audio
audioduration (s)
16.6
26.8
transcription
stringlengths
203
256
dialect
stringclasses
1 value
Ko wonaa ɗum teskuya muuska waɗii ɗo ŋakkere dalillaaji addani pelle e yimɓe daraniiɓe ɗumen artude e waɗde limtolimtooru baɗe mumen sahaa nii weeynude duuɓi mumen ngam ɓenninde miijooji mumen e hisnude ɗi yeeso losko haanngo ngo ɓesngu huccitnoo he mumen.
pulaar
Ko ñalnde mawbaare talaata go'o mbooy mars ujunere e teemedde jeenayi e capande jeɗiɗi e jeɗiɗi he saanga beetawe koolaaɗo kuuɓal fedde ngootaagu afrik garwaniijo o maayi he nder dummbirdu capande joyi e ɗiɗi to camp boiro konaakiri leydi lagine la guine.
pulaar
E hitaande ujunere e teemedde jeenayi e capande jeenayi e jeetati ared fuɗɗii heblo ngo duuɓi tati ngam heblude saatoyankooɓe ɗemɗe ngenndiiji afrik e leyɗeele farankofon hiirnaange afrik tawa ko e ballal dse german foundation for international deelopment.
pulaar
Caggal nde o jaɓɓii ndental ngal fof e konngol o bismii seedtotooɓe ñalɗi boomaare nde e dow danki kii konngol rokkaa abdarahmaan baaba galle woon mo kayhayɗi yoo yeewtan yimɓe ɓee holi ko moritaninaaɓe poti teskaade e oo ñalawma noogaas e jeetati jolal.
pulaar
Caggal nde o jaɓɓii ndental ngal fof e konngol o bismii seedtotooɓe ñalɗi boomaare nde e dow danki kii konngol rokkaa abdarahmaan baaba galle woon mo kayhayɗi yoo yeewtan yimɓe ɓee holi ko moritaninaaɓe poti teskaade e oo ñalawma noogaas e jeetati jolal.
pulaar
Caggal nde o jaɓɓii ndental ngal fof e konngol o bismii seedtotooɓe ñalɗi boomaare nde e dow danki kii konngol rokkaa abdarahmaan baaba galle woon mo kayhayɗi yoo yeewtan yimɓe ɓee holi ko moritaninaaɓe poti teskaade e oo ñalawma noogaas e jeetati jolal.
pulaar
Au sngal il a d'abord sjourn dans les camps de dagana puis podor mbodjne o il a pu continuer ses tudes au collge el hadji baba ndiongue lhomoñme de baba maal le roi du yla o il a obtenu le bfem breet en ujunere e teemedde jeenayi e capande jeenayi e ɗiɗi.
pulaar
Teritooɓe law yahrooɓe hakkunde capande joyi e joyi e duuɓi capande jeegom e nayi maa ustane teddeendi njaru reentordu mum'en haa mbaawa danndude won e jawdi mum'en nde wonnoo ɓe naataani tawo e medicare duuɓi capande jeegom e joyi kadi ɓe nattii gollaade.
pulaar
Ɗiɗi nguurndam umaar aali mayram aali mayram lollirɗo umaar mboyna bah jibinaa ko ñalnde alkamisa noogaas e jeegom lewru jolal noembre hitaande ujunere e teemedde jeenayi e capande joyi e jeɗiɗi heedde jeetatiw00h subaka e nder wuro nuwaadibu daandemaayo.
pulaar
Jalluɗi jam nawii raay so neɗɗo nimsaniino jamma jalluɗi jam e leegal jamaa annooremisiidin nuur ñalnde alkamisa sappo lewru duujal ujunnaaje ɗiɗi e sappo e ɗiɗi ndee jamma aljumaa jofnde aset oo yoɓii ñamaande haa ɓernde ɓuuɓi ɗo galle sukaaɓe keso ɗoo.
pulaar
O dañi ƴamooɓe tato ɓe ngardaani laawol gootol gadiiɗo arde oo ena waawi amde kono daande ndee welaani hay woyrude alla e mayre mettude ɗiɗaɓo oo ena weli daande kono ko o luurdaaɗo to bannge ngamri tataɓo oo ena weli daande kadi ko gamoowo battamboniijo.
pulaar
Mi rokka yeru am lekki waɗi ko go'o ɗaɗi so ɗaɗi ngalaa lekki wuurataa ɗiɗi fooɓre so lekki alaa fooɓre ki waɗataa cate alaa ko haali beremlefi tati cate ko cate ndokkata beremlefi nayi beremlefi ko beremlefi ndokkata ɓuuɓri kadi ko kañƴi njooɗnata lekki.
pulaar
Eɗen ɗamini laaciije ɗiɗe e ndee hitaande ujunnaaje ɗiɗi e noogaas e tati adannde ndee jammorte ko capande tati e jeenayip oterma nde yilloto en ko sappo e tati seeɗto mai woɗnde ndee ko teemedere e tatip hartley ɓadotoo en ko sappo e tati yarkoma octobre.
pulaar
obtenir des cooprations internationale et bilatrale de conditionner leurs aides au deloppement lobtention de rsultats concrets et mesurables dans la lutte contre les pratiues esclaagistes et non juste la prise de mesures ui au final ne sont pas effecties.
pulaar
Ciftinen tan ko ina wona jooni lewru pelle tati ɗee ngonnoo ko e heblude hujjinaango ngam ɗaɓɓude laawɗingol ɗemɗe ngenndiije tati ɗee woni waɗtude ɗe ɗemɗe jaŋde ɗemɗe gollorteeɗe nder njuɓɓudi laamu kuutoteeɗe e denndaangal fannuuji nguurndam leydi ndii.
pulaar
Sariya ngenndaagu oo ina yamiri ɗum kono ko e sifaa mo nuunɗaani sibu ko maa hooreejo leydi yamira ɗum rokkii mo mbaawka rokkude ɗum mo welaa e haɗde ɗum mo o welaaka tawi noon fotnoo wonde ko dekere tuugiiɗo e sarɗiiji laaɓtuɗi potndooji ɓiɓɓe leydi kala.
pulaar
Ko goonga nii ina saɗi dallinde ko kataar e sawuud ndokkata goomuuji ownooji kaalis sibu ko ɓuri heen heewde wonaa laamuuji ɗii e koye mum ndokkata kaalisaaji kono ko juɓɓule e pelle keeriiɗe hay so tawii noon ko wondude e nooynagol e weleede laamuuji ɗii.
pulaar
Kala ɗo ɓiɗɓe fulɓe mbaawi wuurde e les leydi muritani ina poti waɗtude hakkille e ɗii ñalɗi jaaroore nulaaɗo mbele eɗen nootitoo e majji no fotiri kollen ɓe fannu pinal kesal jaaroore nulaaɗo ɓurnaaɗo winndere tawa yahdaani e senneeji coorumbe maa koɗli.
pulaar
E hitaande ujunere e teemedde jeenayi e capande jeegom e joyi ndawakon ɗiɗon taartiima leydi fotde laabi sappo e jeetati e nder laanel riis en mbiyeteeka spoutnikjoyi ngarti ina nguuri ñalnde sappo e jeenayi ut ujunere e teemedde jeenayi e capande jeegom.
pulaar
Gila ñalnde njibineɗaa haa ñalnde nduttotoɗaa ende loowi sifaa no ciiɓortonoɗaa kosam muuynatnoɗaa ina winndaa e mayre no boje koomtiratno maa ina he mayre kala konngol kala durmaango kala saɓɓitaango kala ɗojjaango islaango heɓnoongo rewde e daande maa.
pulaar
Laawaare koloñiri humpaani fuuta fof waɗi oolel baydi hirsaa hoore mum waɗaa beeynel caariƴiiƴam keccam deleb ngojjini mbeddaaji ndar hitaandeujunere e teemedde jeetati e capande jeenayiñalngu sappo settaamburu ko sunaare jeese ngarti no goobiraaɗe boru.
pulaar
Cehilaagal maɓɓe e aduna joofi ko ñande wolde duunga sara wuro ñamee kam woni hannde laamorgo leydi niseer wolde nde renndini ko konu aamadu sayko e konu farayse koloñaal en ko ndee wolde saydu jeliyaa ruttii e joom mum tawi ene fellondira e tuubakooɓe.
pulaar
Min ndarnii e leydi he teemedere e capande jeetati e joyi duɗal ina e majje teemedde ɗiɗi e nayi njanngu kalaas ina jannga e majji ujunnaaje joyi e teemedde nayi e capande nayi e jeenayi almuudo ɗum jiidaa e duɗe udditaaɗe e nder ɗiiɗoo lebbi tati ɓennuɗi.
pulaar
Takubelte e temakannit ko juulɗeeli weytaare e dakmitaare wonande tuwaaregen kono kadi ko ɗi juulɗeeli ɗi ɓe kawritta ngam safrude luure hakkunde maɓɓe walla wostondirde miijooji e ko fayti e geɗe baɗnooɗe e sahaa ɓennuɗo walla gonaaɗo e daɗɗande ɗe peeje.
pulaar
Kono so won wallitɓe mo e ndeen feere won ɓaleeɓe ina limtee e mum en dental fedde maayraaɓe e alyatiimu en wonaa noon yiiri ɗum ɓeen miijo mum en ko hay gooto waawnata ɗum en yejjitde e yaafaade walla jaɓde njeenaari tawa ñaawoore warkoyeeeɓe adaaki ɗum.
pulaar
Ñaawirdu nduu yiɗnoo ko huuɓnude yamiroore manndaa ñaawirde kuuge winndereere cpi bayyinoo sabu tuumeede mo warhoore e waɗbonaagu ɓurtungu nder fitinaaji jooɓiiɗi piɗtaali limtilimtinɗe e hitaande ujunnaaje ɗiɗi e tati to darfuur hirnaange leydi suudaan.
pulaar
Amin mettini no feewi ko laamu afirik worgo waɗaani fodde mum koo so tawii ko jaggude mo rokkita mo ñaawirdu kuuge winndereewu amin njoginoo yaakaare no feewi e laamu nguu kono noon ngu luulndiima jikke e ko ngu siifondiranoo so tawii ko fotde jaggude mo.
pulaar
Huunde e dalillaaji dokkanooɗikowiyde wonde heewɓe ceediima e asamaan hojomaaji seeɗakoadii yerɓanndeleydindi baylagol goobu duule kaawningol e weeyo sisuwan ina wiyee wonde waɗata noonkoonndooji yiitesulɗaande ondes lectromagntiues jahdooji e jarribo ngo.
pulaar
Laamɗo oo heɓɓitii wiyi mate wonaa aan wonnoo ɗoo caggal ɗuum ndogɗaa majjuɗaa ko ina tolnoo e duuɓi capanɗe nay etee gila ndeen min ngoongɗinaani ma jooni noon min ngongɗintaa ma so wonaa njaltinanaa min e ndeeɗoo haayre ngelooba so tawii won ko mbaawɗaa.
pulaar
Ceerno juulde layya ganndo afriki laatinooɗo ɗowoowo celtho ujunere e teemedde jeenayi e capande jeɗiɗi e jeɗiɗi haa ujunere e teemedde jeenayi e capande jeenayi e jeɗiɗi tergal timmungal goomu unesco anndeyankaagal ngam binndol daartol kuuɓtinngol afrik .
pulaar
Tabitinde kuule sariya jowitiiɗe e mumtugol njiyaagu e toppitagol kala wullitaango ko aldaa e sarɗi ɗoon e ɗoon ummanoo ñaawde ɗum ko yaaccii e darnde haa nde porkireer felliti yettinde ɗum walla waasde yettinde ɗum ñaawoowo cunnotooɗo juge dinstruction.
pulaar
nguuɗoo mbayliigu luggu senngo faggudu e kaalis rewrata kadi ko e booñ ballitoowo golle ƴellitaare faggudu ngam duusde to bannge kaalis e ƴaañde eɓɓaaɗe jogiiɗe nafoore faggudu kam e pelle e dente e gollorɗe tokoose haa teeŋti noon wonande senngo ndema.
pulaar
Ibliis naati fitina ibliis woni e miijaade haa juuti ibliis wiyi jooni mi anndii ko mbaɗanmi ɗeeɗoo dewe geno ɗe annabi ayyuuba waɗi ɗuum tan ko o mo jogii jawdi keewndi mbiɗo anndi so tawii o waasnaama tan o weddoto geno ladde alaa e sago o waasnee jooni.
pulaar
Ɗiɗi ceerno am mo tuugniimi e mum oo gittuɗo e am ellaaji keewɗi ñobbuɗo ɓernde am haa ɗaati wuurti mi e yurmaade ngenndiyankaagal e jokkere enɗam hono mammadu sammba joop lollirɗo murtuɗo ko paho wonnoo kono jannginii nanooɓe heewɓe e nder winndere ndee.
pulaar
Ngati so en mbiyii soh ko pullo en mbiyii bah wonaa oon sahaa mo taaniraaɓe mum tato ngoni bah taanum gooto hono baaba mum baaba mum woni soh oon kam ina hasii tawa ko ɓuri heewde e tuufeeje mahɗe ɗum ko bahbahɓe ndokki ɗum kono maa o ñaawe o wonaa pullo.
pulaar
Tainecheikh ujunere e teemedde jeenayi e capande jeɗiɗi e jeenayi teemedere e capande jeegom e jeetati le caractre incontestablement arabe du hassaniyya nempche pas naturellement un certain nombre de diffrences nettes entre ce dialecte et larabe littraire.
pulaar
Ɗiim murtooji ɗi kidaal woni nehaande mum en tawi ardii ɗum en ko tuwaareg en mbonnii no feewi jotondire ɓiyngu yummaagu ɓooyɗe ɗi fulɓe njogodinoo e leƴƴi keddiiɗi ɗii ɗi luure hakkunde mum en meeɗaa diwtude luure bajjondirɗe durngooji walla beeli ndiyam.
pulaar
Ɗum noon ɓooɗde galaas moolanaande ndee hoore hoodere laaci ndee saayii haa laaɓi nde tacci nguleeki naange men tolniiki e ɗiɗi teemedde jeɗiɗic tawi dey ko ɓuri miliyoŋ kiloomeeteer ina ɓilii hakkunde majje teemedere e sappo e jeɗiɗi miliyoŋ kiloomeeteer.
pulaar
So artii e luural hakkunde israayiilpalestiin o wiyi wonde wondi ko e feere nde leydi amerik sakkiti o eerii israayiil nde woppata politik mum teettugol colonisation to nokku biyeteeɗo cisjordanie o wiyi palestiinaaɓe kam en ne yo ngoppu njannguuji mum en.
pulaar
Faandaare ndee hikka e dow golle gaadoranooɗe hitaande fof so mawningol professeur umaar bah ko ruttude teddungal e ñaantude gelongal fuuta lollirɗo njaay saydu aamadu sabu darnde mum e renndo fulɓe kono kadi sabu giɗgol mum tabitngol feewde e goomu nguu.
pulaar
E miijo maɓɓe e ooɗoo sahaa mo ngonɗen hay laamu nguu ina anndi ina yenanaa boom woote laaɓtuɗe mbaawaa yuɓɓineede sibu etaa siwil woodaani laamu nguu bonnii ko woodnoo heen koo yimɓe nanondiraani e juɓɓingol majje tee goomu woote ngenndiiwu ceni woodaani.
pulaar
O wiya diwal ŋooɗ o daroo hakkunde lanngu o fiya saba o weeyna sawru settaandu nduu o dimmbina ceeɓle o wona e jeysude faaatuma juuta jubbi raɓɓiɗa ceelseele fenta hello wakkitoo ceɓe dampe huljina huljina wona e reegde hakkunde dingiral ina taaroo hammee.
pulaar
Aadma sih yimatnoo toon ko ko gooto e men kala teeɗantoo koo so ndimaagu so wellitaare so potal so nuunɗal hakkunde yimɓe e nder leydi ko ɓamtaare leydi waɗi noon aadama sih ko ngenndiyanke kuɓɓuɗo wonnoo kaɓaaɗo hare ndimaagu e nuunɗal gila ina woni suka.
pulaar
Faandaare dowrowre eɓɓaande nde ko wallitde e tiiɗtingol dowla tuugiiɗo e sariya haa arti e ferde laawol dawrugol fannu oo tiiɗtinde mbaawkaaji haralleeɓe fannu sariya oo moƴƴitinde no yimɓe njettortoo e no keɓirta sariya e hesɗitinde kaɓirɗe e njogitaaje.
pulaar
Hare ndee jibinii boneeji haa keewi heege sarii maayɓe keewi rewɓe mbaɗti e hare mum en wulaango yo hare ndee dartoo ɓe mbiyi yo ɓe ngummin hare feewde e hare ndee guerre contre la guerre yo worɓe yahɓe haɓoyeede ɓee ngartu yo cogguuli nguura uste ekn ekn.
pulaar
Ko oon noon e hono mum en keewi arde e miskineeɓe leeɓtaaɓe ɓe hakkeeji mumen njaɓɓaa nguurta ɗumen e dartaade tawa so punndi ene ruuya farkataa ɗumen so kaaƴe ene mberlee ene nganndi yanataa e koye mumen sabu tawata ko cuuɗoyiima ɗaldii mboolo e bone mum.
pulaar
Ko ɗ uum woni firo maalde jolnoonde hakkunde hassan en e satigee ɓ e e barak en nder teeminannde ii go'o hakkunde ndate yalla e jommbot mbooc e muhamed el habib haa wontoyi dewgal hakkunde abdul bookara kan e bakkaar wul suweyd ahmed e aali buri njaay ekn.
pulaar
Sakkeeɓe keedaani caggal e seppo ngoo ɓe ngaddorii alluwal sakke mukke danngaaji ina mbinndaa fedde ɓamtaare pulaar e moritani catal el mina makatuumi kalbe ɗataaɗe kalbe portaabal eɓe ngondi e rewɓe fulɓe yontaaɓe ñaantiiɓe comci goobaaɗi gude cilmbaaɗe.
pulaar
Gila ndeen faade hannde ko njenanaɗen tan ko janngo mum hooreejo leydi oo yaltii e tele muritani ina lelii e leeso opitaal ina suddaa haa hawri gude daneeje ina haalda e muritaninaaɓe ina wiya ɗum ngartiree hakkillaaji mon oppeer mbaɗaa mi hanki oo moƴƴii.
pulaar
So a yiyii natal ngal nii mbiyataa ko o nattiino jogaade yeeso hoore ndee nattiino fuɗde leeɓi o alaano toni hinere ndee kadi ko ko ŋurmitinoo haa takki ñamamko noppi fof cumu ñaamiino ɗum en haa laaɓi tawi omo yahi ñippude cumu to wuro misisipi amerik.
pulaar
Nder winndere ndee muritani ko leydi capande jeegom e jeɗiɗiɓiiriteemedere e capande jeɗiɗi e jeenayi to bannge wellitaare jaayɗe yeeso kowoyt capande jeɗiɗi e jeɗiɗi e libaan teemedere e go'o yeeso kattaar e tuunus teemedere e capande tati e jeetatiɓiiri.
pulaar
Jibiriiru hannde e oo ɗo sahaa film o woni ko to galle sinema kala coklu ɗo film o ina waawi arde ɗo jokkondira e am walla e abdarahmaani ul ahmed salem min cuwaa tawo haalde njeeygu makko kono so min tawii ngam yaajnude jeeyngal ko rokkude min ndokkat mo.
pulaar
Leydi farayse kañum woni ƴaañgal tiiɗngal wonande laamu idi walla nii mbiyen ndi meeɗaa ittude junngo mayri e fiyakuuji leydi caad gila ndi heɓi jeytaare mayri sabu teskiɗen ko kala dille ummii toon maa en nan heen farayse so tawi nii wonaa kayri sakkii.
pulaar
E hitaande ujunnaaje ɗiɗi e noogaas maa nasa werlo pelmotooka impacteur ka ñiso mum tolnii e teemedde tati kg ngam tawtoyde e nder lebbi sappo e jeetati kaaƴe ɗiɗi weeyo jirlondirooje wootere heen kala ine yirloo woɗnde ndee miijaaɗe ina coomani en tanaa.
pulaar
Diwtii ɗoon sibu binndi gonɗi heen ɗii ina mbaawi wayloyde peeje hiisiyeeje sibu hiisa tirigonometiri gonɗo heen kaa tuugii ko e ndaɗɗudi capande jeegom ndi kuutortoɗen e ɓeto sahaa ndii kono wonaa e ndaɗɗudi sappo ndi ngoowruɗen limirde e hiisoraade ndii.
pulaar
E miijo ɓeen laamu uddiri ɗum ko ngam haɗde kabaruuji ngañantumaagu saraade e yimɓe caggal duko mawngo ardungo e haala biraam daah abeydi to yahnoo heɓoyde njeenaari kesiri mbiyeteendi njeenaari cuusal ndi joɗnde hakkeeji aadee e demokaraasi rokkunoo ɗum.
pulaar
Yeru to farayse deftere janngirde ekkol ine woodnoo ine wiyee le tour de france par ɗiɗi enfants sukaaɓe ɗiɗi ine taartoo leydi farayse ine winndaa he mum wonde ko eddaaji nay nayi yimɓe ngoodi tee ko edda raneeɓe daneejo ɓuri eddaaji aadee en fof timmude.
pulaar
Kadi mi wiya wonde hakkunde njiimaadi e neesu yolnde ɗoon ndee ko haaɗtorde wonde so nule konuweeje ɗee kala ndentinaama caggal ɗee tuugne konuweeje binndaaɗe kala caggal ɗee jamirooje jaagoriije nuldaaɗe kala hay siinde neɗɗankeere wootere heɓetaaka heen.
pulaar
Jaaynde ine wiyee heraut subaka mo sidney winndii ñalnde noogaas e joyi abriil wonde ciifgol nanondiral kisal hakkunde siin e duuɗe salomon foti yiyreede tigi ko no poolgu mawngu pekin he nder ciynugol faandaare mum tiiɗtingol cehilaagal mum nder deeƴngo.
pulaar
obtenir des cooprations internationale et bilatrale de conditionner leurs aides au deloppement lobtention de rsultats concrets et mesurables dans la lutte contre les pratiues esclaagistes et non juste la prise de mesures ui au final ne sont pas effecties.
pulaar
Ciftinen tan ko ina wona jooni lewru pelle tati ɗee ngonnoo ko e heblude hujjinaango ngam ɗaɓɓude laawɗingol ɗemɗe ngenndiije tati ɗee woni waɗtude ɗe ɗemɗe jaŋde ɗemɗe gollorteeɗe nder njuɓɓudi laamu kuutoteeɗe e denndaangal fannuuji nguurndam leydi ndii.
pulaar
Sariya ngenndaagu oo ina yamiri ɗum kono ko e sifaa mo nuunɗaani sibu ko maa hooreejo leydi yamira ɗum rokkii mo mbaawka rokkude ɗum mo welaa e haɗde ɗum mo o welaaka tawi noon fotnoo wonde ko dekere tuugiiɗo e sarɗiiji laaɓtuɗi potndooji ɓiɓɓe leydi kala.
pulaar
Ko goonga nii ina saɗi dallinde ko kataar e sawuud ndokkata goomuuji ownooji kaalis sibu ko ɓuri heen heewde wonaa laamuuji ɗii e koye mum ndokkata kaalisaaji kono ko juɓɓule e pelle keeriiɗe hay so tawii noon ko wondude e nooynagol e weleede laamuuji ɗii.
pulaar
Kala ɗo ɓiɗɓe fulɓe mbaawi wuurde e les leydi muritani ina poti waɗtude hakkille e ɗii ñalɗi jaaroore nulaaɗo mbele eɗen nootitoo e majji no fotiri kollen ɓe fannu pinal kesal jaaroore nulaaɗo ɓurnaaɗo winndere tawa yahdaani e senneeji coorumbe maa koɗli.
pulaar
Min ndarnii e leydi he teemedere e capande jeetati e joyi duɗal ina e majje teemedde ɗiɗi e nayi njanngu kalaas ina jannga e majji ujunnaaje joyi e teemedde nayi e capande nayi e jeenayi almuudo ɗum jiidaa e duɗe udditaaɗe e nder ɗiiɗoo lebbi tati ɓennuɗi.
pulaar
Takubelte e temakannit ko juulɗeeli weytaare e dakmitaare wonande tuwaaregen kono kadi ko ɗi juulɗeeli ɗi ɓe kawritta ngam safrude luure hakkunde maɓɓe walla wostondirde miijooji e ko fayti e geɗe baɗnooɗe e sahaa ɓennuɗo walla gonaaɗo e daɗɗande ɗe peeje.
pulaar
Kono so won wallitɓe mo e ndeen feere won ɓaleeɓe ina limtee e mum en dental fedde maayraaɓe e alyatiimu en wonaa noon yiiri ɗum ɓeen miijo mum en ko hay gooto waawnata ɗum en yejjitde e yaafaade walla jaɓde njeenaari tawa ñaawoore warkoyeeeɓe adaaki ɗum.
pulaar
Ñaawirdu nduu yiɗnoo ko huuɓnude yamiroore manndaa ñaawirde kuuge winndereere cpi bayyinoo sabu tuumeede mo warhoore e waɗbonaagu ɓurtungu nder fitinaaji jooɓiiɗi piɗtaali limtilimtinɗe e hitaande ujunnaaje ɗiɗi e tati to darfuur hirnaange leydi suudaan.
pulaar
Amin mettini no feewi ko laamu afirik worgo waɗaani fodde mum koo so tawii ko jaggude mo rokkita mo ñaawirdu kuuge winndereewu amin njoginoo yaakaare no feewi e laamu nguu kono noon ngu luulndiima jikke e ko ngu siifondiranoo so tawii ko fotde jaggude mo.
pulaar
Ceerno juulde layya ganndo afriki laatinooɗo ɗowoowo celtho ujunere e teemedde jeenayi e capande jeɗiɗi e jeɗiɗi haa ujunere e teemedde jeenayi e capande jeenayi e jeɗiɗi tergal timmungal goomu unesco anndeyankaagal ngam binndol daartol kuuɓtinngol afrik .
pulaar
Tabitinde kuule sariya jowitiiɗe e mumtugol njiyaagu e toppitagol kala wullitaango ko aldaa e sarɗi ɗoon e ɗoon ummanoo ñaawde ɗum ko yaaccii e darnde haa nde porkireer felliti yettinde ɗum walla waasde yettinde ɗum ñaawoowo cunnotooɗo juge dinstruction.
pulaar
nguuɗoo mbayliigu luggu senngo faggudu e kaalis rewrata kadi ko e booñ ballitoowo golle ƴellitaare faggudu ngam duusde to bannge kaalis e ƴaañde eɓɓaaɗe jogiiɗe nafoore faggudu kam e pelle e dente e gollorɗe tokoose haa teeŋti noon wonande senngo ndema.
pulaar
Ɗiɗi ceerno am mo tuugniimi e mum oo gittuɗo e am ellaaji keewɗi ñobbuɗo ɓernde am haa ɗaati wuurti mi e yurmaade ngenndiyankaagal e jokkere enɗam hono mammadu sammba joop lollirɗo murtuɗo ko paho wonnoo kono jannginii nanooɓe heewɓe e nder winndere ndee.
pulaar
Ngati so en mbiyii soh ko pullo en mbiyii bah wonaa oon sahaa mo taaniraaɓe mum tato ngoni bah taanum gooto hono baaba mum baaba mum woni soh oon kam ina hasii tawa ko ɓuri heewde e tuufeeje mahɗe ɗum ko bahbahɓe ndokki ɗum kono maa o ñaawe o wonaa pullo.
pulaar
Ɗiim murtooji ɗi kidaal woni nehaande mum en tawi ardii ɗum en ko tuwaareg en mbonnii no feewi jotondire ɓiyngu yummaagu ɓooyɗe ɗi fulɓe njogodinoo e leƴƴi keddiiɗi ɗii ɗi luure hakkunde mum en meeɗaa diwtude luure bajjondirɗe durngooji walla beeli ndiyam.
pulaar
Faandaare ndee hikka e dow golle gaadoranooɗe hitaande fof so mawningol professeur umaar bah ko ruttude teddungal e ñaantude gelongal fuuta lollirɗo njaay saydu aamadu sabu darnde mum e renndo fulɓe kono kadi sabu giɗgol mum tabitngol feewde e goomu nguu.
pulaar
E miijo maɓɓe e ooɗoo sahaa mo ngonɗen hay laamu nguu ina anndi ina yenanaa boom woote laaɓtuɗe mbaawaa yuɓɓineede sibu etaa siwil woodaani laamu nguu bonnii ko woodnoo heen koo yimɓe nanondiraani e juɓɓingol majje tee goomu woote ngenndiiwu ceni woodaani.
pulaar
Aadma sih yimatnoo toon ko ko gooto e men kala teeɗantoo koo so ndimaagu so wellitaare so potal so nuunɗal hakkunde yimɓe e nder leydi ko ɓamtaare leydi waɗi noon aadama sih ko ngenndiyanke kuɓɓuɗo wonnoo kaɓaaɗo hare ndimaagu e nuunɗal gila ina woni suka.
pulaar
Faandaare dowrowre eɓɓaande nde ko wallitde e tiiɗtingol dowla tuugiiɗo e sariya haa arti e ferde laawol dawrugol fannu oo tiiɗtinde mbaawkaaji haralleeɓe fannu sariya oo moƴƴitinde no yimɓe njettortoo e no keɓirta sariya e hesɗitinde kaɓirɗe e njogitaaje.
pulaar
Hare ndee jibinii boneeji haa keewi heege sarii maayɓe keewi rewɓe mbaɗti e hare mum en wulaango yo hare ndee dartoo ɓe mbiyi yo ɓe ngummin hare feewde e hare ndee guerre contre la guerre yo worɓe yahɓe haɓoyeede ɓee ngartu yo cogguuli nguura uste ekn ekn.
pulaar
Ko oon noon e hono mum en keewi arde e miskineeɓe leeɓtaaɓe ɓe hakkeeji mumen njaɓɓaa nguurta ɗumen e dartaade tawa so punndi ene ruuya farkataa ɗumen so kaaƴe ene mberlee ene nganndi yanataa e koye mumen sabu tawata ko cuuɗoyiima ɗaldii mboolo e bone mum.
pulaar
Ko ɗ uum woni firo maalde jolnoonde hakkunde hassan en e satigee ɓ e e barak en nder teeminannde ii go'o hakkunde ndate yalla e jommbot mbooc e muhamed el habib haa wontoyi dewgal hakkunde abdul bookara kan e bakkaar wul suweyd ahmed e aali buri njaay ekn.
pulaar
Sakkeeɓe keedaani caggal e seppo ngoo ɓe ngaddorii alluwal sakke mukke danngaaji ina mbinndaa fedde ɓamtaare pulaar e moritani catal el mina makatuumi kalbe ɗataaɗe kalbe portaabal eɓe ngondi e rewɓe fulɓe yontaaɓe ñaantiiɓe comci goobaaɗi gude cilmbaaɗe.
pulaar
Gila ndeen faade hannde ko njenanaɗen tan ko janngo mum hooreejo leydi oo yaltii e tele muritani ina lelii e leeso opitaal ina suddaa haa hawri gude daneeje ina haalda e muritaninaaɓe ina wiya ɗum ngartiree hakkillaaji mon oppeer mbaɗaa mi hanki oo moƴƴii.
pulaar
Nder winndere ndee muritani ko leydi capande jeegom e jeɗiɗiɓiiriteemedere e capande jeɗiɗi e jeenayi to bannge wellitaare jaayɗe yeeso kowoyt capande jeɗiɗi e jeɗiɗi e libaan teemedere e go'o yeeso kattaar e tuunus teemedere e capande tati e jeetatiɓiiri.
pulaar
Leydi farayse kañum woni ƴaañgal tiiɗngal wonande laamu idi walla nii mbiyen ndi meeɗaa ittude junngo mayri e fiyakuuji leydi caad gila ndi heɓi jeytaare mayri sabu teskiɗen ko kala dille ummii toon maa en nan heen farayse so tawi nii wonaa kayri sakkii.
pulaar
Jaaynde ine wiyee heraut subaka mo sidney winndii ñalnde noogaas e joyi abriil wonde ciifgol nanondiral kisal hakkunde siin e duuɗe salomon foti yiyreede tigi ko no poolgu mawngu pekin he nder ciynugol faandaare mum tiiɗtingol cehilaagal mum nder deeƴngo.
pulaar
Ɗuum firti sukaaɓe ɓee ene poti janngineede ɗemɗe mum en neeniweeje kadi so ɓe poti janngude ganndal tawa ko ɗemɗe maɓɓe ɓe janngirtad ko ɗemɗe ɗee ene poti laawɗineede wontude lawakeeje tawa so neɗɗo janngii he neeniwal mum kadi ene waawa golloraade ɗum.
pulaar
Waawdemo ruttaade he ngal ɗoo pinal ɓooyngal ngal iwdi mum ene askitinee gila e pinal misra ɓooyma mahtoo ɗum e mbaydi yahdundi e jamaanu tawa kadi hanki oo hay huunde heen faataaki he mum ko ɗuum addani baaba maal wonde naalaŋke mo hiiɗɗataa haastetaake.
pulaar
He nder kuccondiral e jaayndeyankooɓe conference de press kamɓe mawɓe tabital pulaaku mali ɓe kollirii doggol inɗe keewɗe jeeyaaɓe he leñol fulɓe torlaaɓe ngam takkeede wonnde ko he pelle jihaadiyankooɓe njeya tawa ɗuum ko fenaande nde alaa fof ɗo ɓaggi.
pulaar
Kanko mamdou youry sall o wiy kadi eɗen kaala rewolison mo ujunere e teemedde jeɗiɗi e capande jeetati e jeenayi france walla mo dowlaaji dennduɗi amerik kono en kaalataa mo men laamu almameeɓe waɗi noon ko duttorɗe kaalooje ɗum ɗe ngoni ko e alkule arab.
pulaar
E nguun batu sappo e joyaɓiigu tawa ko ngaadoraagu denndaangal leyɗeele jeyaaɗe e fedde nde hay goto e majje luutaako nde tawnoo luural kodduwaar ngal ina jojjani mo woni kala nde tawnoo ko kayri woni wonki fggudu diiwaan o hay goto jaɓaani ruudde caggal.
pulaar
Seek muhammadu lamiin baara mbakke kootɗo hannde to sayre goonga ko gollotooɗo mo tampataa moƴƴo baawɗo yanaade mo woni kala deeƴɗo hakkille baaba makko wiyetee ko sokna kari sal o jibinaa ko e ujunere e teemedde jeenayi e noogaas e joyi to tuubaa mbakke.
pulaar
E kebungal ɗiiɗoo ñalɗi kala ganndo nantuɗo innde mum walla jontaaɗo peɗɗitiiɗo e fannu mum e nder leñol ngol hakkunde senegaal e muritani ɓe njettiima ɗum walla ɓe noddii ɗum e jeewdeesto ngam bismaade ɗum haa heddoo dañde no ardi walla waasde dañde.
pulaar
Ngam hollirde fedde ndee ko fedde pinal e potal hakkunde ɓiɓɓe fuutankooɓe o felliti siftinde yimɓe ɓee hoohooɓe meeɗnooɓe ardaade fedde ndeeo jokki o teeŋtii wonde fedde nde wonaa dawriyankoore ko nde fedde daraniinde ñootde e jokkude enɗam fuutankooɓe.
pulaar
Catal tabital pulaaku beljik no mari e terɗeyaagal mum leyɗe ɗuuɗɗe wano muritani gine sarlon kamerun burkina faso niijeer senegaal hth faandaare maggal ko ko faandaare tabital pulaaku winndere ko ngal kawtital fulɓe e yiɗɓe fulɓe fuu ko aldaa e ittitere.
pulaar
E kebungal ɗiiɗoo ñalɗi kala ganndo nantuɗo innde mum walla jontaaɗo peɗɗitiiɗo e fannu mum e nder leñol ngol hakkunde senegaal e muritani ɓe njettiima ɗum walla ɓe noddii ɗum e jeewdeesto ngam bismaade ɗum haa heddoo dañde no ardi walla waasde dañde.
pulaar
Ngam hollirde fedde ndee ko fedde pinal e potal hakkunde ɓiɓɓe fuutankooɓe o felliti siftinde yimɓe ɓee hoohooɓe meeɗnooɓe ardaade fedde ndeeo jokki o teeŋtii wonde fedde nde wonaa dawriyankoore ko nde fedde daraniinde ñootde e jokkude enɗam fuutankooɓe.
pulaar
Catal tabital pulaaku beljik no mari e terɗeyaagal mum leyɗe ɗuuɗɗe wano muritani gine sarlon kamerun burkina faso niijeer senegaal hth faandaare maggal ko ko faandaare tabital pulaaku winndere ko ngal kawtital fulɓe e yiɗɓe fulɓe fuu ko aldaa e ittitere.
pulaar
E oon sahaa ko en yimɓe njoyo muritaninaaɓe ɗiɗotabara hammaat bah e gelongal fuuta malinaajo gooto ena wiyee hamma siisee gammbinaaɓe ɗiɗo ɓe en keɓaani anndude inɗe mumen teskoɗen ko ɗoon e joofnde ndee gammbinaaɓe ɓee tawi en ena ngummorii leydi mumen.
pulaar

Dataset Card for "FulaNewsTextCorporaTTS"

More Information needed

Downloads last month
0
Edit dataset card

Models trained or fine-tuned on cawoylel/FulaNewsTextCorporaTTS