Datasets:

skupina-7

/

nlp-paraphrases-27k

like 0

Magistrska naloga obravnava posebno množico polinomskih krivulj v prostoru Minkowskega ${\displaystyle mathbb R} {2,1} $. Dober način za predstavitev polinomskih krivulj je uporaba Bernsteinove osnove, ki vodi do Bézierovih krivulj, za katere obstaja algoritem, ki stabilno izračuna točko na krivulji za dani parameter $t$. Predstavimo prostor Minkowskega ${bb math R} ^ 2, 1 $in poseben niz krivulj z imenom Minkowski Pythagorean Hodograph krivulje (krajše MPH krivulje). To so polinomske krivulje iz $\ math Rbb tam {2, 1⁄ $, katerih hitrost je izmerjena v okviru Minkowske metrike, ki je poli Te krivulje so primerne za predstavitev transformacije medialne osi ravninske domene, saj je v tem primeru meja domene predstavljena z racionalno krivuljo. MPH krivulje lahko predstavimo z elementi Cliffordove algebre, kar je koristno pri izpeljavi aproksimacijske sheme za $C ^ 1 $in $C ^ 2 $Hermite interpolacija. Razčlenitev domene lema pravi, da se lahko zapletene domene razgradijo na manjše in enostavnejše domene, na katerih lahko približamo mejo in nato te rešitve združimo skupaj. Posamezni deli so neodvisni in za aproksimacijo meje lahko vzamemo katerokoli interpolacijsko shemo. V diplomskem delu predstavimo algoritem, ki aproksimira mejo dane domene z interpolacijsko shemo $G ^ 1 $znotraj predpisane tolerance napake.

Master thesis considers a special set of polynomial curves in Minkowski space ${\mathbb R}^{2,1}$. A good way to present polynomial curves is to use Bernstein basis, which leads to Bézier curves for which there exists an algorithm that stably computes the point on the curve for a given parameter $t$. We present Minkowski space ${\mathbb R}^{2,1}$ and a special set of curves named Minkowski Pythagorean hodograph curves (shorter MPH curves). These are polynomial curves from ${\mathbb R}^{2,1}$ whose speed measured under the Minkowski metric is a polynomial. These curves are appropriate for the representation of the medial axis transform of a planar domain since in this case the boundary of the domain is represented by a rational curve. MPH curves can be represented with elements of Clifford algebra, which is helpful in the derivation of the approximation scheme for $C^1$ and $C^2$ Hermite interpolation. The domain decomposition lemma says that complicated domains can be decomposed into smaller and simpler domains on which we can approximate the boundary and then only join these solutions together. Individual parts are independent and we can take any interpolation scheme for the approximation of the boundary. In this thesis, we present an algorithm which approximates the boundary of a given domain with the $G^1$ interpolation scheme within the prescribed error tolerance.

Magistrsko delo obravnava poseben tip polinomskih krivulj v prostoru Minkowskega ${\mathbb R}^{2,1}$. Polinomske krivulje je smiselno razviti po Bernsteinovi bazi, kar privede do tako imenovanih Bézierjevih krivulj, za katere poznamo de Casteljaujev algoritem za stabilno računanje točk na krivulji pri danih parametrih. V delu predstavimo prostor Minkowskega ${\mathbb R}^{2,1}$ in posebno skupino krivulj imenovano krivulje s Minkowskijevim pitagorejskim hodografom (MPH krivulje). To so polinomske krivulje iz ${\mathbb R}^{2,1}$, za katere velja, da je parametrična hitrost v Minkowskijevi metriki tudi polinomska. Izkaže se, da so MPH krivulje primerne za reprezentacijo transformacije medialne osi ravninske domene, saj lahko z njihovo uporabo rob območja zapišemo z racionalno krivuljo. MPH krivulje lahko predstavimo s pomočjo elementov Cliffordove algebre, kar nam je v pomoč pri izpeljavi $C^1$ in $C^2$ Hermiteovih interpolacijskih shem. Lema o razbitju domene nam pove, da lahko zahtevna območja razbijemo na manjša in preprostejša območja, na katerih lahko preprosto aproksimiramo rob, nato pa dobljene rezultate le zlepimo skupaj. Posamezni deli so med seboj neodvisni, za aproksimacijo pa lahko izberemo poljubno aproksimacijsko shemo. Predstavi se algoritem, ki danemu območju z $G^1$ interpolacijsko shemo aproksimira rob glede na vnaprej predpisano toleranco.

140595

V okviru diplomskega dela smo razvili spletno aplikacijo za izposojo ključev in splošno upravljanje ključev. V glasbenih šolah učenci potrebujejo prostor za vadbo glasbil, ki so jih predhodno zahtevali od hišnika, ki je na list papirja zapisal svoje ime, priimek in številko sobe. Da bi preprečili napake in povečali nadzor ter pridobili statistične podatke o posojilih, smo zanje pripravili spletno aplikacijo, ki omogoča stalno spremljanje vadbenih prostorov in podatkov o osebi, ki si je izposodila ključ. Poleg tega ima hišnik dostop do pregleda vseh aktivnih in zapadlih posojil. Prednost aplikacije je predvsem v tem, da omogoča enostavno preverjanje pristnosti oseb. Za izposojo ključa mora študent hišniku pokazati enega od identifikacijskih dokumentov, ki jih je šola predhodno določila. Ključe seveda ne izposojajo samo študenti, ampak tudi zaposleni na šoli in gostje. Aplikacija ima zato sinhronizacijo s sistemom ŠPICA, prek katerega identificiramo zaposlene na šoli. V primeru, da ima soba najeto s strani zunanjih izvajalcev dogodkov, ima hišnik enostaven način za dodajanje gostov. Poleg vseh osnovnih funkcionalnosti je bila dodana tudi prohibicijska funkcionalnost, saj aplikacija sama zazna, če ključ ni bil vrnjen do dogovorjenega časa. Zaradi te aplikacije so študentje začeli spoštovati dogovorjene čase izposoje, hišnik pa je ugotovil tudi lažji nadzor nad vsemi ključi. Ker je bila aplikacija v uporabi, se je število prekoračenih posojil znatno zmanjšalo in noben ključ ni bil izgubljen.

As part of the diploma thesis, we have developed a web application for key lending and overall key management. In music schools, students need a space to practice their instruments, which they have previously requested from the janitor, who wrote down their name, surname and the room number on a piece of paper. In order to prevent mistakes and increase control and also obtain loan statistics, we have prepared a web application for them. The web application allows constant monitoring of practice rooms as well as data about the person who borrowed the key. In addition, the janitor has access to an overview of all active and expired loans. The advantage of the application is mainly that it allows easy authentication of persons. In order to borrow a key, the student must show the janitor one of the identification documents previously determined by the school. Of course, keys are not only borrowed by students, but also by school staff and guests. The application therefore has a synchronization with the ŠPICA system, through which we identify school employees. In the event that a room is rented by external event performers, the janitor has an easy way to add guests. In addition to all basic functionalities, a prohibition functionality has also been added, as the application itself detects if the key has not been returned by the agreed time. Due to this application, students begun to respect the agreed loan times, and the janitor has also found it easier to control all the keys. Since the application has been in use, the number of exceeded loans has decreased significantly and no keys have been lost.

V okviru diplomske naloge smo naredili spletno aplikacijo za potrebe izposoje ključev kot tudi celotni nadzor nad ključi. V glasbenih šolah dijaki potrebujejo prostor za vadbo inštrumentov, za katerega so do sedaj prosili vratarja, ta je pa na list papirja napisal ime in priimek ter prostor. Da bi preprečili napake in povečali nadzor ter tudi dobili statistiko izposoj, smo jim pripravili spletno aplikacijo. Spletna aplikacija omogoča stalni pregled nad vadbenimi prostori kot tudi podatke osebe, ki si je ključ izposodila. Poleg tega vratarju omogočamo pregled nad vsemi izposojami, tako aktivnimi kot tudi pretečenimi. Prednost aplikacije je predvsem ta, da omogoča enostavno avtentikacijo oseb. Da bi si dijak izposodil ključ, mora vratarju pokazati enega od identifikacijskih dokumentov, katere je pred tem določila šola. Seveda pa si ključe ne izposojajo samo dijaki, ampak tudi zaposleni na šoli in gosti. V aplikaciji je zato narejena sinhronizacija s sistemom ŠPICA, preko katerega identificiramo zaposlene na šoli. V primeru, da je nek prostor najet iz strani zunanjih izvajalcev prireditev, ima vratar na voljo enostaven način dodajanja gostov. Poleg vseh osnovnih funkcionalnostih je dodana tudi funkcionalnost prepovedi, saj aplikacija sama zazna, če ključ ni vrnjen do dogovorjene ure. Zaradi te aplikacije so dijaki začeli bolj spoštovati dogovorjene čase izposoj, prav tako pa je vratarju tudi lažje nadzirati vse ključe. Odkar se aplikacija uporablja se je število prekoračenih izposoj zelo zmanjšalo, ključi pa se več ne izgubijo.

144801

V zadnjih letih se je ponudba prehranskih dopolnil z živimi bakterijami močno povečala. V marcu 2019 smo na slovenskem trgu našli devet takšnih izdelkov, namenjenih dojenčkom. Preučili smo tri različne serije istega izdelka. S pomočjo mikrobioloških analiz smo preverili skladnost deklaracije z dejanskimi tipi bakterij, ki so prisotne v izdelkih in njihovim številom. Dodaten namen raziskave je bil primerjati rezultate analiz, opravljenih po navodilih proizvajalca s splošnimi protokoli. Število bakterij smo določili s klasično metodo štetja kolonij na selektivnih medijih in s pretočno citometrijo, ko je proizvajalec navedel to metodo. Na deklaracijah smo ugotovili nekaj nepravilnosti pri poimenovanju bakterij in uporabi besede "probiotik ", ki ni dovoljena za prehranska dopolnila v EU. Za vse izdelke smo poročali le o skupnem številu mikroorganizmov, čeprav je bilo sevov več (3 od skupno 9 izdelkov). Samo en izdelek je imel popolnoma ustrezno oznako. Pri osmih izdelkih je bilo število cfu oziroma živih bakterij ustrezno, medtem ko je bilo pri eni seriji izdelka število bakterij, določenih s pretočno citometrijo, premajhno. Prisotnost označenih bakterijskih vrst smo preverili z MALDI-TOF MS in PCR metodami. MALDI-TOF MS metoda se je izkazala za enostavno in hitro, v nekaterih izdelkih pa nam ni uspelo dokazati prisotnosti Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus, Streptococcus thermophilus, Lactobacillus acidophilus ali Bifidobacterium bifidum. Ta problem bi lahko rešili s pregledom večjega števila kolonij. Trije izdelki so bili analizirani tudi po navodilih proizvajalca, vendar ni bilo razlik v primerjavi s splošnimi protokoli.

In recent years, the supply of dietary supplements with live bacteria has increased significantly. In March 2019, we found nine of these products on the Slovenian market, intended for babies. We examined three different batches of the same product. We used microbiological analyses to check the compliance of the declaration with the actual types of bacteria present in the products and their number. Additional purpose of this study was to compare the results of analyses performed according to the manufacturer's instructions with general protocols. The number of bacteria was determined by the classical method of colony counting on selective media and by flow cytometry, when the producer stated this method. On the declarations, we found some irregularities in the naming of bacteria and the use of the word "probiotic" which is not allowed for dietary supplements in EU. For all products, only the total number of microorganisms was reported, even if there were more strains (3 out of 9 total products). Only one product had a fully appropriate label. In eight products, the number of cfu or viable bacteria was adequate, while in one batch of one product the number of bacteria, determined by flow cytometry, was too low. The presence of labeled bacterial species was checked by MALDI-TOF MS and PCR methods. The MALDI-TOF MS method has proven to be easy and fast, but in some products, we have not succeeded to prove the presence of Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus, Streptococcus thermophilus, Lactobacillus acidophilus or Bifidobacterium bifidum. This problem could be solved by examining a larger number of colonies. Three products were also analysed according to the manufacturer's instructions, but there were no differences compared to the general protocols.

V zadnjih letih se je ponudba prehranskih dopolnil z živimi bakterijami močno povečala. Marca 2019 smo na slovenskem trgu našli devet takih, ki so namenjeni dojenčkom. Pregledali smo po tri različne serije istega izdelka. Z mikrobiološkimi analizami smo preverili skladnost deklaracij z dejansko prisotnimi vrstami bakterij v izdelkih in njihovim številom. Dodatni namen naloge je bil primerjati rezultate analiz, narejenih po navodilu proizvajalca, s splošnimi protokoli. Število bakterij smo ugotavljali s klasično metodo štetja kolonij na selektivnih gojiščih ali s pretočno citometrijo, če je proizvajalec navedel to metodo. Na deklaracijah smo zasledili nekaj nepravilnosti v poimenovanju bakterij in uporabo besede »probiotik«, ki v EU ni dovoljena za prehranska dopolnila. Pri vseh izdelkih je bilo navedeno le skupno število mikroorganizmov, tudi če je bilo sevov več (3 od skupno 9 izdelkov). Popolnoma ustrezno deklaracijo je imel le en izdelek. V osmih izdelkih je bilo število KE ali živih bakterij ustrezno, v eni šarži enega izdelka pa je bilo število živih bakterij, ugotovljeno s pretočno citometrijo, premajhno. Z metodama MALDI-TOF MS in PCR smo preverjali prisotnost navedenih bakterijskih vrst. Metoda MALDI-TOF MS se je izkazala za enostavno in hitro, vendar v nekaterih izdelkih nismo uspeli zanesljivo dokazati prisotnosti bakterij vrst Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus, Streptococcus thermophilus, Lactobacillus acidophilus ali Bifidobacterium bifidum. To težavo bi bilo mogoče odpraviti s pregledom večjega števila kolonij. Tri izdelke smo analizirali tudi po navodilu proizvajalca, vendar večjih razlik v rezultatih, v primerjavi s splošnimi protokoli, ni bilo.

119139

V magistrskem delu je predstavljena zakonodaja na področju mednarodne ureditve premoženjskih razmerij med zakoncema in premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti. Nacionalne zakonodaje držav članic EU na področju družinskega prava se med seboj precej razlikujejo. Zakonca, ki imata različni državljanstvi in (ali) običajno prebivališče v različnih državah, se soočata z mnogimi negotovostmi glede svojega pravnega statusa in posledic, ki izhajajo iz sklenitve zakonske zveze. V zadnjih letih je Evropska unija sprejela številne uredbe (Uredbo Bruselj II bis, Uredbo Rim III, Uredbo o preživnini in Uredbo Rim IV), s katerimi je poenostavila postopke in omogočila večjo pravno varnost za zakonca. V uvodu avtor predstavi nekatere relevantne pojme s področja družinskega prava in težave, ki se lahko pojavijo pri njihovi interpretaciji. Obravnavana je uporaba teh pojmov. V nadaljevanju so predstavljeni pravni temelji premoženjskih razmerij med zakoncema in premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti. Opisano je tudi določanje pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanje in izvrševanje, tako v nacionalni zakonodaji kot v zakonodaji EU. Magistrsko delo na splošno obravnava dva predpisa s področja premoženjskih razmerij, ki sta začela veljati letos (2019). V sklepnem delu je predstavljena dolgo pričakovana novost slovenskega družinskega prava, ki v skladu z novo pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema ni več vezana na obligacijsko razmerje, ampak lahko sedaj prilagodi svoje pravno razmerje svojim interesom in potrebam, kar ima velik pomen tudi v čezmejnih razmerjih.

This master's thesis presents the legislation in the field of international regulation of matrimonial property regimes and property consequences of registered partnerships. National laws of the EU Member States in the field of family law vary considerably. Spouses of different nationalities and (or) having habitual residence in different countries are confronted with many uncertainties about their legal status and consequences arising from the marriage. In recent years, the European Union has adopted a number of Regulations (Brussels II bis Regulation, Rome III Regulation, Regulation on Maintenance and the Rome IV Regulations) to simplify procedures and offer greater legal certainty for spouses. In the introduction, the author presents some of the relevant terms of family law, as well as the problems that may arise with their interpretation. The use of these concepts is discussed. Further on, the legal foundations of matrimonial property regimes and property consequences of registered partnerships are presented. The thesis also describes the determination of jurisdiction, of the applicable law, and the recognition and the enforcement, both in national and the EU legislation. Master’s thesis broadly examines the two regulations concerning property relations that came into force this year (2019). In the final part, the long-awaited novelty of the Slovenian family law is presented. According to the new matrimonial property agreement, spouses are no longer bound to the obligatory property regime, but can now adjust their legal relationship to their interests and needs. This novelty has considerable importance also in cross-border relationships.

V magistrski nalogi je predstavljena zakonodaja s področja mednarodne ureditve premoženjskih razmerij med zakoncema in premoženjskopravnih posledic registrirane partnerske skupnosti. Nacionalne zakonodaje se na področju družinskega prava zelo razlikujejo, kar zakoncema, ki imata različno državljanstvo ali ne prebivata v isti državi, povzroča nemalo težav, saj obstaja veliko negotovosti glede njunega pravnega položaja in posledic, ki izhajajo iz sklenitve zakonske zveze. Evropska unija je v zadnjih letih sprejela veliko uredb (Uredba Bruselj II bis, Uredba Rim III, Uredba v preživninskih zadevah in uredbi Rim IV), s katerimi želi poenostaviti postopke in izboljšati pravno varnost zakoncev. Avtorica uvodoma predstavi nekatere relevantne institute družinskega prava in težave, do katerih lahko pride pri njihovi razlagi in uporabi. V nadaljevanju so predstavljeni pravni temelji za urejanje premoženjskih razmerij ob sklenitvi zakonske zveze in registraciji partnerske skupnosti. Razložena je določitev pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter postopek priznanja in izvršitve v nacionalni zakonodaji in v ureditvi na ravni Evropske unije. Večji poudarek je na dveh uredbah, ki sta začeli veljati letos. V zaključnem delu je predstavljena dolgo pričakovana novost slovenskega družinskega prava, in sicer pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s katero zakonca končno nista več vezana na obligatoren premoženjski režim, temveč lahko sedaj razmerje prilagodita svojim interesom in potrebam. Ta novost je izrednega pomena tudi v čezmejnih razmerjih.

109265

V diplomskem delu je predstavljena pretvorba prototipnega robotskega invalidskega vozička v mobilno robotsko platformo z nameščenim vrtalnikom za odvzem vzorcev tal.Na začetku je predstavljen splošni princip delovanja lokalizacijskega sistema RTK. V nadaljevanju je predstavljena postavitev in postavitev bazne postaje in mobilne postaje, potrebne za lokalizacijo RTK. Predstavljeni so posamezni moduli mobilne robotske platforme. V diplomskem delu je povzeto, kako smo nadgradili robotski manipulator (vrtino) in prototip robotskega invalidskega vozička, ki je bil zgrajen v okviru projekta Cybathlon v Laboratoriju za robotiko Fakultete za elektrotehniko, v mobilno robotsko platformo z vrtalnikom. Opisane in opisane so glavne komponente mobilne robotske platforme in programskega okolja TwinCAT, v katerem se izvaja nadzor platforme.Nalogo smo zaključili z rezultati testiranja mobilne platforme in meritvami sistema RTK.

This thesis presents the conversion of an prototype robotic wheelchair into a mobile robotic platform with an installed drill for taking soil samples.Initially, the general working principle of the RTK localisation system is presented. Afterwards, the installation and set-up of the base station and mobile station required for RTK localisation are introduced. The individual modules of the mobile robotic platform are then presented. The thesis summarises how we upgraded the robotic manipulator (drill) and converted the prototype robotic wheelchair, built in the framework of the Cybathlon project at the Laboratory of Robotics, Faculty of Electrical Engineering, into a mobile robotic platform with a drill. The main components of the mobile robotic platform and the TwinCAT software environment in which the control of the platform is implemented are presented and described.The thesis concludes with a test of the mobile platform with the drill and the results of the RTK system measurements.

V diplomskem delu je predstavljena predelava prototipa robotskega invalidskega vozička v robotsko mobilno platformo z nameščenim vrtalnikom za odvzemanje vzorcev prsti. Na začetku je predstavljen splošen princip delovanja sistema za lokalizacijo s tehnologijo RTK. Zatem se spoznamo z namestitvijo in vzpostavitvijo bazne in mobilne postaje, ki sta potrebni za RTK lokalizacijo. V nadaljevanju pa so predstavljeni posamezni moduli robotske mobilne platforme. Opisano je, kako smo se lotili nadgrajevanja robotskega manipulatorja (vrtalnika) in kako smo predelali prototip robotskega invalidskega vozička, ki je bil izdelan v okviru projekta Cybathlon v Laboratoriju za robotiko v prostorih Fakultete za elektrotehniko, v robotsko mobilno platformo z vrtalnikom. Predstavljene in opisane so glavne komponente robotske mobilne platforme in programsko okolje TwinCAT, v katerem je sprogramirano vodenje platforme. Diplomsko nalogo smo zaključili s preizkusom delovanja mobilne platforme z vrtalnikom in z rezultati meritev RTK sistema.

139912

Psihogene disfonije so glasovne motnje, ki izhajajo iz psiholoških neravnovesij posameznika. Uvrščamo jih med funkcionalne glasovne motnje, ker se pojavljajo kljub normalnemu organskemu stanju vokalnega aparata oziroma odsotnosti strukturnih poškodb in / ali nevroloških motenj. Podatki o pogostosti psihogenih glasovnih motenj v Sloveniji niso znani. Zaradi kompleksnega profila in nesistematskih terapevtskih postopkov so psihogene disfonije malo in slabo raziskane. Magistrsko delo raziskuje, kako dobro je ta patologija poznana med poklici, ki se s temi pacienti srečujejo najpogosteje in najpogosteje: to so zdravstveni delavci in logopedi. V raziskavi je sodelovalo 43 slovenskih logopedov in 22 drugih zdravstvenih delavcev, zaposlenih v različnih slovenskih regijah in ustanovah. V ta namen je bila izvedena dvodelna anketa, ki smo jo izvedli jeseni 2016. Izsledki prvega dela raziskave kažejo, da logopedi bolje poznajo izraz psihogena disfonija kot drugi zdravstveni delavci. V raziskavi je sodelovalo 43 slovenskih logopedov in 22 drugih zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v različnih slovenskih regijah in institucijah. To lahko pripišemo boljšemu poznavanju motnje, ki izhaja iz študijskega kurikuluma. Terapevti govornega jezika, v nasprotju z zdravstvenimi delavci, prav tako poznajo profil foniatrije bolje, ker pridejo v stik s tem specialistom med študijem. Zaradi tega znanja bi terapevt govornega jezika najprej napotil hripavega bolnika na foniatrija, medtem ko bi se drugi zdravstveni delavci odločili za otorinolaringologa (ENT). Kar zadeva vključevanje različnih profilov strokovnjakov pri zdravljenju oseb s psihogeno disfonijo, so anketiranci precej seznanjeni s tremi večinoma vključenimi strokovnjaki: foniatrija, logopeda za govorni jezik in psihologa. Vendar pa so manj seznanjeni s kliničnimi manifestacijami motenj, v resnici pa so odzivi zelo spremenljivi s težnjo k hripavosti. Slovenski logopedi menijo, da so tudi pri nas psihogene glasovne motnje pogostejše pri ženskah, kot je navedeno tudi v strokovni literaturi; to je po drugi strani prepričanje manj kot polovice drugih zdravstvenih delavcev. Le manjšina anketirancev pozna različne vrste disfonije - najmanj se zavedajo transseksualnih glasovnih težav. Obe skupini bi iz hripavega bolnika brez kakršne koli strukturne lezije do psihologa enako. Kar zadeva neposredne izkušnje s psihogenimi bolniki, se je izkazalo, da sta obe skupini imeli malo. Drugi del je bil zasnovan samo za tiste, ki so kdaj prišli v stik s psihogeno disfonijo. To merilo je izpolnilo le šest udeležencev, kar potrjuje redkost motnje tudi v naši državi in majhno število strokovnjakov, ki se ukvarjajo z njo. Vsak anketiranec je v povprečju srečal le 20 teh bolnikov. Polovica anketiranih je takšne paciente obravnavala več kot trikrat na leto, drugi manj pogosto. Približno polovica anketiranih je poročala, da imajo bolnike s psihogeno disfonijo v terapiji manj kot pol leta, in večinoma so bile ženske med 20. in 40. letom starosti. Pacienti so bili večinoma afonični, le dva anketiranca sta morala ob koncu pubertete zdraviti paciente z neustreznim glasom, le en anketiranec pa je poročal o zdravljenju pacienta s transseksualno spremembo glasu. Nekateri bolniki so hkrati razvili tudi druge patologije, medtem ko polovica anketiranih ni opazila dodatnih motenj. Najpogostejši vzroki psihogenih glasovnih težav so stres na delovnem mestu, družinski konflikti in travmatični dogodki, dejavniki, ki pripomorejo k pozitivnemu izidu terapije, pa so motivacija pacienta, sodelovanje med strokovnjaki, sočasnost psihoterapije in logopedske terapije, razširitev osnovnih težav, pa tudi kombinacija različnih pristopov, kot so dihalne vaje, sprostitvene vaje, glasovne vaje in terapevtska podpora, nihče od anketiranih pa pacienta ni obravnaval sam. Vsak je sodeloval z drugimi profili, bodisi z ORL, foniatrijo, psihologom ali psihiatrom. Rezultat terapije tistih, ki so obravnavali bolnike s psihogeno disfonijo, neodvisno od vrste bolezni, je bil uspešen. Ta vrsta ankete, ki v slovenskem prostoru še ni bila izvedena, je dala začetni vpogled v značilnosti vzorca bolnikov s psihogeno disfonijo / afonijo v Sloveniji. Pokazala je potrebo po boljši ozaveščenosti med strokovnjaki, študenti in laiki, ki bi lahko prišli v stik s pacienti, ki so razvili katero koli vrsto psihogene disfonije.

Psychogenic dysphonias are voice disorders stemming from psychological imbalances of the individual. They are classified as functional voice disorders because they occur despite normal organic state of the vocal apparatus i.e. absence of structural damage and/or neurological disorders. The data about the frequency of psychogenic voice disorders in Slovenia are not known. Due to their complex profile and not systematical therapeutic procedures, psychogenic dysphonias are little and poorly researched. This master's thesis explores how well this pathology is known among the occupations that meet these patients most likely and most often: these are health care professionals and speech language therapists. In addition it specifically detects the incidence and prevalence of the desease based on the experience of respondents who have ever come into contact with these patients. The research involved 43 Slovenian speech and language therapists and 22 other health professionals employed in different Slovenian regions and institutions. For the purpose, a two-part survey was carried out. The data were collected in autumn 2016. The results from the first part of the research show that the term "psychogenic dysphonia" is more familiar to speech language therapists than to other health care professionals. This can be attributed to a better knowledge of the disorder, resulting from the studies curriculum. Speech language therapists, in contrast to healthcare professionals, also know the profile of the phoniatrician better because they come in contact with this specialist during their studies. Due to this knowledge, speech language therapist would initially refer a hoarse pacient to a phoniatrician, while the other healthcare professionals would opt for the otorhinolaryngologist (ENT). As far as the inclusion of different profiles of experts in the treatment of people with psychogenic dysphonia is concerned, the respondents are fairly familiar with the three mainly involved specialists: the phoniatrician, a speech language therapist, and a psychologist. However they are less acquainted with clinical manifestations of the disorders, in fact the responses are highly variable with the tendency towards hoarseness. Slovenian speech language therapists think that even in our country psychogenic voice disorders are more common in women, as it is also reported in professional literature; this, on the other hand, is the belief of less than half of other healthcare workers. Only a minority of respondents know about different types of dysphonia - they are least aware of the transsexual voice problems. Both groups would have referred a hoarse patient without any structural lesion to the psychologist equally. As far as direct experience with psychogenic patients, it turned out that both groups have had few. The second part was designed only for those who have ever come into contact with psychogenic dysphonia. This criterion was met by only six participants, what confirms the rarity of the disorder even in our country and a small number of professionals who deal with it. Each respondent has met on average only 20 of these patients. Half of the respondents treated such patients more than three times a year, others less often. About half of the respondents reported to have patients with psychogenic dysphonia in therapy less than half a year, and they were mostly women between the age of 20 and 40. The patients were mostly aphonic, only two respondents had to treat patients with inadequate voice at the end of puberty, and only one respondent reported treating a patient with a transsexual change of the voice. Some patients simultaneously developed other pathologies, while half of the respondents did not notice additional disturbances. The most frequent causes of the psychogenic voice problems are stress at work, family conflicts and traumatic events. Factors that contribute to a positive outcome of the therapy are patient's motivation, cooperation between experts, simultaneity of psychotherapy and speech-language therapy, extension of the basic problems, as well as a combination of different approaches, such as breathing exercises, relaxation exercises, voice exercises and therapeutic support. None of the respondents treated the patient alone. Each has collaborated with other profiles, whether with an ENT, a phoniatrician, a psychologist or a psychiatrist. The therapy outcome of those who had dealt with patients with psychogenic dysphonia, independently of the type of the disease, has been successfull. This type of survey, which has not been carried out in the Slovenian area yet, has given an initial insight into the characteristics of the sample of patients with psychogenic dysphonia/aphonia in Slovenia. It has revealed the need for better awareness among professionals, students and laymen who might come into contact with patients who have developed any type of psychogenic dysphonia.

Psihogene disfonije so glasovne motnje, ki izvirajo iz psihološkega neravnovesja bolnika. Uvrščamo jih med funkcionalne glasovne motnje, saj nastopijo kljub normalnemu organskemu stanju vokalnega aparata tj. odsotnosti strukturnih poškodb in/ali nevroloških motenj. Podatkov o pogostosti psihogenih glasovnih motenj v Sloveniji nimamo. Zaradi njihovega zapletenega profila in nesistematskih terapevtskih postopkov so psihogene disfonije malo in slabo raziskovane. Magistrska naloga ugotavlja poznavanje te patologije med osebami, ki pridejo s temi pacienti najverjetneje in najpogosteje v stik, to so logopedi in drugi zdravstveni delavci. Posebej odkriva pojavnost in razširjenost motnje na podlagi izkušenj respondentov, ki so z bolniki že kdaj prišli v stik. V raziskavi je sodelovalo 43 slovenskih logopedov in 22 drugih zdravstvenih delavcev (različnih profilov,zaposlenih v različnih regijah in ustanovah na Slovenskem). Za namen raziskave smo zasnovali dvodelni anketni vprašalnik, ki so ga respondenti anonimno izpolnjevali jeseni 2016. Iz prvega dela raziskave je razvidno, da je pojem »psihogene disfonije« bolj poznan logopedom. To se da pripisati boljši seznanjenosti z motnjo, saj jo logopedi spoznajo v okviru študija, ostali zdravstveni profili pa razen zdravnikov ne. Logopedi se med študijem srečujejo s profilom foniatra, zato jim je ta izraz znan in vedo, s čim se foniater ukvarja. Tudi zaradi tega bi logopedi hripavega bolnika najprej napotili k foniatru, ostali zdravstveni delavci pa se odločajo za otorinolaringologa. Respondenti so večinoma seznanjeni, da sestavljajo tim, ki obravnava psihogene disfonije, foniater, logoped in psiholog, medtem ko so manj seznanjeni s kliničnimi izrazi motnje, saj so bili odgovori zelo variabilni in so se v glavnem nagibali le k hripavosti. Slovenski logopedi v skladu s podatki iz tujih raziskav menijo, da je tudi na slovenskem psihogena glasovna motnja pogostejša pri ženskah, medtem ko tako meni manj kot polovica vprašanih ostalih zdravstvenih delavcev. Manjšina respondentov ve za različne vrste disfonije – najmanj poznajo transseksualni glas. Približno v enaki meri bi napotili pacenta brez strukturnih okvar k psihologu. Izkazalo se je, da so respondenti imeli bolj malone posrednih izkušenjah z bolniki s psihogeno disfonijo. Drugi del vprašalnika je bil namenjen le tistim, ki so že kdaj prišli v stik s psihogeno disfonijo. Ta kriterij je izpolnjevalo le šest sodelujočih, kar nam potrjuje redkost motnje tudi pri nas ter majhno število strokovnjakov, ki se ukvarjajo z njo. Drugi možni vzrok je slabo poznavanje te problematike in zato manjše število odkritih in zdravljenih bolnikov. Vsak respondent je povprečno srečal le 20 tovrstnih bolnikov. Polovica respondentov se srečuje s takimi bolniki več kot trikrat letno, drugi redkeje. Bolniki s psihogeno disfonijo so prav tako pri polovici respondentov v obravnavi manj kot pol leta. To so večinoma ženske med 20. in 40. letom starosti. Večina bolnikov, s katerimi so se srečali respondenti, je bila afonična, dva respondenta sta imela opravka z neustreznim glasom po koncu pubertete, le eden je obravnaval transseksualno spremembo glasu. Po izkušnjah polovice respondentov so nekateri bolniki istočasno razvili še druge motnje. Najpogostejši povzročitelji psihogenih glasovnih težav so po mnenju respondentov stresni dejavniki na delu, konflikti v družini ter travmatski dogodki. Med dejavnike, ki pripomorejo k pozitivnemu izidu terapije, pa spadajo motivacija bolnika, sodelovanje med strokovnjaki, ki bolnika obravnavajo, sočasnost psihoterapevtske in logopedske obravnave, razširitev osnovnega problema, kombinacija različnih terapevtskih pristopov in terapevtska podpora. Nihče izmed respondentov ni obravnaval osebe sam. Vsak izmed njih je sodeloval še z drugimi profili, naj si bo z otorinolaringologom, foniatrom, psihologomali psihiatrom. Vsi, ki so imeli opravka z bolniki s psihogeno disfonijo, so poročali, da je bila obravnava uspešnane glede na vrsto motnje. Prva raziskava o psihogenih disfonijah v slovenskem prostoru doslej je dala začetni vpogled v značilnosti vzorca bolnikov s psihogeno disfonijo/afonijo na Slovenskem in odkrila potrebo po večji informiranosti med zdravstvenimi delavci, študenti in laiki, ki bi z pacienti s psihogeno disfonijo lahko prišli v stik. Le dobro znanje o tej funkcionalni glasovni motnji omogoča prepoznavanje teh bolnikov, ustrezne diagnostične postopke in ustrezno timsko obravnavo.

99316

Glavni cilj pričujoče raziskave je bil raziskati izkušnje študentov s poučevanjem na daljavo v času pandemije Covid-19. Natančneje, zanimalo nas je, kako se strategije spoprijemanja s situacijo v sili, učne strategije in pozitivnost navezujejo na to izkušnjo. V raziskavi je sodelovalo 337 študentov, ki so bili zbrani s spletnim vprašalnikom. Rezultati so pokazali, da so učenci uporabljali bolj prilagodljive strategije spoprijemanja (pozitivna prevrednotenje, sprejemanje in preusmeritev) na načrtovanje in manj neprilagodljivih strategij (obtoževanje drugih, katastrofa). Poleg tega so študenti poročali o pogosti uporabi dveh samoregulativnih učnih strategij, t.j. strukturiranju okolja in postavljanju ciljev, ter o manj pogosti uporabi strategij delovnih nalog. Samoregulacija in pozitivnost sta pojasnili skupno 40% variance izraženosti učencev v času pandemije. Pomembni napovedniki za bolj konstruktivno izkušnjo so bili pogosta uporaba postavljanja ciljev in strategij strukturiranja okolja, izrazitejša pozitivnost in manj pogosta uporaba strategije soočanja s katastrofo. Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju izkušenj študentov z nujnim poučevanjem in učenjem na daljavo v času pandemije in njihovih medsebojnih povezav. Poleg tega bi lahko ugotovitve akademskemu osebju omogočile, da se osredotočijo na bistvene elemente pri spodbujanju študentov k obvladovanju pandemije.

The main objective of the present research was to explore students’ ex-periences of emergency remote teaching during the Covid-19 pandemic. Specifically, we were interested in how strategies for coping with an emer-gency situation, learning strategies and positivity relate to this experience. A total of 337 university students participated in the study. The data were collected with an online questionnaire. The results show that students used more adaptive coping strategies (positive reappraisal, acceptance and refocus on planning) and fewer maladaptive strategies (blaming others, catastrophising). Furthermore, students reported the frequent use of two self-regulated learning strategies, i.e., environment structuring and goal setting, and the less frequent use of task strategies. Self-regulation and positivity explained a total of 40% of the variance of the students’ expe-rience during the pandemic. Important predictors for more constructive experience were the frequent use of goal setting and environment struc-turing strategies, more pronounced positivity, and less frequent use of the catastrophising coping strategy. The research findings contribute to a bet-ter understanding of students’ emergency remote teaching and learning experience during the pandemic and its correlates. Moreover, the findings could enable academic staff to focus on the essential elements when sup-porting students to cope with the pandemic.

Glavni cilj raziskave je bil preučiti izkušnje študentov z izrednim uče-njem in s poučevanjem na daljavo med pandemijo covida-19. Zanimalo nas je, v kakšnem odnosu s to izkušnjo so njihove strategije za spoprije-manje z izrednimi razmerami, učne strategije in pozitivnost. V raziskavi je sodelovalo 337 študentov. Podatki so bili zbrani s spletnim vprašalni-kom. Rezultati kažejo, da so študentje uporabljali bolj prilagojene stra-tegije spoprijemanja (pozitivno prevrednotenje, sprijaznjenje in preu-smerjanje k načrtovanju) in manj neprilagojenih strategij (obtoževanje drugih, katastrofiranje). Poleg tega so študentje poročali o pogosti upo-rabi dveh učnih strategij, tj. strukturiranju okolja in postavljanju ciljev, ter o manj pogosti uporabi strategije prilagoditve načina dela. Samore-gulacija in pozitivnost sta skupaj pojasnili 40 % variance študentskih izkušenj med pandemijo. Pomembni napovedniki za bolj konstruktivne izkušnje so bili pogosta uporaba strategij za določanje ciljev in struktu-riranja okolja, izrazitejša pozitivnost in manj pogosta uporaba katastro-firanja kot strategije spoprijemanja. Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju učnih izkušenj študentov z izrednim učenjem in s poučevanjem na daljavo med pandemijo ter njihovih korelatov. Poleg tega visokošolskim učiteljem in sodelavcem omogočajo, da se pri pod-pori študentom za spoprijemanje s pandemijo osredinijo na bistvene elemente.

132378

V teoretičnem delu diplomske naloge sem se osredotočila na pojem stripa in raziskala vlogo in uporabo stripa v pedagoškem procesu. V praktičnem delu sem podala praktični izdelek: izvirni strip, ki združuje lastno interpretacijo dane teme s področja likovne teorije in željo po obogatitvi učbenika za izobraževalne namene. V prvem delu naloge sem začela z definicijo stripa, kratkim zgodovinskim ozadjem in konceptom pedagoškega stripa. Nato sem se soočila z vprašanji, ki odgovarjajo na problem diplomskega dela: Kakšne so prednosti uporabe stripa v učnem procesu? Zakaj uporabljati strip v pedagoškem procesu? V naslednjih poglavjih raziskujem temo stripa v pedagoškem procesu, prednosti in slabosti njegove uporabe, vlogo stripa kot učnega pripomočka, njegovo uporabo v kurikulumu in zunaj njega ter opredelitev stripa kot enakovrednega literaturi. Teoretični del zaključujem z vprašanjem Kakšno je trenutno stanje uporabe stripa v pedagoškem procesu? V tem poglavju se ukvarjam z aktualnim stanjem stripa v slovenskem okolju in z njegovo prihodnostjo. V drugem delu diplomske naloge predstavim izvirni strip, ki je nastal za uporabo v učbeniku za likovno teorijo od 1. do 4. letnika likovne gimnazije. Predstavim njegov namen in namen, konceptualno oblikovanje, ustvarjanje glavnih likov, proces in tehnike izdelave stripa, na koncu pa prikažem še evalvacijo produkcije izvirnega stripa. Na podlagi teoretičnega znanja v prvem delu in evalvacije izvirnega stripa lahko sklepamo, da se strip trudi najti svojo pot do prepoznave. Strip je v svetu sicer že dolgo prepoznan kot enakovreden učni pripomoček, tu pa še vedno velja za manjvredno literaturo. Namen in cilj diplomskega dela je prikazati prednosti uvajanja stripa v pedagoški proces, ki bi strip enakovredno umestil ne le na področje umetnosti, temveč tudi kot pedagoški in učni pripomoček.

In the theoretical part of the thesis, I focused on the concept of comics and explore the role and use of comics in the pedagogical process. In the practical part, I provided a practical product: an original comic, combining my own interpretation of a given topic in the field of art theory and the desire to enrich a textbook for educational purposes.In the first part of the thesis, I start with the definition of comics, a brief historical background, and the concept of educational comics. Then comes the section in which I confront the questions that answer the problem of the thesis: What are the advantages of using comics in the learning process? Why use comics in the pedagogical process? In the following chapters I explore the topic of comics in the pedagogical process, the advantages, and disadvantages of using them, the role of comics as a teaching tool, their use in and outside the curriculum, and definition of comics as equivalent to literature. I conclude the theoretical section by asking: What is the current state of the use of comics in the pedagogical process? In this chapter, I discuss the current state of comics in the Slovenian environment and its future. In the second part of the thesis, I present an original comic, created for use in a textbook for art theory from the 1st to the 4th year of art high school. I introduce its purpose and aim, the conceptual design, the creation of the main characters, the process and techniques of making the comic, and finally I display an evaluation of the production of the original comic.Based on the theoretical knowledge in the first section and the evaluation of the original comic, we can conclude, that the comic is struggling to find its way to recognition. While elsewhere in the world, comics have long been recognized as an equivalent teaching tool, here, they are still considered as inferior literature. The aim and objective of this thesis is to show the advantages of introducing comics in the pedagogical process, which would place comics on an equal footing not only in the field of art, but also as a pedagogical and learning tool.

V teoretičnem delu diplomskega dela sem se osredotočila na pojem stripa in raziskovala vlogo in uporabo stripa v pedagoškem procesu. V praktičnem delu sem predstavila praktični izdelek: avtorski strip, ki združuje lastno interpretacijo dane tematike na področju likovne teorije in željo po popestritvi učbenika za namene izobraževanja.V prvem sklopu diplomskega dela sem v izhodišču predstavila definicijo stripa, kratko zgodovinsko podlago in pojem izobraževalni strip. Nato sledi del, v katerem se soočim z vprašanji, ki odgovorijo na problematiko diplomske naloge: Katere so prednosti uporabe stripa v učnem procesu? Zakaj uporabljati strip v pedagoškem procesu? V naslednjih poglavjih raziskujem temo stripa v pedagoškem procesu, prednosti in slabosti uporabe stripa, vlogo stripa kot učni pripomoček, njegovo uporabo v učnem načrtu in izven njega ter opredelitev stripa kot enakovredno literaturo. Teoretični sklop zaključim z vprašanjem: Kakšno je trenutno stanje uporabe stripa v pedagoškem procesu? V tem poglavju zaobjamem današnje stanje stripa v slovenskem okolju in njegovo prihodnost. V drugem sklopu diplomskega dela pa sem predstavila avtorski strip, izdelan za uporabo v učbeniku za likovno teorijo od 1. do 4. letnika umetniške gimnazije. Predstavila sem njegov namen in cilj, idejno zasnovo, oblikovanje glavnih likov, postopek in tehnike izdelave stripa ter na koncu predstavim evalvacijo izdelave avtorskega stripa.Na podlagi teoretičnega znanja v prvem sklopu in evalvacije avtorskega stripa lahko pridemo do zaključka, da si strip s težavo utira pot do priznanja. Medtem ko je drugje po svetu strip že dolgo priznan kot enakovreden učni pripomoček, je tu še vedno obravnavan kot manj vredna literatura. Namen in cilj diplomskega dela je prikazati prednosti uvedbe stripa v pedagoški proces, ki bi postavile strip na enakovredno mesto ne samo na likovnem področju, temveč tudi v vlogi pedagoškega in učnega sredstva.

139202

Pri metodi, ki uporablja humanizirano kvasovko, se predpostavlja substitucija gena v kvasovki s homolognim človeškim genom, ki ga proučujemo. Vstavljeni človeški gen naj bi dopolnjeval funkcijo gena kvasovke. To je mogoče zaznati kot spremembo fenotipa seva kvasovke. Za substitucijo lahko nato uporabimo različne variante človeškega gena. Na podlagi njihove sposobnosti dopolnjevanja dvojnika kvasovke lahko ocenimo, ali imajo te variante negativen učinek na normalno delovanje gena. Želeli smo preizkusiti sposobnost človeškega gena ATG16L1, da dopolni homologni gen kvasovke ATG16. Oba gena sta vključena v procese avtofagije, mutacije v genu ATG16L1 pa so povezane s povečanim tveganjem za Chronovo bolezen. V primeru uspešne komplementacije je bil naš naslednji cilj ugotoviti, ali sta mutaciji 220G > A (Asp74Asn) in 898A > G (Thr300Ala) v genu ATG16L1 patogeni. Z uporabo tehnike urejanja gena CRISPR / Cas9 smo izvedli substitucijo gena v sevu delecijskega genoma kvasovk atg16. Nato smo na humaniziranem sevu izvedli niz fenotipskih testov, ki so pokazali, da ATG16L1 ni sposoben dopolnjevati gena ATG16. Nadaljnje ugotavljanje patogenosti za različne variante gena ATG16L1 zato ni bilo mogoče.

The method using humanized yeast assumes a substitution of a gene in yeast with a homologous human gene under study. The inserted human gene is supposed to complement the function of the yeast gene. This can be detected as a change in yeast strain's phenotype. Different variants of human gene can then be used for the substitution. Based on their ability to complement the yeast counterpart, we can asses whether these variants have a negative effect on the normal function of a gene. We wanted to test the capability of human gene ATG16L1 to complement the homologous yeast gene ATG16. Both genes are involved in the proces of autophagy, and mutations in gene ATG16L1 have been associated with an increased risk of Chron's disease. In case of successful complementation, our next goal was to asses whether mutations 220G>A (Asp74Asn) and 898A>G (Thr300Ala) in gene ATG16L1 are pathogenic. With the use of genome editing technique CRISPR/Cas9, we performed a gene substitution in the yeast deletion strain atg16Δ. We then performed a series of phenotypic tests on the humanized strain, which showed that ATG16L1 is not capable of complementing the ATG16 gene. Further identification of pathogenicity for different variants of gene ATG16L1 was therefor impossible.

Metoda z uporabo humanizirane kvasovke temelji na vstavitvi človeškega gena v sev kvasovke, ki ima izbit homolog človeškega gena, ki ga želimo testirati. Vstavljen človeški gen naj bi nadomestil funkcijo izbitega gena kvasovke, učinkovitost komplementacije pa lahko zaznamo s spremembo fenotipa kvasovke. Za nadomestitev lahko uporabimo tudi mutirane alele človeških genov in na osnovi sposobnosti komplementacije s strani mutiranih alelov napovedujemo, ali imajo mutacije negativen vpliv na normalno funkcijo gena. V sklopu naše raziskave smo želeli ugotoviti, ali lahko človeški gen ATG16L1 uspešno nadomesti funkcijo kvasovkinega homolognega gena ATG16. Gena sta udeležena v procesu avtofagije, mutacije v genu ATG16L1 pa so povezane s tveganjem za razvoj Chronove bolezni. V primeru uspešne komplementacije je bil naš naslednji cilj ugotoviti, če sta mutaciji 220G>A (Asp74Asn) in 898A>G (Thr300Ala) gena ATG16L1 škodljivi oziroma patogeni. Zamenjavo genov smo v delecijski mutanti laboratorijskega seva BY4741 atg16? izvedli s tehniko za urejanje genoma CRISPR/Cas9. Humaniziran sev smo nato podvgrli seriji fenotipskih testov in na osnovi rezultatov ugotovili, da gen ATG16L1 ni sposoben nadomestiti funkcije kvasovkinega gena ATG16. Nadaljnje ugotavljanje škodljivosti mutacij gena ATG16L1 z uporabo humanizirane kvasovke posledično ni bilo mogoče.

111195

V diplomskem delu sem raziskovala duševno zdravje srednješolcev v času epidemije covida-19. Epidemija je bila nenadna in neznana situacija, v kateri smo se znašli in je močno vplivala na življenje vseh nas. Zanimalo me je predvsem, kako je epidemija specifično prizadela srednješolce in njihovo duševno zdravje. V svojem delu sem najprej opisala, kaj je duševno zdravje, nato sem opisala socialni model duševnega zdravja, predstavila socialno delo na splošno, socialno delo v povezavi z duševnim zdravjem in z mladostniki. V nadaljevanju predstavim fenomenološki pristop k duševni stiski, duševnemu zdravju in mladostništvu, duševnemu zdravju v času krize, težavam v duševnem zdravju, kjer sem obravnavala stres, depresijo in anksioznost ter kaj so varovalni in rizični dejavniki. Teoretični uvod zaključim z opisom covid-19 na splošno, covid-19 v Sloveniji in pojasnim razliko med epidemijo in pandemijo.V empiričnem delu sem anketirance najprej vprašala, kakšno je bilo njihovo duševno zdravje pred epidemijo, nato, če se je kaj spremenilo v času epidemije in če se je kaj spremenilo, kaj je najbolj vplivalo na to spremembo. Vprašal sem jih, ali so ostali v stiku s prijatelji, ali so v sebi opazili kakršno koli stisko, ki je prej niso imeli. Na koncu sem jih vprašal, kako so omejitve / ukrepi vplivali na njihov življenjski načrt in prihodnost in če je tako, kako mislijo, da bodo to rešili.Prejel sem različne odgovore od mojih sogovornikov in prišel do zaključka, da so vsi tisti čas doživeli drugače. Duševno zdravje se je za nekatere spremenilo na bolje, za druge na slabše, drugi pa niso opazili nobenih večjih sprememb v sebi.

In my thesis I researched the mental health of secondary school students during the covid-19 epidemic. The epidemic was a sudden and unknown situation we found ourselves in and it had a profound impact on the lives of all of us. The main interest of the thesis is how the epidemic affected secondary school pupils specifically and their mental health. In my work, I first described what mental health is, then I described the social model of mental health, presented social work in general, social work in relation to mental health and with adolescents. Further, I present phenomenological approach to mental distress, mental health and adolescents, mental health in times of crisis, mental health problems, where I discussed stress, depression and anxiety and what are protective and risk factors. I conclude the theoretical introduction with a covid-19 description in general, covid-19 in Slovenia and explained the difference between and epidemic and a pandemic.In the empirical part, I first asked the interviewees what their mental health was like before the epidemic, then if anything had changed during the epidemic, and if anything had what had the most impact on that change. I asked them if they had kept in touch with friends, if they noticed any distress in themselves that they had not before. In the end, I asked them how the restrictions/measures affected their life plan and future and if so, how they think they will solve this.I received different answers from my interlocutors and came to the conclusion that everyone experienced that time differently. Mental health changed for the better for some, for the worse for others, and others did not notice any major changes in themselves.

V svoji diplomski nalogi sem raziskovala duševno zdravje srednješolcev v času epidemije covid-19. Epidemija je bila nenadna in nepoznana situacija, v kateri smo se znašli, in je močno vplivala na življenje vseh nas. Sama sem se za svojo diplomsko nalogo odločila raziskati, kako je epidemija vplivala specifično na srednješolce in njihovo duševno zdravje.V svojem delu sem najprej opisala, kaj duševno zdravje je, nato sem opisala socialni model duševnega zdravja, predstavila socialno delo na splošno, socialno delo v povezavi z duševnim zdravjem in z mladostniki. Po tem sem predstavila fenomenologijo, duševno zdravje in mladostnike, duševno zdravje v času kriz, težave v duševnem zdravju, kjer sem govorila o stresu, depresiji in anksioznosti. Nadalje sem pojasnila, kaj so to varovalni dejavniki in kaj dejavniki tveganja. Na koncu teoretičnega uvoda sem opisala še covid-19 na splošno, covid-19 v Sloveniji in pojasnila razliko med epidemijo in pandemijo.V empiričnem delu sem intervjuvance najprej vprašala o tem kakšno je bilo njihovo duševno zdravje pred epidemijo, nato če se je v času epidemije kaj spremenilo in če se je kaj je na to spremembo najbolj vplivalo. Vprašala sem jih če so obdržali stike s prijatelji, če opažajo pri sebi kakšne stiske, ki jih prej niso. Na koncu sem jih vprašala kako so omejitve/ukrepi vplivali na njihov življenjski plan in prihodnost in če so, kako menijo, da bodo to rešili.Od svojih sogovornikov sem dobila različne odgovore in prišla do zaključka, da je vsak ta čas doživljal drugače. Duševno zdravje se je pri nekaterih spremenilo na bolje, pri drugih na slabše, tretji pa pri sebi niso opazili nobenih večjih sprememb.

129279

Družbene spremembe vplivajo na pravo, tako na sprejem zakona kot na njegovo prenehanje. Ko se družba spremeni do te mere, da se zakon ne more več uporabljati, lahko rečemo, da je takšen zakon zastarel. Družbene spremembe so tiste, ki vplivajo na pravo do te mere, da postane zastarelo. Zakon se vedno nanaša na družbo, kateri je namenjen, in je zato neposredno odvisen od vedenja v družbeni sferi. Zakoni so namenjeni družbi in ne obratno, zato je zastarela ureditev lahko velika ovira za nemoteno delovanje družbe, še posebej, če je razvoj šel v nasprotno smer in je popolnoma drugačen od namena zakona, ki ga je imel v času sprejema. Magistrsko delo se ukvarja s temeljnimi teoretičnimi značilnostmi povezav med družbo in pravom ter vplivom družbe in družbeno oblikovanih navad na (ne) uporabo prava, primerjalnopravni vidik zastarelosti pravne ureditve in pojav instituta zastaranja pa sta v različnih pravnih sistemih obravnavana različno, v zadnjem delu magistrskega dela pa so predstavljeni še primeri pojava zastarelosti pravne države in konkretna predstavitev prisotnosti zastarelosti v pravnem sistemu. V magistrskem delu sta predstavljena tudi dva primera, in sicer:

Social changes affect the law, both on the reception of the law and its termination. When the society changes to the extent that the law can no longer be used, such a law can be said to be obsolete. Social changes are those that affect the law to such an extent that it becomes obsolete. The law always refers to a society for which it is intended and therefore directly depends on the behavior in the social sphere. Laws are intended for society, and not vice versa, therefore an obsolete regulation can be a significant obstacle to the smooth functioning of society, especially if the development has gone in opposite direction and is completely different from the purpose of the law that it had at the time of reception. The master's thesis deals with the fundamental theoretical characteristics of the links between society and law, and the influence of society and socially formed habits on the (non) application of the law. Furthermore, the comparative legal aspect of the obsolescence of the regulation and the phenomenon of the institute desuetudo are dealt with differently in various legal systems. In the last part of the master's thesis there are examples of the appearance of the obsolete rule of the law and the concrete presentation of the presence of obsolescence in the legal system.

Družbene spremembe vplivajo na zakon, tako na sprejem zakona kot na njegovo prenehanje. Ko se družba spremeni do te mere, da se zakona ne more več uporabiti, se za tak zakon lahko reče, da je obsoleten. Družbene spremembe so tiste, ki vplivajo na zakon v tolikšni meri, da postane zastarel. Zakon se vedno navezuje na družbo kateri je namenjen in je zato neposredno odvisen od ravnanj v družbeni sferi. Zakoni so namenjeni družbi in ne obratno, zato je obsoletni predpis lahko precejšnja ovira za nemoteno družbeno delovanje, še posebej če je razvoj šel v povsem drugo smer in se v celoti razlikuje od namena zakona, ki ga je le ta ob sprejemu imel. Magistrska naloga obravnava temeljne teoretične značilnosti povezav med družbo in pravom ter vpliv družbe in družbeno izoblikovanih navad na (ne)uporabo zakona. Nadalje obravnava primerjalnopravni vidik obsoletnosti predpisa ter pojav instituta desuetudo v različnih pravnih sistemih. V zadnjem delu magistrska naloga vsebuje primere pojava obsoletnosti predpisa ter konkretno prikaže prisotnost obsoletnosti v pravnem sistemu.

101906

Glasba se zdi skoraj povsem ideološka, pri čemer je ideološka komponenta dodana glasbenemu substratu tako v dejanju ustvarjanja kot v aktu recepcije, zaradi česar je mogoče govoriti o ideologiji v glasbi in ideologiji o glasbi. Razlog za tako tesno povezavo med glasbo in ideologijo je v negotovem semantičnem statusu glasbe. Glasba ni primarno semantična ali referenčna, ampak njen recepcijski proces odpira široko semantično področje, vključno z ideološkim.

Music seems to be almost completely ideological, whereby the ideological component is added to the musical substrate both in the act of creation and in the act of reception, because of which it is possible to speak of ideology in music and ideology about music. The reason for such a close connection between music and ideology lies in the uncertain semantic status of music. Music is not primarily semantic or referential, but its reception process opens a broad semantic area, including the ideological.

Glasba se zdi skoraj v celoti ideološka, pri čemer se ideološke vsebine glasbenemu substratu dodajo tako v aktu ustvarjanja kot tudi aktu recepcije, zaradi česar je mogoče govoriti o ideologiji v glasbi in ideologiji o glasbi. Vzrok za takšno ozko povezanost glasbe in ideologije leži v negotovem semantičnem statusu glasbe. Glasba sicer primarno ni semantična oz. referencialna, vendar pa se v procesu sprejemanja odpira širokemu pomenskemu območju, tudi ideološkemu.

127731

Embalaža ima pomembno vlogo pri zaščiti in distribuciji izdelkov ter pri izbiri in odstavitvi kupca. Njena vloga se je v tem času povečala, včasih pa je še pomembnejša od samega izdelka. Najpomembnejše pri tem je, da je uporabna, enostavna, kakovostna in predvsem okolju prijazna. Namen diplomskega dela je spoznati eko oblikovanje, zahteve in priporočila ter izdelati ekološko embalažo za notesnik Vivir. Oblikovanje in proizvodne smernice bodo temeljile na eko oblikovanju. Diplomsko delo je dopolnjeno z nekaterimi dodatki, ki so vključeni v zvezek v embalaži. Diplomsko delo je razdeljeno na tri sklope, in sicer na teoretični in eksperimentalni del ter sklop za razpravo in ugotovitve. Teoretični del vsebuje opis embalaže, postopek, njene funkcije, stroške in materiale. Prav tako so predstavljene informacije o slovenskem in tujem trgu. Poleg tega je predstavljeno podjetje Vivir. V eksperimentalnem delu smo predstavili začetne ideje in skice embalaže ter pripomočkov. Opisali smo uporabljene embalažne materiale, postopke oblikovanja, uporabnost programa Adobe Illustrator in Engview Package ter Disaplat Designer. V zadnjem delu smo predstavili oblikovanje končnih izdelkov. Cilj diplomske naloge je bil oblikovati in izdelati embalažo za prenosnik, ki bo predstavljala eko-oblikovanje na vseh ravneh. To pomeni, da bomo uporabili čim manj odpadnega materiala, tiskanih površin in škodljivih dodatkov. Poleg prenosnika smo oblikovali tudi dodatke, kot so nalepke in Vivir zaznamek, ki bodo pripomogli k boljši organizaciji. Z novo oblikovano embalažo bodo grafični izdelki med transportom zaščiteni in bo povečala svojo prodajno funkcijo.

Packaging plays an essential role in product protection and distribution as well as in choice and decission of the buyer. Its role nowdays has increased, sometimes it is even more important than the product itself. The important things about it are that it is useful, simple, of good quality and especially environment friendly. The aim of this diploma is to learn more about eco design, about requests and recommendations and to make eco packaging for notebook Vivir. Design and production guidelines will be based on eco design. There are some additions added to the diploma which are included with the notebook in its packaging. Diploma is devided into three sections which are theoretical, experimental and section for discussion and findings. Theoretical section contains description of the packaging, procedure, its functions, cost and materials. There is also some information about slovenian and foreign market. In addition the company Vivir is represented. In experimental section we presented the initial ideas as well as sketches of packaging and accessories. We have described the packaging materials used, the design procedures, the usability of Adobe Illustrator and Engview Package and Disaplat Designer. In the last section the designs of finished products are presented. The aim of the diploma thesis was to design and produce packaging for the notebook, which will represent eco-design at all levels. This means using as little waste material, printed surfaces and harmful additives as possible. In addition to the notebook, we also designed accessories such as stickers and a Vivir bookmark, which will help in better organization. With the newly designed packaging, graphic products will be protected during transport and it will increase its sales function.

Embalaža ima pomembno vlogo pri zaščiti izdelka, distribuciji kakor tudi pri izbiri in odločitvi kupcev za nakup. Njena vloga je dandanes vse bolj pomembna, včasih celo bolj kot sam izdelek. Mora biti uporabna, preprosta, kakovostna in predvsem okolju prijazna. Namen diplomske naloge je raziskati področje ekološkega oblikovanja, zahteve in priporočila pri embaliranju, ter izdelati ekološko embalažo za rokovnik Vivir. Smernice oblikovanja in končne izdelave bodo temeljile na ekološkem oblikovanju. V diplomsko nalogo smo vključili tudi dodatke, ki so sestavni del rokovnika v ekološki embalaži. Diplomska naloga je razdeljena na tri sklope, in sicer na teoretični in eksperimentalni del ter na razpravo in ugotovitve. V teoretičnem delu smo predstavili embalažo, njene funkcije, embalažne materiale, stroške pakiranja, postopke izdelave embalaže, ter opisali slovenski in tuji trg. V tem delu smo opisali tudi podjetje Rokovnik Vivir, s katerim sodelujemo. V eksperimentalnem delu smo predstavili začetne ideje, ter skice embalaže in dodatkov. Opisali smo uporabljeni embalažni material, postopke oblikovanja, uporabljanost programov Adobe Ilustrator in Engview Package and Display Designer. V zadnjem sklopu pa smo predstavili konstrukcije končnih izdelkov. Cilj diplomske naloge je oblikovati in izdelati embalažo za rokovnik, ki bo predstavljala ekološko oblikovanje na vseh nivojih. To pomeni uporaba materiala s čim manj odpadka, potiskanih površin, ter uporabljenih škodljivih aditivov (npr. lepilo). Poleg rokovnika smo oblikovali še dodatke in sicer, nalepke in knjižna kazalka Vivir, ki bodo pripomogli k boljši organizaciji. Z novo izdelano embalažo bodo grafični izdelki zaščiteni med transportom, povečala se mu bo tudi prodajna funkcija.

119268

Obstoječa glavna cesta G1-6 Postojna-Jelšane kljub temu, da je del vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), ni v skladu z zahtevami omrežja. V preteklosti so bile izvedene različne študije o morebitni povezavi avtoceste A1 Šentilj-Srmin z mejnim prehodom Jelšane, od koder se začne avtocesta do Reke (Hrvaška). Trenutni in prihodnji ocenjeni prometni tok ne upravičujeta gradnje nove avtoceste na tej progi. Poleg tega je gradnja nove avtoceste neupravičena kljub stalnim prometnim zastojem na glavni cesti in regionalni cesti skozi Knežak v poletnih mesecih. Posledično je v magistrskem delu predlagana rekonstrukcija obstoječe glavne ceste G1-6, ki mora kot del omrežja TEN-T slediti določenim standardom, zato je tudi definicija konvencionalne strateške ceste. Konvencionalna strateška cesta je kakovostna cesta, ki ima pomembno vlogo pri povezovanju urbanih in gospodarskih središč. V prvem delu naloge smo preučili obstoječo glavno cesto G1-6 in projekte v teku. V drugem delu je opisan postopek planiranja cest. Glavni predpogoji za načrtovanje cest so: omogočanje stalne hitrosti 90 km/h, izogibanje naseljem z obvoznimi cestami in uporaba čim večjega dela obstoječega koridorja. V magistrskem delu so obravnavane možne variante ceste, v prilogi pa je predstavljena tudi izbira optimalne variante ceste.

Despite being a part of Trans-European Transport Network (TEN-T) the existing main road G1-6 Postojna–Jelšane does not comply with network’s requirements. Various studies have been carried out in the past examining a possible connection between A1 motorway Šentilj–Srmin and border crossing Jelšane from where the motorway to Rijeka (Croatia) starts. Current and future estimated traffic flow does not justify a construction of a new motorway on this route. Furthermore, construction of a new motorway is unjustified despite constant traffic jams on the main road and regional road through Knežak during the summer months. Consequently, a reconstruction of the existing main road G1-6 has been proposed in this master thesis. Being part of TEN-T network, main road G1-6 has to follow certain standards, hence the definition as conventional strategic road. Conventional strategic road is a high quality road that has an important role in connecting urban and economic centers. In the first part of this thesis the existing main road G1-6 and projects in progress were examined. The second part describes road planning procedure. Main preconditions to road planning in this thesis are: enabling constant speed 90 km/h, avoiding settlements with bypass roads and using as much of the existing corridor as possible. In this master thesis possible variants of the road are discussed. The choice of the optimal variant is presented in the appendix.

Obstoječa glavna cesta G1-6 Postojna–Jelšane je del celovitega omrežja TEN-T, vendar ne izpolnjuje standardov ceste takšnega pomena. V preteklosti so že bile izdelane študije povezave od avtoceste A1 Šentilj–Srmin do mejnega prehoda Jelšane, od koder že poteka avtocesta do Reke. Ker so sedanje prometne obremenitve in obremenitve v planskem obdobju na obravnavani glavni cesti premajhne, je gradnja avtoceste na tej relaciji neupravičena. Njene investicije prav tako ne opravičuje dejstvo, da se v času poletne sezone tako na glavni cesti kot tudi na regionalni cesti skozi Knežak pojavljajo zastoji. Ker je torej gradnja avtoceste neupravičena, je potrebna rekonstrukcija obstoječe glavne ceste, ki je prikazana v tej magistrski nalogi. Cesto smo opredelili kot konvencionalno strateško cesto, saj je del vseevropskega prometnega omrežja in je zanjo treba zagotoviti ustrezen standard. Konvencionalna strateška cesta je cesta visoke kakovosti, ki ima pomembno vlogo pri povezovanju urbanih in gospodarskih središč. V prvem delu naloge smo izdelali analizo obstoječe glavne ceste G1-6 ter preučili projekte v teku in se v nadaljevanju posvetil umeščanju trase v prostor. V fazi projektiranja so bili upoštevani naslednji pogoji: možnost vožnje z nespremenjeno hitrostjo 90 km/h, umik območjem poselitve z obvoznimi cestami in posledično ločitev daljinskega prometa od notranjega ter potek trase v čim večji meri po obstoječem koridorju. V magistrski nalogi so predstavljene možne variante poteka trase ter izbira optimalne variante, ki je prikazana v prilogah.

101655

Varovanje pred nevarnimi učinki voda zajema izvajanje ukrepov, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nevarnost nevarnih učinkov voda in odpravljajo posledice njihovih škodljivih vplivov. Varstvo se nanaša na več različnih naravnih pojavov, ki jih povzročajo vode. Poleg poplav, ki so za Slovenijo največja grožnja, zajema tudi pojave, kot so erozija, zemeljski in snežni plazovi, led na celinskih vodah. V magistrskem delu je predstavljena zaokrožena pravna ureditev varstva pred nevarnimi učinki voda, ki zajema vse bistvene vidike ureditve tega območja: ukrepi za zmanjšanje tveganja, soočanje z naravnimi nesrečami in odpravljanje posledic škodljivih vplivov voda. Vsebina obravnavanega instituta je široka, raznolika, odvisna od trenutka in deloma od samega pojava, posebna pozornost pa je namenjena poplavam, ki so v Sloveniji najpogostejši pojav in povzročajo največjo škodo, zato pravna ureditev varstva pred poplavami vsebuje več zahtev v primerjavi z drugimi pojavi.

Protection against the hazardous effects of water includes the implementation of measures that reduce or prevent the threat of hazardous effects of water and eliminates the consequences of their harmful effects. Protection refers to several different natural phenomena that are caused by water. In addition to the floods that are the biggest threat to Slovenia, it also covers phenomena such as erosion, landslides and avalanches, ice on inland waters. In the master's thesis is presented a rounded legal regulation of protection against hazardous effects of water, which includes all essential aspects of the regulation of this area: measures to reduce the risk, dealing with a natural disaster and eliminating the consequences of the harmful effects of water. Matter of the institute in question is wide, diverse, depending on the moment and partly on the phenomenon itself. Special attention is paid to floods, which are the most common occurrence in Slovenia and cause the greatest damage. Accordingly, the legal regulation of flood protection contains more requirements compared to other phenomena.

Varstvo pred škodljivim delovanjem voda obsega izvajanje ukrepov, s katerimi se zmanjšuje ali preprečuje ogroženost pred škodljivim delovanjem voda in odpravlja posledice njihovega škodljivega delovanja. Varstvo se nanaša na več različnih naravnih pojavov, ki jih povzročajo vode. Poleg poplav, ki najbolj ogrožajo Slovenijo, zajema tudi pojave kot so erozija, zemeljski in sneženi plazovi, led na celinskih vodah. V magistrski nalogi je predstavljena zaokrožena pravna ureditev varstva pred škodljivim delovanjem voda, ki vključuje vse bistvene vidike pravne ureditve tega področja: ukrepe, s katerimi se zmanjšuje ogroženost, ravnanje ob naravni nesreči in odprava posledic zaradi škodljivega delovanja voda. Materija obravnavanega instituta je široka, raznolika, odvisna od trenutka in deloma samega pojava. Posebna pozornost je namenjena poplavam, ki so v Sloveniji najpogostejši pojav in povzročajo največjo škodo. Skladno s tem tudi pravna ureditev varstva pred poplavami vsebuje več zahtev v primerjavi z ostalimi pojavi.

121677

Dostop do informacij javnega značaja je izjemnega pomena za vsako sodobno demokratično državo, ki svojim prebivalcem, pravnim osebam in drugim zainteresiranim subjektom zagotavlja in zagotavlja prost dostop do informacij javnega značaja ter preglednost svojega delovanja. Pravica do dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, ki dosega neverjetno blaginjo po vsem svetu. Dostop do informacij javnega značaja in varstvo osebnih podatkov sta zapisana v ustavah mnogih držav in sta zato ustavno zavarovani človekovi pravici, ki sta tesno povezani in prepleteni. V skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja je prost dostop in uporaba informacij javnega značaja omogočena vsem, kar pomeni, da ni omejitev. Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam. Zakon o varstvu osebnih podatkov določa, da osebni podatki pomenijo vse podatke, ki se nanašajo na posameznika, ki mora biti določena ali določljiva fizična oseba. Zakon torej varuje le podatke, za katere vemo, komu pripadajo, oziroma kot določa zakon - oseba mora biti vsaj določljiva.

Access to public information is of utmost importance to every modern democratic state that provides and guarantees its residents, legal persons and other interested subjects free access to public information and ensures transparency of its operations. The right to access public information is a fundamental human right gaining incredible prosperity worldwide. Access to public information and protection of personal data are enshrined in constitutions of many countries and are, therefore, constitutionally protected human rights that are closely related and intertwined with each other. According to Access to Public Information Act free access and use of public information is enabled to everyone, i.e. there are no restrictions. Public information is freely accessible to legal and natural persons. Personal Data Protection Act determines that personal data shall mean any data relating to an individual that must an identified or identifiable natural person. The Act, therefore, protects only data for which we know whom they belong to, or as stated by the law – the person must at least be identifiable.

Dostop do informacij javnega značaja je izjemnega pomena za vsako sodobno demokratično državo, ki želi svojim prebivalcem in pravnim osebam ter pravzaprav vsem, ki jih zanima delovanje državnega aparata, zagotoviti preglednost njenega delovanja. Prav tako je pravica dostopa do informacij javnega značaja temeljna človekova pravica, ki v svetovnem merilu doživlja neverjeten razcvet. Informacije javnega značaja in varstvo osebnih podatkov obravnavata pomembni ustavno varovani človekovi pravici, ki sta tudi zelo povezani in se med sabo prepletata. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja omogoča prost dostop ter uporabo vsakomur – ni nikakršnih omejitev. Prosto dostopne so pravnim ali fizičnim osebam. Zakon o varstvu osebnih podatkov pa določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, pri čemer mora biti posameznik določena ali določljiva fizična oseba. Zakon torej varuje samo tiste podatke, za katere vemo, kateri osebi pripadajo oziroma je ta oseba vsaj določljiva. Informacije javnega značaja in varstvo osebnih podatkov sta dve različni ustavni pravici, ki sta si v koliziji. Takšne vrste kolizij se razrešujejo v upravnem postopku.

91424

Okužba rastlin z določenim patogenom vpliva na metabolne procese in posledično na vrednost njegovih primarnih in sekundarnih metaboliti v tkivih. Naša naloga je bila ugotoviti, ali imajo črne lise jagod (Colletotrichum nymphaeae (pass.) Aa.) vpliv na metabolne procese pri jagodah (Fragaria x ananassa Duch.). Preučili smo vpliv bolezni na primarne in sekundarne metabolite in mimogrede preučevali vpliv ocetne kisline in kalijevega bikarbonata na rast bolezni in presnovne procese. Ugotovili smo, da okužba z nimfami (Colletotrichum nymphae) zmanjša količino skupnih sladkorjev in skupnih kislin ter poveča skupne fenolne spojine v jagodnem sadežu. Najbolj izrazito se z okužbo povečajo flavanoli in hidroksicinamične kisline. Škropljenje z ocetno kislino in kalijevim bikarbonatom je dalo dober rezultat pri supresiji glivne rasti, vendar ne vpliva na vrednosti primarnih in sekundarnih metabolitov. Le kalijev bikarbonat proizvede višjo vrednost skupnih kislin v plodu.

Infection of plants with some pathogen affects on metabolic processes and consequently on the value of its primary and secondary matabolites in tissues. Our task was to determine if strawberry black spot (Colletotrichum nymphaeae (Pass.)Aa.) have the impact on metabolic processes in strawberry (Fragaria x ananassa Duch.). We examined the influence of disease on primary and secondary metabolites and by the way we examined the influence of acetic acid and potassium bicarbonate on disease growth and metabolic processes. We found that the infection with Colletotrichum nymphaeae reduce the amount of total sugars and total acids and increase total phenolic compounds in strawberry fruit. Most remarkable increases with infection had flavanols and hydroxycinnamic acids. Spraying with acetic acid and potassium bicarbonate gave good result in suppresing fungal growth but they do not have any impact on values of primary and secondary metabolites. Only potassium bicarbonate produce higher value of total acids in the fruit.

Okužba rastline z določenimi patogeni vpliva na njene metabolne procese in posledično na vsebnosti primarnih in sekundarnih metabolitov v njenih tkivih. Naša naloga je bila ugotoviti ali črna listna pegavost (Colletotrichum nymphaeae (Pass.) Aa.) vpliva na spremembe v metabolnih procesih na vrtnem jagodnjaku (Fragaria × ananassa Duch.) in na kakšen način. Poleg tega pa smo sočasno preverjali tudi kakšen vpliv imajo na vsebnost primarnih in sekundarnih metabolitov določena sredstva, ki imajo potencialni fungiciden učinek in kako zavirajo razvoj bolezni. Ugotovili smo, da okuženost s črno pegavostjo zmanjša vsebnosti skupnih sladkorjev in skupnih kislin. Povečajo pa se vsebnosti skupnih fenolov. Po skupinah fenolov, ki smo jih preučevali se od njih najbolj povečajo vsebnosti skupnih flavanolov in hidroksicimetnih kislin. Sredstvi, ki smo jih uporabili (ocetna kislina in kalijev hidrogen karbonat) sta v primerjavi s kontrolo zmanjšala okuženost plodov. Uporabljeni sredstvi nista imeli značilnega vpliva na vsebnosti primarnih in sekundarnih metabolitov. Omeniti velja le, da je škropljenje s kalijevim hidrogen karbonatom povzročilo večjo vsebnost skupnih kislin v plodu.

117720

Uvod: Pri spolnosti govorimo o kompleksni interakciji s številnimi dejavniki, med drugim o anatomskem, psihološkem, kulturnem in razvojnem vidiku. Pri spolnih motnjah pri ženskah klasificiramo motnje želje, vzburjenja, orgazma in bolečine. V Sloveniji je delež spolnih motenj pri ženskah ocenjen na 31%. V svetu se ta odstotek poveča na 40, 6%. Somatotipizacija je edinstvena metoda, ki pomaga oceniti obliko in strukturo človeškega telesa. Somatotip dokazano vpliva na prisotnost določenih patoloških stanj. Namen: Ugotoviti smo želeli povezanost med somatotipom in spolno funkcijo na vzorcu študentk, ki obiskujejo Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani. Metode dela: Raziskavo je potrdil Nacionalni odbor za medicinsko etiko Republike Slovenije. V raziskavi so sodelovale študentke Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Ljubljani. Najprej smo z antropometričnimi meritvami določili somatotip, nato pa so študentke izpolnile spletni vprašalnik (Kontrolni seznam za spolno funkcijo žensk). Za vrednotenje korelacije smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient, pri čemer je statistično značilna razlika znašala 0,05. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 29 študentk. Povprečna starost je bila 22,0 (3,0) let, s povprečnim indeksom telesne mase 22,1 (2,1) kg / m2, povprečno razmerje med pasom in višino 0,44 (0,04), povprečno razmerje med pasom in kolkom pa 0,44 (0,04). V povprečju je bila najbolj izražena mezomorfna komponenta (4,38 (1,12)). Med Kontrolnim seznamom za ženske spolne funkcije in antropometrične značilnosti, starost in somatotip sta pokazala šibko do zmerno korelacijo, vendar ne statistično značilno. Statistično značilna povezanost med elementi vprašalnika in somatotipom se je pokazala pri doseganju orgazma s penetracijo rektuma s stimulacijo klitorisa in mezomorfno komponento somatotipa (r = 0,400; p = 0,03). Razprava in zaključek: Iz rezultatov lahko vidimo, da pri večini elementov vprašalnika in drugih spremenljivkah ni bilo statistično značilne povezanosti, zato bi bilo bolj logično uporabiti vprašalnike o spolni funkciji, ki se v svetu bolj uporabljajo (npr. FSFI) in vključiti več udeležencev iz različnih starostnih skupin.

Introduction: By sexuality, we are talking about a complex interaction with many factors, including the anatomical, psychological, cultural and development aspects. Under sexual disorders in women, we classify disruptions of desire, arousal, orgasm and pain. In Slovenia, there is rated 31 % of the extent of the sexual disorders by women. In the world that percentage goes up to 40, 6 %. Somatotyping is a unique method, which helps rate the shape and structure of the human body. Somatotype has been proven to affect the presence of particular pathological states. Purpose: We wanted to figure out the correlation between the somatotype and the sexual function on a sample of female students who visit the Faculty of Health Sciences University of Ljubljana. Methods: The research was approved by the National Medical Ethics Committee Republic of Slovenia. Participants of the research were women students of the Faculty of Health Sciences University of Ljubljana. First, we did anthropometric measurements to specify the somatotype. Then the students filled out an online questionnaire (Control list for the women sexual function). For the evaluation of the correlation, we used the Pearson correlation coefficient. A statistically significant difference was made by p  0,05. Results: In the research, participated 29 women students. The average age was 22,0 (3,0) years, with an average body mass index of 22,1 (2,1) kg/m2, an average waist to height ratio was 0,44 (0,04) and an average waist to hip ratio was 0,44 (0,04). On average, the most expressed component was the mesomorphic component (4,38 (1,12)). Between Control list for the women sexual function and anthropometric characteristics, age and the somathotype showed a weak to moderate correlation, but not statistically significant. A statistically significant correlation between the elements of the questionnaire and the somathotype showed in achieve orgasm by rectal penetration with clitoral stimulation and the mesomorphic component of the somathotype (r = 0,400; p = 0,03). Discussion and conclusion: From the results, we can see that in most of the questionnaire elements and other variables there was no statistically significant correlation. Henceforth it would be more logical to use questionnaires about the sexual function which are more used in the world (for example FSFI) and to integrate more participants from different age groups.

Uvod: Pri spolnosti gre za zapleteno interakcijo večih dejavnikov, vključno z anatomskimi, fiziološkimi, psihološkimi, razvojnimi ter kulturnimi dejavniki. Med spolne motnje pri ženskah uvrščamo motnje poželenja, vzburjenja, orgazma in bolečine. Razširjenost spolnih motenj pri ženskah v Sloveniji je ocenjena na 31 %, v svetu pa na 40,6 % . Somatotipizacija je edinstvena metoda, s pomočjo katere lahko ocenimo obliko in sestavo človeškega telesa. Somatotip pa dokazano vpliva na prisotnost določenih bolezenskih stanj. Namen: Želeli smo ugotoviti povezanost med somatotipom in spolno funkcijo na vzorcu študentk Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Metode dela: Raziskavo je odobrila Komisija za medicinsko etiko Republike Slovenije. V raziskavi so sodelovale študentke Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Najprej smo opravili antropometrične meritve za določanje somatotipa. Nato so študentke izpolnile še spletni vprašalnik: Kontrolni seznam za žensko spolno funkcijo. Za oceno povezanosti smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Statistično pomembna razlika je bila postavljena pri p ? 0,05. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 29 študentk. V povprečju so bile stare 22,0 (3,0) let, s povprečnim indeksom telesne mase 22,1 (2,1) kg/m2, povprečnim razmerjem med obsegom pasu in telesno višino 0,44 (0,04), in povprečnim razmerjem med obsegom pasu in bokov 0,44 (0,04). V povprečju je bila najbolj izražena mezomorfna komponenta (4,38 (1,12)). Med elementi Kontrolnega seznama za žensko spolno funkcijo in antropometričnimi lastnostmi, starostjo in somatotipom, se je v večini pokazala šibka do zmerna povezanost, ki pa ni bila statistično pomembna. Statistično pomembna povezanost, med elementi vprašalnika in somatotipa, se je pokazala pri doseganju orgazma z rektalno penetracijo s sočasnim draženjem ščegetavčka, in mezomorfno komponento somatotipa (r = 0,400; p = 0,03). Razprava in zaključek: Iz rezultatov vidimo, da se med elementi vprašalnika in ostalimi spremenljivkami, v večini, niso pokazale statistično pomembne povezanosti. V prihodnje bi bilo bolj smiselno uporabiti v svetu večkrat uporabljene vprašalnike za spolno funkcijo (na primer FSFI) in v vzorec vključiti večje število preiskovank, iz večih starostnih skupin.

125578

Število uporabnikov družbenih omrežij hitro narašča. Uporabnike spodbujamo, da na teh straneh razkrijejo svoje podatke. Z razkritjem svojih podatkov se uporabniki izpostavljajo številnim tveganjem. Študije kažejo, da so uporabniki zaskrbljeni, da bodo njihovi podatki uporabljeni na nepredvidene načine in bi želeli biti obveščeni o tem, kako se njihovi podatki uporabljajo. Kljub temu, da uporabniki izražajo visoko stopnjo skrbi glede zasebnosti, so hkrati relativno neizobraženi pri razkrivanju svojih podatkov. Zato je pomembno, da uporabnike spodbudimo, da se bolj zavedajo protokolov zasebnosti na spletnih družbenih omrežjih. Študije so pokazale, da lahko po drugi strani spletna socialna omrežja pričakujejo več zaupanja od svojih uporabnikov, če jim zagotavljajo kakovostne informacije in jih izobražujejo. Zato je pomembno razumeti, kakšno vlogo ima informirano razkrivanje podatkov pri zaupanju v spletna družbena omrežja. Z namenom raziskovanja te teme, se teoretični del naloge osredotoča na pregled literature relevantnih prispevkov k temam razkritja podatkov na spletnih socialnih omrežjih, ozaveščanja o zasebnosti in zaupanja v spletna družbena omrežja. Empirični del naloge vsebuje kvalitativno raziskavo v obliki šestih polstrukturiranih intervjujev, ki je pokazala, da se uporabniki tudi takrat, ko se zavedajo možnih tveganj, pri razkrivanju svojih podatkov na spletnih socialnih omrežjih zavestno izpostavljajo morebitnim tveganjem in večinoma ne spreminjajo svojega vedenja. Zaupanje v spletna socialna omrežja se zmanjšuje z večanjem ozaveščenosti o zasebnosti uporabnikov.

The number of social networking site users is rapidly growing. Users are encouraged to disclose their data on these sites. By disclosing their data, users expose themselves to a number of risks. Studies show that users are concerned that their data will be used in unforeseen ways and would like to be informed about how their data is used. Yet, even though users express high levels of privacy concerns they are at the same time being relatively uneducated in disclosing their data. Therefore, it is important to urge users to become more aware of the privacy protocols of social networking sites. Studies have shown that in turn, social networking sites can expect more trust from their users if they provide high quality information and educate them. Therefore, it’s important to understand what role informed data disclosure has in trusting social networking sites. With an aim to research this topic, theoretical part of the thesis focuses on a literature review of the relevant contributions to the topics of data disclosure on social networking sites, privacy awareness and trust in social networking sites. The empirical part of the thesis contains qualitative research in the form of six semi-structured interviews. The research showed that even when users are aware of the possible risks, they consciously expose themselves to possible risks when disclosing their data on social networking sites and mostly do not change their behaviour. Trust in social networking sites has been shown to decrease as the privacy awareness of users increases.

Število uporabnikov spletnih družbenih omrežij hitro narašča. Te platforme uporabnike spodbujajo, da na njih razkrivajo svoje podatke, čeprav se uporabniki na ta način izpostavljajo številnim tveganjem. Študije so pokazale, da so uporabniki zaskrbljeni glede razkrivanja svojih podatkov in bi o njihovi uporabi želeli biti bolj informirani. Kljub izražanju zaskrbljenosti glede uporabe osebnih podatkov pa posamezniki ne kažejo želje po ozaveščanju glede razkrivanja teh podatkov na spletnih družbenih omrežjih. Zato si je potrebno prizadevati najti načine, na katere bi se uporabniki začeli zavedati pomena ozaveščanja glede razkrivanja podatkov. Študije so namreč pokazale, da bi na ta način spletana družbena omrežja lahko bila deležna večjega zaupanja s strani uporabnikov. Zato je pomembno razumeti, kakšno vlogo ima informirano razkrivanje podatkov pri zaupanju v družbena omrežja. Teoretični del diplomske naloge se, s ciljem preučiti to vprašanje, osredotoča na pregled literature o tematikah razkrivanja podatkov na družbenih omrežjih, ozaveščenosti o zasebnosti in zaupanju v spletna družbena omrežja. Empirični del diplomske naloge vsebuje kvalitativno raziskavo, izvedeno v obliki šestih polstrukturiranih intervjujev. Raziskava je pokazala, da tudi kadar se uporabniki zavedajo možnih tveganj, ki so jim izpostavljeni pri razkrivanju podatkov na spletnih družbenih omrežjih, večinoma ne spremenijo svojega vedenja. Pokazalo se je, da se, s tem ko se ozaveščenost uporabnikov o zasebnosti povečuje, zaupanje v spletna družbena omrežja zmanjšuje.

117248

V diplomskem delu je predstavljena pot do oznake CE z vidika proizvajalca tovornega mešalnika. Oznaka mora biti pritrjena na določene izdelke, saj izraža njihovo skladnost z bistvenimi zahtevami relevantnih direktiv EU in je pogoj za njihovo prodajo na trgu EGP. Prvi del diplomskega dela je osredotočen na teoretično in zakonodajno ozadje oznake CE, različne načine in orodja, ki so nam na voljo za doseganje skladnosti, kot so usklajeni standardi in moduli ter splošne zakonske zahteve za skladnost. V nadaljevanju je opisan sam stroj. Poudarek je na direktivah in bistvenih zahtevah, ki se nanašajo nanj. V tem delu smo pregledali stroj in njegovo tehnično dokumentacijo za morebitne neskladnosti. Opravili smo tudi potrebne meritve. Ugotovili smo, da izdelek v večini ustreza bistvenim zahtevam direktiv, zaradi nekaterih na novo uporabljenih standardov pa so bile potrebne le manjše spremembe konstrukcije.

This thesis presents the way to the CE marking from the truck mixer manufacturer’s perspective. The marking has to be affixed to certain products, as it expresses their conformity with the essential requirements of the relevant EU directives and is a condition for them to be sold on the EEA market. The first part of the thesis is focused on the theoretical and legislative background of the CE marking, various ways and tools that are available to us to achieve compliance, such as harmonised standards and modules, and the general legislative requirements for compliance. Further is a description of the machinery itself. Emphasis is on the directives and essential requirements referring to it. In this part, we examined the machinery and its technical documentation for potential nonconformities. We also performed the necessary measurements. We have found that the product conforms to the essential requirements of the directives for the most part, only minor structural changes were required as a result of some newly applied standards.

V nalogi je predstavljena pot do oznake CE z vidika proizvajalca avtomešalnikov. Oznaka mora biti nameščena na določene proizvode, saj izraža njihovo skladnost z bistvenimi zahtevami zadevnih direktiv EU in je pogoj za prodajo le-teh na trgu EGP. Prvi del naloge je osredotočen na teoretično in zakonodajno ozadje oznake CE, različne načine in pripomočke, ki so nam na voljo za doseganje skladnosti, kot so harmonizirani standardi in moduli, ter na splošne zakonodajne zahteve za doseganje skladnosti. V nadaljevanju sledi opis avtomešalnika. Poudarek je na direktivah in bistvenih zahtevah, ki se nanašajo na avtomešalnik. V tem delu smo pregledali stroj in njegovo tehnično dokumentacijo glede morebitnih neskladnosti ter izvedli potrebne meritve. Ugotovili smo, da je proizvod večinoma skladen z bistvenimi zahtevami direktiv, potrebne so bile le manjše konstrukcijske spremembe, kot posledica zahtev nekaterih na novo uporabljenih standardov.

104834

Diplomsko delo obravnava primerjavo evropskih tehničnih predpisov za načrtovanje cest v posameznih državah: v Sloveniji, Španiji, Italiji in Združenem kraljestvu. Analizirali smo, katere so največje razlike med metodami projektiranja in kaj bi bilo potrebno narediti pri projektiranju cest za izboljšanje varnosti in kakovosti cest na splošno. V prvem delu diplomskega dela smo predstavili teoretično ozadje za razumevanje obravnavanih tem; za lažje razumevanje smo predstavili tudi grafične primere, v drugem delu pa smo se osredotočili na prikaz primerjav pravil pri projektiranju cest med omenjenimi državami. Te komparative prikažemo z grafiko in s pomočjo podatkovnih tabel s personaliziranimi razlagami. Na koncu, da bi primerjavo prikazali na bolj praktičen način, naredimo načrt z računalniškim programom in zaključimo prednosti in slabosti uporabe različnih tehničnih predpisov. V tem smislu želimo izboljšati varnost in kakovost ceste. V času načrtovanja ceste je potrebno upoštevati prej zastavljene cilje, ki so povezani z zagotavljanjem funkcionalnosti ceste, prometno varnostjo in prijaznostjo do uporabnika, kar zagotavlja tudi pozitiven odnos do okolja, krajinsko harmonizacijo, estetiko in ekonomiko.

This thesis addresses the comparative of European technical regulation for road design in specific countries: Slovenia, Spain, Italy and the United Kingdom. An analysis is made to see which are the biggest differences between design methods and what should be done in road design to improve safety and quality of roads in general. The first part of this thesis presents a theoretical background to understand the topics treated; also, graphical examples are introduced in order to facilitate the comprehension. The second part of this thesis is focused on showing the road design rules comparison between the mentioned countries. These comparatives are demonstrated with graphics and using data tables with personalized explanations. Finally, in order to show the comparison in a more practical way, a design with computer software is made and the advantages and disadvantages of using the different technical regulations are concluded. In this sense, we want to improve the safety and quality of the road. At the time of the road design, it is necessary to take into account the previously set goals that are related to ensuring the functionality of the road, traffic safety and user-friendliness, ensuring also a positive attitude to the environment, landscape harmonization, aesthetics and economy.

Magistrsko delo temelji na obravnavi primerjav evropskih tehničnih predpisov za projektiranje cest v določenih evropskih državah. Obravnavane so Slovenija, Španija, Italija in Združeno Kraljestvo. Z analizo so predstavljene največje razlike med načrtovalnimi metodami pri posameznih državah in ugotovitve potrebnih ter priporočenih sprememb pri le teh za izboljšavo varnosti in kvalitete cest. V prvem delu magistrska naloga prikazuje teoretičnega ozadja in grafične primere za lažje razumevanje obravnavanih tem. Drugi del naloge je usmerjen v prikaz primerjave pravil projektiranja cest med omenjenimi državami. Primerjave so prikazane z uporabo grafov in podatkovnih tabel opremljenih z osebnimi razlagami. Za predstavitev primerjave je izdelan model ceste z računalniško programsko opremo, ki služi kot praktični prikaz prednosti in slabosti uporabe različnih evropskih tehničnih predpisov. V času načrtovanja ceste je potrebno upoštevati predhodno začrtane cilje, ki so povezani z zagotavljanjem funkcionalnosti ceste, varnosti prometa in prijaznosti do uporabnikov, zagotavljanjem pozitivnega odnosa do okolja, krajinske usklajenosti, estetike ter racionalnosti in ekonomičnosti.

106781

Uvod: Motivacija je psihološki proces, ki spodbuja in usmerja naše vedenje, motivacija pacientov pa je ena najpomembnejših in najzahtevnejših nalog terapevtskega poklica. Fizioterapevti morajo razumeti psihološke vidike in kako vplivajo na zdravstveno stanje in fizioterapevtsko obravnavo pacienta. Za določitev percepcije in uporabe fizioterapevtov psiholoških intervencij, bi omogočili pomembne informacije o potrebah pri usposabljanju pacientov in informirali o razvoju fizioterapevtskega programa v prihodnosti. Namen: Splošni pregled znanja in uporabe motivacije ter motivacijskih strategij fizioterapevta v Sloveniji. Metode: Spletno anketo z metodo priložnostnega vzorčenja je izpolnilo 44 različnih fizioterapevtov. Spremenljivke so bile: spol, del Slovenije, kjer delajo, koliko časa so zaposleni v zdravstveni ustanovi, njihovo znanje in uporaba motivacijskih strategij, njihovo mnenje o motivaciji pacientov, mnenje o tem, kako velik bi moral biti delež motivacijskih strategij v osnovnem usposabljanju za fizioterapevte in stopnja njihove želje po pridobitvi tega znanja, ali se strinjajo ali ne strinjajo s statmi, da so pacienti bolj motivirani, če plačajo zdravljenje, da višja intrinzična motivacija pripomore k boljšemu okrevanju in ali je pomen naslednjih navodil odvisen od vrste bolnikov. Končni rezultati so bili obdelani v 1ka spletna anketa in Microsoft Exel. Rezultati: V povprečju fizioterapevt srednje dobro pozna motivacijske strategije in jih uporablja pri svojih terapijah od srednje do precej pogosto. Najpogostejša tehnika, ki jo uporabljajo, je izobraževanje pacientov, najmanj pogosto uporabljena tehnika pa je sprostitev. Največja količina znanja o predmetu, ki so ga prejeli z izkušnjami med delom in minimalno količino pri pouku, ki je bil financiran s strani ustanove, v kateri delajo. Menijo, da bi bilo treba učne spretnosti motivacije vključiti v osnovnošolsko izobraževanje za fizioterapijo in želijo pridobiti več znanja o predmetu. Razprava in zaključek: Kljub temu, da se fizioterapevti strinjajo, da je motivacija pomembna pri celotni rehabilitaciji, se je izkazalo, da motivacijske strategije poznajo, vendar še vedno ne dovolj dobro, da bi jih lahko uporabljali z zaupanjem pri terapijah. Zaradi majhnega števila fizioterapevtov, ki so raziskavo opravili, končnih rezultatov ne moremo posplošiti na vse fizioterapevte v Sloveniji. Za to bi potrebovali večji naključni vzorec.

Introduction: Motivation is a psychological process that encourages and directs our behavior and motivation of patients is one of the most important and demanding tasks of the therapeutic profession. Physiotherapists need to understand psychological aspects and how they affect health status and physiotherapy treatment of a patient. To determine physiotherapists perception and use of psychological interventions, would allow important information about needs in training the patients and inform the development of physiotherapy program in the future. Purpose: General overview of knowledge and use of motivation and motivational strategies of physiotherapist in Slovenia. Methods: An online survey with casual sampling method was completed by 44 different physiotherapists. Variables were: sex, part of Slovenia where they work, how long are they in profession, in which health facility are employed, their knowledge and use of motivational strategies, their opinion on motivation of patients, opinion on how big the portion of motivation strategies should be in basic training for physiotherapists and level of their desire to get that knowledge, if they agree or disagree with statments, that patients are more motivated if they pay for treatment, that higher and intrinsic motivation results in better recovery and if the meaning of following directions depends on type of patients disfunction. The final results were processed in 1ka spletna anketa and Microsoft Exel. Results: On average physiotherapist know motivational strategies medium well and use them from medium to quite often in their therapies. The most common technique they use is education of their patients and the least frequently used technique is relaxation. Maximum amount of knowledge about the subject they received with experience while working and minimum amount with classes that were financed by the facility they work in. They think that learning skills of motivation should be included in primary education for physiotherapy and they wish to gain more knowledge on the subject. Discussion and conclusion: Despite the fact that physiotherapists agree that motivation is important in whole rehabilitation, it turns out that they know motivational strategies but still not well enough to use them with confidence during their therapies. Because of small amount of physiotherapists that have completed the survey we can not generalize the end results to all the physiotherapists in Slovenia. For this we would need a bigger random sample.

Uvod: Motivacija je psihološki proces, ki spodbuja in usmerja naše vedenje. Motivacija pacientov pa je ena najbolj pomembnih in ena najbolj zahtevnih nalog terapevtskega poklica. Fizioterapevti morajo razumeti psihološke vidike in njihov vpliv na posameznikovo zdravstveno stanje in fizioterapevtsko obravnavo. Ugotovitve, kako fizioterapevti dojemajo in uporabljajo psihološke intervencije, bi lahko omogočile pomembne informacije o potrebah vadbe ter podale informacije za razvoj fizioterapevtskega programa v prihodnosti. Namen: Pregled nad znanjem in uporabo motivacije in motivacijskih strategij s strani fizioterapevtov po celotni Sloveniji. Metode dela: Spletna anketa, ki jo je po principu priložnostnega vzorčenja rešilo 44 fizioterapevtov. Spremenljivke, ki so bile uporabljene: spol, regija Slovenije, v kateri opravljajo delo, dolžina opravljanja poklica, ustanova, v kateri so zaposleni, njihovo poznavanje in raba motivacijskih tehnik, mnenje o motiviranosti pacientov za delo, mnenje o tem, kolikšen del osnovnega usposabljanja bi moralo biti učenje veščin motiviranja, stopnja želje po vključitvi v izobraževanje motivacijskih tehnik, strinjanje oziroma nestrinjanje s trditvami, da so pacienti bolj motivirani za delo, če si fizioterapijo plačujejo, da se višja in notranja motivacija kažeta z boljšim okrevanjem ter ali je pomen upoštevanja navodil odvisen od vrste poškodbe. Dobljeni rezultati so bili obdelani v programu 1ka spletna anketa in Microsoft Exel-u. Rezultati: V povprečju fizioterapevti poznajo strategije motiviranja srednje dobro in jih srednje do precej pogosto uporabljajo v svojih terapijah. Najbolj pogosto uporabljajo tehniko edukacije pacienta, najmanj pogosto pa relaksacijske tehnike. Največ svojega znanja o temi so pridobili z izkušnjami ob delu in najmanj s pomočjo izobraževanj, ki jih je financirala ustanova, v kateri so zaposleni. Menijo, da bi moralo biti učenje veščin motiviranja velik del osnovnega izobraževanja fizioterapije in bi želeli pridobiti več znanja na to temo. Razprava in sklep: Kljub temu, da se fizioterapevti strinjajo, da je motivacija pomembna pri celostni rehabilitaciji, se je izkazalo, da sicer poznajo motivacijske strategije, vendar vseeno ne dovolj dobro, da bi jih lahko samozavestno uporabljali pri svojih terapijah. Zaradi majhnega vzorca, na osnovi katerega so bili končni rezultati povzeti, jih ne moremo posplošiti na fizioterapevte celotne Slovenije. Za to bi potrebovali večji slučajni vzorec.

99514

V zadnjih letih se pri gradnji fasad, teras in balkonskih ograj vse pogosteje uporablja macesen. V Sloveniji je še posebej priljubljena uporaba sibirskega macesna. V diplomskem delu sem se odločila raziskati odpornost lesa proti vlagi na primeru sibirskega macesna (Larix sibirica), ki se goji v naravi in na plantažah, ter evropskega macesna (Larix decidua). Poleg macesna smo v raziskavo vključili tudi smrekov les, ki je bil pospešeno obdelan v sivo. Na vzorcih sibirskega macesna, gojenega v naravi, in na nasadih, evropskega macesna, navadne smreke in obdelanega smrekovega lesa, smo izvedli različne teste v zvezi z vpijanjem vlage, ki so imeli najvišjo vsebnost vlage pri kondicioniranju v komori nad destilirano vodo, kar pomeni, da je ta vzorec dosegel ravnotežje hitreje od drugih, ki smo jih uporabili v raziskavi. Ugotovili smo, da obe vrsti sibirskega macesna, naravnega macesna in plantaže, po daljši izpostavljenosti vpijanju vode absorbirata vlago enako hitro. Rezultati so pokazali, da sibirski macesen absorbira največ vlage, evropski macesen pa najmanj. Rezultati so pokazali, da je sibirski macesen bolj hidrofobna rastlina kot evropski macesen in naravno gojen sibirski macesen. Testirane materiale smo preverili glede na odpornostno dozo, pri čemer je bila največja odpornostna doza na evropski macesen.

In recent years larch wood is more often used in building projects, as seen in building façades, terraces and balcony fences. In Slovenia, the use of the Siberian larch is especially popular. In this thesis, I decided to research the resilience of wood against moisture using the example of the Siberian larch (Larix sibirica) grown naturally and on plantations, as well as the European larch (Larix decidua). Along with larch, spruce wood processed to grey at an accelerated rate was also integrated into the research. Various tests relating to moisture absorption were made on samples of Siberian larch grown naturally and on plantations, European larch, ordinary spruce and treated spruce wood. Siberian larch grown on a plantation had the highest moisture content at conditioning in a chamber above distilled water. This means this sample reached equilibrium faster than the others used in a research. We found out that the two types of Siberian larch, natural and plantation, absorb moisture at the same rate after long exposure to water uptake. The final measurements showed that the plantation Siberian larch absorbs moisture the most and the European larch absorbs it the least. The results indicated that the plantation Siberian larch is more hydrophobic than the European larch and naturally grown Siberian larch. The wetting ability of the tested materials was examined with regard to the resistance dose, with European larch showing the highest resistance dose.

Zadnje čase se vse več macesnovega lesa uporablja v gradbeništvu, na primer za izgradnjo fasad, teras, balkonskih ograj. V Sloveniji je še posebej priljubljena uporaba sibirskega macesna. Zato nas je v nalogi zanimala odpornost naravno in plantažno gojenega sibirskega macesna (Larix sibirica) ter alpskega macesna (Larix decidua) proti navlaževanju. Poleg macesna smo v raziskavo vključili še smrekovino obdelano s pripravki za pospešeno sivenje lesa. Na vzorcih naravno in plantažno gojenega sibirskega macesna, alpskega macesna, navadne smrekovine in predhodno obdelane smrekovine smo izvajali različna testiranja odpornosti proti navlaževanju. Pri uravnovešanju vzorcev macesnov pri visoki zračni vlažnosti smo ugotovili, da je plantažno gojen sibirski macesen navzel največ vode, in se je najhitreje uravnovešal. Ob dolgotrajnem navzemu vode smo ugotovili, da se plantažno gojen in naravno rasel sibirski macesen navlažujeta enako hitro. Po končanih meritvah opazimo, da se najbolj navlaži plantažno gojen sibirski macesen, najmanj pa alpski macesen. Rezultati prikazujejo, da je plantažno gojen sibirski macesen bolj vodoodbojen kot alpski macesen ter sibirski macesen. Izračun predvidene življenjske dobe na podlagi zgoraj omenjenih testiranj kažejo, da ima alpski macesen daljšo življenjsko dobo kot sibirski macesen iz naravnih rastišč ali pa plantažni macesen.

119083

V magistrskem delu je obravnavan poklic pomočnika s posebnimi potrebami, s poudarkom na delu pomočnika, izzivih in ovirah, ki jih mora premagati, ter strategijah za spopadanje s tovrstnimi obremenitvami. V teoretičnem delu smo želeli predstaviti otroke s posebnimi potrebami, populacijo, ki potrebuje pomoč strokovnih delavcev, opis inkluzije, zgodnje preverjanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami kot enega izmed ukrepov. Teoretičnemu delu sledi normativni okvir za zaposlovanje teh pomočnikov s posebnimi potrebami, podroben opis njihove vloge, naloge, potrebna znanja in kompetence. Predstavljeno je tudi sodelovanje s starši otrok s posebnimi potrebami in delo strokovne skupine. Nenazadnje je pozornost usmerjena tudi k višji stopnji stresa, ki je posledica vsakodnevnega doživljanja psihološke preobremenjenosti in preobremenjenosti na delovnem mestu, s katero se srečujejo pomočniki s posebnimi potrebami. Proti koncu teoretičnega dela so predstavljene strategije za zmanjševanje stresa, izpostavljene so strategije, ki jih poudarjajo sogovorniki. Slovenski prostor nima raziskav, ki bi poudarile vidik posebnih potreb, ko poteka ocenjevanje sistemske organiziranosti njihovega poklica. Pri takem ocenjevanju se obstoječa raziskava osredotoča predvsem na ekspertna mnenja oziroma na primere specialne uporabe, kar me je vodilo k kvalitativni raziskavi, ki je delno izvedena skozi prizmo pomoči osebam s posebnimi potrebami. Raziskava je v veliki meri predstavljena v empiričnem delu diplomske naloge in je sestavljena iz šestih specialne pomoči, enega ravnatelja in dveh samih ravnateljev. Ugotovitve raziskave kažejo na vrzeli in pomanjkljivosti obstoječega sistemskega okvira za zaposlovanje tovrstnih pomočnikov, ki jih je treba v prihodnje obravnavati in odpraviti. V raziskavi je ugotovljeno, da so pomočniki s posebnimi potrebami na splošno zadovoljni s svojim delom, čeprav je zaradi pomanjkanja ustrezne strokovne izobrazbe občasno veliko preobremenjenost z delom in še večja stopnja stresa. Glavne razlike med različnimi pomočniki se pojavljajo zaradi različnih ravni usposobljenosti in samozaupanja. Nekatere od najbolj neizbežnih sprememb na področju pomočnikov s posebnimi potrebami so predstavljene v sklepnem delu empiričnega dela.

In this master's thesis the profession of special need assistants is taken into consideration with a special focus on assistants’ work, challenges and obstacles they have to overcome as well as strategies to tackle such workload. The theoretical part of this thesis aims to present children with special needs along with a population that needs the assistance of professionals, description of inclusion, early examination and placement of children with special needs as one of the measures. The theoretical part is followed by a regulatory framework for the employment of such special needs assistants, a detailed description of their role, tasks, required skills and competence. Furthermore, cooperation with parents of children with special needs is presented together with the work of an expert group. Last but not least, attention is drawn towards higher levels of stress resulting from the psychological and work overload special needs assistants are experiencing on a daily basis. Towards the end of the theoretical part of the present thesis, strategies for stress reduction are presented, spotlighting the strategies emphasised by my interlocutors. Slovenian space lacks research, which would make an emphasis on special needs assistants point of view when evaluation of systemic arrangement of their profession is being conducted. With such evaluation, existing research mostly focuses on expert opinions or special use cases, which further led me towards qualitative research conducted partially through the lenses of special needs assistance. This research is largely presented in the empirical part of the thesis and consists of six special needs assistance, a headmasters assistant, and two headmasters themselves. Research conclusions point out the gaps and fallbacks of a current systemic framework for the employment of such assistants, which have to be addressed and eliminated in the future. The most problematic issue with such an employment process seems to be the desired level of education and disproportionate and unequal financing across departments. According to the research, special needs assistants are overall satisfied with their work, even though there is occasionally high work overload and even higher levels of stress due to the lack of proper professional education. The main differences between various assistants occur due to different levels of competence and self-reliability. Some of the most imminent changes in the field of special needs assistants are presented in the closing conclusion of the empirical part of this thesis.

V magistrskem delu sem obravnavala poklic spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami in njihovo delo, ovire in obremenitve, s katerimi se pri njem soočajo, ter strategije, s katerimi jih obvladujejo in rešujejo. V teoretični del magistrskega dela sem vključila predstavitev otrok s posebnimi potrebami, populacijo, s katero spremljevalci delajo, opis inkluzije, zgodnje obravnave in usmerjanja otrok s posebnimi potrebami kot oblike njihove obravnave. Sledi predstavitev zakonodajnega okvira zaposlovanja spremljevalcev ter predstavitev vloge spremljevalcev, njihovih nalog, lastnosti in kompetenc. V nadaljevanju sem predstavila sodelovanje s starši in delovanje strokovne skupine. Nazadnje sem opisala stres kot reakcijo spremljevalcev na delovne in psihološke obremenitve in nekatere možne strategije soočanja s stresom, predvsem tiste, ki so jih izpostavili moji sogovorniki.Ker v slovenskem prostoru nisem zasledila raziskave, ki bi pri ocenjevanju sistemske ureditve dela spremljevalcev poudarjala vidik spremljevalcev, temveč so večinoma izpostavljena mnenja strokovnjakov ali pa gre za študije primera, sem v empiričnem delu opravila kvalitativno raziskavo, ki izpostavlja doživljanje svojega dela in pogled na sistemsko ureditev spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami z vidika spremljevalcev. V vzorec je bilo vključenih šest spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami, pomočnica ravnatelja, ravnatelj in ravnateljica. Ugotovitve raziskave kažejo, da ima sistemska ureditev zaposlovanja spremljevalcev nekaj pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Predvsem je problematična zahtevana izobrazba spremljevalcev in neenotnost financiranja njihovega dela. Spremljevalci so sicer, kljub občasnim stiskam in obremenjenostim na delu, ki se pojavljajo zaradi pomanjkanja znanja in napornega dela, zadovoljni s svojim delom. Med spremljevalci prihaja do razlik med njihovimi občutki kompetentnosti, pa tudi med področji, na katerih prihaja do teh razlik. Na podlagi ugotovitev iz empiričnega dela sem predstavila nekatere potrebne spremembe na področju dela spremljevalcev.

128718

Diplomsko delo raziskuje, kako študentje socialnega dela na Fakulteti za socialno delo razumejo pomen poklicne identitete v socialnem delu. Poklic socialnega dela se je v preteklosti soočal z zagotavljanjem ustreznega poklicnega statusa, danes pa se sooča z zagotavljanjem ustrezne poklicne identitete na znanstvenem področju. Poklicno identiteto lahko opredelimo kot ponotranjene vrednote, poslanstvo in veščine določenega poklica, s katerim se posameznik predstavlja kot profesionalec. V socialnem delu profesionalna identiteta opisuje, kako se socialni delavci predstavljajo kot socialni delavci. Zaradi razvrednotene in stigmatizirane vloge, ki jo ima poklic socialnega dela v svetovnem merilu, je zelo pomembna raziskava o tem, kako izboljšati proces razvijanja močne in pozitivne profesionalne identitete. Raziskava kaže, da se študenti socialnega dela zavedajo, kaj je poklicna identiteta in lahko jasno prepoznajo vlogo in dejavnike, ki vplivajo na razvoj poklicne identitete. Poudarjata pomen svoje profesionalne identitete za nadaljnjo kariero in profesionalni razvoj ter za interdisciplinarno sodelovanje, zato študenti socialnega dela kažejo potrebo po pridobitvi več znanja o profesionalni identiteti v socialnem delu, zato je priporočljivo, da se tema poklicne identitete v socialnem delu v prihodnje obravnava pogosteje in neposredno, saj je potrebno večje priznavanje njenega prispevka.

The graduation thesis explores how social work students at the Faculty of Social Work understand the meaning of the professional identity in social work. The social work profession was facing with providing the proper professional status in the past but today it is facing with providing the proper professional identity in the scientific field. Professional identity can be defined as the internalized values, mission, and skills of a particular profession by which the individual presents himself as a professional. In social work, a professional identity describes how social workers present themselves as social workers. Due to the devalued and stigmatized role that the social work profession has on a global scale, the research on how to improve the process of developing a strong and positive professional identity is of great importance. The research presents that social work students are aware about what the professional identity is and can clearly identify the role and factors that influence the development of the professional identity. They emphasise on the importance of their professional identity for further career and professional development as well as for their interdisciplinary cooperation. Consequently, social work students show a need for receiving more knowledge about the professional identity in social work. It is recommended that the topic of the professional identity in social work is addressed more frequently and directly in the future because more recognition about its contribution is needed.

Diplomsko delo raziskuje razumevanje strokovne identitete pri študentkah in študentih Fakultete za socialno delo. Stroka socialnega dela se je v preteklosti pogosto soočala z dokazovanjem svojega poklicnega statusa, v današnjem času pa se sooča z dokazovanjem svoje strokovne oziroma poklicne identitete. Pojem strokovna identiteta zajema definicijo samega sebe kot pripadnika določene stroke, specifičnih strokovnih vrednot in odnosa v povezavi do drugih strok. Tako opredelimo, kaj so naše osrednje prepoznavne in trajne strokovne kvalitete, ki nas naredijo edinstvene in nas tako ločujejo od drugih strokovnjakov. Zaradi nizko vrednotene in stigmatizirane vloge stroke socialnega dela na globalni ravni je raziskovanje o tem, kako se proces izoblikovanja trdne in pozitivne strokovne identitete v socialnem delu lahko izboljša, izrednega pomena. Raziskava predstavi, da študentke in študentje socialnega dela v veliki meri podrobno prepoznavajo koncept strokovne identitete in vlogo, vplive ter dejavnike strokovne identitete. Ob tem strokovni identiteti pripisujejo veliko pomembnosti za svoj individualen strokovni razvoj, posledično pa imajo tudi potrebo po pridobivanju večjega obsega znanja o strokovni identiteti, saj ocenjujejo, da tega med študijem v neposredni obliki niso pridobili, čeprav bi po njihovi presoji to bilo koristno za nadaljnje poklicno udejstvovanje in medpoklicno sodelovanje. Področje strokovne identitete je znotraj stroke socialnega dela v prihodnosti treba bolj pogosto in direktno obravnavati ter s tem pridobiti širšo ozaveščenost o njeni pomembnosti oziroma prispevku znotraj socialnodelovne stroke.

128996

Aplikacije sintezne biologije zahtevajo robustne in skalabilne biološke procesne strukture. Primitivne procesne strukture, kot so logična vrata, oscilatorji in preprost flip-flop, so že implementirane v prokariontskih in evkariontskih celicah. V naši raziskavi smo se osredotočili predvsem na oblikovanje robustne in zanesljive master-slave variante flip-flop celice. Slednja spreminja svojo vrednost le na dvigu ali padcu roba signala ure in tako omogoča učinkovito sinhronizacijo ločenih gradnikov biološkega vezja. Model takšne celice je bil posledično uporabljen pri načrtovanju kompleksnejšega biološkega sistema, kjer je funkcijska logika porazdeljena vzdolž populacije celic, ki komunicirajo s pomočjo zaznavanja kvoruma. Osnova naše raziskave je deterministični reakcijsko-difuzijski sistem, sestavljen iz nelinearnih diferencialnih enačb prvega reda. Simulacije tega modela so bile izvedene s pomočjo numeričnih metod drugega reda Runge-Kutta in Finite Difference. Za raziskovanje kinetičnega prostora parametrov smo kot tehniko iskanja uporabili genetske algoritme. Dobljene kombinacije vrednosti parametrov nakazujejo, da je možna implementacija znotraj mikrobnega konzorcija, zato porazdelitev funkcionalne logike med celičnimi populacijami omogoča implementacijo bolj kompleksnih struktur.

Applications of synthetic biology require robust and scalable biological processing structures. Primitive processing structures such as logic gates, oscillators and a simple flip-flop have already been implemented in prokaryotic and eukaryotic cells. In our research we focused primarily on designing robust and reliable master-slave variant of a flip-flop cell. The latter changes its value only on the raising or falling edge of the clock signal and therefore allows efficient synchronization of separate building blocks of the biological circuit. A model of such cell has consequently been used when designing more complex biological system, where the functional logic has been distributed along a population of cells, which communicate through quorum sensing. The basis of our research is a deterministic reaction-diffusion system comprised of first order non-linear differential equations. Simulations of this model have been performed using second order Runge-Kutta and Finite difference numerical methods. In order to explore the viable kinetic parameter space we have utilized the genetic algorithms as a search technique. The resulting parameter value combinations indicate that a potential implementation inside a microbial consortium is possible. Distribution of functional logic between cell populations therefore allows implementing more complex structures.

Aplikacije sintezne biologije zahtevajo robustne in skalabilne biološke procesne strukture. Enostavne procesne strukture, kot so logična vrata, oscilator in preprosta pomnilna celica, so že bile implementirane v prokariontskih in evkariontskih celicah. V predlaganem delu smo se osredotočili na načrtovanje robustne in zanesljive pomnilne celice v izvedbi s predpomnjenjem. Slednja preklopi svoje stanje le ob izbrani fronti vhodnega urinega signala in tako omogoča učinkovito sinhronizacijo posameznih gradnikov biološkega vezja. Model te celice smo nato uporabili pri načrtovanju kompleksnejšega biološkega sistema, kjer smo logiko razporedili v populacijo celic, ki med seboj komunicirajo preko mehanizma zaznavanja kvoruma. Osnova naših raziskav je bil deterministični reakcijsko-difuzijski sistem sestavljen iz diferencialnih enačb prvega reda. Za simuliranje tega sistema smo uporabili numerično metodo končnih razlik in metodo Runge-Kutta drugega reda. Za iskanje dopustih vrednosti kinetičnih parametrov so bili uporabljeni genetski algoritmi. Preko njih smo poiskali kombinacije vrednosti parametrov, ki bi potencialno omogočale implementacijo znotraj mikrobnega konzorcija. Možnost razdelitve logike med več procesnimi strukturami smo s tem potrdili.

122384

Namen diplomskega dela je bil primerjati različne podpore, ki se uporabljajo v hmeljarstvu, in preveriti njihovo učinkovitost. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, katere podpore so najbolj primerne za uporabo, upoštevajoč njihove lastnosti in ceno. Vzorčene podpore smo izbrali na podlagi rezultatov ankete, ki smo jo opravili med slovenskimi hmeljarji in katere opore so že v uporabi ali pa jih je vsaj preizkusil Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (SIHRB) glede na njihove eksperimentalne lastnosti. Teoretični del diplomskega dela obsega: zgodovino hmeljarstva in opornikov, uporabo opornic (vejice) v hmeljarstvu, podpor iz naravnih vlaken, podpor iz kemičnih vlaken iz naravnih polimerov in opornic iz sintetičnih vlaken, prihodnost opornic ter odstranjevanje in skladiščenje ostankov hmelja (tj. biomase, ki je ostala po spravilu, ki je sestavljena iz listov in stebel mešanih z vejicami).V eksperimentalnem delu smo testirali in obravnavali pet različnih hmeljnih opor (vejice), ki se razlikujejo po svojem izvoru in kakovosti. Tekstilno-mehanski preizkusi so bili izvedeni na vrvici pred njeno uporabo na hmeljišču (npr. sveže vrvice) in po staranju na polju (vzorci so bili odvzeti ob koncu rastne dobe): vrvna struktura, sukanci, dolžinska masna gostota in natezne lastnosti. Rezultati kažejo, da število sukanj ne vpliva na natezne lastnosti vrvice. Vrvice iz regeneriranih celuloznih vlaken imajo najboljše natezne lastnosti; te lastnosti pa se po starosti vrvice na polju hmelja bistveno poslabšajo. Podpore iz sintetičnih vlaken imajo po njihovih specifikacijah boljše lastnosti kot podpore iz naravnih vlaken. Podpore iz kemičnih vlaken iz naravnih polimerov kažejo primerljive rezultate s podporami iz sintetičnih vlaken. Prve podpore kažejo tudi rahlo povečanje specifične pretržne napetosti po staranju, medtem ko druge podpore (iz naravnih vlaken in sintetičnih vlaken) kažejo zmanjšanje specifične pretržne napetosti. Primerjava nakupne cene podpor kaže, da so podpore iz naravnih vlaken najdražje, sledijo podpore iz kemičnih vlaken iz naravnih polimerov, medtem ko so podpore iz sintetičnih vlaken najnižje v ceni. Na podlagi primerjave kakovosti in trenutnih cen opornikov se je izkazalo, da so za uporabo najprimernejše dvojice iz polilaktične kisline (PLA).

Supports (twines) are used in hop production to assist hop growth during the growth season. The purpose of this thesis was to compare various supports used in hop growing and review their efficiency. The main aim of the research was to determine which supports are best suited for use, taking into account their qualities and price. The supports sampled were chosen based on the results of a survey done amongst Slovenian hop growers. These supports have already been in use or have at least been tested by the Slovenian Institute of Hop Research and Brewing (SIHRB) on their experimental property. The theoretical part of this thesis consists of the following: the history of hop growing and supports, the use of supports (twines) in hop production, supports from natural fibres, supports from chemical fibres from natural polymers, and supports from synthetic fibres, the future of supports, and the removal and storage of hop plant waste (i.e. biomass left after harvesting, composed of leaves and leaf stems mixed with twines). In the experimental part of the thesis, we tested and discussed five different hop supports (twines), distinguished by their origin and qualities. The following textile-mechanical tests were conducted on the twines before their application on the hop yard (i.e. fresh twines) and after aging in the field (samples were taken at the end of the growing season): twine structure, twists, linear mass density, and tensile properties. Results show that the number of twists does not influence the tensile properties of the twine. Twines from regenerated cellulose fibres have the best tensile properties; these properties, however, worsen significantly after the twine ages in the hop field. Based on their specifications, supports from synthetic fibres display better qualities than supports from natural fibres. Supports from chemical fibres from natural polymers show comparable results to supports from synthetic fibres. The former supports also show a slight increase in specific breaking tension after aging, whilst other supports (those from natural fibres and synthetic fibres) show a decrease in specific breaking tension. Comparing the purchase price of supports, the supports from natural fibres are the most expensive, followed by supports from chemical fibres from natural polymers, with supports from synthetic fibres being the lowest in price. Based on the comparison of the qualities and current prices of supports, twines made from polylactic acid (PLA) proved to be best suited for use.

Vodila (vrvice) se v hmeljarstvu uporabljajo kot opora pri rasti hmelja med rastno sezono. Namen diplomskega dela je bil primerjati različna vodila, ki se uporabljajo v hmeljarstvu, in preveriti njihovo učinkovitost. Cilj raziskave je bil ugotoviti, katero vodilo je najprimernejše za uporabo, ob upoštevanju lastnosti in cene. Vodila za raziskavo so bila izbrana na podlagi rezultatov ankete, izvedene med slovenskimi hmeljarji – preučili smo vodila, ki se uporabljajo v praksi oziroma so bila vsaj že preizkušana na eksperimentalnem posestvu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS). V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljene naslednje teme: zgodovina hmeljarstva in vodil, uporaba vodil (vrvic) v hmeljarstvu, vodila iz naravnih vlaken, vodila iz kemičnih vlaken iz naravnih polimerov ter vodila iz sintetičnih vlaken, prihodnost vodil ter odvoz in shranjevanje hmeljevine (biomasa, ki ostane po obiranju hmelja – listi in stebla, prepletena z vrvicami). V eksperimentalnem delu smo v praksi preizkusili in predstavili 5 hmeljarskih vodil (vrvic) različnega izvora in njihove lastnosti. Na vrvicah so bile pred obešanjem v hmeljišče (nove vrvice) in po staranju na njivi (vzorčeno konec rastne sezone hmelja) izvedene naslednje tekstilno-mehanske preiskave: struktura vrvic, zavoji, dolžinska masa ter natezne lastnosti. Rezultati so pokazali, da število zavojev ne vpliva na natezne lastnosti. Najboljše natezne lastnosti je imela vrvica iz regeneriranih celuloznih vlaken, vendar so se lastnosti te vrvice po staranju v hmeljišču močno poslabšale. Glede na specifikacije imajo vodila iz sintetičnih vlaken boljše lastnosti kot vodila iz naravnih vlaken. Vodila iz kemičnih vlaken iz naravnih polimerov imajo glede na specifikacije sintetičnih vlaken primerljive rezultate. Pri teh vodilih se je po staranju za malenkost zvišala specifična pretržna napetost, medtem ko se je pri drugih vodilih (iz naravnih ter iz sintetičnih vlaken) znižala. Primerjava nabavnih cen vodil pokaže, da so najdražja vodila iz naravnih vlaken, sledijo vodila iz kemičnih vlaken iz naravnih polimerov, najcenejša pa so vodila iz sintetičnih vlaken. Na podlagi primerjave lastnosti in trenutne cene vodil je bila za najbolj ustrezno vrvico izbrana vrvica iz polimlečne kisline (PLA).

115952

Izvedena je bila parametrična študija vpliva geometrije lesenih brvi na vpliv ukrepov. V začetnih poglavjih so bili izbrani grafični algoritmi in zahteve za regulacijo brvi. V nadaljevanju je predstavljen programski paket Sofistik, ki je bil uporabljen za analizo. Namesto grafičnega uporabniškega vmesnika je bil v programu Sofistik uporabljen urejevalnik Teddy text editor, ki nam omogoča vnos parametričnih podatkov. V primerjavi z grafičnim okoljem je za predstavljene študije primernejši. Opazovanje vpliva je bilo izvedeno za notranje sile, stopnjo izkoristka prerezov, reakcije in pomike konstrukcijskih elementov.V študiji je bila izvedena sprememba geometrijskih parametrov za različne študije zasnove brvi. Analiza ukrivljenih lesenih brvi je pokazala, da ima sprememba višine za vrh prečnega prereza preko podporne linije največji vpliv na lateralno in vzdolžno togost brvi. Višje vrednosti višine vozlišč so neprimerne pri projektiranju oglišč, potrebne mere prečnega prereza so prevelike zaradi nizke natezne trdnosti pravokotno na zrno za les. Rešitev v tem primeru bi lahko bila uporaba samoreznih vijakov ali lepljenih v jeklene palice. Analiza lesenih ločnih brvi in preko ločnih brvi je pokazala, da so ti tipi bolj togi kot leseni brvi, zato imajo naravne frekvence višje povprečne vrednosti. Poleg tega so vertikalni pomiki in potrebni prečni deli manjši v primerjavi z brvi. Optimalna višina loka za obe obliki brvi je bila med vrednostmi l / 7.5 in l / 5, kjer je l razpon brvi. Kljub temu je treba v nadaljnji analizi izvesti oceno stabilnosti in dinamičnega odziva konstrukcije. Analiza kablov je vključevala več geometrijskih parametrov, spremenjena pa je bila le višina loka v vodoravni ravnini. Optimalna višina loka je ležala med vrednostmi l / 7.5 in l / 5, kjer so bili doseženi minimalni učinki delovanja in dimenzije preseka.

A parametric study including influence of changing timber footbridges geometry on action effects is performed. One custom and three characteristic footbridge shapes were chosen for evaluation. Initial chapters include mathematical algorithms and footbridge regulation requirements. Sofistik software package, used for analysis, is presented afterwards. Instead of graphical user interface, Teddy text editor was used in Sofistik software enabling us the parametric data input. Compared to graphical environment, it is more convenient for the presented studies. Influence observation is performed for internal forces, utilisation level of cross sections, reactions and displacements of structural elements. Study was carried out by changing of geometric parameters for different footbridge design studies. Analysis of curved timber beam footbridges indicated that change of height for beam vertex over support line has the greatest influence on lateral and longitudinal stiffness of footbridges. Higher values of vertex height are unsuitable when design of vertex is performed, required cross section dimensions are oversized because of low tensile strength perpendicular to grain for wood. Solution in this case could be the use of self tapping screws or glued in steel rods. Analysis of timber arch footbridges and through arch footbridges indicated that these types are stiffer than timber beam footbridges, consequently natural frequencies have higher average values. Furthermore, vertical displacements and required cross section dimentions are lesser compared to beam footbridges. Optimal arch height for both footbridge shapes was between the values of l/7.5 and l/5, where l is the span of footbridge. Nonetheless, stability assessment and dynamic response of structure must be performed in further analysis. Cable stayed footbridges analysis included multiple geometric parameters, but only arch height in horizontal plane was being modified. Optimal arch height lied between the values of l/7.5 and l/5, where minimal action effects and cross section dimensions are obtained.

V magistrskem delu opravimo parametrično študijo vpliva spreminjanja geometrije lesenih brvi na učinke vplivov. Izberemo si tri značilne oblike brvi ter obliko z geometrijo po lastni zasnovi. V začetnih poglavjih predstavimo vse potrebne matematične algoritme ter zahteve predpisov s področja projektiranja brvi. Nato opišemo delovanje programskega paketa Sofistik, s katerim opravimo analizo. Namesto grafičnega uporabniškega vmesnika smo v programu Sofistik izbrali tekstovni urejevalnik Teddy, ki dopušča parametričen vnos podatkov in je za študije, predstavljene v magistrskem delu, bolj primeren kot grafično okolje. V študijah različnih konstrukcijskih zasnov brvi, s spreminjanjem geometrijskih parametrov za različna projektna stanja opazujemo vpliv na notranje statične količine, izkoriščenosti prerezov, reakcije ter pomike glavnih konstrukcijskih elementov. Pri lesenih ukrivljenih grednih brveh smo ugotovili, da spreminjanje višine temena nosilca nad zveznico podpor najbolj vpliva na prečno in vzdolžno togost brvi. Dimenzioniranje temenskega območja pa pokaže, da so zlasti višje oblike neustrezne, saj zaradi nateznih napetosti pravokotno na vlakna zahtevane dimenzije prerezov postanejo izjemno velike. Rešitev v takih primerih bi bila uporaba samovreznih vijakov ali vlepljenih jeklenih palic. Analiza lesenih ločnih brvi in brvi z lokom nad preklado je pokazala, da so ti tipi bolj togi od grednih brvi, saj so frekvence lastnega nihanja v povprečju večje, poleg tega pa so navpični pomiki ter zahtevane dimenzije prerezov konstrukcijskih elementov precej manjši. Optimalno območje višine puščice loka za oba tipa brvi je bilo med l/7.5 in l/5, kjer je l razpon brvi. Zaradi vitkih konstrukcijskih elementov je pri natančnejših analizah potrebno pozornost nameniti stabilnosti konstrukcije ter dinamičnemu odzivu konstrukcije. Za analizo lesenih brvi s poševnimi kabli smo imeli na voljo veliko število geometrijskih parametrov, v nalogi prikažemo spreminjanje puščice prekladne konstrukcije v vodoravni ravnini. Optimalno območje puščice vodoravnega loka je bilo med l/7.5 in l/5, v tem primeru dobimo najmanjše učinke vplivov in potrebne dimenzije prerezov.

91041

Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali in v kolikšni meri so referenčni knjižničarji v javnih, visokošolskih in specialnih knjižnicah v Sloveniji pri svojem delu izpostavljeni stresu, katera področja referenčnega dela povzročajo največ stresa in katere so najbolj uporabljene strategije za zmanjševanje stresa. Preučili bomo tudi vodje knjižnic, ali se jim zdi referenčno delo stresno in ali prispevajo k zmanjšanju ali celo odpravi stresa referenčnih knjižničarjev. Rezultati kažejo, da ima večina referenčnih knjižničarjev poleg referenčnega dela še druge naloge in so zadovoljni s svojo poklicno dejavnostjo. Na splošno menijo, da preveč stresa lahko vodi v izgorelost. Menedžerji knjižnic so enakega mnenja kot za stresnost referenčnega dela in svoje referenčne knjižničarje izobražujejo o premagovanju stresa in izgorelosti. Potencialne rešitve za zmanjševanje stresa pri referenčnem delu so dodatno izobraževanje o strategijah zmanjševanja stresa (tako za vodje knjižnic kot za referenčne knjižničarje), o izboljšanju odnosov med njimi, o boljši organizaciji dela, zmanjšanju obsega dela in manj birokracije.

The purpose of the thesis is to find out if and how much reference librarians in public, academic, and special libraries in Slovenia are stressed when performing their work. The areas of reference work that cause the most stress and also the most used strategies of stress reduction will be examined. In addition, library managers will be studied to find out if they find reference work stressful and if they contribute to reduction or even elimination of reference librarians' level of stress. According to the obtained results, most reference librarians have other assignments in addition to reference work and are satisfied with their occupation. They do experience stress at work, only a few do not. In general, they think that too much stress can lead to burnout. Library managers are of the same opinion as for the stressfulness of the reference work goes and they do educate their reference librarians on overcoming stress and burnout. Potential solutions for reduction of stress level in reference work are additional education on strategies of stress reduction (both, library managers and reference librarians should be educated), on improving the relationships between them, on better work organization, lessening of workload and less bureaucracy.

Namen magistrskega dela je ugotoviti, koliko stresa doživljajo pri svojem delu referenčni knjižničarji iz splošnih, univerzitetnih/visokošolskih in specialnih knjižnic v Sloveniji. Raziskala sem področja referenčnega dela, ki najbolj prispevajo k stresu, prav tako tudi najpogostejše strategije, ki pomagajo pri odpravi oz. zmanjševanju stresa. Zanima me tudi, kakšno je mnenje vodij knjižnic o stresnosti referenčnega dela in kako oni prispevajo k zmanjševanju stopnje stresa pri referenčnih knjižničarjih. Rezultati raziskave kažejo, da večina referenčnih knjižničarjev opravlja poleg referenčnega dela tudi druga opravila, kot na primer izposojo in katalogizacijo. Večina knjižničarjev je zadovoljna s svojim poklicem (delom). Pri svojem delu pogosto doživljajo stres, samo nekaj knjižničarjev je zatrdilo, da ga ne doživlja. Prevladuje splošno mnenje, da lahko preveč stresa pripelje do izgorelosti. Vodje knjižnic so enakega mnenja glede stresnosti referenčnega dela kot referenčni knjižničarji in nekaj več kot polovica vprašanih svoje zaposlene tudi izobražuje na področju premagovanja stresa ter izgorelosti. Za zmanjšanje stresnosti referenčnega dela predlagam nadaljnje izobraževanje na tem področju (tako referenčnih knjižničarjev kot vodij knjižnic), delo na izboljšanju odnosov med zaposlenimi, boljši organizaciji dela, enakomernejši porazdelitvi delovnih nalog in zmanjšanju količine birokratskih opravil.

94486

Uvod: Kirurgija predstavlja zahtevno situacijo, ki vpliva na pacientovo duševno stanje. Čeprav jo lahko vsak posameznik dojema drugače, je običajno, da pacienti doživljajo strah in tesnobo. Namen: Diplomsko delo opisuje strah in tesnobo, ki ju pacienti doživljajo pred očesno operacijo, poskuša ugotoviti glavne razloge za to in pojasni pomen celovite priprave medicinske sestre na pacienta, da uspešno prepozna in odpravi strah. Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili metode DiKUL, PubMED in CINAHL, kjer smo pregledali domačo in tujo znanstveno literaturo, ki ni starejša od 10 let. V empiričnem delu diplomske naloge sem uporabila anketni vprašalnik z vprašanji o prisotnosti strahu med pacienti, ki čakajo na operacijo in psihološko pripravo pacientov s strani zdravstvenih delavcev. Vprašalnik so izpolnili pacienti, ki so bili v času raziskave operirani v Očesnem centru dr. Pfeifer. Raziskava je bila izvedena v obdobju od 8. do 16. junija 2020. Rezultate je izpolnilo 80 anketirancev, od tega 37 moških in 43 žensk. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da je več kot polovica anketiranih pred operacijo občutila strah, ne glede na to, ali so imeli v preteklosti operacijo ali ne. Rezultati kažejo, da večina anketiranih čuti strah pred bolečino pred operacijo, večina pa jih meni, da so pred operacijo dobili dovolj informacij, kar je tudi eden glavnih načinov, kako zmanjšati strah pred operacijo. Diskusija in zaključek: Pravilna mentalna priprava pacienta pred operacijo je ključnega pomena za zmanjšanje strahu in tesnobe pred operacijo. Veliko vlogo pri mentalni pripravi ima medicinska sestra, ki preživi največ časa s pacientom, predvsem pa sta dobra komunikacija in profesionalen odnos med pacientom in medicinsko sestro najpomembnejša dejavnika za doseganje kakovostne zdravstvene nege.

Introduction: Surgery represents a challenging situation that affects the patient's mental state. Even though it may be perceived differently by each individual, it is common for patients to experience fear and anxiety. Purpose: Thesis describes the fear and anxiety that patients experience before eye surgery, it tries to determine the main reasons for it and explains the importance of the nurse’s comprehensive preparation of the patient, to successfully recognize and eliminate the fear. Methods: DiKUL, PubMED and CINAHL search engines were used for the theoretical part of the thesis, where I reviewed the domestic and foreign scientific literature, not older than 10 years. In the empirical part of the thesis, I used a questionnaire with questions about the presence of fear among patients waiting for surgery and psychological preparation of patients by health professionals. The questionnaire was completed by patients who underwent surgery at the Eye Surgery Center dr. Pfeifer at the time of the survey. The survey was conducted in the period from 8th to 16th of June 2020. Results: 80 respondents completed the questionnaire, of which 37 were men and 43 were women. From the results of the research, we can see that more than half of the respondents felt fear before the surgery, regardless of whether they have had surgery in the past or not. The results show that most respondents feel fear of pain before surgery. Most respondents believe that they received enough information before surgery, which is also one of the main ways of how to reduce the fear of the surgery. Discussion and conclusion: Proper mental preparation of the patient before surgery is crucial in reducing fear and anxiety before surgery. The nurse which spends the most time with the patient, plays a big role in the mental preparation. Above all, good communication and professional relationship between the patient and the nurse, are the most important factors to achieve a quality nursing care.

Uvod: Operativni poseg za paciente predstavlja težko situacijo, ki vpliva na njihovo duševno stanje. Običajno pacienti v tem obdobju doživljajo strah in tesnobo, ki pa se pri vsakem posamezniku kaže drugače. Namen: Namen diplomske naloge je bil opisati strah in tesnobo, ki ju pacienti doživljajo pred operativnim posegom na očeh, ugotoviti glavne vzroke zanju ter poudariti vlogo medicinskih sester pri psihični pripravi pacienta na operacijo. Metode dela: V teoretičnem delu diplomske naloge smo s pomočjo spletnih iskalnikov DiKUL, PubMED in CINAHL naredili pregled domače in tuje znanstvene literature, ki ni bila starejša od 10 let. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik, v katerem so bila vprašanja o prisotnosti strahu med pacienti, ki čakajo na operativni poseg na očesu, ter o psihični pripravi pacientov s strani zdravstvenih delavcev. Anketni vprašalnik so izpolnili pacienti, ki so bili v času anketiranja operirani v Očesnem kirurškem centru dr. Pfeifer. Anketiranje je potekalo v obdobju od 8. 6. 2020 do 16. 6. 2020. Rezultati: Anketni vprašalnik je izpolnilo 80 anketirancev, od tega 37 moških in 43 žensk. Iz rezultatov raziskave lahko ugotovimo, da več kot polovica anketirancev pred operativnim posegom občuti strah, ne glede na to, ali je že v preteklosti imela operativni poseg ali ne. Rezultati nam pokažejo, da največ anketirancev pred operativnim posegom občuti strah pred bolečino. Večina anketirancev ocenjuje, da je pred operativnim posegom prejela dovolj informacij, kar je tudi eden izmed glavnih načinov, ki pomagajo pri zmanjšanju strahu pred operativnim posegom. Razprava in zaključek: Ustrezna psihična priprava pacienta pred operativnim posegom je ključnega pomena pri zmanjšanju strahu in tesnobe pred posegom. Pri tem ima veliko vlogo prav medicinska sestra, ki s pacientom preživi največ časa. Predvsem dobra komunikacija in profesionalen odnos med pacientom in medicinsko sestro sta pomembna za izvajanje kakovostne zdravstvene nege.

127065

V diplomskem delu smo raziskovali vpliv testne metode priprave preizkušancev na rezultat preskusov vstavljivosti. Teste smo izvedli v laboratoriju z uporabo Proctorjevega testa, na treh glinastih vzorcih (Pl / Q glina (CL), referenčna glina (CH) in kraška glina (CH)) ter na vzorcu piritnega oglja. Preskušance smo pripravili z vlažno metodo priprave (naravna vlažnost; w0 - navlaženje ali enakomerno sušenje na zraku do želene vlage) in z metodo suhe priprave (sušenje materiala pri T = 105 °C in vlaženje). Metoda vlažne priprave preskušancev se bolje ujema s tehnološkimi postopki, ki se uporabljajo za vgradnjo materialov v nasipe in zasipe, vendar je v primerjavi z metodo suhe priprave zahtevnejša in dolgotrajnejša.Rezultati preskusov embeddabilnosti kažejo, da imajo različne metode priprave preskušancev različne učinke na različne vrste materialov, čeprav so po klasifikaciji USCS razvrščene na enak način. Pl / Q glina (CL) in kraška glina (CH), pripravljena z vlažno metodo, kažejo višjo optimalno vsebnost vlage in nižjo maksimalno suho gostoto od istih glin, pripravljenih s suho metodo, medtem ko metoda priprave preskušancev ne vpliva bistveno na parametre embeddabilnosti referenčne Gline (CH). Pri neplastičnem piritnem oglju, ki ima lastnosti melase proti meljastemu pesku, metoda priprave preizkušancev vpliva le na maksimalno suho gostoto, ki je pri suhi pripravi nižja.Vpliv metode priprave se kaže tudi v nefinirani tlačni trdnosti zgoščenih preskušancev in v meji likvidnosti. Vlagi pripravljeni preskušanci imajo v splošnem nekoliko višje tlačne trdnosti kot suhi preskušanci. Metoda sušenja tudi znižuje mejo likvidnosti testiranih glin.

In this thesis, we investigated the influence of the test preparation method of the test specimens on the result of the embeddability tests. The tests were carried out in the laboratory, using the Proctor test, on three clay samples (Pl/Q clay (CL), reference clay (CH) and karst clay (CH)) and on a sample of pyritic charcoal.The test specimens were prepared by moist preparation method (natural moisture; w0 - moisten or air dry uniformly to the desired moisture) and dry preparation method (pre-drying the material at T = 105 °C and moistening). The moist preparation method of the test specimens corresponds better to the technological processes used for embedding materials in embankments and backfills, but is more demanding and time-consuming compared to the dry preparation method.The results of the embeddability tests show that different test specimen preparation methods have different effects on different types of materials, even if they are classified in the same way according to the USCS classification. Pl/Q clay (CL) and karst clay (CH) prepared by the moist method show a higher optimum moisture content and a lower maximum dry density than the same clays prepared by the dry method, while the preparation method of the test specimens has no significant effect on the embeddability parameters of the reference clay (CH). In the case of non-plastic pyritic charcoal, which have a character of molasses to silty sand, the preparation method of the test specimens only affects the maximum dry density, which is lower in the case of the dry preparation method.The influence of the preparation method is also reflected in the unconfined compressive strength of the compacted test specimens and in liquidity limit. Moist-prepared test specimens generally exhibit slightly higher compressive strengths than dry-prepared test specimens. The drying method also lowers the liquidity limit of the clays tested.

V diplomski nalogi smo ugotavljali vpliv postopka priprave preizkušancev na rezultat preiskave vgradljivosti. Preiskave smo izvedli v laboratoriju, z uporabo Proctorjevega preskusa, na treh vzorcih glin, glina Pl/Q (CL), referenčna glina (CH) in kraška glina (CH)) in na vzorcu piritnih ogorkov.Preizkušance smo pripravili po mokrem postopku priprave (naravna vlaga; w0 – dovlažimo oz. na zraku enakomerno osušimo do želene vlage) in po suhem postopku priprave (predhodno sušenje materiala pri T = 105 °C in navlaženje). Mokri postopek priprave preizkušancev bolje ustreza tehnološkim postopkom, ki se uporabljajo pri vgrajevanju materialov v nasipe in zasipe, je pa v primerjavi s suhim postopom priprave bolj zahteven in traja dalj časa.Rezultati preiskav vgradljivosti kažejo, da ima različen postopek priprave preizkušancev različen vpliv na različne vrste materialov, tudi če so ti po USCS klasifikaciji enako klasificirani. Glina Pl/Q (CL) in kraška glina (CH), pripravljeni po mokrem postopku, izkazujeta višjo optimalno vlago in nižjo maksimalno suho gostoto, kot isti glini, pripravljeni po suhem postopku, medtem ko postopek priprave preizkušancev nima pomembnega vpliva na parametre vgradljivosti referenčne gline (CH). Pri piritnih ogorkih, ki niso plastični in imajo značaj melja do meljastega peska, postopek priprave preizkušancev vpliva le na maksimalno suho gostoto, ki je nižja v primeru suhega postopka priprave.Vpliv postopka priprave preizkušancev se kaže tudi na enoosni tlačni trdnosti zgoščenih preizkušancev in na meji židkosti. Preizkušanci, pripravljeni po mokrem postopku, izkazujejo generalno nekoliko višje tlačne trdnosti od preizkušancev pripravljenih po suhem postopku. Zaradi predhodnega sušenja (suhi postopek) se zniža tudi meja židkosti preiskanih glin.

130584

Chlamydia trachomatis je najpogostejša spolno prenosljiva bakterijska okužba po vsem svetu. Pogosto se okužbe pojavijo asimptomatsko, kar vodi do resnih zdravstvenih zapletov v odsotnosti zdravljenja. Uporaba azitromicina in doksiciklina se priporoča za zdravljenje spolno prenosljivih klamidijskih okužb. Oba antibiotika spadata v skupino bakteriostatičnih antibiotikov, ki se vežejo na 23S rRNA in 16S rRNA, blokirajo sintezo beljakovin. Stopnje neuspešnosti zdravljenja so visoke (8-23%), za katere je najpogostejši vzrok ponovna okužba po prekinitvi zdravljenja ali razvoj heterotipske odpornosti. Najpogosteje uporabljeni test za določanje občutljivosti na antibiotike in MIK je gojenje v celični kulturi v prisotnosti antibiotikov v različnih koncentracijah. Odpornost na makrolide je lahko posledica mutacij v genu 23S rRNA, ki povzročajo zmanjšanje interakcije antibiotikov s ciljnim mestom delovanja. Namen magistrskega dela je vzpostaviti učinkovito metodo za določanje mutacij v domeni V 23S rRNA, ki posredujejo pri odpornosti proti makrolidom, zato smo vključili 58 vzorcev DNA kliničnih izolatov s potrjeno okužbo s C. trachomatis po zdravljenju z antibiotiki. 36 vzorcev DNA smo uspešno pomnožili z alel-specifičnimi oligonukleotidi in izvedli sekvenciranje. Na podlagi bioinformacijske analize na položajih A2057, A2058, A2059 in T2611 (številčenje E. coli) nismo našli mutacij, ki bi bile pomembne za razvoj rezistence na makrolide. Na podlagi pričakovanj smo uspešno vzpostavili molekularno metodo za pridobitev nukleotidnih sekvenc, pri čemer lahko na podlagi poravnav z referenčnimi sekvencami določimo prisotnost pomembnih mutacij, ki posredujejo rezistenco proti makrolidom.

Chlamydia trachomatis is the most common sexually transmitted bacterial infection worldwide. Often, infections occur asymptomatically, leading to serious health complications in the absence of treatment. The use of azithromycin and doxycycline is recommended for the treatment of sexually transmitted chlamydial infections. Both antibiotics belong to the group of bacteriostatic antibiotics that bind to 23S rRNA and 16S rRNA, blocking protein synthesis. Treatment failure rates are high (8-23 %), for which the most common cause is re-infection after discontinuation of treatment or the development of heterotypic resistance. The most commonly used test for antibiotic susceptibility and MIC determination is cultivation in cell culture in the presence of antibiotics in various concentrations. Resistance to macrolides may be due to mutations in the 23S rRNA gene that cause reduction in interaction of antibiotics with target site of action. The aim of this master's thesis is to establish an effective method for determination of mutations in the domain V of 23S rRNA that mediate resistance to macrolides, so we included 58 DNA samples of clinical isolates with confirmed C. trachomatis infection after antibiotic treatment. 36 DNA samples were successfully amplified with allele-specific oligonucleotides and sequencing was performed. Based on bioinformatics analysis at positions A2057, A2058, A2059 and T2611 (E. coli numbering), we did not find mutations that are important for the development of resistance to macrolides. Based on expectations, we have successfully established a molecular method to obtain nucleotide sequences, whereby the presence of important mutations that mediate resistance to macrolides can be determined based on alignments with reference sequences.

Chlamydia trachomatis je najpogostejša bakterijska povzročiteljica spolno prenosljivih okužb v svetovnem merilu. Večinoma okužbe potekajo asimptomatsko, ki v odsotnosti zdravljenja vodijo v resne zdravstvene zaplete. Za zdravljenje klamidijske okužbe se priporoča azitromicin ali doksiciklin. Oba antibiotika spadata v skupino bakteriostatičnih antibiotikov, ki z vezavo na 23S rRNK in 16S rRNK blokirajo sintezo beljakovin. Stopnje neuspešnega zdravljenja so dokaj visoke (8–23 %), najpogostejša vzroka sta ponovna okužba po prekinitvi zdravljenja ali razvoj heterotipske odpornosti. Odpornost proti makrolidom je lahko posledica mutacij v genu za 23S rRNK, ki ovirajo vezavo in interakcijo antibiotika s tarčnim mestom delovanja. Za ugotavljanje občutljivosti klamidije za antibiotike in določanje minimalne inhibitorne koncentracije (MIK) se najpogosteje uporablja metoda gojenja v celični kulturi ob prisotnosti antibiotika v različnih koncentracijah, vendar se test zaradi zahtevnosti izvedbe in manjše občutljivosti uporablja le izjemoma. Namen magistrske naloge je vzpostavitev učinkovite metode za preverjanje prisotnosti mutacij v domeni V 23S rRNK, ki posredujejo odpornost proti makrolidom. V raziskavo smo vključili 58 vzorcev DNK kliničnih izolatov z večkrat potrjeno okužbo s C. trachomatis, kljub antibiotični terapiji. 36 vzorcev DNK smo uspešno pomnožili z alelno specifičnimi oligonukleotidi in izvedli sekvenciranje. Na podlagi bioinformacijske analize na pozicijah A2057, A2058, A2059 in T2611 (štetje po E. coli) nismo našli mutacij, ki vodijo v razvoj odpornosti proti makrolidom. V skladu s pričakovanji smo uspešno uvedli molekularno metodo, ki nam omogoča dokazovanje mutacij, ki posredujejo odpornost proti makrolidom.

134071

Vizualno sledenje objektom se je pred kratkim preusmerilo v ciljno segmentacijo, ki je povečala povpraševanje po video podatkovnih nizih s predmeti, segmentiranimi v vsakem okvirju. Vendar pa je ročno pridobivanje velikih segmentiranih video podatkovnih nizov zamudno in drago. To težavo rešujemo z uvedbo semi-supported Annotation by Tracking algoritem (SAT), ki je specializiran za ciljno segmentacijo posebej za domeno za sledenje vizualnim objektom z minimalnim vnosom uporabnika. Modul za segmentacijo sidrnega okvirja predvideva segmentacijsko masko za nekaj (približno štiri) uporabniških klikov na predmet zanimanja. Modul se uporablja za segmentiranje cilja v podmnožici okvirjev, sider, skozi celotno zaporedje. Nato modul za propagiranje maske razširi segmentacijo iz sider v vmesne okvirje. Na naboru podatkov VOT je SAT dosegel vrednost IoU 73% že pri 5% zaznanih okvirjev uporabnikov in prekosil zmagovalca izziva DAVIS2020 IVOS in zmagovalca izziva DAVIS2018 IVS za 40% in 67% ter skrajšal čas opombe za 98%. Na DAVIS interaktivnih izzivih, SAT deluje primerljivo z najsodobnejšo segmentacijo video objektov.

Visual object tracking has recently shifted towards target segmentation, which has increased the demand for video datasets with objects segmented in each frame. However, manually obtaining large segmented video datasets is time-consuming and costly. We address this problem by introducing a Semi-supervised Annotation by Tracking algorithm (SAT), which is specialized for target segmentation specifically for visual object tracking domain with minimal user input. The annotation pipeline is split into two modules. The anchor frame segmentation module predicts a segmentation mask by few (approximately four) user clicks on the object of interest. The module is used to segment the target in a subset of frames, anchors, throughout the sequence. Then a mask propagation module propagates the segmentation masks from the anchors to the in-between frames. On the VOT dataset, SAT achieves an IoU of 73% already at 5% of user annotated frames and outperforms the winner of the DAVIS2020 challenge IVOS and the winner of DAVIS2018 challenge IVS by 40% and 67%, respectively and shortens the annotation time by 98%. On the DAVIS interactive challenges, SAT performs comparably to the state-of-the-art in video object segmentation.

Na področju vizualnega sledenja se je pred kratkim zaradi hitrega razvoja uveljavilo poročanje lokacije tarče s segmentacijskimi maskami, kar je povečalo zahtevo po popolnoma segmentiranih zbirkah videoposnetkov. Postopek ročne anotacije zbirk videoposnetkov je dolgotrajen in drag, zato v diplomskem delu naslovimo prav ta problem. Predstavimo metodo za pol-avtomatsko segmentacijo objektov na videposnetku SAT, specializirano za učinkovito anotiranje videoposnetkov vizualnega sledenja. Segmentiranje videoposnetka smo razdelili na dva modula. Prvi modul učinkovito segmentira objekte na pozameznih slikah, saj za oceno segmentacijske maske potrebuje zgolj nekaj klikov na rob objekta. Drugi modul, ki temelji na pred kratkim predstavljenim sledilnikom D3S, pa skrbi za prenos mask na preostale slike videoposnetka. Na podatkovni zbirki VOT2020 metoda SAT doseže IoU 73%, z zgolj 5% anotiranih slik, kar je 40% izboljšava v primerjavi z zmagovalno metodo interaktivnega izziva DAVIS2020, IVOS, in kar 67% izboljšava v primerjavi z zmagovalno metodo interaktivnega izziva DAVIS2018, IVS. SAT skrajša čas ročnega anotiranja videoposnetka za kar 98%. Na DAVIS interaktivnem izzivu SAT doseže rezultate, ki so primerljivi z naprednimi metodami na področju segmentacije videoposnetkov.

127022

Vinska trta (Vitis vinifera L. Refošk) je domača in udomačena sorta, ki se tradicionalno goji v vinorodnem okolišu Kras. Pridelava sorte 'Refošk' in teran PTP vina v vinorodnem okolišu Kras v obdobju od leta 2006 do leta 2020 je bila ocenjena s pomočjo podatkov iz Registra pridelovalcev grozdja in vina, arhiva Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in Bakhusa. Prav tako smo želeli oceniti povprečno kakovost grozdja in vina sorte 'Refošk '. V zadnjih desetih letih se je pridelava sorte 'Refošk' na Krasu zmanjšala za 50 ha, medtem ko se je število trt za 52.405. Za kakovost grozdja sorte "Refošk ", ki se goji v okrožju Kras, je značilna povprečna masa 100 jagod okoli 220 g, povprečna vsebnost sladkorjev 18,5 ° Brix, skupna kislost 11,4 g / l in vrednost pH 2,81. Vina teran PTP, analizirana od leta 2006 do 2020, so imela povprečno vsebnost alkohola 11,64 vol.%, skupno vsebnost suhega ekstrakta 28 g / l, skupno vsebnost kislin 7,9 g / l in pH 3,26. Pri senzorični oceni so vina dosegla povprečno 17,1 točke in tako spadajo med kakovostna vina z zaščiteno označbo porekla. Teran PTP je vino s temno rdečo barvo, nižjo vsebnostjo alkohola in višjo kislostjo. Teran PTP je eno izmed najbolj znanih rdečih vin v Sloveniji.

The grapevine (Vitis vinifera L.) ‘Refošk’ is a local and domesticated variety traditionally grown in the Kras winegrowing district. The production of ‘Refošk’ variety and teran PTP wine in the Kras winegrowing region in the period from 2006 to 2020 was evaluated using data from the Register of Grape and Wine Producers, the archive of the Agricultural Forestry Institute Nova Gorica and Bakhus. We also wanted to evaluate the average quality of grapes and wine of the ‘Refošk’ variety. In the last ten years the cultivation of the ‘Refošk’ variety in Kras has decreased for 50 ha, while the number of vines for 52.405. The grape quality of the ‘Refošk’ variety grown in the Kras district is characterized by an average weight of 100 berries around 220 g, an average sugars content of 18.5 °Brix, a total acidity of 11.4 g/l and a pH value of 2.81. The wines teran PTP, analysed from 2006 to 2020, had an average alcohol content of 11.64 % by volume, a total dry extract content of 28 g/l of, a total acidity of 7.9 g/l of and pH of 3.26. At the sensory evaluation, the wines scored an average of 17.1 points and thus belong to the quality wines with Protected Designation of Origin. We can emphasise that teran PTP is a wine with dark red colour, lower alcohol content and higher acidity. teran PTP is one of the most famous red wines in Slovenia.

Vinska trta (Vitis vinifera L.) sorte ‘refošk’ je lokalna in udomačena sorta, ki se tradicionalno prideluje v vinorodnem okolišu Kras. Razširjenost pridelave sorte ‘refošk’ in pridelave vina teran PTP na Krasu v obdobju od 2006 do 2020 smo ugotavljali s podatki iz Registra pridelovalcev grozdja in vina, arhiva iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in Bakhusa. S tem smo želeli ovrednotiti povprečno kakovost grozdja in vina iz sorte ‘refošk’. Sorta ‘refošk’ zaokrožuje 75 % kraških vinogradov in njena pridelava zavzema prvo mesto. V zadnjem desetletju se je pridelava sorte ‘refošk’ na Krasu zmanjšala za 50 ha. Število posajenih trt te sorte se je zmanjšalo za 52.405. Povprečno kakovost grozdja sorte ‘refošk’ v obdobju 2006–2020 bi lahko opisalo kot: povprečna masa 100 jagod okrog 220 g, povprečna vsebnost sladkorjev 18,5 °Brix, 11,4 g/l skupnih kislin ter povprečni pH 2,81. Vina teran PTP, analizirana od 2006 do 2020, so v povprečju vsebovala 11,64 vol. % alkohola, 28 g/l skupnega ekstrakta, 7,9 g/l skupnih kislin in pH 3,26. Pri senzoričnem ocenjevanju je vino doseglo povprečno oceno 17,1 točke, kar ga uvršča med kakovostna vina z zaščitenim geografskim poreklom. Vino teran PTP je temno rdeče barve, z manjšo vsebnostjo alkohola in večjo vsebnostjo kislin ter je eno izmed bolj znanih rdečih vin v Sloveniji.

137465

Etilen je majhna plinasta molekula, ki je bila odkrita v 19. stoletju in je bila kasneje priznana kot prvi rastlinski hormon. Ima pomembno vlogo v rastlinski biologiji, ker je vključena v številne vidike življenjskega cikla rastlin, vključno s kaljenjem semen, razvojem korenin in cvetov, zorenjem sadja, senescenco, abscizijo in odzivi na biotično (napad patogena) in abiotsko (ranjenje, hipoksija, hlajenje, poplave in obremenitve suše). Etilen se sintetizira iz 1-aminociklopropan-1-karboksilne kisline (ACC), kjer reakcijo katalizira encim ACC oksidaza. ACC oksidaza se izraža v vseh vegetativnih in reproduktivnih rastlinskih tkivih. Namen raziskave je bil ugotoviti, kje se ACC oksidaza nahaja v razvijajočem se plodu paradižnika. Za lokalizacijo encima smo uporabili imunolokalizacijo s specifičnimi primarnimi protitelesi proti ACC oksidazi in preverili učinek različnih pufrov pri pridobivanju antigena. Z imunolokalizacijo smo odkrili ACC oksidazo specifično v plodu in v žilni regiji ploda in plodu. V fazi pridobivanja antigena med procesom imunolokalizacije smo uporabili tri različne pufre, ki so povzročili razlike v intenzivnosti specifičnega obarvanja in količini nespecifičnega obarvanja ozadja. Najmočnejše specifično obarvanje z najnižjim ozadjem smo dosegli z uporabo citratnega pufra pH 6 v fazi pridobivanja antigena, pri čemer smo negativne kontrole obarvali z neimunskim serumom namesto s specifičnimi primarnimi protitelesi, specifičnih obarvanj v kontrolnih oddelkih pa nismo opazili.

Ethylene is a small gaseous molecule that was discovered in the 19th century and was later recognized as the first plant hormone. It plays an important role in plant biology because it is involved in many aspects of the plant life cycle, including seed germination, root and flower development, fruit ripening, senescence, abscission and responses to biotic ( pathogen attack) and abiotic (wounding, hypoxia, chilling, floods and droughts) stresses. Ethylene is synthesized from 1-aminocyclopropane-1-carboxylic acid (ACC) where the reaction is catalyzed by the enzyme ACC oxidase. ACC oxidase is expressed in all vegetative and reproductive plant tissues. The aim of the study was to find out the location of ACC oxidase in the developing fruit of tomato. To localize the enzyme, we used immunolocalization with specific primary antibodies against ACC oxidase and examined the effect of different buffers in antigen retrieval. Using immunolocalization we detected ACC oxidase specifically inside the fruit and in the vascular region of the fruit and fruit pedicel. In the step of antigen retrieval during the immunolocalization process we used three different buffers that resulted in differences in the intensity of specific staining and the amount of nonspecific background staining. The strongest specific staining with the lowest background was achieved by using citrate buffer pH 6 in the step of antigen retrieval. Negative controls were stained using the nonimmune serum instead of specific primary antibodies. No specific staining was observed in the control sections.

Etilen je majhna plinska molekula, ki so jo raziskovalci odkrili v 19. stoletju in jo kasneje prepoznali kot prvi rastlinski hormon. Njena vloga je najbolj prepoznavna v biologiji rastlin, saj sodeluje v različnih procesih tekom celotnega življenjskega cikla rastline. Ti procesi vključujejo kalitev rastline, razvoj korenin in cvetov, zorenje plodov, senescenco, abscizijo in odgovore rastline tako na biotske (patogeni) kot na abiotske dejavnike (poškodba rastline, pomanjkanje kisika, mraz, poplave in suše). Sintetizira se iz prekurzorja 1-aminociklopropan-1-karboksilne kisline (ACC), njegovo pretvorbo pa katalizira encim ACC-oksidaza. ACC-oksidazo najdemo tako v vegetativnih, kakor v reproduktivnih tkivih rastline. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katera so specifična mesta, kjer se nahaja ACC-oksidaza v plodovih paradižnika. Encim smo lokalizirali z metodo imunolokalizacije z uporabo specifičnih primarnih protiteles proti ACC-oksidazi in raziskali, kako vpliva uporaba različnih pufrov v postopku povrnitve antigenov. Z imunolokalizacijo se obarvajo specifična mesta, kjer se nahaja ACC-oksidaza, predvsem na bazi ploda in v predelu žil v plodu ter v peclju ploda. Z uporabo različnih pufrov v postopku povrnitve antigenov smo opazili razlike v jakosti specifičnega obarvanja in količini nespecifičnega barvanja ozadja. Najmočnejši specifičen signal in hkrati najmanj nespecifično barvanje ozadja smo dobili z uporabo citratnega pufra pH 6 v postopku povrnitve antigenov. Kontrolne preparate smo barvali z uporabo neimunega seruma namesto z specifičnimi primarnimi protitelesi. V kontrolnih preparatih nismo zaznali specifičnega obarvanja.

104277

Kvantitativno mikroskopsko vrednotenje analize FISH je metoda, ki terja veliko časa, utrujenosti in napak, pri kateri sta potrebna vsaj dva usposobljena preiskovalca. Za večje število vzorcev bi bilo smiselno v postopek uvesti avtomatsko štetje, ki je možno z uporabo motoriziranega fluorescenčnega mikroskopa z ustrezno programsko opremo. Namen raziskave je bil primerjati rezultate analize FISH, pridobljene z ročnim mikroskopskim pregledom, z rezultati, pridobljenimi z avtomatskim štetjem. Za nekatere DNA sonde smo določili mejne vrednosti za avtomatsko analizo in kontrolo kvalitete za avtomatsko analizo FISH. Opažali smo tudi ponovljivost avtomatske ocene in primerjavo hitrosti analize med ročnim in avtomatskim štetjem. V raziskavo je bilo vključenih 85 preparatov, med katerimi je bilo 55 pacientov. Vzorci so bili odvzeti po 24-72 urah kultivacije. Vzorci so bili nanešeni na objektna očala, označena z različnimi DNA sondami, nato je bila izvedena preiskava FISH. Diapozitivi so bili najprej ovrednoteni ročno in nato samodejno. Ugotovljeno je bilo, da se lahko uporabljajo samo sonde, ki so zaznale pomnoževanje signalov ali izgubo, in celo tiste z določenimi omejitvami. Za določen delež pozitivnih signalov je treba uporabiti programsko opremo za ročno prerazporeditev celic po vzorcu signalov za potrditev ali zavrnitev prisotnosti kromosomske preureditve. Avtomatsko štetje pravilno identificira približno 75-85% celičnih jeder, medtem ko moramo prerazporediti približno 15-25%. Delež nedodeljenih (izključenih) celic se razlikuje glede na prisotnost dodanih razredov dodelitve. Brez dodanih razredov je delež približno 15%, sicer pa še veliko več. Med metodami pri pozitivnih vzorcih (p > 0,05) ni statistično pomembnih razlik. Korelacija med ročno in avtomatsko metodo štetja je večinoma zelo dobra do odlična. Ni bilo mogoče validirati translokacij in prekinitvenih sond, ker so pri avtomatskem štetju težave že povzročali negativni (normalni) preparati. Možni vzroki in možne rešitve za to so navedeni v raziskavi. Reproduktibilnost avtomatske ocene, tako ponovljivost celotne analize kot tudi samo štetje je ustrezna. To velja tudi za hitrost analize, ki je popolnoma primerljiva med ročnim ocenjevanjem in avtomatskim štetjem, zato bi bilo smiselno v rutino uvesti avtomatsko štetje samo za sonde z numeričnimi spremembami signalov.

The microscopic quantitative evaluation of the FISH analysis is a time-consuming, fatigue and error-prone method that requires at least two qualified investigators. For a large number of samples, it would be sensible to introduce automatic counting into the routine, which is possible using a motorized fluorescence microscope with appropriate software. The purpose of the study was to compare the results of the FISH analysis obtained by manual microscopic examination with the results obtained by automatic counting. For some DNA probes cut-off values for automatic analysis and quality control parameters for automatic FISH analysis were determined. The repeatability of automatic evaluation and comparison of the speed of analysis between manual and automatic counting were also observed. The study included 85 slides, with samples belonging to 55 patients. Samples were harvested after 24–72 hours cultivation. Samples were applied to object glasses, labeled with different DNA probes, then the FISH investigation was conducted. The slides were first evaluated manually and then automatically. It was observed that only probes which detected signals amplification or loss can be used and even those with certain limits. For some proportion of positive signals, software has to be used to manually reallocate cells according to the pattern of signals to confirm or reject the presence of a chromosomal rearrangement. Automatic counting correctly identifies about 75–85 % of cell nuclei, while we need to reallocate about 15–25 %. The proportion of unallocated (excluded) cells is different depending on the presence of the added allocation classes. Without added classes, the proportion is about 15 %, otherwise much more. There are no statistically significant differences between methods in positive samples (p > 0.05). Correlation between manual and automatic method of counting is mostly very good to excellent. It was not possible to validate the translocation and break-apart probes, because automatic counting already had difficulties caused by negative (normal) slides. Possible causes and possible solutions for this are listed in the study. Reproducibility of automatic evaluation, both the reproducibility of the entire analysis as well as the counting itself is appropriate. This is also true for the speed of analysis which is completely comparable between manual evaluation and automatic counting. Therefore, only for probes with numerical changes of signals it would be sensible to introduce automatic counting into the routine.

Mikroskopsko kvantitativno vrednotenje analize FISH je zamudna, naporna in za napake dovzetna metoda, ki zahteva vsaj dva usposobljena preiskovalca. Pri velikem številu vzorcev bi bilo smiselno v vsakdanjo prakso uvesti avtomatsko štetje, kar je izvedljivo s pomočjo ustrezno programsko opremljenega motoriziranega fluorescenčnega mikroskopa. Namen našega dela je bila primerjava rezultatov analize FISH, ki jih dobimo z ročnim mikroskopskim pregledom, z rezultati, ki jih dobimo s pomočjo avtomatskega štetja. Določili smo pražne vrednosti za avtomatsko analizo za nekatere sonde in določili parametre kontrole kakovosti pri avtomatski analizi FISH. Preverili smo tudi ponovljivost avtomatskega vrednotenja in primerjali čas analize med ročnim in avtomatskim štetjem. V raziskavo smo vključili 85 preparatov, vzorci so pripadali 55-im bolnikom. Vzorce smo nacepili na gojišča, jih gojili 24–72 ur, nato smo celice izolirali. Vzorce smo nanesli na objektna stekla, jih označili z različnimi DNA-sondami in izvedli preiskavo FISH. Preparate smo vrednotili najprej ročno, nato pa še avtomatsko. Ugotovili smo, da lahko uporabimo le sonde, s katerimi ugotavljamo pomnožitev ali izgubo signalov in še te z določenimi omejitvami. Pri določenem deležu pozitivnih signalov moramo namreč s pomočjo programske opreme ročno prerazporediti celice glede na vzorec signalov, da bi lahko potrdili ali ovrgli prisotnost kromosomske spremembe. Avtomatsko štetje pravilno prepozna okoli 75–85 % celičnih jeder, medtem ko jih moramo okoli 15–25 % prerazporediti. Delež nerazporejenih oziroma izključenih celic je različen, odvisno od tega ali so prisotni dodani razredi razporeditve ali ne. Brez dodanih razredov jih je okoli 15 %, drugače pa precej več. Pri pozitivnih vzorcih med ročnim in avtomatskim načinom štetja ni statistično značilnih razlik (p > 0,05), korelacija med različnima načinoma štetja pa je večinoma zelo dobra do odlična. Translokacijskih in razcepnih sond, kjer nastane ali pa se razcepi zliti signal (fuzija), nismo uspeli validirati, saj avtomatskemu štetju težave povzročajo že negativni (normalni) preparati. Zaradi tega smo navedli tudi možne vzroke in možne rešitve. Ponovljivost avtomatskega vrednotenja, tako ponovljivost celotne analize kot tudi samega štetja je ustrezna, prav tako je s hitrostjo analize, ki je med ročnim vrednotenjem in avtomatskim štetjem primerljiva. V vsakdanjo prakso bi bilo torej smiselno uvesti avtomatsko štetje le za sonde, kjer se spremeni število signalov.

107977

Strategije zapisovanja se na splošno uporabljajo v našem vsakdanjem življenju in še posebej v izobraževanju. V procesu zapisovanja potekajo različni kognitivni procesi. Čeprav si učenci redno zapisujejo, se pogosto ne zavedajo različnih strategij zapisovanja. Prav tako ne vedo, kako izboljšati svoje zapiske. Za moje magistrsko delo sem raziskala, koliko študenti izobraževanja (tj. študij za učitelje) poznajo strategije zapisovanja. Osredotočila sem se na kakovost zapiskov, saj samo dobri zapiski služijo svojemu namenu. Raziskovala sem tudi, kako učitelji v osnovni in srednji šoli poučujejo strategije zapisovanja in koliko pozornosti posvečajo poučevanju teh strategij v svojem poklicu. Uporabila sem kombiniran raziskovalni pristop. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili 71 študentom drugega letnika predmeta razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Poleg tega smo izvedli intervjuje z 10 usposobljenimi učitelji različnih predmetov na osnovnošolskem in srednješolskem nivoju. Do tega projekta v Sloveniji še ni bilo opravljenih raziskav o strategijah zapisovanja in o tem, kako naj bi se te strategije poučevale, zato bodo rezultati dela prispevali k boljšemu razumevanju teh strategij in kako jih uporabiti za izboljšanje kakovosti zapisov. To delo tudi ozavešča o tem, kako pomembno je za študente, da se učijo o strategijah zapisovanja v okviru študija.

Note-taking strategies are generally applied in our everyday life and particularly in education. In the process of note taking, various cognitive processes take place. Even though students take notes regularly, they are often not aware of the different note-taking strategies. They also do not know how to improve their notes. For my Master’s thesis, I investigated how much students of Education (i.e. studying to be teachers) know about note-taking strategies. I focused on the quality of notes, for only good notes serve their purpose. I also investigated how teachers in primary and high school teach note-taking strategies and how much they pay attention to teaching these strategies in their profession. I used a combined research approach. The research sample was non-random. Information was collected by questionnaire that was given to 71 second year students of the Primary Teacher Education course at the Faculty of Education at the University of Ljubljana. Additionally, interviews were conducted with 10 qualified Teachers of various subjects at primary- and high-school level. Until this project, there has been no research in Slovenia on note-taking strategies and how these strategies should be taught so the results of this work will contribute to a better understanding of these strategies and how to apply them to improve the quality of notes. This work also raises awareness of how important it is for students learn about note taking strategies in the course their studies.

Strategije zapisovanja spadajo med splošne kognitivne strategije, ki jih uporabljamo v različnih vsakdanjih življenjskih situacijah – predvsem v izobraževanju, med zapisovanjem pa potekajo različni kognitivni procesi. Čeprav jih učenci/dijaki/študenti redno uporabljajo, se jih pogosto ne zavedajo in niso seznanjeni z različnimi vrstami teh strategij. Prav tako ne vedo, kako svoje zapiske izboljšati. V magistrskem delu sem zato ugotavljala poznavanje različnih strategij zapisovanja med študenti (bodočimi učitelji, ki bodo svoje učence poučevali učne strategije), pri čemer sem se osredinila na njihovo kakovost, saj le kakovostni zapiski služijo svojemu namenu oz. svojim funkcijam. Zanimalo me je tudi, kako učitelji v osnovni in srednji šoli poučujejo strategije zapisovanja oz. kako pozorni so na to vrsto učnih strategij pri svojem pedagoškem delu. V raziskavi sem uporabila kombinirani raziskovalni pristop. Način vzorčenja je bil namenski. Anketo je izpolnilo 71 študentov dodiplomskega študija razrednega pouka, intervju pa sem opravila z 10 učitelji, ki poučujejo različne predmete v osnovni in srednji šoli. V Sloveniji se do zdaj strokovno niso veliko ukvarjali s strategijami zapisovanja in s tem, kako jih poučevati, zato bo magistrsko delo prispevalo k boljšemu poznavanju teh strategij in k prepoznavanju kakovostnih zapiskov, prispevalo pa bo tudi k ozaveščanju, kako pomembno je, da učenci med šolanjem usvojijo različne strategije zapisovanja.

105311

V diplomski nalogi sem primerjal stebre v javnih in zasebnih stavbah v tipologiji. Diplomsko delo sem začel z orisom zgodovine raziskovanja ter urbanističnim in arhitekturnim razvojem Pompejev. V nadaljevanju je predstavljen tipološki pregled vrstnih redov stebrov in kapitelov. V osrednjem delu diplomske naloge so predstavljeni tipologija, čas gradnje, gradbeni material in lokacija stebrov v izbranih stavbah v regijah VI, VII in VIII na arheološkem najdišču Pompeji v obliki kataloga. V nadaljevanju primerjam značilnosti stebrov, s poudarkom na razlikah in podobnostih med stebri v javnem in zasebnem kontekstu. Svoje delo zaključujem z razpravo o rezultatih analize, v kateri poskušam potegniti vzporednice z uporabo stebrov, razvojem in oblikovanjem Pompejev ter ugotavljanjem, kako so stebri vplivali na njihovo arhitekturno vlogo v prostoru.

In my thesis, I compared columns in public and private buildings in Pompeii. I begin my thesis with an outline of the history of research, and the urban and architectural development of Pompeii. In the following, a typological overview of column orders and capitals is presented. In the central part of the thesis, typology, time of construction, building material and location of the columns within selected buildings in regions VI, VII and VIII at the archaeological site of Pompeii are presented in form of a catalogue. In the following analysis I compare the characteristics of the columns, with an emphasis on the differences and similarities between the columns in the public and private context. I conclude my work with a discussion of the results of the analysis, in which I try to draw parallels with the use of columns and the architectural development of Pompeii, and find out how the role of the columns influenced their design and the choice of the room in which they were built.

V diplomski nalogi sem primerjala stebre v javnih in zasebnih zgradbah v Pompejih. Delo začenjam z orisom zgodovine raziskav ter urbanističnega in arhitekturnega razvoja Pompejev. V nadaljevanju je predstavljen tipološki pregled stebrnih redov in kapitelov. V osrednjem delu naloge so v kataloški obliki predstavljeni podatki o tipologiji, času nastanka, gradbenem materialu in lokaciji stebrov v izboru objektov v regijah VI, VII in VIII na arheološkem najdišču Pompeji. Sledi analiza, v kateri primerjam značilnosti stebrov, pri čemer je poudarek na razlikah in podobnostih med stebri v javnem in zasebnem kontekstu. Delo zaključujem z razpravo o rezultatih analize, v kateri poskušam potegniti vzporednice z uporabo stebrov in arhitekturnim razvojem Pompejev ter ugotoviti, kako je vloga, ki so jo imeli stebri, vplivala na njihovo oblikovno zasnovo ter na izbiro prostora, v katerem so bili zgrajeni.

131387

Keramični servirni kompleti so pomemben kos v vsakem baru, kjer strežejo kavo. Imajo pomembno, vendar sometines podcenjeno in pogosto spregledano vlogo v tej poslovni panogi. Njena zasnova predstavlja enega ključnih dejavnikov pri ustvarjanju želenega prispevka v krajih, kjer se pijače ponujajo. Če bi bili zasnovani premišljeno, bi se vzpostavila vloga glavnega povezovalnega dejavnika, kjer bi se upošteval vsak vidik iz zgodovine kraja, do zavezništva v barvni shemi. Prav to bo moja diplomska naloga poskušala doseči, pri čemer bo set serviranja kave povezovalec. Pri oblikovanju tega sklopa bom upoštevala dano dejstvo oblikovanja za obstoječi prostor, v tem primeru za hotel Convent 's Cafe, in si prizadevala za povezovanje izkušnje stranke, dejanja uživanja v kavi in prostora z bogato zgodovino, na katerem bi se set uporabljal. Rezultat mojega diplomskega dela bo zato igral pomembno vlogo pri povezovanju tako stranke kot tudi danega letovišča, prav tako pa bo ta kavarna dobila karizmo same sebe, hkrati pa bo prispevala k sposobnosti hotela, da ponudi nekaj več kot le standardne storitve.

Ceramic serving sets are a vital piece in every bar where coffee is served. They carry an important, but sometines underestimated and often overlooked role in this business branch. It's design represents one of the key factors in creating a desired contribution to places where drinks are offered. If designed thoughtfully, a role of the main connecting factor would be established, where every aspect from place's history, to the niances in the colour scheme would be considered. This is exactly what my bachelor's thesis will try to achieve, with coffee serving set being the connector. In designing this set, I will take into account the given fact of designing for an existing place, in this case being the Hotel Convent's Cafe, and aim towards connecting the customer's experince, of the act of enjoying in coffee, and the place with rich history at which the set would be used. Result of my diploma thesis will therefore play an important role in connecting both the customer and the given resort, aswell as giving this café a charisma of itself, while also contributing to the Hotel's ability to offer something more than just standard services

Zaključni projekt bo oblikovan z upoštevanjem vseh danih faktorjev v kavarni Convent, cilj pa je povezovanje izkušnje pitja kave s samim prostorom in njegovo zgodovino. V procesu oblikovanja bodo upoštevane ergonomske zakonitosti, prav tako, kot vsi dani faktorji v kavarni Convent, da bo dosežen namen povezovanja izkušnje pitja kave z edinstvenim prostorom dotične kavarne. Zaradi osebne izkušnje dela natakarja v omenjeni kavarni opažam potrebe in priložnosti za oblikovanje unikatne keramike. Ravno ta izkušnja mi omogoča vpogled iz drugega zornega kota in mi nudi razmislek za iskanje novih oblikovalskih rešitev. To interdisciplinarno povezovanje mi bo pomagalo tudi pri reševanju problema funkcionalnosti seta, saj bom svoje izkušnje lahko upoštevala in dosegla bolj ergonomski dizajn. Rezultat diplomske naloge bo zato pomemben element, ki bo poskrbel za večje povezovanje in pripomogel k nudenju nadstandardnih storitev v hotelu, prav tako pa bo kavarna pridobila tudi na karizmi.

122136

Diskurz, ki ga posamezni politični akterji uporabljajo za doseganje svojih političnih ciljev, pomembno vpliva na naše vsakdanje življenje in na različne (demokratične) procese, ki se odvijajo v posamezni državi. Politični akterji si s pomočjo političnega diskurza prizadevajo uresničiti svoje politične cilje in s tem svojo ideološko in politično agendo. Slovenija in Združene države Amerike (v nadaljevanju ZDA) so bile v času nastanka koronavirusa v prehodnem obdobju moči, zato smo jih v raziskavi primerjali in iskali podobnosti ali razlike med njimi. Nove okoliščine so zahtevale, da politični akterji uporabljajo različne oblike izražanja, pri čemer uporabljajo politični diskurz, ki je neposredno vplival na različne segmente družbe. V Sloveniji najbolj izstopa politični diskurz, ki omenja kadrovsko in kadrovsko fluktuacijo v javnem sektorju. Za namen raziskave smo opredelili politični diskurz ter s pomočjo interpretativne metode predstavili družbeno-politični kontekst in teoretski okvir v času nove koronavirusne krize. S primerjalno analizo smo primerjali diskurz izbranih političnih akterjev ter izpostavili razlike in podobnosti. S pomočjo metode kritične diskurzivne analize smo podrobno preučili učinke političnega diskurza na kadrovanje v javnem sektorju in hkrati izpostavili nekaj pravnih podlag, ki predstavljajo edini pravni okvir za zaposlovanje v javnem sektorju, oziroma natančneje v javni upravi.Ugotovili smo, da se je politični diskurz v izbranih primerih iz ZDA in Slovenije razlikoval in s tem pripeljal do različnih posledic in situacij.V diskurzu, ki so ga uporabljali posamezni politični akterji v Sloveniji, je bilo veliko metafor in izkoriščanja pozicij moči. S pomočjo primera iz ZDA smo ugotovili, da lahko diskurz vodi tudi v krizo demokratičnega sistema, kar lahko privede tudi do napada na kongres.

The discourse that individual political actors use to achieve their political goals has a significant impact on our everyday life and on the various (democratic) processes taking place in each country. With the help of political discourse, political actors strive to realize their political goals and thus their ideological and political agenda. Slovenia and the United States of America (hereinafter the USA) were in a period of transition of power at the time of the emergence of the coronavirus. In our research we compare them and look for similarities or indentify differences between them. New circumstances required political actors to use different forms of expression, using political discourse that directly affected different segments of society. In Slovenia, the political discourse that mentions staffing and staff turnover within the public sector stands out the most.For the purpose of the research, we defined the political discourse and presented the socio-political context and theoretical framework during the new coronavirus crisis with the help of the interpretative method. Using the comparative analysis, we collate the discourse of selected political actors and highlighted the differences and similarities. Using the method of critical discourse analysis, we performed a detailed, examination of the effects of political discourse on staffing in the public sector and at the same time highlighted some legal bases that represent the only legal frame for employment in the public sector, or more specifically in the public administration.We found that the political discourse in the selected cases from the USA and Slovenia differed and thus led to different consequences and situations. The discourse used by individual political actors in Slovenia contained many metaphors and the exploitation of positions of power. Using the example from the USA, we found that the discourse can also lead to a crisis of the democratic system, which can also result in an attack on Congress.

Diskurz, ki ga posamezni politični akterji uporabljajo za dosego svojih političnih ciljev, pomembno posega v naše vsakdanje življenje in v najrazličnejše (demokratične) procese, ki potekajo v posamezni državi. Politični akterji si s pomočjo političnega diskurza prizadevajo za uresničitev svojih političnih ciljev in s tem svoje ideološke in politične agende. Slovenija in Združene države Amerike (v nadaljevanju ZDA) so bile v času pojava koronavirusa v obdobju tranzicije oblasti, zato ju v raziskavi primerjamo in iščemo podobnosti oziroma razlike med njima. Novonastale okoliščine so od političnih akterjev zahtevale, da so uporabljali različne oblike izjavljanja, pri čemer so uporabljali politični diskurz, ki je neposredno vplival na različne segmente družbe. V Sloveniji najbolj izstopa politični diskurz, ki omenja kadrovanje in menjavo kadrov znotraj javnega sektorja.Za namen raziskovanja smo opredelili politični diskurz in s pomočjo interpretativne metode predstavili družbeno-politični kontekst in teoretski okvir v času krize novega koronavirusa. S pomočjo primerjalne analize smo primerjali diskurz izbranih političnih akterjev ter izpostavili razlike in podobnosti omenjenega diskurza. Z metodo kritične analize diskurza pa smo izvedli analizo na način, da smo pokazali učinke političnega diskurza na kadrovanje v javnem sektorju in hkrati izpostavili nekatere pravne podlage, ki predstavljajo edini pravni okvir za zaposlovanje v javnem sektorju oziroma ožje v javni upravi.Ugotovili smo, da se je politični diskurz na izbranih primerih iz ZDA in Slovenije razlikoval in tako privedel do različnih posledic in situacij. Diskurz, ki so ga uporabljali posamezni politični akterji v Sloveniji, je vseboval veliko metafor in izkoriščanja pozicije moči. Na primeru iz ZDA pa smo ugotovili, da lahko diskurz privede tudi do krize demokratičnega sistema, ki lahko ima za posledico tudi napad na kongres.

144062