Datasets:

cjvt

/

sentinews

like 1

Svet KS Ankaran od koprske občine zahteva vnovično vzpostavitev dvosmernega prometa. Svet Krajevne skupnosti (KS) Ankaran je sprejel sklep, da od koprske občine zahteva vnovično vzpostavitev dvosmernega prometa po ankaranski vpadnici, ki predstavlja najkrajšo cestno povezavo med Ankaranom in Koprom. Ocenjujejo, da je preurejeni prometni režim, po katerem je vožnja po novem dovoljena zgolj v eno smer, popolnoma neustrezen in da se je pot iz Ankarana proti Kopru po njihovih meritvah podaljšala za 4,4 kilometra. V času prometnih konic na primorski avtocesti oziroma na regionalni cesti pa je dostop Ankarančanom do Kopra skorajda onemogočen, poudarjajo. Ankarančani predlagajo, naj koprska občina do rekonstrukcije ceste kot štiripasovnice severni del vpadnice začasno nekoliko razširi.

neutral

Naslednje tri dni bo sončno, konec tedna pa spremenljivo vreme. Pred nami so trije sončni dnevi, napoveduje dežurni prognostik na Agenciji RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič. Čez dan se bodo temperature gibale okoli 25, na Primorskem pa okoli 29 stopinj Celzija. Konec tedna vremenoslovci napovedujejo spremenljivo vreme, možne so krajevne plohe in nevihte. Sunki burje do 95 km/h Zaradi močne burje, ki je pihala med 80 in 100 kilometri na uro (km/h), je bil že včeraj oviran promet med razcepom Nanos in priključkom Ajdovščina. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje pa je danes zjutraj na regionalni cesti Ajdovščina–Podnanos okoli 7. ure znova uvedena zapora prve stopnje, ki velja za počitniške prikolice, hladilnike in tovorna vozila s ponjavami do skupne mase osem ton. "Po naših izračunih bi morala burja okoli 11. ure toliko oslabeti, da zapora ne bo več potrebna. Sunki bodo oslabeli, njihova moč bo pod 70 km/h, " nam je razložil Gregorčič. Dodal je, da so zjutraj izmerili sunke burje tudi 95 km/h. Ti so nevarni predvsem za "lažje tovornjake s ceradami, nikakor pa to ne more povzročati kakšne drugačne škode."

neutral

Marko Kranjec ob odhodu s položaja guvernerja Banke Slovenije ni dobil odpravnine, so mu pa izplačali 75 dni dopusta. Kot poroča današnji Dnevnik, si je dal Marko Kranjec ob odhodu izplačati 75 dni nekoriščenega letnega dopusta. To pomeni, da si je guvernersko plačo, ki naj bi znašala okoli 11.900 evrov bruto, zagotovil do konca oktobra. Na Banki Slovenije izplačanega zneska sicer niso razkrili, vendar po poročanju Dnevnika znaša okoli 40 tisoč evrov. Dopust prenašal in prenašal V centralni banki so sicer pojasnili, da je Kranjcu ostalo 124 dni nekoriščenega dopusta, "dogovorili pa so se, da mu jih izplačajo le 75. Zakon sicer določa, da mora delavec do konca tekočega koledarskega leta koristiti vsaj dva tedna dopusta, preostanek pa lahko porabi do 30. junija prihodnje leto, sicer nekoriščeni dopustniški dnevi propadejo. V Banki Slovenije pa so odgovorili, da Kranjec ni bil edini, ki mu ni uspelo izkoristiti dopusta ter da zakon ne preprečuje, da bi se pogodbeni stranki dogovorili o poznejši izrabi ali plačilu, še piše Dnevnik.

neutral

Bakterija lahko povzroči okužbo, ki je lahko še posebno nevarna za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Nemško podjetje Cosnova je slovenski zdravstveni inšpektorat obvestilo, da na podlagi rezultatov kontrole kakovosti izvaja odpoklic kozmetičnega izdelka essence, odstranjevalec ličil brez olja. Iz podjetja Dominur so nas opozorili, da ni odpoklican izdelek v celoti ampak samo serijska številka DE.AB 17. "Vsa prodajna mesta in inšpektorat so bili o odpoklicu obveščeni v mesecu juliju, ko smo od proizvajalca prejeli informacijo o možni težavi v tej seriji," so razložili. Bakterija lahko povzroči okužbo Pri mikrobiološki analizi izdelka so namreč ugotovili, da so v izdelku mikrobiološke nečistoče. Izdelek vsebuje bakterijo Burkholderia cepacia, ki se pojavlja v podtalnici, zemlji in na rastlinah. Bakterija lahko pri ljudeh z zelo oslabljenim imunskim sistemom, praviloma s pitjem onesnažene vode, povzroči okužbo, opozarja inšpektorat. Viden znak, da je v izdelku bakterija, je, da je sicer prozorna tekočina motna in vsebuje viskozne strukture. Izdelek je bil v trgovinah v prodaji od decembra lani. Vrnite ga prodajalcu Zdravstveni inšpektorat in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) svetujeta, da izdelka, če ga imate doma, ne uporabljate. Lahko ga vrnete prodajalcu, saj ste upravičeni do povrnitve kupnine.

negative

UKC Ljubljana. Primanjkljaj prvega polletja skoraj šest milijonov evrov. ZZZS za ukrepe Ukrepi. Prenos plačila pripravnikov in specializacij na državni proračun, enakomernejše obremenitve plačnikov obveznega zdravstvenega zavarovanja ter uvedba trošarine na sladke pijače so nekateri od ukrepov, ki jih predlaga zavarovalnica za povečanje finančnih virov za zdravstvo. Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je v prvi polovici letošnjega leta pridelal nekoliko manj kot šest milijonov evrov minusa. “Obravnavali smo 4.600 bolnikov več, kot nam je zdravstvena zavarovalnica pripravljena plačati. Lahko bi jih zadržali pred vrati ali usmerili v tujino, vendar to ni rešitev,” pravi vršilec dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana Simon Vrhunec. Če bi zavarovalnica plačala za teh 4.600 bolnikov, bi bili prihodki uravnoteženi, dodaja. Bolniki od drugod Kot pravijo v UKC Ljubljana, jim je uspelo znižati stroške dela, vendar ne v okviru načrtovanega. “Res je, da imamo več zaposlenih, pri tem pa se ne upoštevajo dolgotrajne bolniške odsotnosti in porodniški dopusti,” razlaga Vrhunec. Obravnavali smo osem odstotkov bolnikov več, kot smo dobili plačano. Lahko bi jih zadržali pred vrati ali usmerili v tujino. Simon Vrhunec, UKC Ljubljana V UKC Ljubljana jim prav tako ni uspelo zmanjšati obsega nadurnega dela, kot so načrtovali. “Imamo obveznosti do bolnikov, ki nas potrebujejo,” pravi Vrhunec in poudarja, da je UKC Ljubljana sprejel tudi vse “preusmerjene bolnike, ki jih drugim zdravstvenim zavodom ne uspe obravnavati, bodisi iz finančnih bodisi strokovnih razlogov." Največje izgube so na pediatrični kliniki.

neutral

Vlada bo nov paket ukrepov za konsolidacijo javnih financ predstavila do 25. septembra. Čeprav ne bodo deležni popolne podpore, pa si predsednica vlade Alenka Bratušek želi, da bi se večina strinjala, da gre za ukrepe, ki Slovenijo peljejo naprej, na pravo pot. "Pa čeprav se zavedam, da ukrepi ne bodo priljubljeni," je dejala. Še ne vedo, koliko se bodo podražile vinjete Že v kratkem pa bo vlada odločala o podražitvi vinjet za uporabo avtocest, o čemer je razmišljala že pred počitnicami. Ta je potrebna zaradi finančne stabilnosti Družbe za avtoceste v RS (Dars). Dolgove, ki niso majhni, je treba poplačati, je pojasnila. Kako visoka bo podražitev, še ni določeno. Predsednica vlade je na novinarski konferenci po prvi seji vlade po počitnicah poleg priprave ukrepov za nadaljnjo konsolidacijo javnih financ kot najpomembnejši projekt te jeseni izpostavila še dokončanje sanacije bančnega sistema. "Brez sanacije bančnega sistema ne bo zagona gospodarstva," je poudarila. Glede sanacije bank sicer vlada trenutno ne more narediti prav veliko. Počakati je namreč treba na rezultate stresnih testov, je pojasnila in dodala, da bo do takrat treba počakati tudi s prenosom slabih terjatev na slabo banko, ki naj bi se sicer po prvih načrtih začeli že junija. V zvezi s tem je omenila tudi pripravo zakona o sistemski razdolžitvi, ki bo omogočil in pospešil razdolževanje podjetij, kar je še vedno praktično največji problem našega gospodarstva. Ne bodo priljubljeni O pripravi nadaljnjih ukrepov za sanacijo javnih financ pa je povedala, da ne bodo priljubljeni. Vlada jih bo predstavila v paketu med 20. in 25. septembrom in do takrat si želi o njih pridobiti čim širše soglasje, čeprav se Bratuškova zaveda, da absolutne podpore ne bodo dobili. Ob tem je poudarila, da "vse, kar delamo, delamo zaradi sebe, ne zaradi EU". Finančne trge moramo prepričati, da delamo v pravo smer in samo nadaljevanje konsolidacije javnih financ bo vlagatelje prepričalo, da je Slovenija na pravi poti, je pojasnila. Podrobneje o novem paketu ukrepov Bratuškova danes ni govorila, izpostavila pa je odločnejši spopad s sivo ekonomijo. "S tem mislimo zelo resno," je poudarila in dodala, da vlada še ni popolnoma odpisala ideje o uvedbi davčnih blagajn.

neutral

Medved je napadel in raztrgal telico, druge živali so prestrašene in bežijo. Bohinjci se bojijo, da bo napadel tudi človeka, zato zahtevajo izredni odstrel. V Bohinj se je vrnil medved, zato se ljudje bojijo, da bi se lahko njim ali njihovim živalim na poti v gozd ali gore kaj zgodilo. Bohinjski župan Franc Kramar je zato na Agencijo RS za okolje (Arso) danes naslovil zahtevo za izredni odstrel medveda, so sporočili iz občine. Strah med Bohinjci Na bohinjsko občino se znova obračajo zaskrbljeni občani in zahtevajo, naj v zvezi z medvedom vendarle nekaj storijo. V Bohinju se je namreč hitro razširila novica, da se je vrnil medved, ki je že lani povzročal strah in nelagodje pri gibanju ljudi v naravi. Prebivalci se bojijo zase in za svoje živali, je zapisal župan. Ubil telico, živali prestrašene Lovci so videli sledi šape, široke 15 centimetrov. Vsi znaki kažejo, da gre za odraslega medveda, težkega od 150 do 200 kilogramov. Ta mesec je znova lovil in tudi ubil telico. A škoda, ki jo je s tem povzročil, je bistveno večja, opozarja Kramar. Živali, ki jih podi po planini, so namreč prestrašene, vznemirjene in bežijo v dolino. S tem izgubljajo energijo, kar se pozna na njihovi teži oziroma na upadu mlečnosti. Lastniki živali tako izgubljajo dragoceni čas z iskanjem in vračanjem živali. Doslej so za to porabili več kot sto ur, je navedel župan. Hočejo odstrel Na območju Bohinja že več let trpijo veliko škodo zaradi prisotnosti omenjenega medveda. Škodni primeri se ponavljajo, lani pa je poleg petih govedi ubil tudi žrebička. Odločba o odstrelu, ki je bila izdana za prejšnje leto, ni bila realizirana zaradi prekratkega roka za odstrel. Kramar je zato na Arso danes naslovil zahtevo za izredni odstrel medveda.

negative

ZZZS lahko kaznuje tudi zdravnika, če ta zavarovancu omogoči pravice, do katerih ni upravičen. Petrov primer Dveletna hčerka je zaradi vnetja notranjega ušesa morala v bolnišnico. Dopust. Hčerka se je sprva zdravila na domu, zaradi česar mu je pripadala nega otroka (“bolniška za otroka”). Ko je bila zaradi poslabšanja stanja hospitalizirana, jo je spremljal v bolnišnico in pri tem tudi dobil “bolniško” za odsotnost z dela. Kot pojasnjuje, se mu to ni zdelo nič nenavadnega, čeprav je pozneje izvedel, da naj bi glede na zdravstveno stanje hčerke do nege ne bil več upravičen. Da starši ob hospitalizaciji otroka niso nujno upravičeni do nege otroka oziroma bolniške odsotnosti iz službe, ni novost. A iz primerov dveh staršev (pravi imeni sta znani uredništvu), ki ju objavljamo zgoraj, je mogoče sklepati, da nekateri bodisi iščejo "bližnjice" ali pa jim pri tem pomagajo zdravniki. Včasih ne gre drugače Ali starši, pa tudi zdravniki, kdaj ubirajo bližnjice, smo povprašali pediatrinjo Ajdo Cimperman. Kot pravi, ima s starši zelo različne izkušnje. "Nekateri še takrat ne vzamejo bolniške, ko bi jo morali, in pošiljajo otroke v vrtec, ker se bojijo delodajalcev. Veliko je brezposelnih, ki ne potrebujejo bolniške, med temi pa so tudi izjeme, ki iščejo vse mogoče poti, da bi dobili bolniško," pravi Cimpermanova. Ob tem dodaja, da je število pravil, ki jih morajo zdravniki na primarni ravni upoštevati in njihovo izvajanje podrejati nadzoru, neznosno. Katjin primer Enajstmesečna hčerka je morala zaradi pljučnice v bolnišnico. Bližnjica. Katja se je ravno vrnila s porodniškega dopusta na delovno mesto, ko je 11-mesečna hči zbolela. Po neuspešnem okrevanju doma so jo zaradi pljučnice poslali v bolnišnico. Čeprav je šlo za dojenčka, Katja ni bila upravičena do nadomestila za nego otroka. V podjetju so ji neformalno svetovali, naj poskuša bolniški stalež dobiti pri svojem osebnem zdravniku. Ker je imela kronične želodčne težave, ji je osebni zdravnik brez težav predpisal bolniško. "Tudi sama sem že imela primer, ko smo staršu odobrili tako bivanje v bolnišnici kot nego otroka. A to lahko s kolegi s pediatrične bolnišnice kadarkoli utemeljimo. Ne gre za to, kako dober ali slab je zdravnik. Bodisi se vsi držimo pravil ali pa se jih ne," pravi Cimpermanova. Ni neupravičeno Nena Kopčavar Guček, specialistka družinske medicine, poudarja, da je treba včasih premisliti, ali nam dopust res pomeni toliko, da bi morali namesto tega iskati možnost bolniške odsotnosti. Za Katjin primer pa pravi, da bi se ji lahko težave z želodcem zaradi zaskrbljenosti ob otrokovi hospitalizaciji dejansko tako poslabšale, da bi potrebovala bolniško. "Pri tem nikogar ne zagovarjam. Gre pa za strokovno povsem mogoče situacije," zaključuje. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- * Pravica. Starš lahko z otrokom biva v bolnišnici, a ima pravico do kritja stroškov nastanitve in prehrane, ne pa tudi nege otroka (torej odsotnosti z dela). * Izjeme. Do sobivanja in tudi nege za otroka je starš upravičen v primerih, ko gre za težke možganske okvare, rakava obolenja ali druga huda poslabšanja stanja, če to predlaga strokovni kolegij za pediatrijo kliničnega centra. * Rešitev. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za primere, ko staršu nega poleg bivanja v bolnišnici ne pripada, predlagajo dopust ali druge možnosti v okviru delovnopravne zakonodaje.

neutral

Mojca Špec Potočar, Sašo Murtič, Jože Kobe in Borut Novak so si podajali direktorski stolček, ki zdaj menda čaka Urško Ban. Novo mesto. Naslednik Boruta Novaka, ki s 1. oktobrom z občine odhaja za direktorja v knjižnico Mirana Jarca, bo že peti direktor občinske uprave v času županovanja Alojzija Muhiča. Od jeseni 2006, ko je bil Muhič prvič izvoljen za župana, je bila najprej na čelu občinske uprave Mojca Špec Potočar, ki je to funkcijo opravljala že dobrega pol leta prej, od marca 2007 do oktobra 2009 je bil direktor Sašo Murtič, nato do januarja 2011 Jože Kobe, od takrat do zdaj pa Borut Novak. Razpisa ne bo Razpisa za novega direktorja ne bo, vršilec dolžnosti direktorja občinske uprave bo postal nekdo od že zaposlenih v občinski upravi, so nam povedali na Mestni občini Novo mesto. Kot smo izvedeli neuradno, se največkrat omenja ime Urške Ban, vodje urada za splošne zadeve, tesne Novakove sodelavke, ki je ob njegovem imenovanju za direktorja v občinsko upravo prišla s Komunale Novo mesto. Zakaj ga zapuščajo O tem, zakaj ga direktorji tako hitro zapuščajo, Muhič pravi: "Delo direktorja občinske uprave je zelo obsežno in zahtevno ter za posameznika gotovo izjemno naporno. Ocenjujem, da sem z vsemi doslej sodeloval korektno in da sem upošteval njihove osebne odločitve o prekinitvi opravljanja te funkcije."

neutral

Kljub tiralici. Robert Tomas Zavašnik, ki bi moral biti že štiri leta v zaporu, je obveščen, da mora spet na sodišče. Robert Tomas Zavašnik, nekdanji lastnik zloglasnega nočnega lokala Lipa iz Pirnič, kjer je decembra 2005 množica obiskovalcev do smrti pohodila tri mlada dekleta, mora v četrtek spet stopiti pred ljubljansko okrožno sodišče. To ga je leta 2009 že obsodilo na pet let zapora zaradi tragične smrti deklet. Denarni bi nagradili Policija. Zagotavlja, da Zavašnika intenzivno išče ne le doma, temveč tudi v tujini. "Aktivnosti smo še okrepili in izvajamo vse naloge, ki jih dopušča zakon," pravijo. Koristne informacije o njem bi celo denarno nagradili. "Halo? Kaka obravnava?" Zdaj želijo njemu in njegovi materi Mileni Zavašnik začeti soditi še zaradi domnevne zatajitve, zaradi česar mu grozi še do pet let zapora. Neuradno jima tožilstvo očita, da naj bi si pred časom nezakonito prisvojila nekaj gradbenih strojev, ki sta jih najemala od neke lizinške hiše, s katero sta imela sklenjeno pogodbo. Obtožnico proti njima so vložili oktobra lani. Kot kaže, Zavašnikova v četrtek na sodišče ne bo prišla, čeprav je vabilo na pošti že prevzela. Sama sicer trdi, da o tem, da mora spet na sodišče, sploh ni obveščena. "Halo? Kakšna obravnava? Nič ne vem o tem in ne bo me," je bila odrezava v kratkem telefonskem pogovoru. Zavašnik tudi pride? Sodišče sicer v četrtek pričakuje tudi Zavašnika, ki je že dobra štiri leta, odkar so ga pozvali na prestajanje zaporne kazni, na begu. Na sodišču namreč pojasnjujejo: "Vabila na predobravnavni narok so vročena vsem strankam." Poleg tega se denimo Zavašnik za zdaj še ni opravičil, da ga ne bo. Na kateri naslov so Zavašniku poslali pošto, uradno ni znano, prav tako ne, ali jo je prevzel sam ali je to zanj storil nekdo drug. Neuradno naj bi se sicer Zavašnik že pred časom zatekel v družinsko stanovanje v bližini hrvaškega Umaga, kjer naj bi tudi že registriral novo podjetje. Za zdaj ga policija še ni izsledila, čeprav ga že od junija 2009 išče z mednarodno tiralico.

neutral

Poslanec SDS Branko Grims je na spletu (nehote) sprožil nov trend – grimsing. Postavite se pred ogledalo, pokažite mišico na levi roki, se fotografirajte in objavite na spletu. Če med svojimi prijatelji na Facebooku ali sledilci na Twitterju še niste opazili nobene fotografije grimsinga, v iskalnik vtipkajte #grimsing. Fenomen je sprožil poslanec SDS Branko Grims, ko je na Facebooku objavil svojo v ogledalu posneto mišičasto roko, ki jo je pridobil po večmesečnem obiskovanju fitnesa. Prvi ga je posnemal Dare Hriberšek, nato pa je sledila verižna reakcija. Kiberprotest proti politikom "Bizarno se nam zdi, da izvoljeni predstavniki ljudstva z razkazovanjem mišične mase napovedujejo vročo jesen. Žalostno, da v tej državi razkazovanje fizičnega telesa nadvlada nad razkazovanjem intelekta – #grimsing je do absurda pripeljana družbena akcija, s katero državljani protestiramo proti levim in desnim politikom, ki ne vedo, zakaj jih imamo in kaj je njihova naloga," je svoj razlog za udeležbo pri grimsingu komentiral komunikolog Domen Savič, drugi po vrsti, ki je posnemal dejanje po novem nabitega poslanca SDS.

neutral

Porodnišnice. Za zagotavljanje kakovosti in varnosti potrebne organizacijske spremembe. Bolnišnica Jesenice je ministrstvu za zdravje včeraj posredovala prvo poročilo strokovne komisije, ki je analizirala dogodke, povezane s smrtjo štirih novorojenčkov na njihovem porodniškem oddelku. Na ministrstvu za zdravje poročila ne komentirajo, bo pa minister za zdravje Tomaž Gantar jutri obiskal jeseniško bolnišnico, kjer bo z njenim vodstvom spregovoril tudi na temo porodniškega oddelka, so sporočili z ministrstva. Jesenice in Kranj Gantar bo v kratkem obiskal tudi drugo gorenjsko porodnišnico, in sicer v Kranju. Porodniška stroka je pred dvema letoma predlagala združitev Kranjske in jeseniške porodnišnice. “Mnenje porodniške stroke o organizaciji porodništva v Sloveniji, ki je bilo podano pred časom, je še vedno aktualno. Določene organizacijske spremembe so potrebne, narekujeta pa jih tako zagotavljanje kakovosti in varnosti kot finančna situacija javnih zdravstvenih zavodov,” je dejal Gantar.

positive

V tajnem sporazumu naj bi dorekli, kdo bo zasedel katerega izmed stolčkov v občinskih zavodih in podjetjih. Na Policijski upravi Novo mesto so potrdili, da so aprila na novomeškem okrožnem državnem tožilstvu kazensko ovadili odgovorno osebo občine zaradi kaznive zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Šlo naj bi za novomeškega župana Alojzija Muhiča, ki pa ovadbe ne želi podrobneje komentirati. O tem smo pisali že konec preteklega leta: Sum korupcije v Novem mestu Razdelili so si položaje Muhiča naj bi ovadili zaradi tajnega koalicijskega sporazuma, ki ga je podpisal s predsednikom novomeškega mestnega odbora SLS Alojzom Turkom in po katerem sta razdelila najpomembnejše položaje v občinskih zavodih in podjetjih. Muhič, ki je te dni na dopustu na Hrvaškem, ovadbe ne želi podrobneje komentirati. Zadevo naj preiščejo, in če je storil karkoli napačnega, je za to pripravljen odgovarjati, je dejal. Meni pa, da okoli navedenega ni bilo nobenih kaznivih dejstev. O ovadbi je sicer danes poročal spletni portal Novomeški čuvar.

neutral

Gašparju Gašparju Mišiču po ocenah danes najverjetneje ne bo uspelo prevzeti luškega krmila. Nadzorniki že začeli sejo. "Vesoljna Slovenija se ukvarja z menoj. V pričakovanju ponedeljkove odločitve je bolj napeto kot na kakšni finalni tekmi," pred današnjo sejo nadzornikov Luke Koper pravi kandidat za predsednika uprave družbe Gašpar Gašpar Mišič. Kakšen bo rezultat in ali bodo nadzorniki po vrsti pritiskov, ki so jih bili deležni v prejšnjih dneh, sploh glasovali, ne želi ugibati. "Če so se vsi politiki, ki so odgovorni za neuspešno vodenje države, obrnili proti meni, je to dokaz, da sem nekomu preprečil načrtovano politično kadrovanje. Luka potrebuje operativca, ki bo povezoval," dodaja. Prek razpisa neuspešni Tudi nadzorniki, s katerimi smo se pogovarjali včeraj, niso znali z gotovostjo napovedati, kaj se bo dejansko zgodilo. "Svoj scenarij imam, če nam imenovanje ne bo uspelo, a ga ne bom predhodno razkrival," pravi Mladen Jovičič, eden od treh predstavnikov zaposlenih, ki skupaj s predstavnico koprske občine Sabino Mozetič Mišiča podpirajo. "Lani smo poskušali novo vodstvo določiti tudi z javnim razpisom, a pri tem nismo bili uspešni. Zdaj je bilo na nadzornem svetu enotno odločeno, da bomo predsednika uprave izbrali prek neposrednega poziva," dodaja. Morda z agencijo Ključna bosta glasova Nikolaja Abrahamsberga, ki mu je, čeprav naj bi bili nadzorniki v svoji funkciji neodvisni in samostojni, vrh Desusa odkrito zagrozil, če bo dvignil roko za Mišiča. Zdaj se bo Abrahamsberg, ki priznava, da so pritiski zelo neprijetni, poskušal odločiti po svoji vesti ter odgovorno v korist Luke in države. Dino Klobas, prvi nadzornik, ki bo po ocenah nekaterih špekuliral in čakal na odločitev Abrahamsberga, pa je napovedal, da bo ob neusklajenosti nadzornega sveta in le petih glasovih podpore predlagal nov krog izbire prvega moža Luke, morda tudi s pomočjo zunanje kadrovske agencije. V nadzornem svetu je sicer devet članov, trije od njih – Jordan Kocjančič, Andrej Godec in Vinko Može – naj bi bili pod vplivom stranke SD naklonjeni sedanjemu vršilcu dolžnosti predsednika uprave Bojanu Branku, ki sicer zanika, da bi bil strankarski kandidat.

neutral

Slikar in brigadir pogorela pred okrožnim sodiščem. O njuni prošnji odločajo še višji sodniki. Slikarju Juretu Cekuti in upokojenemu vojaškemu brigadirju Petru Zupanu naj bi že v naslednjih mesecih vendarle začeli soditi zaradi domnevne koruptivnosti in izdaje tajnih državnih podatkov finskemu podjetju Patria, da bi to lažje sklenilo posel z državo. "Dokler višje sodišče ne bo odločilo, prvostopenjsko sodišče ne more nadaljevati postopka," pravijo na sodišču. Že pred časom je ljubljansko sodišče v celoti zavrnilo zahtevo Cekute, naj se večina dokazov, zbranih proti njima, izloči, češ da so jih avstrijski in finski preiskovalci zbrali nezakonito in jih zato slovenska policija sploh ne bi smela uporabiti v postopku, ki se vodi proti njima. O tem, ali so dokazi res nezakoniti, zdaj odločajo še na višjem sodišču, kamor se je Cekuta pritožil, potem ko ga je okrožno sodišče zavrnilo. Zadnje naj bi o tej pritožbi odločilo v kratkem.

negative

Agencija naj ne bi plačevala prispevkov najetim makedonskim delavcem. "Plače prejemamo redno in v pravi višini, prispevkov pa nam delodajalec, to je agencija, ki posreduje delo, ne plačuje," je za portal Regional Obala povedal eden od prestrašenih delavcev v Cimosu. Delavci naj bi bili zaposleni pri agenciji Dagoda, katere zastopnik je Mentor Šerifoski, ki se na naše klice ni odzval. V Cimosu pa odgovarjajo, da bodo zadevo preiskali in da tako ravnanje obsojajo. Sindikati opozarjajo, da je v skladu z novo zakonodajo za tovrstne kršitve odgovorno tudi podjetje, pri katerem delavci delajo, ne glede na to, ali so najeti prek posrednika. 2.258 nadzorov glede plačevanja prispevkov za socialno varnost je Durs opravil v letih 2011 in 2012. Pomanjkljiv nadzor "Vsi delavci v podjetju – ne glede na to, ali so redno zaposleni ali delajo prek posrednikov – so izenačeni pri pravicah iz delovnega razmerja: plačilu malice, dopusta, regresa in prispevkov za socialno varnost. Po spremembi zakonodaje pa je za zagotovitev teh pravic subsidiarno odgovorno tudi podjetje, ki najame njihovo storitev," je pojasnil Euro Brozič, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – KS 90. Po njegovih besedah je agencij za posredovanje dela, ki imajo koncesijo ministrstva za delo, preveč, nadzor nad njimi pa je pomanjkljiv. Tuji delavci, ki v številnih podjetjih delajo prek posrednikov, so zaradi stiske pogosto pripravljeni na številne kompromise. Pereča problematika Davčna uprava RS (Durs), ki preverja, ali podjetja za svoje zaposlene poravnavajo prispevke za socialno varnost, v zvezi s konkretnim primerom ne daje informacij, a poudarja, da je to pri nas zelo pereča problematika. Lani so glede na predlani izdali za 80 odstotkov več sklepov o davčni izvršbi zaradi neplačanih prispevkov za socialno varnost.

negative

Prvi mož Darsa ne bi dražil vinjet, bi pa cestnine za tovorni promet. "S podražitvijo vinjet bi se znova obremenilo državljane, za tovorni promet, v katerem je na naših avtocestah več kot 70 odstotkov tujcev, pa imamo veliko nižje cene kot sosednje države," je kritičen Matjaž Knez, prvi mož Družbe za avtoceste RS (Dars). Zato predlaga, da bi se podražila cestnina za tovorna vozila, vinjete za osebna vozila pa ne. S tovornjaki na ceste? Vlada sicer razmišlja, da bi dvignila cene letnih vinjet za avtomobile s 95 na okoli 110 evrov, prav tako pa ne izključuje možnosti višjih cen za tovorni promet. "To ni rešitev. Da bi se cene za tovorni promet dvignile tudi za 70 odstotkov, je naravnost smešno. S tem se ne strinjamo in tega ne bomo dopustili. V nekaj dneh naj bi se na to temo dobili z ministri za finance, kmetijstvo in promet," pravi Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Če konstruktivnega dogovora ne bo in se bodo cene res močno dvignile, Klobasa napoveduje tudi državljansko nepokorščino in proteste. Kriza in iznajdljivost Padec. Knez priznava, da je od lani nekoliko upadla prodaja vinjet. Kot razloga za to vidi predvsem krizo – marsikdo nima več pri "hiši dveh avtomobilov" – in to, da je veliko tujcev že ugotovilo, kje so alternativne poti čez Slovenijo, da se izognejo nakupu. Zahtevajo odstop Kneza Knez ob tem navaja, da nekatere evropske države nimajo tako dobro urejenih avtocest, a pobirajo veliko višje cestnine, avtoprevoznikom pa ne namenjajo tako visokih popustov, ko gre za predplačniške sisteme. Klobasa pa izpostavlja primer Nizozemske, ko avtoprevoznik plača le sedem evrov dnevnega pavšala za potepanje po njihovih avtocestah. "S Knezom se ne strinjamo. Avtoprevozniki zahtevamo tudi njegov takojšnji odstop ali vsaj znižanje njegove plače z osem tisoč evrov na plačo ministra iz pristojnega resorja," je še oster Klobasa, ki dodaja, da ne bodo nikomur popuščali.

negative

Hokejisti. V Tivoliju ne trenirajo zaradi EP, v Zalogu ne delajo hladilne naprave. "To je višek svinjarije. Moj vnuk že 13 let igra hokej, zdaj pa zaradi evropskega prvenstva (EP) v košarki v Hali Tivoli nimajo kje trenirati. Vsak dan se morajo voziti v Celje, saj tudi v Zalogu ledu ni, ker ne delajo hladilne naprave," je povedala babica enega od mladih hokejistov. Dodala je, da že tako vsak mesec plačajo 72 evrov članarine, zdaj pa morajo plačevati še bencin. Poleg tega mora njen vnuk štirikrat na teden nekoga prositi za prevoz, ker v družini nimajo avtomobila. Treningi v Celju neobvezni V Hokejskem klubu Olimpija so pojasnili, da hokejisti trenirajo v Celju, ker je to edini led v Sloveniji, ki so ga lahko zagotovili, saj ga v Ljubljani ni: "Zakaj ga ni, boste morali vprašati Javni zavod Šport Ljubljana, ki upravlja športne objekte, Halo Tivoli in Zalog." Dodali so, da treningi v Celju niso obvezni, zato so za tiste, ki tja ne morejo, organizirali suhe treninge v Ljubljani. "Potrudili smo se, kolikor smo se lahko, da bi zagotovili treninge na ledu," so povedali v klubu in dodali, da imajo že tako veliko težav pri sestavljanju urnika, saj si Halo Tivoli delijo z vsemi ekipami Olimpije, rekreativci, veterani in drsalci: "Si predstavljate, kako se odzovejo starši hokejistov, ko jim rečejo, da imajo trening ob 14. uri? Vsi lahko otroke pripeljejo šele po 15. uri, pa še to s pomočjo babic, tako da moramo popoldne led razdeliti med vse omenjene." Zdaj pričakujejo, da se bodo na led v Tivoliju vrnili po EP, in sicer 15. septembra. Zalog v ponedeljek nared Od ponedeljka pa bodo hokejisti lahko trenirali v Zalogu, je včeraj napovedal Boris Makoter iz Športa Ljubljana, ki je zadolžen za park Zalog. "Zelo smo si prizadevali, da bi led zagotovili že avgusta, a so se pokvarile Mercatorjeve hladilnice, ki nam zagotavljajo led. To se je zgodilo prvič, pa prav letos, ko v Hali Tivoli zaradi EP ni ledu," je povedal Makoter in dodal, da so se Mercatorju pokvarili kompresorji, nato pa so morali čakati na rezervne dele iz Italije, tako da jim je zdaj le uspelo popraviti hladilne naprave. "Jutri se začne hladiti betonska plošča, v sredo in četrtek bomo naredili led in zarisali črte, tako da se bodo v ponedeljek lahko začeli treningi," je dejal Makoter, ki se zaveda, da so se hokejisti zaradi teh težav morali voziti na drug konec Slovenije, da bi lahko trenirali na ledu.

neutral

Proslave. Po sobotni “desni” proslavi bodo ta konec tedna na vrsti “levi”. "Nisem politično levo usmerjen in glede na aktualne polemike lahko rečem le, da mi polenta bolj diši kot te zadeve, ki smrdijo po naftalinu. Naj že spravijo okostnjake v svoje omare," komentira Jadran Sterle, novinar Televizije Slovenije, strasti, ki so se znova razplamtele po sobotni proslavi ob 70. obletnici domobranstva. Spomenik pesmi Če so ta konec tedna proslavljali "desni", bodo prihodnji na vrsti "levi" – v nedeljo bo namreč na Križni gori osrednja slovesnost ob odkritju spomenika partizanski pesmi Vstala Primorska, ki jo številni označujejo kar za primorsko himno, slavnostni govornik bo Borut Pahor. Zapeli so jo po vojni Pesem. Vstala Primorska je nastala na Križni gori na območju ajdovske občine, prvič je bila zapeta, ko jo je uglasbil Rado Simoniti, leta 1968 v Novi Gorici ob proslavi 25-letnice priključitve Primorske matični domovini. Sterle je o njej posnel tudi dokumentarni film, ki ga bodo na prvem programu nacionalne televizije predvajali v nedeljo, 15. septembra, popoldne. Identifikacija s pokrajino Zakaj sploh posneti film in postaviti spomenik pesmi, ki bi jo po vsej logiki že moral pokriti prah zgodovine? "Gre za himno Primorcev, ki so fenomen – edini v Evropi so, ki so tudi skozi pevske zbore, ti so tako rekoč v vsaki vasi, ohranili zgodovinski spomin. Tega nimajo ne Dolenjci, ne Štajerci in ne drugi, gre za identifikacijo s pokrajino in ne istovetenje z levim polom politike," poudarja Sterle. Protest proti razmeram Od kod priljubljenost in aktualnost ter emocionalni odzivi na revolucionarne in partizanske pesmi? "Prepričan sem, da nikakor ne gre za neko fascinacijo s komunizmom ali za jugonostalgijo. Pesmi imajo protestni potencial, ki ni levo ideološki, gre za upor, držo protesta zaradi aktualnih družbeno-socialnih razmer, je pa res, da se ta protestni potencial lahko obrne proti komurkoli. Lahko morda sovpada s kakšnim dogodkom, a mularije partizani in domobranci prav nič ne zanimajo," ocenjuje sociolog Samo Uhan.

neutral

Janković zatrjuje, da na imenovanje Mišiča na čelo Luke Koper ni vplival. Poleg tega meni, da to ne bo zaostrilo odnosov v PS, in ne vidi razloga, da bi Mišiča izključili iz stranke. Kot je v današnji izjavi za medije pojasnil predsednik PS Zoran Janković, ni z ničimer vplival na odločitev nadzornega sveta Luke Koper: "Nisem se mešal, z nikomer nisem govoril, niti z enim nadzornikom, tako da ne vem, kako bi jaz lahko vplival. Telepatsko?" Po njegovih besedah se nad domnevno političnim imenovanjem Gašparja Mišiča zgražajo tisti, ki so tako že kadrovali. Ljubljanski župan je poudaril, da primer Gašparja Mišiča ne bo imel nobenega vpliva na Jankovićevo morebitno kandidaturo za predsednika PS. Kot je dejal, s svojim stališčem o imenovanju novega predsednika uprave Luke Koper ne izraža podpore Gašparju Mišiču, temveč zagovarja neodvisnost nadzornikov. "Premierka nima lahke naloge" Janković je dejal tudi, da ne želi špekulirati, kakšni naj bi bili ukrepi, ki jih v zvezi z imenovanjem Gašparja Mišiča napoveduje premierka Alenka Bratušek. Po njegovih besedah ta nima lahke naloge, saj je "zelo jasno povedala, da tudi nobenega nadzornika nikoli ni klicala in ga ne bo, sedaj pa bo posegla v neodvisnost, če bo zahtevala zamenjavo nadzornega sveta". Nad napovedjo predstavnikov vstajniškega gibanja, da bo gibanje 5. septembra pripravilo protest zoper imenovanje Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke, pa je Jankovića začuden, saj bo po njegovem mnenju to "protest proti temu, da nadzorniki opravljajo svojo funkcijo neodvisno".

neutral

Stranka vladajoče koalicije bi zemljiški dolg zaradi zlorab kar ukinila. “Samo ukinitev možnosti ustanovitve zemljiškega dolga še ne bo izbrisala tudi vseh obstoječih zemljiških dolgov, ki so jih na svoje premoženje že vpisali številni slovenski tajkuni in drugi, proti katerim se vodijo različni postopki zaradi najhujših oblik gospodarskega ali organiziranega kriminala,” opozarja Drago Šketa, vodja tožilstva v Mariboru. Spremembe Zakonik. V DL so prepričani, da število ustanovljenih zemljiških dolgov v zadnjih dveh letih “meji že na epidemijo. Ljudje, ki imajo dolgove, se prek njega izogibajo izvršbi. Število ustanoviteljev tega instituta pa narašča s številom padlih tajkunov. Najpreprosteje bi bilo, da to ukinemo.” Ukinitev bi bila sicer OK Mariborski tožilci namreč že dlje pozivajo državo, naj spremeni zakonodajo, tako da z vpisom lažnega zemljiškega dolga na premoženje ne bo mogoče zaščititi nepremičnin in drugega premoženja pred upniki. “Že januarja smo ministrstvu za pravosodje predlagali, da bi se dolg lahko tudi sodno izpodbijal oziroma da bi bil izbris dolga iz zemljiške knjige možen tudi na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je ugotovljena ničnost tega dolga,” dodaja Šketa. Kljub temu se zdi tožilcem sprejemljivo tudi, da bi zemljiški dolg preprosto ukinili. To namreč zdaj predlagajo v koalicijski Državljanski listi (DL), ki je v parlamentarno obravnavo že poslala predlog sprememb stvarnopravnega zakonika.

neutral

Vse do nedelje nas čaka spremenljivo vreme. Med koncem tedna bo več sonca. Na Primorskem do 29 stopinj Celzija. Iz zalitih kleti črpajo vodo: Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje nalivi že povzročajo težave. V Ljutomeru je voda zalila trgovino Lidl. Gasilci so vodo morali črpati tudi v Apačah, na Ptuju in v Ormožu. Malo pred četrto uro popoldan je v Svetem Juriju ob Ščavnici voda zalila stanovanjsko hišo. Kletne prostore hiše je ob tretji uri zalilo v kraju Podvrh v občini Sevnica. Malo kasneje so morali posredovati gasilci zaradi zamašitve obcestnega jaška in nevarnosti vdora meteorne vode v gospodarski objekt tudi v kraju Stržišče. Dopoldan je v naselju Hruševje v občini Postojna zaradi zamašene meteorne kanalizacije poplavilo pritličje stanovanjske hiše. Klet pa je že zjutraj zalilo v Murski Soboti v Cankarjevi ulici, kjer so morali gasilci izčrpati okoli 3000 litrov vode. "Moj bog kakšna toča je proti Celju, nič se ne vidi!" je na svojem facebook profilu zapisala ena izmed slovenskih pevk. Po podatkih Agencije RS za okolje, je trenutno v Celju 18 stopinj in grmi. Nevihte so tudi drugod po Sloveniji, po podatkih ARSA pa naj bi proti večeru ponehale. Nevihte tudi jutri, malenkost topleje bo Jutri bo zjutraj deloma jasno, čez dan pa bo več oblačnosti, popoldne bodo nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Kakšno stopinjo topleje bo kot danes, na Primorskem mogoče dve. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 16, najvišje dnevne od 19 do 23, na Primorskem do 27 stopinj Celzija. Konec tedna lep, nevihte niso izključene V petek in soboto bo delno jasno in suho. "Tudi med koncem tedna bo vreme podobno. Na Primorskem se bo ogrelo do 28 stopinj, v notranjosti za kakšno stopinjo manj. Lahko se še pojavi kakšna nevihta." Po besedah dežurnega meteorologa se lahko pojavijo tudi nevihte, ob močnejših nevihtah pa ni izključena niti toča. Vendar naj ta ne bi bila pretirana. Ponedeljek hladnejši "V noči na ponedeljek nas bo prešla fronta, ki bo prinesla nekoliko hladnejše vreme, ki pa ne bo vztrajalo dolgo. Spet se bo segrelo, vendar ne do 30 stopinj." Zanimivosti Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je leta 1969 na današnji dan sneženje na Kredarici, ki je vztrajalo tri dni, ponehalo. Zjutraj so izmerili 30 centimetrov debelo snežno odejo, kar je največ v avgustu od začetka meritev leta 1955.

neutral

Čeprav je Gašpar Gašpar Mišič član PS, pri njegovem kadrovanju v Luki Koper stranka ni sodelovala in ga tudi ni mogla preprečiti, je po seji poslanske skupine PS poudaril njen vodja Jani Möderndorfer. Poslanci PS ne podpirajo kandidiranja in neposrednega prehajanja državnih funkcionarjev s političnih funkcij na vodilna mesta v državnih podjetjih. Kot je po današnji izredni seji poslanske skupine PS pojasnil Möderndorfer, so poslanci sprejeli tri sklepe. Poslanska skupina PS tako ne podpira kandidiranja in neposrednega prehajanja državnih funkcionarjev, vključno z Gašparjem Mišičem, s političnih funkcij na vodilna mesta v podjetjih v državni lasti. Prav tako poslanci PS zavračajo "več let trajajočo prakso nestrokovnega političnega kadrovanja" v podjetja v državni lasti, vključno s primeri, ki so se zgodili tudi v času sedanje koalicije. Ob tem poslanska skupina PS izraža še popolno podporo predsednici vlade in vodji PS Alenki Bratušek, da v okviru svojih pooblastil izpelje vse potrebne ukrepe za vzpostavitev odgovornega in preglednega korporativnega upravljanja v podjetjih v državni lasti. Poslanci in vodstvo PS so sicer danes razpravljali o aktualnem političnem dogajanju in razmerah v državi, ena osrednjih tem pa je bila ponedeljkovo imenovanje Gašparja Mišiča, nekdanjega poslanca PS in donedavnega državnega sekretarja v kabinetu premierke, za predsednika uprave Luke Koper. Sestanka se je udeležila tudi premierka in vodja PS Alenka Bratušek, ki pa izjav ne pred in ne po seji ni dajala. ZNS dalo pobudo na častno razsodišče Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) je Častnemu razsodišču ZNS dalo pobudo za presojo začetka postopka kršitve etičnega kodeksa zoper svojega člana, v primeru ravnanja pri imenovanju predsednika uprave Luke Koper. Predstavnica združenja Irena Prijović je dejala, da so zavezani varovanju osebnih podatkov, zato imena ne razkrivajo. Kot bi bilo mogoče sklepati iz odzivov združenja na kadrovanje v Luki, je njihova pobuda najverjetneje usmerjena proti predsedniku nadzornega sveta Luke Dinu Klobasu, ki je glasoval v nasprotju z voljo lastnikov (Slovenske odškodninske družbe, ki ga je imenovala). V javnost so prišle tudi informacije, da je Klobas med sejo, na kateri so imenovali Gašparja Gašparja Mišiča, ostale nadzornike zavajal s tem, koga podpira. Ves čas naj bi kazal naklonjenost kandidatu Ernestu Gortanu, ki ga je tudi povabil na sejo, nato pa nepričakovano glasoval za Mišiča. Spomnimo ... Imenovanje Mišiča za šefa Luke je šokiralo slovensko politiko: proti njemu sta tako opozicija kot pozicija, zaradi njega se je že začela tresti tudi koalicija. Celo predsednica vlade Alenka Bratušek, pri kateri je Mišič opravljal naloge državnega sekretarja, je njegovo imenovanje označila kot nedopustno. Po naših informacijah pa ima država vsaj formalno zvezane roke, saj bi za zamenjavo Mišiča morali imenovati šest novih nadzornikov (zdaj jih imajo državni lastniki pet, eden je predstavnik lokalne skupnosti, trije pa zastopajo interese zaposlenih).

neutral

Imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper še vedno sproža burne odzive. A kot kaže, to Mišiča ne moti, saj prihaja v Luko Koper. Gašpar Gašpar Mišič je danes prišel na vljudnostni obisk k bivšemu predsedniku uprave Luke Koper Bojanu Branku. Kot nam je pred tem dejal vodja za odnose z javnostmi v Luki Koper Sebastjan Šik, se je prišel dogovoriti kako in kdaj bo potekala primopredaja. "Gre za mafijsko kadrovanje" Ob prihodu v Luko je medijem dejal, da potrebuje le en teden, da ima krmilo trdno v svojih rokah ter da razkrije vse plenilce, ki so prisesani na luške jasli. Kot je povedal, v Luki obstaja veliko pavšalnih pogodb. "Luka je bila tarča političnega kadrovanja v preteklosti in moja pojava je takšno kadrovanje preprečila." Virant vpoklical policijo Virant pa je danes dejal, da ta z generalnim direktorjem policije Stanislavom Venigerjem dogovorjena, da policija stopi v kontakt s Komisijo za preprečevanje korupcije, ki primer že proučuje. (STA) Odzval se je tudi na včerajšnjo izjavo ministra Gregorja Viranta, ki je na sredini novinarski konferenci, sicer namenjeni predstavitvi sprememb stvarnopravnega zakona, ocenil, da "v tem primeru ni šlo toliko za politično kadrovanje, ampak bolj za neke vrste mafijsko kadrovanje". "Vsak politik, ki meni, da so delavci mafija, nima kaj iskati v politiki. Slovenka politika je izgubila kompas, vladajo ji lobiji." Prejel je več klicev, naj se umakne, in tudi svarila prijateljev, naj bo previden. "Kdor me pozna, ve, da več polen kot bom dobil pod noge, bolj bom vztrajal. Vztrajal bom do konca, pa tudi če je dejanje v Luki zadnje dejanje. Bil sem legitimno izvoljen z rezultatom pet proti tri." Dejal je še, da razmišlja o podaljšanju prvega in drugega pomola v pristanišču, bolj kot se je razmišljalo do zdaj zaradi določenih ekoloških zadržkov pri gradnji tretjega pomola. Upa, da ne bo do novega leta Pred današnjo sejo vlade je predsednik DeSUS Erjavec komentiral zadnja dogajanja, povezana z imenovanjem Mišiča na vrh Luke. Kot je poudaril, bi bilo nesmiselno trditi, da političnega kadrovanja ne bo, vendar pa mora biti to korektno in v okviru profesionalnih pravil. Zato bi bilo po njegovi oceni nesprejemljivo, če bi Mišič na čelu Luke ostal denimo do novega leta. "Mislim, da to škoduje interesom Luke Koper," je še povedal Erjavec in dodal, da je treba preprečiti to "lobistično kadrovanje".

negative

Ko bodo septembra namestili 70 novih parkomatov, jih bo v MOL že 425. Septembra bodo namestili 70 novih parkomatov, in sicer za Bežigradom, kjer bodo dokončali že delno urejena območja, vzhodno od Dunajske ceste, v Rožni dolini, na Koleziji, v Spodnji Šiški do Drenikove ulice in na Novih Poljanah. V Ljubljani bo tako že 425 parkomatov. Še 75 jih bo Mestna občina Ljubljana (MOL) verjetno kupila in namestila naslednje leto na južnem delu Kodeljevega, v Zeleni jami in Novih Jaršah. Lani, ko jih je imela 355, je z njimi zaslužila kar 1,4 milijona evrov, kar je 70 odstotkov več kot leto prej. Kjer so težave s parkiranjem "Parkomate postavljamo tam, kjer je največja težava s parkiranjem," je pojasnil župan Zoran Janković in dodal, da jih širijo iz smeri centra proti obvoznici. Zdaj jih postavljajo že po tretji coni, kjer ura parkiranja stane 40 centov, parkiranje pa je mogoče največ šest ur. "To smo omejili, da ljudje ne bi puščali avtomobilov, ko gredo v službo. Ne razumem, da bi nekdo raje plačal za parkirnino dvakrat več in se pripeljal do centra, namesto da bi parkiral na P+R (parkiraj in se pelji) za 1,20 evra in ob tem dobil še dve vozovnici za avtobus," se čudi Janković. Na območjih, kjer bodo postavili nove parkomate, bodo lahko stanovalci, ki imajo tam stalno bivališče in so lastniki vozila, parkirali z dovolilnicami MOL. Tisti, ki živijo zunaj ožjega središča, lahko kupijo dve, prva stane sto, druga pa 200 evrov. Drobiža ne bodo vračali Janković je napovedal, da tudi novi parkomati ne bodo vračali drobiža, ker je na njih poleg plačevanja z gotovino možno plačevanje z urbano in mobilnimi telefoni: "Strinjam se, da je to težava. Vendar smo se na začetku odločili, da parkomati ne bodo vračali drobiža, da bo več ljudi za plačevanje uporabilo urbano. Imeli smo prav, zdaj jo ima že milijon ljudi." Dejal je celo, da jih tudi zasebna podjetja prosijo, ali bi lahko tudi njihove storitve plačevali z urbano. Za zdaj jim odgovarja, da ne.

neutral

Srbi. Zveza srbske diaspore Slovenije napoveduje miren protest. Jutri ob 14.45 bodo podporniki Zveze srbske diaspore Slovenije krenili s sedeža na Linhartovi cesti, se ustavili pred ministrstvom za kulturo, srbskim veleposlaništvom in mestno hišo ter protest sklenili s kulturnim programom na Prešernovem trgu. Tako bodo izrazili nestrinjanje z asimilacijsko politiko države, ki jim ne podeli statusa manjšine. Čutijo diskriminacijo Izpostavili so tudi po njihovem mnenju koruptivno ravnanje ministrstva za kulturo ob podeljevanju sredstev Evropskega socialnega sklada za ranljive skupine. Pri razdeljevanju sredstev, namenjenih društvom, so prejeli tudi po desetkrat nižje zneske, zaradi česar so proti ministrstvu za kulturo vložili že nekaj tožb. Milenko Vakanjac iz zveze je poudaril, da se na državljane srbskega rodu nekritično lepijo stereotipi, in pri tem spomnil na "trenirkarje", ki naj bi bili krivec za slab volilni rezultat neke stranke. "Ko se praznujejo pravoslavni prazniki, po televiziji lahko slišite, da v Ljubljani zadiši po prašičkih, in podobno. To je podcenjujoče," je dejal Vakanjac in dodal, da ohranjanje srbske kulture ni le plesanje folklore. Na ljubljanski policijski upravi so potrdili, da je shod priglašen ter da bodo, kot je to običajno, njegov potek spremljali in mu po potrebi prilagajali svoje dejavnosti.

negative

Slovenija je že zelo blizu prostemu padu, ko se ne da več nadzorovati gibanja, je podatek, da se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v drugem četrtletju na letni ravni skrčil za 1,7 odstotka, pospremil ekonomist Marko Jaklič. Ekonomista današnji podatek o krčenju BDP ni presenetil. "Kar je pretresljivo, je, da še nič kaj resnega ne delamo, da bi bilo v prihodnje bolje," je dejal. "To padanje je posledica naše organizacijske ali upravljalske nesposobnosti, da bi se soočili s krizo. Že od leta 2008 naprej je bila večina ukrepov napačnih. In zdaj smo, kjer smo," je dodal. Kot je opozoril, se je Slovenija znašla v začaranem krogu. Posojilodajalci državo silijo k varčevanju, kar zmanjšuje domače povpraševanje in BDP, posledično pa zvišuje proračunski primanjkljaj. Sam vendarle upa, da gre pri rezih v javno porabo za kratkoročno prilagajanje, pri tem pa verjame, da bi moral biti naš izziv, kako okrepiti proračunske prihodke. Zamujamo pri črpanju evropskih sredstev A država v tem smislu močno zaostaja, je menil Jaklič. Še vedno ni na zdrav način zagnala investicij, že "vsi vrabci na strehi na čivkajo", kako smo neprijazni do zasebnih domačih in tujih investitorjev. "Naredimo vse, da jih ni," je ocenil in dodal, da so negativne tudi zgodbe okoli kadrovanj v državnih podjetjih. Spomnil je še, da Slovenija močno zamuja pri črpanju evropskih sredstev. "To pomeni, da bomo v novi finančni perspektivi črpali denar šele tam sredi leta 2015, lahko pa bi ga že v letu 2014. In tako je spet zaradi naše nesposobnosti," je bil kritičen. Pri strukturnih reformah zamujamo 15 let Poleg kratkoročnih ukrepov, kot so tisti, vezani na sanacijo bančnega in davčnega sistema, so za državo ključni tudi dolgoročni, od trga dela do zdravstvene reforme, je še izpostavil ekonomist. Pri strukturnih reformah po njegovem mnenju zamujamo deset, 15 let. "Žal so se v tem obdobju skupaj zgrnile vse napake 20 let. Najbolj pa me ne skrbi padanje BDP, temveč da bomo na evropskem dnu še dolgo časa. Še vedno se nismo sposobni soočiti s krizo. Občutek imam, kot da se nekdo iz te države dela norca," je dejal. O ukrepih in pripravah na reforme po njegovih besedah pri nas govorimo, kot da se nas to nič ne tiče. "Prav neverjetno, kako se še vedno čaka," je bil oster. V prihodnje nas bodo na neki način reševala izvozno usmerjena podjetja, zaradi katerih se je krčenje ublažilo že v drugem četrtletju, je napovedal Jaklič. A problem ostaja domače povpraševanje, saj je 65 odstotkov vse realizacije slovenskih podjetij še vedno na domačem trgu, je dodal. "Dokler se te stvari ne bodo pravilno povezale, dokler ne bo optimizma na realnih osnovah, bo zelo težko. Ljudje poslušajo samo o odpuščanjih, o zniževanju plač in podobno ter seveda tudi ne trošijo. Domača potrošnja, četudi smo majhna država, pa je zelo pomembna," je nanizal. Slovenija iz recesije šele 2015?

negative

Tabor. Zdaj lahko parkirajo le gostje hotela Park in obiskovalci doma starejših. "Nihče nas ni nič vprašal ali obvestil, da nam bodo vzeli okoli 40 parkirnih prostorov. Samo postavili so stebričke," se jezi ena od stanovalk Tabora in dodaja, da lahko zdaj pod njihovimi okni parkirajo avtobusi. Protestno pismo so zato že naslovili na župana Zorana Jankovića, a odgovora z Mestne občine Ljubljana (MOL) še niso dobili. Na Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet MOL pojasnjujejo, da so 29 parkirnih prostorov, ki so bili v občinski lasti, ne v lasti stanovalcev, zdaj namenili gostom hotela Park in obiskovalcem Doma starejših občanov Tabor. Kupčija ali zamenjava Stanovalka ocenjuje, da gre za kupčijo, na MOL pa pravijo, da gre za zamenjavo. Pojasnjujejo, da je hotel Park do zdaj parkiral na lastni ploščadi na Vidovdanski cesti, kjer je imel 25 parkirišč za avtomobile in dva za avtobuse, zdaj pa je v zameno za to dobil parkirišča na Taboru, na katerih so prej parkirali stanovalci. MOL je zato, kot pravijo, lahko med drugim uredila kolesarsko pot po Vidovdanski cesti, parkiranje in podzemne zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov ter umirila promet. Ne več "pod oknom" Na MOL dodajajo, da so stanovalci tako in tako večinoma parkirali v garažah na dvorišču bloka, le malo pa na javnih površinah na podlagi dovolilnice: "To bo mogoče še naprej, vendar ne več natančno 'pod oknom'." Zagotavljajo tudi, da bodo v naslednji fazi uredili nove parkirne prostore na severni strani parka Tabor (podaljšek Slomškove ulice), dodatna parkirišča pa bodo pridobili tudi tako, da bodo na okoliških cestah uvedli enosmerni prometni režim. Kje naj do takrat parkirajo, se sprašuje stanovalka: "Ob drugih blokih so bila že zdaj vsa parkirišča zasedena."

neutral

Slovenska odškodninska družba (Sod) je v četrtek v svojem imenu in v imenu države s Kapitalsko družbo (Kad), Pozavarovalnico Sava in Zavarovalnico Triglav podpisala sporazum o skupnem nastopu pri prodaji 72,75 odstotka delnic Telekoma Slovenije. Država, Sod, Kad, Pozavarovalnica Sava in Zavarovalnica Triglav imajo v lasti 4.754.523 delnic družbe Telekom Slovenije, kar predstavlja 72,75 odstotka osnovnega kapitala te družbe. Poleg tega sporazuma je več drugih delničarjev Telekoma Slovenije s posrednim ali neposrednim lastništvom države s Sodom podpisalo pisma o nameri, s katerimi so izkazali namero, da prodajo svoje delnice kupcu, ki ga bo v postopku skupne prodaje izbral Sod. Tako bodo potencialni investitorji predvidoma lahko pridobili delnice, ki predstavljajo več kot 75-odstotni delež osnovnega kapitala Telekoma Slovenije. Povabili bodo finančne svetovalce Podpisnice sporazuma bodo postopek skupne prodaje izvedle ob sodelovanju finančnega svetovalca. Postopek izbora finančnega svetovalca ter tudi celoten prodajni postopek vodi in koordinira Sod. Povabilo za izbor finančnega svetovalca bo Sod danes poslal 15 pomembnejšim mednarodnim finančnim institucijam. Rok za oddajo ponudb je druga polovica septembra letos, postopek izbora pa bo predvidoma zaključen v začetku oktobra. "Sod si bo prizadeval, da bodo privatizacijski postopki potekali odgovorno in transparentno, saj je to pomembno za zaupanje državljanov in vseh deležnikov družbe v tem procesu. Prav tako bo izpeljal postopek čim bolj strokovno in z maksimizacijo kupnine ter ostalih pomembnih elementov, ki bodo omogočili ohranitev in dolgoročni razvoj družbe Telekom Slovenije," so zapisali na Sodu.

neutral

Kljub temu, da je opozarjal na počasnost sodišča, sodbe zdaj ni prevzel. Le nekaj dni pred iztekom roka za prevzem pisnega odpravka v zadevi Patria, je ljubljansko okrajno sodišče sodbo uspelo vročiti štirim od sedmih naslovnikov. Sodbo so namreč poslali v ponedeljek, 9. septembra, zakonski rok za vročitev pa je 15 dni. Če je ta neuspešna, se sodba vrne na sodišče. Po pojasnilu okrajnega sodišča se sodba vroča po osebnem vročevalcu. Na dan, ko je bila ta poslana, so jo prevzeli na tožilstvu in pa zagovornik prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča, odvetnik Dejan Marković. Kasneje jo je prevzel še brigadir Tone Krkovič. Kot pravijo na sodišču, so to tudi vse vročilnice, za katere so do danes prejeli povratnice. Je pa Krkovičev zagovornik Jože Hribernik za STA potrdil, da je sodbo prevzel danes in dodal, da pritožba absolutno sledi. Sodbo namerava v roku, kakor je pojasnil za STA, prevzeti tudi Črnkovič, ki prav tako "dela na tem", da se bo pritožil. Vprašanje je torej, ali bo do izteka roka sodbo prevzel tretji obsojeni, predsednik SDS Janez Janša. V SDS namreč na vprašanje STA, ali je pošto že prevzel, še niso odgovorili, njegov zagovornik Franci Matoz pa je za STA dejal le, "ne komentiram". Sta pa ravno Janša in Matoz v času čakanja na sodbo, ki je bila izrečena 5. junija letos, večkrat poudarila, da bi morala biti poslana v mesecu dni, a da se to ni zgodilo.

negative

Nadzorniki Nove Ljubljanske banke (NLB) so začeli sejo, na kateri razpravljajo o petkovih preiskavah NPU glede domnevne zlorabe notranjih informacij. Medja naj bi zapustil sejo. Iz Nove Ljubljanske banke (NLB) so sporočili, da se je nadzorni svet seznanil z nastalimi razmerami in odločil, da bo dal prednost temeljiti presoji skladno z zakonodajo. Primernost Arharja in Medje bodo ocenili glede na spremenjene predpise Banke Slovenije, ki veljajo od 7. septembra. Uprava pod vodstvom Medje tako "v nespremenjeni sestavi in z nespremenjenimi pooblastili nadaljuje svoje delo", so zapisali v NLB. "Brez vsake osnove" NPU je v petek izvedel več hišnih preiskav, v katerih so iskali dokaze glede domnevne zlorabe notranje informacije, ki je vplivala na ceno vrednostnega papirja. Šlo naj bi za zlorabo informacij s strani Medje, tedaj člana uprave Unicredit banke Slovenija, in sicer pri nakupu delnic Mercatorja. Medja je za STA v petek zvečer sporočil, da je vsak sum, povezan z njegovim ravnanjem, "tudi v povezavi z očitano nepravilnostjo v zadevi Mercator, brez vsake osnove". "To velja tako za mojo sedanjo kot za mojo preteklo vlogo. Nisem in tudi nikoli nisem bil lastnik delnic Mercatorja niti neposredno niti posredno. Prav tako nisem nikomur razkrival nobenih cenovno občutljivih informacij," je dejal in zagotovil, da NLB vodi poštena uprava. Bo Medja ostal na položaju V javnosti že krožijo ugibanja, ali bo Medja ostal na svojem položaju. Prvi nadzornik NLB France Arhar, ki so ga kot nekdanjega predsednika uprave Unicredit banke Slovenija v petek prav tako obiskali kriminalisti, je v pogovoru za petkov Studio ob 17ih dejal, da se bodo nadzorniki seznanili z dejstvi, nato pa v zvezi s tem sprejeli mnenje ali odločitev. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je ob robu izredne seje DZ, ki je potekala na temo reševanja zasebnih bank, v petek dejal, da bo regulator počakal na izsledke preiskave. Finančni minister Uroš Čufer pa je v DZ dejal, da je morebitna razrešitev Medje v pristojnosti nadzornega sveta. "Mislim, da se ta zaveda in razume situacijo, o tem se bodo verjetno pogovorili in bomo videli, kaj bo," je dejal.

neutral

Položaj invalidov se mora izboljševati ne glede na krizo, je danes na slovesni akademiji ob mednarodnem dnevu gluhih in 60-letnici delovanja Društva gluhih in naglušnih severne Primorske v Novi Gorici dejala predsednica vlade Alenka Bratušek Premierka je spomnila, da so bili v zadnjem obdobju sprejeti že trije zakoni, ki urejajo problematiko ljudi z okvaro sluha, vendar pa ostaja še veliko dela, je dodala. Obljubila je, da bodo vsi pravilniki, ki jih še vedno pogrešajo gluhi in naglušni, pripravljeni čim prej. Bratuškova prav tako meni, da bodo diskriminatorni položaj gluhih in naglušnih popravili in izboljšali njihov položaj s politiko enakih možnosti in s sodelovanjem tako države in strokovnjakov kot Zveze gluhih in naglušnih Slovenije kot krovne organizacije. V življenju gluhih in naglušnih kljub nekaterim izboljšavam ostaja še vrsta nerešenih vprašanj, od pravice do uporabe tehničnih pripomočkov do pravice do osebne asistence, je povzela. "Strinjam se z vami, ko pravite, da je zvok srca pri vseh ljudeh enak," je dejala. "Vaše misli imajo enako težo in moč, le način, kako pridejo do drugih, je svojstven, a zato ne smejo ostati neslišane," je poudarila premierka, ki je gluhim in naglušnim zatem voščila v znakovnem jeziku. Čim prej zakon o osebni asistenci Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič pa je v nagovoru izpostavil pričakovanje, da bo čim prej zaživel zakon o izenačevanju možnosti invalidov in da bo gluhim priznan tehnični pripomoček, kot je priznan vsem drugim invalidom. Čim prej je treba po njegovih besedah sprejeti tudi zakon o osebni asistenci invalidov, poleg tega pa v zvezi pričakujejo, da bo zaživel zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki omogoča izobraževanje gluhih otrok v znakovnem jeziku. Izobraževanje je gluhim še vedno nedostopno, je dejal. Vodji poslanske skupine Pozitivne Slovenije Janiju Möderndorferju je po slovesnosti izročil peticijo, s katero zveza poudarja nujnost sprejetja pravilnika o tehničnih pripomočkih, je predsednik zveze povedal za STA. Prireditve so se med drugimi udeležili tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in župan občine Nova Gorica Matej Arčon ter predstavniki različnih invalidskih organizacij.

neutral

Z jesenskim enakonočjem se bomo danes poslovili od poletja, ob 22.44 po našem času bo tako na severni Zemeljski polobli nastopila koledarska jesen, na južni pa pomlad. V Astronomsko-geofizikalnem observatoriju Golovec tako kot ob vsaki menjavi letnih časov tudi danes pripravljajo dan odprtih vrat. Enakonočje ali ekvinokcij je dan, ko je Sonce na nebu navidezno natančno nad ekvatorjem. Poleg septembra, ko enakonočje pri nas napove začetek jeseni, se to pojavi tudi marca, ko pri nas napove začetek pomladi. Dan odprtih vrat Na ljubljanskem Golovcu bodo na današnjem dnevu odprtih vrat astronomi obiskovalcem razkazali observatorij, opremo in astronomsko knjižnico. Pripravili bodo tudi več krajših minutnih predavanj o tem, kaj se tedaj vidi na nebu, o našem osončju, o galaksiji in kozmosu. Prav tako bodo prikazali delovanje našega največjega 70-centimetrskega robotskega teleskopa Vega, v primeru jasnega vremena pa bo zvečer mogoče tudi opazovanje nebesnih objektov z več manjšimi teleskopi. Danes bo sicer delno jasno, predvsem na vzhodu pa bo občasno tudi pretežno oblačno vreme. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost, napovedujejo v Agenciji RS za okolje.

neutral

Z dnevom brez avtomobila se bo danes zaključil letošnji evropski teden mobilnosti, ki se je začel v ponedeljek. Letos so bila v ospredju pozornosti prizadevanja posameznikov za čistejši zrak, ki bodo aktivnosti preteklih dni danes kronali še z "odpovedjo" avtomobilu. V Ljubljani bodo za stalno zaprli del Slovenske ceste. Osrednji slogan letošnjega 12. evropskega tedna mobilnosti Vaš korak za čistejši zrak želi spomniti na to, da imajo ljudje sami moč, da dosežejo spremembe v prizadevanjih za čistejši zrak in posledično za zmanjšanje pojavnosti številnih bolezni, povezanih z onesnaženostjo zraka. Majhne spremembe za čistejši zrak Že majhne spremembe v potovalnih navadah lahko izjemno vplivajo na kakovost življenja in zraka v mestih, kjer so avtomobili glavni onesnaževalci, je navedeno na spletni strani Evropskega tedna mobilnosti. Dan brez avtomobila bo tudi tokrat poskrbel, da bodo prebivalci in obiskovalci sodelujočih občin vsaj en dan v letu mestna središča doživeli brez motornega prometa in odkrili številne prednosti, ki jih prinaša zapora ulic za avtomobile v mestnih jedrih. Dnevu brez avtomobila je vsako leto tradicionalno namenjen 22. september, vendar ga lahko občine pripravijo kadarkoli v okviru tedna mobilnosti.

positive

Nevarnosti za voznike, ki vozijo proti Novemu mestu, ni več. Voznika niso izsledili. Prometno-informacijski center za državne ceste (Pic) je opozarjal, da na dolenjski avtocesti med priključkoma Grosuplje in Višnjo Goro proti Novemu mestu voznik pelje v napačni smeri. Ogrožal je vse, ki so vozili proti Novemu mestu. A na srečo nevarnosti ni več. Kot so nam povedali na Picu, voznika najverjetneje niso ulovili. Po njihovih podatkih ga ekipe Darsa niso zasledile, zato je verjetno sam zapeljal z avtoceste. Da voznika niso izsledili, so potrdili tudi na ljubljanski policijski upravi. "PU Ljubljana je bila danes okoli 9. ure obveščena o modrem vozilu, ki vozi po nasprotni smeri avtoceste iz smeri Višnje gore proti Grosuplju. Takoj so bili na kraj poslani policisti, ki pa vozila do sedaj še niso izsledili. Z zbiranjem obvestil policisti nadaljujejo," so nam pojasnili.

neutral

Med pogoji za pridobitev subvencije za samozaposlitev sta, da ste vsaj tri mesece prijavljeni na zavodu in da se udeležite delavnic za samozaposlitev. "Espejev vse več Vpis. Število novoustanovljenih espejev se je v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z lani zvišalo za okoli 20 odstotkov, kažejo podatki Ajpesa. Po podatkih ZRSZ samozaposlitev vsaj dve leti ohrani 85 odstotkov subvencioniranih. "To ni nikakršno spodbujanje zaposlovanja mladih, to je preprosto skrb za boljšo statistiko in nič drugega," o subvencijah za samozaposlitev pravijo v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo. To potrjuje pričanje bralke, ki se je v okviru programa zavoda za zaposlovanje (ZRSZ) udeležila samozaposlitvenih delavnic. "Večina prijavljenih dela polni delovnik prek avtorskih ali drugih pogodb in bodo z odprtjem s. p. le spremenili status ter naprej opravljali isto delo za isto podjetje," razlaga. Če delate, imate prednost Na ZRSZ pravijo, da med aktivno iskanje zaposlitve brezposelnih spada tudi, "če opravijo kakšno delo na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe". Po besedah bralke pa je delo – medtem ko si prijavljen na zavodu – za pridobitev subvencije celo prednost: "Priporočljivo je prinesti dokazila o dozdajšnjih prihodkih, s čimer jih bolj prepričaš, da boš uspešen." Na zavodu sicer poudarjajo, da to ni edino merilo, so pa "možnosti za poslovne stike in sodelovanje pri presoji poslovne ideje lahko prednost". Študenti najprej na zavod "Kdor ima idejo in želi takoj po študiju nadaljevati v obliki s. p., do subvencije ni upravičen, ker država spodbuja take, ki gredo za tri mesece na zavod in medtem ne delajo nič ali pa delajo na črno, da lahko dobijo subvencijo," so kritični v gibanju, kjer so prepričani, da je sistem povsem zgrešen. K odprtju s. p. pa silijo tudi nove obdavčitve dela prek avtorskih in podjemnih pogodb, še opozarjajo v gibanju. Delodajalci namreč v veliki večini bruto plačilo ohranjajo nespremenjeno, kar za delavce pomeni nižje mesečno izplačilo, še pravijo v gibanju. Ob tem pa se delodajalci, ki ne zaposlujejo na novo, po izkušnjah številnih opirajo na to, da obstaja "ugodnejša" možnost – odprtje s. p. s subvencijo.

neutral

Od danes lahko po Slovenski cesti vozijo le avtobusi, dostavna vozila, taksiji in kolesa. Prve tedne bodo promet pred zaporo usmerjali redarji. Ljubljanski župan Zoran Janković je zaradi spremembe prometnega režima že prejšnji teden napovedal veliko nejevolje, ker se bodo v prestolnico vrnili študenti. Sicer pa promet za zdaj poteka tekoče, saj ga usmerjajo redarji. Janković je dodal, da zaradi zaprtja dela Slovenske ceste ne pričakuje več težav kot ob popolni zapori mestnega središča pred šestimi leti. Prenova ocenjena na tri milijone evrov Cesto, ki bo poskusno zaprta do konca leta, so začeli preurejati v soboto. "Treba je pofrezati asfalt in narisati rumene črte, ker bosta le dva pasova," je pojasnil Janković. Obsežnejša prenova Slovenske ceste se bo predvidoma začela prihodnje leto, do takrat pa bodo na ulici izvedli minimalne posege. Kot so na Mestni občini Ljubljana (MOL) napovedali na začetku septembra, bodo zaprli dva prometna pasova in namestili nekaj rastlinja v koritih ter nekaj stolov oziroma klopi. Začasna ureditev bo stala največ 55 tisoč evrov. Na MOL sicer meščane vabijo, naj se čim pogosteje vozijo s kolesi in mestnimi avtobusi, obiskovalce mesta pa, da parkirajo na P+R parkiriščih v Stožicah, na Dolgem mostu in na Chengdujski cesti, od koder se lahko v mesto zapeljejo z avtobusi. Večja obnovitvena dela bodo prihodnje leto začeli z zamenjavo dotrajane kanalizacije. V načrtu so širši pločniki in kolesarske steze ter drevored. Prenova Slovenske ceste je ocenjena na tri milijone evrov. Spremenjeni trasi linij 13 in 20 Avtobusi mestnega potniškega prometa bodo vozili po celotni Slovenski cesti ter se ustavljali na dveh glavnih in dveh vmesnih postajališčih. Zaradi zaprtja ceste bosta od danes nekoliko spremenjeni trasi linij 13 in 20, ki bosta po navedbah MOL prilagojeni lažji uporabi sistema P+R v Stožicah in na Fužinah. Linija 13 v smeri Sostrega ne bo več potekala po Tivolski cesti na Gosposvetsko cesto mimo Kolizeja, temveč po Slovenski mimo Bavarskega dvora. Župan s prenovo Slovenske ceste načrtuje tudi prenovo ploščadi pred Metalko, obnovo pa bi lahko razširili tudi na nekatere druge ulice v bližini Slovenske ceste, kot je Nazorjeva ulica in ploščad pred modno hišo. Vožnje z avtobusi linije 20 pa bodo po novem krajše za okoli deset minut, saj bodo avtobusi (gledano iz smeri proti Fužinam) s Slovenske ceste zavili na Dalmatinovo ulico ter po Ilirski ulici pripeljali do Zaloške ceste. Postajališče Hrvatski trg v smeri Stožic nasproti cerkve svetega Petra bo ukinjeno, linija pa se bo po novem imenovala P+R Stožice–P+R Fužine. Do garažne hiše po posebnem voznem pasu Dostop do garažne hiše pod Kongresnim trgom bo urejen s Šubičeve ulice in z južnega odseka Slovenske ceste s posebnim voznim pasom, dovozi za stanovalce, dostava lokalom, dostop do centralne pošte in za goste hotela Slon pa bodo zagotovljeni s posebnim elektronskim nadzorom in dovolilnicami, je zapisano na spletni strani MOL. Takšna naj bi bila popolnoma prenovljena Slovenska cesta.

neutral

Če bo vlada posegla v minimalno plačo, se bodo šolniki pridružili novembrskim demonstracijam. "Vlada naj opusti razmišljanja o znižanju minimalne plače in zagotovi, da v njeno višino in splošno veljavnost ne bo posegala," je v imenu Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) pozval njen predsednik Branimir Štrukelj. Od ravnanja vlade bo odvisno, ali se bo KSJS pridružila demonstracijam Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Kot je pojasnil, je za njihovo sindikalno centralo, ki ima več tisoč članov z minimalno plačo, zniževanje te plače nesprejemljivo, saj je njen veljavni znesek že zdaj pod pragom tveganja revščine. Zavračajo tudi vsa razmišljanja o "relativizaciji minimalne plače". "Bistvo minimalne plače je, da velja zmeraj in povsod, ker lahko le na tak način preprečuje ekstremno izkoriščanje delavk in delavcev v zasebnem in javnem sektorju," je poudaril. Odločitev o izvedbi delavskih demonstracij je predsedstvo ZSSS sprejelo na petkovi seji, natančen datum pa bo določen v dogovoru z ostalimi sindikalnimi centralami, ki se bodo pridružile demonstracijam. Vlada o "posegih" v minimalno plačo razmišlja, ni pa v zvezi s tem sprejela še nobene odločitve.

negative

Vlada bi klestila tarife, pristojno ministrstvo o tem ne ve ničesar. 1,35 evra znaša upravna taksa za overitev podpisa na upravnih enotah. 17,10 evra znaša pristojbina, ki jo je za overitev podpisa treba plačati notarjem. Za nekatere listine je cena overitve nižja. Vlada želi zakonodajo spremeniti tako, da ne bo več razlikovanja med notarsko in upravno overitvijo podpisa. "Tako ostane samo overitev in je v pristojnosti samih subjektov, da se odločijo za obliko (in posledično stroške), ki jim ustreza," pravijo pripravljalci enotnega vladnega dokumenta za dvig konkurenčnosti. Notarji na nogah Notarska zbornica temu ostro nasprotuje. "Zavedati se moramo, da overitev nikoli ni sama sebi namen. Po do zdaj veljavni ureditvi se listine, namenjene uporabi v upravnih postopkih, overjajo na upravnih enotah in pri notarjih. Listine, ki so namenjene uporabi v sodnih postopkih, pa se overjajo izključno pri notarjih. Pri notarjih se sodnim postopkom namenjene listine ne overjajo naključno, ampak za to obstajajo strokovno utemeljeni razlogi z vidika pravne varnosti, ki je nujno potrebna zlasti pri nepremičninskem prometu, pravu gospodarskih družb in čezmejnih postopkih," poudarja predsednica notarske zbornice Marjana Tičar Bešter. Znižali bi jim tudi tarife Smiselno bi bilo proučiti možnosti znižanja cen notarskih storitev ter uvedbo elektronske oblike in podpisovanja dokumentov, ki so potrebni za vpis v sodni register, še piše v vladnem dokumentu. Tičar Bešterjeva odgovarja: "Navidezno prikazovanje prednosti pocenitve storitev, če bodo overitve prenesene na upravne enote, je populizem, ki ljudi v času hude ekonomske krize le zavaja. V resnici se bo s predlogi sprememb kakovost storitev bistveno znižala, cena pa bo ob tem celo narasla, ker bodo stranke vse nasvete in dodatne napotke, ki jih zdaj brezplačno dobijo pri notarjih, drago plačale pri vseh mogočih nekvalificiranih zakotnih pisarjih, ki jih na trgu ne manjka." O spremembah ne vedo nič Čeprav je vlada želje že dala na papir, na notranjem ministrstvu o morebitnih spremembah zakonodaje ne vedo nič: "V proceduri na ministrstvu in tudi sicer pred vlado ali državnim zborom ni normativne spremembe zakona o splošnem upravnem postopku, ki bi urejala overjanje lastnoročnih podpisov in kopij listin drugače kot doslej." Na vprašanje, zakaj se je potemtakem ukrep znašel v vladnih ukrepih za dvig konkurenčnosti, nismo dobili odgovora.

neutral

Zadnji štirje delavci Pet-nove so vložili predlog za stečaj podjetja, katerega lastnik Giuseppe Ortenzio je pobegnil v Italijo. Upajo na poplačilo iz jamstvenega in preživninskega sklada. "Zgodba s podjetjem Pet-nova je primer suženjskega ravnanja z delavci, ki jih je italijanski lastnik izkoristil, ne da bi jim plačal za njihovo tlako," meni Damjan Volf, predstavnik Obalne sindikalne organizacije – KS 90. Zadnji štirje zaposleni v podjetju so včeraj na novogoriškem okrožnem sodišču vložili predlog za stečaj. Upajo na poplačilo "Glede na to, da je lastnik izginil iz države in da ni podatkov o tem, da sploh sprejema pošto, apeliramo na sodišče, naj o podanem predlogu odloči prednostno, v treh dneh, da bodo lahko šli delavci na zavod in bodo upravičeni do odpravnine iz jamstvenega in preživninskega sklada, ne pa da bo s potekom vseh mogočih pritožbenih rokov še podaljševalo njihovo agonijo," pripoveduje Volf. Lastnik Pet-nove Giuseppe Ortenzio je konec avgusta, potem ko je delavcem in sindikatu obljubil poplačilo plač od junija naprej, čez noč s pomočjo Pakistancev in Indijcev spraznil halo za pakiranje in likanje hlačnih nogavic. Ortenzio je po Volfovih besedah kljub večkratnim pozivom delovne inšpekcije grobo kršil slovensko delovno-pravno zakonodajo – od delovnih pogojev pri temperaturi nad 40 stopinj Celzija, postavljanja nerazumnih norm in obljubljanja nagrad za njihovo preseganje, ki jih ni nikoli izplačal – le normo je dvignil –, do neplačevanja nadur, nočnega dela in potnih stroškov. Scenarij izkoriščanja? "Sistem pri nas deluje tako: nek domačin za 7.500 evrov ustanovi podjetje, ga proda italijanskemu kupcu in ga prepriča s poceni, a marljivo delovno silo v Sloveniji, kjer je dovolj, da delavcem ponudi minimalno plačo 783,66 evra in obljubi nagrado za preseganje nečloveško postavljene delovne norme," pojasnjuje Volf. Marko Črešnovar, ki je podjetje Pet-novo prodal Ortenziu, se brani, da zgolj pomaga tujcem, da zaženejo posel pri nas, v primeru Pet-nove pa je kot računovodja tudi sam ostal brez večmesečnega plačila. "So pa tudi pozitivni primeri italijanskih podjetnikov, ne le ta, ki na vse meče slabo luč," poudarja. Socialna stiska "Po propadu gradbincev – Primorja in Kraškega zidarja – v Vipavski dolini vlada huda stiska in ljudje se oklenejo vsake priložnosti," razlaga sindikalist. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je stopnja registrirane brezposlenosti v Ajdovščini 14,3-odstotna, med brezposelnimi jih je skoraj 40 odstotkov starejših od 50 let, slaba polovica pa je brez dela že več kot eno leto.

neutral

Ker prinaša denar, sta si v laseh zasebno podjetje in zbornica. "Infrastruktura, ki jo imajo v upravljanju ustanovitelji družbe Embakom, je v javni lasti in financirana iz javnih sredstev zgolj z namenom opravljanja storitev zbiranja in priprave komunalnih odpadkov v okviru občinskih javnih služb," pravijo v zasebni družbi za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) Interseroh. Embakom bo torej uporabljal infrastrukturo, ki je v javni lasti, čeprav je omenjena dejavnost (vsaj do zdaj) predmet prostega trga, so kritični v Interserohu. "Vsi ustanovitelji Embakoma so enakopravni družbeniki z enakimi glasovalnimi pravicami, dobiček pa ni namenjen družbenikom, ampak mreži izvajalcev javne službe," pa odgovarja Zoran Rodić iz Embakoma. Težave tudi drugod MKO. Odpadna embalaža pa ni edini greh ministrstva za kmetijstvo, v čemer se strinjajo celo DROE in javna podjetja. Tako je v nemilosti agencije za okolje odlagališče v Novi Gorici, ki mu grozi zaprtje, če v treh mesecih ne pridobi okoljevarstvenega dovoljenja, čeprav postopki običajno trajajo leta. Pri Snagi, ki je eden od sedmih javnih soustanoviteljev Embakoma, pravijo, da bi se po tolikšnem času nenehnih težav morali vprašati, ali ni nekaj narobe s sistemom, ne samo z izvedbo. "Ali je za Slovenijo z dvema milijonoma ljudi res najboljša rešitev množica DROE, medtem ko v Belgiji na področju komunalne embalaže deluje samo ena?" se sprašujejo. Interseroh je to označil za zavajanje. "Celoten belgijski sistem ravnanja z odpadki je eden od najboljših v Evropi, ker so v svoji praksi uresničili načelo onesnaževalec plača," pojasnjujejo in dodajajo, da imajo različne države obe vrsti sistema, od monopolnega do konkurenčnega. "Oba sta lahko uspešna, če delujeta v dobrih zakonodajnih okvirih, ki pa jih v Sloveniji nimamo," zaključujejo. Zbornica bi deset regij V Zbornici komunalnega gospodarstva, ki ji predseduje direktor Snage Janko Kramžar, pa v luči neurejenih razmer v komunalni dejavnosti kot celoti predlagajo ustanovitev desetih "smetarskih" regij, znotraj vsake pa le enega izvajalca komunalnih storitev. Kramžar ocenjuje, da praksa iz tujine kaže, da imajo prednost sistemi obvezne koncentracije. Čeprav so v začetku povezani celo z višjimi stroški, pozneje prinašajo nižje obratovalne stroške, večji razvojni in investicijski potencial ter kakovost storitev.

negative

Po petkovih preiskavah v NLB opozorili na netočnosti očitkov iz odredbe za preiskavo. "Nima in nikdar ni imel delnic Mercatorja niti neposredno niti posredno. Prav tako ni nikogar spodbujal k nakupu teh," so včeraj zvečer v Novi Ljubljanski banki (NLB) pojasnjevali, zakaj je sum, da je Janko Medja, predsednik uprave NLB, storil kaznivo dejanje zlorabe notranjih informacij, ko je še bil član uprave UniCredit Banke Slovenija, neosnovan. “Javno znano dejstvo je, da so se specifične interesne skupine v preteklosti že večkrat lotile najrazličnejših dejavnosti, da bi preprečile prodajo družbe Mercator strateškemu kupcu. NLB V NLB trdijo, da na neutemeljenost očitkov o tem, da je Medja pomagal tretjim osebam pri zlorabi notranjih informacij, kažejo že nedoslednosti in nelogičnosti na podlagi suma storjenega kaznivega dejanja. Izpostavili so, da predlanska namera Agrokorja za nakup Mercatorja ni bila občutljiva informacija, saj je bilo to javno znano že dve leti prej. Občutljiva informacija ni bila niti cena delnice – 221 evrov –, ki je bila omenjena v elektronskem sporočilu 12. oktobra 2011, saj so mediji tudi o njej pisali že pred tem. Protislovnost teh očitkov se po njihovih navedbah kaže tudi v tem, da transakcije z delnicami Mercatorja predlanskim ni bilo. Neutemeljena in potencialno zavajajoča naj bi bila tudi navedba, da je bila predvidena vsota 50 milijonov evrov za različne stroške in provizije že zaradi višine verjetno namenjena protipravnim plačilom. Kot četrti razlog za neutemeljenost sumov so navedli, da je banka UniCredit osem odstotkov delnic Mercatorja prejela iz neuspelega posla z Istrabenzom, del dogovora z bankami o prestrukturiranju dolga pa je bil tudi dogovor, kaj bi se zgodilo z morebitnim dobičkom ob njihovi prodaji. Slovencev ni bilo zraven Ne nazadnje so dodali: "Popolnoma nelogično je, da bi bila UniCredit Banka Slovenija tista, ki bi prva posredovala občutljive informacije na Hrvaško nosilcem tako imenovanih skritih nakupov. Vse informacije bi morebitni kupci veliko logičneje pridobili na Hrvaškem, na primer od Agrokorja ali Zagrebške banke." V slovenski banki UniCredit naj bi bili o financiranju Agrokorja "praktično neobveščeni", saj naj bi vse potekalo na ravni skupine UniCredit. Slovenska podružnica tako menda v pogajanjih z Agrokorjem in dogovorih o poslu ni sodelovala.

negative

Koprsko tožilstvo je vložilo obtožnico zoper dva osumljenca, ki naj bi marca v Čežarjih pri Kopru umorila 57-letnega domačina. Osumljenca naj bi bila 30-letni Bolgar, ki naj bi živel v okolici Kopra, in okoli 60 let star Izolan. Preiskovalci naj bi na prizorišču zločina našli tudi DNK osumljenih. Zagrožena kazen za kaznivo dejanje umora je najmanj 15 let, je danes za STA povedal vodja koprskega okrožnega državnega tožilstva Slavko Ožbolt. Dvojica je umor načrtovala, vse pa kaže, da je šlo za zločin iz koristoljubja. Oba osumljenca, ki sta se doslej branila z molkom, imata kriminalno preteklost - Izolan je odsedel večletno zaporno kazen zaradi umora na Hrvaškem, Bolgar je bil obsojen posilstva. Kriminalistom pomagali okoliški prebivalci Kriminalisti so na sled morilcema prišli po tem, ko so v razgovorih z okoliškimi prebivalci prišli do podatka, da se je v dneh pred zločinom in na sam dan umora na kraju bivanja žrtve nahajalo vozilo koprskih registrskih tablic določene znamke, v katerem sta se nahajala moška. S preverjanjem vseh lastnikov tovrstnih vozil v Sloveniji in njihovega alibija je policija prišla na sled Izolanu, ki je osebno poznal žrtev. V nadaljevanju preiskave je policija ugotovila, da se je Izolan usodnega dne sestal z Bolgarom, sicer zaposlenim v izolskem podjetju, skupaj pa sta nato odšla v Čežarje in izvršila umor. Iz ugotovitev ogleda kraja kaznivega dejanja po navedbah policije nesporno izhaja, da sta umor zagrešila iz koristoljubja. Oba osumljenca sta slabšega gmotnega položaja, skupno pa jima je bilo obiskovanje igralnic. Bolgar je bil v preteklosti med drugim pravnomočno obsojen posilstva, Izolan pa je bil leta 2009 predčasno odpuščen, potem ko je bil obsojen zaradi umora na Hrvaškem. Kazen je prestajal v Sloveniji. Umrl nasilne smrti Truplo 57-letnega domačina so odkrili 11. marca v stanovanjski hiši v Čežarjih pri Kopru, z ogledom kraja pa so policisti ugotovili, da je moški umrl nasilne smrti. Po poročanju medijev je bil žrtev umora poslovodja trgovine v bližnjem Svetem Antonu. Truplo so odkrili po tem, ko poslovodja trgovine 11. marca zjutraj ni prišel v službo in je šla zato sodelavka na njegov dom. Vrata stanovanjske hiše so bila po pričanju očividcev odprta, hiša pa razmetana. Na tleh pred vrati oziroma pred kletjo so bili tudi krvavi madeži. Policisti so 57-letnika našli na tleh v kleti z močno poškodovano glavo.

negative

Janez Janša, njegov odvetnik Franci Matoz in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič sodbe še niso prevzeli, sodna pisanja pa se še niso vrnila. Po izteku 15-dnevnega roka za prevzem pisnega odpravka v zadevi Patria je ljubljansko okrajno sodišče prejelo povratnici o vročitvi sodbe za obdolženega Antona Krkoviča in njegovega odvetnika Jožeta Hribernika ter od odvetnika Dejana Markovića, ki zastopa obdolženega Ivana Črnkoviča. Drugih povratnic sodišče še ni prejelo. "Ni dvignil" Po pojasnilu okrajnega sodišča se sodba vroča po osebnem vročevalcu. Na dan, ko je bila ta poslana, sta jo prevzela tožilstvo in odvetnik Marković, pozneje pa Krkovič in Hribernik. Kot pravijo na sodišču, so to tudi vse vročilnice, za katere so prejeli povratnice. Črnkovič je sicer v petek pojasnil, da bo sodbo prevzel v roku, Matoz pa zadeve ni želel komentirati. Če sodno pisanje ni prevzeto v roku, se vrne sodišču z oznako "ni dvignil", torej se šteje, da sodno pisanje naslovniku ni vročeno. V takem primeru je treba najprej ugotoviti, zakaj se je sodno pisanje vrnilo, potem pa odrediti drug način vročanja, so pojasnili na sodišču. Napovedali pritožbe Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe se izteče za vsakega posameznega udeleženca posebej od datuma, ko mu je pisanje vročeno, so še sporočili s sodišča. Vsi trije obtoženi so že takoj po izreku obsodilne sodbe 5. junija letos napovedali pritožbe. Tožilec: Sodba je izdelana s filigransko natančnostjo Za današnjo izdajo časnika Delo je vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc sicer pojasnil, da se ne bo pritožil. Ocenil je, da sodba predstavlja zelo natančno in celovito analizo dokazov ter je izdelana "s filigransko natančnostjo". Črnkovič pa je dejal, da sodbe ni prevzel, ker kakovostne pritožbe ne bi utegnili spisati pravočasno. Njegov zagovornik je sodbo že prevzel, on pa po posvetovanju z Markovićem še ne, čeprav je imel namen, da to stori v roku. Izkazalo se je namreč, da je sodba napisana filigransko, kakor se je izrazil tudi Črnkovič, zato bo počakal še dva ali tri dni, da mu jo znova poskušajo vročiti. "Nam tudi en dan veliko pomeni," je pojasnil Črnkovič, ki je opozoril, da so v sodbi tudi neresnične navedbe. Okrajno sodišče je Janšo, Črnkoviča in Krkoviča spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Sodišče je sledilo predlogu tožilstva in Janšo obsodilo na dve leti zapora, Črnkoviču in Krkoviču pa je prisodilo 22 mesecev zaporne kazni. Vsi bodo morali v primeru pravnomočnosti sodbe plačati še po 37 tisoč evrov stranske denarne kazni.

negative

Na Madagaskarju bi poučeval na teološki fakulteti in pomagal Pedru Opeki pri človekoljubnem delu. Upokojeni nadškof Anton Stres najverjetneje odhaja na Madagaskar. Informacijo so za Dnevnik potrdili v Misijonski družbi sv. Vincencija Pavelskega. Po nekaterih informacijah naj bi na Madagaskarju poučeval na teološki fakulteti in svojemu znamenitemu sobratu, lazaristu Pedru Opeki pomagal pri njegovih človekoljubnih projektih. Ali bo na Madagaskar zares odpotoval, pa je odvisno od "dogovora" s Svetim sedežem. Po podatkih Misijonskega središča Slovenije na Madagaskarju deluje največ slovenskih misijonarjev, še poroča časnik. Kje je Stres trenutno, Večer uradno ni mogel izvedeti. Jim je pa eden izmed teologov lazaristov povedal, da je nekje v tujini, a da ni več na Hrvaškem. Na ljubljanski nadškofiji so pojasnili, da od avgusta ne spremljajo več dejavnosti upokojenega nadškofa. Kolikor pa jim je znano, naj bi bil v enem izmed evropskih univerzitetnih središč. Spomnimo, da je Stres moral odstopiti v začetku avgusta, bil pa naj bi objektivno odgovoren za zlom mariborske nadškofije.

neutral

Slovenija je danes iz Bruslja dobila dva opomina zaradi nespoštovanja rokov za prenos evropskih pravil o izpustih v nacionalno zakonodajo. V prvem jo Evropska komisija poziva, naj uzakoni evropske predpise o industrijskih izpustih, v drugem pa, naj sprejme nacionalne ukrepe za spremenjeni sistem za trgovanje s pravicami do izpustov v EU. V obeh primerih gre za drugi opomin, v bruseljskem žargonu imenovan obrazloženo mnenje. Če Slovenija v dveh mesecih ne bo ustrezno ukrepala, lahko komisija primera predloži Sodišču EU, ki lahko naloži denarne kazni. Bruselj zahteva pojasnila Opomina Sloveniji sodita v sklop rednega mesečnega svežnja postopkov zaradi kršitev evropske zakonodaje. Komisija, varuhinja evropskega pravnega reda, je tokrat sprejela 220 odločitev, med katerimi je 32 drugih opominov in šest napotitev kršiteljic na sodišče. V prvem primeru komisija Slovenijo poziva, naj ji pošlje informacije o tem, kako je zakonodajo EU o industrijskih izpustih prenesla v svojo zakonodajo. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so pojasnili, da bo Slovenija to direktivo delno vključila v novelo zakona o varstvu okolja, ki jo bo DZ prejel v obravnavo oktobra, za prenos preostalih delov direktive pa spremembe nekaterih podzakonskih predpisov še pripravljajo. Nova direktiva o industrijskih izpustih posodablja starejše predpise za preprečevanje, zmanjševanje in odpravo onesnaževanja, ki je posledica industrijskih dejavnosti. To direktivo bi morale članice unije v nacionalne zakonodaje prenesti do 7. januarja letos. Slovenija, Ciper, Romunija in Italija so ta rok zamudile, zato jim je komisija 21. marca poslala prvi opomin. Ker se nanj niso ustrezno odzvale, jim je poslala še drugega. V drugem primeru pa komisija poziva Slovenijo, naj jo obvesti o ukrepih za prenos direktive, s katero se uvaja reforma sistema EU za trgovanje s pravicami do izpustov toplogrednih plinov. Za prenos te direktive je Slovenija že sprejela eno uredbo, potreben pa je še sprejem novele zakona o varstvu okolja. Njen osnutek je že v vladni proceduri, pravijo na ministrstvu. Sistem EU za trgovanje z izpusti je temelj evropske politike za boj proti podnebnim spremembam in njeno ključno orodje za stroškovno učinkovito zmanjšanje industrijskih izpustov. Intenzivnost CO2 pri nas nadpovprečna Članice unije bi morale to direktivo v nacionalne zakonodaje prenesti do 31. decembra 2012. Ker Slovenija in Poljska komisije še nista obvestili o ukrepih za prenos, sta danes dobili drugi opomin. Komisija je sicer v poročilih o konkurenčnosti industrije v Evropi, objavljenih v sredo, Slovenijo opozorila, naj posveti posebno pozornost prometni infrastrukturi, saj je intenzivnost CO2 v državi višja od povprečja v EU.

negative

Povečuje se število zlorab predvsem malčkov in dojenčkov. Prijavite sporne posnetke. Lani obsojenih 12 Zapor. Med letoma 2006 in 2012 je bilo v Sloveniji zaradi spolnega napada na otroka skupno 308 obsojenih, obtoženih je bilo 443. Zaporu se je izognilo sedem obsojencev, najvišjo kazen, nad 15 let zapora, pa je dobil le eden. Število obtoženih in obsojenih se je sicer zmanjšalo, Interpol pa opozarja, da je na spletu vse več nasilnih fotografij, a te storilce zelo težko ujamejo. Slovenska policija je v zadnjih šestih letih obravnavala 1.726 spolnih zlorab mladoletnih, samo letos pa je bilo takih primerov že 122, so na razsežnost tega problema opozorili na včerajšnjem posvetu o zlorabi otrok na spletu. "Z razvojem spleta je postala otroška pornografija veliko dostopnejša. Prej so bile stvari za storilce veliko bolj zapletene, morali so iti na ulico, se s kom srečati, pri čemer so tvegali, da bi jih dobili. Z razvojem digitalne fotografije pa se je vse to olajšalo, zato je splet zlata jama za pedofile," je poudarila Adele Désirs z Interpola, ki je bila gostja posveta. 100 tisoč obiskov na dan je imela ena od spletnih strani z otroško pornografijo, v zadnjih dveh mesecih pa si jo je ogledalo milijon uporabnikov, tudi nemalo Slovencev. Kot je pojasnila, obstaja več vrst pedofilov – od takih, ki le gledajo fotografije in masturbirajo, do takih, ki tudi privabljajo otroke in jih zlorabijo. Opozorila je, da najbolj narašča število zlorab malčkov in dojenčkov, ki še ne govorijo. Nad posnetke Spletno oko Za boj proti nezakonitim posnetkom spolnih zlorab otrok na spletu skrbi Spletno oko, ki sprejema anonimne prijave spornih posnetkov in jih posreduje policiji. Od leta 2007, ko so začeli delovati, so prejeli 3.700 prijav, samo lani pa kar 1.127.

negative

Na današnji dan obeležujemo svetovni dan pravice vedeti. Pravica vedeti in z njo povezana pravica do informacij javnega značaja je ključno sredstvo za doseganje odprtega, preglednega in odgovornega delovanja javne uprave, ob svetovnem dnevu opozarjajo pri ministrstvu za notranje zadeve. Podlago za ponovno uporabo informacij in podatkov javnega sektorja je dala evropska direktiva, v zakon o dostopu do informacij javnega značaja pa so bile določbe omenjene direktive prenesene leta 2005, so spomnili pri ministrstvu. Ob tej priložnosti so pri ministrstvu poudarili, da je s pravico dostopa do informacij javnega značaja in s pojmom odprte uprave, tesno povezana pravica do ponovne uporabe informacij in podatkov javnega sektorja. "Danes si težko predstavljamo življenje brez navigacijskih naprav, pametnih aplikacij, spletnih enciklopedij in podobnega. Mnoge digitalne storitve in produkti so nastali prav na osnovi podatkov javnega sektorja, pogosto so javne institucije te podatke dale na voljo zasebnemu sektorju za ponovno uporabo," so sporočili iz notranjega ministrstva. Ob svetovnem dnevu pravice vedeti želi ministrstvo opozoriti, da so javne institucije v skladu z namenom omenjenega zakona in evropsko direktivo dolžne aktivno spodbujati ponovno uporabo podatkov, s katerimi razpolagajo, kar pomeni, da čim več potencialno zanimivih splošno dostopnih informacij spletno objavijo, kolikor je mogoče v odprtih formatih, in ponudijo javnosti za ponovno uporabo. Ob tej priložnosti pa pri ministrstvu za 11. oktober v svojih prostorih pripravljajo posvet na temo odprtih podatkov z naslovom Digitalna Agenda in odpiranje podatkov javnega sektorja. Med govorci na posvetu bodo med drugim notranji minister Gregor Virant, namestnik generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo in medije pri Evropski Komisiji Zoran Stančič in informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Slednja pa je ob današnjem svetovnem dnevu spomnila, da je letos minilo deset let od sprejetja zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki je po njenih besedah veliko prispeval pri zagotavljanju pravice vedeti.

positive

Manjše in občasne krajevne padavine se bodo do jutra stopnjevale. Najvišje temperature le 16 stopinj Celzija. Ponoči in jutri bo oblačno. Sprva se bodo le občasno pojavljale manjše, krajevne padavine, jutri dopoldne pa bo postopno vse pogosteje deževalo. Predvsem dopoldne bodo na Primorskem tudi krajevne plohe in posamezne nevihte. Več padavin bo v zahodni Sloveniji. Ponekod bo zapihal severovzhodnik, na Primorskem popoldne šibka do zmerna burja, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 14, na Primorskem okoli 17, najvišje dnevne od 11 do 16, na Primorskem do 22 stopinj C. V ponedeljek bo manj dežja, v torek že jasno V nedeljo bo oblačno, začelo bo deževati v vseh sosednjih pokrajinah. Predvsem ob severnem Jadranu bodo tudi nevihte. Tam bo pihal zmeren jugo. V ponedeljek dopoldne bo dež na Primorskem postopno ponehal, burja se bo prehodno okrepila. Tudi drugod bodo padavine od zahoda slabele, ponekod bo pihal severovzhodni veter. Hladno bo, meja sneženja se bo spustila na okoli 1800 m nad morjem. V torek bo na Primorskem precej jasno, burja bo slabela. Drugod bo pretežno oblačno, ponekod v vzhodni Sloveniji bo zjutraj in dopoldne še občasno rahlo deževalo. V sredo bo precej jasno s hladnim in ponekod po nižinah meglenim jutrom.

neutral

V Mariboru bo prihodnje leto na dvorišču zdravstvenega doma Adolfa Drolca stal nov oddelek fizioterapije. Investicija je vredna 3,5 milijona evrov, vanjo pa je po besedah direktorja Jerneja Završnika ob gradnji všteta tudi oprema. Razpis do konca leta Pred začetkom gradnje potrebujejo še soglasja občin ustanoviteljic, nato pa bodo konec oktobra pripravili razpis in ga končali do konca leta, razlaga Završnik. Gradnja se bo začela januarja prihodnje leto oziroma takoj, ko bodo vremenske razmere primerne. Sicer so na mariborski fizioterapiji, ki je še vedno v kletnih prostorih zdravstvenega doma, lani obravnavali 4.909 primerov, na dejavnosti fiziatrije pa 10.434 obiskov. Na vprašanje, ali bo z vselitvijo v nove prostore prišlo tudi več kadra, pa pravijo, da se število zaposlenih ne bo spremenilo.

positive

S podelitvijo matičkov se je v Postojni v soboto končalo 52. Linhartovo srečanje, festival gledaliških skupin Slovenije in zamejstva. Matička za najboljšo predstavo v celoti je prejela predstava Umor v vili Roung Dramske družine F. B. Sedej iz italijanskega Števerjana, režiser predstave Franko Žerjal pa je prejel matička za režijo. Žirija je poleg matička za najboljšo predstavo v celoti in režijo podelila še dva matička. Matička za najboljšo žensko vlogo je prejela Neža Strenčan za vlogo Nore v predstavi Nora Nora v izvedbi Gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje - Celje, matička za najboljšo moško vlogo pa Niko Turk za vlogo jezičnega dohtarja v predstavi Burka o jezičnem dohtarju v izvedbi Gledališke skupine KD Slomšek, Slovenska Bistrica, so sporočili iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. O priznanjih za najboljše gledališke stvaritve pretekle sezone je odločila strokovna žirija v sestavi igralka in nosilka Borštnikovega prstana Minu Kjuder (predsednica žirije), arhitektka in scenografinja Ana Rahela Klopčič ter igralec Gorazd Žilavec, ki si je v treh festivalskih dneh ogledala deset predstav, od tega sedem tekmovalnih. Letošnje predstave izredno raznolike in zanimive Za nagrade se je sicer potegovalo sedem predstav ljubiteljskih gledališč, poleg nagrajenih še predstave Za narodov blagor Ivana Cankarja v izvedbi KUD Milke Zorec iz Hotinje Vasi, Navajeni na šok Dejana Spasića v izvedbi ŠODR teatra, Srečne mladine in KUD Šentvid nad Ljubljano, Kripl Martina McDonaugha v izvedbi Šus teatra KD Draženci ter Ana Migrena Andreja Rozmana Roze v izvedbi Teatra KD Janez Jalen iz Notranjih Goric. Predstave iz nabora 27 uprizoritev, uvrščenih na regijsko raven, je izbral selektor Marko Bratuš. Letos se je za nastop na festivalu na lokalnih ravneh potegovalo kar 125 predstav. Srečanje, ki ga prirejata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in občina Postojna, se je začelo v četrtek, ko so med drugim podelili tudi Linhartovi listini in plaketo za odmevne dosežke na področju ljubiteljskega gledališča. Prejemnik Linhartove plakete za leto 2012 je igralec, pisec in režiser Franci Tušar, prejemnika Linhartovih listin za leto 2012 pa igralka in režiserka Juša Berce ter režiser, scenograf, kostumograf in mentor Nikolaj Kranjc.

positive

Brežiška zdravnica Nada Cesarec, ki je bila obsojena zaradi opustitve zdravniške pomoči, mora v torek začeti prestajati zaporno kazen. Predsednik republike Borut Pahor še ni odločil o pomilostitvi. Na mizi ima pozive Iniciative zdravnikov ter sindikata družinskih zdravnikov za njeno pomilostitev ter negativno mnenje pravosodnega ministrstva o tem. Ni šla z reševalci Cesarčevo je sodišče junija letos obsodilo na šest mesecev zaporne kazni zaradi opustitve zdravniške pomoči. Zdravnica je bila na dan dogodka razporejena na dve delovni mesti istočasno - imela je svojo ambulanto, bila pa je tudi dežurna zdravnica za intervencije na terenu. Ob klicu o poškodovanem delavcu se je odločila in na teren poslala zgolj reševalno vozilo s tehniki, saj je imela sama v ambulanti prav tako nujen primer, je pojasnjevala na sodišču. Poškodovanec je pozneje v bolnišnici umrl. Sodbo okrajnega sodišča je potrdilo še višje sodišče. Kolegi zdravnici stopili v bran Odločitev o določeni prošnji za pomilostitev je po ustavi v celoti v domeni predsednika republike, ki ni dolžan upoštevati nobenega od mnenj, ki jih prejme. Ob tem velja spomniti, da je bil Pahor v času predsedniške volilne kampanje izrazito nenaklonjen pomilostitvam, doslej tudi še ni podpisal nobene pomilostitve. Zdravničin zagovornik je v urad predsednika republike podal prošnjo za pomilostitev. Ob tem je v imenu Cesarčeve prosil tudi, da bi namesto zapora opravljala družbeno koristno delo, kar je sodišče zavrnilo. V bran brežiški zdravnici so se postavili njeni kolegi. V Iniciativi zdravnikov so julija predsednika Pahorja pozvali, naj zdravnico pomilosti. Podobno so storili tudi v sindikatu družinskih zdravnikov Praktikum. Zdravniki so prepričani, da je Cesarčeva le žrtev sistema in da je bila v obravnavanem primeru prekomerno obremenjena. Tudi predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina je ocenil, da je bila sodba sodišča prestroga in opozoril na sistemske razloge za nesrečni dogodek. Negativno mnenje k pomilostitvi je doslej podalo ministrstvo za pravosodje. Svoje stališče je oblikovalo na podlagi mnenja sodišča in pristojnega državnega tožilca. Svoje mnenje naj bi v prihajajočem tednu podala tudi komisija za pomilostitve v uradu predsednika republike, a šele po 1. oktobru, ko mora Cesarčeva nastopiti prestajanje kazni.

neutral

Neskladje. Zasebni vikend na območju, kjer ima zvezdnik počitniško hišo, ni dovoljen. Gradbena inšpekcija bo preverila, ali bi bilo za gradbena dela na vikendu, ki si ga je v Fiesi omislil zvezdniški par Tanja Ribič in Branko Đurić - Đuro, potrebno gradbeno dovoljenje. Piranska upravna enota namreč za noben poseg, opravljen na nekdanjem počitniškem domu, ki ga je v Fiesi imel propadli Litostroj, po besedah načelnika Ivana Seljaka ni izdala gradbenega dovoljenja. 330 tisoč evrov je zdaj ocenjena vrednost dvoetažne počitniške hiše. Na začetku meseca je v Gursovi evidenci ni bilo, na borih osem tisočakov je bila ovrednotena le parcela, na kateri stoji. Nepremičnino je sicer po stečaju holdinga Litostroj najprej kupil Igor Pogačar (med drugim znan iz korupcijske afere s stavbo NPU v času ministrovanja Katarine Kresal ter iz propadle banke SIB, kjer je bil prokurist in je šla leta 2003 v likvidacijo). Po nekaj preprodajah je leta 2004 pristala v lasti omenjenega para in doživela nekaj večjih gradbenih posegov, omislila sta si tudi bazen. Vikendi niso dovoljeni V prostorskih aktih piranske občine je sicer med drugim zapisano, da je na tem območju mogoče imeti objekte, namenjene dejavnosti oddajanja sob, sprememba namembnosti iz poslovne ni dovoljena. Po javno dostopnih podatkih Ajpesa v poslovnem registru na naslovu, kjer stoji Đurov vikend, takšna dejavnost ni prijavljena, zato se poraja dvom o skladnosti objekta z veljavnim prostorskim aktom. Gradbena inšpekcija bo preverila tudi zadnje, od inšpektorja pa je odvisno, ali se bo ob potrditvi dvomov o nepravilnostih odločil za rušenje objekta ali za globo in določitev roka za uskladitev gradnje s predpisi. Hišo le ovrednotili Iz evidence geodetske uprave (Gurs) je razvidno, da so po objavi našega članka o tem, da so ob množičnem vrednotenju nepremičnin spregledali Đurov vikend, tega končno le ovrednotili – na nekaj več kot 330 tisoč evrov.

neutral

Franc Kramar. Županu očitajo, da je sabotiral še prenos seje. Na oktobrski seji občinskega sveta v Bohinjski Bistrici naj bi svetniki razpravljali o objavi javnega razpisa za najem spornega objekta na obrežju Bohinjskega jezera, ki ga ima že dobrih 20 let v najemu bohinjski župan Franc Kramar. Na minuli seji je namreč župan kot najemnik (vsaj začasno) odstopil od namere, da mu občina na podlagi prejšnjih vlaganj prizna lastniški delež v višini 52,5 odstotka. To počno iz “fovšije” “Verjela sva, da je to predmet lokalne skupnosti in ne celotne Slovenije,” sta v pismu, s katerim sta od namere odstopila, zapisala Kramar in njegova žena Aleksandra Kramar. Na vprašanje, kakšni bodo nadaljnji koraki, nam je Kramar odgovoril, da je za to prezgodaj, da se morata z ženo dogovoriti, verjetno pa bosta uporabila pravna sredstva, da dokažeta svoj prav. Svetniki, ki jima nasprotujejo, pa po njunem mnenju to počnejo iz “fovšije”. Občinski svetnik Anton Urh, ki županovo ravnanje vidi kot zlorabo položaja, je obljubil, da bodo kljub umaknjeni točki seje podali kazensko ovadbo proti županu. Svetnica Matilda Arh je prepričana celo, da je Kramar onemogočil prenos četrtkove seje prek spleta, saj povezava prav tisti dan ni delovala. Kramar je obtožbe označil za “bedarije brez primere”, pritrdil pa mu je tudi direktor televizije ATM TV, ki na podlagi pogodbe z občino predvaja seje občinskega sveta. Dejal je, da je šlo za višjo silo, saj je zaradi preobremenitve odpovedal strežnik. Ugoden najem Spomnimo: Kramar in njegova žena sta v lokal vložila dobrih sto tisoč evrov in mu tako podvojila vrednost, ki naj bi znašala 230 tisoč evrov. Najemnina, ki jo trenutno plačujeta občini, znaša štiri tisoč evrov na leto, še do leta 2010 pa je znašala od 500 do 600 evrov na leto, je dejal Urh.

negative

Prisegel je novi rektor Univerze v Ljubljani. Novi rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetik je na slovesni inavguraciji prisegel, da bo rektorsko verigo, ki jo je danes prejel od svojega predhodnika Radovana Stanislava Pejovnika, nosil kot znamenje prizadevanj za ugled in avtonomijo univerze. V nagovoru pa je izpostavil, da je čas, da slovenska družba okrepi zaupanje v idejo univerze. Delal bo v dobro vseh Svetlik je ob prevzemu rektorske verige prisegel, da bo deloval za napredek znanosti, umetnosti in samobitnosti slovenskega naroda ter v dobro vseh državljanov Slovenije. Da bodo prispevali k ugledu in avtonomiji ljubljanske univerze, pa so slovesno obljubili tudi dekani fakultet. Odhajajoči rektor je v svojem nagovoru opozoril zlasti na drobljenje, samozadostnost in slabo sodelovanje v slovenskem visokem šolstvu ter v raziskovalnem in razvojnem sistemu. Kot je poudaril, bi moral javni visokošolski sistem bolj povezan. Med drugim se je Pejovnik vprašal, ali ne bi bilo mogoče ustanoviti mreže univerz ali kar enotne slovenske univerze. V nagovoru akademskemu zboru pa je Svetlik med drugim izpostavil, da univerza skozi svojo zgodovino, v kateri so se menjale tako države kot družbeni sistemi, ostaja pri svojem temeljnem poslanstvu - kot ena najtrdnejših povezovalnih in razvojnih družbenih ustanov. Svetlik pohvalil predhodnika V zadnjih štirih letih je v času številnih zunanjih pritiskov in zmanjševanja sredstev univerzo vodil Pejovnik. Prav njegovim prizadevanjem pa gre po Svetlikovih besedah zahvala, da je univerza to obdobje prebrodila "razmeroma neprizadeta" in da je našla moč tudi za nove razvojne korake. Kot je poudaril Svetlik, lahko univerza svoje dolžnosti izpolnjuje, le če ohranja svojo raziskovalno in izobraževalno vlogo ter izboljšuje njuno kakovost. Brez temeljnega znanja, ki se prenaša na študente, se tudi zaloga uporabnega znanja hitro izčrpa. In danes je po besedah novega rektorja čas, da slovenska družba okrepi zaupanje v idejo univerze in ji podeli svež mandat za kulturni in gospodarski razvoj v državi. Za krepitev ponudbe programov Prihodnost ljubljanske univerze je sicer zasnovana v lani sprejeti strategiji, ki po oceni novega rektorja odpira prostor za nove programe razvoj najbolj nadarjenih študentov, za krepitev raziskovanja, za ustanavljanje novih podjetij. "S tem ne le ustvarjamo priložnost za prenos novih tehnologij, ampak tudi za zaposlitev diplomantov," je pojasnil. Krepiti je treba ponudbo programov usposabljanja za diplomante, z najnovejšo informacijsko tehnologijo in pospeševalci pretoka znanja pa želi novi rektor povezati razvojne potrebe gospodarstva z znanjem, ki ga goji univerza. "Univerza ponuja roko gospodarstvu in državi, da z razmeroma majhnimi vložki okrepimo obstoječe in oblikujemo nove mehanizme za prenos znanja," je med drugim dejal Svetlik.

positive

Policija. Največ pritožb občanov zaradi postopkov v cestnem prometu in nekorektnosti policistov. Ob vrnitvi v prižgani avtomobil se nisem privezal, poklical sem ženo, a vozila nisem upravljal, stal sem na mestu, bralec H.E. "Pritožbo sem napisal, ker nisem storil prekrška, policistka, ki me je oglobila z 240 evri, me ni hotela niti poslušati. Če bi bil kriv, bi bil tiho in bi plačal, a se mi dogaja krivica," opisuje bralec H. E. Minuli teden je ena od njegovih dveh hčera na poti v šolo iz vrečke, v kateri je imela telovadno opremo, izgubila supergo. Klicala je svojo mamo, ta našega bralca, ki je sedel v avto in se po hčerini poti odpeljal proti šoli. Ko je med vožnjo naletel na izgubljen športni čevelj, je zavil h kraju. Motorja ni ugasnil, temveč prestavil v prosti tek in prižgal vse štiri smernike. S supergo se je vrnil v avtomobil in poklical ženo, da bi ji najdeni čevelj opisal in ugotovil, ali je pravi. Večina pritožb zaradi prometnih glob Statistika. Lani je slovenska policija prejela 479 pritožb zoper ravnanje policistov, več kot polovico od tega zaradi postopkov v cestnem prometu, policistom so bili najpogosteje očitani nestrokovnost, nekorektnost, neprofesionalen in žaljiv odnos v postopku, nepravilna ugotovitev dejanskega stanja ter neukrepanje. Delež utemeljenih pritožbenih razlogov se sicer po policijski statistiki v državi povečuje, lani je dosegel 13 odstotkov. "Delali" namesto njega "Ustavil sem varno in nisem vozil, ko je prišla policija. Prvič v življenju sem spisal pritožbo in odšel na policijsko postajo, kjer me je eden od dežurnih okaral, češ da mora za 600 evrov na mesec delati namesto mene – na pritožbo sem namreč pozabil napisati številko plačilnega naloga globe. Odvrnil sem mu, da se mu godi bolje od mene, saj sem jaz na zavodu," dodaja sogovornik. V Kopru vse neutemeljeno Na Policijski upravi Koper o konkretnem primeru ne govorijo, v pritožbenem postopku bodo preverili dejstva. Pojasnjujejo, da zakonodaja sicer telefoniranja v avtu ne prepoveduje, če ustavimo varno, ne oviramo prometa, ne ustavljamo tam, kjer je prepovedano, in ne upravljamo, torej ne premikamo vozila. Na koprski policijski upravi so letos sicer prejeli 20 pritožb in vse ocenili kot neutemeljene.

negative

Pavel Rupar je po več pravnomočnih pogojnih in denarnih kaznih sedaj dočakal tudi zaporno kazen. Pravnomočna sodba zaradi posla s kanalizacijo ga za leto dni pošilja za rešetke. Višje sodišče je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, po kateri mora nekdanji tržiški župan Pavel Rupar zaradi zlorabe uradnega položaja oz. pravic v zadevi Aquaplus za eno leto v zapor ter občini plačati 40.000 evrov s pripadajočimi obrestmi, poročanje Radia Slovenija povzema STA. Po sodbi Kranjskega okrožnega sodišča iz septembra lani je Rupar februarja 2004 od avstrijskega podjetja Aquaplus prek zastopnika Jurija Pintarja iz podjetja Imecon prejel 40.000 evrov za plačilo stroškov pri pripravi dokumentacije za ureditev komunalnega omrežja v tržiški občini. Rupar potem tega denarja ni predal v občinsko blagajno in si je s tem pridobil protipravno premoženjsko korist. Rupar je sicer v svoji obrambi zanikal, da bi omenjeni denar prejel. V slogu gorenjskega šerifa 53-letni Rupar je bil v preteklih letih že trikrat pravnomočno obsojen za različna kazniva dejanja, vedno je bil obsojen na pogojno in denarno kazen. Tudi sicer je njegova politična kariera polna burnih dogodkov in javnega obračunavanja z nasprotniki. Kot je znano, je moral leta 2006 kot prvi sploh odstopiti z mesta poslanca DZ, potem ko je v javnost prišlo, da protikorupcijski komisiji ni sporočil podatka o lastništvu dveh stanovanj. Lastništvo je prišlo na dan, potem ko je časnik Direkt objavil posnetek prepira Ruparja in njegove tedanje intimne prijateljice, sicer tudi podnajemnice v enem od stanovanj.

negative

Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se bo v torek začela 14. Študentska arena. Največja brezplačna izobraževalna prireditev za mlade, ki bo potekala do četrtka, bo poskrbela tudi za več kot 60 izobraževalnih dogodkov. Vizija Študentske arene je po navedbah Proeventa kot organizatorja postati osrednji dogodek v Sloveniji, kjer bodo mladi pridobili na enem samem mestu vse informacije o izobraževanju, štipendiranju, zaposlovanju v času med študijem, o iskanju prve zaposlitve, potovanjih, zabavi, novih športnih trendih, opremi, prehrani, bivanju v času študija in študijski izmenjavi. Zaposlitev v EU V izobraževalnem programu bo tako med drugim Zavod RS za zaposlovanje predstavil možnosti zaposlitve v EU, Center za informiranje in poklicno svetovanje pa bo pripravil delavnico pisanja življenjepisa in motivacijskega pisma. Zavod Nefiks bo v okviru Zaposlitvenega torka mlade ozaveščal o načinih iskanja zaposlitve in jih vodil do kadrovikov. Že drugo leto zapored bo v okviru arene dobrodelna akcija zbiranja odslužene računalniške opreme. Društvo Duh časa bo iz zbranih računalniških komponent sestavljalo računalnike in jih podarilo socialno ogroženim dijakom in študentom. Na sredini okrogli mizi Jamstvo za mlade Mladinskega sveta Slovenije bosta ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak in minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo predstavila nabor konkretnih ukrepov za zmanjšanje in preprečevanje brezposelnosti mladih iz programa Jamstvo za mlade 2014-2020. Razvijanje podjetniških idej Študentska arena poteka že od leta 2000. Lani jo je obiskalo okrog 20.000 mladih, toliko pa jih pričakujejo tudi letos. Letošnja novost je projekt Arena podjetništva, v okviru katere bodo študentje tri dni v družbi uspešnih podjetnikov razvijali svoje podjetniške ideje. Tudi ljubljanska mestna občina se je letos prvič aktivno vključila v areno s projektom Aktiviraj se v Ljubljani, v okviru katerega se bodo predstavile organizacije s svojimi programi in vsebinami za mlade. Na areni bodo mladi med drugim spoznali, kako s hitrejšim branjem do hitrejšega učenja, na delavnicah pa, kako lahko postanejo na trgu dela konkurenčnejši. Na Študentskem trgu bodo na svoj račun prišli ljubitelji glasbe in gledališča. V sredo in četrtek bo na Gospodarskem razstavišču vzporedno potekal tudi 11. zaposlitveni sejem Moje delo, kjer bodo obiskovalci dobili informacije, kateri delodajalci iščejo nov kader.

positive

V težave zabredli zaradi zgrešenih naložb, slabe letine in manjše prodaje. "Dolžnik bo moral v prihodnjih mesecih bistveno povečati prihodke iz poslovanja, da bo zagotovil načrtovano dobičkonosnost. Ta bo omogočala uresničitev načrta finančnega prestrukturiranja in s tem dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost," poudarja prisilna upraviteljica Brigita Kraljič. Treba bo torej zavihati rokave, če se želi podjetje izogniti črnemu scenariju. Prisilka ne gre po načrtu Največji štajerski vinar je v prisilni poravnavi pristal poleti. Letošnji rezultati jih ne morejo navdajati z optimizmom. V prvih sedmih mesecih je namreč izguba podjetja znašala 762 tisoč evrov, medtem ko načrt finančnega prestrukturiranja za letos predvideva 340 tisoč evrov dobička. Vodstvo Vinaga izgubo pripisuje sezonski odvisnosti poslovanja in dodaja, da se pogaja s potencialnimi kupci iz Nemčije, Anglije in Hrvaške. Izguba zaradi grehov iz preteklosti Kriza. Vinag se že nekaj časa srečuje s hudimi likvidnostimi težavami: preambiciozno zastavljene naložbe, slabe letine in manjša prodaja so razlogi, h katerim je treba prišteti še vlogo pri poskusu nakupa časnika Večer, kjer naj bi Vinag izgubil okoli milijon evrov. Mariborsko sodišče je pred časom odločilo, da lahko podjetje proda dve nepremičnini, z njuno prodajo pa so dobili 50 tisoč evrov. Gre za prodajo nepotrebnega premoženja, s katero bo lahko Vinag delno poplačal upnike, ki so v prisilki prijavili za 10,5 milijona evrov terjatev. Morda se bo vinarju uspelo pobrati z novim vodstvom. Lastnik Vinaga Leo Ivanjko je sodišču predlagal zamenjavo vodstva, s čimer se strinja tudi prisilna upraviteljica. Družbo po novem vodi Marko Klemenčič, sicer direktor Pinusa iz Rač.

negative

Vlada je Revozu namenila 22,5 milijona evrov državne pomoči, kar je pol manj od sprva predvidenih 45 milijonov evrov. Z njim naj bi financirali projekt proizvodnje novega twinga in štirisedežnega smarta (Edison). "Vrednost projekta ostaja 450 milijonov evrov, upravičeni stroški pa so se znižali s 326 milijonov evrov na 99,9 milijonov. Zaradi nižjih upravičenih stroškov, predvidenih za sofinanciranje, je predvidena intenzivnost sofinanciranja 22,507 odstotka vrednosti upravičenih stroškov. Nova višina spodbude Revozu bo tako znašala 22.484.493,00 evrov," sporočajo z vlade. Delovnih mest bo bistveno manj Glede na trenutne gospodarske in finančne razmere na trgu ter glede na več kot polovično zmanjšanje finančne spodbude podjetju od prvotno predvidene je spremenjeno tudi število novih delovnih mest, za katero se bo podjetje v pogodbi o sofinanciranju zavezalo, da jih bo ustvarilo v dveletnem obdobju od datuma zaključka projekta, to je do 30. septembra 2016. Namesto prvotno predvidenih 162 novih delovnih mest naj bi tako v Revozu odprli 51 novih delovnih mest. To pomeni najmanj 51 novih zaposlenih, če bo tovarna obratovala v eni izmeni, oziroma 102 nova zaposlena v primeru obratovanja v dveh izmenah. Zaključek investicijskega projekta je predviden septembra 2014, serijska proizvodnja pa v drugem polletju 2014. "Naložba se bo večkratno povrnila" Spodbuda Revozu se bo po navedbah vladnega urada za komuniciranje z vidika države večkratno povrnila, saj bo v naslednjih petih letih podjetje z naslova prispevkov in dohodnine zaposlenih prispevalo preko 80,6 milijona evrov. "Če k temu prištejemo še učinke neto plač zaposlenih, stroške storitev, plačanih v Republiki Sloveniji, in nakupe pri slovenskih dobaviteljih, pridemo do zneska 371,2 milijonov evrov," še dodajajo.

neutral

Direktor. Zaposleni zamerijo ministru, da je izbral človeka, ki je med njimi izjemno osovražen. Od prejšnjega tedna vso logistiko ministrstva za obrambo (Mors) po novem nadzoruje Željko Kralj. Vlada je namreč Kralja – na predlog ministra Romana Jakiča – imenovala za novega generalnega direktorja direktorata za logistiko na Morsu. Izjemno nepriljubljen Delo je uradno začel prejšnji ponedeljek. Naslednjih pet let, kolikor bo predvidoma opravljal to funkcijo, pa bo na mesec prejemal dobrih 3.800 evrov bruto plače. Kralja je za to delovno mesto minister Roman Jakič sicer izbral med sedmimi primernimi in njemu predlaganimi kandidati. Toliko jih je namreč pozitivno ocenila natečajna komisija uradniškega sveta, ki je bila dolžna preveriti njihove sposobnosti, saj so se vsi prijavili na javni natečaj za prosto delovno mesto direktorja. A Kralj je po naših informacijah med zaposlenimi na Morsu izjemno nepriljubljen. Na tem ministrstvu je zaposlen od leta 1992, zaposleni na Morsu pa mu neuradno očitajo, da naj bi domnevno sporno vodil določene postopke javnih naročil vojaške opreme in orožja za Slovensko vojsko. A na Morsu zagotavljajo, da doslej zoper Kralja nikoli niso vodili nobenih postopkov, prav tako mu niso nikoli očitali nobenih napak pri opravljanju dela.

negative

Pod pretvezo, da so člani društva gluhonemih, občane prosijo za denar. "Naša društva prispevkov nikoli ne pobirajo na ulici ali od vrat do vrat," opozarjajo v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Konec tedna je namreč moški, star do 30 let, v Ljubljani pred eno od trgovin mimoidočim pred nos molil list z opisom, da zbira prostovoljne prispevke za društvo gluhonemih. "Nenavadno se mi je zdelo, da so bili na seznamu 'zbrani' visoki zneski, okoli 20 evrov, ko sem mu dal pet evrov, pa se je le usedel v avto in odpeljal," je dejal bralec, ki je takoj po dogodku na to opozoril policijo, ki pa avta ni izsledila. Organizirani Romuni Za Slakov spomenik Lažno. Med ugotovljenimi lažnimi zbiranji prispevkov v zadnjem času so bile donacije za spominsko ploščo Lojzetu Slaku, julija je mladenič pod pretvezo, da je predstavnik zveze prijateljev mladine, zbiral denar za pomoč družinam in otrokom, pred leti pa so se goljufi, češ da delajo za Rdeči križ, želeli okoristiti na račun katastrofalnega potresa na Haitiju. Uspešnejši so bili ljutomerski policisti, ki so ta mesec na podlagi podobnih prijav ugotovili, da gre za organizirano združbo mlajših moških iz Romunije, ki pod pretvezo, da so gluhonemi, zbirajo denar za "društvo". Enemu od njih so tudi izrekli globo. Policija ob tem opozarja, naj bodo ljudje previdni, saj morajo imeti pobiralci za to dovoljenje upravnega organa. "Če tega nimajo, naj ljudje zadevo preverijo pri organizaciji, za katero se izkazujejo, oziroma obvestijo policijo na 113. Pri tem naj bodo pozorni na osebni opis, opis vozila in podobno," svetujejo.

negative

Odškodnina. Nekdanji direktor bo moral plačati, a za vse terjatve delavcev Jutranjke ne bo dovolj. "Delavci niso še povsem obupali in pričakujejo, da bo zdaj, ko je po skoraj osmih letih pravdanja sodišče dosodilo, da mora Miha Rabič, nekdanji direktor, plačati nekaj manj kot 300 tisoč evrov odškodnine, vsaj del njihovih terjatev poplačan," nam je povedala Slavica Mirt, nekdanja sindikalistka v Jutranjki. Pravdanje. Stroški stečajnega postopka, ki poteka od julija 2005, so do zdaj znesli dobrih 743 tisoč evrov. Precejšen del tega zneska gre po Kosovih besedah na račun odškodninske tožbe. Odškodninski zahtevek je najprej znašal 2,6 milijona evrov, nato ga je Kos znižal na 776 tisoč evrov, sodišče pa je zdaj znesek več kot prepolovilo. Nadzornika Marjana Rabiča in Mirjano Šulek, ki naj bi skupaj z Miho Rabičem Jutranjko oškodovali tako, da so na račune drugih podjetij v njihovi lasti nakazovali večje zneske denarja, je sodišče oprostilo. Miha Rabič je zaradi Jutranjke v zaporu že prestal 11-mesečno kazen zaradi neupravičene porabe državnih sredstev in ponarejanja poslovnih listin. Za številne zadnje delo Velikega razočaranja in občutka izigranosti ob propadu, ko so pričakovali, da se bo vsaj del Jutranjke ohranil, delavci še niso pozabili, je dejala Mirtova in dodala: "Posledice občuti ne samo Sevnica, ampak celotno Posavje in Mirnska dolina povrhu." "Veliko delavkam Jutranjke se ni nikoli več uspelo zaposliti," je povedala Irena Pirc, direktorica sevniške območne službe zavoda za zaposlovanje. Stopnja brezposelnosti je zaradi propada tako Jutranjke kot nekaj tekstilnih podjetjih na njihovem območju zdaj 14,3-odstotna. Med brezposelnimi pa je dobra polovica žensk, medtem ko je v Sloveniji med brezposelnimi manj kot polovica žensk. Odškodnina delavcem "Če nam bo znesek, ki ga je prisodilo sodišče, uspelo izterjati, bomo najprej poplačali delavce," nam je pojasnil Tomaž Kos, stečajni upravitelj. A Rabičeva odškodnina za to ne bo dovolj, saj je dolga delavcev ostalo za dober milijon evrov. Sklep sodišča sicer še ni pravnomočen, za pritožbo pa se Kos še ni odločil.

negative

Plečnikov stadion. Pečečnik ne bo več vodil družbe BŠP, da bo prenovil stadion, verjame vse manj. Joc Pečečnik je pojasnil, da se na svojo željo umika z mesta direktorja družbe Bežigrajski športni park (BŠP), ker ima veliko poslovnih obveznosti v ZDA, kjer preživi večino leta, "družba BŠP pa zahteva navzočnost v Sloveniji". Spomnimo, BŠP je ustanovil z Mestno občino Ljubljana (MOL) in Olimpijskim komitejem Slovenije, da bi prenovil Plečnikov stadion. Ali odstop pomeni, da ne verjame več v uresničitev projekta? "Vse manj verjamem vanjo, saj okolje v Sloveniji ni naklonjeno investicijam. Vsekakor to ne pomeni, da se bom umaknil. Projekt bom ohranjal na cevkah, dokler se razmere ne popravijo," je odgovoril in dodal, da država, v kateri imajo civilne iniciative tako moč v upravnih postopkih kot v tem primeru in v kateri le govorijo o naložbah, ne bo mogla dolgo funkcionirati: "Kdo bo prišel investirat v državo, v kateri domače podjetje, ki investira v javni prostor, na gradbeno dovoljenje čaka sedem let?" Morda v začasno uporabo Na mestu direktorja ga bo najverjetneje zamenjala sodelavka Maja Štefula, ki se s tem projektom ukvarja že štiri leta. O njenem imenovanju bodo glasovali na skupščini BŠP 14. novembra, na kateri se bodo po njenih besedah tudi dogovorili, česa se bodo najprej lotili. Streho, ki jo je razkrilo avgustovsko neurje, bodo popravili v najkrajšem možnem času, je napovedal Pečečnik, čeprav je "naš denar namenjen projektu prenove, ne pa vlaganju v trenutno stanje, ki se bo tako ali tako porušilo ali prenovilo". Kot je dejal, se kljub opravljeni analizi še niso odločili, ali bodo stadion uredili za začasno uporabo: "Verjetno se bomo odločili, da ga začasno spravimo v funkcijo za nekatere cenejše in masovne dogodke." Stanovalci Fondovih blokov, ki nasprotujejo Pečečnikovi prenovi, pa so včeraj MOL predlagali, naj zahteva, da se stadion za Bežigradom obnovi v prvotni podobi.

neutral

Čezmejno zdravstvo. Poslanci v petek o zdravljenju v Evropski uniji. "Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pričakuje, da bo načrtovanje zdravljenja v tujini aktualno predvsem v obmejnih delih Slovenije zaradi bližine tujih izvajalcev zdravstvenih storitev in v primerih težav pacientov z dostopnostjo do določenih storitev v Sloveniji," pravi Damjan Kos z ZZZS. V petek bo začela veljati direktiva Evropske unije (EU) o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. O njeni izvedbi bodo poslanci odločali na petkovi seji državnega zbora. Povračilo realnih stroškov Stroški vedno večji Vloge. ZZZS je lani prejel 1.029 vlog za zdravljenje v tujini (predolge čakalne dobe ali izčrpane možnosti zdravljenja pri nas), leto prej pa 905. Stroški zdravljenj v tujini naraščajo, lani so znašali 4,2 milijona evrov, leto prej pa je iz zdravstvene blagajne v tujino šlo več kot tri milijone. "Zdravljenje v tujini oziroma v drugi državi članici je prej izjema kot pravilo, saj se ljudje najraje zdravijo v domačem okolju," menijo na ministrstvu za zdravje. Z napotnico ali receptom, ki ga bo napisal zdravnik pri nas, bodo pacienti zdravstveno storitev lahko poiskali v drugi državi članici EU. ZZZS bo povrnil stroške storitve, vendar le do višine stroškov, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje za isto storitev v Sloveniji. Če bo storitev dražja, bo moral pacient razliko kriti sam. Če bo neka storitev v tujini cenejša kot pri nas, bo zdravstvena blagajna povrnila stroške v dejanski višini storitve, torej toliko, kot je ta storitev – denimo zobozdravstvena na Hrvaškem – tudi stala. Stroške zdravljenja v tujini bo, kot predvideva direktiva, bolnik najprej plačal iz svojega žepa, nato pa zahteval povračilo iz zdravstvene blagajne. Predhodne odobritve Za bolnišnične zdravstvene storitve v tujini, ki vključujejo prenočitev, in za zdravstvene storitve, ki zahtevajo uporabo visokospecializirane pa tudi drage medicinske infrastrukture in medicinske opreme, bo potrebna predhodna odobritev ZZZS. Ta bo predhodno odobritev zavrnil, če jo bo mogoče izvesti pri nas v sklopu najdaljše dopustne čakalne dobe pri vsaj enem izvajalcu in če za zdravljenje glede na razvoj bolezni ne bo presežen razumen čas. Prošnjo bodo lahko zavrnili tudi, če bodo glede izvajalca v tujini obstajali pomisleki glede varnosti.

neutral

Ustavno sodišče potrjuje, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora izpodbija Odvetniška družba Čeferin. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je začel veljati sredi maja lani, pred ustavnim sodiščem (US) izpodbija Odvetniška družba Čeferin iz Grosuplja. Na US pravijo, da jim odvetniki predlagajo, naj vsaj del zakona razveljavijo, ker država z njim krši ustavne pravice do zasebne lastnine. Kot smo pisali pred dnevi, je sicer specializirano državno tožilstvo (SDT) vložilo prvi dve tožbi za odvzem premoženja po tem zakonu. Kdo zdaj laže? Pomota? Brskajo na devetih naslovih Finančna preiskava. SDT po naših informacijah ta trenutek vodi devet finančnih preiskav. Neuradno tudi proti večini že obsojenih ali obravnavanih zaradi najhujših kaznivih dejanj, denimo proti Ivanu Zidarju, Draganu Tošiću in Binetu Kordežu. "Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dveh členov zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je US prejelo 14. maja letos. Pobudo skupaj z ustavno pritožbo je v imenu Andreja Lapornika vložila Odvetniška družba Čeferin," pojasnjujejo na US. S tem sodišče postavlja na laž odvetnika Marka Bošnjaka, ki je prejšnji konec tedna zagotavljal, da odvetniška družba, v kateri je zaposlen, ni posredovala pobude za razveljavitev zakona. Bošnjak sicer zdaj, drugače kot ob robu srečanja pravnikov v Portorožu pred dnevi, pobudo priznava. "Narobe sva se razumela, mislil sem, da me sprašujete, ali smo vložili pobudo za presojo zakona kot celote," pravi Bošnjak. Interes imajo Da pa bi, če bi bil zakon razveljavljen, pridobili prav številni obdolženci najhujših kaznivih dejanj organiziranega in gospodarskega kriminala, ki jih zastopajo v Odvetniški družbi Čeferin, opozarjajo številni tožilci, sodniki in tudi uslužbenci US. Pobudo so vložili v Lapornikovem imenu, ki ga je policija februarja lani aretirala zaradi domnevnega tihotapljenja droge, zaradi česar naj bi ga sicer že večkrat obravnavali. Medtem ko je ločeno potekala preiskava Lapornikovih domnevno nezakonitih poslov, zlasti organiziranja mreže prekupčevalcev heroina, je SDT po naših informacijah proti njemu takoj uvedlo še finančno preiskavo, ki jo dovoljuje zakon, ki ga Lapornik in Čeferin zdaj izpodbijata. Tožilci so podrobno pregledali ves njegov dosedanji zaslužek in ga primerjali z vsem premoženjem, ki ga ima, ter po končani finančni preiskavi na ljubljansko sodišče vložili tožbo za odvzem dela nezakonito pridobljenega premoženja. Vezano na sodbo Hkrati je tožilstvo predlagalo, naj sodišče Laporniku in njegovim družinskim članom prepove razpolagati s premoženjem, dokler ne bo dokazal, kako ga je pridobil. Odvetnik Bošnjak je pred dnevi sicer poudarjal, da bi moral biti pogoj za odvzem premoženja vezan na predhodno obsodilno sodbo posameznika, ki mu grozi odvzem. Torej ne, da se finančna preiskava, kot v Lapornikovem primeru, vodi povsem ločeno.

negative

Stiska. Premoženje matere ustreljenega pravnika je ob prazni hiši še vedno razmetano po travi. “Najprej poudarjamo, da se je gospa nasilno vselila v nepremičnino, ki je v zelo slabem stanju. Če bi se ta zrušila in jo poškodovala, bi odgovarjali mi, zato smo bili zaradi njene varnosti prisiljeni v deložacijo. V hiši je namreč že dvakrat gorelo. Kot pa smo obveščeni, gospa ne bo ostala na cesti, saj se je angažirala tudi Krajevna skupnost Ankaran, ki je dovolila postavitev mobilne hišice na sosednji parceli, kamor se je gospa preselila. Je pa vprašanje, zakaj se niso odzvale ustrezne socialne službe,” deložacijo komentirajo v Luki Koper. Ta teden je namreč izvršitelj na zahtevo podjetja iz opuščene luške hiše v Ankaranu izselil bolno 72-letno Milanko Mlakar. Zanimalo nas je, zakaj je Luka izpraznitev objekta sploh zahtevala, če ga ne potrebuje in v njem za zdaj ne načrtuje ničesar. Drugič na cesto To je sicer že druga deložacija starostnice, lani poleti so mediji pospremili njeno prisilno izselitev iz stanovanja, v katerem je pred leti živela s sinom in njegovo ženo. Sina, koprskega pravnika Milka Mlakarja, so pred 18 leti našli ustreljenega v tilnik in zakopanega pod kupom kamenja pri Kozini, umor še vedno ni raziskan. Socialna služba bi se morala hitro odzvati, ženska je tudi duševno bolna, in kdo bo kriv, če umre zapuščena v prikolici? Ankarančan, ki ne želi biti imenovan Milanka Mlakar, ki si je vsa leta prizadeva za to, da bi morilce našli, je zaradi kalvarije, skozi katero je šla, zbolela, zapuščinski postopek pa se je končal tako, da je bilo stanovanje, v katerem je živela po umoru, prodano na dražbi. Iz izkupička se je poplačala Banka Koper, pri kateri je posojilo sicer najela prejšnja lastnica tega stanovanja. Zaščitijo le mladoletnike “Izguba doma, kar je posledica deložacije, je ena od najhujših stisk, ki lahko doleti posameznika in njegovo družino in ima dolgotrajne posledice v življenju teh ljudi,” meni Tjaša Rodman, direktorica Centra za socialno delo Koper. Center je dolžan zaščititi mladoletne otroke, sicer pa lahko za deložiranega človeka in njegovo družino posreduje pri javnem stanovanjskem skladu, jih poveže z nevladnimi organizacijami in društvi ter pomaga z nasveti. Starejši od 65 let lahko svojo stanovanjsko stisko rešujejo v domovih za starejše občane ali varovanih stanovanjih, a se morajo za to rešitev odločiti sami in vložiti vlogo za vključitev v institucionalno varstvo.

neutral

Prost pretok pacientov. Preglede in zdravljenja na račun zdravstvene blagajne tudi v tujino. "Trenutno lahko načrtujemo zdravljenje v tujini, če so pri nas izčrpane možnosti, kar pomeni, da ni izvajalcev v Sloveniji, in ob predolgih čakalnih dobah. Nova možnost bo tudi na podlagi evropske direktive: če izvajalec v Sloveniji je, vendar se oseba sama odloči, da gre to zdravstveno storitev opravit v drugo državo članico Evropske unije (EU),” razlaga Klemen Ganziti z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Največkrat na magnetno resonanco Stroški. Predlanskim je bilo na ZZZS podanih 905 vlog za zdravljenje v tujini, lani pa 1.029. Specialističnih ambulantnih storitev je bilo v tujini okoli sto, največ magnetnih resonanc. Lani so bili stroški zdravljenja v tujini že 4,2 milijona evrov, predlanskim pa tri milijone. Zdravnika iščemo sami “Z napotnico za pregled pri specialistu boste lahko odšli na primer v Avstrijo in tam opravili ta pregled,” pravi Ganziti. “Zavarovana oseba bo morala sama vzpostaviti stik z izvajalcem v tujini, se dogovoriti za termin, si plačati pot in poravnati strošek obravnave, po vrnitvi v Slovenijo pa z medicinsko dokumentacijo in računom zahtevati povračilo stroškov. Zavod bo v upravnem postopku odločil, ali je zavarovanec upravičen do povrnitve, in povrnil strošek v višini cene te storitve v Sloveniji,” še razlaga. Če bo poseg v tujini dražji kot pri nas, bo zavarovanec razliko kril sam. Stroški poti in bivanja v tujini pa bodo še vedno v celoti povrnjeni iz zdravstvene blagajne, če se bo oseba zdravila v tujini, ker pri nas ni možnosti za tako zdravljenje ali so čakalne doge predolge. Omejitve pri dražjih storitvah Za zdravljenje v bolnišnici, ki vključuje prenočitev, in za preglede z visokotehnološko ali drago medicinsko opremo bo potrebna predhodna odobritev ZZZS. Za katere storitve natančno bo šlo, naj bi bilo znano v enem mesecu, določilo pa jih bo ministrstvo za zdravje. To bo imelo možnost, da ob večjem odhodu pacientov v tujino uvede dodatne omejitve. Natančne podatke o cenah storitev in povračilu stroškov bodo zavarovanci dobili na informacijski točki, ki jo bo vzpostavil ZZZS. “Za slovensko zavarovano osebo to pomeni, da bo pri nas dobila informacijo o tuji kontaktni točki ter prek te tudi podatke o ceni storitve, izvajalcu, njegovih uradnih urah in kontaktu,” poudarja Ganziti. Za kritje razlike, ki jo pri določeni zdravstveni storitvi krije dodatno zdravstveno zavarovanje, se mora zavarovanec potruditi sam in povrnitev tega dela stroška zahtevati od svoje zavarovalnice, s katero ima sklenjeno dopolnilno zavarovanje.

neutral

SD največ podpore, sledi SDS. Desus prehitel Pozitivno Slovenijo. Socialni demokrati so s 26 odstotki podpore še naprej najmočnejša stranka v državi, podpora pa ji je glede na prejšnji mesec še nekoliko zrasla, kaže raziskava javnega mnenja, ki jo je za Planet TV izvedla agencija Episcenter. S 15,8 odstotka podpore se je na drugo mesto uvrstila SDS, stranka Desus je na tretjem mestu prehitela Pozitivno Slovenijo. Na volitve le polovica Episcenter je telefonsko raziskavo javnega mnenja izvedel med 14. in 23. oktobrom na reprezentativnem vzorcu 1000 polnoletnih oseb. Na vprašanje o strankarskih preferencah so odgovarjali le tisti, ki so dejali, da bi se volitev zanesljivo, verjetno ali mogoče udeležili. Takšnih anketirancev je bilo 509. Stranko Desus po anketi Episcentra podpira 11,3 odstotka tistih, ki bi šli na volitve. Stranka premierke Alenke Bratušek je zdrsnila na četrto mesto, na voliščih bi jo obkrožilo 7,7 odstotka volivcev. SLS podpirajo štirje odstotki ljudi, ki bi volili, Nov Slovenija in Državljanska lista pa sta se s 3,7 in 1,9 odstotka glasov znašli pod parlamentarnim pragom. SD gor, SDS dol Najmočnejša vladna stranka SD je sicer glede na september izboljšala svoj položaj, saj bi jo na volitvah podprlo za skoraj tri odstotne točke več ljudi kot septembra. Stranko SDS bi podprlo dva in pol odstotka manj ljudi kot septembra. Na repu DL Od avgusta podpora raste tudi stranki Desus, medtem ko od septembra pada Pozitivni Sloveniji. Še naprej se nadaljuje tudi trend padanja podpore SLS, ki je glede na september izgubila skoraj tri odstotne točke, in hudo padanje podpore Novi Sloveniji, ki ima ta mesec samo 3,7-odstotno podporo, medtem ko je še avgusta uživala 8,6-odstotno podporo. Na zadnjem mestu je že nekaj časa Državljanska lista. Anketa še kaže, da bi skoraj 18 odstotkov vprašanih volilo druge stranke. Več kot pol proti SDS Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanje, katere stranke zagotovo ne bi volili. Največ, kar 55,1 odstotka vprašanih, je odgovorilo, da zagotovo ne bi volili stranke SDS. 39 odstotkov vprašanih ne bi volilo stranke Pozitivna Slovenija. Na tretjem mestu je stranka NSi, katere ne bi volilo 21,2 odstotka vprašanih, SD pa ne bi volilo 15 odstotkov anketirancev. Sledijo še Desus (13,1 odstotka), DL (13 odstotkov) in SLS (10,7 odstotka).

neutral

Po Arharjevih besedah banke še pet let po krizi ne bodo rasle. "Japonska je bila deset let v krizi, prva pozitivna rast v bankah pa je bila šele po 15 letih,“ je na vprašanje, kdaj bodo banke bolje poslovale, odgovoril France Arhar. V Sloveniji je za letos in prihodnje leto napovedan padec BDP, kar bi po analogiji pomenilo, da rasti v bančnem sektorju ne bo še vsaj šest let. Pripravite se na obisk banke V Združenju bank Slovenije, ki ga vodi Arhar, so pripravili elektronsko brošuro in spletno stran Vseobanki.si, kjer je slovarček bančnih izrazov in nasveti, na kaj moramo biti pozorni ob življenjskih dogodkih, kot so izguba službe, poroka, upokojitev in podobno. "Kadar si v evforiji, te ne zanima, kaj pravi učbenik ekonomije, ampak se odločiš, če vidiš soseda ali konkurenta. Tudi od te spletne strani ne bo koristi, če posameznik pred odločitvijo ne bo dvakrat ali večkrat razmislil,“ je dejal Arhar. Njegovo sodelavci iz združenja pa so opozorili še, da si potrošnik v banki pogosto ne upa vprašati in kupi nekaj, česar sploh ne potrebuje, na tej spletni strani pa se lahko pripravi na obisk v banki. Portal bodo uradno zagnali v četrtek na svetovni dan varčevanja. Arhar ne razume, zakaj tako hitimo s spremembami zakona o bančništvu, o katerem bodo jutri odločali poslanci. Po tem zakonu bi bili z izgubami pri reševanju banke udeleženi tudi imetniki podrejenih obveznic. Arhar je ob tem opozoril na nevarnost omajanja zaupanja v banke, poleg tega pa meni, da se zastavlja vprašanje retroaktivnosti zakona. "Podrejene obveznice bi dopolnjevale kapital v primeru stečaja, zdaj pa govorijo o virtualnih stečajih bank. Kaj je to? Če bi vlagatelji to vedeli, je vprašanje, ali bi se kljub višjim obrestim odločili za nakup,“ je opozoril Arhar.

neutral

Vlada je morala zaradi sprememb davka na nepremičnine oklestiti predlog proračuna za leto 2015. Vlada je zaradi znižanja prihodkov z naslova davka na nepremičnine in posledično prilagoditev na odhodkovni strani dopolnila predlog proračuna za leto 2015. Tako predlaga prihodke v višini 8,626 milijarde evrov ali za 12,6 milijona evrov manj od prvotnih načrtov ter odhodke v višini 9,485 milijarde evrov. Ciljni primanjkljaj ostaja na enaki ravni. Vodilo nižanje primanjkljaja Vlada je spremenjene prihodke na odhodkovni strani prilagodila tako, da ciljni primanjkljaj ostaja na ravni 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma 859,2 milijona evrov. Glavno vodilo pri načrtovanju je bilo nadaljnje znižanje primanjkljaja države pod tri odstotke BDP, so po današnji seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. V proračunu je računala na nižje prihodke z naslova davka na nepremičnine za 12,6 milijona evrov. Ob tem je zagotovila dodatna sredstva za podporo manjšinam v višini 350.000 evrov, medijem in avdiovizualni kulturi v višini enega milijona evrov, za modernizacijo železniške proge proti Kočevju pa osem milijonov evrov. Dopolnila DZ zavrnili Vlada glede na okoliščine, javnofinančne možnosti ter programske prednostne naloge v dopolnjen predlog ni vključila večjih programskih sprememb. Dopolnila državnega zbora je v predlagani obliki zavrnila, vendar pa je določene predloge (podpora manjšinam, mediji in avdiovizualna kultura, investicijske dejavnosti na železniški infrastrukturi) smiselno upoštevala v dopolnjenem predlogu, so še zapisali v sporočilu za javnost.

neutral

Tržni inšpektorat potrošnike poziva, naj tudi med prazniki zahtevajo račun pri ponudnikih blaga in storitev. Na premičnih stojnicah lahko v bližini pokopališč prodajajo trgovci, cvetličarji in vrtnarji, ki so ustrezno registrirani, pa tudi kmetje z urejenim statusom. Stojnice morajo biti označene z navedbo podjetja in sedežem trgovca, blago mora imeti vidno označeno ceno (ali na izdelku ali na polici pred izdelkom ali na ceniku). Za prodano blago morajo potrošniku izdati račun, zato potrošnike tržni inšpektorat poziva, naj če jim prodajalec računa ne izda, od njega zahtevajo izdajo računa. Na pokopališčih ponujajo delo na črno V zadnjih letih se zlasti na večjih pokopališčih pojavljajo posamezniki, ki zlasti starejšim potrošnikom, za plačilo, opravljajo različne storitve (prevoz peska oziroma zemlje od prodajalne do groba, posip peska okrog groba, čiščenje groba in podobno), vendar za opravljanje te dejavnosti niso registrirani oziroma vpisani v Poslovni register Slovenije. "Tak posameznik za opravljeno storitev ne izda računa, saj gre za delo na črno, ki je prepovedano," opozarjajo inšpektorji. S kampanjo Zbudimo se! potrošnike tržni inšpektorat opozarja, da lahko vsak primer neizdaje računa ali dela na črno prijavijo pri njih. Ker je neizdaja računa opredeljena tudi kot hujši davčni prekršek, lahko podajo prijavo tudi na pristojni davčni inšpekcijski organ.

neutral

Vseljeni stanovalci domžalskega bloka, v katerem je v soboto izbruhnil požar, se spopadajo z veliko vlago v stanovanjih. V sicer povsem pogorelem stanovanju so našli preživelo želvo. Vode ni več treba prekuhavati, je stanovalce domžalskega bloka, v katerem je v soboto izbruhnil požar, obvestilo komunalno podjetje Prodnik. "Predlagamo pa, da uporabniki pred prvo uporabo izpirajo vodo od tri do pet minut," so še zapisali. Morajo razvlaževati Poleg pogorelih in zaradi gašenja uničenih stanovanj je veliko takih, v katerih je precej vlažno. "Pohištvo je celo, škode nimamo, je pa veliko vlage, zato moramo prostore razvlaževati," nam je povedala ena od stanovalk v višjem nadstropju. Dodala je, da v bloku sicer vlada kar dobro vzdušje in da je nesreča ljudi v bloku tudi zbližala. "Smo se vsaj spoznali," je dejala ena od stanovalk. Želva preživela požar Vsi stanovalci, ki smo jih srečali, so sicer še rahlo pretreseni, vendar veseli, da ni bilo žrtev. Požar pa je preživela tudi želva, ki so jo našli v enem od pogorelih stanovanj, so nam povedali v bloku. Nekateri stanovalci so si sicer šele danes prišli ogledat stanovanja v najvišjih nadstropjih, ki jih je voda povsem uničila, pred blokom pa jim je na voljo mobilna enota Zavarovalnice Maribor.

neutral

Z akcijo Manj svečk za manj grobov letos zbirajo sredstva za sofinanciranje ultrazvočnega aparata za uporabo v Helikopterski enoti nujne medicinske pomoči. V akciji sodeluje 53 organizacij iz vse Slovenije ter več kot 160 prostovoljcev, ki pozivajo, da namesto kupov sveč in rož delček teh sredstev preusmerimo v dobrodelne namene. Dobrodelna akcija je bila prvič izpeljana v Zagorju leta 2009. V štirih zaporednih akcijah so samo v Zagorju zbrali več kot 29 tisoč evrov, sredstva pa namenili v dobrodelne namene. Letos v projektu sodeluje šest slovenskih občin. Polovico zbranih sredstev bodo namenili za sofinanciranje ultrazvočne naprave za uporabo v Helikopterski enoti nujne medicinske pomoči, ki pokriva celotno Slovenijo. Naprava v vrednosti 40 tisoč evrov bo možnost preživetja ponesrečencev bistveno povečala. Drugo polovico zbranih sredstev bodo sodelujoče občine porabile za nakup stvari, ki jih potrebujejo na svojem območju. V občini Naklo bodo tako sredstva namenili nakupu srčnega defibrilatorja z monitorjem, v občini Ribnica bodo zbirali za javno dostopni defibrilator, v Sevnici za sodobno dvigalo za dom upokojencev, v Domžalah za Motomed napravo, v Zagorju in Trbovljah pa za nakup monitorja življenjskih funkcij za tamkajšnjo porodnišnico. V vseh sodelujočih krajih bodo obiskovalce danes, 31. oktobra, in jutri, 1. novembra na pokopališčih pričakali prostovoljci, ki bodo še podrobneje razložili namen akcije. V zameno za dar bodo donatorji prejeli zastavico sočutja, ki jo bodo lahko pustili na grobu.

positive

Septembra ne povsem pojasnjena eksplozija v jeklarni, oktobra žerjav stisnil delavca. V Acroniju dajemo velik poudarek ozaveščanju o varnosti in zdravju delavcev, zaposlene zato izobražujemo večkrat na leto, čeprav je zakonsko določilo enkrat na dve leti. Adis Medić, Acroni, skupina Sij – Slovenska industrija jekla Septembra so v podjetju Acroni skupine Sij – Slovenska industrija jekla našteli kar deset poškodb pri delu, v prvi tretjini oktobra pa že sedem. Na mesec se sicer povprečno zgodi do pet poškodb, nam je povedal Adis Medić, varnostni inženir v podjetju. Delavec se kmalu vrne Po eksploziji novi merilniki Vzrok. Septembrska eksplozija, ki je lažje poškodovala tri delavce, se je zgodila zaradi nenadzorovanega iztekanja hladilne vode. Zakaj se je to zgodilo, ni mogoče natančno določiti, so pa po nesreči namestili dodatne merilnike pretoka vode skozi kotel elektroobločne peči. Na žerjavnem oddelku se je oktobra zgodila hujša nesreča, ko je žerjav stisnil delavca ob konstrukcijo hale, zaradi česar sta preiskavo uvedli tako notranja revizijska komisija kot Policijska uprava Jesenice. “Zdravstveno stanje delavca se iz dneva v dan izboljšuje, 16. decembra ga znova pričakujemo v službi. Kaže, da ni šlo za težjo obliko poškodbe,” je dejal Medić. Po nesreči so že sprejeli nekatere tehnične ukrepe, ki onemogočajo ponovitev podobnega dogodka. Pri tem je Medić dodal, da glede poškodb pri delu spadajo med najboljša podjetja v tej panogi v Evropi in svetu, vodijo pa tudi obsežne sklope podatkov in analize.

neutral

Odprte scene. Zasvojenci droge vse pogosteje uživajo na javnih mestih, kar je tvegano tako zanje kot za družbo. V zadnjih letih se je zaradi številčnejšega pojava brezdomstva med uporabniki prepovedanih drog povečala tudi problematika uživanja drog na javnih mestih, ki jim v slengu pravijo "odprte scene". To pa je povezano tudi z vse več odvrženega kužnega materiala. "Učinkovit odziv na to je vzpostavitev programa varnih sob za uporabo drog," je prepričana Ines Kvaternik z Zavoda zdravstveno varstvo (ZZV) Koper. Prek varnih sob se po njenih besedah doseže preprečevanje okužb, zmanjšuje se tvegano vedenje odvisnikov in predoziranje ter omogoča vključitev v zdravljenje. V Sloveniji je, kot je navedla, približno šest tisoč sto problematičnih uporabnikov opiatov, od katerih jih 40 odstotkov ni vključenih v nobeno obliko zdravljenja.

negative

Voznik mestnega avtobusa potnici dejal, da takim ljudem ne misli ustavljati. Legebitra: oblike diskriminacije vse bolj prikrite. "Čakala sem avtobus, in ko sem videla, da prihaja moja številka, sem se poslovila od svoje najboljše prijateljice. Ko je voznik videl, da sem jo objela, mi ni želel odpreti vrat in je odpeljal naprej. Šele ko sem začela teči za avtobusom, mi je ustavil in me spustil nanj, hkrati pa je začel kričati name in me obkladal s prikritimi homofobnimi pripombami, naj se grem nazaj objemat in da ne namerava ustavljati takim ljudem. Ker nisem točno razumela, kaj je mislil, mi je še potnik, ki je sedel za voznikovim hrbtom, navrgel: 'Gubite se, lezbijke!'" je nestrpnost voznika mestnega avtobusa in potnika opisala 28-letna Ana. Zaradi dogodka se je pritožila na LPP, kar so v podjetju potrdili. Ignoriranje zamenjale brce "Ob pritožbi potnika voznik opravi pogovor z odgovorno osebo. V tem pogovoru se opredeli, na kaj mora biti v prihodnje pozoren, če pa je pri vozniku zaslediti ponavljajoč se vzorec odnosa do soudeležencev v prometu, primerno ukrepamo," so sporočili z LPP, kjer podobnih prijav do zdaj niso imeli. V društvu Legebitra ugotavljajo, da oblike diskriminacije in nasilja na podlagi homofobije postajajo vedno bolj prikrite in sofisticirane. "Ne gre več za klofute, brce ter glasno dretje 'peder', 'lezba' in podobno, ampak za prefinjene oblike duševnega nasilja, kot so ignoriranje, zasmehovanje in prišepetavanje," je dejala Eva Gračanin iz Legebitre. Po njenem mnenju je zelo pohvalno, da je potnica ugotovila, da je tudi ignoriranje in zasmehovanje voznika nasilje, ter podala prijavo.

negative

Po včerajšnjem odstopu ministra Stanka Stepišnika se nadaljujejo ugibanja, kdo ga bo nasledil na položaju. Časovnica Predsednica vlade mora predsednika DZ Janka Vebra o odstopu ministra, kakor to predvideva poslovnik DZ, pisno obvestiti najpozneje v sedmih dneh po prejemu pisne odstopne izjave. Stepišniku bo funkcija prenehala, ko bo DZ na seji obveščen o odstopu. Bratuškova bo nato morala v desetih dneh po prenehanju funkcije Stepišniku predlagati novega ministra ali obvestiti DZ, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljala sama oziroma drug minister. Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je sicer zatrdil, da v stranki še niso govorili o imenih za naslednika Stanka Stepišnika, mediji so sicer že ugibali, da bi to lahko bili izvršna direktorica GZS za politike in zakonodajo Alenka Avberšek, Stepišnikov strankarski kolega Robert Golob, Ivan Novak iz Rail Carga Austria, po hodnikih ministrstva se je omenjalo sedanjo državno sekretarko na ministrstvu Andrejo Kert. V poslanske klopi V koaliciji so včeraj poudarili, da je Stepišnik z odstopom razbremenil vlado, opozicija pa pravi, da se je za odstop odločil prepozno. Stepišnik je odstop napovedal po sestanku s predsednico vlade Alenko Bratušek in sporočil, da se vrača v poslanske klopi. Oba s premierko sta poudarila, da pri dodeljevanju subvencij podjetju Emo –Orodjarna ni bilo nič nezakonitega.

neutral

Manj v stanovanja, več v kioske, hiše in gospodarska poslopja. "Osumljeni so najprej kradli kovinske predmete, dele kmetijskih strojev, orodja, gradbeni material, nafto in izvrševali priložnostne tatvine, potem so postajali vse drznejši in začeli vlamljati tudi v stanovanjske hiše, iz katerih so odnašali predvsem denar in zlatnino," je o štirih nepridipravih, ki so jim slovenjgraški policisti stopili na prste v prejšnjih dneh, dejal komandir Policijske postaje Slovenj Gradec Dimitrij Gaberšek. Oborožili so se s pištolo Policisti sumijo, da je četverica – gre za 31-letnico iz Slovenj Gradca, 21-letno žensko in 30-letnega moškega doma z območja Raven ter 30-letnega moškega z območja Dravograda – od konca leta 2012 vlomila v najmanj 42 stanovanjskih hiš na območju omenjenih občin, ob tem pa jih sumijo še storitve 13 drugih tatvin. Vlomi 404 vlomov v hiše, gospodarska poslopja in druge objekte v sklopu hiš je bilo letos na območju Policijske uprave Celje, lani 251. 46 je bilo vlomov v kioske, lani v enakem obdobju pa 12. 25 vlomov v stanovanja je bilo letos, lani 39. Preiskava pa še ni končana, saj policisti sumijo, da bi lahko imela omenjena četverica, za katero je preiskovalna sodnica po zaslišanju odredila pripor, na vesti še vsaj deset kaznivih dejanj. Na vlome so se vselej dobro pripravili, dlje opazovali stanovalce in hiše izbirali tudi glede na videz. Ko so stanovalci zapustili hišo, so se prepričali, da bodo dlje odsotni, ker so šli na kakšno praznovanje ali celo poroko, nato pa šli v akcijo. Nadeli so si posebna oblačila, ki so jih po dejanju uničili, in se oborožili tudi s pištolo. Sicer pa je število vlomov v stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, zlasti pa v kioske v primerjavi z enakim obdobjem lani na območju celotne Policijske uprave Celje letos bistveno večje kot lani, manj pa je vlomov v stanovanja.

negative

Kdor bo šel danes k Vzajemni, ne bo dobil nižje premije. Adriatic in Triglav še brez odziva. Obvezno dodatno Zavarovanje. Obvezno dodatno zavarovanje in različne stopnje razredov pri prostovoljnih zavarovanjih – to sta glavni možnosti, ki ju glede novega sistema zdravstvenega zavarovanja preigravajo na ministrstvu za zdravje. Po napovedih ministra Tomaža Gantarja bodo smernice zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predstavili do konca leta, zakon pa naj bi sprejeli do julija prihodnje leto. Nižjo premijo (13 namesto 28 evrov) evrov bodo decembra plačali tisti zavarovanci, ki že imajo pri Vzajemni sklenjeno zavarovanje, ne pa tudi tisti, ki bodo zavarovanje pri njej sklenili po 20. novembru, so pojasnili v Vzajemni. Vrnili bodo 12,6 milijona Vzajemna, ki ima pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju 15 milijonov evrov dobička, bo z znižanjem decembrske premije za 15 evrov zavarovancem vrnila skupno 12,6 milijona evrov. Julija lani je sicer Vzajemna premijo zvišala za štiri evre. Za to so se odločili zaradi predvidenih stroškov uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ. Ta je del stroškov za zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja prenesel na dodatno zdravstveno zavarovanje. Triglav pokriva izgube Gre za pest decembrskih bombončkov v bitki za velike dobičke. Andreja Črnak Meglič, poslanka SD V zavarovalnicah Triglav in Adriatic Slovenica, ki sta sicer delniški družbi, se na znižanje premije pri Vzajemni še niso odzvali. V zdravstveni zavarovalnici Triglav iz prejšnjih let nimajo presežkov, saj z dobički pokrivajo 15,3 milijona evrov pretekle izgube. Predlani so imeli 2,4 milijona evrov dobička, lani pa tri milijone. Dva evra na zavarovanca Če bi se za podobno potezo odločila zavarovalnica Adriatic Slovenica in bi polovico dobička namenila zavarovancem, bi mesečno premijo po naših izračunih znižali za 2,30 evra. Lani so namreč imeli 1,56 milijona evrov dobička, polovico pa ga skladno z zakonom namenijo za rezerve pri izvajanju zdravstvenih zavarovanj.

neutral

Zavržena hrana ni več biološki odpad. Delijo jo v zavetišču za brezdomce. Od prvega oktobra naprej v Mariboru Lyons klub Zarja izvaja projekt razdeljevanja hrane iz trgovin. "V Mariboru smo ugotavljali, da je velika potreba po tem, da ljudje dobijo hrano in da se ta ne zavrže v trgovinah po zaprtju, ko postane biološki odpadek," razlaga vodja projekta pri Lyons klubu Zarja Valentina Plamenitaš. Donacijsko pogodbo so sklenili z Mercator centrom na Taboru, od koder hrano prepeljejo v Zavetišče za brezdomce. Tam hrano razdelijo tistim, ki so pomoči nujno potrebni, tudi v krizni center, materinski dom, varno hišo in starejšim, ki si sami hrane ne morejo kupiti. "Gre za vsakodnevno akcijo, količine hrane pa so zelo odvisne tudi od tega, koliko kupci pokupijo. Največkrat gre za kruh, mlečne izdelke tik pred iztekom roka, sendviče, pizze, pečeno meso, razdelimo pa tudi sadje in zelenjavo," dodaja Plamenitaševa. Situacija resna Včeraj se je v Mariboru odprla tudi socialna trgovina Sotra, ki bo ljudem, ki imajo manj kot 450 evrov mesečnega dohodka omogočila kupovanje živil po ugodnih cenah. Jožef Tivadar, direktor centra za socialno delo Maribor dejal, da upa, da ljudi ne bo sram kupovati v tej trgovini. Sicer pravi, da nimajo točnih podatkov o tem, koliko ljudi je v Mariboru takšnih, da imajo dohodek pod 450 evri. "Po nekaterih podatkih bi lahko bilo v Mariboru okrog 20 tisoč posameznikov, ki prejemajo manj kot 500 evrov pokojnine. Sicer pa natančnega podatka o tem nimamo, ker podatkov tako ne zbiramo," odgovarja Tivadar. Na centru za socialno delo imajo mesečno okrog 400 vlagateljev za izredne denarne socialne pomoči in okrog 5700 vlagateljev za redne denarne socialne pomoči, kjer pa je med vlagatelji lahko več družinskih članov. "Imamo tudi 1224 prejemnikov varstvenega dodatka, do katerega so upravičeni tisti, ki imajo manj kot 450 evrov mesečnega dohodka," pravi Tivadar.

positive

Kriminalisti so zaključili hišne preiskave v zvezi s posli koprskega Cimosa. Ena oseba je danes še vedno v pridržanju. S Policijske uprave Koper so sporočili, da pridržano osebo kriminalisti še vedno zaslišujejo, po zaslišanju pa naj bi bila izpuščena. Kriminalisti preiskujejo več kaznivih dejanj goljufij na škodo EU in kaznivo dejanje pranja denarja. Hišne preiskave so po neuradnih informacijah potekale tudi pri nekdanjem prvem možu Cimosa Francu Krašovcu, kar smo pisali že včeraj, in po poročanju STA pri nekdanjem izvršnem direktorju Cimosa Zorku Kendi. Kriminalisti pa so se med drugim oglasili tako v prostorih Cimosa v Kopru kot tudi v Senožečah. V hišnih preiskavah so iskali dokaze glede sumov goljufije na škodo EU ter pranja denarja. Preiskava je povezana z razvojnima centroma Sieva in Simit, v katerih ima Cimos 20-odstotni delež. Razvojna centra bosta morala zaradi nepravilnosti pri nabavi opreme, na račun katere so jim odobrili 36 milijonov evropskih sredstev, vrniti del denarja. Kupili stare, denar za nove pa pospravili v žep Nadzor je pokazal, da so del denarja namesto za nakup nove, porabili za nakup stare opreme. Skupno naj bi družbi zdaj vrnili 3,5 milijona evrov. Do zlorabe evropskih sredstev je prišlo v času, ko je Cimos vodil Krašovec. Nova uprava, ki jo od spomladi vodi Jerko Bartolić, je aprila sama obvestila ustrezne organe in vse družbenike obeh razvojnih centrov o nepravilnostih, ki jih je po nastopu mandata ugotovila v povezavi z dodelitvijo sredstev za del opreme, ki ni bila skladna z razpisnimi pogoji. Dosegli dogovor o rešitvi V tem času se je Cimos s Sievo in Simitom ter vsemi njihovimi družbeniki že dogovoril o rešitvi in z njimi podpisal pogodbi o načinu vračila neopravičeno dodeljenih sredstev. Razvojni center Sieva je v lasti osmih družbenikov, ustanovljen pa je bil v okviru projekta razvojnih centrov slovenskega gospodarstva. V triletnem obdobju od ustanovitve 2011 do konca prihodnjega leta bo v Sievo skupno vloženih skoraj 45 milijonov evrov, od tega bo gospodarsko ministrstvo sofinanciralo 20 milijonov evrov aktivnosti, preostanek pa so oz. še bodo vložili družbeniki Sieve. Kot so danes sporočili iz razvojnega centra, so vodstvo kot tudi njeni družbeniki izredno razočarani zaradi prevare s strani stare uprave Cimosa, hkrati pa spoštujejo prizadevanja nove uprave, da sanira nastalo situacijo, kar bo omogočilo tudi realizacijo zastavljenega poslovnega načrta razvojnega centra.

negative

Preden jih lahko prepovedo, morajo skozi analizo in zakonodajne procedure. Sintetične droge, ki jih še ni na seznamu prepovedanih, lahko danes mladi v Sloveniji uživajo povsem svobodno. V Evropski uniji se namreč vsak teden pojavi vsaj ena nova droga, vse več jih je tudi pri nas, medtem ko nezakonite postanejo šele, ko se znajdejo v uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog, ki pa smo jo v Sloveniji v zadnjih 13 letih posodobili le devetkrat. Nič manj škodljive Kako legalen prašek postane "spid" Prevare. “Prek spleta naročijo sicer dovoljeno sintetično drogo, podobno amfetaminu, in jo prodajajo kot amfetamin,” o dogajanju na trgu drog pravi vir, ki ni želel biti imenovan. Tako menda precej zaslužijo, saj pol kilograma te snovi dobijo za 25 evrov, gram “spida” pa prodajo za deset evrov. "Gre za droge, ki jih pogosto oglašujejo kot legalne alternative prepovedanim, s tem pa ustvarjajo napačen vtis, da gre za povsem varne snovi," opozarja Matej Košir z inštituta Utrip in dodaja, da so lahko enako škodljive kot prepovedane. Te droge so cenejše in lažje dostopne, saj jih je mogoče naročiti tudi prek spleta, med slovensko mladino pa niso redkost – po zadnji raziskavi Eurobarometra jih je namreč poskusilo kar sedem odstotkov mladih med 15. in 24. letom. Vsaka snov na analizo Na ministrstvu za zdravje se problematike zavedajo in pojasnjujejo, da je treba pred prepovedjo narediti analizo o tveganjih, ki jih neka snov pomeni za zdravje. Kot dodajajo, pa zaradi vse večje ponudbe in uporabe novih sintetičnih snovi, ki so prilagojene tako, da aktivna sestavina ni na seznamu prepovedanih, Evropska komisija pripravlja direktivo, ki naj bi poenotila odzive držav in pospešila postopek regulacije teh snovi. Pomagate lahko tudi vi Uporabniki takšnih ali drugačnih substanc lahko tudi sami pomagajo pri pridobivanju informacij o tematikah, ki so povezane z drogami. Tudi v Sloveniji namreč letos do 20. decembra poteka raziskava Global Drug Survey, ki jo pri nas koordinira Inštitut Utrip, z izkušnjami, znanji in mnenji pa lahko veliko prispevate k raziskovanju tega področja. "Tudi če sami niste uporabnik alkohola, pa lahko informacijo posredujete drugim, ki bi nam lahko pomagali pri pridobivanju kakovostnih podatkov," poziva Košir.

negative

Centra za preprečevanje in zdravljenje zasvojenih s prepovedanimi drogami ne bodo selili. Potem ko se je Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL), posvetoval z vodstvom Mestne občine Ljubljana (MOL), se je odločil, da centra za preprečevanje in zdravljenje zasvojenih s prepovedanimi drogami, kjer delijo metadon, med prenovo ne bodo selili z Metelkove. Na tej lokaciji bodo vzdrževalna dela potekala od konca novembra do konca februarja 2014. V ZDL so sicer premišljevali, da bi metadonsko ambulanto začasno preselili v Savsko naselje v bližino vrtca in šole. Še ta teden so nam na MOL zatrdili, da vedo, da bo sanacija Metelkove zahtevala začasno selitev metadonskega zdravljenja, vendar da ZDL prostorske rešitve išče samostojno, "saj sodijo neposredno v pristojnost poslovodstva".

neutral

Naslednje leto državo čaka v ekonomskem, verjetno pa tudi v socialnem pogledu najtežji čas po osamosvojitvi, je danes dejal predsednik SDS Janez Janša. Janša je v nagovoru na današnjem 5. kongresu Kluba seniorjev in seniork SDS med drugim izpostavil, da je v zadnjih tednih večkrat slišati, kako so žrtev te krize predvsem mladi in kako bo morala upokojenska generacija plačati višjo ceno. Res je sicer, da je vse večje število mladih, ki ne dobijo dela, velik problem. Vendar pa tega problema ni mogoče reševati tako, da se poseže v drugi del generacije, je poudaril. "To je zelo prebrisan, hkrati pa pokvarjen retorični manever," je opozoril predsednik SDS. Kot je pojasnil, je upokojenska generacija ceno plačevala tako v svojem aktivnem življenju kot tudi v letih neuspešne tranzicije, ko se je večkrat poseglo v pravice, ki izhajajo iz dela. Ciljev ne bomo dosegli Kot ocenjuje Janša, je prvi in osnovni problem padanje gospodarske rasti. Kaj bi bilo treba storiti za izboljšanje razmer, so po njegovih besedah jasno pokazali v času njihovega "zelo skrajšanega mandata". Slovenija je bila na začetku leta na dobri poti. Realno so lahko pričakovali, da bo danes "že nekaj zelenih vej na osušenem gospodarskem drevesu". Na kongresu Kluba seniorjev in seniork SDS, ki ga trenutno vodi Mitja Ljubeljšek, bo danes izvoljeno tudi novo vodstvo. Kongresa se ob Janši udeležujejo tudi podpredsednica SDS Alenka Jeraj, predsednik Sveta SDS France Cukjati ter mnogi poslanci in vidni člani SDS. Tako pa Slovenijo zaradi poznejšega razvoja dogodkov po njegovi oceni prihodnje leto čaka najtežji čas po osamosvojitvi. Kot napoveduje predsednik SDS, ne bo dosežen noben od makroekonomskih ciljev, zastavljenih v ravnokar sprejetih proračunskih dokumentih. Če bo država nadaljevala po začrtani poti, "se nam obeta bankrot", v zameno za sredstva pa bi trojka zahtevala preureditev celotnih javnih financ. Ta bi lahko vključevala tudi drastične pogoje, vključno s posegi v pokojnine. "In zelo verjetno se itak na to računa," meni Janša. Kot je dodal, pa se računa tudi na to, da se bo velik del nezadovoljstva, ko bo denarja zmanjkalo, dalo uperiti proti zunanjemu sovražniku. Vlada usmerjena v uničenje konkurence Obenem pa Janša v prihodnjih mesecih pričakuje krepitev pritiskov na SDS, deloma tudi na ostale stranke opozicije. Kot je še opozoril, namreč v vladi usmerjajo bistveno več energije v uničenje konkurence kot pa v reševanje težkih razmer. Po prepričanju predsednika SDS je rešitev v tranziciji, v dokončnem prelomu z monopoli ter v lustraciji.

negative

Drugi rebalans. Je za 53 milijonov evrov nižji od prvega rebalansa. MOL bo leto končala v plusu. Od redarjev še več Prihodki. MOL načrtuje, da bodo redarji z globami letošnji proračun obogatili za 3,5 milijona evrov oziroma 85 tisoč evrov več, kot je bilo predvideno v prvem rebalansu. Mestna občina Ljubljana (MOL) bo konec leta zadolžena za 133,6 milijona evrov, skupaj z javnim holdingom in stanovanjskim skladom za 188 milijonov, kar pomeni, da bo imel vsak Ljubljančan do konca leta za 684 evrov dolga. Rekordno se je zadolžil Javni holding Ljubljana, ki združuje štiri javna podjetja, in sicer za 26,1 milijona evrov – lani je imel na primer za 8,8 milijona evrov dolga. Take številke so zapisane v drugem rebalansu letošnjega proračuna MOL, ki ga bodo mestni svetniki potrdili 9. decembra. Drugi rebalans je težak 268 milijonov evrov, kar je 53 milijonov manj od prvega. Na MOL so zdaj za slabih 48 milijonov znižali investicijske odhodke. Zato načrtujejo, da bodo leto končali z 2,3 milijona evrov presežka. Še vedno za Stožice 10 milijonov evrov subvencij je oziroma bo letos MOL nakazala Ljubljanskemu potniškemu prometu. Janković je napovedal, da letos nobeno od javnih podjetij leta ne bo končalo v minusu. MOL je letos največ denarja namenila za investicije v vrtce in šole – okoli 11 milijonov evrov. Urejanje vodovoda in kanalizacije na Rakovi jelši jo je stalo 2,8 milijona evrov, 2,4 milijona je tudi letos morala odšteti za Stožice in 2,3 milijona evrov za ureditev javne razsvetljave. Za največji trenutni projekt MOL, regijski center za ravnanje z odpadki, je plačala 700 tisoč evrov, kar 3,6 milijona evrov pa pričakuje evropskih sredstev. V drugem rebalansu so največ denarja, 23,8 milijona evrov, vzeli varovanju okolja in kulturne dediščine, 5,5 milijona kulturi, športu in nevladnim organizacijam, 4,3 milijona izobraževanju in 2,9 milijona evrov vzdrževanju in gradnji cest.

neutral

Družba Svea Zagorje, ki je letos začela izvajati program prestrukturiranja, je od julija naprej z različnimi ukrepi že znižala število zaposlenih s 166 na 120. Kljub organizacijskim spremembam in zmanjšanju števila zaposlenih pa je družba zagotovila delovanje vseh proizvodnih procesov, je ocenila predsednica uprave Svee Sonja Klopčič. Klopčičeva je pojasnila, da so po prejetju prvega dela državne pomoči julija v višini 1,4 milijona evrov izplačali zaposlenim zaostali plači za marec in april. Plače za maj, junij, julij in avgust pa je skladno z možnostmi in upoštevanjem načela solidarnosti družba izplačala iz tekočih prilivov od prodaje izdelkov. Plač za september in oktober pa Svea še ni izplačala. "Zaupanje kupcev in trgovcev se počasi vrača" V dogovoru z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Slovensko odškodninsko družbo (Sod) se je v pripravo programa prestrukturiranja družbe Svea vključila tudi zunanja svetovalna družba, ki jo je izbral Sod. Program prestrukturiranja v finančnem delu predvideva državno pomoč v obliki dokapitalizacije družbe in dolgoročnega kredita, pretvorbo bančnih kreditov v kapital in delni odpis kreditov. V poslovnem delu pa se družba še bolj osredotoča na strateške trge, opušča proizvodnjo nekaterih kuhinjskih programov in še dodatno racionalizira stroškovno plat poslovanja, je dejala Klopčičeva. Poudarila je, da je družba intenzivirala tudi prodajne aktivnosti. Prenovila je razstavno prodajni salon, kjer predstavlja najnovejše rešitve za opremo kuhinj, dnevnega prostora in kopalnic. Izvedla je šolanje za trgovce in monterje, kjer jih je seznanila z novostmi. V sodelovanju z Delavsko hranilnico je pripravila posebno ugodne pogoje za nakup kuhinj Svea. "Zaupanje kupcev in trgovcev se počasi vrača, vendar število naročil še ne dosega načrtov. Tudi zato si zaposleni in vodstvo podjetja srčno prizadevamo, da družba čim prej dobi drugi del pomoči za prestrukturiranje v viši 3,6 milijona evrov in s tem prežene negotovost. Proizvodnja pohištva je sicer prejšnji in ta mesec polno zasedena, saj je družba pridobila naročilo za izdelavo opreme študentskih sob," pravi Klopčičeva. Dodala je še, da Svea vodi tudi aktivnosti za pridobitev strateškega partnerja. Tako se med drugim namerava udeležiti tudi investicijskih konferenc v Duesseldorfu in Milanu.

neutral

Telefonija. Vlada najprej združila naročilo za mobilni in fiksni del, zdaj ga ločuje. "Med izvajanjem postopka smo ugotovili, da je glede na cilje, ki se želijo z naročilom doseči, koncept naročila treba oblikovati drugače," na ministrstvu za finance (MF) pojasnjujejo, zakaj so si v treh mesecih, odkar so objavili skupno javno naročilo za mobilno in fiksno telefonijo, premislili in se spet ogreli za ločen razpis. April 2012. Objavljeno javno naročilo za mobilno telefonijo. Oktober 2012. Finančno ministrstvo posel dodeli Mobitelu. Časovnica razpisov Avgust 2013. Objavljeno skupno javno naročilo za mobilno in fiksno telefonijo. September 2013. Postopek skupnega javnega naročila ustavljen. November 2013. Finančno ministrstvo sporoči, da bo zaradi kompleksnosti naročila objavilo nov, ločen razpis. Ob objavi enotnega naročila konec avgusta so sicer poudarjali, da bodo tako privarčevali, tokrat je njihova prioriteta varnost. "Naročilo je kompleksno ter pomembno povezano s posrednimi in neposrednimi varnostmi tveganji. Ker se oddaja prvič, je še toliko primernejši postopen prenos, saj gre za skoraj dva tisoč lokacij z več kot 20 tisoč uporabniki," trdijo. Posel za tri milijone na leto Storitve mobilne telefonije državi zagotavlja Telekom, ki mu posel z državo vsako leto prinese več kot tri milijone evrov. Naš največji operater ima večino posla z državo tudi pri fiksnem delu. Na Simobilu so z odločitvijo MF, da bo naročilo ločilo na dva dela, zadovoljni. Na skupnega so se namreč morali prijaviti v konzorciju s T-2, ki je ponujal storitve fiksne telefonije. Povsem verjetno je, da bo razpis objavljen "potiho", med prazniki, pravijo poznavalci. Ker se država pripravlja, da bo delež v Telekomu prodala, je malo možnosti, da bi vlada dopustila, da državnemu Telekomu iz rok spolzi posel z več kot 20 tisoč naročniki, dodajajo. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da se za istega operaterja, ki ga imajo javni uslužbenci, običajno odločijo tudi njihovi družinski člani.

neutral

Tomaž Lovše. Plačal milijon, izročil potni list in šel na obisk domov. "Sporočamo, da se je tožilstvo odpovedalo pravici do pritožbe. Varščina v višini milijon evrov je bila položena na posebnem računu. Sklep o odpravi pripora je tako pravnomočen in sodišče je z današnjim dnem za omenjenega odpravilo pripor in s tem obvestilo pristojni zavod za prestajanje kazni zapora," so dopoldan pojasnili na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer je preiskovalna sodnica v četrtek sprejela Lovšetovo ponudbo, da državi plača varščino v zameno za odpravo pripora. Specializrano državno tožilstvo se je pravici do pritožbe odpovedalo, ker je bila po odreditvi oziroma v času trajanja pripora sanirana škoda družbi Diners Club SLO d.o.o. iz naslova kaznivih dejanj, ki se Lovšetu in soobdolženim očitajo v zadevi za preiskavo. Upoštevali so, da je Lovše ponudil varščino v višini en milijon evrov v gotovini in da je sodišču izročil svoj potni list. Prosim vse, da spoštujete mojo zasebnost. Zdaj grem končno obiskat otroka in družino. Pa lep dan še naprej. Tomaž Lovše ob odhodu iz pripora Poleg tega "obstaja določeno tveganje, da se zaradi obsežnosti in zapletenosti obravnavane gospodarsko-kazenske zadeve sama sodna preiskava iz razlogov, ki niso na strani naslovnega tožilstva, ne bi mogla kvalitetno zaključiti do 7.2.2014, ko bi bil pripor zoper obdolženca Tomaža Lovšeta, ki je omejen na šest mesecev, odpravljen po samem zakonu," so sporočili s tožilstva. Čakali na tožilca Kljub temu da je žena Tomaža Lovšeta še istega dne sodišču predala milijon evrov varščine v gotovini, je Lovše moral ostati v zaporih na Povšetovi ulici v Ljubljani, dokler ni bilo odločeno, ali se bo zoper odločitev sodišča, da Lovšeta izpusti na prostost, pritožil tožilec Specializiranega državnega tožilstva Jože Kozina, ki vodi postopek proti Lovšetu v tej zadevi. "Sodišče oziroma preiskovalna sodnica je sprejela ponudbo za plačilo milijon evrov varščine ter naše argumente in razloge, zakaj gospod Lovše ni begosumen. Izdala je sklep, da se gospod Lovše lahko izpusti na prostost, ko plača ponujeni denar in če se zoper to v osmih dneh ne pritoži tožilstvo," pravi Lovšetova zagovornica Anka Kozamernik. Če bi se Kozina namreč odločil, da bo s pritožbo poskušal dokazati, da bi Lovše lahko pobegnil, bi sodišče moralo še enkrat odločati o varščini. Lovšetu naj bi ob plačilu varščine nemudoma odvzeli vse osebne dokumente, čemur ta neuradno ni nasprotoval. Kozamernikova sicer poudarja, da je šele z njenim predlogom za odpravo pripora Lovšetu sodišče prvič poglobljeno ocenilo njene argumente oziroma dokaze o tem, da Lovše ne namerava nikamor pobegniti. Nazadnje mu je pred dnevi sodišče pripor sicer podaljšalo še za dva meseca, ker je sprejelo argumente tožilstva in ocenilo, da je Lovše begosumen. "Zdaj pa je sodišče sprejelo argumente, ki jih mi navajamo že od začeta tega postopka," dodaja Kozamernikova.

neutral

Ovadba. Jeseniška zdravnica naj bi pacientu izdala lažni potrdili o upravičeni odsotnosti z dela. Nadzor zaposlenih. Predstavlja kar 40 odstotkov vse detektivske dejavnosti. Kranjski kriminalisti so ovadili 58-letno zdravnico, ki naj bi 20-letnemu pacientu izdala lažni zdravniški potrdili o upravičeni odsotnosti z dela. Ovadba je doletela tudi pacienta, ki naj bi z goljufivim potrdilom poskušal pretentati delodajalca. Ovadenima grozi zaporna kazen do treh let. Policiste je o sumu kaznivega dejanja obvestil pacientov delodajalec. Zdravnica naj bi delala v jeseniškem zdravstvenem domu, a so nam tam povedali le, da zadevo preverjajo in da lahko njihov komentar pričakujemo šele jutri. Enako so nas danes odslovili v Zdravniški zbornici Slovenije. V podjetju Acroni, kjer naj bi delal domnevno lažni pacient, izjav ne dajejo. Težave z zdravniki Zaščiteni javni uslužbenci Izjema. "Detektivi imamo omejene možnosti pri nadziranju javnih uslužbencev, saj jih mora v skladu z zakonom o tem predhodno obvestiti predstojnik. S tem pa nadzor izgubi smisel," izpostavlja Janko Trivunović, predsednik Detektivske zbornice Slovenije. Po njegovih besedah pa se največ zlorab dogaja prav v javnem sektorju. "V okoli 40 odstotkih vseh primerov, ki jih preiskujemo, gre za sum neupravičene zadržanosti z dela," pravi Janko Trivunović, predsednik Detektivske zbornice RS. Detektivi na pobudo delodajalca denimo preverjajo, ali je delavec med odsotnostjo zaradi bolezni doma. Če ga tam ne najdejo, poskušajo pridobiti dokumentacijo od letečega zdravnika, da bi ugotovili, ali ima pacient predpisano mirovanje. Po Trivunovićevih besedah se v 80 odstotkih prijav izkaže, da gre dejansko za zlorabo koriščenja bolniškega dopusta, saj podjetje, preden najame detektiva, navadno že resno sumi, da določen delavec goljufa. Kot pravi, pa imajo velike težave s pridobivanjem dokumentacije od zdravnikov. Ti morajo sicer v skladu z zakonom posredovati podatke o zdravstvenem režimu (ne pa o diagnozi) delodajalcu ali njegovemu pooblaščencu. Tega pa naj ne bi radi počeli. Trivunović sicer ugotavlja, da si podjetja vse težje privoščijo detektiva, saj je cena tovrstnega nadzora 70 evrov na uro, kar znese tudi dva ali celo tri tisoč evrov za dva tedna nadzora. Osem odstotkov kršitev 1 obsodba zaradi kaznivega dejanja izdaje in uporabe lažnega zdravniškega ali veterinarskega spričevala je bila izrečena med letoma 2006 in 2012. V Sloveniji je bilo lani zaradi bolniškega dopusta izgubljenih skupno približno 9,8 milijona delovnih dni, kar je za 5,4 odstotka manj kot predlani, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kot še opažajo, se je bolj zmanjšalo število dni bolniških odsotnosti, ki jih krije delodajalec, manj pa tistih, ki jih krije ZZZS (gre za bolniški dopust, ki traja dlje od enega meseca). Povprečna dolžina trajanja bolniške odsotnosti pa ostaja približno enaka (8,2 dneva v breme delodajalcev in 70,2 dneva v breme ZZZS). ZZZS je lani opravil nadzor pri 1.867 zavarovancih in pri 8,3 odstotka ugotovil kršitve. Ovadbe in obsodba Po podatkih Generalne policijske uprave so v zadnjih petih letih v zvezi z izdajo in uporabo lažnega zdravniškega ali veterinarskega spričevala obravnavali 21 primerov kaznivih dejanj, od tega lani dva. Sodna statistika pa kaže, da je bila med letoma 2006 in 2012 le ena obsodba zaradi omenjenega kaznivega dejanja.

negative

Ognjemetu se ne bodo odpovedali v Ljubljani, Kopru in na Bledu. Skupina občanov poziva mestne oblasti, naj ob novoletnem rajanju z ognjemeti v zrak ne spušča na tisoče evrov ter naj ta denar raje namenijo pomoči potrebnim. "Veliko let ste preko ognjemetov za različne dogodke zvočno in svetlobno onesnaževali nebo, strašili živali in kurili denar, ki bi ga lahko namenili za plačilo položnic socialno ogroženim družinam," so zapisali v dopisu županom in mestnim svetnikom "Ljudje v tem trenutku najbolj potrebujejo prav kruh, igre so že zastopane v politiki." V Mariboru presenečenje Mariborski župan je že pred dnevi povedal, da letos v Mariboru na silvestrovo ne bo klasičnega ognjemeta, tako kot ga ni bilo tudi lansko leto. Lani so se tako odločili v korist prizadetih po poplavah v Malečniku, letos pa so se odločili, da bodo uprizorili "socialno različico ognjemeta". Kakšna ta bo, še ne želijo izdati. S prižigom lučk v okviru Čarobnega decembra na Trgu generala Maistra bodo pričeli naslednji torek. V Ljubljani ognjemet bo, a bodo zanj odšteli manj kot lani. Kot so pojasnili na današnji novinarski konferenci, bodo zanj odšteli 3000 evrov. Lanskoletni, ki je trajal pet minut, je stal 3720 evrov, kar je okoli 250 evrov manj leto pred tem. V Novi Gorici družinam v stiski V mestni občini Nova Gorica so že v minulem letu denar, ki bi ga sicer namenili za ognjemet, podarili družinam v stiski. "Enako bomo ravnali tudi letos," so pojasnili. Za ta namen je v mestni blagajni predviden strošek 5000 evrov. Novoletni in praznični program bo skromnejši kot pretekla leta, saj ga bodo strnili na zadnji teden v decembru. Turistični Bled in Koper z ognjemetom Ognjemetu se ne bodo odpovedali na Bledu in v Kopru, kjer bo dolg osem minut. "Tudi letos bo novoletna okrasitev v manjšem obsegu," pojasnjujejo na koprski občini. Okrasili bodo mestno jedro, zainteresirane krajevne skupnosti pa si bodo lahko novoletne okraske izposodile in same poskrbele za okrasitev zaledja. Za novoletno okrasitev Kopra bodo porabili približno 30 tisoč evrov. Osrednjo novoletno jelko postavili na Titov trg. Kljub varčevalnim ukrepom napovedujejo bogat zabavni in kulturni program. Na Bledu izpostavljajo da bodo zelo racionalni ter da bodo za adventni program namenili manj sredstev kot lansko leto. "Gre za namenska sredstva, zbrana s turistično takso in sofinanciranjem s strani turističnega gospodarstva, saj gre za program, ki je namenjen gostom, obiskovalcem ter seveda domačinom," je pojasnil župan Janez Fajfar. V Celju nove lučke V Celju ognjemeta tudi letos ne načrtujejo. V času od 30. novembra do 31. decembra se bo v Celju odvijal program prireditev Pravljično mesto, za praznično krasitev mesta pa bodo namenili 90 tisoč evrov. Kot pojasnjujejo, bo praznična krasitev letos za 40 tisoč evrov dražja kot lani, saj bodo izvedli celovito prenovo svetlobnih elementov, ki so stari že deset let in več. "Lani so lučke kot po tekočem traku zaradi dotrajanosti ugašali, kar pomeni, da se je življenjska doba približno polovici svetlobnih elementov iztekla," so zapisali.

positive

Nemščina. Zanimanje se povečuje. Večina se je uči z namenom iskanja dela v nemško govorečih državah. "Bolj ko se kriza poglablja, večje je zanimanje za tečaje nemščine in več je klicev ljudi, ki iščejo informacije o zaposlitvi v Nemčiji," je o povečanju zanimanja za učenje nemščine dejala Katja Bradač z Goethejevega inštituta v Ljubljani, kjer se je zanimanje za pridobitev potrdil o znanju jezika povečalo za okoli 60 odstotkov. Po besedah Tine Kolar z istega inštituta je poleg večjega števila tečajnikov opazen tudi drug namen učenja jezika. Pred leti naj bi bil glavni vzgib Slovencev za učenje nemščine lasten interes, v času gospodarske krize pa se je tečajniki učijo predvsem zaradi pridobitve štipendije ali odhoda v nemško govorečo državo z namenom iskanja dela. Podoben trend so opazili tudi v Österreich Institutu Ljubljana. "Veliko tečajnikov nakaže željo, da bi v tujini poiskali službo," je dejal direktor avstrijskega inštituta Richard Hahn in ocenil, da "so letošnji semester začeli z dvakrat več tečaji kot lani". "To, kar delaš, nekaj velja" Nemčija najbolj priljubljena Odseljevanje. Lani se je v Nemčijo, Avstrijo in Švico iz Slovenije preselilo približno dvakrat več ljudi kot predlani. Nemčija, kamor se je lani iz Slovenije preselilo 2.408 ljudi, je tudi sicer najbolj priljubljena država za odseljene iz Slovenije. V Avstrijo se je julija preselila tudi 27-letna arhitektka Urška Vratarič, ki je na Dunaju najprej opravljala trimesečno prakso v znanem biroju, to pa ji je pomagalo najti naslednje delo. "Tudi v Avstriji v moji stroki ne zaposlujejo več. Delaš lahko prek neke vrste avtorskih pogodb, ki pa so boljše kot v Sloveniji. Prek te pogodbe plačaš le 17 odstotkov davka, delodajalec pa mora plačati prispevke. Nimam pa dopusta ter 13. in 14. plače, kar dobijo redno zaposleni," je povedala Vrataričeva, ki meni, da je znanje nemščine ključnega pomena pri iskanju dela. "Zaradi krize doma in v drugih državah je velik naval ljudi, ki iščejo zaposlitev. V Avstriji ljudje dnevno dobivajo in zapuščajo delovna mesta. Še vedno je mogoče najti delo, a je treba biti pripravljen, da se ni mogoče nekje usidrati," je pojasnila Vrataričeva in dodala: "Kljub težkem boju za delo in trenutkom, ko bi najraje pustila vse in prišla domov, ostaja občutek, da tisto, kar delaš, nekaj velja, in imaš upanje, da si boš lahko ustvaril prihodnost, česar pa v Sloveniji žal nisem imela."

neutral

Zdravstveno zavarovanje. Bivanje in hrano v bolnišnici naj bi krili sami. Ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja za zdravje, bo za zdravstvo predstavljala 350 milijonov evrov primanjkljaja. V javni razpravi so štirje predlogi ministrstva, ki bi nadomestili dodatno zavarovanje, kot ga poznamo zdaj. Dva odstotka več od plače Zmanjšanje pravic Košarica. Osnovno zdravstveno zavarovanje ne bi več krilo bivanja in hrane v bolnišnici, zdravljenja poškodb, nastalih zunaj dela, nenujnih reševalnih prevozov, zobozdravstvene protetike za starejše od 26 let, zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega, zdravil z vmesne liste in nekaterih očesnih pripomočkov. Prvi predlog predvideva dvig prispevne stopnje za zaposlene za dva odstotka. Pri tisoč evrih bruto plače bi se prispevek zvišal za 20 evrov, pri povprečni plači pa za 30 evrov, kar bi pomenilo toliko nižjo neto plačo. Sprememba prispevne stopnje, ki jo plačujejo delodajalci, ni predvidena. Dajatve od dohodnine Namesto dviga prispevne stopnje drugi predlog predvideva obvezne dajatve od vseh prejemkov, za katere se plačuje dohodnina: od dividend, najemnin, kapitalskih dobičkov, katastrskih dohodkov, študentskega dela in pokojnin. Zavezanci bi bili razdeljeni v štiri dohodninske razrede in bi plačevali različne premije. Premije od 0 do 30 evrov Tretji predlog je obvezno dodatno zavarovanje, ki bi ga izvajale komercialne zavarovalnice, pokrivalo pa bi to, česar ne bi več obvezno. Premija bi se določila glede na dohodke: 0, 15 ali 30 evrov. Po četrtem predlogu bi zavod za zdravstveno zavarovanje sam vzpostavil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za kar pa bi potreboval okoli sto milijonov evrov rezerv.

negative

Sprememba zakonodaje ali odstop ne bi rešil ničesar. Omrzel ni vedel Odgovornost. Zdajšnji šef združenja Martin Miklavc je dejal, da težko govori o osebni odgovornosti ministra Sama Omerzela: "Verjamem, da uradno s sumi o nepravilnostih ni bil seznanjen." "Nima smisla spreminjati zakonodajo, če se trenutna, ki ni tako slaba, ne izvaja," je o problematiki izvajanja izobraževanja za pridobitev vozniških izpitov dejal Brane Lotrič, nekdanji dolgoletni vodja združenja šol vožnje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Obljube: nateg "Sam sem potreboval deset let, da sem ugotovil, da so obljube ministrstva glede upoštevanja naših pripomb za kakovostnejše delovanje in več nadzora v prihodnji spremembi zakonodaje preprosto nateg. Težava ni toliko v vrhu pristojnih ustanov, temveč nekje v sredini," je dodal. Po njegovem mnenju namreč za politiko varnosti v prometu že leta skrbi skorajda nespremenjena ekipa uradnikov, ki so se (tako kot pristojnosti glede nadzora nad šolami vožnje) selili z ministrstva za šport na notranje ministrstvo in od tam na agencijo za varnost prometa. Veliko posredovanih rešitev s področja šol voženj ni nikoli prišlo v zakonodajo, ta pa je bila pripravljena le znotraj ozkega kroga uradnikov, je prepričan Lotrič. Ob tem je dejal, da je prišel čas, ko bi morali biti ti uradniki izpostavljeni in bi morali odgovarjati za svoja (ne)dejanja. O dosedanjih ministrih meni, da z razsežnostjo težave nikoli niso imeli pravega stika, izjema naj bi bil le minister Dragutin Mate. Slabo podkovana stroka V združenju so skozi leta opažali številne nepravilnosti in kršitve, glavno težavo vidijo že pri usposobljenosti učiteljev vožnje, inštruktorjev varne vožnje in članov izpitnih komisij. "Če je stroka tako slabo podkovana, kakšni naj bodo bodoči vozniki?" se je vprašal Lotrič. Povedanemu se je pridružil inštruktor varne vožnje Brane Küzmič, ki je pojasnil, da velika večina inštruktorjev nima ustreznega znanja, problematičen pa se mu zdi tudi odnos do voznikov začetnikov, ki naj bi bil premalo kritičen. Taki vozniki nato dobijo samozavest in vozijo hitreje, a kot je dodal, 70 odstotkov mladih voznikov niti volana ne drži pravilno.

negative

Direktor ZD Velenje Jože Zupančič je zavrnil vse obtožbe, ki ga bremenijo nevestnega dela v službi. Ovadil ga je nekdanji vodja reševalne službe v ZD Janez Kramar, ki je bil danes zaslišan. Obtožnica Jožeta Zupančiča bremeni, da je v času od avgusta 2008 do konca leta 2011 pri razporejanju sedmih zaposlenih v ZD Velenje v plačne razrede zavestno kršil predpise, čeprav je predvidel, da zaradi tega lahko nastane večja škoda. Po mnenju tožilstva pa nato kljub opozorilom in ugotovljenim nepravilnostim od njih ni zahteval vračila preveč izplačanih plač. Po izvedenskem mnenju je zaradi tega nastala škoda v višini nekaj več kot 176.000 evrov, je povedal vodja zunanjega oddelka tožilstva v Velenju Darko Oprešnik. Zaposlene uvrstil glede na delo Zupančič je obtožbe iz obtožnice danes zavrnil. Zavrača tako trditev, da je zavestno kršil zakonodajo, kot tudi, da je s svojim ravnanjem povzročil škodo. V svojem pričanju je večkrat izpostavil, da je bil zastavljeni sistem prevedb plač v okviru zakona o plačah v javnem sektorju, ki so ga morali izvesti, nepregleden in nedorečen in da so se večkrat težko znašli, tako v ZD Velenje kot tudi v drugih javnih zavodih. Da zadeva ni bila povsem pregledna, po Zupančičevih besedah v nedavnih izjavah ugotavlja tudi nekdanji minister za javno upravo in zdajšnji minister za notranje zadeve Gregor Virant. Zupančič je povedal še, da ko so konec leta 2011 dobili končno poročilo ministrstva za zdravje o ugotovljenih nepravilnostih, so te tudi odpravili. Je pa hkrati pojasnil, da so zaposleni, za katere obtožnica navaja, da so bili glede na svojo izobrazbo uvrščeni v previsoke plačne razrede, bili uvrščeni glede na delo, ki so ga že do takrat vestno in strokovno opravljali in da bi z zaposlitvijo novih kadrov za ZD Velenje nastala še večja materialna škoda. Niso posebej izstopali Svetovalka na ministrstvu za zdravje Maja Šalamun je kot priča med drugim povedala, da so pregled prevedb plač v ZD Velenje opravili na podlagi predloga protikorupcijske komisije, sicer pa so glede na javljene težave tudi v drugih javnih zdravstvenih zavodih opravili več pregledov, da je bilo nepravilnih prevedb ogromno in da ZD Velenje glede ugotovitev ni posebej izstopal od ostalih. Nekateri tudi 14 razredov višje Nekdanji vodja reševalne službe v ZD Velenje Janez Kramar, ki je Zupančiča poleti 2011 tudi ovadil, je v svojem pričanju izpostavil številne domnevne nepravilnosti, na katere so on in ostali reševalci opozarjali tako direktorja, svet zavoda in tudi ustanovitelje, vendar pa do ureditev razmer ni prišlo, zato so začeli o tem tudi javno govoriti in dali prijave na pristojne institucije. Kramar je med drugim dejal, da je direktor leta 2008 nekatere reševalce neupravičeno uvrstil v nižji plačni razred, kot jim je glede na delo in izobrazbo pripadal, medtem ko je nekatere druge zaposlene v ZD uvrstil tudi za 14 plačnih razredov višje, kot bi lahko. Glede na dogajanje naj bi se direktor posledično odločil tudi za reorganizacijo reševalne službe, katere posledica je bila tudi ta, da je Kramar dobil odpoved z mesta vodje reševalne službe, ponujeno pa mu je bilo mesto v pediatrični ambulanti. Po Kramarjevem pričanju je Zupančič protestiral glede namigov, da naj bi izvajal pritiske na zaposlene in člane sveta zavoda, prav tako je ostro zavrnil Kramarjeve navedbe, da je govoril, da ima povezave s politiko in velenjskim županom.

neutral

Trgovanje na evropskih borzah je danes minilo v senci 11-odstotnega potopa družbe STMicroelectronics. Slab dan so imeli še proizvajalci avtomobilov Nokia , ki je pomemben kupec STMicroelectronics , izgublja tržni delež, zaradi česar uprava zadnjega pričakuje težave v prodaji. CAC je sam izgubil 0,66 odstotka, po 2,77 in 3,2 odstotka pa sta upadla Renault in Peugeot. Britanski FTSE in nemški DAX sta se okrepila za 0,08 in 0,22 odstotka. FTSE je zrasel, čeprav se je podražila le tretjina delnic, ki ga sestavljajo. V Frankfurtu je za 3,94 odstotka poskočil SAP , znova pa se je za 3,44 odstotka potopila Commerzbank. Daimler in MAN sta se pomaknila za 2,15 odstotka navzdol. Wall Street še naprej v rdečem Prvi dve uri trgovanja sta Dow Jonesu odnesli 0,43 odstotka. Kaže, da se je Wall Street začel zavedati težav, ki bi sledile, če se ZDA prihodnji torek ne bodo mogle več dodatno zadolževati. Ford , ki je v poslovnih rezultatih razkril rast prihodkov, a upad dobička, je nazadoval za 0,23 odstotka. Okrevanje azijskih borz ni zajelo Indije, kjer je indeks BSE 30 upadel za 1,87 odstotka. Shanghai Composite je z 0,53 odstotka rasti nadomestil le šestino ponedeljkove izgube, Nikkei pa je okreval za 0,47 odstotka.

negative

Minister za infrastrukturo Samo Omerzel je napovedal izredni nadzor. "V Sloveniji se je zgodila sramotna zgodba kupovanja in prodajanja izpitov in tukaj se postavlja vprašanje, kaj za vraga se je v tej državi dogajalo zadnjih 20 let?" se je Omerzel spraševal na današnji novinarski konferenci. Pojasnil je, da bo ravno zaradi tega uvedel izredni nadzor nad več agencijami in organi v sestavi ministrstva. Poudaril je, da želi na tem področju narediti red, zato bo nadzor uveden nad Geodetsko upravo RS, Direkcijo RS za ceste in Upravo RS za pomorstvo ter nad agencijami za energijo, železniški promet in civilno letalstvo. Ob tem je spomnil, da je izredni nadzor že v teku tudi nad agencijo za varnost v prometu, rezultate pa pričakujejo do 22. decembra.

negative

Med 38 na novo okuženimi pri 22 diagnoza postavljena pozno. "Med 38 letos prepoznanimi okuženimi je bilo kar 22 oziroma 58 odstotkov poznih diagnoz, ko bi okuženi že morali prejemati protiretrovirusna zdravila," pravi Irena Klavs z inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Pri osmih bolnikih z okužbo s HIV se je že razvil aids – sočasno z okužbo s HIV so jim tako že postavili diagnozo aids. Osem ljudi je letos zaradi aidsa umrlo. Zdravniku se ne razkrijejo Umrlo 18 bolnikov Okužbe. V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji prepoznanih 377 okužb z virusom HIV, 18 bolnikov z aidsom je umrlo. Največ novih okužb z virusom HIV je med ljudmi, starimi od 30 do 39 let. Slovenija spada med države, kjer se zaradi možnosti okužbe z virusom HIV testira majhen odstotek ljudi. Testiranje pri osebnem zdravniku je brezplačno, saj ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje. V Sloveniji je breme okužb s HIV največje med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). V Društvu informacijski center Legebitra opozarjajo na strah istospolno usmerjenih, da bodo pri zdravniku, če razkrijejo svojo spolno usmerjenost, naleteli na stigmo. "Tudi v center Legebitre na Trubarjevi cesti v Ljubljani, kjer imajo MSM možnost testiranja na HIV, prihajajo izjemno prestrašeni ljudje. Strah jih je namreč, da bi jih kdo tam videl in prepoznal," pravi Miha Lobnik, vodja programa Testiraj se. Slabše možnosti "Zavedati se je treba, da imajo okuženi ob zgodnji diagnozi in zdravljenju daljše in kakovostnejše življenje," poudarja Evita Leskovšek z IVZ. Če je okužba odkrita pozno, je možnost za pravočasno in uspešnejše zdravljenje manjša, zato je tveganje za zgodnejši razvoj aidsa in smrt zaradi aidsa večje. Okuženi tudi starejši V začetku pandemije aidsa se je okužba s HIV in aidsom širila predvsem med mladimi, ki so imeli običajno bolj tvegane spolne odnose. Zdaj poleg mladih breme bolezni vse bolj prevzema starejša generacija. Prvič od začetka pandemije aidsa je med okuženimi v srednje razvitih državah več kot polovica, v razvitih državah pa tretjina starejše populacije.

negative

Bliža se čas, ki prinaša iskrice v očeh otrok, z njimi pa tudi iskrene otroške želje. Veliko je otrok iz socialno šibkih družin, ki jim starši želja žal ne bodo mogli uresničiti, zato Žurnal skupaj s Škofijsko karitas Ljubljana organizira akcijo Postanite dedek Mraz – pomagajmo otrokom. Obdarovali bomo otroke iz 30 družin, njihova pisma bodo skrbno zbrali na Škofijski karitas in nam jih posredovali. Dobri dedek Mraz, ki bo obdaril otroke, pa lahko postanete prav vi. V Žurnalu bomo ob petkih in sobotah ter na spletni strani Zurnal24/dedekmraz objavljali pisma otrok, vaša darila pa predali otrokom pred novim letom. Zagotovo bodo romala v prave roke in priklicala nasmeh na njihove obraze. Darila prinesite ali pošljite na uredništvo Žurnala do vključno 20. decembra. Skupaj nam bo uspelo polepšati praznike socialno šibkim družinam, z dobrim delom pa jih boste polepšali tudi sebi. Pomagamo. Če bi radi tudi vi polepšali praznike kateremu izmed otrok, ki so poslali pisma, jih lahko najpozneje do petka, 20. decembra, dostavite ali pošljete na: Žurnal media, Bravničarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana. Otroci so iskreni in povedo vse, kar si želijo – od skromnih drobnih želja do bogatih daril. Če mislite, da jim lahko pomagate z oblačili ali hrano, tudi prav, kljub temu pa si tudi oni zaslužijo drobno pozornost, darilo, ki si ga resnično želijo in ob katerem jim bo zaigralo srce.

positive

Dodeljena šestim občinam. Največ denarja za prvo parkirišče P+R na Ptuju. Država je evropska sredstva za sofinanciranje izgradnje parkirišč parkiraj in se pelji (P+R) namenila šestim projektom v šestih različnih občinah. Gre za parkirišča ob priključnem kraku Semedela, na Kolodvorski ulici v Ljubljani, na Igu, Škofljici, pri bolnišnici v Rakičanu in na Ptuju. Država je razdelila slaba dva milijona evrov. Četrtina denarja Ptuju Na voljo še šest milijonov evrov Razpis. Drugi rok za oddajo vlog za razpis Parkiraj in pelji se, za katerega je na voljo še več kot šest milijonov evrov, se je iztekel oktobra. Na razpis je prispelo osem vlog. Postopek še ni zaključen. Največ, več kot četrtina vseh dodeljenih sredstev bo namenjena za ureditev prvega parkirišča P+R na Ptuju. Vrednost prenove parkirišča na Zadružnem trgu, ki med drugim vključuje postavitev kolesarnic, polnilnice za avtomobile na elektriko, parkirnih avtomatov in hodnika za pešce ter ureditev dovozne ceste, je ocenjena na dobrih 930 tisoč evrov. Nekaj več kot pol milijona evrov bodo dobili iz bruseljske blagajne, preostalo bo prispevala Mestna občina Ptuj (MOP). "Parkirišče P+R bo namenjeno predvsem ljudem iz okolice Ptuja, ki bodo pot nadaljevali v druge okoliške kraje (predvsem v Maribor), in dnevnim migrantom, ki se iz okoliških krajev vozijo na delo na Ptuj," so dejali na MOP. Parkirišče bo po prenovi imelo 105 parkirnih prostorov za avtomobile, od tega štiri za avtomobile na električni pogon, dve parkirni niši za avtobuse na postajališču za javni promet in osem parkirnih niš za druge avtobuse, kar bo, kot do dodali na občini, izboljšalo tudi turistično ponudbo in prispevalo k povečanju števila dnevnih turistov v najstarejšem slovenskem mestu.

neutral