Datasets:

cjvt

/

sentinews

like 1

Follow

Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani 20

Evropska komisija mora narediti analizo vzrokov rasti cen hrane, menita kmetijski minister Jarc in njegov francoski kolega. Bo evropska komisija analizirala vzroke rasti cen hrane. Evropska komisija bi morala narediti analizo vzrokov in posledic rasti cen hrane po posameznih sektorjih, sta po današnjem srečanju v Ljubljani povedala minister za kmetijstvo Iztok Jarc in njegov francoski kolega Michel Barnier. Sicer imata po njunih besedah Slovenija in Francija podobna stališča glede skupne kmetijske politike in podobne pomisleke glede reforme vina. Poudarila sta pomen dobrega sodelovanja med državama tudi na področju kmetijstva v času predsedovanja EU prihodnje leto. Med možnimi ukrepi EU je Barnier omenil obnovo zemlje v prahi. Gre za štiri milijone hektarjev zemlje, obnova bi omogočila večjo proizvodnjo in s tem znižanje cen. O tem bo Evropska komisija odločala septembra. Možen ukrep so tudi dodatne kvote na področju mleka, je dejal. Zakaj cene hrane naraščajo Strinjala sva se, da bi morala Evropska komisija narediti analizo vzrokov po posameznih sektorjih in analizo posledic takšnega dogajanja, je Barnier odgovoril na vprašanje, kaj lahko EU naredi za umiritev cen hrane. Izpostavil je visoke stroške za pridelovalce mesa oz. perutnine in dejal, da bi bilo treba uravnotežiti posledice. Po Barnierjevem mnenju gre za trajnejše poviševanje cen in je treba najti ustrezne odgovore. Kmetijski minister Iztok Jarc meni, da je treba odpreti razpravo o visokih cenah hrane tudi na evropski ravni. Tudi Jarc meni, da treba odpreti razpravo o visokih cenah hrane tudi na evropski ravni. Sicer je, kot pravi, težko napovedati, ali se bodo napovedi o rasti cen v prihodnje uresničile, bo pa ministrstvo v vsakem primeru pozorno spremljalo dogajanje in poskušalo ustrezno reagirati. Podobne usmeritve Slovenije in Francije Jarc je dejal, da imata Francija in Slovenija precej podobna stališča na skupno kmetijsko politiko. Za Slovenijo je stabilnost v tem sektorju zelo pomembna in osebno mislim, da ravno skupna kmetijska politika daje kmetijstvu tisto potrebno dolgoročno stabilnost in možnost, da dobro konkurira, je povedal Jarc. Po Barnierjevem mnenju je treba najti ustrezne odgovore za povišanje cen hrane. Vesel sem, da sva z ministrom Jarcem ugotovila, da so usmeritve Francije in Slovenije tudi po letu 2013, ko bomo skupno kmetijsko politiko obnavljali, zelo podobne, je povedal Barnier. Sicer je pritrdil Jarčevemu mnenju, da je srečanje pomembno, saj da morata državi krepiti odnose v strateškem trenutku v času prihajajočega predsedovanja Slovenije EU, ki bo nato predsedovanje predala Franciji. Spregovorila tudi o vinski reformi in o dokončanju reforme sladkorja. Državi se po besedah francoskega ministra pri vinski reformi strinjata, da v njej ni jasno dorečeno vprašanje dosladkanje vina, pa tudi, da so številke pri opustitvi vinogradov previsoke. Državi si želita ohraniti identiteto vina, je še dejal Barnier.

neutral

Vilo Prešeren je na dražbi ministrstva za obrambo kupilo nepremičninsko podjetje Condor Real s sedežem v Lescah. Nepremičninsko podjetje Condor Real s sedežem v Lescah je za vilo ponudilo največ izmed štirih ponudnikov, in sicer 1,95 milijona evrov, kar je za 50.000 evrov več od izklicne cene. Zastopnica podjetja, ki je povezano z lastnikom Sportine Bahtiarom Bajrovičem, Janja Jenšterle je po dražbi povedala, da vilo kupujejo zase, da jo bodo obnovili ter da bodo v njej s skladu z zahtevami izvajali gostinsko dejavnost. Po sklenitvi pogodbe bo novi lastnik Vile Prešeren posredno postal Bajrovič, ki je tudi že lastnik hotela Ribno. Jenšterletova je poudarila, da Vile Prešeren ne bodo prodali naprej, temveč so jo kupili v lastne namene. Glede na namembnost, ki je za vilo določena z občinskimi akti in glede na omejitve, ki jih objekt ob Blejskem jezeru ima, jo bodo uredili za gostinsko dejavnost. Ta je bila v vili vse do lanskega novembra, ko je ministrstvo za obrambo razdrlo pogodbo z dotedanjim najemnikom, pod katerim je bila Vila Prešeren uveljavljen gostinski objekt na izredni lokaciji z dobro hrano in postrežbo. Boljši časi za vilo Kaže, da se blejskim vilam vendarle obeta lepša prihodnost. Poleg Vile Prešern naj bi bila v kratkem prenovljena tudi Riklijeva vila, saj je projekt prenove njenega lastnika Marka Omana blejska občina nedavno podprla. Okoljevarstveniki pa so s pritožbami dosegli, da se bo ograja, ki obdaja vilo Rog, znižala in bo omogočala dostop do jezera ter pogled nanj. Zadnjega pol leta je vila, ki je potrebna celovite prenove, samevala in še naprej propadala. Na ministrstvu za obrambo so, še preden so se odločili za prodajo vile, razmišljali tudi o možnosti, da bi bila vila objekt zaprtega tipa. Nato je ministrstvo predvidelo, da bo vilo obnovilo in jo prodalo, vendar je kasneje ugotovilo, da bi bila obnova predraga in neizvedljiva do začetka prihodnjega leta, ko bi vilo uporabljali za namene predsedovanja EU. Zato se je odločilo vilo prej prodati. Prodaja vile Prešeren je med Blejci zbudila strah, da se bo ponovila zgodba z Vilo Rog, okrog katere je novi lastnik Igor Lah postavil ograjo in tako domačinom ter obiskovalcem preprečil dostop do Blejskega jezera. Dodatno bojazen je zbujalo dejstvo, da se za Vilo Prešeren zanima tudi Lah. Občina zadovoljna s prodajo Vendar je največji interes za vilo na današnji dražbi izkazalo podjetje Condor Real, ki je bil zanjo pripravljen odšteti največ. Po sklenitvi pogodbe v prihodnjem mesecu dni bo novi lastnik Vile Prešeren posredno postal Bajrovič, ki je tudi že lastnik hotela Ribno, in Vile Viktorije ter 40 odstotni lastnik hotela Krim. Čeprav je blejska občina imela predkupno pravico, se zaradi pomanjkanja sredstev za nakup Vile Prešeren ni mogla potegovati. Je pa blejski župan Janez Fajfar vesel, da je vila vendarle dobila novega lastnika, ki obljublja čimprejšnjo celovito prenovo in uporabo objekta v turistične namene.

positive

Luka Koper bo morala zrušiti most čez Rižano in odstraniti začasno parkirišče, je odločilo okoljsko ministrstvo. Luka bo morala odstraniti nasuto površino ob školjčni sipini, kjer je uredila začasno parkirišče Ministrstvo za okolje in prostor je kot neutemeljene zavrnilo pritožbe Luke Koper na inšpekcijske odločbe, ki se nanašajo na školjčno sipino v Ankaranu in tam parkirane avtomobile, so povedali na ministrstvu. Luka bo morala zrušiti tudi most čez reko Rižano, ki ga je postavila že pred leti, in odstraniti nasuto površino ob školjčni sipini, kjer je uredila začasno parkirišče. V Luki Koper pravijo, da bodo odločbe upoštevali, da pa imajo pomisleke glede interpretacije zakonskih določil, zato zadevo še preučujejo. Danes so zakoni napisani tako, da si jih vsakdo lahko razlaga po svoje, je povedala predstavnica za stike z javnostjo Luke Koper Tatjana Jazbec. Dejstvo je, da še nismo uporabili vseh pravnih sredstev, ki so nam na voljo. A do dokončne odločitve v javnosti ne bi želeli polemizirati o nastalem pravnem stanju, je dodala. Zasipavanja ob školjčni sipini Luka Koper bo odločbo upoštevala Zasipavanja ob školjčni sipini v Ankaranu in postavitev novega mostu čez desni kanal reke Rižane, prek katerega luka dovaža nasipno zemljo za izgradnjo platoja za začasno skladiščenje avtomobilov, sta si pred časom ogledala okoljski in gradbeni inšpektor in ugotovila, da Luka Koper nima vseh potrebnih dovoljenj, zato sta izdala ustrezne odločbe, ki jih bo morala luka sedaj spoštovati. V zvezi z nasutim platojem, ki se uporablja za parkiranje avtomobilov, je gradbeni inšpektor takrat uvedel izvršilni postopek prisilne zagotovitve prepovedi uporabe objekta, so pojasnili na ministrstvu za okolje. Zakon o graditvi objektov določa, da inšpektor zavezancu izreče denarno kazen, če objekta ne preneha uporabljati. Kazen znaša približno 42.000 evrov, inšpektor pa jo izreka do prenehanja uporabe oz. do desetkratnika tega zneska, so še pojasnili. Minister Podobnik naj odstopi Na ministrstvu menijo, da so zahteve Zelenih Kopra in Civilne iniciative Gibanje za Izolo po odstopu ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika neupravičene. Poudarili so, da na ministrstvu za ureditev območja koprskega pristanišča pripravljajo državni prostorski načrt, v katerega sodi tudi izvedba celovite presoje vplivov na okolje. Trenutno je ta načrt v fazi izdelave strokovnih podlag, so zapisali. Da bi zagotovili, da bodo v državni prostorski načrt ustrezno vključene tudi rešitve, ki sicer niso potrebne zaradi samega pretovora blaga, kar je sicer primarna dejavnost Luke Koper, je ministrstvo za pridobitev izdelovalca strokovnih rešitev izvedlo javni natečaj. V območje, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom, je namreč zajeto tudi potniško pristanišče, stik z starim mestnim jedrom Kopra, območje mandrača oz. športne cone v Ankaranu ter območje Ankaranske bonifike. Da bi zagotovili ustrezno nepristranskost komisije, sta kot člana natečajne komisije sodelovala tudi predstavnika Iniciativnega odbora krajevne skupnosti Ankaran proti gradnji tretjega pomola Luke Koper in Združenja Zelena Primorska. Na natečaju izbrana rešitev pa je bila soglasno ocenjena kot najustreznejša, so še sporočili z ministrstva.

neutral

Na kmetijskem ministrstvu vztrajajo, da je hrana dražja zaradi podražitev ključnih kmetijskih surovin. Na svetovnem in evropskih trgih rastejo cene mleka in mlečnih izdelkov, posledično tudi mesa, zlasti svinjskega in perutninskega. Tako na svetovnem kot na evropskih trgih rastejo cene mleka in mlečnih izdelkov, žita, posledično tudi mesa, zlati prašičjega in perutninskega. Letna stopnja rasti cen hrane v 13 državah območja evra julija letos je po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin znašala dva odstotka, medtem ko je bila v 27 državah članicah 2,6-odstotna. V Sloveniji je ta rast znašala sedem odstotkov. Predvsem v novih državah članicah naj bi bil eden od vzrokov za večjo rast cen približevanje povprečnim ravnem v starih članicah. Cene se oblikujejo na dereguliranem in liberaliziranem trgu in vprašanje je, kakšni so možni vplivi, pravi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc. Upam, da bomo imeli vsi v tem sektorju dovolj razuma, da bomo vodili zmerno cenovno politiko predvsem tudi v korist potrošnika, je dejal Jarc. Prepričan je, da se stroški vhodnih surovin ne bi smeli odraziti na neupravičenih višjih maloprodajnih cenah . Slovenija je na področju kmetijskih surovin močno odvisna od zunanjih trgov. Ima majhen kmetijski sektor, ki skupaj z gozdarstvom in lovom dosega okoli dva odstotka bruto domačega proizvoda. Stopnja samooskrbe Slovenije z žitom, ki se je letos glede na lani podražilo tudi do 100 odstotkov, znaša dobrih 50 odstotkov, sicer pa je delež uvoza vseh kmetijskih in živilskih proizvodov v Slovenijo iz Evropske unije lani dosegel kar 81 odstotkov. Zaloge žitaric kopnijo Letos naj bi v Sloveniji pridelali okoli 160.000 ton pšenice in pire, kar je za 18 odstotkov več kot lani. Foto Reuters Kljub temu, da v Sloveniji neugodnih vplivov letin, kot kažejo statistični podatki, letos sicer ne bo zaznati - pridelali naj bi okoli 160.000 ton pšenice in pire, kar je za 18 odstotkov več kot lani, pridelek ječmena naj bi se glede na leto 2006 povečal za 30 odstotkov, za desetino večji je napovedani pridelek koruze na zrnje in za petino večji pridelek silažne koruze - je odvisnost od zunanjih trgov tako še vedno velika. Med kratkoročnimi razlogi sprememb cen velja po Jarčevih besedah omeniti klimatske dejavnike v ključnih svetovnih proizvajalkah žit kot sta na primer Avstralija in Kanada. Slednja tako za letos že napoveduje 20-odstotno znižanje pridelka žit, med tem je Srbija na primer prepovedala izvoz žitaric, Argentina je prepovedala izvoz mesa, Madžarska napoveduje manjše pridelke. Svetovna skupna proizvodnja žitaric na svetu naj bi letos dosegla približno 1653 milijonov ton oz. 86 milijonov ton več kot lani, potrošnja pa naj bi znašala 1670 milijonov ton, kar je 47 milijonov ton več kot lani. Od tega naj bi poraba za biogoriva znaša kar 109 milijonov ton. Hkrati velja omeniti, da se v zadnjem času zmanjšujejo tudi zaloge žitaric. Lanske svetovne zaloge v višini 259 milijonov ton so se znižale na 242 milijonov ton, pri čemer je položaj v Evropski uniji še bolj zapleten, saj so te zaloge v uniji znatno nižje oz. jih praktično ni.Anketa o podražitvah med trgovskimi družbami Na uradu RS za varstvo konkurence, ki kot pristojni organ spremlja in analizira razmere na trgu, v kolikor so te pomembne za razvijanje poštene in svobodne konkurence, se je odločil, da bo zaradi pospešene rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji izvedel anketo med trgovskimi družbami in dobavitelji. Na osnovi ankete bo urad pridobil podatke o razmerah na trgu dobave blaga trgovskim podjetjem, je varuh konkurence objavil na svojih spletnih straneh. V vprašalniku dobaviteljem urad podjetja sprašuje, kateri so njihovi največji kupci na slovenskem trgu in kolikšen delež v prodaji njihovih proizvodov na slovenskem trgu predstavlja nakup vsakega kupca. Družba Mercator je svojim dobaviteljem na področju pekarstva že poslala poziv, da znova preučijo utemeljenost svojih že veljavnih in napovedanih podražitev po posameznih blagovnih skupinah in jih skušajo v dobro potrošnikov znižati .V pismu dobaviteljem so izrazili pričakovanje, da skušajo prispevati k omejevanju inflacije in pri sebi poiščejo ustrezne stroškovne rezerve ter rezerve na področju produktivnosti. Hkrati so sporočili, da bodo v vseh blagovnih iskali izdelke novih dobaviteljev, ki bodo pripravljeni izdelke primerljive kakovosti zagotoviti po ugodnejših cenah.Kot so še zapisali, pričakujejo, da jim bodo najkasneje do ponedeljka posredovali odgovor oz. nov predlog cenikov. Znižanje cen bodo uveljavili v roku dveh dni od prejema novega cenika, obljubljajo v Mercatorju, kjer dobaviteljem, ki se bodo odzvali pozivu, obljubljajo, da jim bodo zagotovili prednostno obravnavo pri prihodnjem poslovnem sodelovanju. Za vsako trgovsko družbo - sprašujejo po petih največjih odjemalcih - sprašujejo po petih izdelkih, za katere jih zanima maloprodajna cena julija letos v primerjavi z maloprodajno ceno decembra lani, prodajana cena dobavitelja v omenjenih dveh mesecih ter marža v obeh mesecih, tako v deležu kot vrednostno. Dobavitelje sprašujejo tudi po njihovem mnenju glede vzrokov za dvig maloprodajnih cen proizvodov v obravnavanem obdobju, če je do dviga prišlo. Zanima jih tudi pojasnilo, kako poteka postopek dviga prodajnih cen pri vsaki izmed trgovskih družb, ter pojasnilo, ali se dogovarjajo z vsako izmed trgovskih družb ločeno ali je za dvig prodajnih cen dobavitelja potrebno soglasje vseh trgovskih družb hkrati. Vizjak Podražitvam bom prišel do dna! V organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij priGospodarski zbornici Slovenije GZS se bodo predstavniki živilskihpodjetij v ponedeljek srečali z ministrom za gospodarstvo AndrejemVizjakom ter mu predstavili razloge za dvig cen živilskih izdelkov, sodanes sporočili iz zbornice. Minister Vizjak je pred dnevi namrečnapovedal, da bo razlogom za podražitve prišel do dna. Predstavniki živilskih podjetij bi radi Vizjaku pojasnili svojo plat zgodbe. Po srečanju s trgovci minulo sredo se bo Vizjak tako sestal še spredstavniki živilskih podjetij, ki menijo, da morajo dobitipriložnost, da ministru predstavijo tudi svojo plat zgodbe inutemeljijo, zakaj zvišujejo cene. Trgovci zavračajo krivdo za podražitve in pravijo, da je treba razlogeza sedanje ali pričakovane podražitve iskati pri proizvajalcih indobaviteljih. Ti se po njihovih zagotovilih pojavljajo z novimizahtevki za višje cene. Kot je po srečanju z ministrom Vizjakompoudaril izvršni direktor Trgovinske zbornice Slovenije Viktor Vauhnik,nekateri zahtevki nimajo nobene jasne osnove in jih je težkoargumentirati glede na znane poraste cen pri osnovnih surovinah.

negative

Drugi največji slovenski mobilni operater Si.mobil je za vse svoje uporabnike odprl omrežje UMTS. Simobil je zagnal svoje omrežje UMTS. Mobilni operater Si.mobil - Vodafone je za vse uporabnike odprl omrežje UMTS/HSDPA. Za razvoj nadgrajenega omrežja bo Si.mobil - Vodafone v prvih petih letih namenil 50 milijonov evrov, v prvi polovici leta 2007 je bila njihova glavna investicija izgradnja prve faze UMTS omrežja, ki je v celoti nadgrajen s tehnologijo HSDPA in bo omogočal hitrosti prenosa podatkov do 3,6 Mbit/s. Za pokritost 25 odstotkov prebivalstva je Si.mobil - Vodafone zgradil novo omrežje s 97 baznimi postajami UMTS/HSDPA. S 76 dodatnimi GSM/GPRS/EDGE baznimi postajami bodo izboljšali signal na dosedanjih nepokritih predelih. Naredili smo izjemen korak naprej v poslovanju in številkah. V UMTS/HSDPA smo intenzivno vlagali predvsem v prvi polovici letošnjega leta. Ker pa ne smemo zanemariti celotne baze naših uporabnikov po celi Sloveniji, se v tej drugi polovici leta z investicijami osredotočamo predvsem na nadgradnjo obstoječega omrežja ter razširitev zmogljivosti našega omrežja v vseh večjih mestih po Sloveniji, je dejal predsednik uprave Si.mobila Dejan Turk.

positive

Tuš Telekom v odškodninskem zahtevku od Telekoma Slovenije zahteva 21,47 milijona evrov. Telekom Slovenije je prejel odškodninski zahtevek družbe Tuš Telekom, v katerem ta zahteva plačilo odškodnine v višini 21,47 milijona evrov. Tuš Telekom se je za odškodninski zahtevek odločil zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja ter kršitve določil sektorske zakonodaje, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Telekoma Slovenije. Telekom Slovenije bo na zahtevek odgovoril do 1. oktobra V Telekomu zahtevek Tuš Telekoma, nekdanjega Voljatela, še proučujejo, nanj pa bodo odgovorili v postavljenem roku, to je do 1. oktobra. Ob tem dodajajo, da v celoti spoštujejo veljavno zakonodajo in odločbe izdane s strani agencije za pošto in elektronske komunikacije ter poslujejo v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. Po pisanju časnika Finance je Tuš Telekom zahtevek proti Telekomu vložil zaradi domnevne poslovne škode, nastale s favoriziranjem Siola, in sicer vse od leta 2001.

neutral

Nemški avtomobilski proizvajalec BMW je kitajskega proizvajalca Šuan-guana obtožil plagiatorstva.

negative

Italijanske organizacije za zaščito potrošnikov so zaradi zvišanja cen osnovnih živil pozvale k špagetni stavki . Ljudi so pozvali, naj v znak protesta zaradi nedavne podražitve testenin en dan ne kupujejo niti ne jedo testenin. Narast cene pšenice v zadnjih mesecih je namreč prislilila izdelovalce testenin, da zvišajo cene. Vsak Italijan v enem letu poje povprečno 28 kilogramov testenin. Furio Bragagnolo, podpredsednik Združenja proizvajalcev testenin, meni Ni jedi, ki bi bila cenejša. Kdor se odloči za stavko proti testeninam, bo dražje plačal hrano, ki jo bo kupoval namesto testenin. Porcija testenin najbrž stane manj kot jabolko. Večina Italijanov je poziv k stavki zavrnila. Nekaj deset ljudi se je sicer zbralo pred italijanskim parlamentom v Rimu in mimoidočim brezplačno razdeljevalo testenine, kruh in mleko. Nekaj deset ljudi je pred parlamentom mimoidočim razdeljevalo testenine. Foto Reuters Nihče ne bo prenehal jesti testenin, to je osnova italijanske prehrane. In kot sem opazil, potrošniki danes niso spremenil svojih nakupovalnih navad, je dejal uslužbenec delikatese v središču Rima. Testenine so osnovno živilo in normalno je, da gredo cene vsako leto gor, tako kot na primer pri bencinu, je dodal. Organizacije za zaščito potrošnikov so sporočile, da so se špageti lani podražili za 27 odstotkov, kruh pa za 17 odstotkov, medtem ko italijanski statistični urad trdi, da sta se ti dve živili podražili le za tri oziroma 4,2 odstotka.

neutral

Nemška kanclerka Merklova je ob odprtju avtomobilskega sejma IAA opozorila na zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Merklova je proizvajalce avtomobilov pozvala k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida. Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v Frankfurtu odprla 62. mednarodno avtomobilsko razstavo IAA. Ob tem je proizvajalce pozvala, da morajo pri vsakem delčku avtomobila razmišljati o tem, kako zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida. Na avtomobilski razstavi, ki bo odprta do 23. septembra, pričakujejo okoli 900.000 obiskovalcev, ki si bodo lahko ogledali izdelke 1081 razstavljalcev iz več kot 40 držav. Samo proizvajalci avtomobilov bodo predstavili 88 svetovnih novosti, vseh skupaj pa bo 260. Omejitev izpustov za vsa vozila Kljub pozivu k zmanjšanju izpustov pa je Merklova podprla nemške proizvajalce avtomobilov, ki prevladujejo v višjih tržnih segmentih, pri njihovi zahtevi, da bi se morala omejitev izpustov upoštevati za vsa vozila, ne pa le pri nekaterih modelih. Večji avtomobili, več CO2 v ozračju? Evropska komisija predlaga, da bi se izpusti ogljikovega dioksida iz avtomobilov z današnjega povprečja 160 gramov na kilometer do leta 2012 omejili na 120 gramov na kilometer. Proizvajalci večjih avtomobilov, ki v ozračje izpuščajo tudi več ogljikovega dioksida, predlagajo, da bi bilo breme zniževanja emisij med proizvajalce porazdeljeno glede na težo avtomobilov v njihovi proizvodni paleti. Merklova je v Frankfurtu odprla 62. sejem IAA. To bi pomenilo, da bi lahko večji avtomobili v ozračje spuščali več ogljikovega dioksida kot manjši. Ker pa bi celotna industrija do leta 2012 še vedno morala doseči povprečen izpust novih avtomobilov v višini 120 gramov na kilometer, bi morali proizvajalci manjših vozil svoje izpuste zmanjšati pod to mejo. Omenjeni predlog so oblikovali nemški proizvajalci, nasprotujejo pa mu francoski in italijanski proizvajalci, ki izdelujejo manjše in varčnejše avtomobile. Aktivisti okoljske organizacije Greenpeace so pred razstavnim prostorom pripravili demonstracije in v zrak spustili na stotine črnih balonov z napisom CO2. Merklova je v svojem govoru poudarila tudi nujnost spoštovanja intelektualne lastnine, pri tem pa izpostavila Kitajsko.

positive

Delničarji NLB bodo lahko še danes vplačali nove delnice, ki jih bo banka izdala v okviru dokapitalizacije. Rezultati prvega kroga dokapitalizacije bodo znani do srede. Cena nove delnice znaša 307 evrov, osnovni kapital pa se bo v postopku dokapitalizacije povečal za 2,719 milijona evrov na 66,831 milijona evrov. Če obstoječi delničarji predkupne pravice ne bodo v celoti izkoristili, bo Nove Ljubljanske banke NLB delnice v odkup ponudila še javnosti. Rezultate prvega kroga bo NLB objavila do srede. Največji delničarji NLB - država 35,41 odstotka, skupina KBC 34 odstotkov, Slovenska odškodninska družba 5,05 odstotka, Kapitalska družba 5,01 odstotka in Evropska banka za obnovo in razvoj pet odstotkov - so ob objavi prospekta za ponudbo novoizdanih delnic napovedali, da bodo izkoristili predkupno pravico in ohranili obstoječi lastniški delež v banki. V Potezi Naložbe 3,42-odstotni lastnici NLB in Zavarovalnici Triglav 1,40-odstotni lastnici so za STA potrdili, da bodo pri dokapitalizaciji NLB sodelovali. Med 10 največjimi lastniki NLB so bili konec junija še NFD 1 1,47 odstotka, Triglav steber 1 1,22 odstotka in Aktiva naložbe 0,88 odstotka. NLB se je za dokapitalizacijo odločila, ker je že izčrpala vse vire financiranja dodatnega kapitala za nemoteno rast poslovanja, nove kapitalske naložbe, uresničitev projekta pripojitve bank ter zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke, tudi v povezavi z učinki uvedbe standardov Basel II, so v banki zapisali v prospektu za ponudbo novoizdanih delnic.

neutral

Ameriška nafta je na azijskem trgu z več kot 81 dolarji za sod dosegla rekordno vrednost. Cena nafte vztrajno narašča Cena ameriške nafte se je z več kot 81 dolarji za sod povzpela na novo rekordno vrednost. V azijskem trgovanju je bilo treba za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v oktobru odšteti celo do 81,23 dolarja, kar je bilo 66 centov več kot v ponedeljek. S tem je bil stari rekord v višini 80,70 dolarja za sod, dosežen v ponedeljek zvečer, močno presežen. Po mnenju borznih posrednikov je mogoče vzrok za tokratno rast cen nafte iskati v zaskrbljenosti glede morebitnih težav v ponudbi nafte. Po pisanju ameriške tiskovne agencije AP pa je mogoče rast cen nafte pripisati pričakovanjem, da bo ameriška centralna banka danes znižala obrestne mere, kar bo spodbudilo konjunkturo ter okrepilo povpraševanje po nafti v največji porabnici energentov na svetu.

negative

Evro se tudi po odločitvi ameriške centralne banke, da zniža temeljno obrestno mero, še vedno krepi. Analitiki napovedujejo, da bi evro lahko kmalu presegel mejo 1,40 dolarja. Evro se tudi po odločitvi ameriške centralne banke, da zniža temeljno obrestno mero za 0,5 odstotne točke na 4,75 odstotka, krepi. V današnjem trgovanju je evro v primerjavi z ameriško valuto dosegel rekordno vrednost 1,3987 dolarja, nakar se je ustalil pri 1,3981 dolarja. Torkovo trgovanje je skupna evropska valuta zaključila pri 1,3971 dolarja. Prvo znižanje ključne obrestne mere, po kateri si ameriške banke med seboj čez noč posojajo denar, od junija leta 2003, ko je znašala le odstotek, je bilo pričakovano, napovedovano in potrebno kot odgovor na finančno krizo, zaradi ohlajanja stanovanjskega trga in krize hipotekarnih posojil. Analitiki so sicer pričakovali 0,25-odstotno znižanje, še znatnejše znižanje pa naj bi, tako trgovci, na deviznih trgih povzročilo pravo evforijo .

positive

Hrvaški državaljani so pokazali velik interes za prednostni nakup tamkajšnjega telekoma T-HT. Za delež v T-HT se potegujejo številni Hrvatje Hrvaška je s prodajo delnic družbe T-HT začela v ponedeljek. Že v prvih dveh dneh je po podatkih hrvaških medijev delnice vpisalo približno 50.000 državljanov, kar je nekaj tisoč več, kot je bilo v podobnem primeru nakupa delnic naftne družbe Ina konec lanskega leta. Če bo interes takšen kot prve dni, bo 20 do 23 odstotkov delnic T-HT-ja, ki so v javni ponudbi, premalo. Vlada bo zelo hitro, morda že v naslednjem tednu, začela postopek za nove delnice v javni ponudbi, je povedal predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader. T-HT, ki je v večinski, 51-odstotni lasti Deutsche Telekoma, je v sedanji obliki nastal leta 1999, ko sta iz nekoč skupnega podjetja nastali družbi za poštne in telekomunikacijske storitve. Hrvaška vlada ima v podjetju 42 odstotkov, sklad hrvaških vojnih veteranov pa sedem odstotkov. Javna ponudba za hrvaške državljane se bo iztekla 27. septembra, za institucionalne investitorje pa 1. oktobra. Hrvaški državljani imajo prednostno pravico do nakupa delnic v višini 38.000 kun 5184 evrov in do bonusa v višini ene delnice ob nakupu 10 delnic, vendar le v primeru, da jih bodo zadržali vsaj eno leto.

neutral

Vpis delnic Nove Ljubljanske banke, ki se je začel zjutraj, je bil zaključen že v kratkem času po odprtju vpisnih mest. Vpis novih delnic je bil mogoč do 5. oktobra, a se je vpis končal že v dopoldanskih urah NLB je v odkup javnosti ponudila 2435 oz. 0,75 odstotka delnic, katerih obstoječi delničarji niso vpisali in vplačali v javni ponudbi, ki se je iztekla 17. septembra. V NLB zaenkrat uradnih informacij o izidu javnega poziva za vpis in vplačilo novih delnic ne dajejo. Dokler delnice, ki so bile vpisane, niso tudi plačane, ne morejo dajati izjav, so povedali v službi za odnose z javnostmi. Novoizdane delnice so ponudili v odkup tako pravnim kot fizičnim osebam, vpisovanje pa bi moralo po načrtih trajati do 5. oktobra, vendar so predvideli možnost predčasnega zaključka. NLB je novoizdane delnice naprej ponudila v odkup obstoječim delničarjem banke. V prvem krogu dokapitalizacije, ki je potekal od 4. do 17. septembra, so obstoječi delničarji v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu banke vpisali in vplačali 323.298 novih delnic, kar predstavlja 99,25 odstotka vseh novih delnic NLB.

positive

Američani zagotavljajo, da bodo upoštevali domačine in spremenili prvotne načrte megazabavišča. Novogoričani so zadovoljni. V okviru svojega drugega obiska v Sloveniji se je podpredsednica družbe Harrah s Entertainment, ki skupaj s Hitom načrtuje 750 milijonov evro vredno megazabavišče, Jan Jones, v Novi Gorici sestala tudi s županom Nove Gorice Mirkom Brulcem. V Novi Gorici kot edino možno lokacijo za megazabavišče vidijo območje Ajševice Čeprav podobnosti o projektu, kot tudi ne njegova lokacija, še niso znani, je Jonesova prepričana, da je bil od njenega julijskega obiska narejen manjši napredek. Občutek je dober. Zadovoljen sem z odgovori, je po sestanku dejal Brulc. Megazabavišče na območju Ajševice? Novogoriški župan, ki je bil vesel obljube Jonesove, da na Goriškem ne nameravajo zgraditi novega Las Vegasa, je predstavnico Harrah sa seznanil s sklepi torkove izredne seje mestnega sveta, pa tudi drugimi zahtevami, ki se glede turistično-igralniškega projekta pojavljajo v novogoriškem okolju. Mirko Brulc Imamo obljube, da bodo naše zahteve upoštevane Jonesovi je Brulc predstavil območje Ajševice kot edino možno lokacijo za megazabavišče v novogoriški občini. Lokacija ima nekatere prednosti, kar bomo s kolegi upoštevali, je dejala Jonesova, ki želi, da bi bil turistično-zabaviščni center postavljen na Goriškem. To je zame pomembno, kajti Novo Gorico smo izbrali zaradi njenih lepot, dostopa do infrastrukture, bližine Italije in Avstrije. Tu je po mojem mnenju prava lokacija, je poudarila Jonesova. Župan in civilna iniciativa zadovoljni Sicer pa sta Jonesova in Brulc, ki sta se danes srečala prvič, zgolj izmenjala mnenja, kot kaže pa Američani razumejo zahteve lokalnih skupnosti, je ugotovil slednji. Dotaknila sta se tudi predlaganih sprememb igralniške zakonodaje, ki jih pripravlja ministrstvo za finance in na katere imajo na Goriškem precej pripomb. Imamo obljube, da bodo naše zahteve upoštevane. Če bo tako, potem je pot dosti bolj odprta kot sicer, je Jonesovi zagotovil Brulc. Ker sta novogoriški zabavišči Perla in Park usmerjeni predvsem v igralništvo, želijo na Goriškem zgraditi turistični resort , v katerega bi privabili ljudi iz celega sveta, je pojasnila Jonesova, ki se bo v petek sestala še z drugimi goriškimi župani, v Slovenijo pa naj bi se vrnila novembra. Jonesova, ki je izpostavila pomen preglednosti projekta ter komuniciranja z lokalnimi skupnostmi in javnostjo, se je danes ločeno sestala tudi s predstavniki severnoprimorske gospodarske zbornice in civilne družbe. Kot je novinarjem povedala predsednica Goriškega društva za kakovost bivanja, ki megazabavišču nasprotuje in zahteva celo referendum, Lucija Mozetič, jim je Jonesova zagotovila, da so prvotne načrti megazabavišča spremenjeni, da ne bi bili za okolje preveč moteči.

positive

Direktor urada za varstvo konkurence je ponudil svoj odstop. Spodnesel naj bi ga njegov mlačen odziv na podražitve. So Plahutnika odnesle nedavne podražitve hrane? Direktor urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik je dal odstopno izjavo, poroča današnje Delo. Novico je že potrdil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je tudi povedal, da bo Plahutnikov odstop sprejel. Čeprav je Plahutnik zapisal, da so ga k odločitvi privedli osebni razlogi, je neuradno slišati, da je njegov odstop zahtevala vlada, piše Delo. Z njegovim delom naj bi bila vse manj zadovoljna, dokončno pa naj bi Plahutnika spodnesel njegov pozen in mlačen odziv na velike podražitve hrane. Predsednik vlade Janez Janša je njegov urad celo javno pozval, naj preveri informacije o dogovarjanju največjih trgovcev glede cen.

negative

Francoske javne finance so v hudih težavah. Predsednik francoske vlade je povedal, da je Francija v bankrotu. Fillon je povedal, da je Francija v bankrotu Predsednik Evropske centralne banke ECB Jean-Claude Trichet je izjavil, da so francoske javne finance v zelo hudih težavah. Triche je svojo oceno podal dva dni za izjavami predsednika francoske vlade Francoisa Fillona, da je Francija v bankrotu. Fillon je v petek na konferenci agronomov na Korziki izjavil, da je Francija finančno propadla. Vodim državo, ki je na finančni ravni bankrotirala, ki že 15 let beleži kroničen primanjkljaj in že 25 let ni sprejela izravnanega proračuna. To ne more še kar trajati, je dejal Fillon. Pozneje je sicer poudaril, da se je le slikovito izrazil, vendar ni mogel več zajeziti ogorčenih odzivov iz opozicije in tudi lastnega političnega tabora. Trichet pa je dejal, da je imel Fillon prav, da je opozoril na problem.

negative

Agencija za kmetijske trge je začela izplačevati odločbe za odpravo posledic suše in neurij v letu 2006. Slovensko kmetijstvo so lani prizadela neurja, toča in suša Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je danes začela z izplačevanjem odločb za odpravo posledic suše in neurij v letu 2006. Upravičencem je izplačala 10.632 odločb, skupaj pa so prejeli 4,3 milijona evrov, so sporočili iz agencije. Kot je znano, je agencija v začetku septembra izdala 17.914 odločb za odpravo posledic suše in neurij v letu 2006. Upravičenci bodo prejeli skupno 8,64 milijona evrov pomoči v dveh enakih delih v letih 2007 in 2008. Drugi del izplačil bo izvršen v naslednjem letu. Agencija bo izdala še približno 3000 odločb tistim vlagateljem, ki se jim bo kompenziral dolg iz preteklih let. Gre za dolžnike, ki so prejeli preveč akontacije predplačil za sušo naravne nesreče v letu 2003 in točo naravne nesreče v letu 2004, so navedli v agenciji. Program odprave posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah v letu 2006, ki ga je vlada sprejela aprila, ugotavlja, da so naravne nesreče lani v skupaj 161 občinah povzročile škodo v višini 59,5 milijona evrov.

positive

Vodstvo General Motorsa je s predstavniki sindikatov doseglo dogovor in tako končalo dvodnevno stavko. Vzroki za stavko so bili klasične narave - višje plače in zagotovljena dostojna pokojnina. Predstavniki vodstva ameriškega avtomobilskega proizvajalca General Motors GM in sindikata United Auto Workers so danes dosegli dogovor in tako končali dvodnevno stavko zaposlenih v tovarnah GM v ZDA. Nova pogodbo o plačah, ki jo mora ratificirati še sindikat in odobriti sodišče, vsebuje dogovor o ustanovitvi posebnega pokojninskega sklada. Pogovori do zgodnjih jutranjih ur Pokojninski sklad bi se napajal s sredstvi družbe, upravljal pa bi ga sindikat. Po dogovoru, ki so ga sklenili okoli 3. ure zjutraj po tamkajšnjem času, je sindikat preklical stavko, ki se je začela v ponedeljek, potem ko so propadla pogajanja o novi pogodbi o plačah in je okoli 73.000 članov sindikata v 80 tovarnah po ZDA prenehalo delati. V jutranjih urah so predstavniki podjetja in delavci le dosegli dogovor. V GM upajo, da bodo lahko proizvodnjo znova vzpostavili do popoldanske izmene, je povedal predstavnik podjetja Tom Wickham. Zelo smo zadovoljni z dogovorom, je dejal predsednik United Auto Workers Ron Gettelfinger in dodal, da je po njegovem stavka pomagala njihovi strani. Gettelfinger predvideva, da bo raven zaposlenosti ostala na enaki ravni v vseh štirih letih veljavnosti pogodbe. Pogodbo morajo pregledati še predsedniki lokalnih odborov sindikata, o njej pa bodo glasovali tudi člani sindikata, zaposleni v GM. Dogovor naj bi bila nekakšna podlaga za pogodbe v družbah Ford Motor in Chrysler.

positive

Pojavljajo se namigi, da naj bi Deutsche Telekom preko Hrvatov kupoval Telekom Slovenije. Deutsche Telekom ima v večinski lasti hrvaški T-HT in Magyar Telekom - oba pa naj bi se zanimala za Telekom Slovenije Deutsche Telekom naj bi se v začetku tedna odločil, da se bo udeležil tekme za nakup 49,13 odstotka Telekoma Slovenije, in sicer prek svoje hrvaške hčerinske družbe Hrvatskog telekoma T-HT, poroča hrvaški spletni portal Poslovni.hr. Po podatkih omenjenega portala naj bi družba T-HT, ta je v 51-odstotni lasti Nemcev, razpisno dokumentacijo za nakup Telekoma Slovenije, ki predvideva posredovanje ponudb do 15. oktobra, dvignila v petek. Precejšnje zanimanje za 49,13 odstotkov Telekoma Slovenije Foto POP TV Hrvaška je sredi septembra začela s privatizacijo 23 odstotkov T-HT, ta delež pa je pred dnevi zaradi velikega zanimanja zvišala na 32,5 odstotka. Iz tega paketa je 25 odstotkov delnic namenila hrvaškim državljanom, ki so jih lahko kupili še danes. Od 17. septembra je po neuradnih informacijah hrvaških elektronskih medijev, več kot 300.000 hrvaških državljanov vpisalo nakup paketov delnic. 7,5 odstotka delnic T-HT bo vlada prodala institucionalnim vlagateljem, ki se lahko za nakup odločajo do 1. oktobra, ko bo vlada določila končno ceno posamezne delnice v največji hrvaški privatizacijski zgodbi. Po ocenah hrvaških analitikov je omenjena poteza Deutsche Telekoma, če bo do nje prišlo, nenavadna, saj naj bi razpisno dokumentacijo dvignil tudi madžarski Magyar Telekom, ki je tudi v večinski lasti Nemcev. Zato se postavlja vprašanje, čemu je ta poteza namenjena in koliko bo T-HT resnično sodeloval pri privatizaciji Telekoma Slovenije. Kot je znano, je časnik Finance pred dnevi zapisal, da naj bi se za nakup Telekoma Slovenije po neuradnih informacijah poleg Madžarov zanimali tudi Türk Telekom, islandski Skipti in italijanski Telecom Italia. Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe RS v Telekomu bo upoštevala samo tiste nezavezujoče ponudbe registriranih ponudnikov, ki jih bo prejela do 15. oktobra, do 15. ure. Zainteresirani za pridobitev statusa registriranega ponudnika morajo popolno vlogo sicer vložiti do petka, 28. septembra.

neutral

V Sloveniji skoraj 40 odstotkov urne postavke stroškov dela predstavljajo davki in prispevki. Delo je v Sloveniji preveč obdavčeno, trdijo v združenju delodajalcev Slovenija ostaja kljub razbremenitvam, ki so bile uveljavljene na področju dohodnine in davka na izplačane plače, v skupini evropskih držav z najvišjim davčnim obremenitvijo stroška za delo. To uvršča Slovenijo ob relativno togi delovnopravni zakonodaji v spodnji del lestvice držav, ki so zanimive za tuje investitorje, poudarjajo v Združenju delodajalcev Slovenije ZDS. Povečanje plač in stroškov dela v skladu z zahtevami sindikatov bi pomenilo povečanje že tako visoke inflacije in zmanjšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij na svetovnih trgih, dodajajo. Kot so sporočili z ZDS, so danes predstavnikom tujih veleposlaništev in velikih tujih družb v Sloveniji predstavil usklajeni predlog zakona o delovnih razmerjih. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi izvršni direktor in član odbora Evropskega združenja delodajalcev Marc Stocker in predstavniki delodajalskih organizacij iz Češke in Hrvaške, so obravnavali tudi probleme plačne politike v državah Evropske unije. Države EU v letošnjem letu beležijo visoko gospodarsko rast, nove članice pa se srečujejo s povečano stopnjo inflacije. Visoka gospodarska rast v Sloveniji, je po oceni Združenja delodajalcev Slovenije cikličnega in ne strukturnega izvora, zato je potrebno zahteve sindikatov po povečanju plač, obravnavati preudarno, v okviru tripartitnega socialnega dialoga, saj plačna politika, poleg fiskalne politike, zaradi izgube monetarne suverenosti predstavlja pomemben element za uravnavanje makroekonomske stabilnosti. Po izračunih ZDS znaša povprečna urna postavka stroškov dela v Sloveniji za prvo polletje letos skupaj z dodatnimi stroški dela 10,4 evra, v letu 2006 pa 10,1 evra. Ob tem je pomembna tudi struktura stroška dela, opozarjajo v združenju in pojasnjujejo, da v Sloveniji skoraj 40 odstotkov urne postavke stroška dela predstavljajo davki in prispevki, ki jih plačata tako delodajalec kot delojemalec. Neto plača, ki pomeni dejansko kupno moč zaposlenih, predstavlja manj kot 50 odstotkov celotnih stroškov dela. Po mnenju združenja in ostalih udeležencev posveta bi zato morala vlada zmanjšati davčno obremenitev v skladu s predlogom zakona o delovnih razmerjih za znižanje davčnega primeža nekaterih stroškov dela, za katerega se je obvezala v okviru socialnega sporazuma o zniževanju obremenitev stroška dela. Navedeni predlog je ZDS posredovalo predsedniku vlade Janezu Janši že v začetku julija letošnjega leta, vendar niti vlada niti ministrstvo za finance in ministrstvo za delo nanj doslej še niso odgovorili, niti sprejeli ustreznih ukrepov, dodajajo v združenju.

negative

V prihodnjih dneh lahko pričakujemo nove podražitve. Mleko naj bi se podražilo do 15 odstotkov. Mleko se bo podražilo za več kot 10 odstotkov. Potrošniki se bodo v teh dneh, potem ko so septembra doživeli zvišanje cen kruha in nekaterih drugih izdelkov, soočili še s podražitvami mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov. Do 15 odstotkov dražje mleko Kot so pojasnili v Mercatorju, je namreč glede na napovedi s strani proizvajalcev večina podražitev v blagovnih skupinah mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov napovedana za začetek oktobra. Na Umarju pričakujejo, da bo rast bruto plač na zaposlenega, ki je lani dosegla 2,2 odstotka, letos znašala 2,4 odstotka. Podobno naj bi bilo tudi v prihodnjih dveh letih, s tem, da bo bruto rast plač v javnem sektorju zaradi sporazuma o odpravi plačnih nesorazmerij prihodnje leto višja kot rast plač v zasebnem sektorju, kar se bo zgodilo prvič po šestih letih. Dobavitelji so napovedali podražitve mleka in mlečnih izdelkov v povprečju za od 10 do 15 odstotkov, in sicer zaradi rasti stroškov višja odkupna cena mleka ter zaradi povečanega izvoza mleka predvsem v Italijo, več pa se mleka tudi predela, zato je ponudba mleka na domačem trgu manjša. Podobno so podražitve napovedali dobavitelji mesa in mesnih izdelkov - zaradi večjih stroškov pridelave in predelave. Pri tem pa je potrebno, tako v Mercatorju, upoštevati tudi nihanja cen mesa na blagovnih borzah. V Mercatorju ob tem poudarjajo, da si bodo kljub napovedanim podražitvam še naprej prizadevali tako v pogajanjih z dobavitelji kot s trgovskimi akcijami ublažiti posledice podražitev izdelkov v dobro kupcev ter bodo cene številnih izdelkov za zdaj obdržali nespremenjene. Tudi v Sparu, drugem največjem trgovcu v Sloveniji, so potrdili, da bo prišlo do podražitev mleka in mesa. S strani dobaviteljev teh izdelkov so namreč prejeli nove cenike, s katerimi v večini primerov višajo cene izdelkov za povprečno 10 do 15 odstotkov. Podražitve se bodo odvijale tekom oktobra, naše marže pa bodo ostale nespremenjene ali celo nižje, so pojasnili. Podražilo se bo tudi meso in mesni izdelki. Ob tem dodajajo, da so se že v začetku leta odzvali na predvidene podražitve. Tako so januarja blokirali cene več kot 250 izdelkom priznanih blagovnih znamk. Zagotovilo te promocije je, da bodo cene izdelkov, ki jih Slovenci potrebujemo za vsakodnevne potrebe, ostale nespremenjene ali celo nižje vse do februarja 2008, so še zapisali. V Tušu so pojasnili le, da podražitev ne načrtujejo, saj sami cen ne bodo dvigovali. Za odgovore na vprašanja glede podražitev so zato kot primernejše sogovornike navedli dobavitelje mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov. Umar Podražitve se bodo nadaljevale Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar je v jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2007 napoved letošnje gospodarske rasti glede na pomladansko zvišal za 1,1 odstotne točke na 5,8 odstotka. Janša Vlada inflacije ne podcenjuje Premier Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje Majde Potrata SD, s katerimi ukrepi namerava vlada omiliti negativne posledice visoke inflacije, še posebej hitre rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, na socialni položaj vsaj najbolj prizadetih skupin prebivalstva, dejal, da je res, da ima Slovenija glede na povprečje EU višjo inflacijo, ima pa najnižjo v primerjavi z državami z enako gospodarsko rastjo, je pojasnil Janša. Vlada po njegovih besedah inflacije ne podcenjuje, ne more pa vplivati na ravnanje nekaterih notranjih subjektov, zaradi katerih je prišlo do neupravičenih podražitev. Osnovni razlog podražitev je v višjih cenah energentov, saj je trenutna cena nafte bistveno višja od napovedi. Na Umarju menijo, da se borast cen hrane nadaljevala tudi v jesenskih mesecih, hkrati pa letos vzadnjih mesecih ne pričakujejo padca cen nafte, kot je bilo to običajnoza pretekla leta. Predvidevajo, da bo cena severnomorske nafte brentletos v povprečju dosegla 67 dolarjev za sodček, v prihodnjih dvehletih pa naj bi znašala 68,5 dolarja. Višja inflacija od napovedane Inflacija naj bi na letni ravni dosegla 4,3 odstotka, in ne 3,2 odstotka, kot so predvidevali spomladi. Kot je pojasnil v.d. direktorja Umarja Boštjan Vasle, je bila inflacija v Sloveniji, ki beleži dvakrat višjo gospodarsko rast kot druge države članice območja skupne valute, visoka, triodstotna, že ob vstopu v območje evra, k temu pa prispeva svoje še rast cen, predvsem cen hrane. Te so k skupnemu dvigu cen prispevale 40 odstotkov oz. 1,5 odstotne točke, medtem ko so cene hrane lani k inflaciji prispevale 0,4-odstotne točke. Šok inflacije naj bi bil prehodne narave V primeru, da se bodo ekonomske politike odzvale primerno, da se bodo socialni partnerji zavedali svoje vloge in prilagodili svoja pričakovanja in zahteve tako, da bodo skušali ohraniti makroekonomska ravnotežja, bi se inflacija že prihodnje leto približala trem odstotkom, je pojasnil Vasle. Za 2008 napovedujejo 2,9-odstotno inflacijo, za 2009 pa 2,7-odstotno.

negative

Evropska komisija je podjetju Visa zaradi oviranja konkurence naprtila 10,2 milijona evrov kazni. Visa je po lastnih navedbah z 1,2 milijarde izdanih plačilnih kartic največji izdajatelj na svetu. Visa je namreč več kot šest let brez utemeljitve banki Morgan Stanley preprečevala pridobitev članstva v mreži Visa, s tem pa ji je posledično omejevala dostop do britanskega trga storitev s plačilnimi karticami. Izdajatelji plačilnih kartic igrajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju in delovanju enotnega trga plačil. Komisija ne bo dopuščala protikonkurenčnega ravnanja in bo posredovala, če bodo izdajatelji nezakonito odklanjali članstvo v mrežah plačilnih kartic, je ob tem dejala evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes. Podjetje Morgan Stanley je leta 1999 v Veliki Britaniji ustanovilo banko, ta pa je leta 2000 želela postati članica sistema Visa. Ker je bilo njeno članstvo zavrnjeno, je banka o tem obvestila Evropsko komisijo. Bruselj je takoj sprožil preiskavo. Septembra leta 2006 je Visa privolila v članstvo banke, zato je banka pritožbo pri komisiji umaknila. Evropska komisija pa je kljub temu ocenila, da je šlo za več kot šest let omejevanja poslovne prakse, zato je podjetju tudi naložila 10,2 milijon evrov kazni.

neutral

Evropska centralna banka v skladu s pričakovanji ni spremenila ključne obrestne mere. Ta je še naprej 4 odstotke. Prvi mož ECB Jean-Claude Trichet Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je izrazil zaskrbljenost zaradi stopnje inflacije in napovedal, da povišanje obrestne mere v prihodnosti ni izključeno. Kot je dejal Trichet po seji sveta ECB, ki ga sestavlja šest članov izvršnega odbora ECB in 13 guvernerjev centralnih bank držav z evrom, med njimi guverner Banke Slovenije Marko Kranjc, bo banka pozorno spremljala razmere v območju evra. Pri tem je Trichet napovedal, da je banka pripravljena ukrepati proti inflaciji, izrazil pa je zaskrbljenost predvsem nad višanjem cen energentov in nad vse bolj nestanovitnimi razmerami na svetovnih trgih. Svet Evropske centralne banke ECB, ki ga sestavlja 13 guvernerjev centralnih bank držav z evrom in šest članov izvršnega odbora ECB na čelu s predsednikom Jean-Claudeom Trichetom, je na današnji seji v Frankfurtu ključno obrestno mero za območje po napovedih ekonomistov pustila nespremenjeno pri štirih odstotkih. Glavna razloga za to sta krepitev vrednosti evra in znaki upočasnjevanja gospodarske rasti v območju evra. Tudi minuli mesec brez sprememb Svet ECB tudi na septembrskem zasedanju ni zvišal ključne obrestne mere za območje evra, ki od junija znaša štiri odstotke. Predsednik ECB Trichet je sicer pustil odprta vrata zvišanju obrestnih mer v prihodnjih mesecih, saj je ocenil, da obstajajo tveganja za zvišanje inflacije. Inflacija je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat septembra že prestopila mejo dveh odstotkov in znaša 2,1 odstotka. ECB je napovedala, da bo razmere skrbno spremljala. Zadolžena je namreč za zagotavljanje cenovne stabilnosti v območju evra in na inflacijske pritiske dosledno odgovarja z zvišanjem ključne obrestne mere za območje evra. Evropska centralna banka Gospodarska rast do konca leta robustna Gospodarska rast bo po pričakovanjih v območju evra do konca leta ostala robustna, saj gospodarske osnove ostajajo zdrave, a tveganja za upočasnitev rasti naraščajo zaradi nedavnih finančnih nemirov v ZDA ter tamkajšnje bolj upočasnjene rasti, v danes objavljenem četrtletnem poročilu o območju evra ugotavlja Evropska komisija. Rast je poganjala predvsem zasebna potrošnja, spodbujena z močnim trgom dela, dejavnost v gradbeništvu pa se je zmanjšala, zaradi česar so celotne naložbe upadle prvič v petih letih. Po krepki rasti v petih zaporednih četrtletij se je rast v drugem letošnjem četrtletju upočasnila in je znašala 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda BDP, kar je zgolj polovica spomladanske napovedi. Delno je to povezano z vremenskimi pogoji, mogoče pa je tudi signal, da je poslovni cikel območja evra dozorel, je zapisano v poročilu. Zaupanje potrošnikov ostaja nad povprečjem, čeprav se je znižalo čez poletje, ugotavlja komisija, obenem pa je oslabljeno tudi zaupanje investitorjev zaradi turbulenc na finančnih trgih. Zaradi izpostavljenosti so morale posredovati centralne banke v državah z evrom kot tudi v ZDA, dodaja komisija, ki pa zaenkrat končnih učinkov in tudi trajanja krize ne more oceniti, vsekakor pa pričakuje strožje ocenjevanje tveganj ter ostrejše pogoje za dodeljevanje posojil.

neutral

Spopad za 180 milijonov vredne Terme Čatež med državo in Petanom se bo najverjetneje končal na sodišču.

negative

Ker je Telekom Slovenije zavrnil izplačilo več kot 20 mio evrov odškodnine, je Tuš Telekom proti družbi vložil tožbo. Zaradi zdomnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu je Tuš Telekom od Telekoma Slovenije zahteval izplačilo odškodnine Potem ko je Telekom Slovenije zavrnil njihov odškodninski zahtevek, se je družba Tuš Telekom odločila za tožbo. Vložila jo je na ljubljanskem okrožnem sodišču. Zahtevek glede škode, ki jo je s svojim ravnanjem Telekom Slovenije povzročil našemu podjetju, smo že pred posredovanjem ustreznim sodnim institucijam želeli rešiti na sporazumen način. To ni bilo mogoče, so pojasnili v Tuš Telekomu. Kot je znano, je Tuš Telekom zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja ter kršitve določil sektorske zakonodaje od Telekoma Slovenije zahteval plačilo 21,47 milijona evrov odškodnine. S favoriziranjem Siola naj bi mu namreč povzročili poslovno škodo.

negative

Najboljšo ponudbo za mobilno gostovanje so pripravili na Nizozemskem, so razkrili tri mesece po uvedbi evrotarife. Na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in na Irskem so pripravili najboljše ponudbe Ta teden sem potovala v Slovenijo in ob prestopu meje sem prejela sporočilo o cenah gostovanja v tujem mobilnem omrežju, je v Bruslju ob predstavitvi študije o učinkih uredbe o roamingu po prvih treh mesecih njene uveljavitve povedala evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding. Mobilni operaterji so na splošno upoštevali zahteve, da od 30. julija dalje uvedejo in ponudijo evrotarifo to je tarifa, ki ne presega 49 centov na minuto za odhodne klice v tujini in 24 centov za dohodne klice v tujini, brez DDV ter jo dajo na voljo vsem svojim uporabnikom mobilnega gostovanja. Ob tem je razkrila najugodnejšo roaming ponudbo za evropskega potrošnika najnižjo evrotarifo so ponudili na Nizozemskem, in sicer 20 centov za odhodne in dohodne klice. Sledijo Velika Britanija 31,57 centa za odhodne in 12,63 centa za dohodne klice, Irska 32,23 centa za odhodne ter 15,70 centa za dohodne klice, Belgija 37,19 oziroma 23,14 centa in Avstrija 37,50 oziroma 20,83 centa. Po drugi strani pa si je belgijski operater Mobistar zaradi netransparentnosti prislužil opozorilo Bruslja, saj svojih uporabnikov sploh ni obveščal o evrotarifi. Do 30. avgusta je približno 200 milijonov potrošnikov iz EU že preklopilo na evrotarifo, do današnjega dne pa je z evrotarifo po besedah komisarke zaščitenih že 400 milijonov potrošnikov. Mnogi operaterji so bili celo hitrejši od zahtev zakonodaje in so evrotarifo vklopili že v juliju ali avgustu.

neutral

Delnice Hrvaških telekomunikacij so uvrščene na Zagrebško in londonsko borzo. Vrednost delnic je poskočila za dobro polovico. Delnice Hrvaških telekomunikacij T-HT so uvrščene na Zagrebško inlondonsko borzo. Vrednost delnic, ki so jih hrvaški državljani lahkokupili za 36 evrov, je poskočila. Delnice T-HT je vpisalo več kot 350.000 hrvaških državljanov, ki so večinoma kupili največji prednostni paket v vrednosti 17.860 kun 2450 evrov. Sicer pa se je pri osrednji depozitni agenciji SDA v četrtek, prvega dne registracije delničarjev, vpisalo približno 20.000 delničarjev, ki so danes z odprtjem borze lahko prodajali delnice T-HT. Hrvaške telekomunikacije T-HT so eno najbolj dobičkonosnih podjetij na Hrvaškem. Promet z njihovimi delnicami, ki so bile danes uvrščene na londonsko in Zagrebško borzo, so z velikim zanimanjem spremljali hrvaški državljani, ki so imeli pravico do prednostnega nakupa delnic T-HT po 36 evrov za delnico. Prvi posel na Zagrebški borzi je bil opravljen po ceni 55 evrov, kar je za 51 odstotkov več od začetne cene. Cena delnice T-HT se je v prvih dveh urah prometa gibala med 52 in 57 evri za delnico. Nekateri delničarji so sicer zahtevali 85 evrov za delnico, vendar pa so kupci ponujali tudi le po 43 evrov. V prvih dveh urah je z delnicami T-HT sicer bilo skorajda 1,5 milijona evrov prometa. Začetni naval Na začetku trgovanja so na Zagrebški borzi zabeležili velik naval, zaradi velikega števila posameznih zahtev delničarjev, ampak je sistem borze stabilen, ker smo se dobro pripravili, je izjavil tiskovni predstavnik borze Željko Kardum. Na londonski borzi so se cene delnic T-HT do 12. ure gibale med 70 in 75 ameriškimi dolarji, v prometu borze pa je bilo 1,3 milijona delnic. Dodal je, da so aktivne tudi ostale likvidne delnice, ter poudaril da je indeks Crobex danes zabeležil rekordno vrednost v višini 5208 točk. Ocenil, je da bodo delnice T-HT vključene v Crobex čez približno mesec dni.

positive

Norvežani gradijo prvo solno elektrarno na svetu. Izkoriščali bodo razliko v tlaku med sladko in morsko vodo. Norvežani gradijo prvo solno elektrarno na svetu Norveški energetski koncern Statkraft gradi prvo solno elektrarno na svetu, pri kateri se bo energija proizvajala iz razlike v tlaku med sladko in morsko vodo. Iz državnega podjetja so sporočili, da nameravajo do naslednjega leta postaviti prototip elektrarne na rečnem izlivu na južnem obronku Oslofjorda. Kot najpomembnejši princip pridobivanja energije iz soli so v koncernu Statkraft navedli naravni pojav osmozo. Pri tem sladka voda skozi membrano prodira v slano vodo ter povzroči tlak, ki ga je mogoče izkoristiti za proizvodnjo elektrike. V koncernu Statkraft so pojasnili, da lahko po desetih letih raziskav in razvoja zdaj končno postavijo prototip solne elektrarne. Vrednost naložbe je ocenjena na 100 milijonov kron 13 milijonov evrov.

positive

Sodišče v Krškem je odločilo, da Terme Čatež lahko spet razpolagajo z lastnimi delnicami. Okrožno sodišče v Krškem je ugodilo ugovoru družbe Terme Čatež in razveljavilo začasno uredbo, s katero je 13. avgusta letos družbi prepovedalo razpolaganje s 100.894 delnicami Term Čatež, ki jih imata v lasti hčerinski družbi Marina Portorož in Turistično podjetje Portorož TPP. Terme Čatež Delničarji Term Čatež na izredni skupščini 3. oktobra niso izglasovali sklepa o umiku 100.894 lastnih delnic, ki jih imata v lasti Marina Portorož 58.374 delnic oziroma 9,76 odstotka in TPP 42.520 delnic oziroma 7,11 odstotka. Omenjeni delež se šteje za lastne delnice materinske družbe in presega prag desetih odstotkov osnovnega kapitala Term Čatež, ker družba teh lastnih delnic ni odsvojila v zakonsko predpisanem roku treh let od pridobitve, jih mora skladno z zakonom o gospodarskih družbah umakniti. Umik delnic je predlagala največja lastnica Term Čatež, družba DZS, v kateri so po skupščini dejali, da je skupščinski sklep nezakonit in s tem izpodbojen. Vsa izvršilna dejanja zaznambe, opravljena na podlagi sklepa sodišča v centralnem registru vrednostnih papirjev pri Centralni klirinško depotni družbi, se bodo razveljavila, vpisi pa izbrisali. Upnik je dolžan dolžniku povrniti stroške ugovora v višini dobrih 3.500 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v roku osmih dni pod izvršbo. Ob izdaji začasne odredbe smo napovedali, da bo začasna odredba razveljavljena, saj je neizvedljiva. Dejansko je sodišče s svojim sklepom sedaj to potrdilo. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa o razveljavitvi začasne odredbe, sodišče ugotavlja, da je KDD začasno odredbo vpisala v nasprotju z izrekom sklepa o začasni odredbi, je uprava Term Čatež v sporočilu komentirala odločitev sodišča. V Termah Čatež so povedali, da bodo glede lastnih delnic poskušali zavzeti skupno stališče z nadzornim svetom in da uprava preučuje možne opcije, ki jih bo iskala v smislu dobrega gospodarja . V družbi DZS pa odločitve sodišča do nadaljnjega ne komentirajo.

neutral

Za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina je treba odšteti 0,988, za liter dizla pa 0,984 evra. Cene naftnih derivatov so se v skladu z vladno uredbo spremenile. Vsi naftni derivati so cenejši. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,012 evra na 0,988 evra, cena 98-oktanskega bencina pa za 0,008 evra na 1,005 evra za liter. Za 0,013 evra na 0,984 evra se je znižala tudi cena dizelskega goriva. Kurilno olje pa je cenejše za 0,016 evra oziroma je za liter treba odšteti 0,646 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.

positive

Predstavniki ruskega plinskega giganta Gazprom in Ukrajine so podpisali sporazum o poplačilu ukrajinskega dolga. Ta naj bi po predhodnih navedbah Gazproma znašal okoli 1,2 milijarde dolarjev. Kot so danes sporočili iz družbe, naj bi Ukrajina dolg v celoti poplačala do 1. novembra in tako končala nedavni spor, v katerem je Rusija zagrozila tudi s prekinitvijo dobave plina in tako znova prestrašila Evropo. Do 1. novembra mora Ukrajina poplačati svoj dolg Sporazum o poplačilu dolga za plin v Ukrajini je podpisan, so po srečanju izvršnega direktorja Gazproma Alekseja Millerja in ukrajinskega energetskega ministra Jurija Bojka sporočili iz Gazproma. Ukrajina bo dolg v višini 1,2 milijarde dolarjev poravnala tako, da bo plin, skladiščen v Ukrajini, prenesla v last Gazproma, ki ga bo nadalje izvozil, je dejal ruski predsednik vlade Viktor Zubkov po pogovoru z ukrajinskim kolegom Viktorjem Janukovičem. Ta se je v Moskvi srečal tudi s predsednikom Vladimirjem Putinom. Gazprom je v začetku meseca sporočil, da se je dolg ukrajinskih podjetij, ki so večinoma v državni lasti, za dobavo plina povzpel na okoli 1,3 milijard dolarjev, Zubkov pa je dejal, da naj bi dolg že presegel dve milijardi dolarjev. Preostali dolg v višini 929 milijonov evrov bodo plačala podjetja, ki na ukrajinski trg dobavljajo plin. Gazprom dobavlja Ukrajini turkmenistanski plin prek družbe RosUkrEnergo, ki je v polovični rasti Gazproma in polovični lasti ukrajinskih podjetij. Prvo plačilo dolga v višini 200 milijonov dolarjev naj bi Ukrajina RosUkrEnergo plačala do 22. oktobra, sicer pa so tudi skladišča, kjer je skladiščen plin, v lasti RosUkrEnergo. Gazprom je minuli teden zagrozil, da bo Ukrajini prekinil dobavo plina, če ta do konca oktobra ne bo plačala dolga za dobavljen plin v letošnjem letu. Opozorila iz Moskve so v Kijev prišla v času, ko so še vedno preštevali glasove zadnjih parlamentarnih volitev, na katerih je bolje kazalo opoziciji. Mandatarja naj bi predsednik Viktor Juščenko imenoval v prihodnjih dneh. Kritiki so namigovali, da so grožnje Gazproma o prekinitvi dobave plina povezane s poskusi vplivanja Kremlja na izid ukrajinskih volitev.

neutral

Nadzorni svet Term Čatež se je seznanil z možnostmi za rešitev stanja lastnih delnic, ki jih je predstavila uprava. Sodišče je razveljavilo začasno uredbo o razpolaganju z delnicami Upravi so nadzorniki naložili, da do naslednje seje z največjimi delničarji uskladi predlog za odpravo stanja v zvezi z lastnimi delnicami, ki bo zakonit in ekonomsko upravičen, je družba objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Uprava Term Čatež je v ponedeljek objavila, da je okrožno sodišče v Krškem ugodilo ugovoru družbe Terme Čatež in razveljavilo začasno uredbo, s katero je 13. avgusta letos družbi prepovedalo razpolaganje s 100.894 delnicami Term Čatež, ki jih imata v lasti hčerinski družbi Marina Portorož in Turistično podjetje Portorož TPP. V Termah Čatež so takrat povedali, da bodo glede lastnih delnic poskušali zavzeti skupno stališče z nadzornim svetom in da uprava preučuje možne opcije, ki jih bo iskala v smislu dobrega gospodarja. Kručiš ovaden V torek je družba DZS na okrožno državno tožilstvo v Krškem zaradi suma zlorabe položaja oz. pravic vložila kazensko ovadbo zoper predsednika uprave Term Čatež Mladena Kučiša. Kot so pojasnili v DZS, ki je največji delničar Term Čatež, so ovadbo vložili, da bi zaščitili svojo naložbo v Termah Čatež ter preprečili nezakonita ravnanja njihovega predsednika uprave. DZS napoveduje tudi tožbo na ničnost izredne skupščine.

neutral

Veljati je začela prevzemna ponudba za Istrabenz, ki jo je objavil Petrol. Slednji za delnico ponuja 'le' 100 evrov. Začela je veljati prevzemna ponudba za Istrabenz, ki jo je v sredo objavila družba Petrol. Ponudba, ki se bo iztekla 12. novembra ob 13. uri, se nanaša na 5.180.000 navadnih delnic, zmanjšano za 3.222 delnic, katerih imetnik je že prevzemnik. Ali bo Petrol prevzel Istrabenz? Petrol za delnico Istrabenza ponuja 100 evrov, praga uspešnosti prevzemne ponudbe pa ni določil. Petrol je namero za prevzem Istrabenza objavil 14. septembra. Pred tem se je Petrol omenjal kot tarča prevzema koprskega Istrabenza, saj je slednji v ljubljanski družbi povečeval svoj lastniški delež. Ob objavi namere je imel Istrabenz v ljubljanski družbi 13,88-odstotni lastniški delež, medtem ko ima Petrol v lasti 0,06 odstotka Istrabenza. Na Ljubljanski borzi so se v torek delnice Istrabenza, potem ko je uprava borze zaradi tržnega neravnovesja začasno odpravila 10-odstotno omejitev gibanja tečaja delnice Istrabenza, krepko pocenile. Enotni tečaj se je oblikoval pri vrednosti 123,78 evra, kar je 8,73 odstotka nižje kot v sredo. Cena 100 evrov za delnico po mnenju borznega analitika iz Abanke Vipa Marka Joviča na nek način odraža pregretost slovenskega kapitalskega trga ter precenjenost večine delnic glede na njihovo poslovanje in pričakovanja v prihodnjih letih. Kot je ocenil, se bosta na ponudbo najverjetneje odzvala Kad in Sod. Jovič je dejal, da bo treba počakati še na kakšno novo ponudbo za odkup državnega deleža v Istrabenzu. Za deleža Kada in Soda v Istrabenzu se je namreč še pred Petrolom zanimalo kar nekaj družb, ki so najverjetneje pripravljene ponuditi več kot 100 evrov za delnico.

neutral

Komisija DZ bi morala nadaljevati obravnavo oškodovanja v družbi Mercator, a predstavniki skladov niso prišli. Komisija DZ za nadzor proračuna in drugih javnih financ bi morala danes nadaljevati že jeseni 2005 začeto obravnavo domnevnega oškodovanja državnega premoženja pri prodaji kapitalskih deležev Kapitalske družbe Kad in Slovenske odškodninske družbe Sod v gospodarski družbi Mercator, a se predstavniki skladov seje niso udeležili. Milan Petek je poslal pismo predsedniku vlade Janezu Janši. Predsednik komisije Milan Petek LDS je po - za javnost zaprti - seji takšno ravnanje označil za ignorantsko in omalovažujoče do DZ. Zaradi neudeležbe ključnih akterjev pri prodaji delnic Mercatorja je član komisije Vili Trofenik predlagal prekinitev seje , je pojasnil Petek. Na seji so nameravali obravnavati junija objavljeni revizijski poročili računskega sodišča o pravilnosti poslovanja Kada in Soda pri prodaji Mercatorjevih delnic ter pred kratkim objavljeni porevizijski poročili o popravljalnih ukrepih. Obravnava takšnih dokumentov je po poslovniku DZ obveza in dolžnost komisije za nadzor proračuna, je opozoril Petek. Vendar pa so predstavniki Kada sporočili, da je vsa dokumentacija v zvezi z omenjeno prodajo že v DZ, poleg tega je računsko sodišče v porevizijskem poročilu ugotovilo, da je Kad izkazala zadovoljive ukrepe v smeri odprave nepravilnosti in smotrnosti. Iz Soda so zgolj sporočili, da se seje ne bodo udeležili. Prišli so le predstavniki računskega sodišča in ministrstva za gospodarstvo, ostali povabljeni se niso opravičili. Milan Petek je na predsednika vlade naslovil pismo in poziv, naj kot predsednik organa, ki je hkrati tudi skupščina Soda in je imenoval tudi skupščino Kada, zagotovi udeležbo predstavnikov obeh skladov na nadaljevanju seje. Napisal je, da bo nadaljevanje seje komisije sklical, ko ga bodo obvestili, da bodo povabljeni prišli na sejo. Janšev odgovor pričakuje v 14 dneh. Seja je bila za javnost zaprta, ker poročili računskega sodišča o prodaji Mercatorjevih delnic vsebujeta zaupne podatke, je pojasnil Petek, ki pa razmišlja, da bi naslednjič dopustil navzočnost javnosti. Bomo pač obravnavali tisti del dokumentov računskega sodišča, ki nima oznake zaupnosti ali tajnosti, je dejal ter dodal, da bo odločitev odvisna od odločitve predsednika vlade. Nekdanji predsednik komisije za nadzor proračuna Milan Cvikl SD je na dogodek dejal To, da niso dolžni odgovarjati pred DZ ne drži. Oni so revidiranci in vsak revidiranec je dolžan priti v DZ . Izostanek predstavnikov Kada in Soda s seje je označil za popolno nespoštovanje zakonodajne oblasti. Nedopustno je, da si tisti, ki so zapravili 200 milijonov evrov denarja davkoplačevalcev, ne upajo priti na sejo, je še opozoril v imenu poslanskih skupin, ki so zahtevale sklic seje. Očitno gre za manever, ki je dogovorjen znotraj vladajoče koalicije, je prepričan Cvikl.

negative

Osebe, ki naj bi zlorabile pooblastila državljanov za nakup Hrvaških telekomunikacij, se bodo najverjetneje zagovarjale na sodišču. Hrvaška agencija za nadzor finančnega poslovanja HANFA je začela državnemu tožilstvu pošiljati kazenske ovadbe proti osebam, ki naj bi zlorabile pooblastila državljanov za nakup delnic podjetja Hrvaške telekomunikacije T-HT. Napovedali so, da bodo v naslednjih dneh podali 797 ovadb zaradi suma kršitve Zakona o vrednostnih papirjih. Vrsta za nakup delnic telekoma T-HT Ovadbe so večinoma proti različnim hrvaškim podjetnikom, med katerimi je izpostavljeno ime športnega direktorja nogometnega kluba Dinamo Zorana Mamića in njegova brata sicer podpredsednika omenjenega kluba, Zdravka. V mrzličnem nakupovanju delnice T-HT v drugi polovici septembra je sodelovalo več kot 350.000 hrvaških državljanov, ki so večinoma vpisali največje prednostne pakete v vrednosti 17.860 kun 2450 evrov in sicer po 265 kun 36 evrov za delnico. V prvih dneh prodaje delnic na Zagrebški in londonski borzi je bila povprečna cena delnic 380 kun 52 evrov, kar je najbolj hitrim prodajalcem delnic prineslo več kot tisoč evrov dobička po paketu. Posamezni torbari , kakor na Hrvaškem imenujejo osebe, ki so od državljanov še v 90. letih s torbami polnim denarja nabirali pooblastila za nakup deleža v posameznih podjetjih, so v dosedanjih znanih primerih prevzeli med 30 in 60 paketov delnic T-HT, brata Mamić pa naj bi skupaj nezakonito kupila 90 paketov delnic T-HT. HANFA sumi, da je Zoran Mamić mimo zakona kupil delnice T-HT za 617.845 tisoč kun 85.000 evrov. Odkrili so ga, ko je 28. septembra poklical Osrednjo depozitno agencijo SDA in vprašal, zakaj ni še ni sprejel skrivnostne podatke, ki vsebujejo gesla za 60 oseb, ki sta vplačala delnice T-HT. HANFA v kazenskih ovadbah opozarja na nezakonito in nemoralno obnašanje osumljencev, ki naj bi v določenih primerih pobirali pooblastila ne le od sorodnikov in prijateljev, ampak naj bi izkoriščali tudi zaposlene v svojih podjetij, ter naj bi pooblastila nabirali po principu anket. HANFA je dodala, da hrvaška vlada ni prisluhnila njenem predlogu od aprila letos, da trgovina z delnicami T-HT poteka na temelju opcijskih vrednostnih papirjev, ki naj bi, po mnenju HANFA, odbili torbare in njihovo željo za hitrim dodatnim zaslužkom.

neutral

Predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je menedžer leta, so odločili na srečanju združenja menedžer.

positive

Na shodu kmetov na Ponikvi je minister Iztok Jarc dejal, da v Sloveniji ni enostavno kmetovati. V državi, v kateri sodi več kot tri četrtine njene površine v območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, več kot pol pa jo pokriva gozd, ni enostavno kmetovati, je na vseslovenskem shodu kmetov na Ponikvi povedal minister za kmetijstvo Iztok Jarc. Po njegovem je Slovenija pred desetletjem izbrala pot postopnih, vendar konsistentnih sprememb kmetijske politike z jasnim ciljem, da ustvari ekonomsko okolje, ki bo omogočilo primerljiv standard tudi za državljane, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. V prihodnje se moramo osredotočiti na dvig konkurenčnosti kmetijskega in živilskega sektorja, je dejal Jarc. Jarc je na današnjem shodu pojasnil, da je Slovenija izbrala model večnamenskega kmetijstva, pri katerem kmetijstvo zagotavlja pozitivne učinke tudi za širšo javnost in potrošnike. Po njegovem mnenju se prihodnost slovenskega agroživilstva temelji na kakovosti, usmerjenosti k potrošniku in partnerstvu med kmetijskimi pridelovalci, živilskopredelovalno industrijo ter trgovino. V prihodnje se moramo predvsem osredotočiti na dvig konkurenčnosti kmetijskega in živilskega sektorja ter se pripraviti na izzive, ki nam jih postavljata mednarodno okolje in klimatske spremembe, je povedal minister. Novi razpisi za kmete Pred pričetkom shoda, ki se ga je udeležilo več kot 1000 kmetov iz vse Slovenije, je v pridigi na sveti maši celjski škof Anton Stres povedal, da temeljna misel letošnjega srečanja kmetov na Slomškovi Ponikvi povzema stavek samega blaženega škofa Slomška Delo nam polepša zemljo in nas oskrbi s kruhom. Dodal je tudi, da je vlada ta teden sprejela uredbo o ukrepih prve, tretje in četrte osi programa razvoja podeželja, ki za celotno prihodnje sedemletno obdobje predstavlja dobrih 524 milijonov evrov. Konec oktobra in v začetku novembra bo resorno ministrstvo objavilo prvih pet razpisov, ostali pa bodo sledili do konca leta. Jarc je še dejal, da so pri izvajanju proračunske politike na kmetijskem ministrstvu, ob razumevanju vlade, uspeli zagotoviti poplačilo vseh obveznosti iz naslova ukrepov za programsko obdobje 2004-2006 in tudi pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč, ki bodo v celoti izplačane še letos. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk pa je izpostavil, da je kmetijska zbornica trenutno na udaru , Evropa pa jih hvali in vabi k sodelovanju v države, ki se pripravljajo na vstop v EU. Pri tem je Vrisk omenil Makedonijo in dejal, da ni vedno ekonomsko stanje tisto, ki mladega človeka obdrži na kmetiji. Kaj je lepšega kot to, da si sam gospodar na svoji zemlji. Zato jo moramo ohraniti za naslednje rodove, je dejal. Vrisk se je tudi zavzel za ohranitev kmetijskih zadrug, vendar se zaveda, da ohranitve ne bo brez velike enotnosti ljudi, ki so člani zadrug. Zaskrbljen pa je nad dejstvom, da je slovenska kmetija štirikrat manjša od evropske. Po njegovih besedah je slovenstvo vendarle zraslo na podeželju, zato je treba imeti veliko odgovornost do narave.

positive

Avgusta je bila neto plača za 1,3 odstotka višja od julijske, v povprečju je znašala 833,08 evra. Povprečne bruto plače za avgust so glede na julij najmanj porasle v sektorju storitvenih dejavnosti za 0,1 odstotka, medtem ko je bil porast v sektorju nekmetijskih dejavnosti precej višji, in sicer za 3,6 odstotka. Avgusta sta se zvišali tako neto kot bruto plača in sicer za 1,3 odstotka. Neto plača je vpovpreču znašala in je znašala 833,08 evra, bruto pa 1279,40 evra, so sporočili iz državnega statističnega urada. Neto plača je bila avgusta v primerjavi z lanskim avgustom v povprečju višja za osem odstotkov, bruto plača pa je bila glede na lanski avgust višja za 5,7 odstotka. Rast povprečnih neto plač v prvih osmih mesecih letos je v primerjavi z enakim obdobjem lani znašala 7,9 odstotka, rast bruto plač pa 5,7 odstotka. Povprečne mesečne plače so se kljub inflaciji realno zvišale Tako bruto kot tudi neto povprečna plača za avgust sta bili v primerjavi s povprečno plačo preteklega meseca realno višji za odstotek. Ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin je zaposlena oseba v prvih osmih mesecih letošnjega leta zaslužila realno 2,7 odstotka več bruto in 4,9 odstotka več neto kot v enakem obdobju lani. Eden od razlogov za porast povprečnih plač za avgust je bila uskladitev plač v zasebnem sektorju. Povprečna bruto plača za avgust je bila v primerjavi z julijem višja v vseh dejavnostih, z izjemo dejavnosti javna uprava, izobraževanje in zdravstvo. V teh dejavnostih so se povprečne plače po julijski uskladitvi in poračunu znižale. V letošnjih prvih osmih mesecih je bila rast povprečnih bruto plač po posameznih dejavnostih nominalno najvišja v dejavnosti finančnega posredništva, kjer se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za 7,9 odstotka. Sledila ji je dejavnost trgovine, kjer je bila rast 7,7-odstotna, so še navedli v uradu.

positive

Padanje vrednosti Istrabenzovih delnic, ki je sledilo reakciji malih delničarjev na objavo Petrolove prevzemne ponudbe, se umirja.

neutral

Petrolov prevzem Istrabenza ni cilj, ampak sredstvo za uresničevanje razvojne strategije, trdijo v Petrolu. Kryžanowski premišljuje o različnih poteh za uresničevanje strategije Petrola, povezovanje z Istrabenzom pa se mu zdi najhitrejša in najelegantnejša. Petrolov prevzem Istrabenza ni cilj, temveč zgolj sredstvo za uresničevanje korporativne razvojne strategije, je dejal prvi mož Petrola. Kot je pojasnil predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski, si Petrol želi postati pomemben regijski igralec na vseh ključnih segmentih energetike, Slovenija pa je zgolj eden od trgov. Povezovanje z Istrabenzom je ena od možnih poti pri uresničevanju te strategije. Ni edina, preučujem tudi druge, je pa najhitrejša,najelegantnejša, je poudaril Kryžanowski. Predsednik nadzornega sveta Petrola Viktor Baraga je ob tem zavrnil vsa ugibanja o morebitnih političnih scenarijih prevzema. Petrol bo prevzem Istrabenza financiral iz lastnih in dolžniških virov. Pri tem je Kryžanowski izpostavil izkazano zaupanje bank. Petrol je po njegovem prepričanju tako dobra družba, da lahko financiranje samega projekta pokrije s svojimi viri in zadolževanjem brez negativnih posledic na rezultate poslovanja. Cena 100 evrov, ki jo Petrol v prevzemni ponudbi ponuja za delnico Istrabenza, je po ocenah Kryžanowskega poštena in privlačna. Kryžanowski je še zatrdil, da se z Istrabenzom vseskozi pogovarjajo o možnostih poslovnega sodelovanja. Komunikacija s predsednikom uprave Istrabenza Igorjem Bavčarjem po zagotovilih Kryžanowskega poteka normalno, tako kot doslej. Pogovarjava se o poslu in o projektih, ki nas skupaj čakajo, je dejal. Potencialnih sinergij med obema družbama je po mnenju Petrolove uprave veliko, najpomembnejše pa so na področju distribucije zemeljskega plina in pri prodaji končnim odjemalcem, pri dobavi električne energije, kjer želi Petrol okrepiti svojo vlogo, ter pri skladiščenju in distribuciji naftnih derivatov, kjer imata obe družbi že danes skupno podjetje. Medtem ko se je cena delnice Istrabenza še pred objavo prevzemne ponudbe gibala okoli 135 evrov, se je po objavi ponudbe zniževala, danes pa se je enotni tečaj oblikoval pri vrednosti 114,72 evra. Cena, ki jo ponuja Petrol, je tako glede na tržno ceno nizka, a Kryžanowski poudarja, da izhaja iz cenitev. Kryžanowski pa ni mogel povedati, koliko delnic je Petrol v okviru prevzemne ponudbe, ki jo je objavil 10. oktobra, že pridobil. Temeljna praksa tako doma kot v tujini pa je, je pojasnil Kryžanowski, da se delničarji na prevzemno ponudbo odzovejo v drugi polovici njenega roka. Medtem pa Istrabenz, ki ima v Petrolu 14,84-odstotni delež, skladno z odločitvijo uprave in nadzornega sveta še naprej kupuje delnice Petrola.

neutral

Slovenija ima z 3,6-odstotno stopnjo inflacije na letni ravni najvišjo inflacijo v območju evra. V območju evra so se septembra na letni ravni najbolj zvišale cene izobraževanja 9,1 odstotka, alkohola in tobaka 3,8 odstotka ter gostinskih storitev za 3,1 odstotka, najmanj pa so k inflaciji prispevale cene telekomunikacijskih storitev, ki so zabeležile celo deflacijo v višini 1,6 odstotka, kulturne storitve in rekreacija 0,2 odstotka ter cene oblačil 0,9 odstotka. Slovenija je zabeležila 3,6-odstotno stopnjo inflacije na letni ravni, kar je največ ned vsemi članicami območja evro, katerega članica je Slovenija od 1. januarja. Sledijo ji Grčija in Irska po 2,9 odstotka ter Nemčija in Španija po 2,7 odstotka. Kot je danes še sporočil evropski statistični urad Eurostat, se je letna stopnja inflacije v območju evra septembra v primerjavi z avgustom nekoliko povečala in je bila 2,1 odstotka. V celotni EU je bila septembra inflacija na letni ravni v primerjavi s prejšnjim mesecem prav tako nekoliko višja in je znašala 2,2 odstotka. Avgusta je bila sicer letna stopnja inflacije v območju evra 1,7-odstotna, v celotni Uniji pa 1,9-odstotna. Septembra so najnižje stopnje inflacije na letni ravni v EU beležile Nizozemska 1,3 odstotka, Belgija 1,4 odstotka, Francija 1,6odstotka ter Italija in Finska po 1,7 odstotka. Najvišje so biletne inflacijske stopnje v Latviji 11,5 odstotka, Bolgariji 11odstotkov, Estoniji 7,5 odstotka in Litvi 7,1 odstotka. Slovenija ima spet najvišjo inflacijo med članicami območja evro. Najnižje letno povprečje inflacije so septembra v celotni EU zabeležile Malta 0,9 odstotka, Danska 1,2 odstotka in Nizozemska 1,3 odstotka, najvišje pa Latvija 11,5 odstotka, Bolgarija 11 odstotkov in Estonija 7,5 odstotka. Tako območje evra kot sedemindvajseterica pa sta septembra v primerjavi z avgustom zabeležila manjšo inflacijo. Mesečna stopnja inflacije v območju evra je bila septembra tako 0,4 odstotka, v celotni EU pa prav tako 0,4 odstotka.

neutral

Adria Airways je kupila simulator letenja za šolanje in usposabljanje pilotov na manjših letalih. Piloti se bodo po novem lahko usposabljali na simulatorjih letenja Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je od kanadskega proizvajalca simulatorjev letenja Mechtronix kupil simulator letenja za šolanje in usposabljanje pilotov na manjših letalih. Za simulator je Adria odštela približno 300.000 evrov. Kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi simulatorja dejal prvi mož družbe Tadej Tufek, gre za najsodobnejši simulator letenja v širši regiji, Adriina šola letenja pa ga bo uporabljala za šolanje svojih pilotov, tržili pa ga bodo tudi v sosednjih državah. Simulator vizualno prikazuje teren in ima tri konfiguracije, in sicer za enomotorno, dvomotorno propelersko in turbopropelersko letalo. Šolanje na simulatorju po besedah Adriinih predstavnikov poteka hitreje od klasičnega na letalih, ni motečih vplivov vremena in letalskega prometa, šolanje je ob simulaciji odpovedi določenih sistemov varnejše in bolj kakovostno, strošek letenja na simulatorju pa je nižji od stroška letenja na enakem tipu letal.

positive

Nadzorniki Darsa so razpravljali o izgradnji predora Šentvid. O razrešitvi prvega moža Darsa ni bilo govora. Nadzorni svet Družbe za avtoceste v RS Dars se je na torkovi seji med drugim seznanil z možnimi vplivi gradnje predora Šentvid. Ocenil je, da vrednost projekta ostaja znotraj ocene investicijske vrednosti, ki je bila potrjena v letnem planu razvoja in obnavljanja avtocest. O morebitni razrešitvi prvega moža Darsa Rajka Siročiča, ki jo je pretekli teden omenjal minister za promet Radovan Žerjav, nadzorniki niso razpravljali. Kot je znano, je to možnost pretekli teden napovedal prometni minister Radovan Žerjav. Žerjav je glede razlogov za zamenjavo uprave Darsa dejal, da ta po njegovem mnenju ni naredila napak. Do zamenjave pa bi kljub temu moralo priti. Zavrnili izjave nekdanjega ministra Žerjav se je pretekli teden tudi sestal s Siročičem, ni pa želel razkriti podrobnosti pogovora. Nadzorni svet je tudi zavrnil izjavo nekdanjega ministra za promet Janeza Božiča z dne 12. oktobra letos, v kateri je ta med drugim navedel, da je predsednik nadzornega sveta Franci Slak dvakrat ponaredil sklep nadzornega sveta. Kot ugotavljajo nadzorniki, so bili vsi sklepi nadzornega sveta sprejeti veljavno, torej ni mogoče govoriti o ponarejanju. Za veljavnost sklepa je potrebna večina oddanih glasov, sklep pa je veljavno sprejet v trenutku izglasovanja. Uprava Darsa je po Žerjavovem mnenju pod velikim pritiskom medijev, nobena uprava pa pod takim pritiskom ne more delati normalno, tako tudi uprava Darsa ne. Če je kdo pod pritiskom, lahko potegne kakšno nepremišljeno potezo, to pa želimo preprečiti, je razloge za zamenjavo nanizal minister. Žerjav se je pretekli teden tudi sestal s Siročičem, ni pa želel razkriti podrobnosti pogovora. O gradnji predora Šentvid Da se investicijska vrednost projekta izgradnje predora Šentvid ni spremenila, že ves čas trdi tudi vodstvo Darsa. Vrednost avtocestnega odseka Šentvid - Koseze znaša 263 milijona evrov, od tega ocenjena vrednost izgradnje predora Šentvid s polnim priključkom 108,5 milijona evrov. Nadzorni svet Darsa, ki se je sestal v stari sestavi, torej brez Tomaža Vidica in Simona Oša, ki ju je vlada med nadzornike imenovala v torek, se je seznanil tudi s poročilom o obsegu del po posameznih odsekih, ločeno po osnovnih pogodbah in aneksih ter poročilom o obnavljanju in vzdrževanju. Nadzorniki priporočajo, da so roki od podpisa pogodbe do uvedbe izvajalca v delo čim krajši, je Dars objavil prek spletnih strani Ljubljanske borze. Upravi Darsa so nadzorniki naložili, da v vseh postopkih uvajanja novega cestninskega sistema v prostem prometnem toku zaščiti intelektualno in drugo lastnino družbe, status in pravice družbe, ki so določene s sklenjeno koncesijsko pogodbo za upravljanje in vzdrževanje avtocest v Republiki Sloveniji. Soglasje za izgradnjo cestninske postaje Brezje na avtocestnem odseku Vrba - Peračica so nadzorniki preložili na naslednjo sejo. Do takrat naj uprava Darsa ugotovi, kakšne cestninske postaje zahteva nov cestninski sistem.

neutral

V Singapurju je prvič pristalo največje potniško letalo na svetu A380, ki ga je naročil Singapore Airlines. Pristanek Airbusovega letala tipa A380 v Singapurju Singapurski letalski prevoznik Singapore Airlines je danes kot prvi naročnik tudi dejansko dobil prvo Airbusovo letalo tipa A380, ki velja za največje potniško letalo na svetu. Uradno je Airbus prvo letalo družbi predal že pred dnevi v francoskem Toulouseu, kjer je bilo letalo sestavljeno. Prvi komercialni polet z letalom airbus A380 bo Singapore Airlines opravil 25. oktobra. Odvil se bo na liniji med Singapurjem in Sydneyjem, letalske karte zanj pa so prodali na dobrodelni spletni dražbi. Razvoj tega najnovejšega Airbusovega letala je trajal sedem let, vanj pa je bilo vloženih 13 milijard dolarjev. V komercialno uporabo bo sicer prišel z okrog dveletno zamudo.

positive

Družba Transmontagne, partnerica bovškega turizma, gre v stečaj. Župan Bovca zatrjuje, da razvoj Kanina ni ogrožen. Sodišče v Lyonu je v torek odredilo stečaj za družbo Transmontagne Group, ki ima v družbi ATC Kanin, ki upravlja s kaninskim smučiščem, skoraj četrtinski delež, povezana pa je tudi z več kot 20 milijonov evrov vrednim projektom novega turističnega naselja v Bovcu. Bovškega župana Danijela Krivca ne skribi prihodnost turizma v občini. Za težave družbe Transmontagne je kriva topla zima z malo snega, v kateri so imeli 8,2 milijona evrov izgube, je povedal predstavnik Francozov v Sloveniji Franc Alain Furlani. Vodstvo družbe si je prizadevalo za ohranitev skupine, a ena izmed občin v bližini Grenobla ni pristala na takšen scenarij, zato je oziroma še bo skupina prodana po delih, je pojasnil. Po njegovih besedah se bo sodišče z deležem Transmontagne v ATC Kanin, ki je vreden 738.000 evrov, začelo ukvarjati v teh dneh. Prednostno pravico za nakup deleža imajo preostali delničarji kaninske družbe, med katerimi je z več kot 40 odstotki največji Hit, slabih deset jih ima občina Bovec, manjše deleže pa imajo še različni skladi ter nekdanji in sedanji zaposleni. Razvoj kaninskega smučišča ni ogrožen To je tudi za nas presenečenje, je povedal bovški župan Danijel Krivec. Razvoj kaninskega smučišča ni ogrožen, za projekt na območju Žaršč pa naj bi skušali poiskati novega partnerja, je zatrdil. Župan je sicer dejal, da je še prezgodaj govoriti, ali bi občino zanimal nakup deleža v družbi ATC Kanin. Kljub izgubi partnerja naj bi slovenski in italijanski del smučišč na Kaninu povezali predvidoma čez dobro leto. Naložba bi bila po Krivčevem mnenju dolgoročno zanimiva za različne partnerje, saj se bosta čez dobro leto dokončno povezali slovensko in italijansko smučišče na Kaninu. Težave Francozov na povezovanje namreč ne bodo vplivale, je poudaril Krivec in zatrdil, da bodo na Kaninu nadaljevali z že začetimi investicijami. Družba Transmontagne je z občino, ki je bila o težavah Francozov obveščena že spomladi, sodelovala pri revitalizaciji nekdanje vojašnice na območju Žaršč v Bovcu, kjer naj bi nastalo več kot 20 milijonov evrov vredno sodobno turistično naselje. Pogodba bo razveljavljena, ker partnerja praktično ni več, novega pa bodo skušali poiskati s ponovnim javnim razpisom, seveda če se bo s tem strinjal občinski svet, je pojasnil Krivec. Po njegovem mnenju bi se to lahko zgodilo že letos ali v začetku prihodnjega leta. Sicer je projekt dobro zastavljen in bi potreboval le manjše spremembe, je dodal.

neutral

Odkar je vlada odprla ponudbe za odprodajo deleža Telekoma so delnice podjetja padle za 65 evrov.

negative

Novela obrtnega zakona bo olajšala vstop v obrtno dejavnost, meni gospodarski mininster Andrej Vizjak. Gospodarski minister Andrej Vizjak DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele obrtnega zakona, s katero se bo po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka odpravilo vrsto administrativnih ovir na področju obrti. Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na postopke za vstop v obrtno dejavnost, raven potrebne poklicne usposobljenosti ter plačevanje članarine. Predlog posodablja in razbremenjuje vse tiste, ki želijo vstopiti v obrtno dejavnost, je povzel Vizjak. S predlagano novelo zakona se odpravlja obrtno dovoljenje, ohranja se le za tiste obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih se zahteva izpolnjevanje kvalifikacijskih pogojev, je napovedal Vizjak. Kjer so kvalifikacijski pogoji določeni, pa se odpravljajo vsi administrativni postopki, ki so povezani z opravljanjem mojstrskega izpita. Obrt je tradicionalna gospodarska dejavnost, ki si zasluži posebno mesto v slovenski pravni ureditvi. gospodarski minister Andrej Vizjak Vizjak je še navedel, da se zahtevana raven za opravljanje obrtne dejavnosti znižuje z mojstrskega izpita srednja strokovna izobrazba na srednjo poklicno raven. Tako tistim, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo, ne bo več treba opravljati mojstrskega izpita, da bi lahko začeli opravljati obrtno dejavnost. Kot novost je Vizjak izpostavil določbe, po katerih bodo obrtniki plačevali le še eno članarino in torej ne bodo več plačevali članarine tako Obrtni zbornici Slovenije OZS kot tudi območnim zbornicam. OZS, ki se bo po predlogu preimenovala v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, bo morala članarino deliti z območnimi obrtnimi zbornicami, in sicer v razmerju 35 proti 65 v korist slednjih. Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na postopke za vstop v obrt Foto Reuters Članarina se sicer po predlogu novele zakona znižuje. Glede na to, da se obvezni članski prispevek znižuje, je vlada določila tudi najvišje možne zneske članarine, je še pojasnil Vizjak ter napovedal, da se bo članarina glede na število zaposlenih samostojnih podjetnikov pri obrtniku po novem gibala v razponu od 10 do največ 50 evrov mesečno. Članarina se sicer res znižuje, se je strinjal Boštjan Zagorac SNS, vendar hkrati opozoril, da se v gospodarski zbornici članarina ukinja, načeloma pa tudi v kmetijsko-gozdarski zbornici. Vizjak mu je odgovoril, da so se za ohranitev članarine zavzeli obrtniki v anketi, ki jo je vlada naročila pred pripravo predloga novele zakona. Zakaj bi se vlada odločala drugače, kot je želel večinski del obrtnikov, se je vprašal. K predlogu novele zakona je vloženo le eno dopolnilo, in sicer poslanci koalicijskih strank predlagajo črtanje člena, ki določa način izvršbe zapadlih in neplačanih obveznosti. V veljavnih predpisih namreč že obstaja zadostna pravna podlaga za izterjavo članskega prispevka, zato tega ni potrebno dodatno urejati v tem zakonu, so pojasnili.

positive

Za novega prvega moža železnic se omenja tudi vršilec dolžnosti direktorja agencije za železniški promet Schara. Potem ko je generalni direktor Slovenskih železnic Peter Puhan v torek nadzornemu svetu družbe že poslal odstopno izjavo, se v javnosti že pojavljajo ugibanja, kdo bo novi prvi mož železnic. Med možnimi kandidati se omenja tudi v.d. direktorja javne agencije za železniški promet Tomaža Scharo. Ta pravi, da so bili z njim že opravljeni določeni neformalni pogovori na to temo , njegov odgovor pa je bil pozitiven. O novem prvem možu železnic bo odločal nadzorni svet. Moram pa poudariti, da konkretnih formalnih razgovorov za zdaj še ni bilo, je dodal. Spomnimo, da je bil Puhan s torkom imenovan na položaj predsednika uprave Dela. Ministrstvu za promet in nadzornemu svetu Slovenskih železnic je prav tako v torek posredoval odstopno izjavo. O novem prvem možu železnic bo odločal nadzorni svet, a zaenkrat še ni znano, kdaj naj bi se sestal.

neutral

Telekom je pri prodaji ISDN telefonije zlorabil prevladujoči položaj, trdi Urad za varstvo konkurence. Urad je odločil, da je Telekom zlorabil prevladujoči položaj. Urad za varstvo konkurence je izdal dopolnilno odločbo, s katero ugotavlja, da je Telekom Slovenije od 28. aprila 1998 do 11. februarja 2000 zlorabljal prevladujoči položaj na veleprodajnem trgu govorne telefonije ISDN za zagotavljanje ozkopasovnega dostopa do interneta končnim uporabnikom. To je počel s tem, da je družbi ABM neutemeljeno zavračal vključitev številke iz posebne skupine 0880 za ponujanje klicnega dostopa do interneta, so sporočili iz ABM. Z isto dopolnilno odločbo je urad drugi dve zahtevi družbe ABM glede ugotavljanja zlorabe prevladujočega položaja Telekoma zavrnil. Omenjeni zahtevi se nanašata na zavračanje selitve zakupljenega voda in zavračanje vzpostavitve medomrežne povezave. Urad je tako zaključil postopek, ki ga je uvedel pred osmimi leti na zahtevo družbe ABM zaradi ugotavljanja štirih domnevnih zlorab prevladujočega položaja Telekoma Slovenije. Glede ene od štirih zlorab - diskriminacija družbe ABM pri prodaji ISDN-paketov, v katerih so bile samo SiOLove zgoščenke za dostop do interneta - je urad izdal delno odločbo že julija 2000. Ta odločba je postala pravnomočna 5. septembra letos s sodbo upravnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo Telekoma Slovenije proti uradu zaradi odprave odločbe, pojasnjujejo v družbi ABM. V Telekomu Slovenije so pojasnili le, da so dopolnilno odločbo prejeli in jo bodo preučili, na podlagi tega pa se bodo potem odločili za nadaljnje korake. Z izdajo dopolnilne odločbe je zadeva za urad za varstvo konkurence zeankrat končana, je povedal direktor urada Andrej Plahutnik. Zaenkrat pravim, ker se tovrstne odločbe vedno potem znajdejo v sodni presoji, kar je seveda legitimna pravica vseh strank, tako družbe ABM, če smatra, da bi morali odkriti še kakšno drugo kršitev v tistih dveh delih, kjer smo jih zavrnili, kot tudi Telekoma, ki mu verjetno ne bo najbolj všeč ta del, kjer smo ugotovili kršitev, je dejal. Dodal je še, da kar se samega prekrška tiče, je zadeva zastarana . Tudi če ne bi bila zastarana, ne bi izrekli globe, ker sodi dejanje v čas, ko nismo še bili prekrškovni organ, je povedal Plahutnik. O tem, zakaj je urad za obravnavano ugotovitev potreboval osem let, je dejal le, da tega - glede na to, da je bilo o tem že toliko napisanega, nekaj korektnega, veliko tudi nekorektnega - ne želi komentirati.

neutral

Na razpisu za prodajo dela državnega deleža v Telekomu Slovenije se je v drugi krog uvrstilo sedem ponudnikov. Na razpisu za prodajo dela državnega deleža v Telekomu Slovenije se je v drugi krog uvrstilo sedem ponudnikov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni direktor za elektronske komunikacije na gospodarskem ministrstvu in obenem član komisije za prodajo deleža Matjaž Janša. Tri ponudbe so bile po njegovih besedah neustrezne, dve pa sta dosegli premajhno število točk. Na razpis je sicer do izteka roka prispelo 12 nezavezujočih ponudb. V drugi krog se je uvrstilo sedem ponudnikov Komisija bo v drugi krog, po abecednem vrstnem redu, povabila naslednje ponudnike - britansko-nemški konzorcij Bain Capital & Axos Capital, ki se mu je pridružilo še podjetje BT Globalne storitve, luksemburško-ameriški sklad CEP III/Carlyle, hrvaški Hrvatski Telekom, avstralska Macquarie Bank, madžarski Magyar Telekom, Oger Telecom iz Združenih arabskih emiratov in islandski Skipti. V drugi krog tako ne bodo šli britanski Apax, slovenski Engrotuš in ameriški SAC PCG LLP, ker niso izpolnili razpisnih pogojev. Ostaneta še britanska Providence Equity in Babcock & Brown, ki nista zbrala dovolj točk. Engrotuš po Janševih besedah ni predstavil virov financiranja tako, kot so zahtevali razpisni pogoji. Kaj bo odločalo? Pri točkovanju je 70 odstotkov točk prispevala cena, 30 odstotkov pa izpolnjevanje ciljev, je povedal Janša. Komisija je število povabljenih ponudnikov v drugem krogu po pojasnilih ministrstva omejila tako, da bo skrbni pregled in sodelovanje pri dokončni izbira kupca omogočen le ponudnikom, ki izpolnjujejo cilje privatizacije in ki so v prvem krogu ponudili ustrezno ceno. Z 2. novembrom se bo sicer odprla t.i. navidezna podatkovna soba virtual data room, v kateri lahko za drugi krog izbrani ponudniki že začnejo opravljati skrbni pregled podjetja. Zavezujoče ponudbe pa bodo morali oddati do 18. decembra. Pri tem pa bo pogoj, da podjetja, ki so večinsko kontrolirana s strani enega lastnika, lahko oddajo samo eno zavezujočo ponudbo, je izpostavil Janša. S tem je imel v mislih družbi Hrvatski Telekom in Magyar Telekom, ki sta obe v večinski lasti nemškega Deutsche Telekoma. To naj bi omogočilo maksimiziranje prodajne cene, hkrati pa tudi zagotavljanje ustreznih pogojev za nadaljnji razvoj Telekoma Slovenije in telekomunikacij v državi ter družbeno odgovorno ravnanje izbranega ponudnika z zaposlenimi v Telekomu Slovenije. Komisija pričakuje, da bodo v drugem krogu vsi ponudniki skozi pogodbena razmerja pristali na izpolnjevanje vseh ciljev in glede na njihove ponudbe v prvem krogu ocenjujemo, da je to možno . Janša sicer ni želel komentirati točnosti ugibanj v nekaterih medijih, kakšno ceno naj bi v svoji ponudbi ponudili nekateri ponudniki, je pa med drugim dejal, da naj bi bil kupec znan do konca leta.

neutral

Kljub temu, da so strojevodje v Nemčiji končali stavko, železniški promet še vedno ne poteka normalno. Potnik čaka na vlak Nemški sindikat strojevodij GDL je ob 8. uri končal 30-urno, do zdaj najdaljšo stavko železniškega prometa v Nemčiji. Do četrtkovega večera je zaradi stavke odpadlo 11.000 voženj, številka pa se bo še zvišala. Do ponedeljka novih stavk ne predvidevajo, saj želijo, kot so pojasnili v sindikatu, železnicam dati čas za izboljšanje ponudbe. Še isti dan pa bo GDL odločal o nadaljnjih stavkovnih aktivnostih. Član uprave nemških železnic Karl Friedrich Rausch in predstavniki GDL bodo podali prve ocene učinkov stavke. Neposredno po koncu stavke družba Deutsche Bahn še ni razpolagala s podatki o stanju v železniškem prometu. Na železnicah pričakujejo, da se bodo motnje v prometu pojavljale vse do poznih popoldanskih ur, z vožnjo po normalnem voznem redu pa naj bi vlaki začeli v soboto. Nemški strojevodje so tokrat stavkali že četrtič v nekaj več kot dvotedenskem obdobju zaradi zahtev po višjih plačah in ločeni kolektivni pogodbi. Stavka je sicer potekala le v lokalnem prometu, saj je sodišče sindikatu že pred časom prepovedalo stavko v tovornem prometu in na vlakih na daljše razdalje.

negative

Cene življenjskih potrebščin so se oktobra spet zvišale, v povprečju za 0,7 odstotka. Letna rast cen je 5,1 odstotna. V primerjavi z mesecem septembrom so se cene življenjskih potrebščin v povprečju zvišale za 0,7 odstotka, medtem ko smo oktobra lani beležili deflacijo in so se cene znižale za 0,8 odstotka. Oktobra so podražitve zabeležili pri oblačilih in obutvi v povprečju za 4,4 odstotka, hrani in brezalkoholnih pijačah za 2,2 odstotka, stanovanjih za odstotek, stanovanjski opremi in izobraževanju za 0,7 odstotka, gostinskih in nastanitvenih storitvah za 0,4 odstotka, raznovrstnem blagu in storitvah za 0,3 odstotka, alkoholnih pijačah in tobaku ter zdravju za 0,1 odstotka. Letna rast cen se je zvišala na 5,1 odstotka, medtem ko je v enakem obdobju lani znašala 1,5 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen se je zvišala na 3,1 odstotka, v enakem obdobju lani je bila 2,4-odstotna. V skladu z napovedanimi jesenskimi podražitvami prehrambenih izdelkov so tudi ta mesec zabeležili močan dvig cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače. Hrana se je podražila za 2,5 odstotka. Najbolj so se zvišale cene mleka, mlečnih izdelkov in jajc v povprečju za 9,8 odstotka, olja in maščob za 6,2 odstotka, mesa za 2,6 odstotka ter zelenjave za 1,9 odstotka. Znova se je podražil kruh in drugi izdelki iz žit, tokrat za 0,7 odstotka. Nižje cene prevoza, komunikacij in kulture Cene so se oktobra znižale v treh skupinah, in sicer v rekreaciji in kulturi v povprečju za 2,2 odstotka, prevozu za 0,4 odstotka ter komunikacijah za 0,1 odstotka. Podobno kot pretekli mesec so se v skupini rekreacija in kultura občutneje pocenile počitnice v paketu za osem odstotkov. Za 0,9 odstotka se je pocenila avdio, video in računalniška oprema. V oktobru so se opazneje znižale cene medicinskih in terapevtskih izdelkov za 0,9 odstotka, nastanitvenih storitev za 0,4 odstotka in zdravstvenih storitev izven bolnišnic za 0,3 odstotka. V skupini prevoz so se najbolj pocenila motorna kolesa in kolesa za 1,7 odstotka ter goriva in maziva za 1,4 odstotka, pa tudi letalski potniški prevozi za 0,6 odstotka, rezervni deli za prometna sredstva za 0,4 odstotka ter vzdrževanje in popravila vozil za 0,2 odstotka. Na znižanje cen v skupini komunikacije pa so vplivale nižje cene telefonskih storitev in aparatov v povprečju za 0,1 odstotka, medtem ko so cene poštnih storitev v povprečju ostale nespremenjene. Umar Inflacija še vedno posledica zunanjih šokov Akterji, ki nastopajo na trgu hrane - pridelovalci, predelovalna podjetja in prodajalci - izkoriščajo svojo moč, ki jo imajo nad potrošniki. Zato je povišanje cen hrane pri nas višje kot drugje v Evropi, je povedal v.d. direktorja Umarja Boštjan Vasle. Kljub visoki oktobrski inflaciji je jesenska napoved Umarja za inflacijo v letu 2007 4,3 odstotka še vedno dosegljiva. Je pa stopnja inflacije odvisna od nadaljnjega gibanja cen nafte in hrane, pa tudi od reakcije ekonomskih politik in vseh nosilcev, ki so kakorkoli povezani z oblikovanjem cen v Sloveniji. Največji izziv slovenske ekonomske politike je inflacija. Ta je bila oktobra na medletni ravni 5,1-odstotna, kar je po prepričanju v.d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjana Vasleta zaskrbljujoče. Visoka inflacija je po ocenah Umarja še vedno predvsem posledica zunanjih šokov, torej višjih cen nafte in hrane. Medtem ko je bil začetni impulz rasti hrane skoraj izključno posledica višjih cen vhodnih surovin na svetovnem trgu, pa ta rast v zadnjih mesecih postaja vse bolj avtonomna. Previsoka rast plač višja inflacija Na Umarju še vedno pričakujejo, da se bo rast cen v kratkoročnem obdobju, to je v enem letu, umirila. Aprila in maja prihodnje leto bi se rast cen lahko začela zniževati in bi se lahko konec prihodnjega leta približala trem odstotkom, kar je za slovenske razmere makroekonomsko vzdržno, je poudaril Vasle. Vlada je ekonomske politike v zadnjih mesecih že izčrpala znižala je trošarine in se odločila za zaostritve na področju reguliranih cen. V prihodnjih mesecih in v letu 2008 bo po Vasletovih besedah ključen dogovor med delodajalci in delojemalci glede rasti plač. Če bi bila rast plač prekomerna, bi to dodatno spodbudilo rast inflacije in bi ta ostala na okoli pet odstotkov tudi prihodnje leto, pravi Vasle. Vasle bi sicer vladi priporočil, da čimprej sprejme načrt reguliranih cen za prihodnji dve leti, in sicer z restriktivnimi usmeritvami na področju gibanja reguliranih cen. Z ustrezno fiskalno politiko naj prispeva k stabilizaciji inflacije v daljšem obdobju, ne sme pa dopustiti, da bi rast plač v javnem sektorju presegla rast produktivnosti. V tem trenutku Umar vladi še ne bi priporočil ukrepov, s katerimi bi prispevala k upočasnitvi gospodarske rasti.

negative

V boj za Pivovarno Laško so stopili trije bogati Slovenci Damjan Janković, Mirko Tuš in Boško Šrot.

neutral

Nemško delovno sodišče je razsodilo, da lahko strojevodje stavkajo tudi v tovornem in daljinskem potniškem prometu. Vlaki v Nemčiji so že stali, bodo kmalu spet? Sindikat strojevodij GDL, ki deluje v okviru nemških železnic Deutsche Bahn, lahko pripravi stavko v vsem železniškem prometu, tudi tovornem in daljinskem potniškem prometu, je v petek razsodilo nemško delovno sodišče. Analitiki skupne stroške ustavitve tovornega prometa na železnicah ocenjujejo na 50 milijonov evrov dnevno. Sodišče je tako upoštevalo pritožbo na odločitev z začetka oktobra, da stavka ne sme prizadeti prometa z blagom in daljinskega potniškega prometa. Sindikat, ki se z vodstvom železnic že dlje časa neuspešno pogaja o plačah, je naznanil, da namerava s stavko ustaviti tovorni promet. S tem bi resno prizadel ključne nemške industrije, kot so avtomobilska, jeklarska in kemična, ki so precej odvisne od prevoza tovora po železnici. Dnevno na železnicah vozi okoli 4800 tovornih vlakov, mnogo jih vozi tudi mednarodno. Analitiki skupne stroške ustavitve tega prometa ocenjujejo na 50 milijonov evrov na dan. Nemški minister za promet Wolfgang Tiefensee je pred odločitvijo sodišča izrazil zaskrbljenost nad načrti za zaustavitev tovornega železniškega prometa. Po njegovem bodo motnje v tovornem prometu, če trajajo več dni, tednov ali celo mesecev povzročile resno škodo gospodarstvu. Zato, je dejal, je treba to preprečiti. Nemškim strojevodjem je dovoljeno stavkati v vsem železniškem prometu Glede na odločitev sodišča bo sindikat lahko pripravil stavko tudi na daljinskih potniških, tudi hitrih medkrajevnih in mednarodnih vlakih. Predstavnik GDL je povedal, da čez konec tedna aktivnosti niso predvidene, najprej bi lahko do stavke prišlo v ponedeljek. Sindikat, ki je v preteklih tednih s stavkami večkrat ohromil mestni in primestni potniški promet, združuje pa okoli 15.000 od skupno 20.000 strojevodij znotraj Deutsche Bahn, zahteva 31-odstotni dvig plač in ločeno kolektivno pogodbo od tiste, ki sta jo sklenila druga dva sindikata v Deutsche Bahn, Transnet in GDBA.

negative

Ljubljanski pohištveni sejem je odprl vrata. Letos je še večji, saj se je razširil za 1000 kvadratnih metrov. Predstavilo se bo več kot 309 razstavljavcev Na 18. ljubljanskem pohištvenem sejmu, ki bo na Gospodarskem razstavišču trajal do 11. novembra, letos sodeluje 309 razstavljavcev iz 23 držav. Sejem je največji doslej, saj se je v primerjavi z lanskim razširil za 1000 kvadratnih metrov na 10.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora, so sporočili organizatorji. Sejem bodo dopolnjevale prireditve in strokovna predavanja, ki jih skupaj z gospodarskim razstaviščem organizira Zveza lesarjev Slovenije. V torek bo potekala okrogla miza Konkurenčna inovativnost v pohištveni industriji. V mestni dvorani bodo razstavljeni dosedanji nagrajenci festivala Mesec oblikovanja. Sejem bo odprt vsak dan do 10. novembra od 10. ure do 20. ure, 11. novembra pa od 10. ure do 18. ure. Vstopnina znaša šest evrov za odrasle, za otroke od sedmega do 16. leta starosti ter za dijake, študente in upokojence pet evrov, za otroke do sedmega leta in invalide na vozičkih ter njihovega spremljevalca pa je vstop prost. Kot zanimivost bo sejem spremljal interdisciplinarni projekt d.school, ki uveljavlja nove pristope interdisciplinarnega sodelovanja med univerzo in industrijo za razvoj novih inovativnih izdelkov. Prvi dan sejma bodo podelili nagrade Deset najboljših, Zlata vez, posebno priznanje za najlepši razstavni prostor, priznanje društva oblikovalcev Slovenije, Zlato plaketo revije Naš dom in priznanje revije Les.

positive

Južna Koreja se je problema naraščanja cen nafte lotila s spodbujanjem prebivalstva, naj se vozijo s kolesi. Južnokorejci posledice hitre gospodarske rasti rešujejo tudi s kolesi Južna Koreja, ena najrazvitejših držav v Aziji, se je prometnih težav lotila na staromoden način. Prebivalce spodbuja, naj se vozijo s kolesi. Po mnenju notranjega ministrstva je kolo idealno sredstvo v boju proti prometnim zamaškom, onesnaževanju zraka in naraščajočim cenam nafte. Ministrstvo je ob tem napovedalo povečanje površin, namenjenih kolesarjem, in spremembo predpisov. Pomembna vloga kolesa kot prevoznega sredstva za študente in delavce na kratkih razdaljah je izginila zaradi izjemnega povečanja števila avtomobilov kot posledice hitre gospodarske rasti, je sporočilo notranje ministrstvo. Spodbujanje uporabe koles je namenjeno tudi promociji zdravega in kakovostnega življenja. Ministrstvo pričakuje, da bo imel do leta 2015 vsak četrti Južnokorejec svoje kolo, medtem ko ga ima sedaj komaj vsak sedmi. Na Japonskem ima kolo okoli 60 odstotkov ljudi, v Nemčiji 74, na Nizozemskem pa 75 odstotkov.

positive

Največje kitajsko naftno podjetje PetroChina je prvi dan na borzi v Šanghaju kar potrojilo vrednost svojih delnic. Delnice podjetja že kotirajo na borzi v New Yorku in Hongkongu. Vrednost vseh delnic podjetja, ki kotirajo na borzi, ter vrednost tistih, ki so v državni lasti, presega milijardo dolarjev. Uspeh PetroChine je presenetil celo borzne analitike Delnice največjega kitajskega naftnega konglomerata, ki je hčerinsko podjetje družbe China National Petroleum Corporation CNPC, so prvi dan kotiranja na borzi v Šanghaju potrojile svojo vrednost. S prvo javno prodajo štirih milijard delnic pa je družba dosegla dobiček v višini 8,94 milijarde dolarjev in podrla rekord premogovnika China Shenhua Energy 8,91 milijarde dolarjev. CNPC ima v lasti 157,9 milijarde delnic PetroChine, kar predstavlja več kot 85 odstotkov vseh delnic družbe in pomeni, da se z njimi v bližnji prihodnosti najverjetneje ne bo trgovalo na borzi.

positive

Cene surove nafte že dosegajo rekordne vrednosti, cene kurilnega olja pa se utegnejo še povišati.

negative

Po mesecu dni je v Nuklearni elektrarni Krško zaključen zelo zahteven remont. V Neku so izvedli vse načrtovane modernizacije sistemov in opreme Nuklearno elektrarno Krško Nek so ponoči ob 2.10 ponovno vključili v elektroenergetsko omrežje. S tem se je končal remont, ki se je začel v soboto, 6. oktobra, so sporočili iz nuklearke. Remont, pri katerem je poleg zaposlenih sodelovalo še približno 1100 zunanjih sodelavcev, je bil zelo zahteven tako po obsegu del kot po vsebini. Med remontom so opravili vsa načrtovana dela številne preglede opreme, nadzorna testiranja ter potrebna popravila. V reaktorsko sredico je bilo vloženih 53 svežih gorivnih elementov. V remontu je poleg zaposlenih sodelovalo še približno 1100 zunanjih sodelavcev Izvedli so tudi vse načrtovane modernizacije sistemov in opreme, ki zagotavljajo večjo varnost in stabilnost delovanja elektrarne. Med njimi v nuklearki navajajo zamenjavo obeh izločevalnikov vlage in pregrevalnikov pare, zamenjavo relejne zaščite bloka generatorja in transformatorja, vgradnjo novega elektromotorja za črpalko primarnega hladila, zamenjavo toplotne izolacije v reaktorski zgradbi ter preventivno zamenjavo posameznih odsekov sekundarnih cevovodov.

neutral

Novomeška farmacevtska družba Krka je kupila nemškega farmacevta TAD Pharma. Krka je kupila nemškega farmacevta TAD Pharma Novomeška farmacevtska družba Krka je v četrtek s poslovno skupino PHW podpisala pogodbo o nakupu generičnega proizvajalca zdravil TAD Pharma. Krka bo za nakup v gotovini odštela 97 milijonov evrov, je na današnji novinarski konferenci v Novem mestu povedal predsednik uprave Krke Jože Colarič. Predsednik uprave Krke Jože Colarič Dodal je, da je Krka v četrtek z nemško poslovno skupino PHW podpisala pogodbo o nakupu generičnega proizvajalca zdravil TAD Pharma, za kar bodo v gotovini odšteli 97 milijonov evrov. Kot je še dejal Colarič, bo Krka z nakupom TAD Pharme - Krka ga bo financirala iz prostih denarnih sredstev, kratkoročnih finančnih naložb in dogovorjenih kreditnih linij - pridobila uveljavljeno blagovno znamko, ki je ne bodo spreminjali. Poleg tega bo Krka z novo družbo v skupini povečala prodajo v Nemčiji, ki je glavni generični farmacevtski trg v Evropi, je poudaril in dodal, da je ta prevzem najava nadaljnjih aktivnosti na tem področju. Krka je na tujih trgih ustvarila 87 odstotkov prodaje, največja delež v prodaji ima regija srednje Evrope, kjer je družba ustvarila 26 odstotkov prodaje oz. 150,2 milijona evrov. Sledijo regije Vzhodna Evropa 134,3 milijona evrov, Zahodna Evropa in čezmorski trgi 112,1 milijona evrov, Jugovzhodna Evropa 99,1 milijona evrov in Slovenija 75,1 milijona evrov. Najhitrejšo prodajo je Krka v prvih devetih mesecih beležila na trgih zahodne Evrope in čezmorskih držav, za 51 odstotkov, med državami pa je Colarič izpostavil Madžarsko, Romunijo in Srbijo.

positive

Letalska družba Emirates je naročila rekordnih 90 letal. Roke si manejo predvsem pri Airbusu. Družba Emirates je naročila kar osem velikanov tipa A380 Letalska družba Emirates je postavila nov mejnik v zgodovini komercialnega civilnega letalstva. Družba iz Združenih arabskih emiratov je namreč na odprtju letalske razstave v Dubaju sklenila pogodbo, vredno kar 16 milijard evrov. Svojo floto bo povečala za kar 78 Airbusovih in 12 Boeingovih letal. Pogodba vključuje tudi možnost nakupa še dodatnih 50 letal, kar bi ceno zvišalo na vrtoglavih 24 milijard evrov. Dreamliner Arabcev ni prepričal Evropski Airbus je s to pogodbo premagal večnega ameriškega rivala Boeinga in sklenil najdonosnejšo pogodbo v zgodovini tega evropskega koncerna. Letalska družba Emirates je namreč sklenila dogovor o nakupu 70 širokotrupnih letal Airbus A350 in osem velikanov tipa Airbus A380, ki ima primat največjega potniškega letala na svetu in v svoji najmogočnejši različici na krov sprejme kar 900 potnikov. Predsednik družbe Emirates šejk Ahmed bin Saed al Maktum je pojasnil, da je vključno s to pogodbo družba doslej skupaj naročila že kar 58 letal tipa A380 in tako postala Airbusov največji kupec omenjenih letal. Prvi super jumbo bo v Združene arabske emirate odletel prihodnje leto. Prav tako so v družbi Emirates sklenili pogodbo za nakup 12 letal Boeing 777-300ERs v skupni vrednosti dobri dve milijardi evrov. Flota emiratskega letalskega prevoznika se bo tako v naslednjih letih povečala za 57 Boeingov 777, saj še pričakujejo dostavo 45 letal, za katera so pogodbe sklenili v prejšnjih letih. Sicer pa so pri Boeingu v izjavi zapisali, da so pogodbo podpisali tudi s katarsko letalsko družbo Qatar Airways. Pogodba je vredna 6,1 milijarde evrov, vsebuje pa nakup 30 najnovejših Boeingovih letal 787 Dreamliner in petih tovornih letal tipa 777. V letalski družbi Emirates so še povedali, da so pred nakupom kar nekaj mesecev potekali intenzivni pogovori in pogajanja z obema proizvajalcema, da bi lahko izvedli naročilo takih letal, ki so v skladu z njihovimi zahtevami. Direktor družbe je dejal, da so se precej časa odločali med nakupom letal Airbus A350 in Boeingovega Dreamlinerja 787, ki sta primerljiva tipa letal. Na koncu smo se odločili za Airbus, kar pa še ne pomeni, da ne bomo kdaj v prihodnosti kupili tudi Boeingovih Dreamlinerjev, je pojasnil al Maktum.

positive

Izvedba prevzema Merkurja ne bo nasprotovala strategiji razvoja. Tudi politika zaposlovanja se ne bo spremenila. Izvedba prevzema Merkurja ne bo spremenila strategije razvoja podjetja Izvedba prevzema Merkurja po oceni uprave ne bo nasprotovala njeni zastavljeni strategiji razvoja, ki se nanaša predvsem na krepitev vodilnega položaja na slovenskem trgu ter na širitev na tuje trge. Tudi politika zaposlovanja se ne bo spremenila in bo zaposlenim še naprej zagotovljeno varno in stimulativno delovno okolje, ugotavlja uprava Merkurja v mnenju o prevzemni ponudbi, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze. Konzorcij petih lastnikov Merkurja je ponudbo za prevzem družbe objavil 2. novembra. Gre za družbe Merfin, Banko Koper, Savo in Interfin Naložbe iz Slovenije ter Euro-Veneto iz Zagreba, od katerih je prvo letos poleti ustanovilo 65 vodstvenih delavcev Merkurja. Konzorcij za delnico Merkurja ponuja 405 evrov, ponudba pa velja do 1. decembra. Iz prevzemne ponudbe in prospekta izhaja, da bo kraj opravljanja poslov ostal nespremenjen, v mnenju o prevzemni ponudbi še ugotavlja uprava. Hkrati dodaja, da med prevzemniki in poslovodstvom ciljne družbe ni dogovora glede prevzemne ponudbe, prav tako ne glede načina uresničevanja glasovalne pravice iz vrednostnih papirjev, ki jih že imajo prevzemniki.

neutral

Savdski princ je prvi zasebni kupec največjega letala na svetu, Airbusovega A380. Opremili ga bodo po njegovih željah. Pri urejanju prostorne notranjosti je meja le nebo Evropski proizvajalec letal Airbus je razkril ime prvega zasebnega kupca superjamba A380, največjega potniškega letala na svetu. To je savdski princ Alvalid bin Talal. Skrivnost, ki so jo dolgo skrbno varovali, so razkrili med letalskim sejmom v Dubaju. Princ je naročil različico letala, ki so jo poimenovali Leteča palača. V njej je v dveh nadstropjih kar 551 kvadratnih metrov prostora. Kako ga bodo opremili, se še ne ve, vse je namreč odvisno od bogataševih želja, poudarjajo pri Airbusu. Prav tako ni znano, koliko je za letalo odštel. Osnovna različica je naprodaj za 300 milijonov ameriških dolarjev, cene modela za najbogatejše Zemljane pa nočejo razkriti. Savdski princ je kupil največje letalo na svetu Savdski milijarder, ki ima delež v številnih hotelih, bankah in celo v pariškem Disneylandu, rad potuje razkošno. V lasti ima namreč tudi letalo Boeing 747-400, najnovejšo različico jumbo jeta.

neutral

Nadzorni svet Abanke Vipa je upravi banke izdal soglasje o povečanju osnovnega kapitala banke. Izdali bodo 1,7 milijona novih delnic, prodajna cena za delnico pa bo 60 evrov. Celoten emisijski znesek bo 102 milijona evrov. Dokapitalizacijo bodo izvedli v treh krogih, v prvih dveh bodo imeli prednostno pravico vsi obstoječi delničarji, v morebitnem tretjem krogu pa bodo delnice na voljo širši javnosti, je Abanka danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Višina dokapitalizacije pomeni povečanje osnovnega kapitala za 7.093.974,29 evra na novo skupno višino 30.045.067,60 evra. Svež kapital iz dokapitalizacije bo namenjen nadaljnji intenzivni rasti banke in uresničevanju ciljev, ki so bili začrtani v dolgoročni strategiji banke. Prednostno pravico nakupa bodo imeli vsi delničarji, več kot 1000 podjetij in fizičnih oseb, v primeru da je ne bodo izkoristili, bodo v drugem krogu preostale delnice lahko zopet, in to neodvisno od njihovega deleža, vpisali vsi delničarji banke. V kolikor dokapitalizacija ne bo uspešno zaključena v drugem krogu, bodo delnice ponujene najširši javnosti. V primerjavi s prvotnim predlogom, ki so mu nasprotovali v Zavarovalnici Triglav, pri povečanju kapitala ne bo sodeloval menedžment Abanke, poroča današnji Dnevnik. Nadzorniki so tudi potrdili namero uprave, da izvede potrebne postopke za uvrstitev delnic Abanke Vipa v kotacijo na borzi v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku enega leta. Prav tako je nadzorni svet sprejel osnutek finančnega načrta Abanke za leto 2008 in obravnaval ter izdal ustrezna soglasja za promet z delnicami banke. Zavarovalnici, ki jo vodi Andrej Kocič, je po poročanju časnika sicer uspelo izsiliti umik vseh dokapitalizacijskih izhodišč, zaradi katerih bi se lahko zmanjšal lastniški vpliv Skupine Triglav v Abanki. Tako bo skupina tudi po povečanju kapitala obvladovala približno tretjinski delež v banki, s čimer bo ostala njena najpomembnejša lastnica. Svež kapital iz dokapitalizacije bo namenjen nadaljnji intenzivni rasti banke in uresničevanju ciljev, ki so bili začrtani v dolgoročni strategiji banke. Z dokapitalizacijo bo banka še okrepila kapitalsko ustreznost, ki bo dobra podlaga za doseganje dobrih poslovnih rezultatov tudi v prihodnje, je uprava Abanke še zapisala v sporočilu za javnost.

neutral

Osrednja borzna indeksa sta izgubila več kot tri odstotke. Indeks SBI 20 je dosegel rekorden padec v tem letu. Med delnicami v prvi kotaciji so se najbolj pocenile delnice Mercatorja Na Ljubljanski borzi so se tečaji vrednostnih papirjev danes znižali. Delniški indeks SBI 20 je trgovanje končal pri 11.191,31 točke, kar je 360,60 točke oz. 3,12 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP se je znižal za 80,47 točke oz. 3,19 odstotka na 2444,44 točke. Borzni posredniki so sklenili 1096 poslov v skupni vrednosti 10,27 milijona evrov. Po mnenju Marka Joviča iz Abanke je glavni vzrok za padec tečajev ta, da so ti glede na vrednotenje precenjeni. Že okoli pol leta se kaže, da so po vseh analizah zadeve dejansko precenjene, je dejal. Za to, da se je padec zgodil ravno danes, je po njegovem več možnih povodov, med njimi bi lahko bila izjava premiera Janeza Janše, da ne izključuje odstopa vlade. Največ se je danes znova trgovalo z delnicami Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 1,92 milijona evrov poslov. Enotni tečaj se je znižal za 2,84 odstotka in dan sklenil pri 111 evrih. Med prometnejšimi so bile tudi delnice Telekoma, s katerimi so vlagatelji sklenili za 1,64 milijona evrov poslov. Enotni tečaj se je znižal za 2,4 odstotka na 399,88 evra. Med delnicami v prvi kotaciji so se najbolj pocenile delnice Mercatorja, in sicer za 5,68 odstotka na 320,03 evra, ter delnice Gorenja, ki so izgubile 4,57 odstotka na 42,01 evra. Med delnicami v kotaciji pa so največ izgubile delnice Save -7,94 odstotka in delnice Aerodroma Ljubljane -3,25 odstotka. Uprava Ljubljanske borze je sporočila, da bo delnice družb Vizija Holding in Vizija Holding Ena v sredo izključene iz prostega trga. To se bo zgodilo po izteku enega leta od skupščine, na kateri so delničarji družb sprejeli ta sklep. Na prostem trgu je bilo sklenjenih za 1,73 milijona evrov poslov. Indeks investicijskih skladov PIX je izgubil 30,21 točke oz. 0,44 odstotka in se oblikoval pri 6820,11 točke. Indeks vrednost sprememba v točkah sprememba Delniški indeks SBI 20 11.191,31 -360,60 -3,12% Slovenski blue chip indeks SBI TOP 2444,44 -80,47 -3,19% Indeks investicijskih skladov PIX 6820,11 -30,21 -0,44% Indeks obveznic BIO 116,60 +0,05 +0,04%

neutral

Bi cene kruha res ostale na isti ravni, če bi trgovci in dobavitelji sprejeli dodatne ukrepe glede zavrženega kruha? Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je s po njegovih besedah netransparentnim, zavajajočim prikazovanjem relacij med dobavitelji in trgovci zelo nezadovoljen. Očitno imajo gospodje interese po čim večjih dobičkih, zato skrivajo in prikrivajo realne podatke in se izgovarjajo en na drugega, ko govorimo o tem, kdo si je največ odrezal pri zadnjih podražitvah, je dejal Vizjak in napovedal vojno inflaciji. Do zdaj je bil to boj, zdaj bo to vojna, je dejal. Andrej Vizjak je napovedal pritisk na dvigovalce prosto oblikovanih cen Vizjak je prepričan, da bi lahko cene kruha ostale na isti ravni, če bi predvsem trgovci in dobavitelji sprejeli dodatne ukrepe glede zavrženega kruha. Kot je pojasnil, je Slovenija rekorder po zavrženem kruhu, na relaciji med trgovci in dobavitelji pa ni bilo narejenega nič učinkovitega, da tega zavrženega kruha ne bi bilo toliko. In tu je rezerva za podražitev, ki se je zgodila, je prepričan Vizjak. Vizjak napoveduje sankcije za zlorabe Trgovci ne želijo soočiti slovenske javnosti s konkretnimi podatki, ohranjajo preživeti maloprodajni način oblikovanja cene. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo Nedopustno je, da si na račun dviga cen žita, ker kmet dobi daleč najmanj v tej verigi, oboji, tako peki kot trgovci, odrežejo relativno več, je dejal minister. Pri tem se trgovci sklicujejo na peke oziroma dobavitelje, da oni določijo ceno kruha, kar je formalno morda res, a cena je izpogajana, zraven je še cela kopica marž, bonitet, rabatov, je pojasnjeval Vizjak in ocenil, da gre za skrajno nepregleden, nekorekten način, ki zavaja . Po njegovem bi lahko oboji naredili bistveno več in prepričali slovensko javnost, zakaj podražitve. Ni res, da so cene le posledica rasti cen surovin in drugih globalnih sprememb, so tudi posledica dvigov cen v tej verigi, zlati pri dobaviteljih in trgovcih in to mora slovenska javnost jasno vedeti. Kje so pravi razlogi za drag kruh? Foto Kanal A Vizjak je napovedal, da bosta tržni inšpektorat in varuh konkurence z najstrožjimi ukrepi sankcionirala zlorabe in nespoštovanje zakonodaje na tem področju. Zelo pomembno pa je po njegovem tudi, da se izvede družbeni pritisk na te dvigovalce prosto oblikovanih cen . Da jasno pokažemo na njih, kdo je tisti, ki je zlorabil pozicijo prevzema evra, nacionalni projekt stabilizacije inflacije in si sedaj reže na ta račun večji kos dobička, je bil oster minister. Dobički le za menedžerske prevzeme? Kot je še dejal, je primerjava z Avstrijo pokazala, da so cene kruha primerljive, da je tudi struktura cene primerljiva, zato pričakuje, da bodo tudi vsi v tej verigi - trgovke, peki, dobavitelji - imeli iste plače, ne da bodo dobički namenjeni zgolj akumuliranju dobičkov za menadžerske prevzeme . K temu bo po Vizjakovih besedah svoje prispevala tudi novela zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki predvideva večje sankcije, ki lahko znašajo tudi do 10 odstotkov letnih prihodkov, večjo moč za ukrepanje bo imel tudi urad za varstvo konkurence. Odzivnost urada v minulih letih je označil kot porazno in povedal, da si želijo človeka, ki se bo resno spopadel s konkurenco.

neutral

V strogem središču Ljubljane so začeli z rušenjem starejšega objekta. Zamenjala ga bo moderna poslovna stavba. Na zemljišču v izmeri 1450 kvadratnih metrov bo do leta 2010 zrasla nova, do 72 metrov visoka poslovna stavba. Poslovni objekt z javnim pritličjem in parkirnimi prostori v kleti bo po ocenah vreden od 25 do 30 milijonov evrov. Sredi Ljubljane, v bližini avtobusne in železniške postaje, so zrušili trinadstropno stavbo V družbi Immorent, ki je investitor in vodja projekta, bodo do konca letošnjega leta objavili javni arhitekturni natečaj, ki se bo zaključil v marcu prihodnje leto. Po besedah investitorjev naj bi z gradnjo stavbe začeli konec prihodnjega leta, do konca leta 2010 pa naj bi bil objekt v izmeri 16.000 kvadratnih metrov zgrajen. Ker je lokacija severnih vrat ena najprestižnejših v Ljubljani, se zavedamo, da moramo poiskati najboljšo rešitev za umestitev v to okolico. Skupaj z zbornico za arhitekturo in z Mestno občino Ljubljana bodo iskali najboljšo arhitekturno rešitev, je povedal vodja projekta Boris Tuma. Po besedah ljubljanskega podžupana Janeza Koželja Mestna občina Ljubljana podpira pobude investitorjev Z rušitvijo se začenja zgodba nove hiše in lepši izgled mesta z odstranitvijo kioskov, ki so bili dolgo časa kamen spotike Ljubljančanov. Ureditev lokacije po rušenju, v času predsedovanja Slovenije EU v prvi polovici prihodnjega leta, je predvidena kot urejeno parkirišče. Ob robu bodo postavljeni drogovi z zastavami vseh članic EU.

neutral

Davčna uprava poziva zavezance naj oddajo napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka najemnin v letu 2007. Davčna uprava uprava RS Durs s pozivom meri na državljanje, ki so v letu 2007 oddajali fizičnim osebam premoženje v najem. Napoved je treba oddati najpozneje do 15. januarja 2008, obrazec pa je na voljo na spletnih straneh Dursa. Napoved mora zavezanec vložiti, kadar dohodek iz oddajanja premoženja v najem izplača oseba, ki ni plačnik davka. Koliko stanovanj je dejansko v najemu? Na podlagi napovedi bo davčni organ v 30 dneh od vložitve izdal odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja. Akontacija se izračuna in plača v višini 25 odstotkov od davčne osnove. Če zavezanec ne uveljavlja dejanskih stroškov, lahko uveljavlja normirane stroške v višini 40 odstotkov od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem. Od dohodkov iz oddajanja premičnega premoženja ni treba plačati dohodnine, izjema so oddajanje opreme, bivalnika in prevoznega sredstva. Zavezanci, rezidenti Slovenije, so dolžni napovedati dohodke iz oddajanja premoženja v najem tako v Sloveniji kot tudi v tujini, medtem ko morajo nerezidenti prijaviti le dohodke iz oddajanja premoženja v naši državi. Davčna osnova je dohodek iz oddajanja premoženja v najem, zmanjšan za stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja. To velja v primeru, da te stroške v času oddajanja premoženja v najem plačuje najemodajalec. Vendar pa se davčna osnova ne zmanjša za stroške vzdrževanja, ki ohranja uporabno vrednost kmetijskega ali gozdnega zemljišča.

neutral

Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah opozarja, da je znižanje izpustov toplogrednih plinov nujna. Strokovnjaki so si enotni, da je vzrok za dvig temperature na Zemlji v zadnjih desetletjih na strani človeškega faktorja. Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah IPCC je danes v Valencii končala poročilo o podnebnih spremembah, v katerem opozarja, da bodo lahko posledice globalnega segrevanja Zemlje nepopravljive. IPCC je v tretjem delnem poročilu poudaril, da svet ima tehnologijo in finančna sredstva za omejitev katastrofalnih posledic globalnega segrevanja, vendar pa mora za znižanje izpustov toplogrednih plinov ukrepati takoj. Po poročilu IPCC se bo povprečna zemeljska temperatura v primerjavi z leti 1980-99 do leta 2100 na Zemlji zvišala za 1,1 do 6,4 stopinj Celzija. Raven morja se bo po predvidevanjih IPCC dvignila za 18 do 59 centimetrov. IPCC je v poročilu podal temeljit pregled globalnega segrevanja in obenem orisal cilje za naslednjih pet let. Strokovnjaki skupine so soglasni, da je vzrok za dvig temperature na Zemlji v zadnjih desetletjih večinoma na strani človeškega faktorja in ne naravni. Posledice segrevanja so že vidne predvsem v zmanjšanju snežne odeje v alpskem območju, v tanjšanju arktičnega ledu. Strokovnjaki so bili mnenja, da se tanjšanje snežne odeje, ki lahko povzroči višanje ravni oceanov za nekaj metrov, lahko obnovi. Ne soočamo se s spremembami, ki bodo vidne v naslednjih desettisočih letih, je opozoril eden izmed strokovnjakov in dodal, da bodo posledice segrevanja v okolju vidne že v prihajajočih desetletjih. Posledice globalnega segrevanja bodo vidne v pomanjkanju rezerv pitne vode, lakoti in poplavah. Občutile jih bodo vse države, najbolj pa države tretjega sveta, ki so po mnenju IPCC najmanj odgovorne za naraščajoč problem globalnega segrevanja. Spomnimo, da je IPCC je letos skupaj z nekdanjim ameriškim podpredsednikom Alom Goreom prejel Nobelovo nagrado za mir.

neutral

Sindikat nemških železničarjev je končal stavko, ki pa naj ne bi povzročila večje zmede ali škode. Sindikat nemških strojevodij GDL je davi ob 2. uri v skladu z napovedmi končal večdnevno stavko v železniškem tovornem prometu, ki se je začela v sredo, v noči na četrtek pa se je razširila še na železniški potniški promet. Vodstvo sindikata se je za najmnožičnejšo in najdaljšo stavko v zgodovini nemških železnic odločilo zaradi neuspelih pogajanj z vodstvom družbe Deutsche Bahn glede plač. Vlaki v Nemčiji so obstali. Stavka železniškega potniškega prometa je trajala 48 ur, stavka v tovornem prometu pa celo 62 ur. Prizadeta je bila predvsem vzhodna Nemčija, številne vožnje so odpovedali, kljub temu pa naj do večje zmede ne bi prišlo. Stavka sicer gospodarstvu ni povzročila tolikšne škode, kot so napovedovali strokovnjaki. Do izpadov proizvodnje, ki so se jih bali predvsem v avtomobilski in jeklarski industriji, ni prišlo. Del tovora so preusmerili na ceste. V pristaniščih je sicer obtičalo nekaj zabojnikov, vendar večjih težav ni bilo. Sindikat GDL je napovedal, da vsaj do ponedeljka ne bo skliceval novih stavk, saj še čaka odgovor vodstva nemških železnic, ne izključuje pa možnosti nove, neomejene stavke, če njegovim zahtevam ne bodo ugodili. Vodstvo Deutsche Bahn do zdaj sicer ni pristalo na to, da bi pripravilo novo, boljšo ponudbo. Nasprotno so več krat vztrajali pri zadnji ponudbi, ki predvideva 4,5-odstotno povečanje plač in enkratno plačilo v višini 600 evrov.

neutral

Avtotehna, ki si želi prevzeti Swaty, je zaskrbljena zaradi petkove prekinitve dela zaposlenih. Delavci Swatyja so v petek prekinili delo, ker niso zadovoljni s plačami. Avtotehna je v začetku oktobra objavila ponudbo za prevzem mariborske tovarne umetnih brusov Swaty, 30. oktobra, na dan izteka prvotnega roka, pa je svojo ponudbo zvišala s 54,25 na 57 evrov. Zvišana ponudba se izteče 20. novembra ob 12. uri. Skupina Avtotehna je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem v družbi Swaty. V petek je namreč del zaposlenih mariborske družbe, za katero je Avtotehna podala tudi prevzemno ponudbo, izvedel večurno prekinitev dela. Kot so ob tem še sporočili iz Avtotehne, so glede na zagotovila menedžmenta družbe, da so delavske plače v Swatyju v povprečju za 20 odstotkov nad kolektivno pogodbo, nad ravnanjem dela zaposlenih presenečeni. Ravnanje dela zaposlenih v družbi Swaty, ki so z večurno prekinitvijo dela povzročili kar za 100.000 evrov zgolj neposredne škode, je neodgovorno. Takšna dogajanja v družbah povzročajo namreč težko izmerljivo škodo pri poslovnih partnerjih, saj podjetje ne more izpolniti pričakovanj kupcev. Škodijo pa tudi ugledu podjetja ter s tem zmanjšujejo njegovo vrednot, so zapisali v Avtotehni. Obenem dodajajo, da je zanje glede na to, da so sredi procesa prevzema Swatyja, ravnanje dela zaposlenih popolnoma nedopustno. Od menedžmenta pa pričakujejo, da bo razmere v družbi v najkrajšem možnem času stabiliziral in poskrbel za nemoteno delovanje vseh poslovnih procesov. V skupini Avtotehna namreč v vseh družbah, članicah skupine, skrbijo za zadovoljstvo vseh deležnikov - zaposlenih, kupcev, poslovnih partnerjev in menedžmenta. Temu se bomo očitno morali po prevzemu družbe Swaty posvetiti zelo odločno, je o večurni prekinitvi dela v družbi Swaty dejal generalni direktor Avtotehne Jordan Kocjančič. Pogajanja v ponedeljek V petek je celotna jutranja izmena v Swatyju, kar pomeni približno 300 delavcev, spontano prekinila delo, ne da bi prej napovedala stavko. Direktor Branko Bezjak je po šestih urah pogajanj dosegel dogovor, po katerem bo v ponedeljek s predstavniki delavcev sedel za pogajalsko mizo. Nato so nekoliko pomirjeni zaposleni v tovarniškem obratu spet zagnali proizvodnjo. Delavci zahtevajo višje plače.

negative

Delodajalci in sindikati so na pogajanjih o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač dosegli napredek. Delodajalci so pripravljeni plače zvišati še letos, vendar ne v podjetjih, ki so plače letos že zvišala, in tistih, ki poslujejo z izgubo. Ob tem svojo ponudbo vežejo na to, da bi se hkrati določila plačna politika za naslednji dve leti. O tem, katere plače bi dvignili in za koliko, niso govorili. Delodajalci bodo pisni predlog predstavili v ponedeljek. Delodajalci bi poleg dviga v letošnjem letu pristali tudi na to, da bi se februarja naredil še poračun za razliko do dejanske inflacije za leto 2007, vendar vse vežejo na paketno rešitev. Pozitiven odziv delodajalcev Kot pravi Rebolj, bodo vztrajali pri dvigu osnovnih plač. Recimo, da je majhen korak storjen - kaže, da so delodajalci le pripravljeni že letos narediti korekcijo plač glede na rastočo inflacijo, je današnja pogajanja komentiral predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Dodaja, da je sam osebno previden, ker so pri plačni politiki pomembni detajli , da pa noče podcenjevati te geste delodajalcev. Naredili smo korak v pravo smer, je po pogajanjih povedal predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj. In sicer, pravi, ker so delodajalci pozitivno odgovorili na vprašanji, ali so pripravljeni že letos dvigniti plače in ali bi jih dvignili februarja še dodatno za razliko do polne inflacije. Vprašanje, za koliko in katere plače, ostaja odprto. Kot pravi Rebolj, bodo vztrajali pri dvigu osnovnih plač. Reševanje vprašanj v paketu Vodja delodajalske pogajalske strani Jože Smole z Gospodarske zbornice Slovenije je povedal, da so se pripravljeni dogovoriti za paketno rešitev, s katero bi hkrati rešili usklajevanje plač zaradi visoke inflacije v letu 2007 in določili plačno politike z novo kolektivno pogodbo za leti 2008 in 2009. Zavzemajo se za to, da bi bila izvzeta podjetja, ki so letos že zvišala plače zaradi inflacije, in tista, ki poslujejo z izgubo, da ne bi ogrozili njihovega poslovanja in s tem delovnih mest. Po Smoletovih besedah rešitev vežejo na to, da bi delojemalci odstopili od zahteve, da bi se dvignilo vse osnovne plače, torej, da bi tudi nova kolektivna pogodba določala dvig izhodiščnih plač. Strani se bosta ponovno srečali 26. novembra, do takrat pa bodo delodajalci pripravili svoj predlog v pisni obliki. Stavka sredi decembra Člani Sindikata papirne dejavnosti Slovenije, ki je del sindikalne centrale Pergam, bodo 11. decembra pripravili 24-urno splošno stavko v papirni in papirnopredelovalni dejavnosti. Glavni razlog je, da se predstavniki delodajalcev v panogi nočejo pogajati o dodatnem dvigu plač, in sicer za 3,5 odstotka, je danes povedal predsednik Pergama Dušan Rebolj. Po šestih mesecih dopisovanja se niti niso hoteli usesti za pogajalsko mizo, je dejal Rebolj. Pred dvema letoma so se dogovorili, da se bodo plače zvišale za 2,5 odstotka, sindikat pa je maja letos zahteval dvig za 3,5 odstotka. Po Reboljevih besedah Pergam v papirništvu zastopa okoli 10.000 zaposlenih. Delodajalci so jim odgovorili, da se bodo pogajali, ko bodo končana pogajanja na ravni države. Pogajanja o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, ki velja za okoli 40.000 zaposlenih, ki niso vključeni v panožne kolektivne pogodbe, nimajo nobene stične točke s papirno industrijo, je dejal Rebolj.

neutral

Premier je napovedal vojno tajkunom, ki jih je doslej pustil pri miru in jim tako omogočal nemoteno krepitev položaja. Janša je napovedal vojno gospodarskim tajkunom, ki jih je doslej pustil pri miru in jim tako omogočal nemoteno krepitev položaja.

positive

Za liter najbolj prodajanega bencina je treba odšteti 1,059 evra, liter dizelskega goriva pa stane celo 1,080 evra. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se je podražil za 0,024 evra in stane 1,059 evra. Za prav toliko se je podražil tudi liter 98-oktanskega bencina, zanj je po novem potrebno odšteti 1,075 evra. Dizel je najdražji med vsemi gorivi. Še bolj se je zvišala cena dizelskega goriva, in sicer za 0,049 evra. Dizel je sedaj najdražji med vsemi gorivi, za liter je potrebno odšteti 1,080 evra. Višja je tudi cena kurilnega olja. Po podražitvi za 0,037 evra je za liter potrebno plačati 0,731 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.

negative

Francoski predsednik je stavkajoče v javnem prometu pozval, naj dajo možnost pogajanjem. Več tisoč uslužbencev v javnih službah in študentov se je pridružilo delavcem v javnem prometu, ki protestirajo proti napovedanim reformam francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Po ocenah sindikatov se je na ulicah francoksih mest zbralo kar 700 tisoč stavkajočih. Francijo je preplavil stavkovni val Osem sindikatov je pozvalo več milijonov javnih uslužbencev, naj se udeležijo enodnevne stavke. Teden dni po začetku stavke zaposlenih v javnem prometu je Francijo zajel nov stavkovni val. Protestirajo poštni uslužbenci, kontrolorji zračnega prometa, bolnišnično osebje in učitelji, ki svoj 24-urni protest usmerjajo proti vladnim načrtom zmanjševanja plač in odpuščanja delavcev. Stavka javnih uslužbencev je najbolj prizadela izobraževalni sektor, saj so morali zaradi nje zapreti približno polovico šol, prav tako pa niso izšli vsi današnji časniki. Protestnikom se namreč pridružujejo časopisni distributerji, medtem ko pravniki protest napovedujejo za 29. november. Protestnikom se pridružujejo tudi študentje, ki protestirajo proti reformi visokega šolstva, s katero bi univerze dobile večjo avtonomnost. Zaradi stavke velika gospodarska škoda Francoski železniški delavci, ki so stavko pričeli že v torek zvečer, protestirajo proti napovedanim reformam francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. V Franciji delavci v javnem prevozu stavkajo že ves teden, prekinitev dela pa je začela najedati zdravje gospodarstva. Francoske železnice so začele beležiti izgube, težave imajo podjetja, ki z njimi prevažajo svoje izdelke, Francozi bojkotirajo obiske trgovin, restavracij in gledališč. Trgovski centri beležijo drastično znižanje števila obiskovalcev, samo v Parizu se je število obiskovalcev velikih trgovskih centrov zaradi stavke znižalo za od 40 do 50 odstotkov. Vpliv stavke je sicer manjši izven francoske prestolnice, saj lokalni prevoz dela normalno. Francoska ministrica za gospodarstvo Christine Lagarde je ocenila, da samo stavka železničarjev, ki nasprotujejo odpravi izrednih pokojnin za državne uslužbence, dnevno stane od 300 do 400 milijonov evrov. Francoske železnice so do zdaj že ustvarile 100 milijonov evrov izgube, javni prevoz v pariški regiji pa zaradi stavke dnevno izgubi štiri milijone evrov. Sarkozy za pogajanja Več kot milijon Parižanov se je moralo v službo odpraviti kar peš ali s kolesom Predsednik Sarkozy ne popušča pod pritiski stavkajočih, ki protestirajo proti obljubljenim reformam. Sarkozy vztraja, da bo predvidene reforme izpeljal in da ga nihče ne bo zaustavil. Francoski državljani bodo podprli reforme. Glede tega sem jim vse razložil že pred volitvami, tako da sedaj lahko izpeljem tisto, kar je najnujnejše, je prvi dan stavke dejal Sarkozy. Zatem izjav ni več dajal, vse do danes, ko je zaposlene v javnem prometu pozval, naj se vrnejo na delo in dajo možnost pogajanjem. Vsakdo bi moral znati zaključiti stavko, ko pride čas za pogajanja, je dejal v nagovoru francoskim županom. V mislih imam milijone Francozov, ki po celodnevnem delu nimajo avtobusov, metrojev ali vlakov, ki bi jih peljali domov, in ki jim je dovolj tega, da jih imajo za talce, je še dodal. Tudi Madžare pretresla stavka Delavci v železniškem prometu želijo s stavko pokazati svoje nestrinjanje z zaprtjem 38 regionalnih železniških linij, pri tem pa se bodo stavkajočim, po napovedih sindikatov pridružili tudi delavci iz drugih sektorjev. Dvourna stavka voznikov avtobusnega prevoza je danes med 4. in 6. uro zjutraj v prestolnici Madžarske povzročila več prometnih zastojev. Skoraj večina šoferjev avtobusov v Budimpešti se je takrat ustavila in s tem pokazala nestrinjanje z zapiranjem nekaterih avtobusnih linij in opozorila na slabe delovne razmere. Za sredo dopoldne je napovedana stavka delavcev v železniškem prometu, ki bo trajala med 5. in 11. uro in naj bi povzročila večje zastoje.

negative

Za 2 centa višja cena dizla jezi voznike, ki so zaradi nižjih cen goriv kupovali avtomobile z dizelskimi motorji.

negative

Vozniki podjetja Veolia so uresničili grožnjo. Zaradi stavke so za štiri ure obstali mariborski avtobusi. Veolio Transport smo včasih poznali pod imenom Certus in je eden večjih avtobusnih prevoznikov pri nas. Več kot 185 voznikov podjetja Veolia Transport Štajerska je uresničilo napoved in izvedlo štiriurno opozorilno stavko. Med 8. in 12. uro je tako stala večina avtobusov mestnega in primestnega prometa, vozniki pa so ta čas preživeli na mariborski avtobusni postaji. Kot je povedal vodja stavkovnega odbora Marijan Bogataj, vodstvo podjetja med stavko ni pokazalo želje po srečanju s predstavniki zaposlenih. Mariborčani so med 8. in 12. uro zaman čakali avtobuse Stavkovni odbor, ki ga podpira tudi sindikat KNSS Neodvisnost, je po Bogatajevih besedah z udeležbo voznikov v stavki dobil mandat za nadaljnja pogajanja. Kot je dejal, se njihove zahteve do uprave Veolie niso spremenile, o nadaljnjih korakih pa se bodo odločali po četrtkovem sestanku odbora. Če do takrat vodstvo podjetja ne bo pripravljeno sesti z nami za pogajalsko mizo, bomo organizirali generalno stavko, je dejal vodja stavkovnega odbora. Slovenijo je zajel stavkovni val. Stavki napoveduje 7000 delavcev v papirni industriji stroje bodo ustavili 11. decembra ob 6. uri zjutraj in 700 zaposlenih v podjetju Swaty. Če bodo propadla petkova pogajanja, bodo stavkali tudi cariniki, in to že v ponedeljek. Vodja strateškega načrtovanja in projektov v Veolii Ivan Hojnik pa trdi, da je vodstvo podjetja na pogajanjih dva dni pred stavko pokazalo veliko dobre volje, saj so ugodili zahtevam po vrnitvi letnega dopusta na lanskoletno raven ter zagotovitvi tehnične ustreznosti vozil, zalomilo pa se je pri vprašanju ureditve delovnega časa. Delavci vztrajajo pri polnem plačilu tudi za obdobje, ko so vozniki na čakanju med dvema vožnjama. Te zahteve ne moremo sprejeti, ker takega primera ni niti pri nas niti v tujini. Kot znak dobre volje smo jim ponudili takojšen dvig plač za 5,1 odstotka, ki je sicer v skladu s podjetniško pogodbo predviden za čas po novem letu. Kljub temu so vztrajali pri stavki, kar je zagotovo povzročilo nekaj težav našim potnikom, je dejal Hojnik in dodal, da je v času stavke izpadlo 80 odstotkov linij na primestnem in nekaj več kot polovica linij v mestnem prometu. Škoda po njegovih besedah za zdaj še ni izračunana, znana pa bo predvidoma na četrtkovem sestanku uprave.

negative

Cena sodčka ameriške nafte je na azijskih borzah za kratek čas zrasla na več kot 99 dolarjev. Kriv je šibak dolar. Naftna ploščad Cena ameriške nafte se je prvič povzpela nad mejo 99 dolarjev za sod. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte je bilo treba v noči na sredo v azijskem trgovanju odšteti tudi do 99,20 dolarja. Meja 100 dolarjev za sod nafte je tako po besedah strokovnjakov vse bolj v središču pozornosti na borznih trgih. V nadaljevanju trgovanja se je cena nafte nekoliko znižala. Nazadnje je bilo treba za sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki velja za referenčno vrsto pri določanju svetovne cene nafte, spustila na 98,84 dolarja, kar je 81 centov več kot ob koncu torkovega trgovanja. Borzni posredniki pojasnjujejo vnovično hitro rast cen nafte predvsem s šibkim dolarjem. V Tokiu se je tečaj ameriške valute danes znižal pod mejo 109 jenov za en dolar. Tudi v razmerju do evra se je dolar pocenil. Zaradi šibkega dolarja so surovine in nafta, ki na borzah kotirajo v ameriški valuti, za mnoge investitorje cenejše. Tudi zaradi tega se povečuje povpraševanje, s tem pa tudi cene. Januarske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se podražile za 86 centov na 96,35 dolarja za sod.

neutral

Potem ko so pogajalski partnerji v sredo sedli za pogajalsko mizo, je stavka na francoskih železnicah izgubila na moči. Na pogajanjih je večina sindikatov železničarjev glasovala za zaustavitev stavke. V Franciji se razmere umirjajo. V sredo so pogajalski partnerji sedli za mizo, stavka na francoskih železnicah pa je danes že izgubila na moči. V več regijah so železničarji vnovič prijeli za delo, ponekod drugod stavka še traja. V medkrajevnem prometu še vedno prihaja do omejitev, ne vozi približno tretjina hitrih vlakov TGV in tudi ne tretjina regionalnih vlakov. Ni pa težav v mednarodnem železniškem prometu. V več regijah so železničarji vnovič prijeli za delo, ponekod drugod stavka še traja Predsednica uprave francoskih železnic SNCF Anne-Marie Idrac je izrazila pričakovanje, da se bodo stavkajoči začeli pospešeno vračati na delo. Na območju Pariza je promet vnovič obstal, saj ne vozijo številni vlaki podzemne in mestne železnice. Vendar je tudi tukaj opaziti rahlo razbremenitev položaja. Zaposleni pri lokalnem železniškem prevozniku RATP se bodo o nadaljnjem ravnanju odločili danes na zborih delavcev. Predstavniki sindikata CGT so zjutraj povedali, da je prišlo do preobrata . Del zaposlenih je sicer nezadovoljnih. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je jasno povedal, da želi izvesti sporno pokojninsko reformo. Po predhodnih izračunih vlade je stavka povzročila francoskemu gospodarstvu za več sto milijonov evrov škode.

neutral

Vlada je razrešila generalnega direktorja Carinske uprave Franca Koširja, cariniki pa bodo kljub delnemu soglasju v ponedeljek stavkali. Ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za finance sta sporočili, da so na torkovih pogajanjih s predstavniki Sindikatov carinikov Slovenije dosegli soglasje v dveh od treh odprtih točk. Soglasje so dosegli glede rešitve vprašanja zmanjševanja števila zaposlenih in preobremenjenosti zaposlenih ter reorganizacije Carinske uprave RS. Glede tretje točke, plačnega sistema, pa na ministrstvu za javno upravo in finančnem ministrstvu menijo, da bo večina delavcev carine v novem plačnem sistemu imela večjo plačo, saj bodo napredovali v višji plačni razred. So na torkovih pogajanjih res dosegli soglasje? Odprava plačnih nesorazmerij Temeljni cilj uveljavitve novega plačnega sistema v javnem sektorju je odprava plačnih nesorazmerij in ne splošen dvig plač, kar pomeni, da se osnovna plača za nekatera delovna mesta lahko zviša, za nekatera ostane enaka, za druga pa se lahko tudi zniža, piše na spletni strani ministrstva za javno upravo. Vendar pa na ministrstvu opozarjajo, da nov plačni zakon vključuje posebno varovalko, zaradi katere ob uveljavitvi novega plačnega sistema nihče od zaposlenih javnih uslužbencev ne bo imel nižje plače. Pogajanja torej tečejo o uvrstitvah delovnih mest v plačne razrede in ne o uvrstitvah konkretnih javnih uslužbencev v te razrede. Kljub vsemu cariniki vztrajajo pri stavki. Stavka bo potekala v generalnem carinskem uradu, v vseh carinskih uradih in njihovih organizacijskih enotah.Cariniki so zgroženi tudi nad zadnjim vladnim predlogom, po katerem naj bi se plače znižale. Zaposlenim s sedmo stopnjo izobrazbe v carinski službi bi se plača znižala za približno 250 evrov. Nov plačni zakon določa, da se višina posameznih dodatkov določi v kolektivni pogodbi za javni sektor, ki je bila tako s strani sindikalne kot vladne strani že parafirana. Pogajanje o dodatkih v panožnih kolektivnih pogodbah glede na zakonski okvir torej ni možno. Z ministrstev so sporočili, da sindikat carinikov zaenkrat še ni sprožil zahteve po odpiranju že parafirane kolektivne pogodbe za javni sektor. Je pa vladna stran že prej ponudila precej višje dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času nedelje, prazniki, nočno delo, pripravljenost za delo. Osnova za delo carinikov med stavko bo 56. člen zakona o carinski službi, ki določa delo carinikov med stavko Uveljavitev načina napredovanja v višje nazive je odvisno od samega pogajalskega procesa, ki še vedno poteka. Predlog načina napredovanja, ki ga zagovarja sindikat carinikov, bi po izračunih vladne strani pomenil dodatnih 30 milijonov evrov proračunskih sredstev letno, kar pa bi lahko pomembno poseglo v stabilnost javnih financ. Z ministrstev so zato sporočili, da ta predlog, v tej fazi pogajalskega procesa, za vladno stran torej ni sprejemljiv. Cariniki bodo stavkali Sekretar Sindikata carinikov Slovenije Dušan Miščević je za 24ur.com potrdil, da se stavka carinikov začne opolnoči, v noči z nedelje na ponedeljek. Miščević je dejal, da so se s predstavniki vlade sestali v torek, vendar pogovor ni obrodil konkretnih rezultatov. Dodal je, da bo osnova za delo carinikov med stavko 56. člen zakona o carinski službi, ki določa delo carinikov medstavko. Vlada je na današnji dopisni seji na predlog ministra za finance Andreja Bajuka razrešila generalnega direktorja Carinske uprave RS Franca Koširja in na njegovo mesto imenovala Rajka Skubica. Minister za javno upravo Gregor Virant je že pred časom napovedal, da se vlada na grožnje ne bo odzvala in popustila. Minister opozarja, da so cariniki v okviru pogajanj že dobili en plačni razred. Carinik je uvrščen v 19. plačni razred, vlada je predlagala 21. plačni razred, ki je bil sprejet tudi s strani sindikata javnega sektorja. Sedaj zahtevajo več in na to ne bomo pristali, je že večkrat dejal Virant. Tiskovni predstavnik ministrstva za javno upravo Miran Koren je za 24ur.com dejal, da ločenih pogajanj ne bo. Ponovil je, da vlada ne more pristati na izsiljevanja. Miščević je dejal, da ministrstvo zmanjšuje število zaposlenih v javni upravi, pozablja pa na posledice takih ukrepov. Dejstvo je, da je carinikov premalo, starostna meja pa se vztrajno viša, navaja Miščević. Povprečna starost zaposlenih je 45 let. Če bo Hrvaška vstopila v EU, recimo čez tri leta, bo povprečna starost carinikov okoli 50 let, je zaključil Miščević. Stavka tudi leto dni Miščević je dejal, da so člani Sindikata carinikov Slovenije enotni in podpirajo stavko. Stavkali bodo dokler se pogajanja ne začnejo, dodaja. Kar se tiče nas, stavka lahko traja tudi leto dni, je zaključil Miščević.

negative

Umar ne vidi razlogov za napovedane podražitve električne energije. Na zvezi potrošnikov pravijo, da je bil dvig cen pričakovan. Račun za električno energijo za gospodinjstva se bo s 1. januarjem prihodnje leto v povprečju zvišal za šest odstotkov, so ta teden sporočila elektrodistribucijska podjetja Ljubljana, Maribor, Celje in Gorenjska. Razlog povišanja cen so razmere na trgih električne energije, pojasnjujejo. Oskrba z električno energijo naj bi se z januarjem 2008 dvignila v povprečju za šest odstotkov. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so ocenili, da bi napovedani dvig cen oskrbe z električno energijo z januarjem 2008 v povprečju za šest odstotkov, ki so ga v četrtek napovedala elektrodistribucijska podjetja, k inflaciji neposredno prispeval 0,15 odstotne točke. V času, ko omejevanje inflacije zahteva vso pozornost, ne vidimo razlogov za napovedane podražitve, je napoved pospremil v. d. direktorja Umar Boštjan Vasle. Glede ukrepov na področju napovedanih hkratnih podražitev na Umarju menijo, da je na potezi Urad RS za varstvo konkurence. Smiselno bi bilo, da država kot največji lastnik podjetij oceni upravičenost napovedanih podražitev z vidika stroškovne strukture poslovanja elektrogospodarstva , so dodali. Če primerjamo cene oskrbe z električno energijo med posameznimi evropskimi državami v standardih kupne moči, ugotovimo, da so bile julija naše cene povsem na evropskem povprečju, je pojasnil Vasle. V Sloveniji smo letos zabeležili dvig cen električne energije za gospodinjstva, in sicer za 6,2 odstotka, kar je k inflaciji prispevalo nekaj manj kot 0,2 odstotni točki. Na ministrstvu za gospodarstvo so pojasnili, da na očitke o kartelnem dogovoru distribucijskih podjetij še ne morejo odgovoriti, saj mora Urad RS za varstvo konkurence najprej sprožiti potrebne postopke. Šele ko bodo ugotovitve znane, bomo lahko potrdili oziroma zavrnili očitke o kartelnem dogovoru, so zapisali v sporočilu za javnost. Povišanje je neizogibno Elektrodistribucijska podjetja pojasnjujejo, da je razkorak med nakupno ceno za prihodnje leto in prodajno ceno električne energije v letošnjem letu prevelik, da bi cene ohranili. Zagotavljajo, da si sicer prizadevajo za čim ugodnejše pogoje nakupa, a je zaradi neugodnih razmer na trgu električne energije in dolgoletnega zaostajanja prodajne cene za nakupno povišanje neizogibno. Breda Kutin pravi, da so pričakovali dvig cen elektrike. Foto POP TV Objavljene cene so po pojasnilih Elektra Ljubljana sicer začasnega značaja, saj cene za uporabo omrežij za leto 2008 še niso znane, prav tako ne nakupna cena električne energije za gospodinjstva. V začetku leta 2008 je zato pričakovati še določene prilagoditve cen glede na takrat znane vrednosti v strukturi cene oskrbe z električno energijo za gospodinjstva. Direktor analitsko raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik meni, da se bo rast cen hrane verjetno umirila. Verjetno bo prišlo do neke normalizacije, kar pa se še ne bo odražalo na medletnih podatkih o inflaciji v prihodnjih mesecih, je dejal.Kmetijski minister Iztok Jarc je cene hrane označil za dejstvo, ki se že nekaj časa dogaja v svetu, ne samo v Sloveniji. Evropska kmetijska politika je na to že odgovorila, delno pa še bo, je dodal. Kljub podražitvi - po podatkih Elektra Gorenjska se bo znesek za gospodinjstvo s povprečne porabo povišal za približno 1,9 evra mesečno, po podatkih Elektra Celje za 1,83 evra - pa cena električne energije za gospodinjstva v Sloveniji še zmeraj zaostaja za dejanskimi tržnimi cenami in ne pokriva nakupne cene električne energije in stroškov, opozarjajo distribucijska podjetja. Tako so na primer iz Elektra Ljubljana sporočili, da je rast cen električne energije na trgu na debelo za dobavo v letu 2008 zelo visoka in potreben bi bil še dodaten dvig cen v primeru popolnoma tržnega oblikovanja cen. V teku so pogajanja s proizvajalci v Sloveniji s ciljem zagotovitve makroekonomske stabilnosti, kar bi bilo ob še višjih cenah oskrbe od objavljenih težko izpolniti. Dolgoročno bo potrebno cene električne energije uskladiti s tržnimi cenami ter posledično upočasniti visoko rast porabe in zmanjšati tveganja pri zanesljivosti oskrbe, so sporočili iz Elektro Ljubljana. Na gospodarskem ministrstvu ocenjujejo, da imajo dobavitelji gospodinjskim odjemalcem razvito dolgoročno poslovno sodelovanje z obema največjima veletrgovcema z elektriko - Holdingom Slovenske elektrarne in družbo Gen energija -, zato lahko elektriko pri teh dveh trgovcih kupijo v nekaterih primerih tudi ugodneje, kot je trenutna maksimalna veleprodajna cena na trgu . Podražitev ni nepričakovana Ministrstvo sicer opozarja, da cene električne energije niso več pod nadzorom države. Določajo jih dobavitelji sami, odjemalci pa imajo možnost dobavitelja izbrati oz. zamenjati, so pojasnili. Kot so dodali, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak poziva veletrgovce in dobavitelje gospodinjskim odjemalcem k družbeni odgovornosti, vsekakor pa podražitev ni nepričakovana. Dvig cen elektrike v prihodnjem letu so pričakovali tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije, saj so, kot je pojasnila predsednica zveze Breda Kutin, dobavitelji ob odprtju trga 1. julija zagotavljali, da do konca leta ne bodo dvigali cen, a hkrati poudarjali, da so te podcenjene za 20 do 30 odstotkov. Je pa zelo zanimivo, če smem biti malo sarkastična, da so vsi napovedali enak odstotek podražitve, je povedala Kutinova in dodala, da dvig spominja na primer uvedbe tarif za dvig gotovine na bančnih avtomatih. Upamo, da bo urad za varstvo konkurence ukrepal in da za analizo ne bo potreboval več kot leto dni, tako kot v preteklosti, preden se bo sploh začel postopek, je dejala. Sama je sicer prepričana, da bi v Sloveniji potrebovali model zamejene cene na področju energetike. Ne verjamem, da bi lahko konkurenca večih ponudnikov na tako majhnem trgu sama po sebi dala pozitivne rezultate za potrošnike, je dejala.

neutral

Sobotna akcija Dan brez nakupa opozarja na nakupovalno mrzlico, ki decembra zagrabi sodobno potrošniško družbo. Današnja akcija Dan brez nakupa opozarja na nakupovalno mrzlico, ki decembra zagrabi sodobno potrošniško družbo.

positive

Vodstvo nemških železnic Deutsche Bahn ponuja sindikatu strojevodij GDL novo ponudbo za povišanje plač in ločeno kolektivno pogodbo. Bo sindikat strojevodij sprejel ponudbo Deutsche Bahna Nova ponudba vodstva nemških železnic Deutsche Bahn sindikatu strojevodij GDL vsebuje predlog za povišanje plač za od osem do 13 odstotkov in ločeno kolektivno pogodbo pod določenimi pogoji. Vodstvo sindikata, ki je zaradi neuspešnih pogajanj pripravilo že več stavk, največjo pretekli konec tedna, se bo v ponedeljek opredelilo do ponudbe in se odločilo, ali se bodo začeli pogajati. Vodstvo družbe ponuja samostojno kolektivno pogodbo, ki naj bi se brez konfliktov in protislovij vključila v siceršnje kolektivno dogovarjanje v družbi. Vodja Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn je danes dejal, da se o enotnosti plač v Deutsche Bahnu ne bodo pogajali in da se ne bodo odpovedali principu enakega plačila za enako delo. Po njegovih besedah so sindikatu ponudili zvišanje plač za od osem do 13 odstotkov. Posamezni prihodki bi se zvišali za vsaj osem odstotkov, pri čemer bi se osnovno plačilo povečalo za 4,5 odstotka, ostali del zvišanja pa bi realizirali prek strukture prihodka in dodatkov. Tako bi lahko zaposleni s posebej plačanim dodatnim delom svoje plačilo zvišali za do 13 odstotkov. Novo ponudbo je GDL prejel preteklo sredo. GDL si je za proučitev ponudbe vzel čas do ponedeljka, ko bo tudi sporočil naslednje korake. Če se bodo v sindikatu odločili za pogajanja, v vmesnem času ne bo stavk. Največja stavka je bila pretekli konec tedna Vodja berlinskega okrožja v GDL Hans-Joachim Kernchen je povedal, da se ne bi smeli odmakniti od osnovne zahteve po ločeni kolektivni pogodbi. Pri tem bi morala biti po njegovem jasno določena samostojnost, saj se pogovarjamo o delovnem času in plačilu le voznega osebja. GDL in vodstvo železnic se neuspešno pogajata že več mesecev, v tem času pa je sindikat, ki zastopa okoli 15.500 od skupno 19.600 strojevodij pri nemških železnicah, pripravil že vrsto stavk. Največja je bila pretekli konec tedna, ko je stavka v potniškem prometu trajala 48 ur, stavka v tovornem prometu pa 62 ur.

neutral

V Sloveniji je bilo v letošnjem četrtletju največ prostih delovnih mest v gradbeništvu. Največ prostih delovnih mest je v gradbeništvu. V Sloveniji je bilo v tretjem letošnjem četrtletju v povprečju 9531 prostih delovnih mest. Največje število prostih delovnih mest je bilo v predelovalnih dejavnostih, in sicer 2043, medtem ko je bila najvišja stopnja prostih delovnih mest, 2,3 odstotka, zabeležena v dejavnosti gradbeništva, so sporočili iz državnega statističnega urada. V tretjem četrtletju je bila stopnja prostih delovnih mest 1,2-odstotna, kar je enako kot v prejšnjem četrtletju. Najvišja stopnja prostih delovnih mest je bila zabeležena v gradbeništvu, in sicer 2,3-odstotna, vendar se je ta glede na prejšnje četrtletje v tej dejavnosti zmanjšala za 0,6 odstotne točke. V poslovnih subjektih oziroma v njihovih enotah, ki imajo več kot 10 zaposlenih oseb, je ta stopnja znašala 1,1 odstotka, kar prav tako enako kot v drugem četrtletju letošnjega leta. V nasprotju s prostimi delovnimi mesti, katerih število iz četrtletja v četrtletje niha, je pri zasedenih delovnih mestih opazen trend stalnega zviševanja števila zasedenih delovnih mest. V povprečju je bilo tako v tem četrtletju 815.675 zasedenih delovnih mest, kar je 4307 več kot v drugem četrtletju. Največji porast števila zasedenih delovnih mest je bil glede na četrtletje prej tudi tokrat zabeležen v dejavnosti gradbeništva, in sicer za 3181, to število pa je v povprečju znašalo 79.959. Padec delovnih mest v izobraževanju Padec števila zasedenih delovnih mest je v državi zabeležila dejavnost izobraževanja, in sicer za 1124 glede na predhodno četrtletje. To je povsem sezonski pojav, saj je tretje četrtletje leta čas šolskih počitnic, ko se v dejavnosti izobraževanja končajo predvsem tista delovna razmerja, ki so bila sklenjena za določen čas, so navedli v uradu. Največ prostih delovnih mest je bilo kot običajno razpisanih v predelovalnih dejavnostih, in sicer 2043. Sledila je dejavnost gradbeništvo s 1876 prostimi delovnimi mesti, vendar pa se je v tej dejavnosti glede na prejšnje četrtletje zmanjšalo število prostih delovnih mest za 392, so še sporočili iz statističnega urada.

positive

Vlada naj bi si vzela pravico, da bo sama določila, kateremu podjetju bo dala delnice NKBM in kateremu ne.

neutral

Cene nafte so se na svetovnih trgih spet nekoliko zvišale in se ustalile tik pod 100 dolarjev. Cene nafte so se danes na svetovnih trgih spet nekoliko zvišale in se ustalile tik pod 100 dolarjev. Za sod 159 litrov zahodnoteksaške lahke nafte je bilo treba v elektronskem trgovanju popoldne v Singapurju odšteti 98,52 dolarja, kar je 34 centov več kot v petek. Severnomorska nafta brent pa se je na borzi na Londonu povzpela na rekordnih 96,55 dolarja za sod. Vlagatelji na naftnem trgu so pred prihajajočo zimo še vedno zaskrbljeni glede zalog Vlagatelji na naftnem trgu so pred prihajajočo zimo še vedno zaskrbljeni glede zalog, nestrpno pa pričakujejo tudi skorajšnje srečanje ministrov Organizacije držav izvoznic nafte Opec o morebitnem nadaljnjem povečanju proizvodnje. Ministri Opeca se bodo srečali 5. decembra v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih. Srečanje Opeca bo po mnenju analitikov zelo pomembno ne glede na odločitev ministrov, saj se bo šele po tej odločitvi lahko oblikovalo razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Cena nafte Opeca se je v petek oblikovala pri 91,52 dolarja za sod, kar je 16 centov višje kot v četrtek, je danes zapisano na spletni strani 12-članskega kartela. Sicer pa naftni trgovci pozorno spremljajo tudi podatke o gibanju cen delnic naftnih podjetij v ZDA, ki so se tokrat pocenile bolj od pričakovanj. Poleg tega so se v ZDA občutno zmanjšale zaloge destilatov, predvsem kurilnega olja in dizelskega goriva. Pričakovati je, da se bo povpraševanje po kurilnem olju prihodnji mesec, ko se zima tudi koledarsko začne, še povečalo. Ameriški severovzhod je sicer največji uporabnik kurilnega olja. Cene nafte so se od začetka leta povečale že za 64 odstotkov, med razlogi za zviševanje cen črnega zlata pa velja izpostaviti številne motnje v dobavi v največjih proizvajalkah, kot je denimo Nigerija, močno povpraševanje na Kitajskem in v Indiji ter negotovost glede iranske jedrske krize.

negative

Zaključilo se je vpisovanje interesa za nakup delnic NKBM, ki so jih lahko oddali mali vlagatelji. Zanimanje za nakup delnic NKBM s strani malih vlagateljev naj bi bilo precejšnje. Na 104 vpisnih mestih po Sloveniji se je ob 16. uri zaključilo vpisovanje interesa za nakup delnic Nove Kreditne banke Maribor NKBM, ki so jih lahko oddali mali vlagatelji. Kot so povedali v NKBM, je bilo zanimanje za delnice tudi danes precejšnje. Vendar so se na to dobro pripravili in dodatno okrepili svoje ekipe, so zagotovili. Mali delničarji fizične in pravne osebe, ki niso dobro poučeni vlagatelji so lahko izrazili interes za nakup delnic NKBM izrazili od 19. novembra do danes. To so lahko storili v 66 enotah NKBM, 32 enotah Poštne banke Slovenije in šestih enotah Nove Ljubljanske banke. V vseh je bil obisk danes precejšen, so povedali v bankah. Dobro poučeni institucionalni vlagatelji bodo interes za nakup delnic NKBM lahko izrazili še do 29. novembra. Končna cena za delnico, ki bo med 20,5 in 27 evri, bo določena 30. novembra. Oblikovala se bo na podlagi izkazanega interesa oblikovala ob koncu obeh vpisnih obdobij, potrdila pa jo bo vlada. Na podlagi izkazanega interesa se bo nato določilo tudi, kdo in koliko delnic NKBM bo lahko dejansko kupil.

positive

Ljubljana naj bi v letu 2010 na območju železniške in avtobusne postaje dobila nov potniški center Emonika. Center naj bi bil končan v letu 2010. Slovenske železnice SŽ in madžarsko-kanadsko podjetje Trigranit sta danes v Ljubljani predstavila projekt gradnje novega potniškega centra Emonika, ki bo zrasel na območju glavne ljubljanske železniške in avtobusne postaje. Vrednost projekta, ki ga bo izpeljalo skupno podjetje SŽ in Trigranita Emonika, je okoli 222 milijonov evrov. Z gradnjo objektov naj bi začeli junija prihodnje leto, center pa naj bi bil v celoti končan v letu 2010. V sklopu centra bosta novi avtobusna in železniška postaja, zabaviščno-nakupovalno središče, hotel ter stanovanjske in poslovne stavbe. V 100 metrov visoki stopnici bodo na skupno 21.000 kvadratnih metrih poslovni prostori, sedemnadstropni hotel s štiri zvezdicami bo imel 150 sob, v 60-metrski stolpnici pa bo 130 luksuznih stanovanj različnih velikosti. Iz nove železniške in avtobusne postaje, pod katerima bo 2500 parkirnih mest, bo dostop v nakupovalno-zabaviščno središče, v katerem bo na 55.000 kvadratnih metrih 250 lokalov, med drugim multikino, rekreacijske površine, restavracije. Na strehi centra, ki ga je zasnovala arhitekturna pisarna HOK International, nameravajo narediti tudi park. Direktor skupnega podjetja Emonika Csaba Toth je izpostavil dobro partnerstvo z državo, ljubljansko občino in SŽ. Po njegovem bo to eden najbolj uspešnih in privlačnih tovrstnih centrov v Evropi, ki bo tudi oživil mestno središče, zgradil infrastrukturo in privabil posredne investicije. Sodelovanje s SŽ Družbi sta pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja, v kateri ima madžarski partner 79,6-odstotni delež, ostalo pa SŽ, podpisali 17. oktobra. V tem javno-zasebnem partnerstvu SŽ sodelujejo pri vseh odločitvah in zagotavljajo tudi strokovno podporo, kar se tiče železnice, Trigranit pa zagotavlja financiranje in krovno upravlja s projektom. Investitorji ocenjujejo, da bi se jim 250 milijonov evrov moralo povrniti v desetih letih. Še prej pa morajo dobiti gradbeno dovoljenje. Z Mestno občino Ljubljana je Trigranit sklenil dve pogodbi, in sicer o sodelovanju in o opremljanju pri projektu. Gre za sodelovanje pri razvoju javne infrastrukture, pri čemer bo mesto zagotovilo zemljišča za infrastrukturo, Trigranit pa bo poskrbel za oblikovanje, financiranje in izgradnjo, je povedal Toth in dodal, da računajo tudi na sodelovanje občinskih urbanistov. Trigranit bo tudi mestu doniral dva milijona evrov za športne, kulturne in humanitarne namene. Ljubljanski potniški center Emonika. Generalni direktor SŽ Tomaž Schara je dejal, da bo nova potniška dvorana, novi dostopi do peronov, parkirišča ter povezava severa in juga uporabnikom storitev v tovornem, zlasti pa v potniškem prometu, prinesli celovito ponudbo, kakršno lahko pričakujejo od sodobnega železniškega prevoznika v 21. stoletju . Poleg tega bodo, pravi, s približanjem avtobusne postaje tirom še lažje uresničevali vlogo integratorja v železniškem prometu . Generalna direktorica direktorata za železnice na ministrstvu za promet Jelka Šinkovec Funduk je omenila dolgotrajne poskuse za ureditev območja železniške in avtobusne postaje. Po njenih besedah gre za največji tovrstni projekt, za katerega je bil razpisan javni mednarodni natečaj, in prvi projekt javno-zasebnega partnerstva, ki se izvaja po lani sprejetem zakonu. Podžupan Mestne občine Ljubljana Janez Koželj, ki je tudi profesor arhitekture, je dejal, da je mesto pomemben logistični partner, ki pomaga rešiti težave zaradi načrtovanja, projektiranja, pridobivanja zemljišč, načrtovanja infrastrukture. dejal je, da je stroka v javnih razpravah podprla gradnjo, nato pri izvedb pa se ponovno razdelila. Meni, da gre za pomemben projekt, ki je poleg prispevka k ureditvi infrastrukture za javni promet pomemben za oživitev mestnega središča. Nekateri arhitekti pa imajo pomisleke. Ta projekt osvobaja samo 70 tisoč kvadratnih metrov, medtem ko bi poglobitev železnice osvobodila 470 tisoč kvadratnih metrov, s tem bi se Ljubljana lahko razvijala navznoter, pravi arhitekt in urbanist Janko Rožič.

positive

Kapitalska družba je prosila za podaljšanje roka veljavnosti ponudbe družbe DZS za odkup delnic Term Čatež. Kapitalska družba Kad je prosila za podaljšanje roka veljavnosti ponudbe družbe DZS za odkup 118.262 delnic oziroma 19,77-odstotnega deleža Term Čatež. Za podaljšanje roka so zaprosili zato, ker dokončna odločitev o prodajnih aktivnostih še ni sprejeta. Prodaja Term Čatež bo morda trajala do konca letošnjega leta Družba DZS, ki je s skoraj 24 odstotki največja posamezna lastnica čateških term, je ponudbo za odkup skoraj petinskega deleža v Termah Čatež Kadu posredovala 9. novembra, za delnico pa ponudila 350 evrov. Ponudba velja 30 dni, DZS pa je napovedal, da jo bo obnovil, če je Kad v prvi ponudbi ne bo sprejel. V Kadu bodo tako o ponudbi DZS še razmislili. Po pisanju današnjih Financ naj bi Kad prosil za podaljšanje roka do 31. decembra, saj naj bi želeli pred tem narediti še cenitev družbe, v Kadu pa o časovnici ne želijo govoriti. Sicer pa se bodo v četrtek sestali nadzorniki Term Čatež. Poleg poslovnih rezultatov bodo obravnavali predloge uprave v zvezi z lastnimi delnicami Term Čatež oziroma za odpravo nezakonitega stanja v družbi.

neutral

Hrvatom se obeta nov val podražitev. Od sobote dalje bodo cene nekaterih mlečnih izdelkov višje za skoraj desetino. Na Hrvaškem bodo v soboto cene mleka in mlečnih izdelkov poskočile 1. december, ko bodo cene spet narasle, so hrvaški mediji že poimenovali črna sobota . Vodilna hrvaška proizvajalce mleka in mlečnih izdelkov, Zagrebški Dukat in varaždinska Vindija, sta s 1. decembrom napovedala podražitve svojih izdelkov. Cena mleka bo poskočila za osem do devet odstotkov, mlečniizdelki pa bodo dražji za pet do osem odstotkov. Upravi sta podražitve obrazložiliz jesenskim dvigom cene odkupa mleka. Valu podražitev ni videti konca Hrvaški zavod za statistiko je sredi novembra objavil, da so stroški za živila v enem letu poskočili za 8,1 odstotka. Na ta način se nadaljuje val podražitev na Hrvaškem, ki ga je potrdil tudi državni zavod za statistiko. Zelenjava se je v enem letu podražila za 30 odstotkov, olje za 17 odstotkov, kruh in žitne rastline za osem odstotkov. Zaradi podražitev cen surovin je Zagrebško podjetje Zvijezda podražilo svoje izdelke - olje, margarine in majoneze - tudi do 50 odstotkov, za kolikor je skočila cena sončničnega olja. Poudarili so, da so cene hrvaških oljnic od lani podvojile, cena surovega olja na svetovnem trgu je višja za 80 odstotkov. Tudi cene jajc se postopoma zvišujejo, tudi za 35 odstotkov. Hrana je tudi na Hrvaškem vse dražja Posebej se je podražila zelenjava, fižol, na primer, celo za 60 odstotkov, je za Večernji list povedal eden od prodajalcev na Zagrebški tržnici. Ocenil je, da se bodo cene paradižnika in zelene solate ob prihajajočih praznikih podvojile. Ankete med državljani kažejo, da je za kosilo ceneje pojesti kos mesa kot kilogram zelenjave. Vendar pa podražitve napovedujejo tudi živinorejci. Domača proizvodnja visi na nitki zaradi visokih cen hrane za živino in energentov, podražitev bo pospešil tudi uvoz mesa z dampinškimi cenami, je ocenil Toni Raić iz društva živinorejcev Babybeef. Meso se bo podražilo, ker bodo proizvajalci zmanjšali rejo, je ocenil predsednik Neodvisnega hrvaškega sindikata Krešimir Sever. Opozoril je, da se bodo zvišale cene naravnih sokov, in sicer zaradi uvoza embalaže. Ni izključil niti podražitve električne energije in plina, ker bo vlada po volitvah morala izpolniti zahteve distributerjev. V sindikatu so izračunali, da bi vse dosedanje in napovedane podražitve lahko sprožile splošnih dvig življenjskih stroškov za šest odstotkov.

negative

Avtomobile prihodnosti bo poganjala elektrika. To naj bi bil velik korak k čistejšemu in bolj zdravemu zraku v mestih.

positive

Prevzemna ponudba za Merkur se je iztekla. Največji delež ima Merfin, ki ga je ustanovilo 65 vodilnih Merkurja. Iztekla se je ponudba konzorcija petih lastnikov Merkurja za prevzem družbe. Prevzemniki - družbe Merfin, Banka Koper, Sava in Interfin Naložbe iz Slovenije ter Euro-Veneto iz Zagreba - za delnico Merkurja ponujajo 405 evrov. Praga uspešnosti ponudbe niso določili. Prevzemna ponudba se nanaša na 282.152 Merkurjevih delnic, medtem ko imajo prevzemniki preostalih 1.030.433 delnic oziroma 78,50-odstotni lastniški delež že v lasti. Največji delež Merkurja ima med člani konzorcija družba Merfin, ki jo je poleti ustanovilo 65 vodstvenih delavcev Merkurja. Predsednik uprave Merkurja Bine Kordež za zdaj težav pri prevzemu, kljub vladni noveli zakona o prevzemih, ne vidi. Predsednik uprave Merkurja Bine Kordež, ki je med ustanovitelji Merfina, je pred dnevi izrazil pričakovanje, da bo menedžerski prevzem Merkurja izpeljan kljub pred dnevi sprejetima noveli zakona o prevzemih in dopolnitvijo zakona o bančništvu, skladno s katerima bo prepovedano zastaviti delnice ciljne družbe za pridobitev bančne garancije. Kordež računa, da bo konzorcij petih lastnikov Merkurja prevzem družbe kljub prenovljeni zakonodaji izpeljal tako, kot si ga je zastavil. Prevzem je namreč popolnoma v skladu z zakonodajo in standardi, ki veljajo povsod v svetu, pravi Kordež, ki ne vidi razlogov, zakaj prevzema ne bi smeli realizirati. Vlada je namreč v sredo sprejela predlog novele zakona o prevzemih, ki v postopku dajanja prevzemne ponudbe prepoveduje zastavo vrednostnih papirjev ciljne družbe za pridobitev bančne garancije. Novela zakona predvideva, da agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za prevzemno ponudbo, če ji prevzemnik dokaže, da plačilo vrednostnih papirjev, na katere se nanaša ponudba, ni zavarovano z zastavo teh vrednostnih papirjev. Vlada želi z novelo zakon o prevzemih preprečiti prevzeme, ki vodijo v izčrpavanje ciljnih družb in slabšajo njihovo konkurenčnost. Z enakim ciljem je vlada dopolnila tudi zakon o bančništvu, po katerem za zavarovanje kredita ne bo več mogoče uporabljati delnic ciljne družbe.

neutral

Avstrija želi z opozorili na cigaretnih škatlicah v nemškem jeziku zaščititi lastnike trafik ob meji s Slovenijo in Češko. Avstrija želi omejiti uvoz cigaret z opozorili v slovenščini. Finančni odbor avstrijskega parlamenta je v četrtek potrdil zakon, s katerim želi država zaščiti lastnike trafik v obmejnem pasu s Slovenijo in Češko. Med drugim naj bi od 1. januarja 2008 veljal predpis, da morajo biti opozorila na cigaretnih škatlicah v nemškem jeziku. V nasprotnem primeru bo iz obeh držav v Avstrijo dovoljeno uvoziti le 200 cigaret na osebo. Ukinitev obstoječe omejitve uvoza na 25 cigaret na osebo iz Slovenije letos poleti je namreč ogrozila mnoge prodajalce cigaret ob meji. Avstrija je zaradi močno razširjenega cigaretnega turizma predvsem v Slovenijo že leta 1997 uvedla posebno omejitev uvoza cigaret na 25 kosov, da bi tako zaščitila trafike blizu meje. To prepoved, ki je veljala le za Slovenijo, Madžarsko, Slovaško in Češko, je Avstriji uspelo ohraniti tudi po vstopu omenjenih držav v EU leta 2004. Vendar se je Avstrija tedaj obvezala, da bo omejitev na 25 cigaret na osebo ukinila, ko bo v omenjenih državah davčna stopnja na primerljivi evropski ravni. Cigaretni turizem, ki se je takoj spet razmahnil zaradi precejšnje razlike v ceni - posamezna škatlica je v Sloveniji cenejša za okoli 1,50 evra -, je močno začel izpodjedati eksistenčno osnovo prodajaln tobačnih izdelkov v obmejnem pasu. Po nekaterih trditvah naj bi jim promet od julija letos upadel za dve tretjini. Letos julija je bila ukinjena omejitev uvoza na 25 cigaret iz Slovenije, odtlej lahko avstrijski državljani uvozijo 800 kosov. Prodajalci cigaret napovedali proteste Potem ko so proteste že napovedali prodajalci cigaret na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, so se jim pridružili tudi kolegi s severa Avstrije. S 1. januarjem 2008 bo namreč ukinjena tudi omejitev uvoza na 25 cigaret na osebo iz Češke. Za 26. november so napovedali celo vseavstrijske proteste, vendar jim je uspelo 21. novembra na posebnem sestanku z avstrijskim finančnim ministrstvom doseči kompromisno rešitev. Od 1. januarja 2008 bo dovoljeno iz Slovenije in Češke uvoziti več kot 200 cigaret na osebo samo, če bodo opozorila zapisana v nemščini, ker jih sicer kadilci ne bodo mogli razumeti . Od leta 2009 naj bi posebna ureditev veljala tudi za Slovaško in Madžarsko. Poleg pravice do zaračunavanja oglaševanja tobačnih izdelkov v trafikah in solidarnostnega sklada, v katerega naj bi veletrgovci s cigaretami vplačevali deset odstotkov marže in iz katerega naj bi pritekala sredstva za pomoč ogroženim lastnikom trafik, so se tedaj dogovorili tudi za omejitve pri uvozu. Omejevanje v nasprotju z določili EU? Pravniki opozarjajo, da je načrtovano omejevanje, ki ga mora potrditi še avstrijski parlament, v nasprotju z določili EU, ki znotraj držav članic dovoljujejo prenos 800 cigaret na osebo. Odvetnik Rudi Vouk iz vrst slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem poleg tega opozarja, da je sporna tudi vezanost omejitve na opozorilne napise v nemščini. Po eni strani ima Avstrija kadilce s tem za norce, ki ne vedo sami, da je kajenje škodljivo. Še posebej vprašljiva pa je zahteva po napisih v nemščini tudi v luči dejstva, da kar nekaj tisoč avstrijskih državljanov brezhibno obvlada na primer slovenščino in da je ta na jugu avstrijske Koroške celo v uporabi kot uradni jezik. Sploh pa bi bila omejitev tudi jasna diskriminacija slovenščine in češčine, poudarja Vouk, saj zahteva po opozorilih v nemščini ne velja za uvoz cigaret iz Portugalske, Španije ali tudi Grčije, kjer poleg tega uporabljajo še drugačno pisavo kot v Avstriji. Odvetnik je zato prepričan, da bi avstrijske omejitve padle ob prvi pritožbi na evropskih ustanovah, saj so v očitnem nasprotju s predpisi EU. Za vsak primer pa Vouk organizacijam slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem svetuje, da že začnejo pripravljati tečaje slovenščine za kadilce.

negative

Konzorcij ima v lasti 98,44 odstotka Merkurja. Ponudbo je sprejelo 3.133 lastnikov delnic. Prevzemna ponudba za odkup delnic Merkurja je uspela. Ponudbo konzorcija petih družb za prevzem Merkurja je sprejelo 3.133 lastnikov delnic, ki so imeli skupaj v lasti 19,94-odstotni delež Kranjske družbe. S tem so prevzemniki svoj lastniški delež v Merkurju povečali na 98,44 odstotka. Skladno z določili prevzemne ponudbe in prospekta je prevzemna ponudba za odkup delnic Merkurja uspela, je družba Merfin kot zastopnica konzorcija danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Konzorcij petih lastnikov Merkurja - družbe Merfin, Banka Koper, Sava in Interfin Naložbe iz Slovenije ter Euro-Veneto iz Zagreba - je ponudbo za prevzem objavil 2. novembra ter za eno delnico ponudil 405 evrov. Ponudba se je iztekla 1. decembra, v tem času pa so prevzemniki pridobili 261.701 delnico Merkurja, kar skupaj s 1.030.433 delnicami, ki so jih imeli v lasti na dan objave prevzemne ponudbe, pomeni, da imajo zdaj v lasti 1.292.134 delnic oziroma 98,44 odstotka vseh.

positive

Po neuradnih podatkih naj bi Lesna Tip s švedskim koncernom Ikeo podpisala pismo o nameri. Direktor Ranc o tem ne želi govoriti. Podjetje Lesna - Tovarna ivernih plošč Tip iz Šentjanža pri Dravogradu, ki je del skupine Prevent Global, v letošnjem letu nadaljuje z občutno rastjo proizvodnje. Kot je povedal direktor družbe Danilo Anton Ranc, v letu 2007 pričakujejo skoraj 50-odstotno povečanje proizvodnje, z 38 milijoni evrov prodaje pa 60-odstotno povečanje prometa glede na leto poprej. Po njegovih besedah bo rast dobička v skladu s preteklimi leti okoli 20-odstotna. Ranc je dodal, da je Lesno Tip pred usodo, kakršno so doživela mnoga druga sorodna slovenska podjetja, rešila prav vključitev v skupino Prevent, saj so njihovi lastniki kazali veliko razumevanja za nujne investicije in posodobitev proizvodnje. Med najpomembnejše investicije je prvi mož podjetja uvrstil zlasti naložbo v kontinuirano stiskalnico, ki bo dokončno zaključena letos in je bila skupaj vredna 18,3 milijona evrov. Po njegovih besedah bo omenjena pridobitev še povečala rast proizvodnje in bo imela pomembne sinergijske učinke za celotno lesno industrijo znotraj skupine. Ali bo Ikea kupila Lesno Tip direktor Ranc ni želel komentirati O Preventovi načrtovani prodaji podjetja pa Ranc ni želel govoriti, saj naj bi to bila po njegovem stvar lastnikov. Direktor ni želel povedati niti tega, kako uprava družbe gleda na omenjene načrte Preventa, dejal je le, da nima nič proti, če bi sedanji lastniki to ostali še naprej. Nekaj malega je v tej zvezi povedala le tiskovna predstavnica skupine Prevent Monika Žvikart, ki je potrdila, da se Prevent osredotoča nazaj na avtomobilsko industrijo, zato se o prodaji Lesne Tip pogovarjajo z različnimi potencialnimi kupci. Kot je dejala, so z enim od poslovnih partnerjev, po neuradnih podatkih gre za švedski koncern Ikea, podpisali pismo o nameri, v katerem je med drugim zapisano, da se v času pogovorov z njimi ne bodo pogovarjali z drugimi potencialnimi partnerji. Sicer pa je Žvikartova za 24ur.com povedala, da na novinarski konferenci ni bilo govora o podaji podjetja. Zaenkrat ni še ničesar odločeno, ko pa bo, bomo javnost o tem pravočasno obvestili, je zatrdila Žvikartova in dodala, da bi v primeru uspešnih pogovorov z aktualnim partnerjem lahko posel verjetno sklenili do sredine prihodnjega leta. Ob tem je zavrnila možnost, da bi morebitni kupec v prihodnje lahko tovarno zaprl in se tako znebil konkurence, saj je po njenem eden od ciljev prodaje nadaljnji razvoj podjetja in ne njegovo zaprtje . Tudi zato je boljše, da se tovarna proda nekomu, ki je še naprej pripravljen vlagati v podjetje in ga razvijati, je še dodala. Lani z dobičkom Sicer pa je Lesna Tip, ki zaposluje 191, skupaj s preostalima Preventovima lesnima obratoma Lesna Žaga in Proizvodnja vratnih kril in podbojev iz Pameč pa 325 delavcev, lani ustvarila okoli 700.000 evrov dobička ob prodaji v višini 23,8 milijona evrov. V prihodnjem letu po Rančevih besedah v družbi pričakujejo devetodstotno rast v proizvodnji ivernih plošč ter 23-odstotno rast prodaje, s čimer bi se približali 45 milijonom evrov samo na programu ivernih plošč, v celotni lesni skupini pa 54 milijonom evrov. Ranc je še dodal, da je Lesno Tip pred usodo, kakršno so doživela mnoga druga sorodna slovenska podjetja, rešila prav vključitev v skupino Prevent, saj so njihovi lastniki kazali veliko razumevanja za nujne investicije in posodobitev proizvodnje. Med najpomembnejše investicije je prvi mož podjetja uvrstil zlasti naložbo v kontinuirano stiskalnico, ki bo dokončno zaključena letos in je bila skupaj vredna 18,3 milijona evrov. Po njegovih besedah bo omenjena pridobitev še povečala rast proizvodnje in bo imela pomembne sinergijske učinke za celotno lesno industrijo znotraj skupine.

neutral

Sindikat papirne dejavnosti Slovenije opozarja, da bo, če dogovora ne bo do 25. decembra, sredi januarja stavko aktiviral. Sindikat papirne dejavnosti Slovenije, ki je del konfederacije sindikatov Pergam, je danes preložil splošno opozorilno stavko v dejavnosti, ki jo je napovedal za 11. decembra. Predstavniki delodajalcev so namreč pristali na pogajanja o zvišanju plač, kar je bila ena od zahtev sindikata. Sindikat pa opozarja, da bo, če dogovora ne bo do 25. decembra, sredi januarja stavko aktiviral. Predstavniki delodajalcev so pristali na pogajanja o zvišanju plač, kar je bila ena od zahtev sindikata V kolikor dogovora ne bo do 25. decembra in ne bo dviga plač v letošnjem letu, bomo aktivirali stavko, ki bo v sredini januarja, brez vsakršne možnosti dodatnega prelaganja, je po pogajanjih povedal predsednik Pergama Dušan Rebolj. Če se do 25. decembra ne dogovorimo, to pomeni, da letos ne bo dviga plač, na to pa Pergam ne pristaja. Ne odstopajo od zahtev Rebolj je povedal, da ne odstopajo od svojih zahtev - poleg že dogovorjenega 2,5-odstotnega še dodaten dvig plač za tri odstotke, in sicer tudi v podjetjih, ki so že sama dvignila plače, ter dodatno uskladitev z inflacijo februarja in ne avgusta prihodnje leto. Predsednik združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije Andro Ocvirk je povedal, da so pristali na to, da se pogajajo naprej, da ugotovijo, kako makroekonomske kriterije vgraditi v naše stroške . Sindikat je za 11. decembra napovedal 24-urno opozorilno stavko, in sicer ker se delodajalci po navedbah sindikata tri mesece niso hoteli usesti za pogajalsko mizo. Ocvirk je pojasnil, da so za pogovore, vendar ne za popolnoma izolirane, ampak da bi se morali najprej uskladiti z združenjem delodajalcev, če naj takšen način v Sloveniji obstaja, in s stališči GZS. Delodajalci se sprašujejo tudi, zakaj takšen pritisk ravno v njihovi panogi, saj da je bila rast plač v panogi, tako Ocvirk, 6,8-odstotna. Delodajalci bodo odgovor na zahteve sindikata oblikovali na četrtkovem upravnem odboru združenja, prav tako v četrtek pa bosta pogajalski strani ponovno sedli za mizo.

neutral

Inovatorjem bodo na pomoč priskočili strokovnjaki novozgrajenega ljubljanskega tehnološkega parka.

positive

Minister Bajuk je priznal napako pri postopku prodaje NKBM. Zares zahteva sejo komisije za nadzor javnih financ. Bajuk je poudaril, da je bil izbor cene delnic NKBM izbran na podlagi skrbnih pregledov banke. Ministrstvo za finance je ugotovilo, da je eno ponudbo investicijske družbe NFD 1 za nakup delnic Nove Kreditne banke Maribor NKBM izločilo pomotoma. To je bila napaka, ki jo bomo skušali znotraj zakonskih okvirov in pravil prve javne ponudbe čim prej rešiti, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal finančni minister Andrej Bajuk. Kot je pojasnil, je družba poslala štiri ponudbe, tri po nižji ceni od 27 evrov za delnico NKBM, ki so jih izločili avtomatično, ter eno po ceni 27 evrov za delnico. Po Bajukovih besedah pa neizbor nekaterih ponudnikov ne pomeni prepovedi nakupa delnic NKBM. Te bodo od ponedeljka naprej kotirale na borzi in bodo na trgu, je povedal. Ob tem pa je na fizične osebe naslovil opozorilo Odločitev o morebitni takojšnji prodaji je sicer njihova, vendar če delnice prodajo takoj, izgubijo možnost dobiti bonus delnico na 10 zagotovljenih delnic za devetmesečno lastništvo teh delnic. Poleg tega so kapitalski dobički obdavčeni po 20-odstotni stopnji, je povzel. Država je iztržila maksimum Bajuk se je znova ustavil pri postavljeni ceni za delnico NKBM. Poudaril je, da je bil cenovni razpon za delnico NKBM, postavljen med 20,50 in 27 evri, izbran na podlagi skrbnih pregledov banke, ki sta ju neodvisno naredila svetovalca v prvi fazi privatizacije banke, Citigroup in Nomura. Poleg tega so glede cene opravili preverbo na trgu. Ker je bilo izredno veliko povpraševanja s strani vlagateljev po najvišji postavljeni ceni, smo jo lahko oblikovali pri 27 evrih, je znova pojasnil. Država je posredovala kot regulator trga in izbrala najvišjo. Če je bila večina ponudb po 27 evrov, je to tržna cena in v danih razmerah optimalna cena. Žiga Andoljšek Generalni direktor direktorata za javno premoženje Žiga Andoljšek pa je ocenil Glede na dane razmere, izbran način prodaje in na cilje, ki si jih je postavila država, kaže, da je država iztržila maksimum, kajti trg je postavil ceno in trg je postavil ceno med 20,50 in 27 evri. Vendar pa strogo zaupna cenitev, ki so jo pridobili na 24UR, kaže, da je KAD delnico NKBM ocenil na vrednost 37 evrov. Tako naj bi bilo državno premoženje oškdovano tudi do 50 milijonov evrov. Bajuk trdi, da dokumentov ne pozna in da delnic niso prodali pod ceno. Bi za delnice lahko dobili več? Lahovnik se sprašuje, zakaj dobro poučenim vlagateljem delnic niso prodali na dražbi. Foto Kanal A Poslanska skupina Zares zahteva sklic nujne seje komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, na kateri bi obravnavali javno prodajo delnic Nove Kreditne Banke Maribor NKBM. Zahtevo je v imenu Zares vložil vodja poslanske skupine Matej Lahovnik. Kot je v zahtevi za sklic nujne seje pojasnil Lahovnik, jih v Zares čudi zamik roka borzne kotacije delnic NKBM iz četrtka 6. decembra na ponedeljek 10. decembra. Kot pojasnjuje Lahovnik, je minister za finance Andrej Bajuk še na zadnji novinarski konferenci pred sejo vlade, na kateri je bil sprejet omenjeni sklep, vztrajno trdil, da bo cena delnice znana v petek 30. novembra, delnice pa bodo na borzi začele kotirati v sredo 5. decembra, čeprav je Ljubljanska borza sporočila, da se bo z delnicami trgovalo od četrtka, 6. decembra. Minister za finance oziroma vlada pa je potem s štiridnevno zamudo določila ceno delnic, čeprav se je že v petek, ko bi vlada morala sprejeti omenjeni sklep, med dobro poučenimi vlagatelji vedelo, da je primerna cena za delnico NKBM 27 EUR. NKBM je v sredo male vlagatelje v delnice NKBM obvestila o številu dodeljenih delnic, danes pa je na njihove račune tudi nakazala presežek vplačanega denarja, in sicer v skupnem znesku 593 milijonov evrov. Mali vlagatelji so za nakup delnic NKBM vložili 738 milijonov evrov, medtem ko jim je vlada brez bonusnih delnic dodelila 5.395.365 delnic v skupnem znesku 145,67 milijona evrov, so sporočili iz NKBM. Še bolj problematičen kot zamik roka borzne kotacije delnic pa se poslancem Zares zdi določanje cene za delnico NKBM. Glede na visoko povpraševanje, ki je osemkrat preseglo ponudbo, je bilo že na začetku jasno, da bo končna cena na zgornji meji. Zdaj pa prihajajo na dan informacije, da so nekateri dobro poučeni institucionalni vlagatelji ponujali za ceno delnice občutno več kot 27 EUR, v zahtevi piše Matej Lahovnik. Institucije, ki so v lasti države Republike Slovenije, pa naj bi posedovale cenitve delnic, po kateri je ocenjena vrednost delnice NKBM na osnovi tržnih primerjav ocenjena na 37 EUR, kar za okrog 40 odstotkov presega ceno, po kateri se te delnice prodajajo domačim in tujim institucionalnim investitorjem. Lahovnik je tako prepričanm da je bila prodaja delnic sicer zakonita, a je prišlo do nekaterih velikih pomanjkljivosti. Od dobro poučenih vlagateljev bi lahko iztržili precej več, zakaj jim torej delnic niso prodali na dražbi, je dejal vodja poslanske skupine Zares.

negative

Evropska centralna banka za leto 2008 napoveduje nižjo rast in višjo inflacijo. V letu 2008 naj bi bila inflacija višja. Evropska centralna banka ECB je danes popravila napovedi gospodarske rasti in inflacije v območju evra za letos in prihodnje leto. Gospodarska rast naj bi bila po novih napovedih letos 2,6-odstotna in ne 2,5-odstotna, prihodnje leto pa naj bi namesto napovedanih 2,3 odstotka znašala 2,0 odstotka. Zaradi višjih cen nafte in hrane je po novih napovedih ECB letos pričakovati 2,1-odstotno inflacijo, ki se bo leta 2008 povzpela na 2,5 odstotka, je danes pojasnil predsednik ECB Jean-Claude Trichet. Manjša inflacija leta 2009 Nazadnje je ECB za leti 2007 in 2008 napovedala 2,0-odstotno inflacijo. Inflacija v območju evra naj bi se po prvih ocenah ECB zmanjšala šele leta 2009, ko naj bi padla na 1,8 odstotka, je v Frankfurtu povedal Trichet. To je v okviru cilja ECB, ki znaša pod, vendar blizu dveh odstotkov. Letna stopnja inflacije v območju evra je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat novembra znašala 3,0 odstotka in je tako najvišja po maju 2001, ko je znašala 3,1 odstotka. Kljub pretresom na finančnih trgih pa je ECB zvišala napovedi gospodarske rasti za letos, in sicer z 2,5 odstotka na 2,6 odstotka. Še vedno vlada negotovost glede učinkov krize na finančnih trgih na gospodarstvo, je dejal predsednik ECB. Za leto 2008 je banka napovedi gospodarske rasti znižala z 2,3 na 2,0 odstotka, leta 2009 pa je v območju evra po napovedih ECB pričakovati 2,1-odstotno gospodarsko rast, je še povedal Trichet po zasedanju Sveta ECB, ki je danes po pričakovanjih ohranil ključno obrestno mero na štirih odstotkih. ECB je bila danes tudi previdna in ni želela napovedovati morebitnih sprememb ključne obrestne mere v prihodnjem letu, ampak so sporočili le, da bodo spremljali razvoj dogodkov. V našem kompasu imamo le eno iglo in ta kaže na stabilnost cen, je po navedbah nemška tiskovne agencije dpa dejal Trichet, ki je ob tem dodal, da je treba upoštevati vpliv konjunkture in ostale parametre. Kot nujen pogoj za stabilnost cen pa je izpostavil dogovor o zmerni rasti plač, saj bi dvig plač še dodatno vzpodbudil rast inflacije. Ključna obrestna mera ostaja nespremenjena že od junija, po napovedih analitikov pa zaradi negotovih razmer tudi še ni pričakovati skorajšnjega posega ECB v obrestne mere. ECB je sicer še poleti napovedovala zvišanje ključne obrestne mere, vendar pa bi sedaj po mnenju nekaterih analitikov lahko storila tudi nasprotno, torej znižala ključno obrestno mero in tako skušala ponovno zagnati gospodarsko rast v območju evra, ki se je začela upočasnjevati zaradi težav, povezanih s krizo na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov.

negative