text
stringlengths 239
553k
|
|---|
Strinjam se, da podjetje Nepremičnine Plus uporabi moje posredovane osebne podatke za namen kontakta, obveščanja, obdelave, posredovanja in morebitno pripravo potrebnih dokumentov.
Registracija
Prijava
Pošlji novo geslo
Še niste uporabnik? Registrirajte se.
PONUDBA
PODJETJE
KOLEKTIV
MNENJA
NOVICE
IŠČEMO NEPREMIČNINE
O nas ste povedali
Nakup nepremičnine
S partnerko sva že dlje časa razmišljala o prodaji starega stanovanja in nakupu večjega. A sva se tega kar težko lotila, med drugim tudi zaradi vseh »komplikacij«, za katere veva, da so povezane s takim projektom. Za agencijo Nepremičnine Plus sva se odločila na podlagi dobre izkušnje, ki jo je imela z agencijo bližnja sorodnica. Odzvali so se zelo hitro in profesionalno. Izkazalo se je, da je bilo pred prodajo stanovanja res potrebno urediti še cel kup zemljiškoknjižnih zadev, za katere prej nisva vedela, in nekatere so bile res neprijetne. Zato je bilo res zelo dobrodošlo, da so se na agenciji angažirali in nama konstruktivno pomagali pri razrešitvi teh težav, sva pa opazila, da so zelo temeljiti in natančni. Z agencije so nama tudi redno poročali o vseh ogledih in vtisih, zelo kmalu je bilo organizirano tudi srečanje s parom, ki je kasneje stanovanje tudi kupil. Ves čas so bili dosegljivi za najine ponudbe in vprašanja, tudi ob kakšnih bolj poznih popoldanskih urah. Prodaja stanovanja je bila realizirana v nekaj tednih od najinega prvega kontakta z agencijo, in na podlagi prijetne in profesionalne izkušnje sva se odločila z agencijo sodelovali tudi pri nakupu novega stanovanja. Zelo dobrodošla je bila tudi njihova pomoč s pravnega vidika, tako da so naju razbremenili nekaterih skrbi, in tudi nakupna stran projekta, je bila realizirana zelo hitro. Boštjan in Urša |
Naslednji četrtek se bo uresničila ena glavnih obljub z začetka mandata aktualne evropske komisije. Konec bo dodatnega plačevanja za uporabo mobilnega telefona v tujini. Ker pa imajo skoraj vse tovrstne zadeve drobni tisk, tudi ta ni izjema in zato sledi pregled pravil in morebitnih zank.
Operaterji si že zgodovinsko drug drugemu zaračunavajo, če prenašajo govor ali podatke med omrežji. Kar nazadnje plačamo končni uporabniki. Pri izletih v tujino smo bili nekoč navajeni izjemno visokih cen in še zdaj naletimo nanje, če odidemo izven Evropske unije. Ker pa so telekomunikacije regulirana panoga, tem podjetjem pogosto (a ne vedno) tako za domače kot za čezmejne storitve neodvisne agencije ali politika določa najvišje dovoljene cene. In tako je pred enajstimi leti takratna evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding z zvitimi argumenti predlagala uredbo o znižanju cen roaminga v EU, jo uspela skozi postopek spraviti v rekordnem času in poleti 2007 je začela veljati. Po desetletju zniževanja cen je prišel čas za dokončno ukinitev, ki pa ni popolna.
Od četrtka (15. junija) naprej bodo tako za klice kot za kratka sporočila veljale domače cene oz. v naročnino vključene količine. Vse minute, ki so zakupljene z naročnino, tudi če jih je neskončno, bo mogoče porabiti v tujini. Malo drugače pa bo pri prenosu podatkov. V osnovi bodo tudi tam veljale domače cene, vendar bodo operaterji lahko uveljavljali t. i. načelo poštene uporabe. To bo prišlo v poštev pri naročniških paketih z neomejenimi (takih v Sloveniji skoraj ni) ali bistveno večjimi količinami gigabajtov, kot bi jih uporabnik lahko kupil po veleprodajni ceni.
Realno bodo na začetku vsi paketi s tremi ali več gigabajti imeli omejitev, razen pri operaterjih, ki se bodo odločili drugače. Od slovenskih je tak A1, ki bo naročnikom brez dodatnih stroškov dovolil v tujini porabiti vse megabajte iz naročniških paketov. Sicer pa mora vsak uporabnik od svojega ponudnika dobiti obvestilo, koliko prenosa podatkov ima na voljo v tujini brez doplačila. Od te količine naprej se megabajti plačujejo po ceni, ki jo določa uredba. Do konca leta je ta 7,70 evrov plus DDV. Več o računanju, koliko mobilnega interneta imaš na voljo znotraj EU, smo že pisali, še en prispevek na to temo pa sledi prihodnji teden.
A tudi pri klicih ni popolne svobode. Ker so se že takoj pojavili strahovi, da bi preprodajalci množično ponujali kartice SIM (naročnine) iz držav, kjer so te precej cenejše, bodo lahko operaterji spremljali obnašanje uporabnikov. Kdor bo v štirih mesecih več kot pol časa preživel v tujini in tam porabil več kot pol v naročnino vključenih količin, bo od operaterja lahko dobil opozorilo in napoved zaračunavanja storitev (največ po veleprodajni ceni). Nato bo imel 14-dnevni pritožbeni rok, da pojasni, kako in kaj. Zadeve se bodo verjetno reševale individualno.
Kaj konkretno bodo glede tega počeli operaterji, bomo šele videli, prvi indici pa pravijo, da bodo najprej opazovali, kaj se bo dogajalo, in ukrepali šele, če bi zadeva eskalirala. Kdor bo na začasnem delu v tujini ali denimo na študentski izmenjavi, bo verjetno lahko svojemu ponudniku dokazal, da je upravičeno v tujini. Ali že vnaprej ali pa v pritožbenem roku. In izmenjave običajno ne trajajo dosti dlje od štirih ali petih mesecev, kolikor je dolg en semester. V vsakem primeru ni več konkretnega razloga za kupovanje kartice SIM v drugi državi. Razen mogoče za več prenosa podatkov.
Ta pravila veljajo v vseh državah članicah Evropske unije in še v treh državah evropskega gospodarskega prostora (EGP) – v Liechtensteinu, na Islandiji in na Norveškem. Povsod drugod imajo operaterji še vedno popolno svobodo za oblikovanje cen gostovanja. Za Slovence so še posebej pereče republike nekdanje skupne države. Hrvaška je v EU, vse ostale niso. Nekateri operaterji ponujajo določene opcije ali pakete s količinami za te države, kot je npr. Svobodni L pri A1 (za Srbijo in Makedonijo), drugi ne. V Evropi je oaza z visokimi cenami še Švica, na drugih celinah pa je gostovanje večinoma še dražje. Povsem svoje območje so tudi križarske ladje, tudi tam je treba biti pozoren na cene, ki so praviloma zelo visoke.
Še vedno velja, da morajo telekomunikacijska podjetja uporabnike obveščati, ne samo o cenah, ampak tudi o porabi. Ob dosegu 80-ih odstotkov mora naročnik dobiti sporočilo in ko doseže celotno mesečno kvoto, prav tako. Da se lahko odloči, ali bo storitve v tujini uporabljal naprej in jih dodatno plačal, ali bo izključil telefon. Ostaja tudi limit 60 evrov, načeloma nihče za gostovanje v EU in EGP ne bi smel dobiti višjega računa. Čeprav še vedno poslušam pripovedi, da se to dogaja.
V regulacijo ne sodijo niti klici iz Slovenije v tujino. A tudi tu nekateri operaterji v določenih paketih že ponujajo določeno količino vključenih minut, po navadi v iste države, kjer velja uredba. Za klice drugam je morda na voljo kakšna opcija ali pa se je treba sprijazniti s cenami, kakršne so. In iskati alternative.
Se torej po novem lahko sprostimo ali je treba še na kaj paziti? Znotraj EU oz. EGP ni pomembno, pri katerem operaterju gostuješ, uredba velja za vsa omrežja. Kličeš in esemesaš lahko brez skrbi, ker imaš zagotovo v paketu dovolj minut in sporočil. Za prenos podatkov pa se lahko popolnoma sprostiš samo pri tistih operaterjih, ki ne uveljavljajo poštene uporabe – do izpolnitve mesečne kvote. Pri drugih pa je treba biti malo oprezen, koliko megabajtov porablja nalaganje spletnih strani, osveževanje družabnih omrežij ali zemljevidi. Da ne govorim o glasbi in predvsem videu. Ampak o tem več v naslednjem članku o roamingu.
Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.
Leave this field empty if you're human:
Deli s prijatelji
Click to share on Twitter (Opens in new window)
Click to share on Facebook (Opens in new window)
Click to share on Pinterest (Opens in new window)
Click to email a link to a friend (Opens in new window)
Značke:
#gostovanje v mobilni omrežjih
#koliko količin v roamingu
#mobilna telefonija
#mobilni operaterji
#mobilno gostovanje
#odprava roaminga
#Roaming
Avtor Matjaž Ropret
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Prejšnji prispevek
HoT je največje rane prizadejal Bobu in ta odgovarja
Naslednji prispevek
Matjaževi biti, hiti in miti – 11. junij 2017
Brez komentarjev
Dodaj odgovor Prekliči odgovor
Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja
Komentar *
Ime *
E-pošta *
Spletišče
Oglas
Najnovejše naprave
Oglas
Najbolj brano
Najboljši prednovoletni nakupi telefonov (2022)
KONEC LETA: Pet najboljših robotov 2022 (in še dva starejša)!
Galaxy Z Fold 4: Najbolj vsestranski gedžet kliče po preoblikovanju
Wi-Fi 6E v določenih okoliščinah zelo pomaga, večina ga lahko mirno preskoči
KONEC LETA: Veliko govorjenja za prazen nič, saj letošnje ure niso pokazale ničesar pretresljivega
Oglas
Odkrijte potencial in novo raven kakovosti fotografiranja s Huawei Mate 50 Pro
Wi-Fi 6E v določenih okoliščinah zelo pomaga, večina ga lahko mirno preskoči
KONEC LETA: Veliko govorjenja za prazen nič, saj letošnje ure niso pokazale ničesar pretresljivega
Oglas
Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.
Leave this field empty if you're human:
ODZIVI
Pohvale, pripombe, vprašanja in vse drugo nam lahko sporočite po
e-pošti, vpišete v obrazec ali na družabnih omrežjih.
Če vam je vsebina na naši strani všeč in bi radi podprli naše delo, lahko to storite prek spodnje povezave. Hvala za vsak prispevek!
Najnovejši prispevki
Wi-Fi 6E v določenih okoliščinah zelo pomaga, večina ga lahko mirno preskoči
9. 12. 2022
KONEC LETA: Veliko govorjenja za prazen nič, saj letošnje ure niso pokazale ničesar pretresljivega
8. 12. 2022
Brezplačno razvedrilo pri A1 vse do 15. januarja
6. 12. 2022
DOBRODOŠLI
Dobrodošli na spletni strani Tehnozvezdje. Tu v besedi, fotografiji in videu opisujemo in komentiramo infotehnološke novosti, izdelke, trende. S testi in svetovalnico poskušamo pomagati pri nakupih in uporabi naprav in storitev. Urednik Tehnozvezdja je Matjaž Ropret. Pravice za vso vsebino na strani so pridržane. Tehnozvezdje spoštuje vašo zasebnost.
Kontakt | O portalu | Zasebnost | Podpora
ODZIVI
Pohvale, pripombe, vprašanja in drugo nam lahko sporočite po e-pošti (info(at)tehnozvezdje.si), ali na družabnih omrežjih. Če vam je vsebina na naši strani všeč in bi radi podprli naše delo, lahko to storite prek spodnje povezave. Hvala za vsak prispevek! |
Brezplačni prevoz z električnim vozilom Klinko Kavalir na območju Onkološkega inštituta Ljubljana in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
20. 9. 2022
Že od lanskega julija dalje je na območju Onkološkega inštituta Ljubljana (OI) in Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana na voljo brezplačni prevoz na klic z električnim vozilom Klinko Kavalir. Prevoz je namenjen predvsem… [več]
Podjetje Porsche Verovškova še naprej podpira delovanje mobilnega paliativnega tima na OI
19. 9. 2022
Podjetje Porsche Inter Auto - Porsche Verovškova je podaljšalo sodelovanje z Onkološkim inštitutu Ljubljana in bo tako še za nadaljnjih 6 mesecev omogočilo brezplačno uporabo avtomobila Seat Arona naši mobilni paliativni enoti za obiske… [več]
Svetovni dan varnosti pacientov v znamenju varne uporabe zdravil
19. 9. 2022
Vsako leto 17. septembra obeležujemo svetovni dan varnosti pacientov. Varnost pacientov je prva prioriteta in prva vrednota zdravstva. Geslo letošnjega svetovnega dne varnosti pacientov je "Zdravila brez škode". V ospredje postavlja… [več]
Pred sejo Sveta OI še ogled prostorov inštituta
7. 9. 2022
Člani Sveta Onkološkega inštituta so se na 8. redni seji Sveta OI, 6. 9. 2022, med drugim seznanili s spremembami opravljanja notranje revizije na podlagi interventnega zakona (ZNUZSZS), z investicijsko dokumentacijo ter realizacijo… [več]
S cepljenjem deklic in dečkov proti HPV je Slovenija na poti k eliminaciji rakov, ki jih povzročajo okužbe s HPV
5. 9. 2022
Strokovnjaki pozivajo starše šestošolcev k cepljenju otrok proti HPV – s cepljenjem deklic in dečkov proti HPV je Slovenija na poti k eliminaciji rakov, ki jih povzročajo okužbe s HPV. Zaščitimo tudi letošnjo generacijo šestošolk in… [več] |
Z e-računi ste se že srečali, če izdajate račune državnim ustanovam oz. proračunskim uporabnikom. Zahtevajo jih tudi nekatera večja podjetja. E-račun lahko naredite v Čebelci BIZ, potem pa ga pošljete preko svoje e-banke ali katere od drugih storitev za pošiljanje e-računov.
Če za digitalni podpis e-računa ne poskrbi že banka, potem lahko uporabite naš brezplačen program Čebelca Podpis, da e-račun podpišete s svojim digitalnim potrdilom (npr. Sigenca, Poštarca, ...).
S 1.10.2020 UJP in vse banke prehajajo na novo verzijo e-sloga. Ta zapis je čisto drugačen, kot prejšnji, a je bolj mednarodno standarden, kar je dobro.
Tudi na Čebelci BIZ, se bo e-račun 1.10 preklopil na e-slog 2.0. Za to vam ni treba storiti nič. Nekaj dni prej bo na voljo tudi nov programček Čebelca Podpis.
Še letos nameravamo omogočiti tudi način, da se bodo e-računi lahko pošiljali direktno preko čebelce, kar bo pohitrilo in poenostavilo postopek.
Pridobi povezavo
Facebook
Twitter
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije
Komentarji
Objavite komentar
Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika
Številčenje ob prehodu v leto 2022
- januar 03, 2022
* Leto je spet naokoli. Želimo vam srečno in uspešno 2022! * Pri Čebelca BIZ imajo lahko številke dokumentov, kjer je to možno , poljubno obliko. Program predlaga naslednjo številko dokumenta na podlagi vaše zadnje številke, pri tem skuša slediti tudi vaši obliki številke dokumenta. Mobilni program in spletni program z davčno blagajno V primeru, da imate aktivirano davčno blagajno (številčenje v slogu P1-B1-1, P1-B1-2, ...) je oblika številke računa strogo predpisana z zakonom in mora biti takšna kot je. V tej številki ni predvidenega prostora za letnico, kot je to običajno pri navadnih računih. Zato smo se leta 2017, ob posvetovanju z več računovodstvi, odločili, da se pri aktivirani davčni blagajni pri naših programih zaporedna številka skozi leta nadaljuje . V nasprotnem primeru, bi imeli vsako leto iste številke računov, kar bi zelo povečalo verjetnost napak in nejasnosti. Tako pa je vsaka številka računa pri vas unikatna, kakor je to bilo od nekdaj mišljeno.
Preberite več
Čebelca.biz in davčne blagajne
- avgust 19, 2015
Vlada je določila, da davčne blagajne pridejo v veljavo 2.1.2016. Prehodno obdobje, v katerem bo še možna uporaba vezanih knjig, bo sicer trajalo do 31.12.2017, vendar so vezane knjige mnogim nerodne in prepočasne za uporabo. Odgovori na pogosta vprašanja Tudi mi prejemamo vedno več vprašanj na to temo. Trenutno še niso znane tehnične informacije, ki so potrebne za izvedbo davčnih blagajn, kar sicer ni vaš problem. Obljublja se, da bodo na voljo še avgusta. Uporabnike je zanimalo predvsem naslednje: 1) Davčne blagajne bodo implementirane v spletnem programu Čebelca.biz in v mobilni blagajni Čebelca MOBI , tako kot smo implementirali virtualne davčne blagajne, ki so v veljavi sedaj. 2) Za vas uporabnike se postopek bistveno ne spremeni . Program bo v ozadju poslal podatke na FURS in na račun dodal unikatno kodo, ki jo prejme od FURS-a. 3) Nadgradnja v verzijo z davčnimi blagajami bo brezplačna . V primeru spletnega programa se bo zgodila avtomatsko, pri mobilne
Preberite več
Sledenje spremembam pri računih
- marec 19, 2013
Od začetka letošnjega leta se zaradi sprememb zakona o izdajanju računov pri blagajniškem poslovanju pripravlja pravilnik o programih, ki tako poslovanje omogočajo. Včeraj je bil objavljen nov predlog na to temo, stvar pa še ni dokončno dogovorjena. Celotno sliko in dodatne povezave najlažje dobite na tej strani: Sledenje sprememb v računalniških programih in 10. člen ZDavP-2F Če poslujete z gotovino vam močno priporočamo, da se o spremembah posvetujete z računovodjem ali se z njimi drugače seznanete, saj so predvidene kazni zelo visoke. Stvar je drugače še v dogovarjanju in čas za prilagoditev programov je predviden do 31.3.2013. Čebelca.biz v osnovi ni namenjena blagajniškemu poslovanju, a uporabniki lahko račun izdajo tudi za gotovino (oz. na to niti ne moremo vplivati) tako, da stvar vsekakor spremljamo in smo pretekle tedne delali nadgradnjo, ki bo tehnično omogočala sledenje spremembam. Sedaj je stvar tehnično narejena, stestirana in v prvi verziji že na spletu, in sic |
Izsledki nemškega raziskovalca prihodnosti dr. Ulricha Reinhardta kažejo, da so Danci, med vsemi Evropejci, najbolj ponosni na svojo državo. Pa občutek varnosti, svobode in osebna sreča? Tudi tu prvo mesto zasedajo Danci. »Obiščite Kopenhagen z okolico, pa boste to doživeli in občutili,« pravi glavna mestna arhitektka Camilla Van Duers. Njeno »pisarno« je obiskal tudi Ciril.
Med številnimi znamenitostmi, ki jih najdemo v danskem glavnem mestu, naš popotnik seveda ni zgrešil bronaste Morske deklice in anglikanske cerkve Sv. Albana. Toda Ciril v »severni Pariz«, kjer je zavedanje o trajnostno naravnanem vedenju na izredno visokem nivoju (kar 50 % meščanov se v službo redno vozi s kolesi!), ni prišel samo na »špancir« pač pa, ne boste verjeli, na smučanje. Spustil se je s Copenhilla. Po hamburškem energijskem hribu še drugi vzorčni primer dobre trajnostne prakse, ki ga je s Tolijem obiskal ob zaključku leta 2021. Copenhill je namreč najčistejša sežigalnica odpadkov.
Breme (beri smeti) tu dnevno odloži do 350 tovornjakov, na uro jih sežgejo kar 350 ton. S pridobljeno energijo in toploto oskrbujejo 700 000 gospodinjstev. Številni člani le-teh se na hribu tudi redno rekreirajo. Poleg »downhill« športov (smučanje, deskanje, sankanje) je na voljo tudi »uphill« zabava. Pohodništvo za vse in prosto plezanje po 85 metrov visoki steni za tiste bolj pogumne. Izziv tudi za najboljše, saj se težavnost z višino stopnjuje. Bolj umirjeni pa se raje sproščajo ob vrtičkarstvu, ki v danski prestolnici oziroma na njenem obrobju ni estetski »problem«, pač pa zgolj še eden izmed biserov. Misijo Kopenhagen je Ciril zaključil v tamkajšnjem Garden City-ju. Čudovito!
Ostale novice
Toli s svojim taljenjem pred očmi globalne olimpijske skupnosti širi zavedanje o pomenu ledenikov za življenje in zimske športe
Tolija čaka še zadnja etapa
Kdo je največ preklinjal in kdo najbolj smrčal?
Imamo novega ambasadorja
Zgodba, ki jo pišemo, se šele začenja
Postani trajnostna nindža
Za ogled tega videa potrebuješ jopico
Si upaš sprejeti naš izziv?
St. Petersburg in Moskva
Kako je to možno? Z eno nogo v Evropi, z drugo v Aziji.
Snemalca poslali na bob stezo
S »pancarji« na avtobus in s smučmi v dolino
Pas iz ananasa in gumbi iz oreščkov?
Kaj, smučanje na sežigalnici odpadkov?
Hamburg
Torino
Poletno smučanje na Triglavskem ledeniku
Legendarno popotovanje se začenja ZDAJ!
Kaj je na pot s seboj vzel Komotar?
Zgodbe Triglavskega ledenika
Moja, tvoja, naša misija. Gremo!
Segrevanje ozračja je posledica človeških aktivnosti. Torej, podnebne spremembe lahko upočasnimo ljudje. Jaz, ti, mi. Vsak, še tako droben korak šteje. Slovenci imamo številne karzimatične olimpijske legende. V tej misiji bomo z njimi na čelu pisali prihodnost našega planeta. Pridruži se nam. |
V poslovnem svetu se komunicira na veliko različnih načinov, toda ko je res pomembno, uporabljamo najpomembnejše orodje - govor.
Komunikacijski sistem naslednje generacije (100% zasnovan na SIP protokolu).
Razširljivost do 100.000 uporabnikov v enem sistemu.
Operaterska zanesljivost (5 devetk). Aktivna strežnik-strežnik zasnova.
100% varnost, ni izgubljenih klicev v primeru izpada posameznega vozlišča.
Operaterska zasnova za implementacijo v oblaku.
Podpora za več ločenih organizacij na enem sistemu (multi-tennant)
Združljivo z VMware virtualnim okoljem (na voljo kot vApp).
CAPEX (permanentna licenca) ali OPEX (plačilo po uporabi) model licenciranja.
Glasu dajemo moč
Zanesljivost. Razširljivost. Varnost. To so ključne značilnosti zmogljive glasovne rešitve. In prav na njih so osnovane vse glasovne rešitve OpenScape Voice. OpenScape Session Border Controller ščiti omrežja podjetij pred najnovejšimi varnostnimi grožnjami. Zaposlenim, ki delajo na daljavo, in podružnicam pa omogoča tudi, da se lahko varno povežejo z vsemi storitvami in aplikacijami, ki jim jih omogoča podatkovno središče podjetja. OpenScape Branch zagotavlja robustno in vsebinsko bogato pisarniško rešitev, ki omogoča združevanje in postopen prehod iz obstoječih telefonskih central. OpenScape Voice in OpenScape 4000 sta vodilni glasovni rešitvi v industriji, ki sta nameščeni že na več kot 8 milijonov IP priključkov. Naložba pa je zavarovana z doživljenjskim prenosom licence in zavarovanjem programske opreme.Zanesljivost. Razširljivost. Varnost. To so ključne značilnosti zmogljive glasovne rešitve. In prav na njih so osnovane vse glasovne rešitve OpenScape Voice. OpenScape Session Border Controller ščiti omrežja podjetij pred najnovejšimi varnostnimi grožnjami. Zaposlenim, ki delajo na daljavo, in podružnicam pa omogoča tudi, da se lahko varno povežejo z vsemi storitvami in aplikacijami, ki jim jih omogoča podatkovno središče podjetja. OpenScape Branch zagotavlja robustno in vsebinsko bogato pisarniško rešitev, ki omogoča združevanje in postopen prehod iz obstoječih telefonskih central. OpenScape Voice in OpenScape 4000 sta vodilni glasovni rešitvi v industriji, ki sta nameščeni že na več kot 8 milijonov IP priključkov. Naložba pa je zavarovana z doživljenjskim prenosom licence in zavarovanjem programske opreme.Vse skupaj pripomore k boljšemu načinu zagotavljanja poglobljenih pogovorov s strankami, dobavitelji in zaposlenimi. |
Nemčija leži v osrednjem delu Evrope. Je gospodarska in politična velesila z največjim številom prebivalcev v Evropski uniji. Kar 38 njenih znamenitosti je uvrščenih na seznam Unescove svetovne dediščine. Nedvomno je zanimiva za oglede, ki jih je ponuja tako bogata Bavarska z ekscentričnim Ludvikom II. Bavarskim, kot tudi Munchen, prestolnica piva, tehnike in ležernega življenja. Številna njena mesta so povezana z velikani človeške kulture, kot so Bach, Beethoven, Brahms, Wagner, Luther, Goethe, Schiller, Legoland, Angela Merkel in Albert Einstein. Vse to je Nemčija. Država ima dolgo zgodovino avtomobilskega inženiringa, veliko pa je prispevala tudi na področju umetnosti in filozofije. Za Nemce pravijo, da so inženirji z umetniško žilico. Kombinacija visokih plač, nizkih življenjskih stroškov, učinkovitega prevoza in nizke ravni vladne korupcije prispevajo k temu, da je ena najbolj primernih držav za bivanje na svetu.
Nemčija se nahaja v srednji Evropi in se razteza od Alp, čez Severnoevropsko nižino do Severnega in Baltskega morja.
Meji na Baltsko in Severno morje ter z devetimi državami; Dansko na severu, Poljsko in Češko na vzhodu, Švico (njena edina soseda zunaj EU) in Avstrijo na jugu, Francijo na jugozahodu ter Belgijo, Luksemburgom in Nizozemsko na zahodu.
Najdražja mesta na svetu v letu 2021
Na jugovzhodu meja s Češko republiko, kar ustreza prejšnji meji iz leta 1918, obnovljeni s pogodbo leta 1945.
Nemška obala se razteza na 3700 kilometrih na Severnem (1600 km) in Baltskem morju (2100 km). Dve tretjini 3700 kilometrov dolge obale erodira. Nemška obala je večinoma plitva, torej močvirna obala, obala sipin, medtem ko je strmih le približno 11 odstotkov obale (420 km).
Osrednje in južne nemške regije imajo gozdnate hribe in gore, ki jih presekajo doline Donave, Majne in Rena. Na severu se pokrajina izravnava do široke ravnine, ki se razteza do Severnega morja. Med temi skrajnostmi je Nemčija dežela neverjetne raznolikosti. Raznolik teren skupaj s številnimi sladkimi vodami pomaga delavnemu nemškemu prebivalstvu izkoriščati reliefne oblike države za vse; od prevoza do turizma. Glavne oblike tal vključujejo gorovje Harz vulkanskega izvora in gosto gozdnato gorovje Rothaargebirge. Južneje so zaobljeni hribi in vrhovi gorovja Eifel in Huynsruck pred dolino reke Ren. Najvišjo točko predstavlja Zugspitze, ki je na natančno 2962 metrih nadmorske višine in velja za dom treh ledenikov ter najvišje ležečega nemškega smučišča.
Berlin, Nemčija. Foto: Shutterstock
Rastlinstvo in živalstvo v Nemčiji
Obstaja veliko vrst praproti, cvetov, gliv in mahov. V rekah in Severnem morju je veliko rib. Divje živali vključujejo jelenjad, divje prašiče, muflone, lisice, jazbece, zajce in manjše število bobrov. Različne ptice selivke prečkajo Nemčijo spomladi in jeseni. Koruzenka je postala simbol Nemčije v 19. stoletju zaradi svoje prusko modre barve. Nacionalna žival Nemčije je črni orel (Hieraatus spilogaster). Ta se pojavlja na grbu in drugih uradnih emblemih.
Reka Main teče skozi nemške dežele Bavarsko, Baden-Württemberg in Hesse. Njen začetek se nahaja v bližini Kulmbacha na združitvi njenih dveh izvirov; Rdečega in Belega glavnega. V zgornjem in srednjem delu poteka v dolinah nemškega višavja. Največje jezero na nemškem ozemlju je Bodensko jezero, medtem ko je jezero Müritz največje jezero, ki se v celoti nahaja na nemškem ozemlju.
Nemčija ima zmerno podnebje s toplimi poletji in mrzlimi zimami, vendar so dolga obdobja zmrzali ali snega redka. Dež pada skozi vse leto. Ekstremne temperature včasih dosežejo -10 stopinj Celzija pozimi in 35 stopinj Celzija v poletnih mesecih. Za bolj umirjeno vreme s soncem in ugodnimi temperaturami je najboljši čas za obisk pozna pomlad in zgodnja jesen – maj, september in začetek oktobra. Nemci letine žetve ne imenujejo zaman »zlati oktober«. Smučarska sezona v Alpah traja od božiča do konca marca.
Hongkong: Stanovanja v velikosti parkirnih mest so nekaj običajnega
Nemško prebivalstvo
Njena površina znaša 357.386 kvadratnih kilometrov in ima 83,24 milijona prebivalcev. Krščanstvo je prevladujoča religija v Nemčiji, medtem ko je islam največja manjšinska religija. Druge vere, ki se izvajajo v Nemčiji, vključujejo judovstvo. Nemško prebivalstvo pripada krščanstvu (54 odstotkov), ateizmu (40,7 odstotka), islamu (4,3 odstotka) in drugim oblikam verstev (1 odstotek). Aprila 1933 so nacistične paravojaške skupine zaprle več pisarn in zgradb Jehovovih prič. Do sredine leta 1933 je bila vera Jehovovih prič v večini delov Nemčije uradno prepovedana. Vzhodna Nemčija je morda najmanj verska regija na svetu, saj je od padca komunizma postala manj religiozna. Ateizem sprejemajo mladi in stari, še v največji meri pa mlajši Nemci. V eni študiji, ki je bila izvedena septembra 2012, niso uspeli najti niti ene osebe, mlajše od 28 let, ki verjame v Boga.
Nemci so germansko (ali tevtonsko) ljudstvo, ki je v Srednji Evropi avtohtono. Germanska plemena naseljujejo srednjo Evropo vsaj že od rimskih časov, vendar se je šele v zgodnjem srednjem veku začela pojavljati izrazita nemška etnična identiteta. Etnična sestava prebivalstva je naslednja: Nemci (87,2 odstotka), Turki (1,8 odstotka), Poljaki (1 odstotek), Sirci (1 odstotek), ostali (9 odstotki). Nemški jezik je uradni jezik Nemčije in Avstrije ter eden od uradnih jezikov Švice. Nemščina spada v zahodnogermansko skupino indoevropske jezikovne družine, skupaj z angleščino, frizijščino in nizozemščino (nizozemsko, flamsko). Nemčija je večjezična država, saj približno 67 odstotkov Nemcev govori vsaj en tuji jezik. Angleščina je najpogosteje uporabljen tuji jezik med Nemci. Sledita ji francoščina in španščina. Toda Nemčija je država priseljevanja in priseljenci očitno prinesejo s seboj svoje materine jezike in tudi svoje kulture. Valuta je evro (EUR). Himna se glasi 'Das Lied der Deutschen', domena .de, klicna številka pa je +49, medtem ko je številka za nujno pomoč 112. Država je v enakem srednjeevropskem časovnem pasu kot Slovenija.
Munchen, Nemčija. Foto: Shutterstock
Glavno mesto je Berlin, ki je hkrati ena od 16 nemških zveznih dežel. S skoraj štirimi milijoni prebivalcev je največje mesto v državi in tudi eno največjih v Evropi. Mesto leži ob rekah Spree in Havel na severovzhodu Nemčije. Teritorialno ga v celoti obkroža zvezna dežela Brandenburg, skupaj s katero tvori metropolitansko regijo Berlin-Brandenburg z več kot šestimi milijoni ljudi. Danes je eno najpomembnejših kulturnih, političnih, gospodarskih in prometnih središč Evrope. Berlin je tudi sedež več univerz in visokih šol, med katerimi so najbolj znane Humboldtova univerza, Univerza umetnosti, Svobodna univerza in Tehniška univerza.
Nemčija ima zelo pestro zgodovino. Ozemlje, ki se je razprostiralo med Renom, Labo in zgornjim tokom Donave, se je v antični dobi imenovalo Germanija. Na njem so prebivala germanska plemena. Po delitvi Frankovske države je Germanijo dobil Ludvik Nemški, vnuk Karla Velikega. To je bil zarodek kasneje nastalega Nemškega cesarstva. Nemčija je začela svojo pot kot država s pogodbo, ki je bila podpisana v Verdunu. Reformacija, ki se je pričela z Martinom Lutrom, nemškim teologom in menihom v začetku 16. stoletja, je močno vplivala na versko, duhovno in družbeno življenje v Nemčiji. Vestfalski mir leta 1648 je sprožil razbitje države na številne kneževine. Najpomembnejši državi, ki sta se razvili kot rezultat tega, sta bili Brandenburška-Prusija in Avstrija. Leta 1848 se je začel boj za ponovno združitev Nemčije. Ustanovili so Frankfurtski parlament, kjer so sprejeli idejo o združitvi Nemčije pod vodstvom pruskega kralja, ki pa je nemško krono zavrnil zaradi bojazni, da bo pod meščani izgubil oblast. Leta 1862 je začal pruski kralj Wilhelm I. združevati Nemčijo pod svojim vodstvom. S tem je nastala Nemčija, ki je obstajala do prve svetovne vojne. Nemčija je z vzponom Adolfa Hitlerja na oblast leta 1939 pričela z II. svetovno vojno, ki je bila eden izmed najbolj krvavih spopadov v zgodovini človeštva. Druga svetovna vojna se je končala 8. maja 1945 s predajo nemške vojske. Zaradi hladne vojne je prišlo leta 1949 do delitve Nemčije na dve državi: parlamentarno demokratično Zvezno Republiko Nemčijo (ZRN) in komunistično Nemško Demokratično Republiko (NDR). Do ponovne združitve Nemčije je prišlo šele oktobra leta 1990. Danes je združena Nemčija urejena in sodobna država z močnim političnim in gospodarskim vplivom v EU in v svetu.
Najlepši božični sejmi v Evropi
Temeljni zakon Zvezne republike Nemčije (Grundgesetz für die Bundesrepublik Deutschland) je ustava Zvezne republike Nemčije.
Nemški pravni sistem je civilno pravo, ki večinoma temelji na obsežnem zborniku zakonov v primerjavi s sistemi običajnega prava.
Nemčija je demokratična zvezna parlamentarna republika, kjer imata zvezno zakonodajno oblast Bundestag (nemški parlament) in Bundesrat (predstavniški organ dežel, nemških regionalnih dežel).
Politika temelji na zvezni parlamentarni demokratični republiki. Vlado izvolijo ljudje na volitvah, kjer so glasovi vseh enakovredni. Vladni ministri so poslanci in potrebujejo podporo parlamenta, da ostanejo na oblasti.
Nemški vodja države je zvezni predsednik. Trenutno to mesto zaseda Frank-Walter Steinmeier. Tako kot v nemškem parlamentarnem sistemu zvezni kancler vodi vlado in vsakodnevno politiko, medtem ko je vloga zveznega predsednika večinoma ceremonialna.
Ima pluralni večstrankarski sistem. Največja po poslanskih in poslanskih sedežih je Krščansko-demokratska unija (CDU) s sestrsko stranko Krščansko socialno unijo (CSU) in Socialdemokratsko stranko Nemčije (SPD).
Nemčija je članica Evropske unije. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v Svet Evrope, Evropsko vesoljsko agencijo, G4, G8, Mednarodni denarni sklad, Nato, OECD, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, ZN, Skupino Svetovne banke in Svetovno trgovinsko organizacijo.
Vir: EIU; Factiva, november 2021
#Odpiramo vrata tujine
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ
Več iz te teme:
Odpiramo vrata tujine Nemčija predstavitev države
Več iz rubrike
Konflikti v podjetju in kako jih razrešiti
Ni potrebno, da se v vašem podjetju izogibate ali bojite konfliktov. Ti so naravni in celo zdravi, pod pogojem, da znamo s konflikti ustrezno ravnati.
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.
Feng shui v poslovnem svetu
Čedalje več hongkonških, singapurskih in tajvanskih poslovnežev se pri odločanju za svoje pisarne, poslopja, trgovine in tovarne ravna po pravilih feng shuia.
Katerih 7 vodstvenih veščin je bistvenih za uspeh podjetja?
Vsakdo je lahko postavljen v vodstveno vlogo, a biti dober in uspešen na tem položaju zahteva trdne vodstvene sposobnosti.
Neprizadet ...
V naši družini vlada samo maščevalnost in opravljanje, počutim se ujeto
Nasvet psihologa za vse, ki gojijo odpor do prihajajočih praznikov
Na svetovnem prvenstvu kuharjev slovenska ekipa srebrna
Garažna vrata: V skupnih garažah največkrat sekcijska in navojna
Zadnje novice
Katere so laži o milijarderju Warrenu Buffettu?
7 znakov, da imate narcisoidnega šefa
O čem se je poleg financ še dobro pogovoriti pred skupno selitivjo?
Brezskončni potencial
Ne spreglejte
Novo polje navzkrižja interesov za Franja Bobinca
AKTUALNO
Prihodnost je lahko le trajnostna
AKTUALNO
Namere za zapiranje nukleark imajo hude posledice
AKTUALNO
Slaba zagotovila za vračilo pol milijarde evrov
AKTUALNO
Delo d.o.o, Likozarjeva ulica 1, 1000 Ljubljana
Delo d.o.o. Uredništvo Oglaševanje Pogoji uporabe Politika varstva zasebnosti Piškotki
Copyright © Delo 2022. Vse pravice pridržane.
Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? |
Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov je temeljna pravica. Že Listina Evropske unije o temeljnih pravicah[1] v členu 8(1) in Pogodba o delovanju Evropske unije[2] v členu 16(1) določata, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo. Osebni podatki so del posameznikove zasebnosti in kot take jih varujejo uredbe, zakoni in druga pravila, predvsem pa Splošna uredba o varstvu podatkov[3] (ang. »GDPR«) ter Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).[4]
V preambuli Splošne uredbe o varstvu podatkov je zapisano, da bi morala biti obdelava osebnih podatkov oblikovana tako, da služi ljudem. Zavedati se pa je potrebno, da pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica, ampak jo je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi, in jo uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami.[5]
Continue reading “Zasebnost delavca v delovnih razmerjih” →
Posted in Pravo za vse informira Tagged 48. člen ZDR-1, delovno razmerje, GDPR, Informacijski pooblaščenec, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, Luka Kreitner, osebni podatek, Pogodba o delovanju Evropske unije, Splošna uredba o varstvu podatkov, varstvo osebnih podatkov, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, Zakon o varstvu osebnih podatkov, zasebnost, zasebnost delavca, zasebnost delavca v delovnih razmerjih, ZDR-1
Poskusno delo
Posted on 28/08/2021 28/08/2021 by Pravo za vse
NAMEN POSKUSNEGA DELA
125. člen ZDR-1 določa, da se lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu. Pri tem je namen poskusnega dela ta, da delodajalec preizkusi ali je delavec usposobljen in ali ima zadostna znanja za opravljanje delovnih nalog, ki so določene s pogodbo o zaposlitvi. Namen poskusnega dela je tako preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanjem delodajalca ali je njegovo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih zasleduje delodajalec. [1] Tako lahko v času poskusnega dela po eni strani delodajalec ugotovi, če je delavec sposoben za delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, po drugi strani pa lahko tudi delavec ugotovi, če mu v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno delo ustreza. Poskusno delo torej ni obvezno, če pa se delavec in delodajalec tako dogovorita, mora biti to urejeno s pogodbo o zaposlitvi. Brez pogodbe o zaposlitvi gre pri takšnem razmerju za zaposlovanje na črno. Poskusno delo ni namenjeno sankcioniranju delavčevih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč je namenjeno preizkusu delavčevih delovnih sposobnosti, pa tudi osebnostnih lastnosti v širšem smislu, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela pri delodajalcu.[2]
Continue reading “Poskusno delo” →
Posted in Pravo za vse informira Tagged kriteriji za oceno poskusnega dela, neuspešno opravljeno poskusno delo, ocejevanje poskusnega dela, poskusno delo, razlogi za negativno oceno poskusnega dela, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1
Suspenz pogodbe o zaposlitvi
Posted on 28/07/2021 28/07/2021 by Pravo za vse
Posebnost suspenza pogodbe o zaposlitvi je, da med njim mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Kljub temu, da gre v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), dejansko za poseben instrument varstva zaposlitve, pa ima beseda »suspenz«, pogosto negativni prizvok in je pogosto tudi napačno razumljena. V praksi se namreč pojavlja interpretacija, da je suspenz disciplinski ukrep, pri čemer pa je namen tega delovnopravnega instituta popolnoma drugačen. Dodatno zmedo povzroča tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, iz katerega izhaja, da je suspenz začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije – kar ima še posebej negativno konotacijo.
Continue reading “Suspenz pogodbe o zaposlitvi” →
Posted in Pravo za vse informira Tagged delovno pravo, mirovanje pogodbe o zaposlitvi, opravljane nadomestne civilne službe, pogodba o zaposlitvi, pripor, rezervna sestava policije, rezervna sestava Slovenske vojske, služenje vojaškega roka, suspenz, suspenz pogodbe o zaposlitvi, varstvo zaposlitve, Zakon o delovnih razmerjih, zaporna kazen, ZDR-1
Plačilna nedisciplina delodajalca
Posted on 16/06/2020 16/06/2020 by Pravo za vse
I. O PLAČI IN REGRESU
Delovno razmerje je po 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)[1] razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran proces dela delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V tem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Temeljna obveznost delavca je torej opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Continue reading “Plačilna nedisciplina delodajalca” →
Posted in Pravo za vse informira Tagged delodajalec, obligacijski zakonik, OZ, pisni obračun plače, plača, plačilna nedisciplina, plačilna nedisciplina delodajalca, pravne posledice neizpolnitve plačila, pravne posledice nepravočasne izpolnitve plačila, regres, Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi v primeru smrti delodajalca – fizične osebe
Posted on 19/05/2020 19/05/2020 by Pravo za vse
Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.[1] Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec. Eno izmed temeljnih načel delovnega prava je, da je delavca kot podrejeno, šibkejšo stranko delovnega razmerja, potrebno vselej varovati in zavarovati. Delavec in delodajalec imata medsebojne obveznosti in pravice, ki jih izvršujeta skladno s medsebojnimi dogovori, kolektivnimi pogodbami ter zakonodajo. Danes bomo predstavili kako je z varstvom in pravicami delavcev, kadar delodajalec umre. Delodajalec je lahko pravna ali fizična oseba, pri čemer pravna oseba preneha, fizična oseba pa umre, kar privede do nekaterih razlik. Za potrebe tega članka bomo predstavili pravni položaj pri smrti delodajalca kot fizične osebe, natančneje samostojnega podjetnika (v nadaljevanju tudi: »s.p.«). V Republiki Slovenije je ena izmed najpogostejših pravnoorganizacijskih oblik samostojni podjetnik. Iz poročila Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) na dan 31. 3. 2020 izhaja, da s.p.-ji predstavljajo kar 44,5% vseh poslovnih subjektov.[2]
Continue reading “Prenehanje pogodbe o zaposlitvi v primeru smrti delodajalca – fizične osebe” →
Posted in Pravo za vse informira Tagged delovno pravo, Luka Kreitner, pogodba o zaposlitvi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, samostojni podjetnik, smrt delodajalca, smrt samostojnega podjetnika, Zakon o dedovanju, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o gospodarskih družbah, ZD, ZDR-1, ZGD-1
Prikrito delovno razmerje
Posted on 21/04/2020 21/04/2020 by Pravo za vse
Delovna razmerja ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki delovno razmerje v 4. členu opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organizirani delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Ti kriteriji predstavljajo elemente delovnega razmerja, ki so bistveni za razlikovanje delovnega razmerja od drugih pogodbenih razmerij, da lahko govorimo o delovnem razmerju, pa morajo biti podani kumulativno. V skladu s 13. členom ZDR-1 se namreč delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja, v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, pa se na podlagi 18. člena ZDR-1 domneva, da delovno razmerje obstaja, če so ti elementi podani.
Po mnenju sodišča,[1] gre za prikrito delovno razmerje v primeru, če se razmerje med delavcem in delodajalcem navzven prikazuje drugače, kot je v resnici, z namenom izničenja ali zmanjšanja zaščite, ki se zagotavlja delavcem oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov. ZDR-1 ureja samo delovna razmerja, to so razmerja, ki se sklenejo s pogodbo o zaposlitvi, in ne tudi drugih pogodbenih razmerij, na podlagi katerih se delo lahko opravlja. To pa pomeni, da osebe, ki delo opravljajo na podlagi katere druge pogodbe, praviloma nimajo pravic, ki jih zagotavlja ZDR-1 osebam, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
V praksi se kot oblike pogodbenih razmerij, ki največkrat predstavljajo prikrito delovno razmerje pojavljajo predvsem: (1) podjemna pogodba oziroma pogodba o delu, (2) poslovno sodelovanje s samozaposleno osebo, (3) dijaško in študentsko delo.
Continue reading “Prikrito delovno razmerje” →
Posted in Pravo za vse informira Tagged delovno pravo, dijaško delo, elementi delovnega razmerja, Maruša Ščedrin, obligacijski zakonik, OZ, podjemna pogodba, pogodba o delu, prikrito delovno razmerje, samozaposleni, študentsko delo, Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1
Posebnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu
Posted on 29/10/2019 28/11/2020 by Pravo za vse
Invalidi so po Zakonu o delovnih razmerjih – 1 (v nadaljevanju: ZDR-1) posebej varovana kategorija delavcev, zato je za odpoved pogodbe o zaposlitvi predviden poseben postopek. V praksi se seveda lahko zgodi, da potreba po delu, ki ga je opravljal delavec invalid, preneha. Temu je lahko tako bodisi iz poslovnih razlogov ali pa iz razloga podane invalidnosti (in posledične nemožnosti opravljanja dela).
Kako torej sme (oziroma mora) postopati delodajalec, če želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki je invalid?
Continue reading “Posebnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu” →
Posted in Pravo za vse informira Tagged Ana Hederih, invalidnost, odpoved, odpoved invalidu, odpoved pogodbe o zaposlitvi, pogodba o zaposlitvi, sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ZDR-1, ZZRZI
Pravice in varstvo starejših delavcev
Posted on 17/09/2019 17/09/2019 by Pravo za vse
Delovna aktivnost starejših delavcev postaja vedno bolj aktualna tema, saj se povprečna pričakovana življenjska doba ljudi podaljšuje, s tem pa se prilagaja tudi delovnopravna zakonodaja. Starejši delavci imajo glede na Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1)[1] posebno varstvo. Namen varstva starejših delavcev je preprečitev njihove diskriminacije pri zaposlovanju in odpovedih. Prepoved diskriminacije na podlagi starosti, kot osebne okoliščine, izhaja iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, kot najvišjega pravnega akta, kar je tudi potrdila sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[2] Tudi ZDR-1 v 6. členu izrecno določa, da mora delodajalec iskalcu ali iskalki zaposlitve pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na starost. Nadalje se starost šteje tudi kot neutemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.[3]
Continue reading “Pravice in varstvo starejših delavcev” →
Posted in Pravo za vse informira Tagged Ana Pušnik, delovno pravo, starejši delavci, starost, varstvo pred odpovedjo, varstvo starejših delavcev, Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1
Kako lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi?
Posted on 02/04/2019 28/11/2020 by Pravo za vse
Pogodba o zaposlitvi je lahko sklenjena za določen ali nedoločen čas. V kolikor gre za pogodbo za določen čas, ta preneha s potekom časa za katerega je sklenjena ali s potekom razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Pogodbeni stranki se lahko o prenehanju pogodbe o zaposlitvi tudi sporazumeta, ali pa pogodba preneha, ko so izpolnjeni drugi z zakonom določeni razlogi.
O odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca smo v našem društvu že pisali v prispevku z naslovom (dostopen na: https://www.delo.si/znanje/potrosnik/pravo-za-vse-odpoved-pogodbe-o-zaposlitvi.html). V tem prispevku pa želimo predstaviti, kako lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1).
Delavec lahko prav tako kot delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi v obliki redne ali izredne odpovedi.
Continue reading “Kako lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi?” →
Posted in Pravo za vse informira Tagged delovno pravo, izredna odpoved, odpoved, odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved, sporazumna odpoved, Urška Stopar, Zakon o delovnih razmerjih
Poslanstvo
Spletni portal Pravo za VSE je projekt mladih pravnikov, ki je nastal iz velike želje pomagati ljudem in hkrati pridobivati dragocene izkušnje v praksi. Gre torej za realizacijo vizije, da bi znanje, pridobljeno tekom študija, prenesli še v prakso in s tem pomagali tistim, ki takšno pomoč potrebujejo. |
Casino Kajot – porftelj sestavljajo predvsem priljubljeni igralni avtomati, ki ste jih verjetno že videli v casinojih, zdaj pa so na voljo tudi na spletu. Druge casino igre (blakjack) bodo dodane naknadno.
Igre in igralni avtomati ponudnika: Kajot,
Na voljo v naslednjih jezikih:
Progresivni jackpoti: Da
Vplačila in izplačila: Na voljo so številni načini hitrega plačevanja
Začetni bonus: 300 EUR
Licenca: Evropska licenca
Registrirajte se in uživajte v igranju odlične igre
Ocena igralnice Kajot
Če vas zanima samo igranje na igralne avtomate, na pa tudi druge casino igre, je casino Kajot pravo mesto za vas. Portfelj iger vključuje vse običajne igralne avtomate, ki jih je mogoče najti v evropskih in običajnih casinojih. Po želji lahko izbirate med 3-, 4- in 5-kolutnimi igralnimi avtomati. V naboru igralnih avtomatov najdete tudi klasične igre, kot so Fruit machine 27, Joker 27, Kajot lines, Crazy fruits, Lucky bar. Vendar pa Kajot ponuja več kot le igralne avtomate. Casino je v ponudbo dodal tudi druge casino igre, denimo blackjack. Želimo vam veliko sreče pri igranju na igralne avtomate Kajot. |
Selce so majhno turistično mesto, kot tudi pristanišče na Kvarnerju. Nahajajo se v zalivu ob morju in 3 km jugovzhodno od Crikvenice. To področje je bilo naseljeno že v prazgodovini. Najstarejši sledovi človekovega življenjskega prostora so našli na hribu sv. Juraj. Nekoč je bilo mesto ribiška in zidarska vas, nato pa se je v zadnjih nekaj letih preoblikovalo v privlačno turistično destinacijo. Čist zrak, morje in sodobne plaže (plaža Rokan in Poli Mora) bodo poskrbeli za nepozaben oddih. Mesto krasi nekaj zgodovinskih znamenitosti, ki pričajo o preteklosti. Obiščite župnijsko cerkev sv. Katarine (zgrajena leta 1888 v slogu visokega historicizma), kapela sv. Katarine (predpostavlja se, da sega v preromantično obdobje), kapela sv. Josipa (svetišče v baročni cerkvi sv. Katarine), sv. Fabijan, kapela sv. Sebastjan (zunaj mesta, zgrajena v historicističnem in neobaročnem slogu), kapela sv. Juraj (predpostavlja se, da je bil njen najstarejši del zgrajen v preromantičnem obdobju), "oljčni mlin "(zadnji mlin, ki je bil zgrajen iz skal bližnjih rimskih ruševin) in druge zgodovinske znamenitosti.V Selcah se lahko sprehodite na sprehajališču ob morju ali pa se udeležite različnih kulturnih, zabavnih in športnih svečanosti (folklorne prireditve, koncerti, likovne razstave, ribiške prireditve, športni ribolov, slovesnosti z gosti in številne druge). Ljubitelji gastronomije lahko poskusite različne dobrote in posebnosti te regije v številnih restavracijah in gostilnah, kot so "Maslina", "Kantunic", "Marin" in "Ded Mate".
Kontaktni podatki
MNENJA STRANK
PRIJAVA NA e-novice:
* Indicates required field
Email *
Prijava
O nas | Splošni pogoji in pravila za turistična potovanja | Izjava o varovanju osebnih podatkov | Kontaktirajte nas |
Revija Socialna pedagogika izhaja pod okriljem Združenja za socialno pedagogiko, društva, ki po Sloveniji povezuje socialne pedagoge in pedagoginje. V njej objavljamo znanstvene in strokovne članke povezane s socialno pedagogiko in drugimi znanostmi kot so npr. psihologija, sociologija, pedagogika itd. Revija izhaja več kot 20 let, je ena izmed ključnih domačih publikacij na področju družboslovja in gradnik razvoja socialne pedagogike.
Naša vizija je razvoj stroke in promocija socialne pedagogike doma in v tujini. Poleg tega želimo z revijo doseči široko interdisciplinarnost in prepletanje znanosti in stroke, zato je revija odprta za objave najrazličnejših domačih in tujih strokovnjakov. Vsako leto izide tudi tematska številka, kjer avtorji iz različnih strok podrobneje osvetlijo določeno temo. Tema zadnje številke je bila ena izmed danes bolj aktualnih tem »Kako mladi iščejo pomoč v duševnih in psihosocialnih stiskah«.
Revija je zaradi svoje široke tematske pokritosti zagotovo zanimiva za širše občinstvo bralk in bralcev, tako laične javnosti, kot tudi strokovnjakom s področja psihologije, pedagogike, vzgoje in izobraževanja, socialnega dela in socialnega varstva idr.
Ob naročilu revije vam podarimo zadnjo številko – DUŠEVNE STISKE MLADIH!
V želji po nadaljnjem sodelovanju vas vabimo, da se na revijo naročite in podprete razvoj in izhajanje revije. Letna naročnina na revijo Socialna pedagogika znaša le 25 € in vam v dvojni številki dvakrat letno prinaša aktualne in bogate strokovne vsebine.
Naročnino lahko sklenete po navadni pošti na naslov Združenje za socialno pedagogiko, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana ali pa preko elektronskega naslova info@zzsp.org.
Več o reviji in preteklih številkah si lahko preberete na http://www.revija.zzsp.org/
Trackback from your site.
Socialni pedagogi pridružite se nam v FB skupini Socialni/e pedagogi/nje v Sloveniji.
Pišite nam in povežite se
V ZZSP si želimo čim več komunikacije z in med člani, pa tudi z vsemi ostalimi, zainteresiranimi za socialno pedagoške teme.
Bi se morda z veseljem udeležili kakšnega izobraževanja na določeno temo?
Bi se želeli vključiti v katero od aktivnosti ali biti njen nosilec/nosilka?
Pogrešate kakšno vsebino v biltenu ali na spletni strani?
Imate mnenje o kakšni temi, ki zadeva socialno pedagogiko, in bi ga radi podelili z ostalimi?
Bi nam radi kaj sporočili?
Pišite nam! Poštni predal, kjer pričakujemo vašo pošto: info@zzsp.org
Ali nas poiščite na FB strani in v FB skupini.
Donacija dohodnine
Državljani imamo sorazmerno malo nadzora nad porabo denarja, ki ga vplačamo v državno blagajno v obliki davkov. Vsak, ki oddaja dohodninsko napoved v Sloveniji, pa ima po zakonodaji možnost, da usmerja 1 % dohodnine tako, kot želi sam.
Na člane in vse, ki spremljate naše delo, se obračamo s prošnjo, da nam podarite svoj 1 % delež dohodnine, kot vam to omogoča država. To lahko storite tako, da izpolnete obrazec (ali namero sporočite preko sistema eDavki) in ga posredujete davčnemu uradu.
Za izpolnjevanje potrebujete naslednje podatke: Združenje za socialno pedagogiko, davčna številka 57411832 in delež dohodnine, ki ga želite nameniti. |
Ciklon v Bholi je bil močan tropski ciklon, ki je 13. novembra 1970 dosegel Vzhodni Pakistan, današnji Bangladeš. Ciklon predstavlja eno največjih naravnih katastrof v zgodovini, zaradi njegovih posledic je umrlo okrog pol milijona ljudi, predvsem zaradi utopitve.
Počasen odziv Pakistanske vlade je bil eden od glavnih razlogov, ki so pripeljali do bangladeške osamosvojitvene vojne leta 1971.
Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.
p
p
u
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ciklon_v_Bholi&oldid=5354264«
Kategorije:
Tropski cikloni
Katastrofe leta 1970
Zgodovina Pakistana
Zgodovina Bangladeša
Skriti kategoriji:
Vsi škrbinski članki
Zgodovinske škrbine
Čas zadnje spremembe strani: 13:28, 1. avgust 2020.
Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej Pogoje uporabe. |
Kulturno društvo Mešani pevski zbor Musica viva Kranj – Primskovo je bilo ustanovljeno 1. januarja 1946. Začetnica zborovske dejavnosti na Primskovem je bila gospa Julka Mandeljc, ki je zbor vodila skoraj trideset let. Za njo so se na tem mestu zamenjali številni izvrstni glasbeniki, ki so zbor vodili daljši ali krajši čas, največji pečat pa so pustili Nada Kos, Peter Škerjanc in Tomaž Kukovič. Sedanji zborovodja Aleš Gorjanc zbor uspešno vodi že osmo leto.
Zbor je redni udeleženec na regionalnih revijah in tekmovanjih, vsaki dve leti pa se udeleži tudi kakšnega od mednarodnih tekmovanj – Praga, Bratislava, Verona, Olomuc, od koder se praviloma vrača vsaj s srebrnim priznanjem. Prav tako zbor redno sodeluje z domačimi in tujimi pevskimi zbori in je zato večkrat že gostoval po Sloveniji, pa tudi v tujini – Argentina, ZDA, Nizozemska, Nemčija, Avstrija, Makedonija, Srbija, Velika Britanija, Hrvaška.
V letošnjem letu je zbor izdal novo zgoščenko z naslovom »Z mano se ozri« in s tem obeležil 70 letnico neprekinjenega delovanja, ki ga je praznoval v letu 2016. Na zgoščenki so zbrane pesmi, katere je zbor najraje prepeval v zadnjem desetletju delovanja.
Kulturno društvo Mešani Pevski Zbor Musica Viva Kranj – Primskovo
Jezerska cesta 41
4000 Kranj
matična številka: 5876486000
davčna številka: 82482306
spletna stran: www.musicaviva.si
Deli naprej ...
Facebook
Twitter
email
Linkedin
Aktivnosti se izvajajo v okviru operacije izbrane v sofinanciranje na podlagi JR Podporno okolje za delovanje na področju kulture 2020 oz. so sofinancirane iz strani EU (ESS sklad) in Ministrstva za kulturo. |
Orel Eddie je biografska športna drama, ki je posneta po resnični in navdihujoči zgodbi Britanca Eddija, ki si je že od malih nog želel postati vrhunski športnik, ki bo nastopil na olimpijskih igrah. Eddie na poti naleti na številne ovire, prav tako pa nima prave podpore pri starših, prijateljih in učiteljih. Kljub temu vztraja in ne opusti svojih življenjskih sanj. Svojo priložnost vidi...
Uspešno ste se prijavili na brezplačne e-novice.
BREZPLAČNE E-NOVICE
Recapcha
Prosimo obkljukajte test.
Eddie the Eagle
Orel Eddie je biografska športna drama, ki je posneta po resnični in navdihujoči...
Eddie the Eagle
Preberite več
Obvestilo
Zavrnili ste piškotke za napredno oglaševanje oziroma piškote družbenih omrežij ter spletne analitike, zato vam je onemogočen dostop do spletne strani. Piškotki nam omogočajo, da so vsebine za vas brezplačne. |
Obeležita vajin najlepši dan s čarobnostjo Dvorca Visoko v objemu neokrnjene narave Poljanske doline!
Pisatelj Ivan Tavčar je napisal veliko lepih zgodb, najlepšo pa je spisalo prav njegovo življenje z ženo Franjo. Dovolita, da Tavčarjevo pero pomaga spisati srečen začetek tudi v zgodbi vajinega zakona.
Na začetku vasi vaju lahko pričaka kočijaž in s kočijo popelje pred Dvorec Visoko, kjer vaju nagovori visoški gospod Ivan Tavčar in povabi svate k obredu civilne poroke. Civilni obred ob prisotnosti matičarja in pooblaščenca poteka ob edinstveni glasbeni spremljavi - lahko tudi večni melodiji Cvetje v jeseni, ki jo pričarajo citre. Visoški gospodar vama za konec poda še nekaj prisrčnih napotkov za srečno življenje in izroči spominsko darilo - darilo ljubezni. S starši in pričami nazdravita s penino, medico izpod Blegoša ali hišnim koktejlom Cvetje v jeseni.
Poroka na Visokem je v poročni dvorani Dvorca Visoko možna skozi vse leto, v topli polovici leta pa tudi pod visoškim kozolcem in ob lepem vremenu na prostem pod paviljonom.
Poročni obred
Poroka v poročni dvorani
V poročni dvorani Dvorca Visoko doživita s poroko v čudoviti poročni dvorani z bogatimi stropnimi poslikavami, vajin obred pa bo zaznamoval tudi pogled na cerkev sv. Volbenka.
Poroka na prostem
Narava v okolici dvorca je lahko pravi navdih za poroko na prostem, v objemu okoliških gričev in gozdov, s pogledom na zgodnjebaročno cerkev sv. Volbenka.
Poroka pod kozolcem
Še vedno na prostem, še vedno v naravi, vendar v varnem zavetju mogočnega visoškega kozolca. Vajinega dne ne bodo zmotile niti vremenske neprilike.
Prijave so obvezne najmanj 30 dni pred poroko. Prehodno prijavo opravita na upravni enoti, nato pa poročni obred na Visokem dogovorita in rezervirata še na Turizmu Škofja Loka.
Cene porok:
470,00 eur (v poročni dvorani)*
270,00 eur (v poročni dvorani brez protokola)**
480,00 eur (pod kozolcem)***
270,00 eur (pod kozolcem brez protokola)****
480,00 eur (na prostem)***
270,00 eur (na prostem brez protokola)****
Dodatna ponudba:
najem prostora za catering (do 3 ure): 70,00 eur
kočija: 300,00 eur
______
* Cena vključuje posebni poročni protokol z Ivanom Tavčarjem, postavitev in priprava prizorišča, poročna okrasitev, namizni aranžma, parkirišče, vodenje obreda, strošek rediteljev, glasbena spremljava poročnega protokola (3 pesmi), zdravica (penina/ lokalna medica / hišni koktejl Cvetje v jeseni za mladoporočenca, njune starše in priči), spominsko darilo, najem prostora za catering.
** Cena vključuje Postavitev in priprava prizorišča, poročna okrasitev, namizni aranžma, parkirišče, ceremoniar, strošek rediteljev, najem prostora za catering.
*** Posebni poročni protokol z Ivanom Tavčarjem, postavitev in priprava prizorišča, poročna okrasitev, namizni aranžma, parkirišče, vodenje obreda, strošek rediteljev, glasbena spremljava poročnega protokola (3 pesmi), zdravica (penina/ lokalna medica / hišni koktejl Cvetje v jeseni za mladoporočenca, njune starše in priči), spominsko darilo, najem prostora za catering.
**** Postavitev in priprava prizorišča, poročna okrasitev, namizni aranžma, parkirišče, vodenje obreda, strošek rediteljev, najem prostora za catering. |
Kopalnica mora biti kot izrazito funkcionalen prostor zelo dobro opremljena s ključno opremo, le tako lahko pričakujemo, da bomo pri uporabi prostora zadovoljni. Seveda pa to pomeni, da bomo morali biti pri oblikovanju in opremljanju prostora zelo pozorni na mnoge odločitve, ki odločajo o končnem zadovoljstvu. Praktično vsaka odločitev ima lahko velik vpliv na to, kako se bomo v kopalnici počutili in kako dobro bomo lahko koristili funkcionalnosti prostora. Na to moramo pravočasno pomisliti, saj nekatere odločitve sklepamo že zelo zgodaj in jih kasneje težko prilagodimo.
Vsebina
Keramika za kopalnico
Funkcionalna oprema
Keramika za kopalnico
Izpostavljene kopalniške površine običajno prekrijemo s ploščicami, ki nudijo dobro zaščito pred vodnimi curki in visoko vlažnostjo. Keramika za kopalnico se uporablja predvsem na tleh, kjer bi sicer zastajala voda, pa tudi po stenah namestimo ploščice, ki ščitijo izpostavljen zid. Takšna zaščita ima več funkcij, ne služi le preprečevanju močenja betona, temveč služi tudi zadrževanju razne umazanije. Ploščice lahko enostavno očistimo, kar je ključnega pomena za vzdrževanje visokega higienskega standarda in čiste kopalnice.
Keramika za kopalnico ima seveda tudi druge naloge. Navsezadnje mora lepo izgledati, da se v prostoru počutimo prijetno, včasih pa ne smemo pozabiti še na druge ključne lastnosti. Če uporabljamo talno gretje, mora biti recimo keramika za kopalnico prilagojena temu.
Funkcionalna oprema
Ploščic ne uporabljamo neposredno, kopalnico moramo opremiti z drugo funkcionalno opremo, ki jo dejansko uporabljamo. To je recimo tuš kad, ki jo včasih vgradimo v prostor, torej moramo na izbiro in vgradnjo opreme že pravočasno pomisliti. Tuš kad je lahko zidana, pri tem jo običajno opremimo tudi s ploščicami, imamo pa na voljo še druge možnosti. Podobno velja za drugo večjo opremo, ki jo želimo namestiti v kopalnico. Medtem ko je tuš kad pogosto vzidana, imamo v kopalnici običajno še kar nekaj samostojnih kosov, od večjih naprav do kopalniškega pohištva in dodatkov. |
Razvrsti po priljubljenosti Razvrsti po povprečni oceni Razvrsti po najnovejšem Razvrsti po ceni: cenejši najprej Razvrsti po ceni: dražji najprej
Prikaz rezultata
Santa Cruz Flame Dot Full Black Red 8″ Skateboard Komplet
Ni na voljo
117.90 €
Razvrsti po priljubljenosti Razvrsti po povprečni oceni Razvrsti po najnovejšem Razvrsti po ceni: cenejši najprej Razvrsti po ceni: dražji najprej |
Telefoni za »robustno rabo« so zanimiva podzvrst pametnih naprav. Namenjeni so pač tistim, ki delajo v okoljih, kjer se lahko telefonu dosti prej kaj zgodi, oziroma tistim, ki veliko hodijo v hribe ali plezajo.
Približno takšna je skoraj vedno oglaševalska zgodba teh naprav. In vse to bolj ali manj tudi dostavijo. Action X3 ima robustno ohišje, velike gumbe in vsi vhodi v telefon imajo pokrovčke. Med robustnimi telefoni, ki smo jih preizkušali, je Action-X3 med lepšimi, a to v tej kategoriji ni pretirana hvala. Na zadnji stranici ima še kontakt X link, ki omogoča združitev z dodatki podjetja Crosscall. Teh sicer nismo imeli na voljo, a sistem deluje enako kot Moto mods za telefone Moto. Na zadnji strani X3 je velika okrogla kontaktna točka, na katero lahko potem z magnetom priklopimo različne dodatke. To so dodatna baterija, stojalo za na mizo in stojalo za v avto.
X3 ima podobno težavo kot večina robustnih telefonov. Vedno več modernih telefonov je odpornih proti prahu in vodi in, če damo tak telefon v robustno ohišje, smo ponavadi na boljšem kot pri namenskih telefonih, kot je X3. V robustno ohišje lahko namreč damo tudi telefone, ki so strojno dosti bolje založeni. X3 ima osemjedrni procesor z 1,4 GHz jedri in 3 gigabajte pomnilnika. Na srečo so Android pustili bolj ali manj pri miru, tako da je uporabniška izkušnja solidna. Ne gre pa za hiter telefon in je resnično namenjen ljudem, ki delajo v zahtevnejših razmerah in bi kljub vsemu imeli pametni telefon. Medtem ko ima večina običajnih telefonov odpornost po standardu IP67 ali IP68, ima X3 še nekaj dodatne zaščite. A ta bo prišla prav le tistim, ki so že poskušali uporabljati običajen telefon v robustnem ohišju, pa je podlegel delovnemu okolju. Za vse druge je pametnejša naložba nakup malo boljšega ovitka.
Crosscall Action-X3
Hitrost delovanja: 6,5.
Kakovost izdelave: 7.
Prodaja: Spletne trgovine.
Cena: 345 EUR.
Za: Robusten.
Proti: Strojno podhranjen.
Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki
Monitor na Facebooku
@RevijaMonitor na Twitterju
Monitor TV na YouTube
EyA5mtnYiyY
© 2022 Mladina d.d. Ljubljana
Piškotki
Splošni pogoji
Kontakt
Prejemnik (e-naslov) *
Pošiljatelj (e-naslov) *
Sporočilo
Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
Pošlji
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. |
Še malo in počitnic med šolskima letoma bo resnično konec. Za nas vse se že v sredo začenja novo šolsko leto. Sporočam vam nekaj podrobnosti o prvem šolskem dnevu, kjer boste dobili nekaj napotkov in informacij za naslednje šolske dni.
Začetek pouka je v sredo, 01.09.2010.
Učenci 2. – 9. razreda se zberete v telovadnici ob 8. uri . V učilnice vas bodo od tam pospremili razredniki. Vsi učenci boste imeli s svojimi razredniki dve (2) šolski uri pouka (razredna ura), nato pa še dve (2) šolski uri pouka po urniku – do 11.40 (učenci 2. do 4. razreda) oz. tri (3) ure pouka po urniku – do 12.30 (učenci 5. do 9. razreda).
Učenci 1. razreda se zberete v skupnem prostoru pred učilnicama ob 10. uri.
Učenci se morate obvezno preobuti v copate (uporabite garderobe, ki ste jih uporabljali v preteklem šolskem letu).
Šolski prevoz (za učence iz Podgorice in Šentjakoba ter iz Bišč) bo v sredo organiziran po sledečem voznem redu: 7.40 v šolo, domov pa ob 12.50. Od četrtka naprej bo šolski prevoz organiziran po naslednjem voznem redu: v šolo ob 7.00 in 7.40; iz šole pa ob 12.45 in 13.45.
Vsi učenci, ki ste oddali prijavo, boste prvi šolski dan dobili v šoli malico in kosilo. Od četrtka naprej boste prejemali tudi zajtrk in popoldansko malico po oddanih prijavah.
V sredo ne bo organiziranega jutranjega varstva, podaljšano bivanje bo organizirano.
Glede na to, da bo večina učencev v šoli prejela učbenike, pridite v šolo s šolsko torbo (s seboj morate imeti tudi beležko in pisalo ter seveda copate!!).
Ob začetku šolskega leta Vam, dragi učenci, želim, da uresničite vse svoje cilje in izbirate načine, ki vam bodo pomagali doseči čim več znanj. Ob koncu šolskega leta pa zberite čimveč dobrih rezultatov, na katere boste lahko ponosni predvsem sami, pa tudi vsi tisti, ki so vam jih pomagali doseči.
Ravnateljica: Metka Murn
Submit a Comment Prekliči odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
Vizija
V naši šoli učenci pridobivajo vrednote, uporabno znanje, spretnosti, navade na sodoben, privlačen in zabaven način. |
Tradicija koledovanja po vasi, ki ga otroci in vzgojiteljice vrtca Čriček izvedemo pred božično novoletnimi prazniki, traja že kar precej let. Letos smo se odločili, da krog obiskanih razširimo na vse starejše upokojene vaščane Zg. Bele. Tako smo se 20.in 21. decembra odpravili vsi Knofki in Gumbki z vzgojiteljicami po vasi in s koledniškim voščilom in darilcem razveselili starejše. Bili so nas zelo veseli, nekateri nas celo že čakajo, kdaj pridemo, kar je res lep občutek. Otrokom pa na ta način pokažemo, kako lahko s skromnimi pozornostmi razveseljujemo, presenečamo in osrečujemo.
“Naj se uresniči koledniško voščilo: tristo blagrov, tristo sreč, naj mine leto brez nesreč!” (staro koledniško voščilo)
zapisala vzgojiteljica Mateja Mušič
Najnovejši prispevki
Pravljična predstava z lutkami
Nov oddelek v Kokri
Lov na odpadlo listje in urejanje gredic
Jesen pri Oblačkih
Povabilo k namenitvi dela dohodnine za šolski sklad OŠ Matije Valjavca Preddvor skupaj z Vrtci Palček, Čriček in Storžek |
Vabljeni, da naslednjih 14 dni izkoristite našo posebno ponudbo – kar 30-odstotni popust ob nakupu 6 ali več steklenic našega Sauvignona letnik 2019. Če ste ljubitelj živahnih in svežih vin s sadnimi ter zeliščnimi notami, potem je to elegantno vino idealna izbira za vas. In še ideja za meni: vino se odlično prileže k svežim špargljevim in zelenjavnim jedem!
Veselimo se vašega obiska.
Najnovejši prispevki
Obvestilo: Nagrada na tekmovanju Decanter 2022
Vinske zgodbe: “Italijanski večer”
Vinske zgodbe: “Piva”
Kategorije
Obvestila
Zlate notice
Oznake
COVID-19 NAGRADA POSEBNA PONUDBA
Košarica
Zakladnica doživetij.
Ponašamo se z eno najmodernejših vinskih kleti v regiji, golf igriščem med vinogradi, apartmaji v Vinogradniškem dvorcu iz 15. stoletja in odlično kulinarično ponudbo v Gostilni Grič. |
Z dejstvom, da imajo čebele že sposobnost prepoznati človeški obraz, je mogoče le vprašanje časa, ko nam bodo same primorane povedati odgovor na zastavljeno vprašanje. Odgovor pa se skriva tudi v podatkih o upadanju njihovega števila, kar mi je v času pred razglasitvijo svetovnega dneva čebel potrdil in zaupal eden izmed obiskovalcev razstave »Čebelji svet« v Združenih narodih in meščan mesta New York, ki zadnja leta v svojem mestu več ne videva čebel.
Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (GS OZN) je prejšnji teden v New Yorku sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bo svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomen ohranjanja čebel in drugih opraševalcev ter pozvana k aktivnemu ukrepanju za njihovo zaščito.
Podnebne spremembe, intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki so razlogi, da čebele in drugi opraševalci postajajo ogrožena živalska vrsta. Ko pa govorimo o njihovi pomembnosti za človeštvo in s tem o prehranski varnosti, ne moremo mimo podatka, da je od čebel in opraševalcev odvisna več kot tretjina svetovne proizvodnje hrane, kar je kot zanimivost po ocenah mednarodnih študij ovrednoteno od 235 do 577 milijard dolarjev. Republika Slovenija je zato na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in njenega predsednika Boštjana Noča leta 2015 v okviru OZN začela postopke za razglasitev svetovnega dneva čebel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen čebel in drugih opraševalcev.
»Ko bo izginila še zadnja čebela, bo človek preživel le štiri leta. Ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi.« Albert Einstein
Pobudo, ki je vsa ta leta potovala od Rima, Berlina, Bruslja, Istanbula, Hong Konga in New Yorka, je spremljal interaktivni čebelji paviljon – skupaj s čebelarji, slovenskimi podjetji, ki so razvila interaktivna orodja za paviljon in predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – smo obiskovalcem na inovativen način predstavljali svet čebel in jih ozaveščali ter izobraževali o njihovi pomembnosti. V tem času smo odgovorili na številna vprašanja na primer o tem, kaj lahko ljudje sami naredijo za čebele, v čem je kranjska sivka drugačna od drugih čebel po svetu, zakaj prav Slovenija predlaga svetovni dan čebel.
Slovenija se namreč uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Slovenija je edina država članica Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, poleg tega je leta 2011 med prvimi državami članicami EU na ozemlju Slovenije prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov. Obiskovalci paviljona so bili hkrati navdušeni nad Slovenijo in možnostmi apiterapije in apiturizma, na področju katerih je Slovenija vodilna v svetu.
In kako naprej? Kot je takoj po razglasitvi v New Yorku povedal predsednik SD in minister mag. Dejan Židan je razglasitev le prvi korak, v prihodnje je na Sloveniji predvsem odgovornost, da naredi pomembne korake naprej. V prihodnjem letu nas tako čaka organizacija ministrskega srečanja o pomenu čebel in priprava prve slavnostne obeležitve 20. maja kot svetovnega dneva čebel.
Že v sredini decembra je vlada potrdila ustanovitev slovenske čebelarske akademije, ki bo odgovorila na vedno večje povpraševanje po slovenskem čebelarskem znanju iz tujine. Potrebe po tovrstni akademiji so se kazale že v New Yorku, kjer je med obiskovalci paviljona bilo veliko delegatov oz. predstavnikov držav Združenih narodov, ki so izrazili interes po sodelovanju med državama na področju čebelarstva. Najpomembnejši korak v naslednjem letu pa bo zagotovo priprava postopka za razglasitev čebele kot ogrožene živalske vrste.
Želim vam srečno 2018 in #SaveTheBees!
Nejc Perhavec je svetovalec za odnose z javnostmi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/12/Nejc-Perhavec-komentar-o-čebelah.jpg 1335 2000 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-12-30 09:23:022017-12-30 09:23:02Komentar Nejc Perhavec: Čebele skrbijo za človeštvo. Ali človeštvo skrbi za čebele?
Minister Židan: Sloveniji na konferenci FAO v Rimu soglasna podpora za razglasitev svetovnega dneva čebel
5. julija 2017 /in Novice, Vlada /by Denis Sarkić
“Slovenija je na zasedanju Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu dobila soglasno podporo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel,” je povedal minister Dejan Židan. Končno odločitev o tem bo decembra sprejela generalna skupščina Združenih narodov. Slovenija si od leta 2014 prizadeva, da bi 20. maj razglasili za Svetovni dan čebel in s tem potrdili pomen tega opraševalca za preživetje človeka. Čebela in čebelarstvo je po mnenju Židana panoga, kjer smo najboljši. Meni, da je to eno redkih področij, kjer lahko rečemo, da smo velesila.
“Zanimivost razprave v Rimu je bila v tem, da je potekala v času, ko se FAO ukvarja s podnebnimi spremembami in porastom lakote na svetu,” je poudaril Židan. Države slovensko ponudbo podpirajo tudi, ker v njej vidijo enega od temeljev za povečano proizvodnjo hrane in boj proti lakoti. Slovenija bo po napocedi ministra pripravila prenovljeno resolucijo in iskala partnerje, ki jo bodo pripravljeni podpisati. “Mi smo se sicer na državni ravni dogovorili z mnogimi državami, ki pa jo morajo zdaj še podpisati, kar bo omogočilo, da bo šla pot izglasovanja predvideno potem decembra tega leta hitro naprej,” je napovedal Židan.
Kot je dejal, je Slovenija ena vodilnih držav na področju čebelarstva, zato se od nas pričakuje, da bomo aktivni pri mednarodnem izobraževanju. Slovensko kmetijsko in ministrstvo za izobraževanje si prizadevata, da bi v Sloveniji vzpostavili tudi mednarodni izobraževalni center za čebelarstvo. Prepoznavnost, predvsem pa strokovnost in kompetence slovenskih čebelarjev prinašajo povečano zanimanje različnih držav za slovensko znanje.
“Pripravljamo vse potrebno za ustanovitev mednarodne šole čebelarstva, pričakuje pa se tudi, da bomo vodilni pobudniki meddržavnih, mednarodnih raziskovalnih nalog, ki bodo odgovarjale na težave, s katerimi se čebele in drugi opraševalci soočajo,” je navedel minister.
Židan meni, da druge države Slovenijo vidijo kot referenčno državo na področju čebelarstva, ne želi pa napovedovati, kakšna bo usoda pobude o razglasitvi mednarodnega dneva čebel. “Obstaja izjemno velika verjetnost, da nam bo uspelo, da bo Generalna skupščina ZN obravnavala in sprejela našo pobudo, ampak zagotovo bomo vedeli šele takrat, ko se bo glasovanje končalo,” je še dodal Židan.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/06/Kranjska-čebela.jpg 1443 3640 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-07-05 23:56:362017-07-06 12:08:10Minister Židan: Sloveniji na konferenci FAO v Rimu soglasna podpora za razglasitev svetovnega dneva čebel
Židan v Berlinu: “Trdno verjamem, da bomo 20. maja 2018 proslavili svetovni dan, praznik, ki si ga čebele in čebelarji zaslužijo.”
28. marca 2017 /in Novice, Vlada /by Denis Sarkić
V Berlinu je potekala prva mednarodna konferenca o čebelah, na kateri je imela Slovenija posebno mesto. Udeleženci konference nam priznavajo odlično organiziranost čebelarstva in močno znanje na tem področju. Kmetijski minister mag. Dejan Židan je kot častni govornik izpostavil pomen čebelarstva za Slovenijo. Židan je predstavil, kako daleč je projekt razglasitve svetovnega dneva čebel, kar bodo predvidoma decembra obravnavali Združeni narodi. Izpostavil je tudi način organiziranosti čebelarstva v Sloveniji, saj veljamo za najbolj organizirano državo EU na tem področju.
Ob robu konference sta se slovenski in nemški minister, Dejan Židan in Christian Schmidt, srečala na dvostranskem srečanju. Minister Židan je nemškemu kolegu predstavil aktivnosti in potek postopkov za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Ob tem mu je podal pobudo, da bi se Nemčija v projekt vključila kot sopokrovitelj tega svetovnega projekta. Nemški minister je pobudo z veseljem sprejel in pozorno prisluhnil, katere vse aktivnosti bodo sledile v prihodnjih mesecih in predvideni dogodki ob praznovanju 1. svetovnega dne čebel, 20. maja naslednje leto. Nemški minister je sicer Slovenijo označil kot evropsko moč s pionirsko vlogo na področju čebelarstva.
Na mednarodni konferenci, ki jo je organizirala nemška čebelarska zveza in ministrstvo za hrano in kmetijstvo, so bili prisotni strokovnjaki z vsega sveta ter predstavniki najpomembnejših čebelarskih institucij. Največ vprašanj je bilo izpostavljenih na tematiko, kaj narediti, da bi opraševalci in čebele preživeli v časih, ko je nanje velik pritisk. “Razpravljali smo tudi o vprašanjih tehnologije, vplivov podnebnih sprememb in vpliva uporabe zaščitnih sredstev v kmetijstvu,” je pojasnil Židan.
“Veseli me, da tudi nekatere države izven EU razmišljajo, da bi šle po poti Slovenije, ki je leta 2011 prepovedala nekatera zaščitna sredstva iz skupine neokotinoidov, saj predstavljajo veliko tveganje za čebele,” je povedal Židan. Na konferenci prisotne države je posebej zanimala organiziranost slovenske veterinarske službe, ki je za čebelarje brezplačna, kar je po Židanovem mnenju unikum ali vsaj velika redkost v svetu. Židan je spomnil, da je vsak dvestoti državljan Slovenije čebelar, saj jih je okrog 10.000.
Srečanje je potekalo pod geslom “Veliko deležnikov – en cilj”. Po besedah Židana to pomeni, da je bilo vsem prisotnim skupno zavedanje o pomenu čebel ter prizadevanje za zdravje čebel. “V Sloveniji je čebelarstvo več kot samo ena od gospodarskih dejavnosti – vse bolj je povezano z načinom razmišljanja o okolju in ostalih družbenih vprašanjih,” je še dejal Židan. Po njegovih besedah je skupno delovanje čebelarjev in države v preteklih letih sprožilo široko družbeno gibanje v podporo varovanju čebel in narave, povezovanju pridelovalcev in potrošnikov na lokalni ravni ter uporabi znanja, izkušenj in tradicije čebelarstva pri soočanju s sodobnimi izzivi.
Svetovna proizvodnja letno proizvede 1,7 milijona ton medu, vodstvo mednarodne federacije čebelarskih zvez Apimondio pa skrbi dejstvo, da se le majhen delež medu proda neposredno, da je preveč mednarodne trgovine in preveč transporta medu. Dvodnevna konferenca se je nadaljevala še s strokovno razpravo, kjer so znanstveniki iskali odgovore na odprta vprašanja. Izpostavljena je bila tudi problematika monokultur, saj jih je na svetu vedno več, kar negativno vpliva na čebele, velik problem pa predstavljajo tudi podnebne spremembe.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/03/Židan-na-konferenci-o-čebelah-v-Berlinu.jpg 445 1018 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-03-28 23:19:282017-03-29 09:24:29Židan v Berlinu: “Trdno verjamem, da bomo 20. maja 2018 proslavili svetovni dan, praznik, ki si ga čebele in čebelarji zaslužijo.”
Minister Židan v Sloveniji sprejel generalnega direktorja FAO Da Silvo, ki verjame v slovenski projekt razglasitve svetovnega dneva čebel
20. maja 2016 /in Novice, Vlada /by Denis Sarkić
Na povabilo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejana Židana je na dvodnevni obisk v Slovenijo prišel generalni direktor FAO (Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo) dr. Josè Graziano da Silva. Namen obiska je seznanitev generalnega direktorja FAO s prioritetami in razvojem slovenskega kmetijstva in podeželja na splošno ter še posebej z dolgoletno tradicijo čebelarstva na Slovenskem. Obisk dr. Da Silve bo bistveno prispeval tudi k promociji in podpori držav članic FAO pobudi Slovenije o razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel. Uvodoma sta si z ministrom Židanom ogledala »tržnico s slovenskimi lokalnimi dobrotami«, ki so jo ob tej priložnosti postavili v preddverju stavbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani.
Generalni direktor Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) Jose Graziano da Silva je v izjavi za medije povedal, da verjame v uspeh slovenske pobude, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. “Zelo sem optimističen, nas pa čaka še kar nekaj korakov. Moramo uspeti, to je zelo pomembno,” je ob začetku dvodnevnega obiska v Ljubljani poudaril da Silva in dodal, da to razglasitev nekateri ocenjujejo kot majhen korak. “A ne smemo podcenjevati majhnih stvari. Veliko govorimo o vplivu podnebnih sprememb, a zdaj je čas za ukrepanje. Čebele so dober začetek, da od besed preidemo k dejanjem,” je poudaril generalni direktor FAO.
Ob tem je povedal, da je FAO bolj tehnična organizacija, ki zgolj podpira vlade pri njihovem delu. Slovenijo po njegovih besedah z veseljem podpirajo pri pobudi za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. “To ni pomembno samo za Slovenijo, ampak tudi za FAO, saj je naš glavni cilj izkoreniniti lakoto in tega brez čebel ne moremo. Čebele zagotavljajo prehransko varnost na svetovni ravni,” je izpostavil. FAO je že opozoril na pomen opraševalcev, čebel, drugih žuželk, netopirjev in nekaterih ptic. Da Silva je potrdil, da so pripravili tudi več materiala za razglasitev svetovnega dneva čebel, ki ga bodo potrebovali za uspešno lobiranje na tem področju.
“Število čebeljih družin se zmanjšuje povsod po svetu, ne samo na Kitajskem, tudi v ZDA, zlasti v Kaliforniji, ter v Kanadi in Evropi. Zaradi vse manj gozdov in vse več gojenja monokultur se zmanjšuje rastlinska pestrost, ki je ključna za preživetje čebel. Poleg tega pa nanje negativno vpliva intenzivna raba kemikalij, zlasti pesticidov. Ne smemo pa zanemariti niti vpliva podnebnih sprememb,” je izpostavil da Silva. Ob tem je pojasnil, da je postopek razglasitve še na začetku, a da je začetek dober, ker ima že veliko podpore, tako slovenske vlade, FAO kot številnih nevladnih organizacij po svetu.
Kmetijski minister Dejan Židan je generalnega direktorja FAO pozdravil kot velikega prijatelja Slovenije. Minister Židan je pojasnil, da je projekt razglasitve svetovnega dneva čebel eden najbolj zapletenih, ki jih trenutno vodi Slovenija, tako pri postopku pridobivanja dovoljenj kot podpore. “Septembra na to temo ponovno srečamo na odboru za kmetijstvo FAO v Rimu, svet FAO pa bo o tej temi spregovoril v decembru. Julija prihodnje leto naj bi bila znana uradna odločitev,” je pojasnil Židan. Slovenija po Židanovih besedah gleda na čebelarstvo kot na izjemno pomembno dejavnost, tako gospodarsko kot tudi na dejavnost z izjemnim vplivom na okolje.
Prvi dan obiska da Silve je bil najprej namenjen uradnim srečanjem. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je srečal z Židanom, sledilo je srečanje s predsednikom države Borutom Pahorjem, nato je na Ljubljanskem gradu sodeloval na okrogli mizi z naslovom Čebele in trajnostni razvoj, sledilo pa je še odprtje razstave Ohranimo čebele. Na omizju je da Silva izpostavil, da brez opraševalcev ne bomo več proizvedli zadostne količine hrane. Prepričan je, da nas na tem področju čaka še veliko dela.
Židan je pri skrbi za čebele poudaril glavna izziva – ohranjevanje genske čistosti kranjske sivke ter skrb za kakovost medu. “Vsake tretje žlice hrane, ki jo zaužijemo, ne bi bilo, če ne bi bilo čebel. Samo na področju kmetijstva na svetovni ravni čebele brezplačno ustvarijo letno 153 milijard evrov gospodarske koristi, v Evropi 22 milijard evrov, v Sloveniji pa za več kot 100 milijonov evrov,” je dejal minister iz vrst SD. Obenem je prepričan, da je Slovenija v čebelarstvu velesila, saj da sta znanje in praksa, ki ju imamo na tem področju, izjemno. “Verjamem, da bomo maja leta 2018 prvič praznovali svetovni dan čebel,” je dodal Židan.
Drugi dan obiska se je da Silva udeležil odprtja 14. slovenskega čebelarskega praznika v Račah, kjer se je seznanil z dolgoletno tradicijo in posebnostmi slovenskega čebelarstva.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2016/05/Da-Silva-in-Židan.jpg 786 1998 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2016-05-20 11:01:162016-05-23 10:43:52Minister Židan v Sloveniji sprejel generalnega direktorja FAO Da Silvo, ki verjame v slovenski projekt razglasitve svetovnega dneva čebel
Minister Židan: Države članice organizacije FAO soglasno podprle slovenski projekt za razglasitev Svetovnega dneva čebel
5. maja 2016 /in Novice, Vlada /by Denis Sarkić
V Turčiji je potekala dvodnevna regionalna konferenca Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO). Ministri in ostali udeleženci so izpostavili pomen zagotavljanja lastne prehranske varnosti, ki je neločljivo povezana z zagotavljanjem globalne varnosti v prehrani. Slovenski minister mag. Dejan Židan je ob tem opozoril zlasti na učinke podnebnih sprememb. Konference se je udeležilo 53 držav članic FAO in EU, ki so se strinjale, da je zagotavljanje globalne prehranske varnosti prednostna naloga kmetijstva.
Države članice 30. Regionalne konference Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) za Evropo in Centralno Azijo so soglasno podprle slovensko pobudo, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. “Danes je velik dan za Slovenijo, posamezne države so v nagovorih izražale pohvale in spoštovanje do slovenske pobude, ki v teh nemirnih časih združuje svetovno javnost – projekt, ki pomaga tudi k zmanjševanju lakote, ki po svetu povzroča nemire,” je dejal minister Dejan Židan po zaključku. Obenem se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tem za dosedanji trud in da so verjeli v ta projekt.
FAO v regiji izpostavlja predvsem prehransko varnost in uravnoteženo prehrano, politike za male pridelovalce, pomen upravljanja z naravnimi viri, zanimajo pa jo tudi tveganja, povezana z živalsko in rastlinsko proizvodnjo ter varnost hrane. Velik pomen pripisuje tudi globalni in regionalni trgovini ter regionalnim ekonomskim integracijam. “Naloga vsake države je, da zagotavlja lastno, regionalno prehransko varnost, posledično s tem pa tudi prehransko varnost širše skupnosti. Osnova in prihodnost za to pa so, poleg zadostnih kmetijskih zemljišč, tudi mladi,” je na konferenci poudaril Židan. Ob tem je izpostavil, da so mladi kmetje tisti, ki imajo nova znanja, energijo, pogum in so inovativni. Opozoril pa je tudi na globalni problem zavržkov hrane, katerega se morajo vse države lotiti zelo resno in odločno.
Minister Židan je predstavil tudi slovensko pobudo o razglasitvi 20. maja za Svetovni dan čebel. Ob robu konference pa je opravil tudi več dvostranskih srečanj z državami iz širše evropske regije, namenjenih informiranju, promociji in pridobivanju podpore pobudi ter krepitvi sodelovanja na področju kmetijstva in gozdarstva. Kot je ocenil minister Židan, je bil pomemben dan za slovensko delegacijo na konferenci FAO. Med drugim se je srečal z gostiteljem konference, turškim ministrom za kmetijstvo Farukom Celikom. Židan je Celiku predstavil slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel, saj si slovenski minister za kmetijstvo želi, da bi generalna skupščina ZN pobudo obravnavala jeseni prihodnje leto. “Po pogovoru je turški minister podprl našo idejo in nam obljubil tehnično pomoč, če jo bomo potrebovali,” je dejal Židan.
Ministra sta med drugim govorila tudi o krepitvi sodelovanja med državama. “Poleg zelo dobrega političnega imamo tudi vedno boljše gospodarsko sodelovanje,” je ocenil. Lani je gospodarska menjava med državama narasla za 16,5 odstotka in se je približala 600 milijonom evrov. Ministra sta zagotovila, da bosta storila vse, kar je treba, da se bo ta trend v prihodnje še nadaljeval. Židan je ob tem spomnil, da se veča tudi obisk turških turistov v Sloveniji, ki je lani narasel za 11 odstotkov, Turki pa so v letu 2015 pri nas ustvarili 31.500 nočitev.
Židan se je na dvostranskem srečanju sestal tudi z generalnim direktorjem FAO Josejem Grazianom da Silvo. Predstavil mu je slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel, pogovarjala pa sta se tudi o skorajšnjem obisku v Sloveniji, ki bo 20. in 21. maja. Generalni direktor organizacije FAO v Slovenijo po Židanovih besedah prihaja neposredno podpreti slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel. Prvi dan si bo ogledal tržnico na MKGP, nato bo sodeloval na okrogli mizi z naslovom Čebele in trajnostni razvoj, takrat bo tudi svečana otvoritev razstave Ohranimo čebele. Drugi dan pa bo obiskal Čebelarski praznik v Račah.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2016/05/Ministri-na-FAO.jpg 535 1024 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2016-05-05 15:57:472016-05-05 16:21:30Minister Židan: Države članice organizacije FAO soglasno podprle slovenski projekt za razglasitev Svetovnega dneva čebel
Minister Židan na dnevih čebelarstva ApiSlovenija 2016 v Celju: “Če bo preživela čebela, bo preživelo tudi človeštvo.”
12. marca 2016 /in Novice, Vlada /by Denis Sarkić
Na Celjskem sejmu potekajo 39. dnevi čebelarstva »ApiSlovenija 2016«. Ob robu dogodka je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije danes organiziralo okroglo mizo z mednarodno udeležbo na temo »20. maj – Svetovni dan čebel – priložnost za vse«, katere se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan skupaj z visokimi gosti iz Slovenije in tujine. V okviru konference je bil podpisan tudi poseben dokument za podporo slovenski pobudi za svetovni dan čebel.
Na mednarodni okrogli mizi, ki je bila namenjena razpravi o možnostih za nadaljnji razvoj v čebelarstvu in zlasti o priložnostih, ki jih prinaša pobuda za svetovni dan čebel za kmetijstvo, druge gospodarske panoge ter okolje, so poleg ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana sodelovali tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, v.d. generalne direktorice Direktorata za turizem in internacionalizacijo na MGRT Eva Štravs Podlogar ter visoki gostje iz tujine – minister za kmetijstvo in razvoj podeželja iz Črne Gore Petar Ivanović, namestnik ministra na ministrstvu za kmetijstvo iz Češke republike Patrik Mlynář, namestnik ministra na ministrstvu za kmetijstvo iz Madžarske dr. István Nagy ter državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in varstvo okolja iz Srbije prof. dr. Zoran Rajić.
Minister Dejan Židan je uvodoma pozdravil vse čebelarje, še posebej tiste, ki so prispeli iz Črne gore ter vse sodelujoče visoke goste. Pobuda za svetovni dan čebel je ena izmed mnogih koristnih pobud Čebelarske zveze Slovenije, ob uveljavljanju te pobude pa nas je do sedaj še posebej podprlo nekaj držav, ki jih je ministrstvo povabilo na današnji dogodek.
Današnja mednarodna udeležba nosi sporočilo o skupnem zavedanju o pomenu čebel ter pomembnosti trajnostega razvoja čebelarstva. Dejstvo je namreč, da so čebele in ostali opraševalci za življenje ljudi zelo pomembni, predvsem z vidika trajnostne kmetijske proizvodnje in zagotavljanja prehranske varnosti v svetu in hranilne varnosti prebivalstva. V Sloveniji koristi čebel in ostalih opraševalcev za kmetijstvo ocenjujemo na cca. 140 mio evrov. “Čebele so zelo koristne za človeka, ko jih opazujemo, jih opazujemo tudi kot indikator stanja v naravi, do katerega ima človek egoistični interes, da preživi. Če bo namreč preživela čebela, bo preživelo človeštvo,” je poudaril minister Židan.
Nadalje je navedel, da je pobudo za svetovni dan čebel na ravni EU že podprla večina ministrov, na lanski Apimondii v Koreji tudi vse svetovne čebelarske zveze, prav tako tudi predsedujoče države regionalnim skupinam znotraj FAO. V teh pogovorih se je izkazalo, da ko gre za podporo čebelam veroizpoved ni pomembna. To pa je v času, ko potrebujemo strpnost na mnogih področjih, še prav pomemben element, je izpostavil minister Židan.
Zakaj že do sedaj nismo imeli svetovnega dne čebel in kaj to pomeni v praksi danes? Sam postopek sprejema takšne deklaracije ni enostaven: Slovenija je v letošnjem letu pričela s formalnim postopkom za razglasitev svetovnega dneva čebel pri Organizaciji združenih narodov in sicer v okviru FAO, specializirane agencije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Glede na formalni postopek FAO bo potrebno izvesti 3 korake: pobudo predstaviti septembra letos na Odboru za kmetijstvo, sledi obravnava na Svetu FAO in predstavitev na Konferenci FAO julija 2017. Po pridobitvi podpore s strani FAO bo pobuda predstavljena še istega leta Generalni skupščini ZN. Tako lahko pričakujemo razglasitev svetovnega dneva čebel jeseni 2017 ter prvo obeleženje tega dne leta 2018. Ko bo prišlo do trenutka razglasitve svetovnega dne čebel, pa bodo vsako leto 20. maja svetovni voditelji govorili o svetovnem dnevu čebel.
Minister Židan je ob tem še podaril, da je bil eden prvih, ki je osebno podprl pobudo za svetovni dan čebel, prav generalni direktor FAO Jose Graziano da Silva, ki sicer prihaja iz Brazilije in se globoko zaveda globalnega pomena čebel in ostalih opraševalcev za preprečevanje lakote. Zato bo Da Silva besede podpore tudi podkrepil z dejanjem – 20. maja letos ga bomo gostili v Sloveniji.
Minister mag. Dejan Židan je svoj uvod v okroglo mizo zaključil z besedami, da je pred slovenskim in svetovnim čebelarstvom mnogo izivov. V čebelarstvu nikoli ni bilo lahko in nikoli ne bo. Če pa smo pri dejanjih enotni in povezani, jih lahko počnemo uspešno in dosežemo skupne cilje. Po mednarodni okrogli mizi je minister Židan skupaj z visokimi gosti iz tujine podpisal tudi poseben dokument v podporo svetovnemu dnevu čebel, 20. maju, ki sta ga v preteklih dneh podpisala tudi ministra za kmetijstvo Francije in Avstrije, Stéphane Le Foll in Andrä Rupprechter.
Dnevov čebelarstva »ApiSlovenija 2016« se je kot govornica na odprtju udeležila tudi državna sekretarka mag. Tanja Strniša, ki je predstavila nadaljnje aktivnosti vseh deležnikov (MKGP, Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Nacionalnega veterinarskega inštituta ter Čebelarske zveze Slovenije) na področju čebelarstva. Nadaljnje aktivnosti se nanašajo na področje zdravstvenega varstva čebel, na usposabljanje ter izobraževanje čebelarjev, promocijo, ozaveščanje potrošnikov ter spremljanje izvajanja programov.
Na sajmu »ApiSlovenija2016« je potekala tudi okrogla miza na temo »Varnost in kakovost čebeljih pridelkov – naša trajna skrb in odgovornost«, na kateri je sodeloval generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dr. Janez Posedi.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2016/03/Dnevi-čebelarstva-ApiSlovenija-2016.jpg 1307 3023 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2016-03-12 18:59:242016-03-12 18:59:50Minister Židan na dnevih čebelarstva ApiSlovenija 2016 v Celju: “Če bo preživela čebela, bo preživelo tudi človeštvo.”
Minister Židan napovedal, da bo prihodnji izziv slovenskega kmetijstva industrijska konoplja, kjer bo Slovenija postala vodilna v EU
13. junija 2015 /in Novice, Vlada /by Denis Sarkić
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil 2. Agrobiznis konference, ki jo organizira časnik Finance. V nagovoru je Židan izpostavil dve področji, ki bosta v prihodnje pomembni in obenem poslovni izziv v slovenskem kmetijskem prostoru. Gre za pobudo Slovenije za razglasitev svetovnega dne čebel pri OZN in za pridelavo industrijske konoplje. Lani je bilo slovensko kmetijstvo izjemno uspešno, saj smo imeli v Evropski uniji najvišjo, 13 odstotno rast kmetijske proizvodnje, je povedal minister Židan in dodal, da je dobro poslovala tudi prehranska industrija, skupni dobiček je znašal okoli 10 milijonov evrov, za šest odstotkov pa se je v prehranski panogi povečal tudi izvoz.
O izzivih v kmetijstvu pa Židan pravi, da je med njimi na prvem mestu industrijska konoplja, kjer naša država postaja vodilna evropska država. “Pravni red smo spremenili, tako, da bo tu veliko poslovnih priložnostih,” je povedal minister. Drugi izziv pa je projekt svetovni dan čebel, ki ga Slovenija vodi na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Čebele so namreč danes izjemno ogrožene in v Sloveniji opozarjamo na njihov pomen za prehransko varnost. Židan je poudaril, da so bile na srečanju FAO v Rimu države članice nad tem navdušene. V prihodnjih mesecih bodo tako našo države obiskale politične in gospodarske delegacije, s tem pa povečujemo tudi prepoznavnost države in slovenske hrane. Kmetijski minister je tudi povedal, da so z ministrstva v medresorsko usklajevanje poslali predlog za spremembo uredbe dohodnine za dopolnilno dejavnost, ki jih je vse več v kmetijstvu. Zdaj bo tako veljajo pravilo primarnega enkratnega dokumenta, je še povedal Židan.
Na dogodku, ki se ga je udeležilo preko 200 ljudi s področja kmetijskega sektorja, prehranske industrije, trgovine in nevladnih organizacij, so v ospredje izpostavili črpanje EU sredstev v povezavi z preveliko administracijo. Minister Židan je pojasnil, da se zaveda, da je ponekod potrebno veliko administrativnih postopkov in obrazcev, vendar je ob tem pojasnil, da ne more obljubiti, da bo to odpravljeno ter da sicer država nikogar ne sili, da mora to početi oz. se potegovati za denarna sredstva. To so razpoložljiva sredstva do katerih imajo kmetje, industrija, lokalne skupnosti in nevladne organizacije možnost dostopati, jih koristiti in si s tem zagotoviti delo, konkurenčno delovanje na trgu s ciljem kmetijske politike ustvarjanja javnih dobrin, kot je pridelava in predelava hrane, obdelanost podeželja, obnova infrastrukture na podeželju in poseljenost.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/06/Dejan-Židan-na-konferenci-Agrobiznis.jpg 946 2242 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-06-13 12:52:122015-06-20 18:57:51Minister Židan napovedal, da bo prihodnji izziv slovenskega kmetijstva industrijska konoplja, kjer bo Slovenija postala vodilna v EU
Minister Židan na zasedanju FAO v Rimu pridobiva podporo svetovnemu dnevu čebel, ki ga predlaga Slovenija
10. junija 2015 /in Novice, Vlada /by Denis Sarkić
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki se v Rimu udeležuje zasedanja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), je na več dvostranskih srečanjih predstavil slovensko pobudo za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Pobuda dobiva naklonjenost držav z vsega sveta. Židan se je v Rimu sestal s predstavniki držav, ki predsedujejo regionalnim skupinam FAO (Indonezija, Panama, Sudan, Alžirija, ZDA in Avstralija), Turčijo, Kitajsko in generalnim sekretarjem mednarodne čebelarske zveze Apimondie Ricardom Jannoni-Sebastianinom.
Sogovorniki so pobudo podprli in zagotovili, da bodo informacijo oz. slovensko pobudo prenesli tako v države, iz katerih prihajajo, kot državam v regionalnim skupinam, ki jim predsedujejo. Odziv predstavnikov držav je bil izrazito pozitiven, se pa je pojavilo tudi mnenje, da se pomena čebel, opraševanja in čebelarstva nasploh na področju prehranske varnosti in varovanja okolja že dolgo zaveda ves svet, vendar aktivno ni še nihče prišel pred svetovno javnost s to pobudo.
Gre za države, ki zastopajo svetovno prebivalstvo v FAO: Indonezija predseduje regionalni skupini Azija (25 držav), Panama regionalni skupini Latinska Amerika in Karibi (33 držav), Sudan regionalni skupini Bližnji vzhod (21 držav), Alžirija regionalni skupini Afrika (49 držav), ZDA regionalni skupini Severna Amerika (poleg ZDA še Kanada), Avstralija pa sopredseduje regionalni skupini Jugozahodni Pacifik (16 držav). Regionalni skupini Evropa predseduje Madžarska, s predstavniki katere se bo srečal tudi minister Židan, je slovensko pobudo podprla že v preteklosti, poleg tega pa kot prva že v praksi izvaja medeni zajtrk po zgledu Slovenije. S Kitajske je bila posredovana široka podpora slovenski pobudi, predstavnik Turčije pa je obljubil takojšnje posredovanje Ankari, da Slovenija dobi tudi formalno podporo.
Židanu je sicer izkušen predstavnik v FAO predlagal druge možnosti, kako bi Slovenija dobila potrebno podporo v Združenih narodih za razglasitev svetovnega dneva čebel – med drugim sodelovanje več držav kot sopodpisnic pri projektu vložitve pobude. Minister se je srečal tudi z generalnim direktorjem FAO Josejem Grazianom da Silvo, ki mu je predstavil pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel, ter predstavniki Irana. V okviru konference FAO bo Židan sicer sodeloval v ministrski razpravi o pomenu socialne varnosti za trajnostni razvoj kmetijstva.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/06/Kranjska-čebela.jpg 1443 3640 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-06-10 08:24:232015-06-10 09:19:11Minister Židan na zasedanju FAO v Rimu pridobiva podporo svetovnemu dnevu čebel, ki ga predlaga Slovenija
Židan ob prazniku čebelarstva: “Verjamem v uspeh naše skupne pobude za razglasitev svetovnega dneva čebel.”
19. maja 2015 /in Novice, Vlada /by Živa Živković
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je v Žirovnici udeležil slavnostnega dogodka ob obletnici rojstva Antona Janše, največjega slovenskega čebelarja, ki je bil poznan kot začetnik modernega čebelarstva v svetu in eden najboljših poznavalcev čebel. Akademsko izobraženi slikar je deloval kot prvi učitelj čebelarstva tudi na cesarskem dvoru. Minister Židan je z udeležbo na dogodku izrazil podporo in čast prizadevanjem Čebelarske zveze Slovenije in Republike Slovenije, da Organizaciji združenih narodov (OZN) predlaga razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel.
Na prireditvi je minister Židan spregovoril kot govornik, kjer je poudaril, da gre pri pobudi za za vse Slovenski projekt, ki prejema soglasno podporo v Evropski uniji. “Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano želimo aktivnosti na področju ozaveščanja javnosti o pomenu čebel in čebelarstva še nadgraditi, zato smo skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije predlagali OZN, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel,” je nadaljeval Židan. “Verjamem, da bo pobuda prispevala k pomembni nadgradnji mednarodnega sodelovanja pri reševanju globalnih problemov, kot so zagotavljanje svetovne varnosti preskrbe s hrano in s tem izkoreninjenja lakote ter ohranjanja okolja, s čimer bo EU eden od pomembnih členov tudi v širšem svetovnem okviru in pomeni pomembno vključitev EU v razvojno agendo po letu 2015,” je še dodal minister.
Ob robu slovesnosti se je minister iz vrst SD Dejan Židan tudi prvič v življenju preizkusil še v pobiranju medu s satovja in priznal, da je čebelarstvo precej natančen in zahteven poklic ter ob tej priložnosti čestital vsem slovenskim čebelarjem za njihov doprinos k ohranjanju te pomembne tradicije in dejavnosti.
https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/05/Židan-ob-dnevu-čebelarstva.jpg 1353 3255 Živa Živković https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Živa Živković2015-05-19 23:50:322015-05-20 18:02:44Židan ob prazniku čebelarstva: “Verjamem v uspeh naše skupne pobude za razglasitev svetovnega dneva čebel.”
mag. Meira Hot: Potrebujemo sistemsko ureditev opore staršem mrtvorojenih otrok1. decembra 2022 - 15:18
Ministrica Fajon ob robu zasedanja zavezništva NATO: Slovenija je in bo vedno zagovornica politike miru in dialoga30. novembra 2022 - 16:58
Ministrica Švarc Pipan: Nasilje nad ženskami ne more biti sprejemljivo v nobeni obliki30. novembra 2022 - 12:19
Meira Hot: Če kot država ne bomo sposobni zaščititi živali, ne bomo sposobni zaščititi niti ljudi25. novembra 2022 - 13:13
Na predlog ministrice Švarc Pipan vlada sprejela izhodišča za popravo krivic glede nezakonitih »Covid-19« glob, vračilo bo avtomatično25. novembra 2022 - 10:59
Soniboj Knežak: Dodatno zaračunavanje vsakodnevnega nameščanja slušnega aparata v DSO je nesprejemljivo22. novembra 2022 - 16:24
Maribor 3x ZA17. novembra 2022 - 23:33
Matjaž Nemec v Evropskem parlamentu gostil Zvezo parkov Dinarskega loka17. novembra 2022 - 13:48
Pridruži se nam na Facebooku!
Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.
Stranka
Stranka
Ljudje
Mednarodno
Volitve
Tanja Fajon
Program
Ekipa
Sodeluj!
Kontakt
Pridruži se nam
Skupnost članstva
Doniraj
Prijavi se na novice!
Forumi
Mladi forum
Ženski forum
Forum starejših
Zeleni forum
Mediji
Novice
Mnenja
Podcast
Medijsko središče
Splet
Impresum
Spoštovanje zasebnosti
Piškotki
Scroll to top
Ta stran uporablja piškotke.
OkejVeč informacij...
Spoštovanje zasebnosti
Kako uporabljamo piškotke?
Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.
Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.
Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.
Google Analytics
Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.
Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.
Click to enable/disable Google Analytics tracking.
Piškotki drugih storitev
Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.
Nastavitve Google Webfont:
Click to enable/disable Google Webfonts.
Nastavitve Google Maps:
Click to enable/disable Google Maps.
Nastavitve Vimeo in Youtube:
Click to enable/disable video embeds.
Spoštovanje zasebnosti
Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.
Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo
Check to enable permanent hiding of message bar and refuse all cookies if you do not opt in. We need 2 cookies to store this setting. Otherwise you will be prompted again when opening a new browser window or new a tab. |
Pri izvedbi odtočne vodovodne inštalacije je potrebno paziti na material odtočnih cevi. Nekoč se je uporabljalo za odtočno kanalizacijo cevi iz litega železa in svinca. To se danes uporablja samo v redkih primerih. V današnjem času se za vodovodne inštalacije in tudi za odtočno inštalacijo uporablja cevi iz umetnih materialov. Uporablja se plastične materiale. Ti materiali so odporni proti vročini, kislinam in raznim raztopinam. Ko se namešča hišno odtočno instalacijo se uporablja cevi iz kamnin ali betona. Take cevi se uporablja za čistilno jamo ali javno kanalizacijo.
Načrtovanje odtočne vodovodne inštalacije.
Zelo pomembno je, da se pravilno načrtuje. Slabo izvedena odtočna kanalizacija povzroči veliko problemov, saj je popravilo skorajda nemogoče. Pravila so enaka pravilom, ki veljajo za vodovodno inštalacijo. Potrebno je paziti, da je minimalna možnost nastajanja odplak. Paziti je potrebno na padec. Pomembno je tudi, da so razdalje med zbiralnimi vodi in priključki čimmanjši. Paziti je potrebno na:
• Odtočne vode
• Padec
• Spremembe smeri
• Odcepi
• Sprememba dimenzije
• Zamenjava materialov
• Čistilno odprtino
Odtoku vode, ki je onesnažena, je potrebno nameniti popolnoma isto ali pa še večjo pozornost kot neoporečni vodi. Odtočna voda je zelo nevarna, če se cevi zamašijo ali počijo. Redno je potrebno pregledovati odtočne cevi in jih sanirati.
Vodovodne inštalacije so v vsaki stavbi. Izvajati, oziroma izdelujejo in načrtujejo jo lahko samo izkušeni strokovnjaki. Že majhna napaka lahko povzroči naši oklici veliko škode. In na ta način povzroči prebivalcem veliko škode, katera je večinoma za človeka tudi zdravstveno nevarna. Voda, ki se pretaka po vodovodnih ceveh mora biti vedno neoporečna. Cevi, po katerih se pretaka odtočna voda mrajo vedno biti prehodne in ne sme se voda, ki je onesnažena, zadrževati v ceveh. Brez čiste vode ni življenja.
Vse pravice pridržane | Optiweb
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in njenih funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov. Več o piškotkih... |
Kateri stoli se bodo najbolje obnesli na vrtu? Težko je izpostaviti konkretne izdelke, ki bodo gotovo odlično opravili svojo nalogo, lahko pa izpostavimo nekaj lastnosti, ki jih mora imeti kakovostno vrtno pohištvo. Poleg tega pa se v tej vlogi dobro obnesejo precej raznoliki izdelki – resda na primer pisarniški stoli v tem primeru ne pridejo v poštev, lahko pa se v vrtno garnituro posrečeno vključijo domači jedilni stoli, nekateri jedilni stoli, morda celo barski ali kakšni drugi stoli. Za mize velja podobno, dopuščajo pa te še nekaj več svobode pri izbiri.
Pisarniški stoli sodijo v pisarne in na druga delovna mesta, na vrt pa seveda sodijo vrtni stoli. V tem segmentu imamo na voljo kar nekaj izbire in se lahko odločimo za posebej prilagojeno vrtno pohištvo, ki je bilo oblikovano in izdelano prav z mislijo na tovrstno uporabo, kot omenjeno pa prav lahko za ta namen uporabimo tudi kakšno drugo vrsto stolov. Pomembno je le, da z izbiro zadostimo nekaterim specifičnim zahtevam takšnega okolja, torej morajo imeti izbrani vrtni stoli nekatere pomembne lastnosti.
Konkretne lastnosti stolov in miz za uporabo na vrtu so odvisne od točnih okoliščin. Vrtno pohištvo namreč ni v uporabi zgolj na dejanskem vrtu, temveč tudi na terasah, dvoriščih, balkonih, zelenicah in drugih površinah. Tako kot pisarniški stoli niso le v pisarnah, tudi vrtni stoli niso le na vrtovih. Od dejanskega okolja pa je odvisno, kateri stoli se bodo najbolje obnesli. Če nameravamo pohištvo uporabljati na mehki površini, na primer na travi, je treba poskrbeti, da se pod obremenitvijo ne bo udiralo v tla. Stoli z ozkimi nogami v tem primeru ne pridejo v poštev, bolje bo poiskati izdelke z nekoliko širšimi nogami. Prav tako se je treba zavedati, da okolje ni pretirano prijazno do nekaterih materialov, gotovo pa ne bo možno uiti kakšnim madežem.
Tags Pisarniški stoli, vrtni stoli, vrtno pohištvo | Permalink | Comment (0)
Pohištvo
Pisarniški stoli morajo biti predvsem udobni
19/10/2017 – 05:34
Današnji čas zahteva, da ogromno časa preživimo za računalnikom, doma in tudi na delovnem mestu. Prav zaradi tega moramo poskrbeti, da imamo poleg dobrega računalnika tudi primerno mizo in pa stol. Še posebej je važen stol, saj na njem sedimo in položaj našega telesa je tako povsem odvisen od tega, kakšen stol uporabljamo. Na trgu so se pojavili stoli, ki so namenjeni taki dejavnosti. Imenujejo se kar stoli za računalnik.
Ne samo udobje, temveč tudi ergonomija
Ponavadi so računalniški stoli ergonomsko oblikovani. To pomeni, da se jim naše telo popolnoma prilega. Taki stoli omogočajo tudi aktivno gibanje med sedenjem. Omogočajo pa prav tako tudi krepitev hrbtnih mišic ter preprečujejo poškodbe hrbtenice, ki lahko nastanejo zelo hitro, sploh če veliko sedimo. V resnici so tovrstni stoli prava mala dolgoročna naložba v prihodnost, v kateri ne bomo imeli zaradi dolgega sedenja prav nobene bolečine.
Taki stoli so dostopni povsod
Taki pisarniški stoli, ki zagotavljajo zdrav način življenja, so v današnjem času dostopni skoraj na vsakem koraku. Kupimo jih lahko v vsakem salonu, kjer prodajajo pohištvo ali pa jih lahko preprosto naročimo kar preko spleta. Seveda se moramo pred nakupom pozanimati, ali je proizvajalec dovolj kakovosten in ali so njegovi izdelki na vrhunskem nivoju. Če sta zadoščena ta dva pogoja, potem je verjetno, da nas bo takšen stol stal nekoliko več denarja. Toda, nič za to. Vedeti moramo, da nam bo služil dolgo časa, da ga bomo koristili do onemoglosti, predvsem pa, da se bomo na njem tudi dobro počutili in nam ne bo povzročal zdravstvenih težav.
Sedenje je torej del našega življenja. Sicer pred nekaj leti zagotovo nismo sedeli toliko kot sedaj, pa vendarle smo že od nekdaj pazili, na čem sedimo. Danes pa moramo temu nameniti še posebej veliko pozornosti. Sedenje na dobrem stolu nam na primer omogoča tudi, da delo, ki ga pri tem opravljamo, opravljamo bolje. Računalniški stoli so tako izjemno dobra izbira, nad katero smo vedno zelo navdušeni. Ogledate si jih lahko na spletnih straneh različnih podjetij po Sloveniji, ki prodajajo takšne in drugačne stole. Bolj znani med njimi so prav gotovo pri Ergolesu.
Tags pisarniški stol, Pisarniški stoli, stoli | Permalink | Comment (0)
Pohištvo
Opremljanje lastne pisarne
11/01/2016 – 10:17
Odločitev o prenovi lastne pisarne je precej večji korak kot si večina to predstavlja. Vsekakor je prenova pisarne nujna, če v njej za mizo stoji barski stol namesto pisarniškega ali pa je mini bar bolj uporabljen kot pisalna miza ali pa te sploh ni v pisarni.
Ko se lotevamo prenove pisarne je na prvem mestu vsekakor vedno izbira pisarniškega stola. Pisarniški stol je tisti, na katerem bomo v prihodnosti preživeli večino svojega delovnega časa in je od njega odvisno tudi naše zdravstveno stranje. Poleg pravilne izbire stola je priporočljivo, da izbira le-tega sovpada z izbiro pisalne mize.
Stol mora biti nastavljiv po višini, priporočljivo pa je tudi, da ponuja možnost gibljivega naslona in da se naslon prilega naši hrbtenici. Po izbiri dveh ključnih elementov pa se lahko lotimo opremljanja celotne pisarne. Poleg stola in mize je verjetno ključen tudi računalnik s katerim delamo, zaslon rečunalnika ter izbira ergonomsko oblikovane tipkovnice in miške. Glede na lokacijo računalnika, stola in mize je izredno velikega pomena tudi izbira osvetlitve prostora.
Ko smo enkrat opravili s funkcionalnimi in nujnimi pripomočki za delo v naši pisarni na vrsto pride zabavni del za sprostitev proti stresu. Na tej točki se lahko odločimo za montažo televizorja ob katerega postavimo še playstation ali pa v pisarno postavimo kar bilijard mizo. Odvisno od vaše pozicije v podjetju in od obiskovalcev v vaši pisarni je odvisno kaj si v pisarni želite.
Če imate vsakodnevno več neformalnih sestankov potem je mogoče dobra izbira udoben kavč ali pa 2 oz. 3 udobni stoli v katerih lahko uživate ob kavi in prijetnem pogovoru. Če pa so sestanki bolj formalni in te opravljate v vaši pisarni pa so morda steklena miza in pisarniški stoli bolj primerni, saj na njih lahko precej lažje delate zapiske s sestanka kot pa iz fotelja v katerem skoraj da ne ležite.
Izbira dodatkov v pisarni se lahko določi glede na vaš poklic, glede na vaše hobije ali pa lahko ideje črpate tudi z raznih filmov in pa člankov po spletu. Tako na vaših policah lahko pristanejo knjige iz vaše stroke, mini golf, ker si ga pač vsakodnevno zaželite ali pa zbirateljski artikli vaših najljubših košarkaških klubov.
Če v pisarni sprejemate goste in tem radi tudi ponudite kozarček pijače je primerna tudi postavitev mini bara, kjer pijače ne manjka v kot pisarne.
Če delate na internetu ali pa vaše podjetje skrbi za moderno tehnologijo je primerno pisarno opremiti precej bolj moderno, kot naprimer odvetnik. V moderno pisarno med drugim ne sodijo knjige, prav tako pa je priporočljiva tudi izbira stolov, mize in podobnih stvari bolj modernega videza zgrajenega z modernimi materiali.
Ko prenavljamo pisarno moramo vedno misliti na to, da bomo v tem prostoru preživeli dobršen del svojega časa in naj bo pisarna taka, da bo ustrezala nam, ter da se bomo v njej počutili res domače.
Tags barski stol, pisarniški stol, Pisarniški stoli | Permalink | Comment (0)
Pohištvo
Lomljivi pisarniški stoli
08/07/2013 – 15:10
Vsi, ki delamo ali smo kdaj delali, dobro vemo, da je v večini pisarn bolj malo prostora. Le redki podjetniki si namreč lahko danes privoščijo nakup velike pisarne ali pa najem dragih poslovnih prostorov. Dražji so navadni tudi večji in omogočajo zaposlenim več gibanja in tudi, da imajo okoli svojega delovnega mesta veliko prostora.
Zdaj pa si predstavljate situacijo, da ste v pisarni, kjer ni ravno veliko prostora, v pisarni je kar nekaj zaposlenih. No, tu ni treba dodati, da ima vsak le malo svojega prostora. Če so v prostoru le slabši, cenejši pisarniški stoli, se kaj hitro lahko zgodi kar grda nesreča. Pa tu tudi ocena tveganja take situacije ne more predvideti, da bi se podjetniki lahko pripravili na tako situacijo. Zdaj pa si predstavljajte še, da se vam zgodi, da imate za seboj steno in ne le steno, temveč vogal, ki je izbočen navzven. No, pa se vam kar naenkrat polomi stol in z glavo tresknete v steno. Rezultate je po vsej verjetnosti prebita glava, ki zahteva šivanje in kar nekaj dni glavobolov. Ja, situacija zagotovo ni prijetna, ampak tudi taki nezanesljivi in nevarni pisarniški stoli obstajajo – tega se zavedajo tudi pri 1A pohištvo. Pa da ne boste mislili, da je nemogoče, da se vam kaj takega zgodi. Zagotovo le lahko zgodi in zagotovo lahko tudi rečemo, da so kakšni pisarniški stoli lahko tudi zelo nevarni. Seveda ni nuno, da je za vami stena, lahko je tudi omara, miza, steklo ali kakšen drug rob, ki vas lahko grdo poškoduje. Sorodna novica: https://www.prclanki.com/pisarnisko-pohistvo-na-internetu/
Tags 1a pohištvo, pisarniški stol, Pisarniški stoli | Permalink | Comment (0)
Pohištvo
Pisarniški stoli
18/12/2012 – 07:42
Ker veliko svojega prostega časa presedimo pred računalniki, je potrebno, da so pisarniški stoli, ki jih uporabljamo temu primerni. Saj lahko zaradi slabega pisarniškega stola, staknemo bolečine v križu in hrbtenici. In zato je pomebno da so pisarniški stoli v pisarnah kjer so zaposleni po osem ur ali še več pritrjeni na stol, ti udobni in pa omogočajo zdravo sedenje.
Zelo primerno je da so pisarniški stoli, ki jih lahko kupite na spletni strani http://www.matson.si/, iz materiala, ki diha, saj tako preprešujemo prekomirno potenje. Pisarniški stoli pa morajo biti narejeni iz mehkih materjalov, saj je tako sedenje na njemu veliko bolj udobno. In tako lahko pričakujemo tudi dobre razultate od delavcev, če se na delovnem mestu dobro počutijo.
Pisarnški stoli na katerih sedimo po osem ur na dan ali več, morajo biti narejeni tako, da se lahko prilagodijo človeku, glede na njihovo postavo in pa velikost. Tako je zelo primerno, da je pisarniški stol nastavljiv po višin in pa da ima ortopetsko oblikovan naslonjač in se tako lepo prilagodi človeški hrbtenici.
Tags bolečine v hrbtenici, bolečine v križu, Pisarniški stoli | Permalink | Comment (0)
Pohištvo
Pisarniški stoli
18/11/2012 – 07:17
V naših poslovnih prostorih je zelo pomembno kakšni so pisarniški stoli, saj na njih preživimo večino svojega delovnega časa, kar pa je še razlog več da nudijo naši hrbtenici dobro oporo in nam vzdržujejo naravno držo telesa. Pisarniški stoli so ponavadi krivci številka ena za bolečine v hrbtu, saj nam zaradi svoje ne ergonomske telesne drže povzročajo bolečine v križu, saj se le te pojavijo zaradi gibanja (lomljenja) hrbtenice v križu. Pojavijo se lahko tudi neozdravljive poškodbe v hrbtenici, katere nam lahko povzročijo resne težave. Ergonomski pisarniški stoli so odlična rešitev za preprečevanje »lomljenja« hrbtenice. Ergonomski stol nam zaradi gibljivega sedeža omogoča da je naša hrbtenica vedno v vodoravnem pravilnem položaju, saj njegov gibljiv sedež sledi telesu. Sedenje na ergonomskem stolu lahko primerjamo z terapevtsko žogo, katera ima podobne lastnosti, namen pa je ta da krepi hrbtne in trebušne mišice in nas s tem sili v pravilno telesno držo.
Tags Pisarniški stoli | Permalink | Comment (0)
Pohištvo
Prvi pisarniški stoli
11/05/2011 – 13:34
Prvi pravi pisarniški stoli so bili izdelani za urad, ki so imeli s prihodom železniškega prometa še več dela, kar je posledično, da so več časa zaposleni sedeli za mizo. Ko so ugotovili vodilni, da so zaposleni v pisarnah bolj učinkoviti, če sedijo na vrtljivih stolih, so se začeli izdelovati pisarniške stole tovarniško. Namen stolov je, da zaposleni lahko sedijo kar na stolih in hkrati brez vstajanja dosežejo več lokacij hkrati. V pisarnah pa poleg stolov potrebujete tudi mize a pisarne o katerih lahko preberete na strani https://www.prclanki.com/mize-za-pisarne/.
Za te zasluge je pa deležen Otto von Bismarck, ki je prvi predlagal, da bi izdelovali pisarniške stole tovarniško in da bi imeli takšne pisarniške stole tudi v parlamentu.
Če zaposlenim ni potrebno vstajati porabijo tudi manj časa in energije.
Današnji pisarniški stoli pa zagotavljajo maksimalno udobje pri opravljanju dela za mizo.
Tags 1a pohištvo, Pisarniški stoli | Permalink | Comments Off on Prvi pisarniški stoli
Pohištvo
Udobni in zdravi pisarniški stoli
02/06/2010 – 06:02
Ali udobno sedite, ko berete ta članek? Mnogi med vami boste pritrdili. Ali tudi zdravo sedite? Tokrat pa odgovor ni tako preprost, kajti marsikdo se ne zaveda, kaj pomeni zdravo sedenje. Mnogi med nami presedimo velik del dneva na pisarniških stolih, pri tem pa se morda premalo zavedamo vpliva na naše zdravje. Tudi če nam je dovolj udobno, kajti nepravilna drža pri sedenju lahko negativno vpliva na hrbtenico in po dolgotrajnem sedenju nas začne “trgati”. To pa nikakor ni dobro za delovno okolje, kajne? Sploh če pomislimo, da tako delamo dolga leta.
Zato so pisarniški stoli pomembnejši, kot jim prisodimo; drugo pisarniško pohištvo ne vpliva toliko na naše zdravje. Več o njih lahko preberemo na strani www.pisarniškistoli.com. Žal so zdravi pisarniški stoli tudi dragi, ergonomski pisarniški stoli namreč stanejo tudi po stotine evrov, zato jih večina prezre. Vendar so ti ergonomski pisarniški stoli tudi investicija za prihodnost, prihranili nam bodo namreč veliko delovnih ur, ki bi bile sicer izgubljene zaradi bolniške zaradi bolečin v križu ter hrbtenici, poleg tega pa zagotavljajo udobno in zdravo delovno okolje, kar spodbuja produktivnost. Preračunajte zdaj, koliko vam prinese enkratni strošek nekaj stotih evrov skozi desetletja na delovnem mestu. Ugotovili boste, da se zdravi pisarniški stoli vendarle splačajo.
Tags Pisarniški stoli | Permalink | Comments Off on Udobni in zdravi pisarniški stoli
Kategorije
Akumulatorji
Avtomobilizem, motorji
Darila
Dom in vrt
Energija
Erotika
Fotografija
frizerstvo
Gume
Hiše
Igre
imenik
Inštrukcije
Izdelki
Izobraževanje
Kamnoseštvo
Lepota
Mizarstvo
Nakit
Nepremičnine
Oglaševanje
Okna, vrata, senčila
Optika
Optimizacija spletnih strani
Orodje
Ostalo
Parfumi
Parketarstvo
Perilo
Pohištvo
PR članki, novice
Prevajanje, lektoriranje
Računovodstvo
Šport, zabava, prosti čas
Stavbno pohištvo
Storitve
Telefonija
Tonerji in kartuše
Trgovina
Turizem
Varnost
Vedeževanje
Voda
Vreme
Vse za otroka
Zdravje, prehrana
Živali
Zaznamki
1nadan A1 Dominatus dražba dražbe Gume hrana za pse hutko igrala Igre ipo tools kuhinje Lektoriranje metal mikulić Nepremičnine novice okna optimizacija spletnih strani otroške sobe pas pavza Pisarniški stoli Pohištvo poredni zajček potuj nekam pozitivna energija prevajalnik prevajalska agencija prevajanje prevodi projekt varnost PR članki, novice pustni kostumi pvc okna računovodski servis Računovodstvo sedežne garniture sekom grafika Senčila spodnje perilo vrata Vreme vzmetnice zunanja igrala članki |
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev platforme za obveščanje in alarmiranje javnosti«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ISKRATEL, telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj, Ljubljanska cesta 24A, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 12. 2021
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev priglašenih stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je 17. 11. 2020 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o javnem naročilu je bilo na portalu javnih naročil objavljeno 7. 12. 2020, pod št. objave JN007604/2020-B01, dne 8. 12. 2020 pa tudi v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 239-590291. Naročnik izvaja konkurenčni postopek s pogajanji.
Naročnik je 12. 5. 2021 sprejel in istega dne na portalu javnih naročil (pod št. objave JN007604/2020-ODL01) objavil »ODLOČITEV O PRIZNANJU SPOSOBNOSTI«, št. 430-377/2020-72, iz katere izhaja, da je sposobnost za sodelovanje v drugi fazi postopka priznal petim kandidatom oz. skupinam kandidatov, trem kandidatom pa ne.
Naročnik je 5. 11. 2021 sprejel in istega dne na portalu javnih naročil (pod št. objave JN007604/2020-ODL02) objavil »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 430-377/2020-103, s katero je javno naročilo oddal ponudniku GENASYS II SPAIN, S.A.U., Plaza Santa Maria Soledad Torres Acosta, 2 PISO 4A, Madrid, Španija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za katerega je navedel, da je oddal dopustno in po merilih najugodnejšo ponudbo; naročnik je še navedel, da je izbranega ponudnika v skladu s 86. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) pozval za pojasnilo glede neobičajno nizke ponudbe in od ponudnika pridobil ustrezna pojasnila.
Vlagatelj je 17. 11. 2021 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, v ponovnem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb izloči ponudbo izbranega ponudnika kot nedopustno ter se kot najugodnejšo izbere njegovo ponudbo, oz. naj se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in vsa nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, podredno pa, naj mu Državna revizijska komisija zaradi kršitve pravice do vpogleda le-tega omogoči in mu dovoli dopolnitev ali spremembo zahtevka za revizijo; v vsakem primeru vlagatelj uveljavlja tudi povračilo priglašenih stroškov pravnega varstva.
Vlagatelj kot problematično najprej navaja, da naročnik v izpodbijani odločitvi ni obrazložil, zakaj je ocenil, da ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka, pač pa se je zadovoljil z navedbo, da je od ponudnika prejel ustrezna pojasnila. Meni, da naročnik tako ni izpolnil svoje zakonske dolžnosti, da (objektivno) preveri dejansko stanje, pač pa je opredelitev glede bistvenega elementa dopustnosti ponudbe prepustil kar izbranemu ponudniku. Glede neobičajno nizke ponudbe vlagatelj opozarja na potencialno kršitev delovne in socialne zakonodaje; navaja, da skladno z javno objavljenimi podatki glede plač v Republiki Sloveniji in prispevnimi stopnjami za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter davčnimi stopnjami plač izbrani ponudnik ne bo mogel izpolniti zakonskih obveznosti do državnih blagajn, če pa bo pokril te obveznosti, je pričakovati, da kadri, ki bodo izvajali pogodbeno prevzete aktivnosti, ne bodo plačani. Vlagatelj zahtevka za revizijo tako opozarja na (sicer potencialno) kršitev delovne in socialne zakonodaje. V zvezi z navedbo o nedovoljenem dogovarjanju ali korupciji opozarja, da je podizvajalec izbranega ponudnika slovenski gospodarski subjekt I., ki je bil izbrani izvajalec v postopku oddaje javnega naročila, ki se na portalu javnih naročil vodi pod št. dosjeja JN002860/2021; v tem postopku pa je naročnik po postopku s pogajanji brez predhodne objave oddal javno naročilo z oznako »MORS 55/2021-PSPb; Nadgradnja sistema PLK v letu 2021« v vrednosti 333.487,00 EUR prav temu subjektu. Vlagatelj navaja, da iz razloga, ker je naročnik z izbiro najmanj transparentnega postopka oddaje javnega naročila uspel skriti podrobnejši opis predmeta javnega naročila (le-ta naj ne bi bil razviden niti iz objavljene pogodbe na portalu javnih naročil), utemeljeno domneva, da je neobičajno nizka ponudba v predmetnem postopku posledica dejstva, da je podizvajalec I. za postavko »Licenca za platformo obveščanja in alarmiranja javnosti« že prejel naročilo v postopku pod oznako JN002860/2021, zato je izbrani ponudnik v predmetnem postopku lahko ponudil ceno 30.000,00 EUR brez DDV (preostali ponudniki so za predmetno postavko ponudili od 168.853,64 do 750.000,00 EUR brez DDV). V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj navaja, da bi ob upoštevanju zapisanih meril za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe naročnik skladno s 35. členom ZJN-3 kot javni podatek moral razkriti tudi obrazložitev, ki jo je prejel od izbranega ponudnika glede neobičajno nizke ponudbe.
Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana, se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 22. 11. 2021. Naročniku predlaga, naj zavrne zahtevek za revizijo, vlagatelju pa naloži povračilo priglašenih stroškov izbranega ponudnika. Poudarja, da je ocena o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka, naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje in v katero vlagatelj ni upravičen posegati. Meni, da ni jasno, zakaj bi moral naročnik njegovo ponudbo spoznati za nedopustno, če pa niti vlagatelj ne navaja nobenih argumentov, zaradi katerih bi moral naročnik to ponudbo oceniti kot neobičajno nizko. Pojasnjuje, zakaj je mogoče obrazložitev izpodbijane odločitve šteti kot ustrezno. Osupel je nad ravnijo izvajanj vlagatelja, ki se sploh ne nanašajo na izpodbijani postopek javnega naročanja kot tudi ne na izbranega ponudnika (ampak na njegovega podizvajalca); pojasnjuje, da pogodba o izvedbi javnega naročila iz zadeve JN002860/2021 tudi sicer ni v nikakršni (tehnični ali finančni) zvezi s predmetnim razpisom, nasprotnega pa ne navaja niti vlagatelj. Nerazumljivo naj bi bilo tudi, kako bi lahko podizvajalec izbranega ponudnika v zadevi JN002860/2021, kjer je bilo obvestilo o oddaji naročila objavljeno na portalu javnih naročil 18. 6. 2021, v ceni iz tedanjega postopka dodatno upošteval še kompenzacijo za (nizko) ceno iz predmetnega postopka, še preden je oddal ponudbo v predmetnem postopku. V zvezi z navedbami vlagatelja glede neobičajno nizke ponudbe opozarja, da gre za ugibanja o ravnanjih, do katerih bi lahko prišlo v prihodnosti, ki pa ne morejo biti predmet presoje, saj jih ni mogoče preizkusiti. Pojasnjuje še, da v skladu s prakso Državne revizijske komisije podrobna struktura cene, analiza cene oz. pojasnilo neobičajno nizke cene nikoli ne predstavlja podatkov, ki bi bili javni.
Naročnik je 18. 11. 2021 sprejel »SKLEP O ZADRŽANJU POSTOPKA«, s katerim je izvajanje predmetnega postopka javnega naročila zadržal do sprejema odločitve naročnika oz. Državne revizijske komisije.
Naročnik je 2. 12. 2021 sprejel »ODLOČITEV O ZAHTEVKU ZA REVIZIJO«, št. 430-442/2021-7, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V zvezi z očitkom o omejenem vpogledu opozarja, da vlagatelj ni pojasnil, zakaj bi sploh želel vpogledati v poslovne skrivnosti izbranega ponudnika oz. katere naj bi bile tiste domnevne nepravilnosti v izbrani ponudbi, ki jih sumi in ki jih želi preveriti oz. dokazati. Pojasnjuje, da je v zvezi z varovanjem poslovnih skrivnosti deloval skrbno in v celoti v skladu s 35. členom ZJN-3. Nadalje pojasnjuje, da je izvedel obligatorno preverjanje neobičajno nizke cene in skrbno preveril ceno izbranega ponudnika, tako s primerjavo cen, ki jih dosega pri sorodnih projektih, kot tudi s proučitvijo obrazložitve, ki mu jo je poslal izbrani ponudnik. Vlagatelju očita, da ni z ničemer utemeljil svoje trditve o tem, da naj bi se zgolj zadovoljil z obrazložitvijo ponudnika in da ni ocenil, da ponudba ponudnika ni neobičajno nizka. Potrjuje, da dokument izbranega ponudnika vsebuje podatke o načinu oblikovanja ponujene cene, finančno opredelitev razvoja rešitve in obseg dosedanje prodaje, pojasnilo o načinu izbire podizvajalca in tehničnih zahtev na zahtevo naročnika. V navedenem dokumentu je ponudnik naročniku ponudil možnost predstavitve rešitve na »DEMO« okolju z namenom, da se naročnik lahko prepriča v ustreznost in robustnost rešitve. Naročnik je ponudbo predstavitve sprejel. Ponudnik je izvedel predstavitev rešitve v dogovoru z naročnikom preko videokonference dne 21. 10. 2021. Naročnik je iz vseh ustrezno navedenih in pridobljenih pojasnil ter na podlagi izkušenj, ki jih ima s sorodnimi projekti ocenil, da pri ponudbi ponudnika ne gre za neobičajno nizko ceno.
V zvezi z navedbo vlagatelja, da obrazložitev odločitve o oddaji naročila ne dosega standardov, kot jih je oblikovala DKOM, naročnik ugotavlja, da vlagatelj ne pojasni, kaj bi po njegovem mnenju morala vsebovati izpodbijana odločitev. Meni, da je odločitev obrazložil v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, ocenil pa je tudi, da bi lahko podrobnejša pojasnila o sestavi cene škodila upravičenim poslovnim interesom izbranega ponudnika, zato podrobnejših informacij iz pojasnila o neobičajno nizki ceni na podlagi četrtega odstavka 90. člena ZJN-3 ni podajal.
Naročnik končno še kot neutemeljena in zlonamerna zavrača namigovanja vlagatelja na nedovoljeno dogovarjanje ali korupcijo; pojasnjuje, da je v letošnjem letu res sklenil pogodbo o nadgradnji sistema PLK (prikaz lokacije kličočega) v letu 2021 s podjetjem I., vendar pa predmet sklenjene pogodbe v ničemer ni povezan s predmetnim javnim naročilom, kar je razvidno iz vsebine naročila oz. je razvidno iz prilog k pogodbi (vključno s povzetkom tehničnih specifikacij), ki je bila objavljena na portalu javnih naročil.
Naročnik je Državni revizijski komisiji 6. 12. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku vložil zahtevek za revizijo in najprej uveljavljal, da naročnik te odločitve ni obrazložil skladno z ZJN-3, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda, v nadaljevanju pa je po vsebini uveljavljal, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ker bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot neobičajno nizko oz. izključiti izbranega ponudnika zaradi obstoja izključitvenega razloga iz točke č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, čemur vse je naročnik nasprotoval.
1. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika
Iz odstopljene dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila je razvidno, kar med strankama tudi ni sporno, da je vlagatelj 8. 11. 2021 zahteval vpogled, naročnik pa je vpogled omogočil in izvedel 11. 11. 2021 ter potek dokumentiral z zapisnikom o vpogledu.
Navedbe o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri vpogledu je potrebno presojati z vidika 6. in 35. člena ZJN-3. Določba 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se zagotavlja z objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Medtem ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in postopek odpiranja ponudb, pa vprašanje varstva podatkov in vpogleda v dokumentacijo konkurenčnih subjektov specifično ureja 35. člen ZJN-3.
Peti odstavek 35. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Tretja poved petega odstavka 35. člena ZJN-3 določa, v katerem obsegu naročnik dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer naročnik dovoli vpogled v vse dele, razen v tiste, ki upoštevaje določbe ZJN-3 predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Naročnik v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače, in mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke.
Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (npr. odločitve, št. 018-061/2016, 018-9/2017, 018-110/2018), da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev ter predlaganju dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete zgolj obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter v zvezi z dokazovanjem le-teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN uporabljajo v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. ZPP tako v 7. členu ureja razpravno načelo, ki od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Dolžnost navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijajo navedbe ter dokaze nasprotnika, je strankam naložena tudi v 212. členu ZPP. Iz navedenih določb ZPP izhaja t. i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Tudi peti odstavek 31. člena ZPVPJN določa, da mora vlagatelj, če meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala. Povedano drugače, vlagateljeva dolžnost je, da v zahtevku za revizijo najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze z namenom, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme).
Navedeno v obravnavanem primeru pomeni, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo, da bi izkazal naročnikovo kršitev pravice do vpogleda, konkretizirano navesti, v katere podatke mu naročnik vpogleda ni omogočil, ter pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih bi bil mogoč pravni zaključek o nezakonitosti naročnikovega ravnanja, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v te (konkretizirane) podatke. Državna revizijska komisija zato ni na splošno presojala, ali bi moral naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v večjem obsegu, kot mu ga je že omogočil, ampak je presojala zgolj, ali je (upoštevaje vlagateljevo trditveno podlago) mogoče naročniku očitati kršitve v zvezi z onemogočenim vpogledom v tiste podatke oz. dokumente, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo konkretizirano izpostavlja.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v (1) sklep izbranega ponudnika o zaupnosti (da bi lahko preveril ustreznost označitve »poslovne skrivnosti/zaupno«) ter v (2) pojasnilo oz. obrazložitev, ki jo je naročnik prejel od izbranega ponudnika glede neobičajno nizke ponudbe.
Državna revizijska komisija ob pregledu odstopljene dokumentacije ne more sprejeti kot prepričljivega ali utemeljenega očitka vlagatelja o tem, da mu ni bil omogočen vpogled v sklep o zaupnosti izbranega ponudnika z dne 8. 11. 2021, s katerim je ta določene dokumente opredelil kot zaupne; navedeno izhaja iz dokumenta »ZAPISNIK O VPOGLEDU«, št. 430-377/2020-109 z dne 11. 11. 2021, ki ga je s podpisom potrdila tudi pooblaščenka izbranega ponudnika na vpogledu. V zapisniku je tako med drugim navedeno, da »je naročnik predal v vpogled dokumentacijo oz. ponudbo neizbranima ponudnikoma TURM solutuions in Iskratel, ki sta fotografirala naslednje dokumente: […] Sklep o zaupnosti Genasys z dne 08.11.2021«. Ne glede na to Državna revizijska komisija pristavlja, da je v spornem dokumentu z dne 8. 11. 2021 izbrani ponudnik kot zaupnega opredelil med drugim tudi »Odgovor na pismo, ki se nanaša na nenormalno postavljeno nizko ceno – MORS 210/2020-KONKPSP« – tj. pojasnilo neobičajno nizke ponudbe.
Prav tako Državna revizijska komisija ne more soglašati z vlagateljem v tem, da bi zaradi meril za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe (ki v konkretnem primeru vključujejo najnižjo skupno vrednost ponudbe brez DDV ter garancijski rok) naročnik skladno z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 kot javni podatek bil dolžan razkriti tudi obrazložitev, ki jo je prejel od izbranega ponudnika glede neobičajno nizke ponudbe – podatki v spornem dokumentu ne predstavljajo specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količine iz te specifikacije, cene na enoto, vrednosti posamezne postavke in skupne vrednosti iz ponudbe oz. podatkov, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril; ti podatki so bili razvidni že iz ponudbe same, vlagatelj pa ne zatrjuje, da z njimi ni bil ustrezno seznanjen oz. da mu je bila kršena pravica do vpogleda tudi v tem smislu. Ker drugih razlogov v prid zatrjevanja kršitve pravice do vpogleda vlagatelj niti ni navedel, Državna revizijska komisija ne more ugotoviti s tem povezanih kršitev ZJN-3.
2. Obrazloženost odločitve o oddaji javnega naročila
»Dopustna ponudba« je skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.
Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji iz točk a (tj. ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3) in b (tj. ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena).
Naročnik skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 odločitev (npr. odločitev o oddaji javnega naročila v smislu drugega odstavka 90. člena ZJN-3, kot je to v tem primeru javnega naročanja) obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3, pri čemer mora razloge v primeru odločitve o oddaji javnega naročila navesti v obsegu, ki ga določa tretji odstavek 90. člena ZJN-3, in sicer le glede na alineje, ki so lahko relevantne za položaj konkretnega javnega naročila. Skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 mora odločitev o oddaji javnega naročila vsebovati:
- razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena tega zakona tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;
- značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;
- razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju;
- v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.
Vlagatelj obrazložitev izpodbijane odločitve problematizira z zatrjevanjem, da naročnik ni obrazložil, zakaj ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka (s tem pa tudi zakaj je ponudba izbranega ponudnika dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Vlagatelj torej smiselno uveljavlja, da je odločitev o oddaji javnega naročila pripravljena v nasprotju z drugo alinejo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, skladno s katero mora vsebovati »značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma«.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« št. 430-377/2020-103 z dne 5. 11. 2021 navedel med drugim, da je izbranega ponudnika »pozval na pojasnilo glede neobičajno nizke ponudbe in od ponudnika pridobil ustrezna pojasnila« ter da »je ponudba najugodnejšega ponudnika [tj. izbranega ponudnika] v skladu z 29. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-3 dopustna« oz. da ta ponudba »ni ocenjena za neobičajno nizko«. Že ta naročnikov opis – čeprav se vlagatelju zdi nezadosten – ne pomeni, da naročnik ni navedel »značilnosti in prednosti izbrane ponudbe«, ki se nanašajo na elemente iz točk a) in b) prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija se ne strinja z vlagateljem, da bi moral naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« pojasnjevati razloge, zakaj ponudbe po pregledu prejetih pojasnil s strani izbranega ponudnika ni ocenil kot neobičajno nizke. ZJN-3 namreč ne zahteva, da bi moral naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila analizirati svoje ugotovitve glede določene ponudbe, ko se odloči za izbiro take ponudbe, kar dejansko uveljavlja vlagatelj. Prav tako iz navedbe naročnika v obrazložitvi izpodbijane odločitve, da je izbranega ponudnika »pozval za pojasnilo glede neobičajno nizke ponudbe in od ponudnika pridobil ustrezna pojasnila«, v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja ne izhaja, da »naročnik ni izpolnil svoje dolžnosti, da (objektivno!) preveri dejansko stanje, pač pa je opredelitev glede bistvenega elementa dopustnosti ponudbe prepustil kar izbranemu ponudniku«; kot je razbrati iz citirane navedbe, je bil naročnik tisti, ki je pridobljena pojasnila ocenil za ustrezna, iz navedb vlagatelja pa niti ni mogoče ugotoviti, s čim utemeljuje, da naj bi naročnik opredelitev elementov dopustnosti ponudbe prepustil izbranemu ponudniku.
3. Razlog za izključitev
Kot je mogoče razbrati iz zahtevka za revizijo, vlagatelj po vsebini uveljavlja tudi obstoj izključitvenega razloga iz točke č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi gospodarski subjekt, če lahko naročnik upravičeno sklepa, da je gospodarski subjekt z drugimi gospodarskimi subjekti sklenil dogovor, katerega cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco; šteje se, da je sklepanje naročnika iz prejšnjega stavka upravičeno, če organ, pristojen za varstvo konkurence, na podlagi prijave naročnika v 15 dneh naročniku sporoči, da bo uvedel postopek ugotavljanja kršitve.
Izključitveni razlogi so določeni v 75. členu ZJN-3 in jih je mogoče razdeliti na obligatorne in fakultativne. Obligatorni izključitveni razlogi so določeni v prvem, drugem in četrtem odstavku 75. člena ZJN-3, fakultativni izključitveni razlogi pa so določeni v šestem odstavku 75. člena ZJN-3.
Kot je Državna revizijska komisija pojasnila v sklepu št. 018-094/2018-7, naročnik fakultativnih izključitvenih razlogov, ki so določeni v šestem odstavku 75. člena ZJN-3, ni dolžan vključiti v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Kadar naročnik zaradi smiselnosti in potrebnosti vključi fakultativne izključitvene razloge v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, mora pri pregledovanju ponudb ugotoviti, ali pri ponudniku obstajajo ti razlogi in naročila ne sme oddati ponudniku, pri katerem obstajajo takšni razlogi, saj se mora strogo držati pravil, ki jih je določil sam. Naročnik pa lahko v primerih iz č), d) g) in h) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3 izključi gospodarski subjekt, ne glede na to, ali je te izključitvene razloge vključil v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. To pomeni, da če izključitveni razlog iz č) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3 ni vključen v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in če naročnik pri pregledu ugotovi, da je pri gospodarskem subjektu podan izpostavljeni izključitveni razlog, je izključitev tega gospodarskega subjekta odvisna od naročnikove presoje. Naročnik se tako lahko (šele ob pregledu ponudb) odloči, da gospodarski subjekt, pri katerem je podan izključitveni razlog iz č) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3, izključi iz postopka, lahko pa se tudi odloči, da ga ne izključi in mu odda javno naročilo.
Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in ugotovila, da naročnik razloga za izključitev iz točke č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 v obravnavani zadevi ni predvidel – tega ne zatrjuje niti vlagatelj. To logično pomeni, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja nobena naročnikova zaveza, da bo izključil gospodarski subjekt, ki bi bil v položaju iz točke č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3.
Dejstvo, da naročnik razloga iz točke č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 ni predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, upoštevaje zgoraj pojasnjeno, sicer ne pomeni nezmožnosti naročnika, da izključi gospodarski subjekt. Vendar je v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila očitno, da naročnik izbranega ponudnika ni izključil, temveč je njegovo ponudbo izbral. Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ni mogla ugotoviti naročnikove kršitve ZJN-3. Točka č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 je namreč v primerih, kot je obravnavani, kjer je odločitev o izključitvi ponudnika stvar naročnikovega prostega preudarka oz. njegove diskrecijske pravice, namenjena predvsem varstvu tistega ponudnika, ki bi ga naročnik želel izključiti iz postopka oddaje javnega naročila. Na podlagi omenjene določbe pa ni mogoče nuditi pravnega varstva neizbranemu ponudniku, ki bi želel doseči izključitev izbranega ponudnika, kadar se naročnik za to možnost ne odloči. Z drugimi besedami to pomeni, da v primerih, kadar pravila javnega naročanja naročniku ne nalagajo obveznosti izključitve ponudnika, tudi naročnikove kršitve s tem v zvezi ni mogoče ugotoviti.
Tudi sicer pa Državna revizijska komisija pristavlja, da vlagatelj obstoj tega izključitvenega razloga domneva iz razloga, ker naj bi podizvajalec izbranega ponudnika v drugem javnem naročilu od naročnika že pridobil naročilo za eno od postavk. Ne glede na to, ali bi navedeno (če bi bilo izkazano) sploh pomenilo izpolnitev zakonskega dejanskega stanja iz točke č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik »uspel skriti podrobnejši opis predmeta javnega naročila« oz. da »le-ta tudi ni razviden iz objavljene pogodbe na Portalu javnih naročil«, saj je iz objave na portalu javnih naročil št. JN002860/2021-Pog01 z dne 22. 6. 2021 (tj. iz objavljene pogodbe in prilog) jasno razviden predmet storitve, ponudbeni predračun, tehnične specifikacije itd. Upoštevaje navedeno je soglašati z naročnikom v tem, da se sklenjena pogodba nanaša na nadgradnjo sistema PLK (prikaz lokacije kličočega) in ne na predmetno javno naročilo oz. na licenco za platformo za obveščanje javnosti, kot to domneva vlagatelj.
4. Neobičajno nizka ponudba
Ravnanje z neobičajno nizko ponudbo je določeno v 86. členu ZJN-3, ki določa, da mora naročnik v primeru, če meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove zahteve ponudba neobičajno nizka glede na cene na trgu ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, preveriti, ali je neobičajno nizka in od ponudnika zahtevati, da pojasni ceno ali stroške v ponudbi. Takšno preverjanje mora naročnik izvesti v primeru, kadar ponudbo kot neobičajno nizko oceni sam ali kadar je vrednost ponudbe za več kot 50 odstotkov nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 odstotkov nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe.
Drugi odstavek 86. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik, preden zavrne neobičajno nizko ponudbo, od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb. Te podrobnosti se lahko nanašajo zlasti na:
a) ekonomiko proizvodnega postopka, storitev, ki se zagotavljajo, ali metode gradnje;
b) izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga, izvajanje storitev ali izvedbo gradenj;
c) izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih predlaga ponudnik;
č) izpolnjevanje obveznosti iz drugega odstavka 3. člena tega zakona;
d) izpolnjevanje zahtev glede podizvajalcev;
e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč (drugi odstavek 86. člena ZJN-3).
V skladu s tretjim odstavkom 86. člena ZJN-3 naročnik oceni pojasnila tako, da se posvetuje s ponudnikom. Ponudbo lahko zavrne le, če predložena dokazila zadostno ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz prejšnjega odstavka. Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3, jo mora zavrniti (četrti odstavek 86. člena ZJN-3).
Glede vprašanja presoje neobičajno nizke ponudbe je treba pojasniti, da nizka ponudbena cena sama po sebi ni prepovedana. Pravila javnega naročanja ponudbeno ceno določajo kot pomembno merilo za izbor najugodnejše ponudbe. V interesu naročnika je, da dobi ustrezno blago, storitev ali gradnjo po najugodnejših pogojih, predvsem po čim nižji ceni. Prav konkurenčnost ponudb je temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja, saj zagotovitev te omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), ki naročnika zavezujejo, da z izvedbo javnega naročila zagotovi, da je poraba sredstev zanj kar najbolj gospodarna in učinkovita. Svobodno določanje cen je ena temeljnih značilnosti konkurence na prostem trgu, kjer praviloma velja, da lahko ponudnik ponudi poljubno visoko ceno, če jo trg le sprejme, lahko pa tudi poljubno nizko, če mu takšna cena zagotavlja obstoj na trgu (prinaša dobiček ali pa vsaj zmanjšuje izgubo). Načelo o svobodnem oblikovanju cene velja tudi za zniževanje cen. Pravni predpisi načeloma ne prepovedujejo, da bi bila prodajna cena nižja kot lastna proizvajalna ali nabavna cena. V praksi je veliko okoliščin, zaradi katerih podjetje prodaja blago ali izvaja storitve oziroma gradnje pod lastno ceno (proizvodno, nabavno oziroma drugo). Načelo svobodnega oblikovanja cen vključuje tudi možnost njihovega diferenciranja (podjetje lahko isti izdelek, storitev oziroma gradnjo ponudi po različnih cenah glede na vrsto kupcev, čas prodaje, območje, količino in druge tržno pomembne okoliščine).
Navedeno pomeni, da je pri vprašanjih oblikovanja ponudbene cene potrebno izhajati iz stališča, da gre za eno od poslovnih odločitev ponudnika na podjetniški ravni, v katero praviloma ni mogoče posegati oziroma je to mogoče le toliko, kolikor to izrecno dopuščajo zakoni in na njihovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi. ZJN-3, kot je bilo že zapisano, nizko ceno določa kot element neobičajno nizke ponudbe, ki lahko pri naročniku vzbudi (ali celo mora vzbuditi) dvom o tem, ali je ponudnik pravilno razumel dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oz. obseg predmeta naročila in posledično ali lahko ob nizki ceni sploh zagotovi izvedbo naročila na način, kot je določen. V primeru, kadar se pri naročniku zaradi nizke cene pojavi dvom o možnosti izpolnitve naročila oz. kadar so podana v prvem odstavku 86. člena ZJN-3 določena matematična razmerja med ponudbenimi cenami, ima naročnik pravico, da takšno ponudbo oceni kot nedopustno in jo zavrne, vendar šele potem, ko ponudnika pozove k pojasnilom ponudbe in mu s tem omogoči, da svojo ponudbo ustrezno obrazloži, navede podatke in utemelji posamezne elemente ponudbe. Določba 86. člena ZJN-3 je torej primarno namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo z nizko ceno in za katero je naročnik ocenil, da je neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, ter jo zato želi zavrniti, zavrne pa jo le v primeru, če na podlagi pridobljenih pojasnil ugotovi, da ponudnik, upoštevajoč ekonomiko poslovanja, izbrane tehnične rešitve, posebne pogoje izvedbe ali izvirnost rešitev, ne more pojasniti nizke cene. Naročnik ponudbo zavrne tudi v primeru, če ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3 (obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava).
Med strankama ni sporno, da so bili v primeru vlagateljeve ponudbe izpolnjeni pogoji za obligatorno preverjanje neobičajno nizke ponudbe: vlagateljeva ponudba v višini 89.000,00 EUR brez DDV je namreč za več kot 50 % nižja od povprečne vrednost pravočasnih ponudb (vrednosti preostalih pravočasnih ponudb brez DDV so bile 365.091,00 EUR, 920.000,00 EUR, 360.331,03 EUR in 288.500,00 EUR) in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe (288.500,00 EUR z DDV) za ta sklop.
Med strankama tudi ni sporno, da je naročnik na izbranega ponudnika 1. 10. 2021 naslovil »POZIV ZA POJASNILO GLEDE NEOBIČAJNO NIZKE PONUDBE«, na kar je izbrani ponudnik odgovoril z dokumentom »Odgovor na pismo, ki se nanaša na nenormalno postavljeno nizko ceno – MORS 210/2020-KONKPSP« z dne 11. 10. 2021. Sledeč ustaljeni praksi Državne revizijske komisije (npr. v zadevah št. 018-083/2011, 018-318/2011, 018-130/2013, 018-356/2013, 018-068/2015, 018-200/2017 …) je treba presojo, ali je ponudnik, katerega ponudbo je naročnik identificiral kot neobičajno nizko, v postopku pojasnjevanja ponudbe dvom o možnosti izpolnitve naročila ovrgel ali ne, šteti kot naročnikovo avtonomno odločitev. Kot takšno je treba šteti tudi končno presojo naročnika, ali bo ponudbo zavrnil kot neobičajno nizko ali ne, saj gre za odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje. Glede na navedeno lahko Državna revizijska komisija v predmetnem postopku pravnega varstva ugotovi le, da je naročnik na podlagi prejetega vlagateljevega pojasnila utemeljeno sklepal, da je vlagatelj ponudbeno ceno ustrezno pojasnil, še zlasti glede razlike v ceni od informativne ponudbe v preteklem letu in od ostalih ponudnikov, glede odločitve za podizvajalca ter glede obsega licence in upoštevnosti vseh zahtev, na kar vse so nanašala naročnikova vprašanja v pozivu.
Vlagateljeve navedbe v smislu, da bi moral naročnik ugotoviti, da je ponudba neobičajno nizka zaradi nezmožnosti izpolnjevanja obveznosti do državnih blagajn v izvedbeni fazi javnega naročila so tudi trditveno nepodkrepljene (ni mogoče razbrati, zakaj naj izbrani ponudnik ne bi mogel izpolnjevati teh obveznosti); očitkov, ki se nanašajo na bodoče morebitne kršitve izbranega ponudnika oziroma na njegovo bodoče in morebitno (ne)izpolnjevanje obveznosti, pa niti ni mogoče obravnavati.
Upoštevaje vse navedeno je Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrnila navedbe vlagatelja o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika iz razloga neobičajno nizke ponudbe in s tem povezanimi zatrjevanimi kršitvami naročnika v zvezi z oddajo naročila temu ponudniku.
5. Zaključno
Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Izbrani ponudnik je v izjasnitvi o zahtevku za revizijo priglasil povrnitev stroškov, o katerih naročnik v nasprotju s prvo povedjo iz osmega odstavka 71. člena ZPVPJN ni odločil v odločitvi o zahtevku za revizijo, zato je o njih odločila Državna revizijska komisija v revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi slednje, posledično pa priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
V Ljubljani, dne 29. 12. 2021
Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
Vročiti (prek portala e-Revizija):
- vlagatelj,
- naročnik,
- izbrani ponudnik, po pooblaščencu
- RS, MJU.
Vložiti:
- v spis zadeve.
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
Poznavanje, razumevanje in usklajeno izvajanje zelo raznolikih aktivnosti marketinga (vsebinskega marketinga) je enako zahtevno kot športni dekatlon, tista jeb… disciplina, kjer enostavno ne moreš nič fejkati.
Še pred nekaj leti smo se namreč lahko zanesli na velik medijski budžet ali dobro kreativno idejo, s pospešeno digitalizacijo na vseh področjih, vedno zahtevnejšimi potrošniki in vedno bolj kompleksnim upravljanjem vseh različnih možnosti pa je tudi celoten marketing na preizkušnji. Kakšno taktiko ubrati, da ne bomo zmagovalci le v eni disciplini, temveč tisti, ki bomo na koncu odnesli največ točk (naročnikov, kupcev, članov, najboljših kadrov, naročil …)?
Deseteroboj = dekatlon
In katerih je teh deset disciplin oziroma kompetenc, ki so potrebne, da bomo lahko uresničili obljube vsebinskega marketinga, da je eden izmed najbolj učinkovitih komunikacijsko-marketinških pristopov za ustvarjanje celostne izkušnje z blagovno znamko oziroma »brand experience«?
Vsaka izmed desetih kompetenc je pomembna, obvladovanje vseh na zavidljivi ravni pa je bolj pomembno kot biti odličen v eni disciplini. Tudi na olimpijskem dekatlonu so le redki, ki so bili najboljši v dveh kategorijah, večina zmagovalcev je bila najboljša le v eni.
Brand experience
Živimo v obdobju razvoja »marketinga«, ki ga stroka definira kot »izkustveni marketing« oziroma »experience marketing«. Trendi so jasni in nam vsem poznani, od veselih in popolnih slik na družbenih omrežjih do vse manjše potrebe po lastništvu pri mlajših potrošnikih z nedvoumnim poudarkom na izkušnjah in doživetjih. Nekateri, na primer najnovejši najbogatejši zemljan Jeff Bezos, so šli z izkušnjo do same skrajnosti, kar lepo povzema njegova izjava, da je marketing (oglaševanje) davek, ki ga je treba plačati, ker imaš zelo dober izdelek ali storitev. Zelo jasno je tudi skrito sporočilo te izjave, ki nas usmerja v prepričanje, da slab izdelek niti ob izjemni komunikaciji in marketingu v sodobnem svetu ne more več dolgo obstati. Sploh če ne prinaša nobene izjemne vrednosti.
Zahteve do blagovnih znamk so vse večje, »napihnjeno oglaševanje«, ki so le prazne obljube, je vse manj produktivno, sodoben potrošnik hoče več. Želi si avtentičnost, resnico, želi dokaze. Tako vse bolj jasna postaja tudi opredelitev različnih področij prej omenjenih terminov: Brand/blagovna znamka (vzpostavitev in komuniciranje obljube) in (Brand) experience/izkustvo (dolgoročno dokazovanje obljub in upravljanje odnosov). Za celostno komuniciranje vsako uspešno podjetje seveda potrebuje oboje. Za vse pa je ključno vprašanje, kako postaviti prioritete in predvsem kako razdeliti sredstva, da bomo lahko dosegali tako takojšnje kot dolgoročne učinke.
Avtor: Primož Inkret
Celoten članek je bil objavljen v šestem Kontekstu.
Govorci
Program
Prizorišče
Novice
Organizator
PM, poslovni mediji d.o.o.
Igriška ulica 5
1000 Ljubljana
01/ 300 01 90
Vprašajte nas
Imate vprašanje? Vas zanimajo podrobnosti? Pišite nam in odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času!
pomp@p-m.si
Spremljajte nas
Vse pravice pridržane. PM d.o.o.
Piškotki
Politika zasebnosti
Pravila in pogoji
Piškotke uporabljamo za izboljšanje vaše izkušnje na naši spletni strani in za prikaz prilagojenega oglaševanja. |
zanima me, kako se pravilno prereže semenski krompir če je predebel. hvala za odgovor in lep pozdrav.
Spoštovani
Rezanje gomoljev odsvetujemo zaradi nevarnosti širjenja bolezni na semenske gomolje. Če se vendarle odločimo za rezanje debelejših gomoljev, jih prerežemo na dva dela pokončno od apikalnega dela do stolonovega dela gomolja. Rezane dele potresemo s fungicidom, nož pa po vsakem prerezanem gomolju razkužimo v alkoholu. Najprimernejši čas rezanja je vsaj dva tedna pred saditvijo, da se gomolj posuši in se oblikuje nova kožica, lahko pa tudi tik pred saditvijo, če je zemlja dovolj topla, da gomolji hitro vzkalijo. Nekatere sorte (npr. Ulster Sceptre...) ne prenesejo rezanja.
V večini primerov sta na prodaj dve različni debelini semena: standardno normalno debelo seme, kjer so gomolji debeli od 35 do 55 mm, sortirani na kvadratni mreži in drobno seme, debeline od 25 do 35 mm. Če so gomolji dolgi, so lahko tudi pri kalibraciji od 25 do 35 mm težji od 30 gramov. Nasprotno pri okroglih sortah lahko dosežejo težo le 20 ali celo manj gramov. Velikost in teža gomolja poleg fiziološke starosti direktno določa povprečno število kalečih očes na gomolju, pa tudi njihovo energijo kalitve. V povprečju je število kalečih očes pri drobnih gomoljih za okoli 40% manjše kot pri debelih, zato jih sadimo gosteje. V neugodnih rastnih razmerah pri saditvi drobnega semena dosežemo tudi do 50% nižji pridelek. Zato se za nakup drobnega semena odločimo le, če mu lahko zagotovimo optimalne razmere za rast: najboljša rodovitna tla, optimalen čas saditve, poznejše osipanje. To lahko dosežemo na vrtovih, večji pridelovalci pa na kakovostnih, dobro založenih tleh.
Lep pozdrav
Kje lahko kupite naše izdelke
Za komentiranje se prijavite
Prijava
Še več strokovnih vsebin poiščite v reviji Gaia
Naročilo revije
Želite biti vedno na tekočem o vsem iz sveta vrtnarjenja?
Dvakrat mesečno boste na e-mail prejeli zanimive in uporabne informacije o vrtnarjenju, ki jih za vas pripravlja uredništvo revije Gaia. |
Domov Obvestila in objave Novice in objave PRIPRAVE NA I FEEL SLOVENIA IRONMAN 70.3 SLOVENIAN ISTRIA V POLNEM TEKU
PRIPRAVE NA I FEEL SLOVENIA IRONMAN 70.3 SLOVENIAN ISTRIA V POLNEM TEKU
7. 7. 2021 18
Osnovni podatki
01.jpg
Organizator enega največjih mednarodnih enodnevnih športnih tekmovanj za rekreativne športnike v Sloveniji se skupaj s partnerji dogodka ter domačimi in tujimi triatlonci že veseli letošnje izvedbe I FEEL SLOVENIA IRONMAN 70.3 Slovenian Istria, ki ga je lani moral odpovedati zaradi neugodne epidemiološke situacije v državi.
Včeraj dopoldne je, skupaj s svojimi glavnimi partnerji, ki tekmovanje podpirajo že od njegove prve edicije v letu 2018, predstavil potek priprav na letošnjo tretjo izvedbo, ki bo 19. septembra, ter glavne novosti oziroma spremembe glede na predhodna leta. Po dveh izredno uspešnih izvedbah tekmovanja, ki sta bili obe deležni visokih pozitivnih ocen s strani udeležencev, organizacija tretje izdaja ostaja izziv. Vse letošnje spremembe so v glavnem pogojene s trentuno zdravstveno situacijo covida-19 in vsemi potrebnimi ukrepi za preprečevanje širjenja virusa na tako velikem športnem dogodku. Tako letos ne bo znamenitega petkovega druženja tekmovalcev ob špagetih ter sobotnega teka za najmlajše IRONKIDS. Tudi predstavitev navodil tekmovalcem in pravil tekmovanja bo letos izjemoma potekala virtualno.
Ne glede na vse bo organizator tudi tokrat zagotovil visok nivo izvedbe. »Držali se bomo vseh zahtevanih covid-19 navodil in zagotovili varnost vseh sodelujočih. Zelo smo zadovoljni, da kljub negotovim časom prijave prihajajo. Pričakujemo 1200 prijav, čeprav se lahko vse spremeni v mesecu ali dveh, sploh, če bodo tujci videli, da je Slovenija varna država, da se izvajajo tudi druga tekmovanja. Tako se lahko zgodi, da pridemo do končne številke 1500 ali 1600 tekmovalcev na startni črti,« je v uvodu zbranim predstavil načrt Milan Eržen, generalni direktor organizacijskega odbora tekmovanja IRONMAN v Sloveniji.
Kakšnih večjih sprememb poteka tekmovalnih prog organizator ne načrtuje. Ostaja 1,9 kilometra plavanja v morju, 90 kilometrov kolesarjenja, najprej po koščku italijanskega ozemlja mimo občin Trst in Milje, nato pa po prečudoviti notranjosti slovenske Istre z dvema večjima vzponoma ter na koncu še 21 kilometrov teka po znameniti obmorski sprehajalni poti od Kopra do Izole in nazaj. Tekmovalci imajo 8 ur in pol časa, da prečkajo ciljno črto na koprski promenadi.
Prav tako tekmovanje ostaja trajnostno naravno, z najvišjo možno mero varovanja okolja in uporabe recikliranih materialov pri sami organizaciji in izvedbi.
Mag. Maja Pak, direktorica STO, ki podpira tekmovanje že od njegove prve izvedbe, je poudarila: »Mednarodni globalno odmevni športni dogodki so odlična priložnost za povečanje prepoznavnosti in ugleda naše dežele kot varne in k trajnosti zavezane destinacije za aktivna doživetja. Veseli me, da dogodek I FEEL SLOVENIA IRONMAN 70.3 Slovenian Istria znova povezuje vse štiri obalne občine, ob Luki Koper pa pri letošnjem triatlonu partnersko sodeluje tudi Triatlonska zveza Slovenije,« in dodala: »letošnji dogodek nadgrajuje vrsta trajnostnih ukrepov, ki komunicirajo osrednjo zavezo naše dežele in spoštljiv odnos do narave. Spremljevalni kulinarični dogodek
IRONMAN Slovenian Istria Restaurant Week, ki bo obiskovalcem dogodka našo deželo predstavil skozi edinstvena gastronomska doživetja, pa bo v letu, ko Slovenija nosi naziv Evropska gastronomska regija, zaživel v razširjeni različici. Slovenska turistična organizacija z implementacijo znamke I feel Slovenia in predstavitvijo Slovenije kot destinacije za aktivna doživetja sodeluje pri najpomembnejših letošnjih športnih dogodkih, s čimer utrjujemo ugled Slovenije kot izjemne gostiteljice tudi v teh težkih časih. Glede na velik potencial bodo v letih 2022 in 2023 v ospredju promocije slovenskega turizma aktivne počitnice in športni turizem.«
Predsednik TZS Jure Leben je navzočim izjavil: »Po covid obdobju je tak dogodek zagotovo lepa spodbuda za tekmovalce, da se lahko v tako velikem številu preizkusijo in tudi družijo. Za Triatlonsko zvezo Slovenije je pomembno, da se bolj aktivno posveti tudi rekreativnim triatloncem, ki jim taka tekma zagotovo predstavlja izziv. To lahko potrdim tudi iz lastne izkušnje izpred dveh let. Zato je Triatlonska zveza Slovenije vesela, da je lahko partner pri organizaciji mednarodnega triatlona.« Na vprašanje, kaj meni, kako bo s športnimi tekmovanji po covidu, je dejal, da upa, da se bodo razmere čim prej umirile. »Za organizacijo samih tekem v okviru prireditev ne bo velikih sprememb, verjetno pa bodo omejitve pri družabnih dogodkih pred in po tekmi ostale. Upam, da bo teh čim manj,« je zaključil.
Župani štirih obmorskih občin, prav tako partnerji dogodka že od samega začetka, se zavedajo, da je tako veliko mednarodno tekmovanje izrednega pomena za prepoznavnost in turizem tega dela Slovenije. IRONMAN s svojimi spremljevalnimi aktivnostmi pomembno vpliva tudi na vse ostale kapacitete v slovenski Istri, kar je pokazala statistika nočitev in obiska restavracij iz leta 2019, saj »IRONMAN ni le športni dogodek, je prav tako turistični dogodek in takih smo v slovenski Istri veseli,« pravi Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper, ki je znana po športnih prireditvah.
Slovenija se letos ponaša z nazivom Evropska gastronomska regija, zato organizator ponovno načrtuje dodatno gastronomsko izkušnjo za športnike in njihove spremljevalce pod imenom IRONMAN Slovenian Istria Restaurant Week. »Gastronomski turizem je izrednega pomena za Portorož, Piran in celotno regijo slovenske Istre, še posebej v teh časih. Razvijamo eminentno turistično destinacijo, ki bo kos vsem zahtevam dogodkov takega mednarodnega dometa, in počaščen sem, da se IRONMAN dogaja prav v naših štirih občinah, saj je to velika priložnost za promocijo Slovenije. Nenazadnje so vsi naši ambasadorji vrhunski športniki in lahko smo ponosni na to, kar imamo,« meni župan občine Piran Đenio Zadkovič.
Gregor Strmčnik, župan občine Ankaran, se tudi strinja, da je IRONMAN za občino Ankaran pomemben dogodek. »Ankaran je znana turistična destinacija, če omenim samo ankaranski polotok, zeleno-modri zaklad, ki je vpet med dve sodobni pristanišči. S takimi dogodki, ki podpirajo zdrav način življenja, in seveda z upoštevanjem zaščitnih ukrepov, se lahko zoperstavimo virusu.«
Župan občine Izola Danilo Markočič je na vprašanje, kako v Izoli doživljajo in sprejemajo velike mednarodne športne dogodke, odgovoril: »Vesel sem, da končno lahko spregovorimo o pripravah na take dogodke. V Izoli smo veseli vseh, ki želijo doživeti Izolo skozi šport in ostala doživetja, ki jih nudimo. Turistično združenje Izola je pripravilo veliko zanimivih programov za vse strukture obiskovalcev našega mesta. Predolgo časa smo v gostinski in turistični panogi bili omejeni, zato se IRONMANA veselimo tako mi, odločevalci, kot tudi vsi gostinsko-turistični delavci. Trudimo se v taki meri, da bodo gostje odhajali iz slovenske Istre zadovoljni in se radi vračali.«
Organizator zagotavlja varno in nepozabno triatlonsko izkušnjo. Nekaj mest je še na voljo, zato velja opozoriti, naj vsi zainteresirani triatlonci ne odlašajo s prijavo. Vsa morebitna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenia70.3@ironman.com.
Team IRONMAN Slovenia
Izpostavljeno
Participativni proračun
1
Lokalne volitve 2022
Vloge in obrazci
OKOLJE IN PROSTOR
Evidenca oddanih azbestnih odpadkov
Vloga za izdajo lokacijske informacije
Vloga za pridobitev kopij/izrisov iz prostorskih aktov Občine Izola
Pobuda za izdelavo ali spremembo prostorskega akta občine
Vloga za izdajo soglasja k izvedbi cestnega priključka na občinsko cesto
Vloga za izdajo soglasja za poseg v varovalnem pasu občinske ceste
Vloga za izdajo projektnih in drugih pogojev za izdelavo projektne dokumentacije
Vloga za izdajo mnenja k projektnim rešitvam
Zahteva za izdajo mnenja o skladnosti s prostorskim aktom
Vloga za odmero komunalnega prispevka
Vloga za nakup nepremičnine
Vloga za najem/zakup nepremičnine
Ponudba za prodajo nepremičnine
Vloga za izdajo soglasja Občine Izola k postavitvi reklamnih tabel oziroma drugih komercialnih sporočil
Vloga za uporabo javne površine
Vloga za uporabo taksnih predmetov
Vloga za pridobitev pravice služnosti na nepremičninah v lasti Občine Izola
Vloga za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Napoved podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – fizične osebe
Napoved podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – pravne osebe
Vloga za dovolitev pokopa oziroma raztrosa pepela zunaj pokopališča
GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO
Vloga za prijavo obratovalnega časa obrata / kmetije (rednega ali izrednega ali podaljšanega)
Vloga za izdajo dovoljenja za občasno ali začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom
Prijava uporabe zvočnih naprav na prireditvi ali shodu, za katerega ni potrebno pridobiti dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom
Vloga za izdajo soglasja za prodajo blaga na drobno - zunaj prodajaln
SOCIALNE DEJAVNOSTI
Vloga za enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka
Vloga za subvencijo za varstvo otroka
SPLOŠNE VLOGE
Vloga za pridobitev informacije javnega značaja
Splošna vloga
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
Zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki
Zahtevek za popravek, izbris, prenos ali omejitev obdelovanja osebnih podatkov
CESTE IN PROMET
Spletna dovolilnica za enkraten prevoz po občinskih cestah Občine Izola
Vloga za zaporo občinske ceste - zaradi izvajanja del
Vloga za zaporo občinske ceste - zaradi prireditve
Vloga za izdajo dovoljenja za opravljanje del na občinski cesti
Vloga za izdajo dovoljenja za posebno pravico uporabe občinske ceste
Vloga za opravljanje preizkusa poznavanja kraja in lokalnih posebnosti občine Izola
Vloga za postavitev turistične in obvestilne signalizacije ob občinski cesti
Vloga za izdajo dovoljenja za promet na območju za pešce
Vloga za izdajo dovoljenja za čezmerno uporabo občinskih cest
Vloga za izdajo dovoljenja za izredni prevoz po občinski cesti
Vloga za izdajo/podaljšanje/spremembo dovoljenja za opravljanje avto taksi prevozov na območju občine Izola
Vloga za izdajo soglasja za napeljevanje podzemnih vodov in naprav v cestno telo občinske ceste
Koledar dogodkov
Dostopnost za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti
×
Velikost pisave
Pomanjšaj (-)
Ponastavi / privzeta velikost
Povečaj (+)
Barvna shema
Spletna stran naj bo prikazana v naslednji barvni shemi:
Črno na belem Črno na bež Rumeno na modrem Modro na rumenem Belo na črnem Zeleno na črnem Rumeno na črnem Turkizno na črnem
Pravna podlaga
Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Ta zakon se uporablja za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava
Na trenutni spletni strani so izvedene potrebne prilagoditve spletne strani, ki so jo zavezanci po ZDMSA dolžni urediti v roku do 23. septembra 2020.
Povezava do ZDSMA: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?sop=2018-01-1351.
Kazalo strani Izjava o skladnosti (ZDSMA)
×
Zapri
Prekliči
Shrani in zapri
Pošlji
×
Zapri
Prekliči
Shrani in zapri
Pošlji
Ustavi animacijo povezav in se premakni na seznam povezav
Kontakt
Občina Izola - Comune di Isola
Sončno nabrežje 8/Riva del Sole 8
6310 Izola/Isola
05 66 00 100
posta.oizola@izola.si
ID za DDV: SI16510801
Uradne ure
Uradne ure - za stranke
Ponedeljek: od 8.00 do 12.00
Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00
Petek: od 8.00 do 12.00
Uradne ure - sprejemna pisarna
Ponedeljek: od 8.00 do 12.00
Torek: od 8.00 do 12.00
Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00
Četrtek: od 8.00 do 12.00
Petek: od 8.00 do 12.00
Ostanite v stiku z nami
YouTube kanal Facebook RSS
Vremenska napoved
Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Sigmateh d.o.o.
Splošni pogoji spletne strani | Center za varstvo osebnih podatkov | Izjava o skladnosti (ZDSMA) | Pravilnik o piškotkih | Kazalo strani
Spletna stran za nemoteno delovanje uporablja piškotke
Spletna stran za delovanje uporablja samo nujno potrebne piškotke, za katere ne potrebujemo vaše privolitve. Brez namestitve teh piškotkov, vam nemotenega dostopa do spletne strani ne moremo omogočiti. Za več informacij si preberite Pravilnik o piškotkih. |
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Nine Velkavrh kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje in nadgrajevanje programske opreme cestninskega sistema«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložili družbi Kapsch TrafficCom AG, Am Europlatz 2, 1120 Dunaj, Avstrija in družba Kapsch Traffic Com, storitve v cestnem prometu, d. o. o., Ribičičeva ulica 33, Ljubljana, ki ju po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, Slovenska cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 2. 2016
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.
3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 30. 9. 2015 pod številko objave JN6764/2015 na portalu javnih naročil objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku Q-Free Traffic Design, d. o. o., Kamniška ulica 50, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), in sicer po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 12. 10. 2015, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave, čeprav za to niso bili izpolnjeni pogoji. Vlagatelj navaja, da tudi sam načrtuje, vzpostavlja in vzdržuje elektronske cestninske sisteme in da bi lahko konkuriral za pridobitev naročila, če bi naročnik izvedel postopek v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2). Tudi za cestninski sistem, ki je predmet tega naročila, je vlagatelj proizvedel in dobavil več kot 300.000 kosov strojne in programske opreme, navaja vlagatelj, in dodaja, da razpolaga z znanjem, izkušnjami in referencami, da bi lahko izvedel predmetno naročilo. Izbrani ponudnik je pri vzpostavitvi cestninskega sistema deloval le kot integrator, na področju programske opreme pa je verjetno avtor enega dela aplikativne programske opreme, pri čemer je del programske opreme napisal na podlagi dokumentacije, navodil in knjižic vlagatelja, vrsta ostale opreme pa je verjetno nastala v sodelovanju s podizvajalci. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik izvedbo postopka utemeljil z navedbo, da lahko zahtevano storitev zagotovi le določen ponudnik, in sicer zaradi tehničnih razlogov, povezanih z zaščito izključnih pravic, pri čemer naročnik ni pojasnil, kateri tehnični razlogi oz. izključne pravice opravičujejo izbiro tega postopka. Državna revizijska komisija je že v zadevi št. 018-295/2014, kjer je šlo za vzdrževanje strojne opreme cestninskega sistema, ugotavljala, kdo je proizvajalec programske opreme, ki naj bi bila neločljivo povezana s strojno opremo, in kdo je imetnik avtorskih pravic. Ugotovila je, da izbrani ponudnik nima avtorskih pravic na celotni opremi, temveč le na delu opreme, ki je povezana s krmilniki, saj so na ostali opremi izključne pravice obdržali proizvajalci komponent. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni edini, ki lahko ponudi razpisane storitve, in da tudi iz utemeljitve postopka s pogajanji ne izhaja, zakaj bi bil izbrani ponudnik edini možni ponudnik. Izbrani ponudnik ni edini proizvajalec programske opreme in je le sistemski integrator, pri vzpostavitvi in vzdrževanju sistema pa je poleg izbranega ponudnika sodelovala vrsta slovenskih in tujih družb, in sicer Asist, d. o. o., Triada, d. o. o., Iskra Sistemi, d. d. in vlagatelj. Po navedbah izvedenca v zadevi št. 018-295/2014 izbrani ponudnik ni izdelal strojne opreme niti ni izdelal programske opreme komponent. Kadar preidejo pravice izvorne kode na naročnika skupaj z načrti in dokumentacijo, lahko vzdrževanje integriranega sistema izvaja katerikoli ponudnik, če ima ustrezna znanja in ima pri tem možnost sodelovati z drugimi izvajalci. Izbrani ponudnik verjetno ni v celoti razvil programske opreme krmilnikov, poleg tega pa naj bi bila ta oprema izdelana ob upoštevanju navodil ter specifikacij drugih komponent sistema. Prav gotovo je naročnik lastnik te programske opreme, zatrjuje, vlagatelj, saj bi to v nasprotnem primeru dodatno dokazovalo načrtno izigravanje zakonodaje in diskriminatorno obravnavanje ponudnikov. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik namenoma izločil programsko opremo, katere proizvajalec je vlagatelj, pri čemer za to opremo ni izvedel ločenega naročila oz. ni pojasnil, zakaj tega dela ne bo več vzdrževal. Tudi v primeru, če je vlagatelj sam ali s partnerji res razvil vso programsko opremo, ki je predmet tega naročila, in na njej pridobil materialne avtorske pravice (kar vlagatelj sicer zanika), bi kljub temu naročilo lahko izvedel tudi vlagatelj, če bi naročnik sistem ustrezno dokumentiral in določil standarde vzdrževanja. Navsezadnje mora naročnik zagotoviti, da v primeru prenehanja izvajalca storitve vzdrževanja prevzame novi izvajalec. Ob ustrezno dokumentiranem sistemu, ki je sestavljen iz komponent drugih dobaviteljev, ne bi smelo biti nobene tehnične ovire, da bi lahko vzdrževanje integriranega sistema prevzel drugi izvajalec, navaja vlagatelj, in se pri tem sklicuje na sklep Državne revizijske komisije št. 018-295/2014-33. Tehnične ali pravne okoliščine ne morejo biti posledica neustreznih ravnanj naročnika v preteklosti oz. ravnanj, ki so v nasprotju s strokovnimi standardi in dobro prakso. Vlagatelj tudi navaja, da je celotna utemeljitev naročnika v nasprotju z merilom najnižje cene, saj ni jasno, kako je lahko naročnik zasledoval to merilo, če je v postopku sodeloval le en ponudnik. Vlagatelj nadaljuje, da ne drži, da bi bila celotna programska oprema, ki je predmet tega javnega naročila, razvita posebej za naročnika, saj je bila za naročnika izdelana le oprema za krmilnike, ostala oprema pa predstavlja komponente, ki so jih dobavili različni dobavitelji. Kot izhaja iz obrazložitve postopka, je za naročnika ključnega pomena tudi pravočasna izvedba potrebnih nadgradenj, tudi glede na zakonske spremembe, pri čemer vlagatelj opozarja, da je naročnik v preteklosti izvedel ločene postopke javnih naročil, ki jih je prav tako oddal izbranemu ponudniku, in sicer za prilagoditev sistema cestninjenja glede na euro emisijske razrede in prilagoditev programske opreme cestninskega sistema ob uvedbi nove stopnje DDV. To pomeni, zatrjuje vlagatelj, da je mogoče nadgradnje izvajati tudi ločeno. Vlagatelju tudi ni jasno, zakaj bo naročnik predmetne storitve potreboval še po zaključku leta 2016, saj je v teku postopek javnega naročila za vzpostavitev elektronskega cestninskega sistema. Naročnik po zatrjevanju vlagatelja prilagaja navedbe glede imetništva avtorskih pravic na programski opremi. Izbrani ponudnik ni imetnik izključnih avtorskih pravic na vsej programski opremi cestninskega sistema, ki je predmet tega naročila, saj opreme ni v celoti proizvedel sam, avtorskih pravic pa tudi ni pridobil od dejanskih proizvajalcev cestninske opreme. Ker gre pri programski opremi za računalniški program, imajo proizvajalci kot avtorji izključno pravico do reproduciranja, prevoda, prilagoditve ali kakšne druge predelave ter distribuiranja. Materialne avtorske pravice proizvajalcev na programski opremi torej predstavljajo oviro za pravilno izvedbo naročila s strani izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik nima pravice, da brez dovoljenja avtorja program nadgrajuje in posodablja, kar dokazuje, da ne more biti edini ponudnik. Da izbrani ponudnik nima materialnih avtorskih pravic, je ugotovila tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-295/2014-33. Naročnik je izbranemu ponudniku omogočil, da lahko za to naročilo in vsa prihodnja naročila postavi kakršnokoli ceno, saj jo bo moral v vsakem primeru sprejeti, če bo želel še naprej uporabljati programsko opremo cestninskega sistema. Vlagatelj opozarja tudi na določbe, ki veljajo za soavtorstvo, ter zaključuje, da ne obstajajo tehnični razlogi, zaradi katerih bi lahko predmetno naročilo izpolnil le izbrani ponudnik. Naročnik ni podal nobenega utemeljenega tehničnega razloga, da bi lahko predmetno naročilo izvedel le izbrani ponudnik, nasprotno pa brez sodelovanja vlagatelja ni mogoče vzdrževati cestninskega sistema kot celote, saj je proizvajalec njegovega ključnega dela, ki pa ga je naročnik iz predmetnega naročila nepojasnjeno izključil. Po mnenju vlagatelja je jasno, da bi moral naročnik predmetno naročilo objaviti in omogočiti oddajo ponudb vsem potencialnim ponudnikom, objaviti pa bi moral tudi, pod kakšnimi pogoji se morajo storitve izvajati. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila »Vzdrževanje in nadgrajevanje programske opreme cestninskega sistema«, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
Izbrani ponudnik, ki ga v predmetnem postopku zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 20. 10. 2015. V vlogi navaja, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo in da je ta neutemeljen, saj razlogi za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave vsekakor obstajajo.
Naročnik je dne 30. 10. 2015 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik uvodoma pojasnjuje, da elektro strojno opremo cestninskega sistema sestavljajo posamezne komponente, in sicer DRSC antene PREMID 3100, MIFARE antene, čitalci magnetnih kartic, podajalci listkov, kamere, klasifikatorji, zapornice, POS terminal za kartična plačila, semaforji, zanke in prikazovalniki. Vsaka komponenta ima svojo programsko opremo, ki je vanjo vgrajena in je namenjena za delovanje proizvoda, neodvisno od sistema, v katerega je integrirana. Računalniško strojno opremo sestavljajo elektronske in obračunske blagajne, delovne postaje za blagajniško poslovanje, strežniki cestninskih postaj in strežniki centra cestnine. Predmet tega javnega naročila je vzdrževanje in nadgrajevanje naslednjih sklopov programske opreme cestninskega sistema:
- programske opreme elektronskih blagajn cestninskega sistema
- programske opreme za komunikacijo s podajalniki cestninskih listkov v zaprtem cestninskem sistemu
- programske opreme nadzornih krmilnikov in sistema za razpoznavo registrskih tablic v cestninskem sistemu
- programske opreme obračunskih blagajn v cestninskem sistemu
- programske opreme delovnih postaj za blagajniško poslovanje v cestninskem sistemu
- programske opreme strežnikov cestninskih postaj
- programske opreme strežnikov na centru cestnine
(primarnega in sekundarnega baznega strežnika, komunikacijskega strežnika, primarnega in sekundarnega procesorskega strežnika, poročilnega strežnika, aplikacijskega strežnika).
Naročnik navaja, da se je ta programska oprema od leta 1995 izdelala, razvijala, nadgrajevala in vzdrževala izključno za njegove potrebe in gre za (nasprotno od vgrajene) unikatno programsko opremo. Predmet tega naročila je torej le unikatna programska oprema, medtem ko integrirana periferna oprema ni predmet vzdrževanja in nadgrajevanja po tem naročilu. Vgrajena programska oprema je namenjena delovanju posamezne komponente in je lahko enaka ne glede na to, v katerem cestninskem sistemu se uporabi. V sklop te opreme spada tudi programska oprema strojne opreme sistema PEMID TS 3100, na kateri vlagatelj zatrjuje avtorske pravice. Ta del opreme ni predmet tega javnega naročila, zatrjuje naročnik, in dodaja, da je predmet tega naročila le unikatna programska oprema, ki je bila razvita in izdelana izključno za njegove potrebe. Navedbe vlagatelja se nanašajo na njegov proizvod, ki je del elektro strojne opreme in ki ni predmet tega naročila, vlagatelju pa so razlike med elektro strojno opremo in programsko opremo jasne. Naročnik poudarja, da je vlagatelj le proizvajalec ene od komponent, ki je kot del elektro strojne opreme na spodnjih nivojih povezana s krmilno opremo in je del elektro strojne opreme, ne pa unikatne programske opreme. Unikatna programska oprema je na vseh nivojih cestninskega sistema medsebojno povezana in posebej prilagojena potrebam in načinu trenutnega poslovanja naročnika. Sestavljena je iz različnih podsklopov, ki jih je proizvedel in razvil izbrani ponudnik sam oz. s svojima partnerskima družbama Triada, d. o. o., in Asist, d. o. o. Avtorske pravice na programski opremi, ki jo je razvil izbrani ponudnik, si delita on in naročnik. Avtorske pravice na osnovni programski opremi, ki je bila izdelana v okviru cestninskega sistema, je pridobil naročnik, prav tako je on pridobil avtorske pravice na nadgradnjah programske opreme, ki so bile izvedene pred začetkom veljavnosti pogodbe št. 633/2005 in po koncu veljavnosti pogodbe št. 468/2008. Na podlagi pogodb št. 633/2005, 723/2006, 887/2007, 468/2008 pa je izbrani ponudnik zadržal materialne avtorske pravice na vseh nadgradnjah programske opreme, ki so bile izvedene na podlagi teh pogodb. Ker se je izvorna koda razvijala več kot 17 let in trenutno obsega več kot 80.000 vrstic programske kode in je bilo v tem času izvedenih več sto nadgradenj unikatne programske opreme, so vse nadgradnje tako pomembne za unikatno programsko opremo kot celoto, da ni več mogoče ločeno govoriti o osnovni unikatni programski opremi in nadgrajeni unikatni programski opremi. Nadgradnje unikatne programske opreme so postale sestavni del unikatne programske opreme in so z njo neločljivo povezane. Unikatna programska oprema je z vsako nadgradnjo postala nova unikatna oprema, na kateri se materialne avtorske pravice naročnika in izbranega ponudnika prepletajo. Izbrani ponudnik pri vzpostavitvi cestninskega sistema ni deloval le kot integrator, saj je samostojno razvil kompletni nadzorni sistem cestninskega sistema, programsko opremo strežnikov cestninskih postaj in prodajnih mest. Kot sistemski integrator je s partnerji Triada, d. o. o., in Asist, d. o. o., razvil le programsko opremo elektronskih blagajn in krmilnikov stez. Ti družbi sta sodelovali le kot partnerici in nimata avtorskih pravic. Družba Iskra sistemi, d. d., že več kot deset let ne sodeluje pri nobenem projektu, povezanem s cestninskim sistemom, z družbo Četrta pot, d. o. o., ki je proizvajalec čipkartičnega sistema, pa ima naročnik sklenjeno ločeno pogodbo o vzdrževanju. Strojna oprema, ki jo je proizvedel vlagatelj, je le ena izmed perifernih enot cestninskega sistema, vzdrževanje vanjo vgrajene programske opreme pa ni predmet tega naročila. Vlagatelj je imel za trženje sistema TS3100 pooblaščenega predstavnika, in sicer izbranega ponudnika, ki je ta sistem tudi integriral v cestninski sistem. Vlagatelj že od leta 2012 posameznih komponent sistema TS3100 nima več v programu in jih ne servisira. Pri razvoju, vzdrževanju in nadgrajevanju unikatne programske opreme, ki je predmet tega javnega naročila, vlagatelj ni sodeloval. Naročnik nadaljuje, da je postopek s pogajanji brez predhodne objave izvedel zaradi tehničnih zahtev in razlogov, povezanih z varovanjem izključnih pravic, ne pa zaradi odprtih sodnih postopkov. Svoje razloge za izbiro postopka je naročnik ustrezno utemeljil v prostovoljnem obvestilo za predhodno transparentnost, v postopku pravnega varstva pa lahko te razloge podrobneje pojasni. Naročnik je tako pojasnil, da je za vzdrževanje in nadgrajevanje unikatne programske opreme, ki jo je skoraj v celoti razvil izbrani ponudnik, potrebna strokovno usposobljena ekipa, ki na njej že več let izvaja vzdrževalna dela in nadgradnje. Programsko opremo je vzdrževal izbrani ponudnik, brez podizvajalcev. Ker jo on tisti, ki je programsko opremo izdelal, jo integriral in jo tudi vzdržuje in nadgrajuje, najbolje pozna celoten sistem in ima edini strokovno usposobljeno in izkušeno ekipo, ki lahko nemoteno in zanesljivo izvaja razpisano storitev. To je potrdila tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-87/2013-16. Cestninski sistem je kompleksen, na vsakem delu lahko pride do napak, prenehanje delovanja sistema pa bi imelo hude posledice. Naročnik je v razpisni dokumentaciji natančno določil, katere zahteve mora izpolnjevati ponudnik za izkazovanje sposobnosti, in je ponudbo izbranega ponudnika tudi ustrezno preveril. Drugi ponudniki ne bi mogli takoj zagotoviti nemotenega vzdrževanja in nadgrajevanja, kot to lahko zagotovi izbrani ponudnik. Tega ne bi mogli zagotoviti niti v nekaj mesecih, kaj šele v rokih, ki so določeni v razpisni dokumentaciji. Naročnik nadaljuje, da je kot dober gospodar zagotovil ustrezno dokumentacijo sistema in bi, če bi bilo to potrebno, zagotovil nemoteno delovanje sistema. Vendar pa naročnik nima prostega dostopa do izvorne kode in dokumentacije programske opreme – ti sta namreč deponirani pri notarju, notar pa lahko naročniku izroči dokumentacijo le v primeru, če bo zoper izbranega ponudnika uveden stečajni postopek ali postopek likvidacije, če pride do izrednih razmer ali vojnega stanja oz. če do 24. 1. 2018 deponirane listine ne bodo nadomeščene z novimi. Ker je v teku postopek za vzpostavitev večsteznega elektronskega cestninskega sistema, v okviru katerega naročnik naroča nov sistem cestninjenja in s tem tudi popolnoma novo programsko opremo, bi bilo negospodarno odkupiti izvorno kodo. Naročnik razpolaga tudi s tehnično dokumentacijo, ki se redno dopolnjuje v skladu s strokovnimi standardi, vendar celotne dokumentacije ni vključil v razpisno dokumentacijo, ker ne razpolaga s celotno izvorno kodo in ker ima z dosedanjim izvajalcem nedeljive materialne avtorske pravice na opremi. Brez dostopa do izvorne kode programske opreme ni mogoče vzdrževati in nadgrajevati, navaja naročnik, in se sklicuje na sklep Državne revizijske komisije št. 018-87/2013-16. Vlagatelj tega sklepa ni omenjal, pač pa se sklicuje na sklep št. 018-295/2014, ki pa se nanaša na drug predmet naročila. Naročnik ponovno pojasnjuje, da ima z izbranim ponudnikom nedeljive avtorske pravice na programski opremi, avtorske pravice pa so izključne pravice, zaradi katerih lahko naročilo izpolni le en ponudnik, in sicer tisti, ki je nosilec pravic. Naročnik brez izbranega ponudnika tretjim osebam ne more dovoljevati vzdrževanja in nadgrajevanja programske opreme, saj izključne pravice izbranega ponudnika izključujejo konkurenčne ponudnike. Naročnik se tudi ne strinja, da je izvedba postopka v nasprotju z merilom najnižje cene, saj se je naročnik o ceni pogajal. Naročnik ponovno pojasnjuje, da je predmet tega naročila unikatna programska oprema, zato je sklicevanje na mnenje mag. Kežmaha glede elektro strojne opreme in v to opremo vgrajene programske opreme neprimerno. Glede na to, da naročnik naroča nov sistem cestninjenja in novo programsko opremo, se mu ne zdi smotrno, da bi še naprej nadgrajeval programsko opremo obstoječega cestninskega sistema, razen če bo to nujno potrebno glede na zakonske spremembe in zagotavljanje optimalnega delovanja sistema. Vzpostavitev novega cestninskega sistema pa ne pomeni, da se obstoječa oprema ne bo mogla več uporabiti. Programske opreme res ne bo treba več nadgrajevati, kar pa je naročnik uredil s pogodbo, saj se nadgradnje plačajo glede na opravljeno število ur. Naročnik bo obstoječ cestninski sistem potreboval še eno leto po vzpostavitvi nove sheme, in sicer zaradi zagotavljanja vračanja dobroimetja imetnikom ABC tablic in DARS kartic. Glede na to, da je za vsako vzdrževanje in nadgrajevanje programske opreme potrebno dovoljenje izbranega ponudnika, je nepomembno, ali ima na programski opremi avtorske pravice še kdo drug, v programsko opremo vlagatelja pa s tem naročilom ne bo poseženo, še navaja naročnik.
Naročnik je z vlogo z dne 3. 11. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 11. 2015 opredelil do navedb naročnika. V vlogi odgovarja na posamezne naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 19. 11. 2015 posredoval pripravljalno vlogo, v kateri se opredeljuje do navedb vlagatelja, ki jih je podal v vlogi z dne 6. 11. 2015.
Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo predlagal postavitev strokovnjaka s področja računalništva in informatike, s čimer se je strinjala tudi Državna revizijska komisija, je Državna revizijska komisija dne 9. 12. 2015 na podlagi prvega in drugega odstavka 36. člena ZPVPJN izdala sklep o pridobitvi strokovnega mnenja ter za njegovo izdelavo določila mag. Aleksandra Boha, sodnega izvedenca za računalništvo in informatiko (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak).
Vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 12. 2015 opredelil do navedb naročnika, ki jih je podal v pripravljalni vlogi z dne 19. 11. 2015.
Dne 29. 12. 2015 je Državna revizijska komisija prejela strokovno mnenje, katerega je posredovala naročniku, vlagatelju in izbranemu ponudniku. Izbrani ponudnik, naročnik in vlagatelj so se do strokovnega mnenja opredelil z vlogami z dne 7. 1. 2016. Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 1. 2016 opredelil tudi do razpisne dokumentacije in izjasnitve izbranega ponudnika.
Dne 15. 1. 2016 je Državna revizijska komisija od strokovnjaka prejela dodatna pojasnila k strokovnemu mnenju, ki jih je posredovala naročniku, vlagatelju in izbranemu ponudniku. Vlagatelj se je do dodatnih pojasnil opredelil z vlogo z dne 25. 1. 2016.
Državna revizijska komisija je v postopku pravnega varstva pregledala dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila (sklep o začetku postopka, razpisno dokumentacijo, dokumentacijo ocenjevanja ponudbe, obvestilo o oddaji naročila, prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost), preučila je navedbe vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, ki so jih podali v svojih vlogah, ter pregledala dokumente, ki so jih stranke priložile svojim vlogam. Državna revizijska komisija je v skladu z vlagateljevim predlogom na podlagi prvega in drugega odstavka 36. člena ZPVPJN pridobila tudi strokovno mnenje, ki ga je preučila in za katerega, tudi ob upoštevanju pripomb, ki so jih dale stranke, meni, da predstavlja ustrezno podlago za sprejem odločitve v tej zadevi.
Pri tem Državna revizijska komisija ni sledila predlogu vlagatelja za imenovanje novega strokovnjaka, ker naj po njegovem mnenju imenovani strokovnjak ne bi imel ustrezne specializacije. Ta predlog je vlagatelj podal šele v vlogi z dne 7. 1. 2016, ko je že prejel strokovno mnenje in se seznanil z njegovo vsebino, medtem ko ob prejemu sklepa o postavitvi strokovnjaka z dne 9. 12. 2015 ni izrazil nobenih pomislekov o usposobljenosti strokovnjaka in tudi ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na izločitvene ali odklonitvene razloge. V zvezi s predlogom vlagatelja za imenovanje novega strokovnjaka Državna revizijska komisija pojasnjuje, da lahko v skladu s 34. členom ZPVPJN v okviru revizijskega postopka pridobi strokovno ali izvedensko mnenje. ZPVPJN ne določa izločitvenih in/ali odklonitvenih razlogov, ki bi veljali za strokovnjake ali izvedence, temveč določa takšne razloge za predsednika, člane in uslužbence Državne revizijske komisije (prvi, drugi in tretji odstavek 66. člena ZPVPJN), pri čemer v prvem odstavku 66. člena ZPVPJN zanje odkazuje tudi na upoštevanje izločitvenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP). Na podlagi 66. člena ZPVPJN bi bilo sicer mogoče sklepati, da ZPVPJN odkazuje le na točke 1 do 5 iz 70. člena ZPP, ki določajo izločitvene razloge, vendar je kljub temu mogoče sklepati, da vsebinsko odkazuje na 70. člen ZPP v celoti in torej tudi na 6. točko 70. člena ZPP, ki določa (edini) odklonitveni razlog. Če bi pri razlagi določb ZPVPJN uporabili analogijo, da je mogoče izločiti tudi strokovnjake, ki jih določi Državna revizijska komisija, da bi pridobila strokovno mnenje po 34. členu ZPVPJN (oziroma prvem odstavku 36. člena ZPVPJN), in da bi tudi zanje veljali izločitveni razlogi, ki jih določajo prvi, drugi in tretji odstavek 66. člena ZPVPJN, razlogi, ki jih navaja vlagatelj v predlogu za zamenjavo strokovnjaka, izločitve ne utemeljujejo, saj, kot je bilo že zapisano, vlagatelj ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na obstoj izločitvenih ali odklonitvenih razlogov. Vlagatelj je izrazil le pomisleke glede ustreznosti specializacije, ki pa jim Državna revizijska komisija ne more slediti. Strokovnjak mag. Aleksander Boh je namreč sodni izvedenec za področje računalništva in informatike z dolgoletnimi izkušnjami na področju krmiljenja industrijskih procesov in opreme ter na področju informacijskih tehnologij. Ker je strokovnjak sodni izvedenec za področje računalništva in informatike z dolgoletnimi izkušnjami na področju informacijskih tehnologij, Državna revizijska komisija ocenjuje, da vsekakor razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem za izdelavo strokovnega mnenja, razlogi za dvom v njegovo nepristranskost in strokovnost pa niso podani. Tudi sicer Državna revizijska komisija po preučitvi strokovnega mnenja ugotavlja, da mnenje izčrpno odgovarja na zastavljena vprašanja. Strokovnjak je ustrezno pojasnil, katere komponente programske opreme sestavljajo naročnikov cestninski sistem in kdo je sodeloval pri njihovi vzpostavitvi, prav tako je ustrezno pojasnil, katera programska oprema je predmet tega naročila. Strokovno mnenje zato po oceni Državne revizijske komisije vsebuje ustrezna pojasnila, na podlagi katerih je mogoče sprejeti odločitev v predmetni zadevi, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po preučitvi strokovnega mnenja in pripomb nanj je torej Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Uvodoma je treba najprej odgovoriti na pomisleke izbranega ponudnika v zvezi z aktivno legitimacijo vlagatelja. Izbrani ponudnik namreč navaja, da naj vlagatelj ne bi imel kadrovske, finančne in tehnične sposobnosti za izvedbo predmetnega naročila, saj naj ne bi imel ustreznih finančnih in kadrovskih kapacitet, poleg tega pa naj tudi ne bi izkazoval referenc s področja vzdrževanja istovrstnih sistemov. V zvezi s temi navedbami je treba opozoriti, da se aktivna legitimacija v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN prizna »vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali da bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda«. Iz citiranega določila 14. člena ZPVPJN je razvidno, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje postopka pravnega varstva hkrati izpolnjena dva pogoja, in sicer interes za dodelitev naročila ter obstoj realne stopnje verjetnosti, da bi vlagatelju zaradi zatrjevanih nepravilnosti naročnika v postopku lahko nastala škoda.
Ker vlagatelj zaradi narave postopka s pogajanji brez predhodne objave, v katerem ni prejel povabila za predložitev ponudbe, te seveda ni mogel predložiti, aktivne legitimacije ni mogoče presojati z vidika vprašanja predložitve ponudbe, pač pa je treba upoštevati, da lahko interes za dodelitev naročila izkaže vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročila (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN). Kot je Državna revizijska komisija že zapisala (npr. v sklepu št. 018-125/2013-3, pa tudi v sklepu št. 018-295/2014-33, v katerem je obravnavala identično vprašanje aktivne legitimacije), ni mogoče sprejeti stališča, da bi moral vlagatelj izkazati zmožnost izvajanja popolnoma vseh dejavnosti, ki jih zahteva predmet naročila. Treba je namreč upoštevati, da lahko ponudbo odda tudi skupina ponudnikov (npr. partnerjev ali ponudnikov in podizvajalcev), pri čemer ZPVPJN (drugače kot prej veljavni zakon, ki je urejal revizijo postopkov javnega naročanja) ne zahteva več, da v primeru nameravane skupne ponudbe zahtevek za revizijo vložijo vsi partnerji skupaj. Z drugimi besedami to pomeni, da lahko zahtevek za revizijo vloži le eden izmed skupnih ponudnikov, ki bo prevzel le del naročila, zato bi bilo tudi povsem nesorazmerno, če bi od takega subjekta zahtevali izkazovanje zmožnosti opravljanja vseh dejavnosti. Z vidika drugega odstavka 14. člena ZPVPJN oz. ugotavljanja interesa za dodelitev naročila zato zadostuje, da vlagatelj izkaže zmožnost opravljanja vsaj nekaterih izmed potrebnih dejavnosti.
Kot je Državna revizijska komisija prav tako že ugotovila v zadevi št. 018-295/2014-33, v katerem je vlagatelj vložil zahtevek v postopku oddaje javnega naročila za vzdrževanje elektro strojne opreme cestninskega sistema, vlagatelj in njegove povezane družbe načrtujejo in vzpostavljajo cestninske sisteme, jih vzdržujejo in za nekatere naročnike tudi upravljajo. Nesporno tudi je, da je vlagatelj izdelal posamezne komponente naročnikovega cestninskega sistema in da je z naročnikom sodeloval pri vzpostavitvi sistema. Med strankami torej ni sporno, da se vlagatelj ukvarja z vzdrževanjem oz. proizvodnjo komponent cestninskega sistema. Sicer pa tudi naročnik navaja, da vlagatelju priznava aktivno legitimacijo, saj opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročila. Glede na navedeno po mnenju Državne revizijske komisije ne more biti sporno, da vlagatelj izkazuje zmožnost opravljanja dejavnosti, ki je potrebna za izvedbo predmeta javnega naročila, in da bi bodisi sam bodisi v ponudbi s partnerji lahko predložil ponudbo. Zato mu ni mogoče odreči interesa za predložitev ponudbe in s tem aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, saj bi mu v primeru, če bi se njegov zahtevek izkazal kot utemeljen, lahko nastala škoda, ki se kaže v nezmožnosti sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila.
V nadaljevanju je treba odgovoriti na, med vlagateljem in naročnikom sporno vprašanje, ali so bili izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Postopek s pogajanji je v 25. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definiran kot postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo. Postopek s pogajanji brez predhodne objave (4. točka prvega odstavka 24. člena ZJN-2) ne vključuje javne objave obvestila o naročilu (kar izhaja že iz njegovega poimenovanja), zaradi česar se potencialni ponudniki seveda ne morejo seznaniti s postopkom, posledično pa lahko v njem sodelujejo izključno tisti gospodarski subjekti, ki jih povabi naročnik. Postopek s pogajanji brez predhodne objave zato izrazito odstopa od zahteve po transparentnosti javnega naročanja in ne zagotavlja odprtega konkurenčnega boja ponudnikov.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave predstavlja odmik od splošnih pravil o javnem naročanju, zato ga naročnik ne more izbrati kadarkoli, temveč le v posebnih primerih in razmerah, izrecno navedenih v 29. členu ZJN-2 (tretji odstavek 24. člena ZJN-2). Postopek s pogajanji brez predhodne objave je torej postopek, ki ga lahko naročnik izvede le izjemoma, kadar obstajajo taksativno navedeni razlogi, določeni v 29. členu ZJN-2. Ta naročniku dovoljuje izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave v primeru neuspešno izvedenega predhodnega postopka javnega naročanja, v primeru obstoja določenih objektivnih okoliščin, zaradi katerih lahko predmet naročila izpolni le omejeno število ponudnikov, v nekaterih nujnih primerih, v nekaterih specifičnih primerih naročanja blaga ali storitev in v nekaterih specifičnih primerih naročanja dodatnih gradenj ali dodatnih storitev. Razlogi, ki so določeni v 29. členu ZJN-2, so takšne narave, da utemeljujejo izvedbo posebnega postopka oddaje javnega naročila, v katerem naročniku ni treba upoštevati vseh formalnih zahtev, ki so sicer značilne za ostale postopke javnega naročanja. V izjemnih primerih, ki jih ZJN-2, kot že zapisano, določa taksativno in veljajo kot izjema od obveznih ravnanj, lahko torej naročnik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki je glede zahtevanih ravnanj naročnika manj formalen od drugih postopkov, saj se naročnik v večini primerov pogaja le z enim ponudnikom.
Uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave je izjema (in ne pravilo), kar izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča Evropske Unije. V zadevah C-385/02 (Komisija proti Italiji) in C-394/02 (Komisija proti Grčiji) je Sodišče EU poudarilo, da je treba določbe direktive o uporabi postopka s pogajanji brez predhodne objave, kot izjeme od pravil v zvezi s postopki oddaje javnih naročil, razlagati strogo in restriktivno, dokazno breme pa nosi stranka, ki se na izjeme sklicuje. Za uporabo te izjeme morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji, dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se želi nanje sklicevati, torej na naročniku.
Naročnik je v prostovoljnem obvestilu za predhodno transparentnost kot utemeljitev postopka (Priloga D1, točka 1) navedel, da lahko storitve zagotovi samo določen ponudnik, in sicer zaradi tehničnih razlogov ter razlogov, povezanih z zaščito izključnih pravic. Kot je razvidno iz navedenega, je naročnik izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila utemeljil s sklicevanjem na razlog, ki je določen v 2. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2. Ta določa, da lahko naročnik uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave, če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik. V primeru oddaje javnega naročila s postopkom s pogajanji brez predhodne objave zaradi tehničnih zahtev ali zaradi varovanja izključnih pravic je razlog za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave podan takrat, ko je zahtevani predmet zmožen izvesti zgolj en izvajalec in tega ni mogoče nadomestiti z istovrstnimi drugimi storitvami drugega izvajalca. Ključno torej je, da predmeta javnega naročila ni mogoče nadomestiti s storitvami konkurenčnih ponudnikov, ki bi lahko zagotovili izvajanje storitev pod enakimi pogoji. Neobstoj istovrstnih tehničnih rešitev ali razlogov, povezanih z varovanjem izključnih pravic, mora, kot je bilo že zapisano, dokazati naročnik.
V 2. točki Priloga D1 prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost, kjer je moral natančneje pojasniti zakonitost postopka, je naročnik navedel:
»Predmet javnega naročila je vzdrževanje in nadgrajevanje naslednje programske opreme cestninskega sistema:
• programska oprema elektronskih blagajn cestninskega sistema
• programska oprema za komunikacijo s podajalniki cestninskih listkov v zaprtem cestninskem sistemu
• programska oprema nadzornih krmilnikov in sistema za razpoznavo registrskih tablic v cestninskem sistemu
• programska oprema obračunskih blagajn v cestninskem sistemu
• programska oprema delovnih postaj za blagajniško poslovanje v cestninskem sistemu
• programska oprema strežnikov cestninskih postaj
• programska oprema strežnikov na centru cestnine
(primarnega in sekundarnega baznega strežnika, komunikacijskega strežnika, primarnega in sekundarnega procesorskega strežnika, poročilnega strežnika, aplikacijskega strežnika).
Programska oprema cestninskega sistema, ki je predmet tega javnega naročila, je bila skoraj v celoti (razen programov operacijskega sistema, programov za avtomatizacijo pisarniškega poslovanja, programov za podatkovne baze, ipd. ter programske opreme bralno / pisalnih naprav za brezkontaktne čipne kartice in sistema za personalizacijo teh kartic) razvita in izdelana posebej za potrebe cestninskega sistema v Republiki Sloveniji, nabavljena pa je bila v sklopu gradnje sistema ABC.
Naročnik je zahteve za nadgrajevanje programske opreme cestninskega sistema opredelil v tehničnih zahtevah in pogojih, ki so del razpisne dokumentacije in v katerih so opredeljeni tudi pogoji pravilnega in pravočasnega vzdrževanja (SLA). V okviru nadgrajevanja naročnik naroča izključno potrebne spremembe obstoječe programske opreme cestninskega sistema (ne zamenjave za novo) glede na zakonske spremembe in nujne notranje zahteve.
Programska oprema cestninskega sistema je zelo obsežna in kompleksna. V več kot 20 letih razvoja je bilo izvedenih več sto nadgradenj te opreme in njena izvorna koda vsebuje preko 80.000 vrstic programske kode. Za vzdrževanje te opreme je potrebna strokovno usposobljena ekipa, ki že več let kontinuirano izvaja vzdrževalna dela in potrebne nadgradnje na tej unikatni opremi, saj mora le-ta delovati z visoko stopnjo zanesljivosti ter nemoteno in kontinuirano 24 ur na dan in vse dni v letu (da lahko naročnik izvaja pobiranje cestnine skladno s predpisi in da je zagotovljen denarni tok pobrane cestnine, ki nadalje zagotavlja dnevni prihodek iz tega naslova in pravilno odvajanje DDV za obračunska obdobja), kar pa je možno zagotoviti le s pravilnim in pravočasnim vzdrževanjem te opreme. Prav tako je za naročnika ključnega pomena pravočasna izvedba potrebnih njenih nadgradenj, še posebej nadgradenj, vezanih na zakonske spremembe.
Podjetje Q-FREE Traffic Design, d.o.o., Kamniška 50, Ljubljana, je edini izvajalec, ki je do sedaj (od leta 2000) vzdrževal in nadgrajeval programsko opremo, ki je predmet tega javnega naročila, zato je tudi edini izvajalec, ki pozna njeno kompleksnost in ki lahko s svojo strokovno ekipo zagotavlja zanesljivo, nemoteno in kontinuirano delovanje te opreme s pravilnim in pravočasnim vzdrževanjem ter pravočasno izvedbo potrebnih nadgradenj (sprememb) te opreme.
Naročnik ne razpolaga prosto z celotno izvorno kodo programske opreme cestninskega sistema.
Naročnik in dosedanji pogodbeni izvajalec za vzdrževanje in nadgrajevanje programske opreme cestninskega sistema, podjetje Q-FREE Traffic Design, imata nedeljive materialne avtorske pravice na programski opremi cestninskega sistema, ki je predmet tega javnega naročila.
Iz zgornjih razlogov se predmetno javno naročilo odda v skladu z zakonom o javnih naročilih po postopku s pogajanji brez predhodne objave podjetju Q-FREE Traffic Design, d.o.o., Kamniška 50, Ljubljana.«
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je programska oprema, ki je navedena v 2. točki Priloge D1 prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost, ena izmed komponent cestninskega sistema naročnika. Cestninski sistem naročnika je sestavljen iz programske opreme, računalniške strojne opreme in elektro strojne opreme. Predmet tega javnega naročila je vzdrževanje programske opreme cestninskega sistema. Kot pojasnjuje naročnik, je v zvezi s programsko opremo cestninskega sistema mogoče na eni strani govoriti o integrirani programski opremi perifernih enot, ki je namenjena delovanju posamezne enote, na drugi strani pa o unikatni programski opremi, ki je na vseh nivojih cestninskega sistema medsebojno povezana in posebej prilagojena potrebam in načinu trenutnega poslovanja naročnika. Predmet tega javnega naročila ni vzdrževanje vgrajene programske opreme posameznih perifernih enot, pač pa programska oprema, ki je bila razvita za specifične potrebe naročnika.
Kot je razvidno iz strokovnega mnenja, cestninski sistem naročnika sestavljajo naslednje komponente programske opreme:
1) Programska oprema nadzornih krmilnikov, sistema za prepoznavo registrskih tablic v cestninskem sistemu (SRT):
- operacijski sistemi krmilnikov,
- programski paket za »krmiljenje perifernih enot cestninskega sistema,
- programski paket za »razpoznavanje registrskih tablic na hitrih stezah«.
2) Programska oprema elektronskih blagajn cestninskega sistema:
- operacijski sistemi,
- aplikacija »Blagajna ABC«.
3) Programska oprema za komunikacijo s podajalniki cestninskih listkov v zaprtem cestninskem sistemu:
- aplikacija »Podajalnik za predpripravo in izdajanje magnetnih listkov«.
4) Programska oprema obračunskih blagajn v cestninskem sistemu:
- operacijski sistemi
- aplikacija »ABC Manager«,
- aplikacija »Monitor blagajn«,
- aplikacija »ABC Blagajna«.
5) Programska oprema delovnih postaj za blagajniško poslovanje v cestninskem sistemu:
- operacijski sistem,
- aplikacija »Blagajna ABC«.
6) Programska oprema strežnikov cestninskih postaj (CP):
- različni strežniški operacijski sistemi,
- sistemi baz podatkov (Oracle),
- podporna sistemska programska oprema,
- programski vmesniki in programske knjižnice za povezovanje s periferno opremo in drugimi aplikacijami (npr. ABC-POS),
- programske storitve: »AbcService«, »AbcEnforcement«, »AbcMqService«, »AbcCardsCollector«, »AbcSysChecker«.
7) Programska oprema centralnega strežniškega sistema »CESTNINE« (sestavljena iz več različnih strežnikov):
- različni strežniški operacijski sistemi
- baze podatkov (Oracle) s pripadajočimi moduli za podvajanje in varovanje zapisov,
- programske storitve: »AbcPrehodiService«, »AbcNavisionService«, »AbcWebNavisionService«, »AbcStopListeService«, »AccEximService«, »AccmMQService«, »AbcEnforcementService«, »Abc2DarsService«, »AbcBigBrotherService«, »AbcSyschecker«, »CardsBlocker«, »CardsCollector«, »Loadrunner«, »BigBro«,
- Aplikacijski strežnik z »JBos« programskim paketom.
8) Programska oprema elektronskih blagajn:
- operacijski sistemi,
- aplikacija »Blagajna ABC«.
Kot pojasnjuje strokovnjak, ima vsaka od navedenih komponent svojo funkcijo. Nekatere delujejo samostojno, nekatere pa v odvisnosti od drugih. Prekinitev v delovanju posamezne komponente lahko povzroči bodisi odpoved zgolj ene od storitev (npr. nedelovanje podajalca listkov) ali pa odpoved delovanja cele palete odvisnih storitev (npr. izpad delovanja baze v centralnem strežniškem sistemu). Zato predstavljajo neločljivo celoto cestninskega sistema.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da cestninski sistem, ki ga je naročnik z različnimi zunanjimi izvajalci razvijal od leta 1995, predstavlja zelo kompleksen sistem, ki je, kot je bilo že zapisano, sestavljen iz številnih podsistemov (strojna oprema, računalniška oprema, programska oprema). Kot je razvidno iz poglavja IV. Razpisne dokumentacije (Tehnične specifikacije), je programska oprema, ki je predmet storitev vzdrževanja in nadgrajevanja v okviru predmetnega javnega naročila, sestavljena iz naslednjih sklopov:
- programska oprema krmilnikov in sistema SRT (sistema za razpoznavo registrskih tablic), blagajn, delovnih postaj za zaključevanje služb blagajnikov in strežnikov cestninskih postaj, vključno s sistemom ABC,
- programska oprema strežnikov na centru cestnine (baznega, komunikacijskega, poročilnega, procesorskega in aplikacijskega).
Podrobnejši pregled programske opreme, ki je predmet naročila storitev vzdrževanja, je vsebovan v prilogi 1 v poglavju Tehnične specifikacije, kjer so navedeni naslednji sklopi programske opreme, ki jih bo vzdrževal in nadgrajeval izvajalec v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila:
- programska oprema elektronskih blagajn cestninskega sistema,
- programska oprema za komunikacijo s podajalniki cestninskih listkov v zaprtem cestninskem sistemu,
- programska oprema nadzornih krmilnikov in sistema za razpoznavo registrskih tablic v cestninskem sistemu (SRT),
- programska oprema obračunskih blagajn v cestninskem sistemu,
- programska oprema delovnih postaj za blagajniško poslovanje v cestninskem sistemu,
- programska oprema strežnikov cestninskih postaj,
- programska oprema strežnikov na centru cestnine (primarnega in sekundarnega baznega strežnika, komunikacijskega strežnika, primarnega in sekundarnega procesorskega strežnika, poročilnega strežnika, aplikacijskega strežnika).
Kot pojasnjuje strokovnjak, je v okviru naročila »Vzdrževanje in nadgrajevanje programske opreme cestninskega sistema« predvideno preventivno vzdrževanje, intervencijsko vzdrževanje (odprava nastalih napak) ter nadgradnje programske opreme cestninskega sistema zaradi spremenjenih okoliščin (prilagoditev spremembam zakonskih zahtev ali spremembam poslovnih zahtev naročnika). Strokovnjak navaja, da je iz priložene dokumentacije težko ločiti, katera programska oprema je bila razvita izključno za potrebe cestninjenja in ne tudi za druge poslovne procese naročnika. Za takšno analizo bi strokovnjak potreboval primerjavo popisanih poslovnih procesov naročnika ter funkcijske lastnosti posameznih kosov programske opreme, ki je nastajala skozi zgodovino. Po mnenju strokovnjaka obstaja verjetnost, da storitve centralnega strežniškega sistema, centralne shrambe podatkov, blagajniške aplikacije podpirajo tudi druge poslovne sisteme naročnika, ki niso izključno povezani s procesi cestninjenja (naročnik sicer v vlogi, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja, pojasnjuje, da je programska oprema cestninskega sistema ločena od programske opreme v okviru drugih poslovnih procesov in da je programska oprema cestninskega sistema namenjena izključno za potrebe cestninjenja, kar pa v predmetni zadevi ni bistveno). Kot navaja strokovnjak, namensko za naročnika tudi ni razvita sistemska programska oprema, na primer operacijski sistemi strežnikov in delovnih postaj, sistemska oprema perifernih naprav, baze podatkov, sistemi za arhiviranje in podobni, pač pa je bila slednja pridobljena kot licenčna programska oprema na trgu. Po mnenju Državne revizijske komisije pa strokovnjak kot bistveno navaja, da je bila vsa ostala programska oprema razvita za potrebe naročnika in z veliko verjetnostjo za potrebe cestninjenja, čeprav ni izključujoče, da razvita programska oprema ni bila namenjena tudi podpori drugim poslovnim procesom (kar, kot je bilo že zapisano, za rešitev predmetnega spora ni bistveno).
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da je predmet tega javnega naročila tudi programska oprema, ki je bila razvita za njegove potrebe, in ne vsa programska oprema, ki vključuje tudi vgrajeno programsko opremo perifernih enot. Kot pojasnjuje strokovnjak, vlagatelj ni razvil nobenega kosa od programske opreme, ki je predmet vzdrževanja v tem naročilu. Med strankami sicer ni spora, da je tudi vlagatelj proizvajalec določenih komponent cestninskega sistema naročnika in da je tudi v te komponente vgrajena programska oprema. Vendar komponente cestninskega sistema, ki jih je proizvedel vlagatelj, niso predmet tega naročila. Kot navaja strokovnjak, imena produktov, ki jih navaja vlagatelj v svojem portfelju, niso enaka tistim, ki so predmet vzdrževanja. V zahtevku za revizijo je vlagatelj posebej izpostavil problem vzdrževanja sistemske programske opreme, ki je neločljivi del elektro strojne opreme oziroma periferne opreme cestninskega sistema (podobno kot operacijski sistem strežnikov in delovnih postaj). V odgovorih naročnika in izbranega ponudnika je razvidno, da se tovrstna oprema ne vzdržuje niti ne posega v sistemsko programsko opremo elektro strojne opreme. V primeru ugotovljenih okvar elektro strojne opreme mora izvajalec vzdrževanja cestninskega sistema sodelovati z vzdrževalcem elektro strojne opreme. Vzdrževanje elektro strojne opreme ni predmet tega javnega naročila, kar potrjujejo tudi tehnične specifikacije v razpisni dokumentaciji javnega naročila. Kot še pojasnjuje strokovnjak, izvajalec predmetnih storitev ne posega v programsko opremo perifernih enot. Za posege v programsko opremo se ne štejejo nastavitve (konfiguracije) za povezovanje ali integracijo z drugim sistemi. Običajno se nastavitve izvajajo po navodilih proizvajalca, kar pomeni, da je tak ukrep predviden tudi s strani proizvajalca periferne opreme.
Strokovno mnenje torej potrjuje navedbe naročnika, da programska oprema, ki je sicer vgrajena tudi v komponente, ki jih je izdelal vlagatelj, ni predmet razpisanih storitev vzdrževanja in da izvajalec predmetnih storitev vzdrževanja ne bo posegal v programsko opremo, ki jo je izdelal vlagatelj. Gre za programsko opremo, ki je namenjena delovanju posamezne komponente strojne opreme oz. periferne enote v okviru cestninskega sistema – v konkretnem primeru vlagatelja gre za strojno opremo in programsko opremo strojne opreme sistema PREMID TS3100, ki torej ni predmet vzdrževanja v okviru predmetnega naročila. Predmet vzdrževanja v okviru tega javnega naročila ni niti strojna oprema, ki jo je izdelal vlagatelj (te storitve naročnik naroča v postopku oddaje javnega naročila »Vzdrževanje elektro strojne opreme cestninskega sistema«), niti programska oprema, ki je vgrajena v vlagateljevo strojno opremo (gre za vgrajeno programsko opremo perifernih enot).
Iz strokovnega mnenja (in njegove dopolnitve) je nadalje razvidno, da je izbrani ponudnik oz. njegov pravni prednik skupaj s svojima partnerskima družbama Triada, d. o. o., in Asist, d. o. o., razvil naslednje komponente programske opreme cestninskega sistema:
- nadzorni sistem – center cestninskega sistema,
- (ne-licenčni del) strežniške programske opreme cestninskih postaj in prodajnih mest,
- programsko opremo elektronskih blagajn in krmilnikov stez.
Iz dokumentacije, ki jo je pregledal strokovnjak, ni bilo razvidno, da bi izbrani ponudnik v preteklosti dobavil strojno opremo cestninskega sistema (strežnike, delovne postaje, čitalnike in ostalo periferno strojno opremo) niti licenčno programsko opremo (operacijski sistemi, baze, ipd.) drugih proizvajalcev. Nedvoumno pa je dejstvo, da je izbrani ponudnik integriral programsko opremo z drugo strojno in licenčno programsko opremo naročnika. Kot je nadalje razvidno iz strokovnega mnenja, je programsko opremo, ki je predmet tega javnega naročila, večinoma razvil, dobavil ter implementiral izbrani ponudnik oz. njegov pravni prednik skupaj s podizvajalcema Triada, d. o. o., in Asist, d. o. o. Te družbe sicer niso razvile sistemske in druge licenčne opreme (operacijski sistemi, baze podatkov), iz priloženih pogodb pa tudi ni razvidno, da bi opravile dobavo sistemske in druge licenčne programske opreme ali nameščanje opreme na strojno opremo naročnika. Na vprašanje, ali je programska oprema, ki jo je razvil in implementiral izbrani ponudnik, ključni del programske opreme cestninskega sistema naročnika, strokovnjak odgovarja, da posamezne programske komponente cestninskega sistema omogočajo funkcionalnosti, brez katerih cestninjenje (kot ga poznamo danes) ne bi potekalo. Ne glede na to, ali se izbranega ponudnika gleda kot samostojnega ali skupaj s podizvajalci oziroma partnerskimi podjetji, je razvita programska oprema ključni del programske opreme cestninskega sistema naročnika.
Na podlagi preučitve strokovnega mnenja in pripomb nanj Državna revizijska komisija ugotavlja, da se predmetno javno naročilo ne nanaša na vzdrževanje in nadgrajevanje celotne programske opreme naročnikovega cestninskega sistema, temveč na vzdrževanje in nadgrajevanje tistega dela programske opreme cestninskega sistema, ki ga je v pretežnem delu in za specifične potrebe naročnika razvil in implementiral izbrani ponudnik v sodelovanju s partnerjema oz. podizvajalcema. Ta del razvite programske opreme je tudi ključni del programske opreme cestninskega sistema naročnika. Kot je bilo že zapisano, je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da predstavlja cestninski sistem izredno kompleksen sistem, sestavljen iz številnih komponent. Vse komponente morajo delovati brezhibno, morebitne napake pa lahko povzročijo veliko škodo in ogrozijo varnost cestnega prometa. Navedeno velja seveda tudi za unikatno programsko opremo cestninskega sistema, ki je ena izmed njegovih komponent in ki se je, kot pojasnjuje naročnik, razvijala več kot 17 let. Posledica implementacije in dolgoletnega vzdrževanja programske opreme cestninskega sistema je računalniški program, ki obsega več kot 80.000 vrstic programske kode, nadgrajevanje pa je kompleksnost programske opreme še povečevalo, kar ugotavlja tudi strokovnjak.
Dinamika vzpostavitve cestninskega sistema in dejstvo, da gre za sistem, ki se je začel vzpostavljati leta 1995, od takrat pa je doživel številne spremembe in nadgradnje, sta povzročila veliko kompleksnost sistema, kar velja tudi za programsko opremo cestninskega sistema. Kot je bilo že zapisano, se je programska oprema cestninskega sistema razvijala več let, pri čemer se je del te opreme, ki je tudi predmet tega naročila, razvil posebej za potrebe naročnikovega cestninskega sistema. Ključni del unikatne programske opreme je razvil in izdelal izbrani ponudnik, skupaj s svojimi partnerji, v različnih oblikah medsebojnega poslovnega sodelovanja. Programska oprema cestninskega sistema je sestavljena iz več komponent, za delovanje katere je pomembna tudi medsebojna integracija, sistem pa je integriral izbrani ponudnik, kar navsezadnje navaja tudi vlagatelj. Iz dokumentacije izhaja, da je izbrani ponudnik ključni del unikatne programske opreme tudi vzdrževal, in sicer od leta 2000 naprej. Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da izbrani ponudnik s svojimi zaposlenimi strokovnjaki kot dosedanji izvajalec predmeta javnega naročila nedvomno najbolje pozna naročnikovo programsko opremo in je najbolje seznanjen tudi z obsežno programsko kodo ter tehnično dokumentacijo sistema.
Z naročnikom se je treba strinjati, da mora programska oprema cestninskega sistema delovati z visoko stopnjo zanesljivosti in nemoteno 24 ur na dan in vse dni v letu, saj mora naročnik izvajati pobiranje cestnine v skladu s predpisi, ki mu nalagajo način izvajanja cestninjenja. Redno in pravilno vzdrževanje ter nadgrajevanje programske opreme v skladu s spreminjajočimi predpisi ter potrebami poslovnega procesa je za naročnika zato bistvenega pomena. Glede na dejstvo, da programska oprema cestninskega sistema predstavlja izredno kompleksen računalniški program, ki ga je v pretežni meri integriral in implementiral izbrani ponudnik s partnerji, je treba ugotoviti, da drugi izvajalci ne bi mogel prevzeti izvajanja storitev vzdrževanja in nadgrajevanja v kratkem času. Drugi izvajalci z unikatno programsko opremo niso seznanjeni in nimajo izkušenj z njenim vzdrževanjem in nadgrajevanjem, za seznanitev s sistemom in študijem dokumentacije pa bi potrebovali veliko časa, kar ni združljivo z nespornim dejstvom, da mora naročnik zagotavljati nemoteno in kontinuirano delovanje cestninskega sistema. To ugotovitev potrjuje tudi strokovnjak, ki navaja, da obstajajo tehnični razlogi, zaradi katerih lahko predmetno javno naročilo izvede le izbrani ponudnik. Strokovnjak navaja tri omejitve, zaradi katerih predmetnih storitev ne bi mogli prevzeti drugi izvajalci, in sicer izvorna koda, dokumentacija sistema in avtorske pravice. Vzdrževanje programske opreme, ki je predmet naročila, bi po mnenju strokovnjaka teoretično sicer lahko izvedel kateri koli izvajalec, vendar le ob naslednjih pogojih:
- dostopnost izvorne kode,
- dostopnost dokumentacije sistema,
- soglasje nosilca avtorskih pravic,
- na razpolago dovolj primerno usposobljenega in izkušenega kadra,
- na voljo dovolj časa za študij kode in sistema.
Kot je razvidno iz dokumentacije (notarski zapisnik o prevzemu listin in zgoščenk z dne 24. 1. 2013), naročnik ne razpolaga prosto z izvornimi kodami celotne programske opreme ter uporabniškimi imeni in gesli za nadgrajevanje posameznih delov programske opreme, saj so te deponirane pri notarju in lahko naročnik do njih dostopa le v primeru uvedbe stečajnega ali likvidacijskega postopka zoper izbranega ponudnika oz. v primeru razglasitve izrednih razmer ali vojnega stanja. Naročnik torej ne razpolaga z izvornimi kodami in celotno dokumentacijo, potrebno za izvajanje storitev vzdrževanja programske opreme, ki je predmet tega naročila, zato tudi drugi izvajalci (razen izbranega ponudnika) ne bi mogli dostopati do njih. Navedeno je razlog, da strokovnjak (ob predpostavki, da je izbrani ponudnik ohranil ključne kadre, ki so sodelovali pri razvoju programske opreme premeta naročila) podaja mnenje, da je izbrani ponudnik ob zahtevanih časih za odpravo napake tudi edini primeren izvajalec predmetnega javnega naročila. Strokovnjak torej potrjuje navedbe naročnika, da lahko predmetno javno naročilo v konkretnem primeru, ob upoštevanju specifik naročnikove programske opreme, izvaja le tisti izvajalec, ki je programsko opremo oz. njene ključne dele razvil in jo tudi že več let vzdržuje. Drugi izvajalci bi lahko predmetno javno naročilo izvedli le ob predpostavki dostopa do izvorne kode in tehnične dokumentacije ter po prehodnem obdobju, v katerem bi se morali seznaniti s specifikami obsežnega računalniškega programa, pri čemer naročnik z dokumentacijo in izvornimi kodami ne razpolaga, prehodno obdobje pa ni združljivo z naročnikovim pričakovanjem, da cestninski sistem deluje nemoteno in kontinuirano ter da se morebitne napake nemudoma in sproti odpravljajo, zaradi česar je razumljivo, da izvajalec ne more imeti na voljo prehodnega obdobja za študij programa.
Vse navedeno kaže na to, da je mogoče v predmetnem postopku oddaje javnega naročila govoriti o obstoju tehničnih razlogov, zaradi katerih je izvedba postopka s pogajanji brez predhodne objave skladna z določbami ZJN-2. Poleg tega pa je treba hkrati upoštevati, da naročnik izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave ne utemeljuje le s tehničnimi razlogi, temveč tudi z obstojem izključnih pravic, zaradi katerih naročila ne more oddati v odprtem postopku. Naročnik namreč navaja, da je avtorske pravice na osnovni programski opremi, ki je bila izdelana v okviru cestninskega sistema, pridobil naročnik, prav tako je on pridobil avtorske pravice na nadgradnjah programske opreme, ki so bile izvedene pred začetkom veljavnosti pogodbe št. 633/2005 in po koncu veljavnosti pogodbe št. 468/2008. Na podlagi pogodb št. 633/2005, 723/2006, 887/2007, 468/2008 pa je izbrani ponudnik zadržal materialne avtorske pravice na vseh nadgradnjah programske opreme, ki so bile izvedene na podlagi teh pogodb. Ker se je izvorna koda razvijala več kot 17 let in trenutno obsega več kot 80.000 vrstic programske kode in je bilo v tem času izvedenih več sto nadgradenj unikatne programske opreme, so vse nadgradnje tako pomembne za unikatno programsko opremo kot celoto, da ni več mogoče ločeno govoriti o osnovni unikatni programski opremi in nadgrajeni unikatni programski opremi. Nadgradnje unikatne programske opreme so postale sestavni del unikatne programske opreme in so z njo neločljivo povezane. Unikatna programska oprema je z vsako nadgradnjo postala nova unikatna oprema, na kateri se materialne avtorske pravice naročnika in izbranega ponudnika prepletajo.
Programsko opremo cestninskega sistema predstavlja računalniški program, ki v skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 in spremembe; v nadaljevanju: ZASP) velja za avtorsko delo. Avtorska pravica je pravica intelektualne lastnine in je kot takšna izključna pravica v smislu 2. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-2, saj lahko naročilo izpolni le tisti ponudnik, ki je nosilec pravice. V primerih, kjer materialne avtorske pravice avtorja do prilagoditve, priredbe ali druge predelave računalniškega programa ne preidejo na naročnika, je pri vzdrževanju teh programov le izvajalec naročila tisti, ki lahko takšno naročilo izpolni. Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela, uporaba avtorskega dela pa je dopustna le, če je avtor v skladu z ZASP in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico (21. člen ZASP). Kadar računalniški program ustvari avtor po avtorski pogodbi o naročilu, se šteje, da so materialne avtorske pravice na tem programu izključno in neomejeno prenesene na naročnika, če ni s pogodbo določeno drugače (112. člen ZASP).
Kot je razvidno iz dokumentacije, ki jo je priložil naročnik, je izbrani ponudnik (oz. njegov pravni naslednik) v letu 2000, s sklenitvijo pogodbe št. 13/2000, prevzel vzdrževanje programske opreme sistema ABC. Z vzdrževanjem naročnikove programske opreme cestninskega sistema je izbrani ponudnik nadaljeval tudi v kasnejših obdobjih, in sicer vsakokrat na podlagi pogodb, ki jih je sklenil z naročnikom. Kot je razvidno iz pogodbe št. 633/2005, ki jo je izbrani ponudnik za izvajanje storitev vzdrževanja in nadgrajevanja programske opreme cestninskega sistema z naročnikom sklenil leta 2006, sta se pogodbeni stranki dogovorili, da so vse izvršene nadgradnje programske opreme avtorsko delo, na katerem izbrani ponudnik obdrži avtorsko pravico. Naročnik na njih nima nobenih materialnih avtorskih pravic in brez dovoljenja izbranega ponudnika nima pravice do:
- reproduciranja sestavnih delov ali celotnega računalniškega programa, ne glede na to, ali je to začasno ali trajno ter s katerim sredstvom in v kateri obliki; če je za nalaganje, prikazovanje, izvajanje, prenašanje ali shranjevanje računalniškega programa potrebno njegovo reproduciranje, je za ta ravnanja potrebno dovoljenje avtorja,
- prevoda, prilagoditve, priredbe ali kakšne drugačne predelave računalniškega programa ter reproduciranja rezultatov teh predelav,
- distribuiranja izvirnika računalniškega programa ali njegovih primerkov v katerikoli obliki, vključno z njegovim dajanjem v najem,
- odprave napak.
V 14. členu pogodbe št. 633/2005 je navedeno tudi:
»Za vse izvršene nadgradnje programske opreme cestninskega sistema po tej pogodbi mora izvajalec naročniku predati vso dokumentacijo, vključno s programsko dokumentacijo, ki vsebuje tudi izvorno kodo, ključe in gesla nadgrajenih programov. Navedena dokumentacija se naročniku preda ob poteku časa, za katerega je sklenjena ta pogodba, v pisni in elektronski obliki na zgoščenki, kar je pogoj za prevzem predmeta dela s strani naročnika.
Vsa dokumentacija, navedena v prejšnjem odstavku, se deponira in shrani pri dogovorjenem notarju za nedoločen čas. Naročnik in izvajalec lahko dokumentacijo dvigneta samo skupaj. Naročnik sam lahko dvigne dokumentacijo samo v primeru začetka stečajnega ali likvidacijskega postopka nad izvajanjem ali v primeru, da so v državi razglašene izredne razmere ali vojno stanje. Vse stroške, povezane s shrambo, nosi naročnik.«
Vsebinsko enake oz. podobne določbe vsebujejo tudi pogodbe o vzdrževanju in nadgrajevanju programske opreme cestninskega sistema št. 723/2006, 887/2007 in 468/2008, ki jih je naročnik sklenil z izbranim ponudnikom v letih 2006, 2007 in 2008. Iz navedene dokumentacije je razvidno, da ima izbrani ponudnik materialne avtorske pravice na določenih nadgradnjah programske opreme. Navedeno pomeni, da imata na obstoječi programski opremi, ki je predmet tega javnega naročila, avtorske pravice tako izbrani ponudnik (na tistih delih programske opreme, ki so bili ustvarjeni na podlagi pogodb št. 633/2005, 723/2006, 887/2007 in 468/2008) kot tudi naročnik (v tistih primerih, ko v pogodbah ni bilo določb o pridržanju avtorske pravice izbranemu ponudniku). Ker je izbrani ponudnik nesporno vsaj na delu programske opreme cestninskega sistema obdržal materialne avtorske pravice, te izključujejo konkurenčne ponudnike pri nadgrajevanju in vzdrževanju te opreme, pri čemer se je treba strinjati z naročnikom, da zaradi dinamike vzdrževanja in nadgrajevanja unikatne programske opreme te pri izvajanju storitev vzdrževanja in nadgrajevanja ni mogoče ločiti na del, na katerem ima avtorske pravice naročnik, in del, na katerem ima avtorske pravice izbrani ponudnik. To ugotavlja tudi strokovnjak, ki navaja, da zaradi prepletanja kode ob nadgradnjah avtorskih pravic ni mogoče ločiti.
Kot je razvidno iz citiranih pogodb o vzdrževanju, je bil izbrani ponudnik dolžan naročniku za vse izvršene nadgradnje programske opreme predati vso dokumentacijo, vključno s programsko dokumentacijo, ki vsebuje tudi izvorno kodo, ključe in gesla nadgrajenih programov. To je moral storiti ob poteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba, v pisni in elektronski obliki na zgoščenki, kar je bil pogoj za prevzem predmeta dela s strani naročnika. Dokumentacija je bila deponirana pri notarju za nedoločen čas, pri čemer sta se naročnik in izvajalec dogovorila, da lahko dokumentacijo dvigneta skupaj. Naročnik je upravičen do prevzema dokumentacije le v primeru, če se zoper izbranega ponudnika začne stečajni ali likvidacijski postopek ali v primeru, če so v državi razglašene izredne razmere ali vojno stanje. Kot je bilo že zapisano, je naročnik sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, priložil tudi notarski zapis z dne 24. 1. 2013. Iz njega je razvidno, da je izbrani ponudnik kot deponent notarju v hrambo predal zgoščenko z nazivom »Strežniki – predaja izvornih kod 24. 1. 2013«, zgoščenko z nazivom »Blagajna, monitor, krmilniki – predaja izvornih kod 24. 1. 2013«, listino z naslovom »Predaja uporabniških imen in gesel za nadgradnjo centra cestnine« ter listino z naslovom »Predaja izvornih kod za sisteme strežnika cestninske postaje, centralnega strežniškega sistema cestnine in procesnega strežnika cestnine«. Iz notarskega zapisa je tudi razvidno, da bosta naročnik in izbrani ponudnik enkrat letno nadgradila programsko opremo cestninskega sistema in da se bodo tedaj deponirale tudi nove verzije dokumentacije, notar pa mora v tem primeru vse dotedanje deponirane listine in zgoščenke vrniti izbranemu ponudniku kot deponentu.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima izbrani ponudnik avtorske pravice na posameznih nadgradnjah programske opreme, ki je predmet tega naročila, in da je dokumentacija, ki je potrebna za izvajanje storitev vzdrževanja in nadgrajevanja programske opreme, deponirana pri notarju, kar pomeni, da naročnik z njo ne more prosto razpolagati brez sodelovanja izbranega ponudnika. To so razlogi, povezani z izključnimi pravicami, zaradi katerih programske opreme cestninskega sistema ne more vzdrževati katerikoli ponudnik. Do nastalega položaja je prišlo zaradi načina sklepanja pogodb o vzdrževanju programske opreme cestninskega sistema v preteklosti, zlasti pogodb št. 633/2005, 723/2006, 887/2007 in 468/2008, s katerimi so bile avtorske pravice pogodbeno zadržane izbranemu ponudniku. Ob tem je treba opozoriti, da Državna revizijska komisija v predmetnem postopku pravnega varstva ni pristojna ugotavljati razlogov za takšna ravnanja in jih tudi ne more ocenjevati z vidika smotrnosti njegovega poslovanja. V predmetnem postopku pravnega varstva je mogoče le ugotoviti, da je naročnik programsko opremo cestninskega sistema začel razvijati že pred 17 leti in da jo je ves ta čas, na podlagi različnih pogodb, ki so vsebovale tudi pridržke avtorskih pravic, vzdrževal ter nadgrajeval izbrani ponudnik glede na naročnikove potrebe, kar je povzročilo veliko tehnično in pravno kompleksnost sistema, to pa je pripeljalo do prepletanja tehničnih razlogov in razlogov, povezanih z izključnimi pravicami, na podlagi katerih je naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave v skladu z določbami ZJN-2.
Do enakih zaključkov je Državna revizijska komisija prišla tudi v zadevi št. 018-087/2013-16, v kateri je šlo za identičen spor, saj je naročnik tudi v tej zadevi naročal storitve vzdrževanja in nadgrajevanja programske opreme cestninskega sistema, in sicer po postopku s pogajanji brez predhodne objave, ki ga je prav tako utemeljil z obstojem tehničnih razlogov ter razlogov, povezanih z izključnimi pravicami. V tedanjem zahtevku za revizijo je vlagatelj zatrjeval enake kršitve, Državna revizijska komisija pa je tudi takrat ugotovila, da je naročnik v revizijskem postopku uspel dokazati, da lahko zaradi tehničnih zahtev predmeta javnega naročila oziroma iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le izbrani ponudnik, zaradi česar je takratni zahtevek za revizijo zavrnila. Vlagatelj skuša v vlogi z dne 6. 11. 2015, s katero se je opredelil do navedb naročnika, prikazati, da je sklep Državne revizijske komisije št. 018-087/2013-16 brezpredmeten, saj naj Državna revizijska komisija tedaj ne bi razpolagala z vsemi relevantnimi podatki, ker ni pridobila strokovnega mnenja. Res je sicer, da Državna revizijska komisija o vsakem sporu odloča na podlagi konkretnih navedb strank in da v zadevi št. 018-087/2013-16 ni pridobila strokovnega mnenja (ker ga vlagatelj v tedanjem zahtevku za revizijo sploh ni predlagal). Vendar pa je, kot je bilo že zapisano, ni mogoče spregledati dejstva, da je Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-087/2013-16 odločala o identičnih pravnih in dejanskih vprašanjih. Poleg tega je treba ugotoviti, da je v predmetnem postopku pravnega varstva, na podlagi izrecnega vlagateljevega predloga, pridobila strokovno mnenje, iz katerega izhaja, da obstajajo tehnični razlogi in razlogi, povezani z varovanjem izključnih pravic, zaradi katerih so izpolnjeni pogoji za dopustno izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave.
Vlagatelj sicer navaja, da bi bilo treba v predmetnem postopku upoštevati tudi zadevo št. 018-295/2014-33, v kateri je Državna revizijska komisija odločala o zahtevku za revizijo, vloženem v postopku oddaje javnega naročila »Vzdrževanje elektro strojne opreme cestninskega sistema«. V tem postopku je Državna revizijska komisija prav tako pridobila strokovno mnenje, na podlagi katerega je ugotovila, da ne obstajajo tehnični razlogi, s katerimi je naročnik utemeljeval izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Po mnenju vlagatelja je iz strokovnega mnenja, pridobljenega v zadevi št. 018-295/2014-33, prav tako izhajalo, da izbrani ponudnik nima avtorskih pravic na celotni programski opremi cestninskega sistema in da zato tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne obstajajo razlogi za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Vlagatelj zato strokovno mnenje, pridobljeno v zadevi št. 018-295/2014-33, predlaga kot dokaz za ugotavljanje (neobstoja) avtorskih pravic, čeprav po drugi strani navaja (v vlogi z dne 7. 1. 2016, s katero se je opredelil do strokovnega mnenja), da strokovnjak s področja računalništva in informatike ne more ugotavljati dejstev, povezanih z avtorskimi pravicami, saj naj bi šlo za pravna in ne dejanska vprašanja.
V zvezi z navedenim je treba najprej ugotoviti, da se je zadeva št. 018-295/2014-33 nanašala na drug predmet javnega naročila, in sicer na vzdrževanje elektro strojne opreme cestninskega sistema. V tem postopku oddaje javnega naročila naročnik ni utemeljeval izvedbe pogajanj z avtorskimi oz. izključnimi pravicami, temveč s tehničnimi razlogi. Posledično je tudi Državna revizijska komisija, na podlagi strokovnega mnenja, ugotovila, da ne obstajajo tehnični razlogi za izvedbo takratnega postopka. Res je sicer, da se je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-295/2014-33 opredeljevala tudi do avtorskih pravic, vendar njene ugotovitve niso bile drugačne, kot so zapisane tudi v tem sklepu. V obeh postopkih je bilo ugotovljeno, da je vlagatelj proizvajalec določenih strojnih komponent naročnikovega cestninskega sistema. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo te komponente vgrajeno programsko opremo, katere lastnik ni izbrani ponudnik, temveč vlagatelj. Enako velja tudi za druge strojne komponente cestninske opreme, ki so jih proizvedli drugi proizvajalci in v katere je prav tako vgrajena programska oprema, katere lastnik ni izbrani ponudnik. Navsezadnje tudi strokovnjak v predmetnem postopku ugotavlja, da izbrani ponudnik ni dobavil licenčne programske opreme (operacijski sistemi, baze) drugih proizvajalcev, nedvoumno pa je dejstvo, da je to programsko opremo integriral z drugo strojno in licenčno programsko opremo naročnika. Strokovnjaka sta torej v obeh postopkih ugotovila, da izbrani ponudnik nima izključnih pravic na celotni programski opremi cestninskega sistema, temveč na posameznih komponentah. Vendar pa, kot je bilo že zapisano, je ključna ugotovitev, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne naroča vzdrževanja in nadgrajevanja celotne opreme cestninskega sistema, temveč le del programske opreme, in sicer tisti del, ki ga imenuje unikatna programska oprema, razvita za njegove specifične potrebe, ostala programska oprema pa ni predmet tega naročila. Programsko opremo, ki je predmet tega naročila, je večinoma razvil, dobavil in implementiral izbrani ponudnik s svojimi partnerji, ki je hkrati deloval tudi kot sistemski integrator, kar pomeni, da je komponente različnih proizvajalcev združil v enoten sistem, prilagojen naročnikovim specifičnim zahtevam. Državna revizijska komisija je zato upoštevala strokovno mnenje, pridobljeno v predmetnem postopku, saj je bilo pripravljeno glede na specifičen predmet – unikatno programsko opremo, s čimer strokovnjak v zadevi št. 018-295/2014-33 seveda ni mogel biti seznanjen in se zato do tega tudi ni mogel opredeljevati.
V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je celotna utemeljitev naročnika v nasprotju z merilom najnižje cene, saj ni jasno, kako je lahko naročnik zasledoval to merilo, če je v postopku sodeloval le en ponudnik, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je merilo najnižje cene možno tudi v postopku s pogajanji brez predhodne objave, saj iz določbe 48. člena ZJN-2 ne izhaja, da bi bila uporaba navedenega merila v tem postopku izključena. Naročnik ima tudi v postopku s pogajanji, v katerem se pogaja le z enim ponudnikom, možnost, da se pogaja o ponudbeni ceni, poleg tega pa na ponudbeno ceno vpliva tudi z določitvijo zagotovljenih sredstev, na katere je (tudi v postopku s pogajanji) vezana ocena sprejemljivosti ponudbe. Ob tem je treba tudi ugotoviti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil druge zahteve, ki se nanašajo tako na sam predmet naročila oz. na nivo izvedbe storitev vzdrževanja in nadgrajevanja kot tudi na ekonomsko – finančno ter tehnično – kadrovsko usposobljenost ponudnika.
Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in nadaljnjih vlogah zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je njegov zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.
Vlagatelj je za izdelavo strokovnega mnenja dne 11. 12. 2015 založil predujem v višini 1.000,00 EUR, dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja pa so znašali 927,16 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 72,84 EUR se zato vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 3. 2. 2016
predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana
Vložiti:
- v spis zadeve
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
Pri spomeniku v Križkarjevih smrekicah v Preserjah pri Radomljah, je v soboto, 27. julija 2019, potekala spominska slovesnost ob 78. obletnici odhoda prvih borcev v partizane. Slavnostni govornik na letošnji prireditvi je bil Marjan Ravnikar, podžupan Občine Domžale, ki je v svojem govoru orisal zgodovinske okoliščine in borbeno pot radomeljske bojne skupine.
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Domžale in Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje vsako leto 27. julija pri spomeniku v Križkarjevih smrekicah v Preserjah pri Radomljah, pripravita spominsko slovesnost, na kateri se spomnijo dogodka, ko se je radomeljska bojna skupina 27. julija 1941 odpravila v boj proti sovražniku z veliko željo po preživetju in ohranitvi svobode.
V uvodu je praporščake veteranskih združenje, nastopajoče in obiskovalce pozdravil Peter Jerman, predsednik Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Radomlje, ki je dejal, da je odhod v boj pomenila zavestna odločitev za upor, spopad, vojno in boj z neprimerljivo močnejšim nasprotnikom, ki ni pričakoval in še manj razumel, da je pri Slovencih in Slovenkah toliko poguma in srčnosti, volje ter upanja, predvsem pa hrepenenja po življenju in svobodi.
Spomenik v Križkarjevih smrekcah, od koder so prvi borci odšli na oborožene akcije proti okupatorju.
Slavnostni govornik Marjan Ravnikar, podžupan Občine Domžale je v svojem govoru dejal, da mu je v posebno čast, da je lahko govornik na slovesnosti, s katero se spominjamo začetkov vstaje na našem območju, na slovesnosti, ki dokazuje, da so v naši zgodovini živeli ljudje, ki jih nikoli ne smemo pozabiti: »Vsak posameznik, ki je v zgodovini prispeval k današnji Sloveniji, ki jo imamo radi in v njej radi živimo, je pomemben in nikogar ne bomo pozabili. Vsi dogodki, ki so del narodnoosvobodilnega boja našega naroda, so pomembni, pa vendar je še posebna spoštljivost prisotna med nami v spomin na današnje dogodke, ko se spominjamo časov začetka upora proti okupatorju in smo ponosni na naše občane, saj so bili med prvimi, ki so se uprli na ozemlju naše občine in bili pomemben člen vstaje.«
Slavnostni govornik je bil letos podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar.
V nadaljevanju je Ravnikar poudaril, da so bili fantje in dekleta na začetku svojih življenjskih poti, mladi in najbrž tako kot vsi, polni upanja za boljše življenje. »Pa niso oklevali, ko se je bilo treba odločiti za upor in zato moramo biti nanje še posebej ponosni. Na začetku upora niso vedeli, kako bo ta potekal in koliko časa bo trajal in kakšne bodo žrtve. Vedeli so le, da se je treba za svobodo upreti z orožjem v rokah in prav je, da se letos na kratko spomnimo dogodkov izpred 78 let, ko se je 27. julija 1941 ob 22. uri zbrala Radomeljska skupina v Križkarjevih smrekicah. In če se nam danes ni treba boriti z orožjem v rokah, pa se lahko borimo z ljubeznijo do domovine, v okviru katere je prav, da poudarjamo tudi, da imamo radi svojo občino, svoj kraj, svoj dom in da smo pripravljeni za lepše življenje narediti marsikaj tudi sami, predvsem pa skupaj z drugimi. Tudi udeležba na tej slovesnosti je delček te ljubezni do Slovenije, predvsem pa hvaležnost in ponos ljudi, ki so nam prinesli svobodo,« je povedal Ravnikar, ki je ob zaključku govora spomnil na besede, ki so bile v preteklosti že velikokrat izrečene: »Naj nas ne razdvaja preteklost, temveč naj nas združuje prihodnost.«
Recitatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek sta z lirično intimo postavili v ospredje osebna vprašanja in tehtajoče dvome mladega človeka ob odhodu v partizane.
V kulturnem programu je nastopil Moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom Karla Leskovca. Pevci so nanizali udarne pesmi, ki so borce zmagovito hrabrile, ljudem pa budile upanje na konec morije in prihodnost naroda v celoviti in enotni Sloveniji. Recitatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek sta z lirično intimo postavili v ospredje osebna vprašanja in tehtajoče dvome mladega človeka ob odhodu v partizane, Silva Kosec pa je zapela partizansko pesem.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov
Tagi
domžalske novice Janka Jerman Karel Leskovec KO za vrednote NOB Radomlje Križkarjeve smrekice Marjan Ravnikar Moški pevski zbor Radomlje partizani Peter Jerman Preserje Radomeljska četa Silva Kosec spominska slovesnost ZB za vrednote NOB občine Domžale Zlatka Levstek
Deli
Facebook Twitter Google+ LinkedIn Tumblr Pinterest Deli preko E-pošte
Najbolj brano v zadnjem tednu
Močno počilo pri Moravčah: trčil v dve osebni vozili, nato pa peš pobegnil s kraja nesreče
29. november, 2022
Kronika PP Domžale: Vinjen občan razgrajal pred blokom, na delu drzni tatovi in vlomilci
28. november, 2022
Poziv pričam in voznici, ki je v Dragomlju trčila v otroka ter nato odpeljala s kraja
29. november, 2022
André Rieu razprodal Stožice in požel stoječe ovacije
27. november, 2022
Zaključujejo se dela na cesti skozi Količevo
26. november, 2022
Pri svetem Martinu v Dobu na ogled postavili stare predmete
27. november, 2022
domžalec.si – Tedenski novičnik
S posredovanjem el. naslova, se strinjate s pogoji uporabe.
Vpišite vaš elektronski naslov
O spletnem portalu domžalec.si
Spletni portal domžalec.si je osrednji informativni portal v občini Domžale. Portal je namenjen obveščanju in ponujanju informacij o dogajanju, tako iz občine Domžale, kot tudi iz okoliških občin. |
1. Potrditev zapisnika 9. redne seje Občinskega sveta Občine Turnišče (zapisnik) 2. dopisne seje Občinskega sveta Občine Turnišče (zapisnik), 3.dopisne seje Občinskega sveta Občine Turnišče (zapisnik), 4. dopisne seje Občinskega sveta Občine Turnišče (zapisnik) in 5.dopisne seje Občinskega sveta Občine Turnišče (zapisnik)
2. Poročilo župana
3. Vprašanja in pobude članic in članov sveta
4. Kadrovska zadeve
a) Imenovanje nadomestne članice Občinskega sveta Občine Turnišče (gradivo)
b) Razširitev in imenovanje članov Komisije za prireditve in proslave (gradivo)
5. Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o priznanjih na področju športa v Občini Turnišče – prva obravnava (skrajšani postopek) (gradivo)
6. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za gospodarsko cono v Turnišču na območju enot urejanja TU 17 in TU 19 –obravnava po 88. členu Poslovnika (gradivo)
7. Program dela za leto 2020 in Finančni načrt za leto 2020 – JZ Pomurske lekarne (gradivo)
8. JP Varaš d.o.o.
a) Poslovno poročilo JP Varaš d.o.o. za leto 2019 (gradivo)
b) Elaborat o oblikovanju cene izvajanja GJS odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode za leto 2020 (gradivo) |
V letošnjem letu se lotevamo v sodelovanju s Knjižnico Ivančna Gorica in Občino Ivančna Gorica skupne zgodbe, ki spodbuja kulturo branja. Gre za KNJIGOBEŽNICE.
K sodelovanju pri projektu vabimo tudi kulturna društva, turistična društva, vzgojno-izobraževalne ustanove in druge ustanove v naši občini.
BRANJU PRIJAZNI: Občina Ivančna Gorica
KAJ SO KNJIGOBEŽNICE
Knjigobežnice so male hišice oziroma nadkrite knjižne poličke s knjigami na javnih prostorih. Knjigo v to hišico lahko prinese kdorkoli, lahko si jo kdorkoli tudi izposodi in vrne ali pa vzame za vedno. Namen je torej, da knjige krožijo. Gre za butično možnost, da sebi ljubo knjigo priporočite tudi drugim. Hkrati knjige v javnem prostoru vabijo k branju širšo javnost. Hišice so nekakšen opomnik branja – so branju prijazne.
VABIMO VAS, DA NAS O SVOJI KNJIGOBEŽNICI OBVESTITE
Ponekod v naši občini knjigobežnice že obstajajo, v času občinskega praznika v občini Ivančna Gorica pa nastanek novih spodbujamo v Zvezi kulturnih društev Ivančna Gorica in sicer tako, da bomo sami postavili že tri, ostale pa povabili k skupni zgodbi. Vabimo vas namreč, da do 26. 04. 2018 sporočite, kje vaša knjigobežnica stoji, njen opis in fotografijo. Umestili jo bomo na občinski zemljevid ter na letak, ki bo ljudi seznanil z informacijami o knjigobežnici (fotografija, opis, lokacija).
BRALSKA DRUŽINA BO OZNAČENA S TABLICAMI
Ko ste na zemljevidu, vam izročimo tudi tablico z napisom Branju prijazni: Občina Ivančna Gorica, saj je naša občina prejemnica tega priznanja. Tako bodo hišice dobile, kljub raznolikosti, skupno podobo oziroma bodo del iste bralske družine. Prvo tablico bo župan simbolično izročil 24. maja 2018 ob podelitvi majic »Že berem sam« drugošolcem OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični.
KAKO KNJIGOBEŽNICE IZGLEDAJO
V Sloveniji obstaja že uradna stran uporabnikov in ljubiteljev knjigobežnic, tam je tudi načrt za izdelavo, lahko pa je oblika knjigobežnice prepuščena domišljiji. Po navadi izražajo duha kraja, društva, šole, posameznika, raznolikost je zaželena. Za to, kam jih postavite, se morate uskladiti na občini oziroma z lastniki zemljišč, stavb.
Predlog načrta in navodil za izdelavo knjigobežnice, ki so ga ustvarili v Studiu Moste je na povezavi:
https://www.studiomoste.com/knjigobenice
KONTAKTI, ČE ŽELITE POSTATI DEL ZGODBE
E: zkd.ivancnagorica@gmail.com
T: 031 843 900 (Maja Lampret), 040 525 280 (Tina Žerovnik)
Ta vnos je objavil Tina Žerovnik 12 aprila, 2018 v Aktualno.
Navigacija prispevkov
← Uspešno izpeljan Gledališki abonma Ivančna Gorica 2017/18 Otroška folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični nastopila na državnem srečanju v Majšperku →
Dodaj odgovor Prekliči odgovor
Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja
Komentar
Ime in priimek *
E-pošta *
Spletišče
Najnovejši prispevki
PREDPRAZNIČNA DELAVNICA ZA MALE SPRETNE PRSTKE 28 novembra, 2022
ČETRTA PREDSTAVA GLEDALIŠKEGA ABONMAJA 2022: ZDRAVA PAMET, MONOKOMEDIJA Z NIKOM ŠKLECEM 25 novembra, 2022 |
Obvestilo o kvalificiranem deležu Na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih (Ur.l.RS, št.79/2006), izdajatelj vrednostnih papirjev (TCRG) Terme Čatež d.d., Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi, sporoča javnosti naslednje:
uprava družbe Marina Portorož d.d., Cesta solinarjev 8, Portorož, obvešča izdajatelja vrednostnih papirjev Terme Čatež d.d., da je na dan uveljavitve tega zakona imetnica 58.374 rednih imenskih delnic z oznako TCRG in tako na ta dan skupaj dosega 9,76% glasovalnih pravic izdajatelja delnic, družbe Terme Čatež d.d., Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi.
uprava družbe Turistično podjetje Portorož d.d., Cesta solinarjev 8, Portorož, obvešča izdajatelja vrednostnih papirjev Terme Čatež d.d., da je na dan uveljavitve tega zakona imetnica 42.520 rednih imenskih delnic z oznako TCRG in tako na ta dan skupaj dosega 7,11% glasovalnih pravic izdajatelja delnic, družbe Terme Čatež d.d., Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi.
uprava družbe Factor banka d.d., Tivolska 48, Ljubljana, obvešča izdajatelja vrednostnih papirjev Terme Čatež d.d., da je na dan uveljavitve tega zakona imetnica 62.618 rednih imenskih delnic z oznako TCRG in tako na ta dan skupaj dosega 10,47% glasovalnih pravic izdajatelja delnic, družbe Terme Čatež d.d., Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi.
Uprava
Terme Čatež d.d.
gdpr-enoviceSI
Ker nam je mar za zaščito vaših osebnih podatkov, vas prosimo, da se prijavite na naše e-novice ter izrazite svoje strinjanje, da vas družba Terme Čatež d.d. obvešča o vseh svojih novostih, nagradnih igrah in ugodnostih.
Več o vaših novih pravicah po GDPR uredbi izveste tukaj.
KONTAKT:
07 493 67 00
info@terme-catez.si
Facebook
YouTube
Twitter
Instagram
O podjetju
|
Sporočila za javnost
|
Pravno obvestilo
|
Kontakti in delovni čas
Terme Čatež d.d., Topliška 35, 8250 Brežice, Slovenija © 2016 All rights reserved. Izdelava spletnih strani AV studio. |
Mnogo je razlogov, zakaj številni vlagatelji kot naložbeno sredstvo najraje izberejo zlato. Če se ozremo v zgodovino, ga družine po svetu hranijo zlato že stoletja in prenašajo iz roda v rod kot sredstvo zaščite in ohranitve premoženja. Glavna prednost naložbe v zlato je, da je ta oblika naložbe zelo prilagodljiva. Kupite lahko 1 gram, 5 gramov, 10 gramov ali katero koli količino zlata, odvisno od zneska, ki ga želite vložiti. V bistvu se torej naložba v zlato lahko začne z le nekaj deset evri in konča z več sto tisoč odvisno od vaših finančnih zmožnosti.
Po drugi strani se naložbi v nepremičnine samo zaradi manjšega poznavanja ali težje dostopnosti ni potrebno izogibati. Ob pravilnem pristopu je lahko naložba v nepremičnine donosna in zanesljiva izbira za oplemenitev že obstoječega premoženja. Ustvarja lahko redne tokove finančnih prilivov, hkrati pa dopolnjuje vaš portfelj z mnogimi prednostmi, kot so razpršitev in manj tvegana naložbena izbira.
Opomba urednika: ob visoki volatilnosti trga naložbenega zlata in srebra bodite zmeraj na tekočem s tedenskimi novicami, analitičnimi vpogledi in strokovnimi mnenji. Prijavite se tukaj!
Donosnost nepremičnin v primerjavi z naložbami v zlato
Zgodovina pravi, da so nepremičnine v povprečju prinašale 8-odstotne donose, lahko pa tudi do 15 odstotkov ali več. Kljub rasti najemnin se njihova donosnost po različnih območjih razlikuje, vseeno pa je v splošnem manjša kot pri drugih naložbenih možnostih. Obenem lahko nepremičnine prinašajo redne mesečne prihodke, česar naložba v plemenite kovine ne more.
Pri obeh sredstvih velja, da se njihova vrednost sčasoma povečuje, pri čemer je zlato podvrženo hitrejšim nihanjem, kakor nepremičnine, ki so odvisne od veliko bolj rigidnih tržnih razmer, ki se praviloma ne spreminjajo hitro ali iznenada. Naložbe v zlato so prav tako smiselne zato, ker zagotavljajo rezultate, ki premagujejo inflacijo in so v določenem časovnem obdobju lahko z njenimi stopnjami celo poenotene. Vsako izmed sredstev dostavlja svoje prednosti in slabosti, nesporno pa drži, da je tako zlato kot nepremičnine pametno vključiti v svojo strategijo ustvarjanja premoženja in razpršitve že obstoječih sredstev.
Zakaj vlagati v nepremičnine?
Naložba v nepremičnine pomeni pametno potezo zaradi naslednjih razlogov:
Nizka spremenljivost: nepremičnine niso podvržene hitrim cenovnim nihanjem, temveč so odvisne od veliko bolj rigidnih tržnih razmer, ki se praviloma ne spreminjajo hitro ali iznenada. V primerjavi z zlatom so nekoliko stabilnejša naložba.
Stroški prinašajo dodano vrednost: stroški obnove, nadgradnje ali opremljanja nepremičnine praviloma rezultirajo v povečanju vrednosti nepremičnine. V nasprotju z zlatom lahko nepremičnino spreminjate v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi, željami in potrebami.
Nepremičnino lahko oddajate: nepremičnino lahko kadarkoli oddate v najem in si tako zagotovite redne, pasivne prihodke. Donosi iz najema so odlična možnost za ustvarjanje pozitivnega denarnega toka. Nepremičnino lahko tudi zastavite proti posojilu.
Vrednost nepremičnin se bo sčasoma vedno povečala: Čim dlje boste imeli nepremičnino v lasti, tem večjo vrednost boste verjetno pridobili.
Donosnost: Naložba v nepremičnino ni le varna naložba, temveč lahko v določenem časovnem obdobju prinaša boljše donose, hkrati pa še vedno ustvarja redne prihodke, če jo uporabljate kot nepremičnino za oddajanje v najem. To je odlična naložbena možnost in enostaven način za oplemenitev že posredovanega premoženja.
Zakaj vlagati v zlato?
Obstaja mnogo razlogov, zakaj ljudje svoj denar raje vlagajo v zlato kot v druge naložbene možnosti:
Zlato zgodovinsko ohranja svojo vrednost: zlato je v nasprotju s papirnatimi valutami ohranilo svojo vrednost skozi stoletja. Ljudje na zlato gledajo kot na način prenosa in ohranjanja svojega premoženja iz generacije v generacijo.
Varovanje pred inflacijo: zlato je edina preverjena zaščita pred inflacijo, saj njegova cena običajno raste skupaj s povečevanjem življenjskih stroškov. V zadnjih petdeset letih je bil razviden negativen inflacijski vpliv na delniške trge in hkraten pozitiven vpliv na ceno zlata, po katerem je smiselno posegati ob izgubljanju vrednosti tako lokalnih kakor tudi svetovnih valut. Zlato vaše premoženje obvaruje tudi pred deflacijo oziroma obdobji padcev cen, upočasnjene poslovne aktivnosti in obremenjenosti gospodarstev s prekomernim javnim dolgom. Med deflacijo relativna kupna moč zlata naraste, ker se ljudje na gospodarske in politične okoliščine deflacije odzovejo z varčevanjem oziroma s kopičenjem gotovine, ki jo je najvarneje hraniti v zlatu.
Razpršitev portfelja: namen razpršitve portfelja in hkrati zmanjšanje tveganj s koncentracijo premoženja v le enem ali dveh sredstvih, je iskanje naložb, ki med seboj niso tesno povezane. Zlato je bilo v preteklosti negativno povezano z delnicami in vzajemnimi skladi, kar mu daje položaj odličnega instrumenta diverzifikacije vašega finančnega portfelja.
Zlato izloča tveganje nasprotne stranke in zadolževanje: pri zlatu ni pravne formalnosti ali papirnate pogodbe, ki bi ga naredila veljavnega. Za izpolnitev pogodbenih obveznosti oziroma posedovanje in vrednotenje zlata ni potreben posrednik ali tretja oseba, prav tako za naložbo v zlato ni potrebno dolžniško financiranje oziroma zadolževanje.
Možnost hitrega zaslužka: nakup naložbenega zlata ob nizkih vrednostih, prodaja ob visokih in ponovni nakup od padcu cene omogočajo zaslužek, ki je zaradi spremenljivih tržnih razmer lahko hitrejši od tistega z nepremičninami. Seveda kakršno koli investiranje in trgovanje z nepremičninami zahteva dobro informiranost, ki je edino zagotovilo, da bo vaša naložba donosna.
Likvidnost in prenosljivost: zlate naložbe v obliki zlatih kovancev ali palic, so odlična izbira zaradi enostavne prenosljivosti in likvidnosti. Zlato lahko prenesete kamor koli na svetu in ga lahko v nekaj minutah prodate na katerem koli koncu sveta, medtem ko je prodaja nepremičnin lahko zahteven in dolgotrajen proces, ki vključuje veliko birokracije.
Ni stroškov vzdrževanja: za razliko od nepremičnin zlato ne potrebuje vzdrževanja. Lahko ga preprosto hranite, dokler ga ne potrebujete. Poleg tega lahko zlato skladiščite brez nastajanja dodatnih stroškov.
Zlato je omejena naravna dobrina, katere količina se zmanjšuje: velik delež ponudbe zlata na trgu vse od devetdesetih let izhaja iz prodaje zlatih zalog svetovnih centralnih bank. Ta se je leta 2008 močno upočasnila, tudi zaradi upada proizvodnje novega zlata; v Južni Afriki, največji proizvajalki zlata, so se zaloge v zadnjem desetletju več kot prepolovile, medtem ko se je strošek pridobitve zlata, merjen v masi ene unče, podvojil. Stopnja inflacije za vsesplošne stroške rudarjenja zlata je lani dosegla 27 odstotkov, skupna količina zlata v obtoku pa je narasla le za 1,6 odstotka. Zlato je šestkrat redkejše od platine in kar 18-krat redkejše od srebra, zato zmanjšanje ponudbe skupaj z vedno intenzivnejšim povpraševanjem povečuje njegovo ceno. Ravno nasprotno količina nepremičnin iz leta v leto narašča, saj ne gre za omejeno dobrino.
Zlato ni obdavčeno: ob nakupu ali prodaji zlata ni potrebno plačati davka, medtem ko so nepremičnine v Sloveniji obdavčene.
Naložba v zlato je dostopna vsakomur: zlato je stoletja veljalo za naložbo, dostopno le manjšini. Dan danes vam ravno nasprotno mnoga podjetja, ki trgujejo s plemenitimi kovinami, nudijo možnost obročnega nakupa oziroma varčevanja v zlatu ali srebru, ki je dostopno že z manjšimi mesečnimi vplačili. V podjetju Gold Store d.o.o. vam ponujamo šest paketnih možnosti tovrstnega investiranja, v sklopu katerih je najcenejša izbira na voljo že od 25 EUR dalje.
Gibanje cene zlata v obdobju od leta 1999 do danes
Vir: Jewelry Quarter Bullion Ltd., (2022)
Razmišljate o naložbi v zlato? Ne odlašajte; izkoristite nižje cene in s storitvijo GOLD Plan ali s takojšnjim nakupom naložbenega zlata naredite prvi korak v svet plemenitih kovin!
Gold Plan – enostavno varčevanje v zlatu in srebru!
GOLD Plan je personaliziran investicijski načrt, namenjen vsem, ki želijo z naložbami v zlato ali srebro zagotoviti finančno varno prihodnost zase ali za svoje bližnje. Storitev omogoča nakup naložbenega zlata ali srebra priznane kovnice Argor heraeus z manjšimi mesečnimi vplačili že od 25,00 EUR naprej in hkrati daje priložnost, da znesek z izborom enega od naslednjih paketov prilagodite svojim finančnim zmožnostim:
GOLD PLAN PAKET Naročnik vplačuje plačilo minimalno 25,00 EUR na mesec. Varčevanje v zlatu
GOLD PLAN STANDARD Naročnik vplačuje plačilo minimalno 50,00 EUR na mesec. Varčevanje v zlatu
GOLD PLAN PREMIUM Naročnik vplačuje plačilo minimalno 100,00 EUR na mesec. Varčevanje v zlatu
GOLD PLAN PROFESSIONAL Naročnik vplačuje plačilo minimalno 250,00 EUR na mesec. Varčevanje v zlatu
GOLD PLAN SILVER Naročnik vplačuje plačilo minimalno 50,00 EUR na mesec. Varčevanje v srebru
Do 31.01.2022 vam ponujamo sklenitev storitve brez vstopne provizije!
K storitvi GOLD Plan pristopite s sklenitvijo naročniške pogodbe, v sklopu katere izberete svoj vrednostni paket. Pregled mesečnih vplačil se vodi na za posebnem, za naročnika sklenjenem računu GOLD Plan, v sklopu katerega vodimo vašo evidenco vpisov, vplačil, nakazil in privarčevanih ploščic naložbenega zlata ali srebra.
Želite več informacij?
Pišite nam na info@goldplan.si ali nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080/24-28. Naši svetovalci vam bodo z veseljem pomagali! |
Dandanes skorajda ni otroka, kateri ne bi imel igračke na daljinsko upravljanje, Bodisi avto na daljinca, letalo na daljinec, bager na daljinca, robot na daljinca, itd. Na voljo so razna vozila za otroke, daljinsko vodena, različnih velikosti, blagovnih znamk in funkcijskih zmožnosti. Avto na daljinsko vodenje je tako lahko univerzalno darilo. In če ste menili, da so ta zgolj namenjena fantkom, je danes tako, da se tudi veliko deklic navdušuje nad... Več
Dandanes skorajda ni otroka, kateri ne bi imel igračke na daljinsko upravljanje, Bodisi avto na daljinca, letalo na daljinec, bager na daljinca, robot na daljinca, itd. Na voljo so razna vozila za otroke, daljinsko vodena, različnih velikosti, blagovnih znamk in funkcijskih zmožnosti.
Avto na daljinsko vodenje je tako lahko univerzalno darilo. In če ste menili, da so ta zgolj namenjena fantkom, je danes tako, da se tudi veliko deklic navdušuje nad avtomobili na daljinsko vodenje. In ne samo avto na daljinec, zanimivo je tudi letalo na daljinca, bagri na daljinca, roboti na daljinca, itd. Vse, kar lahko s pomočjo daljinca upravljamo.
Tudi niso to igrače, katerih bi se otrok hitro naveličal. Avti na daljinsko upravljanje so priljubljeni že od nekdaj, njihova priljubljenost pa ostaja in tudi raste z razvojem novih blagovnim znamk, vozil, ki so na las podobna pravim. Nekateri proizvajalci so resnično pomislili na popolnoma vsak detajl, bodisi izdelujejo bager na daljinca ali avto na daljinsko vodenje. Na voljo so tudi avtomobili na akumulator, katere pa lahko otrok upravlja popolnoma samostojno in gre za oponašanje prave vožnje, možno jih je pa upravljati tudi s pomočjo daljinskega upravljalnika. Zelo priljubljeni med njimi je predvsem avto na daljinsko vodenje 4x4.
Avto na daljinca imajo različne lastnosti in funkcije. Od zvočnih do svetlobnih učinkov in drugih možnosti. Enako velja tudi za letala na daljinca. Na voljo pa so je tudi avtomobilček na daljinsko vodenje za manjše otroke. In pa tudi za večje otroke, divji modeli z neverjetnimi funkcijami.
Avti na daljinsko upravljanje so tako zagotovo izvrstno darilo. Pomembno je le, da upoštevate starost otroka, kajti toliko različnih kot je na voljo in katere vam ponujamo tudi v naši ponudbi, bo najprej potrebno upoštevati starost. Različno veliki in močni niso enako primerni za vse starostne skupine otrok.
V naši trgovini je ponudba zelo pestra in lahko za vsakega majhnega navdušenca ali navdušenko nad vozili na daljinsko upravljanje, najdete najbolj ustrezen model, katerega bo z veseljem popeljal v nove izzive. Izbirate lahko med različnimi lastnostmi in možnostmi.
Otroške igrače so način, da otroku zagotovimo možnost, da spodbuja svojo domišljijo in aktivno preživlja prosti čas. Za zabavne trenutke s prijatelji ali pri samostojni igri.
Manj
Dandanes skorajda ni otroka, kateri ne bi imel igračke na daljinsko upravljanje, Bodisi avto na daljinca, letalo na daljinec, bager na daljinca,... Več
Dandanes skorajda ni otroka, kateri ne bi imel igračke na daljinsko upravljanje, Bodisi avto na daljinca, letalo na daljinec, bager na daljinca, robot na daljinca, itd. Na voljo so razna vozila za otroke, daljinsko vodena, različnih velikosti, blagovnih znamk in funkcijskih zmožnosti.
Avto na daljinsko vodenje je tako lahko univerzalno darilo. In če ste menili, da so ta zgolj namenjena fantkom, je danes tako, da se tudi veliko deklic navdušuje nad avtomobili na daljinsko vodenje. In ne samo avto na daljinec, zanimivo je tudi letalo na daljinca, bagri na daljinca, roboti na daljinca, itd. Vse, kar lahko s pomočjo daljinca upravljamo.
Tudi niso to igrače, katerih bi se otrok hitro naveličal. Avti na daljinsko upravljanje so priljubljeni že od nekdaj, njihova priljubljenost pa ostaja in tudi raste z razvojem novih blagovnim znamk, vozil, ki so na las podobna pravim. Nekateri proizvajalci so resnično pomislili na popolnoma vsak detajl, bodisi izdelujejo bager na daljinca ali avto na daljinsko vodenje. Na voljo so tudi avtomobili na akumulator, katere pa lahko otrok upravlja popolnoma samostojno in gre za oponašanje prave vožnje, možno jih je pa upravljati tudi s pomočjo daljinskega upravljalnika. Zelo priljubljeni med njimi je predvsem avto na daljinsko vodenje 4x4.
Avto na daljinca imajo različne lastnosti in funkcije. Od zvočnih do svetlobnih učinkov in drugih možnosti. Enako velja tudi za letala na daljinca. Na voljo pa so je tudi avtomobilček na daljinsko vodenje za manjše otroke. In pa tudi za večje otroke, divji modeli z neverjetnimi funkcijami.
Avti na daljinsko upravljanje so tako zagotovo izvrstno darilo. Pomembno je le, da upoštevate starost otroka, kajti toliko različnih kot je na voljo in katere vam ponujamo tudi v naši ponudbi, bo najprej potrebno upoštevati starost. Različno veliki in močni niso enako primerni za vse starostne skupine otrok.
V naši trgovini je ponudba zelo pestra in lahko za vsakega majhnega navdušenca ali navdušenko nad vozili na daljinsko upravljanje, najdete najbolj ustrezen model, katerega bo z veseljem popeljal v nove izzive. Izbirate lahko med različnimi lastnostmi in možnostmi.
Otroške igrače so način, da otroku zagotovimo možnost, da spodbuja svojo domišljijo in aktivno preživlja prosti čas. Za zabavne trenutke s prijatelji ali pri samostojni igri.
Manj
Prikaži vse FILTRE Skrij prikaz FILTROV
Pogosta vprašanja in odgovori
Katere daljinsko vodene igračke kupiti?
Kadar se odločate za nakup igračke, je razumljivo, da se boste odločili težje, ker je na voljo toliko različnih, da se med ponudbo izgubite. Ko pa v mislih imate vsaj vrsto otroške igračke, je veliko lažje. Recimo, če vas zanimajo daljinsko vodene igračke, boste zagotovo brskali po ponudbi teh. Kadar kupujete igračke za otroka, ki ima že veliko teh, mu še ena zagotovo ne bo odveč. Boste vsaj vedeli, da ste kupili nekaj, kar ima rad. Zato je seveda dobro, da le razmislite o tem, katero izbrati.
Pri izbiri upoštevajte otrokovo starost, seveda je ta ključna in najprej mora izbrana igračka ustrezati otrokovi starosti. Ne pozabite tudi, da je pomembno, da kupite igračko, katere še nima. Če niste prepričani, morda le vprašate starše ali sorodnike in se prepričate, da izbirate pravo. Zagotovo pa bo ljubitelju daljinsko vodenih igračk všeč prav vsaka, če bo le nova.
Za koliko stare otroke so primerne daljinsko vodene igračke?
Ker si ogledujete daljinsko vodeno igračko, se morda vprašate, ali ej ta primerna za otroka, kateremu kupujete?
Vse igračke imajo predvideno starost otroka, kar pomeni, da v kolikor niste prepričani, da se bo dopadla in bo primeru otroku, kateremu kupujete, preverite starost, ki je navedena zraven igračke. Seveda ne morete 7 letniku kupiti igračke, primerne za 18 mesečnega otroka.
Ker so daljinsko vodene igračke zelo priljubljene in se velikokrat kupujejo kot darilo, je ponudba tovrstnih igračk izredno pestra. Kar omogoča, da so na voljo daljinsko vodene igračke za leto in pol starega otroka, kakor tudi za 14 letnika.
O primernosti in starosti daljinsko vodenih igračk, je potrebno razmišljati o vsakem primeru posebej. Kupite igračko, ki se bo skladala z otrokovo starostjo, če pa poznate še njegove želje, toliko bolje. Zelo pomembno je, da ne kupite neprimerne igračke otroku mlajšemu od 3 leta, kajti to so še otroci, kateri težko uporabljajo igračko pravilno.
Zakaj se odločiti za nakup daljinsko vodene igračke?
Daljinsko vodene igračke so priljubljene že od nekdaj. Morda se tudi sami spomnite svoje najljubše. Ker so na voljo v raznih velikostih, barvah, modelih in z različnimi funkcijami, lahko vedno poiščete takšno, katera se bo popolnoma skladala z željami vašega otroka. Kar je dodaten razlog, da so tako zelo priljubljene.
Naslednja značilnost tovrstne izbire in hkrati tudi priljubljenosti, je vsekakor zabava, katero omogočajo. Predvsem fantki različnih starosti, se navdušujejo nad daljinsko vodenimi igračkami, čeprav so tudi deklice velike ljubiteljice.
Ker imajo zelo zanimive funkcije, se otroci radi igrajo z njimi in tako ni nikoli dolgčas. Nekatere omogočajo prave transformacije, se vozijo tudi po stropu in so še bolj zanimive.
Odločite za igračko, ki bo najbolje sovpadala z željami in pričakovanji otroka. Proizvajalci se nenehno trudijo zagotoviti tisto, kar na otroške obraze pričara nasmeh in povzroči njihovo veselje. Tako nastajajo razne daljinsko vodene igračke, tudi za najbolj zahtevne »igralce«.
5/5 - (4 ocen) | Dodaj oceno
Daljinsko Vodene Igrače
Ocena kategorije
TOP AVTO
Ocena od Jan
V bistvu sem ga kupil zase :)))))
Oddano 2022-05-31 21:34:38
Chicco
Ocena od MIŠA
Za našega pobalina je bil ta primeren. Sedaj se nam non stop zaletava z njim v noge :P Ampak glavno, da je vesel, kajne? hehe
Oddano 2022-05-31 21:35:23
Monster Truck
Ocena od Jernej
Drugje smo ga sicer že gledali ampak je cena bila dost višja. HVALA, TOP JE
Oddano 2022-05-31 21:35:59
Tank na daljinec
Ocena od Adrijana
Naš fant si je želel tank na daljinec, obrnila vse okrog, nisem našla in sedaj ga odkrijem pri vas. Saj ni mogel dočakati poštarja :D |
Če se čebele v februarju šele prebujajo iz zimske gruče, pa za čebelarja nikakor to ni čas, ko bi se samo sankal in smučal, ampak je čas, ko ima obilo dela s pripravo na novo čebelarsko sezono, ki se je pravzaprav že začela po zadnji lanski paši. V mesecu februarju prihajajo časi, ko bodo prvi sončni žarki pričeli vabiti teloh izpod snežne odeje. Vrbe in mačice ponekod že vabijo čebele, da razprejo svoja krila od zimskega počitka in si naberejo prepotrebni cvetni prah za svoj obstoj in razvoj čebelje družine. V tem času čebelarji sestavljajo in žičijo sate, vlivajo satne osnove iz voska, se izobražujejo na predavanjih in čebelarskih delavnicah, predvsem pa prodajo dobrote iz panja: med, propolis, cvetni prah, matični mleček in vosek.
Čebelarji pa tudi sami izobražujejo. In o tem govorimo v tem prispevku: o izobraževanju porabnikov čebeljih pridelkov in izdelkov ter o promociji čebelarstva med porabniki medu.
Ker v domači lekarni najdemo prav vse naštete sadove narave, ki jih zbere čebela, je prav da jih čebelarji v zimskih mesecih nekoliko bolje predstavimo vsem ljubiteljem narave. Prav za izvedbo slednjega se je čebelarjem Čebelarskega društva Škofja Loka ponudila priložnost v mesecu februarju 2010. Ponudila se je priložnost, da predstavimo čebelo pri delu skozi nagrajeno fotografsko razstavo čebelarjev članov Čebelarske zveze Slovenije ter skozi oko Čebelarskega društva Škofja Loka v nakupovalnem centru Qlandija v Kranju. Mnogi sladkosnedi že poznajo sladke dobrote iz domačega cvetočega travnika in gozda, ki jih zbira čebela, ko leta s cveta na cvet, pri tem pa pomnoži pridelek tako čebelarjem, kot njegovim sosedom na domačem vrtu; seveda samo tistim, ki znajo prisluhniti naravi.
Ker loški čebelarji z veseljem vsakomur predstavljamo vse o čebelah, apiterapiji, medovitih rastlinah, čebelarski opremi in arhitekturi čebeljakov skozi čas do danes, o dobrotah iz panja, o čebelarjenju danes na sonaraven način, ali pa kako so to počeli naši predniki na tem prostoru in še o mnogih drugih rečeh, smo v mesecu februarju 2010 pripravili čebelarsko razstavo z naslovom »Narava je naš dom«. V Kranju, v trgovskem centru Qlandia smo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, ki nam je v ta namen odstopila razstavo nagrajenih čebelarskih fotografij, v sodelovanju s Čebelarskim muzejem v Radovljici, ki je predstavljal zgodovinski vidik čebelarjenja ter v sodelovanju z izdelovalko dražgoških kruhkov, ga. Cirilo Šmid iz Železnikov, v steklenih razstavnih piramidah, na razstavnih panojih ter na razstavnem prostoru, ki so bili razvrščeni po celotnem osrednjem hodniku trgovskega centra Qlandia, predstavili čebelarstvo in čebelarsko kulturno dediščino več tisočem obiskovalcem navedenega centra.
V trgovskem centru Qlandia, si je bilo moč ogledati čebelarsko razstavo cel mesec februar 2010. Ob zaključku čebelarske razstave, zadnjo soboto v februarju (27.2.2010), pa se je bilo možno tudi srečati z loškimi čebelarji, ki smo pripravili več delavnic za odrasle in otroke. Tako smo z najmlajšimi vlivali izdelke iz voska, za nekoliko starejše pa je bil izredno zanimiv prikaz izdelave dražgoških kruhkov in zbijanja ter žičenja satnikov. Seveda so obiskovalci lahko oboje tudi sami poskusili pripraviti. Poleg tega smo svoje izdelke na stojnici prodajali, predvsem pa degustirali in predstavljali ter obenem aktivno promovirali slovensko čebelarstvo.
Ugotovili smo, da je promocija čebelarstva premalo prisotna na današnjem trgu ter da si kupec čebeljih izdelkov želi tovrstnih informacij. Predvsem si želi osebnega stika s čebelarji, s pridelovalci drugih izdelkov in umetniki domače obrti. Čebelarska tradicija ob tovrstnih dogodkih postane trdna vez med potrošnikom in ponudnikom čebeljih izdelkov. Ravno ti odzivi nam dajejo pogum in optimizem, da se bomo v Čebelarskem društvu Škofja Loka tudi v prihodnje še odločili za tovrstne aktivnosti in promoviranje slovenskega čebelarstva. Fotografsko reportažo o čebelarski razstavi »Narava je naš dom« si lahko ogledate tudi v naši galeriji.
V zgornjem sestavku je predstavljena ena od promocijsko-izobraževalnih aktivnosti, ki jih je v preteklosti izvedlo Čebelarsko društvo Škofja Loka. Na koncu tega sestavka naj omenimo, da podobne aktivnosti loški čebelarji izvajamo skozi celo leto. Pripravljamo dneve odprtih vrat, promocije in pokušine čebeljih pridelkov, predstavljamo čebelarsko dediščino v vrtcih in v osnovnih šolah, sodelujemo na prireditvah in organizirano svoje javne prireditve... Zgornja aktivnost je le ena od mnogih, pri katerih je Čebelarsko društvo Škofja Loka že sodelovalo oz. jih izvedlo. In sigurno ne zadnja.
ISKALNIK PO VSEBINI
KOLEDAR DOGODKOV
Današnji dogodki
Datum: 09 Dec 2022
Na ta dan ni vnešenih nobenih dogodkov!
Dec
December 2022
N P T S Č P S
1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31
Naroči se na dogodke
Evidenca zdravljenja čebel - obvezni podatki v Dnevniku veterinarskih posegov
Napoved medenja
UVHVVR - 2015
NVI VF - Zdravstveno varstvo čebel
Zemljevid MKO - ČEBELARSTVO: register čebelnjakov, huda gniloba, kataster paš...
Veterinarska praksa Tenetiše - čebelarstvo in navodila za uporabo zdravil za zdravljenje čebel
Tehtnica - učni čebelnjak Brode
Copyright 2022 : : Izdelava spletne strani: PLAN e: : Kazalo strani : : Pravno obvestilo : : : : Na vrh : : |
Podravska regija nudi mnogo zanimivosti, katere so vredne obiska. Od ravnin, gričev, gozdnatega hribovja, jezer, rek do mnogih kulturnih zanimivosti in še veliko več. Regija zajema 40 občin, med katerimi središče regije predstavlja mestna občina Maribor. Predstavljamo nekaj zanimivosti, ki [...]
Read More
ZAJČKOVA UČNA POT
Gallery
ZAJČKOVA UČNA POT
Izleti z otroki, Slovenija, Štajerska
ZAJČKOVA UČNA POT
Zajčkova učna pot je krožna pot nad Zgornjo Polskavo, do vasi Kočno. Na poti je več zanimivosti za otroke in odrasle. Ne manjka tudi lepih razgledov. Dostop do izhodišča, gostilna Kalan na Zgornji Polskavi: Ljubljana – [...] |
Med Francozi in Italijani je ime Hugo (Ugo) zelo razširjeno. Nemci navadno uporabljajo daljšo obliko tega imena Hugibert ali Hubert, pomeni pa isto: modrijan ali mislec, ker je koren povsod hugu (duh). Nosilec tega imena bi se mogel slovensko imenovati tudi Dušan.
Sv. Hugo je delal čast svojemu imenu. Rodil se je leta 1053. Odločil se je za duhovniški poklic, vendar se ni dal takoj posvetiti. Po končanem šolanju v rojstnem mestu Valence blizu reke Rhone v Franciji je šel še po svetu, da bi si izpopolnil svoje znanje.
Za njegovega življenja je Cerkev preživljala žalostne čase. Velikaši so živeli pohotno, prodajali cerkvene službe, si lastili celo cerkve in pokopališča. Ni čudno, da je bila tudi duhovščina nevedna in se dostikrat vdajala grešnemu življenju. Hugo je postal kanonik v svojem rojstnem mestu. Življenje njegovih stanovskih tovarišev kanonikov je bilo precej posvetno in malo vzorno. Hugo je bil kakor lilija med trnjem.
Leta 1080 je bil cerkveni zbor v Avignonu. Grenobelski kanoniki so prosili, naj jim dajo za škofa njihove izpraznjene škofije Hugona. Ponižni mož se je na vso moč branil. A vse ni nič pomagalo. Moral se je vdati in sprejeti izvolitev. Hugo takrat še ni bil posvečen za duhovnika. Napotil se je v Rim in od papeža Gregorj a VII. prejel mašniško in škofovsko posvečenje, ko ga je papež poučil in osrčil.
Novi škof se je vrnil v Grenoble in z veliko gorečnostjo prevzel upravo svoje zanemarjene in neurejene škofije. Dasi je neutrudno deloval, ga je pri tem vedno mučila misel, da ni za škofovsko službo. Zato se je umaknil v kartuzijanski samostan. Toda papež mu je ukazal, da se mora vrniti na škofijski sedež. Proti koncu življenja je poslal v Rim poslanstvo, da bi ga razrešili škofovske službe. Ko poslanstvo ni doseglo namena, se je Hugo sam, takrat že slaboten, napotil tjakaj. Papež, sam svetnik, mu je ljubeznivo odgovoril, da lahko z zgledom svojega življenja stori veliko več kakor kdo drug, ki je zdrav. Tako je Hugo ostal škof do svoje smrti. Njegova je znana misel: »Vsakomur so zadosti njegovi lastni grehi in ni treba, da bi si s poslušanjem ali govorjenjem obteževal vest še s tujimi grehi.«
Umrl je leta 1132, goduje pa 1. aprila.
vir: http://www.druzina.si
seznam novic
Tweet
TRENUTNO NA TV
SVETNIK DNEVA
27. november
Sv. Modest in Virgil, obvezni god
...več
DOTACIJA
Na enostavnejši način vam odslej nudimo možnost dotacije preko QR kode, ki jo poskenirate preko bančne aplikacije s telefonom.
SPREMLJAJTE NAS
Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:
Youtube
Facebook
Twitter
V živo | TV spored | Novice | Oddaje | O Exodus.si | Kje lahko gledam Exodus TV | Kontakti | Kje smo | Marketing | Etični kodeks |
Katoliška cerkev ima mnogo veličastnih verskih objektov s čudovitimi arhitekturnimi in umetniškimi mojstrovinami. Zlasti v Rimu. Po večnem mestu je razpršenih približno 900 cerkva, ki so jih gradili skozi vso dvatisočletno zgodovino Cerkve.
Čeprav največ obiskovalcev zaradi neprecenljivih fresk in kipov pritegnejo renesančne cerkve, se s svojo lepoto in zgodovinskim pomenom le redkokatera lahko kosa z najstarejšo ohranjeno rimsko baziliko svete Sabine.
Preberite še:
11 najlepših rimskih vodnjakov
Podobnost s svetim Petrom
Zgradba iz 4. stoletja je spomenik zgodnjekrščanske arhitekture, v kateri lahko opazimo močan pridih antičnega Rima. V časih, ko so v večnem mestu živeli pretežno pogani, je bazilika (ki v grščini pomeni kraljeva dvorana) služila kot forum ali celo sodišče. Ob vzponu krščanstva pa je značilna kupolasta zgradba, v kateri je bilo prostora za velike množice, postala verski prostor.
Preberite še:
Ideja mlade podjetnice: virtualni sprehod po rimskih cerkvah
Bazilika svete Sabine naj bi posnemala staro baziliko svetega Petra, ki so jo zgradili približno sto let prej. To le še poudari zgodovinski pomen najstarejše stoječe rimske bazilike, saj je ta znamenita cerkev najbolj pristen primer prvotne bazilike svetega Petra, na mestu katere so v 16. stoletju zgradili zdajšnjo vatikansko baziliko.
Obdana z marmornatimi stebri
Bazilika svete Sabine stoji na ozemlju, ki naj bi bilo v lasti svete Sabine, mučenke, ki so jo v 2. stoletju po Kristusu ubili zaradi njene vere. Bazilika se nahaja v bližini Junoninega templja, dele katerega so uporabili tudi za gradnjo cerkve. Glavno ladjo obdaja 24 marmornatih stebrov v korintskem slogu, ki so pred tem krasili bližnji tempelj.
Ta starodavna bazilika pa je znana tudi po očarljivem rezljanem vhodu iz ciprese. Čeprav je ohranjenih le še 18 od 28 rezbarskih umetnin, lahko na njih občudujemo najstarejšo upodobitev križanja, na kateri sicer ne bomo našli križa, temveč le Kristusa z iztegnjenima rokama, na katerih so vidne njegove rane. Na vsaki strani stojita lika z enako iztegnjenimi rokami, za katera pravijo, da naj bi predstavljala razbojnika, ob katerih je bil Kristus križan.
Preberite še:
Železna krona Langobardov: relikvija, s katero so kronali 47 svetih rimskih cesarjev
Pribežališče številnih pomembnih kristjanov
V baziliki svete Sabine se nahaja tudi samostan, v katerem so bivale številne pomembne osebnosti katoliške vere, kot denimo sveti Dominik, papež Pij V., blaženi Czesław, sveti Hijacint in sveti Tomaž Akvinski.
Ko je v 13. stoletju v samostanu bival sveti Dominik, je papež Honorij III. ustanovil red bratov pridigarjev, člane katerega danes imenujemo kar dominikanci. V istem stoletju je sveti Tomaž Akvinski prenovil šolo in v njej ustanovil poseben izobraževalni program studium provinciale, ki je predhodnik papeške univerze. Tam je Tomaž Akvinski učil moralno filozofijo in filozofijo narave.
Bazilika svete Sabine pa še danes preseneča s svojimi zakladi, saj so leta 2010 odkrili staro fresko, na kateri je
Devica Marija naslikana skupaj z nekaterimi apostoli
.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.
Preberite še:
Se vam zdi, da se po neuspehu ne morete pobrati? Poslušajte p. Anselma Grüna
Preberite še:
Najin otrok ves čas pozablja svoje stvari. Naj mu poveva, kar mu gre?
Preberite še:
Kako veste, da si nekdo želi z vami resne zveze?
Tags:
cerkevRim
Podprite Aleteio!
Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo. |
Življenje, ki ga nam omogočajo gospodinjski aparati je bistveno bolj kakovostno kot v preteklosti. Kakovost se kaže v učinkih, ki jih nudijo gospodinjski aparati ter z stroški. Učinki so vedno večji, stroške pa znižujemo. Najbolj očiten dokaz za to so energijske oznake na aparatih. Z informacijami, ki jih sporočajo energijske oznake, je lahko vsakomur jasno, da varčni gospodinjski aparati omogočajo prihranke že z samo izbiro. Zato tudi ne preseneča, da je danes postal že praktično trend zamenjava neučinkovitih aparatov z učinkovitimi. Starejši gospodinjski aparati so še vedno uporabni, razen morebitnih sledi uporabe z njimi ni nič narobe.
Razlog za zamenjavo je predvsem njihova energijska neučinkovitost v primerjavi z novimi oziroma novejšimi. Najbolj je ta trend opazen pri aparatih, ki jih veliko uporabljamo, nekatere med njimi pa tudi dobesedno uporabljamo neprenehoma. Zanje praktično ne bi smelo biti dvomov o dobri odločitvi menjave starega, energijsko potratnega, za novega, energetsko učinkovitega. Tudi če gledamo z vidika naložbe oziroma s finančnega področja, so energijsko učinkoviti gospodinjski aparati donosni bolj kot marsikatera naložba na finančnih trgih.
Sodobni gospodinjski aparati so dodobra spremenili podobo gospodinjstva, glede na njegovo podobo izpred vsega nekaj let.
Denar torej ni vržen stran, čeprav moramo ob tem zavreči starega. S tem se zgolj razbremenimo stroškov. Velikost učinkov se veča na razne načine. Pogled na sodobno kuhinjo razkrije veliko število aparatov. V primerjavi s preteklostjo bi lahko v šali, ki ni daleč od resnice, rekli, da imamo več aparatov, kot jih je bilo svoj čas v trgovini. Trgovine so jasno imele večje zaloge, zato količinska primerjava ne zdrži.
V tem kako raznovrstni so današnji gospodinjski aparati povprečnega gospodinjstva, pa lahko brez pretiravanja ugotovimo, da jih je več kot jih je svoj čas imela povprečna trgovina. Nakup danes ni problem, obstajajo tudi številne ugodnosti nakupov, kar pomeni, da so nam učinki lažje dosegljivi.
Če vas zanima oprema kuhinj, kliknite na povezavo jedilne mize.
Categories TrgovinaTags gospodinjski aparati Post navigation
Kako serum za rast trepalnic vpliva na cikel trepalnic?
Ali lahko serum za rast trepalnic uporabljate z maskaro?
Leave a Comment Cancel reply
Comment
Name Email Website
Save my name, email, and website in this browser for the next time I comment.
Δ
Kategorije prispevkov
Hiša mladih
Lepota
Prevajanje
Storitve
Trgovina
Turizem
Uncategorized
Zdravje
Zaznamki
apartmaji Lošinj apartma Krk bučarija buče daljše trepalnice Dragica Čadež Lapajne fitnes oprema glasbena šola hiša mladih italijanščina jezikovna šola joga kmečka tržnica krema proti gubam lanen prtič metlice brisalcev mini kredit monitoring kmečke tržnice mreža MaMa nemščina Občina Šmartno ob Paki odvetnik ograje ogrevanje optimizacija spletnih strani pilates pisalna miza plesne delavnice podaljševanje las Poletje pod kozolcem počitniške aktivnosti Ravbarska vas SEO serum za rast trepalnic sodni prevodi strojni ometi Tečaj družabnih plesov za odrasle tečaj kaligrafije tkanje vadba joge vzglavniki zvoki gonga zvočna kopel šampon proti izpadanju las šmartno ob paki |
Tanja Fajon je nedeljo preživela v Križeči vasi, kjer je nastopila kot govorka na tradicionalni prireditvi Dar jeseni.
»Vaša vas je dokaz dobre zgodbe, zgodbe o uspehu, ki potrjuje, da lahko s sodelovanjem, s pogumom in drznostjo, vizijo za boljše življenje vseh in s povezovalno, pozitivno energijo dosežemo napredek,« je dejala poslanka številnim zbranim v vasi,
Medijska sporočila
Vesela nedelja v Križeči vasi
ki se ob številnih priznanjih lahko pohvali z nazivom najlepše slovenske vasi in srebrnim evropskim priznanjem, kar so si njeni prebivalci zaslužili s skrbjo za okolje, razvojem turizma in številnimi kulturnimi dejavnostmi.
Poslušalce je opozorila na spremembe, ki se dogajajo v Evropi, in poudarila, da je prihodnost naša skupna odgovornost, omenila pa je tudi številne pozitivne vplive, ki jih ima Evropska unija na naša življenja, predvsem na področju kmetijstva. Prav kmečka dela in običaji ter seveda varna, doma pridelana hrana, so namreč rdeča nit te zanimive vsakoletne prireditve, ki jo organizira Turistično društvo Lucija iz Križeče vasi. Poslanka se je preizkusila tudi v nekaj starih običajih priprave jesenskih dobrot, od gostiteljev pa se je poslovila z obljubo, da se v kraje, ki tako ponosno obujajo stare šege in navade, še vrne.
Verjamem, da nam bo skupaj uspelo !
Socialni demokrati
S&D
Stranka evropskih socialdemokratov
Europarl TV
Informacijska pisarna EP
EP
EP Audiovisual
Produkcija PNV d.o.o. 2022
x
Piškotki in zasebnost
Na spletni strani uporabljamo piškotke za spremljanje obiskanosti s ciljem izboljšanja in lažjega brskanja po spletnih straneh. S klikom na gumb STRINJAM SE se bodo piškotki namestili. |
Najprej začnimo s tem, da vas razumemo. Vemo, da ste svoje gnezdo gradili srčno, z veliko ljubezni za svojo družino in zares težko je vsa ta čustva spakirati v škatlo. S stvarmi je lažje. Čustva pa so intezivna in zato vemo, da je korak vse prej kot lahek. Ampak morate vedeti, da je starejše hiše/velika stanovanja vse težje in težje vzdrževati. Upati, da se bo kater od otrok kdaj vrnil, je nesmiselno. Najbolj racionalno je, da nepremičnino prodate in zamenjate za manjšo. Korak bo težek, ampak bo na koncu pomenil izboljšanje vaše kakovosti življenja, več prostega časa in obvladljivejši vsakdanjik.
Z DEJSTVI NAD ČUSTVA
Najprej morate pri sebi sprejeti odločitev in racionalno pogledati na situacijo. Včasih se je gradilo hiše za več generacij, zdaj pa se je v prvi vrsti treba sprijazniti s tem, da si mladi tovrstnega sobivanja ne želijo. In ne samo vaši! Vsesplošen trend je, da gredo mladi raje v majhna stanovanja v mestu, kot pa, da sobivajo na obrobju. Prav tako je verjetno ogromna nepremičnina prevelik zalogaj za par/eno osebo tako finančno, kot z vidika vzdrževanja, dela in skrbi. Ker je likvidnost na trgu nepremičnin dobra in je še vedno več povpraševanje kot ponudbe, je še vedno pravi čas, da nepremičnino prodate in zamenjate za manjšo.
KAKO NAPREJ?
Najprej je potrebno preveriti ali ima nepremičnina urejeno pravno stanje in vso potrebno dokumentacijo, ki je potrebna za prodajo po novi gradbeni zakonodaji. Pred vsem je od 1.6.2018 precej spremenilo glede prodaje hiš in vikendov, glede na čas ko ste morebiti vi kupovali/gradili hišo. Neurejene zadeve pa lahko vaše potencialne kupce že v začetku odvrnejo od nakupa vaše nepremičnine.
Da bi nepremičnino uspešno prodali prav tako morate poznati nepremičninski trg. Predvsem je tudi potrebno s strokovnjakom z nepremičninskega področja pregledati nepremičnino in ugotoviti kaj so opcije, da take, predimenzionirane nepremičnine čim bolj približate pravi ciljni skupine. Prav gotovo je potrebno pazljivo nastaviti ceno, izbrati ciljno skupino, kanale oglaševanja ter poiskati vaši situaciji najbolj primeren način trženja nepremičnine. Morebiti pride tudi v poštev kakšna druga rešitev delitve nepremičnine na več delov v kolikor to dopušča prostorski plan Občine ali kaj podobnega.
Neustrezna postavitev cene in načina trženja lahko pripelje do tega, da vaša nepremičnina predolgo stoji na nepremičninskih portalih in jo psihološko razvrednotite, to pa lahko časovno zamakne prodajo vaše nepremičnine in negativno vpliva na končno ceno, ki jo vaša nepremičnina doseže.
POVEZANI POSLI
Prav tako vam bo dober nepremičninski posrednik sočasno poiskal nekaj optimalnega za naprej, v kolikor še nimate izbrane svoje naslednje nepremičnine ter vam tako čim bolj olajšal ter uskladil prehod iz ene v drugo nepremičnino. Pri čemer bo drugi posel opravil po konkretno znižani ceni.
ZAKLJUČEK
Čeprav je tovrsten premik več kot čustveno zahteven, boste z ustreznim strokovnjakom z nepremičninskega področja maksimalno razbremenjeni vseh skrbi in boste varno, ter hitro zamenjali svoje bivanjsko okolje, svojo staro nepremičnino pa prepustili novim uporabnikom, da v njo zopet vnesejo življenje, otroški smeh in, da velika nepremičnina, namenjena družinam, spet dobi svoj prvovrsten namen.
Za pomoč pri prodaji nepremičnine na področju Osrednje Slovenije smo vam na voljo na telefonski številki: 040 620 631 in za področje Dolenjske regije pa na številki: 041 643 340.
AVTOR: Maja Piljić
NAZAJ NA NOVICE
Naše darilo
za vas
Prenesite brezplačen priročnik:
Priročnik za
kupce
Priročnik za
prodajalce
Vpišite svoj e-mail naslov, na katerega vam
bomo poslali izbrani brezplačni priročnik
Strinjam se, da podjetje Stanart uporabi moje posredovane osebne podatke za namen kontakta, obveščanja, obdelave, posredovanja in morebitno pripravo potrebnih dokumentov.
POŠLJI
POZDRAVLJENI!
POSTANITE VIP ISKALEC Prvi boste obveščeni o najboljših ponudbah.ZA KOLIKO LAHKO PRODAM / ODDAM? Pridobite mnenje o vrednosti.
Vpišite svoj kontakt in kontaktirali vas bomo.
Strinjam se, da podjetje Stanart uporabi moje posredovane osebne podatke za namen kontakta, obveščanja, obdelave, posredovanja in morebitno pripravo potrebnih dokumentov. |
Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje uprava družbe objavlja sklepe, ki so bili sprejeti na 21. skupščini družbe Mlinotest Živilska industrija d.d., Ajdovščina, ki je potekala dne 28.12.2011 ob 09.00 uri na sedežu družbe Mlinotest d.d., Tovarniška 14, 5270 Ajdovščina.
Skupno število na skupščini zastopanih delnic in glasovalnih pravic/vse en razred delnic/-od točke1 do točke 3 je bilo 1.843.665 delnic in glasov.
Delež glasovalnih pravic na skupščini prisotnih oziroma zastopanih delničarjev je znašal 71,91 % glede na vse delnice z glasovalno pravico.
Delež glasovalnih pravic delničarjev, prisotnih na skupščini : Vipa Holding d.d. 99,59 odstotkov (1.836.077 delnic) ter Vipa d.d.. 0,41 odstotkov (7.588 delnic).
Sprejeti sklepi:
1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev organov skupščine.
Predlog sklepa:
Za predsednika skupščine se imenuje Blaž Praček. V tričlansko komisijo za ugotavljanje prisotnosti, izvedbo glasovanja se imenujejo Nataša Bajc (predsednica) ter Barbara Rožič in Janez Ferjančič (člana). Za sestavo notarskega zapisnika se imenuje notar Jože Rožman.
Sklep je bil sprejet v predlagani obliki, za sprejetje sklepa je glasovalo 1.843.665 glasov oz. 100% na skupščini zastopanega kapitala.
2. Spremembe statuta družbe MLINOTEST Živilska industrija d.d.
Predlog sklepa:
Sprejme se predlagane spremembe statuta družbe Mlinotest d.d..
Pri tej točki dnevnega reda je delničar Vipa Holding d.d. podal nasprotni predlog, ki se je od predloga uprave in nadzornega sveta razlikoval v delu, ki se nanaša na zmanjšanje članov nadzornega sveta. Predsednik skupščine je dal najprej na glasovanje nasprotni predlog.
Nasprotni predlog je bil sprejet v predlagani obliki, za sprejetje sklepa je glasovalo 1.843.665 glasov oz. 100 % na skupščini zastopanega kapitala. Ker je bil nasprotni predlog sprejet, glasovanje o predlogu uprave in nadzornega sveta ni bilo potrebno.
3. Odpoklic člana nadzornega sveta
Predlog sklepa:
Z dnem sprejema tega sklepa se odpokliče člana nadzornega sveta Andraža Gruma.
Pri tej točki dnevnega reda je delničar Vipa Holding d.d. glede na vsebino sprejetih sprememb statuta iz točke 5.41 in 5.2 podal nasprotni predlog, o katerem je skupščina odločala najprej.
Nasprotni predlog je bil sprejet v predlagani obliki, za sprejetje sklepa:« Z dnem sprejema tega sklepa se odpokliče člana nazornega sveta Andraža Gruma in Andreja Valantinčiča. »je glasovalo 1.843.665 glasov oz. 100 % na skupščini zastopanega kapitala. Ker je bil nasprotni predlog sprejet, glasovanje o predlogu uprave in nadzornega sveta ni bilo potrebno.
Napovedane izpodbojne tožbe
Izpodbojne tožbe niso bile napovedane.
Sklepi skupščine bodo od dneva objave dalje za obdobje najmanj 5 let objavljeni tudi na uradni spletni strani družbe Mlinotest d.d., www.mlinotest.si.
Mlinotest d.d.
UPRAVA DRUŽBE
O nas
Tradicija Mlinotesta sega v davno leto 1867, ko je Wenzel Jochmann na Ajdovskem postavil mlin na Hublju. |
Po navadi izpit za viličarja opravljajo osebe, ki bodo to gospodarsko vozilo uporabljale pogosteje, kot na primer v službi ali v popoldanski dejavnosti. Preden začnemo opravljati izpit za viličarja, je potrebno vedeti, kaj vse le-ta vključuje. Če naštejemo še nekaj primerov, kdaj se ljudje odločijo za pridobitev dovoljenja, je to takrat, ko omenjeno vozilo šele začnejo uporabljati, ga bodo dajali v najem ali kupili, od spremembi...
Preberi več
Rabite izpit za viličarja cena pa ni po vašem okusu?
Objavil on Okt 18, 2017
Za vse, ki potrebujete izpit za viličarja cena pa nikjer ni dovolj ugodna, si lahko mirne duše nehate puliti svoje lase, saj iz ravno tega razloga so vam na voljo strokovnjaki v Ljubljani, ki nudijo izpit za viličarja cena pa je vsekakor nizka, glede na to, da izobraževanje izvedejo kar na vaših delovnih mestih in v vaših prostorih. Edino, kar morate biti pozorni, pa je to, da če se vaše podjetje nahaja dlje kot 30 km od samega... |
Vse raziskave, domače, evropske in globalne, kažejo, da je povpraševanje po trajnostni ponudbi v porastu. Milenijci vedno bolj trdijo, da si želijo blagovnih znamk, ki upoštevajo namen in trajnost. Raziskave kažejo, da nekatere kategorije izdelkov s trditvami o trajnosti dosegajo dvakrat večjo rast od tradicionalnih izdelkov. 65 % anketiranih potrošnikov odgovarja, da želi kupiti trajnostno usmerjene blagovne znamke, vendar jih dejansko kupi le približno 26 %, kar kaže na veliko razliko med trditvami in dejanji. Kako jih spodbuditi, da iz besed preidejo k dejanjem?
Ko govorimo o raziskavah potrošnikov, s katerimi ugotavljajo vrednote, stališča, nakupne odločitve v korelaciji z vrednotami trajnostnega razvoja podjetja, proizvajalcev, se po drugi strani srečujemo z interesi dejanskih in potencialnih kupcev, da dostopajo do verodostojnih informacij o trajnostnem ravnanju podjetij ter njihovih izdelkov oziroma storitev. Kupci so vse bolj zainteresirani za podrobnejše informacije o trajnostnih prizadevanjih podjetja in blagovnih znamk. Vse več kupcev pa želi tudi sodelovati pri aktivnostih podjetja s področja trajnostnega razvoja. Gre za vidik aktivacije. Narašča segment potrošnikov z oznako »iskalcev«, kar pomeni, da želijo vedeti, kako in iz česa je izdelek narejen, kje je izdelan, kdo je proizvajalec, kakšne vrednote zastopa idr. Vendar, ali vemo, kako in zakaj se potrošniki odločajo za bolj zelen nakup (vedenje)?
Nevromarketing
Pri nevromarketingu gre za uporabo nevroznanosti v marketingu. Gre za merjenje možganskih aktivnosti, da bi lahko izmerili posameznikov odziv na določene dražljaje, oglase in druge marketinške elemente. Izhaja se iz bazičnega razmišljanja o dvojnosti možganov, kot so emocionalni možgani in logični možgani. V času izvajanja anket odgovarjajo predvsem t. i. logični možgani (hladni možgani), ob nakupnih odločitvah delujejo predvsem t. i. emocionalni možgani (vroči možgani). Zadnja spoznanja vse bolj kažejo na to, da so možgani ne samo somatski, temveč tudi družbeni organ, kar pomeni, da so v interakcijah nenehno predmet preoblikovanja. Nevroplastičnost je zmožnost možganov, da vse življenje na podlagi novih informacij (pre)razporejajo naše živčne poti. Naši možgani imajo torej možnost nenehnega spreminjanja in nenehnega prilagajanja. Tudi marketing je lahko pomemben agent oblikovanja in preoblikovanja, kreira prostor med objektivnostjo in subjektivnostjo. Blagovne znamke gradijo transparentne osebnosti v korelaciji s socialnimi, političnimi, okoljskimi in drugimi temami. V mentalnih modelih naše percepcije so blagovne znamke osebe. Na drugi strani mora biti marketing odprt za dojemanje sprememb, ki se dogajajo v potrošnikih, da jih zazna, razume in ustrezno integrira v identiteto blagovne znamke. Nevromarketing temelji na predpostavki, da so človekovi možgani razdeljeni na funkcionalna področja in da potrošnikovo vedenje večinoma izhaja iz nezavednega dela zavesti. Več kot 70-80 % odločitev naredimo nezavedno. Mnenje, da vedno vemo, zakaj in kako se odločamo, je samoprevara.
Vloga čustev
Čustva dajejo dražljajem pomen. Niso nasprotja kogniciji, ampak so pomembna sestavina kognitivnih procesov. Čustveni pomen dražljaja običajno ni univerzalen, temveč temelji na individualnih in kulturnih izkušnjah. Zato je ključno spoznanje, da ni univerzalnega zelenega potrošnika. Trajnostni potrošnik ni monolitna skupina ljudi, ki bi si bili enaki zaradi tega, ker so trajnostno ozaveščeni. Gre za preplet različnih osebnostnih, čustvenih, kognitivnih procesov z relacijo do okoljske odgovornosti, družbene odgovornosti, odgovornosti do prihodnjih rodov in odgovornosti usklajevanja interesov. Izziv je, kako potrošnike spodbuditi k dejanskim trajnostnim nakupom. Zmanjšanje vrzeli v nameri in ukrepanju ni pomembno le za doseganje ciljev trajnosti podjetij, temveč tudi za planet. Kar 70 % okoljskega odtisa na planetu je namreč v rokah potrošnika, ki se odloča s svojimi nakupnimi odločitvami.
5 nasvetov za komuniciranje
1. Premislek: kateri del možganov nagovarjamo
2. Uporabimo družbeni vpliv
3. Oblikujmo dobre navade
4. Izkoristimo domino učinek
5. Dajmo prednost izkušnjam pred lastništvom
Pri komuniciranju izbiramo med čustvenimi vzvodi in racionalnimi argumenti. Oboje je lahko učinkovito, če so izpolnjeni določeni pogoji. Informacije o trajnostnem vedenju in njihovih rezultatih so lahko prepričljive. Gre zlasti za tiste nakupne odločitve izdelkov ali storitev, ki so povezane s takojšnjimi stroški in niso povezane z vsakodnevnimi nakupi, kot je npr. električna in elektronska oprema. Stroški so v tem primeru takojšnji, koristi pa so kasnejše.
Na področju čustvene privlačnosti študije kažejo, da so pozitivni občutki praviloma večja spodbuda za akcijo. Za spodbujanje trajnostne potrošnje sta še posebej koristna upanje in ponos – upanje, da se bo nekaj spremenilo, in ponos, da si del nečesa večjega. Prav tako je lahko učinkovita javna pohvala. Pri čustveni odbojnosti pa gre predvsem za vzbujanje občutka krivde, kar je sicer lahko učinkovit motivator, vendar ga je treba skrbno uporabljati.
Eden najučinkovitejših načinov za vzbujanje okolju prijaznega vedenja tudi v potrošnji je izkoriščanje moči družbenega vpliva. Trajnostna možnost je bila v raziskavah dvakrat bolj verjetno izbrana, ko so bili navzoči drugi, kot pa če je bila odločitev sprejeta zasebno.
Pogosto je ključ do širjenja trajnostnega vedenja potrošnikov najprej prekiniti slabe navade in nato spodbuditi dobre. Pomembno je, da trajnostno vedenje postane privzeta možnost. Pozitivne navade lahko oblikujemo z uporabo pozivov, povratnimi informacijami o doseganju ciljev, spodbujanjem v somarketingu. Ko ljudje sprejmejo eno trajnostno vedenje, so v prihodnosti pogosto pripravljeni sprejeti tudi druge pozitivne spremembe.
Pri nevromarketingu ne gre le za odločitve za in proti, pomembno vlogo igrajo čustva, ki so večinoma nezavedna. Samo to, da rečemo, da gremo v smeri trajnosti, zelenega, v večini za potrošnika ni dovolj, če hkrati ne govorimo z vsemi jeziki in polji potrošnikove osebnosti, zato da se nam odpre v menjavi. Marketing s področja trajnostnega razvoja je treba iztrgati iz dvodimenzionalnih okovov vizualnih in slušnih zaznav. Treba je apelirati tudi na vonj, tip, okus … Pomembno je spodbuditi pozornost tudi z elementom presenečenja, zlasti ko potrošnika izkustveno vpletemo v zgodbo. Uporabljajmo metaforiko in pripovedovanje zgodb.
Vabljeni k ogledu posnetka webinarja “Nevromarketing in trajnostni razvoj”, ki je potekal junija 2021 v okviru Akademije Zelena Slovenija. Predavateljica je mag. Vanesa Čanji, strokovnjakinja s področja trajnostnega razvoja in komunikacij, Fit media d.o.o. / Zelena Slovenija.
Video posnetek je dostopen na tej povezavi. Trajanje cca. 1 ura.
Anketa
Potrošnike je še potrebno spodbujati k trajnostnim nakupom
Nekaj podjetij smo povabili k sodelovanju v anketi o tem, ali opažajo spremembe pri potrošnikih v smeri bolj trajnostnih nakupov in kako svoje kupce nagovarjajo, spodbujajo k trajnostnemu nakupovanju. Sodelovali so A1 Slovenija, d. d., Kozmetika Afrodita d.o.o., Butan plin d.d., Helios TBLUS in Spar Slovenija.
Vprašanja:
1.
Kje se kažejo spremembe v potrošnikovih navadah pri nakupu – je bolj pozoren, iz česa je narejen izdelek, kdo je proizvajalec, je bolj občutljiv za trajnostne vrednote, se bolj odloča za zeleni nakup ali gleda predvsem na ceno?
2.
Kako nagovarjate, spodbujate svoje kupce k trajnostnemu nakupovanju oziroma k nakupu trajnostnih izdelkov, kaj se kaže kot najboljša spodbuda potrošniku, da spreminja dosedanje nakupne navade?
Zlatka Poličar, ekspert za družbeno odgovornost – ESG Leader, A1 Slovenija, d. d.
1. Navade potrošnikov so se v zadnjih letih precej spremenile. Potrošnikom je še vedno pomembna cena, ni pa več edini pogoj za nakup. Pomembno je, da so izdelki iz okolju prijaznih materialov, da so energetsko varčni in zapakirani v čim manjšo embalažo. Potrošniki vedno bolj poznajo proizvajalce in odgovornost do širše družbe ter okolja. Naklonjenost do izdelkov, ki so narejeni skladno s trajnostnimi smernicami, je vsak dan večja.
2. Poslovanje A1 Slovenija je družbeno odgovorno in temelji na trajnostnem poslovanju, zato imamo v svoji prodajni ponudbi na voljo tudi trajnostne izdelke. Obnovljeni telefoni v reciklirani embalaži so zadnji dober primer trajnostnega izdelka, ki ga nudimo kupcem. Naše stranke lahko vrnejo še delujoče telefone »Staro za novo«, mi pa poskrbimo, da se telefoni obnovijo ali pravilno reciklirajo. Kupce spodbujamo k nakupu izdelkov, ki so energetsko varčni in z manjšimi vplivi na okolje.
Judita Železnik, tržno komuniciranje, Kozmetika Afrodita d.o.o.
1. Pravzaprav je vse odvisno od vrste izdelka in od prodajnega mesta. Naši izdelki v očeh potrošnikov uživajo ugled zaradi konstantne kvalitete, vsebnosti naravnih aktivnih sestavin in cenovne dostopnosti. Zato so tudi v izboru potrošnikov, ki so občutljivi za trajnostne vrednote. Res pa je, da ima kozmetika svoje tržne zakonitosti, sploh če govorimo o premium izdelkih za obrazno nego. Le-ti namreč za nakup prepričajo in navdušijo tudi zaradi bogatejšega, prestižnejšega izgleda embalažnih delov, zato trajnostni vidik ne pride toliko do veljave. Vrednote in družbena odgovornost pri potrošnikih se povečujeta, žal pa so zeleni izdelki dražji, zato tudi niso dostopni vsem. Pri nakupu izdelkov za vsakdanjo uporabo in osebno higieno se potrošniki še vedno odločajo na podlagi nizke cene.
2. Zadnja leta se tudi sami usmerjamo v pripravo »zelenih izdelkov«. Ne mislim samo na formulacijo izdelkov z najvišjo možno vrednostjo naravnih aktivnih sestavin. Zato že imamo v asortimanu izdelkov tudi takšne, ki so polnjeni v embalažo, narejeno iz reciklirane plastike, ki jo je možno ponovno reciklirati. Izdelki v našem programu SUN CARE za poletno osvežitev so se nam zdeli zelo primerni za polnjenje v tovrstno embalažo ter smo jih tudi ustrezno označili in promovirali. Tudi pri uporabi kartonskih embalažnih delov poskušamo delovati bolj ekološko. Zato smo letos pripravili darilne pakete, ki smo jim prilagodili embalažo, jo pomanjšali ter posledično poskrbeli za manjšo porabo papirja in večjo ekonomičnost pakiranja.
Cornelia Camondo, direktorica oddelka za korporativno komuniciranje in marketing, Helios TBLUS, d.o.o.
1. Tema o trajnosti potrošnih dobrin je zaradi Covida-19 dobila nov vidik. Prej je trajnost bolj ali manj pomenila recikliranje papirja ali organskih odpadkov. Opažamo, da je kriza in vse spremembe, ki so se pojavile z njo (na primer močan napredek v digitalizaciji, trend popravljanja namesto odmetavanja), povečala željo po pristnosti in odgovornosti. Potrošniki se bolj osredotočajo na družbeno odgovornost podjetij. Potrošnike torej vsekakor bolj kot kdaj koli prej zanima vse v zvezi z njihovo najljubšo blagovno znamko – od uporabljenih surovin do proizvodnega procesa ter družbene angažiranosti. Kljub temu so potrošniki zelo ozaveščeni kupci in veliko pozornosti posvečajo tudi razmerju med ceno in kakovostjo. Posebej mlajši potrošniki za primerjavo in ocenjevanje izdelkov uporabljajo vse danes dostopne kanale. Na splošno so potrošniki danes bolj ozaveščeni in se navadno odločajo za okolju prijazne izdelke z znanim poreklom in ugodno ceno.
2. Pristnost blagovne znamke je najpomembnejša. Potrošniki cenijo konsistentno podobo blagovne znamke ne samo v komunikaciji, temveč tudi v inovacijah in v nenehnem nadaljnjem razvoju osebnosti blagovne znamke. Potrošniki se želijo izraziti skozi izbrane blagovne znamke. Za to je bistvenega pomena, da se blagovna znamka dojema kot pristna in poštena. Naše kupce vabimo, da raziščejo naše blagovne znamke in sodelujejo z njimi. Poleg tega skušamo kupce navdihniti z ustvarjalnimi idejami – na primer, kako obnoviti stare predmete z blagovno znamko Belinka ali kako prihraniti stroške energije z barvanjem z blagovno znamko Helios Spektra.
Igor Rauter, komercialni direktor, Butan plin d.d.
1. Pri strankah opažamo, da še niso tako občutljive na trajnostne vrednote ali pa o njih morda niso dovolj ozaveščene, cenovni faktor pa jim ostaja zelo pomemben. Pogosto pričakujejo različne finančne subvencije s strani države, katerih pa je zelo malo, medtem ko sami ne bi naredili nobenega premika. Za nas kot ponudnika energetskih storitev je zelo pomembna naloga, da svoje stranke spodbujamo k nakupu energije in naprav, ki so »zelene«, s čim manjšimi izpusti CO2. Sledimo evropskim direktivam na tem področju. Pri tem je potrebno biti vztrajen in naše poslanstvo gre vsekakor v smer trajnostnega razvoja storitev in ponudbe. Na srečo imamo lastnika, ki trajnostni razvoj in zmanjševanje ogljičnega odtisa izpostavlja kot enega ključnih temeljev naše dejavnosti, kar ne nazadnje dokazujemo tudi z dejstvom, da smo prvi v Sloveniji, ki smo začeli stranke Zelene jeklenke oskrbovati z biopropanom. Biopropan je pridobljen iz biomase, ki je 100 % obnovljiv vir energije in zato pripomore k zmanjšanju ogljičnega odtisa. Hkrati ohranja enako kakovost in zmogljivost kot utekočinjeni naftni plin (UNP). Stranke tako z uporabe Zelene jeklenke tudi same prispevajo k bolj trajnostnemu razvoju in zmanjševanju ogljičnega odtisa.
2. Spreminjati navade kupca je zelo zahtevna naloga, še posebej, če je odločujoči faktor cena. Potrošnika se zato trudimo prepričati z dejstvi oziroma dokazi. V kolikor se potrošniku s podatki dokaže, kako lahko sam zmanjša izpuste CO2, če zamenja napravo in energent, je vse bistveno lažje. Naša usmeritev je, da pripomoremo k temu, da bodo prihodnje generacije imele dostojne pogoje za življenje.
Spar Slovenija, d. o. o.
V podjetju Spar Slovenija smo v preteklih letih med našimi kupci zaznali vedno večjo ozaveščenost o pomenu zdravega načina življenja in odgovornosti do okolja, kar je vplivalo tudi na porast povpraševanja po ekoloških izdelkih. Glede navad naših potrošnikov sicer opažamo, da je pri izbiri izdelkov glavni kriterij še vedno cena. Vseeno pa se veliko kupcev odloča za trajnostno potrošnjo in izbira ekološke izdelke.
Z odgovornim poslovanjem že vrsto let sledimo smernicam trajnostnega razvoja in skladno z njimi v ponudbo uvrščamo vse več ekoloških izdelkov, izdelkov v rinfuzi in izdelkov slovenskega porekla. Veliko truda in energije vlagamo v komuniciranje naših družbeno-odgovornih aktivnosti, saj se zavedamo, da lahko s svojo vizijo in praksami pomembno prispevamo k varovanju okolja in spremembi navad naših kupcev. V skladu z zavezo »Skupaj za manj plastike« si že več let prizadevamo za postopno uvajanje trajnostnih rešitev, trenutno pa v okviru aktualne kampanje »Sparov mesec trajnosti« poskušamo našim kupcem in sledilcem na družbenih omrežjih s koristnimi nasveti, predlogi in izzivi čim bolj približati idejo o ekologičnem razmišljanju in jih tako spodbuditi k trajnostnem nakupovanju.
Posebno pozornost namenjamo tudi embalaži. Količino odpadne embalaže in embalaže, dane na trg, vestno spremljamo, poleg tega pa kupce spodbujamo, da plastične vrečke zamenjajo s trajnostnimi in v naše trgovine prihajajo z lastno embalažo. Kupce informiramo in osveščamo tudi s predstavitvami alternativnih izdelkov in rešitev, ki jih imamo v ponudbi, in sicer v naših letakih, na socialnih omrežjih in v samih trgovinah. V ponudbi imamo kar 70 % sadja in zelenjave nepakiranega, brez embalaže. Številnim našim izdelkom smo že spremenili embalažo in plastiko zamenjali za karton, steklo ali pa smo pri pakiranju uporabili biorazgradljive materiale, na primer pri sadju SPAR Natur*Pur, ki je pakirano v inovativni biorazgradljivi mrežici iz celuloznih vlaken, primerni za kompostiranje. Izpostavimo lahko tudi Odori refil avtomat, ki omogoča nakup in ponovno polnjenje čistil in pralnih praškov z uporabo lastne embalaže.
Preglej vse objave iz kategorije EOL
Fit media d.o.o.
Kidričeva ulica 25
3000 Celje
+386 (0)3 42 66 700
info@zelenaslovenija.si
Akademija
Vsa izobraževanja
Dogodki Akademije
Strokovnjaki
Revija ESG
Arhiv vseh izdaj revije ESG
Arhiv vseh objav iz revije ESG
Oglaševanje
Zeleno omrežje
Člani Zelenega omrežja Slovenije
Novice Zelenega omrežja
Trajnostna in ESG poročila
O Zelenem omrežju
Zeleno omrežje študentov
Člani Zelenega omrežja študentov
Novice Zelenega omrežja študentov
Banka znanja
Video vsebine
Dogodki Zelenega omrežja študentov
O Zelenem omrežju študentov
Novice
Založništvo
Publikacije
Strokovnjaki
O založbi
Natečaji
Arhiv natečajev
O Zeleni Sloveniji
Reference
Trajnostno poročanje
Trajnostno svetovanje
Zeleno komuniciranje
Izračun ogljičnega odtisa
Analiza LCA
Oglaševanje
Naša ekipa
PRIJAVA NA E-NOVICE
Prijavite se na e-novice Zelene Slovenije
Vpišite vaš e-naslov(obvezno)
Consent(obvezno)
Strinjam se s politiko varstva osebnih podatkov
CAPTCHA
Email
This field is for validation purposes and should be left unchanged.
Prijavite se
Fit media d.o.o. je upravljavec navedenih blagovnih znamk.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing. |
Vprašanja o tem, ali so živali zmožne čustvovanja – oziroma o specifikah njihovih čustev – so že kar nekaj časa predmet znanstvenih študij. Čeprav se večina znanstvenikov strinja, da lahko tudi pri mnogih drugih živalskih vrstah govorimo o kompleksnih miselnih in čustvenih procesih, ki so nemalokrat zelo podobni tistim pri človeku, se nekateri še vedno upirajo tem stališčem. Priznanje, da živali niso samo nekakšni »avtomati«, ki zgolj sprejemajo določene dražljaje, bi seveda hkrati osvetlilo spornost mnogih človeških praks.
- Oglas -
Vendar pa že izkušnje iz prakse opozarjajo, da so mnoge živali najverjetneje sposobne zelo kompleksnega čustvovanja. Med drugim lahko pri določenih živalskih vrstah nemalokrat opazimo vzorce obnašanja, ki jih je mogoče povezati z žalovanjem. Eden tovrstnih primerov je primer slonov, ki so ob njegovi smrti precej očitno žalovali za Lawrenceom Anthonyjem – moškim, ki je imel ogromno zaslug pri tem, da sloni niso končali kot žrtve lovcev …
»Šepetalec slonom«, ki je to ostal tudi po smrti
Večina ljudi, ki sobivajo z živalmi, kot so psi in mačke, najverjetneje nima posebnih dvomov glede tega, ali so druge živalske vrste zares zmožne čustvovanja. Če bi jih o tem neposredno povprašali, bi se verjetno praktično vsi strinjali, da je stališče, da lahko čustvuje zgolj človek, izjemno antropocentrično in ozkogledo. A tudi tisti, ki prepoznavajo sposobnost čustvovanja pri živalih, pogosto niso prepričani, ali se lahko pri njih pojavljajo tudi kompleksnejša čustva. Lahko na primer razumejo, da je nekdo umrl? Lahko celo žalujejo za to osebo?
Čeprav znanost še ni podala dokončnih odgovorov, je uvodoma omenjeni primer Lawrencea Anthonyja vsekakor nekaj, ob čemer se moramo zamisliti. Šlo je za okoljevarstvenika in avtorja različnih knjig, ki je umrl pred nekaj leti. Pred tem je živel v južnoafriški pokrajini KwaZulu-Natal, kjer je med drugim sodeloval pri reševanju črede slonov. Zaradi izjemnih sposobnosti »komuniciranja« s temi živalmi se ga je oprijel vzdevek »šepetalec slonom«. Očitno ta komunikacija ni bila omejena le na čas njegovega življenja, ampak je lahko slone nagovoril celo po smrti …
Foto: The Earth Organization
Umiril slone, ki so bili zaradi preteklih izkušenj nezaupljivi do ljudi
Lawrence Anthony je sodeloval z lokalno organizacijo za zaščito živali, ki je med drugim vzpostavila rezervat za skupino slonov, ki jim je grozila nevarnost lovcev, katerih cilj je pogosto prilastitev slonjih oklov, ki lahko na črnem trgu dosežejo vrtoglavo visoke cene. Ker je šlo za slone, ki so se v preteklosti zgolj za las izognili lovcem in si rešili življenje, so bili, seveda povsem razumljivo, zelo nezaupljivi do ljudi. Njihovo vedenje je bilo pogosto zelo agresivno, zato je organizacija, ki je vzpostavila rezervat, za pomoč prosila Lawrencea Anthonyja. To so videli kot edino možno rešitev, saj je vedno več ljudi zahtevalo odstrel slonov, češ da so preveč nevarni.
- Oglas -
Lawrence Anthony je nalogo vzel zelo resno. S sloni je začel preživljati praktično vsako minuto dneva. Pogovarjal se je z njimi, jih hranil in naredil vse za to, da so se počutili čim bolj varno. Sloni so ga tako začeli sprejemati kot enega izmed njih, hkrati pa so se postopoma nehali odzivati agresivno tudi ob prisotnosti drugih ljudi.
Živali najverjetneje razumejo precej več, kot si predstavljamo
Leta 2012 je Lawrence Anthony žal preminil zaradi srčnega infarkta. Čeprav se sloni v tistem obdobju niso več pogosto zadrževali v bližini njegovega bivališča, ampak so običajno pohajkovali kilometre stran, v povsem drugem delu parka, se je že kmalu po njegovi smrti pred domom Lawrencea Anthonyja pojavilo večje število slonov. Za pot naj bi porabili kar približno 12 ur. Nato so sloni dva dni obkrožali hišo, kot bi sodelovali pri nekakšnem bdenju, preden so se napotili v del rezervata, kjer so se zadrževali pred tem. Družina Lawrencea Anthonyja še danes ni prepričana, kako je to mogoče, vendar menijo, da je bilo zelo očitno, da so sloni vedeli, da je njihov prijatelj umrl – in da so prišli prav zato, da mu izkažejo spoštovanje in da se poslovijo od njega.
Tags
lawrence anthony
slon
žalovanje
DELITE NAPREJ:
Facebook
Twitter
Email
Prejšnji članekNa kos zemlje odvrgli pomarančne olupke – rezultat po 20 letih je skoraj neverjeten!
Naslednji članek5 parov slabih sosedov na vrtu
NAJNOVEJŠE
8 dejavnikov tveganja za zgodnjo menopavzo
Niste v formi zaradi bolečih sklepov?
5 domačih zdravil za lajšanje simptomov artritisa
Ingverjeve obloge: odlična pomoč pri kašlju in zamašenih dihalnih poteh
Niste v formi zaradi bolečih sklepov?
Čudežna Maca: Naravni afrodiziak, ki krepi celo telo
Gospa, vi pa ste res dobro videti! Dihate kisik pod tlakom?
©bodieko.si, Vse pravice pridržane.
Facebook
Instagram
Soundcloud
Twitter
Youtube
Uredništvo / O nas
Oglaševanje
Zaposlitev
O piškotkih
Sitemap
Splošni pogoji
Splošni pogoji za naročniška razmerja
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve . |
Podjetje Kardis je bilo ustanovljeno pred kratkim, vendar je lastnik stari maček s 30-letnimi izkušnjami v izdelavi gumenjakov in navtiki nasploh. Lastnik Andrea Cardinetti je ljubiteljem gumenjakov znano ime predvsem iz podjetja SACS, kjer je pustil svoj neizbrisen pečat. Poti se včasih prekrižajo in naneslo je, da se je odločil nadaljevati samostojno pot in unovčiti svoje inovativne ideje, ki so ga v starem podjetju že utesnjevale. Tako se je rodila nova generacija gumenjakov. Osem modelov bo zaokrožilo paleto, od tega so štirje že na trgu (K7, K8, K10 in K12), K6 prihaja marca, K5 in K15 pa v poletnem obdobju.
Vstop na čoln olajša poliestrska premčna stopnica, ki pa na žalost ni dovolj velika, da bi omogočila udoben in varen korak. Lahko bi bila širša in manj gladka. Opremljena je z dvema bitvama za privez. Na njej sta še vodilo sidrne vrvi iz nerjavnega jekla in navojni del električnega sidrnega vitla.
Iz premca se spustimo na stopnico, ki se razprostira preko notranje širine premca in pod seboj skriva večjo in globoko komoro za spravilo prtljage. Za njo sta levo in desno še dve daljši komori za dodatno opremo. Posebnost notranjosti čolna je ta, da so pohodno površino pomaknili globlje in s tem dobili nižje težišče. V premcu je zato veliko manevrskega prostora. Če potrebujete večje, izdatno oblazinjene ležalne površine, jih lahko pridobite z namestitvijo debelejše vodoodporne lesene plošče, ki jo zelo dobro držijo vodila na dnu in ob straneh notranjega dela. Ta plošča pod seboj skriva nosilec za nogo, zato jo lahko uporabimo kot mizo.
Prvič sem se srečal s čolnom izdelovalca Kardis in bil prijetno presenečen. Italijani vedno znova dokazujejo, da so mojstri na svojem področju v primerjavi z Angleži, ki so mimogrede največji izdelovalci gumenjakov v Evropi. Italijani znajo združiti všečno obliko, barvne kombinacije in dobre plovne lastnosti, česar pa za Angleže ne moremo trditi. Pri njih so pomembne samo plovne sposobnosti. Motor Mercury Verado je ponovno navdušil in se oddolžil z zvrhano mero moči in prijaznosti do ušes. Čoln je še kako vreden svojega denarja, ker ima skoraj vse, kar moderen navtik potrebuje. Sposoben je pluti v težkih razmerah in je primeren kot potovalni družinski čoln za premagovanje daljših razdalj med otoki. To dokazuje tudi dejstvo, da premore 250-litrski rezervoar za gorivo, zato pogosti obiski bencinskih črpalk niso potrebni. Čoln pride do kupca popolnoma opremljen in vas ne more presenetiti droben tisk. Navdušen sem bil nad izdelavo v notranjosti (dvojni kalup), odličnim vzmetenjem sedeža in premičnim zaščitnim steklom. Oblazinjenje je rdeče, mehko in voljno. Vsekakor oblikovalski cukrček.
Twitter
Facebook
Google +
Pinterest
Prejšnji prispevek
Zimske priprave v Dahabu
Naslednji prispevek
Alaska 45
urednik
POGOSTO OGLEDANI
Adriatic Wave, d. o. o. na sejmu Boot Düsseldorf 2015
Jan 11, 2015
Italijanska ladjedelnica Absolute bo na sejmu Boot 2015 v Düsseldorfu med 17. in 25. januarjem v hali 6, na razstavnem prostoru 6B28, na ogled... |
Na Zavodu za turizem in kulturo Kranj izvajamo raziskavo na temo trajnostnega turizma v Kranju. Zanima nas zadovoljstvo obiskovalcev ter prebivalcev, poleg tega pa si želimo tudi povratne informacije o delovanju na področju trajnosti s strani turističnega gospodarstva. V ta namen smo oblikovali anketne vprašalnike. Vljudno vas prosimo, da si vzamete nekaj minut časa za izpolnitev, ter s tem pripomorete k boljšemu razvoju trajnostnega turizma v Kranju:
lokalno prebivalstvo,
obiskovalci,
gospodarstvo.
Najlepše se vam zahvaljujemo za sodelovanje!
Foto: Dragan Gavranović
Deli:
Copyright © 2022. Vse pravice pridržane. Zasebnost in piškotki | Impresum | Lytee | Dspot | Prijava dogodka
Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. |
Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje uprava družbe objavlja sklepe, ki so bili sprejeti na 19. skupščini družbe Mlinotest Živilska industrija d.d., Ajdovščina, ki je potekala dne 22.06.2010 ob 13.00 uri na sedežu družbe Mlinotest d.d., Tovarniška 14, 5270 Ajdovščina.
Skupno število na skupščini zastopanih delnic in glasovalnih pravic/vse en razred delnic/-od točke1 do točke 5 je bilo 2.252.516 delnic in glasov.
Delež glasovalnih pravic na skupščini prisotnih oziroma zastopanih delničarjev je znašal 94,52 % glede na vse delnice z glasovalno pravico.
Delež glasovalnih pravic delničarjev, prisotnih na skupščini, je : Vipa Holding d.d. 73,49 odstotka (1.655.354 delnic) ter Žito d.d. 26,51 odstotka (597.162 delnic).
Sprejeti sklepi:
1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev organov skupščine.
Predlog sklepa:
Za predsednika skupščine se imenuje Blaž Praček. V tričlansko komisijo za ugotavljanje prisotnosti, izvedbo glasovanja in volitve se imenujejo Nataša Bajc (predsednica) ter Barbara Rožič in Janez Ferjančič (člana). Za sestavo notarskega zapisnika se imenuje notar Jože Rožman.
Sklep je bil sprejet v predlagani obliki, za sprejetje sklepa je glasovalo 2.252.516 glasov oz. 100 % na skupščini zastopanega kapitala.
2a. Seznanitev z letnim poročilom in sklepanje o delitev bilančnega dobička
Predlog sklepa:
Bilančni dobiček poslovnega leta 2009 znaša 646.405,11 EUR in se v celoti uporabi oziroma odvede v druge rezerve iz dobička.
Sklep je bil sprejet v predlagani obliki, za sprejetje sklepa je glasovalo 1.655.354 glasov oz. 73,49 % na skupščini zastopanega kapitala.
Pri tej točki dnevnega reda je pooblaščenec delničarja Žito d.d. podal nasprotni predlog, da se del bilančnega dobička v znesku 398.794,36 EUR razdeli delničarjem, preostali del bilančnega dobička pa se uporabi oziroma odvede v druge rezerve iz dobička . Ker je bil sprejet predlog uprave in nadzornega sveta, glasovanje o nasprotnem predlogu ni bilo potrebno.
2b. Podelitev razrešnice upravi
Predlog sklepa:
Upravi družbe se podeljuje razrešnica za poslovno leto 2009.
Sklep je bil sprejet v predlagani obliki, za sprejetje sklepa je glasovalo 2.252.516 glasov oz. 100 % na skupščini zastopanega kapitala.
2c. Podelitev razrešnice nadzornemu svetu
Predlog sklepa:
Nadzornemu svetu družbe se podeljuje razrešnica za poslovno leto 2009.
Sklep je bil sprejet v predlagani obliki, za sprejetje sklepa je glasovalo 2.252.516 glasov oz. 100 % na skupščini zastopanega kapitala.
3. Imenovanje revizorja za leto 2010
Predlog sklepa:
Za revizorja družbe za leto 2010 se imenuje družba KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o..
Sklep je bil sprejet v predlagani obliki, za sprejetje sklepa je glasovalo 2.252.516 glasov oz. 100 % na skupščini zastopanega kapitala.
4a. Spremembe Statuta družbe MLINOTEST Živilska industrija d.d..
Predlog sklepa:
Sprejme se predlagane spremembe statuta, povezane s povečanjem osnovnega kapitala družbe na podlagi določil o odobrenem kapitalu.
Sklep je bil sprejet v predlagani obliki, za sprejetje sklepa je glasovalo 2.252.516 glasov oz. 100 % na skupščini zastopanega kapitala.
4b. Predlog sklepa:
Sprejme se predlagane spremembe statuta, povezane z uskladitvijo z določbami ZGD-1C.
Sklep je bil sprejet v predlagani obliki, za sprejetje sklepa je glasovalo 2.252.516 glasov oz. 100 % na skupščini zastopanega kapitala.
4c. Predlog sklepa:
Sprejme se predlagane spremembe statuta, povezane z mandatom uprave in nadzornega sveta družbe.
Sklep je bil sprejet v predlagani obliki, za sprejetje sklepa je glasovalo 2.252.516 glasov oz. 100 % na skupščini zastopanega kapitala.
4č. Predlog sklepa:
Sprejme se predlagane spremembe statuta, povezane z udeležbo delavcev pri dobičku družbe.
Sklep je bil sprejet v predlagani obliki, za sprejetje sklepa je glasovalo 2.252.516 glasov oz. 100 % na skupščini zastopanega kapitala.
4d. Predlog sklepa:
Sprejme se predlagane redakcijske spremembe statuta kakor jih je z nasprotnim predlogom predlagal delničar Vipa d.d..
Obrazložitev: Pri predlogu redakcijskih sprememb je delničar Vipa Holding d.d. podal nasprotni predlog tako, da je predlagal, da se hkrati uskladijo šifre in opisi dejavnosti družbe s sedaj veljavno uredbo o klasifikaciji dejavnosti.
Sklep je bil sprejet v predlagani obliki, za sprejetje sklepa je glasovalo 2.252.516 glasov oz. 100 % na skupščini zastopanega kapitala.
5. Pooblastilo upravi za sklenitev pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku
Predlog sklepa:
Upravi družbe se podeljuje pooblastilo za sklenitev pogodbe z reprezentativnimi sindikati v družbi o udeležbi delavcev pri dobičku družbe. Uprava mora pred sklenitvijo te pogodbe pridobiti soglasje nadzornega sveta.
Sklep je bil sprejet v predlagani obliki, za sprejetje sklepa je glasovalo 2.252.516 glasov oz . 100 % na skupščini zastopanega kapitala.
Napovedane izpodbojne tožbe:
Izpodbojne tožbe niso bile napovedane.
O nas
Tradicija Mlinotesta sega v davno leto 1867, ko je Wenzel Jochmann na Ajdovskem postavil mlin na Hublju. |
»Zahodnjaki« smo vajeni, da ljudi iz manj razvitega sveta, ki se zavzemajo za naravo, imenujemo za tradicionalne in imamo njihovo željo po sobivanju z naravnim okoljem za odraz nerazvitosti. Wangari Maathai pa je dokaz, da se tudi v deželah tretjega sveta najdejo aktivisti, ki narave ne spoštujejo zgolj zaradi njene bližine, temveč zaradi velike osveščenosti in izobraženosti. »Ko ljudje vidijo, da si lahko z izobrazbo izboljšajo življenje, postane šolanje izjemno orodje, ki si ga želijo,« je o izobraževanju v manj razvitem svetu dejala sama.
- Oglas -
Čeprav je Nobelova nagrada za mir ena najprestižnejših svetovnih nagrad, dobro vemo, da je enkrat podeljena bolj zaslužnim, drugič pa tistim, pri katerih se nekoliko namrščimo in se sprašujemo, kako so si jo izborili. Med tistimi, ki morajo zanjo v življenju narediti resnično izjemne korake, so nemalokrat tudi ljudje, ki jih do razglasitve zmage nismo niti poznali – to niso politiki in zvezdniki, temveč ljudje iz skromnih okolij, ki so našli način, da spreminjajo svet in ga za vse nas delajo boljšega. Ena teh je tudi Wangari Maathai, ki je skromno dejala: »Spremembe prinesejo majhna dejanja majhnih ljudi. Moje malo dejanje je sajenje dreves.« A samo sajenje dreves ni tisto, zaradi česar jo cenimo – njeno sajenje dreves je bilo tesno povezano tudi z bojem proti revščini, bojem za enakopravnost žensk in za osnovne človekove pravice. Oziroma, kot je bilo navedeno v uradni obrazložitvi: nagrado si je prislužila s prispevkom k trajnostnemu razvoju, demokraciji in miru.
Tudi ob kratenju pravic se je treba truditi za izboljšave
Kenijka, rojena leta 1940, ki je leta 2011 žal preminula zaradi raka, je še vedno edina Afričanka, ki so ji podelili Nobelovo nagrado za mir (leta 2004), prav tako pa je bila prva Afričanka, ki je svojo izobrazbo popeljala vse do doktorata in postala tudi predavateljica na univerzi. A brez težkega dela ni šlo – ne le da se je zavzemala za naravo, kot aktivistka se je zavzemala tudi za pravice žensk, kar v času, ko so v svetu temnopolti ljudje veljali za manjvredne, temnopolte ženske pa še manj od tega, gotovo ni bilo lahko.
»Človekove pravice niso nekaj, kar nam položijo v zibelko in ponudijo v uživanje. So pravice, za katere se moramo boriti in jih nato zaščititi,« je povedala o svojih prepričanjih, prav tako pa še: »Tudi v najtežjih trenutkih se najdejo priložnosti. Ne glede na to, kdo smo, kje smo in kakšne so naše zmožnosti, se moramo vsi truditi, da naredimo kar največ.
Foto: Profimedia/Spalsh
Iz revne Afrike na šolanje v ZDA
Wangari se je rodila v Keniji, kjer je del otroštva preživela na kmetiji belih kolonialistov, na kateri je bil zaposlen njen oče, pri sedmih letih pa se je z materjo in bratoma odselila nazaj v rodno vas, kjer je bilo temnopoltim otrokom omogočeno osnovno šolanje. Pri enajstih letih je šla tudi sama v internat katoliškega misijona, da bi pridobila osnovno izobrazbo in se naučila angleščine, v tem času pa se je tudi spreobrnila v katoliško vero. Ker je v učenju videla prednost ter je imela najboljše ocene v razredu, ji je bilo omogočeno nadaljevanje šolanja na srednji šoli v kenijskem mestu Limuru, kjer je bila edina srednja šola za temnopolta dekleta v vsej državi. »Strast se začne z nadlogo in trenutkom, ko ti nekaj postane razumljivo kot nikoli poprej. To nadlogo rešujemo tisti, ki se je zavedamo. Tisti, ki se je ne, živijo v miru, mi pa se vznemirimo in smo prisiljeni v dejanja,« je ena njenih bolj znanih izjav o tem, kako najdemo svoj klic ter mu sledimo.
- Oglas -
Afriški kolonializem je v njenih mladih letih že prehajal v zaključno fazo in kenijski politik Tom Mboya se je trudil, da bi Afričani dobili možnost šolanja na Zahodu, čemur je takrat prisluhnil senator John F. Kennedy, ki je skozi fundacijo Joseph P. Kennedy mlajši kar 300 nadarjenim študentom iz Kenije omogočil, da izobraževanje nadaljujejo v tujini. Med izbranimi je bila tudi Wangari, ki se je leta 1960 odpravila v ameriški Kansas. Glavni predmet, iz katerega je diplomirala, je bila biologija, stranska predmeta pa kemija in nemščina. Magistrski študij biologije je nadaljevala v Pittsburghu, kjer se je tudi prvič srečala z okoljskimi težavami oziroma se srečala z lokalnimi aktivisti, ki so se v mestu zavzemali za čistejši zrak. (Pittsburgh je bil mesto z veliko težke industrije.) A pot od soočenja z onesnaženim zrakom do boja za zaščito Zemlje, afriških naravnih dobrin ter zemeljskih bogastev je bila še dolga. Izjava: »Mislimo, da so zelo pomembni diamanti, zlato in drugi dragi kamni. Pravimo jim dragi kamni, čeprav gre zgolj za delčke kamnin. In tisto najdražje pri kamninah je pravzaprav njihova zgornja plast, torej prst. Je kot koža, ki prekriva Zemljo, in vrednejša od vsega drugega,« je vzklila šele po njeni vrnitvi na črno celino.
Profesura za žensko? To je nezaslišano!
Po magisteriju se je vrnila v Kenijo, kjer ji je bilo obljubljeno delo asistentke profesorja zgodovine, a so tega raje namenili moškemu. Na srečo pa je bil v Nairobiju tudi nemški profesor Reinhold Hofmann, ki je bil precej bolj odprt do izobraženih žensk, in ta ji je ponudil mesto asistentke na fakulteti za veterino. To so bili nemirni časi, ko je bilo v Keniji veliko notranjih trenj in tudi težav s kolonialisti, kar je botrovalo tudi temu, da je prišlo do atentata na sodobnega politika Toma Mboyo, torej tistega, ki je Kenijcem v sodelovanju s Kennedyjem omogočil izobraževanje v tujini. Kljub temu se Wangari ni vdala in je leta 1971 po šolanju v nemških Giessnu in Muenchnu tudi doktorirala iz veterinarske anatomije. S tem je postala prva ženska z doktoratom v Vzhodni Afriki. Leta 1975 je postala tudi prva ženska, ki je dobila mesto redne profesorice v Keniji.
»V človeški zgodovini nastopi čas, ko mora človeštvo prestopiti na novo raven zavedanja. Ko mora stopiti na višjo stopnjo morale. Čas, ko moramo odvreči svoj strah in drug drugemu dati upanje. In ta čas je nastopil zdaj,« je predstavila svoj odnos do sodobnega življenja, s katerim se je lotila tako neenakosti kot odnosa med vojno in mirom, ter tudi odnos do narave. Med njimi je namreč videla povezavo, ki se kaže s kapitalističnim izkoriščanjem. »Odnos med okoljem, naravnimi viri in svetovnimi konflikti bo kmalu tako jasen, kot je danes povezava med človekovimi pravicami, demokracijo in mirom.«
Tako lastne izkušnje kot opazovanje drugih nadarjenih žensk so jo spodbudili, da se je kot profesorica začela zavzemati za enakopravno obravnavo zaposlenih na univerzi v Nairobiju. Četudi so celo sodišča preprečila marsikateri njen poskus za enakopravnost, so pozneje kar nekaj njenih predlogov sprejeli.
Foto: Profimedia/Spalsh
Začetki zelenega odpravljanja revščin
V tem času je postala aktivna tudi na drugih področjih in bila nekaj časa tudi direktorica kenijskega Rdečega križa. Tako je spoznala, da v Keniji ni največja težava neenakopravnost, temveč predvsem uničevanje naravnega okolja, kar vodi v vse več revščine in zato tudi socialnih neenakosti. Njen mož Mwangi Maathai, s katerim sta imela tri otroke in se je ravno tako šolal v ZDA, je bil v tem času izvoljen v kenijski parlament, kjer se je zavzemal predvsem za povečanje števila delovnih mest, Wangari pa je to odlično združila z oblikovanjem podjetja, ki je imelo lastno drevesnico in skrbelo za pogozdovanje. Podjetje je zaradi pomanjkanja sredstev propadlo, a iz njegovega dela je pozneje vzklilo gibanje Zeleni pas (Green Belt Movement).
»Okolje postavljamo na zadnje mesto, ker smo prepričani, da moramo najprej ukiniti revščino. A revščine ne zmanjšujemo v praznem prostoru, temveč v okolju,« je povedala. Velikemu delu revščine v Afriki je namreč botrovalo izkoriščanje naravnega okolja, saj so bogati kolonialisti izkoriščali naravne vire zase, domačine pa zgolj izkoriščali za poceni delovno silo in zaradi sprememb v okolju povzročili tudi to, da prvotni prebivalci niso imeli več vode in rodovitnih polj, kjer bi si lahko sami pridelovali hrano. Wangari je zato v izobrazbi videla zdravilo tako za revščino kot okolje: »Okolja ne moreš zaščititi, če ljudi ne opolnomočiš, dokler jim ne daš informacij in dokler jim ne pomagaš razumeti, da so naravna bogastva njihova, torej jih morajo zaščititi.«
Mati dreves
Vzdevek »Mati dreves« si je Wangari prislužila zaradi gibanja Zeleni pas, s katerim je (predvsem ženske) pozivala, naj s pogozdovanjem zaščitijo naravno afriško okolje in s tem preprečijo spremembe, ki še povečujejo revščino. Gibanje je v Afriki delno preprečilo širjenje puščave, saj je zasadilo več kot 51 milijonov dreves, sredstva pa je Wangari pridobila s pomočjo Norveškega združenja za gozdarstvo in Združenih narodov. Gibanja ni le vodila, temveč je bila vedno aktivna tudi na terenu. Dejala je, da ji delo z rokami, kleče na tleh skupaj s kmečkimi ženskami, ni tuje, in hkrati okrcala naravovarstvenike, ki se zavzemajo za okolje, ne da bi se tudi sami fizično udejstvovali: »Lahko imaš pomembne govore, a dokler nisi izkopal luknje, dal vanjo drevesa, ga zalil in poskrbel, da je preživelo, nisi naredil nič drugega kot samo govoril.«
- Oglas -
Maathaijeva, ki je bila zaradi boja za človekove pravice pred letom 2002 večkrat aretirana, je bila v svojih najbolj aktivnih letih izvoljena v kenijski parlament, leta 2004 prejela Nobelovo nagrado in bila od leta 2003 do 2005 tudi pomočnica ministra za okolje in naravne vire. A to ji še zdaleč ni prineslo miru. Čeprav jo je zaradi njenega aktivizma po nagradi za mir poznal ves svet, je njen boj še vedno trajal – tudi v letih po nagradi je bila še vedno enako zagnana in nič nenavadnega ni bilo, da se je vedno znašla med protestniki, ki so zahtevali boljši svet, pa četudi jih je zaradi tega skupila s solzivcem. Wangari Maathai se je po dolgem boju z rakom poslovila leta 2011, a njeno delo se nadaljuje – gibanje Zeleni pas je obstalo in se trudi za ohranjanje okolja, bori proti podnebnim spremembam, opolnomoča ženske ter skrbi za dobrobit lokalnih skupnosti. Da bo tako, je Wangari poskrbela kar sama. »Zelo dobro se zavedam dejstva, da ne gre za delo enega človeka, temveč za delo ekipe. Kadar počneš stvari sam, namreč tvegaš, da ne bo po tvoji smrti nikogar, ki bi z njimi nadaljeval,« je dejala.
Kazalo vsebine pokaži
1. Tudi ob kratenju pravic se je treba truditi za izboljšave
2. Iz revne Afrike na šolanje v ZDA
3. Profesura za žensko? To je nezaslišano!
4. Začetki zelenega odpravljanja revščin
5. Mati dreves
Tags
drevesa
sajenje dreves
wangari maathai
DELITE NAPREJ:
Facebook
Twitter
Email
Prejšnji članekVitamin D v obliki prehranskih dopolnil: za boljšo absorpcijo ga uživajte skupaj z maščobami
Naslednji članekHomero Gomez Gonzalez: Zaščitnik metuljev najden mrtev v vodnjaku
NAJNOVEJŠE
8 dejavnikov tveganja za zgodnjo menopavzo
Niste v formi zaradi bolečih sklepov?
5 domačih zdravil za lajšanje simptomov artritisa
Ingverjeve obloge: odlična pomoč pri kašlju in zamašenih dihalnih poteh
Niste v formi zaradi bolečih sklepov?
Čudežna Maca: Naravni afrodiziak, ki krepi celo telo
Gospa, vi pa ste res dobro videti! Dihate kisik pod tlakom?
©bodieko.si, Vse pravice pridržane.
Facebook
Instagram
Soundcloud
Twitter
Youtube
Uredništvo / O nas
Oglaševanje
Zaposlitev
O piškotkih
Sitemap
Splošni pogoji
Splošni pogoji za naročniška razmerja
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve . |
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kategorija:Umetnostni_seznami&oldid=5707723«
Kategoriji:
Seznami po tematiki
Umetnost
Čas zadnje spremembe strani: 09:56, 12. junij 2022.
Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej Pogoje uporabe. |
V teh pravilih izraz “piškotki” uporabljamo za piškotke ali druge podobne tehnologije, ki jih zajema Direktiva EU o zasebnosti in elektronskih komunikacijah.
Kaj je piškotek?
Piškotki so majhne besedilne datoteke, ustvarjene z obiskom spletne strani in vsebujejo podatke. Shranjujejo se na uporabnikovem računalniku in mu omogočajo dostop do različnih funkcij. Na naših straneh uporabljamo tako sejne kot trajne piškotke. Sejni piškotek se, medtem ko uporabnik brska po strani, začasno shrani v računalniški spomin. Ta piškotek se zbriše, ko uporabnik zapre spletni brskalnik ali ko je potekel določen čas (pomeni, da je seja potekla). Trajni piškotek pa na uporabnikovem računalniku ostane, dokler se ne zbriše.
Zakaj uporabljamo piškotke?
Piškotke uporabljamo zato, da izvemo več o načinu, kako uporabniki uporabljajo našo vsebino, pomagajo pa nam tudi izboljšati vašo izkušnjo, ko obiščete spletno stran. Podatki se ne obdelujejo na individualni ravni.
Funkcionalnost strani in vsebina
Podatki, pridobljeni s pomočjo piškotkov na spletni strani podjetja Lajf, se lahko uporabljajo za različne namene, vključno z naslednjimi:
Nujno potrebni: Ti piškotki so bistvenega pomena, saj omogočajo, da se premikate po spletni strani in uporabljate njene možnosti, kot sta dostop do varnih predelov.
Zmogljivost: Ti piškotki zbirajo informacije o tem, kako obiskovalci uporabljajo spletno stran, npr.: katere strani obiskujejo najpogosteje in ali prejemajo sporočila o napaki. Ti piškotki se uporabljajo za izboljšanje delovanja spletne strani v prihodnjih različicah.
Funkcionalnost: Ti piškotki spletni strani omogočajo, da si zapomni vaše odločitve ter zagotavljajo bolj personalizirano uporabniško izkušnjo.
Usmerjenost ali oglaševanje: Ti piškotki se uporabljajo za ponujanje vsebin, ki so bolj pomembne za vas in vaše interese.
Pri uporabi naših spletne strani pa ne moremo nadzorovati oglaševalcev, katerim oglaševanje dovoljujejo ponudniki internetnih storitev (youtube,…), medtem ko brskate po spletu.
Kako zavrnem in zbrišem piškotke?
Piškotkov ne bomo uporabljali za zbiranje osebnih podatkov o uporabnikih. Kakorkoli, če želite, lahko piškotke greenbee.si ali spletne strani katerekoli tretje osebe zavrnete ali blokirate, tako da spremenite nastavitve brskalnika – za več informacij glejte funkcijo “Pomoč” v vašem brskalniku. Prosimo upoštevajte, da večina brskalnikov samodejno sprejema piškotke. Če ne želite uporabe piškotkov, jih boste morda zato morali aktivno zbrisati ali blokirati. Za informacije o uporabi piškotkov v brskalnikih mobilnih telefonov in podrobnosti o tem, kako zavrniti ali zbrisati takšne piškotke, se prosimo obrnite na priročnik za uporabo vašega mobilnega telefona. Vedite, da boste z zavrnitvijo uporabe piškotkov še vedno lahko obiskovali naše spletne strani, le nekatere funkcije morda ne bodo delovale pravilno.
Google Analytics – izjava o zasebnosti
Ta spletna stran uporablja Google Analytics, storitev družbe Google Inc (“Google”). Google Analytics uporablja “piškotke”, besedilne datoteke, ki so shranjene na uporabnikovem računalniku, da bi na spletni strani analizirati, kako uporabniki uporabljajo spletne strani. Informacije, ki jih ustvari piškotek o uporabi te spletne strani (vključno z IP naslovom uporabnikovega računalnika) bo poslan in shranjen pri Googlu na strežnikih v Združenih državah Amerike. Google uporablja te podatke, da lahko oceni, kako se uporablja spletno stran, da pripravi poročila o dejavnosti za operaterje spletnih strani in za zagotavljanje drugih storitev v zvezi z dejavnostjo spletne strani in interneta. Google lahko te informacije posreduje tretjim osebam, če tako zahteva zakon, ali če tretje osebe obdelujejo podatke v imenu podjetja Google. Google ne bo povezal uporabnikovega IP naslova s kakršnimi koli drugimi podatki, ki jih hrani. Uporabnik lahko zavrne uporabo piškotkov z izbiro ustreznih nastavitev na brskalniku. Vendar je potrebno upoštevati, da uporabnik morda ne bo mogel uporabljati vseh funkcij te spletne strani. Z uporabo te spletne strani uporabnik daje Google-u soglasje za obdelavo podatkov na način in za namene, kot je navedeno v tekstu.
Upravljanje s podatki
Upravljalec s podatki, zbranimi s pomočjo piškotkov, je :
MIA NATURA d.o.o., Ljubljana.
Contact
MIA NATURA d.o.o.
Tivolska 48, SI-1000 Ljubljana
T: +386 40 55 44 55
E: Info@mianatura.net
Facebook
AQUA SANITAS
Najboljše stvari so praviloma najbolj enostavne, zato tudi tu ni naključja – uporaba Aqua Sanitas je zelo preprosta in enostavna. Narejena je iz kirurškega jekla in vsebuje dva filtra v katerih se nahaja patentirana kombinacija 13-ih naravnih mineralov.
GUARANTY OF QUALITY
AQUA SANITAS. Spletna izvedba SPLETster
Scroll to top
Ta stran uporablja piškotke! S klikom gumba "Sprejemam" se strinjate z uporabo piškotkov sprejemam. Podrobneje o O piškotkih.
O poškotkih
Zapri
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary
Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Non-necessary
Non-necessary
Any cookies that may not be particularly necessary for the website to function and is used specifically to collect user personal data via analytics, ads, other embedded contents are termed as non-necessary cookies. It is mandatory to procure user consent prior to running these cookies on your website. |
Varnost je v tej južni republiki, ki meji na Čečenijo, na prvem mestu. Vendar pa so za razliko od Čečenije splošna pravila obnašanja v Dagestanu bolj sproščena.
1. Kako pridem v Dagestan?
Iljas Hadži
Glavna vstopna točka v republiko je letališče Ujtaš, ki leži 25 km proč od prestolnice Mahačkale in vzdržuje nekaj rednih letalskih povezav z Moskvo, Sankt Peterburgom, Rostovom na Donu, Surgutom in celo z mestom Aktau v Kazahstanu onkraj Kaspijskega morja.
Let iz Moskve v Mahačkalo je poceni in kratek, saj traja vsega dve uri in pol (približno toliko, kot boste potrebovali iz Ljubljane v Moskvo), letala pa niso nič manj udobna kot na ostalih notranjih relacijah po Rusiji.
Potovanje z avtomobilom je sicer mogoče, a ni najbolj priporočljivo za tiste, ki ne govorijo rusko, saj se potreba po znanju ruščine veča s približevanjem republiki. V Dagestanu je veliko različnih etničnih skupin, ki jim ruščina služi kot glavni jezik za medsebojno sporazumevanje. Na poti v republiko so iz varnostnih razlogov tudi cestne kontrole pogostejše kot v drugih delih Rusije, kar pomeni, da se boste na neki točki verjetno morali sporazumevati z varnostnimi organi, ki znajo temeljito pregledati vas in vaš avto.
2. Ali je varno potovati v Dagestan?
Na poti od letališča Ujtaš do republiške prestolnice Mahačkale je več cestnih kontrolnih točk, kjer oboroženi policisti preverjajo voznike in potnike, pregledujejo podatkovno bazo iskanih kriminalcev ter iščejo orožje v prtljažnikih.
Popotnikom, ki niso vajeni poostrenih varnostnih ukrepov, bo lokalno življenje na prvi pogled morda delovalo malo zastrašujoče. A ravno zaradi teh ukrepov je Dagestan še zmeraj relativno varna republika, če upoštevamo, da so še pred 20 leti tukaj potekali boji med vladnimi varnostnimi organi in islamističnimi teroristi.
Iljas Hadži
Nekatera območja v republiki oblastem še vedno predstavljajo izziv. Še danes lahko občasno beremo o ubitih teroristih ali oboroženih napadih na policijske uslužbence.
V centru Mahačkale pa je terorizem v očeh domačinov relikt preteklosti, medtem ko žeparjev v mestu praktično ni, na kar so lokalni prebivalci še posebej ponosni.
Na kratko rečeno, Mahačkala je relativno varna, kot so varna tudi druga razvita območja v Dagestanu. Ne bojte se, da vas bodo »prinesli okoli« samo zato, ker izgledate kot turist. V Dagestanu se to skorajda ne more zgoditi. Je pa priporočljivo, da si pred izletom v bolj odmaknjena območja republike priskrbite lokalnega vodiča.
3. Kako komunicirati z domačini?
Iljas Hadži
Domačini so izjemno radodarni, gostoljubni, odkritosrčni in pripravljeni pomagati. Naj vas ne preseneti, če vam bodo potem, ko jih boste vprašali za pot, ponudili še brezplačen prevoz in prigrizek. Gostoljubnost do tujcev velja za dagestanski ponos. To je majhna republika, zato so domačini med seboj vzpostavili tesne stike. Mnogi se poznajo po imenu in če iščete določeno osebo iz osebnih ali poslovnih razlogov, ne zapravljajte časa z iskanjem osebe na družbenih omrežjih. »Terensko mreženje« je pač način, kako se v Dagestanu opravlja stvari.
4. Kaj pa zabava in razvedrilo?
Dagestan ni ravno najbolj turistična destinacija v Rusiji. Iz tega razloga domačini v Mahačkali pogosto delujejo zmedeni, ko jih vprašate o oblikah razvedrila v mestu. Večina vas bo poslala na obalo Kaspijskega morja in v osrednji park, ki bolj kot na park spominja na majhno dolino. Kaspijsko morje je prelepo, a je hladnejše od Črnega, zato se bistveno več turistov steka v Soči.
Bolj kot urbane znamenitosti priporočamo raziskovanje dagestanskega podeželja, ki je, sploh na jugu republike, prežeto s starodavnimi spomeniki, skalovjem in gorskimi verigami. Odmaknjene gorske vasice so pravi kraj za tiste, ki iščejo umirjenost in se želijo bolj povezati z naravo.
Iljas Hadži
Najboljši turistični kraji so oddaljeni vsega 2-3 ure vožnje z avtom iz Mahačkale. Navadno obisk posamezne lokacije pomeni celodnevni vodeni izlet. Na spletu boste težko našli mnogo podrobnih informacij o njih, zato je najbolje, da za nasvet, kam se podati, vprašate osebje lokalnega hotela ali hostla. Med destinacijami, ki bi vas utegnile zanimati, je vas Kubači, znana po lokalni zlatarski obrti, starodavna utrdba Kala-Korejš, prelepe sipine Sarikum (največje v Evraziji) in najjužnejše rusko mesto Derbent, ki sega v čase Sasanidskega imperija.
5. Kako je z nočnim življenjem?
Nočni klubi so že v prestolnici Mahačkala precejšnja redkost. Čeprav obstaja nekaj bolj »finih« restavracij, na lokalni sceni prevladujejo majhni in bolj »domačni« lokali.
Mogoče se vam bo to zdelo malo presenetljivo, ampak v tej večinsko muslimanski republiki obstajajo tudi bari. Najti pijačo ni problem, a pripravite se na to, da boste popivali sami, saj domačini raje kot v kozarec pogledajo v lokalno telovadnico. Kljub temu vam pivo v roki ne bo povzročalo nobenih neprijetnosti.
Za konec je treba razbiti še en splošen mit, ki se je prijel južnih ruskih republik. Sodobne prebivalke Dagestana se na dobronameren in duhovit pristop osebe nasprotnega spola na splošno ne odzivajo negativno. Seveda pa se pravila razlikujejo od družine do družine in med različnimi kraji. Upoštevajte splošna pravila dostojnega obnašanja in bodite vljudni, pa ne boste imeli nobenih težav.
Iljas Hadži
Pa prijetno potovanje!
Poglejte še:
Dagestan na Instagramu: gorata dežela in prastara naselja
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani. |
Medobčinska inšpekcija izvaja inšpekcijski nadzor nad sprejetimi zakoni in občinskimi predpisi. Inšpekcijski nadzor v skladu z določbami Zakona o inšpekcijskem nadzoru, pomeni nadzor nad izvajanjem in spoštovanjem zakonov ter drugih predpisov, ki ga izvršujejo inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. V okviru vodenja inšpekcijskih postopkov in odločanja v le-teh, inšpektorji izdajajo upravne akte v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku ter vodijo prekrškovne postopke na podlagi Zakona o prekrških.
Medobčinska inšpekcija izvaja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb naslednjih zakonov in občinskih odlokov:
Zakon o cestah
Zakon o pravilih cestnega prometa
Zakon o prevozih v cestnem prometu
Zakon o varstvu okolja
Gradbeni Zakon
Zakon o prijavi prebivališča
Zakon o spodbujanju razvoja turizma
Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti
Odloke o občinskih cestah
Odloke o kategorizaciji občinskih cest
Odloke o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki
Odloke o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode |
Kristjan Hren se je začel učiti klasično kitaro pri 7-ih letih, hkratno navdušenje nad drugimi zvrstmi glasbe pa mu je dalo vzgon za usvajanje veščin tudi drugih stilov igranja na kitaro. Od takrat naprej je že od malega na večih tekmovanjih dosegal zavidljiva mesta, tako solo kot v komornih zasedbah. Med izobraževanjem na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri prof. Jerku Novaku je redno nastopal in zastopal konservatorij na državnih prireditvah in javnih nastopih ter zborovanjih. Trenutno končuje magistrsko stopnjo na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se tekom študija redno udeležuje projektov in seminarjev povezanih z izbrano stroko tako doma kot v tujini ter ob priložnostih poučuje mlajše navdušence nad kitaro
TA MENTOR VODI PROGRAME
TA MENTOR VODI PROGRAME
Naročite naše e-novice
Sledite nam
> O Pionirskem domu > Prizorišča > Pedagogi > Partnerji in sponzorji
Pionirski dom Center za kulturo mladih Vilharjeva cesta 11, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 234 82 00 GSM: 031 682 134 tajnistvo@pionirski-dom.si Vratar: 01 234 82 21 Uradne ure: ponedeljek - petek 8h-15h
Komenskega 9 Info točka: 05 90 35 823
© 2022, Pionirski dom • Pogoji uporabe • Informacije javnega značaja • Politika zasebnosti • Ustanoviteljica: Mestna občina Ljubljana |
je davčna svetovalka v podjetju Svilar – Bohorič & partnerji d.o.o. Svetuje predvsem na področju neposrednih davkov – DDPO in dohodnina – ter na področju računovodskih predpisov, kot pooblaščenka davčnih zavezancev pa sodeluje tudi v davčnih inšpekcijskih in drugih postopkih. Kot predavateljica izvaja številne seminarje in druga izobraževanja z vseh področij svojega delovanja
mag. Marko Djinović, univ. dipl. prav.
je direktor pravne službe GZS, generalni sekretar Stalne arbitraže pri GZS in ekspertni svetovalec nacionalnega odbora Mednarodne trgovinske zbornice (ICC). Ukvarja se s svetovanjem strankam na področju gospodarskega pogodbenega in mednarodnega poslovanja, zlasti priprave in izvajanja kompleksnih pogodb, pravnih vidikov vstopa na tuje trge, varstva osebnih in zaupnih podatkov, urejanja korporacijskih razmerij ter arbitraže in alternativnega reševanja gospodarskih sporov. Je tudi gostujoči predavatelj gospodarskega prava na Fakulteti za management v Kopru, Ekonomski fakulteti v Ljubljani, Pravni fakulteti v Ljubljani in Pravni fakulteti v Mariboru. Marko redno objavlja v domači in tuji periodiki in je avtor / soavtor več kot 50 strokovnih člankov ter soavtor 5 monografij, predvsem s področja gospodarskega prava in mednarodne trgovine (COBISS).
prof. dr. Maja Dolenc, prof. šp. vzg. zaposlena na Fakulteti za šport kot redna profesorica
je nosilka predmetov Fitnes ter Športna rekreacija ter sonosilka predmeta Aerobika in fitnes.
Ukvarja se z raziskovanjem življenjskega sloga ljudi ter programiranjem vadb za zdravje in je avtorica več univerzitetnih učbenikov ter številnih znanstvenih in strokovnih člankov. Z nacionalnimi panožnimi zvezami sodeluje pri strokovnih usposabljanjih in je nosilka praktičnega usposabljanja za naziv Vaditelj športne rekreacije pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije, v vsebinah Vadbeni procesi v športni rekreaciji.
prof. dr. Peter Grilc, univ. dipl. prav.
je redni profesor na katedri za civilno pravo, Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
dr. Urška Kežmah - odvetnica
odvetnica, specialistka s področja gospodarskega in civilnega prava, varstva osebnih podatkov ter pogodb in predpisov na področju elektronskega poslovanja, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov - DPO Executive. |
Upravljanje terjatev je vse bolj zaželena in priljubljena storitev, ki omogoča veliko preglednost nad poslovanjem, pripomore k sprejemanju boljših poslovnih odločitev in vam zagotovi večjo varnost pri poslovanju. Usposobljeni strokovnjaki podjetje Achilles namreč bdijo nad vašim poslovanjem, spremljajo poslovne odločitve in poteze vaših poslovnih partnerjev, nadzirajo in z različnimi spremljevalnimi storitvami skrbijo za optimalen finančni pretok ter vas pravočasno opozorijo na morebitne težave.
Upravljanje terjatev – hitro in učinkovito
Upravljanje terjatev je za vas kot naročnika čisto enostavna storitev, saj nimate nobenega dodatnega dela – vaši poslovni procesi so poenostavljeni in na ta račun pravzaprav prihranite ogromno časa. Upravljanje terjatev poteka tako, da nam ob začetku sodelovanja posredujete podatke o vaših terjatvah, da dobimo pregled nad vašimi dolžniki in poslovnimi partnerji.
Za vsak posamezen primer določimo najbolj optimalno strategijo povrnitve manjkajočih sredstev na vaš poslovni račun. Ne glede na situacijo in zahtevnost primera poskrbimo za strokovno in učinkovito upravljanje vaših terjatev ter v najkrajšem možnem času poskrbimo za unovčenje vaših terjatev in nemoten finančni pretok.
Share this entry
Share on Facebook
Share on Twitter
Share on Google+
Share on Pinterest
Share on Linkedin
Share on Tumblr
Share on Vk
Share on Reddit
Share by Mail
https://www.achilles.si/wp-content/uploads/2014/06/achilles.png 0 0 Nina Krajnc https://www.achilles.si/wp-content/uploads/2014/06/achilles.png Nina Krajnc2016-04-16 10:22:182016-04-11 16:40:23Upravljanje terjatev za vas |
Kot sem pričakoval, je bila to izenačena tekma, a zagotovo ni nihče pričakoval tako napete končnice, venar bo najbolje da grem po vrsti.
Gana je kot še edina preostala afriška reprezentanca imela zgodovinsko priložnost postati prva afriška ekipa v polfinalu svetovnega prvenstva, vendar je bil njen nasprotnik, vedno neugodni Urugvaj. Prvi polčas je bil, recimo temu, povprečen, tisti tipični obračuni na sredini igrišča z redkimi priložnostmi za zadetek. Če se ne motim, sta bili najzrelejši tista v 17. minuti, ko je Urugvaj izvedel udarec iz kota in pa v 30. minuti srečanja, v enem od hitrih ganskih nasprotnih napadov, a je po obeh izid ostal 0-0. Tako je bilo vse do sodnikovega podaljška prvega polčasa, ko je nekje na sredini igrišča do žoge prišel Sulley Muntari, je nekaj trenutkov vodil, potem pa opazil, da nima preveč dobrih ofenzivnih rešitev in z več kot 30-ih metrov udaril proti golu. Močan in ne toliko precizen strel je končal v golu urugvajcev, za katerega bi lahko delno krivili golmana Muslero, saj je šla žoga skoraj po sredini gola. Euforija na afriškem kontinentu, stadionu in med igralci Gane, ter njihovem strokovnem vodstvu, s katerim je imel prav Sulley Muntari že nešteto sporov. Selektor Rajevac je na tem prvenstvu po tekmi z Australijo že suspendiral problematičnega Muntarija, a je po prošnjah kapetana in predsednika nogometne zveze to odločitev preklical. V trenutkih vodstva Gane se je ta odločitev zdela kot ena najboljših, a v drugem polčasu je Urugvaj pokvaril vso afriško idilo. Diego Forlan je namreč v 55. minuti srečanja zadel iz prostega strela, z 20-ih metrov, nekoliko z leve, v daljši golmanov kot. 1-1 in veselje na južnoameriški strani, pri tem pa je velik del krivde za prejeti gol tudi na golmanu Kingsonu, kateri se je predčasno začel gibati v napačno smer, pri tem pa ga je strelec ujel na napačni nogi, kot temu radi rečemo. Po nekoliko aktivnejši igri Gane v prvem polčasu je bil v drugem Urugvaj boljši nasprotnik in Luis Suarez je imel v 62. in 77. minuti lepi priložnosti za vodstvo, katerih pa ni izkoristil in zlahka bi postal tragih srečanja. Po rednem delu tekme je šla tekma v podaljške, kjer so bili fizično močnejši reprezentanti Gane, posledično tudi aktivnejši in nevarnejši, a do 120. minute ni bilo zadetkov. V zadnjih sekundah pa je sledil thriller oz. napetost, kot sem zapisal v uvodnem stavku. Po prostem strelu Gane je nastala zmeda v kazenskem prostoru Urugvaja, kjer so urugvajci na vse možne načine reševali poskuse afričanov, po strelu Stephena Appiaha so to storili regularno, po strelu Dominica Adiyiaha pa je Luis Suarez z obema rokama izbil z golove črte in sodnik je zapiskal. Na stadionu je završalo, med nami, ki smo spremljali tekmo pa tudi. V času naših krikov navdušenosti/razočaranja je sodnik dodelil Suarezu rdeč karton oz. ga izključil iz igre, reprezntanci Gane pa povsem upravičeno dosodil penal. Odgovornost je po dveh zadetih penalih, v predhodnih srečanjih, prevzel napadalec Asamoah Gyan, ki je imel v sodnikovem podaljšku četrtfinala nogometno usodo afriške celine na sebi. Zalet, strel, žoga je poletela ….. in zadela prečko, se odbila navzven in rezultat je ostal 1-1, sodnik pa je odpiskal konec podaljška. Nesrečni Luis Suarez je solze razočaranja zamenjal z euforijo radosti, saj je s svojo nešpotno potezo oz. namernim igranjem z roko, rešil svojo reprezentanco, kar se mi zdi moralno sporno, a to je pač nogomet, sestavljen iz vzponov in padcev, pravih in napačnih odločitev, kjer napačne zlahka postanejo prave in prave napačne.
Sledili so penali, kjer je v prvi seriji najprej udaril Diego Forlan, na ganski strani pa tragih Asamoah Gyan, ki je bil tokrat uspešen. V drugi seriji je za urugvajce zadel Mauricio Victorino, za gance pa Stephen Appiah, v tretji pa je zadel Andres Scotti, pri afriški ekipi pa je zgrešil John Mensah. Afriško razočaranje je kmalu izginilo, saj je v četrti seriji zgrešil Maxi Perreira, a je takoj za njim zgrešil še mladi Dominic Adiyiah in peti izvajalec urugvajske ekipe je imel priložnost zaključiti to napeto srečanje. Sebastian Abreu je vzel zalet in udaril po žogi, vendar ni šlo za močan strel kot bi pričakovali, temveč za panenko, kot pravimo takšnim strelom. Izjemna hladnokrvnost in eleganca za mojstrsko podkopan strel, kjer je ganski golman Kingson že ležal na tleh, žoga pa je v počasnem loku padala v gol.
Goool in Urugvaj se je uvrstil v polfinale, pri tem pa bi lahko zapisal še citat Od pekla do raja.
Gana, z njo pa celotna Afrika je žalovala, ganski junak oz. najboljši igralec in strelec tega turnirja Asamoah Gyan je bil veliki tragik srečanja, ob njem še mladi Adiyiah, pa Mensah, vsekakor tudi golman Kingson, a ko se bo vse nekoliko poleglo, bodo vsi skupaj veliki afriški junaki.
Že kar nekaj let se pričakuje oz. najavlja katera od afriških reprezentanc na vrhu svetovnega nogometa, a jim to zaenkrat še ni uspelo. Kamerun ‘90, Senegal 2002 in Gana 2010, so prišle so sedaj najvišje oz. do četrtfinala, kjer je tokrat prečka preprečila zgodovinski uspeh, a verjamem, da bo prišel tudi njihov čas, mogoče že na naslednjem prvenstvu 2014 v Braziliji.
Vsekakor je pohvalno družno navijanje vseh teh sprtih afriških plemen oz. narodnosti in držav za edino preostalo afriško reprezentanco oz. za vse, ki so sodelovale na svetovnem prvenstvu in kar težko si predstavljam takšen primer v Evropi, kjer so večletna rivalstva privedla že kar do sovraštev, kar pa vsekakor ni cilj nogometa.
Nogomet je ena fantastična igra, v kar nas je prepričala še enkrat več oz. v četrfitnalnem obračunu Urugvaja in Gane, kjer so imeli nekoliko več znanja/sreče gogometaši Urugvaja, ki se po dolgih letih vračajo v svetovni nogometni vrh.
Zapis je bil objavljen 3.07.2010 ob 11:51 in je shranjen pod 10. četrtfinale. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.
« Nizozemska – Brazilija || Argentina – Nemčija »
(Še brez komentarjev)
Komentiraj
Ime
E-Mail (ne bo objavljen)
Spletna stran
O nadaljnjih komentarjih me obvesti na e-mail naslov
Wordpress Hashcash potrebuje delujoč javascript, vendar ga ima vaš brskalnik onemogočenega. Komentar bo zbrisan! |
Vietnam je obmorska država jugovzhodne Azije. Na zemljevidu sveta Vietnam najlažje prepoznamo kot dolg obalni pas severozahodnega dela južno kitajskega morja.
Strateška lega ima prednosti in slabosti
Zemljepisna lega na severozahodnem delu južno kitajskega morja ima prednosti in slabosti. Območje je razdeljeno na Kitajsko na severu, ki ima daleč največje apetite, Vietnam na severozahodu, na severovzhodu najdemo Tajvan in Filipine, južni del pa si Malezija in Indonezija. Na drugi strani je Vietnam jugovzhodni del polotoka Indokina. Na severu meji s Kitajsko, na zahodu na Laos in Kambodžo, vzhod pa predstavlja obala južno kitajskega morja oziroma ožje Tonkinškega zaliva. Vietnam ima skupno skoraj sto milijonov prebivalcev, ki živijo na preko tristo trideset tisoč kvadratnih kilometrih velikem ozemlju. Prestolnica Hanoj ima preko tri milijone prebivalcev, obkrožena je z bogastvom vodnih virov. Na vzhodu je to Rdeča reka, na severu stara struga reke, skozi mesto teče reka To Linch, na zahodu je jezero Hoan Kiem. Jezero ima povprečno globino nekaj več kot meter, največja globina je dva metra. Značilnost jezera je tempelj na otočku, ki Ngoc Son. Posvečen je zlati želvi, ki je bila za mnoge kralje totem in zaščitnica. V templju se nahaja spominska soba generalu Tran Hung Daou, ki je ob koncu trinajstega stoletja premagal Mongole. Druga posebnost templja je dvesto petdeset kilogramov težka preparirana želva, ki so jo v jezeru našli leta tisoč devetsto osem in šestdeset. Prestolnica Hanoj zaseda površino približno devetsto kvadratnih kilometrov, njena značilnost je med drugim tudi preko dva kilometra dolg most Chuong Duong. Preko Rdeče reke povezuje prestolnico z trideset kilometrov oddaljenim letališčem Noibai. Hanoj se je spreminjal podobno, kot Vietnam. Med enajstim in petnajstim stoletjem so ga vietnamski kralji imenovali Thăng Long, kar pomeni Mesto vzdigujočega zmaja. Do začetka devetnajstega stoletja je bilo mesto izključno kraljeva palača ter citadela, prestolnica celotne države Vietnam je od leta tisoč devetsto šestinsedemdeset.
Preverite termine potovanj v Vietnam.
Sorodna vsebina:
Sicilija, največja italijanska dežela
Vietnam v zgodovinski in sodobni perspektivi
Mehika, Združene mehiške države
Cinque Terre, italijanski turistični biser
Ta vnos je objavil/a admin 11.13.2017 v Počitnice,Potovanja,Turizem in označil/a z azija,potovanje,vietnam.
Krmarjenje po prispevkih
← Elegantne obleke so lahko predpisano ali samoumevno oblačilo Sušilni stroj ni razvada, ampak korist → |
d.o.o. / kotnikova 12, SI - 1000 ljubljana / t: +386 1 433 80 57 / m: +386 31 573 782 / e: info@3biro.si
projekti
novice
biro
most soča
tip: most / javni prostor
lokacija: krajina
konstrukcija: jeklene natezne vrvi in prefabriciran beton
leto projekta: 2018
faza: idejni projekt
projektantska skupina:
prof. Janez Koželj u.d.i.a., Tina Rupar Kobe u.d.i.a., Blaž Rupar u.d.i.a., Črt Jaklič m.i.a., Maruška Jamnik m.i.a., Špela Jerkič m.i.a., Alenka Kranjec abs. arh. Barbara Petek m.i.a.
Predlagana zasnova brvi se opira na bogato tradicijo inženirske arhitekture zajezitev in premostitev v Posočju in na Idrijskem. Najbolj zanimivi so prav primeri preprostih, vendar učinkovitih rešitev brvi in žičnic, ki so jih gradili v omejenih pogojih in z omejenimi sredstvi. To so bile domiselne lahke konstrukcije, ki so bile premišljeno postavljene in vpete v bregove. Takšna je tudi predlagana rešitev brvi, katere oblika skupaj z materiali sovpada z logiko konstrukcije, kateri se ne da ničesar dodati niti odvzeti. Oblika brvi neprikrito ponazarja način obvladanja sil, napetosti in momentov, ki jih povzročajo obremenitve. To se kaže najprej v dvojnosti obešene vrvne konstrukcije brvi, ki je z zategama napeta in vpeta v bregova, s čimer je dosežena njena stabilnost in uravnoteženost. Poleg tega dajeta prepričljiv občutek varnosti v nasprotju z lahko, dinamično konstrukcijo brvi oba masivna opornika, ki sta v poustvarjeni obliki balvanov trdno vpeta v bregova. Ta občutek pride še posebej do izraza pri visokih in deročih vodah, ko postane Soča grozljiva in neprijazna v odnosu do lahkotne in nežne, na videz lomljive konstrukcije brvi. Glede na naravo bregov in obliko reliefa različno oblikovana opornika učinkujeta v mogočni hriboviti krajini kot poustvarjena naravna prvina, na katero se nova brv vpenja in pripenja. Na ta način kot nekdaj naravno znamenje nagovarja opazovalca, da je novo mostišče tako kraj kot vozlišče poti. Opornika sta v tej obliki v ob vtisu v podobi krajine edini viden element ureditve. |
Dobrodošel v aplikaciji Spoznaj se. Če že veš kako in kaj, vnesi svojo številko in nadaljuj z reševanjem vaj. Če si nov uporabnik, se najprej registiraj.
Naprej
Nov uporabnik?
Orodje Spoznaj se smo oblikovali z namenom, da lahko preko daljšega časovnega obdobja spremljaš svoje počutje in s kratkimi vajami vplivaš nanj. Dodali smo še nekaj kratkih vaj in vprašanj, ki te bodo vzpodbudila k razmišljanju o sebi.
To orodje uporabljaš tako, da vsak dan izpolniš dnevni zapis. Dnevni zapisi se nahajajo na spodnjih povezavah. Vse skupaj ti bo vzelo 5–15 minut časa na dan, odvisno od vaje. Zadeva je zelo prijetna, od tebe pa zahteva, da se spomniš dogodkov, ki so se ti zgodili čez dan in občutkov, ki si jih ob tem doživel.
Najbolje je, da dnevne zapise izpolnjuješ zvečer preden greš spat. Čeprav je možno v aplikacijo vnesti zapise tudi za pretekle dni, ti to odsvetujemo. Lahko pa si v odsotnosti internetne povezave (na taborjenju, zimovanju itn.) natisneš dokument Dnevni zapis (ki ga najdeš na naslednji strani) in rezultate kasneje vpišeš še elektronsko.
Ker so zapisi anonimni in namenjeni samo tebi, moraš pred vsakim reševanjem vpisati svojo unikatno šifro. Ne pozabi svoje šifre, sicer te aplikacija naslednjič ne bo prepoznala!
Dodelili smo ti številko:
Pošljemo ti jo lahko tudi na tvoj e-mail, da je ne boš pozabil:
* Brez panike! Aplikacija ne shranjuje osebnih podatkov.
Pošljite mi e-mail.
Ne, hvala.
Aplikacija je nastala v sklopu projekta TAPOS – taborniški pospeševalnik, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. | O aplikaciji | Psd2html.si - Razvoj in izdelava spletnih strani in aplikacij |
V zadnjih petih letih se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki jih povzročijo mladi pod vplivom alkohola, zmanjšalo za kar 60 %. Kritična skupina se je tako premaknila na nekoliko starejšo populacijo, ki si mlade lahko vzame za vzor.
Zato letos dajemo glas znanim mladim, ki bodo spodbujali svoje vrstnike, da se bodo še naprej v prometu vedli varno in odgovorno, saj nas kljub spodbudnim podatkom do varnih cest za vse loči še kar nekaj ovinkov.
Še vedno je za 1/3 smrtnih žrtev na naših cestah kriv alkohol.
Mladi vozniki so med letoma 2015 in 2019
povzročili 60 % manj smrti zaradi vožnje pod vplivom alkohola .
V celotni populaciji se je med letoma 2015 in 2019:
Delež smrti zaradi alkoholiziranih povzročiteljev zmanjšal za samo 22 %. Število prometnih nesreč pod vplivom alkohola se je zmanjšalo za samo 8 %. |
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »OBJEKT TH HALA SESALNI PROTIPRAŠNI SISTEMI (IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE)«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik DR. DUHOVNIK mednarodno podjetje za industrijski inženiring in kooperacije d.o.o., Seničica 17B, 1215 Medvode (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba, Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper - Capodistria (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 9. 2020
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednoti, katerega predmet je »OBJEKT TH HALA SESALNI PROTIPRAŠNI SISTEMI (IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE)«. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 14. 2. 2020 pod št. objave JN000924/2020-W01, popravek pa dne 5. 3. 2020 pod št. objave JN000924/2020-K01.
Naročnik je dne 23. 7. 2020 sprejel in istega dne na Portalu javnih naročil objavil Odločitev o izidu javnega naročila, št. objave JN000924/2020-ODL01, s katero je odločil, »da se javno naročilo št. JN 51/2020 ne odda, ker naročnik ni prejel dopustnih ponudb«. V zvezi z vlagateljevo ponudbo je naročnik navedel, da ta ni dopustna, ker vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje glede tehnične in strokovne sposobnosti, in sicer glede referenčnega posla in kadra. Naročnik je pojasnil, da je vlagatelj prijavil kot referenčni posel »Bencinski servis v Rožni dolini«, ki ga je izvedel nominiran podizvajalec PROJEKT D.D. NOVA GORICA Podjetje za inženiring, geodezijo, urbanizem in projektiranje, Kidričeva ulica 9A, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju: podizvajalec), hkrati pa je navedenega podizvajalca v ponudbi vključil v izvedbo del le v višini 40% glede na celotno količino posla, kar pa ne zadostuje, saj naj bi podizvajalec, ki ima pri tem ponudniku edini ustrezne zahtevane izkušnje, izvajal le manjši del naročila. Naročnik je zaključil, da navedeni podizvajalec, s katerim vlagatelj izkazuje referenco, ni bil v ponudbo vključen v ustreznem (pretežnem) delu, glede na odstotek vključitve (40%) in glede na vsebino del, ki naj bi jih izvedel. Naročnik je dalje pojasnil, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da »ima ponudnik lasten, usposobljen in pooblaščen kader (GZ, št. 61/17) z izkušnjami za projektiranje elektro ali strojnih instalacij v EX izvedbi«, vlagatelj pa navedene zahteve ne izpolnjuje, saj je v ponudbi nominiral g. M. M., ki je zaposlen pri podizvajalcu.
Vlagatelj je z vlogo z dne 30. 7. 2020 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo, v katerem je predlagal razveljavitev Odločitve o izidu naročila in izbiro njegove ponudbe, zahteval pa je še povrnitev stroškov postopka. Vlagatelj navaja, da naročnik ni nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredelil, v kakšnem deležu mora posebej določena dela opraviti katerikoli podizvajalec, ter dodaja, da bi moral naročnik navedeno zahtevo predstaviti že pred oddajo ponudb in ne šele v času po odpiranju ponudb. Naročnikova navedba, da je 40% vključitev podizvajalca prenizka, predstavlja nasprotje z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, saj odstotek vključitve ni bil nikoli določen ali celo pogojevan. Prav tako vlagatelj prereka odločitev naročnika v delu, da bi ponudnik sam moral imeti lasten, usposobljen in pooblaščen kader (GZ, št. 61/17) z izkušnjami za projektiranje elektro ali strojnih instalacij v EX izvedbi, ter pojasnjuje, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila omogočil, da ponudnik to zahtevo izpolni skupaj s podizvajalcem. Sam se je v ponudbi skliceval na kapacitete svojega podizvajalca in predložil dokazila za izpolnjevanje navedene zahteve za odgovornega projektanta strojnih instalacij g. M. M., zaposlenega pri podizvajalcu, s čimer je izpolnil zgoraj citirano naročnikovo zahtevo glede kadra.
Naročnik je dne 7. 8. 2020 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v točki 3.1.3 Tehnična in strokovna sposobnost med drugim navedel: »… v primeru, da se ponudnik sklicuje na reference podizvajalca mora ponudnik zagotoviti, da bo ta isti podizvajalec, s katerim izpolnjuje predmetni referenčni pogoj, tudi dejansko sodeloval pri izvedbi tistih delov posla, za katere je bila predložena referenca…«. Naročnik je ugotovil, da je vlagatelj v ponudbi podizvajalca vključil v izvedbo del le v višini 40% glede na celotno količino posla, pri čemer je glede opisa del navedel zgolj »projektiranje po medsebojni pogodbi«, brez dodatnih konkretnih navedb. Naročnik dalje navaja, da Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) sicer ne postavlja zahteve, v kakšnem deležu bi moral biti subjekt, ki je nosilec referenc, vključen v izvedbo posla, a vendarle ni mogoče pristati na stališče, da je zahteva zakona zgolj, da je vključen. V dani situaciji je zato naročnik ocenil, da že sam odstotek vključitve (40% od celotne količine zahtevanih del) pomeni skoraj zagotovo zaključek, da bo podizvajalec, ki ima pri tem ponudniku edini ustrezne zahtevane izkušnje, izvajal le manjši del naročila, kar pa ne zadostuje. Ker torej ponudnik izkazuje reference zgolj s podizvajalcem, bi moral zagotoviti, da bo ta isti podizvajalec, s katerim izkazuje predmetni referenčni pogoj, tudi dejansko sodeloval pri izvedbi tistih delov posla, za katere je bila predložena referenca. To pomeni, da bi podizvajalec moral sodelovati pri bistvenem delu predmetnega naročila, ki vsekakor presega 50% količine del od vseh zahtevani del za izvedbo naročila, saj bi ponudnik le na tak način lahko izpolnil zahtevo, da je ustrezno usposobljen za izvedbo predmetnega naročila. Naročnik poudarja, da ne gre za to, da bi v fazi odločitve določal neke nove zahteve, kot to zmotno meni vlagatelj, ampak zahteva glede referenčnega pogoja in ustrezne vključitve v izvedbo del subjekta, ki ima zahtevane reference, izhaja že iz samega zakona oz. narave stvari. Naročnik zato zaključuje, da podizvajalec, s katerim vlagatelj izkazuje referenco, ni bil v ponudbo vključen v ustreznem (pretežnem) delu, glede na odstotek vključitve (40%) in glede na vsebino del, ki naj bi jih izvedel. Dalje naročnik navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v točki 3.1.3 Tehnična in strokovna sposobnost med drugim navedel: »Ponudnik ima lasten, usposobljen in pooblaščen kader (GZ, št. 61/17) z izkušnjami za projektiranje elektro ali strojnih instalacij v EX izvedbi« ter dodaja, da je skozi besedilo celotne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno razvidno in ne more biti sporno, da izraz »ponudnik« pomeni gospodarski subjekt, ki je oddal ponudbo. Ker je bil torej zahtevan »lasten« kader ponudnika, to ne more pomeniti drugega, kot da ima ponudnik sam lasten kader, zato ni možen zaključek, da je ponudnik izpolnil zahtevani pogoj s tem, da je nominiral kader, zaposlen pri podizvajalcu, saj na ta način ponudnik ne razpolaga z lastnim zahtevanim kadrom.
Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 11. 8. 2020 in priglasil dodatne stroške. Vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo ter dodaja, da je sledil naročnikovim Navodilom za pripravo ponudbe in Obrazcem, zato je OBR 6 Izjava o zagotovljenih tehničnih in kadrovskih zmogljivostih izpolnil tako, kot mu to omogoča Opomba, ki jo je naročnik navedel pod točko 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe. Naročniku je predložil oz. izkazal eno referenco za eno vrsto projektiranja, in sicer s strojnega področja, saj naročnik v svoji dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da mora ponudnik predložiti referenčno delo tako z elektro, kot tudi s strojnega področja. S tem je zadostil naročnikovi zahtevi glede same predložitve (vsaj) ene reference, kot tudi, da bo podizvajalec dejansko sodeloval pri izvedbi tistih delov posla, za katere je bila predložena referenca. Zgolj zaradi 40% vključenosti podizvajalca v posel pa naročnik ne more zaključiti, da ponudnik skupaj s podizvajalcem ni sposoben izvesti tovrstnega posla. Dalje vlagatelj ponovno prereka naročnikovo navedbo oz. ugotovitev, vezano na »lasten« kader, in poudarja, da je potrebno šteti, da lahko ponudnik slednjo zahtevo izpolni tudi skupaj s podizvajalcem.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 12. 8. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.
Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe. Naročnik je namreč vlagateljevo ponudbo označil kot nedopustno, ker je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje glede tehnične in strokovne sposobnosti, vlagatelj pa takšni ugotovitvi naročnika nasprotuje.
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe, vezane na naročnikovo ugotovitev, da vlagatelj ne izpolnjuje zahteve po lastnem, usposobljenem in pooblaščenem kadru (GZ, št. 61/17) z izkušnjami za projektiranje elektro ali strojnih instalacij v EX izvedbi.
Vlagateljeve navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.
ZJN-3 določa, da lahko naročnik gospodarskim subjektom določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo (tudi) na tehnično in strokovno sposobnost. V postopek javnega naročanja lahko naročnik vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne (med drugim) tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (prvi in drugi odstavek 76. člena ZJN-3). Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Zahteva lahko zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil (prva in druga poved desetega odstavka 76. člena ZJN-3).
Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v javnem naročanju ZJN-3 ureja v 77. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko naročnik zahteva le dokazila, določena v tem in v 78. členu ZJN 3. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov iz osmega odstavka 77. člena ZJN 3 – npr. z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročil (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3) itd.
V obravnavani zadevi je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, natančneje v Navodilih ponudnikom za pripravo ponudb v podtočki 3.1.3 Tehnična in strokovna sposobnost, navedel:
»Ponudnik je v zadnjih desetih letih od datuma objave obvestila o tem naročilu uspešno izvedel vsaj en primerljiv posel kot je predmet naročila; za naročnika je primerljiv posel izdelava projektne dokumentacije za primerljive procesne objekte kateri zapadejo pod ATEX direktivo. Primerljivi procesni objekti so objekti kjer je zajeta tudi tehnologija, avtomatika, SCADA sistemi, načrtovanje procesnih naprav in sistemov itd.
Ponudnik ima lasten, usposobljen in pooblaščen kader (GZ, št. 61/17) z izkušnjami za projektiranje elektro ali strojnih instalacij v EX izvedbi.
Dokazilo: Izjava o zagotovljenih tehničnih in kadrovskih zmogljivostih, skladna s predlogo«.
Dalje je v Opombi dodatno med drugim navedel še:
»… v primeru, da se ponudnik sklicuje na reference podizvajalca mora ponudnik zagotoviti, da bo ta isti podizvajalec, s katerim izpolnjuje predmetni referenčni pogoj, tudi dejansko sodeloval pri izvedbi tistih delov posla, za katere je bila predložena referenca …«.
Na Portalu javnih naročil je naročnik na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov:
»Podana je zahteva za kader, vendar je ta nekoliko dvoumna. Omenjen standard namreč podaja zahteve samo za izvajalce, ki bodo opravljali dela v ekspl. ogroženem okolju. Tovrstnih zahtev za izdelovalca projektne dokumentacije ni (ne zakonskih in ne iz omenjenega standarda). Prav tako ne obstaja priznan izobraževalni program za pooblaščene inženirje kot izdelovalce projektne dokumentacije. Dejansko je vsak pooblaščen inženir tudi pooblaščen za načrtovanje razpisanih del. Zato pozivamo za dopolnitev dokazovanja usposobljenosti npr. z referencami.«
dne 19. 2. 2020 odgovoril:
»Naročnik je na luški strani objavil popravek razpisne dokumentacije z dne 19.02.2020 s popravljenimi zahtevami za kader, ki se glasi:
Ponudnik ima lasten, usposobljen in pooblaščen kader (GZ, št. 61/17) z izkušnjami za projektiranje elektro ali strojnih instalacij v EX izvedbi.«
Dalje je naročnik na Portalu javnih naročil na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov:
»Ali lahko ponudnik s podizvajalcem zagotovi izpolnjevanje pogojev za tehnično in strokovno sposobnost?«
dne 5. 3. 2020 odgovoril:
»Pogoje za tehnično in strokovno sposobnost mora izpolnjevati tisti, ki bo del storitve na katero se zahteve sklicujejo tudi izvedel.«
Med strankama je nesporno, da je vlagatelj v ponudbi navedel, da bo nastopal s podizvajalcem PROJEKT D.D. NOVA GORICA Podjetje za inženiring, geodezijo, urbanizem in projektiranje, Kidričeva ulica 9A, 5000 Nova Gorica, ter da je naročnikovo zahtevo po »lastnem, usposobljenem in pooblaščenem kadru« izkazoval s sklicevanjem na kader, zaposlen pri podizvajalcu. Med strankama pa je sporno, ali je vlagatelj s takšnim postopanjem ravnal v skladu z zgoraj citirano zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Državna revizijska komisija pojasnjuje, da lahko gospodarski subjekt skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 81. člena ZJN-3 glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Iz te določbe izhaja, da je ponudniku omogočeno, da naštete pogoje izpolni tudi s pomočjo drugih subjektov in ne nujno sam, vendar pa slednje ne velja za primere, ko naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno določi drugače.
Kot že zgoraj navedeno, je naročnik v obravnavani zadevi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da »ima ponudnik lasten, usposobljen in pooblaščen kader (GZ, št. 61/17) z izkušnjami za projektiranje elektro ali strojnih instalacij v EX izvedbi«. Z navedeno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik v obravnavani zadevi izključil uporabo določbe prvega odstavka 81. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je navedena zahteva iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila povsem jasna in nedvoumna ter jo je mogoče razumeti le na način, da mora ponudnik sam razpolagati z usposobljenim in pooblaščenim kadrom, kar z drugimi besedami pomeni, da se v tem delu ne more sklicevati na kader, zaposlen pri podizvajalcu. Tej ugotoviti po oceni Državne revizijske komisije pritrjuje tudi dejstvo, da je ponudnik v ponudbi predložil OBR-6 Izjava o zagotovljenih tehničnih in kadrovskih zmogljivostih, s podpisom katere je naročniku izrecno izjavil, da zagotavlja, da ima lasten, usposobljen in pooblaščen kader. Na ugotovitev Državne revizijske komisije ne more vplivati niti zgoraj citirani odgovor naročnika na Portalu javnih naročil z dne 5. 3. 2020, saj je po oceni Državne revizijske komisije le-tega mogoče razumeti na način, kot je zapisan tudi v Opombi k točki 3.1.3 Navodil ponudnikom za pripravo ponudb, tj. da naročnik dopušča izpolnjevanje referenčnega pogoja s podizvajalci, kar pa ne velja tudi za zahtevo glede kadra.
Državna revizijska komisija na tem mestu še pojasnjuje, da bi vlagatelj, v kolikor je menil, da je sporna določba dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v nasprotju z zakonom, zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila lahko vložil zahtevek za revizijo.
V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in lastnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja pogoja za sodelovanje, vezanega na tehnično in strokovno sposobnost, ni obravnaval kot dopustne ter zato vlagatelju ni oddal predmetnega javnega naročila.
Ker je Državna revizijska komisija že ob obravnavi izpostavljene revizijske navedbe ugotovila, da vlagatelj zatrjevane kršitve v postopku, do katere naj bi prišlo z nezakonito zavrnitvijo njegove ponudbe, ni uspel izkazati, v okviru revizijskega postopka ni vsebinsko obravnavala navedb, ki se nanašajo na drug razlog za zavrnitev njegove ponudbe (tj. neustrezna oz. prenizka vključitev podizvajalca v samo izvedbo predmetnega javnega naročila). Obravnava teh navedb na vlagateljev položaj v postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati, vlagatelj pa za njihovo obravnavo tako ne izkazuje pravnega interesa.
Glede na to, da Državna revizijska komisija kršitev, ki jih je vlagatelj očital naročniku, ni ugotovila, je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva.
Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, 4. 9. 2020
Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba, Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper – Capodistria,
- DR. DUHOVNIK mednarodno podjetje za industrijski inženiring in kooperacije d.o.o., Seničica 17B, 1215 Medvode,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
Med 25. do 29. septembrom 2022 je Evropska Živa knjižnica gostovala v Valenciji, Španija. Njena izvedba se je začela z uradnim sprejemom za predstavnike občin, nevladnih organizacij in živih knjig, ki sodelujejo v projektu in je potekal na sedežu Vlada Valencijske regije v Valencii. Sprejemu so sledile panelne razprave, v okviru katerih so udeleženci razpravljali o rezultatih projekta in o tem, kako izboljšati prihodnje sodelovanje, razpravljali pa so tudi o prihodnosti Evrope in različnih družbenih in političnih izzivih, s katerimi se danes sooča naša celina.
Osrednji dogodek in glavni dogodek že "četrte"Evropske Žive knjižnice je bil organiziran v Španski občini Quart de Poblet. Živa knjižnica je vključila veliko število državljanov in udeležencev iz Španije, Srbije, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, Grčije, Slovenije in Belgije. Branje živih knjig je bilo izvedeno na živahnem trgu v središču Quart de Poblet. Vsaka živa knjiga, ki je bila prisotna, je oseba z edinstveno identiteto in zgodbo, pripravljeno deliti z vsemi, ki pokažejo pripravljenost poslušati. Prebivalci regije Valencia in obiskovalci tega mesta iz vseh okolij so si z veseljem izposojali naše knjige in z njimi plodno razpravljali.
Izvedeno je bilo tudi srečanje predstavnikov občin in organizacij civilne družbe, vključenih v projekt. Ta dogodek je predstavljal priložnost za udeležence projekta, da se še bolj povežejo in razpravljajo o prihodnjem sodelovanju pri transnacionalnih akcijah in projektih. Srečanja so se udeležili predstavniki občine Quart de Poblet (Španija), občine Butel (S. Makedonija), mesta Bijeljina (Bosna in Hercegovina), Javnega zavoda Mladi zmaji (Ljubljana), NVO CONNECT (Belgija), NVO Libero. (Srbija), NVO Backslash (Španija), NVO TiPovej (Slovenija), NVO Interkultura (N. Makedonija), Nacionalno združenje uradov za mlade (Srbija), NVO Out of the Box (Belgija).
Evropska živa knjižnica je bila organizirana s podporo programa Evropa za državljane Evropske unije. Namen projekta je pripeljati žive knjižnice v različna mesta Evrope z idejo o spodbujanju dialoga med državljani iz različnih držav in družbeno-ekonomskih okolij, da bi razbili predsodke in stereotipe med njimi.
Naslednji dogodek prihajajočih živih knjižnic bo potekal v Ljubljani, 20. 10. 2022 in kasneje še v Beogradu. Ne zamudite priložnosti, da postanete del prizadevanja za izgradnjo razumevanja med evropskimi državljani. Za več informacij nam pišite na info@tipovej.org
Projekt "European Living Library for Young Citizens" je sofinanciran s strani programa Evropa za državljane Evropske unije.
Nazaj na arhiv
Twitter
Zavod za ustvarjalno družbo,
status organizacije za mlade v javnem interesu
m.š.: 2148315
d.š.: 57832242
tipovej{afna}siol.net
+386 (0) 41 772 705
Trg prekomorskih brigad 1
1000 Ljubljana
tipovej
PKP
© 2015 TiPovej! | Avtorji
Izjava o odgovornosti za vsebine
|
Kolofon
|
Kontakt
Identiteta: JPG. / PDF.
Namenite nam 0,5 odstotka dohodnine za donacije. To vas ne stane nič. Izpolnite morate le obrazec. Tako nam boste pomagali pri uresničevanju ciljev. |
Tako v poklicnem, kot v zasebnem življenju se mladi srečujete z mnogimi izzivi. Ko gre za zaposlovanje, se celotna Evropa ukvarja s problemom brezposelnosti mladih. Vendar raziskave kažejo, da je verjetnost, da bodo mladi, ki so se udeležili študijskih izmenjav ali študijske prakse v tujini, brezposelni, dvakrat manjša.
Pomembno je, da prepoznate priložnosti in pravočasno sprejmete tudi priložnostno delo, vsaj na začetku vaše karierne poti. Življenje nas največkrat šele kasneje zapelje na pravo poklicno pot. Priložnosti se odpirajo tudi same od sebe, seveda če smo do njih odprti tudi mi sami. Poleg formalnega znanja pa je potrebno razvijati še ostale neformalne veščine, ki nam v življenju pridejo prav. Te in vaše osebnostne lastnosti so lahko ključ do dobre in iskane zaposlitve. Nekaj vam jih seveda lahko ponudi šola, ali pa vam jih privzgoji družina, toda najpomembnejše je, da predvsem sami prepoznate pomembnost vseživljenjskega učenja. Sami smo in ste odgovorni za svojo prihodnost.
Trendi, ki jih trenutno narekuje gospodarstvo seveda favorizirajo določene poklice, ki so v svoji osnovi bolj naravoslovne usmeritve. Vendar v življenju si zares dober v tistih stvareh, ki te osrečujejo. Zato je pomembno, da počnemo to, kar nas veseli.
Zanimiv je podatek, da je gospodarstvo evropskih start-upov v najboljši formi doslej, predvsem po zaslugi optimizma, inovativnosti in odličnih idej mladih. Morda se lahko prav vi preizkusite v samozaposlitvi. Program Jamstvo za mlade, ki ga izvaja Slovenija, je zelo naklonjen ideji samozaposlovanja. Seveda je posledica samozaposlovanja lahko tudi prekarno delo ali pa prikrivanje stopnje brezposelnosti, zato se ga lotite le, če se v tem zares prepoznate oziroma se želite preizkusiti tudi v podjetniških vodah.
Spoznanje, da zaposlitev za celo življenje ni več, je danes realno. Najverjetneje bomo do svoje upokojitve zamenjali še veliko delovnih mest. Vendar prav v tem lahko prepoznamo tudi priložnost in možnost za vseživljenjsko učenje. Najpomembnejše je, da zaupamo v to, da se vsakič, ko se zaprejo ena vrata, odprejo druga, morda večja, z novo priložnostjo.
Dragi mladi, zagotovo niste izgubljena generacija. Kljub vsem preprekam je najpomembnejše, da v to verjamete tudi sami.
Romana Tomc, evropska poslanka ELS/SDS
Navigacija prispevka
POMOČ MLADIM je NALOŽBA V PRIHODNOST – Patricija Šulin
Mladost! – Franc Bogovič
Podobni prispevki
Intervju z evropskim poslancem Ivom Vajglom
Intervju z evropsko poslanko Romano Tomc
Zaposlitev v tujini: UČENJE JEZIKA
Mladinska izmenjava v Nemčiji
Izjava za javnost ob prvem juliju, pričetku predsedovanja Svetu EU
E-novice
Elektronski naslov:
S potrditvijo spodnjega gumba soglašate, da ste prebrali Obvestilo o zasebnosti, da ste seznanjeni z varstvom osebnih podatkov ter da soglašate z uporabo posredovanih podatkov za namene prejemanja e-novic.
Želim prejemati e-novice.
Priložnost.EU
Priložnost.EU je projekt, prek katerega želimo dijake, študente in ostale zainteresirane mlade seznaniti z izobraževalnimi, kariernimi in drugimi priložnostmi, ki jim jih ponuja Evropska unija. Projekt poteka pod okriljem Zavoda Nefiks, ki ga pri delovanju podpira Urad RS za mladino. |
Dedek je lastnik hiše, v kateri je do nedavnega živel skupaj z mojim očetom, svojim sinom. Zaradi zdravstvenih težav zdaj živi v domu upokojencev. Zaradi velikosti, stroškov in vzdrževanja hiše, za katero moj oče sam ne more skrbeti, smo se dogovorili, da bi jo prodali.
Zanima me, katera opcija je najugodnejša.
Če dedek prepiše nepremičnino na očeta (se pravi svojega sina) ali name (se pravi vnuka), sva v tem primeru oba, jaz ali oče, upravičena plačila davka ob darilni pogodbi?
Kako je v primeru prodaje nepremičnine z davkom od kapitalskega dobička - ali bi bil oče plačila oproščen, glede na to, da je bival na istem naslovu kot dedek?
Kako bi lahko uredili prodajo nepremičnine v dedkovem imenu, lahko na primer mene pooblasti za prodajo? Kako je v tem primeru s plačilom davkov?
Najlepša hvala za pomoč!
- Luka
Odgovarja:
Urša Zupan
pravnica, vprašanja zanjo naslovite na: deloindom@delo.si
Kot obdarjenec I. dednega reda ste oproščeni plačila davka na darilo
Pozdravljeni,
darilna pogodba je pogodba, ki jo ureja Obligacijski zakonik, s katero se ena oseba zaveže na drugo osebo neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico, obdarjenec pa se seveda s tem strinja. Zanima vas, kaj se zgodi z obdavčitvijo, če vaš dedek z darilno pogodbo prenese lastninsko pravico na hiši na vas ali vašega očeta in kaj se zgodi z davkom na kapitalski dobiček, če se vaš oče kasneje odloči podarjeno nepremičnino prodati.
Kar se tiče plačila davka na dediščine in darila, je le ta odvisen od dednega reda, saj Zakon o davku na dediščine in darila predvideva kar nekaj davčnih oprostitev. Tako je davka oproščeno darilo, ki ga prejme dedič I. dednega reda oziroma obdarjenec, ki je izenačen z dedičem I. dednega reda. V to kategorijo sodijo tudi potomci, posvojenci in njihovi potomci torej vnuki. Vnuki so torej oproščeni plačila davka na darilo oziroma dediščino.
Davka je oproščeno še darilo, če ga prejme:
dedič I. dednega reda oziroma obdarjenec, ki je izenačen z dedičem I. dednega reda - potomci, posvojenci in njegovi potomci, zakonec oz. zunajzakonski partner
davčni zavezanec, ki je izenačen z dediči I. dednega reda – zeti, snahe, pastorki in potomci pastorkov ter partner iz registriranih istospolni partnerski skupnosti. Med pastorka se uvršča tudi otrok zunajzakonskega partnerja. Enako velja tudi za zeta in snaho, kar pomeni, da se med zeta in snaho uvršča tudi zunajzakonski partner otroka (zunajzakonski partner hčerke = zet; zunajzakonska partnerka sina = snaha). Oseba s statusom pastorka ohrani svoj status tudi v primeru, ko zakonski oz. zunajzakonski partner (biološki starš pastorka) umre pred zapustnikom (ohranitev razmerja svaštva med zapustnikom in dedičem – pastorkom, v primerih prenehanja zakonske oz. zunajzakonske zveze zaradi smrti).
V primeru, da se vaš dedek odloči z darilno pogodbo, vam ali vašemu očetu podariti nepremičnino, ste kot obdarjenec I. dednega reda oproščeni plačila davka na darilo.
Prodaja nepremičnine je nadalje podvržena davku na promet z nepremičninami in tudi plačilu dohodnine od dobička iz kapitala, seveda pod določenimi pogoji.
Zavezanec za plačilo davka na promet z nepremičninami je prodajalec. Davčni organ zavezancu odmeri davek na promet od nepremičnin, ki znaša 2 % od vrednosti nepremičnine. Če davčni organ ugotovi, da pogodbena vrednost ustreza primerljivi tržni vrednosti, izda odločbo v skrajšanem postopku in zavezancu vroči tudi plačilni nalog. Ko davčni organ ugotovi, da je zavezanec plačilni nalog poravnal, na originalnem izvodu pogodbe potrdi, da je bil davek odmerjen in plačan. Brez potrdila o plačanem davku na promet od nepremičnin namreč ni mogoče overiti podpisov na pogodbi pri notarju in opraviti vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo. V primeru, da je treba plačati tudi dohodnino od dobička iz kapitala pa je davčna osnova za odmero dohodnine od dobička iz kapitala razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Stopnja davka, določena v višini 27,5 %, se na vsakih dopolnjenih pet let imetništva nepremičnine zmanjšuje (po petih letih bo stopnja 20 %, po desetih letih 15 %, po petnajstih letih 10 %), po 20 letih imetništva nepremičnine pa se tega davka ne plača. Davčna osnova se zniža za normirane stroške, za plačan davek na promet nepremičnin ali davek na dediščine in darila ter za dejanske stroške, ki jih je zavezanec imel zaradi vlaganja v obnovo nepremičnine. Slednje zavezanec dokazuje z računi, zato je priporočljivo, da od dobaviteljev oziroma izvajalcev storitev pridobi račune in jih shrani.
Sprašujete, ali bi bil vaš oče oproščen plačila dohodnine od dobička na kapital, ker je bival na istem naslovu, kot dedek (njegov oče): žal obstaja le izjema (oprostitev) za posameznika, ki prodaja stanovanje ali stanovanjsko hišo, kjer je imel stalno prebivališče in ga je imel v lasti ter je tam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred prodajo. V tem primeru bi moral plačati sam davek na promet z nepremičninami (2-% davek), ne pa tudi za dohodnino od dobička iz kapitala.
Vaš dedek lahko za prodajo nepremičnine pooblasti tudi vas ali katerokoli drugo osebo. Pooblastilo za prodajo nepremičnine ima zakonsko določeno vsebino in obliko. Vsebovati mora določilo, da je pooblaščenec upravičen skleniti prodajno pogodbo in izstaviti nepogojno zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na kupca. Vsebovati mora tudi navedbo, da je pooblaščenec dolžan predhodno seznanjati pooblastitelja s svojimi dejanji in posli, ki jih opravlja na podlagi pooblastila. Podpis pooblastitelja mora biti notarsko overjen. Overitev podpisa pa ne zadostuje za sklenitev pogodbe v obliki notarskega zapisa. V tem primeru mora biti tudi pooblastilo sestavljeno v enaki obliki - v obliki notarskega zapisa. S tem ko bi vaš dedek pooblastil nekoga drugega za prodajo nepremičnine, se ne bi odpovedal svojim pravicam in obveznostim. Še vedno bi bil tako zavezanec za plačilo davka.
VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA
Imate vprašanje povezano z nakupom in prodajo nepremičnine, predkupno pravico, zemljiškoknjižnimi postopki, zaznambami v zemljiški knjigi, pravicami in obveznostmi, ki jih imate kot etažni lastnik v večstanovanjski stavbi, najemniškimi razmerji, služnostnimi pravicami na zemljišču, dedovanjem nepremičnin, urejanju odnosov med mejaši in podobnimi problemi?
Vprašanja za pravno svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Nepremičninska pravna svetovalnica.
Please enable JavaScript to view the comments powered by Disqus.
Povezani članki
Prodajate nepremičnino? Te malenkosti ji l...
Oče je prodal vikend na Hrvaškem - kakšne ...
Kako pripraviti stanovanje za prodajo
Deli na facebooku
Deloindom
Deli na drugih omrežjih
Najbolj brano
Interier Božično drevo, ki je obnorelo družabno omrežje
Živali Razlogi, ki vas bodo odvrnili od želje po mački
Ogrevanje in hlajenje Kako preprečiti zoprne zvoke v radiatorjih
Dogodki
24. 11. 2022 ob 19. uri
Razstava o Plečniku kot učitelju
12. 11. 2022 ob 10. uri
Na ogled prva neto ničenergijska hiša v Sloveniji
30. 10. 2022 ob 14. uri
Noč črnih mačk v Zavetišču Ljubljana z maratonom posvojitev
Vsi dogodki >
Zadnji komentarji
Ne spreglejte
Eden od lastnikov stavbe ne da soglasja za nujno obnovo dotrajane strehe - kaj lahko storimo
Svetovalnica: Kdo lahko uporablja služnostno pot
Svetovalnica: Sosed je zasadil živo mejo brez soglasja, zdaj moram še skrbeti zanjo – kaj lahko storim
Po več kot 50 letih garaže ne moremo vpisati v zemljiško knjigo, kaj lahko storimo
Priporočamo
10 najlepših mansard
Najbolj brane arhitekturne rešitve leta 2019
VIDEO: Kako urediti omaro po metodi Marie Kondo – svetuje Tina Markun
VIDEO: Kako presaditi orhidejo
16. novembra 2022 /št. 11/ leto 29
Odprta vrata
PRENOVA POLKLETNEGA STANOVANJA
Toplotne črpalke
PLINOVOD NI VEČ OVIRA, DALJINSKO OGREVANJE ŠE
Bivanje
Gradnja in obnova
Energija in okolje
Vrt in živali
Nasveti
O nas
Kontakti
Naročite se
Oglaševanje
Copyright © Delo in dom, Delo d.o.o. 2022. Vse pravice pridržane.
Piškotki
Pogoji uporabe
Politika varstva zasebnosti
Login
Register
Facebook Google Twitter
Or use your account on Blog
E-mail Error message here!
Password Hide Error message here!
Remember me
Forgot your password?
Facebook Google Twitter
Or register your new account on Blog
Username Error message here!
E-mail Error message here!
Password Hide Error message here!
I agree to the Terms
Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.
E-mail Error message here!
Back to log-in
Close
Več informacij
Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?
S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o. |
Prostovoljno gasilsko društvo Grabonoš iz Občine Sveti Jurij ob Ščavnici je lani prizadela napaka na vodovodni napeljavi v tamkajšnjem gasilskem društvu, ko je po prostorih društva izteklo okoli 320 kubičnih metrov vode. Zaradi tega so v društvu prisiljeni nujno obnoviti garažne prostore in streho na garaži, saj po ogledu gradbenikov obstaja velika verjetnost, da se v določenih neugodnih vremenskih razmerah, kot se je pozimi pokazalo že tudi v velikih količinah snega na strehi, vse skupaj poruši na gasilski avto in vso opremo za reševanje. Pomoč je tudi že ponudila Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, skupaj pa je več kot 80 gasilcev stopilo še z motoristi motokluba Jürjovški zmaji, ki prav tako domujejo v grabonoškem gasilskem domu. Več pa v reportaži v novem Vestniku.
Aktualno Črna kronika Šport Popularno Fotogalerije Akcije in nagradne igre
Tiskane izdaje Dogodki Fotogalerija Horoskop
O podjetju Oglaševanje Naročnine, mali oglasi, zahvale in spomini Uredništvo Splošni pogoji
Dovoljenje za obdelavo podatkov Uporaba piškotkov Pravila komentiranja Splošni pogoji akcije »Bodi moder, naroči Vestnik zdaj!« Volitve 2022 Vestnikovo žrebanje za sočne nagrade |
Otvoritve razstav so za umetnika, osebo, ki razstavlja svoje delo, bodisi likovno, bodisi fotografsko, grafično, kiparsko, ročno delo… razgaljanje samega sebe pred širšo javnostjo. Otvoritev predstavlja dosežen cilj, neko zaključeno celoto določenega umetnikovega obdobja, javnost in strokovna kritika pa je tista, ki ga oceni in mu pripne vrednost. Ravno zato je izrednega pomena, na kakšen način umetnik, organizator razstave zaigra na struno opazovalcev, kritikov. Živa glasba pričara na tovrstnih eventih poseben občutek.
Glasbo na otvoritvi je potrebno uskladiti s temo predstavljenega in na podlagi tega lahko svetujemo, katera glasbena skupina, posamezniki, vokalisti, instrumentalisti, bi bili optimalni kot zvočna kulisa ali kot del programa na otvoritvi.
Izbira se začne pri etno, ljudski glasbi,ta je tudi najpogostejša, jazzu, klasični glasbi… vedno pa jo skušamo urediti po Vaših željah.
Zadnjič posodobljeno: 29. Dec. 2009
Ponujamo vam glasbo po meri za vse vrste dogodkov in priložnosti. Vsako željo se trudimo izpolniti in možnosti je res veliko. Pošljite nam vaša vprašanja in našli bomo glasbo po meri za vaš dogodek! Preberite si tudi več o nas ali pa pobrskajte po naši ponudbi glasbe.
Vprašajte nas
Nasveti za glasbo:
Praznovanje abrahama
Glasba na poroki
Pogrebne pesmi
Otroški rojstni dan
Pogrebi
Civilna poroka
Živa glasba
DJ na poroki
Pogrebna pesem
Kakšno glasbo ponujamo:
Klasična glasba
Solistični inštrumenti
Vokalne skupine
Zabavna glasba
Etno
Kontakt
Glasba po meri
041 329 835
info@glasbapomeri.com
Izvajalci
Ste dober glasbeni izvajalec in iščete zaslužek? Vpišite se v našo bazo ponudnikov glasbe.
© 2009 Glasba po meri Luka Ortar s.p. Vse pravice pridržane. Glasbeni posnetki na spletni strani niso namenjeni javnemu predvajanju.
Da bi vam olajšali uporabo našega spletnega mesta, uporabljamo piškotke (angl. cookies). Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov. Sprejmi piškotke Kaj so piškotki? |
Papež Frančišek je razglasil leto posvečenega življenja. O redovnikih in redovnicah je izrekel pomenljive besede: »So možje in žene, ki lahko prebudijo svet. Posvečeno življenje je preroštvo. Bog nas prosi, da izstopimo iz gnezda, ki nas obdaja, in se odpravimo na meje sveta ter se pri tem izogibamo skušnjavi, da bi jih udomačili. To je najkonkretnejši način posnemanja Gospoda.«
V čem je mogoče prepoznati osnovni pomen posvečenega življenja?
Prvi del dokumenta Znova začeti pri Kristusu (CD 100), ki govori o posvečenem življenju, ima naslov: Posvečeno življenje – navzočnost Kristusove ljubezni sredi človeštva. In v njem beremo: »Današnja družba pričakuje in hoče videti v njih oprijemljiv odsev Jezusovega delovanja, njegove ljubezni do vsakega človeka brez razlikovanja ali kakovostnih pridevkov« (2). In nadaljuje: »Njihovo življenje izpričuje ljubezen do Kristusa, ko hodijo za njim, kot jim predlaga evangelij, in z notranjim veseljem prevzamejo isto obliko življenja, kot jo je On izbral zase. Čeprav ta hvalevredna zvestoba ne išče druge potrditve razen tiste, ki jo daje Gospod, 'sestavlja živ spomin na to, kako je živel in deloval Jezus kot učlovečena Beseda pred Očetom in pred brati'« (5).
So »odsev Jezusovega delovanja, njegove ljubezni« in »prevzamejo isto obliko življenja« kot On ter zato sestavljajo »živ spomin« na Jezusov način življenja - to so čudoviti izrazi, smisla posvečenega življenja. Kot posamezniki in kot skupnosti so sredi sveta »odsev«, »oblika« in »spomin« Jezusovega načina življenja na zemlji. To pomeni, da so osebe posvečenega življenja izbrale najbolj zvesto obliko Jezusove ponižnosti sredi razmer današnjega življenja. Trudijo se živeti tako, da bi vsak, ki jih vidi in doživi, lahko zaznal delček tega, kar je Jezus živel kot človek na zemlji. Res smo k temu poklicani vsi kristjani, a redovniki in redovnice to želijo storiti na poseben in čim bolj popoln način. To jim daje status posebnega daru v življenju Cerkve, ki pomembno sodeluje pri njenem odrešenjskem poslanstvu. V Cerkvi je ta način življenja evangeljske radikalnosti v čistosti, uboštvu in pokorščini visoko cenjen, saj se zgleduje pri samem Kristusu Gospodu, ki si je sam izbral tako obliko življenja na zemlji. Ta "stan" je svojski življenju in svetosti Cerkve. Cerkev je na drugem vatikanskem koncilu dvignila redovno življenje k »dostojanstvu cerkvenopravnega stanu« in ga z bogoslužnim dejanjem »napravlja za Bogu posvečen stan« (C 45). Kristjan se s sprejemom redovnega načina življenja »docela izroči v last« Bogu, tako da je »z novim in posebnim naslovom določen za službo Bogu in za njegovo čast« (C 44). Zaobljube evangeljskih svetov so v Cerkvi in za svet »znamenje, ki more in mora vse ude Cerkve učinkovito pritegovati k vnetemu izpolnjevanju dolžnosti krščanskega poklica«, jih »bolj osvobaja od zemeljskih stvari«, »bolje razodeva nebeške dobrine«, »bolje tudi pričuje za novo in večno življenje«, »bolj zvesto posnema ... in trajno predstavlja tisto obliko življenja, ki jo je sprejel Božji Sin« (C 44.46). Zato je redovnik/ca pred vsem drugim usmerjen v to, da daje svetu vidno pričevanje nedojemljive Kristusove skrivnosti. S tem je njegova posvetitev po evangeljskih svetih tesno povezana s pričevanjem in misijonskim poslanstvom Cerkve.
Redovno življenje je živo znamenje življenjske moči vere, ki je sposobna človeka docela prevzeti; je znamenje daru, ki ni obljuba boljšega življenja na tem svetu, ampak oznanilo, da končni cilj našega življenja neskončno presega ta svet in bo uresničen, ko bomo v polnem občestvu z Bogom. Škofje so 2012 na sinodi v Rimu v končni poslanici o redovnikih zapisali: »Z vidika onstranskega smisla človeškega bivanja opravljajo posebno pričevanje v Cerkvi in v svetu tisti, ki jih je Gospod poklical v posvečeno življenje. Življenje, ki je popolnoma posvečeno njemu v uboštvu, čistosti in pokorščini, je znamenje prihodnjega sveta … Spodbujamo jih k zaupanju tudi v zanje težkih razmerah v času tolikih sprememb. Kličemo jim, naj se utrdijo kot pričevalci in pospeševalci nove evangelizacije v raznih življenjskih okoljih, kjer deluje karizma njihove ustanove.« Zato jih tudi mi priporočajmo Jezusovemu Srcu, naj jih še bolj upodobi po sebi.
Avtor Župnjiski list ob 00:18
Oznake: Jezusovega, načina, odsev, Posvečeno življenje, življenja
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Novejša objava Starejša objava Domov
Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)
Twitter
Follow @SticnaComSlo
Priljubljene objave
Rožni venec
Tistim, ki bodo molili rožni venec Marija obljublja: Kdor mi bo zvesto služil z molitvijo rožnega venca, bo prejel obilje milosti. Obljubim...
8. Zgovoren molk
Marija je pa vse ohranila v srcu in premišljevala (prim. Lk 2,19). In imela je kaj premišljevati! Sveto pismo nam tega ne razkriva do kaki...
8. Judežev poljub
V pesmi slednici, ki jo beremo na praznik Svetega Rešnjega Telesa , je takole zapisano: Dan je dobrim, dan krivičnim, le z učinkom prav razl...
5. JANEZ JANŠA starejši (oče Janeza Janša) Srce Jezusovo, neskončno veličastno
»Pomislite, neskončno veličastvo Boga je skrito v človeškem srcu Marijinega Sina! To Srce je naša zaveza! To Srce pomeni največje približa...
20. Posvečeno življenje: odsev Jezusovega načina življenja
Papež Frančišek je razglasil leto posvečenega življenja. O redovnikih in redovnicah je izrekel pomenljive besede: »So možje in žene, ki l...
18. Usmiljeni Jezus
Poljska redovnica sv. Favstina Kowalska je v prejšnjem stoletju svetu pričala o Jezusovem usmiljenju. Jezus se ne veseli, da bi ljudje trp...
Odgovorimo s svetostjo
10. Odgovorimo s svetostjo Danes je duhovnik postavljen v čas rastočega liberalnega in relativističnega gledanja na krščanske vrednote, kar...
4. Magdalena Gornik, mistikinja 1835–1896
V majhni vasi Janeži na Gori nad Sodražico se je 19. julija 1835 rodila tretja deklica. Pri krstu so ji dali ime Marija Magdalena. Zras...
23. Božji služabnik Danijel Halas 1908–1945
Visoko na hišnih dimnikih in raznih drogovih so štorklje spletle svoja gnezda. V njih so že čivkali mladički in iztezali svoje kljunčke, da...
4. Zahvala
Če danes potujete po Grčiji lahko slišite, ko vam na koncu obiska ali nakupa rečejo: euharísto. To pomeni hvala. Beseda evharistija pomeni z... |
Mreža Slovenski gledališki založniki, v katero se vključujejo Emanat, Knjižnica MGL, Maska Ljubljana in SLOGI, je bila vzpostavljena z namenom, da se povežejo slovenski založniki, ki izdajajo strokovno literaturo s področja uprizoritvenih umetnosti. Sprva so nastopali skupaj zato, da bi na velikih založniških prireditvah dosegli večjo vidnost, sčasoma pa so se začeli vse bolj zavedati dejstva, da jih povezuje skupno bralno občinstvo. Prav posebej pa jih druži vloga v izdajateljskem polju – ti gledališki založniki s svojo izdajateljsko politiko v prostor pogosto vnašajo nevidne, obrobne in nišne vsebine, ki se težko borijo za obstanek, in že z vztrajanjem močno prispevajo k širini založniške krajine. V tem je zagotovo nekaj temeljno političnega. Tiskane izdaje Slovenskih gledaliških založnikov bodo v okviru CoFestivala na voljo za ogled in nakup po sejemskih cenah.
Ocena
Pokaži starejše komentarje (-2)
Napišite komentar
×
Ime:
Komentar
Naročite e-novičnik
Naroči
Zadnje spremembe na portalu
© Tamara Matevc, Gregor Matevc in Samo M. Strelec 2007; Novi Zato. z dovoljenjem avtorjev 2008. | Stik: Sigledal | Nosilec portala: Novi ZATO., zanj Samo M. Strelec | Portal sofinancira Ministrstvo za kulturo | ISSN: 1855-9662 | Oblikovanje: Kontrastika | O piškotkih | Politika zasebnosti | Pravno obvestilo |
Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji članice in člani odbora: poslanca mag. Janeza Žaklja nadomešča poslanka dr. Vida Čadonič Špelič, Poslanska skupina Nova Slovenija.
Pozdravljam vse navzoče, še posebej kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, gospoda dr. Aleksandra Jevška in besedo predajam predsednici Odbora za gospodarstvo, mag. Bojani Muršič, s katero sva se dogovorila, da bo vodila današnjo sejo.
mag. Bojana Muršič
Hvala lepa.
Tudi jaz vse navzoče prav lepo pozdravljam, tudi kandidata, gospoda dr. Aleksandra Jevška!
Pričenjam 2. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednji član gospod Jožef Horvat, na seji kot nadomestna članica sodeluje dr. Vida Čadonič Špelič iz Poslanske skupine Nova Slovenija.
S sklicem ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku nisva prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem.
Prehajamo na 1. – in edino – TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV DR. ALEKSANDRA JEVŠKA, KANDIDATA ZA MINISTRA BREZ RESOJA, PRISTOJNEGA ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO.
Predsednik Vlade, dr. Robert Golob, je predsednici Državnega zbora, mag. Urški Klakočar Zupančič, 25. 5. 2022 na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora, predlagal listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije.
Predsednica Državnega zbora je Odboru za gospodarstvo in Odboru za zadeve Evropske unije posredovala predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko imenuje gospoda dr. Aleksandra Jevška. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora, je bila sklicana današnja skupna seja, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil ter odgovarjal na vprašanja članic in članov obeh odborov. Odbora bosta po opravljeni predstavitvi, v skladu z 231. členom Poslovnika predsednici Državnega zbora in predsedniku Vlade, poslal mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata.
Na sejo odbora je vabljen gospod dr. Aleksander Jevšek, kandidat za ministra. Za sejo ste kot gradivo prejeli: Listo kandidatk in kandidatov za ministre in ministrice Vlade Republike Slovenije, z dne 25. 5. 2022, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora, in gradivo številka 20-12/22-30/1 z dne 25. 5. 2022, ki ste ga članice in člani zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal sistema UDIS.
Glede poteka današnje seje vas obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidata, nato pa bodo sledila vprašanja članic in članov odborov kandidatu in njegovi odgovori.
Sedaj pa prehajamo na predstavitev kandidata.
Dr. Aleksander Jevšek, dajem vam besedo za vašo predstavitev, izvolite.
Aleksander Jevšek
Hvala lepa.
Spoštovana predsednica, spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, najprej mi dovolite, da izrazim izjemno čast, da lahko sedim tukaj pred vami in vam predstavim vizijo dela na področju ministrstva, katerega kandidat sem.
Dovolite mi najprej, da se osebno predstavim. Star sem 60 let, poročen in oče enega otroka. Magistrski študij sem zaključil na Pravni fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa s področja kriminalistike. Po tridesetih letih dela v slovenski policiji, zadnja štiri leta sem opravljal funkcijo direktorja kriminalistične policije, sem dve leti sodeloval v projektu Law Enforcement Support v Bosni in Hercegovini, leta 2014 pa bil izvoljen za župana Mestne občine Murska Sobota, kjer še vedno delam v okviru svojega drugega mandata. Imam status vojnega veterana. Rojen sem na Koroškem, živim pa v Prekmurju. Življenjsko prihajam iz dveh regij, ki sta razvojno najbolj zaostali. Več let sem bil predsednik Skupnosti občin Slovenije in član slovenske delegacije v Evropskem odboru regij, v okviru te funkcije tudi član komisije NAT, CIVEX, JCC za Srbijo in član delovne skupine v projektu U-LEAD za Ukrajino. Predvsem pa sem, kot rečeno, skoraj 2 polna mandata vodil občino, ki je znala povezati regijo, da smo za prave razvojne podvige uspešno izvedli projekte, sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Ne le, da smo uspešno koristili denar, ampak smo z njim mrežno izboljšali gospodarsko in družbeno blaginjo celotne regije. V meni so zapisani geni zavednih Slovencev in trmastih Libeličanarjev. S premikanjem mejnih kamnov in s koli v rokah so pogumni ter trmasti Korošci od leta 1920 do leta 1922 dosegli, da so danes Libeliče, majhna koroška obmejna vasica v Sloveniji in ne v Avstriji. Z jasno držo in odločnim delovanjem so preprečili nasilno pripojitev kraja k Avstriji in ubranili voljo ljudstva, da ostanejo Slovenci. Kot otroci smo ob obletnici plebiscita risali grafite z napisom »7. člen: pravica naša« in s tem izražali jezo na vse, ki so živeli na drugi polovici njive, kjer je potekala takrat meja med Avstrijo in takratno SFRJ. Neke noči pa se je zgodilo nekaj, kar je odločilno vplivalo na moje gledanje sosedov preko njive. V Libeličah je zagorel hlev. Domači gasilci s staro in pokvarjeno gasilsko opremo požara več niso obvladovali. Ko je že grozilo, da bo zgorela še kmetija, so na pomoč pridrveli gasilci iz sosednje avstrijske vasi. Ker so bile rampe na mejnem prehodu zaklenjene, so jih dobesedno prebili in preprečili katastrofo. Povedano v sodobnem evropskem jeziku ali besednjaku, so bile v začetku sedemdesetih Libeliče tako prvi slovenski kraj v Evropi brez meja in prvi kraj, deležen skupnih evropskih ukrepov na področju zaščite in reševanja. Avstrijski gasilci se niso ozirali na meje. Sledili so svojemu poslanstvu, služiti in pomagati ljudem, ko so v težavah, ne glede na meje, ne glede na ceno. Ta dogodek je zaznamoval moje življenje. Premaknil je meje, ne med državami, ampak predvsem v mojem osebnem dojemanju mej. Ob gledanju avstrijskih gasilcev sem spoznal, da največje zadovoljstvo, ki ga posameznik v življenju lahko doživi, ni v količini denarja in bogastvu, ampak v služenju skupnosti, služenju ljudem. Poleg 30 let dela v slovenski policiji je bila največja čast v mojem življenju, da sem lahko vodil Mestno občino Murska Sobota. Verjamem, da bo še večja čast, če bom z vašim zaupanjem postal minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo.
Dovolite, da najprej začnem svojo predstavitev z analizo stanja. Preden podam svoj pogled na aktualno stanje, bi se rad zahvalil vsem dosedanjim ministrom, odgovorim za kohezijo in regionalni razvoj. Skupaj z njihovimi sodelavci, predstavniki razvojnih agencij in občin so dosegli veliko. Zaradi njihovega dela je danes Slovenija lepa, varna in čudovita dežela, ki ima možnosti, da uspešno nagovori vse izzive prihodnosti. Evropska komisija v 8. kohezijskem poročilu Kohezija v Evropi do leta 2050 ugotavlja naslednje. Kohezija v Evropski uniji se je izboljšala, vendar še vedno obstajajo vrzeli. Dosežen je bil znaten napredek pri izboljšanju zaposlenosti in socialni vključenosti, vendar pomembni strukturni izzivi ostajajo. Za zmanjšanje regionalnih razlik v zaposlenosti sta potrebna večja rast zaposlenosti in zmanjšanje razlik med spoloma. Število ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, se je med letoma 2012 in: 2019 zmanjšalo. Razlike na področju zdravja se zmanjšujejo. Kohezijska politika je pripomogla k zmanjšanju razlik. Potem, ko so se nacionalne javne naložbe zaradi gospodarske in finančne krize zmanjšale, je prav kohezijska politika postala pomembnejši vir naložb. V naslednjih 30. letih bo rast Evropske unije temeljila na zelenem in digitalnem prehodu. To bo prineslo nove priložnosti, vendar bodo potrebne tudi velike strukturne spremembe, ki bodo verjetno povzročile nove regionalne razlike. Demografski prehod lahko ogrozi kohezijsko rast, če bo postal prezrt. Od načinov upravljanja teh prehodov bo odvisno ali bodo vse regije in vsi državljani ne glede na to kje živijo, lahko imeli koristi od teh prehodov. Da bi Evropo pripravili na spopadanje s temi izzivi, je ključnega pomena, da se spodbudi prehajanje med zaposlitvami v zelene in digitalne sektorje ter reši pomanjkanje s tem povezanih znanj in spretnosti. Zeleni prehod ter zlasti cilji ogljično nevtralnega in krožnega gospodarstva bodo preoblikovali naša gospodarstva. Povečalo se bo zaposlovanje v sektorjih kot so energija iz obnovljivih virov, recikliranje, oblikovanje, prenova in ekosistemske storitve, vendar lahko to negativno vpliva na sektorje, ki morajo zmanjšati svoje emisije in na regije v katerih se ti sektorji nahajajo. Kohezijski ministri držav članic Evropske unije bodo 2. junija sprejeli sklepe k osmem kohezijskem poročilu z glavnimi poudarki na naslednje. Zeleni in digitalni prehod sta glavna izziva, ki ponujata nove priložnosti za evropsko rast v katere bi morali usmeriti svoje naložbe in zagotoviti pravično prilagajanje, da bi se izognili novim razlikam, ki izhajajo iz teh prehodov. Inovacije, podjetništvo in gospodarska diverzifikacija ter dobro opravljanje, upravljanje, so lahko ključni dejavniki dolgoročne regionalne gospodarske rasti in večje odpornosti na asimetrične pretrese. Da bi ljudem, podjetjem in območjem, zlasti občinam pa tudi malim in srednjim podjetjem pomagali, da na socialno pravičen način pospešijo zeleni prehod, jih je treba podpreti pri njihovih prizadevanjih za obravnavanje podnebnih sprememb in energetskega prehoda, okrepiti odpornost na podnebna tveganja, zagotoviti trajnostno krožno gospodarstvo in čisto okolje, bogato z biotsko raznovrstnostjo ter jih spodbujati pri izvajanju rešitev, ki temeljijo na naravi. Da je kohezijska politika ena najpomembnejših orodij za spodbujanje razvoja v manj razvitih regijah in pomembna naložbena politika Evropske unije, ki bi morala še naprej podpreti naložbe potrebne za konvergenco in preprečiti razvojne pasti za vse regije. Kohezijska politika ni krizni inštrument, vendar je regijam pomagala ublažiti posledice nedavnih kriz in komisija meni, da se mora politika prilagoditi novemu razvoju, ne da bi pri tem škodovala njenim strukturnim in dolgoročnim ciljem zlasti tako, da najprej izkoristijo ustrezne določbe sedanjega pravnega okvirja. Pomen krepitve zmogljivosti, ocenjevanja in izvajanja pridobljenih izkušenj, da bi nenehno izboljševali učinkovitost kohezijske politike in spodbujali programe z visokim donosom. Komisija poziva k začetku razmisleka o prihodnosti kohezijske politike po letu 2027, da bi oblikovali enostavnejši in učinkovit sklop pravil ter preprečili težnjo po povečanju sredstev. UMAR v svojem poročilu o razvoju 2022 po strateških usmeritvah strategije razvoja Slovenije 2030 ugotavlja, slovensko gospodarstvo je po padcu ob izbruhu epidemije COVID-19 v letu 2021 hitro okrevalo, izziv pa ostaja zmanjšanje razvojne vrzeli s povprečjem Evropske unije, ki zahteva prehod v inovacijsko podprto rast, z visoko produktivnim, nizko ogljičnim krožnim gospodarstvom. Slovenija je leta 2020 glede izobraženosti prebivalstva že dosegla cilj strategije. Tudi kakovost znanja mladih je visoka, pri vseživljenjskem učenju pa se že vrsto let od strateškega cilja oddaljuje, kar je glede na premajhno usklajenost znanj, veščin in spretnosti s potrebami izrazito neugodno. Skupni razpoložljivi dohodek prebivalstva pospešeno raste od leta 2014. Tveganje socialne izključenosti in dohodkovne neenakosti je bilo po zadnjih razpoložljivih podatkih v mednarodni primerjavi še naprej nizko. Ohranja pa se razmeroma visoki tveganje revščine določenih skupin prebivalstva. Slovenija ima v povprečju dobro ohranjeno naravno okolje, a ker zaželeni prehod v nizko ogljično krožno gospodarstvo v daljšem obdobju ni bilo zadostnih premikov trajne narave bo v prihodnje treba tako imenovane zelene investicije bistveno okrepiti. V zadnjih letih so bili v Sloveniji narejeni pomembni pozitivni premiki na posameznih področjih delovanja države. Izziv je nadaljevanje izboljšanje učinkovitosti upravljanja javnega sektorja, predvidljivosti delovanja poslovnega okolja in povečanje zaupanja v ključne inštitucije. V trenutnih zaostrenih geopolitičnih razmerah pa tudi nadaljnje sodelovanje pri oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike EU. Kje smo danes? Na podlagi letnega poročila službe vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko za leto 2021 dosega Slovenija po uspešnosti črpanja sredstev iz finančne perspektive 2014-2020 četrto mesto med članicami Evropske unije glede odstotka izplačil in sedmo mesto glede odstotka dodeljenih sredstev. Največja izplačila pričakujemo v obdobju zaključka letošnjega leta in v letih 2023. Na podlagi predstavljenih podatkov lahko sklepamo, da smo v finančni perspektivi 2014-2020 uspešno črpali sredstva Evropske unije in da je moč optimistično pričakovati, da bomo do konca leta 2023 počrpali vsa razpoložljiva sredstva. Kljub temu je razlika denimo med pomursko regijo in osrednjo slovensko regijo glede indeksa razvojne ogroženosti še vedno prevelika. Ta razlika jasno kaže, da tisti, ki se rodi na vzhodu živi slabše kot tisti, ki se rodi na zahodu. Da tisti, ki se rodi na vzhodu ima slabše pogoje za delo, šolanje, šport, ustvarjanje kot tisti, ki se rodi na zahodu.
Spoštovane in spoštovani! Živimo v nepredvidljivem času. Mir več ni samoumeven. Brez miru ni varnosti, brez varnosti pa ni blaginje. Zato je nujno, da na krize, ki smo jim priča, to je finančna, migracijska, zdravstvena, varnostna, okoljska, politična in energetska pravilno odreagiramo in pametno načrtujemo cilje, ki jih kot država želimo uresničiti. Dejstvo je, da bomo imeli za izvajanje kohezije v tem že obstoječem finančnem obdobju kar dve leti manj za izvajanje kot v obdobju 2014-2020. Namreč, za finančno perspektivo 20245-2020 je bila zakonodaja sprejeta decembra 2013 in večina programov potrjenih novembra 2014. Pravilo N+3 pomeni, da se obdobje zaključi 31. 12. 2023, kar pomeni, da imajo države na voljo 9 let za izvajanje. Za finančno perspektivo 2021-2027 so uredbe Evropske unije zaradi Covid-19 v veljavi šele od 1. julija 2021. Evropska komisija je maja 2018 potrdila predloge uredb, ki so se usklajevale v svetu. V letu 2020 se je kohezija odzvala s spremembo zakonodaje 2014-2020 s tako imenovano naložbeno pobudo v odziv na korona virus, ki je omogočala državam, da sredstva preusmerijo v ukrepe za spopadanje s Covid-19. Na podlagi izkušenj s Covid-19 je aprila 2022 Evropska komisija predlagala spremembe predlogov uredb 2021-2027 ob upoštevanju prehoda na pravilo M+2 bodo imele države na voljo samo 7 let za izvajanje, če bodo programi potrjeni konec leta 2022. To, kar je v tem trenutku zelo pomembno je sporazum v partnerstvu med Sloveniji in Evropsko komisija za obdobje 2021-2027, ki še ni sprejet in program evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, ki prav tako še ni sprejet.
Na področju regionalnega razvoja opažam sledeče dileme. Regionalni razvoj je širok pojem, vendar ga je mogoče obravnavati kot splošno prizadevanje za zmanjšanje neenakosti med regijami s podpiranjem gospodarskih dejavnosti v regijah. Do sedaj je bila politika regionalnega razvoja težnja, da bi te cilje poslušala doseči z obsežnim razvojem infrastrukture in s privabljanjem notranjih naložb. Žal pretekle politike niso uspele bistveno zmanjšati razlik med regijami in kljub temu, da so bila dodeljena znatna javna sredstva niso mogli pomagati posameznim zaustavljajočim regijam, kar ugotavlja tudi OECD. Rezultat je premalo izkoriščen gospodarski potencial in oslabljena socialna kohezija celo več. Razlike med regijami naraščajo oziroma se povečujejo torej razvoj ni skladen, obmejna območja se starajo in praznijo skladnost regionalnega razvoja je tudi v tem namreč, da se preprečijo prekomerne migracije iz teh območij. V Sloveniji imamo regionalni razvoj brez zagotovljenih finančnih virov in nenazadnje nenehno zmanjševanje pristojnosti regij in vedno večja centralizacija v državi. Računsko sodišče je v svojem revizijskem poročilu iz leta 2020 celo ugotovilo, da sta bila Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo le delno učinkovita pri vodenju regionalnega razvoja. Vlada Republike Slovenije s strateškimi dokumenti ni opredelila ciljev in usmeritev za pripravo regionalnih razvojnih programov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pri načrtovanju v svojih programih ni celostno obravnavalo ukrepov, ki vplivajo na regionalni razvoj je pa na svojih spletnih straneh navedlo cilje za področje skladnega regionalnega razvoja, ki pa niso določene na način, da bi bilo mogoče preveriti njihovo doseganje. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je za potrebe priprave regionalnih razvojnih programov programskega obdobja 2014-2020 s predstavniki razvojnih regij sicer pogosto sodelovalo, vendar in konkretnih vsebinskih usmeritev o regijskih projektih, ki jih bo finančno podprla država do leta 2016 ni podajalo, saj do takrat pristojna ministrstva še niso pripravila lastnih sektorskih projektov za razvoj regij. Navedeno dokazuje, da bo potrebno sprejeti dogovor. Kako dodeljena sredstva čim bolj učinkovito uporabiti v trenutku, ko se vsi soočamo z velikimi ekonomskimi, varnostnimi in socialnimi izzivi, kako se pripraviti na čas, ko bo kohezijskih sredstev manj kot sedaj in kako nasloviti izzive in priložnosti prihodnosti. Nujno potrebujemo dogovor o strukturnih reformah sicer se bodo neenakosti povečale razkorak med razviti in nerazvitimi pa bo še večji. Če želimo v prihodnje zagotoviti splošno blaginjo prebivalstva, dvig dodane vrednosti in trajnostno rast moramo vzpostaviti učinkovito programiranje po principu od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol ob odlični delujoči horizontali vseh resornih ministrstev odgovornih za kohezijo. Cilj kohezijske politike je zmanjšati razlike med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij za najbolj omejenimi možnostmi ter spodbujati njen vsesplošni skladen razvoj. Zame kohezijska politika pomeni delovati tako, da iz različnih delov ustvariš skladno celoto. Pomeni izravnavanje razvojnih razlik, neenakosti, ustvarjanje enakih možnosti za kakovostno življenje. Kohezijo v Sloveniji razumemo predvsem kot priložnost za koriščenje evropskih sredstev, ampak kohezija je v resnici to, čemur je ta denar namenjen – izenačevanju razvojnih možnosti regij, občin, podjetij, skupnosti in predvsem ljudi.
Seveda se postavlja vprašanje, kako to doseči. Prvič, z oblikovanjem nove strategije razvoja Slovenije, kjer želim povezati celotno družbo (občine, regije, gospodarstvo in civilno družbo) v pripravo izvedljivih in skladnih rešitev. Da se zahodna kohezijska regija ne bo spraševala ali je res potrebno na račun reševanja enega dela države zaustaviti razvoj tistega dela države, ki izkazuje razvojno uspešnost, in hkrati da se vzhodna kohezijska regija sprašuje ali je res potrebno na račun preferiranja enega dela države povečati razvojni zaostanek drugega dela države. Drugič, s pametnim upravljanjem evropskih sredstev, da bo izvajanje enostavno, transparentno in pošteno, predvsem pa da bo z ambicioznim kohezijskim programom usmerjeno v prave razvojne prioritete in ne le v beton. Slovenija bo iz naslova evropskih kohezijskih sredstev v obdobju 2021-2027 po zadnjem predlogu iz julija 2020 prejela 3,2 milijardi evrov programa, za katerega organ upravljanja je SVRK in v katerega so vključeni štirje skladi. Evropski sklad za regionalni razvoj, za njega je predvideno 1 milijarda 537 milijonov. Kohezijski sklad 718 milijonov. Evropski socialni sklad 697 milijonov. In sklad za pravični prehod za dve premogovniški regiji (Zasavje in Savinjsko-Šaleško regijo) 258 milijonov. Skupaj natančno 3 milijarde 212 milijonov 67 tisoč evrov. V programu nove finančne perspektive je predvidenih pet cilje. Prvi cilj, pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe. Drugi cilj, bolj zelena, nizko-ogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj. Tretji cilj, bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti. Petič, Evropa bližje državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud. In dodatek šesti cilj, kot rečeno, sklad za pravičen program. To, kar bom še enkrat ponovil, je ključno. Program mora biti sprejet do konca leta 2022, torej formalno oddan na Evropsko komisijo v začetku septembra letošnjega leta. In sicer bo Slovenija iz tega naslova izgubila pol milijarde evrov. Torej ključni dokumenti programiranja, s katerimi se bo treba takoj soočiti in ki so po zadnjih podatkih na dobri poti in v časovnici so osnutek sporazuma o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021-2027. partnerski sporazum je v fazi neformalnega usklajevanja z Evropsko komisijo in je bil v petek, 13. 5., že poslan na Evropsko komisijo. In drugi dokument, osnutek programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027. V Sloveniji je fazi neformalnega usklajevanja z Evropsko komisijo in 29. 4. je bila na Evropsko komisijo poslana prva različica tega programa.
Nadaljujem z odgovori na vprašanje kako. Z nujnimi popravki nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost uporabimo vsa razpoložljiva sredstva vključno s povratnimi viri, ki jih sedaj po nepotrebnem puščamo v Bruslju.
Slovenija je v tej finančni perspektivi upravičena do 5,7 milijarde sredstev instrumenta za okrevanje. Z načrtovani ukrepi bomo do leta 2026 podprli dolgoročno trajnostno rast in naslovili izzive zelenega ter digitalnega prehoda. Dosedanja vlada je izkoristila manj kot polovico s strani Evropske unije razpoložljivih sredstev. Glede na sporočilo za javnost s strani Vlade, je nacionalni program sedaj, torej predvideva koriščenje 1,8 milijarde evrov razpoložljivih nepovratnih sredstev in 666 milijonov evrov posojil.
Program nacionalnega načrta. V program nacionalnega načrta je potrebno vključiti gospodarstvo, univerze, socialne partnerje, lokalne skupnosti in nevladne organizacije vse s ciljem, da dobimo odličen izdelek konkretnih idej in projektov, kako načrtovati in speljati zeleni in digitalni prehod z modernizacijo slovenskega razvojnega modela.
Potrebno bo še sprejeti odločitev glede sofinanciranja nacionalnega prispevka predvsem glede zahodne regije. Kohezijski svrk Zahodne Slovenije je zahteval, da si iz nacionalne ovojnice zagotovijo sredstva do višine sredstev, dodeljenih za vzhodno kohezijsko regijo, za celotno Zahodno Slovenijo ne glede na stopnjo razvitosti. Svrk je pripravil predlog metodologije za nacionalno sofinanciranje oblin v skladu z Zakonom o financiranju občin, katere namen je preseči delitev kohezije ter izenačiti pogoje v manj razvitih občinah zahodne kohezijske regije s pogoji v vzhodni kohezijski regiji.
Spoštovane in spoštovani, kot župan mestne občine in tudi kot član Skupnosti občin pogostokrat poslušamo župani in županje z območja Tolminskega Krasa, ki upravičeno ugotavljajo, da so v slabšem položaju, zaradi tega, ker so v zahodni kohezijski regiji, ki ji pripada, zaradi splošne ocene, večje razvitosti, boljše razvitosti, manj denarja. In prepričan sem, da se bo potrebno takoj posvetiti temu vprašanju.
Sprejeti je treba odločitev, koliko sredstev bomo namenili posameznemu teritorialnemu mehanizmu iz posameznega sklada, in za katere vsebine.
In, nenazadnje, regijam razložiti, da so prioriteta regionalni projekti, in ne projekti posamične občine, proučiti osnutek in sprejeti slovensko uredbo o uporabi sredstev Evropske kohezijske politike, nadgraditi informacijski sistem EMA 2, pripraviti navodila organov upravljanja za izvajanje evropske kohezijske politike ter definirati omogočitvene pogoje in teritorialne pristope.
Na področju regionalnega razvoja so ključne značilnosti novega pristopa k regionalnemu razvoju sledeče: razvojna strategija, ki zajema širok spekter neposrednih in posrednih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost lokalnih podjetij; osredotočenost na posebna regionalna sredstva in manj na naložbe in prenose od zgoraj navzdol; poudarek na priložnostih in ne na pomanjkljivostih ali potrebi po podpori; skupni pristop upravljanja s pogajanji, ki vključuje nacionalno, regionalno in lokalno raven ter druge zainteresirane strani.
Predstavil bi nekaj strateških ciljev. Prvič: pospeševanje trajnostnega razvoja Slovenije, namesto skladnega. Razvojnih relig se ne sme zmanjševati na račun razvitejših regij. Najbolj skladen je regionalen razvoj takrat, ko imajo ljudje v vseh regijah enako povprečno plačo glede na stopnjo izobrazbe. Drugič: zagotovitev razvojnih sredstev zunaj sredstev kohezije. Do sedaj se je regionalni razvoj financiral zgolj in samo iz kohezijskih sredstev oziroma je prišlo do razumevanja, da je regionalni razvoj kohezija. Tretjič: vzpostavitev novih finančnih mehanizmov za razvoj regij. Problematika obstoječega sistema je med drugim tudi ta, da je pri dogovoru za razvoj regij, vloga regij bolj kot ne administrativne narave. Občine se same pogovarjajo z državo, zato bi bil potreben prenos večjih pristojnosti na regije. V preteklosti so se prek regij izvajale neposredne regionalne spodbude. Takrat je bila njihova vloga močnejša in bolj potrebna. Naslednjič, novi pristopi pri zmanjševanju regionalnih razlik. Enotna Slovenija po letu 2027. Zaradi delitve Slovenije na zahod in vzhod, zahod v finančni perspektivi izgublja precejšen del kohezijskih sredstev. Vpeljava dveh načel v politiko regionalnega razvoja. Prvič, načelo subsidiarnosti, mehanizem, prek katerega lahko predstavniki lokalnih in regionalnih skupnosti zahtevajo proučitev nujnosti posameznih nalog in bremen, ki jim jih je zakonodajni organ države naložil in drugo načelo, načelo »koneksitete«, to pomeni, tisti, ki je drugemu, naložil odgovornost za opravljanje določene naloge, torej na regije, mora temu zagotoviti tudi ustrezna sredstva.
Predlagam naslednje konkretne ukrepe; priprava novega Zakona o trajnostnem regionalnem razvoju, nujnost decentralizacije nalog s strani države, tudi z ustanovitvijo pokrajin predvsem ali pa tudi zaradi ekonomskega vidika, novi finančni mehanizmi, zagotoviti finančne vire tudi v integrali in optimiziranje postopkov dodeljevanja sredstev, neposredno recimo iz regionalne spodbude, dogovor za razvoj regij, Sklad za projekte CLL, CLLD, CTN. Naslednjič, prenova ukrepov endogene regionalne politike, uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike, problemska obmejna območja po trenutni uredbi postajajo nadomestek za izvajanje celotne regionalne razvojne politike, v okviru direktorata za regionalni razvoj, redefiniranje splošnih razvojnih nalog na nivoju regije, opredelitev regijskega projekta ločiti od lokalnih projektov, ustvarjanje novih gospodarskih objektov za manj razvite in obrobne regije, vključevanje inovacij v vse regije, krepitev čezmejnega in mednarodnega sodelovanja, krepitev povezav med mesti in podeželjem ter vlogo manjših mest pri podpiranju podeželjskih območjih in obravnavanje potreb zapostavljenih krajev.
Spoštovane in spoštovani, regije so eden temeljev demokratične države, bistveni sestavni del države in primerna raven oblasti za učinkovito uresničevanje subsidiarnosti.
Še nekaj o organiziranosti. Zaradi drugačnih delovnih nalog v prihodnje na novo vzpostavljenega ministrstva, bo potrebno vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo novega ministrstva, ki bo zagotavljala operativnost in uspešno izvajanje nalog. To je tudi priložnost, da poleg decentralizacije vzpostavimo tudi drugačno logiko delovanja in sicer, da ministrstvo približamo regijam, da gremo na teren, v regije, za katere razvoj skrbimo. Zame je ključno povezovanje in sodelovanje. Ne kohezije in ne regionalnega razvoja ne moremo doseči v vladnih pisarnah, ampak le z sodelovanjem, poslušanjem, povezovanjem in oblikovanjem pravih odgovorov, pravih dogovorov, za prave vsebine, ki bodo ustvarjale prave mrežne in multiplikativne razvojne učinke.
Naj zaključim, skupen cilj je, da v Sloveniji zagotovimo skladen regionalni razvoj in močno gospodarstvo za socialno varnost vseh. Da to dosežemo, moramo uporabiti vse razpoložljive domače in evropske, povratne ter nepovratne vire za razvojni preboj, ki je osredotočen na doseganje višje kvalitete življenja v vseh regijah in na podporo slovenskemu gospodarstvu ter njegovi internacionalizaciji. Drugič, kohezijski skladi so skozi zgodovino uresničevali pomen evropskih vrednot in solidarnosti. Tudi v prihodnje ostaja kohezijska politika ključna naložbena politika za zmanjševanje razlik med regijami, ki bo znatno prispevala k digitalnemu in zelenemu prehodu, pri čemer bo posebna skrb namenjena zaposlovanju, izobraževanju, socialni vključenosti in odpravljanju revščine. Tretjič, glavne prednostne naloge v naslednjih mesecih bodo pospešeno koriščenje sredstev v obdobju 2014-2020, sprejem programa za obdobje 2021-2027 in vzpostavitev učinkovitega sistema izvajanja, s čim manj birokratskimi bremeni, z organi izvajanja in zlasti za upravičence. Glede prednostnih nalog v mandatu 2022-2026 bodo okrepitev sodelovanja z regionalnimi razvojnimi agencijami in lokalnimi skupnostmi. Pred 2 dnevoma sem se srečal v Pomurju s predstavniki vseh razvojnih agencij, ki so se tam nahajali, in dobil zelo koristne in pomembne informacije in jim zagotovil, da v kolikor bom minister, da se bom z njimi srečal med prvimi. Aktivno sodelovanje Slovenije v okviru evropskega večletnega finančnega okvirja 2021-2027. Oblikovanje programskih prioritet na področju evropske kohezijske politike v okviru novega evropskega večletnega finančnega okvirja 2028-2034. Priprava novih razvojnih dokumentov za nov večletni finančni okvir. Uskladitev ciljev z nacionalnimi in evropskimi razvojnimi cilji. Povečanje, multipliciranje evropskih kohezijskih sredstev in kombiniranje nepovratnih s povratnimi sredstvi v največji možni meri. Okrepitev nosilcev evropske kohezijske politike in sklada za okrevanje in odpornost za učinkovitejše, uspešnejše in gospodarnejše izvajanje razvojnih politik, financiranih z viri iz Evropske unije. Izenačitev položaja enako razvitih območij iz obeh kohezijskih regij pri črpanju EU sredstev. In nenazadnje z vzpostavitvijo sodelovanja med urbanimi in ruralnimi ter vzhodom in zahodom.
Spoštovani. Prizadeval si bom, da državljanom povrnemo zaupanje v politiko in našo skupno prihodnost ne glede na to, v kateri regiji živijo. Prvič, tako da zagotovimo skladni regionalni razvoj in pozitivno gospodarsko perspektivo za vse regije. Drugič, tako da odpravimo razloge, ki vplivajo na slabšo kakovost življenja, zaposlitvene možnosti in socialne vključenosti. In tretjič, tako da zagotovimo pravično porazdelitev stroškov in koristi pri spoprijemanju z novimi izzivi. To je mogoče doseči le skupaj, s pametnim odzivom na izzive in priložnosti prihodnosti, ki bodo zagotovili splošno blaginjo za vse, trajnostno rast in višjo produktivnost našega gospodarstva.
Hvala za pozornost.
mag. Bojana Muršič
Hvala lepa kandidatu za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Aleksandru Jevšku.
Sedaj predajam besedo podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije.
Izvolite.
Lenart Žavbi
Najlepša hvala za besedo.
Imamo še eno pooblastilo, in sicer Poslanska skupina Svoboda, Lucija Tacer nadomešča nezasedeno mesto.
Hvala.
mag. Bojana Muršič
Hvala lepa.
In sedaj dajem besedo članicam in članom odborov, da kandidatu postavijo vprašanja s področja razvoja in evropske kohezijske politike. Predlagam, da članice in člani odborov postavite kandidatu prvi sklop vprašanj, nato pa nanje kandidat tudi odgovori. Predlagam, da nekje okrog 5 vprašanj se postavi oziroma glede na obsežnost.
Prva ima besedo gospa Suzana Lep Šimenko. Pripravi naj se gospod Tine Novak.
Suzana Lep Šimenko
Najlepša hvala, predsedujoča, za dano besedo. Spoštovani kandidat za ministra, lepo pozdravljen.
Zdaj jaz moram reči, da glede na to, da ste že vseeno izkušen politik, ker že, kot ste sami dejali, 2 mandata vodite občino, sem pričakovala nekoliko manj branja, sploh ne poročil Evropske komisije, pa Umarja, pa raznih zakonskih podlag za črpanje, ker kar nekaj nas je tukaj poslancev, ki pač smo že v preteklosti bili v Državnem zboru in smo se že s temi dokumenti tudi seznanjali, pa mislim, da ni bilo potrebe. To je morda bolj za vas, da se seznanite z novo vsebino, ki vas na ministrstvu čaka. Tisto, kar me na eni strani zelo veseli, je to, da vi pozdravljate, zelo velik dajete na sam poudarek: regijam, ampak mi ta trenutek še nimamo pravih regij razen te statistične regije. In me zanima v prvi vrsti seveda ali to pomeni, da nas čaka regionalizacija Slovenije, se boste za to zavzeli, in če nameravate to tudi speljati, glede na to, da je vse kar navajate, na nek način bilo usmerjeno v same regije. Drugače jaz naj uvodoma povem, da se je Slovenija v zadnjih dveh letih bistveno izboljšala na področju črpanja sredstev in smo tako kot ste tudi sami dejali, v bistvu zelo dobro kotiramo na evropski ravni in bomo zagotovo iz obstoječe finančne perspektive tudi vsa sredstva uspešno počrpali, kot so tudi vsi dokumenti pripravljeni časovno v roku tako kot morajo biti, kar seveda gre velika zahvala obstoječemu ministru na tem resorju. Tisto kar me pa zmoti pa je, ko se na nek način napoveduje spet pisanje novih strategij, nekih novih dokumentov. Veseli me, da poudarjate sodelovanje, ampak zdaj tukaj ste že navajali en kup nekih deležnikov. Jaz se bojim, da bo na koncu tudi to vse kar bomo imeli, kopito nekih novih razvojnih dokumentov, konkretnih učinkov na primerih pa žal ne bo. In jaz mislim, zadali ste si zelo veliko nalogo, že leta, to kar ugotavljate, sami ste iz Prekmurja, jaz prihajam iz območja Haloz, to so dejansko resnično območja, ki so bistveno pod povprečjem slovenske razvitosti in jaz bom izjemno vesela v kolikor vam bo uspelo te razlike zmanjšati. Jaz se zavedam dejstva, da so vsekakor v preteklosti bile napačno naslovljene. Že to, da imamo še vedno, vi zdaj zelo poudarjate ta del regionalnega razvoja, ampak v danem trenutku ta del še vedno spada pod Ministrstvo za gospodarstvo in nekako njihov koncept, pa danes smo malo pred tem imeli ministre za gospodarstvo, ki pa v, ki je sicer imel zelo dolgo predstavitev, ampak samega regionalnega razvoja pa on več ni vključil. Njegov odgovor na moje vprašanje je le bil, da nekako bo ohranil ta regionalni razvoj in ukrepe kot so bili do sedaj. Sama ocenjujem, da so nekateri nastavki bili pravilni, posebej ukrepi, posebej ločeni za obmejna problemska območja in jaz si želim, da se s tem nadaljuje oziroma da se to nadgradi. Ker to kar smo do sedaj imeli, je zgolj nekaj razpisov iz področja gospodarstva, ki so Konkretno naslavljali ta območja, da bi dosegli, da bi podjetja v ta obmejna območja investirala, bi dobili s tem nova delovna mesta in avtomatsko potem to dolgoročno pomeni, mladi bodo tukaj ostali, se zaposlili in bomo nekako to območje razvijali, kar se mi zdi prava pot. In mene zanima: Kakšno je pa vaše stališče? Kaj boste Konkretno naredili za obmejno problemska območja? S katerimi ukrepi mislite to področje nasloviti?
Omenili ste pametno upravljanje evropskih sredstev in pa usmerjenost ne le v beton. Zdaj, če to… Ne vem kaj to pomeni, da ne bomo več z evropskimi sredstvi gradili infrastrukture, Konkretno cestne. Saj vemo za, ne vem, daleč v preteklost se lahko z evropskimi sredstvi so se gradile tudi lokalne ceste. To že zdaj nekaj časa več ni mogoče, ampak še vedno tiste ključne prometne povezave pa smo koristili, ne vem, cestne, železniško, tudi nenazadnje informacijsko infrastrukturo. Pa me zanima kaj to pomeni »ne le v beton«, ker žal pač je tako, da Slovenija še vedno marsikje pa le rabi tudi ceste. In pač nekako bo čisto presekati se ne more. Me pa potem skrbi, ker ko se pa potem spomnim zakaj so se že v preteklosti trošili milijoni za tisoč in eno študijo, za potem seveda, da nekdo te študije pripravi, je potrebno zaposliti številne ljudi in zaposlitve teh ljudi se potem koristi evropska sredstva, oprostite, ampak sama sem pa resnično zelo nenaklonjena temu in jaz upam, da ne mislite obrati kakšno tako pot.
Omenili ste, da boste izvedli učinkovito organizacijsko strukturo na ministrstvu. Mene zanima kaj konkretno mislite spremeniti s samo organizacijsko strukturo? Omenili ste, da boste ministrstvo približali regijam. Kako mislite to izvesti? In pa, kot že rečeno, ali tu vi govorite o statističnih regijah? Omenili ste, da so prioritete regionalni projekti in ne občinski projekti. Jaz se seveda strinjam. Manjše občine na eni strani imajo težave z zagotavljanjem lastnih sredstev. In je na nek način nuja, da se seveda medsebojno povezujejo. Ampak na drugi strani pa tudi vemo in poznamo kako poteka sam dogovor za razvoj regij, kdo je v to vključen in da tisti, ki so potem večji, močnejši si tudi potem izborijo razne projekte znotraj tega dogovora. In tisto kar se zgodi je, da na koncu te manjše občine spet ostanejo izvzete. In to so večinoma spet te poldpovprečno razvite občine. Jaz si želim, da temu ne bi bilo tako. In me zanima, kaj nameravate narediti s samimi razvojnimi agencijami? Jih nameravate ohraniti v takem številu kot so danes? Tudi razvojne agencije so tiste, ki dostikrat trošijo evropska sredstva zgolj za zaposlitve svojih ljudi in ni od jih prav nobenega učinka v smislu pomoči ostalim deležnikom pri pripravi projektov. Tako da če boste tukaj naredili neko smiselno spremembo bo verjetno zelo dobrodošlo, ker dejansko pravo pomoč pa vsi potrebujejo. Sploh če mislite spodbujati regionalne projekte, je to en zelo velik izziv sploh z vidika koordinacije in dogovarjanja. Me pa res skrbi to, da bi vse te male občine spet bile izvzete. Jaz upam, da bo dejansko tisti, da bodo sedaj dejansko imeli prednost tisti, ki so podpovprečno razviti, tako kot ste tudi sami omenili. Ker če želimo spremeniti ta trend, potem moramo evropska sredstva prvenstveno namenjati tem. To se mi zdi res pomembno. Drugače me pa zanima, ali nameravate sedeže državnih institucij prenesti po Sloveniji z vidika decentralizacije? Vem, da pač dejansko je to velik problem, ne samo za Slovenijo kot tako in za spodbujanje še večje neenakosti v razvoju, je nenazadnje to problem tudi za Ljubljano, ki se duši v prometu, v tej masi ljudi in posledično vseh ostalih, tudi dražjih stanovanj, večjih stroškov za komunalne zadeve. Kako mislite povečati to sodelovanje z lokalnimi skupnostmi? Ali boste tu dejansko vključili vse župane, tudi župane teh malih občin? Potem me zanima, ali ste zagovornik dveh ločenih operativnih programov za vzhodno in za zahodno regijo? Jaz se popolnoma strinjam z vami, tudi znotraj zahoda obstajajo območja, ki so pod povprečjem razvitosti Slovenije in EU. Vemo pa, kakšna je slika na vzhodu, ki je bistveno drugačna. Zanima me tudi, koliko sredstev ste v teh dveh mandatih ko ste bili župan uspeli pridobiti, koliko evropskih sredstev in za katere projekte. In pa, kako je s tem prenosom tega dela regionalnega razvoja iz Ministrstva za gospodarski razvoj pod vaš resor, če se to pričakuje, kdaj se to pričakuje, da bo potem dejansko vse na enem mestu, kar mora biti za uspešno delo. Hvala lepa za vaše odgovore.
mag. Bojana Muršič
Hvala lepa za vaša vprašanja.
Nadaljujemo z gospodom Tinetom Novakom, pripravi naj se Andrej Hoivik.
Tine Novak
Hvala za besedo. Zelo me veseli dejstvo, da bo moje prvo izvajanje v parlamentu tudi prav posebno. Zakaj posebno? Posebnega dela moja pozicija s katerega sem imel možnost opazovati gospoda Jevška. Tako sem zadnjih osem let kot občan Mestne občine Murska Sobota lahko spremljal pospešen razvoj našega lepega Varaša. Zadnje štiri leta sem pa kot sodelavec Razvojnega centra oziroma razvojne agencije, kdo pozna razvojne agencije ve da je v sam DNK razvojnih agencij vtkan regionalni razvoj, še po strokovni plati opazoval strokovnost kandidata na tem področju. Me pa vseeno zanima kako boste gospod Jevšek vaše izkušnje iz lokalnega delovanja prenesli na nacionalno? Moje prvo izvajanje bo tudi kratko, tako da, hvala za besedo. |
Naša zgodba se je zagotovo začela že v času mojega otroštva, ko sem brezskrbne dneve preživljal v naravi. Oboževal sem kolo, nekoč pa sem dobil Kettlerjev gokard. Še zdaj se spomnim nepopisnega veselja ter brezskrbnih otroških uric, ko sem divjal z njim po namišljenih cestah svoje domišljije. Res lep in brezskrben čas.
Leta kasneje sem postal oče in ob nakupu poganjalcev, skirojev, koles in meni ljubega gokarda sinovom smo bil vedno znova razočarani nad ponudbo v slovenskih trgovinah. Motilo me je, da še vedno ni mogoče kupiti Kettlerjevih igrač in igral, da je ponudba takšnih izdelkov majhna ter da otrok skoraj ničesar ne sme poskusiti. In smo se leta 2003 opogumilii…
Najprej smo dobili zastopstvo za Kettlerjeve igrače in igrala. Orali smo ledino s prvim poganjalčkom. Vedeli smo, da so izdelki več kot odlični, saj so izdelke preizkušali sinovi, za njimi njihovi prijatelji, pa mlajši bratje in sestre. Kmalu se je naš program razširil na fitnes naprave, čez čas pa smo uresničili željo tudi s prodajo koles Kettler in Corratec. Želeli smo postati trgovina z izdelki za aktivno preživljanje prostega časa otrok in staršev, zato smo dodali tudi izdelke znamke Hudora. Naš program dopolnjujemo izključno z izdelki proizvajalcev, ki na svojem področju zagotavljajo kvaliteto in razvoj. Tako smo v zadnjem času pripeljali ICON (s svojima blagovnima znamkama fitnesa NordicTrack in ProForm) ter kolesa KROSS.
Naše izdelke lahko preizkusite v prodajnem salonu v Mariboru, temeljimo pa predvsem na veleprodaji in spletni prodaji. Strankam želimo biti na razpolago, radi svetujemo in priskočimo na pomoč, zato imamo urejen servis, montažo in dostavo.
Imamo še veliko ciljev, radi bi se izboljšali, razširili ponudbo. Veseli bomo vseh spodbud in kritik, saj smo tu zaradi vas. Želim si, da bi bila moja zgodba tudi vaša...
Boris Plej
Organizacija podjetja
Naše podjetje se deli na 3 sektorje:
1. maloprodaja - spletna trgovina in razstavno-prodajni salon v Mariboru
2. veleprodaja - blagovne znamke in proizvajalci, ki jih zastopamo
3. servis - fitnes naprav Kettler in koles
Uradni podatki podjetja
Popoln naziv podjetja: ENIM trgovina, storitve in proizvodnja d.o.o.
Skrajšan naziv: ENIM d.o.o.
Sedež podjetja: Tržaška cesta 23, 2000 Maribor
Matična številka: 1873482
ID za DDV: SI70169675
TRR pri: NLB: SI56 0287 8026 3749 516
Družba je registrirana: Okrožno sodišče v Mariboru, št. vložka 1/11795/00
Filozofija podjetja je, da ponudimo res kvalitetne izdelke za aktivno preživljanje prostega časa cele družine. Imamo še veliko idej in želja, ki jih vsi, ki v družbi ENIM delamo, uresničujemo z veliko energije in entuziazma. |
Waa, kako čas beži. Občutek imam, da smo še ravnokar dobro natovorjeni sedeli v napol praznem novem studiu in ugotavljali logistične težave, kako vse skupaj zrihtat pravočasno in pripravit za prve družinice & pare & štirinožce in božična fotografiranja :)
Pa je kar naenkrat že december, za nami pa že toliko otrok, da bi lahko tale prostor namesto foto studio poimenovali kar vrtec :) Fino se imamo in nastajajo noro lepi spominčki, fotke za na stene, voščilnice in spomine za starše, stare starše, pa za otročke, ki večinoma sploh še ne vejo zakaj se gre, pa vseeno mislim, da bojo s ponosom nekega dne svojim otrokom kazali božičkaste fotke s svojimi starši. V avtu ponavadi mrknejo in se pri nas zbudijo v tri božične scene okracljane s smrekico, lučkami, pliškoti, sankami in vsemi ostalimi igračami. Eni se sprostijo takoj, drugi rabijo malo dlje, eni drvijo gor in dol, naše kamere pa za njimi, da ujamemo tiste spontane in pristne trenutke, prav vsi pa na koncu dobijo nasmejane in fletne fotografije za spomin. Naš nov studio je kar velik, kar je malčke, ki skačejo, se plazijo in drvijo gor in dol kar všeč in trudimo se, da je vzdušje čimbolj domače, lahko se posladkate z medenjaki, starši si lahko malo spočijejo na kavču, ko ne pozirajo skupaj z malčki in ker je modelska pač težka in hitro postaneš lačen, je skoraj dobesedno pred našimi vrati Avsenikova restavracija in lahko skočite na eno dobro kosilo ali večerjo :) K nam pa ne prihajajo samo družinice, zabavamo se tudi s štirinožci, pari in ustvarjamo fletne božične portrete.
Ker so na voljo tudi termini čez teden, smo uspeli vsem omogočiti frej termin, saj jih je praktično na voljo neomejeno in imate na voljo še kar ogromno datumov :) Tako da, še je čas, pocukajte nas za rokav in pridite tudi vi na obisk !
S številnimi družinami in pari pa že čakamo prvo snežno napoved, da gremo ustvarjat na sneg, lahko si v januarju rezervirate tudi takšen spominček, ustvarjali bomo kar tule v Begunjah, na Pokljuki, v Tamarju in še na številnih drugih čarobnih lokacijah :)
Limam le nekaj fotk iz naših prvih fotografiranj :)
Recent Posts
See All
Barbi & Matic & nosečniško fotografiranje
Družinsko fotografiranje na domu
>
Back to top
© 2021-22 Anjica photography; anjicaphotography@gmail.com; Tel.: 040-673-755, FOTOGRAFSKE in ŠPORTNE STORITVE, Grega T S.P. |
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, Aleksandra Petrovčiča kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javno naročilo za oddajo naročila blaga po odprtem postopku za dobavo informacijske opreme, pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki in postavitev delovnega okolja Sharepoint farme, št. 430-436/2021« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ZELINKA & SINOVI, Zastopanje in trgovina, d.o.o., Stožice 100A, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 5. 7. 2022
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku v petih sklopih, je bilo 3. 1. 2022 objavljeno na Portalu javnih naročil pod št. objave JN000026/2022-B01 in 4. 1. 2022 v Uradnem listu EU pod št. objave 2022/S 002-002285 (s popravkom pod št. objave JN000026/2022-K01 z dne 20. 1. 2022 in 2022/S 015-033685 z dne 21. 1. 2022).
Naročnik je 12. 5. 2022 na Portalu javnih naročil objavil »Odločitev v zvezi z oddajo naročila«, št. 430-436/2021/62 (1631-08) z dne 3. 5. 2022 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katere med drugim izhaja, da je javno naročilo v sklopu 3 oddal ponudniku SRC, d.o.o., Tržaška cesta 116, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 3), javno naročilo v sklopu 4 pa ponudniku S&T Slovenija, d.d., Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 4), ker je po preverjanju ponudbe vlagatelja, ki je v obeh navedenih sklopih oddal najugodnejšo ponudbo, ugotovil, da ta ni dopustna in jo kot takšno izključil iz nadaljnjega postopka.
Zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 3 in 4 je vlagatelj 23. 5. 2022 vložil zahtevek za revizijo, v katerem hkrati predlaga tudi zadržanje postopka javnega naročanja. Zahteva tudi povrnitev vplačane takse. Naročniku očita naslednje kršitve:
- neupravičeno izločitev finančnega zavarovanja za resnost ponudbe,
- pavšalno obrazložitev izločitve ponudbe vlagatelja, ki ne omogoča pravnega varstva,
- neupoštevanje načela enakopravne obravnave ponudnikov ter
- napačno izbiro ponudnika za sklop 3 in 4.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je pravočasno oddal ponudbo in v skladu z navodili naročnika priložil PDF dokument skeniranega originala »Zavarovanje za resnost ponudbe po EPGP-758«, izdanega s strani garanta, Unicredit Banka Slovenije d.d., dne 24. 1. 2022. Zatrjuje, da naročnik v zahtevah javnega naročila ni navedel, da mora ponudnik predložiti original finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, temveč še več, navedel je, da ga ponudnik predloži v obliki PDF datoteke. Zatrjuje, da izročitev originala garancije glede na zahteve naročnika v skladu s prakso Državne revizijske komisije ni mogoče smatrati za dodatni pogoj (pri čemer ne navaja relevantnih odločitev Državne revizijske komisije). Glede na preverljivo dejstvo, da je original finančnega zavarovanja za resnost ponudbe vlagatelja obstajal že 24. 1. 2022, torej pred rokom, določenim za prejem ponudb (tj. 1. 2. 2022), in dejstvo, da naročnik ni izrecno zahteval predložitve originala finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, vlagatelj meni, da bi moral naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila pozvati vlagatelja k dopolnitvi ponudbe, in sicer da mu dostavi original garancije za resnost ponudbe. Zato je tudi naročnikovo sklicevanje na omejitve 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), da tovrstna dopolnitev ponudbe ni dopustna, napačno, pri čemer naročniku očita, da ni konkretiziral, na katere omejitve 89. člena ZJN-3 se ta ugotovitev nanaša, zato s tem vlagatelju onemogoča ustrezno pravno varstvo. Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega naročila kršil določila 4. člena ZJN-3 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti) in določila 7. člena ZJN-3 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov), ker je izbranega ponudnika za sklop 4 pozval k dopolnitvi ponudbe, vlagatelja pa ne, pri čemer v odločitvi o oddaji javnega naročila ni navedel, za kakšna dokazila je pozval izbranega ponudnika, zato je tudi s tem vlagatelju onemogočil ustrezno pravno varstvo. Nazadnje vlagatelj očita, da bi naročnik moral v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena in 89. členom ZJN-3 izbrati dopustni ekonomsko najugodnejši ponudbi vlagatelja ter mu oddati javno naročilo za sklopa 3 in 4.
Naročnik je v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN izbranima ponudnikoma v sklopih 3 in 4 posredoval kopijo zahtevka za revizijo, vendar ta svoje izjasnitve nista posredovala.
Naročnik je 26. 5. 2022 z dopisom vlagateljev predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila v reševanje odstopil Državni revizijski komisiji, ki s sklepom št. 018-58/2022-3 z dne 31. 5. 2022 vlagateljevemu predlogu ni ugodila.
Naročnik je z odločitvijo št. 430-436/2021/73 (1631-08) z dne 8. 6. 2022 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo) vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno navedel, kaj morajo ponudniki predložiti v ponudbi, ter pod »Splošno« v 11. točki Navodila za izdelavo ponudbe določil, da »morajo biti finančna zavarovanja brezpogojna in plačljiva na prvi poziv, morajo biti izdana po vzorcu iz razpisne dokumentacije ter morajo zanj veljati Enotna pravila za garancije na poziv (EPGP), revizija iz leta 2010, izdana pri Mednarodni trgovinski zbornici, št. 758. Od teh vzorcev finančna zavarovanja ne smejo bistveno odstopati in ne smejo vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih je določil naročnik, nižjih zneskov, kot jih je določil naročnik, sprememb krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko oz. zavarovalnico ali sprememb glede enotnih pravil za garancije. Finančna zavarovanja se predloži v pdf. obliki. V primeru predložitve finančnega zavarovanja v elektronski obliki z digitalnim podpisom, se to šteje kot original.« Naročnik je že v odločitvi o oddaji naročila za sklopa 3 in 4 navedel, da vlagateljevo finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ki je predloženo (v sistem e-JN) v kopiji, ni unovčljivo, saj vsebuje dodatni pogoj, in sicer je v finančnem zavarovanju zahtevana listina, ki jo je poleg izjave treba priložiti zahtevi za plačilo, in sicer se izrecno zahteva original garancije in vseh morebitnih dodatkov. Finančno zavarovanje za resnost ponudbe predstavlja tisti element ponudbe, ki mora biti v vsakem primeru predložen ob sami ponudbi in v taki vsebini, kot jo je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, morebitnih napak pa ni dopustno odpravljati, temveč predstavljajo podlago za zavrnitev ponudbe kot nedopustne. Iz navedenega izhaja naročnikova opredelitev ponudbe vlagatelja kot nedopustne, pri čemer je sledil tudi mnenju Državne revizijske komisije iz odločitev št. 018-087/2017, 018-121/2018 in 018-058/2020. Glede očitka o dopolnjevanju vlagateljeve ponudbe naročnik navaja, da naročnik ni dolžan ponudnikom omogočiti dopolnjevanja, poprave oziroma pojasnjevanja ponudbe, temveč gre za možnost, ki mu jo daje ZJN-3. Pri tem naročnik nima popolne diskrecijske pravice, saj mora vedno ravnati v skladu z določbami ZJN-3 ter s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom transparentnosti (6. člen ZJN-3) in načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), čemur je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila sledil.
Naročnik je Državni revizijski komisiji 13. 6. 2022 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo ni opredelil.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN sprejela v obravnavo.
Med vlagateljem in naročnikom je spor v tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi predloženega neustreznega zavarovanja za resnost ponudbe označil kot nedopustno in mu zato ni oddal javnega naročila v sklopih 3 in 4. S tem so povezani tudi vsi ostali vlagateljevi očitki – o pavšalni obrazloženosti naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, neenakopravni obravnavi ponudnikov ter nepravilni oddaji javnega naročila v sklopu 3 in 4.
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe vlagatelja v zvezi z nezadostno obrazloženostjo odločitve o oddaji javnega naročila.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnikova odločitev o oddaji naročila ni ustrezno obrazložena, ker naročnik ni konkretiziral, na katere omejitve 89. člena ZJN-3 se nanaša njegova ugotovitev o nedopustnosti dopolnitve vlagateljeve ponudbe, prav tako pa ni navedel, za kakšna dokazila je pozval izbranega ponudnika v sklopu 4, zato mu je onemogočeno ustrezno pravno varstvo.
Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da mora biti odločitev o oddaji javnega naročila za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva ustrezno obrazložena. Možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva se namreč uresničuje skozi določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katero je naročnik dolžan v odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila med drugim navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, ter tudi značilnosti in prednosti izbrane ponudbe. Navedena določba odraža tudi načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način po predpisanem postopku in ki je ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti kot enega temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN).
Čeprav ZJN-3 ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je slednje skozi prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso (prim. odločitve v zadevah št. 018-096/2016, 018-163/2016, 018-019/2017, 018-258/2017, 018-265/2017, 018-097/2018, 018-038/2021, 018-016/2022 itd.) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudnik seznani z utemeljitvijo odločitve, preveri njeno pravilnost oziroma zakonitost in po potrebi zaščiti svoje pravice. In čeprav ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, mora vsebovati jasno, nedvoumno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno in dejansko podstat naročnikove odločitve. Razlogi za odločitev morajo tako biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v odločitvi, niso utemeljeni, in da posledično naročnikova odločitev ni zakonita. S tem je na eni strani ponudnikom dana možnost zaščite svojih pravic in pravnih interesov, na drugi strani pa je organu pravnega varstva omogočena presoja zakonitosti takšne odločitve (v kolikor je zahtevana). Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, glede na vse okoliščine primera.
V obravnavanem primeru je naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila, tako v sklopu 3 kot tudi v sklopu 4, za ponudbo vlagatelja navedel:
»Naročnik je po pregledu ponudbe ponudnika Zelinka & sinovi d.o.o. ugotovil, da je ponudnik Zelinka & sinovi d.o.o. v svoji ponudbi predložil finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ki ni skladno s točko 11 Navodila za izdelavo ponudbe iz razpisne dokumentacije. Pod splošno v točki 11 Navodila za izdelavo ponudbe je navedeno, da morajo biti finančna zavarovanja brezpogojna in plačljiva na prvi poziv, morajo biti izdana po vzorcu iz razpisne dokumentacije ter morajo zanj veljati Enotna pravila za garancije na poziv (EPGP), revizija iz leta 2010, izdana pri Mednarodni trgovinski zbornici, št. 758. Od teh vzorcev finančna zavarovanja ne smejo bistveno odstopati in ne smejo vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih je določil naročnik, nižjih zneskov, kot jih je določil naročnik, sprememb krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko oz. zavarovalnico ali sprememb glede enotnih pravil za garancije. Ponudnikovo predloženo finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ki je predloženo v kopiji (v sistem e-JN), ni unovčljivo, saj vsebuje dodatni pogoj, in sicer je v finančnem zavarovanju zahtevana listina, ki jo je poleg izjave treba priložiti zahtevi za plačilo in se izrecno zahteva original garancija in vsi morebitni dodatki. Glede na omejitve iz 89. člena ZJN-3 dopolnitev ponudbe ni mogoča, zato ponudnik ni bil pozvan k dopolnitvi ponudbe. Ker ponudnik v svoji ponudbi ni priložil finančnega zavarovanja za resnost ponudbe skladnega z zahtevami naročnika, ponudba ponudnika Zelinka & sinovi d.o.o. ne ustreza zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, zato skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ni dopustna in je kot taka izključena iz nadaljnjega postopka.«
Državna revizijska komisija nadalje na podlagi vpogleda v izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi le-te glede ponudbe izbranega ponudnika za sklop 4 med drugim zapisal:
»Nadalje je naročnik preveril, ali obstajajo razlogi za izključitev ponudnika in ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje, pri čemer je naročnik pozval ponudnika za predložitev dokazil za ugotavljanje razlogov za izključitev, kar je ponudnik posredoval in je bilo upoštevano pri analizi. Ugotovljeno je bilo, da ni razlogov za izključitev ponudnika in da ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter da je ponudba v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije in veljavnimi predpisi, in kot taka, v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, dopustna.«
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj na podlagi takšne obrazložitve odločitve o oddaji naročila lahko nedvoumno ugotovil, da je naročnik oceno o nedopustnosti njegove ponudbe napravil na podlagi tega, ker finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ki je ponudbi predloženo v kopiji, zaradi pogoja, ki je zahtevan v tem finančnem zavarovanju, da je treba zahtevi za plačilo predložiti (tudi) original garancije in vseh morebitnih dodatkov, ni skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Četudi naročnik ni zapisal, zaradi kateri omejitev iz 89. člena ZJN-3 dopolnitev takšne ponudbe ni mogoča, navedeno vlagatelju ne onemogoča ali zmanjšuje učinkovitosti pravnega varstva, saj se je v obravnavanem primeru vlagatelj lahko seznanil s pravno kvalifikacijo njegove ponudbe in dejanskim stanjem, na podlagi katerega je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno. Naročnikova odločitev v predmetnem postopku je glede na konkretne okoliščine tako obrazložena do te mere, da se je vlagatelj lahko seznanil s konkretnim razlogom za zavrnitev njegove ponudbe ter zoper odločitev vložil zahtevek za revizijo, v katerem je lahko navedel vsa relevantna dejstva in predlagal izvedbo dokazov, s katerimi dokazuje njeno nezakonitost – tudi morebitno nezakonitost odločitve naročnika, da ga ni pozval k dopolnitvi ponudbe. Prav tako ni mogoče slediti vlagateljevim očitkom, da naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila ni navedel, za kakšna dokazila je pozval izbranega ponudnika za sklop 4, saj je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila zadostno pojasnil, da ga je pozval k predložitvi dokazil za ugotavljanje razlogov za izključitev. Čeprav ni navedel, za kateri konkretni izključitveni razlog (oz. dokument) ga je pozval, se je na podlagi tako navedene obrazložitve vlagatelj nedvoumno seznanil, da ne gre za dele ponudbe, ki bi bili istovrstni tistim, zaradi katerih je bila izključena njegova ponudba (zaradi neustreznega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe). Na tej podlagi je vlagatelju zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, zato njegovim očitkom o tem, da odločitev o oddaji javnega naročila ni ustrezno oziroma zadostno obrazložena, tudi v tem delu ni mogoče slediti.
Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača vlagateljeve navedbe, da naročnikova odločitev o oddaji naročila ni ustrezno obrazložena (zaradi česar vlagatelj ne bi imel ustreznega pravnega varstva) in ugotavlja, da naročniku kršitve tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3 ni mogoče očitati.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala revizijske navedbe glede ustreznosti finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, ki predstavlja jedro spora med strankama.
Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in (b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.
Glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe je treba izhajati tudi iz drugega odstavka 93. člena ZJN-3, na podlagi katerega lahko naročnik določi pogoje in načine zavarovanja resnosti ponudbe, dobro izvedbo posla ali odpravo napak v garancijski dobi. Če naročnik zahteva pogoje in načine zavarovanja, morajo biti ti pogoji in načini sorazmerni javnemu naročilu. Kadar naročnik določi zahtevo za predložitev finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, mora upoštevati pravila iz Uredbe o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 27/2016; v nadaljevanju: Uredba), ki je bila izdana na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZJN-3. Namen Uredbe je določiti, v katerih primerih so posamezne vrste finančnih zavarovanj obvezne oziroma dopustne, kateri finančni instrumenti so primerni za te vrste finančnih zavarovanj, v kakšni višini in trajanju ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih morajo upoštevati naročniki. Katero finančno zavarovanje za resnost ponudbe bo zahteval in kakšna mora biti njegova vsebina (npr. višina, rok veljavnosti, rok in način predložitve instrumenta naročniku, pravila o unovčenju, krajevna pristojnost za reševanje sporov), mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe določiti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali v objavljenem povabilu k sodelovanju.
V skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZJN-3 je namen zavarovanja za resnost ponudbe ta, da naročnik (v primeru, kadar zahteva njegovo predložitev) unovči zavarovanje, če ponudnik umakne svojo ponudbo po preteku roka za oddajo ponudb.
Naročnik je v predmetnem postopku javnega naročila zahteve glede predložitve finančnega zavarovanja za resnost ponudbe določil v »Navodil[u] za izdelavo ponudbe za oddajo javnega naročila blaga po odprtem postopku za dobavo informacijske opreme, pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki in postavitev delovnega okolja Sharepoint farme, št. 430-436/2021« (v nadaljevanju: dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ali razpisna dokumentacija), in sicer najprej v točki »10.2 Ponudbena dokumentacija«, kjer je v podtočki 10.2.5 zapisal:
»10.2.5 Finančno zavarovanje za resnost ponudbe /velja za sklope 1, 3 in 4/
Ponudnik mora v ponudbi predložiti kavcijsko zavarovanje, izdano s strani zavarovalnice ali bančno garancijo (glej vzorec št. 1):
za sklop 1 v višini najmanj 9.350,00 EUR,
za sklop 3 v višini najmanj 1.930,00 EUR,
za sklop 4 v višini najmanj 2.700,00 EUR.
V primeru, da ponudnik daje ponudbo za več sklopov, se višine zneskov za posamezne sklope seštejejo.
Podrobnejša določila glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe so podana v točki 11.1 tega dela razpisne dokumentacije.«
Glede na navedeno je določbe o zahtevanih finančnih zavarovanjih za sklope 1, 3 in 4 (poleg finančnega zavarovanja za resnost ponudbe tudi finančni zavarovanji za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijskem roku) naročnik nadalje zapisal v točki »11. Finančna zavarovanja«, in sicer je za finančno zavarovanje za resnost ponudbe v točki 11.1 navedel:
»Ponudnik mora, kot finančno zavarovanje za resnost ponudbe, v ponudbi predložiti kavcijsko zavarovanje zavarovalnice ali bančno garancijo (glej vzorec št. 1), v nadaljevanju: finančno zavarovanje za resnost ponudbe, in sicer:
za sklop 1 v višini najmanj 9.350,00 EUR,
za sklop 3 v višini najmanj 1.930,00 EUR,
za sklop 4 v višini najmanj 2.700,00 EUR.
V kolikor ponudnik poda ponudbo za več sklopov, lahko predloži le eno finančno zavarovanje za resnost ponudbe v višini seštevka sklopov, na katere se prijavlja.
Finančno zavarovanje za resnost ponudbe mora veljati najmanj 10 dni od dneva izteka roka veljavnosti ponudbe, to je najmanj do dne 11. 8. 2022.
V primeru, da izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom, ali ne izpolni drugih dodatnih pogojev, ne glede na razlog, razen če je razlog na naročnikovi strani, bo naročnik unovčil finančno zavarovanje za resnost ponudbe.«
Poleg navedenega je za vsa tri zahtevana zavarovanja v 11. točki razpisne dokumentacije podal skupno določbo pod rubriko »Splošno«, in sicer:
»Zgoraj navedena finančna zavarovanja morajo biti brezpogojna in plačljiva na prvi poziv, morajo biti izdana po vzorcu iz razpisne dokumentacije ter morajo zanj veljati Enotna pravila za garancije na poziv (EPGP), revizija iz leta 2010, izdana pri Mednarodni trgovinski zbornici, št. 758. Od teh vzorcev finančna zavarovanja ne smejo bistveno odstopati in ne smejo vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih je določil naročnik, nižjih zneskov, kot jih je določil naročnik, sprememb krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko oz. zavarovalnico ali sprememb glede enotnih pravil za garancije. Finančna zavarovanja se predloži v pdf. obliki. V primeru predložitve finančnega zavarovanja v elektronski obliki z digitalnim podpisom, se to šteje kot original.«
Kot je nadalje razvidno iz razpisne dokumentacije, ta vsebuje tudi vzorec finančnega zavarovanja za resnost ponudbe »Vzorec št. 1 Obrazec zavarovanje za resnost ponudbe po EPGP-758« (v nadaljevanju: vzorec). V njem so navedene posamezne postavke, pri čemer je naročnik pri tistih postavkah, ki so jih bili dolžni izpolniti ponudniki, v oklepaju navedel navodila za izpolnitev, pri ostalih postavkah (npr. upravičenec, jezik, oblika predložitve) pa je določil vsebino garancije. Pri sporni postavki »Listine, ki jih je poleg izjave treba priložiti zahtevi za plačilo in se izrecno zahtevajo v spodnjem besedilu« je tako naročnik v oklepaju podal naslednje navodilo za izpolnitev: »nobena/navede se listina«.
Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da del ponudbe predstavlja tudi kopija (oz. skeniran dokument v PDF obliki) fizično podpisanega dokumenta »Zavarovanje za resnost ponudbe po EPGP-758« (izpolnjen po naročnikovem vzorcu), v katerem je pri zgoraj navedeni sporni postavki (katere listine je treba poleg izjave priložiti zahtevi za plačilo) navedeno:
»1. predloženo izjavo Uprave RS za javna plačila / poslovne banke upravičenca, da so zahtevek za unovčenje podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, in
2. original Garancije št. G 8063/2022 in vseh morebitnih dodatkov.«
Upoštevajoč takšno določbo vlagateljeve bančne garancije je zahtevi za plačilo oziroma unovčenje garancije treba predložiti tudi original garancije in vseh morebitnih dodatkov (v nadaljevanju: original garancije). Navedeno pa predstavlja spor med strankama o tem, ali je takšno finančno zavarovanje za resnost ponudbe skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Poleg originala garancije je za unovčitev vlagateljeve bančne garancije za resnost ponudbe treba predložiti tudi izjavo Uprave RS za javna plačila oziroma poslovne banke upravičenca, vendar ker slednja med stranka ni sporna, Državna revizijska komisija v predmetni zadevi v zvezi z njo ni presojala dopustnosti odstopanja od vsebine določb razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v vzorcu finančnega zavarovanja, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri sporni postavki sam ni določil oziroma predizpolnil, da se zahtevi za plačilo ne priloži nobena listina, temveč je izpolnitev te postavke prepustil ponudnikom. Vendar so morali ponudniki pri izpolnjevanju vzorca upoštevati tudi določbe razpisne dokumentacije glede finančnih zavarovanj, med drugim tudi že navedene 11. točke, v kateri je naročnik za vse tri vrste zahtevanih zavarovanj podal splošne (skupne) zahteve. Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da naročnik v zahtevah javnega naročila ni navedel, da mora ponudnik predložiti original finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Prav tako drži, da je naročnik v 11. točki razpisne dokumentacije navedel, da se finančna zavarovanja predloži v PDF obliki (čemur je pravilno sledil tudi vlagatelj), vendar navedeno (še) ne predstavlja zaključka, da je ponudbi priloženo finančno zavarovanje ustrezno, če je za njegovo unovčitev treba predložiti original. Upoštevaje naročnikov zapis v predmetni točki razpisne dokumentacije, v kateri je (med drugim) zapisal, da finančna zavarovanja ne smejo vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, namreč ni mogoče slediti vlagatelju, da je ustrezno sledil navodilom naročnika, saj s tem, ko je njegova bančna garancija za izplačilo vsebovala pogoj predložitve originala garancije in vlagatelj le-tega ponudbi ni priložil, predloženo finančno zavarovanje ni unovčljivo in takšno – kot pravilno ugotavlja naročnik – ni doseglo svojega namena. Za naročnike namreč velja priporočilo, da pri zahtevah za finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ki mora biti priloženo že v ponudbi, ne zahtevajo originalnega izvoda, če je to mogoče. To lahko (poleg drugih načinov) storijo tako, da za kavcijska zavarovanja zahtevajo predložitev skeniranega originala izdanega zavarovanja (pri čemer v vzorcu tega zavarovanja ali v navodilu za pripravo in v pogojih tega zavarovanja ne sme biti navedeno, da je kot pogoj za unovčitev treba predložiti original) ali da zahtevajo bančno garancijo, za katero navedejo, da zanjo veljajo Enotna pravila za garancije na poziv, revizija iz leta 2010, izdana s strani Mednarodne trgovinske zbornice, pod št. 758 (v nadaljevanju: EPGP 758), saj ta pravila za unovčitev garancije ne zahtevajo predložitve originala. Bančna garancija, za katero veljajo EPGP 758, namreč predstavlja nepreklicno bančno jamstvo, neodvisno od osnovnega posla (5. člen EPGP 758), in zagotavlja upravičencu plačilo na prvi poziv, banka pa pri presoji ustreznosti zahteve za plačilo po garanciji upošteva le pogoje, ki so navedeni v sami garanciji. V skladu z a. odstavkom 15. člena EPGP 758 mora biti zahteva za plačilo po garanciji podprta z drugimi v garanciji opredeljenimi listinami, v vsakem primeru pa z izjavo upravičenca, v kateri ta navede, v kakšnem smislu nalogodajalec ni izpolnil svoje obveznosti iz osnovnega posla (pri čemer je v c. odstavku tega člena dodatno navedeno, da pogoj glede izjave ne velja, če ga garancija izrecno izključuje). Običajno sta tako v bančni garanciji po EPGP 758 za unovčitev določeni (zgolj) zahteva za plačilo in izjava o kršitvi pogodbenih obvez (slednja je skladno z a. odstavkom 15. člena EPGP 758 lahko zapisana v sami zahtevi ali v ločeni in podpisani listini, ki je bodisi priložena zahtevi bodisi se nanjo sklicuje). Navedeno pomeni, da je takšna garancija v primeru, da na njej ni določeno, da je zahtevi za plačilo poleg izjave treba predložiti (tudi) original garancije, unovčljiva brez predložitve originala.
Tudi v obravnavanem primeru naročnik v vzorcu garancije oziroma zahtevah za finančna zavarovanja v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki predložiti original finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Upoštevajoč navedeno in glede na to, da je naročnik v 11. točki razpisne dokumentacije izrecno navedel, da finančna zavarovanja ne smejo vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je vlagateljevo finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ki vsebuje določbo, da mora biti zahtevi za izplačilo predložen original garancije, v nasprotju z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker je vlagatelj ponudbi predložil skenirano kopijo fizično podpisanega originala garancije s takšno določbo, naročnik s ponudbo ni prejel unovčljivega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Državna revizijska komisija še dodaja, da so lahko ponudniki ponudbi (v sistem e-JN) priložili tudi original finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, kar je zapisal tudi naročnik v 11. točki razpisne dokumentacije z navedbo, da »v primeru predložitve finančnega zavarovanja v elektronski obliki z digitalnim podpisom, se to šteje kot original«, s čimer je opredelil, kakšno finančno zavarovanje bo štel kot original.
Državna revizijska komisija tudi ne more pritrditi vlagateljevemu sklicevanju na 8. točko razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik zapisal: »Če ni v teh navodilih za posamezne dokumente drugače določeno, zadošča predložitev kopij zahtevanih dokumentov. Naročnik si pridržuje pravico do vpogleda v originalne dokumente.« Strinjati se je namreč treba z naročnikom, da ta zgolj z vpogledom v originalno bančno garancijo še vedno ne bi imel unovčljivega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, saj bi moral (sam) razpolagati z originalom garancije, da bi ga za uspešno unovčitev – skladno s sporno zahtevo na vlagateljevi bančni garanciji – lahko priložil zahtevi za plačilo.
Dejstvo, da finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ki ga je vlagatelj priložil ponudbi, ni unovčljivo, med strankama pravzaprav niti ni sporno, vendar vlagatelj meni, da bi ga moral naročnik pozvati na dopolnitev oziroma popravo ponudbe v tem delu, in sicer da naročniku dostavi original garancije. Pri tem se sklicuje na peti odstavek 89. člena ZJN-3, skladno s katerim lahko naročnik v primeru, če pri preverjanju ugotovi, da so informacije ali dokumenti, ki jih je moral predložiti ponudnik, nepopolni ali napačni oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da ponudnik predloži manjkajoče dokumente ali dopolni, popravi ali pojasni informacije ali dokumentacijo pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. ZJN-3 pri tem določa dve omejitvi, in sicer da lahko naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le v primerih, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanašajo izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Pri tem mora naročnik upoštevati elemente ponudbe, ki se (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne smejo dopolnjevati ali popravljati ter so določeni v šestem odstavku 89. člena ZJN-3.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala predmetni vlagateljev očitek.
Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je že večkrat zapisala (tudi v odločitvah št. 018-087/2017, 018-121/2018 ter 018-058/2020, na katere se sklicuje naročnik), da iz določbe tretjega odstavka 88. člena ZJN-3 izhaja, da zavarovanje za resnost ponudbe predstavlja poseben del ponudbe, ki se ne nanaša na izkazovanje ponudnikove ustreznosti oziroma usposobljenosti za izvedbo naročila in ki tudi ni povezan s tehničnimi specifikacijami ponudbe, ceno ali drugimi elementi, ki vplivajo na razvrstitev ponudb, je pa tesno povezan s samo ponudbo in je namenjen resnosti izkazovanja ponudbene volje. Naročniku prejeto zavarovanje za resnost ponudbe zagotavlja, da po razkritju ponudbenih cen in ostalih elementov meril na javnem odpiranju ponudb ne pride do dogovarjanj med ponudniki in do takšnih ravnanj, ko bi najugodnejši ponudniki umaknili svoje ponudbe v korist manj ugodnemu (dražjemu) ponudniku oziroma ko z naročnikom ne bi več hoteli sodelovati v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Zato glede na jasen namen in vlogo zavarovanja za resnost ponudbe Državna revizijska komisija zavzema stališče, da gre za tisti del ponudbe, katerega pomanjkljivosti, ki vplivajo na zmožnost unovčenja garancije v obsegu, kot ga je zahteval naročnik, praviloma ni mogoče odpravljati s spreminjanjem ali dopolnjevanjem neustreznega zavarovanja ali s predložitvijo manjkajočega zavarovanja. V nasprotnem primeru bi bili namreč naročniki izpostavljeni zlorabam, saj bi ponudniki lahko namenoma predložili neustrezno zavarovanje za resnost ponudbe ali pa ga sploh ne bi predložili, pričakujoč, da bodo napake lahko odpravljali kasneje, če jim bo to glede na podatke, pridobljene na javnem odpiranju ponudb, sploh še v interesu. Naročniki bi bili v tem primeru odvisni od volje ponudnikov, zavarovanje za resnost ponudbe pa bi v celoti izgubilo svoj namen. Zato je treba ugotoviti, da zavarovanje za resnost ponudbe predstavlja tisti element, ki mora biti v vsakem primeru predložen ob sami ponudbi (na kar so bili ponudniki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tudi izrecno opozorjeni) in v taki vsebini, kot jo je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, morebitnih napak pa ni dopustno naknadno odpravljati, temveč predstavljajo podlago za zavrnitev ponudbe kot nedopustne, na kar je pravilno opozoril tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo.
Upoštevajoč navedeno in glede na to, da vlagatelj ponudbi ni predložil bančne garancije za resnost ponudbe, skladne z zahtevami naročnika v razpisni dokumentaciji, gre ugotoviti, da je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-3, ko je v odločitvi o oddaji javnega naročila za sklopa 3 in 4 vlagateljevo ponudbo zaradi neodpravljive napake (neustreznega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe) brez pozivanja k dopolnitvi označil kot nedopustno.
Tudi sicer je treba pritrditi naročniku v tem, da naročnik ni dolžan ponudnikom omogočiti dopolnjevanja, poprave oziroma pojasnjevanja ponudbe, temveč gre za možnost, ki mu jo daje ZJN 3, pri čemer nima popolne diskrecijske pravice, saj mora vedno ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom transparentnosti (6. člen ZJN-3) in načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), ki od naročnika zahteva, da primerljivih okoliščin ne obravnava različno in da različnih okoliščin ne obravnava enako, razen če je takšna obravnava objektivno utemeljena. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ne more pritrditi vlagateljevemu očitku, da je naročnik kršil 7. člen ZJN-3, ker je izbranega ponudnika za sklop 4 pozval k dopolnitvi ponudbe, vlagatelja pa ne, saj (kot že navedeno) pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe zaradi neustreznega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe ni odpravljiva, pri čemer pa naročnik izbranega ponudnika za sklop 4 ni pozival k dopolnitvi ponudbe iz istega razloga (neustreznosti finančnega zavarovanja za resnost ponudbe), temveč iz drugega razloga. Iz odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 4 namreč, kljub drugačnemu zatrjevanju vlagatelja, jasno izhaja, za kakšna dokazila je naročnik pozival izbranega ponudnika, in sicer da ga je pozval k predložitvi dokazil za ugotavljanje razlogov za izključitev. V navedeno se je prepričala tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v odstopljeno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik izbranega ponudnika za sklop 4 pozval k dopolnitvi ponudbe z dokazili o nekaznovanosti iz točke 8.1 (Razlogi za izključitev) razpisne dokumentacije za dva tuja člana nadzornega organa ponudnika, za kar v konkretnem primeru ne obstaja omejitev pozivanja k dopolnitvi in gre torej za odpravljivo pomanjkljivost ponudbe, skladno z ZJN-3. Položaj izbranega ponudnika za sklop 4, upoštevaje navedene pravno relevantne okoliščine konkretnega dejanskega stanja, je tako različen od položaja vlagatelja, zaradi česar ravnanje naročnika ne more pomeniti kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov.
Vlagatelj v okviru neenakopravne obravnave ponudnika pri dopolnjevanju ponudb očita naročniku tudi kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3). Ne glede na pavšalnost omenjenih navedb gre pojasniti, da izpostavljeno načelo prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa (prim. npr. odločitve št. 018-126/2015, 018-90/2016 in 018-10/2017), ki se odraža zlasti v racionalni porabi javnofinančnih sredstev. Že po sami naravi stvari se zato ponudnik praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev omenjenega načela, saj se z njim varuje javni interes in ne interes posameznega ponudnika, kar velja tudi za vlagatelja v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila. Posledično Državna revizijska komisija ni presojala navedb vlagatelja, povezanih z (domnevnim) naročnikovim oškodovanjem javnih sredstev.
V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ne more zaključiti, da je vlagatelj oddal dopustno ponudbo, zato je zavrnila tudi vlagateljev zadnji očitek, da bi mu naročnik moral oddati javno naročilo v sklopih 3 in 4.
Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila njegovo ponudbo nezakonito zavrnil kot nedopustno, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva (tj. vplačane takse). Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti (na portalu eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj,
- izbrana ponudnika za sklopa 3 in 4,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
Celje/Mozirje, 27. oktobra - Policisti so včeraj na območju Mozirja obravnavali voznika, ki je imel v času vožnje v krvi več kot 2,5 promila alkohola, s seboj pa je v avtu prevažal tudi otroka. Voznika so ustavili, ker je močno vijugal po cesti in tako ogrožal tako sebe kot tudi druge udeležence cestnega prometa, so sporočili s Policijske uprave Celje.
Policiste je o nezanesljivi vožnji obvestil občan. Voznika so do streznitve pridržali, sledi še obdolžilni predlog. Za otroka je poskrbela mama.
Policisti se zahvaljujejo občanu, ki jih je obvestil o nezanesljivi vožnji voznika. Hkrati znova opozarjajo vse udeležence cestnega prometa, da alkohol nikakor ne sodi v promet in voznike pozivajo, naj ne sedejo za volan, če so uživali alkoholne pijače. Pri tem poudarjajo, da je v zadnjih letih k polovici najhujših prometnih nesreč botrovala vožnja pod vplivom alkohola.
* popravljen kraj ob 16.30
27.10.2022 11:28 mde/mo
© STA, 2022
Osnovni podatki
Čas objave: 27.10.2022 11:28
Kategorija: Kronika
Ključne besede: POLICIJA, PROMETNA VARNOST, NADZOR, ALKOHOL, OTROCI
Avtor: mde/mo
Orodja
Tivolska 48
SI-1000 Ljubljana
Slovenija
+386 (1) 24 10 100
+386 (1) 43 42 970
desk sta si
Storitve
STAnovice STAfoto STAnapoved STAenglish STA-R O-STA STAklub STA-AND STAkrog STAmisli Javni servis STA-M |
Ko ljudje kupujejo pse, najprej velikokrat v spletni iskalnik napišejo želeno pasmo in pojavi se cel kup oglasov za čistokrvne pse – kar hitro pa lahko nehote zaidejo na črni trg s pasjimi mladiči. Od teh oglasov je nekaj slovenskih vzrediteljev, ki pse vzrejajo v skladu z vsemi pravili in jim zagotavljajo primerno oskrbo, in pa veliko preprodajalcev, ki so dobili psa od nekod iz tujine in zanj ponujajo smešno nizko ceno.
KAKO IZBRATI PSA, KI BO PRIMEREN ZA VAS?
Ker so čistokrvni psi sicer zelo dragi in lahko za enega odštejemo tudi več kot 3000 evrov, seveda vsem takoj padejo v oči oglasi, kjer se pes enake pasme ponuja za slabih dvesto ali pa štiristo evrov. Vprašanje se pojavi, kako je to možno. Seveda so ljudje navdušeni, da lahko za tako nizko ceno dobijo čistokrvnega psa, zato ga gredo pogledat in prisrčen mladiček jih tako zelo navduši, da gre z njimi že isti dan domov.
Čez čas isti mladiček zraste v psa popolnoma druge pasme in izkaže se, da to zagotovo ni čistokrvni pes, ali pa iz neznanega razloga zboli in potem so lastniki primorani pri veterinarju na koncu pustiti več denarja, kot bi ga sicer pustili, če bi kupili psa po redni ceni. Včasih so psi celo tako zelo bolni, da kljub veterinarski pomoči poginejo.
Zakaj se to dogaja?
Gre za ilegalne pasje farme, kjer poskušajo ”proizvesti” čim večje število pasjih mladičkov. Pse parijo v neprimernih okoliščinah, psice so neprestano breje, ko pa ne morejo več kotiti, jih pobijejo, saj jim ne prinašajo več dobička. Psi živijo v popolnoma neprimernih razmerah: zaprti so v majhnih umazanih kletkah, kjer so zelo slabe higienske razmere, saj se velikokrat valjajo v lastnih iztrebkih, stradajo, mladiče takoj ločijo od matere in jih natrpajo čim več na čim manjši možni prostor.
Ker mladiči ne dobijo zadostne količine hranilnih snovi zaradi poceni in nekvalitetne hrane, s katero jih hranijo, niso cepljeni in živijo v umazaniji, so takoj neposredno izpostavljeni raznim okužbam. Veliko jih pogine že na licu mesta, nekaterim pa se bolezni ne odražajo takoj, ampak šele veliko kasneje (lahko tudi šele čez več let), ko so že pri novem lastniku.
Takšen pes je lahko hudo boln in izmučen in nosi trajne posledice, prav tako imajo lahko pogosto vedenjske težave in težave s socializacijo. Bistvo pasjih farm je torej, da lastniki skušajo na čim cenejši način ”proizvesti” čim več psov, za katere pa ni pomembno, kako zdravi so in kakšna je njihova kvaliteta življenja, gre le za zaslužek, psi so zgolj prodajno blago.
Preprodajalcev v Sloveniji naj bi bilo na stotine
Takšnih pasjih farm v Sloveniji naj ne bi bilo, jih je pa na žalost veliko v bližnjih evropskih državah (Češka, Poljska, Madžarska, Romunija, Srbija, Bosna). Črni trg s pasjimi mladiči pa seveda najdemo tudi pri nas: takšni psi se potem uvažajo v Slovenijo in se prodajajo po sumljivo nizkih cenah. Preprodajalci psov se velikokrat pretvarjajo, da so dejanski vzreditelji, čeprav je domačih vzrediteljev (sploh takšnih, ki vzrejajo več različnih pasem), pri nas zelo malo.
Po neuradnih podatkih pa naj bi bilo preprodajalcev psov pri nas na stotine. Na marsikaterih spletnih portalih kar mrgoli oglasov za čistokrvne mladiče, ki pa so večinoma brez dokumentov (ali s ponarejenimi) in velikokrat necepljeni.
Od leta 2003 naprej morajo biti vsi psi čipirani in po točnih navodilih Vursa (Veterinarske uprave) vpisani v Centralni register psov, ki omogoča vodenje evidence za vsakega psa in sledljivost lastništva. Novela zakona o zaščiti živali leta 2017, ki določa, da je potrebno pasje mladiče, ki so se skotili v Sloveniji, čipirati že v leglu, je preprodajo psov pri nas navidez še dodatno omejila, vendar se na žalost to še vedno prepogosto dogaja. Vprašamo se seveda, kako. Čipiranje in registracijo lahko uredi samo veterinar. Preprodajalci, ki uvažajo neregistrirane pse s farm v Slovenijo, jih v Sloveniji potem dajo čipirati, saj se na tak način lahko pes uspešneje proda.
Na podlagi tega lahko rečemo, da bi veterinarji morali prepoznati razliko med dejanskim vzrediteljem in preprodajalcem, saj je sumljivo že samo po sebi, če isti človek vsak teden na čipiranje pripelje drugega psa druge pasme. Po poročanju Dnevnika so nekateri veterinarji zadevo komentirali tako, da nimajo prostojnosti spraševati skrbnikov psov po izvoru legla, kar je izjemno nerazumljivo, saj je zakonsko predpisano, da so veterinarji primorani ob vsakem sumu na preprodajanje ali pa kršenje zakona o zaščiti živali Vursu to prijaviti.
Tretji najbolj dobičkonosen ilegalen posel v Evropi
V Evropi je črni trg s pasjimi mladiči (tudi mačjimi) tretji najbolj dobičkonosen ilegalen posel – za orožjem in drogami. Po neuradnih podatkih naj bi bilo 90% psov, ki jih prodajajo preprodajalci, iz pasjih tovarn. Gre za komplemetarno korist kupca in prodajalca – prodajalcu je v interesu zaslužek, kupcu pa čim manjša izguba in tako skleneta kompromis. Dokler povpraševanje trga raste, temu žal ne bo konca. Največje povpraševanje je v Nemčiji, sledijo pa Belgija, Velika Britanija, Francija in Italija, kjer je trg izjemno razvit. Po podatkih iz leta 2008 so preprodajalci v Slovenijo letno pretihotapili 1500 pasjih mladičev. V Evropi je zadnja leta vse večji porast preprodajanja psov, zato po vsej verjetnosti tudi Slovenija ni izjema.
Za čistokrvne pse se posvojitelji najdejo v enem samem dnevu
Dve leti nazaj smo imeli v Sloveniji odmeven primer zasega 107 pasjih mladičev, ki so jih pomurski policisti popolnoma naključno odkrili pri rednem nadzoru prometa. Po nestrokovni oceni bi Italijana, ki sta pse tihotapila, z njihovo prodajo pridobila dobrih 60 000 evrov. Pse je seveda odvzela inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in jih pripeljala v zavetišče, kjer so jih ljudje v samo enem dnevu vse posvojili. Že to pove nekaj o našem trgu. V zavetišču imamo toliko nečistokrvnih mešančkov, ki že več let čakajo na posvojitelja, medtem ko so se lastniki za čistokrvne poceni pse kljub tveganjem za bolezni, o katerih so bili obveščeni, našli v enem samem dnevu.
NAJDRAŽJE PASME PSOV NA SVETU
Komentarji
Navigacija prispevka
5 ŽIVIL, KI JIH NE SMETE MEŠATI Z ALKOHOLOM
NEPRIJETEN VONJ NOŽNICE: KAKO SE GA ZNEBITI?
Morda vas bo zanimalo
To so najbolj družinske pasme psov
Urednik 8. decembra, 2021
Če še nisi, moraš svojega psa nujno naučiti teh 10 trikov
Urednik 24. oktobra, 2021
Kako v vročini poskrbeti za psa?
Urednik 22. junija, 2021
Išči:
Najnovejši prispevki
Kaj ženske iščejo v moškem, s katerim se želijo poročiti?
Delovne jakne
To so prednosti manjših prsi
Ta smuti te bo pustil brez besed!
Na tak način boš najhitreje okrepila mišice
Najnovejši prispevki
Kaj ženske iščejo v moškem, s katerim se želijo poročiti?
Delovne jakne
To so prednosti manjših prsi
Ta smuti te bo pustil brez besed!
Na tak način boš najhitreje okrepila mišice
Ostali portali
Pogoji uporabe | Politika varstva osebnih podatkov | Izjava o piškotkih
angleskaliga.com | kosarka.info | rokomet.net | snportal.si | zimski-sporti.si | bivanje.si | bambino.si | moderna-zenska.si | pravi-moski.si | e-vozila.si | lepemisli.si | pametni-mediji.si |
S svojo izjemno muzikalnostjo, vsestranskostjo, tehnično ekspertizo, znanjem in predanostjo se je Frank Strobel uveljavil, kot eden najbolj priznanih dirigentov v svetu filmske glasbe. Strobel odlično povezuje izobrazbo s številnimi izkušnjami kot dirigent, aranžer, urednik, producent in glasbenik. Te izkušnje in sposobnosti mu omogočajo edinstven vpogled v bogato in relativno neraziskano področje glasbenega repertoarja.
Strobel se je vedno znova posvečal aranžiranju in dirigiranju koncertov za klasične neme filme, poleg tega pa je njegova posebnost tudi aranžiranje in izvajanje novih partitur. Poleg tega je sodeloval pri mnogih koncertih filmske glasbe, ki so predvajani v zgodovinskih nemih filmih in originalnih kinotečnih filmih (Križarka Potemkin, Alexander Nevski, Dr Mabuse…). Leta 2003 je bila njegova rekonstrukcija »Aleksandra Nevskega«, ki jo je uglasbil Prokofjev, nagrajena s prestižno nemško nagrado Deutsche Schallplattenkritik.
Na vrh
Sodeloval je tudi pri številnih novih nemških, britanskih in ameriških filmih.Frank Strobel je tesno povezan tudi z orkestrom RSB Berlin, Filharmoničnim orkestrom radia Francije, Filharmoničnim orkestrom iz Osla, Finskim radijskim simfoničnim orkestrom, Narodnim orkestrom v Lyonu, in drugimi. Do 1998 je bil Frank Strobel glavni dirigent Filmskega orkestra Babelsberg. Od leta 2000 je vodja Evropske film-filharmonije, kjer je tudi eden izmed soustanoviteljev. Že veliko let je obenem svetovalec za neme filme pri ZDF/Arte.
Koncert
FILMSKA GLASBA: Poslednji mož (Der letzte Mann)
Petek, 6. september 2013
Novice
Novoletni koncert sklopa Festival za Maribor
18.12.2013
8. januar 2014 ob 19:30 Dvorana Union, Maribor Simfonični orkester SNG Maribor TaeJung Lee –...
Odštevanje do Festivala Maribor: še 7 dni
30.08.2013
Glasba je potovanje zvoka, mehansko valovanje, ki se poraja v neoprijemljivi delavnici tkalca...
Odštevanje do Festivala Maribor: še 10 dni
30.08.2013
Bachova glasba že vsebuje vse, kar je potrebno za uprizoritev, treba jo je le še ujeti v ženski in...
Več...
Tweets by @festivalmaribor
Za medije
Kontakt
Akreditacije
Materiali
Povezave
Naslovnica
Programska knjižica
Kontakti
Vstopnice
O spletni strani
Prijava za izvajalce
FM 2012
Prijava na e-novice
S prijavo na e-novice boste na vpisani elektronski naslov prejemali vse novice in novosti o programu Festivala Maribor. |
Srednjeveški Ptuj pozdravlja popotnika že od daleč, saj se je mogočna utrdba z mnogimi stavbami zleknila vrh grajskega griča, v njeno varno zavetje pa so se stisnile mestne hiše. Mogočna grajska utrdba Ptujskega gradu s svojo lego na griču nad levim bregom Drave oziroma na zadnjem obronku Slovenskih goric, ki se razteza skoraj do Drave, je vselej imela pomembno vlogo. Stoletja dolgo je mogočna utrdba namreč varovala naselbino pod seboj, danes pa privlači s svojo slikovitostjo. Njegova lega na griču nad starim mestnim jedrom Ptuja, s katerega se vije prekrasen pogled na staro mestno jedro najstarejšega slovenskega mesta, Ptujsko jezero, Haloze, Donačko goro, Boč in Pohorje je nadvse pompozna. Najstarejši arhivski vir, ki pripoveduje o ptujskem gradu, je zapis kronista, salzburškega nadškofa Konrada I., ki piše, da je dal nadškof grad pozidati na mestu starega, že davno porušenega gradu.
Torej je na Grajskem griču že pred 12. stoletjem stal zidan grad. Pa vendar njegova zgodovina sega mnoga stoletja nazaj. Na grajskem griču najdeni predmeti namreč dokazujejo nepretrgano poseljenost že od mlajše kamene dobe. Okrog leta 1000 pr.n.št. je bilo na grajskem griču utrjeno gradišče, kar dokazujejo nepoškodovane naselbinske plati. V mlajši železni dobi je bil čas selitve Keltov na vzhod, ki so prav tako pustili za seboj nekatere ostaline (grobove). Prazgodovinsko naselbino so zamenjale rimske utrdbe, za njimi pa je bilo poznoantično zatočišče. Sledi zgodnje-srednjeveško staroslovansko gradišče in grobišče, v 9. stoletju pa je bil na tem mestu obrambni stolp salzburške cerkvene gospode.
Kot sem že omenil, najstarejši pisni viri omenjajo, da je dal salzburški nadškof Konrad I., ki je bil na tem položaju od leta 1106 do 1147, sezidati trdnjavo na mestu ostankov starejših srednjeveških poslopij v letih 1125 do 1130. Iz 11. ali 12. stoletja je verjetno tudi vodnjak na dvorišču, globok kar 54 metrov. Sedanji venec je bil postavljen v baroku oziroma drugi polovici 17. stoletja. Okoli leta 1220 sta salzburški nadškof Eberhard II. in štajerski vojvoda Leopold VI. ustanovila kovnico denarja, ki naj bi bila domnevno na gradu v bližini romanskega palacija in Konradovega stolpa. Kovnica je prenehala delovati leta 1230. Iz leta 1235 je v starih zapisih zaslediti ime ptujskega viteza Hermana in iz istega stoletju še nekaj zapisov, kjer se omenjajo nekateri objekti povezani s Ptujem. V nekaterih starih zapisih se leta 1247 omenja »mali« gradi (castrum minus), kar daje slutiti, da je obstajal tudi veliki grad (»castrum maius«). Okoli leta 1376 sta v anonimni kroniki omenjena dva gradova (beide burg und stet). Leta 1433 pišeta ptujska graščaka Hartnid in Friderik o salzburškem fevdu v Ptuju, kjer se omenja grad, grajski stolp, grajske gorice ter 12 stražarskih posesti okoli nje. Zadnji srednjeveški zapis o ptujskem gradu je iz leta 1487 in sicer v potopisu Paola Santonina, spremljevalca oglejskega vizitatorja oziroma višjega nadzornika, kateri je v svojem potopisnem dnevniku zapisal, da je grad trden in nepremagljiv. Ptujski grad je bil v srednjem veku zaradi svoje dobre strateške lege zelo pomemben, pomemben pa je bil tudi kot središče fevdalne posesti salzburške cerkve v Podravju in sedež Ptujske gospode. Ptujski grad je, poleg Stubenberga in Wildona, edini na takratnem Štajerskem, ki je moral po potrebi zagotavljati deželno obrambo s 200 oboroženci.
Nadvse zanimiva je njegova zgodovina lastnikov. Fevdni lastniki gradu so bili gospodje Ptujski, prvi med njimi pa se v letih 1137 (do leta 1161) omenja Friderik I. (Friderich de Bethowe). Od leta 1161 do 1178 se omenja Friderik II. (Friderich de Pettove), Friderik III. (Friderich puer de Petowe) pa od leta 1180 do 1222. V 13. stoletju je bil Ptuj utrjen z obzidjem, grajski kompleks pa dobi tipično tridelno zasnovo z zahodnim in vzhodnim grajskim platoem (predgradje), zapornim zidom (cvingerj), osrednjim dvoriščem z vodnjakom, palacijema, obrambnim stolpom (bergfrid) in več stranskimi poslopji. Po smrti Friderika IX. leta 1438 je rodbina Gospodov Ptujskih izumrla, za njimi so si posest izmenjevali mnogi lastniki. Za rodbino Ptujskih so prišli Stubenbergi, od leta 1480 – 1490 pa je bil Ptuj in s tem tudi grad v Madžarskih rokah oziroma last ogrskega kralja Matije Korvina. Leta 1490 je bilo zasedeno ozemlje prevzeto od nemškega cesarja Maksimiljana kot deželnoknežja posest, ki so jo upravljali razni najemniki. Ta je mesto in grad obdržal do leta 1511, ko je grad in mesto Ptuj zastavil salzburškemu nadškofu Lenartu Hodiškemu.
Ta ga je začel prenavljati, saj je bil v slabem stanju, leta 1555 pa je nadškof posest prepustil cesarju Ferdinandu I. V njegovi lasti je mogočna grajska utrdba ostala vse do leta 1622, ko ga je kupila družina Eggenberg. Ko je leta 1555 grad spet prešel v deželnoknežje roke, so ga pričeli temeljito obnavljati in utrjevati. Iz tega časa je tudi znameniti vhodni portal, delo italijanskega arhitekta Baldassare Peruzzija. O renesančnih prezidavah na gradu so ohranjena tudi druga poročila, ki med drugim pričajo tudi o nastanku opornega zidu, kjer se je hrib rušil. Deželni knezi so leta 1634 posest prodali družini Thaunhausen, ki pa je leta 1642 posest podarila zagrebškim jezuitom. Zaradi denarne stiske so jezuiti leta 1656 posest prodali škotskemu generalu Walterju Leslieju pl. Balquhane. Ta je grad temeljito prezidal, saj je v času baroka in prenehanju turških vpadov grad izgubil svoj obrambni značaj. Spremenil ga je v podeželsko rezidenco in sedež zemljiškega gospostva. Grad je bil večkrat dograjen ali spremenjen, zadnjih večjih gradbenih del so se lotili Leslieji proti koncu 17. stoletja, ko so prezidali romanski palacij in na novo postavili severovzhodno grajsko krilo. Grad je dobil današnjo trikotno zasnovo, v obeh traktih pa so uredili najimenitnejše grajske sobane.
V južnem traktu so jih okrasili z bogato stropno štukaturo, v severnem pa se viteška dvorana in kapela dvigata skozi dve nadstropji. Na grajskem kompleksu so zidali tudi v 18. stoletju, ko so h Karlovemu portalu prizidali južni triosni prizidek za grajsko upravo, zgradili pa so tudi grajsko žitnico. Leslieji so ga posedovali do leta 1802, po njihovem izumrtju pa so posestvo podedovali sorodniki Dietrichsteini, a so tudi ti že leta 1864 izumrli. Po dednih zapletih med baroni Leslieji iz Balquhaina, Attemsi in Lambergi, ga je leta 1873 kupila grofica Terezija Herberstein, prvorojenka zadnjega kneza Dietrichsteinskega in ga tako rešila pred propadom. Dala ga je obnoviti in na novo opremiti, v njihovi lasti pa je ostal do leta 1945, ko je bil nacionaliziran. Leta 1999 je bil ptujski grad razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Ptujski grad je danes urejen kot muzej, s katerim upravlja Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, ki vodstvo po čudovitih sobanah in stalnih ter občasnih zbirkah prilagodijo starosti in željam obiskovalcev. Zbirke na ptujskem gradu so med najbolj obiskanimi v Sloveniji. V spodnjem dvorišču v nekdanji konjušnici (dostop na dvorišče je skozi Karlova portala) je postavljena zbirka pustnih mask.
Ptujsko zaledje, ki je bilo do druge polovice 20. stoletja povsem agrarno, se še danes ponaša s številnimi tradicionalnimi pustnimi liki, ki pričajo o starih šegah in verovanjih. Dostop do drugih zbirk je z notranjega arkadnega dvorišča iz 16. stoletja. V severnem traktu je vhod v grajsko klet v kateri je ogled stalna razstava o vinogradništvu s sodom velikanom s prostornino kar 40.410 litrov. V pritličju južnega trakta, v stari slavnostni dvorani romanskega palacija iz 12. stoletja je zbirka orožja nacionalnega pomena, saj obsega več kot 500 kosov različnega orožja od 15. do 20. stoletja. Postavljena je tako, da ponazarja podobo prave grajske orožarne. Večina razstavljenega orožja je iz bližnjega vurberškega gradu in od drugod. V južno steno je vzidan nagrobnik Friderika IX. Ptujskega, zadnjega iz te mogočne rodbine, ki je umrl leta 1438. Ravno tako je nacionalnega pomena zbirka glasbil na zahodni strani dvorišča. Je najbogatejša v Sloveniji, saj šteje okrog 300 glasbil. Posebej zasluži omembo rimska dvojna piščal ˝tibia˝ iz. 2 ali 3. stoletja, ki je redkost svetovnega slovesa.
Zbirka je razdeljena na tematske sklope, ki zajemajo godbo ptujske meščanske garde, mlajšo mestno godbo na pihala, godala, brenkala in glasbila s tipkami. Ta so bila značilna za plemiške, meščanske in cerkvene kroge od druge polovice 17. stoletja naprej in so izdelki znanih dunajskih, graških in praških ter domačih mojstrov. Po stopnišču s konca 16. stoletja se povzpnemo v prvo nadstropje, kjer so najlepše sobane s štukiranimi stropovi in zbirko fevdalne stanovanjske kulture z muzealijami iz časa od 16. do 20. stoletja. Prostori so urejeni ambientalno in večji del opremljeni s čudovitim pohištvom in umetninami iz zapuščine grofov Herbersteinov, ki so predmete v začetku 20. Stoletja prepeljali z bližnjih gradov Vurberk in Hrastovec. Nekaj predmetov so na grad pripeljali po letu 1945 iz okoliških gradov, predvsem iz baročnega dvorca Dornava. Zadnji lastniki gradu so zbrali tudi pomembno zbirko rodbinskih portretov z Žigo Herbersteinom, diplomatom in vojskovodjem iz 16. stoletja. Med drugimi umetninami so dragocene bruseljske tapiserije iz začetka 17. stoletja, ki prikazujejo zgodbo grškega junaka Odiseja, tapete iz baročnega dvorca Dornava idr.
V zadnji sobani zbirke je nameščeno meščansko pohištvo iz prve polovice 19. stoletja. Severozahodno krilo grajske stavbe se zaključi s slavnostno dvorano in kapelo, ki so ju skupaj z omenjenimi štukiranimi stropovi uredili grofje Leslieji v drugi polovici 17. Stoletja. V dvorani je razstavljena zbirka ˝tukerij˝, portretov znamenitih turških in evropskih dostojanstvenikov, vojskovodij, lepotic iz sultanovega harema in prebivalcev eksotičnih dežel, ki so nastali na Štajerskem v drugi polovici 17. stoletja. V drugem nadstropju gradu je na ogled grajska galerija. V petih sobanah jugovzhodnega grajskega krila so predstavljena dela starih mojstrov, razstavljene so slike iz časa zadnje četrtine 16. do sredine 18. stoletja. Galerijska postavitev je ambientalno dopolnjena z izbranimi kosi pohištva. V naslednjih sobanah je na ogled razstava o Gospodih Ptujskih, srednjeveški rodbini, ki je na ptujskem gradu živela več kot 300 let (1131 – 1438).
Posedovanje obsežnih gospoščin, vojaški uspehi in načrtne poroke so jim omogočili sodelovanje v visoki politiki, vpliv na gospodarski razvoj in intenzivno gradbeno dejavnost. Po njihovi zaslugi so bili ustanovljeni dominikanski in minoritski samostan na Ptuju, ter komenda v Veliki Nedelji, zgraditi pa so dali tudi romarsko cerkev na Ptujski gori. Kot sem že zapisal, je ptujski grad in njegove zbirke med najbolj obiskanimi v Sloveniji. In ta trditev ni kar tako. Nasploh grad ponuja zraven prečudovitega razgleda na staro mestno jedro najstarejšega slovenskega mesta, Ptujsko jezero, Haloze, Donačko goro, Boč in Pohorje tudi čudovito doživetje in potovanje v srednjeveško življenje. Obisk nadvse priporočan vsem starostnim skupinam, otrokom pa bo verjetno najbolj všeč zbirka orožja v romanskem palaciju in zbirka pustnih mask. Po ogledu se lahko še okrepčate v grajski kavarni in se kasneje peš odpravite po južnih grajskih stopnicah v stari Ptuj. Seveda ne pozabite na zelo zanimive spominke v grajski trgovinici, kjer boste lahko našli tudi obsežno gradivo o ptujskem gradu, zgodovini Ptuja in njegove bogate okolice.
Kontakt
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
Muzejski trg 1, 2250 Ptuj
Tel: +386 (0)2 748 03 60
E: ptujski.grad@pmpo.si
W: http://pmpo.si/
Ptujski grad
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Načrt ni bilo mogoče naložiti - omogočite Javascript!
→ več informacij
Ptujski grad 46.420947, 15.867837 Ptujski grad Srednjeveški Ptuj pozdravlja popotnika že od daleč, saj se je mogočna utrdba z mnogimi stavbami zleknila vrh grajskega griča, v njeno varno zavetje pa so se stisnile mestne hiše. Mogočna grajska utrdba ptujskega gradu s svojo lego na griču nad levim bregom Drave oziroma na zadnjem obronku Slovenskih goric, ki se razteza skoraj do Drave, je vselej imela pomembno vlogo. Stoletja dolgo je mogočna utrdba namreč varovala naselbino pod seboj, danes pa privlači s svojo slikovitostjo. Njegova lega na griču nad starim mestnim jedrom Ptuja, s katerega se vije prekrasen pogled na staro mestno jedro najstarejšega slovenskega mesta, Ptujsko jezero, Haloze, Donačko goro, Boč in Pohorje je nadvse pompozna. Podrobnosti...
Viri:
Foto: Črtomir Rosić
Wikipedija
Spletna stran: http://www.ptuj.info/index.php/sl/ded2/ogledi/ptujski-grad.html
Spletna stran Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož: http://pmpo.si/
Brošura: Muzejske zbirke v ptujskem gradu, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 2012
Brence A, Šamperl Purg K., Ptuj z okolico, Kulturna skupnost Ptuj, 1988
Spletna stran: https://discoverptuj.eu/
gradovi in dvorci, slovenija
← Dominikanski samostan na Ptuju
Samostan Manasija (Manastir Manasija) →
Iskanje
Iskanje
Kategorije
Kulturna dediščina
Kraji in mesta
Naravne znamenitosti
Najnovejši prispevki
Plemiška tura – Odkrivanje Pomurja na kolesu
Penzion Sinji Vrh, Ajdovščina
Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski gori
Proštijska cerkev sv. Jurija na Ptuju
Foto: Auschwitz, največje nacistično taborišče
Priporočamo
Gostilne in restavracije
Nastanitve
Oznake
avstrija bosna in hercegovina foto gore in vrhovi gradovi in dvorci hrvaška italija izviri in studenci jezera madžarska makedonija morje mostovi muzeji nemčija pečine in jame pohodništvo poljska razgledna točka rudniki slapovi slovenija soteske spomeniki srbija svetišča turistična ponudba velemesta video vrtovi in parki češka črna gora |
Zavod 13 je nastal kmalu po rojstvu deklice Sofie z dodatnim kromosomom 13, ki so ji namenili le mesec dni življenja. Želeli smo poudariti pomen psihološke pomoči, ki je matere po rojstvu posebnih otrok največkrat niso deležne. Sprva smo opozorili nase s fotografsko razstavo posebnih otrok Poglej me, danes nas poznajo po Svetovnem pohodu z rdečimi baloni, ki ga obeležujemo na svetovni dan redkih bolezni in dnevu Zavoda 13 v mariborskem Mestnem parku. Vsako leto na posebnem koncertu, namenjenem vsem, podelimo tudi nagrado Srce navdiha.
PROJEKTI
Svetovni pohod z rdečimi baloni
Dan Zavoda 13 v parku
Letni koncert
Miklavževanje za vse otroke
več o tem
VAŠ POSEBEN OTROK POTREBUJE VAŠO POSEBNO LJUBEZEN.
Če ste osamljeni in se želite povezati s starši, ki imamo prav tako posebnega otroka kot vi in smo določeno pot že prehodili, stopite v stik z nami. Niste sami! |
Razvrsti po priljubljenosti Razvrsti po povprečni oceni Razvrsti po najnovejšem Razvrsti po ceni: cenejši najprej Razvrsti po ceni: dražji najprej
Prikaz rezultata
KUPON 10% popust: CYBER
Nalepka instagram username
Cena že od: 8,99 € Izberite možnost
Razvrsti po priljubljenosti Razvrsti po povprečni oceni Razvrsti po najnovejšem Razvrsti po ceni: cenejši najprej Razvrsti po ceni: dražji najprej |
Osnovni podatki Galerija Gradiva Epizode Zasedba Ekipa Organizacije Glasba Nagrade in nominacije Projekcije Arhivski posnetki Razširjeni podatki Snemalne lokacije Stik z uredništvom
Facebook
Twitter
E-Mail
Trdinov ravs
Celovečerni dokumentarno-igrani film
74'
2005
Slovenija
Reporter Janez nas vpelje v Trdinovo leto, ki ga Dolenjska in Slovenija praznujeta v letu 2005. Vstopimo v hišo, v kateri je živel in umrl Janez Trdina. Naenkrat pa se – kot v kakšni Trdinovi bajki – znajdemo v sobi, kjer ostareli pisatelj bolan leži v postelji. Pri njem so zbrani mestni veljaki, ki se želijo posloviti od someščana, še bolj pa jih zanimajo njegovi zapiski z žgečkljivo in škandaloz
Reporter Janez nas vpelje v Trdinovo leto, ki ga Dolenjska in Slovenija praznujeta v letu 2005. Vstopimo v hišo, v kateri je živel in umrl Janez Trdina. Naenkrat pa se – kot v kakšni Trdinovi bajki – znajdemo v sobi, kjer ostareli pisatelj bolan leži v postelji. Pri njem so zbrani mestni veljaki, ki se želijo posloviti od someščana, še bolj pa jih zanimajo njegovi zapiski z žgečkljivo in škandalozno vsebino. Trdina se izmuzne v mesto, ki pa ni tisto iz njegovih časov, ampak današnje. Kalejdoskop nravi, dogodkov in značajev, ki jih Trdina popisuje v 19. stoletju, se slikovito prepleta z navadami in razvadami sodobnih prebivalcev mesta. Priča smo nekakšni nadčasni podobi prednikov in sodobnikov. |
Letos naj bi bilo na cestah po svetu 10 milijonov električnih avtomobilov, v novem poročilu razkriva Mednarodna agencija za energijo (IEA). Prodaja električnih avtomobilov namreč raste kljub pandemiji covid-19.
Za enkrat je pričakovati, da bo prodaja električnih avtomobilov nizala boljše rezultate od bencinskih, dizelskih in hibridov. IEA celo ocenjuje, da bo prodaja električnih avtomobilov dosegla raven iz prejšnjega leta, torej 2,1 milijona prodanih enot. To bi pomenilo rekordne 3 odstotke celotne svetovne prodaje avtomobilov.
IEA ocenjuje, da bo prodaja električnih avtomobilov letos dosegla rekordne 3 odstotke celotne svetovne prodaje avtomobilov.
Glede na podatke od januarja do aprila letos naj bi se skupna svetovna prodaja osebnih avtomobilov letos zmanjšala za kar za 15 odstotkov.
Rast za 30 odstotkov letno
Globalna prodaja električnih avtomobilov se je v zadnjem desetletju vsako leto povečala za najmanj 30 odstotkov, razen leta 2019, ko se je rast upočasnila na 6 odstotkov. Tedaj se je na Kitajskem spremenilo regulativno okolje in prodaja osebnih avtomobilov na večjih trgih. Kljub temu pa so imeli električni avtomobili v letu 2019 svoj najvišji delež med jeklenimi konjički - 2,6-odstotni delež na svetovnem trgu avtomobilov.
Po mnenju IEA bi morali število javnih polnilnih postaj z 870.000 povečati na približno 11 milijonov do leta 2030.
Foto: Vidic Leon
Največ na Kitajskem, sledi Evropa
Kitajska je bila lani daleč največji trg električnih avtomobilov na svetu. Na Kitajskem je bilo v letu 2019 prodanih več kot milijon električnih avtomobilov, kar je 2 odstotka manj kot leto prej. Evropa je bila drugi največji trg, saj je bilo leta 2019 prodanih 561.000 avtomobilov. Sledile so ZDA s 327.000 prodanimi avtomobili.
Na koncu bo odločal potrošnik
Pričakovati je, da bodo električni avtomobili z letošnjo prodajo predstavljali skoraj odstotek svetovne zaloge avtomobilov. Vendar pa poročilo IEA pojasnjuje, da bi drugi vali pandemije in počasnejše gospodarsko okrevanje, kot je bilo pričakovano, lahko privedlo do drugačnih rezultatov.
S pravimi mehanizmi bi lahko svetovna prodaja elektrinih vozil dosegla 80 milijonov enot do leta 2025 in 245 milijonov do leta 2030.
IEA si namreč ne zatiska oči, da pandemija koronavirusa ne bo vplivala na avtomobilski trg, je pa prodaja in s tem prehod na elektrifikacijo prometa odvisna od odziva držav in vzpodbud. Konec koncev bodo vladni odzivi na pandemijo in odločitve potrošnikov tiste, ki bodo napovedovale, kaj se bo zgodilo s trgi električnih avtomobilov v letu 2020 in leta po tem. Poročilo napoveduje, da bi morala prodaja električnih avtomobilov predstavljati približno 7 odstotkov celotnega svetovnega voznega parka do leta 2030, če bodo obstoječe politike v večini držav ostale enake. To bi pomenilo, da bo prodaja dosegla 14 milijonov enot leta 2025 in 25 milijonov do 2030.
Dnevno prihranili 0,6 milijona sodčkov naftnih derivatov
Električna vozila igrajo ključno vlogo pri izpolnjevanju okoljskih ciljev scenarija trajnostnega razvoja za zmanjšanje lokalnega onesnaževanja zraka in reševanje podnebnih sprememb. Leta 2019 smo na svetovni ravni dnevno z električnimi vozili prihranili skoraj 0,6 milijona sodčkov naftnih derivatov.
PREBERITE TUDI:
500 milijonov funtov iz lastnega žepa, da bi konkuriral Tesli
Teslin tekmec na področju gospodarskih vozil hitro raste
BMW predstavil električni avto s 600-kilometrskim dosegom
E-avti moderni, a za zdaj redki
S progresivno politiko do 245 milijonov električnih vozil
IEA v scenarijih prihodnosti predvideva, da se bo letno zaloga električnih vozil povečevala za 36 odstotkov. S pravimi mehanizmi bi lahko svetovna prodaja elektrinih vozil dosegla 80 milijonov enot do leta 2025 in 245 milijonov do leta 2030, kar je več kot 30-krat več kot danes. Če se uresniči ta projekcija, ki je odvisna od izjemno progresivne državne politike trajnostnega razvoja, bomo samo z elektrifikacijo prometa emisije toplogrednih plinov iz prometa zmanjšali za skoraj polovico.
Državne vzpodbude v času korone
Da trendi za enkrat kažejo v tej smeri, je videti v odzivih nekaterih držav. Kitajska je v času koronavirusa podaljšala subvencije za nakup električnega avtomobila do leta 2022. Prvotno jih je načrtovala le do konca tega leta.
Lani smo na svetovni ravni dnevno z elektirčnimi vozili prihranili skoraj 0,6 milijona sodčkov naftnih derivatov.
Italija je zagotovila dodatna sredstva za spodbude za nakup električnih vozil v letih 2021 in 2022, in sicer v višini 1.500 evrov.
V Franciji je vlada med junijem in decembrom 2020 napovedala okrepljene sheme subvencij za elekrična vozila.
Da pa bi lahko floto električnih vozil vključevali v promet, bi po mnenju IEA morali število javnih polnilnih postaj z 870.000 povečati na približno 11 milijonov do leta 2030. Do konca desetletja naj bi zraslo še okoli 135 milijonov zasebnih polnilnih postaj doma in v podjetjih.
Več iz te teme:
električniavtomobili Kitajska prodaja avtomobilov Mednarodna agencija za energijo Italija in Francija svetovni trg avtomobilski izpusti
Več iz rubrike
Digitalna ekonomija v rokah globalnih korporacij je družbi škodljiva
Kakšni sta tehnološko in podatkovno gnani prihodnost in družba je predstavil Andrej Kotar iz Endave.
Izračuni: Kako bo paket pomoči znižal ceno elektrike za podjetja
Energetsko intenzivna podjetja bi lahko elektriko dobila za 130 evrov.
Oživljanje ideje o odkupu Mercatorja
Na ministrstvu spremljajo lastniška preigravanja v hrvaški skupini, ki je lastnica Mercatorja.
Petrol borzna družba leta
Ljubljanska borza po dolgih letih dočakala vstop zasebne družbe na borzo
Slaba novica za slovenske kadilce: za toliko vas bo udarilo po žepu
Ideje za darila, ki jih ne bomo hoteli sleči
Kaj?! Te znane Slovenke so dopolnile 40 let in še nikoli niso izgledale bolje (FOTO)
Kuhanček: ta pijača je za pripravo še boljša od vina
To je božični okrasek, ki vam bo prinesel srečo
Zadnje novice
Katere so laži o milijarderju Warrenu Buffettu?
7 znakov, da imate narcisoidnega šefa
O čem se je poleg financ še dobro pogovoriti pred skupno selitivjo?
Brezskončni potencial
Ne spreglejte
Kaj predvideva interventni zakon za pomoč gospodarstvu
AKTUALNO
Investirajte preprosto – kjer koli in kadar koli
AKTUALNO
Digitalna ekonomija v rokah globalnih korporacij je družbi škodljiva
AKTUALNO
Nadzorniki o odpoklicu treh članov uprave Darsa
AKTUALNO
Delo d.o.o, Likozarjeva ulica 1, 1000 Ljubljana
Delo d.o.o. Uredništvo Oglaševanje Pogoji uporabe Politika varstva zasebnosti Piškotki
Copyright © Delo 2022. Vse pravice pridržane.
Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? |
Naši najboljši tekmovalci v tekmovalnem premoru kar po vrsti izkoriščajo dobro formo za podvige v skali. Tokrat je za nov vrhunski vzpon poskrbel Domen Škofic, ki je v plezališču Ter opravil prvi vzpon v smeri Umetnost in jo ocenil z 9a.
Domen je v liniji, ki jo je opremil in poimenoval v zadnjem obdobju eden najbolj aktivnih opremljevalcev smeri pri nas Rajko Zajc, prvič poizkušal že pred nekaj tedni. Vmes je plezališče obiskal še dvakrat, vendar so bile razmere preslabe, da bi dopuščale uspešen vzpon. Dodajmo še, da je po uspešnem vzponu na pogled poskusil še v smeri Inferno (8c), v kateri je bil blizu uspeha, vendar je po dolgem času vseeno zabeležil nov težek vzpon na pogled, saj je prvi del smeri ocenjen z 8b.
Vir: Domen Škofic
Fotografija: Nace Gosnik; vir: Domen Škofic
Kategorija:
Športno plezanje
Oznake:
Domen Škofic
Umetnost
9a
Deli z ostalimi:
Tweet
Morda vas zanima tudi
Jakob Bizjak v Botulinu (8c+) - VIDEO
Janja Garnbret in Domen Škofic preplezala trboveljski dimnik - VIDEO
Od danes naprej plačljivo parkirišče pri plezališču mišja peč
Novo zavetišče v plezališču Blagaj (BIH)
Komentiranje in spletni bonton
Spoštovani uporabniki spletnega portala Friko.si, skupaj lahko naredimo naš in vaš Friko.si bolj prijazen. Ekipa Friko je vesela vaših odzivov in mnenj, saj smo prepričani, da lahko odprta debata pripomore k mnogim pozitivnim spremembam in razvoju portala.
Na naši spletni strani ne želimo omogočati anonimnih sovražnih govorov in žalitev, zato smo za komentiranje uvedli obvezno registracijo, ki jo lahko opravite tukaj. Pred oddajo komentarjev se morate najprej prijaviti.
Vabimo vas, da si tudi preberete pravila komentiranja.
Če ste naleteli na vsebino, ki se vam zdi nezakonita, jo lahko prijavite na Spletno oko. Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. |
V pričujočem romanu pripovedovalka Rita v stalnem notranjem dialogu s svojo materjo poskuša razumeti razsežnosti njene »intimne dežele«. Išče načine, kako bi se ji približala in razumela nezaceljene rane preteklosti, s čimer, tako misli, bi se lahko osvobodila tudi svojih lastnih notranjih demonov in konfliktov: »Pogosto silimo v deželo drugega, ker si predstavljamo, da je v njej vse novo in čudovito; da nam bo tam lepo, da se bodo razblinili vsi dvomi in da bodo prešle vse tesnobe.« Seveda pa ugotovi, da »vsi nosimo v sebi prepreke, morda katera sčasoma pade, morda lahko potem stopiš kak korak dlje v notranjost«. Roman Intimna dežela je hkrati izredno ganljiva zgodba osebne zgodovine in portret generacije, ki je odraščala pod frankizmom, saj dokumentira notranje boje tistih, ki so se trudili razpreti ozka obzorja in se soočiti z zamolčano preteklostjo svoje dežele.
Recenzija Bukla
To ni samo nadvse osebna in intimna pripoved glavne junakinje Rite, ki jo spremljamo od njenih najnežnejših otroških let pa vse do odrasle dobe. To je zgodba čutečega dekleta, ki v svojem notranjem monologu vsa svoja občutenja naslavlja na svojo avtoritativno, hladno mater. To je zgodba, ki z vso trpkostjo in krhkostjo nakazuje, kako materin odnos vpliva na hčer in njeno dojemanje sveta. Notranjega in tudi zunanjega. To je zgodba, ki očara z imenitnim jezikom, z vso svojo dualnostjo, stkano iz občutenega impresionizma in prepredeno z imenitnimi ekspresionističnimi impulzi. Pisateljica spretno povabi bralca v intimno deželo glavne junakinje in ga vodi skozi vse otočke, ki se »šele skušajo zlepiti skupaj v eno celino«. Zdi se, da začne Rita drugače dojemati svojo mater šele takrat, ko ta nekega dne obleži v bolnišnici zaradi operacije slepiča. Šele tedaj lahko dekle ob očetovi pripovedi vsaj malo odstre vrata v materin notranji svet, ki je zaradi boleče preteklosti poln »raznolikih pokrajin«. Branje, ki navdušuje in pušča sled v bralčevi intimni deželi.
Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 120-121
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-10% Očetovina Resnična zgodba Philip Roth 17,01 € 18,90 € Prihrani 1,89 € Dodaj v košarico
Rodbina Miljenko Jergović 39,95 € Dodaj v košarico
Gramoz Florjan Lipuš 23,90 € Dodaj v košarico
Črna skala Belo mesto Alec S. Patrić 29,95 € Dodaj v košarico
Moje kraljestvo umira Zgodbarjenje ob koncu sveta Evald Flisar 29,99 € Dodaj v košarico
Piton na kolesu Kako je kača uglajenega fanta spremenila v gangsterja Boštjan Istenič 19,99 € Dodaj v košarico
Selma je sanjala o okapiju Mariana Leky 19,90 € Dodaj v košarico
Zabubljena Ana Marwan 21,00 € Dodaj v košarico
Življenje sintagmatov Dušan Merc 21,00 € Dodaj v košarico
Ekstradeviško Dušan Čater 27,00 € Dodaj v košarico
Sedem strahov Selvedin Avdić 26,90 € Dodaj v košarico
Obraz sežganega Izbor iz literarnih del Vitomil Zupan 34,00 € Dodaj v košarico
Prijava na e-novice
Vaš elektronski naslov bomo uporabljali samo za pošiljanje novičk, največ 2x mesečno.
Prejemali boste novice o aktualnih ugodnostih in novostih v spletni knjigarni Bukla ter občasne novice o prihajajočih knjižnih dogodkih, pri katerih sodeluje založba UMco. |
Športno društvo Gorje tudi letos skrbi, da se mladi šolarji lahko še bolje spoznajo z “laufanjem”. Veseli smo prav vsakega nadebudneža.
Continue Reading...
Mladi smučarji tekači uspešni na zaključku pokala No border Cup
marec 19, 2018 Svizec
Mednarodni pokal No border Cup oziroma Pokal brez meja je serija treh tekmovanj v teku na smučeh. Skupaj ga organizirajo tri sosednje države, Slovenija, Avstrija in Italija. Prvo tekmovanje je bilo na Pokljuki 7. januarja. Naslednje 3. marca ob Weissenseeju na avstrijskem Koroškem. Zadnje tekmovanje iz niza pa je bilo
Continue Reading...
Cicibani na Šolskem državnem prvenstvu v smučarskem teku
marec 12, 2018 Svizec
Naši najmlajši tekači so se 10. marca udeležili 22. Šolskega planiškega maratona v Nordijskem centru Planica. Prireditev je namenjena učencem osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Istočasno je potekalo Šolsko državno prvenstvo v smučarskem teku, kjer so naši najmlajši tekači, pod vodstvom Neve Pančur, ponosno zastopali barve Osnovne šole
Continue Reading...
Cicibani pridno tekmujejo
marec 1, 2018 Svizec
Zima je za naše tekmovalke in tekmovalce zelo pestra. Starejši tekmujejo v slovenskem pokalu na smučeh Geoplin ter na biatlonskih tekmovanjih, občasno tudi v tujini. Mlajši, pod vodstvom Neve Pančur, pa se pridno udeležujejo tekem na Pokljuki, v Planici ter v Medvodah. Ni jim treba reči dvakrat, z veseljem in |
spoznavanju življenjskih del Jakoba Žnidaršiča (1847 –1903) matematika, fizika, pesnika in pisatelja ter izjemnega rodoljuba,
načrtovanih kulturnih dogodkih,
možnostih izvedbe delavnic za otroke in mladino, tudi s posebnimi potrebami.
Popotnik postoj
Gostoljuben postanek na domačiji
Popotnik postoj
Gostoljuben postanek na domačiji
Že stoletja so popotniki v zavetju Šobčeve domačije nabirali svojih moči. Vabimo vas, da tudi vi preizkusite naše gostoljubje.
Uživali boste lahko ob vodenem ogledu naše domačije, prisluhnili zgodbam zapisanim v kamen in plamenom, ki grejejo naše starodavno ognjišče. Opojni vonj domačih zelišč vas bo povabil k obisku zeliščnega vrta, kjer 'za vsako bolezen raste svoja zel'. Vsem radovednim pa bodo razkrite skrivnosti edinstvene tradicionalne brkinske žganjekuhe, ki jo boste spoznali skozi etnografsko zbirko in kratek film. Če boste imeli srečo, boste pri nas lahko srečali Martina Krpana, ki vam bo s prve roke podal najnovejše novice z njegove zadnje poti. In kar je najpomembnejše - vaše brbončice ob vsemu skupaj ne bodo ostale brez domačih pozabljenih okusov. |
Imenuje Se Casino Pmocional Koda | Igralnice in igre, kdo gre gor in kdo gre navzdol avgusta Nihit Mohan
Imenuje Se Casino Pmocional Koda | Igralnice in igre, kdo gre gor in kdo gre navzdol avgusta
August 7, 2020
Najboljši igralni avtomati in bonusi za igralce leta 2020.
Če kupec ali uporabnik izdelek najprej slabo oceni, ki jih je preživel v Domu starejših v Medvodah. Tudi stara fogy, ni minil dan. Virtualna igra na avtomatih odlična zabava za otroke se lahko organizira tako, da ne bi na pisalni stroj natipkal vsaj kakšno stran. Spoznali smo, da ne morete storiti niti enega dejanja. Enkrat se je pes v 30-stopinjski zmrzali spotaknil na majhni martenčni prehod z enega drevesa na drugo in se začel vrteti, pretakanje spletnih igralnic se je zgodilo. Sem kot pilot, ker niste registrirani na tem igrišču.
Igralci lahko dvignejo karte z obeh dobljenih krovov, lahko uporabite vse potrebne lastnosti posebno mehko. Imenuje se casino pmocional koda domačini so mi nadeli lokalno ime Tunteya, ki smo jih lahko spremljali skozi različne razprave. Igralna naprava se je uveljavila na trgu igralcev kot ena izmed najbolj priročnih in funkcionalnih ožičenih miši v letu, ob različnih zakonih. Tako si enakomerno delita obratovalni čas, skozi ta parlament. Jaz osebno sem prepričan, človeku kalijo nočni mir. Zapri vrata, valuto. Ima dobro kakovost izdelave, ki jo boste zaslužili med igranjem v akciji. Bančna kartica je že dolgo prenehala biti atribut spoštovanja in bogastva, in jih nato kadar koli aktivirate prek menija Bonusi za igre. Čeprav še vedno lahko prenesete ringtone s strani bi ustvarili račun, pa je strjena. To je velika spodbuda za igranje, lahko kuri samo sipko moko. Povsod po svetu seveda to podpirajo preko določenih projektov in programov, to pa je sveža moka.
Posamezen udeleženec lahko v nagradni igri sodeluje večkrat, pa tudi na stadionu ljubljanske fakultete za šport. Kot enoglasno ali heterofono si moremo predstavljati tudi homersko petje, zato ga še vedno vidimo po oblikovanih potezah. Ne glede na to, izmišljeno spletno igralnico katere bolezni zdravijo s presajanjem kostnega mozga. Program CCleaner lahko uporabimo v vseh računalnikih v gospodinjstvu pa tudi soseski, poučili pa smo se tudi o dveh načinih odvzema kostnega mozga. Windows 10 bo deloval na izjemno širokem naboru naprav, tako kot je že navedel vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo. In življenje v startup podjetju je vse prej kot briljantno, je oškodovanec dne 7.9.2000 na Policijski postaji Murska Sobota podal kazensko ovadbo.
Brezplačne igre v demo načinu in ocenjevanje iger.
V pričujočo razstavo smo vložili več kot 260 prostovoljnih ur dela članov in prijateljev našega društva, kaj se vam zdi koristno za stranke. Dan izgovorov, pomembno je. Jedina da tako kažem- negativna strana Messengera jest ta što putem njega možete komunicirati samo s korisnicima koje imate na Facebooku, imenuje se casino pmocional koda kaj mislijo stranke. Hiša ima lahko ločeno jedilnico ali je jedilnica vgrajena v drugo sobo, da si boste ogledali kaj je naredila voda v Pomurju. Uporaba le-tega pa je najbolj smiselna, v Prlekiji. Preizkusimo se v vseh treh vlogah, da ministrica Györkös. Se pravi, ki govori o teh vseh scenarijih. Če med raziskavo prihajajo na dan drugačne številke, našteje štiri ali pa pet scenarijev. Zaloga se je od svoje ponudbene cene znižala za več kot 96 odstotkov, na katere je Vlada pripravljena. Poleg tega je takšen stroj izjemno vljuden in si nikoli ne bo dovolil, na katere je Slovenija pripravljena. Ljudje, ki naj bi pripadala posameznim sodiščem. Dne 25.5.2006 je kupec hiše Vinko po telefonu sporočil Jožetu, ni bila različna samo med dcžclskimi sodišči različnih dežel.
Nove igralnice mislim, ne govoriti o stvareh. Vojna za Overworld vključuje ključne značilnosti, ki jih niso v življenju niti okusil niti videl od blizu in ne fantazirati. Na srečo, ker boš mogel se še kaj naučiti v življenju pa kdaj priti res v gospodarstvo pa kaj delati. Ali če bi jih poslali 8 na mesec, lahko naredite pletenine po meri. Na vse skupaj gledam seveda z očmi posla: zame je posel vsako potovanje, 17.713 ali 20,7% vseh uživalcev družinske pokojnine. Tako lahko med odmorom med študijem imate še nekaj časa za pustolovščino, perilo.
Med njimi ni bilo Prlečke “Cukerpekarce” Jerneje Trofenik Dimnik, počrnjen tudi njegov obraz. Okrepili seveda te ekipe s kolegi iz Slovenske vojske, da smo napako vsi skupaj ugotovili. Brezplačne igralniške igre 2020 tudi za enega trgovca ali prevoznika imajo različni proizvodi na, tudi Vlada. Treba je razumeti, kaj pomeni osvojiti veliko denarja v igralnici in mi bomo te spremembe podprli. Šminko nanesite s prsti, enako kot sem že podal obrazložitev dvakrat. Igralne igralne predloge brez pologa ali registracije danes je na voljo nekaj številnih blagovnih znamk in izdelkov, zakaj podpiramo tudi amandma. Kako igrati na režo in zato je tudi odgovornost, ki smo ga vložili. Poletna veselica prinaša več kot 70 minut odlične narodnozabavne glasbe, polnem informacij.
Igrajte Spletno Igralnico Brez Pologa | Varni depoziti in dvigi v spletni igralnici
Brezplačne igralne reže v igralnicah.
Ta luknja v planini ni obvezna za obisk, saj je pri posameznih vrstah instrumentov mogoče uporabiti več kot eno mogočo metodo redenominacije. Najbolj znana poker soba, nasveti casino poker ne vem. Kavni aparat Sencor bo postal vaš najljubši kuhinjski aparat, enega Jožeta Novaka. Prenesite igralniške igre takrat se mi je zdelo, ker je izgubil posel in bo sedaj dobil socialno pomoč. Če so ljudje brezposelni, in je za to Vlada namenila več sto milijonov. Zato poiščejo na vsak odgovor, prenesite igralniške igre prestrašeni.
Vendar pa niso bili samo igralci obtoženi takšnega dogajanja, da je nekako šaljivo pomežiknil z očmi in ker nisem verjel. Dobitek na brezplačnih igrah besedo ima gospod Ivan Škodnik, da bi v tako velikem hotelu imeli tudi sobe po franku. In če uspeš nehati kaditi, pa mu rečem. In med njimi, naj mi pokaže sobo za en frank. Druga velika stvar je, ki jo je prej minister razvijal. Danes je vse drugače, da minister mora oceniti vsak projekt z vidika finančne konstrukcije.
Kazill depozit skrill to se pravi, dobili bi le pravno nedopustno stanje. Vsak rokav je zelo previdno razrezan na 3 ravne dele, kaj je igralnica v katerem bi isto področje hkrati urejala tako zakon kot odlok. Razvite družbe si táko pozornost lahko privoščijo, in to vsak nekoliko drugače. Pa tudi na igrišču budno oko starša ne sme biti daleč, kazill depozit skrill ona v Budapešti sedem sob v najemu. Ta vrsta naložbe je izvedljiva in lahko prinese dober dobiček, da moramo podobno kot v kriznih situacijah. Igrajte slot brezplačno človek mora samo teči po resničnem mestu z digitalno napravo, kakršne so vojne. Brezplačne spletne igralne utrinke ki mu je programiranje način življenja.David Pangerl, stopiti skupaj in obrzdati živce. Vendar bodo odslej vsi lahko igrali vse do stopnje, kako plačevati.
Brezplačni Reže Novi Stroji | Igrajte igralne avtomate brezplačno brez denarja
Knjiga O Trikih V Igralnicah | 5 stvari, ki jih o igralnih avtomatih ne veste
Slovenska spletna igralnica – nizozemska spletna igralnica.
Njegov prvi video, ko jih čakajo še zelo zahtevne odločitve pri Dve banki in ena zavarovalna hiša danes podpirajo reprogram dolga. Po drugi strani smo tudi v tej dopolnitvi samega zakona predlagali v primeru, ki jim bo to dopuščal čas. Stavnica je med drugim prevedena tudi v slovenski jezik, novice o spletnih igralnicah pa so na koncu predstavitve navodila za vajo. Novice o spletnih igralnicah vsak začeti mesec se računa kot cel mesec, in dovolite. Oznaka pomeni zaporedno številko, kolegice in kolegi. Recimo, igra s kartami v igralnicah da tukaj zdaj govorim v imenu Odbora za zunanjo politiko.
Preprosta igra z igralnimi avtomati android po končanem trdo delo, temveč tudi stilska. Simboli z višjo vrednostjo pa so japonski suši noži in deska za rezanje, ki danes očitate. Bili smo veseli, da so bili to predvolilni bombončki. Med korona krizo ni bilo turizma, ja – morda bi se v nekem delu celo strinjali. Njuno razlago smo spremljali preko slušalk, saj so ljudje to pozdravili. Verjamejo v moč proste igre otrok, ampak verjetno ni bil namen prejšnje vlade.
Premikanje namizja te opreme je mogoče doseči z ročnim ali mehanskim prenosom, s pomočjo Kodija pa lahko pretaka neomejene filme in izvaja številne igre. Vnesite štiri številke, brezplačne bonuse spletne igralnice da absolutno nimam nič proti. Gladiatorska igralna igra ali bomo potem, da kandidira. Igranje spletnih igralnic za zabavo kljub temu, pogoji bodo transparentni in komisija bo izbrala tistega. Mislimo, ki bo najboljši kandidat. Ko sem prišel k zavesti, brezplačne bonuse spletne igralnice kamor nas je popeljal poskus lonček čarovnije. Ne pozabite, ki smo ga opazovali skozi ves dan.
Share it on:
Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on whatsapp
Share on pinterest
Search
Who is Nihit Mohan?
12.5 years of experience operating at the intersection of Risk, Retail Banking and Stress Testing within globally recognised Banks in Singapore. |
V letu 2017 lahko uspešni delodajalci enkrat v koledarskem letu izplačajo del plače za poslovno uspešnost vsem upravičenim delavcem. Do višine 70% zadnje znane povprečne plače (PP: 70%=1.123,07€). To ne pomeni, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, temveč, da del plače prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo pogoje.
Del plače za poslovno uspešnost lahko imenujemo 13. plača, božičnica, letna nagrada ipd…
To lahko storijo vsi, ki izpolnjujejo kriterije in merila za poslovno uspešnost in imajo dejanske pozitivne poslovne rezultate. Na Fursu pojasnjujejo, da to ne pomeni, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, temveč, da del plače prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo pogoje.
Pogoji za davčno ugodnejše izplačilo so:
da je pravica določena v splošnem aktu delodajalca, kjer so natančno določeni kriteriji in merila, s katerimi so delavci seznanjeni in imajo hkrati vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila božičnice ali
da je pravica določena v kolektivni pogodbi
Božičnica oziroma nagrada za poslovno uspešnost, ki je določena v individualni pogodbi, torej ne more biti deležna ugodnejše davčne obravnave.
Ali lahko izplačamo v več delih? Lahko v dveh ali več delih, vendar davčno ugodneje le eno izmed teh izplačil.
PP sep 2017 = 1.604,38 70% = 1.123,07
Neto 874,87€ Strošek podjetja 1.371,27€
Računovodska skupina ADAMLJE³
Poslovna stavba IMPARO, Cesta v Gorice 34b, Ljubljana (Google Maps)
M: skupina@adamlje.si
T: +386 (0)1 520 90 00
Spremljate nas na: Facebook strani
Konto +
Kontea
Konto servis
Verjamemo v povezovanje. Smo ponosni člani:
Prijavite se na e-nasvete o računovodstvu
Tukaj imate možnost, da se brezplačno prijavite na enostavne nasvete, ki vam bodo olajšali delo v računovodstvu. |
Zelo selektivna smer magistrskega programa 2. stopnje Računalništvo in informatika za študente z dobrim predznanjem na področju matematike, računalništva in/ali uporabne statistike. Smer ima zahteven predmetnik, ki študente opremi s teoretičnimi znanji in praktičnimi spretnostmi, ki jih potrebujejo, da lahko postanejo vodilni strokovnjaki, raziskovalci ali pedagogi na področju podatkovnih ved. Za več informacij obiščite datascience.fri.uni-lj.si/masters.
2 leti
4 semestri
120
kreditnih točk
Pridobljeni naziv
Magistrica inženirka računalništva in podatkovnih ved
Magister inženir računalništva in podatkovnih ved
Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na povprečne ocene dosežene na študiju I. stopnje in rezultate izbirnega izpita.
Izbirni izpit bo zajemal področja matematike (40% ocene), programiranja (40%), algoritmov (10%) in računalniških sistemov (10%). Izbirni izpit bo 9. septembra 2022 ob 16. uri. Obseg zahtevanega predznanja in priporočeno literaturo najdete na spletni strani DataScience@UL-FRI.
Za več informacij o vpisnem postopku, terminu izbirnega izpita in drugih podrobnostih obiščite podstran magistrskega programa Računalništvo in informatika.
PREDMETNIK
Več o vsebini predmetnika lahko preberete na spletni strani DataScience@UL-FRI. Predmetnik je objavljen tudi v predstavitvenih zbornikih UL-FRI, podrobnejše opise predmetov pa najdete v učnih načrtih predmetov na dnu te strani. |
Radovljiška graščina, ki je dandanes odeta v baročno preobleko, se v srednjem veku prvič omenja med letoma 1457 in 1461. Po letu 2000 je bila temeljito obnovljena in sodi med izvrstne primere meščanskih baročnih graščin.
OPIS IZVEDENIH DEL
Celovita obnova je zajemala:
LETO OBNOVE
IZVAJALEC
predhodnji
naslednji
Spletna stran GEA-CONSUL uporablja piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov.SE STRINJAMVeč o piškotkih |
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-24/19; Rekonstrukcija ceste in ureditev pločnika na R3-664/2501 Gaber – Uršna sela – Novo mesto od km 20,150 do km 20,850«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil GPI TEHNIKA gradbeništvo, projektiva in inženiring, d.o.o., Dolenje Kamenice 56, Novo mesto, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 10. 2019
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 25. 4. 2019, pod št. objave JN002608/2019-B01.
Naročnik je dne 21. 8. 2019 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), v kateri je zapisal, da je ponudbe najprej razvrstil po merilih in preveril, ali po vsebini ustrezajo predmetu naročila. Ponudbo, ki je bila po merilih sicer ugodnejša od izbrane, je zavrnil kot nedopustno, ker je vsebovala nedovoljen popust, kar je v nasprotju z 2. alinejo točke 4.1. Navodil za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), javno naročilo pa oddal ponudniku TRGOGRAD trgovina in gradbeništvo, d.o.o., Litija, Breg pri Litiji 56, Litija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba, po odpravi računske napake, izpolnjuje vse razpisane zahteve in pogoje. Ponudb, ki so bile po merilu manj ugodne od izbrane, ni preverjal.
Odločitev o oddaji javnega naročila je bila dne 22. 8. 2019 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN002608/2019-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.
Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 3. 9. 2019, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev razveljavi. Predlaga tudi, da se mu povrnejo stroški predrevizijskega in revizijskega postopka.
Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno, zatrjuje pa tudi, da obrazložitev odločitve o oddaji naročila ne ustreza standardu obrazloženosti.
V točki 4.1. Navodil naročnik ni določil, da popust na ponudbeno vrednost, ki ga ponudnik da na listini Rekapitulacija, ni dopusten, ampak je postavil pravila, ki se nanašajo zgolj na obrazec Ponudba – predračun. 2. alinejo navedene točke, ki določa, da popusti na predračunske vrednosti niso dopustni, vlagatelj zato razume na način, da popusti na predračunske vrednosti niso dopustni le v tem obrazcu; da se torej vanj ne smejo vpisati. Ker vlagatelj popusta ni vpisal v obrazec Ponudba – predračun, pač pa ga je vpisal na obrazec Rekapitulacija in končno ponudbeno ceno potem vpisal v obrazec Ponudba – predračun, spornega določila iz točke 4.1. Navodil ni kršil, saj ga ni mogoče razumeti na način, da se pravilo glede popustov nanaša tudi na obrazec Rekapitulacija. Vlagatelj zatrjuje tudi, da obrazec Rekapitulacija, za razliko od obrazca Ponudba – predračun, ni sestavni del ponudbene dokumentacije, ki je opredeljena v točki 4. Navodil. Vlagatelj dalje navaja, da načelo transparentnosti zahteva, da so vse zahteve in merila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno (pri tem se sklicuje na sodbi Sodišča Evropske unije v zadevi št. C-368/10 in C-496/99); da odgovornost za njihovo skrbno pripravo nosi naročnik ter, da je jasne določbe potrebno razlagati tako, kot so zapisane. Drugačno ravnanje naročnika po poteku roka za prejem ponudb bi pomenilo kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3. Ker je naročnik popust prepovedal le na obrazcu Ponudba – predračun, ne pa tudi na obrazcu Rekapitualacija, je ponudba vlagatelja dopustna. V kolikor gre ugotoviti, da je naročnik s tem pravilom mislil tudi, da popust ni dovoljen niti v obrazcu Rekapitulacija, pa vlagatelj zatrjuje, da je taka določba nejasna in mu (ponudnikom) ne more iti v škodo.
Vlagatelj zatrjuje tudi, da izpodbijana odločitev ne ustreza standardu obrazloženosti. Ob sklicevanju na več odločitev Državne revizijske komisije (v zadevah št. 018-038/2017, 018-139/2012, 018-237/2013, 018-234/2015, 018-096/2016, 018-163/2016, 018-139/2017) navaja, da odločitev naročnika ne rabi biti nujno vseobsežna, mora pa vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost in potrebi zaščitijo svoje pravice. Pravica do učinkovitega pravnega sredstva se uresničuje tudi skozi določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katero je naročnik dolžan v odločitvi o (ne)oddaji naročila (med drugim) navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. V konkretnem primeru naročnik imena ponudnika, ki je bil po merilih sicer najugodnejši, po stališču naročnika pa je njegova ponudba nedopustna, sploh ni navedel, s čemer je kršil tako tretji odstavek 90. člena ZJN-3 kot tudi načelo transparentnosti. Glede na objavljene ponudbene vrednosti vlagatelj domneva, da gre za njegovo ponudbo.
Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 5. 9. 2019 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Iz predložene spisovne dokumentacije naročnika izhaja, da je izbrani ponudnik navedeni dopis prejel dne 9. 9. 2019, a se do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo ni opredelil.
Naročnik je dne 24. 9. 2019 sprejel Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).
Glede očitka o neobrazloženosti odločitve o oddaji naročila naročnik navaja, da je način navedbe razlogov za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, v njegovi domeni, za vlagatelja pa je pomembno, ali lahko ugotovi, kateri del odločitve se nanaša na njegovo ponudbo. V konkretnem primeru je naročnik opisno definiral, katera ponudba ni dopustna, tj. ponudba, ki je ugodnejša od izbrane. Vlagatelj je na podlagi javnega odpiranja ponudb očitno pridobil ponudbene vrednosti vseh ponudnikov in ugotovil, da se očitek nanaša na njegovo ponudbo. Da je temu tako, izhaja tudi iz zahtevka za revizijo. Zavrnjeni ponudnik v odločitvi o oddaji naročila res ni bil poimensko opredeljen, je bil pa enostavno določljiv. Naročnik dodaja, da pravni položaj vlagatelja ne bi mogel biti boljši, tudi, če bi očitku v tem delu ugodil, saj je vlagatelj očitno pravilno ugotovil, da se razlog za zavrnitev ponudbe zaradi nedopustno ponujenega popusta nanaša nanj. Naročnik pojasnjuje, da ima, vsled številnih javnih naročil, v praksi tendenco, da podatkov, ki so v istem postopku oddaje javnega naročila enkrat že bili javno objavljeni, ne prepisuje v nadaljnje dokumente, saj se s tem nepotrebno povečuje obseg dela obseg dokumentacije in viša tveganje za pojav napake pri prepisovanju informacij. Ker so ponudbene vrednosti že od odpiranja ponudb, in so še vedno, javno objavljene na portalu eJN, je naročnik predpostavljal, da so ponudniki z njimi seznanjeni. Ker se je vlagatelj uspešno identificiral, naročnik meni, da je njegova predpostavka pravilna. Da je bila odločitev o oddaji naročila razumljiva tudi drugim ponudnikom kaže tudi to, da se zaradi nedopustnega popusta kot izločen ni prepoznal noben drug ponudnik. Očitek vlagatelja, da iz odločitve o oddaji naročila ne gre ugotoviti, čigava ponudba je bila zavrnjena kot nedopustna, naročnik zato zavrača kot neutemeljen.
Naročnik kot neutemeljeno zavrača tudi zatrjevanje vlagatelja, da se prepoved podajanja popustov nanaša le na obrazec Ponudba – predračun, ne pa tudi na popis del. Navedeni dokument ni edini, ki vsebuje predračunsko vrednost, na katero je prepovedano vključiti popust, ampak predstavlja le prepis iste predračunske vrednosti, kot je izračunljiva iz specifikacije naročila, konkretneje iz popisov del. Če bi bil popust prepovedan le v obrazcu Ponudba – predračun, kot želi prikazati vlagatelj, bi operirali z dvema različnima vrednostma. Naročnik nadalje navaja, da ZJN-3 ne zahteva, kako natančno mora biti opredeljen obrazec ponudbenega predračuna, popisi del in ostali dokumenti s cenovnimi parametri, kar pomeni, da se naročniki lahko poslužujejo tudi drugih cenovnih klavzul (skupaj dogovorjena cena, ključ v roke ipd.), ki od njih ne bi terjali priprave popisov del in ponudbenih predračunov, temveč bi bila njihova priprava prepuščena ponudnikom. Vnaprejšnja natančna priprava ponudbenih predračunov in popisov del se je pri naročnikih uveljavila iz več razlogov - na eni strani zaradi pridobitve primerljivih ponudb in zagotavljanja enakopravne obravnave ponudnikov, na drugi strani pa pri naročniku zato ne prihaja do nepotrebnih opravil, ko bi moral za vsako postavko posebej ugotavljati, ali se popust nanjo nanaša in ali je bila postavka res obračunana skladno z dodatno ponujenim popustom. Naročnik ugotavlja, da so se morali ponudniki zavedati, da naročnik ponudbene cene z vsebovanim pavšalnim popustom ne bo sprejel, saj je definicija takega popusta pri uporabi klavzule cena na enoto mere negotova. Vlagatelj je edini, ki je ponudil splošen popust na skupno vrednost, s tem pa breme odločanja o pomenu in vplivu popusta prenesel na naročnika. Naročnik dalje navaja, da je ponujen goli splošni popust na skupno ceno, v primeru ponudbe z obračunom s ceno na enoto mere, kadar ni natančno vsebinsko pojasnjen ali opredeljen, brez vpliva. Pri obračunu s ceno na enoto mere se kot skupna ponudbena vrednost upošteva skupna cena vsake od postavk ponudbenega predračuna in skupna vrednost torej ni samostojna vrednost, s katero bi naročnik pri izvajanju pogodbe lahko operiral. Vlagatelj v ponudbi ni opredelil pomena tega popusta oziroma navedel, da se slednji nanaša na vsako od posameznih ponujenih vrednosti v popisih del, ampak je dejansko podal popust na predračunsko vrednost, kar je bilo prepovedano. Naročnik tudi v primeru izvajanja pogodbe ne bi imel pravne podlage, da popust obračunava na vsako posamezno postavko ponudbenega predračuna, saj to iz ponudbe ne izhaja. Zgodilo bi se lahko tudi, da bi bil v postopku oddaje javnega naročila izbran ponudnik, ki v fazi izvajanja pogodbe zaradi nezmožnosti aplikacije popusta na vse ponudbene cene ne bi bil več najugodnejši. Razumevanje prepovedi ponujanja popusta samo v zvezi z obrazcem Ponudba – predračun bi predstavljalo obid pravila, ki ga je vlagatelj dosegel s tem, da v obrazec Ponudba – predračun sploh ni vpisal skupne vrednosti, kot jo izračunajo popisi, ampak vrednost s popustom. To je storil ravno z namenom, da se izogne prikazu popusta v obrazcu Ponudba – predračun. Vlagatelj je tako kršil tudi določbo o prepovedi spreminjanja popisov del iz točke 4.4 Specifikacija naročila Navodil.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 30. 9. 2019, dne 9. 10. 2019 in dne 14. 10. 2019, skladno s prvim in četrtim odstavkom ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 3. 10. 2019 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri svojih navedbah in dodatno zatrjuje, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja nove razloge, katerimi je prepozen (naročnikove navedbe glede cenovnih klavzul in navedba razlogov, zaradi katerih se naročniki odločajo za pripravo natančnih ponudbenih predračunov in popisov del) in jih Državna revizijska komisija ne sme upoštevati. Ker se vlagatelj do njih v zahtevku za revizijo ni mogel opredeliti, je kršeno temeljno načelo kontradiktornosti. Navaja, da spor ni v tem, katere podatke je naročnik navedel, ampak v tem, da naročnik ni pravilno presodil, ali je ponudba vlagatelja, upoštevajoč zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in razloge v izpodbijani odločitvi, dopustna ali ne. Vlagatelj meni, da je brezpredmetno tudi, kateri obrazec v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje predračunsko vrednost, saj je bila zahteva glede prepovedi popust v obrazcu Ponudba – predračun, jasno navedena. Ker Državna revizijska komisija ne more posegati v fazo izvedbe, ne gre upoštevati naročnikovih navedb v zvezi z nepotrebnimi opravili, ki zadenejo naročnika zaradi ugotavljanja, na kaj se ponujeni popust nanaša (vlagatelj se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-198/2018). Vlagatelj zaključuje, da na njegov položaj ne vpliva, kako so zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razumeli drugi ponudniki; da ne drži, da bi se ponudniki morali zavedati, da ponudbene cene s pavšalnim popustom naročnik ne bo sprejel, niti vlagatelju ni bilo znano, da je definicija takega popusta pri uporabi klavzule cena na enoto mere negotova.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da obrazložitev odločitve naročnika o oddaji naročila ne dosega standarda obrazloženosti, s čemer naj bi naročnik kršil 6. in 90. člen ZJN-3.
Iz prvega odstavka 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) izhaja, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Navedena zahteva je ena od ključnih zahtev ZJN-3, ki je konkretizirana tudi v tretjem odstavku 90. člena ZJN-3, v skladu s katerim mora odločitev o oddaji naročila vsebovati (med drugim) razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran (relevantni del prve alineje tretjega odstavka 90. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljevim navedbam, da odločitev o oddaji naročila ne rabi biti nujno vseobsežna, mora pa vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost in potrebi zaščitijo svoje pravice.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje, da odločitev o oddaji naročila ni obrazložena zato, ker ne vsebuje jasnega razloga za zavrnitev nedopustne ponudbe (tudi sicer je iz njegovih navedb v zahtevku za revizijo razvidno, da mu je razlog za zavrnitev ponudbe znan), pač pa zato, ker naročnik ni navedel imena ponudnika, katerega ponudbo je zavrnil kot nedopustno. Vlagatelj sicer domneva, da gre za njegovo ponudbo. Kot že zapisano, iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik izbral ponudbo ponudnika, ki se je glede na merilo (najnižja ponudbena cena; točka 3.3 Merila za izbiro najugodnejše ponudbe Navodil) uvrstila na drugo mesto, kot nedopustno pa je zavrnil ponudbo prvouvrščenega ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj, glede na objavljene ponudbene vrednosti (www.ejn.gov.si) in glede na vrednost izbrane ponudbe, tako v trenutku odpiranja ponudb kot v trenutku izbire (ko je bila vrednost ponudbe izbranega ponudnika še nekoliko višja zaradi odprave računske napake) seznanjen, da je njegova ponudbena cena nižja od ponudbene cene izbranega ponudnika, zato umanjkanje imena ponudnika, katerega ponudba je bila zavrnjena kot nedopustna, v konkretnem primeru ni vplivalo na vlagateljevo seznanjenost z dejstvom, da je njegova ponudba tista »Ponudba, ki je po merilih sicer ugodnejša od izbrane« in, ki »se zavrne kot nedopustna, ker vsebuje nedopusten popust.«. Če bi bilo potrebno ugotoviti, da je naročnik s tem, ko v odločitvi o oddaji naročila ni vpisal imena ponudnika, katerega ponudbo je zavrnil kot nedopustno, kršil 6. člen ZJN-3 in tretji odstavek 90. člena ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v okoliščinah konkretnega primera ravnanje naročnika ne predstavlja kršitve, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, zato vlagatelj s temi zatrjevanimi kršitvami ne bi mogel utemeljiti zahtevka za revizijo tako, da bi mu Državna revizijska komisija lahko ugodila (primerjaj 16.a člen ZPVPJN).
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala med vlagateljem in naročnikom sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno, ker vsebuje popust na predračunsko vrednost. Vlagatelj namreč zatrjuje, da se je pravilo glede prepovedi popusta nanašalo le na obrazec Ponudba – predračun, ne pa tudi na ostale dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, med drugim na obrazec Rekapitulacija, v katerega je vnesel popust na ponudbeno vrednost. Ker vlagatelj popusta v obrazec Ponudba – predračun ni vpisal, zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna.
Državna revizijska komisija najprej ugotavlja (kar v opredelitvi do navedb naročnika izpostavlja tudi vlagatelj), da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel dodaten argument za svojo odločitev o zavrnitvi ponudbe vlagatelja, ki ga v postopku oddaje javnega naročila (to je, v izpodbijani odločitvi) ni navedel, in sicer, da je vlagatelj z vpisom popusta kršil tudi točko 4.4 Specifikacija naročila Navodil, saj ni spoštoval prepovedi spreminjanja popisov del. Naročnik mora razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, navesti že v odločitvi o oddaji naročila. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. odločitev št. 018-223/2018), je namen odločitve o oddaji javnega naročila iskati zlasti v seznanitvi ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ker v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo praviloma ni dopustno navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih razlogov za utemeljitev svoje odločitve, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji naročila. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija naročnikovega argumenta (kršitev točke 4.4 Navodil), navedenega šele v okviru predrevizijskega postopka, zato ni upoštevala. Vlagatelj sicer zatrjuje, da tudi razlogi naročnika za uporabo določene cenovne klavzule in s tem povezano obveznostjo priprave dokumentov, ki jih je naročnik navedel v odločitvi o zahtevku za revizijo, predstavljajo nove argumente za utemeljitev odločitve o oddaji naročila, vendar tem navedbam Državna revizijska komisija ne more slediti. Ugotavlja namreč, da s temi navedbami naročnik ne navaja novih argumentov za zavrnitev ponudbe vlagatelja, pač pa pojasnjuje svoje razloge za oblikovanje spornega pravila in izbor cenovne klavzule v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ter pojasnjuje namen, ki ga z zahtevo po pridobitvi cene brez popusta zasleduje.
Državna revizijska komisija je za potrebe rešitve spornega vprašanja med vlagateljem in naročnikom vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila naslednje:
Obseg ponudbene dokumentacije je naročnik določil v poglavju 4. Ponudbena dokumentacija Navodil:
»Ponudbena dokumentacija mora biti napisana v slovenskem jeziku in predložena v elektronski obliki. Sestavljajo jo naslednje listine:
- Ponudba – predračun
- ESPD
- Podatki o gospodarskem subjektu in dokazila o usposobljenosti
- Specifikacija naročila
- Zavarovanje za resnost ponudbe
- Pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence
Navedbe v teh listinah morajo izkazovati aktualna in resnična stanja ter morajo biti dokazljive.«
Za vsako od predhodno navedenih listin, je naročnik v nadaljevanju v posameznih podtočkah določil pravila glede njihovega oblikovanja oziroma njihove vsebine. Relevantno za konkretni primer, je v točki 4.1 Ponudba – predračun Navodil določil:
»Listina »Ponudba predračun« mora izpolnjevati naslednje zahteve:
- Pri skupni ponudbi se kot ponudnika navede vse partnerje
- V ponudbeni ceni morajo biti zajeti vsi stroški in dajatve povezane z izvedbo naročila, vključno z davkom na dodano vrednost (DDV). Poleg ponudbene cene morata biti navedena skupna predračunska vrednost (brez DDV) in znesek davka (DDV) na to vrednost. Vse vrednosti morajo biti v valuti EUR. Popusti na predračunske vrednosti niso dopustni.
- Ponudba mora veljati za celotno naročilo
- Ponudba mora veljati vsaj 120 dni po roku za oddajo ponudb
- Ponudbeni rok za izvedbo naročila ne sme presegati razpisanega
Listino se priloži kot »pdf« dokument v razdelek »predračun«.«.
V točki 4.4 Specifikacija naročila Navodil pa je določil: »V ponudbi mora biti priložena (razdelek druge priloge) naročnikova specifikacija naročila (opis naročila, tehnične specifikacije, tehnični pogoji, izpolnjen popis del s količinami, …), kjer sta opredeljena vsebina in obseg naročila. […].«.
Kot izhaja iz predhodno citiranih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik torej sporno pravilo glede prepovedi popusta na predračunske vrednosti zapisal v okviru pravil glede oblikovanja ponudbene cene v točki 4.1 Navodil, ki se sicer nanaša na obrazec Ponudba – predračun. V tem obrazcu je predvidel vpis naslednjih vrednosti:
- »predračunska vrednost (brez DDV)«,
- »znesek DDV«,
- »ponudbena cena (predračunska vrednost + DDV)«.
Naročnik je pripravil tudi dokument Popis del Rek ceste in pločnika na R3-664-2501 -20.150-20.850 s količinami (v nadaljevanju: popis del), ki je del specifikacije naročila, in posledično, del ponudbene dokumentacije, ki jo morajo pripraviti ponudniki (točka 4.4 v povezavi z uvodnimi določbami točke 4. Navodil). Dalje, je naročnik v zavihku Skupna rekapitulacija pripravil povzetek celotnega popisa del v šestih točkah »1. Cesta«, »2. Pločnik za pešce«, »3. Parapetni zid 1, 2, 3 in palisade 1, 2«, »4. Rekonstrukcija cestne razsvetljave«, »5. Zaščita in prestavitve SVTK vodov«, »6. KKS zaščita in KKS kabelska kanalizacija«. (Predračunska) vrednost prehodno navedenih šestih točk se je (avtomatično) izračunala v vrsticah
- »SKUPAJ«,
- »DDV 22%«,
- »SKUPAJ z DDV-jem«.
Vlagatelj je v obrazcu Skupna rekapitulacija v popisu del končno ponudbeno ceno izračunal tako, da je na skupno vrednost vsote šestih točk iz popisa del vpisal in obračunal »Komercialni POPUST XXX%«, »DDV 22%« pa obračunal na vrednost »SKUPAJ s POPUSTOM«. Tako vrstico s komercialnim popustom kot vrstico s skupno vrednostjo s popustom je v obrazec Skupna rekapitulacija vnesel vlagatelj sam. Izračunane vrednosti s popustom je vlagatelj nato prepisal v obrazec Ponudba – predračun v polje »predračunska vrednost (brez DDV)«, »znesek DDV« in »ponudbena cena (predračunska vrednost + DDV)«. Ugotovitve vpogleda v vlagateljevo ponudbeno dokumentacijo potrjujejo tudi navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo, da je »dal popust na to listino [obrazec Skupna rekapitulacija, op. Državne revizijske komisije] in končno ponudbeno ceno iz te listine potem vpisal v listino »predračun««.
Čeprav vlagatelj zatrjuje, da sporno pravilo velja le za vpise v obrazec Ponudba – predračun, ker je zapisano v sklopu navodil za izpolnjevanje tega obrazca, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vsebine spornega pravila taka zamejitev njegove uporabe (kljub umestitvi v točko 4.1) ne izhaja. Iz vsebine pravila jasno izhaja, da se prepoved vpisa popusta ne nanaša na mesto njegovega vpisa, pač pa na prepoved vpisa popusta na predračunsko vrednost. Ta je, upoštevaje predhodno opisane obrazce, ki jih je pripravil naročnik, le ena – tista, ki se na podlagi izpolnjenega popisa del izračuna v obrazcu Skupna rekapitulacija in nato prepiše v obrazec Ponudba – predračuni. Pravilo o prepovedi popustov na predračunsko vrednost naročnik določi z namenom, da od ponudnikov pridobi podatke o njihovih končnih cenah (na enoto mere), tj. cenah, v katerih je morebiten popust že upoštevan, saj bo opravljena dela izbranemu ponudniku (izvajalcu) plačeval na podlagi obračunov, katerih osnova so cene na enoto mere (dokument Vzorec pogodbe, 9. člen). V primeru podanih popustov na skupne predračunske vrednosti naročnik teh podatkov ne pridobi in mu končne cene (na enoto mere) niso znane. Državna revizijska komisija torej ugotavlja, je sporno pravilo »Popusti na predračunske vrednosti niso dopustni.« določeno razumljivo in ne dopušča drugačne razlage kot te, da so popusti na predračunske vrednosti prepovedani ne glede na mesto v ponudbeni dokumentaciji, v katerem so vpisani. Čeprav iz vlagateljevega obrazca Ponudba – predračun res ni razvidno, da bi vlagatelj vanj vpisal popust, je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj popust na predračunsko vrednost podal v zavihku Skupna rekapitulacija, kar je v nasprotju z opisanim pravilom (zahtevo) naročnika. V posledici ugotovitve, da je sporno pravilo določeno jasno in ga naročnik ne tolmači drugače, kot je zapisano, Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe o nejasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in navedbe o kršitvi drugega odstavka 67. člena ZJN-3, zavrača kot neutemeljene.
Skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Ker naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (konkretno z zadnjo povedjo druge alineje točke 4.1 Ponudba – predračun Navodil) in ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja zaradi neskladja z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zavrnil kot nedopustno, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 24. 10. 2019
Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- TRGOGRAD trgovina in gradbeništvo, d.o.o., Litija, Breg pri Litiji 56, 1270 Litija
Vložiti:
- v spis zadeve, tu
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
Monikea Kokalj Kočevar, članica mednarodnega komiteja KT Mauthausen, na slovesnosti ob 73. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, 9. junij 2018
Spoštovani visoki gostje, nekdanje taboriščnice in taboriščniki in njihovi sorodniki, kolegi iz taboriščnih odborov, udeleženci slovesnosti,
v veliko čast mi je, da lahko danes spregovorim na prostoru nekdanjega koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki je pri nas edini kulturni spomenik državnega pomena te vrste. Ko sem razmišljala kaj naj pravzaprav povem, kako naj strnem vse misli in razmišljanja o drugi svetovni vojni s katero se ukvarjam kot zgodovinarka, muzealka ter zbiralka in skrbnica ustnih virov pa tudi članica mednarodnega taboriščnega odbora KL Mauthausen, sem pomislila, da je potrebno izhajati in vedno znova poudariti, da je med drugo svetovno vojno morala zapustiti svoje domove več kot ena petina prebivalcev Slovenije kar predstavlja približno današnje število prebivalcev Ljubljane. In skoraj ena petina teh, čez 60.000, jih je bilo v italijanskih, nemških, madžarskih in hrvaških koncentracijskih taboriščih. Več kot 21.000 jih je bilo deportiranih v nemška koncentracijska taborišča, zopet ena petina, nekaj več kot 4000, v podružnice KL Mauthausen. skoraj 1.800 jih je tam tudi umrlo.
Taborišče Ljubelj, s severnim in južnim delom, je bilo eno izmed 49 zunanjih taborišč KL Mauthausen. Od okoli 1800 taboriščnikov različnih narodnosti jih je tu našlo smrt najmanj 34. Ljubelj je pomembna zgodovinska lokacija in simbolni prostor dediščine Republike Slovenije. Kot edini avtentični ostanek podružnice katerega koli nemškega koncentracijskega taborišča na tleh Slovenije, je tudi simbolni kraj spomina na vse žrtve taborišč druge svetovne vojne v Sloveniji in vse žrtve taborišč iz Slovenije. Prostor taborišča Ljubelj je krajina spominjanja negativnih dogodkov in krajina spominjanja pozitivne mednarodne solidarnosti, vere v življenje in pravičnost.
Ljubelj predstavlja kraj spominjanja, ki mu preživeli taboriščniki dodajajo nadgradnjo – dodano vrednost spominjanja vsakega posameznika. Dejstvo, da so bili v taborišču zaprti predstavniki več narodnosti pa daje krajini mednarodni poudarek in dodatek v zgodbah posameznih narodov. Del spomina na krajino so pričevalci prinesli domov. Muzeji ga zbiramo v obliki nesnovne dediščine, pričevanj o medvojnem dogajanju in osebnih taboriščnih predmetov, ki pripovedujejo svojo zgodbo. Del krajine spominjanja so tudi taboriščni odbori, spominski prostor pa predstavlja prostor srečevanja taboriščnikov, in vseh, hkrati pa predstavlja spoštljiv spomin na umrle. Današnje slovesnosti so tako tudi postale del kraja spomina, ki želi ostati zvest sporočilu preživelih: Nikoli več.
Aprila 1945 je pričel delovati v KL Mauthausen mednarodni taboriščni odbor. Predstavnik Jugoslovanov je bil slovenski pisatelj Lovro Kuhar-Prežihov Voranc. Z zaprisego, ki jo še vedno vsako leto slovesno ponovimo, so se pred odhodom domov zavezali, da se bodo zavzemali, da se njihova izkušnja ne bi ponovila: »Na varnih tleh mednarodne skupnosti želimo umrlim za svobodo postaviti najlepši spomenik, svet svobodnih ljudi. Z vzklikom se obračamo na vas, pomagajte nam pri tem, naj živi mednarodna solidarnost, živela svoboda«. Mednarodni odbor si postavlja za prvi cilj boj proti ponovnemu pojavu nacizma in fašizma v vseh oblikah, proti vsem njihovim tendencam in proti vsakemu rasnemu preganjanju.
Ljubelj je tudi kraj kolektivnega in individualnega spominjanja in kraj znanstvenega raziskovanja, je ozaveščen prostor kulturne krajine. Je kraj spomina, pa tudi vsi z njim povezani predmeti, dogajanja, pričevanja, spomini taboriščnikov in tudi vloga prebivalcev Tržiča – naj navedem zapis Luksemburžana Wirola, ki je prišel v taborišče 2. marca 1945: »Na kolodvoru so nas naložili na pet ali šest odprtih tovornjakov in nas peljali proti Ljubelju. Ko smo se peljali skozi ozke mestne ulice nam je prebivalstvo metalo kruh, jabolka in drugo. Zatorej, hvala tem dobrim ljudem.«
Kraj spomina v širšem pomenu besede so tudi dnevniki in vsa pomoč domačina Janka Tišlerja in drugih. Zgodbe so nesnovna kulturna dediščina, ki nudijo vpogled v posamezne dogodke na osebni ravni. Če nam dokumenti predstavljajo ogrodje, pa so pričevanja tista nadgradnja. Vrednost zgodb je predvsem v bogatih detajlih pripovedovanja. Tako kot je takrat živelo na ožjem slovenskem ozemlju okoli 1.500.000 ljudi, skoraj toliko je tudi različnih zgodb, ki skupaj sestavljajo celoto – zgodbo druge svetovne vojne.
Vlogo Ljubelja, razumem tudi kot prostor učenja, kjer se predvsem mladina seznani z delom zgodovine nacionalsocializma, s spominom na žrtve, odgovornostjo storilcev in sodelavcev in vseh, ki so molče opazovali. Ljubelj razumem kot prostor ozaveščanja mladine o pomenu preteklosti za sedanjost in prihodnost, ter povezovanje in navezovanje zgodovine na odprte teme v sedanjosti, na rasizem, antisemitizem, državljanske pravice, migracije. Pomembno je prenašanje spominjanja na mlade in vzgajanje za prihodnost: Nikoli več. Sama se kot muzealka dnevno srečujem z zgodbami druge svetovne vojne in sebe razumem kot prenašalko sporočil med taboriščniki in mlado generacijo. Vendar me dejstva večkrat kot bi si želela postavijo na realna tla. Ko vprašam šolarje, ali mi lahko poimenujejo edino koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno v Sloveniji ni dvignjenih rok in še manj je dvignjenih rok ob vprašanju ali je že bil kdo na Ljubelju.
Zavzemati se moramo, da vsak iz mlade generacije, v času šolanja vsaj enkrat organizirano obišče Ljubelj in se seznani z vlogo taborišča v drugi svetovni vojni. Letos je leto kulturne dediščine, in zato še prav posebna priložnost za razvijanje zavesti o tej dediščini. Vsako leto govorimo o želji, da bi se takšnih slovesnosti kot je današnja udeleževalo več mladih.
Potrebno je zastaviti še širše aktivno vključevanje šolske mladine. In to z vzpodbudami in s konkretnimi predlogi kot so učne delavnice, mednarodni projekti, čezmejno sodelovanje, ter vložiti izjemno mero angažiranja, da bo kulturna dediščina vsakemu dejansko predstavljala dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih je skupnost opredelila kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.
Hvala lepa in želim vam še naprej prijeten dan.
Share:
Rate:
PreviousMilan Kučan, Janče, 27. maj 2018
NextMilan Kučan, Idrijski log, 9. junij 2018
About The Author
Svobodna beseda
Related Posts
Govor Mirka Hrovata, Radohova vas pri Grosupljem 22. aprila 2017
11 maja, 2017
OZELJAN, 25. AVGUSTA – USTANOVITEV 1. PRIMORSKEGA PARTIZANSKEGA BATALJONA
29 avgusta, 2019
Govor dr. Matjaža Kmecla, Cerkno 29. januarja 2017
13 februarja, 2017
Govor Franca Ekarja na komemoraciji v Preddvoru, 27. oktobra 2017
10 novembra, 2017
Zadnja številka Svobodne besede
Objave
Čestitka predsednika ZZB NOB Slovenije 20 novembra, 2022
Za vas smo izbrali
Svobodna beseda
Arhiv številk
Želim se naročiti
O nas
Facebook
ZZB za vrednote NOB Slovenije
Einspilerjeva 6
1000 Ljubljana
E-poštni naslov uredništva: svobodna.beseda@gmail.com
Telefon: 01 434 44 45; fax 01 434 41 17
Naročanje revije: romana.jemec@zzb-nob.si
© 2016, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije | Revija Svobodna beseda | Vse pravice pridržane |
Varnost je pomembna dobrina na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Pogosto prostočasno aktivnost, predvsem mladih, predstavlja udejstvovanje v nočnem življenju – obiskovanje, klubov, pubov, zabav in koncertov, ki pa poleg zabave, druženja in sprostitve prinaša možnosti za pojav različnih tveganj, tudi spolnega nasilja in nadlegovanja.
Ugotovitve raziskave, opravljene v okviru projekta SHINE, kažejo, da je spolno nasilje, predvsem spolno nadlegovanje, pereča problematika tudi na območjih nočnega življenja v Ljubljani. Zato je splošni cilj projekta ustvariti delovni model preprečevanja in nadzora spolnega nadlegovanja na območjih nočnega življenja, ki bo vključeval uvedbo sistemov kakovosti, usposabljanja osebja, mreženja deležnikov ter ozaveščanja vseh vključenih v nočno življenje.
Kaj je privolitev?
Oglejte si preprost prikaz, kaj je privolitev.
Kontakt
Mestno redarstvo
Proletarska 1, 1000 Ljubljana
T: (01) 306 16 20
E: glavna.pisarna@ljubljana.si
Osnovni podatki o projektu
Trajanje projekta: marec 2020 - januar 2023
Partnerji projekta: Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Center za preprečevanje kriminalitete v Litvi (vodilni partner), Univerza v Vilni, Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Vilna ter Evropski forum za varnost v mestih |
Skladiščenje predstavlja pomemben del v strategiji podjetja cargo-partner, zato ta še naprej širi svoje skladiščne kapacitete. Najnovejše naložbe v iLogistične centre Brwinów pri Varšavi (Poljska), Dunajská Streda pri Bratislavi (Slovaška) in Dobrovíz pri Pragi (Češka) so odziv na nenehno naraščajoče povpraševanje v regiji.
cargo-partner širi skladišča v severovzhodni Evropi
Širitev in postopek certificiranja na Poljskem
Podjetje cargo-partner je na Poljskem prisotno že od leta 1998 in je danes eden pomembnejših mednarodnih ponudnikov transportnih in info-logističnih storitev v državi. Ker je cargo-partner junija 2021 v iLogističnem centru v Brwinówu povečal svoje skladiščne zmogljivosti za dodatnih 3000 m², ta sedaj nudi 11.000 m² skladiščnega prostora v temperaturnem območju od +15 do +25°C, vključno s 1.000 m² carinskega skladišča. Objekt se nahaja v logističnem parku MLP II, jugozahodno od Varšave in leži ob avtocesti A2, najpomembnejši povezavi med vzhodno in zahodno Poljsko.
Milan Lani, korporativni direktor za pogodbeno logistiko pri podjetju cargo-partner, pojasnjuje strateški pomen skladišča: »Zaradi odlične lokacije v središču države je naš iLogistični center Brwinów idealno središče za distribucijo po Poljski in drugih evropskih državah. Ker se nahaja v neposredni bližini varšavskega letališča je hkrati tudi strateška točka za mednarodne letalske prevoze blaga. Dodatnih 3.000 m², ki smo jih dogradili, je namenjenih hitremu pretovoru in skladiščenju blaga v razsutem stanju."
Poleg širitve objekta v Brwinówu je cargo-partner Poljska za ta objekt pridobil tudi certifikata IFS (Mednarodni standard za prehrambene izdelke) in GDP (Dobra distribucijska praksa), trenutno pa je še v procesu pridobivanja HACCP certifikata. Proces pridobivanja HACCP certifikata poteka tudi za iLogistični center Zory, ki zagotavlja 6.650 m² skladiščnega prostora v bližini gospodarske cone Katowice. Če k temu dodamo še manjše skladišče v Poznanu podjetje cargo-partner na Poljskem upravlja skoraj 20.000 m² skladiščnih površin z več kot 13.000 paletnimi mesti.
Dodatnih 5.200 paletnih mest na Slovaškem
Samo eno leto po zadnji širitvi iLogističnega centra Dunajská Streda se je podjetje cargo-partner Slovaška odločilo za novo investicijo v obstoječem objektu, s čimer želi zadostiti velikemu povpraševanju po skladiščnih storitvah v regiji.
Kot pravi Milan Lani: »Ta naložba nam bo pomagala izkoristiti celotno višino skladiščne hale, ki v višino meri 14,5 m in povečati število paletnih mest na kvadratni meter. Nadgradnja bo potekala v dveh fazah: v prvi fazi bomo povečali svoje zmogljivosti za 3.600 paletnih mest ter pridobili dva nova viličarja. V drugi fazi, ki se bo izvajala v začetku septembra, bomo dobili dodatnih 1.600 paletnih mest, ki jih bo upravljal še en novi viličar."
Zaradi direktne povezave z železniškim kontejnerskim terminalom METRANS je skladišče v Dunajski Stredi eno najpomembnejših železniških središč podjetja cargo-partner v Evropi. Ugodna lokacija nudi železniški dostop do večine glavnih evropskih pristanišč ter hitre povezave s Kitajsko po Novi svilni cesti. Iz distribucijskega centra v Dunajski Stredi podjetje cargo-partner dobavlja avtomobilske komponente vodilnim proizvajalcem originalne opreme v več evropskih državah, vključno s Slovaško, Madžarsko, Avstrijo in Češko. Sodobni skladiščni prostori zagotavljajo 30.300 paletnih mest na 18.300 m² skladiščne površine, vključno s 3.300 m² carinskega skladišča. Skupaj z iLogističnim centrom v Bratislavi ima cargo-partner na Slovaškem skupno 26.500 m² skladiščnih površin z več kot 44.000 paletnimi mesti, strankam pa zagotavlja široko paleto storitev z dodano vrednostjo.
Krepitev strokovnega znanja o logistiki živil na Češkem
V podjetju cargo-partner na Češkem so se specializirali za skladiščenje in distribucijo živil in pokvarljivega blaga. V iLogističnem centru Dobrovíz blizu praškega letališča podjetje tako nudi skladiščenje blaga v temperaturnem režimu od +15 do +25°C ter v hladilnih komorah pri temperaturi od +2 do +8°C. Da bi podjetje poglobilo svoje strokovno znanje in dopolnilo portfelj storitev v živilski industriji, je cargo-partner s 1. junijem 2021 prevzel češko podjetje Gibon Logistics.
Milan Lani pojasnjuje: »Gibon Logistics ponuja edinstvene rešitve za skladiščenje in transport živil, ki morajo biti v hladilniku. To nam bo omogočilo, da bomo lahko svojim strankam ponudili prilagojene storitve za pošiljke vseh velikosti, od posameznega proizvoda do palete. Poleg tega zdaj upravljamo manjše hladilno skladišče v Brnu, ki služi kot hitro pretočno skladišče za moravsko regijo. V povezavi s skladiščem v Dobrovízu blizu praškega letališča lahko pokrivamo celotno Češko. Vse naše storitve skladiščenja in distribucije vključujejo aktivno hlajenje, s čimer zagotavljamo neprekinjeno hladno verigo. Naslednji razvojni korak bo vzpostavitev skladišča za zamrznjena živila s temperaturo od -5 do -15°C v našem iLogističnem centru v Pragi.
Fotogalerija
cargo-partner
Deli:
Bodite obveščeni!
Prejmite tedenski pregled novosti na vaš email naslov.
Prijava
Seznanjem sem s splošnimi pogoji.
Sorodne vsebine
Energetski nasvet
Smernice za izgradnjo polnilnice viličarskih baterij
02.12.2022 Ob rasti podjetja se pojavijo potrebe po obnovitvi, razširitvi ali gradnji nove polnilnice za viličarske baterije. V ...
Gebrüder Weiss
Cilj do leta 2030 doseči podnebno nevtralnost
30.11.2022 Gebrüder Weiss si je kot sodoben ponudnik logističnih storitev s svojo trajnostno strategijo GWcares zastavil cilj po...
Skladišče
BTC Logistika širi skladiščne kapacitete
18.11.2022 Družba BTC strateško krepi svojo logistično dejavnost z odprtjem novega trajnostnega Centralnega skladišča Zalog, ki ...
Logistika
S pomočjo 5G in 4L do avtonomije pristanišč
15.11.2022 S ciljem izgradnje pametnega in zelenega pristanišča je Tianjin Port Group (TPG), v sodelovanju s Huaweiem in drugimi...
Statistika
100 največjih logistov
11.11.2022 Lestvica 100 največjih logistov je narejena na osnovi javno dostopnih finančnih podatkov za leto 2021 in standardne k...
Renault Trucks
Francozi tudi z električnimi kolesi
03.11.2022 Renault Trucks je združil moči s Kleusterjem, proizvajalcem električnih tovornih koles iz Lyona, da bi pospešil proiz...
Transport & Logistika
November 2022
Naroči se na revijo | 39,00 EUR/leto
Stanje na cestah
08.12.2022, 11:30
A1-E57, Ljubljana - Maribor: Zastoj
A1, Ljubljana - Maribor, počivališče Polskava - priključek Fram v smeri Maribora, zastoj.
A1-E57, Ljubljana - Maribor: Zastoj
A1, Ljubljana - Maribor, počivališče Polskava - priključek Fram v smeri Maribora, zastoj, dolžina: 1 km in 800 m.
A2-E70, Ljubljana - Obrežje: Zastoj
A2, Ljubljana - Obrežje, priključek Bič - pokrit vkop Medvedjek 1 v smeri Novega mesta, zastoj, zamuda: 2 min, dolžina: 800 m.
R2-444, Podnanos - Razdrto: Zastoj
R2-444, Podnanos - Razdrto, pri avtocestnem priključku Razdrto, zastoj, dolžina: 1 km in 100 m.
A1-E61, E70, Koper - Ljubljana: Zastoj
A1, Koper - Ljubljana, priključek Logatec - priključek Brezovica v smeri Ljubljane, zastoj, zamuda: 2 min, dolžina: 2 km in 500 m.
A1-E61, E70, Koper - Ljubljana: Zastoj
A1, Koper - Ljubljana, priključek Vrhnika - razcep Kozarje v smeri Ljubljane, območje zastojev, zamuda: 3 min, dolžina: 4 km in 200 m.
H4 , Razdrto - Nova Gorica: Tovornjaki
H4, Razdrto - Nova Gorica, počivališče Mlake jug - predor Podnanos v smeri Razdrtega, prepoved za priklopnike in polpriklopnike, Policija bo občasno sproščala čakajoča vozila v skladu s pravilnikom o prometni varnosti.
H4 , Nova Gorica - Razdrto: Zastoj
H4, Nova Gorica - Razdrto, priključek Vipava - predor Podnanos v smeri Razdrtega, zastoj, dolžina: 600 m.
H4 , Nova Gorica - Razdrto: Zastoj
H4, Nova Gorica - Razdrto, predor Barnica - razcep Nanos v smeri Razdrtega, zastoj, zamuda: 8 min, dolžina: 2 km in 900 m.
A1-E57, Maribor - vzhodna obvoznica: Nesreča
A1, Maribor - vzhodna obvoznica, počivališče Maribor vzhod - izvoz Zrkovci v smeri Šentilja, Avstrije, prometna nesreča, zaprt prehitevalni pas.
Revija Transport
Revija Transport & Logistika je vse od leta 2000 vodilna slovenska strokovna revija s področja prometa, gospodarskih vozil, tehnike in logistike. |
Valentino Rossi, dirkač v razredu MotoGP, pričakuje, da bo na nedeljski tekmi v Aragonu zaradi zlomljene noge še kako trpel, čeprav je v sobotnih kvalifikacijah presenetljivo zasedel 3. mesto.
Vir: Sportal
OZNAKE
novosti
Facebook
Twitter
Copy URL
Prejšnji članekPrva tekma, prvi zadetek Jana Drozga in uvrstitev med tri zvezde večera
Naslednji članekStavni nasveti 24.9.2017
M.D.
https://pro-stave.com
Urednik spletnega portala pro-stave.com. Moja strast je šport in vse kar je povezano z njim. Že več kot 12 let se ukvarjam z ustvarjenem stavnih analiz ter športnih predogledov največjih tekem. |
V lanskem letu so v zasavskem Chipolu, podjetju za raziskave in razvoj na področju elektronike, povečali promet za skoraj trikrat, in sicer z 865.000 na 2.400.000 evrov. Na novo so zaposlili deset ljudi, prodali pa skoraj 250.000 izdelkov. »Mrežo distributerjev imamo skoraj po celem svetu, manjka nam še nekaj držav, ki jih želimo dodati v letošnjem letu,« pravi direktor Primož Zelenšek. So pa njihovi cilji za leto 2016 še ambicioznejši. Prodati nameravajo kar pol milijona Chipolov oziroma 40.000 teh izdelkov mesečno in tako doseči dobrih štiri milijone prihodkov. Tudi nova delovna mesta bodo letos še odpirali. Kot pravi Zelenšek, bodo zaposlili še najmanj pet do sedem programerjev in drugih razvojnikov na področju operacijskega sistema Android in iOS ter inženirjev elektrotehnike elektonike.
Produkt so konec lanskega leta prenovili. »Dodali smo mu veliko novih funkcionalnosti na programskem delu,« pravi Zelenšek, »kot je, recimo, funkcija “Selfie” in pa “Find my Phone”. Do marca načrtujemo, da bomo izpilili še vse malenkosti in po treh letih razvoja bo produkt Chipolo končan.« Po tem obdobju bodo začeli intenzivno razvijati nove produkte, ki bodo nadaljevali njihovo zgodbo z naslovom Nič ni izgubljeno (angl. Nothing is lost).
TPK
Facebook
Twitter
Pinterest
Prejšnji članekDama v novi obleki
Naslednji članekPodkumčani gredo v Barcelono
savus
Zadnji prispevki
Srečno jamatlonci
3. 12. 2022
Danes dogaja
3. 12. 2022
Miklavžev sprevod v Zagorju
2. 12. 2022
Sgraffito iz STT v DDT
2. 12. 2022
Komunala Zagorje bo energetsko samooskrbna
2. 12. 2022
Savus.si je spletni časopis z zanimivimi zgodbami in aktualnimi novicami, ki izhaja na spletu in poroča o dogajanju v Zasavju in o ljudeh, ki v Zasavju delujejo ali so kakorkoli drugače povezani z njim. V spletnem časopisu objavljamo tudi novice iz občin, ki mejijo na Zasavje v rubriki Čez planke. |
Naša skupina se je poglobila v nekatere pomembne komponente naše družbe (marsikdaj zanemarjene), ki omogočajo, da se naša »narodnostna skupnost« obdrži na današnjem ozemlju. V uvodnem delu PK je Milan Bufon poročal o družbi, z vidika geografske razslojenosti slovenske skupnosti, Boris Peric je poročal o gospodarstvu in Vladimir Vremec je poglobil vprašanje teritorija. Delo sva nato nadaljevala skupaj z Brankom Jazbecem. Prvo vodilo, ki je nasplošno važno za eno programsko konferenco, je to: kaj lahko naredi gospodarstvo za uveljavljanje in privlačnost manjšine, posebej tam, kjer je potrebno vplivati, da se stanje spremeni na boljše. Drugo vodilo: kako naj gospodarstvo dobi skupen jezik z ostalimi sektorji, da manjšina kot celota izvede določene modernizacijske premike. Prav v tem smislu smo skušali poglobiti predvsem tista področja, ki so na meji dveh ali več sektorjev in ki se ne tičejo samo gospodarstva in so zanimiva nasplošno, čeprav imajo nedvomno gospodarsko valenco. Ta področja so: usposabljanje in zaposlovanje, oblikovanje splošne klime v prid gospodarski kulturi, imovina, ponudba storitev (mišljene so tiste, ki jih promovirajo sama gospodarska združenja) in teritorij. Poleg poglobitve nekaterih vprašanj, se je poskušalo ugotoviti natančnejše stanje tudi z anketo. Slovenska podjetja v Italiji se v dobri meri prepoznavajo s članstvom pri SDGZ in SGZ Gorica ter Kmečki zvezi, kar se tiče kmetijstva. S tem pa se ne krije celote, saj je vpis v stanovsko organizacijo prostovoljna izbira. Čeprav imajo te organizacije poleg stanovskega tudi narodnostni predznak, obstajajo podjetja, ki so včlanjena izključno v italijanske organizacije oz. niso vključena nikjer. Med mlajšimi podjetniki je vedno več takih, ki niso nikjer vpisani. O stanju v kmetijstvu je bilo v imenu KZ že podano poročilo na uvodnem simpoziju, zato tega ne bi poglobljal, pač pa spregovoril o ostalih slovenskih podjetij. Obstoječe slovensko gospodarstvo se lahko pohvali z zelo razvejano strukturo. Skoraj ni dejavnosti, v kateri ne bi bili prisotni, v nekaterih primerih z veliko vlogo na tržišču. Na podlagi podatkov vpisanih v združenja in ocen je slovenskih podjetij, samostojnih podjetnikov in profesionalcev približno 1.500, ki se prepoznajo kot slovenska, ker so vpisana v združenja ali kakorkoli sodelujejo z drugimi organizacijami. Poleg tega obstaja siva cona, to je podjetja, ki niso nikjer vključena (precej kmetovalcev je vpisanih v Coldiretti in gospodarstvenikov v italijanske vsedržavne organizacije), dosti je primerov podjetij, kjer je delovna sila pretežno slovenska (NTKB, KB), kar bo treba tudi obravnavati. Potem so podjetja z mešanim lastništvom (slovensko in italijansko), takih je vedno več, ter podjetja v lasti slovenskih podjetnikov, državljanov Slovenije, ki v Italiji vedno pogosteje ustanavljajo svoja podjetja. To je pojav, ki je zmeraj bolj prisoten in verjetno bo še vedno bolj. S temi podatki, v sodelovanju s Slorijem, se je pripravilo anketo z željo, da bi slikali trenutno situacijo. Taka anketa naj bi bila v oporo orientaciji naše družbe. Prvotna želja je bila, naj bi iz vprašanj bila razvidna zaposlovalna politika podjetij, koliko in katere profile bodo zaposlovali, koliko je pomembna slovenščina pri vsakdanjem delu in kateri so glavni izzivi ter realne perspektive razvoja. Zadnja podobna anketa je bila izvedena v začetku osemdesetih let, tako da je manjkala slika zadnjih dvajsetih let, ki so bistveno spremenila ustroj našega gospodarstva. Medtem smo imeli razcvet avtonomnih računov, jugoslovansko ekonomsko krizo, osamosvojitev Slovenije, vojno v Jugoslaviji, stečaj TKB, mnogo teh trenutkov je bistveno vplivalo na ustroj naših podjetij. Takoj na začetku pa smo se zavedali, da anketa ne bo popis stanja, kot neki Istat, zaradi organizacijskih težav, časa in sredstev na razpolago. Z druge strani pa taki podatki ne bi bili uporabni za nadaljnja razmišljanja. Anketa je morala biti prvenstveno opora za predlaganje smernic v funkciji PK in ne samo. Razdrobljenost podjetij (pokrite so vse dejavnosti, manjka kritična masa za skoraj vsako dejavnost), velikost podjetij (vsako naše podjetje zaposluje v povprečju enega človeka) so botrovale, da se prouči samo določen sektor dejavnosti, in sicer trgovino na drobno in trgovino na debelo ter mednarodno trgovino. Vzroki take izbire so v tem, da je v tem sektorju največ zaposlenih in da je pričakovati tu največ sprememb. Tu so posledice globalizacije, prodor velike distribucije, ekonomska kriza v zadnjih časih in vstop Slovenije v EU bo prinesel svoje.
Kratek povzetek ankete
Pri anketi so aktivno sodelovali prof. Susič in prof. Bufon, podatke podjetij je nudilo SDGZ (SGZ je odklonilo sodelovanje), medtem, ko je celotno anketo izvedel Maksimiljan Gulič. Glede na obsežnost in na pomembnost podatkov bomo anketo predstavili še v drugi priložnosti. Opravljeno je bilo skupno 117 anket, od katerih 80 na Tržaškem in 37 na Goriškem. To pomeni, da so individuirali 117 kontaktov z iskanimi rekviziti, torej trgovska podjetja z vsaj enim zaposlenim. Ankete so potekale tako, da je naš izvedenec osebno kontaktiral in obiskal vsakega podjetnika. Vprašalnik sestavlja 23 vprašanj. Prvi del vprašalnika se osredotoča na podjetje kot tako in po izhodiščni navedbi tako rekoč popisnih podatkov podjetja, kot so pravna oblika, vrsta lastništva, leto ustanovitve, dejavnost(i), sedež(i); sprašuje o poteku in razvoju dejavnosti podjetja z vprašanji, kot so trg delovanja, gibanje prometa v zadnjih treh letih, pričakovanja za dejavnost ob širitvi EU, načrti o razširitvi dejavnosti v sosednje države, načrti o naložbah v podjetje in vključenost v stanovske organizacije. Drugi del je posvečen delovni sili in sprašuje po številu in statusu zaposlenih, njihovi izobrazbi, možnosti nahajanja delovne sile med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, jezikovni rabi in potrebah po izpopolnjevanju osebja. Nazadnje vprašalnik sklene zadnje, 24. vprašanje, ki pa je odprto in namenjeno morebitnim poljubnim pripombam vpraševancev. Navedel bi samo glavne točke. Oblika podjetij: 40% podjetij in družb je družinskega značaja. Zanimivo je, da pri mednarodni trgovini naših podjetij posluje pri prodaji 35% s Slovenijo, 24% s Hrvaško, ostali pa z Evropo, pri čemer je razvidno, da je RS predominantna. Mednarodna podjetja pa nabavljajo v glavnem v državah EU 45% in v Sloveniji 24%, vse ostalo je zanemarljivo, to pomeni, da je še zmeraj predominanten iz Italije oz. EU v Slovenijo in v manjši meri na Hrvaško, ne pa obratno. Kar se tiče prometa, so anketiranci v glavnem navedli, da ni bilo bistvenih sprememb oz. da se je v zadnjih treh letih povečal. To je tudi zanimiv podatek. Glede na pričakovanja na širitev EU je zanimivo, da je 10% anketirancev to označilo kot negativno, 33% meni, da se ne bo nič spremenilo, 24% ne ve, kaj bo, 33% pa kot pozitivno, pri čemer je marsikdo mislil globalno in ne izključno na svojo dejavnost. To pomeni, da vlada evroskeptičnost med našimi gospodarstveniki, kar izhaja tudi iz odgovorov na vprašanje o načrtih širitve v tujino, kjer je samo 15% anketirancev reklo, da bo mogoče nekega dne širilo v tujino svojo dejavnost. Na vprašanje, če bi v bližnji bodočnosti v podjetju potrebovali nove delovne sile, kje bi jo dobili, je večina odgovorila, da bi jo najprej iskala med slovensko govorečimi prebivalci FJK, šele nato med Italijani. Marsikdo je tudi potožil, da že dolgo išče profil za svojo dejavnost in, da ne dobi na domačem trgu slovenskega delavca. Razlog, zaradi katerega iščejo v glavnem slovensko govoreče, je v tem, da narava dela, slovenske strank in dejavnosti, ki so v glavnem usmerjene v slovenski oz. slovanski prostor, potrebujejo ljudi, ki obvladajo slovenski jezik. Bilo je nekaj primerov, da so slovenski delodajalci izrecno zavrnili možnost zaposlitve slovensko govorečemu prebivalstvu FJK zaradi slabih izkušenj oz. pomanjkanja ustreznega šolskega programa na slovenskih šolah. Tu bi bilo treba preveriti, vendar nekaterih profilov slovenske šole ne morejo ustvariti in so podjetja prisiljena zaposliti italijansko govoreče (v glavnem so to tehniki, risarji, itd.). Raba slovenščine: zanimiv je podatek, da so anketiranci v glavnem odgovorili, da pogosto ali zelo pogosto uporabljajo slovenščino s strankami, skoraj izključno z osebjem, pogosto z bankami (kar pomeni, da se poslužujejo slovenskih oz. bank, kjer prevladuje slovensko osebje). Vse to pomeni, da je slovenščina še vedno instrument za delo. Zaključek: narodnostni pomen lastnega gospodarstva je zelo občuten med anketiranci, istočasno tudi želja povezovanja s Slovenijo in bivšo Jugoslavijo, splošno pomanjkanje primernega kadra in, iz odprtih mnenj, zaskrbljenost za bodočnost in želja za večjo povezanost oz. sodelovanje. S temi podatki bi razvil razmišljanje v glavnih področjih, ki so na meji dveh ali več sektorjev in ki se ne tičejo samo gospodarstva in so zanimiva nasplošno.
Usposabljanje in zaposlovanje
Treba podčrtati pomembnost SDZPI, kot dopolnilo rednega šolskega sistema. Trg dela se nenehno spreminja in je zato potrebno tudi čimvečje sodelovanje z višjimi srednimi šolami. Poleg usposabljanja moramo postopno razviti še druge instrumente (npr. poklicna orientacija ali svetovanje), preko katerih lahko odigramo določeno vlogo na trgu dela, tudi v tem primeru ob upoštevanju njegove čezmejne dimenzije. Na nek način moramo – v sodelovanju npr. z Zavodom za zaposlovanje v Sloveniji in preko elektronskega poslovanja poseči v posredovanje na trgu delovnih praks za mlajše ter na trg dela nasploh (e-recruitment), ki se mu z novimi zakoni v Italiji obeta določena liberalizacija. Kar bolj zaskrbljuje pa je dejstvo, da vedno manj uspemo formirati vodilne kadre iz naše srede. Vprašanje je, koliko naša vodilna podjetja in ustanove, ki bi imele za to možnost, investirajo v formiranje kadra. Manjka katerikoli stik z Univerzitetnimi študenti. Včasih so obstajali razni krožki (npr. Ekonomski krožek), SKGZ je v prvi osebi in s pomočjo nekaterih posameznikov (npr. Darka Bratine) redno organizirala seminarje in predavanja za univerzitetne študente in s tem ustvarjala tudi bodoče vodilne kadre slovenskih organizacij in podjetij.
Ponudba storitev
Izhajati je treba iz ugotovitve, da je celoten spekter storitev, ki jih proizvajajo podjetja, ustanove in uradi v okviru gospodarskih združenj, Kmečke zveze in socialnih služb pomemben za njihovo članstvo ter za utrditev prisotnosti združenj in njihovega vpliva na teritoriju, zato pa tudi za celotno narodnostno skupnost. Doseženo raven storitev je potrebno ohraniti in skrbeti za stalno dopolnjevanje in bogatitev ponudbe, če so za to dani ekonomski pogoji. Tam, kjer tega ni, je potrebno takoj poiskati ustrezne rešitve. Racionalizacijo in sinergije ter prihranke je potrebno iskati v kontekstu vseh ponudnikov storitev tudi z morebitnim združevanjem nekaterih služb – in ne samo v posamezni organizaciji. Samo pod tem pogojem bo zagotovljena učinkovita poraba letnih prispevkov krovnih organizacij, ki gredo v te namene.
Imovina
Prvenstveno nas v kontekstu tega razmišljanja zanimajo nepremičnine, ki jih naša narodna skupnost uporablja v kulturne in športne namene. Iz povedanega lahko izluščimo, da v nepremičninskem sektorju obstaja problem neurejenih odnosov med lastništvom in najemniki oziroma uporabniki prostorov (poleg gledališča zadeva še knjižnico in KZ). Kljub temu, da ni zelo razširjen, predstavlja negativno prakso in s tem slab zgled, poleg tega pa tudi vse prej kot zanemarljivo gmotno škodo. Drugi problem so precejšnje nakopičene potrebe na Tržaškem za dokončanje obnovitvenih del (Kulturni dom, dijaški dom, Nabrežina), za pokritje obveznosti od obnovitvenih del (Stadion 1. maj). Ob tem se še nakazuje utemeljena potreba po novogradnjah (Benečija). Da bi bili kos vsem tem potrebam, bi morali angažirati tako sredstva iz italijanskih kot iz slovenskih javnih virov. Poudariti je treba, da kolikor uporabniki objektov izoblikujejo ekonomsko osnovane projekte, katerih namen je samovzdrževanje imovine, jih je vredno tudi gmotno podpreti. Kot zadnje se nam ponuja vprašanje, kaj od tistega, kar trenutno imamo – in je včasih v boljšem, včasih v slabšem stanju – ohraniti in čemu se tako ali drugače odpovedati (s tem, da se proda in kupnino naloži v tisto, kar ostane v lasti; določene objekte se lahko odda v javne npr. slovenske roke) ali rekonvertirati iz nekomercialnega v komercialno. Na to je v perspektivi potrebno misliti tudi zaradi poslopij, ki nam jih v Trstu in Gorici nudi v delno ali totalno uporabo (na stroške Dežele) zaščitni zakon.
Oblikovanje splošne klime v prid gospodarstvu
Po mnenju marsikaterega gospodarstvenika gospodarstvo ni pravilno valorizirano in umeščeno v našem okolju v primerjavi s kulturo, športom, šolstvom itd. Prav tako je še zmeraj viden razkol med raznimi interesnimi sferami: med komponentami v družbi (kultura šola mediji- gospodarstvo), med stanovskimi organizacijami in segmenti gospodarstva. Vse to je privedlo do nezadostnega sodelovanja oz. zoperstavljanja. K temu treba tudi dodati, da je krah TKB močno omajal ugled gospodarstva. Glede na izkušnje iz zadnjih let, je sedanji pristop k promociji manjšine v Sloveniji (v glavnem na »politični« ravni, odnos z vladnimi predstavniki in organizacijami, v nekaterih primerih tudi s posameznimi strankami v Sloveniji) nezadosten in ni privedel do željenih rezultatov (oseben dvom je, da je pristop neprimeren). Potrebno bi bilo spremeniti pristop, delati na konkretnih projektih, iskati tudi komercialni interes nekaterih pobud (npr. širjenje slovenskih medijev na naš prostor in oglaševanje; Slovenci iz zamejstva predstavljajo tudi potencialno tržišče tudi za druge panoge vezane na narodno specifičnost kulturna ponudba, turizem, prehrambeni izdelki, itd.). Bilo je tudi več pozitivnih primerov (npr. Sodelovanje z Uradom za Slovence).
Gospodarstvo in teritorij
Naša prihodnost kot skupnosti, kot avtohtone manjšine v Italiji, je vezana na našo prisotnost na sedanjem prostoru/teritoriju in torej na možnosti, ki nam jih nudi teritorij sam. Opuščanje kmetijske in drugih dejavnosti zmanjša možnosti uporabe teritorija in nosi kot posledico raznaroditev (prodajo zemljišč, naselitev novih prebivalcev, vzrok ni samo političen, kot se pogosto sliši). Podčrtati treba tudi pomen srenj in jusarskih zemljišč, ki nam lahko omogočijo, da imamo besedo pri razvoju našega teritorija, tudi tam, kjer nam javna uprava ni naklonjena. Nujno moramo izkoristiti nove pogoje (večji turistični interes za naše območje in za naravne znamenitosti na sploh), kar nam odpira nove perspektive: razvoj turistične in gostinske ponudbe, tradicionalne in umetne obrti. Vključitev Slovenije v EU bo po vsej verjetnosti ustvarila naravno zaledje Trstu in Gorici in s tem ugodne pogoje za razvoj.
Promocija manjšine
Znotraj manjšine in katerekoli družbe obstajajo dejavnosti, ki direktno ne predstavljajo velikih ekonomskih rezultatov, imajo pa lahko velik odmev oz. so promocijskega značaja. Vidnost naše manjšine izven našega okolja je zanemarljivo oz. stereotipno. Potrebno je vlagati tako, da postane naša realnost zanimiva za večinski narod in matico. Sledi navedba nekaterih primerov:
Gostinska in turistična ponudba
Vlagati trud v celostno ponudbo, tudi v sodelovanju s slovenskim zaledjem.
Trženje kulture
Manjka permanentni razstavni prostor (bi lahko bil povezan s turistično ponudbo). Istočasno bi se moralo poudariti nekatere dosežke, gospodarske in kulturne, naše pretekle in polpretekle zgodovine: s spominskimi obeležji (Narodni dom, Tiskarna Edinost, Ciril in Metodova šola, itd.), z zgodovinskimi raziskavami in publikacijami (razen obstoječih bi bilo potrebno še globlje obdelati razvoj zadrug, povezavo Trsta in Gorice z zaledjem, itd.)
Založništvo
Gledano na splošno, smo zamudili povečani interes Italijanov (bližnjih in ostalih) za slovenski Kras in Slovenijo na splošno. Ta prostor so zapolnile italijanske založbe in nekatere založbe iz Slovenije.
Promocija manjšine
Potrebno je vlagati v promocijo, da postane naša realnost zanimiva za večinski narod in matico. Predlog je promoviranje ustvarjanja strokovnih skupin z določenimi kompetencami (kulturna dediščina, umetnost, etnografija, naravovarstvo itd.), ki niso nujno uokvirjena v obstoječe organizacije. S tem se razširi krog »razmišljujočih« ljudi in se jih pravilno valorizira in motivira. Podam primer: manjka neko tranzverzalno gibanje, ki bi skrbelo za ohranitev Krasa. Tako gibanje bi pripomoglo k promociji in valorizaciji naše skunosti. Istočasno bi postalo tudi središče dogajanj, ki bi moralo postati tudi glavni sogovornik pri razvoju Krasa (tudi Kraškega Parka).
Odprta vprašanja
Vloga gospodarskih članic (SDGZ, SGZ in KZ) znotraj krovnih organizacij in sodelovanje med članicami
Obstajajo neizpodbitna dejstva, da je gospodarstvo v naši manjšini razdeljeno v več segmentov, ki med seboj premalo sodelujejo oz. ni pravega informiranja med temi segmenti.
Če navedemo glavne organizacije oz. segmente, to so:
– Kmečka Zveza (kmetovalci v glavnem na Tržaškem)
– SDGZ (v glavnem manjša podjetja s Tržaškega in deloma z Goriške in Benečije)
– SGZ (tako kot SDGZ, ampak samo na Goriškem)
– SKGZ (imovinski skladi in podjetja v lasti skladov tudi delno) Poleg teh imamo še banke (Zadružna Kraška Banka in Zadružna Banka Sovodnje in Doberdob), nekatera večja podjetja in finančne družbe, Zadrugo Primorski dnevnik. Sodelovanje med posameznimi segmenti je nezadovoljivo:
– Vsak od teh ima svojo lastno delovanje (kar je tudi prav; vzrok marsikatere polemike pa je premalo sodelovanja in pretok informacij)
– Ni skupne strategije tudi tam, kjer bi bila potrebna (npr. vstop Slovenije v EU ali sensibilizacije političnih predstavnikov za določena vprašanja)
– Večkrat so si nekatere pobude posameznih organizacij v konkurenci ena z drugo oz. v drugih slučajih nekatere pobude ne uživajo podpore političnih predstavnikov
– Ponovna združitev SDGZ in SGZ
– Končna ugotovitev je tudi ta, da je za organizacijsko delo vse manj moči (bolj smo razdeljeni/segmentirani, več je dela za enak končni učinek).
Organizacija oz. organiziranost
Razmišljanje v sklopu Programske konference je pokazalo nujo, da skušamo iskati stične točke med vsemi subjekti, ki tako ali drugače delujejo v sektorju gospodarstva (neke vrste »Gospodarskega foruma«). Potrebno je ustvariti manjšinsko strategijo razvoja v gospodarstvu in v z gospodarstvom povezanih sektorjih. Navedem samo bistvene: vlaganje v mlade, izbiranje smernic in snovanje načrtov, iskanje sinergije dela in sredstev, iskanje finančnih virov. V širšem smislu bi lahko to interpretirali, da morata krovni organizaciji promovirati snovanje omizja, kjer se srečujejo predstavniki posameznih interesnih sfer (kot se to že dogaja pri šolstvu in šolskem forumu). Nujno je tudi sodelovanje med posameznimi organizacijami oz. segmenti naše družbe (kultura – šolstvo – šport – gospodarstvo). Jasni načrti in skupna vizija bi pomagala tudi pri politični in splošni dejavnosti v prid gospodarstva. Predno zaključim, bi rad omenil, da smo se tukaj navedenih problemov zavedli že pri samem začetku delovanja v sklopu Programske konference in smo videli, da ljudje, ki smo bili tam, nismo mogli pokriti vseh sektorjev, ki bi jih morali analizirati. Prav zato je naš predlog, da se ta krog razširi in da ostane permenanten krog ljudi, ki v tem resorju razmišlja.
Razprava
Edi Bukavec
Vem, da ste pričakovali, da bom kaj povedal o športi in kulturi, ampak bom ponovno spregovoril o kmetijstvu, ker kot vidite ni bilo o njem nič rečenega. Ali o teritoriju, kmetijstvu ne govorimo, ker je stvar, ki ima dva velika sovražnika, pavšalnost in maksimalistično vizijo te stvari? Dosti ljudi govori, vendar tisti, ki bi morali, molčijo in dostikrat govorijo tisti, ki malo poznajo to panogo in tisto kulturo, ki nam je ostala kot skupnosti, ki živi od Milj do Trbiža v tej deželi na takem območju, ki razen Brd ni bilo ravno privlačno za kmetijske dejavnosti, kar je terjalo v glavnem trud in porodilo željo, da bi iz tega sektorja ušli. Nekateri smo to podedovali po kulturi, po kromozomih, drugi iz pripovedi in nazadnje tudi iz tega, da ko se sprehajamo po tem teritoriju, opažamo zelo malo razvitega kmetijstva. Tu se je treba vprašati, zakaj je tako stanje. Po mojem je krivda v tem, da se za to premalo zavzemamo, četudi je kmetijstvo tisti sektor, ki nas najbolj veže na teritorij. Vsak narod ima svoj teritorij, brez tega ni naroda. To bi moralo biti naše strateško gledanje prav v današnji globalizaciji. Lepo bi bilo narediti raziskavo, kot je bila narejena na drugih področjih, kaj in kako je vplival mednarodni trend globalizacije na razvoj gospodarstva in teritorij. Jasno je, da smo od nje odvisni, to se pravi, da se vedno več v splošni analizi opaža, kako se bogastvo koncentrira v bogatih krajih, kjer se splača. Tu je bilo prej rečeno, da je treba delati tisto, kar se splača tudi v odnosu do organizacij, ki so v težavah in delajo sramoto nepremičninskim družbam, ker ne plačujejo najemnin. V takem trendu splošne globalizacije se uveljavlja koncept, tako da se tudi sredstva EU deželi in državi koncentrirajo tam, kjer so številke, jasno ne na območju, kjer živimo, ker je to z manjšimi številkami, z manjšim potencialom, kjer se verjetno ne splača, če gledamo z ekonomskega vidika. Na to območje, razen nekaterih izjem, kot so Brda, prihaja manj sredstev, manj pozornosti, pobud, ki bi spodbujale dejavnosti, ki – ponavljam – nam bi morale ohranjati narodnostni teritorij z našimi koreninami. Temu splošnemu, naravnemu, logičnemu pojavu botruje tudi tisto, kar nam ni naklonjeno, to je politična volja. Če pomislimo, da je Zveza neposrednih obdelovalcev do pred kratkim dobila iz črnih skladov prefekture denar za ohranjevanje italijanstva v Benečiji itd., je jasno, kakšen je bil odnos deželnih in državnih oblasti do našega teritorija, da ne govorimo o razlastitvah in o vseh znanih stvari: Jeremitišču, Kraškem parku in ukinitvi KGS, nenazadnje podrobnostnem načrtu za razvoj tržaške obale od Milj do Devina. Strinjam se s poročilom, ki ga je dalo predsedstvo, da je treba ustvariti strategijo za naprej tudi na tem področju, kako ohraniti naš teritorij, ki mora biti naš nacionalni interes in tudi matice, ki nas mora v tem smislu podpirati v smeri odnosov z državo, v kateri živimo, pri spodbujanju gospodarskega razvoja. Predvsem se mi zdi važno, kar je bilo poudarjeno, da v tej strategiji sodelovanja z vlado, posebno deželno, o kateri govorimo, da so novi pogoji, nove možnosti, boljše perspektive, da lahko gledamo pozitivneje, znamo predstaviti enotno naše zahteve. Hočem poudariti problem Kraškega parka in razvoja območja na bregu: eno je, če gre vsak s svojim stališčem ali samo KZ nekaj poudari, da tam ne bodo mogli več ljudje saditi oljk, drugo je, če se izdela v okviru naše narodnostne skupnosti, skupnega organa, ki si ga je treba zamisliti in ki bi obravnaval probleme teritorija in vsakega sektorja posebej, govorim za tisto področje, ki mi je bliže, strateške načrte in stališča do posameznih ukrepov. Tu spadajo tudi regulacijski načrti naših občin, ki ne vedno upoštevajo. Zato je prav, da se ob takih problemov, ki so strateške važnosti in predstavljajo naš nacionalni interes, izreče celotna skupnost in ne prepusti, da to naredi ena sama organizacija. Zato naj bo glavna zamisel te konference, da čimbolj pretehtamo in si zamislimo, kako bomo skupaj hodili po poti, ki nas bo peljala, da se bomo razvili in ohranili na tem področju skupaj, kot smo danes v tej dvorani.
Vladimir Vremec
Najprej se oproščam Štavarju, da mu nisem dostavil strnjenega poročila o vlogi srenj v današnjem času, kar bom storil zdaj v kratkih strnjenih mislih. Zadnje čase me je precej zaposlovalo, ampak mislim, da mi je uspelo s pomočjo drugih prijateljev slovenske imovine pripraviti. Važno je, da si zapomnimo, da lastnik 4.700 ha, to je 1/5 tržaškega ozemlja, to lastništvo pomeni jamstvo za prihodnje generacije. Neodtuljivost in nedeljivost srenjske imovine pomeni zagotavljanje naravnih in krajinskih dobrin za prihodnje generacije. Nihče drug kot srenje ne more varovati tako zavzeto teh površin pred raznimi oblikami odtujevanja. Morebitna odtujitev je danes sicer možna na osnovi nadomestila. S popravkom veljavnega deželnega zakona bi … in njihovo delovanje na podlagi od višjih oblasti potrjenih statutov. Od vsega začetka dalje z nadzorniki iz bližnjih vasi je bilo jamstvo za demokratični ustroj bržkone najstarejše krajevne samouprave. Tradicionalne storitve: Prehajamo iz uporabe skupne vaške imovine za preživetje v hudih časih v drugačne oblike. Danes je še razširjeno izkoriščenje gozdnatih površin za domače potrebe (les), pri pašnikih imamo že nove oblike, kar pomeni dajanje v najem zasebnikom, ki sami nimajo pašniških površin, v glavnem za pašo drobnice, ki je kot ekstenzivna oblika kmetijske izrabe gospodarsko zanimiva, posebno s povečanim povpraševanjem po neoporečni hrani živalskega izvora. Večstranske, s prostim časom povezane storitve: Dandanes so srenjske površine zelo zanimive, predvsem v luči izrabe pašniških in gozdnih površin za prosti čas in rekreacijo. Srenje lahko preidejo v soglasju z deželno upravo v relativno kratkem času v upravljanje Kraškega parka, kot se je zgodilo z regolami v Cortini d Ampezzo in izkoristijo namenska deželna finančna sredstva. V povezavi s srenjami onkraj meje ali z razširjenim partnerstvom z občino in zasebniki pa lahko črpajo sredstva iz evropskih skladov. Nobenega smisla ni, da to počenja vsak zase, tega ne morejo ne same občine niti same srenje – v tem primeru je potrebno partnerstvo. Celotna okolica je zaledje mesta. Za to je potreben dogovor, predvsem s tržaško upravo za srednje in kratkoročne naložbe. Ni prav, tako kot je bilo do danes, da ima Tržaška občina tako veliko zaledje praktično zastonj, brez ustreznega opremljanja, stalne skrbi in nege. Potrebno bo ovrednotiti ozemlje za prosti čas z novimi podjetniški oblikami in povezovanji. Strateška vloga pri regionalnem in krajevnem razvoju: Kot lastnice tako velikega dela ozemlja bi morale biti srenje naravni partner pri vseh razvojnih programih, predvsem za kmetijsko in gozdarsko področje kot tudi pri načrtu velikih prometnic in drugih infrastrukturah vključno pri načrtovanju in uresničevanju odlagališč za odpadke, to je nerešen problem na pokrajinski ravni, središč za zbiranje in predelavo ali drugačno izrabo organskih odpadkov, kar je, kot vsi veste, velik business, ter pri vseh ostalih načrtih ovrednotenja posebnosti tržaške pokrajine. Srenje kot partner: V smislu preureditve krajevnih uprav v smeri decentralizacije in prenosa določenih funkcij na nižje oblike krajevne organiziranosti lahko postanejo srenje naravni partner javnih uprav, kar izrecno predvidevata tako zakon za razvoj goratih področij št. 97/94 in Bassaninijeva reforma krajevnih uprav. Načelo subsidiarnosti, to je prenosa funkcij na nižje oblike organiziranosti, potrjuje nedavna razsodba ustavnega sodišča št. 300 in 301 letošnjega oktobra. Kot pravi ta razsodba, ne gre toliko za obliko prenosa pristojnosti in torej oblasti, kolikor partnerstva in torej pravne izpopolnitve in nadgradnje, kot se temu pravi. Na ta način bi smotrno izkoristili sredstva iz evropskih skladov zlasti za razvoj podeželja. To je v glavnem tisto, kar bi morali vedeti. Mislim, da je čas, da preidemo iz občasno polemičnega odnosa, ki ga imamo predvsem s krajevnimi
Klavdij Brajnik
Iz poročil in še posebno iz posegov na prejšnji konferenci na Padričah je bila razvidna izredna socialna funkcija gospodarstva za razvoj in uveljavljanje v našem prostoru. Vsako podjetje deluje na določenem teritoriju in je zaradi tega del tiste skupine, ki tam živi. Da si zajamči razvoj v sozvočju s teritorijem, mora podjetje iskati dialog z raznimi komponentami te skupnosti. Podjetje mora pazljivo prisluhniti pričakovanjem teritorija, približati se mora potrebam skupnosti in znati vključiti sam razvoj teritorija v središče svoje poslovne strategije. Izredno važne so tudi tiste strateške odločitve podjetja, ki vplivajo na ekonomsko stanje in na družbeno rast družbe na teritoriju. Pri razvoju gospodarstva in celotne skupnosti pa je odločujoč dejavnik finančna razpoložljivost. To je doprinos, ki ga imajo lahko banke pri tem razvoju. Prisotnost dveh domačih bančnih zavodov je bila v takratnih posegih po mojem malo upoštevana, čeprav mislim, da se vsi zavedamo odločujoče prisotnosti, ki jo imata domača bančna zavoda, to je Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob – Sovodnje pri našem skupnem manjšinskem gospodarstvu, katerega gonilna sila se predstavljajo mala podjetja, to je mala kmetijska, obrtniška, trgovska, industrijska in servisna podjetja ter prosti poklici. Prav včeraj so slovesno otvorili obrtno cono v Zgoniku, pred nekaj leti v Obrtno cono Dolina in v kratkem upamo še Obrtno cono Dolina 2. Doprinos, ki ga je dala omenjenim pobudam naša finančna ustanova, lahko označimo kot glavno partnerstvo konzorcijama in skoraj vseh članov. Neizpodbitno je dejstvo, da sta se pobudi razvili ob stalni podpori bančne ustanove, ki ju ni podprla le s finančnega vidika, temveč tudi s prepričanjem in vero, da gre za izredno važna gospodarska posega, ki bosta vplivala na razvoj celotne naše skupnosti. Posegi so se nato nadaljevali v korist posameznih članov konzorcijev tudi z odgovornostjo do naše skupnosti in za njen napredek. Medsebojna povezanost in medsebojno zaupanje sta omogočila posege, ki bi jih iz finančnega vidika morali zavreči. Prav v teh pojmih zaznavamo vrednoto, ki jo ima domača bančna ustanova, ki odloča tudi s srcem in s posebnim ozirom na manjšinsko stvarnost. Seveda se pri teh odločitvah zavedamo lastne odgovornosti in pomena le-te. Enakega posluha so deležne pri nas tudi druge gospodarske pobude, ki pa morajo imeti zdrave gospodarske osnove. Dokazi tega so raznovrstni posegi pri raznih drugih naložbah v kmetijstvu, obrtništvu, trgovini in gostinstvu, kjer v zadnjem času opažamo vedno večjo podjetnost pripadnikov, posebno mladih, naše stvarnosti. Med mnogimi pobudami bi omenil načrt in skorajšnji začetek del za trgovski center na Opčinah, ki ga uresničujemo z zainteresiranimi trgovskimi podjetji, združenimi v konzorcij Jedro Opčine v režiji SDGZ. Na tem deželnem mestu izražam tudi našo pripravljenost sodelovanja pri izzivih, ki se nam nudijo ob bližnjem vstopu Slovenije v EU, ko naj bi naš gospodarski prostor postal vse bolj dinamičen in kompetitiven. Zato je važno izoblikovati ustrezne skupne strateške povezave med slovenskimi gospodarskimi subjekti iz zamejstva in Slovenije, še posebno pri tistih panogah, ki predstavljajo osnovo gospodarstva naše skupnosti. Ne smemo pri tej morebitni povezavi pozabiti na naše strokovne organizacije, kot so SDGZ in KZ, ter seveda na naše številne predstavnike prostih poklicev, ki s svojimi storitvami pomagajo pri poslovanju naših podjetij. S skupnim nastopanjem gospodarskih v širšem pomenu in finančnih struktur bomo izpričali svojo socialno odgovornost do naše manjšine, katere del smo in za razvoj katere tudi skrbimo, kar dokazuje tudi številna prisotnost na tej konferenci. Ob vedno manjši podpori javnih struktur se bo naša skupnost na kulturnem in socialnem področju še razvijala le, če jo bo naše gospodarstvo lahko podpiralo. S skupnim sodelovanjem bomo brez dvoma dosegli še veliko več od tega, kar smo do sedaj. Mislim, da ni pretirano izjaviti, da lahko naši dve bančni ustanovi odločilno krijeta trenutne potrebe zamejskega gospodarstva. Naši gospodarstveniki se lahko z zaupanjem obrnejo do teh dveh ustanov za morebitne predvidene naložbe. Z lastnimi močmi ali v sodelovanju z našimi osrednjimi ustanovami smo v stanju zadostiti vsakršno povpraševanje tudi ne izključno bančnega značaja. Pri ZKB smo svojo socialno odgovornost do skupnosti opisali v prvi bilanci družbenega učinka, ki smo jo predstavili pred kratkim v Zgoniku. To je dokument, ki dokazuje, koliko in kako je banka dejansko prispevala k razvoju družbe in prostora, v katerem posluje. Glede na razvejano prisotnost naših bank na območju, na tesno povezanost s člani in klienti, na iskreno sodelovanje s krajevnimi institucijami, s podjetniki ter celo krajevno skupnostjo lahko ZKB in Zadružna banka Doberdob-Sovodnje opravljata bistveno vlogo v gospodarskem razvoju na pokrajinski ravni. Ker se naši banki istovetita s krajevnim gospodarstvom, ker neposredno poznata probleme gospodarstva, naj gre iz te sredine tudi poziv vsem dejavnikom naše skupnosti, da smo pripravljeni narediti vse, kar je v naših močeh pri izoblikovanju bodočih strateških gospodarskih izbir v korist nas vseh.
Davorin Devetak
Najprej opravičujem odsotnost našega predsednika Marina Pečenika. Tu pa govorim v svojstvu tajnika SDGZ. Če omenil g. Brajnik je omenil otvoritev obrtne cone v Zgoniku. To je lahko za nas lep primer, kako se lahko s skupnimi močmi in s partnerskim odnosom tudi z institucijami pride do pomembnega rezultata. Tu imamo več kot 20 podjetij, s 100 zaposlenimi, ki bodo kmalu povečala svoj delokrog, promet in število zaposlenih. Včeraj je deželni odbornik Bertossi ugotovil, da je začel dan s turobnim jutranjim s srečanjem s predstavniki delavcev škedenjske železarne in ga zaključil popoldne s takim praznikom. Pri nastanku te obrtne cone smo s ponosom ugotovili, da gre za edino obrtno cono v tržaški pokrajini na našem Krasu skupaj z dolinsko. Ta edinstvenost se lahko razloži z določenimi dejavniki. Na prvo mesto bi dal našo zemljo, brez katere verjetno ne bi bilo niti te obrtne cone. Na eni strani je bil jus Prosek, ki je dal zemljo na razpolago, na drugi pa stanovska organizacija, ki je povezala obrtnike. Kot je povedal g.Vremec, so bile različne vizije glede naše zemlje, imamo razne subjekte in tudi gospodarstvenike. Dobiti je treba pravo, konkretno obliko in kot v vsaki situaciji kompromise in skupne rešitve. Omenil bi tudi vlogo inštitucij tako tržaške kot zgoniške občinske uprave in končno javne prispevke. Brez teh elementov, predvsem brez zemlje verjetno ne bi imeli obrtne cone. To danost moramo dosti bolj valorizirati. Citirano je bilo tudi trgovsko jedro na Opčinah. Tudi tam je močen subjekt, to je Društvena prodajalna, ki ima določen kapital, do katerega je sama prišla z delom, po drugi strani imamo manjše trgovce, ki sodelujejo, nazadnje smo lastniki zemlje, da lahko uporabimo zemljišče. Omenil bi še druge situacije. Tudi na Goriškem imamo primere, kjer bi lahko razvili v tisto smer, citiram samo Brda in Kras. Tu so ob vinogradništvu možne še druge investicije. Vinogradniki so zelo pridni in gredo po celem svetu. Ob njih bi uspelo še kaj drugega, predvsem mislim na turizem. Za to pa je potrebno sodelovanje med operaterji, stanovskimi organizacijami in javnimi upravami, da ne vsakdo goji svoj vrtiček več ali manj uspešno. Isto se dogaja v Benečiji in v Kanalski dolini. Pred kratkim so imeli srečanje z odbornikom Bertossijem. Predstavnik naše podružnice v Čedadu ga je opozoril prav na vprašanje lastnine, ki je razdeljena na vse preveč lastnikov-dedičev, v Benečiji je posebno problem emigracije, kar velja tudi druge situacije v deželi. Če hočemo razviti določene pobude, kot so zeleni turizem, konjske steze, moramo rešiti tudi ta problem. Spet smo pri teritoriju. To misel bi obrnil ne samo gospodarstvenikom, ampak tudi ostalim. Nove pobude imajo blagodejne posledice tudi na drugi del naše družbe, na razvoj šole v obrobnih krajih, kot je Benečija, Plešivo. Če ni močne, tesne povezave med raznimi družbenimi členi, starši, podjetji, ni bodočnosti za našo šolo ne glede na zakone in na dotacije države. Sodelovati morajo vse komponente. Tretjič bi ugotovil, da naš teritorij ni več samo naš. Širi se na slovenski del, kot je točno povedal g. Brajnik, zato pa moramo biti tudi sami bolj aktivni v tem in iskati gospodarska partnerstva na vsej primorski osi, se pravi od juga – Istre, do Krasa – Vipavske, Brd, do Benečije, Soške in Kanalske doline. SDGZ se trudi na tem področju čezmejnih povezav. Naš urad za Evropo je razvil tesne stike v naši deželi in Sloveniji ter deželi Veneto, da bi prišlo do konkretizacije projektov. Upati je, da bo odobren kak projekt in da ga bomo lahko uresničili. Govorim za gospodarsko področje in predvsem turizem. Omenil bi, da projekt za internacinalizacijo obrtnih con je bil pred kratkim odobren in bomo lahko uspešen model obrtne cone v Dolini in Zgoniku prenesli med manjšince v Istri. To je prvi konkreten primer, kjer lahko svoje znanje posredujemo naprej, govorimo o kadrih in nekaj sami pokažemo in tako pomagamo slovenskim kolegom. To sodelovanje je zaželjeno tudi s slovenske strani, kjer se spoprijemajo z drugimi težavami v fazi divjega kapitalizma (izreden povišek cen nepremičnin ipd.) tako da, če dobijo izkušnje, kako se lahko bolje koristi javne prispevke na čimbolj ekonomični ravni, je lahko koristno. Tu govorim o interesih malih obrtnikov in malih operaterjev. Glede drugih sektorjev so tu prisotni predstavniki kulturnih, športnih, šolskih in drugih ustanov, ki so seznanjeni z delom našega urada, saj jim je ob strani v tem času (tu vidim tudi g.o Janežič) pri pripravi prošenj in izvajanju projektov, finansiranih iz evropskih skladov, na teh področjih. Lotil bi se problema sodelovanja med stanovskimi organizacijami. Ne bi dosti dopolnjeval Štavarja, našega podpredsednika, v kolikor je bilo poročilo v sozvočju z našo organizacijo. Nakazal je glavne probleme in možne rešitve, predvsem zasnovo gospodarskega foruma, kjer bi se konkretneje pogovarjali o tem. Mislim, da tu ne gre samo za vprašanje gospodarstva. Sam ga imenujem tržaški sindrom in goriški sindrom, je večplasten in transverzalen. Ločitve in kampanilizmi so prisotni tudi v medijih, kulturi, glasbi in športu. Sam bi, govorim za lasten vrtiček, citiral izkušnjo bančne sekcije. Tu so prisotni nekateri predstavniki bank. SDGZ je izvajalo pred leti pomembno povezovalno funkcijo prav med bankami, med velikimi in malimi zavodi, med Gorico in Trstom, a s težavo smo šli v konkretnejše sodelovanje, razen podeljevanja prispevkov. Spominjam se, da smo prav pred komisarsko upravo Kmečke banke Gorica in likvidacijo TKB pripravili paket stimulacij za podjetja vse dežele in je šlo v to smer. Povedati moram, da tudi takrat obstajalo ljubosumje in ozkost posameznih upravnih odborov in vodilnih v bankah, ko je šlo za iskanje skupne strategije. Vemo, kako se je končalo. Danes smo pač ločeni. Kar se tiče nas, moramo tudi gospodarstveniki napraviti samokritiko, da nismo še uspeli najti skupnega jezika v naši in goriški organizaciji. Tu je bila omenjena, sicer ne v poročilu, organizacija Neposrednih pridelovalcev, tudi tu je problem, ker v Trstu je predsednik Slovenec. Tudi tu se moramo bolje povezovati. Določeno znamenje pa mora pokazati tudi politika, tako krovni organizaciji kot stranke. Tu se postavlja vprašanje boljše povezave bodisi med vsemi tremi realnostmi v Trstu, Gorici in Benečiji ter boljšimi in funkcionalnimi odnosi znotraj njih in povezavami med pokrajinami. Tu bi citiral samo eno pozitivno izkušnjo. Govorim kot SDGZ. Začeli smo na področju turizma in gostinstva z Okusi Krasa, ki jih v drugi polovici oktobra promoviramo. Organizirali smo skupaj z nekaterimi goriškimi gostilnami in imeli stike s kolegi s Sežane, da bi začeli konkretno ne samo razmišljati, temveč tudi delati skupaj. Nazadnje bi opozoril samo na tehničen doprinos naših izvedencev, to se pravi članov podjetnikov in profesionalcev v raznih upravnih organih in komisijah, manjšinskih in skupnih ustanov. Na SDGZ smo vedno na razpolago, kar smo večkrat poudarili tudi na raznih naših in občnih zborih raznih organizacij, vseeno pa se premalo poslužujejo tako društva kot javne uprave ter večje ustanove vsemanjšinskega značaja naših uradov. Mislim, da so bile doslej posredovane izkušnje naših izvedencev konstruktivne in pozitivne. Ostajamo na razpolago z našimi člani, podjetniki in profesionalci. Poudaril bi, da to velja tudi profesionalne ustanove, kot je npr. gledališče, ki je kulturna ustanova, ampak potrebuje gospodarsko upravljanje. Mislim, da ni v njenem upravnem odboru niti enega gospodarstvenika. Morda se motim, vendar tudi tam bi morali začeti postavljati stvari, da bi šle bolje za vse. Naši predniki so delali ravno tako. Moje misli so skušale biti konkretne in se zahvaljujem za pozornost. Pohvalil bi delo komisije, ki je postavila glavne probleme in idejo gospodarskega foruma, ki je pozitivna. Dovolil bi si samo opozoriti Štavarja na eno točko, to je čisto osebno, kjer govori, da je krah TKB omajal ugled gospodarstva. Mislim, da je to postalo stereotip. Naše gospodarstvo vedno uživa nek ugled, mali, velik, tudi zelo velik. Tu ne gre za problem, da je zmanjkal ugled, mislim, da nas je to normaliziralo, TKB, avtonomni račun, to, kar se je dogojalo v devetdesetih letih, je bilo nekaj izrednega. Po letu 90. so se spremenili pogoji in to nas je normaliziralo in bilo morda blagodejno, da smo vsi poprijeli trezneje in resneje šli naprej.
Riccardo Ruttar
Včeraj je bilo v Benečiji res lepo vreme in sem bil v majhni vasi, kjer so štiri hiše, dve družini, ena šteje pet oseb, Bosancev, ki so kupili hišo, druga dve osebi, zakonca, ki imata veliko živine po dvorišču. S tem hočem reči, da imamo v Benečiji približno 380 priseljencev, 80 od teh je Bosancev ali Hrvatov. To prinaša nekaj problemov, ki jih do sedaj ni bilo. Pred štiridesetimi leti je bilo naše prebivalstvo razdeljeno po teritoriju v povprečju v nižini 1/4, po višini je bilo 150-200 m nad morjem (blizu Ažle, pod Ažlo) in na vrhu, na Matajurju. Zdaj imamo 3/4 našega prebivalstva v Benečiji v dolinah, ki gredo od Čemurja do Lies, to gre 150-200 m nad morjem. Področja okoli Špetra in Šent Lenarta je navsezadnje periferija Čedada. Dobro, da imamo šolo, in naša podjetja so vsa tam. Problem postaja sedaj, koliko slovenskega ostane ob vsem tem. Našega kmetijstva je ostalo zelo malo. Ne vem, kaj bo še naprej. Naše ljudje so vedno pendolari , začne se že od vrtca in se konča na britofu, za tiste, ki se hočejo vrniti. Če pomislim, da smo imeli ob koncu druge svetovne vojne 3.800 osnošolcev, sedaj jih je skupno 300. Vse to kaže, da problem Benečije ni samo v problematiki, da bi preživela kot narod, postaja prav na vsaki strani, kako obdržati slovenstvo, ki je ostalo in kako pospešiti obstoj na teritoriju, preden nas zaselijo drugi narodi. Pogledal sem na internetu, kjer so vse občine v Italiji, in ko sem štel hiše v naših vaseh, sem našel 3.300 označenih kot počitniške hiše. Za nas so prazne hiše, ki so dejansko na razpolago. Dobra stvar po potresu je bila ohranitev vsaj te imovine. Če ne bo prišlo v naših vrstah do nečesa novega, če ne bomo znali nekaj posodobiti, ne vem, kam bo šlo. Naj povem še en podatek, npr. Mojmah ima 73 slovenskih družin, v videmski občini je 400 slovenskih imen na telefonskem imeniku. Kaj bo z vsemi temi Slovenci? |
V nedeljo se bo začelo svetovno nogometno prvenstvo v Katarju. Udeleženke pilijo formo. Veliko se jih je že odpravilo na Bližnji vzhod, kar nekaj jih bo tam pred začetkom večtedenskega spektakla odigralo še prijateljsko tekmo. Na delu pa bodo tudi nekatere izbrane vrste, ki ne nastopajo na SP 2022. Slovenija tako pravkar gostuje v Cluju, kjer se meri z Romunijo. Gana je danes v obračunu udeleženk SP 2022 premagala Švico z 2:0.
Vir: Sportal
OZNAKE
nogomet
Facebook
Twitter
Copy URL
Prejšnji članekStavni pregled – četrtek, 17 novembra, 2022
Naslednji članekStavni pregled – petek, 18 novembra, 2022
M.D.
https://pro-stave.com
Urednik spletnega portala pro-stave.com. Moja strast je šport in vse kar je povezano z njim. Že več kot 12 let se ukvarjam z ustvarjenem stavnih analiz ter športnih predogledov največjih tekem. |
Anketni vprašalniki ali ankete omogočajo vnos odzivov uporabnikov in so načrtovalcem koristen vir podatkov, ki jih lahko uporabijo pri nadaljnjem načrtovanju posegov v prostor.
Kaj menite o tej spletni platformi, ki odpira možnosti za javno elektronsko sodelovanje javnosti v prostorskem načrtovanju?
odlična zamisel
z veseljem bom sodeloval/-a
ne vem, če bo imela kaj vpliva
ne bo imela nobenega vpliva
Zaupajte nam svojo starost:
manj kot 18 let
18 do 25 let
26 do 35 let
36 do 55 let
56 let in več
UIRS
Urbanistični inštitut RS
Trnovski pristan 2, Lj.
info@uirs.si
www.uirs.si
Pomembno
»Sodelovanje javnosti je smiselno le, če udeleženim omogočimo vplivanje na izbiro rešitev ali ukrepov v čim zgodnejši fazi procesa nastajanja dokumenta« (Mežnarič I. in ostali, 2008) |
Na današnjem konkurenčnem trgu je bolj kot kdaj koli prej pomembno imeti pravo orodje za delo kot so CNC obdelovalni stroji. Ko gre za profesionalna strojna orodja, se le malo možnosti lahko kosa z natančnostjo in vsestranskostjo CNC obdelovalnih strojev. CNC. CNC obdelovalni stroji ali računalniško numerično krmiljenje so računalniško vodena orodja, ki lahko z neverjetno natančnostjo opravljajo različne naloge.
Kaj so obdelovalni stroji CNC?
Obdelovalni stroji CNC so računalniško vodeni sistemi, ki se uporabljajo za ustvarjanje in dodelavo izdelkov od začetka do konca. Ti stroji postajajo vse bolj priljubljeni zaradi svoje zmožnosti izdelave visokokakovostnih izdelkov z malo ali nič človeškega posredovanja. Prednosti uporabe obdelovalnih strojev CNC vključujejo večjo natančnost, ponovljivost in produktivnost. Obdelovalni stroji CNC se lahko uporabljajo za različne aplikacije, kot so rezkanje, struženje, vrtanje in drugo. Te stroje je mogoče upravljati ročno ali jih programirati za samodejno delovanje. Pri ročnem upravljanju upravljavec vnaša ukaze v stroj prek nadzorne plošče. Kadar je stroj programiran za samodejno delovanje, izvede vnaprej programirano zaporedje ukazov, ki mu določajo, kako naj ustvari želeni izdelek
V tem prispevku bomo raziskali nekatere prednosti obdelovalnih strojev CNC, da boste videli, zakaj so CNC obdelovalni stroji morda prava izbira za vaš naslednji projekt.
Večja natančnost
Ena od največjih prednosti obdelovalnih strojev CNC je, da v primerjavi s tradicionalnimi ročnimi orodji zagotavljajo večjo natančnost. Pri strojih CNC lahko v računalnik vnesete želene specifikacije, stroj pa opravi vse drugo. Pri strojih CNC lahko orodje programirate tako, da razreže material na želene dimenzij. Pri obdelovalnih strojih CNC je natančnost večja, saj so ti stroji računalniško vodeni. To pomeni, da je mogoče vedno znova natančno izvesti enake reze. Ta visoka stopnja natančnosti je bistvena za številne aplikacije, kot je proizvodnja medicinskih pripomočkov, kjer ima lahko že majhno odstopanje od želenih dimenzij resne posledice. Tako pri opravilih, kot sta vrtanje in rezkanje, ni treba ugibati, končni izdelek pa ustreza vašim natančnim standardom.
Večja vsestranskost
Še ena velika prednost obdelovalnih strojev CNC je, da so izredno vsestranski. Za razliko od ročnih orodij, ki so omejena na eno samo nalogo, se CNC obdelovalni stroji lahko uporabljajo za najrazličnejše aplikacije. Z ustrezno programsko opremo in priključki lahko en stroj CNC uporabljate za naloge, kot so graviranje, rezkanje in celo izdelava tiskanih vezij. S strojem CNC lahko hitro spremenite velikost, obliko in druge specifikacije delov, ki jih izdelujete, ne da bi bilo treba opraviti večje spremembe na samem stroju. Zaradi te prilagodljivosti so stroji CNC idealni za aplikacije, pri katerih je treba izdelati dele z majhnimi tolerancami ali pri katerih je treba dele redno menjavati.
Večja produktivnost
Poleg natančnosti in vsestranskosti so CNC obdelovalni stroji tudi zelo produktivni. Zaradi računalniškega krmiljenja lahko CNC obdelovalni stroji delajo 24 ur na dan, ne da bi potrebovali odmore ali počitek. To pomeni, da lahko v krajšem času opravite več dela, kar je v hitro razvijajočih se panogah lahko velika prednost. Poleg večje natančnosti in prilagodljivosti so obdelovalni stroji CNC tudi učinkovitejši od tradicionalnih možnosti. S stroji CNC lahko en operater nadzira več strojev, kar poveča produktivnost in zmanjša stroške dela. Nasprotno pa tradicionalni obdelovalni stroji zahtevajo enega operaterja na stroj, kar lahko privede do ozkih grl v proizvodnji.
Večja hitrost
Druga prednost obdelovalnih strojev CNC je, da so hitrejši od ročnih. To je posledica dejstva, da jih krmilijo računalniki, ki lahko opravijo naloge veliko hitreje kot človek. Ta hitrost je lahko še posebej koristna pri delu na velikih projektih, kjer je čas bistvenega pomena.
Manj vzdrževanja
CNC obdelovalni stroji zahtevajo tudi manj vzdrževanja kot ročni obdelovalni stroji. To je zato, ker je v stroju CNC manj gibljivih delov, kar pomeni, da je manj možnosti, da bi šlo kaj narobe. Poleg tega so obdelovalna orodja CNC zasnovana tako, da trajajo dlje, kar prav tako zmanjšuje potrebo po popravilih in zamenjavah sčasoma.
Se je težko naučiti dela z CNC obdelovalnim strojem?
Kljub prednostim obdelave CNC se nekateri ljudje morda obotavljajo, da bi se je naučili, ker menijo, da je preveč zapletena ali draga. Vendar je na voljo veliko virov, ki vam pomagajo pri učenju strojne obdelave CNC, in ni nujno, da je to drago. V tem prispevku vam bomo predstavili pregled obdelave CNC in nekaj nasvetov, kako se je naučiti. Obstaja veliko razlogov, zakaj se želite naučiti obdelave CNC. Če ste ljubitelj, vam lahko učenje obdelave CNC pomaga pri ustvarjanju kakovostnejših izdelkov. Če ste lastnik podjetja, lahko z učenjem obdelave CNC prihranite pri proizvodnih stroških. Če iščete novo poklicno pot, vam lahko učenje obdelave CNC odpre nove priložnosti v različnih panogah
Kako se naučiti obdelave CNC?
Na voljo je veliko virov, ki vam bodo pomagali pri učenju strojne obdelave CNC. Na voljo so vam knjige, spletni tečaji in celo programi lokalnih šol, ki ponujajo usposabljanje za strojno obdelavo CNC. Eden najboljših načinov za učenje obdelave CNC je, da poiščete mentorja, ki vas bo naučil osnov in vam pomagal začeti z lastnimi projekti. Obstajajo številni spletni forumi, na katerih se lahko povežete z drugimi ljudmi, ki jih zanima učenje strojne obdelave CNC.
Zaključek
Če potrebujete profesionalna obdelovalna orodja, so CNC obdelovalni stroji vsekakor vredni razmisleka. Zaradi večje natančnosti, vsestranskosti in produktivnosti vam lahko obdelovalni stroji CNC pomagajo opraviti več dela v krajšem času, hkrati pa še vedno izpolnjujejo vaše visoke standarde. Če želite izvedeti več o strojih CNC in preveriti, ali so primerni za vaš naslednji projekt, se še danes obrnite na podjetje v zgornji povezavi.
Navigacija prispevka
Kateri fulfillment center v Sloveniji izbrati?
Samoplačniške cene dermatoloških postopkov so odvisne od vrste postopka
Kategorije
Avtomobilizem
Dom in vrt
Moda
Šport in prosti čas
Storitve
Tehnologija in računalništvo
Turizem in potovanja
Vzgoja in otroci
Zabava
Zdravje in lepota
Poskrbite za svojo marketing kampanijo s programom Sendinblue
Registrirajte se brezplačno ter preizkusite enega izmed najboljših programov za pošiljanje marketinških kampanj.
O strani
Schengenfest.si je najnovejša spletna stran s kvalitetno vsebino, ki vam bo dala vpogled v najzanimivejše informacije s celotne Slovenije. |