Datasets:

DGurgurov

/

slovenian_sa

like 0

Udarec za banke na Wall Streetu Slovenski borzni indeks je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih treh tednih, potem ko je Krka nadaljevala rast in dosegla 120 evrov. S Krkinimi delnicami je bilo za 3,35 milijona evrov prometa oziroma več kot z vsemi preostalimi blue-čipi skupaj. Enotni tečaj povprečje vseh 369 sklenjenih poslov se je zvišal za 1,6 odstotka, na rekordnih 119,3 evra. Do zdaj najvišji posli s temi delnicami so se sicer sklepali pred tremi meseci, in sicer pri 121,9 evra. Kar živahno so posredniki trgovali še s Telekomovimi delnicami, ki so se pocenile za 0,6 odstotka, vendar pod 400 evrov niso pogledale. Merkur izpadel iz elite Nekoliko cenejše so tudi Mercatorjeve in Lukine delnice, medtem ko sta Petrol in Aerodrom pridobila odstotek. Indeks SBI20 11.253 točk se je povzpel tretjič zapored, tokrat za pol odstotka. V izračun tega delniškega indeksa niso več vključene Merkurjeve delnice. Na prostem trgu izstopa desetodstotni porast Maksime holdinga. Vsi posli so bili sklenjeni pri osmih evrih. Indeks PIX je po dveh mesecih spet nad 7.000 točkami. Dobra dva odstotka dražja sta KD ID in sklad NFD. Udarec za banke na Wall Streetu Strah, da bo kreditna kriza še dodatno načela dobičke bank in vplivala na celotno gospodarstvo, je ohromil torkovo trgovanje v ZDA. JPMorgan Chase je za štiri največje banke na Wall Streetu znižal oceno prihodka in sprožil razprodajo finančnih delnic. Podjetja, ki gradijo hiše, so prav tako utrpela velike izgube. Indeks Dow Jones 13.248 točk se je znižal za pol odstotka. Številni vlagatelji so z mislimi že pri zasedanju Feda, ki bo 11. decembra. Vsi pričakujejo, da bodo obresti nižje vsaj za četrt odstotne točke. Se Novartis zanima za Bayer? V Evropi so v torek največ izgubile delnice transportnih in turističnih podjetij. Letalski prevoznik British Airways je izgubil šest odstotkov. Spet so se cenile tudi banke, zaradi slabše bonitetne ocene zlasti Royal Bank of Scotland. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.500 točk se je znižal za 1,3 odstotka. Tudi proizvajalci telefonov so bili na udaru. Nokiine in Ericssonove delnice so padle za več kot štiri odstotke. Med redkimi zmagovalci dneva je bil Bayer, saj so se spet pojavile govorice, da se za prevzem zanima farmacevtski velikan Novartis.

Odbor za zunanjo politiko je je podprl vladno pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma o načinu rešitve vprašanja meje s Hrvaško. Radovan Žerjav bi interpeliral ministra Žbogarja. Kot je po seji povedal zunanji minister Samuel Žbogar, ima vlada sedaj vsa pooblastila, da sporazum podpiše, če bo seveda na pogajanjih s Hrvaško ostal nespremenjen. Žbogar sicer ne verjame, da bi do podpisa lahko prišlo že v petek v Bruslju na pogajanjih o meji, ki bodo potekala vzporedno z medvladno konferenco. Na tej naj bi Hrvaška v pogajanjih z EU odprla oziroma zaprla nova pogajalska poglavja. Žbogar je izrazil upanje, da bo do podpisa prišlo čim prej, hkrati pa tudi prepričanje, da veliko pogajanj s hrvaško stranjo ne bo več. Žerjav odvihral iz DZ in napovedal interpelacijo Kot je za Kanal A povedal prvak SLS Radovan Žerjav je protestno zapustil obravnavo predloga, saj se ne strinja s tem, da arbitražni sporazum Sloveniji nikjer ne zagotavlja stika z odprtim morjem. Za protestni odhod se je odločil, ker ne podpira tajnosti, v katero so zaviti pogovori o arbitražnem sporazumu ter hkratnega hvalisanja vlade o velikih dosežkih. Namerava začeti zbirati tudi podpise za interpelacijo proti ministru Žbogarju, pri čemer računa na podporo opozicije.

Veliki štajerski gradbinec CPM je na rob propada spravil tiste, ki bi radi delali in tudi delajo, a ne dobijo plačila. Samo Leopoldu Škrinjarju, ki je na robu finančnega zloma, dolguje najmanj 13.000 evrov.

Na začetku je pijačo na Šmarno goro znosil konj Cvetko Miha Ledinek je že skoraj 40 let oskrbnik gostilne na Šmarni gori, kamor, kot pravi, prihajajo obiskovalci, ki imajo nekaj več v srcu in duši, tako da v gostilni ni bilo še nobenega incidenta. Ko se je leta 1973 z ženo Joži odločil, da se bo vsa družina preselila na Šmarno goro, je bila njegova mati, doma iz Trbovelj, precej obupana in ga je svarila, naj nikar ne hodi na konec sveta. Toda pri 23 letih je pridno poprijel za delo, prenovil gostilno, pri tem ohranil pristnost domače kuhinje in pripomogel, da je Šmarna gora postala najbolj obiskana slovenska gora in trimkabinet Ljubljančanov v naravi, kot pravi sam. Pred dnevi je dobil nagrado za življenjsko delo na področju gostinstva pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, postal je tudi ime tedna na Valu 202. Z njim smo se pogovarjali na praznični četrtek, ko je bilo zaradi slabega vremena zelo malo obiskovalcev. Vreme danes ni kaj prida. Kaj na Šmarni gori počnete ob takšnih dnevih? Res je, vreme je pusto, kot da bi bil konec sveta. Nikjer ni nobenega človeka. A dela je vseeno dovolj. Nasekati je treba drva, 50 m3 jih porabimo vsako zimo. Danes dopoldne sem pripravil tudi verige za avtomobile. Kdaj je bilo največ snega, odkar ste oskrbnik? Leta 1986, meter in 10 centimetrov, pa je vseeno prišlo nekaj obiskovalcev. Je pozimi urejeno kakšno sankališče v dolino? Ne gre ravno za urejeno sankališče, ampak domačini dobro vedo, da se na severno stran - tam, kjer je vozna pot - da prisankati v dolino. Kako je bilo, ko ste pred 39 leti prišli na goro in verjetno niti telefona ni bilo? Telefon je na Šmarni gori že od leta 1951. Pripeljali so ga zaradi meteorološke postaje, ki je bila gor. Tudi elektrika je bila, preostale infrastrukture pa ne. Zdaj je Šmarna gora urejena, razen ceste. Ampak tudi takšna, kot je, nam je všeč, saj smo proti motorizirani Šmarni gori. Zaradi ljudi, ki pridejo, je lepo biti tu gostinec, saj gre za obiskovalce, ki imajo nekaj več v srcu in duši. Je bilo pred 40 leti na Šmarni gori precej manj obiskovalcev? Ja, takrat sva bila z ženo sama gor z dveletno hčerjo, leta 1977 pa se je rodila še druga, ki je zdaj že šefinja na Šmarni gori. Takrat je bilo mnogo manj ljudi in sva lahko s pomočjo sorodnikov vse postregla, potem pa se je razmahnilo in hči ima danes sedem zaposlenih. V 70. letih so ljudje hodili na celodneven izlet na Šmarno goro, danes pa je zaradi prevoznih sredstev bližje mestu in je postala trimkabinet v naravi za Ljubljano. V službi delaš do petih, hitro si s kolesom, avtom ali avtobusom pod vznožjem, skočiš pol ure gor, pol ure dol.

Rast cen, ki jih morajo britanski proizvajalci plačevati za vhodne surovine in cen, ki jih zaračunavajo za svoje izdelke, je bila marca skoraj trikrat oziroma dvakrat večja kot februarja Cene, ki jih za surovine plačujejo britanski proizvajalci, so samo v marcu poletele za 3,7 odstotka. Tempo rasti cen je bil 2,5-krat hitrejši od februarskega, ko je bil 1,4-odstoten. Analitiki, ki so pričakovali 2,1-odstotno rast cen, so udarili povsem mimo. Na letni ravni so se surovine za britanske proizvajalce podražile za 14,6 odstotka. Letna podražitev v marcu je bila za 0,3 odstotne točke manj silovita kot v februarju. Proizvajalci višjih cen niso v celoti prenesli naprej Cene, ki jih proizvajalci zaračunavajo za svoje izdelke, so marca narasle za 0,9 odstotka. Rast je bila domala dvakrat hitrejša od februarskih pol odstotka. Na letni ravni so cene, ki jih zaračunavajo proizvajalci, poskočile za 5,4 odstotka. Februarja je indeks potrošniških cen - tistih, ki jih plačujejo potrošniki, v Veliki Britaniji kazal 4,4-odstotno rast na letnem nivoju.

Majhno povpraševanje, velike zaloge nafte Članice Organizacije držav izvoznic nafte Opec so se na srečanju v Kairu dogovorile, da ne bodo spremenile količine dnevno načrpane nafte. Srečali so se zaradi nezadovoljstva nekaterih članic, predvsem Savdske Arabije in njenih zalivskih sosed, z nedoslednim spoštovanjem omejitev dobave nafte, sprejetimi v zadnjih dveh mesecih, zaradi zmanjšanega povpraševanja po črnem zlatu. Opec se bo znova sešel 17. decembra v Alžiriji, ko bo spet odločal o ukrepih za zajezitev padanja cene nafte. Zmanjšanje količine dnevno načrpane nafte za dva milijona sodčkov na dan oziroma za sedem odstotkov, o čemer so se dogovorili septembra, ni ustavilo padanja cene, ki je posledica svetovne gospodarske in finančne krize. Poleg tega se trg sooča s presežkom zalog nafte. Po besedah katarskega naftnega ministra Abdulaha al Atijaha, so zaloge v zadnjih petih letih najvišje.

Žalska policista Matej Kralj in Tomi Puckmeister sta občana s pomočjo vrvi izvlekla iz vodnjaka in mu rešila življenje. Matej Kralj in Tomi Puckmeister, policista žalske policijske postaje, sta bila v petek na sprejemu pri direktorju Policijske uprave Celje Janku Goršku pohvaljena za hrabro dejanje. Oba sta pred dnevi rešila pred smrtjo 67-letnega varovanca doma starejših občanov iz Polzele. Ta se minulo nedeljo ni vrnil s sprehoda v okolici graščine Založe, kjer je živel do prihoda v dom. Podobno lani Rešili utapljajočega. Julija lani sta prav tako žalska policista Damjan Herodež in Igor Orešnik iz reke Savinje v Grižah rešila utapljajočega se 26-letnega Gotoveljčana. Pri tem jima je pomagal občan, ki je poklical na pomoč. Brez oklevanja Zaposlene je skrbelo, zato so o tem obvestili policiste. Ti so ga tam tudi našli in ugotovili, da je padel v vodnjak, saj je izgubil ravnotežje, medtem ko je želel z vedrom iz njega zajeti vodo. "Takoj ko sem ga zagledal, sem vedel, kaj se dogaja in da časa ni veliko, saj mu je glava že omahovala v vodo. Brez oklevanja in pomišljanja sva se lotila reševanja," dogodek opisuje Tomi Puckmeister, ki ima v policiji devet let delovnih izkušenj. "Položaj je bil težak. Takoj sem poklical gasilce, reševalce, a bi bilo čakanje lahko usodno, zato sva odšla k sosedu po vrv, ki sem jo spustil v vodnjak in jo držal, medtem ko je Tomi splezal v vodnjak. S pomočjo soseda sem nato oba počasi vlekel ven," pravi Matej Kralj, ki se je v 13 letih dela na policiji v takšnem položaju znašel prvič.

Tudi na tujem v nemilosti zlasti bančne delnice Krkine delnice so padle najnižje v skoraj dveh mesecih, pri 92,05 evra pa le dočakale preobrat. Nova KBM se je pocenila že petič zapored. Teden se je na Ljubljanski borzi začel zelo negotovo, kar je tudi posledica napetih razmer na razvitih delniških trgih. S Krko so na začetku trgovali že za 2,6 odstotka pod gladino, konec trgovanja pa je bil boljši, saj so se posli sklepali pri 93,95 evra oziroma 0,6 odstotka pod petkovim tečajem. Prometa je bilo za 0,85 milijona evrov. Z 0,3 milijona evri sledi Telekom, ki se je ustavil pri 250 evrih. SBI20 četrtič zapored navzdol Precej cenejše so še delnice Nove KBM in Save. NKBM je zdaj le še dober evro nad vrednostjo, po katerih so jo številni vlagatelji kupovali v javni prodaji. Nov negativen rekord znaša 28,28 evra. S Savo so najnižje trgovali pri 405,1 evra. Podražile so se le delnice Petrola +0,14 odstotka, Luke +0,65 in Mercatorja, ki so bile vredne tudi 258 evrov, kar je 1,8 odstotka nad gladino. Slovenski borzni indeks 8.302 točki je izgubil 0,4 odstotka. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -1,40 % 93,22 EUR TELEKOM -1,64 % 250,72 EUR MERCATOR +1,79 % 257,12 EUR PETROL +0,14 % 639,04 EUR GORENJE -0,45 % 35,57 EUR LUKA +0,65 % 61,53 EUR INTEREUROPA -0,37 % 29,72 EUR Tokijske delnice izgubile več kot dva odstotka Potem ko je Dow Jones v petek zaradi največjega skoka brezposelnosti v zadnjih 22 letih in neverjetne rasti cen nafte danes ob 14. uri je bilo treba za sod ameriške surove nafte plačati okrog 137 dolarjev izgubil dobre tri odstotke, se je nov teden na tujem po pričakovanju začel negativno. Tokijski Nikkei je sestopil s petmesečnega vrha in izgubil 2,1 odstotka. Evropske borze, ki so že v petkovem popoldnevu lahko reagirale na slabe novice iz ZDA, so dan začele z okrog polodstotnim minusom. Lehmanova izguba večja od pričakovanj Nekatere banke so spet izgubile tla pod nogami. Še naprej je v nemilosti vlagateljev predvsem švicarska UBS. Po časopisni novici, da naj bi njena izguba v drugem četrtletju dosegla kar štiri milijarde frankov, so delnice padle za več kot šest odstotkov. Kot da slabih novic ne bi bilo dovolj, je ameriška investicijska banka Lehman Brothers danes sporočila zelo zaskrbljujoče rezultate. Tudi delnice letalskih prevoznikov so padle za več odstotkov.

V ZDA je leta 2009 finančno podporo za brezposelne prejemalo skoraj 2400 ljudi, ki so živeli v gospodinjstvih z letnim prihodkom več kot milijon dolarjev, in 954 tisoč takih, ki so zaslužili nad 100 tisoč dolarjev. 2362 prebivalcev ZDA, ki so leta 2009 dobivali podporo za brezposelne, živi v gospodinjstvu, katerega letni prihodek je milijon dolarjev ali celo več, razkriva analiza ameriške Kongresne raziskovalne službe CRS. Združene države se soočajo z izjemno visokim primanjkljajem ta naj bi po ocenah v pravkar končanem fiskalnem letu znašal kar 1,1 bilijona dolarjev zato iščejo načine za zajezitev porabe. Ukinitev pomoči ljudem, ki je ne potrebujejo, je eden od njih. Poročilo je prišlo v javnost, potem ko je 1,1 milijona prebivalcev že v drugi četrtini leta 2012 dokončno izčrpalo sredstva denarne podpore za brezposelne. Da milijonarjem dajemo sredstva, namenjena nezaposlenim, je tipičen primer nespametnega zapravljanja, je povedal senator Tom Coburn, republikanec iz Oklahome. Zagotavljanje podpore tistim, ki je ne potrebujejo, izpodbija program za tiste, ki jo resnično potrebujejo, za naše naslednje generacije pa pomeni nesmiseln dolg, je dodal. 2362 ljudi z milijonskim letnim prihodkom predstavlja 0,02 odstotka od 11,3 milijona vseh davčnih zavezancev, ki so, sodeč po avgustovskem poročilu, prijavili prejemanje pomoči za brezposelne. Enako je med najhujšo gospodarsko krizo po tisti leta 1929 prijavilo še dodatnih 954.000 gospodinjstev z letnimi prihodki nad 100.000 dolarjev. Ti podatki sicer vključujejo tudi denarno pomoč zakoncem ljudi z visokimi prihodki ali prejemke v času, preden je nekdo v gospodinjstvu dobil dobro plačano službo. Z odpravo pomoči ljudem, ki je niso potrebni, bi v naslednjem desetletju lahko privarčevali 20 milijonov dolarjev, še ugotavlja poročilo.

Banke in borzne hiše so se očitno odločile, da bodo svoje izgube prenesle na pleča svojih strank. Zaradi nenormalno visokih tarif jih je pod drobnogled vzel Urad za varstvo konkurence. Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP je ugotovila, da so cene borznih hiš in bank za nadomestila za vodenje trgovalnih računov in minimalnih ležarin večinoma poenotene in precej višje, kot jih zaračunava Klirinško-depotna družba. To je naznanila Uradu za varstvo konkurence, ki naj presodi, ali gre za usklajeno delovanje. Agencija je te ugotovitve uradu posredovala včeraj. Urad naj presodi, ali bi navedeno določanje nadomestil za vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev in minimalne ležarine lahko pomenilo usklajeno ravnanje borznoposredniških družb in bank, ki bi pri opravljanju investicijskih storitev in poslov lahko imelo učinek omejevanja konkurence oz. bi lahko predstavljalo drugo nepravilnost, so povedali na ATVP. Vas zanima, katere banke in borzne hiše vam računajo največ, koga visoki zneski najbolj bremenijo in kakšno kazen lahko izreče Urad za varstvo konkurence? Medtem ko vaše premoženje leži , služijo borzniki in banke.

Prebivalci skorajda vseh držav, ki so sodelovale v GfK raziskavi, najbolj zaupajo gasilcem, učiteljem in zdravnikom. Na repu lestvice so politiki, odvetniki in bančniki Gasilska služba uživa največ zaupanja med ljudmi po celem svetu, je pokazala raziskava skupine GfK. Nasprotno pa je se je zmanjšalo zaupanje v bančne uslužbence. Edina skupina, ki ji ljudje še manj zaupajo od bančnikov so direktorji velikih podjetij, oglaševalski strokovnjaki in politiki. Foto: Shutterstock V raziskavi, ki so jo danes objavili na spletnih straneh, so državljani 17 držav po celem svetu morali opredeliti stopnjo zaupanja v različne skupine in organizacije. Med februarjem in marcem je sodelovalo 17.295 prebivalcev. Najbolj zaupamo javnim uslužbencem Prebivalci skorajda vseh držav so na prvo mesto postavili gasilce (92 odstotkov vprašanih). Na drugo mesto po zaupanju so sodelujoči v raziskavi razvrstili učitelje (85 odstotkov), ki so si v primerjavi z lanskim letom pridobili nekaj zaupanja. Tretje mesto pa si delijo poštarji, zdravniki in vojaki z vsak po 81 odstotkov. V državah zahodne Evrope prebivalci bolj kot učiteljem (83 odstotkov) zaupajo zdravnikom (85 odstotkov), poštarji (82 odstotkov) pa so se na seznamu uvrstili na četrto mesto, vojaki (77 odstotkov) na peto, policisti (76 odstotkov) pa na šesto mesto. Cerkvi najbolj zaupajo Romuni, najmanj pa Grki Več kot polovica vseh vprašanih je odgovorila, da zaupajo tudi duhovščini, okoljsko ozaveščenim organizacijam, policiji, dobrodelnim organizacijam, sodnikom, javnim uslužbencem in raziskovalcem trga. Cerkev ima po anketi še posebej dober ugled v Romuniji, na Poljskem in v Nemčiji, saj je kar tri četrtine vprašanih iz teh držav odgovorilo, da je zaupanja vredna ustanova. Najmanj pa Cerkvi zaupajo Grki (26 odstotkov) in Francozi (36 odstotkov). Policistom najmanj zaupajo Rusi Zaupanje pa niha pri policiji, saj približno tri četrtine vprašanih iz zahodne Evrope zaupajo policistom, medtem, ko jim v vzhodni Evropi zaupa le polovica, v Rusiji pa samo tretjina. Zaupanje pa je podobno pri sodnikih, saj ima pozitivno mnenje o sodnikih 57 odstotkov, največ (86 odstotkov) na Poljskem, medtem ko sodnikom najmanj zaupajo Bolgari (31 odstotkov). Poljaki prav tako med vsemi najbolj zaupajo dobrodelnim organizacijam. Tem pa najmanj zaupajo v Italiji. Najmanj zaupamo politikom Več kot polovica vseh vprašanih pa je še izkazala nezaupanje do odvetnikov, sindikalistov, novinarjev, oglaševalcev, bančnih uslužbencev, direktorjev velikih podjetij in politikov. Kot v preteklih letih, so tudi letos politiki prejeli najmanjše zaupanje (18 odstotkov vprašanih), še posebej v državah zahodne Evrope. Še posebej malo v politike zaupajo Grki (šest odstotkov), Madžari (osem odstotkov), Francozi in Italijani (vsak po 10 odstotkov). V ZDA je sicer odstotek tistih, ki zaupajo politikom nekoliko višji kot v Evropi - 21 odstotkov.

Ljubljana - Slovenske banke so še zelo zadržane glede učinkov predloga dopolnitve zakona o bančništvu, ki so ga v sredo predstavili na finančnem ministrstvu. Če bo predlog sprejet, bo otežil oziroma preprečil pridobitev posojil v primerih, ko se posojilo najame za financiranje nakupa deležev ali delnic gospodarskih družb in se obenem za zavarovanje posojila zastavijo delnice, ki so predmet prevzema. "Prezgodaj je, da bi lahko natančno ocenili, kakšne bodo posledice dopolnitev," je povedala Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke. V vseh bankah kot glavni razlog, zakaj ne bodo komentirali zakona, navajajo, da gre trenutno šele za predlog, zato ne bodo ocenjevali učinkov sprememb, dokler ne bo dopolnitev zakona potrjena v parlamentu. V bankah nam niso izdali, kolikšen delež so sestavljala takšna posojila v celotnem obsegu izdanih posojil v zadnjih letih. "Ta posojila pomenijo zanemarljivo majhen delež v skupnem obsegu rasti posojil pravnim osebam," so sporočili iz Abanke. Podobne odgovore smo dobili skoraj iz vseh večjih slovenskih bank, čeprav je Banka Slovenije včeraj objavila poročilo o poslovanju bank in gibanju na kapitalskem trgu, iz katerega je razvidno, da je odstotek posojil, zavarovanih z vrednostnimi papirji, v Sloveniji 14-odstoten. Tudi glede učinkov dopolnitve zakona na poslovanje banke so slovenske banke večinoma enotne v tem, da ne bo imel večjih posledic na njihovo poslovanje in donosnost. "Predlagane spremembe ne bodo imele praktično nobenega vpliva na bilanco Unicredit Bank. Prav tako ne bo nobenega pomembnejšega vpliva na poslovanje banke," menijo v Unicreditu. Neuradno pa po kuloarjih že krožijo govorice o različnih možnostih, kako zakon izigrati, zato se postavlja vprašanje, ali bo dosegel namen in ali ne bo omogočal le še manj preglednih prevzemov. Večina strokovnjakov se strinja, da bi za omejitev takšnih poslov moral poskrbeti nadzorni organ, ki je v Sloveniji Banka Slovenije, saj ima tudi najprimernejše instrumente za to. srecko.zimic@dnevnik.si

Ljubljana - Delničarji Abanke Vipa bodo na današnji skupščini odločali o 50-milijonski dokapitalizaciji, na dnevnem redu pa je tudi imenovanje treh nadzornikov in seznanitev s poslovanjem banke, ki je lansko leto zaključila z izgubo v višini 119 milijonov evrov. Uprava banke predlaga, da se dokapitalizacija izvede z izdajo največ 7.142.858 delnic po prodajni ceni sedem evrov. Celoten emisijski znesek delnic bo znašal največ 50 milijonov evrov, osnovni kapital Abanke Vipe, ki na dan sprejema sklepa znaša 30,05 milijona evrov, pa se lahko po predlogu poveča za največ 29,81 milijona evrov. Po povečanju bo znašal največ 59,85 milijona evrov. Delničarji Abanke Vipa - društvo MDS, Miroslav Kert in Boris Šešek - so vodstvo banke sicer pozvali, naj z dnevnega reda skupščine umakne točko, ki govori o povečanju osnovnega kapitala. Menijo, da bi v primeru uresničitve predloga prišlo do velikega razvrednotenja premoženja dosedanjih delničarjev kljub odprti prednostni pravici vplačila delnic obstoječim delničarjem. Uprava tretje največje banke v Sloveniji skupščini predlaga še, da za člane nadzornega sveta za štiriletno mandatno obdobje z začetkom mandata 30. maja imenuje Andreja Andoljška, Andreja Slaparja ter Kristino Ano Dolenc. Delničarji se bodo seznanili tudi s poslovanjem banke, ki je lansko leto zaključila z izgubo v višini 119 milijonov evrov. Delničarji bodo odločali tudi o razrešnici upravi in nadzornemu svetu za preteklo poslovno leto, na dnevnem redu pa imajo tudi določitev sejnin in povračila stroškov članom stalnih komisij nadzornega sveta. Za revizorja za leto 2012 uprava predlaga revizorsko hišo KPMG Slovenija. V povezavi z Abanko Vipa se sicer omenja možnost, da bi to banko združili z Gorenjsko banko, kar podpira tudi Kranjska Sava, ki ima lastniški delež tako v Abanki Vipa kot tudi v Gorenjski banki, a zaenkrat o tem ni znanega še nič. Vrhovno sodišče zavrnilo tožbo državnih lastnikov Abanke Vrhovno sodišče je zavrnilo tožbo državnih lastnikov Abanke Vipa na odločbo ATVP, s katero jim je ta odvzela glasovalne pravice v banki. Štirje lastniki z nekaj več kot tretjinskim deležem tako danes ne bodo mogli sodelovati na skupščini Abanke, na kateri med drugim odločajo o dokapitalizaciji. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je odločbo o odvzemu glasovalnih pravic državnim lastnikom Abanke - Mobitelu, Hitu, Slovenski odškodninski družbi (Sod) in Zavarovalnici Triglav - izdala sredi lanskega januarja. S tem jim je onemogočila razpolaganje z delnicami v banki, dokler skupaj z Luko Koper ne objavijo prevzemne ponudbe oz. ne odtujijo delnic Abanke. Zoper navedeno odločbo ATVP so omenjene družbe vložile tožbo, Zavarovalnica Triglav pa tudi zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe oz. na izdajo začasne odredbe. Vrhovno sodišče je tožbo omenjenih družb zavrnilo, zahtevo Zavarovalnice Triglav pa zavrglo, je Zavarovalnica Triglav, s 25,61 odstotka največja lastnica Abanke, danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Delničarji Abanke Vipa bodo na današnji skupščini odločali o 50-milijonski dokapitalizaciji, na dnevnem redu pa je tudi imenovanje treh nadzornikov in seznanitev s poslovanjem banke, ki je lansko leto zaključila z izgubo v višini 119 milijonov evrov. Delničarji se bodo seznanili tudi s poslovanjem banke, ki je lansko leto zaključila z izgubo v višini 119 milijonov evrov, ter odločali o razrešnici upravi in nadzornemu svetu za preteklo poslovno leto. Pred skupščino so se sicer pojavile govorice, da naj bi celotna uprava z Jožetom Leničem na čelu odstopila, a jih v banki ne komentirajo.

Vlagatelji se kljub pozivom politike niso mogli izviti iz spirale pesimizma Stanje ob zaključku Vlagatelji so pesi8mistični zaradi razmer v Grčiji. Evropski indeksi so ob koncu dneva pristali najnižje v zadnjih treh mesecih. FTSE - 0,76% CAC - 0,38% DAX - 0,07% Stanje ob 15:00 Medtem ko se politični vrh evro območja z evropskim komisarjem Ollijem Rehnom na čelu trudi rešiti grški dolžniški problem, pa kapitalski trgi padajo vse nižje. Vlagatelji očitno ne verjamejo,da bo reševanje Grčije uspešno, posledično so še vedno najbolj na udaru banke, ki so v Grčiji tudi najbolj izpostavljene izmed vseh gospodarskih sektorjev. Vendar se danes veselijo res le redki vlagatelji, večina podjetij je namreč v rdečih številkah. V Londonu so med 'srečneže' uvrščajo vlagatelji v Capita Group in WWP, pa še zadnji beležita minimalno rast. Podobna slika je še vedno tudi v Frankfurtu, kjer sedaj le še MAN beleži, zelo skromno, 0,1-odstotno rast. Parižane razveseljujeta le Vivendi in GDF Suez, medtem ko lastniki francoskih trgovcev in bank čakajo na boljše dni. FTSE 100 - 1,50 odstotka DAX - 0,97 odstotka CAC - 1,18 odstotka FTSE MIB - 0,92 odstotka RTS - 2,07 odstotka Stanje ob 12:00 Nadaljnja ura trgovanja, nadaljnji zdrs vseh evropskih borz, ki sedaj beležijo že vsaj enoodstotni zdrs. Pozitivnih novic iz trgov kapitala je le malo, redkokatero podjetje je danes uspelo prepričati vlagatelje, da so njihove delnice podcenjene. V londonskem indeksu FTSE le tri podjetja od 102 beležijo rast tečajev, podobna slika je tudi v Frankfurtu, kjer se med »zelene« uvrščajo le Deutsche Telekom, Lufthansa in BMW. V Parizu je iskanje rasti podobno iskanju igle v konici sena, izgubarje v rdečo prihodnost še vedno vodijo banke, ki so se jim pridružili tudi trgovci. Italijanski bančni velikani blodijo okoli triodstotnega zdrsa, rekorder je Ubi Banca, ki je izgubila 7,5 odstotka.

Madrid - Španska banka Catalunya Caixa, ki ji je območje evra lani dodelilo 10 milijard evrov finančne pomoči, namerava odpustiti med 2400 in 4800 zaposlenih. Ukrep je del zahtev glede prestrukturiranja poslovanja, ki ga je banka sprejela z EU v zameno za finančno pomoč. Dogovor določa tudi znižanje plač preostalim zaposlenim. Catalunya Caixa je prejela okoli 10 milijard evrov od skupaj 41 milijard evrov finančne pomoči, ki jih je območje evra lani dodelilo za dokapitalizacijo najšibkejših španskih bank, poročajo tuje tiskovne agencije. Finančnemu kolapsu druge največje španske banke je leta 2011 sledila nacionalizacija. Catalunya Caixa je zdaj pod nadzorom t.i. slabe banke, ki namerava banko prodati do konca letošnjega leta, če bo to mogoče. Kot pravijo pri Catalunya Caixa, bo banka z nižjim številom zaposlenih "bolj atraktivna" za potencialne kupce. Med zainteresiranimi kupci naj bi bili španski bančni giganti Santander, BBVA in Caixa Bank.

Ljubljana - Stopnja anketne brezposelnosti v območju evra se je julija povzpela na najvišjo raven v zadnjih 10 letih. Znašala je 9,5 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke več kot junija in dve odstotni točki več kot julija lani. V celotni Evropski uniji se je medtem povzpela na devet odstotkov, kar je največ od maja 2005. V EU je bilo tako po ocenah evropskega statističnega urada Eurostat julija več kot 21 milijonov brezposelnih, od tega samo v državah območja evra nekaj več kot 15 milijonov. Od lanskega julija se je število brezposelnih oseb v celotni EU povečalo za dobrih pet milijonov, v območju evra pa za več kot tri milijone. "Kljub relativno dobrim makroekonomskim kazalnikom v zadnjem tednu nam naraščajoča brezposelnost kaže, da krize še zdaleč ni konec," je omenjene podatke komentiral profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti Rasto Ovin. Po njegovih ocenah se bo takšno gibanje nadaljevalo še nekaj časa, prav verjetna se mu zdi tudi napoved, da bo brezposelnost v območju evra presegla 11,5-odstotno stopnjo. Pregled po državah članicah nam kaže, da imajo najvišjo brezposelnost še vedno v Španiji, in sicer kar 18,5 odstotka, sledijo vse tri baltske države. Po drugi strani imajo najnižjo brezposelnost na Nizozemskem (3,4 odstotka), v Avstriji (4,4 odstotka) in na Cipru (5,5 odstotka). Medtem se je po podatkih Eutostata stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji od junija do julija znižala, in sicer za 0,1 odstotne točke na šest odstotkov. S tem se ne strinjajo v našem državnem statističnem uradu (SURS). Svetovalka na oddelku za statistiko dela Irena Svetlin nam je pojasnila, da se po njihovih podatkih povečujeta tako registrirana kot anketna brezposelnost. Povedala nam je, da Eurostat podatke za posamezne države izračunava na podlagi modelov, ki vključujejo rezultate ankete o delovni sili in podatke o registrirani brezposelnosti. "Treba je upoštevati, da so bili ti modeli narejeni v obdobju rasti, v obdobju recesije se podrejo," je dodala. Podatke za julij SURS za zdaj nima, so pa v ponedeljek objavili, da se je stopnja anketne brezposelnosti v drugem četrtletju zvišala za 0,2 odstotne točke in je znašala 5,6 odstotka. "V primerjavi s preostalimi državami so podatki pri nas veliko boljši kot drugod. To kaže na to, da podjetja kljub pritiskom krize niso množično odpuščala," pojasnjuje Ovin. Omenimo tudi, da se je stopnja brezposelnih v ZDA, kjer so imeli v preteklosti precej nižjo brezposelnost kot v Evropi, julija povzpela na 9,4 odstotka. "Pri njih je trg dela veliko bolj fleksibilen kot v Evropi, zaradi česar so lahko podjetja veliko hitreje in bolj množično odpuščala," dodaja Ovin. luki.nuredini@dnevnik.si

Atene - Več tisoč grških voznikov cistern, ki nasprotujejo vladnim načrtom za liberalizacijo prevozniškega sektorja, je danes znova začelo stavkati. Na bencinskih postajah v Atenah so oblikovali dolge vrste in tako obudili spomin na teden dni trajajoči protest, ki je julija sredi turistične sezone močno prizadel državo. Vozniki cistern nasprotujejo načrtom vlade, ki želi v obdobju treh let liberalizirati prevozniški sektor. S tem naj bi zmanjšali prevozniške stroške, ki po besedah trgovcev zvišujejo cene številnih proizvodov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Grški prevozniški sektor je eden najbolj zaprtih v Grčiji, saj že več let niso izdali novih licenc. Vozniki svoje licence zato pogosto prodajajo zasebno, zanje pa včasih zahtevajo tudi več kot 300.000 evrov. Grška vlada naj bi prevozniški sektor liberalizirala v okviru reform, ki jih mora sprejeti v zameno za posojilo držav v območju evra in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Grčija se je zaradi hude dolžniške in javnofinančne krize v minulih mesecih namreč znašla pred bankrotom, zato se je morala po pomoč obrniti na EU in IMF. Grška javnost varčevalnim ukrepom močno nasprotuje, zato so to južnoevropsko državo letos že večkrat ohromile stavke in protesti. Grčija sicer ravno danes pričakuje delegacijo Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF, ki bo preučila napredek vlade pri izvajanju reform. Grčija naj bi namreč v torek prejela drugi del posojila v višini devetih milijard evrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Delavke in delavci Elana bodo jutri s strahom čakali prihod poštarja. Iz družbe so namreč na 67 naslovov že poslali priporočeno pošto s sporočilom, da nimajo več dela. Delavke in delavci Elana bodo jutri s strahom čakali prihod poštarja. Iz družbe so namreč na 67 naslovov že poslali priporočeno pošto s sporočilom, da nimajo več dela.

Vlada je za projekt proizvodnje novega twinga in štirisedežnega smarta Revozu na današnji dopisni seji odobrila 22,5 milijona evrov državne pomoči. Sprva je bilo govora o 45 milijonih, a se je znesek po preiskavi Evropske komisije zmanjšal. Vlada je za projekt proizvodnje novega twinga in štirisedežnega smarta Revozu na današnji dopisni seji odobrila 22,5 milijona evrov državne pomoči. Vlada je novembra 2011 sprejela sklep o dodelitvi pomoči za omenjeni projekt Edison, in sicer v višini 45,5 milijona evrov, zdaj pa je v luči preiskave s strani Evropske komisije pomoč zmanjšala. Višina investicije v projekt znaša 450 milijonov evrov, od tega naj bi šlo omenjenih 22,5 milijona evrov iz proračunskih sredstev, drugo pa iz lastniškega kapitala projektnega podjetja. Za leto 2013 je predvidena finančna spodbuda v višini treh milijonov evrov, 4,9 milijona evrov v letu 2014, 7,7 milijona evrov v letu 2015, v letu 2016 pa še preostanek v višini 6,9 milijona evrov, so pojasnili na vladnem uradu za komuniciranje. Julija je Evropska komisija sprejela odločitev o odprtju preiskave predvidene finančne spodbude projektu Edison. Ker bi postopek formalne preiskave lahko trajal še nadaljnjih 18 mesecev in ker je Revoz v omenjeni projekt že doslej investiral več kot 150 milijonov evrov, sta Renault in Revoz konec julija sprejeta odločitev o umiku priglasitve pomoči pri Evropski komisiji. Novomeško podjetje pa lahko kljub umiku priglasitve izkoristi možnost dodelitve državne pomoči do stopnje, ki ustreza najvišjemu dovoljenemu znesku v skladu z uredbo o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije, to je 22,5 milijona evrov Toliko lahko v skladu z veljavnimi pravili na podlagi pri Evropski komisiji priglašene sheme prejme naložba z upravičenimi stroški v višini 100 milijonov evrov. Revoz je tako 20. avgusta in 25. septembra gospodarskemu ministrstvu predložil spremembo vloge za pomoč. Vrednost projekta ostaja 450 milijonov evrov, upravičeni stroški pa so se znižali s 326 milijonov evrov na 99,9 milijona. Zaradi nižjih upravičenih stroškov je predvidena intenzivnost državnega sofinanciranja 22,51 odstotka vrednosti upravičenih stroškov. Nova višina spodbude Revozu bo tako znašala omenjenih 22,5 milijona evrov. Glede na trenutne gospodarske in finančne razmere na trgu ter glede na več kot polovično zmanjšanje finančne spodbude podjetju od prvotno predvidene je spremenjeno tudi število novih delovnih mest, za katero se bo podjetje v pogodbi o sofinanciranju zavezalo, da jih bo ustvarilo v dveletnem obdobju od datuma zaključka projekta, to je do 30. septembra 2016. Namesto prvotno predvidenih 162 novih delovnih mest naj bi tako v Revozu odprli 51 novih delovnih mest. To pomeni najmanj 51 novih zaposlenih, če bo tovarna obratovala v eni izmeni oziroma 102 nova zaposlena v primeru obratovanja v dveh izmenah. Zaključek investicijskega projekta je predviden septembra 2014, serijska proizvodnja pa v drugem polletju 2014. Spodbuda Revozu se bo po navedbah vladnega urada za komuniciranje z vidika države večkratno povrnila, saj bo v naslednjih petih letih podjetje z naslova prispevkov in dohodnine zaposlenih prispevalo več kot 80,6 milijona evrov.

Ljubljanska borza že peti dan zaporedoma v rdečih številkah Telekomove delnice so se po objavi poslovnih rezultatov pocenile za 1,34 odstotka, njihov enotni tečaj pa je prvič po osmih mesecih padel pod 140 evrov. Najnižji posli so se sklepali pri 137,7 evra, prometa pa je bilo le za 22 tisoč evrov. Telekom je imel v prvih devetih letošnjih mesecih 55 odstotkov nižji dobiček kot v istem lanskem obdobju. Tudi preostale delnice so ob zelo nizkem prometu v petek izgubljale, v prvi kotaciji je bilo izjema le Gorenje, ki je dražje za pol odstotka. Tečaj Krkinih delnic je ob 370 tisoč evrih prometa zdrsnil na 70,10 evra. Pri meji 70 je bila stran povpraševanja tokrat še dovolj močna. Slovenski borzni indeks 4.255 točk je ves teden drsel in skupno izgubil 2,6 odstotka, od tega 0,7 odstotka danes. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,57 % 70,10 EUR GORENJE 0,52 % 13,49 PETROL -0,29 % 326,57 TELEKOM -1,34 % 138,69 INTEREUROPA -2,18 % 6,29 MERCATOR -0,32 % 170,74 NOVA KBM -0,61 % 12,93 LUKA KOPER -0,08 % 26,49 Slabe napovedi za industrijo polprevodnikov Na Wall Streetu se je razpoloženje v zadnjih dneh ohladilo, vlagatelje pa je zaskrbelo kar nekaj slabih makroekonomskih novic. Nepremičninski trg je še naprej v težavah, število tistih, ki ne morejo odplačevati hipotekarnih kreditov, narašča. Tehnološki sektor je prizadelo mnenje analitikov pri Merrill Lynch in Bank of America, ki so za leto 2010 sektorju polprevodnikov znižali oceno rasti, lastniki finančnih delnic pa niso prav nič veseli črnogledih napovedi agencije Moodys. Ob tem so začeli nekateri hedge skladi že zapirati svoje pozicije in se pred novim letom pripravljati na zahtevke po izplačilih. Popravek na Wall Streetu Kakorkoli, Dow Jones 10.332 točk je padel za 1,90 odstotka, Nasdaq 2.156 za 1,66 odstotka. Tudi evropski indeksi so bili obrnjeni navzdol, že tretji dan zaporedoma. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.011 točk se je znižal za 1,6 odstotka, v rdečih številkah pa je bil zlasti zaradi padca bančnih delnic tudi sredi petkovega trgovanja. V ZDA pričakujejo še en negativen dan, potem ko je proizvajalec osebnih računalnikov Dell sporočil slabe poslovne rezultate 3. četrtletja. Številni analitiki sicer že vse od poletja pričakujejo večji popravek navzdol, vendar so to zaradi dobrih poslovnih rezultatov največjih družb in rekordno nizkih obrestnih mer še ni zgodilo. Se rast zlata šele začenja? Vrednost evra se je znižala na 1,48 dolarja. Posledično je lahka nafta padla na dobrih 76 dolarjev, zlato pa ne more več dosegati svežih rekordov. Njegova cena se je znižala pod 1.140 dolarjev. Največji optimisti, ki verjamejo v nadaljnjo strmo rast zlata, ponujajo za primer konec 70. let, ko se je v samo letu in pol cena zlata od julija 1978 povzpela s 185 na 850 dolarjev, kar upoštevajoč inflacijo danes ustreza 2.400 dolarjem, pri čemer so bile obrestne mere takrat mnogo višje kot danes. Če bi zlatu tudi tokrat uspela podobna odstotkovna rast, bi to pomenilo ceno nad 5.000 dolarji, kar pa je malo verjeten scenarij.

V Evropi se je januarja število novoregistriranih avtomobilov v primerjavi z lanskim januarjem znižalo za 27 odstotkov. ACEA v poročilu še ugotavlja, da se je število novih registracij zniževalo devet mesecev zapored. Kot je v Bruslju sporočila Zveza evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA, je bilo na novo registriranih v tem obdobju 958.517 avtomobilov, kar je najmanj v zadnjih dveh desetletjih. K znižanju pa so prispevali kar vsi trgi. Najhujši padec so zabeležili na Islandiji 88,1 odstotka in Irskem 66,5 odstotka. Z izjemo Francije 7,9 odstotka so januarja dvoštevilčna znižanja zabeležili vsi trgi. Pregled najpomembnejših avtomobilskih trgov, ki ga je pripravila ACEA, kaže, da sta se Francija in Nemčija 14,2 odstotka odrezali bistveno bolje kot Velika Britanija 30,9 odstotka, Italija 32,6 odstotka in Španija 41,6 odstotka. V novih članicah EU se je povpraševanje po novih avtomobilih zmanjšalo za 34 odstotkov. Poljski trg se je obnesel najbolje 5,3 odstotka. Prodaja na ostalih trgih se je zmanjšala bistveno bolj v Romuniji za 53,2 odstotka, na Madžarskem za 52,3 odstotka, na Češkem za 12,3 odstotka. V Sloveniji se je januarsko število novih registracij po podatkih ACEA v medletni primerjavi znižalo za 25,4 odstotka.

Predsednik uprave General Motors Rick Wagoner je moral zaradi slabega programa reorganizacije zapustiti direktorski stolček. Rick Wagoner je odstopil s položaja predsednika uprave največjega ameriškega proizvajalca avtomobilov General Motors. Wagoner je v odhod privolil potem, ko ga je v to prisilila delovna skupina določena od ameriškega predsednika Baracka Obame, poroča Bloomberg. Wagoner namreč ni predstavil kakovostnega programa reorganizacije podjetja in povrnitve le tega na pot dobičkonosnosti. Po osmih letih za krmilom GM tako Wagoner odhaja. Dosedanji glavni izvršni direktor Fritz Henderson bo postal novi direktor GM, Kent Kresa pa bo postal predsednik uprave. Wagoner odhaja po petih mesecih agonije Wagonerjev odhod je konec njegovih petmesečnih prizadevanj za pridobitev dodatnih pomoči za GM in ob tem obdržanje svoje službe. Wagoner je bil prisiljen delati za en dolar letno in se odpovedati mnogim privilegijem. Izjavil je tudi, da odstopil ne bo, razen če bo v to prisiljen. Simbol propada ameriške avtomobilske industrije Rick Wagoner je v preteklih nekaj mesecih postal simbol propada ameriškega nacionalnega ponosa - avtomobilske industrije. Leta je 2000 zasedel mesto predsednika uprave in v zadnjih štirih letih njegovega predsedovanja je GM pridelal 82 milijard dolarjev (1,5 slovenskega BDP) izgube. Kar je še huje, lansko leto mu je Toyota prevzela titulo največjega proizvajalca avtomobilov na svetu. Vlada bo po Wagonerju od ostalih lažje zahtevala žrtvovanje v korist GM »Wagonerjev odhod bo dal vladi moralno avtoriteto, da pritisne na ostale deležnike v General Motorsu, da žrtvujejo nekaj in podjetju pomagajo na noge,« je dejal John Casesa, direktor svetovalne firme iz New Yorka.

Finančni minister Čufer je 27. maja iz Teša prejel pismo, da je ta nezmožen izpolnjevati zaveze, dane v zameno za državno poroštvo. Končna vrednost investicije bo višja od 1,3 milijarde evrov, to dejstvo naj bi bilo znano že na dan podpisa pogodbe. Prvi mož HSE Blaž Košorok je v pismu ministru sporočil, da je bilo to, da bo projekt dražji od 1,3 milijarde evrov, znano že ob podpisu poroštvene pogodbe. Poslanci, ki so danes o zadevi govorili na seji odborov za finance in za infrastrukturo, so zgroženi. Nekdo bo odgovarjal, pravijo. Potem ko je državni zbor decembra lani potrdil zakon o poroštvu za projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, v skladu s katerim država jamči za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki pod pogojem, da je 1,3 milijarde evrov končna številka investicije v Teš 6, je prvi mož HSE Blaž Košorok ministru sporočil, da zavez ne bo mogoče izpolniti. Projekt bo dražji, kar naj bi bilo po njegovih besedah znano že ob podpisu poroštvene pogodbe. Košorok je danes na seji odborov za finance in za infrastrukturo spomnil, da so bile v poroštveni pogodbi podane štiri zahteve, med drugim se nanašajo na vrednost da se investicija ne sme dražiti in časovnico projekta. Danes lahko ugotovimo, da sta časovnica in vrednost projekta kršeni, je poudaril in dodal, da sta ti dve komponenti neločljivo povezani. Dejstva, ki so na mizi, so skrb vzbujajoča, je poudaril. Ob tem je pojasnil, da če govorimo o podražitvi Teša 6 za 140 milijonov evrov, je treba vedeti, da je bila večina, dve tretjini, te vsote že znane pred podpisom pogodbe z ministrstvoma za finance in infrastrukturo ter preden je DZ sprejel poroštveni zakon. Obseg same naložbe po Košorokovih besedah ne narašča, dejstvo pa je, da je bilo od leta 2008 podpisanih osem aneksov in na podlagi teh aneksov vrsta variacij. Finančni minister Uroš Čufer Foto Damjan Žibert Minister Čufer Projekt ne bo končan pravočasno, potrebni pa bodo še dodatni viri Kot je pojasnil finančni minister Uroš Čufer, je 27. maja iz Teša prejel pismo, v katerem ta med drugim opozarja, da je nezmožen izpolnjevati zaveze, dane v zameno za državno poroštvo, in da bo končna vrednost investicije višja od 1,3 milijarde evrov. Hkrati Teš v tem pismu navaja, da je bilo to dejstvo znano na dan podpisa pogodbe Teš z ministrstvoma za finance in za infrastrukturo, je navedel. To po ministrovih pojasnilih pomeni, da projekt ne bo končan niti v skladu s terminskim načrtom niti v skladu s finančnim načrtom, pa tudi to, da so potrebni še dodatni viri za končanje projekta. Minister vidi tri mogoče rešitve Minister vidi tri stvari, o katerih bi bilo treba razmisliti o tem, ali je to pismo dejstvo ali najava in ali prinaša pravne posledice, o odgovornosti in o vprašanju, kako ravnati naprej. Zame je najpomembnejše vprašanje kako naprej, je poudaril. Čufer tu vidi tri možnosti ali stisnemo zobe in nadaljujemo projekt ali ustavimo projekt in imamo napol ruševino ali pa poiščemo nekoga, ki bo dokončal projekt, če ga sami nismo sposobni. Omerzel meni, da bi morali podražitev raziskati Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je spomnil, da je bilo ob podpisu poroštvene pogodbe jasno in glasno povedano, da je investicija ocenjena na 1,3 milijarde evrov in da se obseg ne sme povečati. Zanj je nedopustno, da se je projekt podražil, to pa da je treba raziskati. Za Omerzela je pomembno tudi, da dobi jasne podatke od HSE in Teša, v katerem obdobju je prihajalo do dogodkov za povečanje investicije, ter da se sprejmejo primerni ukrepi. Podobnega mnenja so tudi poslanci v obeh odborih, ki so v razpravi terjali odgovore, kdaj in zakaj je do podražitve prišlo, pa tudi to, kdo je odgovoren za to. Zvonko Černač iz vrst SDS je opozoril, da gre pri podražitvi projekta za kršitev zakona in verjetno tudi za ničnost pogodbe. Izrazil je upanje, da so bili podatki, ki so bili takrat na mizi, predvsem glede cene, verodostojni. Če bo prišlo do ugotovitve, ki bodo potrjevale Košorokove besede, da se je ta cena vedela že ob podpisu pogodbe z ministrstvoma, potem je tu po Černačevi oceni zelo velik problem in zelo velika odgovornost na tistih, ki so to naložbo vodili, predvsem na vodstvih HSE in Teša ter nadzornikih. Če se je vlado zavajalo z neresničnimi podatki, je to kriminalno dejanje! Če se je vlado zavajalo z neresničnimi podatki, je to kriminalno dejanje, je poudaril Franc Bogovič, poslanec SLS. Po njegovem mnenju je treba določiti pogoje za dokončanje projekta, ker druge možnosti očitno ni, da bo škoda čim manjša. Srečko Meh iz vrst SD je poudaril, da je treba narediti pošteno in dobro analizo, zakaj je do tega prišlo, poiskati pa da je treba tudi krivce. In na teh osnovah sprejeti odločitve za nadaljevanje projekta. Foto J.B. Velik nasprotnik projekta, poslanec SD Matevž Frangež, je predlagal, da se umirijo strasti in izberejo racionalne poti. Nujno je, da DZ terja od vlade in vseh odgovornih, da izvršijo popoln nadzor nad tem projektom, je poudaril. Nujno se mu zdi, da do unovčitve državnega poroštva ne pride, preprečiti pa je treba tudi insolventonost investitorja. Ta projekt je simbol korupcije, je dejal njegov strankarski kolega Matjaž Han, ki mu je žal in nerodno , da je rekel kakršno koli dobro besedo za ta projekt. Han upa, da bodo pristojne institucije tu naredile red in da bodo ljudi, ki so projekt zapeljali v takšno fazo, malo povprašali po zdravju . Poslanec PS Jože Velikonja je opozoril, da je treba danes upoštevati realnost in izbrati najboljšo rešitev med najslabšimi. Na vrsti so odgovorni pri projektu, je dodal. Andrej Vizjak iz SDS je Teš 6 označil kot tipičen projekt, kjer se je nenehno in agresivno vpletala politika, še najbolj lokalna SD iz Šaleške doline . Ta projekt pa da je potekal po načelu, ki je znan za Šaleško dolino, torej po načelu izvršenih dejstev. Meh je te očitke zavrnil in dejal, da lokalna politika ne vodi investicije. Manevrskega prostora za znižanje cene naložbe je izredno malo Po pojasnilih direktorja Teša Petra Dermola je večina pogodb že podpisanih, manevrskega prostora za znižanje cene naložbe pa je tu izredno malo. Ostajajo jim pogajanja za skrajšanje časovnice projekta, ki se bodo v kratkem času začela. Dermol težko predvidi, koliko časa bodo trajala, obeta pa si, da bodo z Alstomom v enem mesecu našli skupno točko. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je pozdravil ponovna pogajanja z Alstomom. Kot je poudaril, se mora tudi Alstom zavedati, da je 1,3 milijarde evrov, kot je dana zaveza za višino naložbe, resna številka in da ne sme biti presežena. Minister Omerzel je poslancem zagotovil, da bodo na osnovnih uradnih poročil, če bodo pokazala nepravilnosti, odgovornost tudi terjali.

Tuji skladi, ki jim je država zaupala deleže v Novi kreditni banki Maribor, so prodali že tretjino svojih delnic.

Britansko svetovalno podjetje za vizualne komunikacijske rešitve, integrirane tridimenzionalne vsebine ter programsko in strojno o... Britansko svetovalno podjetje za vizualne komunikacijske rešitve, integrirane tridimenzionalne vsebine ter programsko in strojno opremo Stereografix je razvilo domnevno prvo 3D-spletno stran na svetu. Za ogled strani ( www.stereoscopic-3d.co.uk/ ) so potrebna aktivna 3D-očala, 3D-ready televizor in spletni brskalnik. Na voljo sta dve različici, optimizirani za aktivne (LCD Shuttering) in pasivne (Polarised) zaslone. Ustanovitelj podjetja Saif Chaudhry je povedal, da imajo prototip že pripravljen, vendar pričakuje, da se bo morala 3D-tehnologija najprej bolj razširiti med ljudmi, preden bodo stran lahko predstavili širši javnosti. "S stališča oglaševanja ni boljše poti za prenos sporočila morebitnim uporabnikom," je povedal Chaudhry.

Negotova gospodarska situacija postavlja poslovneže pred marsikatero težko odločitev, porajajo se mnogi izzivi, ki se jih je treba lotiti pogumno in jih reševati vztrajno. Bolj kot kdajkoli prej, je pomembno, da se poslovneži zares osredotočijo na svoj posel ter se mu predajo z vso vnemo in strastjo. Zato je Si.mobil zanje oblikoval celovito poslovno ponudbo, imenovano Popolna pisarna, ki ponuja vse, kar poslovneži potrebujejo za nemoteno komuniciranje in poslovanje, možno pa jo je tudi prilagoditi potrebam posameznega podjetja. Si.mobil razume poslovni svet, zato je razširil svoje poslovanje in oblikoval celovito poslovno ponudbo, ki vključuje telefonijo, internet, poslovne rešitve, ki temeljijo na računalništvu v oblaku, in naprave, kot so mobilni telefoni, računalniška oprema, tablični računalniki idr. Ponudba poslovne mobilne telefonije zajema pakete PODJETNI s širokim spektrom opcij, ki omogočajo nabor storitev po meri. Podjetniki se lahko odločijo tudi za katerega izmed paketov mobilni internet, s katerim bodo lahko opravljali svoj posel nemoteno kjerkoli in kadarkoli. Poslovne aplikacije lahko uporabljajo na katerikoli pametni mobilni napravi in uživajo v visokih hitrostih prenosa podatkov v največjem 3G omrežju v Sloveniji. K uspešnemu poslovanju vsekakor pripomore tudi ustrezna naprava, ki pa jih v Si.mobilovi ponudbi ne manjka - na voljo so atraktivni in najsodobnejši mobilni telefoni ter ostale naprave (tablični, prenosni, namizni računalniki). S poslovnimi rešitvami pa lahko podjetja zaženejo svojo posel takoj in s tem poskrbijo za najsodobnejšo informacijsko tehnologijo brez visokih začetnih stroškov - preprosto najamejo programsko opremo, ter s tem prihranijo čas in denar, Si.mobil pa bo kasneje poskrbel tudi za vzdrževanje, licenciranje in nadgrajevanje. Na ta način imajo tudi manjša in srednje velika podjetja dostop do naprednih informacijskih storitev, ki so bile doslej dostopne samo velikim podjetjem. V prihajajočih mesecih bodo ponudbo še izpopolnili in ji dodali storitve fiksne telefonije in fiksnega dostopa do interneta. Popolne pisarne pa ne odlikuje le široka ponudba, ampak tudi prilagodljivost posameznemu podjetju. Sama ali s pomočjo svojega osebnega Si.mobilovega svetovalca lahko namreč podjetja kreirajo poslovno rešitev po meri. Za poslovne uporabnike je bistveno, da dobijo vse, kar potrebujejo na enem mestu pri enem ponudniku in Si.mobil s ponudbo Popolne pisarne vsekakor presega področje mobilnih storitev in postaja celosten ponudnik informacijskih, komunikacijskih in poslovnih rešitev. Z njimi poslovni uporabniki poslujejo enostavneje, učinkoviteje in ceneje.

Je bil predsednik sindikata SIPS Predrag Topić odpuščen iz krivdnih razlogov ali sindikalnega delovanja? Predsedniku SIPS Predragu Topiću so danes vročili izredno odpoved delovnega razmerja s strani družbe Nedjo, je potrdil odvetnik družbe Igor Cek. Pri tem delodajalec ni upošteval zahteve po zadržanju izvršitve, tako da bo Topić od četrtka na cesti. Glede morebitne tožbe zaradi odpovedi je Cek dejal, da bodo zadevo pač razčistili na sodišču. Cek, ki tožbo sicer ocenjuje kot legitimno, je med drugim potrdil, da Topiću delodajalec očita kršitve, ki so jih navedli že mediji. Je bila odpoved krivdna ali za njo stoji član uprave Luke? Kot je predsednik Sindikata izvajalcev pristaniških storitev (SIPS) Topić pred dnevi sam navedel, mu delodajalec očita, da je koristil dopust, ki ni bil odobren, poleg tega pa naj ne bi pravočasno opravil zdravniškega izpita ter naj bi predčasno zapustil izmeno v službi. Topić, ki so ga v ponedeljek pred zagovorom pri delodajalcu prišli podpreti tako člani SIPS kot člani sindikata žerjavistov, je očitke zavrnil in kot pravi razlog navedel umazano igro podjetja Nedjo in uprave Luke Koper. Predsednik Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Mladen Jovičič pa je za to potezo konkretno posumil namestnika predsednika uprave Tomaža Martina Jamnika. Bodo žerjavisti stavkali Pravi razlog za sprožitev postopka proti Topiću naj bi bil namreč v njegovih prizadevanjih za sklenitev tristranskega sporazuma med Luko, podjetji IPS in njihovimi delavci. Topić je bil avgusta lani namreč na čelu protesta podpogodbenih delavcev v Luki Koper, ki so takrat podprli stavko žerjavistov in hkrati opozorili na lasten nevzdržen položaj. Topićev odvetnik Aleksander Lisjak, ki danes za izjavo še ni bil dosegljiv, je sicer že v ponedeljek pojasnil, da se bodo v primeru, da se delodajalec kljub predlogu za zadržanje izvršitve odloči Topiću prekiniti delovno razmerje, obrnili na sodišče. V primeru odpovedi delovnega razmerja Topiću so žerjavisti že v ponedeljek napovedali uporabo vseh legalnih sredstev, pri tem pa niso izključili niti možnosti stavke.

Združenje Manager je naziv Manager leta letos podelilo direktorju Savatecha Upravni odbor Združenja Manager je za Managerja leta 2013 imenoval Igorja Hafnarja, direktorja Savatecha. Priznanje bo podeljeno na Managerskem kongresu danes, v Portorožu. Na kongresu bo objavljeno tudi podjetje, ki je letošnji prejemnik priznanja Managerkam prijazno podjetje. "Družba Savatech dosega odlične poslovne rezultate, gradi dobre medsebojne odnose z zaposlenimi, hitro izboljšuje dodano vrednost in se na svetovnem trgu umešča med najboljše v izbranih tržnih nišah," so v obrazložitvi sporočili iz ZM. Kdo je Igor Hafnar Igor Hafnar, univ. dipl. inženir strojništva, je gumarstvu že od začetka svoje kariere. V Kranjski Savi je leta 1992 začel kot konstruktor projektant in kmalu postal vodja razvoja. Prva zahtevna managerska preizkušnja je prišla leta 2002, ko je bil imenovan za direktorja programa Velo, ki je bil v rdečih številkah. Rezultat njegovega dela je bilo uspešno saniranje in prestrukturiranje Vela. Na čelo Savatecha, ki je takrat štel 846 zaposlenih, je Hafnar stopil leta 2008. Kljub izbruhu finančne krize je prodaja Savatecha v tem letu zaostala za predhodnim zgolj za odstotek, so pa udarec občutili v krepkem padcu dobička. Ta se je že naslednje leto početveril, lani pa je čisti poslovni izid znašal 7,07 milijonov evrov, kar je 23-krat več kot leta 2008. Čisti prihodki od prodaje so z dobrih 73 milijonov evrov v letu 2009 zrasli na 111 milijonov evrov v letu 2012. Skokovita rast dodane vrednosti na zaposlenega Tudi zaradi teh rezultatov je bil Savatech izjemno zaželena naložba, ko je Sava začela iskati tujega partnerja za svoj gumarski del. Od začetka letošnjega leta je Savatech del češke gumarske poslovne skupine - ČGS - Česka gumarenska společnost. V zadnjih petih letih je pod vodstvom Igorja Hafnarja, ki podjetje vodi skupaj z direktorico Vesno Čadež, opazna tudi skokovita rast dodane vrednosti na zaposlenega, so zapisali v ZM. Ta se je od leta 2008, ko je bila z 28.000 evri na zaposlenega, pod slovenskim povprečjem, do danes skoraj podvojila in znaša skoraj 50 tisoč evrov, kar je Savatech močno približalo najuspešnejšim gumarskim družbam na svetu. Dosežke Hafnar v veliki meri povezuje s pripadnostjo zaposlenih, ki so aktivno sodelovali z vodstvom pri iskanju prihrankov v proizvodnji, povečevanju produktivnosti in dvigu kakovosti, sporočajo iz ZM. Kdo je izbiral Komisijo za izbor Managerja leta sestavljajo Tomaž Berločnik (predsednik), Franjo Bobinac, Jože Colarič, Sonja Gole, Sebastijan Piskar, Sonja Šmuc in Dejan Turk. Priznanje Manager leta 2013 bo tradicionalno podeljeno na Managerskem kongresu, 26. septembra v GH Bernardin v Portorožu. Lani je priznanje prejel mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka, člana skupine Sandoz.

V ZDA novo upanje, v Frankfurtu to dopoldne krepki dobički Spodbudne novice z razvitih borz so pomagale tudi slovenskim blue-chipom, tako da je indeks SBI20 pridobil 2,5 odstotka in je spet nad 10.000 točkami. Naš trg je tako v dveh dneh pridobil že tri četrtine tistega, kar je v veliki razprodaji izgubil na začetku tedna. Tudi danes je bil promet s Krko zelo visok pet milijonov evrov, pri čemer je enotni tečaj porasel za 3,3 odstotka. Od 728 poslov so najvišji dosegli 117,5 evra. Petrol je dražji za 3,8 odstotka, Sava in Aerodrom pa za okrog pet odstotkov, če omenimo papirje, ki so zrasli bolj kot SBI20. Na koncu dneva je Pivovarna Laško poletela do 87 evrov. Lesnina za 17 odstotkov navzgor Med deseterico najprometnejših delnic so se pocenile le Gorenjeve, vendar ne bistveno. Nova KBM se je ob slabem milijonu prometa podražila za 0,7 odstotka. Več kot odstotek so dražje delnice Luke, Mercatorja in Intereurope, več kot dva pa delnice Telekoma. Seveda je bilo tudi na prostem trgu dobro razpoloženje. Lesninine delnice so poskočile kar za 17 odstotkov, na 1.979 evrov. Indeks PIX 6.548 točk se je zvišal za dobra dva odstotka. Še boljši dosežek je preprečil rahlo cenejši Infond id. Vrnilo se je upanje V ZDA so se delniški indeksi v sredo le obrnili navzgor, čeprav je ob odprtju trga kazalo zelo slabo. Na koncu je indeks Dow Jones 12.270 točk pridobil skoraj 300 točk, saj so vlagatelji pozitivno ocenili zadnje poteze Bele hiše in ameriške centralne banke za rešitev kreditne krize. Vlada namerava pomagati finančnim podjetjem, ki so v hudih težavah, zato so delnice v tem sektorju poletele tudi za 60 odstotkov navzgor. Evforija v Frankfurtu Tehnološki Nasdaq 2.316 se je povzpel le za odstotek, potem ko je Apple razočaral z napovedjo rezultatov za zadnje četrtletje. Delnice so strmoglavile za skoraj 11 odstotkov. Okrevanje na Wall Streetu je navdušilo tudi azijske trge, ki so danes pridobili več odstotkov. Tokijski delniški indeks Nikkei se je spet povzpel prek 13.000 točk. Tudi Evropa, ki je v sredo izgubila več kot tri odstotke, se je pobrala. Evforični Frankfurt je do 14. ure pridobil šest odstotkov.

Za vas ne bo milosti, pravi hrvaški minister Slavko Linić, ki napoveduje boj proti menedžerjem, ki so izčrpali svoja podjetja in zraven obogateli Hrvaški minister za finance Slavko Linić je v pogovoru za Jutarnji list napovedal boj proti vsem, ki so v državi nelegalno obogateli. Kot pravi, je davčna uprava že dobila jasno sliko, kateri lastniki in menedžerji so uničili svoja podjetja, medtem pa znatno povečali svoje premoženje. "Imate podjetnike, ki so proračunski denar dobili skozi različne sklade, denimo sklad za razvoj in zaposlovanje. Mnogi so dobili stotine milijonov kun, uničili podjetja, ostale pa so jim vile in stanovanja. Za te ne bo milosti. Moje sporočilo je: ne boste mirno spali!," pravi Linić in dodaja, da je njegova naloga, da denar, ki je bil nezakonito dodeljen vrne državljanom.

Za 10 milijonov evrov vredno ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Idrijce bo sredstva primaknila tudi EU. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izdalo odločbo o dodelitvi evropskih sredstev za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Idrijce. Dobrih 10 milijonov evrov vreden projekt, ki je del operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, bo tako iz kohezijskega sklada dobil 5,89 milijona evrov. S temi sredstvi bodo prenovili in nadgradili obstoječo čistilno napravo Idrija. Da bi bilo odvajanje odplak v čistilno napravo še bolj kakovostno, pa bodo rekonstruirali kanalizacijski sistem in v Idriji dogradili še manjkajočih 8,5 kilometrov. Projekt se bo predvidoma končal decembra 2015. Dokumentacija je že pripravljena Večino potrebne dokumentacije za projekt so že izdelali, prav tako so pridobili služnostne pravice od zasebnih lastnikov zemljišč. Predvidoma do konca julija letos pa naj bi se zaključili tudi postopki javnega naročanja. Kanalizacijo in čistilno napravo naj bi zgradili v prihodnjih dveh letih, od zadnje tretjine leta 2014 do septembra 2015 pa naj bi čistilna naprava poskusno obratovala, pravijo na ministrstvu. Vode bodo kakovostne Z nadgradnjo kanalizacijskega sistema se bo povečalo število prebivalcev, ki so priključeni na javni kanalizacijski sistem. Zato se bo, pravijo na ministrstvu, trajnostno izboljšala kakovost podzemnih in površinskih voda (Idrijca in Nikova), saj se bo zmanjšala količina škodljivih snovi v vodi. To pa bo izboljšalo življenjske in zdravstvene pogoje Idrijčanov.

Indeks japonskih delnic je danes padel za skoraj dva odstotka na najnižjo vrednost v zadnjih treh mesecih Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 12.754,56 točke. To je 255,60 točke oz. 1,96 odstotka manj kot v ponedeljek. Najnižja vrednost v zadnjih treh mesecih Indeks Nikkei je med današnjim trgovanjem dosegel najnižjo vrednost v zadnjih treh mesecih, razlog pa so skrbi, da se bo v težavah znašlo še več ameriških bank in da bi lahko posledice občutili tudi japonski posojilodajalci z ameriškimi hipotekarnimi dolgovi. Do padca tečajev delnic je prišlo dva dni pred zasedanjem japonske centralne banke, ki naj bi po pričakovanjih ohranila temeljne obrestne mere na sedanji ravni.

Povečuje se število zlorab predvsem malčkov in dojenčkov. Prijavite sporne posnetke. Lani obsojenih 12 Zapor. Med letoma 2006 in 2012 je bilo v Sloveniji zaradi spolnega napada na otroka skupno 308 obsojenih, obtoženih je bilo 443. Zaporu se je izognilo sedem obsojencev, najvišjo kazen, nad 15 let zapora, pa je dobil le eden. Število obtoženih in obsojenih se je sicer zmanjšalo, Interpol pa opozarja, da je na spletu vse več nasilnih fotografij, a te storilce zelo težko ujamejo. Slovenska policija je v zadnjih šestih letih obravnavala 1.726 spolnih zlorab mladoletnih, samo letos pa je bilo takih primerov že 122, so na razsežnost tega problema opozorili na včerajšnjem posvetu o zlorabi otrok na spletu. "Z razvojem spleta je postala otroška pornografija veliko dostopnejša. Prej so bile stvari za storilce veliko bolj zapletene, morali so iti na ulico, se s kom srečati, pri čemer so tvegali, da bi jih dobili. Z razvojem digitalne fotografije pa se je vse to olajšalo, zato je splet zlata jama za pedofile," je poudarila Adele Désirs z Interpola, ki je bila gostja posveta. 100 tisoč obiskov na dan je imela ena od spletnih strani z otroško pornografijo, v zadnjih dveh mesecih pa si jo je ogledalo milijon uporabnikov, tudi nemalo Slovencev. Kot je pojasnila, obstaja več vrst pedofilov – od takih, ki le gledajo fotografije in masturbirajo, do takih, ki tudi privabljajo otroke in jih zlorabijo. Opozorila je, da najbolj narašča število zlorab malčkov in dojenčkov, ki še ne govorijo. Nad posnetke Spletno oko Za boj proti nezakonitim posnetkom spolnih zlorab otrok na spletu skrbi Spletno oko, ki sprejema anonimne prijave spornih posnetkov in jih posreduje policiji. Od leta 2007, ko so začeli delovati, so prejeli 3.700 prijav, samo lani pa kar 1.127.

Protesti zaradi prestrukturiranja družbe Italijanski letalski prevoznik Alitalia je v torek prvič poletel pod zasebnim lastništvom, a ga je turbulenca tokrat pričakala na tleh - uslužbenci in letališki delavci so organizirali proteste. Protesti na milanskem letališču Linate so povzročili približno deset odpovedi letov, na prav tako milanski Malpensi pa so uslužbenci protestirali na območjih check-ina , medtem ko je sindikat stevardes skupaj z ostalimi delavci, ki jih je prizadelo restrukturiranje, protestiral na rimskem letališču Fiumicino.Demonstracije so bile sicer manjše, kot so se bali, zahvaljujoč dogovoru o delovnih pogojih, ki so ga v ponedeljek pozno zvečer sklenili uprava in sindikati. Air France premagal Lufthanso V ponedeljek je letalska družba, ki jo je prevzela Italijanska zračna družba CAI uglednih italijanskih poslovnežev, oznanila, da je zapečatila posel z Air France-KLM-jem, s čimer je evropski velikan za 323 milijonov evrov pridobil 25-odstotni delež. CAI-ovi vlagatelji so v skoraj bankrotirano Alitalio vložili dobro milijardo evrov. Air France je pri tem dobičkonosnem poslu premagala rivalsko Lufthanso, ki se prav tako širi na številnih drugih frontah. Za tretjino manj destinacij Prenovljena Alitalia je danes pod enakimi barvami kot doslej prvič vzletela iz Palerma proti Rimu in iz Milana proti brazilskemu Sao Paulu. Družba ima okoli 12.000 uslužbencev potem, ko je morala oklestiti več kot 3.000 delovnih mest. Njena flota 148 letal bo letela na 670 poteh dnevno, kar je za več kot tretjino manj kot pred letom dni. Vodilni delničarji v novi Alitalii so med drugimi skupina Benetton, predsednik skupine Pirelli in bančni gigant Intesa Sanpaolo.

Minula dva tedna sta na evropske borze prinesla veliko mero negotovosti, ki je posledica burnih politično-ekonomskih dogajanj. Na političnem področju je bilo v ospredju vprašanje neodvisnosti Kosova, ki je povečalo napetosti med državami, ki so Kosovo že priznale, in med tistimi, ki neodvisnosti nasprotujejo. Med nasprotniki ima najpomembnejšo besedo Rusija, ki meni, da je enostranska razglasitev samostojnosti Kosova spodkopala evropsko varnost in ustanovno listino Združenih narodov. Na drugi strani pa so s priznanjem samostojnosti pohitele Francija, Nemčija in Turčija. Takšna politična trenja vsekakor slabo vplivajo na odnose med omenjenimi državami. Poleg političnega dogajanja je finančne trge prevetrila novica o znižanju napovedi gospodarske rasti in povečanju inflacije v letošnjem letu, ki jo je v četrtek objavila evropska komisija. Države članice EU naj bi v prihodnje v povprečju dosegle 1,8-odstotno gospodarsko rast, medtem ko naj bi se inflacija v povprečju povišala na 2,6 odstotka. Novico so vlagatelji sprejeli dokaj optimistično, saj so evropski borzni indeksi na dan objave v povprečju zrasli za 0,5 odstotka. Vzrok za optimizem je iskati v izboljšanju napovedi Mednarodnega denarnega sklada, ki je za države članice EU konec januarja napovedoval le 1,6-odstotno gospodarsko rast. V razmerah visoke inflacije se je odlično odrezalo podjetje Nestle, ki je dobiček v drugi polovici minulega leta povečalo za 14 odstotkov, prihodke od prodaje pa za 10 odstotkov, kar je analitike pozitivno presenetilo. Dobre poslovne rezultate je Nestle dosegel z zvišanjem cen sladoledov dryer in kave nescafe. Slabe novice o novih odpisih sredstev so spodbudile vlagatelje k prodaji delnic podjetij v finančnem sektorju. Najslabše so jo v tem obdobju odnesle delnice Societe Generale (-13,64 odstotka), UBS AG (-11,92 odstotka) in Credit Suisse Group (-6,80 odstotka).

Kljub 6,5 milijona novih delovnih mest so mladi v EU še vedno brezposelni. Evropska komisija spodbuja popolno odprtje trga dela. Sloveniji je Bruselj svetoval, naj spodbudi dejavno staranje s poudarkom na zaposlenosti starejših delavcev. Za bolj prožen trg dela pa bi bilo dobro zaposlovanje mladih. Evropska komisija za sektor zaposlovanja je sporočila, da je kar 17,4 odstotka mladih brez službe in to kljub odprtju številnih novih delovnih mest. Kje naj bi vsa ta delovna mesta bila, komisija ni znala povedati, poudarila je le, da so nove možnosti v storitvenem sektorju, manj pa jih je v proizvodnji. Dodatnega zaposlovanja v javnem sektorju verjetno ne bo. Na splošno se je brezposelnost v EU sicer zmanjšala pod sedem odstotkov, vendar je, kot pravijo na komisiji, do uresničitve cilja 70-odstotne stopnje zaposlenosti še dolga pot. Sloveniji je Bruselj svetoval, naj spodbudi dejavno staranje s poudarkom na zaposlenosti starejših delavcev. Za bolj prožen trg dela pa bi bilo dobro zaposlovanje mladih. Sicer bi ugodno na zaposlovanje vplivalo tudi popolno odprtje trga, kar pomeni, da bi stare članice morale umakniti ovire za dostop delavcev iz novih članic na svoje trge.

Revija izhaja v digitalni izvedbi, njena ciljna publika pa so ljudje, ki jim ni vseeno za okolje in za svoje zdravje Ustvarjalci eko portala bodieko.si so začeli izdajati prvo slovensko eko revijo Bodi eko, ki bo pokrivala najrazličnejše teme s področja zdravega in okolju prijaznega načina življenja, zdrave prehrane, ekološkega vrtnarjenja, zdravilnih rastlin ter zanimivosti iz živalskega sveta. Revija je v digitalni izvedbi. Natančneje revijo izdaja podjetje Argos Media , katerega lastnika sta Andraž Dermota in Luka Žargi. Kot pojasnjuje slednji, so v celoten projekt zaenkrat vložili okoli osem tisoč evrov. Za pripravo, organizacijo in izdajanje revije skrbita ustanovitelja podjetja sama, za zanimive vsebine pa skrbijo honorarni novinarji in strokovnjaki s svojih področij. Ciljajo na ljudi, stare od 25 do 35 let Ciljna publika revije so ljudje, ki jim ni vseeno za okolje in za svoje zdravje in ki so pripravljeni za to tudi narediti določene majhne ali velike spremembe v svojem življenju, pravi Žargi in dodaja, da gre največ za ljudi v starosti od 25 do 35 let. Na vprašanje, koliko prihodkov načrtujejo v naslednjih petih letih, Žargi odgovarja, da je trenutno še prekmalu, da bi lahko podali neko oceno. To bo bolj jasno po nekaj izdanih številkah revije, pravi.

Britanci so na nogah. Vodja banke RBS bo kljub zgodovinskim izgubam banke prejemal zgodovinsko pokojnino. Prejemal naj bi kar 770.000 evrov na leto za nič dela pri svojih 50 letih. Javnost v Veliki Britaniji je zgrožena. Banka Royal Bank of Scotland RBS je v letu 2008 pridelala največjo izgubo v zgodovini britanskega bančništva, kar 26,8 milijard evrov. Zato je življenjsko odvisna od pomoči države. Banka UBS je zabeležila rekordno izgubo. Njen nekdanji direktor Fred Goodwin pa kljub temu prejema neverjetno visoko pokojnino, skoraj 770.000 evrov na leto, in to kljub temu, da ima le 50 let. Novi direktor banke Stephen Hester se pred kritikami brani s pogodbo o pokojnini za Goodwina, pri kateri naj bi sodelovala tudi britanska vlada. Britanski finančni minister Alistair Darling sedaj pravi, da vladni odvetniki delajo vse, da bi ugotovili, kako bi lahko pokojnino znižali. Opozicija pa vlado poziva, naj pove, koliko je o tem vedela in naj se sedaj ne spreneveda. Vlada sicer vztraja, da je bila z višino sporne pokojnine seznanjena šele minulo leto. Bogati upokojenec Fred Goodwin Britanska vlada, na čelu s premierjem Gordonom Brownom, je Goodwina tudi že pozvala, naj se odpove delu izjemno visoke pokojnine, saj naj bi bil pravno to najlažji način za razrešitev zagate. A Goodwin tega ne želi storiti. Brown ga je še enkrat pozval in njegovo pokojnino označil za neupravičeno in nesprejemljivo , a kot kaže ga tudi tokrat nekdanji direktor ne bo uslišal, poročajo britanski mediji. Goodwina, ki uživa v predčasni prostovoljni upokojitvi, sicer javnost vidi kot arhitekta katastrofalne strategije banke RBS, ki je vodila v njen propad.

V hrupnem Dubaju vlada tišina. Velikanska gradbišča so prazna. Bleščeča metropola v Perzijskem zalivu ima prazno blagajno. Nova slaba novica umetni arhipelagi se dobesedno potapljajo. Temni oblaki nad Dubajem dolgovi z devetimi ničlami. Novi svet in Palma pa se potapljata. Plakati gospodarja Mohammeda bin Raschida Al Maktuma sicer še vedno krasijo vsako ulico, a so se mu na plakatih pridružili šejki iz sosednjega emirata Abu Dhabija. Prav ti bi naj zdaj razvezali mošnjičke in pomagali obubožanemu mestu, ki ga turisti, delavci in investitorji množično zapuščajo, nazaj na noge. Optimizem je pretiran. Sosedje bodo pomagali izpeljati projekte, ki bodo koristili njim. Predvsem infrastrukturo, da bodo gradili hotele in zabaviščne parke, pa ni pričakovati, meni Peter Göpfrich iz gospodarske zbornice Združenih arabskih emiratov. Dubaj, ki je sicer znan predvsem po neverjetnih gradbenih podvigih, pa se medtem spreminja v Mallorco bližnjega vzhoda, menijo poznavalci. Luksuzni hoteli celo takšni s sedmimi zvezdicami so želeli bogate in slavne goste, zdaj pa s ponudbami za 10 € boste lahko spili in pojedli, vse kar lahko vabijo Evropejce srednjega razreda. Se pa utegne gospodarska kriza za Dubaj že kmalu spremeniti v le drugi največji problem. Poglejte posnetke, ki so nastali na mednarodni vesoljski postaji in dokazujejo, da se sredi morja umetno zgrajeni otočki dobesedno potapljajo.

Zanima me, kje je opredeljeno projektiranje in tudi projektna dokumentacija. Projektiranje določa Zakon o graditvi objektov, in... Zanima me, kje je opredeljeno projektiranje in tudi projektna dokumentacija. Projektiranje določa Zakon o graditvi objektov, in to v drugem členu. Tako je po zakonski dikciji projektiranje izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije in z njim povezano tehnično svetovanje. To se glede na vrsto načrtov, ki sestavljajo takšno dokumentacijo, deli na arhitekturno in krajinsko arhitekturno projektiranje, gradbeno projektiranje in drugo projektiranje. Projektna naloga je sistematično urejen zbir tekstualnega in slikovnega gradiva in drugih potrebnih besedil, ki dajejo usmeritve, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo. Projektna dokumentacija pa je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog. Z njimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje. Projektna dokumentacija zajema idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis in projekt za izvedbo. Drugi člen tega zakona opredeljuje tudi tehnično dokumentacijo. To so sistematično urejene listine, slikovna gradiva, načrti in besedila oziroma druge sestavine, kot so jamstva, spričevala, potrdila, seznami, sheme, navodila in podobno.

Ultramaratonski tekač in kolesar Radovan Skubic - Hilarij te dni kolesari po Sloveniji, ustavil se bo v vsaki slovenski občini. Pot bo dolga "le" 2.885 kilometrov, kar je štirikrat manj kot njegov najdaljši podvig do Pekinga. Devetinpetdesetletni Zagorjan želi s projektom 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo širiti okoljsko zavest. Projekta se je lotil že lani, a sta ga ustavila padec in poškodba, nadaljeval pa ga je včeraj, ko je startal v Cerknem, danes se je med drugim ustavil v Ljubljani. Skupaj bo prekolesaril 2.885 kilometrov, najdaljša pot v enem dnevu – 249 kilometrov – ga čaka jutri. Na cilj, v Zagorje, bo prispel 3. avgusta. "Kilometrov ni veliko, več energije vzame to, da se ustavim v vsaki občini. Sicer pa se poti ne bojim, ker sem pripravljen in ker rad delam za okolje," pravi Radovan Skubic. Na poti do Pekinga so ga oropali Od lani si je tudi premislil, da bo to njegov zadnji podvig. Kot napoveduje, ima v mislih že novega za naslednje leto, ki ga še ne sme razkriti. Med svojimi tekaškimi projekti najbolj ceni tistega, ko je pretekel slovensko planinsko transverzalo od Maribora do Ankarana: "Med kolesarskimi pa je bil najzahtevnejši projekt, ko sem nesel slovensko zastavo na olimpijske igre v Peking. Najtežje je bilo kolesariti po Rusiji, kjer je bila katastrofa, že četrti dan so nas oropali ..." Takrat je v 46 dneh prekolesaril 10.800 kilometrov, pot pa ga je vodila po Madžarski, Ukrajini, Rusiji, Kazahstanu, Mongoliji in Kitajski, na dan je prevozil okoli 270 kilometrov. Tudi finančno je bil Peking največji zalogaj. "Takrat sem naredil največji minus, res velik. Na srečo imam dobrega prijatelja, ki me podpira vsa ta leta, me živi in pravi, da se izplača to delati," pojasnjuje Skubic. Pravi, da bo še vztrajal: "Do takrat, ko bo žena rekla, da nisem več pri močeh." Tekel od Zagorja do Bruslja Sicer pa je ultramaratonec s tekom osvojil tudi Mont Blanc, leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, pa je v 16 dneh pretekel 1.400 kilometrov od Zagorja do Bruslja.

Ameriški indeksi so po treh dneh rasti trgovanje danes zaključili s skromnimi izgubami Stanje ob koncu trgovanja Za tri odstotke so se pocenile delnice Alcoe, za 2,3 odstotka pa delnice American Expressa, Na drugi strani je dva odstotka pridobila Bank of America. Dow Jones - 0,08 % NASDAQ - 0,3 % S&P 500 - 0,3 % Stanje ob 21:15 Dow Jones +0,05 odstotka Nasdaq -0,17 odstotka S&P 500 -0,15 odstotka Stanje ob 18:35 Dow Jones -0,06 odstotka V kotaciji osrednjega ameriškega indeksa se dražijo banke - Bank of America (+1,28 odstotka), JPMorgan Chase (+0,2 odstotka). Medtem pa se je najbolj, za 2,29 odstotka, pocenil General Electric. Nasdaq -0,29 odstotka S&P 500 -0,26 odstotka Stanje ob 15:45 Dow Jones + 0,04 % NASDAQ - 0,2 % S&P 500 - 0,06 % Manj Američanov na novo brez dela, manj tudi novih delovnih mest Število svežih brezposelnih v tednu do 12. septembra je bilo v ZDA 545 tisoč, kar je 16 tisoč manj od napovedi analitikov. Na drugi strani se je precej bolj zmanjšalo število delovnih mest, ki jih lahko zasedajo brezposelni. Število tekočih prejemnikov pomoči za primer brezposelnosti se je povišalo na 6,23 milijona. Analitiki so pričakovali stagnacijo na 6,1 milijona.

Gradbeno podjetje Gramiz iz Kočevja, ki je pri NLB zadolženo za 17 milijonov evrov, se je znašlo v finančnih težavah. Če mu omenjena banka ne bo dala novih posojil, bo moralo podjetje s približno 50 zaposlenimi v stečaj. Gradbeno podjetje potrebuje novo posojilo. Gradbeno podjetje Gramiz iz Kočevja, ki v Dolu pri Ljubljani gradi stanovanjsko sosesko 13 dvonadstropnih blokov s 138 stanovanji, ima zaradi neplačil kupcev pri 30 milijonov evrov vredni naložbi za 2,5 milijona evrov izgube. Kot je pojasnil direktor Gramiza Branko Oberč, so na NLB, ki je njihov največji financer in hkrati največji financer omenjenega projekta stanovanjske soseske, naslovili predlog za rešitev nastalega stanja, v primeru negativnega odgovora pa bo moralo podjetje s približno 50 zaposlenimi v stečaj. S tem je odgovoril na anonimne obtožbe, da Gramiz podizvajalcem dolguje 30 milijonov evrov in da mu NLB noče pomagati, ker naj bi bila družba pri omenjeni banki že zadolžena za 40 milijonov evrov. Vse je posledica znanega stanja v slovenskem gradbeništvu, v podjetju, ki je vezano predvsem na lastne projekte, so zaradi tega letos odpustili približno 15 delavcev, je nadaljeval Oberč in hkrati zavrnil obtožbe, v katerih mu očitajo, da bo zaradi njegovega izčrpavanja podjetja brez dela ostalo 100 Gramizovih delavcev. Dodal je, da ne držijo niti obtožbe, da naj bi zaradi grozečega stečaja tako imenovane zdrave posle Gramiza prenesel na idrijski Kolektor. To je le eno od podjetij, s katerim kot poslovni partner sodelujejo, je dejal. Razplet omenjenega stanja je odvisen predvsem od NLB, ki bi z Gramizovim stečajem tudi sama povečala lastno izgubo, je še povedal Oberč. Podjetje je sicer pri NLB zadolženo za 17 milijonov evrov.

Kanclerka spreminja prioritete? Kako oster boj za glasove volivcev se bije v Nemčiji, dokazujejo izjave kanclerke Angele Merkl. Ob morebitni zmagi je obljubila znižanje davka na dohodek za vse davkoplačevalce. Občutno zmanjšanje davkov je po njenih besedah tisto, kar bo zagotovilo hitro rast in omogočilo ponoven nadzor nad rekordnim proračunskim primanjkljajem. Ob tem je izključila možnost fiskalnega zloma. Izjava Merklove prihaja v času, ko v njeni Krščansko-demokratski uniji CDU narašča nemir, potem ko so javnomnenjske ankete pred volitvami prihodnji teden pokazale, da je podpora njeni zaželeni koaliciji s svobodnimi demokrati FDP padla pod 50 odstotkov. Konservativni krščanski demokrati so poraz doživeli tudi na nedavnih deželnih volitvah. Po pisanju FT-ja se v CDU-ju bojijo dogodkov iz leta 2005, ko jim kljub zmagi ni uspelo oblikovati koalicije s FDP-jem, zato so morali podati roko nemškim socialdemokratom SPD. Prepričana sem, da moramo storiti vse, kar lahko, da pridemo ven iz tega, preden se lahko vrnemo k bolj uravnoteženi fiskalni politiki, je povedala novinarjem v Berlinu. Hitro se moramo vrniti na raven gospodarske rasti, ki bi omogočila ponovno rast davčnih prihodkov. Čeprav je Merklova že pozivala k znižanju davkov, je ob tem opozarjala, da je treba upoštevati nujno potrebo po fiskalni konsolidaciji. S predstavitvijo znižanja davkov kot načina za spodbujanje davčnih prihodkov v prihodnosti pa kanclerka daje vtis, da spreminja prioritete, piše FT. A. Merkl Nemčija si ne sme privoščiti zaostanka V svetu poteka tekmovanje, katera država se bo prva izvila iz te krize, je dejala in dodala, da v tej tekmi sodelujejo tako Kitajska kot ZDA ter da si Nemčija ne sme privoščiti zaostanka. Pri tem je dodala, da se lahko načrtovano znižanje davkov razume tudi kot nadgradnja dozdajšnjih ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Vsekakor, piše FT. Merklova je dejala, da je bil sveženj 80 milijard evrov pomoči, namenjen okrepitvi gospodarstva, - polovica zneska naj bi bila porabljena šele prihodnje leto - porabljen na neustrezen način. Na znižanje davka na dohodek lahko gledate tudi kot na podaljšani del naših fiskalnih ukrepov, kot na dodatno spodbudo.

Da je reforma pokojninskega sistema nujna, priča dejstvo, da danes za enega upokojenca delajo štirje delovno sposobni, čez 50 let pa bosta le še dva, opozarja Evropska komisija in dodaja, da v Sloveniji za izboljšanje razmer storimo premalo. Prebivalstvo se stara, zato so potrebne reforme obstoječega pokojninskega sistema. Leta 2008 so na vsakega državljana EU, starega 65 let ali več, prišle štiri osebe, sposobne za delo v starosti od 15 do 64 let, do leta 2060 pa se bo to razmerje zmanjšalo na ena proti dva. Gospodarska kriza je učinke staranja prebivalstva še zaostrila. Pokojnine že danes predstavljajo zelo velik delež javnih odhodkov v povprečju znašajo 10 odstotkov BDP, do leta 2060 pa lahko ta delež naraste na 12,5 odstotka. V evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti je Evropska komisija objavila belo knjigo za ustreznejši, varnejši in trdnejši pokojninski sistem v Evropski uniji. Komisija v beli knjigi izpostavlja pomen spremljanja ustreznosti, vzdržnosti in varnosti pokojnin ter podpira pokojninske reforme v državah članicah. Prav tako poziva k prilagoditvi delovnega okolja in trga dela, tako da se zagotovijo ustrezni pogoji za starejše delavce in se ljudem omogoči, da ostanejo dlje delovno aktivni. Delali bomo dlje, manj bo predčasnega upokojevanja Države članice spodbuja k daljšanju delovne dobe s prilagajanjem upokojitvene starosti pričakovani življenjski dobi, omejevanjem predčasnega upokojevanja ter zmanjševanjem vrzeli med upokojevanjem moških in žensk. Za varnejšo starost bomo morali iz lastnega žepa v bodoče odšteti tudi sami. Ker v blagajni primanjkuje sredstev za izplačila pokojnin, bi morale članice Evropske unije spodbujati vplačila v dopolnilne sisteme zasebnega pokojninskega zavarovanja, bela knjiga pa se zavzema tudi za večjo zaščito pokojninskih pravic mobilnih delavcev. Prav slednji so bili pogosto žrtve kršitev s strani delodajalcev, zato bi bilo po besedah komisije treba vzpostaviti ustrezen nadzor, pristojne službe pa bi zagotovile združljivost pokojnin z mobilnostjo. Vsaka članica EU ureja pokojnine po svoje Bela knjiga temelji na rezultatih obširnega javnega posvetovanja in je v celoti usklajena z letnim pregledom rasti za leto 2012, dodajajo v Evropski komisiji. Ukrepi na evropski ravni bodo podprli in dopolnili nacionalne pokojninske reforme. Pokojninski sistemi so pretežno v pristojnosti držav članic, vendar jih Evropska unija lahko podpira z zakonodajo na področjih, ki vplivajo na delovanje notranjega trga, finančno podporo, ki bo starejšim delavcem omogočila, da dlje ostanejo na trgu dela, usklajevanjem politik in izmenjavo izkušenj. Bruselj je kritičen do slovenskega nasprotovanja pokojninski reformi. Foto Blaž Garbajs V Bruslju kritični do Slovenije Evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor je medtem ocenil, da Slovenija ni ravno zgledna pri reformiranju pokojninskega sistema in da ni tako ambiciozna kot druge države v Srednji Evropi. Poudaril je tudi, da so v veliki meri nacionalni politiki odgovorni za to, da pojasnijo, zakaj je pokojninska reforma potrebna. Poleg tega je poudaril, da so resnično v veliki meri nacionalni politiki odgovorni za to, da pojasnijo, zakaj je kot rezultat demografskih sprememb in drugih dejavnikov pokojninska reforma potrebna. V večini primerov to pomeni tudi višjo upokojitveno starost in razne druge spremembe, je dodal. Prav tako mora Slovenija po komisarjevih besedah storiti več za dejavno staranje, na primer pri vlaganju v boljše priložnosti za zaposlovanje starejših delavcev, čeprav po stopnji brezposelnosti ne sodi med najšibkejše članice EU. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!

Na Dursu so v okviru inšpekcijskega nadzora nad družbo Electa Naložbe ugotovili, da naj bi se ta neupravičeno izognila plačilu skoraj pet milijonov evrov DDV. Davčni inšpektorji povzročajo družini Janković vedno več preglavic. V inšpekcijskem nadzoru nad družbo Electa Naložbe, lastnico zazidljivega zemljišča na Barju, so še pred koncem postopka ugotovili davčne nepravilnosti. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, izhaja, da bo morala družba v lasti Damijana in Jureta Jankovića plačati dodatni davek v višini 4,89 milijona evrov. Gre za znesek, po višini enak odbitku davka na dodano vrednost (DDV), ki naj bi ga po ugotovitvah davčne uprave (Durs) leta 2007 neupravičeno uveljavljala Electa Naložbe. Spomnimo, da je pri pregledu poslovanja krovne družbe Electa in povezanih oseb, katerega izsledki so že januarja 2012 prišli v javnost, ena od glavnih ugotovitev ravno neupravičen odbitek oziroma vračilo DDV. V osrčju preiskave je bil posel s 5,4 hektarja velikim zemljiščem, ki ga je Electa Naložbe prodala Hypo Leasingu in ga nato vzela nazaj v najem. Pridobljena denarna sredstva v višini 17,6 milijona evrov so bila nato nakazana na krovno Electo. Čeprav gre za povsem normalen in uveljavljen način pridobivanja likvidnih sredstev, so na Dursu prepričani, da je bil cilj pogodb s Hypo Leasingom zgolj pridobivanje sredstev za financiranje drugih, močno zadolženih podjetij iz omrežja družine Janković. Ta naj bi s tem denarjem v obdobju od leta 2007 do 2011 financirala Zorana Jankovića in mu nakazala skupno tri milijone evrov. Na Dursu menijo, da je izpolnitev pogodb s Hypo Leasingom zaradi slabega finančnega stanja Electa Naložb vprašljiva, z njihovo prekinitvijo pa bodo nastale velike proračunske izgube iz naslova DDV. Četudi bi Durs po končanem postopku nadzora izdal odločbo in odmeril plačilo dodatnega davka, je zelo malo verjetno, da bi sredstva tudi končala v proračunu. Medtem ko je zemljišče na Barju že od samega začetka v lasti Hypo Leasinga, sta edino vrednejše premoženje Electa Naložb manjšinska deleža v podjetjih Medilab in BTC Kratochwill. Na prvem so že vpisane izvršbe treh upnikov, na drugem pa je vendarle uspelo vpisati plombo Dursu, o čemer smo v Dnevniku poročali že pred časom. Medtem ko na Dursu na podlagi podatkov, zbranih v postopku, ugotavljajo, da je davčna obveznost Electa Naložb »podana ali vsaj verjetno izkazana v višini 4,89 milijona evrov«, je njen direktor Damijan Janković prepričan o nasprotnem. »Postopek je v teku, sem pa prepričan, da ne bo prišlo do dodatne obdavčitve. Več bom lahko povedal po zaključku postopka nadzora,« je bil kratek.

Slovenija ima težave v bančnem sistemu Premier Janša je zaradi suma oškodovanj poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu odstopil tudi generalnemu državnemu tožilcu in notranjemu ministru. Ta ga je predal policiji. O poročilu so se sicer že na ponedeljkovem sestanku pogovarjali minister Vinko Gorenak, prvi tožilec Zvonko Fišer in državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Barbara Brezigar. Zaradi oznake zaupnosti vsebine poročila na ministrstvu ne razkrivajo, je pa Gorenak o tem že opravil razgovor z vodstvom policije. Minister bo policiji podal tudi posebne usmeritve, kako naj se organizira, da bo v kar največji meri sledila usmeritvam tožilstva. Pred roko pravice smo enaki vsi, zato moramo storiti vse, da se raziščejo sumi oškodovanj v slovenskem bančnem sistemu in da krivce za enega največjih problemov te države pripeljemo pred sodišče, je ob tem dejal Gorenak. Poročilo je predsednik vlade Janez Janša prejel od Banke Slovenije. V njegovem kabinetu pravijo, da se ob navedbah in podatkih v poročilu porajajo sumi oškodovanj. Zato je Janša generalnega državnega tožilca in notranjega ministra pozval, da naj v okviru svojih zakonskih pooblastil in odgovornosti storita vse, da se čim prej raziščejo ti sumi. Kje najti rešitev za banke? Država se sicer že nekaj časa ukvarja z zagotavljanjem stabilnosti bančnega sistema in Banka Slovenije je to poročilo pripravila v okviru priprave rešitev za sanacijo slabih bančnih terjatev. Guverner Marko Kranjec je z informacijo o razmerah v slovenskih bankah že julija seznanil poslance. Vlada išče načine, kako stanje izboljšati. Koalicija se je uskladila o prenosu slabih terjatev na posebno agencijo oziroma sklad. Zdaj je na potezi ministrstvo za finance, saj bo v prvi fazi reševanje najverjetneje padlo na pleča davkoplačevalcev. Iskanje odgovornih Medtem potekajo tudi skrbni pregledi v posameznih bankah. Zaradi nakopičenih slabih terjatev in sumov nepravilnosti v bankah je bila predmet kritike tudi Banka Slovenije, češ da ni ustrezno opravila naloge bančnega nadzornika. Politiki pa že nekaj časa poudarjajo, da je nujno ugotoviti, kdo je odgovoren za takšno stanje v bančnem sistemu. Ob nedavnih kriminalističnih preiskavah v NKBM-ju je to izpostavil tudi finančni minister Janez Šušteršič, ki je prepričan, da je odkrivanje nepravilnosti v bankah ključnega pomena pri vzpostavitvi ponovnega zaupanja javnosti v bančni sistem.

Portorož - Skupina Splošna plovba je v poslovnem lete 2009 ustvarila 142,7 milijonov evrov prihodkov in 23,7 milijonov evrov čistega dobička, kažejo nerevidirani rezultati poslovanja za leto 2009. Predsednik uprave Splošne Plovbe Egon Bandelj je rezultate poslovanja skupine v lanskem letu ocenil kot zelo dobre. Prihodki so v primerjavi z letom 2008 upadli za slabo tretjino, dobiček skupine pa skoraj za dve tretjini. V sicer rekordnem letu 2008 je portoroški ladjar namreč ustvaril 215,2 milijona evrov prihodkov in 61,3 milijona evrov dobička. Predvidoma 15. marca bo Splošna plovba v Nantongu na Kitajskem prevzela Trento, prvo od obeh ladij, ki bosta v letošnjem letu pomladili floto našega edinega ladjarja. Ladjo, ki je v sredo odplula na poskusno vožnjo, bo krstila dolgoletna direktorica Morske Biološke postaje Piran Alenka Malej, so sporočili iz Splošne plovbe.

Pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o poslancih, ki sta jo vložila Franci Kek in Franco Juri, po mnenju ustavnega sodišča ne izkazuje pravnega interesa, saj še niso prejeli odločbe Ustavno sodišče je zavrglo pobudo dveh nekdanjih poslancev stranke Zares Franca Jurija in Francija Keka , ki trdita, da je novela zakona o poslancih protiustavna. "Pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo," piše v sklepu ustavnega sodišča. Bivši poslanci, ki še vedno prejemajo nadomestilo, morajo tako o tem prejeti odločbe, ki jim zakon o uravnoteženju javnih financ niža pokojnine. Foto: Aleš Beno "Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo," pravijo na ustavnem sodišču, kjer še dodajajo, da iz listin in priloženih pobud, "pa tudi iz veljavnih zakonskih določb izhaja, da je za izvršitev izpodbijane določbe zakona treba izdati odločbe." Novela niža poslanska nadomestila za 20 odstotkov Državni zbor je novelo, ki poslancem višino nadomestila niža za 20 odstotkov, sprejel 15. junija, po objavi v uradnem listu pa bo začela veljati 1. avgusta. Juri je pred časom dejal, da gre pri retroaktivnem posegu v pravice za protiustaven člen, proti znižanju nadomestil pa je bila tudi Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića . Poslanci s polletnim mandatom do nadomestila ne bodo upravičeni Zakon sicer med drugim tudi skrajšuje dolžino prejemanja nadomestila z enega leta na šest mesecev. Izjema bodo tisti poslanci, ki so bili v DZ-ju več zaporednih mandatov. Poslanec z dvema mandatoma bi tako nadomestilo lahko prejemal devet mesecev, poslanec s tremi ali več zaporednimi mandati pa eno leto. Vsem pa se višina nadomestila zniža za 20 odstotkov. Poslanci, ki so funkcijo opravljali manj kot šest mesecev, do nadomestila ne bodo upravičeni, enako bo veljalo za poslance, ki jim pogodba o zaposlitvi miruje in imajo možnost, da se vrnejo na staro delovno mesto.

Ljubljana - Zaradi prevelike zadolženosti skupine Viator & Vektor (V&V) naj bi banke že zahtevale njeno dezinvestiranje oziroma prodajo nekaterih podjetij, smo izvedeli iz neuradnih virov. Konec lanskega leta so celotne obveznosti V&V znašale 270 milijonov evrov. V V&V, v kateri je predsednik upravnega odbora in največji lastnik Zdenko Pavček, zatrjujejo, da zahteve po dezinvestiranju niso prejeli od nobene banke. "Tako kot večina slovenskih podjetij se spopadamo z likvidnostnimi težavami, vendar kljub temu tekoče servisiramo obveznosti do bank," pojasnjujejo. Toda, po drugi strani priznavajo, da pri premagovanju posledic gospodarske krize iščejo notranje vire, med katere "uvrščamo tudi dezinvestiranje premoženja oziroma prodajo določenih naložb". Katera podjetja oziroma naložbe nameravajo prodati, še ne želijo razkriti. Pri tem se postavlja vprašanje, ali V&V ne načrtuje prodaje transportne dejavnosti. Letošnjo pomlad so namreč razbremenili 120 tovornjakov (v vrednosti 4,6 milijona evrov) od skupno 390 tovornih vozil, ki jih imajo v lasti, tako da so postala vsa vozila prosta bremen. Poleg krize, ki je močno prizadela transport in logistiko, torej osnovno dejavnost družbe, se je po ocenah poznavalcev razmer V&V znašel v težavah zaradi prevelike širitve poslovanja s prevzemi. Medtem ko V&V, razen prevzema tretjega največjega makedonskega podjetja Tranšped, lani ni prevzel drugih podjetij, je bil bistveno bolj prevzemno aktiven v letu 2007. Potem ko je prodal TIB Transport in Integral, ki sta se ukvarjala s prevozom goriva, je namreč v istem letu kupil številna podjetja, ki se ukvarjajo z avtobusnimi prevozi. Pod njegovo okrilje so tako prišli Izletnik Celje, Integral Stojna Kočevje, Integral Zagorje in Koratur. Poleg omenjenih je v letu 2007 prevzel še nekaj manjših podjetij, medtem ko je prodal družbo Avtoprevoz Tolmin. V letih 2006 in 2005 je V&V prevzel nekaj manjših podjetij ter začel odpirati podjetja in predstavništva v tujini. Večji prevzem predstavljata nakup večinskega deleža Tovarne vozil Maribor (TVM) v letu 2004 in nakup večinskega deleža Sistemske tehnike v letu 2003. V skupino V&V je vključenih 25 podjetij doma in v tujini. Po pojasnilih V&V so bile konec junija njihove celotne obveznosti na enaki ravni kot konec leta 2008. Toda v lanskem letu so se v primerjavi z letom prej dolgoročne finančne obveznosti povečale za več kot 20 odstotkov, na 90,7 milijona evrov, kratkoročne finančne obveznosti pa kar za 45 odstotkov na več kot 100 milijonov evrov. Poleg tega je imel V&V 31. decembra lani še za 80 milijonov evrov kratkoročnih in dolgoročnih poslovnih obveznosti. Takrat je imel V&V 81,16 odstotka dolžniškega kapitala, kar je bilo za 6,2 odsotne točke več kot konec leta 2007. sebastjan.morozov@dnevnik.si

Podizvajalci v gradbeništvu so bili na Darsu, kjer so se želeli sestati z upravo, a jim to ni uspelo. V upravi so jim dejali, da imajo pomembnejše delo . Uprava pojasnjuje, da se s Požarjem ne bo več pogovarjala. Po besedah vodje Društva podizvajalcev v gradbeništvu Mirka Požarja so danes podizvajalci na Družbo za avtoceste RS Dars prišli z vso potrebno dokumentacijo. Teh dokumentov pa ne morejo pregledovati s komisijo, ki nima nobenih pooblastil in je brez kompetenc, temveč z upravo, je prepričan vodja društva. Skladno s tem svojim prepričanjem so podizvajalci ob prihodu poklicali upravo in jo prosili za sestanek. V upravi so jim odgovorili, da nimajo časa, ker imajo pomembnejše posle . Kasneje je predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik to dejanje podizvajalcev označila za nedopustno in nekulturno in napovedala, da se s Požarjem ne nameravajo več pogovarjati. Današnje dejanje Mirka Požarja presega vse meje kulturnega in dopustnega obnašanja in ga v družbi ostro obsojamo. Kljub temu, da smo še vedno mnenja, da so pogovori edina prava rešitev problemov podizvajalcev, sporočamo, da se z Mirkom Požarjem družba Dars ne bo več pogovarjala, je povedala v izjavi za javnost. Pri tem je dodala, da so se s posameznimi podizvajalci še vedno pripravljeni pogovarjati. Za podizvajalce v gradbeništvu na Darsu nimajo časa. Med drugimi je Požar nato govoril s poslovno sekretarko uprave Darsa. Vprašal jo je, ali so pripravljeni dati vsaj pooblastilo komisiji, ki je v kleti stavbe čakala na podizvajalce, a je znova ostal brez odgovora. Ker niso dobili zagotovila, da je komisija kompetentna in ker jim je uprava dala vedeti, da nima časa zanje, so se podizvajalci po Požarjevih besedah sami odpravili v četrto nadstropje stavbe, kjer so prostori vodstva, a so tam naleteli na zaprta vrata. Kaže, da je ta uprava popolnoma nezainteresirana za rešitev problema podizvajalcev. Komisiji ne želi dati pooblastila, kar pomeni, da je vse to skupaj ena farsa in popolno nasprotje julijskega dogovora, je poudaril Požar in dodal, da je uprava tedaj priznala določene napake in da so se nato dogovorili, da vendarle poskušajo zbližati stališča. Na vprašanje, kakšni bodo njihovi koraki po današnjih dogodkih, je odgovoril, da ne ve. Že v četrtek se je srečanje predstavnikov podizvajalcev in komisije Darsa, na katerem bi morali pregledati posamezne zahtevke podizvajalcev, končalo neuspešno. Podizvajalci so sestanek prekinili prav zato, ker komisija ni imela pooblastil in ni želela pisati uradnega zapisnika sestanka. Dars je nato podizvajalce, ki so odpovedali tudi sestanka, sklicana za danes in ponedeljek, znova pozval k pogovorom, v sporočilu pa med drugim zapisal tudi, da Požar krši dogovore v zvezi z reševanjem problematike podizvajalcev, da manipulira s podizvajalci in da mu ni v interesu, da se njihove težave čim prej rešijo. Podizvajalci od Darsa za nekatera dela na pomurski, dolenjski in primorski avtocesti zahtevajo za skupno okoli devet milijonov evrov plačil. Uprava imela vnaprej dogovorjene obveznosti Dars je sicer odziv na dogodek že objavil tudi na svojih spletnih straneh, pri čemer je zapisal, da je Požar danes tako kot že večkrat samovoljno določil uro sestanka ter pričakoval takojšen sprejem. Sporočeno mu je bilo, da ga danes uprava ne more sprejeti, saj ima vnaprej dogovorjene delovne obveznosti. Kljub temu je Mirko Požar samovoljno vstopil v prostore družbe ter na ta način želel izsiliti srečanje z upravo, so opozorili. Navedli so še, da bodo njihove strokovne službe tudi v ponedeljek pripravljene sprejeti podizvajalce, ki bi se sestankov želeli udeležiti. Nekateri med njimi namreč po njihovih besedah niso upoštevali četrtkovega Požarjevega bojkota. Tako je bil v četrtek opravljen en sestanek, nekaj pa jih pričakujemo v začetku prihodnjega tedna, so sklenili.

600 delavcev begunjskega Skimarja napoveduje stavko, če jim ne bodo izplačali regresa. Sindikat podjetja jih je s sporočilom na oglasni deski obvestil, da bodo regres prejeli šele novembra.

Gorivo je zopet dražje in zaradi vse dražjih naftnih derivatov, so se nekateri domislili druge rešitve. Namesto dizla v svoj avtomobil točijo olje. Na bencinskih črpalkah je od polnoči zopet potrebno globlje poseči v žep. 95-oktanski bencin bo dražji za 3 cente in bo po novem stal 1,187 evra za liter. Dražji bo tudi 98-oktanski bencin, za katerega bo potrebno odšteti 1,198 evra za liter. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 3,9 centa na 1,298 evra na liter, kurilno olje pa za 3,3 centa. Liter bo veljal 0,957 evra. Po dveh zaporednih podražitvah pa se mnogi sprašujejo, kaj storiti, da ne bi zaradi goriva obubožali. Iz Zaboka na Hrvaškem prihaja odlična rešitev. Namesto, da bi se odpravil na črpalko, Zoran Gajdarov v svoj avtomobil toči olje iz cvrtnika. Prihranek je, pravi, ogromen. Cene naftnih derivatov se dvigajo v nebo. Zoran Gajdarov že od leta 2001 svoj 28 let star mercedes polni z oljem iz cvrtnika, vendar ne gre za navadno olje. Gajdarov je povedal, da je gorivo drago, zato se je, iz ekonomskih razlogov, odločil za drugo rešitev. Ena plastenka olja iz cvrtnika in avtomobil je pripravljen za vožnjo, pravi. Zelo je pomembno tudi to, kaj se je v olju cvrlo. Najboljše je olje, v katerem so se cvrli lignji, pravi. Olje, v katerem se je peklo meso, ni dobro, še doda. Gajdarov je olje testiral tudi na drugih avtomobilih in vožnja je bila vsakokrat brezhibna. Zaradi vedno dražjega goriva pa lahko prav olje iz cvrtnika postane novi hit. Bomo tudi mi kmalu točili olje v svoje avtomobile? Foto dnevnik.hr Dražji naftni derivati Slovencem, kot kaže, še ne povzročajo velikih skrbi. Po besedah tiskovnega predstavnika Petrola Aleksandra Salkiča večjih gneč pred bencinskimi črpalkami pred zadnjimi podražitvami ni bilo. Prav tako na Petrolu niso zaznali večjega povpraševanja po avtoplinu. Ker pa se naftni derivati še kar dražijo, nas je zanimalo, ali se bo podražila tudi vožnja s taksi službami. Predsednik Taxi društva Ljubljana Tomo Žmavc je za 24ur.com povedal, da o spremembah cen, ne glede na to, da se naftni derivati še kar naprej dražijo, ne razmišljajo. Kot je povedal, je konkurenca na trgu precej močna, zato sprememba cen ne bi bila prava rešitev. Se bo torej kmalu bolj izplačala vožnja s taksijem kot lastnim osebnim avtomobilom?

Predsednik uprave Mure Franc Huber je nadzornemu svetu družbe podal odstopno izjavo, saj odhaja v pokoj. Družbo bo vodil do imenovanja novega predsednika uprave. Franc Huber Zdaj že odstopljeni predsednik uprave Mure Franc Hubert je bil na tem položaju od 1. julija lani. Kljub odstopni izjavi bo družbo vodil do imenovanja novega predsednika uprave, so še sporočili iz družbe, katere lastniki bodo na skupščini 12. maja odločali o dokapitalizaciji. Nadzorni svet Mure, ki je imela po nerevidiranih podatkih v letu 2008 ob enakem obsegu proizvodnje in prodaje kot leta 2007 tri milijone evrov izgube, je namreč z namenom dokapitalizacije sprejel sklep o sklicu skupščine, hkrati pa je sprejel tudi rebalans načrta za letos, ki upošteva zadnje razmere na trgu. Rezultat poslovanja družbe bo konec leta v veliki meri odvisen tudi od načina razrešitve presežka delavcev. Mura se spopada z upadanjem naročil. Mura je sicer s 1. aprilom uvedla 32-urni delovni teden, saj so naročila upadla za dodatnih 10 odstotkov. Plače zaposlenih so ostale enake, kot da bi delali 36 ur tedensko. 36-urni delovni teden so namreč v družbi zaradi upada naročil uvedli že s 1. februarjem.

Ljubljana - Čeprav se je gradnja optičnega omrežja v zadnjih dveh letih močno pospešila - število priključkov se vsako četrtletje poveča za več kot petino (v drugem četrtletju letos za dobrih 12 odstotkov) - se Slovenija po hitrosti širokopasovnega dostopa uvršča v samo dno držav Evropske Unije. Še vedno namreč priključke s hitrostjo do dveh Mbit/s uporablja skorajda 60 odstotkov slovenskih uporabnikov, medtem ko ima hitrejšo povezavo na voljo skoraj tri četrtine evropskih kolegov, je razvidno iz marčevskega implementacijskega poročila evropske komisije. Alternativni operaterji krivdo valijo na Telekom Slovenije. "Vodilni ponudnik namreč trži internetno povezavo 1 Mbit/s kot osnovno, samostojno storitev. Za višje internetne hitrosti pa mora posamezni naročnik sam sprožiti naročilo," pojasnjujejo v Amisu in dodajajo, da mora Telekomov uporabnik za nadgradnjo hitrosti z 1 Mbit/s na 2 Mbit/s plačevati tudi do šest evrov več mesečne naročnine. Pri Amisu se za hitrejšo povezavo sicer odloča več kot 70 odstotkov uporabnikov. Podobno menijo v T-2, kjer imajo na optičnem omrežju že več kot 40.000 naročnikov: "Seveda so za omenjeno stanje krivi operaterji, ki ne vlagajo dovolj v nova in zmogljivejša omrežja. V naši ponudbi so paketi, ki tudi na tehnologiji VDSL, ne le na FTTH (optični), vključujejo minimalno hitrost 10 Mbit/s, in to simetrično," so poudarili. Čeprav v Telekomu Slovenije priznavajo, da se velika večina njihovih uporabnikov, kar 85 odstotkov, še vedno odloča za hitrosti, nižje od 2 Mbit/s, pa poudarjajo, da se v Sloveniji pri zbiranju podatkov ne upošteva IP-televizije oziroma vezanih storitev, kar bi povsem spremenilo statistiko hitrosti dostopa do širokopasovnih storitev. "Zaradi tega so naši priključki 'trojčka ali dvojčka', kjer se je uporabnik odločil le za 1 Mbit/s hitrosti za dostop do interneta, primerljivi z nekaterimi evropskimi priključki s hitrostmi do 10 MBit/s ali celo višjimi hitrostmi," je podatke evropske komisije prav tako zavrnil Matjaž Janša, nekdanji vodja direktorat za pošto in elektronske komunikacije. Kljub temu, da se Slovenija po hitrosti, nižji od 2 Mbit/s, uvršča takoj za Ciper, Poljsko in Estonijo, pa so v Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek) optimistični, saj se naša država glede hitrosti, ki presegajo 10 Mbit/s, uvršča v sam vrh. "Prepričani smo, da se bo vedno več uporabnikov odločilo za dostop prek optike do doma, saj se povečujeta tako pestrost ponudbe oziroma dostopa kot tudi primerljivost s cenami dostopa prek bakrene parice ali koaksialnega kabla." "Če bi operaterji optično infrastrukturo širili enakomerneje po vseh območjih države in ne zgolj v urbanih središčih, bi to zagotovo prispevalo k povečanju deleža uporabnikov (z višjo hitrostjo)," pojasnjujejo. tomaz.modic@dnevnik.si

Na vprašanje, ali se strinja, da bi Slovenija utegnila biti že oktobra nelikvidna, je minister Šušteršič odgovoril, da so časi za državo težki, vlada pa mora še jeseni sprejeti pomembne reforme. Bolj kot bomo pri tem uspešni, večja je verjetnost, da ne bomo potrebovali pomoči, je dejal za avstrijski Die Presse. Slovenski minister za finance Janez Šušteršič je v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega časnika Die Presse dejal, da Slovenija do konca leta potrebuje okoli pol milijarde evrov, pri čemer ima več možnosti od najema kreditov do izdaje obveznic. Na vprašanje, ali se strinja z oceno premiera Janeza Janše, da bi utegnila biti Slovenija že oktobra nelikvidna, je odgovoril, da so časi za državo res težki, vlada pa mora še jeseni sprejeti pomembne reforme. Bolj kot bomo pri tem uspešni, večja je verjetnost, da ne bomo potrebovali pomoči in se bomo lahko sami refinancirali, je pojasnil. Po njegovih besedah sicer ni mogoče izključiti, da bo Slovenija morala zaprositi za pomoč, vendar bo storila vse, da bi se temu scenariju izognila. Do jeseni potrebujemo morda pol milijarde evrov, Slovenija pa ima pri tem več alternativ lahko najamemo domače kredite ali izdamo zakladne obveznice. Res pa je, da bi bila uspešna izdaja državnih obveznic do konca leta zelo dobrodošla, je povedal. Na vprašanje, katera podjetja bi vlada privatizirala, je Šušteršič odgovoril, da bo potrebno restrukturiranje Adrie Airways, zagotovo pa tudi NLB, pa tudi pri podjetjih, ki so v boljšem položaju, kot so npr. Telekom, Triglav in Petrol, po njegovem mnenju ni podlage, da bi še bila v lasti države.

Direktor Iniziative Generali 96 Pierpaolo Cerani je povedal, da želi z nakupom Kolonela in s tem podjetij, ki jih ta obvladuje, prodreti na tuje trge, med drugim bi tudi z Radensko preplavil ZDA. Pierpaolo Cerani Direktor Iniziative Generali 96 Pierpaolo Cerani je za Delo povedal, da je njegovo podjetje kupilo 30-odstotni delež Kolonela. V Kolonel in verigo precej zadolženih podjetij pa naj bi vstopil zaradi poslovne priložnosti. Kljub velikim dolgovom ima narejen sanacijski načrt, ki ga, kot pravi, lahko uresniči, če bo dobil nazaj glasovalne pravice za Infond Holding, ki jih je zaradi suma koncentracije lastništva zamrznil Urad za varstvo konkurence. Kot je Cerani povedal za Delo, je za pridobitev teh pravic pripravljen iti tudi na Evropsko sodišče. O tem pa se namerava najprej pogovoriti z ministrom za finance Francem Križaničem. Napadli so me, da sem italijanski mafijec, ampak v resnici sem 75-odstotni Slovenec, torej sem slovenski mafijec, je povedal Cerani, ki napoveduje bitko z Uradom za varstvo konkurence. Križaniču namerava Cerani predstaviti celotni sanacijski načrt. Meni, da ima skupina velik potencial, ki pa ga uničujejo razne igrice političnih skupin in medijev. Napadli so me, da sem italijanski mafijec, ampak v resnici sem 75-odstotni Slovenec. Torej sem slovenski mafijec, pravi Cerani. Za nakup ni bilo treba veliko denarja Za italijanski dnevnik Il Picolo pa je Cerani pojasnil, da za nakup omenjenega deleža Kolonela ni bilo treba veliko denarja, saj je podjetje zadolženo za kar 800 milijionov evrov, ki jih je z nakupom tudi prevzel. Zavrnil je namigovanja, da bi za nakupom stala kaka ameriška družba in zagotovil, da posel sklepa le njegov holding Iniziative Generali 96. Pogajanja o poslih so po njegovih besedah trajala tri mesece. Za tržaški dnevnik je tudi dejal, da je do Radenske vedno gojil posebno ljubezen. Ko sem se informiral o možnostih za njen nakup, sem izvedel za težaven položaj Kolonela. Iz tega so se stvari razvile naprej, je pojasnil Cerani, ki je še dodal, da je kupil tolikšen delež, da z njim lahko nadzoruje, čeprav si je pridržal možnost preveriti nakup stoodstotnega deleža. Želi prodreti na tuje trge Sam s poslom vidi priložnost operacije z velikimi možnostmi za uspeh, ki je ne gre zapraviti, saj gre za prestižne znamke in za visoko kakovostne proizvode, ki glede mineralne vode, piva in sadnih sokov pokrivajo 90 odstotkov slovenskega trga. Povedal je, da želi delati konkurenco italijanskemu San Pellegrinu in ZDA preplaviti z Radensko . Gre za to, da se pomnoži izvoz in da se te proizvode prodaja po vsem svetu. Radensko, ki jo danes poznajo samo v Furlaniji-Julijski krajini in Venetu, predvsem v ZDA, sadne sokove Fructala pa po vsej Evropi. Seveda pa gre tudi za to, da se okrepi uvoz vseh teh proizvodov v Italijo, pravi Cerani in navaja možnost selitve sedeža Kolonela iz Maribora v Ljubljano. V slovensko prestolnico naj bi se preselili tudi nekateri sodelavci tržaškega podjetnika. Delo in Večer bosta samostojna Zatrdil je, da bo v roku enega meseca pripravljen celoten industrijski načrt, katerega glavni smernici bosta vsekakor širjenje slovenskih znamk in proizvodov po vsem svetu ter ohranitev vseh delovnih mest. Glede dnevnikov Delo in Večer, tržaški podjetnik pravi, da ima prvi 499 zaposlenih, od katerih je 400 novinarjev, in ustvarja pet milijonov evrov dobička, drugi pa ima 280 zaposlenih. Tudi ta delovna mesta bo ohranil, pri čemer dodaja, da bo novinarjem in urednikom pustil čim večjo avtonomijo. Dolgovi niso glavna skrb, glasovalne pravice so večji problem Kolonel ima v lasti 78 odstotkov Centra naložb, omenjena družba pa je 71-odstotna lastnica Infond Holdinga. Ta je s 55-odstotnim deležem večinski lastnik Pivovarne Laško, v lasti pa ima tudi 24,9 odstotka Mercatorja. Kot pravi Cerani, dolgovi niso glavna težava skupine, čeprav so veliki. Huje se mu zdi, da z družbo ni mogoče upravljati, ker Infond Holding v pivovarni nima glasovalnih pravic. Naši italijanski odvetniki, med katerimi je tudi najboljši strokovnjak za konkurenčno pravo Luciano Vasques, bodo skupaj s slovensko odvetniško družbo Čeferin proučili možnosti, kako bi sprostili uveljavljanje naših glasovalnih pravic v Laškem. Če v zelo kratkem času ne bomo rešili teh vprašanj s tukajšnjim Uradom za varstvo konkurence, bomo šli na Evropsko sodišče, je napovedal Cerani. Manjšinski delež smo kupili, ker želimo najprej analizirati stanje v podjetju Težko je govoriti o tem, kaj je v ozadju. Dejstvo pa je, da resni investitorji v podjetje vstopajo tako, da se pogovorijo tudi z bankami, kar pa se v tem primeru ni zgodilo. Gospodarski minister Matej Lahovnik Direktor Iniziative Generali 96 pravi, da ima Boško Šrot še vedno v lasti svoj delež, torej večinski, vendar ni več dejaven v skupini. Kot pravi, večine v Kolonelu niso kupili, ker morajo najprej pogledati in analizirati skupino od znotraj. Predvsem zato, ker ne moremo izvrševati upravljavskih pravic v Pivovarni Laško. Ob tem je napovedal, da po pregledu obstaja tudi možnost, da bi pozneje dokupili preostali delež. Skupina Iniziative Generali 96 se primarno ukvarja z zdravili. So največji proizvajalec infuzij v Italiji izdelajo okoli 80 milijonov kosov letno. Od tega imajo 70 milijonov evrov prometa.

Kar 26 italijanskih bank je od agencije Moodys dobilo nižje bonitetne ocene. To je napad na Italijo, njena podjetja, njene družine in njene državljane nasploh, pa pravijo v združenju italijanskih bank, ker so prepričani, da so bonitetne hiše element destabilizacije trgov. Bonitetna agencija Moodys je 26 italijanskim bankam znižala ocene, vključno z največjima bankama v državi Unicredit in Intesa Sanpaolo. Znižane so bile ocene na dolgoročna posojila in na depozite. Kot razlog za tako odločitev agencija navaja recesijo, s katero se spopada italijansko gospodarstvo, in povečanje deleža slabih dolgov. Moodys dodaja, da prav za vse banke, ki so jim znižali oceno, napovedi ne kažejo nič dobrega. Znižanje ocen med bankami je različno od ene stopnje, nekaterim bankam pa celo za štiri stopnje. Ocene za italijanske banke so zdaj med najnižjimi znotraj naprednejših evropskih držav, kar odraža njihovo občutljivost na neugodna okolja v Italiji in Evropi, so sporočili v bonitetni hiši. Kot razlog za tako odločitev so navedli tudi varčevalne ukrepe, ki jih sprejema vlada, saj se zaradi njih zmanjšuje povpraševanje. Vse več je tudi problematičnih posojil. Finančna moč bank Unicredit in Saopaolo je ocenjena z oceno C , njuni depoziti pa so ocenjeni z A3. Peta največja italijanska banka Unione di Banche Italiane je za svoje depozite dobila oceno Baa2, finančna moč pa je ocenjena z D+. Banco Popolare, ki je četrta največja banka v Italiji, pa je za svoje depozite dobila oceno Baa3, njena finančna moč je ocenjena z D . Banka ima težave zaradi nizke ravni kapitala, so zapisali v agenciji Moodys. Finančno moč tretje največje banke v Italiji, Banca Monte Dei Paschi, so ocenili z D, njene depozite pa so ocenili z Baa3. Italijanske banke To je napad na Italijo! Italijanske banke so se na odločitev bonitetne hiše ostro odzvale in jo označile za neodgovorno, nerazumljivo in neupravičeno . Odločitev je napad na Italijo, njena podjetja, njene družine in nasploh njene državljane, so bili jasni v združenju italijanskih bank. Ob tem so poudarili, da je Moodys s tem dejanjem potrdil oceno, da so bonitetne hiše s svojimi nepopolnimi in nasprotujočimi si ocenami element destabilizacije trgov . V združenju italijanskih bank so regulatorje finančnega trga v EU pozvali, naj še zaostrijo regulacijo delovanja bonitetnih agencij, sami pa nameravajo sprejeti potrebne ukrepe za zaščito legitimnih interesov italijanskega gospodarstva, ki zaradi bonitetnih ocen trpi veliko škodo . Že aprila je ameriška bonitetna hiša napovedala, da bo v sredini maja začela objavljati ocene za 114 evropskih finančnih institucij, vključno z italijanskimi. Proces objavljanja ocen pa naj bi končala do konca junija. Italijanske banke so sicer decembra lani od Evropske centralne banke ECB dobile 116 milijard evrov posojil, februarja pa še 139 milijard.

Težave z izplačili se niso zgodile prvič letos Ker vodstvo TVM-ja spet zamuja z izplačilom plače in dela regresa, so delavci za 3. januar napovedali stavko. Predsednik uprave jim je zagotovil, da bodo denar prejeli najpozneje do petka. Delavci in delavke so razočarani, ker se niso uresničila večkratna zagotovila vodstva družbe in predstavnika lastnika podjetja, da bosta novembrska plača in preostali del regresa za letni dopust za leto 2010 izplačana najpozneje do 29. decembra. Novim obljubam predsednika uprave Janez Lipuša, da bodo zamujena izplačila nakazana najpozneje do 31. decembra, delavci ne verjamejo več. Sekretar sindikata SKEI Podravje Branko Medik je dejal, da so delavci siti nenehnih zapletov pri izplačilu osebnih dohodkov, ob tem pa bi radi, da se končno razjasni položaj, v katerem je tovarna. Proizvodnja stoji že skoraj eno leto Čeprav so proizvodne hale polne napol izdelanih avtobusov, proizvodnja že skoraj eno leto miruje, ljudje pa bi radi delali. Vsi samo čakajo, nihče pa ne ve, kakšna usoda jih bo doletela. Nekateri bi si v tem času že lahko poiskali službo, a si tega za zdaj ne upajo, saj ne vedo, kako bo s TVM-jem, je pojasnil Medik. Člani sindikalne podružnice SKEI-ja v TVM-ju so se že 10. novembra dogovorili, da bodo za 3. januar napovedali stavko, če delodajalec do konca leta ne bo poravnal vseh obveznosti do delavcev. Delavci so se namreč morali vsak mesec sproti pogovarjati z vodstvom o izplačilu plač. TVM zaposluje okoli 145 ljudi, zaposleni pa so si konec marca šele z grožnjami zagotovili januarske plače, težave pa so nastale tudi pri izplačilu majskih plač. Delavci so stavkali en dan, nato pa dosegli dogovor z lastnikom.

Konec septembra je oceno znižala najprej agencija Moodys, nato še Fitch Agencija Standard & Poor s je v sredo znižala oceno kratko- in dolgoročnega kreditnega tveganja Sloveniji za eno stopnjo, z AA/A-1+ na AA-/A-1+. Razlog za znižanje kreditne ocene je proračunska podoba Slovenije, ki se je od krize leta 2008 poslabšala, politiki pa še niso predstavili konsolidirane strategije, ki bi bila po mnenju S & P-ja verodostojna. Breme slovenskega dolga, ki se je v letih 2002 do 2008 zmanjševalo, se je hitro povečalo zaradi vladnih ukrepov za pomoč gospodarstvu in bančnemu sistemu po krizi. S & P pričakuje, da bo splošni vladni dolg letos porasel na 43 odstotkov BDP-ja, kar je dvakrat več kot v letu 2008. Cvetoče gospodarstvo je vlado uspavalo S & P meni, da je razmeroma cvetoče in gospodarsko stabilno obdobje po osamosvojitvi vlado uspavalo in ni prejela potrebnih strukturnih reform, kar je dodatno pritisnilo na državne finance. S & P je zato prepričan, da volitve v decembru pomenijo priložnost za novo vlado, da prepreči nadaljnje nazadovanje in da izvede strukturne reforme. Ocena agencije za naprej ostaja stabilna, ker se pričakuje konsolidacija državnih financ in izvedba programa proračunske konsolidacije. Čeprav se zaradi dogovorne narave slovenske politike pričakuje zamuda pri strukturnih reformah, pa S & P obenem pričakuje, da jih bo nova vlada izvajala. Gre že za tretje znižanje bonitetne ocene Sloveniji - konec septembra sta za eno stopnjo oceni znižali najprej Moodys s tretje najvišje Aa2 na Aa3 in Fitch z AA na AA-.

Pooblaščenec družbe Ibiko in Nogometnega kluba Drava Ptuj Bilić je na mariborsko okrožno sodišče vložil ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave nad Cestnim podjetjem Maribor. Vladimir Bilić od sodišča zahteva ustavitev postopka prisilne poravnave in začetek stečaja, podrobnosti pa bo pojasnil na torkovi novinarski konferenci. Omenjena upnika mariborske družbe sta zahtevo za stečaj CPM sicer vložila aprila lani, zaradi mnenja, da je CPM insolventen, saj jim ne more izplačati okoli 150.000 evrov pogodbeno dogovorjenih pokroviteljskih sredstev. Mariborsko sodišče je zahtevo za stečaj novembra lani že zavrnilo. Razlogov za zavrnitev stečajnega predloga na sodišču takrat niso pojasnjevali, zagotovo pa je bilo med njimi predvsem izvedensko mnenje Irene Lesjak, ki predlagateljem ni bilo naklonjeno. Po mnenju izvedenke na dan vložitve zahteve za stečaj CPM ni izpolnjeval pogojev iz zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Zaradi izvedenkinega mnenja sta ptujski nogometni klub in Ibiko, družba v lasti podjetnika Franca Gajška, nedavno na mariborsko državno tožilstvo vložila tudi kazensko ovadbo zoper Lesjakovo. V njej ji očitajo krivo izpoved pred sodiščem in nevestno delo v službi, saj naj bi v postopku predloga za stečaj CPM podala neresnične informacije, ki so prikrivale insolventnost podjetja. Mariborsko okrožno sodišče je sicer v zadnjih dveh letih že dvakrat zavrnilo zahtevo upnikov za stečaj CPM, ki se trenutno nahaja v prisilni poravnavi, prav danes pa se je iztekel rok, do katerega so morali upniki prijaviti svoje terjatve. Že jeseni 2009 je bila namreč zavrnjena podobna zahteva družbe Avtoprevoz Gramet Trade.

Ljubljana - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) letos osmo leto podeljuje priznanja za najboljše inovacije, s podeljevanji pa je pred 14 leti začela območna zbornica Zasavje. Na GZS ocenjujejo, da se je v 14 letih nabralo najmanj 1500 inovacij, med letošnjimi novostmi pa je načrtovano sistemsko spremljanje uspešnosti nagrajenih inovacij. Na GZS trenutno pripravljajo kriterije spremljanja uspešnosti nagrajenih inovacij, saj načrtujejo, da bodo letos začeli to sistemsko spremljati, je STA pojasnila vodja projekta Inovativnost na GZS Simona Rataj. Doslej so sicer na GZS že dobivali nekaj povratnih informacij, ko so podjetja s pomočjo priznanj in promocije posameznih inovacij v medijih pridobila nove posle. GZS priznanja podeljuje dvostopenjsko, in sicer najprej na regionalni ravni v okviru 13 območnih gospodarskih zbornic in nato izmed najboljših med njimi nagradi še najboljše na nacionalni ravni. Priznanja za najboljše inovacije na ravni države so praviloma tri, in sicer zlato, srebrno in bronasto, podeljene pa so v skladu s posebnim pravilnikom. Število prijavljenih in nagrajenih inovacij se v zadnjih letih povečuje. Za leto 2006 je bilo denimo prijavljenih 148 regijskih inovacij, 36 izmed teh se je potegovalo za priznanja na nacionalni ravni. Za leto 2008 je bilo na regijski ravni prijavljenih 184 inovacij, na nacionalni ravni pa 42. Za lansko leto - torej inovacije, ki jih nagrajujejo letos - je bilo na regijskih ravneh prijavljenih že 270 inovacij, predvideno število prijavljenih na nacionalni ravni pa bo okoli 45. Večina regijskih podelitev priznanj se bo zaključila prihodnji teden, le ena regionalna zbornica bo imela podelitev nagrad v jeseni. Podelitev nagrad najboljšim v Sloveniji pa bo potekala na prireditvi, ki jo GZS načrtuje za 15. september. Največ inovacij slovenska podjetja prijavljajo s področja strojništva, optimizacije poslovnih procesov in elektronike. Poleg načrtovanega sistematičnega spremljanja uspešnosti nagrajenih inovacij pa so na GZS letos že nekoliko posodobili in malenkost spremenili kriterije za izbor. S tem so razširili področja inovativnosti s predvsem tehnoloških inovacij tudi na netehnološke. Prijave, ki so jih prejeli, sedaj pokrivajo tudi storitve, izobraževanja, inovacije s področja IKT ter tudi varovanja okolja. GZS daje inovativnosti v podjetjih izjemen pomen, poudarja Ratajeva, ki projekt Inovativnost na GZS vodi zadnja štiri leta. "Inovativnost je gibalo konkurenčnosti, brez inovativnosti/inovatorjev slovenska podjetja ne bodo preživela," trdi Ratajeva in dodaja, da zato na GZS inovativnost spodbujajo na različne načine. Inovativnost spodbujajo tako s promocijskimi dogodki, kot so podeljevanja priznanj za najbolje inovacije, kot tudi s seminarji, izobraževanji in z dogodki, kjer podjetja povezujejo z raziskovalci iz javnih raziskovalnih institutov in fakultet. Prav tako na GZS organizirajo tehnološke delegacije, kjer spodbujajo predvsem bilateralno razvojno sodelovanje. Na GZS menijo, da podeljena priznanja dajejo tako podjetjem kot tudi inovatorjem zadoščenje, saj zbornica s tem prepozna njihov trud in drugačno razmišljanje. "Lahko bi rekli, da priznanja inovatorjem dajejo zagon za nadaljnjo inovativnost. Predvsem pa inovatorje s pomočjo priznanj učimo tudi uspešnega predstavljanja inovacij in inovativnih poslovnih idej," pravi Ratajeva. Ob tem posebej izpostavlja ekipo, ki sodeluje pri spodbujanju inovacij in ki je razširjena po vsej Sloveniji. To so predvsem regionalne gospodarske zbornice ter tudi ocenjevalne komisije, ki delujejo v njihovem okviru.

Tržič - Nadzorni svet tržiškega Peka je na današnji seji obravnaval izsledke posebne revizije poslovodenja Marte Gorjup Brejc. Pokazala je na več nepravilnosti, ki so podjetju povzročile vsaj za nekaj 100.000 evrov škode. Nadzorniki so zato upravi naložili, naj sproži vse pravne postopke za ugotovitev kazenske in odškodninske odgovornosti. Kot je po seji za STA pojasnil predsednik nadzornega sveta Peka Robert Ličen, se proti Gorjup Brejčevi, zoper katero je zaradi prodaje nepremičnin DSU že podal kazensko ovadbo, verjetno obeta še več ovadb in tožb. Revizija je namreč pokazala na utemeljen sum zlorabe položaja in na opustitev načela dobrega gospodarjenja, na več nepravilnosti pa je opozorila tudi v srbskem hčerinskem podjetju Peka. Uprava pod vodstvom Janeza Sajovica, ki je Gorjup Brejčevo na tem mestu nasledil letošnjega februarja, se bo odločila, ali bo proti bivši prvi dami Peka postopala prek civilne tožbe ali prek kazenske ovadbe. Nekatera dejstva so namreč po Ličnovih zagotovilih zelo neovrgljiva in dokazljiva. Tako naj bi bilo nesporno dokazljivo vsaj nekaj 100.000 evrov povzročene škode. Z izsledki revizije bo vodstvo Peka na prihajajoči skupščini, ki bo 31. avgusta, seznanilo tudi lastnike. Poleg tega na dnevnem redu skupščine, kateri so nadzorniki danes namenili dobršen del svojega časa, ostajajo že objavljeni predlogi sklepov, ki so usklajeni tudi z večinskim lastnikom, to je državo. Nadzorniki so danes precej pozornosti namenili tudi potrebni dokapitalizaciji Peka. Zaenkrat je predlog, da bi DSU, ki je zaradi sporne odprodaje nepremičnin v času Gorjup Brejčeve zoper Peko podal odškodninski zahtevek, v skladu z izvensodno poravnavo ta odškodninski zahtevek namenil za dokapitalizacijo. Poleg tega naj bi na Peko prenesel še nekaj nepremičnin, ki so v njegovi lasti, a jih Peko že uporablja. Tako bi tržiško obutveno podjetje dokapitalizirali s stvarnim vložkom. Še vedno pa bi podjetje potrebovalo tudi kapital v obliki finančnih sredstev. Podan je bil predlog, da bi v Peku potrebovali najmanj šest milijonov evrov, s čimer bi lahko proizvodnjo hitro tehnološko posodobili, da izdelava enega čevlja v Peku ne bi bila več dražja od povprečja izdelave čevlja drugod v Evropi. O dokapitalizaciji mora najprej odločiti vlada, v Peku pa medtem nadaljujejo po zastavljeni poti, da bi v Tržiču ohranili proizvodnjo obutve. V pripravi je tudi nova strategija, ki bo predstavljena naslednji mesec in je po Ličnovih besedah zelo ambiciozna in na glavo postavlja sedanjo filozofijo podjetja. Trenutno veliko delajo tudi na kadrovski okrepitvi družbe, ki je bila zadnjih pet do deset let na tem področju zelo podhranjena. Tako so se poslovne funkcije izvajale na svetovalne pogodbe izven podjetja. Veliko časa, energije in finančnih sredstev pa terja tudi sanacija Pekovih podjetij v tujini. Sedaj se stanje izboljšuje in prodaja Pekove obutve je iz meseca v mesec večja, zagotavlja Ličen. Naslednji teden bodo v Tržiču odprli tudi novo industrijsko prodajalno ter s tem popestrili prihajajočo Šuštarsko nedeljo.

Kdor se v teh dneh odloča za nakupe na ljubljanski borzi, se zaveda, da se mu ne mudi. Nekaj mesecev zatišja je delnice na ljubljanski borzi potisnilo povsem v ozadje zanimanja vlagateljev. Dovolj skrbi je že na svetovnih trgih, kjer znova prevladuje strah pred slabšo gospodarsko aktivnostjo. Poleg kapitalskih trgov se je pocenila večina surovin, dražijo pa se obveznice. Zahtevani donos petletnih nemških državnih obveznic je od konca junija zdrsnil za več kot četrt odstotne točke. Podobno velja tudi za petletne slovenske državne obveznice, ki zaradi podražitve prinašajo okoli 0,4 odstotne točke manjši donos kot pred dvema mesecema. Evropskim vlagateljem gre na roko le upadanje vrednosti evra, ki po eni strani veča morebitne zaslužke na drugi strani velike luže, poleg tega pa bi lahko to še utrdilo evropsko gospodarsko rast, ki je že v drugem četrtletju zaživela zaradi rasti izvoza. V drugem četrtletju se je gospodarsko prebudila tudi sončna stran Alp, a naj takoj opozorimo, da je velik del prikazane gospodarske rasti končal v zalogah. Lepo se nam je popravil tudi izvoz, a izvozniki opozarjajo, da je položaj na trgih zelo nepredvidljiv. Naša gospodarska barka je v prejšnjem četrtletju zajahala val, a to še zdaleč ni plima, s katero bi odpluli stran od čeri. Prej bi rekel, da nas je val potisnil še bolj na plitvino in med čeri recesije. Kdor se v teh dneh odloča za nakupe na ljubljanski borzi, se zaveda, da se mu ne mudi. Povsem realno lahko pričakujemo, da bodo v drugi polovici leta ključni izvozni trgi Slovenije znova bolj pazili na stroške, to pa seveda pomeni manj naročil in tudi nov pritisk na cene izdelkov. Za borzne družbe to pomeni manjše zaslužke ali krvavo prigarane načrte poslovanja. Nepredvidljivost pa odganja vlagatelje. Delnice na ljubljanski borzi so, kot kaže, že nekoliko cenejše od primerljivih tujih družb in število nakupnih priporočil naših borznih strokovnjakov se povečuje. Toda vse oči tujih vlagateljev so usmerjene v dogajanje na velikih svetovnih trgih, kjer tudi iščejo priložnosti. Če je na tujih trgih tako tvegano trgovati, povprečni tuji vlagatelj sploh ne bo pogledal na borzo, ki ima v celem tednu manj sklenjenih poslov, kot znaša dnevno trgovanje z delnicami srednje velike družbe v Frankfurtu. Slovenija bo, kot kaže, še lep čas životarila od domačih vlagateljev. Težava pa je v tem, da je investicijska moč Slovenije ta hip izjemno slaba. Sveže pritoke denarja imajo zavarovalnice in pokojninske družbe, ki pa so zelo selektivne pri naložbeni politiki. V takem okolju je seveda tudi povprečni slovenski vlagatelj povsem razumljivo in pravilno zelo previden. Če bo scenarij podoben kot v prejšnjih obdobjih borzne rasti, bo minilo še kar nekaj časa do slovenske borzne rasti. Najprej se bodo namreč morali z zaslužki zapolniti tuji borzni trgi, šele potem se bo začel denar seliti na bolj tvegane borze, kot je slovenska. In kot po navadi bo tudi povprečni slovenski vlagatelj z nakupi sledil velikim investitorjem. Kdorkoli se zato v teh dneh odloča za nakupe ali prodaje delnic na ljubljanski borzi, se mora zavedati, da velikih zaslužkov verjetno ne bo hitro videl in se mu zato tudi skoraj zagotovo nikamor ne mudi. Presenečenja so seveda vedno možna - ne nazadnje se zaslužki kujejo prav s presenečenji, in ne s pričakovanimi dogodki.

Steklarna Hrastnik je lani ustvarila dobrih 51 milijonov evrov prihodkov in 1,35 milijona evrov dobička. Letos načrtujejo 9-odstotno rast prodaje, a se zavedajo, da bo ta cilj težko doseči. Skupina Steklarna Hrastnik je lani kljub zahtevnim pogojem ustvarila 51,36 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot predlani in kar 30 odstotkov več kot leta 2009, ko je imela še pet milijonov evrov izgube. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 1,74 milijona evrov, čisti dobiček pa dobrih 1,35 milijona evrov, je povedal Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik, ki proizvaja specialno stekleno embalažo, namizno in razsvetljevalno steklo. V letošnjem prvem četrtletju so poslovali nekoliko slabše, za kar krivi tako razmere v domačem gospodarstvu in politiki kot v tujini, kjer je zadnji večji preplah med kupci povzročila kriza na Cipru. »Letošnje leto bo krvavo. Čim bolj se bo treba usmeriti na trge zunaj Evropske unije in to z drugačnimi izdelki, novimi programi in znanjem, ki ga lahko zaračunamo,« ugotavlja Božič, ki za letos načrtuje 9-odstotno rast prodaje in tri milijone evrov dobička, a se že zdaj zaveda, da bodo cilj težko dosegli. Božič je opozoril, da se zaradi slabega ugleda Slovenije v tujini soočajo s težavami pri poslovanju s tujimi partnerji. Izvozne zavarovalnice namreč kupcev ne zavarujejo več, pa čeprav ti steklarni zaupajo. Steklarna Hrastnik izvozi kar 96 odstotkov vseh izdelkov, največ v zahodno Evropo pa tudi na Japonsko, v ZDA in Rusijo. Obetavni so tudi trgi v Moldaviji, Gruziji in Azerbajdžanu ter na Češkem in Slovaškem. V Rusiji denimo že imajo nekaj stalnih kupcev, imajo pa še dosti rezerv na sicer zelo nelojalnem trgu, je dejal Božič, ki si ob nadaljevanju zdajšnjega trenda prodaje na ruskem trgu čez nekaj let obeta tri milijone evrov prihodkov samo od prodaje steklenic. Poleg novih izdelkov, ki so jih začeli tržiti pod lastno blagovno znamko, si steklarna konkurenčnost na dolgi rok zagotavlja tudi z vlaganji. Marca so tako končali gradnjo 7,5 milijona evrov vredne G peči v poslovni enoti Vitrum. Gre za eno najpomembnejših naložb v steklarni, saj bo peč omogočila obstoj in nadaljnji razvoj Vitruma, s tem pa tudi dvignila njegovo dobičkonosnost. Tudi prihodnja vlaganja bodo usmerjena v izboljšanje energetske učinkovitosti, v roku dveh let pa načrtujejo še eno veliko investicijo, in sicer remont 120-tonske peči v poslovni enoti Special.

Evropska naftna družba BP v zadnjem četrtletju z dobičkom ni dosegla pričakovanj analitikov, v družbi pa so že napovedali novi val odpuščanj. Delnice so zaradi višjih dividend vseeno povečale vrednost Druga največja evropska naftna družba BP je v zadnjem četrtletju zabeležila 4,4 milijarde dolarjev dobička, kar je 53 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani, hkrati pa tudi manj od pričakovanj analitikov, poroča Reuters. Rast dobička je bila namreč posledica skokovite rasti cen, ki so 3. januarja presegle magično mejo sto dolarjev za sod. Izvršni direktor Tony Hayward, ki je na položaj prišel maja lani, namerava za izboljšanje poslovnih rezultatov do poletja naslednjega leta odpustiti pet tisoč zaposlenih. Med 97.000 zaposlenimi to predstavlja približno pet odstotkov delovne sile. Dividenda družbe za zadnje četrtletje bo znašala 13,525 evra, kar v primerjavi s tretjim četrtletjem pomeni zvišanje za 25 odstotkov, v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2006 pa za 31 odstotkov. Vlagatelji so ob pričetku današnjega trgovanja novico pozdravili s skokom tečaja za tri odstotke.

V Elektro Primorska sta se na sestanku spet dobili pogajalski skupini uprave in sindikata. Po besedah vodje stavkovnega odbora Valterja Vodopivca zastopnik družbe Darjo Vrabec ni ponudil nič novega, zato niso zbližali stališč. Stavka v Elektro Primorska se nadaljuje. Sestal se je tudi razširjeni izvršilni odbor sindikata Elektro Primorska, ki je obravnaval oceno splošne stavke. Glede na neuspešna pogajanja z upravo so podprli nadaljevanje stavke. Za torek tako stavkovni odbor napoveduje stavko v poslovnih enotah Sežana in Tolmin, delavci pa bodo stavkali med 9. in 10., 11. in 12. ter 13. in 14. uro. Tak način stavke napovedujejo v sredo tudi v poslovnih enotah Nova Gorica in Koper. Medtem pa so v družbi potrdili, da so po sklepu nadzornega sveta že pripravili tožbo za ugotovitev nezakonitosti stavke. Z njeno vložitvijo na pristojno sodišče želi uprava zaščititi poslovni interes. V torek se bo v Ljubljani sestalo tudi predsedstvo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, ki podpira prizadevanja stavkovnega odbora Elektro Primorske. Spregovorili bodo o zaostrovanju razmer v novogoriški družbi.

UKC Maribor. Posel gradnje in upravljanja garaž v rokah preiskovalnega sodnika. Mariborski okrožni preiskovalni sodnik je včeraj zaslišal Gregorja Pivca, direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, a še ni odločil, ali bo sodišče zoper njega uvedlo kazensko preiskavo, ki jo zahteva Nigrad, javno komunalno podjetje. ˝Brez realne osnove˝ Obtožba. Andrej Kac, odvetnik Gregorja Pivca, je dejal, da so očitki njegovi stranki zelo nejasni: “Vse je zakonito. Sicer pa sklenitev te pogodbe nima podlage v revizijski komisiji in ni stvar, ki bi jo urejeval zakon o javnih naročilih.” Upravljanje brez koncesije Pivcu očitajo, da naj bi leta 2005 za gradnjo parkirne ploščadi in parkirne hiše pri mariborski bolnišnici sklenil pogodbo z nezakonito izbranim ponudnikom, ki mu je za to podelil stavbno pravico ter pravico upravljanja novih in obstoječih parkirnih prostorov za 33 let. Pri Nigradu so prepričani, da bi UKC Maribor (takrat SB Maribor) moral objaviti javni razpis, saj ni šlo le za oddajo stavbne pravice, pač pa tudi za izgradnjo garažne hiše in parkirne ploščadi v zameno za upravljanje parkirnih površin. Tako je s sklepom ugotovila tudi Državna revizijska komisija (DRK), zato je razpis podelitve stavbne pravice v celoti razveljavila. Pivec je kljub temu, še pred izdanim sklepom DRK, z izbranim investitorjem sklenil pogodbo, zaradi česar si je nakopal kazensko ovadbo DRK, ki jo je okrožna državna tožilka zavrnila. Zapletal: Nezakonito V zahtevi za preiskavo Pivcu očitajo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic. “Postopek naročnika je bil nezakonit in tudi gradilo se je nezakonito. Naročnik bi moral s podpisom pogodbe počakati do izdaje sklepa DRK,” je zahtevo za preiskavo kratko povzel Otmar Zapletal, Nigradov odvetnik.

Garancije slovenskih bank niso dovolj dobre za Libijce S predsednikom vlade Al Mahmudijem sva segla v roke za posel, ki je večji od pol milijarde evrov, je Pahor napovedal pridobitev posla za SCT. Od napovedi pa je za zdaj ostalo le veliko negotovosti. Že junija lani je SCT sporočil, da so v Libiji pridobili za prek milijarde evrov poslov. Šlo je za gradnjo dveh cest v skupni dolžini 270 kilometrov in za projekt vrata Bengazija, vrednega 330 milijonov evrov. Obetali so si tudi posle pri nadgradnji tega projekta v vrednosti 680 milijonov evrov ter gradnjo ceste Tobruk-Umsad 203 milijone evrov. Vendar SCT ni bil edini, ki si je želel kos 200 milijard evrov velike pogače, ki jo reže z nafto bogata Libija. Novembra leta 2009 je bilo v gospodarski delegaciji, ki je obiskala omenjeno državo, napovedanih prek 30 podjetij, med njimi tudi Hidria, Pipistrel, Poteza Skupina, Riko, TVM, Vegrad, Primorje ... Celo odvetniška pisarna Mira Senice je takrat v Libiji videla priložnost. Vabljeni k branju Libija Na letalske napade uporniki odgovorili z napredovanjem A poleg SCT-ja je konkretne pogodbe za projekte večje vrednosti uspelo pridobiti le Primorju in družbi Neimar Invest. In nato so se začeli v arabskem svetu kot gozdni požar širiti nemiri, ki so zajeli tudi Gadafijevo džamahirijo. Za SCT se je sicer zapletlo že prej, in sicer z bančnimi garancijami, saj nobena komercialna banka za posel, ki ga ni želela zavarovati banka SID, ni bila pripravljena dati jamstva, hkrati pa Libijci niso bili zadovoljni z možnostjo garancije slovenskih bank - za pokritje posla so želeli ozadje močnejših, evropskih bank. Vmes je štrene zmešala tudi prisilna poravnava SCT-ja. In kaj zdaj? To vprašanje smo na MMC-ju zastavili glavnim akterjem v tej zgodbi. Iz SCT-ja so sporočili, da so trenutno še vedno v fazi pridobivanja bančnih garancij, kjer se je vse skupaj tudi ustavilo. Kot so zapisali v rednem poročilu upnikom, jim vzdrževanje instaliranih kapacitet za namene poslov v Libiji povzroča dodatne stroške. Vendar poudarjajo, da so posli, za katere so podpisali pogodbe, zanje še vedno veljavni, saj jih še niso razdrli. Je pa Libijce seveda zanimalo, kaj se dogaja s podjetjem, pravijo v največjem slovenskem gradbenem podjetju. Tudi v Primorju ne vedo, kako naprej Do večjih del, kot smo že omenili, je prišlo tudi Primorje. V primorskem gradbenem podjetju so pojasnili, da v Libiji izvajajo projekt za potrebe libijskih železnic . Projekt zajema prestavitev električnih vodov na bodoči trasi železnice. Pogodba je bila podpisana v lanskem letu, in sicer avgusta. Pridobljene so bile vse ustrezne garancije. Zaradi trenutne situacije v Libiji nadaljnjih informacij glede samega posla nimamo, so še sporočili. Na naša vprašanja, kolikšna je vrednost sklenjenih pogodb, ali je s predstavnikom Primorja v Libijo odšel tudi predstavnik SCT-ja, ali bi pridobljeni posli lahko vključevali tudi slovensko gradbeno operativo in ali si v primeru silovitejših vojaških spopadov obetajo tudi obnovitvene posle, v Primorju niso odgovorili. Odvrnili so zgolj, da nikjer ni bilo rečeno, da je predstavnik podjetja pred dnevi odšel v Libijo, a tega tudi niso izrecno zanikali. Stožice zavite v molk Vprašljiv ostaja tudi interes Libijcev za naložbo v Stožice. Novembra lani sta ljubljanski župan Zoran Janković in premier Borut Pahor napovedala, da bo državni sklad Libyan Investment Authority, ki usmerja naftni denar v naložbe, v športni center Stožice vložil 30 milijonov evrov. Denarja do zdaj še ni na spregled. Na vprašanja MMC-ja, na kateri stopnji so pogovori z Libijci, ali se pogajajo tudi o vsoti in ali so res cokla pogajanj zahteve Libijcev po upravljanju, nam v Grepu niso odgovorili. Je pa eden izmed direktorjev Grepa Uroš Ogrin za Žurnal24 povedal, da se z Libijci dogovarjajo o dokapitalizaciji, ti pa še preverjajo vrednost Grepa. V podjetju, tako kot v drugih slovenskih družbah, ki poslujejo ali nameravajo poslovati v Libiji, v tem trenutku vlada negotovost. Denar je namreč potreben za dograditev trgovskega dela centra v Stožicah. Z 11.000 evri kapitala po 150 milijonov evrov vredne posle Aprila lani je v javnost prišla tudi vest, da je družba Neimar Invest njen osnovni kapital znaša 11.250 evrov v Libiji že podpisala pogodbo za gradnjo stanovanjskega naselja v mestu Sirt v znesku 110 milijonov evrov in pogodbo za gradnjo otroške bolnišnice v Tripolisu, vredno 40 milijonov evrov. Družbo sta le dva meseca pred podpisom pogodbe ustanovila Mato Uljarević in Sara Brčvak, med njenimi lastniki pa je navedeno tudi grosupeljsko gradbeno podjetje GPG, ki naj bi ga po neuradnih informacijah direktor Boris Dolamič nameraval poslati v stečaj. Formalno je njen direktor Safet Brčvak, ki je poleg tega še direktor hotela Medno. Brčvak je za MMC povedal, da naj bi bil GPG glavni izvajalec del pri otroški bolnišnici, a dela za zdaj zaradi notranjepolitičnih razmer stojijo. Težav z bančnimi garancijami za izvedbo del po Brčvakovih besedah niso imeli, saj so uporabljali standardne FIDIC-pogodbe, ker gre za posle manjših vrednosti. Zaradi okoliščin načrtujejo, da bodo posle naredili v več fazah, prav tako pa bodo tudi zmanjšali vrednost pogodb na okoli od 10 do 20 milijonov evrov za posamezen projekt. Zdaj je vse odprto. In doli in tukaj, je na vprašanje, kako informacije o morebitnem stečaju GPG-ja vplivajo na načrtovane projekte, odgovoril Brčvak. Ob tem je še pojasnil, da je Neimar Invest projektno podjetje, ustanovljeno zato, da izvede zgoraj navedene posle, GPG pa se je v to podjetje priključil pozneje. Načrti MZZ-ja na hladnem Vlada premierja Boruta Pahorja je Libijo postavila visoko na lestvico prioritet, zato je zunanji minister Samuel Žbogar med prednostnimi ukrepi za pomoč podjetjem pred dobrim mesecem dni navedel tudi odprtje veleposlaništva v tej severnoafriški državi. Razmere so trenutno takšne, da smo širitev za zdaj dali na hladno in bomo počakali na umiritev dogajanja. Vendar imamo interes sodelovati z Libijo, vendar z režimom, ki ima legitimiteto. Sama širitev konzularne mreže je tako šele na začetku, saj je MZZ zgolj pripravil pogoje za ustanovitev veleposlaništva, načrtujemo pa, da bo to veleposlaništvo delovalo s čim nižjimi stroški. To pomeni samo enega veleposlanika, razmišljamo pa tudi o delitvi veleposlaništva s kakšno drugo državo iz EU-ja, je povedal uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve MZZ Milan Balažic. Sline so se cedile tudi Zahodu Slovenija pa ni edina, ki, tudi s poslovnega vidika, zaskrbljeno pogleduje proti južni obali Sredozemskega morja. Libija se je v zadnjih letih, po daljšem obdobju mednarodne izolacije, znova odprla svetu, kar je po podatkih Svetovne banke sprožilo plaz mednarodnih naložb. Ne le tujih naložb, usmerjenih predvsem v naftno industrijo, tudi Libija sama je začela obsežen program vlaganja v državno infrastrukturo, ki ga je financirala z naftnimi prihodki, obrnila pa se je tudi navzven. Med odmevnejše poteze sodi nakup deleža ene največjih evropskih bank, Unicredit. Pri gospodarskem sodelovanju od evropskih držav prednjačijo Italija, Francija in Nemčija. 500 milijard v desetih letih Džamal Al Lamuči, libijski generalni sekretar za naložbe, je v prihodnjih letih napovedal 200 milijard dolarjev za vlaganja, od tega kar 100 milijard do leta 2013. Po nekaterih podatkih pa naj bi v prihodnjem desetletju Libija za to namenila še veliko več, kar 500 milijard dolarjev. Dolgotrajna izolacija je namreč državo pustila infrastrukturno podhranjeno, prodaja nafte pa je po drugi strani ustvarjala precejšnje kapitalske rezerve, s katerimi se je država želela modernizirati. Vse to je vzbudilo pozornost evropske gospodarske srenje, vključno z našo državo. Ne le slovenski premier, velik del evropskih voditeljev je ob državnih obiskih sklepalo ali pripomoglo k sklepanju poslov. Med njimi britanski, ruski, francoski in drugi. Obdobje gospodarske krize in pomanjkanja kapitala je Libijo kot vir bogatih poslov še toliko bolj izpostavilo. Vsa ta zahodna srenja pa je zdaj zaradi represije v nerodnem položaju, tako zaradi stabilnosti poslovanja kot z moralnega vidika. Posli so v veliki večini sklenjeni z Gadafijevo državno strukturo. Se bodo ti posli, tudi če Gadafi odide, obdržali? V najbolj nesrečnem scenariju, državljanski vojni, pa bodo posli in naložbe postranska stvar.

Ljubljana - Francoska banka BNP Paribas bo umaknila svoje delnice s tokijske borze. Kot so danes sporočili iz banke, bodo delnice s te vodilne azijske borze umaknili predvidoma v mesecu dni, za to potezo pa so se odločili zaradi močnega padca prometa z njihovimi delnicami v zadnjih letih, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Umik delnic BNP Paribas je še en udarec za tokijsko borzo, ki si prizadeva ohraniti vodilni položaj med borzami v Aziji, kjer so vedno hujše konkurentke borze v Hongkongu, Šanghaju in Singapurju, poroča AFP. V lanskem letu je z borze v Tokiu delnice umaknilo devet tujih družb, med njimi francoska banka Societe Generale, ameriški letalski proizvajalec Boeing, nemški farmacevt Bayer in britanska naftna družba BP. Z umikom BNP Paribas bo na tokijski borzi ostalo še 15 tujih podjetij. Na vrhuncu, leta 1991, jih je tam kotiralo 127. Borza v Tokiu, katere ugled je v prejšnjih letih prizadelo več tehničnih težav, je v boju s konkurenco sklenila strateška partnerstva, med njimi z borzama v New Yorku in Londonu, še poroča AFP.

Večina še vedno verjame, da se bodo reforme zgodile Komisija za preprečevanje korupcije ni povzročila le viharja na političnem prizorišču, ampak tudi občuten padec slovenskega kapitalskega trga. Delnice, ki so letos poznale le pot navzgor, so strmo padle. V torek je bil tečaj Telekoma še nad sto evri in s tem najvišje po maju 2010, zdaj pa je cena ob več kot 600 tisoč evrih prometa strmoglavila na 90 evrov. V zadnji uri trgovanja je sledilo okrevanje in rast nad 94 evrov. S Krko je bilo za več kot milijon evrov prometa, najnižji posli so se sklepali pri 53,20 evra, kar pomeni petodstotni minus. Petrol je zdrsnil do 238 evrov, Luka Koper do 8,33 evra. Tečaji delnic na Lj. borzi 9. januar MERCATOR-1,76 %122,70 EUR GORENJE-3,05 %4,198 KRKA-4,46 %53,50 NOVA KBM-6,46 %1,216 PETROL -6,27 %239,00 TELEKOM -6,92 %94,40 ZAV. TRIGLAV-7,10 %17,00 LUKA KOPER -8,51 %8,60 Promet ni visok Donosnost slovenske 10-letne obveznice se je povzpela za 15 bazičnih točk, na 4,84 odstotka. Popravek je odraz tako včerajšnjih ugotovitev kot tudi delnega unovčevanja dobičkov. Predvsem gre izpostaviti, da pri padcu nismo opazili izstopajočega prometa, kar pomeni, da ima večina vlagateljev še vedno veliko upanja, da se bodo v Sloveniji napovedane reforme zgodile. Padec je v tem pogledu sicer izstopajoč, toda dinamika razkriva, da se bo stanje relativno hitro umirilo, je za MMC povedal Matej Tomažin, predsednik uprave KD Skladi. Minus je bil že več kot šestodstoten Indeks SBI TOP 659 točk, -5,18 odstotka je bil okrog 12. ure že za šest odstotkov in pol v minusu največji padec po 20. novembru 2008, ko so bili, mimogrede, tečaji vseh delnic z izjemo Krke precej višji kot danes, na koncu pa je izguba znašala pet odstotkov. Vlagatelji so bili v zadnjem mesecu zaradi napovedane privatizacije slovenskih blue-čipov optimistični, tako da je SBI TOP od začetka decembra porasel za 17 odstotkov. Krivulja se je hitro obrnila v drugo smer, saj ni dobro imeti opravka s trgom, kjer je ogrožena politična stabilnost oz. kjer sta korupcije obtožena predsednik vlade in največje opozicijske stranke. Finančne krivulje na Valu 202 V Evropi ta teden izstopajo delnice bančnega sektorja, saj so vrednotenja ugodna, regulatorji pa so odložili uveljavitev standarda Basla III. Veliki načrti evropskih telekomov V Evropi je bilo sredino dopoldne rahlo pozitivno. Največ so pridobile delnice telekomunikacijskih podjetij. Financial Times je poročal, da so se s komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio srečali vodilni možje Deutsche Telekoma, France Telecoma, Telefonice in Telecoma Italie in razpravljali o gradnji vseevropskega omrežja. Delnice Deutsche Telekoma so po dveh mesecih spet presegle devet evrov. Vrednost evra je 1,306 dolarja, cena zlata pa tik nad 1.660 dolarjev. Alcoa ima spet dobiček V New Yorku je bil torek negativen. Indeks Dow Jones 13.328 točk se je znižal za 0,41 odstotka. V ospredje že prihajajo dobički zadnjega lanskega četrtletja. Alcoa se je znebila rdečih številk - proizvajalec aluminija je imel od 1. oktobra do 31. decembra za 242 milijonov dolarjev čistega dobička, v celotnem lanskem letu pa je bilo dobička 191 milijonov. Analitiki sicer napovedujejo, da bodo dobički ameriških korporacij v primerjavi s tretjim četrtletjem višji za 2,7 odstotka.

Cene nafte zaradi iranskih groženj močno porasle Delniški trgi so po odličnem začetku leta stopili korak nazaj, evro pa je spet pod mejo 1,30 dolarja. Tudi nafta se je umirila. Ni se treba prav potruditi, da bi izbrskali kakšno negativno novico, povezano z dolžniško krizo. Španija je priznala, da je bil njen lanski proračunski primanjkljaj osemodstoten upala je, da bo šestodstoten. Uspešna dražba španskih obveznic po precej ugodni obrestni meri je bila prejšnji teden očitno bolj povezana s tradicionalnim optimizmom ob koncu leta kot pa z dejanskim popuščanjem dolžniške krize. DAX se je prvič letos obrnil navzdol Pozornost se počasi spet vrača tudi h Grčiji, ki se morda ne bo mogla izogniti zlomu niti ob obljubljenem 50-odstotnem odpisu dolgov. V Nemčiji se že pojavljajo ideje, da bo moral biti odpis 75-odstoten. Sicer pa se bo največje evropsko gospodarstvo danes zadolžilo za pet milijard evrov in vsi upajo, da bo zanimanje za obveznice dovolj veliko. Frankfurtski delniški indeks DAX30 6.120 točk, ki je v prvih dveh dneh leta 2012 pridobil 300 točk, je bil na polovici sredinega trgovanja za 0,7 odstotka v minusu, pocenile so se zlasti finančne delnice. Igor Erker Pozabljamo na tveganje višjih cen nafte! Wall Street leto začel z lepo rastjo Newyorški Dow Jones 12.397 točk je v torek pridobil poldrugi odstotek, kar je tudi posledica svežih podatkov o rasti proizvodnje dejavnosti v ZDA, Indiji in na Kitajskem. Svetovno gospodarstvo po teh podatkih očitno še vedno raste, zato bi lahko imeli delniški trgi povsem solidno leto 2012. Širši indeks S & P 500 naj bi po Reutersovi anketi med borznimi poznavalci letos pridobil 6,6 odstotka, potem ko je lani izgubil 0,003 odstotka. Surovine in plemenite kovine včeraj močno navzgor Cene nafte so se v torek povzpele za več kot štiri odstotke, saj Iran še naprej grozi, da bo zaprl Hormuško ožino. Lahka nafta je dosegla 103,37 dolarja, kar je največ po novembru. Nafta vrste brent, ki se je v letu 2011 podražila za 13 odstotkov, je porasla za pet dolarjev in presegla mejo 112 dolarjev. Danes ob 14. uri je cena znašala 111,60 dolarja. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi ZAV. TRIGLAV +3,10 % 10,155 EUR TELEKOM +3,02 % 64,90 MERCATOR +2,03 % 151,00 NOVA KBM +0,00 % 3,20 PETROL -0,69 % 159,00 KRKA -1,33 % 52,00 GORENJE -2,02 % 4,703 INTEREUROPA -30,00 % 0,35 Zlato niha okoli meje 1.600 dolarjev Zlato se je vrnilo v območje nad 1.600 dolarjev, toda danes je bila cena sredi dneva spet pod to mejo. Prejšnji teden je bilo zlato že za več kot 20 odstotkov pod septembra doseženim rekordom. Naslednja pomembna meja je 200-dnevno drseče povprečje pri okoli 1.630 dolarjih. Po skoraj treh letih je sredi decembra zlato prvič padlo pod 200-dnevno drseče povprečje. Vrednost evropske valute se je znižala pod 1,30 dolarja. Intereuropa ne najde dna Ljubljanska borza letos še ne pozna poraza , saj se je indeks SBI TOP 594 točk v sredo zvišal za četrtino odstotka, čeprav je bil večji del dneva pod gladino . S Krkinimi in Mercatorjevimi delnicami je bilo za 330 tisoč evrov prometa. Krka je padla na 51,31 evra, Mercator pa se je podražil in splezal nad 150 evrov. Največja rast triodstotna je uspela Telekomu. Zgodba zase je spet Intereuropa. Ob 27 sklenjenih poslih je njen tečaj strmoglavil za 30 odstotkov in znaša vsega 35 centov.

Škofja Loka. Komunalna infrastruktura bo temeljito obnovljena. V Škofji Loki že snujejo razpise za obnovo kanalizacijskega omrežja in čakajo odobritev sredstev za vodooskrbo. Na Loškem bodo najkasneje v enem letu zaorali stroji in do leta 2015 temeljito obnovili komunalno infrastrukturo. Evropska sredstva za kanalizacijo so že odobrena, čakajo jih še za urejanje sistema vodooskrbe. Gradbena dela bodo namreč marsikje potekala hkrati. Naporna leta ˝Pred nami so naporni meseci in leta,˝ je ob včerajšnji predstavitvi na obseg projekta opozoril škofjeloški župan Igor Draksler. Ob njegovi občini, kjer bodo dela najobsežnejša, v projektu sodelujejo še Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane. Obsežen projekt V okviru skoraj 60 milijonov evrov vrednega projekta bo urejenih pet čistilnih naprav, več kot 20 kilometrov kanalizacije in skoraj 60 kilometrov vodovodnega sistema.

Evropsko sodišče je v lanski sodbi ugotovilo, da sta Slovenija in Srbija v primeru poplačila deviznih vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v BiH kršili človekove pravice Slovenija je na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila pritožbo zoper sodbo v zadevi "Ališić in ostali" s 6. novembra 2012, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Sodišče je razsodilo, da mora Slovenija sprejeti ukrepe za poplačilo deviznih vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v BiH. Pritožniki - trije devizni varčevalci iz BiH, ki so vložili tožbo proti vsem državam naslednicam nekdanje Jugoslavije - so v postopku zatrjevali kršenje človekovih pravic in varstva premoženja, češ da zaradi nerešenega vprašanja nasledstva glede jamstva nekdanje SFRJ za devizne vloge varčevalcev ne morejo razpolagati s "starimi" deviznimi vlogami. To je bil prvi primer pred Evropskih sodiščem za človekove pravice, kjer so bile kot solidarno odgovorne tožene vse države naslednice SFRJ. Slovenija in Srbija sta kršili človekove pravice Sodišče je v sodbi ugotovilo, da sta Slovenija in Srbija kršili človekove pravice, medtem ko kršitev drugih toženih držav (Hrvaške, BiH in Makedonije) dejansko sploh ni ugotavljalo. Sodišče je Sloveniji naložilo, da mora dvema od treh tožnikov, Emini Ališić in Azizu Sadžaku, v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe plačati po 4000 evrov za nepremoženjsko škodo, poleg tega pa še morebitne davke. Enako odškodnino je sodišče določilo tudi Srbiji v primeru tretjega tožnika Sakiba Šahdanovića.

Ljubljana - Ljubljanska borza je teden pričela le nekoliko nad petkovim izhodiščem. Osrednji indeks SBI20 je pridobil 0,34 odstotka in se oblikoval pri 4159,91 indeksne točke. Najbolj se je danes podražila delnica Pozavarovalnice Save, in sicer za 1,8 odstotka. Njen enotni tečaj se je oblikoval pri 14,6 evra. Z 1,13-odstotnim porastom tečaja ji je sledila delnica Pivovarne Laško, enotni tečaj Luke Koper pa se je povzpel za nekaj manj kot odstotek. Delnica Zavarovalnice Triglav se je podražila za 0,7 odstotka, njen enotni tečaj pa se je oblikoval pri 22,48 evra. Delnica Petrola se je podražila za 0,7 odstotka na 303,73 evra, Intereuropina pa za 0,64 odstotka. Po drugi strani se je v prve pol ure trgovanja najbolj pocenila delnica Krone Senior, ki je izgubila 2,4 odstotka. Delnica KD Group se je znižala za 0,33 odstotka, medtem ko se je delnica Nove KBM pocenila za nekaj manj kot desetinko odstotka. Borzniki so v prve pol ure trgovanja sklenili za le okoli 164.000 evrov poslov, pri čemer je bila najprometnejša delnica Krke. Z delnico novomeškega farmacevta je bilo v jutranjem trgovanju sklenjenih za tretjino vseh poslov, pri čemer je njen enotni tečaj ostal na skoraj nespremenjeni ravni.

Dunaj - Slovenija je skupaj s še desetimi povabljenimi državami včeraj na Dunaju podpisala izjavo o pristopu h globalnemu partnerstvu za jedrsko energijo, katerega namen je širitev dostopa do jedrske energije v civilne namene. V imenu Slovenije je izjavo na ministrskem sestanku podpisal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. V globalnem partnerstvu za jedrsko energijo (GNEP), ki so ga leta 2006 sprožile ZDA, maja letos pa so se mu pridružile še Rusija, Francija, Japonska in Kitajska, so Slovenijo skupaj s še 35 drugimi državami ter dvema organizacijama povabili k podpisu izjave o pristopu k partnerstvu, ki ni pravno obvezujoče narave. Poleg Slovenije so danes izjavo podpisale še Avstralija, Bolgarija, Gana, Madžarska, Jordanija, Kazahstan, Litva, Poljska, Romunija in Ukrajina, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V okviru prihodnjega sodelovanja v pobudi naj bi se razvijal mednarodni konsenz glede širitve uporabe čiste, varne in konkurenčne jedrske energije, s katero bi oskrbovali naraščajoče potrebe po električni energiji. Slovenija je, kot so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, zagovornica jedrske opcije. Jedrska energija je realnost in trendi kažejo, da bo tako tudi v prihodnosti. V letu 2006 je v globalnem merilu delovalo več kot 400 jedrskih reaktorjev, ki so zagotovili 16 odstotkov svetovnih energetskih potreb. Jedrska energija je razmeroma čista, hkrati pa tudi varna. Brez nje bi se količina emisij toplogrednih plinov povišala za 60 odstotkov.

Nešteto pokrajin, a le eno morje. 46 tisoč kilometrov obale, ki povezuje tri celine. Križišče narodov, civilizacij in zibelka najstarejših kultur. Ob stoletnici italijanske Banca Nazionale del Lavoro BNL, članice ene večjih svetovnih bančnih skupin BNP Paribas, so v duhu povezovanja kulturnih in umetniških dialogov zasnovali večmedijsko razstavo "The sea is my land", ki presega fizične družbene meje, verski pluralizem in etnične okvirje. K sodelovanju so povabili po enega avtorja iz vsake države, ki meji na sredozemsko morje, in nastalo je 22 vizij Sredozemlja, ki povezujejo Španijo, Francijo, Monako, Italijo, Malto, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Albanijo, Grčijo, Ciper, Turčijo, Sirijo, Libanon, Izrael, Palestino, Egipt, Libijo, Tunizijo, Alžirijo, Marko in - Slovenijo. Kot predstavnika naše države sta kuratorja Francesco Bonami in Emanuela Mazzonis izbrala fotografa Aleša Bravničarja, ki bo v Narodnem muzeju umetnosti XXI stoletja MAXXI v Rimu 4. julija razstavil sredozemske podobe iz njegove serije miniaturnih svetov Miniverse I in II. Razstava bo na ogled do 29. septembra. Aleša Bravničarja v Sloveniji zastopa Galerija Fotografija.

London - Potem ko je minuli mesec Velika Britanija izgubila najvišjo bonitetno oceno pri bonitetni hiši Moody's, bi jo lahko kmalu še pri bonitetni agenciji Fitch. Ta je namreč danes sicer ohranila najvišjo oceno za dolgoročni dolg države AAA, a je njene obete spremenila v negativne. Za to se je odločila zaradi slabih napovedi Otoka glede državnega dolga. "Zadnje gospodarske in javnofinančne napovedi, ki jih je objavil britanski urad za proračun, kažejo, da bo britanski dolg vrh dosegel pozneje, državni dolg pa bo višji, kot smo pričakovali v Fitchu," so pojasnili v bonitetni hiši. Velika Britanija namreč po novem napoveduje, da bo državni dolg naraščal vse do leta 2016 ali 2017, ko bo dosegel 100,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Šele nato se bo začel znova zniževati, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Fitchu so London pred znižanjem bonitetne ocene države opozorili že pred časom. Kot so napovedali, se bodo za ta korak odločili, če državi ne bo uspelo znižati javnega dolga pod 100 odstotkov BDP in zagotoviti, da začne v srednjeročnem obdobju upadati proti meji 90 odstotkov BDP. Novo oceno Velike Britanije bodo sicer izdelali do konca aprila. Moody's je medtem že minuli mesec znižal bonitetno oceno Velike Britanije z najvišje Aaa za eno stopnjo na Aa1. Kot so tedaj pojasnili v tej agenciji, se britanski državni dolg kopiči, gospodarstvo pa je tako šibko, da o pravi rasti ne bo mogoče govoriti pred letom 2016.

Maratonska pogajanja predstavnikov 159 držav Svetovna trgovinska organizacija WTO je dosegla prvi dogovor, ki zajema celotno svetovno trgovino in bi lahko svetovnemu gospodarstvu prinesel tisoč milijard dolarjev. Na ministrski konferenci WTO-ja na indonezijskem otoku Bali so po napornih večdnevnih pogajanjih pogajalci dosegli zgodovinski preboj , ki bo olajšal trgovino na svetovni ravni, s tem ko bo omogočil enostavnejši čezmejni pretok blaga in revnejšim državam olajšal izvoz izdelkov na svetovne trge. Na maratonskih pogajanjih, ki so se končala v soboto v jutranjih urah, so sodelovali predstavniki iz 159 držav. Po ocenah analitikov bi lahko dogovor svetovnemu gospodarstvu prinesel tisoč milijard dolarjev. Skladno z novim sporazumom bodo poenostavili trenutne postopke, ki bodo olajšali in pospešili trgovanje v prihodnosti. Gre za prvi dogovor o liberalizaciji svetovnega trgovanja v zadnjih skoraj 20 letih. Generalni direktor WTO-ja Roberto Azavedo je pojasnil, da bo sporazum koristil milijonom zaposlenim po vsem svetu in prinesel nova delovna mesta. Evropska komisija sporazum pozdravlja Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht je prepričan, da je težko dosežen sporazum WTO rešil pred temo nepomembnosti . Odleglo mi je, saj sporazum vrača WTO iz teme večstranske nepomembnosti v luč večstranske aktivnosti in uspeha, je poudaril v izjavi za javnost ter dodal, da je s sporazumom rešen WTO in Balijski paket. De Gucht meni, da bo sporazum pomagal državam v razvoju prihraniti letno okoli 325 milijard evrov. Britanski premier David Cameron je prepričan, da bo sporazum s podiranjem trgovinskih meja zagotovil rešilno vrv najrevnejšim državam. Poenostavljeni carinski postopki Dogovor z Balija naj bi tudi pripomogel k jasni zavezi za uresničitev zadnjega kroga pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine, t. i. kroga iz Dohe, ki je bil nekaj časa v slepi ulici, velika gospodarstva pa so medsebojno trgovino sproščala pretežno s prostotrgovinskimi sporazumi. Sveženj ima skupno deset posameznih dogovorov in med drugim predvideva poenostavitev carinskih postopkov. S tem bodo najrevnejše države dobile boljši dostop do trgov razvitih držav in držav z rastočim gospodarstvom. Razvijajoče se države so dobile tudi več manevrskega prostora pri uporabi subvencij za zaščito svojih zalog hrane. Dogovor sicer predvideva tudi omejitev subvencij.

Pred rebalansom proračuna Prihraniti bomo morali pol milijarde Vlada naj bi primanjkljaj v višini okoli 5 % BDP-ja obdržala s polmilijardnim rebalansom. Odrekanja bodo velika, Slovenija pa bo za stabilizacijo evroobmočja vseeno prispevala 2,851 mrd. evrov.Vlada v gradivu, ki nosi oznako zaupno, z rebalansom načrtuje za 500 milijonov evrov prihrankov, poroča Dnevnik. V stroške za javno upravo naj ne bi zarezala. Namesto tega naj bi se lotila investicij. Za 70 milijonov evrov pa je znižala še sredstva za socialno varnost in zdravstveno varstvo, še piše ljubljanski časnik. Glavni razlogi za predlagani rebalans državnega proračuna za leto 2010 so - nove, slabše napovedi makroekonomskih agregatov od tistih, na katerih temelji sprejeti proračun, - drugačna gibanja predvsem nekaterih ključnih kategorij davčnih prihodkov, - vključitev pomoči Grčiji 145 milijonov evrov bo vodeno v bilanci B s finančnimi terjatvami in naložbami in ne bo nujno povzročilo dodatnega zadolževanja ali višanja primanjkljaja. Povod za rebalans so prihodki državnega proračuna, ki bodo letos za 409 milijonov evrov nižji, kot so sprva predvidevali, razkrivajo izhodišča za pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto. V mesecu aprilu so bila na vladi, na predlog UMAR-ja, sprejeta nova makroekonomska izhodišča, ki bodo podlaga tako za pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2010 kot tudi za spremembe državnega proračuna za leto 2011 in za pripravo državnega proračuna za leto 2012. Že ob seznanitvi s temi noveliranimi makroekonomskimi izhodišči smo opozorili, da poslabšujejo makroekonomsko sliko in s tem seveda tudi javnofinančno situacijo za letošnje leto in tudi za prihodnja leta, piše v Navodilu za pripravo Predloga rebalansa proračuna RS za leto 2010. Skupaj s pomočjo Grčiji bo delež Slovenije za stabilizacijo znašal 3,138 mrd. evrov Finančni ministri EU-ja so v Bruslju potrdili oblikovanje posebnega instrumenta za finančno stabilizacijo, ki predvideva do 440 milijard evrov morebitnih medvladnih posojil državam v težavah, je povedal slovenski minister Franc Križanič. Delež Slovenije naj bi bil do 2,851 milijarde evrov, skupaj s pomočjo Grčiji do 3,138 milijarde evrov. Minister Križanič je poudaril, da je s tem danes storjen naslednji korak k stabilizaciji evropskega finančnega sistema, ki bo omogočil jasen, odločen in hiter odziv evropskih držav, zlasti članic območja evra, na morebitno novo finančno krizo. Vir STA Najbolj radikalen rez naj bi doživele predvsem načrtovane investicije, ki se bodo s predvidenih 611 milijonov evrov, to je brez namenskih in evropskih sredstev, znižale za 273 milijonov evrov. Levji delež varčevanja pri investicijah bo nosilo ministrstvo za promet, kjer se bo moral prometni minister Patrick Vlačič odpovedati skoraj 120 milijonom evrov naložb v prometno infrastrukturo, pri čemer bodo železnice dobile za 65,7 milijona evrov manj sredstev, cestna infrastruktura pa bo revnejša za 50,4 milijona evrov, piše Dnevnik. Za 140 milijonov evrov naj bi vlada znižala izdatke za blago in storitve. Največjemu kosu pogače naj bi se morali odpovedati obrambna in notranja ministrica Ljubica Jelušič in Katarina Kresal. Odhodki za obrambo in zaščito se bodo znižali za 47 milijonov evrov, odhodki za notranje zadeve in nacionalno varnost pa za 32,2 milijona evrov. Znatno bo vlada očitno varčevala tudi pri odhodkih za socialno varnost in zdravstveno varstvo. Zaradi nižje rasti plač od predvidene vlada pričakuje 20 milijonov evrov manj sredstev za pokojnine oziroma za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poleg tega pa bo 40 milijonov evrov manj namenila še zdravstvenemu varstvu in varstvu obolelih. Sredstva za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti se bodo znižala za več kot 27 milijonov evrov, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo na razpolago 21 milijonov evrov manj sredstev, za izobraževanje, kulturo in šport pa bodo namenili 28,5 milijona evrov manj. Višje trošarine, višje cene? Inflacija? In dohodki? 30 milijonov evrov več naj bi vlada dobila od trošarin na pogonsko gorivo, kar bo vplivalo na cene goriva, 4 milijone evrov več od trošarin na alkohol, 3,8 milijona evrov več od trošarin na tobak, 2 milijona evrov več pa od trošarin na plinsko olje za ogrevanje. V absolutnih zneskih naj bi se največjemu znesku odrekel prometni minister Vlačič, čigar denarnica naj bi bila tanjša za 119 milijonov evrov. Največji sorazmerni delež sredstev pa naj bi izgubilo ministrstvo za zdravje. Z rebalansom naj bi izgubilo 31 odstotkov sredstev. Finance pišejo, da naj bi jo najbolje odneslo Svetlikovo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Oba časnika, Dnevnik in Finance, pa ugotavljata, da bodo, namensko gledano, najbolj na udaru investicije.

Prostore hčerinskega podjetja Intereurope so obiskali preiskovalci ruskega oddelka za boj proti gospodarskemu kriminalu. Prostore moskovskega podjetja Intereuropa East, hčerinskega podjetja koprske Intereurope, so obiskali preiskovalci ruskega oddelka za boj proti gospodarskemu kriminalu. Ruski preiskovalci so obiskali hčerinsko podjetje Intereurope. V večurni preiskavi so zaplenili nekaj opreme, tudi računalnike, žige in nekaj gotovine, a kot pravijo v podjetju, so kriminialisti iskali le dokumentacijo v zvezi s poslovanjem ruskega podjetja Evroklimat Moskva. Vodilni tudi zatrjujejo, da preiskava ni povezana z dejavnostmi Intereurope, pa tudi moskovskega hčerinskega podjetja ne. Slovenski kriminalisti so prejšnji mesec v koprski Intereuropi že preverjali domnevno sporen nakup turških tovornjakov ter gradnjo terminala v Moskvi, a včerajšnja preiskava s tem ni povezana, pravijo vodilni. Kot je povedal predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, sprva niso vedeli za kaj gre, a se je pozneje izkazalo, da so kriminalisti iz zahodnega dela Moskve iskali dokumentacijo, ki bremeni rusko podjetje Euroklimat. V začetku tedna naj bi vodstvo od kriminalstov dobilo dodatna pojasnila, saj so med preiskavo, ki je po besedah direktorja Intereurope East trajala kar štiri ure in pol, zaplenili tudi veliko opreme. Kriminalsti so vzeli računalnike, nekaj dokumentov in naše žige. To je vse potekalo ob navzočnosti naših odvetnikov, tako da je, bi lahko rekel, bila zadeva pod kontrolo, je povedal direktor Esad Ajeti. Rusko podjetje Euroklimat, ki naj bi torej sprožil včerajšnjo preiskavo, se je zaradi utaje davkov pred dvema letoma že znašlo pod drobnogledom ruskih oblasti. Preiskava naj bi bila del velike akcije, ki v Rusiji poteka že nekaj mesecev, je prepričan Ajeti. Tamkajšnji oddelek za boj proti gospodarskemu kriminalu, ki ima, kot pravi, veliko podporo države, že nekaj mesecev išče utajevalce davkov, ki jih je v Rusiji menda ogromno.

Okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) je evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika postavila na črno listo. Tja ga je uvrstila zaradi njegove vloge pri upravljanju okoljskega konflikta v zvezi s projekti plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Janez Potočnik je za pozareport.si potrdil, da se je danes ločeno srečal z Gregorjem Virantom in Zoranom Jankovićem. Pogovarjali naj bi se zgolj o evropskih zadevah in zanikal, da bi mu Virant ponujal vodenje tehnične vlade. Janeza Potočnika AAG obenem predlaga v izbor za najmanj ekološko ozaveščeno osebnost leta 2011. "Potočnik je predlagan za najbolj črno osebo v zvezi z varovanjem okolja pri nas, ker je lagal v zvezi s pomembnim okoljskim problemom, to je umeščanjem plinskih terminalov v Tržaški zaliv," pravi član AAG Franc Malečkar. V AAG so pojasnili, da je glavni direktorat Evropske komisije za okolje štiri dni pred obravnavo peticije AAG v Evropskem parlamentu peticijo zavrnil. "Evropski komisar za okolje Potočnik pa o tem evropskih parlamentarcev ni obvestil. Isti dan, ko je bila obravnavana omenjena peticija, je sklical novinarsko konferenco," je pojasnil Malečkar in dodal, da Potočnik na tej konferenci ni omenil, da je peticija blokirana. Nič več prek medijev Potočnik je poudaril, da je vprašanje terminalov v Tržaškem zalivu resno in ga v Evropski komisiji na tak način tudi obravnavajo. "Trditve AAG so žaljive in nesmiselne. Nanje se prek medijev ne mislim več odzivati. Kar pa se tiče sodbe o mojem delu nasploh, pa priporočam, da za mnenje povprašate tiste, ki ga spremljajo celovito in podrobneje poznajo," je še poudaril Potočnik. Evropska komisija je kljub številnim dokazom, ki jih je predložil AAG, zamrznila preiskavo o nepravilnosti postopka pri presoji vplivov na okolje projekta plinskega terminala, opozarjajo. Ko se je postopek preiskave začel, pa je komisija zahtevala blokado preiskave, po njihovem na podlagi neresničnih izjav italijanskih organov. Prek svojega predstavništva v Italiji so vložili ugovor na zahtevo za blokado postopka za kršitev direktive Seveso in vložilo novo peticijo na Evropsko komisijo za peticije zaradi pomanjkanja enotne študije učinka domin v Tržaški pokrajini.

Nevladne organizacije in podjetja skupaj za večjo varnost na delovnem mestu Partnerji mreže nevladnih organizacij so na današnji novinarski konferenci predstavili povezovanje gospodarstva z nevladnimi organizacijami za promocijo zdravja na delovnem mestu. Vsi imamo samo eno zdravje, ki se ne deli na tisto na delovnem mestu in zunaj njega, je povedal Milan Dobovišek, predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu. Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja so predstavniki mreže nevladnih organizacij (NVO) za zdravje predstavili aktivnosti v okviru projekta NVO varujejo naše zdravje. S projektom, v katerem sodeluje 66 nevladnih organizacij, poudarjajo, da vlaganje v promocijo zdravja dolgoročno znižuje stroške države in delodajalcev. Stroški, povezani s slabo varnostjo in boleznimi delavcev namreč na območju Evropske unije znašajo na leto 490 milijard evrov. To je tudi eden izmed razlogov, da je država z lanskoletnim zakonom o varnosti in zdravju pri delu delodajalce zavezala k izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu. Zdrav delavec je investicija "Vpliv krize se na varnost pri delu za enkrat še ne pozna," stanje v Sloveniji ocenjuje Milan Dobovišek. Dodaja, da kljub pomanjkanju celostne raziskave o omenjeni temi lahko postreže s podatki, da Inšpektorat RS za delo pri rednih pregledih ugotavlja, da je v večini primerov izjava o varnosti že izvedena. To pa so kar dobri podatki, pravi Dobovišek, ki Slovenijo glede na stopnjo varnosti pri delu uvršča v sredino lestvice evropskih držav. Na novinarski konferenci so predstavili tudi knjigo z zbranimi ponudbami storitev nevladnih organizacij s področja zdravja za podjetja, pri čemer je bil napovedan tudi začetek regijskih srečanj med nevladnimi organizacijami in podjetji. Eno od podjetij, ki daje velik poudarek na zdravje pri delu, je tudi Trimo. "Zdrav delavec je investicija," meni namestnik glavne direktorice za tehnično področje v Trimu Daniel Zupančič. Pravi tudi, da je skrb delodajalca za zdravje delavca tudi motivacija njega samega, interes vsakega podjetja pa je, da ima motivirane delavce, saj tako dosega boljše rezultate.

Po poročanju HAK je na koncu istrskega ipsilona daljša kolona vozil v smeri Slovenije. Gneča tudi na slovenskih cestah. Pri Grosuplju nesreča v smeri Novega mesta. Na dolenjski avtocesti v smeri Novega mesta je prišlo do prometne nesreče, ki močno ovira promet. Posledice nesreče, do katere je prišlo med priključkoma Šmarje Sap in Cikava v smeri Dolenjske, so že odstranili, zastoj pa je nekaj čez četro uro segal že od ljubljanske vzhodne obvoznice od predora Golovec in na ljubljanska južno obvoznico. Gost promet z zastoji je: - na primorski avtocesti pred delovno zaporo med Vrhniko in Logatcem(1,5km) v smeri Kopra, - na gorenjski avtocesti med Podtaborom in predorom Ljubno v smeri Jesenic, - na ljubljanski zahodni obvoznici na razcepu Kozarje iz smeri Brda proti Viču, - na cestah Šmarje - Koper, Ljubljana - Vrhnika, Ljubljana - Škofljica, Brnik - Kranj in Lesce - Bled, zgoščen promet je na cesti Ljubljana - Medvode. Na mejnem prehodu Obrežje je čakalna doba tovornih vozil pri izstopu iz države 1 uro. Hrvaška: petkilometrski zastoj proti Sloveniji Po podatkih hrvaškega avtokluba (HAK) pa je na koncu hitre ceste (istrski ipsilon) daljša kolona vozil v smeri Slovenije. Zastoji proti mejnima prehodoma Dragonja in Sečovlje so dolgi pet kilometrov. Promet je sicer zgoščen na vseh pomembnejših cestah proti notranjosti Hrvaške, zlasti na avtocestah proti Gruškovju in Obrežju. Danes zastoje pričakujejo tudi na jadranski magistrali v bližini večjih turističnih središč.

Meso, mleko in testenine naj bi se z januarjem podražili. Slovenskega mesa pa naj bi celo zmanjkalo.

Cene surove nafte še vedno vztrajajo tik pod psihološko mejo 100 dolarjev za sod. Umiritev ne pričakuje nihče. Cene surove nafte še vedno vztrajajo tik pod psihološko mejo 100 dolarjev za sod, analitiki pa napovedujejo rast cen.

Stanje grškega dolga naj bi bilo nevzdržno, zato naj bi Grčija že načrtovala prestrukturiranje svojega ogromnega dolga, kar pa je finančni minister Papakonstantinu že zanikal. ''Tega ni med možnostmi,'' je dejal. Grški finančni minister George Papakonstantinu je včeraj zanikal govorice, češ da naj bi Grčija načrtovala prestrukturiranje svojega ogromnega dolga. Tega enostavno ni med možnostmi, je dejal ob robu zasedanja IMF in Svetovne banke v Washingtonu. Kljub temu govorice o načrtih v tej smeri ne pojenjajo. Wall Street Journal tako v današnji izdaji navaja tri neimenovane visoke uradnike, ki so dejali, da je po mnenju IMF stanje grškega dolga nevzdržno. Tiskovni predstavnik IMF je to sicer zanikal. Tudi izvršni direktor IMF Dominique Strauss Kahn je v soboto na novinarsko vprašanje o tem dejal, da je bil program za Grčijo narejen na predpostavki grške vlade, da si resnično ne želijo prestrukturiranja dolga. In glede tega se ni nič spremenilo. Pika, je pribil. Atene naj bi bile pod vse večjim pritiskom, ker kljub obsežni tuji pomoči v obliki posojil grški dolg še naprej ostaja izjemo visok in krepijo se bojazni, da ga država ne bo sposobna odplačati. Konservativni atenski časnik Katimerini je, sklicujoč se na vire v Evropski komisiji, poročal, da je Grčija že izdelala načrt o podaljšanju časa za odplačilo 350 milijard evrov dolga, vendar naj bi Evropska komisija načrt zavrnila. Finančni minister Papakonstantinu je medtem v Washingtonu zatrdil, da začenjajo čutiti preobrat ter da se bodo razmere do konca leta izboljšale kljub trenutnim turbulencam . Bivši grški premier Kostas Simitis pa se je v današnjem televizijskem pogovoru zavzel za prestrukturiranje dolga. Dlje kot z njim odlašamo, večji bo dolg, ki se ga ne bo dalo prestrukturirati, je med drugim opozoril.

Dopusti so končno tu. Študentje in sezonski delavci se selijo domov, njihov pobeg pa je lahko odlična priložnost za tiste, ki bodo iskali stanovanje. Ponujamo vam kar nekaj priročnih namigov, kako si lahko izborite nižjo najemnino. S pogajanjem si lahko izborite tudi do 20 odstotkov nižjo najemnino. Želje, kakšno naj bo stanovanje, se od posameznika do posameznika zelo razlikujejo. V Ljubljani je veliko študentov, ki jim je najbolj pomembno, da si najdejo sobo, ki ne bo predaleč od fakultete in bo cenovno najbolj ugodna, ugodje in ostale stvari, ki so s tem povezane, se jim ne zdijo tako pomembne. Na drugi strani so mladi pari, ki imajo poleg študija reden prihodek oziroma so študij že zaključili, in jim je ugodje veliko bolj pomembno od cene. Glede na to, da je na trgu vse več ponudb stanovanj, ki se oddajajo, ima najemojemalec vse večjo pogajalsko moč. Zato je pomembno, da najemnik to izkoristi pri bistvenih stvareh. Pred najemom stanovanja se je priporočljivo z lastnikom dogovoriti o vseh pogojih najema in to zapisati v najemno pogodbo. Temeljito je treba pregledati stanovanje in narediti zapisnik stanja, v katerem opredelite vse poškodbe in pomanjkljivosti. Na Cekinu smo vam postregli s kopico namigov, ki jih lahko uporabite pri pogajanju z najemodajalcem. Zakaj pri pogajanju ne smete biti ozkogledni in se osredotočiti le na ceno? Zakaj se v najemnih pogodbah vse bolj pogosto navaja nižja cena, kakor pa jo najemnik dejansko plačuje? Odgovori in nasveti so le klik stran!

Približno 80 tisoč slovenskih turistov bo prvomajske praznike preživelo na hrvaški obali, so ocenili v ljubljanskem predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti (HTZ). Približno polovica slovenskih turistov bo počitnikovala v hrvaški Istri, na Kvarner pa naj bi odšlo med 20 tisoč in 30 tisoč Slovencev. Dolga mrzla zima, ki je v Sloveniji trajala od novembra do aprila, je očitno pri slovenskih turistih spodbudila željo po odhodu na morje, danes ocenjuje Novi list in navaja izjavo direktorja ljubljanskega predstavništva HTZ Gorana Blažića, da le slaba petina slovenskih gostov potuje na Hrvaško prek turističnih agencij. "Ocenjujemo, da bo na počitnice prispelo med 70 tisoč in 80 tisoč Slovencev, največ v Istro in na Kvarner," je Blažićevo izjavo povzel reški časnik. Blažić je spomnil, da je k odličnim napovedim za obisk slovenskih turistov prispevala bogata promocija v Sloveniji, zlasti turističnih krajev na Kvarnerju. Dodal je, da bo v Baški na otoku Krku v času prvomajskih počitnic tudi slovenski teden. Lani 1,1 milijona obiskov Na Hrvaškem sicer pričakujejo, da bodo slovenski turisti vsaj ponovili lanske rezultate, ko so na Hrvaškem zabeležili 1,1 milijona obiskov in 7,4 milijona nočitev, Slovenci pa so bili na drugem mestu med obiskovalci iz tujine. Med prvomajskimi prazniki na Hrvaškem pričakujejo tudi bolj množičen obisk turistov iz Italije, medtem ko z ostalih trgov nimajo potrditev, da bi turisti v predsezoni prišli v večjem številu. Članstvo Hrvaške v EU po 1. juliju naj bi sicer prineslo nekaj ugodnosti za tuje turiste na Hrvaškem, predvsem pri telefonskih pogovorih zaradi pocenitve gostovanja in nižje provizije v menjalnicah, je še dejal Blažić.

Poročilo o stresnih testih ugotavlja, da bodo irske banke v prihodnjih mesecih potrebovale dodatnih 24 milijard evrov, da bi zagotovile stabilno poslovanje. Guverner irske centralne banke Patrick Honohan je pojasnil, da pomoč potrebujejo štiri finančne ustanove. S tem bi se celotni stroški, ki jih je od leta 2009 imela Irska z reševanjem bank, povzpeli na 70 milijard evrov oziroma 15.500 evrov na vsakega prebivalca Irske. Stresne teste so izvedli v bankah Bank of Ireland, Allied Irish Banks, EBS in Irish Life and Permanent. Allied Irish naj bi potrebovala dodatnih 13,3 milijarde evrov, Bank of Ireland 5,2 milijarde evrov, Irish Life & Permanent štiri milijarde evrov in EBS 1,5 milijarde evrov. Irski finančni sistem je zašel v težave potem, ko se je leta 2008 razpočil nepremičninski balon. Največja irska banka, Anglo Irish Bank, je trenutno v postopku likvidacije. Samo lani je ustvarila 17,7 milijarde evrov izgube. Testi štirih irskih bank ki so bili pogoj, da je Irska pridobila pomoč iz tujine , ugotavljajo, da se bo irski nepremičninski trg še krčil. Honohan je dejal, da bodo vse štiri banke potrebovale zadostno količino denarja, da bi pokrile ogromne odpise zaradi slabih posojil in za povečanje rezerv. Irska vlada namerava še nocoj predstaviti načrt prestrukturiranja bančnega sistema. Obseg bančništva, ki se je v letih največje rasti močno razbohotil, naj bi občutno zmanjšali.

Ljubljana - Indeks vodilnih gospodarskih kazalcev za članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki predstavlja zgodnji signal morebitnih obratov v gospodarskih ciklih, se je februarja zvišal peti mesec zapored. Rast gospodarstva se krepi, še posebej v ZDA in na Japonskem, medtem ko se je v Indiji gospodarska aktivnost nekoliko upočasnila. Indeks predstavlja signal morebitnih obratov v gospodarskih ciklih oz. prikazuje nihanja gospodarske dejavnosti okrog njene dolgoročne potencialne ravni. Naraščajoči indeks z vrednostmi nad 100 govori o konjunkturi, padajoči z vrednostmi nad 100 pa na obrat navzdol, medtem ko padajoče vrednosti indeksa pod 100 govorijo o upočasnjevanju gospodarske aktivnosti, naraščajoče vrednosti pod 100 pa o okrevanju. Indeks za vse članice OECD se je februarja v primerjavi z januarjem povzpel za 0,1 na 100,5 točke, na letni ravni pa se je zvišal za 0,36 točke. Najbolj optimistična gospodarska znamenja po podatkih OECD prihajajo iz ZDA in z Japonske, kjer vrednost indeksa kaže na krepitev gospodarske rasti. V ZDA se je vrednost indeksa februarja na mesečni ravni zvišala za 0,2 na 101,2 točke, na letni ravni pa je pridobila 0,78 točke. V deželi vzhajajočega sonca se je indeks v drugem letošnjem mesecu v primerjavi z januarjem zvišal za 0,3 na 100,9 točke, od februarja lani pa je pridobil 0,44 točke. V začetku letošnjega leta se kažejo tudi znamenja izboljšanja gospodarske dejavnosti v območju evra, še posebej v Nemčiji. Vrednost indeksa v območju skupne evropske valute se je februarja na mesečni ravni zvišala za 0,2 na 99,9 točke, na letni ravni pa je upadla za 0,01 točke. In kaj podatki OECD kažejo za hitro rastoče države skupine BRIC? Najslabše gre Indiji, kjer se je vrednost kazalca februarja na mesečni ravni znižala za 0,3 na 96,8 točke. V Braziliji se je povečala za 0,1 na 99,5 točke, na Kitajskem za 0,2 na 100,3 točke, v Rusiji pa za 0,1 na 99,7 točke.

Vse kaže, da se posledic gospodarske krize zavedajo nemški gospodarstveniki, katerih zaupanje v gospodarstvo je padlo najnižje v zadnjih 16-ih letih Indeks je še marca letos dosegel 104,6 točke, do novembra je indeks tako padel za 18 odstotkov. V novembru je zaupanje poslovno zaupanje v Nemčiji po zmanjšanju povpraševanja po izvozu padlo na najnižjo vrednost v zadnjih 16 letih, poroča Bloomberg. Indeks se je znižal iz 90,2 na 85,8 točke, medtem ko so analitiki pričakovali znižanje na 88,2 točke. Družbe že zmanjšujejo proizvodnjo Nemške družbe, kot so kemični koncern BASF in avtomobilska giganta BMW in Daimler , so zaradi znižanja povpraševanja že znižali proizvodnjo. Nemško gospodarstvo je padlo v najhujšo krizo v zadnjih 12-ih letih, DAX, osrednji indeks nemške borze, pa je izgubil letos tudi že več kot 50 odstotkov vrednosti. "Kriza bo še trajala" "Recesija je že prizadela nemške družbe in dobički se bodo občutno zmanjšali," je izjavil Dominic Bryant, ekonomist pri francoski BNP Paribas v Londonu. "Obeti za naslednjih nekaj četrtletij niso dobri, kajti nemško gospodarstvo je povsem odvisno od globalnega gospodarstva," še dodaja. Mednarodni denarni sklad pričakuje, da se bo v 15-ih državah evro območja in v ZDA gospodarska rast v prihodnjem letu znižala, kar se bo zgodilo prvič po drugi svetovni vojni. Nemčija ogroža celotno Evropo "Evropa je največji nemški izvozni trg, kar v primeru, da bodo ta gospodarstva oslabela, pomeni veliko težavo," meni Andreas Scheuerle, ekonomist pri Dekabank v Frankfurtu. "Verjamem, da je redko kdo prej kdaj videl tak padec povpraševanja," je prepričan izvršni direktor družbe BASF Juergen Hambrecht. BASF je že drugič znižal napovedi glede letošnjega dobička, hkrati pa bo zaustavil ali omejil proizvodnjo v 80 tovarnah po celem svetu in s tem prisilil 20 tisoč delavcev oziroma petino vseh, da bodo delal manj ali bodo morali vzeti neplačan dopust.

Zaradi prekoračitve bo treba vrniti 23 tisoč evrov Čeprav so od države prejemali subvencijo zaradi subvencioniranega delovnega časa, so v Slovenskih železnicah presegli obveznost ur. Del subvencije so že vrnili. Slovenske železnice so bile v vladni protikrizni ukrep subvencioniranja polnega delovnega časa vključene lani od začetka julija do konca decembra. Za nekatere delavce so ugotovili, da je njihova delovna obveznost presegla okvire sofinanciranja. Po podatkih Slovenskih železnic so v času državnega sofinanciranja opravili več kot 7,2 milijona delovnih ur, z 9.267 urami 0,13 odstotka pa so presegli delovno obveznost. O tem so tudi že obvestili Zavod za zaposlovanje. Nadurnega dela niso plačevali Hkrati so s Slovenskih železnic sporočili, da so zaradi presežne delovne obveznosti nekaterih delavcev del subvencije že vrnili. Dodali so še, da v pogodbenem obdobju v skladu z zakonom o delnem subvencioniranju delavcem nadurnega dela niso odrejali in izplačevali. Kot je znano, se v skladu s tem zakonom nadurnega dela niti ni smelo odrejati. Medtem pa na Zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da pri odrejanju nadur nepravilnosti niso bile ugotovljene. So pa ugotovili, da so Slovenske železnice neenakomerno razporejale delovni čas. Po zakonu lahko delodajalec v obdobju trajanja ukrepa razporeja delovni čas glede na delovne potrebe, vendar tako, da na koncu obdobja povprečna delovna obveznost vključenih delavcev ne presega delovnih obveznosti, ki je predmet sofinanciranja po pogodbi. Zaradi razvidne presežne delovne obveznosti je zavod v začetku tega meseca vzpostavil nekaj več kot 23 tisoč evrov visoko terjatev.

Odpovedi vročene predvidoma marca Merkur je v okviru sanacijskega programa predvidel obsežna odpuščanja, ki pa so se precej skrčila zaradi prostovoljnih odhodov zaposlenih. Presežnih delavcev je tako trenutno še 141, od tega okoli 40 iz Naklega, večina pa iz Merkurjevih celjskih pisarn, ki jih bo podjetje zaprlo. Sindikalistka Jasna Erman je v zvezi s tem povedala, da je vodstvo sindikatu in delavcem že posredovalo program presežnih delavcev, v petek pa so ga predložili tudi zavodu za zaposlovanje. Zdaj čakajo, da zavod določi datum za začetek vročanja odpovedi. A na seznamu presežnih delavcev je tudi nekaj takih, ki spadajo v zaščitene kategorije, zato naj bi bil končni seznam odpuščenih še krajši, kot je predvideno. Z vsemi, ki so uvrščeni na seznam, bodo potekali tudi individualni pogovori. Tako se bo vsak lahko pozanimal glede svojega položaja, odpravnine in odškodnine, če bi se odločili za odhod iz podjetja brez odpovednega roka. Vsem, ki bi sklenili dogovor o odškodnini namesto odpovednega roka, bi marca tudi že prenehalo delovno razmerje. Odpovedi bodo zaposlenim sicer predvidoma vročene marca. Mersteelovci spet po pomoč v DZ Zaplet z odškodninami za delavce Mersteela pa medtem še zmeraj ni rešen. Predstavnik nekdanjih zaposlenih Maksimilijan Kalan je povedal, da so v državni zbor že posredovali dokumentacijo in obrazložitev zahteve po novi avtentični razlagi insolvenčnega zakona. Prvi mogoči termin za obravnavo naj bi bila že izredna seja DZ-ja v petek.

Pogajanja o plačah v javnem sektorju se lahko zavlečejo za eno leto, kar je nedopustno, se jezi vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Doro Hvalica. Hvalica je zaskrbljen zaradi poteka pogajanj o aneksih h kolektivnim pogodbam, ki naj bi odpravili krivično nesorazmerje med plačami v javnem sektorju. Zaradi zastojev v pogajanjih prehoda v nov plačni sistem ne bo možno izpeljati do 1. januarja 2008, kot si je v svojem načrtu zadala vlada, je dejal Hvalica. "Po zagotovilih vlade bi se lahko pogajanja zavlekla za kakšen mesec. To lahko pomeni tudi eno leto, kar pa je nedopustno," je dodal Hvalica. Hvalica je zavrnil očitke, da so za zastoje krivi sindikati sami. Do zastojev je po trditvah sindikatov prišlo, ker vlada zamuja z imenovanjem pogajalskih skupin. O naboru delovnih mest, ki so izhodišče za pogajanja, pa se sindikati še vedno pogajajo, je poudaril Hvalica.

Ljubljana - Mariborska nadškofija je iz rokava potegnila novega aduta, s katerim bo poskušala znova preložiti vse bolj neizogiben stečaj Gospodarstva Rast, večinskega lastnika insolventnega Zvona Ena Holdinga. Ker naj bi "obstajala resna možnost vstopa tujega vlagatelja", so namreč v Gospodarstvu Rast še za mesec dni podaljšali rok za konverzijo terjatev v kapital. Kdo naj bi bil skrivnostni tuji investitor in ali je ta sploh sposoben družbi zagotoviti 80 milijonov evrov svežega kapitala, s čimer bi jo rešil pred stečajem, ni znano. So pa banke upnice že podale soglasje s podaljšanjem roka za vplačilo delnic. Kot je znano, so v Gospodarstvu Rast tik pred odločanjem o začetku stečaja spremenili načrt finančnega prestrukturiranja in upnikom ponudili možnost konverzije najmanj 79,5 milijona evrov terjatev, hkrati pa so poplačilo navadnih upnikov zvišali na 55 odstotkov. Po pričakovanjih se za konverzijo terjatev ni odločila niti ena od bank upnic, so si pa s tem manevrom v družbi, ki jo je do novembra lani vodil dolgoletni glavni ekonom Nadškofije Maribor Mirko Kraševec, za njim pa Dušan Zazijal, kupili še nekaj dodatnih mesecev časa. Spomnimo namreč, da je prisilna upraviteljica Gospodarstva Rast Alenka Gril že pred časom zahtevala stečaj družbe, saj je uspeh prisilne poravnave na vse bolj trhlih temeljih.

Maribor - Mariborska pokojninska družba Moja naložba je v prvih petih mesecih letos pridobila več kot 1000 novih zavarovancev in jih ima skupaj že skoraj 34.000. V tem času se jim je pridružilo 25 novih podjetij, s tem pa je njihov pokojninski sklad presegel 104 milijone evrov, kar je skoraj osem odstotkov več kot v začetku leta. "Letošnje poslovanje je v skladu z načrti, v petih mesecih pa je neto donosnost znašala 1,31 odstotka in jo bomo do konca leta z lahkoto še precej presegli. Pozitivno nas je presenetil letošnji poslovni izid, saj že po petih mesecih dosegamo 57 odstotkov letnega načrta, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa smo boljši za 37 odstotkov. V tem obdobju smo tako zabeležili 357.000 evrov dobička, kar pomeni, da bomo ob koncu leta z veliko verjetnostjo presegli načrtovani izid v višini 626.000 evrov," je na novinarski konferenci pojasnil član uprave Igor Pšunder. Sicer pa so se v Moji naložbi, v kateri so delničarji na sredini skupščini med drugim upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za preteklo leto, danes odzvali tudi na načrtovano preoblikovanje Kapitalske družbe (Kad), za katerega je bila v državnem zboru že opravljena prva obravnava. Ta namreč med drugim predvideva tudi ustanovitev nove državne zavarovalnice za upravljanje sedanjih Kadovih pokojninskih skladov, v zvezi s čimer imajo v Moji naložbi vrsto pomislekov. Kot je pojasnil predsednik uprave Lojze Grobelnik, ustanavljanje nove državne zavarovalnice ni potrebno, saj za to ni nobenih argumentov. "Iz zakona, ki ga je vlada poslala v parlament, je razvidno, da se zavarovalnica ustanavlja primarno zaradi upravljanja pokojninskih skladov. Če je že potreba za kaj takšnega, potem menimo, da je v Sloveniji že 11 tovrstnih upravljavcev, zato bi se to zagotovo dalo urediti z javnim razpisom," je dejal Grobelnik. Po njegovih besedah v zvezi z namero vlade obstaja cela vrsta neznank, zlasti o tem, zakaj sploh nova zavarovalnica, s katerimi dejavnostmi se bo ukvarjala, kakšni so predvideni poslovni rezultati v naslednjih letih in kdo bo dolgoročno njen lastnik. V Moji naložbi so prepričani, da bi bilo najprej potrebno predstaviti študije, ki bi odgovorile na ta in številna druga vprašanja, šele nato pa se odločati o tem, ali zavarovalnico potrebujemo ali ne.

Pocenile so se prav vse pomembnejše delnice, indeks SBI pa je dosegel najnižjo vrednost v zadnjem letu. Na Ljubljanski borzi tečaji tonejo vse nižje. Danes so se pocenile prav vse pomembnejše delnice na ljubljanskem borznem parketu, delniški indeks SBI 20 pa je znova zabeležil najnižjo vrednost v zadnjem letu. Najbolj so se tokrat pocenile delnice Term Čatež, Petrola, Mercatorja in Istrabenza. Največ se je danes trgovalo z delnicami Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 7,7 milijona evrov poslov. Indeks SBI 20 je današnje trgovanje končal pri vrednosti 7368,49 točke, kar je 343,86 točke oz. 4,46 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 77,03 točke oz. 4,56 odstotka na 1613,99 točke. Borzni posredniki so sklenili za 15,8 milijona evrov poslov. Kot omenjeno, so danes največji padec zabeležile delnice Term Čatež. Ob sicer skromnem prometu se je enotni tečaj delnice znižal kar za 8,93 odstotka na 255 evrov. Ob upoštevanju vidnejšega prometa pa so se najbolj pocenile delnice Petrola, in sicer za 8,40 odstotka na 459,06 evra. Z delnicami Petrola so borzni posredniki sklenili za 973.664 evrov poslov. Med delnicami podjetij s prostega trga so se precej pocenile delnice Inlesa, in sicer za 10,60 odstotka na 3,12 evra, pa tudi delnice Infond Holdinga -7,68 odstotka na 6,01 evra, Juteksa -2,59 odstotka na 94 evrov in Tosame -2,82 odstotka na 69 evrov. Precejšen padec so zabeležile tudi delnice Mercatorja 607.817 evrov, -7,91 odstotka na 235,59 evra, Istrabenza 104.566 evrov, -7,23 odstotka na 76,61 evra, Save 316.856 evrov, -6,12 odstotka na 379,92 evra in Aerodorma Ljubljana 210.240 evrov, -5,50 odstotka na 87,05 evra. Največ se je sicer trgovalo z delnicami Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 7,7 milijona evrov poslov. Tako kot ostale pomembnejše so se pocenile tudi Krkine delnice, in sicer za 4,23 odstotka na 82,47 evra. Druge najprometnejše delnice, delnice Telekoma Slovenije 1,1 milijona evrov so se pocenile za 1,07 odstotka na 225,61 evra. Delnice Pivovarne Laško 118.460 evrov so se pocenile za 4,29 odstotka na 77,17 evra, delnice Luke Koper 438.560 evrov za 3,82 odstotka na 54,33 evra, delnice Intereurope 86.670 evrov pa za 3,35 odstotka na 28,53 evra. Enotni tečaj delnic Gorenja 575.360 evrov se je znižal za 1,40 odstotka na 29,60 evra, delnic NKBM 682.520 evrov pa za 1,89 odstotka na 29,55 evra.

Ljubljana - Prvi mož Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) Raphael Alomar in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan sta danes v Ljubljani podpisala pogodbo o posojilu v višini 40 milijonov evrov. Sredstva, ki jih bodo v SID banki dopolnili tudi z lastnimi sredstvi, bodo namenjena razvoju občin in varovanju okolja. Sredstva bo SID banka tako po Svilanovih besedah namenila za dolgoročno financiranje projektov na področju izboljšanja življenjskih pogojev na mestnih in podeželskih območjih ter projektov s področja varovanja okolja, večinoma pa bo šlo za financiranje občinskih projektov. Svilan je ob tem izrazil prepričanje, da bodo pogoji posojil, ki jih bodo v SID banki izvajali neposredno, za slovenske občine zelo ugodni. Ročnost naj bi bila največ 20 let, glede natančnih pogojev, obrestnih mer in morebitnih moratorijev na odplačilo pa se bodo odločali od primera do primera. Prvi mož SID banke v vsakem primeru verjame, da bodo obrestne mere nižje od tistih, ki so lokalnim skupnostim na voljo sedaj, pribitek na medbančno obrestno mero v območju evra pa naj bi bil minimalen. Tudi Alomar je zatrdil, da so pogoji posojil na podlagi sredstev CEB zelo ugodni. Je pa Svilan opozoril, da je ob teh ugodnih pogojih bistveno, da občine pripravijo dobre in kakovostne projekte, ki bodo vsebinskim pogojem ustrezali, saj bosta monitoring in nadzor stroga. Prve projekte bi SID banka po Svilanovih ocenah lahko začela financirati že letošnjo jesen. SID banka bo sredstva CEB dopolnila tudi z lastnimi sredstvi in morda še s sredstvi Evropske investicijske banke. Svilan je izrazil prepričanje, da bodo posojila pomembno prispevala k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji, SID banki pa bo sodelovanje s CEB omogočilo, da svojo dosedanjo dejavnost razširi še na področje socialnega razvoja. CEB ima namreč po Alomarjevih besedah pri svojem delovanju širok socialni mandat. Financira projekte s področij, kot so stanovanjska politika, zdravstvo, izobraževanje, mala in srednja podjetja, odpravljanje posledic naravnih nesreč, priseljenska politika, razvoj podeželja, občinski projekti in financiranje javnih ustanov. Kot je dejal Alomar, se je med banko in Slovenijo, odkar je ta leta 1994 postala prva članica CEB z območja srednje in vzhodne Evrope, razvil tesen in konstruktiven dialog, ta pa je omogočil oblikovanje uravnoteženega posojilnega portfelja. CEB je tako Sloveniji doslej po njegovih besedah odobrila 284 milijonov evrov sredstev. Partnerji so bili ministrstva, banke in specializirane ustanove, tokratna pogodba s SID banko pa je prva. V prihodnje CEB poleg danes podpisane posojilne pogodbe načrtuje še odobritev dodatnih sredstev, tako da bi obseg posojil lahko dosegel okoli 350 milijonov evrov. Minister za finance Franc Križanič je CEB označil za posebno banko s posebnim poslanstvom financiranja kakovostnega življenjskega okolja in socialnih ter okoljskih projektov. Zagotovil je, da so bila vsa dosedanja sredstva CEB v Sloveniji učinkovito porabljena, omenil pa je financiranje projektov na področju šolstva.

V času krize vsi zmanjšujejo porabo, zato analitska hiša Gartner napoveduje 3,8-odstotni upad porabe sredstev za informacijske tehnologije Poraba sredstev za informacijske tehnologije (IT) naj bi se v letošnjem letu na svetovni ravni v primerjavi z lanskim letom znižala za 3,8 odstotka na 3200 milijard dolarjev, v svoji raziskavi ugotavlja mednarodna analitska hiša Gartner. Foto: Dreamstime Če se bo ta napoved uresničila, bo panoga IT na svetovni ravni zabeležila še večjo upočasnitev kot po poku internetnega balona leta 2001, ko je prišlo do 2,1-odstotnega padca. Podjetja zmanjšujejo porabo Do padca bo po pojasnilih Gartnerjevih analitikov prišlo zaradi svetovne gospodarske krize, ki botruje temu, da tako podjetja in organizacije kot potrošniki zmanjšujejo svojo porabo. Med štirimi ključnimi trgi naj bi se največ, za 14,9 odstotka na 324,3 milijarde dolarjev letos znižala poraba za računalniško strojno opremo. Poraba za programsko opremo naj bi se zvišala za 0,3 odstotka na 222,6 milijarde dolarjev, za IT-storitve znižala za 1,7 odstotka na 796,1 milijarde dolarjev, za telekomunikacije pa za 2,9 odstotka na 1890 milijard dolarjev. Okrevanje prihodnje leto Analitiki poudarjajo, da se bo poraba za IT popravila šele po umiritvi svetovnih finančnih trgov. Prodajalci IT bi zato morali načrtovati, da se bo poraba podjetij in potrošnikov letos zmanjšala in nato v letu 2010 postopno okrevala.