Datasets:

cjvt

/

sentinews

like 1

Follow

Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani 21

Cene nafte so končno padle pod 87 dolarjev za sod, kar je najnižja vrednost v zadnjih šestih tednih. V današnjem trgovanju na azijskih trgih so se cene nafte znižale pod 87 dolarjev za sod 159 litrov, kar je najnižja vrednost v zadnjih šestih tednih, potem ko so ZDA sporočile, da so se jim povečale zaloge nafte. Vlagatelji so pričakovali, da bo odločitev Organizacije držav članic izvoznic nafte Opec, da ne poveča nafte, zvišala cene, hkrati pa so pričakovali tudi upad ameriških zalog. Predstavniki držav članic Opeca so na sredinem srečanju v Abu Dabiju odločili, da količine dnevno načrpane nafte ne bodo povečali. Zahodnoteksaška lahka nafta z januarskim dobavnim rokom se je v azijskem trgovanju pocenila za 92 centov na 86,57 dolarja za sod. Cena za sod severnomorske nafte brent pa se je v Londonu znižala za 70 centov na 87,79 dolarja, je poročala. Cena nafte Opec se je v sredo nekoliko zvišala. V primerjavi s torkom se je nafta Opeca podražila za 17 centov na 85,50 dolarja. Predstavniki držav članic Opeca so na sredinem srečanju v Abu Dabiju odločili, da količine dnevno načrpane nafte ne bodo povečali, ampak bodo proizvodnjo za zdaj pustili nespremenjeno, saj je svetovni trg po njihovem mnenju dobro založen s črnim zlatom. Ministri Opeca se bodo znova srečali 1. februarja. Na upad zalog nafte je vplival tudi manjši uvoz, ki se je znižal za 980.000 sodov na 9,4 milijona sodov na dan. Uvoz bencina se je minuli teden zvišal za 334.000 sodov na 1,2 milijona sodov na dan. Ameriški urad za energijo je medtem sporočil, da so se zaloge nafte minuli teden znižale za osem milijonov sodov, kar je veliko več, kot so pričakovali analitiki, ki so napovedovali upad v višini 700.000 sodov. So se pa po drugi strani že tretji teden zapored zvišale zaloge na naftnem terminalu v Oklahomi, in sicer za 700.000 sodov. Zaloge bencina so se povečale za štiri milijone sodov, kar je veliko več kot so pričakovali analitiki, ki so predvidevali povečanje za 700.000 sodov. Zaloge destilatov, ki vključujejo kurilno olje in dizelsko gorivo, so se povečale za 1,4 milijona sodov. Analitiki so pričakovali povečanje za 400.000 sodov.

neutral

Vladi kljub naglici pri spreminjanju zakonodaje ni uspelo preprečiti menedžerskega odkupa Merkurja.

negative

V železniškem potniškem prometu velja nov vozni red. Vozilo bo več vlakov, cene ostajajo enake. V novem voznem redu bo vozilo šest potniških vlakov več kot doslej S Slovenskih železnic so sporočili, da je začel veljati nov vozni red v železniškem potniškem prometu, ki bo veljal do 13. decembra 2008. V novem voznem redu bo vozilo skupaj šest potniških vlakov več kot doslej, cene pa ostajajo enake. Vozovnice so se nazadnje sicer podražile marca letos. Do sprememb v voznem redu je prišlo tako v mednarodnem, predvsem zaradi skorajšnje širitve schengenskega območja, kot notranjem potniškem prometu. Novi vozni redi so objavljeni na železniških postajah in postajališčih ter na spletni strani Slovenskih železnic. Potniki lahko natančnejše informacije o novostih dobijo na najbližji železniški postaji ali na telefonski številki klicnega centra 01 29 13 332.

positive

Meso, mleko in testenine naj bi se z januarjem podražili. Slovenskega mesa pa naj bi celo zmanjkalo.

negative

Vrednost delnice NKBM je drugi dan trgovanja še poskočila, in sicer za slabe tri odstotke na končnih 37,66 evrov. Za delnice NKBM je bilo tudi drugi borzni dan veliko povpraševanje. Borzniki neuradno zatrjujejo, da je ceno nekdo agresivno branil s povečano ponudbo. Tako kot denimo v ponedeljek, ko je vladni svetovalec Citigroup prodal več kot četrt milijona delnic NKBM in tečaj obdržal pod 37 evri za delnico. V ospredju današnjega zanimanja na Ljubljanski borzi so bile ob 19,7 milijona evrov skupnega prometa tudi danes delnice NKBM, s katerimi so vlagatelji sklenili za 8,62 milijona evrov poslov. Enotni tečaj delnice NKBM je dosegel 37,66 evra. Za trgovanje z delnicami so v ponedeljek in danes podaljšali trgovanje za dve uri, medtem ko se bo od srede naprej z njimi trgovalo po običajnem urniku. Prvi trgovalni dan je bilo z njimi sklenjenega za 33,5 milijona evrov prometa, danes pa za 8,62 milijona evrov. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri 11.338,66 točke, kar je 136,50 točke oz. 1,19 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks SBI TOP se je znižal za 37,32 točke oz. 1,47 odstotka na 2505,46 točke. Enotni tečaj delnice NKBM se je v ponedeljek v primerjavi s tistim v javni prodaji pri 27 evrih povzpel za 35,59 odstotka na 36,61 evra. Danes pa se je zvišal še za 2,87 odstotka in trgovanje zaključil pri 37,66 evra. Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti je v ponedeljek izrazil pričakovanje, da bo NKBM kmalu zaprosila za vstop v prvo kotacijo in to, da bo na borzi kmalu začele kotirati delnice Zavarovalnice Triglav. Ta je prav danes vložila zahtevo za sprejem njenih delnic v kotacijo. Zahteva se nanaša na 5.683.787 navadnih imenskih kosovnih delnic z oznako ZVTG, so prek spletne strani borze sporočili iz Triglava. Kateri so največji posamezni lastniki? Rekorder Bogdan Pušnik, lastnik borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, je svojih preko devet tisoč nabranih delnic že prodal. V današnjem trgovanju so bile med prometnejšimi delnice Krke. Z njimi so vlagatelji sklenili za 2,32 milijona evrov poslov, enotni tečaj se je znižal za 2,15 odstotka na 122,31 evra. Najbolj se se danes pocenile delnice Pivovarne Laško, in sicer za 5,20 odstotka na 91,61 evra. Za približno 2,80 odstotka so bile cenejše delnice Istrabenza in Gorenja. Za slabe pol odstotka pa so se danes podražile delnice Save. Časnik Finance je objavil seznam znanih politikov in gospodarstvenikov, ki so vplačali 50.000 evrov za delnice NKBM in zato dobili 258 delnic. Na tem seznamu tako najdemo prvega kritika prodaje NKBM, poslanca Zares Mateja Lahovnika. Ta je trdil, da je NKBM prodana pod ceno. 50.000 evrov sta vplačala tudi direktor Pivovarne Laško Boško Šrot in predsednik SLS ter celjski župan Bojan Šrot. Na seznamu je tudi predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, Jankovićev sin Damjan Janković, najbogatejši Slovenec Mirko Tuš in član privatizacijske skupine NKBM Luka Vesnaver.

positive

Vlada izgublja vojno za Terme Čatež. Boško Šrot je namreč prodal delnice te družbe.

negative

Prodaja Mercatorja je bila za Sod dobra, trdi direktor odškodninske družbe. Premierjevih izjav ni komentiral. Zadeva Mercator je predmet razprav politične in strokovne javnosti vse od prodaje deležev Kada in Soda konec avgusta 2005. Kad je takrat Istrabenzu prodal 15,34-odstotni delež v Mercatorju, Sod pa Pivovarni Laško 13,74-odstotni delež. Slovenska odškodninska družba Sod je delež v Mercatorju prodala v skladu z umikom in obveznostmi družbe. Prepričan sem, da je bila iz finančnega vidika za Sod ta prodaja dobra, je direktor Soda Marko Pogačnik dejal na srečanju z novinarji v Ljubljani, sicer namenjenemu predstavitvi poslovanja družbe. Da je bila prodaja Mercatorja za Sod dobra poteza, se je strinjal tudi predsednik njegovega upravnega odbora Milan Podpečan. Na Sodu prodajo Mercatorja zagovarjajo Po Pogačnikovih besedah je Sod sredstva iz kupnine za Mercator naložil predvsem v delnice Krke, Petrola, Žita in Luke Koper. S tem smo naredili večjo dodano vrednost, kot bi jo, če bi ostali v Mercatorju, saj bi bila bilančna vsota danes nižja, če deleža ne bi prodali, je pojasnil prvi mož Soda in dodal, da se v zvezi s prodajo Mercatorja ni nikoli pred nikomer zagovarjal. Nedavne izjave predsednika vlade Janeza Janše, da je bila prodaja Mercatorja napaka, Pogačnik in Podpečan nista komentirala. Premierjeve izjave ne morem komentirati, je pa bila širša in ni vsebovala samo enega stavka oziroma ene besede, je dejal Podpečan. Je komisija pristojna? Pogačnik je spregovoril tudi o sklepu komisije DZ za nadzor javnih financ, ki je v torek opravila obravnavo revizijskih poročil o smotrnosti poslovanja Kapitalske družbe Kad in Soda v primeru prodaje Mercatorja in pri tem ugotovila, da obstaja sum oškodovanja državnega premoženja ter zato vrhovnemu državnemu tožilstvu predlagala ukrepanje, vladi pa razrešitev obeh prvi mož Kada in Soda. Razrešitve in imenovanja so v pristojnosti lastnika. Vprašanje pa je, kakšne so sploh pristojnosti omenjene komisije, je dejal Pogačnik. Spomnil je, da je Sod zakonodajno-pravno službo DZ zaprosil za mnenje glede pristojnosti komisije za nadzor javnih financ. Menimo, da komisija za nas ni pristojna, da prekoračuje svoje pristojnosti. Mnenje računskega sodišča je dokončno. V poročilu nikjer ne piše nič o oškodovanju državnega premoženja, je zatrdil. Pogačnik je sicer priznal, da računsko sodišče v poročilu navaja, da obstaja tveganje, da pri prodaji Mercatorja ni bila iztržena najvišja cena. Toda, če bi bilo vse tako črno, kot nekateri zdaj pravijo, potem ne vem, zakaj je računsko sodišče Sodu dalo mnenje s pridržkom, ne pa negativnega mnenja, je zatrdil in spomnil, da je računsko sodišče popravljalne ukrepe, ki jih je Sod navedel v odzivnem poročilu, ocenil kot zadovoljive.

neutral

Dva največja sindikata italijanskih avtoprevoznikov sta končala stavko, zaradi katere je primanjkovalo bencina in hrane. Sindikati avtoprevoznikov in italijanska vlada so le našli skupni jezik Avtoprevozniki so se za stavko odločili zaradi visokih cen dizelskega goriva in neurejenih razmer v panogi. Stavkati so pričeli v ponedeljek, vztrajali pa naj bi do petka opolnoči. Dva največja sindikata italijanskih avtoprevoznikov sta po treh dneh končala stavko, potem ko je vlada obljubila, da se bo lotila najbolj perečih zadev, ki tarejo italijanske avtoprevoznike. Danes je bilo na cestah še vedno na tisoče italijanskih avtoprevoznikov, čeprav je italijanski prometi minister Alessandro Bianchi v torek zvečer izdal odlok, naj opolnoči stavko prekinejo. Za ta korak se je odločil, da bi zaščitil distribucijo osnovnih dobrin. V Italiji namreč več kot 70 odstotkov blaga prepeljejo po cestah, zaradi stavke pa so se soočali s pomanjkanjem bencina in svežih živil, nekatere tovarne so že morali začasno zapreti. Med njimi je tudi avtomobilski koncern Fiat, kjer ne morejo delati, saj nimajo delov za sestavo avtomobilov. Zmeda je vladala tudi v prometu. Tovornjaki so tri dni zapored blokirali avtoceste in druge prometnice ter ovirali promet v pristaniščih in na mejnih prehodih. V trgovinah je zmanjkalo sadja in zelenjave ter mleka, primanjkuje tudi mesa V Grčiji s 24-urno stavko zaposleni v javnem sektorju izražajo nasprotovanje predlaganim pokojninskim reformam. Stavkajo poteka na področju avtobusnega, pomorskega, železniškega in letalskega prometa, zaradi česar so se državljani na pot morali odpraviti z lastnim prevozom, to pa je povzročilo dolge kolone, zlasti na območju Aten. Stavkajo tudi zaposleni v bankah, davčnih in občinskih uradih, zdravstvu in šolstvu, odvetniki in sodniki pa so že v torek sklicali 48-urno stavko. Poleg tega naj bi stavkali tudi arheologi, ki upravljajo z atensko Akropolo in drugimi antičnimi znamenitostmi v Grčiji. V torek je 24-urno stavko sprožil tudi sindikat novinarjev. Zaradi stavke so bile police italijanskih trgovin skorajda prazne, primanjkuje predvsem svežih izdelkov. Tako trgovci kot kmetje izgube ocenjujejo v več sto milijonih evrov. Opozarjajo, da sadje in zelenjava gnijeta v skladiščih, uničenje pa grozi tudi velikim količinam mleka. Poslovanje je moralo začasno prekiniti kar 80 odstotkov bencinskih črpalk po državi, na tistih, ki še točijo gorivo, pa so nastajale dolge kolone vozil. Motena je bila tudi dostava časopisov. Zaradi zapore cest in meja so nastajali zastoji tudi na mejah s sosednjimi državami. Prav tako so imeli težave tuji avtoprevozniki, med njimi tudi Slovenci, ki so zaradi stavke prisilno stali, primankovalo jim je bencina, niso imeli osnovnih higienskih pogojev, ostali pa so tudi brez hrane in vode. Naši prevozniki so postali tudi žrtev vandalov, ki so se na pnevmatike vozil spravljali z noži, na voznike pa s pestmi. V Slovenijo so se tako vračali z veliki zamudami in poškodbami na vozilih. Italijanski avtoprevozniki so naprej spuščali samo voznike osebnih avtomobilov.

negative

Zaradi spopada med vladajočo garnituro in drugimi političnimi akterji bo prišlo do uničenja blagovne znamke Paloma.

negative

Tuji skladi, ki jim je država zaupala deleže v Novi kreditni banki Maribor, so prodali že tretjino svojih delnic.

negative

Po treh dneh stavke avtoprevoznikov, ki je paralizirala Italijo, se življenje Italijanov vrača v normalno stanje. Stavka avtoprevoznikov je trajala tri dni in ohromila državo. Italijanski avtoprevozniki so po treh dneh v sredo zvečer le prekinili stavko, potem ko je vlada v Rimu ugodila zahtevam stvakajočih, da se znižajo cene dizelskega goriva, uredijo delovne razmere in omeji tuja konkurenca. Tridenevna stavka je v Italiji povzročila prometni kaos, med prebivalci pa pravo paniko, saj je začelo primanjkovati bencina, pa tudi hrane. Številni Italijani so mrzlično nakupovali živilske izdelke, saj so se bali, da bi zmanjkalo hrane, tako da so bile police trgovin praktično prazne. Zaradi stavke so bile police trgovin prazne. Kmetijsko združenje Coldiretti je sporočilo, da so kmetje med stavko dnevno izgubili približno 50 milijonov evrov. Medtem prehrambena industrija poroča o dnevni škodi v višini 210 milijonov evrov. Trgovci in kmetje so zaradi zastojev pri dobavi ocenili, da imajo škode za več sto milijonov evrov, predvsem zaradi sadja in zelenjave, ki je zgnilo v skladiščih. Zaradi stavke je bilo zaprtih tudi 80 odstotkov bencinskih črpalk po državi, zaradi česar so se številni Italijani, ki živijo ob meji po bencin odpravili kar izven svoje države. V Vatikanu so morali prav zaradi tega omejiti količino natankanega bencija, in sicer je vsak lahko dotočil le za 20 evrov bencina, da ga ne bi zmanjkalo. Številne bencinske črpalke po državi so ostale brez bencina. Sindikati avtoprevoznikov, pa tudi italijanski premier Romano Prodi, so prepričani, da se bo stanje popolnoma normaliziralo že danes, a nekatera kmetijska in druga združenja so prepričana, da se bo stanje v državi normaliziralo šele v nekaj dneh.

negative

Celjsko podjetje EMA bo zgradila sistem za nadzor hrvaške ribiške flote. EMA bo opremila hrvaško ribiško floto. Celjsko podjetje EMA je s hrvaškim ministrstvom za finance konec novembra podpisalo pogodbo za izvedbo projekta izgradnja sistema za nadzor hrvaške ribiške flote. EMA se je namreč avgusta letos prijavila na razpis za nadzor omenjene flote, ki je bil razpisan v okviru nacionalnega programa EU v sodelovanju s hrvaškim ministrstvom za finance. Vodja marketinga EMA Franjo Čeh je danes povedal, da se projekt že izvaja, januarja pa bodo začeli nameščati opremo za nadzor. Celjsko podjetje je premagalo zahodnoevropske konkurente. Podrobnosti zgodbe o uspehu, kot so projekt označili v celjskem podjetju, bo vodstvo celjskega podjetja predstavilo na petkovi novinarski konferenci. EMA je proizvajalec visokotehnoloških naprav in ponudnik storitev za sledenje objektov v pomorskem, kopenskem in zračnem prometu. Na letošnjem največjem mednarodnem sejmu METS v Amsterdamu je EMA s proizvodi družine BlueTraker med 1200 razstavljavci navtične opreme prejela prestižno nominacijo za eno izmed osmih najuspešnejših svetovnih proizvajalcev navtične opreme DAME 2007 Award.

positive

Novembra je imela Slovenija v evro območju najvišjo inflacijo. ECB napoveduje rast inflacije tudi leta 2008. Glavni krivci za inflacijo naj bi bile višje cene osnovnih živil. Letna stopnja inflacije v območju evra in v celotni Evropski uniji je bila novembra 3,1 odstotka. Med 13 državami območja evra je bila inflacija najvišja v Sloveniji, in sicer 5,7 odstotka, najnižja pa na Nizozemskem z 1,8 odstotka, je v zadnji oceni potrdil evropski statistični urad Eurostat. Oktobra letos je inflacija v območju evra na letni ravni znašala 2,6 odstotka. Stopnja inflacije je bila v območju evra novembra najvišja od uvedbe evra leta 2002 in nad predhodnimi ocenami. Glavni krivci za inflacijo pa naj bi bile višje cene osnovnih živil, kot so mleko, sir in jajca, transportnega goriva in kurilnega olja. Stopnja inflacije je precej višja od cilja Evropske centralne banke, ki znaša pod, vendar blizu dveh odstotkov. Oktobra je letna stopnja inflacije v EU znašala 2,7 odstotka, septembra pa še 2,2 odstotka. Lani je stopnja inflacije v celotni EU znašala 1,8 odstotka. Najnižje stopnje inflacije v EU so novembra zabeležile Nizozemska 1,8 odstotka, Finska 2,1 odstotka in Slovaška z 2,3 odstotka, najvišjo stopnjo inflacije v EU pa so zabeležile Latvija 13,7 odstotka, Bolgarija 11,4 odstotka in Estonija 9,3 odstotka. Foto Reuters Povišana inflacija tudi naslednje leto? Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko podprl pobudo Gospodarske zbornice Slovenije GZS, naj se pri boju zoper inflacijo organizirajo vsi trije partnerji vlada, delodajalci in delojemalci oz. sindikati. Povedal je tudi, da je koalicija vložila zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi obravnavali noveli zakona o prevzemih in o bančništvu ter opozoril na svarila ekonomistov pred pretiranimi dvigi plač. Ta bi namreč lahko po njegovih besedah spodbudila inflacijska pričakovanja in s tem dvignila inflacijo. Evropska centralna banka ECB bo odločno in pravočasno ukrepala proti inflacijskim tveganjem v območju evra, je dejal eden od članov Sveta ECB, guverner luksemburške centralne banke Yves Mersch. Svet ECB je pripravljen ukrepati proti tveganjem za dvig cen, kot zahteva njegov položaj, je dejal Mersch. Ob tem je še ponovil napovedi ECB, da je v območju evra pričakovati povišano inflacijo do konca prihodnjega leta. Po novih, popravljenih napovedih, ki jih je ECB objavila 6. decembra, je zaradi višjih cen nafte in hrane letos pričakovati 2,1-odstotno inflacijo, ki se bo leta 2008 povzpela na 2,5 odstotka. Po prvih ocenah ECB naj bi se inflacija zmanjšala šele leta 2009, ko naj bi padla na 1,8 odstotka in naj bi bila znova v okviru cilja ECB, ki znaša pod, vendar blizu dveh odstotkov. Predtem je ECB za leti 2007 in 2008 napovedala 2,0-odstotno inflacijo. Guverner luksemburške centralne banke je danes še opozoril pred stalnim zviševanjem cen in pred zahtevami po dvigu kupne moči in s tem dvigu plač. Zahteval je odpravo avtomatičnega prilagajanja plač inflaciji v območju evra, kjer še obstaja - med njimi sta Belgija in Luksemburg -, saj to po njegovem škodi konkurenčnosti evropskega gospodarstva in ni kompatibilno s stabilnostjo cen.

negative

Če bo minister Bajuk držal besedo, se v Palomi obetajo spremembe. V upravi sedita dva člana iz njegove stranke.

neutral

Liter dizelskega goriva po novem stane 1,045 evra. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina pa 1,033 evra. Cene naftnih derivatov v Sloveniji so se spremenile. Cena za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,015 evra na 1,033 evra. Liter 98-oktanskega bencina se je pocenil za 0,010 evra na 1,054 evra. Dizelsko gorivo je cenejše za 0,041 evra in je zanj tako po novem potrebno odšteti 1,045 evra na liter. Od torka je cenejše tudi kurilno olje, in sicer za 0,030evra, tako da je treba za liter odšteti 0,704 evra.

positive

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je oktobra znašala 7,4 odstotka, kar je 0,2 odstotka več kot septembra. V primerjavi s septembrom je brezposelnost narasla za 0,2 odstotka Kot so sporočili iz državnega urada za statistiko, pa je stopnja anketne brezposelnosti, ki se izračunava po metodologiji Mednarodne organizacije za delo ILO in jo državni statistični urad objavlja četrtletno, v Sloveniji v tretjem četrtletju, po zadnjih objavljenih podatkih, znašala 4,5 odstotka. Konec oktobra je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 69.500 brezposelnih oseb, kar je za 4,3 odstotka več kot septembra in za 14,5 odstotka manj kot oktobra lani. Glede na prejšnji mesec se je število delovno aktivnih prebivalcev v oktobru najbolj povečalo na področju nepremičnin, najema in poslovnih storitev za 1,4 odstotka, rudarstva za 1,2 odstotka ter gradbeništva za 1,2 odstotka. Najbolj pa se je to število zmanjšalo na področju zasebnih gospodinjstev z zaposlenim osebjem za 1,8 odstotka, kmetijstva, lova in gozdarstva za 1,4 odstotka ter ribištva in ribiških storitev za 0,9 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila oktobra pri moških šestodstotna, pri ženskah pa 9,2-odstotna. Število aktivnih prebivalcev je v oktobru znašalo 933.990 in se je glede na prejšnji mesec zvišalo za 0,9 odstotka. Število delovno aktivnih prebivalcev se je prav tako zvišalo, in sicer za 0,6 odstotka, tako da je znašalo 864.490. V desetem letošnjem mesecu je bilo zaposlenih 776.976 oseb, samozaposlenih pa 87.514 oseb.

neutral

Menedžerskega odkupa Pivovarne ne bodo izvedli, zatrjujejo Laščani. Zastavitev Mercatorjevih delnic so označili za špekulacije. V Pivovarni Laško so zatrdili, da ne nameravajo izvesti menedžerskega odkupa pivovarne. Navedbe Radia Slovenije, da naj bi Pivovarna Laško in z njo povezane družbe že zastavile del delnic Mercatorja za bančna posojila, s katerim naj bi izvedle menedžerski odkup laške pivovarne, v Laškem ocenjujejo kot nesmiselne špekulacije. Managerskega odkupa pivovarne ne bo, pravijo Laščani Radio Slovenija je o zastavi delnic Mercatorja s strani Laščanov in z njimi povezanih družb poročal danes. Spomnimo, da je urad za varstvo konkurence minuli četrtek Pivovarni Laško in družbam okoli nje Pivovarna Union, Radenska, Infond Holding, Center naložbe in Kolonel prepovedal razpolaganje z delnicami Mercatorja, ker naj bi skupaj pridobile 57,23-odstotni lastniški delež Mercatorja in s tem skupni nadzor nad družbo, česar pa v roku niso priglasile. Varuh konkurence tako zdaj vodi postopek presoje koncentracije. V.d. direktorja urada Jani Soršak pravi Nihče mi ni nikoli naročil, da sprožim kakršnikoli postopek. Ob prevzemu položaja sem povedal, da bomo v vseh primerih, kjer bomo sumili na kršitve zakona, dosledno uvajali postopke, je zatrdil Soršak in dodal, da urad za varstvo konkurence ni v nikakršni vojni z nikomer. V Pivovarni Laško so prepričani, da gre pri ocenah urada za varstvo konkurence za neutemeljen konstrukt brez vsakršnih dokazov in indicev. Sklep urada bodo temeljito preučili in vložili ustrezna pravna sredstva. Po pisanju nekaterih medijev naj bi zadnji lastniški premiki pomenili začetek dokončne lastniške konsolidacije Pivovarne Laško. Kot ugibajo poznavalci, naj bi Center naložbe v prvi fazi prevzele Infond Holding, nato pa same ali z drugimi lastniki še Pivovarno Laško. V ponedeljek pa so se na sklep urada za varstvo konkurence odzvali tudi v družbi Center naložbe. Kot so sporočili, ne razpolagajo z delnicami Mercatorja in glede na to ne morejo izvajati nadzora nad to družbo in ne more kršiti določb zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Za Center naložbe tako ne more veljati prepoved odsvojitve in obremenitve delnic Mercatorja, so navedli v sporočilu in dodali, da družba nima nobene povezave s Pivovarno Laško, Pivovarno Union, Radensko in Mercatorjem, zaradi katere bi kakorkoli kršila katerikoli zakon. Kot je znano, je družba Center naložbe 12. decembra objavila namero za prevzem Infond Holdinga, ki je največja lastnica Pivovarne Laško, hkrati pa ima v lasti 24,99-odstotni delež Mercatorja. Družba center naložbe ima v Infond Holdingu že več kot 53-odstotni lastniški delež, prevzem ciljne družbe pa bodo financirali izključno z lastnimi viri, so navedli ob objavi prevzemne namere. Center naložbe v zadnjih mesecih zelo aktivno prodaja svoje naložbe Terme Čatež, Pivovarna Laško, Merkur, Mercator, Iskra Avtoelektrika, Elektro Lubljana, Elektro Maribor, kar naj bi po mnenju nekaterih počel prav zaradi načrtovanega prevzema Infonda Holding.

negative

Delavci francoske letalske družbe Air France so po štirih dneh prekinili stavko, ki je ohromila letalski promet. Najbolj so se prekinitve stavke razveselili potniki. Delavci letalske družbe Air France na pariškem letališču Orly so prekinili stavko, ki so jo začeli v četrtek. Za konec stavke so se odločili zaradi predvidenih pogajanj, napovedanih za konec januarja. Če ta ne bodo uspešna,delavci že napovedujejo nov val stavk. Samo danes so morali na letališču Orly odpovedati približno 20 odstotkov letov. Najbolj se prekinitve stavke veselijo potniki, saj se pred božično-novoletnimi prazniki številni odpravljajo na počitnice ali obiske, stavka pa je povzročila dodatne zaplete na poti.

neutral

Delodajalci in sindikati so obravnavali nov plačni predlog, vendar so še vedno brez dogovora. Delodajalci in sindikati tudi na zadnjih letošnjih pogajanjih o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač z inflacijo niso dosegli dogovora. Sindikalna stran je predstavila nov predlog, po katerem bi se izhodiščne in najnižje osnovne plače povišale za razliko med letošnjo inflacijo in 2,5-odstotnim avgustovskim dvigom ter da bi se za to razliko zvišali osnova za izračun mesečnih plač ter koeficienti, je povedal predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj. Delodajalci bodo predlog proučili do naslednjih pogajanj, ki bodo 7. januarja 2007. Rebolj je dejal, da so delodajalci ponovno poudarjali, da imajo mandat samo za pogajanja o dvigu izhodiščnih plač in ne osnovnih plač, kar pomeni, da ne bi šla plača gor niti desetini delavcev . Foto Damjan Žibert Če bodo delodajalci vztrajali pri svojem mandatu in ne bodo ponudili nič drugega, mislim, da do dogovora ne bo prišlo, je povedal Rebolj. Sam sicer ne izključuje možnosti, da bi se lahko pojavil predlog o dodatku k izplačani plači v fiksnem znesku, česar pa da v Pergamu ne bi podprli. Rebolj meni, da so možnosti na pogajalski ravni izčrpane in da bi se morali sestati vodje vseh delodajalskih in sindikalnih organizacij. Dvig osnovnih plač za delodajalce nesprejemljiv Jože Smole iz Gospodarske zbornice Slovenije pravi, da bodo proučili, kako bi nov predlog sindikatov vplival na plačno politiko. To bo osnova za naslednja pogajanja, na katerih bodo sindikatom predlagali, da bi povečali dinamiko pogajanj . Dvig osnovnih plač je za delodajalce popolnoma nesprejemljiv. Strinjajo pa se, je povedal Smole, da je treba poiskati način, da se bodo povečale plače tistim z najnižjimi plačami in jih rast življenjskih stroškov najbolj prizadene. To je problem, ki ga je treba rešiti. Na delodajalski strani se zavedamo, da je rast življenjskih stroškov visoka, je dejal Smole. Dodal pa je, da v večini podjetij to rešujejo ne glede na naša pogajanja, kar kaže realna rast plač .

negative

Kupci v Angliji prvi dan razprodaj vsako minuto zapravijo kar milijon evrov in pol.

positive

V LDS vidijo javno ponudbo delnic Zavarovalnice Triglav kot popravljanje storjenih napak v primeru NKMB. Vlada je v četrtek predlagala začasno odložitev postopka Zavarovalnice Triglav na borzo Vlada še vedno ne namerava pripraviti zakona, ki bi zavarovancem omogočal sodelovanje v lastninjenju Zavarovalnice Triglav, opozarjajo v LDS. S četrtkovim predlogom vlade, da v lastninjenju Zavarovalnice Triglav pod enakimi pogoji sodelujejo vse fizične osebe ne glede na to, ali so bili njeni zavarovanci, se po oceni LDS postavlja pod vprašaj načelo enakopravnosti. Pravnim osebam, zavarovanim pri Zavarovalnici Triglav, je bilo namreč sodelovanje v lastninjenju omogočeno, fizičnim pa ne. Vlada je v četrtek predlagala začasno odložitev postopka uvrstitve Zavarovalnice Triglav na borzo, in sicer z obrazložitvijo, da je potrebno pripraviti poseben zakon, ki bo določil izvedbo ponudbe vrednostnih papirjev. Po zakonu o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb bi vlada sicer morala dopustiti kotacijo Zavarovalnice Triglav na borzi v začetku januarja, a je prišlo do neskladja med zakonoma o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb ter o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Popravljanje storjenih napak Predlagano rešitev javne ponudbe delnic Zavarovalnice Triglav v LDS vidijo kot popravljanje storjenih napak v primeru Nove Kreditne banke Maribor, ko je banka prodajala delnice tudi tujim pravnim osebam, čeprav so bile nekatere iz davčnih oaz . V stranki se sprašujejo tudi o primernosti časa za prodajo zavarovalnice. Če do nje res mora priti, potem rešitev, da se kupnina na podlagi javnega razpisa da v upravljanje večjim upravljavcem, po njihovem mnenju ni slaba. Delna prodaja Zavarovalnice Triglav fizičnim osebam na način, kot je bilo to storjeno pri NKBM, se zdi LDS primerna, vendar v stranki hkrati vlado opozarjajo, naj pazi, da je populizem ljudskega delničarstva ne bo zavedel. Da torej ne bo počela samo še tega in hkrati ne razmišljala, kaj dolgoročno pametnega storiti z večinskim lastništvom v najbolj pomembnih slovenskih finančnih ustanovah, še opozarjajo v LDS.

neutral

Cene so spet poskočile pri hrani, tokrat pri maščobah, sadju in zelenjavi. Dražja je tudi rekreacija, telefonija in internet. Poslanec SD Milan M. Cvikl je opozoril na dva velika problema, to sta inflacija in visoka rast bruto zadolževanja Slovenije v celoti. Ta dva dejavnika sta povezana z načinom upravljanja slovenske države, ki je s četrtkovimi ukrepi vlade doživel pomemben preobrat. Velja namreč povedati, da ni vse zlato, kar se sveti, in opozoriti na probleme, ki so skriti pod bleščico površine in skriti pod populizmom četrtkovih ukrepov, je Cvikl komentiral izjave predsednika vlade Janeza Janše. Glede presežka, za katerega Janez Janša pravi, da je posledica varčevalnih ukrepov, manjše porabe po ministrstvih in višje gospodarske rasti, je Cvikl opozoril, da slednje sicer drži, ampak velik problem je, da je vsebina teh varčevalnih ukrepov na nižjih socialnih transferih, na realno nižjih pokojninah, kar ob visoki inflaciji stotisočim upokojencem in zaposlenim z najnižjim dohodki onemogoča preživetje. Imamo 13 odstotno rast cen hrane, imamo 11 odstotno rast javne porabe za leto 2008 in imamo le nekaj odstotno rast minimalnih plač in imeli smo 2 odstotno rast pokojnin, je ob tem ponazoril z zaskrbljujočimi številkami in ob tem dejal, da to nikakor ne vodi v družbo blaginje, h kateri bi po prepričanju SD morali težiti. Vlada janeza janše deluje reaktivno Stanje je nevzdržno Mi pozdravljamo, da je vlada včeraj ugotovila, da je vse to nevzdržno. Mi smo takšne ukrepe predlagali pred leti, ko smo predlagali, da naj bo usklajevanje pokojnin zastavljeno tako, da se bodo hitreje dvigovale najnižje pokojnine, ko smo pri minimalnih plačah predlagali, da se ne dvigujejo za bora dva, tri odstotka in ko smo pri davčni reformi dosegli manjše zmanjšanje najvišjega dohodninskega razreda, a bili neuspešni pri preprečitvi ukinitve davčnih olajšav za stotisoče tistih, ki imajo najmanj. Tedaj smo napovedali, kaj bo rezultat, je spomnil Cvikl in dejal, da v tem smislu vlada Janeza Janše deluje reaktivno. Ustvari velik problem, težave z življenjem za stotisoče, zavrača celo leto naša opozorila, mednarodno opozorila in potem pride z vrsto ukrepov, ki še nimajo realne podlage. Slovenija potrebuje alternativno vladno ekipo, ki bo delovala drugače, je poudaril Cvikl. Vladno ekipo, ki bo vnaprej bolje predvidevala gospodarski razvoj, odpravila negativne ukrepe in delovala smotrno ter vzdržno ter tako ustvarjala pravično družbo z blaginjo za vse. Cene še vedno rastejo Decembra so se znižale cene le v dveh skupinah, obleka in obutev ter prevoz. Cene življenjskih potrebščin so se decembra v primerjavi z mesecem poprej zvišale za 0,4 odstotka. Od začetka leta do konca decembra pa so se cene dvignile za 5,6 odstotka, kar je največ po letu 2002, je povedala vodja oddelka za statistiko cen življenjskih potrebščin na državnem statističnem uradu Mojca Maček Kenk. Letošnja inflacija je torej še enkrat višja kot lani, ko je znašala 2,8 odstotka. Po besedah generalne direktorice statističnega urada Irene Križman so za letošnjo inflacijo, ki Slovenije ta hip v EU ne predstavlja v najboljši luči , trije glavni krivci hrana, nafta za ogrevanje stanovanj ter gostinske storitve. Cene hrane so letos v trgovinah naraščale hitreje kot pri proizvajalcih oziroma iz uvoza, je dodala. Izgleda, da so trgovci res vse podražitve prenesli na kupce, je ocenila Mojca Maček Kenk. Bistveno več so letos k inflaciji prispevale višje cene blaga +šest odstotkov kot pa storitev +4,8 odstotka. Povprečna letna inflacija znaša 3,6 odstotka. Razlika med rastjo cen v Sloveniji in povprečjem območja evra ostaja rezultat našega približevanja razvitejšim članicam, ki se letos odraža v več kot dvakrat višji gospodarski rasti v Sloveniji, zaradi česar je bila inflacija že v začetku leta približno eno odstotno točko višja. Direktor Umarja Boštjan Vasle V decembru so se najbolj podražila olja in maščobe, športna oprema, sveža zelenjava in sveže sadje, med storitvami pa storitve za rekreacijo, letalski prevozi, telefonske in internetne storitve ... Za decembrsko inflacijo so tako najbolj zaslužne višje cene prehrambenih izdelkov, ki so k skupni rasti cen prispevale 0,3 odstotne točke, po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še višje cene telefonskih in internetnih storitev, počitnic v paketu ter storitev za rekreacijo in športne opreme. Podobno kot pretekli mesec pa so statistiki tudi decembra zabeležili znižanje cen le v dveh skupinah, in sicer obleka in obutev v povprečju za 1,9 odstotka ter prevoz za 0,1 odstotka. Mleko in jajca dražja za več kot 21 odstotkov V primerjavi z zadnjimi tremi leti je za leto 2007 značilna bistveno hitrejša rast cen hrane in brezalkoholnih pijač +12,9 odstotka ter gostinskih in nastanitvenih storitev +8,6 odstotka. Številnejše podražitve hrane in brezalkoholnih pijač beležimo že od maja naprej. Kar nekaj bi jih lahko pripisali koncu cenovne zaveze, druge - od septembra naprej - pa trgovci pripisujejo podražitvam surovin in višjim cenam pri dobaviteljih, je povedala Maček Kenkova. Letos je podražitev cen hrane in brezalkoholnih pijač bistveno hitrejša. Foto Kanal A Med hrano so se letos najbolj povišale cene mleka, mlečnih izdelkov in jajc za 21,2 odstotka, sadja za 20,6 odstotka, olja in maščob za 20,1 odstotka ter kruha in drugih izdelkov iz žit za 18,3 odstotka. Med gostinskimi in nastanitvenimi storitvami so najbolj izstopale višje cene v gostinskih lokalih za 11,4 odstotka, med stanovanjskimi storitvami pa dražja tekoča za 25 odstotkov in trda goriva za 12,6 odstotka. Rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru prav tako 0,4-odstotna. Letna rast cen je bila 5,7-odstotna lani le triodstotna, povprečna letna pa 3,8-odstotna lani le 2,5-odstotna. Slovenija ima najvišjo inflacijo v območju evra, sledita Španija in Luksemburg. V novembru je letna stopnja inflacije v 13 državah območja evra v povprečju znašala 3,1 odstotka. Potem ko se je kava v gostinskih lokalih samo decembra lani podražila za 3,6 odstotka, se je letos še za dodatnih 15 odstotkov, so izračunali na statističnem uradu. Riž, ki se je v letu 2006 pocenil za tri odstotke, je letos dražji za 16 odstotkov, cena alpskega mleka pa se je po lanski enoodstotni rasti letos zvišala za 16 odstotkov. Marca letos se je začelo dražiti tudi kurilno olje, letošnja podražitev tako znaša 25 odstotkov, medtem ko se je v letu 2006 njegova cena znižala za 1,6 odstotka. Za 26 odstotkov se je letos podražil tudi kruh, katerega cene so se lani znižale za osem odstotkov. Limone, katerim je cena lani poskočila za pet odstotkov, pa so se v letu 2007 podražile kar za 70 odstotkov.

negative

Stanovanjski sklad je objavil razpis za prodajo 364 stanovanj v Novem mestu, Postojni, Mariboru, Kranju, na Jesenicah. Stanovanjski sklad RS bo vloge sprejemal od 28. januarja do vključno 11. februarja 2008. Izbor kupcev bo potekal 27. marca prihodnje leto, kupci pa bodo o izboru obveščeni najkasneje do 3. aprila prihodnje leto, so že pred dnevi sporočili iz stanovanjskega sklada. Prednost pri nakupu bodo imele mlade družine. Gre za 35 stanovanj v Novem mestu, 53 stanovanj v Postojni, 88 stanovanj v Mariboru, 142 stanovanj v Kranju in 46 stanovanj na Jesenicah. Oglaševanje in prodaja stanovanj z objavo celotne dokumentacije na spletni strani sklada. www.stanovanjskisklad-rs.si ali www.ssrs.si se bosta začela 26. januarja 2008. Stanovanja Podbreznik v Novem mestu bodo naprodaj po ceni 1200 evrov za kvadratni meter, v Parku pod Javorniki v Postojni po 1270 evrov, v Pobrežju v Mariboru po 1200 evrov, na Sotočju v Kranju 1560 evrov in na Prešernovi cesti na Jesenicah 1400 evrov za kvadratni meter. Vse naštete cene veljajo za kvadratni meter stanovanjske površine in že vsebujejo DDV. Prednostne kategorije pri nakupu tržnih stanovanj stanovanjskega sklada so mlade družine, družine, ki niso mlade, gibalno ovirane osebe in invalidi in mladi pari ter ostali. Dodatna prednost je varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Znotraj prednostnih kategorij mlade družine in mladega para pa je še dodatna prednost prvo reševanje stanovanjskega vprašanja.

positive

Z današnjim dnem bodo računi za elektriko višji za okoli šest odstotkov, podražilo se bo tudi meso, testenine in mleko. Prihaja tretji val podražitev, ki bo še dodatno vplival na inflacijo in na znižanje življenjskega standarda prebivacev z najnižjimi prihodki. V prihodnjih tednih se bo namreč poleg elektrike podražilo tudi meso, testenine, mleko, internet, pa tudi vrtci. Mleko v ljubljanskih mlekarnah se bo podražilo za 15 odstotkov, perutnina in drugo meso od 5 do 15 odstotkov, testenine pa celo do 50 odstotkov. Dražja bosta tudi internet in telefonija. Danes dražja elektrika Podražitve z novim letom je že novembra lani napovedalo vseh pet elektrodistribucijskih podjetij Električna energija se je danes podražila za okoli šest odstotkov. Podražitve z novim letom je že novembra lani napovedalo vseh pet elektrodistribucijskih podjetij, sočasno napoved zvišanja cen v približno enakem znesku pa sedaj presoja Urad RS za varstvo konkurence. Če bo ta ugotovil kartelni dogovor, bo podražitev nična, pojasnjujejo na uradu. Elektro Primorska, Elektro Celje, Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska in Elektro Maribor so novembra lani napovedali, da se bodo z letošnjim 1. januarjem zvišale cene električne energije. Zvišanje cen je posledica razmer na trgih električne energije, so pojasnili, zvišala pa se je tudi omrežnina. Svet Javne agencija RS za energijo je namreč novembra odločil, da se bo omrežnina za distribucijsko omrežje v letu 2008 zvišala za 6,7 odstotka. Račun, kjer sta poleg cene elektrike in omrežnine všteta še davek na dodano vrednost in trošarina, bo tako po pojasnilih elektrodistribucijskih podjetij v povprečju višji za okoli šest odstotkov. V povprečni strukturi računa za gospodinjskega odjemalca predstavlja cena energije okoli 40 odstotkov, cena omrežnine nekaj nad 43 odstotkov, okoli 17 odstotkov znaša davek, manj kot odstotek pa trošarina, so pojasnili v Elektru Maribor. Hkratna napoved višjih cen za približno enak znesek pa bi lahko po mnenju varuha konkurence kazala na kartelno dogovarjanje. Na uradu sedaj čakajo na odgovore distributerjev. Na podlagi odgovorov udeležencev v postopku bomo presodili, ali je zadeva zrela za odločitev, ali pa bodo potrebna dodatna poizvedovanja, je povedal v. d. direktorja urada Jani Soršak. Če bo urad napovedano podražitev spoznal za nično, bo lahko odjemalec zahteval odškodnino oziroma nanjo ugovarjal, je še pojasnil Soršak. Hkratna napoved višjih cen za približno enak znesek pa bi lahko po mnenju varuha konkurence kazala na kartelno dogovarjanje Foto Reuters Medtem ko v Elektru Maribor postopka, ki ga je uvedel urad, dokler ta poteka, ne želijo komentirati, so v Elektru Gorenjska pojasnili, da so cene električne energije različne, zato ne drži, da gre za kartelni dogovor med distributerji . Dodajajo, da je treba upoštevati, da zaradi spremenjenih cen električne energije na svetovnih trgih slovenska proizvajalca, skupina Holding Slovenske elektrarne in GENi, oblikujeta ceno trgovcem na drobno. Vsak trgovec na drobno se nato samostojno dogovarja za ceno, po kateri bo kupoval oz. prodajal električno energijo, so povedali. Podražitve sicer niso bile nepričakovane, saj so distribucijska podjetja že dlje časa opozarjala na razkorak med nakupno in prodajno ceno električne energije. Te prav tako niso več pod nadzorom države, temveč se prosto oblikujejo na trgu. Ta je od 1. julija lani odprt, uporabniki pa lahko prosto zamenjajo dobavitelja, s čimer naj bi zagotovili dodatno konkurenco na trgu. V šestih mesecih dobavitelji številčnejših zamenjav niso beležili, v Elektru Gorenjska na primer so jih zabeležili pet - en odjemalec je šel k drugemu podjetju, sami so pridobili štiri naročnike. Izkušnje drugih evropskih držav, ki so trg za gospodinjstva odprla pred Slovenijo, kažejo, da se za zamenjavo dobavitelja prvo leto ponavadi odloči malo gospodinjstev, v naslednjih letih pa odstotek narašča. Stopnja zamenjav naj bi bila večja, ko bodo na trg prišli novi ponudniki. Teh, predvsem tujih, pa zaradi razmeroma nizkih cen za gospodinjstva zaenkrat po mnenju poznavalcev ni pričakovati.

negative

Cena nafte je spet padla pod rekordnih 100 dolarjev, analitiki pa napovedujejo, da se bo še zvišala. Vlagatelji ocenjujejo, da so se ameriške zaloge surove nafte pretekli teden znižale za 1,7 milijona sodov. V preteklih letih je cena nafte doživela strmo rast. V začetku leta 1999 je bilo treba za sod odšteti še manj kot 12 dolarjev. Zdaj se cena že več mesecev spogleduje z mejo 100 dolarjev za sod. V letu 2007 se je tako črno zlato podražilo za več kot 50 odstotkov. Nasprotno je dolar lani izgubil deset odstotkov vrednosti. V sredo je cena zahodnoteksaške lahke nafte v New Yorku z eno samcato transakcijo za kratek čas dosegla točno 100 dolarjev za sod 159 litrov. Mnogi menijo, da se je trgovec želel s tem le zapisati v zgodovino. Danes opoldne je bilo treba za sod, ki bo dobavljen v februarju, odšteti 99,68 dolarja. To je bilo šest centov več kot ob koncu trgovanja v sredo. Razlogi za dvig cene so po navedbah analitikov nasilje v največji afriški proizvajalki nafte, Nigeriji, nemiri v Pakistanu, šibek tečaj dolarja in strah, da zaloge ne bodo zadostile povpraševanju. K rasti cene je pripomogla tudi novica, da je več mehiških pristanišč, iz katerih izvažajo nafto, zaprtih zaradi slabega vremena. Vendar pa je ceno nafte, ki kotira v ameriški valuti, navzgor potiskal predvsem šibak dolar. Severnomorska nafta brent z dobavnim rokom v februarju se je na londonski borzi pocenila za 50 centov na 97,34 dolarja za sod. ZDA so v sredo sporočile, da ne bodo sprostile nacionalnih strateških zalog, da bi znižale ceno. Trgovci pričakujejo objavo tedenskega poročila o ameriških zalogah, po mnenju nekaterih bi lahko cena presegla 100 dolarjev, če bo poročilo pokazalo, da so se zaloge znižale bolj, kot je pričakovano. Če bo poročilo pokazalo, da so se zaloge znižale, še posebej, če bo padec večji od pričakovanj ter če upoštevamo geopolitična tveganja in padajoči dolar, bi lahko cena presegla 100 dolarjev, je dejal analitik pri singapurski družbi Purvin&Gertz Victor Shum. Strokovnjaku za nafto z nemškega Inštituta za svetovno gospodarstvo IfW Klaus-Jürgenu Gernu pa se ne zdijo absurdne iti napovedi nemškega inštituta za gospodarska raziskovanja DIW, da bo cena nafte v petih letih dosegla 150 dolarjev, v desetih letih pa celo 200 dolarjev. Dejavnik rasti cen nafte v preteklem letu je bilo povpraševanje po nafti in bencinu na Kitajskem in v Indiji, napetosti v proizvajalkah nafte Nigeriji in Iranu so povzročale negotovost vlagateljev, špekulanti pa so potiskali cene više. Del rasti naj bi bil sicer posledica špekulacij. Načeloma se ni nič spremenilo obstaja zadostna ponudba za zadostitev povpraševanja po surovi nafti, je poudarila tiskovna predstavnica združenja proizvajalcev mineralnih olj MWV Barbara Meyer-Bukow. Če se cena nafte zviša, to slej ko prej doseže potrošnika, ki mora za ogrevanje in gorivo seči globlje v žep. Vendar vse višje cene bencina dušijo potrošnjo in kupno moč - z občutnimi posledicami za konjunkturo. To se utegne še posebej množično odraziti v ZDA, ki so tako kot nobena druga industrijska država odvisne od zasebne potrošnje in surove nafte. Šibkejša konjunktura v ZDA ali celo recesija pa bi imeli vnovič močne posledice za Evropo in preostanek sveta.

negative

Nekateri trgovci so potrdilili, da bodo v ponedeljek dvignili cene. Mlečni izdelki bodo dražji tudi do 20 odstotkov.

negative

Dun & Bradstreet v januarskem poročilu ohranja rating Slovenije pri DB2b, rating pa je izgubil oznako za rast. Inflacija se bo v tem in naslednjem letu zmanjšala Slovenija, ki ostaja na regionalni lestvici še vedno na vrhu, je prevzela polletno predsedovanje EU, kar za državo predstavlja izziv in prinaša tudi nevarnost, da bo državna administracija zaradi preobilice dela zanemarila domačo politiko, ki postaja v luči zadnjih dogajanj še posebno občutljiva, so danes sporočili iz partnerske družbe Dun&Bradstreeta, bonitetne hiše I. Največja bonitetna hiša na svetu Dun & Bradstreet poroča, da je slovenska vlada najavila 45 ukrepov za zmanjševanje administrativnih ovir poslovanja, da bi obrnila nižanje pozicije na lestvici težavnosti poslovanja, ki jo pripravlja Svetovna banka. Analitiki Dun & Bradstreet v poročilu omenjajo neskladja v vladajoči koaliciji, visoko inflacijo in nezadostno predanost ekonomski politiki. Od vsega naštetega analitike Dun & Bradstreeta še najmanj skrbi inflacija, ki se bo po predvidevanjih v tem in naslednjem letu zmanjšala. Z letošnjim letom je analitik Darren Middleditch, ki je do sedaj pripravljal poročila za Slovenijo, prevzel poročanje za ZDA in Veliko Britanijo. Od sedaj bo Slovenijo ocenjeval Christian Jenni, so še sporočili iz bonitetne hiše I.

neutral

Nobena od treh ponudb za nakup državnega deleža v Telekomu ni povsem zadovoljila komisije. Telekom še ni prodan. Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje dela kapitalske naložbe RS v Telekomu Slovenije je do danes, ko se je iztekel rok za oddajo zavezujočih ponudb, prejela tri ponudbe in se z njimi okvirno seznanila. Član privatizacijske komisije za Telekom in direktor direktorata za elektronske komunikacije Matjaž Janša je sporočil, da nobena od treh ponudb za nakup državnega deleža v Telekomu Slovenije ni povsem zadovoljila privatizacijske komisije. Janša je pojasnil, da so vsi trije ponudniki podali več pripomb in predlogov h kupoprodajni pogodbi. Tako bodo British Telecom, Madgyar Telecom in islandski Skipti pozvali, da do 15. januarja dopolnijo ponudbe. Janša sicer ni želel razkriti nobenih podrobnosti iz ponudb, se najmanj pa cene, ki so jo morebitni kupci ponudili. Ponudbe so oddali britansko-nemški konzorcij Bain Capital & Axos Capital, ki se mu je pridružilo še podjetje BT Globalne storitve, madžarski Magyar Telekom in islandski Skipti. Spomnimo ... Slovenija je mednarodni javni poziv za zbiranje izjav o interesu ter ponudb v postopku prodaje državnega 49,13-odstotnega deleža v Telekomu Slovenije objavila 31. avgusta lani. Prejela je 15 vlog za pridobitev statusa registriranega ponudnika, od teh pa je nezavezujoče ponudbe oddalo 12 zainteresiranih kupcev. Konec oktobra je komisija sestavila izbor ponudnikov, ki jih je povabila v drugi krog. Teh je bilo sedem, od katerih se štirje niso odločili za oddajo zavezujočih ponudb. Eden od njih je tudi hrvaški Hrvatski Telekom, katerega uprava je v četrtek na svojih spletnih straneh objavila, da se je po izvedenem skrbnem pregledu ter temeljiti analizi položaja in okoliščin, v katerih se omenjeni delež prodaja, odločila, da ne odda zavezujoče ponudbe.

neutral

Cene surove nafte še vedno vztrajajo tik pod psihološko mejo 100 dolarjev za sod. Umiritev ne pričakuje nihče. Cene surove nafte še vedno vztrajajo tik pod psihološko mejo 100 dolarjev za sod, analitiki pa napovedujejo rast cen.

negative

Vedno več slovenskih gospodinjstev se odloča za cenejšo in okolju prijaznejšo porabo energije.

positive

Sindikati zadnje podražitve odločno obsojajo. Poudarjajo, da zanje ni tehtnega razloga. Z današnjim dnem so za 30 odstotkov dražji mleko in mlečni izdelki, olje, moka, meso in nekateri mesni izdelki. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS bo zaradi podražitev pripravila akcijo, v kateri bo spremljala cene prehranskih izdelkov pri trgovcih ter nato svojim članom in drugim svetovala, katera veriga ima izdelke enake kakovosti po nižjih cenah. ZSSS v luči podražitev še vedno opozarja na nujnost dviga plač. Za stavko odločilen sestanek z vodstvi delodajalskih organizacij bo v sredo. Kot je na novinarski konferenci dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič, želijo z akcijo, v kateri bodo spremljali okoli 20 življenjsko pomembnih artiklov, pritisniti na trgovce, da bi ti vendarle zaustavili svoje apetite po dobičkih , hkrati pa ljudi obveščati, katera trgovska veriga prodaja izdelke primerljive kakovosti po nižjih cenah. Rezultatov ne bodo objavljali le na spletni strani tako kot Zveza potrošnikov Slovenije, kar sicer počne dobro , saj je treba narediti korak naprej, priti mora v vse medije, ljudje morajo zaznati , je dejal Semolič in dodal, da ni realno pričakovati, da bi vsi ljudje hodili od trgovca do trgovca in primerjali cene. Semolič je povedal, da bodo izsledke objavljali v svojem časopisu in tudi v drugih medijih. Potrošniki v skrbeh Umiritve cen hrane, ki so poleg rasti cen nafte glavni vzrok za inflacijo, ni pričakovati. Foto POP TV S konkurenco na področju trgovine se ukvarja tudi varuh konkurence, ki je zaradi domnevno usklajenega delovanja na trgu uvedel postopek zoper družbe Mercator, Spar Slovenija in Engrotuš. Še pred tem je proti največji trgovski družbi Mercator sprožil postopek zaradi verjetnosti kršitve zlorabe prevladujočega položaja, v okviru katerega ugotavlja nabavno politiko trgovske družbe v odnosu do dobaviteljev. Če gre soditi po gnečah v trgovinah, se je Slovenija med vikendom mrzlično pripravljala na podražitve. V Ljubljanskih mlekarnah so v zadnjih dneh prodajo povečali kar za tri do štirikrat. Potrošniki so zaradi neustavljive rasti cen   zaskrbljeni. Olje, testenine, mlečni izdelki, moka, meso in mesni izdelki so namreč dražji. Potrošniki se s podražitvami srečujejo predvsem v trgovinah, a trgovci pojasnjujejo, da so za višje cene krivi dobavitelji, ti pa se izgovarjajo na višje cene surovin. V Mercatorju so se za 13 do 20 odstotkov podražili mleko in mlečni izdelki dobaviteljev Kaeserei Hoffmeister, Pomurskih mlekarn, Ljubljanskih mlekarn, Ceppare, Mlekarne Celeia, Agroinda Vipava, Benytrade, Mlekarne Planika in kmetijsko gozdarske zbornice Škofja Loka. Obljubljajo, da bodo podražitve blažili predvsem z nižjimi maržami in akcijami. Z januarjem so v nekateri slovenskih občinah napovedali tudi podražitve komunalnih storitev, kot so voda, elektrika, kanalščine in odvoz smeti, kjer je država do sedaj dokaj uspešno omejevala rast cen. Dražji bodo tudi vrtci in oskrba na domu. V Ljubljanskih mlekarnah, kjer so cene izdelkov že maja lani zaradi uvedbe evra zvišali za šest do sedem odstotkov, nato oktobra še za 11 odstotkov, bodo januarja letos cene zvišali za 12 do 16 odstotkov. Dražje cene utemeljujejo z višjimi cenami vhodnih surovin, kot so mleko, embalaža, energija. Če se bodo surovine še podražile, bodo Ljubljanske mlekarne cene izdelkov še zvišale. Cene hrane v Sloveniji rastejo več kot še enkrat hitreje kot v območju evra. Znatneje se je podražilo tudi olje. Olje Oljarne Fram se je po podatkih Mercatorja podražilo za 35 odstotkov, olje dobavitelja Vigros od 18 do 23 odstotkov, olje Zvijezda pa od 11 do 26 odstotkov. V Mercatorju pravijo, da so podražitve večine olj uspeli zadržati ves december. V Žitu so pojasnili, da bodo testenine dražje od 18 do 31 odstotkov, saj se je poleg več kot 70-odstotnega zvišanja odkupnih cen pšenice, močno podražila tudi elektrika, ki predstavlja v njihovi dejavnosti  velik del stroškov. Podražila se je tudi nafta, ki posledično vpliva na rast vseh transportnih stroškov. Za povprečno 10 odstotkov je dražja tudi čokolada, . Marca neupravičene podražitrve mesa in jajc V Celjskih mesninah pravijo, da se bo cena dvignila, ker je slovenskega mesa vse manj, kar drži, saj kmetje ob takšnih pogojih ne morejo preživeti, zato živino preprosto prodajajo tujcem. Medtem ko se zimski val podražitev živil še ni končal, pa se že obetajo novi, spomladanski dvigi cen. Že marca se bodo občutno podražila meso in  jajca. Mesnopredelovalna industrija, ki ima v primeru novih podražitev mesa v svojih rokah škarje in platno, izsiljuje slovenske kmete. Kmetje namreč prodajojo meso zadrugam, zadruge mesnopredelovalni industriji, ta pa trgovcem.  V tej verigi so najmočnejše mesnopredelovalna industrija oziroma klavnice. Namesto, da bi kupovale meso pri slovenskem kmetu, ga kupujejo v tujini, tudi slovenskega, čeprav po višji ceni. Z zadostno količino mesa potem navidezno zmanjšujejo ali odpovedujejo naročila pri slovenskih kmetih. Ti se v bitki za lasten obstoj ustrašijo odpovedi naročil in so pripravljeni prodajati za smešno nizko ceno, da bi se jim povrnil vsaj del vloženih stroškov. Mesnopredelovalna industrija tako na hitro pride do večje količine mesa po ugodnih cenah, ki pa ga trgovcem prodaja po neupravičenih cenah.

negative

Skrbni pregled v Palomi je na željo zainteresiranih kupcev preložen za dva tedna. Usoda Palome bo znana najpozneje 15. aprila. Za ta teden načrtovani začetek druge faze podrobnega pregleda v sladkogorski tovarni papirja Paloma, katere nekaj manj kot 71-odstotni delež prodajata Kapitalska družba Kad in Slovenska odškodninska družba Sod, je preložen za dva tedna. Kot so pojasnili v Kadu, so pregled preložili na željo zainteresiranih kupcev, tako da se bo ta začel 21. januarja, izboljšane zavezujoče ponudbe pa bodo lahko oddali do 6. februarja. Kad in Sod prodajata skupaj 70,97-odstotni lastniški delež v Palomi, sredi decembra pa so bili izbrani trije ponudniki, ki so oddali zavezujoče ponudbe za nakup omenjenega deleža, vključno s predložitvijo bančne garancije za plačilo celotne kupnine. Ponudbe je pred časom oddalo sedem zainteresiranih kupcev, tako imenovani omejen skrbni pregled podjetja pa jih je opravilo pet. Neuradno je šlo za slovaško skupino SHP, madžarsko podjetje Paper and More, hrvaškega distributerja Palominih izdelkov Alca, črnogorsko družbo za upravljanje investicijskih skladov Prima ter edino domače podjetje P33. Največ prahu je dvignil prav slednji, saj naj bi po pisanju nekaterih medijev šlo za poskus menedžerskega prevzema družbe s strani aktualne Palomine uprave, kar pa sta tako predsednik uprave Danilo Marin kot članica uprave Mateja Perger že večkrat zanikala. Usoda večinskega deleža Palome naj bi bila znana najpozneje do 15. aprila, ko bo tudi potekla veljavnost ponudb.

neutral

Po besedah kmetov in pridelovalcev so za najnovejši val podražitev krivi trgovci s svojimi visokimi maržami. Kmetje trdijo, da odkupne cene mleka ne pokrijejo vseh stroškov pridelave. Kmetje, združeni v Kmetijsko-gozdarsko zbornico KGZS, in predstavniki rejcev so na novinarski konferenci za najnovejše podražitve mleka in mesa okrivili izključno trgovce. Kot pravijo, so prav marže trgovcev krive za visoke maloprodajne cene izdelkov. Predsednik KGZS Peter Vrisk je pojasnil, da trenutne odkupne cene kmetijskih pridelkov ne pokrijejo vseh naraščajočih stroškov pridelave. Tako po njegovih besedah odkupna cena mleka pokrije le 89 odstotkov stroškov pridelave. Kot najbolj kritično je izpostavil živinorejo, ki temelji na vse dražji kupljeni krmi. Kmetje in rejci trdijo, da so se odkupne cene mesa in mleka spremenile le za malenkost, kupci v trgovinah pa morajo kljub temu po novem odšteti med devet in 20 odstotkov več. Maloprodajne cene mleka in mesa so se v preteklih letih postopno dvigovale, v letu 2007 pa izjemno povečale. Pri mleku je bila ta rast za več kot 20 odstotkov, pri mesu mladega pitanega goveda za približno 14, pri teletini za 9 in pri svinjini za 19 odstotkov. To pomeni, da dviga maloprodajnih cen ne moremo pripisati dvigu odkupnih cen, saj so se te spremenile le za malenkost ali pa so ostale nespremenjene oziroma se zmanjšujejo, kot je to primer pri mesu. Ekonomske razmere so se izboljševale le za predelovalce in trgovce, nikakor pa ne za rejce, je poudarila vodja oddelka za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Neva Pajntar. Trgovci po besedah kmetov služijo tudi na račun mesa. Po podatkih zbornice kmet za liter mleka danes dobi 22 odstotkov več kot pred letom dni. Prav tako 22 odstotkov več za liter mleka iztrži mlekarna. Trgovci pa na drugi strani po besedah kmetov danes za liter mleka v trgovinah računajo 50 odstotkov več kot pred letom dni. Nesorazmerno pa so cene rasle tudi pri drugi hrani, opozarjajo kmetje in rejci. Tako kmet danes pri prodaji za kilogram govedine dobi 5,5 odstotka več kot lani. Trgovec pa za kilogram govedine zaračuna 15 odstotkov več kot pred letom dni. Pri teletini je razkorak še večji. Čeprav je meso pri kmetu celo cenejše od govedine - odkupijo ga za 2,6 evra za kilogram - jo trgovci prodajo za kar 14,4 evra na kilogram, kar je 5,5-krat dražje. Vrisk Trgovci izkoriščajo neenotnost Vrisk je prepričan, da bi se morali predstavniki živilske industrije kapitalsko povezati in enotno nastopiti proti trgovcem. Predsednik KGZS Peter Vrisk je prepričan, da trgovci izkoriščajo neenotnost živilske industrije in kmetov in dosegajo visoke marže. Situacija, kjer imajo trije veliki trgovci v slovenskem prostoru v rokah daleč največji delež celotne trgovine, postavlja tako živilsko industrijo kot kmete v težak položaj, meni Vrisk, ki poudarja,da se bodo morali tudi predstavniki živilske industrije kapitalsko povezati. To bi omogočilo zmanjševanje stroškov v podjetjih živilske industrije in bolj enoten pristop do velikih trgovcev, je prepričan Vrisk. Država bi morala z instrumenti fiskalne politike in s protimonopolno zakonodajo ta trg urediti, je poudaril predsednik KGZS, ki vzroke za dvig cen išče tudi pri uporabi poljščin v energetske namene in v podnebnih spremembah, ki tudi vplivajo na zmanjševanje pridelka. Odpirajo se povpraševanja na novih trgih, ki dobivajo večjo kupno moč, sploh trgi Kitajske, Indije in ostalih držav daljnega vzhoda, dodaja Vrisk.

negative

Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper je za 15. januar napovedal stavko. Sindikat Luke Koper zahteva povišanje delovnega mesta upravljalec dvigal ter voznik železniških vozil s sedanjega sedmega v deseti plačilni razred, poleg tega pa še povišanje osnovne plače za vse zaposlene. V Luki Koper so se pripravljeni pogovarjati, saj so marsikaterim željam sindikatov že ugodili, a tokratne zahteve so zanje s finančnega vidika nevzdržne. Te zahteve so za Luko Koper, ki ima več kot 700 zaposlenih, s finančnega vidika nevzdržne in bi pomenile takojšnjo stagnacijo. Poleg tega mora uprava družbe ščititi dolgoročne interese vseh zaposlenih, kakor tudi delničarjev in poslovnih partnerjev. Uprava predstavnike sindikata žerjavistov poziva, naj svojo odločitev pretehtajo in naj se vrnejo za pogajalsko mizo. V Luki Koper so razočarani Konec lanskega oktobra je uprava Luke Koper s Sindikatom pristaniških delavcev Slovenije, Sindikatom luških dejavnosti Slovenije in s sindikatom žerjavistov podpisala dogovor o zvišanju osnovne plače za pet odstotkov s klavzulo, da se odstotek prilagodi izidu pogajanj med sindikati in delodajalci na državni ravni, v kolikor bo ta ugodnejši. Poleg tega so z omenjenimi sindikati v zadnjem letu začeli intenzivna pogajanja glede prenove panožne kolektivne pogodbe in hkrati reforme sistematizacije delovnih mest. Zahtevano povišanje bi po izračunih uprave pomenilo dvig plače za okoli 35 odstotkov. K temu prišteto zahtevano povišanje osnovne plače za vse zaposlene za 30 odstotkov, bi to v primeru ožje skupine zaposlenih, približno 150 ljudi, dejansko pomenilo dvig plače za približno 70 odstotkov. Uprava Luke Koper ne zavrača stavkovnih zahtev sindikata žerjavistov in se je pripravljena o vseh točkah pogovarjati. Ugodila je že stavkovnim zahtevam po spoštovanju zakona o delovnih razmerjih pri odrejanju dela preko polnega delovnega časa. Glede ostalih finančnih zahtev pa je predstavnike sindikata napotila na pogajanja o spremembi kolektivne pogodbe, ki so že v teku in naj bi se zaključila predvidoma aprila letos. Plače v Luki Koper so sicer nad slovenskim povprečjem. Medtem ko je septembra lani povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 1.259 evrov, pa bruto plača žerjavista v Luki Koper vključno s trinajsto plačo znaša v povprečju okoli 1.700 evrov mesečno. Poleg tega Luka Koper svojim zaposlenim plačuje tudi dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, v podjetju pa uporabljajo tudi druge vzvode za nagrajevanje zaposlenih.

negative

Kmetje zaradi prenizkih odkupnih cen živine napovedujejo bojkot. Meso bodo začeli odvažati čez mejo.

negative

Vodstvo Slovenskih železnic se je sestalo s predstavniki primestnih občin, da bi skupaj rešili problem javnega potniškega prometa. V Ljubljano se dnevno pripelje 120 tisoč potnikov, približno polovica z osebnimi avtomobili. Več kot 20 tisoč potnikov vsak dan vstopi oziroma izstopi na železniški postaji v Ljubljani. Prevladujejo potniki iz Posavja, z Gorenjske in s Štajerske, za četrtino se je povečalo število potnikov z Gorenjske in za desetino proti Dolenjski. Kar 60 odstotkov potnikov se pripelje v Ljubljano med 6. in 9. uro, polovica potnikov se odpelje iz Ljubljane med 14. in 17. uro. V jutranjih in popoldanskih konicah Slovenske železnice prepeljejo za tretjino več potnikov kot pred petimi leti, v istem obdobju se je tudi povečal delež železnic v javnem potniškem prevozu iz 10 na 30 odstotkov. Vir Slovenske železnice Vodstvo Slovenskih železnic SŽ se je v tem tednu sestalo z župani in predstavniki primestnih občin z namenom, da bi skupaj rešili problem javnega potniškega prometa med Ljubljano in primestnimi kraji. Sestanek je bil sklican na pobudo SŽ, udeležili pa so se ga predstavniki občin Borovnica, Brezovica, Domžale, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kamnik, Kranj, Litija, Ljubljana, Logatec, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofja Loka, Škofljica, Šmartno pri Litiji in Trzin ter predstavnik Ministrstva za promet. SŽ bodo tako spremenile prometno organizacijo in nabavile nova prevozna sredstva. Do leta 2011 bodo nabavile 14 elektromotornih EMG in 6 dizelmotornih garnitur, do leta 2013 tudi 30 sodobnih potniških vagonov. Pripravile bodo nove ponudbe za starejše, pospeševale prodajo abonentskih vozovnic, predvsem polletnih in letnih, in uvedle mestno vozovnico, ki bo veljala en dan za neomejeno število voženj v posameznem regijskem prometnem vozlišču. Potniki iz primestja bodo lahko z vozovnico za npr. Ljubljano, brez doplačila potovali v vozlišču. SŽ z novimi pobudami Slovenske železnice so decembra ponovno postale upravljavec javne železniške infrastrukture z možnostjo dajanja pobud v zvezi z železniško infrastrukturo. SŽ so tako predlagale izgradnjo novih postajališč. Predlog predvideva tudi izgradnjo novih postajališč, treh na kamniški progi, dveh na progi Ljubljana-Logatec, treh na progi Ljubljana-Grosuplje, petih na progi Ljubljana-Litija in treh na progi Ljubljana-Kranj. Slovenske železnice pripravljajo tudi projekt revitalizacije postaj, ki predvideva prenovo postaj, izgradnjo novih objektov za potrebe potnikov, parkirne hiše ter objekte za druge namene. Zadovoljni predstavniki občin Župani in predstavniki občin so pozdravili pobudo SŽ za skupni sestanek in izgradnjo novih postajališč. Občine so opozorile na nevzdržno povečanje cestnega prometa in težave, ki iz tega izvirajo, zavzele so se za povečanje javnega potniškega prometa, posodobitev železniške infrastrukture in projekt enotne vozovnice. Občine so izrazile veliko pripravljenost za sodelovanje ter uskladitev prostorskih aktov, ureditev dostopa do postajališč in izvedbo ustrezne prometne ureditve. Občine, ki nimajo neposredne povezave z železniško progo so se za potrebe občanov, po vzoru občine Šmartno ob Litiji, zanimale za uvedbo avtobusnega prevoza do železniške postaje.

positive

Pivovarna Laško je v četrtek podala tožbo zoper Urad RS za varstvo konkurence zaradi zamrznitve delnic Mercatorja. V tožbi Pivovarna Laško očita varuhu konkurence napako pri računanju lastniških deležev pivovarne v Mercatorju. Po podatkih urada naj bi Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska imele v Mercatorju 27,93-odstotni lastniški delež, kar pomeni, da so te družbe presegle 25-odstotni prevzemni prag. Čeprav je urad kasneje priznal svojo napako in ugotovil, da imajo te v Mercatorju skupaj le 23,33-odstotni lastniški delež, pa postopka proti lastnikom Mercatorja ni ustavil. V tožbi očitajo varuhu konkurence, da je napačno izračunal skupno lastništvo Laškega in povezanih družb v Mercatorju, postopka proti njim pa kljub temu ni ustavil. V Pivovarni Laško so danes povedali, da želijo s tožbo doseči odmrznitev omenjenih delnic in tako preprečiti nadaljnjo poslovno škodo, ki je nastala zaradi decembrske odločitve urada o zamrznitvi delnic. Pojasnili so tudi, da nikdar niso oporekali managerskemu odkupu Mercatorja, motili pa so jih domnevni pritiski in izsiljevanje nekdanjega predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankovića, ki se je zavzemal za managerski odkup. Znova so zavrgli tudi navedbe urada, da skupaj s povezanimi družbami, med katerimi so tudi Infond Holding, Center naložbe in Kolonel, obvladujejo 57-odstotni delež v Mercatorju.

negative

Zunaj je še za 17 milijard tolarjev. Od marca jih bo mogoče spet brezplačno zamenjati v Deželni banki in NKBM. Od marca bo spet mogoče brezplačno menjati tolarje v NKBM in Deželni banki Banka Slovenije na svoji blagajni v Ljubljani vsak delovni dan dopoldne brezplačno zamenjuje tolarje v evre. To storitev sta zanjo do konca leta 2007 brezplačno opravljali tudi NKBM in Deželna banka Slovenije, znova pa jo bosta začeli opravljati 12. marca, je Banka Slovenije objavila na svoji spletni strani. V omenjenih bankah bo mogoče tolarje zamenjati do konca leta. Sredi decembra 2007 je bilo po podatkih Banke Slovenije zunaj nekaj več kot 12 milijard tolarske gotovine. To predstavlja dobrih pet odstotkov vrednosti v primerjavi s tisto konec oktobra 2006, ko se je začel trend njenega upadanja. Banka Slovenije tolarsko gotovino brezplačno zamenjuje na blagajni na Slovenski cesti 35 v Ljubljani, vsak delovni dan od 9. do 12. ure. Kovance se lahko zamenja do konca leta 2016, bankovce pa brez časovne omejitve. Tolarske bankovce je za menjavo v evrske mogoče poslati tudi po pošti. Pošiljka mora biti naslovljena na Banko Slovenije gotovinsko poslovanje. Evrsko gotovino bo Banka Slovenije poslala nazaj z vrednostnim pismom ali ga nakazala na pošiljateljev bančni račun, so še navedli v centralni banki.

neutral

Še vedno zahtevajo vnovično uvedbo davčnih olajšav, subvencije za nakup ekoloških vozil ter elektronsko cestninjenje. Sekcija avtoprevoznikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije se je danes odzvala na trditve, ki se v zadnjih dneh pojavljajo o zahtevah avtoprevoznikov in zaradi katerih ti grozijo s protestom 25. januarja letos. Predsednik sekcije Andrej Klobasa je v sporočilu za javnost zapisal, da se prevozniki zavzemajo za vnovično uvedbo davčnih olajšav za investicije vseh samostojnih podjetnikov, mikro in malih podjetij. Le z davčnimi vzpodbudami bi namreč lahko zagotovili konkurenčno sposobnost tega dela gospodarstva. Avtoprevozniki se pritožujejo nad dolgimi čakalnimi vrstami kamionov, zato se zavzemajo za spremembo načina cestninjenja s satelitskim ali katerim drugim. Zavzemajo se tudi za subvencije za nakup sodobnih ekoloških vozil ter za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku, kar bi odpravilo čakalne vrste kamionov. Če vladi slednjega ne bo uspelo zagotoviti do konca julija prihodnje leto, bi v skladu z njihovo zahtevo cestni prevozniki do vzpostavitve tega sistema lahko po vseh cestah vozili brezplačno. Klobasa je odločno zavrnil namigovanja na politično ozadje protesta in poudaril, da prevozniki niso zmanipulirano sredstvo za dosego drugih ciljev. Na koncu je še dodal, da je tudi v dokumentih vlade skrb za mala podjetja in ekologijo na prvem mestu. Sekcija avtoprevoznikov odločno zavrača namigovanja, da gre pri napovedi protesta za zlorabo prevoznikov za dosego interesov upravnega odbora OZS. Foto Kanal A S tem se je Klobasa odzval na sobotni odziv generalnega sekretarja Avtoprevozniške zbornice Emila Milana Pintarja, ki nasprotuje stavki, ki jo napoveduje obrtna zbornica. Kot je poudaril, naj bi šlo pri tem za zlorabo avtoprevoznikov za dosego interesov upravnega odbora OZS.

neutral

Za torek napovedane stavke žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper in drugih voznikov razkladalnih vozil ne bo. Med sindikatom žerjavistov in upravo Luke Koper so ves dan potekala pogajanja, na koncu pa so podpisali sporazum, stavko pa odpovedali. Stavko žerjavistov so odpovedali, ker so se uspeli dogovoriti z upravo Luke Koper. Kot so sporočili iz Luke Koper, so sindikati z luko podpisali sporazum o sedemodstotnem zvišanju plač za vse zaposlene v luki, žerjavisti in drugi vozniki razkladalnih vozil pa bodo prejeli še dodatek za odgovornost do oseb in okolja v višini 25 odstotkov na osnovno plačo. Tako je odpadla stavka, ki jo je Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper napovedal za torek ob 9. uri. Ob napovedi stavke je sindikat zahteval povišanje delovnega mesta upravljalec dvigal ter voznik železniških vozil s sedanjega sedmega v deseti plačilni razred, poleg tega pa še povišanje osnovne plače za vse zaposlene. Te zahteve so v Luki Koper, ki ima več kot 700 zaposlenih, s finančnega vidika ocenili za nevzdržne. Po njihovem mnenju bi pomenile takojšnjo stagnacijo, so pa dodali, da ne zavračajo stavkovnih zahtev in da so se o njih pripravljeni pogajati.

positive

Bencin bo dražji, dizelsko gorivo in kurilno olje pa se bosta pocenila. Bencin je dražji, dizel pa cenejši. Opolnoči se bo cena za liter 95-oktanskega bencina zvišala za 0,004 evra na 1,059 evra, liter 98-oktanskega bencina pa se bo podražil za 0,002 evra na 1,074 evra. Dizelsko gorivo se bo pocenilo za 0,017 evra na 1,055 evra na liter, kurilno olje pa bo cenejše za 0,019 evra, tako da bo liter stal 0,720 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.

neutral

Predsednik Murine uprave Kumperščak je povedal, da prevzema družbe ne načrtuje nihče in ob tem poudaril, da je Mura stabilno podjetje. Mura je stabilno podjetje, prevzema družbe ne načrtuje nihče, zato lastniška struktura ostaja nespremenjena, je na novinarski konferenci ob obisku ministrice za delo Marjete Cotman ter gospodarskega in prometnega ministra Andreja Vizjaka in Radovana Žerjava, v Muri povedal predsednik uprave Aleš Kumperščak. Lastniška struktura Mure ostaja nespremenjena, je zatrdil Kumperščak Prvi mož Mure je tudi dejal, da so proizvodne zmogljivosti polno zasedene, pomagajo jim tudi kooperanti, družba pa da bo nadaljevala politiko iz preteklosti, kar pomeni zmanjševanje števila zaposlenih po načelu naravnega odliva. Po njegovih besedah bodo lanski poslovni rezultati zelo podobni rezultatom iz leta 2006, za leto 2008 pa da imajo v družbi smele načrte preoblikovanja in prestrukturiranja. Minister Vizjak, ki se je z upravo Mure skupaj s kolegoma srečal zaradi ugibanj o morebitni spremembi lastništva družbe, je po sestanku dejal, da je Mura eden najpomembnejših gospodarskih subjektov, sleherna informacija, ki povzroča negotovost, pa da je skrb zbujajoča tudi za vlado. Kot je dejal, so ministri z obiskom želeli od najodgovornejših takoj dobiti ustrezne informacije. Ob tem je poudaril, da je pomirjen in vesel , da je Mura stabilno in polno zaposleno podjetje pred prenovo in opozoril, da je gospodarsko ministrstvo leta 2003 Muri odobrilo državno pomoč v višini 10 milijonov evrov. Ministrica Cotmanova se je pred srečanjem z upravo sestala tudi s predstavniki sindikata in sveta delavcev, pogovarjali pa so predvsem o ogroženosti delovnih mest. Cotmanova je povedala, da je dobila zagotovila, da delovna mesta niso ogrožena, Kumperščaku pa je predlagala, da bolj sodeluje s sindikatom oz. delavci.

neutral

V trgovinah so nas spet razjezile povišane cene. Kje so vzroki za podražitev in kdo je pri tem najbolj kriv? V trgovinah so nas spet razjezile povišane cene mleka, mlečnih izdelkov, mesa, mesnih izdelkov in testenin. Kje so vzroki za podražitev in kdo je pri tem najbolj kriv?

negative

Slovenija je padla na lestvici ekonomske svobode. Je na meji med delno svobodnimi in pretežno nesvobodnimi. Slovenija je po raziskavi ameriške ustanove Heritage Foundation in časnika Wall Street Journal na lestvici ekonomskih svoboščin, ki je bila merjena v 157 državah, zasedla 75. mesto. Na lestvici je tako precej padla, saj je lani zasedala 58. mesto. Tudi letos sta na vrhu lestvice Hongkong in Singapur. Slovenija bistveno zaostaja na nekaterih najpomembnejših področjih ekonomske svobode. Še posebej problematičen je trg dela. Medtem pa je v zadnjem letu stopnja ekonomske svobode po vsem svetu ostala praktično nespremenjena, je razvidno iz danes objavljenega poročila o ekonomski svobodi. Indeks ekonomske svobode kaže na skupno izboljšanje svobode v samo dveh od skupno petih skupin opazovanih držav. Slovenija je na meji med delno svobodnimi in pretežno nesvobodnimi državami. Kot omenjeno, zaseda 75. mesto, kar je glede na lansko leto znižanje za 17 mest. Med vsemi 41 evropskimi državami se uvršča na 33. mesto, kar je šest mest nižje kot lani. Slovenija po indeksu tudi ne dosega evropskega povprečja, so sporočili iz Društva za svobodno družbo. Kot meni Mitja Steinbacher iz društva, je stanje zaskrbljujoče, saj so dejavniki, ki definirajo ekonomsko svobodo, temeljni pogoj za uspešno ustvarjanje nove vrednosti, ki je potrebna za dvig standarda vseh. Hkrati pa bi se morali vsi spleteni resno zamisliti o svojem prispevku pri tem . Slovenija po Steinbacherjevih besedah bistveno zaostaja na nekaterih najpomembnejših področjih ekonomske svobode, kar je po njegovi oceni še posebej problematično. Pri tem posebej izstopajo obseg državne potrošnje, trg dela ter nespoštovanje lastninskih pravic. Slovenija je na meji med delno svobodnimi in pretežno nesvobodnimi državami. Foto Aleksa Čupić Steinbacher je spomnil na izvajanje gospodarskih in socialnih reform po svetu in opozoril, da je treba v Sloveniji takoj izpeljati reforme, ki bodo prispevale k zmanjšanju državne potrošnje ter s tem k znižanju davkov, k umiku države iz gospodarstva ter odpravi omejitev na trgu dela, ki ovirajo njegovo normalno delovanje. Neuspeh pri tem nam lahko ogrozi naš dolgoročni napredek, odrazil pa se bo na nadaljnjem padanju na lestvici indeksa ekonomske svobode, je dodal. Na vrhu Hongkong in Singapur Na vrh lestvice se sicer že štirinajstič zapored uvrščata Hongkong in Singapur. Azijsko-pacifiško regijo, ki ima kar štiri države med prvo deseterico, dopolnjujeta Avstralija na četrtem in in Nova Zelandija na šestem mestu. Deseterico najvišje uvrščenih držav zaokrožujejo Irska 3. mesto, Švica 9. mesto in Velika Britanija 10. mesto, ki so hkrati tudi najvišje uvrščene evropske države, ter ZDA 5. mesto, Kanada 7. mesto in Čile 8. mesto kot najvišje uvrščene na obeh ameriških celinah. Na letošnji lestvici je samo sedem izmed 157 državami uvrščenih med svobodne ekonomije, 23 jih je uvrščenih med pretežno svobodne ekonomije, 51 držav pa med delno svobodne. Med pretežno nesvobodne je uvrščenih 52 držav, medtem ko je preostalih 24 držav, kar je več kot lani, uvrščenih v skupino ekonomsko represivnih držav. Glede na lansko uvrstitev je največ pridobil Egipt, ki se je deloma zaradi izboljšanja poslovnega okolja in deloma zaradi davčnih reform povzpel s 106. na 85. mesto, medtem ko je na lestvici najbolj nazadovala Gvajana. Predvsem visoka državna potrošnja in razširjena korupcija sta njeno oceno znižali za pet točk, s čimer je nazadovala s 118. na 136. mesto. Rezultati za leto 2008 znova podcenjujejo sporočilnost preteklih izdaj, predvsem to, da je ekonomska svoboda močno povezana z dobrimi ekonomskimi rezultati. Kot navaja študija, imajo najbolj svobodna gospodarstva sveta dvakrat višji dohodek na prebivalca od povprečja v drugi petini najvišje uvrščenih držav in več kot petkrat višjega, kot je povprečje zadnje petine najnižje uvrščenih držav. Najvišje na lestvici med regijami ostaja Evropa, sledita ji obe Ameriki. Ostale regije so pod svetovnim povprečjem in si sledijo takole azijsko-pacifiška, Bližnji Vzhod/Severna Afrika in Podsaharska Afrika. Evropske države v povprečju izboljšujejo svoje ocene ekonomske svobode, predvsem zaradi zniževanja davkov in izboljšanja poslovnega okolja, s čimer želijo ustvariti ugodno klimo za tuje investitorje. Avtorji poročila opozarjajo, da največji problem Evrope, ki v povprečju sicer pridobiva na ekonomski svobodi, ostaja močno obremenjujoč trg dela, ki znižuje ustvarjanje novih delovnih mest.

negative

Varuh konkurence je sprožil postopek proti pekarnam, ki so istočasno napovedale dvig cen pekovskih izdelkov. Štirje proizvajalci pekovskih izdelkov naj bi istočasno napovedali dvig cen pekovskih izdelkov, je urad za varstvo kunkurence danes objavil v Uradnem listu. Urad je postopek ugotavljanja kršitve zakona uvedel proti družbam Žito, Mlinotest, Klasje ter Ptujske pekarne in slaščičarne. Postopke je urad proti pekarnam sprožil že 20. decembra lani, torej sočasno z uvedbo postopkov zoper trgovske družbe, mlekarne in predelovalce mesa. Urad je postopek proti pekarnam sprožil že 20. decembra lani. Navedene družbe naj bi po ugotovitvah urada istočasno napovedale dvig cen pekovskih izdelkov. Iz omenjenega ravnanja verjetno izhaja, da naj bi omenjene družbe usklajeno ravnale oz. se sporazumele glede določanja cen pekovskih izdelkov in drugih pogojev poslovanja na trgu, katerih cilj ali učinek je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v Sloveniji in na skupnem trgu, piše v izvlečku odločbe o uvedbi postopka. Urad poziva fizične in pravne osebe, ki imajo pravni interes za udeležbo v postopku, da mu v 30 dneh prijavijo svojo udeležbo ter pošljejo pisna mnenja o postopku ter dokumente, ki bi bili lahko pomembni za odločitev. Kot je znano, je urad za varstvo konkurence prav tako decembra lani uvedel postopke zaradi domnevno usklajenega delovanja zoper trgovske družbe Mercator, Spar Slovenija in Engrotuš, mlekarne Ljubljanske mlekarne, Pomurske mlekarne in Mlekarna Celeia ter mesnopredelovalno industrijo Mesnine dežele Kranjske, Kras, Mesna industrija Primorska in Košaki.

negative

Murini delavci so v brezizhodnem položaju. Vodstvo podjetja naj bi skušalo preprečiti poročanje o stanju v Muri.

negative

Palomin sindikat je ogorčen nad izjavami vodstva tovarne, da naj bi delavce vznemirile odločne poteze za večji razvoj družbe. Sindikat podpira razvoj in investicije ter posodobitve proizvodnje, vendar samo tiste odločitve in ukrepe, ki so smiselni in ekonomsko upravičeni. Na aktualna dogajanja v sladkogorski tovarni Paloma se je danes odzval tudi tamkajšnji sindikat, ki je ogorčen nad trditvami vodstva družbe, da naj bi predstavnike delavcev vznemirile njihove bolj odločne poteze za večjo učinkovitost in racionalno poslovanje družbe. V sindikatu zavračajo tudi obtožbe o osebnih interesih predsednika sveta delavcev. Predsednica sindikata Pergam v Palomi Nives Hrovat je v pisni izjavi za javnost zapisala, da v sindikatu in svetu delavcev že dalj časa opozarjajo na napake in pozivajo k ukrepom za izboljšano poslovanje družbe. Po njenih besedah sindikat namreč podpira razvoj in investicije ter posodobitve proizvodnje, vendar samo tiste odločitve in ukrepe, ki so smiselni in ekonomsko upravičeni. Vodstvo sindikata je kot nesmiselno označilo odločitev uprave, da dejavnost vzdrževanja prenese na zunanjega izvajalca, saj to po njihovem ne more biti dolgoročna rešitev, zlasti zaradi starosti strojev in s tem povezanih njihovih pogostejših okvar, zaradi česar bi servisne usluge lahko pobrale velik del prihodka. Palomine sindikaliste zato čudijo trditve uprave, da naj bi s takimi odločitvami posegli v polje osebnih interesov predsednika sveta delavcev in člana sindikata Jožeta Korotaja. S takšnimi trditvami naj bi uprava Palome neupravičeno in namerno blatila človeka, ki med zaposlenimi uživa podporo in ugled. V sindikatu zavračajo obtožbe o osebnih interesih predsednika sveta delavcev. Foto Kanal A Rešitev sedanjega položaja Palome po mnenju sindikata ni v dezinvestiranju ali razdelitvi družbe na majhne dele ter prenosu ali odpuščanju delavcev, pač pa v pravilnih poslovnih odločitvah, v usklajenem in sposobnem poslovodstvu in upravi ter posodobitvi proizvodnje in zmanjševanju stroškov. Vendar v zmanjševanju vseh stroškov, ne pa tako kot sedaj samo stroškov dela, ki prizadenejo takoj in neposredno delavce. Rezultati delavcev so vidni takoj, v količini in kakovosti proizvedenih izdelkov ter ostalih opravljenih delih, rezultati uprave pa v poslovnih rezultatih, ki pa so iz leta v leto slabši, so še dodali v Palominem sindikatu. Sicer pa se je tudi vodstvo Palome danes znova odzvalo in še enkrat zavrnilo zadnja podtikanja, neresnice in namigovanja o dogajanjih v Palomi . Po njihovem Paloma nujno potrebuje bolj intenzivne procese in ukrepe za večjo učinkovitost, tem pa v upravi sledijo z namero preselitve dejavnosti vzdrževanja na zunanjega izvajalca, kamor bi prezaposlili tudi vse dosedanje sodelavce Palome s tega področja. V procesu lastninjenja ravnamo skladno s svojimi pooblastili in pristojnostmi. Delujemo skladno s sklepi nadzornega sveta in predstavnikov lastnikov. Pri skrbi za večjo konkurenčnost Palome si prizadevamo za ohranitev kar največjega števila delovnih mest, saj je bil to ključni razlog za pripojitev Palome Horgen, obrata v Ceršaku, k Palomi. Za pripojitev in sanacijo smo se odločili prav z namenom, da ohranimo delovna mesta in poskrbimo za 100 zaposlenih, se je na trditve sveta delavcev odzval predsednik uprave Danilo Marin. Članica uprave Mateja Perger je v pisni izjavi za javnost tudi zavrnila očitke o prejeti odpravnini, potem ko je bila lani razrešena z mesta predsednice uprave. Kot je zatrdila, v Palomi ni nikoli niti zahtevala, niti prejela kakršnekoli odpravnine.

neutral

Statistiki so nižje cene kot pred letom dni zabeležili v proizvodnji računalnikov, nadpovprečno pa so se zvišale v oskrbi z elektriko. Industrijski proizvodi pri proizvajalcih so bili decembra lani v primerjavi z mesecem prej dražji za 0,2 odstotka. Od začetka leta 2007 so se cene industrijskih proizvodov povečale za 4,2 odstotka, v primerjavi z decembrom 2006 pa za 3,4 odstotka. Cene izvoznih proizvodov so bile višje za 0,3 odstotka, cene na domačem trgu pa za 0,1 odstotka. Decembra so bile izvozne cene višje v proizvodnji hrane, pijač in krmil Izvozni industrijski proizvodi Po nekajmesečnem vztrajnem padanju cen izvoznih industrijskih proizvodov so se decembra v primerjavi z novembrom te v povprečju zvišale za 0,3 odstotka, cene na trgih zunaj območja evra so se zvišale za 0,6 odstotka, na trgih območja evra pa za 0,2 odstotka. Decembra so bile izvozne cene višje v proizvodnji hrane, pijač in krmil za 1,6 odstotka, v proizvodnji kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken za 1,1 odstotka, v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav za 1 odstotek, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 0,9 odstotka, v proizvodnji motornih vozil, prikolic, polprikolic ter proizvodnji drugih vozil in plovil za 0,7 odstotka. Med izvoznimi cenami industrijskih proizvodov pa je statistični urad zabeležil znižanje cen samo v proizvodnji strojev in naprav za 0,5 odstotka, v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov ter v proizvodnji kovin za 0,2 odstotka. V letu 2007 so se nadpovprečno zvišale cene v oskrbi z elektriko. Foto POP TV Decembra so se nekoliko bolj zvišale cene v proizvodnji kovin za 0,6 odstotka in v proizvodnji kovinskih izdelkov z izjemo strojev in naprav za 0,5 odstotka, medtem ko so se za manj kot pol odstotka zvišale cene v proizvodnji hrane, pijač in krmil, v proizvodnji pohištva, v oskrbi z elektriko, v proizvodnji pisarniških strojev in računalnikov ter v proizvodnji strojev in naprav. Znižanje cen pa so zabeležili v proizvodnji radijskih in TV sprejemnikov, komunikacijskih aparatov in opreme ter proizvodnji medicinskih, finomehaničnih in optičnih instrumentov za 1,4 odstotka, v tiskarstvu za 0,7 odstotka, v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov za 0,3 odstotka, v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas za 0,2 odstotka ter v proizvodnji tekstilij za 0,1 odstotka. Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, ki vključuje tako spremembe cen proizvodov, prodanih na domačem trgu, kot tudi proizvodov, prodanih na tujem trgu, se je v letu 2007 ustavila pri 3,4 odstotka. V prvi polovici leta so se cene omenjenih proizvodov zvišale za 2,7 odstotka, v drugi polovici leta pa le za 0,7 odstotka. Proizvodi na domačem trgu Letna rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu je znašala 6,3 odstotka, na izvoznem trgu pa 0,6 odstotka. Proizvajalčeve prodajne cene na domačem trgu so bile v prvi polovici leta višje za štiri odstotke, na tujem trgu pa za 1,5 odstotka. V drugi polovici leta so bile cene teh proizvodov na domačem trgu višje za 2,2 odstotka, medtem ko so bile na tujem trgu nižje za 0,9 odstotka. Povprečna mesečna rast cen teh proizvodov na domačem trgu je bila lani 0,5-odstotna, na izvoznem trgu pa nič odstotna. Nižje cene kot pred letom dni so zabeležili v proizvodnji pisarniških strojev in računalnikov. V letu 2007 so se nadpovprečno zvišale cene v oskrbi z elektriko za 20,4 odstotka, v gozdarstvu za 12,7 odstotka, v proizvodnji hrane, pijač in krmil za 9,9 odstotka, v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov za 9,5 odstotka, v proizvodnji vlaknin, papirja ter izdelkov iz njih za 6,4 odstotka, v proizvodnji kovinskih izdelkov razen strojev in naprav za 5,1 odstotka in v drugih dejavnostih. Nižje cene kot pred letom dni pa so statistiki zabeležili v naslednjih dejavnostih v proizvodnji pisarniških strojev in računalnikov za 18,1 odstotka, v proizvodnji radijskih in TV sprejemnikov, komunikacijskih aparatov in opreme ter proizvodnji medicinskih, finomehaničnih in optičnih instrumentov za 2,3 odstotka, v proizvodnji motornih vozil, prikolic, polprikolic ter proizvodnji drugih vozil in plovil za 1,5 odstotka in v drugih dejavnostih.

negative

Na Slovenskih železnicah se dogajajo nove nepravilnosti. Izplačali so 40 tisoč evrov honorarjev za neopravljena dela. V Slovenskih železnicah so na oddelku za tovorni promet izplačali kar za 40.000 evrov honororjev za dela, ki nikoli niso bila opravljena. Denar naj bi po poročanju Dnevnika bil namenjen za fiktivne prevajalske storitve. Postavlja pa se vprašanje ali na železnicah nihčne ne izvaja nadzora oziroma, kako se je lahko kaj takega sploh zgodilo? Vrednost ugotovljenih nepravilnosti se giblje okoli zneska 40.000 tisoč evrov. Iz dokumentov naj bi bilo razvidno, da je bilo neupravičeno nakazanih skoraj 40.000 evrov in to mimo vednosti direktorja tovornega prometa Igorja Hribarja. Ob tem je zanimivo, da so za prevajanje strokovno zahtevnih železniških besedil najeli študentko biotehniške fakultete, so zapisali v omenjenem časopisu. Predstavnik za stike z javnostmi v SŽ Marko Tancar je za 24ur. com potrdil, da so v lanskem letu dejansko ugotovili nepravilnosti v zvezi z naročanjem in plačevanjem prevajanja. Ugotovljeno je bilo, da so bili potrjeni in plačani računi za prevajanje, ki dejansko ni bilo opravljeno. Vrednost ugotovljenih nepravilnosti se giblje okoli zneska 40.000 tisoč evrov , je dejal Tancar. Nepravilnosti je ugotovila Služba za interno revizijo s preverjanjem, ki se je začelo, takoj ko se se pojavili prvi sumi nepravilnost. Oseba, ki je bila odgovorna za nepravilnosti, je tudi sicer odgovorna za podpisovanje računov, in je prekoračila svoje pristojnosti. Izredno ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, delavka pa je še pred izvedbo postopka izredne odpovedi sama prenehala delo na Slovenskih železnicah , je za 24ur. com dejal Tancar. Zoper odgovorno osebo je bila tako 10. januarja podana ovadba na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Na Slovenskih železnicah še pričakujejo, da bodo stekli ustrezni postopki, v katerih bodo kot oškodovanec uveljavljali povračilo škode.

negative

Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 trgovanje končal pri vrednosti 10.186,08 točke. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 10.186,08 točke, kar je 244,89 točke oz. 2,46 odstotka več kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 58,53 točke oz. 2,64 odstotka na 2275,07 točke.

positive

Mariborska finančna družba Center Naložbe je pridobila skoraj osem odstotkov delnic Infond Holdinga. Mariborska finančna družba Center Naložbe je s prevzemno ponudbo, ki jo je objavila decembra lani in se je iztekla v ponedeljek, prišla še do 7,77 odstotka delnic Infond Holdinga, tako da zdaj obvladuje že več kot 61 odstotkov kapitala omenjene družbe, ki je sicer največji lastnik Pivovarne Laško. Center Naložbe je že pred objavo prevzemne namere v Infond Holdingu imel v lasti 22,37-odstotni delež. Družba Center Naložbe je za delnico Infond Holdinga v prevzemni ponudbi ponujala 8,70 evra, kot je Probanka v imenu prevzemnika zapisala v današnji objavi v časniku Večer, pa se je za prodajo odločilo 1053 imetnikov delnic, ki so prodali 1.307.879 delnic. Uprava Centra naložbe, ki v ponudbi ni določila praga uspešnosti, je prevzemno ponudbo označila kot uspešno, o tem pa mora zdaj svoje povedati še Agencija za trg vrednostnih papirjev. Center Naložbe je že pred objavo prevzemne namere v Infond Holdingu obvladoval 22,37-odstotni delež, nato pa isti dan pridobil še 30,98-odstotni delež te družbe. Infond Holding je sicer največji, 24,91-odstotni lastnik Pivovarne Laško, v lasti pa ima tudi 24,99 odstotka Mercatorja in 60 odstotkov časopisne družbe Večer. Mariborska družba, ki je v 77-odstotni lasti neznanega podjetja Kolonel, je pred objavo prevzemne ponudbe zelo aktivno prodajala svoje naložbe, najverjetneje prav zaradi načrtovanega prevzema Infond Holdinga. Tako se je družba umaknila iz lastništva Pivovarne Laško, Term Čatež ter prodala deleže v Merkurju, Mercatorju, Iskri Avtoelektriki, Elektru Ljubljana in Elektru Maribor. Po pisanju medijev naj bi zadnji lastniški premiki pomenili začetek dokončne lastniške konsolidacije Pivovarne Laško. Kot ugibajo poznavalci, naj bi Center Naložbe v prvi fazi prevzele Infond Holding, nato pa same ali z drugimi lastniki še Pivovarno Laško.

positive

Evropska komisija od Srbije glede prodaje Naftne industrije Srbije pričakuje spoštovanje evropskih pravil. Evropska komisija glede prodaje deleža Naftne industrije Srbije Nis ruskemu Gazpromu od Srbije kot dela energetske skupnosti pričakuje, da dogovor med stranema popolnoma spoštuje evropski pravni red, ki ga morajo spoštovati vse članice energetske skupnosti, torej tudi Srbija. Srbija je po Bolgariji druga država, ki je v zadnjem tednu podpisala energetski sporazum z Rusijo. Evropska komisija je v odzivu na današnji podpis energetskega sporazuma med Rusijo in Srbijo, ki predvideva tudi prodajo Nisa, izrazila pričakovanje, da bosta tako Srbija kot Rusija - prva kot del energetske skupnosti in druga v okviru energetskega dialoga EU-Rusija - posredovali informacije o poslu. Pogodba o energetski skupnosti je stopila v veljavo 1. julija 2006, pogodbenice pa so poleg Evropske skupnosti Hrvaška, BiH, Srbija, Črna gora, Makedonija, Albanija ter misija začasne uprave Združenih narodov na Kosovu UNMIK. Gazprom bo kupil večinski delež Srbija in Rusija sta danes podpisali energetski sporazum, po katerem se bo Srbija priključila na novi plinovod Južni potok, ki bo Rusijo povezoval z južno Evropo. Sporazum tudi predvideva, da bo ruski plinski gigant Gazprom preko svoje hčerinske družbe Gazprom Neft kupil 51 odstotkov največje srbske naftne družbe Nis. Ceno, za katero naj bi Gazprom kupil večinski delež Nisa, ob podpisu pogodbe niso razkrili. Srbija je po Bolgariji druga država, ki je v zadnjem tednu podpisala energetski sporazum z Rusijo. Bolgarija in Rusija sta minuli petek podpisali tri sporazume na področju energetike - o gradnji druge bolgarske jedrske elektrarne, naftovoda iz Bolgarije v Grčijo ter tako imenovanega Južnega toka, po katerem bo preko Bolgarije v Evropo potoval ruski plin. Plinovod, ki ga bosta gradila ruski Gazprom in italijanski ENI, bo prvi, ki bo vodil preko Črnega morja v Bolgarijo ter se nato razdelil v dva kraka enega severozahodno do Avstrije in drugega južno do Grčije in nato zahodno do juga Italije. Plinovod bo imel zmogljivosti prenosa 30 milijard kubičnih metrov plina letno, od česar naj bi preko Srbije šlo letno 10 milijard kubičnih metrov plina. Ocenjeni stroški gradnje plinovoda, ki si jih delita Gazprom in ENI, znašajo 10 milijard evrov.

neutral

Maja bomo lahko kupovali delnice državne Pozavarovalnice Sava. Za prodajo se je odločil paradržavni Sod.

neutral

Po slabem začetku tedna so se indeksi na Ljubljanski borzi popravili. Rast so zabeležili tudi na ameriškem Wall Streetu. Slab začetek tedna na Ljubljanski borzi se je vendarle končal bolj vzpodbudno. Tečaji so se popravili Najpomembnejši indeksi na Ljubljanski borzi so minuli teden kljub pretresom v začetku tedna končali brez večjih izgub. Indeks SBI 20 je na tedenski ravni izgubil 1,58 točke oz. 0,02 odstotka in petkovo trgovanje končal pri 10.451,11 točke. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 8,84 točke oz. 0,38 odstotka na 2329,74 točke. Indeksi so bili sicer v začetku tedna obarvani rdeče. V ponedeljkovem trgovanju je indeks SBI 20 izgubil več kot štiri odstotke, v torek se je znižal še za prek šest odstotkov in prvič po sedmih mesecih zdrsnil pod mejo 10.000 točk. Po mnenju borznih analitikov je na padec tečajev vplival položaj na svetovnih borzah, ki so vse po vrsti beležile izgube, svoje pa naj bi prispevala tudi upočasnitev privatizacije v Sloveniji. V sredo so se tečaji obranili navzgor in SBI 20 je zabeležil skoraj šestodstotno rast. S prek dvoodstotno rastjo v četrtkovem trgovanju se je indeks znova povzpel čez mejo 10.000 točk, petkova rast pa je indeks vrnila na raven izpred tedna dni. Najbolj so se v minulem tednu med bolj prometnimi delnicami podražile delnice Save, katerih enotni tečaj se je zvišal za 3,34 odstotka na 601,21 evra, največ, za 6,29 odstotka, pa se je znižal tečaj delnice Luke Koper. Vrednost indeksa investicijskih skladov PIX se je v minulem tednu znižala za 65,85 točke oz. 0,98 odstotka na 6673,87 točke. Vrednost indeksa obveznic BIO pa se je znižala za 0,12 točke oz. 0,1 odstotka na 116,50 točke. George Bush bo v ponedeljek predstavil paket gospodarskih stimulacij za pomoč ameriškemu gospodarstvu. Foto Reuters Dober teden tudi za Wall Street Čeprav so osrednji delniški indeksi newyorških borz v petek nazadovali, so kljub temu na tedenski ravni dosegli rast, ne glede na zmešnjavo v začetku tedna. Dow Jones je v petek nazadoval za 170 točk, na tedenski ravni pa porasel za skoraj en odstotek. Ameriške borze so bile v ponedeljek zaradi praznika v spomin na borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga zaprte. Padci na evropskih in azijskih borzah, ki jih je povzročil preplah pred možnostjo recesije v ZDA, pa so dali slutiti, kakšen bo začetek trgovanja na ameriških borzah v torek. Indeks Dow Jones je skrajšani trgovalni teden začel s takojšnjim padcem za 465 točk. Do konca dne si je le opomogel, nato pa v sredo in četrtek porasel za več kot 400 točk. Na ameriški trg je v ponedeljek presenetljivo posegla centralna banka z znižanjem ključne obrestne mere za 0,75 odstotka na 3,50 odstotka. Odločitev Zveznih rezerv se v torkovem trgovanju na borzi še ni poznala, se je pa že odražala v sredinem in četrtkovem trgovanju. Za 29. in 30. januarja, ko se bo ponovno sestal Odbor za odprti trg Zveznih rezerv, analitiki napovedujejo novo nižanje obrestnih mer. V ponedeljek bo o položaju v državi spregovoril tudi predsednik George Bush. Predstavil bo paket gospodarskih stimulacij, o katerih so se dogovorili v kongresu.

positive

Najresnejši novi lastnik T-2 je družba Liberty Global, lastnik kabelskega operaterja Telemach.

neutral

Na vzhodni meji Poljske so zaradi protestov carinikov nastali veliki zastoji. Vozniki tovornjakov tudi po več dni čakajo na prečkanje meje. Na Poljskem zaradi protestnih aktivnosti carinikov na vzhodni meji prihaja do velikih prometnih zastojev. Tovorna vozila tako čakajo na prečkanje meje tudi po več dni. Kolone tovornjakov na meji med Poljsko in Ukrajino Zaradi kritičnih razmer se je v ponedeljek popoldne v zadevo vključil poljski premier Donald Tusk, kar je, kot kaže, prineslo napredek. Carinski uslužbenci v Lublinskem vojvodstvu so se namreč v ponedeljek zvečer odločili končati protestne aktivnosti in se vrniti na delo. Odločitvi za prekinitev protesta v tej poljski administrativni enoti naj bi, kot omenjeno, botrovalo posredovanje poljskega premiera. Ta se je v ponedeljek sestal z vodji carinskih služb v treh vojvodstvih - Podlaškem, Lublinskem in Podkarpatskem - in carinikom obljubil oblikovanje novega zakona o carinski službi ter izplačilo mesečne premije v višini okrog 200 evrov. Vozniki tovornjakov na prestop meje čakajo po več dni. Cariniki sicer poleg višjih plač zahtevajo tudi boljšo pravno zaščito pred obtožbami o korupciji in večje pokojninske ugodnosti. Protestne aktivnosti so se intenzivirale pred tednom dni, ko so cariniki, ki uradno stavke niso razglasili, začeli množično odhajati na bolniške in neplačan dopust. Zaradi tega so se na poljski meji z Rusijo, Belorusijo in Ukrajino nabrale večkilometrske kolone, predvsem tovornih vozil.

negative

Skupščina Term Čatež je izglasovala predlog DZS o umiku delnic. S tem se bo osnovni kapital zmajšal na 12,4 mio evrov. Potem ko DZS-ju oktobra lani ni uspelo doseči umika delnic, so danes delničarji Term Čatež izglasovali umik lastnih delnic. Največjemu posamičnemu lastniku Term Čatež, družbi DZS, je uspelo doseči umik 100.894 lastnih delnic, ki so v lasti hčerinskih družb Term Marine Portorož in Turističnega podjetja Portorož TPP. Delničarji Term Čatež so namreč na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 89,75 odstotka kapitala z glasovalno pravico, podprli vse predloge DZS, med njimi tudi sklep o umiku lastnih delnic, kar pomeni, da se je osnovni kapital družbe zmanjšal na 12,4 milijona evrov. O umiku lastnih delnic so delničarji sicer že odločali na skupščini 3. oktobra lani, sklicani prav tako na zahtevo DZS, a sklep o umiku delnic takrat ni bil izglasovan. DZS je predlagal, da se umik 100.894 lastnih delnic Term Čatež izvede tako, da Terme pridobijo imetništvo omenjenega paketa delnic od sedanjih imetnikov, in sicer 58.374 delnic oziroma 9,76 odstotka delnic od družbe Marina Portorož in 42.520 delnic oziroma 7,11 odstotka od TPP proti plačilu v višini povprečne tržne cene v zadnjem mesecu pred dnevom sprejema tega sklepa za posamezno lastno delnico. Skupščino na temo umika lastnih delnic je DZS, ki ima v lasti več kot 21 odstotkov delnic Term Čatež, vnovič zahtevala v začetku lanskega decembra. Vodstvo Term je konec decembra sklicalo skupščino za 29. januar, DZS pa je nato zahtevala še razširitev dnevnega reda. Tako so delničarji Term Čatež poleg o umiku lastnih delnic razveljavili vse sklepe skupščine julija lani, odločili o delitvi bilančnega dobička ter o imenovanju nadzornikov družbe. Kot je pojasnil Aleš Melihen iz Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki, ima uprava čateških Term zdaj en teden časa, da pridobi delnice Marine Portorož in TPP, in sicer po povprečni tržni ceni v zadnjem mesecu pred sklicem skupščine, ki znaša 309,47 evra za delnico. Nato jih mora umakniti. Kapitalska družba je napovedala izpodbojno tožbo na vse izglasovane sklepe, razen na sklep o delitvi nagrade nadzornemu svetu družbe. Delničarji so podprli še predlog DZS o imenovanju novih nadzornikov, med katerimi bo predsednik uprave DZS Bojan Petan. Poleg njega bodo v nadzornem svetu še Robert Krajnik prav tako iz DZS, Johannes Attems, Ivan Molan, Mladen Stariha in Andreja Pihler. Slednji štirje so sicer podporo dobili že na skupščini julija lani, medtem ko Petan in Krajnik takrat nista dobila podpore. Za revizorja za leto 2007 je bila imenovana revizijska hiša KPMG Slovenija.

neutral

Plačevanje pavšalne takse v slovenskih turističnih krajih ostaja v veljavi, je odločilo ustavno sodišče. Potem ko se je skupina lastnikov počitniških hiš in vikendov na območju Bohinja uprla plačevanju pavšalne turistične takse in vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona ter občinskega akta, je ustavno sodišče minuli teden njihovo pobudo zavrnilo. Zakon, po katerem lahko turistični kraji pobirajo pavšalno takso, tako ostaja v veljavi. Bohinjska občina od pavšalne turistične takse letno dobi 80.000 evrov. Ustavno sodišče je glede pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o spodbujanju turizma ocenilo, da pobudniki niso uporabili vseh pravnih sredstev, preden so vložili pobudo za ustavno presojo. Zakon, ki je leta 2004 nadomestil zakon o pospeševanju turizma, tako še vedno velja. Njegov temeljni cilj pa je vzpostavitev spodbudnega okolja za uspešnejši razvoj slovenskega turizma. V veljavi ostajajo tudi členi, ki določajo pobiranje in porabo turistične takse, ki so po novem zakonu postale obveza tudi za lastnike vikendov in jaht. Lastniki počitniških objektov bodo morali še vedno plačevati pavšalno turistično takso, je zadovoljen bohinjski župan Franc Kramar, ki je ob tem spomnil, da to velja ne le za Bohinj temveč tudi za ostale turistične občine, kjer so na podlagi zakona sprejeli odlok za plačevanje pavšalne turistične takse, saj je bil s strani bohinjskih vikendašev zakon napaden na ravni cele države. Zakon je namreč dal vsem turistično razvitim občinam, ki imajo na svojem območju preko 200 počitniških hiš ali stanovanj, možnost pobiranja pavšalne turistične takse. Občina Bohinj je to možnost z občinskim odlokom izkoristila leta 2006, ko je od vikendašev v povprečju zahtevala po 150 evrov pavšalne letne turistične takse. Vendar se je več kot 50 lastnikov počitniških hiš v Bohinju uprlo plačilu takse in se obrnilo neposredno na ustavno sodišče. Ustavno sodišče je s sklepom po naši oceni pokazalo, da lahko še verjamemo v njegovo razsodnost, je novinarjem ob prejemu sklepa povedal Kramar in pojasnil, da bohinjska občina od pavšalne turistične takse dobi 80.000 evrov letno. To je lep znesek in seveda ta denar namensko vračamo nazaj v urejanje infrastrukture, v informacijski sistem in prireditve. Ne gre torej za denar, ki bi se trošil za kakršnekoli namene, ampak je njegova uporaba strogo predpisana, je poudaril. Denar, zbran s takso, v Kranjski Gori namensko uporabijo za izgradnjo turistične infrastrukture. V Kranjski Gori s takso zberejo 125.000 evrov Na občini Kranjska Gora, kjer so sicer imeli manj težav z lastniki vikendov in je večina brez večjih pripomb takso plačala, so z odločitvijo ustavnega sodišča prav tako zadovoljni. Takšno odločitev smo tudi pričakovali, saj je prav, da tisti, ki dopust in počitnice preživijo v Kranjski Gori, prispevajo tudi k razvoju in izgledu kraja, je pojasnil Kranjskogorski župan Jure Žerjav. V Kranjski Gori letno z omenjeno takso zberejo približno 125.000 evrov, ki jih namensko uporabijo za izgradnjo turistične infrastrukture. Tega se zavedajo tudi vikendaši, ki sklepu o taksi niso veliko nasprotovali. Prihaja sicer do nekaterih nesporazumov zaradi zamenjave lastnikov, ampak glede na število odločb, ki jih izdamo, je to malenkost, je še povedal Žerjav.

neutral

Janša bo v četrtek opravil pregled nad poslovanjem železnic in predstavil skupni logistični holding sedmih podjetij.

neutral

Po ocenah Eurostata je letna inflacija v območju evra 3,2 odstotna, brezposelnost pa 7,2 odstotna. Letna stopnja inflacije v območju evra je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat januarja znašala 3,2 odstotka in se je glede na december lani, ko je bila 3,1-odstotna, nekoliko povečala. Podrobnejše podatke o inflaciji v območju evra in v celotni Evropski uniji bo Eurostat po napovedih objavil 29. februarja. Slovenska brezposelnost pod evropskim povprečjem Brezposelnost v območju evra je decembra lani v primerjavi z novembrom ostala nespremenjena pri 7,2 odstotka, v celotni Evropski uniji pa se je znižala s 6,9 na 6,8 odstotka. V Sloveniji je bila decembra lani stopnja brezposelnosti 4,3-odstotna. Statistika naj bi bila Evropi naklonjena. V območju evra je bilo lani brezposelnih 11 milijonov oseb, v celotni EU pa 16,2 milijona. Leto poprej je bilo v območju evra brezposelnih 11,8 milijona, v celotni sedemindvajseterici pa 18 milijonov ljudi. Najnižjo stopnjo brezposelnosti so decembra lani zabeležili na Nizozemskem 2,9 odstotka in Danskem 3,1 odstotka, najvišjo pa na Slovaškem 10,8 odstotka in v Španiji 8,6 odstotka. Med članicami EU jih je 24 v zadnjem letu dni zabeležilo zmanjšanje deleža brezposelnega prebivalstva, v treh pa se je delež povečal. Največje zmanjšanje brezposelnosti so decembra lani na letni ravni zabeležili na Poljskem z 11,8 na 8,1 odstotka in v Bolgariji z 8,2 na 5,8 odstotka, največjo relativno rast pa v Španiji z 8,2 na 8,6 odstotka. Med brezposelnimi več žensk Brezposelnost na območju EU po poročanju tujih tiskovnih agencij ostaja na rekordno nizki ravni, najnižji po letu 1993. Eurostat je za primerjavo sporočil, da je decembra lani stopnja brezposelnosti v ZDA znašala 5,0 odstotka, na Japonskem pa 3,8 odstotka. Med moškimi se je brezposelnost v območju evra decembra lani na letni ravni znižala s 6,9 na 6,5 odstotka, v celotni EU pa s 7,0 na 6,4 odstotka. Znižala se je tudi brezposelnost žensk, ki je v območju evra padla z 8,9 na 8,0 odstotka ter v EU z 8,4 na 7,3 odstotka. V Sloveniji je bilo decembra lani brezposelnih 3,4 odstotka moških in 5,3 odstotka žensk. Brezposelnost med mlajšimi od 25 let je bila v območju evra decembra lani 14,3-odstotna decembra 2006 15,6-odstotna, v EU pa je znašala 14,8 odstotka decembra 2006 16,3 odstotka, je še sporočil Eurostat. Za Slovenijo Eurostat navaja le podatke za zadnje lansko četrtletje, ko je bila brezposelnost 7,9-odstotna.

neutral

Elektrika se bo podražila, a ne za šest, temveč za štiri odstotke, saj je vlada znižala dodatek k omrežnini. Računi za porabo elektrike se bodo dvignili za približno štiri odstotke. Vlada je danes sprejela znižanje dodatka k omrežnini za pokrivanje stroškov obveznega odkupa električne energije za leto 2008 za približno 40 odstotkov. To po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka pomeni ublažitev pritiska na cene električne energije za približno dve odstotni točki. To pomeni, da se končni računi za porabo elektrike ne bodo dvignili za napovedanih šest odstotkov temveč za približno štiri odstotke, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Vizjak. Povprečno zvišanje na računih torej ne bo v višini napovedanih dveh evrov temveč le nekaj več kot enega evra, je izračunal. Od jutri bodo dražje nekatere poštne storitve. Najbolj, za skoraj 14 odstotkov, bodo poskočile cene dostave in prevzema izrednih pošiljk. V prihodnjih tednih pa bodo na udaru tudi živila. Vlada sprejela načrt za energetsko učinkovitost Vlada je na današnji seji tudi sprejela nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje od 2008 do 2016, s katerim bo Slovenija v prihodnjih devetih letih po besedah ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika dosegla kumulativne prihranke v višini najmanj devet odstotkov glede na izhodiščno rabo končne energije. V akcijskem načrtu je velika pozornost posvečena tudi energetski učinkovitosti v javnem sektorju. Tako je predvideno, da bodo v javnem sektorju poleg energetske sanacije in trajnostne gradnje javnih stavb v skladu z direktivo uporabljeni tudi sledeči instrumenti uporaba finančnih instrumentov za varčevanje z energijo, kot je npr. pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije javno-zasebno partnerstvo, nakup energetsko učinkovite opreme in vozil, nakup energetsko učinkovite opreme ter nakup ali najem energetsko učinkovitih stavb. Ti prihranki bodo doseženi v različnih sektorjih, med njimi je Podobnik na novinarski konferenci po seji vlade izpostavil gospodinjstva, široko rabo, industrijo ter promet. Vlada ocenjuje, da bo za izvajanje akcijskega načrta v prihodnjih devetih letih potrebnih 380 milijonov evrov javnih sredstev, od tega letos več kot 20 milijonov evrov. Prihranek električne energije Vlada je akcijski načrt pripravila na podlagi evropske direktive o učinkoviti rabi končne energije in o energetskih storitvah iz leta 2006. Ta nas zavezuje, da v obdobju med letoma 2008 in 2016 z ukrepi dosežemo devet odstotkov prihranka končne energije, je pojasnil Podobnik. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak Foto POP TV Prenos med računi Vlada je poleg tega sklenila, da se del za letos predvidenih sredstev zagotovi tako, da se z računa pri Elektru Slovenije Eles, kjer se zbira dodatek za obvezni odkup električne energije, prenese 7,5 milijona evrov na poseben račun pri Ekološkem skladu RS. Ta ima v akcijskem načrtu pomembno vlogo, saj mu je vlada danes naložila, da upravlja, vodi in izvaja programe energetske učinkovitosti v javnem sektorju ter tudi programe za spodbujanje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v industriji, storitvenem sektorju, prometu in gospodinjstvih, je povedal Podobnik.

negative

Štirje delničarji Pivovarne Laško, ki imajo skupaj v lasti slabih 42 odstotkov družbe, so napovedali prevzem pivovarne. Infond Holding je danes na straneh Ljubljanske borze v imenu štirih delničarjev Laškega objavil obvestilo o nameri za prevzem pivovarne. Mariborska finančna družba Infond Holding, Cestno podjetje Maribor, finančna družba Fidina iz Ljubljane in ljubljanska družba Koto nameravajo objaviti prevzemno ponudbo za Pivovarno Laško, je Infond Holding danes objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze. Največji lastnik Pivovarne Laško je trenutno s 23,71-odstotnim deležem Infond Holding, ki je zdaj v večinski lasti Centra naložb. Drugi največji lastnik pivovarne pa je Cestno podjetje Maribor, ki ima 12,63-odstotni delež. Družba Koto je postala šesti največji delničar družbe v sredo, ko je od luksemburške družbe Towra odkupila 4,86-odstotni delež v pivovarni. Towra, ki jo borzni poznavalci povezujejo z družbo Medvešek Pušnik, je sicer omenjeni paket delnic v Laškem kupila konec decembra od Cestnega podjetja Maribor CPM. Tudi podjetje Fidina, katere soustanovitelji so holding NFD, Maksima invest in podjetje Nefira, je v sredo kupilo delnice Laškega, in sicer 0,6-odstotni delež, ki so ga kupili od družbe Infond ID. Med večjimi delničarji Laškega so še Kapitalska družba 7,06 odstotka, BA-CA 5,69 odstotka in NFD 1 4,96 odstotka. Po neuradnih informacijah naj bi Šrotova ekipa že obvladovala več kot polovico lastništva pivovarne. Foto POP TV Za prevzemom Šrot? Kot je znano, je vodstvo Pivovarne Laško sredi decembra zatrdilo, da ne namerava izvesti managerskega odkupa pivovarne, potem ko so se pojavili namigi, naj bi Laško zastavilo del svojega lastniškega deleža v Mercatorju za zbiranje denarja za odkup Laškega. Koliko nameravajo ponuditi za delnico Pivovarne Laško, prevzemniki zaenkrat še niso sporočili. Na Ljubljanski borzi se je enotni tečaj delnice, ki se je sredi lanskega avgusta za kratek čas povzpel nad 100 evrov, danes oblikoval pri 85,03 evra. Kapital Pivovarne Laško je razdeljen na 8.747.652 delnic, kar pomeni, da bi celoten prevzem brez prevzemne premije po trenutnem tečaju za Laško ponudnike stal skoraj 745 milijonov evrov, zmanjšano za delnice, ki jih imajo že v lasti. Ponudniki pa bi poleg Pivovarne Laško s prevzemom dobili tudi večinski delež ajdovskega Fructala, Radenske in Dela, skupaj s hčerinskima družbama Radenska in Pivovarna Union pa še skoraj 24 odstotkov Mercatorja.

neutral

S februarjem je družbe z omejeno odgovornostjo mogoče registrirati tudi prek spleta. Na vstopnih točkah javne uprave VEM vse na enem mestu je od danes mogoče registrirati tudi družbe z omejeno odgovornostjo d. o. o.. Registracija je za enostavne družbe brezplačna, prvi del je končan v poldrugi uri, registracija pa naj bi bila zaključena v štirih dneh. Projekt VEM, ki je zaživel julija 2005, doslej pa so lahko svojo dejavnost ustanovili samo samostojni podjetniki, so tako razširili še na gospodarske družbe. Minister Virant je povedal, da je registracija brezplačna. Ustanovitelj družbe lahko tako vse potrebne postopke opravi na enem mestu, brez izpolnjevanja obrazcev in brezplačno, če gre za enostavne družbe z omejeno odgovornostjo, kjer se ustanovni kapital vplača pred ustanovitvijo, kjer ni opravka s stvarnimi vložki in kjer družbena pogodba vsebuje samo nujne vsebine, je ob prvi tovrstni registraciji v Ljubljani povedal minister za javno upravo Gregor Virant. Postopek registracije Prvi del registracije z oblikovanjem vseh potrebnih dokumentov in vpisom podatkov o podjetju je končan v uri in pol, je povedala strokovna sodelavka za e-VEM pri Gospodarski zbornici Slovenije GZS Tanja Jamnik. Podjetnik mora nato na banko položiti ustanovni kapital, na točki VEM pa lahko uredi vse ostale postopke, kot so vpis v davčni register, urejanje pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja za zaposlene, prijava potrebe po delavcu, pridobitev obrtnega dovoljenja. Na registrsko sodišče bodo šle popolne vloge, ker sistem ne dopušča pomanjkljive vloge, je dejal Virant, ki pričakuje, da bo registracija opravljena v štirih dneh. Spletna stran vse na enem mestu Foto http //vem.data.si Jamnikova je povedala, da so doslej stroški ustanovitve družbe, odvisno od ustanovnega kapitala, znašali okoli 600 evrov. Virant je povedal, da so ukinili tudi sodne takse, kar pomeni, da je registracija zastonj, poleg tega so združili sodni in poslovni register v eno bazo podatkov, registracije pa se tudi ne objavljajo več v uradnem listu, ampak brezplačno na portalu VEM. Okoli 300 točk po državi Registracijo enostavne družbe je mogoče opraviti na okoli 300 točkah VEM po Sloveniji, takih družb pa je po Virantovih besedah več kot 80 odstotkov. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je dajal, da je s tem registracija podjetja postala majhen korak za podjetnika in velik korak za državo , ker odpravljajo pomembno administrativno oviro in omogočajo, da se podjetja ukvarjajo s poslovnimi izzivi - trženjem, izdelki, razvojem, mednarodnim sodelovanjem. Predsednica ljubljanske območne gospodarske zbornice, kjer je točka e-VEM, Marta Turk je dejala, da je to le en korak in da se delo začne po ustanovitvi. Sistem VEM je ocenila kot velik napredek v smislu prihranka časa in denarja. Projekt je nastajal eno leto, stroški za različne zunanje izvajalce pa so dosegli 2,4 milijona evrov, od tega je bilo 85 odstotkov sredstev zagotovljenih iz strukturnih skladov. Prvi, ki je ustanovil d.o.o. na VEM, je Andrej Deniša, registriral pa je podjetje One Design.

positive

Luška sindikata z upravo Luke Koper sklenila dogovor o zvišanju plač in nadomestila za prehrano. Sindikata luških dejavnosti in pristaniških delavcev sta z upravo Luke Koper ter hčerinskima družbama Inpo in Pristan podpisala aneks h kolektivni pogodbi in s tem odstopila od grožnje s stavko. Tako kot žerjavistom, se bodo za sedem odstotkov povišale plače tudi zaposlenim v Inpu in Pristanu, zvišalo pa se bo tudi nadomestilo za prehrano. Žerjavistom in delavcem, zaposlenim v družbah Inpo in Pristan se bodo zvišale plače. Aneks zagotavlja enakopravno obravnavo vseh zaposlenih, za katere velja podjetniška kolektivna pogodba. To pomeni, da dogovor o sedemodstotnem zvišanju osnovne plače, ki ga je uprava Luke Koper sklenila s sindikatom žerjavistov sredi januarja, od 1. januarja velja tudi za zaposlene v Inpu in Pristanu. Dogovor, ki ga je uprava sklenila s sindikatom žerjavistov, namreč ni zajemal naših kolegov iz Inpa in Pristana, torej 236 delavcev, je dejal predsednik sindikata luških dejavnosti Branko Matič. Od uprave naj bi po njegovih besedah dobili tudi pisno zagotovilo, da bo nova kolektivna pogodba odpravila nesorazmerja v plačnem sistemu. Sindikata sta upravi pri tem obljubila polno sodelovanje, je dejal predsednik sindikata pristaniških delavcev Bojan Škerjanc. Poleg tega se z aneksom dodatno izboljšuje socialni status zaposlenih skozi 10-odstotno zvišanje nadomestila za prehrano. Uprava Luke Koper se je še zavezala, da se bo osnovna plača letos še zvišala, če bo do takšnega dogovora prišlo med socialnimi partnerji na državni ravni. Vse strani naj bi se strinjale glede pospešenega nadaljevanja pogajanja o sprejemu nove kolektivne pogodbe, ki bo odpravila nesorazmerja v plačnem sistemu, so v Luki še zapisali v sporočilu za javnost. Kot poudarjajo v Luki, so v zadnjih mesecih povečali osnovne plače za 12 odstotkov. Pohvalimo se lahko z dobrimi poslovnimi rezultati, napovedi so obetavne, zato ne vidim razloga, zakaj ne bi nagradili tudi zaposlene. Ne smemo pa pozabiti, da so pred nami pomembne in obsežne infrastrukturne investicije, od katerih je odvisna stabilna rast podjetja, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik uprave Luke Koper Robert Časar.

positive

Po napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj se bo tako opevana gospodarska rast v Sloveniji znižala.

negative

Januarska inflacija je posledica višjih cen hrane, energentov in nastanitvenih storitev, trdi Statistični urad. Na inflacijo so vplivale predvsem višje cene hrane. Za razliko od preteklih let smo v Sloveniji januarja zabeležili inflacijo. Cene življenjskih potrebščin so se namreč v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju zvišale za 0,1 odstotka. Kot so sporočili s Statističnega urada, je januarska inflacija posledica višjih cen hrane, energentov ter gostinskih in nastanitvenih storitev. Poleg običajno dražjih sezonskih proizvodov na začetku leta so se januarja močneje podražili tudi mleko in mlečni izdelki, olje in maščoba, sladkor in konditorski izdelki, ribe ter gazirane in negazirane pijače. Na drugi strani pa so se predvsem na račun nekaterih novih akcij pocenili kruh in drugi izdelki iz žit ter meso. Tudi letos so se zaradi zimskih posezonskih razprodaj znižale cene oblačil in obutve. Da ni bila mesečna inflacija še višja, so poskrbele predvsem zimske razprodaje, ki so znižale skupno rast cen. Poleg znižanja cen obleke in obutve, so se pocenile tudi komunikacije, zdravje, rekreacija in kultura, izobraževanje ter alkoholne pijače in tobak. Letna rast cen presegla 6 odstotkov Rast cen na letni ravni se je letos močno povišala in je zdaj 6,4-odstotna, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 2,7-odstotna. Prav tako se je zvišala tudi povprečna 12-mesečna rast in je zdaj 3,9-odstotna, v enakem obdobju lani je bila 2,5-odstotna. V enem letu so se cene najbolj povišale za hrano in brezalkoholne pijače, stanovanja, gostinske in nastanitvene storitve, alkoholne pijače in tobak, rekreacijo in kulturo ter za stanovanjsko opremo. Izdelki in storitve v skupini zdravje pa so bili v povprečju cenejši kot pred enim letom. V primerjavi z lanskim januarjem je bilo blago dražje za 7,2 odstotka, storitve pa za 4,7 odstotkov. V primerjavi s preteklimi leti močno izstopa rast cen blaga dnevne rabe, v enem letu se je podražilo kar za 10,6 odstotkov. Poltrajno in trajno blago pa se je v enakem obdobju pocenilo. Letna stopnja inflacije v državah območja evra, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je decembra lani v povprečju znašala 3,1 odstotka novembra tudi 3,1 odstotka, v državah EU pa 3,2 odstotka v novembru 3,1 odstotka. Najvišjo letno stopnjo inflacije je imela Latvija 14 odstotkov, najnižjo Nizozemska 1,6 odstotka, v Sloveniji pa je bila 5,7-odstotna.

negative

Novi lastniki iz Egipta so v Kranjskem Iscraemecu zamenjali člane nadzornega sveta. O novi strategiji poslovanja pa niso razpravljali. Egiptovska družba El Sewedy, novi večinski lastniki Kranjskega Iskraemeca, so zamenjali člane nadzornega sveta. Niso pa razpravljali o strategiji za prihodnost Iskraemeca. Tako med zaposlenimi še vedno vlada negotovost, čeprav Egipčani zagotavljajo, da je Iskraemeco dobro podjetje, z napredno tehnologijo in izkušenimi delavci. Po tem ko je bila skupščina kar dvakrat odpovedana zaradi čakanja na pozitivno mnenje urada za varstvo konkurence h koncetraciji in logističnih težav, povezanih z delovnimi vizami, so jo tokrat vendarle izpeljali. Na le nekaj minut trajajoči skupščini so se lastniki seznanili z odstopnimi izjavami Marte Jarc, Janeza Kolarja, Kamela Merdjadija, Marka Pogačnika, Ivana Rupnika in Marije Šenk. Na nekaj minut trajajoči skupščini so se novi lastniki seznanili z odstopnimi izjavami članov nadzornega sveta Za nove pa so bili imenovani Ahmed Ahmed Sadek Elsewedy, Sherif Ashraf Elsayed Youssef, Mahmoud Salah Elden Mouaz, Mohamed Hassan Kamal Abdel Salam, Hazem Mahmoud Mostafa Elhaddad in Amr Mohamed Mahmoud Elsayed Ismail. Ker so na skupščini najprej sprejeli predlog uprave o novih nadzornikih, nasprotnega predloga, v katerem je manjšinski delničar za članstvo v nadzornem svetu predlagal tudi predstavnika manjših lastnikov, ki imajo v lasti okrog dva odstotka Iskraemeca, sploh niso obravnavali. Nadzorni svet tako kot zastopniki delničarjev sestavljajo samo Egipčani, medtem ko trije predstavniki zaposlenih v devetčlanskem nadzornem svetu ostajajo nespremenjeni, je pojasnil Iskraemecov pravnik Aljoša Ravnikar. Datum prve seje novega nadzornega sveta še ni znan Kdaj bo prva seja novega nadzornega sveta, še ni znano. Družbi El Sewedy Electrometer Egypt in El Sewedy Cables, ki sta 98-odstotni lastnici Iskraemeca, namreč skupaj z upravo še pripravljata poslovni načrt in razvojno strategijo za Kranjsko podjetje oziroma za skupino Iskraemeco. Prihodnji teden naj bi bila strategija pripravljena, nato pa jo bodo potrjevali še nadzorniki, ki naj bi bili z delom uprave načeloma zadovoljni. Zato naj bi tudi predsednik uprave Janko Šteharnik ostal na čelu podjetja. Ker strategija še ni izdelana, še ni jasno, kakšna bo prihodnost Iskraemeca v rokah Egipčanov. Vendar pa je novi član uprave Bahaa Eldin Abdallah zagotovil, da verjamejo, da je Iskraemeco dobro podjetje z napredno tehnologijo in izkušenimi delavci. Podjetje zadnja štiri leta trpi zaradi hudih finančnih težav in naša prizadevanja gredo v smeri njihovega reševanja in izboljšanja poslovanja, je pojasnil. Egiptovski lastniki so v prihodnjih petih letih v skupino Iskraemeco pripravljeni vložiti 30 milijonov evrov. Egiptovski lastniki so pripravljeni v prihodnjih petih letih v skupino Iskraemeco, ki poleg Kranjskega sedeža in tovarne obsega še proizvodno in distribucijsko mrežo v drugih državah, vložiti 30 milijonov evrov. Koliko in v katere dele Iskraemecove skupine bodo vlagali pa bo znano, ko bo predstavljena strategija. Mi smo lastniki Iskraemeca dva meseca, sedanja uprava podjetje vodi eno leto in moramo si vzeti čas, da pravilno načrtujemo prihodnost, je o dolgotrajnih pripravah prihodnjih načrtov pojasnil Abdallah. Podjetje ima izgubo in upamo, da bomo že v tem letu naredili takšen napredek, da bo poslovanje pozitivno, je povedal Abdallah, a hkrati opozoril, da je potrebno rešiti nakopičene probleme. Največji je zagotavljanje konkurenčne cene Iskraemecovih merilnih sistemov, zato je potrebno zmanjšanje stroškov. Kako bodo to dosegli še ni jasno. Osredotočili naj bi se na povečanje učinkovitosti proizvodnega procesa, opreme in tehnologije. Naš namen ni zmanjšanje števila zaposlenih, je zagotovil Abdallah, medtem ko med zaposlenimi še vedno vladata negotovost in bojazen, da bodo izgubili delo. Zaenkrat je znano le, da se bo Iskraemeco še naprej osredotočal na proizvodnjo sodobnih elektronskih števcev, za katere je priznan kot eden največjih in najnaprednejših proizvajalcev na svetu. Položaj Iskraemeca na področju električnih števcev novi lastniki želijo še izboljšati, medtem ko se proizvodnja mehanskih števcev zaradi zahtev trga poslavlja.

neutral

Aleša Kumperščaka, direktorja Mure, naj bi zamenjali, ker so bili delavci nezadovoljni z njegovim vodenjem.

neutral

Predsednik Sveta delavcev Palome, ki je opozarjal na nepravilnosti v podjetju, je dobil izredno odpoved zaposlitve.

negative

Proračunski položaj Slovenije je dober, vendar ga dolgoročno ogrožata staranje prebivalstva in inflacija, opozarja EU. Proračunski položaj Slovenije je dober, saj se ocenjuje, da je v letu 2007 dosegla svoj srednjeročni cilj, njen dolg pa je pod 30 odstotki, je ob oceni programa stabilnosti Slovenije izjavil komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. Vendar bi morala izkoristiti obdobje rasti, ki ga uživa, in si prizadevati za večje primarne presežke glede na močne inflacijske pritiske in napovedano povečanje odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, je dodal. Komisar Joaquin Almunia je podal Sloveniji pozitivno oceno, vendar opozoril na dva problema. Poleg zunanjih šokov so za inflacijo v Slovenijo krivi tudi notranji dejavniki. To pa ni le visoka gospodarska rast, ampak tudi pomanjkanje konkurence v določenih sektorjih ter slabo delovanje nekaterih trgov. Slednje zahteva strukturne reforme, česar se oblasti zavedajo, je v Bruslju poudaril evropski komisar Joaquin Almunia. Srednjeročni cilj Slovenije je primanjkljaj v višini odstotka bruto domačega proizvoda BDP v strukturnem smislu, je v oceni pojasnila Evropska komisija in tudi ocenila, da bo Slovenija skozi celotno programsko obdobje 2007 2010 verjetno uspela ohraniti dober proračunski položaj. Priporočila Evropske komisije Sicer pa je Bruselj Sloveniji namenil tri priporočila oziroma pozive. Slovenija naj si prizadeva, da bo proračunski položaj letos in po letu 2008 boljši od načrtovanega. Hkrati naj sprejme dodatne ukrepe za omejitev inflacijskih pritiskov, pri čemer naj priporočeno fiskalno naravnanost dopolni z ustrezno politiko plač, trga dela in konkurenčno politiko. Za konec komisija svetuje, naj Slovenija izboljša dolgoročno vzdržnost javnih financ, zlasti z nadaljnjim izvajanjem reform pokojninskega sistema. Eden od vzrokov visoke inflacije je po oceni poslanca NSi Cirila Testena tudi bruto zunanji dolg Slovenije. Odkar smo vstopili v EU in prevzeli evro, se naše banke in gospodarske družbe kar precej zadolžujejo v tujini, kar vpliva tako na gospodarsko rast kot tudi na inflacijo, je opozoril Testen. Poleg omenjenih treh pozivov Sloveniji je komisija podala tudi podroben opis stanja v državi. Tako je inflacijo povezala s cenami blaga ter pomanjkanjem konkurence v določenih sektorjih . Opozorila je, da bi morda lahko bila inflacija bolj dolgotrajna kot sicer v območju evra, kar bi lahko imelo neugoden vpliv na konkurenčnost. Za letos so napovedali 3,5-odstotno inflacijo, drugo leto pa naj bi padla na 2,8 odstotka, leta 2010 pa na 2,6 odstotka. Kot drugo je komisija izpostavila gospodarsko rast, ki naj bi se trenutno nekoliko znižala, proti koncu obdobja pa ponovno zvišala. Po lanskoletni 5,8-odstotni rasti naj bi tako letos rast padla na 4,6 odstotka, prihodnje leto na 4,1 odstotka, leta 2010 pa naj bi narasla na 4,5 odstotka. Nadalje je omenjen javnofinančni primanjkljaj Slovenije, ki je lani znašal 0,7 odstotka BDP namesto napovedanega 1,5 odstotka, kar je dobro. Navedena pa so tudi opozorila glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ ter izdatkov za pokojnine.

neutral

Palomini delavci so predsednika Marina zaradi kršitve zakona o delovnih razmerjih prijavili Inšpektoratu za delo. Člani sveta delavcev v sladkogorski tovarni papirja Paloma so poudarili, da ne nameravajo kloniti pritiskom, šikaniranju in ustrahovanju, ki ga nad njimi izvaja uprava družbe. Svet delavcev očita Marinu, da s prekinitvijo delovnega razmerja zavestno krši zakonodajo. Predsednik uprave Palome Danilo Marin naj bi po njihovem mnenju kršil zakon v njegovem 113. členu, ki prepoveduje odpoved pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev brez soglasja omenjenega organa. Prav to pa naj bi delodajalec storil v primeru predsednika sveta delavcev Palome Jožeta Korotaja, saj soglasja s strani sveta ni dobil in ga niti ni poskušal dobiti, čeprav Korotaj po mnenju sveta ni kršil ne zakona, niti kolektivne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi. V svetu delavcev navajajo, da so vsa Korotajeva dejanja, ki so mu očitana, povezana izključno z opravljanjem njegove delavsko-predstavniške funkcije in so bila podprta s strani celotnega sveta delavcev. Izvrševanje sklepov organa, ki mu predseduje, pa ne morejo predstavljati kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, dodajajo v svetu delavcev, ki zavrača tudi očitke o izdaji poslovne skrivnosti. Zaposleni v Palomi poudarjajo, da nikakor ne nasprotujejo spremembam in prodaji družbe, želijo pa si, da jim država poišče poštenega lastnika iz branže, ki bo razvijal Palomo in na podlagi uspešnosti zagotavljal ohranitev delovnih mest. Svet delavcev Palome je zato, kljub temu da ga delodajalec ni zaprosil za soglasje, samostojno sprejel soglasen sklep, da ne daje soglasja k prekinitvi delovnega razmerja Korotaju, saj gre po njihovem zgolj za šikaniranja s strani uprave podjetja. Marinu so očitali tudi, da s prekinitvijo delovnega razmerja zavestno krši zakonodajo, o čemer so poleg inšpektorata že obvestili tudi lastnike družbe. Od uprave zahtevajo, naj javnosti končno pokaže, kaj je storila v času svoje prisotnosti v Palomi, sprašujejo pa se tudi, kdaj bosta ukrepala finančni minister Andrej Bajuk in predsednik vlade Janez Janša ter kdaj bo notranji minister Dragutin Mate tudi v Palomi preveril, ali so v njej tajkuni in plenilci.

negative

Pivovarna Laško prevzemno ponudbo s strani Infold Holdinga, Cestnega podjetja Maribor, Fidine in Kota ocenjuje kot pozitivno. Uprava Pivovarne Laško je ocenila, da bo izveden prevzem pivovarne s strani Infond Holdinga, Cestnega podjetja Maribor, Fidine in Kota omogočil uspešno uresničevanje obstoječih interesov in razvoj njihove zastavljene strategije. Ob tem je zatrdila, da s prevzemniki ni bilo nobenih dogovorov ali pogajanj glede prevzemne ponudbe. V Pivovarni Laško poudarjajo, da prevzem ne bo vplival na obstoječa delovna mesta v ciljni družbi in politiko zaposlovanja. Izvedba prevzemne ponudbe naj tudi ne bi vplivala na obstoječa delovna mesta v ciljni družbi in politiko zaposlovanja, ki bo ostala v pristojnosti uprave ciljne družbe. Prav tako je iz prospekta razvidno, da prevzemniki ne bodo prenašali sedeža poslovanja in kraja opravljana poslov ciljne družbe, je uprava Pivovarne Laško zapisala v sporočilu za javnost, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze. Laščani so zatrdili, da med prevzemniki in upravo ciljne družbe ne obstaja kakršen koli dogovor o načinu uresničevanja glasovalne pravice iz delnic ciljne družbe, ki jih prevzemniki že imajo. Šrot lastnik 0,1032-odstotnega deleža Kot so še navedli, uprava oziroma direktor ciljne družbe ne bo sprejel prevzemne ponudbe. Je imetnik 9.030 delnic, kar predstavlja 0,1032-odstoten delež vseh delnic Pivovarne Laško. Direktor ciljne družbe Boško Šrot je solastnik družbe Atka-Prima iz Celja, ki je imetnica 53.531 delnic, kar predstavlja 0,6119-odstoten delež vseh delnic ciljne družbe. Tudi ta družba ne bo sprejela prevzemne ponudbe. Po navedbah družbe je revidirana knjigovodska vrednost delnice 31. decembra 2006 znašala 21,93 evra na samostojni podlagi in 34,68 evra na uskupinjeni podlagi, nerevidirana vrednost 31. decembra lani pa 26,44 evra na samostojni podlagi, medtem ko na uskupinjeni podlagi še ni izračunana. Za leto 2007 se ocenjuje, da bo čisti dobiček družbe znašal 12,1 milijona evrov, medtem ko za skupino še ni izračunan.

neutral

Uprava Palome se je zaradi domnevnih nepravilnosti znašla v predkazenskem postopku. Policija preverja vložene ovadbe.

negative

Kljub 6,5 milijona novih delovnih mest so mladi v EU še vedno brezposelni. Evropska komisija spodbuja popolno odprtje trga dela. Sloveniji je Bruselj svetoval, naj spodbudi dejavno staranje s poudarkom na zaposlenosti starejših delavcev. Za bolj prožen trg dela pa bi bilo dobro zaposlovanje mladih. Evropska komisija za sektor zaposlovanja je sporočila, da je kar 17,4 odstotka mladih brez službe in to kljub odprtju številnih novih delovnih mest. Kje naj bi vsa ta delovna mesta bila, komisija ni znala povedati, poudarila je le, da so nove možnosti v storitvenem sektorju, manj pa jih je v proizvodnji. Dodatnega zaposlovanja v javnem sektorju verjetno ne bo. Na splošno se je brezposelnost v EU sicer zmanjšala pod sedem odstotkov, vendar je, kot pravijo na komisiji, do uresničitve cilja 70-odstotne stopnje zaposlenosti še dolga pot. Sloveniji je Bruselj svetoval, naj spodbudi dejavno staranje s poudarkom na zaposlenosti starejših delavcev. Za bolj prožen trg dela pa bi bilo dobro zaposlovanje mladih. Sicer bi ugodno na zaposlovanje vplivalo tudi popolno odprtje trga, kar pomeni, da bi stare članice morale umakniti ovire za dostop delavcev iz novih članic na svoje trge.

negative

Koprska občina se je odločila za prodajo deleža v Luki Koper, saj želijo pridobiti finančna sredstva za investicije. Koprska občina se je odločila za prodajo 3,3 odstotnega deleža v Luki Koper. Koprski občinski svetniki so se na četrtkovi seji odločili za prodajo 3,3-odstotnega občinskega lastniškega deleža v Luki Koper. S prodajo deleža želijo pridobiti finančna sredstva za investicije v denivelacijo ceste Zore Perello Godina in Piranske ceste ter v presežku za investicije na področju vrtcev in osnovnih šol. Razlogi za prodajo Kot so sporočili iz Mestne občine Koper želijo s prodajo 3,3-odstotnega občinskega lastniškega deleža v Luki Koper ob doseganju maksimalne cene med ponudniki pridobiti finančna sredstva za investicije. Temu cilju je prilagojen tudi posamezni program prodaje finančnega premoženja, ki kot edini kriterij za izbiro kupca poudarja najvišjo ponujeno ceno. Ker je povpraševanje po delnicah lahko podvrženo tržnim nihanjem, odvisnim od različnih dejavnikov, na katere Mestna občina Koper nima nobenega vpliva, se pridržuje možnost, da se pogodba o prodaji ne sklene z nobenim od ponudnikov, če se ponujena cena pokaže kot prenizka, so še pojasnili. Zbrana sredstva od prodaje delnic koprske Luke, ki jih predstavlja plačana kupnina, so z odlokom o proračunu mestne občine za leto 2008 opredeljena kot namenska sredstva za financiranje denivelacije ceste Zore Perello Godina in Piranske ceste ter v presežku za investicije na področju vrtcev in osnovnih šol, ki so opredeljene v načrtu razvojnih programov za obdobje 2008-2011, so še sporočili.

neutral

Komisija za prodajo Telekoma se brani očitkov, da zavlačuje. Konzorcij smo cel mesec prosili, naj dopolni ponudbo, trdi. Direktor direktorata za elektronske komunikacije Matjaž Janša je na novinarski konferenci povedal, da imata oba ponudnika, Skipti in britansko-nemški konzorcij, do petka še možnost, da popravita svoje ponudbe za prodajo 49,13-odstotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije. Končna odločitev pri prodaji državnega deleža v Telekomu Slovenije bo znana v ponedeljek. Poziv, da lahko do petka svojo ponudbo popravi, bo dobil tudi konzorcij Bain Capital & Axos Capital & BT, ki je komisiji v ponedeljek sicer sporočil, da od ponudbe odstopa, je povedal Janša. Ob tem je komentiral še trditev konzorcija, da komisija zavlačuje. Ta po njegovih besedah ni ravno korektna glede na to, da smo jih skoraj mesec dni prosili, da svojo, za nas neustrezno ponudbo popravijo . Glavna težava ponudbe konzorcija Bain Capital & Axos Capital & BT je v finančnem delu ponudbe, je povedal Janša. Kot je pojasnil, bi rad konzorcij večino delnic Telekoma Slovenije kupil z dolgom, ki bi ga nato prenesli na Telekom Slovenije. V tem bi država še naprej ostala več kot 40-odstotni lastnik in tako posredno še vedno plačevala dolg. To je z našega vidika nesprejemljivo, saj se znižuje efektivna vrednost cene, ki jo plačujejo za delnico, je dejal Janša. Janša je povedal tudi, da so se srečali s predstavniki Skiptija oz. njihovimi svetovalci JP Morgan, o vsebini pogovorov pa ni želel govoriti. Na kratko je predstavil ponudbo Skiptija in pojasnil, da lastniki Skiptija skupaj s partnerji, ki jih v celoti še niso razkrili, kupujejo Telekom Slovenije, ta pa kupi v celoti podjetje Skipti. Takšna rešitev se Janši ne zdi sporna. Telekom bo kupil podjetje za pošteno ceno, če pride do dogovora, kot bi kupil podjetje v Bosni ali Srbiji, ga plačal za pošteno ceno in pri tem bi vsi mislili, da je naredil dober posel, je dejal. Rešitev je po besedah direktorja direktorata predlagal Telekom, ki je v tem videl dobro poslovno potezo. Možno je, da se oba ponudnika umakneta, je priznal Janša, kaj se bo zgodilo v tem primeru, pa ni želel ugibati.

neutral

Nizkocenovni prevoznik Ryanair bo po mnenju direktorja Aerodroma Maribor Matjaža Sonca letel do konca marca. Direktor Aerodroma Maribor Matjaž Sonc je povedal, da bo irski nizkocenovni prevoznik Ryanair med Mariborom in Londonom letel še do konca marca. Po njegovih besedah pa so možnosti za jesensko sodelovanje še odprte, je dejal za današnji Večer. Na Aerodromu Maribor so lansko leto zabeležili okoli 34.000 potnikov. Kot je dejal Sonc, se irski prevoznik iz Maribora umika iz ekonomskih razlogov oz. premajhne donosnosti linije, izpad prihodka Aerodroma Maribor, glede na to, da gre za nizkocenovnika, ki je plačeval razmeroma malo za letališke storitve, pa bo po njegovem manj hud kot izpad potnikov. Pogovori z drugimi prevozniki Direktor letališča ni želel ugibati o tem, ali namerava družba Prevent tudi dolgoročno ostati strateški lastnik, saj je to po njegovem odvisno od strateških ciljev Preventa. Ob tem je dodal, da se bo Prevent o tem odločil tudi na osnovi rezultatov poslovanja, ti pa morajo zagotovo biti drugačni kot so sedaj. Prvi mož Aerodroma Maribor je še dodal, da v fazi oživljanja letališča niso stavili samo na Ryanair. Pogovarjajo se tudi z drugimi prevozniki, vendar so taki dogovori po njegovih besedah dolgotrajni, saj vzpostavitev povezave od začetka pogovorov do začetka letenja traja tudi tri leta ali več. O kakšni drugi povezavi za zdaj še ni želel govoriti, morda bo kaj novega že letošnjo jesen, še bolj pa računajo na prihodnjo sezono. Še vedno se o možnostih sodelovanja dogovarjajo tudi z Adrio Airways, vendar za zdaj še niso sklenili dogovora o tem, kakšno bo sodelovanje oz. kam bi Adria iz Maribora letela. Ena od možnosti je po Sončevih besedah tudi London, vendar pri tem opozarja, da to ne more biti nizkocenovna linija. Sicer pa so lani na Aerodromu Maribor zabeležili okoli 34.000 potnikov, za letošnji cilj pa so si zadali med 55.000 in 60.000 ljudi, kar pa bo ob odsotnosti Ryanaira malo težje. Sonc za rentabilnost letališča v prihodnje omenja številko med 85.000 in 100.000 potnikov, odvisno od vrste prometa, kot je še dejal, pa načrtujejo, da bi lahko bilo v prihodnjem letu poslovanje že pozitivno.

neutral

Rusija bo obnovila dobavo plina Ukrajini. Novica je dobra tudi za ostale evropske države, ki so se bale pomanjkanja plina. Predstavnik Gazproma je še zatrdil, da so Ukrajini plačali vse dajatve za tranzit plina preko njenega ozemlja. Gazprom je v zadnjih dneh Ukrajini dobavo plina zmanjšal za polovico. Gazprom je dobavo plina Ukrajini zmanjšal zaradi neplačanega dolga, ki naj bi znašal skoraj 400 milijonov evrov. Kijev pa zahteva spremembo sistema, po katerem plačuje za dobave plina, poleg tega vztraja, da bi morala Rusija plačevati več za tranzit plina preko ukrajinskega ozemlja. Ukrajinsko-ruski plinski spor je končan. Ruski energetski gigant Gazprom in ukrajinsko naftno podjetje Naftogaz sta namreč dosegla dogovor, tako da bo Ukrajina pet dobivala celotno količino ruskega plina. Podrobnosti še niso znane. Spor bi lahko občutile tudi ostale evropske države. Ukrajinsko energetsko podjetje Naftogaz je namreč ruski Gazprom obvestilo, da bo zmanjšalo tranzit plina iz Rusije preko ukrajinskega ozemlja v EU, je povedal tiskovni predstavnik ruskega energetskega giganta Sergej Kuprianov. Od Naftogaza smo prejeli sporočilo, v katerem je zapisano, da se bodo dobave evropskim uporabnikom tekom današnjega dneva zmanjšale za 60 milijonov kubičnih metrov, je povedal Kuprianov. Pojasnil je, da bo Gazprom plin dobavil do rusko-ukrajinske meje, vendar ta ne bo prišel do porabnikov v EU. Predstavnik Gazproma je še zatrdil, da so Ukrajini plačali vse dajatve za tranzit plina preko njenega ozemlja. Evropska komisija uradnih informacij o tem nima, ukrajinska premierka Julija Timošenko pa je zagotovila, da rusko-ukrajinski spor ne bo vplival na dobave plina v EU. Piebalgs in Vizjak pozivata vpletene Evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs in slovenski minister za gospodarstvo Andrej Vizjak sta pozvala Ukrajino in Rusijo, naj čimprej rešita spor. Hkrati sta za prihodnji teden sklicala sestanek koordinacijske skupine EU za plin. Ta je namenjena zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom državam EU.

neutral

Trgovinska zbornica si želi stabilizacijo cen. Trgovci se strinjajo, a predlagajo pogovore s proizvajalci. Mleko in mlečni izdelki so se podražili tudi do 20 odstotkov. Po zadnjih podražitvah je Trgovinska zbornica Slovenije trgovcem predlagala stabilizacijo cen za nekaj mesecev, tako da bi potrošniki živila kupovali po istih cenah. Vsi večji trgovci se strinjajo, vendar pa predlagajo še pogovore z dobavitelji in proizvajalci. Po mnenju trgovcev so namreč prav proizvalci tisti, ki so krivi za nedavni val podražitev. Sicer pa trgovci trdijo, da podpirajo stabilizacijo cen predvsem v korist potrošnikov. Upoštevali in podprli bomo pobudo trgovinske zbornice, ki bo v korist vseh, predvsem pa potrošnikov, pravijo pri Mercatorju, podobnega mnenja pa so tudi v Sparu, kjer pravijo, da bodo skušali s proizvajalci in resornim ministrstvom najti način za ustavitev inflacije. Prvi val podražitev se je v Sloveniji začel že septembra lani, draženje pa se ni umirilo niti v začetku letošnjega leta, ko so se najbolj podražili mleko in mlečni izdelki, olje in maščoba, sladkor in konditorski izdelki, ribe ter gazirane in negazirane pijače.

neutral

Slovenija je v zadnjem četrtletju lani zabeležila na letni ravni 4,7-odstotno gospodarsko rast. S tem se je obdobje visoke gospodarske rasti verjetno končalo. Gibanje je zaskrbljujoče, saj kaže na precejšnje ohladitve, je poudarila Hrenova. Po njenih navedbah to potrjujejo podatki iz zunanjega okolja, zniževanje rasti pa kaže zniževanje pri vseh dejavnikih. Leto 2007 je bilo v gospodarskem smislu izjemno uspešno. Gospodarska rast je bila najvišja v samostojni Sloveniji, torej v obdobju po letu 1991, je povedala vodja sektorja za nacionalne račune v državnem statističnem uradu Karmen Hren. Bruto domači proizvod BDP je lani v tekočih cenah znašal 33.542 milijonov evrov 10,2 odstotka več kot v letu 2006 oz. 16.616 evrov na prebivalca 9,6 odstotka več kot v letu 2006. To je bilo leto izjemnih dosežkov in rekordnih rezultatov, je povzela Hrenova. Obdobje stabilne in razmeroma visoke rasti se je po njenih besedah začelo z vstopom Slovenije v EU. V prvem četrtletju 2007 se je gospodarska rast zavihtela na najvišjo raven 7,2 odstotka, nato pa se v zadnjem četrtletju 2007 občutno znižala 4,7 odstotka. Rast se je precej spustila in se vrnila na ravni pred letom 2006, je dejala. Slovenija še nikoli ni imela tako visoke gospodarske rasti kot preteklo leto, je poudaril strankin predsednik in finančni minister Andrej Bajuk. Ob tem je kljub znakom umiritve rasti dejal, da je gospodarska klima pozitivna in da ni razlogov za skrbi. Dejstvo je, da v zgodovini samostojne Slovenije takšne gospodarske rasti še nismo imeli, je Bajuk ocenil podatek o 6,1 odstotni gospodarski rasti v letu 2007. Čeprav prihodnost ne bo tako rožnata, kot je bilo leto 2007, je klima v gospodarstvu pozitivna, je razloge za optimizem še pojasnil Bajuk. Najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti v letu 2007 je bil izvoz. Ta se je v primerjavi z letom 2006 realno povečal za 13 odstotkov. H gospodarski rasti je prispeval 8,8 odstotne točke. Za gibanje po četrtletjih velja enako kot za ostale kategorije v prvih treh četrtletjih je bila rast zelo visoka, v zadnjem pa se je precej umirila. Uvoz se je lani realno povečal nekoliko bolj kot izvoz 14,1 odstotka. Med izdatkovnimi kategorijami so se leta 2007 realno najbolj povečale investicije v osnovna sredstva, ki so bile 17,2 odstotka višje kot v letu 2006. Njihova rast se je ob koncu leta prepolovila. Močno so se povečale investicije v gradbene objekte 20,8 odstotka in v transportno opremo 24,7 odstotka. Investicije v stanovanjsko gradnjo so v vseh četrtletjih beležile zelo visoko, približno 20-odstotno rast. Izdatki za končno potrošnjo so se lani realno povečali za 2,7 odstotka, kar je manj od rasti v letu prej 4,1-odstotna rast. Opazno je bilo zmanjšanje rasti izdatkov države za končno potrošnjo, ki so se leta 2007 povečali za 1,4 odstotka, leta 2006 pa za 4,4 odstotka. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili za 3,1 odstotka višji kot leta 2006. Rast dodane vrednosti je bila lani najvišja v gradbeništvu. Ta je bila v primerjavi z letom poprej višja za 18,7 odstotka. Izjemna gradbena konjunktura se je začela v drugem četrtletju 2006 in je trajala pet četrtletij. V zadnjem lanskem četrtletju je bila rast dodane vrednosti v gradbeništvu le še osemodstotna, kar je za 8,6 odstotnih točk manj od rasti v tretjem četrtletju, je povedala Hrenova. Povečanje zaposlenosti Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je bila v letu 2007 8,3-odstotna in podobna kot v letu 2006. Visoke stopnje rasti so v letu 2007 beležile še dejavnosti finančnega posredništva 12,1 odstotka, trgovine 7,6 odstotka in prometa 6,2 odstotka. Ugodne gospodarske razmere so se lani odražale tudi na povečevanju zaposlenosti. Lani je bilo zaposlenih največ oseb po letu 1991, najvišje pa je bilo tudi povečanje njihovega števila, je poudarila Hrenova. Skupna zaposlenost je lani znašala 959.600 oseb, kar je za 2,7 odstotka več kot leta 2006. Umiritev gospodarske rasti ob koncu leta se ni odrazila na manjši rasti zaposlenosti, saj je bila ta prav v zadnjem četrtletju najvišja triodstotna. Po dejavnostih je zaposlenost najbolj porasla v gradbeništvu 10,8 odstotka, prometu 6,4 odstotka in v poslovnih storitvah 6,3 odstotka. Prvič po letu 2001 se je zaposlenost povečala tudi v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,7 odstotka. Umar Umiritev rasti Ekonomisti visoko gospodarsko rast v Sloveniji v lanskem letu pripisujejo predvsem ugodni zunanji konjunkturi in močnemu investicijskemu ciklusu. Za tekoče leto napovedujejo gospodarsko rast v višini štiri do pet odstotkov, obenem pa pričakujejo umirjanje rasti inflacije. Gospodarska rast se je v lanskem zadnjem četrtletju pričakovano umirila, v celem letu 2007 pa se je ohranila na najvišji ravni doslej, je objavljene podatke o gospodarski rasti za lani komentiral direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Umar je za lani sicer napovedal 5,8-odstotno gospodarsko rast. Najvišja gospodarska rast po osamosvojitvi je bila rezultat visoke domače investicijske aktivnosti, spodbujala pa so jo tudi ugodna konjunkturna gibanja v svetu, saj je k njej največ prispeval prav visok izvoz. To potrjuje, da je bila rast ugodna tudi z razvojnega vidika, komentirajo na Umarju. Rast aktivnosti se je upočasnila predvsem na področjih, ki so v preteklih treh četrtletjih beležila najvišje stopnje rasti. Kljub upočasnitvi pa se stopnje rasti investicij in izvoza, prav tako tudi predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, prometa in trgovine ohranjajo na razmeroma visokih ravneh, ki še vedno presegajo dolgoletna povprečja, je pojasnila namestnica direktorja Maja Bednaš. Statistični podatki tudi kažejo, da je v drugi polovici leta, izraziteje v tretjem četrtletju, prišlo do okrepitve rasti zasebne potrošnje, višja je bila tudi rast državne potrošnje, pri čemer pa obe na letni ostajata zmerni in nižji kot v preteklih letih. Na trgu dela pa v zadnjem četrtletju še ni prišlo do umirjanja rasti zaposlenosti - ta je bila kar triodstotna - saj upočasnitev gospodarske aktivnosti navadno vpliva na tokove zaposlovanja z določenim časovnim zamikom.

positive

Liechtensteinska policija išče 42-letnega Kieberja, ki naj bi ukradel seznam strank v banki LGT Group. Liechtenstein je izdal mednarodno tiralico za Heinrichom Kieberjem, ki je osumljen kraje občutljivih podatkov strank v liechtensteinski banki LGT Group, na podlagi katerih je izbruhnila davčna afera svetovnih razsežnosti. Policija z mednarodno tiralico išče 42-letnega Heinricha Kieberja. Liechtensteinska policija je že v torek na svoji spletni strani objavila fotografijo 42-letnega Kieberja, zraven pa zaprosila za informacije o tem, kje se nahaja osumljeni. Obenem dodaja, da bo Liechtenstein v primeru aretacije osumljenca v tujini takoj zahteval njegovo izročitev. Kot je znano, je afera utaje davkov prek računov v alpski kneževini Liechtenstein izbruhnila februarja v Nemčiji, potem ko je prišlo v javnost, da je nemška obveščevalna služba za okrog pet milijonov evrov od nekega vira kupila seznam in druge podrobnosti računov v banki LGT Group. Nemške oblasti so zaradi suma davčnih utaj sprožile obsežno preiskavo, podobno pa so se odločili tudi davčni organi v drugih državah. Tožilci v omenjeni kneževini pa so medtem sprožili preiskavo proti Kieberju, nekdanjemu uslužbencu v banki LGT, in še nekaj osumljenim neidentificiranim osebam. Za podatke o morebitnih slovenskih državljanih na seznamu, ki ga je pridobila nemška obveščevalna služba, je zaprosilo tudi slovensko ministrstvo za finance. Liechtenstein tako kot druge davčne oaze privlači vlagatelje z vsega sveta, saj lahko tam svoj denar shranijo z visoko stopnjo tajnosti in zaščito pred mednarodnimi preiskavami davčnih utaj. Vendar pa so takšne države v zadnjih letih vedno bolj deležne pritiskov, naj informacije o lastnikih bančnih računov delijo z ostalimi državami. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je leta 2002 tako navedla sedem držav, ki jih je označila za nesodelujoče davčne oaze . Na seznamu so ostale še tri Andora, Monako in Liechtenstein.

negative

Naziv Oglaševalec leta, ki ga podeljuje Slovenska oglaševalska zbornica, je letos prejelo podjetje Engrotuš iz Celja. V zadnjem krogu se je za nagrado potegovalo pet nominirancev, komisija pa je svojo odločitev sprejela soglasno. Nagrado bodo podelili v petek na zaključnem večeru 17. Slovenskega oglaševalskega festivala SOF. Z otvoritve letošnjega Slovenskega oglaševalskega festivala. Oglaševalec leta postane podjetje, ki je v preteklem letu izstopalo predvsem z izvirnostjo in inovativnostjo svojega nastopa na trgu ter tako na svojevrsten način zaznamovalo preteklo leto v komunikacijskem smislu. Komisija naj bi pri izboru upoštevala še inovativnost pri doseganju ciljnih skupin ter kreativnost in konsistentnost komunikacijskih sporočil, ki se odražata v celostni komunikacijski odličnosti. Prepričali z novo komunikacijsko kampanjo Kot je žirija zapisala v obrazložitvi nagrajenca, je Engrotuš kot odziv na obstoječo in porajajočo se konkurenco v začetku lanskega leta nastopil z novo komunikacijsko kampanjo, s katero je izbrani ciljni javnosti predstavil svojo strateško preusmeritev iz cenovno orientiranega trgovca v ponudnika visokokakovostnih izdelkov po ugodnih cenah. Roman Berčon, predsednik Sofa 2008 Svojo strateško preusmeritev pa naj bi podjetje celovito podprlo tudi z ustrezno komunikacijsko kampanjo, katere komunikacijski cilj je bil izgradnja prepoznavnosti in zavedanja o Tuševem zagotavljanju kakovostne ponudbe kakor tudi vseh poslovnih procesov in postopkov v verigi od dobave do košarice. Kot so zapisali, je podjetje uporabilo klasične in alternative komunikacijske kanale, med orodji komunikacijskega spleta pa je dalo poudarek predvsem oglaševalskim orodjem. Lanski dobitnik naziva Oglaševalec leta je bil Mobitel. Rast investicij v oglaševanje Predsednik letošnjega Sofa Roman Berčon je dejal, da letos v Sloveniji beležijo približno 11-odstotno povišanje investicij v promocijo in oglaševanje. z obiskom na Sofu je Berčon zelo zadovoljen, že prvi dan so zabeležili 770 obiskovalcev. Predsednik žirije letošnjega Sofa Aljoša Bagola je dejal, da so se kot odlične izkazale spremembe načina ocenjevanja, ki so jih uvedli letos. Prav tako naj bi bilo iz kakovosti del razvidno, da je letos višja tudi samocenzura agencij. Bagola pa meni, da bi bilo lahko slovensko oglaševanje nekoliko bolj samozavestno. Zaključek festivala bo v petek zvečer, ko bodo med drugim razkrili tudi ime letošnje najboljše oglaševalske agencije. Izvršna direktorica tekmovalnega programa Lučka Peljhan je dejala, da so agencije veliko število del prijavile v nove tekmovalne kategorije. Kakovost oglasov pa naj bi letos presenetila prav v novih kategorijah.

positive

Želite postati lastnik znamke Radenska za območje Nemčije in Avstrije? Nič lažjega, saj je zanjo napovedan rubež.

negative

Prostore hčerinskega podjetja Intereurope so obiskali preiskovalci ruskega oddelka za boj proti gospodarskemu kriminalu. Prostore moskovskega podjetja Intereuropa East, hčerinskega podjetja koprske Intereurope, so obiskali preiskovalci ruskega oddelka za boj proti gospodarskemu kriminalu. Ruski preiskovalci so obiskali hčerinsko podjetje Intereurope. V večurni preiskavi so zaplenili nekaj opreme, tudi računalnike, žige in nekaj gotovine, a kot pravijo v podjetju, so kriminialisti iskali le dokumentacijo v zvezi s poslovanjem ruskega podjetja Evroklimat Moskva. Vodilni tudi zatrjujejo, da preiskava ni povezana z dejavnostmi Intereurope, pa tudi moskovskega hčerinskega podjetja ne. Slovenski kriminalisti so prejšnji mesec v koprski Intereuropi že preverjali domnevno sporen nakup turških tovornjakov ter gradnjo terminala v Moskvi, a včerajšnja preiskava s tem ni povezana, pravijo vodilni. Kot je povedal predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, sprva niso vedeli za kaj gre, a se je pozneje izkazalo, da so kriminalisti iz zahodnega dela Moskve iskali dokumentacijo, ki bremeni rusko podjetje Euroklimat. V začetku tedna naj bi vodstvo od kriminalstov dobilo dodatna pojasnila, saj so med preiskavo, ki je po besedah direktorja Intereurope East trajala kar štiri ure in pol, zaplenili tudi veliko opreme. Kriminalsti so vzeli računalnike, nekaj dokumentov in naše žige. To je vse potekalo ob navzočnosti naših odvetnikov, tako da je, bi lahko rekel, bila zadeva pod kontrolo, je povedal direktor Esad Ajeti. Rusko podjetje Euroklimat, ki naj bi torej sprožil včerajšnjo preiskavo, se je zaradi utaje davkov pred dvema letoma že znašlo pod drobnogledom ruskih oblasti. Preiskava naj bi bila del velike akcije, ki v Rusiji poteka že nekaj mesecev, je prepričan Ajeti. Tamkajšnji oddelek za boj proti gospodarskemu kriminalu, ki ima, kot pravi, veliko podporo države, že nekaj mesecev išče utajevalce davkov, ki jih je v Rusiji menda ogromno.

negative

Odbor za odprti trg ameriške centralne banke je ključno obrestno mero znižal za 0,75 odstotne točke. Odločitev odbora za odprti trg FOMC je bila pričakovana in v skladu s prizadevanji centralne banke, da ustavi nazadovanje gospodarske rasti in povrne zaupanje v finančne trge, ki jih še vedno pretresa kreditna stiska zaradi težav na trgu hipotekarnih posojil in ohlajanja nepremičninskega trga. Zvezne rezerve so že v nedeljo znižale diskontno obrestno mero za 0,25 odstotka, prav tako tudi omogočile bankam večji dostop do svojih kreditov. Ključno obrestno mero so znižal za 0,75 odstotne točke na 2,25 odstotka. FOMC je od sredine lanskega septembra tako tokrat že šestič po vrsti znižal ključno obrestno mero, vendar pa se finančni trgi na agresivne ukrepe centralne banke do torka niso pozitivno odzvali. V petek jih je pretresla novica o težavah investicijske banke Bear Stearns zaradi izpostavljenosti drugorazrednim hipotekarnim posojilom in Zvezne rezerve so podprle odkup Bear Stearnsa s strani konkurenčne JP Morgan Chase za izjemno nizko ceno dva dolarja za delnico. Borze so odločitev Zveznih rezerv pričakovale in v torek zjutraj pred sporočilom o znižanju obrestnih mer je osrednji indeks Dow Jones napredoval najprej za 200 potem pa tudi do 300 točk. Borzni vlagatelji so sicer potisnili cene delnic navzgor predvsem zaradi olajšanja, ko sta investicijski banki Goldman Sachs in Lehman Brothers objavili sicer za pol nižje dobičke kot v prvem četrtletju lanskega leta, vendar še vedno višje od napovedi analitikov. Predvsem pa je pomagalo dejstvo, da se nista znašli v podobnih težavah z likvidnostjo kot Bear Stearns. FOMC je v izjavi po sestanku v Washingtonu sporočil, da bi morala odločitev o obrestnih merah, skupaj s preteklimi in skupaj z ukrepi za povečanje likvidnosti finančnega trga, sčasoma vzpodbuditi zmerno gospodarsko rast in znižati tveganja gospodarskim aktivnostim. Izjava sicer vsebuje tudi zavedanje o nevarnosti inflacije, ki je po podatkih ministrstva za delo na ravni proizvodnih cen februarja porasla za 0,3 odstotka. Združenje hipotekarnih bankirjev napoveduje dodatno padanje izdajanja kreditov in dodatno padanje cen nepremičnin. Razlog je v tem, da vse več drugorazrednih in drugih hipotek pripada, ker jih ljudje niso sposobni odplačevati in trg se polni z nepremičninami, ki jih nihče ne kupuje, ker so finančne ustanove zaostrile kreditne pogoje. Inflacijo poganjajo visoke cene energije, Zvezne rezerve pa se proti njej borijo z višanjem obrestnih mer, kar trenutno ne pride v poštev. Prav zaradi skrbi pred inflacijo odločitev FOMC v torek ni bila soglasna in člana odbora iz Dallasa Richard Fisher ter Philadelphije Charles Plosser sta glasovala proti in se zavzemala za manj agresivno znižanje . FOMC je v izjavi priznal, da so se izgledi za gospodarsko rast dodatno poslabšali. Nekateri ameriški analitiki so sicer prepričani, da je gospodarstvo že v recesiji, čeprav je po definiciji recesija šele po dveh zaporednih četrtletjih negativne rasti. Glavni krivec za gospodarski zastoj ali nazadovanje ostaja nepremičninski trg, iz katerega izvira kreditna stiska.

neutral

Po večurni izredni seji nadzornega sveta Bojan Dremelj ostaja na čelu uprave Telekoma. Dremelj ostaja predsednik uprave Telekoma. Nadzorni svet Telekoma Slovenije se je na današnji izredni seji seznanil z odpoklicem člana upravnega odbora in izvršnega direktorja Mobitela Igorja Marinška. Kljub nekaterim ugibanjem, da naj bi bil zaradi Marinškovega odpoklica ogrožen položaj predsednika uprave Telekoma Slovenije, pa ta ostaja na čelu Telekoma. V Telekomu so v sporočilu za javnost zapisali, da uprava nadaljuje z delom, nadzorni svet pa od nje pričakuje dosledno izpolnjevanje potrjenega poslovnega načrta. Odstavljeni izvršni direktor Mobitela Igor Marinšek. Spomnimo, da je skupščina Mobitela minuli petek odpoklicala Marinška in v sporočilu za javnost navedla, da je odpoklic posledica različnih pogledov na razvoj skupine Telekom Slovenije in prihodnjo vlogo podjetij znotraj skupine. Družbo tako zdaj vodi sedemčlanski upravni odbor. V njem so predsednik Bojan Dremelj ter člani Klavdij Godnič, Filip Ogris-Martič, Željko Puljič, Metod Zaplotnik, Brane Miklavčič in Tjaša Škrilec kot predstavnika zaposlenih. Glavni izvršni direktor Mobitela ostaja Klavdij Godnič.

neutral

V Intereuropi so poudarili, da je bil nakup in nadgradnja 50 tovornjakov smotrn in upravičen. Slovenski kriminalisti so prejšnji mesec v koprski Intereuropi že preverjali domnevno sporen nakup turških tovornjakov ter gradnjo terminala v Moskvi. Tiskovna predstavnica Interevrope Damjana Jerman je za 24ur. com dejala, da so 50 tovornjakov kupili v Nemčiji, o nakupu je bil obveščen tudi nadzorni svet. Po mnenju Jermanove je bilo potrebno tovornjake za jugovzhodni trg Evrope nadgraditi, kar pa je za vse tovornjake znašalo 10.400 evrov. Poudarila je še, da je nadzorni svet Interevrope ugotovil, da je nakup tovornjakov bil ekonomično utemeljen. Preiskava še poteka Kot je znano, so prostore moskovskega podjetja Intereuropa East, hčerinskega podjetja koprske Intereurope, v petek obiskali preiskovalci ruskega oddelka za boj proti gospodarskemu kriminalu. Med preiskavo so zaplenili nekaj opreme, tudi računalnike, žige in nekaj gotovine. Kriminaliste je zanimalo predvsem poslovanje z ruskim podjetjem Evroklimat Moskva. V Intereuropi so poudarili, da ta preiskava ni povezana z njimi. Na PU Koper pa so dejali, da zaradi poteka preiskave ne želijo dati izjav, če so mogoče priprli kakšne osumljence. Predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin je v petek dejal, da je preiskava Intereurope East trajala kar štiri ure in pol, zaplenili so tudi veliko opreme. Kriminalisti so vzeli računalnike, nekaj dokumentov in naše žige. Kot je znano, se je rusko podjetje Euroklimat zaradi utaje davkov pred dvema letoma že znašlo pod drobnogledom ruskih oblasti. Preiskava naj bi bila del velike akcije, ki v Rusiji poteka že nekaj mesecev. Tamkajšnji oddelek za boj proti gospodarskemu kriminalu že nekaj mesecev išče utajevalce davkov, ki jih je v Rusiji veliko.

neutral

Skimar je v denarnih težavah. Grozi mu celo stečaj, zaradi česar bi lahko izginila tudi blagovna znamka Elan.

negative

Nadzorni svet Mure bo po neuradnih informacijah odločal o razrešitvi predsednika uprave Aleša Kumperščaka.

neutral

Zahteve prevoznikov pomenijo zahteve po še enkrat večjem denarju, kot ga je država namenila v proračunu, pravi Zajc. Člani sekcije za javni potniški promet v linijskem in prostem cestnem prometu pri GZS so se ob 8. uri zbrali na lokaciji parkirišča bivše Veletržnice Rudnik na Dolenjski cesti v Ljubljani. 15 avtobusov se je ob 9. uri podalo na vožnjo proti ministrstvu za promet, in sicer po obvoznici do izhoda na Tržaško cesto ter prek Tržaške, Jadranske ulice in Jamove ceste do Langusove ulice 4. Tam so generalnemu direktorju direktorata za promet pri ministrstvu za promet Ljubu Zajcu predali peticijo, s katero bodo ministra Radovana Žerjava znova pozvali, naj še letos uresniči pobudo za znižanje prodajnih cen vozovnic ter s tem zaustavi upadanje števila potnikov v javnem potniškem prometu. Člani sekcije za javni potniški promet so protest napovedali 20. marca. Z njim želijo izraziti svoje ogorčenje nad neuspešnostjo reševanja problematike javnega potniškega prometa. Ministrstvo za promet namreč kljub štirimesečnim pogovorom o možnih ukrepih za rešitev slabega položaja javnega cestnega potniškega prometa v Sloveniji še ni našlo ustreznih rešitev. Zajc Smo nekje na tretjini poti Zajc je ob prejemu peticije povedal lahko komentiram le to, da se v tej hiši v zadnjem letu in pol zelo intenzivno izvaja reforma oziroma priprava na reformo javnega potniškega prometa v Sloveniji. Smo nekje na tretjini poti in ta reforma se dela skupaj z vsemi izvajalci, ki so združeni v gospodarski in obrtni zbornici Slovenije. Na zahteve, ki se nanašajo neposredno na danes, pa lahko rečem leto, da tisto, kar sem slišal od predstavnikov gospodarske zbornice pomeni dvig kompenzacije iz 0,271 evra na kilometer na 0,431 evra na kilometer. To preračunano v denar pomeni preprosto 6,7 milijona dodatnih sredstev. Če pa še upoštevamo še njihovo zahtevo, da se prodajana cena avtobusnih vozovnic zniža za 50 procentov, pa to pomeni približno še dodatnih 13 milijonov. Vse skupaj pomeni zahteve po dodatnih 20 milijonov sredstev. Ob tem naj povem, da je v proračunu za leto 2007 za izvajanje gospodarske javne službe namenjeno 12,2 milijona, kar preprosto pomeni, da današnje zahteve pomenijo zahteve po še enkrat večjem denarju, kot ga je država namenila izvajanju gospodarske javne službe. Kot sem že povedal, bomo te njihove zahteve podrobno preučili in na njih dali uraden in zelo konkreten odgovor. Ministrstvo za promet si bo brez dvoma prizadevalo imeti s predstavniki gospodarske zbornice konstruktiven dialog in seveda upamo, da bodo na drugi strani pripravljeni na dialog, ki bo imel realne osnove in da bomo v bližnji prihodnosti skupaj z ministrstvom za finance uspeli najti eno izmed rešitev, ki bo zadovoljila na eni strani tako uporabnike današnjega javnega potniškega prometa in na drugi strani izvajalce. Zahteve prevoznikov Člani sekcije za javni potniški promet zahtevajo 50-odstotno znižanje cen vozovnic. S tem bi prišli na raven cen železniškega potniškega prometa. S cenovno bolj dostopnimi vozovnicami bi avtobusni promet bolj približali ljudem, medtem ko se zdaj število potnikov vztrajno, od leta 1995 po 10-odstotni stopnji na leto, zmanjšuje. Zahtevajo dvig zneska kompenzacije za 0,16 evra na kilometer, to je iz 0,271 na 0,431 evra na kilometer, prav tako dvig zneska normirane stroškovne cene za 0,16 evra na kilometer, to je iz 1,64 na 1,80 evra na kilometer. Zahteva po zvišanju kompenzacije na letni ravni pomeni 6,7 milijona evrov. Ministrstvo za promet je pred časom uspelo zagotoviti 70.000 evrov sredstev, kar predstavlja le 11 odstotkov zahtevane povišice. To pa je občutno premalo, pravijo avtobusni prevozniki. Stroški poslovanja avtobusnih podjetij so se v zadnjem letu zvišali za 9,7 odstotka, je povedal Sever. Sever je že včeraj napovedal, da če do dogovora ne bo prišlo, bodo prevozniki zaustavili javni potniški promet po vsej Sloveniji. Protestna vožnja je uspela Protestna vožnja javnih prevoznikov mimo poslopja ministrstva za promet je uspela, je danes po protestni vožnji na novinarski konferenci v Ljubljani ocenil Sever. Letošnje leto je po njegovih besedah prelomno, saj konec leta potečejo koncesijske pogodbe javnim prevoznikom, podpisane v letu 2004. S 1. januarjem začne veljati nov koncesijski sistem, za katerega prevozniki upajo, da bo prinesel reformo potniškega prometa, povečal proračunska sredstva za subvencioniranje potniškega prometa in potnike pripeljal nazaj na avtobuse. Uredba, ki bo določala koncesijska razmerja, sicer še ni v celoti pripravljena, prevozniki pa od prometnega ministrstva do konca aprila pričakujejo pojasnila, kaj se bo dogajalo z uvedbo novega sistema. Avtobusni prevozniki v peticiji tako omenjajo načrtovano reformo javnega potniškega prometa. Kot je poudaril Roman Plesec iz Ljubljanskega potniškega prometa, pa je treba že ob nastopu novega koncesijskega sistema jasno definirati, kaj si država z reformo sploh predstavlja. Tu ni stvar velikega taktiziranja. Vsi vemo, kaj pomeni atraktiviranje javnega prevoza. Gre za pet, šest ukrepov, ki morajo biti sprejeti sočasno, da začnejo ljudje uporabljati javni prevoz. Gre za paket, ki ima za sabo neko finančno zahtevo, je pojasnil Plesec. Na pomanjkanje finančnih sredstev je opozoril tudi Ivan Hojnik iz podjetja Veolia transport. V tujini javni prevoz potnikov ne more živeti brez subvencij. Delež subvencij se giblje med 50 in 60 odstotki, je dejal Hojnik. Medtem pa se v Sloveniji javni prevoz subvencionira v višini 25 odstotkov. Ivana Gaber Zupančič iz potovalne agencije Alpetour je opozorila na rast cen v zadnjih mesecih. Gorivo se je v zadnjih šestih mesecih podražilo za 11,4 odstotka, stroški dela so se avgusta lani povečali za 2,5 odstotka oz. za 2,7 odstotka po priporočilu dogovora med delodajalci in sindikati v januarju. Za tri odstotke so se zvišale zavarovalne premije, za sedem odstotkov stroški materiala in od osem do deset odstotkov nabavna vrednost vozil, je naštela. Prepričani smo, da so naše kratkoročne zahteve utemeljene in pričakujemo razumevanje in posluh ministrstva, saj pomenijo prvi korak k temeljitejši reformi javnega linijskega prometa, je dejala Zupančičeva. Če posluha ne bo, bodo avtobusni prevozniki znova prisiljeni razmišljati o ukinitvi nerentabilnih linij. To pa bi pomenilo začetek konca javnega linijskega prometa, je prepričana. Avtobusni prevozniki so sicer priznali, da so z državo pogovori več mesecev potekali intenzivno, a je bilo dogovarjanje brezplodno. Po besedah Jožeta Verena iz Avtobusnega prometa Murska Sobota je rast stroškov zaskrbljujoča, skrbi jih nadaljnje upadanje števila potnikov, staranje voznega parka in pomanjkanje voznikov. Prevozniki za slabe razmere krivijo vlado z ministrstvom za promet na čelu. Če s svojimi zahtevami tokrat ne bodo uspeli, bodo razmislili o nadaljnjih korakih, upajo sicer na pogovore, o njih bodo odvisni tudi nadaljnji koraki, je pa med možnimi scenariji tudi ustavitev javnega potniškega prometa.

neutral

Nadzorniki Skimarja priznavajo, da so razmere zaskrbljujoče, a dejanskega stanja ne želijo razkriti.

negative

Zaradi sporazuma o odprtem nebu med ZDA in EU bo konkurence ostrejša, letov bo več, cene letalskih kart pa bodo nižje. Bodo cene čezatlantskih letov res drastično padle? Sporazum o odprtem nebu med EU in ZDA, ki bo začel veljati v nedeljo in bo čezatlantski zračni prostor odprl ostrejši konkurenci, je revolucija , je poudaril komisar za promet Jacques Barrot. Več konkurence bo zagotovo prispevalo k znižanju cen letalskih vozovnic, meni. Sporazum o odprtem nebu bo nadomestil 21 dvostranskih sporazumov med državami članicami in ZDA, prav tako pa bo uredil čezatlantsko letenje v tistih šestih državah, ki takšnih sporazumov z ZDA doslej niso imele. Med temi državami je tudi Slovenija. S sporazumom o odprtju zračnega prostora med EU in ZDA bodo lahko evropski letalski prevozniki prvič v zgodovini brez omejitev leteli iz katerega koli kraja v EU v kateri koli kraj v ZDA. Sporazum odpravlja vse omejitve glede prog, cen in števila tedenskih letov. Število letov med londonskim letališčem Heathrow in ZDA se bo na primer povečalo za približno 20 odstotkov v primerjavi z aprilom leta 2007, na sploh pa naj bi se število čezatlantskih letov povečalo za osem odstotkov. Poleg znižanja cen koristi potrošnikov naj bi bile po navedbah komisije v prvih letih tudi do 12 milijard evrov bi lahko sporazum dveh največjih letalskih trgov, ki zajemata 60 odstotkov svetovnega prometa, ustvaril približno 80.000 novih delovnih mest na obeh straneh Atlantika, pojasnjujejo v Bruslju. Barrot je to označil za najambicioznejši dogovor v zračnem prometu, ki je bil kadar koli dosežen .

positive

Hrvaška javnost je na nogah. Država bo morala plačati okoli 80 milijonov evrov odškodnin in obresti, ki že tečejo. Na pleča hrvaških davkoplačevalcev je padlo za več kot 80 milijonov evrov novih obveznosti, potem ko je država izgubila dva spora eden je še v presojanju. Londonsko arbitražno sodišče je presodilo o sporu s Hypo banko, o sporu s Atsaldijem pa je presojalo arbitražno sodišče na Dunaju. Italijansko cestno podjetje Atsaldi je leta 1997 dobilo posel za izgradnjo ceste od Zagreba do Madžarske. Dve leti kasneje je vlada Italijanom posel odvzela, v pogodbi pa je bilo zapisano, da mora država v primeru odstopa od pogodbe izplačati odškodnino v višini desetih odstotkov celotnega posla. To pa znese 37 milijonov evrov in pripradajoče obresti. Premier Sanader je prepričan, da bodo zadevi prišli do dna in da bodo odkrili odgovorne za sporne pogodbe. V zadevi Hypo, je avstrijska banka Hrvaško tožila zaradi manjkajočih in zavajajočih podatkov o stanju Slavonske banke, ki so jo Avstrijci kupili leta 1998. Ker so naši severni sosedje odkrili zavajajoče dokumente, v pogodbi pa je bilo zapisano, da za vse nepravilnosti odgovarja prodajalec, so se odpravili na londonsko sodišče. Rezultat dobili so spor v vrednosti 40 milijonov evrov. Hrvaški tisk se je razpisal, da se vlada s tožnikom že pogaja o obliki plačila odškodnine, zamudne obresti pa znašajo 5.000 evrov na dan. Sindikati so na nogah Sindikati so razjarjeni. Pravijo, da mora za to nekdo odgovarjati. Hrvaški delavci morajo za okoli 1.600 kun že plačevati davke, tokrat pa bo več kot pol milijarde kun brez obresti odpihnilo v zrak. V sindikatih so izračunali, da bi za omenjeni znesek, država za eno leto lahko zaposlila več kot 10.000 učiteljev. Prav tako bi za ta denar skoraj 5000 brezdomcev kar dvanajst let lahko jedlo v Zagrebških javnih kuhinjah. Odziv vlade Na razsodbe se je odzval hrvaški premier Ivo Sanader. Izpostavil je, da bo vlada vsem primerom prišla do dna in jih tudi podrobno raziskala. Potrebno je raziskati, kdo je za kaj odgovoren in kako je prišlo do sklepanja spornih pogodb, je dejal Sanader. Premier je še dodal, da na pravosodnem ministrstvu že preučujejo možnosti, ali je poleg mednarodnih arbitraž še kakšna možnost, da bi se lahko zaščitili .

negative

Stavkovni odbor v družbi Viator & Vektor je zaradi neuspelih pogajanj za dvig plač napovedal stavko v aprilu. Vozniki v Viator & Vektor so napovedali stavko. Stavkovni odbor sindikata delavcev prometa in zvez družbe Skupina Viator & Vektor je zaradi neuspelih pogajanj z vodstvom družbe glede višine plače danes napovedal stavko voznikov, ki naj bi se začela aprila. Kot je povedal predsednik sindikata Mirko Drača, datuma stavke še niso določili. Drača je poudaril, da bodo vozniki stavkali, dokler se z upravo ne bodo dogovorili glede svojih zahtev. Stavkovni odbor je na sobotnem sestanku postavil stavkovne zahteve, ki pa jih zaenkrat ne želijo razkriti javnosti. Menijo, da se spodobi, da zahteve najprej dobijo na mizo predstavniki uprave podjetja. Drača ob tem poudarja, da stavkovne zahteve niso enake predlogom, o katerih so se z vodstvom družbe pogovarjali v preteklih mesecih. Sindikat je sicer tekom pogajanj predlagal 10-odstotno zvišanje osnovnih bruto plač. S tem bi vozniki imeli izenačeno osnovno bruto plačo z ostalimi zaposlenimi v družbi. Drača je dodal, da osnovna bruto plača voznika sicer znaša 729 evrov. Vodstvo družbe in sindikat sta pogajanja o višini plač, stimulacijah in dnevnic začela že decembra lani. Zaradi specifike dela in zaradi strukture zaposlenih voznikov bo stavkalo več kot 60 odstotkov zaposlenih voznikov. Nekaj voznikov je namreč zaposlenih za določen čas, med njimi so tudi tujci, zato ti najverjetneje ne bodo stavkali, je še pojasnil Drača.

negative

Ryanair ne bo več letel iz Maribora v London. Nizkocenovnik je zahteval milijon evrov letno.

negative

Vodstvo Palome se je lotilo celovite prenove poslovanja, za kar pa so porabili skoraj 200 tisoč evrov.

negative

Poslanci so glede prodaje Mercatorja sklenili, da je bila ta izvedena zakonito. Razprava je razdelila koalicijo in opozicijo. Poslanci DZ so na današnji seji sprejeli poročili nadzornega odbora Soda za obdobje maj 2005 - december 2006 in za leto 2007, glede prodaje Mercatorja pa sklenili, da je bila ta izvedena zakonito. Koalicija in opozicija razdeljeni Poročili nadzornega odbora Soda za obdobje maj 2005 - december 2006 in za leto 2007 sta v razpravi razdelili koalicijske in opozicijske poslanske skupine. Na koncu so s 44 glasovi za in 20 proti sprejeli poročili, dopolnjeni s koalicijskima dopolniloma. Medtem ko so bili v koaliciji prepričani, da je bilo poslovanje Soda in delo nadzornega odbora v omenjenih obdobjih transparentno, poslovanje Soda pa glede na izboljšanje v primerjavi s preteklimi obdobju odlično, pa so precej kritik na račun nadzornih in vodstvenih organov Soda navrgli v opozicijskih poslanskih skupinah. Prodaja Mercatorja je bila izvedena zakonito, so odločili poslanci. Tako je opozicija menila, da v poročilih nadzornega odbora Soda niso obravnavane najbolj razvpite prodaje deležev v podjetjih, da iz mnogih odločitev obstaja sum o klientelizmu in korupciji ter da je Sod le izvajalec vladne politike. Poslanska skupina Zares je k poročiloma predlagala vrsto dopolnil, ki pa jih DZ ni podprl. Poslanska skupina Zares je tako med drugim želela, da DZ vlado zaradi netransparentnih in nepreglednih prodaj zoper nadzorne in organe vodenja Soda sprožiti ustrezne postopke. Poleg tega so želeli v Zares vlado kot skupščino Soda tudi opozoriti, da ta postopkov prodaje kapitalskih naložb večkrat ni vodila učinkovito, zato obstaja tveganje, da ni iztržila najvišje kupnine. Poslanke in poslanci so po predlogu SDS in NSi s 45 glasovi za in 11 proti sprejeli sklep, s katerimi DZ ugotavlja, da je bila pri prodaji Mercatorja dosežena poštena prodajna cena in da je bila prodaja Mercatorja opravljena zakonito. Oškodovanje državnega premoženja? Komisija DZ za nadzor javnih financ je v zvezi z domnevnim oškodovanjem državnega premoženja pri prodaji kapitalskih deležev Kada in Soda v Mercatorju sicer predlagala, naj DZ ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum o oškodovanju pri prodaji Mercatorja in da podpira prizadevanja organov pregona, da na podlagi revizijskih poročil računskega sodišča in drugih ugotovijo, ali obstoja sum kaznivega dejanja ter postopajo v skladu s pristojnostmi. Predlagala je tudi, da DZ pozove vlado, naj glede na ugotovitve računskega sodišča, da obstaja velika verjetnost, da za Mercator ni bila iztržena najvišja kupnina, in glede na ugotovitev, da je bila prodaja napaka, ugotovi odgovornost oseb, ki so bile vključene v prodajo, ter ustrezno ukrepa.

neutral

Veljati je začel sporazum o letalskem prometu med EU in ZDA, ki naj bi okrepil čezatlantski promet in ga tudi pocenil. Z današnjim dnem je začel veljati sporazum o odprtem nebu, ki so ga EU in ZDA podpisale konec aprila lani. Pripomogel naj bi k okrepitvi čezatlantskega letalskega prometa, saj bo odpravil vrsto ovir, s katerimi so se doslej srečevale letalske družbe. Korenito naj bi spodbudil konkurenco in s tem pripomogel tudi k nižanju cen poletov. Sporazum med EU in ZDA bo po predvidevanjih poznavalcev spodbudil konkurenco in s tem pripomogel k znižanju cen čezatlantskih poletov. Evropska komisija ocenjuje, da bo sporazum omogočil povečanje čezatlantskega prometa v petih letih za 26 milijonov potnikov, ki naj bi na račun učinkov novih pravil imeli za 12 milijard evrov koristi, ustvarjenih pa naj bi bilo tudi 80.000 novih delovnih mest v EU in ZDA. Novi sporazum bo odpravil tudi številne omejitve, ki temeljijo na prejšnjih dvostranskih dogovorih in zavirajo razvoj večje konkurence v čezatlantskem letalskem prometu. Natančneje to pomeni, da bodo evropske letalske družbe odslej lahko od koder koli v EU letele kamor koli v ZDA in nato naprej v tretjo državo ter obratno. Sporazum bo doslej veljavnih 21 dvostranskih dogovorov o letalskem prometu, ki so jih imele posamezne članice EU z Washingtonom, nadomestil z enim samim. Šest članic EU, med njimi tudi Slovenija, pa do zdaj z ZDA sploh ni imelo ustreznih dvostranskih sporazumov in tako tudi ne neposredne povezave z državo. Hitreje in ceneje Pri slovenskem letalskem prevozniku Adria Airways ocenjujejo, da se bodo cene čezatlantskih letov znižale. Vendar pa na znižanje cen čezatlantskih letov ne bo imel vpliva le podpis sporazuma o odprtem nebu, ampak tudi vstop nizkocenovnih družb, ki so začele uvajati operacije tudi na dolge lete , je prepričan podpredsednik uprave Adrie Airways Marjan Ravnikar. Potniki na poti iz Slovenije v ZDA so doslej lahko z Adriinimi leti leteli do večjih evropskih vozlišč, od koder so lahko nadaljevali potovanje z enim izmed večjih prevoznikov. V skladu s sporazumom o odprtem nebu pa bodo v prihodnje večji prevozniki povečevali število neposrednih letov med Evropo in ZDA, tako da bo na voljo več povezav prek evropskih vozlišč, hkrati pa Adria napoveduje več letov iz Ljubljane do vozlišč. Sami Adrii sicer sporazum o odprtem nebu odpira dodatne možnosti pri odpiranju novih destinacij ali morda celo pri vpeljevanju kakšnega novega vozlišča trenutno je Adriino glavno vozlišče vzpostavljeno na Brniku. Po uveljavitvi novega sporazuma se bo sicer sredi maja, torej v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, začel drugi krog pogajanj o nadaljnji liberalizaciji letalskega trga, ki se bo osredotočal tudi na vprašanje omejitev glede tujega lastniškega vstopa v domače letalske prevoznike.

positive

Dars lahko nadaljuje s postopkom javnega naročila za predor Markovec, je odločila državna revizijska komisija. Za gradnjo predora sta se potegovala tudi konzorcij, ki ga sestavljata SCT in Primorje, in avstrijski Strabag. Državna revizijska komisija je v sredo zavrnila predlog družb SCT in Primorje, da se Družbi za avtoceste v RS Dars prepove vsako ravnanje v postopku oddaje javnega naročila za gradnjo predora Markovec. Kot je pojasnil predsednik komisije Samo Červek, tako Darsu postopka javnega naročila ni treba zaustavljati. Za gradnjo predora Markovec na odseku hitre ceste Koper Izola je bila med tremi ponudniki izbrana skupina italijanskih podjetij v skupnem nastopu Vidoni, Oberosler cav. Pietro in Intercantieri Vittadello. Poleg Italijanov sta se za gradnjo potegovala tudi konzorcij, ki ga sestavljata SCT in Primorje, in avstrijski Strabag. V družbi SCT in družbi Primorje odločitve revizijske komisije še ne komentirajo, ker odločbe še niso prejeli. Družbi SCT in Primorje sta na upravo Darsa naslovili zahtevek za revizijo postopka, s katero zahtevata razveljavitev izbire italijanske skupine za gradnjo predora Markovec, na Državno revizijsko komisijo pa poleg omenjenega zahtevka še zahtevek za zadržanje vseh nadaljnjih aktivnosti pri projektu gradnje predora. Dars lahko, tako Červek, postopek oddaje javnega naročila sicer ustavi na lastno odgovornost. Primorje in SCT pa glede na vloženi predlog nista izkazala, da bi jima lahko z izbiro drugega ponudnika za gradnjo predora Markovec nastala kakšna škoda. Njun predlog je zelo skop, brez ustreznih dokazil, je še povedal Červek. Foto Kanal A Po Červekovih pojasnilih sta SCT in Primorje zahtevala vsako nadaljnje ravnanje Darsa v postopku oddaje javnega naročila za gradnjo predora zato, ker nova zakonodaja ne pozna več avtomatične suspenzivnosti, lahko pa se suspenzivnost predlaga. Državna revizijska komisija se je odločanja o suspenzivnosti lotila takoj in odločila, da Darsu postopka ni treba zaustavljati, je dejal Červek. Glede revizijskega zahtevka, ki se vsebinsko loteva napak v postopku in napačnosti ponudnika za gradnjo predora Markovec, pa se je sestal senat komisije in ugotovil, da za odločanje o tem kot drugostopenjski organ ni pristojno. O tem mora namreč najprej odločiti Dars kot prvostopenjski organ, čas za to pa ima do 4. aprila. Dars se mora odločiti, ali zavrne revizijski postopek ali ne. Če ga zavrne, potem se bo zadeva nadaljevala na komisiji, če pa zahtevek sprejme, pa komisija o tem sploh ne bo odločala, je povedal Červek. V primeru, da se Dars glede revizijskega postopka ne izreče, to smiselno pomeni zavrnitev zahtevka. V Darsu pravijo, da bodo v zakonskem roku odgovorili na revizijski zahtevek. Ker postopek javnega naročila oddaje del izgradnje predora Markovec še ni pravnomočno zaključen, tudi pogodba o graditvi Markovec še ni sklenjena. Državna revizijska komisija tako zdaj po Červekovih besedah čaka, da se Dars izreče o zahtevku za revizijo. O suspenzivnosti smo odločili, imamo vso dokumentacijo, z zadevo smo seznanjeni, tako da lahko pristopimo k reševanju zadeve. Če bo o zahtevku odločila komisija, mora odločiti v zakonskem roku 15 dni od prejema celotne dokumentacije, pravi predsednik Državne revizijske komisije.

neutral

Predsednik Hitovega nadzornega sveta je poudaril, da pogovori s Harrah's Entertainment niso prekinjeni, ampak zgolj zamrznjeni. Družbi Hit in Harrah s Entertainment sta se po dolgotrajnih pogovorih odločila, da prekineta pogovore glede izgradnje megazabavišča. Družbi sta namreč ugotovili, da ne bo mogoče najti rešitve, ki bi ustrezno zadovoljila interese obeh partnerjev, so sporočili iz Hita. Megazabavišča ne bo. Hit in Harrah s sta se strinjala v večini zadev, ki se nanašajo na samo vsebino projekta, obseg in strukturo ponudbe ter lokacijo projekta na Goriškem. Kot je znano, sta Hit in največja svetovna igralniška veriga Harrah s Entertainment idejo za skupni igralniško-zabaviščni center javnosti podrobneje predstavili novembra 2005. V okviru projekta je bil predviden prestižni hotel z 800 do 1200 sobami, igralnica s površino okoli 4500 kvadratnih metrov s 1500 igralnimi avtomati in 70 igralnimi mizami, kongresni center na 4500 kvadratnih metrih, koncertna dvorana s 3000 sedeži, termalni center ter nakupovalni center, restavracije, bari in nočni lokali. V skladu z interesi obeh družb pa ni bilo mogoče definirati ustrezne upravljalske strukture, ki bi na eni strani zadovoljila interes družbe Hit po uravnoteženem razvoju celotne turistične destinacije Nova Gorica, na drugi pa zagotovila pričakovan vpliv partnerja v novi skupni družbi . Obe družbi se sicer strinjata, da bosta v prihodnosti lahko sodelovali na morebitnih drugih projektih, so še sporočili iz novogoriškega Hita. Hkrati pa so poudarili, da zanje projekt turističnega mesta ostaja ključen razvojni projekt . Zato bo družba nadaljevala vse potrebne aktivnosti za izvedbo takšnega projekta. Finančno ministrstvo je svojo nalogo opravilo Ministrstvo za finance ne komentira prekinitve sodelovanja med družbama Hit in Harrah s pri izgradnji načrtovanega megazabavišča na Goriškem. Vloga ministrstva je bila pripraviti predlog zakonskih okvirov s področja igralništva in obdavčitve igralništva, kar je ministrstvo tudi storilo. Vloga ministrstva je bila, da na transparenten način pripravi predlog zakonskih okvirov s področja igralništva in obdavčitve igralništva, kar je ministrstvo tudi storilo in ga predstavilo obema družbama ter širši javnosti, so v odzivu na prekinitev pogovorov glede megazabavišča zapisali v finančnem ministrstvu. Na Goriškem so si oddahnili Vsi smo si malo oddahnili od problemov, ki bi lahko nastali, je vest, da sta družbi Hit in Harrah s Entertainment prekinili pogovore o izgradnji 750 milijonov evrov igralniško-turističnega mesta na Goriškem komentiral župan Mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc. Mene to ne žalosti. Hit je tudi z manjšimi tujimi partnerji in domačim kapitalom sposoben zgraditi nekaj, kar v to okolje sodi. S tem imam v mislih wellnes in podobno, je povedal Brulc in kot možno lokacijo izpostavil Ajševico, kjer novogoriška igralniška družba že ima zemljišče. Na Goriškem so si oddahnili. Sicer pa je Brulc, kot je dejal, po zadnjem obisku Američanov v Novi Gorici, ko so predstavnikom Harrah sa jasno poudarili da destinacija v stilu Las Vegasa na Goriško ne sodi, pričakoval bodisi močno zmanjšanje projekta megazabavišča bodisi razhod partnerjev. Brulc je sicer tudi član nadzornega sveta Hita. Na vprašanje, ali so nadzorniki kdaj govorili o možnostih prekinitve pogajanja s Harrah so, je dejal da ne. Predstavniki civilne družbe, ki je nasprotovala gradnji megazabavišča na Goriškem, so veseli prekinitve pogajanj med družbama Hit in Harrah s Entertainment, čeprav s tem problem igralništva v Sloveniji po njihovem mnenju ni rešen. V Forumu za Goriško konec Hitovih pogajanj z Američani označujejo za pozitivno stvar . Tiskovna predstavnica Koordinacije za omejevanje igralništva Zlata Krašovec je dejala, da so s peticijo proti širitvi igralništva zbrali 24.000 podpisov. Upam, da smo z našo akcijo opozorili ljudi na problem igralništva, je poudarila. Po njenih besedah mora namreč Slovenija razmisliti o bolj restriktivni igralniški zakonodaji in omejiti dostop do igralnic ter kake že podeljene igralniške koncesije tudi ne podaljšati. Smo veselo presenečeni, saj smo se za to ves čas borili. Za Hit je to odrešitev, pa je dejala predsednica Goriškega društva za kakovost bivanja Lucija Mozetič, ki se je ob ob prvem obisku v Sloveniji sestala s podpredsednico Harrah sa Jan Jones. Igralništvo ni turizem, ampak industrija, zato bo Hit, če bo nadaljeval s projektom, moral vključiti več turistične dejavnosti, je izpostavila. Pogajanja z Američani so bila za Hit pozitivna stvar, saj je v Evropi pridobil na prepoznavnosti in ugledu, je povedal predsednik Foruma za Goriško Boris Nemec. Hit je igralniški operater, zato ne potrebujemo še enega, kar bi prineslo tudi možnost kanibalizacije. Očitno projekt ni imel najboljših sinergijskih učinkov, je še dodal Nemec, sicer zagovornik velikega turistično-igralniškega projekta, a ne na način, kot se ga je lotila vlada . Nemec je tudi direktor strateškega razvoja v Hitu. Pogovori niso prekinjeni, ampak zamrznjeni Igralnica Perla Pogovori med družbama Hit in Harrah s Entertainment niso prekinjeni, ampak zgolj začasno zamrznjeni, je povedal predsednik nadzornega sveta Hita Viktor Baraga. Kot glavni vzrok za to je navedel različne poglede partnerjev na vodenje megazabavišča, potem ko bi to že bilo zgrajeno, hkrati pa tudi klima v Sloveniji zaenkrat ni ustrezna. Situacija je taka, da nismo prišli skupaj na področju vodenja projekta, potem ko bi zabavišče že bilo zgrajeno. Vsak od partnerjev je imel svoje bojazni, njihova želja pa je bila, da bi absolutno imeli večino pri vodenju, je povedal Baraga. Hit se je bal morebitne kanibalizacije obstoječih igralniških centrov v Novi Gorici, Američani pa so želeli zaščititi svoje znanje, saj bi bil operativni del v njihovih rokah, je pojasnil. Osebno ocenjujem, da to ni glavni problem. V dogovorih smo prišli že zelo blizu, Hitova uprava se je z njimi zadnjič sestala v decembru, nato pa je nastalo zatišje, je dejal Baraga. Ker je ameriška igralniška veriga prekinila tudi pogovore o projektu na Bahamih, bi bila po njegovem osebnem mnenju poteza lahko povezana tudi z novimi lastniki Harrah sa. Nadzorni svet Hita s koncem pogovorov s Harrah som sicer ni uradno seznanjen, sam pa je pred dnevi prejel elektronsko pismo Američanov, ki ga razume kot zamrznitev pogajanj, je še povedal Baraga. Vemo, kako je s klimo do projekta na severnem Primorskem. Vemo, kakšna je politična klima v Sloveniji. Obdobje pred volitvami pač ni najbolj posrečeno za tak projekt, ki potrebuje tudi soglasje vlade, je opozoril. Na vprašanje, ali bo Hit zdaj sam nadaljeval s projektom, je Baraga dejal, da je novogoriško igralniško podjetje vedno zanimivo za tuje partnerje, hkrati pa bi megazabavišče v manjšem obsegu in s počasnejšim tempom lahko uresničili tudi sami. Vendar če se ne bo spremenila klima v lokalnem okolju, projekta ni mogoče izpeljati, je še dodal.

neutral