Datasets:

---

cjvt

/

sentinews

like 1

Follow

Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani 32

Podjetje GSA, ki je v lasti Joca Pečečnika, se ni odločilo za najem Steklarske nove v stečaju. V GSA pravijo, da se za nakup niso odločili zaradi razhajanja z zaposlenimi glede poslovnega modela. Direktor podjetja GSA Joc Pečečnik Kot poudarjajo v GSA, je bilo tako z njihove strani kot s strani stečajnega upravitelja in zaposlenih vloženih veliko naporov za pripravo poslovnega modela, ki bi Steklarski novi zagotovil prihodnost, zaposlenim pa varna delovna mesta na daljši rok. Kljub temu je prišlo do razhajanja med konceptom GSA in konceptom zaposlenih glede poslovnega modela. V podjetju Joca Pečenika namreč menijo, da mora proizvodnja startati v tolikšnem obsegu, kolikor ima trga oziroma naročil, v poznejših fazah pa lahko z rastjo naročil raste tudi število zaposlenih, zato so za začetni zagon sami predvidevali največ 60 delavcev in skrajno racionalen nadzor nad vsemi stroški. Delavci, ki so tudi potencialni najemniki, na drugi strani zagovarjajo koncept, da se proizvodnja zažene s 110 zaposlenimi, kar pa bi po mnenju GSA že na začetku prineslo izgubo. S 110 zaposlenimi bi podjetje že v začetku ustvarilo izgubo Ob tem kot razlog za svojo odločitev navajajo tudi dejstvo, da kljub večkratnim pozivom v preteklih tednih cenitev realne tržne vrednosti zalog še ni bila izvedena, pri čemer naj bi stečajnega upravitelja Štefana Rolo ves čas opozarjali, da bi morebitna prodaja zalog po nizkih cenah uničevala tržišče. Posledično bi to vplivalo tudi na dotok novih naročil v proizvodnjo za slovenske kupce, kjer je Steklarska nova doslej v praksi realizirala nekoliko višje cene, s katerimi je vsaj deloma nevtralizirala nizke cene, po katerih steklovino izdeluje za tuje kupce in s katerimi v veliko primerih ustvarja izgubo, so še zapisali v družbi GSA. Delavci Steklarske nove Rola odločitve GSA ni komentiral Stečajni upravitelj steklarne Štefan Rola odločitve Pečečnika ni želel komentirati, saj, kot je povedal, zadeve v zvezi z zalogami sploh niso bile predmet razpisa oz. medsebojnih razmerij. Ponudnik je namreč po njegovih besedah dal zgolj ponudbo za najem prostorov in opreme, medtem ko so zaloge last upnikov in z njimi ne more nihče prosto razpolagati, pač pa je za njih treba iztržiti čim višjo ceno. Rola tudi razlogov o razhajanju s konceptom zaposlenih ni želel komentirati, saj to po njegovem ni stvar stečajnega upravitelja. Peči so lahko prižgane do 4. avgusta Sicer pa Rola ni mogel veliko povedati niti o razvoju dogodkov za Steklarsko novo v prihodnjih dneh. Kot je dejal, imajo po sklepu sodišča mesec dni časa za dokončanje nujnih poslov, omenjeni rok pa se izteče 4. avgusta. Do takrat imajo za delavce, ki so še v podjetju, dovolj dela, v kolikor pa v teh dneh ne bodo našli novega najemnika, bodo začeli z ugašanjem peči, kar traja tri do štiri dni, to pa pomeni, da je časa le še do konca tega tedna. Kot je še dejal Rola, zanimanje sicer obstaja, a trenutno nima nobene pisne ponudbe, niti o njej sam nikoli ni govoril.

negative

Delavci Steklarne Luminus, ki so začeli stavko jo bodo prekinili in v petek odšli na kolektivni dopust. Tako so se odločili na podlagi zagotovil uprave podjetja. V Steklarni Luminos stavkajo. Zaposleni v Steklarni Luminos iz Slovenske Bistrice, ki so zjutraj začeli s stavko, bodo po dogovoru z upravo podjetja danes ob 14. uri prekinili stavko in v petek nastopili kolektivni dopust. Na delo se bodo vrnili 10. avgusta, do 14. avgusta pa naj bi dobili izplačane plače za maj in del regresa. Na delovnih mestih danes stavka okoli 80 delavcev, nekaj med njimi je tudi tistih, ki so bili sicer na čakanju na delo, je povedal predsednik podjetniškega sindikata Jože Bulf. Pojasnil je, da jim je uprava zjutraj sporočila, da so poravnani vsi doslej neplačani davki in prispevki, s čimer je družba izpolnila njihovo prvo stavkovno zahtevo, medtem ko druga stavkovna zahteva glede izplačila plač za maj in junij še ni izpolnjena. Uprava podjetja, ki jo vodi Darko Boršič, je delavcem danes napovedala, da bodo plače za maj in polovica letošnjega regresa izplačani do 14. avgusta, nato pa se bodo dogovorili, kako naprej, je pojasnil Bulf. Delavci so se po njegovih besedah strinjali, da s petkom nastopijo kolektivni dopust in do 14. avgusta počakajo na prva izplačila, nato pa se bodo odločali glede nadaljnjih aktivnosti. Steklarna, katere zaposleni so opozorilno stavkali že 16. julija letos, se s težavami sooča že nekaj mesecev. Od oktobra lani je v postopku prisilne poravnave, zaradi 50-odstotnega upada naročil pa je zadnje dni delalo samo okoli 80 od 130 delavcev, ostali so bili na čakanju na delo oz. na kolektivnem dopustu. Steklarna Luminos, ki je v zasebni lasti uprave podjetja, je v preteklosti poslovala pod okriljem Steklarne Rogaška.

neutral

Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen je v drugem četrtletju ustvaril kar 83 odstotkov manj čistega dobička kot lani. Renault pa se koplje v milijardni izgubi. Volkswagen je letos povečal svoj tržni delež na svetovnem trgu. Volkswagen VW je med aprilom in junijem ustvaril 283 milijonov evrov čistega dobička. Prodal je za 27,2 milijarde evrov avtomobilov, kar je 7,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prodaja se je znižala predvsem v Evropi in ZDA, na Kitajskem in v Braziliji pa je narasla. Analitiki kljub nižji prodaji ocenjujejo, da se VW dobro spopada s krizo, saj je zvišal svoj tržni delež na svetovnem trgu, kar je posledica še bolj občutnega padca prodaje drugih avtomobilskih proizvajalcev. Ta je zdaj približno 12-odstoten, medtem ko je bil v enakem obdobju lani 9,9-odstoten. Renault kljub izgubi optimističen Francoski avtomobilski koncern Renault je v letošnjem prvem polletju ustvaril za 2,71 milijarde evrov čiste izgube, enako obdobje lani pa je sklenil s čistim dobičkom v višini 1,58 milijarde evrov. Prodaja je upadla za 23,7 odstotka, na 15,99 milijarde evrov. V družbi, ki obvladuje japonskega proizvajalca avtomobilov Nissan Motor, kljub temu ostajajo optimistični. Pričakujejo namreč, da bodo nekateri trgi, na katerih so prisotni, okrevali od svetovne gospodarske krize, ki je pretresla celotno industrijo. V skladu s tem so že dvignili pričakovanja o prodaji vozil v letošnjem letu. Prodali naj bi okoli 57 milijonov vozil, kar je 12 odstotkov manj kot leta 2008, sprva pa so napovedovali 15-odstotni padec. Po pričakovanjih naj bi evropski trg začel okrevati v drugi polovici letošnjega leta. Tako naj bi bil padec prodaje ob koncu leta v Evropi 8-odstotni, potem ko je bil v prvem polletju 13,7-odstotni. V veliki meri je izguba povezana s poslovanjem partnerskih družb, Nissan je v prvem polletju ustvaril 1,22 milijarde evrov izgube, AB Volvo 196 milijonov evrov in ruski Avtovaz 182 milijonov evrov.

negative

Direktor Iniziative Generali 96 Pierpaolo Cerani je povedal, da želi z nakupom Kolonela in s tem podjetij, ki jih ta obvladuje, prodreti na tuje trge, med drugim bi tudi z Radensko preplavil ZDA. Pierpaolo Cerani Direktor Iniziative Generali 96 Pierpaolo Cerani je za Delo povedal, da je njegovo podjetje kupilo 30-odstotni delež Kolonela. V Kolonel in verigo precej zadolženih podjetij pa naj bi vstopil zaradi poslovne priložnosti. Kljub velikim dolgovom ima narejen sanacijski načrt, ki ga, kot pravi, lahko uresniči, če bo dobil nazaj glasovalne pravice za Infond Holding, ki jih je zaradi suma koncentracije lastništva zamrznil Urad za varstvo konkurence. Kot je Cerani povedal za Delo, je za pridobitev teh pravic pripravljen iti tudi na Evropsko sodišče. O tem pa se namerava najprej pogovoriti z ministrom za finance Francem Križaničem. Napadli so me, da sem italijanski mafijec, ampak v resnici sem 75-odstotni Slovenec, torej sem slovenski mafijec, je povedal Cerani, ki napoveduje bitko z Uradom za varstvo konkurence. Križaniču namerava Cerani predstaviti celotni sanacijski načrt. Meni, da ima skupina velik potencial, ki pa ga uničujejo razne igrice političnih skupin in medijev. Napadli so me, da sem italijanski mafijec, ampak v resnici sem 75-odstotni Slovenec. Torej sem slovenski mafijec, pravi Cerani. Za nakup ni bilo treba veliko denarja Za italijanski dnevnik Il Picolo pa je Cerani pojasnil, da za nakup omenjenega deleža Kolonela ni bilo treba veliko denarja, saj je podjetje zadolženo za kar 800 milijionov evrov, ki jih je z nakupom tudi prevzel. Zavrnil je namigovanja, da bi za nakupom stala kaka ameriška družba in zagotovil, da posel sklepa le njegov holding Iniziative Generali 96. Pogajanja o poslih so po njegovih besedah trajala tri mesece. Za tržaški dnevnik je tudi dejal, da je do Radenske vedno gojil posebno ljubezen. Ko sem se informiral o možnostih za njen nakup, sem izvedel za težaven položaj Kolonela. Iz tega so se stvari razvile naprej, je pojasnil Cerani, ki je še dodal, da je kupil tolikšen delež, da z njim lahko nadzoruje, čeprav si je pridržal možnost preveriti nakup stoodstotnega deleža. Želi prodreti na tuje trge Sam s poslom vidi priložnost operacije z velikimi možnostmi za uspeh, ki je ne gre zapraviti, saj gre za prestižne znamke in za visoko kakovostne proizvode, ki glede mineralne vode, piva in sadnih sokov pokrivajo 90 odstotkov slovenskega trga. Povedal je, da želi delati konkurenco italijanskemu San Pellegrinu in ZDA preplaviti z Radensko . Gre za to, da se pomnoži izvoz in da se te proizvode prodaja po vsem svetu. Radensko, ki jo danes poznajo samo v Furlaniji-Julijski krajini in Venetu, predvsem v ZDA, sadne sokove Fructala pa po vsej Evropi. Seveda pa gre tudi za to, da se okrepi uvoz vseh teh proizvodov v Italijo, pravi Cerani in navaja možnost selitve sedeža Kolonela iz Maribora v Ljubljano. V slovensko prestolnico naj bi se preselili tudi nekateri sodelavci tržaškega podjetnika. Delo in Večer bosta samostojna Zatrdil je, da bo v roku enega meseca pripravljen celoten industrijski načrt, katerega glavni smernici bosta vsekakor širjenje slovenskih znamk in proizvodov po vsem svetu ter ohranitev vseh delovnih mest. Glede dnevnikov Delo in Večer, tržaški podjetnik pravi, da ima prvi 499 zaposlenih, od katerih je 400 novinarjev, in ustvarja pet milijonov evrov dobička, drugi pa ima 280 zaposlenih. Tudi ta delovna mesta bo ohranil, pri čemer dodaja, da bo novinarjem in urednikom pustil čim večjo avtonomijo. Dolgovi niso glavna skrb, glasovalne pravice so večji problem Kolonel ima v lasti 78 odstotkov Centra naložb, omenjena družba pa je 71-odstotna lastnica Infond Holdinga. Ta je s 55-odstotnim deležem večinski lastnik Pivovarne Laško, v lasti pa ima tudi 24,9 odstotka Mercatorja. Kot pravi Cerani, dolgovi niso glavna težava skupine, čeprav so veliki. Huje se mu zdi, da z družbo ni mogoče upravljati, ker Infond Holding v pivovarni nima glasovalnih pravic. Naši italijanski odvetniki, med katerimi je tudi najboljši strokovnjak za konkurenčno pravo Luciano Vasques, bodo skupaj s slovensko odvetniško družbo Čeferin proučili možnosti, kako bi sprostili uveljavljanje naših glasovalnih pravic v Laškem. Če v zelo kratkem času ne bomo rešili teh vprašanj s tukajšnjim Uradom za varstvo konkurence, bomo šli na Evropsko sodišče, je napovedal Cerani. Manjšinski delež smo kupili, ker želimo najprej analizirati stanje v podjetju Težko je govoriti o tem, kaj je v ozadju. Dejstvo pa je, da resni investitorji v podjetje vstopajo tako, da se pogovorijo tudi z bankami, kar pa se v tem primeru ni zgodilo. Gospodarski minister Matej Lahovnik Direktor Iniziative Generali 96 pravi, da ima Boško Šrot še vedno v lasti svoj delež, torej večinski, vendar ni več dejaven v skupini. Kot pravi, večine v Kolonelu niso kupili, ker morajo najprej pogledati in analizirati skupino od znotraj. Predvsem zato, ker ne moremo izvrševati upravljavskih pravic v Pivovarni Laško. Ob tem je napovedal, da po pregledu obstaja tudi možnost, da bi pozneje dokupili preostali delež. Skupina Iniziative Generali 96 se primarno ukvarja z zdravili. So največji proizvajalec infuzij v Italiji izdelajo okoli 80 milijonov kosov letno. Od tega imajo 70 milijonov evrov prometa.

positive

Obtoževalna vojna med ZDUS in Vzajemno se nadaljuje. Predsednica zveze pravi, da bodo svoje aktivnosti plačali sami, Vzajemna pa trdi, da je bil v brošuri ZDUS nelegalno uporabljen njen logotip. Vzajemna trdi, da je bil logotip zavarovalnice v brošuri ZDUS uporabljen nezakonito. Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije ZDUS Mateja Kožuh Novak je v sporočilu za javnost zapisala, da predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna Boštjan Aver poskuša v zadnjih dneh z izjavami očrniti legitimno akcijo ZDUS, s katero bodo kot člani Vzajemne poskušali doseči pregledno poslovanje in večjo zastopanost interesov članov Vzajemne pri odločanju o porabi sredstev in morebitnem razvoju. Zapisala je tudi, da za svoja dejanja njena zveza porablja svoj denar, za katera Aver nima pristojnosti ocenjevati njihovo porabo, saj ni član tega zasebnega združenja. Sama še dodaja, da imajo upokojenci, ki so zavarovani pri Vzajemni in s tem tudi njeni lastniki, pravico ocenjevati in kritizirati porabo sredstev omenjene zavarovalnice. Na vprašanje, kako komentirajo ta očitek Kožuh Novakove, so na Vzajemni za 24ur.com odgovorili, da je bil v brošuri zveze nezakonito uporabljen logotip Vzajemne. Na podlagi tega je bila pri ljudeh ustvarjena zmeda, saj so se na Vzajemni celo oglasili naši člani in člani ZDUS, ki so spraševali, ali je to skupna akcija Vzajemne in ZDUS. Ker naj bi bila cena akcije ZDUS zelo velika, se uprava Vzajemne upravičeno sprašuje, ali in kako jih namerava ZDUS povrniti, če prevzame vodenje Vzajemne, so še zapisali v odgovoru. Kožuh Novakova je v javnost poslala ostro pismo zoper upravo Vzajemne. Foto Kanal A Kožuh Novakova se je spraševala tudi o domnevno visokih stroških za pripravo skupščine. V Vzajemni so na to odgovorili, da so v ceno vključeni najem in priprava primernega prostora za generalko izvedbe skupščine in za dan zasedanja skupščine, objava sklica skupščine, priprava dokumentov za skupščino, skeniranje in pregled vseh pooblastil, organizacija štetja glasov in plačilo notarja, odvetnika, predsednika skupščine ter drugih izvedencev in strokovnih služb. Glede zahteve po glasovanju o zamenjavi nadzornega sveta, ki jo ZDUS objavlja v javnosti, Vzajemna odgovarja, da ni prejela zahteve za uvrstitev sklepa na dnevni red 16. redne skupščine, ki bo 25. avgusta. Predsednik uprave Vzajemne je ZDUS tudi pozval, da predlog za glasovanje o tej točki pošlje pravočasno, da bi ga lahko uvrstili na redno skupščino. Grafolog ne bo preverjal vseh pooblastil Prav tako so odgovorili, da Vzajemna načrtuje sodelovanje izvedenca, ki bi preveril podpise v primeru pritožb zavarovancev, ki bi trdili, da pooblastila niso podpisali, vseh pooblastil pa nikakor ne nameravajo preverjati. Namigovanja, da bo Vzajemna s sodelovanjem grafologa zavračala pooblastila, ki jih predložil ZDUS, nikakor ne držijo. Sicer je Kožuh Novakova v ostrem besedilu za javnost zapisala tudi, da bi moral Aver razmišljati, zakaj in kako mu je uspelo lani ustvariti 5 milijonov evrov kapitalske izgube, ko se je igral z vlaganji v vrednostne papirje. Morda pa bi stroške, ki bodo nastali s sklicem izredne skupščine, pokrili iz prejemkov 2-članske uprave, ki so lani presegali 750 tisoč evrov.

neutral

Sod bo Muri zagotovil milijon evrov za julijske in avgustovske plače. Upravni odbor Soda sicer ni sprejel nobenega od predlaganih predlogov za rešitev podjetja. Direktor Slovenske odškodninske družbe Tomaž Kuntarič Vesel sem, kako so pristopili k stvari. Tudi to, da so izrazili pripravljenost, da pomagajo, je dobro. Prokurist Mure ZdenkoPodlesnik Upravni odbor Slovenske odškodninske družbe Sod je ugotovil, da doslej podani predlogi, tudi predlog družbe GSA Joca Pečečnika, ne zagotavljajo celovite rešitve za Muro. Zainteresirano, strokovno in investicijsko javnost zdaj Sod poziva, naj morebitne nove predloge pošlje do 17. avgusta. Sod bo sicer zagotovil manjkajoči del plač za julij in avgust. Na seji so ugotovili tudi, da Sod kljub samo 12,23-odstotnem kapitalskem deležu v družbi Mura edini izmed delničarjev aktivno sodeluje pri reševanju problematike Mure . Obstoječa lastniška struktura v Muri ne omogoča Sodu zagotovitve zadovoljivega nadzora nad poslovanjem Mure, zato upravni odbor podpira aktivnosti vodstva Soda, usmerjene v reševanje problematike po principu nova Mura preko ene ali več hčerinskih družb ali povsem nove družbe, so zapisali v Sodu. Upravni odbor je vodstvu Soda naložil, naj nadaljuje aktivno iskanje rešitve, ki bo zagotovila ohranitev največjega možnega števila produktivnih delovnih mest, pri tem pa mora biti pri projektu nova Mura zagotovljen maksimalen nadzor Soda nad sredstvi, ki jih bo vložil v projekt. S petih na deset milijonov Potem ko Mura pri Sodu in Kadovi družbi PDP v začetku julija ni dobila pet milijonov evrov, kolikor jih je nujno potrebovala za ohranitev proizvodnje, naj bi se znesek sredstev, ki jih zdaj potrebuje družba, povzpel na približno deset milijonov evrov. Vlada je sicer v četrtek službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko že naložila, da v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi čim prej pripravi pregled ukrepov države v primeru stečaja Mure. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Foto Dare Čekeliš Lahovnik Možnosti za dogovor z investitorji je vse manj Lastniki, nadzorni svet in uprava Mure morajo odgovorno sprejeti izvedljive odločitve, je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik glede Mure povedal v petek. Kot je pojasnil, bo Sod v naslednjih dneh kot 12,2-odstotni lastnik opravil še nekaj pogovorov s potencialnimi investitorji, ki bi bili morebiti pripravljeni vlagati v novo Muro. Treba pa se je zavedati, da je iz dneva v dan vse manj možnosti, da bi do takega dogovora prišlo. Pri tem je treba poudariti, da konkretnejših ponudb razen Pečečnikove Sod ni prejel .

negative

Največja svetovna bonitetna hiša D&B ohranja bonitetno oceno Slovenije nespremenjeno. Tveganje za finančno nestabilnost je nizko, stopnja korupcije prav tako, ugotavljajo. Ne izključujejo pa možnosti razpada koalicije. Poslovno okolje v Sloveniji je ugodno, ugotavljajo pri D&B. D&B ohranja napoved o sedemodstotnem padcu bruto domačega proizvoda BDP v Sloveniji, še posebej, ker naj bi se gospodarska kriza v naslednjih mesecih začela odražati tudi v zasebni potrošnji. V nekaj naslednjih mesecih D&B napoveduje tudi deflacijo, pri čemer pa v bonitetni hiši niso pretirano zaskrbljeni nad možnostjo daljše deflacijske spirale. Letna inflacija naj bi tako letos znašala 0,5 odstotka, prihodnje leto pa dva odstotka. Največja svetovna bonitetna hiša Dun&Bradstreet D&B v avgustovskem poročilu ohranja bonitetno oceno Slovenije nespremenjeno pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje, vendar pa je trend za v prihodnje negativen, kar pomeni, da obstaja možnost poslabšanja ocene. D&B opozarja na možnost razpada koalicije, a ne vidi nevarnosti za politično stabilnost. Kot so sporočili iz ljubljanske Bonitetne hiše I, ki je partnerska družba D&B, Slovenija tudi v času krize ponuja ugodno poslovno okolje, ki upošteva standarde EU in druga mednarodna merila in je vsaj na enaki ravni, če ne boljše, kot v južnoevropskih članicah EU. Vse to se odraža v ratingu Slovenije, ki predstavlja nizko tveganje za finančno nestabilnost. D&B izpostavlja sodobno infrastrukturo v Sloveniji, najnižjo stopnjo korupcije v srednji in vzhodni Evropi, dobro zaščito intelektualne lastnine in dobre upravljavske prakse. Obenem so bile nedavno sprejete določene zakonodajne spremembe, ki so poslovno okolje še izboljšale, vseeno pa ostajajo še nekateri negativni vidiki, kot so ponekod dolgi administrativni postopki, slabo razvita konkurenca v nekaterih sektorjih in podrazviti kapitalski trgi. Medtem ko rating Slovenije ostaja nespremenjen DB2c, vendar z negativnim trendom, pa so tokrat analitiki D&B rating znižali šestim državam, Čilu, Cipru, Kuvajtu in Savdski Arabiji vsi DB3a, Grčiji DB3c, Indoneziji DB4din Ekvadorju DB6b. D&B opozarja na podaljšanje plačilnih rokov in povečano število stečajev v prvem četrtletju, pa tudi na skokovito rast slovenskega zunanjega dolga v zadnjih letih, a obenem ugotavlja, da tveganje za plačilno nesposobnost podjetij in gospodinjstev tudi zaradi članstva v območju evra in velikega obsega slovenskega premoženja v tujini v velikem obsegu ni veliko. D&B poudarja, da je vlada od prihoda na oblast sprejela več paketov ekonomskih ukrepov za podporo gospodarskemu in finančnemu sektorju, vendar pa opozarja, da so nekatera vprašanja, kot je upravljanje s podjetji v večinski državni lasti, vneslo napetosti v odnose med koalicijske partnerje. Pri tem pojasnjujejo, da se koalicijske stranke vseeno strinjajo glede splošnih usmeritev in potrebe po stimulacijskih ukrepih. Čeprav je koalicija za zdaj trdna, D&B ne izključuje razpada koalicije pred koncem štiriletnega mandata. V vsakem primeru pa v bonitetni hiši verjamejo v tradicijo političnega in družbenega konsenza v Sloveniji, ki naj bi zagotovila politično stabilnost in kontinuiteto.

neutral

Sindikat zdravstva in socialnega varstva je napovedano stavko preložil na sredo, 30. septembra, če dogovor, ki so ga dosegli z ministrstvom za delo, do takrat ne bo realiziran v vseh točkah. Z ministrstva so sporočili, da je danes potekal sestanek z nekaterimi direktorji domov za starejše občane in sindikalnimi predstavniki v teh domovih, na katerem so sodelovali tudi predstavniki Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije in predstavniki skupnosti domov. Namen sestanka je bil dokončno razčistiti odprta vprašanja glede izvajanja aprila sklenjenega dogovora med ministrstvom in sindikatom. Delavci v socialnovarstvenih zavodih so preložili napovedano stavko. Na ministrstvu tako pričakujejo, da so vse nejasnosti v zvezi z izvajanjem dogovora odpravljene in da bo stavka s strani sindikata, za katero po mnenju ministrstva že doslej ni bilo razlogov, dokončno odpovedana. Predstavniki ministrstva, sindikata in skupnosti domov bodo prihodnji teden pregledali celotno vsebino dogovora in ga po potrebi dopolnili tako, da bo jasen in pregleden za vse izvajalce, so še sporočili z ministrstva. Z današnjim sestankom so zadovoljni tudi v stavkovnem odboru, kjer so ugotovili, da je prišlo do bistvenega napredka pri realizaciji dogovora, na današnjem sestanku pa so dosegli sporazum o realizaciji dogovora še v nekaterih zavodih. Zato je stavkovni odbor danes sklenil, da se za sredo napovedana stavka ne izvede, temveč preloži na sredo, 30. septembra, če dogovor do takrat ne bo realiziran v vseh točkah. Spomnimo ... 29. julija je v delu socialnovarstvenih zavodov potekala dveurna stavka, s katero je sindikat zahteval izplačilo zahtevanih dodatkov in spoštovanje dogovora, podpisanega z ministrstvom za delo. Stavkovni odbor sindikata je nato ugotovil, da je bila stavka uspešna, saj je v več zavodih prišlo do sporazuma o uresničevanju dogovora z ministrstvom za delo. Nadaljevanje stavke so zato preložili na sredo, 5. avgusta.

neutral

NLB je svojim hčerinskim družbam prodala delnice Mercatorja in Pivovarne Laško, ki jih je zasegla Infond Holdingu. Kad bi tudi z novim lastnikom nadaljeval pogajanja za nakup deleža v Mercatorju. Nova Ljubljanska banka je prek Ljubljanske borze prodala vse delnice Mercatorja in Pivovarne Laško, ki jih je zasegla Infond Holdingu zaradi nepoplačanega posojila. NLB je tako prodala 404.832 delnic Mercatorja po 165 evra za delnico, in 2.056.738 delnic Pivovarne Laško po 31,5 evra za delnico. Delnice naj bi NLB prodala hčerinskim družbam Kot so poročali v oddaji 24UR, naj bi v Šrotovem taboru po prodaji zaseženih delnic zavladala panika. Imeli naj bi krizne sestanke in pogovore z odvetniki o spodbijanju današanje prodaje delnic Šrotovega Infonda. Kot pišejo Finance, so bile delnice prodane družbam iz skupine NLB kot obramba pred pričakovanim začetkom insolventnih postopkov v Infond Holdingu. Večino delnic je NLB tako prodala hčerinski družbi Fin-Do, manjši delež pa tudi družbi Publikum Fin. NLB naj bi delež v Mercatorju prodala za 66,8 milijona evrov, delež v Pivovarni Laško pa za 64,8 milijona evrov. NLB je s tem zavarovala delnice, s katerimi je Infond Holding zavaroval svoja neodplačana posojila, s tem pa tudi fiksirala svojo bilanco, še pišejo Finance. V Kadu so zanikali, da bi oni ali Posebna družba za upravljanje PDU kupila zasežene delnice. Kot je povedal predsednik uprave Kada Peter Jamnik pa so še vedno zainteresirani za nakup deleža v Mercatorju in so tudi pripravljeni naprej voditi že začeta pogajanja z novim prodajalcem oziroma lastnikom deleža. Kot je znano, se je namreč PDU prijavila na javni poziv NLB za prodajo zaseženih delnic Mercatorja. Predsednik uprave NLB Draško Veselinovič Na borzi so bili sklenjeni še drugi posli z delnicami Mercatorja in Pivovarne Laško Kot poročajo Finance, sta bila danes na borzi sklenjena še dva večmilijonska posla s svežnjem delnic Mercatorja, ki naj bi jih prodala Banka Celje. Posel pa naj bi bil posledica izvršbe posojil, ki jih je Banka Celje dala Infond Holdingu. Sveženj z Mercatorjevimi delnicami je obsegal 2,77 odstotka družbe, prodane so bile po 164,5 evra za delnico, vrednost posla pa je znašala 17.152.415 evrov. Sveženj delnic Pivovarne Laško pa je obsegal 2,88 odstotka družbe, prodane so bile po 32,37 evra, vrednost posla je znašala 8.173.425 evrov. Prodan pa je bil še en sveženj z delnicami Laškega, kar je 3,9 odstotka družbe. Prodane so bile po 31,5 evra, kar je skupno 10.806.170 evrov. Zapleti pri prodaji delnic Še včeraj je bil Boško Šrot - po novem skupaj s Ceranijem - prek Infond Holdinga več kot 50-odstotni lastnik Pivovarne Laško, danes ima tam le še slabih 28 odstotkov, v Mercatorju pa samo še 11-odstotni delež. Nova Ljubljanska banka je delnice poskušala prodati že v torek. Razlog za prodajo naj bi bila neuspešni javni razpis in bojazen pred morebitnimi novimi presenečenji iz tabora Boška Šrota, piše današnji Dnevnik. Toda do prodaje ni prišlo, ker naj bi Probanka vse dopoldne zavlačevala z vnosom prodajnega naročila v trgovalni sistem. V ozadju zapleta naj bi bil tako poskus vodstva Probanke prek nje je NLB po pogodbi dolžna izpeljati prodajo delnic na borzi, da bi tik pred zdajci preprečilo enostransko potezo NLB. To naj bi storili zato, ker bi poceni prodaja delnic pomenila težave za družbo Zlata Moneta II, ki je v lasti menedžerjev Probanke. Poleg tega pa naj bi v prihodnjih dneh Infond Holdingu še druge banke zasegle premoženje. Zlata Moneta naj bi po trditvah Dnevnikovih virov Infond Holdingu posodila 10 milijonov evrov, posojilo pa se je izteklo junija. Ravno to posojilo pa naj bi bilo zavarovano z istimi delnicami Pivovarne Laško kot pri NLB. Toda Zlata Moneta II naj bi imela hipoteke na delnice vpisane šele kot drugi upnik. Tako se lahko zgodi, da bodo tudi druge banke upnice, če bodo želele zaseči zastavljene delnice Infond Holdingu, ostale brez zavarovanja, saj so nekatere na drugem ali pa celo na tretjem mestu. Prav zato naj bi po mnenju Dnevnika Probanka pri drugih bankah upnicah intenzivno lobirala za zaustavitev takojšnjega zasega zastavljenih delnic Pivovarne Laško in Mercatorja, s katerimi je Infond Holding zavaroval svoja posojila. Zato naj bi bila Probanki in Hypo banki, ki naj bi bili obe na drugem mestu, bolj po godu skupna prodaja delnic, ne pa enostranske poteze bank. S tem bi se ustvaril presežek, s katerim bi bili poplačani tudi slabše zavarovani upniki.

neutral

Delavci Steklarske nove še vedno čakajo pismo Boruta Jamnika, ki bi jim dalo jamstvo, da bo steklarska proizvodnja ostala. Ali bodo v nekdanji steklarski Meki dokončno ugasnili peči? Delavci Steklarske nove še vedno čakajo pismo Boruta Jamnika, ki bi jim dalo jamstvo, da bo steklarska proizvodnja ostala. Ali bodo v nekdanji steklarski Meki dokončno ugasnili peči?

negative

Pri izbiri prave banke je priporočljivo, da se podrobno preuči vse stroške glede na dano ponudbo. Zato smo pri vseh bankah preverili, koliko pri njih stane zamenjava banke ter koliko zaračunajo za uporabo elektronskega bančništva. Vsak evro šteje. Naša država in banke so se z zadolževanjem za rešitev krize podale v precej tvegano območje. Za poplačilo dolgov in rast poslovanja finančne institucije potrebujejo naš denar. Toda namesto da bi za naš denar pripravljeni ponujati stroškovno ugodne storitve, pa svoje storitve banke neprestano dražijo. Višanje tarif so opazili tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije, ki so že pred časom izdali opozorilo. Banke so se zaradi podražitev že znašle na tako imenovani črni listi, ki jo je Zveza potrošnikov Slovenije zaradi neupravičenih podražitev vpeljala ob uvedbi evra. Vseeno pa je čudno, da na primer nobena banka ne zaračunava stroška odprtja računa. Pri prihodu v banko imamo torej na stežaj odprta vrata, kaj pa pri odhodu? Prav zato smo na Cekinu za vas pregledali ponudbo vseh bank in preverili, koliko pri njih stane zaprtje transakcijskega računa ter koliko zaračunajo za uporabo elektronskega bančništva.

neutral

Kad zahteva revizijo poslov skupine Pivovarne Laško v zadnjih petih letih. Medtem pa je Bošku Šrotu uspelo rešiti še nekaj svojega premoženja. V dividendah bo dobil pet milijonov evrov. Kad zahteva revizijo poslov Laščanov. Kad predlaga, naj nalogo revizorja prevzame družba BDO EOS Revizija. Kapitalska družba Kad je vložila zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine Pivovarne Laško, ki je sklicana za 31. avgust. Kot predlaga Kad, ki je 7,06-odstotni lastnik pivovarne, naj bi posebni revizorji preverili vodenje posameznih poslov skupine Pivovarne Laško v zadnjih petih letih, ker obstaja sum, da je prišlo pri sklepanju določenih poslov družbe do negospodarnih in škodljivih ravnanj, ki naj bi povzročila oškodovanja družbe . Poseben poudarek naj bi revizor namenil preveritvi vodenja poslov, povezanih z nakupom delnic Thermana Zdravilišče Laško od Infond Holdinga in z nakupom delnic Infond Holdinga s strani hčerinskih družb Laškega, Fructala in Pivovarne Union. Pod drobnogled naj bi posebni revizorji vzeli tudi posle, povezane z nakupom delnic Premogovnika Velenje s strani Radenske ter prodajo teh delnic Centru Naložbe, pa tudi posle, ki so povezani z dajanjem posojil, odobrenih s strani Pivovarne Laško, Radenske in Pivovarne Union. Prav tako naj bi pregledali posle, povezane z nakupom oz. ustanovitvami nakupnih in prodajnih opcij za delnice Istrabenza. Večinski delničar je izkoriščal svoj statusni položaj, ugotavlja Kad. Foto POP TV Zaradi takšnega ravnanja bi lahko bili ostali delničarji družbe oškodovani glede na to, da večinski delničar izkorišča svoj statusni položaj v družbi in uporablja sredstva družbe kot lastna sredstva. Kad Pivovarna Laško in njene odvisne družbe so, kot pojasnjuje Kad, v poslovnih letih 2005 do 2009 izpeljale razne poslovne transakcije, ki po mnenju Kada niso v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah ter so povzročile znižanje vrednosti sredstev in poslabšanje finančnega položaja družbe oz. izpostavljenost do ene osebe večinskega lastnika družbe . Zaradi takšnega ravnanja bi lahko bili ostali delničarji družbe oškodovani glede na to, da večinski delničar izkorišča svoj statusni položaj v družbi in uporablja sredstva družbe kot lastna sredstva, še poudarja Kad. Kad je zahtevo objavil potem, ko je v četrtek največji lastnik Pivovarne Laško, finančna družba Infond Holding, v četrtek ugotovila insolventnost. Delež Infond Holdinga, nekoč 55-odstotnega lastnika laške družbe, je po opravljenih unovčitvah zastavljenih delnic s strani bank upnic padel pod četrtino. Šrot rešuje premoženje Boško Šrot pa v obupu rešuje, kar lahko še reši. Danes mu je iz njegove potapljajoče se ladje uspelo potegniti še dobrih pet milijonov evrov, ki jih bo v obliki izplačila dividend Center Naložbe nakazal Kolonelu. Gotovo pa je, da Šrot, ki ga država obstreljuje z vseh koncev, ne bo končal na beraški palici. Če bi danes prodal vse delnice, ki jih imata s soprogo, bi v žep pospravil dobra dva milijona evrov. Le od kod denar za izplačilo dividend, in ali je v Center Naložbe prišel po legalni poti, se neuradno že sprašujejo nekateri. In medtem ko Šrot kuje načrte, kako naj toži državo, ki mu prek bank jemlje premoženje, tudi država z udarci ne varčuje. Kapitalska družba je jasna spet zahtevajo posebno revizijo vseh poslov Pivovarne Laško v zadnjih petih letih, torej zlasti v času, ko jo je vodil Boško Šrot.

negative

Proizvodnja v Steklarski novi je po več kot 60 letih dokončno ugasnila. Geoplin in Elektro Celje sta odrekla pomoč, Kad pa bi dal četrtino potrebnih sredstev, če bi mu sledili drugi . Družbenik Steklarske, proizvodnja stekla je kritičen To je mazanje oči. Geoplin je danes vodstvu novoustanovljene družbe Steklarska, proizvodnja stekla sporočil, da ne želi vstopiti v lastniško strukturo omenjene družbe, kar pomeni, da se proizvodnja v Steklarski novi po več kot 60 letih dokončno ugaša, je povedal eden izmed družbenikov novega podjetja Stjepan Miklaužić. V lastniško strukturo ne želi vstopiti niti Elektro Celje, ki se uvršča med večje upnike Steklarske nove. Na vprašanje, kako komentira izjavo Kapitalske družbe Kad, ki je danes kot največja lastnica Steklarske nove obnašanje Elektro Celja in Geoplina kot ključnih dobaviteljev označila kot nerazumno, je Miklaužić odgovoril, da je to mazanje oči, saj ima Kad lastniške deleže v obeh družbah . Po njegovem mnenju se Kad gre otroške igrice, napovedal pa je, da se bodo v ponedeljek v Ljubljani sešli z njihovimi predstavniki. Radi bi delali, a ne bodo. Po besedah direktorja družbe Steklarska, proizvodnja stekla Andreja Zupana je osrednja steklarska peč, ki je že izpraznjena, danes ob 14. uri dosegla kritično temperaturo oziroma je bila ohlajena. Kljub temu bo peč možno še danes vnovič zagnati, v ponedeljek to več ne bo mogoče. Družba Steklarska, proizvodnja stekla je imela namen najeti opremo in proizvodnjo Steklarske nove, ki je od maja letos v stečaju. Za zagon proizvodnje bi potrebovali okrog 350.000 evrov, Kad je bil pripravljen prispevati četrtino sredstev. Podjetje je imelo v načrtu v prvi fazi zaposliti 70 delavcev, njegovi predstavniki pa so ocenili, da imajo za vnovični zagon proizvodnje dovolj naročil. Iz Kada, ki je večinska lastnica Steklarske nove, so danes spet sporočili, da so preko svoje družbe PDP pripravljeni zagotoviti do četrtino potrebnih virov za financiranje obratnih sredstev in ne več kot 100.000 evrov v obdobju šestih mesecev pod pogojem, da se ji pri financiranju pridružijo tudi ključni dobavitelji. Dosedanji odzivi strateških dobaviteljev Elektro Celje in Geoplin, op. p. na podan predlog so v danih okoliščinah nerazumni in ne odražajo zadostne pripravljenosti za sodelovanje. V Kapitalski družbi smo nad tovrstnim ravnanjem zaskrbljeni, saj ključni dobavitelji onemogočajo sklenitev najemne pogodbe. S tem pa je onemogočen celoten projekt ohranjanja proizvodnje stekla in zagotavljanja delovnih mest.

negative

Nobelovec Krugman pravi, da se je svet izognil veliki depresiji in da je najhujši del globalne recesije mimo. Sedaj pa naj bi sledilo daljše obdobje stagnacije. Lanski prejemnik nobelove nagrade za ekonomijo Paul Krugman Ameriški ekonomist in lanski prejemnik Nobelove nagrade za ekonomijo Paul Krugman je v nastopu na poslovnem forumu v malezijski prestolnici zbranim povedal, da je najhujši del globalne gospodarske krize mimo, izvoz in gospodarska dejavnost pa kažeta znake stabilizacije. To je v veliki meri pripisal agresivnim in ekspanzivnim javnofinančnim politikam v velikih gospodarstvih in obenem dejal, da ima ameriška administracija kljub skokovitemu naraščanju proračunskega primanjkljaja po njegovem prepričanju še nekaj manevrskega prostora za dodatne javnofinančne spodbude gospodarstvu. Okrevanje bo počasno Istočasno pa je pripomnil, da bo okrevanje svetovnega gospodarstva nespodbudno, saj povečana javna poraba na dolgi rok preprosto ne bo mogla zagotavljati oživitve gospodarstva, stopnja brezposelnosti pa se bo še nekaj časa zviševala. Po prepričanju Krugmana svet ne bo doživel okrevanja v smislu feniks je vstal iz pepela , kot je bilo to primer v nekaterih nedavnih gospodarskih krizah. Kaže, da smo se uspeli izogniti veliki depresiji 2.0, a okrevanje bo trajalo vsaj dve leti, najverjetneje pa še več, je pripomnil in pri tem napovedal, da bo okrevanje v Aziji verjetno bolj izrazito in hitrejše kot v ZDA in Evropi, k temu pa bo pripomogla rast industrijskega izvoza. Strategije za reševanje situacije ne poznamo Krugman nima čarobnih rešitev, kako naj se svet izogne takšnemu razvoju dogodkov. Kakšen je izhod? Mislim, da se tehnični odgovor glasi Bog si ga vedi. Močno nam primanjkuje vzorčnih modelov, je povedal in se črno pošalil, da je depresijo v 30. letih prejšnjega stoletja zaključil obsežen program javnih del, ki se je imenoval druga svetovna vojna. Upam, da te strategije ne bomo ponovili, je nadaljeval in v resnejšem tonu dodal, da se lahko nosilci politik odločijo za dodatne spodbude, višje srednjeročne cilje inflacije in za spodbude za vlaganja podjetij. Ne vemo, katera od teh stvari bi delovala, zato moramo poskusiti vse, je poudaril. Nujno je prestrukturiranje svetovnih financ Obenem se je zavzel za resno prestrukturiranje svetovnega finančnega sistema, ki bi preprečilo ponovitve trenutne finančno-gospodarske krize. Osnovno načelo je, da je treba vse, kar se v času krize rešuje kot je banka v dobrih časih učinkovito regulirati kot banko, je dejal. Obenem pa je izrazil dvom, da se bo to res zgodilo. Ker se je svet očitno razmeroma hitro izognil novi depresiji, je zmanjkalo časa za resne reforme in zato ni povsem prepričan, da se krize, kot je sedanja, v prihodnje ne bodo ponovile.

neutral

Zdaj lahko le delavci sami zaženejo proizvodnjo na lončenih pečeh, s čimer bi ohranili minimalno možnost, da se kadna peč zažene pozneje, ko bi dobili kapital, pojasnjuje predsednik sindikata Steklarske nove Miklaužić. Zaveza Kapitalske družbe Kad iz prejšnjega tedna, da bi družbi, ki bi prevzela upravljanje sredstev Steklarske nove, zagotovila do četrtine oziroma do 100.000 evrov obratnega kapitala, če bi drugi strateški dobavitelji zagotovili preostalo, še velja, je po današnjem sestanku s predstavniki sindikata v družbi Steklarska nova v stečaju v Ljubljani povedal predsednik uprave Kada Borut Jamnik. Predsednik uprave Kada Borut Jamnik Naša zaveza še vedno velja. Še vedno smo pripravljeni zagotoviti četrtino potrebnega obratnega kapitala v naslednjih šestih mesecih, je dejal Jamnik in dodal, da mora poslovodstvo družbe Steklarska, proizvodnja stekla, s ključnimi partnerji doseči dogovor. Danes so po Jamnikovih besedah razčistili, da bi Geoplin lahko plin dobavljal z zamikom plačila, o tem, kako bi se ta plačila zavarovala, pa se Geoplin in Zupan minuli četrtek nista uspela dogovoriti. Med Zupanom in Geoplinom ni prišlo do dokončnega dogovora o zavarovanju plačil ali z izvoznimi terjatvami, z vstopom vseh partnerjev v dobavne pogodbe ali kako drugače. Gre za tehnične zadeve ki jih mora dogovoriti družba z dobavitelji, je dejal Jamnik. Direktor Geoplina Alojz Stana pravi, da odgovora na ponudbo Geoplina, da so pripravljeni sodelovati s potencialnim novim najemnikom, ob predpostavki, da bi lahko plačila zamaknili ob določenih garancijah, do danes ni bilo. Če damo ponudbo, pričakujemo odgovor, nato pa se je treba o stvareh podrobneje dogovoriti, je povedal Stana. GEN-I je, kot je znano, danes ponudil, da bi, če bi se Kad, Zupan, stečajni upravitelj Štefan Rola in preostali dobavitelji dogovorili, za šest mesecev zagotavljal dobavo električne energije z odloženim plačilom. Kad je sicer pripravil pravno odličnost dogovora, po kateri vsi vstopajo v podjem pod enakimi pogoji. Če ga podpišejo, je na družbi Steklarska, proizvodnja stekla, da podpiše najemno pogodbo s stečajnim upraviteljem, je dejal Jamnik. Zupan pravi, da za nas sprejemljivih razmer pri dobaviteljih nismo uspeli doseči . Peč bodo sedaj ohladili do konca, opreme in proizvodnje ne bodo najeli. Za nas je peč ohlajena in ne vidimo več možnosti za najem in nadaljevanje dela, pravi. Delavci Steklarske nove Predsednik podjetniškega sindikata Steklarske nove Stjepan Miklaužić, ki je tudi eden izmed petih družbenikov novoustanovljene družbe Steklarska, proizvodnja stekla, je dejal, da so vsi dvignili roke, tudi novi družbeniki . Po Miklaužićevih besedah lahko sedaj delavci le sami zaženejo proizvodnjo na lončenih pečeh, s čimer bi ohranili minimalno možnost, da se omenjena kadna peč zažene kasneje, ko bi dobili nekaj kapitala. Zupan sicer pravi, da ponovni zagon pri teh pečeh ni običajna praksa. Ocenjuje, da bi bilo za vnovičen zagon potrebnih vsaj 70.000 evrov, vprašljiva pa bi bila tudi življenjska doba peči in kakovost proizvedenega stekla. Je za stečaj kriva uprava? Iz Kada pa so sporočili, da so stečajnemu upravitelju Štefanu Roli predlagali posebno revizijo, s katero bi preverili poslovanje uprave od leta 2005 do 2008. V Kadu namreč sumijo, da je uprava podjetja opravljala določene nezakonite transakcije, ki so povzročile znižanje vrednosti sredstev ter poslabšanje finančnega položaja družbe in posledično stečaj družbe. Posebno revizijo bi plačala Kapitalska družba sama. V Kadu so posebej opozorili na določena področja, ki bi bila glavni predmet revizije, in sicer obračunavanje in plačevanje prispevkov, ki jih je družba kot zavezanec dolžna plačevati, najemanje in dajanje kreditov, vodenje zalog zagotovljenih izdelkov ter vodenje in izvršitev posameznih pravnih dejanj na podlagi potrjene prisilne poravnave v letu 2005. Jamnik je dejal, da bi se lahko z revizijo potencialno povečala stečajna masa, iz katere se prednostno poravnajo terjatve zaposlenih do družbe. Danes so se dogovorili, da bo Kad spremljal proces predvidenih odmer pokojnin za zaposlene v Steklarski novi, za katerega so se junija dogovorili predstavniki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZPIZ, davčne uprave, ministrstva za finance in predstavnikom vlade. Celjska območna enota bo po Jamnikovih besedah v naslednjih dneh preverila dejanski izračun in morebitno znižanje pravic zaposlenih do pokojnin. Šlo naj bi za neplačane prispevke za pokojninsko zavarovanje za skoraj tri leta, in sicer v skupni višini 2,5 milijona evrov.

negative

V Sloveniji se prodajne cene naftnih derivatov vse od aprila 2000 določajo po modelu, po katerem se cene prilagajajo borznim cenam naftnih derivatov na mediteranskem trgu in vrednosti tečaja dolarja. Kmalu le po kapljicah? Po trenutno veljavni uredbi iz oktobra 2007 z veljavnostjo enega leta modelski preračun prodajnih cen poteka v praksi vsakih 14 dni, osnova za določitev prodajne cene pred davki v naslednjem 14-dnevnem obdobju pa je dvotedensko povprečje objavljenih dnevnih podatkov borznih cen posameznih derivatov na kotaciji CIF Mediteran, preračunanih iz dolarjev v domačo valuto po povprečnem srednjem tečaju banke Slovenije, veljavnem na dan objave cen. Tako izračunanim cenam se prištejejo še marža trgovcev, prispevek za obvezne rezerve, davčne obremenitve, trošarine in DDV. Za ekstra lahko kurilno olje se prišteje še okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2, ki znaša 0,0325 evra na liter. Preverite, kako je sestavljena cena za liter goriva in kdo si v Sloveniji odreže največji kos pogače.

negative

Stavkovni odbor v družbi KIK Kamnik ni sprejel predloga sporazuma uprave, s katerim je ta želela ugoditi stavkajočim in s tem doseči prekinitev stavke. Ta se tako nadaljuje. Kot je sporočil direktor KIK Kamnik Aleš Erbežnik, se je stavkovni odbor posvetoval z območnim Sindikatom kemične, nekovinske in gumarske industrije KNG, ne pa tudi z delavci, zato je prišlo do zavrnitve. Stavka v družbi KIK Kamnik se nadaljuje. Predsednik stavkovnega odbora in predsednik KNG Slovenije Stane Zobavnik pa je dejal, da se je odbor za zavrnitev odločil, ker predlog ne prinaša nič novega. Z njim si direktor kupuje čas, je pojasnil in dodal, da se bo stavka nadaljevala, edina rešitev za zaposlene pa je stečaj družbe. Dejal je še, da vodstvo družbe v novem predlogu ne upošteva že dogovorjenega, in sicer izplačila plač za julij, uskladitve plač z rastjo inflacije in življenjskih stroškov za leto 2008 in za leto 2009, pa tudi ne zahteve inšpekcijskega pregleda s področja varnosti pri delu. Direktor je dolžan urediti razmere za delo, pa tega ni storil. Spomnimo ... Erbežnik je v ponedeljek zaposlenim, ki s prekinitvami stavkajo že od sredine maja, neprekinjeno pa od 27. julija, predlagal nov sporazum za izpolnitev stavkovnih zahtev. Ob tem je poudaril, da lahko sredstva za poplačilo obveznosti do delavcev zagotovi le v primeru ponovno vzpostavljene proizvodnje. Tekočo likvidnost lahko družba zagotavlja le s kontinuiranim delom, je v dopisu stavkovnemu odboru zapisal Erbežnik. Dokler se bo sedanje stanje nadaljevalo, direktor družbe ne vidi možnosti za poplačilo vseh stavkovnih zahtev, zato stavkovnemu odboru predlaga, da ponovno preuči možnost za oživitev proizvodnje, sprejme njegove predloge glede časovnih rokov za izplačila obveznosti ter ustavi stavko. Direktor je za izpolnitev stavkovnih zahtev predlagal, da se neizplačani del plače za letošnji junij v 100-odstotnem znesku, tudi za čas stavke, izplača najkasneje do tega petka, 14. avgusta. Nadalje predlaga, da se plača za julij izplača do 31. avgusta, neporavnane obveznosti z naslova obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa se izplačajo najkasneje do 30. septembra letos. Stavkovni odbor je te predloge ocenil kot prelaganje obveznosti za plačilo v kasnejše obdobje, zato se z njim ne strinja, je pojasnil Zobavnik.

negative

Slovenci smo upravičeno jezni! Predsednik uprave NLB si je vzel milijon evrov, stečajni upravitelji brez sramu jemljejo tam, kjer ni, največja slovenska podjetja propadajo zaradi pohlepa posameznikov. Pa smo edini? Je preživetje Citigroupa odvisno od enega človeka? Cena nafte ni odvisna samo od ponudbe in povpraševanja, ampak tudi od iger špekulantov, ki z umetnim ustvarjanjem povpraševanja dvigujejo cene nafte. Med velikimi igralci so skoraj vse večje svetovne banke. Med njimi tudi tiste, ki so se znašle tik pred propadom, na primer Citigroup. Hčerinsko podjetje te banke Phibro se je ukvarjalo samo s tveganimi posli na naftnem trgu in je bilo v preteklih letih izjemno uspešno ter velja za najbolj profitabilni del skupine. Ta je z velikanskimi vložki, vrednimi milijarde dolarjev, krepko vplival na dvig cen nafte na mednarodnem trgu, ki smo ga zaznali tudi pri nas. Zaslužki, ki jih špekulanti pospravijo v žep, pa so ogromni. Samo v bankah, ki imajo sedež v New Yorku in so jih pred propadom reševali z davkoplačevalskim denarjem, bi morali za izplačila špekulativnih nagrad nameniti vsaj pet milijard dolarjev. O tem, kdo bo denar dobil in kdo ne, odloča po pooblastilu vlade odvetnik Kenneth Feinberg, ki pa se je znašel pred eno od najtežjih odločitev v svojem življenju. Ali bomo v Ameriki videli množične demonstracije ali propad ene od največjih bank? Več na cekin.si.

negative

Steklarsko novo želi reševati poslovnež Martin Konte. Po skoraj pet ur dolgi seji so iz podjetja sporočili, da so načelno dosegli soglasje o nadaljevanju proizvodnje, a pogovore bodo še nadaljevali. Pogovori o nadaljevanju proizvodnje v novoustanovljeni družbi Steklarska, proizvodnja stekla gredo v pravo smer, je nocoj po skoraj peturni trajajoči seji povedal eden od petih družbenikov podjetja Stjepan Miklaužić. Dejal je, da bodo pogovore z morebitnim strateškim partnerjem Martinom Kontejem nadaljevali v četrtek. Kot je pojasnil Miklaužić, so načelno dosegli soglasje o nadaljevanju proizvodnje, ki je prej potekala v Steklarski novi, v prvi fazi pa naj bi zaposlili 65 delavcev. Na vprašanje, ali je za njih sprejemljiv Kontejev predlog, da bo zagotovil kapital za zagon proizvodnje pod pogojem, da prevzame vodenje novoustanovljene družbe, je Miklaužić odgovoril, da za njih to ni pomembno, saj delavce zanima delo in kakšne plače bodo prejemali. Tekom popoldneva je bilo ustavljeno nadaljnje hlajenje osrednje steklarske peči, ki je trenutno ohlajena na 400 stopinj. Če bodo četrtkovi pogovori uspešni, bodo peč ponovno zagnali predvidoma že prihodnji teden. Po neuradnih podatkih si želi Konte, ki je bil direktor podjetja Burea Veritas za vzhodno Evropo, nadzornik v Gorenjskem tisku, solastnik pa je v ljubljanskem podjetju Konteus, v novoustanovljeni družbi pridobiti 80-odstotni lastniški delež, Kapitalska družba Kad, ki bi podjetju pomagala z največ 100.000 evri, pa bi imela desetino lastništva. Kad je bil namreč večinski lastnik Steklarske nove, ki je od maja letos v stečaju, družba Steklarska, proizvodnja stekla pa je bila ustanovljena z namenom, da ohrani zdravo jedro družbe v stečaju. Kdo naj bi v primeru ponovne proizvodnje podjetju Steklarska, proizvodnja stekla zagotavljal oskrbo z elektriko in plinom, še ni znano. Prejšnji dobavitelj elektrike Elektro Celje je namreč zavrnil ponudbo družbenikov Steklarske, proizvodnja stekla o vstopu v lastniško strukturo podjetja, v to strukturo ne želi niti Geoplin. Iz družbe Gen-I pa so sporočili, da so pripravljeni novoustanovljenemu podjetju dobavljati elektriko z odloženim plačilom za šest mesecev.

neutral

Steklarska s Kontejem ni dosegla dogovora o najemu opreme in proizvodnje Steklarske nove. V njem naj ne bi bilo niti določil o pogodbah o zaposlitvi. Eden izmed družbenikov novoustanovljene družbe Steklarska, proizvodnja stekla Stjepan Miklaužić je pojasnil, da je sporazum, ki ga je predlagal morebitni strateški partner Martin Konte, sicer nadzornik v Gorenjskem tisku, solastnik v ljubljanskem podjetju Konteus in nekdanji direktor podjetja Burea Veritas za vzhodno Evropo, zelo vprašljiv. Steklarska s Kontejem ni dosegla dogovora. Med drugim naj tako sporazum sploh ne bi vseboval določil o višini plače in o tem, kakšne bi bile pogodbe o zaposlitvi, Konte naj bi se tudi nadejal, da bi delavci nekaj časa delali brez plač, kar je za Miklaužića nesprejemljivo. Ob tem je opozoril, da delavci lahko brezplačno delajo tudi v svojih vinogradih. V Kadu presenečeni Kot so sporočili iz Kapitalske družbe Kad, družbeniki v Steklarski, proizvodnja stekla na njihov predlog niso odgovorili, so pa iz medijev izvedeli, da za obstoječe družbenike ta ni sprejemljiv. Presenečeni so nad sporočilom zaposlenih, ki so izrazili podjetniško iniciativo in so jo v Kadu podprli. Vsa dogajanja zadnjih dni so zato nerazumljiva in kažejo na dvom o resnosti namer nekaterih potencialnih partnerjev, s katerimi smo se kot investitorji pogajali, so še zapisali v sporočilu za javnost. Konte Žal mi je, da nismo našli rešitve Družba Konteus investicije pa se je v izjavi za javnost zahvalila vsem udeleženim pri projektu Steklarska nova za aktivno sodelovanje. V kratkem času, ki nam je bil vsem skupaj na voljo, nam ni uspelo najti rešitve za tveganja, ki se pojavljajo pri podjetju Steklarska nova v stečaju, so še zapisali in dodali, da jim je žal, da je bilo na voljo premalo časa za uspeh, saj se jim je zdel projekt zelo zanimiv. Kad se je preko svoje odvisne družbe PDP, Posebna družba za podjetniško svetovanje, zavezal zagotoviti 100.000 evrov z vplačilom 7500 evrov v kapital družbe, s čimer bi pridobil 10 odstotkov poslovnega deleža in 92.500 evrov kot vmesne oblike financiranja. Dobavitelji energentov so se zavezali zagotavljati potrebno energijo z odloženim plačilom ob predhodni sklenitvi ustreznega zavarovanja plačila. Družba Konteus investicije naj bi se zavezala sodelovati pri nadaljevanju proizvodnje dejavnosti na način, da zagotovi 75.000 evrov finančnih sredstev, postane 80-odstoten lastnik poslovnega deleža v kapitalu družbe Steklarska, proizvodnja stekla in prevzame poslovodne funkcije v družbi. Na vprašanje, kaj bo sledilo po današnjem neuspešnem pogovoru s Kontejem oz. njegovimi sodelavci, je Miklaužić odgovoril, da bodo delavci zdaj prek zavoda za zaposlovanje uveljavili svoje pravice. Včeraj načeloma dosegli dogovor Na sredinih pogajanjih, ki so trajala skoraj pet ur, je bilo načeloma doseženo, da bi v prvi fazi ob zagonu proizvodnje zaposlili 65 delavcev, družbeniki Steklarske, proizvodnja stekla pa so ocenili, da so sredina pogajanja šla v pravo smer. Miklaužić je takrat na vprašanje, ali je za njih sprejemljiv Kontejev predlog, da bo zagotovil kapital za zagon proizvodnje pod pogojem, da prevzame vodenje novoustanovljene družbe, odgovoril, da za njih to ni pomembno, saj delavce zanima delo in kakšne plače bodo prejemali. Po neuradnih podatkih si je Konte želel v novoustanovljeni družbi pridobiti 80-odstotni lastniški delež, Kapitalska družba Kad, ki bi podjetju pomagala z največ 100.000 evri, pa bi imela desetino lastništva. Kad je bil namreč večinski lastnik Steklarske nove, ki je od maja letos v stečaju, družba Steklarska, proizvodnja stekla pa je bila ustanovljena z namenom, da ohrani zdravo jedro družbe v stečaju.

neutral

Francoski in nemški BDP je med letošnjim aprilom in junijem narasel za 0,3 odstotka, kar je prineslo konec enoletne recesije v največjih evropskih gospodarstvih. Nemški bruto domači proizvod BDP je v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi s trimesečjem poprej nepričakovano dosegel 0,3-odstotno rast, kažejo danes objavljeni podatki nemškega zveznega statističnega urada. K rasti gospodarstva so prispevali okrepitev izvoza, poraba potrošnikov, pa tudi vladni stimulacijski paketi. Novica je sicer presenetila, saj je tako hitro obnovo pričakovalo zelo malo strokovnjakov in analitikov. Protesti v Franciji ob recesiji. Analitiki so sicer pričakovali 0,2-odstotno zmanjšanje BDP. To največje evropsko gospodarstvo, katerega kondicija je zelo pomembna tudi za slovensko gospodarstvo, sicer ni imelo pozitivne rasti vse od prvega četrtletja 2008. K tokratni nepričakovani gospodarski rasti je po podatkih nemškega zveznega statističnega urada največ pripomoglo povečanje zasebne potrošnje in javne porabe, prav tako pa tudi povečanje investicij v gradbeništvu. Medtem se stopnja nemškega izvoza še vedno zmanjšuje, kljub vsemu pa je izboljšanje razmerja med stopnjo uvoza in izvoza nekoliko pripomoglo k rasti BDP v drugem četrtletju. Kljub tokratnemu pozitivnemu rezultatu pa v Nemčiji do konca leta na letni ravni pričakujejo krepko krčenje BDP. V drugem četrtletju se je BDP v primerjavi z drugim tromesečjem lani skrčil za 7,1 odstotka. Po napovedih nemške zvezne banke naj bi največje evropsko gospodarstvo v letu 2009 doseglo 6,2-odstotno krčenje BDP, medtem ko naj bi prihodnje leto gospodarska rast ostala ničelna. Tudi Francija iz rdečih številk Za 0,3 odstotka se je v drugem letošnjem četrtletju povečal tudi francoski BDP, kar je prva četrtletna gospodarska rast v zadnjem letu, je povedala francoska finančna ministrica Christine Lagarde. Podatek je povsem nepričakovan, saj je večina poznavalcev pričakovala nadaljevanje krčenja BDP. Po štirih četrtletjih krčenja gospodarske dejavnosti se je Francija končno izvlekla iz rdečega območja, je dejala. Gre za prvo četrtletno rast francoskega gospodarstva po enem letu in precejšnje presenečenje za vse poznavalce. Državni statistični urad je namreč računal na 0,6-odstotni padec BDP, francoska centralna banka pa je še julija napovedovala 0,4-odstotno skrčenje gospodarske dejavnosti v drugem trimesečju. Francoski statistični urad tokratno rast BDP pripisuje predvsem povečanju stopnje izvoza in zasebne potrošnje. Izvoz se je na četrtletni ravni namreč povečal za odstotek, medtem ko se je v prvem četrtletju zmanjšal za 7,1 odstotka. Kljub boljšim rezultatom glede gospodarske rasti pa napovedi o brezposelnosti še vedno niso preveč optimistične. Francosko gospodarsko ministrstvo je namreč napovedalo, da bi skupno število ukinjenih delovnih mest v zasebnem sektorju do konca leta lahko preseglo 591.000.

positive

V Vinu Brežice se stavka nadaljuje. Zaposleni se bodo v ponedeljek srečali z novim predsednikom uprave. V podjetju, ki je od 3. avgusta brez elektrike, polnilnice stojijo. Zaposleni v Vinu Brežice, kjer zaradi neizplačila junijskih in julijskih plač, regresa ter jubilejnih nagrad zaposleni od torka stavkajo, se bodo v ponedeljek po 9. uri v prostorih podjetja sešli z novo upravo. Medtem bodo s stavko v podjetju nadaljevali, je povedal sindikalist Vina Brežice Janko Kržan. Po njegovih besedah so se zastopniki delavk in delavcev Vina Brežice danes z novim predsednikom uprave Robertom Špilerjem iz podjetja S. M. A. iz okolice Celja dogovorili o sestanku in pogajanjih glede stavkovnih zahtev. Špiler naj bi se sestanka udeležil v spremljavi njegove ekipe, predstavnike zaposlenih, ki napovedujejo, da bodo za uresničitev njihovih zahtev uporabili vse razpoložljive pravne poti, pa bodo okrepili predstavniki slovenskega sindikata, je pojasnil Kržan. Zaposleni so danes tako kot minule dni stavkali od 6. do 14. ure, stavkovne straže, ki bodo danes v podjetju vztrajale do 22. ure, pa bo zamenjala policija, ki bo prostore podjetja varovala do ponedeljka, do 6. ure zjutraj, tako Kržan, ko se stavka v Vinu Brežice nadaljuje. V podjetju, ki je od 3. avgusta brez elektrike, polnilnice stojijo. Od torka, 11. avgusta, tam poteka vnaprej napovedana stavka, delavci pa so danes četrti dan čakali, da se v tovarni pojavijo lastniki ali predstavnik uprave družbe, je še povedal Kržan.

negative

Upanja za ohranitev zdravega jedra Steklarske nove skoraj ni več. Po mnenju predstavnice sindikatov za celjsko regijo bi se moral zgoditi izreden dogodek, da bi se zadeve premaknile naprej. Upanja za ohranitev zdravega jedra Steklarske nove v stečaju skorajda ni več, je povedala predstavnica Konfederacije novih sindikatov Slovenije za celjsko regijo Majda Medved. Po njenem mnenju je zadeva zdaj v rokah stečajnega upravitelja, vendar bi se moral zgoditi izreden dogodek, da bi se zadeve premaknile. Medvedova je izrazila obžalovanje, da se ni pojavil strateški vlagatelj z normalnimi pogoji o vstopu v družbeništvo oz. da se Martinu Konteju, ki je pokazal interes za vstop v družbeništvo novoustanovljene družbe Steklarska, proizvodnja stekla, ni uspelo dogovoriti z vsemi družbeniki. Po besedah Medvedove je Konte, ki naj bi želel biti direktor Steklarske, proizvodnje stekla, pričakoval mesečno plačo v višini 5000 evrov in povračilo vseh stroškov, delavci pa naj bi delali zastonj. Njegova plača je sicer majhna, če gre za dober menedžment, vendar ne moremo uvajati novodobnega suženjstva in od delavcev pričakovati, da delajo zastonj. Delavci morajo imeti zagotovljeno socialno varnost, je poudarila Medvedova. Pozdravila je napore Kapitalske družbe, ki je bila kot večinska lastnica Steklarske nove pripravljena za ponovni zagon proizvodnje zagotoviti do 100.000 evrov, ter Gen-I in Geoplina, ki sta bila pripravlja dobavljati elektriko in plin z odloženim plačilom. Medvedova je tudi dejala, da potencialni vlagatelji sploh niso razumeli stečajnega postopka in jih je zanimalo predvsem, koliko je še zalog izdelkov v podjetju. Foto Kanal A S Kontejem brez dogovora Kot je že znano, novoustanovljena družba Steklarska, proizvodnja stekla s Kontejem v četrtek ni dosegla dogovora o najemu opreme in proizvodnje Steklarske nove v stečaju, saj bi bil sporazum škodljiv za delavce, čeprav je bilo v sredo dogovorjeno, da bi načeloma proizvodnjo spet zagnali prihodnji teden in v prvi fazi zaposlili 65 delavcev. Družbeniki Steklarske, proizvodnja stekla so popoldne sporočili, da predlaganega sporazuma Kapitalske družbe z novim partnerjem Kontejem niso sprejeli trije družbeniki, ki so delavci v proizvodnji. Po njihovem mnenju predlagani sporazum ni bil primerna podlaga za nadaljevanje uspešnega poslovanja družbe, katere glavni cilj bi moral biti vzpostavitev proizvodnje, s katero bi podjetje spet lahko konkuriralo na domačem in tujem trgu ter na ta način dolgoročno zagotoviti delo delavcem z vrhunskim steklarskim znanjem. Iz predloženega poslovnega načrta je razvidno, da bi za minimalni poslovni rezultat v šestih mesecih Steklarska, proizvodnja stekla potrebovala 350.000 evrov vložka. Konte je bil pripravljen zagotoviti le 60.000 evrov, Kapitalska družba pa 7500 evrov, čeprav se je zavezala, da bi zagotovila do 100.000 evrov, vendar ne v obliki nepovratnega lastniškega deleža. Iz sporazuma s Kontejem ni razvidno, ali bi novi družbeniki dali kakšna jamstva za energente, ki sta jih Geoplin in Gen-I pripravljena dobavljati z 90-dnevnim odlogom plačila ob zavarovanju. Družbeniki menijo, da ima podjetje trenutno premalo naročil, da bi lahko pokrilo strošek energentov, zavedajo pa se, da je brez jasnih zagotovil o obstoju družbe za daljši čas težko dobiti naročila. Kupci namreč pričakujejo jamstvo pred naročilom, da bodo izdelki kakovostno narejeni in dobavljeni do dogovorjenega roka. V sporazumu prav tako ni nikjer omenjeno plačilo delavcem in plačevanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno. Ne obstaja niti določilo, za koliko časa bi se sklepala delovna razmerja. V sporazumu pa je bil naveden točen znesek kot redno mesečno plačilo za Konteja.

negative

V Pivovarni Laško so potrdili, da je Probanka v četrtek zasegla 5,07-odstotni delež družbe, kar obsega 443.499 delnic pivovarne. Probanka je zasegla in prodala 5,07 odstotka Pivovarne Laško. Probanka je minuli četrtek zasegla in nato za zdaj še neznanemu kupcu prodala 5,07 odstotka delnic Pivovarne Laško. Kot je znano, je bilo z delnicami Pivovarne Laško minuli četrtek za 12,6 milijona evrov prometa, večina v dveh svežnjih. Že v prvi uri je bil prodan sveženj 283.582 delnic v vrednosti 8,05 milijona evrov, pol ure pred koncem trgovanja pa še sveženj 159.917 delnic v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov. Delnice so bile obakrat prodane po ceni 28,39 evra. Banke, prva je bila NLB, so 5. avgusta začele prodajati zasežene delnice Mercatorja in Laškega. Doslej so jih prodale NLB, Banka Celje, Abanka Vipa, Banka Koper, Gorenjska banka in Probanka, minuli petek pa naj bi to storila še NKBM. Infond Holding ima po podatkih časnika Dnevnik le še okoli 10 odstotkov Pivovarne Laško in okoli 1,5 odstotka Mercatorja. Pred začetkom prodaj je imela mariborska finančna družba, za katero posredno preko družb Center naložbe, Kolonel in Atka Prima stoji nekdanji prvi mož laške pivovarne Boško Šrot, 55-odstotni lastniški delež v Pivovarni Laško in 24,9-odstotni delež v Mercatorju.

neutral

Le ena od prispelih ponudb pa predvideva tudi lastni finančni vložek, ki so ga na Sodu navedli kot pogoj za upoštevanje. Ponudbe bodo sedaj preučile strokovne službe Soda. Delavci Mure Slovenska odškodninska družba Sod, ki jo vodi Tomaž Kuntarič, je 3. avgusta pozvala zainteresirano strokovno in investicijsko javnost, da morebitne predloge za reševanje Mure pošlje na Sod do danes. Na Sodu bodo upoštevali le predloge, ki bodo podkrepljeni z aktivnim poslovnim in finančnim sodelovanjem, so povedali ob pozivu. Do roka je tako na družbo prišlo osem predlogov, od katerih pa le eden predvideva lasten finančni vložek. Kljub temu bodo vseh osem predlogov preučile in ovrednotile strokovne službe Soda, so še sporočili z družbe. Obstaja še en ponudnik, ki želi ostati neimenovan Kot je znano, se je pretekli teden pojavil še en interesent za pomoč Muri, ki pa je želel ostati neimenovan. Podjetnik ima tri scenarije, po katerih bi lahko rešili vsa delovna mesta, so pojasnili na občini Murska Sobota, kjer se je podjetnik oglasil. Na občini se je neznani podjetnik oglasil, ker mu, kot so tam povedali, ni uspelo priti v stik z lastniki in upravo Mure. Slovenska odškodninska družba ima v Muri 12,2 odstotka delnic in je s tem drugi največji lastnik. Največji lastnik Mure je NFD holding, ki ima v lasti 18,6 odstotka delnic skupine.

neutral

Kljub drugačnemu dogovoru stari in novi direktor Vina Brežice nista opravila predaje poslov. Delavci so ju čakali zaman, tako kot zaman čakajo pojasnilo, kdaj bodo dobili plače. Stavkajoče je danes obiskal župan občine Brežice Ivan Molan, ki jim je izrazil podporo Predstavniki zaposlenih v Vinu Brežice, ki stavkajo šesti delovni dan, se danes niso sešli z novo upravo. Pred začetkom pogajanj so v ponedeljek od prejšnjega direktorja Mihajla Čuleta zahtevali, da svojemu nasledniku Robertu Špilerju preda posle, vendar pa se ni danes v podjetju pojavil nobeden od njiju, je povedal sindikalni zaupnik Janko Kržan. Vino Brežice, grajska klet Stavkajoči so se v ponedeljek s Špilerjem dogovorili, da naj bi predajo poslov v podjetju opravili med 9. in 10. uro. To se ni zgodilo. Kljub včerajšnjemu dogovoru, da bodo predajo poslov opravili že danes, se rok za to še ni iztekel. Stavkovni odbor je namreč v ponedeljek ob prvem srečanju z novim predsednikom uprave Špilerjem postavil zahtevo, naj to opravijo do srede opoldne, nova uprava pa naj do takrat delavcem pojasni vizijo podjetja in kako ter kdaj jim namerava izplačati zaostale junijske in julijske plače, tri četrtine regresa ter jubilejne nagrade. Zatem naj bi ji predstavniki zaposlenih omogočili skupen pregled dokumentov podjetja. Stavka se bo jutri nadaljevala, stavkovni odbor pa od zahtev, tako Kržan, ne namerava odstopiti. Enkrat se mora v tej Sloveniji stvari urediti do konca, je poudaril in hkrati opozoril, da je neverjetno, da stavkajoči že šesti dan stavke v podjetju brez elektrike in vode varujejo tujo lastnino. V podjetju, ki je od 3. avgusta brez elektrike, 13. avgusta pa so mu odklopili še vodo, polnilnice stojijo. Od torka, 11. avgusta, tam poteka vnaprej napovedana stavka.

negative

Okrajna sodnica je Dnevniku prepovedala poročati o italijanskem poslovnežu Ceraniju, ki naj bi od Boška Šrota odkupil delež v Kolonelu. Na časniku so se na odredbo že pritožili. Italijanski podjetnik Pierpaolo Cerani Okrajna sodnica Katarina Novšak Kaplan je Dnevniku prepovedala poročati o italijanskem poslovnežu Pierpaolu Ceraniju, ki naj bi od Boška Šrota odkupil tretjino Kolonela. Odgovorni urednik Ali Žerdin je ob tem povedal, da odredbo spoštujejo, a so se nanjo že pritožili, ker otežuje njihovo delo, prizadet pa je tudi interes javnosti. Zaradi odredbe smo onemogočeni v delu našega poslanstva. Onemogočeno nam je, da bi poročali o določenih dejavnostih gospoda Ceranija v preteklosti, o katerih smo obveščeni, saj je zagrožena izredno visoka denarna kazen, je pojasnil Žardin. Odgovorni urednik Dnevnika pričakuje, da bo sodišče o njihovi pritožbi na odredbo odločalo v najkrajšem roku. Začasno odredbo zavrača tudi Združenje novinarjev in publicistov. Po njihovem mnenju je v interesu javnosti, da izve, kdo je v resnici oseba, ki je z nakupom Kolonela postala eden od pomembnih lastnikov Pivovarne Laško in prek nje tudi Pivovarne Union, Radenske, Fructala, Mercatorja ter slovenskih časopisnih hiš Delo in Večer . V primeru kršitve začasne sodne odredbe je, kot poudarja predsednik upravnega sveta združenja Igor Kršinar, zagrožena denarna kazen v višini 50.000 evrov, za vsake naslednje kršitve pa naj bi bila denarna kazen še višja. Kot je znano, je italijansko podjetje Iniziative Generali 96, ki ga vodi Pierpaolo Cerani, s 27. julijem postalo večinski lastnik podjetja Kolonel. Kolonel je posredno lastnik največjega posamičnega lastnika Pivovarne Laško, družbe Infond Holding.

neutral

Več kot 40 upnikov je prijavilo za 501 milijon evrov terjatev do Istrabenza. Dokončen seznam naj bi sestavili do novembra, konec leta ali v začetku naslednjega pa bodo odločali o prisilni poravnavi. Kot je znano, ima Istrabenz za več kot 500 milijonov evrov ugotovljenih obveznosti do upnikov. Po Dolamičevih besedah sicer ni nenavadno, da je vrednost v bilancah izkazanih terjatev višja od vrednosti terjatev, ki so jih do 10. avgusta prijavili upniki, saj vsi upniki svojih terjatev ne prijavijo. V roku za zbiranje terjatev, ki se je v skladu s postopkom prisilne poravnave iztekel 10. avgusta, je terjatve do družbe Istrabenz prijavilo 44 upnikov, njihova vrednost pa znaša približno 501 milijon evrov, je potrdil prisilni upravitelj družbe Boris Dolamič. Dolamič ima za popis terjatev in izdelavo seznama časa do 10. septembra. Do 10. septembra bo znano, katere terjatve se bodo v celoti priznale in katere se bodo prerekale, pojasnjuje Dolamič. Seznam bo po njegovih besedah že dokaj natančno nakazoval končno višino priznanih terjatev, čeprav se lahko zgodi, da bo kateri od ugovorov upnikov priznan. Upniki imajo namreč po objavi seznama okrožno sodišče v Kopru ga mora objaviti tri dni po prejemu od prisilnega upravitelja dva tedna časa za vložitev ugovora. Na podlagi zbranih ugovorov bo prisilni upravitelj sestavil nov, dopolnjeni seznam, ki ga bo znova posredoval sodišču, nato pa imajo upniki še nekaj možnosti za prerekanja. Dokončni seznam terjatev naj bi bil po neuradnih informacijah izdelan do konca novembra, o prisilni poravnavi pa naj bi upniki odločali konec leta oziroma v začetku prihodnjega leta. Da bo prisilna poravnava sprejeta, jo mora podpreti 60 odstotkov upnikov. Istrabenz je od marca insolventen, 8. julija pa se je s sklepom koprskega sodišča začel postopek prisilne poravnave. Kljub intenzivnim pogajanjem, ki potekajo že več mesecev, 19 bank upnic še ni našlo dogovora glede prostovoljne poravnave.

negative

Ljudje, ki avtomobile vzamejo na lizing, vse pogosteje ostanejo brez njih, saj zanje niso sposobni več plačevati. Na dan tako posebne družbe zasežejo tudi po deset vozil.

negative

Slovenija je končno na prvem mestu! A na žalost v negativnem smislu. Kar 54,9 odstotka našega dohodka gre v davčno in socialno blagajno. V zelo slabem položaju so tudi naši sosedje, Hrvati in Madžari. Revizijska hiša KPMG International je objavila lestvico držav, ki od svojih rezidentov pobirajo največ davkov. V raziskavo so vključili 86 držav, osredotočili pa so se na davek, ki ga rezidenti plačujejo od dohodka, in na plačila za socialno varstvo. V raziskavo ni vključen hrvaški krizni davek. Če bi bil, bi Hrvaška zasedla prvo mesto. In kako nam kaže? Če upoštevamo socialne dajatve in davek od dohodka skupaj, je Slovenija na prvem mestu. Tisti, ki zaslužijo letno 100.000 ameriških dolarjev približno 70.000 evrov, so obdavčeni s 54,9-odstotno davčno stopnjo, navaja raziskava. Na drugem in tretjem mestu sta naši sosedi Hrvaška s 53,5- in Madžarska s 48,1-odstotno davčno stopnjo. Tisti, ki zaslužijo 300.000 ameriških dolarjev letno približno 207.000 evrov, pa so obdavčeni s 60,4-odstotno davčno stopnjo, kar našo državo spet uvršča na prvo mesto. Na drugem mestu je Danska s 57,1-odstotno, sledi pa ji Hrvaška s 54,5-odstotno davčno stopnjo. Slovenski finančni minister Franc Križanič je včeraj sporočil, da bo vlada pripravila spremembo dohodninske zakonodaje. Uvedli bi dodatni dohodninski razred, pri čemer pa naj bi bil neto učinek zaradi olajšav za tiste z nižjimi prihodki nespremenjen. Obremenil pa bi tiste z najvišjimi dohodki. Raziskava je pokazala, da so se nekatere države v teh kriznih časih odločile, da bodo svoj proračun okrepile z višjimi davki na dohodek. Še posebej so se osredotočile na rezidente z višjimi dohodki, navaja predstavnica KPMG International Rosheen Garnon. Med zagovornicami omenjenega ukrepa vodita Velika Britanija in Irska, dodaja. Ugotovili so tudi, da na trenutno stanje v svetu v Evropski uniji plačujemo najvišje davke od dohodka. Danska ima najvišjo davčno stopnjo na dohodek, ki znaša kar 62,3 odstotka. Japonska ima 50, Čile pa 40 odstotkov, kar ju uvršča na prvo mesto v njihovem območju. Raziskavo in lestvice si lahko ogledate v spodaj pripetem dokumentu.

negative

Na razpis za generalnega direktorja Slovenskih železnic je prispelo 15 prijav. Kandidati so prijavi priložili tudi seznam vizij in strategij. Njihova imena še ostajajo skrivnost. Nadzorni svet Slovenskih železnic je razpis objavil tri dni zatem, ko je 7. julija Matic Tasič podal nepreklicno odstopno izjavo s položaja prvega moža družbe. Tasič je krmilo železnic zapustil po samo štirih mesecih vodenja, železnice pa začasno vodi član nadzornega sveta Aleš Tavčar. Tasič, ki je položaj prvega moža železnic brez javnega razpisa zasedel 17. marca, je z železnic odšel, saj kljub zahtevam nadzornikov in resornega ministra ni odstopil s položaja župana občine Prevalje. Razpisna komisija nadzornega sveta Slovenskih železnic je danes dopoldne pregledala 15 prispelih prijav na razpis za generalnega direktorja družbe. Znova se bo sestala prihodnjo sredo, po temeljiti preučitvi prijav oz. priloženih vizij in strategij, ko bo na pogovor tudi povabila ustrezne kandidate. Kot je pojasnila predsednica razpisne komisije Branka Neffat, bo komisija pregledala, koliko prijav je zadostilo vsem razpisnim pogojem, torej tako formalnim pogojem kot priložitvi vizije in strategije Slovenskih železnic za prihodnji štiriletni mandat. Vizijo in strategijo je po njenih pojasnilih sicer k prijavi priložila večina kandidatov. Razpisna komisija nadzornega sveta bo do prihodnjega tedna podrobneje analizirala in preučila priložene vizije in se znova sestala v sredo, 2. septembra, ko bo na pogovor povabila tudi ustrezne kandidate. O imenih je po njenih besedah še prezgodaj govoriti. Komisija bo nato nadzornemu svetu Slovenskih železnic vodi ga Andrej Godec predlagala kandidata, Neffatova pa ne izključuje niti morebitne ponovitve razpisa, če med petnajsterico ne bi našli primernega kandidata za vodenje družbe. Med prijavljenimi ni znanih imen iz gospodarstva, glavni favorit pa je nekdanji direktor Term Čatež in Sinfonike Goran Brankovič. Podporo naj bi imel v levi kot v desni politični opciji. Kot je prejšnji teden poudaril prvi nadzornik železnic Godec, bi lahko izbranec vodenje Slovenskih železnic, če bo šlo vse po načrtu, prevzel oktobra. Mandat traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja, z izbranim kandidatom pa bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za čas trajanja mandata.

neutral

Sodišče ni ugodilo zahtevi Infond Holdinga za prepoved zasega delnic Mercatorja in Pivovarne Laško s strani bank. Sledita pritožba in tožba. Banke so avgusta prodale zasežene delnice Mercatorja in Pivovarne Laško. Takoj po obvestilu o prodaji delnic, objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze, je odvetniška družba Čeferin v imenu Infond Holdinga od sodišča zahtevala prepoved zasega delnic iz repo pogodb do konca tožb. Ljubljansko sodišče, ki je odločalo o Novi ljubljanski banki NLB, pa zahtevi ni ugodilo. Boško Šrot V zadevi zoper NLB in Fin-Do smo prejeli sklep sodišča, s katerim je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Zoper ta sklep bomo vložili pritožbo na višje sodišče, je za 24ur.com povedal odvetnik Rok Čeferin, ki zastopa Infond Holding in Boška Šrota. Zdaj čakajo še na odločitve sodišč v Mariboru zoper Probanko, v Celju zoper Banko Celje in v Kranju zoper Gorenjsko banko. Postopek glede začasnih odredb je hiter. Računam, da bi lahko v mesecu ali dveh pričakovali odločitev višjega sodišča. Takrat bo zadeva glede odredb pravnomočna. Izpodbijanje domnevno fiktivnih prodaj Čeferin je v vsakem primeru napovedal tožbo, s katero bodo zahtevali, da sodišče izvede naroke in dokaze ter izda sodbo, s katero se delnice vrnejo Infond Holdingu. Zakon prepoveduje tako imenovano lex comissoria , starorimski institut, ki velja tudi v modernih pravnih sistemih, dejansko pa upniku, ki dobi stvar v zastavo, v zavarovanje, te stvari ne more obdržati. Mora jo prodati po pošteni ceni, se iz izkupička izplačati, razliko pa vrniti dolžniku. Banke pa so prepovedan zaseg delnic prikrile, da so jih same sebi prodale. NLB je torej prodala Fin-Doju, ki je v njeni 100-odstotni lasti, dejansko družbi, ki naj bi imela lani 400.000 evrov dohodka, vrednost delnic pa je bila 120 milijonov evrov. To pomeni, da je šlo za fiktivno prodajo, kjer Fin-Do ni ničesar plačal, ampak je sodeloval v navideznem poslu. S tožbo bodo tako izpodbijali nezakonit prenos delnic iz Infond Holdinga na banke oziroma njihove hčerinske družbe . Primarno bomo zahtevali vračilo delnic, podrejeno pa tudi plačilo odškodnine. Višino škode še ocenjujemo, zato še nismo vložili tožbe. Približno pa lahko rečemo, da so bile delnice prodane za polovično ceno od tržne, je poudaril Čeferin.

neutral

Zaradi domnevnih nepravilnosti, ki jih je odkrila izredna revizija poslovanja Luke Koper sta odstopila še dva člana uprave - Marjan Babič in Boris Marzi. Veselko ostaja predsednik uprave. Nadzorniki Luke Koper so sejo prekinili in jo bodo nadaljevali čez dva tedna. Rezultati prvega kroga izredne revizije naj bi bili po neuradnih podatkih v finančnem smislu zaskrbljujoči, med drugim naj bi bil nenavaden nakup 10-odstotnega deleža v slovaškem podjetju TTI Trade Trans Invest. Neugodni pa naj bi bili tudi rezultati poslovanja v prvem polletju, saj naj bi Luka Koper beležila zmanjšanje pretovora in finančnih prilivov. Po več kot šestih urah se je končala seja nadzornega sveta Luke Koper. Sejo so brez zaključkov prekinili in jo bodo nadaljevali čez dva tedna. Tako se niso izrekli o poslovnem načrtu novega predsednika uprave Gregorja Veselka, ki so ga tik pred potekom mandata imenovali še stari nadzorniki, niti o izredni reviziji poslovanja v času, ko je podjetje vodil Robert Časar. Nadzorniki smo se seznanili z Veselkovo vizijo razvoja vodenja podjetja, vendar smo si vzeli nekaj časa, da o predstavitvi razmislimo, je odločitev nadzornega sveta pojasnil predsednik nadzornega sveta Janez Požar. Do prihodnje seje bo tako znano, ali je Veselko nadzornike s predlaganimi ukrepi prepričal, ali pa bodo tudi njemu predlagali odstop. Veselko odločitev nadzornega sveta komentira kot korektno. Zatrdil je še, da verjame v program, ki ga je danes predstavil nadzornikom, o tem, ali bi morebiti pristal na to, da bi v upravi sodeloval le kot član, pa ni želel govoriti. Program za sanacijo pristanišča, ki ga je danes predstavil Veselko, aktivnosti Luke Koper po njegovih besedah ponovno usmerja k njeni osnovni dejavnosti, torej pristaniškemu sistemu. Luka Koper se iz zalednih terminalov kljub temu ne namerava umakniti. Razmišljamo tudi o dezinvesticijah, je še dejal Veselko. Sta pa danes odstopila še dva člana uprave, in sicer Marjan Babič in Boriz Marzi. Oba sta ponudila svoj odstop, ki ju je uprava sprejela. S članoma uprave Marjanom Babičem in Borisom Marzijem so nadzorniki, kot je dejal Požar, dosegli sporazum o prekinitvi pogodbe, in jima predlagali tromesečni odpovedni rok. Menimo, da nekdo, ki je bil tako obremenjen s posli prejšnje uprave, nima več prostora v naši viziji družbe, je odločitev pojasnil Požar.

neutral

Ker denarja, ki bi ga v Muri nujno potrebovali, ni, se v družbi pripravljajo, da bodo v septembru zmanjšali proizvodnjo. Vodstvo Slovenske odškodninske družbe Sod bo po predvidoma v ponedeljek odločilo, ali obstajajo sinergije med upravo Mure in novim, še neznanim vlagateljem, ki naj bi ponudil določen finančni vložek. Težko bi rekel, da smo se premalo pogovarjali, drži pa, da je premalo konkretnih dogovorov. Upravni odbor bo imel v ponedeljek verjetno precej težko nalogo. Mi mu želimo predstaviti, kaj je še mogoče rešiti, ne glede na vlagatelje, je dejal prokurist družbe Zdenko Podlesnik. Če dogovora v ponedeljek ne bo, bo v Muri proizvodnja v polnem teku obratovala le še približno dva do tri tedne, potem pa bo za dve tretjini upadla. Program bomo oklestili na to, kar je glede na skromna sredstva, ki nam še ostajajo, mogoče, je dejal Podlesnik. V nekem trenutku se bo celo ustavila, ker bomo del proizvodnje preselili v tehnološko zaključene prostore, je pojasnil Podlesnik. Prostore, kjer s proizvodnjo ne bodo nadaljevali, bodo ponudili za dezinvestiranje lastnikom in bankam. O identiteti novega vlagatelja Podlesnik v soboto ni želel govoriti. Ekipa, s katero smo se pogovarjali, ima v primerjavi z Muro zagotovo bistveno večja znanja in izkušnje s področja marketinga v tistih delih Evrope, v katerih Mura ni toliko prisotna, je pojasnil o za zdaj neznanemu vlagatelju. Kot je še dejal, je vlagatelj v konkretnih zadevah v glavnem sledil predlogu, ki ga je pripravilo vodstvo Mure, sami pa konkretnih odgovorov na svoja vprašanja še niso dobili. Še vedno nam ni znano, kdo in s čim jamči ter koliko vlaga, je o pogovorih, ki so potekali v zvezi z novim vlagateljem, še dejal Podlesnik.

neutral

Tudi Slovenija se sooča s porastom števila ponarejenih zdravil. Posledice so lahko tudi usodne, saj vas, namesto da bi vas spravila na noge, spravijo v prerani grob. Slovenske lekarne so varne pred ponaredki. Večina ponaredkov v Slovenijo pride z naročanjem prek spleta. Razlogov, zakaj se ljudje poslužujejo interneta za nakup zdravil, je več. Pogosto je vzrok v sramežljivosti uporabnikov, ki neradi govorijo pred zdravnikom ali farmacevtom o svojih težavah. Številne premami dosti nižja cena zdravila, ki je ponavadi prvi znak, da gre za ponaredek, pomanjkanje časa, ki bi si ga morali vzeti za svoje zdravje, v nekaterih državah pa je razlog tudi precej drag obisk pri zdravniku, zato si bolniki oziroma uporabniki zdravil sami predpišejo zdravilo in odmerek, kar še dodatno negativno vpliva na zdravljenje. Pri nakupu zdravila brez možnosti njegove sledljivosti vstopamo v področje tveganja. Ponarejevalci iščejo zaslužke tudi pri zdravilih, kot so zdravila za odpravljanje holesterola, zdravila za glivične okužbe, zdravila za erektilne motnje, zdravila za zniževanje krvnega tlaka, zdravila za zmanjševanje telesne teže in protibolečinska zdravila. Preberite še, kakšna so tveganja pri nakupu zdravil prek spleta, koliko zdravil so zasegli na carini in kaj svetuje agencija za zdravila pri nakupovanju zdravil preko spleta. Ukrepajte danes, da ne bo prepozno! Jemljite le tista zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik in ste jih dobili v lekarni.

negative

Še zadnji potencialni vlagatelj je ocenil, da so finančna in pravna tveganja za vstop v Muro prevelika. Prokurist družbe Podlesnik kljub temu ostaja optimističen. Upanje za Muro ugaša? Ponudbo za reševanje Mure je umaknil tudi zadnji potencialni vlagatelj. Ocenil je, da so finančna in pravna tveganja za vstop v družbo prevelika, je v izjavi za javnost po večurni seji upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe Sod povedal predsednik upravnega odbora Soda Uroš Rotnik. Kot je še pojasnil Rotnik, je upravni odbor obravnaval in pregledal vse aktivnosti, ki sta jih v zadnjem času izvajali vodstvi Soda in Mure. Pri tem so ugotovili, da so vsi potencialni investitorji, ki so bili pripravljeni vlagati v Muro, odstopili. Po Rotnikovih besedah so bili vzrok za umik ponudb predvsem prevelika finančna in pravna tveganja. Poleg tega je upravni odbor Soda na današnji seji podrobno preučil tudi zadnji predlog za reševanje murskosoboškega tekstilnega velikana, ki ga je pripravil prokurist Mure Zdenko Podlesnik. Direktor Soda Tomaž Kuntarič je ob tem pojasnil, da zadnji Podlesnikov predlog predvideva ohranitev okoli 300 delovnih mest manj kot predhodni predlogi, poleg tega pa so nižja tudi ocenjena potrebna sredstva. Ta naj bi v prejšnjih predlogih znašala 11 milijonov evrov, po zadnjem predlogu pa naj bi bilo za rešitev Mure potrebnih 6,5 milijona evrov. Rotnik je v nadaljevanju poudaril, da Sod od uprave in nadzornega sveta Mure pričakuje nadaljnje aktivnosti s ciljem ohranitve čimvečjega števila delovnih mest v Muri. Trenutno morajo biti aktivnosti storjene s strani uprave Mure. Delno so jih danes predstavili, delno pa jih bodo verjetno še predstavili preko organov Mure, je še dejal Rotnik in dodal, da bo Sod Muri zagotovo tudi v prihodnje stal ob strani. Podlesnik ostaja optimističen Današnjo sejo, ki je trajala skoraj pet ur, je že predčasno zapustil Podlesnik. Ob odhodu je bil dokaj redkobeseden, novinarjem je zaupal le, da je sicer že utrujen, da pa glede reševanja Mure kljub vsemu ostaja optimističen . Podlesnik je že včeraj dejal, da če do dogovora ne pride, bo v Muri proizvodnja v polnem teku obratovala le še približno dva do tri tedne, potem pa bo za dve tretjini upadla. Program bomo oklestili na to, kar je glede na skromna sredstva, ki nam še ostajajo, mogoče, je dejal Podlesnik. V nekem trenutku se bo celo ustavila, ker bomo del proizvodnje preselili v tehnološko zaključene prostore, je pojasnil. Prostore, kjer s proizvodnjo ne bodo nadaljevali, bodo ponudili za dezinvestiranje lastnikom in bankam.

negative

Zaradi nejasnosti poslovanja v preteklem letu so se lastniki Skimarja oziroma Elan skupine odločili, da ne podelijo razrešnice ne upravi ne nadzornemu svetu. Robert Ferko V zvezi z novimi člani uprave je Ferko dejal, da od skupno 63 kandidatov oziroma kasneje 10 kandidatov iz ožjega izbora nihče od njih ni bil pripravljen biti član uprave, razlog za to pa so plače. Ob tem je spomnil, da je letos vlada dala priporočila za višino plač vodilnih menedžerjev, kar pa kandidatom ni ustrezalo. Za zdaj je stanje zamrznjeno, je še dejal ter dodal, da so kandidati pričakovali od 150.000 do 200.000 evrov letno. Lastniki Skimarja, oziroma od danes naprej Elan skupine, na današnji skupščini niso podelili razrešnice ne upravi ne nadzornemu svetu. Razlog za to pa so po besedah predsednika uprave Roberta Ferka nejasnosti poslovanja v letu 2008. Delničarji so se seznanili tudi s sanacijskim programom, o dokapitalizaciji pa posebej niso govorili. Dokapitalizacija bo predmet posebne skupščine, če oziroma ko bo do nje prišlo, je pojasnil Ferko ter dodal, da je odločitev o dokapitalizaciji predvidena do konca letošnjega leta. Ferko je še menil, da bodo lastniki dokapitalizacijo v neki obliki potrdili, v primeru, da je ne bodo, je uprava dolžna voditi postopke v skladu z zakonom o finančnem poslovanju . Ferko je ocenil, da je trenutno stanje v Elanu relativno stabilno, v polnem teku sta proizvodnji plovil in smuči, postopki odpuščanj pa so že zaključeni oziroma jih je nekaj še v postopku, vendar so to že dogovorjene odpovedi delovnega razmerja. V naslednjem letu odpuščanja niso predvidena. Danes je v Elanu po njegovih besedah še 600 ljudi, kar pomeni, da jih je v postopku za prekinitev delovnega razmerja še približno 100, saj je končno predvideno število zaposlenih ob koncu leta okoli 500. Glede morske divizije je dejal, da letošnji načrt prodaje predvideva 120 plovil, ter ocenil, da bodo do konca leta to številko tudi dosegli. Najboljši trg za plovila so ta trenutek Italija, Slovenija, Francija in tudi Velika Britanija. Operativno poslovanje te divizije je pozitivno, negativno je le zaradi spremembe vrednosti zalog, saj v prvih nekaj mesecih letošnjega leta ni potekala proizvodnja, ampak le odprodaja zalog, je pojasnil. Sicer pa je po prvih šestih mesecih letošnjega leta morska divizija zabeležila 3,5 milijona evrov izgube. Najboljši trg za plovila so ta trenutek Italija, Slovenija, Francija in tudi Velika Britanija, je povedal Ferko. Tudi na zimski diviziji je dinamika poslovanja po Ferkovih besedah boljša od predvidene. Ta šele zdaj začne ustvarjati prihodke, zato Ferko ob koncu leta načrtuje poslovanje okoli nič. Na ravni skupine pa predvideva izgubo v višini osem ali devet milijonov evrov. Sicer pa bo Elan skupina po napovedih Ferka z dobičkom poslovala v letu 2011.

neutral

Zagotovila vodstva Soda, da bodo Muri še naprej stali ob strani, so cinizem najhujše vrste, pravi poslanec Žerjav. Mura ne potrebuje podpore, potrebuje rešitev, meni. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik se bo ob 15. uri sestal s prokuristom Mure Zdenkom Podlesnikom. Ta je pred odhodom v Ljubljano dejal, da ne pričakuje, da se bo vrnil z denarjem, temveč da bo dobil odgovor, kaj je še mogoče storiti pri reševanju podjetja. Po odstopu še zadnjega potencialnega rešitelja Mure država vlagateljev ne bo več iskala. Predsednik upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe Sod Uroš Rotnik pa od vodstva tekstilnega velikana pričakuje nadaljnje aktivnosti s ciljem ohranitve čim večjega števila delovnih mesti. Sod bo Muri zagotovo tudi v prihodnje stal ob strani, je zagotovil. Podlesnik zadnji optimist? Murin prokurist Zdenko Podlesnik še verjame v projekt reševanja podjetja. V ponedeljek je predstavil nov predlog, ki predvideva manj potrebnih sredstev 6,5 namesto 11 milijonov evrov, pa tudi ohranitev 300 delovnih mest manj kot predhodni. To je edini predlog, ki je še v igri. O stečaju Podlesnik noče govoriti, dokler ne poskusi vseh drugih možnosti. Kot sem že večkrat povedal, bomo najprej šli v postopke, ki nam jih zakon nalaga glede matične družbe Mura, potem pa bomo videli, kako se bo to odrazilo na hčerah, je dejal. In število zaposlenih? Podlesnik pravi, da so že maja govorili o 1700 ljudeh in napovedali, da jih bo vsak mesec nekaj sto manj, konec junija je bilo to 1400, zdaj je to 1100 oziroma 1000. Proizvodna za zdaj teče naprej Sod po Podlesnikovih besedah pomaga pri zagotavljanju sredstev za plače, in sicer v manjšem delu. Kljub temu Podlesnik meni, da bodo uspeli izpolniti obljubo in v septembru izplačati plače. Proizvodnjo pa selijo tja, kjer bo tehnološko bolj zaokrožena in racionalnejša, je povedal. Proizvodnja bo tekla ta in prihodnji teden, je zagotovil Podlesnik. Naslednje tedne se bo postopoma ustavljala, nakar se bodo preselili in nadaljevali v zmanjšanem obsegu. Delavce iz ljutomerskega obrata bodo preselili v Mursko Soboto, vzporedno pa tečejo pogovori z interesentom, ki bo zaposlil približno 150 delavcev. Mislim, da je realna možnost, da se bo s 1. januarjem obnovila druga vrsta proizvodnje. Ponudba Švicarjev je bolj resna, kot so bile za celotno podjetje. Gre za podjetje, ki ima več tisoč zaposlenih in dobre poslovne rezultate, ki smo jih preverili in upam trditi, da je realna, seveda pa bodo morala biti izpolnjena njegova pričakovanja v takšni meri, da se bo za zadevo odločil. V dogovorih s švicarskim vlagateljem so po Podlesnikovih besedah dorekli, kakšno skupino ljudi želi in s kakšnimi kvalifikacijami. Cinizem najhujše vrste Mura, največje tekstilno podjetje v Evropi, zaposluje 3300 ljudi. Koliko časa še? Socialna bomba v Prekmurju vse bolj tiktaka. Foto Dare Čekeliš To je cinizem najhujše vrste, pa je Rotnikove besede, da bo Sod Muri stal ob strani, komentiral poslanec in predsednik SLS Radovan Žerjav. Mura ne potrebuje nekoga, ki bi ji stal ob strani, temveč nekoga, ki bo hitro, učinkovito in brez nepotrebnega oklevanja našel dolgoročno rešitev za to podjetje, ki so ga v nastalo situacijo potisnile ne le zaostrene razmere v slovenskem in svetovnem gospodarstvu, pač pa predvsem slabo vodenje družbe v preteklosti, je dejal. Zmotilo ga je tudi po njegovem mnenju neodgovorno prelaganje pričakovanj na upravo in nadzornike Mure. Popolnoma nesprejemljivo se mi zdi, da vodilni ljudje drugega največjega lastnika Mure izjavijo kaj takega. To pravzaprav pomeni, da so pripravljeni pustiti svojo lastnino, da propade. Čas je, da se začne država obnašati odgovorno do svojega lastnega premoženja in da potegne resne poteze tako v zvezi s podjetjem Mura kot še z marsikaterim drugim podjetjem v njeni lasti, meni Žerjav. Sedaj je september. Na časovno bombo, ki je Mura, sem opozarjal že januarja. Junija je počilo in slabe tri mesece kasneje še vedno nimamo rešitve za to podjetje, kljub vsem pozivom, ponujenim predlogom in rešitvam. Zanima me, kaj namerava država kot drugi največji lastnik storiti z Muro? Ali bo res predlagala najslabšo možno rešitev stečaj? Stečaj? Vse bolj kaže, da se bo to zares zgodilo. Mura je namreč tudi po ponedeljkovih pogajanjih ostala brez denarja. Skrivnostna skupina tujih in domačih vlagateljev je od reševanja družbe odstopila, pri čemer so navedli podoben razlog kot tisti, ki so nad Muro obupali pred njimi prevelika finančna in pravna tveganja. Država vlagateljev ne bo več iskala. Sod je le še zagotovil plače za avgust, potem pa od uprave pričakuje, da zanje poskrbi sama ali da ravna v skladu z zakonom, kar najbrž pomeni če sredstev ne bo, bo morala predlagati stečaj.

negative

Brezposelnost v območju evra se je julija povzpela na najvišjo raven v zadnjih 10 letih. Slovenija je med državami, ki so zabeležile najnižjo stopnjo brezposelnosti. V Sloveniji se je stopnja brezposelnosti julija v primerjavi z junijem znižala za desetinko odstotne točke in je znašala šest odstotkov. V 16 državah članicah EU, ki uporabljajo evro, je bilo julija letos 15,09 milijona brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa se je povzpela na 9,5 odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. Stopnja brezposelnosti v območju evra je bila tako julija najvišja po maju leta 1999. V celotni EU pa je bila stopnja brezposelnosti julija devetodstotna, brez dela pa je bilo 21,794 milijona ljudi. Stopnja brezposelnosti v EU je najvišja po maju 2005. Število brezposelnih v državah, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, se je julija na mesečni ravni povečalo za 167.000, v EU pa za 225.000. Brezposelnost v območju evra se je julija v primerjavi z junijem zvišala za 0,1 odstotne točke, tolikšno je bilo zvišanje tudi v celotni EU. V primerjavi z julijem 2008 se je stopnja brezposelnosti tako v državah z evrom kot v celotni EU zvišala za dve odstotni točki. V Sloveniji se je stopnja brezposelnosti na letni ravni zvišala za 1,6 odstotne točke. V EU je bilo julija brez dela nekaj več kot 21,79 milijona ljudi, v območju evra pa 15,09 milijona ljudi. V primerjavi z julijem lani se je število brezposelnih v sedemindvajseterici zvišalo za nekaj več kot 5,11 milijona oseb, v območju z evrom pa za 3,26 milijona. Foto Dare Čekeliš Najnižjo stopnjo brezposelnosti so med državami, za katere je Eurostat imel podatke, julija beležile Nizozemska 3,4 odstotka, Avstrija 4,4 odstotka, Ciper 5,5 odstotka, Danska 5,9 odstotka in Slovenija šest odstotkov. Najvišjo stopnjo brezposelnosti pa so medtem zabeležile Španija 18,5 odstotka, Latvija 17,4 odstotka, Litva 16,7 odstotka in Estonija 13,3 odstotka. Julija so v primerjavi z julijem lani vse članice EU zabeležile porast brezposelnosti. Še najmanj se je brezposelnost povečala v Romuniji s 5,7 na 6,2 odstotka in Nemčiji s 7,2 na 7,7 odstotka, medtem ko so največji porast brezposelnosti zabeležili v Litvi s 5,8 na 16,7 odstotka in v Latviji s 6,9 na 17,4 odstotka. Brezposelnost med moškimi v območju evra se je julija na letni ravni zvišala s 6,9 na 9,3 odstotka, v celotni EU pa s 6,6 na 9,1 odstotka. Pri ženskah se je brezposelnost v območju evra v tem obdobju zvišala z 8,3 na 9,8 odstotka, v celotni EU pa s 7,4 na devet odstotkov. V Sloveniji se je brezposelnost moških julija na letni ravni zvišala s štirih na 6,1 odstotka, delež brezposelnih žensk pa se je zvišal s 4,8 na šest odstotkov. Med mladimi do 25 let je brezposelnost v območju evra julija znašala 19,7 odstotka julija 2008 je bila 15,4 odstotka, v celotni EU pa 19,8 odstotka julija 2008 15,4 odstotka. Najmanj brezposelnih med mladimi je bilo na Nizozemskem 6,6 odstotka, največ pa v Španiji 38,4 odstotka. V ZDA je bilo medtem za primerjavo julija 9,4 odstotka brezposelnih, na Japonskem pa 5,7 odstotka, je še sporočil Eurostat.

negative

Delavci Mure se že pripravljajo, da jih bo večina najverjetneje ostala brez službe, medtem pa naj bi vodilni denar namesto za delavce porabili za svetovanje. Franc Huber Kot je znano, je približno 3300 delavcev brez plač zaradi pomanjkanja sredstev v Muri, a kot poroča Dnevnik, se je denar našel za plačilo svetovalnih storitev. Mura naj bi tako 9. junija s podjetjem Huber, ki je v lasti Nika Huberja, sina nekdanjega predsednika uprave Franca Huberja, podpisala svetovalno pogodbo. V času podpisa pogodbe je bil Zdenko Podlesnik že prokurist Mure, a Dnevniku odgovora na vprašanje, ali je on podpisal pogodbo, ni želel dati. Kot trdi omenjeni časnik, je 6. julija podjetje Huber Muri izdalo račun za 5044 evrov, še enkrat pa so isti znesek zaračunali 4. avgusta. Na obeh računih naj bi bilo navedeno, da podjetje Huber Muri zaračunava svetovalne storitve, ki jih je opravila žena Franca Huberja Zdenka Huber. Poleg svetovalne pogodbe s podjetjem Huber naj bi bilo sicer v Muri v preteklosti sklenjenih še nekaj tovrstnih pogodb. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je dejal, da s temi informacijami še ni seznanjen, tako da jih ne more potrditi. Če je to res, je po Lahovnikovem mnenju to le še eden od kamenčkov v mozaiku, ki dokazujejo, kako neučinkovit je ta način reševanja Mure. Od Slovenske odškodninske družbe Sod pričakuje, da bo ustrezno ukrepala in prokuristu postavila vprašanja, kako je do tega prišlo. Lahovnik pravi, da bi bilo absurdno in nesprejemljivo, da bi se rente plačevale ljudem, ki so Muro pripeljali v neugoden položaj. Po Lahovnikovem mnenju se je nezainteresiranost, da bi karkoli rešili, pokazala že prejšnji teden, ko so delničarji Mure upravi in nadzornikom podelili razrešnice. Lahovnik pričakuje, da bo Sod raziskal informacije o plačevanju za svetovanje. Foto 24ur.com Zavod organiziral delavnico Murina zgodba se vleče že kar nekaj časa in v najboljšem primeru je pričakovati, da bo okoli tisoč delavcev ohranilo delovna mesta, kar pa pomeni, da jih bo brez službe ostalo več kot dva tisoč. Tega se zavedajo tudi na Zavodu RS za zaposlovanje, zato so danes organizirali posebno delavnico, katere namen je obvestiti delavce, kako ravnati po tem, ko ostanejo brez službe. Od današnjih izkušenj bo odvisno, kako se bodo stvari odvijale naprej, so nam povedali na zavodu. Gre za to, da bi se delavce obveščalo o pravicah, kaj jim pripada v primeru izgube dela, kako je v zvezi z usposabljanjem in podobno, so razložili. To so informacije, ki jih sicer zavod nudi vsakemu, ki izgubi službo, razlika je le, da gre tu za dejavnosti, ki so organizirane v skupinah. Zavod se je za tako potezo odločil, saj so zaznali, da delavci nimajo dovolj informacij o teh stvareh.

negative

Pričakovanja slovenske vlade glede proračunskega primanjkljaja so nerealna, ocenjujejo v največji svetovni bonitetni hiši. Tudi zato, ker naj bi slovenske banke dajale manj kreditov. Največja svetovna bonitetna hiša Dun&Bradstreet D&B v septembrskem poročilu ocenjuje, da so pričakovanja vlade glede proračunskega primanjkljaja nerealna. Medtem ko vlada za letos napoveduje 5,5-odstotni primanjkljaja, analitiki D&B pričakujejo šestodstotno luknjo v bruto domačem proizvodu BDP. So pričakovanja Pahorjeve vlade glede primanjkljaja nerealna? D&B je v prejšnjem mesecu znižala rating le dvema državama, in sicer Hondurasu in Venezueli, zvišala pa ga nobeni. Slovenski rating ostaja pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje, vendar s pristavkom o nazadovanju. Kot so danes sporočili iz ljubljanske Bonitetne hiše I, je vlada zaradi upočasnitve gospodarske aktivnosti za letos napovedala proračunski primanjkljaj v višini 5,5 odstotka BDP. V letu 2008 je primanjkljaj znašal 0,8 odstotka BDP, za letos pa je bil sprva predviden primanjkljaj v višini 3,4 odstotka BDP. Realni BDP je v prvem letošnjem četrtletju doživel kar devetodstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem lani, industrijska proizvodnja pa je v letni primerjavi junija padla za 23,3 odstotka, opozarjajo v D&B. Dodajajo, da so padle tudi investicije in posojila, kar je povzročilo zmanjšanj domači dostop do kreditov. Slovenske banke so recimo po letih rasti aprila v primerjali z lanskim aprilom zmanjšale kredite za dva odstotka. D&B v poročilu poleg številnih negativnih ocen slovenskega gospodarstva navaja tudi nekaj pozitivnih ocen. Med drugim to, da je javni dolg konec lanskega leta znašal 22,8 odstotka BDP, kar je v primerjavi s povprečjem območja evra, ki znaša 69,3 odstotka, zelo malo.

negative

Gorenjska podjetja so kljub kazalnikom krepitve gospodarskega in finančnega trga še vedno izjemno previdna. V prihodnost zrejo previdno, saj se bojijo, da se kriza še ni končala. Podatki gorenjske območne enote Zavoda RS za zaposlovanje kažejo, da se je število prijavljenih brezposelnih oseb konec julija letos v primerjavi z lani več kot podvojilo. Natančneje, letos jih je bilo v tem obdobju na zavodu prijavljenih 6620, v istem obdobju lani pa 3733. Velik delež pri tem gre pripisati propadu nekaterih tekstilnih podjetij, nekaj pa tudi dejavnostim, kot so kovinskopredelovalna in lesnopredelovalna industrija. Gorenjski podjetniki se bojijo, da krize še ni konec. V Svetu gorenjskih sindikatov so pojasnili, da gorenjska podjetja glede na raziskavo iz sredine junija obvladujejo krizo. V raziskavo je bilo vključenih 37 sindikatov gorenjskih podjetjih, ki zaposlujejo več kot 15.000 ljudi od skupno več kot 63.000 vseh zaposlenih na Gorenjskem. Približno tretjina podjetij, vključenih v raziskavo, se je pri premagovanju težav odločila za pomoč preko državnih ukrepov, vseeno pa se je večina lotila težave reševati z lastnimi ukrepi. V okviru teh pa po ugotovitvah Sveta gorenjskih sindikatov največji davek plačujejo delavci, ki vse bolj postajajo le številke ali figure na šahovnici. Pri pregledu strukture povpraševanja po kadrih podatki zavoda za zaposlovanje kažejo, da so na Gorenjskem najbolj iskani strokovnjaki tehničnih smeri po vsej izobrazbeni vertikali, pa tudi posamezniki s področja gradbeništva, osebnih storitev ter šolstva, povprašujejo pa tudi po prodajalcih, kuharjih in natakarjih. Na Gorenjskem povprašujejo tudi po natakarjih. V prvih sedmih mesecih letos so se v regiji na novo zaposlile 5003 osebe. Od teh jih je bila skoraj tretjina brez izobrazbe, slaba tretjina je imela poklicno ali srednjo izobrazbo, z višjo ali visoko izobrazbo pa jih je bilo 11 odstotkov. Ob tem se je največ oseb zaposlilo v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter gostinstvu. Od vseh sklenjenih zaposlitev se je zaposlilo 2531 brezposelnih oseb. Ko se posameznik prijavi na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, je med drugim deležen različnih oblik svetovanja, ob tem pa jih tudi seznanijo s programi aktivne politike zaposlovanja. Kot so pojasnili na zavodu, ti programi že po svoji vsebini predstavljajo takojšen izhod v zaposlitev oziroma samozaposlitev. To so subvencije, ki jih dobi delodajalec v primeru zaposlitve težje zaposljive brezposelne osebe oziroma subvencije brezposelnim osebam, ki se samozaposlijo. Na Gorenjskem se je v prvi polovici leta na ta način zaposlilo oziroma samozaposlilo več kot 450 ljudi.

neutral

Ob polnoči bomo vendarle dočakali znižanje cen goriv na bencinskih servisih. Prihranki ne bodo ogromni, bo pa bencin cenejši za dva centa in pol, dizel pa za slaba dva centa. Po nekajkratnem zvišanju cen pogonskih goriv se bodo te opolnoči le znižale. Direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič je za 24ur. com potrdil, da slovenska vlada vendarle ni sprejela zvišanja trošarin. Tako bo opolnoči 95-oktanski bencin cenejši za 2,5 centa, 98-oktanski za 2,6 centa, dizel za 1,8 centa, ekstra lahko kurilno olje pa za 1,5 centa, je še dejal Brečevič. Cene goriv Vrsta goriva Stara cena Nova cena 95-oktanski bencin 1,142 evra 1,117 evra 98-oktanski bencin 1, 165 evra 1,139 evra Dizelsko gorivo 1,061 evra 1, 043 evra Kurilno olje 0,652 evra 0, 596 evra Poudaril je še, da bodo cene pogonskih goriv tudi v naslednjih tednih najverjetneje padle. Cene naftnih derivatov na mediteranskih borzah, ki so podlaga za izračun goriv v Sloveniji, pa so v zadnjih 14 dneh padle za odstotek. Na pocenitev je vplival tudi padec ameriškega dolarja. Na vprašanje, ali ima vlada pri trošarinah dovolj manevrskega prostora, saj smo bili času, ko so bile na svetovnih trgih relativno nizke, v Sloveniji deležni dviga trošarin, je dejal, da bo morala vlada predvsem upoštevati, da bo cena goriva morala biti primerljiva s sosednjimi državami. Znižanje cen nafte Foto Reuters Cene nafte so v zadnjem letu močno nihale, od rekordnih 147 dolarjev julija lani do 32 dolarjev v februarju letos. Po mnenju Savdske Arabije, največje proizvajalke v okviru Opeca, bi bila poštena cena nafte, tako za porabnike kot za proizvajalce, okrog 75 dolarjev. Cene nafte se danes že četrti dan zapored vrtijo okrog 68 dolarjev za 159-litrski sod. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo oktobra se je sredi azijskega elektronskega trgovanja na newyorški blagovni borzi gibala pri 68,14 dolarja, kar je 12 centov višje kot v petek. Na ta dan se je omenjena nafta sicer podražila za šest centov, na 68,02 dolarja. Cena za 159-litrski sod severnomorske nafte brent se je medtem danes na borzi v Londonu zvišala za 33 centov, na 67,15 dolarja. Na sestanku Opeca, ki naj bi potekal še ta teden, najverjetneje ne bodo zvišali kvot za črpanje nafte, vse to pa pomeni po mnenju direktorja Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečeviča pritisk na cene nafte.

positive

Potem ko je Mipov stečajni upravitelj sodišču predložil otvoritveno bilanco, naj bi se prodaja Mipovega premoženja, katerega vrednost je ocenjena na 49 milijonov, začela še ta mesec. Stečajni upravitelj Mipa, ki je v stečaju, Miroslav Benedejčič je v petek sodišču predložil otvoritveno bilanco. Vrednost premoženja Mipa je ocenjena na 49 milijonov evrov, 529 upnikov pa je prijavilo 127 milijonov evrov terjatev, je povedal Benedejčič. Benedejčič bi otvoritveno bilanco sicer moral pripraviti že do 7. avgusta, a je sodišče zaprosil za enomesečno podaljšanje roka. Poleg obsežne dokumentacije so številni, predvsem banke, terjatve prijavili v zadnjem trenutku. Po predlogu stečajnega upravitelja je priznanih 75,5 milijona evrov terjatev, skoraj 52 milijonov evrov terjatev pa je prerekanih. Kot je pojasnil Benedejčič, bo sodišče zdaj izdalo sklep o otvoritveni bilanci, upniki, katerih terjatve so prerekane, pa se lahko na predlog stečajnega upravitelja pritožijo. Benedejčič ocenjuje, da se bo prodaja Mipovega premoženja začela še ta mesec. Priprave za prodajo se lahko začnejo, nekatere stvari pa je treba po njegovih besedah še razčistiti. Sicer pa naj bi bila predvidoma v tem tednu s Panvito podpisana najemna pogodba za Mipove obrate v Kromberku. Po Benedejčičevih besedah naj bi se s Panvito sestali v sredo, pred podpisom pa mora z dogovorom soglašati tudi sodišče. Če bo šlo vse po načrtih, se bo proizvodnja v Kromberku začela 1. oktobra.

neutral

Svetovna gospodarska kriza ima močan vpliv tudi na delavce in migrante, ki so se s trebuhom za kruhom odpravili v bolj razvite države Evrope in v ZDA. Zaradi svetovne finančne in gospodarske krize čedalje manj ljudi išče delo po svetu. Prav tako pa delavci migranti v domovino pošiljajo manj denarja kot pred izbruhom krize, je razvidno iz raziskave, ki jo je opravil Inštitut za migracije v Veliki Britaniji. Tako se je na primer od leta 2006 za več kot 40 odstotkov zmanjšal dotok delovne sile iz Mehike v ZDA, drastično zmanjšanje pa je opaziti tudi pri migrantih iz Bolgarije in Romunije. Na podlagi rezultatov so ugotovili kar 60-odstoten upad pritoka ljudi v Španijo. Delavci, ki so si delo poiskali zunaj matične domovine, imajo zelo nestabilno delovno mesto, poleg tega pa delajo v gradbenih podjetjih, na katere je močno vplivala prav recesija. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da delavci družinam v Pakistanu in Bangladešu navkljub krizi pošiljajo več denarja kot drugi delavci. Navkljub težkim razmeram pa se delavci ne odločajo za vrnitev domov, saj so ekonomski pogoji v matičnih državah običajno še slabši. Je pa seveda izjema, saj so se delavci iz osrednje in vzhodne Evrope iz Velike Britanije in Irske vrnili domov. Na Kitajskem se je več kot 140 milijonov ljudi iz kmetijskih območij znotraj države preselilo bližje ali v industrijska središča. Vlade po svetu se tudi v kriznih časih odločajo za zaščito delovnih mest svojih državljanov. Tako so Avstralija, Rusija, Malezija in Španija ter druge države EU drastično zmanjšale število delovnih dovoljenj.

neutral

Slovenija je letos na lestvici Svetovne banke o pogojih poslovanja med 183 državami zasedla 53. mesto, medtem ko je bila lani na 58. Zelo slabo, na 162. mestu, pa je na področju zaposlovanja. V Sloveniji so boljši pogoji poslovanja, a so razmere na področju zaposlovanja slabe, ugotavlja Svetovna banka. Slovenija se je po raziskavi Doing Business 2010, ki zajema podatke od junija lani do maja letos, na 10 podpodročjih, ki sestavljajo skupno uvrstitev države, najvišje uvrstila pri zaščiti vlagateljev 20. mesto in ustanavljanju podjetij 26. mesto. Racionalizirala je postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj ter skrajšala čas in poenostavila registracijo novih podjetij. Najslabše je uvrščena na področju zaposlovanja delavcev 162. mesto, in sicer predvsem zaradi težav pri zaposlovanju, ter registraciji premoženja 108. mesto. Največji skok z 80. na 60. mesto je naredila na področju uveljavljanja pogodb in ustanavljanja podjetij z 42. na omenjeno 26. mesto. V obravnavanem obdobju je kljub številnim izzivom zaradi svetovne krize 131 držav izvedlo 287 reform, kar je največ od leta 2004, odkar Svetovna banka izvaja raziskavo. Preteklo leto je bilo težavno za poslovanje, ugotavlja Svetovna banka. Dostop do finančnih sredstev je bil otežen, povpraševanje po izdelkih na domačih in tujih trgih je padlo, svetovna trgovina se je upočasnila. Vlade so se soočale z izzivi, kot so stabilizacija finančnih sektorjev, povrnitev zaupanja in močno povečanje brezposelnosti. Po navedbah Svetovne banke je zaradi krize delo izgubilo 50 milijonov ljudi. Reforme so se nanašale na olajšanje ustanavljanja podjetij, krepitev izvrševanja pravic iz premoženja in bolj učinkovito reševanje poslovnih sporov in stečajnih postopkov. Na vrhu lestvice je tudi letos Singapur, sledi mu tako kot lani Nova Zelandija, s tretjega mesta pa je Hongkong izrinil ZDA, ki so četrte. V deseterici so še Velika Britanija, Danska, Irska, Kanada, Avstralija in Norveška. Največ reform je izvedla Ruanda, ki je v preteklem letu med drugim sprejela nov zakon o podjetjih, ki je poenostavil postopke ustanovitve podjetja in okrepil zaščito manjšinskih delničarjev, ter dva nova zakona, s katerima je olajšala dostop do posojil. Skrajšali in poenostavili so postopke na državni meji ter pri registraciji premoženja.

neutral

Premier Borut Pahor je napovedal pripravo boljše zakonodaje za mala in srednja podjetja. Obrtniki pa opozarjajo, da se je število zaposlenih v obrti že pozimi zmanjšalo kar za 16.000. Poslovno okolje v Sloveniji ne omogoča sprostitve vsega razvojnega potenciala podjetništva, se zaveda premier Borut Pahor. Zato je ena ključnih nalog vlade priprava boljše zakonodaje za mala in srednja podjetja s poenostavitvijo obstoječih predpisov. Vlada si prizadeva poenostaviti sistem obračunavanja in plačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ter javnofinančnih prihodkov. V ta namen je bila imenovana delovna skupina z nalogo, da preuči in pripravi predlog pravnih podlag za poenostavljen sistem vplačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ter javnofinančnih prihodkov. Premier Borut Pahor V krizi so države, ki bodo zmagale, in države, ki bodo izgubile. Kljub temu pa stroške krize vlada ne sme preložiti na pleča socialno šibkejših. Pojasnil je, da je vlada prek Slovenskega podjetniškega sklada izvedla razpis za nakup nove tehnološke opreme, zagotovila sredstva za garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere in sredstva za zagon inovativnih inkubiranih podjetij v subjektih inovativnega okolja. S temi sredstvi je bilo do danes podprtih 618 projektov v skupni višini 86,5 milijona evrov. Z razpisom za sofinanciranje razvojno investicijskih projektov pa je vlada podprla 47 projektov v skupni višini 109 milijonov evrov. S 650 milijoni evrov so dokapitalizirali banko SID. Po njegovih besedah bo jeseni pripravljen instrument tveganega kapitala, s katerim bo vlada v sodelovanju z zasebnimi družbami tveganega kapitala podprla obetavne inovativne projekte. Veliko je bilo že storjenega, vendar to nikakor ne more in ne sme biti razlog, da bi prenehali iskati nove, še bolj učinkovite načine za spodbujanje podjetništva in ustvarjanje podjetništvu prijaznega okolja. V prihodnje lahko torej od vlade pričakujete nove ukrepe. Naj ob tem omenim le nekatere, ki se že pripravljajo ukinitev limita investicijskih olajšav za pravne osebe, uvedba 30-dnevnega plačilnega roka za obveznosti države, sprememba delovnopravne zakonodaje v smeri večje fleksibilnosti. Premier Borut Pahor Predsednik slovenske vlade je prepričan, da mora biti vse podrejeno konkurenčnosti in solidarnosti oziroma da mora biti v času krize osrednja ambicija Slovenije dvig konkurenčnosti. Posebej želim poudariti izreden pomen povezovanja znanosti in gospodarstva, ki je ključno za hitrejši razvoj in dvig konkurenčnosti gospodarstva. To še posebej velja za mikro, mala in srednje velika podjetja. Med ukrepe, ki zasledujejo ta cilj, spadajo spodbude za zaposlitev raziskovalcev ob prehodu v podjetja, razvojno delo v okviru interdisciplinarnih skupin, kjer spodbujamo vključevanje zunanjih strokovnjakov v razvojne projekte mikro, malih in srednje velikih podjetij. Prepričan je tudi, da bodo vsi navedeni ukrepi, pa tudi vrsta drugih, na primer povečanje sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, program razvoja podjetništva na podeželju, sofinanciranje vlaganj v strateške projekte s področja čiste in tehnološke napredne industrije, pomagali k zagonu, rasti in razvoju slovenskega gospodarstva. Pozval je še k oblikovanju novih idej, ki bi bile temelj rešitev ter ukrepov oziroma bi Slovenijo pomagale narediti podjetništvu prijazno, podjetniško državo.

neutral

Petrol se je na lestvici največjih družb srednje Evrope uvrstil na 41. mesto, skupina Mercator pa je zdrsnila na 46. mesto. Iz lestvice so nasploh izpadli Acroni, Tehnika Obnova, Mobitel in SŽ. Razvrstitev največjih družb v 16 državah srednje Evrope je tretje leto zapored pripravila mednarodna svetovalno-revizorska hiša Deloitte. Družba Petrol je letos opazno napredovala, saj se je lansko leto uvrstila na 57. mesto, letos pa je prilezla do 41. mesta. Skupina Mercator se lahko ponaša kot druga največja predstavnica iz Slovenije, a je letos izgubila prvo mesto med slovenskimi družbami. Lansko leto se je namreč uvrstila pred skupino Petrol, saj je zasedala 40. mesto. Tretja slovenska predstavnica na seznamu 500 največjih je znova Petrol, a tokrat družba Petrol. Ta se v preteklih dveh letih ni uvrstila na seznam, letos pa jo lahko najdemo na 54. mestu. Na 91. sledi Poslovni sistem Mercator, skupina Gorenje je na 134. mestu, skupina Merkur na 143. mestu, Revoz pa se je uvrstil na 151. mesto. Foto N.D. V Holdingu Slovenske elektrarne so lani zasedli 183. mesto, letos pa so zdrsnili na 199. Lek se je z lanskega 242. mesta povzpel na 204., skupina Krka je lani zasedla 215. mesto, letos pa je napredovala na 208. mesto. Štirim podjetjem, ki so bila lani na repu seznama, se letos ni uspelo uvrstiti med 500 najboljših v srednji Evropi, in sicer družbi Acroni, Tehnika Obnova, Mobitel in Slovenske železnice.

positive

400 upnikov Pomurke je v stečajnem postopku prijavilo za 87 milijonov evrov terjatev, od tega jim je stečajna upraviteljica priznala 61 milijonov. Natanko 400 upnikov Pomurke Mesne industrije je v stečajnem postopku prijavilo za 87 milijonov evrov terjatev, od tega jim je stečajna upraviteljica Alenka Gril priznala 61 milijonov, 27 milijonov evrov pa jim prereka. Delavci bodo delno poplačani, o deležu pa Grilova še noče govoriti. Rok za prijavo terjatev se je iztekel v četrtek, po besedah Grilove, ki ima pri vodenju postopka 14 sodelavcev, pa se seštevek priznanih in prerekanih terjatev ne ujema, ker so upoštevane tudi nekatere terjatve delavcev, ki jih ni treba prijaviti, vendar se morajo upoštevati na seznamu kot priznane, pri čemer gre za plače od začetka stečaja do prenehanja, odpravnine in še nekatere. V 61 milijonih evrov so tudi terjatve, ki so priznane z nekim odložnim pogojem, kar pomeni, da mora odložni pogoj nastopiti, da bo terjatev v resnici postala terjatev v takem znesku, pojasnjuje stečajna upraviteljica in dodaja, da bodo prihodnji teden sodišču oddali dopolnjeno otvoritveno poročilo, kjer bodo zadeve tudi opisane. O prodaji oziroma najemu Grilova pravi, da je bila večina premoženja, tako nepremičnin kot opreme, zastavljena, s prodajo preostalega premoženja bodo poplačali ločitvene upnike, v kolikšnem deležu bodo poplačani delavci, pa je preuranjeno govoriti, saj je treba počakati, kako bodo stvari stekle. Medtem ko bodo delavci s prednostnimi terjatvami na prvem mestu, pa kaže precej slabše kmetom kooperantom. Njihove terjatve so uvrščene med navadne, zato je postavlja vprašanje, če bo kaj ostalo tudi za te. Ne bom rekla, da ne bo nič ostalo, je pa bistveno manj verjetno, je povedala Grilova. V kratkem bodo začeli postopke prodaje, kar zadeva najem, je ta bo besedah Grilove sicer teoretično možen, vendar manj verjeten, ker je zanimanje le za posamezne obrate, Pomurka pa je le celota. Obrat je sicer v stalni pripravljenosti, vendar z minimalnimi stroški, in če gre v najem eden od obratov, se stroški bistveno povečajo in so lahko nesorazmerni ter s stroškovnega vidika vprašljivi. Med stečajem vzdržujemo vsa dovoljenja, ki jih je imelo podjetje, v zadnjih mesecih so imeli več inšpekcij, nadaljevali pa so tudi postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga bodo pridobili do konca leta. Obrat je v fazi pripravljenosti, in če bi se našel kupec, lahko z manjšimi stroški normalno nadaljuje proizvodnjo, je še povedala Grilova.

negative

Nadzorni svet Luke Koper je Gregorja Veselka potrdil na položaju predsednika uprave. Predsednik nadzornega sveta Požar pravi, da Veselko uživa poln mandat in da mu nadzorniki zaupajo vodenje podjetja. Veselko ostaja na čelu Luke Koper. Predsednik nadzornega sveta Janez Požar je za Veselka dejal, da uživa poln mandat in da mu člani nadzornega sveta zaupajo vodenje podjetja. Prepričalo nas je, da je v kratkem času identificiral ključne probleme Luke Koper in se lotil reševanja problemov. Ponudil je vizijo, za katero menimo, da je dobra, je še dejal Požar. Dva člana uprave Marjan Babič in Boris Marzi sta odstopila na seji konec avgusta bodo nadzorniki iskali z javnim razpisom, ki bo objavljen v kratkem. V vmesnem obdobju, do rezultata javnega razpisa, so nadzorniki na Veselkov predlog imenovali prokurista Tomaža Martina Jamnika in Mirka Pavšiča. Pavšič bo kot prokurist zadolžen za finance, računovodstvo in kontroling, Martin Jamnik pa se bo ukvarjal s komercialnim področjem, je po končani seji pojasnil Veselko. Oba sta zaposlena v Luki Koper, Pavšič kot direktor Lukine družbe INPO, Jamnik pa kot vodja institucionalne in multimodalne koordinacije. Glede imenovanja delavskega direktorja je Požar zanikal, da bi bil na ta položaj lahko ponovno imenoval Boris Marzi, v primeru, da ga potrdi svet delavcev. Mislim, da je bil signal nadzornega sveta jasen. Nadzorni svet v upravi ne želi imeti članov, ki so okuženi s posli prejšnje uprave in poslovanjem preteklih let, je dejal. Luka mora začeti delati, je odločitev o imenovanju prokuristov pojasnil predsednik nadzornega sveta Požar in dodal Ne bi bilo higienično Veselka pustiti samega v tem položaju. Zanikal pa je, da bi se za imenovanje prokuristov odločili, ker se ne bi mogli dogovoriti o tem, kdo bosta nova člana uprave. Javni razpis za imenovanje novih članov uprave bo pripravila kadrovska komisija nadzornega sveta, ki se bo predvidoma sestala v ponedeljek. Rezultati razpisa bi morali biti znani v mesecu dni. Prokurista, ki bosta imenovana le za obdobje, dokler nadzorniki ne določijo preostalih dveh članov uprave, se bosta prav tako lahko prijavila na razpis za člana uprave.

neutral

V Muri po ugotovitvah oktobra ne bo več dovolj sredstev za izplačilo plač, zdravo jedro pa Sod vidi v družbi Mura in partnerji, ki tekoče deluje pozitivno. Na sestanku so se po navedbah ministrstva za gospodarstvo sogovorniki strinjali, da je treba storiti vse, da se glede na težko finančno situacijo ohrani čim večje število delovnih mest, seveda v realnem obsegu. Zato bo Slovenska odškodninska družba Sod kot eden od lastnikov družbe tudi izvedla ustrezne aktivnosti. Na četrtkovem sestanku o usodi Mure, ki so se ga udeležili predstavniki vlade ter lastnikov, vodstva in sindikatov Mure, so se strinjali, da se glede na stanje v Muri v večini družb, vključno s krovno družbo, stečaju ni mogoče izogniti. Uprava Mure bo zato pospešila postopke ugotavljanja insolventnosti, saj po ugotovitvah oktobra ne bo več dovolj sredstev za izplačilo plač. S pravočasno uvedbo vseh postopkov ugotavljanja insolventnosti bi tudi zagotovili, da bodo lahko zaposleni, ki bi ostali brez plač, uveljavljali pravico do socialnih transferjev, ki so na voljo v okviru politike ministrstva za delo, so razložili na gospodarskem ministrstvu. Načrt katerega cilj je zagotoviti socialno varnost za vse zaposlene v družbi oz. skupini Mura, upoštevati interese upnikov in ohraniti perspektivno proizvodnjo predvideva ohranitev proizvodnje v hčerinski družbi Mura in partnerji. Ta proizvodna družba tekoče posluje pozitivno. Je zdravo jedro, ki se ohranja, je povedal direktor Slovenske odškodninske družbe Sod Tomaž Kuntarič. Po načrtih vodstva Mure je v njej predvidenih od 1000 do 1100 delovnih mest. Sod je doslej Muri izdal za 2,25 milijona evrov poroštev, od tega ima vodstvo na voljo še 600.000 evrov prostega potenciala, da v tem prehodnem obdobju zagotavlja naročila, je povedal Kuntarič, ki ocenjuje, da bodo morali zagotoviti še dodatnih pet milijonov evrov poroštev za obratni kapital. S stečajem Mure bo upravljanje prevzel stečajni upravitelj. Mura bo ostala 100-odstotni lastnik družbe Mura in partnerji. Ta Murina naložba bo predmet stečajne mase in stečajni upravitelj jo bo v stečajnem postopku prodajal. Pomembno je, da se proizvodnja nadaljuje, še posebej sedaj v času menjave sezone, je poudaril Kuntarič. Zato bo Sod zagotovil dodatna poroštva za zagotavljanje obratnega kapitala in s tem omogočanje nadaljevanja proizvodnje. Kuntarič ocenjuje, da bodo morali zagotoviti še dodatnih pet milijonov evrov poroštev. Minister Matej Lahovnik Foto Dare Čekeliš Vodstvo Mure še vedno razmišlja o postopku prisilne poravnave, je povedal Kuntarič, a dodal, da je verjetnost za uspeh prisilne poravnave majhna. Na četrtkovem sestanku na vladi so se dogovorili, naj se ti postopki pospešijo. Gre za 14 dni do enega meseca, je povedal Kuntarič. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik bo vladi predlagal, naj sprejme ustrezen sklep, ki bo Sodu omogočil izvedbo ustreznih ukrepov. V skladu z dogovori četrtkovega srečanja naj bi se že v ponedeljek predstavniki ministrstva za delo skupaj z upravo Mure sestali s potencialnim investitorjem. Ugotovili naj bi, kako bi lahko izkoristili ukrepe aktivne politike zaposlovanja ob pripravljenosti investitorja, da bi v Ljutomeru prezaposlil okrog 150 zaposlenih. Sindikat Mure še verjame v prihodnost podjetja Prvi sindikalist Mure Drago Forjan meni, da je za sindikaliste bistveno, da bodo vsi postopki izvedeni čim hitreje, tako da bodo delavci, ki bodo pristali na zavodu za zaposlovanje, tam čim prej in od tam tudi prejemali nadomestila. Sindikat Mure na pogajanjih ni popuščal, pač pa smo dosegli, da stečaj, kot je bil zamišljen, to je popolni stečaj in pogorišče Mure, ni bil izpeljan, je dejal Forjan. Drago Forjan Foto Dare Čekeliš Danes so v Muri končali večino del, prihodnji teden bodo v obratu Mura in partnerji izdelali zadnje količine za Boss, potem pa bodo proizvodnjo za tega partnerja skoncentrirali v drugem obratu in nadaljevali delo, saj so pogodbe podpisane. S 1. oktobrom naj bi po našem vedenju nadaljevalo delo za Boss kompletno število, to je nekaj čez 500 delavcev, oktobra pa tudi od preostalih partnerjev pričakujemo, da bodo podpisali pogodbe, je dejal Forjan.

negative

Možno je, da bo v skupini Pivovarne Laško prišlo do prestrukturiranja in združevanja družb, a nobene od družb naj ne bi zaprli. Pri tem pa Zorko pravi, da je o tožbi proti Šrotu še prezgodaj govoriti. Dušan Zorko Nadzorniki Pivovarne Laško so na včerajšnji seji naložili upravi, naj pripravi projekt prestrukturiranja in združevanja družb iz skupine Pivovarna Laško, ki se ukvarjajo z industrijo pijač. In iz skupine omenjene pivovarne se s pijačami ukvarjata pivovarni Laško in Union ter družbe Radenska, Fructal in Vital Mestinje. Res je, da so vse omenjene družbe lastniško povezane, vendar so še vedno štiri ločene pravne osebe. Skupaj z Vitalom Mestinje jih je pet. Naš načrt je, da bi vsa podjetja povezali v enotno podjetje, ki bo pod eno streho združevalo celotno slovensko industrijo pijač. Po svoje gre za nadaljevanje projekta, ki se je začel ob prevzemu Pivovarne Union, je po pisanju Dela celotno zadevo pojasnil predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko. Ker se v slovenskem gospodarskem prostoru že pojavljajo informacije o razprodaji premoženja pivovarne, je to lahko tudi odgovor na omenjeno vprašanje, pa je Zorko Delu odgovoril na vprašanje, ali je v ozadju načrtov za prestrukturiranje pivovarne tudi bojazen pred morebitno razprodajo premoženja iz laške skupine. Končni cilj je združitev vseh pijačarskih podjetij v enotno podjetje, je za Delo dejal glavni nadzornik Pivovarne Laško Tone Turnšek, ki je še zagotovil, da nobene od družb ne bodo zaprli. Smotrnost te poteze bodo sicer po Turnškovih besedah proučevali tudi s posebno študijo, naročeno prek javnega razpisa. Uprava usmerjena v prihodnost Zanimivo je dogajanje tudi na drugi fronti Pivovarne Laško. Kot poročanje časnika Dobro jutro povzemajo Finance, bi si Zorko za delnice pivovarne najbolj želel transparentne ponudbe in tega, da dobi skupina razvojno orientirane lastnike. Glede deležev, ki so sedaj v lasti bank, sam še ni dobil nobene ponudbe, če ima kdo drug ponudbe, pa ne ve. Zorko prav tako upa, da nov tuj ali domač partner ne bo finančno izčrpal pivovarne z velikimi dividendami in da bo dolgoročno gledal na razvoj. Foto Damjan Žibert Sicer Zorko napoveduje, da bo Pivovarna Laško uporabila vse možne pravne postopke in poskušala povrniti nekaj premoženja, ki ga je izgubila s posojilom Šrotovemu Infond Holdingu. Izhajam iz tega, da ne bomo ničesar dobili nazaj. Vse, kar bo več, bo boljše. Vsak milijon bo nekaj vreden, pravi Zorko. Dodaja, da je skupina sicer sposobna prenesti to škodo. O tožbi proti Bošku Šrotu je po Zorkovem mnenju še prezgodaj govoriti, saj je potrebno preučiti vse pravne možnosti, a dodaja, da bodo energijo sami raje vlagali v prihodnost in ne več v preteklost. S preteklostjo se bodo ukvarjali pravniki, pojasnjuje Zorko.

neutral

Infold Holding je sklical skupščino, na kateri bodo glasovali o dokapitalizaciji in poplačilu 156 milijonov evrov dolga. S tem bi se družba izvila iz primeža insolventnosti in se izognila stečaju. Boško Šrot, ko je bil še predsednik uprave Pivovarne Laško. Na skupščini Infond Holdinga, ki je sklicana za 15. oktober, bodo lastniki glasovali o razrešnici upravi in nadzornemu svetu, dokapitalizaciji družbe s stvarnimi in denarnimi vložki, novem članu nadzornega sveta in selitvi sedeža družbe v Ljubljano. V okviru dokapitalizacije bi s konverzijo dolgov Infond Holding lahko povečal osnovni kapital za 156 milijonov evrov, z denarnim vplačilom pa za 50 milijonov. Celotni osnovni kapital bi tako lahko znašal največ 206 milijonov evrov. S konverzijo dolgov do 156 milijonov evrov V sklicu skupščine je uprava družbe navedla dolgove do Centra naložb 71,8 milijona evrov, Pivovarne Laško 1,7 milijona evrov, Dela 6,5 milijona evrov, Radenske 16,3 milijona evrov, Pivovarne Union 26,5 milijona evrov, Fructal 3,2 milijona evrov, Perutnina Ptuj 6,1 milijona evrov, Zlata moneta II 10 milijonov evrov, GB 2,2 milijona evrov in Hypo banke 11,6 milijona evrov. Po predlogu uprave bi upniki vplačali nove delnice, ki bi jih družba izdala zaradi povečanja osnovnega kapitala. Tako bi upniki dejansko namesto denarja, ki jim ga Infond Holding dolguje, dobili delnice Infond Holdinga v vrednosti 3,22 evra na delnico. Na povečanje tega osnovnega kapitala s konverzacijo dolgov morajo seveda pristati tudi upniki. Center naložbe Z dokapitalizacijo do 50 milijonov evrov Za dokapitalizacijo bi družba izdala 15.504.357 delnic, vrednost delnice bi bila 3,22 evra. Prednostno pravico pri dokapitalizaciji bodo imeli dosedanji delničarji. Če bi bila dokapitalizacija uspešna, bi se osnovni kapital povečal za 50 milijonov evrov. Za dokapitalizacijo more glasovati vsaj 75 odstotkov kapitala, vplačane pa morajo biti vse delnice. Uprava je predlagala dokapitalizacijo, ker je ugotovila, da ima glede na obveznosti premalo kapitala. Direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar je v začetku avgusta objavil, da je družba insolventna, če držijo v javnosti objavljene informacije, da so banke zasegle za posojila zastavljene deleže v Pivovarni Laško in Mercatorju. Večinski lastnik Infond Holdinga je Boško Šrot, pred kratkim pa je v lastništvo vstopil tudi italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani. Če Infond Holdingu načrtovane spremembe ne bi uspele, bi najverjetneje sledil stečaj družbe. Boško Šrot nejverjetneje ne bo več nadzornik v Radenski Delničarji Pivovarne Union in Radenske bodo na ločenih skupščinah 13. oktobra med drugim odločali o odpoklicu člana nadzornega sveta Boška Šrota. Šrot je bil nadzornik omenjenih podjetij kot predstavnik lastnika, družbe Pivovarna Laško, ki jo je do nedavnega lastniško obvladoval prek Infond Holdinga.

neutral

Predstavniki Mure se na sestanku s predstavniki ministrstva za delo in predstavniki zainteresiranega vlagatelja iz Švice še niso dogovorili o prezaposlitvi približno 150 delavcev v novi družbi v Ljutomeru. Mura Potem ko so v petek glavna lastnika NFD Holding in Slovenska odškodninska družba Sod , vodstvo in sindikat Mure ter predstavniki vlade sporočili, da se stečaju krovne družbe in večine družb v skupini Mura ne bo mogoče izogniti, so danes stekli pogovori o možnosti uporabe ukrepov aktivne politike zaposlovanja, da bi v Murinem obratu v Ljutomeru ob pripravljenosti investitorja iz Švice prezaposlili približno 150 zaposlenih. Kot je v pogovoru za Radio Slovenija pojasnil prokurist Mure Zdenko Podlesnik, je od 308 zaposlenih trenutno na čakanju 143 delavcev. Po njegovih besedah obstaja jasno izražen interes, da novi delodajalec takoj zaposli od 150 do 180 delavk. Problem pa je, kako to izvesti, da bi delavci z enega takoj prešli na drugega delodajalca in da bi investitor takoj pridobil sredstva, ki mu pripadajo. Tu so administrativne ovire v tem trenutku še takšne, da nas ovirajo. Računam, da se bo to spremenilo, je dejal. Prokurist Mure Zdenko Podlesnik Po Podlesnikovih besedah je investitor jasno postavil svoje cilje oz. cilje nove proizvodnje, ki bi tukaj tekla, rešitev s strani resornega ministrstva pa danes ni bilo na mizi. Računam, da so manjkajoče podatke, kot so rekli, danes dobili in da bo že v torek poziv na nov sestanek ali pa morda predlog že kakšne rešitev, je povedal prvi mož Mure, nakazal pa tudi neke nove možnosti na ministrstvu za gospodarstvo . Enake težave bodo tudi pri zaposlitvi preostalih delavcev iz ljutomerskega obrata v družbi Mura in partnerji, ker je tudi v tem primeru ta družba novi partner in gre za popolnoma enak model, dodaja Podlesnik. V Muri bi lahko ohranilo delo od 1000 do 1100 delavcev Podrobnosti v petek predstavljenega načrta predvidevajo, da bodo krovna družba in večina družb v skupini Mura šle v stečaj. Proizvodnjo naj bi ohranili le v zdravem jedru, hčerinski družbi Mura in partnerji, v okviru katere bi lahko zagotovili od 1000 do 1100 delovnih mest. Sod naj bi nadaljevanje proizvodnje te družbe zagotovil z dodatnimi poroštvi za zagotavljanje obratnega kapitala v višini pet milijonov evrov. Mura in partnerji bo sicer tudi del stečajne mase, ki bo lahko prodana v stečajnem postopku.

positive

Vodstvo Rogaške les oziroma Bohor les je zaprosilo za sredstva, ki bi podjetje rešila pred stečajem. Odgovor pričakujejo okoli 22. septembra, pogodbe za delavce pa so že pripravljene. Srečko Čater je pojasnil, kaj se dogaja s podjetjem Rogaška les. Na uredništvo 24ur.com so se danes obrnili zaskrbljeni delavci podjetja Rogaška les, ki jo bo prevzelo podjetje Bohor les istega lastnika Petra Pusserja. Delavce namreč skrbi, kaj se dogaja s podjetjem in kdaj bodo začeli delati, saj jih o tem doslej še niso obvestili. Po njihovih navedbah so zadnjo plačo dobili aprila in od takrat dalje jim je vodstvo obljubljalo, da bodo v začetku septembra začeli delati v podjetju Bohor les. Vendar jih doslej še niso o ničemer obvestili. Sekretar celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečko Čater je danes za 24ur.com pojasnil, da se je prav danes sestal s pravno pooblaščenko podjetja in tudi s Pusserjem. Pogovarjali smo se o možnosti prezaposlitve delavcev v Bohor les, v kolikor podjetje dobi subvencijo za ohranitev delovnih mest. Zadeva naj bi bila v celoti jasna, ko bodo dobili odgovor države, to pa mora biti nekje 21. ali 22. ta mesec. Če bo ta denar prišel, se bo s proizvodnjo nadaljevalo, v nasprotnem primeru pa smo se danes dogovorili, da direktor takoj sproži postopek stečaja in omogoči prehod delavcev na zavod za zaposlovanje, je pojasnil Čater. Vloga za subvencijo je bila vložena na pristojna ministrstva, prav tako so po Čaterjevih besedah že pripravljene pogodbe o prezaposlitvi delavcev k drugemu delodajalcu ob ohranitvi vseh pravic. Poplačilo za majsko plačo bi bilo takoj, ko bi začeli delati, torej še pred koncem meseca. Ostalo pa v nadaljevanju, kolikor bi se pač dalo ustvariti, s tem da novi delodajalec zagotavlja tudi izplačilo rednih plač, je težave s plačami pojasnil Čater in dodal, da so vsi člani sindikata prejeli tudi enkratno pomoč. O današnjem sestanku naj bi sicer delavce pisno obvestili še danes, ki bodo tako najverjetneje pošto prejeli v naslednjih dneh. Tudi v primeru stečaja bodo okoli 25. septembra vsi nemudoma obveščeni. Na vprašanje, kakšen izid pričakuje, pa je Čater dejal, da mu je državni sekretar Miloš Pavlica povedal, da načelno, če bo vse, kar je navedeno v vlogi za subvencijo, preverljivo, ni razloga, da je podjetje ne bi dobilo.

neutral

Goran Brankovič je novi generalni direktor Slovenskih železnic, družbe, ki, tako minister Vlačič, predstavlja trenutno največji menedžerski izziv v Sloveniji. Goran Brankovič bo štiriletni mandat nastopil 1. oktobra. Univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, ki naj bi jeseni oddal magistrsko nalogo, je doslej zasedal več vodilnih stolčkov. Med drugim je bil v. d. generalnega direktorja Term Čatež in svetovalec stečajnega upravitelja Sinfonike, od julija letos pa je direktor Finire, družbe za ustanavljanje, financiranje in upravljanje. Poleg slovenščine obvlada tudi srbsko-hrvaški jezik, je razvidno iz njegovega življenjepisa. Nadzorni svet Slovenskih železnic je za generalnega direktorja soglasno potrdil Gorana Brankoviča, ki ga je predlagala razpisna komisija. Drugi kandidati iz ožjega izbora so bili še Alojz Rot, Anton Kavčič in Mihael Babič. Tudi člani razpisne komisije so za prvega moža Slovenskih železnic Brankoviča izbrali soglasno. Ko so ga predlagali za generalnega direktorja, so povedali, da je od vseh štirih kandidatov s svojim programom in osebno predstavitvijo ter dosedanjimi izkušnjami na vodilnih delovnih mestih člane komisije najbolj prepričal . Velik izziv ... Slovenske železnice so trenutno največji menedžerski izziv v Sloveniji, pravi minister Vlačič. Foto Dare Čekeliš Novega generalnega direktorja čaka težko delo, mislim pa, da lahko s skupnimi močmi in vizijo ta vlak postavimo tudi na kak drug tir, ne samo na slepega. Predsednik nadzornega sveta SŽ Andrej Godec Dediščina, ki jo prevzema Brankovič, ni najboljša, zato ga čaka težko delo, je realno ocenil predsednik nadzornega sveta družbe Andrej Godec. Stanje Slovenskih železnic je po njegovih besedah kritično, sistem naj bi do konca leta pridelal približno 30 milijonov evrov izgube. Da je pred Brankovičem velik izziv, meni tudi minister za promet Patrick Vlačič. Kot je povedal, pričakuje, da bo novi generalni direktor Slovenskih železnic predvsem čvrst in odgovoren ter da bo imel vizijo. Minister je ponovil, da so Slovenske železnice strateško izjemno pomembno podjetje in ta trenutek v Sloveniji največji menedžerski izziv. ... in velika zaveza Brankovič pravi, da je prevzem položaja prvega moža Slovenskih železnic velika zaveza. Trudil se bom, da bom upravičil zaupanje, je dejal. Dodal je, da bo strateški načrt železnic pripravil, ko bo sedel na vroči stol in pregledal poslovanje. Računa pa na sodelovanje vseh, ki lahko družbi pomagajo. Na novinarsko vprašanje, ali bo zdržal ves mandat na tem položaju, kar je doslej uspelo le Marjanu Rekarju, je Brankovič dejal, da ne ve, da pa se na razpis za generalnega direktorja Slovenskih železnic ne bi prijavil, če ne bi računal na to. Slovenske železnice po odstopu Matica Tasiča s položaja generalnega direktorja od julija letos začasno vodi Aleš Tavčar. Tasič je vodenje železnic prevzel 17. marca letos, po štirih mesecih pa je s položaja odšel, ker kljub zahtevam nadzornikov in resornega ministra ni odstopil s položaja župana občine Prevalje.

neutral

Z naraščajočimi okoljskimi problemi se tudi na področju gradbeništva pojavljajo nove tehnologije in ideje, ki bi zmanjšale negativen vpliv masovne gradnje na okolje. V Sloveniji se v zadnjih letih postopoma uveljavlja pojem zelene strehe, ki je na zahodu prisoten že 30 let. Poleg tega, da gradnja sama po sebi izpodriva naravne površine, se v mestih pojavlja tako imenovani pojav toplotnih otokov. Zgradbe v mestih imajo večinoma ravne strehe, krite z hidroizolacijo in prodcem. Takšna streha pa poleti toploto kar vpija in tako z okoliškim betonom ustvarja toplotni otok. Idealna rešitev pred tem pojavom je zelena streha. Sistem zelene strehe sestoji iz hidroizolacije, toplotne izolacije ter substrata, na katerem rastejo rastline. Vrsta rastlinja je odvisna od projekta in želj, na grobo pa se deli na nizke odporne rastline sedumi, zelišča in trave ter bolj zahtevne rastline grme in drevesa. Poleg tega, da takšna streha predstavlja novo zeleno površino v mestu, ima tudi številne druge prednosti. Je odlična toplotna in zvočna izolacija, izboljšuje kakovost zraka in pomaga uravnavati količino meteorne vode ob večjih nalivih več na www.aurig.si . Največjo priljubljenost pa si je pridobila z izjemno estetsko vrednostjo, zaradi česar v tujini skoraj ni več nove mestne zgradbe brez vpadljive zelene strehe.

positive

Okrožno sodišče v Kopru je priznalo za 435 milijonov evrov terjatev Istrabenzovih upnikov. Največji upnik je banka Bawag, sledita ji Sparkasse in Abanka. Istrabenz Kot je razvidno iz seznama terjatev, ki ga je prisilni upravitelj Boris Dolamič 10. septembra posredoval na koprsko okrožno sodišče, je največji Istrabenzov upnik banka Bawag z 82,6 milijona evrov prijavljenih terjatev. Sledijo ji Sparkasse, ki je prijavila za 56 milijonov evrov terjatev, Abanka z 41,4 milijona evrov prijavljenih terjatev in Volksbank s 36 milijoni evri prijavljenih terjatev. Unicredit je prijavila za 28,7 milijona evrov navadnih in 14,9 miljona evrov pogojnih terjatev, Hypo Banka za 21,5 navadnih in 24,5 milijona pogojnih terjatev, NKBM pa za 29 milijonov evrov terjatev. Dolamič je v seznamu kot prerekane med drugim označil pogojne terjatve, ki tudi nimajo glasovalnih pravic. V celoti je prerekana terjatev zavarovalnice Triglav v vrednosti 17,6 milijona evrov, terjatve Factor banke v vrednosti dobrih pet milijonov evrov in terjatve Aktiva naložbe v vrednosti 1,8 milijona evrov. Predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič V ponedeljek se je sestal tudi nadzorni svet Istrabenza, ki se je seznanil z aktivnostmi uprave družbe v zvezi s potekom pogajanj z bankami upnicami in prijavljenimi terjatvami v postopku prisilne poravnave. Iz Istrabenza so potrdili, da se bodo nadzorniki ponovno sestali prihodnji teden. Davčna inšpekcija v Istrabenzu opravlja pregled Iz Istrabenza so v ponedeljek potrdili, da davčna inšpekcija v družbi opravlja redni pregled, kaj natančno inšpektorje zanima in ali v okviru pregleda morda preverjajo tudi verižno prodajo 7,3 odstotka Istrabenza, pa v družbi niso pojasnili. Po pisanju nekaterih medijev naj bi inšpektorji preverjali posle, povezane s povečevanjem lastniških deležev Maksime Holdinga in podjetij iz skupine NFD.

negative

Prepustite skrb za kondicijo vaših osebnih financ našim strokovnjakom. Vi pa se z novim renault meganom odpeljite na ALL INCLUSIVE razvajanje v Terme Olimia! Leto 2008 si bomo Slovenci definitivno zapomnili. V zgodovino se bo zapisalo kot leto, v katerem smo bili priča finančni krizi in posledično izjemnim padcem vrednosti naših delniških naložb. Tudi v letu 2009 nam ne obeta nič dobrega, saj smo ujeti sredi globalne gospodarske krize, ki je ali pa še bo številnim izmed nas nekaj vzela. Enim dom, drugim službo, tretjim le del dohodka. A prepričan sem, da bomo vsaj nekateri iz te krize izšli kot zmagovalci in da bo svet še močnejši, kot je bil doslej, je ob začetku naše kampanje zapisal eden izmed najizkušenejših svetovalcev Svetovalne skupine INDIVIDA Mitja Vezovišek. ALL INCLUSIVE razvajanje nekoliko drugače! V Svetovalni skupini INDIVIDA smo na podlagi izkušenj prepričani, da je zdaj zadnji čas za ALL INCLUSIVE PREGLED vaših osebnih financ. S pomočjo neodvisnega finančnega svetovalca, ki se vam bo individualno posvetil ter poiskal ustrezne finančne rešitve za vsakega posameznika posebej, lahko prihranite kar zajeten kupček evrov na leto. V sklopu kampanje Zadnji čas je za ALL INCLUSIVE pregled smo vas v preteklih tednih poskusili usmeriti k odločitvam, ki bi vas nekoliko lažje popeljale skozi čas, ko je treba varčevati in preudarno razporejati svoj denar. Postavili smo vam naslednja vprašanja Kaj bi storili, če vam zaupamo, da lahko samo z menjavo banke in prehodom na internetno poslovanje prihranite npr. 204,3 evra letno? Naš nasvet Natančno preverite letne stroške poslovanja z vašo banko in jih primerjajte s podatki za Banko IN. Razmislite o zamenjavi banke in s tem o prihranku časa ter denarja. Več. V recesiji veliko ljudi izgubi službo. A službo lahko vedno znova dobimo. Vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo z vašo družino, če vas kar naenkrat ne bi bilo več? Naš nasvet Sprva poskrbite, da v najhujšem primeru vaših dolgov ne bodo plačevali vaši otroci, hkrati pa si zagotovite primerno zavarovalno vsoto, ki ustreza tako vašim potrebam kot tudi ciljem. Več. Ste že siti praznih obljub o vrtoglavih donosih? Naš nasvet INDIVIDA Portfelji odločitev, ki ji lahko zaupate! V preteklem letu so se INDIVIDA Portfelji izkazali kot bistveno bolj varna in donosna oblika varčevanja, saj so v povprečju primerjalno dosegali višje donose ob nižjem tveganju, kot pa če je vlagatelj razporedil sredstva v samo en vzajemni sklad s podobno strukturo portfelja. Več. Več kot 95 % ljudi v Sloveniji ni ustrezno zaščitilo svoje delovne sposobnosti. Ste tudi Vi med njimi? Kaj lahko v tem primeru storite? Naš nasvet S pomočjo neodvisnega strokovnjaka izberite primerno višino in obliko nezgodnega zavarovanja ter se izognite temu, da boste plačevali tudi do 300 % več od alternativ. Več. Pokojninska problematika je kot tempirana bomba, ki se bo sprožila najkasneje leta 2025, če ne bomo ukrepali. Kako ravnati, da vas ob morebitni detonaciji ne bo zraven? Naš nasvet Poiščite pomoč neodvisnega strokovnjaka, ki vam bo pomagal do postopnega in načrtnega varčevanja dela vaših tekočih prihodkov. Na takšen način se boste izognili napačnim odločitvam, ki posameznika stanejo zelo veliko in v 15 letih realizirali tudi do 70 % višji donos. Več. Ste se že prijavili na nagradno igro, ki vas z malo sreče lahko popelje na ALL INCLUSIVE razvajanje v dvoje? Prijavite se lahko TUKAJ! Obiščite www.skladi.com, izpolnite prijavnico in SODELUJTE V NAGRADNI IGRI ter si zagotovite ALL INCLUSIVE PREGLED vaših osebnih financ tudi vi! V želji, da vam pri tem pomagamo, smo združili moči z najbolj prodornimi in inovativnimi podjetji v naši branži in navzven. Ne verjamete? Preizkusite nas. Pokličite na našo brezplačno številko 080 14 15 ali se prijavite na ALL INCLUSIVE pregled TUKAJ.

neutral

Pokojninska problematika je kot tempirana bomba, ki se bo sprožila najkasneje leta 2025, če ne bomo ukrepali. Kako ravnati, da vas ob morebitni detonaciji ne bo zraven? Dejstvo je, da Slovenci problemu pokojnin namenjamo premalo pozornosti. Pokojninske blagajne so praktično povsod po Evropi dolgoročno vreča brez dna. Gre za strukturni problem, saj obstoječi sistem lahko zagotavlja izplačilo človeku dostojne pokojnine ljudi le v razmerah, ko je razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci stabilno. V starajoči se Evropi pa ni tako, saj se življenjska doba nenehno povečuje, medtem ko potrebna delovna doba za upokojitev temu ne sledi. Smo v Sloveniji pripravljeni na minimalne pokojnine? Evropa je daleč za ZDA Sistem obveznega pokojninskega varčevanja Američanom ne omogoča nič več kakor minimalne pokojnine. Ta pa zadošča le za kruh in mleko . Zato pa imajo Američani prosto izbiro, koliko, kje in na kakšen način bodo za pokojnino varčevali. In kar polovica sredstev razporejenih v dve najpogostejši obliki dodatnega pokojninskega varčevanja IRA in 401k je danes investirana v različne vzajemne sklade, s poudarkom na delnicah. Pri tako dolgoročnih ciljih, kot je varčevanje za pokojnino, je to, kljub občasnim velikim padcem vrednosti delnic zadnje v letu 2008, edino smotrno in logično. Seveda pa Američani plačujejo precej nižje davke kot mi, Evropejci, kar predstavlja dodatni problem predvsem za mlajše generacije. Oni so tisti, iz katerih prispevkov prejemajo pokojnine današnji upokojenci. To pomeni, da mladi danes plačujejo pokojnine starejšim, hkrati pa morajo dodatno varčevati še za svojo. Kako in kdaj naj ukrepamo? Če vprašamo sindikate, nikoli, medtem ko strokovnjaki v zadnjem času na tem področju prednjačijo ekonomisti z EPF v Ljubljani z dr. Berkom na čelu, vključil pa se je tudi sam g. Mrkaič svarijo, da bi morali že včeraj. Dejstvo pa je, da se mora vsak posameznik zavedati, da lahko največ stori prav sam. Kako? S postopnim in načrtnim varčevanjem dela svojih tekočih prihodkov. Pri tem pa naj si poišče strokovno pomoč v obliki neodvisnega finančnega svetovalca, saj je cena, ki jo plačamo v primeru napačne odločitve, zelo visoka. Že v 15 letih lahko realiziramo tudi do 70 odstotkov višji donos, o čemer se lahko prepričate, če si pogledate tale izračun. Zadnji čas je za ALL INCLUSIVE PREGLED vaših osebnih financ In če posameznik ne bo ukrepal ter korenite reforme ne bo izvedla niti država v kar malokdo verjame, bo moral posledice nositi sam. Prav zato smo v Svetovalni skupini INDIVIDA prepričani, da je prav zato zdaj zadnji čas za ALL INCLUSIVE PREGLED vaših osebnih financ. S pomočjo neodvisnega finančnega svetovalca, ki se vam bo individualno posvetil ter poiskal ustrezne finančne rešitve za vsakega posameznika posebej, si boste ob upokojitvi lahko privoščili še kaj več kot samo kruh in mleko . Obiščite www.skladi.com, izpolnite prijavnico in SODELUJTE V NAGRADNI IGRI ter si zagotovite ALL INCLUSIVE PREGLED vaših osebnih financ tudi vi! V želji, da vam pri tem pomagamo, smo združili moči z najbolj prodornimi in inovativnimi podjetji v naši branži ter navzven. Ne verjamete? Preučite še naslednje primere in se prepričajte - Še vedno vztrajate pri svoji banki? - Ste se že kdaj vprašali, kaj bi se zgodilo z vašo družino, če vas naenkrat ne bi bilo več? - Ste se že kdaj vprašali, kaj bi se zgodilo, če se poškodujete in ne morete več delati za denar? - Kakšna pa so vaša pričakovanja, ko investirate večje vsote denarja? Ste zadovoljni z vašimi dosedanjimi odločitvami?

neutral

Fakulteta za državne in evropske študije je zasebna šola z javno koncesijo, ki izvaja kakovostno izobraževanje na različnih strokovnih smereh. Pester izbor študijskih programov in različnih stopenj le-teh nudi priložnost mnogim znanja željnim ambicioznim posameznikom. Redno se lahko vpišejo tudi zaposleni kandidati. Redni vpis je koncesioniran, zato ŠOLNINE NI število mest pa je omejeno. Za vas FDŠ organizira informativne dneve v Kranju in v Mariboru, vi pa izberite tisto, ki vam je najbližje. Programi, ki jih je na FDŠ mogoče vpisati v študijskem letu 2009/2010 so naslednji - Dodiplomski študij Javna uprava I. stopnja je program FDŠ, ki nudi veliko priložnost za vse mlade, ki jih zanima delo v javni upravi. Z pridobljeno izobrazbo se lahko potegujete za poklice, ki so tipični za uradniška delovna mesta v organih državne uprave, v občinski upravi in pri nosilcih javnih pooblastil, prav tako pa tudi pri izvajalcih javnih služb. Ne pozabite, da se v časih velikih ekonomskih preobratov država najzanesljivejši delodajalec. Cilj študija v okviru programa Javna uprava je izobraziti študentke in študente za opravljanje normativne funkcije, kot ene od najpomembnejših funkcij državne uprave in uprave v lokalnih skupnostih tako, da se bo ta opravljala v skladu z evropskimi standardi, njeni izvajalci pa bodo sposobni komunicirati tudi z mednarodnim okoljem. - Strokovni magisterij Javna uprava II. stopnja Upravno-organizacijska smer Program zagotavlja kompetence vsem, ki se ukvarjajo z organizacijo in vodenjem upravnih organov. Upravno-procesna smer Program zagotavlja kompetence vsem, ki izvajajo splošne upravne postopke in posebne upravne postopke. Upravno-evropska smer Program zagotavlja kompetence vsem, ki poleg upravnih, izvajajo tudi predpise EU in jih uporabljajo pri svojem delu v Sloveniji ali pa se usposabljajo za službe v EU. - Strokovni magisterij Mednarodne in diplomatske študije II. stopnja Program je zasnovan za izobraževanje strokovnjakov na področju diplomacije in mednarodnih odnosov. Mednarodna smer Program zagotavlja kompetence vsem, ki poklicno delujejo na področju mednarodnih odnosov in primerjalnega prava. Diplomacija Program zagotavlja kompetence vsem, ki poklicno delujejo v diplomaciji. - Doktorski študij Javna uprava III. stopnja v postopku akreditacije Program traja tri leta in je razdeljen v šest semestrov. Prvi semester je namenjen teoretski in metodološki poglobitvi predhodnih znanj, ki omogočajo uvod v doktorski študij. Drugi semester je namenjen oblikovanju dispozicije za doktorsko disertacijo. Tretji in četrti semester sta namenjena individualnemu delu pri doktorski disertaciji ob pomoči mentorja in morebitnega somentorja. To se v petem semestru poveže s seminarjem za pripravo disertacije, v kateri kandidati predstavijo pripravljeni osnutek disertacije in prejmejo napotke za nadaljnje dopolnitve, tako da lahko delo zaključijo do konca šestega semestra.

positive

Krka ni kršila patenta MSD glede učinkovine Iosartan, je ugotovilo norveško pritožbeno sodišče. Če se MSD ne bo pritožila, bo morala novomeški tovarni zdravil izplačati okoli 3,5 milijona evrov. Pritožbeno sodišče v norveškem Oslu je potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, da Krka ne krši patenta družbe MSD, ki ščiti postopek za proizvodnjo učinkovine losartan, so sporočili iz Krke. Zoper sodbo pritožbenega sodišča lahko MSD vloži pritožbo na norveško vrhovno sodišče. MSD mora Krki povrniti škodo zaradi začasne prepovedi prodaje izdelkov z omenjeno učinkovino na Norveškem za obdobje, ko je potekal spor. MSD bo, če se ne bo pritožila, plačala približno 3,5 milijona evrov skupaj z zamudnimi obrestmi in vse pravdne stroške v višini približno 267.000 evrov. Prvostopenjsko sodišče je v zvezi s tem primerom odločilo 26. junija lani, so še navedli v Krki.

positive

V letu 2008 je povprečna neto plača znašala 899,80 evra. Glede na leto 2007 se je realno zvišala za 2,5 odstotka. Najvišje plače so bile v finančnem posredništvu, rudarstvu in oskrbi z vodo, elektriko in plinom. Statistični urad RS je objavil podatke o povprečni plači za leto 2008. Po podatkih Statističnega urada RS je povprečna mesečna plača v letu 2008 v Sloveniji znašala 1391,43 evra bruto, ker nanese 899,80 evra neto. Glede na predhodno leto se je plača povečala nominalno za 8,5 odstotka, realno pa za 2,5 odstotka. Povprečna mesečna plača za plačano uro pa je leta 2008 znašala bruto 8,18 evra, neto pa 5,29 evra. To je za 7,7 evra več kot predhodno leto. Zneski za izplačila nadur so bili v letu 2008 najvišji v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so na mesec povprečno izplačali 122,1 evra bruto, najnižji pa v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu, kjer je bil povprečni mesečni bruto znesek 6,55 evra. Delež davkov in prispevkov se je v letu 2008 zvišal v povprečju za 0,28 odstotne točke. V letu 2007 je delež davkov znašal 35,05 odstotka, v letu 2008 pa 35,33 odstotka. Glede na predhodno leto se je delež davkov in prispevkov znižal le v ribištvu. Najnižje plače so bile v gostinstvu Najbolje plačana dejavnost v Sloveniji v letu 2008 je bila finančno posredništvo, kjer je povprečna plača znašala 2100 evrov bruto. Sledilo je rudarstvo 1826 bruto in oskrba z vodo, plinom in elektriko 1804 evrov bruto. Najslabše plačani pa so bili zaposleni v gostinstvu, kjer je povprečna mesečna brutp plača znašala 1018 evrov. Sledilo je ribištvo 1102 evra bruto in gradbeništvo 1140 evrov bruto. Najvišje plače so bile v osrednjeslovenski regiji, kjer so plače znašale 1578 evrov bruto. Sledila je obalno-kraška regija s povprečno bruto plačo 1390 evrov in goriška z bruto plačo 1359 evrov. Najnižje plače pa so bile v pomurski statistični regiji, kjer so znašale 1158 evrov bruto. Sledita notranjsko-kraška in koroška regija.

neutral

V podjetju Hugo Boss, ki je eden ključnih Murinih naročnikov, pravijo, da spremljajo položaj v podjetju in da upajo, da bodo naročila končana v roku. Sodelovanja za zdaj ne nameravajo prekiniti. V Muri je bil na obisku tudi predsednik uprave Soda Tomaž Kuntarič. Iz podjetja Hugo Boss so sporočili, da so seznanjeni z zadnjimi dogodki v Muri, zaradi položaja pa so zaskrbljeni. Upajo, da bodo vsa trenutna naročila izdelana v dogovorjenem časovnem roku. Naše podjetje je bilo zadovoljno z izdelki iz Mure in želimo ohraniti poslovno sodelovanje, če bodo zunanje okoliščine to dopuščale, so še sporočili s podjetja. Hugo Boss je sicer za izvedbo posla z Muro, ravno zaradi pisanja o stečaju družbe, že julija zahteval bančno garancijo, da bo Mura opravila posel. Takrat je Slovenska odškodninska družba zagotovila poroštvo v višini 400.000 evrov, na podlagi poroštva pa je Mura pridobila bančno garancijo in posel je bil sklenjen.

neutral

V koncernu Hidria vre. Naročil je dovolj, dela prav tako, a delavci za svoje delo niso plačani. Denar dobijo za 36-urni delavnik, pa čeprav delajo tudi po 48 ur.

negative

Delavci Gorenja so se pred pogovori z upravo zedinili o svojih zahtevah. Plače naj se zvišajo za 10 odstotkov, zahtevajo pa tudi 150 evrov draginjskega dodatka za september. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac Delavci in sindikati v Gorenju so se zvečer dogovorili o svojih zahtevah, ki jih bodo jutri na pogajanjih predstavili upravi s Franjem Bobincem na čelu. Poleg prehoda na 40-urni delavnik in 10-odstotnega povečanja plač z oktobrom bodo zahtevali še 150 evrov neto višje plače za vse delavce do vključno 7. tarifnega razreda torej za veliko večino delavcev ter draginjski dodatek 150 evrov neto za september. Delavci Gorenja, ki so pred tednom dni spontano ustavili proizvodnjo zaradi nepravilnosti pri izplačilu avgustovske plače in zahteve po višjih plačah, so od uprave družbe sprva zahtevali, da najnižje plače poviša na 600 evrov neto, vendar podjetniški sindikat predloga ni podprl. Sindikat je takoj predlagal, da se plače povišajo za 10 odstotkov, osnova pa bi bile oktobra lani izplačane plače. Delavci za 7. oktober napovedali stavko Sicer so predstavniki delavcev in sindikata oblikovali pogajalsko skupino, ki bo pogajanja o višjih plačah z upravo Gorenja začela v sredo. Če pogajanja z upravo Gorenja ne bodo uspešna, pa delavci napovedujejo, da bodo 7. oktobra letos ponovno ustavili proizvodnjo. Sicer je Gorenje v petek 5342 delavcem z najnižjimi plačami v proizvodnji in vsem delavcem, ki neposredno podpirajo proizvodni proces, ter tistim, ki so na začasnem čakanju na delo, izplačalo draginjski dodatek v višini 150 evrov neto na zaposlenega. Izplačilo dodatka je bilo dogovorjeno na sredinih pogajanjih med upravo Gorenja in zaposlenimi. Takrat je bilo tudi dogovorjeno, da se začnejo pogovori z vodstvom družbe za določitev plačne politike v letih 2009 in 2010, podprt je bil tudi predlog uprave o uvedbi 40-urnega delovnega tedna s 1. oktobrom letos, kar pomeni, da bo od meseca oktobra dalje obračunana polna plača za 40-urni delovnik. Uprava Gorenja je zaposlenim tudi zatrdila, da ne bo šikanirala nobenega delavca, ki je sodeloval v prekinitvi dela. Dvodnevna prekinitev je stala štiri milijone evrov Normalna proizvodnja v Gorenju je po protestih v torek in sredo stekla v četrtek zjutraj, predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pa je napovedal, da bodo dvodnevni izpad proizvodnje, ki je povzročil za štiri milijone evrov poslovne škode, nadomestili v soboto, 26. septembra, nekateri proizvodni obrati pa tudi skozi podaljšan delovni čas.

neutral

Mura bo dobila novo vodstvo. S četrtkom bo mandat nastopil novi predsednik uprave Starman. Delavci bodo prekinili stavko, v sredo pa bo za zaposlene dela prost dan. Delavce je obiskal tudi premier Pahor. Nadzorni svet Mure je na današnji seji sklenil, da v sredo preneha mandat sedanji upravi Mure in prokuristu družbe Zdenku Podlesniku, je po seji povedal prvi mož Soda Tomaž Kuntarič. Na predlog Soda bo s četrtkom mandat nastopil novi predsednik uprave Mure Bojan Starman, sicer župan občine Žiri. Nove nadzornike bo Mura dobila po izredni skupščini čez približno mesec dni. Delavci so se ob tem odločili za prekinitev stavke. Murini delavci pravijo, da so se uprli spontano zaradi nakopičenega obupa in plače, ki je manjša od minimalne. Danes so se jim pridružili tudi njihovi kolegi iz Ljutomera. V sredo je za vse zaposlene v družbi, razen za zaposlene v Murinih trgovinah, dela prost dan. Na čelo Mure bo zdaj, kot omenjeno, prišel Starman, ta je po besedah Kuntariča na imenovanje pristal, seznanjen pa je tudi z razmerami v murskosoboški družbi. Z njim je po Kuntaričevih besedah tudi dogovorjeno, da za vse družbe, za katere obstajajo pogoji, v čim krajšem času predlaga uvedbo stečaja. Po uvedbi stečaja krovne družbe bo Sod na podlagi sklepa vlade podprl ohranitev proizvodnje v družbi Mura in partnerji. V slednji po besedah Kuntariča lahko pričakuje delo med 1000 in 1100 zaposlenih. Z dnem uvedbe stečaja bodo zaposleni v Muri prešli na zavod za zaposlovanje. Ker se zavedamo, da bo od trenutka uvedbe stečaja do prejemanja prvih nadomestil preteklo kar nekaj časa, je v dogovoru z ministrstvom za delo in z ministrstvom za finance dogovorjeno, da se v čim krajšem času zagotovi izredna socialna pomoč v maksimalnih zneskih, je dejal Kuntarič. Pahor Treba je začeti na novo Pred zbrane delavce je stopil tudi premier Borut Pahor, ki je poudaril, da razume njihovo stisko. Dejal je, da sta z ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom v Mursko Soboto prispela predvsem zato, da bi v nastalih razmerah pomagala, kolikor je v moči vlade. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bo Mura imela svojo prihodnost. Treba je začeti na novo. Prosim, da sprejmete današnje sklepe kot tiste, za katere sodimo, da so najbolj preudarno sprejeti in v korist vseh, je dejal Pahor in poudaril, da je problem Mure problem vseh. Delavci bodo prekinili stavko. Foto Dare Čekeliš 350 delavcev prostovoljno delalo Pred Muro je bilo že od jutra napeto, ko se je pred tovarno zbralo več kot tisoč ljudi. Razmere pa so se še posebej zaostrile, ko so skozi vrata stopili delavci, ki so se odločili, da bodo prostovoljno delali na naročilu za nemški Hugo Boss. S tem so želeli sporočiti, da protesta ne podpirajo. Protestnike pa podpiramo pri osnovnih zahtevah po ohranitvi čim večjega števila zaposlenih in zagotovitvi vseh pravic, ki jim pripadajo za tiste, ki bodo po stečaju ostali brez dela. Ne podpiramo pa zahtev po odstopu prokurista Zdenka Podlesnika in člana uprave Dušana Gomboca. O zahtevi po odstopu sindikalnega predsednika Forjana pa se nismo opredeljevali, je dejala v izjavi za radio Murski val Vesna Pavel, podpredsednica sveta delavcev in sindikalna poverjenica v Mura in partnerji

negative

Pred belgijskim obratom tovarne Opel se je zbralo več tisoč delavcev iz več evropskih držav, ki protestirajo proti zaprtju tega obrata. Več tisoč delavcev in vodij sindikatov proizvajalca avtomobilov Opel iz vse Evrope pred obratom v Antwerpnu protestira ob napovedanem zaprtju omenjenega obrata. Kanadski proizvajalec avtomobilskih delov Magna in ruski partner Sberbank sta se namreč dogovorila o nakupu večinskega deleža v Oplu, zdaj pa urejata še zadnje podrobnosti glede nakupa. Med drugim načrtujeta ukinitev okrog 10.500 delovnih mest od sedanjih 50.000. Nismo pripravljeni sprejeti načrtov o zaprtju obratov v kateri koli od evropskih držav, je dejal predstavnik sindikatov tovarne Ellesmere Port, ene od dveh Oplovih obratov v Veliki Britaniji, John Fetherston. Tu smo zato, da izkažemo solidarnost z našimi kolegi v Antwerpnu. Če se ne bomo borili, bo jutri na vrsti Bochum, Luton ali Zaragoza, pa je množico nagovoril generalni sekretar Evropske zveze kovinarjev Peter Scherrer. Pred antwerpsko tovarno se je namreč zbralo več tisoč delavcev, ki so prišli celo iz Nemčije, Španije in Velike Britanije. Po nekaterih ocenah naj bi jih bilo 5000. Evropska komisija je medtem v sredo izdala odlok, s katerim se zavezuje, da bo preiskala, ali je Nemčija konzorciju res namenila 4,5 milijona evrov pomoči, da bi rešila nemškega avtomobilskega proizvajalca. V Nemčiji naj sicer ne bi načrtovali zaprtja nobene od tovarn, kljub temu da naj bi bil obrat v Antwerpnu bolj profitabilen od, denimo, obrata v nemškem Bochumu. Vsi razumemo potrebo po prestrukturiranju, vendar pa ima vsako od teh delovnih mest tudi obraz in ime, zato hočemo proces izpeljati brez zapiranja obratov in brez odpuščanj, je dejal Oplov predstavnik zaposlenih Klaus Franz.

negative

Infond Holding je vložil tri tožbe proti bankam, štiri naj bi še sledile do konca prihodnjega tedna. Zahtevajo vračilo zaseženih delnic, če pa to ne bo mogoče, pa 130 milijonov evrov odškodnine. Odvetnik Infond Holdinga Rok Čeferin je potrdil, da je Infond Holding vložil že tri tožbe proti bankam, ki so Infond Holdingu zasegle delnice, tožbe proti drugim bankam pa bodo vložene do konca prihodnjega tedna. Infond Holding je v večinski lasti Boška Šrota. Infond Holding v omenjenih tožbah zahteva 130 milijonov evrov odškodnine, končen znesek pa bo znan, ko bodo vložene še ostale tožbe. sledijo pa še štiri tožbe pri nas in ena v Avstriji, kjer ima sedež Hypo Alpe-Adria-Bank. V Infond Holdingu banke tožijo, saj menijo, da so bile delnice zasežene nezakonito. Poleg tega pa so jih banke nezakonito prodale same sebi, tako cene ni določil trg, temveč banke same. Tudi v Infond Holdingu so že ob zasegih in prodaji delnic povedali, da menijo, da so delnice vredne več, kot so banke za njih iztržile. Kot je pojasnil Čeferin, bodo od bank zahtevali vračilo delnic, če pa to ne bo možno pa vsaj odškodnino. Zaradi neodplačanih posojil je delnice zaseglo osem bank zasežena je bila več kot polovica Pivovarne Laško in četrtina Mercatorja.

negative

Slovenci smo po mobilnosti delovne sile na repu EU. Mladi so pri iskanju zaposlitve mobilnejši, vendar jih le enajst odstotkov živi neodvisno od svojih staršev. Kar zadeva geografsko in poklicno mobilnost delovne sile, se Slovenija se uvršča ne rep evropskih držav, so poudarili govorniki na današnji konferenci o mobilnosti delovne sile v Ljubljani. Dodali so, da je upadanje gospodarskih aktivnosti še poslabšalo že tako manj ugodne razmere za mobilnost, kar se odraža predvsem na področju migracijskih tokov. Borut Meh poudarja, da se socialni partnerji med seboj v kriznih razmerah še vedno ne znajo pogovarjati. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije ZDS Borut Meh je uvodoma poudaril, da so aktualne gospodarske razmere pokazale, da Slovenija očitno še ni zrela za krizo širokih razsežnosti. Ob tem je poudaril, da se socialni partnerji med seboj v kriznih razmerah še vedno ne znajo pogovarjati, kar po Mehovih besedah v času krize predstavlja veliko težavo. Mobilnost mladih Prav mobilnost je po Mehovih besedah tista, ki ponuja ugodnosti delodajalcem in delojemalcem. Ljudje, ki pripadajo mobilni delovni sili, radi povedo, da so z mobilnostjo veliko pridobili, je dejal Meh in dodal, da je globalizacija postala dejstvo, ki od vsakega posameznika zahteva čedalje večjo mobilnost, prav ta pa je po njegovem mnenju eden od pomembnih vzvodov za izhod iz krize. Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Andrej Zorko je v nadaljevanju poudaril, da je mobilnost v zadnjem času zlasti pri mladih ena izmed osnov pri iskanju zaposlitve. Ob tem je izpostavil več dejavnikov, ki vplivajo na to, ali se posameznik odloči za izbiro službe izven kraja bivanja, tako v Sloveniji kot tudi drugje v tujini. V številnih državah EU se pojavlja tudi problem negativnega odnosa do tujih delavcev. Foto Reuters Kot dejavnik, ki ima precejšen vpliv na omenjene odločitve, je Zorko izpostavil cene bencina, dostopnost do javnega prevoza, točnost javnih prevoznih sredstev ipd. Poleg tega na geografsko mobilnost po njegovih besedah vplivajo še številni drugi dejavniki. Med drugim so raziskave pokazale, da le enajst odstotkov mladih v Sloveniji živi neodvisno od staršev. Kot primerjavo je navedel Finsko, kjer je ta odstotek neprimerno večji. Prav iz teh in številnih drugih podatkov je bo Zorkovih besedah treba črpati predloge o tem, na kakšen način je večjo geografsko mobilnost možno spodbujati. Pomanjkanje posameznih profilov delavcev Predstavnik BusinessEurope Sverker Rudeberg je v nadaljevanju poudaril, da je mobilnost delovne sile trenutno nižja kot potreba po delavcih. Kljub krizi je po njegovih besedah še vedno veliko prostih delovnih mest, saj v številnih, predvsem bolj razvitih državah, stalno ugotavljajo pomanjkanje določenega profila delavcev. Mobilnost je po Rudebergovih besedah v krizi izjemno pomembna, saj je prav v slabih časih potrebno vse napore priložnosti izkoristiti in usmeriti v zagotavljanje razvoja podjetij . Ker pa mobilnost ni na dovolj visoki ravni, zaradi pomanjkanja delavcev z izkušnjami in kvalificiranih delavcev razvoj podjetij pogosto zastane. Poleg tega je Rudeberg izpostavil tudi problem negativnega odnosa do tujih delavcev, ki se pojavlja v številnih državah in predstavlja težave pri zagotavljanju določenega profila delavcev, ki največkrat prihajajo prav iz tujine.

neutral

Poslanci v državnem zboru prvič obravnavajo novelo zakona o davku na motorna vozila, ki bi uvedel novo obdavčitev vozil glede na izpuste CO2. V SDS in SNS zakona ne podpirajo. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar Novela zakona o davku na motorna vozila po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Helene Kamnar predstavlja enega od pomembnih elementov t. i. zelene davčne reforme. Bistvo zakonske novele je prehod iz obdavčitve na podlagi cene avtomobilov na obdavčitev po izpustih CO2. Kot predvideva novela zakona, bodo po novem obdavčeni tudi motorji, ki doslej niso bili predmet obdavčitve, avtomobili pa bodo obdavčeni po tristopenjski progresivni lestvici glede na izpuste CO2. V najnižjem razredu so avtomobili z izpusti do 150 g/m3. V tem razredu se bodo, tako Kamnarjeva, davki znižali, posledično pa se bo znižale tudi cene drobnoprodajnih cen. V srednjem razredu so avtomobili z izpusti CO2 med 150 in 210 g/m3 približno 50 odstotkov vseh motornih vozil, ki bodo v končni fazi obdavčeni za 150 odstotkov več. Zaradi velikega učinka in trenutnih gospodarskih razmer novela zakona namreč predvideva enoletno prehodno obdobje, ko bo povišanje davka na motorna vozila iz drugega razreda le od dve- do desetodstotno. V tretji razred sodijo motorna vozila z izpusti CO2 nad 210 g/m3 10 odstotkov vseh motornih vozil, kjer se bo davek povečal za 210 odstotkov. Zakon naj bi bolje preprečeval davčne utaje Z uvedbo posebnega registra, ki je predpogoj za to obdavčitev, pomembno zmanjšujemo tudi možnosti izogibanja plačevanja davkov, je še pojasnila Kamnarjeva, ki v prihodnje iz naslova davka na motorna vozila pričakuje dodatne prilive v državni proračun. Poslanec SDS Andrej Vizjak SDS in SNS zakona v tej obliki ne podpirata Andrej Vizjak SDS je vladi očital, da želi pod krinko zelene davčne reforme obremeniti predvsem srednji sloj in uvesti obdavčitev za motorje. To po njegovih besedah ni zelena davčna reforma, temveč skrb za polnjenje državnega proračuna preko srednjega sloja. V poslanski skupini SDS so kritični tudi do progresivnosti lestvice, ki je po podatkih poznavalcev, tako Vizjak, najbolj radikalna med vsem članicami EU. Ob tem je dejal še, da zaradi negativnih učinkov v poslanski skupini SDS zakona ne bodo podprli, v prihodnjih obravnavah pa bodo pripravili ustrezne amandmaje. V poslanski skupini SNS novelo zakona o davku na motorna vozila podpirajo zgolj v delu, ki se nanaša na večji nadzor pobiranja davkov iz tega naslova, saj obstoječa ureditev ni onemogočala davčnih utaj. So pa po besedah Srečka Prijatelja previsoke stopnje obdavčitve, prevelika pa je tudi razlika med obdavčitvijo bencinskega in dizelskega motorja. Ob tem je opozoril še, da Slovenija nima ekološke takse za tovornjake, ki najbolj obremenjujejo tako okolje kot cestno infrastrukturo. V poslanski skupini SNS zato zakona v tej obliki ne bodo podprli. Druge poslanske skupine kljub določenim pomanjkljivostim zakon podpirajo Kot je povedal Jakob Presečnik SLS v poslanski skupini SLS predlog zakonske novele podpirajo, imajo pa pomisleke glede razlike stopnje obdavčitve med dizelskimi in bencinskimi motorji. Skrbi jih tudi, kakšen učinek bo imel zakon v trenutni situaciji finančne krize. Poslanec LDS Anton Anderlič Anton Anderlič LDS je dejal, da zakon ne pomeni zgolj polnjenja proračunske blagajne, in napovedal, da ga bodo v poslanski skupini LDS podprli. Luka Juri SD zakon ocenjuje kot korak naprej k t. i. zelenim davkom in bi lahko postal odličen primer dobre prakse tako za članice EU kot države izven Unije. Cilj spremembe načina obračunavanja davka je namreč po njegovih besedah spremeniti strukturo prodanih vozil tako, da bo prodanih manj okolju neprijaznih vozil. Franco Juri Zares je predlog zakonske novele pozdravil in poudaril, da je ta namenjena predvsem spodbujanju tehnologij, ki bodo bistveno znižale emisije CO2. Ob tem je dejal, da bi določene stvari lahko še popravili, na primer razlike med dizelskimi in bencinskimi motorji. Tudi poslanska skupina DeSUS podpira predlog zakona, ki bo onemogočil davčne utaje. Zakon po besedah Franca Žnidaršiča pomeni izboljšavo veljavnega zakona iz leta 1999 in premik v smeri obdavčitve tistih, ki bolj onesnažujejo okolje.

neutral

Potem ko je 13. avgusta družba Pejo Šampionka pristala v stečaju, so ta teden znova začeli z aktivnostmi za zagon proizvodnje. Obrate je namreč najelo koprsko podjetje Prologistic. V obratih družbe Pejo Šampionka, ki je 13. avgusta letos pristala v stečaju, so v tem tednu znova začeli z aktivnostmi za zagon proizvodnje. Obrate je namreč konec prejšnjega tedna za pol leta najelo koprsko podjetje Prologistic, ki je znova zaposlilo okoli 40 delavcev, je povedal direktor družbe Prologistic Borut Kreft. V tem tednu smo začeli z aktivnostmi za zagon proizvodnje. Kratkoročno želimo nadaljevati s proizvodnjo in ohraniti izdelke Šampionke, dolgoročno pa nas zanima tudi nakup obratov. Če ne bi bili prepričani o uspehu, se za to ne bi odločili. Iskali bomo priložnosti za rast, je poudaril Kreft. Za najem obratov družbe Pejo Šampionka v stečaju so se zanimali štirje interesenti, od tega sta bila dva resna, najboljšo ponudbo pa je podal Prologistic, je danes v Bukovici povedala stečajna upraviteljica Marija Magdalena Šantl. Koprsko podjetje je odkupilo tudi že končane izdelke, surovine in materiale, za katere je bila najnižja vrednost določena pri dobrega pol milijona evrov, a prodajne vrednosti ni razkrila. Podobno Šantlova ni želela razkriti višine mesečne najemnine, katere vrednost znaša najmanj 15.000 evrov. V okviru stečaja do sredine novembra zbirajo in preverjajo terjatve ter pripravljajo cenitve za prodajo nepremičnin in opreme. Rok za izdelavo otvoritvene bilance je 15. decembra, je povedala Šantlova. Tudi za nakup se že zanimajo, a dokler ni cenitve, se o nakupu ne morem pogovarjati, je pojasnila. Prologistic je z družbo Pejo Šampionka v preteklosti že sodeloval, in sicer kot distributer Šampionkinih izdelkov. Po njenih besedah je bilo ob uvedbi stečaja 13. avgusta v družbi Pejo Šampionka zaposlenih 47 delavcev, ki so nato ob soglasju sodišča v 15 dneh dokončali proizvodnjo. Tri so pozneje zaposlili v okviru stečaja. Direktor in manjšinski lastnik družbe Pejo Šampionka Sebastjan Vežnaver je ob uvedbi stečaja potrdil, da je podjetje prezadolženo in potrebno sanacije, predlog za začetek stečajnega postopka pa je zaradi insolventnosti vložila družba.

positive

Septembra se v univerzitetna središča in mesta, kjer so fakultete, množično selijo študenti - tako tisti, ki študirajo prvič, kot stari mački . Prav vsak od njih potrebuje streho nad glavo. Premišljeno obrnite vsak svoj evro! Pri ogledu stanovanja pri zasebnikih je treba biti pozoren predvsem na oddaljenost od fakultete, postaje javnega prevoza, živilske trgovine, restavracije na študentske bone in druge pomembne objekte. Dobro pa je tudi podrobno pregledati starost in vzdrževanost stanovanja, velikost in razporejenost prostorov, možnost lastnega vhoda, morebitne poškodbe, svetlost, opremljenost, možnost priklopa interneta in druge pomembne lastnosti, ki olajšajo študentsko bivanje. Da bo vaše bivanje potekalo brez zapletov tudi v prihodnje, od vašega bodočega najemodajalca preverite, ali odgovarja na vprašanja neposredno in ali je pri vseh morebitnih dodatnih prošnjah za olajšanje študentskega bivanja ustrežljiv. Poizkusite se dogovoriti tudi za skrajšanje odpovednega roka, ki v povprečju znaša dva oziroma tri mesece. Denarnega prihranka sicer ne bo, a takšna poteza se lahko izkaže za dobro izhodišče, če bi se morali nepredvideno odseliti kam drugam. Nikoli namreč ne veste, kdaj boste spoznali osebo svojih sanj, pa se bosta skupaj odselila na svoje. Oglase najdete tu in tam, tiskano, pri posrednikih ali prek spleta. Ponujamo vam nekaj izhodišč, kje iskati, na kaj biti pozoren in kje previden.

positive

Starman je dejal, da v Muri vso energijo usmerjajo v ohranitev poslov. V podjetju Hugo Boss pa trdijo, da bodo še naprej sodelovali z njimi, če bodo ohranili kakovost in naročila izpolnjevali v roku. Mi enostavno delamo, kako to stvar zapeljati naprej, da se premaknemo z mrtve točke, je glede reševanja Mure dejal Starman. Novi predsednik uprave Mure Bojan Starman je za 24ur.com komentiral dogajanje v Muri. Vse delamo v tej smeri, da se posli ohranijo in da se stvari normalizirajo ter da v prihodnje ugotovimo, koliko delavcev potrebujemo. Vse to v tako velikem podjetju ni enostavno, vsega se ne da naenkrat urediti. Še vedno delajo tudi na tem, da prepričajo podjetje Hugo Boss, da se stvari normalizirajo, je še dejal Starman. Poslali jim bomo zagotovila, naj ne bodo zaskrbljeni in v strahu. Z njimi želimo sodelovati še naprej. Upam, da bo ta zadeva zalegla, saj so toliko časa že sodelovali z nami in ni kar tako izgubiti take kapacitete. Z njimi smo v stiku, se pogovarjamo. Računamo, da bomo zagotovili te garancije in nadaljevali sodelovanje, je prejšnji teden za 24ur.com povedal Starman. Kot kaže, jim je uspelo. Iz Huga Bossa so namreč za 24ur.com danes poslali sporočilo Hugo Boss vztraja pri poslovnih odnosih z Muro. Vendar pa jih bomo lahko ohranili le v primeru, da bodo ohranili kakovost izdelkov in točnost naročil. Vse je treba postaviti na temelje Na novinarsko vprašanje, na katera področja v podjetju so se najprej osredotočili, pa je danes dejal Na vse se moramo osredotočiti, eno so pravni postopki, spet drugo tekoči postopki in načrti. Najbolj pa so pomembni predvsem posli, ker bomo od tega živeli. Čisto vse je treba postaviti na temelje. Vse, posle in organizacijo. Mi enostavno delamo na tem, kako to stvar zapeljati naprej, da se premaknemo z mrtve točke. Pogovarjamo se, da bomo pravilno ukrepali, je še povedal. Glede sestanka z nekdanjim tehničnim direktorjem Mure Milanom Mörcem pa je dejal, da se je z njim dobil, prav tako pa ima sestanke tudi s pravniki in drugimi službami. Vizija je jasna Milan Mörec, nekdanji tehnični direktor in član uprave Mure, od danes naprej pomaga Starmanu. Človek, ki je v Muro pripeljal tudi nemški Hugo Boss, je prepričan, da ta Mure ne bo zapustil. Koliko delavcev bo ohranilo delovna mesta, za zdaj še ni jasno. Vizija je jasna, do vseh partnerjev in lastne blagovne znamke je treba biti strokoven, pošten, kakovosten. Vedno imam v mislih pridne delavke, ki delajo kakovostna oblačil, in to bo temelj, trudili pa se bomo dobiti čim več naročil in s tem tudi delo za čim več delavcev, je dejal Mörec, ki je Muro zapustil pred dvema letoma, sicer pa je delal v njej 30 let. Stečajni postopek Bojan Starman kot tudi Milan Mörec ne želita ugibati, koliko delavcev bo obdržalo delo. Delo za spomladansko kolekcijo bo težko dobiti, ker je že prepozno, zagotovo pa bo več dela za prihodnjo sezono jesen-zima, ki se začne pripravljati marca, je povedal Mörec. Foto POP TV Stečajni postopek Mure bo sprožen predvidoma ta teden. Starman je pred nekaj dnevi dejal, da stvari glede stečajnega postopka še niso dokončane, da pa je bolj ali manj jasno, da se bo na mrtvih podjetjih izpeljal stečajni postopek, da se bo lahko nadaljevalo na novem jedru . Tako še ni jasno, katera podjetja iz Murine skupine bodo šla v stečaj, saj Starman še nima vseh podatkov iz bilanc teh podjetij, po katerih bo ugotovil, ali so podani razlogi za stečaj ali ne.

neutral

Prodaja je danes najpomembnejše področje v podjetju. Kako si zagotoviti, da bodo vsi, ki se v vašem podjetju ukvarjajo s prodajo, uspešno zaključili več prodajnih priložnosti? Kaj je v današnjih časih skrivnost uspešne prodaje? smo vprašali Geoffa Burcha, enega največjih evropskih gurujev na področju prodaje. Pri povprečnih prodajnikih opažam, da se vse preveč ukvarjajo z novimi tehnikami in triki, ki naj bi prepričali kupce. Najboljši prodajniki pa vedo, da je skrivnost v obvladovanju temeljev prodaje. Prodaja ni nič kompleksnega. Je enostavna. In težava večine prodajnikov je, da jo hočejo preveč zakomplicirati! Danes želi večina strank odložiti nakupne odločitve na poznejše obdobje. Kako jih prepričati, da kupijo takoj? Ugotavljam, da le redki prodajniki stranko sploh vprašajo po naročilu. Večina od njih se zadovolji z odgovorom, da mora stranka še premisliti. Prodajniki morajo zato razviti sposobnost, da s stranko pridejo do odgovora da ali ne in se ne zadovoljijo z nečim vmes! V oddaji All over the Shop na BBC, kjer podjetjem v živo svetujete, kako izboljšati prodajo, ste prišli do zanimiv ugotovitev. Kaj so torej tiste glavne napake, ki jih delajo skoraj vsi prodajniki? Vsi so bili tako zatopljeni v svoje poslovanje, da nikoli niso stopili korak stran in pogledali na kakovost in raven profesionalnosti od daleč, s kritičnega zornega kota. Poleg tega niso nikoli pogledali, kako delujejo njihovi veliki konkurenti, od katerih bi se lahko ogromno naučili. Sploh niso resnično prodajali, ampak le pobirali naročila. Pravzaprav so šele po mojem obisku začeli razvijati željo po prodaji. Pa vaši napotki resnično delujejo? Da bi pospešili prodajo, res ni treba odkriti tople vode. Že s samo spremembo prodajnega odnosa in pristopa, pravzaprav brez dodatnih stroškov, lahko povečate prodajo za od 5 do 10 ostotkov in to v prav vsaki panogi! Zveni zelo preprosto. Mnogi podjetniki vam očitajo neresnost in celo cinizem do lastnega posla. Na enem od mojih seminarjev se je zgodilo nekaj zanimivega med odmorom je prišel k meni starejši direktor uglednega podjetja in mi rekel, da med predavanjem uporabljam preveč šal in mi dal vedeti, da to ni primerno za poslovni svet. Vprašal sem ga, katera od mojih zgodb ga je najbolj zbodla. In obnavljati je začel vse moje zgodbe, ki sem jih povedal. Obnovil mi je zgodbo za zgodbo. Izpustil ni niti ene in pri vseh je povedal točno tisto bistvo, ki sem ga hotel sporočiti. Nato sem ga vprašal Ali ste bili že kdaj prej na seminarju, ki vam je pustil tako jasna sporočila, da ste jih po njem lahko praktično dobesedno ponovili? Geoff Burch bo 20. oktobra v Ljubljani vodil seminar Prodajni stroj v organizaciji Akademije Panta Rei. Za več informacij obiščite www.panta-rei.si, kjer vas čaka tudi brezplačni videoposnetek Geoffa Burcha, v katerem govori o enostavni tehniki, ki lahko podvoji vašo prodajno učinkovitost. Geoff Burch Naj se vaši prodajniki osredotočijo na enostavne pristope pri prodaji. Tako bodo znali prepričati kupce, da ste vi prava odločitev in da brcnejo konkurenčne ponudnike skozi vrata!

positive

Evropska banka za obnovo in razvoj je članice pozvala naj povečajo njen kapital za 10 milijard evrov. Sredstva bi banka namenila blaženju učinkov finančne krize v srednji in vzhodni Evropi. Evropska banka za obnovo in razvoj Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD s sedežem v Londonu želi povečati obseg posojilne dejavnosti in tako prispevati k večjemu obsegu investicij predvsem v državah nekdanjega sovjetskega bloka, poročanje Financial Timesa povzema APF. Prav zato je pozvala k povečanju kapitala za 50 odstotkov oziroma za 10 milijard evrov. Predsednik EBRD Thomas Mirow je v pismu delničarjem opozoril, da se gospodarstva v regiji sicer počasi stabilizirajo, a je za zdaj še prezgodaj posplošeno govoriti o krepitvi gospodarstev. Mirow je izpostavil dolgoročne posledice, ki jih bo imela kriza. Do poziva EBRD po dodatnem kapitalu prihaja, potem ko je banka v začetku meseca napovedala, da bo zaradi krize za osem milijard evrov povečala obseg svojih letošnjih investicij v državah, v katerih deluje. Mirow je pomoč regiji utemeljil z besedami, da ta potrebuje široko podporo, da se bo lahko uspešno vključila v pomoč evropskim integracijam in celotnemu svetovnemu gospodarstvu. EBRD je bila ustanovljena leta 1991 z namenom, da po razpadu Sovjetske zveze pomaga nekdanjim komunističnim državam preiti v tržna gospodarstva. V lastništvu banke je 61 vlad, pa tudi Evropska komisija in Evropska investicijska banka. EBRD je zaradi krize v letu 2008 ustvarila rekordno letno izgubo v višini 602 milijona evrov, še poroča APF.

positive

Delavci in vodstvo Gorenja na pogajanjih niso dosegli dogovora, so pa približali stališča. Ali se bodo pogajanja nadaljevala pa še ni jasno. Do četrtka naj bi uprava podala nov predlog. Predstavniki delavcev so v primeru neuspešnih pogajanj za 8. oktober že napovedali splošno stavko. Delavci in vodstvo Gorenja so na današnjih pogajanjih nekoliko približali stališča gleda povišanja plač, vendar do dogovora niso prišli, je povedal vodja pogajalske skupine Žan Zeba. Dejal je, da jim bo uprava družbe v četrtek popoldne v pisni obliki podala svoj predlog, ki ga bodo potem, skupaj z njihovim predlogom, predstavili medijem. Ali se bodo po seznanitvi z novim predlogom uprave Gorenja pogajanja nadaljevala, Zeba danes ni mogel odgovoriti. V Gorenju pa so potrdili, da so se današnja pogajanja zaključila z dogovorom, da bo uprava v četrtek delojemalski strani v pisni obliki predala zadnji za podjetje še vzdržni predlog. Opozorili so tudi, da se je zjutraj sestal svet delavcev Gorenja, ki je obravnaval tudi razmere po ustavitvi dela pred dvema tednoma in zahtevah delavcev po povečanju plače. Svet delavcev je tako sprejel sklep, v katerem izraža razumevanje za stisko in želje svojih sodelavcev po povišanju plače, ki so dejansko nizke, še dodatno zaradi ukrepov reševanja učinkov krize. Svet delavcev za zadostno mero razuma Svet delavcev pričakuje, da bosta pogajalski skupini delodajalca in delojemalca uporabili zadostno mero razuma in sklenili dogovor, ki bo koristil vsem zaposlenim kakor tudi dolgoročnemu razvoju Gorenja. Prepričani so tudi, da so se pogajalci s strani delojemalcev, torej sindikat SKEI in skupina predstavnikov zaposlenih, poenotili glede zahtev po višjih plačah. Le s poenotenimi zahtevami bo namreč možen dogovor z upravo. Nikakor pa se v svetu delavcev ne moremo strinjati, da bi se pogajalske zahteve sprotno spreminjale in da bi se v primeru nedoseženega sporazuma ogrozila delovna mesta in obstoj Gorenja. Svet delavcev apelira na zaposlene, da tudi v tako težkih in zahtevnih razmerah, pokažemo svojo enotnost v premagovanju ovir, so zapisali člani sveta delavcev. Spomnimo, da delavci do 7. oktobra nepreklicno zahtevajo prehod na 40-urni delovni teden s 1. oktobrom letos in 10-odstotno zvišanje plač glede na lansko oktobrsko. Med delavskimi zahtevami je tudi 150 evrov neto povišanje osnovne plače vsem zaposlenim do vključno VII. tarifnega razreda, kar vključuje delavce na čakanju, v bolniškem staležu, čistilke in vse zaposlene v skupini Gorenje, vključno s hčerinskimi podružnicami. Od uprave Gorenja delavci pričakujejo še izplačilo draginjskega dodatka v višini 150 evrov neto tudi za september ter odpravo krivice, do katere je prišlo pri izplačilu 150 evrov draginjskega dodatka za avgust letos pri čistilkah, gostinskih delavcev in delavcih v bolniškem staležu.

neutral

Kriminalistična preiskava v Istrabenzu ne bo vplivala na potek prisilne poravnave Istrabenza, meni predsednik uprave družbe Topič. Predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič Policist pred vrati Istrabenza Kriminalistična preiskava v Istrabenzu po mnenju predsednika uprave družbe Bogdana Topiča ne bo vplivala na potek prisilne poravnave Istrabenza. S preiskavo je bil Topič seznanjen, kaj je predmet preiskave, pa ni vedel. Tudi če bi vedel, ne bi mogel komentirati, je Topič povedal, preden je za kratek čas obiskal sedež družbe v Kopru, kjer od 7. ure poteka kriminalistična preiskava. Kot je dejal, ne ve, ali policisti preiskujejo verižno prodajo 7,3 odstotka deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško pred dvema letoma prek verige družb prodala Maksimi Holding. Medtem pa je Bavčarjev odvetnik Aleksander Čeferin dejal, da gre prav za omenjeno prodajo. Dodal pa je, da preiskava nima osnove. Kot je znano, so kriminalisti danes zjutraj začeli z aktivnostmi v smeri utemeljevanja sumov kaznivih dejanj zlorabe položaja oz. pravic in pranja denarja. V okviru akcij so aretirali nekdanjega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, ki so ga nato že izpustili, in nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja, opravljali naj bi tudi več hišnih preiskav. Poleg Istrabenza preiskujejo tudi Pivovarno Laško.

negative

V zadnjih letih je bilo kar nekaj večjih preiskav in aretacij. Najodmevnejše so bile preiskave v aferi Čista lopata , v preiskavi suma pranja denarja več podjetij in v preiskavi poslov Boška Šrota v Pivovarni Laško. Afera Čista lopata SCT, Vegrad, Primorje Kriminalisti so se lotili obsežnih preiskav v družbah SCT, Vegrad in Primorje ter Kontroli zračnega prometa Slovenije v tako imenovani aferi Čista lopata. V okviru te preiskave so 12. februarja 2008 pridržali predsednika uprave SCT Ivana Zidarja, direktorico velenjskega Vegrada Hildo Tovšak in generalnega direktorja ajdovskega Primorja Dušana Črnigoja. Po zaslišanjih so vse izpustili. Kriminalisti so se lotili preiskave poslovanja zaradi povezave z gradnjo 100-metrskega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika. Javni razpis za izbiro izvajalca gradnje stolpa je bil že objavljen, a izvajalec še ni bil izbran, prav tako še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje za izgradnjo. Zaradi suma, da je šlo za kartelni dogovor med ponudniki, med katerimi so bila vsa tri podjetja, so se le-ta znašla pod drobnogledom kriminalistov. Podjetja so na javni razpis oddala ponudbe, ki so se razlikovale le za nekaj 100 evrov. Preiskava suma pranja denarja Več podjetij, med njimi tudi SCT 19. novembra 2008 je 109 policistov in kriminalistov je na območju Ljubljane, Kopra in Kranja v gospodarskih družbah in na naslovih odgovornih oseb opravilo 20 hišnih preiskav. Neuradno so opravili hišne preiskave pri petih vodilnih delavcih ljubljanskega SCT, med katerimi pa ni bilo prvega moža SCT Ivana Zidarja. Pridržan naj ne bi bil nihče, kriminalisti pa naj bi tokrat preiskovali kazniva dejanja utaja davkov, pranje denarja in uničenje poslovnih listin. Oprali naj bi osem milijonov evrov, vpletenih pa naj bi bilo 20 podjetij iz različnih držav. Preiskava v Pivovarni Laško 18. junija 2009 so kriminalisti na območju Slovenije izvedli različna preiskovalna dejanja v okviru kriminalistične preiskave zaradi suma storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Preiskave so opravljali zaradi suma zlorabe položaja ali pravic in preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti. Najdlje so se kriminalisti zadržali ravno v Pivovarni Laško, po neuradnih informacijah pa naj bi bilo osumljenih 12 oseb. Med drugim tudi nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot. Sodnega epiloga, niti procesa pri omenjenih primerih še ni bilo. Sodni epilog v primeru Kovačiča in Šuštarja Sodni epilog z obsodilno sodbo sta doživela Danilo Kovačič, ki je bil zaradi zlorabe položaja v novogoriški igralnici Hit obsojen na tri in pol leta zaporne kazni in Boris Šuštar, ki je bil obsojen zaradi zlorabe položaja sprejemanje podkupnine na šest let zapora. Danilo kovačič je bil predsednik uprave Hita, Boris Šuštar pa državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo. Danila Kovačiča je tedanji predsednik republike Janez Drnovšek pomilostil.

negative

Japonski proizvajalec avtomobilov Toyota bo iz prodaje odpoklical 3,8 milijona vozil. Imela naj bi napako, zaradi katere naj bi se zgodilo že sto nesreč in umrlo pet ljudi. Avgusta so v nesreči, ki se je zgodila zaradi omenjenih težav, umrli štirje člani družine iz San Diega. Tik pred trčenjem je eden od potnikov paničen poklical številko reševalcev in dejal, da se je pedal za plin zataknil in da avto drvi s skoraj 200 kilometri na uro. Japonska Toyota, ki po svetu proda največ avtomobilov, bo v Združenih državah iz prometa odpoklicala 3,8 milijona vozil. Predpražniki pred voznikovim sedežem so namreč nameščeni preveč ohlapno, zato se je že večkrat zgodilo, da se je pedal za plin zataknil, kar je vodilo tudi do nesreč. Po podatkih ameriških oblasti se jih je zgodilo že več kot sto, v njih pa je umrlo pet ljudi. Toyote z napako gre za avtomobile, izdelane v zadnjih šestih letih so sicer prodajali zgolj v ZDA. Lastnike vozil tudi opozarjajo, naj za vsak slučaj sami odstranijo predpražnike. To je nujna zadeva, se je pozivom pridružil tudi ameriški minister za promet Ray LaHood. Za Toyoto, ki je med kupci znana po varnosti in kakovosti svojih izdelkov, je to največji odpoklic avtomobilov doslej. Ocenjujejo, da jih bo stal od pet do 10 milijard jenov ali od 38 do 76 milijonov evrov. 3,8 milijona vozil, kolikor jih bodo odpoklicali, na ameriškem trgu prodajo v dveh letih. Preiskava že poteka.

negative

Desetega najbogatejšega Slovenca po imenu in videzu pozna le malo ljudi. Gre za šefa Sportine Bahtijarja Bajrovića. V poslu z Istrabenzom naj bi si prigrabil 23 milijonov evrov. Med včerajšnjimi osmimi pridržanimi je poleg Igorja Bavčarja in Boška Šrota najzanimivejše ime Bahtijar Bajrović, ki naj bi si po nekaterih podatkih v poslu z Istrabenzom domnevno prigrabil 23 milijonov evrov in mu grozi do osem let zapora. Desetega najbogatejšega Slovenca po imenu in videzu pozna le malo ljudi, saj podobno kot Mirko Tuš deluje iz ozadja. Zato pa se mnogi oblačijo v trgovinah njegove Sportine Group. Bahtijar Bajrović Bajrović se je leta 2007 na lestvici najbogatejših Slovencev revije Manager znašel na 17. mestu s 24,6 milijona evrov, lani pa se je s 74 milijoni evrov povzpel na 10. mesto seznama najpremožnejših v Sloveniji. Toliko je namreč vredna Sportina Group, ki je imela lani 160 milijonov evrov prometa v 152 trgovinah s 1500 zaposlenimi. Leta 2000 je med drugim postal prvi distributer v Vzhodni Evropi za prestižni Armani. Prestižne so tudi lokacije Bajrovićevih trgovin. V Sloveniji ustvari le polovico prihodkov, preostalo pa v Srbiji, BiH, Črni gori, na Hrvaškem in v Bolgariji. Iz tekstilnih vod se hitro širi v turistične. Je partner v verigi kavarn Cofee Shop, na Bledu je njegova vila Prešern, vila Viktorija, njegov je hotel Ribno pa 40 odstotkov hotela Krim in tudi najprestižnejša, nekoč Titova rezidenca, Vila Bled je za 50 let v njegovem najemu. V svoj blejski turistični imperij namerava v prihodnosti vložiti vrtoglavih 70 milijonov evrov.

neutral

Vodenje največje slovenske banke NLB z današnjim dnem prevzema Božo Jašovič. Nova uprava naj bi štela manj članov kot sedanja. O imenih kandidatov krožijo številna ugibanja. Božo Jašovič Vodenje Nove ljubljanske banke NLB z današnjim dnem prevzema Božo Jašovič, ki bo na položaju nasledil Draška Veselinoviča. Petletni mandat mu je nadzorni svet podelil 9. septembra, že danes pa naj bi nadzorniki razpravljali tudi o Jašovičevem predlogu glede sestave nove uprave. Nadzorni svet največje slovenske banke bo na današnji redni seji poleg predvidenega dnevnega reda zelo verjetno razpravljal tudi o novih članih uprave banke. Glede na spremenjeni statut NLB lahko novi predsednik uprave Jašovič, ki je v sredo dobil licenco Banke Slovenije, predlaga nadzornemu svetu člane uprave. Po dostopnih podatkih bo nova uprava pod vodstvom Jašoviča zagotovo štela manj članov kot sedanja, v kateri je šest članov. O imenih kandidatov, ki naj bi imeli največ možnosti za imenovanje, krožijo številna ugibanja. Najresnejše možnosti za članstvo v novi upravi NLB naj bi tako imela Belgijec Claude Deroose in David Benedek, omenja pa se še Mateja Narata vsi trije so v sedanji upravi, Uroša Čuferja, Darka Tisaja in Marka Jazbeca. Veselinovič se predčasno poslavlja Prihod Jašoviča je letos že druga menjava v vrhu NLB. Veselinovič je 1. februarja nasledil Marjana Kramarja, ki se je z vrha banke poslovil z milijonsko nagrado, a se je po sedmih mesecih zaradi afere s podaljšanjem t. i. tajkunskega posojila Infond Holdingu moral predčasno posloviti. Svojo poklicno pot bo nadaljeval kot član uprave KD Group. Veselinovič je 1. februarja nasledil Marjana Kramarja, ki se je z vrha banke poslovil z milijonsko nagrado. Po nekaterih informacijah ni izključeno, da se bo nadzorni svet NLB danes dotaknil tudi usode posojila NFD Holdinga, ki ga vodi Stane Valant. Kot je znano, je NFD Holding najel približno 75 milijonov evrov sindiciranega posojila pri konzorciju bank pod vodstvom NLB. Medtem ko je približno polovico posojila vrnil, pa si za preostali del želi podaljšanje, o čemer pa v NLB še niso sprejeli odločitve.

neutral

Potem ko je direktor Rogaške Les danes vložil predlog za stečaj, je zdaj sporočil, da se to vendarle ne bo zgodilo. Dobil naj bi namreč določene namige, da bo država zagotovila finančno pomoč. Direktor družbe Rogaška Les Peter Pusser je, potem ko je na sodišče vložil predlog za stečaj zaradi insolventnosti, le dobil določene namige iz Ljubljane, da naj bi država vendarle zagotovila 230.000 evrov državne pomoči, je povedal sekretar celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečko Čater. Čater sicer očita državni birokraciji, da ogroža delovna mesta v Rogaški Les s tem, da je v začetku avgusta objavila razpis o ohranjanju delovnih mest, šele 26. oktobra pa bo sporočila, katera podjetja so bila izbrana na razpisu in bodo prejela državno pomoč. Iz naslova neizplačanih plač za maj, junij, julij in avgust je Rogaška Les delavcem dolžna okrog 180.000 evrov. Težave v Rogaški Les, ki ima dovolj naročil tako v segmentu vrtnega pohištva višjega cenovnega razreda kot tudi v segmentu lepljenih plošč, ki jih prodajajo na Japonsko, so se začele že pred meseci, zaradi neizplačanih plač za marec in april so zaposlenih junija letos stavkali. Avgusta letos pa jim je Elektro Celje zaradi neplačanih računov izklopilo elektriko, trenutno dolg do Elektra Celje znaša 14.800 evrov.

neutral

Nadzorni svet NLB naj bi po neuradnih informacijah zavrnil prošnjo NFD Holdinga za podaljšanje posojila. Predsednica nadzornega sveta NLB Stanislava Zadravec Caprirolo Po poročanju Financ naj bi nadzorniki NLB zavrnili prošnjo NFD Holdinga za podaljšanje posojila, ki ga je družba najela pri konzorciju treh bank Gorenjski banki, NLB in NKBM. Celotno posojilo naj bi znašalo 75 milijonov evrov, s prodajo deležev v Savi pa je NFD Holdingu uspelo poplačati vsaj del posojila. Po poročanju medijev naj bi dolga do NLB ostalo še za okoli 25 milijonov evrov. Najverjetneje bo NLB NFD Holding pozvala, naj posojilo vrne v osmih dneh. Če mu to ne bo uspelo, pa bo banka najverjetneje zasegla zastavljene deleže, ki jih je po podatkih NFD dovolj. Iz NFD, ki ga vodi Stane Valant, pa so sporočili, da uradno z odločitvijo NLB še niso seznanjeni, da pa bodo odločitev komentirali, ko jo bodo tudi uradno prejeli iz banke. So pa že pred kakšnim tednom povedali, da jim je uspelo poplačati že tretjino posojila. Zavarovanje posojila pa da se od najema posojila ni spremenilo in je zadostno. NFD Holding pa naj bi imel dovolj premoženja, da preživi tudi, če bi banke zasegle zastavljene delnice, še pravijo v podjetju. NFD Holding ima sicer okoli 62.000 delničarjev.

neutral

Družba Mura in hčerinske družbe so glede na računovodske podatke iz 31. avgusta razglasile insolventnost in pristojnemu sodišču predlagale začetek stečajnih postopkov. Na ulici bo pristalo 2635 ljudi. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se zaveda stiske, v kateri so se ob napovedi stečajnega postopka znašle delavke in delavci v Muri. Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo pristojne institucije kot so centri za socialno delo, zavod za zaposlovanje ter jamstveni in preživninski sklad v najkrajšem možnem času zagotovili pravice in njihova izplačila za vse, ki bodo do njih upravičeni. Več o konkretnih ukrepih si lahko preberete v spodaj pripetem dokumentu. Kot so sporočili z Mure, so družba Mura in hčerinske družbe Mura Moška oblačila, Mura, Ženska oblačila in Muralist glede na računovodske podatke iz 31. avgusta razglasile insolventnost in pristojnemu sodišču predlagale začetek stečajnih postopkov. Pri preostalih petih hčerinskih družbah, Mura EHM, M Energetika, Mura in partnerji, Mura Unikat in M-AIKS insolventnosti niso ugotovili, zato nadaljujejo redno poslovanje, so sporočili z Mure. Zaradi stečaja bo brez dela ostalo 2635 delavcev. Predsednik uprave Bojan Starman meni, da je to edina možna pot za postavitev Mure na zdrave temelje. Dodal je, da v petek pridejo na pogovore predstavniki družbe Hugo Boss. Razložil je, da bodo delo nadaljevali v štirih hčerinskih podjetjih, v katerih je ostalo 650 delavcev. Največje je Mura in partnerji, kjer bodo skoncentrirali vse delo in na katerem gradijo prihodnost Mure ter upajo na uspešno zgodbo nove Mure. Osrednjo pozornost v podjetju zdaj namenjajo nemški družbi Hugo Boss, saj je praktično edina, s katero še sodelujejo. Zato bodo jutri poskušali prepričati vodilne, da nadaljujejo sodelovanje. Po Starmanovih besedah je zelo pomembno obdržati nemškega partnerja, saj delajo zanj praktično v 90 odstotkih. V petek bodo poskušali dati ustrezne garancije za nadaljevanje proizvodnje z njim, nato pa še z drugimi partnerji. Pri pogovorih bo sodeloval tudi član poslovodstva družbe Mura in partnerji Milan Mörec, ki delo uradno začne v ponedeljek. Če to ne bo uspelo, je zgodbe lahko konec, poudarja Starman. Sicer pa po Starmanovih besedah ostaja prvi cilj poiskati delo za čim več ljudi. Če nisi v stanju ustvarjati nove vrednosti dnevno, to pomeni, da niti približno ne moreš pokrivati svojih stroškov, plač in tako naprej. Mislim, da je ta postopek edina pot, da se začne širiti proces v novi družbi, za vse, ki jih je doletel stečaj, je to neke vrste varstvo, ki mu ga lahko da država skozi možnosti, ki jih ima, meni Starman. Glede pripomb sindikalistov, da obljube delavcem, dogovorjene v delovni skupini na vladi, niso izpolnjene, je Starman dejal, da so bile neke obljube, ki pa niso stoodstotno take . Slišal je za težave pri iskanju obljubljenih enkratnih socialnih pomoči na centrih za socialno delo, kjer naj bi brezposelni dobili pomoč, a se je potem pokazalo, da zakon zahteva individualno obravnavo, vlaganje vlog, dokazila o premoženjskem stanju in da vsi potem ne pridejo na ta spisek in to nam je povzročilo nekaj težav . Za dogovor, da naj bi denar, ki bi se stekal v Muro do uvedbe stečaja, skupaj z državno pomočjo delavci dobili kot del regresa ali plače, Starman ne pozna in dodaja, da na vsak način tukaj ni nobenih možnosti za izplačilo teh plač in kdorkoli je obljubljal kaj takega, ni vedel, kakšno je stanje v podjetju. Predstavniki stavkajočih S stečajem smo nezadovoljni Družba NFD Holding, ki je z 18,57-odstotnim lastniškim deležem največja posamična lastnica Mure, o stečaju ni bila obveščena. Zato to odločitev vodstva družbe v NFD Holdingu ne morejo komentirati, so povedali v NFD Holdingu. Razglasitev stečaja v Muri je bila sicer pričakovana, vendar pa, kot kaže, ne bodo izpolnjeni dogovori z delovno skupino na vladi, so se odzvali v panožnem sindikatu in v sindikatu Mure. Nezadovoljni pa so tudi predstavniki stavkajočih delavcev. To je najslabša možnost in na to smo opozarjali, vendar je bila zadeva pričakovana in v tem trenutku človeka to toliko ne preseneča. Poudarjam pa, da je najslabša možnost za tiste, ki prejemajo najnižje plače, je dejal predstavnik sindikata v Muri Drago Forjan. Po puču prejšnji teden so se zadeve obrnile v negativno smer, kar Forjan povezuje z dogovorom delovne skupine na sedežu vlade, kjer so se dogovarjali o scenariju, po katerem delavci noben mesec ne bi ostali brez dohodka. Ali bo vlada to besedo držala ali snedla, tega pa ne vem, je dodal Forjan. Po dogovoru naj bi del sredstev, ki bi se v času od zadnje plače do uvedbe stečaja natekla v Muro, skupaj z deležem države prek centra za socialno delo delavcem izplačali v drugi polovici oktobra, ko bi morali prejeti plačo. Upoštevali naj bi se tudi vsi najkrajši roki, tako da bi delavci, ki bi se prijavili na zavod za zaposlovanje, že novembra ali decembra dobili nadomestilo. Zdaj pa slišimo, da bodo prva izplačila šele v prvi polovici novembra. Tudi od obljub, da bodo odpravnine imele prednost pred terjatvami bank, očitno ne bo nič, je še povedal Forjan. Predsednik Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Jože Turkl pa je dejal, da so bili pripravljeni na uvedbo stečaja, kot je bilo tudi dogovorjeno v okviru sestanka z vlado in vsemi socialnimi partnerji. Muralist je invalidsko podjetje in vlada je obljubila, da bo, v kolikor bo stečaj uveden, dala soglasja za uvedbo stečaja zaradi posebnega statusa, ki ga ima invalidsko podjetje. Turkl je še dejal, da je bilo na delovnem pogovoru obljubljeno, da bi bil lahko, v kolikor bodo sredstva prispela na račune skupine Mura, izplačan tudi del regresa oziroma plače. Vendar žal v tem trenutku tega ne bo in obžalujem, da delavci tega ne bodo deležni, tako kot smo se dogovorili, pravi. Predstavnica stavkajočih delavcev Marija Kranjec je povedala, da so šele v sredo izvedeli za socialni scenarij, ki da ga je sindikat poznal že 10. septembra, a tega ni dal v javnost. Dokler ne dobimo vseh zagotovil za zahteve, ki smo jih postavili, ne moremo biti zadovoljni. Vidimo, da se je stečaj pripravil, ostala bo le družba Mura in partnerji, kakšen bo nadaljnji scenarij, ne vemo, je dejala. Prosili so nas, naj jim damo še teden dni časa, da bodo zadeve pregledali. Takšen je bil odgovor Starmana in nadzornikov, ki so tukaj, je pojasnila Kranjčeva in še dodala, da v bistvu ne vedo, kaj se dogaja. Žerjav Glede na neukrepanje Murinih lastnikov je bil stečaj žal le vprašanje časa Predsednik SLS Radovan Žerjav globoko obžaluje današnji predlog začetka stečajnih postopkov družbe Mura, o katerem so javnost obvestili iz tega podjetja. Obžalujem današnji predlog za stečaj Mure, čudi me pa ne, da je do tega prišlo, je poudaril Žerjav in dodal, da je to bilo žal za pričakovati, glede na dogodke zadnjih mesecev in neukrepanje odgovornih, torej vlade in lastnikov družbe . Žerjav je že januarja z javnim pismom in tudi s poslanskim vprašanjem predsedniku vlade opozoril na to perečo problematiko. Ne bom niti omenjal, da sem v tem pismu predlagal tudi konkretne rešitve za Muro ter da sem tudi kasneje s poslanskimi vprašanji in pozivi še opozarjal na to socialno časovno bombo, a očitno tu pač res ni bilo interesa za kako boljšo rešitev. Sprašujem se le, kaj namerava Vlada RS storiti sedaj, da bo omilila posledice socialne katastrofe v Pomurju, ki sedaj ni več le grožnja, pač pa realnost, je kritičen prvak SLS.

negative

Stečajni postopek za Muro je stekel. Vodstvi Mure in nemškega partnerja Huga Bossa pa sta se dogovorili, da bosta družbi nadaljevali poslovno sodelovanje. Mura tudi uradno na poti v stečaj. Na murskosoboškem sodišču se je danes začel stečajni postopek za družbo Mura in njenih hčerinski družbi Mura Moška oblačila in Mura Ženska oblačila, so sporočili iz Mure. Vodstvo Mure je predlog za začetek stečajnega postopka omenjenih družb vložilo v četrtek. Hkrati je vodstvo Mure v četrtek vložilo tudi predlog za stečaj invalidskega podjetja Muralist. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so povedali, da so predlog soglasja za uvedbo stečajnega postopka za invalidsko podjetje že poslali na vlado, ki mora dati soglasje za začetek postopka. Matična družba Mura in njene omenjene štiri hčerinske družbe, ki so glede na računovodske podatke z 31. avgusta razglasile insolventnost, skupaj zaposlujejo 2635 ljudi. Pri preostalih petih hčerinskih družbah, Mura EHM, M Energetika, Mura in partnerji, Mura Unikat in M-AIKS, insolventnost ni ugotovljena, zato nadaljujejo redno poslovanje. Hugo Boss in Mura nadaljujeta sodelovanje Vodstvi Mure in nemškega partnerja Huga Bossa sta se danes dogovorili, da bosta družbi nadaljevali poslovno sodelovanje, so sporočili iz Mure. Po diskusiji, kjer smo zelo natančno predstavili vizijo in načrte za naprej ter zelo natančno pojasnili vse dogodke, ki so se odvijali v Muri v zadnjem času, smo se dogovorili, da se poslovno sodelovanje nadaljuje, so sporočili iz Mure in dodali, da bo poslovni partner še naprej natančno spremljal dogajanje in preverjal, ali se bodo dane obljube uresničevale. Kot pojasnjujejo v Muri, družba Hugo Boss, ki z Muro uspešno sodeluje 35 let in ni nikoli želela prekiniti sodelovanja, po zadnjih dogodkih ni bila več prepričana, ali lahko še naprej zaupa Muri svoje posle. Predsednik uprave Mure Bojan Starman je po sestanku poudaril, da so nemškemu partnerju zelo natančno predstavili načrte v novem podjetju Mura in partnerji in tudi dogodke, ki so se dogajali v zadnjem času. Predstavnik Huga Bossa je potrdil, da se bo sodelovanje nadaljevalo, predvsem je ob tem izpostavil dolgoletno sodelovanje, ki je bilo vedno uspešno, je dejal. Predstavnik Huga Bossa je bil po Starmanovih besedah zadovoljen, ko so v Muri pojasnili vse razloge za dogodke v zadnjih dneh in mu tudi pokazali, kako naj bi sodelovanje čim bolj nemoteno potekalo še naprej. Foto Dare Čekeliš Nemški partner je izpostavil, da želi v prihodnje sodelovati z enako ekipo kot doslej. Dali smo vsa jamstva, da bomo zagotovili vse potrebno, da se lahko sodelovanje nemoteno nadaljuje, je ob tem poudaril Starman in dodal, da je želel predstavnik Huga Bossa natančno vedeti, kako je podjetje organizirano, kdo kaj vodi, kakšna je kratkoročna in dolgoročna možnost preživetja podjetja, z vsemi izračuni. Obenem naj bi Hugo Boss želel vedeti, kako je z drugimi Murinimi posli. Hugo Boss ne more pokriti naročil skozi vse sezone, treba je imeti tudi druge kupce, s katerimi bomo poskušali nadaljevati sodelovanje kot doslej, je dodal Starman. Trenutno je po Starmanovih besedah v podjetju Mura in partnerji zaposlenih 471 ljudi, dela pa se opravljalo tudi v nekaterih drugih družbah. Določene operacije so zelo prepletene. Zaenkrat bomo poskušali kot storitev najeti od Mure določene stvari in določene usluge, ki jih nujno potrebujemo, je še pojasnil prvi mož Mure. Direktor Slovenske odškodninske družbe Sod Tomaž Kuntarič, ki je sodeloval na sestanku, je povedal, da je s pogovori zadovoljen. Pogovori so bili zelo odkriti, zanimalo jih je, kako bodo zadeve tekle, pravi. Zagotovili so jim, da bodo natančno in v rokih izpolnjevali naročila, je dodal Kuntarič. Delavci naj bi po Kuntaričevih pričakovanjih odpoved pogodb o zaposlitvi dobili takoj prihodnji teden, da bodo lahko čim prej stekli postopki za pridobitev ustreznih pomoči. Hugo Boss je, kot je znano, prejšnji teden zaradi stanja v podjetju in spontane stavke delavcev začasno prekinil dobavo materiala v Muro. Sodelovanje Huga Bossa je ključno za prihodnje delovanje Mure, saj naj bi bila po načrtih vodstva podjetja hčerinska družba Mura in parterji, ki opravlja dodelavne posle za tega nemškega partnerja, temelj ohranitve proizvodnje in njene morebitne razširitve v prihodnje. Delavci Minister, izpolnite obljubo Zaposleni v Muri, ki so pristali na zavodu za zaposlovanje, so upali, da bodo brez težav prišli vsaj do izredne socialne pomoči. A se je tudi tu zapletlo. Sindikat Mure je presenečen in ogorčen nad načinom pridobitve socialne pomoči za delavce, saj ta ne poteka, kot je bilo dogovorjeno z ministrom za delo Ivanom Svetlikom. Predsednik sindikata Drago Forjan ministra zato poziva, naj obljubo izpolni. Vodstvo Mure je v četrtek na murskosoboško sodišče vložilo predlog za stečaj družbe Mura in njenih hčerinskih družb Mura - Moška oblačila, Mura - Ženska oblačila in Muralist, ki skupaj zaposlujejo 2635 delavcev. Forjan v pismu Svetliku navaja, da je na skupnem sestanku 9. septembra sam potrdil, da bodo delavci Mure dobili dogovorjeno izredno socialno pomoč brez upoštevanja kriterijev za pridobitev izredne klasične socialne pomoči, ki jo lahko dobi vsak državljan Slovenije, ki je socialno ogrožen. Dogovorjeno je tudi bilo, da ustrezne službe v Muri pripravijo vso potrebno dokumentacijo tako, da bo lahko Center za socialno delo delavcem nakazal sredstva na njihove tekoče račune. Forjan nadaljuje, da je tudi 22. septembra direktor Soda Tomaž Kuntarič ob prisotnosti predsednika vlade Boruta Pahorja in ministra za gospodarstvo gospoda Mateja Lahovnika povedal, da bodo vsi delavci Mure, ki bodo izgubili delo, dobili izredno socialno pomoč že v oktobru. Realnost je po navedbah sindikalista na žalost drugačna, saj se morajo delavci Mure javiti na centru za socialno delo, dostaviti potrebne dokumente, poleg tega pa verjetno te pomoči niti ne bodo deležni vsi. Zavedati se morate, da to vnaša veliko nejevolje in razburjanja, kar lahko vpliva na nekontrolirane poteze nezadovoljnih in opeharjenih delavcev, še piše Forjan. Pismo končuje s pozivom, naj Svetlik dano obljubo izpolni in poskrbi za izplačilo izredne socialne pomoči delavcem, ki bodo izgubili delo, brez nepotrebnih birokratskih postopkov, češ da lahko vse podatke ustrezni organi pridobijo iz baz podatkov davčne uprave in statistike. Pismo je v vednost poslal tudi predsedniku vlade, ministru Lahovniku in direktorju Soda Kuntariču. Večina Murinih delavcev bo upravičena do izredne pomoči Foto Dare Čekeliš Za pomoč pri prestrukturiranju in zaposlovanju v Pomurju je v pripravi poseben zakon, ki naj bi bil po besedah vodje sektorja za programe zaposlovanja na ministrstvu Zorana Kotolenka pripravljen do konca leta. Na službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki usklajuje priprave posebnega zakona za razvojno pomoč Pomurju in operativnega programa za njegovo izvajanje v obdobju 2010-2015, več informacij danes zaradi odsotnosti pristojnih niso mogli podati. Program naj bi se osredotočil na ukrepe za razvoj podjetništva in gospodarske konkurenčnosti ter pospešitev prestrukturiranja regije v smeri njenih prednosti - na področju geotermalne energije ter drugih obnovljivih virov energije, agroživilskega področja in razvoja podeželja ter podpornih dejavnosti v turizmu. Do izredne socialne pomoči bo po oceni ministrstva za delo upravičena večina delavcev Mure, ki bodo zaradi stečaja matične in treh hčerinskih družb izgubili delo. Centri za socialno delo v Pomurju so doslej prejeli 800 vlog, prva izplačila pa napovedujejo za 19. oktober. Povprečna štiričlanska družina lahko pričakuje okoli 520 evrov pomoči. Izredna denarna socialna pomoč bo dodeljena glede na višino minimalnega dohodka za družino. Minimalni dohodek, do katerega je mogoče pridobiti denarno socialno pomoč, od 1. julija letos za samsko osebo in prvo odraslo osebo v družini znaša 226,80 evra, za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 158,76 evra, za otroka 68,04 evra, toliko pa znaša tudi povišanje za enostarševsko družino. Povprečna štiričlanska družina naj bi tako dobila okoli 521 evrov pomoči. Generalni direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu Davor Dominkuš delavce poziva, naj na centrih za socialno delo čim prej oddajo vlogo, da bi lahko socialno pomoč dobili že 19. oktobra. Ministrstvo ocenjuje, da bo glede na situacijo do izredne socialne pomoči upravičena večina delavcev Mure, ki bodo zaradi stečaja izgubili delo. Ocena je, da gre praktično za vse delavce Mure, je dejal Dominkuš. Izredna socialna pomoč je namenjena premostitvi časa do prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti. Ministrstvo zagotavlja, da bodo odločbe o denarnem nadomestilu za brezposelnost izdane v osmih dneh od nastanka brezposelnosti. Prijavo v evidenco brezposelnih bodo lahko odpuščeni delavci na enoti zavoda za zaposlovanje opravili po preteku 15 dni odpovednega roka od prejema sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

neutral

Na stotine kmetov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka, se je zbralo pred mogočnimi bruseljskimi stavbami, da bi sestanek kmetijskih ministrov pospremili z glasnimi vzkliki in negodovanjem. Kmetijski ministri EU so se v Bruslju zbrali, da bi se pogovorili o dolgoročnih ukrepih v pomoč sektorju mleka. Okoli tisoč jeznih kmetov pa je na ulicah zahtevalo hitre ukrepe. Na transparentih so se vila sporočila tipa Samo idioti v EU so lahko za višanje kvot , kmetje pa so razlivali mleko in zažigali pnevmatike po bruseljskih ulicah. Nase so opozarjali tudi s kravjimi zvonci, policiste pa so prskali s svežim kravjim mlekom. Evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel je ob tem opozorila, da kmetje s protestnim razlivanjem mleka zaradi nizkih cen škodijo ugledu EU v državah v razvoju. Posnetki razlivanja mleka so po njenih besedah raznesli ugled EU v državah v razvoju kot tona dinamita . Komisarka je kmetijskim ministrom EU povedala, da ji je čilski zunanji minister Mariano Fernandez minuli teden povedal, da je ugled EU oblaten. Kot je posvarila, so na nedavnem visokem srečanju afriških in latinskoameriških držav po njegovih besedah na velikem zaslonu predvajali posnetke evropskih kmetov, kako razlivajo na milijone litrov mleka po poljih. Njihov pogled na to je, da v času, ko je lakota po vsem svetu še vedno pereč problem, evropski kmetje na veliko uničujejo hrano samo za to, da bi dobili več subvencij, je dejala komisarka. In medtem ko njegovi kolegi govorijo o dolgoročnih ukrepih, pa slovenski kmetijski minister Milan Pogačnik meni, da bi se morali več pogovarjati o kratkoročnih ukrepih, in od Evropske komisije pričakuje nove predloge te vrste 19. oktobra. Jasno sem povedal, da je vse, kar govorimo, sprejemljivo, vendar je kriza tu in zdaj in s tem ne bomo pomirili ljudi, ki so pred vrati. Tudi drugi so se strinjali, je dejal Pogačnik. Po ministrovih informacijah med protestniki sicer ni bilo predstavnikov slovenskih kmetov. Kar pa ne pomeni, da so zadovoljni, daleč od tega, je dejal minister.

negative

Naftni plin je gorivo z visoko stopnjo energetske učinkovitosti, prijazno do okolja, njegova uporaba je bolj ekonomična od drugih goriv. Utekočinjen naftni plin je gorivo z visoko stopnjo energetske učinkovitosti, prijazno do okolja, njegova uporaba je še bolj ekonomična od drugih goriv. Prav zaradi teh lastnosti se tako hitro uveljavlja v vsakdanjem življenju in industriji, njegova uporaba pa se povečuje iz leta v leto. Utekočinjen naftni plin UNP sestavljajo posebej izbrani ogljikovodiki ali njihove zmesi, ki jih pridobivamo pri predelavi nafte ali pri obdelavi surovega zemeljskega plina. V splošni rabi se uporabljata plina propan C3H8 in butan C4H10, in sicer kot samostojna plina in kot njuna mešanica. UNP je okolju prijazen, zanesljiv in ekonomičen energent. Pri izgorevanju nastaja najmanj okolju škodljivih snovi, njegova prednost pa je tudi tiho delovanje plinskih naprav. Visoki izkoristki energije, učinkovita regulacija, majhna potreba po lastnem prostoru za plinske naprave, dolga življenjska doba in nezahtevnost vzdrževanja plinskih naprav, preprosta zamenjava tradicionalnih energentov in seveda visoka kurilna vrednost UNP v primerjavi z drugimi gorivi zagotavljajo največjo mogočo ekonomičnost. Pri uporabi UNP iz plinohrama nismo odvisni od omrežja. Strokovno izvedena instalacija s strani strokovnjakov podjetja Petrol Plin omogoča preprosto in varno uporabo energije. Poleg tega vam bodo brezplačno postavili plinohram ter ga brezplačno servisirali in vzdrževali. Pomembnejše fizikalne in kemične lastnosti UNP Propan komercialni Butan komercialni kemijska formula C3H8 C4H10 molekularna masa 44,10 58,12 gostota plinske faze 2,03 kg/m3 2,67 kg/m3 gostota tekoče faze pri 0 C 0,52 kg/l 0,58 kg/l vrelišče -42 C -0,5 C meja eksplozivnosti 2,0-10,0 vol % 1,8 - 8,5 vol % kurilnost zgornja 93,94 MJ/m3 121,80 MJ/m3 Uporaba UNP je široka. Uporabljamo ga v gospodinjstvu za kuhanje, v individualnih in večstanovanjskih objektih in v večjih omrežjih za ogrevanje in pripravo sanitarne vode, za pogon vozil avtoplin, v prostem času kot opreme pri kampiranju za ogrevanje, kuhanje in razsvetljavo, v industriji za varjenje, rezanje in segrevanje ter v kmetijstvu za ogrevanje rastlinjakov, oskrbo živalskih farm ipd. Uporaba UNP zagotavlja udobnost. Sodobne plinske naprave so preproste in zagotavljajo varno, hitro in točno regulacijo ogrevanja. Preprost je tudi pregled porabe in zaloge plina v plinohramu. Z UNP je mogoče sodobno in udobno ogrevati na vseh lokacijah. Porabo boste plačevali po porabi, ki jo bo izmeril plinomer. Načine varčevanja ob ogrevanju z UNP vam bodo predstavili strokovnjaki podjetja Petrol Plin, kjer vam bodo podarili tudi 100 litrov plina, če se boste odločili za uporabo UNP.

positive

Delavci Steklarske nove še vedno čakajo na obljubljeno poravnavo neplačanih prispevkov zadnjih petih let. Pričakujejo tudi izplačilo odpravnin, kar jim je premier Pahor septembra obljubil. Delavci Steklarske nove napovedujejo tudi gladovno stavko, če Pahor ne bo izpolnil obljub. Delavci Steklarske nove, ki je od maja letos v stečaju, so na premierja Boruta Pahorja naslovili pismo, v katerem ga pozivajo, naj izpolni svojo obljubo o tem, da jim bo država poplačala neplačane prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki niso bili poravnani že od leta 2004. Kot je povedal predstavnik zaposlenih Stjepan Miklaužić, jim je Pahor na septembrskem srečanju obljubil tudi izplačilo odpravnin, ne glede na to, koliko denarja se je nabralo v stečajni masi. Za obljubljeno poplačilo prispevkov bi sicer država, ki je bila prek Kapitalske družbe Kad večinska lastnica Steklarske nove, morala zagotoviti okrog 2,5 milijona evrov. Pahorjev kabinet Premierjeve obljube niso bile tako konkretne V Pahorjevem kabinetu pravijo, da je premier septembra obljubil le, da se bo znotraj pokojninske reforme preučilo možnost, da se v osnovo za izračun pokojnine za posameznike vključuje tudi obračunane prispevke za Zpiz . Miklaužić je za petek sklical zbor delavcev, na katerega je povabil tudi premierja Pahorja in predsednika uprave Kad Boruta Jamnika. Če do takrat delavci ne bodo dobili odgovora, zakaj država neplačanih prispevkov še ni poravnala, se bodo na omenjenem zboru dogovorili o odhodu v Ljubljano, kjer bodo pred vladnim poslopjem pripravili protest, nekateri delavci pa napovedujejo celo gladovno stavko. V kabinetu predsednika vlade so pojasnili, da je Pahor predstavnikom Steklarske nove na septembrskem srečanju obljubil, da se bo znotraj pokojninske reforme proučilo možnost, da se v osnovo za izračun pokojnine za posameznike vključuje ne zgolj plačane prispevke Zpizu, ampak tudi obračunane . Pristojne službe pa naj bi pripravile osnutek oziroma proučile možnost novele zakona o stečajnem postopku, kjer bi se določile nove prioritete za izplačila stečajne mase za terjatve iz neplačanih prispevkov za Zpiz , je povedala svetovalka za odnose z javnostmi v kabinetu predsednika vlade Špela Vovk.

negative

Državljani EU so upravičeni do vračila davka v nekaterih državah, ki niso članice EU, kot so npr. države bivše Jugoslavije, prav tako so državljani teh držav upravičeni do vračila DDV za nakupe opravljene pri nas. Nakupovalno meko v duty free shopih še vedno lahko najdete na mednarodnih letališčih. Davek lahko dobite povrnjen poslovalnicah, ki se ukvarjajo s povračilom davka, navadno jih najdete v bližini mejnih prehodov, vračilo davka je možno tudi po pošti, originalne obrazce z računi pošljete po pošti na naslov poslovalnice, denar pa vam pošljejo v vrednostnem pismu na naslov, ki ga navedete in v valuti, ki jo želite. Pogoji Tax Free nakupovanja pri nas -kupec nima niti stalnega niti začasnega bivališča v Republiki Sloveniji, državljanstvo v tem pogledu ni pomembno, -znesek nakupa mora biti najmanj 50 evrov, gre za bruto znesek, torej znesek nakupa skupaj z DDV, ne glede na davčno stopnjo, -kupec blaga ne sme uporabljati v Sloveniji, -kupec mora blago izvoziti v treh mesecih od dneva nakupa, Stop za davke! Foto iStockphoto -kupec mora pridobiti carinski žig, ker le s tem dokazuje, da je bilo blago dejansko izvoženo, -carinski organ overi z žigom carine, svojim imenskim žigom in podpisom vse izvirnike računov in Global Refund Cheque, nanj se vpiše tudi datum izvoza blaga, brez carinskega žiga povračilo DDV ni mogoče, -kupec mora za povračilo predložiti originalni carinsko overjeni obrazec in originalne carinsko overjene račune -povračilo slovenskega DDV je mogoče v pol leta od dneva nakupa. Preverite, kdo lahko brez davka kupuje v EU in kako lahko državljani EU nakupujemo izven meja naše Unije.

neutral

Vlada je govorila o posebnem sklepu za delavce družbe Steklarska nova, a je ugotovila, da bi bil ta neustaven. Zato bo še naprej iskala rešitev, predstavnik zaposlenih Miklaužić pa je napovedal protest. Premier Borut Pahor je povedal, da so se na seji vlade pogovarjali o možnosti, da bi prispevke od plač v pokojninsko in zdravstveno blagajno, ki jih vodstvo Steklarske nove med letoma 2005 in 2008 ni plačevalo, poplačala država preko Kapitalske družbe Kad ali katere druge ustanove. Ob tem se je odprlo vprašanje odgovornosti. Da se od plač ne plačujejo prispevki v pokojninsko in zdravstveno blagajno, mora biti nekdo odgovoren, je poudaril Pahor. Za komentar smo prosili tudi predstavnika zaposlenih v Steklarski novi Stjepana Miklaužića, ki je napovedal, da se bodo v petek ob 11. uri delavci zbrali na zboru in se opredelili do predlogov, ki jim jih bodo podali njihovi predstavniki. Sam meni, da se bodo odločili za protest, ali bo to protestni shod pred poslopjem vlade v Ljubljani ali pa gladovna stavka, pa še ne ve. Kar koli bodo storili, bodo o svojih dejanjih obvestili tudi evropske medije, obrnili pa se bodo tudi na Bruselj. Dejstvo je, da so zaposleni v Steklarski novi delali v družbi, ki je v 100-odstotni lasti države. Zakaj je država dovolila, da ne plačuje prispevke sama sebi, zakaj bi bili sedaj zaposleni prikrajšani, zakaj zaposleni, ki so delali v državni družbi ne bi dobili izplačanih odpravnin? se je spraševal Miklaužić, ki je dodal, da bo to morala država urediti. Ministra o tem, kdo je odgovoren Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič pravi, da mora biti nekdo glede neplačevanja prispevkov odgovoren. Zakaj se država takrat ni odzvala, saj plač ni mogoče izplačati, če niso plačani tudi prispevki, se je vprašal. Minister za pravosodje Aleš Zalar pa je pojasnil, da veljavna zakonodaja to vprašanje ureja, takim terjatvam namreč priznava status prednostnih terjatev, vendar samo za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečaja. Podaljšanje tega obdobja in uveljavitev tega določila za nazaj, da bi torej veljalo za že začete stečajne postopke, pa bi bilo protiustavno. Taka retroaktivna uporaba zakona bi namreč posegla v pravice vseh drugih upnikov, ki nimajo terjatev s statusom privilegirane terjatve. Delavci Steklarske nove so sicer v začetku tega tedna Pahorja pozvali, naj izpolni svojo obljubo o tem, da jim bo država poplačala neplačane prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Iz Kada so v torek takšna pričakovanja zavrnili kot neutemeljena. Za kaj takega ni nikakršne podlage, saj gre za obveznosti, ki jih je kot zavezanec dolžna plačevati Steklarska nova, in ne njen lastnik, so pojasnili.

negative

Vlada je sprejela zakon za pomoč Pomurju, ki vsebuje ukrepe v vrednosti 100 milijonov evrov. Med drugim davčne olajšave za nova podjetja, prednost te regije pri kandidiranju za določena sredstva, prenovo pitne infrastrukture ... Reka Mura Vlada je sprejela Zakon za razvojno pomoč Pomurju za obdobje 2010 2015. Zakon bo vlada po hitrem postopku poslala tudi v državni zbor. Predlog je usmerjen predvsem v razvoj podjetništva, turizma in izrabo energije. Z ukrepi naj bi pomagali Pomurju, da kot najslabše razvita regija v državi dohiti druge. Kot pravijo v Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, bodo Pomurje poskusili prestrukturirati v smeri njegovih dolgoročnih primerjalnih prednostih , kot so geotermalna energija, drugi obnovljivi viri energije, agroživilsko področje, razvoj podeželja in turizma. V zakonu so predvidene tudi davčne olajšave za podjetja v regiji. Med drugim bi bila novoustanovljena podjetja za šest let oproščena davka na dobiček. Pri tem bo pogoj, da bodo podjetja v tej regiji tudi opravljala svojo dejavnost, kar bo po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika preverjal tudi Durs. Davčne olajšave pa bi vlada namenila tudi za nove investicije v regiji. Država bi po zakonu kot davčno olajšavo priznala tudi del stroškov prispevkov, ki jih delodajalci plačujejo za dodatno zaposlene delavce, sredstva Evropske unije 4 milijarde evrov v tem obdobju pa bi bila prednostno rezervirana za Pomurje. Kot je povedal Lahovnik, se je namreč izkazalo, da se slabše razvite regije tudi manj pogosto prijavljajo na razpise. Predsednik vlade Borut Pahor ob obisku v Muri Foto Sobotainfo.com Vlada bo v Pomurju ustanovila tudi regijsko-gospodarsko središče. Za to središče bo namenila okoli 30 milijonov evrov. Še dodatnih 40 milijonov evrov pa naj bi namenili za dvig konkurenčnosti kmetijskih dejavnosti. Vlada bo ustanovila tudi projektno pisarno v pomurski regiji, ki jo bo vodil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Andrej Horvat. Poleg omenjenih ukrepov bo vlada namenila sredstva tudi za prenovo infrastrukture pitne vode, saj, kot so ugotovili, okoli 40 odstotkov Pomurcev pije vodo, ki ni neoporečna. Ta projekt bo stal okoli 90 milijonov evrov. Pahor je z odločitvijo vlade zadovoljen Premier Borut Pahor je z odločitvijo vlade, da sprejme zakon, zadovoljen. Kot je povedal, bo vlada nadaljevala prakso obiskov regij, s katero je začela prejšnja vlada in kot prvo regijo obiskala ravno pomursko. Predsednik SLS Radovan Žerjav Foto Jani Dolinšek Pomurje med vsemi slovenskimi regijami že desetletja zaostaja v razvoju, saj BDP na prebivalca dosega le 66,2 odstotka slovenskega povprečja. SLS Namesto državnega sekretarja naj Pomurje dobi ministra V SLS pa pravijo, da je Pahor še pred volitvami obljubil, da bo imelo Pomurje tudi svojega ministra, zato predlagajo, da bi premier ob morebitni rekonstrukciji vlade razmislil tudi o možnosti, da bi bil novi minister ali ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj iz Pomurja. Z imenovanjem ministra ali ministrice, ki prihaja iz Pomurja, bi vlada pokazala, kako resno misli s pomočjo pri razvoju najmanj razvite slovenske regije, iz katere pa kljub temu prihajajo visoko izobraženi in sposobni kadri, še pravijo v SLS. Mandič Zakon o Pomurju bi moral veljati za vsa podjetja v Pomurju Predsednik murskosoboške podjetniško-obrtne zbornice Vlado Mandič pa meni, da bi nov zakon moral veljati tudi za podjetja v regiji. Podjetniki bi namreč po mnenju Mandiča tudi potrebovali dodatna sredstva za širitev in razvoj.

positive

Storitev ste pošteno plačali in v roki držite račun, a vendar je vaš obraz kisel, zadovoljstvo pa daleč stran. Lahko kaj storite? Vpitje težave ne bo rešilo, kvečjemu podaljšalo pot do rešitve! Seveda lahko! Skoraj vsakemu od nas se je že zgodillo, da z opravljeno storitvijo ni bil zadovoljen, a smo po večini pogoltnili slino in se sprijaznili s površnostjo, nestrokovnostjo češ, bo že minilo. A ni nujno, da je tako. Potrošniku tudi v primeru nezadovoljstva nad opravljeno storitvijo pripadajo enake pravice kakor pri nakupu določene stvari, s katero iz različnih razlogov ne bi bil zadovoljen. Torej tudi v primeru, da kupite storitev, denimo frizersko, obrtniško, servisno, zdravniško kupcu po zakonu pripada pravica iz naslova stvarne napake. Če je storitev opravljena nepravilno, površno ali malomarno, lahko potrošnik zahteva, da mu izvajalec storitve - odpravi pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi, - vrne del plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi, - ponovno opravi storitev, - vrne plačani znesek. Stvar potrošnikove odločitve je, kateri zahtevek bo uveljavljal, torej lahko izbere sam in mu ponudnik storitve izbire ne more vsiliti. Preberite, kakšen je postopek uveljavljanja pravic, kako morate podati pritožbo, kakšne so zakonske obveznosti izvajalca storitev, pa tudi o tem, zakaj frizerji vpijejo, da je kriv vaš pigment, oni sami pa so le nedolžne žrtve!

neutral

Predsednik uprave Gorenja Bobinac je dejal, da letos odpuščanj v podjetju ne bo, saj tega ne dovoljujejo državne pomoči. Po zborih delavcev, ki so se dogajali v minulih dneh, je res poln energije. Bobinac med delavskimi protesti Letos odpuščanj v Gorenju ne bo, saj podjetju tega ne dovoljujejo državne pomoči. V Gorenju ne odpuščamo, je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela pojasnil predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Se pa število zaposlenih v Gorenjevih družbah že vsaj dve leti postopno zmanjšuje, je pojasnil. Število delovnih mest se bo zmanjševalo tudi v prihodnjem letu, trdi Bobinac. Ne želim pa napovedovati nikakršnega dodatnega, torej trdega odpuščanja, je dejal. Od hitrosti oz. počasnosti okrevanja so po Bobinčevem mnenju odvisni rezultat, število delovnih mest in plače. Zanikal je, da je protest delavcev razumel kot nezaupnico upravi. Po zborih delavcev, ki so se dogajali v minulih dneh, je res poln energije. Delavci so absolutno odprli vodstvo, je pa v določenem trenutku problem nizkih plač izbil sodu dno, je dejal. Kot priznava, bodo višje plače stroškovno bolj obremenile podjetje, toda nujna je tudi socialna kohezija. Zaposleni so po njegovih besedah srce organizma, toda kupci so ožilje, po katerem se pretaka kri. Če se to zamaši, je tragedija neizogibna, je dejal. Gorenje je na skoraj vseh svojih trgih ohranilo ali povečalo tržne deleže. Na dobri poti smo, da do konca leta ustvarimo načrtovanih 25 milijonov evrov prostega denarnega toka, ki je bil sicer pozitiven že v drugem in tretjem četrtletju, je dejal. Delavci Gorenja Glede možnosti selitve proizvodnje je dejal, da bo srce proizvodnje ostalo v Sloveniji. Se pa postopno povečuje delež proizvodnje v Gorenjevih tovarnah na Češkem in v Srbiji, je dejal. V Sloveniji bomo imeli več belih ovratnikov, del modrih pa dejansko selimo, je še poudaril.

neutral

V Pomurju pozdravljajo predlog zakona o razvojni podpori pomurski regiji. So pa tudi kritični in predstavljajo svoje predloge. V Pomurju predstavniki regije, lokalne skupnosti in gospodarstva pozdravljajo predlog vladnega zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 20102015, katerega cilj je ohranitev in ustvarjanje novih delovnih mest. Predsednik sveta Pomurske razvojne agencije Anton Balažek tako podpira nove zakonske rešitve in davčne ugodnosti. O predlogu zakonu bodo spregovorili na ponedeljkovi seji sveta pomurske regije, pred razpravo pa so se vidnejši predstavniki lokalnega okolja na predlagane rešitve odzvali na spletni strani Pomurje.si. Balažka tako skrbi, da država pristopa k nekaterim ukrepom, ki jih sploh ni treba zakonsko urediti, ampak ustvarjati razvojno klimo, odpreti komunikacijo z regijo, ki pa mora biti tudi bolj motivirana. Kot je dejal Balažek, omenjeni zakon sam po sebi ne motivira in če regija želi pritegniti nove vlagatelje, je treba delovati drugače, kar pa pomurska regija mora postoriti sama. Ocenjuje tudi, da zakon na davčnem področju prinaša pozitivne impulze, čeprav bi se financiranje regijskega vodovoda lahko rešilo z običajnimi proračunskimi sredstvi oziroma brez zakona. Predsednik uprave Panvite Dejan Židan pravi, da predloga zakona osebno ne pozna. Zdi pa se mu prav, da je javno povedano, da ima Pomurje specifičen problem, ki ni samo gospodarski, ampak tudi socialno-družbeni, ki ga je treba sistematično reševati. Za Židana je tudi pomembno, da bi gospodarstveniki prek Pomurske gospodarske zbornice pripravili razvojne projekte, ki bi prinesli nova delovna mesta. Meni tudi, da bi vlada morala podoben zakon sprejeti že pred 10 ali 15 leti, ko bi se morala Mura prestrukturirati in ustvarjati nekatere druge pogoje, da bi bilo življenje v Pomurju primerljivo z ostalimi regijami v državi. Židan je še poudaril, da je potrebno sistematično delovanje v Pomurju, če nosilci oblasti mislijo, da je za to potreben zakon, pa je zanj to sprejemljivo. Murskosoboški župan Anton Štihec je prepričan, da je zakon potreben, o čemer je sam govoril že junija letos oziroma vladi takrat predlagal sprejetje prek 20 ukrepov za izboljšanje stanja v Pomurju. Osebno ga veseli, da se je vlada odločila pripraviti omenjeni zakon, zato ga podpira, vendar se tudi sprašuje, kaj vse bo zapisano v tem zakonu. Foto Sobotainfo.com Štihec je tako opozoril, da je bilo za nekatere regijske projekte prvotno namenjeno več denarja, kot je zdaj zapisano v predlogu zakona o razvojni podpori pomurski regiji, ki prinaša 30 milijonov evrov sredstev. Župan Murske Sobote ugotavlja, da so nekateri ukrepi, ki jih prinaša zakon, v Pomurju že nastavljeni. Nasprotuje pa ustanavljanju projektne pisarne, ki naj bi se financirala iz omenjenih 30 milijonov evrov, saj je zanj to le dodatna birokracija in nezaupnica pomurskim institucijam. Po oceni Štihca projektna pisarna, ki naj bi bila ustanovljena za obdobje treh let, program razvojne podpore Pomurju pa naj bi veljal šest let, v treh letih ne bo kaj bistvenega spremenila v regiji. Ob tem se sprašuje, ali bo Regionalna razvojna agencija Mura po treh letih prevzela naloge te projektne pisarne, ki bi jih sicer agencija morala voditi od samega začetka.

neutral

Nekdanji direktor Dursa Ivan Simič je prepričan, da bi z znižanjem davčne stopnje dosegli višje davčne prilive kot z uvajanjem višjih dohodninskih razredov. Ivan Simič Dohodninska lestvica, kakor jo predlaga Ivan Simič, predvideva znižanje stopnje dohodnine na 10 odstotkov za razred z neto letno davčno osnovo do 3000 evrov. V razredu z neto letno davčno osnovo med 3000 in 10.000 evri bi stopnja dohodnine znašala 16 odstotkov, v razredu med 10.000 in 20.000 evri 25 odstotkov, v razredu med 20.000 in 40.000 evri 35 odstotkov, v razredu nad 40.000 evrov pa 41 odstotkov. Davek na dobiček bi bilo s prihodnjim letom mogoče znižati na 15 odstotkov, z letom 2012 pa na 10 odstotkov. Za odstotek pa bi se po Simičevem predlogu zvišala stopnja davka na dodano vrednost DDV. Simič predlaga še znižanje stopnje obdavčitve kapitalskih dobičkov, obresti in dividend, in sicer z 20 odstotkov na 15 odstotkov, in znižanje stopnje obdavčitve izvedenih finančnih instrumentov s sedanjih 40 odstotkov na 20 odstotkov. Izplačilo dobička podjetij zaposlenim bi bilo po Simičevem predlogu obdavčeno s fiksno 25-odstotno stopnjo. Med Simičevimi predlogi so še ukinitev davka na dediščine in darila ter posebnega davka na določene prejemke in obdavčitev nepremičnin ter omejitev obračunavanja prispevkov za socialno varnost za zneske nad 6000 evrov. Vprašal pa se je tudi o smiselnosti sedanje obdavčitve za kmetijske dejavnosti, saj se po njegovem mnenju trenutno porabi preveč časa za pripravljanje in izdajanje odločb kmetom. Finančne policije ne potrebujemo Finančne policije po Simičevem mnenju ne potrebujemo, ker imata policija in davčna uprava dovolj velika pooblastila, prav tako je po njegovem mnenju nepotrebna tudi ponovna uvedba stanovanjske olajšave, saj je ta ob zadnji davčni reformi nadomeščena s povečano splošno olajšavo. Predloge za reformo davčnega sistema, med katerimi so še znižanje davka na dobiček in povišanje davka na dodano vrednost, je Simič predstavil na davčno-finančni konferenci v Portorožu.

neutral

Uspešno družinsko podjetje Oblak commerce www.oblak.si Podjetje Oblak commerce je eno največjih podjetij v logaški občini, eden vodilnih proizvajalcev betonskih izdelkov v Sloveniji, z zadnjo posodobitvijo uvedbo nove moderne proizvodne linije, pa so proizvodni proces dvignili na nivo, ki mu v Evropi ni para. Kljub uspešnosti pa direktor Bogdan Oblak ostaja trdno na tleh. V pogovoru o podjetju ne pozabi omeniti prednikov, ki so postavili temelje podjetju, podpore in sodelovanja družine in zaposlenih, ki s pripadnostjo in pridnostjo veliko pripomorejo k uspešnosti podjetja. Zadovoljstvo zaposlenih se izraža v tem, da je fluktuacija izredno majhna in da je veliko posameznikov, ki bi si želeli delati pri njih. Ob tem pa ne gre prezreti njihovih humanitarnih gest ob otvoritvi nove proizvodne linije so logaški občini podarili defibrilator, ki je vsekakor dragoceno darilo, ob morebitni rešitvi življenj pa bo njegova vrednost neprecenljiva. Tradicija, beton, kozmetika, naprednost, urejenost, kakovost, družinska povezanost je le nekaj asociacij, ki jih dobim ob omembi podjetja Oblak commerce. Oznaka družinsko podjetje lepo zazveni, vendar pa številni primeri kažejo, da je po svoji strukturi in medsebojnih odnosih to zapletena organizacija, saj se prepletata družinski sistem, ki temelji na čustvih in družinskih vrednotah, na drugi strani pa racionalen poslovni sistem. Le pretehtana kombinacija lahko vodi k uspehu. Očitno je, da so Oblakovi našli učinkovito kombinacijo in da v družinskem podjetju vidijo številne prednosti. Temu pritrjuje dejstvo, da podjetje uspešno prehaja že na peti rod prenašajo se znanje, izkušnje, pripadnost podjetju, prav vsak rod pa doda podjetju svoj doprinos, razširi asortima izdelkov, poveča kakovost in podjetje še utrdi na slovenskem podjetniškem nebu. Pri njih človek dobi občutek, da vsak družinski član suvereno pokriva svoje področje dela, skupaj z zaposlenimi pa jim uspeva, da podjetje uživa med kupci, dobavitelji in poslovnimi partnerji velik ugled. O podjetju nekoč in danes ter o njegovi viziji smo se pogovarjali z direktorjem Bogdanom Oblakom, ki bo pred svoje ime, poleg nazivov predsednik odbora cementninarjev Slovenije, podpredsednik skupščine območne obrtne zbornice, član upravnega odbora združenja za beton, podpredsednik sekcije cementninarjev, kamnosekov in teraserjev Slovenije, član upravnega odbora zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov pri Gospodarski zbornici Slovenije, podpredsednik logaške obrtne zbornice ... nekaj mesecev po srečanju z Abrahamom, dopisal magister. Stoletna tradicija Bogdan Oblak ob predstavitvi podjetja velik pomen pripisuje tradiciji oz. postavitvi temeljev podjetja. Pripoveduje, da se je dejavnost začela leta 1901 prvi izdelki so bili strešniki, betonske cevi, teraso plošče, ograjni elementi, betonski okvirji za spomenike. Iz tega se je razvila poddejavnost izdelava betonskih nagrobnih spomenikov, ker so bili v tistem času praviloma narejeni iz betona razvilo se je kamnoseštvo, ki ga je prevzel brat Peter. Proizvodnja betonskih izdelkov pa se je razvijala naprej za pradedom, dedom, njegovim očetom, je nato podjetje prevzel sam, v zadnjem času pa ima pomembno vlogo in del podjetja že vodi njegov sin Blaž. Leta 1989 so ustanovili podjetje Oblak commerce d.o.o. , ki je svoje poslovanje razširilo še na uvoz in distribucijo kozmetičnih izdelkov. Za ta del skrbita žena in hči Teja, najmlajša Ajda pa tudi že vidi svojo vlogo v podjetju. Leta 1996 so naredili velik korak naprej , saj so se preselili na sedanjo lokacijo. Oblak pravi , da je bil to velik izziv, saj so lahko začeli izdelovati nove izdelke, ki jih do tedaj niso mogli. Začeli so se ukvarjati s proizvodnjo betona in betonskih zidakov. Kmalu so betonarno posodobili, tako da so bili sposobni pripravljati tudi najzahtevnejše betonske mešanice. Betonarna je tako v celoti avtomatizirana in računalniško vodena. Menili so, da bo posodobitev zadostovala za deset let. Vendar pa jim kupci, ki so zahtevali vedno več, in pritisk proizvajalcev iz tujine, ki jim je Slovenija postala zanimiva tržna niša, niso dopustili, da bi obstali na mestu. Leta 2002 so spravili v pogon novo proizvodno linijo, s katero so bili prvič sposobni narediti dva tisoč m2 tlakovcev na dan. Odločili so se za strateško partnerstvo z močnimi veletrgovci, ki imajo razvejano maloprodajno mrežo, preko njih so pospeševali svojo blagovno znamko. To pa je pomenilo, da so morali zagotavljati kakovost, izpolnjevati vse standarde, ki so jih zagotovili z lastnim laboratorijem in lastno kontrolo kakovosti, kontrolirano s strani neodvisne institucije, in tako dosegajo najstrožji nivo kakovosti dva plus. S tem so si zagotovili konkurenčno prednost visoka kakovost in sistem enotnih cen po celi Sloveniji, ne glede na lokacijo dostave. Vrhunska proizvodnja Oblakovi so se v želji, da bi kupcem res zagotovili odlično kajovost, hkrati pa povečali proizvodnjo do te mere, da bi delavci lahko delali enoizmensko, odločili za uvedbo najbolj moderne proizvodne linije, ki so jo slovesno otvorili konec septembra. Bogdan Oblak je pojasnil, da sta s sinom Blažem prepotovala Evropo in si ogledala približno petdeset tovarn, si zapomnila najboljše komponente, ki bi bile primerne za njihovo proizvodnjo in združili so jih v lastno proizvodno linijo. Z njo dosegajo bistveno bolj kakovostne izdelke v smislu trdnosti, točnosti, sušenje izdelkov je računalniško nadzorovano, rezultat je enakomerno sušenje vseh produktov v sušilni komori in posledično zmanjšanje razlik v barvnih odtenkih, bistveno je zmanjšanje eflorescence pojav belih lis. Tehnologija v sami proizvodnji omogoča globinsko impregniranje, edini v Sloveniji uporabljajo čisti kremen, kar jih bistveno loči od domače in tuje konkurence, sposobni so izdelati šest tisoč m2 tlakovcev na dan in lahko bi našteli še številne prednosti. Reklamacija je biser Na vprašanje, ali bodo s takim dvigom kakovosti popolnoma izničili reklamacije, Oblak zanimivo odgovori, da &raquo,se je nesmiselno sprenevedati, da reklamacij ni, saj se lahko pojavi določena napaka kljub stalni kontroli kakovosti. Je pa dejstvo, da jih bo z novo proizvodno linijo vedno manj. Vedno pa trdim, da reklamacije same po sebi niso slabe, saj nam omogočijo, da se &raquo,streznimo, da vemo, da nismo vsemogočni in reklamacijo moramo vzeti kot biser. Imaš namreč dve možnosti lahko jo rešiš ugodno za kupca ali pa zase. Sam zagovarjam tretjo možnost zadovoljna morata biti oba. Najlažje je ob reklamaciji kupcu ponuditi popust, vendar pa mi zagovarjamo filozofijo, da morajo biti vgrajeni izdelki 100-odstotno kvalitetni, zato, če pride do reklamacij, izdelke zamenjamo, saj mora biti stranka vsak dan ob pogledu na izdelek zadovoljna. Stranke cenijo, da se reklamacije lotiš resno in v obojestransko zadovoljstvo in ko vidiš, da te stranka priporoči še ostalim, veš, da si biser našel. Zagovornik kakovosti in standardov Oblak je tudi pobudnik kodeksa dobre prakse za ocenjevanje kakovosti betonskih izdelkov. Meni, da samo standard, ki je skladen z evropskimi standardi, ni dovolj. Dal je iniciativo za dodatek k standardom, ki bi natančno opredeljeval, kakšen naj bo izdelek, da je kakovostno ustrezen. Na ta način, kot pravi Oblak, bodo izobrazili kupce, da bodo vedeli, kaj ob nakupu betonskih izdelkov lahko pričakujejo oz. zahtevajo, po drugi strani bodo izdelki, ki bodo dosegali te standarde, visoko kotirali v očeh prodajalcev, ki si želijo prodajati kakovostne izdelke. Dobri odnosi Eno glavnih vodil podjetja Oblak commerce so tudi dobri odnosi tako znotraj podjetja, kot do kupcev, dobaviteljev, trgovcev in nenazadnje konkurence. Tudi s konkurenco imajo namreč dobre odnose, četudi kdaj vidijo, da so določene izdelke prekopirali, jim je to le v spodbudo in dokaz, da so določeno stvar dobro naredili. Na trg ne vstopajo agresivno, svojo prednost dokazujejo na objektiven način z argumenti, kupcem pa dajo možnost, da se sami odločijo. Oblakovi so do sebe zahtevni stremijo h kakovosti, pred očmi imajo uporabnike, za katere želijo, da so z njihovimi izdelki maksimalno zadovoljni. Ozirajo se po tujih trgih in po darwinovsko se zavedajo, da ne preživijo najmočnejši, temveč najbolj prilagodljivi. Kakovost, ki jo pri njih vidiš in začutiš, je zagotovilo, da se za uspešno nadaljnjo pot ni bati.

positive

Zveza svobodnih sindikatov je sprejela zahtevo, da se minimalna plača dvigne na 600 evrov neto, hkrati pa zavrača ocene GZS, da bi lahko zaradi tega brez službe ostalo 74.000 ljudi. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije GZS Samo Hribar Milič se je očitno odločil, da bo nadaljeval z zastraševanjem javnosti, predvsem pa delavcev, pravi sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Milan Utroša. Izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič ocenjuje, da so izračuni GZS narejeni na pamet . V tej državi ni svetnika, ki bi znal izračunati, kje je prag, ki ob povečanju minimalne plače povzroči dodatno odpuščanje, še dodaja. Zanikal je navedbe Hribarja Miliča, da posebno visoke dohodke v Sloveniji prejema manj kot 300 ljudi. Navedel je podatke davčne uprave, da je leta 2007 5.900 zaposlenih prejemalo od 500- do 1.000-kratnik povprečne plače, 930 pa več kot 1.000-kratnik povprečne plače v državi. Po podatkih statističnega urada je povprečna mesečna neto plača za leto 2007 znašala 834,50 evra. ZSSS opozarja, da sedanja minimalna plača znaša okoli 431 evrov neto, medtem ko je prag revščine že leta 2007 znašal 495 evrov. Poleg tega izpostavlja neplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje konec junija je bilo za 160 milijonov evrov neplačanih prispevkov in na izčrpavanje podjetij s strani managerjev. Zakaj je dodana vrednost nizka? Foto Reuters V ZSSS se ob opozorilih Hribarja Miliča tudi sprašujejo, kdo je spremenil slovenska podjetja v podjetja, ki ustvarjajo nizko dodano vrednost na zaposlenega, in kdo namesto na razvojno stavi le na stroškovno konkurenčnost. Prepričani smo, da za to niso krivi ljudje, ki prejemajo minimalno plačo. Za tako stanje so krivi managerji, katerih vizija upravljanja ne seže dlje od rezanja stroškov in nižanja delavskih pravic, pravi Utroša. Delavci morajo biti udeleženi pri delitvi dobička Seja predsedstva ZSSS je kljub tem grožnjam sprejela zahteve, med katerimi je tudi dvig minimalne plače na 600 evrov neto oziroma 853,70 evra bruto. Med preostalimi zahtevami so zahteva za uvedbo obvezne udeležbe delavcev pri delitvi dobička, in sicer bi bila obvezna delitev 30 odstotkov dobička, ukinitev obveznosti plačevanja dohodnine za vse z dohodninsko osnovo do 7.410 evrov, povečanje vrednosti neto letnih davčnih osnov ter uvedba dveh novih dohodninskih razredov s 45- in 50-odstotno stopnjo. Poleg tega naj imajo delavci, ki bi bili več kot en mesec po tuji krivdi brez plačila, pravico do nadomestila iz jamstvenega in preživninskega sklada. Lani 18,6 milijona nadur Foto Damjan Žibert Izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko je navedel podatek, da je 7.481 podjetij v lanskem letu prijavilo 18,6 milijona opravljenih nadur, kar ustreza letnemu fondu ur za okoli 9.000 delavcev. Ocenjuje, da so prijavljeni podatki glede na celotno število zaposlenih bistveno prenizki, sicer da se delodajalci ne bi zavzemali za podaljšanje delovnega časa in dvig dovoljenega nadurnega dela. GZS še naprej svari pred zahtevami sindikatov GZS je že v petek sporočila, da bi lahko ob dvigu minimalne plače nad 600 evrov neto brez dela ostalo 74.000 ljudi. Danes pa so sporočili, da je letos minimalno plačo, ki trenutno znaša 597,43 evrov bruto, v povprečju prvih šestih mesecev prejemalo 19.955 zaposlenih v realnem sektorju v Sloveniji julija 17.503, bi to pomenilo povišanje za 252 evrov bruto upoštevana tudi dodatna splošna olajšava. Zahteva sindikatov realno torej pomeni kar 42-odstotni dvig minimalne plače. Pri tem je treba, kot dodaja GZS, upoštevati, da v primeru minimalnih plač delavcu ostane okrog 60 odstotkov ob upoštevanju plačanih davkov in prispevkov ter zakonskih olajšavah, pri višjih plačah pa v povprečju manj kot 43 odstotkov. Zaradi veljavnega plačnega sistema po kolektivnih in podjetniških pogodbah bi sprememba minimalne plače povzročila sorazmerno rast vseh plač v zasebnem sektorju. Ne le, da bodo višjo plačo avtomatično prejeli tudi vsi ti, ki so danes prejemniki nižje plače po kolektivnih pogodbah teh je po ocenah Statističnega urada RS več kot 30 odstotkov vseh zaposlenih v zasebnem sektorju, temveč bodo tudi ostali zaposleni zahtevali dvig plač, saj ne bodo pristali na uravnilovko.

negative

Vodenje Vzajemne je začasno prevzel član uprave Davor Hvala. Nekdanji predsednik uprave Boštjan Aver, ki ga je nadzorni svet pretekli teden krivdno razrešil, pa naj bi ostal zaposlen v zavarovalnici. Nekdanji predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver Vzajemna bo o odpoklicu bivšega predsednika uprave obvestila tudi Agencijo za zavarovalni nadzor AZN, so danes še sporočili iz Vzajemne. Kot je znano, je Agencija za zavarovalni nadzor Vzajemni prejšnji teden napovedala imenovanja izredne uprave. Vzajemna je poziv agencije k izjasnitvi glede napovedanega ukrepa prejela prejšnjo sredo, nadzorniki pa so se z njim seznanili na petkovi seji ter se glede na navedbe v pozivu odločili odpoklicati Averja. Ob tem v Vzajemni dodajajo, da bodo na poziv agencije odgovorili v postavljenem roku, to je najpozneje do četrtka. Agencija naj bi ukrepanje zoper Vzajemno napovedala zaradi pomanjkljivosti pri delovanju nadzornega sveta zavarovalnice.

neutral

Ko pada dolar, raste vrednost zlata. Med trgovanjem v Londonu je bilo treba za 31,1-gramsko unčo žlahtne kovine odšteti 1.065,65 dolarja, s čimer je cena presegla sicer le teden dni star rekord. Zlato je dobra naložba. Cena zlata je med današnjim trgovanjem v Londonu dosegla novo rekordno vrednost. Za 31,1-gramsko unčo žlahtne kovine je bilo treba odšteti 1.065,65 dolarja, s čimer je cena presegla sicer le teden dni star rekord. Dvig cene zlata na nov rekord je posledica padca vrednosti dolarja v primerjavi z evrom. Slednji se je danes za kratek čas povzpel čez 1,48 dolarja. Na račun padanja vrednosti dolarja je cena zlata v zadnjih tednih že večkrat popravila rekord. Kot pojasnjujejo analitiki, šibek dolar naredi zlato cenejše za tiste vlagatelje, ki imajo druge valute, to pa spodbudi povpraševanje in dvig cen. O tem, kakšne so prednosti in slabosti vlaganja v zlato, si lahko preberete na cekin.si.

positive