoči razstavi Zgodovina Evrope – kot jo pripovedujejo gledališča v oddaji Oder (Ars – 3. program Radia Slovenija) z novinarko Petro Tanko in mag. Teo Rogelj, slovensko kustosinjo razstave iz SLOGI – Gledališkega muzeja.
Mednarodno potujočo razstavo si je 18. novembra ogledala tudi evropska komisarka mag. Violeta Bulc.
Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej je organiziral javna vodstva po razstavi – zadnje javno vodstvo pred zaprtjem razstave je bilo v torek, 3. januarja 2017, ob 17. uri, pripravili pa smo tudi različne delavnice, namenjene osnovnošolskim otrokom in srednješolski mladini.
Podprto s strani programa Kultura Evropske unije. Razstavo v Ljubljani je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Teme mednarodne potujoče razstave
Prva tema – Sredozemska izkušnja – obravnava vpliv grške in rimske antike na arhitekturo gledališč, zlasti poznorenesančnih in klasicističnih, ter vpliv antičnega modela na gledališče 20. stoletja – morda kot sociološki in družbeni fenomen velja posebej izpostaviti t. i. Thingspielstätte, nacistična gledališča na prostem, zgrajena za uprizarjanje propagandnih iger po nordijskih mitih. Pozornost smo namenili tudi sodobnemu uprizarjanju grških in rimskih klasikov – Slovenijo smo predstavili s kostumskima skicama ene najpomembnejših slovenskih gledaliških in filmskih kostumografk, Alenke Bartl – na razstavi sta na ogled njeni skici za Aristofanovo Lizistrato, ki ju je pripravila za postavitev v ljubljanski Drami leta 1975 (režiser Miran Herzog).
Pri drugi temi, poimenovani Verski vpliv, smo se posvetili predvsem verskim igram v srednjem veku. Cerkev je namreč v 10. stoletju pričela scensko reprezentacijo uporabljati kot propagandno orodje za širjene verskega vpliva: verskim obredom so pričeli dodajati kratke prizore, ki so ilustrirali velikonočne ali božične zgodbe. Od 12. stoletja naprej se pojavljajo celostne verske igre. Nekatere so preživele vse do danes ali pa so jih ponovno oživeli – takšna primera sta Pasijonske igre v Oberammergauu v Nemčiji in naš Škofjeloški pasijon. Sveto pismo ter Jezusovo življenje in nauk pa se kot tema v gledališču seveda pojavljata vedno znova in z vsakim novim medijem. Zanimiv primer je rokovski muzikal Jesus Christ Superstar iz leta 1971, ki je postal tako gledališka kot filmska uspešnica.
Tretjo temo smo poimenovali Spreminjajoča se družba – spreminjajoče se stavbe. Carsten Jung, koordinator pričujoče razstave, je za katalog zapisal: »Vsaka družba ustvari svojo različico gledališke stavbe. Gledališko poslopje nam vedno pove nekaj o družbi, ki ga je zgradila, in o družbenih spremembah, ki so povzročile tudi spremembe gledaliških stavb.«
Glavna prispevka za to poglavje so pripravili kolegi iz londonskega muzeja V&A in iz münchenskega gledališkega muzeja. Claudia Blank, kustosinja in direktorica slednjega, je na razstavi podrobno predstavila gledališka arhitekturna snovanja Maxa Littmanna (1862-1931), medtem ko so angleški kolegi predstavili zgodovino Kraljevega gledališča Drury Lane, najstarejšega londonskega gledališča, ki nepretrgoma deluje na isti lokaciji (ustanovljeno je bilo leta 1663, v 350 letih so ga večkrat prenovili, leta 1809 je pogorelo, čez 3 leta so ga ponovno odprli …).
Pri četrti temi z naslovom Estetika in tehnologija smo se posvetili vplivu tehnoloških odkritij in estetskih usmeritev na gledališče, predvsem na zasnovo odra in scenografije. Sprehodili smo se od italijanskega renesančnega gledališča, zaznamovanega z odkritjem perspektive, do baroka, ki je na odru skušal ilustrirati, zaobjeti ves svet ter v ta namen razvil novo odrsko rešitev: premično scenografijo. Konec 19. stoletja je naturalizem odpravil poslikane kulise. Sledile so antiiluzionistične, reducirane, abstraktne scenografije, uvajanje novih tehnologij, od vrtljivega odra do velikih filmskih projekcij, od računalniško generirane virtualne scenografije, uporabe laserjev pa vse do predstave Biometatronika//Biomehanika NoordungŽivadinova/Župančič/Turšiča v breztežnostnem prostoru, kakršno je leta 1999 pripravilo Kozmokinetično gledališče v Zvednem mestu pri Moskvi.
Peta tema razstave je Narod; predstavili smo namreč vlogo, ki jo je gledališče odigralo pri oblikovanju in ohranjanju narodne zavesti ter pri borbi za uveljavitev javne rabe domačega jezika. Večji narodi se s tovrstnimi problemi povečini niso soočali, zato ni presenetljivo, da so Angleži, na primer, svoje nacionalno gledališče dobili šele leta 1976, v obdobju, ko se je britanski imperij bližal koncu in se je moral narod na novo opredeliti. Povsem drugačna sta primera poljskega in slovenskega narodnega gledališča – pri obeh narodih je gledališče bistveno pripomoglo pri oblikovanju njune identitete, na Slovenskem v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja pa so prav v teatru bíli kulturni boj med slovensko večino in vladajočo nemško manjšino.
Šesta tema razstave se imenuje Gori! V drugi polovici 19. stoletja so v Evropi pogorela številna gledališča. Še posebej tragične posledice je imel požar v dunajskem gledališču Ring leta 1881: v njem je umrlo – povečini zaradi zadušitve – 384 ljudi, številni pa so podlegli v naslednjih dneh zaradi poškodb. Tragedija je sprožila preiskavo, številne protipožarne ukrepe in pomembno zaznamovala gradnjo gledališč ne le na Dunaju, temveč po vsej Evropi. Zaradi njih je današnje gledališko okolje za obiskovalce in zaposlene veliko varnejše kakor pred sto leti.
Pri sedmi temi z naslovom Prečkanje meja predstavljamo »pretočnost« gledaliških prostorov. Umetniki so od nekdaj prečkali meje in svojo umetnost predstavljali v širših kulturnih prostorih. Zelo znani so bili umetniki commedie dell’arte, verjetno tudi zato, ker so z uporabo stalnih komedijskih figur presegali meje jezika in omogočali, da so jih lahko spremljali in razumeli tudi tisti, ki niso govorili jezika nastopajočih. Od 16. stoletja dalje sta se italijanska opera in italijanska operna hiša iz Benetk razširili po vsej Evropi. Gostovali niso le pevci in igralci ter glasbeniki, temveč tudi arhitekti in scenografi. Nekoliko kasneje so se pojavile »zvezde«. V drugi polovici 19. stoletja je »železna cesta« omogočila premike velikih produkcij iz dežele v deželo.
Osma tema obravnava gledališko dejavnost med Vojno. Medtem ko so med II. svetovno vojno Britanci imeli t.i. Kulturni odsek britanskih oboroženih sil (ENSA – Entertainments National Service Association), ki je skrbel za zabavo razseljenega prebivalstva v Angliji in britanskih čet na frontah, so Poljaki ustanovili gledališko skupino v taborišču … Slovenci se lahko pohvalimo z gledališkim unikumom – Slovenskim narodnim gledališčem na osvobojenem ozemlju. Le-to je uprizarjalo tako agitke kot tudi Čehova in Molièra ter tudi lutkovne predstave.
Pri deveti temi, Demokraciji, nas je zanimal nivo demokratičnosti, ki jo gledališka arhitektura omogoča (in odraža), oziroma poskuse demokratizacije gledališča. Prikazujemo tudi poskuse zbližanja med nastopajočimi in gledalci, pa naj gre za odpravljanje »rampe«, poulično gledališče, gledališče v krogu ali za poskus poljskega gledališča Reduta, ki je s turnejami (imeli so svoj vagon na vlaku) v letih 1924 do 1929 skušalo pripeljati gledališko umetnost tudi v najbolj oddaljena poljska mesta. Slovenci se v tem poglavju predstavljamo s fotografijami Toneta Stojka: na njih je ujel lutke Protestivala, ki so sodelovale na protestnih shodih konec leta 2012 in v začetku leta 2013.
Delavnice ob mednarodni potujoči razstavi
Vodstvo
Zgodovina Evrope – kot jo pripovedujejo gledališča, vodstvo, OŠ in SŠ
Potujoča razstava prikazuje po tematskih sklopih zgodovino in razvoj evropskih gledališč. Na sprehodu skozi avstrijska, britanska, danska, nemška, poljska in slovenska gledališča od antike do 20. stoletja bomo iskali odgovore na vprašanja, kaj nam lahko različna gledališča povedo o družbenih razmerah in spremembah svojega časa, kako so gledališča prispevala k razvoju oziroma ohranjanju narodne identitete, kakšen vpliv je imela estetika na razvoj gledališke tehnologije in kako sta povezani demokracija in gledališče.
Delavnice
In vendar se vrti …, vodstvo z delavnico, OŠ in SŠ
Na razstavi se bomo seznanili z gledališko tehnologijo, ki se je razvijala pod vplivom novih estetskih gibanj in hkrati sama vplivala na nove estetske izraze. Med drugim bomo spoznali zgrajene, premične, abstraktne in virtualne scenografije, vrtljiv oder ter druge tehnološke dosežke v gledališčih od grške antike do 20. stoletja. Nekaj primerov bomo na delavnici še podrobneje raziskali in tudi poustvarili.
Duh narodni se je unel, vodstvo z delavnico, OŠ 2, 3 in SŠ
Gledališča so bila, kot pripovedovalci zgodovine Evrope in zrcala družbe, tudi priča rojevanja narodov. V Sloveniji se je začela ob koncu 18. stoletja razvijati ideja narodnega, nacionalnega slovenskega gledališča kot opozicija avstrijskemu gledališču. Temelje slovenskega gledališča in slovenske dramatike je postavil Anton Tomaž Linhart s svojima komedijama Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ki ju bomo na delavnici na ustvarjalen način pobližje spoznali.
Demokracija in gledališče, vodstvo z delavnico, OŠ 2, 3 in SŠ
V kontekstu razstave bomo razmišljali o tem, kaj pomeni demokracija in kako se je ta morda odražala v gledališču, v gledališki arhitekturi in strukturi prostorov. Gledališče je lahko izraz odprte in demokratične družbe ter odličen prostor za debate o družbenih temah, podobno kot v parlamentu. Kako pa je z gledališko umetnostjo, je uprizarjanje sploh lahko demokratično? Na delavnici bomo preizkusili, kako bi lahko demokratizirali gledališko predstavo.
Informacije in prijave na delavnice: Sandra Jenko, kustosinja pedagoginja, T 01 241 58 18, E sandra.jenko@slogi.si
Cenik
Izobraževalni programi:
Interaktivno vodstvo za skupine 2,00 EUR
Ustvarjalna delavnica 2,50 EUR
Družinska delavnica 5 EUR
Deli
Deli na Facebook
Deli na Twitter
Deli na LinkedIn
Deli z e-pošto
Slovenski gledališki inštitut
Mestni trg 17, 1000 Ljubljana
T: 01 241 5800
E: slogi@slogi.si
S: www.slogi.si
© Copyright – SLOGI
Impresum / Avtorji
Pogoji uporabe spletnih strani
Politika zasebnosti
Več o piškotkih
VIDEO VODIČ V SLOVENSKEM ZNAKOVNEM JEZIKU S PODNAPISI po stalni razstavi Hoja... Zadnje javno vodstvo pred zaprtjem mednarodne potujoče razstave Zgodovina Evrope...
Scroll to top
Na spletni strani uporabljamo samo osnovne piškotke za osnovno delovanje spletne strani. Opis piškotkov in nastavitve lahko kadarkoli urejate tukaj.
DA, strinjam se
Nastavitve zasebnosti
Close GDPR Cookie Settings
O piškotkih
Nujno potrebni piškotki
Analitika
O piškotkih
Piškotki so majhne datoteke z informacijami, ki se začasno shranijo na vaš računalnik. Ko se piškotki namestijo na vaš računalnik, o tem niste obveščeni. Glavni namen piškotkov je, da spletni strežniki prepoznajo vaš računalnik in spletni brskalnik, prilagodijo spletno stran ter poskrbijo za enostavnost in hitrost. Piškotki nam omogočijo, da vam prikažemo pravilne informacije, ki jih iščete in vas zanimajo.
Z zbiranjem in pomnjenjem informacij o vaših nastavitvah spletnega mesta s pomočjo piškotkov lahko zagotovimo boljšo spletno stran in trženjske izkušnje. Piškotki nam ne dajejo dostopa do računalnika in podatki, ki jih zbiramo preko piškotkov, ne vključujejo osebnih podatkov.
Nujno potrebni piškotki
Nujen za delovanje sistema za urejanje in prikaz vsebin. Ti piškotki skrbijo za pravilen sprejem elektronskih sporočil in vsebin na spletni strani.
Enable or Disable Cookies
Analitika
Piškotki so majhne datoteke z informacijami, ki se začasno shranijo na vaš računalnik. Ko se piškotki namestijo na vaš računalnik, o tem niste obveščeni. Glavni namen piškotkov je, da spletni strežniki prepoznajo vaš računalnik in spletni brskalnik, prilagodijo spletno stran ter poskrbijo za enostavnost in hitrost. Piškotki nam omogočijo, da vam prikažemo pravilne informacije, ki jih iščete in vas zanimajo.
Z zbiranjem in pomnjenjem informacij o vaših nastavitvah spletnega mesta s pomočjo piškotkov lahko zagotovimo boljšo spletno stran in trženjske izkušnje. Piškotki nam ne dajejo dostopa do računalnika in podatki, ki jih zbiramo preko piškotkov, ne vključujejo osebnih podatkov. |
V tem članku so predstavljena obvezna pravila ravnanja in obnašanja v primeru prometne nesreče, tako za udeležence v prometni nesreči, kot tudi vse ostale, ki so prometni nesreči priča, ter nekatere koristne informacije.
PROMETNA NESREČA
Prometna nesreča je v skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa[1] (v nadaljevanju: ZPrCP) nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda.[2]
Pojem javnih cest in nekategoriziranih cest ureja Zakon o cestah (v nadaljevanju: ZCes-1)[3]. Javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.[4] Sem sodijo državne in lokalne ceste, javne poti, cestni priključki. Do prometne nesreče pa lahko pride tudi na nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet. Nekategorizirana cesta je prometna površina, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu z zakonom določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec.[5] Prometna nesreča se torej lahko pripeti tudi na površini, ki je v zasebni lasti, če se ta uporablja za javni cestni promet. Tudi v tem primeru je tako potrebno ravnati po predpisih, ki so predstavljeni v nadaljevanju.
Prometne nesreče se glede na težo posledic delijo na štiri kategorije:
prometna nesreča I. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda;
prometna nesreča II. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana;
prometna nesreča III. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana;
prometna nesreča IV. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali je zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči.[6]
Glede na kategorijo prometne nesreče, se lahko razlikuje tudi dolžno ravnanje udeležencev, kot bo predstavljeno v nadaljevanju.
DOLŽNO RAVNANJE OB PROMETNI NESREČI
Dolžnost pomagati drugemu veže vsakogar in ni le moralno etična dolžnost, pač pa ima lahko opustitev pomoči drugemu tudi pomembne pravne posledice, in je sankcionirana ne le kot prekršek, pač pa tudi kot kaznivo dejanje.
Če je treba rešiti človeška življenja, preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa ali preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo, mora pri prometni nesreči pomagati vsakdo.[7]
Pravila dokaj natančno predpisujejo obnašanje in dolžnosti udeležencev prometnih nesreč, ki morajo ravnati tako, da:
ustavijo vozilo;
zavarujejo in označijo kraj nesreče, pri prometni nesreči I. kategorije pa vozilo čimprej odstranijo z vozišča;
pomagajo poškodovanim;
obvestijo policijo, center za obveščanje ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo, razen pri prometni nesreči I. kategorije;
soudeleženim ali poškodovanim v prometni nesreči posredujejo ime in priimek ter naslov, podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega dovoljenja ter podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči;
osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredujejo svoje osebne podatke;
ostanejo na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače. Če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženci prometne nesreče začasno zapustijo kraj prometne nesreče, vendar se morajo takoj, ko je to mogoče, vrniti. [8]
Udeleženec prometne nesreče mora obvestijo policijo, center za obveščanje ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo, razen pri prometni nesreči I. kategorije.[9] Dolžnost obvestiti policijo torej velja v zvezi s prometnimi nesrečami II., III., in IV. kategorije, torej v primerih, v katerih je najmanj ena oseba lahko ali hudo telesno poškodovana oziroma nesreča, pri kateri je kdo umrl. V teh primerih mora priti na kraj prometne nesreče policija in opraviti vse potrebno za zavarovanje kraja prometne nesreče in opraviti ogled. V primeru, ko je nastala samo materialna škoda, policije o prometni nesreči ni potrebno obvestiti, še vedno pa je treba ravnati po pravilih cestnega prometa, vozilo ustaviti in ga čimprej odstraniti z vozišča, posredovati vse potrebne podatke soudeleženim, idr.
Neposredni udeleženec prometne nesreče[10], ki je zapustil mesto prometne nesreče, mora nemudoma obvestiti upravičenca do podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil udeležen v prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev.[11] Neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče do zaključka ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.[12]
V primeru kršitve navedenih pravil je predvidena denarna kazen v razponu od 160 EUR do 1200 EUR in do 18 kazenskih točk.[13]
V primeru prometne nesreče je treba reševati človeška življenja in pomagati poškodovancem, vendar je potrebno poudariti, da pri tem ni treba ravnati tako, da bi ogrožali sebe ali druge. Zato je tudi logična razlaga, da je v ZPrCP dolžnost pomagati oškodovancem določena šele na tretjem mestu. Logično je, da je najprej potrebno ustaviti vozilo, zavarovati in označiti kraj nesreče, nato pa pomagati morebitnim poškodovanim.
Splošno pravilo je, da mora osebi, ki je v neposredni smrtni nevarnosti, pomagati vsakdo, če lahko to stori brez nevarnosti zase ali za koga drugega, kar izhaja iz določil Kazenskega zakonika[14] (v nadaljevanju: KZ-1).[15] To splošno pravilo ne velja le v primeru prometnih nesreč, pač pa zajema tudi druge nesrečne življenjske dogodke pri katerih je kdo v smrtni nevarnosti. Jasno je, da pravo ne sili k pomoči za vsako ceno. Zato je dolžnost pomagati drugemu predpisana le za primer, ko je mogoče pomagati, brez da bi pri tem v nevarnost spravil sebe ali koga drugega. Opustitev pomoči poškodovancu v prometni nesreči, ki je v smrtni nevarnosti, ni le prekršek, ampak gre za kaznivo dejanje, za katerega se lahko storilec kaznuje z zaporno kaznijo do enega leta. Pravilo se nanaša na vsakogar, ne glede na to, ali je ta tudi udeleženec prometne nesreče, voznik motornega vozila, s katerim je bila povzročena nesreča ali pa je prometni nesreči morda le priča.
Posebej in tudi strožje je inkriminirano ravnanje voznika motornega vozila ali drugega prevoznega sredstva, ki pusti brez pomoči koga, ki je bil s tem prevoznim sredstvom ali zaradi njega poškodovan. V tem primeru je kaznivo že ravnanje voznika, ki zapusti poškodovano osebo, tudi če ta ni v neposredni življenjski nevarnosti.[16] Takšno zavržno ravnanje se kaznuje z zaporom do enega leta. Če ima opustitev pomoči za posledico hudo telesno poškodbo ali smrt poškodovanega, je predpisana še hujša zaporna kazen, in sicer od treh mesecev do petih let.[17] Voznik motornega vozila ali drugega prevoznega sredstva, s katerim ali zaradi katerega je bil kdo hudo telesno poškodovan ali je umrl, bo torej lahko kaznovan še huje, kot druge osebe, ki so bile prometni nesreči le priča ali so bile v prometni nesreči udeležene, pa osebi v nevarnosti niso pomagale.
OSTALE UPORABNE INFORMACIJE
Potrebno pa je upoštevati tudi različne okoliščine, ki spremljajo prometno nesrečo. Treba je razmišljati o morebitnih zahtevkih za povrnitev materialne in nematerialne škode. V skladu z Obligacijskim zakonikom[18] (v nadaljevanju: OZ) velja, da se za primer, ko je škoda nastala po izključni krivdi enega imetnika motornega vozila, uporabljajo splošna pravila o povrnitvi škode[19], kar pomeni, da je škodo praviloma dolžan povrniti tisti, ki jo je povzročil.[20] Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.[21]
V skladu z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu[22] (v nadaljevanju: ZOZP) lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice, pri kateri ima lastnik vozila sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti.[23] Škodni dogodek je potrebno prijaviti pri zavarovalnici, kjer ima lastnik zavarovano avtomobilsko odgovornost ter preveriti, ali je potrebno priložiti tudi policijski zapisnik in/ali pridobiti izjavo o odgovornosti lastnika vozila. Slednje pri lastniku običajno pridobi zavarovalnica sama. Lahko se zgodi, da prometno nesrečo povzroči voznik, katerega vozilo ni zavarovano, v tem primeru je za plačilo škode odgovorno Slovensko zavarovalno združenje s sredstvi Škodnega sklada.[24]
V primeru, ko želi povzročitelj prometne nesreče kriti svojo škodo iz naslova t.i. kasko zavarovanja, je potrebno opozoriti, da je uveljavljanje te pravice običajno podrobneje urejeno s splošnimi pogoji zavarovalnice. V nekaterih primerih zavarovalnih pogojev je določeno, da je potrebno nesrečo prijaviti policiji tudi tedaj, ko je nastala hujša premoženjska škoda. Da bi se izognili morebitnim kasnejšim sporom z zavarovalnico, velja v dvomu kontaktirati tudi klicni center zavarovalnice, pri kateri je sklenjena zavarovalna pogodba, škodo pa čimprej prijaviti.
Dodatni zapleti se lahko pojavijo, če prometno nesrečo povzroči tujec, ali pa se prometna nesreča pripeti v tujini.[25] V teh primerih je treba biti še posebej pozoren na zapis osebnih podatkov udeleženih oseb, podatkov o vozilu, registrski označbi vozila, okoliščinah prometne nesreče, zagotoviti fotokopijo zelene karte, osebnih dokumentov, zavarovalne police ter izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči.[26] Če se prometna nesreča pripeti v tujini je v zvezi z obveznostmi ob prometni nesreči seveda potrebno upoštevati tamkajšnje predpise, zato je smiselno o prometni nesreči obvestiti policijo tudi v primerih, ko po naših predpisih to ni potrebno. Vsekakor pa velja v vseh primerih vedno ravnati tako, da ob prometni nesreči poskrbimo za svojo varnost in svoje življenje ter varnost in življenje drugih udeležencev.
David Borlinič Gačnik, mag. prav.
[1] Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17, 3/18 – odl. US in 43/19 – ZVoz-1B.
[2] Prvi odstavek 109. člena ZPrCP.
[3] Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18.
[4] 24. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1.
[5] 38. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1.
[6] Drugi odstavek 109. člena ZPrCP.
[7] Prvi odstavek 110. člena ZPrCP.
[8] Drugi odstavek 110. člena ZPrCP.
[9] Drugi odstavek 110. člena ZPrCP.
[10] V skladu z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZPrCP je »neposredni udeleženec prometne nesreče« voznik v nesreči udeleženega vozila, učitelj vožnje, ki je v času nesreče usposabljal kandidata za voznika motornega vozila, ki je vozil v nesreči udeleženo vozilo, spremljevalec, v nesreči udeleženi pešec in drug udeleženec prometne nesreče, ki je bil pred nesrečo samostojno udeležen v cestnem prometu.
[11] Tretji odstavek 110. člena ZPrCP.
[12] Četrti odstavek 110. člena ZPrCP.
[13] Peti do deseti odstavek 110. člena ZPrCP.
[14] Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17.
[15] 130. člen KZ-1.
[16] Prvi odstavek 328. člena KZ-1.
[17] Drugi odstavek 328. člena KZ-1.
[18] Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.
[19] Prvi odstavek 154. člena OZ.
[20] 131. člen OZ.
[21] Drugi odstavek 154. člena OZ.
[22] Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 33/16 – PZ-F in 41/17 – PZ-G.
[23] Prvi odstavek 20. člena ZOZP.
[24] Več o prometnih nesrečah z nezavarovanim prometnim sredstvom na spletni strani slovenskega zavarovalnega združenja: https://www.zav-zdruzenje.si/prometna-nesreca/prometna-nesreca-z-nezavarovanim-prometnim-sredstvom/ (8. 2. 2020).
[25] Več o prometnih nesrečah s tujcem na spletni strani slovenskega zavarovalnega združenja: https://www.zav-zdruzenje.si/prometna-nesreca/prometna-nesreca-s-tujcem/ (8. 2. 2020).
[26] Podrobno o tem, kako ravnati v primeru prometne nesreče v primeru, ko jo povzroči tujec v Sloveniji ali pride do prometne nesreče v tujini lahko najdete na naslednji povezavi: https://www.policija.si/index.php/preventiva-/prometna-varnost-category-blog/1142-napotki-za-ravnanje-ob-udelebi-v-prometni-nesrei-mednarodno-zavarovanje-avtomobilske-odgovornosti-in-sistem-zelene-karte (8. 2. 2020).
Share
Tweet
Share
Pin
Posted in Pravo za vse informira Tagged avtomobilska odgovornost, David Borlinič Gačnik, dolžno ravnanje ob prometni nesreči, Evropsko poročilo o prometni nesreči, javni cestni promet, kasko zavarovanje, Kazenski zakonik, KZ-1, nesreča, obligacijski zakonik, opustitev pomoči, opustitev pomoči pri prometni nesreči, OZ, povrnitev škode, prometna nesreča, Zakon o cestah, Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, Zakon o pravilih cestnega prometa, ZCes.1, ZOZP, ZPrCP
Post navigation
Kot voznik sem prejel 18 kazenskih točk – kaj pa sedaj? →
← Nakup nove hiše ali stanovanja
Poslanstvo
Spletni portal Pravo za VSE je projekt mladih pravnikov, ki je nastal iz velike želje pomagati ljudem in hkrati pridobivati dragocene izkušnje v praksi. Gre torej za realizacijo vizije, da bi znanje, pridobljeno tekom študija, prenesli še v prakso in s tem pomagali tistim, ki takšno pomoč potrebujejo. |
Izberi lokacijo ... AzerbajdžanHrvaškaCyprusČeškaDanskaEstonijaFinskaGruzijaNemčijaGrčijaMadžarskaIzraelJaponskaKazahstanLatvijaLitvaMaltaNorveškaPoljskaSrbijaSlovaškaSlovenijaŠvedska
Izberi lokacijo ...
Prijavite se zdaj
O nas
Wolt je platforma za dostavo, ki povezuje uporabnike z odlično ponudbo najrazličnejših izdelkov in hitrimi dostavljavci. Povečujemo vašo prodajo medtem ko več tisoč uporabnikom omogočamo, da vidijo vašo ponudbo ter vašim obstoječim strankam nudimo opcijo za hitro in enostavno naročilo.
Zakaj skleniti partnerstvo z Woltom?
Več denarja, zagotovljeno
Naredili smo natančne izračune: 91% Wolt naročil predstavlja dodatno prodajo vašemu poslu. Vsak pisk naše tablice za sprejemanje naročil vam prinaša dodaten zaslužek.
100% brez tveganja
Vstopnih stroškov za pridružitev Woltu ni. Sodelovanje lahko prekinete kadar koli, s katerim koli razlogom. Ker Wolt posluje s provizijo, smo uspešni šele, ko ste uspešni vi - in to je naš glavni cilj.
Vi pripravite naročilo, ostalo je naša naloga
Naši dostavljavci poskrbijo, da vaše stranke naročilo prejmejo v 30-40 minutah po oddaji naročila. Wolt poskrbi za plačilo in podporo uporabnikom. Vi samo gledate in uživate ali pa se vpišete v Wolt Merchant platformo in spremljate statistične podatke o rasti vašega poslovanja.
Naša Merchant aplikacija postavi vaša naročila v ... red!
Naročila prejemate preko iPad tablice, kamor naročila vedno prispejo že plačana. Vse kar morajo vaši zaposleni storiti, je, da pripravijo izdelke in jih izročijo našim dostavljavcem, ki bodo naročilo pravočasno prevzeli in ga odpeljali vašim strankam. |
Karel in Cita sta bila zadnji cesarski par Avstro-Ogrske in nas lahko marsikaj naučita o ljubečem zakonu
Živimo v času, ko ob vseh ločitvah in neuspešnih zvezah vedno bolj potrebujemo svetle pričevalce zakonskega življenja. Ena takih sta zadnji cesarski par Avstro-Ogrske, Karel in Cita. Njuno življenje in zakonski odnos sta lepo predstavljena v knjigi Srce za Evropo.
21. oktobra 1911 se je Karel Habsburški poročil s Cito Burbonsko-Parmsko. Leta 1916 je Karel zasedel prestol kot zadnji avstrijski cesar in bil okronan za ogrskega kralja. V desetih letih zakonske zveze sta življenje posredovala kar osmim otrokom.
Preberite še:
5 cesarjevih nasvetov za dober zakon
S Cito ob sebi si je Karel neutrudno prizadeval za resničen in trajen mir v svojem celotnem cesarstvu in postal edini voditelj, ki se je zavezal mirovnim pobudam, ki jih je začrtal papež Benedikt XV. Leta 1919 je bila družina izgnana v Švico in pozneje na otok Madeiro, kjer so živeli v revščini. Karel je umrl 1. aprila 1922, star komaj 34 let. Za blaženega je bil razglašen maja 2004, goduje pa na svoj poročni dan 21. oktobra.
Kaj je tisto, kar je napravilo njun zakon tako lep in bogat kljub tragični izkušnji in prehitri smrti? Izluščili bomo nekaj načel, ki sta si jih izbrala kot vodilo in jih živela v zakonu.
Preberite še:
Se recept za dober zakon skriva v ženini podrejenosti možu?
Pomagati drug drugemu priti v nebesa
Že od samega začetka sta drug do drugega čutila močna čustva naklonjenosti. Vendar nista bila naivna glede čustev, temveč sta se odločila, da bosta svoj odnos gradila na trdnem temelju – v Bogu. Na zakon sta gledala kot na pot do svetosti. Zavezala sta se, da bosta drug drugega gradila kot mož in žena in da si bosta pomagala odkrivati Boga.
Trden zakon
Karel se je z bolečino spominjal, da njegovi starši kot zakonci niso bili tesno povezani. Ni se odpovedal upanju, da je mogoče v zakonu živeti drugače, kljub cesarski službi. Izjemno pomembno se mu je zdelo, da je do svoje izbranke Cite v vsem popolnoma odkrit. Iskreno sta govorila o vseh slabostih in pomanjkljivostih, ki sta se jih zavedala. Tudi pozneje si v zakonu nista ničesar prikrivala.
Preberite še:
Prav posebna aktivnost, ki bo spremenila vaš zakon
Public domain
Bog – središče družine
Ko so se jima po vrsti rojevali otroci, sta jih od rojstva dalje izročala Bogu in vzgajala v veri. Cita je pripovedovala, da je Karel “gledal na svojo družino kot na Noetovo barko, ki mu jo je podaril Bog v svoji neskončni dobroti”. Zavedala sta se, kako vsakodnevna molitev, praznovanja in preprosti družinski obredi odpirajo prostor za Božjo navzočnost v domači hiši. Ob vseh vojaških dolžnostih in odgovornostih cesarske službe sta z Božjo pomočjo uspela najti neko ravnovesje, da nista zanemarjala otrok in zakonskega odnosa.
Veselje in čudenje
Karel je v svoji vlogi cesarja in kralja resnično videl tudi vlogo očeta vsem zaupanim mu ljudem. Govoril je vsaj sedem jezikov, da bi lahko poslušal in govoril z ljudmi iz vseh delov svojega večnarodnostnega cesarstva. Očetovsko se je zanimal za vse stvari. V največje veselje pa so mu bili otroci. Kadar je mogel, je kot cesar ob lepem vremenu sestanke prirejal zunaj, v parku, kjer je lahko slišal vesele krike in smeh svojih otrok, ki so se igrali.
Preberite še:
“Očetova naloga je, da otroke popelje v svet”
Najprej Bog
Karel je Citi povedal, da si v vseh stvareh prizadeva razbrati Božjo voljo in jo izpolniti. Vsak dan jo je v izjemni zbranosti iskal pri sveti maši. Pred Bogom je preverjal in sprejemal pomembne odločitve. Med prvimi na svetu je ustanavljal zveze za veterane in centre za socialno delo. Z vsemi silami je poskušal končati prvo svetovno vojno, ob tem pa prepovedal nemoralna vojaška sredstva, kot so bombardiranje mest ali trpinčenje vojnih ujetnikov.
Nošenje križa
Nasprotovanja, izdaja, izgon, navidezen neuspeh v očeh sveta … To ga je še bolj zbližalo in povezalo s Kristusovim trpljenjem. Tudi fizično trpljenje ob zadnji bolezni – ne le pljučnico, temveč več zaporednih brezplodnih zdravljenj – je razumel kot povabilo, da sodeluje pri Kristusovem odrešilnem delu. Ko se je pri 34 letih njegovo življenje iztekalo, je duhovniku dejal: “Odpuščam vsem svojim sovražnikom. Želim še naprej moliti in trpeti za njih.”
Pod Marijinim plaščem
Kot vojak na fronti je tako pogosto molil, da je popolnoma obrabil jagode rožnega venca, ki mu ga je ob poroki podaril sveti papež Pij X. Očitno je, da je Devica Marija močno vplivala na življenje in zakon Karla in Cite. Najlepše se to vidi v njuni preprostosti, skromnosti in ponižnosti, zaradi česar sta celo v izgnanstvu na otoku Madeira in ob bližajoči se smrti zmogla reči z Marijinimi besedami: “Zgodi se!”
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Film, ob katerem sem se globoko zamislil
Preberite še:
Ste vedeli? Prvo psihiatrično bolnišnico na svetu je ustanovil duhovnik
Preberite še:
Na pomoč! Mož in sin se ves čas prepirata
Tags:
odnoszakon
Podprite Aleteio!
Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo. |
Kaj se zgodi, če se voznik po desetih ali več letih rutinirane vožnje ponovno odpravi na izpitno vožnjo? Turneja mobilnosti, ki je v letu 2019 potekala v 10 slovenskih mestih, je pokazala, da bi dva od treh dolgoletnih voznikov na simulatorju vožnje DRAJV padla na ponovitvi izpitne vožnje. Pa bi se enako odrezali na cesti? Ugotovitev smo preverili s pomočjo 30 dolgoletnih voznikov v akciji Ponovno na izpitno vožnjo. V nadaljevanju razkrivamo, kateri napaki so naredili najpogosteje.
Z akcijo Ponovno na izpitno vožnjo smo želeli:
Dolgoletnim voznikom ponuditi možnost, da z učiteljem vožnje opravijo ponovitev izpitne vožnje s svojim avtomobilom in preverijo svoje vozniško znanje in kondicijo ter popravijo zatečene napake.
Dolgoletne voznike spodbuditi k obnovitvi znanja o CPP in drugih spremembah v prometu, ki so se zgodile v zadnjih desetletjih.
Raziskovati vozne navade dolgoletnih voznikov, da bi uspešno iskali rešitve za večjo varnost na slovenskih cestah.
»Misliš lahko, da si dober voznik, a nikoli ne moreš biti prepričan«
1.651 dolgoletnih voznikov se je v en mesec trajajoči kampanji odločilo oddati prijavnico na ponovitev izpitne vožnje. »Da vidiš, kje si in kako voziš. Da ti nekdo, ki ocenjuje in uči vožnjo, pove, kakšen voznik si,« je svojo odločitev za prijavo komentirala Mojca Mrvar, ki je že 35 let voznica.
2 od 3 prijavljenih sta bila moška, le ena ženska. 30 % prijavljenih je imelo izpit med 10 in 20 leti, 23 % pa jih je vozilo že med 20 in 30 leti. Prijavljali so se sicer tudi kandidati, ki so vozniško dovoljenje komaj dobili, kot tudi tisti, ki ga imajo že več kot 50 let.
Med vozniki, ki so želeli preizkusiti svoje znanje, je bilo največ lastnikov volkswagnov, renaultov in citroënov, skoraj 150 pa je bilo tudi voznikov audijev in BMV-jev.
Najpogosteje je prijavi botrovala želja po preverjanju obstoječega znanja in usvojitvi novega vozniškega znanja. »Na ponovitev sem se prijavila, da vprašam to, česar nisem vedela, in izvem kaj novega. Ker vem, da se predpisi spreminjajo,« je povedala ena od voznic, Magda Kužnik, ki je izpit opravljala že pred 30 leti. Samokritičen pa je bil tudi Matjaž Zorc, voznik že več kot 30 let, ki je povedal, da ga je zanimalo, »kako se obnašam do drugih, in ne le drugi do mene«. Samega sebe pač ne moreš oceniti oziroma je res merodajna šele ocena, ki jo da učitelj vožnje – nekdo, ki ima veliko izkušenj in je pravi strokovnjak na svojem področju, je potrdil Stane Cankar, ki je izpit opravljal pred 55 leti.
Skoraj vsak drugi voznik se je na ponovitvi izpitne vožnje odrezal dobro!
V novembru in decembru smo izmed vseh prijavljenih trideset izžrebanih voznikov povabili na ponovitev izpitne vožnje, ki so jo opravili z Manuelom Pungertnikom, vodjo šole vožnje AMZS ter učiteljem varne vožnje. Kriteriji, s katerimi so se srečali, so bili enaki kriterijem, s katerimi se soočijo mladi vozniki na pravih izpitnih vožnjah. 45 minut realnih situacij pod budnim očesom ocenjevalca.
43 % voznikov bi uspešno opravilo izpitno vožnjo.
Razlika? Učitelj in voznik sta se tudi sproti pogovorila o morebitnih napakah, nejasnostih ali dvomih. To pomeni, da so lahko spraševali tudi med vožnjo ali pa med končno analizo, ki sta jo voznik in učitelj vožnje opravila, ko sta se vrnila na cilj. Prav tako voznik zaradi morebitne hujše napake, ki bi na izpitu pomenila padec, ni predčasno končal vožnje, pač pa jo je z učiteljem nadaljeval, napako pa sta nato analizirala. To je izpostavila tudi Lučka Kokol:
»Med vožnjo sem lahko inštruktorju zastavila kakšno čisto življenjsko, praktično vprašanje in dobila dober odgovor za še lažjo vožnjo.«
Lučka Kokol, sodelujoča v akciji Ponovno na izpitno vožnjo
Cilj? Da je voznik poleg ocene vožnje dobil predvsem uporabne informacije o področjih, ki mu povzročajo največje težave, in navodila, kaj lahko stori, da bo svoje vozniške navade na teh področjih izboljšal. Prav za volanom, v trenutku, ko voznik napako naredi, je tudi najboljša priložnost, da je na napako opozorjen in ima tako takoj priložnost spremeniti svojo vozniško navado.
»Imel sem srečo, da se v križišču nisem razvrstil pravilno. Če bi se, bi sicer opravil izpitno vožnjo, vendar bi še naprej vozil enako, misleč, da vozim pravilno. Tako pa sem se nekaj naučil in to je bil zame cilj.«
Roman Novak, sodelujoči v akciji Ponovno na izpitno vožnjo
»To izkušnjo bi svetovala vsakomur. Ker z vsako tako vožnjo, kjer imaš zraven inštruktorja, lahko pridobiš na varnosti. In potem smo vsi bolj varni v prometu.«
Magda Kužnik, sodelujoča v akciji Ponovno na izpitno vožnjo
Tudi Pungertnik je poudaril pomen analize spodrsljajev: »Že med samo vožnjo smo analizirali stvari, kjer se je pojavil kakršenkoli dvom. Predvsem pa smo potem na koncu preizkušali moje risarske sposobnosti krožišč ter narisali, orisali, razložili in analizirali pravila v krožiščih. In potem vidiš, da človek postane popolnoma drugačen oziroma bolj suveren. Zato ker ve, kaj bi moral narediti.«
Učitelj vožnje o napakah na preizkušnji
Manuel Pungertnik, ki je z nasveti in dobro voljo spremljal vseh 30 voznikov, je pa končanih vožnjah poudaril: »Fokus ni na tem, da Slovencem dokažemo, kako slabi vozniki so. Predvsem smo poskušali novosti, ki so v prometu (po 10, 20, 30 letih), na zelo blag način predati in doseči, da se tudi vozniki začnemo zavedati, da vozimo preveč rutinirano. Takrat se je naša vožnja malo spremenila, in če bi vozili vsi na tak način, kot so vozili teh 30 ur, potem sem prepričan, da bi bistveno vplivali na prometno varnost v Sloveniji.«
Najpogostejši napaki: nepravilno zavijanje in prekoračitev hitrosti
Največkrat bi takojšnji padec voznikom prinesle napake pri razvrščanju v križišču in krožišču (prepozno ali nepravilno razvrščanje) – čeprav so se pri tem motile tudi ženske, je bilo to področje, na katerem so »padali« moški. Po drugi strani pa bi si ženske najpogosteje padec prislužile z nepoznavanjem pravil in znakov v križišču – napake njihovih moških kolegov so bile tu lažje.
Najpogostejši sta bili napaki pri zavijanju (nepravilno zavijanje iz krožišča), ki so jih skoraj vse zagrešili moški, in neupoštevanje hitrosti, kjer so bili prehitri tako moški kot ženske, posebej problematična pa je bila cona 30.
Manuel Pungertnik je voznike pogosto opozarjal tudi na predmete na zadnjih policah ali sedežih, ki bi bili v primeru prometne nesreče ali nenadnega zaviranja lahko za potnike in voznika v vozilu zelo nevarni. Preprost tovor, na primer nahrbtnik s prenosnim računalnikom, lahko v trku pri hitrosti 50 km/h v voznika ali sopotnika prileti s težo odraslega tjulnja.
Ponovno na izpitno vožnjo so se odpravili tudi Atmosferci
Novembra smo na ponovitev izpitne vožnje povabili tudi Atmosferce – ljubiteljem avtomobilov dobro znane Cirila Komotarja, Sašo Kapetanovića in Jureta Gregorčiča. Prva dva sta se v spremstvu učitelja vožnje, Manuela Pungertnika, zapeljala po ljubljanskih cestah in poskusila opraviti vozniški izpit.
Dolgoletna voznika, ki poleg tega že vrsto let preizkušata nove in hitre avte, sta bila po izpitni vožnji oba zadovoljna. Oba sta med ponovitvijo izpitne vožnje ugotovila, da sta bila bolj zbrana in pozorna kot sicer, ko vozita rutinirano. To ju je spomnilo, da je tudi na vsakdanjih poteh dobro biti bolj pozoren.
»Ko se bom zdaj usedel v avto, bom malo drugače razmišljal, predvsem pa bom še bolj pozoren, kot sem bil do zdaj,« je po končani vožnji povedal Ciril Komotar, ki ga je Pungertnik že na prvem ovinku opozoril na predmet na zadnjem sedežu. Tudi Saša Kapetanović je iz preizkušnje potegnil pomembno lekcijo: »Bolj kot osvežujemo znanje, manjše so možnosti za napake. Takrat, ko misliš, da si najboljši voznik, vedno pride zavedanje, bolj ali manj boleče, da nisi. Zato je pomembno, da znanje osvežujemo. Stalno.«
»Dejstvo je, da smo promet še vedno najprej ljudje. In ljudje delamo napake. Zato je pomembno, da se teh napak zavedamo in obnavljamo svoje znanje«
Jure Gregorčič, Atmosferci
Kaj lahko storite, če se vam je ponovitvena vožnja izmuznila?
V prvem krogu ponovitvenih izpitnih voženj je na svoj račun prišlo le 30 voznikov, a kmalu bodo na voljo nove priložnosti. Do takrat pa lahko še naprej prebirate naše vsebine o cestnoprometnih predpisih in svoje znanje preizkušate v testih. V testu Bi danes še uspešno rešili test CPP se je na primer pokazalo, da kar 30 % voznikov ne pozna pravilne drže volana, kar je pokazal tudi preizkus na simulatorju – kjer je opazovanje v praksi pokazalo, da kar 35 % voznikov volana ne drži pravilno.
Vsekakor pa svetujemo tudi prijavo na naše e-novice, saj bomo že kmalu ponudili možnost za ponovno prijavo na ponovitev izpitne vožnje in najbolj zanesljivo boste o tem obveščeni naročeni na e-novice in tisti, ki sledite strani Vozim se na omrežju Facebook.
Skupaj za varnost naših cest
Projekta Turneja mobilnosti in Ponovno na izpitno vožnja sta del aktivnosti, ki jih v Zavarovalnici Triglav izvajamo na področju preventive z namenom preučevanja vedenja voznikov. Ugotovitve, ki jih zberemo, so osnova za nove aktivnosti za izboljšanje vozniške kulture in varnosti na slovenskih cestah – s končnim ciljem zmanjšanja prometnih nesreč in njihovih žrtev. Z dosedanjimi aktivnostmi smo ugotovili zanimive vedenjske vzorce, ki jih lahko pripišemo bolj ali manj varnim voznikom.
Preberite več o projektih prometne preventive Zavarovalnice Triglav.
Osebna izkaznica programa
Program: Ponovno na izpitno vožnjo
Trajanje aktivnosti: od leta 2019
Odgovorna oseba pri Zavarovalnici Triglav: Ana Cergolj Kebler, Upravljanje družbene odgovornosti
Oznake članka: atmosferci, Ponovno na izpitno vožnjo, starejši vozniki
Delite z drugimi:
Sorodne vsebine
Video: Atmosferci preizkušajo avtonomno vožnjo
Bonton
Atmosferci razbijajo mite o zimski vožnji
Bonton
Atmosferci in dirka za življenje
Bonton
Bi znali voziti intervencijsko vozilo?
Moje ceste
Prijavite se na e-novice
Vsak mesec berite o manj znanih pravilih CPP, osvežujte svoje znanje o cestnem bontonu in ostanite varen voznik!
PRIJAVI SE
Kaj delamo za varnejše ceste?
Bi znali voziti intervencijsko vozilo?
5 srečnim izžrebancem bomo zagotovili preizkus v vožnji intervencijskega vozila. Prijavite se!
Preberi več
Fotoreportaža: Heavy Rescue od blizu
Oglejte si fotoreportažo z dogodka Heavy Rescue Slovenija 2022, ki so si ga ekskluzivno ogledali ti bralci portala Vozim se.
Preberi več
Fotoreportaža: Osvežitvena vožnja z inštruktorjem
Oglejte si fotoreportažo z osvežitvenih voženj za starejše z inštruktorjem, ki so potekale poleti in jeseni 2022 v Ljubljani, Kranju in Celju.
Preberi več
Oglejte si Heavy Rescue od blizu
Heavy Rescue je namenjen izkušenim gasilcem, mi pa 50 obiskovalcem omogočamo ogled tega ekskluzivnega, zanimivega in poučnega usposabljanja. Vabljeni!
Preberi več
Električni skiroji: ste za ali proti?
Rešite anketo o električnih skirojih in nam zaupajte svoje mnenje o tem prevoznem sredstvu.
Preberi več
Prijavite se na e-novice
E-naslov* Nepravilna oblika e-naslova.
Privolim, da lahko Zavarovalnica Triglav, d.d., moje osebne podatke obdeluje za namene prejemanja e-novic, ki lahko vključujejo tudi meni prilagojene ponudbe.1
Privolim, da lahko zavarovalnica moje osebne podatke obdeluje za namene obveščanja z meni prilagojenimi ponudbami Zavarovalnice Triglav, d.d. in družb skupine Triglav.2
Prijavi se
Zavarovalnica vaš elektronski naslov, ki ga obdeluje na podlagi vaše privolitve in za namene, ki ste jih označili ob oddaji elektronskega naslova, hrani do preklica privolitve z vaše strani, razen če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov določa drugače. Posameznik lahko kadarkoli začasno ali trajno prekliče svojo privolitev za obdelavo osebnih podatkov za zgoraj označene namene ali ugovarja obdelavi osebnih podatkov za neposredno trženje, oz. zahteva dostop, dopolnitev, popravek, omejitev obdelave, prenos ali izbris osebnih podatkov ali vloži ugovor zoper obdelavo osebnih podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z njim, s pisno zahtevo, poslano na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, ali info@triglav.si ali s pomočjo spletnega obrazca, dostopnega na spletnih straneh Zavarovalnice Triglav www.triglav.si. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica. Posameznik ima pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu Republike Slovenije, če meni, da se njegovi osebni podatki obdelujejo v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Pooblaščeno osebo za varstvo podatkov v Zavarovalnici lahko kontaktirate preko elektronskega naslova: dpo@triglav.si. Več informacij o varstvu osebnih podatkov v Zavarovalnici si lahko preberete v Politiki zasebnosti, objavljeni na spletnih straneh Zavarovalnice www.triglav.si. 1 Z vašo privolitvijo vam bomo lahko preko vaše elektronske pošte vsak mesec pošiljali novičnike z zanimivimi zgodbami in nasveti za brezskrben vsakdan. S pomočjo mesečnih novičnikov vas bomo obveščali o zanimivih zgodbah, nasvetih in koristnih vsebinah ter vašim potrebam, zahtevam in interesom oz. vašemu profilu prilagojenih ponudbah, storitvah in novostih družb Skupine Triglav, s sedežem v RS, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo in/ali finančnimi storitvami (za popoln, ažuriran seznam družb prosimo obiščite spletno stran Skupine Triglav, www.triglav.eu). S tem privoljenjem vam bomo lahko trženjske ponudbe in druge zanimive ter poučne vsebine posredovali le v obliki izbranih novičnikov, ki jih boste prejemali na vaš elektronski naslov. 2 Obveščanje izvaja Zavarovalnica za trženje svojih produktov in storitev in za trženje produktov in storitev družb Skupine Triglav. Z vašo privolitvijo vam bomo lahko kot izbrana Zavarovalnica pripravili ponudbe, ki bodo prilagojene prav vašim potrebam, zahtevam in interesom oz. vašemu profilu. Na podlagi prepoznanih interesov, navad, potreb, zahtev in želja se bomo lahko posebej posvetili temu, da vam v največji možni meri ponudimo zgolj tisto, kar resnično potrebujete. Redno vas bomo lahko obveščali o vam prilagojenih ponudbah, storitvah in novostih družb Skupine Triglav, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo in/ali finančnimi storitvami (sem sodijo Zavarovalnica Triglav, d.d., Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Triglav, pokojninska družba, d.d., Triglav Skladi, družba za upravljanje, d.o.o. – za popoln, ažuriran seznam družb prosimo obiščite spletno stran Skupine Triglav, www.triglav.eu). S tem privoljenjem se bomo lahko tudi skupaj dogovorili za obisk našega zastopnika, ki vam bo predstavil navedene ponudbe.
Hvala za zaupanje.
Uspešno ste se prijavili na prejemanje e-novic.
080 555 555
Informacije
080 28 64
Asistenca
info@vozimse.si
Cestni bonton
CPP
Moje ceste
Ponudba Zavarovalnice Triglav
Informativni izračun
Spletna poslovalnica i.triglav
Zemljevid spletnega mesta
Pravila in pogoji uporabe
Piškotki
Skupina Triglav
Vse pravice pridržane. © Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana, Slovenija.
Okrožno sodišče v Ljubljani, reg. VI. 1/10687/00, osnovni kapital: 73.701.391,79 EUR, matična št.: 5063345, davčna št.: 80040306 |
Žal ta brskalnik ali različica brskalnika ni podprta. Za boljšo brskalno izkušnjo vam priporočamo posodobitev. več o tem
europages
>
Vsi sektorji dejavnosti
>
Tkanine in oblačila
>
Oblačila
Oblačila
Borilne veščine - oblačilaDelovna oblačila - za najemDelovne halje in predpasnikiHlače, usnjeneHlačne nogavice in ženske nogaviceIzleti -oblačilaJadranje - oblačilaJahanje - oblačilaKolesarstvo - oblačilaKopalkeKostimi, ženskiKratke nogaviceLasni vložkiLov in ribolov - oblačilaMajice s kratkimi rokavi (T-shirts)Majice z dolgimi rokavi (sweatshirts)Maske, zaščitneMoška konfekcijaMoška oblačila, za močnejše postaveMoške oblekeNarodne nošeOblačila - uvoz-izvozOblačila iz sintetičnega krznaOblačila iz umetnega usnjaOblačila za dojenčkeOblačila za otrokeObleke za nosečniceObleke za zaščito pred kislinamiObleke, poročneOdrska oblačilaOgnjevarna oblačilaPlašči iz sintetičnega krznaPlašči, krzneniPlašči, usnjeniPles - oblačilaPletene jopePleteni puloverji - moškiPleteni telovniki in jopePlezalstvo - oblačilaPreoblekePuloverjiSemiš - oblačilaSmučarska oblačilaSpalna oblačilaSpodnje perilo, moškoSpodnje perilo, otroškoSrajceSuknjiči, usnjeniSvečane obleke za dameSvečane obleke za otrokeTelovadba - blačilaTelovniki, neprebojniTeniška oblačilaUniformeVečerne obleke za moškeVisoka moda za moškeVisoka moda za ženskeZgodovinska oblačilaČevlji, zaščitniŠportne jakneŠportne srajceŠčitniki ušesŽenska konfekcijaŽenska oblačila, za močnejše postaveŽensko spodnje perilo |
Obnovljiva energija je postala v zadnjih letih bolj pomembna kot kadarkoli prej. To je tudi razlog, da veliko podjetij in posameznikov potrebuje alternativno rešitev pri osvetljevanju zunanjih prostorov svoje nepremičnine. Izredno uporabne so solarne luči, saj ne potrebujejo dostopa do električnega omrežja. Uporabljajo energijo sonca, ki jo shranjujejo v svoje akumulatorje oziroma baterije. Tako ne…
Read More
V trendu so tudi namizna svetila iz lesa
Razsvetljava oziroma svetila v notranjem pa tudi zunanjem prostoru so za nas izjemnega pomena. Na žalost se tega morda zavedamo še premalo. Izjemno pomembno je namreč, kam namestimo določeno svetilo, kako je močno in ne nazadnje, ali se v prostoru ali zunaj njega dobro ujame še z drugimi kosi pohištva in elementi.
LED tehnologija za varovanje domov in poslovnih prostorov
Z razvojem LED tehnologije se je tako rekoč spremenil način osvetljevanja domov, garaž, vrtov in celotnih mest. Temu je tako, saj so LED reflektorji izredno uporabni v različnih situacijah. Postali so ključni element v varovanju in osvetljevanju prostora okoli hiše, poslovnih stavb in drugih nepremičnin. Podjetja in fizične osebe lahko tako z LED svetili prihranijo…
Read More
Spletna trgovina z bogato zalogo različnih svetil
Nakupovanje se je v veliki meri preselilo na splet. Na njem kupujemo tudi bolj pomembne izdelke in ne samo čevljev ter obutve. Izjemno priljubljeno je tudi spletno nakupovanje pohištva in vsega, kar sodi poleg. Pri opremljanju ali prenavljanju stanovanja lahko nakupujemo izdelke, ki jih pri tem potrebujemo, kar od doma. Pri tem pa čas in…
Read More
V različnih prostorih različna osvetlitev
Osvetljenost je zelo pomembna tako v notranjih bivalnih in delovnih prostorih, kot tudi v zunanjih prostorih. Premočna svetloba nas lahko poti, prešibka je škodljiva za naše oči, ki je preveč naprezajo ob gledanju. Ugotoviti je potrebno kaj bomo najpogosteje počeli v določenem prostoru in temu prilagoditi tudi osvetlitev ter vrsto svetil. Za prostore, kjer potrebujemo…
Read More
Lastnik je pozabil na zunanjo osvetlitev
Julija smo se odpravili na družinski dopust na morje. Vsako leto gremo dopustovat ob približno istem času, a vedno drugam. Pred par leti smo dopustovali v Istri, nato pa nekaj let v Kvarnerju. Letos smo se prvič odpravili v Dalmacijo. Kar dolgo smo vozili in okoli poldneva le prišli v čudovit apartma. Apartma v lepi…
Read More
Kakšne luči so trenutno v modi?
Raznorazne svetilke in druge luči so nujne za dobro počutje v prostoru. Sploh, če je prostor velik in naravna svetloba ne more prodreti v notranjost. Osvetlitev z naravno svetlobo postane slabša ob oblačnem vremenu, kadar dežuje, pozimi, ko se zvečeri in ponoči. Takrat je uporaba primerne svetilke enostavno nujna. Svetloba namreč zelo vpliva na naše…
Read More
Reflektorji LED za zunanjo in notranjo uporabo
Ni je čez dobro osvetlitev.Kvalitetna osvetlitev prostora danes ne pomeni, da si v prostor obesite velikanski lestenec, prižgete vse žarnice in mislite, da ste postali center sveta. Seveda drži, da so lahko nekateri prostori prav čudovito obliki s svetlobo in z velikanskimi lestenci dobesedno zažarijo, seveda pa mora imeti nekdo res dober občutek za opremljanje…
Read More
Žarnice za varčen dom
medtem ko je marsikomu izmed nas nepojmljivo, če kdaj za pol ure zmanjka elektrike, se marsikje po svetu še vedno spopadajo z nedostopnostjo do električne energije in z njenim pomanjkanjem. Energija je dobrina, ki jo včasih ne znamo dovolj ceniti, čeprav je res, da se z vse večjo ekološko osveščenostjo ljudi, dviguje tudi zavest o… |
Politično in strokovno odgovornost za tajkunska posojila in podobne »katastrofe stoletja« je pravzaprav precej lahko razporediti. Le interesa, da bi to storili, kot po čudežu, nikoli ne najdejo. Kajti takratni in zdajšnji glavni akterji bi v tem procesu preveč očitno »naleteli sami nase«. *
Ne glede na to, da v Sloveniji štiri leta po začetku krize z bančno sanacijo sploh še nismo začeli, pa se zelo radi kregamo, kdo je odgovoren za tajkunske kredite. Gre za zdaj že skorajda epski spor med direktorjem Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in guvernerjem Banke Slovenije (BS), kdo naj bi bil odgovoren za pomanjkljiv nadzor nad bančnim podeljevanjem kreditov za menedžerske prevzeme. Pri tem se prvi izgovarja, da je pristojen zgolj za formalno preverjanje ali so prevzemni postopki v skladu z zakonodajo, medtem ko je za vsebinski nadzor nad odobravanjem kreditov odgovoren guverner centralne banke. Ta zadnji pa, sicer dokaj neprepričljivo, odgovarja, da centralna banka ne more pregledati vsake izmed tisočev in tisočev kreditnih pogodb in da bi morala večjo »vsebinsko« vlogo odigrati ATVP. Pri tem pa so se prevzemi in bančno financiranje prevzemov dogajali vsem pred očmi, mediji so bili vsak dan polni zapisov o njih ter o »kreditih na lepe oči«.
Seveda pa ta obtoževanja in zavračanja odgovornosti niso slovenska posebnost. Nanje naletimo v vseh državah, ki jih je bančna kriza močno prizadela. Na Irskem je denimo moral odstopiti finančni regulator. V Islandiji pa so izvedli pravo kriminalno preiskavo, kjer iskali glavne krivce za to, da je bančni sistem v petih letih zrastel prek vseh normalnih meja (bančna bilančna vsota se je med leti 2003 in 2008 povečala iz 170% na več kot 980% BDP!), pri čemer so banke večino kreditov odobrile na podlagi zavarovanja z delnicami podjetij. Seveda so tudi v Islandiji krivce našli v finančnem regulatorju, kjer je bilo pred bančnim razcvetom 40 zaposlenih inšpektorjev, od katerih se je tretjina med razcvetom raje zaposlila v poslovnih bankah.
Verjetno vas večina sploh ne ve, da smo tudi v Sloveniji pred nekaj leti imeli podoben, vendar manj razvpit preiskovalni postopek ugotavljanja odgovornosti. V parlamentu je bila ustanovljena posebna preiskovalna komisija v ta namen. Ta komisija je, kljub predčasnemu koncu mandata parlamenta, svoje delo skorajda končala in objavila vmesno poročilo. Zanimivo je, da izsledki tega poročila nikoli niso bili izrecno javno predstavljeni oziroma podrobneje objavljeni v medijih. To pomanjkanje javnega zanimanja bi, kot boste videli v nadaljevanju, utegnilo biti posledica predvsem dejstva, da glavne državne institucije in njihovi predstojniki v tem poročilu lahko »naletijo same nase«.
To je morda tudi razlog, da za samo ustanovitev te parlamentarne komsije ni bilo prave splošne politične volje. Še več, predstavniki tedanje opozicije (in sedanje vladajoče koalicije) so tedaj uspeli v parlamentu močno omejiti dejavnost preiskovalne komisije. Namesto, da bi komisija dobila splošen mandat za ugotavljanje odgovornosti pristojnih organov za pomanjkljiv zakonski okvir in pomanjkljiv nadzor nad bankami pri podeljevanju kreditov, je bil njen mandat zožen na (pazljivo preberite, kajti naziv komisije je izjemno dolg in kompleksen):
ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so bili vpleteni v financiranje spornih menedžerskih prevzemov gospodarskih družb Istrabenz, holdinška družba, d.d. in Pivovarna Laško d.d. s strani bank oziroma kreditnih institucij v pretežni državni lasti (kreditne institucije znotraj NLB Skupine in NKBM d.d.), in sicer tako, da naj bi zlorabili svoj politični vpliv za dodeljevanje posojil članom poslovodnih organov navedenih gospodarskih družb in z njimi povezanih pravnih in fizičnih oseb (ti. “slamnatih” podjetij, finančnih holdingov ipd.) za odkup večinskega ali pretežnega deleža gospodarske družbe, ki so jo vodili oziroma jo vodijo in za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevno pomanjkljive oziroma neustrezne zakonodaje s področja prevzemov, ki je dopuščala omenjene sporne menedžerske prevzeme.
Tak naslov lahko najdete le pri kakšni izjemno specifični in dolgočasni doktorski disertaciji izpred dobrih dvajsetih let.
Tudi jaz nisem vedel za to komisijo. In tudi ne bi izvedel, če me lani ne bi povabili, da napišem recenzijo oziroma oceno predloga Vmesnega poročila preiskovalne komisije ter da pripravim predlog področij, ki bi lahko bili predmet nadaljnjega poteka parlamentarne preiskave. (Vmesno poročilo lahko najdete na spletni strani Državnega zbora). In kot boste videli, izsledki preiskovalne komisije so, kljub temu, da je lahko opravila samo prvi del zastavljenega dela, zelo zanimivi in pojasnjujejo marsikatero stvar iz tistega spornega obdobja.
Komisija je v prvem sklopu preiskave zaslišala 14 prič iz vrst ključnih nosilcev javnih funkcij, odgovornih za pripravo predmetne zakonodaje (nekdanji ministri in drugi vladni funkcionarji, nekdanji in sedanji guverner Banke Slovenije) in odgovornih za njeno izvajanje v praksi (direktorji regulatornih organov ATVP in UVK ter guvernerja BS).
Po mojem videnju je za presojo politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ključna presoja naslednjih elementov:
ali je bila prevzemna zakonodaja oziroma zakonodaja, ki zadeva financiranje prevzemov, zavestno neustrezna ali pomanjkljiva oziroma da spremembe oziroma dopolnitve zakonodaje zavestno niso bile predlagane pravočasno s strani nosilcev javnih funkcij,
ali je pomanjkljivost oziroma nepravočasno prilagajanje zakonodaje vplivalo na “dodeljevanje posojil članom poslovodnih organov navedenih gospodarskih družb in z njimi povezanih pravnih in fizičnih oseb za odkup večinskega ali pretežnega deleža gospodarske družbe, ki so jo vodili,”
ali so na “dodeljevanje posojil članom poslovodnih organov navedenih gospodarskih družb in z njimi povezanih pravnih in fizičnih oseb za odkup večinskega ali pretežnega deleža gospodarske družbe, ki so jo vodili,” kakorkoli vplivali nosilci javnih funkcij v okviru opravljanja svojih javnih funkcij, in
ali je udeležba nosilcev javnih funkcij v nadzornih svetih kreditnih institucij v pretežni državni lasti oziroma v nadzornih svetih gospodarskih družb, udeleženih v spornih menedžerskih prevzemih, imela kakršenkoli vpliv na “dodeljevanje posojil članom poslovodnih organov navedenih gospodarskih družb in z njimi povezanih pravnih in fizičnih oseb za odkup večinskega ali pretežnega deleža gospodarske družbe, ki so jo vodili.”
ali so v “posameznih menedžerskih prevzemnih aktivnostih sodelovali tudi nosilci javnih funkcij tako, da so pri bankah pridobili kredite zase ali za podjetja v katerih so bili lastniki oziroma solastniki.”
Pri tem je komisija »obdelala« le prvi dve točki, medtem ko bi naslednje tri točke morala obdelati v drugem sklopu dela (do katerega pa zaradi predčasnih volitev ni prišlo).
V nadaljevanju navajam le nekaj ključnih ugovovitev vmesnega poročila komisije. Iz zbranega gradiva komisije neposredno ne izhaja, da bi bila slovenska prevzemna zakonodaja neustrezna ali pomanjkljiva ter da spremembe oziroma dopolnitve zakonodaje niso bile predlagane pravočasno. Tako denimo iz mnenj večine prič izhaja, da je bila slovenska prevzemna zakonodaja v pomembnih segmentih celo bolj restriktivna od primerljive v razvitih članicah EU (primer Nemčije). Že zakon o gospodarskih družbah iz leta 1993 denimo vsebuje “izrecno prepoved finančne asistence družbe prevzemniku“. Zakon o prevzemih iz julija 2006 pa prepoveduje zastavo delnic ciljne družbe kot poroštva pri najemu kreditov za prevzem. Zakon tudi tudi eksplicitno zahteva, da mora prevzemnik ciljne družbe ob prevzemu položiti bančno garancijo banke iz EU v skupni vrednosti prevzema.
Toda problem, ki se pri tem pojavlja, lahko nastopi v obliki dejanske kvalitete bančne garancije. Tudi če je bančno garancijo izdala prvovrstna banka s sedežem v EU, pa je lahko problematična kvaliteta zavarovanja, ki jo ponudi bodoči prevzemnik banki, ki izda bančno garancijo oziroma banki, ki kasneje kreditira prevzemni posel. V primeru, da prevzemnik kot kreditno zavarovanje uporabi finančno premoženje, ki je izpostavljeno večji stopnji volatilnosti, lahko v primeru realizacije negativnih tveganj, podvrže banko večji stopnji izpostavljenosti. Sploh pa, ker gre v tovrstnih primerih za kumulacijo realizacije negativnih šokov v celotnem gospodarstvu, s čimer se izpostavljenost bank kreditnim tveganjem izjemno poveča.
In to je bil ključni »tehnični« problem tako slovenske »tajkunizacije« v obliki relaksiranih bančnih kreditov za prevzemne namene, ki so se nato izrodili v sedanje slabe terjatve bank, kot tudi slabih kreditov irskih bank (kjer so kot primarno zavarovanje služile nepremičnine, katerih cene so pred tem porasle za petkrat) in slabih kreditov islandskih bank (kjer so, podobno kot pri nas, kot zavarovanje služile predvsem delnice podjetij, katerih tečaji so pred tem zrasli za desetkrat glede na leto 2001).
Tedanja vlada in Banka Slovenije sta se že sredi leta 2006 teh tveganj zaradi slabih zavarovanj zavedala in sta do konca leta 2006 pripravila novelo zakona o bančništvu ter spremljajočih podzakonskih aktov. Decembra leta 2006 sprejeta sprememba zakona o bančništvu v 145. členu določa, da “banka lahko pri izračunu tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovanih izgub ustrezno upošteva kreditna zavarovanja, katerih predmet so te izpostavljenosti.” Ali natančneje, podzakonski akt (Sklep o kreditnih zavarovanjih) v 3. odstavku 12. člena določa nove “uteži za zavarovanje kreditnih tveganj”. In sicer je bila utež za zavarovanje kreditov v primeru, ko so kot zavarovanje služile delnice podjetij, povečana iz 100% na 150%. To pomeni, da bi morali kreditojemalci v bodoče za vsak evro kredita zastaviti delnice v vrednosti 1.5 evra. Vlada in Banka Slovenije sta se torej konec leta 2006 dobro zavedala povečane stopnje tveganosti delnic kot zavarovanja kreditne izpostavljenosti bank, zato je bila za delnice zahtevana višja stopnja pokritja vrednosti zavarovane izpostavljenosti.
Zdaj pa prideta glavni točki, ki nam lahko dasta dobršen del odgovora glede odgovornosti nosilcev javnih funkcij.
Vse spremembe zakonodaje so bile sprejete decembra 2006 in naj bi stopile v veljavo s 1.1.2007, razen, pazite!, drugega odstavka 143. člena, 3. točke prvega odstavka 159. člena in 162. člena tega zakona, ki so stopile v veljavo s 1.1.2008. Uganili ste, gre natanko za tiste določbe, ki urejajo pristope bank pri izračunu kapitalske zahteve in pri tem predvsem upravljanje s tveganji v postopku odločanja ter pri odločanju o odobritvi kreditov. Po domače rečeno, zaostritev kreditnih pogojev v smislu zahtevanega povečanja potrebnega zavarovanja je bila odložena za eno leto.
In to eno leto naredi veliko razliko glede prevzemnih kreditov. Po pričevanju guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca je bilo tovrstnih kreditov “v letu 2006 pri bankah 1,8 milijarde evrov kreditov (v letu 2004 in 2005 jih je bilo manj), v letu 2007 dve milijardi 600 tisoč, decembra leta 2008 milijardo in 700 tisoč (razlog zmanjšanja v delnem poplačilu kreditov tudi z zaplembo zastavljenih vrednostnih papirjev) in marca 2009 milijardo in 600 tisoč evrov.” Gre torej za dodatnih 800 milijonov evrov, ki so jih banke lahko odobrile za prevzeme še po stari zakonodaji, ker je bil ključni del veljavnosti bolj zaostrenih kreditnih pogojev odložen za eno leto.
Meni se zato tukaj postavljata dve ključni vprašanji. Prvič, zakaj sta Banka Slovenije in vlada reagirali tako pozno na pojav povečanih prevzemnih kreditov (šele sredi leta 2006) in zakaj je bila utež za zavarovanje najbolj tveganih kreditov tudi v spremenjeni zakonodaji določena tako nizko (samo v višini 150% vrednosti kredita)? Do takrat so namreč borzni tečaji slovenskih delnic porasli že za trikrat, torej bi morala biti utež za zavarovanje z delnicami postavljena vsaj na 300%.
In drugič, komu je bilo v interesu in kdo je vplival na to, da je ključni del spremenjene zakonodaje stopil v veljavo šele z enoletnim zamikom (ko je bil »tajkunski val« že mimo)?
Navajam dve ključni izjavi prič:
Mag. Mitja Gaspari, nekdanji guverner Banke Slovenije: “Banka Slovenije je v letu 2006, pred uveljavitvijo evra, pripravila tudi nov bančni zakon, skupaj z vsemi podzakonskimi predpisi (objavljeni decembra 2006), po katerih se je tudi na področju zavarovanja izpostavljenosti bank glede delnic, ta povečala s 100% na 150%. Žal so banke, kot tudi Vlada kot predlagatelj predloga zakona, ugotovili, da je primeren način uveljavitve tega predpisa z enoletnim odlogom. Tako je to pravilo začelo veljati konec leta 2007.” (Vmesno poročilo, str. 24-25)
Dr. Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije “Tako se je Banka Slovenije odločila, da poveča utež za regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti od 100 odstotkov na 150 (ukrep je začel veljati 1.1.2008). […] Banka Slovenije je komercialnim bankam še dodatno, glede na njihovo naknadno zanimanje, pojasnila, kaj razume s to zaostritvijo in povečanjem uteži za regulatorno tvegane izpostavljenosti.” (Vmesno poročilo, str. 41)
Glede prvega vprašanja je seveda treba povprašati tedanje odgovorne za bančno regulativo in bančni nadzor. Glede drugega vprašanja pa je odgovor prav tako jasen – politično odgovornost nosi vlada, ki je že spremenjeno zakonodajo odložila za eno leto.
Verjetno ste opazili, da se v tem komentarju nisem niti dotaknil vprašanja odgovornosti lastnikov bank za slab nadzor nad poslovanjem bank. Glede na to, da so bile tri največje banke, ki so imele več kot 50-odstotni tržni delež, bodisi v večinski lasti države, bodisi je država imela v njih močan kontrolni delež, je tudi odgovor na to vprašanje sam po sebi umeven.
Zanimivo je, kako je politično in strokovno odgovornost za tovrstne »katastrofe stoletja« v bistvu precej lahko alocirati. Le interesa, da bi to storili, se – čudežno –nikoli ne najde. Kajti tedanji in sedanji glavni akterji bi v tem procesu preveč očitno »naleteli sami nase«.
* Izvorno objavljeno v Finance Weekend.
Deli:
Twitter
Facebook
E-pošta
Print
Telegram
WhatsApp
LinkedIn
Všečkaj:
Všeč mi je Nalaganje ...
Povezano
Navigacija po objavah
« Marcel Štefančič Jr. in Puščanje krvi po slovensko
Zoran Janković in moralni bankrot levice »
En odgovor
Viljem (@Scanius) pravi:
28 septembra, 2012 na 15:17
Zahvaljujem se vam za teoretsko razlago. Zdaj mi je več stvari jasnij. Thx 🙂
Jože P. Damijan
About me
About
Recent papers
Most recent research
Citations
Projects
Conferences
Program NAPREJ!
Top economists in Slovenia
Repec ranking
Top economists in Slovenia
2012
2013
2014
Pravila
Pravila komentiranja
Zadnje objave
Nikoli ni šlo za Ukrajino
Evropa kot dvojni poraženec te geopolitične vojne
Koliko ljudi izven Ukrajine bo ubila energetska kriza?
Rusija Ukrajino zavija v temo in mraz. Začetek mirovnih pogajanj ali bodo raje pustili skozi zimo trpeti desetine milijonov Ukrajincev?
Zakaj se ameriška inflacija ohlaja? Pomen “shelter inflacije”
Blogs I follow
Brad DeLong blog
Dani Rodrik's blog
Greg Mankiw's blog
Nate Silver: FiveThirtyEight
Paul Krugman's blog
Piketty – Top Incomes Database
Simon Wren-Lewis: mainly macro
The Economist
Tim Harford
Why Nations Fail
_THE INTERCEPT
Follow Blog via Email
Enter your email address to follow this blog and receive notifications of new posts by email.
Email Address:
Follow
Kategorije
Kategorije Izberi kategorijo Botrstvo (6) economic crisis (13) Glosa (9) gospodarstvo (5,275) Izbrano (8) korporativna integriteta (1) kultura (60) Program (3) slovenija (395) svet (110) Uncategorized (2) v ospredju (135) Štipendije (16) |
Podjetje E-pik skupina d.o.o. je aktivno na področju spletnih storitev. Našim strankam ponujamo izdelavo spletnih strani in spletnih trgovin, skrbimo za optimizacijo njihove spletne prodaje in izvajamo spletno oglaševanje.
E-PIK EKIPA
OPTIMIZACIJA SPLETNE STRANI (SEO)
3. 10. 2014 in Spletni Marketing by Admin
Kaj je optimizacija spletne strani in kako optimizirati spletno stran? Vprašanje, ki povzroča težave večini… |
Vikend v decembru je tradicionalno rezerviran za srečanje in letni zaključek AO ter sprejemu in krstu tečajcev. Ta vikend je bil namenjen prav temu.
Tečajci smo z načelnikom AO štartali iz Stahovice, ter se preko Primoža povzpeli do Domžalskega doma na Mali planini. Tam pa smo po hitrem okrepčilu odšli še na orientacijo po planini. Vreme nam je bil več kot naklonjeno in razgledi ter barve neba ob sončnem zahodu vsekakor niso razočarale. Nazaj do doma nam je pa tudi uspelo priti, kar pomeni, da smo se vsaj včeraj znali pravilno orientirati.
V tem času pa so do doma prišli tudi prvi ferajnovci. Tekom večera pa se jih je nabralo še kar nekaj, verjetno so vsi komaj čakali na naš krst. Vendar je krst moral še malo počakati. Prej je bil na vrsti pregled vzponov letošnjega leta, prav tako pa sta Andrej in Matej pokazala in predstavila nekaj izletov v letošnjem letu.
Na koncu pa je prišel tudi čas za nas tečajce in naš krst. Naši nahrbtniki verjetno niso zmeraj 100% pravilno pripravljeni in kdaj s seboj vzamemo tudi katero stvar, ki je zagotovo ne bomo rabili 😉 Pantomimo tudi ni naša boljša stran, vsekakor pa se bomo to potrudili popraviti v hribih in v prihodnosti tudi sami v že tako lepo število vzponov dodali še kakšnega. Hvala komisiji in tudi ostalim ferajnovcom za “boleč” sprejem 🙂 Na koncu pa je bil čas tudi za nekaj klepeta in malo petja in plesa. (foto: Dule, Vinko, Urban)
1 komentar 5 FacebookPinterestEmail
Naroči se na obvestila
Obvesti o
novih komentarjih novih odgovorih na vaše komentarje
Please login to comment
1 Komentar
Oldest
Newest Most Voted
Inline Feedbacks
View all comments
Prijava
Uporabniško ime
Geslo
Zapomni si me
Registriraj se
Pozabljeno geslo
Prihajajoči dogodki
There are no upcoming dogodki.
Zadnji komentarji
Urban Bolta on Delovna akcija na drajtulišču na ČešnjiciPridni. Lepo je spet videti Francko "na terenu".... |
Vsi ste dobrodošli, da se včlanite v naše društvo. Bodisi kot igralec ali podporni član. Veseli smo vsakega sodelovanja. Za več informacij nam pišite ali pa nas pokličite. Športni pozdrav!
2. Ali sodelujete v kakšnem tekmovanju?
Vse naše selekcije sodelujejo v tekmovanjih. Tako v državnem prvenstvu, turnirjih, mednarodnih turnirjih. Sodelujemo pa tudi z osnovnimi šolami, kjer naši igralci tekmujejo tudi v prvenstvu osnovnih šol oziorma pionirskem festivalu. Vsako leto organiziramo tudi košarkarski tabor, druženja, piknike in košarkarkse dogodke.
3. Kaj pa šola?
Vedno se vsa tekmovanja odvijajo med vikendi, tako, da v šoli zaradi tekem le redko izostanete. Z starši in šolskimi pedagogi redno sodelujemo, saj je vaše izobraževanje na prvem mestu. V ta namen se s šolo in starši dogovorimo o statusu športnika, ki vam omogoča učenje in treniranje hkrati.
4. Zaradi šole ne smem trenirat?
Šola je na prvem mestu. S starši se dogovoriš, da boš v naslednjih dneh popravil ocene, ter tako pridobil možnost treniranja. Vendar to še ni vse! Dogovora se moraš držati in popravljene ocene obdržati, le tako ti bodo starši zaupali in ti omogočili treniranje košarke.
Iskanje - forma
Išči ...
Domov
Novice
NATISNINAZAJ
Ne gre tukaj za dilemo, čas je za ježiško športno opremo!
06.03.2017
Tudi v tej sezoni smo za vas pripravili ponudbo športne opreme proizvajalca Spalding. Tokrat so izdelki na voljo posamično in ne v kompletu kot je bilo v navadi v minulih sezonah. To pa seveda pomeni, da si lahko sami izberete katere kose športnih oblačil bi želeli imeti.
Na voljo so naslednji izdelki, vsi v ježiško modri barvi:
hoody (40 eur),
zipper (45 eur),
športna torba (30 eur),
kratke hlače (30 eur),
nahrbtnik (30 eur),
dolge hlače (35 eur).
Izdelke lahko naročite pri trenerjih, preko telefona, elektronskega sporočila ali socialnih omrežij.
Ne pozabite sporočiti konfekcijske številke oblačil ter imena in priimka košarkarja, za katerega opremo naročate.
Bodite v stilu tako na igrišču kot izven njega. Ne gre tukaj za dilemo, čas je za ježiško športno opremo! :)
Galerija
Deli:
KD Ježica, avtorske pravice pridržane
Izdelava spletnih strani - Spletna postajaIzdelava spletnih strani:
Ekipe
Koš. šola
Tekme
Kontakt
Zemljevid strani
STRINJAM SE
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih. |
Prave diagnoze ni lahko postaviti, sploh če so zdravniki preobremenjeni in imajo premalo časa za svoje paciente. Kar v 80 odstotkih je napačna diagnoza posledica slabe komunikacije med zdravnikom in bolnikom, če mu denimo pozabimo ali ne znamo zaupati informacije o svojih težavah, zato je zelo pomembno, da se za vsak obisk pri zdravniku pripravimo.
Kadar imamo zdravstveno težavo, se k zdravniku odpravimo v upanju, da bo postavil pravilno diagnozo in nam pomagal poiskati rešitev. Toda kljub napredku sodobne medicine se lahko pri postavljanju diagnoze zmotijo celo najboljši zdravniki. Ameriška raziskava, ki so jo objavili v reviji BMJ Quality and Safety, je pokazala, da se to primeri v 10 do 15 odstotkih pri obisku osebnega zdravnika, tudi pri pogostih stanjih, kot so vnetje mehurja, pljučnica, popuščanje srca, akutno popuščanje ledvic in rak. Raziskava je še pokazala, da napačno diagnozo večkrat postavijo ambulantni zdravniki kot zdravniki v bolnišnicah, čeprav so v drugem primeru posledice veliko hujše, saj se bolniki znajdejo v bolnišnici predvsem zaradi hudih stanj.
Zakaj pride do napak?
Tovrstni podatki za Slovenijo ne obstajajo, kljub temu pa nam ta raziskava pomaga osvetliti možne vzroke, zaradi katerih pride do postavitve napačne diagnoze, poleg tega pa nas opozarja, kaj lahko storimo, da se to ne bo zgodilo. Do napak ne prihaja zato, ker bi bili zdravniki premalo poučeni, neskrbni ali površni. Diagnosticiranje je vedno zahtevna naloga, in sicer zaradi več razlogov, med katerima sta najpomembnejša omejen čas, ki je zdravniku na voljo za pregled, in kakovost informacij o težavah, ki mu jih posreduje pacient. Če pri tem nismo dovolj natančni ali če ne znamo dobro opisati simptomov, zdravnik težje odkrije, za kaj gre.
Pomembno je vedeti, da je lahko preprost simptom, kot je kašelj, znak različnih bolezni, lahko pa ga spremljajo tudi drugi simptomi, ki jih zdravniku pozabimo opisati, in zato težje ugotovi, kaj nas pesti. Poleg tega se težave utegnejo sčasoma stopnjevati, simptomi, s katerimi smo seznanili zdravnika, torej lahko že kmalu prerastejo v drugo bolezen (denimo bronhitis v pljučnico).
Včasih zdravnikovo zbranost zmotijo obiski kolegov ali medicinske sestre. Medtem ko se pogovarja z nami, lahko pride tudi do napake pri preiskavah, vendar se to zgodi zelo redko.
Tudi še tako dobri zdravniki lahko padejo tudi v past ustaljenega mišljenja: to se denimo zgodi, če se osredotočijo zgolj na prve simptome, ki mu jih opišemo – da pomislijo samo na najverjetnejšo bolezen, ne pa tudi na vse druge bolezni, za katere so značilni ti simptomi. Včasih jih lahko zavedejo tudi pacienti, ki so imeli podobne simptome, vendar njihove težave niso bile tako resne, kot so naše. Včasih pa jih zapelje tudi stereotipno mišljenje, ko denimo pri zanemarjenem pacientu pomislijo, da je zasvojen z alkoholom.
Ključni smo mi sami!
Tudi pacienti lahko zdravniku pomembno pomagamo postaviti pravo diagnozo. V 80 odstotkih je napačna diagnoza posledica slabe komunikacije med zdravnikom in bolnikom, zlasti pri anamnezi: če mu pozabimo ali ne znamo zaupati ključne informacije ali če nas je o njih sram spregovoriti.
K napačni diagnozi lahko prispevamo tudi s tem, da ne pridemo na kontrolni pregled, da ne opravimo svetovanih preiskav ali če zdravniku zamolčimo pomembne zdravstvene informacije, da smo denimo na svojo pest opustili jemanje zdravil. Vse to lahko zdravnika spelje na napačno sled.
Zato je zelo pomembno, da se pripravimo na obisk pri zdravniku, saj bomo tako storili največ za to, da bo našel pravo rešitev. Kako to storimo?
1. Dogovorite se za čim bolj zgoden termin
Na začetku delovnika bo imel zdravnik največ časa in ne bo v tolikšni meri čutil pritiska časa. Če želite, da si za vas vzame več časa kot običajno, to povejte že takrat, ko se naročate.
2. Pripravite se na obisk
Že doma sestavite seznam vseh svojih težav in jih razporedite – na vrhu naj bodo tiste, ki vas najbolj skrbijo. Simptome razporedite tudi kronološko: kdaj je nastopil prvi simptom in kdaj vsi naslednji. S seboj prinesite tudi seznam vseh zdravil in prehranskih dodatkov, ki jih jemljete. Ta seznam vedno nosite v denarnici, saj bo nadvse koristen, če bi se vam pripetila nesreča in teh podatkov ne bi mogli zaupati zdravniškemu osebju. Enako velja za vse alergije na zdravila in diagnoze. Na ta list zapišite tudi kontaktne podatke osebe, ki naj jo zdravniki v takem primeru pokličejo. Če so kateremu od vaših sorodnikov diagnosticirali kako resno bolezen, to sporočite svojemu zdravniku.
3. V dvoje
Ne glede na to, ali boste obiskali ambulantnega zdravnika ali pa specialista v bolnišnici, lahko s seboj pripeljete družinskega člana ali prijatelja, ki si bo zapomnil vse, kar boste med pregledom morda preslišali. Če ste sami, si sproti zapisujte, kaj vse vam je o vaši težavi povedal zdravnik in kakšna navodila vam je dal. Zato pred odhodom k zdravniku ne pozabite na papir in pisalo.
4. Sprašujte in odgovarjajte
Če vam zdravnik ponudi misel o diagnozi, ne nehajte spraševati. Zastavite mu nadaljnja vprašanja, saj ga boste s tem spodbudili, da bo razmislil o vseh možnostih. Če vam bo rekel, da se mu zdi, da imate pljučnico, ga vprašajte, ali bi utegnilo iti za kaj drugega? Če vam bo odgovoril, da ne, ga lahko vprašate, zakaj je o tem tako prepričan. Pričakujte argumentirane odgovore: zdravnik mora razložiti, kako se vaši simptomi povezujejo z diagnozo, ki jo je postavil. Vedno pa mu iskreno odgovorite tudi na vsa vprašanja.
5. Vztrajajte pri diagnozi
Če imate hude težave, denimo da vam pogosto zmanjkuje sape, zdravnika vedno vprašajte, kateri so možni vzroki in kaj vse morate storiti – katere preglede bo treba opraviti, da bo diagnoza potrjena, ali boste morali obiskati specialista (in katerega) … Preden odidete iz ordinacije, vam mora zdravnik razložiti vse naslednje korake, ki bodo omogočili postavitev končne diagnoze.
Odgovoriti vam mora na naslednja vprašanja:
kaj je narobe z vami,
kakšno je zdravljenje,
kako dolgo bo trajalo zdravljenje,
do kdaj morali simptomi izginiti oziroma kdaj naj bi se bolezen pozdravila,
kako ravnati, če se v omenjenem času ne boste počutili bolje,
kaj storiti, če se simptomi poslabšajo (kdaj ga vnovič obiskati),
ali so potrebni dodatni pregledi, testi in/ali kontrole (in kateri),
pa tudi, ali bi vam utegnila pomagati katera od komplementarnih metod zdravljenja.
6. Skrbite za rezultate
Če pridete k zdravniku zaradi suma na težko bolezen, kot so srčno-žilne bolezni in rak, vedno vprašajte, kdaj lahko pričakujete rezultate. Če jih v tem času ne boste prejeli, pokličite zdravnika. Najhuje je čakati, ne da bi vedeli, s kakšno težavo se spopadate. Ko dobite rezultate, zdravnika vprašajte, kaj pomenijo – naj vam razloži vse termine, ki jih ne razumete (za to lahko pokličete ali pišete strokovnjakom v Vivini zdravniški liniji). Vprašajte ga tudi, ali so rezultati dobri – in če niso, kakšni bodo naslednji koraki. Če je treba, se odločite za drugo mnenje. Pomembno je torej, da čim prej dobite pravo diagnozo, saj boste tako najhitreje začeli z ustreznim zdravljenjem.
7. Opazujte svoje počutje in sledite navodilom
Če vam zdravnik razloži, da bi se po uvedbi zdravljenja v določenem času morali počutiti bolje, vendar se to ne zgodi ali pa se simptomi celo poslabšajo, mu to obvezno sporočite. To mu sporočite tudi v primeru, da vam je omenil, da ni potrebe po dodatnih kontrolah. Natančno sledite njegovim navodilom za jemanje zdravil.
8. Poučite se
Če niste povsem prepričani v razlago svojega zdravnika ali če niti skupaj ne najdeta prave rešitve, poiščite drugo mnenje in bodite vedno zdravo skeptični – vsi smo zmotljivi. Zato je koristno, da se poučite o bolezni, ki jo je diagnosticiral zdravnik. Poiščite kredibilne vire informacij (zagotovo Viva.si), pri čemer se izogibajte sumljivim virom, kot so denimo spletni forumi.
Pet težav, ki jih zdravniki najpogosteje spregledajo
Kot je pokazala raziskava, objavljena v reviji JAMA Internal Medicine, zdravniki najpogosteje spregledajo, pozno diagnosticirajo ali pa postavijo napačno diagnozo, kadar gre za naslednje bolezni:
rak (metastaze, levkemija, pljučni rak in rak trebušne slinavke),
pljučnica,
kongestivno popuščanje srca,
vnetje sečil,
odpoved ledvic.
(podpis pod fotografijo)
Ko se naročate za pregled, se poskusite dogovoriti za čim bolj zgoden termin. Zdravniku se takrat ne bo zdelo, da ga preganja čas in da ga čaka še dolga vrsta pacientov. |
Izobrazba je pomembna. Izobraževanje pa ne poteka samo v šolah, pač pa tudi v mladinskih organizacijah, kjer se izvajajo različni projekti in delavnice. To je tisti del izobraževanja, ki je še vedno organiziran, a je obenem tudi zabaven in kreativen, mladim pa omogoča razvoj vseh tistih talentov, ki jih šola ne. Dragi starši, če si torej želite kreativnega, samostojnega in samozavestnega mladostnika, ki se zaveda svoje okolice, hkrati pa ga ni strah neuspeha, šolarje pošljite tudi v mladinske organizacije.
Mreža KROJ – Mladinska mreža za karierni razvoj je ob podpori Urada za mladino Mestne občine Ljubljana nastala iz potrebe po sodelovanju med organizacijami, ki delujejo v mladinskem sektorju na področju kariernega razvoja mladih. Članice mreže so organizacije, ki v svojem delovanju za mlade pripravljajo širok nabor priložnosti za razvoj njihovih talentov in za krepitev njihovih osebnosti. Nataša, mladinska delavka: »Najbolj me razveseli, ko neka mlada oseba izstopi iz cone udobja. Lep primer je mlado dekle, ki je prvič samo odšlo v tujino, ko se je v okviru projekta Erasmus+ udeležila enotedenske mednarodne izmenjave v Španiji.«
V teh organizacijah mladi prevzemajo pomembne vloge, se samostojno oz. v družbi vrstnikov odločajo o izvajanju projektov, predlagajo svoje zamisli in ideje, dovoljeno pa se jim je tudi zmotiti – pri čemer se iz tega tudi kaj naučijo. Ksenja, mati ene izmed udeleženk aktivnosti, ki sta jih izvajali organizaciji TiPovej! in Javni zavod Mladi zmaji, o prednostih in napredku svoje hčere pravi naslednje: "Tam je dobila pogum, da išče priložnosti, ki jo dovolijo, da zažari s svojimi talenti. Mislim, da jo te izkušnje bogatijo in osmišljajo tudi s stališča formalne izobrazbe. V šoli je zaradi tega uspešna in proaktivna." Mentorji in mladinski delavci mladim pri njihovem udejstvovanju pomagajo, skupaj z njimi odkrivajo njihove karierne potenciale in jih usmerjajo na področja, za katera so talentirani. Dijakinja Žana iz Novega mesta nam je o Nefiks kariernem taboru, ki so ga za dijake pripravili drugi mladi, povedala: »Kot pomembno stvar smo prepoznali neformalno izobraževanje, ki nam daje širino, drugačna znanja in tudi drugačen način dela. Vesela sem, da sem bila del tega in nove izkušnje imam namen uporabiti v življenju.« Mladi na tak način pridobivajo številne kompetence in izkušnje, gradijo osebnost in samozavest ter imajo, ko se znajdejo na prelomnici, manj težav z odločanjem za poklic.
Ko šolarji sedajo v šolske klopi, je čas tudi za to, da obiščejo organizacije mladinskega sektorja. Članice Mreže KROJ (Zavod Nefiks, Zavod Mepi, Zavod BoB, Javni zavod Mladi zmaji, Mladinska postaja Moste, Zavod Voluntariat, Mreža MaMa, TiPovej!) so, tako kot tudi druge organizacije in mladinski centri, odprte za mlade in pripravljene na novo generacijo.
Za več informacij in brezplačno sodelovanje se obrnite na katerokoli omenjeno mladinsko organizacijo.
***
Naprej
Najbolj brano
Motivacijsko pismo, ki bo prepričalo delodajalca 1.DEL
IZČRPNI NASVETI IN KORAKI PRI PISANJU MOTIVACIJSKEGA PISMA, ki bo prepričalo delodajalca in povečalo vaše možnosti za...
Preberi več
Motivacijsko pismo, ki bo prepričalo delodajalca 2.DEL
IZČRPNI NASVETI IN KORAKI PRI PISANJU MOTIVACIJSKEGA PISMA, ki bo prepričalo delodajalca in povečalo vaše možnost...
Preberi več
Zadnje na strani
25 November 2022
Izjava kolegic ob 25. novembru
23 November 2022
Prostovoljska priložnost v Estoniji
23 November 2022
URBANI TABOR ZA MLADE
17 November 2022
Letni posvet mladinskega sektorja 2022: Krojimo mladinski sektor
17 November 2022
STREETS: Končal_a sem šolo, kaj zdaj?
KDO SMO IN KAJ POČNEMO?
N E F I K S
Poslanstvo zavoda je mladim in mladinskim organizacijam zagotavljati ustrezno strokovno podporo pri beleženju in evidentiranju neformalnega izobraževanja in učinkov mladinskega dela z namenom njegovega priznanja v širši družbi. Nadalje je namen zavoda mladim pomagati pri kariernem razvoju, zaposlovanju in aktivnem državljanstvu ter zagotavljati pomoč in podporo pri organizacijskem in drugem razvoju mladinskih in nevladnih organizacij. |
FIN-KOM KUNEJ d.o.o. je družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1992. FIN-KOM je nastal pozneje, saj smo se ob širitvi podjetja preoblikovoli iz prejšnjega podjetja s.p.
V podjetju imamo kombinacijo mladega zagnanega kadra in starejšega izkušenega, zato je delo z nami zanesljivo, hitro in učinkovito. Nudimo vam računovodske storitve in svetovanje za pravno organizacijske oblike podjetij, kot so d.o.o., d.n.o., samostojni podjetniki in društva, ter fizične osebe, ki se ukvarjajo z dejavnostjo
Preberi več
100%
Zadovoljnih strank
95%
Strokovnost
93%
Cenovno ugodni
95%
Odzivnost
FIN-KOM KUNEJ d.o.o. je družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1992. FIN-KOM je nastal pozneje, saj smo se ob širitvi podjetja… |
Najboljši fitnes v Kranju s članstvom brez vezave. Če želite živeti aktivno, boste v clever fit Kranj našli najboljše pogoje. Najsodobnejše cardio naprave, naprave za pridobivanje moči in velik funkcionalni del s pestro izbiro različnih vadbenih pripomočkov. Ena karta za vse studie 5x v Sloveniji in fitnes članstvo že od 29,90€ mesečno. Vpiši se sedaj in začni trenirati.
Ponedeljek - Petek 6am - 24pm
Sobota - Nedelja 8am - 22pm
Mesečna karta
29.90eur
Cena velja ob nakupu letne članarine
Prikaži
@2022 Rok Trost, Vse pravice zadržane Privacy Policy Terms and Conditions
Piškotke uporabljamo zato, da vam zagotovimo najboljšo možno izkušnjo na spletni strani. Če boste stran uporabljali, bomo predvidevali da se z njimi strinjate.
Strinjam se
Novo v Ljubljani!
Sedaj lahko trenirate tudi v Ljubljani z osebno trenerko Marušo Stremecki Pukl. Za več informacij sledite povezavi. |
Klicni center za mnoga podjetja seveda predstavlja veliko prednost, za nekatere pa tudi slabost. Seveda se podjetja med seboj razlikujejo in vsako podjetje se odloči za svojo strategijo vključevanja v klicni center, če to seveda potrebujejo.
Najprej povejmo zakaj in kako podjetje pridobi, če se vključi v že obstoječo mrežo. Sama vključitev v klicni center seveda prinaša veliko pozitivnih lastnosti, med tem so seveda nižji stroški kot če bi ustanovili svojega. To je seveda faktor odločitve za večino majhnih pa tudi večjih podjetji zakaj se vključujejo v že obstoječo mrežo.
Pozitivne strani vključitve v skupno mrežo
Naslednja stvar je seveda s tem tesno povezana. Za vzpostavitev klicnega centra namreč potrebujete kadrovske spremembe, oziroma nove zaposlitve, kar je seveda za podjetje dodaten strošek.
Še ena pozitivna stvar vključitve v klicni center pa je seveda njihova dobra organizacija in izkušenost. V kolikor bi se sami lotili organizacije klicnega centra bi bilo to seveda veliko manj izkušeno, kot je tisto že obstoječe. Zaposleni so veliko bolj vključeni v posel od začetka in vedo kako se rečem streže.
Negativne strani vključitve v skupno mrežo
Sedaj pa poglejmo še nekatere negativne stvari vključevanja v klicno mrežo. Torej zakaj se podjetjem to ne izplača oziroma je bolje imeti lastno podporo. Prvo je seveda pomanjkanje znanja o določenih izdelkih ali storitvah, ki jih podjetje ponuja. Seveda samo podjetje svoje izdelke in storitve pozna veliko bolje kot zunanji klicni center, zaradi tega je za njih veliko bolje iz tega pogleda, da ustanovijo svojega.
Naslednja, ki je seveda tesno povezana s prvo je zadovoljstvo kupcev. Seveda je zadovoljstvo strank na prvem mestu in pomembno je tako, zaradi tega imajo lastni klicni centri veliko prednost kot tisti znotraj mreže. Če že ne drugega imajo boljše zaupanje.
Tukaj so torej pozitivne in negativne stvari vključevanja v klicni center, ki že obstaja. Seveda je na samem podjetju, da se odloči za svojo izbiro pa vendar je potrebno upoštevati pozitivne in negativne lastnosti. …
Posted byUrednik 10 septembra, 2021 30 avgusta, 2021 Posted inKlicni centerTags: podpora uporabnikom, pomoč uporabnikom, prednosti klicnega centra, vključitev v klicni center
Kategorije
Artroza kolena
Barva za obrvi
Botoks
Delovne rokavice
Električni skiro
Eyeliner
Fasadne plošče
Hipnoza
Igre na srečo
Imunski sistem
Ip telefonija
Izola restavracija
Kavni aparati
Klicni center
Knjiga
Kopalni plašč
Košarka
Lamelne zavese
Lavanda
Ležišče
Matura
Meditacija
Melanin
Mezoterapija
Navtična trgovina
Nega kože
Nepremičnine
Omega 3
Otroške ure
Peugeot
Pisarniški stol
Platno za tende
Prodaja hiš
Putika
Regulirne nogice
Ribolov
Senčila
Servis telefonov
Šola
Šolska torba
Spodnje majice
Šport
Superge
Tende
Vhf izpit
Vitamin b12
Vitamin C
Zaščitna obutev
Žleb
Zvočniki
Oznake
badminton barka barvanje moških obrvi barva za obrvi botoks botox dobro ležišče dobro počutje dobro spanje gibanje hiše izčrpanost kava koža kvalitetno ležišče ležišče melanin v koži moške obrvi navtika navtična trgovina nega kože obrvi podpora uporabnikom pomoč uporabnikom prednosti klicnega centra prodaja hiš prodaja hiše prodaja nepremičnine ribolov spanje strokovnjak za hipnozo tende trgovina z navtično opremo uporaba botoksa utrujenost vitamin b12 vitamini vključitev v klicni center zdravje zdravljenje s hipnozo zmanjševanje gub šotor šport žleb žlebovi |
iskreno prosim za vašo pomoč oz. nasvet pri preurejanju stanovanja, ker mi že primanjkuje nočnega spanca od vsega razmišljanja in mojega sortiranja pohištva in prestavljanja sten. Že kar nekaj časa spremljam vaše fenomenalne nasvete in ideje, kako iz majhnega narediti lepo in življenju prijazno. Sedaj spimo v eni sobi, kot je razvidno iz načrta, pa imamo dnevno sobo in kuhinjo na različnih koncih stanovanja. Glede na zagotovila vodovodarja, bi lahko vodo iz kopalnice potegnili čez steno – tako da bi kuhinjo “pripeljali” v sedanji dnevni prostor. Hodnik bi lahko z lahkoto skrajšali, ker je prevelik. Stene med sedanjo dnevno,spalnico in hodnikom niso nosilne, tako da jih lahko prestavljamo po želji.
Radi bi imeli dnevno in kuhinjo (z otokom) v skupnem prostoru, tam kjer je pa sedaj spalnica bi radi naredili otroško sobo za najinega 3-letnega sinčka, katerega igrače so sedaj po celem stanovanju :-) Tam kjer je sedaj kuhinja pa bi si uredila najino spalnico z balkonom. Želiva si sveže, moderno opremljeno a vseeno toplo družinsko stanovanje. Skupni prostor kuhinje in dnevne bi nam veliko pomenil, saj se lahko tudi ob kuhanju in pospravljanju kuhinje lahko skupaj družimo in preživljamo skupni čas ob obisku prijateljev in družine, kar nam sedaj žal ni omogočeno.Tako sva z možem vsak na svojih “ozemljih”.
Upam da nam boste pomagali, saj tudi načrtujemo naraščaj in bo tedaj res prevelika gužva v mali spalnici :-)
Sanela in (za sedaj) moja 2 fanta
Hodnik, kjer so zdaj vrata v kopalnico, bi se z razširitvijo lahko izkoristil za kuhinjo v dveh nizih, za otok žal tudi v združenem dnevno bivalnem delu ne bo dovolj prostora. Vrata v kopalnico bi prestavili in tako pridobili steno za postavitev kuhinje. Steno, ki meji na sedanjo spalnico, sem premaknila tako, da je kuhinja lahko v dveh nizih, vmes pa 90 cm prostora. Ob kopalniški steni je nizek del s pultom, koritom in kuhalno ploščo ter z visečimi omaricami nad njim. Drugo stran kuhinje sestavljajo visoke omare, ena za hladilnik, druga za pečico na višini, tretja pa lahko skriva pult in vtičnice za male gospodinjske aparate. Ker boste z zmanjšanjem hodnika izgubili garderobo, sem ob vhodu predvidela manjšo omarico za čevlje in globoko nišo za plašče in jakne. V kuhinjo vodijo drsna vrata (zaradi svetlobe predlagam jedkano steklo). Ko so odprta, zaprejo nišo za plašče.
V otroško sobo vodijo vrata s hodnika, tako je bivalni del ločen od spalnih prostorov in kopalnice in je stanovanje logično zasnovano. Soba je dovolj velika za dva otroka, če bosta ležišči na pogradu. Veliko svobode pri postavitvi ni, ob steni, ki meji na dnevno sobo, sta dve garderobi omari, pod oknom večja pisalna miza, ob njej pa plitva omara s policami za knjige. Seveda je otroško sobo smiselno opremiti postopoma, najprej z manjšimi posteljami in brez pisalne mize, da bo več prostora za igro. Varianta, ki sem jo narisala, je končna različica za dva šolarja, če seveda do takrat ne boste premišljevali o selitvi.
V dnevni sobi ostane dovolj prostora za jedilno mizo za 4 osebe, na steno za njo lahko obesite par jedilniških omaric, kot smo jih v našem projektu Ribnik Brbotalnik. Miza naj bo bela ali steklena, da ne bo preveč obtežila prostora. V dnevni sobi je dovolj prostora za srednje veliko sedežno garnituro, ki naj ne bo previsoka. Televizija stoji na nizkem regalu ob steni, ki meji na otroško sobo. Nova oprema naj bo minimalistična, lahkotna in funkcionalna. Če se boste odločili za barve, jih uravnotežite z dovolj beline, da bo stanovanje kljub majhni kvadraturi delovalo prostorno. V hodniku se lahko poigrate tudi s kompozicijo ogledal, saj je tudi prvi vtis ob vstopu pomemben, da se boste radi vračali domov.
Kontakt
Delovniki od 10:00 do 17:00
Tel: 030-661-553
E-pošta: info(afna)prostorama.si
Koristno
Zakaj izbrati arhitekta?
Kako poteka projekt?
Naše storitve
E-bilten Prostorama
Naročite se na brezplačni izvod in občasno boste prejeli kratek povzetek novosti iz rubrik: Arhitekt svetuje, Blog in Projekti.
Oznake
barve bienale darila dnevni prostori dodatki fasada gospodinjski aparati gradnja hiša interier kamin keramika kopalnica kuhinja materiali miza mladinske sobe moda načrt notranja oprema obešalnik oblikovanje pisarne pohištveni sejem poslovni prostori postelja projektiranje radiatorji rastline razstava spalnica stanovanje stoli svetila talne obloge tekstil terasa tloris trgovina vrata vrt zavese zofa zunanja ureditev članki |
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Sukcesivna dobava pisarniškega materiala", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA d.o.o., Slovenska cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika BANKA SLOVENIJE, Slovenska cesta 35, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 26.01.2012
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta Sklep o oddaji javnega naročila za "Sukcesivno dobavo pisarniškega materiala", št. 33.30-3789/11-DK, z dne 01.12. 2011.
2. Zahtevi za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 3.740,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 17.10.2011 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN 11828/2011, objavil javno naročilo "Sukcesivna dobava pisarniškega materiala". Dne 1.12.2011 je naročnik izdal
Sklep o oddaji javnega naročila (dokument štev. 33.30-3789/11-DK), s katerim je kot najugodnejšega ponudnika za Sklop I - pisarniški material izbral družbo BIROPRODAJA d.o.o., Lendavska ulica 1, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je naročnik navedel, da je ponudba izbranega ponudnika najugodnejša po merilu "najnižja cena" za posamezni sklop in popolna v smislu 16. točke 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, štev. 128/06 s spr. - v nadaljevanju: ZJN-2).
Vlagatelj je dne 15.12.2011 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila za Sklop 1 in povrnitev stroškov postopka pravnega varstva po predloženem stroškovniku. Vlagatelj navaja, da je na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 8.12.2011 ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika za Sklop 1 ni primerna in popolna, saj ponujeni artikli ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Pri artiklu pod zap. št. 4 ni vpisane blagovne znamke ponujenega artikla, zato ni mogoče preveriti njegove ustreznosti. Pri artiklu pod zap. št. 20 (samolepilni lističi) iz javno dostopnih spletnih strani izhaja, da so ponujeni lističi večji od zahtevanih. Čeprav posamezno pakiranje predstavlja nedeljivo celoto je izbrani ponudnik navedel ceno za posamezni listič ter je tako ponudil manjšo količino od zahtevane, vse omenjeno pa je vplivalo tudi na izračun cene. Pri artiklu pod zap. št. 27 je naročnik zahteval PVC mapo, ponujeni izdelek pa je iz polpropilena. Pri artiklu pod zap. št. 29 je bil zahtevan marker s konico debeline 2 mm. Iz javno dostopnih spletnih strani izhaja, da ponujeni artikel izbranega ponudnika nima ustrezne debeline, poleg tega pa tudi ni razvidno, da bi omogočal ponovno polnjenje barve. Enake ugotovitve veljajo za ponujene artikle (komplet štirih barvnih markerjev za belo tablo) pod zap. št. 30. Pri artiklih pod zap. št. 35 - 39 ponujeni artikli izbranega ponudnika nimajo debeline v zahtevanem razponu 1-5 mm, prav tako pa pri teh artiklih ni razvidno, da omogočajo ponovno polnjenje barve. Poleg navedenega ponujeni artikli niso primerni (kot je bilo zahtevano) za vse vrste papirja, ampak za skoraj vse vrste papirja. Iz vsega navedenega je po vlagateljevem mnenju razvidno, ne le, da je ponudba izbranega ponudnika zaradi napačnega navajanja cen in ponujenih količin ter zaradi neustreznosti ponujenih artiklov nepopolna (ter bi jo bilo treba kot tako izločiti), ampak z njenim sprejemom naročniku nastajajo dodatni stroški, kar je v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-2).
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 19.12.2011 izjasnil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo. V vlogi izbrani ponudnik prereka posamezne vlagateljeve očitke ter predlaga, da se zahtevek za revizijo zavrne. V vlogi izbrani ponudnik še navaja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel predložitve vzorcev in bi naknadna predložitev vzorcev pomenila kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, zato zavrača predložitev vzorcev. Izbrani ponudnik navaja, da je že iz stolpca "Naziv artikla" jasno razvidno, kaj ponuja v okviru svoje ponudbe in manjkajoči opis predstavlja kvečjemu nebistveno formalno nepopolnost.
Naročnik je z odločitvijo št. 33.00-945/11-DK z dne 27.12.2011 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik zavrača očitek, da v izbrani ponudbi pri artiklu pod zap. št. 4 ni vpisane blagovne znamke ponujenega artikla ter navaja, da je izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije razvidno že iz stolpca "Naziv artikla", poleg tega pa gre pri manjkajoči navedbi blagovne znamke kvečjemu za nebistveno formalno nepopolnost. V zvezi z očitki vlagatelja glede artikla pod zap. št. 20 (samolepilni lističi) naročnik poudarja, da je v okviru razpisne dokumentacije dal zgolj zahtevo po dimenziji (širine) 2 cm, dolžine artikla pa ni določil. Brezpredmetno je tudi sklicevanje vlagatelja na dimenzije referenčnega artikla, saj je v razpisni dokumentaciji jasno navedeno, da so tam navedene referenčne blagovne znamke za ponudnike neobvezujoče.
Naročnik kot nelogične zavrača tudi očitke glede napak pri ponujeni ceni. Izbrani ponudnik je namreč za enoto mere vpisal ceno 2,40 EUR, kar ob zahtevanih 1000 kosih daje seštevek Y EUR. Pri artiklu pod zap. št. 27 naročnik (PVC mapa) navaja, da ne drži vlagateljeva trditev, da je izbrani ponudnik ponudil izdelek iz polpropilena, saj je iz njegove ponudbe razvidno, da je ponudil mapo iz PVC tako, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Tudi izdelek, ki ga je izbrani ponudnik ponudil pri artiklu pod zap. št. 29 (marker modre barve) po naročnikovem prepričanju izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da je vlagateljevo sklicevanje na dimenzije referenčnega artikla irelevantno, saj je v razpisni dokumentaciji jasno navedeno, da so tam navedene referenčne blagovne znamke za ponudnike neobvezujoče in predstavljajo samo tipičnost primerljive vrste in pričakovane kakovosti ponujenega artikla. Nesporno je, da je ponujeni artikel po kvaliteti in funkcionalnosti enakovreden referenčnemu. Naročnik ob tem posebej poudarja tudi, da v razpisni dokumentaciji ni bila nikjer navedena zahteva po možnosti ponovnega polnjenja barve. Enake ugotovitve veljajo tudi za vlagateljeve očitke za ponujene artikle (komplet štirih barvnih markerjev za belo tablo) pod zap. št. 30. in pod zap. št. 35 - 39, saj po naročnikovem prepričanju izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije, vezane na te artikle. Nesporno je ponujeni artikel po kvaliteti in funkcionalnosti enakovreden v razpisni dokumentaciji navedenemu referenčnemu artiklu. Zahteve po možnosti ponovnega polnjenja barve v razpisni dokumentaciji ni bilo, vlagateljeva interpretacija zahtevane debeline konice pa je napačna. Naročnik navaja, da celo če bi šlo v tem delu za nejasno zahtevo razpisne dokumentacije pa ta, v skladu s prakso Državne revizijske komisije ne more biti v škodo vlagatelja, pri tem pa se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije 018/254/2010-3.
Naročnik je z vlogo št. 26.00-0033/11-MZ, z dne 30.12.2011, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.
Državna revizijska komisija je dne 05.01.2012 prejela vlogo vlagatelja, v kateri se opredeljuje do navedb naročnika, kot izhajajo iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo.
Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med strankama je najprej sporno, ali je naročnik s tem, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav izbrani ponudnik v postavki pod zap. št 4 ni navedel zahtevanega naziva blagovne znamke, zato ni mogoče preveriti, kaj izbrani ponudnik ponuja oziroma, ali artikel ustreza pogojem razpisne dokumentacije, ravnal skladno z določili ZJN-2.
Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Skladno z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.
Naročnik je tehnične specifikacije predmeta javnega naročila podal v okviru Priloge 13: "Predračun z opisom blaga". V zvezi z artiklom pod zap. št. 4. v sklopu 1. Pisarniški material je naročnik določil sledeče:
Zap.št NAZIV ARTIKLA-zahteve naročnika količina EnM Naziv blagovne znamke artikla, ki ga ponuja ponudnik CENA/EnM z DDV v EUR CENA SKUPAJ za količino z DDV v EUR
4. KNJIGA A4-DELOVODNIK, trde plastificirane platnice, barva
temnozelena, 200 list 50 KOS
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da izbrani ponudnik vrstice "Naziv blagovne znamke artikla, ki ga ponuja ponudnik" ni izpolnil.
Izbrani ponudnik je predračun pod zaporedno št. 4 izpolnil le v postavki "CENA/EnM z DDV v EUR" in "CENA SKUPAJ za količino z DDV v EUR", medtem ko v vrstico "Naziv blagovne znamke artikla, ki ga ponuja ponudnik", izbrani ponudnik ni ničesar vpisal.
Državna revizijska komisija tudi po pregledu ostalega dela izbrane ponudbe ugotavlja, da iz izbrane ponudbe ni razvidna navedba artikla "knjiga A4 - delovodnik", saj v ponudbi ni priložen katalog ali vzorec, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti kateri artikel izbrani ponudnik ponuja.
V sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik sicer navaja, da je že iz opisa v stolpcu "Naziv artikla" razvidno izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacij, manjkajoča navedba blagovne znamke pa kvečjemu predstavlja nebistveno formalno nepopolnost.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v okviru opisa vrstice "NAZIV ARTIKLA-zahteve naročnika" določene tehnične specifikacije v zvezi s predmetom javnega naročila "delovodnik". Naročnik je namreč v opisu vrstice "naziv artikla-zahteve naročnika" določil naziv predmeta "knjiga A4 - delovodnik" in opisal predmet "trde plastificirane platnice, barva temnozelena, 200 list". Državna revizijska komisija tako ne more slediti obrazložitvi naročnika, da že iz opisa "NAZIV ARTIKLA-zahteve naročnika" razvidno, da artikel izbranega ponudnika izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije, saj so iz te vrstice razvidne (zgolj) tehnične zahteve naročnika. Na podlagi opisa blagovne znamke artikla, pa bi bilo mogoče ugotoviti, ali ponujeni predmet izpolnjuje tehnične specifikacije. Izbrani ponudnik ni navedel kateri artikel (od katerega proizvajalca) ponuja, zato na podlagi tako pomanjkljivo izpolnjene ponudbe niti ni mogoče ugotoviti, kaj izbrani ponudnik dejansko ponuja in, ali ponujeni predmet ustreza tehnični specifikaciji, kot jo je naročnik določil v vrstici "NAZIV ARTIKLA-zahteve naročnika".
Nadalje je Državna revizijska komisija preverila, ali v izbrani ponudbi ugotovljena pomanjkljivost lahko predstavlja formalno nepopolnost ponudbe, kot to zatrjujeta naročnik in izbrani ponudnik.
ZJN-2 v 78. členu določa: " (1) V kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev
take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti.
(2) Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja."
Kot dopustne dopolnitve formalno nepopolne ponudbe so predvidene tiste dopolnitve ponudbe, ki niso vsebinske narave in se nanašajo na obliko oz. na samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Formalno nepopolno ponudbo pa je dopustno dopolniti le v primerih, kadar iz ponudbe izhaja, da ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je iz ponudbe to deloma že razvidno.
Po pregledu celotne ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nobenega dela izbrane ponudbe ni razvidno, za kateri artikel (od katerega proizvajalca) "knjige A4- delovodnik", je izbrani ponudnik podal ceno.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da se odsotnost navedbe "naziv blagovne znamke artikla, ki ga ponuja ponudnik", nanaša na izkazovanje izpolnjevanja tehničnih specifikacij, dopolnjevanje ponudb pa v delu, ki se veže na tehnične specifikacije, skladno z 78. členom ZJN-2, ni dopustno.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da iz izbrane ponudbe sploh ni razvidno kaj izbrani ponudnik dejansko ponuja (kateri artikel knjige A4-delovodnik), tako pa tudi ni mogoče preveriti, ali ponujeni artikel po ceni 2,40 EUR/kos sploh ustreza tehničnim specifikacijam, določenim v opisu vrstice "NAZIV ARTIKLA-zahteve naročnika".
Izbrani ponudnik v ponudbi ni navedel kateri artikel dejansko ponuja, vsakršno dopolnjevanje ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, pa je po določilu 78. člena ZJN-2 nedopustno.
Državna revizijska komisija v okviru obravnavane revizijske navedbe zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z določilom 80. člena ZJN-2, saj je kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo, ki jo je zaradi odsotnosti naziva blagovne znamke in dejstva, da tudi iz drugih
delov ponudbe ni mogoče ugotoviti, kateri artikel izbrani ponudnik ponuja, potrebno označiti kot neprimerno in posledično kot nepopolno ponudbo.
V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja tudi druge domnevne nepopolnosti izbrane ponudbe zaradi neustreznosti artiklov ponujenih pod zap. št. 20., 27., 29., 30., 35., 36., 37., 38. in 39. Ponudba izbranega ponudnika je zaradi odsotnosti zapisa blagovne znamke ponujenega artikla pod zap. št. 4 označena kot nepopolna ponudba, zato presoja ostalih revizijskih navedb vlagatelja ni potrebna, saj je potrebno že na temelju zgoraj ugotovljene kršitve razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta Sklep o oddaji javnega naročila za "Sukcesivno dobavo pisarniškega materiala", št. 33.30-3789/11-DK, z dne 01.12. 2011. Državna revizijska komisija, upoštevajoč načelo hitrosti postopka in svojo ustaljeno prakso, ni vsebinsko obravnavala ostalih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, saj presoja teh navedb več ne vpliva na ugotovljen pravni status nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika.
V posledici zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili ZJN-2, ko je kot popolno ponudbo ocenil ponudbo izbranega ponudnika, čeprav iz nje ni razvidno kateri artikel "knjiga A4-delovodnik" dejansko ponuja (in niti ni mogoče preveriti izpolnjevanje tehničnih zahtev), zato je predlogu vlagatelja o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila ugodila.
Državna revizijska komisija je, skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta, Sklep o oddaji javnega naročila za "Sukcesivno dobavo pisarniškega materiala", št. 33.30-3789/11-DK, z dne 01.12. 2011, razveljavila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer strošek takse v višini 3.470,00 EUR in strošek poštnine in fotokopiranja v višini 5,00 EUR.
Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku.
Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN, v povezavi s tretjo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN) kot potreben in opredeljeno naveden strošek priznala strošek plačane dolžne takse (za zahtevek za revizijo) v znesku 3.470,00 EUR. V skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva navedba, da zahteva tudi povrnitev stroškov "poštnina, fotokopiranje" ne zadostuje, temveč bi moral vlagatelj te stroške specificirati. Ker vlagatelj ni opredeljeno navedel, kateri stroški so mu poleg plačila zakonsko določene takse še nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov za "poštnina, fotokopiranje" upoštevaje podlagi 70. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljeno.
Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 3.470,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka navedenega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, dne 26.01.2012
Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA d.o.o., Slovenska cesta 29, Ljubljana
- BANKA SLOVENIJE, Slovenska cesta 35, Ljubljana
- BIROPRODAJA d.o.o., Lendavska ulica 1, Murska Sobota
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
V sodobnih podjetjih je pravica do zasebnosti ena najpomembnejših človekovih pravic. V podjetju Agent imprint, d.o.o., se tega zavedamo in spoštujemo zasebnost naših strank, zato z njihovimi osebnimi podatki ravnamo odgovorno, pazljivo in skladno z v Republiki Sloveniji veljavnimi predpisi (Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 in ZVOP-1.Dostop do osebnih podatkov je dovoljen le pooblaščenim zaposlenim in pogodbenim obdelovalcem, v obsegu in z namenom, ki je nujno potreben za nemoteno izvajanje delovnih procesov, zagotavljanje storitev podjetja in izpolnjevanje pravic in obveznosti iz sklenjenih pogodbenih razmerij s stranko. Uporabnik se mora zavedati, da je dolžan spletnemu trgovcu posredovati svoje osebne podatke v pravilni in resnični obliki, prav tako je dolžan spletnega trgovca obvestiti o spremembi svojih podatkov. Uporabnik s sprejetjem teh pogojev potrjuje, da so osebni podatki, ki jih je navedel, pravilni.
Predstavitev upravljavca
Agent Imprint d.o.o., Sadinja vas 3, 1261 Ljubljana-Dobrunje, spletna trgovina www.imprint.si na slovenskem trgu smo najstarejši ponudnik masažnih stolov.
Agent Imprint d.o.o. vaše osebne podatke uporablja izključno za potrebe izpolnitve vašega naročila (pošiljanje informativnega gradiva, ponudb, računov, vse v zvezi z naročilom) in ostalega, kar je povezano z naročilom in potrebno komunikacijo ter skladno z nameni, za katere ste nam podali vaše soglasje.
Pri nakupih zbrani podatki ne bodo posredovani tretjim osebam. Kupec lahko kadarkoli zahteva, da ponudnik trajno ali začasno preneha uporabljati osebne podatke in podatke o nakupovanju za prej navedene namene. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik na zahtevo možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v bazi podatkov. Obvezujemo se, da bodo osebni podatki, pridobljeni preko spletnega mesta v celoti ostali hranjeni, varovani in obdelovani s strani družbe AGENT IMPRINT d.o.o. Z vsemi pridobljenimi osebnimi podatki bo upravljavec spletnega mesta ravnal v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov. Vaši podatki so ustrezno zaščiteni pred izgubo, uničenjem, ponarejanjem, manipuliranjem in neavtoriziranim dostopom ali neavtoriziranim odkritjem s strani tretjih oseb.
Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov
Če imate kakršna koli vprašanja v zvezi z našo politiko varovanja osebnih podatkov ali načinom obravnave vaših osebnih podatkov, se lahko brez zadržkov obrnete na našo pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v podjetju Agent imprint d.o.o. preko elektronskega naslova info@imprint.si
Nameni obdelave osebnih podatkov in pravni temelji
Agent Imprint d.o.o. osebne podatke strank obdeluje v okviru in za namen izvajanja pogodbenih razmerij. Na podlagi pogodbenega pravnega temelja se osebni podatki v potrebnem obsegu obdelujejo za namen sklenitve pogodb, v fazi pogajanj, po prejemu ponudbe oz. povpraševanja posameznika in v fazi reklamacijskih zahtevkov strank. AGENT IMPRINT d.o.o. v primeru plačila storitev preko spleta imprint.si zagotavlja vse potrebne tehnološke in organizacijske rešitve za popolno varnost nakupa. Prenos osebnih podatkov podanih ob registraciji v spletno mesto imprint.si in transakcijskih podatkov povezanih z nakupom na spletni strani se izvaja v varnem načinu s pomočjo protokola SSL (SecureSocketsLayer). Podatki se kodirajo in se na strežnik AGENT IMPRINT d.o.o. prenašajo v zaščiteni obliki. Sistem tako preprečuje, da bi kdo prestregel osebne podatke, ki jih stranka pošilja v spletno trgovino. Varnost osebnih podatkov ob nakupu je zagotovljena tudi z upoštevanjem veljavnih zakonskih obveznosti in priporočil slovenske ter mednarodne zveze potrošnikov.
Agent Imprint d.o.o. svoje stranke in druge posameznike obvešča, da so nekateri osebni podatki lahko obdelani prek avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov za primer določanja kreditne sposobnosti posameznika, in sicer s pomočjo posebnega matematičnega algoritma.
Agent Imprint d.o.o. obdeluje osebne podatke posameznikov tudi na podlagi zakonskega pravnega temelja:
zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma za namen posredovanja osebnih podatkov posameznikov, ki zapadejo v obveznost poročanja Uradu za preprečevanja denarja in financiranja terorizma
in na podlagi drugih mednarodnih pogodb, predpisov EU ter nacionalnih zakonov, ki terjajo od Agent Imprinta, da v določenih primerih posreduje osebne podatke posameznikov državnim organom in drugim upravljavcem za izpolnjevanje svojih ali njihovih zakonskih obveznosti ali pristojnosti.
Agent Imprint d.o.o. na osnovi zakonitega interesa obdeluje osebne podatke za namen zmanjševanja tveganj vdorov na spletno stran imprint.si (zagotavljanje informacijske varnosti, zmanjševanje tveganj nepooblaščenega dostopa do pomembnih poslovnih informacij, osebnih podatkov in informacijskega sistema) in za namene izvajanja analiz osebnih podatkov za uravnavanje poslovnega in kreditnega tveganja ter optimiziranja poslovnih odločitev (varstvo ekonomskih interesov Agent Imprint-a) ter za statistične obdelave , pri čemer so v poročilih vselej vsebovani le anonimni podatki.
Agent Imprint d.o.o. v določenih primerih zaproša svoje stranke in druge posameznike za podajo privolitev v obdelavo njihovih osebnih podatkov za ocenjevanje nekaterih osebnih vidikov v zvezi s posameznikom, zlasti za analizo ekonomskega položaja, osebnih preferenc, interesov in vedenja tega posameznika (profiliranje), za namen izdelave in predstavitev posamezniku prilagojenih ponudb blaga in storitev, vključno z obveščanjem oz. neposrednim trženjem ter za namen izvajanja trženjskih raziskav. V teh primerih obdelava osebnih podatkov poteka v okviru s posameznikovo izjavo dopuščenega obsega osebnih podatkov, namena in dogovorjenih kanalov obveščanja, vse do preklica.
Agent Imprint d.o.o. lahko zaradi zagotavljanja storitve omogočanja pravilnega delovanja in uporabe vseh funkcionalnosti v mobilnih in spletnih aplikacijah obdeluje lokacijske podatke uporabnika: GPS-koordinate (zemljepisna dolžina, zemljepisna širina), IP nastavitve (lokacija brskalnika ali aplikacije uporabnika), pridobljene z mobilno napravo uporabnika. Agent Imprint obdeluje lokacijske podatke v takšni obliki, da se ne dajo povezati z določeno ali določljivo osebo, ali pa na podlagi predhodnega soglasja uporabnika. Agent Imprint ob zaprosilu za soglasje uporabnike seznani o možnosti zavrnitve soglasja, o vrsti podatkov, ki bodo obdelani, o namenu in trajanju takšne obdelave in o možnosti posredovanja teh lokacijskih podatkov tretji osebi, zaradi izvedbe storitve z dodano vrednostjo. Uporabnik lahko ureja svoje soglasje/preklic soglasja glede uporabe podatkov o lokaciji ob vsaki priključitvi na omrežje ali za vsak prenos komunikacije, bodisi v aplikaciji sami ali v nastavitvah »lokacijskih storitev« mobilne naprave. To sicer lahko onemogoči delovanje funkcionalnosti, ki uporabljajo take podatke, še vedno pa so na voljo druge možnosti aplikacije, ki niso povezane s podatki o lokaciji.
Obdelovalci osebnih podatkov in morebitni prenos osebnih podatkov v tretje države
Poleg Agent Imprint (zaposleni), osebne podatke v njegovem imenu in za njegov račun obdelujejo tudi obdelovalci, kot so podjetja, ki Agent Imprint-u nudijo tehnično podporo pri obdelavi osebnih podatkov, kot na primer izdelovalci in vzdrževalci računalniških aplikacij, spletnih mest in informacijskih storitev, razvijalci in uvajalci programskih rešitev, klicni center in obdelovalci, ki jih Agent imprint angažira za zagotavljanje storitev, potrebnih za izvajanje pogodb, kot so na primer montažerji oz. izvajalci Agent Imprintovih storitev, tiskarne, zavarovalnice, dostavne službe, upravljalci prodajnih mest, zunanji tržniki, prevozniki blaga na naslove potrošnikov, popisovalci števčnih stanj, trženjska, raziskovalna in analitična podjetja, zunanje agencije za marketing ter organizatorji dogodkov, zastopniki Agent Imprinta pri sklepanju in izvrševanju pogodb, vključno z izterjavo in morebitnimi sodnimi postopki.
Nekatere organizacije oz. podjetja, ki jim kot našim obdelovalcem lahko razkrivamo vaše osebne podatke, imajo sedež zunaj Evropske unije, torej v državah, ki nimajo sprejetih zakonov za varovanje pravice do varstva osebnih podatkov na enak način kot v Evropski uniji oz. v Sloveniji. V primeru, da bodo vaši osebni podatki preneseni v tretje države (izven EU in EGP), bomo poskrbeli za zagotovitev in uresničevanje ustreznih ukrepov za zagotavljanje varnosti osebnih podatkov ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, skladno z veljavnimi nacionalnimi in EU predpisi in s to Politiko zasebnosti, tako da bomo uporabili predvidene mehanizme, kot so zavezujoča poslovna pravila, standardne pogodbene klavzule idr.
Pravice posameznikov
S pisno zahtevo, poslano na naslov: Agent Imprint d.o.o., Sadinja vas 3, 1261 Ljubljana Dobrunje, s pripisom »za GDPR«, ali na elektronski naslov info@imprint.si lahko posameznik zahteva dostop, dopolnitev, popravek, blokiranje oz. omejitev obdelave, izbris osebnih podatkov ali lahko ugovarja obdelavi podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z njim ter zahteva prenos podatkov.
Posameznik lahko dane privolitve v obdelavo osebnih kadarkoli trajno ali začasno, v celoti ali delno prekliče
s pisno zahtevo, poslano na naslov: Agent Imprint d.o.o., Sadinja vas 3, 1261 Ljubljana Dobrunje, s pripisom »za GDPR«, ali na elektronski naslov info@imprint.si. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica.
Posameznik ima pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu RS, če meni, da se njegovi osebni podatki shranjujejo ali kako drugače obdelujejo v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
Roki hrambe osebnih podatkov
Agent Imprint bo obdeloval osebne podatke v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namenov obdelave in dokler bo to potrebno za dosego zasledovanega cilja, v primeru pridobljenih osebnih podatkov na podlagi privolitev, pa do preklica, razen v primerih, ko je rok hrambe osebnih podatkov določen z zakonom. V slednjih primerih Agent Imprint podatke hrani v skladu z zakonsko obveznostjo.
Brezplačni e-Vodič
Kako se odločiti za nakup masažnega stola?
Da bo odločitev pri izbiri masažnega stola lažja in prava, smo za vas v tem brezplačnem priročniku zbrali vse, kar morate vedeti pred nakupom masažnega stola.
Ime
Priimek
Email
Telefon
Prijava na e-novice
DA, želim se prijaviti na prejemanje e-novičk in se strinjam s pogoji poslovanja in zasebnosti ter dovoljujem uporabo in obdelavo mojih osebnih podatkov za namene obveščanje po elektronski pošti, segmentiranja in neposrednega trženja.
Naroči e-vodič
To spletno mesto je zaščiteno z reCAPTCHA, veljajo pa Googlov pravilnik o zasebnosti in pogoji storitve!
Najhitrejša dostava
Masažni stol vam dostavimo v najkrajšem možnem času.
Garancija zadovoljstva
Prepričani smo, da boste zadovoljni.
Podpora
Tukaj smo, da vam pomagamo.
Informacije
AGENT IMPRINT d.o.o.
Sadinja vas 3, 1261 Ljubljana Dobrunje
Pon - Sob : 8:00 - 17:00
+386 (0)41 250 165
+386 (0)51 417 200
Razstavni salon
BTC LJUBLJANA Hala 5
Francoska ul. 15, 1000 Ljubljana
Pon - Sob : 9:00 - 20:00
+386 (0)41 250 165
+386 (0)51 417 200
Za obisk se je potrebno naročiti.
Povezave
Kontakt
Moj račun
Pogoji poslovanja
Pravilnik zasebnosti
Piškotki
Menu
Kontakt
Moj račun
Pogoji poslovanja
Pravilnik zasebnosti
Piškotki
Naložbo izdelavo spletne strani in spletne trgovine sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje je bilo pridobljeno preko vavčerja za digitalni marketing.
2022 ©
Agent Imprint
Izdelava spletne strani NAVDIH.NET
Na našem spletnem mestu uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najbolj ustrezno in prijetno uporabniško izkušnjo. S klikom na "Sprejmi vse" se strinjate z uporabo vseh piškotkov. Lahko pa obiščete »Nastavitve«, da si zagotovite nadzorovano privolitev piškotkov.
O piškotkihNastavitveSprejmi vse
Manage consent
Zapri
Pregled zasebnosti
To spletno mesto uporablja piškotke z namenom izboljšanja uporabniške izkušnje na spletni strani. Izmed teh piškotkov se piškotki, ki so nujno potrebni, shranijo v vaš brskalnik, saj so ključni za delovanje osnovnih funkcionalnosti spletnega mesta. Piškotke tretjih oseb uporabljamo tudi za analizo in razumevanje, kako uporabljate to spletno mesto. Ti piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Prav tako imate možnost, da se od teh piškotkov odjavite. Izklop nekaterih piškotkov lahko vpliva na vašo uporabniško izkušnjo.
Obvezni
Obvezni
Vedno omogočeno
Obvezni piškotki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletnega mesta. V to kategorijo spadajo samo piškotki, ki zagotavljajo osnovne funkcionalnosti in varnostne značilnosti spletnega mesta. Ti piškotki ne hranijo nobenih osebnih podatkov.
Neobvezni
Neobvezni
Vsi piškotki, ki morda niso posebej potrebni za delovanje spletnega mesta in se uporabljajo za analitiko, oglase, drugo vdelano vsebino, se imenujejo neobvezni piškotki. Pred uporabo teh piškotkov na spletnem mestu moramo pridobiti soglasje uporabnika.
Drugo
Drugo
Drugi nekategorizirani piškotki so tisti, ki se analizirajo in še niso razvrščeni v kategorijo.
Analitični
Analitični
Analitični piškotki se uporabljajo za razumevanje, kako obiskovalci komunicirajo s spletnim mestom. Ti piškotki pomagajo zagotoviti informacije o meritvah število obiskovalcev, stopnja obiskov ene strani, vir prometa itd. |
Brezplačne vrtljaje ali brezplačni kredit po registraciji tako vemo, kako lahko uporabite svoje pisanje. In desni bodo gledali levim pod roko in levi desnim, twist casino je delo z ljudmi. Potem smo začeli iti v posteljo, brezplačne vrtljaje ali brezplačni kredit po registraciji ki potrebujejo pomoč pri sestavljanju življenjepisov in spremnih pisem. Imena igralnih avtomatskih iger še vedno so tu kraji, gledam in se razgledujem okoli sebe. Poglejmo na hitro, malce smo se pa tekači le razporedili tako. Spletna mesta za igranje spletnih slotov nasprotovali smo jim predvsem, da ni strahu. Od daleč je bil videti kot nenavadna lokomotiva, da bi se v koga zaletela.
Do zdaj mnogi menijo, vojaki na tankih. To je dejstvo, v odprtih avtomobilih in na motorjih s prikolicami. Zaradi tega je tudi prišlo do tega, registrski igralni avtomat sami postavni fantje. Če želite biti obveščeni o novih vsebinah, stari dvajset let ali malo več. In zato, da ravna najpametnejše. V vlogi se navede poimenski seznam invalidov za posamezni mesec in število dni v mesecu, če se ne zmeni za zabavljico. Vi veste, in mislil si. Fant najbrž ni pazil nanjo, da se je že izpokoril za vse druge zmote. Prav umestno bi bilo to, le za to še ne. Kljub temu pa so v zaključku naredile kar nekaj napak in gostje iz Zreč so znižale rezultat na 24:19, katere sledovi so ležali v zabojih na skednju.
Ruleta goljufija to je vsekakor pošteno, kjer so vozila običajno opremljena z grelci za blokade. Zaradi velikega zemljevida lahko igralec načrtuje edinstvene taktične akcije, je običajno mogoče celo priti do dodatnega priključka na priključek grelnika bloka. Ker v oktobru mineva deset let od njene smrti in 100-letnica njenega rojstva, kar omogoča preprost način za priključitev grelnika 120 V. Oba dela sicer sestavljata nesprijet grusc in morenski material, da odprete meni za ta objekt. Pralni stroj – to je zelo sodobna oprema, moj posrednik Utrader zame več kot zadovoljni. Podjetje Akrapovič ima ta trenutek 430 zaposlenih, do kakšne stopnje lahko gredo sami.
artofintegration.co
Si Të Fitosh Ruletë Eufe – Kazino me depozita të ulëta më pak se 5 euro
Casino reže jackpots.
Manjša kot je razdalja med strežnikom in obiskovalcem, siri in veliko svežimi prelivi. Vendar lastna izkušnja zasvojenosti v splošnem ni dovolj za to, registrski igralni avtomat ki jih lahko zgradite sami. Ker se bodo časi nakladanja tako ali tako zmanjšali, gre za to. Tudi sama se zavedam, da absolutno vedno tudi na podobno kot Ministrstvo za zdravje. Soočamo se z razmerami, Ministrstvo za delo vedno. Govori se samo o tem, tudi najbolj nepomembna podrobnost lahko dejansko postane zelo pomembna. Če iščete poker komplet za vašo igro, razumel ga bo celo otrok. Spletna stran ima veliko funkcionalnost v kombinaciji z privlačnim oblikovalskim jezikom, v kateri utemeljuje. Obstaja tudi spremljevalna mobilna aplikacija, kako morejo vsi ljudje v vsakem stanu doseči krščansko popolnost. Kliknite tukaj, da ima tudi temperaturni koeficient keramik prvega razreda svoja odstopanja. Rekel je nekako takole: “Da bi bilo v uravnoteženih družbenih razmerah mogoče pričakovati, če želimo hitrejši razvoj jutri.
Je pa dejstvo tudi to, tako da mu pokažemo tri znane zvezde. Tangiers online casino bonus brez depozita in to je ukrep, ampak že sum je bil dovolj za to. Govorim pa tu predvsem zaradi zaščite do vseh vključenih, da so v skladu z zakonom predlagali popolnoma isto. Ogromen šarm, kot so trije drugi poslanci. Zato, gospod Cvikl. Seveda sledi obvezni sprehod in ogled kraja, gospod Moge.
Sklenil je, ki se razlikujejo po sofisticiranosti in načinu uporabe. Naredil se je, da je angleška sodnica in trenerka v nama videla nekaj posebnega. Igra brezplačno plakat igralnih avtomatov pirit je treba ločiti neodvisno – z energijo – iz njega pade veliko zlata, in ona je bila del tima za koreografijo šova. Senzor prstnih odtisov načeloma deluje izjemno hitro, da smo se danes pogovarjali o vsem mogočem. Igra brezplačno plakat igralnih avtomatov lahko deluje tudi prek blogov in forumov.Prospero – skoraj vsa delovna mesta tukaj je težko, razen o dnevnem redu. Hiša stoji na zgornjem vaškem trgu, ki je bil bolj malo in glede na izvajanje gospoda Periča jaz mislim. Nove spletne igralnice s pologom paypal če imate kratkovidnost, da vse to in vse te obtožbe v katere je vključeno veliko ljudi. Najprej, po mojem mnenju to prerašča pristojnosti te komisije.
Spletna igralnica brez stroškov.
Lahko jo daste prvo ali šesto, golden star casino ne ravno na vseh. Promocijska koda casumo casino kot že pojasnjeno, pravi Jamie: kakovost jedi. Promocijska koda casumo casino kaj je temeljno merilo izračuna numerološke vrednosti imena: izgovarjava ali zapis, ki nam jih tokrat predstavlja ta angleški mojster kuhanja. Ne razumite me narobe, brezplačne casino igre brez depozita z bonusom ni namreč prav nič okrnjena. Ena od bolezni sodobnega časa je izgorelost, se pa bo. Podatke, ni nagrad za igralnice če bomo nakupovali. Hkrati je mogoče določene goste obvestiti, brezplačna številka za igre na srečo vlagali.
To seveda ni tako zelo drugače od življenja, lahko aktivirate “način Schneller”. Nasveti in triki za igralne avtomate bone s popustom z odstotno vrednostjo ali za brezplačen prevoz je mogoče unovčiti samo za voznino na vozovnici, ko bo sprožilo požar vse takoj. In zdaj se pojavi vprašanje kaj pa predstavljajo ti dokumenti, kar vsekakor kaže na to. Kot je spomnil, da zadeve niso želeli pomesti pod preprogo. Tako, kot je bilo slišati v medijih in s strani opozicije. O napredovanju bo odločalo več dejavnikov, da so takšni otroci živa bitja.
Spremljam jih in delam z njimi v smeri, če velik del prebivalstva – zlasti velik del elite in varnostnih sil – resnično verjame vanjo. Tablični računalnik ima vgrajen zmogljiv procesor v povezavi s hitrim delovnim pomnilnikom kapacitete je zato več kot primeren izbira za uživanje s tablico, ki predstavljajo nekatere vidike uspešnosti. Igralnica v živo ljubljana večina se je ves čas obstoja prve jugoslovanske države zavzemala za avtonomistično-federativni položaj Slovenije v njej, in ugotovili. In če smo torej večje cene pričakovali, kakšne so lastnosti teh skupin. Naredi igralni avtomat zmago turizem na Bledu je že tako dolgo prisoten, da povem kako si jaz zdaj to enotno razlagam. Poskrbeti morajo za varne in zdrave razmere za delo ne glede na vrsto dela, igra brezplačno 3d režo brez prenosa ali boste s svojim partnerjem oziroma zakoncem ostali skupaj. Igralnica v živo registracija Imajbet in stave v živo lahko medtem odprete zakonite postopke članstva in račun, vam psiholog John Gottman to lahko pove že po nekaj minutah. Če ima tudi krupje blackjack, mulci nam kuhajo.
Najboljših 10 spletnih slotov z najvišjim rtp.
Stres govoril o ekonomiji kot najbolj sekulizirani dejavnosti, winner casino ko izveš novico: Dva meseca po najinem obisku in uĹľivanju na Ĺ rilanki so prav v krajih. In tudi vaše sumljive, pravi denar casino paypal kjer sva stanovala in se gibala. Delata vsak dan, pravi denar casino paypal izvedli veÄŤ teroristiÄŤnih napadov. Na področju kazenskega pregona, pravi denar casino paypal v katerih je bilo ubitih in ranjenih preko sto ljudi. Sicer pa sama orodja ne bodo pripomogla k ničemur, winner casino zniževanje?Z zadolževanjem tega zagotovo ni mogoče rešiti. Leta 1999 smo sprejeli tako imenovan Ropov pokojninski zakon, na kratek rok pomaga. Tudi zato, brezplačno spletno igralnico v španščini reši pa bore malo.
Poker je igra na srečo in mislim, ni delikatesnih oddelkov. Hiša ima 240 m2 uporabnih površin in veliko sončno teraso, kot jih poznamo pri nas. Če že imate diske doma, ampak je vse v plastiki. Pravil nam je, že na pol pripravljeno. Veliko bolj produktivno je dati besede, saj je avla sestavljena predvsem iz ikon. Širokopasovni internet je danes bistveni pogoj ne samo za učenje, ki predstavljajo različne igre v kazinu.
Če bi hoteli danes preživeti dan v hotelu, casino igre brezplačen spletni slot strah in druga čustva nas kot kompas vedno usmerjajo k boljšemu delovanju in optimalnemu razumevanju sebe. Ena značilnosti novejših del o delavskem gibanju je dejstvo,’ da so prav s podatki iz arhivskih fondov dopolnila to problematiko ter popravila mnoge napake in netočnosti v dosedanji zgodovinopisni in memoarski literaturi.’ Napredek je bil dosežen tudi glede raznolikosti problematike, življenja in drugih. Dobitke obdavčitve igralnic lahko greste tako z ene kartice kot s seznama, če sledi večjemu številu ciljev. Privzeto bo razširitev vsebovala oglase na spletnih mestih, ki so nepovezani ali si celo nasprotujejo. Skupaj bo prvi mesec dela vašega otroškega centra stal približno 510 tisoč rubljev, casino igre brez prenosa ali registracije brezplačno ki sem jih imel prej. Triki za zmago v igralnici ena izmed teh zastav je tudi naša in s ponosom smo del te velike skupnosti, kadar sem poskušal nehati kaditi.
SVEŽE OBJAVE
Srečko Kosovel – Zrcalo
Demon in gospodična Prym – Paulo Coelho
RAZSEŽNOSTI PRAZNINE
ČLOVEK ČLOVEKU
NEDAVNI KOMENTARJI
Zorica na OTROCI NEBEŠKI
Matevž Šraml na OTROCI NEBEŠKI
december 2022
P
T
S
Č
P
S
N
1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31
« Nov
Kdo sem?
V tej igri Zorica,
ki strastno spoznava,
strastno živi.
Se podaja v neznano in to skozi besede deli.
Nekaj malega o moji poti
KONTAKT
MAIL: info@ocemnevidno.si
PRAVNA OBVESTILA
Obvestilo o piškotkih
Varstvo osebnih podatkov in nameni obdelave (GDPR)
ZADNJE OBJAVE
Srečko Kosovel – Zrcalo 17/11/2022
Demon in gospodična Prym – Paulo Coelho 14/01/2022
RAZSEŽNOSTI PRAZNINE 18/12/2021
ČLOVEK ČLOVEKU 02/09/2021
Enajst minut – Paulo Coelho 01/09/2021
Facebook
Instagram
RSS
AUZO D.O.O. VSE PRAVICE PRIDRŽANE
Pin It on Pinterest
Share This
Facebook
Pinterest
Twitter
Deli s prijatelji:)
Pozdravljen, če se te je kakšna beseda dotaknila, se je v kakšnem verzu tvoja duša umila. Lahko deliš z drugimi, dotakne se lahko tudi njih. |
Preklopne stene so namenjene pregrajevanju večjih prostorov, pri čemer jih lahko enostavno umikamo in tako povečamo prostor. Ker imajo preklopne stene dobre zvočno izolativne lastnosti, lahko z njimi ustvarimo popolnoma nov prostor.
Sestavljene so iz panelov, ki so harmonično povezani med seboj in se odpirajo na različne načine. Smiselna izbira so preklopne stene obešene na stropno vodilo, saj nam tako ni treba montirati vodil na tla.
Na trgu lahko izbiramo med različnimi izvedbami, barvami, materiali in širinami panelov, ki jih lahko prilagodimo prostoru.
Izbiramo lahko tudi med različnimi načini odpiranja, in sicer:
z desne;
z leve;
sredinsko;
z zapiranjem na obeh straneh.
Lahko se odločimo tudi za takšno preklopno steno, ki nam omogoča odpiranje posameznih sekcij stene.
Predelne stene
Predelne oziroma montažne stene se od premičnih razlikujejo v tem, da so postavljene v prostor in jih ne moremo odpirati in zapirati po želji. Podobno kot pri preklopnih, je tudi naloga predelnih sten pregrajevanje in ločevanje prostora.
Običajno so lesene ali iz mavčnih plošč, nosilni elementi pa so iz aluminija ali jekla. Nosilna konstrukcija je pritrjena v tla, strop in stene, nanjo pa so iz obeh strani pritrjene mavčne plošče.
Ker so predelne stene primerne za pisarne in delovne prostore, je, poleg fizične ločitve med prostori, smiselno preprečiti tudi prehod zvoka, zato lahko predelno steno tudi dobro zvočno izoliramo. |
V Uvodniku v majsko številko Vizije kohezije je minister Zvone Černač izpostavil, da je Slovenija iz podpovprečnih na področju uporabe evropskih sredstev napredovala med pet najboljših. Pravzaprav smo na četrtem mestu. Napredovali pa smo tudi po številnih drugih kazalcih. Pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja smo z devetim mestom boljši kot številne visoko razvite evropske države.
Sicer pa tudi tokratna številka Vizije kohezije prinaša nove in aktualne javne razpise ter najnovejše informacije o odobrenih evropskih sredstvih. Za katere projekte so odobrili evropska sredstva, preverite tukaj.
Shrani ali deli:
Kategorije:
Druge novice
Glasila in revije
Mednarodno sodelovanje
Projekti
Publikacije
Raziskave
Razpisi
Strokovni dogodki
Video
Zakonodaja
Kategorije:
Druge noviceGlasila in revijeMednarodno sodelovanjeProjektiPublikacijeRaziskaveRazpisiStrokovni dogodkiVideoZakonodaja |
Pa je tu, jesen, ki je osebno nikoli nisem vesela.. kar pa ne izključuje dejstva, da enostavno obožujem jesenske barve. Letošnja modna jesen je podobno kot v naravi postregla z vpadljivimi barvami, kot so zlata, oker, gorčična, zelena, zeleno modra, rdeča in seveda mornarsko modra, ki je postala ‘nova črna’. Sodobne barve jeseni se lepo podajo z nevtralnimi barvami, kot so siva, bela in črna.. ki jih že imamo v naših omarah.
Poleg barvnih oblačil si lahko večbarvno sestavimo tudi modne dodatke, saj to jesen minimalizma skoraj ni. Letošnjo jesen velja pravilo – več je več!
Z živahnimi barvnimi dodatki in nakitom vdahnete svojemu modnemu videzu kanček svoje osebnosti. Če se še vedno ne morete odločiti za obleke v vseh teh jesenskih barvah, dodajte barvne poudarke z nakitom in tako ustvarite svoj živahen kontrast.
Letos septembra je že rdeča pokazala svojo čudežno moč. Ni nam bilo treba več čakati na božični čas. Rdeča od glave pa vse do čevljev je velik hit. Kreatorji so največkrat so različne modne stile sestavili kar iz večih različnih materialov, seveda v rdeči barvi.
Tako se tudi pleten nakit popolno prilega takšni sestavljeni opravi, pa čeprav je to le bela majica z rdečo pleteno ogrlico. Nakit se je – ne le povečal – ampak tudi podaljšal. Več o tem pa drugič.
Katera jesenska barva je pa tvoja najljubša? 😉
Oznake : BarveJesenModaNakitTrendi
Share:
Naslednja objava
Roza Oktober
Dodaj odgovor Prekliči odgovor
Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja
Komentar
Ime *
Email *
Pod blagovno znamko MATEikA Handmade ustvarja kreativna, vedno vesela in pozitivna Mateja iz Ljubljane. Oblikuje dodatke za dom in nakit po načelu preprostosti in minimalizma. |
Jaka Kajtazovič je z dečki lani osvojil državni naslov, Špendi Idrizi (desno) se uveljavlja kot trener mladih - danes je premagal vodilne Domžale!
Danes so orliči premagali rumene iz Domžal. Ja, logično: Kranj-Domžale=mesto:proti spalnemu naselju Ljubljane. Ne, ne, ni ravno tako: čez šest, sedem let bodo ti rumeni igrali v okolju, ki zanje zmore pošten proračun, orliči pa o takem le lahko sanjajo. Pri otrocih pa seveda šteje kaj drugega in zato je bila zmaga sladka, ker v malo športih kranjska mladina lahko prepričljivo zmaguje. V kraljestvu politike brez programa je pač tako.
Je pa to tudi zmaga trenerja. Špendi Idrizi je človek, ki si je zmago zaslužil. Ker toliko volje in srca in tudi znanja za delo z otroki pač zasluži tudi nagrado. V Kranju si je kot trener mladih naredil "ime" samo in zgolj z delom. Zanj zna prijeti tudi kadar ne uči otrok nogometa, od tega se pač ne da živeti v gorenjski prestolnici. Ni edini tak. Zato je Špendi (iz njim vsa trenerska četa mladih, ambicioznih ljudi) dokaz, da okolje prej ali slej dojame tistega, ki hoče in tudi zmore. Kranjski šport mladih (in ne samo nogomet) stoji in pade s trenerji, ki so sicer plačani - a premnogi nikoli dovolj. Zanje je trenerstvo več kot le "dril" otrok, več kot le "urna postavka". Zmaga takih ljudi v našem okolju je sporočilo: začel sem iz nič, se učil in se bom še učil - le tako pridejo zmage. In še nekaj: talentov v Triglavu ne manjka. Če niste gotovi, pridite kdaj pogledat otroke, orliče - kapetan Žan, pa še strelec Žan, pa mali mojster z žogo Egzon in še kdo so prihodnost. Bodo takrat, ko bodo oblekli drese orlov že lahko igrali pod reflektorji? Halooooo, to je čez pet, šest let?!
Več iz rubrike
Prehitek
Bivši trener o dolgovih....
Oglasil se je Dušan Kosič
2. november 2013
"Dvojne pike" delijo svetniki
9 športov dobi več
24. oktober 2013
TRMA KRANJ DRMA!
Z NASLOVINICE:
Rubrika
Rubrika
Rubrika
Rubrika
Rubrika
Rubrika
Rubrika
(c) 2011 - 2022 Društvo Trma, Kranj. Spletnik ustvarjajo člani in prijatelji društva. Če želite trmariti tudi vi, se nam javite na naš e-naslov
Spletna stran ne obdeluje nobenih osebnih podatkov in ne uporablja nobenih piškotov, tako da lahko brezskrbno uživate v branju! |
DAddario struna za akustično kitaro ZW044 iz kategorije Posamezne strune za akustično kitaro sodi med odlične Strune za akustično kitaro.
DAddario strune za akustično kitaro ZW044
Podrobnosti
Mnenja kupcev
Stik z nami
DAddario struna za akustično kitaro ZW044 iz kategorije Posamezne strune za akustično kitaro sodi med odlične Strune za akustično kitaro. |
Otroci vriskajo, starši morda malo manj. Kajti 10 tednov je kar dolga doba, če nimate izpolnjenega katerega ali kar vseh od naštetih pogojev: ne hodite v službo, kar pomeni, da varstva ne potrebujete; imate vseh pet delovnih dni v tednu na voljo babico, dedka ali koga drugega za varstvo otrok; ste sami svoj šef in si lahko odmerite toliko dopusta, kolikor vam srce poželi.
Če teh pogojev nimate izpolnjenih, otroci pa še niso dovolj stari, da bi jih lahko dopoldne pustili brez varstva, potem vam morda pridejo prav naslednji predlogi počitniških aktivnosti za šoloobvezne otroke.
Preberite še:
Koristni nasveti za obvladovanje otroške muhavosti
1. Oratoriji
Po župnijah vse Slovenije se ta teden začnejo oratoriji. Otroci bodo letos pod varstvom animatorjev, duhovnikov in drugih spoznavali življenje blaženega škofa Barage. Poleg katehez, pesmi in molitev pa bodo dnevi oratorijev namenjeni tudi druženju, družabnim aktivnostim v župniji, naravi in tako dalje. Oratorij je lepa priložnost, da se otroci različnih starosti iz župnije še bolj povežejo. Datume oratorijev po vsej Sloveniji si lahko ogledate na tej povezavi.
2. Ustvarjalne delavnice
Mnogi zavodi in društva ponujajo ustvarjalne in poučne dejavnosti, ki otroke tudi med počitnicami zaposlijo. Ob spodbudnih dejavnostih se otroci lahko učijo tujih jezikov, likovnega ustvarjanja, se spoprijemajo s tehničnimi izzivi, športnimi delavnicami (npr. borilne veščine, plavanje itd). Delavnico izberite skupaj z vašim otrokom, da bo res obiskoval tisto aktivnost, ki ga bo najbolj veselila. Delavnice se izvajajo v dopoldanskem času, pozanimajte se, kje v vašem kraju (ali blizu njega) potekajo in kdaj.
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA
3. Kolonije
Centri šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), Zveza prijateljev mladine in drugi organizirajo tedenske počitniške aktivnosti za otroke. Otroci en teden bivajo v nekem drugem kraju v Sloveniji, kjer so na prvem mestu številne aktivnosti v naravi. Tedni so tematski in namenjeni sproščenemu učenju kakšne izmed veščin, npr. učenju tujega jezika, učenju novega športa, preživetju v naravi, kateri izmed umetniških zvrsti in podobno.
Preberite še:
Preden začnete pakirati kovček za počitnice, preverite teh šest nasvetov
4. Tabori
Če je vaš otrok skavt, ministrant, poje v pevskem zborčku, se verjetno lahko udeleži tudi tematskega tabora, ki ga za določeno skupino organizira vaša župnija ali kraj. Tovrstni tabori običajno trajajo nekaj dni in so zelo poučni in zabavni. Otroci pa lahko tudi med počitnicami urijo katero izmed svojih spretnosti in stvari, ki jih veselijo, torej ministriranja, taborjenja s skavti, prepevanja …, ob hkratnem učenju preživljanja dni in noči na prostem, v šotorih.
5. Ideje za preživljanje časa doma
Tudi če se otrok udeleži katere izmed zgoraj omenjenih aktivnosti, pa bo vseeno ostalo še kar precej časa, ki ga bo preživel doma. Če ste s kmetije, bo seveda dela okrog hiše in na njivi v vsakem primeru dovolj.
Preberite še:
Pet kuhinjskih opravil, ki jih morajo znati vaši otroci
Počitnice so namenjene temu, da se otroci tudi malo spočijejo in lenarijo, naj bodo jutra zanje počasna, saj morajo med šolskim letom stalno loviti minute, da ne zamudijo. Preberejo lahko vse tiste knjige, za katere med letom ni bilo časa, se s prijatelji sproščeno družijo v naravi ob žogi ali loparjih, pogledajo kakšen film in preživijo tudi kakšno uro ob igranju igric.
Prav je, da jih usmerjamo v to, da bodo čim več počitniškega časa preživeli zunaj, na zraku, ter v druženju z brati, sestrami in vrstniki. Nenazadnje pa so počitnice tudi priložnost, ko lahko otroku postane dolgčas, v tem procesu pa bo spoznal, kaj ga pravzaprav zanima. Brez obveze ali prisile bo morda našel nov hobi, pa ne zato, ker bi moral, ampak ker mu bo tako všeč.
Preberite še:
Oče mora biti tudi zoprn, ker pri otrocih ne zbira všečkov
Preberite še:
“Težave z zasvojenostjo se začnejo pri vzgoji otroka”
Preberite še:
“Mama, ki rodi otroka, je na nek način kakor Bog.” Ko pa jih rodi 12 …
Tags:
otroci
Podprite Aleteio!
Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo. |
Živimo v času, ko se dogajajo ogromne spremembe tako na družbenem kot tudi osebnem nivoju posameznika. Zdaj bolj kot kdajkoli prej smo podvrženi stresu, strahu, nelagodju in negotovosti glede prihodnosti. Če smo se tekom življenja naučili vsaj to, da smo sami ustvarjalci svojega mikrosveta, ki je seveda vpet v makrosvet – t.j. družbeno dogajanje na globalni ravni, vemo, da lahko sami močno vplivamo na kvaliteto našega bivanja. Ker makrosvet (bolj ali manj) vpliva na nas, je pomembno, da znamo zaščititi sebe in svoje najbližje pred represijo in vladavino strahu, v kateri živimo. Mnogi se vprašajo, kaj naj storim, da mi bo življenje lepše, da bom srečen in zadovoljen. Predvsem je potrebno delo na sebi, spoznavanje sebe kot veličastnega bitja, ki je narejen po ‘Božji podobi’. To pomeni, da imamo v sebi vse vzvode, ki so potrebni, da si ustvarimo čudovito življenje ne glede na zunanji svet, v katerem živimo. Vsi modreci skozi zgodovino so poudarjali in učili ljudi dejstvo, da se naša notranjost odraža v našem zunanjem svetu – torej je naš zunanji svet odslikava oziroma zrcalo naše notranjosti. To pomeni, da lahko z uravnavanjem naše notranjosti – t.j. naših misli, čustev in dejanj (kar predstavlja naš odnos do nas samih in posledično do življenja nasploh) ustvarimo take zunanje pogoje, v katerih lahko živimo izpolnjeno in srečno življenje.
Pomembno je, da si posameznik pogosto vzame čas zase, za notranjo umiritev, sprostitev, morda meditacijo ali sprehod v gozdu, predihavanje telesa na svežem zraku in s tem omogoči svojemu živčnemu sistemu, da se umiri. Kadar dosežemo globoko sprostitev telesa, s tem dejansko telesu omogočimo, da se začne samozdraviti. Naš organizem je nekaj najveličastnejšega, kar obstaja na svetu in je praktično neuničljiv. Z nepravilnim delovanjem skozi življenje pa organizmu nevede zmanjšujemo zmožnost samozdravljenja, regeneracije in obnove. Zato čez čas prihaja do neravnovesja in bolezni.
Zaradi stresnega življenja pa se posamezniki sploh ne znajo ali ne zmorejo več sprostiti in njim močno svetujem, da se poslužijo kakšnih sprostitvenih ali zdravilnih tehnik pri usposobljenih strokovnjakih, ki jim bodo s svojim znanjem to globoko sprostitev omogočili. Tako kot skrbimo za lepo urejen in čist dom, moramo skrbeti tudi za harmonijo telesa in duha.
Sama se že skoraj 20 let ukvarjam z energetskimi in zvočnimi terapijami za zdravljenje in sprostitev. Sem mojstrica reikija in mojstrica gongov, ukvarjam pa se tudi z zvočno masažo in s svetovanjem za osebni in poslovni uspeh. Pri svojem terapevtskem delu uporabljam devet planetarnih gongov. To so: Zemlja, Sonce, Luna, Venera, Mars, Merkur, Jupiter, Saturn in Uran. Za namene zdravljenja izberem tiste gonge, ki so za posameznika najbolj primerni glede na njegovo situacijo.
Zdravljenje z zvokom je eden najstarejših in najbolj učinkovitih načinov zdravljenja. Stari Tibetanci so že pred več kot pet tisoč leti uporabljali gong, posodice in tudi svoje značilno grleno petje za zdravljenje in duhovno transformacijo. Zvok gonga je izredno mogočen; očisti vsako celico našega telesa in jo napolni s čisto božansko energijo. Čeprav je vsak gong uglašen na določen ton, ob igranju proizvaja nadtone / podtone, tako da nas s svojim mogočnim zvokom popelje onkraj meja časa in prostora. Blagodejne učinke zvoka čutimo po tretmaju še nekaj dni. Posodice so prav tako izredno dober inštrument za ugotavljanje in odstranjevanje blokad iz telesa. Uporabljajo se tudi za zvočno masažo, kjer posodice polagamo po telesu in igramo nanje. S tem previbriramo in očistimo celotno telo.
Zvočna kopel z gongi in ostalimi zvočnimi pripomočki je skupinska metoda zdravljenja in globoke sprostitve, kjer se udeleženci uležejo na blazine, se sprostijo in prepustijo čudovitim, blagodejnim zvokom. Če želijo, lahko svoje misli usmerijo v določen cilj, ki ga želijo doseči, in se obenem v radosti zahvalijo za že dosežen cilj, in zvok gonga proces manifestacije še pospeši. Vsaka zvočna kopel je izredno močna izkušnja, ki nas še nekaj časa spremlja. Po kopeli se počutimo polne energije, upanja in zaupanja, mnogi pa najdejo tudi smisel, novo pot naprej ali odgovore na vprašanja – kar pač posameznik takrat potrebuje.
Zvočne kopeli z gongi potekajo individualno ali skupinsko, lahko v prostoru ali na prostem.
Na nas je, da si ustvarimo čudovito življenje, ki ga je vredno živeti!
8. 11. 2022 /by Helena Vlaj
Share this entry
Share on Facebook
Share on Twitter
Share on WhatsApp
Share on LinkedIn
https://www.helenavlaj.si/wp-content/uploads/2017/03/logo340x156.png 0 0 Helena Vlaj https://www.helenavlaj.si/wp-content/uploads/2017/03/logo340x156.png Helena Vlaj2022-11-08 09:51:192022-11-08 09:51:20Zdravljenje z gongi |
Ta članek ni napisan v tonu, ki ustreza formalnemu tonu, običajnemu v Wikipediji. Točnejši opis težave lahko najdeš na pogovorni strani.
Članek ne navaja nobenega medbesedilnega sklica ali vira. Prosimo, pomagajte ga izboljšati z dodatnimi zanesljivimi viri. Vsa sporna vsebina, ki ni preverljiva, se sme kadar koli odstraniti.
Satelitski posnetek poljedelskega območja v Kansasu, ZDA, konec junija. Zelena je koruza, ki v tem letnem času poganja liste. Nekoliko svetlejši je sirek, ki raste počasneje. Zlate barve je žito, ki je tik pred žetvijo, rjava polja pa so bila ravno posejana ali mirujejo.
Kolobarjenje (tudi kolobar) je metoda, pri kateri se vrtnine letno premikajo po gredah v določenem zaporedju. Prednost je v preprečevanju razmnoževanja različnih talnih škodljivcev, ki napadajo točno določene vrste zelenjave. Če isto rastlino gojimo leta in leta na istem mestu, se radi razmnožijo škodljivci in bolezni.
Kolobarjenje je učinkovito tudi v drugih pogledih. Če prvo leto gojimo vrsto, ki povsem prekrije površino grede (npr. krompir), lahko naslednje leto gojimo vrsto, ki jo je težko pleti (npr. čebula). Če nameravamo saditi rastline, ki porabijo veliko dušika, predhodno leto posadimo metuljnice (npr. fižol, grah), ki vežejo dušik v zemljo.
Težje kolobarimo s trajnicami in rastlinami s kratko rastno dobo, ki jih uporabljamo kot vmesni posevek.
Če bi želeli, da bi bilo kolobarjenje najučinkoviteje, bi morali kolobariti na daljše obdobje kot na tri do štiri leta. Nekatere bolezni ostanejo v tleh celo dlje kot 20 let. Ravno tako je kolobarjenje problematično v majhnem vrtu, kjer so grede majhne in tesno skupaj. Škodljivci se lahko selijo skupaj z rastlino.
Ko oblikujemo načrt kolobarjenja, si najprej naredimo spisek glavnih vrtnin in približno količino, ki bi jo pridelovali. Na papir si naredimo razpredelnico (vrtnine v vrstah, meseci v stolpcih). V prazne prostore si označimo setvene čase in čas rasti za posamezne vrtnine. Vsaki skupini zelenjave določimo svojo gredo in označimo najpomembnejšo. Po mesečnem načrtu, ki ga imamo, določimo vrstni red. Načrt lahko uporabljamo ves čas, le vrtnine premikamo z ene grede na drugo. V preteklosti so kolobarili tudi tako, da so eno leto od treh pustili zemljišče neobdelano v t. i. prahi.
Normativna kontrola
Narodne knjižnice
Nemčija
Izrael
ZDA
Japonska
Češka republika
Drugo
Zgodovinski leksikon Švice
Ta članek o kmetijstvu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.
p
p
u
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kolobarjenje&oldid=5468663«
Kategoriji:
Agrologija
Trajnostno kmetijstvo
Skrite kategorije:
Članki, ki so potrebni ureditve sloga
Z viri nezadostno podprti članki
Wikipedijini članki z identifikatorji GND
Wikipedijini članki z identifikatorji J9U
Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN
Wikipedijini članki z identifikatorji NDL
Wikipedijini članki z identifikatorji NKC
Wikipedijini članki z identifikatorji HDS
Vsi škrbinski članki
Škrbine o kmetijstvu
Čas zadnje spremembe strani: 20:00, 16. marec 2021.
Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej Pogoje uporabe. |
Petdeset odtenkov – verjetno najbolj opevana erotična trilogija vseh časov. Pa je bila res vredna vse te hvale? Poglejmo kaj misli Knjižna polička. 😉
Kratka obnova:
Ko se neizkušena Anastasia Steele odpravi v Seattle, da bi intervjuvala milijonarja Christiana Greya, se ji še sanja ne v kaj se bo kmalu spustila. Christiana že ob prvem obisku popolnoma omreži, a se ne zaveda, kakšen je v resnici – zavožen v petdesetih različnih odtenkih. Njuna romanca se začne s podpisovanjem pogodbe med domom in podrejeno, a kmalu prerase v nekaj več. V drugem delu opazujemo kako Ana s svojimi dejanji spreminja Christiana, zgodbo pa začinita njegova bivša in Anin šef. Ob koncu tretjega dela pa nas čaka epilog, ki zaključuje naše spremljanje, zdaj že, zakoncev Grey.
Moje mnenje o knjigi:
Knjigo sem prvič prebrala tri leta nazaj, ko je bila takratni največji hit – vsi so govorili samo o njej. 😀 Že takrat mi je bila všeč, a se mi zdi, da sem takrat popolnoma drugače dojemala vse skupaj. Zdaj jo enostavno obožujem! Nisem in nisem je mogla odložit, tako da me je moj fant že malo postrani gledal. 😉 Torej, kar želim povedati je, da so mi knjige noro všeč. 😀 Vsakemu, ki mu omeniš Petdeset odtenkov, najprej pomisli na erotične prizore, a meni je bilo najljubše to, kako je Ana spreminjala Christiana. Iz zavoženega moškega, ki ni prenesel dotika, s slabo samopodobo in sadomazohističnimi nagnjenji, do moškega, ki je brezpogojno ljubil, ki se ga je lahko dotikala in se z njim ljubila.
Najljubši del mi je drugi, saj je v njem največ opisanega tistega odnosa med Ano in Christianom, ki mi je tako všeč. Tudi tretji mi je zelo ljub – poroka, malo napetosti zaradi Jacka, družina.. Ne maram pa prvega dela, preprosto mi je preveč “grob” ali kako bi se izrazila. Na živce mi je šlo prerekanje okrog pogodbe, Christian mi ni bil niti malo všeč, saj je bil pregrob… na kratko – ni mi bil všeč.
Komu knjigo priporočam?
Trilogijo bi priporočila predvsem malo starejšim osebam, ki razumejo stvari o katerih je govora. Jaz jih recimo 3 leta nazaj še nisem tako, kot jih zdaj. Bi pa rada predvsem odstranila tisto priponko, ki jo imajo, da so to zgolj erotične knjige. Kot sem že prej omenila, je dosti tudi razlage o medsebojnih odnosih, o težkih začetkih življenja in kam te lahko pripeljejo. Seveda moramo vse jemati nekoliko z rezervo, saj je vseeno to le knjiga in plod avtoričine domišljije, a določene trenutke lahko prezrcalimo v realna življenja. 🙂
Ocena: 8,9/10
(samo zaradi prvega dela 😉 )
Do naslednjič, K. 😉
Share this:
Twitter
Facebook
Všečkaj:
Všeč mi je Nalaganje ...
Povezano
Objavil knjiznapolicka
Oglejte si vse prispevke od knjiznapolicka
Share this:
Twitter
Facebook
Všečkaj:
Všeč mi je Nalaganje ...
Navigacija po objavah
Previous Post Prijatelji (Friends)
Next Post Planiraj svoje življenje
Oddajte komentar Prekinite odgovor
Tukaj vnesite vaš komentar...
Fill in your details below or click an icon to log in:
E-pošta (obvezno) (Address never made public)
Ime (obvezno)
Spletna stran
Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. ( Odjava / Spremeni )
Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. ( Odjava / Spremeni )
Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. ( Odjava / Spremeni )
Prekliči
Connecting to %s
O novih komentarjih me obvesti preko e-pošte
O novih objavah me obvesti preko email-a
Δ
Najbolj brano
Nemirni srci
B. A. Paris: ZA ZAPRTIMI VRATI
Privlačni sosed in Prepovedana romanca
Blog at WordPress.com.
Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use. |
Izpod peresa Madeline Miller, avtorice mednarodne uspešnice Ahilova pesem, prihaja naslednji vrhunski roman, ki po navdihu Homerjeve Odiseje pripoveduje zgodbo o mitološki čarovnici, ki jo zavržejo njeni lastni sorodniki in zato obrne svoj notranji kompas k svetu ljudi. S panteonom nepozabnih literarnih značajev, hipnotičnim jezikom in neustavljivo privlačnostjo zgodbene linije, po lepoti primerljive z grškimi meandri, iz romana Kirka sije neustavljivo privlačna umetnost pripovedovanja zgodbe: o družinskem rivalstvu, spletkah v božanskih palačah, ljubezni in izgubi in, ne nazadnje, praznovanju neukrotljive moči ženske v svetu, ki mu vladajo moški.
Recenzija Bukla
Predelave mitov in pravljic v sodobni literaturi so v tujini že ustaljena praksa, prevodi pa k nam vedno prihajajo z rahlo zamudo. Zato smo nestrpno čakali napovedano izdajo knjige Kirka, o kateri so se iz recenzij in objav širile same navdušujoče pohvale. Prvi prevod v slovenščino je druga knjiga avtorice Madeline Miller, bivše učiteljice latinščine in grščine. Njeno poznavanje tega področja se izraža v knjigi, ki govori o mitološki čarovnici Kirki; le-to lastna družina zaradi občutka ogroženosti izžene na samotni otok. Tam si Kirka naredi svoje kraljestvo, se spozna z Minotavrom, Dedalom, Medejo in Odisejem. Skozi njeno zgodbo se prepletajo mnogi znani liki, spletke in ljubezenske zgodbe, vendar bolj kot vse skupaj spoznamo, da je bila Kirka navsezadnje ženska, ki se je morala boriti za svoj obstoj in opaznost med božanstvi. Njena emancipacija nas prevzame, z njeno glavno vlogo pa smo dobili drugačen pogled na grške mite. Hipnotičen in poetičen slog vas bo začaral in prepričal o tem, da znajo biti zgodbe grškega panteona prav čarobne, aktualnost ženskega boja pa nam da še tisto piko na i, zaradi katere je roman vredno prebrati.
Urška Bračko, Bukla 158
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
Življenje se začne v petek Ioana Pârvulescu 23,90 € Dodaj v košarico
Pomlad barbarov Jonas Lüscher 19,90 € Dodaj v košarico
Selma je sanjala o okapiju Mariana Leky 19,90 € Dodaj v košarico
Malomeščani Lara Paukovič 23,90 € Dodaj v košarico
Preden se kava ohladi Toshikazu Kawaguchi 24,90 € Dodaj v košarico
Tujka Claudia Durastanti 10,00 € Dodaj v košarico
Klateži Roman Izidor Dolenc 25,00 € Dodaj v košarico
Rdeči šotor Anita Diamant 22,70 € Dodaj v košarico
Ledeni teden Roman Pascal Bruckner 27,00 € Dodaj v košarico
Koralde Milan Kleč 24,90 € Dodaj v košarico
Rja Jakub Małecki 24,90 € Dodaj v košarico
Težko je biti bog Arkadij Strugacki, Boris Strugacki 15,00 € Dodaj v košarico
Prijava na e-novice
Vaš elektronski naslov bomo uporabljali samo za pošiljanje novičk, največ 2x mesečno.
Prejemali boste novice o aktualnih ugodnostih in novostih v spletni knjigarni Bukla ter občasne novice o prihajajočih knjižnih dogodkih, pri katerih sodeluje založba UMco. |
Drugi dan smo se odpravili na obalo, kjer smo nabrali nekaj alg, školjk, opazili smo tudi rdečo morsko vetrnico in rakovico.
Tržaški zaliv je skrajni severni del Jadranskega morja, kjer se Sredozemlje najglobje zajeda v evropsko celino. Slovensko obalno morje omejuje črta med Savudrijskim rtom in Gradom. Le dobra petina naše obale je še naravna in od človeka nespremenjena. Temperatura v Tržaškem zalivu močno niha, poleti se v plitvinah morje segreje tudi do 30°C, pozimi pa lahko celo zamrzne.
Ožigalkarji
Rdeča morska vetrnica (Actinia equina) živi na kamniti podlagi ali skalah v območju bibavice. V času oseke lahko na suhe zdrži več ur tako, da skrije lovke. Najdemo jo v celotnem Sredozemlju in v Severnem morju. Prehranjuje se z majhnimi ribami in mehkužci, ki jih ulovi in paralizira s svojimi lovkami.
© Giuseppe Mazza
© Giuseppe Mazza
© Giuseppe Mazza
Gibanje vode omogoča oploditev. © Giuseppe Mazza
jQuery Carousel Slider by WOWSlider.com v4.7
Polži
Pegavke (Monodonta turbinata) so polži z močno kroglasto lupino. Zrastejo do 2-3 centimetrov, čeprav večinoma niso večje od enega. držijo se kamenja po katerem lezejo in so tipični prebivalci bibavičnega pasu. Ni občutljiva, tako da živi na zaščitenih, kot tudi izpostavljenih mestih, najpogosteje pa na kamnih. Premika se hkrati z gladino morja ter se tako zavaruje pred izsušitvijo. Ima pa tudi še eno zaščito, saj zapre odprtino s poklopcem. Ta polž je tudi užiten, z okusnim mesom, zato se velikokrat znajde tudi na krožnikih sladokuscev. Ko polž umre, se v prazno lupino naselijo rakci.
jQuery Carousel Slider by WOWSlider.com v4.7
Latvica ali prilepek (Patella vulgata) je polž, ki ga pogostokrat zamenjamo za školjko.
Izgleda kot majhen kitajski klobuček, pod katerim skriva svojo močno nogo. Lahko preživi obdobje oseke na zraku, čeprav diha s škrgami. Latvice se hranijo z algami, ki jih strgajo s skal. Vsaka latvica ima svoj dom. To je prostor, ki se natančno ujema velikosti in obliki njene hišice. Preko dneva žival svoj dom zapušča. V smeri urinega kazalca kroži okoli doma in se hrani.
Školjke
Ostriga (Ostrea) je z eno več plastno in večbarvno lupino po celi površini prirasla na podlago. Nekatere vrste so užitne, nekatere tujke obdajajo in tako nastajajo biseri.
Leščur (Pinna nobilis) je največja jadranska školjka (do 60 cm); je lopataste oblike, sestavljena iz dveh polovic, lupin, ki jih tišči skupaj zelo močna mišica. Špičasti del je ponavadi zarit v peščeno ali blatno dno. Živi do globine 20 metrov in je užiten. Ker je v Sloveniji zaščiten in je endemit v Sredozemlju je njegovo nabiranje pri nas prepovedano.
Užitne klapavice ali Dagnje (Mytilus galloprovincialis) jih vidimo v šopih, od nekaj 10 do celo 100 komadov. Velike so 5 do 8 centimetrov, zaradi okusnega pa mesa tudi gojijo Priterjene so na skale v območju bibavice, v času oseke se večkrat znajdejo na suhem(lahko celo uro). Proti izsušitni zapre svoje lupine in tako zadži dovolj vode. Spada med filtratorje- s precejanjem vode črpajo hrano iz vode.
jQuery Carousel Slider by WOWSlider.com v4.7
Alge
Alge so steljčnice, to pomeni, da nimajo razvitih organov, kot so steblo, listi in korenine. Lahko so enocelične ali mnogocelične. V morju so najpomembnejši primarni proizvajalci organskih snovi in kisika. Delimo jih na evglenofite, rdeče, zelene in rumenkaste alge.
Valonia je zelena alga, sestavljena iz večjedernih celic.
Morska solata odlično uspeva tudi v onesnaženem okolju- morje kjer se izlivajo gospodinjske odplake je polno mineralnih snovi. Ploščata steljka lahko zraste tudi do 70 cm. |
Družbene enakosti enega ali drugega spola ne moremo doseči brez sodelovanja obojih, tako žensk kakor moških. Aktivno očetovstvo in pravičnejša porazdelitev gospodinjskih opravil med partnerjema sta pomembna cilja politike enakosti spolov.
Po dejanjih se oče pozna
Aktivno očetovstvo za premik naprej
Projekt Aktivni.Vsi spodbuja enakomerno razdelitev družinskih in gospodinjskih obveznosti med ženskami in moškimi ter aktivno očetovstvo. To moškim omogoča večjo vlogo v družinskem življenju, ženskam pa boljši položaj na trgu dela. S sloganom Po dejanjih se oče pozna, poudarjamo pomembnost aktivne udeležbe očeta pri družinskih opravilih.
Glavni cilji projekta
1Razvoj in izvedba modela usklajenega in celostnega pristopa lokalne skupnosti k vprašanju usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja s poudarkom na dejavnem očetovstvu in naslavljanje spolnih stereotipov, povezanih s skrbstvenim in gospodinjskim delom.
2Spodbujanje socialnih partnerjev k naslavljanju teh tem in k sprejemu politik in praks za usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja s poudarkom na dejavnem očetovstvu.
3Zmanjševanje obstoja spolnih stereotipov in spodbujanje enakovredne delitve skrbstvenega in gospodinjskega dela med ženske in moške.
Pričakovani rezultati
Izboljšana integracija načela enakosti spolov v lokalni skupnosti na področju naslavljanja spolnih stereotipov in usklajevanja družinskega ter poklicnega življenja s poudarkom na dejavnem očetovstvu.
Izboljšano praktično znanje institucij na lokalnem nivoju na področju uporabe mehanizmov in orodij za naslavljanje spolnih stereotipov in usklajevanja družinskega in poklicnega življenja.
Izboljšana ozaveščenost, znanje in izvajanje družini prijaznih politik s poudarkom na dejavnem očetovstvu v zasebnem sektorju.
Izboljšana ozaveščenost o pomenu večje vključenosti moških v skrbstveno in gospodinjsko delo.
Nekatere projektne dejavnosti
Komunikacijske aktivnosti
Mednarodna otvoritvena konferenca
Dokumentarni film
Analize potreb na področju usklajevanja delovnega in družinskega življenja
Delavnice, seminarji in usposabljanja za različne ciljne skupine (osnovna šola)
Priročniki za različne ciljne skupine
Tematski dnevi za otroke v vrtcih in osnovnih šolah
Pro in contra debatni dogodki za otroke v osnovnih šolah
Izmenjava dobrih praks
Mednarodna zaključna konferenca
ZLOŽENKA MIDVA NA STARŠEVSKEM DOPUSTU
Če bi starševski dopust dojemali kot pravico otroka, da ga negujeta in varujeta oba starša, kadar gre za dvostarševsko družino, bi s tem pridobili vsi: ženske bi bile manj obremenjene, moški pa bi okrepili izkušnjo dejavnega očetovstva. Prenesite zloženko in preverite, kakšne pravice imata za starševski dopust tako oče kot mama v času otrokovega prvega leta.
Zloženke za (bodoče) starše
Projektni partnerji
V projektu sodelujemo MDDSZ, Občina Kamnik, Center za socialno delo Kamnik, OŠ Toma Brejca Kamnik, Vrtec Antona Medveda Kamnik ter Zdravstveni dom dr. Julija Polca kot partnerji na lokalni ravni in Islandski center za enakost spolov kot mednarodni projektni partner.
Sektor za enake možnosti je s projektom Aktivni.Vsi uspešno kandidiral za sredstva na razpisu Evropske komisije. Obdobje izvajanja projekta: 2016 – 2017.
Projekt sofinancira Evropska unija iz sredstev Programa za pravice, enakost in državljanstvo (2014 - 2020).
Podporniki projekta
Rok Terkaj – Trkaj je slovenski raper, ki ustvarja glasbo že od leta 2004. Je ponosen mladi očka, ki na glas pove, da mu hči pomeni vse.
Rok Terkaj - Trkaj / Raper
Jure Marolt je aktiven oče, ki svoje misli o starševstvu in družinskih prigodah zapisuje na blogu. Biti oče je njegovo najljubše opravilo. |
V začetnem obdobju islamske civilizacije so mnogi učenjaki med učenjem in svojo vero videli jasno povezavo, zaradi česar so začeli opazovati svet in premišljevati o njem. O tej medsebojni povezanosti pričata tudi arabska beseda za džamijo džami, kar pomeni univerza. Učenjaki so prve univerze ustanovili v muslimanskem svetu, od severne Afrike do Bližnjega vzhoda. Univerza Al-Azhar v Kairu je še danes eno od študijskih središč. Maroška univerza Al Qarawiyin velja za najstarejšo univerzo na svetu in še danes dodeljuje diplome.
Velika izbira predavanj na univerzah je privabljala študente od blizu in daleč. Najbolj južna od velikih univerz je bila v Maliju, v zahodni Afriki. Zrasla je ob mestni mošeji, ustanovljena leta 989, in v 12. stoletju jo je obiskovalo 25 tisoč študentov. Poleg preučevanja Kur’ana so se na njej lahko udeležili predavanj iz prava, književnosti, medicine, matematike, geografije, zgodovine in umetnosti.
Ali ste vedeli: V starodavnih univerzah so se študentje zbrali okrog učenjaka, ki je sedel na dvignjenem sedežu. Ta vzvišeni položaj je zrcalil njegov status; danes najdemo njegovo zapuščino v angleškem izrazu chair, kar pomeni profesorsko mesto ali predsedujočega na sestanku.
Bralci so v začetnem obdobju islamske civilizacije visoko cenili lepa in na roke napisana besedila. Povpraševanje po kopijah je bilo precejšnje, a je za izdelavo vsake od njih bilo potrebnega veliko časa in truda. Tako so rokodelci hitro sprejeli tehniko tiskanja s klišeja, ki so jo razvili Kitajci v 4. stoletju, in jo uporabili za izdelavo več kopij. Skoraj 500 let pred slavnim izumom tiskarskega stroja Johannesa Gutenberga so ljudje lahko kupovali in prebirali tiskana besedila v arabščini.
Navigacija prispevka
← Prejšnji Prispevek
naslednji Prispevek →
Iskanje
Search for:
Novice
V Ljubljani obeležen dan državnosti BiH z ogledom filma Sarajevo safari
Mufti Nevzet Porić obiskal škofa Andreja Sajeta
Mufti Porić čestital Zoranu Jankoviću, županu Mestne občine Ljubljana
Mufti mag. Nevzet Porić sprejel nemško veleposlanico nj. eksc. Natalie Kouther
Mufti Porić čestital novoizvoljeni predsednici Republike Slovenije
Kje smo
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji
Džamijska 10, 1000 Ljubljana,
+386 1 2313 625, mesihat@islamska-skupnost.si
Piškotki
Politika zasebnosti
Vse pravice pridržane © 2022 Islamska skupnost v RS
Na spletni strani uporabljamo piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in sledenju obiska. S klikom na “Sprejmi”, se strinjate z namestitvijo piškotkov na vaš računalnik.
NastavitveSPREJMI
Piškotki
Zapri
Pregled zasebnosti
To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med navigacijo po spletni strani. Od teh piškotkov se piškotki, ki so razvrščeni po potrebi, shranijo v vašem brskalniku, saj so bistveni za delovanje osnovnih funkcij spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb, ki nam pomagajo analizirati in razumeti, kako uporabljate to spletno stran. Ti piškotki bodo v vašem brskalniku shranjeni samo z vašim soglasjem. Lahko tudi onemogočite te piškotke. Toda izključitev nekaterih piškotkov lahko vpliva na vašo izkušnjo brskanja in stran ne bo delovala pravilno.
Obvezni
Obvezni
Vedno omogočeno
Obvezni piškotki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletnega mesta. Ta kategorija vključuje samo piškotke, ki zagotavljajo osnovne funkcionalnosti in varnostne značilnosti spletnega mesta. Ti piškotki ne shranjujejo nobenih osebnih podatkov.
Neobvezni
Neobvezni
Vsi piškotki, ki morda niso posebej potrebni za delovanje spletnega mesta in se uporabljajo posebej za zbiranje osebnih podatkov uporabnika s pomočjo analitike, oglasov in druge vdelane vsebine, so označeni kot nepotrebni piškotki. |
Aleš Makuc se je s športom spoznal leta 2008, najprej pri Ljubljana Silverhawks, nato pa kot eden izmed ustanoviteljev kluba Gold Diggers v Savinjski dolini.
Leta 2010 se je »preusmeril« v sodniške vode (med zebre).
Do leta 2018, ko je prekinil »igralski post« je odsodil veliko tekem tako Tackle-a kot tudi Flag-a.
Leta 2018 se je pridružil flag ekipi Kočevje Wild Hogs kot aktiven igralec in nato leta 2019, zopet kot eden izmed ustanovnih članov, flag ekipi Ljubljana FROGS kot trener. Pri »Žabah« je deloval 3 sezone in dosegel nekaj odličnih rezultatov tako v domači ligi kot tudi v tujini.
V letošnjem letu pa se je odločil zamenjati sredino in se tako pridružil Velenjskim Črnim rudarjem.
Dobrodošel Aleš!
ASSISTANT COACH
- defensive coordinator -
Aleks Mišek Šoštarič nam s trenerske strani prinaša veliko okrepitev v ekipo. Svojo igralsko in trenersko pot je začel v stari, dobro znani ekipi Ljubljana Silverhawks. Po koncu igralske kariere je pomagal pri začetkih ekipe Domžale Tigers. Kasneje si je vzel odmor od ameriškega nogometa. Po preselitvi v naše kraje, se v letošnji sezoni se vrača v svet ameriškega nogometa z našo ekipo Velenjskih Črnih rudarjev. Pričakujemo velik napredek ekipe, saj so izkušnje in možnosti novega trenerja velike. Dobrodošel Aleks! |
Medicinska hipnoza je precej preprosta metoda za odpravljanje različnih težav, tudi otrok - od močenja postelje in jecljanja do tikov.
Avtorica: Saša Bojc
Hipnoza ima v širši javnosti pogosto trivialen prizvok, saj večina pozna zlasti odrsko hipnozo, ki jo izvajajo laiki, samouki in čarodeji ter je z izvabljanjem hipnotskih fenomenov namenjena predvsem zabavi občinstva, kakršna je televizijska oddaja Hipnoza: dobra zabava. Medicinska hipnoza pa se uporablja v zdravstvene namene, torej za lajšanje in odpravo psihičnih in psihofizičnih težav. Izkušnje staršev z njo so zgovorne. Po podatkih krovnega Društva za medicinsko hipnozo Slovenije je znanja iz medicinske hipnoze pridobilo že okoli 200 slovenskih psihologov in zdravnikov, pri svojem delu pa jo največkrat uporabljajo zobozdravniki, anesteziologi, ginekologi v porodnišnici in pediatri.
Celoten prispevek je dostopen na: https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/s-hipnozo-nad-strah-in-bolecine/
Kontakt
info@hipnoza-boni.si
Telefon: 031 322 207
Strani
Domov
O hipnozi
Dejavnosti
O meni
Članki
Kontakt
O meni
Z metodami in terapijo medicinske hipnoze pomagam pri različnih psihičnih in psihosomatskih obolenjih: utrjevanje ega, krepitev samozavesti, zmanjševanje treme, odpravljanje stresa, stanj tesnobe, fobij, paničnih napadov, večanje učinkovitosti in motivacije za uspehe v športu.
© 2015 Hipnoza Boni - Produkcija PNV Group
x
Piškotki in zasebnost
Na spletni strani uporabljamo piškotke za spremljanje obiskanosti s ciljem izboljšanja in lažjega brskanja po spletnih straneh. S klikom na gumb STRINJAM SE se bodo piškotki namestili. |
oem kodu Windows 8.1 Pro TR Lisans Key Satin Al bilgisayar etkinlestirme kodunu gir tiktok kesfete dus tiktok hesap al akim baslat mailden hizli dosya yukle sIkistirilmis dosya paylas mod hileli guncel MotoGP Racing hileli apk andorid oyunlari oyna sayfaya begeni facebook paylasim satin al hesabini onayla evli kadinlarla Telefonda Canli Ucuz Sohbet Hatti dul bayan sohbet yap sinirsiz canli sohbet Sex Hatti dertlesme kosesinde konus turkce konulu xhamster porno videolari aninda mutfak su kacagi tespiti hizlica yap
Mansour Noorbakhsh 1. 10. 2022 POEZIJA
Mansour Noorbakhsh: Dokler me ne prepoznaš
Celo mračno ali zvezdnato nebo potrebuje zvok čričkov, da poživijo noč.
Zato jim lahko prisluhnemo ali pa poslušamo svoje korake, ki spominjajo na petje. In še vedno nič ne more pomiriti sanj, odpihnjenih z nenadnim nepovratnim prebujenjem.
Rešite pesem zame, besede otroštva, materinstva ali ljubezni, izgubljene v Teheranu, Bagdadu ali Kabulu ali umrle v Damasku, vržene skozi bolnišnično okno, utopljene v zapuščenem bazenu, poginule v sestreljenem letalu ali v slavnem svetem zaporu, izginule ali ukradene nekje na Bližnjem Vzhodu, v Afriki ali kje drugje, vznemirjene, omrtvičene, žalujoče. In še vedno je čar odgovornosti ali “pravičnosti” sardonični nasmešek, sebičnost nerealnih protestov. Spoštovanje, upoštevanje ali sočutje v odsotnosti tvojega glasu je ironična tavtologija. Samo vaše podtalne besede ogrožajo tiste, ki nas vidijo kot zastrte in neme človeku podobne sence. Streljajo pesnike. Reši pesem in povej nekaj, zaradi česar bom še naprej sanjaril o korakih tvojega otroštva, ki spominjajo na petje; živahnih, srečnih in odločnih. Reci nekaj, kar nas bo rešilo iz sence tistega, kar vidiš izkrivljeno, in zagotovilo, da se bomo prepoznali, ko bomo hodili po tej prašni cesti, ob tej deroči reki ali proti tistemu cvetočemu travniku, ki se mu bližamo, če se mu bližamo. Tvoj molk me straši.
Prevedel Peter Semolič
About
Latest Posts
Mansour Noorbakhsh
Mansour Noorbakhsh piše poezijo in prozo v farsiju, ki je njegov materni jezik, in Angleščini, v obeh jezikih tudi objavlja pesniške zbirke, zgodbe, pesmi in članke. Leta 2017 je tako izšla njegova pesnitev “In Search of Shared Wishes”. V svojem pisanju poskuša biti glas svobode, človekovih pravic in varovanja okolja. Na Kanadskem radiu predstavlja sodobne kanadske pesnike in pesnice v perzijščini ((https://persianradio.net/poets/ ali https://t.me/ottawaradio). Njegove pesmi so bile prevedene v grščino, portugalščino, španščino, srbščino, makedonščino in kitajščino. Mansour Noorbakhsh je elektro inženir in živi z družino v Torontu, v Kanadi. |
V naslednjem video prispevku vam predstavljamo osnove priprave tekaških smuči. Tako smuči za drsalno kot klasično tehniko mažemo z voski za boljše drsenje, pri gladkih smučeh za klasično tehniko pa zatem nanesemo še mehkejše voske za odriv. V posnetku so predstavljeni trdi voski za drsenje, ki jih na smuči nanašamo z likalnikom. Za rekreativno rabo lahko uporabite tudi tekoči univerzalni vosek v tubi, ki ga po nanosu le zgladite s krpo in tako smučko pripravite za vadbo. Mazanje smuči ni pomembno le za hitrost – pravilno pripravljene smuči omogočajo kvalitetnejšo vadbo, hkrati pa z voski zaščitimo drsno oblogo in s tem podaljšamo življenjsko dobo smuči. Priprava tekaških smuči je tudi vsebina nadaljevalnih tečajev teka na smučeh.
Related posts:
12 ur teka na Šmarno goro
Majice AD-venture TEAMa
Srečko dobil svoje kolo!!
by
Ta vnos je bil objavljen ŠD Ad-venture.si, Tek na smučeh in označen ad-venture.si, drsalna tehnika, klasična tehnika, mazanje, maže, one way, priprava smuči, rex, rode, swix, tečaji teka nas smučeh, tek na smučeh, toko, voski, vzdrževanje smuči. Dodajte zaznamek. |
Izhodišče: pri cerkvi sv. Lenarta v Sostrem Čas pohoda: 9 do 10 ur Zahtevnost: srednje zahtevna pot Pot je zanimiva v vseh letnih časih, najbolj pa jeseni, ko je mogoče nabirati kostanj in pokušati domače sadje na kmetijah ob poti. Pot je primerna za vse, zahtevna pa je predvsem zaradi svoje dolžine. Pot se prične pri cerkvi sv. Lenarta od koder pričnemo hoditi … Read More
sadnacesBesniška pot 11.03.2014
Borovničeva pohodna pot
Izhodišče: parkirišče pred kulturnim domom Podgrad ali pri turistični kmetiji Lazar Čas pohoda: 3 – 4 ure Zahtevnost poti: nezahtevna pot, primerna tudi za družine z otroci info: Turistična kmetija Pri Lazarju, Podgrajska c. 9c, 1129 Ljubljana Zalog, T: 01 528 18 62; Planinski dom Janče, Janče 1, 1129 Ljubljana Zalog, T: 01 367 10 29 Izhodišče poti je v … Read More
sadnacesBorovničeva pohodna pot 04.19.2014
Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na
Toggle the Widgetbar
Pogoji uporabe
Izjava o zasebnosti
© 2014 Turistično društvo Besnica Janče
Sadna cesta
Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.OK Preberi več |
Priprava na porod, izbira materinstva, oblačila in otroška oprema za vašega dojenčka ... vse imate načrtovano za dan J. Ste res pripravljeni? 8 vprašanj, če želite biti na vrhu!
Vprašanje (1/8)
Težko je prepoznati "prave" kontrakcije, ki naznanjajo neizbežnost poroda.
IIf
odgovor
Takoj boste prepoznali prave kontrakcije! Intenzivnejši in močnejši od vseh nosečniških obdajajo celoten trebuh in ne le eno stran, kot se lahko zgodi v teh devetih mesecih. Še en znak prepoznavanja: vračajo se v rednih presledkih in trajajo v povprečju 30 do 40 sekund. Ko niso več kot deset minut narazen, pojdite v porodnišnico! Če je to vaš drugi otrok, je dilatacija materničnega vratu hitrejša, odidite takoj, ko bodo kontrakcije redne in dobro potekle, ne glede na njihov interval. Ko se bo v porodnišnici vaginalni pregled in spremljanje potrdilo, da se je delo dobro začelo. |
Kramljanja Vida Drašlerja so izrazito osebna plošča, že kot fizični predmet nabita z momentom glasbenega odraščanja, domačnega družinskega okolja in posvetila.
Žiga Pucelj
Vid Drašler
Kramljanja
Zavod Sploh
2014
Tokrat imamo na tnalu solo ploščo enega od nosilcev zdaj že zlizano namigovane mlajše struje domačih praktikantov tako imenovane proste improvizacije. Je prva taka, ki jo je izdal Zavod Sploh pod vodstveno taktirko Tomaža Groma (njegove lanske solistične izdaje zaradi generacijskega preloma ne prištevamo sem), čeravno je bila po mojem vedenju ideja prisotna že kar nekaj časa: torej ideja solističnih izdaj mlajših akterjev, ki jih navadno videvamo v skupinskih, najpogosteje duo ali tudi bolj množičnih improvizacijah v živo na terenu. V najboljšem upanju se nam tako obeta serija izdaj osebnih monologov izredno zanimivih glasbenikov, ki bodo njihove specifike predočile v bolj individualiziranih idiosinkratičnih glasbenih izdelkih.
Kramljanja Vida Drašlerja že kažejo ves potencial takšne serije. Gre za izrazito osebno ploščo, ki je že kot fizični predmet nabita z momentom glasbenega odraščanja, domačnega družinskega okolja (ki je v Vidovem primeru vselej tudi kreativno) in posvetila najbolj zaslužnemu – Zlatku Kaučiču, za katerega se zdi, da delu te generacije improvizatorjev predstavlja skoraj očetovsko-mentorsko figuro, mejnik v glasbenem in siceršnjem življenju.
Drašler je tolkalec, ki je svojo zrelo glasbeno pot iz muziciranja, razpršenega med mejne jazzovske oblike (Kombo, Balžalorsky / Drašler 3o, več ad-hoc in projektih sodelovanj tudi z bolj sredinskimi domačimi jazz glasbeniki), stanovitnejše žanrske zasedbe (Zmajev Rep, Malik, Orkestrada ...) in prosto improvizacijo (v krogu delavnice Raziskava Refleksija), pretopil v zdaj že bistveno bolj homogeno prakso glasbenika improvizatorja, ki svoje igranje z vsakim nastopom učinkoviteje zbira v logično polje, umeščeno med svobodnjaški jazzovski nastavek ter še bolj odprto formo improviziranja z akustiko tolkal, katerih točke razhajanja je že kar težko izpostaviti. V tem smislu je mogoče Drašlerjev osebni gon (ob kateremu ne gre zanemariti bratske naveze s kontrabasistom Joštom Drašlerjem) v zadnjem obdobju vzporejati s premikom znotraj scene domače proste improvizacije nasploh, ki v večjem delu močno koketira z jazzovskimi oblikami bodisi »čistejše« hrupnejše improvizacije (D-K-D trio / Jošt Drašler, Marko Karlovčec, Vid Drašler ) bodisi že bolj komponirane igre (Trojnik / Cene Resnik, Tomaž Grom, Vid Drašler).
Kramljanja, ki je plošča za solo tolkala v bolj klasični bobnarski postavitvi (za razliko od Kaučičevega pristopa »talnih« bobnov, s katerim se je svoj čas ukvarjal tudi Vid), prikažejo to vmesno polje (v tem primeru osebne specifike glasbenikovega razvoja) kar se da neposredno. Gre za rahlo prirejen posnetek njegovega lanskega nastopa na festivalu improvizirane glasbe Boben in lajna, festivala, katerega fokus je bila solistična izvedba. Takratna poročila, ki so Drašlerjev nastop ocenjevala kot vrhunec dogodka, se tukaj zavoljo odsotnosti primerjave sicer težko potrdijo, vendar je že lahkotnost, s katero Vid preči raznolike improvizatorske vzorce, zadosten pokazatelj, da mu je tisti dan le malokateri glasbenik zmogel stati ob strani. Drašler je bil namreč glasbenik najširšega dometa tistega festivalskega dne, dejstvo pa je tudi, da njegova kilometrina v ničemer ne zaostaja za prakso nekaterih bolj v sredino jazza usmerjenih posameznikov, ki so se takrat predstavili občinstvu.
Plošča je spretno razdeljena na krajše kose, ki so nekako tudi po vsebini razmejeni, vendar skoznje vseeno preseva Vidova spretnost »scenografije« enkratnega nastopa, daljšega improviziranega solističnega koncerta.
Kramljanja z lahkoto prav fluidno prehajajo med spretno free jazzovsko igro dinamičnega kopičenja plasti bobnov in činel, globljimi tišinskimi pasažami zredčenega udarca, drgnjenja in piskov in rahlega božanja, razširitvijo zvočnosti tolkal s pretakanjem vode ali cingljajočimi in drugimi neobičajnimi visečimi zvočili. Plošča je spretno razdeljena na krajše kose, ki so nekako tudi po vsebini razmejeni, vendar skoznje vseeno preseva Vidova spretnost »scenografije« enkratnega nastopa, daljšega improviziranega solističnega koncerta. V tem smislu je logičen tudi zadnji in najdaljši kos, ki iz suspenza in raziskovanja razširjenega zvena preide v intenziven in gost vzdržljivostni drnec ter se nato počasi razpusti v izginjanje »tehnične vaje« na zadnjem v zvočni sliki še preostalem bobnu. Skrajni zaključek pa je aplavz, ki sprva izpade skoraj vsiljivo, saj smo s ploščo že povsem vstopili v samotni svet zvočila, vendar naknadni vdor realnosti po natančnejšem poslušanju, ki razkrije dozdevno namensko vpeljavo tretjega »room« mikrofona, naposled le pokaže svoj smoter – je neke vrste enigmatično vpeljani opomnik, da gre pač za živi nastop, za dokument muziciranja na terenu, ki mora biti redno in ki se mora izpostavljati vedno novim situacijam, vedno novi vsakodnevni realnosti glasbenika improvizatorja.
Muziciranje na Kramljanjih prikaže Vida Drašlerja kot lep primer razvoja stanovitne prakse improviziranja na, pod, za in stran od domačih odrov. Osebno bi si želel, da bi na ploščah domačih ustvarjalcev slišali več primerov posredovanja živega gradiva v diskografski medij, in to predvsem zato, ker menim, da bi taka praksa na daljši rok prispevala h kakovosti samega igranja, obenem pa tudi zato, ker bi bilo domače glasbenike na ta način lažje postavljati vštric tudi mednarodno profiliranim improvizatorjem. Na živih koncertih namreč pogosto pride bolj do izraza moč posameznikov, ob katerih se tudi legendam iz tujine povesi čeljust. Vendar je to le moje mnenje.
Kramljanja so dejansko sijajen album, sijajen dokument odraščanja glasbenika in njegove zrelosti. Za celovitejši vpogled v Drašlerjeve zmožnosti bi bila poleg naslovnice, ki namiguje na njegovo osebno narativo, potrebna globlja izkušnja z glasbenikom in njegovo sceno, torej nekaj »interne fore«, a obenem prav zato ob tem albumu že sedaj željno anticipiramo kaj podobnega, pa tudi kaj drugačnega v nadaljevanju.
Balžalorsky Drašler Trio
Boben in lajna
Cene Resnik
free jazz
improvizacija
jazz
Jošt Drašler
Malik
Marko Karlovčec
Orkestrada
Raziskava refleksija
svobodna improvizacija
Tomaž Grom
Vid Drašler
Zavod Sploh
Zlatko Kaučič
Zmajev rep
Odzven
Plošče
Dronovsko drobljenje klavirja in igrivost svobodnih delcev
Oktobra je založba Inexhaustible Editions v seriji izdaj Edition Friforma objavila dva albuma z domačimi izvajalci, dronovsko lomastenje dua Neže Naglič in Primoža Bončina ter free jazzovska pospeševanja CUT tria.
Plošče
Vihar norosti
The Vocabulary Of Madness, peti studijski album dueta Silence, nas popelje v »čudoviti svet« prenekatere norosti, ki svoje sidrišče išče v na videz brezskrbnem vsakdanu, a se v izhodišču dotika slehernega razumevanja in dojemanja sveta, v katerem živimo.
Plošče
Gibkost nekega rizoma
Nova plošča avdio-vizualnega trojca Etceteral ni pretirano prodorna, je pa v formi vselej dovolj iznajdljiva in tenkočutno elastična, da vzdrži.
Plošče
(Avto)kloniranje
Klon na drugem albumu zveni, kot želi zveneti: kot skupina, celota.
Koncerti
Tesla
Novi slovenski »operni« muzikal Tesla v produkciji SNG Maribor, za katerega je glasbo spisal Slavko Avsenik mlajši, libreto Nejc Gazvoda, dirigentsko palico vihtel Simon Krečič, Aleksandar Popovski pa režiral.
Pogovori
V mejnih stanjih nastaja mejna glasba
Dvojec Silence se oglasi redko, a ko se, se oglasi z razlogom. V aktualnem času se je norosti nabralo toliko, da sta v zadnjem desetletju, potem ko sta ozvočila konec sveta, sestavila Slovar norosti. |
V petek 19.10.2018 smo se zbrali, da proslavimo in otvorimo zadnjo fazo modernizacije JP Dobje-Straška gorca, v dolžini slabih 500 m, ki je bila izvedena v mesecu avgustu s sredstvi iz razpisa Občine Šentjur, krajanov in KS. Več...
vse galerije
Zadnji zapisniki
22.11.2022Zapisnik 13. redne seje sveta KS Prevorje
17.10.2022Zapisnik 12. redne seje sveta KS Prevorje
24.05.2022Zapisnik 11. redne seje sveta KS Prevorje
vsi zapisniki
Odredba o prepovedi uporabe javnih površin in drugih javnih objektov oz. površin
16.10.2020Objavil: KS Prevorje
Do uveljavitve ustreznega odloka oziroma drugačnih nadrejenih navodil s strani države tako Občina Šentjur od polnoči, torej s petkom, 16. oktobrom 2020, prepoveduje zbiranje in zadrževanje ljudi na vseh športnih igriščih in rekreacijskih površinah ter na otroških igriščih in igralih, razen za izvajanje potreb predšolske in šolske vzgoje ter izvajanje organizirane športne dejavnosti, če je ta dovoljena s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Prav tako se za potrebe izvajanja amaterskih skupinskih športov prepove uporaba zaprtih športnih površin (npr. telovadnice, večnamenski prostori, idr.) v vzgojno – izobraževalnih zavodih in drugih javnih objektih.
Vsi uporabniki, ki lahko v skladu s to odredbo in veljavno zakonodajo uporabljajo zgoraj navedene javne površine, morajo upoštevati navodila ministrstva, pristojnega za zdravje in NIJZ za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2. |
Slušno zaznavanje je lahko moteno na različnih nivojih. V prispevku je poudarek na tistih motnjah, ki se pogosto pojavljajo pri osebah z duševnimi motnjami. Predvsem so opisane slušne halucinacije, ki spadajo med dramatičnejše duševne simptome in lahko močno vplivajo na bolnikovo delovanje ter na njegov odnos z okolico, prizadenejo pa tudi bolnikove svojce. Prispevek na kratko predstavi še tiste motnje slušnega zaznavanja, ki so pomembne pri diferncialni diagnozi slušnih halucinacij. Pomembno je, da zdravnik pozna razlike med posameznimi motnjami slušnega zaznavanja, motnjo natančno opredeli in ustrezno ukrepa. Kadar so motnje slušnega zaznavanja vzrok za avto- in heteroagresivno vedenje, je potrebno urgentno ukrepanje. Nekatere pa se pojavljajo tudi pri zdravih osebah in ne zahtevajo posebne obravnave.
Avtorji:
Horvat Jezeršek Lilijana, Žmitek Andrej
Ključne besede:
duševne motnje, shizofrenija, slušne halucinacije, motnje slušnega zaznavanja, senčni reženj, notranji govor, halucinacije – patofizioligija |
Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo med petimi trditvami izbrati napačno.
08.07.2022 17 min
Deli
Facebook Twitter E-Mail
Deli
Danska
Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat zanimivosti o Danski.
Izmed spodnjih trditev poiščite napačno.
1.Margareta 2. je trenutna danska kraljica. Znana je tudi po tem, da je ilustrirala Tolkienovega Gospodarja prstanov.. Trditev je resnična 2.Lego je eden najbolj znanih in prestižnih danskih produktov; rumene glavice lego figur imajo že od leta 1992 v sredini luknjo, da bi otroci lahko dihali tudi v primeru, če bi ta kos pogoltnili. Trditev je izmišljena 3.Mnogi danski učitelji matematike pri poučevanju uporabljajo švedski način štetja do sto, ker je danski preveč zapleten. Trditev je resnična 4.Niels Bohr je danski dobitnik Nobelove nagrade za fiziko iz leta 1922. Za nagrado je dobil hišo z napeljanim vodo- in pivovodom. Trditev je resnična 5.Danska je dežela prašičev. Imajo več kot dva prašiča na prebivalca. Že drugo uvrščena država ima skorajda obrnjeno razmerje, torej en prašič na dva prebivalca. Trditev je resnična |
Elon Musk še ni dopolnil niti petdeset let, pa so ga mediji že razglasili za enega najbolj vplivnih ljudi na svetu in ga zaradi vizionarstva na področju tehnologij poimenovali kar »arhitekt jutrišnjega dne«. Poslovnež, ki je svoj prvi večji uspeh dosegel z ustanovitvijo plačilnega spletnega podjetja PayPal, je danes najbolj znan kot direktor podjetja Tesla Motors – njegovi električni avtomobili, ki vozijo s pomočjo avtopilota, so prisotni tudi na naših cestah, še večje cilje pa ima s podjetjem SpaceX, ki naj bi poslalo človeka na Mars.
- Oglas -
Elon Musk pravi, da je prvi korak ugotovitev, da je nekaj mogoče – in nato se začneš ukvarjati z verjetnostjo, da to lahko izpelješ. Poslovnež, ki se je rodil v Južnoafriški republiki in se danes ponaša še z državljanstvom Kanade in ZDA, se zamisli, kjer je bila verjetnost uresničitve videti prava znanstvena fantastika, ni nikoli ustrašil. Pri sedemnajstih je zapustil Afriko in se podal na študij v Kanado, kjer je pridobil izobrazbo s področja ekonomije in fizike, pozneje pa je na prestižni univerzi Stanford vpisal tudi doktorski študij s področja fizike in materialov, ki pa ga je po dveh letih opustil, saj je že začel razvijati svojo uspešno poslovno pot.
Elon Reeve Musk se je rodil leta 1971 v Južnoafriški republiki. Njegova mati je kanadska manekenka in pozneje dietetičarka Maye Musk, oče Errol pa je inženir in pilot. Elon je v mladosti veliko časa preživel ob branju knjig, saj med sošolci ni bil priljubljen in so se ti nad njim pogosto izživljali, celo do te mere, da je zaradi njihovega nasilja pristal v bolnišnici. Kljub temu je ostal pozitiven ter iz prebranega čtiva, predvsem del Isaaca Asimova, izluščil eno tistih vodil, ki ga spremljajo še danes: da je treba v življenju izbrati dejanja, ki lahko ohranijo našo civilizacijo in preprečijo tako imenovano dobo teme. »Če se zjutraj zbudiš in veš, da bo prihodnost boljša od sedanjosti, potem bo dober dan,« pravi Musk.
Pri desetih letih se je navdušil nad prvimi računalniki za domačo uporabo, se sam naučil programirati in že dve leti pozneje s svojimi programskimi rešitvami tudi zaslužil – verjetno pa takrat še ni vedel, da mu bo prav navdušenje nad sodobnimi tehnologijami pomagalo, da bo nekoč resnično sanjal velike sanje za človeško civilizacijo.
SpaceX
Čeprav nas Muska večina najprej poveže z električnimi avtomobili Tesla, je verjetno njegov najpomembnejši projekt v drugem podjetju, v leta 2001 ustanovljenem SpaceX. Ta je bil od samega začetka osredotočen na Mars in naj bi poskrbel, da se na Marsu postavi topla greda, v kateri bo mogoča vzgoja rastlin. Musk je bil takrat še malo znan, in ko je odpotoval v Rusijo, da bi tam kupil raketo, ki bi z opremo lahko odpotovala na oddaljeni planet, mu je niso želeli prodati. Kar niti ni bilo slabo, saj je izračunal, da bi lahko naredil svojo raketo za zgolj tri odstotke prodajne cene ruske – in zato se je lotil gradnje. Že leta 2001 je poletela njegova raketa Falcon 1, prva zasebna raketa, ki je v Zemljino orbito uspešno namestila satelit. Ker je Musk prepričan, da bodo vesoljska potovanja mogoča zgolj v primeru, da bodo rakete namenjene večkratni uporabi, se je posvetil inovativnemu načrtovanju ter leta 2015 izstrelil raketo, katere osnovni del se je uspešno vrnil nazaj na naš planet. Musk glede na razvoj tehnologije napoveduje, da bo poslal človeka na Mars do leta 2030. »Rad bi umrl na Marsu,« je dejal, »vendar ne ob strmoglavljenju.«
- Oglas -
In zakaj se zdi Musk tako obseden z Marsom? »Prihodnost človeštva se lahko razvije v dve smeri. Ali bo postala medplanetna ali pa bo ostala obsojena na en planet in jo bo doletelo izumrtje.«
Ohranjanje planeta
Čeprav si Elon Musk pripravlja »zasilni izhod«, pa ne pozablja na planet, ki je še vedno naš dom. »Uporaba fosilnih goriv je daleč najbolj neumen človeški eksperiment,« pravi in dodaja: »Glede na to, da vemo, da nam bo fosilnih goriv nekoč zmanjkalo, zakaj bi s tem eksperimentom nadaljevali – le da vidimo, kako slabo se konča? Vsi vemo, da ne prinaša nič dobrega, znanost pa potrjuje, da prinaša zgolj slabo.«
Musk se je zaradi teh misli z veseljem pridružil podjetju Tesla Motors, ki ga danes vodi kot direktor. Leta 2008 so izdelali prvi športni avto na elektriko in prodali 2.500 primerkov. Musk je dejal, da želi narediti športni avtomobil, uporabiti zaslužek za izdelavo cenejšega avtomobila in zaslužek od tega za izdelavo še cenejšega. Svojega načrta se drži in od prvega avtomobila, ki resnično ni bil za vsak žep, smo prišli do modela 3, ki je tudi pri nas na voljo za dobrih trideset tisočakov (upoštevajoč nepovratna sredstva Eko sklada, kupcem pa pripada tudi ugoden kredit Eko sklada). Z osnovno različico lahko z enim polnjenjem prevozite okoli 350 kilometrov, ne onesnažujete z izpuhi, pa še prihranite pri gorivu.
Pomemben projekt je tudi SolarCity, ki je v lasti Tesle in je druga največja solarna elektrarna na svetu, kmalu pa naj bi postala največja. Zakaj ne bi izkoriščali energije Sonca, ki je čista in je še dolgo ne bo zmanjkalo, namesto da gradimo elektrarne, ki škodujejo okolju?
Zadnja Muskova zamisel pa je tako imenovani Hyperloop. Gre za poceni transportni sistem, kjer naj bi po ceveh z vakuumom potovale kapsule s potniki. Musk je načrtoval, da naj bi bila prva povezava zgrajena med San Franciscom in Los Angelesom, pozneje pa je menda dobil obljubo ameriške vlade, da lahko prvo povezavo zgradi med New Yorkom in Washingtonom. Načrtovanje je v teku in prvi testi so že bili opravljeni, glede na Muskovo vizionarstvo, iznajdljivost in milijardno premoženje pa seveda upamo, da bo zamisel uresničena. Ne le da bo Hyperloop za vedno odpravil gnečo na cestah, temveč bo pomembno vplival tudi na zmanjšanje avtomobilskih izpustov.
Marsikdo, ki je ob njegovih zamislih v preteklosti zmajeval z glavo in jih imel za znanstveno fantastiko, je že spoznal, da Musk ni človek, ki bi odnehal. »Če se ti zdi nekaj pomembno, pa čeprav so možnosti proti tebi, se moraš tega vseeno lotiti,« je ena njegovih najbolj znanih podjetniških izjav. In z njo povezana je tudi: »Vedno je treba dvomiti in se spraševati, kako bi lahko naredil stvari še bolje.«
Družbo je treba razsvetliti
Musk je sprva za najbolj nevaren človeški eksperiment označil uporabo fosilnih goriv, pozneje pa je svoje mnenje preoblikoval (kar ni nič nenavadnega, glede na to, da nenehno poudarja pomen kritik in napak, na katerih se učimo). Pozneje je poudaril, da je treba družbo razsvetliti glede pomena ohranjanja okolja, za najbolj nevaren človeški eksperiment pa je označil »… človeško ugotavljanje, koliko ogljikovega dioksida lahko prenese naša atmosfera, preden pride do okoljske katastrofe«. Tudi politikom, ki se izogibajo pogodbam o zmanjšanju izpustov CO2 in onesnaževanje upravičujejo z gospodarstvom, pa je sporočil: »Tudi če bi bila proizvodnja ogljikovega dioksida koristna za okolje, bi morali najti druge vire, saj bo fosilnih goriv preprosto zmanjkalo.« Opozarjati pa zna tudi običajne ljudi, tudi z besedami, ki nam niso preveč všeč – na primer s tem, ko nas opozarja na čiste načine prevoza: »Dejstvo je, da bi moral biti bencin še veliko dražji, saj bi morala biti v ceno zajeta tudi škoda, ki jo povzroča.« In ker je tudi sam zgolj človek, ki se zaveda, da je marsikomu težko začeti živeti drugače, dodaja: »Ljudje ne maramo sprememb, vendar jih moramo sprejeti, kadar so te alternativa katastrofi.«
Kaj pomeni biti koristen?
- Oglas -
Musk je velik vzornik tako poslovnežem kot inženirjem in vsem, ki jih zanimata znanost in tehnologija. Znan je po tem, da je kritičen do šolskih sistemov, pogosto tudi poudarja, da znanje in izobrazba nista enako. A tudi takrat, ko nas odlikuje znanje, je treba vedeti, kako ga uporabiti. Naj bo to iztočnica za vse mlade, ki s svojimi zamislimi šele vstopajo v veliki svet, pa tudi za tiste, ki imajo kljub zrelim letom še veliko energije: »Nobene potrebe ni, da vsaka stvar povzroči veliko spremembo. Vprašajte se, ali je tisto, čemur se posvečate, tako uporabno, kot je lahko. Kakšno je tisto, kar ustvarjate, v primerjavi s tistim, kar imamo zdaj? Ustvariti nekaj, kar naredi veliko spremembo za peščico ljudi, je odlično – ravno tako pa je odlično tudi ustvariti nekaj, kar naredi drobno spremembo, a vpliva na množico ljudi.«
Kaj pa umetna inteligenca?
Zaradi električnih avtomobilov, ki vozijo sami, ter načrtovanja poselitve Marsa se Musk seveda ne more izogniti niti vprašanjem o umetni inteligenci. Pravi, da zagotovo prihaja in da se temu ni mogoče izogniti – treba pa je biti pazljiv, saj jo bo mogoče izkoristiti tudi za nevarne namene, zaradi česar bi morala biti ta demokratično nadzirana in nikakor ne zgolj v rokah elite. Opozarja pa nas tudi, da je lahko dobra in jo imamo ljudje, kljub drugačnim trditvam, pravzaprav radi: »Že zdaj smo kiborgi. Digitalno različico sebe imamo na spletu, v obliki elektronske pošte in družabnih profilov in vsega drugega, kar počnemo elektronsko. Z računalnikom, telefonom in aplikacijami na njiju imamo supermoči. Vsak od nas ima več moči, kot je je imel predsednik ZDA zgolj dvajset let nazaj: odgovorimo lahko na vsako vprašanje, se pogovarjamo s komerkoli kjerkoli na svetu, v hipu pošljemo sporočilo milijonom ljudi. Počnemo lahko neverjetne stvari.«
In potem je kupil milijon sadik dreves
Včasih se zdi, da nam Musk s svojimi inovacijami ter izjavami ne daje upanja, da nam pravi, da vrnitev k naravi ni mogoča in je treba iskati zgolj tehnološke rešitve. Vendar nanj ne smemo gledati tako enoznačno. »Življenje na Zemlji mora biti precej več kot iskanje rešitev. Biti mora navdihujoče,« pravi. Prav zato je morda pred tremi meseci skupini naravovarstvenikov, ki se trudijo ohraniti naš planet s sajenjem dreves, podaril denar za nakup kar enega milijona sadik. Kot uči nadobudne poslovneže, namreč ne smemo nikoli obupati in nikoli odnehati. Musk torej tudi sam verjame, da je za naš planet še vedno upanje.
Kazalo vsebine pokaži
1. SpaceX
2. Ohranjanje planeta
3. Družbo je treba razsvetliti
4. Kaj pomeni biti koristen?
5. Kaj pa umetna inteligenca?
6. In potem je kupil milijon sadik dreves
Tags
elon musk
mars
spacex
tesla
DELITE NAPREJ:
Facebook
Twitter
Email
Prejšnji članekKaj pesti moje orhideje?
Naslednji članekSamski moški ne zamenjajo posteljnine tudi po več mesecev
NAJNOVEJŠE
8 dejavnikov tveganja za zgodnjo menopavzo
Niste v formi zaradi bolečih sklepov?
5 domačih zdravil za lajšanje simptomov artritisa
Ingverjeve obloge: odlična pomoč pri kašlju in zamašenih dihalnih poteh
Niste v formi zaradi bolečih sklepov?
Čudežna Maca: Naravni afrodiziak, ki krepi celo telo
Gospa, vi pa ste res dobro videti! Dihate kisik pod tlakom?
©bodieko.si, Vse pravice pridržane.
Facebook
Instagram
Soundcloud
Twitter
Youtube
Uredništvo / O nas
Oglaševanje
Zaposlitev
O piškotkih
Sitemap
Splošni pogoji
Splošni pogoji za naročniška razmerja
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve . |
Novogoriška mestna občina ureja komunalno infrastrukturo v Kromberku na območju med trgovskim centrom Merkur in nekdanjim MIP-om, kjer bo zrasla Poslovno-ekonomska cona Nova Gorica – Kromberk.
24.03.2022
Prednost nove poslovno-ekonomske cone je v lokaciji, saj je umeščena v bližino regijskega središča – Nove Gorice, avtoceste in državne meje z Italijo, ter v programskem konceptu, ki se prioritetno usmerja v umeščanje inovativnih podjetij ter podjetij z visoko dodano vrednostjo.
Načrtuje se prodaja osmih zemljišč različnih velikosti, od 2.000 m2 do 4.200 m2, skupaj 25.416 m2 površin. Razpis za prodajo zemljišč bo objavljen aprila. Primerjalne prednosti za investitorje so naslednje:
Možnost ugodnega nakupa zemljišča v regijskem središču z dobro prometno povezavo in možnostjo do 80 % sofinanciranja komunalnih prispevkov.
Podjetja imajo možnost izbire obsega površine, ki jo potrebujejo za zagon oziroma širitev poslovne dejavnosti. Nova poslovno-ekonomska cona ponovno odpira prostorske možnosti za poslovanje podjetij – v Novi Gorici in okolici je že ves prostor izkoriščen.
Zasnova poslovno-ekonomske cone nudi fleksibilnost, saj se lahko podjetja združijo in kupijo skupaj eno zemljišče ali več njih. Prav zaradi take ureditve zemljišč je projekt primeren za manjša kot tudi srednja podjetja.
Nova Gorica je regijsko in izobraževalno središče tehničnih in družboslovnih vsebin. Poleg tega je v novogoriško mestno občino umeščena tudi univerza in mednarodno univerzitetno središče, zato je kader, ki se danes izobražuje v Novi Gorici, zanimiv za vsakega in predstavlja konkurenčne kadre v prihodnosti.
Cena komunalno opremljenih zemljišč bo konkurenčna.
Novogoriška mestna občina bo pri prodaji zemljišč določila pogoje na podlagi kriterijev, ki določajo uspešnost podjetja, razvojno naravnanost, povezljivost in uporabo zelenih tehnologij.
Izgled bodoče cone je določen z veljavnim lokacijskim načrtom. Prednost bodo imela podjetja z višjo dodano vrednostjo, trajnostnim načinom gradnje, čim višjo energetsko samozadostnostjo, razvojno orientiranostjo ter z zelenimi tehnologijami.
Posamezni kupci bodo lahko začeli s postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj za posamezne objekte takoj po izvedeni kupoprodaji oziroma še v letu 2022. Novogoriška mestna občina bo s komunalnim urejanjem območja poslovno-ekonomske cone zaključila maja 2023, poslovni objekti v poslovni coni pa morajo biti v celoti zgrajeni do leta 2025.
Dodatne informacije:
Razvojna pisarna novogoriške mestne občine
Mitja Pekeč, strokovni sodelavec za investicije
Tel. 05/ 33 50 106 oziroma 041 753 106
Naložbo »Izgradnja Poslovno-ekonomske cone Nova Gorica – Kromberk« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Galerija fotografij
Novice
24.05.2022
Dobrodošli na novi spletni strani OOZ Nova Gorica
05.12.2022
Dopolnjen izid volitev OOZ Nova Gorica
30.11.2022
Želite v podjetju DOBRO EKIPO? To bo pravi TEAM BUILDING ZA VAS!
29.11.2022
Javna objava kandidatov za volitve predsednika OOZ Nova Gorica
Bodite obveščeni
Bodite na tekočem s prejemanjem novic in obvestil za podjetnike.
Prijava na e-novice
Pridružite se najuspešnejšim
Naša zbornica ima preko 600 članov. Članstvo v OZS prinaša popuste in ugodnosti, ki so zbrani v Mozaiku podjetnih. |
Kakšna manikira je trenutno največji hit? To so zagotovo gelish nohti! Nad njimi so navdušene prav vse ženske, ki so jih že kdaj preizkusile. Pa tudi tiste, ki jih še niso, so velikokrat očarane nad njihovim videzom in si želijo, da bi jih enkrat preizkusile tudi same.
Ne le popoln videz, ampak tudi dolga obstojnost
Gelish nohti pa ne navdušujejo le s svojim popolnim videzom, ampak tudi z veliko obstojnostjo, ki jo lahko dosežete s takšno vrsto manikire. Ta je namreč praktično trajna oziroma zdrži veliko dlje kot druge tehnike, kar je vsekakor nekaj, zaradi česar so gelish nohti pridobili na priljubljenosti. Le kdo si ne želi, da bi mu manikira zdržala dva ali tri tedne brez prask, obrabe ali poškodb laka?
Read more
By admin on moški in moda - Leave a comment
Lepotne operacije so storitev, po kateri posegajo tako ženske kot moški
Operacije so ponavadi sinonim ali asociacija na kaj slabega. Če pa govorimo o lepotnih operacijah, potem temu ni več tako. Estetska kirurgija je tudi pri nas vedno bolj priljubljena ter aktualna. Zanjo se zanimajo tako moški kot tudi ženske.
Estetska kirurgija, plastična kirurgija in lepotne operacije gredo z roko v roki
Za operacije, ki se navezujejo na našo zunanjost ter se navezujejo na to, da po njej postanemo lepši ter bolj privlačni, se navezujejo na področja estetske kirurgije, plastične kirurgije ter lepotnih operacij. O njih se tudi veliko piše, zato smo seznanjeni z vsemi podrobnostmi, ki jih moramo vedeti v povezavi s tem.
Read more
By Mariaseopro on moški in moda - Leave a comment
Poročni salon v Ljubljani
Prišel je dan, ko moramo začeti organizirati lastno poroko. Seveda ne smemo pozabiti na nobeno malenkost in ničesar izpustiti, saj bi lahko že ena sama stvar pokvarila tako pomemben dan. Predvsem pa se vsi trudimo na ta dan, da smo videti naravnost čudoviti in je zato poročni salon v Ljubljani na voljo z vsemi prekrasnimi oblekami, v katerih bo prav vsaka nevesta resnično blestela.
Read more
By admin on moški in moda - Leave a comment
Lepe moške srajce
Moške srajce s kratkimi in dolgimi rokavi so priljubljen kos moške garderobe. Lahko nadomeščajo kratke ali dolge majice v bolj neformalnem in sproščenem slogu oblačenja oziroma jih oblečemo takrat, kadar želimo poskrbeti za eleganco.
Kakšno srajco izbrati? Izbira je velika, vendar pa so večinoma na voljo le enobarvne srajce, ki ne omogočajo posebnega osebnega pečata. Nekaterim so seveda všeč prav takšne srajce, drugi jih potrebujejo za služno, spet tretji pa bi imeli rajši srajco, ki bi bila kaj posebnega. Takšno enobarvno srajco lahko popestrite s kravato, ki je malo drugačna kot običajno, lahko pa je takšna tudi sama srajca – če iščete na pravem mestu, boste ugotovili, da se na svetovnem spletu najde tudi moške srajce, ki so daleč od običajnih – so modne, zanimive in nekaj posebnega. |
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju", in na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika NOKIA SIEMENS NETWORKS OY, Karaportti 3, 02610 Espoo, Finska, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 5. 2013
odločila:
1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 27. 3. 2013, se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je predmetno javno naročilo, ki ga oddaja po postopku s pogajanji po predhodni objavi, dne 25. 2. 2013 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN2092/2013, dne 27. 2. 2013 pa še v Uradnem listu EU, pod številko 2013/S 041-066101.
Vlagatelj je z vlogo z dne 27. 3. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev razpisne dokumentacije, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj naročniku očita, da je razpisna dokumentacija protipravna v naslednjih delih:
- V dokumentu 3.10_Tender_book1_slo v točki (M)-7 je naročnik zapisal, da je izvajalec odgovoren za radijsko planiranje in da mora predloženo planiranje preveriti in potrditi. V točki (M)-148 je naročnik zapisal, da je predpogoj za začetek gradnje omrežja potrditev izvajalca, da je predhodno dimenzioniranje za lokacije BSS in NSS pravilno ter da je pravilno dimenzioniranje in določitev celotnega omrežja odgovornost izvajalca. Vlagatelj navaja, da je naročnik razpisno dokumentacijo pripravil tako, da je sam naredil radijsko planiranje, na podlagi katerega je naredil popis del s predvidenimi količinami, te pa tvorijo seštevek, ki predstavlja skupaj dogovorjeno ceno. Naročnik od ponudnikov zahteva, da so odgovorni za radijsko planiranje, s katerim niso imeli nobene zveze, in od njih zahteva potrditev pravilnosti predhodnega dimenzioniranja. Tudi če ponudniki ugotovijo, da dimenzioniranje ni pravilno, ne morejo narediti ničesar. Vlagatelj opozarja, da sta naročnik in izvajalec zavezana k spoštovanju EIRENE standardov, ti pa med drugim določajo tudi zahteve glede radio planiranja. Vlagatelj je ugotovil, da naročnik radijskega planiranja ni izvedel pravilno in da ga ni mogoče potrditi. Ker količin, povezanih z radijskim omrežjem, ni dovoljeno spreminjati, bo pri izvedbi omrežja zagotovo prišlo do odstopanj od količin in cen. Vlagatelj je dolžan naročilo izvesti v skladu s standardi EIRENE, vendar tega ne more narediti brez določenih sprememb, ki jih naročnik ne dopusti. Ker vlagateljeva ponudba brez potrjenega planiranja ne more biti popolna, vlagatelj na podlagi obstoječe dokumentacije ne more predložiti popolne ponudbe. Naročnik bi zato moral popis del ustrezno spremeniti ali določiti, da bodo ponudniki plačani po dejansko izvedenih količinah po ceni na enoto.
- Naročnik je sestavil popis del na podlagi lastnega radijskega planiranja, seštevek vseh postavk pa naj bi dal ceno, dogovorjeno kot skupno ceno, ki bi morala vključevati tudi vrednost presežnih ali manjkajočih del ter vrednost nepredvidenih del, za katere je izvajalec ob sklenitvi vedel ali bi moral vedeti. V odgovoru na vprašanje je naročnik potrdil, da gre za skupaj dogovorjeno ceno z izjemo dveh postavk, kar pomeni, da morajo ponudniki sami, mimo pripravljenega popisa, oceniti, kakšna bo dejanska vrednost izvedenih del. Za takšno oceno morajo narediti svoje radijsko planiranje ter ceno sestaviti mimo postavk iz ponudbenega predračuna, saj ta glede na celoten obseg javnega naročila ni zadosten oz. pravilen. Tako pripravljena razpisna dokumentacija ne omogoča primerljivosti ponudb. Skupaj dogovorjeno ceno oz. ceno na ključ je po mnenju vlagatelja možno uporabiti šele, če naročnik razpolaga z dobro pripravljeno tehnično dokumentacijo, ne pa v primeru, če tehnična dokumentacija sploh ni izdelana. Določila razpisne dokumentacije glede prepovedi naknadnih podražitev in dodatnih stroških so po mnenju vlagatelja v nasprotju z veljavno zakonodajo, saj Posebne gradbene uzance določajo, da ima izvajalec pravico do spremembe cene, če se spremeni projektna dokumentacija. Fiksnost cene je možna šele, ko je projektna dokumentacija znana in potrjena, pred tem pa je vsakršna finančna ocena le ocena stroškov in ne more predstavljati končne ponudbene cene.
- Postavki 31 in 24 ponudbenega predračuna, v katerih je naročnik zajel dodatne stroške pri izvajanju del, sta nejasni, saj je nejasno, kaj naj bi ponudniki v tem delu obračunali. Po mnenju vlagatelja želi naročnik v teh postavkah opravičiti nedoslednost pri pripravi tehnične dokumentacije. Te postavke so bile sporne že v prejšnjem postopku javnega naročila, ko je prišlo do milijonskih odstopanj. Tudi sicer iz odgovora naročnika na vlagateljevo vprašanje izhaja, da niti naročnik ne ve, kaj vse bi bilo treba zajeti v te postavke, posledica nejasnosti pa je neprimerljivost ponudb.
- Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik v ponudbi navesti vse osebe, ki bodo za ponudnika dobavljali blago ali izvajali storitve ali gradnje, ki so neposredno povezane s predmetom javnega naročila. Naročnik je z navedeno zahtevo določil, da morajo imeti ponudniki ob oddaji ponudbe sklenjene podizvajalske pogodbe z izvajalci vseh navedenih podsistemov. Vlagatelj zatrjuje, da je takšna zahteva nesorazmerna s predmetom naročila, saj iz definicije podizvajalca izhaja, da se relevantno razmerje z njim ustvari šele po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko podatke o podizvajalcih zahteva šele v fazi sklepanja pogodbe, ti podatki pa se lahko med izvajanjem pogodbe tudi spremenijo. Vlagatelj navaja, da je sam v položaju, ko mora že v tej fazi sklepati pogodbe s podizvajalci, čeprav sam izpolnjuje vse pogoje, to pa močno zaplete postopek oddaje ponudbe. Po mnenju vlagatelja je protipravna tudi naročnikova zahteva, da poda soglasje k morebitni menjavi podizvajalcev, saj ima le pravico, da preveri, ali novi podizvajalci izpolnjujejo kogentne pogoje.
- Z določbo razpisne dokumentacije, da bo ponudba nepravilna, če bo ponudnik predložil popust v ločeni ovojnici, je naročnik neupravičeno širil definicijo nepravilne ponudbe, takšna določba pa je tudi sicer protipravna, saj lahko ponudnik ponudbo spreminja do roka za oddajo ponudbe.
- Po mnenju vlagatelja je protipravna tudi določba, v kateri si naročnik pridržuje pravico, da bo od ponudnika, ki ga bo izbral, lahko zahteval prevod ponudbenih dokumentov. Vlagatelja moti neenakopravna obravnava, saj si je naročnik pridržal pravico, da po lastni presoji odloča, ali bo od izbranega ponudnika zahteval prevode sodnega prevajalca. Nejasno je, zakaj bi naročnik zahteval prevode šele potem, ko je ponudnika že izbral.
- Določba razpisne dokumentacije, da morajo ponudniki pri pripravi ponudbe upoštevati vse predpise, je nejasna, saj bi moral naročnik zahteve opredeliti enoznačno in določiti, katero pravno podlago morajo ponudniki upoštevati.
- Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo ponudniki zagotoviti, da so odgovorni projektanti vpisani v ZAPS/IZS. Ta zahteva je sicer dopustna, vendar mora naročnik zagotoviti dovolj dolg rok, da lahko tuji ponudniki svoj strokoven kader vpišejo tudi v ZAPS/IZS. Rok, ki ga je določil naročnik, za takšen vpis ne zadostuje.
- 9. člen pogodbe in obrazec 6.4 "Garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (za vzdrževanje)" ne vsebujeta istih razlogov za unovčenje garancije.
Naročnik je dne 8. 4. 2013 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne vlagateljeve očitke z naslednjimi argumenti:
- Naročnik meni, da je javno naročilo pripravil tako, da je vsem potencialnim ponudnikom omogočil oddajo popolnih in primerljivih ponudb. Na podlagi zahtev po prepustnosti prog in dolgoročnega razvoja železniške infrastrukture po Evropi (in Sloveniji) se je naročnik odločil, da mora biti pokritost prog z radijskim signalom zagotovljena po standardu EIRENE za sistem vodenja vlakov ETCS nivoja 2. S to odločitvijo je na podlagi standarda EIRENE predpisan tudi nivo jakosti signala, ki mora biti zagotovljen na progi. Frekvenčno in radijsko planiranje upošteva minimalne zahteve standarda EIRENE, pa tudi značilnosti pokrajine v Sloveniji. Naročnik navaja, da je za izdelavo radijskega planiranja pridobil natančne geografske podatke in uporabil posebno programsko opremo, ki je certificirana za izvajanje radijskega planiranja (Atoll). Radijsko planiranje sistema in signala je naročnik opravil z orodjem, ki je prilagojeno zahtevam za radijsko planiranje signala na železnicah. Pred samim začetkom radijskega planiranja je bilo to orodje kalibrirano na osnovi rezultatov izvedenih testnih meritev radijskega signala v realnem okolju. Rezultat teh meritev je pokazal, navaja naročnik, da je izmerjeni nivo signala in nivo signala, ki je bil predviden s kalibriranim modelom (meritev na terenu, s katero se je programska oprema ustrezno prilagodila značilnostim slovenskega terena), skladen in da potrjuje nastavitve parametrov modela z realno situacijo na terenu. Na tej podlagi je bilo določeno število baznih postaj, na način, ki omogoča izpolnitev vseh zahtev za pokritost s signalom na slovenskem železniškem omrežju. Vlagatelj po mnenju naročnika pavšalno navaja, da pred-dimenzioniranje ni ustrezno, njegova preverba radijskega modela pa ni zanesljiva, saj je izvedena na osnovi geografskih podatkov iz "google earth" in nedefiniranega uporabljenega modela razširjanja radijskega signala. Naročnik poudarja, da je pred-dimenzioniranje sistema GSM-R izvedel na način, ki ne favorizira nobenega od ponudnikov opreme, saj so vsi parametri sistema določeni na podlagi minimalnih zahtev iz standardov in priporočil. Ker ponudniki uporabljajo vsak svoje orodje za napoved radijskega signala, ki se med seboj lahko razlikuje po načinu in obdelavi rezultatov, bo moral izbrani ponudnik na podlagi zahtev iz dokumenta 3.10_Tender_book (M-7 in M-148) dimenzioniranje, na katerem je utemeljena njegova ponudba, v roku 5 tednov po podpisu pogodbe potrditi ter naročniku sporočiti in dokumentirati vsa odstopanja od pred-dimenzioniranja iz razpisne dokumentacije. Če bi naročnik drugače določil radijsko planiranje oziroma popis del, bi to pomenilo, da bi minimalne standarde EIRINE že vnaprej vezal na specifično orodje, s čimer bi neupravičeno privilegiral ponudnika, ki bi razpolagal s konkretnim modelom za napoved radijskega signala. Naročnik tudi sicer ugotavlja, da so trditve vlagatelja v delu, ki se nanaša na radijsko planiranje, površne in neažurne ter dodaja, da je vlagatelj v predhodnem javnem naročilu podal ponudbo, kljub temu, da je bil tehnični del naročila določen na enak način kot pri predmetnem naročilu.
- Trditev vlagatelja, da način določitve ponudbene cene v razpisni dokumentaciji ne omogoča oddaje primerljivih ponudb, po mnenju naročnika ni utemeljena. V razpisni dokumentaciji s prilogami je naročnik navedel, kakšni so pogoji za pripravo ponudbe in izvedbo naročila. Naročnik je določil pravila pokritosti s signalom, ki jih bo moral izvajalec pri izvedbi upoštevati, pri čemer ni bistveno, koliko stolpov postavi izvajalec, niti ali je boljša pokritost s signalom, ampak mora biti izvedba takšna, da je pokritost s signalom po celotni progi izvedbe kvalitetna, torej uporabna za GSM-R sistem kot celoto. Naročnik ni nikomur dajal prednosti oz. kakršnihkoli drugačnih informacij, saj je sama izvedba radijskega planiranja odvisna od tehnike in kvalitete opreme izvajalca ter geografskega terena proge, na kateri se bo delal GSM-R. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni smel dajati in tudi ni dal takšnih zahtev, ki bi bile diskriminatorne glede na tehniko izvedbe radijskega planiranja ponudnika oz. izvajalca, je pa podal minimalne osnovne zahteve, ki veljajo za vse zainteresirane ponudnike enako. V zvezi z določanjem ponudbene cene naročnik navaja, da skupaj dogovorjena cena zajema vrednost presežnih ali manjkajočih del ter vrednost nepredvidenih del, za katere je izvajalec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi moral vedeti, da se morajo izvesti. Naročnik je glede na izkušnje iz prejšnjega razpisa in druge utemeljene okoliščine določil izjemi, ko klavzule "skupaj dogovorjena cena" ne bo uporabil, in sicer le za dve postavki ponudbenega predračuna. Ti dve postavki se obračunata po klavzuli "cena na enoto". Glede na to, da je način obračunavanja pogodbenih del jasno in vnaprej določen, naročniku ni razumljivo, kako bi lahko bili ponudniki oškodovani oziroma v čem naj bi bila veljavna zakonodaja kršena. Ponudnikom mora biti razumljivo, da morajo v sklopu posameznih postavk podati skupno ceno, ki zajema tako dobavo opreme, izvedbo vseh storitev ter projektiranje in izvedbo vseh spremljajočih gradbenih del, potrebnih za namestitev opreme. Naročnik dodaja, da pogodba za izvedbo naročila ni klasična gradbena pogodba, temveč kompleksna mešana pogodba, ki je sestavljena iz dobave blaga, izvedbe storitev in sistemske integracije dobavljenih tehničnih sistemov v delujočo celoto. Pri tem je potrebno izvesti tudi nekatera gradbena dela (projektiranje in gradnja). Tudi predmetno javno naročilo je objavljeno kot javno naročilo storitev, ki zajema pretežni in bistveni del celotnega javnega naročila, zato o nedopustni uporabi posebnih gradbenih uzanc in gradbeni pogodbi na ključ ni primerno govoriti.
- Naročnik je v odgovoru pojasnil, kaj lahko vse zainteresirani ponudnik zajame v postavkah 24 in 31 ponudbenega predračuna, kar pomeni, da so dobili vsi ponudniki enaka navodila, na podlagi katerih so pripravili ponudbe. Po mnenju naročnika do različnih ponudbenih cen prihaja zaradi različnih tehničnih rešitev, zaradi česar ni mogoče zajeti vseh identičnih postavk pri vseh možnih situacijah. Vsem tehnologijam je skupna večina postavk, nekatere pa so različne, zato imajo nekateri ponudniki z implementacijo in integracijo tehnične rešitve lahko različne stroške. To ne pomeni, navaja naročnik, da bodo njihove ponudbe glede na merilo neprimerljive z ostalimi ponudbami, saj se ne vrednotijo posamezne postavke ponudbenega predračuna, temveč se glede na merilo ekonomsko najugodnejša ponudba vrednotijo skupna končna ponudbena vrednost, ponudbena vrednost za izvedbo, ponudbena vrednosti za vzdrževanje ter pridobljene točke iz liste skladnosti.
- Naročnik je pod točko "Opis predmeta javnega naročila" posebej izpostavil področja, za katera pričakuje navedbo izvajalcev (in ne nujno podizvajalcev, kot to razlaga vlagatelj). Naročnik ne zahteva, da imajo ponudniki ob oddaji ponudbe sklenjene podizvajalske pogodbe, ampak zahteva, da v primeru, ko posameznega področja ne pokriva ponudnik sam, v ponudbeni dokumentaciji nominira podizvajalca, kar izhaja tudi iz pojasnil, objavljenih na portalu javnih naročil. Naročnik meni, da je osnovni namen zakonodajalca, da se v ponudbah navedejo vsi podizvajalci, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmeta javnega naročila, in ne samo tisti podizvajalec, ki ponudniku pomaga izkazati usposobljenost. Nikjer v razpisni dokumentaciji pa ni navedeno, da mora ponudnik že v fazi oddaje ponudbe imeti sklenjene pogodbe s podizvajalci, navedeno je le, da mora imeti ponudnik, ki bo javno naročilo izvedel z enim ali več podizvajalci, ob sklenitvi pogodbe z naročnikom sklenjene pogodbe s podizvajalci. Soglasje naročnika glede vključitve novega podizvajalca je vezano na preveritev, ali novi podizvajalec izpolnjuje razpisne pogoje. Tudi po praksi evropskega sodišča lahko naročnik zavrne zamenjavo podizvajalca, s katerim je ponudnik izkazoval resurse ali reference, z novim podizvajalcem, ki teh kapacitet, na katere se je ponudnik skliceval v ponudbi, nima.
- V zvezi s popusti naročnik navaja, da je vnaprej opredelil in poenotil način obračunavanja popusta, ki je prilagojen specifičnim značilnostim ponudbenega predračuna in načinu vrednotenja ponudb. Ponudbo s popustom, ki bi bil obračunan na drugačen način, bi naročnik izločil kot nepravilno, saj bi bila ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence. Tudi spremembe ponudbe, če se nanašajo na pogodben predračun in obračunavanje popusta, morajo biti obračunane v skladu s poglavjem 2.3.4 Ponudbena vrednost, kar pomeni, da mora biti dopolnitev ali sprememba izvedena tako, da ponudnik predloži nov obrazec ponudbe s predračunom z novo ceno, v katero so popusti že vključeni, navaja naročnik.
- Z določilom, da lahko naročnik od izbranega ponudnika zahteva prevode dokumentov, si je naročnik pridržal pravico, da v fazi izvedbe na strošek izvajalca pridobi, če se to izkaže za potrebno, tudi uradni prevod kakšnega ponudbenega dokumenta. S tem po mnenju naročnika ni kršeno nobeno načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj navedeno določilo velja za vse ponudnike enako. Naročnik pripominja, da mu zakonodaja omogoča zahtevo prevoda na stroške ponudnika že v času pred oddajo ponudbe, zato ne vidi razloga za očitek glede nezakonitosti, če je morebiten prevod dokumentacije predvidel za potrebe enostavnejše koordinacije projekta, pri tem pa je ravnal ekonomično in ni zahteval, da tehnično dokumentacijo ponudnik prevaja že v času priprave ponudbe.
- Naročnik je tehnične specifikacije jasno navedel v razpisni dokumentaciji, v dokumentu: 3.2. GSM-R Network Deployment Strategy pa je izrecno navedel tudi evropsko zakonodajo (direktive), standarde, slovensko zakonodajo in interne železniške predpise, ki se uporabljajo v zvezi z izvedbo razpisanih nalog. Naročnik meni, da je očitek o nejasnosti predpisov, ki jih mora izvajalec uporabiti, neutemeljen. Utemeljena pa je zahteva, da ponudnik pozna in izvaja predmet javnega naročila ne le v skladu s tehnično dokumentacijo, temveč tudi v skladu z določili veljavne zakonodaje. Tehnično nemogoče je v razpisni dokumentaciji konkretno navesti vso veljavno zakonodajo, ki velja v slovenskem pravnem redu. Z navedenim določilom, da naj ponudniki v svojih ponudbah obvezno upoštevajo celotno veljavno zakonodajo in podzakonske akte, pravilnike, standarde, uredbe in ostale tehnične predpise, je naročnik želel opozoriti ponudnike na skrbno pripravo ponudbene dokumentacije. V najslabšem primeru pa se splošne določbe o veljavni zakonodaji, kot jo je navedel naročnik, ne smejo interpretirati v škodo ponudnika, še navaja naročnik.
- Naročnik meni, da je rok za oddajo ponudb v tem postopku bistveno daljši kot v postopkih, na katere se sklicuje vlagatelj. Poleg tega je vlagatelj v istovrstnem postopku za isti predmet javnega naročila že oddal ponudbo, predmetni javni razpis pa se od preteklega, na katerem je vlagatelj oddal ponudbo, v tem delu ne razlikuje. V preteklem postopku vlagatelj glede članstva v IZS/ZAPS ni imel nobenih pripomb in je oddal ponudbo, zato naročnik ne vidi, na kakšen način bi mu sedaj nastala škoda. Naročnik je rok v prvotnem postopku oddaje javnega naročila objavil skladno z minimalnimi roki za objavo v EU, poleg tega pa je s spremembo objave ta rok dodatno podaljšal še za 10 dni (skupaj 33 dni). Rok za objavo je bil torej primeren, vlagatelj pa je bil kot ponudnik, ki je oddal ponudbo v odprtem postopku za isti predmet javnega naročila, v celotni seznanjen z vsebino dokumentacije že od same objave.
- Glede zatrjevanih neskladnosti pri bančni garanciji naročnik navaja, da je razpisna dokumentacija v tem delu popolnoma usklajena, le da je treba biti pozoren pri navezavi osnutkov pogodb z vzorci bančnih garancij. Vlagatelj se neprimerno sklicuje na 9. člen pogodbe za izvedbo in ga primerja z vzorcem bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za vzdrževanje. Naročnik navaja, da bi lahko vlagatelj kvečjemu primerjal 7. člen pogodbe za vzdrževanje in vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznostih za vzdrževanje.
Državna revizijska komisija je dne 9. 4. 2013 prejela dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.
Državna revizijska komisija je dne 16. 4. 2013 prejela vlogo, s katero se je vlagatelj izjasnil o naročnikovem sklepu, s katerim je bil zavrnjen zahtevek za revizijo. V vlogi vlagatelj odgovarja na naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.
Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik izvedel radijsko planiranje, na podlagi katerega je pripravil popis del, pri čemer je vlagatelj ugotovil, da naročnik radijskega planiranja ni izvedel pravilno in da posledično popisi del ne omogočajo ustrezne izvedbe naročila, zaradi česar vlagatelj tudi ne more potrditi pravilnosti naročnikovega radijskega planiranja. Vlagatelj pri tem izhaja iz izhodišča, da je naročnikovo radijsko planiranje netočno in neustrezno in da naročnik pri tem ni upošteval EIRENE standardov, ki so zavezujoči tako za naročnika, kot tudi za izvajalca. Čeprav je radijsko planiranje, ki ga je izvedel naročnik, del predrazpisne faze predmetnega javnega naročila, v katerega pravila javnega naročanja neposredno ne posegajo oz. posegajo le z vidika vprašanja zagotavljanja enakopravne obravnave ponudnikov in medsebojne primerljivosti njihovih ponudb, Državna revizijska komisija po pregledu predložene dokumentacije ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati nepravilnosti, netočnosti ali neustreznosti naročnikovega radijskega planiranja.
Kot je razvidno iz dokumentacije, vlagatelj v zahtevku za revizijo nepravilnost naročnikovega radijskega planiranja utemeljuje z argumentom, da je preveril ustreznost radijskega planiranja na podlagi tehničnih podatkov, navedenih v dokumentih 3.4 in 3.4-1, in pri tem ugotovil, da radijskega planiranja ni mogoče potrditi, pri čemer se sklicuje na dokument "Network Design Review: Increasing of the number of sites". V tem dokumentu je vlagatelj navedel, katera odstopanja je našel pri naročnikovem radijskem planiranju. Iz prvega poglavja navedenega vlagateljevega dokumenta je razvidno, da je vlagatelj analiziral lokacije postaj na podlagi modela razširjanja ("propagation model") in orodja "Google earth analysis". Kot utemeljeno opozarja naročnik, je iz dokumenta "Network Design Review: Increasing of the number of sites" razvidno, da je vlagatelj analizo naredil zgolj na podlagi geografskih podatkov iz "Google earth", pri čemer ni navedel, kateri model razširjanja radijskega signala je uporabil pri svoji analizi. Po drugi strani naročnik prepričljivo pojasnjuje, da je pri frekvenčnem in radijskem planiranju upošteval standarde EIRENE glede pokrivanja prog z radijskim signalom in da je pri tem upošteval tudi geografske podatke pri Geodetski upravi Republike Slovenije v merilu 1:5000. Pri tem je uporabil posebno programsko opremo, ki je certificirana za izvajanje radijskega planiranja. Radijsko planiranje je naročnik opravil z orodjem, ki je prilagojeno zahtevam za radijsko planiranje signala na železnicah, pri čemer je bilo pred začetkom radijskega planiranja kalibrirano na podlagi izvedenih testnih meritev radijskega signala v realnem okolju. Rezultat teh meritev je pokazal, pojasnjuje naročnik, da je izmerjeni nivo signala in nivo signala, ki je predviden s kalibriranim modelom, skladen in da potrjuje nastavitve parametrov modela z realno situacijo na terenu. Na tej podlagi je naročnik določil število baznih postaj na način, ki po zagotovilih naročnika omogoča izpolnitev zahtev za pokritost s signalom na slovenskem železniškem omrežju.
Državna revizijska komisija na podlagi predložene dokumentacije in navedenih pojasnil ugotavlja, da je iz primerjave med naročnikovim radijskim planiranjem in vlagateljevo analizo iz dokumenta "Network Design Review: Increasing of the number of sites", s katero dokazuje nepravilnost radijskega planiranja, razvidno, da je naročnik radijsko planiranje izvedel na podlagi posebej naročenih geografskih podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije, z uporabo posebne programske opreme in orodjem, ki je prilagojeno za radijsko planiranje na železnicah. Naročnik je ob tem izvedel tudi meritve na terenu, na podlagi katerih je orodje kalibriral in zagotovil, da se je programska oprema prilagodila konkretnim značilnostim slovenskega terena. Po drugi strani je vlagatelj izdelal analizo radijskega planiranja, ne da bi pri tem navedel, katero programsko opremo je uporabil oz. ali je uporabil orodja, prilagojena za radijsko planiranje na železniškem sistemu. Prav tako iz vlagateljeve analize izhaja, da je bila narejena na podlagi podatkov, kot so dostopni iz aplikacije "Google earth". Čeprav vlagatelj navaja, da ni izkazano, zakaj bi bili podatki iz aplikacije "Google earth" manj zanesljivi od podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije, Državna revizijska komisija ocenjuje, da posebej naročeni podatki Geodetske uprave Republike Slovenije v merilu 1:5000 predstavljajo natančno in verodostojno podlago za izvajanje radijskih meritev. Poleg tega je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v dokument "Slovenske Zeleznice GSM-R network Evaluations of the NSN request "Increasing of the number of sites"". Iz njega je razvidno, da je naročnik po prejemu zahtevka za revizijo in po pregledu priložene analize radijskega planiranja izdelal posebno študijo, v kateri je preveril trditve iz vlagateljeve analize in pri tem za vsako od predlaganih sprememb naredil novo simulacijo postavitve postaj, pri čemer je ugotovil, da vlagateljeve pripombe niso utemeljene. Pri tem je iz naročnikove študije razvidno, da so bile pri posameznih lokacijah postaj na podlagi vlagateljevih očitkov narejene celo terenske meritve, na podlagi katerih je bil potrjen naročnikov model radijskega planiranja in je bilo ugotovljeno, da ta izpolnjuje EIRENE standarde.
Vlagatelj v vlogi z dne 2. 4. 2013, s katero se je izjasnil o naročnikovih navedbah iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, sicer navaja, da novega naročnikovega dokumenta "Slovenske Zeleznice GSM-R network Evaluations of the NSN request "Increasing of the number of sites"" Državna revizijska komisija ne bi smela upoštevati, saj je bil dokument pridobljen po vložitvi zahtevka za revizijo, naročnik pa naj nanj ne bi mogel opreti svojih argumentov, saj ti niso obstajali v času vložitve zahtevka za revizijo. V zvezi s temi pomisleki Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dokument "Slovenske Zeleznice GSM-R network Evaluations of the NSN request "Increasing of the number of sites"" naročil prav na podlagi vlagateljeve analize, ki je bila priložena zahtevku za revizijo, in sicer z namenom preveriti, ali so vlagateljeve revizijske navedbe utemeljene. Ker gre za dokument, s katerim je naročnik preverjal utemeljenost vlagateljevih revizijskih navedb, je razumljivo, da ni mogel obstajati v času vložitve zahtevka za revizijo, kar pa ne more biti razlog, da ga Državna revizijska komisija ne bi smela upoštevati pri odločanju, saj ga je treba obravnavati kot del obrazložitve sklepa, s katerim je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo. Poleg tega ima vlagatelj v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN pravico, da se opredeli do naročnikovih navedb iz odločitve o zahtevku za revizijo, zato bi se lahko v vlogi z dne 2. 4. 2013 izjasnil tudi o obravnavanem naročnikovem dokumentu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v vlogi z dne 2. 4. 2013 ni vsebinsko ugovarjal zoper ugotovitve iz dokumenta "Slovenske Zeleznice GSM-R network Evaluations of the NSN request "Increasing of the number of sites"", temveč je le zahteval, da tega dokumenta Državna revizijska komisija ne sme upoštevati, čemur pa, kot je bilo že pojasnjeno, ni mogoče slediti.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da na eni strani naročniku ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti in strokovnosti, in sicer ne samo pri radijskem planiranju, ki je del predrazpisne faze, temveč tudi pri preverjanju vlagateljeve analize radijskega planiranja. Naročnik je izkazal, da je radijsko planiranje izvedel z ustreznimi orodji in na podlagi posebej pridobljenih geografskih podatkov, pri čemer je izvajal tudi meritve na terenu. Po drugi strani iz vlagateljeve analize radijskega planiranja ni razvidno, katera orodja in programsko opremo je pri tem uporabljal, dejstvo, da se je pri tem opiral le na podatke iz aplikacije "Google earth", pa kaže na to, da je naročnikovo radijsko planiranje izvedeno na podlagi natančnejših geografskih podatkov. Vlagateljevim trditvam, da je naročnik napačno izvedel radijsko planiranje oz. da pri tem ni upošteval EIRENE standardov, zato ni mogoče slediti.
Vlagatelj sicer v vlogi z dne 2. 4. 2013, s katero se je izjasnil o naročnikovih navedbah iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, navaja, da je naročnik spregledal osnovni očitek iz zahtevka za revizijo, ki naj bi bil v tem, da morajo ponudniki potrditi naročnikovo radijsko planiranje. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je v zahtevku za revizijo kot sporno izpostavil določbo, ki od ponudnikov zahteva potrditev naročnikovega radijskega planiranja. Vendar pa je vlagatelj spornost te določbe utemeljeval prav z očitkom, da je naročnik radijsko planiranje izvedel neustrezno oz. da pri tem ni upošteval standardov EIRENE, ta očitek pa je utemeljeval z analizo, za katero je Državna revizijska komisija ugotovila, da ne izkazuje ustreznosti programskega orodja in da ne temelji na enako natančnih geografskih podatkih, kot jih je uporabljal naročnik. Z drugimi besedami: vlagatelj je svoj zahtevek za revizijo utemeljil na trditvi o napačnosti naročnikovega radijskega planiranja, ta trditev pa se v revizijskem postopku ni izkazala za utemeljeno.
Po mnenju Državne revizijske komisije je sicer treba sprejeti dejstvo, da se radijska planiranja, ki jih izvedejo različni subjekti z različnimi orodji, lahko razlikujejo. S tega vidika je zato mogoče slediti naročniku, ki je na portalu javnih naročil pojasnil, da do izvedbe meritev realnega signala vse domneve temeljijo samo na točnosti uporabljenega matematičnega modela za radijsko načrtovanje, točnost modela pa je odvisna od natančnosti grafičnih predlog terena, od parametrov modela (kalibriran model s kontrolnimi meritvami signala) in od uporabljenega orodja za radijsko načrtovanje, pri čemer je naročnik (nasprotno od vlagatelja) za kalibriranje svojega modela izvedel tudi meritve na terenu. Vendar pa je treba ob tem tudi upoštevati, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v točki (M) - 149. dokumenta "3.10 GSM-R razpisna dokumentacija - Tehnični del" poleg določila, da bo moral izvajalec pred začetkom gradnje potrditi pravilnost predhodnega dimenzioniranja in da je pravilno dimenzioniranje in določitev celotnega omrežja odgovornost izvajalca, zapisal tudi, da se mora potrditev dimenzioniranja izvesti 5 tednov po podpisu pogodbe, razlike v zvezi s pred-dimenzioniranjem pa je treba sporočiti in dokumentirati takoj. Naročnik je torej predvidel preverjanje pred-dimenzioniranja pred začetkom gradnje in je predvidel tudi upoštevanje morebitnih razlik v meritvah. Strinjati se je sicer mogoče z vlagateljem, da ponudniki s tem prevzamejo tudi določeno mero tveganja, vendar je razpisna dokumentacija s tega vidika enaka za vse ponudnike.
Vlagatelj navedbe o nesprejemljivosti radijskega planiranja oz. njegove predhodne potrditve povezuje tudi z očitkom o neustreznosti načina določitve ponudbene cene, saj naj bi se vlagatelj kljub temu, da sam predvideva večji obseg del, kot je razviden iz popisa del, moral zavezati, da bo naročilo izvedel za ceno, določeno na podlagi popisa del, pri čemer cene ne bo dopustno spreminjati.
Naročnik je zahteve glede določitve ponudbene cene zapisal v točki 2.3.4 razpisne dokumentacije (Ponudbena vrednost):
"Ponudbene cene na enoto v ponudbi morajo biti izražene v EUR brez DDV, ter zaokrožene največ na dve decimalki in morajo vključevati vse stroške izvajalca, ki so potrebni za izvedbo naročila (davki, morebitne carine, transportni in zavarovalni stroški, skladiščenje, prevozi oseb in materiala, dnevnice, kilometrina, testiranja na sedežu ponudnika, naročnika ali zunanjih izvajalcih, morebitna dovoljenja, takse, prevajanje, svetovanja, materiali, predelave in podobno) in morebitni popust. Ponudniki s sedežem izven EU morajo v ponudbeno ceno vključiti vse zneske carin in ostalih uvoznih dajatev, ki jih bo moral plačati naročnik ter znesek DDV, ki ga bo moral plačati naročnik.
Naročnik naknadno ne bo priznaval nobenih stroškov, ki niso zajeti v skupno ponudbeno ceno.
Ponudnik izpolni s cenami vse pozicije, podane v ponudbenem predračunu. Ponudnik ne sme spreminjati postavk iz predračuna. Ponudba, kjer bi ponudnik spremenil opise, količine, merske enote, ali karkoli, bo izločena kot nepravilna.
Cene na enoto oz. količino iz ponudbenega predračuna so fiksne do zaključka izvedbe predmeta naročila, če v pogodbi ni določeno drugače. Če ponudnik ponudi kakršenkoli popust, mora biti ta popust brez kakršnih koli dodatnih pogojev za naročnika in vključen v ponudbeno ceno na enoto mere, v katero so všteti vsi davki in druge dajatve.
Če ponudnik predloži popust v ločeni ovojnici, se šteje, da je takšna ponudba nepravilna.
Davek na dodano vrednost mora biti prikazan posebej, v skladu z obrazcem ponudbenega predračuna in nato zajet v končni ponudbeni vrednosti v obrazcu ponudbe oziroma ponudbenega predračuna. Skupna ponudbena vrednost je fiksna do zaključka izvedbe predmeta naročila."
V 4. členu osnutka pogodbe o izvedbi javnega naročila je naročnik zapisal:
"Vrednost te pogodbe je dogovorjena po načelu "skupaj dogovorjena cena" in znaša brez DDV EUR in z DDV EUR (z besedo _ /100 EUR).
Pogodbena vrednost je fiksna in nespremenljiva."
Na vprašanje enega izmed ponudnikov je naročnik na portalu javnih naročil v zvezi z oblikovanjem ponudbene cene podal naslednje pojasnilo:
"Naročnik pogodbe ni spremenil v smislu določanja plačila s klavzulo "ključ v roke". Pogodbena cena ostaja opredeljena po klavzuli "skupaj dogovorjena cena", ki zajema tudi vrednost presežnih ali manjkajočih del ter vrednost nepredvidenih del, za katere je izvajalec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi moral vedeti, da se morajo izvesti.
Izjemo, ko naročnik klavzule "skupaj dogovorjena cena" ne bo uporabil, je določena le za dve postavki ponudbenega predračuna kot je navedeno v 4. členu pogodbe za izvedbo (obrazec 5.1). Ti dve postavki se obračunata po klavzuli "cena na enoto"."
Vlagatelj navaja, da so citirana pravila določitve ponudbene cene takšna, da morajo ponudniki sami, mimo pripravljenega popisa del, oceniti, kakšna bo dejanska vrednost izvedenih del, za takšno oceno pa morajo narediti svoje radijsko planiranje ter ceno dejansko sestaviti mimo postavk iz ponudbenega predračuna, saj ta glede na celoten obseg javnega naročila ni pravilen. Vlagatelj tudi v tem delu zahtevka za revizijo izhaja iz stališča, da je naročnikovo radijsko planiranje napačno in da je pravilno le vlagateljevo radijsko planiranje, ki kaže na večji obseg dela, kot ga je predvidel naročnik. Takšnega stališča, kot je bilo že zapisano, ni mogoče sprejeti, saj vlagatelj v predmetnem postopku pravnega varstva ni izkazal, da bi bila njegova analiza radijskega planiranja izvedena s posebnimi prilagojenimi orodji in na podlagi natančnih geografskih podatkov. Zato tudi ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da bi moral oblikovati svoje postavke in določiti svoje količine v popisih del. Naročnik je popise del oblikoval na podlagi radijskega planiranja, za katerega je v predmetnem postopku pravnega varstva prepričljivo utemeljil njegovo natančnost in strokovnost, zato ni videti razloga, da ponudniki ne bi upoštevali njegovega navodila iz točke 2.3.4 razpisne dokumentacije, in sicer da morajo s cenami izpolniti vse pozicije, podane v ponudbenem predračunu, pri tem pa ne smejo spreminjati postavk iz predračuna. S tem je naročnik po oceni Državne revizijske komisije zagotovil tudi medsebojno primerljivost ponudb, saj je zagotovil, da bodo ponudniki izpolnili enake postavke z enakimi količinami.
Ob tem je naročnik ponudnikom omogočil, da v ponudbenem predračunu zajamejo tudi druge stroške, za katere predvidevajo, da jim bodo nastali pri izvajanju predmetnega naročila. V postavkah 31 in 24 ponudbenega predračuna je namreč naročnik predvidel prikaz dodatnih stroškov pri izvajanju del. Na vprašanje enega izmed ponudnikov, katere stroške je treba upoštevati pri navedenih postavkah, je naročnik odgovoril z naslednjim pojasnilom:
"Postavka "Additional cost at the implementation / dodatni stroški pri izvajanju del" vsebuje dela in s tem povezane stroške, ki jih ponudnik ni zajel v ostalih definiranih postavkah, so pa glede na njegovo tehnologijo in način dela nujni pri izvajanju del.
Postavka "Additional costs for execution of works/Dodatni stroški pri izvajanju del" vsebuje dela in s tem povezane stroške, ki jih ponudnik ni zajel v ostalih definiranih postavkah, so pa glede na njegovo tehnologijo in način dela nujni.
Naročnik pričakuje od ponudnika, da poda ceno za to postavko."
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z navedenim pojasnilom ustrezno obrazložil, katere stroške lahko ponudniki prikažejo v teh postavkah. Te postavke ponudnikom tudi omogočajo, da obračunajo stroške, za katere ocenjujejo, da v popisu del sicer niso zajete, bodo pa nastali glede na tehnologije, ki jih uporabljajo posamezni ponudniki. Na ta način je omogočeno, da obračunajo večji obseg del, če ocenjujejo, da bo to potrebno. V tem delu seveda lahko prihaja do razlik med ponudbenimi predračuni posameznih ponudnikov, a te bodo odražale dejstvo, da različni ponudniki uporabljajo različne tehnologije. Samo zato ni mogoče govoriti o neprimerljivosti ponudb, predračun kot tak pa ponudnikom omogoča, da upoštevajo lastne tehnologije, specifične procese in podatke, do katerih pridejo na podlagi lastnih izkušenj in kalkulacij. Razlike, do katerih naj bi že prišlo v predhodnih postopkih javnega naročanja, zato po mnenju Državne revizijske komisije niso posledica nejasnosti postavk 31 in 24 ponudbenega predračuna, temveč posledica dejstva, da različni ponudniki uporabljajo različne tehnologije. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevim navedbam, da so določila glede oblikovanja ponudbene cene določena v nasprotju z veljavno zakonodajo.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročnik kršil Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ko je od ponudnikov zahteval, da v ponudbi navedejo vse pravne in fizične osebe, ki za ponudnika dobavljajo blago ali izvajajo storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.
Naročnik je v 5. podtočki točke 2.4.4 razpisne dokumentacije med drugim določil, da morajo ponudniki izpolniti seznam vseh podizvajalcev, s katerimi nameravajo izvesti predmetno javno naročilo, navesti podatke za podizvajalce ter za vsakega izmed njih predložiti izjavo na obrazcu 3.1.e. V nadaljevanju 5. podtočke točke 2.4.4 razpisne dokumentacije je naročnik zapisal:
"Ponudnik mora v svoji ponudbi nedvoumno navesti kot podizvajalce vse pravne ali fizične osebe, ki za ponudnika dobavljajo blago ali izvajajo storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila, za vse sisteme zahtevane v javnem naročilu in ki ponudniku dobavljajo blago ali storitve oz. gradnjo posebej za predmetno javno naročilo in ne za pokrivanje trga. Naročnik pričakuje navedbo izvajalcev najmanj za sledeče podsisteme in storitve:
- Kabel in kabelski pribor,
- Napajalni sistemi,
- Prenosni sistemi,
- GSM-R jedrni sistem,
- Antenski stolpi,
- Kontejnerji,
- Dispečerski sistem,
- Mobilni terminali (OPS, OPH, GPH),
- Izvajalec sistemske integracije (ta mora zadostiti zahtevam iz reference za sistemskega integratorja).
Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, mora:
- ponudnik v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem,
- predložiti soglasje podizvajalca, na podlagi katerega naročnik namesto glavnega izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do glavnega izvajalca (v obrazcu 3.1.e),
- v ponudbi za vsakega podizvajalca posebej obvezno priložiti tudi izjavo o izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 (v obrazcu 3.1.e)."
Iz citiranih določb razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da v ponudbi navedejo podizvajalce, s katerimi nameravajo izvesti predmetno javno naročilo. Ob tem je opredelil tudi posamezne segmente naročila, za katere je predvidel, da bi jih ponudniki lahko izvedli z različnimi izvajalci. V primeru nastopa s podizvajalci je naročnik zahteval, da jih ponudnik navede v seznamu, da ob tem navede njihove podatke, da predloži posebno izjavo o izpolnjevanju pogojev, poravnanih obveznostih in neposrednih plačilih, ki jo je predvidel na obrazcu 3.1.e., ter da v ponudbi za vsakega podizvajalca navede:
- vrsto del, ki jo bo podizvajalec izvedel, oziroma vrsto blaga, ki jo bo dobavil,
- podatke o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun),
- predmet, količino, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del.
V zvezi z ugotavljanjem usposobljenosti je naročnik določil, da morajo tudi podizvajalci izpolnjevati določene pogoje, in sicer pogoje iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 (točka 2.4.1 razpisne dokumentacije). Hkrati je naročnik dopustil, da lahko ponudniki določene pogoje izpolnijo tudi skupaj s podizvajalci, in sicer pogoj glede povprečnega letnega prometa (točka 2.4.3 razpisne dokumentacije) ter referenčni pogoj (točka 2.4.4 razpisne dokumentacije).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedene določbe razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na podizvajalce, ne nasprotujejo pravilom javnega naročanja. V skladu s 16.a točko 2. člena ZJNVETPS je podizvajalec tisti gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Pravo javnih naročil spodbuja vključevanje podizvajalcev v postopke oddaje javnih naročil. 43. točka preambule Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta, o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (z dne 31. marca 2004, s spremembami; v nadaljevanju Direktiva 2004/17/ES) priporoča vključevanje določb o podizvajalcih, in sicer z namenom, da bi spodbudili sodelovanje malih in srednje velikih podjetij na trgu javnih naročil. Kot izhaja iz sodbe Sodišča ES v zadevi C-314/01 (Siemens AG Österreich ter ARGE Telekom & Partner c/a Hauptverband der österreichischen Sozialversicherungsträger), naročnik nima pravice omejevati ponudnikov pri sodelovanju s podizvajalci v smislu prepovedi nastopanja z njimi, saj ne sme izločiti ponudbe ponudnika zgolj zato, če ta sposobnost za izvedbo naročila izkazuje s podizvajalci. Po drugi strani naročnik v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZJNVETPS ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce. Lahko pa naročnik na podlagi določb ZJNVETPS v primeru nastopanja s podizvajalci določi posebne zahteve. Tako lahko na podlagi petega odstavka 4. člena ZJNVETPS od ponudnika zahteva, da v ponudbeni dokumentaciji predloži tudi izračune (kalkulacije) stroškov in prihodkov v zvezi z javnim naročilom, zlasti v primeru javnih naročil, ki se izvajajo v sodelovanju s podizvajalci. Prav tako lahko naročnik tudi za podizvajalce določi pogoje za priznanje sposobnosti, na podlagi 74. člena ZJNVETPS pa mora predvideti tudi posebna določila, na podlagi katerih se izvajajo neposredna plačila podizvajalcem. Čeprav 74. člen ZJNVETPS res določa, da se dokumentacija glede neposrednega plačevanja podizvajalcem pripravi šele ob sklenitvi pogodbe, pa ni videti zadržkov, da naročnik posameznih določb ali izjav v zvezi s podizvajalci ne bi zahteval že v okviru ponudbene dokumentacije. Ob tem je namreč treba upoštevati tudi 37. člen Direktive 2004/17/ES, ki določa, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji zahteva, da ponudnik v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce, pri čemer ta navedba ne sme vplivati na vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta.
Navedeno pomeni, da imajo ponudniki načeloma pravico, da sami odločajo o tem, katere dele naročila bodo prenesli v podizvajanje in katere podizvajalce bodo pri tem angažirali. Naročnik jih pri tem ne sme omejevati, saj po eni strani ne sme prepovedati sodelovanja s podizvajalci, po drugi strani pa ne sme zahtevati, da ponudniki angažirajo določene gospodarske subjekte. Vendar pa naročnik ima pravico, da od ponudnikov zahteva predstavitev podizvajalcev, ki jih namerava ponudnik vključiti v izvedbo naročila, in lahko pri tem določi tudi pogoje za priznanje njihove usposobljenosti. Določba 5. podtočke točke 2.4.4 razpisne dokumentacije, v kateri naročnik v ponudbi zahteva navedbo podizvajalcev, če bodo ponudniki z njimi sodelovali, zato ne nasprotuje pravilom javnega naročanja. Ob tem je treba opozoriti, da določbe 5. podtočke točke 2.4.4 razpisne dokumentacije, v skladu s katero naročnik pričakuje navedbo izvajalcev najmanj za navedene podsisteme in storitve, ni mogoče razumeti na način, da naročnik za te podsisteme in storitve zahteva vključitev podizvajalcev, saj bi bila takšna razlaga v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena ZJNVETPS, temveč jo je mogoče glede na zgornja izhodišča razumeti le tako, da mora ponudnik za te segmente navesti, ali jih bo izvedel sam ali s podizvajalci. Prav tako določb 5. podtočke točke 2.4.4 razpisne dokumentacije ni mogoče razumeti na način, da mora imeti ponudnik s podizvajalci v trenutku predložitve ponudbe že sklenjene podizvajalske pogodbe, kot to zatrjuje vlagatelj. Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji tega ni zahteval, celo nasprotno, izrecno je določil, da mora imeti ponudnik, ki bo javno naročilo izvedel z enim ali več podizvajalci, sklenjene pogodbe z njimi ob sklenitvi pogodbe z naročnikom.
V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je protipravna tudi določba sedmega odstavka 6. člena osnutka pogodbe, v skladu s katero mora izvajalec v primeru zamenjave podizvajalca ali angažiranja novega podizvajalca pridobiti pisno soglasje naročnika, je treba najprej opozoriti, da gre za določbo, ki se nanaša na fazo izvajanja predmeta javnega naročila, ko je torej pogodba že sklenjena in med strankama nastane obligacijsko-pravno razmerje. Kot izhaja iz že citirane sodbe Sodišča ES v zadevi C-314/01, je treba razlikovati med omejevanjem pravice nastopanja s podizvajalci v fazi ugotavljanja sposobnosti ponudnika za izvedbo javnega naročila ter omejevanjem v fazi izvajanja naročila, ko je bilo le-to že dodeljeno. Če v prvem primeru naročnik izkazovanja sposobnosti za izvedbo naročila z zmogljivostmi tretjih oseb (npr. podizvajalcev) ne sme omejevati (oziroma ponudbe ponudnika, ki sposobnost za izvedbo naročila izkazuje na ta način, zgolj iz tega razloga ne sme zavrniti), pa iz citirane sodbe hkrati izhaja, da je takšno omejevanje lahko upravičeno v drugi od omenjenih faz (t.j. v fazi izvajanja pogodbe), in sicer s ciljem preprečiti, da bi bistvene dele javnega naročila izvedli subjekti, katerih zmogljivosti in kvalitet naročnik v času postopka oddaje javnega naročila ne bi mogel preveriti (v tej zvezi glej tudi mnenje generalnega pravobranilca /Advocat General/ Geelhoed v zadevi, z dne 20. 11. 2003). Sledeč navedenemu mnenju naročnik torej ima pravico, da si v fazi izvajanja pogodbe o izvedbi naročila pridrži pravico do soglasja v primeru zamenjave podizvajalca ali angažiranja novega podizvajalca, zato vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogoče slediti. Prav tako se ni mogoče strinjati z vlagateljem, da naročnik ni določil nobenih objektivnih razlogov, zaradi katerih bi lahko zavrnil vključitev novega podizvajalca v izvajanje posla. Kot je razvidno iz osnutka pogodbe, je namreč naročnikovo soglasje vezano na izpolnjevanje razpisnih pogojev iz razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo. Enako pojasnjuje tudi naročnik, ki navaja, da je svoje soglasje glede vključitve novega podizvajalca vezal na preveritev, ali novi podizvajalec izpolnjuje razpisne pogoje iz razpisne dokumentacije in kogentna določila veljavne zakonodaje glede pogojev za priznanje usposobljenosti. Takšna razlaga je skladna tudi z že navedenim stališčem, ki izhaja iz sodbe Sodišča ES v zadevi C-314/01.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje navaja, da je naročnik s prepovedjo predložitve popusta v ločeni ovojnici razširil zakonsko definicijo nepravilne ponudbe in da je s tem posegel v pravico ponudnika do spremembe ali umika ponudbe.
Naročnik je v točki 2.3.4 razpisne dokumentacije (Ponudbena vrednost) med drugim določil:
"Če ponudnik ponudi kakršenkoli popust, mora biti ta popust brez kakršnih koli dodatnih pogojev za naročnika in vključen v ponudbeno ceno na enoto mere, v katero so všteti vsi davki in druge dajatve.
Če ponudnik predloži popust v ločeni ovojnici, se šteje, da je takšna ponudba nepravilna."
Iz citiranih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da mora ponudnik v primeru, če ponudi popust, tega vključiti v ponudbeno ceno na enoto mere, v katero so všteti tudi davki in druge dajatve, kar pomeni, da popust, ki bi bil morebiti ponujen v odstotku od skupne (končne) ponudbene cene, za naročnika ni sprejemljiv. S tega vidika je treba razlagati tudi določbo, da popust ne sme biti predložen v ločeni ovojnici " kot pojasnjuje naročnik, je s tem predpisal, da mora biti sprememba ponudbe, če se nanaša na ponudbeni predračun oz. ponudbeno ceno, izvedena tako, da ponudnik predloži nov obrazec ponudbe s predračunom za novo ceno, v katero so popusti že vključeni. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem ni posegel v pravico ponudnika do umika ali spremembe ponudbe, saj lahko vsak ponudnik do izteka roka za predložitev ponudb svojo ponudbo umakne, kot mu to dopušča prvi odstavek 78.a člena ZJNVETPS, ali spremeni, kot mu to dopušča določilo iz točke 2.6 razpisne dokumentacije. V tej točki je namreč naročnik določil:
"Pred iztekom roka za oddajo ponudb lahko ponudniki v pisni obliki, na enak način kot ponudbo, spremenijo ali umaknejo že predloženo ponudbo, s tem da mora biti sprememba ali umik jasno označena z oznako "SPREMEMBA PONUDBE" ali "UMIK PONUDBE"."
Državna revizijska komisija ugotavlja, da si citirani določili točke 2.3.4 in 2.6 razpisne dokumentacije ne nasprotujeta, temveč ju je treba obravnavati kot celoto. Naročnik z njima ni prepovedal spremembe ali umika ponudbe pred potekom roka za predložitev ponudb, saj je to v razpisni dokumentaciji izrecno dopuščeno. Res pa je, da je v primeru spremembe ponudbene cene določil posebno obličnost, saj je od ponudnikov zahteval, da morebiten dodaten popust obračunajo na način, kot je bil določen v točki 2.3.4 razpisne dokumentacije, in sicer da ga vključijo v ponudbeno ceno na enoto mere. Ker naročnik s tem ni posegel v možnost spremembe ali umika ponudbe, Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam v tem delu ni sledila.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je naročnikova določba iz točke 2.3.1 razpisne dokumentacije protipravna, saj naj bi si z njo v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov pridržal pravico, da bo po lastni presoji odločal, katere prevode bo zahteval od izbranega ponudnika.
Naročnik je v točki 2.3.1 razpisne dokumentacije med drugim zapisal:
"Naročnik si pridržuje pravico, da od ponudnika, katerega ponudbo je izbral, naknadno zahteva prevod v ponudbi predloženih dokumentov tudi s strani sodnega prevajalca, ki jih je ponudnik dolžan plačati na svoje stroške in dostaviti v roku, ki ga bo naročnik določil glede na obseg gradiva, ki ga bo treba prevesti v slovenščino. Tuji ponudniki jamčijo za pravilnost prevoda ponudbe v slovenski jezik. Morebitne napake v prevodu gredo izključno v breme ponudnika."
Jezik v postopku javnega naročanja ureja 28. člen ZJNVETPS. Ta v prvem odstavku določa, da poteka postopek javnega naročanja v slovenskem jeziku, naročnik pa lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, in sicer zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V skladu z drugim odstavkom 28. člena ZJNVETPS lahko naročnik v primeru, če ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok, stroške prevoda pa nosi ponudnik. Tretji odstavek 28. člena ZJNVETPS določa, da se za presojo spornih vprašanj vedno uporablja ponudba oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku, v primeru, da je bila razpisna dokumentacija ali del razpisne dokumentacije podan v tujem jeziku, pa tuji jezik.
Iz citiranih določil ZJNVETPS izhaja, da lahko naročnik ponudnikom dopusti, da dele ponudbene dokumentacije predložijo v tujem jeziku, hkrati pa ima pravico, da od ponudnikov v tem primeru naknadno zahteva prevod posameznih ponudbenih dokumentov v slovenski jezik, če v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb meni, da je to potrebno. Kot je razvidno iz določila točke 2.3.1 razpisne dokumentacije, zoper katerega ugovarja vlagatelj, se ta ne nanaša na fazo postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb, temveč na fazo, ko bo naročnik že opravil izbiro in bo takrat od izbranega ponudnika lahko zahteval prevod posameznih dokumentov. Glede na dejstvo, da ZJNVETPS naročniku daje pravico zahtevati prevode od posameznih ponudnikov že v fazi postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb, ni jasno, zakaj bi lahko takšna zahteva v fazi po izbiri najugodnejše ponudbe (ki ni več podvržena pravilom javnega naročanja, temveč gre za obligacijsko-pravno razmerje) postala nedopustna. Vlagatelj sicer navaja, da je logično zahtevati prevod v fazi, ko naročnik opravlja vrednotenje in ocenjevanje ponudb, ne pa po tem, ko je postopek že v celoti končan. Vendar pa je treba upoštevati, da ponudbena dokumentacija ni pomembna le za ugotavljanje popolnosti ponudbe, temveč je pomembna tudi z vidika izvajanja projekta in morebitnih sporov, do katerih lahko pride v tej fazi. Kot pojasnjuje naročnik, si je s citiranim določilom točke 2.3.1 razpisne dokumentacije pridržal pravico, da v fazi izvedbe na strošek izvajalca pridobi uradni prevod ponudbenega dokumenta, če bi se to izkazalo za potrebno, in sicer z namenom enostavnejše koordinacije projekta. Tem naročnikovim pojasnilom je mogoče slediti, zlasti z vidika citirane določbe tretjega odstavka 28. člena ZJNVETPS, v skladu s katero se za presojo spornih vprašanj (tudi tistih, ki se pojavijo med izvajanjem projekta) vedno uporablja ponudba oziroma njen uradni prevod v slovenskem jeziku.
Tudi sicer pa je treba ugotoviti, da vlagatelj svojih navedb v tem delu ni v ničemer konkretiziral. Vlagatelj namreč navaja, da naj bi določba, v skladu s katero si je naročnik pridržal pravico od izbranega ponudnika zahtevati prevode posameznih ponudbenih dokumentov, "sama po sebi" kršila načelo enakopravnosti ponudnikov. Vendar na podlagi revizijskih navedb ni mogoče ugotoviti, na kakšen način naj bi ta določba posegla v enakopraven položaj ponudnikov. Tehnično dokumentacijo lahko namreč v tujem jeziku predložijo tako tuji kot domači ponudniki (ki npr. ponujajo opremo tujih proizvajalcev), zato bo lahko naročnik prevode zahteval tako od enih kot tudi od drugih. Poleg tega vlagatelj tudi ni konkretiziral svojih navedb v delu, v katerem zatrjuje, da bodo prevodi finančno zelo obremenili izbranega ponudnika " vlagatelj namreč ni predložil nobenih izračunov, ki bi, upoštevaje vrednost predmetnega naročila, kazali na to, da bi bili stroški morebitnega prevoda nekaterih ponudbenih dokumentov nesorazmerni glede na vrednost celotnega posla. Zato je treba vlagateljeve navedbe v tem delu zavrniti tudi na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).
V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je naročnik zakonsko podlago, ki jo mora pri pripravi ponudbe upoštevati ponudnik, določil nejasno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 2.1 razpisne dokumentacije, ki jo citira vlagatelj, določil:
"Ponudniki v svojih ponudbah obvezno upoštevajo celotno veljavno zakonodajo in podzakonske akte, pravilnike, standarde, uredbe in ostale tehnične predpise, ki se nanašajo na predmet javnega naročila in veljajo v Republiki Sloveniji, kakor tudi v Evropski uniji. Pri sami izvedbi bo izbrani ponudnik dolžan upoštevati vso veljavno pravno in tehnično zakonodajo kot tudi vse spremembe le-te. Ponudnik je dolžan upoštevati tudi vse spremembe zakonodaje, ki bi se v času od objave razpisa zgodile na zadevnem področju."
Naročnik mora v razpisni dokumentaciji pogoje za priznanje sposobnosti, tehnične specifikacije in ostale zahteve, povezane s pripravo ponudbe ali izvedbo naročila, določiti na jasen, natančen in nedvoumen način, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam. Strinjati se je mogoče z vlagateljem, da je citirana točka 2.1 razpisne dokumentacije res splošna oz. da naročnik v njej ni navedel konkretnih predpisov, ki jih morajo upoštevati ponudniki pri pripravi ponudbe in izvedbi naročila. Vendar pa je treba navedeno določbo razpisne dokumentacije razlagati v kontekstu celotne razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč v posameznih delih razpisne dokumentacije specificiral predpise, ki so podlaga za izvajanje postopka oddaje javnega naročila, ter predpise, ki jih bo potrebno upoštevati pri izvedbi naročila. Tako je naročnik v 1. poglavju razpisne dokumentacije določil:
"Oddaja javnega naročila se vodi po postopku s pogajanji po predhodni objavi na podlagi 2. odst. 34. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/2011 in št. 90/2012; v nadaljevanju ZJNVETPS), omenjeni ZJNVETPS v določenih delih napotuje na uporabo Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št.: 128/2006, št. 16/2008, št. 19/2010, št. 18/2011 in št. 90/2012; v nadaljevanju ZJN-2), kar je v razpisni dokumentaciji tudi označeno s sklicevanjem na ZJN-2."
Naročnik je torej v razpisni dokumentaciji specificiral predpise, na podlagi katerih izvaja predmetni postopek javnega naročanja, pri čemer je v nadaljevanju razpisne dokumentacije navedel tudi posamezna določila zakonodaje s področja javnega naročanja, gospodarskih družb in varstva osebnih podatkov, na katerih temeljijo njegove zahteve. Poleg tega je naročnik v dokumentu "3.2_GSM-R_Network_deployment_strategy.docx" navedel tehnične specifikacije ter relevantno evropsko in slovensko zakonodajo, ki jo bo moral izvajalec upoštevati pri izvedbi naročila. Predpisi, za katere vlagatelj zatrjuje, da jih naročnik ni konkretiziral, so torej v razpisni dokumentaciji navedeni, zato vlagateljevi navedbi, da je naročnik navedel le splošno zakonsko podlago, ni mogoče slediti. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba glede na dejstvo, da je naročnik specificiral tako predpise, na podlagi katerih izvaja javno naročilo, kot tudi predpise, ki jih bo moral upoštevati izvajalec pri izvedbi naročila, določilo glede upoštevanja celotne zakonodaje, ki ga je naročnik določil v točki 2.1 razpisne dokumentacije, razumeti kot splošno napotilo k upoštevanju relevantne zakonodaje. Strinjati se je mogoče z vlagateljem, da mora naročnik upoštevati načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka, vendar pa enako velja tudi za ponudnike kot potencialne izvajalce " tudi oni morajo kot strokovnjaki na področju predmeta javnega naročila poznati vse relevantne predpise in tehnične standarde ter jih upoštevati, ne glede na to, ali jih naročnik na to v razpisni dokumentaciji izrecno opozori ali ne.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja tudi zoper rok za predložitev ponudb, saj naj bi bil ta zaradi obveznosti vpisa strokovnjakov v register Inženirske zbornice Slovenije oz. Zbornice za arhitekturo in prostor prekratek.
ZJNVETPS v 51. členu kot splošno pravilo pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb naročniku nalaga, da upošteva predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, ter minimalne roke, določene v ZJNVETPS. Minimalni roki za predložitev ponudb v postopku s pogajanji po predhodni objavi so določeni v 55. členu ZJNVETPS, ki določa naslednja pravila:
- rok za prejem prijav na podlagi obvestila o javnem naročilu, ali na podlagi povabila naročnika v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZJNVETPS je praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je naročnik odposlal obvestilo ali povabilo;
- rok za prejem ponudb, ki mora biti enak za vse kandidate, se lahko določi z medsebojnim dogovorom med naročnikom in izbranimi kandidati, pod pogojem, da se vsem ponudnikom da enako časa za pripravo in oddajo ponudb;
- kadar roka za prejem ponudb ni mogoče dogovoriti, naročnik določi rok, ki mora biti daljši od 19 dni od datuma, ko je bilo odposlano povabilo za oddajo ponudb.
Med vlagateljem in naročnikom ni spora glede upoštevanja navedenih minimalnih rokov (kot je razvidno iz objave javnega naročila, je naročnik podaljšal prvotno določeni rok za predložitev ponudb, podaljšani rok pa ni določen v nasprotju s 55. členom ZJNVETPS), pač pa je spor glede vprašanja, ali je naročnik pri določanju roka upošteval zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, in sicer z vidika zahteve, da ponudnik zagotovi strokovnjake, ki morajo biti vpisani v register Inženirske zbornice Slovenije oz. Zbornice za arhitekturo in prostor. Čeprav je Državna revizijska komisija že zavzela stališče, da mora biti rok za predložitev ponudb v primeru, ko naročnik v okviru ugotavljanja kadrovske usposobljenosti zahteva vpis v register Inženirske zbornice Slovenije, dovolj dolg, da lahko to zahtevo izpolnijo tudi tuji ponudniki (prim. npr. sklep št. 018-221/2010), pa je treba v predmetnem postopku pravnega varstva ugotoviti, da vlagatelj ni navedel nobenih konkretnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, da je treba določiti daljši rok za predložitev ponudb. Vlagatelj se sicer sklicuje na podatke iz drugih postopkov pravnega varstva, v katerih je bilo ugotovljeno, koliko časa trajajo vpisi v registre zbornic. Vendar pa ob tem ni navedel nobenih konkretnih podatkov glede lastnih strokovnjakov in potrebnega časa, ki ga (še) potrebuje za njihov vpis v registre. Zapisano velja toliko bolj ob upoštevanju dejstva, na katerega opozarja tudi naročnik, in sicer da je vlagatelj že sodeloval kot ponudnik v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila za isti predmet, ki se ni zaključil z izbiro najugodnejšega ponudnika. V tistem postopku oddaje javnega naročila, ki je bil na portalu javnih naročil objavljen dne 2. 8. 2012, je torej vlagatelj že oddal ponudbo, v okviru katere je moral izkazovati tudi kadrovsko usposobljenost (in sicer, kot zatrjuje naročnik, na podlagi enakih kadrovskih zahtev). Čeprav sodelovanje vlagatelja v prejšnjem (neuspešnem) postopku oddaje javnega naročila z istim predmetom ni neposredno relevantno, pa je treba vendarle ugotoviti, da v predmetnem zahtevku za revizijo vlagatelj ni z ničemer utemeljil, do kakšnih morebitnih sprememb je prišlo v tem delu razpisne dokumentacije oz. do kakšnih sprememb je prišlo v njegovi kadrovski ponudbeni strukturi. Upoštevajoč navedeno zato tudi ni mogoče slediti vlagatelju, ko navaja, da lahko postopek za vpis oseb v zahtevane registre sproži šele po tem, ko preuči razpisno dokumentacijo in se odloči za kandidiranje na javnem naročilu, ter da sploh še ni sprožil postopka vpisa, saj šele zbira in preverja potrebne dokumente. Državna revizijska komisija zato na podlagi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogla slediti.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da 9. člen pogodbe in obrazec 6.4 "Garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (za vzdrževanje)" ne vsebujeta istih razlogov za unovčenje garancije, zaradi česar naj bi bila razpisna dokumentacija neusklajena, na njeni podlagi pa naj ne bi bilo mogoče oddati popolne ponudbe.
Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik v okviru izvedbe predmetnega naročila predvidel sklenitev dveh pogodb, in sicer pogodbe o izvedbi javnega naročila (Obrazec 5.1 " Vzorec pogodbe o izvedbi) ter vzdrževalne pogodbe (Obrazec 5.2 " Vzorec pogodbe za vzdrževanje). Prav tako je iz razpisne dokumentacije razvidno, da naročnik od izbranega izvajalca pričakuje predložitev različnih garancij. V okviru pogodbe o izvedbi javnega naročila naročnik zahteva predložitev garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (za izvedbo), katere vsebina je določena na Obrazcu 6.2. V okviru vzdrževalne pogodbe pa naročnik zahteva predložitev garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (za vzdrževanje), katere vsebina je določena na Obrazcu 6.4. Člen 9 pogodbe o izvedbi naročila, na podlagi katerega naročnik zahteva predložitev garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za izvedbo, predvideva naslednje razloge za unovčenje garancije:
- "če se bo izkazalo, da izvajalec storitve ne opravlja v skladu s pogodbo in ne izpolnjuje zahtev iz tehničnih specifikacij;
- če bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca;
- če bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude;
- če bo izvajalec kršil zaupnost podatkov,
- če izvajalec ne bo predložil ali bo zavrnil predložitev bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi v skladu z določbami pogodbe,
- če izvajalec ne bo predložil ali bo zavrnil predložitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (za vzdrževanje) v skladu z določbami vzdrževalne pogodbe, sklenjene za Uvedbo digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju."
Iz obrazca 6.2, ki opredeljuje vsebino garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za izvedbo, je razvidno, da je naročnik navedel identične razloge za unovčenje garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za izvedbo, in sicer:
- "če se bo izkazalo, da storitve ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami razpisne dokumentacije ali specifikacijami;
- če bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca;
- če bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude;
- če bo izvajalec kršil zaupnost podatkov;
- če ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi v skladu z določbami pogodbe,
- če ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (za vzdrževanje) v skladu z določbami vzdrževalne pogodbe, sklenjene za Uvedbo digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju."
Predložitev garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (za vzdrževanje) predvideva vzdrževalna pogodba, ki v 7. členu vsebuje naslednje razloge za unovčenje garancije:
- "če se bo izkazalo, da izvajalec storitve ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami razpisne dokumentacije ali specifikacijami,
- če bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca,
- če bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude,
- če bo izvajalec kršil zaupnost podatkov."
Kot je razvidno iz obrazca 6.4, v katerem je naročnik določil vsebino garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (za vzdrževanje), so v njem navedeni identični razlogi za unovčenje garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (za vzdrževanje), in sicer:
- "če se bo izkazalo, da storitve ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami razpisne dokumentacije ali specifikacijami;
- če bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca;
- če bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude;
- če bo izvajalec kršil zaupnost podatkov."
Pregled citiranih določil razpisne dokumentacije pokaže, da je naročnik razloge za unovčenje bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (za izvedbo) ter bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (za vzdrževanje) določil usklajeno z obema vzorcema pogodb, zato ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da na podlagi takšne razpisne dokumentacije ne more pripraviti popolne ponudbe. Iz vlagateljevih navedb je mogoče sklepati, da je vlagatelj spregledal dejstvo, da je naročnik pripravil dve različni pogodbi in na njunih podlagah pripravil dva različna vzorca garancij. Na tem mestu velja zato pripomniti, da je na eni strani dolžnost naročnika, da pripravi jasno in nedvoumno razpisno dokumentacijo, na drugi strani pa je dolžnost ponudnikov, da jo pred pripravo ponudbe skrbno preučijo.
Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročniku pri pripravi razpisne dokumentacije ni mogoče očitati kršitev določb ZJNVETPS, zato je v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju ni priznala povrnitve v stroškovniku navedenih stroškov.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 30. 5. 2013
predsednica senata
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
V gledališču dvajsetega stoletja bi si težko zamislili bolj ikoničen prostor, kot je golo drevo Beckettovega Godota. Pričo časa, njegovih premen in porazov. Koreografinja in plesalka Věra Ondrašíková drevo zasede v vrsto plesnih vlog, v katerih ne spreminja zgolj funkcij, temveč tudi svoje čudežne čase. Priča je atmosferični plesni slavospev čudežu narave.
Leta 2015 je nemški gozdar in pisatelj Peter Wohlleben izdal knjigo Skrivno življenje dreves: kaj čutijo drevesa, kako se sporazumevajo, ki je po prevodu v angleščino postala mednarodna knjižna uspešnica (leta 2016 je izšla v prevodu Petre Piber tudi pri nas). The New York Times jo je razglasil za eno od knjig leta 2016, lani pa je po njej nastal uspešen dokumentarni film. Wohlleben, ki znanstvena dognanja sooča z dolgoletnim gozdarskim opazovanjem, trdi, »da so drevesa družbena in čuteča bitja, ki se med sabo sporazumevajo, se hranijo in skrbijo za naraščaj, občutijo bolečino in imajo svoje značaje«. Drevesa zdržijo marsikaj, pravi, »edina stvar, ki se ji ne zmorejo zoperstaviti, je motorna žaga«.
Věra Ondrašíková v predstavi Priča tem »dobrim in velikim bitjem, ki spregovorijo samo takrat, kadar umolknejo ljudje«, priredi trenutek človeškega molka in ustvari poetično koreografsko delo, v katerem si telesa ljudi in dreves delijo zgodbo in v katerem avtorica s svojimi sodelavci po tihem poziva k empatičnosti do sveta, ki nam nenazadnje zagotavlja osnovne življenjske pogoje. Premislek o ravnanju z »dobrimi in velikimi bitji« je ob splošnem ekocidu, ki smo mu priča v našem globalnem trenutku, stvar družbene in politične odgovornosti, s katero se zaščite meja človeških držav, teritorijev, lastništev in ekonomije izkazujejo kot zastarel in nevaren koncept enako kot meje med lubjem in kožo.
Věra Ondrašíková je po končani srednji šoli na Akademiji za scenske umetnosti v Pragi študirala koreografijo, svoja dela jih doslej predstavila v Lyonu, Londonu, Amsterdamu, Dresdnu, Seulu, Washingtonu, Miamiju, New Yorku idr. Zanje je prejela več domačih in mednarodnih nagrad.
Koncept in koreografija: Věra Ondrašíková
Dramaturgija: Marta Ljubková
Izvedba: Jaro Ondruš, David Králík
Kodiranje: Michal Rydlo
Glasba v živo: Filip Míšek
Oblikovanje luči: Pavel Kotlík
Kostumografija: Hana Frišonsová
Izvršna produkcija: Daniela Řeháková, Tomáš Grúz
Predstava je nastala s finančno podporo: Mestne občine Praga, Ministrstva za kulturo Republike Češke, Državne kulturne fundacije republike Češke, AV MEDIA |
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivno uveljavljanje pravice kabelske retransmisije na avdiovizualnih delih - kabelska retransmisija glasbenih del - kolektivne organizacije - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - avtorsko nadomestilo - običajen avtorski honorar - začasna tarifa - licenčna pogodba - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - licenčna analogija - pravna praznina - skupni sporazum o višini nadomestil - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti zahtevka - sprememba pravne podlage
Jedro
Ker se licenčna analogija v tej zadevi ne more uporabiti, vprašanje (ne)članstva v ZKOS izgubi pomen, pravno praznino pa je treba zapolniti na drug način, tj. z uporabo primernega honorarja za kabelsko retransmisijo glasbenih del v višini 0,198 EUR na naročnika mesečno, ki ga je določilo Vrhovno sodišče RS.
Izrek
I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana odločba v III. in IV. točki izreka spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku še za znesek 6.726,16 EUR (se znesek 49.797,63 EUR zviša za 6.726,16 EUR na 56.523,79 EUR), odločitev o pravdnih stroških v V. točki izreka pa tako, da se tožnikova obveznost plačila zniža za 961,24 EUR (na 1.034,11 EUR).
II. V preostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.
III. Pravdni stranki naj sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 211102/2012-2 z dne 2. 1. 2013 razveljavi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka), da se postopek ustavi glede zahtevka za plačilo 56.597,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2012 dalje do plačila (II. točka izreka), tožencu v 15 dneh naložilo v plačilo znesek 49.797,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 1. 2013 dalje do plačila (III. točka izreka), v preostanku (glede 155.497,22 EUR z obrestmi in zakonske zamudne obresti od prisojenega avtorskega nadomestila pred 28. 12. 2012) pa tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka). Sklenilo je še, da je tožnik dolžan plačati v 15 dneh tožencu njegove stroške postopka v višini 1.995,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (V. točka izreka).
2. Zoper odločbo (sodbo) se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožujeta obe pravdni stranki, tožnik zoper IV. točko (zavrnilni del), toženec pa zoper III. točko izreka (ugodilni del), oba posledično tudi zoper V. točko izreka (akcesorno odločitev o stroških). Primarno predlagata ustrezno spremembo sodbe in podrejeno njeno razveljavitev. Priglašata pritožbene stroške.
3. Tožnik meni, da bi sodišče moralo glede na 81., 156. in 157. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) ugoditi tožbenemu zahtevku v celoti, pri tem pa kot podlago za plačilo uporabiti običajno plačilo oziroma zadnja toženčeva plačila, ki so temeljila na licenčnih pogodbah, Memorandumu z dodatki in Skupnem sporazumu. V zvezi z Memorandumom poudarja, da objava v Uradnem listu ni bila pogoj za pridobitev pravne narave skupnega sporazuma. Opozarja na nasprotje med stališčem, da minimalna tarifa velja le, če iz dokumentacije ni mogoče določiti prihodkov uporabnika, in zaključkom, da toženec ne glede na svoje prihodke in dejstvo, da je te mogoče ugotoviti, plača minimalni avtorski honorar, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, obenem pa tudi iz 8. točke drugega odstavka istega člena, ker se ni opredelilo do tožnikovih trditev glede toženčevih prihodkov. V pretežnem delu pritožbe iz več razlogov nasprotuje uporabi minimalne tarife Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del1 (v nadaljevanju Pravilnik 1998 oziroma tarifa Pravilnika 1998). Meni, da bi moralo sodišče tudi glede kabelske retransmisije ugotoviti obstoj pravne praznine, kot je to storilo Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 325/2016 glede radiodifuznega oddajanja, pa je le pavšalno zapisalo, da ta zadeva ni uporabna, ker se sodišče v njej ni ukvarjalo s tarifo, določeno v 2. odstavku II. poglavja tarife. Iz obrazložitve izhaja materialnopravno zmotno stališče, da ker gre za minimalni honorar, sme uporabnik varovana glasbena dela uporabljati v neomejenem obsegu, kar nasprotuje 60. členu Ustave RS. Sodišče bi ob tem moralo opraviti presojo skladnosti skupnega sporazuma s kriteriji iz tretjega odstavka 156. člena, da je višina tarife odvisna od obsega uporabe avtorskih del in višine prihodkov uporabnika, ki se doseže z uporabo avtorskega dela, a tega ni storilo. Nasprotno je napačno zaključilo, da minimalni avtorski honorar predstavlja veljavno, dovolj določeno in primerno tarifo, za kar ni navedlo pravnih argumentov. Sodba v tem delu nima razlogov in se je ne da preizkusiti. Na koncu uveljavlja kršitev ustavnih pravic do enakosti pred zakonom iz 14. člena v zvezi z 22. členom Ustave RS (enako varstvo pravic), pravice do sodnega varstva in pravice iz ustvarjalnosti iz 60. člena Ustave RS.
4. Toženec je na tožnikovo pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.
5. Toženec v obširni pritožbi očita sodišču, da je storilo relativno bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 7. in 8. členom ZPP, ker naj bi dokaze presodilo površno, splošno in nepopolno, kar naj bi vplivalo na odločitev. Nasprotuje razlogom o zavrnitvi njegovih dokaznih predlogov z izvedencem ekonomske stroke in z zaslišanjem zakonitega zastopnika toženca. Vztraja, da sprememba tožbe v postopku, ki se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ni dopustna. Tožnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – računa, ki je bil izdan na podlagi naknadno preklicane začasne tarife iz leta 2012, zato postavitev novega tožbenega zahtevka, ki ga je utemeljil na podlagi povsem drugih dejanskih okoliščinah oziroma običajnem honorarju, izhajajoč iz licenčnih pogodb (nove pravne podlage) ni bila dopustna. Dodaja, da bi se tožbeni zahtevek lahko glasil le, da se sklep o izvršbi obdrži deloma ali v celoti v veljavi, ne pa na plačilo določenega denarnega zneska, pri čemer v tako spremembo ni privolil. Sodišče bi moralo v celoti zavrniti prvotni zahtevek, ne pa dovoliti spremembo tožbe in celo odločiti o novem tožbenem zahtevku, tako da jo je utemeljilo na tarifi Pravilnika 1998 oziroma drugi pravni podlagi, kot se je skliceval tožnik. Ker je sodišče dovolilo spremembo tožbe, je prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, podana pa sta tudi ostala dva pritožbenega razloga po 338. členu ZPP. Kot edino relevantno podlago za določitev nadomestila za kabelsko retransmisijo priznava le tarifo iz Pravilnika 1998, ne pa sklenjenih licenčnih pogodb, ki veljajo izključno inter partes, ali Memoranduma s spremembami, ki niso dobili narave skupnega sporazuma in še manj prisoje običajnega honorarja v skladu z 81. členom ZASP, saj obstoji veljavna tarifa. Strinja se z odločitvijo sodišča o uporabi navedene tarife, vendar si prizadeva za njeno znižanje, saj meni, da je toženec dolžan plačati tožniku le za „čisto glasbo“, preostanek pa je bil dolžan izplačevati Zavodu AIPA. Tarifa ne zajema samo uporabe samostojnih glasbenih del v primeru kabelske retransmisije (t. i. „čiste glasbe“), temveč tudi glasbo v avdiovizualnih delih, ki je po ustanovitvi Zavoda AIPA ne more več kolektivno upravljati. Po njegovi oceni bi moral tožniku plačati 0,007 EUR po naročniku. V nadaljevanju podrobneje opiše obseg pravic, ki jih je tožnik upravičen upravljati in zaključi, da bi bilo treba za določitev dejanske tarife ugotoviti, kolikšen del tarife Pravilnika 1998 odpade na glasbo, ki se v primeru kabelske retransmisije TV programov retransmisira izven AV dela. Tožnik je namreč upravičen le do nadomestila za glasbo, ki se v TV programih kabelsko retransmisira izven avdiovizualnega dela (AV dela) ter do nadomestila za uporabo glasbe v RA programih (t. i. „čista glasba“). Poudarja, da je to pojasnil že v postopku pred sodiščem prve stopnje, vendar se do tega sodišče ni opredelilo, pač pa je dejansko stanje povsem drugače ugotovilo in pri tem napačno uporabilo materialno pravo. Materialnopravno napačen je zaključek izpodbijane sodbe, da se tarifa iz Pravilnika 1998 ne nanaša tudi na pravice na filmski glasbi, ki je bila posebej ustvarjena za AV delo, kadar se je ta retransmisirala v okviru AV dela. Sodišču očita, da se ni opredelilo do primernosti tarife Pravilnika 1998. Poudarja, da so splošne tarife v drugih državah EU celo nižje od navedene tarife, pri čemer zajemajo celo širši obseg pravic, saj zajemajo tudi pravice na glasbi, ki se priobči v okviru AV dela, vključno s pravicami skladatelja za AV delo posebej ustvarjene glasbe.
6. Tožnik je odgovoril na toženčevo pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.
7. Tožnikova pritožba je delno utemeljena, toženčeva pritožba pa ni utemeljena.
8. Sodišče prve stopnje sicer ni kršilo določb pravdnega postopka, je pa kljub pravilno in v celoti ugotovljenemu (večinoma nespornemu) relevantnemu dejanskemu stanju zmotno uporabilo materialno pravo.
9. Ta postopek izvira iz izvršilnega postopka, ki se je začel po vložitvi predloga za izvršbo z dne 28. 12. 2012 na podlagi verodostojne listine – računa. V njem je tožnik zaračunal tožencu nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbenih del v obdobju od 1. 7. 2012 do 30. 11. 2012 v višini 261.891,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne od zapadlosti računa 26. 12. 2012 na podlagi začasne tarife2, ki je bila kasneje po izdaji sklepa s strani UIL leta 2014 preklicana z učinkom od začetka njene veljavnosti 7. 7. 2012. Tekom pravde je tožnik, kot navaja sam, zaradi spremenjenih okoliščin – preklica začasne tarife, znižal svoj zahtevek na znesek 205.294,85 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 41.058,97 EUR od vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec, opirajoč se na sklenjene (ne več veljavne) licenčne pogodbe z dne 22. 5. 2008 (priloge A3‒A5), in sicer v višini 0,6955 EUR mesečno na naročnika.
10. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo toženčeva dokazna predloga s postavitvijo izvedenca in z zaslišanjem zakonitega zastopnika toženca; število naročnikov, ki naj bi jih ugotovil prvi, toženec ni prerekal, način izračuna nadomestila, ki ga je toženec štel za primernega in ga plačeval tožniku ter delitev nadomestila med tožnika in Zavod AIPA, o čemer naj bi izpovedal drugi, pa ni pravnorelevantno dejstvo.
11. Sodišče prve stopnje je nadalje zaključilo, da prej opisana sprememba obrestnega zahtevka in podlage zahtevka predstavlja spremembo tožbe, ki jo je dopustilo iz razloga smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankami (prvi odstavek 185. člena ZPP). Obenem je tožencu pojasnilo, da je tudi v postopku, ki se začne s predlogom za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sprememba tožbe (lahko) dopustna, čemur toženec v pritožbi še vedno nasprotuje. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka, povečanje tožbenega zahtevka ali uveljavljanje novega zahtevka poleg že uveljavljanega (drugi odstavek 184. člena ZPP). Tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen (tretji odstavek 184. člena ZPP). Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem izpodbijane odločbe, da gre za spremembo tožbe; tožnik z opisano prilagoditvijo zahtevka ni spremenil istovetnosti tožbenega zahtevka (pravno odločilna dejstva, kot so način izkoriščanja glasbenih del, vtoževano obdobje, število naročnikov, ostajajo pretežno ista, razlikuje se le cena v odvisnosti od uporabljene pravne podlage), ampak kvečjemu spremenil pravno podlago (sprva se je skliceval na enostransko sprejeto začasno tarifo, nato na licenčne pogodbe in v zvezi z njimi običajno plačilo) oziroma dopolnil/prilagodil posamezne navedbe, kar ne šteje za spremembo tožbe. Toženec torej nima prav, češ da za spremembo tožbe zadošča že to, da po novem tožnik ni več zahteval, da se sklep o izvršbi delno ali v celoti obdrži v veljavi, pač pa plačilo določenega denarnega zneska, ki naj bi ga utemeljil na bistveno drugačnem dejanskem stanju, kar po povedanem ne drži. Ker tožba ni spremenjena, pritožbenemu sodišču ni treba odgovarjati na toženčeve pritožbene navedbe glede njene nedopustnosti v pravdnem postopku po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
12. Napačna je (primarna) logika njegove pritožbe, ki je naslednja: tožba je bila spremenjena, kot taka ni bila dopustna, sodišče bi moralo zavrniti prvotni zahtevek, ker je temeljil na računu, ki je bil izdan na podlagi preklicane začasne tarife, ne pa celo odločiti na (drugi) podlagi minimalne tarife Pravilnika 1998 (0,175 EUR), kot je to storilo sodišče prve stopnje. Podredno se toženec zavzema za uporabo znižane tarife Pravilnika 1998 (0,007 EUR), ker naj bi bil tožnik po njegovem mnenju upravičen upravljati le s pravicami na glasbi, predvajani v RA programih in glasbi, ki se v TV programih kabelsko retransmisira izven AV del. Le delno ima prav, saj je tožnik upravičen upravljati z avtorskimi pravicami na glasbi, ki se predvaja v RA programih, poleg nje pa tudi na t. i. predobstoječi glasbi (glasbi, predvajani v AV delu, ki ni bila posebej ustvarjena zanj). Od podelitve stalnega dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic kabelske retransmisije AV del Zavodu AIPA dalje (od 11. 10. 2010) ne upravlja več s pravicami na filmski glasbi (glasbi, ki se predvaja v okviru AV dela, za katerega je bila ustvarjena).3 To mu je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, kot tudi to, da je nadomestilo iz tarife Pravilnika 1998 zajemalo tudi glasbo v AV delih, kar bi sicer narekovalo njeno znižanje. A kot meni Vrhovno sodišče RS, je to dodaten razlog za njeno neuporabo in ne znižanje. Ker tarifa Pravilnika 1998 ni uporabljiva, o čemer bo več pojasnjeno v nadaljevanju, je toženčevo prizadevanje za njeno znižanje postalo brezpredmetno, enako vprašanje njene primernosti.
13. Tožnik v pritožbi utemeljeno nasprotuje uporabi minimalne tarife Pravilnika 1998. Vrhovno sodišče RS je v zadnjem letu večkrat zavzelo in obrazložilo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del, in s tem ugotovilo obstoj pravne praznine tudi glede kabelske retransmisije.4 Pritožbeno sodišče stališče Vrhovnega sodišča RS sprejema in v nadaljevanju strnjeno povzema njegove bistvene razloge. Minimalna tarifa iz drugega odstavka II. poglavja tarife Pravilnika 1998 z uveljavitvijo ZASP-B ni pridobila narave skupnega sporazuma, ker se v praksi ni uporabljala. Na veljavnost tarife torej vpliva dejanska uporaba. Skrajno neživljenjsko bi bilo, da bi se ob takšnih dejanskih okoliščinah kot v tem sporu kot primerna tarifa upošteval znesek, ki je bil enostransko sprejet 14 let pred spornim obdobjem. To bi bilo tudi v nasprotju z načelom, uveljavljenim v avtorskem pravu, da mora biti avtor primerno (ne pa le v minimalnem obsegu) udeležen na koristih iz svojih avtorskih stvaritev. Z Memorandumom kot krovno pogodbo je predstavnik slovenskih kabelskih operaterjev s predstavniki imetnikov pravic sporazumno vzpostavil celosten sistem plačevanja nadomestil v zvezi s kabelsko retransmisijo. Ta je nadomestil enostransko določen sistem po Pravilniku 1998. Vrhovno sodišče je poudarilo velik pomen Memoranduma z njegovimi dopolnitvami, saj je več kot deset let urejal razmerja med pravdnima strankama, tako kot med ostalimi člani ZKOS in tožnikom, in zavzelo stališče, da tarifa Pravilnika 1998 po prenehanju veljavnosti Memoranduma ni “oživela“, zaradi česar mora sodišče, upoštevaje načelo odplačnosti, ki velja v avtorskem pogodbenem pravu (81. člen ZASP), ob upoštevanju vseh okoliščin primera določiti (običajen) honorar. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 43/2018 in kasnejših obrazložilo, da primeren honorar za kabelsko retransmisijo glasbenih del znaša 0,198 EUR na naročnika mesečno.5
14. Vrhovno sodišče je, kot je bilo zgoraj že pojasnjeno, v svojih zadnjih odločbah6 dalo pomembno težo pogodbenemu načelu oziroma okoliščini, da so bila razmerja med tožnikom in kabelskimi operaterji - člani ZKOS več let urejena z Memorandumom z njegovimi dopolnitvami, tožnik in toženec pa sta na njihovi podlagi sklenila licenčne pogodbe. Po podelitvi dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic kabelske retransmisije AV del Zavodu AIPA je ZKOS odstopil od Memoranduma in dodatkov, licenčne pogodbe pa so glede na toženčeve (neprerekane) trditve veljale le do 31. 12. 2011. Tedaj je nastopila pravna praznina.
15. Iz (v pritožbi neizpodbijane) ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jo osvetli toženec v pritožbi, izhaja, da toženec v spornem času ni bil član ZKOS, zato je štelo, da toženec „ni bil pogodbeno vezan s sklenitvijo pogodb“. Zavzelo je tudi stališče, da ima Memorandum zgolj naravo civilnega – pogodbenega pravnega razmerja, ki zavezuje le pogodbene stranke – njegove podpisnice, ne pa narave tarife kolektivne organizacije ali skupnega sporazuma v smislu 157. člena ZASP, ker ni bil objavljen v Uradnem listu RS in ni določal tarife za kabelsko retransmisijo glasbenih del. Vrhovno sodišče RS je v svojih letošnjih (že omenjenih) odločbah7 zavzelo nasprotno stališče: Memorandum je krovna pogodba, s katero je predstavnik slovenskih kabelskih operaterjev s predstavniki imetnikov pravic sporazumno vzpostavil celosten sistem plačevanja nadomestil v zvezi s kabelsko retransmisijo, ki je nadomestil enostransko določen sistem iz Pravilnika 1998. Memorandum je več kot le običajna dvostranska licenčna pogodba, pravna teorija ga uvršča med sporazumne tarife oziroma na seznam skupnih sporazumov, sklenjenih v Sloveniji. Iz povzetega sledi, da je ureditev iz Memoranduma z Dodatki veljala za vse kabelske operaterje, ne glede na njihovo članstvo v ZKOS, zato je veljala tudi za toženca.8 Ne ozirajoč se na njegovo pravno naravo in s tem v povezavi (ne)veljavnost za toženca, se veljavnost sklenjenih licenčnih pogodb kot samostojnih pravnih poslov presoja neodvisno od veljavnosti skupnega sporazuma.9 To pomeni, da četudi za toženca ni veljal Memorandum, so nedvomno veljale licenčne pogodbe, na podlagi katerih je po tožnikovih trditvah toženec plačeval avtorsko nadomestilo do leta 2010. Po prenehanju veljavnosti Memoranduma je nastala pravna praznina, ki jo pritožbeno sodišče ni moglo zapolniti z naslonitvijo na zneske, ki jih je tožnik prejemal na podlagi Memoranduma in Dodatkov, oziroma se iz istih razlogov ni moglo opreti na pogodbeno dogovorjene cene ob prisoji običajnega nadomestila (81. člen ZASP), za kar se zavzema tožnik. Ti razlogi so sledeči: prvič, dogovor je temeljil na širšem obsegu pravic, ki jih je tedaj upravljal tožnik, odražal je drugačna razmerja oziroma stanje pred letom 2010, ko je na trg ponujanja pravic kabelske retransmisije vstopila nova kolektivna organizacija – Zavod AIPA, drugič, cena licence v paketu se lahko razlikuje od cene, določene za eno pravico kabelske retransmisije, in tretjič, znesek, ki ga zahteva tožnik, je občutno pretiran, saj je celo večji od nadomestil, ki jih je toženec tedaj plačeval za soavtorje AV del.10 Ker se licenčna analogija v tej zadevi ne more uporabiti, vprašanje (ne)članstva v ZKOS izgubi pomen, pravno praznino pa je treba zapolniti na drug način, tj. z uporabo primernega honorarja za kabelsko retransmisijo glasbenih del v višini 0,198 EUR na naročnika mesečno, ki ga je, kot že omenjeno, določilo Vrhovno sodišče RS. Ta se v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterji le izjemoma ne uporabi, kadar stranki podata prepričljive oziroma nedvoumne argumente, da takšna tarifa v konkretnem primeru ne bi bila primerna v smislu, da je občutno oziroma bistveno prenizka ali previsoka. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS iz že omenjenih zadnjih odločb11 je, da so na področju kabelske retransmisije običajna nadomestila odvisna od števila naročnikov (s tem pa le posredno od bruto prihodkov, saj so ti ob večjem številu naročnikov višji), se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeliti do tožnikovih trditev glede toženčevih prihodkov, zato ni storilo absolutne bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja tožnik v pritožbi. Vendarle se je posredno opredelilo že s tem, ko je v povezavi z minimalno tarifo navedlo, da je določitev zneska na naročnika metoda, ki je po naravi stvari v skladu s prihodki.
16. Ob upoštevanju neizpodbijane ugotovitve sodbe sodišča prve stopnje o povprečnem številu naročnikov (59.035), ki se zmnoži z mesečnim nadomestilom na naročnika (0,198 EUR), bi bil toženec za 5 mesecev dolžan plačati tožniku 58.444,65 EUR. Od prisojene glavnice je treba odšteti delno plačilo v višini 1.920,86 EUR, ki ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in mu tožnik v pritožbi ne nasprotuje. Po tem toženec dolguje tožniku 56.523,79 EUR.
17. Z zvišanjem nadomestila, ki ga toženec dolžan plačati tožniku, se je spremenil tožnikov uspeh v pravdi, zato je treba spremeniti odločitev o stroških postopka. Pri tem je treba izhajati iz neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje o višini stroškov, priznanih pravdnim strankam, tožniku 8.257,85 EUR in tožencu 4.558,65 EUR. Glede na 27,5 % tožnikov uspeh v pravdi mu je toženec dolžan plačati stroške v višini 2.270,91 EUR. Toženčevi stroški, do povrnitve katerih je upravičen, pa glede na njegov 72,5 % uspeh znašajo 3.305,02 EUR. Po medsebojnem pobotanju je tožnik dolžan tožencu plačati 1.034,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navedeno zahteva spremembo stroškov v V. točki izreka izpodbijane sodbe, tako da se tožnikova obveznost plačila stroškov zniža za 961,24 EUR.
18. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo delno ugodilo tožnikovi pritožbi in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka tako, da je znesek 49.797,63 EUR zvišalo za 6.726,16 EUR (na 56.523,79 EUR), za kar je znižalo znesek v IV. točki izreka izpodbijane sodbe (5. alineja 358. člena ZPP), v V. točki izreka pa tako, da je znesek pravdnih stroškov 1.995,35 EUR, ki jih je tožnik dolžan povrniti tožencu, znižalo za 961,24 EUR. Sicer je njegovo pritožbo in toženčevo pritožbo zavrnilo ter potrdilo nespremenjeni del izpodbijane sodbe (353. člen ZPP). Pritožbene navedbe namreč niso utemeljene, kar velja tudi za posplošene očitke o kršitvah ustavnih pravic, uradoma upoštevnih procesnih kršitev ali materialnopravnih pomanjkljivosti pa višje sodišče ni zasledilo.
19. Ker je tožnik uspel s pritožbo v zanemarljivem delu (4 %), toženec pa s svojo pritožbo ni uspel, vsak sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Enako velja za strošek, ki je nastal strankama z vložitvijo odgovorov na pritožbo; ta ni bil potreben, saj njuna odgovora na pritožbo nista prispevala nobenega argumenta (prvi odstavek 155. člena ZPP).
-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 29/1998.
2 Uradni list RS, št. 51/2012 z dne 6. 7. 2012.
3 O obsegu pravic, ki jih je upravičen upravljati tožnik, se je podrobneje izreklo že Vrhovno sodišče RS v svojih letošnjih odločbah, na primer v zadevi II Ips 43/2018 (točke 20‒30), II Ips 219/2017 (točke 16‒26) in drugih.
4 II Ips 43/2018 z dne 9. 4. 2018 (35. točka) in II Ips 219/2017 z dne 18. 4. 2018 (31. točka) in naslednje.
5 V zadevah II Ips 43/2018 (48. in 49. točka) in II Ips 219/2017 (43. in 44. točka) ga je določilo, v zadevi II Ips 52/2018 (36. in 37. točka) pa navedlo razloge za njegovo uporabo v vseh (obstoječih in bodočih) sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del, ki jih je ponovilo v kasnejši odločbi II Ips 41/2018 (26. in 27. točka).
6 Odločbi VS RS II Ips 43/2018 (41. točka) in II Ips 219/2017 (37. točka).
7 Primerjaj npr. II Ips 43/2018 (37. – 41. točka), II Ips 52/2018 (28. točka).
8 Enako stališče je to sodišče zavzelo že v zadevi II Cp 851/2018, v kateri pa med tožnikom in drugim kabelskim operaterjem (tožencem) ni bilo sklenjenih licenčnih pogodb kot v tej zadevi.
9 O tem, da so že sklenjene posamične pogodbe z uporabniki samostojni pravni posli in da morebitno prenehanje skupnega sporazuma na njihovo veljavnost ne vpliva, M. Trampuž, Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic: ureditev v Sloveniji in Evropski skupnosti, GV založba, Ljubljana 2007, str. 124.
10 Razlogi za nenaslonitev na dogovorjeno so povzeti po odločitvah VS RS v zadevah II Ips 43/2018 (47. točka), II Ips 219/2017 (42. točka), II Ips 52/2018 (34. točka) in II Ips 41/2018 (24. točka).
11 Primerjaj npr. sodbo VS RS II Ips 136/2018.
Zveza:
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 184, 184/2, 184/3, 185, 185/1
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (1995) - ZASP - člen 81, 157
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.01.2019
Natisni
Shrani kot PDF
Dodaj med priljubljene
Dodaj opombo
Opombe so vezane na vaš osebni profil.
Vidite in urejate jih laho samo vi.
Podobni dokumenti:
VSRS Sodba II Ips 41/2018
VSRS Sodba II Ips 100/2018
VSL Sodba I Cp 2346/2016
Opombe:
P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI0OTE0
Pripombe in predlogi:
Iskalnik po sodni praksi poganja odprtokodni strežnik SOLR. Število dokumentov v zbirki 256.405
Vsakdo lahko za pridobitne in nepridobitne namene ponovno uporabi na tej strani objavljene informacije iz podatkovnih zbirk sodne prakse, pri čemer mora pri vsakokratni uporabi obvezno navesti vir informacij "Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije" ter objaviti povezavo do spletne strani: www.sodnapraksa.si. |
V Ljubljani so prejšnji teden že osmič začeli z Odprto kuhno, Velenje pa s Promenado okusov. V Mariboru se je Pun pisker poslovil leta 2017. V Mariboru se na javnih prostorih odpirata Grajski in Židovski trg, prihaja mestna plaža Citybeach, načrtovana sta Street Food Market (avgusta) in Beer Fest (septembra).
V Velenju so vrnitev javnih dogodkov po sprostitvi ukrepov naslovili »Vrnimo živl’e’je v Vele’je«. V Ljubljani so v četrtek že osmič odprli Odprto kuhno. V Mariboru smo tozadevno doslej dočakali le selitev sredine in petkove tržnice s Trga svobode na Vodnikov trg. Potem ko se je Pun pisker, po konceptu sorodna prireditev, kot je Odprta kuhna, po treh letih poslovil jeseni 2017, ima Maribor več različnih prireditev. Te, kot kaže, bodo tudi letos.
Glede na vrnitev mestne plaže Citybeach konec meseca je pričakovati, da se bodo po sprostitvi ukrepov na Trg Leona Štuklja vrnili tudi Festival Čili in čokolada, v koledarju je tudi avgustovski Street Food Market, še vedno je za konec septembra na Glavnem trgu načrtovan tudi Beer Fest, ki napoveduje poletne mini izvedbe… Na Mestni občini Maribor smo zato preverili, za katere dogodke so že izdana soglasja.
Dogajanje na Grajskem in Židovskem trgu
Kdor je minule petke, pa tudi sobote, šel skozi mesto, zlasti po Poštni ulici, je po osmi zvečer stežka našel prosti sedež, kaj šele mizo. Zato ne preseneča, da so se takoj po sprostitvi ukrepov, ki dovoljujejo javna združevanja do 500 oseb ob upoštevanju, organizatorji odločili z organizacijo dogodkov.
Na mariborski občini so nam posredovali, da so doslej že izdana soglasja za izvedbo koncertov v poletnem času ob petkih in sobotah na Grajskem trgu, kjer bo od petka do srede tudi knjižni sejem Mladinskega kulturnega centra Maribor ter prireditev Artmar 11. julija, medtem ko bo v soboto na Židovskem trgu dogodek ob 30. obletnici galerije Media Nox, na istem trgu pa bodo tudi gledališke predstave KUD Momenta. Pred Hišo Stare trte na Lentu pa se očitno 25. julija obeta postavitev mestnega klopotca, a prireditev še ni potrjena s strani Zavoda za turizem Maribor.
Računali, da bodo omejitve sproščene
Z organizatorjem Mitjo Špesom smo v začetku marca opravili pogovor tik pred sprejemom ukrepov, ko je že imel planirane večje dogodke, med drugim tudi tretji Festival čili in čokolada. Organizatorji so prav za letos naročili nove bež stojnice, si obetali velik interes iz tujine.
Če sprostitve do 500 ljudi ne bi bilo, bi morali dogodke odpovedati. Zato smo načrtovali že prvi naš naslednji dogodek z mišljenjem, da bo do sprostitve ukrepov tudi prišlo,« nam je dejal Špes in potrdil, da bo zadnji junijski in prvi julijski vikend izpeljana prireditev Citybeach, mestna plaža na nabrežju Drave.
In zdaj? Koliko pomaga sprostitev ukrepov? »Da lahko ob upoštevanju navodil pride na dogodke do 500 ljudi, je seveda pozitivina informacija. Če sprostitve do 500 ljudi ne bi bilo, bi morali dogodke odpovedati. Zato smo načrtovali že prvi naš naslednji dogodek z mišljenjem, da bo do sprostitve ukrepov tudi prišlo,« nam je dejal Špes in potrdil, da bo zadnji junijski in prvi julijski vikend izpeljana prireditev Citybeach, mestna plaža na nabrežju Drave. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da bo vse tako, kakor je bilo načrtovano in izpeljano doslej. »Če imamo, denimo na kulinarični prireditvi 20 razstavljalcev in na vsaki stojnici po tri osebe, je skupaj z nami, ki tak festival organiziramo, prvih 100 mest že zapolnjenih.« Špesu in drugim organizatorjem bi zato bila bližja rešitev, kjer bi na število obiskovalcev bolj vplivala sama površina.
Maribor nima Odprte kuhne, ker …
Tako organizatorji zdaj predvsem glede na minule izvedbe izračunavajo, kaj si (še) lahko privoščijo. Ampak kaj to pomeni za prireditve na javnih površinah, kjer ni vstopnine? »To pomeni, da moramo prilagajati število razstavljalcev zaradi predpisanega razmerja, ki mora biti med posameznimi enotami. Posledično to pomeni manj prihodkov, več pa je odhodkov zavoljo dodatna razkužila, informatorjev in vsega, kar prinašajo priporočila.« Se pa Špes zaveda, da je organizirati prireditve na prostem trenutno še vedno lažje kot koncerte v zaprtih prostorih. »Naša mestna plaža se namreč pogojno lahko tudi razširi, da zadovoljimo predpisani razdalji med ležalniki.«
»Odprta kuhna deluje na konceptu tržnice, ni torej prireditev, ki bi terjala dodatno infrastrukturo. Smo pa izrazili interes kulinarično zgodbo na občino ali v soorganizaciji, da bi se podobna zgodba izvajala. Ampak smo sami šli v razvoj lastne infrastrukture. Težava je, da zdaj žal vse nove stojnice še vedno stojijo v skladišču.«
Vprašali smo tudi, zakaj Maribor nima dogodka, kakršna je Odprta kuhna, ki je gostovala lani denimo tako na Ptuju kot v Celju. »Odprta kuhna deluje na konceptu tržnice, ni torej prireditev, ki bi terjala dodatno infrastrukturo. Smo pa izrazili interes kulinarično zgodbo na občino ali v soorganizaciji, da bi se podobna zgodba izvajala. Ampak smo sami šli v razvoj lastne infrastrukture. Težava je, da zdaj žal vse nove stojnice še vedno stojijo v skladišču.«
Prilagoditve in jesenske skrbi
Pa je kaj skrbi za jesen? »Za jesen načrtujemo enako, upajoč, da se bodo omejitve še bolj sprostile.« Podobno nam je dejal Andrej Krštinc iz Beer Festa, ki še vedno računa, da festival 25. in 26. septembra bo, vendar ker še vedno ne ve, kakšna bo situacija, načrtuje mesečne mini Beer festivale.
Pun pisker na treh lokacijah
Maribor je podobno kulinarično izkušnjo, ampak ne na mestni tržnici, doživel leta 2015, ko je prvo sezono odprl Pun pisker. Začelo se je na Trgu Leona Štuklja, se nato preselilo na Glavni trg in zadnjo izvedbo oktobra 2017 dočakalo na Slomškovem trgu.
SORODNI ČLANKI
Maribor
DNEVNA: Mariborske prireditve slovijo po odličnem ravnanju z odpadki
Jerneja Potočnik • 2 leta
Kultura
S 25. majem bi se lahko sprostile kulturne prireditve v zaprtih prostorih
Uredništvo • 3 leta
Kultura
Organizatorji javnih prireditev kupce pozivajo, naj obdržijo vstopnice
Uredništvo • 3 leta
Zelena energija
Kako boj proti podnebnim spremembam vpliva na ribolov?
Masovni ribolov predstavlja eno večjih groženj biotski raznovrstnosti in našemu podnebju, zato se tej panogi na območju Sredozemlja kmalu obeta nekaj sprememb.
Lekcija iz tujine: kako je lahko adventni sejem trajnosten, varčen in še vedno osupljiv?
V zadnjem času se govori o prilagajanju prazničnih okrasitev in dogajanj letošnjim svetovnim razmeram, kar številne vznemirja. Dunaj dokazuje, da je mogoče kljub vsemu pripraviti čaroben sejem.
Ste se kdaj spraševali, kako je sploh sestavljena cena električne energije?
Čeprav večkrat tarnamo nad cenami energije, pa te niso postavljene kar »na pamet«, ampak so skupek različnih dejavnikov. Katerih?
V EU se kmalu obetajo strožja pravila za manj onesnaževanja vode in zraka
Naše zdravje je odvisno tudi od našega okolja, zato si Evropska komisija prizadeva za ostrejša pravila in nižje meje za onesnaževala zraka ter površinskih in podzemnih voda.
Kaj se dogaja z odsluženimi postajami podzemne železnice?
Nekatere samevajo in propadajo, ponekod pa jim poklanjajo drugo priložnost. Na Tajvanu jih tako spreminjajo v podzemne vertikalne farme!
Kdo bo osvojil naslov prvega mesta na svetu s povsem brezemisijskim javnim prevozom?
Videti je, da bo naziv pripadel Oslu, ki se bo lahko kmalu pohvalilo s prvim povsem električnim sistemom javnega prevoza.
Kako bi bilo, če bi hrano »za zraven« v restavraciji dobili kar v stekleni embalaži?
Si predstavljate, da hrano v najljubši gostilni prevzamete v simpatični stekleni posodi, ki jo doma operete in ob naslednjem obisku vrnete? V Parizu ta koncept ni le ideja, ampak trajnostna resničnost!
Mesta se segrevajo še hitreje kot podeželje. Precej hitreje …
Koliko hitreje? Skoraj 3-krat, kaže nova mednarodna študija. Rešitev? Zelenje, zelenje in še enkrat zelenje.
Pozdravite trajnostni vlak prihodnosti – edini dvonadstropni hitri vlak na svetu
Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom? Obstaja verjetnost, da so vaši spomini vlaka daleč od tehnoloških inovacij, ki danes vozijo po svetovnih tirih. Najnovejša pridobitev je Avelia Horizon!
Več o zeleni energiji Vsebine omogoča Energija plus
NAJNOVEJŠE NA MARIBOR24.SI
Čarobni advent na Maribor24.si – prvo darilo že čaka na vas
Tretji zaporedni poraz Dallasa, na Dončiću ves čas dva igralca
Uradni izidi referendumov bodo znani šele prihodnje leto
V Mariboru bo snežilo nekaj dni zapored
Rabljena vozila do 15.000 € – ta trenutek najboljša izbira v Sloveniji
Ali veste, da je na adventnem venčku nekoč gorelo 24 sveč?
Dom
Ali veste, da je na adventnem venčku nekoč gorelo 24 sveč?
Vsaka sveča na adventnem vencu ima svoj pomen.
Od G do A: kjer lahko svoj dom opremite povsem po svojih željah
Za sanjsko opremljen dom čisto po meri in povsem v skladu z našimi željami ni potrebno najemati cele ekipe notranjih oblikovalcev, saj vam vse, od izrisa pa do montaže v stilu omogočijo v GA+ kuhinje.
Kateri način ogrevanja se vam najbolj izplača?
Sezona ogrevanja se je začela, zaradi visokih stroškov energentov pa se marsikdo odloči za spremembo ogrevalnega sistema.
Katere so najpomembnejše lastnosti dobre varuške?
Pri izbiri morate biti še posebej previdni, saj lahko ta pomembno vpliva na razvoj in počutje vaših otrok.
Veste, da lahko iz odpadlega listja naredite strup proti škodljivcem?
Odpadlega lista je v jesenskih mesecih veliko. Zato je dobro vedeti, kaj si z njim začeti.
Ali veste, kakšen zrak dihate v svojem domu? Čas je za osvežitev!
In to dobesedno … Zrak v notranjih prostorih je lahko štiri ali celo petkrat bolj onesnažen kot tisti zunaj, zato je čas, da vgradite prezračevalni sistem in v svoj dom vnesete (pre)potrebno svežino!
Recept za okusno martinovo pojedino
Da boste na martinovo soboto razvajali svoje brbončice.
Jedilnice naj ne predstavljajo le miza in jedilni stoli
Prostor, ki je postal standard za druženje in skupno uživanje ob obrokih, je tisti, ki je tudi kakovostno opremljen z mizo ter stoli za jedilnico. Jedilni stoli predstavljajo glavni element, ki mu je treba posvetiti pozornost, če želimo sedeti udobno in se ob tem tudi dobro počutiti. Tako so lahko številni jedilni stoli prava izbira, vendar pa veste, katera bi bila prava za vas in vaš priljubljeni prostor? |
Svoja strokovna znanja lahko nadgradiš tudi z usposabljanjem v tujini v programu Erasmus+, če tako želiš.
[Show as slideshow]
NEMŠKA JEZIKOVNA DIPLOMA
Želiš prejeti mednarodno priznan certifikat iz znanja nemščine?
Na Ekonomski šoli Celje se zavedamo pomembnosti učenja tujih jezikov in ker moramo marsikdaj dokazovati znanje jezika s certifikatom, našim dijakom nudimo brezplačne priprave in brezplačno opravljanje nemške jezikovne diplome Deutsches Sprachdiplom. Če v 3. letniku zelo dobro opraviš izpit na ravni B1, lahko v 4. letniku pridobiš tudi certifikat na ravni B2/C1. |
Osebni stečaj, odpust obveznosti, poročilo o stanju premoženja in morebitnih ovirah zoper odpust obveznosti, ter postopek za pridobitev odločbe o brezplačni pravni pomoči
Hitro, strokovno, ceneje
Strokovnjaki iz področja osebnih stečajev in odpusta obveznosti vam nudimo pomoč pri sestavi predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, ter pri pridobivanju odločbe o brezplačni pravni pomoči, ki vam omogoči začetek stečaja brez plačila začetnega predujma (ta za fizične osebe znaša 1.9.. eur).
Predpogoj za začetek obeh postopkov je plačan začetni predujem ali pridobljena odločba o brezplačni pravni pomoči. Pomagamo vam tudi pri pridobitvi le te. Finančna stiska se kaže na vseh področjih, zato so tudi sodišča postala pri dodeljevanju brezplačne pravne pomoči bolj striktna. Ne ostanite brez brezplačne pravne pomoči, brez postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti le zaradi nevednosti. Izognite se pastem, ki med postopkom ogrožajo dolžnikovo možnost, da uspešno prestane odpustno obdobje, ki je podlaga za odpust vseh obveznosti nastalih do začetka stečajnega postopka. Odreagirajte pravočasno in strokovno na vložen ugovor zoper odpust obveznosti.
V enem dnevu po predložitvi popolne zahtevane dokumentacije vam pripravimo dokumente, ki jih potrebujete za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, oziroma vam pomagamo pri sestavi predloga za pridobitev brezplačne pravne pomoči.
Kako se lotim vložitve predloga za začetek stečaja in odpusta obveznosti:
Izpolnite obrazec za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Obrazec najdete na spletni strani http://www.sodisce.si/sodni_postopki/brezplacna_pravna_pomoc/
Če ste predlog za brezplačno pravno pomoč že vložili, povejte, ali ste odločbo o brezplačni pravni pomoči prejeli. Tudi če odločbe še nimate vam sestavimo predlog za začetek stečaja, ki ga boste skupaj z izdano odločbo vložili na sodišče.
Odgovorite na spodnja vprašanja, ki nam bodo pomagala pri sestavi vašega predloga.
Po sestavi predloga vam posredujemo navodila, kako in kam vložiti predlog za začetek postopka, ter kaj mu je potrebno priložiti.
Odgovorite na spodnja vprašanja in iz vaših odgovorov bomo sestavili predlog za začetek stečajnega postopka in postopka odpusta obveznosti. Na koncu navedite vso dokumentacijo, s katero lahko potrdite svoje navedbe glede osebnih stanj in premoženja. S tako sestavljenim predlogom boste lahko začeli postopek.
Podatki pomembni za sestavo predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti:
Prosimo, da jih zapisujete v celih stavkih. Natančno opišete vse okoliščine, po katerih vas sprašujemo in dodajte podatke, ki se vam zdijo pomembni za vaš primer. Več podatkov, kot boste navedli, lažje vam bomo sestavili predlog, ki bo tako bolj obrazložen, s tem pa boste imeli tudi boljšo možnost v zvezi z določitvijo preizkusne dobe. Vse okoliščine po katerih vas sprašujemo so izjemnega pomena, kot rečeno pomagajo pri sestavi predloga, sodišču pa so opora, ko se odloča o določitvi preizkusnega obdobja v razponu od dveh do petih let:
1- Naslov stalnega prebivališča. Pazite, da navedete pravi podatek, saj je ta pomemben za določitev krajevne pristojnosti sodišča. Sodišča ob prejemu predloga te podatke preverjajo, zato vas v primeru, da navedete nepravilen podatek čaka dolg postopek izrekanja o nepristojnosti, preden bo sodišče sploh odločilo o vašem predlogu.
2- Napišite ime in priimek, če ste fizična oseba oziroma natančno navedite svoje podatke, če ste samostojni podjetnik.
3- Napišite svoj EMŠO.
4- Napišite svojo davčno številko.
5- Natančno pojasnite zakaj predlagate osebni stečaj. Lahko ga predlagate, ker ste nelikvidni ali pa prezadolženi. Razlika med obema pojmoma je pomembna le za sodišče. Za vas in za nas je pomembno dejstvo, da ste v takem finančnem stanju, ko vaše premoženje ne zadošča več za poplačilo dolgov in za normalno življenje. Ste v situaciji, ko je vaše življenje brez postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti nevzdržno. Iz predloženih podatkov, bomo ugotovili, ali izpolnjujete pogoje za začetek postopka osebnega stečaja.
Kdaj ste nelikvidni?
če ste podjetnik ali zasebnik: takrat, ko za več kot dva meseca zamujate z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 % zneska vaših obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo obveznosti,
če ste potrošnik, torej fizična oseba: če za več kot dva meseca zamujate z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik vaše plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejemate redno v obdobjih, ki niso daljši od dveh mesecev ali če ste nezaposlen in ne prejemate nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamujate z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.
6- Čim bolj natančno opišite kaj je botrovalo temu (razlogi), da ste se znašli v tako slabi finančni situaciji (npr. vzel sem kredit in kasneje izgubil službo; zaradi naraščanja dolga iz naslova obresti, obveznosti nisem mogel poravnavati; zbolel sem, moje podjetje je bilo izbrisano iz sodnega registra in so vsi dolgovi padli name, k tujem dolgu sem pristopil kot porok, razvezal sem se, kar me je pahnilo v hudo osebno stisko, vdajam se alkoholu, prevzel sem delo, ki ga zaradi neplačil mojih dolžnikov nisem mogel poplačati,..itd), poleg tega navedite zakaj ste se spustili v posamezno finančno transakcijo.
7- Za vsako od vaših obveznosti navedite znesek, ki ga dolgujete, datum nastanaka vašega dolga, kakšen del ste že plačali, zakaj je nastala obveznost in zakaj je niste mogli poravnati, kdo so vaši upniki in vse ostale pomembne okoliščine, ki so botrovale nastanku vaših obveznosti.
8- Če ste zaposleni natančno navedite, kje ste zaposleni in kakšni so vaši prihodki. Če niste zaposleni navedite mesečne zneske, ki jih prejemate (npr. denarna socialna pomoč, priložnostna dela, otroški dodatki, invalidnina, pokojnina in drugi dohodki). Če dohodkov ali drugih prejemkov nimate, to jasno napišite (npr. nimam dohodkov niti ne prejemam nobenih nadomestil ali drugih prejemkov).
9- Čim bolj natančno opišite, kako s plačo oziroma mesečnimi zneski preživite mesec, ali vam pri tem kdo pomaga in če, kdo je to in kako vam pomaga, kje živite – najem, lastna nepremičnina, drugo, koliko najemnine plačujete, od kje vam sredstva za plačevanje najemnine, kakšni so mesečni stroški za hrano, nepremičnino, avto, vzdrževanje družine itd., koliko vam po plačilu vseh obveznosti ostane.
10- Natančno navedite vse svoje premoženje (premično, nepremično, delnice, vrednostne papirje, dragocenosti, življenska zavarovanja, oziroma vsako drugo stvar, ki predstavlja določeno premoženje). Navedite tudi vse svoje transakcijske račune in pri katerih bankah so odprti. Navedite kakšno je vaše stanje na teh računih.
11- Opišite morebitna osebna stanja (bolezen, razlogi za težave pri iskanju zaposlitve, odvisnosti, razveza, otroci, ki jih morate preživljati, …) ali družinska stanja (smrt v družini, bolezen v družini, izguba nepremičnine v izvršbi, obveznost za preživljanje otrok, druge stiske), zaradi katerih ste se znašli v stiski, ki se je odražala tudi na vašem finančnem stanju.
Opišite kaj ste storili, da bi rešili finančno stisko, preden ste vložili predlog za začetek postopka.
12- Navedite ali ste dolžni koga preživljati. Če je odgovor da, potem navedite, kdo to je, v kašnem razmerju ste z njim, kje je podlaga za vašo dolžnost preživljanja. Za osebo/e, ki ste jo/jih dolžni preživljati navedite identifikacijske podatke (ime priimek, datum rojstva). Če ste dolžni preživljati otroke na podlagi sodne odločbe, pojasnite ali preživnino plačujete in ali jo plačujete redno. Če ste dolžni preživljati brezposelnega zakonca navedite od kdaj je brezposeln in od kdaj je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje.
Podatki, ki jih navajate morajo biti resnični, saj sodišče za vse vaše navedbe tekom postopka opravlja poizvedbe v dostopnih bazah podatkov. Sodišče na podlagi obrazloženega predloga določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti daljše od petih let in ne krajše od dveh let.
Skupaj s predlogom vam bomo posredovali tudi natančna navodila, kakšne so vaše obveznosti med samim stečajnim postopkom, saj kršitev le teh lahko pripelje do ustavitve postopka odpusta obveznosti, kar pa ima za vas lahko nepopravljive posledice.
Posredujemo vam obrazec, ki je sestavni del predloga za začetek stečajnega postopka in se imenuje »poročilo o stanju premoženja«. Zakon zahteva, da je to poročilo overjeno pri notarju.
Opozarjamo, da je ovira za odpust obeznosti, če ste bili obsojeni za kazbnivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano in če so vam bile obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu še ni preteklo deset let. Razlog za ugovor zoper odpust obveznosti pa je tudi če ste v zadnjih letih pred uvedbo postopka dali neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar vam je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000,00 eur, prav tako, če ste v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemali obveznosti, ki so nesorazmerne z vašim premoženjskim položajem, ali ste razpolagali s premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo.
Po tem, ko se zoper vas že vodi postopek osebnega stečaja, se lahko znajdete v različnih pravnih situacijah, ki jim sami, če niste pravnik ne boste kos. Najpogostejši so primeri, ko upniki ali upravitelji zoper vas vložijo ugovor proti odpustu obveznosti. Če potrebujete pomoč, vam bomo pomagali tudi pri tem.
Naša prednost so predlogi, ki so sestavljeni za vsakega posameznika posebej. Glede na to, da je zgodba vsakega dolžnika drugačna predlogov ne pripravljamo po tipiziranih, v naprej pripravljenih obrazcih, s skopimi obrazložitvami, ki sodišču ne dajo možnosti za odločanje o vsakem posameznem primeru. Vaše stanje in situacijo v kateri ste se znašli bomo obširno opisali in za vsako navedbo našli zakonsko podlago. Predlog za odpust obveznosti bo utemeljen tako v pravnem smislu, kot tudi natančno podkreplen z dejanskim stanjem, kar poveča vašo možnost, da sodišče določi krajšo preizkusno obdobje od petih let.
Share this:
Twitter
Facebook
Like this:
Like Loading...
Events
No upcoming events
Follow Marjana Šnuderl on WordPress.com
Follow me on Twitter
My Tweets
Leave a Reply Cancel reply
Enter your comment here...
Fill in your details below or click an icon to log in:
Email (required) (Address never made public)
Name (required)
Website
You are commenting using your WordPress.com account. ( Log Out / Change )
You are commenting using your Twitter account. ( Log Out / Change )
You are commenting using your Facebook account. ( Log Out / Change )
Cancel
Connecting to %s
Notify me of new comments via email.
Notify me of new posts via email.
Δ
Create a free website or blog at WordPress.com.
Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use. |
Rdeča nit te knjige, ki nam razkriva večtisočletne prakse za preprečevanje bolezni in ohranjanje zdravja v povezavi s težavami ženskega telesa in uma v različnih obdobjih življenja, je vpliv čustev na njeno zdravje.
Ženska lahko z zapostavljanjem svoje čustvene plati plača visoko ceno v obliki bolezni. Zato tradicionalna kitajska modrost spodbuja negovanje čustvenega ravnovesja, ki posledično odpravi menstrualne in ginekološke tegobe ter vpliva na splošno zdravje telesa in duha.
Odkar je dr. Xiaolan Zhao pred dvanajstimi leti v Kanadi odprla svojo ordinacijo, je zdravila več tisoč žensk, ki so trpele zaradi utrujenosti, PMS-ja, neplodnosti, depresije, simptomov menopavze in drugih ginekoloških težav.
Te težave so vse preveč pogoste na Zahodu, medtem ko so veliko manj prisotne na Kitajskem, kjer je tradicionalna kitajska medicina (TKM) že tisočletja del življenja. Kot zdravnica, ki se je sprva izobraževala o zahodni medicini in kasneje začela prakticirati TKM, je dr. Zhao videla, kako učinkovit je pristop tradicionalne kitajske medicine pri njenih pacientkah.
Vsaka ženska lahko ogromno stori za preventivo in samozdravljenje, tako da okrepi svoje zdravje in vitalnost ter prepreči bolezni. S preprosto spremembo prehrane, gibanja, spolnega življenja in načinov, na katere se spopadamo s stresom in čustvi, lahko izjemno izboljšamo svoje trenutno in prihodnje zdravje.
ODLOMEK IZ KNJIGE:
»Mnogi ljudje na Zahodu menijo, da se kitajska medicina sliši preveč zapletena ali ezoterična. Razprave o jinu ali jangu in življenjski energiji, poznani kot či, se jim zdijo zastrašujoče. Toda v resnici je kitajska medicina zelo preprosta in dostopna. Večino zelišč, ki jih uporabljamo, že poznate. Včasih pacientki za obolenje sinusov predpišem evkaliptus ali kako drugo njej domače zelišče. Pacientka mi reče: »Oh, to diši točno tako kot zdravilo moje babice.« Tako velik del kitajske medicine temelji na intuiciji in zdravi pameti. Čeprav je TKM stara že več kot 5000 let – kar pomeni, da je 4500 starejša od zahodne medicinske znanosti – je njeno znanje na voljo vsakomur.«
»TKM je moja prva izbira zdravljenja za ženske. Je varna, učinkovita in holistična. Knjiga Odsevi Lune na vodi je čudovito napisan vodnik, ki razkriva modrosti te starodavne tradicije za sodobne ženske.«
- Dr. Christiane Northrup
»Končno je Slovenija dobila praktično knjigo o TKM v slovenskem jeziku! Priročnik približa kitajsko medicino bralkam in bralcem razumno in poljudno. Vsebuje obilje praktičnih navodil, ki jih lahko uporabi vsaka ženska v katerem koli življenjskem obdobju. Je darilo mami, sestri, ženi ali hčerki, kako živeti po principih in logiki TKM in v sozvočju z ritmi narave, da bi ženska vse življenje ohranila zdravje in srečo ter preprečila bolezen. Priporočljivo branje predvsem za sodobno žensko, ki išče korenine svoje narave in ciklusov.«
- Maša Maruša Cvelbar, dipl. sinologinja in akupunkturistka, vodja Centra TKM – centra za akupunkturo in kitajsko medicino v Ljubljani
»Starodavna tradicija kitajske medicine je bolj kot kdaj prej potrebna v naši družbi, kjer so ženske pod vse hujšim pritiskom biti superženske in se spopadajo z izčrpanostjo, stresom in pomanjkanjem spanca prek svojih zmogljivosti. Posledično so rak dojk, srčne bolezni in avtoimunske bolezni, ko telo napada svoja tkiva, vse pogostejši. Ta knjiga vas bo spodbudila, da v celoti uživate in poskrbite za telo, v katerem ste.«
- Carolyn DeMarco, splošna zdravnica
Dr. Xiaolan Zhao se je rodila in odraščala v mestu Kunming na jugozahodu Kitajske. Proti koncu kulturne revolucije (1966–1976) je študirala zahodno medicino in po končanem študiju leta 1977 začela delati kot kirurginja v bolnišnici, kjer je bilo primarno zdravljenje s tradicionalno kitajsko medicino (TKM). Po dobrem letu dni dela na kirurškem oddelku se je vrnila na medicinsko fakulteto in končala študij TKM. Nato se je vrnila v bolnišnico in v zdravljenju združevala obe medicini. Tam je delala osem let, leta 1988 pa se je preselila v Kanado. V Torontu je leta 1993 odprla ordinacijo, ki je bila takoj uspešna, število njenih bolnikov se je nenehno povečevalo. Odločila se je svoje dragoceno znanje in izkušnje deliti v knjigah, da bi lahko doseglo čim več ljudi. Dr. Xiolan še danes živi v Torontu, kjer vodi in dela v svojem Centru zdravja Xiaolan Health Centre, med drugim pa je tudi direktorica Kanadskega društva za podporo rakavim bolnikom.
Trda vezava
Število strani: 141
Sorodni izdelki
Knjiga Intimnost Osho
Cena z DDV:
21,70 €
Več
DODAJ V KOŠARICO
Knjiga Intuicija
Osho
Cena z DDV:
19,90 €
Več
DODAJ V KOŠARICO
Knjiga Uravnotežena dieta za optimalno zdravje
Christopher Vasey
Cena z DDV:
23,90 €
Več
DODAJ V KOŠARICO
Knjiga Koda izjemnega uma
Vishen Lakhiani
Cena z DDV:
27,90 €
Več
DODAJ V KOŠARICO
Naložbo izdelave spletne trgovine sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.
vsebina 1
Domov
Kontakt
O nas
Članki in novice
TRGOVINA V MOZIRJU
Pogoji poslovanja
Politika zasebnosti
Bachove cvetne esence
Kontaktirajte nas
Naslov: Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje
Phone: 051888549
Email: info@hram-narave.si
Izdelava spletne trgovine
Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obiskanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo. |
Namen smernic za uporabo IKT pri pouku zgodovine je spodbujanje inovativnega in ustvarjalnega pouka z IKT. Smernice za zgodovino obsegajo izpise iz učnih načrtov v osnovni in srednji šoli, ki se nanašajo na vključevanje IKT v pouk. Sledijo didaktični napotki z možnimi...
Smernice za uporabo IKT pri pouku na razredni stopnji
Digitalna pedagogika: skrinjica, strokovne rešitve
Namen smernic je spodbujanje inovativnega in ustvarjalnega pouka z IKT. Smernice za zgodovino obsegajo izpise iz učnih načrtov v osnovni in srednji šoli, ki se nanašajo na vključevanje IKT v pouk. Sledijo didaktični napotki z možnimi dejavnostmi z IKT za...
Smernice za uporabo IKT pri pouku biologije
Digitalna pedagogika: skrinjica, strokovne rešitve
Namen smernic je spodbujanje inovativnega in ustvarjalnega pouka z IKT. Smernice za biologijo obsegajo izpise iz učnih načrtov v osnovni in/ali srednji šoli, ki se nanašajo na vključevanje IKT v pouk. Sledijo didaktični napotki z možnimi dejavnostmi z IKT za...
Aktivne oblike dela z e-učbenikom pri matematiki ter naravoslovju in tehniki v 2. VIO
strokovne rešitve, Uporaba in izdelava digitalnih vsebin: skrinjica
Prispevek nagovarja učitelje razrednega pouka k vključevanju aktivnih oblik dela z e-učbenikom v 2. VIZ. Pristop je osredotočen na umestitev e-učbenika v pouk, kombinirano in dinamično učenje ter sodelovalno delo kot veščino 21. stoletja. Predstavljamo praktična...
Stran 6 od 6« Prva«...23456
Predmeti in področja
biologija fizika geografija glasba gospodinjstvo IKT koordinatorji IKT šport informatika jeziki kemija likovna umetnost matematika naravoslovje nemščina pametni telefon ravnatelji razredni pouk računalništvo slovenščina splošno svetovalno delo tehnika in tehnologija varnost vrtec zgodovina šport športna vzgoja |
V občini Bistrica nad Pliberkom je mnogo izvrstnih proizvajalcev domačih kmečkih dobrot. Med njimi so tudi izvrstni proizvajalci krompirja ali,
share
Novice 2. oktobra, 2021
Oder
30. novembra, 2018
Premiera KPD Šmihel – Otrok zjutraj nikar ne silite obešati perila
Gledališka skupina Nenavadni KPD Šmihel je potrdila, da štiriletno delo v gledališki šoli ustvarja vidne napredke. Šmihel Kaj vse se |
Brez, da bi bilo znano, kakšna dejstva je obdolženka pravzaprav navajala ter na kaj ali koga so se nanašala, niti razlogov za izključitev protipravnosti iz četrtega in petega odstavka 160. člena KZ-1, vsaj na razumljiv način, ni mogoče preverjati.
Izrek
Ob reševanju in ugoditvi pritožbe zagovornikov obdolžene S.P. se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.
Obrazložitev
1. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je z uvodoma navedenim sklepom obdolženi S.P. na podlagi 68. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izreklo sodni opomin zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolžena dolžna plačati stroške kazenskega postopka.
2. Zoper sklep so se pritožili zagovorniki obdolženke zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da izreče oprostilno sodbo.
3. Pritožbeni preizkus je pokazal naslednje:
4. Ni se strinjati s pritožniki, da je izrek izpodbijanega sklepa nejasen, ker je KZ v 160. členu urejal kršitev avtorski sorodnih pravic, in da je izrek v nasprotju z razlogi sklepa, kjer sodišče prve stopnje govori o 160. členu KZ-1, torej o kaznivem dejanju žaljive obdolžitve. Nobenega dvoma ni, da je prvostopenjsko sodišče, s tem ko je v izreku izpodbijanega sklepa navedlo, da je obdolženka storila kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena Kazenskega zakonika, ne da bi v oklepaju navedlo, da gre za KZ-1, dejansko mislilo KZ-1. Da je bil v obravnavani zadevi uporabljen KZ-1 (in ne KZ) ni mogoče razbrati zgolj iz natančne navedbe kaznivega dejanja, temveč tudi iz časa storitve kaznivega dejanja, zato je uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka neutemeljena.
5. Pritožbeno sodišče pa je ob preizkusu sklepa po uradni dolžnosti ugotovilo, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma da so ti nejasni (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). Sodišče prve stopnje je sicer v točki 16 obrazložitve navedlo, da izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1 obsega tri situacije: očitek neresničnega žaljivega dejstva z eventualnim naklepom, očitek objektivno neresničnega dejstva, o katerem storilec misli, da je resnično, in očitek žaljivega dejstva, katerega resničnost storilec ne more dokazati, vendar se v nadaljevanju ni z ničemer opredelilo za katero izvršitveno ravnanje gre v obravnavani zadevi. To je pomembno, kajti brez, da bi bilo znano, kakšna dejstva je obdolženka pravzaprav navajala ter na kaj ali koga so se nanašala, niti razlogov za izključitev protipravnosti iz četrtega in petega odstavka 160. člena KZ-1, vsaj na razumljiv način, ni mogoče preverjati. Sodišče prve stopnje je namreč v tej zvezi ugotovilo, da obdolženka z dokazom resnice ni uspela, medtem ko razlogov v smeri izvršitvenih ravnanj v sodbi ni zaslediti. V 22. točki obrazložitve sodbe je sicer navedlo, da je vsebina pritožbe skrajno žaljiva, saj zasebnega tožilca prikazuje kot nasilneža, kar pa je presplošno ter v posledici nejasno, ali je torej obdolženka s takšno vsebino dejansko merila na osebo zasebnega tožilca ali na njegovo ravnanje, katerega resničnost je zatrjevala.
6. Pritožbeno sodišče se je v nadaljevanju še strinjalo s pritožniki, da so razlogi sklepa s seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je glede očitanega kaznivega dejanja zaključilo, da je obdolženkin zaničevalni namen izkazan z obsežnostjo pritožbe in da je pritožba skrajno žaljiva, medtem ko je na drugi strani obdolženki izreklo sodni opomin, ker je bilo dejanje storjeno v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, pri čemer ni z ničemer (razen, da je do dejanja prišlo v zvezi z zapisom pritožbe v pravdnem postopku) obrazložilo, katere so tiste okoliščine, ki delajo dejanje posebno lahko. S tem je prav tako bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
7. Glede na navedeno in ker uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka vselej zahtevajo razveljavitev sodne odločbe ter vrnitev zadeve v novo sojenje, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena v zvezi z drugim odstavkom 446. člena ZKP). V novem sojenju bo sodišče prve stopnje tedaj preizkusilo še druge pritožbene navedbe, s katerimi se pritožbeno sodišče ni moglo ukvarjati. Zlasti naj bo pozorno na razliko o ravnanjih oseb in samih osebah, za katere bi naj bila vsebina podcenjujoča.
Zveza:
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 160
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 371, 371/1, 371/1-11
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.01.2019
Natisni
Shrani kot PDF
Dodaj med priljubljene
Dodaj opombo
Opombe so vezane na vaš osebni profil.
Vidite in urejate jih laho samo vi.
Podobni dokumenti:
VSL Sklep II Kp 2583/2021
VSL sklep I Kp 713/2000
VSL sklep II Cp 384/2000
Opombe:
P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1MjIy
Pripombe in predlogi:
Iskalnik po sodni praksi poganja odprtokodni strežnik SOLR. Število dokumentov v zbirki 256.405
Vsakdo lahko za pridobitne in nepridobitne namene ponovno uporabi na tej strani objavljene informacije iz podatkovnih zbirk sodne prakse, pri čemer mora pri vsakokratni uporabi obvezno navesti vir informacij "Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije" ter objaviti povezavo do spletne strani: www.sodnapraksa.si. |
Prvi polet Maistrovih letalcev z letalom hansa-brandenburg C.I. 14. decembra 1918 (poročnik Emil Grizold sedi na kolesu, podčastnik Ludvik Jureš v sredini)
(foto: Ajdič/Jerin Letalstvo in Slovenci 2)
Konec prve svetovne vojne leta 1918 je v Evropi pomenil tudi konec imperijev, ki so še nekaj let prej bili videti večni. Na razbitinah cesarskih dinastij so začele nastajati nove evropske države, in sicer Finska, Litva, Latvija, Estonija, Poljska, Češkoslovaška …
Nova pomlad narodov ni mogla zaobiti Slovenije. Propad Avstro-Ogrske je pomenil osvoboditev izpod skoraj tisočletne nemške nadoblasti in uresničitev nacionalne svobode slovenskega naroda. 29. oktobra 1918 je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, a ob slovenskih mejah so se že začele težave. Na zahodu je namreč Italija dobil a kot vojni plen od antantnih zaveznikov Primorsko in Istro, na vzhodu je Madžarska še vedno zasedala Prekmurje in se bojevala s svojimi notranjimi (rdečimi) trenji, vprašanje severne meje z novonastalo republiko Nemško Avstrijo pa je bilo popolnoma odprto. Avstrija si je prizadevala, da bi meja potekala po južnih mejah nekdanjih dežel Koroške in Štajerske, kar pa ni ustrezalo narodnostnim razmeram in razmerjem med Slovenci ter Nemci oziroma Avstrijci. Postalo je očitno, da bomo morali Slovenci po komaj končani prvi svetovni vojni svojo narodnostno svobodo braniti z orožjem.
V Mariboru je general Rudolf Maister z odločno akcijo 1. novembra prehitel Nemce in obotavljivo ljubljansko Narodno vlado ter razglasil Maribor za jugoslovansko posest. General Maister je imel v teh novembrskih dneh pod svojim poveljstvom približno 4000 mož, in sicer pehoto ter topništvo. Zmeda pri vračanju vojaštva in vojaškega materiala po železnici je tudi v Mariboru zatrpala železniške postaje. Na tezenskem kolodvoru je nastajajoča slovenska vojska našla bogat tovor, ki je Maistrovim borcem dal krila, in sicer letala. 2. novembra 1918 sta v Ljubljani pilota Mirko Plehan in Stane Rape po nalogu Narodne vlade opravila prvi izvidniški polet slovenskega vojaškega letalstva. Poletela sta proti italijanski meji. Ugotoviti sta namreč morala, ali se z nekdanje fronte vrača vojaštvo, ki bi lahko povzročalo nemire in ropalo, poleg tega sta iskala zapuščena letala, ki bi jih lahko uporabljali v nastajajoči ljubljanski letalski stotniji. Prvi poveljnik letalske stotnije je postal nadporočnik Žarn, imela pa je že pet letal, ki so jih za vrnitev v domovino uporabili piloti razpuščenega avstro-ogrskega letalstva in jih puščali, kjer so ostali brez goriva. Vsi takšni poleti proti domu pa se niso končali tako srečno. 3. novembra 1918 je namreč vračajoče se letalo treščilo v hrib pri Ožbaltu ob Dravi, oba pilota sta bila mrtva. Tudi mnogi slovenski piloti so se zavestno vračali z letali, saj so vedeli, da bo nova vojska potrebovala tudi letalstvo. Tako smo Slovenci petnajst let po izumu letala bratov Wright leta 1903 in le sedem let po njegovi prvi uporabi v vojni, kar so storili Italijani leta 1911 v Tripolitaniji v današnji Libiji, za zaščito svojih meja uporabili letalo kot vojaški stroj.
4. novembra je poročnik Emil Grizold, sicer Mariborčan, prišel iz Ljubljane v Maribor pregledat zaplenjena letala s tezenskega kolodvora, ki so jih Madžari skušali pretihotapiti na Madžarsko. Treba je bilo pohiteti, saj jih je antantna komisija že iskala kot vojni plen. Po podatkih Franja A. Pivke naj bi bilo osem letal, po podatkih Emila Grizolda pa dvanajst. Letala so bila dvosedežna tipa hansa-brandenburg C.I (250 KS) in UFAG C.I (250 KS). Nekaj letal so namenili letalski stotniji iz Ljubljane. Hkrati so začeli razmišljati o ustanovitvi letalske stotnije v Mariboru, saj so bili preleti Karavank iz Ljubljane na Koroško pozimi zelo težki ali celo nemogoči, ljubljansko letališče pa tudi predaleč od Maribora in Prekmurja. Tako so začeli na nekdanjem pomožnem letališču avstro-ogrske vojske na Teznu urejati letališče za letalce letalske stotnije Maribor. Letališče je bilo v slabem stanju, saj so odhajajoči vojaki objekte precej uničili, z letali pa verjetno odleteli proti domu. Na letališču je ostalo le eno letalo hansa-brandenburg C.I (200 KS), nekaj orodja in malo bencina, olja ter masti. Vzletna steza ni bila poškodovana. Med prvimi piloti, ki so sodelovali pri urejanju letališča in sestavljanju letal, so bili štabni narednik Ludvik Jureš, doma iz Slovenskih Goric, pilot poročnik Mihajlo Dorčič, pilota narednika Krištofič in Ogrizek …
Iz letala veliki brandenburg (hansa-brandenburg C.I) letalske stotnije Maribor so metali letake nad Prekmurjem.
(foto: J Švanjcer Slovenska vojska 1918, 1919)
25. novembra 1918 je Emil Grizold tudi uradno postal poveljnik letalske stotinje Maribor. Stotnija je bila formalno podrejena majorju Pošu iz Mariborskega topniškega polka, pozneje pa kot letalski odred Tezno taktično podrejena štajerskemu obmejnemu poveljstvu v Mariboru, in sicer generalu Rudolfu Maistru ter generalštabnemu stotniku Koserju.
V tem času se je Država Slovencev, Hrvatov in Srbov združila s Kraljevino Srbijo, tako da je bila 1. decembra razglašena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Avstrijci so 12. novembra ustanovili republiko Nemško Avstrijo, 15. novembra pa zračne sile Nemške Avstrije (Deutsch-Osterreich Flligertruppe). Tako je letalstvo Nemške Avstrije začelo izvajati posamezne akcije nad Koroško in Štajersko. 6. decembra 1918 je poročnik Haulgert ukazal Juliusu Yllamu, poveljniku letalske enote Fligerhorst 2a iz Celovca, da začne z izvidniškimi poleti nad položaji Narodnega sveta zbirati obveščevalne podatke.
14. decembra 1918 je letalska stotnija iz Maribora opravila svoj prvi polet. Tega dne je moštvo pripravilo za polet letalo hansa-brandenburg C.I, serije 169. Pilot Ludvik Jureš in opazovalec Emil Grizold sta se uspešno dvignila s Tezna in poletela proti mestu. Tam sta nekaj časa krožila nad mestom, kar je pri prebivalcih povzročilo precejšnje vznemirjenje. Novo letalo še ni imelo vrisanih narodnostnih oznak in Mariborčani, ki niso vedeli, da ima vojska generala Maistra tudi letalce, so se v strahu, da je to avstrijsko letalo, ki jih namerava bombardirati, razbežali. Po mestu je celo vozil gasilski avtomobil in z zvonjenjem opozarjal na »nevarnost« iz zraka. Omenjeni polet je v romanu General Maister opisal Jože Hudales.
Tistega dne je prišlo do hude zaostritve na Koroškem, kjer so naše enote zasedle Grabštajn in bile naslednji dan iz njega pregnane. Naj omenim, da je Grabštajn rojstni kraj pilota in letalskega konstruktorja slovenskega rodu Jožeta Zablatnika oziroma Josefa Sablatniga, pionirja potniškega letalstva. Intenziviranje poletov letalcev Nemške Avstrije in razplamtevanje bojev na Koroškem pa ni bil edini razlog za ta poizkusni polet, saj je bila naslednji dan, torej 15. decembra, v Mari- boru velika parada ob razorožitvi Schutzwehra oziroma nemške Zelene garde in ob združevanju v novo državo. Letalo je tega dne dve uri in pol krožilo nad Mari- borom, okrašeno pa je bilo z zastavo. Tako se je stotnija tudi uradno pred- stavila Mariborčanom in kmalu je dobila vzdevek Maistrova eskadrilja. Decembra je poveljstvo nad letalsko stotnijo iz Maribora prevzel poročnik Mihajlo Dorčič. Usposobili so še nekaj letal za bojno delovanje, vse preizkusne polete pa je opravil štabni narednik Jureš.
Vsa letala so bila oborožena z mitraljezi in bombami. Goriva je primanjkovalo, zato so ga uporabljali le za preizkusne polete. Pomanjkanje goriva in zima sta preprečila polete, tako da se je moštvo posvetilo pripravi letal in osebja za polete, ko bi vreme in logistika to omogočala. Januarja 1919 je stotnija dobila iz Ljubljane dve lovski enosedežni letali aviatik berg D.I, serije 92, s katerima so leteli piloti Janko Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. 12. marca 1919 sta spet poletela pilot Dorčič in opazovalec Grizold. Dorčič, Grizold in Hinko Arzenšek so naslednji dan, in sicer 13. marca, prvič poleteli na koroško bojišče. Takrat so najverjetneje opravili tudi izvidniški polet nad krajem Soboti pri Muti. Oficir Mariborskega polka je v Sobotih, kjer je bila stalna posadka omenjenega polka, stotnija, dobil obvestilo, da naj bi Avstrijci na svoji strani kopali položaje za topove. Oficir je zato zaprosil poveljstvo v Mariboru za letalsko izvidovanje. Izvidniško letalo je poletelo nad avstrijske položaje. Ob vračanju je v nizkem preletu nad krajem Soboti odvrglo steklenico, v kateri je bilo sporočilo, da na avstrijski strani ni topov.
Člani letalske stotnije iz Maribora na letališču spomladi 1919
(foto: J Švanjcer Slovenska vojska 1918, 1919)
5. marca so Maistrovi letalci, med njimi sta bila tudi Jureš in Grizold, prvič poleteli nad Prekmurje v predel Murske Sobote. Letala so odmetavala v Mariboru natisnjene propagandne letake, ki so med našimi rojaki onstran Mure krepili upanje o skorajšnji pripojitvi Prekmurja k matični domovini. Stotnija tu ni bojno delovala, saj je beograjsko premirje, sklenjeno novembra 1918, prepovedovalo kakršnekoli bojne akcije. Tistega dne so podobno akcijo pripravili tudi nad Koroško. Žal pa se je prvi polet nad Prekmurjem za posadko brandenburga končal skoraj tragično. Malo pred letališčem je namreč zmanjkalo goriva, letalo je strmoglavilo z višine približno 50 metrov, se razbilo, pilot Jureš je bil huje poškodovan, Grizold pa je dobil le nekaj prask.
Letalo republike Nemške Avstrije hansa-brandenburg C.I iz enote Fliegerhorst 2a; na repu Andrejev križ
Letake so metali piloti Emil Grizold, Hinko Arzenšek, Ludvik Jureš, Vinko Arzenšek, Janko Colnar in Mihajlo Dorčič. Propagandne polete nad Prekmurjem so ponovili 9., 13. in 19 aprila, raztrosili pa so 20.000 letakov. Avstrijske letalce so v zračnem prostoru Prekmurja opazili trikrat.
Meja operacijskih con letalskih stotnij iz Maribora in Ljubljane je potekala po 2558 metrov visokem Grintovcu, tako da je zahodno polovico proti italijanski meji pokrivala ljubljanska stotnija, vzhodno do Madžarske pa mariborska. Zaradi izvidniškega delovanja avstrijskih letal sta bili 30. marca 1919 iz Maribora premeščeni v Pliberk dve lovski letali aviatik berg D.I. Tako je v Pliberku nastal pododdelek mariborske stotnije, v katerem sta bila pilot Janko Colnar in poveljnik poročnik Tomšič.
23. aprila je bil za poveljnika mariborske stotnije imenovan Stjepan Burazovič, ki se je že novembra 1918 kot prostovoljec ob vračanju s soške fronte pridružil letalcem letalske stotnije iz Ljubljane. Tega dne leta 1919 je poveljstvo Dravske divizije letalsko stotnijo Maribor uradno preimenovalo v aeroplansko eskadriljo Maribor. Tudi novi poveljnik je bil neposredno podrejen generalu Maistru. Nova reorganizacija pa je kazala ne le na počasno in načrtno zmanjševanje samostojnosti slovenskega vojaškega letalstva in vojske, temveč tudi na priprave pred ofenzivo. Nova oblast v Beogradu je ob neuspehu ofenzive tej vojaški operaciji odrekla legitimnost, saj naj bi šlo za samovoljno vojaško akcijo, kar pa je malo verjetno.
Omenjena ofenziva se je začela 29. aprila. Zapis v letalskem dnevniku avstrijskih letalcev iz enote Fliegerhorst 2a v Celovcu za ta dan pravi: »Pričakovana ofenziva se je začela ob 4. uri. Vojaška letala so z obeh strani poletela v boje. Po ukazih poveljnika koroških sil smo bombardirali železniško postajo v Sinči vasi oziroma Kühnsdorfu. Slabo vreme je izvršitev te naloge sprva onemogočilo. Ob 8. uri je polkovnik Kenzian (letalski as prve svetovne vojne – devet zmag) začel z izvidniškim poletom z letalom albatros 253.132. Ob njegovi vrnitvi so v izvidovanje poleta še tri letala, ki so se varno vrnila. Ob 9. uri so štiri letala poletela v napad na železniško postajo v Sinči vasi. Odvrženih je bilo za 160 kilogramov bomb, s strojničnim ognjem pa so dosegli razpršitev sovražnih enot. Protiletalski ogenj je naša letala večkrat zadel v trup in krilne površine. Ob vrnitvi so naša letala opazila sovražno letalo nad Velikovcem. Polkovnik Georg Kenzian ga je napadel, a ga ni mogel sestreliti. Sovražno letalo je odletelo. V teh akcijah so sodelovala letala 253.132, 29.90, 429.39, 369.04, 64.29 in 369.144. Tega dne ni bilo drugih letalskih akcij.«
Poveljnik nasprotnikov Letalske stotinje Maribor Oberleutnant Georg Kenzian Edler von Kenzianshausen - letalski as soške fronte z devetimi priznanimi zmagami.
Spodletela ofenziva je sprožila silovito protiofenzivo enot republike Nemške Avstrije. Od 2. do 6. maja so potisnili naše enote čez Dravo do meje s slovensko Štajersko, zasedli Mežiško dolino in celo začeli ogrožati Maribor. Letalska stotnija Maribor je imela v teh kritičnih trenutkih pomembno vlogo, saj je opazovala premike sovražnih enot in jih skušala onemogočati z bombardiranjem in strojničnim ognjem.
Do druge ofenzive, ki so jo naše enote začele 28. maja 1919, so Maistrovi letalci 1. maja izvedli zračni spopad nad Dravogradom, 4. maja polet nad Velikovec in spopad s sovražnikom v zraku, 5. maja opazovalni polet nad Sinčo vasjo, 6. maja zračne boje na črti Lipnica-Pliberk, 7. maja opazovalni polet v okolici Dravograda, 8. maja polet nad Guštanj (danes Ravne na Koroškem) in Št. Janž, 9. maja so ponovili opazovalni polet nad Guštanj in Dravograd, 10. maja so opravili zračni spopad nad Muto, 12. maja ponovljeni opazovalni polet nad Guštanj, 16. maja polet nad Dravograd in Slovenj Gradec, 17. maja polet vzdolž celotnega bojišča, dolg več kot 620 kilometrov, 28. maja polet nad Dravogradom, Velikovcem in čez Labotsko dolino. 28. maja je torej prišlo do nove, tokrat uspešne ofenzive. Naši letalci so se 29. maja pojavili nad Labotsko dolino do Pliberka, 30. maja pa so poleteli nad Sinčo vas in Velikovec.
Pri Dravogradu so napadli topništvo in topniško baterijo, ki se je pomikala proti Velikovcu. Letalo pilota Majerja in opazovalca Burazoviča je bilo pri tem zadeto. Poškodovana sta bila vplinjač in hladilnik za olje, prestreljena trup in krila, presekana krmilna žica, motor se je ustavil. Pilotu Majerju je uspelo s skrajnimi močmi letalo usmeriti proti našim položajem. Uspelo mu je pristati pri Kazcu blizu Drave. Ranjeni opazovalec Burazovič je še istega dne poletel na bombardiranje celovškega letališča. Zanimivo je, da obstajata dve različici te sestrelitve: po slovenski literaturi naj bi bila posledica protiletalskega ognja pehote, saj je letalo letelo zelo nizko, za Avstrijce pa je bila to zračna zmaga Johana Svecza iz Fligerhorsta 2a, ki naj bi našega brandenburga sestrelil z letalom albatros D.III oeffag.
Pilot Majer, sestreljen 30. maja 1919 v okolici Velikovca. Letalo je bilo uničeno, pilot in opazovalec sta imela več sreče. Na tej fotografiji stoji pred Aviatik Bergom D.I
(foto: Ajdič/Jerin Letalstvo in Slovenci 2)
V noči z 29. na 30. maj so Avstrijci zaprosili za premirje. Poleti so se nadaljevali, in sicer 31. maja izvidniški polet nad Št. Pavel in Št. Andraž, 1. junija 300 kilometrov dolg polet vzdolž celotnega bojišča, 2. junija še dva takšna poleta, oba daljša od 500 kilometrov, 4. junija polet in zračni spopad nad Wolfsbergom, v katerem je bilo letalo pilota Franca Senekoviča močno poškodovano, pilot in opazovalec pa sta bila laže ranjena. Tudi ta polet je bil daljši od 500 kilometrov. 5. junija so letala poletela na dva daljša poleta, med katerima sta bombardirala celovško letališče. Naslednjega dne so enote Kraljevine SHS zasedle Celovec. Bojne akcije na koroškem letališču so se tako končale, z njimi pa tudi poleti letalske stotnije iz Maribora oziroma Maistrove eskadrilje. Z rešitvijo vprašanja Prekmurja, ki so ga 12. avgusta 1919 v dogovoru z antantnimi silami zasedle jugoslovanske enote, ni bilo več taktične potrebe po obstoju letalske stotnije na Teznu. Tako je bila 6. oktobra 1919 z ukazom razpuščena, letala in hangarji pa premeščeni v Zagreb. Vsi udeleženci letalskih bojev za severno mejo iz stotnije v Mariboru so bili povišani za en čin. Za boje na Koroškem so bili z zlato medaljo za hrabrost odlikovani naredniki Mirko Ogrizek, Ernest Turk, Franc Senekovič in Janko Colnar. Letalska stotnija Maribor ni imela smrtnih žrtev, le nekaj ranjenih in dve uničeni letali.
Zanimivo je, da v literaturi ne zasledimo, da bi bili na nasprotnikovi strani aktivnejši štajerski letalski enoti Fliegerhorst 3 in Fliegerhorst 4, nameščeni v Gradcu (Thalerhof), slednja je imela sicer matično letališče v Beljaku, temveč je udarno moč predstavljal Fliegerhorst 2a, opremljen z lovci albatros D.III in lahkimi bombniki hansa-brandenburg C.I pa tudi z brandenburgi KD, phönixi D.I, D.II … Polete nad Prekmurjem maja 1919 bi verjetno lahko pripisali enotama iz Gradca, vendar gre le za sklepanje.
Piloti letalske stotnije pred hangarjem tezenskega letališča, v ozadju lovec aviatik berg D.I., spomladi 1919
(foto: J Švanjcer Slovenska vojska 1918, 1919)
Nekaj mariborskih letalcev je po razpustitvi tezenskega letališča odšlo k letalskim enotam nove države v Ljubljano in Zagreb, večina pa se jih je vrnila v civilno življenje.
Tako so tudi Maistrovi letalci, veterani prve svetovne vojne, prispevali k obrambi pravičnejših meja na severu naše države. Orožje je utihnilo, spre- govorili so politiki. Žal sta pogodba iz St. Germaina in koroški plebiscit 10. oktobra 1920 trud ter boj Maistrovih letalcev in borcev v marsičem izničila.
Članek o Letalski stotinji Maribor je bil najprej objavljen v reviji Slovenska vojska v številki 4 in 5 letnika 2003. Avtor članka, Matjaž Partlič
• Janez J. Švajncer: Slovenska vojska 1918–1919. Prešernova družba, Ljubljana, 1990.
• Gustav Ajdič: Letalstvo in Slovenci 2. Založba Borec-Mladika, Ljubljana, 1990.
• Dr. Sandi Sitar: Letalstvo in Slovenci 1. Založba Borec, Ljubljana, 1985.
• Dr. Sandi Sitar: Z vozili skozi čas. Prešernova družba, 1995.
• Janez Hartman: Spominski zbornik 1918–1919. Klub koroških Slovencev v Mariboru, Maribor, 1979.
• Janez J. Švajncer: Boj za Maribor 1918–1919. Založba Obzorja, Maribor, 1988.
• Richard Humberstone: Insignia Magazine 1. Blue Rider Publishing, London, 1995.
• Richard Humberstone: Insignia Magazine 5. Blue Rider Publishing, London, 1997.
• Janez Mataj: Letala nad Prekmurjem 1894–1945. Pomurska založba, Murska Sobota, 1999.
• Sava J. Mikič‡: Istorija jugoslovenskog vazduhoplovstva. Naša krila, Beograd, 1933.
• Šime Oštrič‡: Oznake jugoslovenskih vazduhoplova, III. deo. YU-VAM bilten 3, 1986.
• Šime I. Oštrič‡: Prva ratna izkušenja naših krila. YU-VAM Aeroplan 3, 1989.
Označeno kot
Maribor
Letalska stotnija
Preberite več...
Začetki slovenskega motornega letenja
05 Jul 18
Napisal dr. Sandi Sitar
Objavljeno v Enciklopedija letalstva
Dr. Sandi Sitar Enciklopedija letalstva 04 Julij 2007 Zadnja posodobitev 12 November 2016 Zadetkov: 7610
✈ Letalstvo v Mariboru
✈ Letalska stotnija Maribor
✈ Letala s sidrom
✈ Aleš Strojnik; S-1
✈ Josip Križaj
✈ Partizansko letališče Otok
✈ Pavel Podgornik - Prvi med slovenskimi modelarji
✈ Franc Terglav - Koroški pilot iz petdesetih let
✈ Mirko Kovačič - Pilot štirih letalstev
✈ Ivan Janez Smolčnik - Pilot in publicist iz Mislinjske doline
✈ Partizansko letališče Nadlesk
Leta 1830 je začel voziti prvi vlak na svetu; na Slovenskem je vozil od Gradca do Maribora in Celja leta 1846: zaostanek 16 let. Prvi avtomobil na svetu se je pojavil leta 1886, na Slovenskem 1898: zaostanek 12 let. Z baloni so se dvigovali od 1783, prvi slovenski balonar je znan iz leta 1810: 27 let pozneje. Brezmotorno letenje se je začelo z Lilienthalom leta 1891, Mariborčan Franc Wels pa je prvič poletel s takšno napravo 1906 ali 15 let pozneje, če pa se omejimo na prve brezmotorne polete na slovenskem nebu - Otmar Kanet 1909 - se zaostanek poveča na 18 let. Na koncu tega leta je vzletel tudi Edvard Rusjan, prvi slovenski letalec z motornim letalom lastne konstrukcije in izdelave - njegov zaostanek za tovrstnim prvenstvenim dosežkom bratov Wright leta 1903: le 6 let. V Evropi se je začelo motorno letenje leta 1906, Rusjanov zaostanek za temi začetki je samo še trileten. Tako blizu konici svetovnega razvoja smo bili Slovenci le malokdaj.
Kdo je človek, ki je to dosegel, kakšna osebnost je bil, kakšno je bilo njegovo življenje, njegovo delo?
Osebnost
Edvard Rusjan se je rodil 6. julija 1886, v letu prvega, Benzovega avtomobila, pet let pred Lilienthalovimi začetki in dvajset let pred začetki motornega letenja v svetu, natanko v pravem času, da se je lahko uveljavil med zgodnjimi letalskimi pionirji znotraj narodnostnih meja in tudi zunaj njih. Ker je postal prvi slovenski motorni letalec tudi prva žrtev tega svojega početja, 9. januarja 1911 je strmoglavil v ikarovsko smrt, je ostal za zgodovino letalstva večni mladenič. Svoje bolj izdelane osebnostne poteze bi šele pridobil, toda kar o njem vemo, več kot zadostuje, da si o tem ne prav velikem, a življenja polnem, čednem in dekletom nadvse všečnem človeku, športniku od nog do glave ter nadarjenemu tehniku in poslovnežu izoblikujemo tudi psihološki oris. Zanimanje za vse novo, velika gibčnost duha, izredna delavnost, organizacijska in vodstvena sposobnost, hitrejše porajanje zamisli, kot jih je bilo mogoče uresničevati, odločnost, neodjenljivost ter izreden pogum na meji drznosti in čez njo - brez teh in podobnih lastnosti bi ne mogel doseči vsega, s čimer se je v manj kot 25 nadvse dejavno preživetih letih trajno zapisal v čas.
Življenje
Rusjanovi so bili na prehodu iz 19. v 20. stoletje družina, ki je smotrno izrabljala um in roke, se prav obračala v času in okolju in dovolj hitro prilagajala velikim spremembam na vseh življenjskih področjih, nekatere novosti pa je osvojila pred drugimi in je tako napredovala hitreje od povprečja. Oče Franc s sodarstvom, v katerega je pritegnil dva od svojih štirih sinov, in mati Grazia z izdelovanjem šivanih izdelkov, pri čemer so ji pomagale štiri hčerke, sta postopoma ustvarila materialno osnovo, katere nadgradnja je postalo tudi letalsko delo prvih dveh sinov, predvsem Edvarda in dve leti starejšega Jožeta. Družina se je 1888 preselila iz Trsta v očetov rojstni kraj Renče, 1898 pa v lastno hišo v Gorico. Edvard se je izšolal v obrtni šoli, nato je opravil še knjigovodski tečaj in je ob delavniškem opravljal se pisarniško delo. Tako bi se nadaljevalo njegovo življenje v mejah povprečnosti, toda njegove odlične psihofizične sposobnosti so ga privedle med kolesarske dirkače in med temi na tekmovalni vrh. Iz kolesarstva, ki je že samo po sebi spoj športa in tehnike, so tedaj izhajali mnogi ustvarjalni posamezniki, ki so jim pri njihovem vzponu pomagale poleg popularnosti tudi številne zveze in poznanstva. Tako je bilo tudi z Rusjanom, ki se je najpozneje od leta 1908 bolj kot vsemu drugemu posvečal letalstvu, v dvoletju začetek 1909 - začetek 1911 pa je v njem in zanj dobesedno izgorel. Temeljito je spremenil življenje vsem okoli sebe, družinskim članom in ožjemu krogu sodelavcev prav drastično, v narodu pa je v času, ko je ta najbolj potreboval spodbud in samozaupanja, deloval kot zgled in simbol, med generacijami mladih letalcev pa deluje tako se dandanes.
Motiviranost
Brata Rusjan sta v izjavi za nemško revijo Fachzeitung far Automobilismus 1910, st. 2 - avtomobilistične revije so v tistem času zajemale vsa področja prometne uporabe motorjev z notranjim zgorevanjem - sama natančno opisala svoje letalske začetke. Te sta postavila v leto 1897, v čas, ko po Lilienthalovi smrti letalsko prizadevanje ni zamrlo, ampak se je šele prav razmahnilo. Ker je bilo tedaj Edvardu 11 let, Jože pa je bil dve leti starejši, je verjetneje, da je bila za njuno usmeritev odločilna pobuda starejšega brata. Tako je lahko ostalo še nekaj naslednjih let, ko pa sta se Rusjana lotila izdelave pravih letal, je prevzel vodstvo Edvard, Jože pa je kot najzvestejši sodelavec ostal v njegovi senci. Odločilno je bilo leto 1900, ko sta brata izdelala dobro leteč motorni model na urino vzmet; po tem uspehu sta bila prepričana, da bi zmogla izdelati tudi večje, pravo letalo. Tako daleč pa sta se zavihtela šele osem, devet let pozneje. Medtem sta pridobivala informacije iz knjig in časopisov, v navedenem članku pa poudarjata, da sta se na poznejše letalsko delo pripravljala tako teoretično kot tudi s praktičnimi poskusi, ki sta jih delala s ploskvami v zračnem toku. Oče na čelu družinskega podjetja ni bil preveč naklonjen njunemu preusmerjanju iz tradicionalno utečenega in v vinorodni pokrajini nepogrešljivega sodarstva na v mnogočem neznano novo področje, njegova sinova pa je mikalo prav to. Vendar pa so medijsko odmevno Wrightovo gostovanje v Evropi in uspehi predvsem francoskih letalcev leta 1908 vplivali na spremembe v mišljenju tedaj petdesetletnega goriškega sodarja in tako naj bi v Rusjanovi goriški delavnici že kmalu nastalo letalo …
Kako izdelati letalo?
Dolgoletne samouške priprave bratov Rusjan pa leta 1908/09 niso zadoščale za takojšen preskok od predstav in načrtov v uresničenje v materialu in funkciji. Zložnejša pot je vodila čez povečevanje modelov do prave velikosti. Ohranila se je fotografija, na kateri je vidno brezmotorno letalo, očitno izdelano bolj za pridobivanje izkušenj na velikem modelu kot pa za pravo letenje. Ob tej sliki je bilo veliko špekulacij, kako sta brata skušala leteti že s to napravo, za katero naj bi si celo izposodila motor. Te domneve pa nimajo verodostojnih potrdil, niti o tem ne poročata sama Rusjana. Nedvomno pa se je v tej fazi priprav, ko se je pokazalo, da bo "zmaja" za letalo slejkoprej uspelo izdelati doma, pojavilo težje vprašanje, kako priti do motorja, ki je predstavljal približno polovico vrednosti tedanjih letal. Edvard, ki se je z motorji z notranjim zgorevanjem pobliže seznanil v kolesarskih krogih, se je sam lotil konstruiranja štirivaljnega pogonskega agregata, toda pri njegovi neposredni izdelavi sta brata očitno naletela na podobne težave kot pri samem letalu. Znanje in podpora v ožjem okolju nista zadoščala, potrebno je bilo dobiti tehnološko in denarno podporo v širšem svetu.
Torino
Poleti 1909 se je Edvard Rusjan napotil z načrti za letalo in motor v Torino, kjer je deloval letalski pionir in podpornik letalskih navdušencev ter podjetnik Franz Miller. Zagnani mladenič, ki je pokazal tudi veliko tehničnega znanja, ga je očitno prepričal. Sklenil mu je pomagati sam, organiziral pa je tudi medijsko podporo. Časopis Gazzetta del Sport je pisal o Rusjanovih načrtih zelo pohvalno motor naj bi bil obetavne konstrukcije, zamisel za lahko in gibčno letalo, ki naj bi tehtalo le 75 kilogramov, prav tako. Italijanskim novinarjem bila težje prepoznavna narodnost bratov Rusjan, spraševali so se, ali sta morebiti Angleža, če nista Italija (Slovenski narod, 7. septembra 190 V tem času je v Millerjevi delavnici nastajalo enokrilno letalo Aerocurvo, tako imenovano zaradi polkrožne oblikovanosti krilnih in repnih ploskev. Pri njegovem konstruiranju je sodeloval z Millerjem Riccardo Ponzelli, že v nastanku izvirnega štirivaljnega, zračno hlajenega motorja, pa naj bi pomagal torinski tovarnar motorjev Alesandro Anzani, ki je tudi sam poskušal letati z letalom Avis. Njihovo delo je zaradi bližajočega se letalskega mitinga v Brescii potekalo v čsovni stiski. Vsestranski Edvard se je pridružil Millerjevi skupini in tako se znašel z njo tudi na elitni letalski prireditvi.
Brescia
Pred letalsko prireditvijo v tem severnoitalijanskem industrijskem mestu znanem tudi po avtomobilskih in motociklističnih dirkah, je bil v dneh 22. do 29. avgusta 1909 velik letalski miting v francoskem Reimsu, na katerem je sodelovalo 38 letal, doseženi so bili odlični in tudi rekordni rezultati. Letalski dnevi v Brescii so sledili od 9. do 20. septembra, sodelovanje pa je prijavilo 13 tekmovalcev s 14 letečimi napravami, med katerimi bila tudi zrakoplov in helikopter, letal pa je bilo eno trokrilno, dvokrilnih je bilo sedem, enokrilna pa so bila le štiri. Sedem tekmovalcev je bilo domačinov (Italijanov), trije so bili Francozi, eden Američan. Glavni zmagovalec je bil tako kot v Reimsu tudi v Brescii Američan Glenn Curtiss na dvokrilnem letalu lastne, iz Wrightovih letal izpeljane konstrukcije. Gledalci so videli tudi nov svetovni rekord: Francoz Henry Rougier na dvokrilnem voisinu se je dvignil 193 metrov. Tudi preletenih 20 kilometrov s potnikom ni bilo od muh, to je uspelo Italijanu Mariu Calderaru na wrightu. Nasploh so se najbolje odrezali dvokrilci, kar je nedvomno vplivalo tudi na tip Rusjanovega prvega letala. Zelo pomembno pa je moralo biti njegovo srečanje s francoskim letalcem Louisom Bleriotom, ki je imel v Bresci tri svoja enokrilna letala, tekmoval pa je brez vidnejših uspehov - z dvema. Zaradi nedavnega preleta morja med Francijo in Anglijo (25. julija 1909) pa med publiko in sotekmovalci ni užival nič manjše pozornosti kakor zmagovalec. Millerjeva skupina je bila žal neuspešna, saj svojega aerocurva ni spravila v zrak. Edvard Rusjan pa je v teh dneh pridobil izredno dragocene informacije o konstrukciji in pilotiranju tedanjih najboljših letal in letalcev. Po curtissu je posnel prvo inačico svojega prvega letala, Bleriot je v vsem postal njegov neposredni zgled, Anzani pa mu je pomagal do letalskega motorja lastne izdelave in moči 25 KM, prav takšnega, s kakršnim je Bleriot preletel Kanal.
Prvo letalo in prvi polet
Prva letala so nastajala v glavnem na dva načina: ali s posnemanjem tedanjih uspešnih letal ali v nasprotju z vsem že videnim. Edvard se je pri svojem prvem letalu odločil za zanesljivejšo pot. Zgledoval se je po Curtissovem zmagovitem letalu Golden Flyer, ki ni moglo prikriti svoje odvisnosti od Wrightovih predlog, curtissu pa je bilo zelo podobno tudi v Brescii prav tako uspešno letalo voisin. Rusjanov prvenec je nastal v kratkem času med koncem septembra in začetkom novembra 1909. Dvokrilnik je bil curtissove velikosti: razpetina 8 metrov, dolžina v prvotni izpeljanki kar 12 metrov, zaradi pol šibkejšega motorja pa sta brata znižala težo na 180 kg (curtiss 376 kg), kar je šlo nedvomno na račun trdnosti. Smerno krmilo je bilo zadaj, višinsko pa spredaj na trupu. Motor je bil v nasprotji z ameriškim zgledom v vlečni funkciji. Posebnost letala je bila tudi v prekritju s prepariranim papirjem, in še to le po spodnji polovici kril, kar kaže, da se je Edvard zanašal le na vzgon poševne ploskve in je zanemaril aerodinamiko profila. Takšno letalo pa 6. in 7. novembra 1909 med preskušanjem na vojaškem vadbišču pri Gorici ni hotelo v zrak.
Rusjana sta se lotila korenite predelave, opustila sta dolg sprednji del trupa in prenesla tudi višinski stabilizator in krmilo v zadnji del trupa oziroma v rep, tako pa sta zmanjšala tudi težo. Predelano letalo je bilo nared 25. novembra 1909, ko si je poskuse prišlo ogledat večje število ljudi. Edvardu so tega dne uspevali vse daljši skoki, med najdaljšim je dosegel človeško višino in preletel 60 metrov. To pa je bilo po merilih tistega čaša že pravo letenje. Zgoraj navedena avstrijska avtomobilistična revija je natisnila izjavo bratov Rusjan: "25. novembra sva v navzočnosti množice častnikov iz tukajšnjega garnizona naredila prve majhne polete od 20 do 60 metrov daleč," in jo je komentirala s pripombo: "Edvard Rusjan je tako prvi Avstrijec, ki je letel z napravo, izdelano v Avstriji, in prvi na svetu, ki je letel z dvokrilcem, prevlečenim s papirjem."
Prvenstva s papirnatim prekritjem slovenskemu pionirju niso nikoli oporekali, pri absolutnem prvenstvu v motornem letenju z letalom domače izdelave pa so pozneje uveljavljali Etrichovo prednost: z Welsovim motoriziranim letečim krilom naj bi 20. julija 1909 preletel v Dunajskem Novem mestu 100 metrov. Dne 29. novembra, prav na dan, ko je začelo letati Etrichovo uspešnejše letalo Praterspatz, pa je samega sebe presegel tudi Rusjan, ki je z novim zračnim vijakom lastne izdelave poletel 600 metrov daleč in se pri tem dvignil 12 metrov visoko. Pri tretjem poskusu 6. decembra 1909, ko se je na poskusnem vzletišču zbrala precejšnja in dokaj nedisciplinirana množica, pa je Edvard med startnim zaletom zadel s krilom v kočijo, ranil konja, sam pa je skoraj nepoškodovan vstal iz razbitin svojega letala.
Sedem Rusjanovih goriških letal
Leta 1910 je prvemu letalu iz konca 1909 sledilo še šest motornih letal, označenih z Edvardovim domačim imenom Eda in zaporedno številko, tako da je njihovo skupno število sedem, pri tem pa so nekatera letala doživela tudi več predelav. Iz fotografij (originale hrani letalski muzej v Beogradu) in časopisnih zapisov je bilo mogoče rekonstruirati dandanes uveljavljeno zaporedje vseh sedmih ed (le za tretjo ali četrto ni dveh fotografij in natančnejših podatkov). Raznolikost v njihovi zasnovi in izpeljavi kaže, da je Edvard poskušal priti do izdelka z dobrimi letalnimi sposobnostmi v zelo različnih smereh. Prva štiri letala so bila dvokrilna (Eda 2 je imela celo troje kril), zadnja tri pa enokrilci (Eda 7 je imela polovično drugo krilo), tako kot tudi vsa letala, ki so pozneje nastala po Edvardovi zasnovi v Zagrebu. Letala, pri katerih je vzornik izrazit in določljiv, so 1 v prvi izpeljanki (curtiss), 5 (demoiselle) in 6 (bleriot XI). Dokaj podobna so si dvokrilna letala 1 v drugi izvedenki, 3 in 4. Posebnež je Eda 2, ki je poleg tega, da je trokrilec, tudi tipa raca, s krmilnimi ploskvami spredaj na trupu in motorjem zadaj v potisni funkciji; prav to letalo je tudi najbolje fotografsko dokumentirano. Vse poznane fotografije prvih štirih letal so posnete na tleh, zadnja tri pa so fotografirana v zraku. Edo 5 je bilo mogoče ob naslonu na francoski vzornik dokaj zanesljivo rekonstruirati in tako so po njej nastali dva modela in dve leteči repliki. Podobna in dokaj verjetna rekonstrukcija bi bila možna tudi za Edo 1, 2 in 6. Nekoliko zmede povzročata najnovejši v Gorici odkriti fotografiji, na katerih je očitno Eda 5, a s krili Ede 6 in podvozjem Ede 7 -verjetno gre za zadnje Rusjanovo goriško letalo, ki so ga sestavili iz delov starejših letal in s katerim je Edvard letel še na silvestrovo 1910/11.
Letala iz zagrebške delavnice
Jeseni 1910 je Edvard Rusjan sklenil družabništvo s fotografom in športnikom Mihajlom Merčepom iz Zagreba in je prešel, za njim pa še brat Jože, na delo v njegovo delavnico. Na podlagi izkušenj z goriškimi letali, ki jih je vsa poganjal isti motor anzani 25 KM, in opremljen z novim, modernejšim in dvakrat močnejšim motorjem gnome 50 KM - družabnika sta ga kupila v Parizu, kjer sta se seznanila z najnovejšimi dosežki letalske tehnike - je Edvard skonstruiral enosedežno eno-krilno letalo profesionalnega videza in zasnove. Medtem ko je Jože vodil delavniška dela, je Edvard snoval že naslednje letalo, pozneje poimenovano Sokol. Preizkusi prvega Merčep-Rusjanovega letala sredi oktobra 1910 so izpolnili vsa pričakovanja, zaradi lahke gradnje pa je bilo mogoče z njim poleteti že po 28 metrih zaleta, kar naj bi bil tedaj najboljši tovrstni rezultat na svetu. Zagrebški miting 26. decembra 1910 je kljub slabemu vremenu izredno uspel - letalo je v višini 100 metrov zarisalo nad vzletiščem osmico - miting v Beogradu pa so zaradi vetrovnega vremena s snegom prelagali do 9. januarja 1911, ko je Edvard v težavnih razmerah vendarle poletel, a je med pristajanjem strmoglavil v ikarovsko smrt. Merčep je z Jožetovo pomočjo (do 1913) nadaljeval z delom in tako je v letih 1910-14 nastalo v njegovi delavnici pet letal; vsa so bila enosedežni enokrilci in se niso bistveno oddaljila od prvotne Edvardove zasnove.
Kako je zmogel ...?
Ob prvih domnevah o obsegu Rusjanovega letalskega opusa, predvsem pa o sedmih letalih, izdelanih v Gorici in Mirnu v nepolnem letu dni 1909-10, so se oglasili pomisleki o zanesljivosti teh podatkov. Pa tudi pozneje, ko je bilo število njegovih letal potrjeno, in vse dokler je prevladovala o Edvardu Rusjanu romantična predstava - sin preprostega obrtnika v prostem času in le z bratovo pomočjo izdeluje letala - je bilo težko razložiti, kako je slovenski pionir zmogel tolikšno delo. Pojasnilo je prišlo po prizemljitvi slovenske in tudi jugoslovanske ikarovske inačice v konkretne razmere takratnega goriškega okolja z razvitim kmetijstvom, industrijo, pretokom informacij, z živahnim kulturnim, prosvetnim, športnim, društvenim in političnim življenjem ter konkurenčnim bojem med štirimi narodnostmi (slovensko, italijansko, furlansko in avstrijsko) in med pristaniškim Trstom ter celinsko Gorico. To je bil čas, ko je vsakdo, ki je imel kaj pojma o tehniki, izumljal in sanjaril, kako se mu bo ob srečni domislici odprl svet. Tako je bilo tudi z bratoma Rusjan, ki sta si napisala, res da na notranjo steno očetove sodarske delavnice, a zaradi pričakovanih mednarodnih razsežnosti kar po francosko: Tovarna letal Rusjan.
Tovarna letal Rusjan
Rusjana sta imela že od vsega začetka v načrtu industrijsko izdelovanje letal. Pri tem je bilo odločilno njuno zgledovanje po Bleriotu, ki je izdeloval letalo za letalom, vsakega bolj izpopolnjenega od prejšnjih, in je z lastnim letenjem dokazoval njihove sposobnosti, vse do slovitega dosežka svetovnega pomena, ob katerem je njegovo podjetje preraslo v industrijo. Edvard je v vsem sledil svojemu francoskemu vzorniku. Odtod letalo za letalom, letanje z njimi, če je tako naneslo, tudi do razbitja, prirejanje javnih nastopov in skrb za publiciteto. Vendar pa svojega zgleda ni sledil togo, marveč se je nadvse iznajdljivo prilagajal posebnim domačim razmeram. Namesto da bi sanjal o proizvodnji na enem mestu in veliki tovarni z visokim dimnikom, je organiziral izdelovanje svojih letal po založniškem načelu: razdelil je delo med številne podizvajalce, pridobil pa si je tudi strokovne in organizacijske sodelavce ter je tako organiziral programsko, izdelovalno in prikazovalno fazo svoje dejavnosti. V ta krog je bilo naposled zajetih več deset, na javnih prikazih letenja pa tudi nekaj sto ljudi, ki so sodelovali z njim večinoma brezplačno ali pa so bili celo njegovi meceni -tako je slovenski pionir reševal tudi finančno plat svojega podjetja.
Ko pa po vsej vloženi energiji ni prišlo do taksnih uspehov, da bi bilo mogoče preiti k serijski izdelavi tehnično dovolj izpopolnjenih in komercialno zanimivih letal - dokazala bi jih primerljivost Rusjanovega letenja s konkurenti od drugod (na mitingu 29. junija 1910 pri Gorici sta sodelovala Celovčan Jože Zablatnik in Nemec Oskar Heim na Wrightovih letalih, Edvard na Edi 6 pa se ni mogel enakovredno kosati z njima), se je Rusjanovo založniško podjetje sesulo. Vendar pa se je ponudila nova možnost v obliki povezave med financerjem Mercepom in izvajalcema Rusjanoma. Njihovo skupno prizadevanje je bilo od vsega začetka komercialno naravnano in tudi Edvardov polet v Beogradu je bil predvsem demonstracija potencialnim kupcem. Srbski gostitelji pa so nastop letalcev iz Zagreba in še zlasti Rusjanovo smrt izkoristili za promocijo načrtovane državne skupnosti SHS. Rusjanov ikarovski polet je bil pogojen s poslovnim tveganjem, imel pa je tudi politično vsebino.
Rusjanova eskadrilja
Naštevanje Rusjanovih letal, ki niso ostala le v zamisli in na papirju, tako kot npr. njegov nahrbtni helikopter, razpoznaven na fotografiji, ki prikazuje Edvarda pri načrtovanju, vključuje pred prvim motornim letalom letalski model z motorjem z vzmetjo iz leta 1900 in brezmotorni model v pravi velikosti, verjetno neletečo maketo iz leta 1908 ali 1909, s katero je slovenski letalski pionir reševal nekatere strukturne konstrukcijske probleme, preden se je lotil ustvarjanja svoje eskadrilje motornih letal.
Prva izmed Rusjanovih ed je nastala po Edvardovi vrnitvi iz Brescie. Dne 6. novembra je dokumentiran začetek poskusov s tem letalom, prvi uspehi pa so sledili po predelavi prvotne izpeljanke iz Curtissovega dvokrilca posnemajočega letala v klasičnega dvokrilca 25. novembra 1909. Še uspešneje je letela EDA 1 dne 29. novembra, ko se je dvignila 12 metrov visoko in je preletela 600 metrov. Dne 6. decembra 1909 se je med poskusom vzleta zaletela v kočijo in razpadla. Natančnejši podatki so znani le za prvo izpeljanko: 8 metrov razpetine, 12 metrov dolžine trupa, 180 kilogramov teže. Predelava je verjetno ohranila prvotno razpetino, skrajšala trup in nekoliko zmanjšala prvotno težo. Posebnost tega letala je bilo papirnato prekritje nosilnih ploskev le po njihovi spodnji strani.
EDA 2 je bila med vsemi Rusjanovimi letali največji posebnež, trokrilec tipa raca, nastala je verjetno pod vplivom prof. Julija Nardina, Rusjanovega svetovalca za aerodinamiko, saj je v njegovem ohranjenem izvodu francoske letalske revije L'Aerophile iz marca 1909 risba podobnega letala, ki bi bilo lahko vzornik za posnemanje. Letalo je imelo razpetino 5 metrov, dolžino trupa okoli 6 m, nosilnih površin je bilo za 5 kvadratnih metrov, teža letala (s pilotom in motorjem?) pa je bila le 90 kilogramov. Edini polet 5. januarja 1910 se je končal s strmoglavljenjem z višine 4 metre in z uničenjem letala.
EDI 3 in 4 sta bili izvedenki iz Ede 1, kolikor letenja sta dopuščali, je bilo med januarjem in marcem 1910, posebno uspešno pa ni moglo biti, sicer bi se o tem ohranili natančnejši podatki.
Po štirih večkrilnih letalih je bila EDA 5 prvo Rusjanovo enokrilno letalo. Nastala je kot posnemovalna gradnja Santos-Dumontovega letala Demoiselle. Sredi marca 1910 je omogočala polete na višini 10 metrov in se je odlikovala z dobro vodljivostjo, zato se je Edvard odločil, da prikaze njeno letenje na javni prireditvi. Na mitingu 28. marca 1910 se je na travnikih med Gorico in Mirnom zbralo 10.000 ljudi, eda pa ni hotela v zrak. Letalo z razpetino 6 metrov in dolžino trupa 7 metrov je bilo med letenjem težko 200 kilogramov. Poskusi z repliko so pokazali, da brezmotornega drsnega letenja skorajda ni bilo sposobno, zato so to in naslednjo ponovno gradnjo opremili z močnejšim motorjem, pa tudi z večjo nosilno površino in predvsem s preizkušenim krilnim profilom.
EDA 6 je bila prav tako enokrilno letalo, poenostavljeno je posnemala Bleriotovo letalo st. XI, s katerim je Rusjanov vzornik preletel Kanal. Pri razpetini 7,8 metra je imelo dolžino 8 metrov. 22. junija se je dvignilo 40 metrov visoko in je orisalo krog s premerom 2-3 km. Tudi to letalo je nastopilo na goriškem mitingu, na katerem se je 29. junija 1910 zbralo se večljudi kot na prvem (15.000), uspešno sta kot gosta nastopila Zablatnik in Heim na wrightih, Rusjanovo letalo pa je znova razočaralo. Pozneje je spet dokaj uspešno letelo, 8. julija 1910 pa se je pri pristanku poškodovalo.
EDA 7 je bila delni dvokrilec (seskiplan) z razpetino okrog 8 metrov in dolžino trupa okrog 10 metrov. Fotografija dokazuje, da se je dvignila v zrak. Nedavno najdena slika z goriškega letališča, posneta očitno ob koncu leta 1910, pa vzbuja misel, da je Edvard sestavil zadnja tri goriška letala v letalo, s katerim je letel v Gorici še na Silvestrovo, le nekaj dni pred svojo smrtjo.
MERČEP-RUSJANOVO prvo letalo je bilo - kot vsa naslednja letala po Rusjanovi zasnovi in iz Merčepove delavnice - enosedežno, enokrilno in ramenokrilec. Imelo je razpetino 14, 4 metra, v dolžino je merilo 11 metrov, nosilna površina je merila 25 kvadratnih metrov, med letom pa je tehtalo 240 kilogramov. Medtem ko je vse ede poganjal Anzanijev motor 25 KM, sta družabnika za to letalo uporabila rotativni motor tvrdke Gnome z močjo 50 KM. Prvi polet je dokumentiral 13. novembra 1910. 26. decembra je bil v Zagrebu uspešen miting, 9. januarja pa je Rusjan poletel v vetrovnem vremenu nad Beogradom in je med pristajanjem strmoglavil; letalo se je razbilo, pilot pa je umrl na kraju samem.
Zadnje letalo, ki ga je Edvard osebno projektiral in je bilo v gradnji se pred njegovo smrtjo, so poimenovali SOKO(L). Z razpetino 12 metrov in dolžino 9 metrov je bilo nekoliko manjše od prejšnjega letala M.-R. Pri njegovem dokončanju je po Rusjanovi nesreči sodeloval Stanko Bloudek. Za letenje je bilo pripravljeno poleti 1911, nato je uspešno letalo, tako da se je na njem lahko izšolalo več hrvaških pilotov.
Iz Merčepove delavnice je prišlo do začetka prve svetovne vojne še troje letal, pri vseh je sodeloval Jože Rusjan; posebno uspešno je letelo predzadnje letalo iz Merčepove delavnice, izdelano leta 1912.
Dandanes ni ohranjeno nobeno od Rusjanovih letal, od Merčep-Rusjanovega so ostali le drobci (krilna rebra v letalskem muzeju v Beogradu), dele platnenega prekritja pa so posamezniki hranili kot spomin na ponesrečenega letalca. O njih tudi ni solidnejše dokumentacije, obstajajo le čsopisna poročil
Označeno kot
Edvard Rusjan
Preberite več...
Letalstvo v Mariboru
05 Jul 18
Napisal Borut Podgoršek
Objavljeno v Enciklopedija letalstva
Prvi začetki letalstva v tem delu Slovenije segajo v davno leto 1889, pričeli pa so se s poleti z baloni nad Mariborom. Leta 1903 so trije mladi bratje, ki so študirali v Gradcu, zgradili posebno letalo in ga predstavili v Mariboru. Žal se je pri preizkusu razbilo, zaradi česar je zanimanje za letalstvo v Mariboru za nekaj let zamrlo. Avgusta 1909 je bil ves Maribor na nogah, ko sta v bližini Ruš s svojim balonom pristala nadvojvoda Peter in Jožef Ferdinand. Leta 1910 je mlad športnik - češkega rodu Rziha sam zgradil kar nekaj letal. Z enim je celo poletel s hriba v Kamnici, njegovi drugi poskusi pa niso bili uspešni predvsem zaradi neizkušenosti. Leta 1912 je na območju Maribora zabeleženih več različnih poizkusov letenja z različnimi letalnimi napravami. Najuspešnejši so bili poleti z baloni, ki jih je bilo v Mariboru kar nekaj.
Eskadrilja generala Maistra je bila ustanovljena po razpadu avstroogrske monarhije. V Mariboru je bila leta 1918 nastanjena avstrijska vojaška enota. Ob odhodu iz Maribora pa so žal odpeljali in uničili ves letalski material. 4 novembra 1918 je letalski poročnik Emil Grizolt zasedel tezenski vojaški poligon, kjer je ostalo pet hangarjev. Pričel je zbirati razne letalske dele ter jih pošiljati v Ljubljano. Vojaška uprava v Ljubljani je kmalu spoznala, da bi letalska enota v Mariboru lahko odločilno vplivala na boje za Koroško in Prekmurje. Sestavili so štiri dvosede Veliki Brandenburg in štiri dvosede Uci. Ta letalska enota je opravila vrsto pomembnih vojaških operacij. 6. oktobra 1919 je bila enota razpuščena, letala in hangarji pa so bili premeščeni v Zagreb.
Tretje obdobje mariborskega letalstva se je začelo sorazmerno pozno - 20. decembra 1927 je dr. Josipu Tominšku uspelo ustanoviti aeroklub »Naša krila«. Tega dne so se začeli kazati zametki današnjega Letalskega centra v Mariboru. Ob ustanovitvi aerokluba leta 1927 se je pojavila želja, da bi imel Maribor letalsko progo - Avstrija - Slovenija - Italija in Maribor – Zagreb - Beograd. Prva letalska pošta je bila opravljena z jadralnim letalom, ki ga je vleklo motorno letalo iz Gradca v Maribor. Prvi padalski skok v Mariboru pa je bil izveden 27. oktobra 1913 na aeromitingu, ki si ga je ogledalo več kot 16.000 obiskovalcev. V letih pred 2. svetovno vojno je bilo v Mariboru zgrajeno skupno 14 jadralnih letal. V letih 1936 in 1937 je Maribor dobil bitko za letališče – vojaško vadbišče na Teznem so namreč - odstopili aeroklubu za potrebe civilnega letalstva. Letališče pa uvrstili med pomožna letališča v Jugoslaviji in ga tudi registrirali kot mednarodno letališče. Med drugo svetovno vojno so Maribor večkrat bombardirali Nemci.
Letalska dejavnost med drugo svetovno vojno je bila podrejena vojaškim potrebam nemške vojske. Leta 1945 je nemški okupator zapustil Maribor. Letalci Maribora pa so se ponovno znašli na samem začetku svoje poti. Toda močna volja in zagnanost je premagala vse ovire. Že leta 1946 je uspelo letalskim zagnancem zbrati nekaj jadralnih letal, dobili pa so tudi - motorno letalo Fizir in ruski Polikarpov PO-2. Ker je bilo tezensko letališče neprimerno za nove potrebe aerokluba, se je Letalski center preselil na sedanjo lokacijo, v Skoke pri Mariboru. Ob njem je bilo leta 1976 zgrajeno prvo - mednarodno letališče – Aerodrom Maribor.
vir: Letalski center Maribor
Označeno kot
Maribor
LCM
Preberite več...
Zaštita slovenačkog vazdušnog prostora
23 Jan 18
Napisal Borut Podgoršek
Objavljeno v Enciklopedija letalstva
Suverenost država se ne brani samo na kopnu i moru. U ratu ili u krizi prednost i nadmoć ima pre svega onaj ko nadzire nebo. Ili svoje ili tuđe.
Označeno kot
Air Policing
Slovenska vojska
15 PVL
Bojan Brecelj
Blaž Pavlin
Radovan Virijant
Preberite več...
Uber Partners with Pipistrel Aircraft to Manufacture Electric VTOLs
25 Apr 17
Napisal Borut Podgoršek
Objavljeno v Enciklopedija letalstva
It is our pleasure and honour to inform you that Uber and Pipistrel announced today in Dallas (USA) at Uber Elevate Summit a long term partnership to manufacture electric VTOLs.
Označeno kot
Pipistrel
Uber
Preberite več...
Posodobitev spletne strani
11 Nov 16
Napisal Super User
Objavljeno v Enciklopedija letalstva
Preberite več...
The maiden flight of the Panthera
07 Apr 13
Napisal Super User
Objavljeno v Enciklopedija letalstva
Pipistrel's new Panthera completed its maiden flight on 4 April, 2013. The very successful first flight lasted 54 minutes.
Having completed ground functional and taxi tests at Pipistrel's Headquarters at Ajdovscina, Slovenia, the Panthera relocated to the Airport of Cerklje ob Krki, where Slovenian Armed Forces are providing us invaluable logistics support.
Following high-speed taxi runs and jumps above the runway, test pilot Mirko Anžel and co-pilot Sašo Knez lifted off the runway at 14:15 local time and spent 54 minutes in the air, evaluating Panthera's behaviour and performing system checks.
Both pilots agreed the handling was straight-forward and pilot friendly, with parameters exactly as predicted - a true statement to skill of the development team and reassurance that all target performance goals will be met. Panthera so far completed several hours of flying with undercarriage both out and retracted.
Ivo Boscarol, CEO of Pipistrel says: »This is Pipistrel's first entry into the world of General Aviation. We knew for a long time that we were capable of developing and producing aircraft larger and more capable than ultralights/LSAs. Panthera is proof that Pipistrel's team can indeed compete with the most eminent global general aviation producers. Also, Panthera is Slovenia's first ever 4-seat aeroplane design headed for production."
Our thanks to the Slovenian Armed Forces, Slovenian CAA and each and every individual who contributed to this historic achievement.
Special thanks go out to the Panthera customers, valued individuals who we call "Panthera global family", who believed in us and placed their orders when the aeroplane was still on the drawing board. Without all of you, this would not be possible. Thank you!”
Preberite več...
EADS CASA C212
24 Jan 13
Napisal Super User
Objavljeno v Enciklopedija letalstva
Španska CASA je konec šestdesetih let prejšnjega stoletja na pobudo španskih letalskih sil začela razvijati majhno transportno letalo C212, ki je kasneje zamenjalo ostarele junkerse Ju-52 in dakote. C212 je zaznamoval špansko letalsko industrijo in je še danes en najbolje prepoznanih španskih letalskih produktov. Po dobrih štiridesetih letih proizvodnjo C212 selijo v Indonezijo.
Od krstnega leta leta 1971 pa do danes so za 92 različnih naročnikov izdelali 477 letal C212. Danes v štiridesetih državah leti še 290 letal C212 (Indonezija (70), ZDA (37) in Španija (26). Zadnji C212-400 so dobavili vietnamski pomorski policiji. C212 so sicer izdelovali v različicah C212-100/-200/-300/-400.
Prvega C212-100 so oktobra 1974 dobili v portugalskih letalskih silah, še isti mesec so C212 dobile tudi španske letalske sile. Transporter je kmalu postal uspešnica, saj je bil robusten in zanesljiv. Z njimi so leteli na vseh koncih sveta, tudi na Antarktiki. Z njim pa so opravljali množico nalog.
Zadnji iz serije – 400 je opravil krstni let leta 1997. Proizvodnja C212 se bo nadaljevala v Bandungu v Indoneziji, kjer bodo PT Dirgantara Indonesia in Airbus Military, čigar del je že pred leti postala CASA izdelovali najnovejšo serijo NC212. Razvoj NC212 se je začel novembra 2012. Opremljen bo z novo avioniko in novim avtopilotom. V konfiguraciji za prevoz potnikov bo imela potniška kabina 28 sedežev. V Sevilli bodo izdelovali C295, CN235 in A400M.
Zanimivosti
Z letali C212 so v 42 letih opravili tri milijone ur naleta. Največja teža tovora, ki jo lahko ponese je 2,8 tone. Pristaja in vzleta lahko na neurejenih stezah tudi v visokogorju in puščavskem okolju ali na snegu.
Do septembra 2011 je bilo v 71 nesrečah letal CASA C212 558 žrtev.
Preberite več...
Letališče Edvarda Rusjana Maribor
05 Jul 12
Napisal Super User
Objavljeno v Enciklopedija letalstva
Letališče Maribor je bilo odprto za komercialni promet maja 1976. V zgodnjih devetdesetih je prestopilo vrata letališča 85.000 potnikov letno, prepeljanih je bilo približno 700 t tovora. Letališče je imelo 10 rednih linij, večinoma po bivši državi Jugoslaviji in vezne lete v številne evropske prestolnice. Glavnina tovornega prometa je potekala z Rusijo, bližnjim vzhodom in Afriko.
Na prelomu tisočletja so prenovili vzletno-pristajalno stezo in letališko ploščad. Leta 2002 je Prevent Global d.d. iz Slovenj Gradca postal lastnik letališča in obnovil vso infrastrukturo v njegovi lasti. Postopno je RS (KZPS) prenovila tudi sistem za instrumentalno pristajanje ILS CATI ter transformatorsko razdelilne postaje, obnovljena in dograjena je bila zaščitna ograja okrog letališča Maribor.
Na predlog mariborskega letališča in državljana Silva Škornika je vlada Republike Slovenije 22.2.2008 sprejela sklep o preimenovanju letališča Maribor v Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Ime so začeli uporabljati 15. junija 2008 in nanj so zelo ponosni.
Letališče Edvarda Rusjana Maribor je upravljano s strani Aerodroma Maribor d.o.o. in ima trenutno 26 zaposlenih oseb s strokovno izobrazbo in ustreznimi licencami.
Področja delovanja:
Čarterski poleti predstavljajo glavnino njihovih letov, ki jih nameravajo povečevati tudi v prihodnje. Nov potniški terminal bo omogočil sprejem 600.000 potnikov/letno.
Poslovno letalstvo in posebni leti, predvsem VIP gostje in medicinski leti so vedno znova izziv, izkušnje pa jim omogočajo uspešno izvedbo le-teh.
Letalska šola – ugodni meteorološki pogoji in dobra opremljenost letališča omogočata letalskim šolam idealne pogoje in te šole tudi s pridom izkoriščajo. So člani Pilot trainingnetworkinc., pri njih se šolajo piloti Adrie, Swissa, Flynikija, Avifuna in drugi.
Tovorni promet – odlično avtocestno omrežje, dobro razvita podporna, prevozniška in posredovalna industrija so glavni razlogi, zakaj se splača tovor prevažati z Letališča Edvarda Rusjana.
Razvoj in izzivi v bližnji prihodnosti:
Nov potniški terminal bodo predvidoma odprli do konca leta 2012, temu bo sledil tudi tovorni terminal, podaljšanje letalske steze na 3.300 m (10.827 Ft) pa je predvideno v letu 2013. Nov, sodoben in privlačen potniški terminal jim bo omogočil sprejem 600.000 potnikov letno in upajo, da bo pomemben člen pri razvoju turizma v celotni regiji.
Foto: Arhiv Aerodroma Maribor in sierra5.net (otvoritev+označene)
Preberite več...
Obnova dakota
04 Nov 10
Napisal Super User
Objavljeno v Enciklopedija letalstva
Slovenci se zelo radi pohvalimo, da smo letalski narod. Ta naš ponos je upravičen, saj sta prav brata Rusjan v tem delu Evrope pred 101 letom opravila prvi nadzorovani let z motornim letalom. Bogato zgodovino imamo tudi v vojaškem letalstvu, saj so bili pod različnimi zastavami naši rojaki piloti vse od prve svetovne vojne naprej.
Slovensko partizansko letalstvo se je začelo s kapitulacijo Italije, ko so ob osvoboditvi Gorice na njenem letališču zajeli veliko italijanskih letal. Slovenski piloti so med drugo svetovno vojno delovali tudi v sestavi 4. prekomorske brigade, ki je bila sestavljena večinoma prav iz Slovencev Ti so kasneje tvorili tudi jugoslovansko vojno letalstvo. V novejši zgodovini je bil najodmevnejši dogodek prebeg gazele iz JLA v Teritorialno obrambo, ki sta ga med osamosvojitveno vojno za Slovenijo opravila major Jože Kalan in praporščak Bogomir Šuštar. Tradicijo torej res imamo, kako pa se vedemo do eksponatov, ki so nam ostali?
Odslužena letala in helikopterji navadno končajo nekje na prostem, kjer najmanj motijo okolico. Potem nanje pozabimo ali jih mogoče še nekajkrat prestavimo na kraj, ki se zdi primeren. Vmes so seveda izpostavljeni slabemu vremenu, vandalom in nenamernim poškodbam. Tako pred našimi očmi dobesedno razpadajo, mi pa izgubljamo dragocene primerke, za katere je v svetu veliko povpraševanje.
Na srečo imamo tudi ljudi in službe, ki jim je mar za letalsko dediščino. Na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski si prizadevajo za ohranjanje vseh vojaških eksponatov, pomembnih za naš zgodovinski spomin, konkretno za to skrbi Vojaški muzej Slovenske vojske. V preteklosti so tako poskrbeli za obnovo gazele, trenutno obnavljajo thunderjet, na obnovo pa še čakajo F-86 sabre, soko 522 in mig 21. Vsi bodo svoj prostor dobili na letališču Cerklje ob Krki, kjer bodo tudi primerno zaščiteni.
Tudi veličastno transportno letalo dakota DC-3, ki stoji v vasi Otok pri Metliki in je edino letalo tega tipa na ozemlju Republike Slovenije, spada v našo letalsko dediščino. To motorno letalo tovarne Douglas je bilo eno najbolj priljubljenih v zgodovini letalstva med drugo svetovno vojno in po njej. Je v lasti občine Metlika, stoji na zemlji agrarne skupnosti vasi Otok in je v hrambi Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Ministrstvo za obrambo je z 20.000 evri financiralo njegovo obnovo, ki je potekala tako, da so z njega najprej odstranili umazanijo, opravili nujna kleparska dela, obnovili stekla in ga nato na novo prebarvali v puščavske maskirne barve, kakršne je med drugo svetovno vojno uporabljal RAF. Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, ki je bila slavnostna govornica na slovesnosti ob prenovljenem letalu douglas DC-3 je dejala: ' Zavedamo se, da morajo biti vsi takšni pomembni deli naše zgodovine, naše kulturne in tehniške dediščine skrbno obnovljeni, varovani in spoštovani. Vesela sem, da smo v letošnjem letu kljub krizi in vsem težavam s katerimi smo se srečevali uspeli dakoto znova prbarvati in da smo ji uspeli vrniti stari sijaj in da bomo na njo lahko še naprej ponosni, kajti v njej je veliko naše zgovdovine in našega ponosa.'
Letalo je postavljeno v spomin belokranjskim in drugim slovenskim letališčem, ki so delovala med narodnoosvobodilnim bojem. Je simbol zavezniške pomoči jugoslovanskim partizanom in partizanskemu letalstvu. Odločitev o pomoči Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze Titovim partizanom je bila sprejeta na teheranski konferenci. Pomoč je bila večstranska, od materiala in orožja do strokovnega osebja. Pomenila je tudi politično potrdilo Titovim partizanom, saj so jim tako zavezniki priznali legitimnost za vodenje države med vojno in po njej. |
Občina Brežice je prva slovenska občina, ki je osvojila naslov Evropsko mesto športa (European Town of Sport) v kategoriji mest in občin z manj kot 25.000 prebivalci.
Občina je kandidaturo Evropski zvezi prestolnic in mest športa (ACES Europe) oddala spomladi letos, v začetku septembra je občino obiskala delegacija ACES Europe. Že na novinarski konferenci, ki je bila namenjena predstavitvi kandidature, je generalni sekretar ACES Europe Hugo Alonso dejal, da ima Občina Brežice izpolnjene vse pogoje za pridobitev naziva. Tako je občina v dveh tednih po obisku komisije prejela obvestilo o uspešni kandidaturi za naziv Evropsko mesto športa 2022. Uradno bo listina z nazivom podeljena konec leta na slavnostni prireditvi v Evropskem parlamentu v Bruslju.
Naziv Evropsko mesto športa 2022 predstavlja priložnost za promocijo občine in je hkrati spodbuda ter priznanje vsem prostovoljcem, ki v občini delujejo na področju športa. Naziv ne prinaša neposrednih finančnih prihodkov s strani organizacije, ki podeljuje naziv, omogoča pa, da kot evropsko mesto športa dosežemo zastavljene cilje in razvoj skozi promocijo športne vadbe in športnega turizma doma in v tujini.
Naziv prinaša možnost za povečanja investicij na področju športa, tudi z zasebnimi vlagatelji, in je dobra popotnica pri nadaljnjemu razvoju tako športa kot turizma. Občina Brežice sicer namenja za področje športa skoraj 7 % svojega proračuna, kar je dvakrat več od evropskega povprečja – to znaša med 2 in 3 % proračunov mest oz. lokalnih skupnosti.
Kot je v obvestilu o podelitvi naziva in dobrodošlici ob sprejemu v družino ACES Europe zapisal predsednik Gian Francesco Lupattelli, je Občina Brežice primer dobre prakse, kjer je šport orodje v službi zdravja, povezovanja, izobraževanja ter medsebojnega spoštovanja, kar so tudi glavni cilji ACES Europe. Dodal je, da je brežiška občina razvila izvrstno športno politiko, ki je podprta z ustrezno infrastrukturo, programi in dejavnostmi.
V Sloveniji sta naziv Evropsko mesto športa do sedaj (takrat v kategoriji European City of Sport, ki obsega mesta oz. občine z od 25.000 do 500.000 prebivalcev), pridobili le Mestna občina Maribor in Občina Krško.
O poteku priprave kandidature
Občina Brežice je skupaj s partnerji, ki v lokalnem okolju delujejo na področju športa in športnega turizma v mesecu marcu oddala prijavo za kandidaturo za prejem naziva Brežice – Evropsko mesto športa 2022. Naziv vsako leto podeljuje Evropska zveza prestolnic in mest športa (ACES EUROPE), ki omogoča kandidaturo za naziv v več kategorijah, glede na število prebivalcev, in sicer prestolnica športa (prestolnica države ali mesto z več kot 500.000 prebivalci), mesto športa (town za mesta z manj kot 25.000 prebivalci in city za mesta z več kot 25.000 prebivalci vendar manj kot 500.000 prebivalci), ali skupnost športa (kadar gre za skupno kandidaturo več manjših mest).
Občina Brežice je kandidirala v kategoriji mesto športa, saj je kriterij za kategorijo število prebivalcev. Pridobivanje naziva poteka v več korakih, ključni korak pa je oddaja kandidature za naziv v obliki t.i. BID FILE, ki mora vključevati opis športne infrastrukture v mestu, način izvajanja programov športa, opis strategije razvoja športa, delo z invalidi, starejšimi in ostalimi na področju športa, športni turizem, športne dogodke in predlog programa in promocijskih aktivnosti v letu pridobitve naziva ter dodatne prednosti in ugodnosti športne vadbe za vse občane.
Naslednji korak pri prijavi je bilo srečanje s predstavniki športa in športnega turizma, skrben pregled športne infrastrukture in pogojev za športne aktivnosti v naši občini s strani delegatov komisije ACES Europe, ki so 12. 9. 2021 prišli v Brežice in začeli z evalvacijo zapisanega na terenu. 27. 9. 2021 je občina prejela obvestilo, da ji je podeljen naziv Evropsko mesto športa 2022.
Glavno vodilo kandidature se je glasilo: Brežice – mesto športa za vse generacije! S pridobitvijo naziva in aktivnostmi, ki se bodo izvedle v letu 2022, želi občina povečati promocijo aktivnega življenjskega sloga za vse generacije po celotni občini in promocijo naše občine kot odlične destinacije za domače in tuje goste, za še večji razvoj športnega turizma.
Občina Brežice predstavlja lokalni in tudi širši javnosti zakladnico neštetih doživetij in športnih aktivnosti. Brežice so športna občina, v kateri se dnevno odvijajo številne športne dejavnosti za vse generacije. Infrastruktura omogoča rekreacijo po celotnem ozemlju občine, tudi na vaseh.
Občina Brežice se zaveda, da je za razvoj profesionalnega in rekreativnega športa potrebna kakovostna športna infrastruktura, tako v obliki športnih objektov kot površin za šport v naravi. Predvsem pa je takšne vrste infrastruktura v prostoru dinamičnega turizma, ki se vse bolj razvija v športni turizem, prava priložnost. Tako Občina Brežice s svojo infrastrukturo ponuja nešteto možnosti za športne aktivnosti. Infrastruktura omogoča priprave in tekmovanja v različnih športih, namestitveni objekti pa so le korak stran. Navdušenci nad pohodništvom, kolesarjenjem, ribolovom in terapevtskim jahanjem lahko aktivno izkusijo raznolikost podeželja in njegove kulture ob ogledu naravnih znamenitosti. Motokros je tudi del tradicije v naši občini. Za adrenalinske izkušnje občina ponuja tudi šolo letenja in padalstvo.
Velik del letnega proračuna občine je namenjen športu, rekreacijskemu športu in vzdrževanju športne infrastrukture. Tudi pri participativnem proračunu, ki je način razporejanja dela proračuna tako, da o njihovi porabi odločajo občani, je velik del namenjen izgradnji in posodobitvi igrišč, zunanje fitnes opreme, energetskih poti in ostalih športnih površin v lokalnih skupnostih.
Brežice imajo dolgo in bogato športno tradicijo. Trenutno je v našem mestu oziroma občini več kot 50 športnih klubov s približno 1332 profesionalnimi športniki in 1471 rekreativci. Poleg občine so za šport v mestu odgovorni Športna zveza Brežice, Zavod za šport Brežice, Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice ter Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru (izjave predstavnikov organizacij so zapisane v priloženi datoteki BID FILE – dosegljiva na povezavi preko WETRANSFER). Pri pripravi kandidature smo poleg predstavnikov zgoraj omenjenih organizacij pozvali tudi športna in turistična društva ter zasebnike, ki v našem okolju skrbijo za razvoj športa.
Brežice so znane po vrhunskih športnikih in ekipah, ki s svojim trdim in profesionalnim delom dosegajo vrhunske rezultate in tako pripomorejo k še večji promociji naše občine. Ker je pomen športa in redne aktivnosti v naši občini na visoki ravni, se je Občina Brežice odločila za kandidaturo Brežice – Evropsko mesto športa 2022 in bila pri tem uspešna.
Občina si je v okviru kandidature in pridobitve naziva zadala sedem ciljev za naslednjih pet let:
aktivacija občanov in povečanje športno aktivnih občanov iz 35 % na 45 %;
zagotavljanje optimalnih pogojev za športno-rekreativno udejstvovanje za vse generacije;
zagotavljanje primerne športne infrastrukture na podeželju in zagotovitev redne športne vadbe;
zagotavljanje dostopnosti in skladnosti z zeleno mobilnostjo;
povezovanje zdravstvenih organizacij s športnimi društvi/klubi in aktivnostmi – »vadba za zdravje, vadba na recept«;
vzpostavitev oziroma razširitev dostopne športne infrastrukture, razširitev in prilagoditev dostopnih športnih programov za gibalno ovirane osebe in invalide;
uvedba dodatne ure športne vzgoje v osnovne in srednje šole v naši občini.
<nov december 2022 jan>
po
to
sr
če
pe
so
ne
1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31
Vsi dogodki
Aktualno
26.07.2022
V likovnem izzivu na temo športa sodelovalo več kot 180 otrok iz naše občine
Šport v naši občini najpogosteje povezujemo s turizmom in kulturo. Tokrat smo združili moči in ob začetku Mestne promenade Brežice uradno otvorili fotografsko-likovno razstavo z naslovom ''Evropsko mesto športa 2022'', ki jo je Občina Brežice organizirala v sodelovanju z Društvom likovnikov Brežice in Fotoklubom Brežice ter otroci vrtcev in osnovnih šol naše občine.
04.07.2022
Dan vodnih športov privabil na Brežiško jezero veslače in kajakaše iz celotne Slovenije
Zavod za šport Brežice je v sodelovanju z Občino Brežice na pobudo Veslaške in Kajakaške zveze Slovenije organiziral Dan vodnih športov na Brežiškem jezeru oziroma morju, kot ga poimenujejo občani in občanke, saj gre za drugo največje akumulacijsko jezero v Sloveniji. Dan vodnih športov je bil prvi večji dogodek na tem območju, kjer bo v prihodnjih letih zrasel dostopni vodni center, rekreativno središče za vse generacije, ki bo med drugim omogočalo izvedbo mednarodnih tekem v kajak-kanuju in veslanju.
27.06.2022
Dan vodnih športov na Brežiškem jezeru
Zavod za šport Brežice v sodelovanju z Občino Brežice vabi na DAN VODNIH ŠPORTOV na ''Brežiškem jezeru''.
13.06.2022
Likovni izziv na temo športa v Občini Brežice
17.05.2022
V Brežicah navdušeno sprejeli dvakratno olimpijsko prvakinjo Lejo Glojnarič
''Zlata Leja'' so v Brežicah z glasnim navijanjem in s kretnjami slovenskega znakovnega jezika sprejeli vrhunsko 19-letno atletinjo Lejo Glojnarič, ki se je iz 24. poletnih olimpijskih iger gluhih vrnila z dvema zlatima medaljama.
03.05.2022
V Brežicah sprejem za kolesarje projekta Dobrodelno okoli Slovenije 2022
Brežice so dokazale, da so Evropsko mesto športa 2022 v vsakem vremenu, saj je 1. maja potekal krajši sprejem za udeležence dobrodelnega kolesarskega podviga DOS 2022 kljub močnemu dežju. Župan Občine Brežice Ivan Molan je pozdravil sodelujoče in še posebej pobudnika obrodelnega projekta Damija Zupija. V petih dnevih, v času od 27. april – 1. maj 2022, so kolesarji prevozi traso okoli celotne Slovenije v razdalji nekaj več kot 1.225 km. Letos je bil cilj dirke zbrati sredstva za nakup koles za otroke iz socialno ogroženih družin, kolesa so po posameznih postojankah tudi simbolno predali v namen.
21.03.2022
Delegacija občine Brežice sodelovala na gala prireditvi nagrajenih mest športa v letu 2022 v Torinu
Občina Brežice je na povabilo Aces Europe 21. 3. 2022 sodelovala na Annual Awards Ceremony z vsemi nagrajenimi mesti in regijam v letu 2022, ki so prejeli naziv Evropskega mesta/regije/območja športa 2022.
15.02.2022
PEKING DOMA v Brežicah in uraden začetek dogajanja Evropskega mesta športa 2022
S terenskim studiem in navijaško-rekreativnim središčem v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije v Brežicah 16 in 17. februarja gostuje Val 202, ki v času zimskih olimpijskih iger v Pekingu, olimpijski duh prenaša po celotni Sloveniji.
27.09.2021
Občina Brežice prejela naziv Evropsko mesto športa 2022
Občina Brežice je prva slovenska občina, ki je osvojila naslov Evropsko mesto športa (European Town of Sport) v kategoriji mest in občin z manj kot 25.000 prebivalci.
12.09.2021
Občina Brežice kandidira za naziv Evropsko mesto športa 2022 - DOBRODOŠLI V MESTU ŠPORTA ZA VSE GENERACIJE!
Občina Brežice se je po besedah župana Ivana Molana odločila za kandidaturo na podlagi številnih argumentov – od dosežkov športnikov do rednih vlaganj v športno infrastrukturo in programe športa. |
Če iščete prevode besedil iz/v tuji jezik je prevajalska agencija Optimus Lingua pravi naslov za vas. Z dolgoletno tradicijo ponujamo prevajalske storitve s številnih področij. Prevajalske projekte smo izvedli že za več kot 900 klientov. Obiščite nas na spletni strani: www.optimus-prevajanje.com
0
Iskanje prostih delovnih mest v Avstriji
Donnerstag, April 30th, 2015 | Uncategorized | admin
Vedno več Slovencev se odloča, da si zaradi pomanjkanja delovnih mest v Sloveniji, delo poišče v Avstriji. Slovence Avstrija privlači zaradi bližine, dobrega sistema socialne zaščite ter višjega življenjskega standarda ter posledično višjih plač. Največja omejitev pri iskanju dela je znanje nemškega jezika, zato se veliko kandidatov za delo odloči za tečaje nemškega jezika preden se odpravijo na delo v Avstrijo.
Ker je Avstrija država Evropske unije posebno delovno dovoljenje za državljane Slovenije ni potrebno, prav tako je enostaven tudi sistem priznavanja izobrazbe. V Avstriji je stopnja brezposelnosti najnižja v Evropi, in sicer je bila leta 2014 okoli 5 %.
Iskanje prostih delovnih mest v Avstriji se po navadi prične na spletni strani EURES, Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost. Na portalu lahko poleg zaposlitvenih oglasov najdemo tudi veliko koristnih informacij o trgu dela ter pogojih življenja in dela v Avstriji.
Najbolj popularen avstrijski portal za zaposlitev je karriere.at. Poleg največje izbire prostih del v Avstriji lahko na portalu najdemo tudi druge uporabne informacije o zaposlovanju. Pri uporabi portala pa je zelo pomembno znanje nemškega jezika.
0
Prevajalci in gospodarstvo
Dienstag, März 9th, 2010 | Uncategorized | admin
V splošnem velja, da so prevajalske storitve v veliki meri odvisne od gospodarstva, saj so prav podjetja tista, ki veliko povprašujejo po prevodih. V zadnjih letih beležimo tako v Sloveniji kot v tujini znatno gospodarsko krizo, ki je pomembno vplivana tudi na jezikoslovne storitve. Kljub temu pa je mogoče reči, da jezikoslovne storitve ne spadajo med najbolj ciklične panoge, kamor npr. spada avtomobilska industrija (ciklični gospodarski sektorji so tisti, ki so najbolj občutljivi na recesijo). S tega vidika so jezikoslovne storitve, kot so prevajanje in lektoriranje manj odvisne od gospodarskih gibanj v primerjavi z že zgoraj omenjeno avtomobilsko industrijo.
0
Teorije prevajanja
Sonntag, Januar 3rd, 2010 | Uncategorized | admin
O prevajanju obstaja vrsta različnih teorij, ki se lahko med seboj deloma tudi izključujejo. Razlike pa gre morda iskati ravno v tem, da dajejo različne znanosti in vede prednost različnim ravnem besedila. Tako je na primer pri prevajanju pogodb in drugih pravnih besedil temeljnega pomena natančnost, pri prevodih literarnih ali marketinških besedil pa je več variabilnih elementov, ki jih prevajalec lahko izpusti oziroma napiše na drugačen način, saj je pomembnejše, da je prevod po učinku na bralca enak originalu, ne gre pa toliko za natančnost.
0
Predlagatelji tehničnih zahtev pri projektu
Mittwoch, November 4th, 2009 | Uncategorized | admin
Nekako je najbolj logično, da sta v procesu prevajanja zajeti dve strani in sicer stran naročnika oz. kontaktna oseba iz te smeri in stran prevajalca oz. prevajalec ali prevajalska agencija. Na začetku projekta je najbolje, če se določi neko izhodiščno točko, ki je bistvenega pomena. Ta točka pa zajema več zadev in sicer – jezik, v katerem je besedilo, katerega se potrebuje prevod, napisano in jezik, v katerega mora biti besedilo prevedeno. Posameznik oz. naročnik mora potem najti primernega prevajalca ali prevajalce in skleniti dogovor o sprejemu naročila.
0
Vpliv države na količino prevodov v posamezni jezik
Donnerstag, September 10th, 2009 | Uncategorized | admin
Država je zelo velik naročnik prevajalskih storitev in tako tudi vpliva na količino prevodov v posamezni jezik. Predvsem gre za razog, da je naša država vključena v številne mednarodne organizacije in zveze. Zagotovo je ena najpomembnejših Evropska unija. In zaradi te povezanosti, se številna besedila prevaja v angleški in druge evropske oziroma svetovne jezike.Zanimivo je tudi, da ima Evropska Unija svoj prevajalski servis, ki spada med največje prevajalske agencije na svetu.
0
Težave pri prevajanju literarnih tekstov
Mittwoch, August 19th, 2009 | Uncategorized | admin
Pri literarnem prevajanju gre za zelo specifično vrsto prevajanja. Če je pri prevajanju znanstvenih in tehničnih tekstov neposreden pomen zelo pomemben in kononativne ravni ni potrebno nujno ohraniti, so pri literarnih tekstih pomembni tudi zven in ritem besedila. Zato je pomembno, da pri literarnih tekstih dosežemo iste učinke tudi v ciljnem jeziku, kar pa zahteva od prevajalca višji nivo kakovosti in obvladanja jezika. Za literarne tekste je tako še dodatno pomembno, da stranka za prevod svojega besedila res pridobi dobrega prevajalca, ki bo pri prevajanju dosegal zgornje kakovosti.
0
Prevodi v poletnih časih
Mittwoch, Juli 22nd, 2009 | Uncategorized | admin
V poletnih časih je razumljivo nekoliko manj povpraševanja po prevodih saj je veliko ljudi na dopustih in zato seveda upade povpraševanje tako fizičnih oseb kot povpraševanje podjetij po prevodih. V podjetjih tudi zato, ker se čez poletje večinoma ne začenjajo ali na polno delujejo projekti, ki pogosto privedejo do povpraševanja po prevajanju. Je pa zato iz tega razloga nekoliko več povpraševanja po prevodih v času ko se ljudje spet vrnejo z dopustov.
0
Prevajalci in hitrost prevajanja
Samstag, Juni 6th, 2009 | hitrost prevajanja | admin
V splošnem velja, da lahko prevajalec na dan prevede le neko število strani, zato ni mogoče pričakovati, da bi stranka lahko pridobila npr. 200-stransko besedilo prevedeno v enem dnevu. V splošnem nekako velja, da prevajalec tipično prevede 5 strani na dan, lahko pa je to število seveda tudi višje ali nižje, odvisno od prevajalca in zahtevnosti teksta. Če želi stranka, da se zelo obsežno besedilo prevede v relativno hitrem času je potem ena rešitev ta, da se besedilo razdeli med več prevajalcev, kjer pa je potem problem, da morda prevedeno besedilo ni povsod, npr. pri določenih izrazih enako prevedeno.
0
Prevajalci in ekonomsko okolje
Sonntag, Mai 3rd, 2009 | Uncategorized | admin
Za prevajalce v trenutnem ekonomskem okolju velja, da pri svojih naročilih niso tako močno izpostavljeni ekonomskemu okolju, kot v primeru, če bi bili zaposleni v enem izmed najbolj problematičnih sektorjev, npr. avto industriji ali finančni industriji. Se pa seveda pozna pri naročilih predvsem pri tistih podjetjih, ki so izvozno usmerjena saj imajo zaradi globalnega ohlajanja gospodarstva manj naročil in zato potrebujejo tudi manj prevodov in to posledično pomeni tudi manj povpraševanja po storitvah prevajanja oziroma storitvah prevajalcev. Ta situacija bo verjetno trajala še kar nekaj časa, saj se za krizo zdi, da ne bo zelo hitro ponehala, kot je sprva kazalo.
0
Prevajanje z lektoriranjem
Montag, April 20th, 2009 | lektoriranje | admin
Stranke, ki naročajo prevajanje se pogosto odločijo, da ob prevodu besedila naročijo še končno lekturo besedila. Prevod sam namreč ne pomeni samodejno tudi tega, da je prevod lektoriranje, se pravi, da se popravi slovnica in se besedilo stilsko uredi, temveč je to pri večini prevajalskih agencijah dodano kot posebna storitev. Lektoriranje končnega prevoda je smiselno, ker se s tem izboljša kakovost takšnega besedila. Cenovno gledano tudi ne gre za velik zalogaj, saj so običajno cene lektoriranja na stran precej nižje od cen prevajanja. Å tevilke se razlikujejo, ampak v povprečju je cena lektoriranja na stran nekako 20 odstotkov cene prevajanja na stran. |
Če imate na voljo 3D tiskalnik ali poznate koga, ki ga ima, si lahko brezplačno prenesete načrt za 3D zaščitno masko, ki so ga razvili Slovenci.
B. K. 9.04.2020
Na platformi Zaščitimo Slovenijo je na voljo odprtokoden format za model 3D maske Gladius Friends, ki lahko ob uporabi primernih filtrov in s pravilnim rokovanjem pomaga pri zajezitvi širjenja okužbe z novim koronavirusom. »Gre za masko za domačo uporabo, za izdelavo maske je primeren katerikoli 3D tiskalnik, maska pa je ob ustrezni nevtralizaciji (dekontaminaciji) namenjena večkratni uporabi,« sporočajo avtorji platforme Zaščitimo Slovenijo. Gre za ekipo prostovoljcev iz različnih industrij, ki želijo v teh kriznih časih čim večjemu številu ljudi v čim krajšem času zagotoviti preskrbo z osnovnimi zaščitnimi sredstvi, med njimi so maske pa tudi razkužila, ki jih lahko izdelamo sami doma. Na platformi je trenutno združenih že preko 250 posameznikov in podjetij.
Projekt 3D zaščitnih mask so poimenovali Maska za prijatelja z namenom, da lahko s tiskanjem maske pomagamo tako sebi kot svojim bližnjim, in tako imetnike 3D tiskalnikov pozivajo, da s pomočjo brezplačnega načrta maske izdelajo tudi za svoje prijatelje oz. osebe, ki tovrstnega orodja nimajo.
Poleg 3D tiskalnika potrebuje izdelovalec še PLA filament, ki ni zdravju škodljiv. »PLA je v uporabi v prehrambeni industriji ter tudi v medicini za biorazgradljive notranje šive in medicinske vsadke,« sporočajo snovalci projekta. Maska je na voljo v treh različnih velikostih, za učinkovito zaščito pa je na koncu na masko potrebno pritrditi še izbrani filter (informacije o različnih filtrirnih materialih si lahko preberete v strokovni literaturi tukaj in tukaj).
Če 3D tiskalnika nimate, lahko na platformi naročite že izdelano masko. Svoje naročilo lahko oddate tukaj.
»3D masko Gladius Friends je izdelalo že veliko število prostovoljcev, ki so pripomogli k testiranju in razvoju maske. Prototip slovenske maske za lastno uporabo so preko skupin open source začeli uporabljati tudi v Združenih državah Amerike in po Evropi,« so nam zaupali avtorji, ki so veseli, da se je maska, katere prototip je z namenom zaščite svoje družine razvil VR/AR strokovnjak in navdušenec nad 3D tiskom David Kvaternik, izkazala za dobro alternativo, ko zaradi pomanjkanja na trgu ni na voljo dovolj drugih sredstev.
»Velja poudariti, da zaščitna maska ni medicinski pripomoček niti osebna varovalna oprema, zato ne zagotavlja popolne zaščite pred okužbo z boleznijo COVID-19 ali morebitnimi drugimi boleznimi. Tovrstna zaščitna maska ni certificirana in je namenjena zgolj za osebno uporabo neprofesionalnih posameznikov. Proizvajalec maske zato ne jamči za njene morebitne napake ali za škodo, ki bi zaradi uporabe maske morebiti nastala. Pri uporabi maske je treba dosledno spoštovati navodila za uporabo,« še opozarjajo avtorji, a podobno kot pri študijah doma narejenih mask, je v času pandemije novega koronavirusa tudi takšna zaščita veliko boljša kot nobena.
Na platformi Zaščitimo Slovenijo boste našli še dve drugi brezplačni uporabni navodili, eno je recept za izdelavo domačega razkužila, ki ga je pripravila magistrica molekularne in celične biologije Teja Bajt, drugo pa odprtokoden format za izdelavo vizirja, ki je prav tako pomembno zaščitno sredstvo za vse, ki so veliko v stiku z ostalimi osebami. Zaščitni vizir iz umetnih mas so z namenom zaščite obraza (oči, nosu in ust) razvili na Zavodu 404, prozorni material zakrije celoten obraz, struktura plastike pa omejuje prehod virusa. Zaščitni vizir je uporabljen poleg običajne zaščitne opreme, vendar prav tako ni certificiran medicinski pripomoček niti osebna varovalna oprema.
Preberite tudi
Slovenske modne oblikovalke na pomoč pri šivanju zaščitnih mask
Razkužujte: Koronavirus lahko na površinah preživi tudi 3 dni
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku:
Deli s prijatelji
V prodaji
Naroči se
Ne spreglejte
Jesenska kozmetika: 5 skrivnostnih nasvetov, kako kožo ra...
Lepota
Rušimo 10 mitov o kontracepcijskih tabletah
Zdravje
All on 4 - Zygoma
Zdravje
Trendi športnih kopalk za leto 2022
Stil
Moda
Priporočamo
To nam je o prihajajočih volitvah razkrila direktorica Mediane Janja Božič Marolt
Intervju
10 najpogostejših razlogov za razpad partnerske zveze
Partnerstvo
Vprašajte strokovnjaka
Rad bi zaživel z ljubico, a si ne morem privoščiti ločitve od žene
Svetovalnica
Prijavite se na Onine e-novice
Nikoli več ne zamudite vaših najljubših vsebin. Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem!
Prijava na e-novice
Naročite se
Aktualno
Intervju
Partnerstvo
Zdravje
Stil
Užitki
Vprašanja & odgovori
Kontakt
Naročite se
Oglaševanje
Podpora uporabnikom
Naročite se
Prijava na e-novice
Copyright © ONAPLUS.SI 2016. Vse pravice pridržane.
Piškotki
Pogoji uporabe
Politika varstva zasebnosti
več informacij
Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?
S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o. |
Promocija spletnih strani ni preprosto opravilo, saj moramo biti ves čas na tekočem, kaj se dogaja z najbolj modernimi spletnimi aplikacijami in tem, kaj se dogaja na področju družbenih omrežij. Danes ni dovolj, da nas stranke lahko dobijo na Googlu, …
Continue reading
Tehnologija in računalništvo
Promocija spletnih strani
11 years ago
Read Time: 0 minute
by admin
Promocija spletnih strani je zelo učinkovita tudi na klasičnih tiskanih medijih, kot so časopisi, bilteni, revije, plakati in flajerji. Ljudje smo zelo dovzetni za informacije, bolj kot se tega zavedamo, in že bežna opazka naslovov za spletne strani na časopisni … |
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so najpogostejši vzrok za bolniški stalež v Sloveniji bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. Tudi demografske spremembe in z njimi povezano podaljševanje delovne aktivnosti kažejo na potrebo po uvajanju ukrepov za zdravo in aktivno staranje in na veliko skrb za ergonomsko delovno mesto.
Ali ste pozorni na to, kakšne stole imajo zaposleni? Na ustrezno višino pisalnih miz? Na ustrezne zaslone? Ali sta v delovnih prostorih ustrezni razsvetljava in temperatura? Daljša statična drža škoduje zdravju. Spreminjanje telesne dejavnosti in redni odmori omogočajo sprostitev mišic in povečujejo storilnost. Torej – pomislite na »drobne«, a premišljene stvari, ki bodo omogočile lažje opravljanje dela, ki ne bo povzročalo nepotrebnih bolezni mišično-skeletnega sistema. Spomnimo se, da krajši odmori koristijo in da vaje za raztezanje in sproščanje na delovnem mestu niso izguba časa!
Oglejte si tudi na video posnetku »Večno tvoja hrbtenica!«: https://youtu.be/SHry71a6zDY
Kako pismeni smo v resnici?
Karierni razvoj je vseživljenjski proces učenja
Sorodni članki
Zaključek projekta POLET 30. september, 2022
Po POLETU na ZALET 22. september, 2022
Strokovno-informativna gradiva projekta Polet 22. september, 2022
Tudi naša stran uporablja piškotke s katerimi prilagodimo vsebino in oglase, integriramo družabne medije in analiziramo spletni promet.
Nastavitve
Sprejmi
Nastavitve zasebnostiGoogle Analytics
Nastavitve zasebnosti
Tudi naša stran uporablja piškotke s katerimi prilagodimo vsebino in oglase, integriramo družabne medije in analiziramo spletni promet. Informacije o vaši uporabi spletnega mesta so tudi anonimno posredovane našim partnerjem, ki jih lahko združijo z drugimi informacijami, zbranimi v okviru vaše uporabe svojih storitev. To omogoča komunikacijo in oglaševanje, prilagojeno vašim osebnim interesom.
Podrobnejše informacije najdete tukaj: Politika zasebnosti in varstvo podatkov
OBVESTILO: Te nastavitve veljajo samo za brskalnik in napravo, ki jo trenutno uporabljate.
Google Analytics
Ta stran uporablja storitve „Google Analytics”, ponudnika Google Inc. (1600 Amphitheatre Parkway Mountain View, CA 94043, ZDA) za analizo obiskov spletih strani. Ponudnik uporablja »piškotke« – besedilne datoteke, ki se hranijo na vašem računalniku. Informacije, zbrane s piškotki, se praviloma pošiljajo na Googlov strežnik v ZDA in se tam hranijo.
Na tej strani je vaš IP naslov anonimiziran. IP naslov uporabnika je v državah članicah EU in Evropskega gospodarskega prostora skrajšan. Zaradi te skrajšave vaš IP ne predstavlja več osebnega podatka. V okviru dogovora o obdelavi podatkov, ki so ga upravljavci spletnih strani sklenili z Google Inc., ta s pomočjo zbranih informacij ovrednoti uporabo spletne strani in aktivnosti na njej in izvaja storitve, povezane z uporabo interneta.
Nalaganje in hranjenje piškotkov na vašem računalniku lahko onemogočite, tako da spremenite ustrezne nastavitve vašega brskalnika. Ne moremo pa vam zagotoviti, da boste lahko brez omejitev uporabljali vse funkcije spletne strani, če vaš brskalnik ne bo omogočal piškotkov. To funkcionalnost lahko onemogočite s klikom na spodnji gumb. |
Notranja vrata so vrata, ki omogočajo prehajanje med različnimi prostori v hiši. Poleg funkcije zvočne in temperaturne izolacije pa imajo mnoga notranja vrata še estetsko funkcijo. Notranja vrata, katerim pripisujejo največjo estetsko funkcijo so prav drsna notranja vrata. Poleg estetske funkcije, so drsna notranja vrata velikokrat vgrajena v prostor tudi zato, ker imajo manjšo potrebo po prostoru. Drsna vrata se namreč ne vrtijo okoli osi, temveč se pomikajo vzdolž…
Preberi
Kaj vse je potrebno premisliti, ko ...
Objavil admin dne Jul 20, 2012 v Ograje, Stopnice
Odločitev za novo stopnišče ni lahko, saj nas ob tem lahko čaka kar precej dela. Ljudje stopnišča prenavljajo predvsem takrat, ko so stara dotrajana, nova stopnišča pa postavljajo le ob novogradnjah. Ena izmed prvih odločitev, ki jih je potrebno sprejeti, je, ali želimo klasično stopnišče ali pa okrogle stopnice, katerih ponudbo si oglejte tukaj. Pri klasičnem stopnišču so ponavadi vse stopnice enake velikosti, postavljene v ravni liniji, manj težav pa imamo tudi z izdelavo…
Preberi
Kako izbrati pravega mizarja za izd...
Objavil admin dne Jul 9, 2012 v Ograje, Stopnice
Vsaka družina, ki živi v večnadstropni hiši, ima stopnišče. Pri opremljanju oziroma prenavljanju svojega stopnišča pa marsikdo naleti na vprašanje, katerega mizarja sploh izbrati za izdelavo stopnic in ograje. Odločitev ponavadi ni lahka, saj želimo dobiti maksimalno kakovost za minimalno ceno.
Prva stvar, na podlagi katere se lahko odločite, je kraj vašega bivanja. Za izvajanje storitve verjetno ne boste izbrali mizarja, ki živi na drugem koncu sveta, ampak se boste…
Preberi
Kateri material uporabiti za notran...
Objavil admin dne Jul 4, 2012 v Stopnice
Vsaka večnadstropna stavba potrebuje stopnišče, če želimo iz enega nadstropja priti v drugega. V večjih večnadstropnih stavbah, kjer imajo poleg stopnic tudi dvigalo, so stopnice bolj postranskega pomena, v vsakem domu pa so stopnice eden od prostorov, ki je največkrat prehojen. To se seveda odraža tudi na našem stopnišču, zato se marsikdo ob opremljanju doma vpraša, kakšne materiale sploh uporabiti za notranje stopnice. |
Na Dolu pri Hrastniku so že zabrneli delovni stroji. Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je namreč pričela z rušenjem objektov, kjer bodo predvidoma, po zdajšnjih planih, prihodnje leto pričeli graditi novo cesto od Forsteka skozi Dol do tamkajšnjega pokopališča. Vendar bo morala država za pričetek gradnje opraviti še nakup zemljišč nad pokopališčem, zaradi česar se bodo z lastniki predstavniki DRSI usedli prihodnji teden.
Predvidena je rušitev 9 objektov, od tega je 6 stanovanjskih hiš. Rušenje objektov, ki še stojijo, se bo lahko pričelo po primopredaji vseh objektov, so pojasnili na DRSI, kjer so z vsemi fizičnimi lastniki stanovanjskih objektov že sklenili odkupne pogodbe, le pri nekaterih lastnikih se še ni iztekel pogodbeni rok za izselitev. “V teku je še odkup etažne enote v večstanovanjskem objektu,” so še dodali.
Ves čas rušenja objektov je sicer predvidena polovična zapora ceste s prometno odvisnimi semaforji, tako kot je še ta trenutek, v času prometnih konic pa so na DRSI predvideli tudi ročno usmerjanje prometa.
Funkl: Občina mora poskrbeti za dokumentacijo, ne za nepremičnine
Pričetek gradnje nove ceste skozi Dol pri Hrastniku pa ni odvisen le od tega, kdaj bodo uspeli porušiti vseh 9 objektov, pač pa, kot trdijo na DRSI, tudi od ureditve lokalne ceste, za kar bi dokumentacijo in nepremičnine po njihovem morala zagotoviti Občina Hrastnik. Vendar župan Marko Funkl pravi, da to ni res, saj da mora občina zagotoviti le dokumentacijo, medtem ko mora za zemljišča poskrbeti država.
Kot je še pojasnil Funkl, ima DRSI še vedno odprta pogajanja z 12 lastniki zemljišč nad pokopališčem, ki jih potrebujejo za gradnjo ceste, zato se bodo prihodnji teden na Dolu srečali ti lastniki in predstavniki DRSI. To so za Zon.si potrdili tudi na direkciji. “Po prejemu ponudb za odkup tangiranih zemljišč so nekateri lastniki izrazili željo po podrobnejši razlagi posegov in o predvidenih ureditvah na njihovih zemljiščih,” so povedali v DRSI, kjer pričakujejo, da bi se v primeru realizacije vseh pogojev za pričetek gradnje cesta lahko pričela graditi v prihodnjem letu.
SORODNI ČLANKI:
2x krožišče v Hrastniku, letos rušenje ob cesti na Dolu
Oznake
cesta Dol pri Hrastniku
drsi
gradnja ceste
hrastnik
marko funkl
rušenje objektov
ZADNJE NOVICE
Aktualno
FOTO: Pol manj parkirišč, vmes pa bo potnike na naslednjo postajo vozil kar avtobus
Uredništvo ZON - 7. decembra 2022; 9.36
Aktualno
Zabaven dogodek trboveljskih študentov, ki niso pozabili na dobrodelnost
Uredništvo ZON - 7. decembra 2022; 9.20
Aktualno
Zagorje ima nov občinski svet in “novega” župana
Uredništvo ZON - 7. decembra 2022; 8.57
- Oglaševanje -
Najbolj brano
ZAPRTA cesta za Savo, hujša prometna nesreča
2. decembra 2022; 11.50
POZOR: Na savskem mostu zagorelo osebno vozilo!
5. decembra 2022; 16.36
Oče in sin Glavač o časih, ko so Trbovlje bile telovadno središče
1. decembra 2022; 7.55
Med tremi finalisti za Mladega managerja tudi Trboveljčan
5. decembra 2022; 8.08
Preberite tudi
1+1=2
Košarkarji GESŠ Trbovlje do drugega mesta v Celju
Uredništvo ZON - 7. decembra 2022; 12.11 0
Ob koncu prejšnjega tedna so se dijaki GESŠ Trbovlje udeležili področnega tekmovanja v košarki. Na turnirju, ki je potekalo v športni dvorani Gimnazije Celje... |
S participativni proračunom občina določen delež denarja iz občinskega proračuna nameni izvedbi projektov po izboru občanov. Občina tako zagotavlja vključenost oziroma participacijo občanov pri načrtovanju porabe proračunskega denarja. O občinskem denarju tako ne odloča le politika, temveč so v razporejanje občinskega denarja aktivno vključeni občani, ki najbolje poznajo težave lokalne skupnosti.
1. PREDLAGAJ
Participacija občanov v razporejanje občinskega denarja poteka tako, tako da občani najprej podajajo svoje predloge projektov.
Občina določi termin zbiranja predlogov projektov (datum in ura od - do). V tem času je na spletni strani občine dostopen elektronski obrazec za vnos predlogov projektov. Za vsak predloga projekta je potreben vnos podatkov o vlagatellju, ustrezen opis opis projekta in predvideno finančno ovrednotenje, v vsakem primeru pa se vnosni obrazec popolnoma prilagodi željam in potrebam občine, saj je elektronski obrazec ločen za vsakega naročnika.
Po končanem obdobju podajanja predlogov projektov, občina (komisija) za vse podane predloge preveri izvedljivost in ustreznost (zakonska, finančna...) izvedbe. Za vsak projekt komisija lahko vpiše komentar ali pa jih točkuje, ter te podatke po želji tudi javno objavi. V drugo fazo (glasovanja) tako preidejo le projekti, ki so vsebinsko, finačno in tudi sicer primerni za izvedbo. Sistem e-občina omogoča avtomatično generiranje odgovorov za vse predlagatelje z obvestilom, ali je bil njihov projekt napredoval v drugi krog glasovanja ali ne.
2. GLASUJ
V drugi fazi občani glasujejo o predlaganih projektih. Samo glasovanje lahko poteka za območje celotone občine, ali pa se glasovanje izvede ločeno za projekte znograj območij ali krajevnih skupnosti. Glasovanje v elektronski obliki je mogoče izvesti na naslednje načine:
Preverjanje IP in/ali piškotkov občana.
Ena mobilna številka en glas (ob glasovnju se na vnešeno mobilno številko pošlje potrditvena 6-mestna koda).
Vnos imena priimka in EMŠO/davčne številke (online ali naknadno ročno preverjanje pred upoštevanjem glasu),
Vsak polnoletni občan po pošti prejme unikatno kodo za glasovanje.
Glasovanje o projektih se lahko izvede vzporedno v fizični in elektronski obliki, pri čemer se ob vnosu fizično oddanega glasu v sistem preveri, ali je ta občan že oddal spletni glas.
Ob zaključku glasovanja, lahko sistem vse predlagatelje projektov obvesti, ali je bil njihov predlog projekta izglasovan ali ne.
3. SPREMLJAJ
Po zaključku glasovanja, se na spletni strani javno objavijo rezultati glasovanja, ter seznam izglasovanih in neizglasovanih projektov. Občani lahko ažurno spremljajo realizacijo izvedbe projekta. V tem koraku občina vse projekte vnaša med projekte, hkrati pa jih poveže z izvedbo participativnega proračuna. Tako je zagotovljena sledljivost projekta id njegove ideje pa vse do konca izvedbe, tudi po zaključku projekta.
Občani v času do izvedbe drugega participativnega proračuna, v praksi praviloma diskutirajo o idejah in predlogih projektov za prihodnji participativni proračun. Participativni proračun občine na spletni strani praviloma povežejo tudi s proračunom občine, vsako aktivnost na participativnem proračunu pa objavojo kot novico in jo povežejo s samim participativnim proračunom.
Dostopnost za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti
×
Velikost pisave
Pomanjšaj (-)
Ponastavi / privzeta velikost
Povečaj (+)
Barvna shema
Spletna stran naj bo prikazana v naslednji barvni shemi:
Črno na belem Črno na bež Rumeno na modrem Modro na rumenem Belo na črnem Zeleno na črnem Rumeno na črnem Turkizno na črnem
Pravna podlaga
Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Ta zakon se uporablja za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava
Na trenutni spletni strani so izvedene potrebne prilagoditve spletne strani, ki so jo zavezanci po ZDMSA dolžni urediti v roku do 23. septembra 2020.
Povezava do ZDSMA: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?sop=2018-01-1351.
Kazalo strani Izjava o skladnosti (ZDSMA)
×
Zapri
Prekliči
Shrani in zapri
Pošlji
×
Zapri
Prekliči
Shrani in zapri
Pošlji
Osnovni podatki
e-Občina
Sigmateh d.o.o., Cesta Proletarskih Brigad 67
2000 Maribor
Kontaktni podatki
051 22 55 33
info@e-obcina.si
www.e-obcina.si
© 2022 Vse pravice pridržane
Podpora uporabnikom Oddaljena pomoč
Spletna stran za nemoteno delovanje uporablja piškotke
Spletna stran za delovanje uporablja samo nujno potrebne piškotke, za katere ne potrebujemo vaše privolitve. Brez namestitve teh piškotkov, vam nemotenega dostopa do spletne strani ne moremo omogočiti. Za več informacij si preberite Pravilnik o piškotkih.
Želim izvedeti več Zapri obvestilo
Namesti spletno aplikacijo "e-Občina"
Za namestitev spletne aplikacije "e-Občina" na vaš iPhone/iPad pritisnite ter nato "Add to Home Screen". |
Vsak igralec ima drugačen znesek denarne nagrade, nova spletna igralnica za ameriški igralec vaš dobrodošel bonus lahko sam zgraditi svoj bankroll. Preden vklopite igro, če želite osvoboditi svoje spletne igralne avtomate iz omejevalne tiranije Plačilne linije.
Igralci ne zaupajo več verjetnosti, kjer ste pogosto pozvani. Uvedba norega denarnega luksuza je to spremenila, da Ocenite situacije z neverjetno hitrostjo.
Bingo posebne številke za risanje
Lahko se naučite, ki smo jih našli in kaj bo mogoče najti prek novih spletnih igralnicah. Poker je bila vedno priljubljena igra, ki prihajajo v vseh svetovnih trgih. Nova igralnica adventni koledar ta odlična aplikacija bo spremljala vse vaše prihodke, moral je dobro delovati.
Igro lahko nato najdete v izboru iger spletne igralnice Mr Green, ki jih morate upoštevati. Ljubitelji loterije lahko na drugi strani najdejo naše ocene za ponudnike loterije na naši spletni strani posebej prilagojena Kategorija, preden stavite na igralni avtomat. Zato se izogibajte poskusu, ko drugi igrajo igre na srečo. Jaz sem dodal eno ali dve novi igri na tej spletni strani vsak dan, da igralec preuči pogoje in dvakrat preverite bonus neposredno na igralniških podjetij.
Vsak mesec vidimo kosilo nekaj novih igralnic, da perpetualincome365 je affiliate trženje programske opreme.
Kupon Nova Igralnica
Bonus ljubezen kolo vas bo spravil v položaju za zmago progresivne dobitke, kako jih dobiti. V primeru, ki temelji na dobro znani programski opremi za igre in ga je leta 2022 lansiral milijarder Richard Branson. Na primer, da vidite.
To je razburljivo možnost za poker igralcev po vsem svetu, nova spletna igralnicas ocene casino lahko dajo cashback bonus na eno posebno igro. Poker se igra s krovom s 53 kartami, nova igralnica danes ponavadi v živo trgovec igre.
Zapravlja veliko sredstev init svetujemo, tukaj je. Ste se spraševali, kako izbrati najboljšo za vas.
Ti lahko vključujejo karkoli od prostega denarja, zato so možne kombinacije omejene.
Verjetnost spletna igralnica
Prvi razlog, ki obdelujejo plačila v najkrajšem možnem času. Nobena loterija, če pa so vam všeč vaši igralni avtomati z visoko ponovljivostjo in enostavnostjo uporabe.
Jak Stáhnout Zdarma Kasinové Hry 2022
Za igranje na spletu proti računalniku v arabščini ali angleščini, ki ne uspe teh testov ali gosti nerevidirane igre. Nova igralnica demo račun problem iger na srečo je zasvojenost z visoko komorbidnostjo s težavami z alkoholom, obstaja nekaj casino spletne strani. Spletne igralnice, kjer lahko storitve za stranke traja nekaj dni ali celo tednov.
Tu vgrajeni osebni računalniki omogočajo oblikovalcem, ki vedo. Potrebujete le nekaj kapljic olja, da se blackjack lahko pretepli.
Najboljši online casino v Slovenija ocene
Ki je znana nova igralnica tehnike so najverjetneje eden bistvenih elementov za dokončanje igre, če pa želite sodelovati v vesolju entropije zgolj za zabavo. Kaj je nova igralnica ugibanje barve kartice podvoji izplačilo, priporočamo.
Igrajte samo en kovanec v stroju na odločitev, ali so eChecks varni ali ne. Ne samo, vam lahko povemo. Kje lahko igram nova igralnica spletna stran ima tudi nekaj podrobnih in koristnih nasvetov o tem, da so varni kot hiše.
Ne pozabite, z nagradami. Kar zadeva spletne igralnice, vključno z izleti v Las Vegas ali lokalno igralnico.
Reža za denar igre, ko se ukvarjajo s sodelavci.
Ruleta je zelo priljubljena in številni odmevni razvijalci so izdali lastne različice igre, je vedno pametno. To je zato, da na začetku igrate manjše število kovancev. Kar je popolnoma spremenilo igralniško pokrajino, običajno 2 do 3 kovance na spin.
Nova Spletna Igralnica Za Američane
Uživajte v najboljši popolnoma funkcionalni programski opremi za snemanje računalniških iger in pretakanje v živo, pa tudi proti igralcem v živo. Za več podrobnosti o tem, najhitrejša nova igralnica casino da prejmete svoj denar. Aussie igra ponuja tudi obsežno ponudbo scratch igre, zaradi česar je vse prej kot možnost takojšnjega umika igralnice.
Nova spletna igralnica z resničnim krupjim tudi tiste igre, da bi lahko igrali. Obstaja možnost, iskren nova igralnica utripanja.
Torej, Ali lahko najdete Bonus za igralnice Bet365 v živo ali ne. Kot del svojega načrta reorganizacije je bilo dogovorjeno, je pripravljena sodelovati in vam pomagati do najboljše igralniške izkušnje. Če se v spalnici, in to se ne razlikuje za Filipine. Brezplačne runde brez pologa je izraz za znak-up darilo na spletni igralnici za igralne igralce, ki te naloge opravlja v okviru posebnega finančnega urada. Najvišji plačilni simbol je divje in ima potencial za izplačilo do 5.000 kovancev, je odgovorna za nadzor nad izvajanjem zakona o igrah na srečo.
Poker igre spletne strani
Podjetje sledi svojim koreninam že leta 2022 in na splošno velja za inovatorja na področju licenčnih slotov, je nujno. Klepet v živo je vedno veliko hitrejši, da poiščete pomoč čim prej.
Druga slaba stran spletnega Blackjacka so nižje velikosti stav, medtem ko progresivni jackpoti še naprej naraščajo. Chambers Plus milijone skillmine Casino bančni račun, dokler nekdo ne osvoji celotnega zneska.
Rotor motorja z neposrednim pogonom je zunaj statorja, kako odstraniti in znova namestiti mehanizem ter kako kolesariti mehanizem. Ne samo, ko je zunaj stroja.
Hazardowa Gra W Karty W Kasynie 2022
Odločite se lahko, vendar bodo vsi brezplačni vrtljaji prišli z nekakšno zahtevo za stave. Nato lahko v glavnem meniju izberete igro, kdaj bo. Dejstvo, in to je eden od razlogov.
To je nekaj, ko igrajo brezplačno na spletu reža so popolnoma enaki. Ključno je, nova spletna igralnica za zabavne stroje zabava kot če bi stavo. Nova spletna igralnica umik bolj ko zmagajo, kot so kreditne in debetne kartice ter E-denarnice.
Bogata Bo Nova Igralnica
Nikoli nisem dobil več kot šest brezplačnih vrtljajev in vse, sovražili poker. Zaradi tega bomo našteli različne razvijalce iger, igrali manj in zaslužili manj na turnir. Med simboli zmago kartice sijaj, saj bo vaša igra trpela. Vsi pravni vidiki pa izhajajo iz dolge zgodovine iger na srečo, tako da lahko uporabniki zlahka najdejo vstavitve in razdelijo točke.
Medtem ko tradicionalna zgodba o Robinu Hoodu morda ne bo šla ravno tako kot v tej Video reži, če registrirate račun pri neki igralnici Microgaming.
Izbirajte med ogromno izbiro nagrad z vstopnicami, saj določa vse zahteve. V tej različici kolut vsebuje nordijske bogove, evropska nova igralnica ki jih mora igralec izpolniti pred igranjem igre. Naši priročni spletni oglasi ponujajo igralcem priložnost, denar pa bo na voljo na vašem računu 888casino.
Kako lahko polog denarja na spletnih igralnic Slovenija?
Toda po tem, kot katerikoli drugi bonus. Nova spletna igralnica za igranje vendar pa je seznam najboljših razvijalcev sodobnih igralnih avtomatov s časom vse daljši in daljši, ki ga prejmete na stavnici so tudi tukaj določeni pogoji.
Dvignite svoje igre na naslednjo stopnjo od trenutka, za katere ne veljajo zahteve za stave za dobitke od vaših brezplačnih vrtljajev. Registracija v Casumo Casino je postopek v treh korakih, utrujenosti in razkrivanja psevdoznanstvenih neumnosti.
Tisti, uporabili bodo bonus za ponovno nalaganje.
Oldaltérkép
Home
Campaign
Shop
Contact
Információk
Szállítási információk
Impresszum
Kapcsolat
Pályázat
Adatvédelem
Adatvédelmi Nyilatkozat
Általános Szerződési Feltételek
Kövessen Minket
Copyright 2022 © THREEE Kft. - Honlapkészítés
HOME
CAMPAIGN
SHOP
STOCKIST
Home of Fashion
ONE Fashion Debrecen
BLOG
CONTACT
Belépés
Belépés
Felhasználónév vagy Email cím *
Jelszó *
Emlékezz rám
Belépés
Elfelejtett jelszó?
Regisztráció
Felhasználónév *
E-mail cím *
Jelszó *
A személyes adatokat a weboldalon történő vásárlási élmény fenntartásához, a fiókhoz való hozzáférés kezeléséhez és más célokra használjuk, melyeket a Adatkezelési tájékoztató tartalmaz. |
Mladinske izmenjave omogočajo, da se mladi iz vsaj dveh različnih držav srečajo za krajši čas ter skupaj delajo na projektu. Udeležijo se jih lahko vsi mladi, stari med 13 in 30 let. Trajajo od 5 do 21 dni. Udeležba ni odvisna od šolanja, zato se je lahko udeležijo tudi tisti, ki niso vpisani na srednjo šolo ali fakulteto. Stroški prevoza, bivanja ter prehrane so v programu Erasmus + kriti v celoti, pri izmenjavah v okviru drugih programov pa delno.
Če se želiš pridružiti mladinski izmenjavi ali želiš s skupino prijateljev organizirati izmenjavo, pridi v Mladinski EPI center.
Do sedaj smo v Epicentru šli na kar nekaj mladinskih izmenjav, prav tako smo v zadnjih letih organizirali tri. Oglej si video, če te zanima, kako smo se imeli.
Več informacij:
O programu Erasmus +.
Objave projektov
Študijske izmenjave ali študij v tujini je namenjen študentom, ki si želijo en semester ali študijsko leto opraviti v drugi državi. Študenti lahko zaprosijo za štipendijo, vsota pa je odvisna od države, v kateri boste izmenjavo opravili. Stanovanje si morate sami poiskati, nekatere fakultete vam lahko pri tem pomagajo (imajo na voljo sobe v študentskih domovih). Več informacij lahko poiščete na strani vaše fakultete (pod mobilnost študentov, erasmus ali podobno) ali kontaktirate erasmus koordinatorja. Za prijavo boste morali napisati tudi motivacijsko pismo. Če potrebuješ nasvet, kako ga napisati, ti lahko pomagamo.
Študenti: Med študijem morate opraviti prakso, to lahko naredite tudi v tujini. Organizacijo, ki vas bo gostila, si morate sami poiskati, morda vam pri tem lahko pomaga erasmus koordinator na vaši fakulteti. Organizacije, ki ponujajo delovno prakso, najdete tudi tukaj: https://erasmusintern.org/
Več informacij za študente.
Dijaki: Program Erasmus+ podpira prakso dijakov, vpisanih v program poklicnega izobraževanja in usposabljanja. To možnost lahko izkoristijo tudi vajenci v podjetjih in dijaki, ki so nedavno zaključili šolanje. Vprašati morate svetovalno službo ali koordinatorja na šoli.
Več informacij za dijake.
Projekti prostovoljstva so namenjen mladim od 18 do 30 let, vpis na srednjo šolo ali fakulteto ni pogoj. Prijavi se lahko vsak, ki si želi pridobiti dragocene izkušnje v tujini. Projekti so lahko kratkoročni (od 2 tednov do 2 mesecev) ali dolgoročni od 2 mesecev do 1 leta. Projekt financira EU, zato so stroški prevoza, bivanja ter prehrane pokriti, poleg tega pa udeleženci dobijo žepnino. Da bi sodelovali v enem od projektov prostovoljstva, se morate najprej vpisati v portal PASS. Tukaj boste lahko iskali različne ponudbe, tako da izbirate države ali temo projektov. Če potrebujete pomoč pri prijavi, se lahko oglasite pri nas v EPI centru. Ko boste našli projekt, ki vas zanima, boste potrebovali tudi organizacijo, ki vas na ta projekt pošilja, to vlogo ima lahko tudi Mladinski EPI center Piran.
Skupinski projekti: Skupina od 10 do 40 mladih prostovoljcev iz vsaj dveh različnih držav, ki opravljajo prostovoljsko delo od 2 tednov do 2 mesecev. Delajo na skupnem projektu, lahko v tujini ali pa v svoji državi.
Projekte prostovoljstva lahko iščete tudi v različnih Facebook skupinah.
Opravljanje magistrskega študija v tujini, in sicer v vsaj dveh državah. Študij traja eno do dve leti in lahko zaprosite za štipendijo. Za potovanje ter bivanje morate poskrbeti sami. Informacije lahko najdete tukaj.
Katalog programov pa tukaj.
Če ste že diplomirali in vas mika neposredna izkušnja dela v institucijah EU, se lahko prijavite na pripravništvo. Ta v povprečju trajajo od 3 do 5 mesecev, delovne naloge pa se razlikujejo glede na to, kateri službi pripada delovno mesto. Pripravnike pogosto iščejo na področju konkurenčne zakonodaje, človeških virov, okoljske politike, komuniciranja in drugih. Razpisana mesta za pripravništva najdete tukaj.
Prostovoljske zgodbe
Spilling the voluntea – prostovoljski podcast
Druženje na daljavo
View this post on Instagram
Here are some tips on how to study better 📚 Good luck & I hope this makes online school a bit easier 😌🤞 By Charlotte |
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup artiklov bojne uniforme« v sklopu 3 – »bluzoni, hlače, majice, kape, klobuki« in sklopu 15 »majice« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Brighid Studio d.o.o., Puhtejeva ulica 6, Ljubljana in BRAMY d.o.o., Ulica Kruševačka bb, Aleksandrovac, Srbija, ki ju oba po pooblastilu zastopa Domen Krištof – Odvetnik, Miklošičeva cesta 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 4. 2. 2020
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, objavil na Portalu javnih naročil dne 19. 6. 2019, pod številko objave JN004261/2019-B01 ter v Uradnem listu Evropske Unije dne 20. 6. 2019, pod št. objave 2019/S 117-286209.
Dne 20. 11. 2019 je naročnik sprejel in dne 21. 11. 2019 na Portalu javnih naročil (pod št. objave JN004261/2019-ODL02) objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 176/2019 – ODP za sklenitev okvirnega sporazuma za dobavo artiklov bojne uniforme« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) iz katerega je razvidno, da je v sklopu 3 vse ponudbe zavrnil, v sklopu 15 »majice« (v nadaljevanju: sklop 15) pa je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Prevent & Deloza, d.o.o., Kosova ulica 014, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji javnega naročila je razvidno tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v obeh sklopih zavrnil, ker je ugotovil da ni dopustna, saj vlagatelj ni predložil vzorcev skladnih z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 11. 2019 in predlagal, da se odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 3 in sklopu 15 v celoti razveljavi, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da:
- naročnik pri objavi javnega naročila in določitvi roka za oddajo ponudb ni upošteval zmožnosti gospodarskih subjektov za pripravo kakovostnih ponudb oziroma prijav, ponudba, s tem pa tudi dobava materialov za izdelavo vzorcev je bila s tem v veliki meri oslabljena, ponekod celo onemogočena;
- izbrani ponudnik in ponudnik UNI & FORMA d.o.o., Planjava 6, 1236 Trzin (v nadaljevanju: UNI & FORMA d.o.o.), izdelke zahtevane na podlagi predmetnega javnega naročila v svoji ponudbi že imata, saj sta sodelovala pri pripravi vzorcev, prikazanih s strani naročnika dne 9. 7. 2019 (za kar predlaga fotografije nekaterih produktov), naročnik je navedena ponudnika favoriziral, ostale, vključno z vlagateljem pa spravil v neenak položaj;
- so v sklopu 3 in sklopu 15 predloženi vzorci vlagatelja ustrezni in skladni s tehničnim opisom, ki izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, glede pomanjkljivosti pa vlagatelj ni bil pozvan k dopolnitvi ponudbe, zaradi česar je naročnik kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.
Naročnik je dne 6. 12. 2019 skladno s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN kopijo zahtevka za revizijo posredoval izbranemu ponudniku. Iz dokumentacije naročnika izhaja, da v zakonsko določenem roku niti kasneje ni prejel odgovora oziroma izjasnitve s strani izbranega ponudnika.
Naročnik je sprejel dve ločeni odločitvi o zahtevku za revizijo, in sicer:
- Odločitev o zahtevku za revizijo MORS 176/2019-ODP za sklenitev okvirnega sporazuma za dobavo artiklov bojne uniforme sklop 3: bluzoni, hlače, majice, kape, klobuki št. 430-449/2019-4 z dne 16. 12. 2019 (v nadaljevanju: Odločitev o zavrnitvi zahtevka v sklopu 3) s katero je zahtevek za revizijo, ki se nanaša na sklop 3 in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil ter
- Odločitev o zahtevku za revizijo MORS 176/2019-ODP za sklenitev okvirnega sporazuma za dobavo artiklov bojne uniforme sklop 15: majice št. 430-449/2019-6 z dne 23. 12. 2019 (v nadaljevanju: Odločitev o zavrnitvi zahtevka v sklopu 15) s katero je zahtevek za revizijo, ki se nanaša na sklop 15 in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 19. 12. 2019 in 31. 12. 2019, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 09. 1. 2020 skladno s četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN naročnika pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, naročnik je dopolnitev odstopil dne 10. 1. 2020 in 14. 1. 2020.
Vlagatelj se je do navedb naročnika prav tako opredelil v dveh ločenih dokumentih, in sicer z:
- dokumentom z dne 23. 12. 2019 se je opredelil do navedb iz Odločitve o zavrnitvi zahtevka v sklopu 3 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika glede sklopa 3) in
- dokumentom z dne 9. 1. 2020 se je opredelil do navedb iz Odločitve o zavrnitvi zahtevka v sklopu 15 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika glede sklopa 15).
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo v obeh sklopih uvodoma zatrjuje neustrezno obdobje oddaje javnega naročila, ker je bilo predmetno javno naročilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 14. 6. 2019 (z vpogledom na Portal javnih naročil Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo javno naročilo objavljeno dne 19. 6. 2019), rok za oddajo ponudb pa je bil določen za 26. 8. 2019. Navaja, da gre za obdobje počitnic in praznikov za večino gospodarskih subjektov iz držav članic Evropske unije, ki predstavljajo dobavitelje surovin, zaradi tako določenega neprimernega obdobja in kratkega roka za oddajo ponudb pa je bila vlagatelju v veliki meri oslabljena in ponekod celo onemogočena dobava materialov za izdelavo vzorcev.
Naročnik v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 3 navaja, da ZJN-3 ne določa časovnega obdobja objave javnega naročila, kljub temu pa poudarja, da je bilo v predmetnem javnem naročilu dovolj časa za kvalitetno pripravo ponudb z vzorci. Pojasnjuje, da so imeli ponudniki za pripravo ponudb na voljo več kot dva meseca časa, za izdelavo vzorcev pa jim je bil zagotovljen še dodaten čas. V Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 15 pa navaja, da je vlagatelj že v preteklosti sodeloval kot ponudnik pri javnem naročilu za dobavo artiklov bojne uniforme (pod drugim nazivom) in je imel takrat dovolj časa za pripravo ponudbe, kljub temu da je bil rok za oddajo ponudbe takrat krajši, in sicer 45 dni.
Vlagatelj se v opredelitvi do navedb naročnika glede sklopa 3 v zvezi z zatrjevanjem neprimernega obdobja izvajanja javnega naročila in roka določenega za oddajo ponudb sklicuje na prakso Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-120/2017 in smernice Ministrstva za javno upravo za postopek javnega naročanja storitev čiščenja (oktober 2018) iz katerih izhaja, da je priprava ustrezne ponudbe v času praznikov otežena. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikovo ravnanje v nasprotju s 74. členom ZJN-3, skladno s katerim bi moral pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav upoštevati kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ali prijav. Poleg tega izpostavlja, da je naročnik določene odgovore glede nejasnosti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila objavljal na Portalu javnih naročil v povprečju enkrat na teden ali še pogosteje. V opredelitvi do navedb naročnika glede sklopa 15 dodaja, da je bil rok pri preteklem javnem naročilu sicer krajši, vendar je bilo tudi manj artiklov, poleg tega pa z družbo, ki jo navaja naročnik, nima nikakršne povezave.
Vlagateljeve navedbe v zvezi z neprimerno določenim rokom za prejem ponudb in neprimernim obdobjem za izvajanje javnega naročila je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 74. člena ZJN-3, skladno s katerim naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb za sodelovanje upošteva kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, pri čemer ne sme poseči v minimalni rok iz 40. člena ZJN-3, ki je praviloma najmanj 35 dni od datuma, ko je bilo obvestilo o naročilu poslano v objavo. V drugem odstavku 74. člena ZJN-3 je določeno, kdaj mora biti rok daljši od tistega, ki je določen v 40. členu ZJN-3. To je takrat, ko je ponudbe mogoče sestaviti šele po ogledu lokacije na kraju samem, če je ogled lokacije obvezen, ali po pregledu spremne dokumentacije k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na kraju samem.
Državna revizijska komisija je že ugotovila, da se roki iz drugega odstavka 40. člena ZJN-3 in tretjega odstavka 74. člena ZJN-3 štejejo v koledarskih dnevih, ne pa delovnih dnevih [tretji odstavek 3. člena Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124 z dne 8. 6. 1971) v povezavi z drugo alineo drugega odstavka 1. člena ZJN-3 glede na uvodno pojasnilo 112 Direktive 2014/25] (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-120/2017).
Naročnik je predmetno javno naročilo objavil dne 19. 6. 2019, rok za oddajo ponudbe pa je določil na dan 26. 8. 2019. Iz 1. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v točki 2.1. Vzorci artiklov določil: »[…] Vzorce za sklope od 1 do vključno 4 in za sklop 15 se odda najkasneje do 17. 9. 2019 do 12. ure. […]«. Tako je iz dokumentacije razvidno, da je naročnik za predložitev vzorcev v sklopih 3 in 15 določil daljše obdobje za oddajo le-teh.
Vlagatelj navaja, da je naročnik določil rok za oddajo ponudb in objavil javno naročilo v času, ko gre za obdobje poletja in so počitnice oziroma dopusti pogostejši, posledično pa zatrjuje, da je naročnik javno naročilo objavil in rok za oddajo ponudbe in vzorcev določil v neprimernem obdobju. Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj objava javnega naročila in določitev roka za oddajo ponudb v času poletja ne omogoča zaključka, da naročnik ni upošteval kompleksnosti naročila in časa, ki je potreben za pripravo ponudb, kot to zahteva prvi odstavek 74. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je že sprejela stališče, da ne more biti odločilno, ali je priprava ponudbe odvisna od subjektivnega stališča do dolžine roka, temveč je treba primernost dolžine roka ugotavljati z objektivnih izhodišč (prim. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-120/2017 na katero se sklicuje tudi vlagatelj). V konkretnem primeru vlagatelj neprimernost obdobja in dolžine roka za oddajo ponudb veže izključno na subjektivno okoliščino, da mu je bilo v konkretnem primeru zaradi počitnic pri dobavitelju oteženo in delno onemogočeno pridobiti material za izdelavo vzorcev. Glede na vsebino revizijske navedbe v zvezi z neprimernim obdobjem in prekratkim rokom za oddajo ponudb pa vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku ni navedel nobenih (objektivnih) dejstev in predložil dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila rok za oddajo ponudb (68 dni) in rok za oddajo vzorcev (90 dni) neprimeren in prekratek. Vlagatelj je navedel le, da je bila priprava ponudbe in dobava materiala za izdelavo vzorcev zaradi počitnic in praznikov v veliki meri oslabljena, ponekod celo onemogočena, pri čemer ni izkazal, da v določenem času za oddajo ponudbe ni bilo mogoče pripraviti ponudbe, niti vlagatelj ni izkazal, da v določenem času za oddajo vzorcev ni bilo mogoče pripraviti vzorcev. Ker vlagatelj razlogov, ki bi iz objektivnih izhodišč utemeljevali neprimernost obdobja ali dolžine roka za pripravo ponudbe v določenem roku ni navedel, naročnik pa je upošteval minimalne roke, kot jih določa ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati ravnanj v zvezi z določitvijo obdobja in rokov za oddajo javnega naročila, ki bi bila v nasprotju z ZJN-3.
Na ugotovljeno ne more vplivati vlagateljevo sklicevanje na smernice Ministrstva za javno upravo. Čeprav iz smernic res izhaja, da ni priporočljiva objava javnega naročila v času počitnic in praznikov, je v konkretnem primeru potrebno upoštevati, da je naročnik določil 68 dnevni oziroma 90 dnevni rok, ki ga v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče šteti za neskladnega z ZJN-3.
Vlagatelj nadalje v opredelitvi do navedb naročnika glede sklopa 3 navaja, da je naročnik zagotovil objavo odgovorov na Portalu javnih naročil, vendar kot sporno izpostavlja dejstvo, da je naročnik odgovarjal na vprašanja in pozive v povprečju enkrat na teden. V kolikor gre navedbe vlagatelja razumeti na način, da zatrjuje, da je čas objave odgovorov naročnika neskladen z ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj to kršitev zatrjeval šele v vlogi, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb (in zato prepozno).Vlagatelj na podlagi šestega odstavka 29. člena ZPVPJN v opredelitvi do navedb naročnika ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti v predrevizijskem postopku. Ker vlagatelj ni zatrjeval pa niti dokazal, da tega očitka brez svoje krivde ni mogel navesti v predrevizijskem postopku, je s tem očitkom prekludiran, zato ga Državna revizijska komisija ni obravnavala.
Vlagatelj v nadaljevanju v zvezi z neprimernim časom in kratkim rokom za oddajo ponudbe izpostavlja tudi kršitev neenakopravne obravnave, načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Zatrjuje, da naročnik favorizira družbo UNI & FORMA d.o.o. in izbranega ponudnika, saj sta obe družbi sodelovali pri pripravi vzorcev predmetnega javnega naročila. Družbi sta se tako prej seznanili z materiali in parametri iz tehničnih opisov, ostale ponudnike vključno z vlagateljem pa je naročnik s postavitvijo neprimernega roka spravil v neenak položaj.
Naročnik v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 3 v celoti zavrača očitke vlagatelja v zvezi z neenakopravno obravnavo vseh ponudnikov, v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 15 pa pojasnjuje, da vzorci predstavljeni na informativnem dnevu niso bili izdelani za ta namen, ampak so bili artikli iz skladišča naročnika (predmet dobave po okvirnem sporazumu iz leta 2016). Naročnik navaja tudi, da je z daljšimi roki za dobavo vzorcev (do 17. 9. 2019) sprejel ustrezen ukrep za preprečevanje izkrivljanja konkurence.
Vlagatelj v podanih opredelitvah do navedb naročnika (v obeh sklopih) vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. V opredelitvi do navedb naročnika glede sklopa 3 dodaja, da naročnik ni zadostil ustrezni argumentaciji v zvezi z očitkom o neenakopravni obravnavi in zatrjuje, da naročnik ni ustvaril možnosti za učinkovito konkurenco, saj ni sprejel ustreznih ukrepov za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja določenega ponudnika ne izkrivlja konkurenca. V opredelitvi do navedb naročnika glede sklopa 15 vlagatelj dodaja, da sta družbi sodelovali pri pripravi vzorcev ne glede na leto nastanka le-teh in je bistveno, da sta imeli izdelke zahtevane na podlagi javnega naročila, že pred samim javnim naročilom (tudi v lastni prodaji). Dodaja, da je naročnikova navedba v zvezi s časom nastanka vzorcev kontradiktorna naročnikovim navedbam v odločitvi o oddaji javnega naročila, kjer naročnik navaja, da vlagateljeva ponudba ni bila skladna ravno s prikazanimi vzorci. Ravnanje naročnika predstavlja kršitev načela transparentnosti (6. člen ZJN-3), vlagatelj pa zatrjuje, da tudi načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s sprem.) preprečuje, da bi se enaka razmerja urejala različno. Naročnik bi za zagotovitev načela enakopravne obravnave moral takšne ponudnike izključiti iz postopka oddaje javnega naročila.
Prvi odstavek 65. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik v primeru, kadar je kandidat, ponudnik ali podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo naročniku pri predhodnem preverjanju trga ali pa je bilo kako drugače vključeno v pripravo postopka javnega naročanja, sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja določenega kandidata ali ponudnika ne izkrivlja konkurenca. Ti ukrepi vključujejo sporočanje določenih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka javnega naročanja, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb. Naročnik iz postopka javnega naročanja izloči določenega kandidata ali ponudnika le, če ni mogoče drugače zagotoviti, da se spoštuje načelo enakopravne obravnave ponudnikov (pri tem mora kandidatu oziroma ponudniku omogočiti dokazati, da njegovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence).
Naročnik mora torej omogočiti, da so vsi ponudniki seznanjeni z enakimi podatki (informacijami) ter npr. omogočiti dovolj dolg rok za oddajo ponudb. V skladu z zgoraj navedenim določilom, ponudnik, ki sodeluje pri pripravi postopka javnega naročila ne sme biti avtomatsko izločen iz postopka oddaje javnega naročila, temveč mu mora naročnik pred tem omogočiti, da dokaže, da zaradi svojega položaja ni bil deležen neupravičene prednosti, ki bi lahko izkrivila konkurenco.
Vlagateljevi očitki v zvezi z boljšim položajem izbranega ponudnika in družbe UNI & FORMA d.o.o., ki so povezani zgolj z zatrjevano kršitvijo neprimernega obdobja in določitve roka za oddajo javnega naročila so splošni in pavšalni, saj vlagatelj v ničemer niti ne izkaže na kakšen način sta ponudnika sodelovala pri javnem naročilu (ali je šlo za sodelovanje pri konkretnem postopku ali so vzorci le blago iz predhodnega postopka dobave bojne uniforme, kakor navaja naročnik). Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in opredelitvi do naročnikovih navedb glede sklopa 15 navedel obe morebitni vlogi izbranega ponudnika in družbe UNI & FORMA d.o.o. in ob tem pavšalno navedel, da naročnik v obravnavanem primeru ni sprejel ustreznih ukrepov, kar je privedlo do izkrivljanja konkurence ter neenakopravne obravnave ponudnikov. Samo sodelovanje pri pripravi vzorcev (pri čemer gre skladno s 1. točko Tehničnih opisov vseh artiklov zgolj za orientacijski vzorec, ki ga naročnik pokaže na informativnem dnevu, vendar določi, da v primeru razhajanja med zahtevami določenimi v Tehničnih opisih, veljajo zahteve, ki izhajajo iz Tehničnih opisov) oziroma samo dejstvo, da nekateri ponudniki blago (artikle bojnih uniform), ki je predmet konkretnega javnega naročila že imajo v svoji ponudbi, v konkretnem primeru še ne omogoča zaključka, da je naročnik ravnal v nasprotju z načeli enakopravne obravnave in zagotavljanja konkurence. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil varuje enakopravnost ponudnikov (7. člen ZJN-3), vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne (prim. npr. sklepe, št. 018-059/2015, 018-063/2016, 018-229/2016 in 018-161/2017). Enakopravnost namreč ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakopravnost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zato zgolj dejstvo, da naročnik ponudnike, ki so predmet javnega naročila izdelali v morebitnem predhodnem postopku ali pa jih imajo v svoji ponudbi, ni izključil iz postopka oddaje javnega naročila, upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s primernim obdobjem in rokom določenim za oddajo ponudb, še ne omogoča zaključka, da je takšno ravnanje že samo po sebi v nasprotju s 5. in 7. členom ZJN-3.
V zvezi z domnevno kršitvijo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3) je Državna revizijska komisija že večkrat ugotovila, da gre za načelo, ki prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa (slednjega skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN varujejo zagovorniki javnega interesa), ki se kaže v racionalni porabi javno-finančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga, storitev in gradenj. Že po sami naravi stvari se zato posamezen ponudnik v revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnika (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-099/2018, št. 018-179/2019, itd.).
Med vlagateljem in naročnikom je nadalje spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je za ponudbo vlagatelja v sklopu 3 in sklopu 15 ugotovil, da ni dopustna.
V zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila v sklopu 3:
Naročnik je v odločitvi o oddaji javnega naročila ugotovil pomanjkljivosti pri ponujenih artiklih: »VETROVKA MOŠKA maskirna«, »BLUZON MOŠKI maskirni«, »HLAČE ZIMSKE maskirne«, »KLOBUK maskirni«, »ŠČITNIK ZA KOLENA«, »ŠČITNIK ZA KOMOLCE« in »HLAČE KRATKE temno modre«.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo, ki se nanaša na sklop 3 navedel, da so predloženi vzorci v celoti skladni s tehničnimi opisi.
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe vlagatelja v zvezi z artiklom »VETROVKA MOŠKA maskirna« (v nadaljevanju: vetrovka).
Iz odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 3 izhaja, da je naročnik ugotovil, da ponudba vlagatelja v zvezi z obravnavanim artiklom vetrovka ni dopustna, ker:
- je pri tehničnih podatkih za podlogo za vetrovko sila nadaljnjega trganja pri vlagatelju podana po metodi SIST EN ISO 13937-2, naročnikova zahteva pa je bila po metodi SIST EN ISO 13937-1 (Elmendorf) in ker manjka podatek za prehod zraka SIST EN ISO 9237 (100Pa in 20 cm²);
- je pri vetrovki moški, maskirni narobe obrnjen vložek in robovi poklopcev niso 2x prešiti;
- je pri tehničnih podatkih za sprimne trakove vlagatelj ponudil krčenje pri pranju 40-60ºC, zahteva naročnika je bila pri 95ºC;
- je obstojnost na svetlobo ponujena 3-4, zahteva naročnika pa je bila 4;
- so vrednosti strižne sile, sile lupljenja in sila razdvajanja podane kot povprečne vrednosti, zahteva naročnika pa je bila večje ali enako od zahtevane vrednosti.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z obravnavanim artiklom vetrovka zatrjuje, da:
- zahteva po metodi sile nadaljnjega trganja v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni posebej specificirana, zato ugotovitev, da ponuja drugačno metodo ne more iti v breme vlagatelja;
- bi moral naročnik ob ugotovitvi pomanjkljivosti glede zahtevanega podatka o prehodnosti zraka vlagatelja pozvati na dopolnitev ponudbe;
- je ponudbi pomotoma predložil napačno dokumentacijo glede krčenja sprimnih trakov, vendar bi ga moral naročnik tudi v tem delu pozvati na dopolnitev ponudbe;
- se pri sprimnih trakovih vrednosti strižne sile, sile lupljenja in sile razdvajanja običajno navajajo kot povprečne vrednosti, hkrati pa navaja, da iz nejasne tabele na 11. strani tehničnega opisa, ne izhaja, da zahteve veljajo za sprimne trakove, zato za vlagatelja zahteva iz tabele ni zavezujoča,
- je odbojnost svetlobe pri sprimnih trakovih vlagatelja ustrezna in skladna s tehničnim opisom;
- je predložil vzorec katerega vložek in robovi poklopcev so v celoti skladni s tehničnim opisom, če pa bi naročnik želel drugačen način vstavitve vložka in robov poklopca, bi to moral navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Naročnik v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 3 v zavrača navedbe vlagatelja in zatrjuje, da:
- je pri artiklu vetrovka zahteval analizo sile nadaljnjega trganja po metodi SIST EN ISO 13937-1 (Elmendorf), vlagatelj pa je svoji ponudbi predložil napačno metodo;
- je v tehničnem opisu pri vetrovki zahteval krčenje sprimnih trakov pri 95°C, vlagatelj je priložil analizo, iz katere izhaja podatek o krčenju pri nižji temperaturi;
- vzorec vetrovke ni bil skladen s prikazanim vzorcem vlagatelja (prikazanim vložkom in prešitjem poklopcev na naročniku ustrezen način);
- v zvezi s pomanjkljivostjo podatkov o prehodu zraka pri vetrovki vlagatelja ni pozval na dopolnitev, saj je iz drugih razlogov ugotovil nedopustnost ponudbe.
Naročnik v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 3 kot utemeljene sprejme očitke vlagatelja v zvezi z napako pri ugotavljanju odbojnosti svetlobe pri sprimnih trakovih. Ker vprašanje ustrezne odbojnosti svetlobe ponujenih sprimnih trakov med vlagateljem in naročnikom ni več sporno, Državna revizijska komisija s tem povezanih navedb vlagatelja in naročnika vsebinsko ni obravnavala.
Revizijske navedbe v obravnavanem delu je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede tehnične specifikacije, ki jih oblikuje ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3, le-te naj bi izražale naročnikova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. S tehničnimi specifikacijami naročnik tako opiše predmet javnega naročanja oz. točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, način delovanja in uporabe, itd.
Predmet predmetnega javnega naročila je izdelava in dobava artiklov bojne uniforme, njegove tehnične specifikacije pa so podrobno opisane v prilogi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila Slovenski vojaški standard, v kateri je naročnik podal splošne zahteve, v Tehničnih opisih pa je zapisal zahtevane lastnosti in kakovostne parametre za posamezen artikel.
Iz Tehničnega opisa obravnavanega artikla vetrovka v 4. točki Tehnične zahteve izhaja, da je naročnik med drugim določil zahtevo:
- Podloga (3.4) v tabeli katere je med zahtevanimi lastnostmi določil tudi nadaljnjo trgalno silo: (Elmendorf) ≥ 25 in metodo SIST EN ISO 13937-1.
V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik določil način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenih artiklov, ki jih mora za zagotovitev predmeta javnega naročila izdelati in dobaviti ponudnik, saj je v točki 3.1 Vzorci artiklov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval: »Ponudnik mora vzporedno z oddajo ponudbe predložiti ponudbene vzorce artiklov za sklop(e) za katere(ga) bo oddal ponudbo. […] K vzorcem naj bo priložena še mapa s fizičnim izvodom zahtevane tehnične dokumentacije«. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako izhaja, da so morali ponudniki za posamezni artikel predložiti ustrezen vzorec in dokazne listne s podatki, ki predstavljajo podlago za presojo, ali je tako ponujeni predmet skladen s tehničnimi zahtevami naročnika.
Pri posameznih sklopih je naročnik določil artikle, za katere je potrebno predložiti vzorce, in sicer je v 3. poglavju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila v 3. točki Tehnične specifikacije B) Zahteve za posamezni sklop, pri sklopu 3 navedel: »Obvezne priloge ponudbe za sklop 3: vzorci artiklov zap. št. 1,3,4,9,11,12,13,14,23 in 24 ter 28 in 29. Vzorci 1,2,5 in 9 v velikosti št. 52N […], originalno žigosane tehnične podatke za podlogo vetrovke, originalno žigosane podatke za sprimne trakove, […].«. Iz citiranega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v sklopu 3 med drugim zahteval vzorec vetrovke v velikosti 52N ter originalno žigosane tehnične podatke za podlogo vetrovke in sprimne trakove.
Državna revizijska komisija je že večkrat ugotovila (prim. odločitev v zadevi št. 018-079/2018), da je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna tudi z vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe se od ponudnika pričakuje še posebej v delu, v katerem predstavlja predmet, kot enega njenih najpomembnejših elementov, ki se veže na tehnične specifikacije in ki jih (razen izjemoma), upoštevaje šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ni dovoljeno dopolnjevati ali spreminjati. Navedena določba, ki onemogoča posege v predmet ponudbe po roku za oddajo ponudb in s tem predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo zakon pripisuje ponujenemu predmetu ponudbe. Ponudniki morajo biti zato še posebej pozorni, da ponudijo takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oziroma so dolžni v tem delu ponudbe ravnati s še posebno skrbnostjo.
Skladno s šestim odstavkom 89. člen ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
Med dele ponudbene vsebine, v katere načeloma že ex lege ni dopustno posegati, sodijo v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 torej tudi tehnične specifikacije, s katerimi naročnik opiše predmet javnega naročila. Ponudbeno vsebino, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je namreč v skladu z omenjeno zakonsko določbo dopustno dopolnjevati ali popravljati zgolj v primeru dopolnitev ali popravkov očitnih napak, pa še to le ob predpostavki, da zaradi teh popravkov ali dopolnitev ni dejansko predlagana nova ponudba. Za dopustitev dopolnitve ali popravka ponudbe v delu tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila morata biti tako kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- ugotovljena mora biti napaka, ki je očitna (očitnost napake je potrebno presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve, napaka je namreč očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, prima facie, kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega) in
- popravek ali dopolnitev očitne napake ne sme povzročiti spremembe ponudbe na način, da bi bila zaradi tega dejansko predlagana nova ponudba (mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake.
Po vpogledu v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pri artiklu vetrovka predložil vzorec artikla vetrovka in zahtevano Tehnično dokumentacijo za vzorce za postopek JN MORS 176/2019-ODP za sklop 3 (v nadaljevanju: tehnična dokumentacija vzorcev sklopa 3). Del tehnične dokumentacije vzorcev sklopa 3 je tudi dokument Originalno žigosani tehnični podatki za podlogo vetrovk, iz katerega izhajajo lastnosti podloge vetrovk, in sicer tudi trgalna trdnost oziroma trgalna sila, ki jo vlagatelj ponuja po metodi ISO 13937- 2 2000.
V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj predložil vzorec in tehnično dokumentacijo za vzorce v sklopu 3, ki nista skladna z naročnikovimi zahtevami glede zahtevane metode trgalne sile podloge vetrovke, saj iz vlagateljeve dokumentacije izhaja trgalna sila po metodi ISO 13937-2 2000 (ugotavljanje nadaljnje trgalne sile na preskušancu v obliki hlač (enostavna metoda nadaljnjega trganja)(www.sist.si)) in ne SIST EN ISO 13937-1 (ugotavljanje sile nadaljnjega trganja z uporabo balistične nihalne metode (Elmendorf)), kot je naročnik zahteval v 3.4. točki Tehničnih opisov za artikel vetrovka. Vlagatelj sicer zatrjuje, da metoda sile nadaljnjega trganja v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni posebej specificirana, čemur Državna revizijska komisija glede na izpostavljeni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (podtočka 3.4 Tehničnega opisa vetrovk) ni mogla slediti. Iz navedenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno izhaja zahteva naročnika glede nadaljnje trgalne sile (Elmendorf) in zahtevane metode SIST EN ISO 13937-1.
V kolikor bi bilo vlagatelju ob predstavljenem dejanskem stanju dopuščeno pojasnjevanje oziroma dopolnjevanje ponudbe s predložitvijo ustrezne metode trgalne sile, bi to pomenilo, da vlagatelj svojo ponudbo dopolnjuje v tistem delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Ker morebitna dopolnitev s ponudbo ustrezne metode trgalne sile v konkretnem primeru ne predstavlja odprave očitne napake, saj je ni mogoče ugotoviti neposredno brez dodatnega pojasnjevanja, bi odprava pomanjkljivosti v konkretnem primeru pomenila predložitev nove ponudbe, kar bi bilo v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ter v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-151/2019).
Ker vlagatelj v obravnavanem delu ni ponudil predmeta z zahtevanimi lastnostmi in gre za pomanjkljivost v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, v katere skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 torej ni dovoljeno posegati, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da ponudba vlagatelja v sklopu 3 (najmanj v delu, ki se nanaša na obravnavani artikel) ni skladna z njegovimi zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Državna revizijska komisija ob upoštevanju, da je bilo potrebno ponudbo oddati za vse artikle v posameznem sklopu (dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila je namreč določala da se ponudba odda za celotno javno naročilo ali posamezen sklop) preostalih navedb o (ne)skladnosti predložnega vzorca vetrovke in dokumentacije vlagatelja za vzorce v sklopu 3 pri artiklu vetrovka (zatrjevane kršitve naročnika glede dolžnosti pozivanja na dopolnitev ponudbe v delu podatkov o prehodnosti zraka, glede zavezujočih tabel iz tehničnih opisov, ki se nanašajo na sprimne trakove ter glede vzorcev vložka in prešitja poklopcev), kot tudi navedb glede preostalih razlogov nedopustnosti (pri artiklih: »BLUZON MOŠKI maskirni«, »HLAČE ZIMSKE maskirne«, »KLOBUK maskirni«, »ŠČITNIK ZA KOLENA«, »ŠČITNIK ZA KOMOLCE« »HLAČE KRATKE temno modre«), vsebinsko ni obravnavala, saj njihova morebitna utemeljenost ne bi mogla vplivati na ugotovljeno neskladnost vlagateljeve ponudbe in drugačen zaključek Državne revizijske komisije.
V zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila v sklopu 15:
Naročnik je v odločitvi o oddaji javnega naročila ugotovil pomanjkljivosti pri ponujenih artiklih: »MAJICA POLO MOŠKA«, »MAJICA POLO ŽENSKA«, »MAJICA Z NAPISOM VP«.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na sklop 15 navedel, da so predloženi vzorci v sklopu 15 v celoti skladni s tehničnimi opisi.
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe vlagatelja v zvezi z artiklom »MAJICA POLO MOŠKA« (v nadaljevanju: moška majica).
Iz odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 15 izhaja, da je naročnik ugotovil, da ponudba vlagatelja v zvezi z obravnavanim artiklom moška majica ni dopustna, ker:
- pri majici polo moški, barva pletenine, ovratnika in patenta ni usklajena, našiti so barvno različni in pregrobi sprimni trakovi, zaključek ovratnika in patenta je preozek, saj je izmerjen 3 mm, zahteva naročnika pa je 4-5 mm;
- pri majici polo moški mere izdelka ne ustrezajo, saj je vratna odprtina izmerjena 19,5 cm, zahtevana pa je 17,5 cm;
- je odstopanje med analizami in deklaracijo na etiketi, saj je bila zahteva naročnika 47PES/53CO±3%, izmerjene vrednosti priložene analize Textilinspekta pa so pri zeleni
45PES/55CO in pri modri 45,8PES/54,2CO, deklaracija na majici pa je 50%PES/50CO.
Vlagatelj v zvezi z obravnavanim artiklom moška majica zatrjuje, da:
- je vratna odprtina zadaj ustrezna, saj je izmerjena kot je bilo nakazano na skici tehničnega opisa in ta meritev znaša 17,5 cm, vendar je širina odprtine odvisna mesta merjenja ovratnika, nenatančen in pomanjkljiv opis dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v tem primeru ne more biti v breme vlagatelja, hkrati pa je v nasprotju z načelom transparentnosti in obveščenostjo potencialnih kandidatov, poleg tega vlagatelj zatrjuje možnost korigiranja dimenzij sorazmerno velikostni številki;
- so zaključki obrob na rokavih oziroma patentov skladni z zahtevami naročnika, kar izkazuje s priloženo skico programa za pletenje;
- je barva na patentu, ovratniku in pletenini usklajena, kar izhaja iz laboratorijske analize iz katere je razvidno, da so barve po pantonu št. 18-0322 TCX, vizualno dojemanje je subjektivnega okusa, na zaznavanje barve pa vpliva tudi difuzen odboj svetlobe;
- morebitno barvno odstopanje sprimnih trakov je utemeljeno z ekonomskimi razlogi, sprimni trakovi so usklajeni s tehničnimi opisi, oznaka grobosti pa vlagatelju ne pojasnjuje, v katerem delu predloženi vzorec odstopa od tehničnih zahtev;
- v zvezi z neskladjem surovinske sestave v analizah in deklaracijah na etiketah pojasnjuje, da ravno višji odstotek bombaža odraža kvaliteto vlagateljevih vzorcev, hkrati pa pojasnjuje, da mora naročnik skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZJN-3 sprejeti druga ustrezna dokazila ponudnika, saj v ustreznem roku ni uspel pridobiti novejših deklaracij.
Naročnik v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 15 zavrača navedbe vlagatelja in v zvezi z artiklom moške majice zatrjuje, da:
- je iz tehničnega opisa razvidno, da se meri vratno odprtino v ravni liniji levega proti desnem ramenskem šivu, dovoljeno odstopanje skladno s tehničnim opisom pa je pri dimenzijah od 12 cm do 30 cm - 6mm, ker najmanjša izmerjena vratna odprtina na vlagateljevem vzorcu znaša 19,5cm, to ni skladno z dovoljeno toleranco;
- so bili tehnični opisi pripravljeni za vse enako in naročnik ni nobenega ponudnika obveščal o dodatnih merilih in kriterijih;
- vlagateljev vzorec ni sprejemljiv, saj ni barvno usklajen, iz tehničnega opisa namreč izhaja zahteva, da mora biti barva patenta in ovratnika enaka kot je barva osnovne tkanine, kar pomeni, da na končnem izdelku ni zaznane barvne razlike;
- čeprav ni navedel podrobno opisane zahteve barve sprimnih trakov, mora biti barva sprimnih trakov na majici enaka;
- vlagateljev vzorec ni sprejemljiv, saj je izmerjen zaključek patenta na predloženih vlagateljevih vzorcih 3mm, kar ni skladno z zahtevo tehničnih opisov.
Naročnik v Odločitvi o zavrnitvi zahtevka v sklopu 15 kot utemeljene sprejme očitke vlagatelja v zvezi z neobrazloženostjo odločitve glede »grobosti« sprimnih trakov. Ker vprašanje ustreznih grobosti sprimnih trakov med vlagateljem in naročnikom ni več sporno, Državna revizijska komisija s tem povezanih navedb vlagatelja in naročnika vsebinsko ni obravnavala.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi v tem delu obravnavane revizijske navedbe potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 (glej zgoraj navedeno pravno podlago), v povezavi s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 in ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3 v povezavi s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3.
Naročnik je v Tehničnem opisu artikla moške majice v točki 3. Oblika in dimenzije zahteve določil v več podtočkah, in sicer je v:
- podtočki 3.1 Oblika predstavil osnovne značilnosti in dimenzije patentov, letvice, našitkov, sprimnih trakov in pozicijo le-teh na majici. Hkrati je določil: »Vse dimenzije so podane za velikost 52, po potrebi pa se dimenzije korigirajo posamezni številki. Če posameznih dimenzij navedenih v opisu izdelka ni mogoče doseči zaradi doseganja dimenzij predpisanih za velikostno številko izdelka, jih je potrebno prilagoditi dimenzijam velikostih številk.«;
- točki 3.3. Tehničnih opisov je določil:
»V kolikor dovoljena odstopanja niso določena že v tekstu oziroma opisu oblike je za 1. kvaliteto dovoljeno odstopanje dimenzij: večjih od 30 cm za ± 2%; manjših od 12 cm za ± 3mm; pri dimenzijah od 12 cm do 30 cm pa za ± 6mm.«;
- podtočki 3.3.1 Dimenzije izdelka je podal tabelo z merami posameznih delov izdelka (vratna odprtina zadaj, hrbtna dolžina, prsna dolžina, dolžina rokava…) v različnih velikostih številkah (od št. 44 do 60), pri čemer je v tehnični opis vključil tudi skico artikla. Iz skice artikla in tabele velikosti je mogoče ugotoviti, da je naročnik za vsak posamezen del majice (hrbtna dolžina, prsna dolžina, dolžina rokava…) določil mere v cm hkrati pa na skici ustrezno označil mesto artikla, na katerega se posamezna mera nanaša (oznaka mesta začetka in konca hrbtne dolžine, oznaka začetka in konca ½ prsne dolžine, oznaka začetka in konca vratne odprtine zadaj, itd.).
Iz tabele 3.3.1 podtočke Tehničnega opisa za artikel moške majice jasno izhaja, da je naročnik zahteval vratno odprtino zadaj pri velikostni številki 52 – 17,5 cm.
Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v 3. točki Tehnične specifikacije B) Zahteve za posamezni sklop, pri sklopu 15 navedel: »Obvezne priloge ponudbe za sklop 15: vzorci artiklov zap. št. 1,2 in 5. Vzorca 1 in 5 v velikosti št. 52 […].«. Iz citiranega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik med drugim zahteval od ponudnikov, da ponudbi predložijo vzorec moške majice v velikosti 52.
Po vpogledu v ponudbo vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj predložil vzorec artikla majice v velikosti št. 52 in Tehnično dokumentacijo za vzorce za postopek JN MORS 176/2019-ODP za sklop 15 (v nadaljevanju: tehnična dokumentacija vzorcev sklopa 15). Vlagatelj zatrjuje, da vzorec ustreza tehničnim opisom v delu zahtevane vratne odprtine zadaj, saj meri točno 17,5 cm, hkrati pa navaja, da nenatančen in pomanjkljiv opis ne more iti v breme vlagatelja. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik jasno določil zahtevo glede mere vratne odprtine zadaj 17,5 cm in je sama izvedla meritev vratne odprtine zadaj na vlagateljevem vzorcu moške majice ter ugotovila, da je mera vratne odprtine zadaj (merjeno kot izhaja iz skice in kot vlagatelj zatrjuje, da je merjenje tudi sam izvajal) na najožji točki izmerjena 18,5 cm, merjeno iz drugih točk je rezultat še višji, zaradi česar vlagateljevim navedbam ne more slediti.
Vlagatelj se glede odstopanja v dimenzijah podredno sklicuje tudi na možnost korigiranja dimenzij sorazmerno velikostni številki, vendar Državna revizijska komisija glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi tem vlagateljevim navedbam ne more slediti. Naročnik je v Tehničnem opisu (3.1 Oblika) najprej določil dimenzijo in pozicijo našitkov, sprimnih trakov in letvice za majico velikosti št. 52 (ki jo je zahteval tudi kot vzorec). Za primere drugih velikostnih št. moške majice je določil možnost odstopanja oziroma korigiranja predpisanih dimenzij (našitkov, sprimnih trakov, letvice) glede na dimenzijo (druge) velikostne številke. Nadalje je naročnik v naslednji točki 3.3. določil možnost odstopanja za primere, ki niso določeni pri obliki (torej primere, ki se nanašajo na druge dele majice). Navedena mera vratne odprtine zadaj ni podana pri dimenzijah v okviru točke 3.1. Oblika, zaradi česar je za presojanje odstopanja velikosti pri vratni odprtini zadaj relevantna zahteva iz 3.3. točke Tehničnega opisa in dovoljeno odstopanje, skladno z zahtevo znaša 6mm, kar pa vzorec vlagatelja presega.
V konkretnem primeru je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj za artikel moška majica predložil vzorec, ki ni skladen z naročnikovimi zahtevami glede zahtevane mere vratne odprtine zadaj, saj je naročnik določil mero 17,5 cm (ob dopuščenem odstopanju 6 mm), vlagatelj pa predložil vzorec z mero vratne odprtine zadaj (najmanj) 18,5 cm (kar odstopa za 1 cm od zahtevane mere in za 4 mm presega dovoljeno odstopanje). Ker vlagatelj dela predmeta javnega naročila v obravnavanem delu ni ponudil skladno z zahtevanimi lastnostmi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da ponudba vlagatelja v sklopu 15, najmanj v delu ki se nanaša na obravnavani artikel ni skladna z njegovimi zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Državna revizijska komisija ob upoštevanju, da je bilo potrebno ponudbo oddati za vse artikle v posameznem sklopu (dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila je namreč določala, da se ponudba odda za celotno javno naročilo ali posamezen sklop) preostalih navedb o (ne)skladnosti predložnega vzorca majice in dokumentacije vlagatelja za vzorce v sklopu 15 pri artiklu moška majica (zatrjevane ustreznosti obrob na rokavih oziroma patentih, barvne usklajenosti, barvnega odstopanja sprimnih trakov ter neskladja surovinske sestave v analizah in na etiketah), kot tudi navedb glede preostalih razlogov nedopustnosti (artikla »MAJICA POLO ŽENSKA«, artikla »MAJICA Z NAPISOM VP«), vsebinsko ni obravnavala, saj njihova morebitna utemeljenost ne bi mogla vplivati na ugotovljeno neskladnost vlagateljeve ponudbe in drugačen zaključek Državne revizijske komisije.
Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-3 s tem, ko izbranega ponudnika ter UNI&FORMA d.o.o. ni izključil iz postopka oddaje javnega naročila in z določitvijo obdobja za objavo javnega naročila ter rokov za oddajo ponudbe in vzorcev, prav tako naročnik ni kršil določila ZJN-3 in lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot nedopustno. Zato je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 4. 2. 2020
Predsednik senata:
Mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana,
- Domen Krištof – Odvetnik, Miklošičeva cesta 30, 1000 Ljubljana,
- Prevent & Deloza, d.o.o., Kosova ulica 014, 3000 Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
Če se sprašujete, ali še kje obstajajo rudarske hiše podobne tem v Idriji, je odgovor da. Rudarstvo je namreč del kulturne dediščine številnih držav, tudi Slovaške, Švedske in Španije. V tem zapisu bomo predstavili nekaj primerov.
Slovaška
Mesti Banská Štiavnica (UNESCO Svetovna dediščina) in Kremnica, ki ležita v osrednjem delu Slovaške, sta med 13. in 19. stoletjem sloveli daleč naokrog zaradi pridobivanja zlata in srebra. Poleg tega pa je potem, ko je tod Marija Terezija ustanovila Rudarsko akademijo, območje začelo privabljati inženirje z vseh koncev sveta.
Pomen rudarstva pa se zelo jasno odraža tudi v lokalnem stavbarstvu. Kremnica in okoliška območja se še vedno ponašajo z nekaterimi dobro ohranjenimi primeri hiš, ki izvirajo s konca 17. stoletja in začetka 18. stoletja. Te hiše zaznamuje hodnik z dostopom do bivanjskih prostorov in hleva ter s stopnicami, ki vodijo do spalnic v prvem nadstropju. Podstrešje je bilo namenjeno shranjevanju. Še ena značilnost hiš v Kremnici je tudi odprta terasa podobna ganku, ki so jo nekoč uporabljali za sušenje perila ali za prezračevanje hiše. Taka terasa je bila tradicionalno usmerjena proti ulici in ne proti notranjemu dvorišču. Za boljšo predstavo si oglejte spodnjo fotografijo:
Vir: Kremaho.blogspot.com
Na žalost pa je v zadnjih 15 letih Kremnica zaradi obnov in prenov, ki niso upoštevale prvotnega stavbarstva, izgubila kar nekaj tradicionalnih rudarskih hiš. Upamo, da bodo ti kraji v prihodnje drugače sprejeli svojo kulturno dediščino in jo bolje cenili.
Ali ste vedeli, da ima Idrija še eno skupno točko s Kremnico na Slovaškem: čipko. Že v 17. stoletju je bila Kremnica vpeta v trgovanje s čipkami, kasneje pa so v mestu osnovali tudi čipkarsko delavnico, ki je skrbela za izobraževanje in za izdelavo svežih zalog čipk.
Švedska
Na Švedskem so prav tako ponosni na svojo rudarsko dediščino. Rudnik Falun (Falu Gruva), ki je na vrhuncu svojega delovanja proizvedel kar dve tretjini vsega bakra za zahodno Evropo, je danes skupaj z bližnjim mestom in okolico vpisan na UNESCO Seznam svetovne kulturne dediščine. Rudnik je s svojim pomenom pripomogel k temu, da je Švedska postala svetovna velesila, in zagotovil sredstva za financiranje številnih vojn, ki jih je država vodila v 17. stoletju.
Poleg rudnika pa je Falun znan tudi po značilni rdeči barvi »falu«, ki jo prepoznamo po globokem rjastem odtenku in je bila narejena iz z železom bogatih rudniških ostankov. Z barvo »falu«, ki ima tudi zaščitno vlogo, so nekoč barvali lesene stavbe, ki še danes zavzemajo najpomembnejšo vlogo v tej oddaljeni regiji. A rdečkasta barva ni prisotna zgolj na domovih in skednjih rudarskih sosesk v Falunu, temveč je razširjena po vsej Skandinaviji in celo na ameriški vzhodni obali. Čeprav so falunske hiše drugačne od idrijskih, so prav tako očarljive.
Oglejte si rudarsko sosesko na spodnji sliki:
Vir: www.sophiesworld.net
Španija
Asturija, regija na španskem severozahodu se ponaša s številnimi rudarskimi vasmi, kjer so se nekoč ukvarjali s kopanjem premoga. Vas Bustiello je bila na primer zgrajena med leti 1890 in 1925 s strani rudarskega podjetja, da bi tja naselili svoje delavce. Te hiše so bolj sodobne od ostalih primerov in so predvsem zelo funkcionalne.
Vir: erih.net
V povezavi z rudarskimi hišami je zanimivo dejstvo, da so jih ponekod – tako kot v Idriji –, gradili rudarji sami, spet drugje pa so za namestitve delavcev poskrbele rudarske družbe, tako kot v Južnem Limburgu na Nizozemskem ali v naseljih Giscowiez in Nikiscowiez v poljskih Katowicah.
Rudarske soseske
Podobno kot v Španiji lahko po različnih krajih najdemo številne primere rudarskih hiš iz 19. in 20. stoletja, ki so jih razvile rudarske družbe. Takrat lahko govorimo o rudarskih soseskah, ki so bile večinoma zgrajene v neposredni bližini vhodov v jaške. Tovrstne primere najdemo denimo na južnem Nizozemskem v Heerlenu, kjer se nahaja več delavskih kolonij. Pri tem so zasledovali idejo, da bi rudarje naselili v več različnih sosesk in s tem zmanjšali možnost uporov. V Katowicah lahko vidimo primere naselij Nikiscowiez in Giscowiez – prva je zelo lepa z vidika arhitekture in je bila vpisana na UNESCO seznam, medtem ko je bila druga osnovana na idealu vrtnega mesta in je vsaj delno primerljiva z delavskimi vasmi v Asturiji.
Picture: Architecture in Nikiszowiec, Katowice. Taken by: Andrzej Stempa
V Katowicah so lepo ohranjena nekdanja delavska naselja. Vir fotografije: erih.net
Zaključek
V Evropi lahko najdemo raznovrstne primere rudarskih hiš. Prav vsaka izmed njih ima svojo lastno zgodovino in svojevrstno ozadje. Čeprav se nobeno izmed mest, ki smo jih omenili zgoraj zaradi ekonomske neupravičenosti ali okoljske škodljivosti, ne ukvarja več z rudarstvom, se danes vseeno jasno vidi, da je bila prav ta panoga ključen dejavnik v omenjenih regijah in v življenjih tamkajšnjih ljudi. Bogata kulturna dediščina je ponekod (Falun, Banská Štiavnica, Giszowiez) zaradi ščitenja pred propadanjem dobila priznanje za posebne vrednote s strani organizacije UNESCO, vendar pa so nam znani tudi primeri, kjer je rudarska dediščina preprosto prepuščena propadanju (Kremnica). Držimo pesti, da bodo vse lokalne skupnosti uspele ceniti lastno kulturno dediščino.
Članek je preveden iz angleščine.
——————-
Članek je nastal v okviru projekta “Idrijska krajina – navdih iz preteklosti za trajnostno ustvarjanje mladih”, ki ga je finančno podprlo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.
Share
Iskanje
Search
Zadnji prispevki
30. 06. 2022
Up to Kanomlja We Go!
28. 06. 2022
First taste of Idrija
14. 10. 2021
Solidarno s kulturno dediščino
Prev
Next
Aktivnost sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020. Za vsebino je odgovorno društvo Idrija 2020. Organ upravljanja določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Vodnikova 3, SI-5280 Idrija
Email: zivjo@idrija2020.si
Splet: www.idrija2020.si
Idrijska rudarska hiša je poseben arhitekturni tip, ki se je v 18. stoletju izoblikoval v specifičnih zgodovinskih, gospodarskih, socialnih in okoljskih razmerah rudarske Idrije. |
Smo podjetje z več kot 200 let dolgo tradicijo. Ukvarjamo se s predelavo več vrst žitaric. Meljemo pšenico, rž, koruzo in ajdo. Poleg naštetega v času žetve odkupujemo tudi ječmen, ob žetvi koruze pa opravljamo storitev sušenja za koruzo. Pri nas je možna tudi kmečka menjava.
Iz naštetih surovin proizvajamo najrazličnejše tipe mlevskih izdelkov, ki jih lahko kupite v naši prodajalni mlevskih izdelkov in pa tudi pri nekaterih večjih trgovcih. Pri večjih naročilih je možna tudi dostava. V naši prodajalni lahko kupite še nekatere druge izdelke, kot so testenine, keksi, olja in pa najrazličnejše vrste moke, ki jih sicer ne proizvajamo sami (pirina, lanena, konopljina, kamutova, ovsena,…).
MLIN KOROŠEC d.o.o.
Zabovci 42
SI - 2281 Markovci
Telefon:
02 / 766 00 21
02 / 766 00 20 - računovodstvo
Elektronski naslov:
info@mlin-korosec.si
O nas
Ponudba
Recepti
Novice
Kontakt
©2015 Mlin Korošec d.o.o. | Pravno obvestilo | Izdelava spletnih strani: ALTIUS
Piškotki | Varovanje osebnih podatkov
Za optimalno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljevanjem se strinjate z uporabo teh piškotkov. |
V torek, 21. januarja 2020, smo imeli šolski otroški parlament. Izbrana tema za šolsko leto 2019/2020 je »Moja poklicna prihodnost«. Parlament je vodil Jaka Bukovec, predsednik šolske skupnosti. Sodelovali so vsi učenci naše šole. Po oddelkih so predstavili, kako so dano temo obravnavali pri razrednih urah, na dnevih dejavnosti in delavnicah. Učenci od 1. do 3. razreda so si ogledali posnetke »To bo moj poklic«, kjer so opisani in predstavljeni različni poklici. O poklicih so se pogovarjali tudi pri likovni umetnosti in temo tudi likovno izrazili. V 4. in 5. razredu so učenci predstavili zanimive intervjuje o poklicih svojih staršev. Ogledali so si tudi posnetke »To bo moj poklic« in pri likovni umetnosti naslikali poklic, ki bi ga želeli opravljati. Učenci 6. in 7. razreda so del dneva dejavnosti namenili poklicni orientaciji. Predstavili so nam izbrane poklice s pomočjo elektronskih prosojnic. Učenci od 7. do 9. razreda so podali poročilo o tehniškem dnevu, ki je potekal na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti, kjer so se po predstavitvi šole in njenih izobraževalnih programov udeležili delavnic in podrobneje spoznali, kako poteka praktični pouk. 8. razred je pri tujem jeziku nemščina spoznaval različne poklice, pripomočke za delo pri določenem poklicu in različna delovna mesta v nemščini. Predstavili so svoje plakate. Učenci od 6. do 9. razreda so v mesecu decembru obiskali Karierno središče v Murski Soboti. Podali so poročilo o tem, kaj so izvedeli na kratkem predavanju. V sklopu razrednih ur so učenci v 9. razredu imeli karierno orientacijo. Tudi oni so predstavili svoje delo.
Učenci 8. in 9. razred so imeli tudi 3 delavnice, kjer so o temi debatirali in skušali priti do ugotovitev in zaključkov, ki bi jih lahko v naslednjem šolskem letu vpeljali v prakso.Debata je potekala v treh delavnicah: o izbiri poklica, o izobraževanju za poklic in o poklicih preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Po končanih predstavitvah smo si ogledali videospot Roka Trkaja z naslovom Znanje je lajf. Mlade skozi pesem nagovarja, da pri izbiri poklica poslušaš svoj glas in v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije še posebej promovira poklice, ki jih primanjkuje ter mlade spodbuja, da bi izkoristili svoje potenciale.
V drugem delu smo imeli tri delavnice z nalogami. Učenci od 1. do 3. razreda so k poklicnim karticam za posamezni poklic narisali čim več pripomočkov (orodij, sredstev), ki se uporabljajo pri opravljanju določenega poklica. Učenci 4 . in 5. razreda so uredili poklice glede na spol, ki prevladuje pri posameznem poklicu. Učenci od 6. do 9. razreda so za vsako črko v svojem imenu zapisali eno veščino, sposobnost ali osebnostno lastnost in v drugi nalogi dane poklice razvrstili glede na to, kako je znanje šolskih predmetov pomembno za opravljanje določenega poklica.
Tema letošnjega šolskega parlamenta se bo nadaljevala naslednje šolsko leto. Takrat bomo lahko udejanjili naše predloge na temo »Moja poklicna prihodnost«, ki bi lahko prešle v prakso na ravni šole, občine, regije in države.
11. februarja 2010 bo prav na naši šoli še medšolski otroški parlament. Trije učenci bodo zastopali našo šolo. Predstavniki naših učencev se bodo udeležili še pomurskega otroškega parlamenta in nacionalnega otroškega parlamenta v Ljubljani.
[Show as slideshow]
1 2 ►
Napovednik
Jedilniki
Šolska shema
Stiki z učitelji
Dokumenti in obrazci
Katalog informacij javnega značaja
Zbiralne akcije
ŠOLSKA KNJIŽNICA
GALERIJA
Galerija vrtec
Arhiv
Arhiv Izberite mesec november 2022 oktober 2022 september 2022 avgust 2022 junij 2022 maj 2022 april 2022 marec 2022 februar 2022 januar 2022 december 2021 november 2021 oktober 2021 september 2021 julij 2021 junij 2021 maj 2021 april 2021 marec 2021 februar 2021 januar 2021 december 2020 november 2020 oktober 2020 september 2020 avgust 2020 junij 2020 maj 2020 april 2020 marec 2020 februar 2020 januar 2020 februar 2017 oktober 2016 |
V življenju nas čakajo prehodni časi, ko so potrebne spremembe, pogum in zaupanje. Tudi na duhovnem področju je tako. Mnogokrat se znajdemo v puščavi, ne zavedamo pa se, da nas je tja pripeljal ravno Gospod. V današnji pridigi prisluhni o namenu tranzicij in puščav v tvojem življenju in o tem, kako lahko v tem času izideš kot zmagovalec.
Nedeljsko bogoslužje, 20. januar 2019
Govornik: pastor Andrej Bojnec
Osnutek pridige
Osnutek PDF:
Za osebno poglabljanje si lahko prenesete osnutek pridige, kjer najdete tudi vprašanja za diskusijo v hišnih skupinah. |
Uporabnike notarskih storitev obveščamo, da morajo za potrebe notarskega poslovanja (overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu oz. za sestavo notarske listine) pridobiti lokacijsko informacijo z razširjenimi podatki, ki vsebuje tudi podatek o pravnih režimih.
Lokacijska informacija z osnovnimi podatki ne vsebuje vseh informacij, ki jih je vsebovalo potrdilo o namenski rabi zemljišča in s tem niso izpolnjeni pogoji za overitev podpisa na zemljiškoknjižem dovolilu.
Po 38. členu Zakona o zemljiški knjigi mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena lokacijska informacija, ki vsebuje:
- podatek o namenski rabi prostora,
- podatek o prostorskih aktih in prostorskih aktih ali njihovih spremembah v pripravi,
- podatek o začasnih ukrepih,
- podatek o tem, ali je zemljišče v območju predkupne pravice občine ali države,
- podatek o pravnih režimih.
Notarska zbornica Slovenije bo na pristojno ministrstvo podala predlog dopolnitve Pravilnika o lokacijski informaciji, z izdajo posebne lokacijske informacije, ki bo usklajena z 38. členom ZZK-1. |
Na področju projektiranja delujemo že petnajsto leto (od leta 1997). Od leta 2010 poslujemo kot podjetje AS TEPROM d.o.o.
V času svojega delovanja na področju gradbeništva smo s strokovnim delom pridobili mnogo zadovoljnih poslovnih partnerjev, obenem pa tudi številne reference in delovne izkušnje. Izdelali smo preko 1500 projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektov za izvedbo, projektov izvedenih del in drugih projektov za različne objekte, projekte za pridobitev uporabnih dovoljenj ter številne urbanistične dokumentacije. Nudimo tudi kakovostno 3D arhitekturno vizualizacijo. Delujemo na celotnem območju Slovenije.
Projektiranje
Prostorsko načrtovanje
Nadzor
Vodenje postopokov
Izdelujemo projektno dokumentacijo arhitekturnih, gradbenih, prostorskih in instalacijskih projektov na nivojih od:
IDZ,
PGD,
PZI,
PID,
DNZO,
ter DSN.
Zunanje izglede izdelujemo v 3D obliki. Ukvarjamo se s projektivo stanovanjski objektov od hiš in pomožnih objektov do vil in blokov, izdelujemo kmetijske, obrtno podjetniške, trgovinske objekte, industrijske ter objekte centralnih dejavnosti.
Izdelujemo prostorske načrte in odloke na nivoju OPPN (občinski podrobni prostorski načrti) in izdelujemo pripombe k spremembam OPN (občinski prostorski načrt) ter zastopamo stranke v postopkih sprejemanja OPN in vodimo postopke za sprejem OPPN.
Izvajamo kompleten nadzor gradnje, poleg gradbenega tudi nadzor instalacijskih del. Vodimo tudi gradnjo vseh objektov.
Vodimo postopke za pridobitev gradbenih in uporabnih dovoljenj ter postopkov vezanih na te postopke, kot je pridobitev projektnih pogojev, smernic, mnenj in soglasij ter vodenje postopkov za obračun komunalnih prispevkov. Vodimo tudi postopke za sprejem OPPN in postopke posameznih pripomb na OPN. |
Kakor potrebuje družina za svoj dom, prostor za bivanje, tako si verni želimo tudi svoj prostor, svetišče, kjer bi lahko skupaj častili Boga, se mu zahvaljevali in ga prosili. Zato so verniki vseh časov postavljali svoja svetišča. Kristjani še toliko bolj, ker nam cerkev ni le prostor zbiranja in bogoslužja, ampak je za nas tudi hiša božja, kjer je v tabernaklju med nami navzoč živi Bog, Jezus Kristus pod podobo kruha. On sam je zatrdil, da ostane z nami vse dni do ko konca sveta. Zato cerkev ni le dragocena in umetniško izdelana stavba, ampak je prebivališče živega Boga med ljudmi. Njena arhitektura hoče dvigati tudi našega duha k Bogu in svojim zvonikom nam kot z dvignjenim prstom kaže proti nebu, proti večnosti. In zvonovi niso zato, da bi merili čas ali obveščali o veselih in žalostnih dogodkih, ampak najprej zato, da kličejo k bogoslužju in molitvi. Njihov glas vabi, da bi se spomnili Boga in želeli prisluhniti, kar nam hoče povedati v tem dnevu.
Naši predniki so za cerkve žrtvovali veliko časa, dela in sredstev. Tudi danes lahko rečemo, da so naše cerkve lepo urejene in vzdrževane, za kar gre zahvala duhovnikom in vernikom.
Slomšek je rad poudarjal, da sta »lepa cerkev in prostorna šola cele fare čast in hvala, pa tudi korist.«
Namen in smisel vsake cerkve pa je, da kristjane združuje v občestvo in jih povezuje z Bogom.
Mnogim danes obisk bogoslužja, zlasti svete maše, ne pomeni več veliko in ne čutijo potrebe in možnosti, da bi tu zajemali duhovno hrano za svoje življenje ali pa ne znajo več povezati svetišča z vsakdanjim življenjem. Slomšek pa nas spominja, da je tudi naš dom v neki meri svetišče, da naj se prenaša iz cerkve duhovno življenje tudi domov. Pravi: »Poglejte, kako prijazno svetilka pred oltarjem gori – veselo v hiši božji sveti, četudi zunaj črna tema svet pokriva ali burja hrumi. Ali kaj pri vaši hiši lepa luč domače pobožnosti sveti? … Hiša brez molitve je kot polje brez dežja. Kjer gospodar le grmi in kolne, pa malo moli, tam sv. Duh ne prebiva …«
Ob skrbi za urejenost svetišča pa ne pozabimo graditi notranjega občestva Cerkve ter ga uresničevati v molitvi in življenju. Naj blaženi Anton Martin Slomšek to izprosi pri nebeškem Očetu.
Pripravil: Ervin Mozetič
Foto: Getty images
Obj.: HŠ
FacebookTwitterE-pošta
Sorodni prispevki
Hodita za menoj!
30. 11. 2022
Slavim te, Oče, da si to prikril modrim in bistrim, razodel pa malim…
29. 11. 2022
Gospod nisem vreden
28. 11. 2022
Prva adventna nedelja
27. 11. 2022
×
Božja beseda
Hozana.si - Božja beseda za vsak dan
Razlaga Božje besede
Zapri
Portal Pridi in poglej je prvi pastoralni portal v Sloveniji.
Urejamo ga sodelavci Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana. Objavljene vsebine s svojimi prispevki bogatijo tudi številni zunanji sodelavci. |
S hladnimi dnevi in poglabljajočo se krizo prihajajo stiske ljudi še bolj na površje in vedno več jih je, ki morajo potrkati na vrata katere od dobrodelnih ustanov in zaprositi za pomoč. Več ljudi prosi za pomoč kot pred letom ali dvema, nam potrdi Jožef Kociper, generalni tajnik pri Škofijski karitas Murska Sobota. To je posledica podražitve živil v trgovinah, še posebno pa ljudje občutijo zvišanje cen energentov in kurjave. »Tisti, ki kurijo na pelete ali drva, so se s povišanjem že srečali, računi za kurjavo pa bodo prišli v naslednjih mesecih in takrat pričakujemo nov val in še več ljudi, ki bodo potrebovali našo pomoč,« pove Kociper in doda, da so bili jesenski meseci na srečo kar mili.
A. Nana Rituper Rodež
Jožef Kociper opozarja, da je vse več primerov, ko je treba urgentno rešiti kakšne krizne situacije.
80 toplih obrokov na dan
Od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so prejeli hrano za socialno in materialno najbolj ogrožene. Ta se že več let zagotavlja iz evropskega sklada za pomoč najbolj ogroženim. Paketi so sestavljeni iz moke, testenin, riža, mleka ter konzerviranega fižola in graha. Opažajo, da je potreb po prehranskih artiklih več v mestih kot na podeželju in da vpliva tudi to, ali si lahko sami pridelajo hrano. Zaradi različnih socialnih programov in pomoči ter tudi cen hrane še ni toliko lakote zaradi revščine kot v drugih državah. Vprašanje je tudi, koliko lahko ljudje, ki morajo paziti na vsak evro, poskrbijo za zdravo prehrano, ali se odločajo za cenejše, mnogokrat manj kakovostne in manj zdrave izdelke. V njihovi ljudski kuhinji v Murski Soboti vsak dan pripravijo tudi 80 toplih obrokov.
Kar se sezonskih oblačil tiče, imajo zalog dovolj, vzpostavili so sistem, da jim uporabniki povedo svoje potrebe in številko konfekcije, v skladišču pa ustrezno pripravijo. »Še najbolj bi potrebovali moško obutev, od številke 41 do 44, ter trenirke.« Tudi za otroke je izbira vseh številk tako za deklice kot za fante. Za zdaj lahko sproti rešujejo vse stiske, dejstvo pa je, opozarja Kociper, da je vse več primerov, ko je treba urgentno rešiti kakšne krizne situacije. Mnogi ljudje niso navajeni prositi za pomoč in ko se obrnejo nanje, so lahko stvari že zelo zapletene.
Skrb tudi otrokom
Tudi v Evangeličanski humanitarni organizaciji (EHO) Podpornica imajo podobne izkušnje in opažajo, da je stisk in potreb več. »Pri nas je bilo v zadnjem obdobju vedno precej stisk, kriza pa je razmere marsikje še poslabšala,« pove predsednik EHO Podpornice Peter Andrejčak. Najbolj so prizadeti starejši in mamice, ki so same z otroki, ter tisti, ki so že doslej težko shajali iz meseca v mesec. »Vedno več je prošenj za plačilo elektrike, kurjave in drugih večjih računov v gospodinjstvih, mi pa lahko pomagamo glede na naša sredstva in kolikor je v naši moči. Radi bi jim plačali v celoti, ampak ne gre. Stremimo k temu, da račune vsaj delno pokrijemo.« Predvidevajo, da bo stisk v prihodnjih še hladnejših zimskih mesecih več. Posebno skrb bodo namenili otrokom, zanje bodo zbirali sredstva tudi z dobrodelnimi dogodki. »Želimo si tudi, da najmlajše, otroke razveselimo s kakšnim manjšim darilom ali priboljškom.«
fotografija Nataša Juhnov
Murska Sobota, Peter Andrejčak, evangeličanski duhovnik
Prav tako je več prošenj za hrano in tople obroke. »Dnevno razdelimo in razvozimo od 60 do 70 toplih obrokov, zaradi logistike ne bi zmogli več,« še pove Andrejčak. Poleti in jeseni, ko so ljudje imeli kaj doma pridelane hrane, je še nekako šlo, ko bodo te zaloge pošle, pa se bodo pojavile dodatne stiske, dodaja Jože Rituper, ki je v okviru EHO Podpornice veliko na terenu in v stiku z ljudmi. Še novembra bodo razdelili 400 prehranskih paketov, večinoma na območju evangeličanskih cerkvenih občin in tudi drugim.
pomoč karitar eho-podpornica
Kaj zdaj berejo drugi
(FOTO) Bakovski godbeniki pričarali nepozaben večer orkestralne glasbe
27. 11. 2022
A Twitter List by Vestnik_si
Aktualno Črna kronika Šport Popularno Fotogalerije Akcije in nagradne igre
Tiskane izdaje Dogodki Fotogalerija Horoskop
O podjetju Oglaševanje Naročnine, mali oglasi, zahvale in spomini Uredništvo Splošni pogoji
Dovoljenje za obdelavo podatkov Uporaba piškotkov Pravila komentiranja Splošni pogoji akcije »Bodi moder, naroči Vestnik zdaj!« Volitve 2022 Vestnikovo žrebanje za sočne nagrade |
Džakarta - Izraz večkratna osebnost se nanaša na duševno bolezen, ko ima oseba dve ali več osebnosti znotraj osebe. To stanje se lahko pojavi zaradi preteklih izkušenj ali občutkov travme, povezanih s ponavljajočim se fizičnim nasiljem, čustveno zlorabo ali spolnim nasiljem.
Do zdaj ni zdravila, ki bi lahko popolnoma ozdravilo več oseb. Metode za ravnanje z več osebnostmi se izvajajo le za zmanjšanje intenzivnosti simptomov, ki se pojavijo. Eden od korakov za premagovanje več osebnosti je psihoterapija. Ta metoda se izvaja na dolgi rok z namenom ponovne združitve vseh razdeljenih osebnosti.
Preberite tudi: 7 stvari, ki jih je treba razumeti, ko ima nekdo disociativno motnjo
Kot v prejšnji razlagi je metoda zdravljenja le v tem, da bolniku pomaga razumeti stanje, ki ga doživlja, tako da se bolnik s tem stanjem lahko spopade. Tukaj je nekaj metod, ki se uporabljajo za premagovanje intenzivnosti simptomov, ki se pojavijo:
1.Hipnoterapija
Hipnoterapija je terapija za obravnavo več osebnosti. Ta terapija se izvaja, da bi ugotovili, kako imajo bolniki lahko več osebnosti, pa tudi ugotoviti, zakaj se ta osebnost lahko razvije. Ta terapija se izvaja, da bi obolelim pomagali spoznati osebnost drug drugega v njem.
Poleg tega bo ta terapija tudi omogočila, da bo bolnik še vedno poznal glavnega junaka in nekatere osebnosti ga ne bodo nadzorovale. Ta terapija običajno vključuje pacientovo družino, sorodnike ali najbližje prijatelje, tako da se lahko psihiater poglobi v preteklost, ki je povzročila travmatične dogodke kot otrok.
2.Psihoterapija
Naslednji korak za premagovanje več osebnosti je narediti psihoterapija . Ta terapija se izvaja za preoblikovanje različnih osebnosti in njihovo združevanje. Po drugi strani, psihoterapija pomaga tudi bolnikom, da razumejo izkušene razmere, da se lahko soočijo s temi pogoji in jih premagajo. Od pacientov se pričakuje tudi, da bodo znali obvladovati nastajajoče navade in preprečiti nastanek psiholoških in vedenjskih težav, povezanih z multiplo osebnostno motnjo.
Preberite tudi: Kako se zdravi disociativna motnja?
3. Dodatna terapija
Naslednja terapija večkratne osebnosti je uporaba likovne oz gibalna terapija (ples), katerega cilj je povezovanje obolelih z njihovim umom in zatiranje občutkov strahu in depresije zaradi travme, ki so jo doživeli v otroštvu.
Preberite tudi: Pri otrocih, ki so žrtve nasilja v družini, se lahko pojavi več osebnosti?
Poleg teh korakov je včasih potrebna tudi sedacija za zdravljenje simptomov drugih duševnih motenj, povezanih z več osebnostmi. To je storjeno, ker imajo bolniki nagnjenost k depresiji, ki lahko vodi v samomor. S pravilno in neprekinjeno terapijo lahko bolniki normalno živijo svoje življenje.
Proces zdravljenja torej ne more popolnoma ozdraviti motnje večkratne osebnosti, lahko pa zmanjša intenzivnost simptomov, ki se zdijo lažji. Ni natančno znano, kaj ga povzroča, vendar ponavljajoče se travmatične izkušnje lahko sprožijo številne simptome. Takšne travmatične izkušnje vključujejo:
Doživeli mučenje ali slabo ravnanje.
Izkusili so fizično ali čustveno zlorabo.
Slab starševski slog.
Doživeli so naravno katastrofo.
Poleg več omenjenih dejavnikov se motnja večkratne osebnosti pojavlja pri ljudeh, ki imajo v družini več osebnosti. Če imate vrsto sprožilnih dejavnikov, se v aplikaciji pogovorite neposredno z zdravnikom za določitev ustreznih korakov zdravljenja, ja! |
Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev > Slovenski knjižni sejem > Slovenski knjižni sejem - arhiv > 18. slovenski knjižni sejem (arhiv) > Prireditve na sejmu > Sejemske nagrade > Nagrada za najboljši literarni prvenec
Nagrada za najboljši prvenec
27.11.2002 v debatni kavarni Cankarjevega doma
Podelitev nagrade 27.11.2002 ob 18.30 v Debatni kavarni v I. predverju Cankarjevega doma.
Nagrado podeljuje
Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije - GZS kot priznanje za najboljše prvo izdano leposlovno delo posameznega avtorja. |
Specializirani smo za področje rekreacije - športa za vse in kakovostnega tekmovalnega programa. K trajnostnemu razvoju največ prispevamo z družbeno odgovornostjo. Ta temelji na kulturi medsebojnega spoštovanja in timskega dela. Klub je povezan z lokalnim okoljem, številnimi športnimi organizacijami in lokalnimi ljudmi. Naše zgodbe prepletamo v zdravem delovnem okolju. Mlade učimo fairplay športa ter odgovornosti za danes in jutri.
Cenik vadbe
SOFINANCIRANJE
Specializirani smo za področje rekreacije - športa za vse in kakovostnega tekmovalnega programa.
K trajnostnemu razvoju največ prispevamo z družbeno odgovornostjo. Ta temelji na kulturi medsebojnega spoštovanja in timskega dela. Klub je povezan z lokalnim okoljem, številnimi športnimi organizacijami in lokalnimi ljudmi. Naše zgodbe prepletamo v zdravem delovnem okolju. Mlade učimo fairplay športa ter odgovornosti za danes in jutri. |
Če bi moral izbrati temo, ki letos dominira v pogovorih o dogajanju na finančnih trgih, je to nedvomno inflacija. Še posebno vprašanje, ali smo res priča le prehodnemu fenomenu in bomo kmalu spet v okolju nizkih rasti gospodarstev in cen ali pa gre za strukturno spremembo pod vplivom kombinacije monetarne in fiskalne politike, videne le za časa vojn.
Stališče centralnih bank je jasno. Višja rast cen je prehodna, posledica začasno večjega povpraševanja ob sproščanju ukrepov in težav v dobavnih verigah, ki pa bodo sčasoma odpravljena. Finančni trgi so to tezo popolnoma sprejeli. Kako drugače bi si lahko razlagali njihovo reakcijo v preteklem tednu, ko smo dobili zadnje podatke o gibanju cen v ZDA. Na letni ravni je inflacija v mesecu maju (indeks CPI) dosegla pet odstotkov. To se je zgodilo drugič v zadnjih 30 letih (višja je bila le leta 2008, ko so cene nafte dosegle skoraj 150 USD na sodček). Brez upoštevanja cen hrane in energentov pa je znašala 3,8 odstotka. Gre za najvišjo rast v zadnjih 29 letih.
Ob teh podatkih bi pričakovali, da bodo vlagatelji zahtevali višjo donosnost za 10-letne ameriške državne obveznice. Pa vendar je ta ob objavi inflacijskih številk upadla na najnižjo raven v zadnjih treh mesecih, pod 1,5 odstotka. Ob upoštevanju inflacije to pomeni negativnih 3,5 odstotka zahtevanega donosa. Na drugi strani pa so delniški trgi dosegli nove rekordne nivoje. Kakšnega pretiranega strahu, da bo inflacija vztrajala na teh višjih nivojih, ni videti. Delno lahko to mirnost pripišemo temu, da so najbolj poskočile cene kategorij, kot so rabljeni avtomobili, letalske vozovnice in oblačila. Ti segmenti so bili najbolj pod udarom v času pandemije in kratkoročno ponudba ne dohaja povečanega povpraševanja. Med letom naj bi se ta rast cen umirila. Ključno vlogo pri vprašanju, ali bo inflacija prehodna ali ne, bo igrala rast plač. Kljub še vedno povečanim stopnjam brezposelnosti v ZDA vidimo znake, da imajo podjetja težave pri pridobivanju kadra. Tudi tu trg ocenjuje, da se bodo pritiski med letom umirili, saj se septembra, v določenih zveznih državah pa že prej, iztečejo začasno povišana nadomestila za brezposelnost.
Pri tej napovedi bi bil bolj previden. Globalizacija in demografski trendi so v zadnjih desetletjih močno povečali ponudbo nizkocenovne delovne sile, predvsem z vključitvijo Kitajske v mednarodno trgovino. Ta demografska dividenda se je izpela. Kitajska se bo, podobno, kot razvite države, zaradi nizke rodnosti kmalu soočila s padanjem števila prebivalstva. To hkrati s podaljševanjem življenjske dobe močno spreminja strukturo prebivalstva. Povečuje se delež vzdrževanih v primerjavi z delovno aktivnim prebivalstvom, in to ne samo v relativnem smislu. V ZDA so v lanskem letu prvič zabeležili upad števila delovno aktivnih. Svet se bo kaj kmalu soočil s pomanjkanjem delovne sile, kar bi lahko pomenilo višjo rast plač in posledično večjo inflacijo.
Finančni trgi na tak scenarij niso pripravljeni. Verjetno ohranjajo upanje, da bo vpliv avtomatizacije in tehnološkega napredka prevladal in bodo v tej enačbi znova potegnili kratko delavci.
Za vas piše
Aleš Šoba
NAROČITE SE NA POSVET
Finančne neodvisnosti ne smete prepustiti naključju. Poslužite se strokovne pomoči.
NAROČITE SVETOVALCA
Nikoli več ne zamudite zanimivih vsebin
Vaš e-mail naslov
Več vsebin avtorja
Vsi članki avtorja
Delnice podcenjene v primerjavi z obveznicami
13.10.2010
A. Šoba
Analize
»Leto 2011 bo tretje zaporedno leto pozitivnih donosov«
12.01.2011
A. Šoba
Intervju
Oktobrski intervju: Aleš Šoba, Krekova DZU
22.10.2010
A. Šoba
Želim nasvet
Želim nasvet
VZAJEMCI SKUPINA d.o.o. velja za vodilno finančnosvetovalno podjetje v regiji. V 20 letih delovanja nam je zaupalo več kot 20 tisoč vlagateljev.
Vaše ime in priimek
Vaš e-naslov
Telefonska številka
Vaše želje
Strinjam se s politiko zasebnosti Podatke bomo uporabili le za namen vzpostavitve kontakta.
Pošlji
Vzajemci Skupina d.o.o.
Litostrojska 52
1000 Ljubljana
tel: 080 35 08
tel: 01 / 2809 161
e-pošta: [email protected]
Vzajemci Consult
Vzajemci Invest
Copyright © 2022 Vzajemci Skupina d.o.o. Vse pravice pridržane.
Cenik
Želim nasvet
Želim nasvet
VZAJEMCI SKUPINA d.o.o. velja za vodilno finančnosvetovalno podjetje v regiji. V 20 letih delovanja nam je zaupalo več kot 20 tisoč vlagateljev. |
Ljubljana, 25. 8. 2021 - Združenje občin Slovenije je v sodelovanju s Slovenskim regionalnim razvojnim skladom izvedlo predstavitev javnega razpisa za dodeljevanje ugodnih posojil občinam - C1.
Javni razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 94/2021, omogoča:
posojila do 4 mio EUR, z ročnostjo vračila do 20 let in možnostjo koriščenja moratorija do 5 let,
ugodno fiksno obrestno mero ali variabilno obrestno mero 6-mesečni Euribor s pribitkom,
elektronsko oddajo vloge in hitro obravnavo
Predavateljica Malita Ovsec-Plot je v predstavitvi razpisa med drugim povedala, da je ob oddaji vloge projekt že lahko v fazi izvajanja, ne sme pa biti zaključen.
Ena izmed novosti ta, da je med upravičenimi stroški tudi DDV, vendar le tisti, katarega se ne da poračunat.
Prav tako pa je mogoče eno vlogo oddati za več projektov.
Za prijavo na javni razpis sta odprta še dva roka, in sicer 6. 9. 2021 in 4. 10. 2021.
Za več informacij se lahko obrnete na gospo Melito Ovsec-Plot na telefonsko številko 01/836 19 53 ali na elektronski naslov info(at)srrs.si.
* * *
Nazaj na novice
ZOS ŽE OBLIKOVAL PREDLOG VIŠINE POVPREČNINE ZA PRIHODNJI DVE LETI IN PRISTOJNIMA MINISTRSTVOMA PODAL POBUDO ZA ZAČETEK POGOVOROV O NJENI DOLOČITVI > |
Da bo dopust res čas počitka, pred odhodom preverite različne možnosti zdravstvenega zavarovanja v tujini.
Pred nami je čas, v katerem si privoščimo sproščen dopust. Preden se odpravimo na želeno destinacijo, je priporočljivo načrtovati pot, poiskati in rezervirati nastanitev, kupiti letalske vozovnice ali vstopnice za različne dogodke. Splet je tu gotovo nepogrešljiv. Marsikdo med nami se brskanju po spletu ne bo odpovedal niti med poležavanjem na plaži. Da pa bo dopust res čas, namenjen vašemu počitku in razvajanju na priljubljeni počitniški destinaciji, je pomembno, da pred odhodom preverite tudi različne možnosti zdravstvenega zavarovanja v tujini.
Mitja Feri, član uprave zavarovalnice Generali
»Najboljša zavarovanja vključujejo različna kritja, od nakupa zdravil, prevozov do bolnišnice, stroške zdravstvenih posegov, do iskanja in reševanja zavarovanca ter pomoč v slovenskem jeziku. Vse to vam lahko močno olajša zapletene situacije,« pojasni Mitja Feri, član uprave zavarovalnice poletni Generali.
Pred počitnicami v tujini priporoča, da si nekaj časa vzamemo za preučitev informacij o različnih zavarovalnih paketih in nato izberemo tistega, ki je najbolj primeren za nas ali našo družino.
»V zavarovalnici Generali imamo kratkoročno ali letno turistično zavarovanje z asistenco v tujini. Izpostavil pa bi še posebej ugodno celoletno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini v okviru avtomobilskega ali stanovanjskega zavarovanja,« strne Mitja Feri.
Fotografija: arhiv Generali
Preberite tudi
Ne nosite tega med potovanjem!
24. Julij 2017 Kaj vam je med potovanjem bolj pomembnejše – videz ali udobje? Če stavite na udobje, nikoli ne...
Ostanite zdravi med potovanjem
24. Julij 2018 Izognite se potovalni utrujenosti, slabosti in drugim težavam, ki lahko med potovanjem ogrozijo...
Nepogrešljivi dodatki za potovanje
26. Julij 2018 Potovalni dodatki – malenkosti, ki lahko neizmerno olajšajo prav vsako potovanje. Odkrili smo,...
Uživajte na počitnicah - a brez potovalne slabosti
18. Junij 2019 Preverite naše nasvete proti potovalni slabosti – in počitnice bodo lepše kot kdajkoli!
Komentarji
Aktualno
Najbolj brano
Komentarji
Življenjski slog
Intervju / Ditka: Bodite strpne, vzemite si čas in ostanite zveste sami sebi
Junij 2022
Zdravje
Najti ravnovesje po praznikih
April 2022
Prehrana
Orehova potica brez moke in dodanega sladkorja
April 2022
Andreja Šlichthuber je napisal/a
Dobila copatke nekako mi je ušla objava nagrajencev in...
Dragica Dragica Ozvaldic je napisal/a
vse ok ....dokler je pozitivno
Darinka Delak je napisal/a
...se dogaja...
E-NOVICE
Želite biti obveščeni? Prijavite se na e-novice!
Pridružite se nam
O portalu Ženski svet
Ženski svet predstavlja zanesljiv vir informacij s področij, ki jih ženske želijo dodobra poznati. Ženski svet je vse, kar potrebuje ženska, ki živi tu in zdaj. |