Datasets:

cjvt

/

sentinews

like 1

Minister za kulturo Uroš Grilc je v vladni postopek poslal predlog razrešitve direktorja Arhiva RS Jožeta Dežmana, so potrdili na ministrstvu za kulturo. Obenem je minister "z vidika prihodnjega razvoja arhivske mreže" predlagal imenovanje Bojana Cvelfarja za vršilca dolžnosti direktorja arhiva. Na ministrstvu za kulturo so pojasnili, da je minister razrešitev dosedanjega direktorja arhiva predlagal na podlagi 83. člena zakona o javnih uslužbencih, v okviru katerega lahko vlada v enem letu od nastopa funkcije razreši predstojnika organa v sestavi ministrstva. Dežmana bo nadomestil Cvelfar, doslej direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Slednjega pa bo namesto Cvelfarja kot vršilec dolžnosti direktorja vodil Dragan Matič, sicer Dežmanov predhodnik na čelu Arhiva RS.

neutral

Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije ne podpira dejanja nekdanjega Sintalovega varnostnika Boruta Hriberška. A hkrati predsednica sindikata Majda Marolt izpostavlja stisko zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja in opozarja, da delavci prejemajo zelo nizke plače Kot je v današnji izjavi za javnost dejala Majda Marolt, varnostniki ob varovanju premoženja opravljajo zelo zahtevno delo, njihove povprečne mesečne plače pa po zadnjih podatkih ne dosegajo niti 60 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. Povprečna bruto plača zaposlenega v dejavnosti zasebnega varovanja za januar letos namreč znaša 908,06 evra, medtem ko je povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 1523 evrov, je pojasnila. Ob tem je Maroltova opozorila, da velik delež zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja prejema minimalno plačo ne glede na to, v kakšnih pogojih in kdaj opravljajo delo, denimo ponoči ali na praznik, brez plačila nadurnega dela in brez dodatka za nadurno delo. Delovna mesta so različna tudi po zahtevnosti, a se to prav tako ne upošteva pri plačah. Poleg tega je dejavnost zasebnega varovanja že od leta 2006 brez kolektivne pogodbe, je poudarila Maroltova, vse od takrat pa da so zaposleni v tej dejavnosti deležni le osnovnih minimalnih pravic po zakonu o delovnih razmerjih. Ob tem je še spomnila, da so konec marca na Zbornico za zasebno varovanje znova naslovili pobudo za začetek pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe, v imenu pravic delavcev po dostojnih pogojih dela pa pričakuje, da se bodo pogajanja v kratkem tudi začela. Naj vas spomnimo 47-letni Hriberšek, ki je v Sintalu skrbel za varovanje denarja, je sicer 6. aprila zvečer iz centralnega trezorja podjetja ukradel več sto tisoč evrov. Nato se je odpeljal v tujino, kjer se je več dni skrival, v četrtek zvečer pa se je na Šentilju predal policiji. Del denarja je prinesel s sabo, del pa naj bi ga skril v sef na železniški postaji v nemškem Mannheimu. Preiskovalna sodnica je Hriberšku tridesetdnevni pripor določila v petek. Hriberškov odvetnik Boris Grobelnik se je na sklep pritožil, zunajobravnavni senat pa je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v odločanje preiskovalni sodnici. Slednja je znova odločila, da Hriberšek ostaja v tridesetdnevnem priporu. Tudi na to odločitev se je Grobelnik po poročanju medijev pritožil. Medtem naj bi nemški policisti v nedeljo odprli sef. Po nekaterih informacijah naj bi s štetjem končali do ponedeljka zvečer, vendar Grobelnik podatkov o tem, kot je zatrdil, za zdaj še nima. Neuradno tudi slovenska policija še ni dobila podatkov tujih varnostnih organov glede vsote denarja.

negative

Ruska policija je pridržala moškega, ki je osumljen, da je v ponedeljek v ruskem mestu Belgorod s streli ubil šest ljudi, so sporočili z ruskega notranjega ministrstva. Moški naj bi poskusil iz mesta pobegniti na tovornem vlaku, a ga je policija opazila. Osumljenec je ob poskusu aretacije napadel policiste in enega z nožem zabodel v obraz in v roko. Prijeli so ga v torek zvečer. Tiskovni predstavnik ruskega preiskovalnega odbora je medtem zatrdil, da bodo 31-letnega Sergeja Pomazuna kmalu zaslišali, danes pa bo sodišče odločalo o njegovem priporu. Pomazun je osumljen umora šestih ljudi, kraje orožja in nabojev. Ob tem ga sedaj čaka še obtožnica zaradi uporabe sile proti policistu. Ubil šest ljudi Pomazun naj bi bil oboroženi napadalec, ki je v ponedeljek v streljanju v in pred trgovino za lov v Belgorodu ubil šest ljudi, med njimi tudi 14-letno in 16-letno dekle. Ubil je tri zaposlene v trgovini in dva mimoidoča, še ena ženska pa je bila v streljanju ranjena in je poškodbam podlegla kasneje v bolnišnici. Policija je osumljenca, nekdanjega kaznjenca, iskala več kot 30 ur. Na terenu je bilo 1200 policistov, prebivalce mesta pa so v času iskanja svarili pred nevarnostjo in jih pozivali, naj, če je le mogoče, ostanejo doma. Sosednja Ukrajina je medtem močno poostrila varnostni nadzor na bližnjih mejnih prehodih.

negative

Sojenje suspendiranemu stečajnemu upravitelju Branetu Goršetu naj bi se danes le nadaljevalo z zaslišanjem finančne izvedenke Mateje Gubanec. Ta bi sicer morala pričati že v ponedeljek, vendar pa je bilo njeno pričanje zaradi zapletov prestavljeno. Izvedenka je v mnenju, ki ga je prejšnji teden poslala sodišču, pri vsakem vprašanju namreč napisala, da bo odgovor predložila na glavni obravnavi. Nato je šele v petek prinesla še tabele, ki jih je pozabila predložiti pisnemu izvedenskemu mnenju, ki se zaradi poznega časa sploh niso vročale do ponedeljkove glavne obravnave. Zaradi tega je bila ponedeljkova glavna obravnava prekinjena in se bo nadaljevala danes, saj so se morali z mnenjem seznaniti še odvetniki in tožilec. Obramba pa po besedah Goršetovega zagovornika Emila Zakonjška ocenjuje, da so zahteve izvedenki za dopolnjevanje izvedenskega mnenja in njeno zaslišanje nepotrebni in pomenijo zavlačevanje postopka, ker zadnja dopolnitev in v zvezi s tem njeno zaslišanje nimata zveze z očitki Goršetu. To je po njegovem mnenju nepotrebno tudi z vidika obtoženega Jožeta Šušteršiča, ki ga obtožnica bremeni napeljevanja k temu kaznivemu dejanju. Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, saj z njegovim delom niso bili zadovoljni, vendar pa tega ni storila. Gorše naj bi v začetku leta terjatve, ki so bile skupaj nominalno vredne skoraj 200.000 evrov, za 34.400 evrov prodal Jožetu Šušteršiču, ki je nato leto kasneje z njihovo prodajo iztržil 228.000 evrov.

neutral

V Živalski vrt Ljubljana prvič v več kot 60-letni zgodovini prihajata dva geparda. Nastanitev najhitrejših kopenskih živali bo v okviru sodelovanja z Živalskim vrtom podprla družba Mazda Motor Slovenija, ki je v vrtu na ogled postavila dve vozili. Postavitev avtomobilov v ogrado pa je sprožila različne odzive v javnosti. "Veseli smo izjemnega zanimanja in občutljivosti javnosti za naš živalski vrt. Tokrat smo prvič začasno postavili dve novi Mazdi6 v prazno ogrado kot ''napovednik'' za prihod dveh gepardov, ki jih pričakujemo čez en mesec. Mazda Motor Slovenija se pri razvoju avtomobilov zgleduje po izjemnih lastnostih živali in razvija vozila, prijazna okolju. Sledijo zakonitostim znanstvene vede, imenovane bionika, ki prilagoditve narave prenaša v tehnologijo človeka. Ob tem so ZOO Ljubljana omogočili razviti in postaviti interaktivne table, ki na zanimiv način predstavljajo nekatere živali in njihove posebnosti v primerjavi z novo Mazdo6, kot so: dinamična kot gepard, varčna kot kamela, inteligentna kot papige, družinska kot najzanimivejši živalski starši ter še pet drugih tabel. Sponzorska sredstva so izjemno pomembna za posodabljanje našega živalskega vrta. Več kot jih bo, lepši in bolj sodoben bo lahko ZOO Ljubljana. Naj to velja kot povabilo tudi drugim podjetjem in ljudem. Pri nas je dobrodošla pomoč od vsakogar in v vsaki obliki," je dejala direktorica ZOO Ljubljana Zdenka Ban Fischinger. Posebnega sodelovanja se veseli tudi direktor družbe Mazda Motor Slovenija, gospod Aleš Marguč. Pravi, da je Mazda slovenskemu trgu želela ponuditi osebno izkušnjo blagovne znamke, predvsem pa jih je navdušila možnost podpreti prihod dveh gepardov, po katerih so oblikovalci nove Mazde6 dobili navdih za svojo ustvarjalnost. "Mazda s svojim delovanjem na področju družbene odgovornosti spodbuja varovanje ter zaščito okolja, aktivno podpira pobude za izboljšanje kakovosti življenja ter vedno znova premika mejnike preteklih dosežkov. S podporo prihoda gepardov postajamo pokrovitelj Živalskega vrta Ljubljana in v Mazdi verjamemo, da bomo z našim projektom na obraze številnih obiskovalcev ter voznikov naših vozil slikali široke nasmehe."

positive

Odločitev. Upravljalci plaž na Obali so se pritožili zaradi prepovedi pobiranja vstopnin. Inšpektorat za okolje je avgusta lani prepovedal zaračunavanje vstopnine za kopanje v morju na naravnih kopališčih. Tako je odločil po pritožbah kopalcev, saj zakon o vodah določa, da mora biti dostop do morja prost. Upravljalci plaž so se pritožili in zdaj čakajo na odgovor. “Ljudje se ne zavedajo, da vsi stroški vzdrževanja in urejanja plaž padejo na upravljalca,” opozarja Miran Gaspari iz Krkinega Talasa v Strunjanu. Upravljalci oškodovani Razlaga. Če vstopnine ne zaračuna, je imetnik vodne pravice oškodovan na račun uporabnikov plažnih storitev, uporabniki storitev pa obogateni na njegov račun. Zato je zakon o vodah določil izjemo v tretjem odstavku 125. člena, ko je pobiranje vstopnine za kopanje dopustno in zakonito. Vstopnina pokrije stroške V družbi Hoteli Bernardin, ki upravlja plaže v Simonovem zalivu in dve na Bernardinu, pa opozarjajo, da jim zakon o vodah kot imetnikom vodne pravice dovoljuje zaračunavati in pobirati vstopnino za kopanje, če je za njeno izvajanje zgrajen objekt. “Če želi imetnik vodne pravice – to je pravice zavezanca, da lahko organizira kopališče – to izvajati skladno z vsemi predpisi, mora imeti zgrajene objekte, hkrati pa mora opravljati storitve, ki so povezane z velikimi mesečnimi stroški. Glede na to mora biti imetnik vodne pravice upravičen do povračila stroškov v zvezi z opravljenimi storitvami, hkrati pa so uporabniki te storitve dolžni plačati – kar se izrazi prek plačila vstopnine,” utemeljujejo pritožbo.

negative

Nemška revija Stern bo državnemu zveznemu arhivu predala vse zvezke, za katere so verjeli, da so dnevniki nekdanjega nemškega nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja, a so se izkazali za ponaredke. S tem bo gradivo dostopno javnosti. Revija je 25. aprila 1983 objavila zapise iz več kot 60 zvezkov, v katere naj bi svoje misli zapisoval nacistični voditelj. Že nekaj dni pozneje je bilo jasno, da so dnevniki ponaredki. Incident je še vedno eden od najbolj razvpitih medijskih škandalov v nemški povojni zgodovini. Dnevnike, skupno 62 zvezkov, ki naj bi jih Hitler popisal v letih od 1932 do 1945, je reviji predstavil njen novinar Gerd Heidemann. Pri Sternu so zanje odšteli 9,3 milijona takratnih mark, kar bi danes predstavljalo okoli 4,7 milijona evrov. Za ponaredke dobila štiri leta Izkazalo pa se je, da so dnevniki delo goljufa Konrada Kuajuja. Kuaju in Heidemann sta bila pozneje zaradi goljufije obsojena na okoli štiriletne zaporne kazni. Del ponarejenih dnevnikov so pri Sternu že prepustili drugim lastnikom, zdaj so na primer v Parizu in v Bonnu, in bodo ostali, kjer so. Tisti, ki jih je doslej še zadrževala revija, pa bodo posredovani arhivu. S tem želi revija spoštovati 30-letni rok, po katerem državni dokumenti običajno postanejo dostopni javnosti.

neutral

Nekdanji predsednik vlade in šef SDS Janez Janša je prvič po začasnem umiku iz aktivnega političnega življenja danes stopil pred javnost in spremenil mnenje o aktualnih razmerah. "Izjavam, da je stanje resnejše, kot so pričakovali, lahko rečem le: dobro jutro!" je prvič po padcu svoje vlade na tiskovni konferenci dejal predsednik SDS Janez Janša. Dejal je, da je nestabilnost, ki se je začela z virantovanjem januarja, začela odganjati investitorje. "Z nastopom nove vlade so se okrepili nekateri lobiji, še posebno prostorski." Po njegovem mnenju je razlog za stanje v proračunu dejstvo, da se ne obvladujejo stroški države. Namesto da bi se zmanjšal javni sektor, so, kot pravi, napovedali, da se bo varčevalo pri materialnih stroških. Eden od razlogov za zaskrbljenost so signali, da se "ne vidi celotnega gozda, le drevesa". Realna slika po njegovem mnenju kaže na nevzdržno razmerje med javnim sektorjem in gospodarstvom. Pravi, da so nihanja pribitkov na obveznice nevarna. "Če se ustali več kot 7 odstotkov, je to meja, ki omogoča zahteve po vračilu glavnice." "Nenavadno, da SDS kot opozicijska stranka sili vlado v ukrepe" Po Janševih besedah je nekoliko nenavadno, da SDS kot opozicijska stranka sili vlado v ukrepe, ki bi morali biti prav njej najbolj v interesu, da se izkoplje iz trenutnega položaja. V SDS bodo tako na sestanku političnega vrha predlagali, da se v DZ najprej glasuje o fiskalnem pravilu, pri čemer še naprej ne pristajajo na spreminjanje letnice uveljavitve pravila, in nato o spremembah glede referenduma. Ta vrstni red je zanje ključen. Če bo DZ uspelo te spremembe izpeljati, potem bo to po Janševih besedah izjemno močan signal, ki lahko Sloveniji vrne velik del izgubljene verodostojnosti. Temu pa je treba, tako Janša, dodati še zavezo vlade k takojšnjemu začetku izvajanju zakona o slabi banki in sprejetje klasifikacije državnih naložb, pri čemer zanj manjše spremembe niso problematične. Odziv evropskih partnerjev in mednarodnih finančnih trgov bo po besedah prvaka SDS toliko bolj pozitiven, kolikor več bo narejeno, v prvih tednih nove vlade pa obžaluje predvsem, da je ta s signali o spremembi smeri reševanja krize omajala zaupanje v državo in zaostrila že tako resne razmere v državi.

neutral

Nov vladni predlog. Zamik napredovanj in dodatnega pokojninskega zavarovanja, progresivno nižanje plač in nižji regres za malico. Sindikati: Ne bomo popravljali napak vlade. Minister je predlagal, da si njihovo napako za lani plačamo sami. Povečali so zahtevo po prihrankih za višino regresa, kar je nesprejemljivo. Janez Posedi, sindikati javnega sektorja Sindikati so na pogajanjih z vlado danes tudi uradno zavrnili prvoten vladni predlog varčevalnih ukrepov. Zato jim je vlada predstavila približevalnega, ki ne vsebuje več predlogov znižanja dodatkov za neugoden delovni čas in stalnost. Zamik napredovanj ostaja Predlog, da bi izplačilo zdaj zamrznjenih napredovanj prestavili za eno leto, torej s 1. junija letos na 1. junij prihodnje leto, s čimer bi dosegli 50-milijonski prihranek, ostaja. Prav tako ostajata ukinitev dodatka za akademski naziv in znižanje nadomestila za bolniško odsotnost za prvi mesec z 90 odstotkov na 80 odstotkov. Pri dodatku za delovno dobo je vlada sprva predlagala 0,1-odstotno znižanje, po približevalnem predlogu pa bo znižanje 0,2-odstotno. Progresivno nižanje plač Že zdaj pa so po njegovih besedah opozorili, da znižanje dodatka na delovno dobo ni sprejemljivo, ker gre za sistemski ukrep, ki ni vezan na izhod iz krize in učinkuje dolgoročno. Branimir Štrukelj, SVIZ Približevalni predlog predvideva tudi kompresijo plačne lestvice s štirih na 3,95 odstotka, s čimer bi v šestih mesecih privarčevali 25,2 milijona evrov. To pomeni, da vladna stran upošteva želje nekaterih sindikalnih predstavnikov, da bi se funkcionarjem znižala plača bolj kot javnim uslužbencem. Gre namreč za zmanjšanje razmerij med plačnimi razredi. V srednjem, denimo 30. plačnem razredu, bi se plače znižale za približno 1,4 odstotka, pri najnižjih plačah bi šlo za 0,5-odstotno znižanje, pri najvišjih, denimo ministrskih plačah, pa za 2,89 odstotka. Nižji regres za malico Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar je pojasnila, da bodo sindikati novi predlog preučili med prvomajskimi prazniki in se na pogajanjih z vlado znova sestali 6. maja. Predlog vsebuje tudi manjšo kompenzacijo regresa za letos z rahlim znižanjem regresa za malico, regres za letni dopust pa bi izplačali v skladu s sodnimi odločbami. Znižali bi ga različno po kategorijah, torej progresivno. Z učinkom zmanjšanja regresa za prehrano bi vlada na polletni ravni privarčevala 28,4 milijona evrov. Dodatnih 26,5 milijona evrov bi vlada privarčevala s prihranki pri materialnih stroških in zamikom investicij. Predlaga tudi zamrznitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

neutral

Milan Kučan je v intervjuju za Finance dejal, da si prihoda trojke ne želi. Pravi, da težko reče, da bo Bratuškova tudi v prihodnosti na čelu Pozitivne Slovenije. Na vprašanje, ali je vlada Bratuškove sposobna popeljati Slovenijo iz krize, Kučan pravi, da je ta vlada prevzela nehvaležno dediščino, hkrati pa je bila iz nerazumljivih razlogov sprejeta v medijih na nož. "Mediji s prejšnjo vlado niso bili zadovoljni, razloge smo slišali. Zdaj pa kar naprej govorijo, da je vse nemogoče. Sem optimist," pravi Kučan in dodaja, da je je bil nastop Bratuškove v Bruslju dober, medtem ko je kritičen do njenega nastopa na CNN in meni, da je bil nepotreben. Po njegovem mnenju bi bilo bolje, če bi šel na CNN finančni minister Uroš Čufer. "Kdor pa je svetoval Bratuškovi nastop na CNN, je slab svetovalec." O vmešavanju Zorana Jankovića ... Glede vmešavanja Zorana Jankovića v politiko Bratuškove pravi, da Janković ni mrtev človek in da je njegovo vmešavanje stvar njunih odnosov. "Če bo prevladalo mnenje, da Bratuškova ne vodi stranke in vlade suvereno, znajo biti problemi." In mogoče ravno zato pravi, da težko reče, da je bo Bratuškova tudi v prihodnosti na čelu Pozitivne Slovenije. ... in o vnovični kandidaturi Janeza Janše V intervjuju spregovori tudi o vnovični kandidaturi Janeza Janše za mesto predsednika SDS. "To je še ena meni nerazumljivih stvari. Janković ne more biti predsednik PS. To je bila zahteva. Na drugi strani pa nihče ne zahteva, da Janša ne sme biti več predsednik stranke. Nasprotno, celo najavlja se njegova ponovna kandidatura. Nekaj je tu narobe," je Kučan dejal za Finance in dodal, da pozabljamo, da so se protesti začeli zaradi Janševe vlade.

negative

Luči na ljubljanski obvoznici prižgane še ob 9. uri. Dars: Menjava sijalk poteka "pod prižganimi lučmi". Bralec se sprašuje, zakaj je treba, da pri dnevni svetlobi gorijo obcestne svetilke na ljubljanski obvoznici. "Ob 9.11, ko sem posnel fotografijo, so bile še prižgane, čeprav je bilo popolnoma svetlo," pravi in dodaja, da bi lahko v časih, ko se vsak dan govori o varčevanju, nekaj denarja prihranili tudi tako, da bi jih prej ugašali. Na Družbi za avtoceste RS (Dars), ki upravlja in vzdržuje razsvetljavo na avtocestah in hitrih cestah, pojasnjujejo, da dvakrat na leto poteka servisiranje pod napetostjo oziroma "pod prižganimi lučmi" . "Delo pod napetostjo zahteva posebno zbranost in natančnost električarjev, ki tako skrajšajo potreben čas za izvedbo teh del in posledično tudi obdobje postavitve potrebne prometne zapore med njihovim opravljanjem," pravijo na Darsu. Pri prižganih lučeh gre hitreje Električarji spomladi in jeseni preverijo vsako svetilko posebej, zamenjajo pregorele sijalke in preostale morebitne nedelujoče elektronske sklope v svetilki. Svetilke se ob tem prižigajo v »vejah«, torej po nekaj deset naenkrat, saj potrebujejo kar nekaj minut, preden zasvetijo s polno svetilnostjo. Na Darsu še pojasnjujejo, da bi servisiranje ugasnjenih svetilk in nadzor s prižiganjem po njihovih ocenah dela podaljšalo za približno dva meseca.

neutral

Zavašnikovo podjetje izpolnjuje vse zakonske zahteve, pod dokumenti pa je podpisan direktor podjetja, torej Zavašnik sam. Robert Tomaž Zavašnik že ves čas, odkar je na begu in nedosegljiv slovenski roki pravice, v Umagu nemoteno posluje prek svojega podjetja Zavašnik, registriranega za opravljanje trgovinske in turistične dejavnosti, danes poročajo Slovenske novice. Časnik navaja, da podjetje kljub štiriletni odsotnosti direktorja ne miruje, kar dokazujejo podatki, da izpolnjuje vse zakonske zahteve za poslovanje. Marca lani je tako podjetje Zavašnik po pravilih predalo redno letno poročilo, pod katero se je podpisal ustanovitelj podjetja in njegov direktor, torej sam Zavašnik. Posodil sam sebi "Dolgotrajno premoženje podjetja je ocenjeno na 598.143 kun (78.637 evrov), dolgoročne obveznosti, sodeč po finančnem poročilu za leto 2011, pa 766.400 kun ali 100.758 evrov. Z naslova lastnine Zavašnikovega podjetja je vpisano zemljišče oziroma stanovanje v tem kompleksu, obveznost, ki je torej nekaj več kot sto tisoč evrov, pa je zabeležena kot dolg tega podjetja svojemu posojilodajalcu. Če verjamete ali ne, podjetju ni posodil nihče drug kot Robert Tomaž Zavašnik," so zapisali v Slovenskih novicah. Sprašujejo se tudi, kako je mogoče, da enega od najbolj iskanih Slovencev niso izsledili hrvaški policisti, saj naj bi odlično sodelovali s slovenskimi kolegi. "Kako so lahko umaški možje postave spregledali tako pomembne podatke, kot je njegovo aktivno podjetje v njihovem kraju?" pišejo. Pravnomočno obsojen Zavašnik je že vse od junija 2009 pravnomočno obsojen zaradi smrti treh mladih deklet pred njegovo diskoteko Lipa v Spodnjih Pirničah. Prek Interpola so ga nazadnje iskali v Franciji, še prej v Nemčiji in na Hrvaškem, kjer so že preverjali informacije, da naj bi se nahajal v Umagu, kjer imajo Zavašnikovi počitniško stanovanje, navaja časnik. Maja prihodnje leto bo svoboden Maja prihodnje leto zastara izvršitev kazenske sankcije, kar pomeni, da se bo, če ga do takrat ne bodo izsledili, lahko svoboden vrnil v Slovenijo in mu ne bo treba nikoli odslužiti petletne zaporne kazni.

neutral

Policisti bodo stavkali, največ težav pa se pričakuje na mejnih prehodih. Policijski sindikat Slovenije z današnjim dnem zaostruje stavkovne aktivnosti po vsej državi. Zaostrena stavka bo trajala predvidoma do 5. maja, zaradi konca tedna in med tednom  zaradi prvomajskih praznikov pa je pričakovati zastoje in daljše kolone na mejnih prehodih s Hrvaško. V sindikatu si želijo, da drugih zapletov zaradi stavke ne bi bilo. Možen tudi sporazum Sindikat, ki sicer stavkovne aktivnosti izvaja od 10. januarja, se poleg skupnih pogajanj vlade in sindikatov javnega sektorja pogaja še ločeno z ministrom za notranje zadeve in javno upravo Gregorjem Virantom. Po četrtkovem sestanku so po besedah predsednika sindikata Radivoja Uroševiča prišli zelo daleč, zato bi v prihodnjih dneh lahko dosegli sporazum. Državljani brez težav, a kolone na prehodih? Ob tem sta tako Uroševič kot Virant izrazila željo, da državljani zaradi stavkovnih aktivnosti policistov ne bi imeli težav, a kljub temu je med prazniki pričakovati daljše kolone predvsem na mejnih prehodih s Hrvaško. Po besedah Uroševiča hkrati prihajajo informacije, da bodo kolegi na Hrvaškem prav tako začeli stavko, a meni, da bi to lahko bilo po 1. maju. Napovedal je tudi, da bodo aktivnosti prilagajali glede na dinamiko in uspešnost pogajanj. Stavkajoče na kakšnem mejnem prehodu pa bo poskušal prepričati, naj ne izvajajo stavke tako intenzivno, da ne bi večjem številu prebivalstva postalo nezadovoljno. Za pošteno plačilo tudi zdravniki Virant se bo sicer danes ločeno sestal še s predstavniki sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki je v četrtek skupaj s Sindikatom policistov Slovenije sporočil, da zahteva večjo avtonomijo pri pogajanjih, pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo in zavedanje, da sta ustrezna zdravstvena in varnostna politika zelo pomembna koncepta posamezne države. V Sindikatu policistov Slovenije so v ponedeljek sklenili, da tudi oni začnejo s pripravami na izvedbo stavke, a več podrobnosti o tem za zdaj še ni znanih.

neutral

Dolgoletni direktor zahteva odpravnino. Čedomil Vojnič, eden od najbolj znanih direktorjev s področja turizma pri nas, svoje nekdanje podjetje toži za več kot 180 tisoč evrov odpravnine. Prepoznal dober kader Vsestranska. Morana Vojnič je končala podiplomski študij menedžmenta na blejski šoli IEDC. Že njeno delo prek študentske napotnice, ko je študirala medicino, je med zaposlenimi v družbi povzročilo nezadovoljstvo. Očitke o nepotizmu je Vojnič zavračal z razlago, da lahko na podlagi svojih izkušenj prepozna, izbere in vzgoji najboljše kadre. Njegova hči naj bi imela s 23 leti vse odlike vodje. Spor bodo poskušali rešiti z mediacijo, z njo se strinjajo tako nekdanji direktor, ki ga zastopa odvetnik Aleksander Lisjak, kot Hoteli Bernardin, ki jih zastopa odvetniška pisarna Starman. "Postopek mediacije je razpisan v začetku prihodnjega meseca, upamo na sporazumno rešitev," je bil redkobeseden Janez Starman. Zanimivo zaradi hčere Tudi v Hotelih Bernardin glede spora ne želijo dajati izjav. "Z gospodom Vojničem smo se razšli pred dobrim letom, drugih informacij v zvezi s tem ne želimo komentirati," so bili kratki. Po neuradnih informacijah pa so v zvezi z nekdanjim direktorjem ugotovili "neupravičeno bogatenje", težko 30 tisoč evrov, povezano pa je z njegovo hčerko Morano Vojnič, ki jo je v času svojega vodenja družbe v začetku leta 2011 postavil na mesto pomočnice izvršnega direktorja področja operative, kar naj bi bilo dejansko mesto tretjega človeka v hierarhiji družbe. V praksi težko izvedljivo Kot ocenjujejo odvetniki, obstaja visoka ocena iztožljivosti ugotovljenega oškodovanja, saj je direktorjeva hči v istem času hkrati opravljala več zadolžitev, kar je v praksi težko izvedljivo – najprej je študirala in delala v hotelih (prek študentske napotnice, nato prek pogodbe o sodelovanju), nato bila v družbi redno zaposlena, hkrati pa opravljala celodnevno prakso v UKC Ljubljana in Splošni bolnišnici Izola. Po dostopnih podatkih je Vojničeva hči z družbo Hoteli Bernardin sodelovala od februarja 2010 do aprila lani.

neutral

Danes spet na ljubljanskih ulicah. Proteste na ulici menjajo skupščine. Kakšen bo protest? Začetek. Protestniki se bodo ob 11. uri zbrali na Kongresnem trgu, kjer bodo nastopili tržaški partizanski pevski zbor in Kombinatke. Shod. Ob 13. uri bodo protestniki krenili na pohod po ljubljanskih ulicah, shod pa naj bi končali pred parlamentom. "Vsakemu valu nezadovoljstva sledi upad, to je normalno, vendar to ne pomeni, da so ideje izginile," pravi Mitja Svete iz Neposredne demokracije zdaj! Protestniki poudarjajo, da jutrišnja vstaja na dan boja proti okupatorju ni naključje, saj želijo opozoriti, da imajo državo v primežu politične in gospodarske elite. Številne skupine so svoje delovanje iz shodov sicer preusmerile v delovanje na lokalni ravni. O denarju bi odločali sami "Vstaje se v Mariboru nadaljujejo na ravni samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti (SČKS), kjer se z metodo skupščine – skupka pravil komunikacije, ki temeljijo na principih neposredne demokracije, direktne akcije, odločanja s konsenzom ter zavračanja kakršnekoli diskriminacije – vzpostavljajo odprti prostori soodločanja prebivalcev o upravljanju mesta," pravi Tomaž Gregorc iz Iniciative Mestni zbor. V štirih SČKS je organiziranih okoli 250 ljudi. "Na vseh se poleg lokalnih problemov (neurejenost prometa, pomanjkanje otroških igrišč, problem industrijskega onesnaževanja) pojavlja skupno stališče, da mora mestni svet odstopiti," poudarja Gregorc. Razvijajo se ideje o vzporednem mestnem svetu ter participatornem proračunu, "ki bi SČKS omogočal, da del investicijskih sredstev iz proračuna občine sama razporeja v skladu s konkretnimi potrebami in vizijami prebivalcev," še pravi Gregorc. Svete poudarja, da se ob takšnih projektih ohranja možnost, "da se gibanje spet okrepi, saj črpa iz realnih alternativ".

negative

Na današnji praznični dan se spominjamo dogodka, ko je bila v Ljubljani pred 72 leti ustanovljena Protiimperialistična fronta. Kasneje se je preimenovala v Osvobodilno fronto in postala nosilec narodnoosvobodilnega boja. 27. aprila praznujemo dan upora proti okupatorju. Čeprav gre za državni praznik, osrednje državne proslave tako kot lani zaradi varčevanja ne bo, bodo pa po vsej državi potekale druge slovesnosti. Predsednik republike Borut Pahor bo sprejel člane partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in jim vročil odlikovanje zlati red za zasluge. Pahor bo zlati red za zasluge zboru podelil za izjemen prispevek k utrjevanju slovenske nacionalne zavesti v zamejstvu, za ohranjanje izročila slovenskega odporništva s partizansko in uporniško pesmijo ter za uveljavljanje slovenske kulture. Predsednik DZ Janko Veber pa se bo udeležil prireditve Zdaj zaori pesem o svobodi, ki bo potekala v Cerknici. Letos je praznik zasenčil dogodek, ko je neznani storilec z grafitom onečastil spomenik ustanoviteljem fronte, ki stoji pred hišo Josipa Vidmarja v Ljubljani. Na grafitu je zapis: "Morilci". Dan upora proti okupatorju praznujemo od leta 1992, pred tem pa smo praznovali dan Osvobodilne fronte (OF). 27. april je bil kot dan OF po drugi svetovni vojni določen zato, ker naj bi bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena OF, čeprav je bila dejansko ustanovljena Protiimperialistična fronta in to dan prej. V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se namreč 26. aprila 1941 sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, član društva Sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. Ustanovili so Protiimperialistično fronto, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 preimenovala v OF in pozvala k oboroženemu uporu. Zgodovinar Janko Prunk pomen praznika vidi v obeleževanju protifašizma, ki je po njegovih besedah evropska vrednota, zgodovinar Jože Pirjevec pa ga vidi kot spomin na dan, ko smo se Slovenci uprli in s tem postali zgodovinski narod.

neutral

Svoje mnenje o današnji 5. vseslovenski vstaji je na svoji spletni strani zapisal tudi nekdanji minister za notranje zadeve Vinko Gorenak. Pravi, da mu je zdaj vse več ali manj jasno. Kot je Vinko Gorenak zapisal na svoji strani, dogajanje na današnji "ljudski vstaji", daje odgovore na mnoga vprašanja, "ki so se nam do sedaj kazala kot domneve, od danes dalje pa so vsaj zame stvarnost. Kakorkoli so tako imenovani "vstajniki" želeli ostati politično nevtralni in so na besedni ravni nasprotovali tako Jankoviču kot Janši, je današnja peščica "ljudskih vstajnikov" dokaz, da so na nek način svoje že dosegli. Ni mogoče mimo dejstva, da je bil na dosedanjih "ljudskih vstajah" glavna tarča Janez Janša in njegova vlada. Že takrat smo lahko videli tudi transparent pred Mestno občino Ljubljana z napisom "Zoki lopov, radi te imamo". Kakorkoli so se in se še bodo organizatorji trudili prikazati proteste kot nepolitične, je sedaj popolnoma jasno, da so bili politični. Bili so levo politično motivirani, njihov cilj je bila vlada Janeza Janše in nič drugega. Pod krinko ljudske spontanosti, so se za organizatorji skrivali nihče drug kot propadli levi politiki, njihovi zagrizeni podporniki ali tisti, ki v parlament niti niso prišli. Odgovor na vprašanje ali gre za sodobno in prikrito obliko modernega državnega udara je na dlani." Na koncu doda še, da zanj še vedno ostaja odprto vprašanje nasilja v Ljubljani, ki se je dogajalo. "Dejansko niti ni tako odprto, vsaj ne tisto nasilje na prvih in drugih protestih v Ljubljani, kot se zdi na prvi pogled. Je bilo nasilje plačano? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, potem ostajajo odprta naslednja vprašanja. Kdo je denar dal? Kdo ga je pripeljal? Komu ga je izročil? Kdo ga je delil? Kdo je za denar metal kocke v policiste? To so za sedaj še odprta vprašanja, ki upam da bodo dobila tudi uradne odgovore. Morda bo trajalo več let, toda uradnih odgovorov uradnih institucij si želim, pa če tudi po sedmih letih kot v primeru ropa SKB banke. Srečno in uspešno preiskovalcem," zaključi.

negative

Projekt Evropska prestolnica mladih je začasno ustavljen. Novo vodstvo mariborske občine je vodilne in tudi izvajalce programov obvestilo, da denarja za izvedbo programov ni. Projekt so zamrznili, da ugotovijo realno finančno situacijo in prilagodijo možnosti izvedbe. Mariborski župan Andrej Fištravec je zaradi nejasne finančne konstrukcije po navedbah spletnega Večera že pred dnevi ustavil nekatere aktivnosti pri izvajanju projekta, ker je finančna konstrukcija nejasna, pisarna EPM pa tako formalno več ne obstaja oziroma so vse njene aktivnosti do nadaljnjega zamrznjene, poroča spletni Večer. Zalomilo pri denarju - namesto 1,25 milijona evrov je za projekt realno zagotovljenih le 300.000 evrov. Premalo denarja za odhodke Zamrznitev projekta so na mariborski občini potrdili tudi za STA. Kot so navedli, so ob prvem pregledovanju projekta EPM ugotovili, da je pri proračunski postavki prišlo do neskladja med načrtovanimi odhodki in prihodki. Evropska sredstva so bila prijavljena in načrtovana v višini 783.751 evra, iz proračuna pa izhaja, da je za odhodke ostalo samo 466.249 evrov. Od tega je tretjina sredstev že obremenjenih za potrebe delovanja pisarne, skoraj tretjina bo porabljena za izvajanje rednih programov mladinskih organizacij v mestu, preostali del pa ne pokrije načrtovanih stroškov organizacij, ki so bile lani izbrane za sofinanciranje priprave novih programov v mladinskem sektorju za potrebe EPM, navajajo na občini. Težave EPM so tako po mnenju novega občinskega vodstva posledica slabega načrtovanja projekta v lanskem letu, nepotrebne predimenzioniranosti pisarne EPM, njene izvzetosti iz pristojnega urada kot strokovne službe in podrejenosti neposredno podžupanji Astrid Bah ter napačne vloge pisarne v projektu. "Namesto podpornega okolja organizacijam in akterjem, ki so vsebinsko osmislili EPM 2013, je pisarna želela biti samostojni producent in izvajalec vsebin," so svoje ugotovitve še pojasnili v občini, dodaja spletni Večer. Kot so še zapisali v občini, je "želja novega vodstva, da se projekt EPM in znotraj njega začeto delo mladinskih organizacij uspešno pripeljeta do konca, vendar za zdaj sredstev v proračunu ni". Zato so trenutno projekt zamrznili, a le zato, da ugotovijo realno finančno situacijo in prilagodijo možnosti izvedbe ter preverijo dosedanje delo in ustrezne pravne podlage, navajajo v mariborski občini. "Sredstva bomo skušali zagotoviti z rebalansom, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je potrebno pristopati v skladu s finančnimi zmožnostmi v času krize in v razmerju do drugih prioritet mesta," so zapisali. Ključna je zaščita akterjev v mladinskem polju, ki so prav z dolgoletnim odličnim delom omogočili, da je Maribor sploh postal EPM. Zato se želijo "maksimalno hitro odzvati in preprečiti, da bi prestolnično leto zaradi slabe priprave projekta kakorkoli škodovalo mladinskemu polju". Pisarno EPM so zato vrnili v sestavo urada za kulturo in mladino in pod okrilje večletne višje svetovalke za mladino Martine Rauter. S projektom se prioritetno ukvarja tudi kabinet župana in njegova svetovalca, Gregor Kosi in Goran Rajić, še navajajo v občini.

negative

Približno 80 tisoč slovenskih turistov bo prvomajske praznike preživelo na hrvaški obali, so ocenili v ljubljanskem predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti (HTZ). Približno polovica slovenskih turistov bo počitnikovala v hrvaški Istri, na Kvarner pa naj bi odšlo med 20 tisoč in 30 tisoč Slovencev. Dolga mrzla zima, ki je v Sloveniji trajala od novembra do aprila, je očitno pri slovenskih turistih spodbudila željo po odhodu na morje, danes ocenjuje Novi list in navaja izjavo direktorja ljubljanskega predstavništva HTZ Gorana Blažića, da le slaba petina slovenskih gostov potuje na Hrvaško prek turističnih agencij. "Ocenjujemo, da bo na počitnice prispelo med 70 tisoč in 80 tisoč Slovencev, največ v Istro in na Kvarner," je Blažićevo izjavo povzel reški časnik. Blažić je spomnil, da je k odličnim napovedim za obisk slovenskih turistov prispevala bogata promocija v Sloveniji, zlasti turističnih krajev na Kvarnerju. Dodal je, da bo v Baški na otoku Krku v času prvomajskih počitnic tudi slovenski teden. Lani 1,1 milijona obiskov Na Hrvaškem sicer pričakujejo, da bodo slovenski turisti vsaj ponovili lanske rezultate, ko so na Hrvaškem zabeležili 1,1 milijona obiskov in 7,4 milijona nočitev, Slovenci pa so bili na drugem mestu med obiskovalci iz tujine. Med prvomajskimi prazniki na Hrvaškem pričakujejo tudi bolj množičen obisk turistov iz Italije, medtem ko z ostalih trgov nimajo potrditev, da bi turisti v predsezoni prišli v večjem številu. Članstvo Hrvaške v EU po 1. juliju naj bi sicer prineslo nekaj ugodnosti za tuje turiste na Hrvaškem, predvsem pri telefonskih pogovorih zaradi pocenitve gostovanja in nižje provizije v menjalnicah, je še dejal Blažić.

positive

Dobruška vas. Občina dobila denar za industrijsko cono. KZ Krka našla kupca, a na teh zemljiščih v barakah živi več kot 300 Romov. Kakšne namene ima občina Komunalna ureditev. Na področju gospodarsko-tehnološkega centra naj bi zgradili prometno in komunalno infrastrukturo na območju, kjer so poleg romskega naselja tudi tri podjetja, ki že poslujejo. Degradirano. Občinski dokumenti razkrivajo, da romsko naselje obravnavajo kot "degradiran prostor, ki ga trenutno zasedajo nezakonite romske gradnje in ki bo po ureditvi na voljo za nove gospodarske prostore". Za cono naj bi zgradili čistilno napravo, kanalizacijo, elektronapajanje in vodovod ter rekonstruirali del ceste. Država je Občini Škocjan odobrila 2,8 milijonov evrov (milijon prispeva Evropska unija) vreden projekt komunalnega opremljanja poslovne cone. Čeprav tamkajšnji župan Jože Kapler zanika, da bodo v ta namen rušili domove tam bivajočih Romov, občinski dokument iz srede marca dokazuje, da to ne drži. V njem občina urad za narodnosti namreč poziva, naj za eno družino najdejo denar za preselitev, saj se bo "v letu 2013 začelo komunalno urejanje prostora, kar pomeni, da bo stanovanjski objekt nujno odstraniti". Rušenje da, a ne še takoj Kapler pravi, da na območju načrtovane cone živi le okoli 15 ljudi v treh objektih. "V tej fazi še ne vemo, ali bomo našli ustrezna zemljišča oziroma karkoli. Komunalno opremljanje jih ne bo motilo, rušenje v tej fazi ne pride v poštev. Ko bodo znani investitorji, pa je to verjetno," trdi Kapler. Dodaja, da naj bi se dela začela letošnje in končala naslednje poletje. Poudarja, da ima občina vsa potrebna gradbena dovoljenja in sredstva, odobrena s strani ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Tam priznavajo, da vedo, da so odobrili sredstva za projekt na zemljiščih, kjer živijo Romi. "Pričakujemo, da bo Občina Škocjan problem nezakonitih romskih gradenj pravočasno rešila v skladu z zakonodajo in pričakovanji prebivalcev," pravijo na MGRT. Večina pri zasebniku "Za rušenje so predvideni trije objekti, za kar se je občina inšpekciji zahvalila," pojasnjuje prebivalka romskega naselja Dobruška vas Lili Grm. Dodaja, da jim je župan obljubil, da bo našel rešitev, "a po drugi strani pravijo, da občina denarja za kaj takega nima. Naš dom sicer stoji na občinski zemlji, bolj bi me skrbelo, če bi bil na zemlji, ki je v lasti KZ Krka," še pravi Grmova. Na teh zemljiščih namreč živi večina izmed 300 Romov, ki so prijavljeni na dveh legalnih objektih v dveh bližnjih naseljih. Selitev v drugo občino Vodstvo KZ Krka je potrdilo, da so pred dvema tednoma na občino poslali dopis, v katerem razkrivajo, da imajo potencialnega kupca in da jim ponujajo nadomestna zemljišča, ki bi jih Romi ali občina lahko odkupili. "Potencialni kupec je avstrijsko podjetje, ki je do nas pristopilo prek nepremičninske agencije in išče zemljišče na relaciji Ljubljana–Zagreb. Kupili bi ga radi takoj, upamo, da si ne bodo premislili," pravi direktor KZ Krka Jure Vončina. Zemljišče, ki je zazidljivo, naj bi bilo vredno okoli 700 tisoč evrov. Kje naj bi bila nadomestna zemljišča, ne želijo razkriti. Jasno je le, da so v radiju okoli pet kilometrov iz Dobruške vasi, vendar ne v škocjanski občini, in da se strnjeno raztezajo na enem hektarju, kar je primerljivo z zemljiščem, ki ga Romi zasedajo zdaj. Po neuradnih informacijah sta takšni zemljišči v lasti KZ Krka dve: eno na Klevevžu v Občini Šmarješke Toplice, drugo pa v šentjernejski občini. V petek naj bi v naselje prišli tudi predstavniki Amnesty International ter romske skupnosti. Ti s prodajo niso seznanjeni.

neutral

Izmed pobudnikov gibanja Gremo na volitve v aktivni politiki ostaja samo še Gregor Virant. Nekdanji finančni minister in soustanovitelj Državljanske liste (DL) Janez Šušteršič je vodstvu stranke včeraj zjutraj poslal izstopno izjavo. “Za izstop se je odločil po včerajšnjem glasovanju o dvigu DDV,” so zapisali v stranki, Šušteršič pa na klice ni odgovarjal. To je že tretji umik pobudnikov gibanja Gremo na volitve iz aktivne politike. Matej Lahovnik in Rado Pezdir sta bila del gibanja, a v strankarsko politiko po predčasnih volitvah nista vstopila. Marko Pavliha se je pridružil DL, a jo kmalu zapustil. Žiga Turk, ki ni bil član SDS, a je bil njihov minister, pa je odšel po letošnji menjavi vlade. Razlog menda načelnost Pavliha je dejal, da se je sam iz DL umaknil, ker niso bili tako sredinski, kot so želeli biti na začetku, in ker so imeli nekateri pred očmi samo svoje funkcije: “Gre za načelnost.” Zaradi načelnosti se je po njegovem mnenju umaknil tudi Šušteršič, ki je že od vsega začetka “želel uresničevati svoje neoliberalne ideje”. Dodal pa je, da je bil Šušteršič vpliven član DL, zato pričakuje, da bo stranka čutila velike posledice njegovega izstopa. Politični analitik Matej Makarovič pa je ocenil, da so razlogi za te odhode kmalu po vstopu v aktivno politiko različni: “Še najbližje skupnemu imenovalcu bi bilo najbrž spoznanje, da je politika manj prijeten posel, kot se zdi zunanjim opazovalcem, oziroma da je veliko lažje modrovati o tem, kakšna bi politika morala biti, kot pa se z njo v praksi ukvarjati.” Politiko na nacionalni ravni je zato po njegovem mnenju treba razumeti kot poklic, ne kot ljubiteljsko dejavnost.

neutral

Osnutek zakona, ki vsebuje shemo za izplačilo odškodnin izbrisanim, predvideva, da bo vsak izbrisani za mesec dni izbrisa dobil po 30 evrov. Najvišja odškodnina bi tako znašala dobrih 7500 evrov. Po zakonu o povračilu škode izbrisanim bi bilo mogoče tudi uveljavljanje višje odškodnine, če bi imel izbrisani stroške z zdravljenji ali šolnino, a bo treba te stroške dokazati, je poročala TV Slovenija. Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je namreč 26. junija lani odločil, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih, državi pa je naložil, da mora v letu dni pripraviti celovit sistem izplačila odškodnin izbrisanim. Aprila letos je vlada napovedala, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice zaprosila za podaljšanje omenjenega roka, a ji sodišče prošnje ni odobrilo. Zdaj bo vlada, kot napoveduje minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant, maksimalno pohitela s pripravo zakona, a ob tem opozarja, da bi ob maksimalni naglici zakon lahko sprejeli kvečjemu septembra. Predvidoma naslednji teden bo zakon predstavljen izbrisanim, konec julija pa naj bi bil poslan v medresorsko usklajevanje in javno razpravo.

neutral

Vse več Slovencev se odloča za nakup kuponov na spletu, ki prinašajo popust. Zveza potrošnikov Slovenije je zato preverila, kako so varni ti nakupi. Glede na zadnje podatke objavljene v Trženjskem monitorju, vsak četrti spletni nakupovalec v zadnjem letu kupil vsaj en kupon. To pa pomeni približno 100.000 potrošnikov v populaciji od 18 do 65 let, piše na spletni strani ZPS. Največ kuponov potrošniki kupijo za potovanja in počitnice, kar 42 odstotkov, sledijo razni izdelki 31 odstotkov, nato gostinske storitve s 27 odstotki, kar 25 odstotkov se jih določi za nakup drugih storitev ter za kozmetične storitve pa 21 odstotkov. Na ZPS so ugotovili, da so cene praviloma nižje kot pri klasičnih agencijah, res pa je tudi, da številne ponudbe vključujejo le namestitev, vse drugo pa je odvisno od potrošnikove izbire. Torej lahko potrošniki sami dokaj preprosto poiščejo prosto sobo ali apartma, ob tem pa ne bodo vezani na nakup kupona, časovne omejitve ipd. "Verjetno bodo morali nekoliko več brskati po spletu in iskati primerne ponudbe, vendar se bo lahko vloženi čas na koncu obrestoval", še poudarjajo na ZPS. V 14 dneh lahko odstopite od pogodbe Največ težav se pri nakupih kuponov za potovanja pojavlja v povezavi z rezervacijo prostega termina. Zato na ZPS opozarjajo, da če ugotovite, da kupona ne morete izkoristiti, lahko odstopite od pogodbe v 14 dneh po nakupu, ponudnik skupinskih spletnih nakupov pa vam mora vrniti denar za opravljeni nakup.

positive

Če je oseba na begu, ne izvršuje kaznivega dejanja, zato ji ni mogoče kar tako prisluškovati. "Življenje na begu je logistično in sicer zahtevno, večino pobeglih obsojencev je mogoče slej ko prej izslediti tudi brez uporabe tovrstnih posebnih metod in sredstev," je na vprašanje, ali bi možnost uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov v primeru pobega pravnomočno obsojene osebe pomagala pri njeni hitrejši izsleditvi, odgovoril Matjaž Ambrož s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Tudi prisluškovanje sorodnikom, za katere se predvideva, da se jim pobegli javi, bi bil po njegovem mnenju nesorazmeren ukrep. To bi bil poseg v ustavo Kot nam je pojasnil Drago Šketa, vodja mariborskega okrožnega tožilstva, prisluhov ne morejo uporabiti, saj obsojenec na begu ne izvršuje kaznivega dejanja. Na ministrstvu za pravosodje dodajajo, da glede na utemeljene mednarodne standarde človekovih pravic ureditev prisluškovanja in sledenja kogarkoli ne glede na kaznivo dejanje in brez ustreznih omejitev ne bi bila ustrezna. Če bi kdo menil, da je treba to zakonsko urediti, bi moral najprej spremeniti ustavo, še pravijo.

negative

Višje delovno in socialno sodišče je v kolektivnem delovnem sporu zoper Novo Ljubljansko banko (NLB) razsodilo, da je kršila kolektivno pogodbo s tem, ko regresa za letni dopust za leto 2012 ni pravočasno do konca lanskega maja izplačala v celotnem bruto znesku. Iz NLB, kjer so odločbo sodišča prejeli danes, so sporočili, da bodo zaostali znesek zaposlenim, ki so 31. maja 2012 imeli pravico do celotnega lanskega regresa in so bili tedaj zaposleni pri NLB, izplačala v osmih dneh od pravnomočnosti te sodbe. Tako bodo vsakemu zaposlenemu obračunali še 777,10 evra bruto regresa, od tega zneska odvedli predpisane davke in prispevke, izplačali pa jim tudi dolgovano neto razliko z zakonsko zamudnimi obrestmi od lanskega 1. junija do plačila.

neutral

Sodišče je včeraj pobeglo Hildo Tovšak napotilo na prestajanje kazni na Ig. Dvajsetega junija bi nekdanja šefinja propadlega podjetja Vegrad Hilda Tovšak v ženskem zaporu na Igu morala začeti prestajati leto in dva meseca zaporne kazni. Včeraj naj bi ji namreč Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo poziv, naj se takrat zglasi v zaporu, in obvestilo vodstvo zapora, kdaj jo morajo sprejeti. Ali je sploh še živa? Sestanek Čakanje. Predsednica vlade želi najprej počakati, kaj bo pokazal nadzor. “Prepričana sem, da takrat zagotovo ne bo treba govoriti o osebni odgovornosti posameznikov, ki so te postopke vodili,” pravi Bratuškova. Tovšakove na Igu seveda ne bo, če je policija ne najde. Od ponedeljka dopoldne, ko je sodišče odredilo policiji, naj Tovšakovo išče tudi z mednarodno tiralico, jo intenzivno iščejo vse policijske enote po državi in praktično vse tuje policije. Od sredine tega tedna pa policija preverja celo možnost, da naj bi Tovšakova med begom pred policijo umrla in da naj bi se tik pred tem zatekla v skrivališče nekje v Sloveniji. Policiji se na drugi strani zdi še vedno najverjetneje, da je Tovšakova državo zapustila z osebnim vozilom že v soboto – in takoj zatem pobegnila naprej v eno od držav z manj poostrenim policijskim nadzorom. “Tovšakova bo kmalu tam, kjer bi morala biti,” je včeraj predsednici vlade Alenki Bratušek zatrjeval prvi policist v državi Stanislav Veniger. Na sestanku pri premierki, kjer sta bila notranji in pravosodni minister ter šef tožilcev Zvonko Fišer, so se strinjali, da je treba spremeniti zakonodajo tako na področju kazenskega postopka kot izvrševanja kazenskih sankcij. “Sestanek ni prinesel nič novega. Pričakujem poročili sodišča in tožilstva, ko ju bom pregledal, se bomo odločali dalje,” je po sestanku povedal pravosodni minister Senko Pličanič. Včeraj pozno popoldne je poročilo tožilstva na petih straneh tudi že prejel, a podrobnosti še ni razkril. Ob tem bo zaradi pritiska javnosti in opozoril pravosodnih funkcionarjev imenoval tudi od ministrstva ločeno skupino strokovnjakov, ki bo proučila primer Hilde Tovšak in podobne primere. Ugotovitve in priporočila bodo znani do začetka julija.

neutral

Vlaki. V Ljubljani in okolici je predvidenih pet novih železniških postajališč. Načrti. Septembra 2014 se bo predvidoma začela gradnja novega železniškega postajališča Vnanje Gorice, končala pa junija 2015, so napovedali na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. To bo prva širitev mreže postajališč v ljubljanski regiji, pozneje so predvidene še postaje Dolgi most, Moste, Rudnik in Preska. Zdaj 13 postajališč Železnica. V MOL je 13 železniških postajališč: Ljubljana, Zalog, Polje, BTC, Rakovnik, Vodmat, Tivoli, Vižmarje, Stegne, Litostroj, Črnuče, Ježica in Brinje. Investicijska vrednost postajališča Vnanje Gorice je ocenjena na 1,7 milijona evrov, so povedali na ministrstvu. V to ceno so všteti nova dva perona, nadkritje peronov, parkirišče za osebna vozila, podhod za pešce in kolesarje, dostopne poti, prilagojene ljudem z omejeno mobilnostjo, ter obnova zgornjega ustroja proge in elektronaprav javne železniške infrastrukture. Ob tem bodo prenovili Podpeško cesto in avtobusni postajališči na območju nivojskega prehoda. Večino denarja bodo zagotovili iz državnih proračunov za leti 2014 in 2015, del bo prispevala še Občina Brezovica. Edina ovira je denar Prav od denarja je po mnenju Slovenskih železnic (SŽ) odvisna nadaljnja širitev postajališč, zato si želijo, da bi ga država in lokalne skupnosti čim prej zagotovile. Mestna občina Ljubljana (MOL) in druge obljubljanske občine morajo po njihovem mnenju sodelovati zato, ker “gre za razvojni projekt, ki bi vplival na vso ljubljansko urbano regijo, ne le na železniški promet”. Lokacije novih postajališč so sicer določili v študiji, ki jo je pripravil Prometni institut Ljubljana, ta je med drugim preveril migracijske tokove, tehnične pogoje za ureditev železniških postajališč, primerne točke za P+R (parkiraj in se pelji) in vpliv novih postajališč na propustno zmogljivost prog. Na SŽ pa so izdelali “grobe gradbene zasnove in ocene stroškov za nova postajališča”, kolikšni ti so, niso razkrili. Prepričani pa so, da bi nova postajališča “celovito izboljšala stanje javnega potniškega prometa”.

neutral

Metoda Montessori. Upošteva otroka in mu omogoča samostojno učenje. Vzgoja. “Metoda Montessori, kot jo je učila utemeljiteljica, italijanska znanstvenica Maria Montessori, gradi na opazovanju otroka in sledenju njegovemu naravnemu razvoju in potrebam,” pojasni Herta Kobal, ki se je s to metodo začela ukvarjati med prvimi v Sloveniji. Načela razvoja Montessorijeva, ki je delovala v Rimu ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, je proučevala osnovna načela razvoja, skozi katera gre vsak otrok v lastnem ritmu. Prva je odkrila tako imenovana občutljiva obdobja otroka: to je poseben čas, ki se pojavi samo enkrat v življenju. Otrok se v tem obdobju določenih stvari nauči hitreje in intenzivneje, kot se bo sposoben kdaj prej ali pozneje. Spodbude pri učenju Otrok se uči rokovanja s pravimi krožniki in kozarci, tako se uči ravnati z materialom in vrne zaupanje. Herta Kobal, učiteljica po metodi Montessori V nasprotju z običajnimi vrtci program Montessori izrazito poudarja pomen okolja za otroka. Ta mora spodbujati njegove interese in mu omogočati varno gibanje. Prav tako poudarja učenje samostojnosti od zgodnjega začetka: otrok se uči oblačenja, obuvanja, rokovanja s krožniki in kozarci, ki niso iz “trpežne” plastike – tako se nauči primerno ravnati z materialom in vrne zaupanje odraslega. Če kaj raztrese, mora z metlico in krpico za seboj pospraviti, kar krepi občutek za red. “Roka je organ inteligence,” je trdila Montessorijeva, ki je menila, da je otrokovo grobo in fino motoriko koristno razvijati že zelo zgodaj. Metoda Montessori izpostavlja tudi pomen matematike, ki je za človeka nekaj naravnega. Otroci se učijo tudi malih pisanih črk, kar naj bi jim šlo lažje od rok kot pisanje tiskanih, saj jih oblikujejo povezane črte.

positive

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je včeraj v oddaji Odmevi na TV Slovenija odgovoril na očitke pravosodnega ministra Senka Pličaniča, ki je prst v zadevi Tovšak uperil v tožilstvo in dejal, da je ugotavljanje zadev z besedami "zdi se, da je nekdo odgovoren" na splošno nizek dokazni standard. "Jaz bi bil previden. Kadar nastane takšna situacija je zelo natančno urejeno postopanje v zakonu v državnem tožilstvu. Najprej je treba ugotoviti dejstva, potem je treba dajati ocene,“ je na očitke pravosodnega ministra Senka Pličaniča dejal Zvonko Fišer in dodal: "Za pravnike je to nizek dokazni standard in nizka stopnja verjetnosti, da bi tako bilo." Prijeli Hildo Tovšak Mislinjčani zadovoljni z razpletom Ni rešitve, ni Hilde Tožilci napade označujejo za nedopustne Generalni državni tožilec je zanikal, da bi v prvih izjavah po izginotju Hilde Tovšak dejal, da na tožilstvu ne dopuščajo možnosti, da so v postopku storili kakšno napako, ampak, da je najprej treba ugotoviti dejstva, potem pa jih ovrednotiti. Delo tožilca zahtevno intelektualno delo Fišer je ob tem dejal, da sankcij za tožilko, ki je v odmevnem primeru Balkanski bojevnik pozabila zahtevati podaljšanje pripora, ni bilo. "Dobila je opozorilo, da se kaj takega ne sme več zgoditi. Moram opozoriti na to, da je delo državnega tožilca, kot sodnika zahtevno intelektualno delo. V takih težavnih zadevah povezanih z gospodarskim kriminalom, kot je ta, ki je obsežen, včasih pride do pregorevanja. Zato visoko kvalitetnega izvajanja funkcije ne moremo zagotavljati zgolj skozi sankcioniranje.“ Dodal je, da je zgolj sklepanje, kakšne bodo sankcije v primeru postopka pri Hildi Tovšak. Da ne bo nihče kaznovan je govoriti prenagljeno, hipotetično pa dopušča tudi tako možnost. Objektivna odgovornost je politična odgovornost Fišer je bil v središču pozornosti medijev tudi zaradi prve izjave za medije po izginotju Hilde Tovšak, ko je na vprašanje, če se čuti objektivno odgovornega in če bo odstopil, dejal: "Zakaj le, lepo prosim? Zdaj pojasnjuje, da ko gre za vprašanje objektivne odgovornosti, trdno ostaja na stališču, da v pravosodju ni prostora za objektivno odgovornost: "Objektivna odgovornost je politična odgovornost. Tožilci in sodniki delajo na podlagi ustave in zakona in so samostojni. Nad njimi sta samo ustava in zakon, zato jim nihče ne more ukazovati, kako naj delajo. Ravno zaradi tega, ker odločajo o pomembnih vprašanjih v družbi je sistem ugotavljanja odgovornosti v družbi zelo natančno določen. "Objektivna odgovornost je konec pravosodja".

negative

Erasmus. Slovenski študenti nemobilni zaradi finančne stiske, Evropska komisija sredstva še zmanjšuje. 2 milijona evrov bodo v tem študijskem letu izobraževalne ustanove razdelile med študente za izmenjavo v tujini. Izmenjave. Do petka se lahko izobraževalne ustanove prijavijo na razpis, s katerim država sofinancira individualno mobilnost študentov v sklopu programa študentskih izmenjav Erasmus in intenzivnih pripravljalnih jezikovnih tečajev za izmenjavo. Vsi študenti niso upravičeni Ustanove denar, pridobljen na razpisu, razdelijo med svoje študente v obliki štipendij. Do njih so upravičeni vsi, ki imajo celoten čas izmenjave status študenta, niso vpisani v evidenco brezposelnih in niso zaposleni. Prav tako ne smejo prejemati druge štipendije iz tujine ali Slovenije. Prijaviti se ne morejo niti tisti, ki jim je bila štipendija za izmenjavo izplačana prejšnje leto. Koliko na izmenjavo? Univerza v Ljubljani (UL). Vsako leto se v tujino odpravi okoli pet odstotkov vseh študentov. Raziskava UL ugotavlja, da večina doma ostaja zaradi slabega finančnega položaja. Izmenjava je precej draga Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (Šoul) opozarja, da je “finančni zalogaj, ki je potreben za študij, prakso ali izmenjavo v tujini, že zdaj velik, prav tako pa predstavlja enega izmed glavnih dejavnikov, ki pretehtajo pri odločitvi o študiju oziroma izmenjavi v tujini”. Zato ostro nasprotujejo predlogu Evropske komisije, da bi se sredstva za programe mobilnosti, kamor spada tudi Erasmus, zmanjšala za 15 odstotkov oziroma 200 milijonov evrov. “Upamo si trditi, da bi znižanje sredstev onemogočilo mobilnost večini študentov, ki prihajajo iz manj premožnih družin, študij v tujini pa bi postal privilegij izbrane družbene elite,” pravijo v Šoulu.

neutral

Agencija za knjigo. Po protikorupcijski komisiji še tožba na upravno sodišče. Nekdanji Kanglerjev uradnik Aleš Novak. Preden je prišel na čelo JAKRS, je bil direktor urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor, nekaj časa pa tudi vršilec dolžnosti programskega direktorja javnega zavoda Maribor 2012, kar je pozneje postal Mitja Čander. JAKRS. Eden izmed neizbranih kandidatov za delovno mesto direktorja Javne agencije za knjigo RS (JAKRS) je na upravno sodišče vložil tožbo zoper odločbo o imenovanju Aleša Novaka za direktorja. Tega je sicer že januarja imenovala prejšnja vlada, kmalu zatem pa so bile na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) podane tri prijave o sumu korupcije pri izboru direktorja. Vlada ga ne bi menjala Ministrstvo za kulturo imena tožečega, ki je tožbo vložil konec marca, zaradi postopka ne more razkriti. Pravijo pa, da je vlada v odgovoru, ki ga je posredovala na sodišče, zavrnila vse tožbene navedbe in sodišču predlagala, naj zahtevek zavrne. Novaku sicer, kakor je slišati neuradno, očitajo neizkušenost na področju knjig, vir pa nam je dejal tudi, da od nastopa funkcije ni kaj dosti komuniciral z založniki in drugimi, ki so vpleteni v knjižno produkcijo. Rezultati še skrivnost Prav te dni je bil sicer na JAKRS zaključen razpis za izbor in sofinanciranje izvajalcev javnih kulturnih programov na področjih knjige za obdobje 2013–2015. Posamezni založniki naj bi bili o tem, kolikšne subvencije so prejeli, že obveščeni, vendar rezultati še niso javno objavljeni, zato prejemniki eden o drugem ne vedo nič. Že pred časom smo namreč poročali o nenavadni praksi Študentske založbe, ki je vnaprej izdala knjige z letnico 2013 in natisnjenim besedilom o podpori javne agencije. Na JAKRS smo sicer že v ponedeljek naslovili vprašanja o prejemnikih razpisnega denarja, a odgovorov do včeraj dopoldne še nismo prejeli.

neutral

Ovčje meso. Dolgo časa je veljalo za hrano revežev, zdaj postaja vse bolj priljubljeno Prodaja. “Logično je, da se poraba mesa drobnice počasi povečuje in da smo s pol kile na prebivalca v 20 letih prišli na nekaj čez kilo. Imamo pa še vedno najnižjo porabo v EU,” pravi Marjana Cvirn iz Zveze društev rejcev drobnice Slovenije. Po podatkih republiškega statističnega urada se je količina ovčjega mesa v predelovalnih obratih marca povečala za 46 odstotkov glede na isto obdobje lani. Meso drobnice, predvsem jagnjetina, je po njenih besedah v skladu s smernicami zdrave in naravno pridelane hrane. “Gre za ekstenzivno rejo, kar pomeni, da se živali prosto pasejo,” pojasnjuje. Gostilne in revije Poraba mesa drobnice se je po besedah Cvirnove zelo zmanjšala po drugi svetovni vojni, saj je imelo pridih “hrane za reveže”. Nekateri pa imajo pred tem mesom neutemeljene predsodke še danes, češ da ima specifičen vonj. V 90. letih prejšnjega stoletja je k oživljanju ovčereje veliko pripomogel Franc Zagožen, ki je javnosti sicer bolj poznan kot politik. “V zadnjem času k popularizaciji jagnjetine veliko pripomorejo tudi napredni gostinci in številni recepti, ki so objavljeni v revijah,” pripoveduje sogovornica. Tradicionalna dejavnost Reja drobnice je tradicionalna kmetijska dejavnost in je ena do okolja najbolj prijaznih oblik živinoreje. V Sloveniji imamo tudi pet avtohtonih pasem, in sicer jezersko-solčavsko ovco in beloKranjsko pramenko (mesni pasmi), istrijanko in bovško ovco (mlečni pasmi) ter drežniško kozo.

positive

Masleša dobil poročili višjih sodišč glede postopkov Čista Lopata in Teš. Gorenak: Tovšakova prosila sodišče, ali sme v zapor. Poslanska skupina SDS je v petek vložila zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora o stanju v pravosodju. Nekdanji notranji minister, zdaj pa poslanec SDS Gorenak je dejal, da sporočilo zahteve po izredni seji ni v tem, da naj odstopita predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša in generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Nekdanji minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je za Odmeve razkril, da mu je Hilda Tovšak poslala pismo. Med drugim je zapisala, da je sodišče prosila, ali gre lahko iz pripora v zapor. "Ona opozarja na to, da je 29. marca prosila sodišče, ali sme oditi v zapor, sodišče je odločilo, da ne. Nato je prosila spet 5. aprila, sodišče je dejalo ne," je dejal Gorenak. Kaj točno je želela s tem sporočiti, je Gorenak dejal da ne ve, ter da bodo morali pismo pregledati tožilci in pristojni in odločiti ali to drži. Poročili je dobil Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je že prejel poročili višjih sodišč v Mariboru in Ljubljani glede poslovanja v postopkih za primer Čista lopata in glede delavcev na gradbišču Teš, v katere je vpletena tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Neuradno niti višje niti okrožno sodišče nista huje kršili rokov, ki so med sodniki dopustni za reševanje takšnih postopkov. Več o poročilu lahko preberete tukaj.

neutral

V Ljubljani za deset stopinj nižje temperature od povprečja. Sprememb še vsaj do konca meseca ne bo. Vreme z nizkimi temperaturami, ki smo mu priča v zadnjih dneh, se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. "Prenizke temperature glede na čas bodo vsaj še do konca maja in v začetku prihodnjega meseca," napoveduje Janez Markošek, dežurni prognostik na Arso. V petek, 24., in v soboto, 25. maja, so bile povprečne dnevne temperature v Sloveniji najnižje po letu 1991. "Za Ljubljano velja, da je povprečna dnevna temperatura za ta dva dneva 17,5 stopinje Celzija, letos pa smo v petek izmerili 7,5 stopinje Celzija, kar je natanko deset stopinj manj," razlaga Markošek. Nadpovprečna je tudi količina padavin, in tako bo tudi v prihodnjih dneh, ko bomo imeli nestalno vreme. "Danes sicer še ne, prav tako jutri, od srede naprej pa bodo padavine spet pogostejše," pojasnjujejo na Arsu. "Več padavin bo na vzhodu, a povsod bo nekaj dežja." Podobno na Hrvaškem O nizkih temperaturah poročajo tudi s Hrvaške. V Splitu so izmerili najnižje temperature, odkar je v tem priobalnem mestu začela delovati meteorološka postaja. 26. maja so bile jutranje temperature z 8 stopinjami Celzija za 2,1 stopinje nižje od dosedanjega jutranjega rekorda iz leta 1991. Povprečna dnevna temperatura je bila 11 stopinj Celzija, kar je za 4,2 stopinje manj od dosedanjega rekorda 26. maja 1991, ko je povprečna dnevna temperatura znašala 15,6 stopinje Celzija.

negative

Eden izmed ustanovnih članov Državljanske liste in član sveta občinskega odbora stranke je prepričan, da bodo DL slej ali prej "račun izdali volilci". "Državljanska lista je zavrgla svoje liberalne korenine in pristala na oportunistično in brezglavo politiko, ki je naš slogan "ne levo ne desno, modro naprej" sprevrgla v "ne levo ne desno, naravnost do korita," je v odstopni izjavi zapisal Rok Novak, eden izmed ustanovnih članov Virantove stranke in član sveta občinskega odbora DL Celje. Popljuvani zaradi opozarjanja Zapisal je, da se je za odstop odločil, ker so "tisti, ki so zgrešeno smer predsednika stranke in njegovih karierističnih oprod poskušali popraviti, bili večkrat popljuvani, nekateri so nas celo naganjali." Kljub temu so po njegovih besedah vztrajali in v stranki poskušali uveljaviti glas razuma do prejšnjega tedna, ko je stranko zapustil Janez Šuštaršič. "Na koncu se nismo razdelili le na liberalce in rentnike. Razdelili smo se na tiste, ki razumemo in slišimo, ko nam ljudje povedo, da je nekaj narobe, in na tiste, ki za to samovšečno ostanejo gluhi." Prepričan je, da bodo temu, kar je ostalo od stranke, izdali račun tudi volilci. Sporni ostajajo Novak je v pogovoru za Slovenske novice izpostavil nekaj težav, s katerimi so se srečevali v DL. Problematično se mu zdi, da je črnograditelj Igor Maher še vedno član sveta stranke. Prav tako je članica sveta stranke tudi Tatjana Grahovac, ki je osumljena odtujitve sredstev v vrtcu, kjer je bila zaposlena. Čeprav je Janko Jenko odstopil kot izvršni direktor stranke, je še vedno ostal ključen mož, saj naj bi tako v njej skupaj z Janijem Torošem in Igorjem Maherjem vodil kadrovsko komisijo. Virant odstopov ne komentira Predsednik stranke Gregor Virant je na današnji tiskovni konferenci na kateri je bilo govora o izbrisanih dejal, da vsakega odstopa ne bo komentiral. "Vsakega pristopa in izstopa ne bom komentiral, to je nesmiselno. Me zanima, če vse stranke sprašujete za vsakega člana, ki jih zapusti za komentar."

negative

Zahtevajo razveljavitev varčevalnega zakona. Razlog prekinitev zbiranja podpisov za razpis referenduma. Sindikat vojakov Slovenije je na ustavno sodišče vložil zahtevo za razveljavitev celotnega zakona za uravnoteženje javnih financ, podali so tudi predlog za začasno zadržanje izvajanja in prednostno obravnavo. Kot razlog navajajo nezakonito prekinitev zbiranja podpisov za razpis referenduma o zakonu. T. i. mega varčevalnemu zakonu se je namreč lani obetal tudi referendum, ki sta ga napovedovala policijska sindikata, a sta v teku 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov za razpis referenduma pobudo zaradi dogovora z vlado umaknila. V sindikatu vojakov so prepričani, da po razpisanem koledarskem roku za zbiranje podpisov po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi tega ni mogoče ustaviti. Ocenjujejo, da je bil prekinjen nezakonito, zato so vložili pobudo za presojo ustavnosti.

neutral

Težave z Romi. Če ne bo rešitev, bodo patrulje. K županu Kaplerju O Dobruški vasi. Zaradi zapletov z zemljišči, na katerih stoji romsko naselje, se bodo v petek pri Jožetu Kaplerju, županu Občine Škocjan, sešli Tamara Vonta, državna sekretarka, Stanko Baluh, vodja urada za narodnosti, Darko Rudaš, predsednik foruma romskih svetnikov, Jure Vončina, direktor Kmetijske zadruge Krka, in Blaž Kovač iz Amnesty Internationala. Sestanka se bo, kot je napovedal, udeležil tudi Mesojedec. V semiški, škocjanski in mirnopeški občini, kjer v zadnjih letih opažajo velik porast kriminalitete, predvsem drznih tatvin, prebivalci razmišljajo o ustanavljanju vaških straž, pravi Silvo Mesojedec, predsednik regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike (RCI). "Razočarani so nad neučinkovitim delom policije, kar smo že prenesli tudi Janezu Ogulinu, novemu direktorju Policijske uprave Novo mesto. Ta je izrazil željo, naj poskušamo ustanavljanje vaških straž zadržati," še pravi Mesojedec. Govorijo o orožju V Občini Mirna Peč, ki meji na romsko naselje Žabjak, so, kot pravi občinski svetnik Zvonko Papež, lani zaznali trikratni porast kaznivih dejanj. V vasi Hudenje, v neposredni bližini romskega naselja Dobruška vas, so se po besedah Bojana Jeraka pogovarjali o tem, da bodo, če se ne bo nič spremenilo, začeli patruljirati. Na naše vprašanje, ali naj bi bile to oborožene patrulje, je Mesojedec odgovoril, da je govora tudi o tem, da bi lahko bile. "A tega ne želimo, zato kažemo s prstom na vse te ustanove, ki ne znajo učinkovito pristopiti k reševanju romske problematike," poudarja Mesojedec. Pripravili strategijo Na jutrišnjem občinskem svetu Mestne občine Novo mesto bo komisija pod vodstvom Mateje Jerič, vodje urada za kulturo, zdravstvo in socialo, njena člana pa sta tudi Izidor Jerala iz urada za prostor in Mesojedec, predstavila občinsko strategijo reševanja romske tematike.

neutral

Rešitev: dolgoročna posojila zadolženim turističnim podjetjem v visokih izgubah. "Turizem ustvari 12 odstotkov slovenskega BDP in devet milijonov nočitev ter gosti tri milijone turistov iz različnih držav na leto, zato je pomembno, da nekaj storimo za njegovo prihodnjo rast," je prepričan gospodarski minister Stanko Stepišnik, ki se je z razmerami v turizmu včeraj v Portorožu seznanil iz prve roke. Glede golfa neenotna Minister Stepišnik podpira gradnjo igrišča za golf v slovenski Istri, saj bi tako podaljšali sezono v jesenski in zimski čas, hkrati pa pridobili prestižne goste. Kmetijski minister Dejan Židan pa vztraja pri svojem, torej da naj bo kmetijska zemlja v Sečovljah namenjena pridelavi hrane. Istrabenz Turizem ima za 70 milijonov, Hoteli Bernardin pa za 50 milijonov evrov posojil. "Podjetja teh posojil, ki so tudi posledica izčrpavanja od njihovih lastnikov, ne morejo odplačati, zato je nujno, da jim jih banke reprogramirajo v dolgoročna. Država lahko pomaga tako, da pri teh odločitvah dodatno motivira banke," poudarja minister. Vlada pripravlja sheme pomoči zdravim podjetjem, tako mikro in majhnim kot srednjim in velikim gospodarskim družbam. V določenih primerih bodo banke svoje terjatve spremenile tudi v lastniške deleže. Sheme pomoči Ena shema, vredna do 150 milijonov evrov, bo po ministrovih besedah namenjena mikropodjetjem. V drugi shemi, za katero bi namenili od 300 do 500 milijonov evrov, bi malim in srednjim podjetjem nudili kredit za obratna sredstva, v tretji shemi pa bi bila na voljo milijarda evrov za kredite za velika podjetja. Obala na kolenih Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) so prav turistična podjetja glavni krivec za slabo gospodarsko sliko Obalno-kraške regije, ki je poleg Goriške in Podravske najbolj izgubaška. Leta 2009 je imela sama celo višjo izgubo kot preostali del države. "Skrb vzbujajoče je, ker trend ne kaže izboljšanja. Regija kot celota je – z manjšo lansko izjemo – v rdečih številkah že od leta 2008," ugotavlja Mariza Šturman, direktorica koprske območne izpostave Ajpesa. Pozitiven podatek je le, da se je dolgoročna zadolženost Obalno-kraške regije lani zmanjšala za dobrih 200 milijonov evrov, po drugi strani se je povečala kratkoročna zadolženost, a za le 78 milijonov evrov. Tudi gospodarska slika države kot celote je slaba, saj so imele lani vse gospodarske družbe skupaj 332 milijonov evrov dobička, kar je le tretjina skupnega dobička iz leta 2011.

neutral

Vsak četrti slovenski delodajalec ne najde ustreznega delavca. Skoraj četrtina slovenskih delodajalcev pravi, da ima težave pri pridobivanju ustreznega kadra. To je pokazala raziskava podjetja Manpower, v kateri je med 40 tisoč delodajalci po svetu sodelovalo tudi 629 slovenskih. Niso točni in iznajdljivi Pri nas jih kar 60 odstotkov navaja, da kandidatom primanjkuje tehničnih znanj in profesionalnosti, menda nimajo zadovoljivega osebnega nastopa in niso točni, so pa tudi premalo iznajdljivi in fleksibilni. Slovenski delodajalci menda najtežje najdejo inženirje ter kvalificirane in proizvodne delavce. Prvič so se na lestvico najbolj iskanih profilov uvrstili tudi vodje prodaje ter strokovnjaki za marketing in odnose z javnostmi. Na slovenski lestvici pa tokrat ni več prodajnikov in tajniškega osebja, ki so na vseh lestvicah drugih držav. "Menimo, da je kar nekaj prodajnega kadra uvrščenega med inženirje. Ko mi iščemo strojne in elektroinženirje, morajo po navadi poleg tehničnega znanja imeti prodajne veščine," pojasnjuje Romana Šercelj iz Manpowerja. Sa. K. 1. Inženirji 2. Kvalificirani delavci 3. Delavci 4. Kuharji 5. Vozniki 6. Vodje prodaje 7. Zdravniki 8. Gostinci 9. Marketing in PR 10. Vodilni kader

negative

Rešitev: dolgoročna posojila zadolženim turističnim podjetjem v visokih izgubah. Dražba za del stanovanjsko-poslovnega kompleksa Zeleni park 2 za slabih 13 milijonov evrov včeraj ni bila uspešna, zato bodo na naslednjem naroku objekt prodajali po polovični ceni. Če tudi ta dražba ne bo uspešna, jo bodo izvedli še tretjič, nato pa je ena izmed možnosti, da upniki predlagajo stečaj investitorja – podjetja Prefabdva. "Nismo pričakovali kupca, želeli smo le zavarovati našo terjatev pred zastaranjem," je povedala Mojca Kačinari iz Gea Managementa, enega izmed upnikov z 280 tisoč evri terjatev. Največji upnik, ki pa se je dražbe udeležil le kot opazovalec, je Hypo Alpe-Adria-Bank. Ta naj bi od podjetja Prefabdva terjala dobrih 36 milijonov evrov. Uroš Brataševec iz Prefabdva krivdo za nasedlo investicijo pripisuje neodgovornemu postopanju celovške centralne banke, ki naj ne bi bila zainteresirana za rešitev projekta. Za objekt, sestavljen iz dveh sklopov in podzemne garaže, pričakuje, da bo namesto avstrijske banke dobil novega partnerja.

negative

Razrešeni direktor dobi odpravnino. Nekdanji direktor direktorata za srednje in višje šolstvo Jurij Šink, ki se je z javnim pismom zaradi nestrinjanja z razrešitvijo obrnil na ministra Jerneja Pikala, bo 6. junija prejel slabih 17 tisoč evrov bruto odpravnine, so nam sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Kot smo poročali v ponedeljek, je Šinka posebno zmotilo to, da mu niso zagotovili novega delovnega mesta na ministrstvu, njegovima predhodnikoma pa, zato mu je preostal le zavod za zaposlovanje. Kazen 2.500 evrov Njegova predhodnika, direktorja Vinka Logaja in Borisa Černilca, so pod ministrom Žigo Turkom v skladu z veljavno zakonodajo po razrešitvi lani spomladi zaposlili na sektorju za srednje in višje šolstvo ter na uradu za razvoj šolstva, kjer so bila na voljo delovna mesta zaradi upokojitev. "V mandatu prejšnje vlade je zakon o izvrševanju proračuna zaostril razpolaganje s sredstvi za stroške dela, saj določa izvajanje politike zaposlovanja tako, da se s prevzemanjem obveznosti ne ustvarjajo primanjkljaji na plačnih kontih. Sankcija za kršitev znaša 2.500 evrov za odgovorno osebo. Ker finančnih sredstev zaradi varčevalnih ukrepov ni, predstojnik ni mogel ponuditi delovnega mesta nobenemu razrešenemu generalnemu direktorju razen tistim, ki so bili že pred imenovanjem zaposleni v državni upravi," pojasnjujejo na MIZŠ. Dodajajo, da Šink dopusta zaradi razrešitve ni mogel izrabiti, a do tega niti ne bi bil upravičen, saj za uradnike na položaju veljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, ne pa zakona o delovnih razmerjih, ki določa odpovedne roke. Njegovo pritožbo so odstopili v reševanje pristojni komisiji vlade, zoper odločbo pa se bo lahko pritožil na delovno in socialno sodišče.

neutral

Dari Južna, lastnik CGP, na predobravnavnem naroku priznal krivdo. S fiktivnimi svetovalnimi storitvami je bilo podjetje oškodovano za 4,5 milijona evrov. Dari Južna, lastnik novomeškega cestnega in gradbenega podjetja CGP se je s tožilcem za pregon organiziranega kriminala, ki mu med drugim očita pranje denarja, pogodil. V zameno je Južna priznal krivdo. S tem je sprejel poziv sodišča, naj sam prizna krivdo in se v zameno pogodi za kazen, s katero se strinjata tako on kot tožilstvo. 1. oktobra bodo na ljubljanskem okrožnem sodišču začeli soditi Rajku Siročiču, ki krivde ne priznava. Sodba v kratkem Za zdaj uradno še ni znano, kakšna kazen čaka Južno, po naših neuradnih informacijah pa naj bi se pogodil za manj kot dve leti zaporne kazni. Če krivde ne bi priznal ter bi mu zaradi domnevne zlorabe položaja, pranja denarja in ponarejanja vrednostnih papirjev začeli soditi, bi Južni grozilo najmanj osem let zapora. Tožilstvo mu namreč očita, da naj bi med letoma 2004 in 2006 CGP oškodoval za okoli 4,5 milijona evrov. Toliko naj bi CGP za fiktivne in nikoli opravljene svetovalne posle plačal podjetju Confinvest iz Liechtensteina, domnevno prav tako v lasti Južne. Tožilec Boštjan Jeglič je sodišču izročil sporazum o priznanju krivde, ki ga je podpisal z Južno. Predvidoma v sredo pa bo sodišče odločilo, kdaj bo Južni izreklo sodbo, takrat bo tudi jasno, katere od očitanih nezakonitih poslov priznava. Samo Siročič ne Takoj za Južno pa sta krivdo priznala in se s tožilcem pogodila tudi nekdanji predsednik uprave CGP Marjan Pezdirc in član uprave Martin Štubljar, ki jima tožilstvo očita sodelovanje z Južno pri oškodovanju CGP. Tudi njima bo sodba izrečena istočasno kot Južni. Do tedaj podrobnosti njunega priznanja, enako kot v primeru Južne, uradno ne bodo znane. Edini, ki krivde oziroma sodelovanja z Južno pri oškodovanju CGP ne priznava, pa je bivši član uprave podjetja Rajko Siročič. Tožilstvo je sicer prepričano, da naj bi vsi štirje sodelovali tudi pri spornem nakupu delnic Telekoma leta 2006. Delnice naj bi kupovali prek liechtensteinskega Confinvesta oziroma s 4,5 milijona evrov, kolikor naj bi CGP Confinvestu plačal za fiktivne svetovalne posle. Delnice pa naj bi vsem prodal Južna oziroma še eno od njegovih podjetij, Perspektiva FT, ki je danes 0,75-odstotni lastnik Telekoma. Delež je vreden 4,5 milijona evrov.

negative

Sodniki odločili, ali bodo obtoženi v zadevi Čista lopata lahko namesto zapora odslužili altrnativno prestajanje zapornih kazni. A dokler z odločitvijo niso seznanjene stranke, sodišče javnosti o tem ne more obvestiti. Okrožno sodišče v Ljubljani je sodbo v zadevi Čista lopata vročilo vsem sedmim obsojenim, prav tako pa so bili vsem izdani pozivi na prestajanje zaporne kazni. Danes je bilo tudi odločeno o vseh predlogih obsojenih za alternativno prestajanje zapornih kazni, vendar pa sodišče o tem javnosti ne more obvestiti, dokler z njo niso seznanjene stranke. Bodo opravljali delo v splošno korist? Nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar, ki mu je ljubljansko višje sodišče dosojeno zaporno kazen znižalo na leto in dva meseca, je na sodišče podal predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki ji je bila prav tako dosojena zaporna kazen v višini 14 mesecev, je na sodišče naslovila prošnjo za izvršitev kazni zapora na način, da se namesto tega opravi delo v splošno korist. Tovšakova je sicer prejšnji teden že začela prestajati dosojeno kazen v zaporu na Igu. POP TV je poročala, da naj bi Zidar in Črnigoj svojo kazen odslužila v koprskih zaporih, ki veljajo za kaznjencem najboljše v Sloveniji. Oba naj bi se morala v zapor preseliti najkasneje do 29. junija. Dela v splošno korist namesto prestajanja 14-mesečne zaporne kazni si želi tudi nekdanji prvi mož Primorja Črnigoj. Tomaž Žibert, ki je bil na Kontroli zračnega prometa Slovenije odgovoren za prispele ponudbe na javnem razpisu in ga je sodišče obsodilo na dve leti in šest mesecev zapora, je predlagal, da se mu izrečena kazenska sankcija nadomesti z nadaljevanjem "dela pri poslovnem subjektu". Za alternativno prestajanje zaporne kazni z delom v splošno korist sta zaprosila tudi Borut Farčnik in Srečko Gabrič, ki sta bila obsojena na deset mesecev zaporne kazni. Ivan Demšar, ki mu je sodišče prisodilo leto in dva meseca zaporne kazni, pa je poleg dela v družbeno korist predlagal še, da se ta izvede podrejeno s hišnim priporom. Višje sodišče v Ljubljani je marca sicer nekoliko spremenilo sodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi Čista lopata in zaradi napake tožilstva pri definiranju očitanih kaznivih dejanj za tri mesece znižalo zaporne kazni za Zidarja, Črnigoja in Demšarja. Potrdilo pa je ostale sodbe prvostopenjskega sodišča.

neutral

Vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji meni, da bodo sprejeti ukrepi še oslabili že tako šibko slovensko gospodarstvo. Antonio Spilimbergo je dejal, da mora Slovenija na srednji rok za stabilizacijo naraščajočega javnega dolga in pomiritev finančnih trgov uravnotežiti javne finance. Boljši bi bil postopen pristop A v luči trenutnih razmer in velikega odstopanja dejanskega gibanja slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) od potencialne gospodarske rasti v IMF ocenjujejo, da bi bil postopen pristop k stabilizaciji javnih financ ustreznejši. Med ukrepi iz vladnega programa stabilnosti sta najbolj ukrepala dvig davka na dodano vrednost in dogovor s sindikati glede zmanjšanja mase plač v javnem sektorju. Po Spilimbergovih besedah bi bilo tako za Slovenijo primerno, da bi v prihodnjem obdobju javnofinančni primanjkljaj letno znižala za okoli en odstotek BDP in pri tem zagotovila polno delovanje t. i. avtomatičnih stabilizatorjev. Gre za socialne transferje in povišane odhodke, ki jih sprožijo slabe gospodarske razmere (npr. nadomestila za brezposelne, socialne pomoči). "Javnofinančni paket, ki ga predlagajo slovenske oblasti, to presega in bo predstavljal občutno zavoro za že tako šibko gospodarsko dejavnost," je ocenil Spilimbergo.

neutral

Prihodki. V osrednji Sloveniji in na Obali ima sedež 400 ruskih podjetij, več kot polovica ima minimalne prihodke. "Res je, v večini primerov ustanovijo podjetje le zato, da lahko pri nas kupijo nepremičnino, saj je kot fizična oseba ne morejo. To potrjujejo tudi podatki o prometu večine ruskih podjetij pri nas, za dejavnost se nekaj napiše, trgovina ali kaj podobnega, in to je to," razlaga predstavnik računovodskega servisa, ki skrbi predvsem za ruska podjetja. Po podatkih Ajpesa je pri nas 553 podjetij v lasti Rusov – večina, več kot 300, ima sedež v Ljubljani in okolici, na Obali jih je 86. Letni priliv minimalen Od vseh ruskih podjetij s sedežem v osrednji Sloveniji jih je imelo lani 93 od nič do le sto evrov prihodkov, 128 pa manj kot tisoč evrov na leto. V vsem lanskem letu so sicer vsa ruska podjetja v osrednjem delu države ustvarila za 49 milijonov evrov prometa, od tega dve tretjini eno podjetje, ki očitno ni le poštni nabiralnik. Na Obali je jih je od skupaj 86 ruskih podjetij kar 23 imelo od nič do sto evrov prihodkov, 39 ali skoraj polovica podjetij pa je imela manj kot 20 tisoč evrov prihodkov v vsem letu. Vila Rajka Hrvatiča: Portorož. "Imam stranko, ki bi za vilo ob morju plačala do 20 milijonov evrov, ko smo ji pokazali vilo Rajka Hrvatiča, ga sploh ni zanimala. Lani smo v Piran pripeljali 27. najbogatejšega Rusa, poslovneža, ki je od NFD hotel kupiti osem tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo na Bernardinu, a so mu postavili tako oderuško ceno, da se je smeje poslovil," razkriva posrednik. Več na istem naslovu V Ljubljani smo na naslovu Dunajska cesta 56 našteli kar 59 ruskih podjetij – večinoma brez premoženja in večjih prilivov. "Veliko Rusov se odloči podjetje ustanoviti, potem pa čakajo. Trenutno tudi na to, kaj se bo zgodilo z našo državo. Rusi so zelo zahtevni kupci in natančno vedo, kaj hočejo za svoj denar," razlaga nepremičninar, ki ne želi biti imenovan. Po njegovi oceni nas je zdaj odkril ruski srednji sloj. Milijonske vile malih firm Po Portorožu kroži govorica, da so Rusi pokupili polovico kraja. Tam prebiva med drugimi Genadij Lisak, ki ga je z mednarodno tiralico zaradi organiziranega kriminala iskal Interpol. Prek podjetja Sedanka je lastnik razkošne vile, sredstva podjetja presegajo tri milijone evrov (gre za vrednost hiše, kjer je registrirano podjetje), prihodkov pa ima nekaj tisoč evrov. Podobnih primerov, ne le na Obali, smo našli precej: razkošne nepremičnine, prihodki podjetij, ki jih imajo v lasti, pa zanemarljivi. Redkobesedni domačini v eni od portoroških ulic, kjer smo si ogledali štiri ruska podjetja in njihove vile, o "biznisu" svojih slovanskih sosedov ne vedo nič. Večina jih ugiba, ali se morebiti ukvarjajo s pranjem ali posojanjem denarja. Policija Rusov posebno ne spremlja, po javno dostopnih podatkih pa niso vpleteni v večja odkrita kazniva dejanja.

neutral

Minister za finance kot tretjo možnost za Teš 6 ponuja nekoga tretjega, "ki bo investicijo speljal do konca, če je sami nismo sposobni". Projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) se ni podražil po podpisu poroštvene pogodbe, temveč je bila večina 1,4 milijarde evrov visoke cene znana že takrat, je danes na seji odborov za finance in za infrastrukturo pojasnil prvi mož HSE Blaž Košorok. Za finančnega ministra Uroša Čuferja je zdaj najpomembnejše vprašanje, kako naprej. "Vsota je bila znana že pred podpisom" Košorok je spomnil, da so bile v poroštveni pogodbi podane štiri zahteve, med drugim se nanašajo na vrednost - da se investicija ne sme dražiti - in časovnico projekta. "Danes lahko ugotovimo, da sta časovnica in vrednost projekta kršeni," je poudaril in dodal, da sta ti dve komponenti neločljivo povezani. "Dejstva, ki so na mizi, so zaskrbljujoča," je poudaril. Ob tem je pojasnil, da če govorimo o podražitvi Teša 6 za 140 milijonov evrov, je treba vedeti, da je bila večina, dve tretjini, te vsote že znane pred podpisom pogodbe z ministrstvoma za finance in infrastrukturo ter preden je DZ sprejel poroštveni zakon. Podpisanih 8 aneksov Obseg same naložbe po Košorokovih besedah ne narašča, dejstvo pa je, da je bilo od leta 2008 podpisanih osem aneksov in na podlagi teh aneksov vrsta variacij. Teš nezmožen izpolnjevati zaveze Kot je pojasnil Čufer, je 27. maja iz Teša prejel pismo, v katerem ta med drugim opozarja, da je nezmožen izpolnjevati zaveze, dane v zameno za državno poroštvo, in da bo končna vrednost investicije višja od 1,3 milijarde evrov. Hkrati Teš v tem pismu navaja, da je bilo to dejstvo znano na dan podpisa pogodbe Teš z ministrstvoma za finance in za infrastrukturo, je navedel. Dokončanje prepozno in predrago - kako naprej? To po ministrovih pojasnilih pomeni, da projekt ne bo končan niti v skladu s terminskim načrtom niti v skladu s finančnim načrtom, pa tudi, da so potrebni še dodatni viri za končanje projekta. Minister vidi tri stvari, o katerih bi bilo treba razmisliti: o tem, ali je to pismo dejstvo ali najava in ali prinaša pravne posledice, o odgovornosti in o vprašanju, kako naprej. "Zame je najpomembnejše vprašanje, kako naprej," je poudaril. Bo nekdo tretji dokončal projekt? Čufer tu vidi tri možnosti: ali "stisnemo zobe in nadaljujemo projekt", ali ustavimo projekt in imamo napol "ruševino", ali pa poiščemo nekoga, ki bo dokončal projekt, če ga sami nismo sposobni. "Bilo je jasno in glasno povedano" Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je spomnil, da je bilo ob podpisu poroštvene pogodbe jasno in glasno povedano, da je investicija ocenjena na 1,3 milijarde evrov in da se obseg ne sme povečati. Zanj je nedopustno, da se je projekt podražil, to pa da je treba raziskati. Za Omerzela je pomembno tudi, da dobi jasne podatke s strani HSE in Teša, v katerem obdobju je prihajalo do dogodkov za povečanje investicije, ter da se sprejmejo primerni ukrepi. Poroštvo s pogojem DZ je decembra lani potrdil zakon o poroštvu, po katerem država jamči za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB), a pod pogojem, da je 1,3 milijarde evrov končna številka investicije v Teš 6.

neutral

Morje naj bi se ogrelo šele po 10. juniju. Plaže brezplačne, parkirišča draga. Kopalna sezona na morju se kljub vremenu uradno začne že jutri. Na Agenciji RS za okolje (Arso) so zato v ponedeljek začeli prvo vzorčenje vode. “Prvi rezultati kakovosti vode kažejo, da na lokacijah monitoringa ni fekalnega onesnaženja, oziroma meritve ustrezajo predpisanim standardom kakovosti,” pravi Mateja Poje iz sektorja za kakovost voda. V morje po 10. juniju “Temperatura morja okoli 18 stopinj Celzija je v teh dneh nižja kot navadno in ne dosega primerne temperature za kopanje,” pravi Igor Strojan iz sektorja za analizo in prognozo površinskih voda na Arso. “V naslednjem tednu bo predvidoma več sončnega vremena, vendar je zaradi postopne otoplitve zraka in prevladujočega severovzhodnega vetra verjetnost večje otoplitve morja manjša,” ocenjuje Strojan. Glede na vremensko napoved je po njegovi oceni več možnosti za prijeten začetek kopalne sezone po prvi tretjini junija. Reke pod povprečjem Kopalna sezona na rekah in jezerih se uradno začenja 15. junija, trenutne temperature pa so za kopalce še nizke. Ob zadnjih meritvah je imelo Blejsko jezero 16,2 stopinje, Bohinjsko okoli 13 stopinj Celzija, opisuje Pojetova. Temperature rek so pod dolgoletnim povprečjem za eno do dve stopinji. “Glede na vremensko napoved se bo segrevanje jezer in rek začelo sredi prihodnjega tedna, vendar do 15. junija vode najverjetneje ne bodo dosegle temperature, ki bi bila primerna za množično kopanje,” pravi Peter Frantar iz sektorja za analizo površinskih voda. Naše morje Piran. Ima dve brezplačni kopališči, ura parkiranja je poleti 5 evrov, v garažni hiši 1,2 evra. Fiesa in Strunjan. Vstopnine ni, ura parkiranja je en evro. Centralna portoroška plaža. Vstop je brezplačen, cena ležalnika je pet evrov, senčnika pet evrov, enkraten vstop v sanitarije je 0,5 evra. Cena parkiranja je 1,2 evra na uro. Izola. Vstopnine na plaži pri svetilniku in pri marini ni, cena za celodnevno parkiranje je od dva do 16 evrov. Hoteli Bernardin. Upravljajo tri plaže. Za plaži San Simon in Bernardin glede vstopnine še ni določeno, plaža pod Metropolom je brezplačna. Koprsko mestno kopališče. Vstopnine ni, parkirnina je razen za začetno uro en evro. Debeli Rtič. Vstopnine na plažo ni, celodnevna parkirnina je pet evrov. Adria Ankaran. Vstopnine na plažo ni, parkirnina razen za začetno uro je dva evra. Plaža Žusterna. Brezplačen vstop na plažo, brezplačni bodo tudi tuši in sanitarije.

neutral

Minister za pravosodje Senko Pličanič napoveduje drugi korak od treh za zagotavljanje boljšega delovanja pravne države. Prvi korak je bil s sprejemom stečajnega zakona prejšnji teden že opravljen, pravi minister. V drugi korak pa spadata spremembi zakonov o sodiščih in sodniški službi ter sprejem zaveze državljanom med vlado in vrhovnim sodiščem. Sodišča zavezana k projektom s pozitivnimi učinki Noveli zakona o sodiščih in sodniški službi zasledujeta tri cilje, je danes na novinarski konferenci pojasnil minister Pličanič. Prvi je večja učinkovitost in posledično krepitev samostojnosti sodišča, drugi povečanje učinkovitosti in kakovosti nadzora nad sodno upravo ter povečanje odgovornosti sodstva. Kot izhaja iz novel, bi bila vsa sodišča zavezana k izvajanju projektov, ki prinašajo pozitivne učinke, denimo projektu Triaža. Prav tako bi morala določiti časovne standarde za skrajšanje trajanja postopkov, h katerim bi moral minister dati soglasje, obenem pa bi se zgodil prenos pristojnosti s pravosodnega ministrstva na vrhovno sodišče za krepitev samostojnosti sodne veje. Predlagali "omehčan nadzor" Z novelama predlagajo ustanovitev posebne službe za nadzor nad sodno upravo. Ta služba ne bi pomenila inšpekcijskega nadzora oziroma službe z inšpekcijskimi pooblastili, je pojasnil Pličanič, "ampak nek bolj omehčan nadzor, ki bi vseeno bil pomemben". Ponovil je tudi, da bi šlo za nadzor nad sodno upravo, ali so torej sodišča organizirana tako, da postopki potekajo hitro, ne pa za nadzor nad konkretnimi zadevami in njihovo vsebino. Če bi služba ugotovila nepravilnosti, bi o tem pripravila poročilo, predsednik sodišča pa bi moral sprejeti določene ukrepe. Če ukrepi ne bi bili izvedeni, bi lahko služba kot skrajni ukrep sodnemu svetu predlagala razrešitev predsednika sodišča, je nadaljeval minister. Predsednike sodišč bi lahko razrešili tudi, če sodišče dve leti zapored ne bi doseglo načrtovanih poslovnih rezultatov ali pa zadev sodne uprave ne bi opravljalo v skladu s predpisi in merili za večjo kakovost. Vsak naj nosi svoj del odgovornosti Zaveza državljanom med vlado in vrhovnim sodišče pa pomeni, da bi vlada in sodstvo prevzela vsak svoj del odgovornosti za izboljšanje stanja. Manj sodnikov, več osebja Kot izhaja iz osnutka zaveze, ki ga je neuradno pridobila STA, bi do marca prihodnje leto imeli skupaj 927 sodnikov, kar je 45 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Konec decembra lani je bilo sodnikov 983 oziroma 47,7 na 100.000 prebivalcev. Bi se pa povečalo število sodnega osebja. Da bi zavezo dokončno uskladili, bo prihodnji teden sestanek med predsednikom vrhovnega sodišča Brankom Maslešo, predsednico vlade Alenko Bratušek in ministrom Pličaničem. Sodna veja tako, da bi prenovila poslovne procese sojenja z namenom racionalizacije in pospešitve poslovanja, torej denimo skrajšala čas reševanja zadev na prvi stopnji. Vlada pa bi se zavezala, da bo pripravila zakonodajne spremembe ter zagotovila kadrovske pogoje in ostala materialna sredstva. Iz dolga v delež Tretji korak, ki ga načrtujejo za doseganje večje učinkovitosti, bo zakon o sistemski razdolžitvi podjetij, je napovedal minister. Upniki bi z zakonom lahko posegli v podjetje, ki je prezadolženo, vendar ni še insolventno, tako da svoje terjatve zamenjajo za lastninske deleže v podjetju. S tem bi dosegli učinek, da podjetja nimajo več dolgov in lahko delujejo naprej.

positive

Pavel Galjanič je z današnjim dnem odstopil z mesta vodje koprske gradbene inšpekcije. Že šest let je vedel, da je vila Vitoslava Türka črna gradnja. Trdil, da so njegovi preobremenjeni. Njegov odstop so za Žurnal24 potrdili na Inšpektoratu za energetiko in prostor. Kot so pojasnili, je Pavel Galjanič odstopno izjavo prostovoljno podal že konec aprila. "Inšpektor ni navedel nobenega konkretnega primera zaradi katerega bi podal svoj odstop," še pravijo na inšpektoratu. Razlog vendarle konkreten Neuradno pa naj bi bila med razlogi za odstop Galjaniča njegova vloga pri aferi z vilo Vitoslava Türka, zaradi česar ga preverjajo tudi kriminalisti zaradi suma, da je opustil uradno dolžnost. Po poročanju RTV Slovenija je namreč kar šest zadnjih let vedel, da se je gospodarsko poslopje  nekdanjega generalnega direktorja Elesa in vplivnega člana SDS na črno prelevila in razširila v prestižno vilo, kar pa je javnost izvedela šele konec marca. Vseeno pa Galjanič glede na sume kriminalistov v vsem tem času načrtno ni končal postopka proti luksuzni vili v Paracagu. Izgovarjal se je na preobremenjenost koprskih inšpektorjev. Türkovi bi iz črnih naredili bele gradnje Kot še poroča nacionalni medij, družina Türkovih sedaj noče prevzeti pošte, v kateri jih inšpektor seznanja z ugotovitvami o nezakonitosti gradnje. Zato tudi še ni spisana odločba o rušitvi. Naj pa bi se Vitoslav Türk z družino prizadeval za popravek vpisa stavb v kataster. V koprski pisarni naj bi podobno počasi reševali tudi prijave glede nepremičnin vladnega sekretarja  in visokega člana Pozitivne Slovenije Gašparja Gašparja Mišiča.

negative

Svea, Aha Mura in Peko: Država, šteti so nam dnevi. “Naročil je v večini dovolj, tekoče poslujemo pozitivno, kratek stik pa nastaja, ker ni sredstev za nabavo surovin za izvedbo naročil,” sporočajo sindikalni predstavniki podjetij Svea Zagorje, Aha Mura in tržiškega Peka. Vlado zato pozivajo, naj takoj ukrepa, saj ne potrebujejo nepovratnih sredstev, temveč posojila bank s poroštvom države, ki bi jih “vrnili z obrestmi”. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je ob tem dodal, da glede na to, da se banke rešujejo z davkoplačevalskih denarjem, bi morale tudi one ravnati odgovorno in pomagati podjetjem. IMF: Preveč varčujete Ukrepi. Vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji Antonio Spilimbergo je o javnofinančnih ukrepih Slovenije za STA dejal, da bodo občutno zavrli še tako šibko gospodarsko rast. V IMF ocenjujejo, da bi morali k stabilizaciji pristopiti postopneje. Z oceno se strinja tudi Dušan Semolič in pravi, da so tudi v IMF to spoznali že pred časom, pri Evropski komisiji pa še ne. Socialne bombe Omenjena podjetja skupno zaposlujejo okoli 2.040 ljudi. Na primeru Peka so izračunali, da bi stečaj podjetja s 364 zaposlenimi, starimi v povprečju 50 let, “hitro stal štiri ali pet milijonov evrov”, če bi odpuščeni 18 mesecev na zavodu za zaposlovanje prejemali okoli 400-evrsko nadomestilo. Delujoči Peko po njihovih izračunih skozi davke in prispevke na leto v proračun prispeva okoli dva milijona evrov, trenutno pa bi potreboval okoli dva milijona ali 2,5 milijona evrov likvidnostnih sredstev. Kaj se s prodajo Peka dogaja, odkar je ponudbo umaknil hrvaški Osimpex, sindikalistka Aleksandra Lang ne ve. Tone Rozman iz Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije pa je dejal, da predvidevajo, da bi šlo za špekulativni prevzem, saj naj bi bila za Osimpex najzanimivejša mreža trgovin na precej elitnih lokacijah na območju celotne nekdanje Jugoslavije, ne pa Pekova proizvodnja. Kot je razvidno iz vladnega gradiva, je vlada ne včerajšnji seji obravnavala gospodarske teme, a glede omenjenih podjetij ni sprejela nobenih sklepov.

negative

Razmere na slovenskem trgu dela so se v prvem četrtletju letos močno poslabšale: število aktivnih je prvič od sredine leta 2004 padlo pod milijon, število brezposelnih pa je bilo najvišje po letu 1993. Stopnja anketne brezposelnosti je znašala 11,1 odstotka. Število brezposelnih je v prvem četrtletju letošnjega leta prvič preseglo mejo sto tisoč, znašalo je namreč 111 tisoč, so sporočili iz državnega statističnega urada. To je 14,2 odstotka več kot v zadnjem četrtletju lani in daleč največ po letu 1993. Brez dela največ mladi Po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije dela (ILO) in Eurostata, je bila stopnja brezposelnosti še vedno najvišja med mladimi, torej starimi od 15 do 24 let. V prvem četrtletju je znašala 23,3 odstotka, kar je 1,5 odstotne točke manj kot v četrtletju prej. V Sloveniji se je število delovno aktivnih v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani zmanjšalo za 34 tisoč na 888 tisoč. Nazadnje je bilo tako nizko leta 2003. Najprej klestijo dejavnosti, ki niso nujno potrebne Največji padec števila delovno aktivnih je opaziti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, med katere sodijo podjetniško in poslovno svetovanje, arhitekturno in tehnično projektiranje, znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, oglaševanje in raziskovanje trga. Gre torej za dejavnosti, ki za obstoj nekega podjetja niso nujno potrebne ali jih družba v času krize najlažje pogreša, komentirajo na statističnem uradu. Število delovno aktivnih v teh dejavnostih se je v prvem četrtletju znižalo za kar 19,3 odstotka. Med poklicnimi skupinami se je število delovno aktivnih najopazneje znižalo med prodajalci in poklici za storitve, in sicer za osem tisoč. Brezposelnih vedno več tudi starejših, saj so mladi že brez služb Gledano z vidika starostnih skupin pa se je na trgu dela zgodil preobrat: število mlajših delovno aktivnih se skorajda ni spremenilo, kar kaže, da so mladi, ki so v podjetja prišli nazadnje, v veliki meri že izgubili zaposlitve, zdaj pa je začelo število delovno aktivnih upadati še v srednji in starejši generaciji. Neaktivnih največ po letu 1993 Število delovno aktivnih v starostni skupini med 25 in 49 let se je tako v omenjenem obdobju znižalo za 15 tisoč, število delovno aktivnih v starostni skupini 50 ali več let pa celo za 16 tisoč. V prvem četrtletju se je povečalo tudi število neaktivnih, in sicer za 21 tisoč na 762 tisoč, to je največ, odkar je slovenski statistični urad v letu 1993 začel izvajati anketo o delovni sili. Med neaktivnimi je bilo največ upokojencev (66,3 odstotka), sledili so dijaki in študenti (20,3 odstotka). Stopnja registrirane brezposelnosti se je v prvem četrtletju povečala za 1,1 odstotne točke na 13,5 odstotka.

negative

Preiskava se bo osredotočila na ravnanje policistov ob včerajšnjem streljanju v vrtcu na Rodici. Generalni direktor policije Stanislav Veniger je odredil strokovni nadzor dela na Policijski upravi (PU) Ljubljana s poudarkom na odkrivanju in preiskovanju kriminalitete na področju družinskega nasilja v povezavi z obravnavo okoliščin umora in samomora pred vrtcem na Rodici, so sporočili s PU Ljubljana. Vsi otroci, ki so včeraj sicer med streljanjem počivali, so danes prišli v vrtec, kjer delo poteka nemoteno. Za orožje je imel dovoljenje Po opravljenem nadzoru bo znanih tudi več informacij glede ukrepanja policije v tem primeru. Po dosedanjih ugotovitvah pa je imel 57-letnik, ki je najprej ustrelil svojo 38-letno ženo, nato pa še sebe, v avtomobilu še eno pištolo in avtomatsko puško. Policisti so ugotovili, da je imel za vsa orožja dovoljenja za posest. "Iz evidenc je razvidno, da je moški posedoval dovoljenje še za več kosov orožja, kar pa trenutno kriminalisti še preverjajo. V okviru kriminalistične preiskave preverjajo tudi vse druge okoliščine, ki so v povezavi s preteklimi dogodki omenjenih oseb," so še zapisali na PU Ljubljana. Bi lahko ukrepali prej?Mediji so poročali, da naj bi moški že prej večkrat nadlegoval umorjeno in da je posredovala tudi policija, po nekaterih informacijah celo v noči pred tragičnim dogodkom, česar pa policija v sredo še ni želela komentirati. Zato so se v medijih tudi pojavila vprašanja o tem, ali bi proti moškemu lahko ukrepali prej, preden se je zgodila tragedija.

neutral

Žirijo je prepričala njihova iniciativa Supervizor. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je prejela nagrado Združenih narodov za boj proti korupciji v regionalni skupini Evropa in Severna Amerika. Žirijo je prepričala njihova iniciativa Supervizor, spletna aplikacija, ki uporabnikom daje vpogled v tok denarja med javnim in zasebnim sektorjem, so sporočili iz ZN na Dunaju. KPK je v kategoriji preprečevanja in boja proti korupciji v javni upravi prepričala žirijo, ki podeljuje nagrade s področja odličnosti v javni upravi UNPSA. Kot poudarjajo v ZN, je analiza, ki jo je v okviru projekta Supervizor opravila KPK, izpostavila sporne prakse v proračunskih izdatkih, ki kažejo na korupcijo. Podatki so pokazali tudi, da v slovenskem poslovnem okolju manjka transparentnosti. Pet kategorij UNPSA je najbolj prestižno mednarodno priznanje za odličnost na področju javne uprave. Vsako leto nagrajuje ustvarjalne dosežke in prispevke institucij s področja javnega sektorja, ki vodijo do bolj učinkovite in odzivne javne uprave v državah po svetu. Nagrado podeljujejo v petih kategorijah. Pri ZN ob tem izpostavljajo še vse večji pomen nagrade. Leta 2003 je bilo nominacij 81, letos pa že 600, kar je pomenilo 28-odstotno zvišanje v primerjavi z letom 2012. V projektu trenutno sodeluje že 82 držav. Letos bo 47 javnih organizacij iz 28 držav nagrade prejelo 27. junija, ko bodo ZN slavili dan javne uprave. Podelitev bo potekala v Bahrajnu.

positive

Ali veste, kako se vesti na cesti, če pred seboj zagledate policista, ki usmerja promet? Kaj pomenijo gibi mož v modrem, si lahko ogledate v galeriji. Policisti ugotavljajo, da udeleženci cestnega prometa zelo slabo poznajo znake policistov, ki jih uporabljajo pri fizičnem urejanju prometa. Zato bodo celjski policisti do konca junija fizično urejali promet v posameznih križiščih v Celju. S tem želijo ozavestiti občane o pravilnem ravnanju v prometu, so sporočili s Policijske uprave Celje. Med prvenstvom fizično urejanje prometa Omenjene dejavnosti so hkrati priprava na fizično urejanje prometa v križiščih, ki ga bodo policisti izvajali v času evropskega prvenstva v košarki, ki bo v Celju potekalo od 4. do 9. septembra. Takrat bodo policisti predvsem na križiščih, ki se križajo z Mariborsko cesto ob popoldnevih pogosto fizično urejali promet. Udeležence cestnega prometa še posebno opozarjajo, da v času, ko policist fizično ureja promet v križišču, ne veljajo nobeni drugi prometni znaki, temveč je policist tisti, ki ga morajo upoštevati.

positive

Milan Kučan je najpomembnejši politik zadnjih desetletij, saj je njegov neformalni vpliv daljnosežen, je ob predstavitvi knjige, v kateri opisuje njegovo politično pot, povedal avtor Dejan Kaloh. Sociolog Matej Makarovič pa je ob današnji predstavitvi knjige izpostavil, da je Kučanova politična pot zgodba o uspehu, politična spretnost in ugodne strukturne okoliščine pa so Kučanu omogočile, da je bil vedno formalno ali neformalno na čelu političnega sistema. Ob tem se je po njegovih besedah Kučan zavedal pomena mehke moči oz. obvladovanja podsistemov, kot so mediji, pomena neformalnega vpliva v neformalnih omrežjih ter pomena ekonomskih podlag politične moči, kot je Forum 21. Kombinacija teh podpornih mehanizmov mu še vedno omogoča neformalni vpliv. Razlog je po njegovem prepričanju v temu, da se znotraj strank leve sredine ni posrečil generacijski preskok. Kot je tudi poudaril Makarovič, se je Kučan v času svoje politične kariere naučil, "da se mu visoka stopnja razkrivanja ne izplača". Pri tem je omenil, da je bila njegova karierna napaka, ko je poskušal formalizirati neformalno omrežje Forum 21. Od tu je bilo po njegovem mnenju konec njegove priljubljenosti. Kučana je primerjal tudi z Janezom Janšo in ocenil, da je razlika med njima to, da je prvak SDS v osnovi publicist in razkriva posamezna dejstva, tudi če mu ta škodijo, Kučan pa se izogiba razgaljanju detajlov svoje življenjske in politične poti. V knjigi z naslovom Milan Kučan: Ko spregovori boter je Kučanova politična pot podrobno obdelana. Kaloh poudarja, da sicer ni klasična biografija, saj gre za preplet Kučanovih izjav, prek katerih nagovarja bralca on sam. Iz tekstov v knjigi je razvidno tudi Kučanovo politično razmišljanje in njegovo dojemanje politike v Sloveniji. Ob tem pa Kaloh dodaja, da je bil Kučan "vedno nekje v bližini pri aferah JBTZ, Depala vas in Patria", kar po njegovih besedah "ni naključje".

neutral

Dobra tretjina Slovencev letos ne namerava na dopust. Največ jih bo šlo na Hrvaško. Največ anketiranih, skoraj 30 odstotkov, namerava iti na dopust na Hrvaško, slabih 18 odstotkov jih bo dopust preživelo v slovenskih letoviščih, 13,5 odstotka pa v drugih tujih državah. Med tistimi, ki ne nameravajo na dopust, prevladujejo starejši anketiranci. V skupini starejših od 65 let je takih več kot polovica (57 odstotkov), je razvidno iz tokratne ankete Dela Naročnik ankete je uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je 11. in 12. junija na reprezentativnem vzorcu 404 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik. Tiste, ki bodo šli na dopust, so vprašali, kako kriza vpliva na njihove počitniške načrte. Nemalo anketiranih, 40 odstotkov, zatrjuje, da tega vpliva ni, a večina ga prepozna: izbrali bodo cenejše počitnice (tako pravi 37 odstotkov vprašanih) ali pa krajše (22 odstotkov). Kar 99 odstotkov anketiranih pravi, da ne bodo najeli kredita za dopust. Na vprašanje, koliko denarja bodo namenili za dopust, je večina, 59 odstotkov, odgovorila, da toliko kot lani. Četrtina vprašanih, 26 odstotkov, pa očitno namerava letos pri dopustu varčevati, saj pravijo, da bodo porabili manj kot lani. Da bodo porabili več, jih je odgovorilo 13 odstotkov. Kot kaže Delova anketa, vsaj glede dopustov letošnje leto ni bolj krizno kot lansko. Izstopa delež tistih, ki nameravajo porabiti več (lani osem, letos 13 odstotkov). Proslave in druge dogodke ob dnevu državnosti bo spremljala dobra polovica Dogodke ob dnevu državnosti bodo pogosteje spremljali anketiranci, stari več kot 65 let (81 odstotkov jih bo spremljalo), oz. upokojenci (79 odstotkov) ter simpatizerji SDS (66 odstotkov) in SD (65 odstotkov). Med tistimi, ki dogodkov ne bodo spremljali, pa prevladujejo mlajši. V starostni skupini od 26 do 35 let je takih 65 odstotkov. Sodelujoče v anketi so tudi vprašali, ali so se po dobrih dveh desetletjih samostojnosti njihova pričakovanja o Sloveniji izpolnila. Niso se. Tako občuti velika večina, 86 odstotkov vprašanih. Takih, ki so se jim pričakovanja izpolnila, je le devet odstotkov.

neutral

Slavnostna seje v državnem zboru, maše v cerkvi in osrednja prireditev na Kongresnem trgu. V neposrednem prenosu je proslavo, ki bo stala okoli 97.000 evrov, mogoče spremljati tudi na prvem programu TV Slovenija in na prvem programu Radia Slovenija. Počastitev Dneva državnosti na predvečer praznika je potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani. Še prej se je v državnem zboru že zaključila slavnostna seja, Katoliška cerkev pa je odločitev slovenskega naroda za samostojnost počastila z mašami za domovino. Predsednik DZ Janko Veber je v svojem govoru dejal, da nas je kriza močno prizadela, za vrnitev na pot uspeha pa bo potrebnega precej časa in potrpežljivosti, predvsem pa veliko razuma in konsenza, ki bo omogočil, da bomo predvsem navzven nastopali usklajeno, samozavestno in prepričljivo. Iz zgodbe o uspehu v krizo "Leto za letom smo dosegali zavidljive uspehe in veljali za najuspešnejšo tranzicijsko državo, za evropsko 'zgodbo o uspehu'," je poudaril. A gospodarska kriza je prizadela tudi Slovenijo, najbolj silovito pa je udarila ravno po tistih, ki so zanjo še najmanj krivi. Poslanica predsednice vlade Predsednica vlade Alenka Bratušek ugotavlja, da je od nastopa nove vlade bistveno manj notranjih razprtij in napetosti, kar navdaja z upanjem. V takšnem vzdušju pa je po njenih besedah lahko praznik tudi dan veselja in osebni praznik vsakega od nas. "Ta mir, ta vrednota, ki je vredna več kot katerikoli finančni ali gospodarski ukrep, in ki je predpogoj za ustvarjanje naše lepše skupne prihodnosti, navdaja z upanjem," meni Bratuškova. Zato se lahko po njegovih besedah skupaj z državljani upravičeno sprašujemo, kakšna bo naša prihodnost, kakšno državo sploh hočemo in potrebujemo? Sam meni, da potrebujemo državo, katere aparat bo deloval v dobrobit njenih državljanov. "Še vedno smo gospodarji svoje usode" Predsednik republike Borut Pahor je na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti na Kongresnem trgu opozoril, da tako kot smo si samostojno državo priborili, jo lahko tudi zapravimo. "Preprosto nam mora uspeti. Vse drugo bi bila sramotna izdaja," je dejal in pozval k složnosti naroda. (Foto: Saša Despot) Ali bomo zapravili državo, je po Pahorjevem mnenju v celoti odvisno od nas samih. "Še vedno smo gospodarji svoje usode. Tako mora ostati vekomaj. To je naša moralna in državljanska dolžnost do naših pogumnih in domoljubnih prednikov in zlasti do naših otrok. Njim pa teh sanj nimamo pravice vzeti," je dejal. Nesoglasje povzročila rdeča zvezda Minister za kulturo Uroš Grilc je v petek pojasnil, da bo proslava usmerjena v iskanje temeljev naroda ter v odpiranje v prihodnost. Izpostavil pa je tudi, da čas državne proslave ni primeren za izpostavljanje razlik. A zaradi nesoglasij okoli simbolike rdeče zvezde se je zgodilo prav to. SDS in njeni somišljeniki, tudi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), namreč nasprotujejo simboliki rdeče zvezde na proslavi. Na proslavi jih zato ni bilo. Iz istega razloga se niso udeležili tudi slavnostne seje DZ.

neutral

Ponudba upada. Podjetja odpuščajo in nimajo še za zaposlene. Poleti se najbolj poveča ponudba del v turizmu. Več je oglasov za gostinska dela, turistične vodnike, animatorje. Teja Romšek, e-Študentski servis "Že četrto leto opažamo upad ponudbe študentskih del," pravi Teja Romšak z e-Študentskega servisa, kjer ocenjujejo, da bo poleti ponudba študentskih del za 30 odstotkov manjša kot v poletnih mesecih prejšnjega leta. Upad ponudbe opažajo tudi v Študentskem servisu Maribor. "Razlog so povišanje koncesijske dajatve oziroma stroška študentskega dela po Zujfu in trenutne razmere v gospodarstvu," pravi Nataša Zorec. "Delodajalci odpuščajo ali pa ne morejo plačati zaposlenih, zato je težko pričakovati, da bodo vzeli za pomoč študente in dijake." Največ razpisanih del je za pomoč v strežbi pa tudi za trženje in anketiranje, prodajo, delo s strankami, fizična dela, promocije ter poučevanje in prevajanje. Najbolje so plačana težja fizična dela (od 6 do 8 evrov na uro), najmanj pa preprosta dela in čiščenje (od 3 do 3,20 evra na uro). Povprečna urna postavka za delo v strežbi je 4 evre na uro, podobno za prodajo, kjer se urne postavke gibljejo med 3,90 in 4,40 evra na uro. Bolje so plačane promocije ob koncih tedna in v nočnih urah. Vzamejo vse, samo da je denar "Študentje povprašujejo po vseh delih, vzamejo vse, samo da nekaj zaslužijo, in če niso zadovoljni, iščejo naprej,“ pojasnjuje Zorčeva. Največ povpraševanja je sicer za dobro plačana dela, kot so računalniška in pisarniška dela ter anketiranje in pomoč pri prodaji. "Dekleta najbolj zanimajo administrativna dela, promocija, prodaja, dela hostese pa tudi lažja dela, kot so pakiranje, deklariranje in lepljenje," dodaja Romšakova. "Fantje največ povprašujejo po dobro plačanih kratkotrajnih delih, npr. po selitvah, delu na računalniku ali v proizvodnji." Študente višjih letnikov najbolj zanimajo dela, ki so povezana s smerjo študija ali področjem dela, na katerem se želijo zaposliti.

neutral

Doktorandi. Za morebitne osmoljence bi univerza morala v nov razpis, če bi dobila preostanek sredstev. "Ko bodo vse pogodbe podpisane in vsa sredstva, ki so na voljo, razdeljena, bodo vsi kandidati s čakalne liste prejeli sklepe," so z Univerze v Ljubljani (UL) sporočili enemu od kandidatov, ki je zaradi premalo sredstev, vsaj za zdaj, ostal brez sofinanciranja za doktorski študij. Kot smo že poročali, so sredstva na nekaterih drugih univerzah ostala neporabljena in se bodo vrnila na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Odločitve še ni "Če bi se izkazalo, da je treba zagotoviti dodatna sredstva za študente, bi se sredstva lahko dodelila le na podlagi vnovičnega poziva visokošolskim zavodom in posledično povečanju vrednosti posameznih projektov visokošolskih zavodov. Visokošolski zavodi pa bi izvedli dodatni javni razpis za sofinanciranje doktorskega študija," so nam na vprašanje, ali bi lahko prerazporedili morebiten preostanek sredstev od drugih univerz na največjo, ljubljansko, odgovorili z MIZŠ. Ali se bo to v resnici zgodilo, še ni znano, ker postopki še niso zaključeni. Kdaj bodo bodoči doktorji, ki so uvrščeni na čakalno listo, izvedeli, kakšna bo njihova usoda, tako ni mogoče napovedati. Za primerjavo: na Univerzi na Primorskem je bilo vseh prijavljenih kandidatov, ki bodo iz "iste vreče" prejeli financiranje za študij, 34, v Ljubljani pa je samo tistih, ki so ostali praznih rok, 26.

neutral

Zdravstvo. Čez dobro leto bi lahko onkološki bolniki že sprejeti v Maribor. "Projekt onkologije in radioterapije Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (UKCMB) poteka po načrtih," so povedali v mariborski bolnišnici. V 2014 že aparature Projekt, ki je nacionalnega pomena, je ocenjen na 28 milijonov evrov. Dokončan naj bi bil že prihodnje leto. "Smo v terminskem planu. Prihodnje leto bi že lahko začeli nameščati obsevalne aparature," je pred tedni že pojasnil Gregor Pivec, direktor UKCMB. Sicer je bila od začetka gradnje novembra leta 2011 do zdaj izkopana gradbena jama, zgrajeni sta bili prva in druga klet, dokončali so podzemni hodnik med onkologijo in obstoječim podzemnim hodnikom bolnišnice, instalacijska dela ter komunalne priključke. Špela Pavlin iz UKCMB je dodala, da je bilo lanskega septembra pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje za drugo fazo gradnje, ki zajema gradnjo nadzemnega dela nove bolnišnice. Zdaj se tako ureja okolica in gradi nadzemni del objekta. Za letos je načrtovano nadaljevanje gradbeno-obrtniških in instalacijskih del. Za projekt onkologije in radio-terapije je sicer v proračunu Republike Slovenije za letos predvidenih okoli 10,7 milijona evrov. Švicarji nadzorujejo Potek gradnje nove onkologije, ki bo mučne vožnje v Ljubljano skrajšala marsikateremu onkološkemu bolniku iz severovzhodne Slovenije in Koroške, nadzorujejo tudi Švicarji. Lani je bil namreč podpisan sporazum med Republiko Slovenijo in Švicarskim finančnim mehanizmom za pet milijonov švicarskih frankov, namenjenih nabavi opreme linearnih pospeševalnikov.

positive

Virant je zakonski predlog odškodninske sheme za izbrisane predstavil vodjem koalicijskih poslanskih skupin. Vsebine ni želel razkriti. Vodje poslanskih skupin po današnjem srečanju izjav za medije niso dajali. Minister Gregor Virant pa je za STA pojasnil, da želi z vsebino predloga zakona o odškodninski shemi za izbrisane najprej seznaniti izbrisane. Tako jim bo besedilo predloga posredoval v četrtek, prihodnji teden pa načrtuje tudi srečanje z njimi. V petek bodo po njegovih besedah besedilo zakonskega predloga objavili tudi na spletnem portalu e-demokracija. Pred letom dni je namreč Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v zadevi Kurić in drugi namreč odločilo, da Slovenija še vedno ni zadovoljivo rešila vprašanja izbrisanih, šestim pritožnikom pa določilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo. Vlada je sicer v začetku leta evropsko sodišče zaprosila za podaljšanje roka, a ji sodišče ni ugodilo. Nekatere nevladne organizacije so danes, ko se izteka rok, do katerega bi morala država po naročilu evropskega sodišča pripraviti odškodninsko shemo za izbrisane, izrazile nezadovoljstvo z reševanjem problema izbrisanih. Prav tako je zanje nesprejemljiva tudi "izjemno nizka in za izbrisane žaljiva višina odškodnine v višini 30 evrov za mesec izbrisa - oziroma evro na dan". Znesek naj bi zvišali Po neuradnih informacijah pa naj bi vlada v najnovejšem osnutku zakona ta znesek nekoliko zvišala. Virant je danes medijem pojasnil le, da gredo spremembe v osnutku v smer, kot so jo predlagali predstavniki izbrisanih, a kljub temu ne verjame, da bo vsebina zakona lahko z njimi v celoti usklajena. "Čisto zadovoljni na koncu zagotovo ne bodo," je dodal. Kot napoveduje minister, bo vlada predlog zakona obravnavala v juliju, državni zbor pa bo o njem dokončno odločal predvidoma oktobra. Ob tem je poudaril, da je v zadnjih dveh mesecih izrazito pospešil pripravo zakona za reševanje problematike izbrisanih in opozoril, da se je zakon pred tem pripravljal prepočasi.

neutral

Sojenje. Vladimir Babič naj bi iz malomarnosti povzročil smrt drugega viličarista. Tožilka Mateja Bahčič Resnik bi za Vladimirja Babiča predlagala enoletno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, če bi obtoženi priznal povzročitev smrti iz malomarnosti. Očitajo mu, da se maja lani v skladišču hale Willy Stadler v Veliki vasi pri Krškem ni prepričal, ali je njegova pot prosta, in je z naloženim viličarjem zadel manjši viličar. Ta se je prevrnil in stisnil viličarista, 43 letnega Mirka Kraševca iz Velikega Mraševega, ki je pozneje umrl in za seboj pustil pet mladoletnih otrok. Zagrožena kazen za tovrstna kazniva dejanja je od šestih mesecev do petih let zapora. Ne prizna krivde Zagovornik obdolženega Babiča je predlagal, da bi sojenje preložili do tedaj, ko bodo dorečeni dogovori glede odškodnine Kraševčevim. V tem primeru bi obdolženi priznal krivdo. Ker se to ni zgodilo, je Babič krivdo zanikal. Odškodnino bi od podjetja Odvetnik Drago Šribar, ki zastopa družino Kraševec, je na sodišču pojasnil, da družina ne bo terjala odškodnine od obtoženega Babiča, temveč od delodajalca Willija Stadlerja, ki ima svojo odgovornost zavarovano pri nemški zavarovalnici. Iz tega naslova je bil družini že izplačan nesporni del odškodnine, ni se jim pa uspelo pogoditi za razliko in mesečno rento, ki pripada mladoletnim otrokom. "Zato je bila zoper Stadlerja vložena tožba," je pojasnil Šribar.

negative

Eden od zdravnikov na Onkološkem inštitutu Ljubljana je sredi tedna zbolel za legionelo. Zaenkrat ni dokazov, da se je okužil na onkološkem inštitutu. Obstaja določena možnost, da se je okužil tudi kje drugje, je zapisal generalni direktor onkološkega inštituta Janez Remškar. Zdravnika, ki je imel visoko vročino in bolečine v mišicah, so sprejeli na hospitalni oddelek onkološkega inštituta. Dobil je ustrezno terapijo, a njegovo stanje še ni stabilno, je zapisal Remškar. Kot je poudaril, so do nadaljnjega zaprli sobo dežurnega kirurga, v četrtek pa so se dogovorili za vzorčenje bakterioloških preiskav, predvsem na območju gibanja obolelega, kar so tudi že izvedli. O zadevi so obvestili tudi Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Na onkologiji strožji pogoji kot drugje Na onkološkem inštitutu po Remškarjevih zagotovilih redno izvajajo vse ukrepe, ki so zaradi nevarnosti morebitne navzočnosti legionele predvideni za zaščito tako bolnikov kot zaposlenih. Sicer pa na onkološkem inštitutu veljajo za vodo in vsebnost bakterij strožji pogoji kot v ostalih ustanovah, poudarja. Če bodo potrebni dodatni ukrepi, bodo ti sledili po tem, ko bodo jasne analize bakterioloških vzorcev. Remškar ob tem izraža zadovoljstvo, da je priprava na razpis za izgradnjo novega vodovodnega omrežja tik pred zaključkom.

neutral

Nogomet. Hrvaški igralci po 1. juliju ne bodo imeli več statusa tujca. "Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo (EU) bodo hrvaški državljani, ki igrajo za slovenske športne klube, izgubili status tujca, zato se bomo pri iskanju novih igralcev še bolj ozirali čez mejo," napoveduje Marjan Prelog, športni direktor Nogometnega kluba (NK) Zavrč. Klub z obmejnega območja bo v prihodnji sezoni igral v prvi nogometni ligi, zato so še posebno pozorni na izbor igralcev. "Lažje bo" Ivan Brečević. Član koprskega nogometnega kluba, sicer pa hrvaški državljan, doma iz Buj, se prav tako veseli 1. julija. "Tako zame kot za klub bo poslej lažje," komentira. V FC Koper so imeli lani pet tujcev, a so le trije v skladu s pravili lahko igrali v enajsterici. Brečević pričakuje, da bo imel tudi več možnosti za igranje v tujini. Večja ponudba V ekipi NK Zavrč imajo trenutno tri Hrvate, kar je bila tudi dosedanja omejitev glede števila tujcev, ki lahko igrajo za klube v prvi slovenski nogometni ligi. "S 1. julijem te omejitve ne bo več, saj bodo Hrvati državljani EU in bodo izenačeni s slovenskimi kolegi," pravi sogovornik. Pred dnevi so se v NK Zavrč okrepili tudi z nekdanjim hrvaškim reprezentantom Nikolo Šafarićem. S Hrvati bodo poskušali okrepiti tudi ekipe mlajših kategorij. "Pričakujem, da bodo podobno ravnali tudi klubi v nižjih ligah," dodaja Prelog. Po njegovih besedah je na Hrvaškem ponudba dobrih igralcev večja, poleg tega pa sta v njihovi bližini propadla dva hrvaška kluba – v Varaždinu in Čakovcu. Boljši obisk V klubu si zaradi novih okrepitev v moštvu obetajo tudi boljši obisk tekem. Novi nogometaši bodo s seboj pripeljali tudi svoje navijače, ob napredovanju kluba v višjo ligo pravi predsednik NK Zavrč Miran Vuk.

positive

Vstop Hrvaške v evropsko družino ne bo spremenil njihovega odnosa do meje s Slovenijo, pravi borec za južno mejo Danijel Starman. Lahko pa se vstopa južne sosede veselijo ljubitelji morja. "V stvareh, kot so mejni spor, se po 1. juliju in vstopu Hrvaške v EU ne bo nič spremenilo. Hrvatje bodo ostali na istem stališču, kot so ga zagovarjali doslej," je prepričan odvetnik Danijel Starman. "Tudi vprašanje dolga Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev se bo prej ali slej vrnilo na dnevni red. Zelo sem zaskrbljen tudi zaradi prodaje Mercatorja Agrokorju, upam, da bo slovenska politika vendarle našla način, da to prodajo prepreči, saj gre pravzaprav za sovražni prevzem, kot smo ga doživeli že večkrat in ki bo zelo vplival na Slovence. Agrokor je res dal določene zaveze, a pri Hrvatih je običajno, da eno podpišejo, drugo govorijo, tretje pa delajo." Po naravi so vsi Hrvatje nacionalisti. Danijel Starman Na drugi strani vstop Hrvaške prinaša za državi nov problem delovne sile, saj je Slovenija pred dnevi najavila, da bo za prehodno obdobje zaprla trg hrvaškim iskalcem zaposlitve. Vprašanje bo gotovo zaposlovalo politična vrhova obeh držav. A zaprtje je po mnenju Starmana slovenska pravica, ki jo utemeljujejo težke razmere v gospodarstvu. Odvetnik sicer pravi, da je pri Jošku Jorasu na spornem obmejnem območju ob Dragonji v zadnjih mesecih stanje mirneje in da ne prihaja več do šikaniranj. "A po svoji naravi so vsi Hrvati nacionalisti, zato ne pričakujem ne vem kakšnega spravljivega tona," je previden Starman. Lažje v Trst po kavbojke Primorski odvetnik pa vidi tudi pozitivne vplive Hrvaškega vstopa. "Predvsem bo popustila napetost med ljudmi, ki se je kopičila zadnja leta. Pomembno bo tudi, da bodo lahko odslej Hrvatje svobodneje odhajali v Trst, to ljudi dejansko zanima." Spremembe bodo tudi na morju, saj se odslej denimo slovenskim turistom, ki se s plovilom odpravljajo v morje južne sosede, ne bo več potrebno prijavljati hrvaškim oblastem pri vstopu v njihov teritorij.

negative

Pot proti morju so na primorski avtocesti danes popoldne zaznamovali gneča in zastoji, a se je proti večeru promet vendarle umiril, kažejo podatki Prometno-informacijskega centra za državne ceste. Na mejnih prehodih s Hrvaško je pričakovano povečan promet pri izstopu iz države, vendar čakalne dobe po podatkih policije ne presegajo 15 minut. Po podatkih Prometno-informacijskega centra je gneča še vedno na cesti Koper - Dragonja. Sicer pa lahko vozniki povečan promet in zastoje, še zlasti na cestah proti morju, spet pričakujejo v soboto. Nesreča povzročila zastoje V prometni nesreči, ki se je danes dopoldne zgodila pred priključkom Logatec v smeri proti Kopru, je bila po podatkih policije lažje poškodovana ena oseba. Zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji je namreč prišlo do naleta dveh tovornih vozil, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Promet na avtocesti še vedno poteka v koloni vozil.

negative

Slovenija je v prvi polovici leta iz bruseljske blagajne počrpala le 16,9 odstotka sredstev, ki so ji na voljo, v poročilu vladi ugotavlja gospodarsko ministrstvo. V proračunu za leto 2013 je vlada načrtovala, da bo letos počrpala 1,1 milijardo evrov evropskih sredstev, a je po polovici leta Slovenija dobila le 185 milijonov evrov. Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so nam sicer sporočili, da je realizacija izplačil zaradi rebalansa državnega proračuna 25 in ne 16,9 odstotna, do konca leta pa da načrtujejo porabiti vsa sredstva, ki so naši državi na voljo v Bruslju. Tveganja za izgubo sredstev realna Toda v poročilu, ki so ga na MGRT pripravili za vlado, priznavajo, da letos obstaja precejšnja verjetnost, da evropskih sredstev pri kohezijskem skladu, torej na področju okoljske in prometne infrastrukture, ne bomo počrpali: „V letu 2013 je treba certificirati najmanj za 149,9 milijona evrov sredstev iz kohezijskega sklada, da se izognemo tveganju izgube sredstev. Glede na trenutno dinamiko ter napoved izplačil iz državnega proračuna lahko rečemo, da obstaja realno tveganje izgube sredstev.“ Za prepočasno črpanje krivijo objektivne razloge: stečaje gradbenikov, pritožbe v postopkih javnega naročanja in likvidnostne težave občin. Pri tem pa priznavajo, da se zastoji na projektih pojavljajo tudi zaradi dolgih birokratskih postopkov znotraj ministrstev in pomanjkljivih specifičnih znanj, predvsem s področja javnega naročanja. Najmanj učinkovito je kmetijsko ministrstvo Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so v prvi polovici leta počrpali le 7,6 odstotka sredstev, ki jih imajo na voljo v bruseljski blagajni. „V kolikor se dinamika izvajanja ne bo pospešila, obstaja resno tveganje za izgubo sredstev na področju okoljske infrastrukture,“ ocenjujejo na MGRT. Najbolj učinkoviti so pri črpanju na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer so letos iz Bruslja dobili že več kot polovico predvidenega denarja. Izogniti se želijo gospodarski škodi „Ker je uspešno črpanje kohezijskih sredstev odvisno od uspešnih projektov MGRT, se aktivno odpravlja nepotrebne ovire in težave za izvajanje projektov. Skupaj s pristojnimi resorji se vodi aktivnosti za pospeševanje črpanja evropskih sredstev, odpravo zaostankov in poenostavitve administrativnih postopkov,“ pojasnjujejo na MGRT. Dodajajo, da je vlada že lani odobrila za 452 milijonov evrov dodatnih pravic porabe z namenom, da bodo lahko odobreni nekateri projekti, ki so pripravljeni in so trenutno na čakalni listi: „S tem bodo sredstva iz vsebin, kjer je črpanje slabše, preusmerjena na tista področja, kjer je mogoče doseči boljše gospodarske in finančne učinke. Z ukrepi namreč želimo zmanjšati nevarnost izgube sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2007–2013 in se izogniti gospodarski škodi, ki bi lahko nastala zaradi neizvajanja že potrjenih projektov oziroma neupravičenih stroškov v njihovem okviru.“

neutral

Krize ni mogoče premagati brez premišljene industrijske politike in to velja tudi za Slovenijo, ki bi se lahko na primer osredotočila na turizem - to je sektor, ki je povsod v vzponu, je v Pekingu v pogovoru z STA povedal evropski komisar za industrijo in podjetništvo Antonio Tajani. Kaj svetujete Sloveniji v krizi za zagon industrijske politike in podjetništva? Enako velja za Slovenijo, Italijo ali Francijo - brez industrije je nemogoče premagati krizo. Seveda pa je treba dobro premisliti, na katero industrijo se osredotočiti - turizem, živila, tekstil ... Vsaka država mora zase preučiti, kateri sektor je zanjo pomemben. In na kateri sektor naj se po vašem mnenju osredotoči Slovenija? Na primer na turizem. Turizem je po mojem mnenju tisti sektor, ki je povsod v vzponu. A pomembno je imeti industrijsko politiko za turizem. Turizem namreč po mojem mnenju ni storitveni, temveč industrijski sektor. Če na primer v Sloveniji povečaš število turistov, je to pozitivno sporočilo tudi za gradbeništvo, živilski sektor, avtomobilski sektor ... Za nas je turizem ključen, zato si tudi v odnosih s Kitajsko skupaj s kolegico za notranje zadeve Cecilio Malmström prizadevam za nova, prožnejša pravila za vizume. V Rusiji in na Kitajskem se poraja nov srednji razred, ki ima veliko denarja. Kako ocenjujete finančni in gospodarski položaj Slovenije? Ali bo potrebovala finančno pomoč? Slovenija je dobra država. V Sloveniji so problemi, a kriza je v vseh državah, tudi Nemčiji ni lahko. Pomembno je delati v dobro realnemu gospodarstvu. Že leta samo žrtvovanje, žrtvovanje, žrtvovanje. Sedaj je pomembno delati v dobro notranjega trga, malih in srednjih podjetij ter industrije. To je edina rešitev, če želimo premagati krizo, če želimo več rasti in delovnih mest. Zato si prizadevam za industrijski pakt ob boku fiskalnega pakta. To bo tema vrha unije februarja prihodnje leto. Dolgo je bila industrija v kotu evropske pozornosti, zdaj se prebija proti središču.

neutral

Ortoped Danijel Bešič Loredan v okviru Ortopedske bolnišnice Valdoltra ni bil nikoli podvržen osebnim ali strokovnim diskvalifikacijam, so se na očitke Bešič Loredana odzvali v omenjeni bolnišnici. Ortoped namreč s septembrom zapušča Slovenijo, in sicer zaradi, kot navaja sam, šikaniranja in podtikanj, ki so so posledica njegovega opozarjanja na nepravilnosti. Kot je povedal, odhaja v Švico, kjer bo prevzel mesto vodje kirurgije gležnja in stopala za določeno regijo, delal pa bo skupaj s svojim dolgoletnim mentorjem. "Zaenkrat odhajam za 16 mesecev, v tem času bom videl, če se bo tu kaj spremenilo," je dejal in dodal, da lahko v nasprotnem primeru v Švici ostane še šest let. V bolnišnici Valdoltra pa so v sporočilu za javnost zapisali, da so očitki o posrednem mobingu, preskakovanju čakalnih vrst, sumih korupcije in omejevanju mladih zdravnikov v bolnišnici neutemeljeni in neresnični. "Stališče zdravnikov ortopedov bolnišnice je namreč enotno, da se v primeru zdravnika Danijela Bešiča Loredana zagotovo v Ortopedski bolnišnici Valdoltra ni izvajal nikakršen mobing tako v preteklosti kot tudi ne v zadnjem obdobju," so zapisali in dodali, da so mu bila omogočena vsa izobraževanja in normalno opravljanje vsakodnevnega dela v bolnišnici. Po njihovih besedah Bešič Loredan ni bil podvržen podtikanjem ali šikaniranju s strani svojih kolegov ali vodstva bolnišnice.

negative

Nataša Pirc Musar je postala članica posebne skupine, ki bo preverjala aktivnosti ameriške agencije NSA, katere sporno zbiranje podatkov je razkril Edward Snowden. Informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar je Evropska komisija v petek imenovala v posebno ad hoc skupino EU - ZDA, ki bo ugotavljala dejansko stanje aktivnosti ameriške NSA (National Security Agency) glede množičnega zbiranja informacij in osebnih podatkov o državljanih Evropske unije. Ustanovitev te skupine je sprožilo razkritje Edwarda Snowdna o popolnem nadzoru nad podatki s spleta, telekomunikacijskih operaterjev v ZDA in podatkov, ki jih v tako imenovani oblak Googla, Facebooka, Microsofta, Amazona ... množično dajejo tudi Evropejci. "Nataša Pirc Musar je ena od petih vrhunskih evropskih strokovnjakov s področja varstva osebnih podatkov, ki sodeluje v tej skupini," so sporočili iz urada informacijske pooblaščenke. Po petkovem imenovanju in današnjem odhodu v Bruselj na prvi sestanek s predstavniki ZDA je Pirc Musarjeva povedala: "To je zame velika čast in hkrati velika odgovornost. Pri delu v skupini me bosta vodila pravo in varovanje temeljnih človekovih pravic!"

positive

Erste bank je začela z odplačilom dolga Diners Cluba Slovenije, d. o. o., in DC Financ, d. o. o., do trgovcev. Trgovcem že pošiljajo dokumentacijo, ki jo morajo izpolniti in podpisati, da bi prejeli poplačilo dolga. Po prejemu podpisanih dokumentov, ki vključujejo tudi dogovor z Erste Card Clubom, d. o. o., z novim franšizojemalcem za diners kartico v Sloveniji, pa se bo v najkrajšem možnem času začelo izplačilo dolga trgovcem. Nov dogovor med trgovci in Erste Card Clubom, d. o. o., vsebuje enake pogoje, kot so veljali pred tem, so sporočili iz Erste. "Naši predhodni pogovori s trgovci so bili zelo pozitivni in verjamemo, da nam bodo podpisano dokumentacijo v najkrajšem času vrnili, saj bodo tako plačila dolga lahko stekla, kot to določajo pogoji, zapisani v dokumentaciji. Ob tem poudarjamo, da bomo v prihodnje vsa plačila trgovcem izvedli pravočasno in v celoti skladno z določbami sporazuma in ugledom, ki ga uživamo kot ena od desetih najbolj uspešnih Dinersovih franšiz na svetu," je povedal Željko Menalo, direktor Erste Card Cluba, d. o. o. Dolgove bodo vrnili vsem trgovcem Glede na dogovor med trgovci, Diners Clubom International in konzorcijem bank, ki bo omogočil Diners Clubu nadaljevanje poslovanja v Sloveniji, se bodo dolgovi družb Diners Club SLO, d. o. o., in DC Finance, d. o. o., vrnili vsem trgovcem brez zamudnih obresti prek Diners Cluba International, in sicer na osnovi prijavljenih terjatev trgovcev in s podporo bank UniCredit Banke Slovenije, d. d., ki zbira dolg imetnikov kartic, in Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d. "Z začetkom postopka za odplačilo dolgov trgovcem še pred prejemom uradne licence od Banke Slovenije želimo pokazati naše zaupanje in predanost načelom preglednega in poštenega sodelovanja z našimi partnerji. Naš cilj je uspešno poslovanje in konkurenčna ponudba, s čimer želimo postati pomemben dolgoročni igralec na slovenskem trgu," je še dejal Menalo.

positive

Prijave se nanašajo na skupno 85 spletnih strani. Urad informacijskega pooblaščenca je od uveljavitve strožjih pravil o spletnih piškotkih v sredini junija prejel približno deset prijav, ki se skupaj nanašajo na 85 spletnih strani. Postopki inšpekcijskega nadzora še potekajo. "Najprej je treba ugotoviti dejansko stanje in šele potem je mogoče govoriti o kršitvah in ukrepih," je pojasnil namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič. Kot dodaja, prekrškovni postopki še niso bili sproženi, prijave pa pri pooblaščencu rešujejo glede na "prioritete in razpoložljivost resursov". Strožja pravila o spletnih piškotkih, ki jih je uvedel novi zakon o elektronskih komunikacijah z namenom zagotovitve večje zasebnosti spletnih uporabnikov, so med upravljalci spletnih strani sprožila precejšnje razburjenje. Največ očitkov je letelo na račun zapletov glede merjenja obiskanosti spletnih strani, saj to vpliva na oglaševalske prihodke.

neutral

Namesto navodil je že slaba dva tedna na voljo betaverzija Googlove navigacije tudi za Slovenijo, ki pa ni protiusluga, da smo jim dovolili snemanje naših ulic. Včeraj sem na mobilnem telefonu iskal pot in opazil, da je namesto navodil za pot na voljo prava navigacija," nas je opozoril bralec, ki se sprašuje, ali je Google navigacijo omogočil šele potem, ko smo mu dovolili, da posname naše ulice. "Google Maps navigacija (Beta) je v Sloveniji dostopna od 10. julija, kar ni povezano z začetkom fotografiranja slovenskih ulic za StreetView. Bo pa pripomoglo k temu, da bodo zemljevidi natančnejši, obširnejši in priročnejši," so pojasnili v Googlu. S 3D-snemanjem slovenskih ulic so sicer začeli en dan, preden so omogočili navigacijo. Googlova navigacija, ki je brezplačna, tako po novem omogoča tudi glasovna navodila za navigacijo.

neutral

Tablico ukradli že leta 2009, letos v roku enega meseca dvakrat dobil kazen mestnega redarstva za napačno parkiranje. Ljubljančanu Domnu Saviču so z avtomobila leta 2009 nekje med Postojno in Ljubljano ukradli eno izmed tablic. Policija je naredila zapisnik, na avtomobil pa je namestil nove tablice. V začetku junija letos pa so mu z ljubljanskega mestnega redarstva poslali obvestilo o napačnem parkiranju. To, da je bila ukradena tablica nameščena na povsem drugem avtomobilu, so spregledali. Kljub temu da je redarstvo obvestil o napaki in so postopek ustavili, se je identična zgodba ponovila pred dobrim tednom dni – znova je dobil kazen za prekršek, ki ga je storil tat tablice. Lahko bo dobil še kakšno kazen Na mestnem redarstvu Mestne občine Ljubljana so nam odgovorili, da obstaja možnost, da bo  dobil še kakšen plačilni nalog. Goljufajo z zamenjavo tablic Na mestnem redarstvu v zadnjem času beležijo več primerov, ko lastniki sami odstranjujejo oziroma zamenjujejo registrske tablice in s tem dokazujejo, da ni bilo njihovo vozilo v prekršku. Evidenco o ukradenih tablicah vodijo na policiji, vendar pa mestni redarji nimajo dostopa do te evidence. Za posamezne primere, ko lastnik vloži pritožbo, pa preverijo, ali je lastnik uredil vse potrebno v povezavi s krajo tablic. Povezani sta evidenca policije in Matični register vozil, s katerim pa redarji na terenu niso povezani, zato podatkov ne morejo preverjati sproti. "Pri obravnavi prekrška se za posamezno tablico opravi poizvedba in se podatki iz Matičnega registra vozil vsakič prenesejo ponovno v sistem, torej ni mogoče zagotoviti, da se napaka ne bi zgodila ponovno. Zadeva bi se lahko ustrezno rešila na ravni države, ki bi morala vsakodnevno ažurirati Matični register vozil," pa so na redarstvu odgovorili na vprašanje, kako je mogoče, da je Ljubljančan kljub opozorilu, da je bila tablica pred štirimi leti ukradena, dobil plačilni nalog dvakrat. Rešitev spletni servis dMRVL Na redarstvu poudarjajo, da do tovrstnih težav ne bo več prihajalo, ko bo zaživel nov spletni servis  dMRVL, ki bo mestnim redarstvom omogočal izmenjavo sporočil s sistemom za pridobivanje podatkov o vozilih. Policija evidence o tem, koliko prekrškov je izvedenih z vozili, na katerih so nameščene ukradene registrske tablice, ne vodi. Podatki zadnjih štirih let kažejo, da je letno ukradenih od 4.256 do 4.897 registrskih tablic. Letos pa so jih do konca junija ukradli že 3.027.

negative

Po ogledu prostorov prejšnji četrtek se je na prestajanju kazni zglasila v ponedeljek. Nekdanja veleposlanica Nataša Vodušek je že na prestajanju zaporne kazni na Igu. Po naših informacijah sta si zakonca Nataša in Vladimir Vodušek prišla ogledat prostore prejšnji četrtek, v ponedeljek pa naj bi se Voduškova zglasila na prestajanju kazni. Voduškova bi v zapor sicer morala že junija, a je zaprosila za odlog, kar ji je sodišče tudi odobrilo. Ni pa ji odobrilo prošnje, da bi kazen odslužila z družbenokoristnim delom ter da bi kazen prestajala le ob koncih tedna. Na Igu bo prestajala enoletno zaporno kazen, ker je leta 2008 sredi Sarajeva močno vinjena povzročila hudo prometno nesrečo in hudo poškodovala domačina Nijaza Zorlaka, ki je bil po nesreči več tednov v komi.

negative

V Kopru se je v preteklih dneh odprla posebna avtopralnica, v kateri lahko okopate psa. Lastniki podjetja, ki so že več kot 20 let zastopniki za avtopralnice in pralno tehniko, so že pred dobrimi 10 leti dobili prvi izdelek samopostrežne pralnice za pse, vendar se jim je takrat zdelo še prezgodaj, da bi to storitev ponudili vsem svojim strankam, piše na spletni strani Pes moj prijatelj. Psa je treba umiti enkrat na mesec V avtopralnici so prepričani, da je nega psov in mačk nujno potrebna vsaj enkrat mesečno (v poletnem času tudi večkrat), zato menijo, da bo ta novost vsem skrbnikom živali v veliko veselje. "Naš moto je postaviti več centrov po Sloveniji ali pomagati pri njihovi postavitvi, ker imamo poleg klasičnih avtopralnic tudi ponudbo namenskih pralnic. Tudi sami se zavedamo, koliko časa vzamejo priprave in pospravljanje po tuširanju štirinožnih prijateljev, zato smo se odločili ponuditi konkretno rešitev," je Mirjan Korelič, vodja enote, dejal za portal. In kako vse skupaj poteka? Stranka vstopi in postavi psa v korito za pranje, na voljo pa ima osem programov, ki so na stroju postavljeni po priporočljivem vrstnem redu, vsi pa so tudi v skladu s standardi Evropske unije. Programe lahko uporabniki uporabljajo poljubno ali jih preskočijo. Dezinfekcija pralnega korita,topla voda (psa za začetek namočimo s toplejšo vodo, kot je med šamponiranjem), šamponiranje, izpiranje šampona, balzam, izpiranje balzama, sesanje vode iz dlake, feniranje (1 in 2 hitrost sušilca za dlako).

positive

Za zdravila, kupljena v tujini, zdravstvena zavarovalnica vrne denar, če jih pri nas ni mogoče dobiti. Pred nekaj tedni smo poročali, da v Sloveniji ni mogoče dobiti oralnega gela Daktarin, predvidoma ga ne bo do konca avgusta. „Zdravilo je potreboval tudi moj oče, da se mu po tem, ko so mu pulili zobe, v ustni votlini ne bi razvile glivice, saj bi mu to podaljšalo zdravljenje raka,“ nam je po objavi članka sporočila bralka. „Ker pa že imamo izkušnje s tem, da se določenih zdravil v Sloveniji ne dobi, dobi pa se jih na Hrvaškem, smo poskusili tudi z daktarinom. Brez problema smo ga junija dobili v lekarni na Hrvaškem. Sicer ga je bilo potrebno plačati, le recept, ki ga je izdal zdravnik v Sloveniji, je bilo potrebno pokazati,“ je napisala bralka, ki se sprašuje, „zakaj zdravila, ki ga izdeluje slovensko podjetje, pri nas ni možno dobiti, na Hrvaškem pa, in še ali lahko od zavarovalnice zahtevamo povračilo kupnine“. Na Hrvaškem je zdravilo mogoče dobiti „zaradi večjih zalog tega izdelka na trgu“, so pojasnili v Krki, ki proizvaja daktarin. Dodali so, da se trudijo, da bo tudi pri nas zdravilo na voljo še pred koncem avgusta. Vračilo z originalnim receptom Denar za zdravila, ki so kupljena v tujini, je mogoče dobiti povrnjen, so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). „Daktarin oralni gel je razvrščen na pozitivno listo s 70-odstotnim kritjem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in 30-odstotnim kritjem v breme dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Za zdravila, ki so razvrščena na listo zdravil in so predpisana na zeleni receptni obrazec, jih pa zaradi motene oskrbe ni mogoče dobiti v slovenskih lekarnah in je zato potreben nakup v tujini, lahko zavarovane osebe uveljavljajo povračilo stroškov za zdravila po 136. členu pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja,“ pravijo na zdravstveni zavarovalnici. „Vračilo izdatkov se uredi na območni enoti ali izpostavi ZZZS na osnovi vloge. Pogoj za izplačilo je potrdilo farmacevta na hrbtni strani recepta, da zdravilo ni dosegljivo na trgu, in originalni račun iz lekarne v tujini. ZZZS povrne ceno zdravila na računu v enakem odstotnem deležu, kot bi ga kril v primeru izdaje v slovenski lekarni,“ so še dodali.

neutral

Danes se izteče triletni rok, da katerega lahko izbrisani še vložijo prošnjo za ureditev statusa. Vsi, ki so na tak način pokazali željo za nadaljnje prebivanje v Sloveniji, bodo upravičeni do denarne odškodnine. Posamezne iniciative in organizacije so predvsem v državah nekdanje SFRJ upravičence v zadnjem času opozarjale, da se rok za vložitev prošnje izteka, a nekateri predstavniki izbrisanih so že takrat menili, da večjega navala prošenj v zadnjih dneh pred iztekom roka ni pričakovati. Do odškodnine upravičena slaba polovica Po zakonu o odškodninski shemi za izbrisane, ki naj bi ga vlada obravnavala v četrtek, bo do odškodnine upravičenih nekaj več kot deset tisoč od skupaj 25.671 izbrisanih, ocenjuje notranji minister Gregor Virant. Upravičenec bo izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ki ima urejeno dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo. Po Virantovih zagotovilih osnovne rešitve v zakonu ostajajo nespremenjene. Osnutek tako še vedno predvideva, da bodo izbrisani lahko dobili po 40 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa, če se s tem ne bodo strinjali, pa bodo lahko tožili državo, a bodo lahko dobili največ 2,5-krat višjo odškodnino, kot bi jim pripadla s predvidenim pavšalom. Zastaralni roki tečejo na novo Najnovejši predlog zakona vsebuje le določene redakcijske oziroma tehnične spremembe. Med drugim znižuje višino sredstev za ministrstvo za vzpostavitev evidence o odločitvah in izplačilih odškodnine s 300 tisoč na 60 tisoč evrov. Jasneje je tudi urejeno vprašanje zastaranja terjatev za plačilo denarne odškodnine v sodnih postopkih. Določeno je namreč, da zastaralni roki tečejo na novo. Po splošnih obligacijskih pravilih bi sicer odškodninski zahtevki zastarali. Predstavniki izbrisanih se sicer s predlogom zakona ne strinjajo in so že napovedali, da bodo pravico še naprej iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice, na katerega so že vložili tudi nove tožbe.

neutral

Zaradi večje varnosti v predoru Karavanke od danes tovornjake, težje od 7,5 tone, in avtobuse "dozirano" spuščajo skozi. Dars je danes zjutraj začel omejevati število tovornih vozil in avtobusov v predoru Karavanke. "Tovorna vozila nad 7,5 tone in avtobusi se bodo v smeri Avstrije pred cestninsko postajo Hrušica preusmerili na parkirišče cestninske ploščadi, kjer bodo s prometno signalizacijo vodeni do dozirnega semaforja. Semafor bo nameščen na izvozu s parkirišča in bo v časovnih intervalih ob povečanem prometu skozi predor spuščal vozila na cestninsko postajo. Največji dozirni čas ob največjih obremenitvah prometa v predoru lahko znaša 60 sekund," pojasnjujejo na Darsu. Kot je za zurnal24.si pojasnil Marjan Koler iz službe za komuniciranje pri Darsu, nova ureditev ni povzročila nobenih težav, promet poteka normalno. Avtoprevozniki že poznajo sistem Povprečni letni dnevni promet skozi predor Karavanke je leta 2012 znašal 8.155 vozil, od tega nekaj več kot desetino ali 1.063 vozil predstavljajo tovornjaki, težji od sedem ton, in avtobusi. Na avstrijski strani predora je takšna ureditev prometa v veljavi že od lanske pomladi. "Zato so se tudi naši avtoprevozniki že seznanili s tem sistemom. To je edini enocevni predor, promet poteka dvosmerno, tako da ne bi bilo logično, da bi Avstrijci to vzpostavili kot enega od varnostnih ukrepov, mi pa ne," pojasnjuje  Koler. Z nadziranjem števila tovornih vozil in avtobusov želijo zagotoviti višjo raven prometne varnosti in zmanjšati tveganje za nastanek nesreč v predoru.

neutral

V juniju v Sloveniji 1,7 odstotka manj brezposelnih kot v maju. Višje bodo subvencije za samozaposlitev. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je uvodoma dejala, da je bilo v juniju v Sloveniji 1,7 odstotka manj brezposelnih kot v maju, kar je razveseljujoče, vendar pa tega seveda ne more reči za število brezposelnih kot tako. Letos bo država namenila 30 milijonov evrov za javna dela, subvencije za samozaposlitev dvigujejo na pet tisoč evrov, delajo pa predvsem na mladih, saj je lani Slovenija imela največjo rast mladih brezposelnih. Do oktobra bodo pripravili izvedbeno shemo za mlade do 25 let, da se jim v roku štirih mesecev ponudi zaposlitev, pripravništvo in podobno. Na področju aktivne politike zaposlovanja smo dosegli preboj, je prepričan Zoran Kotolenko z ministrstva. Pri tem so pomembni javna dela, usposabljanje in izobraževanja ter subvencijski programi za najmanj zanimive skupine brezposelnih. "Programi so vedno bolj individualni, vedno bolj ciljajo na posamezne skupine," je dejal. Iz operativnega programa razvoj človeških virov so že letos počrpali dvakrat več evropskih sredstev kot lani, je še povedal. Ob tem so na ministrstvu danes predstavili primere dobrih praks sodelovanja ministrstva in gospodarstva na področju trga dela. "S pomočjo sredstev smo uspeli ohraniti steklarski poklic" Steklarna Hrastnik, Steklarna Rogaška Slatina in nekaj manjših dobaviteljev je skupaj dobilo okoli 200 tisoč evrov Sklada za razvoj kadrov in štipendije, projekt pa so zaključili lani. "S pomočjo teh sredstev smo uspeli ohraniti konkurenčnost steklarstva in steklarski poklic," je povedala Ksenija Božič iz Steklarne Hrastnik. Prihajalo je do velikega odliva kadra, pri čemer so v okviru kompetentnega centra ustvarili nekakšno "interno steklarsko šolo", ki jim je pomagala izobraziti ustrezne kadre. "V Zasavju je zdaj poklic ponovno cenjen," pravi Božičeva in dodaja, da jim brez sredstev evropskega socialnega sklada to najbrž ne bi uspelo. V steklarni je trenutno zaposlenih okoli 700 ljudi, v vseživljenjsko izobraževanje je bil vključenih 456 zaposlenih, skupno so opravili 23 tisoč učnih ur. Direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič je dejal, da je bila ta leta 2010, ko so začeli sanacijo, tik pred obubožanjem, s pet milijoni evrov izgube, lani pa so dosegli dva milijona evrov dobička. Božič je povedal tudi, da so pri zaposlenih delali tudi na samozavesti, ki so jo dvignili tudi s pomočjo večjega znanja, ki so ga ti pridobili. Prepričan je, da bi v Steklarni Hrastnik lahko tudi dvignili roke in rekli, da je kriza, da ne morejo nič, a so uspeli. "Najprej moramo pomagati sebi, ne čakati, da najprej pomaga država," je še dodal.

neutral

Ultramaratonski tekač in kolesar Radovan Skubic - Hilarij te dni kolesari po Sloveniji, ustavil se bo v vsaki slovenski občini. Pot bo dolga "le" 2.885 kilometrov, kar je štirikrat manj kot njegov najdaljši podvig do Pekinga. Devetinpetdesetletni Zagorjan želi s projektom 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo širiti okoljsko zavest. Projekta se je lotil že lani, a sta ga ustavila padec in poškodba, nadaljeval pa ga je včeraj, ko je startal v Cerknem, danes se je med drugim ustavil v Ljubljani. Skupaj bo prekolesaril 2.885 kilometrov, najdaljša pot v enem dnevu – 249 kilometrov – ga čaka jutri. Na cilj, v Zagorje, bo prispel 3. avgusta. "Kilometrov ni veliko, več energije vzame to, da se ustavim v vsaki občini. Sicer pa se poti ne bojim, ker sem pripravljen in ker rad delam za okolje," pravi Radovan Skubic. Na poti do Pekinga so ga oropali Od lani si je tudi premislil, da bo to njegov zadnji podvig. Kot napoveduje, ima v mislih že novega za naslednje leto, ki ga še ne sme razkriti. Med svojimi tekaškimi projekti najbolj ceni tistega, ko je pretekel slovensko planinsko transverzalo od Maribora do Ankarana: "Med kolesarskimi pa je bil najzahtevnejši projekt, ko sem nesel slovensko zastavo na olimpijske igre v Peking. Najtežje je bilo kolesariti po Rusiji, kjer je bila katastrofa, že četrti dan so nas oropali ..." Takrat je v 46 dneh prekolesaril 10.800 kilometrov, pot pa ga je vodila po Madžarski, Ukrajini, Rusiji, Kazahstanu, Mongoliji in Kitajski, na dan je prevozil okoli 270 kilometrov. Tudi finančno je bil Peking največji zalogaj. "Takrat sem naredil največji minus, res velik. Na srečo imam dobrega prijatelja, ki me podpira vsa ta leta, me živi in pravi, da se izplača to delati," pojasnjuje Skubic. Pravi, da bo še vztrajal: "Do takrat, ko bo žena rekla, da nisem več pri močeh." Tekel od Zagorja do Bruslja Sicer pa je ultramaratonec s tekom osvojil tudi Mont Blanc, leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, pa je v 16 dneh pretekel 1.400 kilometrov od Zagorja do Bruslja.

positive

Ambulanta za anonimno in brezplačno testiranje na okužbi z virusoma hepatitisa B in C v Ljubljani deluje vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Vsako leto zaradi bolezni, ki jih povzročajo virusi hepatitisa, umre vsaj 125 tisoč Evropejcev, po ocenah pa je v Evropi z virusoma hepatitisa B in C okuženih 23 milijonov ljudi. Gre za "tiha ubijalca", opozarjajo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana: "Problem kronične okužbe je, da se je zaradi dolgotrajne odsotnosti bolezenskih znakov večina okuženih sploh ne zaveda in je dostikrat odkrita naključno ali pa šele tedaj, ko je že prepozno." Hepatitisa sicer lahko povzročita raka na jetrih ali odpoved njihovega delovanja, če se okužba odkrije prepozno. Cepite se ali testirajte To se lahko prepreči s preventivnim cepljenjem proti hepatitisu B (cepiva proti hepatitisu C ni) in s testiranjem na morebitno okužbo z virusoma, saj je zdravljenje zelo uspešno, če se bolezen odkrije dovolj zgodaj, pravijo v UKC Ljubljana pred 28. julijem, svetovnim dnevom hepatitisa. Ocenjujejo, da je v Sloveniji en odstotek prebivalstva okužen s hepatitisom B in manj kot en odstotek s hepatitisom C. V zadnjih 15 letih so pozdravili več kot dve tretjini zdravljenih bolnikov, kar je po njihovih besedah primerljivo z drugimi državami Evropske unije. "Poglaviten problem pri nas in po svetu predstavlja neučinkovito prepoznavanje okuženih, saj se z visokim deležem neodkritih okuženih spopadajo v vseh evropskih državah", pravi Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. V Sloveniji sicer ocenjujejo, da je v zdravniški oskrbi le okoli tri tisoč bolnikov s hepatitisom C, kar je slaba tretjina vseh okuženih. Lani so zato med drugim na omenjeni kliniki odprli prvo ambulanto za anonimno in brezplačno testiranje na okužbi z virusoma hepatitisa B in C, ki deluje vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Vpeljali so tudi novo zdravljenje bolnikov s hepatitisom C, ki za dodatnih 25–30 odstotkov izboljša zdravljenje bolnikov, okuženih z genotipom 1, pri katerih je bilo do zdaj zdravljenje najmanj uspešno. Okužba ob stiku z okuženo krvjo Spomnimo, da lahko do okužbe s hepatitisom B pride ob stiku z okuženo krvjo oziroma drugimi telesnimi tekočinami. Akutna bolezen se kaže kot vnetje jeter, bruhanje, zlatenica in v redkih primerih sledi smrt. Hepatitis C pa se v prvi vrsti širi prek stika krvi z okuženo krvjo pri intravenskem jemanju mamil, pri slabo sterilizirani zdravstveni opremi in zelo redko tudi pri transfuzijah krvi. Ozdravi se od 50 do 80 odstotkov zdravljenih bolnikov.

negative

Vlada je potrdila zakonske spremembe pri financiranju strank, ki prepovedujejo donacije pravnih oseb, zato bi lahko za stranke šlo več proračunskega denarja. Vlada je na današnji seji potrdila predloga novel zakonov o političnih strankah ter o volilni in referendumski kampanji, je na novinarski konferenci po seji vlade potrdil notranji minister Gregor Virant. Ključna novost je popolna prepoved donacij od pravnih oseb. Virant je že večkrat poudaril, da rešitve zmanjšujejo korupcijska tveganja in prinašajo več preglednosti na to področje. Če bo noveli sprejel državni zbor, bodo letna poročila morala biti natančnejša in tudi javno objavljena, vključno z donacijami fizičnih oseb, višjih od povprečne mesečne plače. Manj denarja iz donacij bi lahko pomenilo več proračunskih sredstev Med novostmi je omejevanje posojil na banke in hranilnice, donacije pa bi potekale prek transakcijskih računov. Le donacije do 50 evrov bi stranka lahko dobila v gotovini, a bi donatorja morala zabeležiti z imenom, priimkom in emšom. Virant je opozoril, da bo prepoved donacij pravnih oseb zagotovo pomenila določen izpad dohodka za stranke. Zato obstaja možnost, da bi šlo prihodnje leto iz proračuna nekoliko več sredstev za politične stranke. A odločitev o tem bo na poslancih, saj bi se višina sredstev za posamezne stranke določala v finančnem načrtu DZ. Tudi če bodo poslanci odločili, da del izpada sredstev zaradi prepovedi donacij nadomestijo s proračunskimi sredstvi, se bo to po Virantovem mnenju splačalo, saj "bomo na ta račun dobili bistveno bolj čisto situacijo". Ob tem je Virant spomnil na rek, da "ni zastonj kosila". Več pooblastil računskemu sodišču in višje kazni za kršitve Spremembe širijo pooblastila računskemu sodišču za izvajanje nadzora. Sodišče bi moralo redno opravljati revizije poslovanja strank, to pa bi naredilo tudi v primeru dvoma v resničnost podatkov, ugotovitve nepravilnosti ali na predlog protikorupcijske komisije. Dvigujejo se kazni za prekrške, najvišja kazen za stranko bi bila 40 tisoč evrov in štiri tisoč evrov za odgovorno osebo. V primeru hujših kršitev je predviden ukrep prenehanja financiranja strank iz javnih sredstev do leta dni. V skladu z odločbo ustavnega sodišča se oži prepoved objave javnomnenjskih raziskav zgolj na dan volilnega molka – zdaj velja prepoved za sedem dni pred volitvami.

neutral

Lani je bilo podrobno pregledano delo 19 tožilcev, pri čemer jih je pet pokazalo premalo strokovnosti za napredovanje ali višjo plačo. Čez najmanj pol leta predvidoma naj bi bilo šele znano, ali je trenutni vodja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Harij Furlan s svojim dosedanjim delom dokazal, da dela dovolj dobro, da lahko napreduje. Nadzorniki pristojnega oddelka za izobraževanje in strokovni nadzor na Vrhovnem državnem tožilstvu (VDT), ki opravlja in je zadolžen za več vrst nadzorstvenih pregledov nad delom tožilcev, morajo namreč prej podrobno pregledati vse Furlanovo dosedanje delo in dosedanje tožilske dosežke. Pod lupo zaradi Hilde Furlanov šef, generalni državni tožilec Zvonko Fišer je namreč že konec maja odredil, naj pristojni državnotožilski svet oceni Furlanovo delo. Potem ko se je izkazalo, da bi lahko Furlan strokovno napačno vodil postopek proti nekdanji šefinji Vegrada Hildi Tovšak, ki je 35 dni neupravičeno bivala v priporu, in zato od države zahteva odškodnino. Državnotožilski svet je zato predlagal, naj se pregleda Furlanovo delo v njegovi celotni tožilski karieri. Lani manj kot predlani Lani je bilo denimo podobno pregledano celotno delo 19 slovenskih tožilcev, predlani pa 25. "Oddelek je lani od državnotožilskega sveta prejel 19 predlogov za pregled dela državnih tožilcev, kar služi kot podlaga njihovemu napredovanju v plačnem razredu, v višji državnotožilski naziv, na višje državnotožilsko mesto ali na položaj svetnika," pojasnjujejo na VDT. Nadzorniki so pri vseh preverjali, ali delujejo dovolj strokovno in kakovostno, da lahko napredujejo, oziroma ali si zaslužijo boljšo plačo. Pri pregledu se je izkazalo, da 14 tožilcev od nadzorovanih izpolnjuje vse potrebne pogoje za napredovanje. Štirje tožilci so s svojim preteklim delom dokazali, da delajo premalo strokovno, da bi lahko bodisi napredovali v višji tožilski naziv ali pa v plačnem razredu do boljšega mesečnega dohodka. Za enega od pregledanih tožilcev pa se je lani izkazalo celo, da dela tako slabo, da tožilske funkcije sploh ne more več opravljati. Med pregledanimi tožilkami pa naj bi bila celo Furlanova predhodnica, nekdanja vodja SDT Blanka Žgajnar, ki kot tožilka za pregon organiziranega kriminala vodi skoraj največ najbolj odmevnih in zahtevnih primerov gospodarskega kriminala ali drugih najtežjih oblik kriminala. Kljub izrecni prošnji, naj Fišer razkrije imena tožilcev, katerih delo je bilo lani v celoti temeljito pregledano, ta teh podatkov ni posredoval. Zato uradno ni jasno, ali, zakaj in v kolikšnem obsegu naj bi bilo pregledano dosedanje delo Žgajnarjeve, niti kako njeno delo ocenjujejo pristojni nadzorniki na VDT. Torej ali je s svojim dosedanjim delom, preteklim vodenjem tako Okrožnega tožilstva v Ljubljani kot tudi SDT, dokazala, da lahko napreduje. Fišer odredil štiri Poleg tega so na tožilstvu lani izvedli 17 posebnih strokovnih nadzorstvenih pregledov, pri čemer je štiri odredil celo sam šef Fišer. Med temi pregledi pa so nadzorniki pregledovali točno določene zadeve, spise, ki so dodeljeni posameznim tožilcem, in ne celotnega dela teh tožilcev. "Samo v letu 2012 so tako tožilci, ki so opravljali preglede, skupno pregledali 1.156 spisov v konkretnih kazenskih zadevah," dodajajo na VDT. Neuradno naj bi Fišer odredil podroben pregled spisa, ki se vodi v postopku proti domnevnemu vodji slovenskega dela balkanskega narkokartela tihotapcev kokaina Dragana Tošića, ki je bil konec novembra po skoraj dveh letih in pol v priporu izpuščen na svobodo in nekaj dni zatem še oproščen.

neutral

Vlada je danes sprejela predlog zakona o odškodninski shemi za izbrisane. Parlament bo o tem odločal jeseni. Vlada je danes obravnavala predlog zakona o odškodninski shemi za izbrisane in ga tudi sprejela. Ob tem je minister za notranje zadeve Gregor Virant napovedal, da bo zakon septembra obravnaval še državni zbor, pri čemer si minister želi, da bi postopek minil s čim manj čustvenimi in političnimi razpravami. 10.000 upravičencev Upravičenci bodo z upravnim postopkom dobili po 40 evrov na mesec izbrisa. Če se s tem ne bo strinjal, pa bo lahko tožil državo, a bo lahko dobil največ dvainpolkrat višjo odškodnino od predvidenega pavšala. Upravičencev bo okoli 10.000. Do povračila škode bodo upravičeni izbrisani iz registra stalnega prebivalstva z urejenim statusom v Sloveniji, bodisi z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom. Z ureditvijo statusa je namreč izbrisani pokazal interes oziroma željo za nadaljnje prebivanje v Sloveniji, so navedli. Upravni postopek za določitev denarne odškodnine bodo morali izbrisani začeti sami, zahtevo pa bodo lahko vložili v treh letih od začetka uporabe predlaganega zakona. Izplačevali bodo pet let Za odškodnine bo država odštela nekaj več kot 76 milijonov evrov v petih letih, je zatrdil Virant. V prvi tranši bodo upravičenci dobili do 1000 evrov odškodnine, razliko do preostalega zneska pa v nadaljnjih štirih letih. Predstavniki izbrisanih in vlada so si sicer še vedno na nasprotnih bregovih. Prvim se predlog zdi žaljiv, pravico pa bodo še naprej iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice.

neutral

Sindikati na sestanku z vlado brez odgovorov o tem, kakšni bodo konkretni ukrepi. Sindikati naj pripravijo svoje predloge. Novi rezi neizogibni. "Glede ukrepov nismo izvedeli popolnoma nič konkretnega, so pa bili napovedani v skladu s pripravami proračuna za prihodnje leto," je povedal Branimir Štrukelj, vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja po dve uri trajajočem sestanku s predsednico vlade Alenko Bratušek in nekaterimi drugimi predstavniki vlade. Javnim uslužbencem ne bodo rezali Sindikati tako še ne vedo, ali rezi v proračun dejansko bodo ali ne in kakšni bodo. Le finančni minister je menda zagotovil, da dodatnega nižanja plač javnih uslužbencev ne bo. Z varčevalnimi ukrepi, ki bodo potrebni za krpanje proračunske luknje v prihodnjem letu in bodo pripravljeni do konca avgusta, pa bo vlada sindikate seznanila najprej. "Glede na to, da je vlada danes sprejela določen razred prihodkov in odhodkov, smo pričakovali, da bomo nekaj od tega izvedeli, a nismo izvedeli nič," pa je izpostavil sindikalist Drago Lombar (KNSS Neodvisnost). Prvi mož sindikata Pergam Janez Posedi pa je dodal, da številke očitno še preračunavajo, vse naj bi izvedeli jeseni, kot pravi torej kakšna je ekonomska politika naše države, kako misli vlada reševati probleme ter kako se bo vlada odzvala na težave gospodarstva. Tudi sindikati s svojimi predlogi Tako kot se je vlada že dogovorila z delodajalci pa bodo v roku enega meseca tudi sindikati pripravili svoje predloge za reševanje sedanje krize, ukrepov. "Zategovanje pasu je lahko, vendar ne več na najnižjih kategorijah," je še dodal Lombar. Posedi pa je sicer ocenil, da je predloge dolžna pripraviti vlada in jih dati partnerjem v razpravo: "Ko bom želel oblikovati ekonomsko politiko te države bom to počel kot politična stranka, ne kot sindikat." Rezali naj bi tudi pokojnine Po neuradnih informacijah naj bi namreč vlada načrtovala po nekaj odstotne reze tudi v pokojnine, socialne transferje in plače, vendar sindikati na to ne nameravajo pristati. Vlada naj bi namreč poskušala v rebalansu proračuna za leto 2014, ki mora biti pripravljen do srede septembra, primanjkljaj znižati pod tri odstotke BDP. "Ta cilj ne bo dosežen brez ukrepov, ki ne bi boleli, ampak nič od tega danes nismo slišali," pa je bil razočaran sindikalist Zdenko Lorber (Alternativa). Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa je ob odhodu iz sestanka izpostavil, da "ekstremno varčevanje, ki uničuje povpraševanje uničuje tudi delovna mesta in tudi proračun". Prepričan je, da ekstremno varčevanje ni pot iz krize. Spet je ponovil, da sindikati nikakor ne bodo pristali na ukinitev usklajevanja pokojnin, socialnih transferjev, plač in drugih prejemkov z inflacijo: "To je izjemno nevarna poteza vlade, če bo to res sprejeto. To je točka, kjer bomo prišli s to vlado v velik konflikt."

neutral

V Krki so dobiček povečali dvakrat bolj kot prodajo. Po besedah Colariča bodo še zaposlovali. Letos so v Sloveniji že zaposlili 80 novih uslužbencev. Krka je v prvem polletju v primerjavi z lani povečala prodajo za šest, dobiček pa za 11 odstotkov. Prodaja v Sloveniji je padla za osem odstotkov, ampak pri nas Krka proda le pet odstotkov vseh zdravil. Največji porast prodaje je bil v Vzhodni Evropi, in sicer 26-odstoten, v Ruski federaciji pa kar 30-odstoten. Jože Colarič je napovedal, da bodo do konca leta prodajo začeli spremljati v novi regiji šest, kjer bodo Srednji in Daljni vzhod, Ameriki in Afrika. Dejal je, da prodaja na teh trgih sicer še ni primerljiva z ostalimi regijami, vendar bodo prav z izločitvijo v posebno regijo pospešili delo na teh trgih. Najbolje prodajani herbio, pikovit in bilobil Največji delež prodaje, kar 83 odstotkov, so prinesla zdravila na recept. Pri zdravilih brez recepta so največ dohodka prinesla zdravila herbion, pikovit in bilobil. Letos so prve registracije dobili za osem novih izdelkov, sicer pa so v 200 državah opravili kar 248 registracij zdravil. V Sloveniji so število zaposlenih povečali za 80, v tujini za 298, do konca leta pa bodo po besedah Colariča še zaposlovali. "Razvijamo 170 novih izdelkov" "Zadovoljen sem s poslovanjem. Nadzorni svet je pohvalil rezultate. Čakamo še na rezultate konkurence," je dejal Colarič. Na vprašanje, kako so uspeli dvakrat bolj povečati dobiček kot prodajo, je pojasnil, da so spremenili strukturo izdelkov, da je več izdelkov novih, ti pa so bolj profitabilni. "Zato je vlaganje v raziskave in razvoj izredno pomembno. Delamo na razvoju 170 novih izdelkov." Za naložbe je Krka letos namenila 71 milijonov evrov, ravno prejšnji teden je začel delovati distribucijski center v Rusiji, jeseni pa bodo na tej lokaciji začeli s poskusno proizvodnjo tablet.

positive

Visokega gosta Pahor tokrat za spremembo Pahor ni sprejel pred predsedniško palačo, ampak na Kongresnem trgu. Dosedanji predsedniki države so tuje voditelje in druge predstavnike tujih držav doslej vedno pričakali in z vojaškimi častmi sprejemali na ploščadi pred predsedniško palačo. Predsednik Borut Pahor pa je skupaj s častno četo Slovenske vojske francoskega kolega Francoisa Hollanda, ki ga je že od zgodnjega jutra gostil tudi na Brdu pri Kranju, pričakal kar v centru prestolnice. Sodelovali bi pri privatizaciji 

 Po postroju čete in obeh himnah, sta se predsednika sprehodila po bližjih ljubljanskih ulicah. Na pogovoru s Pahorjem je Hollande podprl sodelovanje francoskih podjetji v načrtovani slovenski privatizaciji. Pahor je obisk označil za nov mejnik med državama. Hollanda je sprejela tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. Tema njunega pogovora so bili med drugim gospodarski odnosi med državama, načrti slovenske vlade za privatizacijo podjetji v državni lasti, reševanje gospodarske in finančne krize. Francoskega predsednika je sprejel tudi predsednik državnega zbora Janko Veber.

neutral

Nekdanji šef Merkurja iz Kranja, Bine Kordež, je sredi noči začel prestajati šest let in pet mesecev zaporne kazni. V zapor na Dobu je prišel sam nekaj minut pred 2. uro, opisuje direktor zapora Jože Podržaj. Ljubljansko okrožno sodišče, ki ga je na tolikšno zaporno kazen obsodilo septembra lani zaradi oškodovanja podjetja za okoli deset milijonov evrov, je Kordežu poziv, kdaj naj pride v zapor, poslalo v začetku meseca. Najprej je nastavil prst in odprl usta Ko je Kordež ponoči prišel v zapor, so tamkajšnji pravosodni policisti najprej preverili njegove dokumente in se prepričali o njegovi istovetnosti, nato so ga fotografirali, mu odvzeli prstne odtise, bris ustne sluznice in zabeležili druge potrebne biometrične podatke. Dopoldne so v seznam obsojencev, ki bivajo pri njih na Dobu, dodali še Kordežev osebni opis in ga odpeljali na prvi zdravniški pregled. En mesec ga bodo spoznavali Kordeža pa so takoj ob prihodu v zapor tudi seznanili, kakšen hišni red velja pri njih. "Ob sprejemu v zavod je treba obsojenca seznaniti tudi z omejitvami pravic oziroma dolžnostmi, ki jih ima med prestajanjem kazni, z načinom uveljavljanja njegovih pravic in disciplinskimi kaznimi, ki se lahko izrečejo zoper njega, ter z ugodnostmi, ki jih je lahko deležen," namreč nalaga pristojni zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Od danes dalje bo Kordež sicer približno en mesec bival predvidoma sam v zaporniški celici, saj mora najprej prestati tako imenovano sprejemno obdobje v zaporu. "V sprejemnem obdobju se opravljajo vse aktivnosti in postopki, ki so potrebni za ustrezno vključitev obsojencev v življenje v zavodu in izdelavo osebnega načrta obsojenca, ki mora upoštevati tudi varnostne razloge. V sprejemnem obdobju se spoznava njegova osebnost, zdravstveno stanje, delovne in učne sposobnosti in druge okoliščine, pomembne za obravnavo obsojenca ter za njegovo pravilno razvrstitev," zapovedujejo pravila. Dalje: na zaprti oddelek Potem ko bodo v zaporu dovolj podrobno spoznali Kordeža, bodo prilagojeno njegovim navadam in osebnostnim/karakternim lastnostim določili še režim oziroma oddelek zapora, kjer bo Kordež živel naslednjih dobrih šest let. Del kazni bo vsaj v začetnem delu prestajanja kazni predvidoma zagotovo preživel na zaprtem oddelku, kjer si bo jetniško celico (tudi zaradi zasedenosti zapora in drugih pravil bivanja v zaporu) moral deliti s še drugimi obsojenci. Če bo Kordež zgledno prestajal kazni in vestno izpolnjeval vse dolžnosti, ki mu bodo določene že zdaj v osebnem načrtu prestajanja kazni po začetnem sprejemnem obdobju, pa bo lahko vodstvo zapora že kmalu zaprosil, naj ga premestijo na polodprti oddelek zapora. "Obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu ali njegovem oddelku s strožjim režimom, se med prestajanjem kazni zapora lahko premesti v zavod ali njegov oddelek s svobodnejšim režimom, če se oceni, da ne bo zlorabil takega režima," določa zakon. Dobil bo novi naslov Predvidoma že danes pa bo Kordež tudi uradno dobil novi naslov, saj mu bo dodeljeno začasno bivališče v zaporu na Dobu za čas prestajanja njegove kazni. Vodstvo zapora mora namreč pristojnim državnim organom takoj sporočiti, da Kordež odslej biva pri njih, da mu država potem dodeli začasni naslov, kjer bo naslednjih šest let in pet mesecev sprejemal pošto.

neutral

Že dve noči zapored naokrog tekajo podgane, pravi občan. Mestni inšpektorat pristojnosti za ukrepanje nima, odgovore zdravstvenega še pričakujemo. "Že dve noči zapored naokrog tekajo podgane. Včeraj mi je prekipelo, ko sem vrgel papirček v koš in je ven skočila podgana ter me prestrašila. Mislim, da prihajajo z zagrajenega območja, kjer bi se morala graditi Emonika, in se potikajo po grmičevju ob košu. Predlagam ukrepe, preden se organizirajo in koga ugriznejo," je med pobudami meščanov na spletni strani Mestne občine Ljubljana (MOL) zapisal občan. O sumu bodo obvestili Z mestnega inšpektorata MOL so mu odgovorili, da bodo njegovo prijavo posredovali na republiški zdravstveni inšpektorat, ker mestni v tej zadevi nima pristojnosti, da bi ukrepal. Ker naj bi se podgane nahajale tudi v koših in na bližnji javni površini, ki je v lasti in upravljanju MOL, bodo o tem obvestili še oddelek, ki je pristojen za vzdrževanje javnih površin. Odgovore zdravstvenega inšpektorata in MOL, ali so že ukrepali in kaj so ugotovili, še čakamo. Cilj: število obdržati na tolerantni ravni Koliko podgan je v Ljubljani, je težko oceniti, pravi Igor Horvat z ljubljanskega zavoda za zdravstveno varstvo, po grobih ocenah izpred dveh let pa naj bi bili dve podgani na vsakega prebivalca. "Mi skrbimo za preventivno deratizacijo kanalizacijskega omrežja po vsej Ljubljani. Kanalizacija je za podgane to, kar so za nas ceste, tam so njihove poti in tam se zadržujejo. Preventivo izvajamo z namenom, da se njihovo število obdrži na tolerantni ravni, da jih ljudje ne srečujejo kar na cestah: iztrebiti jih namreč ne moremo," pojasnjuje Horvat. Glede primera, ko je občan opazil podgane ob gradbišču Emonike, pa Horvat pravi, da ljudje tam, kjer se gradi, vidijo več podgan: "Ker je nekdo posegel v njihovo bivališče, se razbežijo. Se pa tudi one selijo tja, kjer je več hrane." To poletje jih ni več Ali je podgan več ali manj, lahko ocenijo le po tem, koliko klicev oziroma prijav dobijo. To poletje jih ni več, huje je bilo lani, pa ne toliko zaradi podgan, ampak miši, predvsem v okolici Ljubljane. Horvat prav tako ne more oceniti, ali bi bilo podgan manj, če bi v Ljubljani veljala obvezna deratizacija, kot je bilo pred leti. "Težko rečem, kako bi to vplivalo, ker je deratizacija kanalizacijskega omrežja, kjer je največji vir podgan, urejena. Poleg tega mi pri veliko večstanovanjskih objektih oziroma v njihovih kleteh opravljamo preventivno deratizacijo. Ta se izvaja dvakrat letno, spomladi in jeseni, zaradi razvojnega kroga godalcev."

negative

Upokojenci, katerih pokojnina ne presega 622 evrov, bodo v sredo skupaj z rednimi julijskimi pokojninami prejeli tudi letni dodatek. Po podatkih Zpiza bo od skupno 647.017 nakazil v juliju dodatek prejelo dobrih 400.000 upravičencev. Za izplačilo dodatka za pokojnine in invalidska nadomestila bo zavod namenil približno 87,3 milijona evrov. Dodatki različnih višin Kot so pojasnili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), bodo upokojenci, katerih pokojnine ne presegajo 414 evrov, prejeli dodatek v znesku 367,95 evra. Tistim s pokojnino od 414,01 do 518 evrov bodo izplačali dodatek v višini 223,56 evra, tistim s pokojnino od 518,01 do 622 evrov pa v znesku 166 evrov. Dodatek tudi invalidom Najnižji znesek letnega dodatka, torej v višini 166 evrov, bodo izplačali tudi upravičencem, ki prejemajo invalidsko nadomestilo v višini do 622 evrov. Višine dodatka so določene v šestem odstavku 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf), ki je začel veljati 31. maja lani in je prinesel tudi omejitve pri izplačilu dodatka. Treba je varčevati Po veljavni zakonodaji bodo omejitve veljale do vključno leta, ki bo sledilo letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Primerjava pokaže, da je bil v letu 2011, ko še ni bilo omejitev, dodatek izplačan nekaj več kot 586.000 upravičencem v skupni višini dobrih 137 milijonov evrov. Dodatek=regres Dodatek, ki za upokojence pomeni podobno kot regres za delovno aktivno prebivalstvo, se po veljavni pokojninski zakonodaji izplača skupaj z rednimi pokojninami za mesec maj. Zavod pa ga lahko s soglasjem finančnega ministra v izjemnih primerih izplača tudi pozneje. Tudi lani je bil izplačan z rednimi julijskimi pokojninami.

positive

V iskalno akcijo Tianinega ukradenega kolesa se je vključila vsa družina in prijatelji, zdaj pa tudi mi. Iščemo tudi druga kolesa: Goranu so kolo ukradli v Celju. Silvo že več let išče sinovo kolo. Tilnu so ukradli unikatno ročno izdelano kolo. Silvanino kolo je izginilo pred kratkim. Nataša je še vedno pozorna na podobna kolesa. Ta teden so za blokom na terasi na Klavčičevi ulici v Kamniku ukradli kolo cross sport lady – disc. Sporočilo nam je posredovala Polona, kolo pa je bilo hčerino. Pravi, da je kolo res nekaj posebnega in da nihče daleč naokoli nima takšnega. Na fotografiji je ukradeno kolo tisto na desni strani ob ograji, je srebrne barve s črnimi črtami in rdečim napisom X-PACT. Družina je bila pretresena, saj ne pomnijo, da bi že kdo kaj ukradel tako blizu njihovega doma, a Polona pravi, da se časi očitno spreminjajo. Polonini hčeri Tiani je kolo še posebno pri srcu, saj ga je za 18. rojstni dan dobila od staršev. Zato je družina organizirala pravo iskalno akcijo. Oče je pregledal velik del Kamnika, otroka sta že pred tem kolo iskala v blokovskih naseljih in kolesarnicah, danes je pomagala tudi prijateljica. Polona pa zgodbo deli na socialnih omrežjih, da bi kolo le dobili nazaj. Krajo so tudi prijavili policiji v Kamniku. Poloni lahko informacije o ukradenem kolesu posredujete na zajc.polona26@gmail.com. So tudi vam ukradli kolo in bi želeli, da vam ga pomagamo najti? Pošljite podatke prek spodnjega obrazca.

neutral

Dvaindvajsetletnega Aleksandra Sužnika, ki naj bi v soboto izginil med visokimi valovi, še vedno pogrešajo. Na Baliju pogrešajo slovenskega državljana. Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) so o tem v nedeljo obvestili svojci pogrešanega. "Po naših podatkih lokalni varnostni organi na tem indonezijskem otoku pogrešanega še vedno iščejo," so danes pojasnili na MZZ. Po poročanju spletnega portala 24ur.com je pogrešani 22-letni Aleksander Sužnik izginil v soboto med visokimi valovi med kopanjem v morju na bolj osamljeni plaži v Kuti. Z njim je bilo njegovo dekle, ki je dogodek prijavilo policiji. Za dodatne informacije in pomoč pri iskanju je MZZ v nedeljo neposredno zaprosilo tudi indonezijske oblasti. Do danes dopoldne informacij o tem, da bi pogrešanega našli, še ni bilo. Na Baliju ni slovenskega predstavništva Ker Slovenija v Indoneziji nima lastnega diplomatsko-konzularnega predstavništva, nudi v tem primeru nujno konzularno asistenco avstrijsko veleposlaništvo v Džakarti in njihov častni konzulat na Baliju, s katerima vzdržuje povezavo slovensko veleposlaništvo v Pekingu. V stiku z njimi so tudi svojci pogrešanega, pojasnjujejo na MZZ. Na MZZ sicer svetujejo, da se o primerih, kot so pogrešitve, iskalne akcije in podobno, obvesti lokalne varnostne oblasti, pristojne za iskanje pogrešanih in njihovo morebitno reševanje. Druge dodatne ukrepe formalne narave, kot so potrditev identitete, državljanstvo, stik s svojci in drugo, pa opravi diplomatsko-konzularno predstavništvo v državi. Če v državi ni slovenskega predstavništva, se lahko slovenski državljani, če potrebujejo nujno konzularno pomoč, obrnejo na katerokoli drugo predstavništvo države članice Evropske unije v konkretni državi, še dodajajo.

negative

V Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da je ponedeljkovo neurje povzročilo za približno tri milijone evrov škode, v Zavarovalnici Maribor pa 450 tisoč evrov. Do zdaj so v zavarovalnici našteli okoli 800 prijav škode, večji del prijav škode pa pričakujejo v prihodnjih dneh. Skupno število prijavljenih škod bo po oceni zavarovalnice znašalo okoli 3.500. Neurje, ki je v začetku tedna pustošilo po vsej državi, je najbolj prizadelo osrednjo Slovenijo, večina škode pa je nastala na objektih in osebnih vozilih. Po prvih ocenah zavarovalnice je nastalo za približno tri milijone evrov škode. Natančnejše ocene bodo znane po celovitem ogledu terena v prihodnjih dneh, na katerem so že od torka okrepljene ekipe cenilcev Zavarovalnice Triglav. Na vseh oglednih mestih zavarovalnice potekajo tudi ogledi poškodovanih vozil. V Mariboru skoraj pol milijona V Zavarovalnici Maribor pa so po prvih ocenah zabeležili okoli 450.000 evrov škode, predvidevajo pa, da bodo zavarovanci prijavili vsega skupaj med 250 in 300 škodnih dogodkov. Prijave škode še zmeraj prejemajo, zaradi dopustov pa jih pričakujejo tudi v prihodnjem mesecu. Škodo na stanovanjskih objektih in opremi lahko zavarovanci prijavijo prek spleta na naslovu. Prijava škode je možna tudi na poslovnih enotah Zavarovalnice Maribor po Sloveniji in na brezplačni telefonski številki 080 19 21, ki je na voljo 24 ur na dan. Oškodovanci lahko za pomoč pri prijavi škode pokličejo tudi svojega zastopnika, ki je sklenil zavarovanje. Ker je veliko škode, se s prijavami ne mudi Čeprav je treba škodni primer prijaviti čim prej, najpozneje v treh dneh po škodnem dogodku, v Triglavu ob množičnih škodah svetujejo, naj ljudje s prijavami ne hitijo. Upoštevali bodo namreč tudi tiste, ki bodo prispele v prihodnjih dneh. Škodo lahko zavarovanci prijavijo prek spletne strani Triglav.si in dežurne brezplačne telefonske številke 080 555 555. Za pomoč in pojasnila v primeru škodnih dogodkov in prijave škode na vozilih pa je na voljo mobilna aplikacija, ki jo lahko brezplačno namestijo prek Applove aplikacije App Store in Google Playa. Oškodovanci se lahko za pomoč pri prijavi škode obrnejo tudi na svojega zavarovalnega zastopnika, na najbližje predstavništvo oziroma zastopniško pisarno ali na sedež območne enote Zavarovalnice Triglav. Pri prijavi škode naj zavarovanci poškodovane stvari navedejo čim natančneje ter obvezno pripišejo telefonsko številko in številko transakcijskega računa za nakazilo škode. Pripravite dokazila o škodi V Zavarovalnici Triglav še svetujejo, naj, če je le mogoče, pred prijavo škode zavarovanci naredijo nekaj fotografij nastale škode, preverijo zavarovalno kritje na zavarovalnih policah in, če so razmere varne, začnejo popravila. Istočasno pa naj tudi poskrbijo, da se do prihoda cenilca zavarovalnice ohranijo dokazila o nastali škodi. Manjše škode na nepremičninah in premičninah bodo pri Triglavu izplačali že naslednji dan po cenitvi, če se bo stranka z oceno strinjala. V primeru večjih škod se bodo ob cenitvah z zavarovanci dogovorili za način sanacije in ponudili izplačilo akontacije, pri škodah na vozilih pa se bodo z zavarovanci ob cenitvi dogovorili o načinu sanacije škode.

neutral

Dimitrij Rupel izpolnjuje tako pogoj delovne dobe kot starostni pogoj. Po mnenju Karla Erjavca je čas, da delo prevzamejo mlajši in usposobljeni kadri. Rupel je pred časom sicer namignil, da gre pri njegovem upokojevanju za dejanje politične čistke. Dimitrij Rupel z današnjim dnem zapušča mesto generalnega konzula v Trstu, saj je izpolnil oba pogoja za upokojitev, zato mu s tem dnem poteče pogodba o zaposlitvi na ministrstvu. Kot je v pogovoru z novinarji v Naklem danes povedal zunanji minister Karl Erjavec, nima podatkov, da bi Rupel podal pritožbo. Ta sicer ne bi zadržala izvršbe, je dejal. Pritožil se ni, se je pa oglasil odvetnik Rupel je 19. junija odločitev zunanjega ministra o njegovi razrešitvi z mesta generalnega konzula označil za dejanje politične čistke in napovedal, da se bo na postopek in na ministrove izjave pritožil. Kot je danes povedal Erjavec, po njemu znanih podatkih na ministrstvu niso prejeli še nobene pritožbe na Ruplovo razrešitev, se je pa na ministrstvu res oglasil njegov odvetnik. Izpolnjena oba pogoja Pritožba tudi ne bi zadržala izvršitve, saj Rupel izpolnjuje oba pogoja za upokojitev. "Gre za ugotovitveno odločbo, na podlagi katere delovno razmerje preneha z dnem, ko sta oba pogoja izpolnjena, in ta dan je danes," je izpostavil Erjavec in pojasnil, da je pred letom dni, ko je bil Rupel postavljen za konzula, izpolnjeval le upokojitveni pogoj delovne dobe, ne pa tudi starostnega pogoja. Zato je bil z njim sklenjen osebni dogovor, da se mu podaljša delovno razmerje, dokler ne bosta izpolnjena oba pogoja. V vrsti več kandidatov Zakon sicer daje možnost, da se v izjemnih situacijah lahko delovno razmerje podaljša, vendar le v primeru, da ni drugega ustreznega diplomata, ki bi prevzel njegovo delo. "Na ministrstvu pa imamo še zadosti drugih diplomatov in če nekdo izpolnjuje oba pogoja za upokojitev, je prav, da gre v pokoj, zlasti zato, ker imamo vrsto mladih, ki imajo vse izkušnje in znanja, pa nimajo stalnega delovnega razmerja," je opozoril Erjavec. "Starejši naj se umaknejo mlajšim" Na Ruplove očitke, da gre pri njegovi razrešitvi za politično diskriminacijo, Erjavec odgovarja, da je takšno pač njegovo mnenje. "Obžalujem, da tako razmišlja. Treba je vedeti, da je 120.000 brezposelnih, od tega 30 odstotkov mladih in prav je, da se tisti, ki izpolnjujejo vse pogoje za upokojitev, umaknejo mlajšim in usposobljenim kadrom," je poudaril. Novi konzul že septembra Kadrovski postopek za imenovanje novega generalnega konzula v Trstu je že v teku. Na razpis se je prijavilo več kandidatov. Ustrezni kandidat pa mora sedaj še opraviti zaslišanje pred komisijo, ki jo sestavljajo tudi tuji strokovnjaki. Če bo uspešno prestal to preizkušnjo, sledi predlog vladi in Erjavec računa, da bi novi generalni konzul lahko z delom začel že septembra. Medtem bo v skladu z običajno prakso tekoče posle na konzulatu opravljala druga oseba.

neutral

Romski družini, ki bi se morali vseliti v hišo v Kočevju, ostali pred vrati. Lastnica noče predati ključev. V Občini Kočevje Romom pomagajo pri rešitvi stanovanjskega problema, in sicer tako, da jim sofinancirajo nakup nepremičnine. Pri eni preselitvi pa so nastali zapleti. Dosedanja lastnica stanovanja pravi, da ključev Romom ne bo predala, dokler ne bo plačana celotna kupnina. Lastnica se boji, da preostanka denarja ne bo dobila Pogodba med lastnico in lastnikom hiše ter Romi je bila sklenjena in podpisana lani novembra. Takrat sta lastnika prejela polovico kupnine, za preostalo polovico pa so se dogovorili, da jo prejmeta do leta 2017. Ob podpisu pogodbe so podpisali tudi dodatek k pogodbi, ki lastnika zavezuje, da se morata do danes (31. 7. 2013) iz hiše izseliti. Lastnica zdaj trdi, da je bila ta izjava enostranska, in jo je s svojim odvetnikom preklicala. Odvetnik, ki predstavlja Rome, pa pravi, da je to le dodatek k pogodbi, da se na dan, ko se prenese lastninska pravica, nepremičnina izprazni. Ob podpisani pogodbi so se Romi tudi zavezali, da bodo do danes podrli vse objekte na ozemlju, ki je od hiše oddaljeno nekaj metrov. To so do danes tudi storili. Kot sosedje smo jim veliko ponudili. Našo elektriko imajo že pet let. Moža so enkrat napadli in mu vzeli ključe, ki jih je pozneje dobil nazaj. Meni so grozili dvakrat. Lastnica hiše je razburjena zaradi nekorektnega odnosa Romov. Lastnica se zdaj boji, da preostale kupnine ne bo videla, zato je Romom ponudila dogovor, da ji plačajo samo 20 tisočakov (namesto 35), uredijo vse potrebno v zemljiški knjigi in je hiša njihova. A Romi ponudbe niso sprejeli, zagotavljajo pa ji, da ji bodo preostanek kupnine plačali čez dve leti. S tem se lastnica ne strinja, zato jim danes ključev ne bo predala. "Ključev ne dam. Pogodba je razveljavljena, oni pa se držijo enostranske izjave," je povedala. "Lastnica je ponovno šla na občino in tam ji bodo povedali, kaj narediti. Romi so še zunaj, na drugi strani ceste, kjer je hiša. Drugega jim ne preostane," je povedal njihov odvetnik Blaž Guna. Na vprašanje, ali so vdrli v hišo, kot so napovedali, pa je povedal, da čakajo, kaj jim bo sporočila lastnica. Počakali bodo do polnoči, da bodo formalno izpolnjeni pogoji. Občina je denar že nakazala in s predajo nima nič Na Občini Kočevje so nam potrdili, da so znesek v višini 30 tisoč evrov (prvi del kupnine) že nakazali gospe, ki hišo prodaja. "Občina je pri tej zadevi naredila vse, kar je morala narediti. Stranki sta sklenili pogodbo v vrednosti 65 tisoč evrov, znesek 30 tisoč evrov pa je občina morala in je tudi že nakazala na račun gospe, ki je prodajala hišo kot pomoč pri rešitvi stanovanjskega problema romski družini," nam je zatrdila Vesna Malnar Memedović z občine. Vse druge obveznosti so na strani strank, ki sta podpisali pogodbo. Občina v pogodbeno razmerje namreč ni bila vključena, družini so le pomagali s subvencioniranimi sredstvi. Policija obveščena, ni pa še posredovala Policisti po zadnjih podatkih še niso posredovali. "Danes nismo nič posredovali. Na samem kraju ni bilo nobenega posredovanja. Se pa je na nas obrnil zastopnik lastnika in nas seznanil z zadevo. Obvestil nas je, da bodo stavbo zapustili," je povedala tiskovna predstavnica ljubljanske policije Maja Ciperle Adlešič.

negative

Zaradi lanskega poslovnega rezultata na področju tržne dejavnosti je vodstvo Radiotelevizije Slovenija prejelo "nagrado". Znesek je odobril nekdanji predsednik sveta, zdaj pa minister za šolstvo Jernej Pikalo. Vodstvo RTVS je tako letos po potrditvi zaključnega poročila za leto 2012 prejelo že več kot dve dodatni plači oziroma 20 odstotkov dodatka na mesečno plačo, poroča današnji Dnevnik. “Vodstvo RTV si ni izplačalo nobene nagrade. Gre za del plače po pogodbi o zaposlitvi. Ampak...koga briga resnica? Imamo novo afero, a ne?... Pa da bomo transparentni do konca: junija sem kot generalni direktor zavoda z 2.500 sodelavci prejel NETO plačo v višini 2.866 evrov ... Je preveč? Marko Fili na Twitterju Generalni direktor Marko Filli, ki je uvrščen v 60. plačni razred, je glede na osnovno plačo v višini 4270 evrov bruto prejel okoli 10.200 evrov bruto, kar znaša okoli 850 evrov dodatka k mesečni plači. Oba programska direktorja Janez Lombergar in Miha Lampreht, ki spadata v 59. plačni razred (4.100 evrov), sta prejela po okoli 9.800 evrov, trije Fillijevi pomočniki iz 55. plačnega razreda (3.500 evrov) pa po 8.400 evrov, poroča Dnevnik. “Za vodstvene "nagrade" je RTV Slovenija letos namenil 55 tisoč evrov, piše Dnevnik. 60 tisoč evrov presežka Zanimivo je to, tako Dnevnik, da so nagrade odobrene kljub temu, da se je poslovno leto za javni zavod začelo v luči napovedi, da bodo zaradi vladnega posega v financiranje RTVS najprej na udaru honorarni medijski ustvarjalci in nekatere oddaje. Ne gre zanemariti tudi podatkov iz poročila za leto 2012, da so bili prihodki od oglaševanja manjši od načrtovanih. Javni zavod je sicer lani ustvaril presežek prihodkov nad odhodki v višini 60.000 evrov. Nagrada kljub očitkom Nenavadni je tudi to, da si je dodatek k plači prislužil tudi Lombergar, ki mu programski svet očita nepreglednost pri sklepanju pogodb s koproducenti in porabi razvojnih sredstev, zaradi česar mora Filli tudi sprejeti ukrepe do septembra. Novinarji ogorčeni Nad informacijo o omenjenih izplačilih so v aktivu novinarjev informativnega programa Televizije Slovenije začudeni in ogorčeni. Nič manj ostri niso niti v aktivu novinarjev Radia Slovenija, še poroča Dnevnik. Začudeni in ogorčeni so tudi v Izvršnem odboru Sindikata novinarjev Radia Slovenija. Še posebej zato, ker "se je to zgodilo v času, ko po radijskih hodnikih, uredništvih in studiih puštoši varčevalni veter, ko se novinarji ne moremo z vodstvom dogovoriti niti za ohranitev naročnin na nekatere časopise /.../" Opozorili so tudi, da vodstvo v zadnjem času domnevno zaradi pomanjkanja denarja prekinja sodelovanje s honorarnimi sodelavci in napoveduje ukinjanje nekaterih oddaj in s tem siromašijo program.

neutral

Upokojenci, katerih pokojnina ne presega 622 evrov, bodo danes z rednimi julijskimi pokojninami prejeli tudi letni dodatek. Od skupno nekaj več kot 647 tisoč nakazil v juliju bo dodatek prejelo dobrih 400 tisoč upravičencev. Za izplačilo dodatka za pokojnine in invalidska nadomestila bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) namenil približno 87,3 milijona evrov. Po podatkih Zpiza bodo upokojenci, katerih pokojnine ne presegajo 414 evrov, prejeli dodatek v znesku 367,95 evra. Tistim s pokojnino od 414,01 do 518 evrov bodo izplačali dodatek v višini 223,56 evra, tistim s pokojnino od 518,01 do 622 evrov pa v znesku 166 evrov. Še eno leto po okrevanju Višine dodatka so določene v šestem odstavku 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je začel veljati 31. maja lani in je prinesel tudi omejitve pri izplačilu dodatka. Po veljavni zakonodaji bodo omejitve pri izplačilu letnega dodatka veljale do vključno leta, ki bo sledilo letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Primerjava pokaže, da je bil v letu 2011, ko še ni bilo omejitev, dodatek izplačan nekaj več kot 586 tisoč upravičencem v skupni višini dobrih 137 milijonov evrov. Dodatek, ki za upokojence pomeni podobno kot regres za delovno aktivno prebivalstvo, se po veljavni pokojninski zakonodaji izplača skupaj z rednimi pokojninami za mesec maj. Zpiz pa ga lahko s soglasjem finančnega ministra v izjemnih primerih izplača tudi pozneje. Tudi lani je bil izplačan z rednimi julijskimi pokojninami.

neutral

Ta mesec so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 2,6 odstotka. Višja stopnja DDV, ki je začela veljati julija, je k temu prispevala 0,5 odstotne točke. Na statističnem uradu so izračunali, da se je julija letna stopnja inflacije razmeroma veliko zvišala - bila je 2,6-odstotna, prejšnji mesec pa 1,9-odstotna. To je najverjetneje pripisati višjemu DDV, ki ga je uvedla vlada Alenke Bratušek. Zaradi višjih stopenj DDV so se zvišale predvsem cene goriv in energije, tobačnih izdelkov, telefonskih in internetnih storitev, drugih izdelkov (med drugim hrane, pohištva, gospodinjskih aparatov in bele tehnike ter zdravil) in storitev (med drugim komunalnih, gostinskih storitev, popravil avtomobilov, pogrebnih, veterinarskih in storitev za vzdrževanje gospodinjstva). Zelenjava dražja za 20 odstotkov K skupni letni rasti cen so največ (za 0,7 odstotne točke) prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, zelenjava se je podražila za kar 20 odstotkov, sadje za 17, meso za štiri odstotke. Letna inflacija je višja tudi zaradi višjih cen gostinskih storitev, električne energije (podražila se je za 13 odstotkov), alkoholnih pijač (dražje so za deset odstotkov) in tobačnih izdelkov. Na letni ravni so med podražitvami izstopale še višje cene odvoza komunalnih odpadkov (za 20 odstotkov), storitev v prevozu (za 14 odstotkov), letalski potniški prevoz (za 13 odstotkov) in kanalščine (za 12 odstotkov). Na znižanje letne rasti cen pa so vplivale nižje cene plina (za 15 odstotkov), osebnih avtomobilov (za 4 odstotke) in cestnega potniškega prometa (za 15 odstotkov). Manjši upad cen Na mesečni ravni je statistični urad izračunal deflacijo, ki je julija običajna. V zadnjih štirih letih je bila ta enoodstotna, v letošnjem juliju pa so se cene v povprečju znižale le za 0,3 odstotka, kar je bila spet posledica zvišanja stopenj DDV. "Tudi letos so poletne sezonske razprodaje oblek in obutve močno prispevale k negativni rasti cen (1,2 odstotne točke)," so povedali na statističnem uradu in dodali, da so se obutev in oblačila pocenila za slabih 17 odstotkov. Obratno so vplivale višje cene počitnic v paketu, ki so se v povprečju podražile za 12 odstotkov.

negative

Za večje trgovce, kot kaže, pogoj Dinersa, da bo poplačal dolgove le, če bodo trgovci z njim podpisali novo pogodbo o sodelovanju, ni problematičen. "Prejeli smo ponudbo Diners Cluba Slovenija za poplačilo dolga in sočasen podpis pogodbe o sodelovanju. Prizadevamo si, da bi kupcem v Mercatorju nudili primerno raven storitve, ki vključuje tudi različne mogoče načine plačevanja. Razumemo tudi interes Diners Cluba Slovenija za zagotovitev sprejemanja kartic na prodajnih mestih prek sodelovanja s trgovci, vendar bi si želeli hitrejše izvedbe vseh postopkov. Terjatve so zapadle že sredi maja, dokumentacija pa še ni dokončno usklajena, zato upamo, da bomo to čim prej dorekli." To so nam sporočili iz Mercatorja, potem ko smo jih vprašali, ali menijo, da je pogoj Dinersa, da bo dolgove poplačal, če bodo trgovci z njimi podpisali novo, vsaj enoletno pogodbo o sodelovanju, izsiljevanje. V Sparu Slovenija so odgovorili, da stremijo k temu, da vse zaplete z Dinersom rešujejo v obojestransko zadovoljstvo, v Tušu, da težave s poslovnimi partnerji rešujejo sproti in posamično, v Big Bangu so s to informacijo o pogojih Dinersa seznanjeni, vendar uradnega dopisa Dinersa še niso prejeli, v Merkurju pa naših vprašanj niso želeli komentirati. V turistični agenciji Kompas do zdaj na naša vprašanja niso odgovorili. "Ponudba je korektna" V Erste Card Clubu, ki je postal nov lastnik franšize Diners Club Slovenija, so pojasnili, da nov dogovor med trgovci in njimi vsebuje enake pogoje, kot so veljali pred tem: "Menimo, da sta dogovor in ponudba korektna do trgovcev, saj bodo tako najhitreje in najpreprosteje dobili povrnjen dolg." Po njihovih besedah gre za skupen dogovor, da se bodo dolgovi družb Diners Club Slovenija in DC Finance vrnili vsem trgovcem brez zamudnih obresti, zato zdaj trgovcem pošiljajo dokumentacijo, ki jo ti morajo izpolniti in podpisati, da bi prejeli poplačilo dolga. Ko bodo podpisane dokumente prejeli, bodo v "najkrajšem mogočem času" začeli izplačevati dolg trgovcem. "Predhodni pogovori s trgovci so bili zelo pozitivni in verjamemo, da bodo podpisano dokumentacijo v najkrajšem času vrnili, saj bodo tako plačila dolga lahko stekla," so poudarili v Erste Card Clubu in dodali, da so nekateri trgovci že začeli vračati podpisano dokumentacijo. Dejali so tudi, da je ta dogovor podprla Trgovinska zbornica Slovenije. Če se kateri od trgovcev s tem načinom ne strinja, mu dolga ne bodo vrnili, trgovec pa bo lahko poplačilo zahteval od Diners Cluba Slovenija in DC Financ. Najprej želeli še obresti, zdaj zadovoljni Na trgovinski zbornici pravijo, da so z doseženim dogovorom zadovoljni, čeprav je bilo njihovo pogajalsko izhodišče, da bi trgovci dobili poplačane tudi zamudne obresti, kar pa se ne bo zgodilo. "Po zadnjih razpoložljivih informacijah članov v zadnjih dneh lahko potrdimo, da trgovci/prodajna mesta že prejemajo dokumentacijo in da so takšni paketni rešitvi v večini naklonjeni," so dodali na zbornici.

neutral