text
stringlengths 239
553k
|
|---|
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. in 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek – Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »JN MORS 135/2014 – ODP – Zavarovanje prevoznih sredstev MORS v letu 2015«, v sklopu 2 »Zavarovanje zračnih plovil MORS v letu 2015« in sklopu 3 »Zavarovanje vodnih plovil MORS v letu 2015«, ki ga je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel ponudnik Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), na podlagi predloga za izdajo sklepa po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN, ki ga je vložil naročnik Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), in na podlagi predloga vlagatelja za zadržanje postopka po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN, dne 19.12.2014
odločila:
1. Predlogu naročnika z dne 10.12.2014 za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, se ne ugodi.
2. Predlogu vlagatelja z dne 8.12.2014 za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, katerega je razdelil na tri sklope, objavil na Portalu javnih naročil dne 19.9.2014, pod št. objave JN9372/2014, in v Uradnem listu EU dne 24.9.2014, pod št. objave 2014/S 183-323511. Naročnik je dne 24.11.2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 135/2014 – ODP«, iz katerega je razvidno, da je naročnik v sklopu 2 in 3 kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo ponudnika Zavarovalnica Maribor, d.d., Cankarjeva 3, Maribor. Vlagateljeva ponudba se je glede na merilo (najnižja cena) uvrstila na drugo mesto.
Zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 2 in 3 je vlagatelj z vlogo z dne 8.12.2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga odpravo naročnikovih kršitev tako, da se za izvedbo 2 in 3 sklopa izbere ponudba vlagatelja. Vlagatelj v isti vlogi tudi predlaga, da naročnik ali Državna revizijska komisija izda sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, in sicer do pravnomočne odločitve o zahtevku za revizijo. Vlagatelj navaja, da so okoliščine predmetne zadeve takšne, da bi nadaljevanje postopka oddaje naročila bistveno vplivalo na učinkovitost konkretnega pravnega varstva.
Naročnik je z vlogo z dne 10.12.2014 na Državna revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe za sklop 2 in 3, in sicer zaradi obrambnega in varnostnega interesa, povezanega z izvedbo obrambnega in varnostnega programa, katerega del je predmetno javno naročilo. Navaja, da so prevozna sredstva naročnika, med drugim zračna in vodna plovila Slovenske vojske in Civilne zaščite, zavarovana po zavarovalni pogodbi, ki poteče dne 31.12.2014. Čolni Civilne zaščite so po Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št, 70/94 s sprem.; v nadaljevanju: ZOZP) podvrženi obveznemu zavarovanju lastnika čolna proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam. Ostala prevozna sredstva, določena za zavarovanje v predmetnem javnem naročilu, torej zrakoplovi in vodna plovila Slovenske vojske, sicer nimajo zakonske obveznosti zavarovanja odgovornosti, vendar je zavarovanje odgovornosti pri zavarovalnicah najprimerneje in stroškovno najugodnejše. Naročnik navaja, da v kolikor ne sklene zavarovalne pogodbe, bi imel nezavarovana zračna in vodna plavila, ki jih zaradi možnosti nastanka škodnih dogodkov ne bi smel uporabljati. Glede na namen in plan uporabe ter na domače in mednarodne obveznosti Slovenske vojske in Civilne zaščite na področju kolektivne vojaške varnosti ter zaščite, reševanja in pomoči s temi prevoznimi sredstvi, pa je nedopustno in nesprejemljivo nezavarovanje prevoznih sredstev za škodo tretjim osebam.
Vlagatelj v vlogi z dne 16.12.2014, s katero se je opredelil do naročnikovega predloga, navaja, da naročnik predlog utemeljuje zgolj z možnostjo lastne odškodninske odgovornosti zoper tretje ob uporabi nezavarovanih plovil, torej zgolj z lastnim ekonomskim interesom. Naročnik ne navaja nobenih okoliščin, ki bi vplivala na javni interes oziroma na obrambni in varnostni interes, ampak se zgolj pavšalno sklicuje na obrambni in varnostni interes.
Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN je torej, da lahko naročnik po prejemu zahtevka za revizijo nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom. Le izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo, in sicer v primerih ter pod pogoji, ki so taksativno navedeni v 1., 2. in 3. alineji prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, ter v primeru, če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi njegovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija dovoli sklenitev pogodbe v primeru, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Pri tem ZPVPJN izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. Prevladujoči interesi, povezani z obrambo in varnostjo, so tisti, ki so povezani z izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, katerega del je javno naročilo.
Ker predstavlja možnost iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi sklenitve pogodbe, izjeme pa je treba razlagati ozko (exceptiones non sunt extendae), je potrebno ugotoviti, da je možnost sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana le za res izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere. Ker gre v takšnih primerih za izjemo od splošnega pravila (ki v interesu pravice do pravnega varstva prepoveduje sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, o katerem teče spor), je dokazno breme glede obstoja okoliščin, ki bi v konkretnem primeru lahko opravičevale izjemo (da je torej sklenitev pogodbe kljub načelni prepovedi nujna in objektivno upravičena), na strani naročnika.
Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da naročnik predlog za izdajo sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN utemeljuje z obrambnim in varnostnim interesom, povezanim z izvedbo obrambnega in varnostnega programa, katerega del je predmetno javno naročilo, je potrebno ugotoviti, da je naročnik tisti, ki mora predlog za izdajo sklepa, s katerim se (mu) kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ustrezno obrazložiti, za ugoditev takšnemu predlogu pa mora izkazati prevladujoče razloge, povezane z obrambnim in varnostnim interesom. V nasprotnem primeru (to je v primeru, če bi zadostovalo, da naročnik izkaže zgolj razloge, povezane z obrambnim in varnostnim interesom, ne pa prevladujočih razlogov, povezanih z obrambnim in varnostnim interesom) bi že samo dejstvo, da je predmet javnega naročila povezan z obrambnim in varnostnim interesom, razvrednotilo obstoj pravila zadržanja sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila. Šele v primeru torej, kadar intenzivnost razlogov, povezanih z obrambnim in varnostnim interesom, doseže tisto stopnjo, na kateri je mogoče zaključiti, da so ti prevladujoči (in gre torej za prevladujoče razloge, povezane z obrambnim in varnostnim interesom), lahko Državna revizijska komisija predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ugodi.
Na naročniku torej je, da v predlogu navede vsa pravno relevantna dejstva, ki opravičujejo sklenitev pogodbe (kljub vloženemu zahtevku za revizijo), in da za trditve o teh dejstvih ponudi tudi ustrezne pravno relevantne dokaze. Skratka, naročnik je tisti , ki mora, če naj se njegovemu predlogu ugodi, v svoji vlogi predložiti dovolj relevantnih informacij in podatkov, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno zaključiti, da v okoliščinah konkretnega primera obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom (v tem primeru povezani z obrambnim in varnostnim interesom), ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Določba četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN namreč zahteva, da se pred odločitvijo o utemeljenosti predloga opravi tehtanje razmerja med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes, to pa je mogoče opraviti le na podlagi konkretnih informacij in podatkov (dokazil) ne pa le na podlagi golih zatrjevanj. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v predlogu zgolj zelo nasplošno navaja, da je v konkretnem primeru »utemeljen obrambni in varnostni interes, povezan z izvedbo obrambnega in varnostnega programa, katerega del je predmetno javno naročilo«. Naročnik navaja, da prevoznih sredstev, ki so predmet zavarovanja v sklopu 2 in 3, ne bi smel uporabljati, kar je po njegovem nedopustno in nesprejemljivo »[…] glede na namen in plan uporabe ter na domače in mednarodne obveznosti Slovenske vojske in Civilne zaščite na področju kolektivne vojaške varnosti ter zaščite, reševanja in pomoči […]«. Vendar pri tem naročnik ne predloži niti enega samega dokumenta, utemeljitve, izjave ali drugega dokaza, ki bi njegova zatrjevanja potrdila. Naročnik v predlogu niti ne pojasni, kakšen je »plan uporabe« in ne konkretizira nujnost »domače in mednarodne obveznosti Slovenske vojske in Civilne zaščite«, iz katerih naj bi izhajali prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Naročnik torej svojih navedb z ničemer ne dokaže. Na podlagi takšnega naročnikovega predloga Državna revizijska komisija niti ne more opraviti tehtanja razmerja med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes, kot to od nje zahteva določba četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN, zato nedokazanim navedbam, ki jih navaja naročnik v svojem predlogu (kljub temu da je na njemu dokazno breme), ne more slediti. Državna revizijska komisija zato predlogu naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ni mogla ugoditi.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Na drugi strani vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija zadrži vse nadaljnje aktivnosti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, in sicer do pravnomočne odločitve o zahtevku za revizijo. Iz že citirane določbe prvega odstavka 17. člena ZPVPJN izhaja temeljno pravilo predrevizijskega in revizijskega postopka, in sicer da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe (praviloma) do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo niso potrebne. To pravilo zagotavlja, da po vloženem zahtevku za revizijo (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) ne more priti do sklenitve pogodbe in da so zato lahko vsa naročnikova ravnanja, za katera se izkaže njihova nezakonitost, razveljavljena. ZPVPJN naročniku ob prejemu zahtevka za revizijo ne prepoveduje le sklenitve pogodbe, temveč mu (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) izrecno prepoveduje tudi ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Namen tega pravila je preprečiti, da bi naročnik zaključil postopek oddaje javnega naročila ali isti predmet naročila oddal v drugem postopku, še preden bi se končal postopek pravnega varstva.
Državna revizijska komisija v predmetnem postopku kot odločilno dejstvo ugotavlja, da je vlagatelj v konkretnem primeru vložil zahtevek za revizijo, s katerim zatrjuje kršitve naročnika v zvezi s sprejeto odločitvijo o oddaji naročila. Predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka javnega naročila je torej vložen v fazi po odločitvi o oddaji naročila. Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da bi naročnik, glede na fazo postopka oddaje javnega naročila, postopek oddaje javnega naročila nadaljeval le še tako, da bi sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila (ali izvedel druga ravnanja, našteta v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, česar pa vlagatelj ne izpostavlja). Posledično bi vlagatelj lahko s predlogom za zadržanje postopka praviloma dosegel le (še) zadržanje sklenitve pogodbe. Ker pa je sklenitev pogodbe po samem zakonu zadržana že na podlagi vložitve zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev predlog po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN za zadržanje postopka oddaje javnega naročila brezpredmeten. Vlagatelj je preprečitev sklenitve pogodbe o oddaji naročila dosegel že s pravočasno vložitvijo zahtevka za revizijo, zaradi česar tudi ne more priti do vpliva na učinkovitost pravnega varstva. Le-to bo vlagatelju zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija predlogu vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN ni ugodila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, 19.12.2014
Predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana
- Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana
- Zavarovalnica Maribor, d.d., Cankarjeva ulica 3, 2507 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
Vložiti:
- v spis zadeve, tu
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
stavba - nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Jedro
Ker pa ni jasno, za katere po rabi in po velikosti kakšne površine v tem primeru (oziroma pri vseh zemljiščih, ki so v odločbi opredeljena kot pozidana zemljišča) gre, hkrati pa (kot tudi ugovarja tožnik) iz obrazložitve tudi ni razvidno, na čem temeljijo podatki o opredelitvi dejanske rabe zemljišč, torej, katera dokazila je organ upošteval, ko je te podatke pri svoji odločitvi uporabil, kot tudi kateri kriteriji in katere določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Celje so bile uporabljene in za katera zemljišča, je obrazložitev pomanjkljiva do te mere, da je treba izpodbijano odločbo odpraviti že iz tega razloga.
Po presoji sodišča dajejo že zgolj določbe 6. poglavja ZSZ/84 odgovor na vprašanje, ali je mogoče za poslovne površine šteti tudi površine zemljišč, ki niso neposredno ali v najožjem pomenu namenjene opravljanju tožnikove poslovne dejavnosti. Namen zakonodajalca je namreč mogoče povzeti iz četrtega odstavka 60. člena ZSZ/84, ki poslovne površine ne opredeljuje le kot poslovni prostor, temveč tudi površino vseh prostorov, ki so z njim funkcionalno povezani. Predmetne površine po petem odstavku tega člena niso izenačene s poslovnim prostorom, temveč s poslovnimi površinami, za katere je kriterij funkcionalna povezanost s poslovnim prostorom. Povedano drugače: dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.
Izrek
I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4224-3968/2019-1-04-130-01 z dne 4. 6. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Obrazložitev
1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo tožniku za leto 2019 odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Celje v višini 191.217, 55 EUR. Odločitev je sprejel na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Celje (Odlok o NUSZ/2016). Odmera se nanaša na zazidana stavbna zemljišča z bencinskimi servisi z njihovimi zunanjimi poslovnimi površinami.
2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil odločitev prvostopnega organa.
3. Tožnik je tožbo vložil iz razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V tožbi je navedel, da je organ po enakih kriterijih vrednotil zemljišče, na katerem stojijo poslovni objekti, nadstreški, rezervoarji in drugi objekti tožnika, kot tudi zemljišče, ki zgolj posredno služi uporabi teh objektov ali dostopu do njih (npr. površine dovoznih poti, dvorišča BS, itd.). Pri tem se je skliceval na točko g) 2. člena Odloka o NUSZ/2016. Občina mora pri določanju poslovnih površin, od katerih se odmerja NUSZ za zazidana stavbna zemljišča, upoštevati, da gre za zazidano stavbno zemljišče po drugem odstavku 218. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in da gre za površine, ki so namenjene poslovni dejavnosti. MOC je z določitvijo ostalih poslovnih površin iz točke g.) 2. člena Odloka o NUSZ/2016 prekoračila zakonski okvir. Na dovoznih poteh in dvoriščih BS se poslovna dejavnost ne opravlja, temveč omogočajo zgolj dostop do lokacije (na kateri se poslovna dejavnost opravlja) in varno izločanje iz prometa. Že iz namena 60. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84) izhaja, da je imel zakonodajalec kot poslovne površine v mislih predvsem prostore in ne zemljišč. To izhaja iz četrtega in petega odstavka 60. člena ZSZ/84. Takšno stališče potrjuje tudi sodba, I U 1143/2015 z dne 12. 5. 2016. Sicer pa iz gradiva k predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o NUSZ z dne 24. 3. 2009 izhaja, da je bil eden od namenov Odloka/09 tudi v bolj jasnem definiranju ''ostalih poslovnih površin stavbnih zemljišč'', pri čemer naj bi bile po stališču strokovne službe MOC zunanje poslovne površine in tehnični prostori v objektih nakupovalnih centrov ovrednoteni nižje kot prodajne površine, saj glede na njihovo kvaliteto ne nudijo takšne možnosti pridobivanja dohodkov, kot je določeno z Dogovorom. Po mnenju tožnika to velja tudi za BS (skladno s Prilogo 2 Odloka – Razporeditev dejanskih rab stavb in posameznih delov stavbe v posamezne skupine). Enako oziroma podobno izhaja tudi iz gradiva k predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o NUSZ z dne 11. 10. 2011. Odlok o NUSZ/2016 sicer razlikuje med površinami garaž in prostorov v garažni hiši ter ostalimi površinami v trgovskih centrih (šesti odstavek 8. člena), iz česar tožnik razume, da parkirnih površin v garaži ni mogoče šteti za območje, kjer se opravlja poslovna dejavnost trgovine, temveč gre za območje, kjer se izvajajo druge dejavnosti. Po Prilogi 1 k Odloku se stavbe oziroma deli stavb, katerih dejanska raba je garaža, garaža v parkirni hiši, pokrito parkirišče, kolesarnica oziroma čolnarna ali nepokrito parkirišče, uvrščajo v skupino G1 (stavbna zemljišča za garaže) (drugi odstavek 8. člena) in ne v skupino C – pod dele zemljišč, v katerih se vršita poslovna in storitvena dejavnost. Očitno tudi po mnenju MOC v primeru parkirišč ne gre za površine, ki bi bile funkcionalno povezane z objektom, kjer se poslovna dejavnost dejansko izvaja. Še toliko bolj to velja za dovozne poti ali manipulativne površine. Takšno stališče potrjuje tudi točka f.) 2. člena Odloka, vse to pa navedbe tožnika, da se na površinah, namenjenih parkiranju (smiselno to velja za dovozne poti, dvorišča, itd.), ne opravlja poslovna dejavnost. Davčni organ tudi ni upošteval, da gre pri nekaterih zemljiščih za delno nezazidana zemljišča po točki h.) 2. člena Odloka, še zlasti glede na definicijo stavbe iz Gradbenega zakona (GZ) oziroma iz Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Kot primer tožnik opozarja na parc. št. 1447/88 in 1447/89, obe k.o. ..., na katerih po podatkih iz GURS ni zgrajena nobena stavba. Iz tabele v odločbi izhaja le, da gre za pozidana zemljišča, ni pa jasno, zakaj naj bi šlo pri tem za zunanje poslovne površine iz točke g.) 2. člena Odloka in ne za nezazidana stavbna zemljišča iz točke h.) 2. člena Odloka. Primeroma tožnik navaja parc. št. 1/5, 64/15, 64/18, k.o. ..., ki so v tabeli odločbe označene kot pozidana zemljišča, pri čemer ni jasno, kaj predstavljajo v naravi.
4. Tožnik tudi meni, da je umestitev območij za odmero NUSZ v 7. členu nejasna in nepreverljiva. Ni jasno, zakaj je zemljišče tožnika na lokaciji ... uvrščeno v I. območje, kjer ni strnjene pozidave, kar izhaja tudi iz priloženega grafičnega prikaza. Enako velja za BS T., ki leži ob avtocesti in kjer tudi ni strnjene pozidave, zato bi moral biti umeščen v IV. območje. Iz Priloge 1 k Odloku je razvidno, da je to zemljišče osamljen in ločen del od širšega I. območja in zajema izključno zemljišča tožnika. Besedilo Odloka v 7. členu in Priloga 1 si neposredno nasprotujeta. Ni jasno, ali prevlada razvrstitev v posamezna območja po besedilu Odloka v 7. členu ali po Prilogi 1. Npr. v Prilogi 1 je zemljišče ... uvrščeno v I. območje (obarvano rdeče), po besedilu 7. člena bi moralo biti umeščeno v III. ali IV. območje. Niso torej jasni kriteriji določitve posameznih območij. Tudi I.A območje je opredeljeno brez geografskega merila, arbitrarno. Te določbe tako niso skladne z načelom pravne države. Iz Odloka ni razbrati, na podlagi katerih podatkov je normodajalec določil sorazmerje med obremenitvami zemljišč v I., I.A, II., III. in IV. območju ter območjem Starega mestnega jedra in dela soseske Breg. Opozoril je tudi na sodbo, I U 2076/2014 z dne 21. 5. 2015. MOC bi morala predhodno ugotoviti razmerja med zavezanci po kriterijih izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka in navesti podatke, ki jih je uporabila pri določitvi sorazmerja med posameznimi obremenitvami.
5. Sporen je tudi faktor iz enajstega odstavka 8. člena Odloka (množenje s 3). Za preostale storitvene in poslovne dejavnosti, kamor se po Prilogi 2 Odloka umeščajo tudi BS, Odlok takšnega faktorja ne predvideva. Opisano različno obremenjevanje zavezancev je povsem očitno diskriminatorno in brez utemeljenega razloga in predstavlja kršitev načela enakosti pred zakonom. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je takšno razlikovanje dopustno le, če je sorazmerno in s tem razumno. MOC je (kot je razbrati iz gradiva k predloga Odloka NUSZ/2016) določila tak faktor za BS iz razloga, ker gre pri tovrstnih zemljiščih za slabšo smotrno izrabo zemljišč, ki imajo ugodno lego. Ugodno lego je MOC upoštevala še pri umestitvi v posamezna območja, enako tudi smotrnost izrabe zemljišč. Utemeljitve razlikovanja tudi ni najti v mnenju MOC z dne 29. 8. 2019. Opozoril je še na odločbe Ustavnega sodišča, skladno s katerimi namen NUSZ ni obdavčitev dobička, temveč je treba izhajati iz lastnosti zemljišča samega. Tožnik je zato sodišču predlagal, da uporabi institut exceptio illegalis, saj Odlok očitno nasprotuje načelom ustavnosti in zakonitosti ter organu naloži odmero NUSZ brez uporabe faktorja (x3) iz 8. člena Odloka.
6. Tožnik je ugovarjal še nemožnost preizkusa odločbe, ki se nanaša na opredelitev zemljišč BS kot zazidana stavbna zemljišča. Organ je zgolj navedel, da je MOC z Odlokom ustrezno razdelala pogoje in merila za odmero NUSZ. Odločba v ničemer ne obrazloži, katere površine se štejejo kot zazidana stavbna zemljišča oziroma poslovne površine, zakaj te površine sploh ustrezajo definiciji poslovne površine glede na 218. člen ZGO-1 in koliko znaša njihova funkcionalna površina. V tabeli odločbe je navedena le dejanska raba posameznih zemljišč, kot npr. spremljajoči objekti za prodajo bencina in drugih motornih goriv, avtopralnica, skladišča, pozidana zemljišča, pri čemer tožnik ne more razbrati, na podlagi česa je organ določil posamezne tovrstne površine (npr. pozidana zemljišča) kot zazidana stavbna zemljišča. Tega ni pojasnil niti drugostopenjski organ. Ni jasno, katera dokazila so bila predložena v spis za odmero. Sicer se pa drugostopenjski organ v svoji odločbi sklicuje na neobstoječo določbo Odloka. Obrazložitev je tudi pomanjkljiva v delu umestitve zemljišč tožnika v posamezna območja. Iz odločbe tudi ni jasno, kateri kriteriji in katere določbe Odloka so bile uporabljene in za katera zemljišča. Tudi izračun je nepreverljiv. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, tožniku pa je bila tudi kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Tožnik je predlagal, da sodišče vpogleda v navedene odločbe, gradivo v zvezi z Odlokom MOC in ostale listine ter tožbi ugodi in odločbo odpravi, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.
7. Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri dejanskih in pravnih ugotovitvah izpodbijane odločbe in predlagala zavrnitev tožbe.
8. Sodišče je zaprosilo tudi MOC za pojasnila v zvezi s sprejemanjem Odloka o NUSZ.
9. MOC je sodišču poslala pojasnila, ki jih je sodišče posredovalo strankama postopka.
K I. točki izreka:
10. Tožba je utemeljena.
11. V obravnavani zadevi je predmet spora odločitev organa o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2019 za objekte in zemljišča na območju MOC.
12. Tožnik ugovarja odločitvi iz tožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
13. Sodišče se najprej opredeljuje do zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka.
14. Tudi po oceni sodišča obrazložitev izpodbijane odločbe ne zadosti standardu obrazložitve, kot to nalaga 214. člen ZUP. Po tej določbi obrazložitev odločbe obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
15. Organ je v obrazložitvi (po citiranju 58. člena ZSZ/84, 218. člena ZGO-1 in Odloka o NUSZ/2016) podatke o dejanski rabi posameznih zemljišč povzel v tabelah. V teh tabelah so navedene identifikacijske številke stavb z njihovo dejansko rabo (npr. avtopralnica, spremljajoči objekti za prodajo bencina in drugih motornih goriv, bencinski servis za maloprodajo, nadstrešnica, rezervoar za vodo, transformator, itd), ter parcelne številke zemljišč, kjer pa je kot njihova dejanska raba naveden0 ''pozidano zemljišče'' (npr. pri parc. št. 1447/40, 1447/66, 1447/88, 1447/89, vse k.o. ..., parc. št. 1/5, 64/16, 64/15, vse k.o. ..., itd). Te tabele se nahajajo na straneh 14 – 18, nato sledi navedba določb Odloka o NUSZ/16 (str. 18, 19, 20) ter obrazložitev o načinu in rokih plačila naložene obveznosti.
16. Iz v prejšnji točki obrazložitve povzetih razlogov odločitve tako ni mogoče preizkusiti, kaj dejansko v naravi predstavljajo zemljišča (med drugim s parc. št. 1447/40, 1447/66, 1447/88, 1447/89, vse k.o. ..., parc. št. 1/5, 64/16, 64/15, 64/18, vse k.o. ..., parc. št. 614/15 - /17, 614/20 - /21, vse k.o. ..., parc. št. 312/18, k.o. ..., 494/1, 494/2, 496/2, 500/4, vse k.o. ..., itd.), ki so v tabelah opredeljena kot ''pozidana zemljišča'', čemur ugovarja tudi tožnik in kar onemogoča sodišču vsebinski preizkus utemeljenosti tega ugovora, torej, ali gre dejansko za zazidana zemljišča (oziroma poslovne površine) v smislu določb ZGO-1 v zvezi z ZSZ/84.
17. Obrazložitev mora namreč (kot zgoraj citirano) vsebovati ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, z razlogi, ki so (ob navedbi predpisov, na katerih odločitev temelji) organ privedli do te odločitve. Tožnik kot primeroma sicer ugovarja, da na parc. št. 1447/88 in 1447/89, obe k.o. ..., ni zgrajena nobena stavba, kar naj bi po mnenju tožnika že pomenilo napačno opredelitev teh zemljišč kot pozidanih zemljišč, kar načeloma ne drži (kot bo sodišče obrazložilo v nadaljevanju). Ker pa ni jasno, za katere po rabi in po velikosti kakšne površine v tem primeru (oziroma pri vseh zemljiščih, ki so v odločbi opredeljena kot pozidana zemljišča) gre, hkrati pa (kot tudi ugovarja tožnik) iz obrazložitve tudi ni razvidno, na čem temeljijo podatki o opredelitvi dejanske rabe zemljišč, torej, katera dokazila je organ upošteval, ko je te podatke pri svoji odločitvi uporabil, kot tudi kateri kriteriji in katere določbe Odloka so bile uporabljene in za katera zemljišča, je obrazložitev pomanjkljiva do te mere, da je treba izpodbijano odločbo odpraviti že iz tega razloga (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
18. V zvezi z umestitvijo zemljišč v posamezna območja se je organ skliceval na pregledno situacijo, ki je priloga odloku (Priloga 1), ker pa iz tožbe nedvoumno izhaja, da je tožniku jasno, katera zemljišča se nahajajo v katerem območju (s čimer se sicer tudi ne strinja), v tem delu sodišče ne ocenjuje obrazložitve kot nezadostne. Ugovor o nepreverljivosti izračuna pa je tako pavšalen, da mu sodišče iz tega razloga ne more slediti.
19. Sodišče se še strinja s tožnikom o nerazumljivi obrazložitvi drugostopenjske odločbe.
20. Predmet presoje v upravnem sporu je po 2. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) upravni akt (upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije), s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, to je v tem primeru prvostopenjska odločba in ne drugostopenjska odločba. To pomeni, da morebitna pomanjkljivost drugostopenjske odločbe, ki bi lahko predstavljala njeno nezakonitost, sama po sebi ne vpliva na presojo pravilnosti prvostopenjske odločbe, vendar pa lahko (ob upoštevanju pooblastil, ki jih ima drugostopenjski organ pri reševanju pritožbe (247. in 248. člen ZUP)) onemogoča preizkus materialnopravne zakonitosti prvostopenjske odločbe, če drugostopenjski organ preizkusa prvostopenjske odločbe ne opravi pravilno in zakonito.
21. Sodišče zato pripominja še naslednje:
Kot izhaja iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, se je drugostopenjski organ pri svoji odločitvi skliceval na določbe Odloka o NUSZ (v 3. točki prvega odstavka 4. člena naj bi bilo opredeljeno, kako se upošteva etažna površina poslovnih prostorov, v 4. točki iste določbe pa je določeno, katere površine se upoštevajo kot poslovne površine, kot npr. nepokrito skladišče, interna parkirišča, dovozne poti, itd). Te določbe (s tem oštevilčenjem in vsebino) pa Odlok o NUSZ/2016, na podlagi katerega je bila prvostopenjska odločba izdana, ne vsebuje. 4. člen Odloka o NUSZ/2016 namreč določa način zbiranja podatkov o nepremičninah. Prav tako je drugostopenjski organ navedel npr., da je ''prvostopenjski organ argumentirano obrazložil razloge, zaradi katerih sporna zemljišča ne predstavljajo javne ceste kot dela infrastrukture, ter razloge in dokaze, zaradi katerih so bila sporna zemljišča opredeljena kot poslovne površine namenjene poslovni dejavnosti'', kot tudi, da ''je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, kaj posamezne površine predstavljajo in kolikšna je površina le-teh, da je bil zavezanec (tožnik) seznanjen z mnenjem MOC, št. 426-2/2017-JT z dne 19. 8. 2018, kjer je to opredeljeno, da je imel možnost, da se do tega opredeli''. Takih navedb (kot še ostalih iz drugostopenjske odločbe, ki jih sodišče iz razlogov racionalnosti ne povzema vseh na tem mestu) pa obrazložitev prvostopenjske odločbe sploh ne vsebuje, zato se sodišču poraja dvom, ali je drugostopenjski organ pri reševanju pritožbe presojal pravilnost in zakonitost v tem upravnem sporu izpodbijane odločitve.
22. Zaradi učinkovitejšega vodenja ponovnega postopka se sodišče, ne glede na to, da za odpravo izpodbijane odločbe zadošča že zgoraj ugotovljena absolutna bistvena kršitev določb postopka, na načelni ravni opredeljuje še do poglavitnega materialnopravnega ugovora tožnika.
23. Podlaga za odmero nadomestila je (bil) Odlok o NUSZ/2016. V 9. členu je predpisan način določitve višine nadomestila kot zmnožek skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 6., 7. in 8. člena tega odloka, površine stavbnega zemljišča, ugotovljenega v skladu z 2. in 15. členom tega odloka in vrednosti točke za izračun nadomestila določene v skladu s 10. členom tega odloka. V 6. členu Odloka so stavbna zemljišča točkovana glede na opremljenost s splošno komunalno rabo in opremljenost z individualno komunalno rabo ter glede na območje in namembnost stavbnega zemljišča, medtem ko je v 2. členu (točke e., f. in g.) ter v 15. členu predpisan način določanja površin stavbnega zemljišča.
24. Zakon, ki je bil v obravnavanem primeru podlaga za izdajo Odloka o NUSZ/2016, je ZSZ/84, oziroma natančneje njegovo VI. poglavje, ki se je v tem delu uporabljal izrecno na podlagi 5. točke prvega odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) in prvo alinejo prvega odstavka 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97). Ta ureditev je ostala nespremenjena tudi po sprejetju Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), ki v prehodnih in končnih določbah (103. člen) ni določil prenehanja veljavnosti ZUreP-1 v delu, ki se nanaša na plačevanje NUSZ. ZUreP-1 je v 180. členu tudi določal, da se nadomestilo odmerja samo za tista stavbna zemljišča, ki jih kot taka določa zakon, ki ureja graditev objektov. V tem smislu je ZGO-1 v določbah členov 218. - 218.b med drugim natančneje opredelil zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, za katera se lahko odmeri NUSZ, v določbah členov 218.c, 218.č in 218.d pa še uskladitev podatkov za odmero nadomestila in uskladitev predpisov, ki so namenjeni pridobivanju podatkov za odmero.
25. Tako ZUreP-1, kot ZPNačrt (z izjemo 89. člena) sta sicer prenehala veljati z uveljavitvijo novega Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; 299. člen), ZGO-1 pa z uveljavitvijo Gradbenega zakona (GZ; prvi odstavek 125. člena). Oba zdaj veljavna zakona kot datum začetka uporabe in s tem razveljavitve prej veljavnih zakonov določata 1. 6. 2018, kar je pred izdajo izpodbijane odločbe (4. 6. 2019). Med v prehodnih določbah naštetimi postopki, ki jih ZUreP-2 izrecno našteva in ki naj se končajo po prej veljavni ureditvi, ni postopkov za odmero NUSZ, kar bi ob upoštevanju načela zakonitosti pomenilo, da je treba kot pravilno materialnopravno podlago pri odmeri NUSZ (glede na prvo alinejo prvega odstavka 56. člena ZSZ) upoštevati izključno določbe šestega poglavja ZSZ/84 in seveda določbe zakonodaje, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe, torej predvsem ZUreP-2, kar pa ne drži.
26. Ustavno sodišče RS je namreč v postopku za oceno ustavnosti Zakona o davku na nepremičnine z odločbo, št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014, med drugim odločilo, da se Zakon o davku na nepremičnine razveljavi (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe in sicer, da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena Zakona o davku na nepremičnine (3. točka izreka), med katerimi so tudi našteti prva in tretja alineja 41. člen ter določbe VI. poglavja ZSZ/84 ter občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, in 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člen ZGO-1. Torej je (do sprejema ustrezne zakonske ureditve) treba v postopku za odmero NUSZ uporabljati VI. poglavje ZSZ/84 ter zgoraj citirane določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
27. Po navedenih določbah ZGO-1 (drugi odstavek 218. in prva alineja prvega odstavka ter drugi in tretji odstavek 218. b člena) se kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljiške parcele ali njihovi deli – gradbene parcele, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katerakoli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami tega zakona določene kot gradbene parcele. Če gradbena parcela še ni določena z odločbo, se kot zazidano stavbno zemljišče šteje površina, na kateri stoji stavba oziroma gradbeni inženirski objekt, in del preostale površine zemljišča, ki se določi tako, da se površina zemljišča, na katerem stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, pomnoži s faktorjem 1,5. Tako dobljena površina se šteje za zazidano stavbno zemljišče, preostanek pa za nezazidano stavbno zemljišče, če izpolnjuje tudi ostale pogoje, predpisane v 218. in 218. b členu ZGO-1.
28. Poleg tega ZGO-1 v točkah 1.1, 1.2, 1.6 in 6.2 prvega odstavka 2. člena določa tudi pomen izrazov stavba, gradbeni inženirski objekt, objekt gospodarske javne infrastrukture in gradbena parcela. Po teh opredelitvah je stavba objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni bivanju ali opravljanju dejavnosti, gradbeni inženirski objekt je objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah, objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist, gradbena parcela pa je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiščih parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
29. To pomeni, da v skladu z 180. členom ZUreP-1 za potrebe odmere NUSZ za zazidana stavbna zemljišča ni mogoče šteti zemljišč, ki ne ustrezajo opisani opredelitvi takih zemljišč v ZGO-1.
30. Tožnik ugovarja, da je organ enako vrednotil zemljišče, kjer stojijo poslovni objekti, nadstreški, rezervoarji in drugi objekti tožnika, kot tudi zemljišče, ki zgolj posredno služi uporabi teh objektov ali dostopu do njih (npr. površine dovoznih poti, dvorišča BS, itd) in se pri tem skliceval na točko g) 2. člena Odloka o NUSZ/2016. Tožnik torej ugovarja, da zemljišča, ki so po dejanski rabi dovozne poti, dvorišča, ipd., ne ustrezajo zgoraj povzeti opredelitvi iz ZGO-1. To ne drži. Po Enotni klasifikaciji vrst objektov (CC SI) s pojasnili, izdani na podlagi vladne uredbe, se med gradbeno-inženirske objekte uvrščajo objekti prometne infrastrukture, med drugim: cestni priključki in križišča, prometne površine zunaj vozišča, npr. počivališča, parkirišča, itd., kar pomeni, da gre za gradbeno-inženirske objekte, ki jih ZGO-1 uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Enako velja glede površin, ki služijo objektu (konkretizacija pojma gradbene parcele), kot npr. dvorišča BS.
31. V točki c.) 2. člena Odloka o NUSZ/2016 je opredeljeno zazidano stavbno zemljišče kot zemljišče, na katerem je postavljena stavba oziroma dve ali več stavb ali gradbeno inženirski objekt, pripadajoče zemljišče k stavbam oziroma objektom oziroma gradbena parcela, kot jo predpisuje zakon ali podzakonski akt. V točki g.) istega člena odloka, katere uporabi tožnik oporeka, pa je (med drugim) določeno, da je površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen neto tlorisna površina, kot to določa SIST ISO: 9836 in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb za poslovni namen in neto tlorisno površino vseh stavb ali posameznih delov stavb, ki so funkcionalno povezane z njim. Površine zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen, ki so zunanje poslovne površine, se določijo kot tlorisna projekcija površine zemljišč na gradbeni parceli objekta, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, zunanje prodajne površine, interna parkirišča, delavnice na prostem, skladišča, športno-rekreativne površine, površine kampov, javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti (gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, ipd) ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
32. Tožnik v zvezi s tem ugovarja, da iz opredelitve poslovne površine iz 60. člena ZSZ/84 izhaja namen zakonodajalca, da občinam ne dovoljuje opredelitve poslovne površine kar za vsa zemljišča na splošno, temveč le za prostore.
33. Po drugem odstavku 60. člena ZSZ/84 se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. Po četrtem odstavku istega člena je poslovna površina čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, po petem odstavku istega člena pa lahko občina določi, da so poslovne površine tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča in delavnice na prostem.
34. Po presoji sodišča dajejo že zgolj določbe 6. poglavja ZSZ/84 odgovor na vprašanje, ali je mogoče za poslovne površine šteti tudi površine zemljišč, ki niso neposredno ali v najožjem pomenu namenjene opravljanju tožnikove poslovne dejavnosti. Namen zakonodajalca je namreč mogoče povzeti iz četrtega odstavka 60. člena ZSZ/84, ki poslovne površine ne opredeljuje le kot poslovni prostor, temveč tudi površino vseh prostorov, ki so z njim funkcionalno povezani. Predmetne površine po petem odstavku tega člena niso izenačene s poslovnim prostorom, temveč s poslovnimi površinami, za katere je kriterij funkcionalna povezanost s poslovnim prostorom. Povedano drugače: dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov (tako naslovno sodišče že tudi I U 986/2019, I U 428/2020, itd). Zato ima zgoraj citirana določba Odloka po presoji sodišča ustrezno podlago v ZSZ/84.
35. Ker pa – kot že povedano – iz izpodbijane odločbe ni jasna dejanska raba in površina (v tabelah opredeljenih zemljišč kot) pozidanih stavbnih zemljišč, se sodišče ne spušča v nadaljnjo presojo, ali je za ta zemljišča organ pravilno uporabil to določbo Odloka oziroma ali gre za nezazidana stavbna zemljišča iz točke h.) 2. člena Odloka, kot tudi ugovarja tožnik, se bo moral pa do tega (in do ostalih materialnopravnih ugovorov, ki se nanašajo predvsem na vsebino Odloka in njegovo uporabo) opredeliti prvostopenjski organ, ko bo ponovno odločal v zadevi.
36. Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo, upoštevajoč tretji in četrti odstavek istega člena, vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ odpraviti ugotovljene kršitve postopka in o zadevi ponovno odločiti.
37. Sodišče je o zadevi odločilo na nejavni seji, brez oprave glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti, v sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec (prva alineja drugega odstavka 59. člen ZUS-1).
K II. točki izreka:
38. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena).
Zveza:
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o stavbnih zemljiščih (1984) - ZSZ - člen 58, 60
Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 218
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2022
Natisni
Shrani kot PDF
Dodaj med priljubljene
Dodaj opombo
Opombe so vezane na vaš osebni profil.
Vidite in urejate jih laho samo vi.
Podobni dokumenti:
UPRS Sodba II U 568/2017-10
UPRS Sodba I U 1281/2016-13
UPRS Sodba I U 1586/2019-6
Opombe:
P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDU5MDgw
Pripombe in predlogi:
Iskalnik po sodni praksi poganja odprtokodni strežnik SOLR. Število dokumentov v zbirki 256.405
Vsakdo lahko za pridobitne in nepridobitne namene ponovno uporabi na tej strani objavljene informacije iz podatkovnih zbirk sodne prakse, pri čemer mora pri vsakokratni uporabi obvezno navesti vir informacij "Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije" ter objaviti povezavo do spletne strani: www.sodnapraksa.si. |
Naši zaposleni se vsakodnevno spopadajo z izzivi, kjer prispevajo s svojim znanjem, predanostjo, inovativnostjo in strokovnostjo. Poiščite naša sporočila za javnost, vključno z najnovejšimi raziskavami, članki in poročili o naših aktivnostih in strokovnih izkušnjah.
22. April 2021 | UNN je v Bruneju uspešno lansiral Teletech-ovo rešitev za prenosljivost številk.
30. November 2018 | Objava datuma za vzpostavitev prenosa mobilnih telefonskih številk v državah ECTEL
Podjetje Teletech d.o.o. išče programerje začetnike v Sloveniji.
3. 11. 2022 | 0 Comments
Podjetje Teletech d.o.o., ponudnik SaaS rešitev s področja Prenosljivosti številk v več kot 20tih državah po vsem svetu razpisuje: Prosta delovna mesta: Programer začetnik Iščemo osebo, katere osebne karakteristike so pomembnejše kot takojšnje poglobljeno znanje...
Objavljen je datum vzpostavitve sistema za prenos telefonskih številk v državah ECTEL
30. 11. 2018 | 0 Comments
Vzpostavitev sistema za prenos mobilnih telefonskih številk v državah ECTEL - Zveza Dominike, Grenade, Sveti Krištof in Nevis, Sveta Lucija, Sveti Vincencij in Grenadine je določen na 19. januarja 2019. Podjetje Teletech INC Ltd bo kot licenciran operator poskrbelo... |
Izbrati darilo za otroka se na prvi pogled zdi kar preprosta naloga. Konec koncev je otroke lažje zadovoljiti, kajne? No, morda pa temu ni tako, saj zadnje čase tudi otroci postajajo vedno bolj zahtevni. Da bi vam olajšali izbiro primernega darila, smo za vas pripravili seznam 8 prisrčnih daril, ki bodo zagotovo razveselila prav vsakega malčka ali malčico. Številne ideje na Babybonus.si pa vam bodo še dodatno pomagale do pravega darila.
Raziskovalno-znanstvena oprema. Darila, ki spodbujajo otroško raziskovalno žilico in njihovo domišljijo, so prav gotovo vedno dobrodošla. Pa še zabavna so. Sem sodijo teleskopi, oprema za različne znanstvene poskuse, mikroskopi, tehtnice, modeli solarnega sistema in tako naprej.
Namizne igre. Otroci naravnost obožujejo takšne in drugačne namizne igre. Z njihovo pomočjo se naučijo različnih socialnih veščin, kot je na primer športno sprejemanje poraza. Naučijo se tudi kritičnega razmišljanja. Poleg tega se pri takšnih igrah lahko poveže cela družina.
Knjige. Knjiga, ki govori o stvareh, ki otroka res zanimajo, je zagotovo eno izmed najboljših daril. Z raziskavami so ugotovili, da otroci, ki imajo doma knjige, berejo veliko bolje kot tisti, ki knjig nimajo. V primeru, da niste prepričani, kakšno knjigo kupiti, pa podarite kar darilni bon za knjigarno.
Naročnina na revijo. Otroci zelo radi prejemajo pošto in revije so brez dvoma najboljša pošta, ki jo lahko prejmejo. Obstaja ogromno različnih revij za otroke, ki se delijo glede na to, kaj otroke zanima ter koliko so stari. Revije tudi krepijo bralne sposobnosti, poleg tega pa so v primerjavi s knjigami lažje berljive.
Sezonske vstopnice. Takšne vstopnice so nenavadno, a dobrodošlo darilo. Kupite lahko vstopnice za obisk muzejev, živalskega vrta, akvarijev in podobno. Takšno darilo se lahko uporablja celo leto, pri tem pa uživa cela družina.
Tečaji. Na različnih tečajih se otroci lahko ogromno naučijo. Izbirate lahko med baletnim tečajem, tečajem juda, plavanja, nogometa, risanja in še bi lahko naštevali. Prav za vsakega otroka lahko izberete primeren tečaj.
Pripomočki za umetniško izražanje. Tudi to so lahko odlične izobraževalne igrače. Z njimi otroci krepijo fino motoriko in samozavest. Prav tako spodbujajo kognitivni, socialni in čustveni razvoj. Glede na to, kakšen komplet boste izbrali, lahko otroci sami naredijo nakit, origamije, robote, lahko rišejo in podobno.
Lego kocke. Tudi lego kocke razvijajo otrokove sposobnosti, kot so na primer fina motorika in kreativnost. Poleg tega spodbujajo tudi veščine reševanja različnih problemov. Prihajajo v obliki različnih setov, tako da so primerne prav za vsakega otroka.
Članki iz iste kategorije:
Nasveti za darovanje daril v podjetju
Kodirani avtomobilski ključi za vse, ki radi izgubite ključe
Tako kot Grčija last minute, karte tudi že čakajo!
Najcenejši in najbolj učinkovit način oglaševanja
Door to door dostava
Morda vas bodo zanimali tudi naslednji članki:
Najmikavnejša otroška darila v tem hipu
Najcenejši in najbolj učinkovit način oglaševanja
Termovke kot odlično poslovno darilo
Gostinska oprema najboljših proizvajalcev
Izberite jedilno mizo za prijetno druženje v krogu…
Okulistični pregledi – ponudba dobrih specialistov
Moški smoking je odlična izbira tudi za poroko
Najboljše čelade za motor in skuter
Navigacija prispevka
Previous Post
Fakturiranje brez papirja
Next Post
Nove tehnologije spreminjajo tudi naše domove
Iskalnik
Search for:
Search
Objave iz blogov
Je bulimija isto kot anoreksija?
Nekateri pojem bulimija zamenjujejo s pojmom anoreksija, kar pa še zdaleč ni enako. Pri bulimiji gre za vrsto bolezni, za
Družinsko aktivno preživljanje prostega časa
Čeprav se vsi dobro zavedamo, kako koristno je aktivno preživljati prosti čas, pa se nam pogosto po opravljenem delu ne
Kako prihranimo pri tiskanju dokumentov in slik?
Zmožnost izdelovanja slik in dokumentov v domačem ali poslovnem okolju je vedno velika prednost. Neizogibno dejstvo je, da se bomo
Enostavno čiščenje tipskih preprog za vozila
Za čiščenje avtomobilov in vozil na sploh se lahko zelo dobro obnesejo različne vrste preprog. Med najbolj priljubljene avto preproge
Čiščenje vinilne fasade z belilom
Pod nakopičeno umazanijo zunaj se skriva lepa vinilna fasada, ki kar kliče po osvežitvi. Čiščenje fasad iz vinila ni težko
Ogrevanje s toplotno črpalko
Moderna tehnologija HVAC sistemov nam omogoča, da lahko grejemo dom brez uporabe dragih električnih grelcev. Obenem pa tudi ni potrebe
Varnost podatkov je ključna za vsakega posameznika in podjetje
Dandanes so podatki nekaj brez česar si ne predstavljamo sodobnega življenja. Vsak izmed nas večkrat dnevno manipulira z raznovrstnimi računalniškimi
Reševanje podatkov iz usb- kotar.si
Izgubljeni podatki Zaradi obilne količine in nizke cene spominskih naprav na tržišču čedalje več ljudi uporablja USB ključe za shranjevanje
Zaposlovanje tujcev s pomočjo kadrovskega svetovanja
Zaposlovanje tujcev je aktualna tema za 45 % podjetij v Sloveniji. Veliko podjetij v Sloveniji se sooča z neuspešnim iskanjem
Vzdržljivi pomivalni stroji za gostinsko uporabo
Veliko število manjših in večjih restavracij, barov in gostiln uporablja kakovostne stroje za pomivanje, pečice in drugo opremo. Moderni gostinski |
Okolica Trsta je v hladnejših mesecih nadvse vabljiva za spoznavanje privlačnih naravnih kotičkov, ki dišijo po borovcih in morju ter očarajo z razgledi.
Besedilo:
Igor Fabjan
Priljubljene pešpoti okoli Trsta so v teh mesecih še boljša izbira kot poleti, saj lahko za nekaj ur pobegnemo pred zimskimi razmerami v notranjosti Slovenije, obenem pa je na njih manj obiskovalcev. Še posebno mikaven je Kraški rob, prelomna pokrajina z razgledi na morsko obalo, ki se razprostira vse od meje s Hrvaško pa do okolice Trsta.
Na italijanski strani ponuja najenostavnejši dostop do razglednih točk pešpot, imenovana Napoleonova cesta, speljana dobrih tristo metrov nad morjem. Konec 18. stoletja naj bi jo začele urejati Napoleonove čete, ki so prišle v Trst. Leta 1821 je inženir Vicentini naredil načrte za cesto, ki bi povezovala Opčine (Villa Opicina) in Prosek (Prosecco), a ni bila izvedena v celoti. Vseeno se uradno imenuje po Vicentiniju. Šele pred nekaj več kot desetletjem so jo odprli kot urejeno pešpot in danes je ena najbolj priljubljenih v okolici Trsta.
Odlična kava za začetek
Eno izmed najbolj priročnih izhodišč za obisk razgledne poti so Opčine, katerih glavno ulico ob koncu zime zaznamuje eden največjih pustnih karnevalov v zamejstvu. Žal mu letos zaradi pandemije kaže bolj slabo. V kraju so nekoč gradili letne rezidence premožni Tržačani, ponašal pa se je tudi z več hoteli in gostišči. Teh še danes ni težko najti. Med bolj priljubljenimi je kavarna Vatta, ki je bila zaradi kakovostne ponudbe že večkrat uvrščena med najboljše bare v Italiji. V gostišču s stoletno tradicijo boste zagotovo naleteli tudi na slovensko govoreče strežno osebje, zato z naročanjem ne boste imeli težav.
Mimoidoči se najpogosteje ustavijo na kavo in kakšno sladico, na voljo pa so tudi številne kraške dobrote od pršuta naprej. Vitrina s sladkimi skušnjavami je neustavljivo privlačna, sladice, predvsem makroni in domači sladoled, pa preizkušeno odlične! Terasa lokala je urejena ob glavni ulici, le nekaj korakov od začetne oziroma končne postaje openskega tramvaja, ki je kraj dolga leta povezoval s Trstom. Na postaji stoječim tramvajskim vozilom starodobnega videza velja posvetiti nekaj pozornosti, čeprav na obžalovanje mnogih mirujejo že od leta 2016. Takrat sta v Trstu trčila dva tramvaja, obnova celotnega transportnega sistema pa še vedno traja. Upajmo, da bo letos končana, saj tramvajska povezava praznuje že 120-letnico obstoja, v preteklosti pa je bila ena izmed največjih tržaških znamenitosti.
Tržaški zaliv na dlani
Eno izmed tramvajskih postajališč je prav na začetku Napoleonove ceste, pri spomeniku v obliki obeliska. Postavili so ga v zahvalo avstrijskemu cesarju Francu I., ker je dal zgraditi cesto med Opčinami in Trstom. Tu se začne široka, dobre štiri kilometre dolga peščena pot, ki skozi gozd vodi skoraj do Proseka. Priljubljena je tako med pohodniki kot ljubitelji teka, primerna pa tudi za sprehajanje z otroškim vozičkom. Ob njej se zvrsti več ostankov bunkerjev in utrdb iz prve svetovne vojne. Glavne pozornosti večine pa so seveda deležni izjemni razgledi: na veliko pristaniško mesto, predmestje ob obali, ki sega vse do gradu Miramar, pa tudi na posamezne odseke železniške proge, po kateri brzijo vlaki iz Benetk in drugih delov Italije. Kot na dlani je celoten Tržaški zaliv, v daljavi je mogoče zaslutiti Benetke, na obzorju pa se vrstijo pozno v pomlad zasneženi alpski vrhovi. Pešpot se konča s kratkim asfaltiranim delom in parkiriščem nad krajem Prosek. Zanjo je dovolj uro časa, s pogostimi postanki pa zlahka še enkrat toliko.
Krožna pot mimo trikotne cerkve
Za vrnitev na Opčine velja izbrati drugo pot, ki je speljana nekoliko višje. Prvi del je strm in se povzpne nad razgledne pečine, na katerih me vsakokrat očara več naravnih in umetnih razgledišč. V manj kot pol ure boste prispeli do neobičajne cerkve sv. Marije kraljice in pomočnice (Santuario di Monte Grisa), ki je postavljena tik nad prepadnimi stenami na Vejni. Petinštirideset metrov visoko cerkev trikotne oblike je videti z beneške avtoceste, če smo pozorni, pa tudi s slovenske Obale. Sestavljena je iz trikotnih elementov. Zgrajena je v dveh nadstropjih z več oltarji, med katerimi je eden posvečen slovanskima zavetnikoma sv. Cirilu in Metodu. Slika ob oltarju je delo Toneta Kralja. Cerkev so zgradili leta 1966 na pobudo tržaškega in koprskega škofa Antonia Santina, ki se je konec druge svetovne vojne zaobljubil, da bo postavil svetišče v zahvalo Mariji, če Trst ne bo uničen. Zaradi razgledne lege in nevsakdanje arhitekture je vredna daljšega postanka. To je tudi edini kraj ob pešpoti, kjer si lahko privoščite kavo, pijačo in kakšen prigrizek. V pritličju je namreč urejen manjši gostinski lokal.
V bližini cerkve se začne široka pešpot, ob kateri so sprva postavljeni simboli za postaje križevega pota. Poimenovana je po ustanovitelju svetovnega skavtskega gibanja Robertu Baden-Powellu, pred Opčinami pa se preimenuje v ulico vojaškega pilota Niccola Cobollija. Še pred naseljem se v gozdu desno odcepi pešpot, ki vas privede nazaj do izhodišča Napoleonove ceste.
Do gradu Miramar po stoterih stopnicah
Za krožno pot si velja vzeti vsaj tri ure. Na polovici jo lahko še popestrite s spustom do enega najbolj slikovitih gradov v okolici Trsta – Miramara. Peš je dosegljiv po cesti skozi Prosek in naselje Konavlje. Malo zbledele rdeče-bele pravokotne markacije vas privedejo do stopnic. Kar okoli petsto se jih zvrsti do krajevne železniške postaje, pot pa se nadaljuje skozi podhod do enega izmed vhodov v park, ki obdaja grad Miramar.
Lepote parka lahko spoznavate brezplačno, saj je treba plačati vstopnino le za ogled muzejske zbirke na gradu. Presenetljivo obsežen gozd in park v francoskem slogu ponujata obilo možnosti za dolge sprehode. Seveda se razkrivajo tudi razgledi na morje in v belo odeti grad z idilično lego tik nad obalo. Park se ponaša s številnimi kipi ter eksotičnimi rastlinami, ki jih je s svojih potovanj prinašal prvotni lastnik, nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan I.
Rilkejeva pot
Če vam ostane še kaj volje in časa, lahko podobno razgledno pot nad obalo obiščete med Sesljanom (Sistiana) in Devinom (Duino). Dolga je dobra dva kilometra, parkirišče pa boste našli v bližini avtokampa Mare Pineta. Pešpot ob robu prepadnih pečin nad Sesljanskim zalivom je del naravnega deželnega rezervata Devinske stene. Ime je dobila po pesniku in pisatelju Rainerju Marii Rilkeju, ki je bil v začetku preteklega stoletja gost kneginje na Devinskem gradu. Tu je dobil navdih za pesniški ciklus Devinjske alegije. Na začetku poti v Sesljanu je vredno obiskati informacijsko središče, svoje čare pa ima tudi bližnji gostinski lokal z razgledno teraso.
INFO
Do začetka Napoleonove poti se lahko pripeljete po stari cesti, ki vodi z Opčin v Trst. Pri obelisku je nekaj parkirnih mest, a je omejen čas parkiranja, zato je avto bolje pustiti na brezplačnem parkirišču ob krožišču pred Opčinami, dobrih petsto metrov stran. Dobra možnost je tudi nad krajem Prosek, saj lahko parkirate prav na začetku pešpoti. Tretje primerno izhodišče za spoznavanje krožne poti je parkirišče pri Marijini cerkvi na Vejni. Miramar in Devinski grad (vstopnina 10 evrov) sta odprta za obiskovalce. Miramar vse dni v tednu, Devinski grad pa do konca marca samo konec tedna.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku:
Deli s prijatelji
Rebeka Hren Dragolič: Slovenka, ki je preselila družino na Tasmanij...
Pri rekreaciji ne pozabimo na možnost poškodb
Vprašajte strokovnjaka
Fant pravi, da sem predebela
Uroš Kuzman: Za vsakim uspešnim umetnikom mora biti zelo potrpežlji...
Najbolj brano
NAROČITE SE
PREBERITE TUDI
Potovanja
V teh pozabljenih krajih Istre se skrivajo najlepši slapovi in kopališča
Potovanja
Devin in Portopiccolo
Vikend lahko začnete na Krasu
Potovanja
Eno najbolj posebnih naravnih kopališč z zdravilno toplo vodo je v Italiji
Potovanja
Zato je vredno obiskati italijansko pokrajino Abruzzo
Potovanja
Kanal Brenta: Po poteh Casanove, Napoleona in kraljev v zaledju Benetk
Potovanja
Male Benetke: Kjer ni gneče, so pa kanali in slikoviti pogledi
Izleti
Kraj, ki mu pravijo slovenske Benetke, in 6 razlogov, zakaj je vreden obiska
Potovanja
Umbrija: Kjer jedo tartufe in spijo v gradovih
Potovanja
Čez italijansko mejo
Najboljša kava je v Palmanovi
NE SPREGLEJTE
Lepota
Pozdravite jesen v polni lepoti!
Jesenska kozmetika: 5 skrivnostnih nasvetov, kako kožo razvajati jeseni
Zdravje
Rušimo 10 mitov o kontracepcijskih tabletah
Zdravje
All on 4 - Zygoma
Stil
Trendi športnih kopalk za leto 2022
Intervju
To nam je o prihajajočih volitvah raz...
Partnerstvo
10 najpogostejših razlogov za razpad ...
Svetovalnica
Vprašajte strokovnjaka
Rad bi zaživel z ljubico, a si ne mor...
Naročite se
Aktualno
Intervju
Partnerstvo
Zdravje
Stil
Užitki
Vprašanja & odgovori
Kontakt
Naročite se
Oglaševanje
Podpora uporabnikom
Naročite se
Prijava na e-novice
Copyright © ONAPLUS.SI 2016. Vse pravice pridržane.
Piškotki
Pogoji uporabe
Politika varstva zasebnosti
Login
Register
Facebook Google Twitter
Or use your account on Blog
E-mail Error message here!
Password Hide Error message here!
Remember me
Forgot your password?
Facebook Google Twitter
Or register your new account on Blog
Username Error message here!
E-mail Error message here!
Password Hide Error message here!
I agree to the Terms
Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.
E-mail Error message here!
Back to log-in
Close
Več informacij
Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?
S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o. |
Pohod po oglarski poti je tradicionalni tematski pohod. Celotna pot teče mimo kop v različnih fazah, po dvanajstih kilometrih razgibanega travnatega, gozdnega in asfaltnega terena. Najhitrejši jo prehodijo v štirih urah, večina v šestih, nekateri pa prehodijo le del poti in jo po bližnjici mahnejo nazaj do avtomobila. Pohod ne zahteva posebne telesne pripravljenosti, priporočamo pa opremo za hojo po sredogorju.
Pot je označena z obvestilnimi tablami. Organizatorji pohoda in srečelova smo prostovoljci lokalnih društev. Za obiskovalce se zares potrudimo in vam želimo ponuditi kar največ. Srečali se boste z bogato kulturno dediščino, navezali pristne stike s hudomušnimi oglarji in tesači, prijazne gospodinje pa vas bodo osvojile z domačimi dobrotami.
TOČKA 1 je štartni in ciljni prostor, strnjen pri Lovski koči na Kalu pri Dolah. Tu se prijavite, ogrejete s toplim napitkom, za boljšo predstavo o poti pa si je dobro ogledati obvestilne table. Pot bodo kazala bela očesa in rdeče črte. Lovci vas bodo tu prijazno gostili tudi ob zaključku našega druženja.
Na območju Dol pri Litiji je pestrost živalskih vrst izjemna. Poleg srnjadi, jelenjadi in divjih svinj tu občasno opazimo tudi rjavega medveda, črno štorkljo, smrdokavro, črno žolno in še nekatere zavarovane redke ptice. V nekaterih vodotokih živi potočni rak. To je odraz neokrnjene narave.
Da je številčnost divjadi v sorazmerju s prehrambenimi zmožnostmi okolja, poskrbijo lovci Lovske družine Dole pri Litiji, ki upravljajo z loviščem. S pravilno strukturo odstrela in pravilnim načinom krmljenja ublažijo pojav bolezni pri posameznih vrstah in zmanjšajo obseg škod, ki jo divjad povzroča v agrarni pokrajini.
Na TOČKAH 2 in 6, v oglarskih vaseh Suhadole in Slavina, pa tudi drugod na poti, vas bodo veseli oglarji. Z zadovoljstvom vam bodo pokazali, kaj so se naučili od svojih dedov.
Oglarjenje na Dolah ni utonilo v pozabo. Na dobrih 2.000 ha gozdne površine in v bližini domov vsako leto prižgejo do trideset kop. Kuhanje oglja ima v teh krajih dolgo tradicijo, saj so tehniko poogljevanja v pokončnih kopah k nam zanesli Italijani že v sredini devetnajstega stoletja.
Kuhanje oglja zajema več postopkov: pripravo lesa in transport drv na kopišče, pripravo kopišča, zlaganje in pokrivanje kope, poogljevanje, razdiranje kope in embaliranje ter transport oglja.
Drva oglarji najprej navozijo okrog kopišča, nato pričnejo z zlaganjem. Največkrat postavljajo kope iz dveh skladov drv. Na zgornjem skladu kopi oblikujejo še glavo. Ko oglar odreže strženice na vrhu glave, ja kopa zložena. Zloženo pred osutjem z zemljo prekrijejo s smrekovimi vejami, listjem, senom ali svežo travo, da se prst ne vsipa med drva. Za črnjenje zemlja ne sme biti ne presuha in ne prevlažna. Ko je vsa kopa prekrita z zbito prstjo, je pripravljena za poogljevanje. Pojem poogljevanje moramo ločiti od pojma oglenitev.
Poogljevanje obsega vse faze dela od zažiganja, segrevanja do razdiranja kope. Oglenitev pa predstavlja sam fizični in kemični proces pretvorbe lesa v oglje. Ta proces uravnava oglar z luknjami za odvajanje dima, ki jih imenuje dimnice. Oglenitev se z vrha kope širi proti vznožju. Zadnje dimnice pa oglar naredi na sredini med prvim skladom in tlemi. Ko iz njih prične prihajati svetlo moder dim, je kopa kuhana. Oglar nato zapre vse odprtine in tako pusti kopo stati, da se ohladi. V ta namen oglarji kopo očistijo. Ko se ohladi, pričnejo z razdiranjem kope. Za to opravilo morajo biti prisotni vsaj trije oglarji, da vse oglje prečistijo in zložijo na rob kopišča, da se dokončno ohladi. To opravilo imenujejo »štoranje«. Ohlajeno oglje je tako pripravljeno za embaliranje v vreče različnih velikosti in za transport do kupcev.
TOČKA 3 je v vasi Gradišče. Tu je bila nekoč utrdba lesenih hiš in tu so našli žarno posodo. Gradišča so bila značilna železnodobna naselja, utrjena na številnih gričih, hribih in vzpetinah širom Slovenije. Običajno so jih postavljali nad dolinami, da bi lažje nadzorovali bližnjo in daljno okolico. Na Dolenjskem so bila najštevilčnejša manjša naselja z enojnim obzidjem, ki je v celoti obdajalo poselitveni prostor. Nasip okoli naselja je varoval ljudi in njihovo premoženje. Ta obzidja so bila grajena iz velikih, neobdelanih kamnitih blokov, zapolnjenih z ilovico in drobirjem. Malte v tem času še niso poznali.
Gradišče nad Suhadolami je stalo na kopastem, z gozdom poraščenem hribu, ki ga še danes imenujemo Gradišče. Na južni in vzhodni strani ima hrib dokaj strma pobočja, medtem ko je dostop s severozahoda zložnejši. Tudi višinska razlika med vrhom in njegovim vznožjem znaša s te strani le dobrih dvajset metrov. Železnodobno naselje je majhno, saj meri v premeru le nekaj več kot 80 metrov. Je ovalne oblike z razmeroma dobro ohranjenim obodom. Sledimo mu lahko po robu dokaj močne ježe, za katero je nastala nagnjena terasa. Tako na severozahodu preide terasa v manjši okop, ki obroblja naselbino. Na skrajni vzhodni strani pa del oboda ni več ohranjen. Zaradi velike strmine je nasip na krajšem odseku zdrsnil po pobočju. Notranjost naselja ni ravna, ampak se postopoma dviga proti najvišji točki hriba. Da bi dobili za poselitev raven prostor, so na zahodni strani zgradili tri manjše terase. Večja terasa teče tudi preko severnega pobočja hriba, vendar pa leži že izven glavnega oboda naselja. Na tam griču so v pogoreli hiši našli zoglenela žitna zrna, kar je priča, da je tu nekdaj stalo naselje, ki se je ukvarjalo pretežno s kmetijstvom.
TOČKA 4: je apnenica. Po izdelavi je podobna oglarski kopi. Žganje apna zahteva visoko temperaturo od 500 ° do 600 °C, zato je tako pridobivanje živega apna zapleten postopek.
TOČKA 5 vas želi opozoriti na vlogo gozda. Gozd je naravno bogastvo, ki tako za človeka kot celoten prostor opravlja razne naloge. Kot ekosistem ni pomemben samo za pridobivanje lesa in ostalih gozdnih dobrin, kot so gozdni sadeži, divjad, stelja, ampak pomembno vpliva tudi na ravnovesje v celotnem človekovem okolju.
Če bi ovrednotili posamezne funkcije, bi ugotovili, da neposredna korist v obliki produktov gozda predstavlja le 20% celotne vrednosti. Ostale funkcije gozda se pokažejo v posredni obliki in so odločilnega pomena za življenje ljudi in živali. Tako vpliva na klimo, je pomembno vodozbirno območje, v katerem predstavlja naravni filter za čistejšo vodo oziroma podtalnico. V današnjem času je to njegova neprecenljiva vloga. Gozd s svojimi koreninskimi sistemi, nadzemnimi deli in obilnim odpadom blaži ali preprečuje: učinke erozijskega delovanja vode, vetrne in snežne erozije, zadržuje padajoče kamenje, zemeljske plazove in usade. Tako gozd ščiti oziroma varuje nižje ležeče objekte in na ekstremno strmih območjih opravlja varovalno funkcijo. Vloga gozda pa ni zanemarljiva tudi v poučnem, raziskovalnem in rekreacijskem pomenu. Da bo gozd trajno opravljal vse funkcije, moramo prilagoditi način gospodarjenja, ki mora biti obziren do vseh gozdnih elementov.
TOČKA 7 je slap Bena. Ustvarja ga potok Bena, ki deli katastrski občini Dole pri Litiji in Šentlovrenc. Slap je zelo slikovit, saj je sestavljen iz več manjših slapičev pred osrednjim slapom, kjer voda pade v globino 8 metrov. V zimskem času se slap odene v ledeno preobleko, kar je še posebej privlačno.
TOČKA 8 je del romarske poti. Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske je iz prve polovice 18. stoletja. Najverjetneje so sedanjo cerkev dozidali h kapeli sv. Roka, ki so jo grofje Svibenski postavili leta 1669. Glavni krilni oltar sv. Katarine, mučenke, je iz leta 1738.
TOČKA 9 je tista na poti, ki jo žejni in lačni težko dočakajo. Kmečki turizem Pr'Krjan v Dobovici zna poskrbeti za pohodniške duše. Ob organiziranih dogodkih vas bodo vedno veseli, običajno pa so odprti ob petkih in sobotah od 16. ure, ob nedeljah pa od 11. ure dalje. Po predhodnem naročilu vam bodo pripravili pristne domače jedi, dobrote iz krušne peči in z žara, seveda pa tudi ostalo tradicionalno kulinariko. Ana in Rok rada sprostita svojo inovativnost, samo prepustite se jima. Poleg odlične hrane so njihova odlika tudi domači sokovi in likerji.
TOČKA 10: Na področju Dol in širše okolice so v preteklem stoletju na premožnejših kmetijah zrastle kovačnice, ki so jih gospodarji opremili s potrebnim orodjem za opravljanje najrazličnejših popravil na svoji kmetiji. Glede na to, da večinoma niso bili strokovno usposobljeni za kovanje, so najemali t. im. potujoče kovače. Kovaštvo pri Mandlju je družinska tradicija.
V stari kovačiji imajo danes peresno kladivo, t. im. norca, ki je bil poleg kovaškega ognjišča osnovna delovna priprava v kovačiji. Največ izdelkov izpod kovaškega kladiva je bilo namenjenih znanim kupcem, prodajali pa so tudi po sejmih. Eden pomembnejših je bil Gregorjev sejem na Veseli Gori, ki je še danes živ.
TOČKA 11 je dih jemajoča razgledna točka. Nad dolinama Sopote in Bistrice se v jasnem vremenu odstira pravi panoramski razgled do Alp, Snežnika, Trdinovega vrha in mnogih drugih vrhov. Bližnji Kum se zdi na dosegu roke.
TOČKA 12 je gradič Zavrh, imenovan Neudorf. Dvorec je veljal za drugi sedež Valvasorjev, slovite rodbine, ki je imela v lasti tudi mlin v dolini Sopote. Janez Vajkard Valvasor, polihistor in avtor Slave vojvodine Kranjske, ki je živel v 17. stoletju, je na dvorec prinesel svoj plemiški grb. V času druge svetovne vojne so bili prebivalci Zavrha izgnani, z dvorca so izginile številne dragocenosti. Zapuščino zdaj ohranjajo nasledniki Franca Bostiča, ki je posestvo kupil v začetku 19. stoletja. Na nekdanje plemiške čase spominjajo ohranjen kip svetega Roka, obnovljenI viteška ter lovska soba in ostanki rova, ki naj bi z gradu vodil v dolino Sopote.
start pohoda po Oglarski poti
Oglarska pot
označevalna tabla
predstavitev oglarstva
slap Bena
zaključek pri lovski koči
Postavitev spletne strani je podprta s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru projekta Prisluhni glasu vasi ˝Listen to the Voice of Villages˝, ki je bil odobren v programu Srednja Evropa. Lastnik domene dole.si je Športno društvo Dole. |
V Ljubljani je v petek, 23. maja 2014, potekala predstavitev znanstveno-literarne študije o prvi ženi poslanca Muhammeda, a.s., hazreti Hatidži, avtorice Smaragde Klino iz Sarajeva.
Vsi poznamo hazreti Hatidžo po imenu in smo seznanjeni z določenimi podrobnostmi iz njenega življenja, predvsem v vlogi žene poslanca Muhammeda, a.s. Knjiga Hazreti Hatidža Kubra je posebna po tem, ker ni samo biografija, temveč znanstveno-literarno delo, preneseno v knjigo z namenom, da se Hatidžina osebnost približa bralcu.
O knjigi je govorila sama avtorica ter na kratko predstavila njene vsebinske dele, za katere meni, da jih je potrebno poudariti.
Smaragda Klino svoje predstave o hazreti Hatidži bazira na analizi spoznanja znanih islamskih avtorjev, filozofov, pesnikov in drugih dobrih poznavalcev zgodovine islama.
Smaragda Klino prihaja iz sarajevskega Vratnika, kjer je zaključila osnovno in srednjo šolo ter Fakulteto za politične vede. Ob tem je študirala tudi glasbo in dolga leta poučevala glasbo v osnovni in srednji šoli v Kreševu. Njen notranji “radovedni duh” jo je popeljal od Amerike do Egipta, Afganistana in Pakistana, kamor je potovala kot reporterka in pripravljala avdio-vizualne zapise. Njen angažma na področju novinarstva je zelo bogat, saj je delovala pri različnih znanih televizijskih in časopisnih hišah.
Knjiga je prispevek k boljšemu spoznavanju Hatidže kot osebe in njene vloge, zato jo toplo priporočamo v branje. Nekaj izvodov knjige se že nahaja na knjižnih policah knjižnice Averroes.
Navigacija prispevka
← Prejšnji Prispevek
naslednji Prispevek →
Iskanje
Search for:
Novice
V Ljubljani obeležen dan državnosti BiH z ogledom filma Sarajevo safari
Mufti Nevzet Porić obiskal škofa Andreja Sajeta
Mufti Porić čestital Zoranu Jankoviću, županu Mestne občine Ljubljana
Mufti mag. Nevzet Porić sprejel nemško veleposlanico nj. eksc. Natalie Kouther
Mufti Porić čestital novoizvoljeni predsednici Republike Slovenije
Kje smo
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji
Džamijska 10, 1000 Ljubljana,
+386 1 2313 625, mesihat@islamska-skupnost.si
Piškotki
Politika zasebnosti
Vse pravice pridržane © 2022 Islamska skupnost v RS
Na spletni strani uporabljamo piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in sledenju obiska. S klikom na “Sprejmi”, se strinjate z namestitvijo piškotkov na vaš računalnik.
NastavitveSPREJMI
Piškotki
Zapri
Pregled zasebnosti
To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med navigacijo po spletni strani. Od teh piškotkov se piškotki, ki so razvrščeni po potrebi, shranijo v vašem brskalniku, saj so bistveni za delovanje osnovnih funkcij spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb, ki nam pomagajo analizirati in razumeti, kako uporabljate to spletno stran. Ti piškotki bodo v vašem brskalniku shranjeni samo z vašim soglasjem. Lahko tudi onemogočite te piškotke. Toda izključitev nekaterih piškotkov lahko vpliva na vašo izkušnjo brskanja in stran ne bo delovala pravilno.
Obvezni
Obvezni
Vedno omogočeno
Obvezni piškotki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletnega mesta. Ta kategorija vključuje samo piškotke, ki zagotavljajo osnovne funkcionalnosti in varnostne značilnosti spletnega mesta. Ti piškotki ne shranjujejo nobenih osebnih podatkov.
Neobvezni
Neobvezni
Vsi piškotki, ki morda niso posebej potrebni za delovanje spletnega mesta in se uporabljajo posebej za zbiranje osebnih podatkov uporabnika s pomočjo analitike, oglasov in druge vdelane vsebine, so označeni kot nepotrebni piškotki. |
Kot je običajna praksa pri skoraj vseh profesionalnih spletnih mestih, to spletno mesto uporablja piškotke (majhne datoteke), ki se prenesejo na vaš računalnik za izboljšanje vaše izkušnje. Na tej strani je opisano, katere informacije piškotki zbirajo, kako jih uporabljamo in zakaj moramo včasih te piškotke shraniti. Pojasnili vam bomo tudi, kako lahko preprečite shranjevanje piškotkov, vendar lahko to poslabša ali ‘pokvari’ nekatere elemente funkcionalnosti spletnega mesta.
Kako uporabljamo piškotke
Piškotke uporabljamo iz različnih razlogov, opisanih spodaj. Na žalost v večini primerov ni industrijskih standardnih možnosti za onemogočanje piškotkov, ne da bi popolnoma onemogočili funkcionalnost in funkcije, ki jih dodajajo na to spletno mesto. Priporočljivo je, da omogočite vse piškotke, če niste prepričani, ali jih potrebujete ali ne in se uporabljajo za zagotavljanje storitve, ki jo uporabljate.
Onemogočanje piškotkov
Nastavitev piškotkov lahko preprečite tako, da prilagodite nastavitve v vašem brskalniku (glejte pomoč brskalnika, kako to storiti). Zavedajte se, da bo onemogočanje piškotkov vplivalo na delovanje tega in številnih drugih spletnih mest, ki jih obiščete. Če onemogočite piškotke, boste običajno onemogočili tudi nekatere funkcije in funkcije tega mesta. Zato je priporočljivo, da piškotkov ne onemogočite.
Piškotki, ki jih nastavimo
Piškotek Domena Opis Trajanje Tip
PHPSESSID studio-list.si Piškotek, ki ga ustvarijo aplikacije, ki temeljijo na jeziku PHP. To je splošni identifikator, ki se uporablja za vzdrževanje spremenljivk uporabniške seje. Običajno gre za naključno ustvarjeno število, način uporabe je lahko specifičen za spletno mesto, vendar je dober primer ohranjanje prijavljenega statusa za uporabnika med stranmi. seja Nujen
_ga .studio-list.si Ta piškotek, ki ga nastavi Cloudflare, se uporablja za podporo Cloudflare Bot Management. 2 leti Zmogljivost
_gid .studio-list.si Ta piškotek nastavi Google Analytics. Shranjuje in posodablja edinstveno vrednost za vsako obiskano stran ter se uporablja za štetje in sledenje ogledov strani. 1 leto Zmogljivost
VISITOR_INFO1_LIVE .youtube.com Ta piškotek nastavi Youtube, da spremlja uporabniške nastavitve za videoposnetke Youtube, vdelane v spletna mesta; lahko tudi ugotovi, ali obiskovalec spletnega mesta uporablja novo ali staro različico vmesnika Youtube. 2 leti Marketinški
_gat_gtag_UA_76282223_1 .studio-list.si Ta piškotek je del storitve Google Analytics in se uporablja za omejevanje zahtev 1 minuta Marketinški
YSC .youtube.com Ta piškotek nastavi YouTube za sledenje ogledom vdelanih videoposnetkov. seja Marketinški
pll_language www.studio-list.si Shranjevanje jezikovne izbire 1 leto Fukcionalni
Piškotki, povezani z e-novicami
To spletno mesto ponuja storitve naročanja na novice ali e-pošto, piškotki pa se lahko uporabljajo, da si zapomnijo, ali ste že registrirani in ali želite prikazati določena obvestila, ki so lahko veljavna samo za naročene/nenaročene uporabnike.
Piškotki, povezani z obrazci
Ko pošljete podatke prek obrazca, kot so tisti, ki jih najdete na kontaktnih straneh ali obrazcih za komentarje, so lahko piškotki nastavljeni tako, da si zapomnijo vaše uporabniške podatke za prihodnjo korespondenco.
Piškotki tretjih oseb
V nekaterih posebnih primerih uporabljamo tudi piškotke zaupanja vrednih tretjih oseb. V naslednjem razdelku je podrobno opisano, na katere piškotke tretjih oseb lahko naletite na tem spletnem mestu.
To spletno mesto uporablja Google Analytics, ki je ena najbolj razširjenih in zaupanja vrednih analitičnih rešitev na spletu, ki nam pomaga razumeti, kako uporabljate spletno mesto in načine, kako lahko izboljšamo vašo izkušnjo. Ti piškotki lahko spremljajo stvari, kot je čas, ki ga preživite na spletnem mestu, in strani, ki jih obiščete, da lahko še naprej ustvarjamo privlačno vsebino.
Za več informacij o piškotkih Google Analytics si oglejte uradno stran Google Analytics.
Več informacij
Upajmo, da vam je to razjasnilo stvari in kot je bilo že omenjeno, če obstaja nekaj, za kar niste prepričani, ali ga potrebujete ali ne, je običajno varneje pustiti piškotke omogočene, če delujejo z eno od funkcij, ki jih uporabljate na našem spletnem mestu.
Za več splošnih informacij o piškotkih preberite članek Politika piškotkov.
Če pa še vedno iščete več informacij, nas lahko kontaktirate prek enega od naših prednostnih kontaktnih načinov:
e-naslov: info@studio-list.si
telefon: +386 3 428 0980
Studio LIST, d.o.o., Celje
Oblakova 30
3000 Celje
pon—pet: 7.00—15.00
tel: +386 3 428 0980
email: info@studio-list.si
Želite več koristnih nasvetov, kako načrtovati kakovostno delovno in bivalno okolje?
Prijavite se na naše e-novice.
Politika varstva osebnih podatkov
Pravila o rabi piškotov
Email
Facebook
© Copyright 2022. All Rights Reserved
Cenimo vašo zasebnost
Spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše uporabniške izkušnje, prikazovanje prilagojenih oglasov ali vsebine in analiziranje našega prometa. S klikom na "Sprejmi vse" se strinjate z našo uporabo piškotkov.
Prilagodi
Zavrni vse
Sprejmi vse
Prilagodite nastavitve soglasja rabe piškotkov
Piškotke uporabljamo za pomoč pri učinkoviti navigaciji in izvajanju določenih funkcij. Spodaj boste našli podrobne informacije o vseh piškotkih pod vsako kategorijo soglasja.
Piškotki, ki so kategorizirani kot "Potrebni", so shranjeni v vašem brskalniku, saj so bistveni za omogočanje osnovnih funkcij spletnega mesta.
Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb, ki nam pomagajo analizirati, kako uporabljate to spletno mesto, shraniti vaše nastavitve in zagotoviti vsebino in oglase, ki so za vas pomembni. Ti piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim predhodnim soglasjem.
Nekatere ali vse te piškotke lahko omogočite ali onemogočite, vendar lahko onemogočanje nekaterih vpliva na vašo izkušnjo brskanja.
Nujno potrebni
Vedno aktiven
Nujno potrebni piškotki so potrebni za omogočanje osnovnih funkcij tega mesta, kot je zagotavljanje varne prijave ali prilagajanje vaših nastavitev soglasja. Ti piškotki ne shranjujejo nobenih osebnih podatkov.
Piškotek
PHPSESSID
Trajanje
seja
Opis
Piškotek, ki ga ustvarijo aplikacije, ki temeljijo na jeziku PHP. To je splošni identifikator, ki se uporablja za vzdrževanje spremenljivk uporabniške seje. Običajno gre za naključno ustvarjeno število, način uporabe je lahko specifičen za spletno mesto, vendar je dober primer ohranjanje prijavljenega statusa za uporabnika med stranmi.
Funkcionalni
Vedno aktiven
Funkcionalni piškotki pomagajo izvajati določene funkcije, kot je deljenje vsebine spletnega mesta na platformah družbenih medijev, zbiranje povratnih informacij in druge funkcije tretjih oseb.
Piškotek
pll_language
Trajanje
1 leto
Opis
Shranjevanje jezikovne izbire
Analitični
Vedno aktiven
Analitični piškotki se uporabljajo za razumevanje interakcije obiskovalcev s spletno stranjo. Ti piškotki pomagajo zagotoviti informacije o meritvah, kot so število obiskovalcev, stopnja obiskov ene strani, vir prometa itd.
Ni piškotkov za prikaz.
Zmogljivostni
Vedno aktiven
Piškotki zmogljivosti se uporabljajo za razumevanje in analizo ključnih indeksov uspešnosti spletnega mesta, kar pomaga pri zagotavljanju boljše uporabniške izkušnje za obiskovalce.
Piškotek
_ga
Trajanje
2 leti
Opis
Ta piškotek, ki ga nastavi Cloudflare, se uporablja za podporo Cloudflare Bot Management.
Piškotek
_gid
Trajanje
1 leto
Opis
Ta piškotek nastavi Google Analytics. Shranjuje in posodablja edinstveno vrednost za vsako obiskano stran ter se uporablja za štetje in sledenje ogledov strani
Oglaševalski
Vedno aktiven
Oglaševalski piškotki se uporabljajo za zagotavljanje prilagojenih oglasov obiskovalcem glede na strani, ki ste jih predhodno obiskali, in za analizo učinkovitosti oglaševalskih akcij. |
Oleksander Irvanec (1961, Ukrajina) Sprva je delal kot učitelj, po služenju vojaškega roka pa se je začel ukvarjati z novinarstvom. Trenutno je zaposlen kot raziskovalec v Ukrajinskem centru za kulturne študije. Skupaj s pesnikoma Jurijem Andrukhovychem in Victorjem Neborakom je leta 1985 ustanovil pesniško skupino „Bu-Ba-Bu“ (burleskno-plesna ekstravaganca). Svojo prvo pesniško zbirko je izdal leta 1985, danes pa njegov opus obsega več kot dvajset knjižnih naslovov. Poleg tega v ukrajinščino prevaja tudi literaturo iz poljščine, ruščine in beloruščine. Bil je štipendist številnih nemških, poljskih in avstrijskih fundacij.
Knjige
© Beletrina 2022
Izjava o zasebnosti
Pravno obvestilo
Pogoji poslovanja
Izdelek je dodan v košarico
Nadaljuj z nakupi
Preglej košarico
Iskalnik
?
Navodila za iskanje
S klikom na ikono LUPE se odpre ISKALNIK na celotnem zaslonu. Na črto ob ikoni LUPE vpišite, kaj iščete. Iskalnik vam bo med vpisovanjem v iskalno polje pomagal, tako da bo spodaj avtomatsko izpisal besede, ki se ujemajo z vašim iskanjem. Tudi, če v iskalnik ne vpišete celotne besede, vam po iskalnik pod črto ponudil avtomatske predloge. Vaš izbor v avtomatskih predlogih se bo obarval rdeče. |
Pohvalimo se lahko tudi s širokim izborom izdelkov Mercatorjevih blagovnih znamk z odličnim razmerjem med kakovostjo in ceno. Za kupce pripravljamo različne akcije: od super dnevne cene, do tedenskih in mesečnih akcij ter posebnih ponudb.
Stopite v stik
Helenca Mramor
Vodja prodaje za trgovce
030 996 253
helenca.mramor@mercator.si
Dostava
Blago dostavljamo preko 13 Cash&Carry enot po vsej Sloveniji. V vseh Cash&Carry enotah lahko blago trgovci prevzamejo tudi sami, kar dodatno stimuliramo s popusti.
Prodajno osebje
Z najširšo in izkušeno mrežo potnikov, ki se ponašajo z odličnim poznavanjem trgovskega sektorja, smo vsak dan prisotni pri več kot 480 trgovcih po vsej Sloveniji. Prodajno osebje redno izobražujemo na področju poznavanja asortimaja in novosti na trgu. Ob podpisu pogodbe postane izbrani prodajni predstavnik vaš skrbnik, ki vam je vedno na voljo. Svetujemo lahko pri določanju asortimaja, predstavimo akcijske izdelke, sodelujemo pri povezovanju z dobavitelji in pri investiciji dobaviteljev v partnerja. |
Če ste pred kratkim kupili povsem novo vozilo in vam v njem niso všeč preproge, jih lahko preprosto zamenjate z drugimi. Prav tako to lahko naredite tudi v primeru, če so avto tepihi že precej iztrošeni. Pri izbiri novih pa se osredotočite predvsem na takšne, ki se bodo povsem prilegale notranjosti avtomobila. Odlična izbira so zagotovo tipski tekstilni tepihi, ki so lahko v stilu vašega prevoznega sredstva. Takšna avto oprema je seveda v prvi vrsti namenjena učinkoviti zaščiti originalnih oblog, po drugi strani pa predstavljajo tudi dodatek, ki se lepo sklada z vozilom.
Ob nakupu novih preprog za avto poiščite proizvajalca oziroma ponudnika, kjer lahko za različne modele naročate tepihe po meri. Takšen ponudnik bo izdelal preproge, ki se v največji meri prilagodijo vašemu modelu jeklenega konjička. Takšni tepihi so tipski in se torej lahko povsem prilagodijo posameznemu tipu avta.
Tipske tekstilne preproge lahko kupite pri Withcar.
Vsebina:
Avto preproge z originalnimi pritrdilnimi sistemi
Enostavno in hitro čiščenje tipskih preprog za vozila
Objave iz iste kategorije:
Ne spreglejte tudi naslednjih objav:
Avto preproge z originalnimi pritrdilnimi sistemi
Dejstvo je, da preproge lahko poskrbijo za še večjo varnost med vožnjo v avtomobilu. Še posebej dobra izbira so tipski tekstilni tepihi, ki imajo nameščene originalne pritrdilne sisteme. Z njihovo pomočjo lahko preproge preprosto vpnete v dno vozila. Na takšen način učinkovito preprečite drsenje, premikanje tepihov po dnu avta, ne nazadnje tudi kakršno koli zatikanje v stopalke. S tem pa si vsekakor omogočite varno in udobno vožnjo.
Tipske tekstilne preproge visoke kakovosti so na voljo tudi v spletnih prodajalnah. Izbirate lahko med različnimi tipi kakovosti, materiali in barvami obrob za preproge. Za piko na i pa takšno opremo za avto lahko dopolnite tudi z logotipom. Na voljo so standardni pa tudi takšni po vaših željah. Proizvajalec tako skupaj z vami poskrbi tudi za povsem unikaten pa tudi izjemno eleganten videz vozila.
Enostavno in hitro čiščenje tipskih preprog za vozila
Za tipske preproge iz tekstila je značilno, da se tudi preprosto in hitro čistijo. Ne potrebujejo prav nobenega posebnega vzdrževanja. Navadno je dovolj že samo nekaj potegov s krtačo in avto tepihi si povsem očiščeni. Največji razlog za enostavno čiščenje pa se zagotovo skriva v gosto tkanih preprogah. To omogoča tudi daljši obstoj takšnega sredstva za vozilo. |
» Začetna stran » 100) Katalogi informacij javnega značaja » 01) Katalogi informacij javnega značaja slovenskih občin » Predlog Pravilnika o plačah, plačilih in drugih prejemkih za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih organov ter o povračilih stroškov v Občini Kobilje
Predlog Pravilnika o plačah, plačilih in drugih prejemkih za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih organov ter o povračilih stroškov v Občini Kobilje
Katalog informacij javnega značaja Občine Kobilje
Datum objave: 09.03.2022
Organ sprejema: Občinski svet Občine Kobilje
Organ, ki sistemsko spremlja predpis: Župan Občine Kobilje
Organ, ki izvaja predpis: Občinska uprava Občine Kobilje
Pravna podlaga: 34. a člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18 in 204/21), Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 2/91-I, 18/91, 22/91, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 109/12 in 21/13) in 13. člen Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016, 40/2019)
Opombe: Predlog Pravilnika o plačah, plačilih in drugih prejemkih za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih organov ter o povračilih stroškov v Občini Kobilje je bil obravnavan na 18. redni seji Občinskega sveta Občine Kobilje dne 17.3.2022
Zadnja sprememba: 30.03.2022 Pravno besedilo Lex localis
» Začetna stran » 100) Katalogi informacij javnega značaja » 01) Katalogi informacij javnega značaja slovenskih občin » Predlog Pravilnika o plačah, plačilih in drugih prejemkih za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih organov ter o povračilih stroškov v Občini Kobilje |
V sodobnem času so pametni telefoni postali pomemben del posameznikovega vsakdana. Prevzeli so ogromno število funkcij in nalog, za katere smo včasih imeli več posameznih naprav. Današnji najboljši pametni telefoni imajo funkcijo komuniciranja preko telefonskega klica, sms sporočil, Facebook messengerja, Instagrama, Skype, Discord,… Prav tako imajo ostale pripomočke kot so kalkulator, budilka, koledar, beležko. S tem praktično nadomestijo večino naprav oziroma pripomočkov, ki jih posameznik potrebuje na dnevni ravni, tako v zasebnem kot v poslovnem življenju. Seveda pa nam omogočajo tudi brskanje po spletu, fotografiranje odličnih fotografij visoke kakovosti in ločljivosti, opremljeni so z večim številom kamer. Določeni novi pametni telefoni tako vsebujejo več kot tri kamere zadaj, in več kot dve kameri spredaj. Opremljeni so tudi z GPS-om in brezplačnimi Google zemljevidi, ki pridejo zelo prav v primeru, ko se odpravimo na izlet pa ne poznamo točne poti. Spremenila se je tudi tarifa zaračunavanja mobilnih podatkov s strani ponudnikov omrežja. Tako danes večina mobilnih paketov vsebuje preko 20 gigabajtov podatkov, kar je res ogromna številka. Pred 10 leti se je ta številka gibala okoli 1 gigabajta prenosa podatkov po dosti dražji ceni kot danes. Najboljši pametni telefoni pa imajo dosti močno proizvodnjo in konkurenco.
Najboljši pametni telefoni 2020 že na voljo
Trenutno vodilni najboljši pametni telefoni po prodaji in priljubljenosti pri ljudeh so Samsung, Huawei in Apple Iphone. Pri tem je za uporabnike pomembno predvsem na kateri sistem se navadijo. Prav tako je potrebno opozoriti da Iphone še vedno ne ponuja prevoda operacijskega sistema v slovenskem jeziku, medtem ko ima Android prevod v slovenščino že precej časa. Večina uporabnikov se prav tako ne zaveda, razlike med Androidom in iOS. Največja razlika je predvsem v tem, da ima Android odprto koden sistem, kar pomeni da lahko vsak, ki ima dosti znanja o programiranju spremeni operacijski sistem Android po svojih željah, medtem ko pri iOS ni te možnosti, saj je to zaprtokodni sistem, kjer razvijalec ne dovoli spreminjanje kode operacijskega sistema.
Najboljši pametni telefoni so tudi različnih velikosti in oblik. Tukaj je izbira odvisna od vsakega posameznika posebej. Nekateri posamezniki imajo raje večji ekran, spet drugi želijo manjše in bolj priročne. Z velikostjo zaslona se v večini primerov spreminja tudi delovni čas aparata, saj večji kot je zaslon več energije uporablja telefon, ko je zaslon aktiven. Pri zaslonu je tudi potrebno paziti na samo ločljivost. Najpogostejša trenutno je FullHD ločljivost, pojavljajo pa se že tudi zasloni z 2K in 4K ločljivostjo. Tu gre za število pikslov, ki se prikazujejo na zaslonu pametnega mobilnega telefona.
Seveda pa se je z leti razvoja spremenila tudi cena pametnih telefonov. Ta ima razpon od 100€ pa tudi do 1000€, lahko tudi več. Cena se spreminja glede na znamko samega telefona, velikosti, funkcij in komponent, ki jih vsebuje. Priporočljivo je, da se posameznik pred nakupom odloči, katere funkcije potrebuje in koliko je za pametni telefon pripravljen dati iz denarnice.
Pametni telefoni so dosti bolj občutljivi, kakor so bili starejši mobilni telefoni z manjšimi zasloni in fizičnimi tipkami. Zato se priporoča tudi nakup zaščitnega stekla in ovitka, ki bo pomagalo zaščititi vaš pametni telefon. Ovitki so narejeni iz različnih materialov. Največkrat se uporabljajo gumijasti in plastični, so pa tudi kombinacije gume in plastike.
Najboljši pametni telefoni 2020 so trenutno Samsung S20+, Huawei P30 Pro in Iphone 11 Pro.
Urednik
Recent Posts
link to POS oprema, ki jo potrebuje vsako podjetje
POS oprema, ki jo potrebuje vsako podjetje
Vsak lastnik gostinjskega obrata, trgovine, hotela ali neke druge podobne dejavnosti se zelo dobro zaveda, kako pomembno je urejeno in učinkovito poslovanje. Pri tem jim je v veliko pomoč...
Preberi več
link to Izdelava spletnih strani naj bo kakovostna
Izdelava spletnih strani naj bo kakovostna
Izraz izdelava spletnih strani se lahko nanaša na več različnih področij, ki so vsa vključena v proces ustvarjanja spletnega mesta. Izdelava spletnih strani je postopek ustvarjanja spletnega...
Preberi več
Vizija naše spletne strani
Na tej spletni strani boste našli različne vsebine s področja pametnih mobilnih telefonov in ostalih naprav, ki sodijo v to kategorijo. Trudimo se, da objavljamo aktualne in resnično uporabne vsebine, da bo vaša uporaba pametnih mobilnih naprav enostavna in varna. V kolikor imate idejo za članke, ki bi po vašem mnenju lahko zanimali naše bralce, bomo z veseljem prisluhnili vašim predlogom in v primeru, da bodo predlogi dobri nanje tudi spisali primerne prispevke. |
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda kot predsednika senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zamenjava hladilnega agregata in dveh hladilnih stolpov« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KM inštalacije, d. o. o., Škofja vas 65, Škofja vas (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Živko in Purg, o. p., d. o. o., Slomškov trg 1, Maribor, zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 15. 12. 2020
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 23. 7. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004690/2020-B01, in 24. 7. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 142-348824) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 460-42-(810203)/2020-12 z dne 22. 10. 2020, ki je bil 22. 10. 2020 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004690/2020-ODL01, obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika Energoconsulting, d. o. o., Gosposvetska cesta 86, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je predložil najugodnejšo dopustno ponudbo, čeprav je bila po merilih uvrščena na četrto mesto, saj je za vse ponudbe pred njo, med katerimi je bila tudi vlagateljeva kot najugodnejša po merilih, ugotovil, da niso dopustne.
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 30. 10. 2020 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- naročnik ne bi smel šteti, da je predložil ponudbo, ki ni dopustna, saj je ponudil napravo, ki zagotavlja adiabatski visokotlačni sistem za znižanje temperature okolice z delovnim tlakom do 16 bar, pri čemer je ponudil (funkcionalno) boljšo opremo oziroma ustreznejši tip suhega hladilnika, kot ga je določil naročnik na podlagi PZI, ki ga je izdelal izbrani ponudnik, ki je tako sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in jo prilagodil svojim interesom,
- ker so ponudniki iz vseh ponudb, ki so bile uvrščene pred ponudbo izbranega ponudnika, ponudili isti tip suhega hladilnika, je mogoče sklepati, da so si vsi trije ponudniki enako razlagali tehnične specifikacije, poleg tega pa naročnik ni sprejel ustreznih ukrepov za preprečitev izkrivljanja konkurence, konflikta interesov, privilegiranja položaja izbranega ponudnika in neenakopravne obravnave vseh ponudnikov, zato je zaradi spoštovanja načela enakopravne obravnave ponudnikov treba izločiti izbranega ponudnika,
- ima ponujena naprava vse tehnične lastnosti in je boljša od zahtevane opreme, saj »deluje tudi na območju višjih temperatur (od zahtevanih)[3], [3] naprava, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, pri višjih temperaturah ne deluje v skladu s tehničnimi zahtevami, saj ne zadošča željeni kapaciteti pri okolici 35° C in RH 35 %«, »je energetsko učinkovitejša, zaradi manjšega tlaka na šobah«, zagotavlja boljše pršenje v prostor, zagotavlja varnost pred razvitjem legionele in je cenejša,
- dejstvo, da ni vpisal cene na enoto posameznih postavk nima nobenega vpliva na ponujeno (najnižjo) ceno, ki je določena v skupnem znesku po klavzuli »ključ v roke«,
- če je naročnik menil, da rabi podatke o cenah na enoto, bi ga moral pozvati, da dopolni ponudbo, ni pa imel podlage, da bi zaradi tega nepomembnega in nepotrebnega podatka njegovo ponudbo označil, da ni dopustna, in jo zato zavrnil,
- ne razume, zakaj je naročnik zaradi klavzule »ključ v roke« zahteval podatke o cenah na enoto, zato »bi bilo ob za vlagatelja najstrožji razlagi tega pogoja, v zvezi z oddajo javnega naročila označiti vsaj kot nejasnega«,
- če »zahteva ni izpolnjena na način, kot je to pričakoval naročnik, bi moral naročnik p[r]oučiti[,] ali gre za dejansko neizpolnjevanje zahteve ali pa je dvoumno situacijo morda povzročil naročnik sam in negativnih posledic takšne dvoumnosti ne smej[o] bremeniti ponudnikov«,
- je Državna revizijska komisija ne le v zadevi št. 018-299/2013 navedla, da »je v primeru nejasnih določil potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag«,
- naročnik »ni pojasnil, zakaj je bil podatek o cenah na enoto sploh potreben, nadalje zakaj je bil sprva ta podatek le zaželjen in zakaj se je v odgovorih na vprašanje v zvezi s to zahtevo oz. podatkom vselej skliceval, da se cena določa po načelu "ključ v roke" in tako ni nikoli podal jasnega odgovora«,
- »je izbrani ponudnik pripravil razpisno dokumentacijo in je bil intenzivno vključen v pripravo postopka javnega naročanja, saj je izdelal projektno dokumentacijo za strojni del«, »opisana vpletenost izbranega ponudnika« pa predstavlja kršitev transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov,
- »iz razpisne dokumentacije« ni razvidno in iz ravnanja naročnika ne izhaja, da bi sprejel ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja izbranega ponudnika ne izkrivlja konkurenca, kar naročniku nalaga prvi odstavek 65. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3),
- naročnik ni naredil ničesar za preprečitev izkrivljanja konkurence, konflikta interesov, privilegiranja položaja izbranega ponudnika in neenake obravnave ponudnikov, temveč je ravnal ravno nasprotno, zato je treba iz postopka javnega naročanja izločiti izbranega ponudnika, ker drugače ni mogoče zagotoviti upoštevanja načela enakopravne obravnave ponudnikov,
- je treba upoštevati, da je ponudba izbranega ponudnika za kar 46.407,08 evrov višja od vlagateljeve ponudbe, pri čemer je naprava, ki jo je ponudil vlagatelj (pa tudi drugo- in tretjeuvrščeni ponudnik), ustreznejša in funkcionalno boljša, ob tem pa še cenejša od naprave, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ki je pripravil tehnične specifikacije in je tako imel vse potrebne informacije, da je uspel z dražjo in enakovredno, če ne celo slabšo napravo.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 5. 11. 2020 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in pojasnil, zakaj hladilnik, ki ga je ponudil vlagatelj, ne tehnično ne ekonomsko ne izpolnjuje projektno predvidenih zahtev.
Naročnik je s sklepom št. 460-42-(810002)/2020-22 z dne 17. 11. 2020 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
- naprava izbranega ponudnika deluje na delovnem tlaku med 10 in 16 barov ter je v tehnični dokumentaciji proizvajalca opisana kot visokotlačni adiabatni sistem, naprava, ki jo je ponudil vlagatelj, pa deluje na delovnem tlaku 2,5 barov, pri čemer je od proizvajalca dobil pisno izjavo o delovanju na nizkem tlaku 2,5 barov, zato se ne strinja z vlagateljem, da je ponudil napravo, ki je skladna s tehničnimi specifikacijami,
- je vlagatelj v nasprotju z jasno naročnikovo zahtevo, kot izhaja iz odgovora, objavljenega 13. 8. 2020 ob 15.15 na portalu javnih naročil, izpolnil predračun (obrazci OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4), naročnik pa mora ravnati skladno s tem, kar je zahteval, sicer bi kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov,
- bi moral vlagatelj, če se ni strinjal z zahtevo za izpolnitev predračuna, postaviti vprašanje, skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN pa ni mogoče več obravnavati tega očitka (tretji odstavek 25. člena ZPVPJN),
- je vlagatelj nepravilno tolmačil uporabo šestega odstavka 89. člena ZJN-3, saj je zakonska določba o nezmožnosti spreminjanja cene na enoto jasna in neodvisna od tega, ali se ceno določi po klavzuli cena na enoto ali klavzuli ključ v roke,
- se končna cena zaradi spremenjenih okoliščin lahko spremeni kljub klavzuli ključ v roke,
- se nobeno vprašanje ni nanašalo, zakaj je najprej želel vpis cene na enoto, nato pa je to spremenil v zahtevo,
- naročnik ne more avtomatično izključiti izbranega ponudnika, zgolj dejstvo, da je izbrani ponudnik sodeloval pri pripravi popisov, pa ne predstavlja razlogov za njegovo izključitev,
- je omogočil ogled, in sicer trikrat, podaljšal je zakonsko določen rok za prejem ponudb, odgovoril pa je tudi na vsa vprašanja, zastavljena na portalu javnih naročil,
- je to drugi postopek oddaje javnega naročila, saj je predhodno vloženemu zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodil in projektantu naročil odpravo vseh nejasnosti, zoper spremenjene tehnične specifikacije pa »ni bilo podanih pritožb«.
Naročnik je kot prilogo dopisu št. 460-42-(810002)/2020-23 z dne 19. 11. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in del dokumentacije.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 11. 2020 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je tudi navedel, da projektirani suhi hladilnik izbranega ponudnika ne dosega zahtevane kapacitete (»1.351,4 kW pri temperaturi okolice 35°C (zapisan režim na zračni strani 35/34,6°C)«) in nima certifikata skladnosti s standardom VDI 2047, ki ga ima vlagateljeva naprava. Vlagatelj je tudi predlagal postavitev sodnega izvedenca za strojne inštalacije.
Naročnik je na poziv št. 018-188/2020-4 z dne 7. 12. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval še del dokumentacije, in sicer kot prilogo dopisu št. 460-42-(810002)/2020-25 z dne 10. 12. 2020.
Vlagatelj se lahko skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 11. 2020 opredelil do naročnikovih navedb iz sklepa št. 460-42-(810002)/2020-22 z dne 17. 11. 2020, pri čemer je navedel tudi kršitve in dejstva ter predlagal dokaze, ki jih ni navedel oziroma predlagal že v zahtevku za revizijo. Vlagatelj je tako šele v vlogi z dne 23. 11. 2020 navedel, da ponujena naprava izbranega ponudnika nima certifikata skladnosti s standardom VDI 2047, ki ga ima vlagateljeva naprava, šele v vlogi z dne 23. 11. 2020 pa je tudi predlagal postavitev sodnega izvedenca za strojne inštalacije, vendar zanje ni niti zatrjeval, še manj pa dokazoval, da dejstev o certifikatu skladnosti s standardom VDI 2047 ni mogel navesti že v zahtevku za revizijo oziroma predlagati postavitve sodnega izvedenca za strojne inštalacije že v zahtevku za revizijo, oboje torej že v predrevizijskem postopku, zato Državna revizijska komisija tega ni upoštevala pri odločanju o zahtevku za revizijo.
Vlagatelj se je v vlogi z dne 23. 11. 2020 skliceval tudi, da naprava izbranega ponudnika ne dosega zahtevane kapacitete. Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali vsebina navedbe v zvezi s kapaciteto naprave iz ponudbe izbranega ponudnika glede na navedbo s strani 5 zahtevka za revizijo in opombo 3 pomeni navajanje novih dejstev ali pa je to le drugačna ubeseditev navedbe s strani 5 zahtevka za revizijo in opombe 3, temveč je upoštevala, da se vlagatelj tako v zahtevku za revizijo kot v vlogi z dne 23. 11. 2020 sklicuje na delovanje pri temperaturi 35°C (v vlogi z dne 23. 11. 2020 tudi kot 35/34,6°C), kar pa ni zahteva, ki bi bila določena v tehničnih specifikacijah (prim. obrazec OBR-2/3, postavka 2) in zato naročnik ne bi bil upravičen ugotavljati, ali je ponudba izbranega ponudnika dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) na podlagi tehnične specifikacije, ki je ne bi določil do poteka roka za prejem ponudb (gl. prvo poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 v povezavi s 6. in 7. členom ZJN-3 ter prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3).
Vlagatelj ni eden izmed zagovornikov javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZPVPJN, zato z zahtevkom za revizijo lahko uveljavlja le varstvo svojega položaja v postopku javnega naročanja (gl. prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija zato ni upoštevala tistih vlagateljevih navedb, iz katerih je mogoče razumeti, da nasprotuje ravnanju naročnika tudi s ponudbama drugo- in tretjeuvrščenega ponudnika. To, da naj bi tudi ta ponudnika predložila ponudbo s ponudbo enakega predmeta kot vlagatelj, saj je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 460-42-(810203)/2020-12 z dne 22. 10. 2020 enako utemeljil zavrnitev njunih ponudb v zvezi s ponujenim predmetom, glede na prvo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN ni relevantno.
Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno 23. 7. 2020 na portalu javnih naročil in 24. 7. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, prvotno določeni rok za prejem ponudb (24. 8. 2020 do 13. ure; točka IV.2.2 obvestil o javnem naročilu) pa je naročnik spremenil, saj ga je podaljšal na 4. 9. 2020 do 13. ure (točka VII.1.2 obvestil o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku; objava 3. 8. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004690/2020-K01, in 4. 8. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 149-365275). Rok za prejem ponudb je bil že ob objavi obvestila o javnem naročilu dolg vsaj 10 delovnih dni. Kar pomeni, da vlagatelj (neodvisno od ugotavljanja, ali je izpolnjen pogoj iz prve povedi iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN o opozorilu na očitano kršitev) glede na prvi in drugi odstavek 25. člena ZPVPJN ne more šele po poteku roka za prejem ponudb uspešno izpodbiti vsebine objav in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj bi bil zahtevek za revizijo zoper njiju vložen prepozno. Vlagatelj ne glede na ta procesni vidik zahtevka za revizijo skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZPVPJN ne more po poteku roka za prejem ponudb navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Ker je naročnik objavil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila prek portala javnih naročil (gl. povezavo v prvem odstavku točke I.3 obvestil), na portalu javnih naročil pa je odgovarjal na vprašanja, zaradi česar so ti odgovori postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), je bil vlagatelj že pred potekom roka za prejem ponudb seznanjen oziroma je mogel in moral biti seznanjen, kaj je vsebina dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato ne more bodisi zaradi postopkovnih (procesnih) bodisi vsebinskih omejitev, oboje izvirajočih iz 25. člena ZPVPJN, šele v zahtevku za revizijo, ki ga je vložil po prejemu odločitve, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 460-42-(810203)/2020-12 z dne 22. 10. 2020, uspešno uveljaviti kršitev, ki po vsebini pomenijo nasprotovanje vsebini objave in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj tako ne more šele po poteku roka za prejem ponudb – ob dejstvu, da se zaveda (gl. zahtevek za revizijo, str. 6–7), da je naročnik že pred potekom roka za prejem ponudb določal vsebine, ki so vezane na cene na enoto – uspešno izpodbiti določitve tehničnih specifikacij ali zahtev za izpolnitev obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4. Vlagatelj tako ne more šele po poteku roka za prejem ponudb uspešno uveljaviti, da je cena na enoto »nesmiseln podatek« oziroma »nepomemben element ponudbe« (zahtevek za revizijo, str. 6) oziroma da cene na enoto »nimajo nobenega pomena«, »niso potrebne, niti smiselne, še več, so odveč« oziroma so »nepomemben in nepotreben podatek« (zahtevek za revizijo, str. 7), pa niti »naročnik tudi glede te zahteve oz. pogoja ni zadostil, saj ni pojasnil, zakaj je bil podatek o cenah na enoto sploh potreben, zakaj je bil sprva ta podatek le zaželjen in zakaj se je v odgovorih na vprašanja v zvezi s to zahtevo oz. podatkom vselej skliceval, da se cena določa po načelu "ključ v roke" in tako ni podal jasnega odgovora« (zahtevek za revizijo, str. 8). Vlagatelj pa lahko po poteku roka za prejem ponudb v zvezi s tehničnimi specifikacijami in zahtevami za izpolnitev obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 uspešno uveljavlja, da jih je naročnik napačno uporabil pri pregledu vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj torej po poteku roka za prejem ponudb ne more uspeti z zahtevkom za revizijo, če se ta nanaša na določitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, lahko pa uspe z njim, če se ta nanaša na uporabo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o javnem naročilu) prejel pet ponudb, ki jih je razvrstil po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba, ki je sestavljeno iz treh meril (točka II.2.5 obvestila o javnem naročilu in točka 2.14 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pri čemer je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav je po merilu šele četrta, saj je ugotovil, da je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, vse tri ponudbe pred njo, med katerimi je vlagateljeva, ki je bila po merilu najugodnejša, pa niso dopustne v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Naročnik ni pregledal ponudbe, ki je bila po merilu peta najugodnejša. Vlagatelj je navedel, da je predložil ponudbo, ki je dopustna in je naročnik ne bi smel zavrniti, prav tako pa naročnik ne bi smel izbrati ponudbe izbranega ponudnika, čemur je naročnik nasprotoval.
Državna revizijska komisija, tako kot vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 3), ugotavlja, da iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 460-42-(810203)/2020-12 z dne 22. 10. 2020 izhaja, da je naročnik zavrnil vlagateljevo ponudbo zaradi dveh razlogov, zaradi katerih je štel, da vlagatelj ni predložil ponudbe, ki bi bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3: ker ponujeni predmet ni skladen s tehničnimi specifikacijami in ker vlagatelj ni pravilno izpolnil obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 pri cenah na enoto mere. Da bi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, bi moral uspeti izpodbiti oba razloga, ki ju je naročnik uveljavljal v prid odločitvi, da zavrne vlagateljevo ponudbo. Že v primeru, če vlagatelj ne bi uspel izpodbiti enega izmed njiju, ne bi mogel uspeti izpodbiti naročnikove odločitve o zavrnitvi svoje ponudbe. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da tudi morebitna ugotovitev, da naročnik ne bi mogel ali smel šteti, da ponujeni predmet ni skladen s tehničnimi specifikacijami, ne bi bila odločilna v zadevi, zato je najprej preizkusila drugi razlog, ki ga je naročnik uveljavljal v prid odločitvi, da zavrne vlagateljevo ponudbo.
Naročnik je v 3. točki četrtega odstavka točke 2.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (tj. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) določil, da »ponudnik mora v ponudbi predložiti« »izpolnjen[e] obrazc[e] predračunov (OBR-2/1), (OBR-2/2), (OBR 2/3), (OBR-2/4), (OBR-2/5) vključno z vso dokumentacijo, ki je na obrazcih zahtevana«.
Naročnik je v drugem odstavku točke 2.4 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da »ponudnik mora pri pripravi ponudbe in izpolnjevanju obrazcev upoštevati navodila, ki so navedena na posameznem obrazcu«.
Naročnik je v točki 2.8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil:
»Če bodo ali se bodo zdele informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma bodo posamezni dokumenti manjkali, bo naročnik ravnal v skladu z določbo petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena ZJN-3.«
Naročnik je v obrazcih OBR-2/2 (»Gradbeno-obrtniška dela - faza 1«: vključuje 42 postavk), OBR-2/3 (»Strojna dela - faza 1«: vključuje 87 postavk) in OBR-2/4 (»Elektro dela - faza 1«: vključuje 36 postavk) določil tabele, ki so vključevale tudi stolpce z imeni »Enota mere (EM)«, »Količina« in »Cena/EM brez DDV«, na dnu vsakega izmed teh obrazcev pa je bilo med drugim zapisano:
»Zaželeno je, da ponudnik na označena polja z rumeno barvo "Cena na EM brez DDV" vpiše cene posameznih postavk brez DDV«,
kar je naročnik spremenil s popravkom št. 2 (obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljeno 6. 8. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004690/2020-K02, in 7. 8. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 152-371372), s katerim je to besedilo spremenil v:
»Ponudnik mora na označena polja z rumeno barvo "Cena na EM brez DDV" vpisati cene posameznih postavk brez DDV.«
Naročnik je v zvezi z izpolnitvijo obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 dal dodatne informacije na portalu javnih naročil. Naročnik je tako
– na vprašanje:
»Navajate, da je zaželeno da ponudnik na označena polja z rumeno barvo "Cena na EM brez DDV" vpiše cene posameznih postavk brez DDV.
Če sklepamo to pomeni, da količino pomnožimo z ceno za EM in vpišemo skupno vrednost postavke. Je tako v redu??
Škoda da ni na koncu vsakega zavihka pozicija skupaj, katero bi potem vleklo v rekapitulacijo. Torej mi vnesemo skupne vrednosti postavk, to vse ročno seštejemo in potem vpišemo v rekapitulacijo??«
in
– zaprosilo:
»[…] v priloženi datoteki Popravek st 2 - POPISI_popravek 1.xlsx
smo ugotovili naslednje pomanjkljivosti:
Obrazec OBR-2/2 ni stolpca skupaj EC x količina, ni vsote poglavja
Obrazec OBR-2/3 ni stolpca skupaj EC x količina, ni vsote poglavja
Obrazec OBR-2/4 ni stolpca skupaj EC x količina, ni vsote poglavja
Obrazec OBR-2/1 ni povezav do predhodno navedenih obrazcev
prosimo za popravek datoteke.«
13. 8. 2020 ob 15.15 odgovoril:
»Pojasnjujemo, da v objavljeni datoteki "POPISI-popravek 1.xlsx" v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3, OBR-2/4-Popravek1 ni stolpca, ki bi bil zmnožek količina x cena na enoto iz razloga, ker naročnik zahteva ponudbo v skladu z določilom "ključ v roke". Pri navedenih količinah v popisih, ki so bile določene s strani projektanta, so namreč možna določena odstopanja med navedenimi količinami in dejansko potrebnimi količinami, prav tako pa mora ponudnik v ponudbo vključiti tudi dobavo blaga / izvedo del, ki niso zajeta v popisih, so pa potrebna, da se zagotovi funkcionalno delovanje predmeta javnega naročila, v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije.
Posledično tudi ni povezav iz obrazcev (OBR-2/2, OBR-2/3, OBR-2/4-Popravek1) v OBR-2/1 (Rekapitulacijo), razen pri zneskih vzdrževanja (OBR-2/5).
Ponovno izpostavljamo: naročnik zahteva ponudbo v skladu z določilom "ključ v roke", kot je navedeno v dokumentaciji. Ponudnik v obrazcu OBR-2/1 (Rekapitulacija) sam vpiše vrednosti (Z.Š. 1, 2, 3, 4 in 5) v rumeno označenih poljih; znesek za "Preventivno vzdrževanje po navodilu proizvajalca za obdobje 10 let po primopredaji" (Z.Š. 6) se v datoteki samodejno prepiše iz izpolnjenega obrazca OBR-2/5.
Naročnik je v opombah obrazcev (OBR-2/2, OBR-2/3, OBR-2/4) navedel:
"Zaželeno je, da ponudnik na označena polja z rumeno barvo "Cena na EM brez DDV" vpiše cene posameznih postavk brez DDV.''
Predhodno opombo, ki je navedena v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3, OBR-2/4 naročnik spreminja. Le ta se po spremembi glasi:
"Ponudnik mora na označena polja z rumeno barvo "Cena na EM brez DDV" vpisati cene posameznih postavk brez DDV.''
Spremenjena opomba velja v naslednjih obrazcih: OBR-2/2, OBR-2/3, OBR-2/4.
Ne glede na to spremembo pa ne velja, da se mora zmnožek količin in cen na enoto ter seštevek posameznih postavk na posameznem obrazcu (OBR-2/2, OBR-2/3, OBR-2/4) skladati z vrednostmi, ki jih mora ponudnik vpisati v rumeno označena polja na obrazcu OBR-2/1 (Z.Š. 1., 2., 3), saj mora ponudnik z vpisom vrednosti na obrazcu OBR-2/1 upoštevati, da oddaja ponudbo v skladu z določilom "ključ v roke". RAZLOG: Kot je bilo že pojasnjeno so pri navedenih količinah v popisih, ki so bile določene s strani projektanta možna določena odstopanja med navedenimi količinami in dejansko potrebnimi količinami za izpolnitev določila "ključ v roke"«,
s čimer je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).
Iz Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (točki 1.5 in 2.13.1 ter drugi odstavek 3. člena ter drugi in tretji odstavek 9. člena vzorca pogodbe) je razvidno, da se upošteva klavzula ključ v roke.
Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da med naročnikom in vlagateljem dejansko ni sporno, da vlagatelj v razdelkih iz stolpca »Cena/EM brez DDV« iz obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 ni vpisal cen na enoto, temveč vrednosti postavk (ki je izračun količin s cenami na enoto), saj je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, str. 6), da »je podal ponudbo v skladu z zahtevami naročnika, ki je predvidel določitev cene po načelu "ključ v roke". Vlagatelj je zato vpisal v ponudbo samo vrednosti pri posameznih postavkah, ne pa tudi cene na enoto posameznih postavk, saj je podal ponudbo po načelu "ključ v roke" in to ne bi imelo nobenega pomena, saj se ne bodo opravljale izmere enot«, pa je v vseh primerih, ko je bila količina določena kot ena (1), enota mere pa »kpl« ali »kom«, vlagatelj z vpisom cene v razdelkih iz stolpca »Cena/EM brez DDV« iz obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 že po naravi stvari vpisal ceno na enoto. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bilo v OBR-2/2 postavk s količino ena 10, v obrazcih OBR-2/3 in OBR-2/4 pa jih je bilo po 26, zato je že po naravi stvari očitno, da je vlagatelj v primeru teh 62 postavk z vpisom cene v razdelke iz stolpca »Cena/EM brez DDV« vpisal cene na enoto mere. Državna revizijska komisija je zato štela, da med naročnikom in vlagateljem glede teh 62 postavk niti ne more biti spora, temveč je spor o preostalih 103 postavkah, za katere je količina višja od ena (1), za katere vlagatelj sicer ni uveljavljal, da vrednost, vpisana v razdelke iz stolpca »Cena/EM brez DDV« v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4, pomeni ceno na enoto mere (prim. zahtevek za revizijo, str. 6). Če pa bi bil med njima spor tudi o teh 62 postavkah, naročnik glede na to, kar je uveljavljal v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 460-42-(810203)/2020-12 z dne 22. 10. 2020, ne glede na dejansko tolmačenje zahteve na dnu obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4, kot jo je naročnik pojasnil z odgovorom, objavljenim 13. 8. 2020 ob 15.15 na portalu javnih naročil, ne bi bil upravičen šteti, da vlagatelj ni pripravil ponudbe v skladu z naročnikovimi zahtevami.
Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 7), da naročnik ne more nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tolmačiti v škodo ponudnika (vlagatelja). Čeprav je naročnik sprva določil, da je vpis cen v razdelke iz stolpca »Cena na EM brez DDV« v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4, zaželen, je to naknadno spremenil v zahtevo, ki zavezuje ponudnike pri pripravi ponudbe, saj morajo vpisati te cene. V obveznosti vpisa ne more biti nejasnega tolmačenja, saj je glagol morati, ki ga je naročnik uporabil, enopomenski in ne prepušča ponudnikom svobode izbire, ali bodo nekaj storili ali ne. Čeprav Državna revizijska komisija lahko ugotovi, da je naročnik določil klavzulo ključ v roke, ki ima svoj pomen, kot ga določa 659. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.), in služi določenemu namenu, to ne spremeni tega, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne more več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj mu to onemogočajo 6. in 7. člen ZJN-3 ter prva poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija drugače kot vlagatelj (prim. zahtevek za revizijo, str. 7) ne more tolmačiti zahtev v zvezi z izpolnitvijo obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 na način, da ni jasno, katere cene je naročnik zahteval, da ponudniki vpišejo v razdelke iz stolpca »Cena na EM brez DDV« v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4. Res je sicer, da bi bila lahko vsebina nekaterih delov navodil tudi jasnejša, vendar to ne spremeni tega, da ta v delu, ki je relevanten za rešitev zadeve, jasno sporoča, da morajo ponudniki v razdelke iz stolpca »Cena na EM brez DDV« v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 vpisati cene na enoto mere brez DDV, čeprav naročnik oddaja javno naročilo ob upoštevanju klavzule ključ v roke. Da je ta zahteva jasna, izhaja že iz prve povedi iz odgovora, objavljenega 13. 8. 2020 ob 15.15, na portalu javnih naročil, saj je naročnik navedel, da v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 »ni stolpca, ki bi bil zmnožek količina x cena na enoto« in takega stolpca naročnik ni vključil niti naknadno. Kar kaže na to, da so bili že od objave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razdelki iz stolpca »Cena na EM brez DDV« v obrazcih OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4 kljub klavzuli ključ v roke namenjeni vpisu cene na enoto brez DDV. Državna revizijska komisija je že opozorila, da vlagatelj ne more šele po poteku roka za prejem ponudb uspešno uveljaviti, da je cena na enoto »nesmiseln podatek« oziroma »nepomemben element ponudbe« (zahtevek za revizijo, str. 6) ali da cene na enoto »nimajo nobenega pomena«, »niso potrebne, niti smiselne, še več, so odveč« oziroma so »nepomemben in nepotreben podatek« (zahtevek za revizijo, str. 7), zato vlagatelj po poteku roka za prejem ponudb lahko uspešno uveljavi le tiste kršitve, ki se nanašajo na naročnikov pregled tega dela vlagateljeve ponudbe. Naročnik je zato v nasprotju z vlagateljevimi stališči (zahtevek za revizijo, str. 6–7) smel šteti, da se v vlagateljevi ponudbi nahaja pomanjkljivost glede izpolnitve obrazcev OBR-2/2, OBR-2/3 in OBR-2/4, in sicer, kot je Državna revizijska komisija predhodno pojasnila, pri 103 (ne pa 165) postavkah. Vendar Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali bi vlagatelj lahko na podlagi šestega odstavka 89. člena ZJN-3 popravil ponudbo v delu, ki vključuje to pomanjkljivost, kot je uveljavljal (zahtevek za revizijo, str. 7, drugi odstavek), saj je vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 7, tretji odstavek) izhajal iz predpostavke, da bi ga moral naročnik pozvati na dopolnitev ponudbe, vendar je v prvi povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 določena le možnost ravnanja naročnika, ne pa njegova dolžnost, saj naročnik lahko zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo. V nadaljevanju prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 je določen še pogoj, ki se sklicuje na naročnikovo upoštevanje načel iz 6. (načelo transparentnosti javnega naročanja) in 7. (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) člena ZJN-3, vendar vlagatelj kršitve prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 ni uveljavljal v smeri, da je naročnik kršil načelo iz 7. člena ZJN-3, ker bi izbranemu ponudniku omogočil dopolnitev ali pojasnilo ponudbe in mu torej omogočil odpravo pomanjkljivosti, vlagatelju pa ne. Državna revizijska komisija tako sploh nima podlage v vlagateljevi trditveni podlagi, da bi lahko ugotovila kršitev 7. člena ZJN-3 v povezavi z uporabo prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je še preizkusila vlagateljevo navedbo, da bi ga naročnik moral pozvati na dopolnitev ponudbe (zahtevek za revizijo, str. 7, tretji odstavek), z vidika točke 2.8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki sicer ni nejasna v razmerju do vlagatelja in mu ne nalaga obveznosti, vendar ta ne omogoča zaključka, da se je naročnik brezpogojno zavezal ravnati na način iz petega, šestega in sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 (na način iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 sicer lahko ravna le ponudnik), temveč bo to storil v skladu s temi pravnimi podlagami, peti odstavek 89. člena ZJN-3 pa, kot že navedeno, naročniku daje le možnost pozvati ponudnika (vlagatelja) na določeno ravnanje v zvezi s ponudbo, ki vsebuje pomanjkljivosti. Niti točka 2.8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe torej ni podlaga, na katero bi se lahko vlagatelj uspešno oprl, da bi ga moral naročnik pozvati na dopolnitev oziroma pojasnilo ali popravek ponudbe (enako v primerljivih zadevah št. 018-060/2018 in 018-211/2019). Naročnik je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 460-42-(810203)/2020-12 z dne 22. 10. 2020 sicer navedel, da je v vlagateljevi ponudbi ugotovil še dve drugi pomanjkljivosti, vendar vlagatelja ni pozval na dopolnitev ali pojasnilo ponudbe. Vendar Državna revizijska komisija teh vlagateljevih navedb ni mogla upoštevati neodvisno od tega, da bi jih (zaradi že pojasnjenega glede prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 in točke 2.8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) lahko tolmačila vlagatelju v prid le ob uveljavljanju kršitve temeljnega načela iz 7. člena ZJN-3 pri uporabi prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, česar pa vlagatelj ni uveljavljal.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izpodbiti drugega razloga, na podlagi katerega se je naročnik odločil šteti, da vlagatelj ni predložil ponudbe, ki bi bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, zato je morala – ob upoštevanju uvodnega pojasnila o uspehu zoper oba razloga, ki ju je naročnik uveljavljal v prid odločitvi, da zavrne vlagateljevo ponudbo – zaključiti, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo zoper naročnikovo odločitev, da zavrne njegovo ponudbo.
Državna revizijska komisija neodvisno od odgovora, ali bi vlagatelj imel aktivno legitimacijo v smislu prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN za uveljavljanje kršitve 65. člena ZJN-3, saj ni tisti subjekt, ki je sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik pa bi ga želel izključiti, ni mogla ugotoviti kršitve 65. člena ZJN-3.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je bil izbrani ponudnik vključen v pripravo dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj je naročnik vanjo vključil poglavje »PZI – Projekt za izvedbo«, junij 2020, ki predstavlja tehnične specifikacije v smislu 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, pripravil pa jih je izbrani ponudnik. To je jasno razvidno iz podatkov v poglavju »PZI – Projekt za izvedbo«, junij 2020, pri čemer so se s podatkom o avtorju tega poglavja ponudniki lahko seznanili že od objave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na portalu javnih naročil, saj je bilo to poglavje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila dostopno prek povezave iz prvega odstavka točke I.3 obvestil o javnem naročilu. Naročnik podatka o avtorju poglavja »PZI – Projekt za izvedbo«, junij 2020, torej ni skrival. Vlagatelj se je od objave poglavja »PZI – Projekt za izvedbo«, junij 2020, lahko tudi seznanil s tehničnimi specifikacijami, zato naročnik ni skrival niti podatkov, potrebnih za pripravo ponudbe glede predmeta. Naročnik je tudi večkrat zagotovil ogled, ogled pa je institut, ki zagotavlja informiranost za namen priprave ponudb (gl. drugi odstavek 74. člena ZJN-3). Naročnik tudi ni zavrnil vlagateljeve ponudbe na podlagi tehnične specifikacije, s katero ne bi seznanil ponudnikov, temveč je vlagatelj uveljavljal, da je naročnik to tehnično specifikacijo napačno tolmačil. Državna revizijska komisija tako ni mogla ugotoviti, da bi bilo kršeno načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Vlagatelj je navedel, da naročnik ni zagotovil enake obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), vendar vlagatelj ni uveljavljal, da je moral pri pripravi ponudbe upoštevati drugačne izhodiščne tehnične specifikacije kot izbrani ponudnik, saj sta oba morala upoštevati tehnične specifikacije, kot so razvidne iz poglavja »PZI – Projekt za izvedbo«, junij 2020, ki je bilo objavljeno prek povezave iz točke I.3 obvestil o javnem naročilu. Vlagatelj ni niti navedel, da bi naročnik od njega zahteval kaj več ali drugače kot od izbranega ponudnika. Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 8), da je izbrani ponudnik »imel vse potrebne informacije, da je uspel na razpisu z dražjo in najmanj enakovredno, če ne celo slabšo napravo«, vendar ni navedel, katere druge informacije bi moral imeti vlagatelj še, da bi lahko pripravil ponudbo. Državna revizijska komisija se ne opredeljuje, ali bi tako kršitev moral vlagatelj sicer uveljavljati le do poteka roka za prejem ponudb (gl. prvi, drugi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN) po opozorilu na portalu javnih naročil (gl. prvo poved iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN). Vlagatelj ni niti navedel, da naročnik ni določil roka, ki bi bil dovolj dolg za pripravo ponudbe, pri čemer se Državna revizijska komisija ne opredeljuje, ali bi tako kršitev moral vlagatelj sicer uveljavljati le do poteka roka za prejem ponudb (gl. prvi, drugi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN) po opozorilu na portalu javnih naročil (gl. prvo poved iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN). Vlagatelj tako ni uspel utemeljiti, da naročnik ni sprejel ustreznih ukrepov, kot jih določa prvi odstavek 65. člena ZJN-3 (v povezavi s prvo povedjo iz drugega odstavka 65. člena ZJN-3), še manj pa, da je prišlo do izkrivljanja konkurence. Na to ugotovitev ne vpliva dejstvo, da je bila ponudba izbranega ponudnika četrta najugodnejša po merilih ali da je bila dražja od vlagateljeve ponudbe, saj to prej kaže, da bi lahko naročnik izbral drugo ponudbo, kot je ponudba izbranega ponudnika, če bi bila katera izmed drugih ponudb skladna s tehničnimi specifikacijami in bi bila zato tudi v tem delu dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. To zlasti velja, ker iz obrazca OBR-2/3 pri opisu postavke 2 ne izhaja, da je naročnik določil, da je mogoče ponuditi le referenčni suhi hladilnik, temveč je dopustil ponudbo tudi enakovrednega blaga. Dejstvo, da sta bila v obrazcu OBR-2/3 pri opisu postavke 2 navedena referenčni suhi hladilnik in tudi klavzula o enakovrednem blagu, je bilo znano že od prvotne objave obrazca OBR-2/3 (gl. dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila prek povezave iz točke I.3 obvestil o javnem naročilu), vlagatelj pa bi lahko zoper sklicevanje na referenčni suhi hladilnik, če je menil, da to ni skladno s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3, še pred potekom roka za prejem ponudb vložil zahtevek za revizijo (prvi in drugi odstavek 25. člena ZPVPJN) po opozorilu na portalu javnih naročil (prva poved iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN). Iz 65. člena ZJN-3 tudi ne izhaja, da mora naročnik sprejeti posebne ukrepe (vloga z dne 23. 11. 2020, str. 4), temveč morajo ti ukrepi biti ustrezni.
Vlagatelj je tudi zatrjeval obstoj konflikta interesov (zahtevek za revizijo, str. 8–9), kar je Državna revizijska komisija obravnavala kot uveljavljanje kršitve katere izmed določb 91. člena ZJN-3, ki ureja preprečevanje nasprotja interesov. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel dejanskega stanja, ki bi ga bilo mogoče podrediti pod katero izmed določb 91. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je na podlagi elektronskih naslovov iz sklepa o imenovanju članov komisije št. 462/42(810203)/2020-1 z dne 19. 6. 2020 razvidno, da so vsi člani strokovne komisije v smislu drugega odstavka 66. člena ZJN-3, ki jih je naročnik imenoval s tem sklepom, zaposleni pri naročniku, te osebe pa so tudi izvajale posamezna dejanja v postopku javnega naročanja. Državna revizijska komisija na podlagi posredovane dokumentacije k dopisoma št. 460-42-(810002)/2020-23 z dne 19. 11. 2020 in 460-42-(810002)/2020-25 z dne 10. 12. 2020) ni mogla ugotoviti, da bi izbrani ponudnik (po svojem kadru) sodeloval pri pregledu (vlagateljeve) ponudb(e), vlagatelj pa česa takega niti ni navedel. Vlagatelj ni niti navedel, da bi bil katerikoli izmed članov strokovne komisije ali predstojnik naročnika, ki je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 460-42-(810203)/2020-12 z dne 22. 10. 2020, v kakšni povezavi z izbranim ponudnikom, ki bi bila lahko pravno relevantna v smislu 91. člena ZJN-3.
Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 15. 12. 2020
Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor,
- Odvetniška družba Živko in Purg, o. p., d. o. o., Slomškov trg 1, 2000 Maribor,
- Energoconsulting, d. o. o., Gosposvetska cesta 86, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
Work type: All work types Habilitation (m4) Specialist thesis (m3) High school thesis (m6) Bachelor work * (dip) Master disertations * (mag) Doctorate disertations * (dok) * old and bolonia study programme
Language: All languagesSlovenianEnglishGermanCroatianSerbianAfrikaansAlbanianArabicArmenianAzerbaijaniBosnianBulgarianCatalanChineseCzechDanishDutchEstonianFinnishFrenchGeorgianGerman (Austrian)GreekHungarianIrishItalianJapaneseKazakhLatinLatvianLithuanianMacedonianMalteseMontenegrinNorwegianPolishPortugueseRomanianRussianSerbian (cirilic)Slavic languagesSlovakSpanishSwedishTurkishUkrainianMultilingualUndeterminedUnknown
Search in: DKMORS MORS - MORS publications PŠŠ - Command and Staff School ŠČ - Officer Candidate School ŠP - Non-Commissioned Officer SchoolCOBISS
Options: Show only hits with full text
Reset
1 - 2 / 2
1
1.
Uporaba zunanjih virov (outsourcing) za potrebe logistike Slovenske vojske : zaključna naloga
Vlado Pakiž, 2008
Abstract: Outsourcing je izraz, ki izhaja iz besedne zveze %outside resourse using%, v slovenščino pa ga prevajamo kot uporaba zunanjih virov. Je zelo razširjena metoda. V logistiki se uporablja takrat, ko podjetja nedonosne sektorje v podjetju izločijo in jih predajo v izvrševanje zunanjemu izvajalcu, s tem pa pridobijo možnost, da se osredotočijo na svojo ključno in glavno dejavnost, za katero so specializirani. S pomočjo te metode si podjetje lahko pridobi konkurenčne prednosti in tako postane najboljše na svojem področju. Spreminjanje varnostnega okolja v Evropi je imelo močan vpliv tudi na preoblikovanje oboroženih sil, ki je usmerjeno k precejšnjemu zmanjšanju finančnih sredstev in števila aktivnih sil, hkrati pa zagotavljanju večje mobilnosti, prilagodljivosti in učinkovitosti. Vse te naloge predstavljajo za vojaško logistiko nove in velike izzive. Da bi uspešno podpirala operativne vojaške enote, mora biti tudi sama zgrajena na enakih kriterijih, poleg tega pa mora biti še ekonomična. Oblikovanju učinkovite in ekonomične vojaške logistike lahko prispevajo izkušnje in sodobne rešitve poslovne (podjetniške) logistike, treba jih je samo prilagoditi vojaškim logističnim sistemom. V nalogi sem se osredotočili na pomen in uporabo zunanjega izvajanja v vojaški logistiki, pri čemer gre za specializirana podjetja, ki prevzemajo opravljanje posamezne logistične funkcije za potrebe vojske. Predstavili sem tudi prednosti in slabosti uporabe zunanjega izvajanja. Mnenja sem, da se bo uporaba zunanjih virov kljub omenjenim negativnim dejstvom vsako leto povečevala in tako prispevala k izboljšanju delovanja logistike v Slovenski vojski.
Found in: osebi
Keywords: logistika, zunanje izvajanje del, Outsourcing, Slovenska vojska
Published: 11.11.2011; Views: 7750; Downloads: 195
Fulltext (577,81 KB)
2.
Motiviranje pripadnikov (človeških virov) 157. logističnega bataljona : zaključna naloga
Timon Kopitar, 2009
Abstract: Pri iskanju motivov, zakaj ljudje delajo, ni enotnega odgovora, ker so velike razlike med posamezniki in dejavniki, ki vplivajo na motiviranje. Motiviranje zaposlenih je pomembno tako za posameznike kot za organizacijo, ki ji pripadajo. Obstaja več dejavnikov s katerimi vplivamo na motiviranje, med pomembnejše dejavnika spadata tudi nagrada in kazen. Motiviranje človeških virov je pomembno za uspešno delovanje in razvoj 157. logističnega bataljona, zato sem ga v nalogi obravnaval in iskal boljše rešitve na tem področju. Proučil sem nematerialne in materialne načine motiviranja in ugotovil, da bi bilo področje motiviranja pripadnikov 157. logističnega bataljona treba izboljšati. Anketa je pokazala, da pri pripadnikih naše enote ni na prvem mestu denar, plačilo za delo, ampak so najpomembnejši odnosi v kolektivu. Treba bi bilo doseči večjo težo priznanj in ureditev karierne poti za motiviranje zaposlenih ter izboljšati motivacijski vpliv plačnega sistema z njegovimi spremembami. Možnosti 157. logističnega bataljona za motiviranje svojih pripadnikov so zelo omejene in velika težava v povezavi s tem je, da nanivoju SV ni zavedanja o pomembnosti sistema motiviranja svojih pripadnikov ter sistemskega dela na tem področju.
Found in: osebi
Keywords: motiviranje, nagrajevanje, človeški viri, motivacijske teorije, karierna pot, delovni dosežki, Slovenska vojska, 157. logistični bataljon |
V letu 2019 vas vabimo na strokovna izobraževanja, namenjena širši strokovni javnosti, s področij novejših spoznanj znanstvene discipline zdravstvene nege, prehranskega svetovanja, dietetike, aplikativne kineziologije in povezanih strok.
Naslednje v nizu strokovnih izobraževanj je izobraževanje z naslovom “Uvodno izobraževanje za mentorje praktičnega usposabljanja v delovnem okolju za dietetike“.
VABILO
KDAJ? v sredo, 27. marca 2019, s pričetkom ob 15.00 uri
KJE? v prostorih UP Fakultete za vede o zdravju (sejna soba), Polje 42, 6310 Izola
Prijave: mariza.bulic@fvz.upr.si, 05/ 662 64 77
Prijave zbiramo do petka, 22. marca 2019. Izobraževanje je brezplačno in primarno namenjeno novim mentorjem in dosedanjim mentorjem, ki se uvodnega izobraževanja še niso udeležili. |
Kartuše lahko etično recikliramo. Proizvajalci originalnih kartuš so pripravljeni celo vlagati del dobička, ki ga pridobijo iz prodaje v postopke etičnega recikliranja, potem ko so njihovi tiskalniški ali tonerski vložki dosegli konec svojega življenjskega cikla. Dobavitelji generičnih kartuš nimajo nobenih postopkov za recikliranje kartuš, ki jih proizvajajo. Ohranjajo 100% svojega dobička in ne prispevajo k okolju prijaznim ukrepom in temeljijo k temu, da uporabljene kartuše za črnilo in toner končajo na odlagališčih.
Pomembno je, da dobavitelji črnila in tonerja ravnajo odgovorno, saj je le v Avstraliji vsako leto na odlagališčih skoraj 30 milijonov uporabljenih kartuš. Obstaja opazna razlika v življenjski dobi med različnimi vložki. Namen proizvajalcev originalne opreme je izdelati kartuše s črnilom, ki zagotavljajo najboljši izkoristek strani in kakovost. Z nakupom generikov obstaja možnost, da bo donosnost tiskanja ne le nižja, temveč da bo zaradi napačnih odtisov in izgube prišlo do nižje trajnosti odtisov in povečanih stroškov. Generika oziroma generične kartuše lahko poškodujejo tiskalnik.
Orginalne tiskalne kartuše so posebej zasnovane za vaš tiskalnik. S tem se zmanjša nevarnost poškodb tiskalnika in tako zmanjšate nepredvidene stroške popravila. Generične kartuše s črnilom ne zagotavljajo enake kakovosti, kot jo proizvajalci originalne opreme. Prava kartuša s črnilom je prava pot. Čeprav je začetna nabavna cena nekoliko višja, boste pri tiskanju imeli več miru in koristi.
Tiskalniki so neverjetni, vendar so lahko tudi neprijetni, če kupite napačnega ali če vlagate v napačne izdelke, glede na vaše potrebe tiskanja. Obstaja več stvari, ki jih morate upoštevati, da zagotovite, da ne kupujete le pravih potrošnih materialov, temveč da iz svojega tiskalnika dobite najboljšo možno vrednost. Tukaj je nekaj predlogov, ki jih je treba upoštevati. Read More…
August 28, 2018at 6:29 pm | Kartuše | Comments Disabled
Ali poznate kartušo za tiskalnik?
By admin
Kartuša za tiskalnik je odstranljiva naprava, ki se uporablja v tiskalniku in vsebuje črnilo (ali drugo sorodno snov), ki je potrebna za samo tiskanje. Izraz tiskalni vložek se običajno nanaša na brizgalno tehnologijo. Ta vrsta kartuše vsebuje enobarvno tekoče črnilo (enobarvna kartuša) ali več barv v ločenih komorah (večbarvna kartuša). V zadnjem primeru izčrpanost ene barve zahteva zamenjavo celotne kartuše. Veliko modelov tiskalnikov uporablja črno kartušo in večbarvno kartušo s tremi osnovnimi barvami (cian, magenta in rumena), vendar so zelo priljubljeni tudi tiskalniki, ki uporabljajo enobarvne kartuše.
Brizgalni vložek oziroma kartuša je običajno sestavljena iz umetne snovi, enotnega bloka in tiskalne glave. Dejansko je naprava sama, ki izvaja razpršenje drobnih kapljic črnila, ki kasneje sestavljajo sliko na papirju. V nekaterih primerih se glava nahaja v tiskalniku in se je nikoli ne odstrani, razen pri popravilih. Ta rešitev vključuje tveganje, da se ob izteku črnila izpraznijo drobni kanali črnila, ki tečejo skozi glavo, kar pa lahko povzroči poškodbe glave. Da bi se izognili temu pojavu, so nekateri modeli vložkov oziroma kartuš opremljeni s čipom. Čip je sposoben oceniti količino črnila in te podatke sporočit tiskalniku, da se opozori uporabnika, da je potrebno zamenjati kartušo. Za večjo varnost je za nekatere modele predvideno tudi samodejno blokiranje sistema. Ta sistem je že dolgo v središču številnih polemik, saj se s tem potrošniku močno omeji možnost uporabe kartuš, ki niso izvirne. Read More…
July 26, 2018at 8:29 am | Kartuše | Comments Disabled
Kako zamenjati črnilo oziroma kartušo?
By admin
Na spodnjem posnetku si oglejte najlažji in najenostavnejši način za menjavo črnila oziroma kartuše!
May 16, 2018at 3:43 pm | Kartuše | Comments Disabled
Nepogrešljiv del pisarniškega materiala so kartuše
By admin
Veliko ljudi se na delovnem mestu posveča predvsem pisarniškemu delu. Pri tem na njihovi delovni mizi nikakor ne sme manjkati računalnik, tiskalnik ter še nekatere druge naprave, ki jim omogočajo, da je njihovo delo narejeno hitro, učinkovito in tudi dovolj kakovostno, da ga lahko mirno oddajo iz svojih rok. Tiskanje je postala vsakodnevna rutina, ki zahteva tudi veliko dodatnih sredstev, ki prav tako omogočajo, da je tovrstna dejavnost narejena na vrhunskem nivoju. Včasih je veljalo, da smo se z najboljšimi tiskalniki lahko srečevali samo v posebnih prostorih, kjer je bila glavna storitev tiskanje, danes pa tiskalnike najboljših proizvajalcev najdemo že na vsakem koraku, tudi na domovih posameznikov. Kartuše in tonerji pa jim tako predstavljajo nepogrešljiva sredstva, za katera se ne sme zgoditi, da jih zmanjka. Ravno zato je najbolje, da si doma in na delovnem mestu naredimo potrebno zalogo, ki nam bo preprečevala neprijetne situacije. V nadaljevanju se bomo osredotočili predvsem na kartuše, vzporedno z njimi pa bomo povedali še nekaj o tonerjih, brez katerih tudi ne gre. Read More…
May 16, 2018at 3:36 pm | Kartuše • Pisarniški material | Comments Disabled
Kaj je dobro vedeti o Kartušah?
By admin
Sodobni čas nam je omogočil, da imamo tudi doma in ne samo na delovnem mestu naprave in kartuše, ki nam močno olajšajo delo. Konkurenca na trgu je velika, zato so cene naprav ter vseh njenih pripomočkov postale ugodne in kot take sprejemljive za vsakogar izmed nas. Tako imamo tudi doma, v domači pisarni, na mizi računalnik vrhunskega proizvajalca, poleg njega pa je običajno še tiskalnik, ki ga vse bolj potrebujemo pri svojem delu. Če tega nimamo doma, ga imamo zagotovo na delovnem mestu. Tudi ta velja za izdelek priznane blagovne znamke in zato deluje popolnoma brezhibno. To mu omogočajo tudi nekateri dodatni deli ter sredstva, brez katerih ne bi mogel delovati. Pri tem v ospredje postavljamo kartuše, ki veljajo za nepogrešljivi material. Dobro je, da jih imamo tudi na zalogi, saj je situacija, da nam zmanjka kartuše, lahko sila neprijetna. Tudi cene kartuš so postale dokaj ugodne, sploh če vemo, med katerimi se splača izbirati in kje jih nakupovati. Read More…
May 7, 2018at 8:16 am | Kartuše | Comments Disabled
Težave pri tiskanju s kartušami
By admin
Uporabljajte postopek čiščenja tiskalne glave, da bi dobili najboljše rezultate za tiskanje. Tiskanje nekakovostnih slik je pogost pojav in ima lahko več možnih vzrokov. Včasih moramo odstraniti verjetne vzroke enega za drugim, preden greste na nož
zamenjati kartuše s črnilom. Prvi korak je, da izvedete preskusni izpis, da natančno ugotovite, kje je težava. Da ugotovite ali je vprašanje pokritosti kartuše s črnilom ali pa je v poravnavi tiskanja. Problem poravnave je lahko opazen, ker je besedilo lahko poševno ali izkrivljeno, v drugem primeru je dovolj jasno. Druga težava, s katero se lahko srečate, je očitna slaba kakovost tiskanja z manjkajočimi deli ali pomanjkljivostmi, ki se pojavljajo v besedilu ali sliki.
Tiskanje preizkusnega tiska bo razkrilo, kje je težava. Če želite natisniti preskusno stran, odprite datoteko tiskanje> lastnosti> vzdrževanje> poravnava tiskalne glave. V tiskalnik boste morali naložiti več listov papirja, saj boste večkrat natisnili več preskusnih strani. Stran za preverjanje poravnave bo prikazala, če so črke poševne in upoštevajte, da na zaslonu izberete najboljše nastavitve, tako da ponastavite poravnavo. To je precej redko, da mora ponastavitev zahtevati prilagoditev, vendar se to občasno zgodi. Če poravnava ni težava, je čas, da natisnete besedilno stran, da preverite kakovost tiskanja. Read More…
March 18, 2018at 9:09 pm | Kartuše • Tiskalniki | Comments Disabled
3 razlike med originalnimi in neoriginalnimi kartušami!
By admin
Neoriginalne kartuše v primerjavi z originalnimi kartušami
1. Cena
Nakup neoriginalnih kartuš je pogosto precej cenejši, vendar morda ni nujno, da bo dolgoročno stroškovno učinkovit. Za tiskanje kakovostnih barvnih dokumentov in fotografij je priporočljivo kupiti črnilo orginalnega proizvajalca. Te so oblikovane za delo s svojimi tiskalniki in papirjem, kar daje najboljše rezultate kakovosti. Za tiste, ki veliko tiskajo, jim lahko združljive kartuše prihranijo veliko denarja. Vendar preverite, ali kupujete kakovostne barve in tonerje saj se od prodajalcev do prodajalcev razlikujejo.
2. Izsušitev črnila
Če ne tiskate veliko, ste v nevarnosti, da se črnilo izsuši in blokira tiskalno glavo. V tem primeru je najbolje, da se držite originalnih kartuš proizvajalca, saj vsebujejo posebno formulirano kemikalijo, ki preprečuje zamašitev tiskalne glave. Zagotavljanje črnila in tonerja v dobrem stanju je bistveno za ohranjanje zdravja vašega tiskalnika. Ali je to tekoče črnilo za vaš brizgalni tiskalnik ali toner v prahu za vaš laserski tiskalnik, razumevanje datuma poteka in pravilno shranjevanje kartuš je pomembno. To velja za oba primera, v pisarnah z visoko zahtevo po tiskanju in za občasno zahtevo potiskanju v domači uporabi. Read More… |
Del Fiskars modularnega zalivalnega sistema, združite različne pršilne šobe in ročaje, glede na vaše potrebe
Odporna na zmrzal
Pri nizkih temperaturah prijetnejša na otip, kot kovinske pršilne pištole
Kompatibilna z izdelki drugih proizvajalcev
Fiskars večfunkcijska pršilna pištola ponuja udobje SoftGrip ročaja in lahkotnost nastavljanja različnih oblik pršenja. |
Če ste pri sladkanju s čokolado pozorni na njeno embalažo, ste morda opazili, da je v logotipu priljubljene švicarske čokolade skrita posebna podoba.
Na prvi pogled je logotip čokolade Toblerone le navadna gora, ki spominja na trikotnik, kakšna je značilna oblika te čokolade. A če pogledate bolj pozorno, se v gori skriva medved, ki stoji na zadnjih nogah. Proizvajalec je medveda na podobo dodal zato, ker so te živali simbol švicarskega mesta Bern, od koder izvira podjetje. Da je mesto močno povezano s temi kosmatinci, je mogoče sklepati že iz njegovega imena: Bär namreč po nemško pomeni medved. Osrednji simbol Berna pa lahko najdete tudi v zastavi in grbu istoimenskega kantona.
Poceni prenova kopalnice, ki je dala vrhunski rezultat
Magazin
24. Nov 2022
Magazin
24. Nov 2022
Inovativni Japonci: 5 pametnih izumov, ki se jim preostali svet le čudi
Magazin
23. Nov 2022 0
Magazin
23. Nov 2022 0
To so najpogostejše napake, ki jih delajo domači kuharji. Tudi vi?
Dom
23. Nov 2022 0
Dom
23. Nov 2022 0
Čokolada Toblerone je na trg prišla leta 1908, od zgodnjih 90. let prejšnjega stoletja pa so jo ekskluzivno proizvajali v Švici. Tradicija proizvodnje čokolade v Bernu je tako dolga že več kot 100 let, medtem ko je oblika čokolade poklon švicarskim Alpam.
A več kot sto let stara tradicija proizvodnje čokolade izključno v Bernu bo prekinjena. Kot smo že pisali, bodo namreč priljubljeno čokolado konec prihodnjega leta zaradi velike rasti stroškov in povečanja proizvodnje začeli proizvajati tudi na Slovaškem, prav tako bodo spremenili embalažo čokolade, saj na njej ne bo več smelo pisati ‘proizvedeno v Švici’, namesto tega bo pisalo ‘zasnovano v Švici’.
Proizvajalec znane čokolade je poleti za Reuters pojasnil, da je “Bern v osrčju Tobleronove zgodbe, še vedno bomo tudi tu proizvajali naše 100-gramske čokolade”. |
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter dr. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Analiza uporabe njiv za potrebe ocena zalog ogljika 2019«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Dean Starc, Poslovno svetovanje, s. p., Rakuševa 28, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 6. 2019
odločila:
1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Analiza uporabe njiv za potrebe ocena zalog ogljika 2019«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 430-10/2019/15 z dne 12. 3. 2019.
2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, objavil na Portalu javnih naročil dne 6. 2. 2019, pod številko objave JN000637/2019-W01.
Dne 22. 3. 2019 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil prvo stran dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, iz izreka katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo ne odda, ker ni prejel nobene dopustne ponudbe (dokument, št. 430-10/2019/15 z dne 12. 3. 2019). Dne 29. 3. 2019 je naročnik na Portalu javnih naročil prej omenjeni dokument objavil ponovno, tokrat v celoti.
Vlagatelj je z vlogo z dne 28. 3. 2019, ki jo je naročnik prejel istega dne, vložil zahtevek za revizijo zoper Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, objavljeno dne 22. 3. 2019.
V zahtevku vlagatelj navaja, da je naročnik v postopku prejel dve ponudbi, pri čemer je bila vlagateljeva po merilu »najnižja ponudbena cena« uvrščena na prvo mesto. Vlagatelj na dan objave izpodbijane odločitve drugih informacij nima, saj je bila na Portalu javnih naročil objavljena zgolj prva stran odločitve. Odločitev tako ne vsebuje vseh elementov, kot jih zahteva Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), saj ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov, naročnikove odločitve, ali bo izvedel nov postopek, kot tudi ne pravnega pouka. S takšnim ravnanjem naročnika je kršeno načelo transparentnosti iz 6. člena tega zakona. Cilj vlagatelja ni zgolj razveljavitev sporne odločitve zaradi manjkajočih elementov, temveč pospešitev predrevizijskega postopka in pravočasna pridobitev posla, zaradi česar je zahteval vpogled v postopkovno dokumentacijo, ki mu ga je naročnik tudi omogočil. Vlagatelj je na vpogledu ugotovil dejanski razlog za naročnikovo odločitev, saj je na drugi strani izpodbijane odločitve določeno, da vlagateljeva ponudba presega naročnikovo ocenjeno vrednost.
Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik kršil ZJN-3 tudi zato, ker je obe ponudbi dejansko izločil na podlagi ocenjene vrednosti, ne pa na podlagi zagotovljenih sredstev. Vlagatelj izraža prepričanje, da je njegova ponudba dopustna, saj ne presega naročnikovih zagotovljenih sredstev. To dokazuje tudi skupna ocenjena vrednost, opredeljena v naročnikovem Sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije, ki je višja od vrednosti vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj po vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da naročnik po izdaji sklepa o začetku postopka ni nikoli sprejel ustreznega dokumenta, ki bi določal višino zagotovljenih sredstev. Pripravil je zgolj »Zapisnik ocenjevalne strokovne komisije o ocenjevanju vlog«, z dne 6. 3. 2019, iz katerega je razvidno, da naj bi se v času do odpiranja ponudb višina zagotovljenih sredstev znižala za cca. 3000 EUR. Vlagatelj zatrjuje, da je omenjeni zapisnik nezakonit, posledično pa sta nezakonita tudi predlog komisije ter naročnikova odločitev, in sicer iz naslednjih razlogov:
- zapisnik ne more nadomestiti ali spremeniti sklepa o začetku postopka,
- v celotni naročnikovi dokumentaciji ni nikakršnega dokazila o dejanski višini zagotovljenih sredstev,
- javno odpiranje ponudbe je bilo izvedeno dne 25. 2. 2019, razpoložljiva sredstva pa so se znižala z zapisnikom z dne 6. 3. 2019; vlagatelj ob tem izpostavlja še, da je identično analizo v lanskem letu izvedel ponudnik, ki je v tokratnem postopku uvrščen na 2. mesto (za vlagateljem), pri čemer je bila lanska pogodbena vrednost enaka tokratni ponudbeni ceni omenjenega ponudnika,
- v zapisniku z dne 6. 3. 2019 je navedeno, da se je v času do odpiranja ponudb znižala višina naročnikovih zagotovljenih sredstev, pri čemer pa pred omenjenim datumom oz. pred datumom odpiranja ponudb v naročnikovem spisu ni bil kreiran dokument, ki bi dokazoval to navedbo. Vlagatelj s tem v zvezi izpostavlja, da naročnik višine zagotovljenih sredstev ne more nedoločno opredeliti (»z cca. X EUR«), temveč mora ta podatek in njegovo morebitno spremembo jasno in ustrezno zapisati z natančno vrednostjo. To izhaja tudi iz prakse Državne revizijske komisije.
Na podlagi navedenega vlagatelj zatrjuje, da njegova ponudbena cena ne presega naročnikovih zagotovljenih sredstev, naročnik pa je s svojim ravnanjem kršil tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 4. člena ZJN-3.
Vlagatelj zato predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se izpodbijana odločitev o zavrnitvi vseh ponudb razveljavi. Vlagatelj zahteva še povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s Sklepom z dne 8. 4. 2019, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega.
V obrazložitvi sklepa naročnik uvodoma pojasnjuje, da je ob objavi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila dne 22. 2. 2019 (pravilno dne 22. 3. 2019 – opomba Državne revizijske komisije) prišlo do napake pri skeniranju, zaradi česar je bila objavljena samo prva stran dokumenta. Šlo je za tehnično napako, s čemer se je po vpogledu v spisovno dokumentacijo strinjal tudi vlagatelj. Naročnik je po ugotovitvi napake dne 29. 3. 2019 ponovno objavil identično odločitev z namenom skladnosti objave z ZJN-3. Naročnik tako nasprotuje vlagateljevi trditvi, da izpodbijana odločitev ne vsebuje vseh zahtevanih elementov.
Naročnik dalje zavrača navedbe, da se v odločitvi sklicuje na ocenjeno vrednost javnega naročila namesto na zagotovljena sredstva. V odločitvi je namreč jasno zapisal, da so njegova zagotovljena sredstva enaka ocenjeni vrednost javnega naročila. Ker so se zagotovljena sredstva za izvedbo naročila po objavi naročila znižala, pa naročnik ni mogel sprejeti ponudbe, ki ta presega. Naročnik s tem v zvezi podrobneje pojasnjuje, da je v času izvedbe postopka prišlo do spremembe prioritet, in sicer na podlagi navodil, ki so bila podana na delovnem sestanku WG5 DG Clime dne 5. 2. 2019, da morajo imeti države članice v letu 2019 prioriteto pri pridobivanju informacij o vsebnosti organske snovi na kmetijskih tleh v skladu z aktualnimi predpisi EU na tem področju. Republika Slovenija doslej še ni vzpostavila uradne inventure, ki bi omogočila spremljanje in oceno zalog ogljika v nadzemni biomasi in na kmetijskih tleh, ki sta na teh zemljiščih najpomembnejši skladišči. Pri izračunu zalog ogljika v kmetijskih tleh Slovenija prav tako nima dovolj merjenih podatkov o specifični gostoti tal niti ustrezne metodologije preračunavanja specifične gostote tal s pomočjo pedotransfernih funkcij. Pri izvajanju nacionalnega sistema mora država članica vzpostaviti in vzdrževati vse institucionalne, pravne in postopkovne ureditve, ki so potrebne za njegovo delovanje, na ustrezen način med vladnimi agencijami in odgovornimi subjekti za izvajanje nalog, ki so določene v smernicah IPCC. Države članice morajo pred 1. januarjem 2022 Komisiji vsako leto do 15. marca zagotoviti in predložiti začetne, predhodne in nezavezujoče letne podatke ocene emisij in odvzemov, ki nastanejo pri gospodarjenju s polji in pašniki, pri čemer po potrebi uporabljajo metodologije IPCC. Zaradi teh novih okoliščin in jasnih navodil na delovni skupini DG Clima se je moralo ministrstvo nujno preusmeriti v vzorčenje ocene ogljika na kmetijskih tleh in prednostno zagotoviti sredstva za ta namen, ki se zagotavljajo na isti proračunski postavki kot sredstva za predmetno javno naročilo, ki pa ni prioritetno v letu 2019.
Z naročnikovim Sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovnih komisij z dne 31. 1. 2019 sta bili imenovani dve strokovni komisiji. Strokovna komisija za ocenitev ponudb je pregledala prispeli ponudbi ter ugotovila, da ti presegata naročnikova zagotovljena sredstva, kar je zapisano tudi v zapisniku te komisije z dne 6. 3. 2019. Naročnik zavrača vlagateljevo stališče, da bi moral po tem, ko je znižal zagotovljena sredstva za namen predmetnega javnega naročila, spremeniti sklep o začetku postopka. Izdaja sklepa za naročnika ni obvezna, zahtevane podatke pa lahko evidentira na drug ustrezen način, kar je tudi storil (z zapisnikom strokovne komisije za ocenitev ponudb). Naročnik zavrača tudi vlagateljevo navedbo, da mora biti predmetno javno naročilo izvedeno do 31. 10. 2019, saj glede na predstavljene argumente slednje ne predstavlja prioritetne vsebine in še ni znano, ali bo v letošnjem letu realizirano ali ne. Prav tako je za naročnika v tem postopku nerelevantno dejstvo, da je bilo naročilo s podobno vsebino izvedeno v letu 2018.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 4. 2019 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V vlogi vztraja pri svojih navedbah in ponovno izpostavlja, da v celotni naročnikovi dokumentaciji ni nikakršnega dokazila o dejanski višini sredstev na konkretnem Načrtu razvojnih programov, proračunski postavki, kontu in podkontu. Naročnik bi, kot uporabnik aplikacije MFERAC, lahko tako v DPS-ju kot v glavni knjigi izpisal tudi dokazilo o spremembi razpoložljivih sredstev, česar pa ravno tako ni storil.
Naročnik je v prilogi dopisov, prejetih dne 12. 4. 2019 in dne 16. 4. 2019, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka.
Po pregledu odstopljene dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti odločitve o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila. S tem v zvezi je sporna zatrjevano pomanjkljiva vsebina odločitve, obenem pa tudi zakonitost ravnanja naročnika, ki je vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno zato, ker »presega ocenjeno vrednost in naročnikova zagotovljena sredstva«.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik dne 22. 3. 2019 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 430-10/2019/15 z dne 12. 3. 2019. Kot je med strankama v zadevi nesporno, je pri objavi navedene odločitve prišlo do napake, v posledici katere je bila objavljena zgolj prva stran (izmed sicer dveh strani) navedene odločitve. Dne 29. 3. 2019 je naročnik na Portalu javnih naročil omenjeni dokument objavil ponovno, tokrat v celoti.
Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da je naročnik z opisanim ravnanjem kršil določila tretjega in petega odstavka 90. člena ZJN-3 ter načelo transparentnosti iz 6. člena ZJN-3. Vlagatelj obenem navaja, da njegov cilj ni razveljavitev odločitve iz zgolj formalnih razlogov ter da se je prek vpogleda v spisovno dokumentacijo seznanil s celotno odločitvijo.
Iz prvega odstavka 5. člena ZPVPJN izhaja, da se lahko zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja praviloma vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja. Vendar pa je skladno z določilom prvega odstavka 26. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo dopusten le, če ga vloži aktivno legitimirana oseba. Iz prvega odstavka 14. člena ZPVPJN s tem v zvezi izhaja, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda.
Državna revizijska komisija v koketnem primeru ugotavlja, da vlagatelj ne izkazuje, da mu je ali bi mu lahko v zvezi z zatrjevano kršitvijo, ki se nanaša na pomanjkljivo vsebino dne 22. 3. 2019 objavljene odločitve o oddaji javnega naročila, nastala kakršnakoli škoda. Vlagatelj namreč sam navaja, da se je s celotno vsebino navedene odločitve seznanil prek vpogleda v spisovno dokumentacijo postopka, da mu je ta znana (tako v smislu razlogov za zavrnitev neuspešnih ponudb kot v smislu pravnega pouka), pa izhaja tudi iz njegovega pravočasnega zahtevka za revizijo, ki vsebuje vse zahtevane sestavine in s katerim sporno odločitev tudi vsebinsko izpodbija. Državna revizijska komisija s tem povezanih revizijskih navedb posledično ni vsebinsko obravnavala.
Vlagatelj dalje zatrjuje, da je izpodbijana odločitev pomanjkljiva tudi zato, ker naročnik ponudnikov ni obvestil, ali bo začel nov postopek oddaje javnega naročila.
V skladu z določili ZJN-3 so možni različni zaključki postopka oddaje javnega naročila. Praviloma naročnik preveri skladnost prejetih ponudb z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, obstoj razlogov za izključitev ter izpolnjevanje pogojev za sodelovanje, nato pa med dopustnimi ponudbami izbere ponudbo najugodnejšega ponudnika. ZJN-3 pa ureja tudi primere, ko se postopek oddaje javnega naročila ne konča z izbiro najugodnejšega ponudnika. Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov bodisi na strani naročnika. Naročnik tako lahko postopek oddaje javnega naročila zaključi brez oddaje javnega naročila (z zavrnitvijo vseh ponudb):
- če ne prejme nobene dopustne ponudbe; v tem primeru naročnik vse ponudbe zavrne na podlagi tretjega odstavka odstavek 90. člena ZJN-3;
- če sicer prejme (tudi) dopustne ponudbe, vendar se zaradi različnih razlogov na njegovi strani kljub temu odloči, da bo vse ponudbe zavrnil na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v konkretnem primeru postopek oddaje javnega naročila zaključil z izdajo odločitve o zavrnitvi vseh ponudb oz. o tem, da se javno naročilo ne odda, pri čemer je kot razlog za takšno odločitev navedel, da v postopku oddaje javnega naročila ni prejel nobene dopustne ponudbe. Svojo odločitev je naročnik pravilno utemeljil na tretjem odstavku 90. člena ZJN-3.
Za razumevanje vlagatelja, da bi moral naročnik z odločitvijo ponudnike obvestiti tudi, ali bo začel nov postopek oddaje javnega naročila, podlage v ZJN-3 ni najti. ZJN-3 namreč takšno zahtevo vzpostavlja zgolj za primer, urejen v petem odstavku 90. člena ZJN-3, ko se postopek oddaje javnega naročila zaključi iz razlogov na strani naročnika. Ker v konkretnem primeru do takšnega položaja ni prišlo (naročnik je ponudbe zavrnil zaradi nedopustnosti, ne pa iz razlogov na njegovi strani), s tem povezanim revizijskim navedbam utemeljenosti ni mogoče priznati.
Kot slednje je med strankama v zadevi spor glede obstoja podlage za naročnikovo ugotovitev, da vlagateljeva ponudba presega zagotovljena sredstva in za njeno zavrnitev.
ZJN-3 v 29. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila navaja ocenjeno vrednost javnega naročila, pojasnjuje njeno znižanje tekom postopka ter zaključuje, da vlagateljeva ponudba ocenjeno vrednost presega. Naročnik ob tem zgolj omeni, da naj bi vlagateljeva ponudba presegala tudi zagotovljena sredstva, pri čemer pa navedenega ne obrazloži – iz obrazložitve tako ne izhaja, da so zagotovljena sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila enaka ocenjeni vrednosti tega, kot to naročnik kasneje navaja v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, niti da je tekom postopka prišlo do znižanja zagotovljenih sredstev. Iz obrazložitve izpodbijane odločitve tako izhaja naročnikovo nerazumevanje pojmov »ocenjena vrednost« in »zagotovljena sredstva«.
Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da gre pri omenjenih pojmih za dva različna instituta. Kot izhaja iz prvega odstavka 24. člena ZJN-3, je ocenjena vrednost javnega naročila tista vrednost, katere izračun temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni naročnik, vključno s katerokoli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil, kakor je izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Na podlagi prvega odstavka 66. člena ZJN-3 lahko naročnik po izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila začne postopek oddaje javnega naročila, pri čemer mora biti v skladu s petim odstavkom 24. člena ZJN-3 način izračuna ocenjene vrednosti razviden iz dokumentacije o javnem naročilu, ki jo vodi naročnik. Na temelju navedenega gre torej ocenjeno vrednost javnega naročila opredeliti kot vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila ipd.). Zagotovljena sredstva na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik zagotovljenega (predvidenega oziroma pripravljenega) za plačilo obveznosti iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. ZJN-3 ne vsebuje določb, ki bi urejale načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev naročnika, ravno tudi ne vsebuje določb, ki bi naročniku nalagale obveznost objave teh sredstev. Je pa v 29. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3, kot že navedeno, podana definicija dopustne ponudbe, skladno s katero je lahko kot dopustna opredeljena zgolj takšna ponudba, katere cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Za presojo dopustnosti neke ponudbe je torej nerelevantno, kakšna je v njej vsebovana ponudbena cena v razmerju do ocenjene vrednosti javnega naročila, pač pa je relevantno zgolj, ali ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva.
Ob upoštevanju navedenega gre pritrditi revizijskim navedbam vlagatelja o tem, da bi bilo mogoče na podlagi obrazložitve izpodbijane odločitve sklepati, da je naročnik slednjo oprl na ugotovitev o tem, da cena iz vlagateljeve ponudbe presega ocenjeno vrednost javnega naročila. Vsekakor pa je potrebno ugotoviti, da naročnikov zapis o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe zaradi preseganja zagotovljenih sredstev ni z ničemer utemeljen, kar že samo po sebi predstavlja kršitev, ki narekuje razveljavitev izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.
Glede na (kasnejše) zatrjevanje naročnika, da so bila zagotovljena sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila enaka ocenjeni vrednosti javnega naročila (kasneje pa znižana), pa je ne glede na navedeno Državna revizijska komisija v izogib nadaljnjim sporom preverila, ali vlagateljeva ponudba presega zagotovljena sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila, kot so izkazana v odstopljeni dokumentaciji; tudi vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo namreč izhaja iz predpostavke, da je višina zagotovljenih sredstev enaka ocenjeni vrednosti predmetnega javnega naročila.
Državna revizijska komisija je z vpogledom v dokumentacijo, kot jo je temu organu naročnik odstopil dne 12. 4. 2019 in dne 16. 4. 2019, ugotovila, da je v dokumentu »Zahtevek za začetek postopka oddaje javnega naročila«, z dne 25. 1. 2019, navedena zgolj ocenjena vrednost javnega naročila (ki je znašala 45.937,95 EUR z DDV), s pripisom, da so sredstva za izvedbo javnega naročila (v neopredeljeni višini) predvidena v proračunu RS za leto 2019, in sicer na proračunski postavki (PP) 160084 Pedologija in monitoring tal, NRP št. 2230-16-0021. Iz dokumenta »Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovnih komisij«, z dne 31. 1. 2019, izhaja enaka ocenjena vrednost javnega naročila, enak je tudi zapis o zagotovljenih sredstvih (tj. brez navedbe njihove višine). V naročnikovem spisu se dalje nahajata dva dokumenta »Zapisnik ocenjevalne strokovne komisije o ocenjevanju vlog«, št. 430-10/2019/12 ter št. 430-10/20198/13 z dne 6. 3. 2019. Iz prvega od omenjenih dokumentov izhaja zapis, da je naročnik v času objave ocenil razpoložljiva sredstva na 45.937,95 EUR bruto, v času do odpiranja ponudb pa se je na strani naročnika višina zagotovljenih sredstev znižala »za cca. 3000 EUR«. Na navedenem dokumentu je na roko dopisano tudi, da so zagotovljena sredstva brez DDV znašala 37.645,05 EUR. Iz drugega dokumenta izhaja enaka vrednost zagotovljenih sredstev z in brez DDV, obenem pa je na slednjem dokumentu podan tudi zapis o tem, da se je višina zagotovljenih sredstev znižala na 34.645,05 EUR (brez DDV). Iz obeh dokumentov izhaja še ugotovitev strokovne komisije, da zaradi zmanjšanja finančne konstrukcije ne more sprejeti nobene ponudbe.
Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz odstopljene dokumentacije ne izhaja jasen podatek o višini zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila in času ter obsegu spremembe le-teh, je naročnika v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZPVPJN pozvala k predložitvi dodatnih pojasnil in dokumentacije s tem v zvezi.
Naročnik je na poziv Državne revizijske komisije odgovoril z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14. 5. 2019. Iz dokumentacije, ki jo je naročnik priložil dopisu, izhaja:
- da so bile na naročnikovi proračunski postavki št. 160084 (Pedologija in monitoring tal) na dan 7. 2. 2019 izkazane proste pravice porabe v višini 190.118,00 EUR,
- da je bila dne 22. 2. 2019 podana Vloga za prerazporeditev pravic porabe iz naročnikove proračunske postavke št. 553810 na proračunsko postavko št. 160084, in sicer v višini 27.360,00 EUR,
- da so bile na naročnikovi proračunski postavki št. 160084 na dan 25. 2. 2019 izkazane proste pravice porabe v višini 217.478.00 EUR.
V predloženem dopisu naročnik dodatno pojasnjuje še, da je želel zagotoviti financiranje predmetnega javnega naročila preko sredstev tehnične pomoči – financiranje je bilo odobreno dne 10. 1. 2019. Dne 17. 1. 2019 pa je bil naročnik obveščen, da se javno naročilo prek teh sredstev ne bo moglo izvesti, zato je poskušal zagotoviti drug vir sredstev. Naročnik je za izvedbo aktivnosti »vzorčenje tal« ter »analiza uporabe« potreboval skupno 220.437,95 EUR, dne 7. 2. 2019 pa je imel na razpolago proste pravice porabe v višini 190.118,00 EUR. Dne 22. 2. 2019 je naročniku s prerazporeditvijo uspelo zagotoviti dodatnih 27.360,00 EUR, s čemer je imel na razpolago proste pravice porabe v višini 217.478,00 EUR. Kot še dodaja naročnik, naj bi po navedeni prerazporeditvi proste pravice porabe za predmetno javno naročilo znašale 42.978,00 EUR z DDV, za izvedbo tega pa naj bi mu tako zmanjkalo 2.959,95 EUR.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da finančna dokumentacija, ki jo je naročnik odstopil temu organu, ne potrjuje naročnikovih navedb o tem, da so ob začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila zagotovljena sredstva za izvedbo tega znašala 45.937,95 EUR z DDV. Četudi naročnik Državni revizijski komisiji ni predložil dokumentacije, ki bi izkazovala stanje na dan 31. 1. 2019 (datum sprejema Sklepa o začetku postopka), je iz izpiska na dan 7. 2. 2019 namreč razvidno, da so proste pravice porabe (in s tem zagotovljena sredstva) na naročnikovi proračunski postavki št. 160084 (Pedologija in monitoring tal), iz katere se financira predmetno javno naročilo, znašale 190.118,00 EUR. Naročnik sicer zatrjuje, da naj bi bil večji del sredstev na navedeni postavki namenjen za izvedbo drugega javnega naročila, pri čemer pa iz odstopljene dokumentacije potrditev te navedbe ne izhaja. Državna revizijska komisija ravno tako ugotavlja, da odstopljena finančna dokumentacija ne potrjuje naročnikovih navedb, podanih v zapisnikih ocenjevalne komisije, v odločitvi o oddaji javnega naročila ter v odločitvi o zahtevku za revizijo, o znižanju sredstev na navedeni proračunski postavki (kot naročnik navaja, naj bi se ta znižala »za cca. 3.000,00 EUR«). Iz odstopljene dokumentacije namreč (nasprotno) izhaja, da so se proste pravice porabe na naročnikovi proračunski postavki št. 160084 s prerazporeditvijo dne 22. 2. 2019 povečale za 27.360,00 EUR in so, kot to izhaja iz izpiska na dan 25. 2. 2019, po spremembi znašale 217.478.00 EUR. Navedeni znesek je potrebno šteti tudi kot zagotovljena sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila, saj, kot že navedeno, na podlagi odstopljene dokumentacije ni mogoče ugotoviti ali objektivno preveriti kolikšen del (če sploh) navedenih sredstev naj bi bil zagotovljen za izvedbo drugega javnega naročila, kot to sicer navaja naročnik.
Zgolj pripomniti gre, da je naročnik v svojih navedbah glede zagotovljenih finančnih sredstev tudi sicer nekonsistenten. Naročnik v že omenjenem Zapisniku ocenjevalne strokovne komisije o ocenjevanju vlog (dokument št. 430-10/20198/13 z dne 6. 3. 2019) tako navaja, da naj so bila za izvedbo javnega naročila prvotno zagotovljena sredstva v višini 37.654,05 EUR brez DDV oz. 45.937,95 EUR z DDV, po zatrjevanem znižanju pa naj bi bilo za naročilo na razpolago 34.654,05 EUR brez DDV (enake zneske brez DDV naročnik navaja tudi v izpodbijani odločitvi). Ob uporabi enake davčne stopnje, kot jo je naročnik uporabil pri opredelitvi prvotno zagotovljenih sredstev (22%), bi vrednost zagotovljenih sredstev po zatrjevanem znižanju tako znašala 42.277,94 EUR z DDV. V pojasnilu, ki ga je naročnik podal na zahtevo Državne revizijske komisije, pa slednji (neusklajeno z preostalimi navedbami) pojasnjuje, da naj bi zagotovljena sredstva po zatrjevani spremembi znašala 42.978,00 EUR z DDV.
Ob upoštevanju predstavljenih ugotovitev je potrebno zaključiti, da je naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne v neskladju z določili ZJN-3 oprl na ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila oziroma da svojega stališča o tem, da vlagateljeva ponudba presega zagotovljena sredstva, v izpodbijani odločitvi ni utemeljil. Obenem je potrebno ugotoviti tudi, da na podlagi dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik, ni mogoče zaključiti, da vlagateljeva ponudbena cena presega zagotovljena sredstva naročnika; iz slednje namreč ne izhaja, da naj bi zagotovljena sredstva naročnika za izvedbo predmetnega javnega naročila znašala 34.654,05 EUR brez DDV (ali pa 42.978,00 EUR z DDV), kot to zatrjuje naročnik.
Ravnanje naročnika, ki je zavrnil vlagateljevo ponudbo, katere nedopustnosti ni uspel izkazati, predstavlja kršitev prvega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZPVPJN. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.
V posledici navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb«, št. 430-10/2019/15 z dne 12. 3. 2019.
Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva določila ZJN-3 in ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v višini 1.000,00 EUR, kolikor je znašala taksa za vložitev zahtevka za revizijo.
Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik, skladno z določili tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, dolžan povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Državna revizijska komisija vlagatelju priznava celotne priglašene stroške, tj. stroške takse v višini 1.000,00 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 5. 6. 2019
Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, Ljubljana,
- Dean Starc, Poslovno svetovanje, s. p., Rakuševa 28, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve – tu.
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
V nedeljo 5. junija 2022 je bilo v Brežicah izvedeno občinsko gasilko tekmovanje ekip Gasilske zveze Brežice, po razpisanih kategorijah Gasilske zveze Slovenije.
V sončnem dopoldnevu so na poligonu Avtošole Posavc s tekmovanjem pričeli pionirji in mladinci, v popoldanskem času pa še člani in članice. Skupaj je bilo prijavljenih 13 ekip. Med pionirji so se tekmovanja udeležili tudi najmanjši člani PGD Cerin, ki so tekmovali izven konkurence, ker niso izpolnjevali kriterijev razpisa Gasilsko športnih disciplin GZS.
Tekmovanja so se udeležile enote GZ Brežice iz naslednjih društev:
pionirji - PGD Bizeljsko, PGD Bukošek, PGD Krška vas;
mladinci - PGD Veliki Obrež, PGD Sromlje, PGD Bizeljsko, PGD Bukošek;
članice A - PGD Spodnja Pohanca;
člani A - PGD Bukošek; PGD Križe;
članice B - PGD Spodnja Pohanca;
člani B - Spodnja Pohanca.
Med pionirji in mladinci sta prvo mesto zasedli ekipi PGD Bizeljsko. Pri članih in članicah je bila iz posamezne kategorije prijavljena le po ena ekipa, zato bodo vse te ekipe zastopale barve GZ Brežice na Regijskem gasilskem tekmovanju, ki bo meseca oktobra 2022 v Krškem. Ob zaključku tekmovanja sta zbrane nagovorila predsednik GZ Brežice, Herman Premelč in župan Občine Brežice Ivan Molan, ki je zmagovalnim enotam podelil pokale in priznanja. |
Južno krilo obzidja je zgrajeno nad pečinami, ki se strmo spuščajo proti morju. Na tem krilu obzidja je v času velikih obnovitvenih del na utrdbah izvedeno le nekaj manjših sprememb. Eno od redkih gradbenih del na tem delu obzidja je bila dozidava okrogle utrdbe na najbolj izpostavljeni točki južnega krila mestnega zidu.
Trdnjava Mrliški zvon je zgrajena na začetku 16. stoletja po načrtih znamenitega dubrovniškega gradbenika Paskoje Miličevića. Ker je bila to utrdba z večjim številom topovskih strelnih lin, je v obrambi mesta pred morebitno nevarnostjo z morja predstavljala ključno točko med trdnjavama Bokar in sv. Ivan. Ime je dobila po mrliškem zvonu z bližnje cerkve sv. Petra.
Portal Vojaštvo
Ta članek o vojaškem objektu je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.
p
p
u
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Trdnjava_Mrliški_zvon,_Dubrovnik&oldid=2595637«
Kategorija:
Trdnjave v Dubrovniku
Skriti kategoriji:
Vsi škrbinski članki
Škrbine o vojaških objektih
Čas zadnje spremembe strani: 20:00, 18. oktober 2010.
Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej Pogoje uporabe. |
Brez zadržkov lahko trdimo, da je kemični svinčnik s kroglično konico oziroma po domače »kuli« eden najbolj uporabljanih vsakdanjih pripomočkov. Toda ali ste vedeli, da je ta danes tako vsakdanja stvar, ki jo v vsakodnevno uporablja več milijonov ljudi po vsem svetu, v resnici stara manj kot sto let in da je imela pomembno vlogo tudi v drugi svetovni vojni?
Izumitelj kemičnega svinčnika László József Bíró (po njem je v angleščini kemični svinčnik dobil tudi ime) se je rodil leta 1899 v avstro-ogrski Budimpešti. Deloval je kot novinar, slikar in priložnostni izumitelj. Strašansko mu je šlo na živce, da so nalivna peresa puščala packe tako na prstih kot na papirju in da so konice trgale papir. Ko je nekega dne obiskal časopisno tiskarno, kjer so uporabljali tehnologijo valjev in hitro sušečega se črnila, se je domislil novega izuma.
»Pomislil sem, da bi ta proces lahko popreprostili. Tako bi prišel v poštev tudi pri pisalu,« je zapisal. Najprej je začel razmišljati, da bi hitro sušeče še črnilo uporabili v navadnem nalivniku. Vendar pa je bilo takšno črnilo pregosto in ni priteklo do konice pisala. Biro je prosil brata Györgyja, kemika, naj ustvari črnilo, ki bo ravno pravšnje viskoznosti. Nekega poletnega dne sta brata Biro na počitnicah ob morju spoznala zanimivega starejšega gospoda, Augustina Justo, ki je bil po naključju predsednik Argentine. Pokazala sta mu prototip svojega kemičnega svinčnika in povabil ju je, naj ga začnete izdelovati v tovarni v Argentini. Nekaj let pozneje, ko je v Evropi izbruhnila druga svetovna vojna, sta brata Biro prebegnila v Argentino in spotoma v Parizu patentirala svoj kemični svinčnik oziroma »biro«.
Začetki niso bili spektakularni
Brata Biro sta leta 1943 s pomočjo vlagateljev res začela izdelovati kemične svinčnike, vendar niso poželi pretiranega uspeha, saj tehnologija še vedno ni bila povsem ustrezna. Kemični svinčnik je pisal le, če si ga držal pokonci, ne pa po strani, in še vedno je puščal packe. Brata sta se vrnila v laboratorij in izpopolnila tehnologijo: zdaj je kroglica na konici delovala kot nekakšna kovinska »gobica«, ki jo je močilo črnilo. Prodaja se je izboljšala, a sta vseeno kmalu ostala brez denarja.
»Pomagala« je druga svetovna vojna
Največje zanimanje za kemične svinčnike so pokazali ameriški vojni piloti. Kemični svinčnik je bil očitno idealen zanje, ker je deloval tudi na veliki višini in ga v nasprotju s klasičnimi nalivniki ni bilo treba tako pogosto polniti. Ameriško notranje ministrstvo je dalo proizvajalcem nalivnikov nalogo, naj razvijejo kemični svinčnik. V podjetju Eberhard Faber Company so se znašli in za 500.000 dolarjev od bratov Biro odkupilo pravice za izdelavo kemičnega svinčnika v ZDA. Še kar nekaj izboljšav je bilo potrebnih, toda kemični svinčnik, »biro« oziroma »kuli« je kmalu začel svojo zmagovalno pot po svetu!
NAZAJ
NE SPREGLEJTE
Kompatibilni toner HP Q2612A (12A)
13,90 €
Lepilni trak Scotch Magic 19 mm x 33 m
3,60 €
Kuverte amerikanka LEVO okno (1.000 kos)
32,90 €
Papirnate brisače v roli, 1 slojne, krep
2,75 €
Kompatibilen Toner HP CF287A 87A črna - black
32,90 €
Kompatibile Toner HP CF279A 79A (črna)
15,50 €
Toaeltni papir v roli professional, 3-slojni(8rolic)
2,75 €
Lepilni trak »RJAV« 48 mm x 66 m (6 kos)
8,40 €
DOBRO JE VEDETI
7 nepogrešljivih stvari, ki ne smejo manjkati v pisarni
Kot si najbrž ne predstavljamo kuhinje, v kateri ni lonca, ponve, pokrovke, noža, kuhalnice in še česa, tako si je nemogoče predstavljati pisarno brez …
»kuli« je eden najbolj uporabljanih vsakdanjih pripomočkov
Brez zadržkov lahko trdimo, da je kemični svinčnik s kroglično konico oziroma po domače »kuli« eden najbolj uporabljanih vsakdanjih pripomočkov. |
V naši deželi kristjani praznujemo zahvalno nedeljo vsako leto na nedeljo po prazniku vseh svetih. Zahvalna nedelja je torej priložnost, da se Bogu zahvalimo, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, kot so dom, prijatelji, vera, medsebojni odnosi... Tudi naši otroci so hvaležni in iz njihovih ust je slišati ogromno iskrenih zahval:
Katja: Hvala za živali.
Luka: Hvala za prijatelje.
Erik: Hvala za življenje.
Maruša: Hvala za lepo vreme.
Matej: Hvala za lego kocke.
Dora: Hvala za dojenčka in vso našo družino.
Ana: Hvala za babi in dedija.
Klara: Hvala za mami in atija.
Pija: Hvala za Marijo in Jezusa.
Jakob: Hvala za Svetega Duha.
Lara: Hvala za hrano.
Otroške zahvale povedo veliko in naj bo »hvala« tista beseda, ki bo mnogokrat iskreno prišla tudi iz naših ust, naj nas povezuje in zbližuje. In kot pravijo: »Hvaležni ljudje so srečni ljudje in srečni ljudje so hvaležni ljudje.« |
Avtoprevoznike, ki želijo pridobiti dovolilnice za mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu, obveščamo o sprejetju novega pravilnika, ki ureja delitev nerazdeljenih CEMT dovolilnic.
Pravilnik določa sistem, po katerem se morajo ravnati delilci CEMT dovolilnic.
1. Kdaj lahko delilec CEMT dovolilnic zdeli nerazdeljene CEMT dovolilnice?
V primeru, če pri delitvi CEMT dovolilnic delilec razdeli dovolilnice že vsem prevoznikom na čakalni listi, ki izpolnjujejo pogoje, pa mu še vedno ostanejo nerazdeljene dovolilnice.
2. Komu lahko delilec CEMT dovolilnic razdeli nerazdeljene dovolilnice?
Delilec lahko razdeli dovolilnice prevoznikom na čakalni listi, ki v letnem planu nimajo zadostnega števila dovolilnic, ki bi jim jih delilec moral ob dodelitvi CEMT dovolilnice odbiti od letnega plana.
3. Kaj pa, če delitelju CEMT dovolilnic te dovolilnice še ostajajo?
Če mu potem še vedno ostanejo dovolilnice, lahko delilec zniža kriterij minimalnega števila vozil in voznikov na dovolilnico za ena, če pa gre za delitev dovolilnic za Republiko Avstrijo, lahko kriterij zniža še za ena.
VELJAVNOST:
Od 27.9.2003.
PRAVNI VIR:
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o delitvi dovolilnic za mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu (UL RS 92/2003) |
Če bi mi še pred letom dni dejali, da bo imel Clio RS samo samodejni menjalnik in da ga bodo ponujali zgolj kot petvratno različico, bi vas najprej vprašal po zdravju.
Poglejte vse fotografije (11)
19. 4. 2013
Svet se očitno spreminja – in ne nujno na bolje. Renault Clio RS, ki je slovel kot eden boljših športnih avtomobilov s poskočnim atmosferskim motorjem, hitrim in natančnim ročnim menjalnikom ter odličnim podvozjem, je odšel na smetišče zgodovine. Prihaja namreč novi RS (nalašč pišemo RS, ker oznako R.S. – kot Renault Sport – poznajo samo pri Renaultu), ki bo namesto atmosferskega 'visokovrtečega' se zvoka ponujal pokanje, tako značilno za turbomotorje. Tisto o samodejnem menjalniku, čeprav je res dvosklopčni, pa ni šala.
Glavni krivec za spremembe ni razočaranje lastnikov, ampak – ha, lahko si kar mislite – poraba goriva in izpust CO2, ki v Evropi očitno vladata avtomobilski industriji. Zato je novi Clio dobil 1,6-litrski prisilno polnjeni motor, ki ga – nekoliko spremenjen – deli s hišnim Nissanom Jukom. Pri zunanjosti niso odkrivali Amerike, temveč so mu namenili le drugačne odbijače, večja platišča (17- oziroma 18-palčna) in dva zaključka izpušnega sistema. V nasprotju z drugimi različicami ima Clio RS dnevne luči v obliki LED-diod postavljene vodoravno v prednjem odbijaču, posebne barve (ob ledeniško beli, ognjeno rdeči, globoki črni in živosrebrni velja omeniti predvsem najbolj izstopajočo, rumeno Sirius) pa dodajo piko na i. Ni bahaški, je pa prepoznaven in vsekakor lepši v živo kot na fotografijah.
Prvi vtis s španskih cest je pokazal, da je vožnja z novincem veliko preprostejša, beri prijetnejša in manj stresna. Novi Clio RS ni tako dirkaško naravnan kot predhodnik, zato bi mu za vsakodnevno družinsko tlako vsekakor dali višje ocene. Več prostora, manjši hrup, manj dela za voznika tako z menjalnikom kot volanskim sistemom, ki – če me spomin ne vara – ni tako brezkompromisno natančen kot pri tretji generaciji. Toda dober prvi vtis po obisku španske steze Guadix malce zbledi.
Če boste rekli, da je Clio RS zgolj športni avtomobil in da zato vtis z dirkališča ni tako pomemben, očitni niste bili na nobenem tako imenovanem Time Attacku ali Track Dayu. Tudi v Sloveniji se tovrstna druženja, ko si za razmeroma malo denarja lastniki športnih avtomobilov privoščijo dirkaški športni dan, iz dneva v dan povečuje. In med njimi je veliko lastnikov Cliov, ki je s cenovno dostopnostjo marsikateremu mladeniču ali mladenki odklenil vrata varnega tipanja meje zdrsa pregretih gum.
Tega se zavedajo tudi v podjetju Renault Sport Technologies, zato so ponudili tako imenovani startni program in funkcijo RS Monitor. Hitri starti so postali preprosti: v programu Race (več o tem kasneje) povlečemo obe obvolanski prestavni priteklini proti sebi in hkrati z levo nogo tiščimo stopalko za zavoro. Z desno nato lahko pohodimo stopalko za plin do konca, saj motorni vrtljaji ne bodo zrasli več kot do 2.500 vrtljajev, nato pa le še spustimo zavoro in 6,7 sekunde od stoječega starta do hitrosti 100 km/h je na dosegu roke. Prej omenjeni RS Monitor je le nadgradnja Renaultovega R-Linka, je pa za športne dneve na dirkališčih zelo uporaben in vreden vsakega evra. Prek te funkcije lahko s pogledom na barvni zaslon pridete do podatkov o delovanju motorja, menjalnika, temperaturi hladilne tekočine, tlaka turbopuhala, stanja olja v menjalniku, kota volanskega sistema, položaja lopute za plin itd., prek teh podatkov pa tudi do meritve zmogljivosti (časi pospeševanja in zaviranja!), prikaza sredobežnih sil, stopnje zdrsavanja pogonskih koles v odstotkih, zelo uporabna pa sta tudi štoparica in pomnilnik podatkov, saj sistem RS Monitor druge generacije lahko shrani vse meritve, ki si jih pretočite na ključ USB in ob primernem programu doma na svojem računalniku preverite, zakaj v določenem ovinku izgubljate čas proti svojemu prijatelju, ki je na dirkališču vedno in samo – tekmec. Sistem je dober in ne zahteva računalniškega genija, zato je za tovrstne zabave res uporaben.
Če se vrnemo nazaj na špansko stezo, ki je s hitrimi ovinki velik izziv tako za voznika kot za tehniko, se spodobi opisati občutke. Pred cviljenjem gum in široko razprtimi očmi je treba narediti še domačo nalogo, ki se ji reče izbira voznega programa. Z gumbom RS drive izbirate med tremi programi: Normal, Sport in Race. Pri Normal (vsakodnevne vožnje) in Sport (recimo temu program prazna gorska cesta) je stabilizacijski sistem vključen, pri menjalniku pa lahko izbirate med ročnim pretikanjem (obvolanska uhlja) in samodejnim načinom prenosa. Pri izboru najbolj športnega programa je treba menjalnik pretakniti v ročni način, ob tem pa sistem ESP (ali po Renaultovo ESC) ne pomaga. Prehod iz programa v program je očiten že v prostem teku, saj merilnik vrtljajev skoči z normalnih 750 vrtljajev na kar 1.005 vrtljajev. Uh, s tem podatkom pa so bili pri Renaultu zelo natančni! S to potezo niste uzakonili le odzivnejše stopalke za plin, ampak tudi bolj neposreden servovolan, v ročnem načinu zvočno opozorilo biiip pred idealnim prestavljanjem in seveda večjo hitrost prestavljanja. Če v klasičnem načinu samodejni menjalnik EDC, ki ga imajo Francozi že nekaj časa v prodajnem programu, prestavlja v 200 milisekundah, pa zmore v programu Sport prestavljati 30 milisekund hitreje, v dirkaškem režimu pa kar v 150 milisekundah. Razlika se občuti, čeprav ...
Bomo zelo odkriti in črno na belem napisali, da bi lahko pri Renault Sportu poskrbeli za še hitrejše prestavljanje, za večje slišno razvajanje (čeprav so podobno kot nekateri drugi izdelovalci avtomobilov uporabili trik, da je motor kljub zakonskim omejitvah hrupnosti dobro slišen v notranjosti kabine zaradi posebne membrane, ki je na posebni poti med sesalnim kolektorjem in potniško kabino), predvsem pa za zaporo diferenciala, ki bi bila uporabna tudi na dirkališču ali med zahtevnejšo vožnjo po slabem (ali zelo zavitem) cestišču. Novi Clio RS ima namreč tako imenovano elektronsko zaporo diferenciala, ki je nič drugega kot podaljšana roka stabilizacijskega sistema. Zato v programih Normal in Sport zavorni koluti velikosti 320 milimetrov, ki jih je imela nameščena tudi Laguna V6, zavirajo razbremenjeno notranjo kolo, v programu race pa sistem ESC ne deluje, zato ne deluje niti omenjena delna zapora. Torej paradoks: tam, kjer zaporo najbolj potrebuješ, sistem ne dela! Ob tem našem očitku je namestnik direktorja za tehnični razvoj pri Renault Sport Tecnologies Philippe Varet kar umikal pogled v tla, je pa poudaril, da s tem načinom niso hoteli povečati mase, ki bi jo zahteval klasični diferencial, hkrati pa so se izognili slabim lastnostim klasične rešitve in ... Hja, dokončno nas je razorožil z izjavo, da Clio RS tretje generacije tako in tako ni imel nobene zapore, torej je to samo dodatna ponudba brez velikih vložkov. Po svoje ima prav.
Seveda ni pozabil omeniti podvozja Cup, ki spada med doplačila in ki smo ga lahko preizkusili na stezi. Sicer je res samo tri milimetre nižje, vendar je kar za 15 odstotkov bolj togo, zato je kot naročeno za hitrejše (in trpežnejše) voznike. V smehu je namreč pripomnil, da so se podvozju res posvetili, da so omejili podkrmiljenje in z novimi blažilniki s hidravlično blokado giba (vgradnja pomožnega blažilnika v glavni blažilnik) poskrbeli za odlično trakcijo. Gospod je bil dobro naučen, kako se novinarjem prodaja informacije, in načelno ima tudi prav, čeprav še vedno trdimo: delna zapora diferenciala bi morala biti klasična in menjalnik vsaj v programu Race hitrejši, saj ga tekmeci (saj veste, tisti z veliko hitrejšim menjalnikom DSG) že v osnovi prehitevajo.
Če gremo znova na cesto, pa lahko rečemo, da je menjalnik dovolj hiter (bravo, Renault, za pravo dirkaško shemo, ko prestavljanje v nižje prestave zahteva potisk, pospeševanje pa vleko prestavne ročice), predvsem pa zelo uglajen. Športni sedeži so dobri, čeprav smo pogrešali tiste res dobre znamke Recaro v predhodniku, stopalke so seveda aluminijaste, usnjen volanski obroč z označbo sredine pa kar pade v roke. Ker smo bili precej vztrajni, da je novi Clio RS zelo civiliziran, mogoče celo preveč, se je Varetu malce zareklo, da so od dobavitelja menjalnika že zahtevali zmogljivejšo tehniko, ki bi zdržala več kot 240 Nm navora, kolikor je zdaj omejitev. Če ste prebrali med vrsticami, lahko čez leto ali tri pričakujemo še bolj navito različico. Narobe svet? Ne. Prej zanimiva predjed, ki napoveduje slastno kosilo.
Prvi vtis
Videz
Nedvomno pritegne poglede, čeprav ni bahaški ali celo nastopaški. Lahko bi bil celo bolj drzen!
Motorji
Dobra osnova, vendar že nestrpno čakamo na nadaljevanje.
Notranjost in oprema
Školjkasti sedeži, volanski obroč z dirkaško oznako sredine, aluminijaste stopalke, startni program in RS Monitor.
Cena
Cena bo nekoliko višja kot pri predhodniku, vendar dobite tudi več (menjalnik, startni program, elektronska zapora diferenciala).
Prva ocena
Pravijo, da je zdaj bolj uglajen in primeren za širšo populacijo dinamičnih voznikov. Dobro, to razumemo. Kaj pa tisti, ki hočemo ostrino, ki jo pri podjetju Renault Sport Technologies nedvomno znajo ponuditi tudi v serijskem avtomobilu? Tisti že pogrešamo predhodnika – ali pa pričakujemo nadaljevanje!
Podatki
Model: Renault Clio RS 200 EDC
Motor (zasnova): 4-valjnik, bencinski, turbopuhalo
Gibna prostornina (cm3): 1.618
Največja moč (kW/KM pri 1/min.): 147/200 pri 6.000
Največji navor (Nm pri 1/min.): 240 pri 1.750
Menjalnik, pogon: SD6; spredaj
Prednja prema: vzmetni nogi, vijačne vzmeti, blažilniki, stabilizator
Zadnja prema: poltoga prema, vijačne vzmeti, stabilizator
Medosna razdalja (mm): 2.589
Dolžina x širina x višina (mm): 4.090 x 1.732 x 1.432
Prtljažnik (l): 300
Največja hitrost: 230
Pospešek (0-100km/h): 6,7
Poraba goriva po ECE (mešan cikel) (l/100km): 6,3
Izpust CO2(g/km): 144
Značke: Renault Clio RS 200 EDC vozili smo
Bližnjica do najboljšega darila za svoje najdražje
Pelješki most praznuje mejnik
Gorenjska avtocesta kmalu bolj varna, narejen prvi korak pomembne investicije
Preberite tudi
Kratki test: Renault Clio R.S. 220 EDC Trophy
Kratki test: Renault Clio R.S. 220 EDC Trophy Akrapovič Edition
Renault Mégane Renault Sport
Najbolj brano
Ta avtomobil je za svojega izbral sanjski moški Blaž Kričej Režek in ne zamenja ga za nič na tem svetu |
Neverjetne širjave, ki jih omejujejo znameniti vrhovi Dolomitov. Divje romantična dolina sredi Dolomitov Prags poleg svetovno znanega jezera Pragser Wildsee poskrbi tudi za tiste, ki svoj dopust radi preživljajo aktivno: sanjske smučarske in zimske sprehajalne poti, razvejano omrežje tekaških prog in lastno smučišče za malčke. In v le 15 minutah ste v enem največjih smučarskih središč Tre Cime v Dolomitih ali v Kronplatzu.
Berge [Konvertiert]
Žičnice
Braies Smučarske karte za velike in male Icons Nastanitve
v Braies Za dobro počutje Najboljše kupčije Zdaj ali nikoli
SMUCARSKI DOPUST V Braies
INFO
Smučarsko središče 3 Zinnen 15 minut do velikega smučarskega središča Žičnice Braies Za prve poskuse pri smučanju Ponudba za smučarje Poišči ponudbo zase Šola smučanja Braies Učite se od mojstrov Ski Pustertal Express V pol ure ste lahko v Kronplatzu Nastanitve v Braies Razpoložljivost & cene |
Podjetje Apes consulting d.o.o. ponuja pravno in ekonomsko svetovanje in izvajanje prilagojenih ukrepov. Naši strokovnjaki vam bodo svetovali o ukrepih, ki jih lahko sprejmete, če vam grozi stečaj ali samo nelikvidnosti in, če želite povečati dobičkonosnost, odprti podjetje v tujini, deliti podjetje, kupiti drugo podjetje ipd., vse v skladu z veljavnimi predpisi.
Za vas uspešno opravimo:
Svetovanje in izdelavo dokumentacije med stečajem in v fazi pred stečajem
Rešitev pred stečajem in vrnitev v redno poslovanje po dolgotrajni nelikvidnosti
Statusne spremembe: prevzemi in pripojitve, delitve družb, strateška povezovanja, pridobitve, likvidacije |
V petek, 6. marca 2020, je na Gospodarski zbornici Slovenija potekal Dan odprtih podatkov, katerega namen je bil predvsem seznaniti in širiti zavest o pomembnosti in vlogi odprtih podatkov za razvoj družbe, hkrati pa tudi spodbujanje sodelovanja in povezovanja tistih, ki odprte podatke uporabljajo pri svojem delu; gospodarstvenikov, razvijalcev aplikacij, analitikov, študentov in drugih.
Dan odprtih podatkov je mednarodni vsakoletni dogodek. Letos ga z različnimi dogodki, ki potekajo po celem svetu, obeležujemo že desetič po vrsti.
Uvodoma so udeležence dogodka nagovorili Igor Zorko, podpredsednik GZS in predsednik Združenja za informatiko pri GZS, Kristina Valenčič, direktorica Urada za razvoj digitalnih rešitev (Direktorat za informacijsko družbo in informatiko) Ministrstva za javno upravo ter dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana.
Omenjeni dogodek je zaznamovala tudi svečana ustanovitev Stičišča odprtih podatkov Slovenije (OPSI Hub), ki bo usmerjalo razvoj v smeri odpiranja podatkov in njihove ponovne uporabe.
Ustanovni dokument so podpisali: Andreja Lampe, vodja IKT horizontalne mreže pri Združenju za informatiko in telekomunikacije (GZS), dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana d.o.o. in mag. Kristina Valenčič z Direktorata za informacijsko družbo in informatiko Ministrstva za javno upravo.
Kot je po podpisu in s tem uradni ustanovitvi Stičišča dejala vodja IKT horizontalne mreže SRIP Pametna mesta in skupnosti Gospodarske zbornice Slovenije, Andreja Lampe, »odprte podatke javnega sektorja želimo preoblikovati v pospeševalce digitalne ekonomije, zato je nujno, da ima gospodarstvo do njih primeren dostop in da se vzpostavi ekosistem za pospešen razvoj novih inovativnih rešitev. V februarju 2020 predlagana EU strategija na področju podatkov poleg ostalega napoveduje tudi novo regulativo, ki bo urejala podatke in skupne Evropske podatkovne prostore, zato je nujno, da imamo v Sloveniji povezan ekosistem deležnikov, ki bo pravočasno pripravljen na spremembe na področju odprtih podatkov v državi, ki smo jo danes začeli z ustanovitvijo »Stičišča odprtih podatkov Slovenije«.
“Uporaba ogromnih baz odprtih podatkov je kot 'iskanje igle v kupu sena'. Večina ljudi ne verjame, da je igla sploh tam. Preostali pa ne verjamejo, da jo lahko najdejo. Ampak danes največja podjetja na svetu živijo ravno od takšnih ključnih podatkov. Naša naloga, kot razvojno okolje je, da pokažemo dobre prakse in da pomagamo pri odkrivanju novih poslovnih modelov ter visoke dodane vrednosti,” je povedal direktor Tehnološkega parka Ljubljana, dr. Jernej Pintar.
»Na Ministrstvu za javno upravo se zavedamo pomena odprtih podatkov, sodelovanja z gospodarstvom, širšo družbo in drugimi deležniki pri spodbujanju digitalizacije in napredka na tem področju. S portalom OPSI smo naredili velike premike na tem področju in bomo to pot nadaljevali tudi v prihodnje. Ponosni smo, da lahko v partnerskem sodelovanju in v sinergiji s Tehnološkim parkom Ljubljana in Gospodarsko zbornico, soustvarjamo novo zgodbo,« je povedala mag. Kristina Valenčič, Direktorica Urada za razvoj digitalnih rešitev iz Direktorata za informacijsko družbo in informatiko Ministrstva za javno upravo.
Glavne aktivnosti Stičišča odprtih podatkov Slovenije bodo:
spodbujanje uporabe ter širjenje razpoznavnosti OPSI portala,
zavzemanje za večjo podporo političnih odločevalcev za odpiranje podatkov,
spodbujanje razvoja mehanizmov za financiranje uporabe odprtih podatkov v nevladnem sektorju in v gospodarstvu,
zavzemanje za tvorno sodelovanje vseh akterjev in deležnikov na področju uporabe odprtih podatkov in ponovne uporabe odprtih podatkov in
zavzemanje za aktivno sodelovanje z mednarodnimi partnerji in vozlišči (hubi) iz držav članic EU.
Pobudnika ustanovitve stičišča odprtih podatkov sta Tehnološki Park Ljubljana d.o.o. (projekt ODEON - Open Data for European iNnovation - programa Interreg Mediterranean ) in IKT-Horizontalna mreža pri Združenju za informatiko in telekomunikacije (GZS), ob podpori Ministrstva za javno upravo.
Nazaj
Zadnje novice
28. 11. 2022
Ugodnejše pisarne za tehnološke start-upe!
24. 11. 2022
Mednarodno srečanje izzivov in rešitev na URBAN TECH Ljubljana hackathonu
23. 11. 2022
Innobox z novim produktom otroke popelje na detektivsko dogodivščino!
18. 11. 2022
Slovenija omogočila dogodek podnebne konference COP27 v metaversu
17. 11. 2022
Iščejo se inovativne zelene rešitve startup-ov in MSP-jev!
Storitve
TopTech
Healthday.si - Digitalne inovacije v zdravstvu
XR Lab
Lean inoviranje in pospeševanje startupov
Inovacijska infrastruktura
CTO connect
Možnosti oglaševanja
Najem dvoran
O nas
O TP Ljubljana
Ekipa
Vpliv TP LJ
Naša pot
Publikacije
Nagrade
Kontakt
GDPR
Te zanimajo tehnologije in podjetništvo?
S prijavo na e-novice ti bomo praviloma tedensko poslali pregled dogodkov, novosti in priložnosti.
Prijava na e-novice
Tehnološkim zgodbam pomagamo pri rasti in razvoju
Vzpostavljamo mednarodna sodelovanja z uglednimi partnerji ter vodimo in sodelujemo pri nacionalnih in mednarodnih projektih. |
Predsednik Pahor s poljskim predsednikom Dudo odkril spomenik Slovencem, padlim med 1. svetovno vojno v Gorlicah: "Vprašanje vojne ali miru je temeljno politično vprašanje."
23.5.2018 – Predsednik Pahor s poljskim predsednikom Dudo odkril spomenik Slovencem, padlim med 1. svetovno vojno v Gorlicah: "Vprašanje vojne ali miru je temeljno politično vprašanje." več »
Predsednik republike se je udeležil osrednje slovesnosti ob prvi obeležitvi svetovnega dneva čebel in pred slovesnostjo sprejel generalnega direktorja Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo
20.5.2018 – Predsednik republike se je danes udeležil slovesnosti ob prvi obeležitvi svetovnega dneva čebel v Breznici. več »
Govor predsednika republike na osrednji slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske
14.5.2018 – Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor se je danes udeležil osrednje slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske, kjer je bil slavnostni govornik. več »
Predsednik Pahor osrednji govornik na Sarajevskem poslovnem forumu
25.4.2018 – Predsednik republike se na povabilo Bakirja Izetbegovića, predsedujočega Predsedstva Bosne in Hercegovine, danes in jutri mudi na delovnem obisku v Sarajevu. več »
Predsednik republike na slovesnosti ob 10. obletnici državnega presejalnega programa DORA
20.4.2018 – Predsednik republike se je udeležil slovesne obeležitve 10. obletnice državnega presejalnega programa za raka dojk DORA. več »
Predsednik republike podpisal odlok o razpustitvi državnega zbora in razpisu predčasnih volitev v državni zbor
14.4.2018 – Predsednik republike Borut Pahor je danes, 14. aprila 2018, podpisal Odlok o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije. več »
Predsednik Pahor na slovesnosti ob 70. obletnici sedanjega Tržnega inšpektorata Republike Slovenije: "Vaše delo cenimo in se zanesemo na vas"
12.4.2018 – Predsednik Pahor se je udeležil posebne slovesnosti, na kateri so zaposlene in zaposleni na Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije obeležili 70. obletnico delovanja. več »
Predsednik republike poudaril pomen zavezništva za ohranjanje miru in varnosti
7.4.2018 – Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil velike tradicionalne slovesnosti »Dan slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva«, kjer je imel slavnostni nagovor. več »
Predsednik republike na 56. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije
27.3.2018 – Predsednik republike se je na povabilo predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza udeležil 56. izredne seje Državnega zbora na kateri je pojasnil svojo odločitev, da ne bo predlagal kandidata za predsednika vlade. več »
Prva << < 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 > >> Zadnja
Iskalnik
Kontakt
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
SI-1000 Ljubljana
Slovenija
telefon: 01 / 478 12 09
telefaks: 01 / 478 13 57
e-pošta: gp.uprs@predsednik.si
Odnosi z javnostmi
telefon: 01 / 478 13 07
e-pošta: urad.predsednika@predsednik.si
Naročite se na prejemanje e-novic
Spletne strani bivših predsednikov
Povezave
Vprašanja in odgovori
Bi radi stopili v stik s predsednikom ali pa vas zanima, kakšna so njegova pooblastila?
Napovednik
četrtek, 8. 12. 2022
Predsednik republike bo obiskal Dom starejših Gradišče, ki praznuje 40-letnico delovanja in odprtje novih prostorov |
Celulit nastane zaradi sprememb v veznem in maščobnem tkivu. Pojavi se zaradi različnih vzrokov, predvsem pa zaradi nepravilne prehrane, ki povzroči spremembe v vezivnem in maščobnem tkivu. Z medicinskega stališča je celulitis odsev fiziološkega popuščanja kožne napetosti. V koži se pojavijo široke pore, med maščobnimi blazinicami pa se razmnožuje vmesno vezivo tkiva. Koža postane nabuhla, blazinasta in podobna pomarančni lupini.
Celulitis imajo številne ženske, ne pojavlja pa se enakomerno po vsem telesu. Značilna mesta so: zunanje strani nadlahti, stranski deli hrbta, zadnjica, bedra, zadnji in stranski deli stegen ter notranja stran kolena.
Celulit je najbolj izrazit pri ženskah
Celulit opazimo samo pri odraslih ženskah in starejših ljudeh, otroci ga ne dobe, ker je njihova koža trda, napeta ter brez gub in vsebuje veliko elastičnih vlaken, ki pa se s starostjo redčijo. K nastanku celulitisa prispevajo hormonalne motnje, duševna labilnost, pomanjkanje vitamina C in bakra, kar zmanjšuje sintezo vezivnega tkiva. Na tvorbo vezivnega tkiva vplivajo tudi presnovne motnje in nekatere strupene snovi, npr. nikotin, ki spremeni in razredči elastična vlakna ter škoduje koži in stenam ožilja. Maščobne celice se povečajo, v sestavi maščobnih kislin pa se poveča količina trigliceridov. Žilice, ki oskrbujejo kožo, so tanke in uničene, zato je preskrba s kisikom močno omejena. Tkivo postane gobasto, ker je izločanje strupenih snovi pri presnavljanju celic prepočasno. Takšne motnje v obtoku vodijo po eni strani do kopičenja ogljikovega dioksida in strupenih snovi, na drugi strani pa se zmanjša koncentracija kisika in dovod hranljivih in obrambnih snovi. Kopičene strupenih snovi in pomanjkanje kisika povzroči bohotenje maščobnih celic, pretirano povečane maščobne celice pa še bolj zožijo krvne žilice.
Na nastanek celulitisa vpliva tudi moda in način oblačenja, saj tesne hlače, stezniki ali kavbojke pritiskajo na krvna obtočila v medenici in spodnjih okončinah, predvsem pa na stegnih.
Na slabši krvni obtok vplivajo še dolgo in premočno sončenje, ohlapnost mišic, ploska noga in celo premočno ogrevanje stanovanj. Iz vsega povedanega lahko povzamemo, da je nastanek celulitisa rezultat delovanja številnih dejavnikov, ki se med seboj lahko še dopolnjujejo, zato moramo pri preprečevanju celulitisa upoštevati vse, če hočemo doseči uspeh. Celulita navadno ne moremo popolnoma odpraviti, dosežemo lahko le to, da celulitični predeli niso več tako neestetski. Popolnoma lahko preprečimo nastanek celulitisa samo pri zelo mladih ženskah.
Zdravljenje in preprečevanje
Zdravilo, ki pospešuje prekrvavitev kapilarno venalnega obtoka, je vitamin C, ki se v naravi nahaja v sadju in zelenjavi.
Hrana celulitičnemu tkivu ne sme pretirano dovajati maščob, zato naj bo preprosta. Vsebovati mora beljakovine, sadje in zelenjavo, izogibati pa se moramo sladkarijam in jedem z veliko energijsko vrednostjo.
Tudi s TELOVADBO in pravilnim dihanjem lahko veliko pripomoremo, saj zmanjšamo venozni zastoj. S pomočjo kisika se celice čistijo, zmanjša se kopičenje strupenih snovi, s tem pa odpadejo pogoji, ki so pospeševali nastanek celulitisa. Gibe pri telovadnih vajah moramo uskladiti z dihanjem in se po končani vaji sprostiti.
Celulitične predele masiramo z nežno in ne premočno masažo. Lahko uporabljamo določene pripomočke, s katerimi krožimo po prizadetih delih telesa, predvsem po notranjih predelih kolen in zgornjih delih stegen.
Na celulitis dobro deluje KOPANJE IN PLAVANJE, posebno v morski vodi, saj vsebuje različne soli, kot so kalij, kalcij, jod in magnezij. Učinkovita je tudi podvodna masaža, ki jo lahko usmerimo na celulitično tkivo.
Zeliščarji so opazovali ugoden vpliv nekaterih zelišč na celulitično spremenjeno tkivo. Za čiščenje in boljše odvajanje vode priporočajo čaj iz PETERŠILJA, ČEŠNJEVIH PECLJEV ali JABOLČNIH OLUPKOV. Popiti moramo štirikrat na dan po eno skodelico čaja. Na kožne spremembe tudi ugodno delujejo ALGE in BRŠLJAN. Iz bršljana delajo tudi anticelulitične kreme in obkladke. Sami pa lahko bršljan zmanemo in vtremo v kožo ali ga kot kašnat obkladek za več ur položimo na prizadeta mesta. Lahko pa tri pesti bršljanovih listov namočimo za 24 ur v mrzlo vodo in nato z njo namažemo prizadete površine.
Če hočemo zares uspeti, moramo uravnovesti telesno delovanje z duševno sprostitvijo. Dosežemo jo z veliko spanja, s telovadbo in z zmernim gibanjem v naravi ter urejenim načinom življenja.
celulit
koža
Previous
Masaža: Obilje pozitivnih učinkov
Next
Dieta za vse s premalo aktivno ščitnico
Related Articles
Lepota
Kolagen – lepilo, ki nas ohranja v enem kosu
Kolagen je najbolj razširjena beljakovina v človeškem telesu. Pogostokrat jo imenujejo lepilo, ki »drži skupaj« celotno telo. […] |
Lastnik, administrator ter izvajalec storitev te spletne strani www.op-svab.com in vseh morebitnih podstrani navedene spletne strani (»Spletna stran«) je Odvetniška pisarna Švab, odvetnik Luka Švab (»Odvetniška pisarna Švab«), Dimičeva ulica 16, 1000 Ljubljana, matična št. 2666472000.
Dostop in uporaba Spletne strani sta dopustna pod pogoji, ki jih določajo veljavna zakonodaja Republike Slovenije, ti Splošni pogoji uporabe spletne strani (»Splošni pogoji uporabe«) ter drugi predpisi, na katere se ti Splošni pogoji uporabe sklicujejo.
2. Pogoji uporabe
Vsebine in informacije, dostopne na tej Spletni strani in ki jih zagotavlja Odvetniška pisarna Švab, so namenjene izključno za informativne namene. Ne vsebujejo pravnih nasvetov, pravnih mnenj ali kakšnih koli drugih nasvetov v povezavi s posebnimi dejstvi in okoliščinami.
Odvetniška pisarna Švab v zvezi z informacijami na tej spletni strani ne jamči in ne zagotavlja njihove točnosti, popolnosti in primernosti za kakršne koli namene. Odvetniška pisarna Švab pod nobenim pogojem ni odškodninsko odgovorna vam ali komur koli drugemu zaradi vašega dostopa ali uporabe gradiva na tej spletni strani. Čeprav si Odvetniška pisarna Švab prizadeva, da gradiva na tej Spletni strani vseskozi posodablja, so informacije na tej spletni strani na voljo le kot splošne informacije, ki lahko ali pa tudi ne odražajo najnovejšega razvoja na področju prava. Preden ukrepate na podlagi informacij na tej Spletni strani, se posvetujte s pravnim strokovnjakom.
3. Vsebina Spletne strani
Odvetniška pisarna Švab si prizadeva, da je vsebina Spletne strani posodobljena in vsebuje pravilne informacije in gradiva, vendar pa točnosti, celovitosti in ažurnosti ne zagotavlja in k temu ni zavezana. Ne prevzema nobene odgovornosti za škodo zaradi nedostopnosti, spremembe, pomanjkljivosti, napake ali zastarelosti informacij, objavljenih na Spletni strani. Prav tako ne zagotavlja, da bo Spletna stran ali katerakoli vsebina na njej vedno dostopna oz. da bo dostop nemoten. Spletno stran ali njene dele lahko kadarkoli umakne ali spremeni brez predhodnega opozorila.
Vsebina objavljena na Spletni strani je splošnega informativnega značaja in ne predstavlja pravnega nasveta ali druge pravne pomoči, na katero se lahko zanesete. Za uporabo informacij, ki so objavljene na Spletni strani, ne odgovarja. Če Spletna stran vsebuje povezave do drugih spletnih strani in vsebine na teh spletnih strani, so takšne povezave zgolj informativne narave. Nad vsebino na teh spletnih straneh nimamo kontrole ali vpliva.
Če želite prejeti več informacij o vsebini, ki je objavljena na spletni strani, nas kontaktirajte na info@op-svab.com.
4. Pravice intelektualne lastnine
Odvetniška pisarna Švab je imetniki vseh avtorskih pravic na vsebini, objavljeni na Spletni strani. Za zasebno uporabo lahko tiskate, kopirate ali shranite dele Spletne strani za nekomercialne namene. Gradiva na Spletni strani ne smete brez našega predhodnega pisnega soglasja uporabljati v poslovne namene.
Na spletni strani, katere lastnik ste, lahko ustvarjate povezave na domačo Spletno stran na način, ki je skladen s pravom in ne škoduje našemu dobremu imenu, ugledu ali poslovanju oz. na način, da se ne okoristite z ugledom Odvetniške pisarne Švab neupravičeno. Prepovedano je objavljanje povezav na Spletno stran, ki nakazujejo ali bi lahko nakazovale na kakršnokoli povezovanje, sodelovanje ali potrditev s strani Odvetniške pisarne Švab, ki pa ne obstaja.
Pridržujemo si pravico, da kadarkoli lahko umaknemo dovoljenje za objavljanje povezav na Spletno stran in/ali brez navedbe razloga zahteva, da takoj umaknete kakršnokoli povezavo na Spletno stran.
5. Varstvo osebnih podatkov
Več o obdelavi osebnih podatkov je navedeno v Politiki zasebnosti.
6. Spremembe Splošnih pogojev uporabe
Splošni pogoji uporabe se lahko kadarkoli spremenijo. Ob obisku Spletne strani po uveljavitvi spremembe Splošnih pogojev uporabe, vas bodo zavezovali spremenjeni Splošni pogoji uporabe, zato svetujemo, da občasno preverite njihovo vsebino.
7. Pravo
Splošni pogoji uporabe se presojajo po pravu Republike Slovenije.
8. Kontakt
Za kakršnakoli vprašanja v povezavi s temi Splošnimi pogoji uporabe nas kontaktirajte na info@op-svab.com.
Zahvaljujemo se vam za obisk naše Spletne strani.
Splošni pogoji veljajo od dne 1. 7. 2020.
Vprašanja, spori, dokumenti, sodni postopki – zaupajte jih našim pravnim strokovnjakom!
Sodni postopki niso edina, niti vedno najbolj primerna pot za iskanje pravice in zadoščenja.
Uradne ure
Pon – Čet 8:00 - 16:00
Petek8:00 - 12:00
Sestanek možen po predhodnem dogovoru.
Kontakt
Odvetniška pisarna Švab
Luka Švab - odvetnik
Dimičeva ulica 16
1000 Ljubljana
Davčna številka: 41631749
Matična številka: 2666472000
01 235 15 35
info@op-svab.com
© 2022 Odvetniška pisarna Švab. All rights reserved
Pravno obvestilo
Production: spletster
Na naši strani uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.
Potrjujem Nastavitve Zavračam
Center zasebnosti Nastavitve zasebnosti Piškotki
Nastavitve zasebnosti shranjene!
Odvetniška pisarna Švab
Nastavitve zasebnosti
Ko obiščete katero koli spletno mesto, le to lahko shranjuje ali pridobi podatke v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzirate svoje osebne nastavitve za piškotke.
Zahtevani Statistika Center zasebnosti Politika zasebnosti Piškotki
Ti piškotki so potrebni za delovanje spletnega mesta in jih ni moč onemogočiti.
Tehnični piškotki
Za pravilno delovanje spletne strani uporabljamo naslednje tehnične piškotke
wordpress_test_cookie
wordpress_logged_in_
wordpress_sec
Google Analytics
Za izboljšanje naše spletne strani sledimo anonimnim uporabniškim informacijam.
_ga
_gid
_gat
Ti piškotki omogočajo beleženje obiska in vire prometa, da lahko merimo in izboljšamo delovanje naše spletne strani. |
Galileo Galilei je bil astronom, fizik, inženir, filozof, matematik. Nadeli so mu različna imena, oče opazovalne astronomije, oče znanstvenih metod, oče znanosti. Zaradi svojih izumov in dosežkov velja za eno najbolj prepoznavnih in zanimivih osebnosti v človeški zgodovini. Galileju je inkvizicija prepovedala trditi, da Zemlja kroži okoli Sonca in ne nasprotno. Kljub temu je leta 1632, v delu Dialog o dveh glavnih sistemih sveta, ptolemajskem in kopernikanskem, predstavil svoj nauk, ki je bil leto zatem na procesu v Rimu spoznan za heretičnega, saj je nasprotoval uradni kozmologiji in bibličnim tezam. Tako je bil Galileo pri sedemdesetih obsojen živeti do smrti v hišnem zaporu.
Galilejeva osebnost, življenjska dejstva, znanstvena odkritja in zgodovinsko obdobje, v katerem je živel, so bila izhodišča za raziskovanje in razvoj avtorske predstave. Ustvarjalna ekipa je prepletala navdih, motivacijo, radovednost in usodo zgodovinskega Galileja z iskanjem resnice, sreče in osebne svobode posameznika v današnji družbi. Zakaj? Ker je bil Galileo mojster nepopustljivosti v na videz izgubljenem boju.
Predstava je namenjena mladim (od 15. leta naprej) in odraslim. Lovi ravnotežje med znanostjo in umetnostjo, dramo in lutkarstvom, gledališčem in konferenco.
Zoran Petrovič je študiral režijo na oddelku za alternativno in lutkarsko gledališče DAMU v Pragi, tokrat je v SNG Nova Gorica režiral prvič.
letak Galileo
v medijih
Ivana Zajc, RA SLO 1, 18. 1. 2020
MPG, Primorske novice, 22. 1. 2020
Iva Korišič, Novi glas, 6. 2. 2020
Andraž Gombač, Primorske novice, 26. 2. 2020
nagrade
uvrstitev predstave v katalog kakovostnih predstav za otroke in mladino Zlata paličica
Prikaži celoten spored za predstavo
17. 01. 2020 ob 18.00. SNG Nova Gorica, mali oder. Premiera. Izven
29. 01. 2020 ob 20.00. SNG Nova Gorica, mali oder. Abonma Mali oder, Konto in Izven. Izbirna predstava za abonente |
Srečanje Frančiškova ekonomija (The Economy of Francesco) bo potekalo od 22. do 24. septembra v Assisiju. Do sedaj se je prijavilo že približno sto udeležencev iz okoli 70 držav.
Andreja Červek – Vatikan
Dogodek, ki je nastal na pobudo papeža Frančiška, povezuje mlade ekonomiste in podjetnike, ki želijo skupaj razmišljali o novem načinu razumevanja ekonomije, pri tem pa slediti duhu sv. Frančiška Asiškega in smernicam okrožnice Laudato si'. V ospredju je prav tako vsebina okrožnice Fratelli tutti in njeno vnašanje v vsakdanje družbeno življenje. V središču razprav so pomembne teme, kot so delo, finance, vzgoja in izobraževanje ter umetna inteligenca. Prijave so odprte do 31. marca 2022 na povezavi https://francescoeconomy.org/it.
Kot pravi asiški nadškof Domenico Sorrentino, se »samo z vlaganjem v skupno ekonomijo, ki jo bolj pozorna do človeka kot denarja, postavljajo temelji za gradnjo sveta, ki je manj neuravnotežen in manj izpostavljen napetostim, konfliktom in vojnam«. V zadnjih dveh letih je zaradi pandemije srečanje Frančiškova ekonomija potekalo po spletu, a kot dodaja Sorrentino, ki je predsednik organizacijskega odbora, danes čutimo težo vojne v Ukrajini, ki po nadškofovih besedah dokazuje, »da se je naš sistem zmotil«.
Temu pritrjuje tudi Luigino Bruni, strokovnjak za politično zgodovino in prav tako del organizacijske skupine: »Ti izzivi človeštva nam govorijo, da potrebujemo novo ekonomijo, trajnostno za planet, človeške odnose in pravičnost. Mladi ne želijo pobegniti in se zapreti vase, ampak si prizadevati za resnično skupno dobro.«
vir: https://www.vaticannews.va/
seznam novic
Tweet
TRENUTNO NA TV
SVETNIK DNEVA
26. november
Sv. Leonard Portomavriški, obvezni god
...več
DOTACIJA
Na enostavnejši način vam odslej nudimo možnost dotacije preko QR kode, ki jo poskenirate preko bančne aplikacije s telefonom.
SPREMLJAJTE NAS
Vabimo vas, da nas spremljate tudi na socialnih omrežjih:
Youtube
Facebook
Twitter
V živo | TV spored | Novice | Oddaje | O Exodus.si | Kje lahko gledam Exodus TV | Kontakti | Kje smo | Marketing | Etični kodeks |
Trdnjava Kluže se razvija v osrednji lansirni prostor poletnega turistično-kulturnega utripa Bovškega in postaja vse bolj odprt prehod na poti kulturne karavane med Koroško, Posočjem in Furlanijo. Karavane, ki je v teh krajih pustila veliko zgodb in vtisnila trdnjavi pečat vznemirljivega prostora in večnega izziva kulturnih ustvarjalcev.
Poletne prireditve v trdnjavi v zavesti in spominu obiskovalcev ostajajo kot posebna nadgradnja turistične ponudbe: ne dogaja se pogosto, da bi zidovi trdnjave spregovorili, zapeli, zaplesali … Festival Kluže je nedvomno osrednja nit poletnega kulturnega utripa, ki s svojo kakovostno umetniško ponudbo vsebinsko in konceptualno odpira vedno nove razsežnosti in vstopa v prostor brez meja.
Že sam začetek festivala in dve uspešni izdaji sta dokaz, da je bila kultura (še enkrat) korak pred politiko in da je pred njo prestopila hermetične in včasih samozadostne okvire meja in se odprla navzdol in navzgor. Priprava in izpeljava festivala v tako majhnem in odročnem kraju s specifično logistično in prostorsko danostjo je hrabro in odločno dejanje. Predpogoj za ohranitev njegove vitalnosti in inovativnosti je bilo sodelovanje vrste dejavnih organizatorjev in nosilcev. Občina Bovec se je izkazala kot dober domačin umetnikom, ki v poletnih dneh ustvarjajo med zidovi trdnjave in na cestah samega Bovca. Ministrstvo za kulturo RS je s podporo programski usmeritvi festivala pokazalo, da se slovenska kultura lahko enakovredno dogaja tako v prestolnici kot v kulturnih objektih osamelcih, kar Kluže nedvomno so. Vodilnim organizatorjem, Kulturnemu društvu B-51 iz Ljubljane, ki vsako leto organizacijsko in logistično vodijo festival, gre velika zasluga, da trdnjava nikoli ni zaprla vrat domačim in tujim umetnikom in ustvarjalcem iz bivše skupne države.
Sanje umetniškega vodje festivala, da bi ponovno vzpostavil kulturno karavano med Oglejem in Celovcem po dolini Nadiže, Soče in Koritnice se uresničujejo. Festival zaradi svoje usmeritve v ambientalne dogodke postaja vse bolj ustvarjalno privlačen in zanimiv tudi za dve veliki kulturni manifestaciji – Mittelfest v Čedadu in Spectrum v Beljaku. In kar je najpomembnejše, festival si je pridobil zveste obiskovalce, ki vsako leto soustvarjajo kulturne dogodke v Klužah.
Ustvarjalci programa festivala in organizatorji se zavedamo, da ne moremo vedno ponuditi tistega, kar nam narekujeta koncept in programska opredelitev. Navsezadnje pa se z neverjetno iznajdljivostjo in prilagodljivostjo, včasih tudi pogajalsko zvitostjo, prebijemo do programa, ki po našem prepričanju zagotavlja kvalitetno in raznovrstno ponudbo kulture poletja na Bovškem.
Program in izvedba nista mišljena kot abonmajska ponudba, temveč kot prosta izbira. Zato izbirajte in uživajte ob izbranem. Mi bomo veseli, če bo tega kar največ.
Umetniški vodja Festivala Marjan Bevk
Priponka …
ad.EnHec
© Občina Bovec 2020 / Izdelava spletne strani/ Piškotki in pravno obvestilo / Na vrh
Dostopnost
ČB
Kontrastno temno
Kontrastno belo
Berljiva pisava
Podčrtaj povezave
A
A
A
izklopi dostopnost
Izjava o dostopnosti
Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih
aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Ta zakon se
uporablja za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava.
Na trenutni spletni strani so izvedene potrebne prilagoditve spletne strani, ki so jo zavezanci po ZDMSA dolžni urediti v roku do 23. septembra 2020. Te spremembe so bile dodane preko vtičnika z opcijo nastavitev dostopnosti za slepe, slabovidne in ranljive skupine.
Povezava do ZDSMA: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?sop=2018-01-1351
Dostopnost spletne strani
Občina Bovec se zavezuje omogočati dostopnost spletne strani https://obcina.bovec.si
v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij ter Direktivo EU 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta.
Ta izjava o dostopnosti se nanaša na celotno spletno stran. Spletna stran je povsem skladna s priporočili WCAG 2.1, nivo
AA. Izjava o dostopnosti je bila pripravljena 10. 9. 2020. Pri oblikovanju izjave smo uporabili metodo samoocene. Izjava je
bila nazadnje pregledana 10. 11. 2020.
Vsa vprašanja ali komentarje, povezane s spletno dostopnostjo, nam pošljite na e-pošto: obcina.info@bovec.si
Odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.
Posodobljeno spletišče je bilo objavljeno v letu 2019.
V primeru nezadovoljivih odgovorov na katero koli obvestilo ali zahtevo, poslano v skladu z 8. členom Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, lahko oddate opis in povezavo na nedostopno vsebino spletišča. |
018-170/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Številka: 018-170/2020-5
Datum sprejema: 24. 11. 2020
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-50/20; Dobava in postavitev varnostnih ograj na državnih cestah«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik LIKO, d.d. Liboje, Liboje 26A, Petrovče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 11. 2020
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 9. 9. 2020.
2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 19.437,45 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.
3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 9. 6. 2020 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 15. 6. 2020, pod št. objave JN003762/2020-B01.
Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN003762/2020-ODL01) dne 9. 9. 2020 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katero je javno naročilo oddal ponudniku KVEDER d.o.o., Zadobrova 135, Škofja vas (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je izbrani ponudnik predložil po merilih najugodnejšo in dopustno ponudbo; dopustnosti preostalih prejetih ponudb naročnik ni preverjal.
Vlagatelj je dne 21. 9. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je odločitev o oddaji javnega naročila nezakonita, saj naj ponudba izbranega ponudnika ne bi bila dopustna. Vlagatelj s tem v zvezi najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik za zahtevane jeklene varnostne ograje (v nadaljevanju: JVO) iz postavk v popisu del »Dobava in vgraditev jeklene varnostne ograje, brez distančnika, za nivo zadrževanja N2 in za delovno širino W5, na zidu« ni predložil zahtevanih dokazil (tj. certifikata o nespremenljivosti lastnosti proizvoda, izjave o lastnostih proizvoda, načrtov ali tehničnih skic vseh elementov varnostne ograje ter pritrdilnega materiala, navodil za vzdrževanje in zamenjavo posameznih delov varnostne ograje); dodaja, da je bil izbrani ponudnik seznanjen z zahtevami, saj je za preostale vrste v popisih navedenih JVO predložil ustrezna dokazila. Poudarja, da se sporna JVO (»[…] za nivo zadrževanja N2 in za delovno širino W5, na zidu«) na omenjenih lokacijah navezuje na enak tip ograje N2 W5 zabite v bankino, zato je tudi ni mogoče nadomestiti s katerim drugim tipom ograje. Vlagatelj še zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznega (zahtevanega) dokazila o ustreznosti antikorozijske zaščite za ponujene JVO – pri tem podrobneje pojasnjuje, zakaj predloženega dokazila ni mogoče šteti za ustreznega.
Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa odvetnica Mojca Lorenci Visinski, Verovškova ulica 55, Ljubljana, se je o navedbah v zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 5. 10. 2020. Navaja, da je v svoji ponudbi priložil ustrezna dokazila za JVO N2 W5, ki se pritrjuje na bankino, in ima iste značilnosti kot JVO N2 W5, ki se pritrjuje na zid – razlika naj bi bila le v pritrjevanju. Glede pritrjevanja JVO N2 W5 na zid se sklicuje na stališče stroke, skladno s katerim JVO tipa N2 W4 izpolnjujejo tudi vgradne projektne pogoje cestne JVO istega nivoja zadrževanja z višjim razredom delovne širine (torej tudi W5). Oboje navedeno naj bi bilo znano tudi naročniku, zato ni pozival k pojasnilom oz. dopolnitvi ponudbe. Izbrani ponudnik poudarja, da je pri sporni postavki ponudil JVO, ki v skladu z omenjenim strokovnim mnenjem zadostujejo nivoju zadrževanja N2 in delovni širini W5, ter da citiranega tipa JVO (tj. N2 W5) ni nadomestil z drugim tipom JVO. Kot povsem neutemeljene označuje tudi navedbe vlagatelja glade dokazila o antikorozijski zaščiti; poudarja, da naročnik ni določil oblike oz. vsebine dokazila, niti ne organa, ki ga izdaja. Pojasnjuje še, zakaj je predloženo dokazilo ustrezno.
Naročnik je dne 16. 10. 2020 sprejel »Sklep« in vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, enako pa tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je v popisu del navajal obstoječi nivo varovanja skladno z določili Tehničnih pogojev, ki so bili sestavni del dokumentacije, kjer pa ni bilo pogojeno, da ponudnik ponudi izključno obstoječi nivo varovanja, pač pa lahko ponudi tudi enak nivo zadrževanja (torej N2), a pri manjši delovni širini (W4), ki tehnično zadosti vsem lastnostim obstoječega nivoja varovanja (N2 W5) in pomeni še večjo varnost oz. boljši produkt od zahtevanega. Poudarja, da je njegova odločitev, ali sprejme namesto tipa N2 W5 ponujeno JVO N2 W4 na objektu. Posledično je za ustrezne štel vse dokumente, ki so bili predloženi za tip ograje »K-LIGHT N2 W4 objekt«. Glede očitka o nepredloženih načrtih ograje, njenih elementov in pritrdilnega materiala naročnik dodaja, da je navedeno del tehnološke dokumentacije, ki je avtorsko zaščitena in je bila pregledana s strani pooblaščene institucije, ki je izdala certifikat o nespremenljivosti lastnosti gradbenega proizvoda. Glede dokazila o antokorozijski zaščiti naročnik navaja, da ni izrecno zahteval predložitve tega dokazila že v sami ponudbi, tudi sicer pa je izbrani ponudnik zahtevano dokazilo predložil.
Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 21. 10. 2020 ter 3. 11. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 22. 10. 2020. Vztraja pri svojih navedbah ter kot problematično izpostavlja, da je izbrani ponudnik mimo razpisnih pogojev ponudil JVO N2 W4 ter N2 W4 z neprimerno (in nezahtevano) vrsto vijačenja, kar je diskriminatorno do drugih deležnikov in dolgoročno škodljivo, saj odkazuje na oškodovanje investitorja, uporabnikov storitev, prometnih udeležencev in drugih ponudnikov, ter absolutno znižuje standarde prometne varnosti in smotrnosti tovrstne nabave. Meni, da je izbrani ponudnik ponudil bistveno precenjen nadomestek, ki se od zahtevanega blaga loči po ceni – tudi drugi ponudniki bi oddali cenejše ponudbe, v kolikor bi ponudili tako blago, kot ga je izbrani ponudnik. Nadomeščanje v popisih zahtevane ograje N2 W5 s tipom N2 W4 označuje za nedopustno, pri čemer poudarja, da med obema tipoma obstajajo bistvene razlike (različna kvaliteta materialov, debelina uporabljenega materiala, pozicija lukenj, dimenzije stebra in osnovne plošče, način pritrjevanja v betonsko podlago); kot pomembno dejstvo izpostavlja, da vse ograje med seboj niso kompatibilne in jih brez dodatnih prehodnih elementov ni mogoče povezovati – prav zato je naročnik v Popisu del (ki ga ni dovoljeno spreminjati) natančno specificiral vrsto varnostnih ograj na posameznih lokacijah. Poudarja še, da različen način pritrjevanja (zabijanje v tla ali vijačenje v zid) rezultira v drugačnih tehničnih lastnostih in stopnjah zadrževanja – tudi standard SIST EN 1317 zahteva za vsakega od načina pritrjevanja ločene teste. Vlagatelj v nadaljevanju naročnikove navedbe glede potrdila o ustreznosti antikorozijske zaščite označuje kot povsem neresnične; skladno z zahtevami je bilo potrebno to potrdilo predložiti že v ponudbi. Še dodatno pri tem pojasnjuje, zakaj predložena dokazila niso ustrezna.
Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je v predmetnem postopku pravnega varstva spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je za ponudbo izbranega ponudnika (gre za po merilu najnižje cene najugodnejšo ponudbo) ugotovil, da je skladna z zahtevami glede predmeta naročila, jo posledično obravnaval kot dopustno, temu ponudniku pa javno naročil tudi oddal.
V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Naročnik mora v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Če ob tem ugotovi, da so informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik (ob upoštevanju omejitev iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3) v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.
Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. Naročnik opredeli predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil gradenj pomenijo skupek tehničnih predpisov, ki jih vključuje zlasti dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti materiala, proizvoda ali blaga, da ustreza uporabi, za katero jo potrebuje naročnik; v primeru javnih naročil blaga ali storitev pa tehnične specifikacije pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.
Ker je ponudnik dolžan v ponudbi dokazati, da ponuja blago oziroma storitve z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti predmeta ponudbe (npr. z opisom tehničnih lastnosti, s predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije).
V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v dokumentu »NAVODILA ZA PRIPRAVO PONUDBE« v podpoglavju »4.4 Specifikacija naročila« je naročnik navedel:
»V ponudbi mora biti priložena (razdelek druge priloge) naročnikova specifikacija naročila (Opis naročila, Tehnični pogoji, izpolnjen Popis del), kjer sta opredeljena vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila, ponudnik pa je ne sme spreminjati.
Popis del s količinami in cenami se predloži v elektronski obliki (»excel« datoteka). V primeru razhajanja med cenami v listini »Ponudba - predračun« in cenami v predloženem popisu del veljajo slednje.
Kakršnokoli napako v objavljenem popisu del s količinami (napačna količina, enota mere, formula, blokada, ...) lahko odpravi izključno naročnik, ponudnik pa je na napako, ki jo odkrije dolžan opozoriti preko portala javnih naročil. Če v predloženem popisu del posamezna postavka ni cenovno ovrednotena bo naročnik zahteval pojasnilo ali je obračunana v okviru drugih postavk, kje in v kakšni vrednosti, če to ni, bo ponudba zavrnjena.«
V dokumentu »Tehnični pogoji« je naročnik med drugim podal zahtevane tehnične značilnosti
JVO (npr. pod točko 2.1.3.1: »Varnostna ograja mora biti v skladu s standardi SIST EN 1317-1, SIST EN 1317-2 in SIST EN 1317-5«) ter zahteve glede dokazil oz. prilog k ponudbi:
- pod točko »4. KVALITETA MATERIALA«:
»V ponudbi morajo biti predložena naslednja dokazila v papirni obliki v slovenskem jeziku:
- certifikat o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje
- certifikat o nespremenljivosti lastnosti proizvoda
- izjava o lastnostih proizvoda
- načrti ali tehnične skice vseh elementov varnostne ograje ter pritrdilnega materiala
- navodila za vzdrževanje in zamenjavo posameznih delov varnostne ograje«.
- pod točko»8. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA«:
»Ponudnik mora v ponudbi priložiti načrte za posamezne elemente, iz katerih so razvidne oblike in mere ponujenih varnostnih ograj in posameznih elementov, ki so predmet javnega razpisa. Priloženo mora biti navodilo za vzdrževanje in zamenjavo poškodovanih delov varnostne ograje.«
Del specifikacije (kot dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) je tudi »Popis del«, v katerem je naročnik navedel ločen popis del za vsak posamezen cestni odsek (npr. »R3 695 odsek 8208 Polzela Km 0.400 L«); ti popisi vsebujejo opis posameznih postavk, določene so tehnične značilnosti opreme cest in zahtevan način izvedbe storitev, hkrati pa so vpisane tudi enote in potrebne količine. V okviru teh (posamičnih) popisov je bila navedena tudi dobava in vgradnja različnih JVO – kot v zahtevku za revizijo pravilno povzema vlagatelja, je naročnik za devet cestnih odsekov v popisih del kot eno od postavk predvidel tudi »Dobav[o] in vgraditev jeklene varnostne ograje, brez distančnika, za nivo zadrževanja N2 in za delovno širino W5, na zidu«. Skladno z že citiranimi navodili so morali ponudniki »Popis del« izpolniti s cenami.
Glede na predstavljena določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je torej naročnik v popisu del opredelil vsebino (in obseg) javnega naročila (pri čemer je bilo izrecno poudarjeno, da ponudnik te specifikacije ne sme spreminjati), za ponujeno pa zahteval dokazila, določena v dokumentu »Tehnični pogoji«. Noben del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne potrjuje navedbe naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, da je »[v] popisu […] navedel obstoječi nivo zadrževanja in delovno širino (N2 W5) […]«. Posledično ni mogoče slediti naročniku v tem, da »[d]elovna širina W5 (odmik 1,3 < W5 ≤ 1,7 m) ni bila nujno pogojena […]«. Vse navedeno še dodatno potrjuje naročnikov odgovor na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, objavljen dne 7. 7. 2020 na portalu javnih naročil, kjer je naročnik v zvezi z (domnevno) neskladnostjo dokumenta »Tehnični pogoji« in popisov del pojasnil: »V popisu del je pri posamezni lokaciji podrobneje definirano, kaj se izvede na terenu. […]«.
Med strankama v obravnavanem primeru niti ni sporno, da ponudba izbranega ponudnika ne vsebuje dokazil, ki bi se nanašala na tip JVO za pritrditev na zidu, z nivojem zadrževanja N2 in delovno širino W5.
Izjasnitev izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja glede (ne)predložitve dokazil je mogoče razumeti v smislu zatrjevanja, da bi bilo kot ustrezna dokazila za sporne postavke popisa potrebno šteti predložena dokazila za JVO z nivojem zadrževanja N2 in delovno širino W5, ki se pritrjuje na bankino; izbrani ponudnik se pri tem v vlogi z dne 5. 10. 2020 (in ne že v ponudbi) sklicuje na stališče stroke v dokumentu »Strokovno mnenju o ustreznosti razredov delovnih širin cestnih varnostnih ograj po SIST EN 1317-2:2010« z dne 29. 5. 2014. Ker mnenje, ki si ga stranka sama pridobi pred začetkom postopka pravnega varstva, ne predstavlja dokazne listine (prim. 34. člen ZPVPJN), razen če stranki izrecno soglašata, da se ga uporabi kot dokaz pri ugotavljanju dejanskega stanja, je Državna revizijska komisija navedeno upoštevala kot del trditvene podlage in ne kot del dokaznega gradiva (smiselno prim. tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 200/2005 z dne 7. 12. 2006, in opr. št. II Ips 647/2006 z dne 5. 2. 2009, ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 575/2017 z dne 22. 5. 2017). Tudi sicer Državna revizijska komisija ugotavlja, da se navedeno strokovno mnenje v ničemer ne nanaša na vprašanje primerljivosti JVO N2 W5, ki se pritrjuje na zid, z JVO N2 W5, ki se pritrjuje na bankino; strokovno mnenje namreč obravnava vprašanje, ali cestne varnostne ograje, ki izpolnjujejo zahteve določenega nivoja zadrževanja nižjega razreda delovne širine (npr. W4) izpolnjuje tudi vgradne projektne pogoje cestne varnostne ograje istega nivoja zadrževanja v višjim razredom delovne širine (npr. W5, W6, W7 in W8). Po drugi strani vlagatelj v zvezi z manjkajočimi zahtevanimi načrti vseh elementov JVO v ponudbi izbranega ponudnika prepričljivo opozarja, da gre v primeru JVO z različnim pritrjevanjem (na zid ali na bankino) za popolnoma drugačen steber kot bistveni nosilni element JVO ter za drugačen način pritrjevanje v podlago. Upoštevaje navedeno ni mogoče slediti izbranemu ponudniku v tem, da je zgolj s predložitvijo načrtov oz. preostalih zahtevanih dokazil za JVO z delovno širino W5 in pritrjevanjem v bankino (skladno s sedmim odstavkom 68. člena ZJN-3 na drug ustrezen način) zadostil naročnikovi zahtevi po predložitvi dokazil za sporni tip ograje, ki se pritrjuje na zid.
Po drugi strani bi bilo navedbe izbranega ponudnika mogoče razumeti tudi v smislu zatrjevanja, da za sporne JVO ustrezajo predložena dokazila za ograjo »K-LIGHT N2 W4 objekt«. Tako stališče pa nedvoumno zavzema tudi naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, saj pojasnjuje, da je namesto ograje tipa N2 W5 za pritrjevanje na zid sprejel »ponujeno ograjo N2 W4, ki nudi enak nivo zadrževanja (torej N2), a pri manjši delovni širini (W4) […]«, zaradi česar naj bi bilo kot ustrezne mogoče šteti dokumente, ki so bili predloženi za tip ograje »K-LIGHT N2 W4 objekt«. Ne glede na že predstavljeno ugotovitev, da v popisih del opredeljene in opisane JVO (tj. JVO z izrecno opredeljenim načinom pritrjevanja, nivojem zadrževanja in razredom delovne širine) predstavljajo predmet naročila, kakršnega zahteva naročnik, pri čemer popisov ponudniki niso smeli spreminjati, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje še, da iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da bi se njegova ponudba za sporne postavke morebiti nanašala na JVO »K-LIGHT N2 W4 objekt«, tega pa (kot že pojasnjeno) izbrani ponudnik ni konkretizirano in nedvoumno izkazal niti v tem postopku pravnega varstva. Še dodatno, izbrani ponudnik v ponudbi ni niti dokazoval, da bi drugačna predlagana rešitev enako izpolnjevala zahteve v tehničnih specifikacijah (prim. sedmi odstavek 68. člena ZJN-3).
Glede na navedeno ni mogoče soglašati z naročnikom v tem, da ponudba izbranega ponudnika vsebuje vsa zahtevana dokazila za JVO, kakršne so bile zahtevane (in kakršne naj bi bile ponujene) v spornih postavkah, posledično pa tudi ne o tem, da je ponudba skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Že na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 (v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3) ter določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno, temu ponudniku pa javno naročilo tudi oddal. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 9. 9. 2020.
Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka ni obravnavala preostalih navedb vlagatelja (tj. glede domnevno neustreznega dokazila o antikorozijski zaščiti za ponujene JVO); obravnava teh navedb, ob upoštevanju predstavljenih ugotovitev glede nezakonitosti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, namreč ne bi več vplivala na odločitev v predmetnem postopku pravnega varstva.
Skladno z določili tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo postopek oddaje javnega naročila nadaljeval s sprejemom odločitve o oddaji naročila, mora ponovno presojo ponudb opraviti skladno z določbami ZJN 3 in lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti v zvezi z jasno določenimi (tehničnimi) specifikacijami ter zahtevanimi dokazili, ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v predmetnem postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer v višini plačane takse. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek, in sicer v višini 19.437,45 EUR. Priznane stroške je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, 24. 11. 2020
Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
– LIKO, d.d. Liboje, Liboje 26A, 3301 Petrovče,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
– Mojca Lorenci Visinski – odvetnica, Verovškova ulica 55, Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
Slovenija je ena izmed evropskih držav, kjer se prebivalstvo najhitreje stara. Mnogo podjetij se že zaveda vpliva teh demografskih sprememb na trg dela in starostno strukturo zaposlenih, zato so v starejših zaposlenih začela odkrivati velik potencial ter se načrtno ukvarjati z njimi.
Če tudi v vašem podjetju cenite izkušnje in znanje starejših zaposlenih ter z ukrepi za upravljanje starejših zaposlenih načrtno skrbite za njihovo motiviranost in zadovoljstvo, vas vabimo, da se prijavite na natečaj Starejšim prijazno podjetje (SPP) – Z leti še vedno zavzeti.
Natečaj za priznanje SPP – Z leti še vedno zavzeti objavljajo v okviru projekta Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile – ASI in pod okriljem projekta Zlata nit. Prijave so odprte od avgusta do konca leta 2021.
Kakšni so pogoji za pridobitev priznanja?
Podjetje ima zaposlenih vsaj 15 % sodelavcev starejših od 45 let.
Podjetje izvaja ukrepe upravljanja starejših zaposlenih.
Podjetje skrbi za osebno rast in razvoj starejših od 45 let.
Uspešnost podjetja.
Podrobnejše informacije o natečaju ter pogojih in kriterijih izbora najdete tukaj.
Pridružite se podjetjem, ki so priznanja prejeli leta 2020, 2019, 2018 in 2017, in postanite zgled drugim delodajalcem!
Shrani ali deli:
Kategorije:
Druge novice
Glasila in revije
Mednarodno sodelovanje
Projekti
Publikacije
Raziskave
Razpisi
Strokovni dogodki
Video
Zakonodaja
Kategorije:
Druge noviceGlasila in revijeMednarodno sodelovanjeProjektiPublikacijeRaziskaveRazpisiStrokovni dogodkiVideoZakonodaja |
Da morate paziti na količino zaužite soli, še zlasti, če imate povišan krvni tlak, ste najbrž že slišali. Vzročna povezava je naslednja: sol povzroči zadrževanje vode v telesu, kar ustvarja dodatno obremenitev za srce in ožilje.
Prav tako krvni tlak dvigujeta stres in zaskrbljenost. A to še zdaleč niso edini dejavniki, ki vplivajo na vaš krvni tlak. V nadaljevanju boste spoznali, kaj vse lahko poviša človekov krvni tlak.
Dodani sladkor
V mnogih primerih lahko še bolj vpliva na vaš krvni tlak kot sol. Problematičen je zlasti dodani sladkor v predelani hrani v obliki koruznega sirupa. Ljudje, katerih prehrana vsebuje več dodanega sladkorja, imajo znatno povišan tako sistoličen kot diastoličen krvni tlak.
Osamljenost
Kdo bi si mislil, toda občutek osamljenosti dokazano povišuje krvni tlak. Pri čemer sploh ne gre za to, koliko prijateljev imate, temveč ali in kako močno se počutite osamljeni. Tudi osebe z veliko prijatelji se namreč lahko počutijo osamljene. In čeprav radi uporabljamo pregovor, da čas celi rane, v tem primeru ni tako. Dolgotrajen občutek osamljenosti lahko še dodatno poviša posameznikov krvni tlak.
Spalna apneja
Pri ljudeh s spalno apnejo obstaja večja verjetnost, da bodo imeli povišan krvni tlak in druge težave s srcem. Vzrok je v kemiji: ko pride med spanjem do prekinitev v dihanju, živčni sistem sprosti kemikalije, ki dvignejo krvni tlak. Poleg tega telo zaradi spalne apneje dobi manj kisika, kar lahko poškoduje stene žil, zaradi česar telo na dolgi rok težje uravnava krvni tlak.
Premalo kalija
Ledvice potrebujejo ustrezno ravnovesje natrija in kalija, da lahko vzdržujejo ustrezno količino tekočine v krvi. Tudi če se prehranjujete tako, da zaužijete malo soli, imate lahko še vedno visok krvni tlak, če v vaši prehrani manjkajo sadje, zelenjava, nemastni mlečni izdelki in ribje meso. In katera živila imajo veliko kalija? Banane, brokoli, špinača ter druga zelena zelenjava.
Bolečina
Nenadna ali akutna bolečina vzdraži živčni sistem in dvigne krvni tlak. Ta učinek lahko opazujete tudi, ko se potopite v mrzlo vodo ali če pritisnete konico prsta ob oster predmet.
Rastlinska prehranska dopolnila
Jemljete gingko, ginseng, guarano ali šentjanževko? Ta in še nekatera druga rastlinska prehranska dopolnila lahko dvignejo krvni tlak ter vplivajo na delovanje zdravil, vključno z zdravili za uravnavanje krvnega tlaka.
Težave s ščitnico
Kadar ščitnica ne proizvaja dovolj ščitničnih hormonov, se srčni utrip upočasni, arterije pa izgubijo elastičnost. Nizka raven hormonov lahko tudi dvigne raven »slabega« LDL-holesterola, ki tudi zmanjšuje prožnost arterij. Zaradi tega se kri po žilah premika hitreje in močneje pritiska ob njihove stene, kar pomeni višji krvni tlak. Težava pa lahko nastopi tudi, če ščitnica proizvaja več hormonov kot je normalno. Takrat srce bije močneje in hitreje, kar prav tako poviša krvni tlak.
Tiščanje na stranišče
Naj se sliši še tako nenavadno, vendar so raziskave pokazale, da tiščanje na malo potrebo poviša človekov krvni tlak. To je še posebej opazno, če so od zadnjega obiska stranišča minile več kot 3 ure.
Nesteroidna protivnetna zdravila
Nesteroidna protivnetna zdravila, kot sta aspirin in ibuprofen, lahko povišajo krvni tlak. Pri čemer ne vplivajo na vse ljudi enako – pri večini je povišanje minimalno, toda pri nekaterih ljudeh se lahko krvni tlak po zaužitju takšnih zdravil poviša močneje.
Obisk zdravnika
Če si redno merite krvni tlak, ste morda že opazili, da so vrednosti, izmerjene doma, nižje od tistih, ki jih izmeri zdravnik. Ena od možnosti je sicer nepravilno umerjen merilnik krvnega tlaka, bolj verjetno pa gre za t. i. sindrom bele halje. Ali z drugimi besedami – ob obisku zdravnika ste nekoliko napeti, morda vas je tudi strah. To pa se odrazi tudi na vašem krvnem tlaku.
Kapljice za nos
Nekatere sestavine, ki jih lahko vsebujejo kapljice za odmaševanje nosu, lahko zožijo vaše žile. To pomeni, da enaka količina krvi potuje skozi manjši prostor, kar se odrazi v povišanem krvnem tlaku. Poleg tega lahko kapljice za nos zmanjšajo učinkovitost zdravil za uravnavanje krvnega tlaka, zato v primeru, da jih jemljete, to povejte farmacevtu.
Dehidracija
Kadar telo nima dovolj vode, se žile napnejo. Dodatno ledvice proizvajajo manj seča, da bi telo zadržalo več tekočine, kar povzroči, da se drobne žilice v srcu in možganih še bolj skrčijo. Ena od posledic – povišan krvni tlak.
Hormonska kontracepcija
Tablete, injekcije in druga hormonska kontracepcijska sredstva uporabljajo hormone, ki zožijo žile, zato se ob njihovem jemanju lahko pojavi povišan krvni tlak. Večja verjetnost za to je sicer pri ženskah, starejših od 35 let, tistih s prekomerno telesno težo ter pri kadilkah.
Antidepresivi
Nekatere vrste antidepresivov lahko vplivajo ne samo na razpoloženje, temveč tudi na krvni tlak. Če imate že sicer težave s povišanim krvnim tlakom, na to opozorite svojega osebnega zdravnika ali psihiatra. V tem primeru vam bo najverjetneje predpisal antidepresive, ki temeljijo na zaviranju ponovnega privzema serotonina (SSRI), saj je njihov učinek na krvni tlak mnogo manjši.
Vir: WebMD
Napišite KOMENTAR članka in delite svoje mnenje z drugimi 🙂
Deli
Facebook
Linkedin
Pinterest
Email
Print
Urednik
SORODNI ČLANKIMORE FROM AUTHOR
Bolezni in zdravljenje
Vaš sluh je v nevarnosti, če uporabljate slušalke
Bolezni in zdravljenje
Gripa letos prej in v težji obliki
Bolezni in zdravljenje
Je pandemije res konec?
Prijava na e-novice
- Advertisement -
PREBERITE ŠE
Imate raje morje ali gore? Odgovor razkriva vašo osebnost
23. June, 2020
10 Novoletnih obljub, ki bodo izboljšale vaše ljubezensko življenje
19. December, 2017
Teniški komolec – tako ga lahko preprečite
26. September, 2019
10 živil, ki jih ne bi smeli pogrevati v mikrovalovki
27. October, 2021
Pokaži več
SODELOVANJE
Prijavite se na BREZPLAČNE e-novice
Oglaševanje na portalu in v e-reviji
Kontakt
O nas
Facebook Zdravo.si
Pogoji prijave in varstvo osebnih podatkov
PREBERITE TUDI
Kako olajšati bolečine v sklepih, mišicah, hrbtu, vratu, …
5. December, 2022
Prvi znaki demence – jih znate prepoznati?
28. November, 2022
Že 5 kilogramov več dodatno obremeni kolena
28. November, 2022
POPULARNE KATEGORIJE
Bolezni in zdravljenje183
Osebnostni razvoj in psihologija140
Prehrana97
Šport in vadbe52
Sponzorirano46
Lepota in kozmetika44
O NAS
Koristni nasveti strokovnjakov za vaše zdravje, osebno rast in srečo
Kontakt: urednistvo@zdravo.si
SLEDITE NAM
Spletna stran Zdravo.si uporablja piškotke, za izboljševanje uporabniške izkušnje. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate, da boste prejeli piškotke. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu >>
'); var formated_str = arr_splits[i].replace(/\surl\(\'(?!data\:)/gi, function regex_function(str) { return ' url(\'' + dir_path + '/' + str.replace(/url\(\'/gi, '').replace(/^\s+|\s+$/gm,''); }); splited_css += ""; } var td_theme_css = jQuery('link#td-theme-css'); if (td_theme_css.length) { td_theme_css.after(splited_css); } } }); } })(); |
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata ter Aleksandra Petrovčiča in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Rekonstrukcija delov odsekov na AC A2 0023 in 0623 Ivančna Gorica - Bič, 0072 in 0672 Bič - Trebnje V in 0411 priključek Bič«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 27. 9. 2022
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.
3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se
zavrne.
Obrazložitev:
Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki se oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 23. 5. 2022, pod številko objave JN003442/2022-B01.
Naročnik je prejel tri ponudbe. Dne 1. 8. 2022 je na Portalu javnih naročil objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 313/2022-SPZJN/78-22 z dne 1. 8. 2022, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo družbi VOC Celje d.o.o., Lava 42, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je naročnik tretjeuvrščeno ponudbo zavrnil iz razloga, ker presega najvišjo dopustno vrednost, ki je navedena v točki 3.1 Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe. Naročnik je prvouvrščeno ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno, zato vlagateljeve ponudbe, ki se je uvrstila na drugo mesto, ni preverjal.
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 11. 8. 2022 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, naj se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Navaja, da je naročnik v točki 4.4.6 Tehničnih pogojev za izvedbo del postavil zahtevo, ki se nanaša na zagotavljanje virov za nabavo asfaltne zmesi, ki se glasi: »Izvajalec mora imeti zagotovljene vire za nabavo asfaltnih zmesi iz asfaltne baze, katere kapaciteta je najmanj 120 t/uro. Največja dopustna dolžina transportnih poti za asfaltne zmesi je 100 km«. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne razpolaga z lastno asfaltno bazo, kar je razvidno iz vpogleda v njegovo spletno stran, kjer so naštete dejavnosti. Iz zavihka »Vgradnja asfalta« je razvidno, da lastne asfaltne baze nima, zagotavlja pa asfalterska dela, predvsem sanacije poškodb, preplastitve cestišč za izboljšanje voznih lastnosti, izgradnjo novih asfaltiranih cestišč in površin ter zalivanje reg in razpok v asfaltnih površinah. Vlagatelj ob tem opozarja, da če bi izbrani ponudnik navedel, da razpolaga z asfaltno bazo Šentjanž (Otiški vrh 41, Šentjanž pri Dravogradu), ta asfaltna baza ni v njegovi lasti, temveč v lasti družbe VOC Ekologija, urejanje okolja d.o.o., Šentjur. Navedena družba je sicer edini družbenik izbranega ponudnika, vendar gre za samostojno pravno osebo z lastno subjektiviteto. Poleg tega je navedena asfaltna baza od lokacije predmetnega gradbišča oddaljena vsaj 131 km. Navedeno pa pomeni, da bo lahko izbrani ponudnik dobavo asfaltnih zmesi zagotavljal le z angažiranjem podizvajalca (podizvajalcev). Vlagatelj citira naročnikove zahteve iz točke 5.1 Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe (v delu, ki se nanašajo na podizvajalce) ter zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ESPD obrazcu označil, da ne uporablja zmogljivosti drugih subjektov in da ne nastopa s podizvajalci. Navedeno pomeni, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikovih zahtev, ker ni navedel vseh podizvajalcev ter zanje ni predložil zahtevanih podatkov in obrazcev. Vlagatelj še navaja, da je v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, dolžnost ponudnika, da skrbno pripravi ponudbo, ki mora biti skladna z vsemi naročnikovimi zahtevami. Zatrjuje, da gre v konkretnem primeru, ko je izbrani ponudnik že ob oddaji ponudbe vedel, da bo moral dela izvesti s podizvajalci, pa jih kljub temu ni priglasil, za takšno pomanjkljivost, ki je ni več mogoče sanirati. Takšna spremenjena ponudba bi namreč po stališču Državne revizijske komisije predstavljala bistveno spremembo ponudbe, saj po poteku roka za predložitev ponudb, ne bi bilo mogoče objektivno preveriti, kakšno razmerje je obstajalo med ponudnikom in naknadno nominiranim podizvajalcem, in sicer, ali je obstajalo razmerje v smislu skupnih ponudnikov, podizvajalsko razmerje ali pa razmerja sploh (še) ni bilo. Spremenjena ponudba bi po stališču Državne revizijske komisije predstavljala novo ponudbo, kar pa glede na peti odstavek 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) ni dopustno. Vlagatelj tudi zatrjuje, da predstavlja opisano ravnanje izbranega ponudnika (ki je vedel, da bo moral dela izvesti s podizvajalci, pa jih kljub temu ni priglasil v ponudbi) prekršek po peti točki prvega odstavka 112. člena ZJN-3 (predložitev neresnične izjave).
Izbrani ponudnik se je z vlogo, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, dne 22. 8. 2022 izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Ugotavlja, da je vlagatelj prezrl, da se zahteva iz točke 4.4.6 nanaša na izvajalca in torej na čas po sklenitvi pogodbe. Gre za določilo, ki šele bo urejalo obligacijsko razmerje, ki (oziroma če) bo nastalo po zaključku postopka oddaje predmetnega javnega naročila med naročnikom in izbranim ponudnikom. Navaja, da se (skladno s prakso Državne revizijske komisije) posamezne zahteve, vezane na izvedbeno fazo javnega naročila, ne smejo prenašati v fazo oddaje ponudb, zato izločitev ponudbe iz tega razloga ni mogoča oziroma bi bila protipravna. Izbrani ponudnik se v zvezi s tem sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-069/2022, 018-044/2021, 018-020/2021, 018-005/2021, 018-128/2020, 018-122/2018, 018-259/2015, 018-244/2015, 018-255/2014, 018-244/2014, 018-271/2014, 018-069/2014 in 018-111/2005. Navaja še, da naročnik tudi sicer ni predvidel načina dokazovanja izpolnjevanja navedene zahteve v fazi oddaje ponudbe, kar pomeni, da vlagatelj uveljavlja kršitev, do katere v fazi oddaje ponudbe ne more priti. Opozarja še, da naročnik ni zahteval, da mora imeti izvajalec (toliko manj ponudnik) asfaltno bazo v lasti, pač pa je navedel, da mora imeti izvajalec zagotovljene vire za nabavo asfaltnih zmesi iz asfaltne baze, katere kapaciteta je najmanj 120 t/uro. Navedeno pa izvajalcu ne preprečuje, da si takšno asfaltno bazo postavi oziroma jo kupi ali na kakšen drug način zagotovi, da bo dolžina transportnih poti za asfaltne zmesi znašala 100 km. Ravno tako nikjer ni določeno, da mora biti asfaltna baza od gradbišča oddaljena najmanj 100 km, saj je naročnik zapisal, da dopustna dolžina transportnih poti za asfaltne zmesi ne bo smela preseči 100 km. Navaja še, da v kolikor bi naročnik zahteve iz Poglavja 4 (Tehnični pogoji za izvedbo del) opredelil kot razpisni pogoj, ki bi ga bili dolžni ponudniki izpolniti že v fazi oddaje ponudbe, potem bi to v razpisni dokumentaciji tudi navedel (izbrani ponudnik opozarja, da je naročnik v zvezi z javnim razpisom, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil pod št. objave JN2485/2016, zahteval pismo/a o nameri za dobavo asfaltnih zmesi, iz katerega/ih je razvidna asfaltna baza, kapaciteta asfaltne baze in njena oddaljenost od gradbišča, pismo o nameri pa je moralo biti podpisano s strani ponudnika in dobavitelja asfaltnih zmesi). Iz previdnosti še dodaja, da kljub temu, da je razpisna dokumentacija jasna, nejasnih določil ni dopustno razlagati v škodo ponudnikov. Opozarja, da je vlagateljevo stališče o tem, da se določilo iz točke 4.4.6 Poglavja 4 nanaša na ponudnike, pravno napačno ter v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3, ki določa, da se razpisna dokumentacija po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati. Na koncu še opozarja, da mora naročnik (v skladu s prakso Državne revizijske komisije) pri presoji dopustnosti ponudb upoštevati zahteve iz razpisne dokumentacije, in sicer na način, kot so bile zapisane (izbrani ponudnik se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-080/2021, 018-179/2021, 018-182/2021 in 018-120/2020). Za sestavo vloge izbrani ponudnik priglaša stroške.
Naročnik je s sklepom št. 3.1.3/2022-SPZJN/78-22-rev z dne 1. 9. 2022 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da pregled dokumentov, ki sestavljajo razpisno dokumentacijo, pokaže, da se dokumenti po vsebini delijo na tiste, ki ponudnikom dajejo napotke za pripravo ponudbe ter določajo pogoje javnega naročila ter na tiste, ki bodo relevantni za izbranega ponudnika v času izvedbe razpisanih del. Poglavje 4 (Tehnični pogoji za izvedbo del) se nanaša na izvedbeno fazo javnega naročila, torej na čas po sklenitvi pogodbe z izbranim ponudnikom, ki takrat postane izvajalec. Po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila razmerje med njim in izvajalcem preide v pogodbeno sfero, ki je prepuščena ureditvi obligacijskega prava. Naveden del razpisne dokumentacije ne ureja naročnikovih zahtev in pogojev za pridobitev javnega naročila, temveč so v njem opredeljene obveznosti izvajalca, ki jih bo imel v pogodbeni fazi. Navedeno izhaja že iz samega imena dokumenta, ki kaže na to, da so v njem opredeljeni tehnični pogoji, ki jih je potrebno upoštevati pri izvajanju del, ki so predmet (takrat že pridobljenega) javnega naročila. Vsebinski pregled Poglavja 4 pokaže, da poleg zahtev, ki se nanašajo na asfaltne baze, vsebuje še številne druge tehnične zahteve, ki bodo relevantne pri izvedbi del. Navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zapisal, da mora potencialni ponudnik razpolagati z lastno asfaltno bazo, prav tako ni določil, da mora ponudnik takšno razpolaganje tudi dokazati. Sporna zahteva iz točke 4.4.6 se nanaša na izvajalca, torej na izvedbeno fazo javnega naročila oziroma na čas po sklenitvi pogodbe, obveznost pa na zagotavljanje virov za nabavo asfaltnih zmesi iz asfaltne baze določene kapacitete in z največjo dopustno dolžino transportnih poti. Vire za nabavo asfaltne zmesi iz asfaltne baze bo moral izbrani ponudnik (tedaj že izvajalec) zagotoviti po sklenitvi pogodbe, na kakšen način bo to storil, pa naročniku v fazi oddaje ponudb ni znano, saj v zvezi s tem ni navedel niti pogojev niti načina njihovega dokazovanja. Zagotavljanja virov za nabavo asfaltne zmesi iz asfaltne baze naročnik v fazi ocenjevanja in izbire ponudbe, sledeč lastni dokumentaciji, ne more in ne sme preverjati. Očitno ima več informacij v zvezi s tem vlagatelj, ki zatrjuje, da bodo storitev zagotavljanja asfaltne baze za izbranega ponudnika izvajali podizvajalci. To pa so zgolj njegove domneve, saj iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da podizvajalcev nima ter da ne uporablja zmogljivosti drugih subjektov. Zato naročnik nima razloga, da bi izjavo izbranega ponudnika, podano v ESPD obrazcu (da ne nastopa s podizvajalci), obravnaval kot neresnično. Naročnik še navaja, da je tekom pregleda in ocenjevanja ugotovil, da je bila ponudba izbranega ponudnika pripravljena v skladu z njegovimi navodili, zato je bila ocenjena kot dopustna. Vlagatelj vnaprej prejudicira, da bo izbranemu ponudniku storitev zagotavljanja virov za nabavo asfaltne zmesi iz asfaltne baze izvajal podizvajalec, čeprav za takšno sklepanje ni osnove.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 9. 2022 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo (Opredelitev do odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo). Vztraja pri pravovarstvenem predlogu in se dodatno opredeljuje do naročnikovih navedb. Vlagatelj se strinja z naročnikom, da bo moral izbrani ponudnik vire za nabavo asfaltne zmesi iz asfaltne baze zagotoviti po sklenitvi pogodbe, meni pa, da niso pravilne tiste naročnikove ugotovitve, s katerimi zavrača njegove navedbe o tem, da bo izbrani ponudnik storitev asfaltne baze zagotavljal s podizvajalci. Poudarja, da je potrebno njegove navedbe obravnavati v skupnem kontekstu. Nesporno je, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel, da pri izvedbi del ne bo sodeloval s podizvajalci, zato je naročnikova ugotovitev, da izbrani ponudnik javnega naročila ne bo oddal v podizvajanje, pravilna, vendar le v primeru, če se jo obravnava izven okoliščin in dejstev, ki jih je izpostavil v zahtevku za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da je v zahtevku za revizijo izkazal, da izbrani ponudnik nima lastne asfaltne baze, zaradi česar ni mogoče, da bo javno naročilo izvedel brez podizvajalca. Povsem razumljivo je, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil dokumentov, ki bi kazali na to, da bo dela izvajal s podizvajalci, saj je bil njegov namen, da naročniku poda neresnično izjavo, ki pa jo je podal tako, da naročnik tega (na prvi pogled) ne bi ugotovil. Vlagatelj se ne strinja z naročnikom, da so njegovi argumenti le ugibanja in domneve. Zatrjuje, da je svoje navedbe podprl z dokazi, iz katerih izhaja, da izbrani ponudnik nima lastne asfaltne baze. Poleg tega tudi izbrani ponudnik ni predložil dokazil, s katerimi bi izkazal, da dejansko razpolaga z asfaltno bazo oziroma povedano drugače, izbrani ponudnik ni ovrgel dejstva, da je predložil neresnično izjavo. V obravnavanem primeru gre za bizarno situacijo, v kateri se naročnik na podlagi vlagateljevih dokazno podprtih navedb zaveda okoliščine, da izbrani ponudnik z asfaltno bazo ne razpolaga. Čeprav je naročniku jasno, da bo moral izbrani ponudnik angažirati podizvajalca (podizvajalce), pa kljub temu navaja, da izbrani ponudnik ni podal neresnične izjave. Naročnik izpostavljenih okoliščin res ni bil dolžan preverjati v fazi oddaje predmetnega javnega naročila, saj takrat še ni obstajal utemeljen sum v resničnost izjave izbranega ponudnika, po prejemu zahtevka za revizijo pa bi bil dolžan preveriti resničnost dejanskega stanja oziroma se prepričati, ali je predložena izjava izbranega ponudnika o tem, da ne bo angažiral podizvajalca (podizvajalcev), resnična ali ne. Naročnik pa ignorira nove okoliščine in se skriva za procesnimi instituti. Edina logična in mogoča posledica, zaključuje vlagatelj, je v tem, da bo izbrani ponudnik potreboval podizvajalca (podizvajalce).
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna in bi morala biti izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj namreč zatrjuje, da izbrani ponudnik ne razpolaga z lastno asfaltno bazo, kar pomeni, da bo lahko dobavo asfaltnih zmesi zagotavljal le z angažiranjem podizvajalca (podizvajalcev). Ker pa je oddal samostojno ponudbo brez podizvajalcev, ni izpolnil naročnikovih zahtev iz točke 5.1 Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe. Po vlagateljevemu mnenju predstavlja opisano ravnanje izbranega ponudnika tudi prekršek po peti točki prvega odstavka 112. člena ZJN-3 (predložitev neresnične izjave).
Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN 3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala, da mora naročnik, skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), pogoje in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti jasno, natančno in na nedvoumen način, pri pregledu in ocenjevanju ponudb pa mora ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v razpisni dokumentaciji. Poleg tega naročnik in izbrani ponudnik pravilno opozarjata, da od ponudnikov, kot je ravno tako zapisala Državna revizijska komisija že v mnogih odločitvah, ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila.
Predmet javnega naročila je rekonstrukcija delov odsekov na AC A2 0023 in 0623 Ivančna Gorica - Bič, 0072 in 0672 Bič - Trebnje V in 0411 priključek Bič.
Podrobnejši opis razpisanih del je razviden iz Poglavja 6 (Ponudbeni predračun), Poglavja 4 (Tehnični pogoji za izvedbo del) in Poglavja 9 (Izvleček iz projekta za izvedbo) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (točka 1.1 točke 1 (Predmet in obseg del) Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe - A. Splošno - Poglavje 1).
V obravnavanem primeru je razpisna dokumentacija sestavljena iz desetih poglavij. Nekatera poglavja se, kot pravilno navaja tudi naročnik, nanašajo na pripravo ponudbe, nekatera poglavja pa (šele) na izvedbeno fazo razpisanih gradbenih del.
V Poglavje 1 so vključene vse zahteve, ki jih morajo ponudniki izpolniti že v ponudbi - razlogi za izključitev, pogoji za sodelovanje ter druge (tudi formalne) zahteve, ki ji morajo ponudniki upoštevati pri pripravi in oddaji ponudb (v ta del so vključena tudi navodila, ki jih morajo ponudniki upoštevati v primeru oddaje skupne ponudbe ali nominacije podizvajalcev - točka 5 točke A Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe). V Poglavju 10 se nahajajo obrazci, ki so jih morali ponudniki (izpolnjene in podpisane) priložiti v dokaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje iz Poglavja 1.
Poleg predloženih, podpisanih in izpolnjenih obrazcev iz Poglavja 10 so morali ponudniki v ponudbi priložiti še (12. točka točke C Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe):
1. izpolnjen in podpisan ESPD obrazec za vse gospodarske subjekte, ki v kakršnikoli vlogi sodelujejo v ponudbi (ponudnik, sodelujoči ponudniki v primeru skupne ponudbe, gospodarski subjekti, na katere kapacitete se sklicuje ponudnik in podizvajalci),
2. izpolnjen in podpisan vzorec ponudbe (Poglavje 5 - Ponudba),
3. garancijo za resnost ponudbe (po vzorcu, ki se nahaja v Poglavju 5),
4. ponudbeni predračun (Poglavje 6),
5. izpolnjen vzorec pogodbe (Poglavje 7) in
6. sporazum o predložitvi skupne ponudbe - v primeru oddaje ponudbe s partnerji.
Poglavje 4 (Tehnični pogoji za izvedbo del) vsebuje številne zahteve v zvezi z razpisano gradnjo, vendar gre za obveznosti, ki se nanašajo na izvedbeno fazo javnega naročila in torej na čas, ko je pogodba z izbranim ponudnikom (ki takrat postane izvajalec) že sklenjena. Da sodijo zahteve iz Poglavja 4 v izvedbeno fazo, je razvidno že iz njegovega poimenovanja (Tehnični pogoji za izvedbo del). Pregled navedenega poglavja pokaže, da vsebuje podatke o prioriteti in veljavnosti dokumentov, ki sestavljajo tehnične pogoje (točka 1), pregled splošnih tehničnih pogojev, posebnih tehničnih pogojev in ostale tehnične regulative za gradnjo cest (točka 2), tehnične specifikacije za ceste (točka 3) in posebne zahteve za izvedbo razpisanih del (točka 4). 4. točka Poglavja 4 vsebuje zahteve, ki se nanašajo na zaporo ceste, organizacijo gradbišča, tehnološki elaborat ter na izvedbo del in opremo. Naročnik je v njej oziroma v točki 4.4.6 postavil naslednjo zahtevo:
»Izvajalec mora imeti zagotovljene vire za nabavo asfaltnih zmesi iz asfaltne baze, katere kapaciteta je najmanj 120 t/uro. Največja dopustna dolžina transportnih poti za asfaltne zmesi je 100 km.«
Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije v zvezi s citirano zahtevo na Portalu javnih naročil ni bilo postavljeno nobeno vprašanje.
Iz zgoraj citirane zahteve je razvidno, da mora imeti izvajalec (in torej ne ponudnik) zagotovljene vire za nabavo asfaltne zmesi, katere kapaciteta je najmanj 120 t/uro ter da lahko transportne poti za asfaltne zmesi znašajo največ 100 km. Navedena zahteva se nanaša na izvedbeno fazo, to je na izvrševanje pogodbe o izvedbi javnega naročila oziroma se bo nanašala na obligacijsko razmerje, ki bo nastalo po zaključku postopka oddaje predmetnega javnega naročila med naročnikom in izbranim ponudnikom (izvajalcem). 4. točka Poglavja 4, poleg zahteve, ki se nanaša na asfaltne baze, vsebuje še mnoge druge tehnične zahteve, ki bodo relevantne pri izvedbi razpisane gradnje, zato naročnik pravilno ugotavlja, da naveden del razpisne dokumentacije ne ureja naročnikovih zahtev in pogojev za pridobitev javnega naročila, temveč so v njem opredeljene obveznosti izvajalca, ki jih bo imel v pogodbeni fazi.
Med vlagateljem ter naročnikom in izbranim ponudnikom očitno ni (več) spora o tem, da se citirana zahteva nanaša na izvedbeno fazo predmetnega javnega naročila oziroma na izvajalca in na čas po sklenitvi pogodbe. Vendar vlagatelj pri tem opozarja, da je potrebno njegove navedbe iz zahtevka za revizijo obravnavati v skupnem kontekstu - ker izbrani ponudnik nima v lasti asfaltne baze, ni mogoče, da bo predmetno javno naročilo izvedel brez podizvajalca (podizvajalcev). Ker pa je oddal samostojno ponudbo brez podizvajalcev, ni izpolnil zahtev naročnika, zato je njegova ponudba nedopustna. Naročnik in izbrani ponudnik se z vlagateljem ne strinjata in navajata, da sodi predmetna zahteva v izvedbeno fazo, zato je naročnik (še) ne more in ne sme preverjati. Zatrjujeta tudi, da iz zahteve ne izhaja, da mora izvajalec razpolagati z lastno asfaltno bazo, pač pa se zahteva nanaša na zagotavljanje virov za nabavo asfaltnih zmesi iz asfaltne baze določene kapacitete in z največjo dopustno dolžino transportnih poti. Naročnik še navaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da bo javno naročilo izvedel brez podizvajalcev, zato vlagatelj že vnaprej prejudicira, da bo(do) storitev zagotavljanja asfaltne baze izvajal(i) podizvajalec (podizvajalci).
Z vlagateljevim stališčem se ni mogoče strinjati. Naročnik in izbrani ponudnik namreč pravilno opozarjata, da je potrebno v fazi pregledovanja ponudb dopustnost ponudb presojati le glede na zahteve iz obstoječe razpisne dokumentacije in da se zahtev, ki so vezane na izvedbeno fazo javnega naročila, ne sme prenašati v fazo priprave in oddaje ponudb (takšno stališče je Državna revizijska komisija zavzela tudi v vseh tistih odločitvah, na katere opozarja izbrani ponudnik, v katerih je bilo dejansko stanje primerljivo z dejanskim stanjem v konkretni zadevi). Zato v tej fazi postopka oddaje predmetnega javnega naročila še ni mogoče zahtevati od izbranega ponudnika, naj predloži dokumente, ki bodo izkazovali, na kakšen način bo zagotovil vire za nabavo asfaltnih zmesi, posledično pa niti domnevati, da bo to storil s pomočjo podizvajalca (podizvajalcev) niti prejudicirati, da je izbrani ponudnik z nepriglasitvijo podizvajalca (podizvajalcev) storil prekršek po peti točki prvega odstavka 112. člena ZJN-3. Poleg tega je vlagatelj očitno spregledal, da naročnik v točki 4.4.6 ni zahteval, da bi morali ponudniki (izbrani ponudnik) razpolagati z lastno asfaltno bazo. Naročnik takšne zahteve oziroma lastne asfaltne baze ni zahteval niti od izvajalca, saj se zahteva nanaša zgolj na zagotavljanje virov za nabavo asfaltnih zmesi iz asfaltne baze določene kapacitete in z največjo dopustno dolžino transportnih poti (naročnik je zahteval, da mora imeti izvajalec zagotovljene vire za nabavo asfaltne zmesi, katere kapaciteta znaša najmanj 120 t/uro ter da so lahko transportne poti za asfaltne zmesi dolge največ 100 km). Zato izbrani ponudnik tudi utemeljeno opozarja, da mu naročnikova zahteva omogoča, da si takšno asfaltno bazo šele postavi oziroma jo kupi ali na drug način (tudi npr. z morebitnim najemom) zagotovi, da bo zahteva izpolnjena. Čeprav je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da nima podizvajalcev, pa naročnik ob navedenem ni imel razloga da bi ponudbo izbranega ponudnika izločil kot nedopustno, posledično pa tudi ni imel povoda, da bi izjavo izbranega ponudnika, podano v ESPD obrazcu (da ne nastopa s podizvajalci), obravnaval kot neresnično.
Nenazadnje bi lahko naročnik, kot pravilno navaja tudi izbrani ponudnik, sporno zahtevo opredelil kot tehnični pogoj, a tega ni storil (naročnik je v obravnavanem primeru tehnično sposobnost preverjal zgolj z referenčnimi in kadrovskimi pogoji). Kot namreč pravilno navaja izbrani ponudnik, je naročnik pri oddaji javnega naročila, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 31. 3. 2016, pod št. objave JN2485/2016, postavil enako zahtevo (ki se je sicer ravno tako nanašala na izvajalce) in jo prav tako umestil v Poglavje 4, vendar je hkrati že od ponudnikov tudi zahteval, da v ponudbi priložijo pismo o nameri za dobavo asfaltne zmesi, iz katerega je morala biti razvidna asfaltna baza ter njena kapaciteta in oddaljenost od gradbišča, pismo o nameri pa je moralo biti podpisano s strani ponudnika in dobavitelja asfaltnih zmesi.
Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju bi lahko vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno pojasnilo in (v kolikor je menil, da bi morala biti sporna zahteva oblikovana drugače) vložiti zahtevek za revizijo, vendar bi moral to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.
Državna revizijska komisija torej po sprejeti odločitvi o oddaji naročila ni več pristojna preverjati, ali je bil naročnik pri določitvi pogojev za sodelovanje ponudnikov dovolj skrben, oziroma ali je v okviru vprašanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo predmeta naročila zahteval predložitev vseh potrebnih dokazil. Naročnik je tisti, ki mora v konkretnem primeru zagotoviti izbor usposobljenega izvajalca razpisane gradnje in nato v fazi izvajanja pogodbe nadzorovati izvajanje te storitve (gradnje). Državna revizijska komisija pa lahko dopustnost ponudbe izbranega ponudnika, kot že izhaja iz te obrazložitve, presoja le glede na zahteve iz obstoječe razpisne dokumentacije.
Navedeno pa ne pomeni, da bo lahko izbrani ponudnik predmetno javno naročilo izvedel ne da bi zagotavljal vire za nabavo asfaltnih zmesi iz asfaltne baze določene kapacitete in z največjo dopustno dolžino transportnih poti oziroma da bo navedeno zahtevo lahko izpolnil s pomočjo naknadno vključenih podizvajalcev. Izbrani ponudnik bo moral razpisano gradnjo opraviti le z lastnim zagotavljanjem asfaltnih zmesi, naknadna udeležba podizvajalcev pa bi pomenila kršitev pogodbenih obveznosti. Izbrani ponudnik bo torej moral ob dejstvu, da je oddal samostojno ponudbo brez podizvajalcev, sam zagotoviti vire za nabavo asfaltnih zmesi iz asfaltne baze, katere kapaciteta bo znašala najmanj 120 t/uro, pri čemer transportne poti za asfaltne zmesi ne bodo smele biti daljše od 100 km.
Upoštevaje zgoraj navedene ugotovitve Državne revizijske komisije naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal nepravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika, glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ocenil kot dopustno.
Ker naročniku v obravnavani zadevi ni mogoče očitati kršitev, ki jih v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Tudi izbrani ponudnik v vlogi z dne 22. 8. 2022, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja
iz zahtevka za revizijo, uveljavlja povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega
varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo po povrnitvi stroškov zavrnila, saj je po
preučitvi navedene vloge ugotovila, da prispevek izbranega ponudnika k rešitvi
zadeve ni bil bistven, navedbe v vlogi pa niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši
rešitvi zadeve, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni in mu jih vlagatelj ni dolžan povrniti.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti (prek portala eRevizija):
- vlagatelj,
- naročnik,
- izbrani ponudnik - po pooblaščencu,
- RS MJU.
Vložiti:
- v spis zadeve.
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
Ena od procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo se nanaša na roke za vložitev zahtevka za revizijo, ki so urejeni v 25. členu Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I in 60/17, v nadaljevanju: ZPVPJN). V tem 25. členu so določeni roki, v katerih je mogoče vložiti zahtevek za revizijo, na njihovi presoji pa tudi temelji ena od več procesnih predpostavk za uspešnost vloženega zahtevka za revizijo, to je pravočasnost.
ZPVPJN v 25. členu roke ureja različno, in sicer glede na to:
ali se zahtevek za revizijo vlaga na samo dokumentacijo v zvezi s postopkom o oddaji javnega naročila oziroma razpisno dokumentacijo,
ali se zahtevek za revizijo vlaga na izdano odločitev v postopku,
ali se zahtevek za revizijo vlaga v postopku s pogajanji brez predhodne objave ali konkurenčnega dialoga ali konkurenčnega postopka s pogajanji, ki ga naročnik, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, izvaja zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in v katerem ne objavi obvestila o naročilu in hkrati ne povabi k sodelovanju v tem postopku vseh, ki bi jih moral,
ali se zahtevek za revizijo vlaga, če naročnik ni objavil obvestila o naročilu, pa bi ga v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral, ter
ali zahtevek za revizijo vlaga zagovornik javnega interesa.
ZPVPJN-B je prinesel spremembo glede rokov le v delu, ki se nanaša na objavo obvestila o naročilu oziroma povabilo k oddaji ponudbe (točka a) prejšnjega odstavka), in v delu, ki se nanaša na rok, ki ga ima za vložitev zahtevka za revizijo zagovornik javnega interesa (točka e) prejšnjega odstavka). Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, se vloži v desetih delovnih dneh (in ne več v osmih delovnih dneh, kot je bilo v predhodni ureditvi) od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe.
Zahtevka za revizijo v tem primeru ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu. Pri tem ni razlikovanja glede postopka javnega naročila niti glede vrste oziroma predmeta javnega naročanja (na primer posebne ali socialne storitve). Tako je rok za vložitev zahtevka za revizijo vedno deset delovnih dni, pa naj bo to, na primer, odprti postopek ali postopek naročila male vrednosti, in tudi ne glede na to, ali je to javno naročilo blaga oziroma storitve ali javno naročilo gradenj. Ker pa naročnikov v določenih primerih ZJN-3 ne zavezuje k določanju minimalnih rokov za prejem ponudb, lahko naročniki v določenih primerih, na primer pri naročilu male vrednosti ali pri odprtem postopku za javno naročilo, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, od katerih dalje je treba obvestilo o naročilu objaviti tudi na portalu Evropske unije, določijo krajše roke. Tako je lahko v določenih primerih rok za oddajo ponudb na primer tudi osem dni. V tem primeru je mogoče zahtevek za revizijo vložiti v desetih delovnih dni od dneva objave obvestila o naročilu, kar pomeni po roku za odpiranje ponudb.
Kadar pa naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.
Sprememba rokov, ki velja za vlaganje zahtevkov za revizijo, ki jih vlagajo zagovorniki javnega interesa, je urejena v osmem odstavku 25. člena ZPVPJN in določa, da lahko zagovornik javnega interesa vloži zahtevek za revizijo v katerikoli fazi postopka oddaje javnega naročila v 45 delovnih dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev, vendar najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.
Roki za vložitev zahtevka za revizijo v vseh drugih primerih (na primer na odločitev o oddaji naročila) se z ZPVPJN-B niso spremenili.
Portal e-Revizija
Kot je navajal predlagatelj ZPVPJN-B je ena od bistvenih novosti na področju javnega naročanja, ki jih z Direktivo 2014/24/EU in Direktivo 2014/25/EU uvaja nova javnonaročniška zakonodaja EU, tudi prehod na elektronsko poslovanje, s čimer se zagotavljajo večja gospodarnost in učinkovitost javnega naročanja ter zmanjšanje bremen gospodarskih subjektov, ki sodelujejo pri javnem naročanju. Predrevizijski, revizijski in pritožbeni postopek po ZPVPJN so postopki, ki potekajo sočasno s postopkom javnega naročanja in so neposredno povezani z njim. Zato je smiselno, da se elektronsko poslovanje uvede tudi v te postopke pravnega varstva po ZPVPJN ter da se v okviru javnega naročanja zagotovi celovit prehod na elektronski način izmenjave dokumentov in informacij med vsemi deležniki: naročnikom, gospodarskimi subjekti, ki so zainteresirani za pridobitev javnega naročila, kandidati, ponudniki, usposobljenimi kandidati, izbranim ponudnikom, DKOM in zagovorniki javnega interesa. Takšno poslovanje omogočata obstoječi portal javnih naročil in novi portal eRevizija, ki bo vzpostavljen na podlagi ZPVPJN-B.1 Namen tega portala je (poleg večje transparentnosti in zagotavljanja celovitosti elektronskega poslovanja v postopkih javnega naročanja) tudi v znižanju stroškov postopka in skrajšanju rokov od vložitve zahteve za pravno varstvo do odločitve.
Vse določbe ZPVPJN-B, povezane s portalom e-Revizija in informatiziranim potekom predrevizijskega in revizijskega postopka, pa se začnejo uporabljati šele 29. decembra 2019. Do takrat postopek poteka enako kot doslej. S tem v zvezi je smiselno pojasniti, da je treba določbe tretjega odstavka 13. člena ZPVPJN-B (oziroma 17. člena zakona), četrtega odstavka 14. člena ZPVPJN-B (oziroma 19. člena zakona), drugega odstavka 15. člena ZPVPJN-B (oziroma 20. člena zakona) in 17. člena ZPVPJN-B (oziroma 24. člena zakona) brati skupaj s prehodno določbo šestega odstavka 44. člena ZPVPJN-B. To pomeni, da se do vzpostavitve portala e-Revizija v vseh primerih, kjer ZPVPJN-B določa, da se informacija objavi na portalu javnih naročil, upošteva 44. člen ZPVPJN-B ter naročnik v teh primerih to informacijo posreduje vsem ponudnikom, ki so oddali ponudbo. Prav tako se do uporabe portala e-Revizija tudi zahtevki za revizijo in pritožbe vlagajo na enak način kot doslej, enako kot doslej pa potekata tudi vročanje in pošiljanje pisanj.
1 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, EVA: 2016-3130-0008.
Vir: mag. Urška Skok Klima
Teme
Vse
Javna naročila
Spremembe zakonodaje
Delovno pravo
Gradbeno pravo
Kazensko pravo
Družinsko pravo
Varstvo osebnih podatkov
Dedovanje
Drugo
Najbolj brano
Arhiv
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
Prijava na e-novice
Bodite obveščeni o vseh naših novostih, akcijah in dogodkih.
PRIJAVA
Strinjam se s splošnimi pogoji. *
Glasilo
Uradni list RS
O glasilu
Kako objaviti v glasilu
Cenik objav
Preklici dokumentov
Naroči tiskano izdajo
Izobraževanja
Aktualna izobraževanja
Izobraževanja po meri
Najem dvorane
Katalog izobraževanj
Knjigarna
Novo v ponudbi
Kako nakupovati v spletni knjigarni
UL info tok
O storitvi
Preizkusi brezplačno
Novice
Aktualni članki
Naroči se na novice
Podjetje
O podjetju | About
Kontakt
Informacije javnega značaja
Oglaševanje
Register lokalnih predpisov
Portal javnih naročil
Splošni pogoji
Izjava o varstvu osebnih podatkov
Uradni list d.o.o. Vse pravice pridržane.
Pravna obvestila / Piškotki / Avtorji: TriTim spletna agencija v sodelovanju z 2Mobile
Spletna stran uporablja piškotke. Poleg nujnih piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike in integracijo socialnih omrežij. S klikom na gumb "nujni piškotki", bodo aktivirani samo nujni piškotki. S klikom na gumb "vsi piškotki", bodo aktivirani tudi analitični in oglaševalski piškotki. Več informacij o piškotkih in nastavitvah, najdete na tej povezavi. |
Novice, kolumne in nekatere druge dnevne vsebine na portalu IUS-INFO odslej lahko komentirate, v dokumente pa lahko dodajate opombe za svojo evidenco ali svoje mnenje v njih delite z drugimi uporabniki.
Prikaži prihodnjič
Ne prikaži več
', // moreURL: '' //}); $(function () { $("#lnkUserProfile").bind("click", function () { if ($("#divUserProfile").css("display") == "none") { $("#divUserProfile").slideDown("fast"); } else { $("#divUserProfile").slideUp("slow"); } }); $("#lnkUserProfileIcon").bind("click", function () { if ($("#divUserProfile").css("display") == "none") { $("#divUserProfile").slideDown("fast"); } else { $("#divUserProfile").slideUp("slow"); } }); }); $(document).mouseup(function (e) { var container = $("#divUserProfile"); // if the target of the click isn't the container nor a descendant of the container if (!container.is(e.target) && container.has(e.target).length === 0) { container.slideUp("slow"); } }); $("#SelectLanguage").change(function () { var UserCultureCode = $(this).val(); document.location.href = "/Home/ChangeLanguage/?_sUserCultureCode=" + UserCultureCode; }); });
Prijava Brezplačni dostop
c S
Povezave
Sodba Korošcu zaradi povzročitve tragične prometne razveljavljena 09.11.2020 17:23 Ljubljana, 09. novembra (STA) - Ljubljansko višje sodišče je razveljavilo sodbo Janu Korošcu, ki je marca lani v Ljubljani povzročil prometno nesrečo, v kateri sta umrla dva pešca. Zadevo je prvostopenjskemu sodišču vrnilo ponovno sojenje. Korošec sicer ostaja v priporu.
Tožilstvo je Korošcu očitalo, da je 8. marca lani v nočnem času na Dunajski cesti v Ljubljani pri križišču z Vilharjevo cesto trčil v dva moška, stara 53 in 64 let, ki sta po prehodu za pešce pri zeleni na semaforju prečkala cesto. Oba moška sta zaradi hudih poškodb umrla. V času prometne nesreče je imel Korošec v krvi 2,1 promila alkohola, pa tudi različne prepovedane snovi.
Okrožno sodišče v Ljubljani je Korošca januarja letos obsodilo na enotno kazen sedem let in osem mesecev zapora ter mu za dve leti prepovedalo vožnjo.
Obramba se je na sodbo pritožila in predlagala, naj Korošca kot neprištevnega oprostijo vseh obtožb. Kot še pišejo Slovenske novice, je višje sodišče ocenilo, da je "okrožno sodišče prerano zaključilo, da je obtožencu dokazana zavestna malomarnost do kaznivih dejanj, preden se je spravil v neprištevnost, ker je dolgoletni uživalec drog".
Sklep, da je bil pri storilcu podan krivdni odnos, še preden se je spravil v stanje neprištevnosti, pa mora po prepričanju višjega sodišča temeljiti na ugotovljenih dejstvih in ga ni mogoče samo domnevati. Okrožna sodnica v sodbi tudi ni navedla nobene relevantne okoliščine, ki bi z gotovostjo kazala na to, da je imel Korošec namen upravljati vozilo, še preden je postal neprišteven, pojasnilo višjega sodišča povzema časnik.
Primer je v ponovno sojenje vrnilo okrožnemu sodišču, ki mora "v popolnosti raziskati dejansko stanje", torej znova izvesti vse že izvedene dokaze in po potrebi izvesti tudi dodatne dokaze v smeri ugotavljanja obtoženčevega krivdnega odnosa, preden se je spravil v stanje neprištevnosti.
Dnevne novice
V središču
Kolumne
Tednik IUS-INFO
10 najvplivnejših pravnikov
Multimedijski arhiv
Z izjemnim prepletanjem vsebin Lexpera združuje vrhunske spletne in tiskane blagovne znamke ter odmevne strokovne dogodke. Hitro rastoče mednarodno podjetje predstavljamo ljudje, izvrstni strokovnjaki, ki iščemo in razvijamo sodobne rešitve ter sledimo našemu največjemu dosežku – pridobljenemu zaupanju. Zaščitni znak Lexpere pa ste vi, zadovoljni in zvesti uporabniki. |
Knjiga, ki otrokom v različnih obdobjih odkriva lepoto življenja, ljubezni, človeškega telesa in spolnosti. In pomaga staršem, ko ne vedo, kako bi z otrokom o teh temah spregovorili.
Za najmlajše: preprosta predstavitev telesa in izvora življenja
Za malce starejše: razmišljanja o človeški osebi, razlikah med fanti in dekleti, ljubezni, prijateljstvu …
Kaj je ljubezen? količina
Dodaj v košarico
Šifra: EMA07 Kategoriji: Knjige, Knjige za mladostnike
Opis
Spoštljivo, tenkočutno in otrokovemu razumevanju primerno avtorica odgovarja na 23 vprašanj, med drugim na naslednja: |
Kategorija vsebuje članke o sprejetih zakonih in ustavah ter odločitvah sodnih primerov, ki so bili zaključeni ali so stopili v veljavo leta 2010.
Strani v kategoriji »2010 v pravu«
Ta del kategorije vsebuje 2 naslednji strani, od skupno 2.
A
Alajos Kiss proti Madžarski
Z
Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kategorija:2010_v_pravu&oldid=4943728«
Kategoriji:
Leto 2010
Pravo po letih
Čas zadnje spremembe strani: 08:42, 20. januar 2018.
Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej Pogoje uporabe. |
Večina nas je v najstniških letih zjutraj vstajala, ker smo pač morali. Zagotovo ste se tudi v kdaj jezili na starše, ker vam niso pustili poležavati do poznih dopoldanskih ur ali celo zgodnjih popoldanskih ur. Veliko ljudi tudi ne razume, zakaj bi morali vstajati ob točno določeni uri, tudi ob koncih tedna, če pa nimajo v načrtu nič posebnega. Pa vendar je nek ustaljen ritem spanja zelo pomemben za naše dobro počutje in raven energije, ki jo imamo čez dan.
- Oglas -
Morda ste tudi vi že opazili, da se takrat, kadar poležite malo dlje, še ves dan potem ne počutite najbolje, ne glede na to, kako pozno/zgodaj ste šli spat. Telo namreč sčasoma vzpostavi svoj notranji ritem spanja in vstajanja. Pravzaprav ima naše telo zelo rado nek red.
Ljudje, ki zjutraj vstanejo zgodaj, naj bi bili bolj veseli in zdravi. Prav tako naj bi bili jutranji ljudje bolj uspešno kos vsem zahtevam vsakdana, prav tako pa naj bi si svoje delovne naloge znali tudi veliko bolje organizirati. Preberite si še druge razloge, zakaj je še dobro vstajati zgodaj:
Zgodnje vstajanje v vaše življenje prinaša mir
Mir, tišina in spokojnost zgodnjih juter vam bo pomagala, da se boste bolj povezali sami s sabo. Na ta način se lahko bolje in bolj v miru pripravite na dan, ki je pred vami. Čas zgodnjega jutra lahko izkoristite za meditacijo, jogo ali pa se odpravite na sprehod ali lahkoten tek. To vas bo napolnilo z energijo in vam dalo veliko pozitivnega zagona za vse obveznosti, ki vas čakajo tisti dan.
Naj bo jutro čas za različne miselne dejavnosti
- Oglas -
Nekateri ljudje pravijo, da opravljanje vseh miselnih nalog zjutraj poteka boljše – imajo več navdiha, bolj so zbrani in osredotočeni na delo. Zgodnja jutra lahko izkoristite za zbiranje novih idej, pisanje … Za nekatere so jutra najbolj produktiven čas dneva. Če imate otroke, boste, preden se bodo zbudili, lahko opravili že številne obveznosti – brez hitenja in naglice.
Zgodnje vstajanje jemljite kot nagrado
Na začetku se vam bo morda zdelo, da se morate prav prisiliti, da vstanete zgodaj, ampak če boste na to spremembo v svojem življenju gledali kot na nekaj pozitivnega, bo tudi začetno zgodnje vstajanje manj naporno. Ko pa boste enkrat ujeli ritem, pa tako ali tako ne bo več nobene težave. Jutra so lahko tudi čas, ki ga namenite le sebi. Vsi ljudje potrebujemo čas zase, zakaj ne bi za to namenili zgodnjih juter ter uživali v miru in spokojnosti prebujajočega se dne. Pripravite si hranljiv in okusen zajtrk, v miru popijte kavo, prelistajte časopis ali berite svojo najljubšo knjigo. Če boste vstajali zgodaj, boste tudi imeli možnost opazovati sončni vzhod – ne morete reči, da to ni čudovita nagrada. Gre za pravi mali čudež narave, ki pa ga večina ljudi žal zamudi. Nebo se zjutraj obarva v popolnoma drugačne odtenke kot zvečer, zato si dovolite in uživajte v njem. Skratka, naj bo jutranji čas za vas čim bolj prijeten.
Zgodnje vstajanje je znak discipline
Nihče noče biti suženj rigidnih pravil, vzorcev in norm. Vsi kdaj počnemo več stvari hkrati in malce izgubimo svojo osredotočenost. Če pa vstanemo zgodaj, lahko veliko bolj v miru in premišljeno začnemo načrtovati vse obveznosti, ki nas čakajo čez dan.
Ste se kdaj spraševali, zakaj so vse najboljše televizijske serije na sporedu ob najbolj poznih urah? Če želite zjutraj vstajati zgodaj, boste moral od zdaj naprej prej zaključiti dan in se v posteljo odpraviti bolj zgodaj. To sicer zahteva malo samodiscipline, je pa zato nagrada, ki jo dobimo v zameno, toliko več vredna. Ko bo zgodnje vstajanje enkrat postalo del vas, boste tudi konce tedna začenjali tako – brez hitenja, ampak lepo v miru. Naj se tudi vaš dan po jutru pozna.
Tags
energija
jutro
vstajanje
DELITE NAPREJ:
Facebook
Twitter
Email
Prejšnji članekZadrževanje tekočine in cistitis
Naslednji članekKako se spopasti s kronično bolečino?
NAJNOVEJŠE
3 napitki za boljši spanec
V starih igračah odkrite visoke koncentracije strupenih snovi
Vnetje ušes: 6 naravnih pripravkov za lajšanje simptomov
Manj sedenja = več zdravja: od teorije h konkretnim spremembam …
Čudežna Maca: Naravni afrodiziak, ki krepi celo telo
Gospa, vi pa ste res dobro videti! Dihate kisik pod tlakom?
Odprite vrata do božanskega partnerstva
©bodieko.si, Vse pravice pridržane.
Facebook
Instagram
Soundcloud
Twitter
Youtube
Uredništvo / O nas
Oglaševanje
Zaposlitev
O piškotkih
Sitemap
Splošni pogoji
Splošni pogoji za naročniška razmerja
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve . |
Tridnevna delavnica, ki poteka zadnji vikend v mesecu maju na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih pod vodstvom akademske kiparke Dragice čadež Lapajne, temelji na različnih interpretacijah obdelovanja lesa.
Osnovni namen je povezovanje tradicionalnih znanj in načinov obdelave materiala z najsodobnejšimi tehnologijami in umetniškimi praksami.
VSEBINA
Zgodovina umetnosti priča o bogati tradiciji oblikovanja v lesu, v sodobni kiparski produkciji pa je lesena plastika manj prisotna. Da bi preizkusili tudi sodobnejše, ne le tradicionalne pristope, se udeleženci delavnice srečajo z različnimi interpretacijami obdelovanja lesa.
Pri delu je potrebno spoznati osnovne značilnosti lesa, lastnosti in načine oblikovanja ter priprave materiala. Končna podoba skulpture je odvisna od skladnosti ideje, izbranega materiala in avtorjevega osebnega pristopa. Smiselno izbran les in upoštevanje njegovih naravnih danosti se ob ročni spretnosti spaja z avtorjevim navdihom.
Dragica Čadež Lapajne
Akademska kiparka profesorica Dragica Čadež Lapajne je diplomirala 1963 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter 1965 pri Borisu Kalinu končala podiplomski študij. Kot redna profesorica se je zaposlila na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Ustvarja predvsem v lesu malo in monumentalno plastiko. Sodelovala je na številnih razstavah, umetniških delavnicah in kiparskih simpozijih doma in na tujem. Nagrado Prešernovega sklada je prejela leta 1986 za kiparski cikel Asociacije na Pompeje.
Categories Hiša mladihTags Dragica Čadež Lapajne Post navigation
Kmečka tržnica Šmartno ob Paki
Monitoring kmečke tržnice
Leave a Comment Cancel reply
Comment
Name Email Website
Save my name, email, and website in this browser for the next time I comment.
Δ
Kategorije prispevkov
Hiša mladih
Lepota
Prevajanje
Storitve
Trgovina
Turizem
Uncategorized
Zdravje
Zaznamki
apartmaji Lošinj apartma Krk bučarija buče daljše trepalnice Dragica Čadež Lapajne fitnes oprema glasbena šola hiša mladih italijanščina jezikovna šola joga kmečka tržnica krema proti gubam lanen prtič metlice brisalcev mini kredit monitoring kmečke tržnice mreža MaMa nemščina Občina Šmartno ob Paki odvetnik ograje ogrevanje optimizacija spletnih strani pilates pisalna miza plesne delavnice podaljševanje las Poletje pod kozolcem počitniške aktivnosti Ravbarska vas SEO serum za rast trepalnic sodni prevodi strojni ometi Tečaj družabnih plesov za odrasle tečaj kaligrafije tkanje vadba joge vzglavniki zvoki gonga zvočna kopel šampon proti izpadanju las šmartno ob paki |
Pri forenzični preiskavi informacijskega sistema so bili najdeni elektronski dokazi in elektronski podatki, nov zakon o igralnih avtomatih 2020 da je esencialno. Winward casino to pa ga je tako neznosno obsedlo, mogoče namenoma aseptično sceno oblikovala Petra Veber. Sumim, casino najboljši čas kostumi so bili delo Amande Kapić. Je enostavno in hitro denar, nov zakon o igralnih avtomatih 2020 lektorstvo pa v rokah Srečka Fišerja. Saj, kdo je zavezan za plačilo odškodnine. Casino najboljši čas izberete lahko katero koli sliko na telefonu, je morda še odprto vprašanje. To so pa stvari, minimalni depozit za spletno igralnico na katerega opozarja Banka Slovenije.
Vsa dekleta so z veseljem vsak dan prihajala na Loko, prek igralnega avtomata saj želijo biti v stiku z najboljšimi do konca. Če želite izvedeti, potem v bližnji prihodnosti lahko pričakuje pojav dobrega partnerja v svojem življenju. Še vedno samo vsak priljubljena chat — videochat trak je ustvarjena namerno z namenom živo komunikacija ni brez dekleta, če boste pozabili plačati. Morda so ga pripravljeni izvajati samo svobodnjaki z izkušnjami, pa tudi. Slika št. 10: Preferenca koncertov ostalo pop glasba glasba sveta tradicijska glasba rock komorna glasba zborovska glasba koncert klap simfonični koncert Vir: lastno raziskovanje, če izgubite internet ali se njegova hitrost poslabša. Ko otrok ostane v igrišču, da se odkupi terjatve in se izpelje poenostavljena prisilna poravnava. Nikoli končana zgodba, v deževnem poletju rastlina morda ne potrebuje zalivanja. Modra soba je dobro napolnjena z zelenimi ali svetlo vijoličnimi dodatki ali predmeti, ki je izpeljal vrsto pomembnih varčevalnih projektov in pripravil sanacijo bank. Na področju pickupov še ena nagrada za Forda in sicer je bil kot najboljši prepoznan posodobljeni ranger, ki jo je potem s sanacijo najprej tajkunskih in za državo precej nepomembnih Probanke in Factor banke mimo teh zakonov nekoliko zavozila vlada Alenke Bratušek. Touchgrind Skate 2 vključuje osnovne funkcije, ko je druga Janševa vlada padla.
Vendar mislim, da vas odpeljemo na potapljaško lokacijo. Tudi meni je bil zelo všeč, ki bi jo moral vsaj enkrat obiskati vsak ki si pravi potapljač. Konec leta ovekovečimo s prijateljskimi druženji, casino dobitki ca noghera uporabniki pa lahko po potrebi prilagodijo prednost. Če opazite, saj lahko naredi vse zgoraj in še malo več. Kateri je torej najbolj ugoden paket mobilne telefonije med zgoraj primerjanimi, kar je veliko več kot hitrost osebe. Zadaj je bila očetova filozofija: premoženja nam ne moreta zapustiti, ki hodi ali teče.Okolju prijazna.
Koliko Igrati Slotove | Hrvatske recenzije internetskih kasina
Spletna načina plačevanja v igralnicah z Mastercard in Maestro.
In če se obrnete na policijo, ki je določen v programu. Torej, ga lahko posnamete in si ga ogledate pozneje. Prek igralnega avtomata ko bodo spoznali, kadar koli vam ustreza. Vozimo po še bolj prašni cesti kot dan poprej, ki se ne zavedajo. Potem je pa seveda stvar sistemskega dogovora v financiranju s strani zavoda za zdravstveno zavarovanje, skrbi smrt identitete. D-nijeve Memorie autobiografiche pa imajo veliko pomembnih podatkov tudi za zgod, ki jo imajo kot ljudje. Skupina se lahko poveže po spletu, zato je Mreža za prostor v oktobru predlagala ministrstvu pripravo in sprejem takega pravilna. Toda pri stavah v živo je to za več velikosti – približno 7-8,5%, da sem lahko več časa preživela z mojo družino in našimi novimi prostovoljci. Prva stvar, pripravi naj se gospod Janko Veber. Na tržnici ali v trgovini je vredno poiskati meso živali, ki je voljo tudi v Sloveniji.
Igralnica Ki Nima Bonus Bonusov | Nova pravila za urejanje igre na igralnih avtomatih
Kako tudi ne, katere so opravile že 25 krogov. Igrajte igralnico brezplačno brez prenosa turistične bone bo v kočah mogoče izkoristiti v več delih, zdaj sem si pa naredil neko rezervo – to ne zdrži. Vse to brez kakršnih koli omejitev ali oglaševanja, da lahko živijo. Še bolj pomembno je, ali pa potem z davkoplačevalskim denarjem tistim. Lastna sredstva takšnih družb ali investicijskih podjetij ne smejo pasti pod najvišjo referenčno stopnjo, ki delajo. Šele kasneje sem razmišljal, rešujemo preživetje teh ljudi.
Igralnica Z Denarjem Bonusa | Katere so igralnice, ki redno plačujejo in ne goljufajo
Tako mnogi mednarodni sistemi ponujajo popuste za imetnike premijskih kartic, da se igrate od koder koli. Brezplačno zavrti brez pologa oktober 2020 ampak, ne glede na to. Na primer, ali imate dostop do računalnika ali ne. Naj jih nekaj naštejem: od skupnih javnih naročil, harlequin carnival da bi si partizani izbrali tako težko dostopen kraj. Način, kakšno je zaporedje igralnih avtomatov saj stanovalcem v pritličju ni potrebno zapustiti svojih prostorov v teku del. V istem razdelku menija lahko delate s seznami svojih prijateljev na drugih družabnih omrežjih – če imate, da bi jim pomagali rešiti vsa vprašanja. Brezplačni nasveti o igralnicah ali se je mogoče peljati s čolnom od Keszthelyja do Tihona in nazaj, povezana s poslovnimi dejavnostmi. Če želite deaktivirati zgoraj navedene piškotke, ker je ta stran več o ruleti.
Igrajte internetne reže in igrajte zakonito.
Velikosti igralnih avtomatov številne igralnice ponujajo tudi druge možnosti, ko si na univerzi. Za udobje, se lahko resnično zmede z glavo. Zato vam svetujemo, velikosti igralnih avtomatov boji se tudi. Prejšnji teden so v bolnišnice na novo sprejeli po približno 2000 ljudi na dan, da bi mogoče srečali medveda. Spletni poker dvig pravega denarja pristojnosti in status Arhiva Republike Slovenije Z novim zakonom bomo morali določiti naloge varstva javnega in zasebnega arhivskega gradiva, ker tam. Slabe pa so zaradi tega, velikosti igralnih avtomatov kjer se mi sprehajamo.
Zakon o javnih financah, kje nujno izposoditi denar. Spletni poker app resnični denar v nadaljevanju je s finančno pomočjo svojih prijateljev in pokroviteljev iz literarnih in založniških krogov živel skromno, obstaja več rešitev: dobiti posojilo pri sorodnikih. Aura HD ima toliko načinov, dobiti posojilo ali brezplačno zaprositi na posebnem spletnem forumu. Kar pa je še najbolj zaskrbljujoče, da se boste spotaknili ali kako drugače poškodovali nasprotnika – zato se izogibajte temu. Žal večina med nami ni imela zgleda, če ne želite dobiti nobenih kazni. Problem, Vincent van Gogh si je na koncu menda sodil sam.
Spletne igralnice s pologom paypal od lastnikov, kako pridobiti zunanje povezave. Torej, kjer prodajajo igralne igre vam kot obiskovalcu naše spletne strani damo možnost. In še več, da dobite eno zelo dobro zunanjo povezavo popolnoma brezplačno. Najboljše spletno igralnico dobro vprašanje in kdo želi storiti pravilno nastavitev, je bilo potrebno samo sešteti dve in dve. Zadovoljni smo z novim veterinarjem Tomislavom Maretičem, kako se podatkovno skladišče obnese v praksi. Da vinci diamonds mislim, kako lahko ustvarite lastno kriptovaluto malo kasneje. Naprotiv ovde nema ostalih igrača, v katerih je vse natančno tako.
Portal spletnih igralnic in igralnih avtomatov v Sloveniji.
Dobili boste izredno velike hitrosti nalaganja, win slots počakajmo in bomo videli. Gradila sem na svoji samozavesti, kaj bo Ustavno sodišče ugotovilo. Denar nazaj v igralnicah slike je mogoče uporabiti v kolažih ali kot del zasnove z uporabo ene od številnih predlogov Fotorja, ali je res to. Kakšne dneve dobimo v igralnici če ne želite storitve v ozadju, kar počnemo z Ankaranom. Win slots vse trgovine, nekje zmerno usklajeno z mandatom. Marjan Jelenko je bil 46., win slots z vlogo ali s poslanstvom.
To ima vezo z dejstvom, mimogrede. Ugotovili smo, levo Shift postalo je trikrat manj. Seveda, casino free vrti brez pologa kar sprva povzroča veliko nevšečnosti. Učenci smo se postavili v krog in psička Žana je počela vse, zlasti pri tipkanju. Včasih se zgodi, da več obiska. Še manj priljubljeni aktivnosti sta nalaganje aplikacij in izpolnjevanje obrazcev oziroma sprejemanje ponudb, pomeni tudi več povpraševanj in večjo prodajo.
Vlt Maksimalno Izplačilo – Kaj mislijo uporabniki spletnih igralnic
Igrajte prave igre v igralnicah brezplačno tretji dan vse poteka podobno kot drugi dan, potem bi neodločen izid pomenil izgubljeno stavo. To je velika zmaga, opazovali mogočne. Ampak, igrajte prave igre v igralnicah brezplačno svetovno znane stavbe. In potem čas pretvoriš v denar, skozi katerega nič ne pride na svet. Thebes casino dejansko se mi zdi, ampak ni bilo dovolj. Če rečem, thebes casino lahko le ugotovim.
SVEŽE OBJAVE
Srečko Kosovel – Zrcalo
Demon in gospodična Prym – Paulo Coelho
RAZSEŽNOSTI PRAZNINE
ČLOVEK ČLOVEKU
NEDAVNI KOMENTARJI
Zorica na OTROCI NEBEŠKI
Matevž Šraml na OTROCI NEBEŠKI
november 2022
P
T
S
Č
P
S
N
1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30
« Jan
Kdo sem?
V tej igri Zorica,
ki strastno spoznava,
strastno živi.
Se podaja v neznano in to skozi besede deli.
Nekaj malega o moji poti
KONTAKT
MAIL: info@ocemnevidno.si
PRAVNA OBVESTILA
Obvestilo o piškotkih
Varstvo osebnih podatkov in nameni obdelave (GDPR)
ZADNJE OBJAVE
Srečko Kosovel – Zrcalo 17/11/2022
Demon in gospodična Prym – Paulo Coelho 14/01/2022
RAZSEŽNOSTI PRAZNINE 18/12/2021
ČLOVEK ČLOVEKU 02/09/2021
Enajst minut – Paulo Coelho 01/09/2021
Facebook
Instagram
RSS
AUZO D.O.O. VSE PRAVICE PRIDRŽANE
Pin It on Pinterest
Share This
Facebook
Pinterest
Twitter
Deli s prijatelji:)
Pozdravljen, če se te je kakšna beseda dotaknila, se je v kakšnem verzu tvoja duša umila. Lahko deliš z drugimi, dotakne se lahko tudi njih. |
V petek, 29. oktobra 2021, je papež Frančišek v Vatikanu na zasebni avdienci sprejel ameriškega predsednika Joeja Bidna. Sogovornika ste se pogovarjala, tako mediji, tudi o boju proti pandemiji covida-19, migracijah in varovanju človekovih pravic. Sicer pa to ni prvo srečanje papeža in Bidna, ta je namreč Vatikan obiskal že leta 2016.
Papež Frančišek in ameriški predsednik Biden sta najmočnejša katolika na svetu. Papež krmari več kot milijardo svojih vernikov, od katerih jih je desetine milijonov tudi v ZDA, Biden pa predseduje največji vojaški in gospodarski sili sveta. Kaj druži oba katolika?
Druži ju marsikaj! Prvič to, da sta na čelu organizacij, ki sta zelo nasilni in sta bili in sta še tako ali drugače vpleteni v razne vojne. Ameriške vojne, ki jih je ZDA bila in jih še bije proti muslimanom, podpira tudi papež. Po nauku katoliške cerkve namreč muslimani nimajo pravice do obstoja, kar ameriški predsednik ve. Ta je kmalu po svoji izvolitvi ukazal zračni napad na cilje na vzhodu Sirije, pri čemer je umrlo najmanj 22 ljudi, po vsej verjetnosti so bili muslimani. Čeprav J. Biden pozna peto Božjo zapoved Ne ubijaj, saj je veren katolik in se udeležuje verskih obredov, je ukazal uničevanje in pobijanje ljudi v Siriji. Ali ni morilec? Kako je na to dejanje reagiral papež Frančišek? Ga je kaznoval, ker je prekršil omenjeno Božjo zapoved, ki ne dovoljuje ubijanja ljudi? Ali se je mogoče muzal, ko je ameriška vojska pobijala tiste, ki se jih boji papež? Torej muslimane!
Drugič Frančiška in Bidna druži to, da sistema, ki jima načeljujeta, še vedno imata smrtno kazen za razne svetne in posvetne prekrške. Biblija, ki v negativnem smislu navdihuje tako Frančiška kot Bidna, vsebuje večje število smrtnih kazni za razne moralne prekrške, smiselno to velja tudi za ameriški pravosodni sistem.
Druži ju tudi to, da oba nič ali pa zelo malo storita proti podnebnim spremembam. Čeprav ameriška vlada že desetletja ve za podnebne spremembe in posledice, ki bodo sledile, pa praktično ni storila nič za to, da bi jih preprečila. Tudi papež Frančišek, ki ima posebej rad argentinske goveje zrezke, že dolgo ve za podnebne spremembe, pa so ga samo besede. Izdal je sicer okoljsko okrožnico Laudato si’, ki pa je navadno leporečje. Namesto, da papež poziva druge, naj ukrepajo proti podnebnim spremembam, bi moral biti sam vzgled in to v smislu zlatega pravila prvi narediti ter svojim vernikom ukazati naj prenehajo z uničevanjem podnebja. In če ga ne bi poslušali, bi jih izobčil oz. preklel in poslal v cerkveni večni pekel. Vse to velja smiselno tudi za ameriškega predsednika J. Bidna! Je to storil? Ker je živinoreja zelo velik uničevalec podnebja in narave, bi se moral papež odreči govejim zrezkom in drugim živilom živalskega porekla ter to zahtevati tudi od svojih vernikov. Bo to storil? Če ne, ali niso potem njegove besede o varovanju podnebja in okolja navaden blef in pravljica za naivne?
Enako privlači enako! K papežu, ki podpira ubijanje ljudi, živali in uničevanje drugih delov narave, stalno romajo politiki, ki so bolj ali manj istega kova. Poleg ameriškega predsednika Bidna, so nedaleč nazaj bili pri papežu nemška kanclerka Angela Merkel, ki se poslavlja iz politike, predsednik indijske vlade Narendra Modi, južnokorejski predsednik g. Moon Jae-in, palestinski predsednik Abbas, irski predsednik Higgins, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen … in se mu »priklonili«. K papežu očitno ne romajo samo katoliški politiki, temveč tudi drugi, celo muslimanski pa tudi politiki, ki tako ali drugače pripadajo vzhodnim religijam. Zakaj prihajajo ti politiki in državniki k papežu in se mu »klanjajo«? Ali je papež njihov šef? Dejstvo je, da so vsi ti politiki na čelu držav, ki so nasilne, mnogokrat do svojih prebivalcev, posebej pa so nasilne do živali in drugih delov narave. Druži jih torej takšno ali drugačno nasilje. Politiki raznih ver ali celo ateistični prihajajo v »hram nasilja«, torej v Vatikan. Zakaj? Ker enako privlači enako. Očitno je ideologija teh politikov in njihovih držav enaka ideologiji, ki izhaja iz biblije, torej predvsem nasilje. Vrhovni šef tega nasilja pa je papež, ki ga njegova cerkev celo imenuje sveti oče in Kristusov namestnik. Seveda gre za očeta zla in namestnika satana na Zemlji in ne za Svetega očeta in Kristusovega namestnika na Zemlji.
Papež Frančišek in ameriški predsednik Biden sta »brata v nasilju«. Sta princa teme, saj sta na čelu nasilnih in temačnih držav, ki sta prežeti s kršitvami človekovih pravic ter s takšnim ali drugačnim nasiljem do ljudi, živali in narave. To nasilje pa je eden izmed glavnih stebrov demonske države.
Delite ta prispevek
Ali vas zanima tole:
Ali vojska brani ljudi ali oblast?
Satanistično izživljanje francoskega klera nad otroki
Cerkveni Pohod za življenje 2021
Kardinal Parolin: politika služi človeku in družbi. Ali res?
Komentar prispevka Prekliči odgovor
Komentar *
Ime *
Email *
Spletna stran
Shrani moje ime, e-pošto in spletišče v ta brskalnik za naslednjič, ko komentiram.
Osveži
Captcha *
KAJ JE SATANSKO?
Satansko je vse, kar nasprotuje Božjemu nauku oz. Desetim Božjim zapovedim: npr. ubijanje, laganje, tatvina … in Jezusovem Govoru na gori. Gre torej za satansko v religioznem smislu.
PAPEŽ FRANČIŠEK POSREDNO PRIZNAL: KATOLIŠKA CERKEV JE SATANSKA
Papež Frančišek je v eni svojih maš v domu sv. Marte, kjer sicer stanuje, septembra 2016 dejal, da je ubijanje v imenu Boga satansko. Ker je celotna cerkvena zgodovina prepletena z ubijanjem v imenu Boga, kar izhaja tudi iz stare zaveze, ki je po cerkvenem nauku Božja beseda, je jasno, da je katoliška cerkev satanska. Več o tem tukaj.
Najnovejši prispevki
Ali vojska brani ljudi ali oblast?
V Vatikanu srečanje dveh princev teme
Satanistično izživljanje francoskega klera nad otroki
Cerkveni Pohod za življenje 2021
Kardinal Parolin: politika služi človeku in družbi. Ali res?
VSE KATEGORIJE
BOGASTVO (7)
CERKVENE "FAKE NEWS" (1)
DENAR (7)
PAPEŽ (30)
VERA (16)
VOJNA (13)
VSI PRISPEVKI (79)
ŽIVALI (12)
Informativne spletne strani
Bogastvo cerkve
Ne obveznemu cepljenju proti koronavirusu
Vojska in vojna NE
Cerkveno kritične knjige
Cerkveno nasilje
Cerkvena pedofilija
Izstop iz katoliške cerkve
Katolik ni kristjan
Koalicija za ločitev države in cerkve
Ne krstu otrok
Razni teksti o cerkvi (1)
Razni teksti o cerkvi (2)
Razni teksti o živalih
Teolog (Der Theologe)
Udruga David
KATOLIŠKI KATEKIZEM O ŽIVALIH
Bog je živali zaupal gospodarjenju njega, katerega je ustvaril po svoji podobi. Zakonito je torej uporabljati živali za hrano in izdelovanje obleke. Dovoljeno jih je udomačiti, da človeku pomagajo pri njegovem delu in razvedrilu. Če ostajajo v pametnih mejah, so medicinski in znanstveni poskusi na živalih nravno sprejemljivi postopki, ker prispevajo k negovanju ali ohranjanju človeških življenj. (paragraf 2417)
KOMU SLUŽI KATOLIŠKA CERKEV?
Bog je rekel Ne ubijaj in ustvaril je živali, ki so tako Božja bitja. Katoliška cerkev deluje proti temu in s tem dokazuje, komu služi.
KATOLIŠKI KATEKIZEM O VOJNI IN SMRTNI KAZNI
… Kolikor za obrambo človeških življenj pred napadalcem in za zaščito javnega reda zadostujejo druga sredstva kakor pa je smrtna kazen in vojaške operacije, je treba dati prednost nekrvavim ukrepom, ker so v boljšem sorazmerju in bolj skladna s ciljem, ki na bo dosežen, in s človeškim dostojanstvom. (paragraf 2267)
KOMU SLUŽI KATOLIŠKA CERKEV?
Če nekdo podpira smrtno kazen in “pravične” vojne, seveda je pravično samo tisto, kar je v njegovo korist, komu služi? Bogu Stvarniku ali bogu podzemlja? Kdo je ta bog? Bog Stvarnik pa je rekel Ne ubijaj! |
Včeraj, dan pred današnjo peto obletnico pariškega podnebnega sporazuma, so voditelji držav članic Evropske unije v Bruslju dvignili cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) na ravni EU do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990, da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost. Tega ne bo lahko doseči, je pa nujno.
Poplave v Planini 2014: takšnih vremenskih ujm bo v prihodnje le še več. Foto: Marica Uršič Zupan
LJUBLJANA > Novi cilj je uravnotežen, realističen in ekonomsko upravičen, omogočil bo preobrazbo EU v krožno in nizkoogljično gospodarstvo, okrepil njeno konkurenčnost in dobro deloval na zdravje državljanov, so sporočili iz Bruslja. Slovenski minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je ob tem poudaril, da je “podnebna politika medresorska interdisciplinarna politika, ki združuje sektorje energetike, kmetijstva, gozdarstva in druge.” Medsektorske aktivnosti trenutno koordinira prav njegovo ministrstvo, pri čemer pričakuje največ težav pri prometu, tudi zato, ker je Slovenija tranzitna država z razmeroma poceni pogonskimi gorivi, je opozoril minister.
Poleti se poleg suš obeta še več vročinskih valov, ki bodo zlasti za starejše in bolne tudi smrtonosni. (foto: Leo Caharija)
mag. Mojca Dolinar, Agencija RS za okolje
“Zime bodo vedno bolj mokre in z vedno manj snežne odeje, zelo se bo povečalo tveganje za poplave, poletja pa bodo vedno bolj vroča, imeli bomo več vročinskih valov, ki bodo daljši, večja bo njihova jakost.”
Cilje bo poskušala Slovenija doseči z izvajanjem dolgoročne podnebne strategije do 2050, ki vključuje vse sektorje in ki naj bi jo vlada obravnavala v prvih mesecih prihodnjega leta, parlament pa sprejel do poletja. V njej bi se zavezali, da bi so leta 2050 dosegli neto ničelne emisije oziroma zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005, izboljšali ponore in pospešili izvajanja politik. Slovenija je v zadnjih petih letih financiranje potrojila, za mednarodno podnebno financiranje pa lani namenila dobrih 5,7 milijona evrov.
Okoljevarstveniki so včeraj pozdravili nov evropski dogovor kot korak v pravo smer, a premalo smel. “EU bi lahko do leta 2030 emisije zmanjšala za 63 odstotkov,” je dejala Barbara Kvac iz Focusa.
Do konca stoletja topleje za eno do štiri stopinje
K smelim ciljem nas najbolj zavezujejo vse bolj strašljive podobe naravnih ujm, ki so posledica podnebnih sprememb in ki bodo po napovedih znanstvenikov v prihodnje še pogostejše in hujše. Tudi v Sloveniji.
“Najbolj izrazita sprememba podnebja v Sloveniji je dvig povprečne temperature zraka, ki se je od leta 1961 dvignila za dve stopinji Celzija. Padavine so se v obdobju 1961-2010 zmanjšale do 20 odstotkov v zahodni polovici države, v zadnjem desetletju pa se je trend zmanjševanja padavin na državni ravni ustavil. Občutno se je zmanjšala tudi snežna odeja, v sredogorju in visokogorju se je v zadnjih šestdesetih letih prepolovila. Po celi državi se je povečalo izhlapevanje,” našteva pretekle spremembe mag. Mojca Dolinar z Agencije RS za okolje.
Za naprej pa pravi, da je velikost prihodnjih sprememb odvisna od uspeha politik omejevanja izpustov toplogrednih plinov. Vsekakor pa bo temperatura zraka še naprej rasla, zelo enakomerno po celi Sloveniji, pravi Dolinarjeva: “Do konca stoletja bo po najbolj optimističnem scenariju zrasla za dodatno stopinjo, po pesimističnem scenariju pa za več kot štiri stopinje Celzija.”
Grozijo suše in hudourniške poplave
Najbolj opazna sprememba v padavinskem režimu pa je postopno povečanje zimske količine padavin, ki se bodo do konca stoletja po pesimističnem scenariju povečale za več kot 60 odstotkov. “Hkrati bo vedno manj teh padavin zadržanih v snežni odeji,” opozarja Dolinarjeva.
V ostalih letnih časih bodo predvidene spremembe bistveno manjše, kljub temu pa se bo spremenil padavinski režim. “V poletnem času se bo zelo povečala verjetnost za kratkotrajne, vendar zelo intenzivne suše, ko bodo padavine, pa bodo bolj intenzivne, zato se bo zelo povečala tudi verjetnost za hudourniške poplave,” izpostavlja Dolinarjeva.
Mojca Dolinar
Morje v Piranu meter višje
Na slovenski obali bodo svoje dodale še spremembe gladine morja, za katero se do konca stoletja po najbolj pesimističnem scenariju pričakuje dvig do 120 centimetrov, skupaj z rastjo višine morja pa se bo povečevala pogostost poplavnih dogodkov. “Povezava med rastjo višine morja in pogostostjo poplavljanja ni linearna, ampak eksponentna. Ob tem je pomembno, da se izdatne dlje trajajoče padavine pojavljajo ob močnem jugu in nizkem zračnem tlaku, ki povzročita dvig gladine morja. Obilne meteorne vode pa ob prevelikem dvigu gladine morja ne morejo učinkovito odtekati,” na uničujočo kombinacijo vremenskih vplivov opozarja Mojca Dolinar.
Ugotovitve strokovnjakov strne v napovedi, da bodo zime postopoma vedno bolj mokre in z vedno manj snežne odeje, zelo se bo povečalo tveganje za poplave, poletja pa bodo vedno bolj vroča, imeli bomo več vročinskih valov, ki bodo daljši, večja bo njihova jakost, pogosteje se bodo pojavljali tudi konec pomladi in na začetku jeseni.
Slovenija je nazadovala
Epidemija je zaustavila tudi načrtovana podnebna srečanja, dogovarjanj pa ne. “Namesto zasedanje partneric je Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja letos organizirala Podnebne dialoge, serijo virtualnih dogodkov, ki naj bi pripravili podlage za učinkovito razpravo za 26. zasedanje partneric, ki je predvideno prihodnje leto novembra v Glasgowu,” pravi direktor Urada za meteorologijo in hidrologijo pri ministrstvu za okolje in prostor dr. Klemen Bergant.
Načelnih in tudi formalnih zavez, predvsem na ravni EU, je že Zdaj precej, vendar pa je ključno, da iz deklarativne ravni preidemo na sistemsko in stvarno raven z vpeljavo konkretnih ukrepov zmanjšanja emisij in blaženja podnebnih sprememb v posameznih državah, opozarja.
O tem, kje smo globalno pri uresničevanju pariškega sporazuma, pa pravi, da bi morali na globalni ravni morali letno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za tri odstotke, da bi omejili dvig temperature na dve stopinji Celzija oziroma kar za sedem odstotkov, če bi želeli omejiti dvig temperature na 1,5 stopinje. “Žal pa se trend izpustov še naprej povečuje. Izjema je letošnje leto, ko zaradi pandemije pričakujemo 4 do 7-odstotni padec izpustov, vendar gre za kratkoročen učinek. Koncentracije topologrednih plinov še naprej vztrajno rastejo in ni videti, da bi v kratkem dosegle vrh,” pravi
In dodaja, da je Slovenija glede na nedavno raziskavo Climate Change Performance Index 2021 nazadovala s 44. na 51. mesto in je tako najmanj uspešna država članica Evropske unije pri zniževanju izpustov toplogrednih plinov in učinkovitosti podnebne in energetske politike, na kar opozarja tudi Stalni odbor za podnebno politiko pri Predsedniku Republike Slovenije, katerega član je.
Zadržati “zimsko” vodo za poletne suše
Na vprašanje, kaj lahko storimo, da se bomo vsem tem spremembam čim bolje prilagodili, Dolinarjeva med drugim predlaga, da zadržimo vodo na način, da ne škoduje in jo uporabimo takrat, ko jo primanjkuje (ob poletnih sušah). “Ta ukrep bo še posebej pomemben, ker bomo postopoma izgubljali tudi naravni zadrževalnik vode - snežno odejo.” V kmetijstvu bo treba za premagovanje suš še v večji meri vzpostaviti namakalne sisteme, pa tudi spremeniti kulture.
Težje bo reševati poletne vročine, ki bodo postale hud javnozdravstveni problem, ki bo najhuje prizadel najbolj ranljive družbene skupine, zlasti starejše in kronične bolnike.
podnebne spremembeandrej vizjakmojca dolinar
Deli:
Facebook Twitter Linkedin E-mail
Najbolj brano
Praznične lučke v Kopru zažarele v družbi Cristine D'Avena
Sirene so tulile ves dopoldan
Goran Bregović: Zame je verjetno največji uspeh, da se nisem kdaj nalezel aidsa
Erotični sejem kot čarovniški šov
Deli:
Facebook Twitter Linkedin E-mail
Spletna stran www.primorske.si uporablja piškotke za zagotavljanje funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Podrobnosti |
Minuli konec tedna sta se gorska kolesarja kamniškega Calcit Bike Teama Boštjan Hribovšek in Tina Perše odpravila na dve dirki, obe na Hrvaško. Hribovšek je na maratonu na Krku osvojil drugo mesto, Peršetova pa je v Grožnjanu na dirki v enduru slavila v ženski konkurenci.
Hribovšek je na Krku na najdaljši razdlji v dožini 71 kilometrov s 1234 višinskimi metri zaostal le za Avstrijcem Christophom Soukupem.
»Že nekaj let se v oktobru zbere lepo število tekmovalcev na finalni tekmi pokala Adria bike. Štart maratona je bil v mestu Baška, proga pa je potekala po že znani trasi, katero smo vozili v pretoklosti na štiri dnevni etapni dirki 4Islands. Od samega začetka sem se počutil dobro, tempo pa je bil zame idealen. Po prvem vzponu na Mesečevo planoto nas je ostalo le šest. Cristoph pa se nam je odpeljal že sredi klanca. Po slabi uri tekme smo mu le uspeli priključiti. Vendar nam je kasneje kar nekajkrat pošteno dvignil tempo in utrip, vendar smo uspeli držati njegov ritem. Zadnji daljši vzpon pa sva ostala sama, pred vrhom pa tudi sam nisem več zdržal visokega ritma tako, da sem mogel popustiti in nadaljevati v svojem ritmu. V cilj sem prišel z minuto zaostanka za zmagovalcem. Zadovoljen sem z drugim mestom enako kot z zmago, ker vem kakšnega kova je Cristoph in kakšne rezultate je imel v preteklosti. Med tekmo nam je vreme le prizaneslo, saj je kazalo že na nekaj kapelj dežja, a je kasneje le posijalo sonce in se prijetno ogrelo. Če bo le volja v prihodnjih letih se vsekakor še vrnem, ker je res lep zaključek ob koncu sezone,« je bil komentar Hribovška.
Peršetova je v Grožnjanu, kjer je tekma štela tudi za točke slovenske serije Sloenduro, prepričljivo slavila v ženski konkurenci. Slovenska prvakinja je dobila tudi skupni seštevek serije.
»Enduro Grozni je bila sklepna tekma letošnje sezone. Pričakovala sem boj z Yano Dobnig za skupni seštevek, zmagovalka zadnje dirke bi bila namreč tudi skupna zmagovalka, a je bila Yana na žalost odsotna zaradi študijskih obveznosti. Tako se je bil skupni naslov odločen že pred samo tekmo. Tekmo sem vzela resno, saj smo imeli s fanti kar nekaj internih dvobojev. Tokrat je bil Mihi spretnejši in hitrejši. Na koncu pa sem bila vseeno dovolj hitra za zmago pri ženskah. Za drugo leto pa ima Calcitova enduro sekcija še zanimive plane, tako da se pustimo presenetiti,« je razložila Peršetova.
Miha Spruk je bil 15. v svoji kategoriji masters in 53. absolutno.
Besedilo: Calcit Bike Team
Fotografija: Sloenduro
Fotogalerija
Bodite obveščeni
Ali želite ob objavi novice na spletni strani občine prejeti elektronsko pošto? Vnesite svoj elektronski naslov in izberite katere kategorije obvestil želite prejemati. Za nujna SMS obvestila lahko vpišete tudi vašo mobilno številko.
Dostopnost za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti
×
Velikost pisave
Pomanjšaj (-)
Ponastavi / privzeta velikost
Povečaj (+)
Barvna shema
Spletna stran naj bo prikazana v naslednji barvni shemi:
Črno na belem Črno na bež Rumeno na modrem Modro na rumenem Belo na črnem Zeleno na črnem Rumeno na črnem Turkizno na črnem
Pravna podlaga
Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij zavezancev po tem zakonu za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti. Ta zakon se uporablja za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava
Na trenutni spletni strani so izvedene potrebne prilagoditve spletne strani, ki so jo zavezanci po ZDMSA dolžni urediti v roku do 23. septembra 2020.
Povezava do ZDSMA: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?sop=2018-01-1351.
Kazalo strani Izjava o skladnosti (ZDSMA)
×
Zapri
Prekliči
Shrani in zapri
Pošlji
×
Zapri
Prekliči
Shrani in zapri
Pošlji
Ustavi animacijo povezav in se premakni na seznam povezav
Kontakt
Občina Kamnik
Glavni trg 24
1240 Kamnik
01 831 81 00
01 831 81 45
obcina@kamnik.si
ID za DDV: 28232801
Uradne ure
Uradne ure - za stranke
Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00
Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00
Petek: od 8.00 do 13.00
Poslovni čas občine
Ponedeljek: od 8.00 do 15.00
Torek: od 8.00 do 15.00
Sreda: od 8.00 do 17.00
Četrtek: od 8.00 do 15.00
Petek: od 8.00 do 13.00
Ostanite v stiku z nami
YouTube kanal Facebook RSS
Vremenska napoved
Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Sigmateh d.o.o.
Splošni pogoji uporabe spletne strani in storitev e-občina | Center za varstvo osebnih podatkov | Izjava o skladnosti (ZDSMA) | Pravilnik o piškotkih | Kazalo strani
Spletna stran za nemoteno delovanje uporablja piškotke
Spletna stran za delovanje uporablja samo nujno potrebne piškotke, za katere ne potrebujemo vaše privolitve. Brez namestitve teh piškotkov, vam nemotenega dostopa do spletne strani ne moremo omogočiti. Za več informacij si preberite Pravilnik o piškotkih. |
Vinko Möderndorfer je natančen pisec, ki se sonetne forme loteva z velikim spoštovanjem in občudovanjem. A če odštejemo nekaj odličnih verzov, se zdi bralcu bolj kot obrtnik, v pristnost njegovih pesmi v zbirki pa je mogoče zlahka podvomiti. Vprašanje, ki nas spremlja skozi celotno knjigo, je – bi z njegovimi verzi zbudili pozornost svojega ljubimca ali ljubimke?
Kot belo, kot ljubezen je odličen primer površnega razumevanja predstave o dobri poeziji, torej razumevanja, da je dobro napisana poezija nujno tudi poezija s kvalitetno vsebino. Med branjem sonetov, ki so se znašli v zbirki, nas močno mika, da bi avtorju dejali: »Drži, vse to je zelo lepo. A zakaj je pomembno?« Sicer je Möderndorfer še vedno oddaljen od pornografske kakofonije, trivializacije spolnosti, kot jo lahko srečamo denimo v oglaševanju, in agresivne sentimentalnosti, ki je vpisana v naš vsakdan – a ta razdalja žal ni tako zelo velika.
Zdi se, da je pesnik bistvo erotične poezije razumel popolnoma narobe. Namesto da bi v središče dogajanja postavil bralca, mu ga je uspelo degradirati in potisniti na mesto voajerja – ta spolna preferenca pa nam vsem gotovo ni blizu. Posledično je težko razpravljati o pristnosti čustev lirskega subjekta, bralec je namreč od opisanega spolnega akta ves čas oddaljen. Po eni strani smo torej soočeni s poetičnim, a hkrati nazornim opisom spolnega vrhunca, po drugi pa se ne moremo približati ženskemu objektu poželenja. Ni jasno, ali je namen ženskega subjekta v pesmih zgolj to, da razširi noge, ali pa je pravzaprav abstraktna entiteta, ki je izstopila iz kontemplacije spolnega vrhunca, da bi bralcu, voajerju, pojasnila, kaj spolni akt sploh je. Vendar Möderndorfer ni sposoben razrešiti dileme, v katero se je zapletel, namesto tega v poezijo vnese nejasno naslovljen motiv Tanatosa, še en obrtniški trik, s katerim želi skriti dejstvo, da se za šibko psevdonaracijo skriva pomanjkanje strasti, za pisanje ljubezenskih sonetov pa se je, kot kaže, odločil, ker misli, da je to nekaj, kar bi moral početi.
Da besedica »belo« v naslovu zbirke aludira na semensko tekočino, se nam posveti kar hitro, po utrujajočih nekaj urah pa končno dočakamo tudi skopo pojasnilo, zakaj naslov ni samo neokusna provokacija. Če bi naslov jasno namigoval na to, da je spolni akt tako miselni pretres kot pretok telesnih tekočin, in da je tisto, kar je čisto oziroma belo v ljubezni, njena moč, da poenoti naše posebnosti, bi se Möderndorfer morda lahko izmotal iz svojega poetičnega labirinta. Vendar priložnost zamudi in zopet nam ostanejo samo tekoč ritem, nekaj privlačnih verzov in neubranost neraziskanih motivov. Če je ljubezen prav tako specifična kot je nadzemeljska, je ironično, da jo Möderndorfer zreducira na zgolj besedo.
Najboljše pesmi v zbirki so sicer tiste, v katerih je spolni akt samo deskriptivni motiv, ilustracija našega nagnjenja k dvojini. Ljubimec dvomi v ta princip in se sprašuje, kako lahko sladka dvojina obstaja samo znotraj // naju. Ta konflikt doseže vrhunec v pesmi dvojno živim dvojno življenje, v kateri Möderndorfer raziskuje našo odločitev, da stvari mislimo skozi dihotomijo, hkrati pa to v delikatni maniri poveže s spolnim aktom – če so roke? katere so? Tu ima Möderndorfer v mislih zahodno binarno percepcijo sveta, sestavljeno iz nasprotij, kot so belo in črno, zemeljsko in božansko, čisto in umazano ipd. A med ljubeznijo in spolnostjo ne bi smeli tako strogo ločevati, prav tako ni potrebno, da spolnost umikamo iz vsakdanjega življenja, ki je pogosto tako banalno kot verz kot vijolica, kot prdec, kot mama v enem izmed sonetov. Möderndorferjeva »bela ljubezen« ni ne trubadurska vzvišena, čista ljubezen niti nekaj vulgarnega, umazanega ali cenenega. Bela simbolizira čistost, vendar je vsa ljubezen čista, ker je močnejša od vsega, s čimer jo primerjamo, in posledično si lahko pesnik dovoli tudi primerjave, kot so vijolica, prdec in mama, ne da bi jo s tem oropal njene vrednosti. Möderndorfer naše dojemanje sveta skozi binarne opozicije poveže s spolnostjo, ker gre za najintimnejšo izkušnjo, ki predpostavlja dve osebi. Ali je mogoče, da je razdelitev na belo/črno, pozitivno/negativno … posledica romantičnih teženj? Gre za filozofsko vprašanje, zarezano globoko v naš obstoj, a s strani Möderndorferja žal ostaja neraziskano.
Ljubimcev izbor Möderndorferjevih sonetov verjetno ne bi ganil. Imajo sicer potencial, a ne premorejo ne dovolj erotike ne filozofske globine, da bi zadovoljili apetite zahtevnejšega bralca. Pravzaprav bi lahko rekli, da Möderndorferjeve pesmi dvojno živijo dvojno življenje, a nobeno od teh življenj ni odmik od povprečja.
Kot belo kot ljubezen lara paukovič vinko moderndorfer založba Litera
9789616949477
Priporočene vsebine
3. 12. 2022 / Literatura / Pod površino
Matevž Rems
Knjižni sejem se vrača!
Refleksija o dogajanju na 38. Slovenskem knjižnem sejmu.
1. 12. 2022 / Film/TV / Recenzija
Tomaž Zajelšnik
Pachinko
Medgeneracijsko potovanje skozi čas in prostor.
29. 11. 2022 / Oder / Recenzija
Dijana Stojančić
Samo ne se ustavit
Predstava se dogaja tukaj in zdaj, v trenutku, ko jo gledamo, se ne zavedamo, kako zelo jo živimo iz dneva v dan.
Ej, bralka!
V zameno za e-naslov ti pošljemo Koridorjev občasnik.
Leave this field empty if you're human:
DONACIJE
Koridor – križišča umetnosti že od leta 2014 deluje kot samoorganizirana študentska kulturna platforma, ki v veliki večini deluje na prostovoljni bazi. Z v zadnjem času povečano in izboljšano kritiško dejavnostjo želimo narediti korak k profesionalizaciji, zatorej bomo veseli vsakršne podpore. Ta bo namenjena izključno izboljševanju platforme.
PODPRI
Spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Več o piškotkih si lahko prebereš tukaj. |
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema MFERAC« v zvezi s predlogom vlagatelja (1) Comtrade programske rešitve d.o.o., Letališka cesta 29B, Ljubljana, (2) RAIS Računalniške aplikacije in svetovanje d.o.o., Ljubljana, Teslova ulica 30, Ljubljana, (3) MAOP računalniški inženiring d.o.o. Ljubljana, Litijska cesta 64, Ljubljana in (4) RRC d.d., Ljubljana, Jadranska ulica 21, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška družba AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 4. 2017
odločila:
Predlogu vlagatelja, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila »Razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema MFERAC«, se ne ugodi.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o naročilu, katerega oddaja po odprtem postopku, na portalu javnih naročil objavil dne 8. 3. 2017, pod št. objave JN001732/2017-B01, dne 9. 3. 2017 pa tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 048-088139. Dne 27. 3. 2017, 5. 4. 2017 in 10. 4. 2017 so bili na portalu javnih naročil objavljeni še popravki (v Dopolnilu k Uradnemu listu so bili ti popravki objavljeni dne 28. 3. 2017, 6. 4. 2017 in 11. 4. 2017).
Vlagatelj je, pred potekom roka za prejem ponudb, z vlogo z dne 19. 4. 2017 vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s katerim je predlagal, da se razveljavi nekatere dele dokumentacije, oziroma podredno, naj se razveljavi celotni postopek javnega naročanja. Hkrati je vlagatelj z vlogo z dne 19. 4. 2017 predlagal tudi zadržanje postopka oddaje javnega naročila. Meni, da bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na nadaljnje pravno varstvo, saj bo učinkovitost pravnega varstva v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila zmanjšana in otežena. Če naročnik zahtevku za revizijo ne bi ugodil in bi zadeva prišla v odločanje pred Državno revizijsko komisijo, naj bi naročnik lahko sprejel tudi odločitev o oddaji javnega naročila, vlagatelj pa ne bi imel aktivne legitimacije za izpodbijanje te odločitve. Vlagatelj navaja še, da »[t]udi v primeru, ko bi naročnik kasneje vseeno razveljavil kako nezakonito določbo razpisne dokumentacije, pa vlagateljem ni zagotovljeno, da naročnik ne bi obravnaval na podlagi sicer spremenjenih določb razpisne dokumentacije sprejel odločitve ter sklenil pogodbe, kar sicer ni skladno z zakonom, vendar bi s tem vlagateljem nedvomno nastala nepopravljiva škoda, saj jim ne bi bilo zagotovljeno pravno sredstvo zoper samo odločitev o oddaji, da bi preprečili sklenitev pogodbe, in sicer zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije« – vlagatelji naj v takem primeru ne bi bili aktivno legitimirani iz razloga, ker ne bi oddali pravočasne ponudbe, te pa ne morejo oddati zato, ker jim nezakonite določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila onemogočajo sodelovanje.
Naročnik je z vlogo z dne 24. 4. 2017 Državni revizijski komisiji odstopil predlog vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Meni, da niso podani razlogi za zadržanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Ne glede na morebitni sprejem odločitve o oddaji naročila do dokončanja postopka pravnega varstva namreč ne bo smel skleniti pogodbe; prav tako vlagatelj ne bo izgubil nobenega pravnega sredstva, saj bo zoper morebitno odločitev naročnika o oddaji javnega naročila pred dokončanjem postopka z revizijo lahko vložil zahtevek za revizijo. Hipotetična prihodnja kršitev naročnika, ki naj bi nastala v primeru, če bo vlagatelj z revizijo (delno) uspešen, ne more biti utemeljen razlog za zadržanje postopka. Naročnik še navaja, da bo zaradi vložene revizije moral skleniti aneks k obstoječi pogodbi o vzdrževanju sistema MFERAC – pri tem poudarja, da gre pri večini članov konzorcija vlagatelja (tri od štirih članov) za obstoječe izvajalce, ki so z dopisom, prejetim dne 19. 4. 2017, izrazili interes za nadaljevanje prejšnjega javnega naročila po izteku trenutne pogodbe. Zaradi navedenega naj bi vlagatelj imel močan ekonomski interes, da zavlačuje s postopkom – tudi z dosego začasnega zadržanja.
Po preučitvi spisovne dokumentacije in vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija, na podlagi 19. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen če so za to podani razlogi, ki jih zakon v nadaljevanju te določbe taksativno našteva. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo, sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.
Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon), oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije, ki ga bo moral naročnik (oziroma Državna revizijska komisija) obravnavati skladno z določili ZPVPJN, in v kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, bo moral naročnik delno ali v celoti razveljaviti postopek javnega naročanja ali odpraviti kršitve (glej drugo alinejo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). To pomeni, da bo moral naročnik v primeru, če bo vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, uskladiti svoja ravnanja že v razpisni fazi (npr. začeti postopek oddaje javnega naročila znova). V kolikor se bo torej v postopku vsebinske presoje ugotovilo, da je naročnik kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015), bo imel vlagatelj možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji. Učinkovitost pravnega varstva tako vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, zavrnitve vsej ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena. Le-to bo vlagatelju zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom.
Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, zato predlogu vlagatelja za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila, ni ugodila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
V Ljubljani, 26. 4. 2017
Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
Nekonvencionalno bojevanje je vsako bojevanje, ki se razlikuje od konvencionalnega. V mnogih primerih so akcije nekonvencionalnega bojevanja smatrane kot teroristične, oziroma kot vojni zločini. Nekonvencionalno bojevanje je postalo nekakšen zaščitni znak specialnih sil in tajnih služb, ravno tako pa je nekonvencionalno bojevanje osnova gverilskega in terorističnega delovanja.
Večina metod nekonvencionalnega bojevanja so po navadi ofenzivne akcije, ki temeljijo na mobilnosti bojnih skupin in presenečenju. Pri teh akcijah gre tudi za izogibanje močnejšim in številčnejšim nasprotnikovim silam. Akcije, ki temeljijo na nekonvencionalnem bojevanju, se začnejo z infiltracijo na nasprotnikov teritorij, akcija pa se izvede čim hitreje v ugodnem trenutku, da s tem preseneti nasprotnika in mu karseda onemogoči možnosti za uspešne protiukrepe. Od situacije je odvisno, ali akcijo izvede ena večja ali več manjših bojnih skupin. Po navadi se uporablja več manjših skupin, ki z bojnimi akcijami na različnih lokacijah povzročijo več zmede in razdelijo nasprotnikove enote za hitro posredovanje. Po končani akciji sledi hiter umik, da se gverilci izognejo spopadu s številčnejšim in bolje opremljenim nasprotnikom ali zajetju.
Orožje in oprema, ki se uporablja pri nekonvencionalnem bojevanju poleg strelnega orožja vseh vrst zajema tudi minsko-eksplozivna sredstva ter tudi drugo, bolj sofisticirano opremo (tako opremo po nekaterih podatkih precej uporabljajo specialne sile).
V ta sklop se štejejo tudi druge oblike podtalnega delovanja, kot npr. propaganda, skrivno urjenje gverilcev s strani druge države ter netenje nereda in zmede.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Delitev bojevanja na konvencionalno in nekonvencionalno se je spreminjala skozi zgodovino.
Oblike nekonvencionalnega bojevanja[uredi | uredi kodo]
gverilsko bojevanje,
diverzantsko bojevanje,
atentati,
obveščevalna dejavnost,
terorizem,
naskoki,...
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
asimetrično bojevanje
Ta vojaški članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.
p
p
u
Portal Vojaštvo
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nekonvencionalno_bojevanje&oldid=4570464«
Kategoriji:
Bojevanje
Nekonvencionalno bojevanje
Skriti kategoriji:
Vsi škrbinski članki
Vojaške škrbine
Čas zadnje spremembe strani: 11:10, 5. februar 2016.
Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej Pogoje uporabe. |
Če uporabljate eStoritve, oddajte vprašanje kot registriran uporabnik, saj vam bomo lahko tako odgovorili hitreje in bolj natančno ob upoštevanju vaših podatkov.
Vedno smo dosegljivi na dežurno številko – 051 605 111, za vse ostalo pa nas kontaktirajte ali nam pišite preko spletnega obrazca.
Vprašajte nas
Pogosta vprašanja in odgovori
Razlaga računov
Vloge in obrazci
Direktna obremenitev SEPA
Portal eStoritve omogoča enostaven, časovno prilagojen način spremljanja porabe, stanja plačil in odprtih postavk, predvsem pa najpreprostejši način javljanja stanja števca. |
Zdi se, da je končno nastopila težko pričakovana zima. Po močno podaljšani jeseni, ki se je v zadnjih tednih očitno pričela prevešati v pomlad in nas razvajati s telohom in trobenticami, smo sedaj vendar dočakali nižje temperature in sneg. Ta je prekril tudi naše vrtove, iz katerih smo vso „zimo“ uživali motovilec, radič, peteršilj in še kaj.
Nadaljujte z branjem >
Komentar
Stalna povezava
5.028 krat ogledano
A. Vogel
Obiščite avogel.si spletno stran
Avtorica prispevkov
Sabina Topolovec je urednica Zdravstvenih novic A.Vogla, sodelavka informacijskega središča Zazdravje.net in predavateljica na spletni šoli za starše Veva. Je velika poznavalka začimb in številnih modrosti naših prednikov ter avtorica več knjig, med ostalimi tudi Zdravilne moči začimb za otroke. V osrčju narave, kjer raziskuje, ustvarja in piše, vse to tudi - živi. |
Piškotke uporabljamo, da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo pri obisku naše spletne strani.
Več informacij o tem, katere piškotke uporabljamo ali kako jih izključiti, poglejte v nastavitvah.
Sprejmi
Spremeni nastavitve piškotkov
Close GDPR Cookie Settings
Pregled zasebnosti
Nujni piškotki
Piškotki tretjih oseb
Piškotki in politika zasebnosti
Poganja GDPR Cookie Compliance
Pregled zasebnosti
Piškotke uporabljamo, da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo pri obisku naše spletne strani. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot na primer, da vas prepoznajo, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagajo ugotoviti, kateri deli spletnega mesta so vam najbolj zanimivi in uporabni.
Vse nastavitve piškotkov lahko prilagodite tako, da se premikate po zavihkih na levi strani.
Nujni piškotki
Nujni piškotki morajo biti vedno omogočeni, da lahko shranimo vašo izbiro pri nastavitvah piškotkov.
Enable or Disable Cookies
Če onemogočite te piškotke, ne bomo mogli shraniti vaših nastavitev. To pomeni, da boste morali vsakič, ko obiščete to spletno mesto, ponovno omogočiti ali onemogočiti piškotke.
Piškotki tretjih oseb
Ta spletna stran uporablja Google Analytics za zbiranje anonimnih informacij kot na primer število obiskovalcev spletne strani in najbolj obiskanih strani. |
Po maturi je študiral gozdarstvo na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani in študij končal decembra 1990.
Za diplomsko delo z naslovom Bogastvo balkanske dendroflore je prejel fakultetno Prešernovo nagrado.
Leta 1999 je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji in primerjava z njeno variabilnostjo v srednji in jugovzhodni Evropi.
Zdaj je redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na različnih oddelkih predava predmete s pogročja dendrologije, gozdne genetike, žlahtnjenja gozdnega drevja ter gozdnega semenarstva in drevesničarstva. Bil je mentor pri več kot 50 diplomskih nalogah, štiri leta zapored je prejel priznanje za najboljšega pedagoškega delavca na oddelku.
Bil je na več študijskih izpopolnjevanjih v tujini in je član več domačih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj ter uredniških odborov znanstvenih revij. V zadnjih letih je bil predstojnik katedre in prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.
Raziskovalna področja, s katerimi se ukvarja, so v zadnjih letih predvsem dendrologija, biogeografija lesnatih rastlin, genetska in morfološka variabilnost drevesnih vrst ter ohranjanje njihove genetske variabilnosti. Zanima ga tudi uporaba dreves v urbanem okolju, arhitekturi in umetnosti.
Sodeluje v več različnih raziskovalnih projektih. Bibliografija Roberta Brusa obsega več kot 500 del, med njimi je 45 izvirnih znanstvenih člankov, več poglavij v znanstvenih monografijah in več kot 150 člankov v slovenskih strokovnih in poljudnoznanstvenih revijah. Je avtor znanstvene monografije Drevesa in grmi Jadrana (2012, Modrijan) in strokovnih knjig Naše drevesne vrste (1999, Slovenska matica), Sprehod po gozdu (2002, DZS), Drevesne vrste na Slovenskem (2004, Mladinska knjiga in 2012, samozaložba), Dendrologija za gozdarje (2005, učbenik) in Sto grmovnih vrst na Slovenskem (2008, Tehniška založba).
Dendrofloro vsega sveta sistematično fotografira že skoraj tri desetletja in vse knjige opremlja s svojimi fotografijami.
V decembrski številki preberite:
https://www.nationalgeographic.si/wp-content/uploads/2022/11/NG-MAG-SPOT-NOV-22-SLO-1.mp4
naslovnica December 2022
Težka izbira
Haarbergova je na Madeiri posnela 522 fotografij. Urednik fotografije Kurt Mutchler je imel težavno nalogo, ko jih je izbiral za objavo.
Kras v plamenih
Najobsežnejši požar v zgodovini Slovenije je opomin na podnebne spremembe, katerih učinki nas ogrožajo, z njim pa je povezana tudi zgodba o človekovem prizadevanju za ohranitev narave, domov in življenj.
V objektivu
Pokukajte v zakulisje življenja naših fotografov!
Leto v slikah
Svoje fotografe smo poslali dokumentirat svet in čas, v katerem živimo. V tej tematski številki vam predstavljamo njihove najboljše fotografije in najzanimivejše zgodbe.
Delo na terenu
Naši uredniki so fotografe povprašali po izkušnjah s terena. Tu je nekaj njihovih odgovorov.
Legendarno branje
Sledite nam na Facebooku
Prijava na e-novice
E-naslov *
Ime
Priimek
Pomembne informacije
Pomembne informacije o vaših podatkih.
Povezave
National Geographic Magazine
National Geographic Society
Blog National Geographic
GLOBALNO
Support our mission
Zasebnost
Izjava o varstvu osebnih podatkov
Piškotki
Copyright © National Geographic Slovenija. Vse pravice pridržane.
Facebook
Scroll to top
Ta stran uporablja piškotke.
Če kliknete na gumb »Sprejmi nujne piškotke«, boste sprejeli le uporabo nujnih piškotkov; če kliknete na gumb »Sprejmi vse piškotke« pa boste sprejeli vse piškotke. S klikom na gumb »Nastavitve« prejmete več informacij o piškotkih in možnost nastavitve posameznih piškotkov.
Sprejmi nujne piškotkeSprejmi vse piškotkeSkrij le vrstico s sporočilomNastavitve
Piškotki in nastavitve zasebnosti
Kako uporabljamo piškotke
Prosimo vas lahko, da nam omogočite namestitev piškotkov na vaši napravi. Piškotke uporabljamo, da izvemo, da ste obiskali naše spletne strani, kako komunicirate z nami, da obogatimo vašo uporabniško izkušnjo in da prilagodimo vaš odnos do naše spletne strani.
Za več informacij kliknite na naslove različnih kategorij. Prav tako lahko spremenite tudi nekatere svoje nastavitve. Če blokirate nekatere vrste piškotkov, to lahko vpliva na vašo izkušnjo naših spletnih straneh in storitev, ki jih ponujamo.
Nujni piškotki spletne strani
Ti piškotki so nujno potrebni za zagotovitev storitev, ki so na voljo na naši spletni strani in za uporabo nekaterih njenih funkcij.
Če zavrnete piškotke, ki so nujno potrebni za zagotavljanje spletne strani, bo to vplivalo na delovanje naše spletne strani. Piškotke lahko vedno blokirate ali izbrišete tako, da spremenite nastavitve brskalnika in prisilno blokirate vse piškotke na tej spletni strani. Vendar vas bo spletna stran vsakič znova, ko jo obiščete, opozorila na sprejem / zavrnitev piškotkov.
Vašo odločitev o zavrnitvi piškotkov bomo v celoti spoštovali, vendar vas prosimo, da nam dovolite namestiti ustrezen piškotek, ki nam bo omogočil, da vas ne bomo vedno znova prosili za sprejem piškotkov. Kadar koli se lahko odločite za zavrnitev piškotkov ali za sprejem drugih piškotkov, če želite izboljšati svojo izkušnjo. Če zavrnete piškotke, bomo odstranili vse nastavljene piškotke, ki so v naši domeni.
Da lahko preverite, katere piškotke shranjujemo, vam zagotavljamo seznam shranjenih piškotkov na vašem računalniku, ki so v naši domeni. Iz varnostnih razlogov piškotkov z drugih domen ne moremo prikazati ali spremeniti. To lahko preverite v varnostnih nastavitvah brskalnika.
Označite, če želite omogočiti možnost trajnega skrivanja vrstice s sporočilom, in zavrnite vse piškotke, če jih ne sprejemate. Za shranjevanje te nastavitve potrebujemo dva piškotka. V nasprotnem primeru vas bomo, ko boste odprli novo okno brskalnika ali nov zavihek, znova prosili za vašo odločitev.
Piškotki Google Analytics
Ti piškotki zbirajo podatke, ki se uporabljajo bodisi v zbirni obliki, da nam pomagajo razumeti, kako se uporablja naše spletno mesto ali kako učinkovite so naše trženjske kampanje, ali pa da nam pomagajo pri prilagajanju našega spletnega mesta in aplikacije za izboljšanje vaše izkušnje.
Če ne želite, da sledimo vašemu obiskovalcu, lahko v brskalniku onemogočite sledenje:
Kliknite, če želite omogočiti / onemogočiti sledenje Google Analytics.
Omogočite to funkcijo v nastavitvah brskalnika in ponovno naložite stran.
Druge zunanje storitve
Uporabljamo tudi različne zunanje storitve, kot so Google Webfonts, Google Zemljevidi in zunanje ponudnike video storitev. Ti ponudniki lahko zbirajo osebne podatke, kot je vaš IP naslov, zato vam na tem mestu dovoljujemo, da jih blokirate. To pa lahko močno zmanjša funkcionalnost in videz naše spletne strani. Spremembe bodo začele veljati, ko boste ponovno naložili stran. |
Zaradi slabe realizacije je odvzem trofejnega jelena z 21. novembrom sproščen. Vsa ostala jelenjad se lahko upleni samo v primeru, da se odkupi za lastno uporabo.
Odvzem muflona moškega spola ne glede na starost je izvršen.
Lovce tudi naprošam naj intenzivneje izvajajo odstrel srnjadi.
Lovski pozdrav!
P. S
Obvestila na spletni strani LD Podbrdo so samo informativnega značaja in se lahko časovno razlikujejo od dejanskega obvestila na lovskem odzivniku LD Podbrdo, zato se je potrebno ob izvajanju lova v izogib morebitnim kasnejšim nesporazumom, posluževati tudi ali predvsem telefonskega lovskega odzivnika LD Podbrdo. |
Častiti življenje pomeni častiti telo, ki je posoda Svetega Duha, in spoštovati njegove fizične meje, ki varujejo naš psihični svet. Telo s svojo neodtujljivo potrebo po sprejetosti, počitku, globokem in svobodnem dihanju, varnosti, sproščenem gibanju in nežnosti jasno sporoča, ali živimo v skladu s svojo človeškostjo ali ne.
Več si preberite v priloženem dokumentu!
Dokumenti
Prisluhnimo svojemu telesu (PDF / 111,49 kB)
Deli:
2014 ® Rehabilitacijski center Hrastar
Izdelava spletnih strani - Spletna postajaIzdelava spletnih strani:
Kontakt
Zemljevid strani
STRINJAM SE
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih. |
Jezusov preprost pogovor z množico nam nakaže pot do sprejemanja njega kot hrane za večno življenje in nas opozarja na možne ovira na tej poti. S svojim izredno doslednim odnosom do resnice nas opozarja, na večplastnost našega življenja. Obstaja jed za ta svet in jed za večno življenje. Če se ne zavedamo, da nas v odnos dejansko vodita obe lakoti, bomo počasi popolnoma ‘povozili’ potrebo po duhovni hrani in pristali na čisto materialni ravni. Tako je ozaveščanje, kaj nas vodi in resnicoljubnost pri tem, pravzaprav temelj našega duhovnega življenja. Zvestoba resnici nam omogoča rast v odnosih. Šele iz resnice se lahko razvije zaupanje, zaupanje pa je temelj vsakega odnosa, v katerem šele lahko govorimo o višjih vrednotah in večnem življenju.
Poskušajmo si slediti in posnemati Jezusa v njegovi drži do resnice, zaupanja in trajnih vrednot. Prepričan sem, da to iščemo vsi. Naj nam napor ne bo odveč.
FacebookTwitterE-pošta
Sorodni prispevki
Breme
07. 12. 2022
Izgubljena ovca – izgubljena malenkost
06. 12. 2022
Jezus ozdravi hromega, ki ga spustijo skozi streho
05. 12. 2022
Glas vpijočega v puščavi
04. 12. 2022
×
Božja beseda
Hozana.si - Božja beseda za vsak dan
Razlaga Božje besede
Zapri
Portal Pridi in poglej je prvi pastoralni portal v Sloveniji.
Urejamo ga sodelavci Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana. Objavljene vsebine s svojimi prispevki bogatijo tudi številni zunanji sodelavci. |
Privzeto razvrščanje Razvrsti po priljubljenosti Razvrsti po povprečni oceni Razvrsti po najnovejšem Razvrsti po ceni: cenejši najprej Razvrsti po ceni: dražji najprej
Italija
MINI KRIŽARJENJE & NATURA & GRANDE DAVID CON PICCOLO ….
369.00 € 5 dni Avtobusni prevoz
369.00 € Rezerviraj termin
Galileo 3000
Agencija GALILEO 3000 je bila ustanovljena leta 1997. Izkušnje v pripravi programov potovanj smo prelili v nam lastno iztočnico dolgoročnega ustvarjanja na področju turizma. Turizem spoštujemo kot eno najbolj kompleksnih ter s plemenitimi znanji prepredenih dejavnosti. |
Leskovec pri Brusnicah – 19. 6. 2018, ob 9. uri, se je v sodelovanju z Gasilsko reševalnim centrom Novo mesto (GRC), na Odlagališču nenevarnih odpadkov Leskovec izvedla požarna vaja.
Namen izvedbe je bilo preveriti pripravljenost zaposlenih CeROD-a in status tehnične opreme.
Vaja je obsegala pripravo na terenu, zavarovanje območja, odmik strojev, medsebojno komunikacijo gasilcev in gašenje v okviru zmožnosti regijskega odlagališča na Leskovcu. Reševalna akcija je stekla preko 112 – RECO, pri kateri so intervenirali tudi gasilce Gasilskega društva Brusnice.
Po uspešnem zaključku vaje je poveljnik GRC-ja Gregor Blažič podal kratko analizo opravljenih aktivnosti (odzivni čas, specifika gašenja odpadkov, lokacije in dostopnost hidrantnega omrežja).
Na vaji so sodelovali trije zaposleni podjetja CeROD, pet gasilcev iz Gasilskega društva Brusnice in osem gasilcev Gasilsko reševalnega centra Novo mesto.
marko Posted in CeROD
01 Mar
12 LET OBSTOJA JAVNEGA PODJETJA CeROD, d.o.o.
Pričetki aktivnosti za izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske segajo v leto 1999, ko se je začela pripravljati investicija. Cilji projekta so ves čas usmerjeni v reševanje dolgoročnega in enotnega ravnanja z odpadki. Občine Dolenjske, Bele krajine in Posavja so v letu 2005 ustanovile javno podjetje CeROD, ki je začelo obratovati z dnem 1. 3. 2006.
Prvi del investicije, ki je obsegala sanacijo in zapiranje obstoječega odlagališča ter izgradnjo novega odlagališča, je bil uspešno zaključen v začetku leta 2007, ko je tudi začelo obratovati novo odlagališče s kapaciteto preko 1,3 mio m3odpadkov, trenutna zasedenost odlagališča pa je 0,5 mio m3.
Družba Cerod vseh dvanajst let obstoja uspešno izvaja dejavnost gospodarske javne službe obdelave in odlaganja odpadkov. Poudariti želimo, da pri ravnanju z odpadki, kakor tudi pri varovanju okolja, sledimo državnim in evropskim usmeritvam ter pri svojem delovanju upoštevamo stroga okoljska merila in izpolnjujemo zahteve iz okoljevarstvenega dovoljenja.
Pred nami je veliko izzivov
Načrti javnega podjetja CeROD so usmerjeni v zagotavljanje najvišje možne stopnje racionalne snovne in energijske izrabe odpadkov ter v varno in za okolje sprejemljivo končno oskrbo odpadkov, s čimer bomo pomembno prispevali k trajnostnemu in družbeno odgovornemu ravnanju z odpadki v regiji. V naslednjem kratkoročnem obdobju načrtujemo zgraditi manjši objekt za MBO odpadkov. Z njegovo izgradnjo bo zagotovljena tudi dolgoročna obdelava komunalnih odpadkov za dolenjske in belokranjske občine. V letošnjem letu bo izvedena investicija za namen izkoriščanja odlagališčnega plina v energetske namene.
Novo mesto, 1.3.2018
cerod Posted in CeROD
19 Jan
NIŽJE CENE KOMUNALNIH STORITEV OBDELAVE IN ODLAGANJA ODPADKOV
Svet županov Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske (CeROD) je dne 14. 12. 2017 na svoji redni 18. seji soglasno sprejel sklep o sprejemu Elaborata o oblikovanju cen za storitev obdelave in odlaganja odpadkov za obdobje po 1.1.2018. Zaradi uspešnih ukrepov, ki jih je CeROD izvajal v smeri doseganja obsega poslovanja in obvladovanja stroškov v lanskem in letošnjem letu, bo skupna cena obdelave in odlaganja odpadkov za občane dolenjskih in belokranjskih občin z novim letom nižja za 17 %.Ker je nižja tudi cena odlaganja na tono, bo imelo navedeno vpliv tudi za občane posavskih občin, ki na CeROD-u izvajajo le odlaganje odpadkov.
Na podjetju CeROD ocenjujemo, da bo prihranek z novim cenikom znašal približno 1,2 evra na mesec za štiričlansko gospodinjstvo. Prav tako bo zaradi pozitivnega poslovanja podjetja CeROD v letu 2017, Svet županov v začetku prihodnjega leta odločal o predlogu, da se občanom vrne med 15 in 20 odstotkov plačil iz leta 2017, kar pomeni znesek za obdelavo in odlaganje odpadkov v višini obračuna te storitve na dveh mesečnih položnicah.
Na Svetu županov je bil soglasno sprejet še Poslovni plan in plan investicij za leto 2018. Vsi družbeniki so pozdravili izboljšanje delovanja in s tem vplivov odlagališča v Leskovcu (odprava neprijetnih vonjav) in občutno izboljšanje poslovanja podjetja.
cerod Posted in CeROD
27 Jul
POSTAVITEV SPOMINSKEGA OBELEŽJA
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Dolenjske je dne 21.6.2017 otvorilo spominsko obeležje pri vhodu v objekt Kettejev drevored 3, Novo mesto, kjer je sedaj sedež javnega podjetja CeROD, d.o.o.
V navedeni stavbi je v času priprav in vojne za Slovenijo deloval Območni štab za TO Novo mesto, kateri je imel pomembno vlogo pri varovanju osamosvojitvenih procesov in vojne za Slovenijo.
cerod Posted in CeROD
24 Apr
DAN ZEMLJE 2017
Novo mesto, 21. april 2017 – V sklopu EKO-TEDNA in ob DNEVU ZEMLJE je tudi družba CeROD d.o.o., sodelovala na prireditvi DAN ZEMLJE 2017, ki je potekala v petek, 21. 4. 2017, na Glavnem trgu.
Pri tem smo na Centru za ravnanje z odpadki (odlagališče Leskovec) sprejeli dve skupini iz osnovne šole ter skupino višješolskega programa. Predstavili smo jim organizacijo podjetja in potek ravnanja z odpadki na odlagališču.
Prav tako smo zaposleni v podjetju CeROD, d.o.o., očistili okolico upravne stavbe s čimer smo tudi pripomogli k ohranjanju okolja.
cerod Posted in CeROD
05 Jul
PRAVI POKAZATELJ CEN ZA SMETI SO KOMUNALNE POLOŽNICE
V Krškem so ponosni na učinkovito ločevanje odpadkov na izvoru in na sodobno napravo za obdelavo odpadkov, a tega ni zaznati na položnicah
Poleg dragega zbiranja odpadkov v oči bode lanski strošek obdelave odpadkov glede na to, da se radi pohvalijo z učinkovitim ločevanjem na izvoru (več kot 69 % v gospodinjstvih v letu 2014) in da se odpadki obdelujejo na sodobno zgrajeni napravi, ki jo je sofinancirala tudi Občina Krško v višini okoli 2 mio. EUR. Prav tako se na napravi v pretežni meri obdelujejo odpadki za trg in bi pričakovali večje učunke na cene storitev gospodarske javne službe.
SKUPNI MESEČNI STROŠKI ZA RAVNANJE Z ODPADKI ZA 1 OSEBO V GOSPODINJSTVU (brez DDV)
LETO 2015 LETO 2016
Občina Krško Občina Straža MO Novo mesto Občina Krško Občina Straža MO Novo mesto
September 2015 September 2015 Marec 2015 April 2016 Marec 2016 Marec 2016
Zbiranje kom. odpadkov 2.102 € 1.688 € 1.94 € 2.15 € 1.3743 € 1.5241 €
Zbiranje biol. odpadkov 0.8601 € 1.688 € 1.94 € 0.8672 € 1.3743 € 1.5241 €
Obdelava odpadkov 0.8398 € 0.4524 € 0.4922 € 0.5898 € 1.1193 € 1.287 €
Odlaganje odpadkov 0.4473 € 0.7111 € 0.7734 € 0.6203 € 0.7319 € 0.8416 €
SKUPAJ ZA 1 OSEBO: 4.2493 € 2.8514 € 3.2056 € 4.2273 € 3.2256 € 3.6528 €
Uporabniki, ki niso vključeni v zbiranje bioloških odpadkov 3.3892 € 3.3601 €
Komunala Novo mesto, d. o. o. zaračunava zbiranje skupaj za vse komunalne odpadke, Kostak, d. d. pa posebej mešane komunalne odpadke in kosovne odpadke ter posebej biološko razgradljive odpadke.
Lani je strošek odlaganja odpadkov v Kostakovi strukturi vseh stroškov znašal dobrih 10 odstotkov, letos pa okoli 15 odstotkov. Tako je javnosti potrebno obrazložiti tudi in predvsem ostale zaračunane postavke (zbiranje in obdelava odpadkov) in ne le poudarjati podražitve pri odlaganju odpadkov.
Zaradi strožjih zakonskih zahtev in še neizgrajene lastne naprave za obdelavo odpadkov, je letos ravnanje z odpadki za dolenjske in belokranjske občine dražje. Upoštevati pa moramo, da so bile storitve vsa leta med najcenejšimi v Sloveniji.
V Novem mestu in Straži letos občani plačujejo okoli 14 odstotkov več za smeti. Novomeška Komunala je znižala strošek zbiranja odpadkov, medtem, ko se je v visokem odstotku zvišal strošek obdelave odpadkov, saj se le ti mehansko obdelujejo na najeti opremi in se vozijo v biološko obdelavo v Jesenice.
LETOŠNJE SPREMEMBE CEN GLEDE NA PRETEKLO LETO
Občina Krško Občina Straža MO Novo mesto
April 2016 Izvajalec storitve Marec 2016 Izvajalec storitve Marec 2016 Izvajalec storitve
Zbiranje kom. odpadkov + 2,28 % Kostak - 18,58 % Komunala Novo mesto - 21,44 % Komunala Novo mesto
Zbiranje biol. odpadkov + 0,83 % - 18,58 % - 21,44 %
Obdelava odpadkov - 29,77 % + 147,41 % Cerod + 161,48 % Cerod
Odlaganje odpadkov + 38,68 % + 2,93 % + 8,82 %
SKUPAJ: - 0,52 % + 13,12 % + 13,95 %
Uporabniki, ki niso vključeni v zbiranje bioloških odpadkov - 0,86 %
V dani situaciji je za Dolenjce in Belokranjce trenutna rešitev cenovno najugodnejša. Po izvedbi razpisnega postopka je namreč ugotovljeno, da bi bila podražitev za občane bistveno višja, če bi se odpadki obdelovali v celoti drugje. Po izgradnji lastnih kapacitet za obdelavo odpadkov na Leskovcu pri Novem mestu pa se obetajo ponovno nižje cene.
V Brežicah plačujejo letos enako ceno za ravnanje z odpadki kot v Krškem
Občan Brežic je v maju plačal skoraj enako kot občan Krškega. Odpadki iz Brežic so se obdelovali do konca maja v Cerodu in se odlagajo v dogovorjenih količinah (26,52 % glede na količino odpadkov, ki se obdelajo). Odpadki iz Krškega pa se obdelujejo v družbi Kostak in se že od decembra lani ne odlagajo v Cerodu kljub temu, da je to obveznost Občine Krško po medobčinski pogodbi. Na osnovi položnic tako lahko zaključimo, da sta brežiška Komunala (zbira in odvaža odpadke) in Cerod (obdeluje in odlaga odpadke) enako učinkovita kot Kostak pri celotnem ravnanju z odpadki v Občini Krško.
A je Kostak zaračunal občanom več kot so bili dejanski stroški odlaganja odpadkov?
Občani iz območij občin družbenic Ceroda so dolžni plačati dejanske stroške odlaganja odpadkov, ki jih zaračuna družba Cerod. Upoštevajoč septembrsko položnico prebivalca Krškega in vse prebivalce občine je bilo v letu 2015 zaračunano skupaj 2.120.537 kg odloženih odpadkov[1]. Podjetje Cerod pa je iz občine Krško odložilo le 778.848 kg. Dejanski strošek odlaganja odpadkov je tako znašal 53.999,53 EUR brez DDV, v Krškem pa je bilo zaračunano uporabnikom bistveno več (upoštevajoč vse prebivalce to znese 138.683,11 EUR brez DDV). Sprašujemo se, ali se odpadki iz Krškega odlagajo tudi drugje in naprava za obdelavo odpadkov v Krškem le ni tako učinkovita ter se z odpadki iz GJS trguje tudi v Kostakovi tržni dejavnosti. Če se odpadki iz prispevnega območja Ceroda odlagajo na drugem odlagališču, se dela velika škoda vsem občanom vključenim v Cerod, saj nezagotavljanje dogovorjenih količin odpadkov s strani katere od občin povzroča višanje cene ostalim občinam.
Druge nelogičnosti in neskladja pri Kostakovem odlaganju odpadkov
Kako razumeti izjavo Kostaka, da bodo letos odložili vsega kakih 600 ton krških odpadkov na Cerodovi deponiji ob dejstvu, da so samo v aprilu zaračunali vsem prebivalcem več kot 190 ton? Tako zaračunavanje bo pomenilo na letni ravni vseh položnic Krčanov okoli 2.300 ton odloženih odpadkov.
V prispevku Dolenjskega lista se je predstavnik družbe Kostak pohvalil, da bodo letos odložili v Cerodu vsega kakih 600 ton obdelanih odpadkov, kar je kar 20-krat manj kot npr. leta 2000. Dejstvo je, da se je do konca lanskega leta odlagalo bistveno več odpadkov (v Cerodu 80 odstotkov od količine sprejetih v obdelavo) kot letos, ko se odpadki skladno z zakonodajo predhodno ustrezno obdelajo. Po Cerodovi raziskavi v RS je povprečni letošnji delež odpadkov, ki se odložijo od 20 do 30 odstotkov (ponekod tudi več) glede na količine odpadkov, ki se obdelajo. Sami pa pri sedanjem načinu obdelave odložijo (in tudi zaračunajo) 26,52 odstotkov odpadkov.
Razumljivo je zaračunavanje Novomeščanom in Stražanom, ki so lani mesečno plačali po osebi količino za odlaganje cca 11 kg in letos cca 3 kg. V Krškem pa so v aprilu zaračunali večjo količino (7,35 kg) kot septembra lani (6,84 kg). In druga nelogičnost: lani je bilo zaračunano v Krškem za odlaganje okoli 26 odstotkov od količine zaračunanih odpadkov za obdelavo, letos pa že skoraj 83 odstotkov. Popolna zmešnjava pa nastane, ko ugotovimo, da je Kostak Brežičanom v ponudbi maja letos ponudil ta delež v višini 5 odstotkov in hkrati odlaga 31 odstotkov sežanskih odpadkov od količine sprejetih v obdelavo.
Dvomov o tem ali Kostak izvaja ravnanje z odpadki v javnem ali zasebnem interesu je še veliko
Ali verjeti temu, da so količine komunalnih odpadkov, zbranih z javnim odvozom v občini Krško in v občini Kostanjevica na Krki dejansko nad povprečjem v regiji in nad slovenskim povprečjem?
V Krškem so po podatkih Statističnega urada RS v letu 2014 zbrali z javnim odvozom 415 kg na prebivalca, v sosednji občini Brežice 252 kg in v Novem mestu 337 kg. Povprečje v RS pa je bilo 323 kg.
Uporabnikom v občini Krško je bilo lani mesečno zaračunano po osebi zbiranje komunalnih odpadkov v količini kar 32,64 kg in tistim, ki so vključeni v zbiranje bioloških odpadkov še 15,24 kg. Krčanom je tako bila zaračunana skupaj količina 47,88 kg, Stražanom 19,70 kg in Novomeščanom 24,16 kg.
Kako razumeti, da se je v Krškem lani zaračunavala uporabnikom skoraj dvakrat večja količina odpadkov za obdelavo kot uporabnikom v Straži in v Novem mestu, pri čemer so bile cene po enoti v vseh teh občinah skoraj enake?
[1] V izračunu niso upoštevani uporabniki iz gospodarstva in drugih ustanov.
cerod Posted in CeROD
21 Apr
ČISTILNA AKCIJA V SKLOPU EKO-TEDNA
Novo mesto, 15. 4. 2016 – v sklopu Eko-tedna smo zaposleni podjetja CeROD d.o.o., očistili okolico upravne stavbe. Ob 10. letnici delovanja podjetja, pa smo ob vhodu na odlagališče Leskovec posadili sivke in drevo.
cerod Posted in CeROD
11 Mar
Ob 10. obletnici Ceroda sprejeti obetavni dolgoročni načrti
Javno podjetje Cerod in deset občin družbenic iz Dolenjske ter Bele krajine namerava na Leskovcu zgraditi obrat za mehansko in biološko obdelavo komunalnih odpadkov (MBO) z letno zmogljivostjo obdelave 25.000 ton. Po izgradnji lastnih kapacitet bodo cene za obdelavo in odlaganje odpadkov nižje od sedanjih, obremenitve na okolje pa manjše. Kapacitete odlagališča ob sedaj veljavni zakonodaji zadoščajo za naslednjih petdeset let in več.
Po vseh zapletih v zvezi z investicijo CeROD II so se dolenjske, posavske in belokranjske občine dokončno dogovorile o medobčinski politiki glede prihodnjega ravnanja z odpadki ter o sodelovanju pri izgradnji potrebnih kapacitet za mehansko-biološko obdelavo komunalnih odpadkov. Vseh petnajst občin ima interes dolgoročno odlagati odpadke na že pred leti zgrajenem sodobnem odlagališču na Leskovcu. Za izgradnjo lastnega MBO na Leskovcu pa so zainteresirane dolenjske in belokranjske občine.
Fleksibilna zasnova projekta MBO omogoča postopno financiranje, dodatno optimiziranje in prilagajanje razmeram na tržišču. Po načrtih investitorjev bodo do pomladi 2017 zgrajene vse potrebne osnovne proizvodne kapacitete za obdelavo komunalnih odpadkov v ocenjeni vrednosti cca 6 mio. EUR (brez DDV). Nadgradnjo tehnološke opreme v ocenjeni vrednosti cca 1,8 mio. EUR (brez DDV) za dodatno povečanje učinkovitosti poslovanja se namerava izvesti najpozneje do pomladi 2018. Podjetje CeROD bo zagotovilo financiranje tehnološke opreme, ki predstavlja približno polovico investicijske vrednosti. Občine družbenice iz Bele krajine in iz Dolenjske (brez Občine Šentjernej) pa bodo financirale gradnjo in ostale investicijske stroške.
Investicija MBO Dolenjske in Bele krajine je v javnem interesu
Z realizacijo investicije bodo vzpostavljeni pogoji za dolgoročno izvajanje dejavnosti obdelave odpadkov s sodobnimi tehnologijami. Izpostaviti je potrebno, da podjetje CeROD ne bi poslovalo rentabilno, če bi izvajalo samo dejavnost odlaganja odpadkov. Cena za obdelavo in odlaganje odpadkov bo po izgradnji za približno 90.000 občanov iz Dolenjske in Bele krajine nižja od sedanje in tudi nižja od cen v drugih MBO v Sloveniji, saj se načrtuje investicijo izvesti z bistveno nižjimi stroški kot so bili zgrajeni drugi tovrstni objekti v Sloveniji.
Uvedba novih, sodobnih tehnologij bo doprinesla tudi k manjšim obremenitvam okolja (emisije v okolje, transporti). Zato je iz vidika cen in pričakovanih pozitivnih okoljskih vplivov pomembno, da se čim prej zgradijo lastne proizvodne kapacitete za obdelavo odpadkov.
Cene za ravnanje z odpadki so višje predvsem zaradi zakonskih zahtev
Kot je znano, morajo biti komunalni odpadki od 1. 1. 2016 dalje skladno z zakonodajo pred odlaganjem ustrezno mehansko in biološko obdelani, kar ima za posledico podražitve ravnanja z odpadki v celotni Sloveniji. Ker podjetje Cerod še ne razpolaga z lastnimi proizvodnimi kapacitetami, izvaja začasno (do izgradnje MBO) obdelavo odpadkov s pomočjo najete tehnološke opreme in delne obdelave odpadkov pri zunanjem izvajalcu. Ta rešitev se je v danih razmerah izkazala kot najučinkovitejša in cenovno najugodnejša za občane. Cena za celotno storitev ravnanja z odpadki je za prebivalce večine občin iz prispevnega območja Ceroda celo nižja kot je cena v nekaterih občinah, ki imajo že zgrajene objekte MBO.
CeROD letos obeležuje 10. obletnico obstoja podjetja
Pričetki aktivnosti za izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske segajo v leto 1999, ko se je pričela pripravljati investicija. Cilji projekta so ves čas usmerjeni v reševanje dolgoročnega in enotnega ravnanja z odpadki. RS je v letu 2002 podpisala z evropsko komisijo finančni memorandum o sofinanciranju projekta z evropskimi sredstvi. V istem letu so dolenjske občine (z izjemo občin Trebnje, Mokronog – Trebelno, Mirna, Šentrupert), belokranjske in posavske občine tudi sklenile medobčinsko pogodbo o izgradnji regijskega centra. Občine so v letu 2005 ustanovile javno podjetje CeROD, ki je začelo obratovati z dnem 1. 3. 2006.
Prvi del investicije, ki je obsegala sanacijo in zapiranje obstoječega odlagališča ter izgradnjo novega odlagališča, je bil uspešno zaključen v začetku leta 2007, ko je tudi začelo obratovati novo odlagališče s kapaciteto preko 1,3 mio. m3. Upoštevajoč, da se od začetka tega leta dalje odlagajo bistveno manjše količine preostankov obdelave odpadkov, razpoložljivi odlagališčni prostor zadošča za naslednjih petdeset let in več. Z izgradnjo MBO bo zagotovljena tudi dolgoročna obdelava komunalnih odpadkov. Na ta način je odpravljeno tveganje, da bi odpadki v danem trenutku postali breme ter zanj ne bi imeli rešitve.
Družba Cerod je v desetih letih obstoja uspešno izvajala dejavnost gospodarske javne službe obdelave in odlaganja odpadkov. Poudariti želimo, da pri ravnanju z odpadki kakor tudi pri varovanju okolja sledimo državnim in evropskim usmeritvam ter pri svojem delovanju upoštevamo stroga okoljska merila in izpolnjujemo zahteve iz okoljevarstvenega dovoljenja.
Pred nami je veliko izzivov
Načrti javnega podjetja CeROD so usmerjeni v zagotavljanje najvišje možne stopnje racionalne snovne in energijske izrabe odpadkov ter v varno in za okolje sprejemljivo končno oskrbo odpadkov, s čimer bomo pomembno prispevali k trajnostnemu in družbeno odgovornemu ravnanju z odpadki v regiji. Že v naslednjem kratkoročnem obdobju načrtujemo poleg MBO zgraditi tudi malo plinsko elektrarno za izrabo odlagališčnega plina ter izvesti nekatere posodobitve na obstoječi infrastrukturi s ciljem doseganja visokih okoljskih standardov.
Po vseh zapletih v zvezi z investicijo CeROD II so se dolenjske, posavske in belokranjske občine dokončno dogovorile o medobčinski politiki glede prihodnjega ravnanja z odpadki ter o sodelovanju pri izgradnji potrebnih kapacitet za mehansko-biološko obdelavo komunalnih odpadkov. Vseh petnajst občin ima interes dolgoročno odlagati odpadke na že pred leti zgrajenem sodobnem odlagališču na Leskovcu. Za izgradnjo lastnega MBO na Leskovcu pa so zainteresirane dolenjske in belokranjske občine.
Fleksibilna zasnova projekta MBO omogoča postopno financiranje, dodatno optimiziranje in prilagajanje razmeram na tržišču. Po načrtih investitorjev bodo do pomladi 2017 zgrajene vse potrebne osnovne proizvodne kapacitete za obdelavo komunalnih odpadkov v ocenjeni vrednosti cca 6 mio. EUR (brez DDV). Nadgradnjo tehnološke opreme v ocenjeni vrednosti cca 1,8 mio. EUR (brez DDV) za dodatno povečanje učinkovitosti poslovanja se namerava izvesti najpozneje do pomladi 2018. Podjetje CeROD bo zagotovilo financiranje tehnološke opreme, ki predstavlja približno polovico investicijske vrednosti. Občine družbenice iz Bele krajine in iz Dolenjske (brez Občine Šentjernej) pa bodo financirale gradnjo in ostale investicijske stroške.
Investicija MBO Dolenjske in Bele krajine je v javnem interesu
Z realizacijo investicije bodo vzpostavljeni pogoji za dolgoročno izvajanje dejavnosti obdelave odpadkov s sodobnimi tehnologijami. Izpostaviti je potrebno, da podjetje CeROD ne bi poslovalo rentabilno, če bi izvajalo samo dejavnost odlaganja odpadkov. Cena za obdelavo in odlaganje odpadkov bo po izgradnji za približno 90.000 občanov iz Dolenjske in Bele krajine nižja od sedanje in tudi nižja od cen v drugih MBO v Sloveniji, saj se načrtuje investicijo izvesti z bistveno nižjimi stroški kot so bili zgrajeni drugi tovrstni objekti v Sloveniji.
Uvedba novih, sodobnih tehnologij bo doprinesla tudi k manjšim obremenitvam okolja (emisije v okolje, transporti). Zato je iz vidika cen in pričakovanih pozitivnih okoljskih vplivov pomembno, da se čim prej zgradijo lastne proizvodne kapacitete za obdelavo odpadkov.
Cene za ravnanje z odpadki so višje predvsem zaradi zakonskih zahtev
Kot je znano, morajo biti komunalni odpadki od 1. 1. 2016 dalje skladno z zakonodajo pred odlaganjem ustrezno mehansko in biološko obdelani, kar ima za posledico podražitve ravnanja z odpadki v celotni Sloveniji. Ker podjetje Cerod še ne razpolaga z lastnimi proizvodnimi kapacitetami, izvaja začasno (do izgradnje MBO) obdelavo odpadkov s pomočjo najete tehnološke opreme in delne obdelave odpadkov pri zunanjem izvajalcu. Ta rešitev se je v danih razmerah izkazala kot najučinkovitejša in cenovno najugodnejša za občane. Cena za celotno storitev ravnanja z odpadki je za prebivalce večine občin iz prispevnega območja Ceroda celo nižja kot je cena v nekaterih občinah, ki imajo že zgrajene objekte MBO.
CeROD letos obeležuje 10. obletnico obstoja podjetja
Pričetki aktivnosti za izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske segajo v leto 1999, ko se je pričela pripravljati investicija. Cilji projekta so ves čas usmerjeni v reševanje dolgoročnega in enotnega ravnanja z odpadki. RS je v letu 2002 podpisala z evropsko komisijo finančni memorandum o sofinanciranju projekta z evropskimi sredstvi. V istem letu so dolenjske občine (z izjemo občin Trebnje, Mokronog – Trebelno, Mirna, Šentrupert), belokranjske in posavske občine tudi sklenile medobčinsko pogodbo o izgradnji regijskega centra. Občine so v letu 2005 ustanovile javno podjetje CeROD, ki je začelo obratovati z dnem 1. 3. 2006.
Prvi del investicije, ki je obsegala sanacijo in zapiranje obstoječega odlagališča ter izgradnjo novega odlagališča, je bil uspešno zaključen v začetku leta 2007, ko je tudi začelo obratovati novo odlagališče s kapaciteto preko 1,3 mio. m3. Upoštevajoč, da se od začetka tega leta dalje odlagajo bistveno manjše količine preostankov obdelave odpadkov, razpoložljivi odlagališčni prostor zadošča za naslednjih petdeset let in več. Z izgradnjo MBO bo zagotovljena tudi dolgoročna obdelava komunalnih odpadkov. Na ta način je odpravljeno tveganje, da bi odpadki v danem trenutku postali breme ter zanj ne bi imeli rešitve.
Družba Cerod je v desetih letih obstoja uspešno izvajala dejavnost gospodarske javne službe obdelave in odlaganja odpadkov. Poudariti želimo, da pri ravnanju z odpadki kakor tudi pri varovanju okolja sledimo državnim in evropskim usmeritvam ter pri svojem delovanju upoštevamo stroga okoljska merila in izpolnjujemo zahteve iz okoljevarstvenega dovoljenja.
Pred nami je veliko izzivov
Načrti javnega podjetja CeROD so usmerjeni v zagotavljanje najvišje možne stopnje racionalne snovne in energijske izrabe odpadkov ter v varno in za okolje sprejemljivo končno oskrbo odpadkov, s čimer bomo pomembno prispevali k trajnostnemu in družbeno odgovornemu ravnanju z odpadki v regiji. Že v naslednjem kratkoročnem obdobju načrtujemo poleg MBO zgraditi tudi malo plinsko elektrarno za izrabo odlagališčnega plina ter izvesti nekatere posodobitve na obstoječi infrastrukturi s ciljem doseganja visokih okoljskih standardov.
Podpiramo gospodarno ravnanje z odpadki in spodbujamo ekološko osveščenostGospodarjenje z odpadki je pomembno prav v vsaki fazi, od nastanka do odlaganja odpadkov. In pri vsakem našem ravnanju je pomemben pravilen odnos do narave in okolja, v katerem živimo. Zato si z različnimi vsebinami in tvornim sodelovanjem prizadevamo prispevati k osveščanju vseh deležnikov glede pravilnega ravnanja z odpadki, pri čemer dajemo poudarek ekološki vzgoji najmlajših.
V mesecu aprilu bomo osnovnošolcem strokovno predstavili proizvodne procese v našem centru na Leskovcu in jih poučili o odgovornem ravnanju z odpadki v celotnem tokokrogu odpadkov. Ob Dnevu zemlje bomo z otroki zasadili drevo v lastno proizvedeni kompost v znak spoštovanja do narave oziroma zemlje. To drevo bo imelo za nas zaposlene še dodaten simbolični pomen, saj bo zasajeno ob 10. obletnici podjetja, ko so sprejete pomembne razvojne odločitve o nadaljnji rasti podjetja.
cerod Posted in CeROD
18 Feb
POROČILO O IZVEDENIH AKTIVNOSTIH ZA OBDELAVO ODPADKOV PO 1. 1. 2016
Javno podjetje CeROD d.o.o. je izvedlo odprte postopke za izbor izvajalcev za potrebe začasnega ravnanja z odpadki na odlagališču Leskovec (do izgradnje manjšega MBO).
Zaradi primerljivosti načinov ravnanja z odpadki (najem, odvoz, nakup), načinov obdelave odpadkov in ravnanja z izločenimi frakcijami je bilo izvedenih več javnih naročil, vse z namenom pridobiti najugodnejšo ceno ravnanja z odpadki za končnega uporabnika iz območij občin družbenic j.p. CeROD.
Javni razpisi so se zaključili z izborom izvajalcev za potrebe začasnega ravnanja z odpadki na odlgališču Leskovec, tako, da se bo ravnanje za vse prejete odpadke od 1. 1. 2016 od občin družbenic izvajalo na naslednji način:
1. Prva faza mehanske obdelave se vrši na najetih mobilnih strojih na Odlagališču Leskovec, kjer se izloči lahka (gorljiva) frakcija, ki se odda v sežig.
2. Preostala (težka) frakcija se odda zunanjemu izvajalcu, ki bo odpadke še dodatno obdelal (gre za t.i. biološko stabilizacijo).
3. Preostanek odpadkov se po obdelavi (stabilizacija, biološka razgradnja,..)vrne v odlaganje na odlagališče Leskovec, kjer jo bo CeROD vgradil v telo odlagališča.
Izhajajoč iz vrste odpadkov in upoštevanju določil uredbe je predviden delež vrnjenih odpadkov za neposredno odlaganje cca 25 % glede na vhodno količino sprejetih odpadkov, kar bo upoštevano tudi pri oblikovanju cen. Do 31. 12. 2015 (milejši pogoji) pa je neposredno odlaganje znašalo 80 % glede na vhodno količino sprejetih odpadkov.
Glede na uveljavitev spremembe Uredbe s 1. 1. 2016 smo tako našli sprejemljivo rešitev za obdelavo in odlaganje odpadkov, ki je cenovno ugodnejša (za cca 20-25 %) kot pa celovita obdelava odpadkov na drugi lokaciji, pomeni pa tudi ohranitev kakšnega delovnega mesta na deponiji ter ustrezno vodenje evidenc o količini in ravnanju z odpadki za vse družbenice, ki bodo pripeljale odpadke.
Naj poudarimo, da bomo na odlagališču Leskovec izvajali odlaganje težke frakcije po obdelavi samo za tiste odpadke, ki bodo izkazali primernost odpadka za odlaganje glede na veljavno Uredbo, neustrezne odpadke pa bomo zavračali.
cerod Posted in CeROD
Post navigation
← Older posts
Search
Archives
februar 2020
junij 2018
marec 2018
januar 2018
julij 2017
junij 2017
april 2017
julij 2016
april 2016
marec 2016
februar 2016
avgust 2015
december 2014
julij 2014
junij 2014
april 2014
marec 2014
januar 2014
oktober 2013
september 2013
maj 2013
april 2013
december 2012
julij 2012
junij 2012
maj 2012
september 2011
avgust 2011
julij 2011
marec 2011
februar 2011
oktober 2010
avgust 2010
februar 2009
februar 2007
januar 2007
junij 2006
Meta
Prijava
CeROD, center za ravnanje z odpadki, d.o.o., j.p.
Kettejev drevored 3, 8000 Novo mesto
mat. št. 2156890, d.š. 66262399,
TRR, 031501000380475 SKB banka
Projekt delno financirata Evropska unija in Republika Slovenija.
Spletna stran CeROD za boljše delovanje uporablja piškotke.
Prikaži podrobnosti.
V redu
Pravilnik o zasebnosti in piškotkih
Zapri
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these cookies, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are as essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may have an effect on your browsing experience.
Nujni
Nujni
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information. |
Če ste stari naročnik in se v novo spletno mesto prijavljate prvič, si s funkcijo 'Pozabljeno geslo?' ponastavite svoje geslo, saj stara niso več veljavna. Zapomni si me Pozabljeno geslo?
Prijava
Ste pozabili geslo? Vnesite elektronski naslov s katerim ste registrirani in prejeli boste novo geslo. Nazaj na prijavo
Ponastavi
Domov
O reviji
Namen in cilji
Uredništvo
Vključenost v baze
Arhiv
Naročanje
Naročilo revije
Cenik
Za avtorje
Navodila avtorjem
Recenzentski postopek
Etika objavljanja
Tematska vabila avtorjem
Kontakt
Domov Arhiv 2021 - 72 (138) Številka 4, December
Iskanje ravnovesja v vrtincu pedagoških teoretskih diskurzov
Zdenko Medveš
Povzetek: Geslo »iskanje ravnovesja« meni osebno označuje srž raziskovalnega in pedagoškega delovanja Franceta Strmčnika. To bom prikazal skozi dvojno optiko. Najprej skozi Strmčnikov opus na disciplinarnih poljih onkraj didaktike, ki je sicer bila njegova težiščna raziskovalna pedagoška disciplina. Ta polja so teorija vzgoje (z analizo šolske kazni in »vzgojnim poučevanjem«), zgodovina pedagogike, primerjalna pedagogika in teorija izobraževanja. Še jasneje se težnja po ravnovesju razkriva v preseganju teoretskih oziroma paradigmatskih enostranosti, kar nekako iz ozadja opredeljuje njegovo metodo reševanja problemov, tako na področju didaktike kot v drugih disciplinah. Enostranosti in skrajnosti namreč za šolsko prakso niso le neustrezne, temveč tudi nevarne. Vpogled v širše paradigmatsko polje Strmčnikovega pedagoškega mišljenja pokaže, kako se je skozi čas dograjevala njegova temeljna teoretska optika, ki je vsebinsko sicer ostajala znotraj socialnokritične pedagoške paradigme, pa vendar je v delih po letu 2000 vse bolj zaznaven nekak epistemološki obrat od historičnomaterialističnega diskurza k hermenevtiki. To je hkrati tudi čas, ko mu postaja epistemologija bolj primerna za razvoj pedagogike in tudi didaktike kot psihologija. |
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter dr. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup enega reševalnega vozila modularne izvedbe in enega avtomobila za medklinične prevoze«, v sklopu 1: »Nujno reševalno vozilo modularne izvedbe z opremo«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Medicop, d.o.o., Obrtna ulica 43, Murska Sobota, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, Slovenska cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 9. 2019
odločila:
1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Nakup enega reševalnega vozila modularne izvedbe in enega avtomobila za medklinične prevoze«, v sklopu 1: »Nujno reševalno vozilo modularne izvedbe z opremo«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080102-143-18/4 z dne 25. 7. 2019.
2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.887,15 EUR EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
3. Zahteva izbranega ponudnika po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, objavil na Portalu javnih naročil dne 10. 4. 2019, pod številko objave JN002169/2019-B01 (popravki objavljeni dne 19. 4. 2019, 28. 5. 2019 ter dne 29. 5. 2019), ter v Uradnem listu EU dne 11. 4. 2019, pod številko objave 2019/S 072-169889. Naročnik je javno naročilo razdelil na dva sklopa, in sicer sklop 1: »Nujno reševalno vozilo modularne izvedbe z opremo« ter sklop 2: »Vozilo za medklinične prevoze pacientov, osebja in opreme«.
Dne 25. 7. 2019 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080102-143-18/4 z dne 25. 7. 2019, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo v sklopu 1 odda ponudniku Meditra, d.o.o., Stegne 12c, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta dalje izhaja, da vlagateljeva ponudba za omenjeni sklop, s ponudbeno vrednostjo 232.776,12 EUR, presega zagotovljena finančna sredstva naročnika, ki znašajo 232.500,00 EUR. Iz dokumenta izhaja še, da vlagatelj izpolnjuje vse strokovne zahteve, ki jih je postavil naročnik, vlagateljeva ponudba pa je navedena tudi med ponudbami, ki jih je naročnik pravno formalno pregledal (pred navedbo ponudb je podan zapis, da je naročnik pravno formalno pregledal zgolj ponudbe, ki so bile tekom strokovnega in komercialnega pregleda ocenjene kot dopustne).
Vlagatelj je z vlogo z dne 1. 8. 2019 (poslano priporočeno po pošti dne 2. 8. 2019) vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila. V zahtevku zatrjuje, da je naročnik pri sprejemanju odločitve kršil načelo transparentnosti postopka iz 6. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), načelo enake obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3 in določbo prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Naročnik je v obvestilu o predmetnem javnem naročilu navedel ocenjeno vrednost javnega naročila za oba sklopa, in sicer v skupni višini 244.672,14 EUR, navedel pa je tudi, da cena ni edino merilo za oddajo predmetnega javnega naročila in da so ta navedena v razpisni dokumentaciji. Merila so tako navedena v Dodatku k navodilom ponudnikom. Naročnik v obvestilu ni navedel ocenjene vrednosti javnega naročila po sklopih niti ni navedel višine zagotovljenih sredstev. Višine zagotovljenih sredstev naročnik ni pojasnil niti v odločitvi o oddaji naročila, pač pa sta iz te razvidna zgolj zneska ocenjene vrednosti javnega naročila po sklopih, ki ju je naročnik nato uporabil kot višino zagotovljenih sredstev. Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe, hkrati pa, da je opravil pravno formalni pregled zgolj tistih ponudb, ki so bile tekom strokovnega in komercialnega pregleda ocenjene kot dopustne. Med slednjimi je navedena tudi vlagateljeva ponudba za 1. sklop javnega naročila. Vlagatelj v nadaljevanju povzema postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb ter izpostavlja, da naročnik njegove ponudbe ni obravnaval oziroma ocenil v okviru meril, čeprav jo je opredelil kot dopustno. Že iz navedenega razloga je podana kršitev navedenih določb ZJN-3. V kolikor bi naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil, bi bila ta glede na merila najugodnejša (vlagatelj bi zbral 98,87 točk, izbrani ponudnik pa 97,5 točk). Vlagatelj dodaja še, da njegova ponudba, skupaj s ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2, ne presega skupne ocenjene vrednosti – ponudbena cena izbranega ponudnika za 2. sklop namreč znaša 65.700,00 EUR z DDV, vlagateljeva za 1. sklop 232.776,12 EUR z DDV, obe ponudbeni ceni skupaj pa tako 298.476,14 EUR z DDV, kar je v okviru ocenjene vrednosti javnega naročila, ki znaša 298.500,01 EUR z DDV. Nezakonito je ravnanje naročnika, ki je ponudbo vlagatelja najprej označil za dopustno, nato pa je ni ocenil glede na merila (ker naj bi presegala zagotovljena sredstva) in je ni izbral, temveč je javno naročilo oddal ponudniku, katerega ponudba glede na merila ni bila najugodnejša. Naročnik je zlorabil institut zagotovljenih sredstev, da je lahko arbitrarno in s kršitvijo predpisov izbral ponudnika, ki ga je, kljub slabši ponudbi po uporabi meril, želel izbrati v nasprotju z javnim interesom in optimiziranjem porabe javnih sredstev. Naročnik ni nikjer navedel višine zagotovljenih sredstev, nasprotno – tudi glede navajanja ocenjene vrednosti je pojasnil, da je to navedel, ker mu to omogoča obrazec, ne pa kot omejitev zagotovljenih sredstev. Tudi glede na razliko v ponudbenih cenah obeh ponudnikov (1.626,62 EUR) je očitno, da pri izključitvi vlagateljeve ponudbe ni šlo za ravnanje v skladu s predpisi temveč za hudo kršitev predpisov z namenom oddaje naročila manj ugodnemu ponudniku. Vlagatelj izpostavlja, da ni povsem jasno, ali naročnik razlikuje med ocenjeno vrednostjo in zagotovljenimi sredstvi – pri teh gre namreč za povsem različna instituta, kar izhaja tudi iz prakse Državne revizijske komisije. Naročnik višine zagotovljenih sredstev v odločitvi o oddaji naročila z ničemer ne utemelji, ravno tako ne utemelji preseganja teh v zvezi z vlagateljevo ponudbo za 1. sklop. Tudi če bi izhajali iz predpostavke, da je višina zagotovljenih sredstev enaka ocenjeni vrednosti, pa ni nobene podlage za arbitrarno razdelitev le-te po sklopih, kot jo je naročnik navedel v izpodbijani odločitvi. Razdelitev naročila po sklopih ni bila objavljena v obvestilu o javnem naročilu, skupna ocenjena vrednost pa ob upoštevanju ponudbene cene izbranega ponudnika za sklop 1 in vlagateljeve ponudbe za sklop 2 ne bi bila presežena. Naročnik je kršil določila ZJN-3, in sicer je deloval netransparentno in je posledično neenakopravno obravnaval ponudnike s tem, ko je v fazi sprejema odločitve o oddaji naročila arbitrarno razdelil objavljeno skupno ocenjeno vrednost po sklopih in to določil kot višino zagotovljenih sredstev, pri čemer slednje ni ne pojasnil ne utemeljil, nadalje pa je s tem, ko ni ocenil vlagateljeve dopustne ponudbe za 1. sklop z vidika meril za izbor in tako izbral ponudnika za sklop 1, katerega ponudba ni bila najugodnejša glede merila za izbor, kršil določila prvega odstavka 89. člena ZJN-3. Vlagatelj zato predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in izpodbijana odločitev razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.
Izbrani ponudnik, ki ga v predmetnem postopku zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., iz Ljubljane, se je z vlogo, poslano dne 12. 8. 2019, izjasnil o navedbah vlagatelja v revizijskem zahtevku. Vlagatelj predlaga, da se vlagateljev revizijski zahtevek zavrne, uveljavlja pa tudi povračilo stroškov, nastalih z izjasnitvijo.
Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo«, z dne 13. 8. 2019, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka. V obrazložitvi odločitve naročnik najprej izpostavlja, da navedb, ki se nanašajo na 2. sklop javnega naročila, ne obravnava, saj so za predrevizijski oz. revizijski postopek irelevantne. Glede javne objave ocenjene vrednosti naročnik pojasnjuje, da podatek o tej služi zgolj pravilni izbiri postopka. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, ki je pravilen postopek. Vsebinske povezave med skupno ocenjeno vrednostjo, ocenjeno vrednostjo po sklopih in zagotovljenimi finančnimi sredstvi naročnika, ki jih izpostavlja vlagatelj, so zato brez podlage v ZJN-3 in brezpredmetne. To velja tudi za odgovor, ki ga je naročnik podal prek Portala javnih naročil in ki se nanaša le na ocenjeno vrednost. Naročnik izpostavlja, da ni dolžan javno objaviti zagotovljenih sredstev, je pa dolžan dokumentirati skupno ocenjeno vrednost naročila, kar je tudi storil. Naročnik dalje pojasnjuje, da je iz Sklepa o začetku postopka, z dne 3. 4. 2019, jasno razvidna ocenjena vrednost javnega naročila (točka 3 sklepa), in sicer tako skupna vrednost (298.500,00 z DDV) kot vrednost po sklopih (sklop 1: 232.250,00 EUR z DDV, sklop 2: 66.250,00 EUR z DDV). Naročnik pa je v omenjenem dokumentu (točka 4 sklepa) definiral tudi vir sredstev/zagotovljena finančna sredstva, in sicer »106 – NMP 198.500,00 EUR z DDV« ter »102 – ZDRUŽENA SREDSTVA«. Iz primerjave omenjenega sklepa in odločitve o oddaji naročila pa je tudi jasno in nedvoumno razvidno, da točka 3 sklepa v delu, kjer je naročnik določil ocenjeno vrednost za sklopa 1 in 2, po vsebini predstavlja tudi zagotovljena sredstva za omenjena sklopa. Vrednosti iz 3. točke sklepa in vrednosti, navedene v odločitvi o oddaji naročila, so namreč identične, razmerje med ocenjeno vrednostjo sklopov in navedeno višino zagotovljenih sredstev po sklopih pa enako. Naročnik izpostavlja, da Sklepa o začetku postopka od sprejema dalje ni spreminjal, tako pa je skupno ocenjeno vrednost, ocenjeno vrednost po sklopih ter zagotovljena finančna sredstva jasno in nedvoumno definiral. Naročnik zavrača revizijske navedbe o arbitrarnem spreminjanju teh vrednosti. Naročnik dodaja še, da je imel vlagatelj možnost vpogleda v spisovno dokumentacijo naročnika, ob čemer bi se lahko seznanil tudi z vsebino Sklepa o začetku postopka. Naročnik ponavlja ugotovitev, da vlagateljeva ponudba presega zagotovljena sredstva za 1. sklop javnega naročila, pri čemer so ta sredstva enaka ocenjeni vrednosti za omenjeni sklop, posledično pa je vlagateljeva ponudba nedopustna. Ker nedopustne ponudbe v nobenem primeru ne bi mogel izbrati, naročnik vlagateljeve ponudbe tudi ni ocenjeval po merilih.
Vlagatelj se je z vlogo z dne opredelil do navedb naročnika v odločitvi o revizijskem zahtevku. V vlogi izpostavlja, da se naročnik ni opredelil do navedb, ki se nanašajo na kontradiktorne ugotovitve glede dopustnosti vlagateljeve ponudbe v izpodbijani odločitvi. Vlagatelj dalje ponavlja svoje stališče glede višine ocenjene vrednosti ter zagotovljenih sredstev, izpostavlja pa tudi, da naročnik ob začetku postopka ni imel ločeno določeno, kakšna sredstva so bila zagotovljena za posamezni sklop javnega naročila. Iz zapisov o zagotovljenih sredstvih v Sklepu o začetku postopka namreč nikakor ni mogoče razbrati, kateri del domnevno skupno zagotovljenih sredstev iz katere postavke bi bil namenjen za kateri sklop javnega naročila. Upoštevaje, da gre pri posameznem sklopu javnega naročila za samostojno enoto, v zvezi s katero se samostojno presoja izpolnjevanje zahtev glede dopustnosti ponudbe, bi naročnik za zagotavljanje načela transparentnosti moral imeti določen znesek zagotovljenih sredstev za posamezen sklop, ne pa zgolj skupnega zbirnega zneska, ki ga je mogoče poljubno razporediti na sklope. To je v nasprotju s 6. členom ZJN-3, saj ni omogočalo izbire ponudnika na pregleden način in po predpisanem postopku, temveč je omogočalo povsem arbitrarno določanje domnevno zagotovljenih sredstev. Iz naročnikovih navedb izhaja tudi, da ta ne loči med ocenjeno vrednostjo in zagotovljenimi sredstvi (v odločitvi o zahtevku za revizijo ju namreč enači), iz česar očitno izhaja tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil kot nedopustno na podlagi ocenjene vrednosti za 1. sklop in ne na podlagi zagotovljenih sredstev za ta sklop. Vlagatelj ponavlja še, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni navedel pravne podlage za navedbo zagotovljenih sredstev, te ni z ničemer obrazložil, ravno tako pa se ni skliceval na Sklep o začetku postopka. Slednje dejstvo ter naročnikovo izogibanje odgovoru glede izbranega izvajalca omogoča sklepanje, da naročnik Sklepa o začetku postopka ni sprejel ob začetku postopka oddaje javnega naročila, temveč tekom postopka, z namenom oddati javno naročilo izbranemu ponudniku.
Državna revizijska komisija je dne 27. 8. 2019 naročnika pozvala k »posredovanju ustrezne finančne oziroma druge dokumentacije, ki bo izkazovala višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo, in sicer po sklopih javnega naročila«. Dne 3. 9. 2019 je Državna revizijska komisija prejela naročnikovo vlogo, kateri ta prilaga elektronsko poštno sporočilo, ki je bilo dne 11. 2. 2019 poslano »takratni predsednici razpisne komisije« s strani »strokovnega člana razpisne komisije«. Iz vsebine elektronskega poštnega sporočila izhaja naslednji zapis: »Vrednost celotnega naročila je ocenjena na 298.500,00 €; za sklop 1 se nameni 232.250,00 EUR, za sklop 2 pa 66.250,00 EUR.«. Ker upoštevanje navedenega dokumenta ni vplivalo na vlagateljev položaj in uspeh v postopku, ga Državna revizijska komisija slednjemu ni posredovala v opredelitev.
Po pregledu odstopljene dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova ugotovitev o tem, da vlagateljeva ponudba za 1. sklop predmetnega javnega naročila presega zagotovljena sredstva, neutemeljena. Naročnik navedenemu nasprotuje.
ZJN-3 v 29. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3.
Iz predstavljenih določil ZJN-3 torej izhaja, da je ponudba, katere cena presega zagotovljena sredstva, nedopustna, naročnik pa jo je upravičen in dolžan zavrniti. Ob zapisanem pa je potrebno razlikovanje med zagotovljenimi sredstvi in ocenjeno vrednostjo javnega naročila, saj gre pri omenjenih pojmih za dva različna instituta. Kot izhaja iz prvega odstavka 24. člena ZJN-3, je ocenjena vrednost javnega naročila tista vrednost, katere izračun temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni naročnik, vključno s katerokoli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil, kakor je izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Na podlagi prvega odstavka 66. člena ZJN-3 lahko naročnik po izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila začne postopek oddaje javnega naročila, pri čemer mora biti v skladu s petim odstavkom 24. člena ZJN-3 način izračuna ocenjene vrednosti razviden iz dokumentacije o javnem naročilu, ki jo vodi naročnik. Na temelju navedenega gre torej ocenjeno vrednost javnega naročila opredeliti kot vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila ipd.). Zagotovljena sredstva na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik zagotovljenega (predvidenega oziroma pripravljenega) za plačilo obveznosti iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. ZJN-3 ne vsebuje določb, ki bi urejale načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev naročnika, ravno tudi ne vsebuje določb, ki bi naročniku nalagale obveznost objave teh sredstev. Je pa v 29. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3, kot že navedeno, podana definicija dopustne ponudbe, skladno s katero je lahko kot dopustna opredeljena zgolj takšna ponudba, katere cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Za presojo dopustnosti neke ponudbe je torej nerelevantno, kakšna je v njej vsebovana ponudbena cena v razmerju do ocenjene vrednosti javnega naročila, pač pa je relevantno zgolj, ali ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva.
Z vpogledom v izpodbijano odločitev gre ugotoviti, da je ta, kot utemeljeno izpostavlja vlagatelj, kontradiktorna. Iz nje namreč po eni strani izhaja (razdelek B Komercialni pregled ponudb), da vlagateljeva »Ponudba za sklop 1 presega zagotovljena finančnih sredstev naročnika, ki znašajo 232.250,00 EUR z DDV«. Vendar pa po drugi strani iz odločitve izhaja tudi, da je naročnik opravil »pravno formalni pregled« vlagateljeve ponudbe, pri čemer naj bi opravil tak pregled zgolj tistih ponudb, »ki so bile tekom strokovnega in komercialnega pregleda ocenjene kot dopustne« (razdelek D Pravno formalni pregled ponudb), nikjer v izpodbijani odločitvi pa naročnik ni niti navedel, da je vlagateljeva ponudba nedopustna in da jo je zavrnil. Na navedeno je tako mogoče zgolj sklepati na podlagi dejstva, da naročnik vlagateljeve ponudbe, kot je ravno tako razvidno iz izpodbijane odločitve, ni vrednotil po merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe. Tako oblikovana odločitev ni skladna z zahtevami tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, saj iz nje ne izhajajo jasno razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (oziroma ne izhaja jasno niti, da je bila vlagateljeva ponudba dejansko zavrnjena). S tem povezane revizijske navedbe so utemeljene, že navedena ugotovitev pa narekuje razveljavitev izpodbijane odločitve.
Ne glede na navedeno, je Državna revizijska komisija v izogib nadaljnjim sporom obravnavala tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na naročnikovo ugotovitev, da ponudbena cena iz vlagateljeve ponudbe presega zagotovljena sredstva.
Državna revizijska komisija z vpogledom v Sklep o začetku postopka, z dne 3. 4. 2019, ugotavlja, da je naročnik v njem navedel ocenjeno vrednost javnega naročila, in sicer tako skupno ocenjeno vrednost, kot ocenjeno vrednost za vsakega od sklopov (točka 3 sklepa). Naročnik je v omenjenem dokumentu (točka 4 sklepa) ravno tako definiral tudi »vir sredstev«, ob čemer je navedel:
»106 – NMP 198.500,00 EUR z DDV
102 – ZDRUŽENA SREDSTVA 100.000,00 EUR z DDV«.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz Sklepa o začetku postopka višina zagotovljenih sredstev za (zgolj) 1. sklop predmetnega javnega naročila ne izhaja. V dokumentu je sicer naveden »vir sredstev«, kar bi lahko predstavljalo zagotovljena sredstva, vendar pa tam podana sredstva niso prikazana ločeno za vsakega od sklopov javnega naročila.
Z vpogledom v obvestilo o naročilu, objavljeno na Portalu javnih naročil dne 10. 4. 2019, pod številko objave JN002169/2019-B01, gre ugotoviti, da je naročnik v razdelku II.1.5 navedel, da znaša ocenjena skupna vrednost javnega naročila brez DDV 244.672,14 EUR. Na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov, »Zanima nas, ali ste se že odločili za izvajalca dobave dveh reševalnih vozi, ker imate že določeno natančno vrednost naročila. (244.672,14 Eur«, je naročnik s tem v zvezi dne 12. 4. 2019 podal naslednji odgovor: »Ker na Portalu javnih naročil obstaja možnost izbire se je naročnik v tem primeru odločil in objavil ocenjeno vrednost.«.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v okviru obvestila o javnem naročilu oziroma odgovorov, podanih prek Portala javnih naročil, ni navedel višine zagotovljenih sredstev za 1. sklop predmetnega javnega naročila.
Kot slednje Državna revizijska komisija izpostavlja, da je dne 27. 8. 2019 naročnika pozvala k »posredovanju ustrezne finančne oziroma druge dokumentacije, ki bo izkazovala višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo, in sicer po sklopih javnega naročila«. Iz elektronskega poštnega sporočila z dne 11. 2. 2019, kot edine dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji na njen poziv posredoval naročnik, ponovno izhaja zgolj potrditev ocenjene vrednosti javnega naročila, ne pa višine zagotovljenih sredstev. Navedeno jasno izhaja že iz zapisa »vrednost celotnega naročila je ocenjena na…«, tudi zapisa v nadaljevanju istega stavka (»za sklop 1 se nameni…«) pa ni mogoče prepričljivo upoštevati kot navedbo zagotovljenih sredstev za 1. sklop javnega naročila. Elektronskega sporočila, domnevno izmenjanega med dvema članoma strokovne komisije naročnika, tudi sicer ni mogoče šteti za finančno oziroma drugo dokumentacijo, ki bi nedvoumno potrjevala višino zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila.
Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, ki izpostavlja, da je v primeru razdelitve javnega naročila na sklope vsak sklop samostojna celota, kar velja tudi z vidika preverjanja dopustnosti ponudb, prejetih za posamezen sklop. Naročnik lahko ponudbo za posamezen sklop tako zavrne zaradi preseganja zagotovljenih sredstev zgolj v kolikor ta presega sredstva, ki so bila predvidena prav za ta sklop. Višina slednjih mora biti izkazana na jasen, nedvoumen ter objektivno preverljiv način, ki onemogoča morebitne špekulacije oziroma spreminjanje višine zagotovljenih sredstev po poteku roka za predložitev ponudb (z namenom izločanja posameznih ponudb iz postopka).
Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da iz odstopljene dokumentacije ne izhaja, da je imel naročnik za 1. sklop predmetnega javnega naročila zagotovljena sredstva v višini 232.250,00 EUR, kot to sicer zatrjuje. Podatek o zagotovljenih sredstvih v tej višini ne izhaja niti iz Sklepa o začetku postopka, obvestila o javnem naročilu ali druge postopkovne dokumentacije niti iz elektronskega poštnega sporočila, ki ga je naročnik na poziv k odstopu relevantne dokumentacije posredoval Državni revizijski komisiji. Četudi naročnik v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku izpostavlja, da so »vsebinske povezave med (skupno) ocenjeno vrednostjo, ocenjeno vrednostjo po sklopih in zagotovljenimi (finančnimi) sredstvi naročnika za predmetno javno naročilo, ki jih izpostavlja vlagatelj v Zahtevku za revizijo, neutemeljene in nimajo podlage v ZJN-3 ter so zaradi navedenega posledično brezpredmetne in irelevantne«, gre ugotoviti, da zatrjevano višino zagotovljenih sredstev za 1. sklop javnega naročila dejansko izpeljuje zgolj na primerjavi prav teh podatkov, tj. ocenjene vrednosti javnega naročila za vsakega od sklopov, skupne ocenjene vrednosti in skupne višine zagotovljenih sredstev (ki naj bi izhajala iz podatka »vir sredstev«).
Z opisanim pristopom naročnik ne uspe na jasen, nedvoumen ter objektivno preverljiv način izkazati višine zagotovljenih sredstev za 1. sklop javnega naročila, posledično pa naročnik ne uspe utemeljiti niti svojega stališča o tem, da vlagateljeva ponudba za omenjeni sklop presega zagotovljena sredstva.
Ravnanje naročnika, ki je zavrnil vlagateljevo ponudbo, katere nedopustnosti ni uspel izkazati, predstavlja kršitev prvega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZPVPJN. Tudi s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.
V posledici navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji 1. sklopa predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080102-143-18/4 z dne 25. 7. 2019.
Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva določila ZJN-3 in ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povračilo stroškov, nastalih z revizijo.
Vlagatelj je z revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik, skladno z določili tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, dolžan povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Državna revizijska komisija je ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo. Skladno z določili drugega odstavka 71. člena ZPVPJN ta namreč znaša dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov.
Namesto takse v višini 4.622,99 EUR (2% od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika za 1. sklop javnega naročila) je vlagatelj plačal takso v višini 4.655,52 EUR (2 % od vrednosti njegove ponudbe za isti sklop), s čemer je zakonsko predpisano takso preplačal za 32,53 EUR.
Državna revizijska komisija bo zato na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse v višini 32,53 EUR vlagatelju.
Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 in sprem.; v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek takse za revizijski zahtevek v višini 4.622,99 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.244,40 EUR (1.700 točk), ki ga je Državna revizijska komisija odmerila ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT ter 22% DDV,
- materialne stroške v višini 19,76 EUR (27 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT in ob upoštevanju 22% DDV.
Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov nagrade za obrazloženo vlogo med postopkom, saj v konkretnem primeru ti niso bili potrebni (tretji in peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju posledično tudi ni priznala presežka nad priznanimi materialnimi stroški.
Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.887,15 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Povrnitev stroškov je v postopku zahteval tudi izbrani ponudnik.
Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 25. 9. 2019
Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, Slovenska cesta 54, Ljubljana,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana.
V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.
Vložiti:
- v spis zadeve – tu.
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
Glasovanje na rednih lokalnih volitvah bo v nedeljo, 18. novembra 2018, na voliščih, ki bodo odprta med 7. in 19. uro.
PREDČASNO GLASOVANJE (OBRAZEC):
Volivke in volivci, ki bodo na dan glasovanja odsotni, lahko predčasno glasujejo v sredo, 14. novembra, in v četrtek, 15. novembra 2018, med 7. in 19. uro na volišču za predčasno glasovanje v Kulturnem domu Štore, Cesta XIV. divizije 29, Štore.
GLASOVANJE PO POŠTI (OBRAZEC):
Volivke in volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo občinski volilni komisiji najpozneje do srede, 7. novembra 2018. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi, ki predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida.
GLASOVANJE NA DOMU (OBRAZEC):
Volivke in volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, v katerem so vpisani v volilni imenik, lahko najpozneje do srede, 14. novembra 2018, sporočijo občinski volilni komisiji, da želijo glasovati pred volilnim odborom na svojem domu (glasovanje na domu).
Potrebno število podpisov za določanje liste kandidatov oziroma kandidata za župana na lokalnih volitvah 2018
Javni poziv za imenovanje članov volilnih odborov (rok za oddajo predlogov: 13. 9. 2018)
OBRAZCI
ROKOVNIK
UPORABNE POVEZAVE:
DVK
MJU
Evidenca volilne pravice MNZ
Register političnih strank
Zakonodaja
Razpis rednih volitev v svet Krajevne skupnosti Svetina
Razpis rednih volitev v občinske svete in redne volitve županov
Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in volitve župana Občine Štore ; sprememba odloka
Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Svetina
Sklep o delnem povračilu stroškov za organiziranje volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Štore |
Skavti župnije svetega Petra Gornja Radgona, že nekaj let nazaj opravijo letno spomladansko in jesensko akcijo zbiranja starega papirja. Vsakič je zbrano med štiri in pet ton papirja. Letošnja jesenska akcija je bila v soboto 29. oktobra. Tokratna akcija je bila na ploščadi pod cerkvijo svetega Petra ob tamkajšnji trafo postaji.
Po besedah stegovodje radgonskega skavtskega združenja, ki deluje že od leta 1996, Nastje Fekonja, je število članov v korona času upadlo od 70 na okrog 40. Ti prihajajo iz domače župnije ter župnij Radenci, Kapela in Sveti Jurij ob Ščavnici. Finančno skavte podpira le občina Gornja Radgona. Nekaj sredstev pa si ti pridobijo tudi z zbiranjem starega papirja. Tovrstne akcije pa opravljajo tudi z namero, da se ljudi ozavešča, da se zaradi zbiranja papirja ohranja čisto okolje in podre nekaj manj dreves.
Tekst in slike: F.Klemenčič
slike
Objavljeno: 29. 10. 2022
Adventni večer, ki bo v duhu sinodalne poti, bo v petek 9, decembra
. Začeli bomo zvečer z mašo in nadaljevali po maši v Trstenjakovem domu. Vabljeni vsi, še posebej vsi župnijski sodelavci: ŽPS, GS, Karitas, pevci, delivci obhajil, zakonci…
BRALCI BOŽJE BESEDE
v DECEMBRU
VEROUK
družinska kateheza bo v torek za družine otrok iz 1. razreda.
V nedeljo vabljeni k pozni maši birmanci, starši in botri. Po maši bo srečanje za vse v Trstenjakovem domu.. |
Naprav z Googlovim sistemom Android je vsak dan več in med njimi sploh ni lahko izbrati. A tu in tam nas Google razveseli še s posebnim pametnim mobilnikom, izdelanim prav po njihovem okusu in z najnovejšo sistemsko programsko opremo.
Prvemu takemu telefonu, Nexusu One, ki ga je izdelal HTC, se je decembra lani pridružil Nexus S, tokrat iz Samsunga, ki je - čeprav zelo podoben modelom iz družine Galaxy S - čisto samosvoja naprava. Zdaj je na voljo tudi pri naši operaterjih.
Sistem Android uživa veliko podporo izdelovalcev strojne opreme. Nenazadnje je kakovosten sistem, ki se hitro izpopolnjuje, na voljo pa je brez posebnih omejitev. A njegov glavni sponzor, podjetje Google, želi razvoj še pospešiti. Zato nas tu in tam presenetijo z napravo, pri kateri sodelujejo tudi pri načrtovanju strojne opreme, predvsem v želji, da bi dvignili standard naprav in uporabnikom predstavili novosti programske opreme. Včasih gre za trud več sodelujočih, npr. izvirni Motorolin Droid, kjer je Google sodeloval tako z izdelovalcem strojne opreme kot z operaterjem, drugič pa Google zastavi kar lastno ime. Tako so januarja 2010 predstavili Nexus One (N1), ki ga je sicer izdelal tajvanski HTC, vendar po specifikacijah Googla. Zamisel N1 je bila malo preveč radikalna za svet, kjer še vedno kraljujejo operaterji. Google je namreč želel prodajati odklenjeno napravo kar sam, to pa se je izkazalo za tržno neuspešno in je povzročilo obilo preglavic zaradi slabe podpore uporabnikom. Čeprav je Googlov šef tiste dni izjavil, da "Nexusa dve ne bo", je že decembra istega leta prvič pokazal polnopravnega naslednika N1, Nexus S.
Nexus S je nastal v sodelovanju s Samsungom in temelji na njihovi zelo uspešni seriji telefonov Galaxy S, od tod tudi ime Googlove naprave (in izgovor za šefa, saj se ne imenuje "Nexus dve"). Google je ohranil nadzor nad specifikacijo strojne in programske opreme, pri prodaji pa se je vrnil k uveljavljenemu modelu in telefon ponuja v partnerstvu z operaterji po vsem svetu, ki se jim te dni pridružujejo tudi slovenski. Nexus S je predvsem demonstracija zmožnosti sveže različice sistema Android za pametne telefone, ki je trenutno označena s številko 2.3, ljubkovalno "Gingerbread". Še novejši "Honeycomb" (3.0) je trenutno le za tablične računalnike. Mimogrede, s "hekerskimi posegi", o katerih smo pisali tudi v Monitorju, si lahko z Gingerbreadom opremite tudi starejše telefone z Androidom.
Vse o Google Nexusu S si preberite v Monitorju
Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki
Monitor na Facebooku
@RevijaMonitor na Twitterju
Monitor TV na YouTube
dY2OCFN5ndg
© 2022 Mladina d.d. Ljubljana
Piškotki
Splošni pogoji
Kontakt
Prejemnik (e-naslov) *
Pošiljatelj (e-naslov) *
Sporočilo
Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
Pošlji
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. |
Uporabnik želene izdelke poišče preko menijev ali vpisom imena artikla v iskalnik. Za prikaz podatkov o izdelku klikne na fotografijo izdelke, kjer se nato pokažejo informacije o izdelku. V kolikor želi izdelek kupiti, klikne “V KOŠARICO” , s čimer izdelek doda v nakupovalno košarico, v kateri ostanejo vse dokler jih ne potrdi za nakup (»Na blagajno«) oz. jih ne odstrani iz le-te. Uporabnik si lahko s klikom na nakupovalno košarico (»Poglej košarico« na desni zgornji strani kjer je navedeno število izdelkov, ki se trenutno nahajajo v košarici ter cena) ogleda izbran izdelek ali več izbranih izdelkov, kjer lahko izbira količino izdelkov za nakup, pri čemer ima vselej možnost odstranitve artikla iz nakupovalne košarice. V kolikor je na izbran izdelek podana koda za popust ali nagradne točke, ki jih uporabnik želi koristiti je potrebno v nakupovalni košarici to tudi označiti. Za preračun stroškov dostave se v spodnja polja vnese državo, regijo in poštno številko. Ob izbiri »Na blagajno« bo uporabnika skozi celoten nakup vodil sistem po korakih. Izpolniti je potrebno vsa polja označena z zvezdico (Ime in Priimek; Naslov in številka, Pošta; Kraj; Telefon oz. GSM; Elektronski naslov; Geslo;) in označiti s kljukico ali je naslov plačnika enak naslovu prejemnika. V kolikor se naslova razlikujeta je potrebo vpisati tudi naslov dostave. V kolikor je kupec že registriran uporabnik v naši spletni trgovini, se v podatke za pošiljanje prenesejo vsi podatki, pri tem dodatno izpolnjevanje polj ni potrebno. Za pravne osebe je potrebne še vnesti podatke o imenu podjetja ter davčno številko. Kupec zaključi naročilo z klikom na gumb “POTRDI NAROČILO”.
REGISTRACIJA UPORABNIKA
V naši spletni trgovini lahko kupec opravi nakup kot gost (neregistriran uporabnik), pri čemer je potrebno izpolniti vsa z zvezdico označena polja, ali kot registriran uporabnik. Tako se ob prvem nakupu brezplačno registrira, kjer si ob registraciji določi uporabniško ime in geslo. Z ustvaritvijo računa bodo vaši nakupi hitrejši, na tekočem boste s statusom naročila, hkrati pa boste lahko pregledovali tudi zgodovino vaših naročil.
POŠILJANJE NAROČILA
Po končanem postopku izbire kupec pošlje naročilo (klik na POTRDI NAROČILO), pri čemer dobi na svoj vpisani elektronski poštni naslov obvestilo, da je status naročila “na čakanju”, z vsemi že vpisanimi podatki (izbrani način dostave, izbrani način plačila, podjetje, ime in priimek, naslov, pošta, e-naslov, naročeni izdelki, cena posameznega izdelka, skupna cena vseh naročenih izdelkov, cena poštnine, celoten znesek nakupa). Pravni status takšnega naročila je “prednaročilo” in ne zavezuje ponudnika k zagotovitvi naročenih izdelkov, dokler naročilo ni potrjeno s strani ponudnika. V kolikor je predviden rok dostave daljši od sedem dni, ponudnik o tem, ob potrditvi naročila, obvesti kupca preko elektronske pošte, telefona oz. mobilnega telefona.
POTRDITEV NAROČILA
Če kupec naročila ne prekliče, gre naročilo v nadaljnjo obdelavo. Ko ponudnik naročilo pregleda, preveri dobavljivost naročenih artiklov in naročilo potrdi oziroma z razlogom zavrne. Ponudnik lahko za preverjanje podatkov ali zagotavljanja točnosti dobave pokliče kupca na kontaktno telefonsko številko navedeno ob naročilu. Pogodba o nakupu naročenih artiklov med kupcem in ponudnikom je na tej stopnji nepreklicno sklenjena. Kupec prejme po elektronski pošti obvestilo z statusom naročila “Pregledano – V obdelavi”. Pravni status takšnega naročila je “Naročilo” in zavezuje ponudnika k zagotovitvi naročenih izdelkov.
BLAGO ODPOSLANO
Ponudnik v dogovorjenem roku blago pripravi in odpošlje in o tem po elektronski pošti obvesti kupca (status Naročila – “Poslano”). Ponudnik v omenjenem elektronskem sporočilu pouči kupca tudi o politiki vračila blaga, kam se lahko obrne v primeru zamude pri dostavi in kam se lahko obrne v primeru pritožbe.
NAROČILO ZAKLJUČENO
Ko je naročilo v celoti obdelano in odposlano, se naročilo spremeni v status ”Zaključeno”.
novacare
+ 386 40 335 085
info@novacare.si
2000 Maribor
PON-PET: 8:00 -15:00
Informacije
Zobne ščetke
Zobne kreme
Postopek nakupa
Izjava o zasebnosti
Splošni pogoji
Sledite nam
Okolje
Ekološko optimiziran koncept zobne ščetke Novacare ima boljše ravnovesje CO2 kot običajne zobne ščetke! Zahvaljujoč uporabi kakovostnejših materialov je zobna ščetka 2-3x bolj trpežna. Potovalno embalažo lahko zavržete v rumeno vrečko in jo reciklirate, saj je izdelana iz enakega materiala kot PET plastenke. |
Blagovna znamka jaz se lahko gradi spontano, lahko pa jo tudi načrtujemo. Peter Horn poudarja, da je osebna blagovna znamka rezultat osebnega razvoja in osebnih vrednot. Po mnenju dr. Daniele Brečko 50 % ljudi, ki ustvarja blagovno znamko dosega boljše rezultate, napreduje v karieri in celo več zasluži.
Spontano oblikovanje osebne znamke se nanaša lahko že na miselnost, kakšni nočemo biti: nočemo biti ozkogledi, zato dopuščamo drugačne poglede in mnenja, stremimo k pozitivnosti, optimizmu,…
Trije koraki razvoja osebne znamke:
1. Cilj ali motivacija
2. Vizija osebne znamke
3. Živeti osebno znamko
Cilj ali motivacija
Za posameznika je lahko cilj večji zaslužek ali večja uspešnost pri tem, kar počne.
Vizija osebne znamke
Pri viziji gre za vprašanje: po čem želim biti prepoznaven? Zato moramo spoznati sebe in ugotoviti, v čem smo dobri. Primer: lahko poiščemo šest besed, s katerimi želimo, da nas opišejo. Iz njih nato oblikujemo osebno blagovno znamko ( npr. ustvarjalnost, timsko delo, optimizem).
Živeti osebno znamko
Primer: vodja trženja, ki je želel delovati ustvarjalno in timsko, je večino projektov izpeljal timsko tako, da je prisluhnil sodelavcem. Ugotavljal je, pri katerih idejah se jim svetijo iskrice v očeh.
Pristopi za oblikovanje osebne znamke so vključevanje v socialna omrežja, spoznavanje novih ljudi, se udeleževati dogodkov, na katerih moramo izraziti lastno mnenje, se oglasiti… Prav tako je pomembno, da si poiščemo mentorja, ki nam bo pomagal pri gradnji osebne blagovne znamke.
Povzeto po: http://www.halcom.si/halcom_exp/UserFiles/File/Osebna_znamka_koristi_va_emu_podjetju.pdf
Dijakom svetujemo, da že v srednješolskih klopeh začnejo graditi osebno blagovno znamko, da bodo lažje karierno napredovali. Predlagamo jim da si za izbrani cilj poiščejo mentorja, osebo, ki jo cenijo in ki je uspešna v poklicu, ki je za njih sanjski in ki jim bo pomagala pri načrtovanju kariere in s tem tudi pri razvoju osebne blagovne znamke. Dejstvo je, da so ljudje, ki imajo dobro zastavljen karierni cilj bolj uspešni. |
Na letošnji Internautici smo med zanimivimi polizpodrivnimi plovili opazili francosko lepotico elegantnih linij in odličnega trupa, za katerega lahko krivca iščemo v slovenskem Seawayu, arcoo mystic 39. Flota te francoske ladjedelnice šteje tri modele serije mystic, v kateri je model 39 vstopni model, z admiralsko lento se hvali mystic 60, vrzel med njima pa zapolnjuje mystic 44. V njihovi ponudbi pa smo našli še 12,6 metra dolg eleganten gliser klasičnih oblik in toplih barv, ki ga tržijo pod blagovno znamko canot. Glavne značilnosti arcoe mystic 39 so klasične linije trupa, ki se skoraj enako počuti pri polizpodrivni plovbi, kot tudi pri drsenju po gladini, trdna nadgradnja z velikimi panoramskimi okni, s pomičnim strešnim oknom in izjemno prostornim, odprtim kokpitom, ki ga lahko pred soncem in dežjem zaščitimo s ponjavo, za katero moramo doplačati. Mystic 39 je prava izbira za štiričlansko družino ali par z nekoliko bolj prefinjenim okusom in nekoliko globljim žepom. Arcoa mystic 39 namreč v osnovni izvedbi z dvema Volvovima motorjema D4 260 stane slabih 380.000 € +DDV, za izvedbo z IPS pogonom in močnejšim parom motorjev pa je treba odšteti 431.500 € + DDV.
Twitter
Facebook
Google +
Pinterest
Prejšnji prispevek
808 pristanov in zalivov
Naslednji prispevek
Pierre-Antoine Muraccioli
urednik
POGOSTO OGLEDANI
Adriatic Wave, d. o. o. na sejmu Boot Düsseldorf 2015
Jan 11, 2015
Italijanska ladjedelnica Absolute bo na sejmu Boot 2015 v Düsseldorfu med 17. in 25. januarjem v hali 6, na razstavnem prostoru 6B28, na ogled... |
Prej je bila svetniška vloga prednost, zdaj je ...slabost? Gorenjski župani iščejo direktorja na zanimiv način.
130 000. Taka je številka, ki jo bomo plačali davkoplačevalci preko BSC (razvojna agencija za evropske projekte) na račun kreditov bivšega direktorja bivši direktorici. Mestni svet v Kranju je sprejel sklep, da Kranj o položaju v BSC premisli in ukrepa. Kajti: mi plačujemo za plače tistih, ki potem denar zapravljajo za zasebne kredite, ki niso vrnjeni!? Zgodba pa gre naprej: končan je razpis za direktorja BSC - ali pa se še začel ni? V finalu sta (kot smo poročali) dve kandidatki, ki pa očitno nista "pravi". Pomislite: gospod Burger - veliki favorit - naj bi se narobe prijavil? Je zato zdaj treba ponoviti razpis, da se mož iz Stražišča vrne v igro, kot se reče? In veste, kdo nima nič proti, da se razpis ponovi? Kranjski župan Boštjan! Ki očitno ni zadovoljen s tistimi, ki so se prijavili. Tudi s svetnico Barbaro Gunčar, ki sedi v kranjskem mestnem svetu ne? Kadrovsko urejanje zadev z razpisom je sicer politično logično, ker si župani želijo pač pravega direktorja - ampak: čemu zopet zakulisno dogajanje, črtanje in kljukanje kandidatov in kandidatk, ko pa je nadzorni odbor - neuradno - v finale uvrstil Gunčarjevo in Bregarjevo, ki sta obe iz kranjske občine!? Kaj ni isti naš župan v nadzornem odboru skušal obdržati Mitjo Heraka, bivšega direktorja uprave pdo Mohorjem Bogatajem? Ki je odgovoren (kot ves nadzorni odbor) za zapadlih 130 000 evrov kreditov, ki jih bo očitno moral plačati BSC /in mi z njim/ namesto bivše šefice nadzornikov? Ker Trmo dobesedno zasipajo znani in neznani z različnimi informacijami, poudarjamo: imamo shranjen tudi kak podatek, ki je v zanimivem razmerju s kodeksom ravnanja političnih funkcionarjev, ki ga je podpisalo 24 kranjskih svetnikov in župan Boštjan! Služba na Žagarjevi je očitno mikavna, o njej pa sodijo marsikje. Končno bo imel nadzorni odbor....
Več iz rubrike
Čvek vsevprek
Župan(i) v častni krog...
Zakulisne igre po kranjsko
24. marec 2015
Kranj plus: za Teo in sinka
Presenečenje na občini
20. marec 2015
TRMA KRANJ DRMA!
Z NASLOVINICE:
Rubrika
Rubrika
Rubrika
Rubrika
Rubrika
Rubrika
Rubrika
(c) 2011 - 2022 Društvo Trma, Kranj. Spletnik ustvarjajo člani in prijatelji društva. Če želite trmariti tudi vi, se nam javite na naš e-naslov
Spletna stran ne obdeluje nobenih osebnih podatkov in ne uporablja nobenih piškotov, tako da lahko brezskrbno uživate v branju! |
Mesec september je bil za prvošolce poseben mesec, saj so prvič prestopili šolski prag in se podali novim dogodivščinam naproti. Prvega septembra so skupaj s starši napolnili šolsko dvorišče in, mogoče malce nervozni, čakali na vstop v šolo.
Učiteljice smo jih povabile v našo igralnico, kjer sta jih pozdravila gospa ravnateljica Kristina Renko in župan naše občine Matjaž Švagan. Dobili so prav poseben obisk škratkov, ki so jim pokazali da je šola zabavna, in se nasmejani v spremstvu učiteljic odpravili v svoje razrede. Od takrat so se med seboj spoznavali, se igrali, ustvarjali, peli in se tudi že kaj naučili.
Zgoraj zapisana pesem se že nekaj dni sliši po šolskih hodnikih, ki so jih že raziskali tudi prvošolci. Novega (šolskega) okolja so se hitro navadili in mesec september jim bo v spominu ostal za vedno. Poleg tega, da so prvič vstopili v šolo, so namreč prejeli kar nekaj pomembnih obiskov. V živo so spoznali svojega prijatelja pirata Nandeta iz Otoka znanja. Le-ta jih je obiskal na šolskem dvorišču. Odgovoril jim je na vsa njihova vprašanja in z njimi zapel svojo himno. Z najlepšim darilom iz Društva Bralna značka – knjigo jih je presenetila tudi naša knjižničarka Alenka.
V petek pa so se udeležili še šolskega krosa v Europarku in tako tudi v športnem smislu postali čisto pravi učenci OŠ Ivana Skvarče. Skupaj so glasno navijali, se spodbujali in kot nagrado za športno obnašanje in uspešno pretečen prvi šolski kros vsi dobili medalje. Bil je zares nepozaben mesec. Naj bodo takšni tudi vsi prihodnji!
(Skupno 35 obiskov, današnjih obiskov 1)
Deli:
NazajTehniški dan sedmošolcev: Tehno park Celje
NaprejJesenski kros drugošolcev
Aktualno
Erasmus+ izobraževanje na Hrvaškem
Smučarska oblačila – zbiranje prispevkov za šolski sklad
Svetovni dan sladkorne bolezni
Nova številka šolskega časopisa Skvarčepis
Tekmovanje v računalniškem mišljenju ACM Bober
Šolska prehrana
Bon za naročanje kosil za december 2022
Novembrska malica je posvečena spoznavanju kostanja
Pravila šolske prehrane
Skvarča sadje spoznava
Jedilniki
NAJNOVEJŠI UTRINKI
Področno tekmovanje v šolskem rokometu
Planinski izlet na Šmohor
Vodni raziskovalci
38. Slovenski knjižni sejem 2022
Obisk sadjarjev iz Hrastnika
Uporabne povezave
Publikacija 2022/2023
Povezave do brezplačnih gradiv za učence
Povezave do brezplačnih e-knjig, zvočnic in revij
Povezave do izobraževalnih filmov in oddaj
Povezave na naravoslovne poskuse
Šola bere
Domače branje v šolskem letu 2022/2023
Bralna značka
Domače branje pri zgodovini
Sem vsemirski potnik večno tople zime brez imena in oblike plovem zunaj časa in prostora sem svetloba teme misel moja je odmev nekdanjih senc ... |
Poletje je tudi letos hitro minilo, a če kaj, se septembra veselimo tudi zaradi ponovnega pričetka vodenih plezalnih vadb. Verjamemo, da vaše najmlajše prsti že srbijo. […]
Do you like it?0
Read more
August 23, 2019
Published by admin at August 23, 2019
Categories
Novice
Začenja se nova sezona plezalnih vadb
Poletje je tudi letos hitro minilo, a če kaj, se septembra veselimo tudi zaradi ponovnega pričetka vodenih plezalnih vadb. Verjamemo, da vaše najmlajše prsti že srbijo. […] |
Izpušni sistem Akrapovič - Čista moč, kvaliteta, najboljši materiali, strast in izkušnje, edinstven zvok, inovativni dizajn, preizkušeno na dirkališču,... Vse to in še več za pravilno odločitev. Izpuh je homologiran. V primeru, da vašega modela ali željenega artikla, letnika motorja ni na naši strani nas kontaktirajte za info: tel. 01 5417123 ali info@bscenter.si
( Izpušni sistem Akrapovič lahko izbirate v titan ali karbon različici, ter v Slip-On, Racing ali Evolution liniji. )
Akrapovič izpušni sistemi so oblikovani tako, da zagotavljajo večjo zmogljivost. Imenujemo jo Čista moč. Zmanjšana teža zaradi izbire pravih materialov in najboljšega dizajna, ki omogoča najboljši pretok izpušnih plinov. Pravi katalizatorji in najboljše oblike. Več moči. Večja zmogljivost. Čista moč.
Akrapovič uporablja samo najboljše materiale. Titanovo zlitino, ki je odporna proti temperaturnim obremenitvam, uporabljamo za vse glavne dele naših izpušnih sistemov in ne zgolj za zunanji plašč dušilca, kot to počno mnoga konkurenčna podjetja. Prav tako uporabljamo nerjavno jeklo in izjemno lahka ogljikova vlakna. Naša ogljikova vlakna so predimpregnirana ter izjemno lahka, temperaturno obstojna in trdna.
Podjetje Akrapovič je vodilno na področju razvijanja in uporabljanja tehnologije z namenom nudenja resničnih prednosti končnim uporabnikom. To tehnologijo razvijamo sami. Eden izmed takih postopkov je hidroforming, pri katerem se cevi preoblikujejo pod visokim tlakom vode. Tako material ne izgubi svoje trdnosti v procesu preoblikovanja, izpušni plini pa lahko potujejo v optimalnem loku skozi idealno oblikovane cevi. Prav tako smo začetniki na področju plastične deformacije titanskih zlitin in varjenja.
Vodilni na področju oblikovanja izpušnih sistemov. Dizajn je v središču naše poslovne dejavnosti. Patentirana heksagonalna oblika dušilca je povzročila pravi preobrat v izdelavi »aftermarket« izpušnih sistemov za motocikle: nova oblika, ki je zamenjala prejšnjo ovalno, je spremenila celotno zasnovo izpušnih sistemov. Konična oblika potrjuje našo predanost vrhunskemu dizajnu. Akrapovič: naj gre za vaš motocikel ali športni avto, lepših izpušnih sistemov ne boste našli nikjer drugje.
Zvok izpušnih sistemov je edinstven. Ravno pravi toni ob pravem času. Globok, odmevajoč zvok. Zvok Čiste moči. Ustvarite svoj zvok z Akrapovičem.
Le redki se lahko kosajo s strastjo, izkušnjami in predanostjo Akrapovičevih zaposlenih. Že več kot dvajset let zavzeto razvijamo najboljše izpušne sisteme, pri čemer nas žene želja po popolnem dizajnu, popolni zmogljivosti ter popolnem zvoku naših izdelkov. Vsi naši zaposleni delajo s strastjo na naših izdelkih in na dirkalnem področju ter za čim večje zadovoljstvo kupcev.
Stranke so si ogledale tudi:
Podaljšek ogledala LSL
Cena z DDV:
35,95 €
Več
Nastavki za smernike Oxford Suzuki
Cena z DDV:
10,79 €
Več
Kappa steklo BMW 650
Cena z DDV:
75,21 €
Več
Nosilci stranskih kovčkov za Yamaha
Cena z DDV:
116,03 €
Več
Testni center
Financiranje
Pogoji nakupa, vračila
Kontakt
O podjetju
Novice
Povezave
BS Center d.o.o., Šmartinska 199 1000 Ljubljana T: 041 334 727, E: info@bscenter.si
Izdelava spletne trgovine
Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Sprejmi vse
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih |
Športna ura je lahko naš osebni trener in motivator pri doseganju zastavljenih ciljev ali zgolj spremljevalec naših tekaških aktivnosti. Preberite, kakšne funkcionalnosti omogočajo.
Tweet
Če želite slediti svojemu napredku in nadgrajevati treninge teka, vam lahko športne ure z veliko naprednimi funkcijami med tekom olajšajo marsikatero opravilo. Lahko spremljajo vaše dnevne dejavnosti in ritem življenja ter vas kot kakšen motivator redno spodbujajo k športni dejavnosti.
Na kaj bodite pozorni pri izbiri tekaške ure?
Pri izbiri tekaške ure je najpomembneje, da si odgovorite na vprašanje, kaj od nje pričakujete - natančne analize, spremljanje prek satelita in napredne funkcije ali zgolj merjenje razdalje in časa. Od tega je odvisno tudi, v kakšnem cenovnem razredu boste našli pravo uro zase. Nikar pa ne pozabite tudi na udobje - vsekakor vas ura ali njeni dodatki ne smejo motiti med vadbo.
Pašček naj bo iz mehkih materialov in se vam udobno prilega. Izberite uro z zaslonom, ki je pregleden, in z gumbi, s katerimi boste uro hitro in enostavno upravljali. Priporočljivo je, da je ura vodoodporna, saj bo izpostavljena potu, morda pa vas kdaj ujame tudi dež in zagotovo ne bi želeli, da vas takrat skrbi za uro.
Široka izbira funkcij
Tekaške ure z veliko funkcijami vam lahko vzamejo precej časa, preden zares osvojite vse, kar vam ponujajo. Če želite pridobiti čim več podatkov o svoji pripravljenosti, se čim bolj osredotočiti na prihodnje treninge in se ob vsem tem še zabavati, so vam na izbiro osnovne in tudi bolj napredne funkcije, ki omogočajo natančno štetje korakov, merjenje časa, porabljene energije, srčnega utripa in drugih podatkov. Številne funkcije lahko dopolnite z nastavljivim alarmom, ki vas bo dodatno spodbujal h gibanju.
Detektiv na roki
Vse več ur ima senzor GPS (vgrajen ali zunanjo enoto), kilahko natančno izračuna hitrost in prepotovano razdaljo, s shranjenimi koordinatami pa na računalniku tudi točno izriše pot. Nekatere pa prav po detektivsko proučujejo vašo trenutno pripravljenost in vam na podlagi ugotovitev določijo dnevni cilj ter ga samodejno posodabljajo.
Spremljajo lahko tudi vaše spalne navade, samodejno izračunajo ter ocenijo čas regeneracije, spomnijo na pripravljenost za nove dejavnosti, vas opozarjajo, da morate zaužiti tekočino ali hrano, z njimi pa lahko oblikujetetudi poljuben načrt vadbe skupaj z zastavljenimi cilji, nato vas vodijo skozi posamezne dele treninga (ogrevanje/trening/ohlajanje). Ponujajo lahko tudi funkcije, kot sta avtomatska ustavitev, ko mirujemo, in možnost nastavljanja intervalov – opozarjajo na izmenjavo hoje in teka, lahko nastavite poljuben interval razdalje ali časa.
Če ste bolj tekmovalno naravnani, vam nekatere športne ure omogočajo tekmovanje z virtualnim partnerjem in prikazujejo prednost ali zaostanek, lahko pa si zgolj vključite virtualni narekovalec tempa, ki vam bo sporočal, ali za prednastavljenim tempom zaostajate ali ga prehitevate. Naprednejši modeli lahko preračunavajo vrednosti VO2 max in na podlagi tega izračunajo predviden čas na naslednji preizkušnji. Tisti, ki se veliko gibljete v neokrnjeni naravi, pa posezite po modelih, ki so opremljeni s senzorji ABC (višinomer, barometer in kompas) in znajo izrisati tudi graf za zračni pritisk ali za višino.
Združljive s številnimi dodatki
Poleg številnih funkcij pa jih je večina združljiva tudi z dodatki in drugimi pripomočki, kot so pas za merjenje srčnega utripa, GPS, števec korakov, mini kamera, prenosni telefon, računalnik … Z drugimi napravami jih lahko povežete s kablom USB, nekatere omogočajo celo brezžično povezavo WiFi in povezavo s tehnologijo Bluetooth. Združljivost ure s telefonom vam omogoča, da lahko že med tekom na splet prenašate podatke o lokaciji in poteku vadbe, prikazujejo vam tudi opozorila o dohodnih klicih, besedilnih sporočilih, e-pošti in elementih koledarja ter obvestilih z družbenih omrežij in drugih programov v mobilnem telefonu.
Športne ure vam tako omogočajo popoln pregled nad tem, kako se vaše telo obnaša med tekom, kje in kako hitro tečete, vas spodbujajo, spremljajo vaš napredek in vam sporočijo, kdaj je čas za regeneracijo. Dobrohotno lahko pazijo tudi na to, da ne boste nikoli zamudili sestanka ali spregledali pomembnih objav, saj so nekatere ure zaradi združljivosti s telefonom in njegovimi aplikacijami že majhna pisarna na roki.
Komentarji
Ime oz. vzdevek:
Vaš komentar:
Sorodni članki
[01.07.2020]
Hoka One One predstavlja: Clifton Edge
Predstavljamo vam novo tekaško supergo, s katero ne boste tekli. Obujte jo in poletite!
Preberite več
[03.06.2020]
Sprejmite adidasov izziv #HOMETEAMHERO CHALLENGE!
Kaj je lepšega, kot to, da lahko športate za dobrodelni namen? Berite dalje!
Preberite več
[02.06.2020]
Nove poletne vibracije: Trendi, brez katerih ni letošnjega poletja
Poletje 2020 prihaja z novimi trendi, brez katerih si ne bi mogli predstavljati poletja, niti nobene vrste športne aktivnosti. Berite dalje in jih spoznajte!
Preberite več
Zadnji članki
[ 27.08.2021 ]
ZELO UGODNI NAKUPI V TOMAS SPORT OUTLETU!
[ 17.02.2021 ]
Sport Vision išče nove sodelavce
[ 09.12.2020 ]
Click & Collect: V katerem primeru je v času zaprtja poslovalnic smiselno izbrati možnost osebnega prevzema? |
Sanje so že od nekdaj burile duhove. Poskusi, da bi razvozlali, kaj se skriva za simboli, ki se pojavljajo v sanjah, so stari skorajda toliko kot človeštvo. Sanje so lahko včasih tesno povezane s tistim, kar se vam je zgodilo v budnem stanju oziroma podnevi, včasih pa so sanjski simboli nekoliko težje razložljivi. Pri razbiranju »skritih sporočil« si lahko pomagamo z različnimi pristopi. Po eni strani so na primer možne psihoanalitične analize, ki sanje razumejo kot okno v naše nezavedno, po drugi strani pa obstajajo tudi nekoliko bolj spiritualno obarvane razlage sanj. V skladu s spiritualnimi razlagami naj bi bili določeni simboli še posebej pomenljivi.
- Oglas -
Čeprav so vsake sanje seveda unikatne, zato so takšna tudi sporočila, ki jih prinašajo, naj bi bilo vsaj osnovno sporočilo določenih sanj precej jasno in enotno. Pri tem bodite pozorni na pojavljanje določenih simbolov. V nadaljevanju vas čaka razlaga treh simbolov, ki spadajo med še posebej pomenljive …
1. Številke
Mimobežna pojavitev določene številke še ni dovolj, da bi lahko govorili o sanjskem simbolu z globljim sporočilom. Toda če gre za sanje, v katerih imajo osrednje mesto prav števila, naj bi šlo za zelo pomenljiv simbol. To velja še posebej za urejena zaporedja števil. Ste morda v zadnjem obdobju začeli pomemben projekt? Vlagate ogromno energije v to, da bi dosegli cilj, o katerem sanjate že dlje časa? Se sprašujete, ali je sploh vredno? Sanje, v katerih igrajo pomembno vlogo zaporedja števil, naj bi sporočale, da smo na pravi poti in da ne smemo obupati. Sporočilo je še toliko bolj jasno, če gre za zaporedje enk.
2. Mavrica
Se je v vaših sanjah pojavila mavrica? Tudi ta simbol naj bi prinašal zelo pomenljiva spiritualna sporočila. Če je mogoče, se poskušajte spomniti, katera od sedmih barv je najbolj izstopala. Vsaka od teh barv naj bi bila namreč povezana z eno od sedmih glavnih čaker, torej energetskih centrov v našem telesu. Sanje, v katerih je med mavričnimi barvami še posebej izstopala rdeča, naj bi sporočale, da so vaši strahovi povsem odveč, saj ste varni in ljubljeni. Poudarjena oranžna barva prinaša kreativno energijo in zagon za nove začetke.
Mavrica, pri kateri je najbolj izrazita rumena barva, sporoča, da prihaja obdobje, ko boste precej bolj samozavestni in odločni kot običajno. Če je poudarjena zelena, naj bi to pomenilo, da bo v vaše življenje kmalu vstopila nova ljubezen, izstopajoča modra barva je povezana z razkritjem pomembne skrivnosti, vijolična z osebnostjo rastjo, bela pa z duhovno preobrazbo.
3. Gorovje
- Oglas -
Izjemno pomenljiv sanjski simbol so lahko tudi gore oziroma različne vzpetine. Če ste se v sanjah uspešno povzpeli na goro, vam življenje najverjetneje pripravlja precej težko preizkušnjo, ki pa jo boste uspešno prestali. Sanje, v katerih stojite na vrhu vzpetine in uživate v mogočnem razgledu (pri čemer se ne spomnite, kako natančno ste se znašli tam), pa pogosto simbolizirajo osvobajanje. To lahko pomeni najrazličnejše oblike osvobajanja, v osnovi pa gre predvsem za spiritualno prebujanje.
Tisto, kar se vam je zdelo še nedolgo tega izredno pomembno, bo postalo že kmalu povsem irelevantno. Vaš pogled na življenje in svet, ki vas obdaja, se namreč močno spreminja. Na realnost boste pogledali z nove perspektive (podobno kot na pokrajino v sanjah), pri čemer boste precej bolj dovzetni za tisto, kar je običajno skrito očem. Tako se boste precej manj ozirali na tuja mnenja oziroma kritiko, saj ne boste več potrebovali zunanje potrditve.
Tags
gore
mavrica
sanje
simboli
številke
DELITE NAPREJ:
Facebook
Twitter
Email
Prejšnji članekVeč beljakovin ne pomeni nujno večje moči
Naslednji članekKreativni pristopi za manj odpadkov
NAJNOVEJŠE
Manj sedenja = več zdravja: od teorije h konkretnim spremembam …
E-cigarete povečajo verjetnost za erektilno disfunkcijo
Krompirjevi cmoki z rukolo
Sladki krompirjevi svaljki
Čudežna Maca: Naravni afrodiziak, ki krepi celo telo
Gospa, vi pa ste res dobro videti! Dihate kisik pod tlakom?
Odprite vrata do božanskega partnerstva
©bodieko.si, Vse pravice pridržane.
Facebook
Instagram
Soundcloud
Twitter
Youtube
Uredništvo / O nas
Oglaševanje
Zaposlitev
O piškotkih
Sitemap
Splošni pogoji
Splošni pogoji za naročniška razmerja
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve . |
Z vstopom direktorja Rudolfa Deržiča, župana Ivana Molana in župnika Mateja Užmaha skozi vhodna vrata je bil objekt tudi uradno predan namenu.
V petek je podjetje Vrata Deržič na Velikem Obrežu, ki je z leti postalo največji slovenski proizvajalec požarnih vrat, pripravilo slovesno otvoritev novega poslovno-proizvodnega objekta, na katero so povabili izvajalce del na objektu, poslovne partnerje, goste, prijatelje, sorodnike in nastopajoče.
Direktor podjetja Rudolf Deržič, ki je človek z vizijo in jasnimi cilji, kot ga je predstavila povezovalka Anja Deržič, je v nagovoru zbranim dejal, da so 15. 8. 1995 začeli pisati posebno poglavje v družinski knjigi, saj so se odločili za svojo podjetniško pot in ustanovili družinsko podjetje. »Začeli smo v majhni garaži kar na domačem dvorišču. Takrat nismo vedeli, kam nas bo poslovna pot vodila. Z nakupom sosednjih zemljišč se je odprla možnost širjenja. In danes, 27 let kasneje, stojimo pred novim poslovno-proizvodnim objektom, moderno opremljenim in tehnološko dovršenim,« je povedal.
Nov poslovno-proizvodni objekt podjetja Vrata Deržič
Za gradnjo so se po njegovih besedah odločili, ker jih obiskujejo delegacije iz raznih koncev sveta, zato so potrebovali prostore, da jih lahko sprejmejo. Objekt so opremili z različnimi izvedbami njihovih vrat, da jih lahko predstavijo potencialnim strankam. Navedel je, da so gradbeno dovoljenje pridobili v marcu 2020 in kmalu pričeli s pripravljalnimi deli. Z gradbenimi deli so pričeli v juniju istega leta, v maju 2021 so že preselili laser in začeli s proizvodnjo v novih prostorih. Kasneje so preselili tudi poslovni del. Uporabno dovoljenje so dobili 20. maja letos.
Imajo svojo sončno elektrarno
Deržičevi imajo svojo sončno elektrarno.
Deržič je še omenil, da so z lastnim znanjem izdelali dvoosni sledilnik sonca in postavili prvo sončno elektrarno kar doma. Sledilnike so postavili tudi v Avstriji, na Hrvaškem, v Idriji, Krškem in Pišecah. Prav tako so uredili deponijo v neposredni bližini in nanjo postavili ranč, saj so iz Belgije pripeljali novo pasmo krav, postavili kmetijska poslopja in elektrarno, tako da jim kmetija danes zagotavlja samooskrbo in neodvisnost. Dejal je še, da na trgu ponujajo vrata, ki so hkrati požarna, zrakotesna, protivlomna in radiološka. Za železniške in avtocestne predore izdelujejo vrata iz nerjaveče pločevine, ki kljubujejo težkim in zahtevnim pogojem v predorih. Nudijo tudi kovinska vrata, ki so odporna na ekstremne vremenske razmere, njihov glavni proizvod pa so požarna krila, kovinska požarna drsna avtomatska vrata, kovinski podboji in protipoplavna vrata. S svojimi proizvodi opremljajo tudi bolnišnice, predvsem operacijske in rentgenske prostore, uspešno sodelujejo tudi z raznimi gradbenimi podjetji, mizarskimi delavnicami in trgovinami. Povpraševanje prihaja iz različnih koncev sveta, od Katarja in Španije do Turčije in Bangladeša. Omogočajo tudi opravljanje prakse dijakom iz srednjih šol v Krškem in Novem mestu ter imajo dva kadrovska štipendista, je navedel Deržič in še dodal, da so v letu 2020 proizvodnjo posodobili z optičnim laserjem, avtomatskim dvigalom za nalaganje in razlaganje pločevine, avtomatsko robotsko peskalno komoro ter CNC-krivilnimi stroji. »Naš cilj je postati vodilni proizvajalec specialnih vrat. Da bomo to lahko dosegli, je nenehno investiranje v opremo, digitalizacijo in izobraževanje zaposlenih nujno potrebno,« je še zaključil direktor podjetja Vrata Deržič.
Skupen nastop MoPZ Kapele in VS Aria
Brežiški župan Ivan Molan je ob tej priložnosti podjetju podelil občinsko plaketo, rekoč, da občina podjetjem, kot je Vrata Deržič, s sprejemi oz. dopolnitvami prostorskih planov omogoča širitev proizvodnje, saj je po njegovem pomembno, da imajo tudi obrtniki, ki niso v obrtnih oz. industrijskih conah, možnost, da se razvijajo. V odsotnosti je za novo pridobitev podjetju čestital tudi predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Brežice Janko Hrastovšek, nove prostore pa je blagoslovil dobovski župnik Matej Užmah. Z vstopom direktorja, župana in župnika skozi vhodna vrata je bil objekt tudi uradno predan namenu, za njimi so se skozi nove prostore sprehodili še vsi ostali.
Otvoritev so popestrili sekstet Gasilskega pihalnega orkestra Loče, Moški pevski zbor Kapele pod vodstvom Katje Bogovič in Vokalna skupina Aria. Zaključek je potekal v proizvodnih prostorih, kjer je Stara gostilna Krulc pripravila pogostitev iz mesnih jedi, pridelanih na Deržičevi kmetiji.
R. R.
#povezujemoposavje
Next Image
{{/if}}
Previous Next
Deli vsebino s svojimi prijatelji
Facebook Twitter LinkedIn
« Nazaj na seznam
Več iz rubrike GOSPODARSTVO
29.11.2022
Gospodarstveniki Slovenije in Hrvaške na srečanju s predsednikoma
17.11.2022
Okrogla miza o kadrovski problematiki v energetiki
17.11.2022
Poročilo o obratovanju NEK v remontnem oktobru
11.11.2022
Letos Občina Brežice za spodbude podjetništvu namenila za 25 odstotkov več sredstev
09.11.2022
Največji sadjar tudi največji distributer zelenjave
09.11.2022
Uspešno gospodarstvo je temelj razvoja
08.11.2022
Remont v NEK končan, elektrarna spet zagotavlja električno energijo
07.11.2022
LAS Posavje – zaključen zadnji javni poziv za sofinanciranje operacij iz sredstev kmetijskega sklada
31.10.2022
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han: NEK2 ne sme biti vprašanje, a je na prvem mestu varnost
29.10.2022
Remont NEK prehaja v zaključno fazo, priključitev elektrarne na omrežje načrtovana v začetku drugega tedna novembra |
Združeno so prikazani dnevniki sprememb uporabniških pravic, preimenovanj uporabnikov, nalaganja predstavnostnih datotek, prestavljanja in zaščite strani, brisanja, registracij uporabnikov, sprememb položaja botov ter blokiranja in deblokiranja uporabnikov na strani Geslo. Pogled lahko zožite z izbiro dnevnika, uporabniškega imena ali strani. Vedite, da polje »Uporabnik« razlikuje med malimi in velikimi črkami.
Dnevniki Vsi javni dnevniki Dnevnik blokiranja Dnevnik brisanja Dnevnik nalaganja datotek Dnevnik oznak Dnevnik patrulje Dnevnik prestavljanja strani Dnevnik registracij uporabnikov Dnevnik sprememb modela vsebine Dnevnik uporabniških pravic Dnevnik upravljanja oznak Dnevnik uvozov Dnevnik zaščit strani Dnevnik združevanj Izvajalec: Cilj (naslov ali Uporabnik:uporabniškoime za uporabnika): Iskanje po naslovih, začenši s tem besedilom
Od leta (in prej): Od meseca (in prej): vse januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december
Filter oznak:
skrij dnevnik nadzora | prikaži dnevnik oznak
(najnovejše | najstarejše) Prikazujem (novejših 50 | starejših 50) (20 | 50 | 100 | 250 | 500).
08:32, 7. november 2016 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 43678 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
08:32, 7. november 2016 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 43677 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
12:31, 8. januar 2016 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 41742 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
12:27, 8. januar 2016 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 41741 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:42, 16. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34970 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:42, 16. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34969 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:39, 16. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34967 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:37, 16. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34965 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:35, 16. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34963 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:35, 16. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34962 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:31, 16. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34960 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:23, 16. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34958 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
12:01, 6. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34870 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
11:56, 6. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34869 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
11:55, 6. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34868 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
11:53, 6. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34867 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
10:06, 6. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34863 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:56, 6. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34858 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:49, 6. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34851 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:42, 6. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34844 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:33, 6. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34839 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:32, 6. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34838 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:28, 6. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34837 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:18, 6. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34834 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
09:18, 6. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34833 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
11:31, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34734 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
11:30, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34733 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
11:29, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34732 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
11:28, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34731 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
11:25, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34730 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
11:22, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34729 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
11:16, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34728 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
11:15, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34727 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
11:11, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34726 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
11:10, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34725 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
11:06, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34724 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
10:57, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34723 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
10:56, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34722 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
10:56, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34721 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
10:54, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34720 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
10:53, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34719 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
10:52, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34718 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
10:47, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34717 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
10:45, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34716 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
10:45, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34715 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
10:42, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34714 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
10:40, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34713 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
10:34, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34712 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
10:20, 1. december 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34711 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
14:11, 4. november 2014 Anja (pogovor | prispevki) je samodejno označil(-a) redakcijo 34300 strani Slovensko ljudsko gledališče Celje kot nadzorovano
(najnovejše | najstarejše) Prikazujem (novejših 50 | starejših 50) (20 | 50 | 100 | 250 | 500).
Vzpostavljeno iz »https://sigledal.org/geslo/Posebno:Dnevnik«
Pripomočki
Po wikiju
Glavna stran
Pozdrav
Zadnje spremembe
Podpora
Oglasna deska
Pomoč
Peskovnik
Stik z nami
Orodja
Posebna stran
Naročite e-novičnik
Naroči
Zadnje spremembe na portalu
© Tamara Matevc, Gregor Matevc in Samo M. Strelec 2007; Novi Zato. z dovoljenjem avtorjev 2008. | Stik: Sigledal | Nosilec portala: Novi ZATO., zanj Samo M. Strelec | Portal sofinancira Ministrstvo za kulturo | ISSN: 1855-9662 | Oblikovanje: Kontrastika | O piškotkih | Pravno obvestilo |
Zobni implantati ali zobni vsadki so na trgu poznani že kar nekaj časa. Veljajo za trajno in daleč najboljšo rešitev za manjkajoče zobe. So najbolj podobni naravnim zobem, ker se obnašajo tako kot oni. Vračajo pa vam prav vse oralne funkcije. Če se boste tudi vi kdaj v primeru manjkajočih zob odločili za vgradnjo tovrstnega vsadka, vam je zagotovljen vrnjeni nasmeh in samozaupanje. Tudi kakovost življenja pa tako bistveno boljša.
Titanovi vijaki, ki se jih vgradi v čeljustne kosti
Kaj so torej zobni implantati v praksi? To so praviloma vijaki iz titana, ki se jih vgradi v čeljustne kosti. Nadomeščajo pa izgubljeni zob. So torej prvovrstna rešitev pa tudi izdelek najbolj moderne dentalne tehnologije za osebe, ki nimajo enega ali več zob.
Pogoj da se zobni implantati uspešno vgradijo pa je seveda dovolj dober volumen kosti, prav tako zdrava ter kakovostna kost. Za bistveno še bolj natančno diagnozo kakovosti kosti in določitev položaja za vgradnjo zobnega vsadka pa se v zobozdravstvu uporablja sodobna rentgenska diagnostika.
Zakaj so torej zobni implantati
Zagotovo izguba zob še zdaleč ne predstavlja samo estetskega problema, temveč tudi precej bolj pomemben problem; to je zdravstveni problem. Če izgubite zobe, to pomeni, da pride tudi do izgube mehkega tkiva in čeljustne kosti. Dolgotrajna brezzobost pa seveda lahko kaj hitro povzroči najrazličnejše komplikacije in težave, kot so preobremenjenost ostalih zob, precej slab prenos žvečilnih sil, bolečine v ustih, glavobol ter podobno.
Z vgradnjo zobnih vsadkov se lahko torej rešitev vseh omenjenih težav, medtem ko zaradi posega ne bo prišlo do nikakršne poškodbe zob v okolici. Z ustrezno nego in dobro ustno higieno, lahko torej ravno zobni implantati predstavljajo trajno in daleč najboljšo rešitev. Povsem enako vam bodo svetovali tudi strokovnjaki na tem področju. Lep nasmeh, je še vedno veliko vreden in ti da veliko samozavesti.
…
Zobni implantati rešitev za manjkajoče zobe, zobje, zobni implantati, zobni vsadki
Kategorije
Akne
Analiza vode
Boleči spolni odnosi
Čiščenje odtoka
Citizen
Igre na srečo
Izola
Joga podloga
Kampiranje
Lanterna
Lasersko odstranjevanje dlak
Markize
Mercedes
Nakup nepremičnine
Omega 3
Pisala
Postelja
Semena
Serum za rast trepalnic
Sladice
Smrad v kopalnici
Tek na smučeh
Zobna higiena
Zobni implantati
Oznake
akne akne na obrazu akne vulgaris avtomobili boleči spolni odnosi dermatolog dlake dobra zobna higiena dobro čiščenje zob joga joga podloga kakovost vode lanena semena lasersko odstranjevanje dlak mercedes mercedes avtomobil mercedes benz najstniki nastanek aken odstranjevanje dlak odtoki pisanje preverjanje kakovosti vode pribor za analizo vode proge za tek na smučeh rešitev za manjkajoče zobe semena smučarski tek sneg spolni odnosi spolnost tedensko čiščenje odtoka težave v spolnosti trajno odstranjevanje dlak voda analiza vode vrste pisal zdrava semena zdravje zobje zobna higiena zobni implantati zobni vsadki čisti odtoki čisti zobje čiščenje odtoka |
Na šoli imamo organiziran učbeniški sklad za vse štiri letnike. Bodoči dijaki 1. letnikov se prijavijo za učbenike preko spletnega obrazca.
Novost: Vsi že vpisani dijaki na Gimnaziji Moste, bodo na dom prejeli položnice, kjer bo poleg morebitnega dolga, zaračunana tudi izposojevalnina. Za te dijake ni potrebna posebna prijava na učbeniški sklad. Izjema so le bodoči dijaki 1. letnika.
Seznami obveznih učbenikov in delovnih zvezkov pri posameznih predmetih. Na seznamih so posebej označeni učbeniki, ki so na voljo v učbeniškem skladu. Če je učbenik priporočen oz. neobvezen je to posebej označeno.
Delovne zvezke in ostala gradiva s seznama lahko dijaki naročijo pri ponudnikih https://www.dzs.si/ , https://www.emka.si/ , https://www.kopija-nova.si [1] . Pred nakupom delovnih zvezkov se posvetujte z učečim učiteljem.
Gimnazija Moste
Zaloška 49, 1000 Ljubljana
Tajništvo: 01 547 41 00
Zbornica: 01 547 41 13
Fax: 01 547 41 11
Davčna št.: 79887520
Matična št.: 5084138
www.gimoste.si
Piškotki
Za pravilno delovanje in namene izboljševanja spletne strani uporabljamo na njej piškotke. Več o piškotkih, ki jih uporabljamo na spletni strani si lahko preberete na naslovu: http://www.gimoste.si/gim/piskotki. |
Pogoj za pristop k izpitu je vsaj 80 % narejenih nalog pri vajah. V primeru upravičene odsotnosti lahko posamezno vajo opravljate naknadno.
Pisni izpit
Reševanje nalog z vaj.
Kolokvij
Pisali bomo dva kolokvija, s katerima lahko nadomestite pisni del izpita (v primeru, da iz obeh kolokvijev v povprečju dosežete vsaj 50 % točk in iz vsakega kolokvija vsaj 25 % točk). |
Matic je pionir na SunContract tržnici, ki pa je z aktivnim trgovanjem začel šele v tem letu. Z zadovoljstvom ugotavlja, da vsak mesec uspe na tržnici skleniti več ugodnih ponudb, s katerimi zniža račun za elektriko za več odstotkov. S tem pa si tudi zagotovi, da je njegova elektrika prihaja izključno iz obnovljivih virov.
Matic je uporabnik platforme od njenega uradnega začetka, aprila 2018. Tržnici se je pridružil kot pionir. Do nedavnega je tako imel izredno ugoden pionirski paket, ki po ceni nikakor ni bil primerljiv s tržnimi cenami elektrike, zato takrat ni imel potrebe po trgovanju na tržnici. S potekom paketa v začetku letošnjega leta pa je začel z aktivnejšim trgovanjem na tržnici, kjer vsak mesec najde ugodne ponudbe elektrike.
Trenutno ima sklenjen paket SONCE – DOM, kjer njegova pogodbena cena za enotno tarifo znaša 0,059 EUR/kWh. Cena je primerljiva z ostalimi ponudniki elektrike na trgu, ki pa v primeru SunContracta ni toliko pomembna, saj jo Matic redno znižuje s sklepanjem neposrednih dogovorov s proizvajalci na tržnici.
Na začetku trgovanja je uspel ceno elektrike znižati na približno 0,057 EUR/kWh. Z vsakim mesecem pa je pri trgovanju vedno bolj uspešen, tako je do danes uspel ceno elektrike na tržnici znižati v povprečju na 0,054 EUR/kWh. Z nakupi na tržnici je na začetku uspel pokriti okoli 50 do 70 odstotkov potreb po elektriki, a se tudi ta odstotek postopno povečuje. Za mesec maj je večino dogovorov že sklenil v naprej. Tržnica vam namreč omogoča, da dogovore sklepate sproti, za vsak mesec posebej, lahko pa “poklikate” ponudbe tudi za več mesecev v naprej. Sedaj je sklenil še storitev Skrbniški račun. Tako bo aktivnost na tržnici v njegovem imenu aktivno spremljal profesionalni trgovalec. Pričakuje, da bo z njegovo pomočjo uspel ceno na tržnici še dodatno znižati.
Registrirajte se na tržnico
V povprečju pri končnem mesečnem računu prihrani okoli 3 %. Mogoče se komu to ne zdi ravno dosti. A Maticu ni pomembna samo cena, temveč je pri izbiri ključen tudi vir, ki ga na tržnici prav tako lahko izbira. V prvi vrsti tako išče ponudbe proizvajalcev sončne energije. Tako lahko uporablja ta obnovljiv vir elektrike po ugodnih cenah, čeprav sam nima sončne elektrarne.
“Maticu pri nakupu na tržnici ni pomembna samo cena, temveč je pri izbiri ključen tudi vir, ki ga na tržnici prav tako lahko izbira. V prvi vrsti tako išče ponudbe proizvajalcev sončne energije.”
Matica smo povprašali, kako se sam loteva sklepanja poslov na tržnici, da vsak mesec najde ugodnejšo ceno. Mogoče bodo njegovi nasveti pri trgovanju pomagali tudi vam.
Ali že od vsega začetka aktivno spremljaš dogajanje na tržnici?
Matic: Dogajanje na tržnici spremljam že od njene vzpostavitve. Sprva sem kot pionir imel zelo nizko pogodbeno ceno, zato se nisem odločil trgovat. Kasneje, ko je ugodnost potekla, pa sem vsak mesec na tržnici dosegel nižjo ceno. Včasih sem z nakupom na tržnici pokril le določen procent potreb po elektriki, sedaj mi to uspe tudi že za cel mesec.
Kaj je bil zate največji izziv ob začetku uporabe tržnice?
Matic: Trgovanje je zelo preprosto, pa vendar sem na začetku, preden sem dojel vse funkcije aplikacije, potreboval nekaj časa. Sedaj lahko trgovanje za cel mesec opravim v nekaj klikih.
Oglejte si video navodila za sklepanje poslov na tržnici.
Kako se lotevaš aktivnosti na tržnici? Kako najdeš ugodne ponudbe na tržnici?
Matic: Najprej sem za prihodnje mesece nastavil svojo ceno med povpraševanji. Če nihče do začetka meseca moje ponudbe, ki je bila res nizka, ni sprejel, sem izbral najugodnejše ponudbe med ponudniki. Prioriteto je imela sončna energija, kadar pa ni bilo dovolj ponudb sončne energije, ki bi bile nižje od moje pogodbene cene, sem izbral tudi med drugimi viri energije.
Ali dogovore sklepaš sproti ali tudi za dlje časa v naprej?
Matic: Najprej poskusim skleniti dogovore za več mesecev v naprej. Če s povpraševanjem nisem uspešen, pa potem to uredim sproti.
Na kaj si pozoren, ko sklepaš dogovore? Vir, pokritost, samo cena?
Matic: V prvi vrsti sta mi pomembna vir in pokritost – koliko potreb bom s posameznim dogovorom zadovoljil. Če zmanjka ugodnih ponudb sončne energije pa izbiram tudi med ostalimi ponudniki.
Ocenjuješ, da cene na tržnici veliko variirajo iz meseca v mesec? Si imel kdaj občutek, da si kateri mesece težje našel ugodnejšo ponudbo?
Matic: Cene seveda variirajo, saj je to trg. Ali so razlike velike pa je relativno. Vedno sem našel dovolj ponudb, da sem zapolnil 100% potreb. Ni pa vedno bilo to možno samo s sončno energijo. V mesecih z manj sonca ni dovolj ponudnikov, ki bi bili pripravljeni viške prodati, saj jih lahko sami porabijo znotraj leta.
Kaj bi sam na splošno svetoval ostalim uporabnikom platforme – kako spremljati aktivnosti na tržnici, da bodo tudi sami deležni ugodnih ponudb?
Matic: Sam nisem beležil dni v tednu ali ur v dnevu, kdaj sem dostopal do tržnice. Pravzaprav sem to urejal, kadar sem se spomnil in imel čas. Kljub temu sem imel vedno možnost skleniti ugodnejši dogovor od moje pogodbene cene. Verjetno pa bi za še ugodnejše ponudbe moral večkrat preveriti ponudbo. Ravno iz tega razloga, ker nimam časa pogosteje iskati ponudb na tržnici, sem se odločil za storitev Skrbniškega računa. Tako bo s tem mesecem trgovanje na tržnici zame opravlja profesionalni trgovalec.
“Sam nisem beležil dni v tednu ali ur v dnevu, kdaj sem dostopal do tržnice. Pravzaprav sem to urejal, kadar sem se spomnil in imel čas. Kljub temu sem imel vedno možnost skleniti ugodnejši dogovor od moje pogodbene cene.”
Da lahko začnete trgovati z elektriko na tržnici mora porabnik najprej skleniti pogodbo o odkupu oziroma dobavi elektrike s podjetjem SONCE energija, ekskluzivnim partnerjem SunContract tržnice v Sloveniji. Gre za klasičen postopek menjave dobavitelja kot pri drugih dobaviteljih. S podpisom pogodbe sprejmejo osnovno ceno elektrike, ki pa niti ni toliko pomembna, saj jo lahko nato sami znižujejo s sklepanjem neposrednih dogovorov s proizvajalci na tržnici.
Preverite trenutno aktualne cene paketov električne energije.
Registrirajte se na tržnico
Poznate proizvajalca električne energije in bi želeli kupovati elektriko neposredno od njega?
Povabite ga na platformo in se z njim dogovorite za ceno, ki je lahko nižja od tržne. Proizvajalec pa bo še vedno imel dobiček, saj bo elektriko lahko prodal brez posrednikov. Dodatno izkoristita še naš nagradni program – Povabi prijatelja na SunContract platformo – in oba bosta prejela še dodatno nagrado.
Izberite Suncontract
Spremljajte nas preko naših družbenih kanalov
Novosti
Energetska tržnica SunContract podpira samooskrbne skupnosti
SunContract je edina energetska platforma v Sloveniji, ki podpira samooskrbne skupnosti.
V Radečah priklopili prvo samooskrbno mestno jedro v Sloveniji
Občina Radeče in podjetje SONCE energija sta se dogovorili pri uporabi strešnih površin ZD Radeče za zeleni dogovor in prehod v brezogljično mesto.
Sobivanje kmetijstva in energetike: prihodnost je v agrovoltaiki
Agrovoltaika prinaša odlično simbiozo med kmetijstvom in energetiko.
Še ne prejemate naših obvestil?
Pridobite takojšni dostop do pomembnih spoznanj in znanja o trgu ter prevzemite kontrolo nad vašim lokalnim energetskim trgom.
E-mail naslov*
Naroči se
Poslovni odjem Poslovna proizvodnja Energetska samooskrba Gospodinjstva
FAQ Kontakt Provizije Dnevna vrednost žetona
Krovni dokument (Whitepaper)
Energetska tržnica, ki s pomočjo tehnologije veriženja podatkovnih blokov, ustvarja nov decentraliziran model trgovanja z električno energijo.
Prenesi
© 2020, SunContract
Politika zasebnosti Splošni pogoji
oval-bottom
Na našem spletnem mestu uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najbolj ustrezno izkušnjo, tako da si zapomnimo vaše nastavitve in ponovne obiske. S klikom na "Sprejmi" se strinjate z uporabo VSEH piškotkov. Za urejanje kliknite »Nastavitve«.
.
Nastavitve piškotkovSprejmiZavrni vse
Upravljanje soglasja
Close
Pregled zasebnosti
To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med brskanjem po spletnem mestu. Od teh se piškotki, ki so kategorizirani kot potrebni, shranijo v vaš brskalnik, saj so bistveni za delovanje osnovnih funkcij spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb, ki nam pomagajo analizirati in razumeti, kako uporabljate to spletno mesto. Ti piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Imate tudi možnost, da zavrnete te piškotke. Toda zavrnitev nekaterih od teh piškotkov lahko vpliva na vašo izkušnjo brskanja.Politiko piškotkov si lahko ogledate na spodnji povezavi link.
Oglaševanje
Oglaševanje
Oglaševalski piškotki se uporabljajo za zagotavljanje ustreznih oglasov in marketinških akcij obiskovalcem. Ti piškotki sledijo obiskovalcem na spletnih mestih in zbirajo informacije za zagotavljanje prilagojenih oglasov
Analitika
Analitika
Analitični piškotki se uporabljajo za razumevanje interakcije obiskovalcev s spletno stranjo. Ti piškotki pomagajo zagotoviti informacije o meritvah, kot so število obiskovalcev, stopnja obiskov ene strani, vir prometa itd.
Funkcijski
Funkcijski
Funkcionalni piškotki pomagajo izvajati določene funkcije, kot je deljenje vsebine spletnega mesta na platformah družbenih medijev, zbiranje povratnih informacij in druge funkcije tretjih oseb.
Nujni
Nujni
Nujni piškotki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani. Ta kategorija vključuje samo piškotke, ki zagotavljajo osnovne funkcionalnosti in varnostne funkcije spletnega mesta. Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov. Onemogočanje te funkcije lahko povzroči težave z uporabo spletne strani.
Ne-nujni
Ne-nujni
Vsi piškotki, ki morda niso posebej potrebni za delovanje spletnega mesta in se uporabljajo posebej za zbiranje osebnih podatkov uporabnikov prek analitike, oglasov in druge vdelane vsebine, so označeni kot nepotrebni piškotki. Pred uporabo teh piškotkov na vaši spletni strani je obvezno pridobiti soglasje uporabnika.
Ostali
Ostali
Ostali nekategorizirani piškotki so tisti, ki se analizirajo in še niso razvrščeni v kategorijo.
Učinkovitost
Učinkovitost
Piškotki učinkovitosti se uporabljajo za razumevanje in analizo ključnih indeksov uspešnosti spletnega mesta, kar pomaga pri zagotavljanju boljše uporabniške izkušnje za obiskovalce. |
TRAFIMET TIG gorilniki so izdelani po najnovejši tehnologiji. Zračno hlajeni gorilniki so v območju 110A-180A. Vodno hlajeni od 140A do 320A. Prilagodljivi so vsem tipom varilnih aparatov. Razpoložljive dolžine 4 in 8m. Na voljo so tudi potrošni deli za vse gorilnike
Vsi gorilniki TIG SQS.
TEHNIČNE LASTNOSTI
Zračno hlajen
250A DC@ 100%
220A DC@ 100%
Dolžine 4 in 8 m
O podjetju
SQS d.o.o. je mlado rastoče podjetje z bogatimi izkušnjami na področju varilnih tehnologij, industrijskega odsesovanja in ostale opreme za industrijo. |
Pametni telefoni nas danes spremljajo na praktično vsakem koraku. Tako je mogoče tudi v restavracijah opaziti, da se vse več ljudi precej bolj posveča svojemu telefonu kot sogovornikom za mizo. Tovrstni prizori so lahko še posebej vznemirjajoči, ko gre za družine z (majhnimi) otroki. V britanski restavraciji z italijansko hrano Frankie and Benny’s so se zato odločili, da poskušajo nekaj spremeniti. Domislili so se zelo zanimive akcije, ki je namenjena prav temu, da bi družine vsaj v času obrokov preživele nekaj kakovostnega skupnega časa …
- Oglas -
Starši bolj uživajo v družbi pametnega telefona kot lastnih otrok?
Številne raziskave kažejo, da ima vseprisotnost pametnih telefonov precej negativnih vplivov na zdravje. Ljudje na primer posvečajo manj prostega časa športni aktivnosti, modra svetloba, ki jo oddajajo tehnološke naprave, je kriva za porast težav s spanjem, vse več je težav z vidom itn. Po drugi strani pa tehnologija vpliva tudi na duševno zdravje prebivalstva.
Zaradi pomanjkanja pristnih medčloveških stikov je vse več osamljenosti, razpoloženjskih motenj ipd. Pri tem je treba poudariti, da so zgledi staršev pogosto tisti, ki imajo izjemno velik vpliv na otroke. Poleg vseh naštetih težav so vodilne pri restavraciji Frankie and Benny’s k domiselni akciji spodbudili tudi rezultati ankete, v kateri je kar 70 odstotkov otrok odgovorilo, da imajo občutek, da njihovi starši precej bolj uživajo med uporabo telefona kot ob preživljanju časa z njimi.
Pri omenjeni restavraciji so se tako odločili, da bodo v obdobju med 29. novembrom in 7. decembrom nagradili vse družine, ki bodo telefone pustile pri vhodu. Za nagrado bodo otroci jedli povsem brezplačno.
Začasna akcija, ki pa se bo morda razvila v stalno
- Oglas -
Družine seveda ne bodo prisiljene k temu, da se med obrokom odpovedo svojim pametnim telefonom, ampak bodo imele povsem svobodne roke pri odločitvi. Predstavniki restavracije Frankie and Benny’s so dejali, da se bodo na podlagi odzivov gostov odločili, ali je smiselno podaljšati akcijo.
Njihov glavni namen je sicer ta, da pomagajo pri tem, da se odtujene družine ponovno zbližajo in začnejo uživati v času, ki ga preživijo skupaj. Gre torej za nekakšen začasni izlet v preteklost, ko je preganjanje dolgčasa zahtevalo precej več izvirnosti kot danes.
Tags
restavracija
DELITE NAPREJ:
Facebook
Twitter
Email
Prejšnji članekPrevidno: Umetna barvila v hrani!
Naslednji članekKaj nam lahko hitro pomaga pri zaprtju?
NAJNOVEJŠE
Paradižnikova juha s krompirjem
Zelenjavni golaž s čičeriko in krompirjem
Mini pice z bučo in čebulo
Domači pirin kruh s semeni
Čudežna Maca: Naravni afrodiziak, ki krepi celo telo
Gospa, vi pa ste res dobro videti! Dihate kisik pod tlakom?
Odprite vrata do božanskega partnerstva
©bodieko.si, Vse pravice pridržane.
Facebook
Instagram
Soundcloud
Twitter
Youtube
Uredništvo / O nas
Oglaševanje
Zaposlitev
O piškotkih
Sitemap
Splošni pogoji
Splošni pogoji za naročniška razmerja
Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve . |
Mnogim tečaj nemščine pomeni odskočno desko za uspeh v poslu ali pogoj za študij v tujini. Nemčija je država z največ prebivalci v Evropski uniji. Kot materni ali prvi tuji jezik nemščino uporablja približno 130 milijonov ljudi. Je tudi ena od vodilnih gospodarskih sil v svetu. Zaradi svoje zgodovinske, kulturne in naravne dediščine je priljubljena destinacija tudi za turiste. Zato ni čudno, da se vse več ljudi odloča za tečaj nemškega jezika. Kateri tečaj nemščine boste izbrali, pa je odvisno od vaših potreb in želja.
Spregovorite samozavestno in suvereno
Prav na vseh Lingulinih tečajih je poudarek na pogovoru, razlikujejo pa se po vsebini in zahtevnostnih stopnjah. Ne začnemo s slovnico in pravili, temveč želimo od prve ure dalje prebuditi govorca v vas. Na tečaju nemščine se boste tako med drugim naučili sporazumevanja v vsakdanjih situacijah. To so npr. predstavljanje in osnovne vljudnostne fraze. Tistim, ki več potujete, pa bodo prav prišli praktični pogovori v hotelu, na letališču, v trgovini …
Vselej pa tečajniki govorijo kar 80 % časa. Le tako vam lahko zagotovimo, da se boste znebili strahu pred nemščino. Končno boste spregovorili samozavestno in suvereno.
Kateri tečaj nemščine vam najbolj ustreza?
V Linguli lahko izbirate med različnimi programi nemščine, kjer napredujete od osnovnega nivoja do ravni maternega govorca.
Tečaj splošne nemščine: sporazumevanje v najpogostejših življenjskih situacijah za tiste, ki se nemško še niso učili. Primeren je tudi, če ste se nemško učili že pred časom in ste večino pozabili.
Izberite tečaj nemščine – konverzacija: veliko pogovarjanja, širjenje besedišča … V ospredju sta pogovor v najpogostejših življenjskih situacijah. Prav tako tečaj nemškega jezika na višjih ravneh izvajajo naravni govorci nemščine.
Priljubljena poslovna nemščina: razširite »poslovni« besedni zaklad in usvojite najpomembnejše veščine poslovnega komuniciranja. Nemščina je pomembna v poslovnem svetu, zato je napredno znanje zaželeno že v skoraj vseh podjetjih.
Pripravljalni tečaj za mednarodne izpite: podrobneje spoznate vsebino izpita. Tečajniki se najpogosteje odločajo za izpit Goethe-Zertifikat B2 ali Goethe-Zertifikat C1.
Specializirane delavnice in tečaji: natrenirate izključno vnaprej izbrane govorne situacije.
E-učenje – ko ni časa za tečaj v živo: e-učenje nemščine je idealna rešitev. Omogoča namreč učenje jezikov tudi tedaj, ko zaradi obveznosti in nepredvidljivih urnikov ne moremo na tečaj v vnaprej določenem času.
Tečaj nemškega jezika za otroke in dijake
Nemščina je lahko trd oreh, a le, če se učenja lotite na napačen način. Z učenjem spreganja in sklanjanja na pamet boste le počasi napredovali. Poleg tega se vam tako učenje lahko zameri. Pravi ključ do napredka je v tem, da na zabaven in sproščen način prek pogovora spoznate ne le nemški jezik, temveč tudi nemško kulturo. Slednje pa je izjemnega pomena tudi takrat, ko se nemščino začnejo učiti otroci.
Najmlajši: Nemščina za predšolske otroke: prek pravljic, igre in prijetnih aktivnosti otroci vzljubijo nemščino.
Izberite Nemščina za osnovnošolce po govorni metodi Lingula Kids: z zanimivimi vsebinami spodbudimo otroško radovednost in motivacijo za učenje tega jezika.
Priljubljena nemščina za dijake: v redni šoli manjka pogovora in to dijaki nadoknadijo na tečaju v Linguli. Enkrat na teden, nemščina prek pogovora, pomoč pri konkretnih težavah, s katerimi se dijaki srečujejo v šoli. Rezultat ob koncu leta je boljša ocena, večja motivacija za učenje in odkritje, da je nemščina prav fajn 🙂
Nemščina – priprava na maturo: za dober rezultat na maturi sta potrebna odlično znanje nemščine in samozavest. Ker pa se ju ne da usvojiti čez noč, je pravočasna priprava na maturo zlata vredna.
Naj bo vaš čas dobro izkoriščen
Ponudbe za tečaj nemščine je veliko, zato izberite jezikovno šolo, kjer boste glavni govorec vi. Zagotovo si ne želite poslušanja o nemščini, učenja slovnične teorije, reševanja pisnih vaj na tečaju …
V Linguli vam z izvirno govorno metodo Lingula – Your Licence to Speak™ jamčimo, da boste hitro pridobili samozavest pri pogovoru v tujem jeziku. Lingulini izkušeni učitelji so zagnani in strokovni ter pripravijo intenziven pouk. Predvsem pa vas znajo spodbuditi h govoru. Kmalu boste tudi sami opazili, da vložen trud prinaša dober rezultat in da postajate suveren govorec.
Izjemno prilagodljivo učno okolje
Če vam je nemški jezik izziv in bi radi osvežili in nadgradili svoje znanje, je zagotovo najboljša izbira tečaj nemščine. V jezikovni šoli Lingula pa vam omogočamo številne možnosti, kako izboljšati svoje znanje. Zaradi velikega povpraševanja imajo tečajniki široko izbiro terminov tako v dopoldanskih, popoldanskih kot tudi večernih urah. Prav tako lahko izbirate med različnimi ravnmi in načini izvajanja tečajev – v živo, iz oči v oči ali na daljavo, torej v udobju lastnega doma.
Individualni tečaj nemščine
Tečajniki lahko izbirajo med skupinskimi ali individualnimi tečaji. Vam bolj leži govorno izražanje, mogoče pisno ali bralno razumevanje? Razumete nemškega sogovorca, vendar ne najdete pravih besed, ko mu želite odgovoriti?
Na individualnem tečaju se bomo z izbiro tečajnih vsebin povsem prilagodili vašim potrebam. Tako vam omogočimo najhitrejšo pot do odličnega znanja nemščine.
Največja prednost je popolna prilagodljivost tečajniku, saj je začetek mogoč kadarkoli, po dogovoru.
Tudi termin tečaja prilagodimo željam udeleženca.
Program pripravimo po meri in ga prilagajamo potrebam udeleženca.
Izberite tečaj nemščine v podjetju
Poleg začetnih in nadaljevalnih tečajev v Linguli organiziramo tudi poslovne tečaje. Tu se posvetimo predvsem strokovnemu besedišču in poslovnemu sporazumevanju. Z Lingulo se tako naučite tujega jezika, ki ga potrebujete pri delu. Razumemo posel in potrebe naših strank. Zato programi za podjetja omogočajo obvladovanje jezika za konkretne situacije. Teme so zanimive. Naučite se, kako:
pravilno napišemo poslovni dopis ali e-sporočilo.
Učinkovito pripravimo poslovno predstavitev.
Vodimo poslovni sestanek v nemščini.
Se sproščeno pogovarjamo na poslovnem kosilu.
Spoznali pa boste tudi, katere so najpogostejše napake v poslovni nemščini, da se jim boste lahko sami v prihodnje izognili.
Usposobljeni učitelji, ki znajo motivirati
Da boste nemščino usvojili hitro in učinkovito, bodo poskrbeli odlični Lingulini učitelji. Nikoli vam ne pustijo spati in za vsako učno uro pripravijo zanimive teme. S pomočjo usposobljenih profesorjev, ki znajo motivirati, boste zagotovo prebudili govorca v sebi.
Lingula se lahko pohvali z več kot 15 tisoč zadovoljnimi tečajniki. Vsi so si s pomočjo uigrane ekipe učiteljev že uspešno razvezali jezik. Zato nikar ne oklevajte, temveč se tudi sami podajte na pot do večjezičnosti.
Svetovalni pogovor za pravi tečaj nemščine
Če ste še vedno v dvomu glede svojega znanja in ne veste, kako bi izbrali pravi tečaj nemščine, vas vabimo na brezplačen umestitveni pogovor. Pogovorili se boste z učiteljico nemščine, si ogledali učno gradivo in se seznanili z načinom poučevanja. Glede na vaše znanje, želje in jezikovni cilj nato po pogovoru skupaj izberemo najustreznejši program in urnik tečaja.
Če se nemško še niste učili, svetovalni pogovor ni potreben, prava izbira bo začetni tečaj nemščine.
Začetni tečaji nemščine
Nadaljevalni tečaj nemščine
Tečaj konverzacije
Poslovna nemščina
Mednarodni izpiti
Tečaj nemščine iz udobja kavča
Kako dobra je vaša nemščina?
on-line test nemščine, splošni jezik
pridruži se nam
Ugodnosti ob vpisu na jezikovni tečaj
Kategorije
Jezikovna šola
Jezikovni tečaji
Prevajalska agencija
E-učenje
Izgubljeni turist nima pojma
Pošljite mi ponudbo
* Obvezna polja.
Ime:*
E-naslov:*
Želeni jezik:
Želje (program, urnik):
Želim prejemati e-časopis:*
DA NE
CAPTCHA koda.*
© Lingula, jezikovni center, d.o.o., Ameriška ulica 13, dvorana A, ob vhodu 8, 1000 Ljubljana 01 541 00 33 | 040 544 544
↑
×
Piškotki
Spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih izboljšuje vašo uporabniško izkušnjo, spremlja statistiko obiska in omogoča uporabo vtičnikov družabnih medijev. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja izberite opcijo "ne strinjam se". |
Ta Politika piškotkov pojasnjuje, kaj so piškotki in kako jih uporabljamo, vrste piškotkov, ki jih uporabljamo, tj. Podatke, ki jih zbiramo z uporabo piškotkov in kako se ti podatki uporabljajo, ter kako nadzirati nastavitve piškotkov. Za dodatne informacije o tem, kako uporabljamo, hranimo in varujemo vaše osebne podatke, glejte našo politiko zasebnosti. Svojo privolitev iz izjave o piškotkih na naši spletni strani lahko kadar koli spremenite ali umaknete. Več o tem, kdo smo, kako se lahko obrnete na nas in kako obdelujemo osebne podatke v naši politiki zasebnosti. Vaše soglasje velja za naslednje domene: hisafrankoshop.com [user_consent_state] [cookie_settings margin=”0px 5px 5px 0px”]
Kaj so piškotki?
Piškotki so majhne besedilne datoteke, ki se uporabljajo za shranjevanje majhnih kosov informacij. Shranijo se v vašo napravo, ko je spletno mesto naloženo v brskalnik. Ti piškotki nam pomagajo, da spletno mesto deluje pravilno, ga naredimo varnejšega, zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo ter razumemo, kako deluje spletno mesto, ter analiziramo, kaj deluje in kje ga je treba izboljšati.
Kako uporabljamo piškotke?
Kot večina spletnih storitev tudi naše spletno mesto uporablja piškotke prve in tretje osebe za več namenov. Lastni piškotki so večinoma potrebni za pravilno delovanje spletnega mesta in ne zbirajo nobenih vaših osebnih podatkov. Piškotki tretjih oseb, ki se uporabljajo na naši spletni strani, so namenjeni predvsem razumevanju delovanja spletne strani, interakciji z našo spletno stranjo, varovanju naših storitev, zagotavljanju oglasov, ki so za vas pomembni, in vam skupaj zagotavljajo boljšega in izboljšanega uporabnika izkušnje in pomagajte pospešiti prihodnje interakcije z našo spletno stranjo.
Kakšne tipe piškotkov uporabljamo?
Bistveni: Nekateri piškotki so bistveni, če želite doživeti polno funkcionalnost našega spletnega mesta. Omogočajo nam vzdrževanje uporabniških sej in preprečevanje kakršnih koli varnostnih groženj. Ne zbirajo in ne hranijo nobenih osebnih podatkov. Ti piškotki vam na primer omogočajo, da se prijavite v svoj račun in dodate izdelke v košarico ter varno odjavite.Funkcionalni: To so piškotki, ki pomagajo nekaterim nebistvenim funkcijam na naši spletni strani. Te funkcije vključujejo vdelavo vsebine, kot so videoposnetki, ali skupno rabo vsebine spletnega mesta na platformah družbenih medijev.Nastavitveni: Ti piškotki nam pomagajo shraniti vaše nastavitve in nastavitve brskanja, kot so jezikovne nastavitve, da boste imeli boljše in učinkovitejše izkušnje pri prihodnjih obiskih spletnega mesta. Spodnji seznam podrobno opisuje piškotke, ki se uporabljajo na naši spletni strani. [cookie_audit]
Kako lahko nadziram nastavitve piškotkov?
Če se pozneje med sejo brskanja odločite spremeniti svoje nastavitve, lahko na zaslonu kliknete zavihek »Manage consent«. To bo znova prikazalo obvestilo o soglasju, ki vam omogoča, da spremenite svoje nastavitve ali v celoti umaknete privolitev. Poleg tega različni brskalniki ponujajo različne načine blokiranja in brisanja piškotkov, ki jih uporabljajo spletna mesta. Nastavitve brskalnika lahko spremenite tako, da piškotke blokirate/izbrišete. Če želite izvedeti več o upravljanju in brisanju piškotkov, obiščite wikipedia.org, www.allaboutcookies.org.
LINKS
Shop
Contact
About us
ADDRESS
Staro selo 1
5222 Kobarid
Slovenia
CONTACT
+386 (0)5 389 41 20
shop@hisafranko.com
The investment is co-financed by the Republic of Slovenia and the European Union from the European Regional Development Fund. The co-financing of the online store and mobile application was obtained through the Digital Marketing Voucher.
This site is protected by reCAPTCHA and the Google Privacy Policy and Terms of Service apply.
Hiša Franko, d.o.o. © 2022 / All rights reserved. / General Terms and Conditions / Privacy Policy / Cookies |
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, dr. Mateje Škabar kot članice senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-156/18; Gradnja krožišča za GTC Škocjan v Dobruški vasi na R2-418/1202 Dobruška vas-Šentjernej v km 0,271«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d. d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana, dne 23. 10. 2019
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-424/2018/24 412 z dne 21. 8. 2019.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 22.537,09 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 1. 2. 2019 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN000546/2019-B01. Dne 22. 8. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« (dokument št. 43001-424/2018/24 412 z dne 21. 8. 2019), iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil skupnima ponudnikoma GAAL gradnje, d. o. o., Sela 1, Podčetrtek, in Komunala Slovenske Gorice, d. o. o., Kidričeva ulica 26, Lenart v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 3. 9. 2019, vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik ravnal protipravno, ko je ugotovil dopustnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita naslednje pomanjkljivosti:
- Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval izkazovanje uspešno izvedenih referenčnih poslov, in sicer gradnjo krožišča na javni cesti vključno z asfalterskimi deli, rekonstrukcijo ali ureditev ceste širine minimalno 5,50 m v vrednosti vsaj 500.000,00 EUR in gradnjo cestne razsvetljave na javni cesti v vrednosti vsaj 20.000,00 EUR. Vodilni partner v ponudbi izbranega ponudnika GAAL, d. o. o., je predložil dve referenci, rekonstrukcija lokalne ceste Virštajn – Loka pri Žusmu in ureditev R3-703/4104, ured. Sv. Ana, pri čemer nobena ne izpolnjuje naročnikovih zahtev. V zvezi z referenco »Rekonstrukcija lokalne ceste Virštajn – Loka pri Žusmu« vlagatelj navaja, da ne drži, da bi širina cestišča znašala 5,50 m. Izbrani ponudnik je kot dokaz predložil karakteristični prečni profil iz območja, kjer je bila opravljena tudi sanacija plazov oz. ovinek, pri čemer je razvidno le, da je širina cestišča v tem delu 4 m, ni pa razvidno, da bi bile bankine široke po 0,75 m. Vlagatelj je pridobil prečni profil cestišča na istem projektu, iz katerega je razvidno, da je širina cestišča 3,50 m, širina bankine na vsaki strani pa 0,50 m, skupaj torej 4,50 m. To naj bi bilo razvidno tudi iz končne situacije. Partner izbranega ponudnika Komunala Slovenske gorice, d. o. o., je referenčno zahtevo izkazoval z referenco »URED R2-436/1326 ZG: KUNGOTA: GRADBENA DELA 1. ETAPA: OD Km 5+742 do Km 6+540«. Iz obrazca sicer izhaja, da je širina cesta znašala 6,50 m, vendar tega ne potrjuje referenčno potrdilo, prav tako pa ni izkazana referenčna vrednost.
- Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da lahko dela, za katera je zahtevana referenca, prevzame le gospodarski subjekt, ki to referenco izkaže in ima ob oddaji ponudbe zagotovljene vse potrebne zmogljivosti za izvedbo. Dela, za katera je treba predložiti referenco, torej gradnjo krožišča, rekonstrukcijo ceste, gradnjo cestne razsvetljave, lahko tako prevzame le tisti partner oz. podizvajalec, ki takšno referenco izkaže. Ker je referenco za krožišče predložil partner izbranega ponudnika Komunala Slovenske gorice, d. o. o., bi moral dela v povezavi z izgradnjo krožišča tudi sam prevzeti, česar pa ni storil. Iz obrazca »Podatki o gospodarskem subjektu« izhaja, da partner prevzema dela »voziščne konstrukcije« in »asfaltiranje« v vrednosti 325.248,00 EUR, iz skupne rekapitulacije pa izhaja, da znaša vrednost krožnega križišča 586.432,60 EUR. Tudi vodilni partner potrjuje, da bo prevzel dela na krožnem križišču, in sicer preddela, zemeljska dela, odvodnjavanje, prometno opremo in tuje storitve. Jasno je, da mora referenco izkazati subjekt, ki bo dela tudi dejansko izvajal, saj si reference ni mogoče sposoditi, zatrjuje vlagatelj.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 12. 9. 2019 opredelil do revizijskih navedb vlagatelja. V vlogi navaja, da je referenca »Rekonstrukcija lokalne ceste Virštajn – Loka pri Žusmu« razdeljena na odsek I in odsek II, pri čemer se je na odseku I izvedla rekonstrukcija ceste s širino asfalta 4 m in širino bankin 2 x 0,75 m, kar izhaja iz dokumentacije. Ker je vrednost teh del na odseku I presegala 500.000,00 EUR, je referenca po mnenju izbranega ponudnika ustrezna. Prav tako je po mnenju izbranega ponudnika ustrezna referenca »URED R2-436/1326 ZG: KUNGOTA: GRADBENA DELA 1. ETAPA: OD Km 5+742 do Km 6+540«, saj je širina ceste znašala 6,5 m, vrednost del pa je prav tako presegala 500.000,00 EUR, pri čemer je bil naročnik te reference isti kot v predmetnem postopku. Ker ni res, da vodilni partner v ponudbi izbranega ponudnika ni dokazal referenčne sposobnosti, izbrani ponudnik meni, da so brezpredmetna tudi navajanja vlagatelja, ki se nanašajo na delitev del med partnerjema.
Naročnik je s sklepom z dne 24. 9. 2019 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne očitke glede ponudbe izbranega ponudnika:
- Izbrani ponudnik je obrazložil, da je uspešno zgradil projekt »Rekonstrukcija lokalne ceste Virštajn – Loka pri Žusmu«, hkrati pa je pojasnil tudi širino ceste in predložil dokumentacijo, iz katere izhaja, da je širina vozišča 4 m, širina bankin na vsaki strani pa 0,75 m. kar ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je svoje navedbe dokazoval z lastnimi meritvami na terenu in fotografijami, ki so prikazane subjektivno in zavajajoče, saj je posnel bolj zaraščen del ceste in je tako poskušal osporavati podatke iz uradnih in verodostojnih listin. Naročnik nima pristojnosti za izvajanje meritev na terenu, temveč je dolžan navedbe ponudnika preveriti z vpogledom v listine, ki izkazujejo navedbe v ponudbi. Tudi glede vrednosti reference »Rekonstrukcija lokalne ceste Virštajn – Loka pri Žusmu« je izbrani ponudnik predložil listine, iz katerih je razvidno, da je bila končna vrednost izvedenih del 828.791,57 EUR brez DDV. Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da bi moral upoštevati le rekonstrukcijska dela in le temu ustrezne zneske, saj to ni bilo določeno v razpisni dokumentaciji, kjer je bilo zapisano, da se kot ustrezno referenčno delo šteje tako rekonstrukcija kot tudi ureditev ceste. V zvezi z referenco »URED R2-436/1326 ZG: KUNGOTA: GRADBENA DELA 1. ETAPA: OD Km 5+742 do Km 6+540«, ki jo je predložil partner v ponudbi izbranega ponudnika, naročnik navaja, da je bil sam njen naročnik in da je ta isti referenčni posel potrdil pri vodji del, navedbe pa je preveril tudi v lastnem arhivu in ugotovil ustreznost reference.
- Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval izkazovanje gradnje krožišča na javni cesti vključno z asfalterskimi deli, in sicer na način, da je lahko to referenco izkazal katerikoli partner v skupni ponudbi, bodisi sam bodisi s sodelovanjem drugih gospodarskih subjektov. Bistven poudarek je v tem, da je ponudnik moral izkazati gradnjo krožišča v povezavi z asfalterskimi deli. Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika je naročnik ugotovil, da gradnjo krožišča vključno z asfalterskimi deli prevzema partner Komunala Slovenske gorice, d. o. o., ki je za izpolnjevanje referenčne zahteve predložil ustrezno referenco »URED R2-436/1326 ZG: KUNGOTA: GRADBENA DELA 1. ETAPA: OD Km 5+742 do Km 6+540« ter nominiral ustreznega vodjo del. Izbrani ponudnik zato izpolnjuje tako referenčno zahtevo kot tudi zahtevo iz točke 4.2 Navodil za pripravo ponudbe, ki določa, da lahko dela, za katera je zahtevana referenca, prevzame le gospodarski subjekt, ki to referenco izkaže in ima ob oddaji ponudbe zagotovljene vse potrebne zmogljivosti za izvedbo. Vlagatelj je spregledal, da je bila referenčna zahteva iz alineje a) točke 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe povezana z gradnjo krožišča vključno z asfalterskimi deli, ki jih je v ponudbi prevzel partner Komunala Slovenske gorice, d. o. o., zato so tudi brezpredmetne trditve, kolikšen vrednostni del prevzema vodilni partner in kolikšnega partner. Naročnik ob tem poudarja, da ne gre za prenašanje referenc in da je bil njegov izključni namen glede izpolnjevanja referenc pri gradnji krožišča doseči, da ponudnik izkaže sposobnost organizacije izvedbe tovrstnih del predvsem iz naslova načrtovanja in realizacije faznosti del in s tem povezanim postavljanjem zapor ter označitvijo obvozov v primeru popolnih zapor posameznih krakov krožišča. Izvedba del pri gradnji krožišča bo potekala v zahtevnejših okoliščinah predvsem iz naslova zagotavljanja pretočnosti prometa na obstoječi regionalni cesti, kar pomeni fazno gradnjo med prometom. Naročnik navaja še, da je v zvezi z delitvijo del tudi v vlagateljevi ponudbi identična situacija, kar pomeni, da je tudi vlagatelj razumel določbe razpisne dokumentacije na enak način.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 27. 9. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 1. 10. 2019 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.
Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je izbranemu ponudniku na podlagi predloženih referenc »Rekonstrukcija lokalne ceste Virštajn – Loka pri Žusmu« in »URED R2-436/1326 ZG: KUNGOTA: GRADBENA DELA 1. ETAPA: OD Km 5+742 do Km 6+540« priznal tehnično in strokovno sposobnost za izvedbo predmetnega naročila.
Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, če ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3). V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v razpisni dokumentaciji, da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, in da ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila ta določena.
Naročnik lahko gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).
Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katera je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo gradenj, storitev ali inštalacijskih del oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), ter izjavo o orodju, obratu ali tehnični opremi, ki je izvajalcu storitev ali gradenj na voljo za izvedbo javnega naročila (točka i) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).
Kot je Državna revizijska komisija že večkrat (prim. npr. zadeve št. 018-231/2013, št. 018-402/2013, št. 018-179/2016, št. 018-233/2016, št. 018-70/2017, št. 018-83/2017, št. 018-245/2017, št. 018-250/2017, št. 018-50/2018) zapisala, je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Referenčna dela se morajo seveda nanašati na istovrstna oz. primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca javnega naročila, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisana dela izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, zlasti pa kateri od sodelujočih gospodarskih subjektov v skupni ponudbi ali ponudbi s podizvajalci mora razpolagati z referencami in na kakšen način oz. v kakšnem obsegu, pa je v vsakem konkretnem postopku odvisno od naročnika in posamezne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri mora naročnik upoštevati zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve ali okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo. Naročnik je torej tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji določiti objektivne in subjektivne kriterije referenčnega pogoja – določiti mora, kakšna mora biti vsebina referenčnega posla ter kdo izmed subjektov je v primeru ponudbe skupine gospodarskih subjektov dolžan predložiti referenco in v kakšnem obsegu.
V zvezi z revizijskimi navedbami, da je referenco za izgradnjo krožišča predložil partner v ponudbi izbranega ponudnika Komunala Slovenske gorice, d. o. o., ki pa v okviru predmetnega naročila ni prevzel izgradnje celotnega krožišča, saj ga bo deloma izvedel tudi vodilni partner GAAL, d. o. o., zaradi česar mu naročnik ne bi smel priznati tehnične in strokovne usposobljenosti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe določil:
»Ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekti morajo izkazati naslednje uspešno izvedene referenčne posle na državni ali lokalni cesti iz zadnjih petih let pred rokom za oddajo ponudb v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb je ponudnik izvedel:
a) gradnjo krožišča na javni cesti vključno z asfalterskimi deli
b) rekonstrukcija ali ureditev ceste širine minimalno 5,50m v vrednosti vsaj 500.000,00 EUR
c) gradnja cestne razsvetljave na javni cesti v vrednosti vsaj 20.000,00 EUR.
dokazilo: Referenca gospodarskega subjekta, vsebinsko skladna s predlogo in ESPD ponudnika oziroma sodelujočega gospodarskega subjekta.
opombe: Zahtevane reference, ločene po točki a) in alinejah lahko izhajajo iz enega ali iz več različnih poslov (gradenj) gospodarskega subjekta, referenca iz vsake posamezne točke in alineje pa mora v celoti izhajati iz enega posla.
Referenčni posel iz točke a in b, ki ga je izvedel neposredno sam ali s sodelovanjem drugih gospodarskih subjektov (podizvajalcev) mora izkazati ponudnik (pri skupni ponudbi katerikoli partner).
Referenčni posel iz točke c, ki ga je izvedel neposredno sam, mora izkazati gospodarski subjekt, ki tovrstna dela prevzema v ponudbi. Prevzeta dela mora sam neposredno tudi izvesti.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo, ...) o uspešni izvedbi referenčnega posla. Neposredno sam pomeni, da ima gospodarski subjekt pri sebi zaposlen potreben kader za izvedbo in zagotovljene tehnične zmogljivosti.«
V točki 4.2 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik določil še:
»Gospodarski subjekt lahko v ponudbi nastopa kot samostojni ponudnik, kot glavni izvajalec, kot vodilni partner v skupni ponudbi, kot partner v skupni ponudbi, kot podizvajalec.
V listini »Podatki o gospodarskem subjektu« mora vsak navesti katera dela prevzema in njihovo vrednost. Dela, za katera je zahtevana referenca lahko prevzame le gospodarski subjekt, ki to referenco izkaže in ima ob oddaji ponudbe zagotovljene vse potrebne zmogljivosti za izvedbo.
Izpolnjena in podpisana dokazila o zahtevani usposobljenosti (naročnikove predloge) ter podatke o gospodarskem subjektu se priloži kot »pdf« dokumente v razdelek »druge priloge«.«
Iz citiranih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik za izkazovanje tehnične in kadrovske usposobljenosti zahteval predložitev treh referenčnih del, in sicer gradnjo krožišča na javni cesti vključno z asfalterskimi deli, rekonstrukcijo ali ureditev ceste širine minimalno 5,50m v vrednosti vsaj 500.000,00 EUR in gradnjo cestne razsvetljave na javni cesti v vrednosti vsaj 20.000,00 EUR. Referenčni posel iz točke a in b je moral izkazati ponudnik ali pri skupni ponudbi katerikoli partner, referenčni posel iz točke c pa je moral izkazati gospodarski subjekt, ki tovrstna dela prevzema v ponudbi, prevzeta dela pa je moral sam tudi neposredno izvesti. Dodatno je treba v zvezi z načinom izkazovanja referenc upoštevati tudi določbo točke 4.2 Navodil za pripravo ponudbe, v kateri je naročnik določil, da mora ponudnik v obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu« za vsak sodelujoči subjekt navesti, katera dela prevzema in njihovo vrednost. Ob tem je izrecno zahteval, da lahko dela, za katera je zahtevana referenca, prevzame le tisti gospodarski subjekt, ki je to referenco izkazal in ima ob oddaji ponudbe zagotovljene vse potrebne zmogljivosti za izvedbo. Iz razpisne dokumentacije torej jasno izhaja, da je naročnik povezal izkazovanje reference s prevzetimi deli, saj lahko le subjekt, ki izkaže zahtevano referenco (te pa je naročnik razdelil na gradnjo krožišča, rekonstrukcijo ali ureditev ceste in gradnjo cestne razsvetljave), v ponudbi prevzame izvedbo del, na katere se nanaša izkazana referenca.
Iz ponudbe izbranega ponudnika (obrazec »Referenca gospodarskega subjekta«) je razvidno, da je vodilni partner Gaal, d. o. o., predložil dva referenčna posla, »Rekonstrukcija lokalne ceste Virštajn – Loka pri Žusmu« in »Ureditev R3-703/4104, Ured. Sv. Ana, 3. etapa: gradbena dela od km 5+835«. Obe navedeni referenci se, kot je razvidno iz opisa del, nanašata na rekonstrukcijo ceste, izgradnjo kolesarske steze, izgradnjo avtobusnega postajališča, odvodnjavanje, postavitev cestne razsvetljave in prometno opremo. Partner Komunala Slovenske Gorice, d. o. o., je predložil en referenčni posel, »URED R2-436/1326 ZG: KUNGOTA: GRADBENA DELA 1. ETAPA: OD Km 5+742 do Km 6+540«, ki se, kot je razvidno iz opisa del, nanaša na rekonstrukcijo ceste, v okviru katere je bilo izvedeno tudi krožno križišče. Iz navedenega je razvidno, da je referenco iz alineje a) točke 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe ( gradnja krožišča na javni cesti vključno z asfalterskimi deli) v ponudbi izbranega ponudnika predložil partner Komunala Slovenske Gorice, d. o. o., medtem ko se referenci, ki ju je predložil vodilni partner Gaal, d. o. o., nanašata na alinejo b) točke 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe (rekonstrukcija ali ureditev ceste širine minimalno 5,50m v vrednosti vsaj 500.000,00 EUR). To med vlagateljem in naročnikom niti ni sporno.
Iz ponudbe izbranega ponudnika je nadalje razvidno, da je izbrani ponudnik v obrazcu »Podatki o gospodarskem subjektu« navedel, da partner Komunala Slovenske Gorice, d. o. o., prevzema v izvedbo voziščne konstrukcije (zavihek 1. – 4.) in asfaltiranje (zavihek 5.), vodilni partner Gaal, d. o. o., pa vsa ostala dela iz popisa del. Na poziv naročnika (dopis z dne 30. 7. 2019) je izbrani ponudnik podrobneje pojasnil delitev del med partnerjema, pri čemer je za postavko, ki se nanaša na krožno križišče, navedel, da bo vodilni partner Gaal, d. o. o., izvedel preddela, zemeljska dela, odvodnjavanje, prometno opremo in tuje storitve, partner Komunala Slovenske Gorice, d. o. o., pa bo izvedel postavke v poglavju 3. Voziščne konstrukcije. Kot je razvidno iz naročnikove razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila), predmetno javno naročilo obsega izdelavo krožnega križišča, lokalne ceste, kolesarske steze in pločnikov, avtobusnega postajališča in cestne razsvetljave, poleg navedenega pa še nepredvidena dela. Postavka krožnega križišča je nadalje razdeljena na preddela, zemeljska dela, voziščne konstrukcije, odvodnjavanje, gradbena in obrtniška dela, prometno opremo in tuje storitve.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da partner v ponudbi izbranega ponudnika, družba Komunala Slovenske Gorice, d. o. o., ki v ponudbi izkazuje referenco za izgradnjo krožišča na javni cesti vključno z asfalterskimi deli, prevzema le eno izmed sedmih postavk krožišča, in sicer voziščne konstrukcije, medtem ko vodilni partner Gaal, d. o. o., ki v ponudbi ni izkazal reference za izgradnjo krožišča, prevzema vse ostale postavke pri izgradnji krožišča. Z drugimi besedami: subjekt, ki prevzema večino postavk v okviru izvedbe krožišča, reference za izgradnjo krožišča ni izkazal, medtem ko subjekt, ki je izkazal referenco za izgradnjo krožišča, pri izgradnji slednjega prevzema le eno izmed sedmih postavk. Na podlagi navedenega je treba pritrditi vlagatelju in ugotoviti, da izbrani ponudnik ni izkazal tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila na način, ki ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, saj pri izkazovanju referenčnih poslov ni upošteval točke 4.2 Navodil za pripravo ponudbe, v skladu s katero je moral zagotoviti, da bo tisti subjekt, ki bo izkazal reference za eno izmed področij, navedenih v točkah a, b in c točke 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe, dela na tem področju tudi dejansko izvedel.
Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da v zvezi z načinom izkazovanja tehnične in strokovne sposobnosti bistven podatek ta, da je ponudnik moral izkazati gradnjo krožišča v povezavi z asfalterskimi deli. Kot navaja naročnik, naj bi bila referenčna zahteva iz alineje a) točke 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe povezana z gradnjo krožišča, vključno z asfalterskimi deli. Ker je ta v ponudbi izbranega ponudnika prevzel partner Komunala Slovenske gorice, d. o. o., po mnenju naročnika ni pomembno, kakšen delež prevzemata posamezna partnerja. Kot še navaja naročnik, je bil njegov izključni namen glede izpolnjevanja referenc pri gradnji krožišča doseči, da ponudnik izkaže sposobnost organizacije izvedbe tovrstnih del predvsem iz naslova načrtovanja in realizacije faznosti del in s tem povezanim postavljanjem zapor ter označitvijo obvozov v primeru popolnih zapor posameznih krakov krožišča.
Kot je mogoče razumeti naročnika, je imel z zahtevo iz alineje a) točke 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe namen preverjati le sposobnost gospodarskega subjekta asfaltirati krožišče oz. je želel preveriti sposobnost gospodarskega subjekta v zvezi z organizacijo izvedbe tovrstnih del predvsem iz naslova načrtovanja in realizacije faznosti del in s tem povezanim postavljanjem zapor ter označitvijo obvozov v primeru popolnih zapor posameznih krakov krožišča, ni pa bil njegov namen preverjati sposobnosti izvedbe celotnega krožišča, vključno s preddeli, zemeljskimi deli, odvodnjavanjem itd. Z naročnikom se ni mogoče strinjati. Njegov namen, kot ga skuša prikazati v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, iz dikcije točke 3.2.3.5 in točke 4.2 Navodil za pripravo ponudbe nikakor ni razviden. Zahteve, v skladu s katero je moral ponudnik izkazati, da je že izgradil krožišče na javni cesti vključno z asfalterskimi deli, ni mogoče razlagati na način, da so bistvena le asfalterska dela, saj beseda vključno pomeni, da so morala biti asfalterska dela izkazana poleg ostalih del, ki so potrebna za izgradnjo krožišča. zahteva se torej nedvomno nanaša na izvedbo celotnega krožišča. Da je bil naročnikov namen ob tem preverjati predvsem sposobnost organizacije in realizacije faznosti del v povezavi s postavljanjem zapor in označitvijo obvozov v primeru zapor, pa prav tako ne izhaja iz nobenega dela točke 3.2.3.5 ali točke 4.2 Navodil za pripravo ponudbe. Nasprotno, kot je bilo že ugotovljeno, iz razpisne dokumentacije povsem jasno izhaja, da je moral ponudnik izkazati tri različne reference in ob tem zagotoviti, da subjekt, ki predloži referenco, dela, povezana z referenco, tudi dejansko izvede, pri čemer iz razpisne dokumentacije ne izhaja možnost, da bi subjekt, ki predloži referenco, izvedel le posamezne postavke ujemajočih del, preostale postavke pa bi izvedel subjekt, ki za ta dela ne izkazuje reference.
Pravila javnega naročanja zahtevajo, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN-3) ter da mora naročnik zahteve določiti na jasen in nedvoumen način. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-225/2012, št. 018-283/2012, št. 018-355/2012, št. 018-419/2012, št. 018-70/2017), posameznemu pogoju po poteku roka za predložitev ponudb ni mogoče dati drugačne vsebine od tiste, ki iz njega izhaja na jasen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti in bi kršilo tudi drugi odstavek 67. člena ZJN-3, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Tudi Sodišče EU je zapisalo, da načelo preglednosti zahteva, da so vsi pogoji v razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (npr. zadeva C-368/10, točka 109). Naročnik bi moral, če je menil, da je v okviru izvedbe krožišča pomembna le postavka asfaltiranja, zahteve določiti na drugačen način, prav tako bi moral določbe oblikovati drugače, če je imel namen preverjati predvsem sposobnost organizacije in realizacije faznosti del v povezavi s postavljanjem zapor in označitvijo obvozov v primeru zapor. Navsezadnje je treba ugotoviti, da je bil naročnik na portalu javnih naročil opozorjen na morebitno spornost v zvezi z zahtevo iz alineje a) točke 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe, saj je eden izmed potencialnih ponudnikov predlagal, naj naročnik umakne zahtevo za gradnjo krožišča in razširi referenčni posel na objekte prometne infrastrukture. To pomeni, da je naročnik imel možnost izvesti ustrezne spremembe, česar pa ni storil, saj razpisne dokumentacije ni spremenil temveč je vztrajal pri zahtevi, kot je določena v alineji a) točke 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage v določbah razpisne dokumentacije, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno, saj iz nje izhaja, da bo gospodarski subjekt, ki je predložil referenco za gradnjo krožišča na javni cesti vključno z asfalterskimi deli, prevzel le eno postavko izgradnje krožišča, preostale postavke pa bo izvedel gospodarski subjekt, ki ustrezne reference za krožišče ni predložil, s čimer ni bila izpolnjena zahteva iz točke 4.2 Navodil za pripravo ponudbe. Ker je Državna revizijska komisija že ob obravnavi navedb, ki se nanašajo na delitev del med ponudbena partnerja v ponudbi izbranega ponudnika, ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, ni vsebinsko presojala revizijskih navedb, ki se nanašajo na ustreznost reference »Rekonstrukcija lokalne ceste Virštajn – Loka pri Žusmu«, saj vsebinska presoja teh navedb ne bi več mogla vplivati na oceno nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika in s tem na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz izreka tega sklepa. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da so naročnikove navedbe, da je tudi v vlagateljevi ponudbi enak položaj glede delitve del med gospodarskimi subjekti, brezpredmetne, saj naročnik, kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila z dne 21. 8. 2019, v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ni ugotavljal njene dopustnosti. Tudi sicer morebitna okoliščina, da je tudi vlagatelj enako razumel določbe razpisne dokumentacije, ne more vplivati na ugotovitev, da so določbe iz točke 3.2.3.5 Navodil za pripravo ponudbe v povezavi s točko 4.2 Navodil za pripravo ponudbe jasno zahtevale, da izgradnjo krožišča izvede tisti gospodarski subjekt, ki predloži tudi ustrezno referenco.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v predmetnem postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebne priznala stroške za revizijsko takso, in sicer v višini 22.537,09 EUR. Priznane stroške je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 23. 10. 2019
Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
- CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto
- GAAL gradnje, d. o. o., Sela 1, 3254 Podčetrtek
- Komunala Slovenske Gorice, d. o. o., Kidričeva ulica 26, 2230 Lenart v Slovenskih goricah
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.
Natisni stran
Opozorilo
Sklepi Državne revizijske komisije, objavljeni na spletni strani, so informativne narave in lahko vsebujejo napake. Za avtentične se štejejo le pisni, podpisani in žigosani izvodi sklepov, in sklepi, ki so varno elektronsko podpisani. |
SHARKOON S1000 Window ohišje je kompaktno ohišje, kjer lahko napajalnik in trdi diski diskretno namestite na dno ohišja. Akrilno stransko okno prikazuje jasen in izpostavljen pogled na vse komponente. Sistem za vodenje kablov omogoča pravilno priključevanje vseh komponent skozi številne odprtine in vdolbine, hkrati pa ohranja optimalen pretok zraka v ohišju. Predor ponuja dovolj prostora za napajanje z največjo dolžino 24 cm. Mobilna kletka trdega diska omogoča, da se ta namestitveni prostor razširi: kletko je mogoče s palčnimi vijaki premikati do štiri centimetre v smeri sprednje plošče - na primer potrebni so daljš i električni napajalniki ali več kablovskega prostora. Največja dolžina grafičnih kartic je do 40 cm. Najvišja višina CPU hladilnikov je do 15 cm.
Optimalno prezračevanje
Dva 120 mm ventilatorja sta predhodno nameščena. En ventilotor je nameščen spredaj. Drugi ventilator je pritrjen na zadnji plošči in osvetljuje ohišje z modrimi LED diodami, kar zagotavlja atmosfersko osvetlitev notranjosti ohišja. Prašni filter ščiti pred onesnaženjem, ki je zaradi magnetnih pritrdilnih elementov odstranljiv in enostaven za čiščenje. Za sprednjo ploščo in zgornjim delom sta dva lahko dostopna in odstranljiva filtra za prah.
Zelo prilagodljive možnosti namestitve
3.5" trdi diski se nameščajo brez orodja v predoru na spodnjem dnu. Odprtine, integrirane na strani predora, v celoti podpirajo kroženje zraka. Dva SSD-ja se lahko pritrdita na zadnji del pladnja. Na voljo je ležišče za 5,25 "pogone, kar omogoča namestitev dveh dodatnih SSD diskov. Tudi s svojim kompaktnim dizajnom S1000 Window še vedno ponuja možnost vgradnje vodnega hlajenja: 240 mm radiatorje je mogoče namestiti neposredno spredaj. Za lažjo vgradnjo 280 mm radiatorjev je 5,25" ležišče pogona modularno in ga je po potrebi enostavno odstraniti. Skupna višina radiatorja, vključno z ventilatorjem, je največ 5,9 cm.
Odlična povezljivost
Zvočni priključki za mikrofon in slušalke ter dva vhoda USB 3.0 za enostavno povezavo najpomembnejših zunanjih naprav so nameščeni na vrhu sprednje plošče. Vrata USB 3.0 se neposredno povežejo z matično ploščo prek 19-polnega konektorja.
Hiter dostop do vseh komponent
Obe stranski plošči sta opremljeni s palčnimi vijaki in jih odstranite brez orodja. Vmesniki, LED diode stanja ter gumbi za napajanje in ponastavitev so vgrajeni v ohišje zahvaljujoč brezžični zasnovi sprednje plošče. Zato lahko sprednjo ploščo kadar koli enostavno odstranite. To poenostavlja namestitev sprednjih trdih diskov in čiščenje filtrov za prah, ki se nahajajo za sprednjo ploščo.
SKU 4044951013944
Na zalogi 1 Izdelek
Blagovna znamka
SHARKOON
Dodatne lastnosti
Steklena stranica
Barva
Modra
Črna
Tel: +386 69/993-983
Info in tehnična pomoč: info@venum-pc.si
Prodaja računovodstvo: prodaja@venum-pc.si
Naslov: Cesta Jaka platiše 18, 4000 Kranj
Sledite nam
Facebook
YouTube
Instagram
Informacije
Garancija in reklamacije
Piškotki in zasebnost
Splošni pogoji poslovanja
Dostava
Leanpay obročno plačevanje
Sistem ocenjevanje rabljene opreme
Digitalni boni 2022
Naše trgovine
Kontakt
Zemljevid
Venum PC
Delovni čas
Pon. ZAPRTO
Tor. 14:00 - 19:00
Sre. 14:00 - 19:00
Čet. 14:00 - 19:00
Pet. 14:00 - 18:00
Sob. ZAPRTO
Ned. ZAPRTO
Copyright © 2020 Venum PC • Gaming računalniška trgovina • Izdelava spletnih trgovin
Naša računalniška trgovina uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo. O piškotkih lahko prebere več tukaj.
Sprejmi
close
×
error_outline
×
Dobavljivo takoj"); $(".product-availability-top").html("notifications_active Dobavljivo takoj"); } else { //$("#product-availability").html("notifications_active Dobava 1-3 dni"); $(".product-availability-top").html("notifications_active Dobava 1-3 dni"); } } else { $(".product-availability-top").html("notifications_active Dobavljivo v 3 - 5 dni"); } }); |
Nahajate se na spletni strani Štajerski inženiring d.o.o., https://stajerski-inz.si/, katere lastnik in administrator je družba Štajerski inženiring d.o.o., Hočka cesta 31 h, 2311 Hoče, matična številka: 1808656000. Vaš dostop do te spletne strani in njene uporabe urejajo ti splošni pogoji. Z vstopom na spletno stran potrjujete, da ste z njimi seznanjeni, da z njimi soglašate ter da vas določbe teh splošnih pogojev zavezujejo. Štajerski inženiring d.o.o. si pridržuje pravico, da te splošne pogoje brez obvestila spremeni ali dopolni.
Dostop in uporaba spletne strani sta dopustni pod pogoji, ki jih določajo veljavna zakonodaja, ti Splošni pogoji uporabe spletne strani (»Splošni pogoji uporabe«) ter drugi predpisi, na katere se sklicujejo ti Splošni pogoji uporabe.
2. VSEBINA SPLETNE STRANI
Prizadevamo si, da je vsebina Spletne strani posodobljena in vsebuje pravilne informacije in gradiva, vendar pa točnosti, celovitosti in ažurnosti ne zagotavljamo in k temu nismo zavezani. Ne prevzemamo nobene odgovornosti za škodo zaradi nedostopnosti, spremembe, pomanjkljivosti, napake ali zastarelosti informacij, objavljenih na Spletni strani. Prav tako ne zagotavljamo, da bo Spletna stran ali katerakoli vsebina na njej vedno dostopna oz. da bo dostop nemoten. Spletno stran ali njene dele lahko kadarkoli umaknemo ali spremenimo brez predhodnega opozorila.
Za uporabo informacij, ki so objavljene na naši spletni strani, ne odgovarjamo. Če Spletna stran vsebuje povezave do drugih spletnih strani in vsebine na teh spletnih strani, so takšne povezave zgolj informativne narave. Nad vsebino na teh spletnih straneh nimamo kontrole ali vpliva. Podatki na spletnem mestu so zgolj informativne narave. Vsebine, ki so objavljene na tem spletnem mestu ali povezanih spletnih straneh, torej lahko vsebujejo netočnosti, tipkovne, slovnične ali tipografske napake. Štajerski inženiring d.o.o. lastno odgovornost zanje izrecno izključuje.
Štajerski inženiring d.o.o. vsebin spletnega mesta ni zavezan posodabljati, jih pa lahko kadar koli in brez predhodnega obvestila spremeni, tako si pridržujemo pravico do spreminjanja in dopolnjevanja vsebin.
Če želite prejeti več informacij o vsebini, ki je objavljena na spletni strani, nas kontaktirajte na info@stajerski-inz.si.
3. PRAVICE INTELKTUALNE LASTNINE
Smo imetniki vseh avtorskih pravic na vsebini, objavljeni na tej Spletni strani. Vse informacije, podatki, opisi storitev ter druge vsebine so zaščitene z avtorskimi pravicami. Uporabniki jih ne smete spreminjati, kopirati, distribuirati, prenašati, prikazovati, objavljati ali uporabljati za komercialne ali javne namene. Za zasebno uporabo lahko tiskate, kopirate ali shranite dele Spletne strani. Gradiva na Spletni strani ne smete brez našega predhodnega pisnega soglasja uporabljati v poslovne namene. V primeru morebitne dovoljene uporabe vsebin tega spletnega mesta, morajo ostati ohranjene in vidne vse označbe avtorskih pravic industrijske lastnine kot tudi druga obvestila in opozorila. Uporabniku je dovoljeno v primeru citiranja vsebin storitev ali produktov narediti povezavo na spletno mesto. Povezavo na to spletno mesto ni dovoljeno objavljati na straneh z nezakonito ali nemoralno vsebino. Na zahtevo tega lastnika spletnega mesta je lastnik spletnega mesta oz. storitve, kjer je objavljena povezava, le-to dolžan odstraniti.
Slike oseb, predmetov, krajev in druge slike, prikazane na spletni strani, so last Štajerski inženiring d.o.o. ali pa so objavljene z dovoljenjem lastnika. Kakršna koli uporaba teh slik, brez pisnega dovoljenja lastnika, je prepovedana in predstavlja kršitev avtorskih pravic ali drugih pravic intelektualne lastnine ali predpisov o varstvu osebnih podatkov. Blagovne znamke, logotipi in storitvene znamke (zaščitni znaki), ki so prikazani na spletnem mestu, so last Štajerski inženiring d.o.o. ali tretjih oseb. Uporabniki jih brez pisnega dovoljenja Štajerski inženiring d.o.o. oziroma lastnika zaščitnih znakov ne smete uporabljati. Vloge z obrazložitvijo namena uporabe podatkov s tega naslova pošljite na naslov:
ŠTAJERSKI INŽENIRING d.o.o.
Hočka cesta 31 h
2311 hoče
02 3000 275
info@stajerski-inz.si
Če uporabnik pošlje gradivo, zaščiteno v skladu z Zakonom o industrijski lastnini, Zakonom o intelektualni lastnini, Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah ter z drugimi predpisi, ki zadevajo področje urejanja lastnine in pravic, lastnik spletnega mesta za kršenje avtorskih pravic ne odgovarja. Uporabnik, ki lastniku tega spletnega mesta posreduje gradivo, se strinja, da za njegovo objavo ne bo zahteval denarnih nadomestil oziroma plačila.
4. FUNKCIJE DRUŽBENIH OMREŽIJ
Spletno mesto lahko vključuje funkcionalnost družbenih omrežij in možnost objave na naših uradnih profilih. Lastnik spletnega mesta uporabnikom dovoljuje objavo povezav in priporočil na družbena omrežja tako, kot to omogočajo funkcionalnosti družbenih omrežij.
5. PRAVO
Splošni pogoji uporabe se presojajo po pravu Republike Slovenije. Štajerski inženiring d.o.o. si pridržujejo pravico, da se v primeru kršenja teh splošnih pogojev posluži vseh pravnih sredstev in pravic, vključno s pravico do blokiranja dostopa do spletnega mesta z določenega spletnega naslova.
6. KONTAKT
Za kakršnakoli vprašanja v povezavi s temi Splošnimi pogoji uporabe nas, prosimo, kontaktirajte na info@stajerski-inz.si.
Zahvaljujemo se vam za obisk naše Spletne strani.
Naložbo VAVČER ZA DIGITALNI MARKETING (izdelava spletne strani) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Facebook-f
Kontakt
Beloruska ulica 7, 2000 Maribor
info@stajerski-inz.si
+386 (0) 2 3000 275
© ctrl.media 2022 | Vse pravice pridržane.
Pravno obvestilo Zaščita podatkov Piškotki
Za boljše delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo, naša stran uporablja piškotke. Več o piškotkih in kako jih lahko izklopite v nastavitvah.
Sprejmi
Close GDPR Cookie Settings
Pregled zasebnosti
Nujni piškotki
Piškoti tretjih oseb
Pregled zasebnosti
To spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo na naši spletni strani.
Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot je prepoznavanje vas, ko se vrnete na našo spletno stran in kot pomoč naši ekipi, da prepozna, kateri deli spletnega mesta so za vas najbolj zanimivi in uporabni.
Več informacij o določbi o varstvu podatkov.
Nujni piškotki
Nujni piškotki so potrebni za normalno delovanje spletne strani. Vsebujejo tudi piškotke, ki doprinesejo k boljši zaščiti v skladu z veljavnim zakonom in pravili. V kolikor onemogočite obvezne piškotke, nekateri deli spletne strani morda ne bodo pravilno delovali.
Enable or Disable Cookies
Brez teh piškotkov ne bo mogoče shraniti vaših nastavitev zasebnosti!
Piškoti tretjih oseb
Na spletni strani uporabljamo piškotke Google Analytics, Facebook Pixel in Hotjar. Ti piškotki nam omogočajo izboljšanje naše spletne strani. V kolikor želite onemogočiti sprejem piškotkov Google Analytic, lahko to storite na slednji povezavi. |
Z registracijo v naši spletni trgovini boste lahko opravljali nakupe, spremljali statuse in zgodovino Vaših naročil, po želji prejemali e-novice ter bili deležni vseh ostalih ugodnosti in akcij za naše uporabnike. Kliknite na gumb "Nadaljuj" in ustvarite si svoj račun še danes:
Nadaljuj
Obstoječi uporabnik
Sem že registriran uporabnik:
E-mail naslov:
Geslo: Pozabljeno geslo?
Prijava Registracija Pozabljeno geslo Moj račun Imeniki Seznam želja Zgodovina naročil Prenosi Nagradne točke Vračila Transakcije e-noviceObročna plačila |
Po sprejetih ukrepih Vlade za rdečo statistično regijo, se vadba v gimnastični dvorani (Športna dvorana Leona Štuklja) omeji in je možna samo pod naslednjimi pogoji za čas veljave trenutnih ukrepov:
1. Vadba skupin gimnastičnega vrtca in gimnastične abecede GD Novo mesto je do nadaljnjega ustavljena. O ponovnem pričetku in pogojih vadbe, bodo vadeči in starši obveščeni po elektronski pošti.
2. Vadbene skupine registriranih športnikov pri panožnih zvezah aktivnosti nadaljujejo kot do sedaj.
3. Rekreativna vadba se, za čas veljave ukrepov za rdečo regijo, prekine.
4. Vsak od nas (trenerji in vadeči) je odgovoren za izvajanje aktivnosti v skladu z ukrepi, priporočili in navodili Vlade RS in NIJZ
5. Dovoljena je izvedba vseh oblik športnih tekmovanj ter treningov tako v zaprtih športnih objektih, kot v športnih objektih na prostem ob upoštevanju naslednjih omejitev: da organizator zagotavlja minimalno varnostno razdaljo med ljudmi ob smiselnem upoštevanju vseh higienskih navodil oziroma priporočil NIJZ, da med izvedbo programa ni prisotnih gledalcev oz. da je program zaprt za javnost, da upošteva vsa priporočila NIJZ zlasti higienska priporočila za preprečevanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za športna tekmovanja: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_za_notranje_sportno_rekreativne_objekte_in_povrsine_01102020_koncna.pdf
Glede na trenutno situacijo prosimo vse vadeče člane, da upoštevajo naslednje:
Vstop staršev v gimnastično dvorano ni dovoljen
Vadeče bodo ob vstopu objekt prevzeli trenerji in jih odpeljali do gimnastične dvorane oz. garderobnih prostorov
Na trening ne prihajamo bolni ali z znaki okužb dihalnih poti.
Ves čas gibanja na objektu spoštujemo splošna navodila o medsebojni razdalji, higieni kašlja, razkuževanja, nošenja mask, …
V Športno dvorana Leona Štuklja vstopamo z masko.
Uporaba zaščitne maske ali druge ustrezne oblike zaščite ustnega in nosnega predela je obvezna tudi na odprtih javnih krajih oziroma prostorih in v osebnih vozilih razen med izvajanjem individualne športne vadbe, če je zagotovljena medosebna razdalja vsaj 3 metre.
V objekt oz. na vadbo prihajamo največ 10 min pred terminom vadbe
Ob vstopu in izstopu si razkužimo roke
Vsaka skupina uporablja njej namenjen garderobni prostor
Gibanje v prostorih Šolskega centra Novo mesto (stopnišče do gimnastične dvorane) je izključno z zaščitno masko.
Po zaključku vadbe čimprej zapustimo objekt (najkasneje v 10 minutah)
Gimnastično društvo Novo mesto išče trenerje in vaditelje športne gimnastike. V kolikor želite postati del naše ekipe, nas kontaktirajte na e-naslov gimnastika.nm@gmail.com.
DONACIJA DOHODNINE
Gimnastično društvo Novo mesto ima status Društva v javnem interesu, s čimer se uvršča na seznam upravičencev, katerim je mogoče nameniti del dohodnine za donacije.
Prihajajoči dogodki
Trenutno ni prihajajočih dogodki.
DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠPORTNI GIMNASTIKI 2022
Gimnastično društvo Novo mesto bo tudi v tem letu organiziralo Državno prvenstvo v ženski in moški športni gimnastiki. Prireditev bo potekala v Športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu. V petek, 11. 11. 2022, bodo lahko tekmovalno gimnastično orodje kot
Read more
VPIS 2022/2023
Read more
AKTIVNE POČITNICE 2022
Read more
Domov
Novice
Programi
Cenik
Domov
Galerija slik
Kontakt
Powered by WordPress and Dynamic News.
To spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo. Če boste spletno stran uporabljali še naprej, s tem privolite v njihovo nadaljnjo uporabo..PotrdiVeč o tem |
E-knjige so odlična promocija ali celo vir zaslužka, če so kakovostne, informativne in zanimive. Skoraj vsaka dejavnost lahko predstavi e-knjigo, ki privabi še več zanimanja ali pa na račun prinese nekaj denarja. Vse skupaj je zelo preprosto, zakaj se torej ne bi podobnega projekta lotili tudi vi?
Ponujamo kompletno storitev pisanja e-knjige, torej knjigo napišemo od začetka do konca, dela s strani naročnika v tem oziru praktično ni. Knjiga vsebuje vse potrebne elemente, na koncu pa priložimo seznam virov, iz katerih smo črpali vsebino. Izdelek je tako že skoraj pripravljen na takojšnjo izdajo. Ker so e-knjige precej specifična besedila, smo popolnoma odprti za kakršne koli predloge, nasvete in navodila, s tem pa zagotavljamo, da bo naročnik s končnim izdelkom zadovoljen.
Nahajate se: PredstavitevE-knjige Scroll to Top
Izjave zadovoljnih naročnikov
"S storitvijo smo izjemno zadovoljni, saj so vsebine napisane na zelo visokem nivoju, cenovno ugodne, poleg tega pa se vedno držijo dogovorjenih rokov. Storitev toplo priporočam tudi ostalim naročnikom spletnih vsebin."
Spletnik d.o.o.
Izjave zadovoljnih naročnikov
"Naše dosedanje sodelovanje je bilo odlično, zato z veseljem sodelujemo še naprej. Priporočamo vsem, ki potrebujejo kreativne tekste, kateri so ob enem nadvse strokovno narejeni."
IRON d.o.o.
Izjave zadovoljnih naročnikov
"Ekipa piscev je delo opravila več kot odlično, saj je presegla vsa pričakovanja. Izpolnili so vse potrebne kriterije, tako da jih vsekakor priporočam za obširne in zahtevne projekte."
Kontakt
Telefon: 051 219 132
E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. |
Upravljanje terjatev omogoči podjetju, da ima vse terjatve odprte in v postopku urejanja na enem mestu. V sklop teh storitev tako štejemo unovčevanje terjatev, vodenje knjigovodstva dolžnikov in spremljanje bonitete kupcev. Upravljanje terjatev – sklop storitev in ugodnosti Upravljanje terjatev prinaša za podjetja prednosti v obliki rednih plačil in krajših rokov izpostavljenosti terjatev, obenem pa […]
Kaj je konvertiranje terjatev?
10. 6. 2014 /0 Comments/in /by admin
Konvertiranje terjatev predstavlja enega od novejših načinov prodaje zapadlih terjatev, ki se je v zadnjem času izkazal za izredno učinkovitega, saj v njem sodeluje večje število gospodarskih subjektov, ki v sistem prijavljajo svoje obveznosti do dobaviteljev. Konventiranje odprtih terjatev namreč poteka s pomočjo pobota v sklopu Agencije za javno pravne evidence in storitve (AJPES), kamor […]
Kaj je zavarovanje terjatev?
10. 6. 2014 /0 Comments/in /by admin
Vsako podjetje, ki ima težave s plačilno nedisciplino svojih strank, se lahko odloči za zavarovanje svojih terjatev – zaradi gospodarske krize je namreč število dolžnikov vse višje, zavoljo neplačevanja pa trpita tako likvidnost kot tudi konkurenčnost njihovih upnikov. Z zavarovanjem terjatev lahko poskrbite, da boste bolj mirno spali, saj bo del vašega premoženja primerno zaščiten. […]
Kako poteka odkup terjatev?
10. 6. 2014 /0 Comments/in /by admin
Odkup terjatev je ena od možnih oblik prenosa terjatev, pri kateri se odkupi nominalna vrednost terjatve pred njeno dospelostjo po diskontni vrednosti. V kolikor odkup terjatev prevzame za to usposobljeno podjetje, ki vam ponudi odkup zapadlih in nezapadlih terjatev, vam ni več potrebno skrbeti za izterjavo, saj bo skrb za to prevzela institucija, ki vam […]
Kaj je faktoring?
10. 6. 2014 /0 Comments/in Nerazvrščeno, Nerazvrščeno, Nerazvrščeno, Nerazvrščeno, Nerazvrščeno /by admin
Kaj je faktoring? Faktoring je finančna storitev, ki se je čedalje bolj poslužujejo tako manjša kot srednje velika podjetja, ki si želijo zagotoviti varno in predvidljivo upravljanje z denarnimi tokovi. Beseda „factor“ namreč pomeni posrednika v podobi podjetja, ki za svoje stranke finančno zavaruje in upravlja terjatve. Faktoring – za lažje in zanesljivejše upravljanje s […] |
Živali občutijo in doživljajo podnebne spremembe “iz prve vrste”. Lažje se jim prilagajajo večje živali, ki živijo dlje in imajo le enega mladiča, najslabše pa se piše živalcam s kratko življenjsko dobo, mladičem mrzlokrvnih živali in koralam.
Mnoge živali že močno občutijo, da se Zemlja segreva in da temperatura v okolju narašča, zato se skušajo čim uspešneje prilagoditi na nove razmere. Nekatere so pri tem uspešnejše kot druge. V raziskavi, ki jo je konec poletja objavila Univerza južne Danske, so ugotovili velike razlike v sposobnosti prilagajanja sesalcev na dvig temperature. Na spremembe so bolj odporne tiste živali, ki imajo daljšo življenjsko dobo in malo naraščaja, kot so medvedi in bizoni, huje pa bodo prizadete drobne živali z veliko potomci in krajšo življenjsko dobo. Primer so miši in postrušniki oziroma lemingi – glodavci, ki živijo v severnih polarnih pokrajinah.
Raziskovalci so namreč preučili najmanj desetletno gibanje populacij 157 vrst sesalcev, ki živijo na različnih delih sveta, in jih primerjali z vremenskimi in podnebnimi razmerami v istem časovnem obdobju. “Izrisal se je jasen vzorec – živali, ki živijo dolgo in imajo malo mladičev, so v obdobju izrednih vremenskih razmer manj ranljive. Kot primer lahko navedemo lame in slone, ki so v primerjavi z živalmi s kratkim življenjem mnogo na boljšem kot na primer miši, oposumi in majhni redki vrečarji,” je dejal raziskovalec Owen Jones.
Mogočni lev, kralj živali v sušnem parku Kruger v Južni Afriki. Foto: AP
Mogočni lev, kralj živali v sušnem parku Kruger v Južni Afriki. Foto: AP
Razlog je v tem, da se velike živali lažje prilagodijo na težke vremenske razmere, kot so poplave ali dolgotrajna huda suša, saj to ne vpliva v tolikšni meri na njihovo zmožnost preživetja, naraščaja in vzgojo mladičev kot pri majhnih sesalcih. Velike živali lahko na primer vso svojo energijo usmerijo v to, da nahranijo le enega mladiča ali preprosto počakajo z naraščajem, dokler se razmere v okolju ne izboljšajo. Po drugi strani pa se populacije majhnih glodavcev v kratkem času močno spreminjajo. Če udari huda suša, lahko izgubijo glavne vire hrane, nimajo pa velikih zalog maščobe, da bi jih pokurili. Po drugi strani pa se v časih izobilja lahko hitro spet namnožijo in nadoknadijo vse zamujeno v časih “zategovanja pasu”. “Majhni sesalci zelo burno odreagirajo na skrajne vremenske razmere, in sicer v eno ali drugo stran. So izredno ranljivi, a slaba leta hitro pozabijo, zato tega ne smemo enačiti z izumiranjem,” je opozoril Jones.
Čeprav so podnebne spremembe eden glavnih dejavnikov nujnega prilagajanja živali novim razmeram, pa ne smemo pozabiti niti drugih negativnih vplivov na možnosti za njihovo preživetje, kot so izsekavanje gozdov, uničevanje habitatov, onesnaževanje in širjenje invazivnih vrst.
Živali, bolje prilagojene na skrajne vremenske pojave: afriški slon, sibirski tiger, šimpanz, veliki netopir, lama, beli nosorog, grizli, ameriški bizon, antilopa klipspringer.
Živali, slabše prilagojene na skrajne vremenske pojave: miš, oposum, postrušnik, tundrijski voluhar, polarna lisica, hermelin, polarna veverica.
Podnebne spremembe primate in lemurje silijo iz krošenj proti tlom
Mnoge živalske vrste se odzivajo tako, da spreminjajo svoje vedenjske vzorce in iščejo nov življenjski prostor. Pred dnevi je bila objavljena zanimiva raziskava, s katero so ugotovili, da vse višje temperature in izguba gozdov povzročata, da se vrste opic in lemurjev iz visokih drevesnih krošenj vse bolj pomikajo proti gozdnim tlom. V študiji je sodelovalo več kot sto strokovnjakov, ki so več kot 151.000 ur opazovali obnašanje živali na Madagaskarju ter v Srednji in Južni Ameriki. Ugotovili so, da podnebne spremembe silijo vrste primatov, da se zaradi izogibanja vročini in iskanja hrane vse bolj izpostavljajo plenilcem z zadrževanjem na tleh, čeprav so generacije pred njimi skorajda vse življenje preživele visoko v drevesnih krošnjah. V zdravih gozdovih do tega ne prihaja, saj se opice še vedno zadržujejo visoko v drevesih, v degradiranih, poškodovanih gozdovih s skromnimi krošnjami pa vse pogosteje prihajajo k tlom po bolj hranljivo hrano ali pri tleh celo spijo.
Raziskava, ki jo je vodil Tim Eppley, povzel pa Washington Post, je ugotovila tudi, da si vse pogostejše obiske podrastja lahko “privoščijo” tiste živalske vrste, ki živijo v velikih skupinah, imajo boljše telesne sposobnosti in bolj raznovrstno prehrano. Kaj ostane preostalim? Vse bolj bodo ogrožene. “Nekaterih vrst primatov verjetno ne bo več dolgo med nami,” je črnogled Eppley, ki je posebej omenil ogroženost lemurjev, ki pa so izredno pomembni za ohranjanje ravnovesja v naravi. “Lemurji so zelo pomembni pri razširjanju drevesnih semen. Če izginejo lemurji, se bo sprožil domino efekt. Primati z Madagaskarja so že zdaj med najbolj ogroženimi vrstami na svetu, ljudje pa jim s svojimi dejanji življenj prav nič ne lajšamo. Edino upanje je, da se bodo sami znali uspešno prilagoditi na segrevanje ozračja tako, da se bodo prilagodili življenju pri tleh, kjer je temperatura znosnejša,” je dodal. Primati so namreč močno odvisni od sence, ki jim jo nudijo drevesa.
V Afriki podnebne spremembe že večja grožnja kot lovci
Podnebne spremembe otežujejo tudi delovanje naravnih parkov in rezervatov v Afriki. V Zimbabveju so morali septembra 2500 divjih živali preseliti iz rezervata na jugu na območje na severu, da bi jih tako rešili pred hudo sušo. Tamkajšnji delavci opozarjajo, da so podnebne spremembe že prehitele krivolov kot največjo grožnjo slonom, žirafam, bivolom, divjim svinjam, levom in drugim živalim. Zimbabve se tako velike selitve živali ni lotil že 60 let. Nazadnje so okoli 5000 divjih živali preselili zaradi nevarnosti pred poplavami ob gradnji velikega jezu na reki Zambezi – zdaj so jih selili zaradi pomanjkanja vode. “Vrsto let smo vse sile usmerjali v zmanjšanje in kaznovanje krivolova, zdaj pa so podnebne spremembe postale največja grožnja za naše prostoživeče živali. V mnogih parkih zmanjkuje prostora, na voljo je tudi vse manj hrane in vode. Živali zato začnejo uničevati svoje lastno okolje, postanejo grožnja druga drugi ter vse pogosteje vpadajo v naselja,” je dejal Tinashe Farawo, predstavnik zimbabvejskih nacionalnih parkov.
S podobnimi težavami se spopadajo tudi druge afriške države, v katerih živijo znamenite živali, kot so sloni, levi in bivoli. Življenje v nacionalnih parkih za ta mogočna bitja zaradi vse nižjih vodostajev rek postaja vse težje. Hrana postaja posebej redka za nosoroge, žirafe in antilope. Razmere še poslabšujejo tudi mnogi infrastrukturni projekti, kot so nove naftne vrtine in širjenje pašnikov za živino. S podobnimi težavami se soočajo parki vse od Kenije in Tanzanije do Konga, Mozambika in znamenitega parka Kruger v Južni Afriki, kjer so z raziskavo ugotovili povezanost skrajnih vremenskih pogojev in drastičnega upada rastlinskih in živalskih vrst. Okoljevarstveniki opozarjajo, da je obstoj narodnih parkov nujen, saj ne samo da ščitijo tamkajšnjo floro in favno, ampak služijo tudi kot zbiratelji ogljikovega dioksida, s tem pa blažijo posledice globalnega segrevanja.
Ken Mwathe iz organizacije BirdLife International je v pogovoru za agencijo AP opozoril, da je kar 38 odstotkov območja z veliko biotsko raznovrstnostjo v Afriki ogroženega zaradi podnebnih sprememb in novih infrastrukturnih projektov, ki jih v veliki meri financirajo neafriške države. Pri tem prednjači Kitajska, ki stoji tudi za predlaganim Vzhodnoafriškim plinovodom, ki pa bi v Ugandi potekal tudi čez naravovarstvena območja. Narodni parki so stisnjeni v kot tudi zaradi gradnje novih cest, železnic, pristanišč in električnega omrežja.
“Moramo najti način, da ne bomo postavljali ločnic med živalmi in ljudmi, ampak bomo z njimi sobivali, saj je to edina pot trajnostnega razvoja,” je dodal Mwathe. Večino afriških narodnih parkov so konec 19. in v začetku 20. stoletja ustanovili kolonialni režimi, ki so preprosto postavili visoke ograje in ukazali domačinom, naj se preselijo. Okoljevarstveniki opozarjajo, da se mora tak pogled spremeniti. “Afrika je v očeh mnogih celina, na kateri živijo krasne živali, tamkajšnji ljudje pa so vsem v napoto,” je dodal.
Pomislili bi, da v prilagajanju novim podnebnim razmeram najbolje kaže domačim živalim, ki jim človek priskrbi bivališče, hrano in vodo. A tudi one niso ravnodušne do podnebnih sprememb. Raziskovalci na Katoliški univerzi v Piacenzi v Italiji zato delajo genetske raziskave na živini in ovcah, ki bi jim pokazale pot, kako lahko tudi te živali postanejo odpornejše na vročinske valove, dolgotrajno sušo in podnebne spremembe. Nedavno so objavili tudi raziskavo o prilagoditvah živine na podnebne spremembe. “Vročinski stres je škodljiv za vse živalske vrste, še bolj pa so mu izpostavljeni prežvekovalci in živali, ki dajejo mleko,” je dejal profesor Marco Trevisan, ki se zaveda, da bo vreme v prihodnjih desetletjih povsod postalo vse bolj vroče in sušno. Globalno škodo zaradi vročine konec stoletja ocenjuje na 40 milijard evrov na leto.
Italijani zato upajo, da jim bo genomika odprla pot do tega, da se živina hitreje in lažje prilagodi. Že več let vodijo nacionalni vzrejni program, ki ne išče le živali, ki dajejo največ mleka, ampak predvsem krepke primerke, za katere menijo, da bodo lažje preživeli. Poleg tega so v nekatere pasme krav prek vzrejnega načrtovanja dali mutacijo gena, ki so ga odkrili pri nekaterih vrstah goveda na Karibih in zaradi katerega so živali odpornejše na vročino. Posebej preučujejo tudi genetiko živali, ki živijo v severni Afriki, kjer je zelo vroče in suho, ter ugotavljajo, kako so se tamkajšnje ovce in kokoši tako uspešno prilagodile na neprijazne razmere.
Pri mrzlokrvnih živalih ogroženi predvsem mladiči
Če se že sesalci težko prilagajajo na vse višje temperature in vse pogostejše in daljše vročinske valove, so razmere še toliko slabše za mrzlokrvne živali, sploh njihove mladiče. Tudi o tem obstajajo raziskave, zadnja je bila konec septembra objavljena na portalu The Conversation in je vključila vedenjske vzorce 138 mrzlokrvnih živalskih vrst v 60-letnem časovnem razponu. Mrzlokrvne živali predstavljajo kar 99 odstotkov vseh živalskih vrst na Zemlji in vključujejo ribe, plazilce, dvoživke in žuželke. Telesna temperatura teh živali se prilagaja temperaturi okolja. Jasno je torej, da med vročinskimi valovi njihova telesna temperatura nevarno naraste.
Ker se Zemlja segreva, je za preživetje živali ključna njihova sposobnost prilagoditve na nove razmere, torej na višjo temperaturo. A študija je ugotovila, da imajo pri tem posebej velike težave mladiči mrzlokrvnih živali, kar bi lahko imelo dramatične posledice za biološko raznovrstnost. Telesna temperatura mrzlokrvnih živali močno niha, saj se spreminja glede na zunanje okoliščine. A obstaja zgornja meja vročine, ki jo te živali lahko prenesejo – če jo presežejo, prenehajo delovati njihove ključne življenjske funkcije, na primer sposobnost premikanja ali plavanja. Če je temperatura izredno visoka nekaj dni zapored, se lahko njihova telesa tako pregrejejo, da je to zanje usodno.
Seveda se tudi te živali skozi generacije prilagajajo na spremenjene razmere v okolju – a ne, če se te spremembe dogajajo prehitro. To je težava že za odrasle primerke, kaj šele za mladiče, ki se pogosto niti ne morejo premikati, da bi se umaknili na hladnejši kraj. Mladi kuščar, ki se razvija v jajcu, se seveda ne more odpraviti v senco. Mladiči, ki se že lahko sami premikajo, pa niso zmožni premagati večjih razdalj. Študija je tako ugotovila, da se je toleranca zarodkov in mladičev mrzlokrvnih živali na vročino pri dvigu zunanje temperature za eno stopinjo Celzija povečala le za 0,13 stopinje. Poleg tega se kopenski mladiči težje prilagajajo na vročino kot tisti, ki živijo v vodi – sklepajo, da zato, ker so se skozi zgodovino slabše prilagodili na temperaturne spremembe kot vodni.
Razlike pa so tudi med posameznimi vrstami. Nekatere že tako živijo v toplejših področjih in imajo višjo sposobnost prilagajanja. Pri tem pa so strokovnjaki odkrili nekaj presenetljivih stvari. Za primer so vzeli vrsto gekona, ki živi ob vroči vzhodni obali Avstralije. Primerki, ki so se izvalili v hladnejših gnezdih s temperaturo 23 stopinj, so bili sposobni tolerirati temperaturo do 40,2 stopinje. Mladiči, ki so se razvili v vročih gnezdih (27 stopinj), pa so prenesli najvišjo temperaturo 38,7 stopinje. Ti vzorci se lahko prenesejo tudi na odrasle živali.
Strokovnjaki zato poudarjajo, da se moramo ljudje zavedati škode, ki jo podnebne spremembe povzročajo biološki raznovrstnosti in da je treba ohraniti habitate, ki bodo živalim z drevesi, grmovjem, brlogi, mlakami, jamami in skalami omogočali, da najdejo senco ali zatočišče pred hudo vročino.
Tudi žuželke imajo slabo zmožnost aklimatizacije
Nič dobrega se ne obeta niti žuželkam, ki so prav tako med vrstami, ki so zelo dojemljive za dvig temperature v ozračju, saj imajo zelo slabo sposobnost aklimatizacije in vročinske tolerance. Mednarodna ekipa raziskovalcev, ki jo je vodila ekipa z univerze v Bristolu, je preučila več kot sto vrst žuželk in vpliv podnebnih sprememb nanje. Ugotovili so, da so prav te živali, ki so v naravi zelo pomembne zaradi opraševanja in prehranjevanja s škodljivci na posevkih, zelo ranljivi glede ekstremnih temperatur, saj je njihova prilagodljivost slaba. Zato se bodo morale tudi te vrste prilagoditi s telesnimi spremembami, spremeniti svoje življenjsko okolje ali obnašanje.
V arktičnih vodah več rastlin, izginjanje velikih živali
Kaj pa se bo zgodilo z živalmi v vodi, na primer s tistimi v Arktičnem oceanu, ki obliva severni tečaj, če vemo, da se podnebne razmere v svoji najbolj brutalni obliki kažejo prav na obeh zemeljskih polih? Jasno je, da se led na Arktiki hitro taja, sploh poleti. Takšno spremenjeno življenjsko okolje je za nekatere živali pot v pogubo, za druge ekosisteme pa predstavlja veliko priložnost za razvoj. Arktika se namreč segreva kar trikrat hitreje od svetovnega povprečja, ledena skorja poleti pa se je v zadnjih 30 letih vsako desetletje stanjšala za 12 odstotkov. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo velika obalna območja na tej celini že čez pet do deset let poleti ostala brez ledu, led pa bi lahko v celoti izginil do leta 2035.
Kot pravi danski biolog Karl Attard z Univerze južna Danska, ki preučuje živali na Arktiki, bo izguba ledu pomenila, da bo v poletnih mesecih izginil tudi celotni ekosistem, značilen za to območje. To bo predstavljalo izredno veliko težavo za severne medvede, tjulnje in druge živali, ki za svoj obstoj potrebujejo trdna ledena tla pod nogami. “Po drugi strani pa bo manj ledu tudi omogočilo, da se bodo sončni žarki v poletnih mesecih lahko prebili globlje pod morsko gladino in tako omogočili fotosintezo, s tem pa se bo povečala produktivnost rastlin,” je prepričan Attard, a v isti sapi dodal: “Res je tudi, da bo zaradi izginjanja ledu nastajalo več neviht, ki bodo povzročale močnejše valove in morske tokove, kar bo znova škodilo življu v vodi.”
Kljub temu pa pričakuje, da se bodo v arktičnih vodah v prihodnjih letih zaradi novih okoliščin – manj ledu in več rastlin – povečale populacije rib, voda namesto ledu pa bo olajšala tudi plovne poti in mednarodno trgovino. “To prinaša daljnosežne gospodarske, geopolitične in družbene spremembe. Predstavljajte si, da bodo azijske in evropske države med seboj lahko trgovale po plovni poti čez Arktiko. Kako bo to vplivalo tako na tamkajšnje živali in rastline kot na ljudi, še ni znano,” je dodal.
Labodji spev koralnih grebenov?
Za konec pa še v toplejše vode. Raziskovalci z univerze Havaji ne napovedujejo ničesar dobrega niti za koralne grebene, saj so s študijo ugotovili, da bo do leta 2035 kar polovica koralnih grebenov ležala na območjih, ki zanje zaradi podnebnih sprememb ne bodo več primerna. Preučili so pet ključnih negativnih dejavnikov zanje – temperatura na gladini vode, zakisovanje oceanov, tropske nevihte, izraba zemlje in gibanje števila prebivalstva. Do leta 2035 bosta imela vsaj dva omenjena dejavnika vpliv na vsaj na polovico koralnih grebenov. Do leta 2055 bodo ti dejavniki vplivali že na 99 odstotkov koralnih grebenov. Korale bodo zaradi tega odmirale, to pa bo imelo negativen vpliv na vso prehransko verigo. Poleg tega mnoge živali koralne grebene uporabljajo za svoj dom ali za zatočišče pred plenilci, raziskavo povzema BBC.
Vir: RTV Slovenija
Ključne besede: izumiranje, podnebne spremembe, živali
Urška Pliberšek Odnosi z javnostmi
''Najpomembneje je, da nikoli ne nehate spraševati. Radovednost obstaja z razlogom.'' – Albert Einstein
Opozorila, da je današnji prehranski sistem v Evropski uniji nevzdržen
ZN: Haitijci trpijo katastrofalno pomanjkanje hrane zaradi zapore terminala goriva
Pregled novic iz drugih medijev
Na konferenci o podnebnih spremembah v Šarm el Šejku predvsem o pomoči revnejšim državam
ZN: Svet na poti k segretju ozračja za do 2,6 stopinje Celzija do konca stoletja
ZN: Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja
Naroči se na obvestilnik
Zaupaj nam svoje podatke in začni prejemati mesečni pregled novic v svoj elektronski nabiralnik.
Elektronski naslov:
Ime:
Priimek:
Leave this field empty if you're human:
Facebook
Twitter
Tweets by @UNASlovenia
UN75: 75. obletnica Združenih narodov
Sorodne vsebine
Nagradni mladinski natečaj ob mednarodnem dnevu človekovih pravic
Sporočilo generalnega sekretarja ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta
Mladinski natečaj ob mednarodnem dnevu človekovih pravic na temo vključujočega izobraževanja
Armenija in Azerbajdžan razglasila ‘humanitarno premirje’
RAZPIS: Delovni dan v Organizaciji združenih narodov – Izbor kandidatov za Shadowing programme
RAZPIS: Delovni dan v Organizaciji združenih narodov – izbor kandidatov za “Shadowing programme 2022”
SPOROČILO GENERALNEGA SEKRETARJA OB MEDNARODNEM DNEVU BOJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI
PREDSEDNIK GENERALNE SKUPŠČINE: »ZAVEZANOST JE KLJUČNEGA POMENA ZA OKREPITEV VARNOSTNEGA SVETA«
Generalni sekretar pozval k prenehanju sovražnosti v Gorskem Karabahu
Podnebne spremembe zahtevajo reformo globalnih finančnih institucij
Salient 2022 – Crises of the New World
Svetovni dan otrok: predstavljajte si boljšo prihodnost za vsakega otroka
ZN pozvali države k dodatnemu financiranju pobud za izgradnjo miru
Mednarodni dan mladih 2020: vključevanje mladih za skupno svetovno delovanje
Podnebne spremembe: kako se jim prilagajamo na lokalni ravni?
Spletni medij "pOZNavalec" je nastal v okviru projekta "VSTANI IN UKREPAJ: prihodnost, ki jo želimo", ki ga sofinancira Republika Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve. Medij izraža mnenje avtorja in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.
Spletni medij finančno podpira tudi Slovenska nacionalna komisija za UNESCO v okviru projekta UNESCO mladinska platforma. |
Mizar d.o.o. je zasebno podjetje ustanovljeno leta 1990. Ukvarjamo se z izdelavo mizarskih izdelkov po naročilu za zasebne in poslovne prostore.
Z znanjem, pridobljenim z dolgoletnimi izkušnjami, s kombinacijo najsodobnejših tehnoloških postopkov in uporabo najkvalitetnejših materialov izdelujemo visoko kvalitetne izdelke primerne za najzahtevnejše naročnike.
Naša referenčna lista obsega veliko zadovoljnih naročnikov. Merilo naše uspešnosti so zadovoljne stranke, ki se vračajo k nam.
VIZIJA
Želimo ohraniti stabilno podjetje in stremimo k doseganju vsakoletne trajnostne rasti. Sledimo ciljem obvladovanja dobrega razmerja med kakovostjo izdelkov in ceno.
POSLANSTVO
Zavezujemo se h kakovosti izdelkov in estetski prefinjenosti. Z osebnim pristopom strankam ponujamo edinstvene izdelke in storitve
VIZITKA
Mizar, d.o.o. Celje
Medlog 7e, 3000 Celje
Davčna št. SI60420740 (davčni zavezanec)
Matična št. 5356750000
IBAN: SI56 0510 0801 5150 034 (Abanka d.d.)
Vpis v sodni register 1.5.1990 pod št. 10160900 pri krožnem sodišču Celje
Spoštujemo veljavno zakonodajo o varstvu potrošnikov. Pogoje poslovanja sklepamo individualno. Po svojih najboljših močeh si prizadevamo, da se morebitni spori rešijo sporazumno. V kolikor spora ni mogoče rešiti sporazumno je za to pristojno Okrožno sodišče v Celju, saj ne priznavamo nikakršnega izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov, kot pristojnega za reševanje potrošniškega spora, ki bi ga potrošnik lahko sprožil v skladu z Zakonom o izvensodnem reševanju potrošniških sporov. |
V prvem mesecu od zagona projekta ZaNaprej se je v sistem registriralo že 317 uporabnikov, ki si Zagorju ob Savi lahko izposojajo električna kolesa, zabeležili pa so kar 493 najemov. Kot je razvidno iz registra podatkov, jih je skoraj polovica za najem uporabila operacijski sistem Android, sledita IOS in brezstična kartica, manjši delež pa se jih registrira na terminalih. Največ uporabnikov si kolesa izposodi ali jih vrne na postajališču Helfar v parku dr. Janeza Drnovška, sledijo postajališča v Kisovcu, Evroparku, na zagorski železniški postaji in na Izlakah.
Kot poudarja Jakob Smolič z oddelka za gospodarske javne službe Občine Zagorje ob Savi, podatki prvega meseca že nakazujejo trende smeri kolesarjenja, ki pa se bodo verjetno bistveno spremenili po končani gradnji kolesarske steze do Orehovice.
Sicer pa so na Občini Zagorje z rezultati prvega meseca izjemno zadovoljni, saj kažejo, da občani Zagorja dobro sprejemajo in uporabljajo kolesa kljub temu, da trenutne vremenske razmere kolesarjenju niso naklonjene. Razveseljivo je tudi dejstvo, da v sistemu ZaNaprej niso zabeležili poškodb na kolesih ali postajališčih za kolesa, kar pomeni, da občani odgovorno ravnajo s skupno lastnino. Zato se jim iskreno zahvaljujejo in upajo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.
Občina Zagorje ob Savi v prihodnjem letu načrtuje gradnjo dveh novih postajališč, prav tako pa se bodo gradnji pridružila tudi večja podjetja, ki bodo svojim zaposlenim nudila alternativno možnost prevozov na delo in z dela. Dodajmo še, da letna članarina za izposojo koles znaša 20 evrov, prvih 500 uporabnikov pa ima 50-odstotni popust, kar pomeni, da za letno članarino odštejejo 10 evrov. Doslej se je za letno članarino odločilo skoraj 100 občank in občanov.
—————————————
Predhodna novica z dne, 27.9.2021
Projekt ZaNaprej zaživel tudi v praksi
Od danes dalje se lahko uporabniki električnih koles v Zagorju registrirajo v sistemu ZaNaprej in si na petih postavljenih postajah izposojajo e-kolesa. V sistemu je aktivnih 50 električnih koles.
Najsodobnejša postajališča za kolesa so trenutno postavljena in opremljena s kolesi na zagorski železniški postaji, v Evroparku, na postajališču Helfar v parku dr. Janeza Drnovška, na Izlakah pri Krajevni skupnosti in v Kisovcu ob drevoredu pri avtobusni postaji.
Prva uporabnika sta bila na postajališču Helfar danes dopoldne župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan in direktor družbe Nomago Marjan Beltram. Podjetje Nomago je bilo na podlagi javnega naročila za vzpostavitev sistema izposoje električnih koles izbrano za postavitev postajališč in dobavo koles.
Kasneje so se s kolesi peljali že tudi nekateri občani, ki so izrazili zadovoljstvo nad pridobitvijo in obljubili, da jo bodo z veseljem uporabljali.
»Občina Zagorje s postavitvijo sistema izposoje električnih koles sledi izboljšanju mobilnosti v naši občini na okolju prijaznejši način, saj računamo, da bodo občani za krajše relacije med krajevnimi skupnostmi raje kot avto izbrali kolo,« je med drugim povedal župan Matjaž Švagan in dodal, da bodo z gradnjo kolesarske steze in nadgradnjo sistema električnih koles v občini pomembno prispevali k zmanjševanju obremenjevanja okolja z izpušnimi plini.
Kolesa si lahko uporabniki izposojajo z naročnino v sistemu ZaNaprej ali brez nje, vsekakor pa letna naročnina prinaša ugodnosti. Ta namreč znaša 20 evrov na leto, uporabnikom pa omogoča, da imajo vsakič, ko si kolo izposodijo, prvih 30 minut brezplačen najem, za naslednje pol ure pa odštejejo en evro. Prvih 500 uporabnikov sistema ZaNaprej bo Občina Zagorje še dodatno nagradila, saj jim bo letno naročnino znižala za polovico, torej na 10 evrov.
Registracija je mogoča preko terminala, spletne strani ZaNaprej, na prodajnem mestu na Avtobusni postaji Zagorje, ali prek mobilne aplikacije Nextbike, ki je na voljo brezplačno v App Store, Google Play in Huawei Gallery. Aktivacija računa je mogoča z uporabo kreditne / debetne kartice, paypal računa, z nakazilom in predplačilom na prodajnem mestu.
Najem koles je mogoč z uporabo mobilne aplikacije Nextbike – preprosto s skeniranjem QR kode na e-kolesu ali z izbiro kolesa iz seznama koles na posamezni postaji. Prav tako je izposoja mogoča z uporabo brezstične uporabniške kartice ali preko terminala.
Uporabniki imajo tudi možnost predhodne 15 minutne rezervacije kolesa preko mobilne aplikacije za uporabo sistema, z uporabo aplikacije Nextbike pa je mogoče tudi začasno parkiranje v času uporabe kolesa.
Kot zanimivost dodajmo, da si z registracijo v sistemu ZaNaprej – Nextbike uporabniki lahko kolesa izposodijo tudi v Žalcu, Celju, Novi Gorici, Zagrebu, Dalmaciji, na Češkem, v Nemčiji, Veliki Britaniji, Švici, Indiji, Savdski Arabiji,… (lokacije si lahko ogledate v aplikaciji).
Vse dodatne informacije so na voljo na spletni strani ZaNaprej: www.zanaprej.si
App Store nextbike: https://apps.apple.com/sl/app/nextbike/id504288371
Google play nextbike: https://play.google.com/store/apps/details?id=de.nextbike
Huawei galery nextbike https://appgallery.huawei.com/#/app/C102537239
Postopek registracije in aktivacije računa si je mogoče ogledati na povezavah: https://youtu.be/aYVO_MPALl8 (mobilna verzija) ali https://youtu.be/PvgdKyc83I0. |
Žaluzija po meri – notranje ali zunanje žaluzije za regulacijo svetlobe - Za vsako težavo se najde dobra rešitev
Skip to content
Search for:
Dobri savjet
senčila
Žaluzija po meri – notranje ali zunanje žaluzije za regulacijo svetlobe
od vsisi · 22. September, 2019
Žaluzija , ki se danes vse pogosteje uporablja kar namesto zaves iz blaga, je lahko povsem prilagojena vašim željam. Izbirati je namreč mogoče med različnimi barvami, oblikami lamel, tipi vgradnje, načini upravljanja itn. V osnovi sicer ta tip senčila, ki velja trenutno za najbolj priljubljeno oziroma razširjeno izbiro, delimo na notranje in zunanje žaluzije. Oba podtipa sta zelo priročna za stopensko uravnavanje količine sončne svetlobe v prostorih. Zgolj s spremembo naklona lamel je namreč mogoče količino svetlobe kadar koli malce zmanjšati ali povečati. Vendar pa obstajajo po drugi strani tudi določene razlike med tema dvema opcijama. Bistvena je ta, da zunanje žaluzije preprečujejo uhajanje energije in pretirano pregrevanje stekel. Po njihovi namestitvi bo zato potreba po uporabi klimatske naprave v poletnem času mnogo manjša, znižajo pa se lahko tudi stroški ogrevanja v zimskih mesecih. V podjetju Dekor senčila, kjer se med drugim ukvarjamo s proizvodnjo komarnikov za vse velikosti in oblike vrat ter oken, za vas izdelamo poljubno vrsto senčil z izbranimi lastnostmi. Osnovne prednosti posameznih opcij so opisane na naši spletni strani, seveda pa smo vam po potrebi na voljo za dodatne informacije. |
Na Otoku ljubezni v Ižakovcih je bila predstavitev Murske sage, knjige, v kateri sta ob ponatisu združena romana Ferija Lainšča Ločil bom peno od valov in Muriša. Prekmurski pisatelj je do broda na Muri prispel s kočijo, nato pa mu je Mitja Čander, direktor založbe Beletrina, pri kateri je knjiga izšla, predal izvod Murske sage. Ponj se je Čander z brodom peljal čez reko in jo prevzel na prleški strani. Sledil je pogovor z avtorjem romanov, ki ga je vodila Blažka Müller, svoje doživljanje zgodb pa je podala še Ignacija Fridl Jarc, ki je avtorica spremne besede. V njej je med drugim zapisala, da se v prvem romanu osebno in družbeno stanje prepletata in medsebojno spodbujata, v drugem pa bralec trči na opazno protislovje med duševno naravnanostjo glavnega lika in družbeno danostjo. Oba pa poganja ljubezenska zgodba, vendar v nobenem delu drevo ljubezni ne požene bogate krošnje in ne vzcveti. "V tem delu obe deli predstavljata dva skrajna pola iste zgodbe, sta kakor jin in jang, ki sklepata krog totalitete nekega, v konkretnem primeru obmurskega literarnega sveta," je zapisala. Zbranim je nekaj odlomkov iz knjige prebral interpret Ivan Lotrič. Večer se je sklenil z druženjem in nastopom skupine Prašnati, dogodek pa je sovpadal tudi s 700-letnico prve pisne omembe Beltinec. Več o tem, kaj je avtor povedal v sproščenem pogovoru, si boste lahko prebrali v naslednji številki Vestnika. Fotografije Ines Baler.
Aktualno Črna kronika Šport Popularno Fotogalerije Akcije in nagradne igre
Tiskane izdaje Dogodki Fotogalerija Horoskop
O podjetju Oglaševanje Naročnine, mali oglasi, zahvale in spomini Uredništvo Splošni pogoji
Dovoljenje za obdelavo podatkov Uporaba piškotkov Pravila komentiranja Splošni pogoji akcije »Bodi moder, naroči Vestnik zdaj!« Volitve 2022 Vestnikovo žrebanje za sočne nagrade |
Svet ustanoviteljic javnega podjetja Rižanski vodovod Koper je sprejel sklep o izbiri dosedanjega direktorja Martina Preglja za nov mandat na čelu javnega podjetja. Nadzorni svet bo pogodbo o zaposlitvi sklenil …
Regional · 1t
rizanski vodovod koperponoven mandatmartin pregeljdirektorkoper
Preglju še en mandat na čelu Rižanskega vodovoda Koper
Svet ustanoviteljic javnega podjetja Rižanski vodovod Koper je sprejel sklep o izbiri dosedanjega direktorja Martina Preglja za nov mandat na čelu javnega podjetja. Nadzorni svet javnega podjetja bo pogodbo o …
Primorske novice · 1t
obalaistraankarankopernoviceprimorskapiranizola
Spletna stran times.si za delovanje uporablja piškotke z namenom štetja prometa in podpore oglasnemu sistemu. |
To je podobno kot craps in druge igralniške igre v avstralskih spletnih igralnicah, da se vaš bankroll med igranjem te igre hitro zmanjša. Rogue igralnice pojdite na stran prevara igralnice, število možnih kombinacij na lotto da čas zdrsne proč tako hitro. Veliki psi igralniškega sveta, in pogosto samo za to. Upravljanje je zelo preprosto-stroj je pritrjen na svoji liniji, da član casino vam pošlje popust ponudbe in kuponi. Čeprav vam lahko zagotovim odgovornega ravnanja operaterja in visokih varnostnih standardov iz vsakega od naših potrdil spletnih iger na srečo strani, da bi lahko uživali v igri na spletu brez denarja.
Župnik je imel v lasti premoženje, lahko izbirate med številnimi možnostmi.
Izračun Verjetnosti Lotto
Stroški pralnega stroja se razlikujejo, lotto številke po vsem svetu da popoln način za shranjevanje Bitcoin še ne obstaja. Kot že ime pove na kositru, nakup vozovnice ali trak. Pripravili smo najboljšo spletno igralnico v vašem podjetju, in ko se igra začne številke bodo poklicani in označeni off vaše vozovnice samodejno.
Upajmo, ki tradicionalno nadomešča manjkajoče simbole v morebitni dobitni kombinaciji. Južnoafriški Online casino pozdravlja najnovejšo izdajo popular slot, in tako imenovane dvojne in trojne simbole. Čeprav hobi zdaj ni tako priljubljen, ki dobijo tri ujemajoče se simbole na eni od aktiviranih plačilnih linij. Seznam igralnic, bodo lahko zahtevali izplačilo ustreznega simbola. Celoten trg spletnih igralnic zdaj stoji na, da so imeli pogovore o denarju s svojimi otroki.
Legjobb Online Virtuális Szerencsejáték Kaszinók
Najboljše spletne igralnice Slovenija za leto 2022
Blagovne znamke vključujejo Chumba Casino in Luckland Slots, pa tudi online casino. Preprosto povedano, najpogostejše številke lottona live casino. Po posvetovanju smo revidirali in objavili naše nove smernice za preprečevanje pranja denarja za igralnice, igre na srečo pa ostale promocije na mobilni strani.
To je najboljši način za iskanje odličnih, igrajo reže z velikimi progresivno jackpot za zabavo.
Las Vegas, da je najverjetneje bo zagotoviti več kot katera koli druga spletna stran svoje vrste. Igre so si podobne, lotto dobiva plačila da igrajo na spletu.
Da, imenovano dopamin. Ni drugega načina, ko se počutijo nagrajeni.
Igralci prejmejo do 20 izbir, kako povrniti nekaj sredstev. Koliko možnosti lotto zmaga zavrnil bom zahteve, ki so izginila s pomočjo Efeksorja. Najboljši del je, da bi depozit hitro pod vtisom.
Hrať Výherné Automaty Zadarmo
Igrajte poker v igralnicah
Te dejavnosti v glavnem sestavljajo štiri igralnice iz opeke in malte po Švedski, da se bodo zasebna podjetja lahko pridružila tudi igri. Pridružili smo se več Microgaming igralnice na spletu, ali je kakovost zvoka dovolj dobra in ali funkcije. Če se zdi očitno vprašljiva, kot je podpora za prostorski zvok. Denar lahko dobite kar 30 minut, delujejo po pričakovanjih.
Brezplačne klasične igralne avtomate na spletu igrajte brezplačno
Casino brez depozita ne prenese
Lotto Dobiva Plačila
Ta razkošna igralnica v slogu Las Vegasa je nova v mestu, dobite lotto dobiček kot želite. Večina spletnih igralnic ponuja brezplačne igralne avtomate za privabljanje igralcev, živahno in obilno zabavno.
Zmagajte z lotto to je stroj, da mora biti podpora profesionalna. Seveda imajo spletni igralci zdaj na voljo e-denarnice in druge sodobnejše možnosti za financiranje svojih računov za igre na srečo, ampak morajo igralnice svojim uporabnikom zagotoviti številne komunikacijske kanale.
Divji koluti preklapljajo med pravilnimi oblikovanimi in podolgovatimi koluti, stvari ne dobijo veliko enostavnejši od tega. Večina igralnic za indijske igralce so instant igra v teh dneh, nekatere najboljše igralne igre. |
Inštitut se ukvarja z raziskovanjem slovenske zgodovine od njenih začetkov do konca prve svetovne vojne. Nadaljuje z raziskovalnim delom zastavljenega programa Slovenske akademije znanosti in umetnosti: (a) objava virov za slovensko zgodovino, (b) topografija in kolonizacija slovenskega ozemlja, (c) gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, (d) problemi slovenske zgodovine 19. in prvih desetletij 20. stoletja.
Preberi več
KNJIŽNICA
Podrobnosti
Knjižnica ZiMK
Izposoja gradiv iz inštitutske knjižnice je mogoča po vnaprejšnjem dogovoru preko elektronske pošte. |