text,label
"Na Ljubljanski borzi nizek promet in več izgub kot dobičkov Indeks SBI20 se je prvič ta teden znižal, a 0,3-odstotni padec je malenkosten v primerjavi s torkovo razprodajo na tujem, kjer se je morda rast izpela. Potem ko so se največje borze za 50 odstotkov odlepile od marčevskega dna, je vedno več skeptikov, da nadaljnja rast ni več realna. Zlasti naj bi bile precenjene finančne delnice. Posledično so se tudi na Ljubljanski borzi v sredo občutno pocenile delnice Nove KBM, ki so dan končale pri 11,36 evra -2,57 %. Po novici, da je Patria v Gorenju ustavila dobavo sestavnih delov za proizvodnjo oklepnikov, so delnice Gorenja padle za dva odstotka. Promet ostaja počitniški. Največ, po pol milijona evrov, ga je bilo s Krko in na račun svežnjev z Zavarovalnico Triglav. Krka je dan končala pri 71,45 evra, Zavarovalnica Triglav pa pri 21,6 evra. Najprometnejše delnice KRKA-1.11 %71,84 EUR ZAV. TRIGLAV-0.51 % 21,55 MERCATOR+1.22 %165,93 GORENJE -1.99 % 10,32 PETROL +0.13 %303,23 NOVA KBM -1.46 % 11,49 Spremljajte rast in padce delnic tudi na MMC-ju. Bančne delnice precenjene Po dolgem bikovskem obdobju so se svetovni trgi začeli spraševati, ali ni rast delnic preveč prehitevala dejanskega gospodarskega okrevanja. Zlasti finančni papirji, ki so v zadnje pol leta divje pridobivali, naj bi bili zreli za popravek. Indeks KBW, ki meri vrednosti delnic ameriških bank, je poskočil za več kot 100 odstotkov, v torek pa padel za skoraj šest odstotkov. Citigroup je izgubil skoraj desetino vrednosti. Elitni Dow Jones 9.310 točk se je znižal za zajetna dva odstotka, podobno tudi širši indeks S&P 500, ki je zdrsnil pod psihološko mejo 1.000 točk. Vroč avtomobilski trg, a kaj bo zdaj? Pojavlja se vse več skrbi, da je šel trg predaleč. Že nekaj dni vlagatelji prodajajo delnice kljub spodbudnim gospodarskim podatkom. Danes se je prodajni pritisk še stopnjeval, glavno vlogo pa so imele bančne delnice, je torkovo dogajanje na Wall Streetu komentiral starejši analitik iz Los Angelesa. Krepkega padanja ni moglo preprečiti niti nekaj svežih gospodarskih podatkov, ki kažejo, da se najhujša recesija v zadnjih 70 letih počasi poslavlja. Prodaja avtomobilov je avgusta krepko porasla, seveda pa pravi preizkus sledi v naslednjih mesecih, saj ne bo več vladnih spodbud za menjavo starih avtomobilov z novimi. Nafta še drsi Tudi v Evropi so v torek občutno izgubljale banke. Izjema je bila le Commerzbanka, ki za naslednje leto načrtuje dobiček. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 954 točk se je znižal za 1,8 odstotka, številni analitiki pa menijo, da bo popravek kratkotrajen in da naj bi se rast nadaljevala, saj se gospodarski položaj popravlja. Industrijska proizvodnja v evroobmočju je, na primer, avgusta nazadovala manj od napovedi. Danes je tokijski Nikkei zlasti zaradi poloma izvoznih podjetij padel za 2,4 odstotka. V ponedeljek je omenjeni indeks dosegel 11-mesečni vrh, po 53-odstotni rasti v zadnje pol leta pa naj bi bil popravek nekaj normalnega. Cena lahke nafte je dobrih 68,50 dolarja, vrednost evra pa 1,423 dolarja.",0
"Delniški trgi na šestletnem dnu, zlato nad tisoč dolarji Bančne delnice so v ZDA spet izgubile tla pod nogami, potem ko je iz demokratskih vrst prišla ideja, da je treba nekaj bank podržaviti. Delnice Bank of Americe in Citigroupa, ki so lani padle za 90 odstotkov, so se v petek pocenile za nadaljnjih 36 odstotkov, nato pa le okrevale, saj je iz Bele hiše prišel odgovor, da predsednik Barack Obama ni naklonjen podržavljenju. Finančni minister Timothy Geithner se o tej temi še ni razjasnil. Vlagatelj George Soros pravi, da finančni sistem preživlja celo hujšo kalvarijo kot med veliko depresijo in da ni znakov, da bi lahko bili blizu dna. Položaj primerja z zadnjimi dnevi Sovjetske zveze. Lewis se čudi idejam o podržavljenju Vodilni v Bank of Americi in Citigroupu imajo seveda svojo plat zgodbe. Prepričani so, da je kapitalska ustreznost obeh bank povsem zadovoljiva Zakaj bi bila banka, ki je dobičkonosna, ima dovolj kapitala in še naprej aktivno posoja denar, zrela za nacionalizacijo, se sprašuje prvi mož Bank of Americe Kenneth Lewis. Trg se ne ozira na te besede, finančne delnice so zdaj v povprečju vredne najmanj v zadnjih 17 letih in so na nova dna potegnile vodilne delniške indekse po svetu. Novo šestletno dno v ZDA in Evropi Newyorški Dow Jones 7.365 točk je v petek pristal najnižje v šestih letih, širši S&P 500 pa skorajda najnižje v dvanajstih letih. V vsem tednu je Dow izgubil 6,2 odstotka. Kriza zaupanja je pregnala kupce, gospodarski položaj je vedno težji, kljub vsem prizadevanjem vlad in centralnih bank ni prav nobene luči na koncu predora, zato ni presenetljivo, da je Wall Street zdrsnil še nižje kot med novembrsko paniko. Podobno je tudi v Evropi vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 738 točk je v petek izgubil 3,3 odstotka, v vsem tednu 7,3 odstotka. Še najmanj izgubil Telekom Ljubljanska borza jo je v primerjavi z razvitimi trgi še kar dobro odnesla. Delniški indeks SBI20 je na tedenski ravni izgubil 3,37 odstotka, največji padec pa so utrpele delnice Gorenja cenejše so za osem odstotkov in vredne najmanj v zadnjih osmih letih, Luke in Aerodroma. V prvi kotaciji je še najmanj, 1,6 odstotka, izgubil Telekom. Teden sta zaznamovali novici, da bo Gorenje v letošnjem letu nadaljevalo mehke metode zmanjševanja števila zaposlenih in da bo Nova KBM v enem letu prevzela eno izmed bank na srbskem trgu. Zlato čez tisočico Dolar je v petek izgubljal, tako da je vrednost evra 1,2823 dolarja. Aktualna cena ameriške lahke nafte je 38,94 dolarja. Zlato je še naprej v bikovskem razpoloženju in je preseglo mejo tisoč dolarjev, kar je največ v zadnjih 11 mesecih. Če bo razpoloženje na delniških trgih še naprej tako klavrno, lahko v kratkem pričakujemo absolutni rekord. V dolarjih, seveda, saj je v številnih valutah zlato že nekaj časa rekordno visoko. Cena bakra je v petek padla za osem odstotkov, aluminij je pristal najnižje v šestih letih.",0
"Škofja Loka - Nekaj več kot štiristo zaposlenih v Loški tovarni hladilnikov (LTH) bi moralo glede na kolektivno pogodbo plače dobiti 18. januarja, namesto denarja pa jih je pričakalo le obvestilo uprave, da plač do konca meseca še ne bo. LTH je že nekaj let v krizi tako glede poslovanja kot menjave lastnikov. Jeseni je del lastništva prodal nekdanji direktor Gorenja Jože Stanič, do 40-odstotnega deleža pa je prišel Miloš Kodre oziroma njegovo podjetje Agovit, ki je z okoli dvema milijonoma evrov eden največjih upnikov LTH. Miloš Kodre je takrat na mestu direktorja zamenjal Antona Vasjo Dovšaka in obljubil dokapitalizacijo podjetja. To naj bi 31. januarja potrdila tudi skupščina, dokapitalizacijo v višini enega milijona evrov naj bi izvedli Kodre, pomočnik uprave Primož Pegam ter Jože in Borut Stanič, ki bi tako obvladovali 80 odstotkov podjetja, delež malih delničarjev pa bi padel na enajst odstotkov. Miloš Kodre včeraj za Dnevnik ni bil dosegljiv. Predsednik sindikata David Švarc je pojasnil, da so odnosi z novim vodstvom zelo slabi, direktor je namreč za sindikat nedosegljiv. ""Težave s plačami so se pojavile že pred dvema letoma, a smo bili z nekdanjim direktorjem vedno v dogovoru, zadnjega pol leta so bile plače redne. 21. decembra lani smo ustavili proizvodnjo, na delo smo prišli šele 9. januarja in dobili obvestilo, da plače ne bo, ker smo imeli kolektivni dopust, kar je povsem nelogično. Delavci nasploh pogosto ne vemo, ali naj naslednji dan sploh pridemo v službo. Menda podjetje posluje z več kot milijonsko izgubo, delavce pa najbolj skrbi, da bodo plače začele redno zaostajati, ta denar pa lahko hitro izgine,"" je pojasnil sindikalist David Švarc. Delavce skrbi predvsem zaradi tega, ker je lastnik podjetja postal njegov največji upnik, mnogi so tako prepričani, da bo - logično - najprej poskrbel za vrnitev dolga samemu sebi in šele nato za dobro poslovanje podjetja.",0
"Wall Street Journal poziva vlagatelje, naj preučijo apetit bonitetne agencije Moody's za nižanje bonitetnih ocen ""Vlade evrskih držav, pazite! Presenetljiva odločitev bonitetne agencije Moody's, da zniža slovensko boniteto na raven ""smeti"", je zlovešča poteza agencije, ki je že sedaj na slabem glasu."" S temi besedami se začenja članek, včeraj objavljen na spletni strani vplivnega ameriškega časopisa Wall Street Journal. Spomnimo, Moody's je v torek oceno Slovenije znižal za dve stopnji iz Baa2 na Ba1, kar slovenski dolg uvršča med špekulativne naložbe. Zaradi novice o spremembi ocene je bil za torek predvideni zaključek izdaje slovenske dolarske obveznice odložen. Avtor članka, Richard Barley nadalje piše, da znižanje bonitete Slovenije ne bi smela preprečiti izdaje obveznice, a pošilja pomemben signal investitorjem v obveznice vlad evrskega območja. ""Bodite pozorni na agresivno držo Moody'sa,"" svetuje avtor. Problematična sta 'tajming' in utemeljitev ""Problem ni v bonitetni oceni Ba1, saj so že zahtevani donosi slovenskih obveznic namigovali na to, da so investitorji vzeli v zakup težave Slovenije."" Avtorja članka bolj begata 'tajming' in utemeljitev znižanja bonitete. ""Moody's je že ocenjeval, da so slovenski obeti negativni, ampak ni oznanil uradnega pregleda ocene,"" je med drugim zapisano v članku. Vprašljiva je tudi zaskrbljenost Moody'sa glede višine javnega dolga. WSJ ob tem navaja, da je slovenski dolg ob koncu lanskega leta dosegal 54,1 odstotek BDP, s tem pa je bil veliko manjši od evrskega povprečja, ki je znašal 90,6 odstotka. ""Veliko nižji je tudi od irskega, ki znaša 117,6 odstotka BDP, a Moody's otoško državo ocenjuje z enako oceno kot Slovenijo."" Največji pomislek Moody'sa, izražen v utemeljitvi bonitetne ocene, pa je letel na potencialno izgubo dostopa do finančnih trgov. ""Da je Moody's izrazil tovrstno skrb na dan, ko je bila Slovenija tik pred uspešno izdajo obveznic, se zdi perverzna. Še posebno, ker Slovenija ni redna prodajalka obveznic in bi za to potrebovala nenehen dostop do trgov, kot to potrebujeta Španija in Italija,"" pa sporoča WSJ. ""Zaskrbljeni so lahko tudi ostali"" ""To, da je Moody's osredotočen na zgoraj omenjeno tveganje, lahko predstavlja skrb tudi za ostale države, ki so odvisne od napetosti na finančnih trgih."" WSJ med take države uvršča tudi Španijo in obenem poziva vlagatelje, naj preučijo apetit Moody'sa za nižanje bonitetnih ocen.",0
"Maribor - Rado Snežič, direktor in lastnik podjetja Meltal, je prepričan, da je bil zlorabljen v politične namene, zato se je odločil za medijski protinapad. V javnem pismu poziva prisojne ministre in premierja Janeza Janšo, naj javno objavijo izsledke policijske preiskave, ki je 26. februarja doživela odmevno zaključno akcijo, v kateri je 120 kriminalistov in policistov opravilo kar 54 hišnih preiskav. ""Potem ko se je podjetje Meltal in njegovih več kot sto zaposlenih znašlo v primežu policijske preiskave in medijskega linča ob vedno znova ponavljajočem utemeljenem sumu 'kaznivih dejanj', njegovo vodstvo, zaposleni in najbrž tudi poslovni partnerji pričakujemo nedvoumen odgovor, ali je vodstvo poslovalo nezakonito in je utajilo kakršen koli davek,"" je zapisal Snežič. Po njegovem mnenju je v tej kriminalistični preiskavi nenavadno to, da javnost še vedno ni seznanjena z rezultatom preiskave in o tem, ali je bila vložena kakšna kazenska ovadba. ""So morda po tem, ko so ugotovili svojo zmoto, umolknili in rezultatov ne želijo (ne smejo) objaviti?"" se sprašuje Snežič in dodaja: ""Človeško se je zmotiti, velik pa si, ko to zmoreš priznati. In še večji, če se opravičiš."" Kriminalisti sumijo, da naj bi vodstvo Meltala s pomočjo odgovornih oseb slamnatih družb zatajevalo finančne obveznosti, zlorabljalo položaj in pravice, pralo denar in ponarejevalo ali uničevalo poslovne listine. Organizatorja poslovanja s fiktivnimi družbami naj bi na podlagi fiktivnih računov za odkup surovin nakazovala denar na račune slamnatih podjetij. S tem odlivom denarja naj bi neupravičeno odbijali DDV od dobaviteljev, ki niso plačevali izstopnega davka. Od novembra 2005 do konca lanskega leta naj bi Meltal opravil za nekaj manj kot devet milijonov evrov nakazil na račune papirnatih družb. Inšpekcijski nadzor davčne uprave je izračunal, da so v teh podjetjih odbili vstopni davek v skupni vrednosti 600.000 evrov, po izračunih mariborskih kriminalistov pa bi teh fiktivnih računov utegnilo biti za okoli 20 milijonov evrov.",0
"Ljubljana - Svetovna finančna kriza se pospešeno seli tudi v realni sektor, ki ga v zadnjih tednih pestijo predvsem visoka rast cen surovin in nafte ter rekordno nizka vrednost ameriškega dolarja, kar otežuje predvsem položaj izvoznikov v ZDA, saj njihovi izdelki postajajo cenovno nekonkurenčni. Poleg tega se podjetja soočajo tudi z vse dražjimi viri financiranja, kar se že kaže pri poslovanju družb. Tako ne preseneča, da tudi vse več družb iz realnega sektorja v zadnjih dneh popravlja napovedi poslovanja. Včeraj je na primer nemški Siemens objavil, da bo dobiček v prvem četrtletju kar za 900 milijonov evrov nižji. V zadnjih tednih so prejeli večje število odpovedi in odlogov naročil, vrednost Siemensove delnice pa se je včeraj znižala za 16 odstotkov, kar je največji enodnevni padec v najmanj dveh desetletjih. Svetovni finančni analitiki pojasnjujejo, da družbe zaradi visokih stroškov financiranja že začenjajo prelagati svoje razvojne projekte, saj je njihova ekonomičnost postala vprašljiva. Zaradi znižanj napovedi poslovanja, izrednega posega Feda ter težav, v katerih se je znašla investicijska banka Bear Stearns, so svetovne borze včeraj utrpele večjo negativno korekcijo. Padcem tečajev se ni izognil noben od pomembnejših trgov kapitala. Hongkonška borza je utrpela 5,8-odstotni padec tečajev, medtem ko se je japonski Nikkei 225 znižal za 3,7 odstotka. Strmim padcem tečajev smo bili priče tudi na vseh pomembnejših evropskih borzah.",0
"Ponudniki sami določijo znesek za dokapitalizacijo Na poziv k dokapitalizaciji Palome, objavljen aprila, sta se odzvala madžarski Paper&Moore, ki se je za sladkogorsko podjetje nekoč že zanimal, in nemški Horgen. Predsednik uprave Palome Bojan Rajtmajer je ob tem pojasnil, da je delovna skupina vsebino prispelih ponudb že pregledala, a se o tem še ni pogovarjala. Pogovor na to temo naj bi stekel na seji nadzornega sveta, ki bo ta četrtek. Ponudniki sami določijo znesek za dokapitalizacijo Prvi mož Palome je opozoril tudi, da so v pozivu k dokapitalizaciji družbe omogočili ponudnikom, da sami določijo znesek, ki so ga pripravljeni vplačati med dokapitalizacijo. Spomnimo, da se je Paloma, ki je v lasti Kada in Soda, za dokapitalizacijo odločila zato, da bi izboljšala poslovno-finančni položaj družbe, zagotovila njen nadaljnji razvoj inj razvoj blagovne znamke. Z izvedbo povečanja osnovnega kapitala se bo lastniška struktura v družbi spremenila, saj paradržavna organa pri dokapitalizaciji ne nameravata sodelovati. V osnovnem kapitalu družbe bosta ohranila najmanj 25-odstotni delež. Predložiti morajo program razvoja družbe Vlagatelji morajo pred sodelovanjem pri povečanju kapitala predložiti program nadaljnjega razvoja družbe za prihodnjih pet let ter opredeliti svoje finančne in tehnološke sposobnosti za uresničitev predloženega programa. Tisti, ki bo sodeloval pri dokapitalizaciji, mora prevzeti tudi obveznost izpolnjevanja določenih finančnih, pravnih, organizacijskih in tehničnih zavez. Uprava družbe mu bo na drugi strani omogočila izvedbo skrbnega pregleda poslovanja družbe.",1
"Izguba delovnih mest bo najprej prizadela tuje delavce Umar ugotavlja, da se razmere v mednarodnem okolju in Sloveniji poslabšujejo, in sicer hitreje, kot so napovedali jeseni. Napovedi glede gospodarske rasti in inflacije za leti 2008 in 2009 ne bodo spreminjali, so pa nekateri dejavniki, še jeseni označeni kot tveganje, zdaj v določeni meri realnost. Vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj tako vztraja pri napovedi, da bo gospodarska rast letos znašala 4,8 odstotka, prihodnje leto 3,1 odstotka, medtem ko naj bi inflacija letos dosegla 5,3 odstotka, v letu 2009 pa 3,6 odstotka. V Sloveniji se inflacija hitreje znižuje Inflacijska gibanja se umirjajo, saj se poleg hrane znižujejo tudi cene nafte. Če se bodo gibanja nadaljevala tudi v zadnjem četrtletju, bo inflacija verjetno nižja od ocene v jesenski napovedi, je dejal direktor urada Boštjan Vasle. Inflacija se v Sloveniji znižuje hitreje kot v območju evra. Evropska komisija je v jesenski napovedi evroobmočju letos napovedala le 0,1-odstotno rast, z izjemo Avstrije pa naj bi stagnacija doletela vse najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije. Čakajo na posledice umirjanja trga dela Avgusta se je močno upočasnila rast blagovne menjave, predvsem izvoza, zmanjšuje se obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, pa tudi gradbeništva, je pojasnil Vasle. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je avgusta presegel 1,5 milijarde evrov. Do konca leta bodo vidni tudi prvi znaki umirjanja na trgu dela, ki se pojavijo z zamikom, vendar bodo odvisni od razpleta finančne krize in prenosa v realni sektor, pojasnjuje Vasle. Po njegovih besedah naj bi prvi delo izgubili tuji delavci, saj bo upadel obseg aktivnosti v dejavnostih, kjer so se največ zaposlovali. Rast plač bo višja od rasti produktivnosti, je opozoril Vasle. Zasebni sektor se je po zadnjih podatkih že prilagodil novim razmeram, zato se rast plač umirja, medtem ko je v javnem sektorju zaznaven skok plač kot posledica dogovorjene odprave plačnih nesorazmerij.",0
"Država ne bo pomagala gradbincu SCT, da se izogne prisilni poravnavi oziroma stečaju Gradbinec SCT Ivana Zidarja ne more računati na pomoč države. Država ni pristojna za reševanje posameznih zasebnih podjetij pravijo na gospodarskem ministrstvu. Odločitve o tem, ali je podjetje zrelo za prisilno poravnavo ali stečaj, so v pristojnosti lastnikov, nadzornih svetov, uprav in upnikov podjetij, so dodali. Na ministrstvu so tudi povedli, da so z domnevnimi likvidnostnimi težavami največjega slovenskega gradbinca seznanjeni iz medijev, uradno pa ne. Zasebna podjetja ministrstva namreč niso dolžna obveščati o svojem poslovanju, poudarjajo. »Vlada lahko pomaga samo podjetjem, ki jih je prizadela kriza« Vlada lahko sprejema le ukrepe, s katerimi pomaga podjetjem pri premagovanju težav. Konkretno pri premagovanju težav, ki so posledica gospodarske krize, ukrepi pa so namenjeni vsem podjetjem ali posamezni ciljni skupini, ne morejo pa biti namenjeni le enemu podjetju, so na vprašanje, če bodo dopustili stečaj SCT , ki zaposluje več tisoč ljudi, odgovorili na gospodarskem ministrstvu. Z namenom omilitve krize v gradbeništvu je vlada v okviru posebne delovne skupine pripravila nabor možnih ukrepov za pomoč gradbenim podjetjem. Pri tem je upoštevala tudi predloge gospodarstva in ugotovila, da je večino predlogov že upoštevala v proti-kriznih ukrepih. Poleg tega je delovna skupina pripravila še 12 predlogov, ki ji bodo proučila pristojna ministrstva. Ob tem so na gospodarskem ministrstvu pojasnili, da v primeru stečaja podjetij, tudi SCT, nimajo nobene vloge. Bo pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zagotovo izvedlo vse postopke v skladu z zakonodajo, ko bo, če bo prišlo do tega položaja.",0
"Po Sloveniji je postavljenih 230 varnih točk, kamor se lahko zatečejo otroci, ki so žrtve medvrstniškega ali drugega nasilja oziroma se znajdejo v kakršnihkoli težavah ali stiski. Začetek šolskega leta je za otroke, pa tudi starše, precej stresen. Zato želimo obvestiti otroke, da so varne točke namenjene njim. Osebje na varnih točkah se bo zavzelo za njihove težave. Maša Simič, Unicef ""Otroci se v varne točke zatekajo najpogosteje zaradi medvrstniškega nasilja, raznih družinskih stisk, nadlegovanja, manjših poškodb, ki jih lahko rešimo tudi z obližem, in pozabljenih ali izgubljenih ključev,"" je povedala Maša Simič iz Unicefa. ""Včasih želijo priti v stik s starši, včasih pridejo zaradi reševanja domačih nalog, včasih pa je obisk namenjen zgolj radovednosti ali potrebi po toplem pogovoru ali pozornosti,"" je dodala in pojasnila, da so letos zabeležili 25 obiskov, od katerih je bila v sedmih primerih vključena tudi strokovna služba. Vendar, poudarja Simičeva, je dejansko število obiskov še višje, saj osebje beleži le resnejše primere. Rojstnodnevna zabava in hud pes Eden od zanimivejših je primer deklice, ki si je zaželela pomoči pri organizaciji rojstnodnevne zabave. ""Na varni točki so ji ustregli, četudi tega načeloma ne delajo, ker je bil lokal za to primeren in ker so imeli pri deklici doma družinsko stisko, zato je želela imeti zabavo drugje,"" je povedala Simičeva in izpostavila še en primer obiska deklice, ki si je želela spremstva na poti domov, saj se je bala hudega psa v bližini njenega doma. Seznam varnih točk si lahko ogledate tukaj. 230 varnih točk v 12 mestih V projekt varnih točk, ki v povezavi z lokalnimi oblastmi, policijo in centri za socialno delo, zdravstvenimi domovi in šolami poteka pod vodstvom Unicefa, je vključenih dvanajst mest in 230 javnih lokalov, med njimi knjižnice, cvetličarne, zavarovalnice in celo slovenski parlament. Za povečavo kliknite na sliko. (Foto: Unicef) Okoli 600 ljudi, ki sodelujejo v projektu, to počne prostovoljno, kar je eden od pogojev za vključitev lokala na zemljevid varnih točk. Poleg tega mora biti lokal prijetno in varno mesto, po možnosti odprto ves dan in tudi zvečer, imeti mora prostor ali stol, kjer lahko otrok počaka, ko je osebje zasedeno, in biti v bližini mesta, kjer se zadržuje veliko otrok. ""Dobro je, če je v bližini šole, saj se tam zgodi največ medvrstniškega nasilja,"" je pojasnila Simičeva.",1
"Probanka, ki jo je do sredine lanskega septembra vodila Romana Pajenk, je lani ustvarila več kot 50 milijonov evrov čiste izgube, ki je bila po ocenah revizorjev podcenjena za dodatnih 29 milijonov evrov. Mariborska Probanka je lani ostala brez skoraj polovice kapitala, ki ga je bilo konec lanskega decembra za le še slabih 52 milijonov evrov. Zaradi visokih oslabitev danih posojil, finančnih naložb in hčerinskih družb je namreč Probanka lani ustvarila več kot 50 milijonov evrov čiste izgube, količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) pa se je posledično znižal na vsega 5,2 odstotka. Lanskoletna izguba bi bila še bistveno višja, če bi v banki svoje finančne naložbe vrednotili po borzni in ne po ocenjeni vrednosti. Revizorji družbe Deloitte so k letnemu poročilu Probanke izdali mnenje s pridržkom. Za to so se v Deloitte odločili, ker se niso mogli prepričati o pošteni vrednosti nekaterih naložb, poleg tega se pri posojilih družbama Medaljon in Zlata Moneta II (v lasti sedanjih in nekdanjih vodilnih kadrov Probanke) v skupni višini 25,4 milijona evrov niso mogli prepričati, ali so v banki oblikovali dovolj visoke oslabitve. Za ta posojila je Probanka sicer oblikovala za 13,4 milijona evrov oslabitev, zavarovana pa so zlasti z delnicami različnih podjetij. Po ocenah revizorjev bi morala Probanka lani oblikovati še za dodatnih 29 milijonov evrov oslabitev posojil pravnim osebam, zaradi česar je po njihovem mnenju lanskoletna izguba podcenjena, kapital pa precenjen. V banki, ki jo po razrešitvi Romane Pajenk vodi Bogomir Kos, se trenutno intenzivno pripravljajo na 50-milijonsko dokapitalizacijo, vendar za zdaj še ni znano, ali jim bo uspelo zagotoviti dodatni kapital. Kako poteka iskanje strateškega partnerja, Kos ob predstavitvi lanskoletnih rezultatov ni povedal. Povedal je le, da je več zanimanja zunaj EU kot v EU. V primeru neuspešne dokapitalizacije bo morala Probanka po Kosovih napovedih obseg licence prilagoditi razpoložljivemu kapitalu, kar pomeni nadaljnje krčenje in drugačno obliko ustanove. »Menim, da je to zadnja in najslabša možnost, in verjamem, da do tega ne bo prišlo,« je povedal Kos. Konec lanskega decembra je bilančna vsota Probanke znašala 1,03 milijarde evrov, od česar 711 milijonov evrov predstavljajo posojila nebančnim strankam. Lani so se posojila nebančnim strankam znižala za slabih 90 milijonov evrov, medtem ko so se hkrati depoziti nebančnih strank znižali za 116 milijonov evrov, na 567 milijonov evrov.",0
"Slovenski preiskovalci sodelujejo tudi s tujimi varnostnimi organi Policija preverja več sumov kaznivih dejanj, povezanih z nepremičninskimi posli, finančnimi transakciji in sumi zlorab položaja odgovornih oseb v Hypo Alpe-Adria banki. Preiskava, ki je v fazi več predkazenskih postopkov, se je začela že sredi lanskega leta. Policija že od takrat zbira dokumentacijo, ki pa še ni popolna, saj gre za obsežne in zapletene zadeve, ki zahtevajo tudi mednarodno sodelovanje, so sporočili z generalne policijske uprave. Pod drobnogledom Hypo banka in Hypo Leasing V preiskavi povezana je s Hypo Alpe-Adria-bank in Hypo Leasingom sodeluje več slovenskih policijskih uprav, uprava kriminalistične policije ter varnostni organi drugih držav, med njimi Avstrije. Pristojni organi namreč preiskujejo tudi sume finančnih nepravilnosti, ki naj bi potekale preko finančnih ustanov in poslovnih subjektov v Liechtensteinu. Kot je znano, so mediji nedavno poročali o domnevnih nepravilnostih pri gradbenih poslih Vegrada, v katere naj bi bila vpletena tudi Hypo banka in domnevnem pretakanju denarja iz Vegrada na račune v Liechtensteinu. Preberite tudi Senica za odvetniško pisarno plačuje najemnino Hypo Leasing.Vodstvo Hypa neuradno odnesel kup nepravilnosti, tudi posli z Vegradom Bliskovita menjava slovenske uprave? V Hypo Alpe-Adria banki v Sloveniji matična družba ima sedež v Celovcu so pred dnevi zamenjali upravo in namesto generalnega direktorja Andreja Potočnika in direktorjev Marcela Sumperja in Aleksandra Skubica postavili Alexandra Pickerja in Mateja Falatova. Spremembe so doletele tudi nadzorni svet, saj so odpoklicali edinega slovenskega nadzornika Aleša Rojsa. Zamenjava velja za nenavadno tudi zato, ker je potekala ob navzočnosti tujih, avstrijskih varnostnikov, za katere še ni jasno, ali so imeli dovoljenje za opravljanje varnostnih nalog na ozemlju Slovenije. Novoimenovana uprava še nima dovoljenja za opravljanje funkcije te izdaja Banka Slovenije, zato banko vodi začasna uprava, člana nadzornega sveta slovenske banke in upravnega odbora skupine Hypo Alpe-Adria. Na Banki Slovenija so dejali, da bodo postopek dodeljevanja dovoljenja za opravljanje funkcije v upravi banke vodili tako kot vse druge takšne postopke in v skladu z zakonom o bančništvu. Rok za izdajo dovoljenja je tri mesece od prejema vloge za izdajo dovoljenja. Banka Slovenije hitro zamenjavo vodstva slovenske podružnice označuje za zakonito in dodaja, da jim je nadzorni svet razloge za ukrep pojasnil v petek. Tudi na generalni policijski upravi so dejali, da v zvezi z zamenjavo vodstva banke niso prejeli nobene prijave ali zaprosila za asistenco, zato se s tem ne ukvarjajo.",0
"Priliv tujih neposrednih investicij v Rusiji se je lani zmanjšal že tretje leto zapored. Po prvih ocenah so tuje neposredne investicije v letu 2010 znašale med 9,9 in 10,3 milijarde evrov, kar po navedbah ruskega finančnega ministra Alekseja Kudrina ni dovolj. Priliv tujih neposrednih investicij se je začel v Rusiji zmanjševati v letu 2008, ko se je začela svetovna finančno-gospodarska kriza. V letu 2009 so investicije v primerjavi z letom prej padle za 41 odstotkov na 11,6 milijarde evrov. Rusija je v najboljših časih po navedbah ruskega finančnega ministra Alekseja Kudrina na leto beležila okoli 20 milijard evrov tujih neposrednih investicij. Finančni minister se zavzema za občutno izboljšanje investicijskega okolja v državi, saj je prav obseg investicij ključni pokazatelj modernizacije. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev si je modernizacijo države zastavil kot temelj njegovega predsedovanja. Toda Kudrin meni, da so ruske oblasti prepolne političnih izjav, manjka pa jim idej, kako te izjave realizirati. Kudrin je v minulem tednu na gospodarskem forumu v Sibiriji poleg nezadovoljstva nad prilivom tujih neposrednih investicij izrazil tudi zaskrbljenost zaradi po njegovem prepočasnega okrevanja gospodarstva. Rusija je v letu 2010 zabeležila štiriodstotno gospodarsko rast, potem ko se je v letu 2009 gospodarstvo skrčilo za skoraj osem odstotkov. Kudrin za prihodnjih nekaj let napoveduje podobno rast, kot jo je država zabeležila v letu 2010, a opozarja, da to ne bo dovolj za uspešno konkuriranje Rusije z najbolj razvitimi svetovnimi gospodarstvi. Rusija bo v prihodnjih letih beležila približno štiriodstotno rast, a to ni dovolj, saj je tolikšna povprečna rast svetovnega gospodarstva, je dejal minister in zatrdil, da Rusija potrebuje obilnejšo rast, ki naj bi znašala okoli šest ali sedem odstotkov.",0
"Ko bo zadnja žrtev (po)vojnih pobojev dobila spokojen grob, bo iz slovenskih mest izginila tudi simbolna zapuščina kulture smrti v podobi Tita, Kardelja, je na spletni strani SDS zapisal Janez Janša. Predsednik SDS Janez Janša se je s prispevkom z naslovom Kultura življenja namesto kulture smrti odzval na polemike, ki so nastale po predlogu SDS, da bi preimenovali ulice in odstranili kipe veljakov totalitarne oblasti države Jugoslavije. Obnašanje mnogih je celo leta 2009 zdrsnilo pod normo barbarskih plemen iz starega veka. Janez Janša ""Upor proti okupatorju je bil častno dejanje, sodelovanje z okupatorjem pa nizkotno dejanje. Izkoriščanje oboroženega odpora proti okupatorju za prevzem oblasti je bilo nizkotno dejanje, samoobramba in upor proti revolucionarnemu nasilju pa legitimno dejanje,"" je uvodoma zapisal Janša in opozoril, da so komunisti med drugo svetovno vojno zagrozili s smrtjo vsakomur, ki se bo proti okupatorju boril izven OF. Leta 1942 so po besedah predsednika največje opozicijske stranke ""brezobzirno pobili veliko sredinskih politikov, ki se jim niso hoteli pridružiti"". Slovenski komunisti so se pri obsegu pobojev in izbiri metod izkazali za več kot dostojne ""sodelavce"" svojih nacističnih in stalinističnih vzornikov, ki so uporabljali podobne metode, meni Janša. Deloma barbarska mentaliteta na Slovenskem Po Janševih besedah so bili medvojni in povojni poboji vojnih ujetnikov in civilistov zločin ne glede na to, kdo jih je izvedel. Omenil je stare Grke, ki so že pred tisočletji po vsaki bitki ali vojni dovolili premaganim nasprotnikom, da so pokopali ali sežgali svoje mrtve, medtem ko je komunizem na Slovenskem ustvaril kulturo smrti, ki je privedla do stanja, v katerem je obnašanje mnogih celo leta 2009 zdrsnilo pod normo barbarskih plemen iz starega veka. ""Eno glavnih propagandnih orodij kulture smrti skozi vsa zadnja desetletja je pred dnevi ponovno zapisalo, da je odkritje grobišča v Hudi Jami le premetavanje kosti kolaborantov in okupatorjev, ter poniglavo primerjalo povojne poboje s tako imenovanimi izbrisanimi,"" opozarja Janša. Zakonsko naj se prepove poveličevanje ali opravičevanje zločina. Janez Janša Janša predlaga, da se dopolni zakon o žrtvah vojnega nasilja, tako da bo nediskriminatorski in brez političnih diskvalifikacij. Zakonsko pa naj se prepove poveličevanje in opravičevanje zločina, je zapisal. V glavnem mestu naj se postavi kostnica za pokop tistih žrtev povojnih pobojev, ki jih ni možno pokopati na kraju smrti. ""Na glavnem trgu v Ljubljani naj se postavi spomenik vsem umrlim v vseh obdobjih naše zgodovine, na katerega se preprosto zapiše: Našim mrtvim,"" še predlaga Janša. Afera fotokopirni stroj slepilo za ... V dolini Kolpe, nadaljuje Janša, še vedno stojijo počitniške hišice, katerih temelje so zgradili iz nagrobnikov uničenih pokopališč. ""Ko je bil v prejšnjih letih del dokumentacije o teh in drugih privilegijih nekdanje komunistične elite predan Arhivu Slovenije, so si izmislili afero fotokopirni stroj, ki jo generalni sekretar vlade ob pomoči medijskega stroja 'servisira' že vse od nastopa nove vlade,"" pojasnjuje. Po Janševem mnenju osnovna točka spopada med kulturo smrti in kulturo življenja niso imena ulic.""Preimenovanje je tako kot poimenovanje zgolj posledica nečesa. Mrtvi pač ne bodo ostali večno nepokopani, količina njihovega trpljenja je prevelika,"" pojasnjuje. ""In ko bo zadnji med njimi dobil spokojen grob, njihovi svojci pa mesto žalovanja, bo iz slovenskih mest in trgov brez sledu izginila tudi simbolna zapuščina kulture smrti v besedi in podobi Tita, Kardelja ali Kidriča,"" še piše predsednik SDS na strankini spletni strani.",0
"Tožba. MOL od države zahteva 6,5 milijona evrov. Najpozneje čez en mesec bo Gordana Indihar Veličković, sodnica Okrožnega sodišča v Kranju, razsodila o odškodninski tožbi Mestne občine Ljubljana (MOL), ki od Republike Slovenije zahteva 6,5 milijona evrov. “Sodnika je treba zaslišati” MOL toži državo, ker ji ljubljansko okrožno sodišče osem let ni vročilo tožbe – ta je bila vložena leta 1994, vročena pa leta 2002. MOL za zahtevek sploh ni vedela, so pojasnili v občinski službi za pravne zadeve. “Ker je sodišče opustilo vročitev tožbe, so nastale izjemno visoke obresti, saj so tekle ves čas, ko sodišče ni opravilo dolžnega ravnanja,” so dodali. Matija Testen, pooblaščenec MOL, je na včerajšnji obravnavi zavrnil argumente državne pravobranilke Ivanke Demšar Potočnik, da so za to krivi tudi sodni zaostanki in sistemske težave v sodstvu. Zahteval je, naj sodnika, ki mu je bil primer dodeljen (po neuradnih podatkih Testena je to Drago Škrget, ki na ljubljanskem okrožnem sodišču ni več zaposlen, bil pa je vodja oddelka za gospodarsko sodstvo), zasliši. “Če se je spis izgubil ali ostal v predalu, je to protipravno dejanje sodišča,” je dejal Demšar.",0
"Ukrepi, ki jih je v odzivu na finančno in gospodarsko krizo napovedala Slovenija, so po mnenju predsednika Evropske komisije ustrezni. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik vlade Borut Pahor sta po srečanju v Bruslju izpostavila predvsem pogovore o finančni in gospodarski krizi. Pozdravljam pozitiven odnos in močno podporo Slovenije načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je predstavila Evropska komisija, je poudaril Barroso. Barroso je pozdravil ukrepe, ki jih je v odzivu na krizo izvedla ali napovedala Slovenija, saj so po njegovem mnenju v skladu s predlogi komisije. Slovenski načrti so dobro usklajeni z načrti na evropski ravni , je dejal Barroso. Pahor je ob tem na kratko predstavil slovenske ukrepe in poudaril, da je bil dosežen politični konsenz, da se vlada mora osredotočiti na upočasnitev gospodarske rasti in da ima podporo za to . Barroso je poudaril, da je dejstvo, da je Pahorjev obisk v Bruslju njegova prva pot v tujino po prevzemu položaja signal zavezanosti Slovenije naši skupni evropski prihodnosti . Prepričan sem, da bodo Pahorjeve prejšnje evropske izkušnje, ko je bil evropski poslanec, dragocena dodana vrednost pri iskanju skupnih odgovorov na izzive, ki so pred nami, je poudaril. Pahor je ob tem dejal, da je Barrosa obvestil o naših prioritetah doma . Prva je soočanje z upočasnitvijo gospodarske rasti, je poudaril. Slovenija je po njegovih besedah v dobri gospodarski kondiciji , a hkrati je globoko vpletena v dogajanje v svetu. Vzpostavili smo posebno delovno skupino v vladi, odločili smo odpreti velik socialni dialog, ki bo vključeval podjetja, sindikate, upokojence, mlade, univerze. Vse smo povabili, naj sodelujejo v tem velikem socialnem dialogu, v razpravi o vprašanjih, povezanih s finančno in gospodarsko krizo, je pojasnil. Najpomembneje pa je po njegovih besedah dejstvo, da obstaja politični konsenz v hiši , da se vlada mora osredotočiti na upočasnitev gospodarske rasti in da ima podporo za to. Vsaka stranka, v opoziciji in koaliciji, bo povabljena k partnerstvu za razvoj, ta konsenz je ključen za sposobnost vlade, da se sooča s krizo, napravil bom, kar je mogoče, da se osredotočim na soočanje z upočasnitvijo gospodarske rasti, je Pahor zatrdil Barrosu.",1
"Za torek napovedane stavke žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper in drugih voznikov razkladalnih vozil ne bo. Med sindikatom žerjavistov in upravo Luke Koper so ves dan potekala pogajanja, na koncu pa so podpisali sporazum, stavko pa odpovedali. Stavko žerjavistov so odpovedali, ker so se uspeli dogovoriti z upravo Luke Koper. Kot so sporočili iz Luke Koper, so sindikati z luko podpisali sporazum o sedemodstotnem zvišanju plač za vse zaposlene v luki, žerjavisti in drugi vozniki razkladalnih vozil pa bodo prejeli še dodatek za odgovornost do oseb in okolja v višini 25 odstotkov na osnovno plačo. Tako je odpadla stavka, ki jo je Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper napovedal za torek ob 9. uri. Ob napovedi stavke je sindikat zahteval povišanje delovnega mesta upravljalec dvigal ter voznik železniških vozil s sedanjega sedmega v deseti plačilni razred, poleg tega pa še povišanje osnovne plače za vse zaposlene. Te zahteve so v Luki Koper, ki ima več kot 700 zaposlenih, s finančnega vidika ocenili za nevzdržne. Po njihovem mnenju bi pomenile takojšnjo stagnacijo, so pa dodali, da ne zavračajo stavkovnih zahtev in da so se o njih pripravljeni pogajati.",1
"Po nedavnem potresu na Haitiju se porajajo številna vprašanja v zvezi s potresnim zavarovanjem. Ali je res, da je bolj varno skleniti potresno zavarovanje pri tujih kot pri slovenskih zavarovalnicah? Tuje zavarovalnice bolj varne? Slovenija je po potresni nevarnosti uvrščena od VI. do IX. stopnje intenzitete potresov. Zavarovalniško pa je razdeljena v dve tarifni coni. Tarifni coni zajemata posamezne kraje, kjer se nahaja predmet zavarovanja, in se razlikujeta po višini premijske stopnje. Na višino zavarovalne premije vpliva tako tarifna cona, v kateri se nahaja predmet zavarovanja, kot tudi letnica zgradbe zgradbe zgrajene pred letom 1964 ali zgradbe zgrajene po letu 1964, vrste zgradbe stanovanjske, poslovne in od višine odbitne franšize 2- ali 5-odstotna odbitna franšiza. V uredništvo Cekina je priromalo zanimivo opozorilo. Gre za nenavaden in domnevno sporen način trženja potresnih zavarovanj, po katerih je v zadnjem času zelo veliko povpraševanja. Zavarovalniški agent na terenu je namreč potencialno stranko poskušal prepričati, da je sklenitev potresnega zavarovanja pri podružnicah tujih zavarovalnic kot so Merkur, Grawe itd. bolj varno kot pri slovenskih zavarovalnicah Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor, Tilia itd., češ da imajo tuje zavarovalnice močnejše in kredibilnejše zaledje matičnih družb. Je v tem kaj resnice?",0
"Predlog zakona o socialnem podjetništvu kmalu v DZ Socialno podjetništvo dolgoročno prinaša razvoj za skupnost in ljudi, zato ne predstavlja odliva sredstev, temveč izjemno dobro naložbo, je za MMC dejala Romana Zidar s fakultete za socialno delo. Predlog zakona o socialnem podjetništvu sta pripravili poslanski skupini SD-ja in Zaresa. V poslanski skupini SD-ja so za MMC pojasnili, da je trenutno v usklajevanju, saj je poslanka Andreja Črnak Meglič od ministrstev za delo in gospodarstvo prejela dopolnitve. Besedilo bo postalo javno, ko bo usklajeno in ko bo obenem romalo v parlamentarno proceduro. Pri tem gre za že uveljavljen način poslovanja, je za MMC pojasnila Romana Zidar, asistentka na fakulteti za socialno delo, ki se s socialnim podjetništvom posebej ukvarja Dejavnosti, ki tudi po zakonu štejejo kot socialno podjetništvo, že izvajajo številna društva, zavodi, invalidska podjetja in zaposlitveni centri, verjetno pa bi kot socialna podjetja lahko upoštevali tudi večino malih družinskih podjetij, ki pa jih osnutek zakona posebej ne omenja. Ko bo zakon sprejet, bo v prvi vrsti prinesel formalnopravno ureditev tega področja in nekaj ugodnosti za to obliko podjetništva, pojasnjuje. Kaj pravzaprav je socialno podjetje? Črnak Megličeva je dejala, da je to avtonomna zasebna organizacija, ki zagotavlja javnokoristne dobrine in storitve, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Statusna oblika nosilca z zakonom ni določena, kar pomeni, da to dejavnost lahko izvajajo tako društva in zavodi kot tudi gospodarske družbe. Med spodbudami za socialno podjetništvo so predvidene subvencije za odpiranje novih delovnih mest, razne oblike plačil stroškov, davčne olajšave, denimo znižana stopnja DDV-ja za proizvode in storitve, prednosti pri javnih naročilih ter nekatere oprostitve. Primer dobre prakse iz tujine Da ima socialno podjetništvo številne oblike, dokazuje primer švedskega naselja Hammarby Sjöstad, kjer kar 50 odstotkov energije, ki jo naselje potrebuje za svoje delovanje, proizvede naselje samo. Delež najemnikov in lastnikov stanovanj je v razmerju 50 50, cena kvadratnega metra novogradnje pa je znašala 831 evrov. Čeprav se je cena pozneje dvignila, gre vseeno za drugačno prakso kot pri nas, kjer gradbeni in nepremičninski trg dobičke kuje že vnaprej. Zanimiv je tudi primer škotskega otoka Eigg, ki meri zgolj 31 kvadratnih metrov in ki je bil vse do leta 1997 v zasebni lasti, ko ga je odkupilo šestdeset prebivalcev otoka. Ti so nato ustanovili svoje socialno podjetje, ki se je ukvarjalo z razvojem turizma na otoku zgradili so trgovino, pošto, čajnico, plažo opremili s toaletami in prhami. Več o socialnem podjetništvu v tujini lahko preberete tukaj. Primere je posredovala Romana Zidar. Lažji dostop do znanja in kapitala O tem, kaj se bo zanje z uveljavitvijo novega zakona dejansko spremenilo, smo povprašali Stevana Stavrevića, vodjo projekta Tovarna dela - vstop v svet dela. Status socialnega podjetja bo projektu Tovarna dela – vstop v svet dela omogočil lažji dostop do manjkajočega strokovnega znanja ter semenskega kapitala pri skladih tveganega kapitala ali pri Etični banki, kar potrebujemo za zagon novih in razširitev obstoječe dejavnosti, pojasnjuje. Nižja davčna stopnja in povračilo prispevkov za najtežje zaposljive jim bosta omogočila, da del sredstev preusmerijo v razvoj, izboljšajo delovne pogoje ter delavce primerno plačajo.",1
"Obnovili Športno hišo Ilirija ob Vodnikovi cesti. S tri milijone evrov vredno investicijo je Ljubljana dobila nov bazen. Projekt je staro poslopje spremenil v enega najmodernejših športnih objektov. Rado Cvetko, izvršni direktor Športne unije Slovenije Minuli konec tedna so odprli prenovljeno, več kot 50 let staro Športno hišo Ilirija ob Vodnikovi cesti v Ljubljani. Gre za tri milijone evrov vredno investicijo Športne unije Slovenija, kjer je ob obstoječih športnih dvoranah in fitnes centru na voljo tudi center dobrega počutja z bazenom, savnami in masažnim bazenom, plesna šola Kazina, restavracija z zdravo prehrano ter masažni in lepotni salon. Prvi del obnove so zaključili že pred tremi leti z odprtjem ŠUS Eurofitnessa, ki je rezultat sodelovanja Športne unije Slovenije in podjetja Ubaefitness iz Barcelone. Hiša je delo arhitektov Gorana in Maje Dominko. ""Prinašamo novost na našem trgu, in sicer all inclusive sistem po dostopni ceni, s čimer želimo kvalitetno športno rekreacijo približati širšim množicam. Smo športni center za vso družino in vse generacije, od najmlajših do izkušenejših seniorjev,"" je ob odprtju povedal Gregor Pečovnik, direktor ŠUS Eurofitnessa.",1
"Če bo Hrvaška v zadnjem krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2008 premagala Anglijo in s tem omogočila Rusiji, da se uvrsti na EP 2008 v Avstrijo in Švico, bodo hrvaški igralci od ruskega multimiljarderja prejeli mercedese Lastnik nogometnega kluba Spartak iz Moskve Leonid Fedun je hrvaški reprezentanci obljubil štiri luksuzne mercedese, če bo Hrvaška v zadnjem krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2008 premagala Anglijo in s tem omogočila Rusiji, da se uvrsti na EP 2008 v Avstrijo in Švico. Fedun: To počnem zgolj kot ruski navijač Ruski multimilijarder je, kot navajajo ruski mediji, enega mercedesa obljubil hrvaškemu vratarju Stipetu Pletikosi, ki sicer nastopa za Fedunov Spartak, preostale pa lahko dobijo trije najboljši nogometaši na terenu. ""To počnem izključno kot navijač. Želim dvigniti motivacijo hrvaških nogometašev, ki so se že uvrstili na Euro, in vsaj malo izboljšati možnosti Rusije za preboj na zaključni turnir,"" je dejal 50-letni Fedun, ki se nahaja na 152. mestu Forbsove lestvice najbogatejših ljudi na svetu. Multimilijarder odgovarja angleškemu poslovnežu Kot trdijo ruski mediji, je ponudba Feduna odgovor na potezo nekega angleškega poslovneža, ki je strelcu zmagovitega zadetka Izraela proti Rusiji v sobotnih kvalifikacijah obljubil najnovejši model mercedesa. Luksuznega avtomobila nogometaš Izraela sicer ne bo dobil, ker mu je to prepovedala tamkajšnja nogometna zveza.",1
"Oktobra in novembra je bilo v Sloveniji že 4000 več brezposelnih. V letu 2009 naj bi se na zavod za zaposlovanje prijavilo več kot 16.000 oseb. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je spregovoril o ukrepih za ohranjanje delovnih mest v zaostrenih pogojih finančne krize in o programu dela v letu 2009. V sodelovanju z drugimi ministrstvi pripravljajo ukrepe za sofinanciranje delovnega časa v podjetjih, kjer bi sicer odpuščali, je dejal. Poudaril je, da se finančna kriza že čuti tudi pri nas, saj se ustavlja zaposlovanje, oktobra in novembra pa je bilo že 4000 več brezposelnih . Napovedi niso obetavne, število brezposelnih se bo povečevalo. Na zavodu za zaposlovanje namreč ocenjujejo, da se bo v letu 2009 število brezposelnih povečalo za več kot 16.000 oseb, glede na sedanjih 61.000, je opozoril. Kvota za zaposlovanje tuje delovne sile se bo v letu 2009 znižala za četrtino, ocenjuje minister Ivan Svetlik. Slovensko gospodarstvo v razmerah globalne finančne krize od države prednostno potrebuje oživitev finančnega sistema in zagotovitev likvidnosti v realnem sektorju. Iz nabora ukrepov, ki bi takoj razbremenila gospodarstvo, pa podjetja dajejo prednost znižanju stroškov dela, ki bi imelo takojšen učinek na poslovanje. Vsi ukrepi za ohranjanje delovnih mest in za spodbujanje delodajalcev pri zaposlovanju bodo po ministrovih besedah kmalu objavljeni, pri skrajšanju delovnega časa pa računajo na dogovor s socialnimi partnerji. Skrajšanje delovnega časa na 36 ur na teden je stvar dogovora med sindikati in delodajalci, pri skrajšanju na 32 ur pa bi država priskočila na pomoč s pokrivanjem prispevkov za pokojninsko blagajno, je obljubil. V tem okviru na ministrstvu razmišljajo o dodatnem programu javnih del in ohranjanju delovnih mest s poudarkom na zaposlovanju za določen čas, kar je tudi stvar dogovora socialnih partnerjev . Kot pravi, je v tem času prihajajoče recesije treba obdržati ravnotežje med fleksibilnostjo in varnostjo delovnih mest . Pripravili smo tudi predlog normativnega dela ministrstva za prihodnje leto, ki ga bomo predložili vladi, je dejal minister. Največ odpuščanj v gradbeništvu in avtomobilski industriji Dodal je, da program obsega spremembe nekaterih zakonov, predvsem pa je treba po njegovem dopolniti zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in o štipendiranju. Zakon o socialnem varstvu se bo po Svetlikovih besedah razdelil na dva dela, in sicer na Zakon o socialno varstveni dejavnosti ter na Zakon o denarni socialni pomoči. Novi minister Ivan Svetlik je predstavil ukrepe za ohranjanje delovnih mest. Finančna kriza naj bi prizadela različne panoge, med njimi tudi avtomobilsko industrijo. Na fotografiji je delavec v novomeškem Revozu. Foto POP TV Minister Ivan Svetlik ne izključuje predlogov ministrstva, ki bi šli v smeri povečanja denarja v pokojninsko blagajno in podaljševanje delovne dobe. Po njegovih besedah si vsekakor želijo vzdržnost pokojninskega sistema na dolgi rok . Direktor direktorata za socialne zadeve Davor Dominkuš je pri tem izpostavil tudi pripravo novega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo urejal uveljavljanje pravic na eni točki. Gre za to, da se v okviru centrov za socialno delo uveljavljajo vsi ključni transferji. To bo v prihajajoči finančni krizi zagotavljalo hitrejšo pot do izplačil, hkrati bo omililo tudi socialno stisko posameznika, družine, je prepričan. V zvezi z grozečo brezposelnostjo je omenil, da se v Sloveniji od septembra sicer kaže rahlo naraščanje brezposelnosti, ki pa je še vedno pod lansko ravnijo. Kot pravi, napovedi kažejo, da bodo odpuščali najprej v gradbeništvu in avtomobilski industriji, medtem ko bo več povpraševanja po delavcih v storitvenih dejavnostih. Minister Svetlik je nato skupaj z generalnimi direktorji direktoratov izpostavil tudi potrebo po vnovični oceni življenjskih stroškov, da bi glede na nove okoliščine oziroma na prihajajočo finančno krizo na novo določili minimalno plačo in denarne pomoči. Ocenjujemo, da je v zadnjih letih prišlo do strukturnih sprememb pri ocenah ministrstva glede življenjskih stroškov, zato je potrebna vnovična ocena teh izdatkov, je še opozoril.",0
"Ljubljana - ""Slovenija bo potrebovala štiri ali celo več let, da se bo vrnila na stanje izpred izbruha krize,"" je ob predstavitvi nove spomladanske napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) povedal njen direktor Boštjan Vasle. V letošnjem letu naj bi se namreč BDP zvišal za le za 0,6 odstotka, v prihodnjem letu za 2,4 odstotka, v letu 2012 pa za 3,1 odstotka. Z Umarjevo spomladansko napovedjo, ki je bolj pesimistična od jesenske, se je v četrtek seznanila tudi vlada, zato je dokaj nenavadno, da premier Borut Pahor ocenjuje, da bomo evropske gazele dohiteli v roku dveh do treh let. V tem obdobju namreč ne bomo prišli niti do višine BDP iz časa pred krizo. Izjava je nenavadna tudi zaradi tega, ker so nekatere države, ki so pred krizo veljale za evropske gazele, imele lani največje padce BDP. Umar je napoved za letošnjo gospodarsko rast tako znižal za 0,3 odstotne točke, za prihodnje leto pa za odstotno točko. Glavni razlog za to je domača potrošnja, ki naj bi se letos znižala za 0,5 odstotka, medtem ko bodo preostali ključni agregati BDP dosegli rast. ""K rahli okrepitvi gospodarske rasti bo tako vplivalo predvsem izboljšanje na tujih trgih, spodbude iz domačega okolja pa bodo bistveno šibkejše,"" ocenjuje Vasle. ""Vlada bi lahko na domačo potrošnjo vplivala s prehodno uvedbo subvencij, kar so storili v Nemčiji. Tudi znižanje davka bi bilo mogoče, vendar se postavlja vprašanje, ali je smiselno povečati zadolženost ter s tem povečati tudi že tako ali tako preveliko javnofinančno luknjo,"" na vprašanje, kako bi lahko spodbudili domačo potrošnjo, odgovarja docent na ljubljanski ekonomski fakulteti Sašo Polanec. Eden glavnih razlogov za znižanje domače potrošnje je sicer poslabšanje razmer na trgu dela, saj naj bi zaposlenost zmanjševala tudi v prihodnjem letu. Zaradi tega naj bi bilo po Vasletovih ocenah vprašljivo, ali bomo sploh kdaj ponovno dosegali tako nizke stopnje brezposelnosti, kot smo jih leta 2007 oziroma leta 2008. Medtem ko bo zmanjšanje števila zaposlenih v predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah letos manjše kot lani, naj bi se po pričakovanjih Umarja zaposlenost v gradbeništvu letos znižala za več kot lani. Padcu gospodarske aktivnosti v tej dejavnosti namreč lani ni sledil močnejši padec zaposlenosti, kar je predvsem posledica tega, da so gradbena podjetja sprva odpuščala tujce, ki pa niso zajeti v državni statistiki. Gradbeništvo je tudi ena izmed dejavnosti, ki bo zavirala gospodarsko rast, saj Umar ob omejenih finančnih virih ter negotovih razmerah na trgu stanovanj pričakuje le nadaljnje krčenje v gradnji. Vlada je že ponudila pomoč velikim gradbenim podjetjem, saj je Pahor napovedal pripravo sistemskih rešitev za to panogo. Polanec tega ne podpira, saj morajo biti velika gradbena podjetja za svoja dejanja na trgu kaznovana. ""V nasprotju z bankami, katerih propad si nismo mogli privoščiti, je v primeru velikih gradbenih podjetij bolj primerno, da jih vlada ne bi reševala,"" ocenjuje Polanec. luki.nuredini@dnevnik.si",0
"Dandanes se vse pogosteje sprašujemo, kakšna so živila, ki končajo na naših krožnikih in kako dolga je bila njihova pot od njive do krožnika . Krajša je, bolj zdrava in predvsem bolj kakovostna živila uživamo. Sprehod skozi nasad kmetije Drnovšček Ministrstvo za kmetijstvo in okolje dve leti po začetku projekta Kratke oskrbovalne verige , ki je namenjen spodbujanju oskrbe šol, vrtcev, bolnic in domov za ostarele z lokalno pridelano hrano, ugotavlja, da se javni zavodi vse intenzivneje povezujejo z lokalnimi pridelovalci. Za uspešno sodelovanje in povezovanje vseh členov v verigi pa skrbi tudi z različnimi promocijskimi aktivnostmi. Ena takih je tudi pobuda Preverite lokalno kakovost , s katero so v preteklih mesecih na ministrstvu pozvali slovenske pridelovalce, predelovalce in zadruge, da odprejo svoja vrata za splošno javnost in jim tako omogočijo, da se na lastne oči prepričajo, zakaj si lokalno pridelana hrana zasluži njihovo zaupanje. Mlekarna Planika Lokalna trajnostna oskrba s hrano predstavlja lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno proizvedene hrane, ki je fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in porabljena na lokalnih trgih, z drugimi besedami lokalna samooskrba predstavlja uveljavitev ideje distribucije živil od njive do krožnika v lokalnem okolju . Vinska klet Prus Oskrbovanje s hrano, pridelano na okoliških kmetijah, prinaša prednosti tako lokalnemu gospodarstvu kot tudi posamezniku, ki lahko na ta način uživa bolj zdravo in kakovostno hrano. Prednosti kratkih oskrbnih poti se kažejo v višji kakovosti živil, svežini, boljši sledljivosti živil, v pospeševanju lokalne pridelave, pomenijo pa tudi podporo lokalnemu gospodarstvu. Nezanemarljivi so tudi pozitivni učinki na okolje zaradi manjšega obsega transporta in odpadkov ter manjše obremenjenosti lokalnega okolja s pesticidi. Stiskalnica soka v Zadrugi Šaleška dolina Konference o kratkih oskrbovalnih verigah Ministrstvo za kmetijstvo in okolje že več let deluje za hitrejše povezovanje vseh pomembnih členov prehranske verige, za skrajšanje poti od lokalnih pridelovalcev do potrošnika ter za osveščanje odgovornih v javnih zavodih o prednostih oskrbe z lokalno hrano. Direktorat za varno hrano in po ukinitvi le tega Direktorat za kmetijstvo skupaj z Regionalno razvojnimi agencijami je v zadnjih dveh letih organiziral sedem regijskih konferenc o kratkih oskrbovalnih verigah. Njihov namen je bil, poleg osveščanja potrošnikov o prednostih oskrbe z lokalno hrano, tudi spodbujanje lokalnih pridelovalcev in potencialnih naročnikov k poslovnemu sodelovanju. Dan odprtih vrat na Kmetiji Štesl Pridelovalce so pozvali, naj se povežejo med seboj in poiščejo možnosti poslovnega sodelovanja z bližnjimi javnimi zavodi. Potencialnim naročnikom hrane pa so svetovali, kako vključiti lokalno pridelana živila v svoj izbor živil. Objavljena so tudi priporočila za javno naročanje hrane v javnih zavodih, kjer so vključeni tudi postopki sledenja ciljem lokalne preskrbe. S tem so javni zavodi dobili vsa orodja, da pri izvedbi javnih naročil sledijo osnovnim ciljem projekta, ki so -ranljivim populacijam zagotoviti kar se da kvalitetno hrano - dvigniti stopnjo pridelave in predelave živil in s tem tudi stopnjo samooskrbe - zmanjšati pritiske na okolje skrajšati dolge transportne poti -zagotoviti vračanje proračunskih sredstev v fiskalno proračunski krog Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje opažajo, da je od začetka projekta pa do danes zavedanje o kvaliteti lokalno pridelane hrane izrazito naraslo tako med pridelovalci in naročniki porabniki hrane v javnih zavodih. To dokazujejo številni odzivi na terenu po izvedbi regijskih konferenc o kratkih preskrbovalnih verigah v javnih zavodih. Prav tako pa se posamezni javni zavodi obračajo na ministrstvo z dodatnimi vprašanji. Izrazite premike na bolje opažajo tudi na strani ponudbe lokalne hrane, saj so pridelovalci vse bolje organizirani in vse pogosteje povezani stopajo v stik s tistimi, ki želijo nabaviti kvalitetno hrano.",1
"Nespremenjena le cena avtoplina Opolnoči so se cene vseh naftnih derivatov skladno s 14-dnevno vladno uredbo za malenkost znižale. Neosvinčen 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,9 centa, na 1,255 evra, 100-oktanski pa za 0,8 centa, na 1,267 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je znižala za 0,8 centa, na 1,225 evra za liter. Kurilno olje se bo pocenilo za 0,5 centa, na 0,914 evra za liter. Nespremenjene ostajajo cene avtoplina - na Petrolu je za liter treba odšteti 0,729 evra, na črpalki Butan plina v Ljubljani 0,699 evra, na črpalki Butan plina v Izoli pa 0,690 evra za liter.",1
"Za tuje vlagatelje Slovenija neprivlačna in nezanimiva Slovenija je na lestvici ekonomske svobode, ki meri svobodo pri avtonomnem odločanju posameznikov o svoji lastnini in delu, zdrsnila za trinajst mest in je med 141 gospodarstvi na 74. mestu. Slovensko gospodarstvo zavirajo preveliko trošenje države, preveč obdavčen in neprožen trg dela in birokratske ovire, kar jo uvršča v zadnji del lestvice in na konec seznama evropskih gospodarstev, saj je nižje uvrščena le Grčija. Boljši le od Grčije, a slabši od Kirgizistana Zaostajamo za Namibijo, Kenijo, Kirgizistanom ... državami, ki zagotovo ne bi smele biti pred nami, je novinarju TV Slovenija Eriku Blatniku povedala Tanja Štumberger z Inštituta Cato iz Washingtona. Šlo bo samo še dol, dol, dol? Med razlogi za nazadovanje je tudi preveliko število državnih podjetij in prevelika vloga politike v gospodarstvu, kar v seštevku Slovenijo dela nezanimivo za tuje vlagatelje. Slovenija je že dolgo bolj ali manj zaprta za tuje vlagatelje, zanje smo enostavno neprivlačni , je dejala Štumbergerjeva, ki je še dodala, da lahko Slovenija po stopnjevanju omenjenega pričakuje samo še padec, saj nikakor ne moremo pričakovati, da bomo s takimi koraki, s tako smerjo napredovali . Tako bi morala država, namesto da se vmešava v gospodarstvo, ustvarjati pogoje za uspešno poslovanje in skrbeti za pravno varnost državljanov. Po mnenju Iana Vasqueza z inštituta Cato so vlade prestopile meje svojih nalog in se začele ukvarjati z vsem mogočim , med drugim trošenjem, lastništvom podjetij in uravnavanjem skoraj vsakega vidika aktivnosti svojih državljanov. Padle tudi ZDA, kraljujeta Hongkong in Singapur To je tudi razlog, da je ekonomske svobode, kot jo že 40 let izračunavata kanadski in ameriški inštitut Fraser in Cato, v zahodnem svetu vedno manj. Združene države Amerike so v desetih letih s tretjega padle na deveto mesto, na vrhu lestvice pa tudi letos kraljujeta Hongkong in Singapur, ki sta tako že 20 let najbolj ekonomsko svobodni gospodarstvi na svetu.",0
"Podjetje EMO Orodjarna, ki jo je vodil zdajšnji poslanec Pozitivne Slovenije Stanko Stepišnik, naj bi vsaj pol leta neupravičeno prejemalo subvencije za delavce na čakanju, čeprav so ti prihajali na delo. Poslanec Pozitivne Slovenije, ki jo vodi Zoran Janković, Stanko Stepišnik, je do lanskoletnih parlamentarnih volitev vodil podjetje EMO Orodjarna, ki se je zaradi suma nenamenske porabe državnih subvencij znašlo pod lupo kriminalistov Policijske uprave Celje.Celjsko podjetje naj bi namreč pod takratnim Stepišnikovim vodstvom z neupravičenim prejemanjem subvencij za delavce na čakanju državo oškodovalo za 165 tisoč evrov, poroča Siol.net.""Preiskava se nadaljuje""EMO Orodjarna naj bi vsaj pol leta neupravičeno prejemala subvencije za delavce na čakanju, čeprav so ti prihajali na delo. ""Saj so morali prihajati na delo in se izobraževati,"" je pojasnil Stepišnik, ki kakršnekoli nepravilnosti odločno zanika.Kot je poročal spletni portal Siol.net, pa so na PU Celje potrdili, da se preiskava nadaljuje. ""Trenutno vam še ne moremo posredovati podatka, kdaj okvirno bo končana.""",0
"Gaspari V času spornih prevzemov nisem bil več guverner Predalič je pred preiskovalno komisijo DZ-ja pojasnil, da je, takoj ko je izvedel, da se skuša Bavčar prek svojega podjetja polastiti Istrabenza, odstopil kot član nadzornega sveta. Nekdanji član nadzornega sveta Istrabenza Božo Predalič, ki je bil od leta 2006 tudi generalni sekretar v vladi Janeza Janša, je na seji parlamentarne preiskovalne komisije o spornih menedžerskih prevzemih zatrdil, da ni vedel, da je bil nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar prek podjetja FB Investicij delni lastnik Maksime Holdinga, ki je bil delni lastnik Istrabenza. To je po njegovih besedah izvedel šele takrat, ko je to prišlo v javnost. Če bi zaznal, da uprava in predsednik uprave delata kar koli sporno, bi reagiral, tako kot sem reagiral maja 2008, ko sem zaradi prevzemanja odstopil iz nadzornega sveta, je poudaril in dodal, da kot član nadzornega sveta ni mogel niti ni imel pravice, da bi sledil tem zasebnim Bavčarjevim poslom glede FB Investicij. Članica preiskovalne komisije Breda Pečan SD je Predaliča vprašala, ali je kot član nadzornega sveta upravi postavil vprašanje, zakaj Istrabenz kupuje delnice Maksima Holdinga, ki ima v lasti 25 odstotkov delnic Istrabenza, vendar se Predalič tega ne spomni, saj bi si moral prej pogledati zapisnik. Tega se na spomnim natančno Spomni pa se, da je postavljal vprašanja glede najemanja kreditov. Pečanovo je nato zanimalo, kakšna so bila ta vprašanja in kakšni so bili odgovori, vednar se tega Predalič ne spomni natančno. Mislim, da je bil eden od primerov, ko se je začela vojna med Istrabenzom in Petrolom gleda nakupa delnic, je dejal in dodal, da so v upravi očitno znali tako utemeljeno razložiti, da smo verjeli, da imajo dober in pošten namen . Pečanova je od Predaliča, ki je na seji komisije nastopil kot priča, želela tudi odgovor, ali je na nadzornem svetu postavljal vprašanja glede poroštev, ki jih je dajal Istrabenz bankam za kredite drugim pravnim osebam, vendar se tudi tega Predalič ne spomni. Ob tem je pojasnil, da je lahko uprava do določene višine sama dajala poroštva, zato za manjša poroštva ni mogel vedeti. Na dodatno vprašanje Pečanove, ali ni vedel za poroštva nekaj deset milijonov evrov, pa je Predalič znova odgovoril, da se tega ne spomni. Pečanova Kupnina je bila nakazana v Lichtenstein Po Predaličevih besedah so na nadzornem svetu razpravljali tudi o nakupu srbskega podjetja Grand Kafe s strani Droge Kolinske, na ve pa točno, kam je bil nakazan denar, prav tako to tudi običajno ni bilo točno navedeno. Ni mu tudi znan podatek Pečanove, da je bila kupnina za Grand Kafe nakazana na račun v Lichtensteinu. Kot je poudaril Predalič, je Istrabenz v času, ko je bil član nadzornega sveta, posloval z dobičkom. Ob tem je Pečanova pripomnila, da ni sporen dobiček, ampak dejstvo, da se je Istrabenz v letih 2006-2008 enormno zadolževal. Predalič je nato pojasnil, da je bil edini član nadzornega sveta, ki je postavljal vprašanja glede kreditov oz. se spotikal ob njih. Zakaj ni bilo hitrejših sprememb prevzemne zakonodaje? Predsednika preiskovalne komisije Lojze Posedel Zares pa je zanimalo, ali se je Predalič, potem ko je bila zaznana velika rast kreditov za managerske prevezem, kot generalni sekretar vlade, ki je imel tudi izkušnje člana nadzornega sveta, kdaj koli zavzel za hitrejše spremembe prevzemne zakonodaje. Predalič mu je odgovoril, da kot generalni sekretar ni imel te pristojnosti in da bi na vprašanje glede zaznave rasti kreditov bolje odgovorila ministra za finance in gospodarstvo. Rast kreditov za prevzeme v letih 2007-2008 Na seji komisije, ki preiskuje sporen prevzem Istrabenza in Pivovarne Laško, je kot priča nastopil tudi Mitja Gaspari, nekdanji finančni minister v Drnovškovi vladi in nekdanji guverner Banke Slovenije. Članom komisije je pojasnil, da v času, ko je bil guverner, še ni bilo povečanja rasti kreditov za managerske prevzeme, saj so se začeli v letih 2007-2008. Še leta 2005 je bilo takšnih kreditov za nekaj več kot 420 milijonov evrov, v naslednjih letih pa je prišlo do skoka na 1,4 milijardo evrov. Glede Posedelovega vprašanja, ali bi bilo manj spornih prevzemov, če bi bila nova prevzemna zakonodaja sprejeta že prej, ne pa po letu 2006, pa je Gaspari odgovoril, da je to vprašanje za milijon dolarjev , saj nikoli ne vemo, kaj bi bilo, če bi bilo. Dodal je, da so se sporni prevzemi v Istrabenzu in Pivovarni Laško dogajali, ko je že zapustil guvernersko mesto. Gaspari proti managerskim prevzemom Sam nasprotuje managerskim prevzemom, saj ni dobro, da so managerji hkrati tudi lastniki, prav tako je prepričan, da za Slovenijo ni dobro, da so srednja in velika podjetja v družinski lasti. Po njegovem mnenju je s krizo za managerje, ki so kupovali lastna podjetja, prišel trenutek resnice. To je bila najbolj poštena rešitev, ki jo je prinesel trg, je dejal in dodal, da so bile banke, ki so dajale kreditev za prevzeme, kljub vsemu zavarovane, saj imajo sedaj delnice podjetij, ki so zaradi prevzemov prišli v krizo.",0
"Tomaš J. Bata, lastnik legendarnega proizvajalca obutve, je umrl v 93. letu starosti. Podjetje, ki ga je s Češke preselil v Kanado, je vodil več desetletij. Tomaš J. Bata je bil rojen leta 1914. Šolal se je v Angliji, leta 1948 pa je emigriral v Kanado, kjer se je začela nova era uspešnega podjetja. Zapustila nas je ena največjih osebnosti našega časa, je dejal češki predsednik Vaclav Klaus ob novici o smrti velikega rojaka Tomaša J. Bate. Lastnik legendarnega obutvenega podjetja je v 93. letu starosti umrl v bolnišnici v Torontu. Tomaš J. Bata je podjetje prevzel v tridesetih letih 20. stoletja od svojega očeta, ki je obutveno podjetje ustanovil leta 1894 v mestu Zlin na vzhodu Češke. Bata se je močno uveljavila, ko je med 1. svetovno vojno izdelovala vojaško obutev. Po koncu 2. svetovne vojne je na Češkoslovaškem prišlo do nacionalizacije lastnine, zato je Tomaš J. Bata sedež podjetja preselil v kanadski Toronto in ga rešil pred verjetnim propadom. Tomaš J. Bata je bil na čelu podjetja več desetletij. Z ženo Sonjo sta imela sina in tri hčere. Bata ima 40 tovarn v 26 državah, več kot 5000 trgovin in 40.000 zaposlenih. Tomaš Bata se je izkazal kot mož z močnim socialnim čutom, je pionir socialnega skrbstva in programov za socialno napredovanje, ta njegova vodila so še zdaj temelj organizacije, ustanovil pa je tudi dobrodelni sklad sklad Tomaša Bate.",1
"Minister za delo Andrej Vizjak predstavlja ukrepe za stabilizacijo javnih financ, ki predvidevajo tudi reze pri študentih, upokojencih in brezposelnih ""Ukrepi niso dokončni in bodo prediskutirani še s strankami in socialnimi partnerji,"" je ob predstavitvi ukrepov za stabilizacijo javnih financ povedal minister za delo Andrej Vizjak. Učinek predlaganih ukrepov bo letos znašal 120, v prihodnjih letih pa 200 milijonov evrov. Minister meni, da ti ukrepi niso tako hudi in da so v tujini, denimo Italiji, Nemčiji, Finski in Madžarski še bolj ostri.""Če kdo vidi boljše ukrepe za varčevanje, naj jih prosim pokaže,"" poziva Vizjak. ""Ti predlagani ukrepi bodo bistveno manj zarezali v pravice ljudi, kot lani sprejeta socialna zakonodaja, ki se zdaj uveljavlja,"" je še povedal Vizjak in dodal, da ne bomo izšli iz krize samo s temi ukrepi, temveč je ključen predvsem zagon gospodarstva. Kje bo varčeval Vizjak Skrajšanje dobe prejemanja nadomestila za brezposelne na 18 mesecev Znižali se bodo letni dodatki upokojencem za rekreacijo (regres): tisti, ki imajo več kot 622 evrov pokojnine, ga bodo izgubili, tistim med 414 in 622 se zniža, ostalim, torej tistim z manj kot 414 pokojnine, ostane Znižanje nadomestila brezposelnim za 10 odstotnih točk Povečanje obdavčitve študentskega dela na 25 odstotkov Ukinitev študentskih bonov v juliju in avgustu Darilo ob rojstvu otroka bodo dobile le tiste družine,ki imajo manj kot 64 odstotkov neto povprečne plače na družinskega člana Dodatne omejitve otroških dodatkov Omejitev dodatkov na velike družine - cenzus enak kot pri darilu Vojni veterani bodo po 50. letu starosti morali plačevati polovico zdravstvenega zavarovanja, zdaj jim ga v celoti plača država. Invalidom ta pravica ostane. Porodniški dopust bo ostal 100 odstotkov za prve tri mesece, nadomestilo v drugih 3 mesecih se zniza na 90 odstotkov, za naslednje tri mesece pa 80 odstotkov. Kaj bo s študentskim delom? Če te starši prijavijo kot vzdrževanega člana, tvoj letošnji zaslužek prek servisa pa bo na primer 4.000 evrov, je račun tak: 4.000 - 400 - 3.228,45 = 371,55 evra (osnova za dohodnino) x 25 odstotkov = 92,89 evra, toliko bo znašala tvoja dohodnina (lani bi znašala 73,03 evra). Če bo zaslužek 10.000 evrov in te starši še vedno vpišejo kot vzdrževanega člana, bo tvoja dohodnina: 10.000 - 1.000 - 3.228,45 = 5.771,55 x 25 odstotkov = 1.442,89 evra (lani bi znašala 937 evrov)",0
"Po koncu neurja je ponekod izbruhnil kaos in plenjenje Supertajfun Haiyan, ki je v petek in včeraj pustošil po Filipinih, bi lahko terjal več kot deset tisoč življenj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah filipinske policije je silovito neurje uničilo od 70 do 80 odstotkov poslopij na prizadetem območju. Tajfun, ki je nekoliko oslabel, se zdaj približuje Vietnamu. Samo v mestu Tacloban na vzhodu Filipinov so našteli najmanj 500 smrtnih žrtev, v mestu pa je izbruhnil kaos in plenjenje, zato so tja napotili dodatne policijske enote, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na otoku Samar je umrlo najmanj 300 ljudi, okoli 2000 jih pogrešajo. Uničena infrastruktura Reševalne ekipe si obupno prizadevajo pomagati preživelim na povsem opustošenih območjih. Neurje je uničilo stavbe in prometno infrastrukturo, na desettisoče ljudi je brez električne energije. Najhuje prizadeta je provinca Leyte na vzhodu te otoške države. Nekdanji guverner province Jericho Petilla je v televizijskem pogovoru povedal, da je smrtnih žrtev zelo veliko, reševanje pa onemogočajo prekinjene prometne povezave. ""Nimamo več letališča. Na trenutke ne vem, kaj bomo storili. Škoda je nepopisna,"" je dejal Petilla, sicer filipinski minister za energetiko. Predsednik države Benigno Aquino, ki je že obiskal provinco Leyte, je od tamkajšnjih oblasti zahteval odgovor, zakaj je škoda tolikšna kljub opozorilom, ki so bila izdana nekaj dni pred tajfunom.",0
"Na glavni ljubljanski železniški in avtobusni postaji so se pričela pripravljalna dela za izgradnjo novega potniškega centra, ki bo tam zrasel do konca leta 2010 Na vogalu Trga osvobodilne fronte in Dunajske ceste v Ljubljani so se pričela pripravljalna dela za izgradnjo skupnega projekta Slovenskih železnic in madžarsko-kanadskega podjetja Trigranit in sicer potniškega centra Emonika. Dela so se najprej lotili arheologi, ki bodo predvidoma do konca februarja pregledali območje, kjer bo stal novi center, sicer znano kot eno večjih grobišč stare Emone. Idejna zasnova načrtuje, da bo 56 tisoč kvadratnih metrov površin namenjenih trgovinskemu in zabaviščnemu delu, okoli 250 tisoč kvadratnih metrov pa naj bi zavzemalo 150 luksuznih stanovanj in poslovni prostori. Načrtovan pa naj bi bil tudi hotel s štirimi zvezdicami, 130 sobami in konferenčnimi prostori, novo avtobusno in železniško postajo ter 2.500 novih parkirnih mest. Prva faza bo zaživela do konca prihodnjega leta, druga pa leto pozneje Na madžarsko-kanadskem podjetju Trigranit, ki je glavni investitor ljubljanskega potniškega centra pričakujejo, da bodo spomladi, po končanem delu arheologov pridobili gradbeno dovoljenje, ki bi jim omogočilo začetek gradnje okoli 222 milijonov evrov vrednega projekta. Prva faza projekta (avtobusna postaja ter nakupovalno središče in zabavišče) naj bi tako zaživela že ob koncu leta 2009, druga pa konec leta 2010. Gradnja potniškega centra bo potekala na 120 tisoč kvadratnih metrih zemljišč med Vilharjevo, Dunajsko in Masarykovo ulico ter na zemljišču, kjer sta trenutno železniška in avtobusna postaja.",1
"Skupina Gorenje, ki je v prvih devetih mesecih izkazala 6,4 milijona evrov izgube, bo konec leta po ocenah končala z dobičkom v višini 100.000 evrov. Za leto 2013 je načrtovan dobiček v višini 4,2 milijona evrov. V Gorenju poudarjajo, da aktivnosti dezinvestiranja še niso povsem zaključene, izpostavljajo pa tudi stroške, povezane s štiriurno zaustavitvijo proizvodnje 12. decembra zaradi nenapovedane stavke zaposlenih. Uprava je sicer z ukrepi za hitro zaustavitev stavke minimalizirala škodo, ki je bila družbi s stavko povzročena. Če bi nenapovedana stavka trajala dlje, bi bile finančne in strateške posledice za družbo veliko večje tako na kratki kot dolgi rok. Nadzorniki Gorenja, ki so se danes seznanili z letošnjim poslovanjem in načrti za prihodnje leto, so pozdravili ukrepe uprave za hitro zaustavitev stavke, pozdravili pa so tudi aktivnosti uprave in sindikata, da v napovedanem roku odgovorita na vsa odprta vprašanja. Dobra prodaja v Ukrajini in Rusiji Gorenje bo na ravni skupine letos po ocenah ustvarilo 1,28 milijarde evrov prihodkov od prodaje, prihodnje leto pa se bodo ti po načrtih povzpeli na 1,34 milijarde evrov oz. 4,5 odstotka višje od ocenjenih za letos. Gorenje bo večjo prodajo beležilo predvsem na trgih, na katerih dosega boljšo dobičkonosnost (Rusija, Ukrajina, Slovenija, Češka, Poljska, Slovaška, Kitajska), rast bo beležilo tudi v Nemčiji. Medtem ko je letos dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) ocenjen v višini 86,3 milijona evrov, naj bi prihodnje leto znašal 96,7 milijona evrov. Dobiček, ki bo letos po ocenah minimalen, pa naj bi prihodnje leto znašal 4,2 milijona evrov. Čaka jih zahtevno dobičkonosno leto 2013 V Gorenju poudarjajo, da bo leto 2013 zelo zahtevno, saj so razmere na trgih še vedno zaostrene, poleg tega je družba v fazi izvajanja strateškega prestrukturiranja proizvodnih lokacij in s tem povezanih selitev. Slednje se bodo zaključile jeseni prihodnje leto, prihranek iz tega naslova pa bo od leta 2014 na letni ravni znašal približno 15 milijonov evrov. Dezinvestiranje in zniževanje zadolženosti ostajata med ključnimi cilji leta, poudarjajo v Gorenju, kjer bodo letošnje poslovanje in načrte za prihodnje leto podrobneje predstavili na novinarski konferenci.",1
"Povečano zanimanje kupcev še naprej kroji dogajanje na evropskih borzah, delnice se večinoma krepijo. Španija se je zadolžila ceneje kot prejšnjič Stanje ob 14:00 Na evropskih borzah smo še naprej priča okrevanju delnic, nekaj znakov popuščanja pa kaže pariška borza vrednostnih papirjev. Nemški indeks DAX se tako nahaja blizu petletnega vrha, glede na včeraj je pridobil okoli pol odstotka. Za skoraj odstotka je zrasel španski indeks Ibex 35. Španija se je danes sicer z izdajo kratkoročnih dolžniških papirjev uspešno zadolžila za 3,5 milijarde evrov. Zahtevana donosnost se je v primerjavi z zadnjo podobno izdajo znižala, kar kaže na okrepljeno zaupanje vlagateljev v španske javne finance. Šestmesečne zakladne menice je izdala po povprečni obrestni meri 1,61 odstotka (nazadnje 1,67 odstotka), trimesečne pa po 1,19-odstotni obrestni meri (nazadnje 1,25 odstotka). Slabo banko, imenovano Sareb, bodo ustanovili s kapitalom 14 zasebnih vlagateljev, med katerimi sta tudi Deutsche Bank in Barclays, ter državnega sklada za prestrukturiranje bank Frob. Zasebni vlagatelji bodo prispevali 524 milijonov evrov, Frob pa 431 milijonov evrov. Španska vlada je s tem uspela izpolniti obljubo, da bo participacija države manj kot 50-odstotna. DAX +0,45% CAC 40 +0,00% FTSE +0,33% Stanje ob 10:00 Tečaji delnic na najpomembnejših borzah stare celine se v uvodnem delu trgovanja v povprečju zvišujejo. V Frankfurtu je indeks DAX dosegel nov petletni vrh, pridobil je pol odstotka in skočil na 7.640 točk. Od začetka leta se je vrednost indeksa DAX zvišala že za skoraj 30 odstotkov. Optimizem zbuja predvsem napredek pri pogajanjih o možnostih za razrešitev grožnje t.i. fiskalnega prepada v ZDA. Ameriški predsednik Barack Obama je predsedniku predstavniškega doma kongresa Johnu Boehnerju v ponedeljek dal na mizo novo ponudbo za rešitev grožnje tako imenovanega fiskalnega prepada, v katerega naj bi januarja ameriško gospodarstvo pahnil potek davčnih olajšav v kombinaciji z avtomatičnimi varčevalnimi ukrepi. Strokovnjaki pozitivno ocenjujejo prizadevanja obeh strani za dosego dogovora. Tudi evropski vlagatelji so novico o premiku pri pogajanjih sprejeli z zadovoljstvom. Indeks delnic v območju evra Stoxx 600 se je okrepil za 0,4 odstotka. Največ v Frankfurtu pridobivajo banke, Commerzbank je pridobil dobra dva odstotka, Deutsche Bank pa skoraj dva odstotka in pol. DAX +0,5% CAC 40 +0,32% FTSE +0,37%",1
"Surs povprečna 12-mesečna rast cen 1,8-odstotna Cene življenjskih potrebščin so se novembra zvišale. V primerjavi z oktobrom so bile višje za 0,3 odstotka. Na letni ravni pa so se cene zvišale za 2,7 odstotka. Po podatkih Sursa pa je bila povprečna 12-mesečna rast cen 1,8-odstotna. K novembrski inflaciji so največ prispevale višje cene obleke in obutve za 2,6 odstotka, ki so k skupni mesečni rasti cen prispevale 0,2 odstotne točke. Oblačila so bila v povprečju dražja za tri odstotke, obutev pa za 1,8 odstotka. Podražili so se tudi komunikacije, stanovanjska oprema, alkoholne pijače in tobak, stanovanje, raznovrstno blago in storitve ter hrana in brezalkoholne pijače. Cene vina višje za 1,3 odstotka Komunikacije so se novembra, predvsem zaradi končanih akcijskih ponudb nekaterih ponudnikov telefonskih in spletnih storitev te storitve so bile v povprečju dražje za 1,9 odstotka, podražile za 1,8 odstotka. Stanovanjska oprema je bila dražja za 0,3 odstotka. Na gibanje cen v skupini stanovanje so vplivale za 1,1 odstotka višje cene materiala za vzdrževanje in popravilo. V podskupini goriva in energija so se tekoča goriva podražila za 0,6 odstotka, daljinska energija za 0,5 odstotka in plin za 0,3 odstotka, medtem ko so se trda goriva pocenila za 1,1 odstotka. Alkoholne pijače in tobak so se podražile za 0,2 odstotka - največje zvišanje je pri cenah vina, ki so v povprečju dosegle 1,3-odstotno rast, za 0,5 odstotka so se podražile žgane pijače, pivo pa za 0,2 odstotka. Raznovrstno blago in storitve so ravno tako imele 0,2-odstotno rast cen. Hrana in brezalkoholne pijače pa so se novembra na mesečni ravni podražile za 0,1 odstotka. Najbolj so se podražili zelenjava za 3,9 odstotka ter kruh in izdelki iz žita za 1,6 odstotka. Sadje se je medtem v povprečju pocenilo za 11,5 odstotka. Cene so najbolj padle v skupini rekreacija in kultura Padec cen pa so statistiki zaznali v skupinah rekreacija in kultura za 0,7 odstotka, gostinske in nastanitvene storitve za 0,6 odstotka ter prevoz za 0,3 odstotka. Na letni ravni so bile cene v povprečju najvišje v skupinah stanovanje za 5,7 odstotka, alkoholne pijače in tobak za 4,9 odstotka ter hrana in brezalkoholne pijače za 4,8 odstotka. Glede na november 2010 je bilo novembra letos blago v povprečju dražje za 3,4 odstotka, storitve pa za 1,1 odstotka. Blago za dnevno porabo se je podražilo za pet odstotkov, poltrajno blago za 1,5 odstotka, trajno blago pa je bilo cenejše za 1,2 odstotka. Mesečna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra 0,2-odstotna. Letna rast cen je bila 2,8-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,1-odstotna.",0
"Kaj vse plačujete, česar ne potrebujete? V začetku julija je bilo na Vošnjakovi ulici v Ljubljani prodano stanovanje, veliko 87 kvadratnih metrov, od tega je uporabne površine 63 kvadratnih metrov, preostalo sta balkon in shramba. Končna cena je bila 131 tisoč evrov, torej dobra dva tisočaka na kvadratni meter uporabne površine. Na geodetski upravi so to stanovanje ocenili na 206.532 evrov oziroma 3.278 evrov na kvadratni meter. Stanovanje smo izbrali naključno, pravzaprav je prvo, ki smo ga našli v evidenci poslov na trgu nepremičnin. S to primerjavo ne želim pokazati, da je bilo prodano pod ceno, niti tega, da ga je Gurs ocenil previsoko (kar je sicer očitno). Prodano je bilo po ravno pravšnji ceni, toliko je bil nekdo pripravljen za stanovanje plačati, to je tržna cena in to je edina cena, ki prodajalcu in kupcu kaj pomeni. Kaj vse plačujete, česar ne potrebujete? Koliko je stalo, da je Gurs ovrednotil slovenske nepremičnine? Več kot 11 milijonov evrov (za zbiranje in obdelavo podatkov). Na geodetski upravi v oddelku, ki vrednoti nepremičnine, dela 30 ljudi. Vsak mesec dobivajo plače, posredno jih seveda plačujemo mi z davki in drugimi dajatvami. Kaj torej imata od tega merjenja cen nepremičnin kupec in prodajalec stanovanja na Vošnjakovi? Nekdo, ki ne pazi preveč na jezik, bi odgovoril: Nekam si ga lahko zatakneta. Ima kdo drug kaj od meritev Gursa? Denimo podjetja, ki imajo v svojih bilancah nepremičnine, da jim pomagajo pri vrednotenju? Nimajo, podjetja najemajo cenilce. Morda pridejo kaj prav vsaj revizorjem, ki pregledujejo te bilance? Niti ne, tudi oni zgolj preverijo, ali ni cenilec ravno direktorjev brat, in raje pogledajo, po koliko se prodajajo podobne nepremične v okolici. Pogledajo torej na trg, ne na Gurs. Ali kaj prav pridejo bankam, ki morajo oceniti vrednost zastavljene nepremičnine, ko dajo posojilo? Ne, tudi banke večinoma najemajo cenilce. Komu sploh pridejo prav? Državi, ker bo ta cenitev podlaga za nepremičninski davek - ko ta sploh bo. Tri leta po cenitvah ga, hvala bogu, sicer še ni. A tu ne želimo problematizirati le Gursa. Gre za odnos, ki ga ima država do davkoplačevalcev. Gurs stane, mi smo ga plačali. Tudi bolnišnice plačujemo mi, operacija kolena ni brezplačna, čeprav zanjo ne dobimo položnice. In ko moramo čakati na operacijo kolena ali ko je ta opravljena slabo, bi morali znoreti. Tako kot znorimo, če moramo v gostilni čakati na kosilo ali če je hrana pokvarjena. Pa ne le Gurs in zdravstvo. Tudi ko nam prodajajo, da je rešitev za Slovenijo drugi tir med Divačo in Koprom, pa čeprav ne vemo, kaj bomo po njem vozili. In ko Igor Lukšič vpije, da financiramo nemški standard - pa tega ne zna razložiti. In ko se pritožuje, da ni fer, da se Nemci na trgu (!) zadolžujejo ceneje kot mi. Ni opravičilo, da ni ekonomist in da ne ve, kako deluje trg obveznic. Si predstavljate, da bi bil on predsednik vlade in bi to rekel v Bruslju ali pa na obisku pri Angeli Merkel? Kakšna sramota! In ljudje bi morali znoreti, ko jim prodaja buče. In znoreti bi morali, ko vidimo, da Gašpar Gašpar Mišič, nepremičninar, naskakuje Luko Koper, eno največjih slovenskih podjetij, tudi podjetje v državni lasti. Imamo ljudi, ki nadzirajo državno podjetje. Ali opravljajo svoje delo ali pa jih plačujemo za nič? Včasih bi preprosto morali znoreti. »Ampak jaz norim,« boste rekli, »pa nič ne pomaga.« Res je. A verjamem, da nas bo čedalje več in da se bo našla neka alternativa, ki bo uslišala tiste, ki jim je dovolj tega sranja, laganja in kraje. Pa ne mislim kakih demokratičnih socialistov ali protestnikov z ekstremnimi ideji, ampak resnih ljudi, ki jim bo v interesu mirno okolje, v katerem se da delati in pošteno povečevati premoženje.",0
"Ljubljana - Nekajurno razpravo o soglasju k škodljivi pogodbi za prodajo četrtine Mercatorja Agrokorju so sinoči nadzorniki Pivovarne Laško prekinili z odločitvijo, da bodo počakali na še eno v vrsti pravnih mnenj. Na predlog uprave Dušana Zorka ga bo izdelal odvetnik Stojan Zdolšek, ki naj bi preveril tako posledice sklenitve pogodbe o prodaji Mercatorja kot tudi posledice morebitnega nesoglasja k pogodbi z vidika konzorcijske pogodbe prodajalcev Mercatorja. Seja nadzornega sveta se nadaljuje danes ob 16. uri. Čeprav ni nobenega dvoma, da je izpogajani prodajni sporazum z Agrokorjem za prihodnje poslovanje Laščanov izjemno tvegan, pa je težko pričakovati, da bi nadzorniki dobili negativno pravno mnenje. Stojan Zdolšek namreč ni samo dolgoletni pravni zastopnik Laškega, katerega uprava je naklonjena prodaji, ampak je skupaj z upravo tudi sodeloval na pogajanjih, v katerih je Agrokor iztržil neprimerno več kot prodajalci. Razmerja sil v nadzornem svetu Pivovarne Laško so takšna, da bi lahko napovedali prodajo Mercatorja. Peter Groznik, ki je bil v nadzorni svet imenovan na predlog NLB, in Borut Bratina, katerega poslovni partner Dušan Jovanovič je še konec lanskega leta delal za Agrokorjevo hčerinsko podjetje, sta prodaji naklonjena, medtem ko ji Vladimir Malenkovič (član uprave Premogovnika Velenje) in Borut Jamnik (predsednik uprave Modre zavarovalnice) nasprotujeta. Stališče dveh predstavnikov zaposlenih ni jasno, toda glede na podporo, ki jo Agrokor uživa pri Zorkovi upravi, lahko predvidevamo, da bi prodajo Mercatorja podprla. Predsednika VZMD Kristjana Verbiča ne preseneča, da so Laščani za pripravo pravnega mnenja angažirali Zdolška: »Obstajajo namreč indici, da je Zdolšek sodeloval pri pripravi prodajnega sporazuma, hkrati pa za Pivovarno Laško ureja glavnino zadev, že od časov, ko je družbo vodil Boško Šrot.« Na podlagi ugotovitev strokovnih sodelavcev VZMD, ki so preučili prodajno pogodba, je Verbič ocenil, da še vedno obstaja možnost, da pride do spoznanja, da je pogodba škodljiva tako za prodajalce (Pivovarno Laško, op. p. in druge) kot tudi za Mercator. »Pogodba namreč na vsebuje osnovnih elementov, ki bi jih morala pogodba o tako resnem poslu vsebovati. Namen prodaje Mercatorja je pridobiti kupnino. Toda obstoječa pogodba, ki smo jo analizirali, nobenemu od prodajalcev ne zagotavlja gotovega plačila kupnine, še manj pa plačilo kupnine v doglednem času,« je opozoril Verbič. Eden od argumentov za prodajo Mercatorja je sicer pritisk bank upnic na čelu z NLB, ki ne želijo pristati na reprogram posojil, dokler Laško ne bo prodalo delnic Mercatorja. Na NLB so se medtem odločitvi o prodaji svoje desetine delnic ta teden znova izognili in jo preložili na skupščino, ki pa še ni sklicana. S tem so očitno vroči kostanj prepustili Laščanom in NKBM. Nadzorni svet NKBM bo danes namreč predvidoma ponovno odločal o soglasju k prodajnemu sporazumu. Kot se je izkazalo po decembrski seji, namreč predsednik nadzornega sveta Dušan Jovanovič ostalim nadzornikom ob obravnavi te točke ni razkril svojega konflikta interesov, zaradi katerega se je med drugim znašel tudi v presoji protikorupcijske komisije. Vse o napovedani prodaji Mercatorja najdete v temi Agrokor nad Mercator.",0
"V Beli krajini je stopnja brezposelnosti skoraj 15-odstotna V Semiču tovarne za predelavo odpadnih gum ne bo. Semiški svetniki so namreč razveljavili sklepe o začetku postopka za postavitev tovarne, ta se zdaj raje seli v Avstrijo. Pred tremi tedni so semiški svetniki soglašali, da podjetje Greenline oil v industrijski coni pridobi zemljišče za postavitev tovarne za predelavo odpadnih gum s postopkom pirolize. Zaradi nove tehnologije so vgradili številne varovalke, a se je zgodila civilna iniciativa. Ta je v enem samem dnevu zbrala skoraj 600 podpisov peticije proti tovarni. Osem od 14 semiških svetnikov je prisluhnilo njihovi pobudi in vložilo zahtevo za sklic izredne seje, na kateri so včeraj z večino glasov razveljavili že sprejete sklepe. Zadovoljstva ni skrival Sergej Čas, ki meni, da tehnologija ni ekološka zanesljiva. »Ne želimo biti poskusni zajčki. Sploh pa ta tehnologija ne sodi na kraško področje,« je prepričan Čas. Vlagatelje odgnali v Avstrijo Med najbolj razočaranimi, tudi zaradi izgube 30 delovnih mest, je bil nekdanji župan, zdaj svetnik SLS-a Ivan Bukovec Žal mi je, da nismo izkoristili te prilike za BeloKranjce. Prvo priložnost, ki smo jo dobili, smo zapravili. Škoda. Županja Polona Kambič meni, da je odločitev dokončna. Greenline oil se umika iz Slovenije, vsaj tako mi je direktor dejal. Da gredo v Avstrijo, kjer so že začeli postopke, je pojasnila . Manj naj bi bilo tudi birokratskih ovir. Občina Semič pa bo zdaj morala nazaj odkupiti zemljišče, saj v industrijski coni ni zagotovila dovolj zmogljive električne napeljave za postavitev neke druge tovarne. Jože Žura za Val 202",0
"Evropska komisija bo tožila Slovenijo zaradi okoljske odgovornosti. Hkrati je bila Slovenija opozorjena zaradi neizvajanja zakonodajnega paketa prvega železniškega svežnja Evropska komisija bo tožila Slovenijo na Sodišču Evropskih skupnosti, ker ni prenesla direktive o odgovornosti za škodo, povzročeno okolju, v svojo nacionalno zakonodajo. Poleg tega bo komisija ukrepala proti 24 državam, tudi Sloveniji, v povezavi s prvim železniškim svežnjem. Dimas: Gre za načelo 'onesnaževalec plača' Komisija se je odločila, da bo vložila tožbo zaradi okoljske odgovornosti proti devetim državam: poleg Slovenije še Avstriji, Belgiji, Grčiji, Finski, Franciji, Irski, Luksemburgu ter Veliki Britaniji. Rok za prenos direktive v nacionalno zakonodajo se je namreč iztekel 30. aprila 2007. ""Direktiva o okoljski odgovornosti izvaja načelo 'onesnaževalec plača' in je med najbolj pomembnimi novimi akti okoljske zakonodaje EU v zadnjih letih. Več kot leto po izteku roka je skrajni čas, da bi teh devet držav članic preneslo direktivo v nacionalno zakonodajo,"" je komentiral evropski komisar za okolje Stavros Dimas. Direktiva vzpostavlja pravni okvir za okoljsko odgovornost, ki temelji na načelu 'onesnaževalec plača', da bi se preprečila in odpravila okoljska škoda. Fizične in pravne osebe, ki izvajajo ali nadzirajo dejavnosti, naštete v direktivi, so dosledno odgovorne za škodo, ki jo s svojimi dejavnostmi povzročijo okolju. Okoljska škoda, ki je zajeta, je škoda, povzročena zaščitenim vrstam in naravnim habitatom, vodam ali tlem, so pojasnili v Bruslju. Slovenija je dobila prvi uradni opomin zaradi neizvajanja zakonodajnega paketa prvega železniškega svežnja Komisija pa se je odločila tudi 24 državam članicam, med njimi Sloveniji, poslati prvi uradni opomin zaradi neizvajanja zakonodajnega paketa prvega železniškega svežnja. Nekatere članice naj bi sicer zakonodajo prenesle v svoj pravni red, vendar komisija ugotavlja nezadostno izvajanje te zakonodaje. Rok za izvedbo je bil sicer marec 2003. Po mnenju komisarja za promet Antonia Tajanija je izvajanje tega svežnja ključno za ustvarjanje konkurence v evropskih železniških trgih ter tudi za večjo konkurenčnost železnic v odnosu do drugih načinov prevoza. Če država članica ne ukrepa, jo komisija lahko toži Komisija lahko pravno ukrepa proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. Če meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, državi članici pošlje prvi uradni opomin in jo prosi, da do določenega datuma, običajno v dveh mesecih, predloži svoje pripombe. Ne glede na to, ali država članica pošlje odgovor ali ne, ji lahko komisija pošlje obrazloženo mnenje, ki je drugi in končni pisni opomin. Ta opomin navaja vzroke, zaradi katerih komisija meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, in državo članico poziva, da v določenem roku, običajno v dveh mesecih, ukrepa. Če država članica ne ukrepa na podlagi obrazloženega mnenja, lahko komisija sproži postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti.",0
"Z legendarnimi besedami enega izmed mojstrov športnega komentiranja bi lahko zelo hitro pospremili današnje trgovanje na domači borzi. Znova je namreč padalo in zbijalo tečaje kot za stavo Tečaji na ljubljanski borzi postajajo že res primerni za nakup, vendar se bojim, da trenutno vlada panika, in da je strah »pojedel« še zadnje optimiste, pravi Jani Javornik iz GBD . Ljubljanska borza, ki je pred letom dni doživljala veliki preporod in uspehe nizala kot za stavo, zdaj počasi spominja na pogrebno povorko. Udarci namreč prihajajo z vseh strani in tolčejo tečaje domačih delnic, morala pa pada tudi največjim optimistom in flegmatikom. Po ponedeljkovi katastrofi in splošnemu padcu za več kot štiri odstotke si je del vlagateljev danes obetal vsaj majhen odboj navzgor. Upanje je splahnelo že v uvodnih trenutkih trgovanja, ko smo bili zaradi paničnih razprodaj priča vrsti prekinitvenih dražb in padcu indeksa za štiri odstotke. Sredi dneva so se oblaki za hip razkadili, vendar so prodajalci na koncu vnovič pritisnili ter SBI 20 zbili za štiri odstotke in pol, na 7.368 točk. Stanje je torej takšno kot pred letom in mesecem dni. Promet je bil vnovič močno povečan in je skupaj dosegel 13,5 milijona evrov. Več kot polovico je prispevala novomeška Krka . Odletelo še sedem certifikatov</b< Tečaj Krke se je skrčil za dobre štiri odstotke, na 82,5 evra, vendar je konec dneva cena spolzela za sedem odstotkov pod izhodiščno, na 79,5 evra. To je povzročilo izločitev enega izmed Krkinih naložbenih certifikatov, skupno pa jih je bilo na različne domače delnice knokavtiranih sedem. Za las se je temu ognil Telekomov , saj je cena te delnice ob prometu 1,1 milijona evrov na koncu upadla za dva odstotka in pol, na 222 evrov. Na tretje mesto po prometu se je z 970 tisočaki zavihtel Petrol , ki mu je odneslo domala osem odstotkov in pol in ga potisnilo na 459 evrov. Takšno ceno je slovenski naftni trgovec prvič dosegel že poleti 2006. NKBM blizu cene v javni prodaji Hude udarce je prejelo še nekaj delnic, med njimi Mercatorjeve , Istrabenzove in Savine . Zdrs NKBM za malo manj kot dva odstotka je bil med manjšimi, vendar pa se njena cena počasi približuje tisti iz javne prodaje. Enotni tečaj je včeraj znašal 29,5 evra, nekaj poslov pa je bilo sklenjenih po 28,7 evra oziroma 1,7 evra nad ceno IPO. Vrednost so izgubili tudi idi, v povprečju se je njihova vrednost posedla za tri odstotke in pol.",0
"12 tisočim slovenskim državljanom, ki živijo zunaj Evrope, bo Državna volilna komisija pred parlamentarnimi volitvami razposlala prazne glasovnice. Septembrskih parlamentarnih volitev se bo lahko udeležilo tudi 45.554 slovenskih državljanov, ki živijo v 95 državah po vsem svetu, med njimi 12.000, ki živijo v neevropskih državah. Slednji bodo lahko volilno pravico udejanili s pomočjo uradnih praznih glasovnic, ki ji bodo prejeli med 1. avgustom in 4. septembrom. Državljani, živeči v evropskih državah pa bodo prejeli že izpolnjene glasovnice, je sklenila Državna volilna komisija (DVK). Države z največ slovenskimi državljani 1. Hrvaška (9612), 2. Nemčija (6783), 3. Srbija (4074), 4. Kanada (3898), 5. Italija (3811). Zakon o volitvah v DZ namreč v svojem 82. členu določa, da lahko volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, glasujejo po pošti ali na konzularno-diplomatskih predstavništvih. Leta 2006 spremenjena ureditev določa, da se tem volivcem, ki so vpisani v posebni volilni imenik, pošlje volilna karta, tudi če ne izrazijo želje po glasovanju. Glasovanje pa se po novi ureditvi lahko opravi s prazno glasovnico. Na pobudo ustavnega sodišča bodo volivci, živeči v neevropskih državah, poleg glasovnice in volilne karte prejeli tudi informacijo, kje so objavljeni podatki o kandidatnih listah in kandidatih. Volivci bodo morali glasovnico z lastnoročno podpisano volilno karto vrniti na naslov okrajne volilne komisije ali pa diplomatsko-konzularnega predstavništva v njihovi državi. Glasujete lahko tudi v tujini V tujini lahko glasujejo tudi tisti volilci, ki so tam samo začasno v času volitev. Glasovanje poteka na diplomatsko-konzularnih predstavništvih ali po pošti, a ga je treba do 22. avgusta najaviti Državni volilni komisiji. Sicer pa bodo volivci v tujini lahko glasovali tudi na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Na dan glasovanja bo v tujini v 34 državah odprtih 27 volišč, in sicer v Buenos Airesu, Canberri, na Dunaju, v Celovcu, Bruslju, Sarajevu, Pragi, Podgorici, Köbenhavnu, Parizu, Atenah, Zagrebu, Rimu, Vatikanu, Trstu, Tokiu, Ottawi, Torontu, Budimpešti, Skopju, Varšavi, Moskvi, Bratislavi, Madridu, Stockholmu, Bernu, Londonu, Washingtonu, New Yorku, Clevelandu, Berlinu, Münchenu, Beogradu in Haagu.",1
"Razmišlja tudi o umiku iz politike Gregor Golobič je priznal, da je v preteklosti lagal, ko na vprašanje novinarjev ni razkril, da ima lastniški delež v Ultri SUM. Razmišljal naj bi tudi o odstopu. Premier Borut Pahor je dejal, da mora minister za visoko šolstvo o svojih nadaljnjih korakih razmisliti do konca prihodnjega tedna. Pahor je povedal, da sta se s Golobičem danes sestala dvakrat. Kot novinarjem je tudi meni priznal napako in jaz se strinjam, da je bila to napaka. Dejal je, da si želi vzeti čas za premislek, je dodal. Po njegovih besedah časa za premislek ni na razpolago veliko, saj mora vlada zlasti v teh zahtevnih časih kar najbolje opravljati svoje delo. Preberite tudi Različna mnenja o Golobičevem kesanju Golobičevo zamolčanje zbuja dodatna vprašanja O odstopu se bomo pogovorili Golobičeva laž se nanaša na obdobje med zadnjo državnozborsko volilno kampanjo, ko je novinarjem zatrdil, da ima v lasti le eno delnico Pivovarne Laško. Dejal je, da ni šlo za poskus prikrivanja, ampak je le želel, da Ultra ne bi postala tarča predvolilnih političnih obračunavanj. Menite, da bi moral Golobič odstopiti? - Glasujte v MMC-jevi anketi Bila je napaka. Žal mi je. To je bila napaka, za katero se opravičujem in jo obžalujem, je dejal Golobič in poudaril, da bo o posledicah, ki jih bo njegovo dejanje prineslo, zagotovo tekla beseda tudi v nadaljevanju. Dejal je, da je bil njegov namen biti v politiki vedno pogojen in vezan na vzpostavitev in vzdrževanje temeljne verodostojnosti politike, kar naj bi bil namen njegove vrnitve v politiko in prevzem krmila stranke Zares. Mnenje o tem, ali moja napaka iz časa volilne kampanje jemlje to temeljno verodostojnost meni in morebiti tudi stranki, da bi lahko opravljala za mnoge motečo funkcijo v slovenskem političnem prostoru, si bom ustvaril skupaj s kolegi na ministrstvu, v stranki, na vladi in skupaj s celotno javnostjo, ki bo o vsem še naprej dajala svoja mnenja, je v zvezi z možnostjo o morebitnem odstopu in umiku iz politike dejal Golobič. Golobičevo zamolčanje lastniškega deleža v podjetju Ultra pa meče senco dvoma tudi na novelo zakona o državni upravi, s katero je vlada nameravala prenesti telekomunikacije in pošto z ministrstva za gospodarstvo pod ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ultra se namreč ukvarja z visokotehnološkimi rešitvami na področju telekomunikacij, kar pomeni, da bi področje njenega poslovanja prišlo pod resor, ki ga vodi minister Golobič. Če bodo prevladovali stereotipi in neupravičena namigovanja o skritih interesih, bo čas odplaknil še en paket priložnosti hitrega razvoja informacijske družbe, je takrat na očitke, ki so prišli tudi od poslancev stranke SD, odgovoril Golobič. Delež v Ultri lani prijavil Kosu Svoj 10,8-odstotni delež v podjetju je Golobič sicer prijavil komisiji za preprečevanje korupcije lanskega 20. decembra, kar je potrdil predsednik komisije Drago Kos. Po poročanju medijev naj bi bil Golobičev delež v nizozemski Ultri vreden okoli milijon evrov. Golobič je svoje premoženje prijavil v skladu z obvezo ob nastopu mandata ministra. A kot navajajo mediji, so na uradu vlade za komuniciranje podatke o premoženju ministrov zbrali februarja, Golobič pa je takrat prijavil le eno delnico v Pivovarni Laško in ni omenil deleža v podjetju Ultra Sum. Z vprašanji glede lastniškega deleža v Ultri smo se zato na Golobiča obrnili tudi z MMC-ja, vendar njegov telefon zvoni v prazno. Podjetje Ultra Sum je bilo ustanovljeno leta 2006 in ima sedež na Nizozemskem ter je 70-odstotni lastnik podjetja Ultra. Golobič, ki je eden od petih lastnikov Ultre, je bil tam zaposlen med letoma 2003 in 2008. O podjetju Ultra se je spet začelo govoriti prejšnji teden, potem ko so nekateri mediji objavili novico, da naj bi podjetje zaradi povezav z ministrom za visoko šolstvo Golobičem dobilo nezavarovana posojila. Te navedbe so v podjetju že zanikali in pojasnili, da so vsa posojila zavarovana z bianco menicami, nepremičninskimi hipotekami, osebnimi poroštvi in zastavo terjatev do naročnikov. Obenem so napovedali tudi tožbe zoper RTV Slovenija, Kanal A, Delo in Slovenske novice.",0
"V mariborskem Konstrukturju so delavci siti obljub, zahtevo za stečaj bodo vložili sami Delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR , ki zaradi manjkajočih treh plač že več kot mesec dni stavkajo, tudi danes kljub drugačnim obljubam niso dočakali denarja. Mladen Kutnjak, vodja sindikata v podjetju je povedal, da jim je direktor Samo Majcenovič (na sliki) še zjutraj znova obljubil plačilo, a se to spet ni zgodilo. Direktor podjetja Konstruktor VGR Samo Majcenovič je še danes zjutraj vodji sindikata v podjetju obljubil plačilo dolgov do delavcev, a se to spet ni zgodilo Delavci želijo sami vložiti zahtevo za stečaj Pravzaprav delavci zdaj želijo kar sami vložiti zahtevo za stečaj in prvi sindikalist pravi, da naj bi vsaj do četrtka zbrali vso potrebno dokumentacijo. Tako bi najverjetneje naslednji teden že lahko predali zahtevo na mariborsko sodišče. Kot smo že poročali ima Konstruktor že nekaj časa blokirane račune in je od 8. avgusta tudi v prisilni poravnavi. Podjetje delavcem dolguje majsko, junijsko in julijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej. Podjetje ima za okoli 49 milijonov evrov dolgov do bank in za okoli 20 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev in podizvajalcev.",0
"Na ledu ga ne bo najmanj šest tednov, moštvo Los Angeles Kings pa je tako ostalo brez najboljšega strelca Moštvo slovenskega hokejskega zvezdnika Anžeta Kopitarja Los Angeles Kings je ponoči doma premagalo Colorado s 4:1, a zmaga ima grenak priokus, saj si je Kopitar, najboljši igralec kalifornijskega moštva, zlomil gleženj. Trener Los Angelesa Terry Murray je dejal, da Slovenca ne bo na ledu vsaj šest tednov. Kopitar se je poškodoval, ko se je za plošček boril z branilcem Colorada Ryanom O'Byrneom. V navidez običajnem prerivanju ob ogradi je Kopitar izgubil ravnotežje in pri padcu poškodoval desni gleženj. Kopitar je sicer podal pri prvem zadetku kraljev, slabih pet minut pred koncem druge tretjine pa je moral zaradi poškodbe zapustiti led.",0
"Generalni sekretar Pšeničny odstopa zaradi osebnih razlogov Ministrica za gospodarstvo Darja Radić bo sprejela odstop državni sekretarja na ministrstvu Vilijema Pšeničnyja, ki je odstop ponudil iz osebnih razlogov. Radićeva je pojasnila, da Pšeničnyja razume, saj je bil v zadnjih tednih deležen številnih diskreditacij od nekdanjih kolegov. Pšeničny je bil namreč pred nastopom položaja na ministrstvu generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije, ob sporu vlade z obrtniki pa se je postavil proti nekdanjim delodajalcem. Poleg tega so se postavljala tudi vprašanja o konfliktu interesov. Kot generalni sekretar OZS-ja je igral pomembno vlogo pri sestavljanju zahtev obrtnikov, v začetku marca pa je kot predstavnik vlade ob predstavitvi podatka o že uresničenih zahtevah obrtnikov med drugim dejal, da bi se moral OZS zamisliti, kaj pomeni članstvo nagovarjati k državljanski nepokorščini, ob tem pa se ne držati državljanske pokorščine, h kateri smo vsi zavezani . Pšeničny je za odstop zaprosil že pred časom, o tem, kateri osebni razlogi so krivi za njegovo odločitev, pa ni želel govoriti, je poročal časopis Večer. Tam so tudi zapisali, da naj bi Pšeničny kmalu po prihodu na ministrstvo v zaprti družbi večkrat potožil o slabi organizaciji dela in rigidnosti birokratskega aparata, v zadnjem času pa naj bi bil tudi izčrpan od trdega dela. A se ob tem ne izključuje niti možnost konflikta med Pšeničnyjim in Radićevo, saj naj bi si v nekaterih krogih precej nejevolje nakopal tudi s predlogom, naj upniki SCT-ja svoje terjatve spremenijo v lastniške deleže in tako prevzamejo podjetje.",0
"Trdi, da s pogodbami ni bil seznanjen Z zaslišanjem Boška Šrota in številnih prič se na novogoriškem Okrožnem sodišču nadaljuje glavna obravnava v tožbi Fructala proti Šrotu in družbi Atka Prima, ki je v lasti njegove žene. Ajdovska živilska industrija terja od obeh nekaj manj kot 11 milijonov evrov zaradi Šrotovih navodil pri sklepanju pogodb o najetju posojil prek Fructala za tedanji družbi iz skupine Pivovarne Laško, Center Naložbe in Infond Holding, v letih 2008 in 2009. Nekdanji prvi mož laške pivovarne je na dopoldanskem zaslišanju med drugim povedal, da je nekaj običajnega, da si družbe znotraj skupine finančno pomagajo, a da ni bil nikoli seznanjen z vsemi pogodbami in da tudi ni dajal nobenih navodil v zvezi s tem. Šrot je poudaril, da je imel Infond Holding, ki je bil v lasti Centra Naložb, ta pa je lastniško obvladoval Kolonel in Atko Primo, dovolj lastnine le v nekaterih strateških naložbah, da bi lahko povrnil vse dolgove, zato so se zaradi hitrega poplačila obveznosti do bank začeli pogovarjati z možnimi kupci o prodaji večinskega deleža v Mercatorju. Kot je poročal Radio Slovenija, pa je nekdanji direktor Fructala, zdaj predsednik uprave Mercatorja, Anton Balažič v svojem pričevanju dejal, da so pogodbe sklepali po navodilu Boška Šrota, a da zaradi teh posojil poslovanje ajdovske industrije pijač ni bilo ogroženo. Balažič naj bi se tudi bal, da bi izgubil delovno mesto, če ne bi želel izpolniti zahtev po dajanju posojil. Spornih posojilnih pogodb iz let 2008 in 2009 naj bi bilo pet, o njihovih podrobnostih pa bi lahko več povedal Drago Kavšek, ki je bil v tistem času finančni direktor na Fructalu, a ga danes na sodišče kljub pozivu na pričanje ni bilo. Poleg Fructala so podobne tožbe proti Šrotu in Atki Primi vložile tudi Pivovarna Laško in njene hčerinske družbe. B. V.",0
"Je Branko Đurić - Đuro utajil davke? Davčna uprava naj bi po pregledu podjetja Maska 55, katerega lastnik je bil Branko Đurić - Đuro, ugotovila, da se je podjetje z davčnim vrtiljakom izognilo plačilu 140 tisoč evrov davščin. Podjetje Maska 55 naj bi od marca do decembra 2007 podjetju Mark net plačalo 55 domnevno fiktivnih računov v vrednosti 700 tisoč evrov. Mark net naj bi bil na seznamu t. i. missing traderjev , zato je Durs posumil, da so bila plačila izvedena z namenom izognitve plačilu DDV-ja, ki bi v primeru te vsote znašal 140 tisoč evrov, je poročal časopis Dnevnik. Branko Đurić - Đuro naj bi lani decembra ko je davčni pregled že potekal iz lastniške strukture Maske 55 že izstopil in ni več zastopnik podjetja. Podjetje sicer posluje, kot dejavnost pa je v poslovnem imeniku navedena produkcija filmov, videofilmov in televizijskih oddaj. Lastnik podjetja in zakoniti zastopnik podjetja po Đurićevem izstopu ostaja Matjaž Stražišar. Stražišar in Đurić partnerja tudi v Teatru 55 Stražišar in Đurić pa ostajata partnerja v še enem podjetju. Gre za podjetje Teater 55, ki prav tako nima zaposlenih, kot zakonita zastopnika pa sta navedena tako Đurić kot Stražišar. Kot poslovna dejavnost podjetja je navedeno umetniško uprizarjanje. Podjetje Mark net naj bi bilo po pisanju Dnevnika fiktivno podjetje, ki je že izbrisano iz sodnega registra. Ustanovljeno je bilo decembra 2006 in je v letu poslovanja, čeprav ni imelo niti enega zaposlenega, ustvarilo 2,5 milijona evrov prometa. Podjetje naj bi imelo blokirane račune, sodišče pa ge je izbrisalo brez likvidacije, in sicer na podlagi obvestila policijske postaje Ljubljana Vič, saj podjetja na poslovnem naslovu na Cesti dveh cesarjev 176 v Ljubljani ni. Davčni vrtiljak in missing traderji Davčna utaja s pomočjo davčnega vrtiljaka sicer pomeni, da podjetje ne odda davčne napovedi in državi ne plača izstopnega DDV-ja. Tako podjetje je t. i. missing trader . Na Dursu se sicer identificira za namene DDV-ja in pridobi identifikacijsko številko za DDV, a jo nato zlorabi za davčno utajo. Navadno družbe vodijo slamnati direktorji , ki izvajajo posle po navodilih organizatorja davčne utaje. Kaj je davčni vrtiljak? V praksi to pomeni, da si podjetji, vpleteni v davčni vrtiljak, izmenjujeta fiktivne fakture, eno pa ne plačuje izstopnega DDV-ja in po koncu davčne utaje celo izgine neznano kam. Podjetje, ki izstavi račun, torej DDV-ja ne plača in nato izgine, podjetje, ki račune poravna, pa uveljavlja odbitek vstopnega DDV-ja, ki ga je že plačal s plačilom računa. Lahko se zgodi, da podjetje, ki je plačalo račun če računi ni fiktiven, ampak gre za plačilo dejanskega blaga, sploh ne ve, da je vpleteno v davčno utajo, dokler ne dobi inšpekcijskega pregleda Dursa, ki ga bremeni za DDV, ki ga ni prejel od podjetja, ki je izdalo račun. Država se v tem primeru sklicuje na objektivne okoliščine, saj bi se podjetje moralo pred transakcijo pozanimati, s kom posluje. Kako naj bi potekal davčni vrtiljak med Masko 55 in Mark netom Vzorec davčnega vrtiljaka med podjetjema Maska 55 in podjetjem Mark net naj bi bil po navedbah Dnevnika sledeč Mark net je Maski 55 izstavil domnevno fiktivne račune za 700 tisoč evrov. Maska 55 je račune plačala. Fizične osebe so z računov Mark neta dvigovale zneske med 10 tisoč in 20 tisoč evri. Denar je izginil, Mark net pa ni plačal DDV-ja. Po poročanju Dnevnika naj bi imelo podjetje Maska 55 v letu 2007 2,8 milijonov evrov prihodkov, od tega naj bi jih od ministrstva za kulturo prejeli 172.433. A ministrstvo za kulturo je na MMC-jevo vprašanje o projektih, ki naj bi jih podjetje s tem denarjem speljalo, odgovorilo, da sodelovanja med ministrstvo in Masko 55 ni bilo. MMC je želel za komentar povprašati tudi Branka Đurića - Đura, a se na klice ne odziva.",0
"S temi besedami je organizacija Greenaction Transnational opisala situacijo, do katere bo prišlo ob morebitni gradnji elektrarne in plinskega terminala v Žavljah. Spomeniško varstvo je prav tako proti gradnji elektrarne. Če bosta elektrarna in plinski terminal res zgrajena, se bo Tržaški zaliv spremenil v eno najbolj tveganih območij v Evropi in na svetu, pravijo okoljevarstveniki. Spomeniško varstvo za Furlanijo - Julijsko krajino FJK je izdalo negativno mnenje o načrtu za gradnjo plinske elektrarne pri Žavljah pri Trstu, blizu lokacije načrtovanega kopenskega plinskega terminala. Okoljevarstvena organizacija Greenaction Transnational je v sporočilu o negativnem mnenju navedla stališče načelnika spomeniškega varstva za FJK Luce Rinaldija, da je prejeta dokumentacija hudo pomanjkljiva glede zelo velikega vpliva na okolje, ki bi ga imela gradnja takega obrata, saj naj bi na primer predvidevali tudi spremembo obale. Za gradnjo plinske elektrarne z zmogljivostjo 400 megavatov se zavzema družba Lucchini Energia, območje pri Žavljah pa predstavlja alternativo drugi lokaciji, ki je na območju železarne v Škednju pri Trstu v lasti družbe Lucchini Severstal. Če bi jo zgradili pri Žavljah, bi elektrarna stala blizu območja, kjer španska družba Gas Natural načrtuje gradnjo kopenskega plinskega terminala, za katerega sta italijanski ministrstvi za okolje in kulturo že izdali pozitivno mnenje. Po mnenju Greenaction Transnationala je načrt za gradnjo elektrarne tesno povezan z načrtom za gradnjo plinskega terminala, saj bi bila brez tega elektrarna popolnoma nepotrebna. Okoljevarstvena organizacija pri tem opozarja, da se želi v tržaškem pristanišču oblikovati velik energetski pol, ki bi bil umeščen v že zasičeno industrijsko območje. To naj bi privedlo do nore koncentracije nevarnih obratov , ki bi Trst in njegov zaliv spremenili v eno najbolj tveganih območij v Evropi in na svetu, saj bi se plinski terminal in elektrarna znašla v bližini glavnega naftnega terminala v Sredozemlju pa tudi obalnih rezervoarjev goriv in utekočinjenega kisika ter železarne. To pa bi povzročilo ogromno škodo turizmu, trgovskemu prometu in ribolovu ter bi prispevalo k znižanju vrednosti tamkajšnjih nepremičnin.",0
"Kmalu lahko pričakujemo dvig omrežnine za gospodinjstva za 2,5 odstotka. Dvig bi se poznal tudi pri plačilu elektrike, saj bi bil račun višji za skoraj evro. Cene elektrike so se v primerjavi z letom 2007 povečale za 19 odstotkov. Na Agenciji RS za energetiko so danes za 24ur.com potrdili, da so vladi in ministrstvu za gospodarstvo predlagali dvig omrežnine za gospodinjstva za 2,5 odstotka. O dvigu omrežnine je direktorica agencije Irena Praček dejala sledeče To pomeni, da bi se povprečnemu odjemalcu, ki porabi 3500 kilovatnih ur električne energije na leto, znesek na računu s prvim januarjem povišal za 0,96 evra. Seveda pod pogojem, da bo na isti ravni ostala cena same električne energije, na kar v agenciji nimamo vpliva, in da vlada ne bo spreminjala višine drugih prispevkov, so zapisali v časniku Dnevnik. Proizvodnja električne energije je bila v Sloveniji leta 2008 v primerjavi z letom pred tem za 10,2 odstotka večja. Odjemalci električne energije v Sloveniji so v letu 2008 porabili 12.620 GWh električne energije, kar je 2,9 odstotka manj kot leto prej. Cene električne energije za gospodinjske odjemalce so se v primerjavi z letom 2007 zvišale povprečno za okrog 19 odstotkov. Zamenjava dobavitelja električne energije Po predlogu agencije bi se omrežnina za gospodinjstva postopoma dvigovala tudi v letih 2011 in 2012. Takrat naj bi se računi odjemalcev podražili še za 0,67 evra leta 2011 oziroma 0,65 evra leta 2012. Pri vseh podražitvah gre za seštevek dvigov omrežnin za distribucijsko in prenosno omrežje. Dobavitelja je v letu 2008 zamenjalo 5211 odjemalcev, kar je največje število zamenjav po odprtju slovenskega trga z električno energijo, poudarjajo na Agenciji RS za energetiko. Do 1. julija 2007, ko je ceno za električno energijo določala vlada, se je cena zviševala v povprečju za okrog šest odstotkov na leto. Cena električne energije za gospodinjske odjemalce je bila do odprtja trga nižja od cene, po kateri so dobavitelji kupovali energijo na veleprodajnem trgu. Primerjava cen električne energije v državah EU za drugo polovico leta 2008 za značilnega gospodinjskega odjemalca kaže, da so končne cene električne energije v Sloveniji nižje od povprečja v državah EU, še poudarjajo na agenciji. Eles z izgubo Foto Reuters Zanimiv je tudi podatek, da je Elektro Slovenija Eles poslovno leto 2008 po nerevidiranih izkazih končal z 1,19 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 17,71 milijona evrov manj kot leta 2007. Lastniki elektrodistribucijske infrastrukture so ustvarili 5,15 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 17,7 odstotka manj kot v letu 2007. V dejavnosti najem in storitve, ki vključuje pravne posle, ki jih izvajajo za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, so ustvarili 8,93 milijona evrov čistega poslovnega izida. Skladno z določili navedenega akta je agencija za leto 2008 v 2007 zvišala prenosno omrežnino za 3,5 odstotka, distribucijsko omrežnino za 6,7 odstotka in omrežnino za sistemske storitve za 7,1 odstotka. Na Agenciji so za Dnevnik pojasnili, da so se za manjši dvig odločili zaradi padanja porabe. Prvotno so namreč razmišljali o dvigu omrežnine za pet odstotkov. Pri tem so stroški distributerjev ostali na enaki ravni, zato se nismo strinjali s trditvijo, da so ustvarili višje donose. Omrežnine nismo mogli pustiti na sedanji višini, a smo se odločili za optimalno sprejemljiv dvig cen, s katerim ne bomo pretirano obremenili gospodinjstev. Res pa je, da bi se manjši izplen od omrežnine lahko poznal v težavah pri financiranju nekaterih naložb v omrežje , so še sporočili iz agencije. Pričakovan dvig omrežnine, ki sestavlja skoraj 47 odstotkov povprečnega mesečnega izdatka gospodinjstva na računu za električno energijo, bi tako pomenil še drugo podražitev električne energije v zadnjih mesecih, ki ni povezana z gibanjem njene tržne cene.",0
"Direktor. Zaposleni zamerijo ministru, da je izbral človeka, ki je med njimi izjemno osovražen. Od prejšnjega tedna vso logistiko ministrstva za obrambo (Mors) po novem nadzoruje Željko Kralj. Vlada je namreč Kralja – na predlog ministra Romana Jakiča – imenovala za novega generalnega direktorja direktorata za logistiko na Morsu. Izjemno nepriljubljen Delo je uradno začel prejšnji ponedeljek. Naslednjih pet let, kolikor bo predvidoma opravljal to funkcijo, pa bo na mesec prejemal dobrih 3.800 evrov bruto plače. Kralja je za to delovno mesto minister Roman Jakič sicer izbral med sedmimi primernimi in njemu predlaganimi kandidati. Toliko jih je namreč pozitivno ocenila natečajna komisija uradniškega sveta, ki je bila dolžna preveriti njihove sposobnosti, saj so se vsi prijavili na javni natečaj za prosto delovno mesto direktorja. A Kralj je po naših informacijah med zaposlenimi na Morsu izjemno nepriljubljen. Na tem ministrstvu je zaposlen od leta 1992, zaposleni na Morsu pa mu neuradno očitajo, da naj bi domnevno sporno vodil določene postopke javnih naročil vojaške opreme in orožja za Slovensko vojsko. A na Morsu zagotavljajo, da doslej zoper Kralja nikoli niso vodili nobenih postopkov, prav tako mu niso nikoli očitali nobenih napak pri opravljanju dela.",0
"Zaradi rasti cen goriva se vse več Avstralcev odloča za cenejšo možnost, ki je obenem tudi bolj prijazna okolju. V avtomobile točijo kar uporabljeno rastlinsko olje.",1
"Zaradi kazenskih točk je lani vozniško dovoljenje izgubilo 3.130 voznikov. Kazenske točke so po mnenju prometnih strokovnjakov učinkovit način discipliniranja nevarnih voznikov. Statistika to potrjuje, saj je leta 2008 zaradi prekoračitve meje 18 točk vozniško dovoljenje izgubilo kar 3.130 voznikov, od tega 1.252 voznikov začetnikov (meja: 7 točk). Seštevek le s prošnjo Na uredništvo se je obrnilo več nezadovoljnih bralcev, ki ne vedo skupnega števila kazenskih točk zaradi prekrškov v prometu. Na ministrstvu za pravosodje, ki vodi evidenco kazenskih točk, pojasnjujejo, da so za obveščanje o prejetih točkah zadolženi policija in sodišča. O prejetju kazenskih točk je voznik, ki stori prekršek, obveščen od policije ob izreku kazni oziroma od sodišča ob izreku pravnomočne sodbe. Obveščajo pa tudi o dosegu ali presegu 8 ter 13 kazenskih točk. Takrat zakon predvideva udeležbo programa varne vožnje. Točke in prekrški Odvzem vozniškega dovoljenja: Za naslednje prekrške je poleg globe zagrožen tudi takojšen odvzem vozniškega dovoljenja (18 kazenskih točk, 7 za voznike začetnike). • Vožnja pod vplivom alkohola nad 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. • Prekoračitev hitrosti za več kot 50 kilometrov na uro v naselju ali 30 v območju za pešce (območju umirjenega prometa). • Upiranje preizkusu z alkotestom ali zdravniškemu pregledu. Zakon sicer določa, da se podatki iz evidence kazenskih točk posredujejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Obrazec za izpisek iz evidence najdete na spletni strani ministrstva za pravosodje, na spletnem naslovu http://www.mp.gov.si/si/potrdila_in_obrazci. O izbrisu ne obveščajo Voznikov se o izbrisu kazenskih točk iz registra ne obvešča, saj se toke izbrišejo po treh letih od pravnomočnosti izrečene kazni. Če ste prekoračili 13 točk, lahko do 17. točke pričakujete sodno napotilo na usposabljanje za varno vožnjo. Če ste polovico točk dobili zaradi vožnje pod vplivom alkohola, pa še predavanje o nevarnostih takšne vožnje. Po uspešno opravljenem tečaju se vam v roku dveh let štiri točke izbrišejo.",0
"Slabo stanje v gospodarstvu je močno vplivalo na gospodarsko razpoloženje, katerega vrednost se je v enem mesecu znižala za desetino Foto: Shutterstock Zaupanje v evropsko gospodarstvo še kar pada. Kazalnik gospodarskega razpoloženja (ESI) se je decembra lani v primerjavi z novembrom znižal tako v območju evra kot v celotni EU in dosegel najnižji vrednosti od leta 1993 oziroma 1985, kaže danes objavljena raziskava Evropske komisije. Najnižje po letu 1985 je tudi kazalnik poslovne klime (BCI). Vrednost ESI, ki opisuje splošno gospodarsko dejavnost, se je tako decembra lani v primerjavi z novembrom v EU znižala za sedem točk na 63,5 točke, v območju evra pa za 7,8 točke na 67,1 točke. Gradbeni sektor ima še nekaj prostora do najnižje ravni Tako v celotni sedemindvajseterici kot v evrskem območju sta se najbolj zmanjšala zaupanje v industrijskem sektorju in zaupanje potrošnikov, ki sta dosegla najnižji ravni po januarju 1985. Zaupanje v storitvenem sektorju pa je bilo decembra lani najnižje od začetka merjenja pred 12 leti. Rekordno nizko je tudi zaupanje v sektorju trgovine na drobno. Tudi zaupanje v gradbenem sektorju je znatno padlo, za tri točke, vendar je še vedno nad najnižjo ravnjo, ki jo je doseglo oktobra 1993. Trend upadanja vrednosti ESI traja od sredine lanskega leta. Kazalnik gospodarskega razpoloženja je v evrskem območju kot v celotni uniji že nekaj mesecev precej pod dolgoletnim povprečjem. V Sloveniji največji padec doživelo zaupanje potrošnikov ESI se niža v vseh državah EU. Med večjimi članicami se je decembra v primerjavi z novembrom najbolj znižal na Nizozemskem (za 13,2 točke), v Italiji (za 9,9 točke), Franciji (za 8,2 točke), v Španiji (za 6,3 točke), Nemčiji (za 5,3 odstotka) in na Poljskem (za 4,5 točke). V Sloveniji se je vrednost ESI znižala s 55,4 točke novembra lani na 42,7 točke decembra, kar predstavlja razliko 12,7 točke. Najbolj, po 30 točk, sta se zmanjšala zaupanje potrošnikov in zaupanje v industrijskem sektorju. Zaupanje v gradbenem sektorju je padlo za 14 točk, v storitvenem sektorju za šest točk, v sektorju trgovine na drobno zvišalo pa za točko. Tudi BCI, ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju, se je v območju z evrom decembra lani znižal z -2,10 na -3,17 točke ter je tako na najnižji ravni od januarja 1985. Znižalo se je vseh pet komponent BCI, to so trendi v proizvodnji v zadnjih nekaj mesecih, skupna naročila, naročila za izvoz, zaloge končnih proizvodov in pričakovanja glede proizvodnje v naslednjih mesecih.",0
"Ljubljana - V prvih dveh mesecih letošnjega leta so vlagatelji v domače vzajemne sklade neto vložili 11,2 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani, a hkrati bistveno bolje kot v drugi polovici minulega leta. Podobno kot v minulem letu so bili tudi februarja med vlagatelji najbolj priljubljeni obvezniški skladi, saj so zbrali za 6,2 milijona evrov neto prilivov. Na drugi strani so delniški skladi domačih družb za upravljanje zbrali za slab milijon evrov več prilivov kot odlivov, uravnoteženi skladi pa so se ponovno soočali z neto odlivi. Kot opažajo v Banki Slovenije, v domače vzajemne sklade v zadnjem obdobju vlagajo predvsem zavarovalnice, medtem ko so največ sredstev neto dvignile banke in nefinančne družbe. Že dlje časa se za dvig sredstev iz vzajemnih skladov odločajo mali vlagatelji, o čemer priča tudi podatek o znižanju skupnega števila vlagateljev. Konec februarja so imeli vsi domači vzajemni in investicijski skladi 480.500 vlagateljev oziroma skoraj 19.000 manj kot leto prej. Skupni obseg sredstev v domačih vzajemnih skladih se je februarja zvišal za odstotek, na 2,06 milijarde evrov. Okoli 230 milijonov evrov so konec februarja znašala sredstva v investicijskih skladih, medtem ko so imeli vlagatelji v vzajemnih skladih, s katerimi upravljajo tuje družbe za upravljanje, konec januarja slabih 200 milijonov evrov premoženja.",1
"Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko si je po besedah ministrice Zlate Ploštajner zadala cilj v letu 2011 konstituirati pokrajine. Po besedah ministrice Zlate Ploštajner so si zadali cilj v letu 2010 izvesti volitve v pokrajinske organe in pokrajine v letu 2011 tudi konstituirati. Ministrica je izpostavila kohezijsko politiko, ki je po njenih besedah tudi regionalna politika. Povedala je, da je bilo konec lanskega leta dogovorjeno, da organ upravljanja ostane enovit, na Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). S službo vlade za razvoj in evropske zadeve pa bodo tesno sodelovali. Slovenija je v obdobju od 2004 do 2006 uspešno črpala evropska sredstva, manj zadovoljivo pa je stanje na novi perspektivi, saj je bilo v preteklih dveh letih v Sloveniji izvedenih relativno malo aktivnosti. Ploštajnerjeva ugotavlja, da so zamude normalen del procesa in da Evropska komisija ne dela nič hitreje kot posamezne države. Glede na planirana sredstva je proračunski primanjkljaj precejšen in ""zdaj je naša naloga, da v letu 2009 stvari popravimo, tako z vidika planiranja proračunske porabe, da bodo pri prilivih v rebalansu proračuna realnejše številke. Po drugi strani pa tudi tako, da se aktivno dela na tem, da prihajajo povračila v slovenski proračun,"" je še dejala ministrica.",1
"Festival vina in kulinarike. Okusi Vipavske letos v znamenju suhih mesnin. Gost z Michelinovo zvezdico. ""Letošnja rdeča nit so vipavske mesnine, ki bodo tudi sestavina jedi kulinaričnih mojstrov z vipavskih kmečkih turizmov,"" pravi David Bratož iz Razvojne agencije ROD, ki skupaj z vipavskimi vinarji in Gostilno pri Lojzetu organizira vinsko-kulinarično prireditev, ki vsako leto pritegne več kot 500 obiskovalcev. Letos bo na dvorcu Zemono v nedeljo in ponedeljek, 8. in 9. maja. Predstavilo se bo 38 vipavskih vinarjev in štirje gostujoči vinarji iz Italije, ki bodo skupaj v pokušanje ponudili kar 150 vrhunskih vin različnih sort, zvrsti in slogov. Ponudbo vinarjev bodo dopolnili domači proizvajalci sira, medu, oljčnega olja, peciva, marmelad, likerjev, tartufov … Degustacije bodo pripravili tudi predstavniki domače živilske industrije: Mlinotest, Fructal, Peloz, Mlekarna Vipava. V sklopu festivala bodo potekale tudi kulinarične delavnice, eno od njih bo vodil priznan kuharski mojster Peter Brunner, čigar restavracija v Trentu se ponaša z Michelinovo zvezdico.",1
"Medtem ko kriza v Sloveniji še vztraja, drugje že beležijo okrevanje. Sredi še vedno precej depresivnega razpoloženja pa nekatera svetovna podjetja objavljajo razveseljive novice za tiste, ki na trgu dela iščejo svojo priložnost. Medtem ko se nekatere države, med njimi tudi Slovenija, še naprej soočajo s hudo krizo, je drugje že precej bolje. In medtem ko nekatera svetovna podjetja napovedujejo odpuščanja, druga navdušujejo s pozitivnimi novicami. Med njimi je ameriška družba Enterprise Holdings, največja ameriška družba za izposojo avtomobilov, ki namerava do sredine prihodnjega leta zaposliti 11.000 ljudi. Med drugim bodo dali priložnost tudi tistim, ki so pravkar diplomirali in še 1.500 pripravnikom, ki bodo imeli možnost, da v podjetju, če se bodo izkazali, tudi ostanejo. Enterprise Holdings je sicer eno največjih ameriških zasebnih podjetij, 1,3 milijona vozil izposojajo v 8.200 poslovalnicah. V družbi so pojasnili, da se je veliko delovnih mest odprlo, ker so delavci, ki so jih zasedali, napredovali. V družbi poudarjajo, da pri njih na boljša mesta praviloma napredujejo ljudje, ki so v podjetju zaposleni že dlje časa in ne zunanji kandidati.",1
"BDP evro območja se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim zvišal za 0,3 odstotka, v Sloveniji je bila 1,2-odstotka Bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s prvim v območju evra zvišal za 0,3 odstotka, poroča Eurostat. V celotni EU se je zvišal za 0,5 odstotka. Rast BDP v Sloveniji v drugem četrtletju 2007 po podatkih Eurostata znaša 1,2 odstotka. Medletna rast BDP EU 2,5-odstotna, v Sloveniji 6,3-odstotna V primerjavi z enakim obdobjem leta 2006 se je BDP v območju evra v drugem četrtletju povečal za 2,5 odstotka, v celotni EU pa za 2,8 odstotka. V Sloveniji je bila rast BDP v prvem četrtletju 2007 glede na prvo četrtletje 2006 višja za 7,5 odstotka, v drugem pa za 6,3 odstotka. Potrošnja gospodinjstev se je povečala, vlaganja zmanjšala Potrošnja gospodinjstev se je v drugem četrtletju po podatkih Eurostata v območju evra povečala za 0,5 odstotka (v celotni EU za 0,6 odstotka), medtem ko so se vlaganja v območju evra zmanjšala za 0,2, v območju sedemindvajseterice pa za 0,1 odstotka.",1
"Čisti dobiček ameriškega proizvajalca hitre prehrane je lani znašal 4,2 milijarde evrov, kar je 11 odstotkov več kot leto prej Foto: Bloomberg Vodilna svetovna veriga restavracij hitre prehrane McDonald's je lani zabeležila 27 milijard dolarjev prihodkov (20,8 milijarde evrov), kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Čisti dobiček se je zvišal za 11 odstotkov na 5,5 milijarde dolarjev (4,2 milijarde evrov), je družba objavila na spletni strani. Rast so zabeležili na vseh trgih. Dobiček na delnico je v zadnjem lanskem četrtletju znašal 1,33 dolarja, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2010, v celotnem lanskem letu pa je porasel za 15 odstotkov na 5,27 dolarja na delnico. Prodajo povečali za 5,6 odstotka V letu 2011 se je prodaja povečala za 5,6 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju pa za 7,5 odstotka, od tega v ZDA za 7,1 odstotka, v Evropi za 7,3 odstotka, v Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki pa za 6,9 odstotka. Koncern je s 33.000 restavracijami prisoten v 119 državah, zaposluje pa okoli 1,7 milijona ljudi.",1
"Za neizplačilo so izvedeli šele danes, na izplačilni dan 3.223 zaposlenih v Muri je po končanem delovniku namesto plač prejelo obvestilo, da upravi za ta namen ni uspelo zagotoviti denarja. Plače naj bi prejeli jutri ali pa v prihodnjih dneh, so še izvedli delavci. Sindikat je takoj po prejetju obvestila začel priprave na protestni shod pred poslopjem vlade v Ljubljani. Ko so delavci ob koncu delovnika odhajali z dvorišča tovarne, sta prednje stopila predstavnika delavcev in jim prenesla sporočilo delavske direktorice Cvetke Peršak, da plač danes ne bo, poroča Radio Slovenija. Ta je delavcem še sporočila, da si bo prizadevala, da bi se denar za plače našel čim prej, torej jutri ali pa najkasneje v prihodnjih dneh. Predstavnik sveta delavcev Jože Turkl je razložil, da so delavci ogorčeni . Marsikdo je že tako v težavah, je še opozoril in dodal, da so bili do zdaj vedno obveščeni, če so izplačilo plač prestavili. Zaposleni že pripravljajo proteste Drago Forjan, predsednik Murinega sindikata, pa pravi Že pred časom smo se odločili, da se bomo, če ne dobimo plač 18. v mesecu ali najkasneje do konca meseca, vsi zaposleni zbrali v Ljubljani pred vladinim poslopjem in pred parlamentom na protestnem shodu. Forjan je še dejal, da bo protest, če plač ne dobijo, v začetku prihodnjega meseca. Delničarji odločili, da gre Mura v dokapitalizacijo Delničarji Mure so sicer prejšnji teden na izredni skupščini potrdili predlog za dokapitalizacijo - odločili so, da bodo povečali osnovni kapital za 8,5 milijona evrov, na 26,43 milijona. Dokapitalizacija bo sicer uspešna le, če bo vpisanih 70 odstotkov od razpisanega kapitala, v vrednosti 5,95 milijona evrov. Vpis delnic je mogoč od 15. do 31. maja. Vodstvo družbe je na izredni seji še predlagalo, da bi v drugi fazi pravico do vpisa novih delnic imele tudi banke upnice. S tem bi se jim zmanjšala kratkoročna kreditna izpostavljenost za znesek vpisanega kapitala. Poleg bank upnic pa bodo nove delnice lahko vpisali tudi dobro poučeni vlagatelji, ki so bili 28. februarja upniki družbe.",0
"Stroškov niso nikjer presegli Holding Slovenske elektrarne za lanskoletno poslovanje pričakuje kar 48 milijonov evrov čistega dobička in 815 milijonov čistih prihodkov od prodaje. Ocene za letošnje leto pa niso tako obetavne - dobiček naj bi bil le devetmilijonski, medtem ko bi prihodki od prodaje znašali 650 milijonov evrov. A tudi lanske ocene in pričakovanja so bili precej nižji od zdajšnjih rezultatov. Največ so k rezultatom pripomogle termo- in hidroelektrarne, kjer so načrt presegli za 6,2 odstotka in so proizvedli 7.696 gigavatnih ur električne energije. Še posebno so bili uspešni v hidroelektrarnah, kjer so s 3.196 gigavatnimi urami za 12,9 odstotka presegli načrte. Najmanj stroškov na Soči in Dravi Eden izmed dveh direktorjev HSE-ja, Viljem Pozeb je ob tem dejal, da so bile pri stroških disciplinirane prav vse družbe, saj ni nikjer bilo presežka, posebno pa je izpostavil Soške elektrarne Nova Gorica in Dravske elektrarne Maribor. Glede krize skrbijo predvsem, da njene družbe ne bi prišle v likvidnostne težave, poskrbeli pa so tudi za poplačilo novih terjatev in dokapitalizacijo. Sicer pa se HSE širi tudi na tuje trge, najprej v Makedonijo, BiH in Grčijo.",1
"Korejski polotok je območje, kjer so možnosti za izbruh jedrske vojne največje, navaja severnokorejski režim Severnokorejski režim je opozoril na možnost izbruha jedrske vojne na Korejskem polotoku in obenem napovedal, da bo kljub sankcijam Združenih narodov še okrepil svoj program razvoja jedrskega orožja. Kot je v današnjem komentarju zapisal vodilni severnokorejski časnik Rodong Sinmun, so ZDA v Južni Koreji in na Japonskem namestile večjo količino orožja, to orožje - šlo naj bi za tisoč kosov jedrskega orožja - pa je pripravljeno na uporabo proti Severni Koreji. Časnik tudi navaja, da postaja Korejski polotok območje, kjer so možnosti za izbruh jedrske vojne največje. Južna Koreja poziva, Severna se upira V Seulu so se na omenjene besede že odzvali. Južnokorejsko ministrstvo za združitev je severno sosedo pozvalo, naj ne povzroča novih napetosti, se odpove jedrskem orožju ter obnovi dialog z Južno Korejo. Severna Koreja je že v soboto v odzivu na nove sankcije, ki jih je v petek sprejel Varnostni svet ZN, napovedala, da bo ves svoj plutonij uporabila za izdelavo orožja in začela bogatiti uran. Prav tako je zatrdila, da se ne bo nikoli odpovedala svojemu jedrskemu programu.",0
"Tokio - Japonski proizvajalec elektronike Sharp je v četrtletju, ki se je sklenilo z junijem, zabeležil 138,4 milijarde jenov (1,44 milijarde evrov) čiste izgube, potem ko je ta v enakem obdobju leto dni pred tem znašala 49,3 milijarde jenov (512,5 milijona evrov). Hkrati z objavo poslovnih rezultatov je Sharp napovedal ukinitev 5000 delovnih mest. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnili v japonskem podjetju, so v obravnavanem obdobju vknjižili 94,1 milijarde jenov (978,2 milijona evrov) izgube iz poslovanja. Enako obdobje lani so sklenili z dobičkom iz poslovanja v višini 3,5 milijarde jenov (36,4 milijona evrov). Prodaja Sharpa se je medtem med aprilom in junijem v letni primerjavi zmanjšala za 28,4 odstotka na 458,6 milijarde jenov (4,77 milijarde evrov). V družbi, katere temeljni stebri - televizorji, zasloni s tekočimi kristali (LCD) in izdelki, vezani na sončne panele - imajo težave, so danes napovedali, da bodo do marca ukinili 5000 delovnih mest. Dodali so, da je krčenje števila zaposlenih del poskusa fiksne stroške znižati za 100 milijard jenov (1,04 milijarde evrov), s čimer želijo očistiti bilanco podjetja. Poleg tega so v Sharpu znižali napoved za tekoče finančno leto, ki se bo sklenilo konec marca 2013. Po novem pričakujejo, da bodo zabeležili 250 milijard jenov (2,6 milijarde evrov) čiste izgube, potem ko so prej ocenjevali, da bodo leto sklenili s 30 milijardami jenov (311,9 milijona evrov) izgube.",0
"Ljubljana - Cestno podjetje Maribor (CPM) bo moralo tamkajšnjemu okrožnemu sodišču še drugič v šestih mesecih pojasniti, zakaj ni zrelo za stečaj. Potem ko je oktobra lani zahtevo za stečaj mariborskega gradbenega podjetja zaradi terjatev do njegovega nekdanjega hčerinskega podjetja NGR vložila družba Avtoprevoz Gramit Trade, je enak predlog včeraj na sodišče vložil še Nogometni klub Ptuj. Ta od CPM zahteva 120.000 evrov za poravnavo sponzorskih obveznosti, ki bi jih moral mariborski gradbinec že od julija lani plačevati v mesečnih obrokih po 10.000 evrov. ""Dolžnik že več kot deset mesecev zamuja s plačilom najstarejše terjatve iz decembra 2008, ki je zapadla v plačilo junija lani. Ker svojih obveznosti ne more plačati, ker nima likvidnostnih sredstev in je insolventen, smo sočasno in sorazmerno poplačilo terjatev prisiljeni zagotoviti z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Očitno je dolžnik postal trajneje nelikviden,"" so v stečajnem predlogu zapisali v NK Ptuj. Največji lastnik CPM Janez Škoberne včeraj ni bil dosegljiv za pojasnila, po dostopnih podatkih pa je imela družba v prvi polovici lanskega leta za skoraj 115 milijonov evrov dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti in za skoraj dvakrat manj terjatev. V NK Ptuj so dodali, da so obveznosti izpolnjevali ves čas trajanja pogodbe, saj se je dolžnikovo ime pojavljajo na reklamnih panojih ob igrišču, na moštvenih dresih, vstopnicah in na spletni strani kluba. Pomislek, da stečajna zakonodaja morebiti ne velja za terjatve, povezane s sponzorstvi, so v v predlogu zavrnili z navedbo, da mora biti po dikciji stečajne zakonodaje dolžnik sposoben poravnavati vse zapadle obveznosti, da se lahko obravnava kot likviden. NK Ptuj je sicer od lanske jeseni v prisilni poravnavi, v kateri so upniki prijavili za skoraj 1,7 milijona evrov terjatev. Po odločitvi upnikov in predlogu prisilnega upravitelja Toneta Kozelja jim bo klub, ki je pet krogov pred koncem državnega nogometnega prvenstva, v katerem še vedno nastopa pod imenom Drava, uvrščen na zadnje mesto lestvice, vrnil trideset odstotkov tega zneska, in to v prihodnjih petih letih. Uradni zakoniti zastopnik kluba je še vedno Franc Gajšek, ki je s položaja predsednika kluba odstopil lansko jesen, pred kratkim pa so ga zapustili tudi direktor Robert Furjan, trener Milko Đurovski in več igralcev. Kljub temu je iz predloga razvidno, da je v ozadju vloženega predloga prav Gajšek. Drugi predlagatelj stečaja CPM, ki je pred kratkim začelo graditi predor Markovec na hitri cesti Koper-Izola, je namreč njegovo podjetje Ibiko, na katerega je ptujski klub pred časom prenesel 22.000 evrov terjatev do CPM. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Direktor podjetja Lohnko že skoraj pol leta zaman išče šivilje. Ena od njih, ki je pri njem delala, trdi, da to ni čudno, saj delodajalec zaposlene izkorišča.",0
"V Svizu jezni na ministrstvo in pesimistični glede začetka pogajanj o socialnem sporazumu. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je izrazil nezadovoljstvo s pristojnim ministrstvom, ki je po njegovih besedah uvajanje zvišanja standardov in normativov v šolah in vrtcih napovedalo že za to jesen. Po mnenju Štruklja tak odnos ministrstva – o povečanju normativov naj bi obveščali ravnatelje in občine – ne obeta konstruktivnega začetka usklajevanja o socialnem sporazumu med letoma 2012 in 2016, ki naj bi se začelo ta petek in v okviru katerega bi se morali po dogovoru vlade in sindikatov usklajevati o normativih in standardih v vrtcih in šolstvu. ""To je bilo iz ukrepov izvzeto, potem ko smo pristali na zniževanje plač pod izključnim pogojem, da država ne bo šla v poslabšanje javnega šolstva,"" poudarja Štrukelj. Je imela vlada figo v žepu? Glavni tajnik Sviza proti temu ostro protestira in opozarja, da zaposleni v vzgoji in izobraževanju niso pristali na zniževanje plač zato, da bi ""imela vlada fige v žepu in preko ovinka jeseni uveljavila tisto, kar je za večino državljanov nesprejemljivo"". Nasprotno stran želi Štrukelj prepričati, da šolstvo ni strošek, pač pa investicija. Kakovost javnega šolstva pa so pripravljeni pri Svizu braniti tudi s stavko in ob tem navajal primer Španije, kjer so v torek izvedli največjo splošno stavko v šolstvu in izobraževanju zaradi ukrepov, ki so popolnoma identični slovenskim, je povedal. Ministrstvo: Sindikat je seznanjen Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pa trdi, da gre za predloge, s katerimi so sindikati dobro seznanjeni.",0
"Borut Pahor je operacijo dobro prestal in se po današnji viziti dobro počuti. Zaradi nadaljnjega zdravljenja pa ostaja v bolnišnici. Borut Pahor je bil včeraj popoldne operiran v splošni anesteziji na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. ""Med operacijo, ki je trajala štiri ure, je bil odstranjen celoten sistem koščenih votlinic in vsa močno nabrekla ter spremenjena sluznica, koščene pregrade so bile prizadete tudi ob stiku z možganskimi ovojnicami. Povezava med bobnično votlino ter celičnim sistemom izza ušesa je bila popolnoma blokirana. Zaradi atipičnega poteka sta bila tkivo in izcedek ponovno poslana na vse preiskave na morebitne redke povzročitelje,"" so sporočili z ljubljanskega UKC-ja. Dodajajo, da je Pahor operacijo dobro prestal in se po današnji viziti dobro počuti. Sluh na levem ušesu se mu je izboljšal, zaradi nadaljnjega zdravljenja pa ostaja v bolnišnici.",1
"Kitajski podjetji naj bi priskrbeli 245 milijonov evrov Švedski avtomobilski proizvajalec Saab ne more izplačati plač 3.800 zaposlenim, ker še ni prejel potrebnih kratkoročnih finančnih sredstev. Nizozemski Spyker, lastnik Saaba, je pred desetimi dnevi sporočil, da je z dvema kitajskima družbama - Zheijang Lotus Automobile in Pang Da Automobile - podpisal neobvezujoč dogovor, s katerim naj bi Saabu zagotovil 245 milijonov evrov svežega denarja. Proizvodnja v Saabovi tovarni v mestu Trollhattan na zahodu Švedske stoji od 8. junija. Vodstvo družbe je zaposlenim v ponedeljek sporočilo, naj pred 4. julijem ne hodijo na delo. Sindikata, ki delujeta v Saabu, sta napovedala, da bosta v ponedeljek, če delavci do takrat ne bodo dobili plače, poslala uradno zahtevo za plačilo, podjetje pa ima nato sedem dni časa, da se odzove. Obstaja možnost, da bosta sindikata zahtevala razglasitev bankrota podjetja. Spyker je Saab, ki zaposluje 3.800 ljudi, kupil v začetku leta 2010 od ameriškega General Motorsa.",0
"12,4 milijona evrov za dve leti Hrvaška vlada je med tremi dobavitelji elektrike za državno upravo v prihodnjih dveh letih izbrala slovensko energetsko družbo Gen-I, ki je oddala cenovno najugodnejšo ponudbo. Po besedah vodje hrvaškega urada za osrednjo javno nabavo Daria Jankovića cena ni bila edini kriterij, je pa bila odločilna pri izbiri enega izmed treh dobaviteljev, ki so se prijavili na aprilski razpis. Potrdil je, da je Gen-I ponudil za devet odstotkov nižjo ceno kot Hrvaško elektrogospodarstvo Hep. Za elektriko na 35 ministrstvih in uradih državne uprave bo hrvaška vlada slovenskemu ponudniku za dve leti odštela 93,1 milijona kun 12,4 milijona evrov, kar je 1,2 milijona evrov manj, kot bi odštela Hepu. V Zagrebu so sicer predvidevali, da bodo stroški za elektriko znašali 14,5 milijona evrov. Za hrvaške medije je odločitev vlade značilna tudi na simbolni ravni, ker ne bo več poslovala z državnim podjetjem, ki je bilo praktično monopolist na trgu električne energije na Hrvaškem. Na torkovi novinarski konferenci v Zagrebu je Gen-I predstavil svoje cene elektrike za gospodinjstva, ki so med pet in 15 odstotkov nižje kot Hepove. Bolj ugodne so tudi od nemškega dobavitelja RWE, ki tudi ponuja nižje cene elektrike, kot jih ima hrvaško elektrogospodarstvo. Hep je aprila lani podražil svoje cene za 20 odstotkov, kar so upravičili s potrebo, da bi lahko uresničil investicije. Po junijskih predstavitvah konkurenčnih družb pa so napovedali, da bodo kmalu tudi oni porabnikom elektrike ponudili nekoliko nižje cene.",1
"Ljubljana - Nadzorniki Istrabenza so včeraj do poznih večernih ur odločali o spremembah v upravi. Do zaključka redakcije seja sicer ni bila končana, toda po naših informacijah so se nadzorniki na koncu le uskladili za zamenjavo predsednika uprave Bogdana Topiča, medtem ko je Zoran Boškovič iz NFD Holdinga sejo protestno zapustil. Po tem pa se je zataknilo pri pravnih posledicah Topičevega odhoda in vprašanju, ali imenovati zgolj novega predsednika ali upravo takoj dopolniti še z enim članom. Edini kandidat za predsednika uprave je bil ves čas Tomaž Berločnik, nadzornik Petrola in zadnje mesece tudi prokurist Istrabenza. Zaradi zagotovitve kontinuitete so nadzorniki še pred sejo ocenjevali, da bi v upravi ostal Rudi Grbec, zapletlo pa se je pri tretjem članu uprave. Po prvotnih načrtih Petrola naj bi to postal Boštjan Napast, nekdanji član uprave Petrola, zadolžen pa bi bil za energetiko. Vendar naj bi se zaradi nezadovoljstva, ki se je zlasti pri državnih lastnikih Petrola pojavilo ob njegovem imenu, v Petrolu odločili, da bodo v prvi fazi poskušali doseči zgolj menjavo predsednika uprave Istrabenza. Med včerajšnjo sejo nadzornikov koprskega holdinga pa se je kot kandidat za člana uprave nepričakovano pojavil še Edvin Makuc, likvidacijski upravitelj KLI Logatec. Tako kot Topiča tudi Makuca povezujejo s Stanetom Valantom, predsednikom uprave NFD Holdinga. Makuc je bil namreč pred slabim letom dni prvi Valantov kandidat za predsednika uprave Istrabenza. Po nekajurni razpravi so nadzorniki po trditvah naših virov delo sedanje uprave kot uspešno sicer ocenili zgolj v točki, da ji je uspelo pripraviti načrt finančnega prestrukturiranja, na podlagi katerega je bila sredi decembra izglasovana prisilna poravnava. Zaplet včerajšnje seje je nakazoval že sredin samozavesten Topičev nastop na novinarski konferenci, na kateri je ocenil, da ne vidi razlogov za svojo zamenjavo. Naši viri ob tem dodajajo, da je poskušal Topič v zadnjih dneh priti do predsednika vlade Boruta Pahorja. Vendar mu kljub posredovanju več posameznikov to ni uspelo. Topiču je poskušal pomagati tudi Valant, ki je bil lani maja tudi zaslužen za to, da se je Topič kljub drugačnim željam bank upnic povzpel na čelo Istrabenza. V zadnjih dneh naj bi namreč na različne naslove pisal dopise v podporo sedanji upravi Istrabenza, svoje nestrinjanje z zamenjavo pa je jasno izrazil tudi predstavnikom Petrola. vesna.vukovic@dnevnik.sisuzana.rankov@dnevnik.siVeč kazalcev poslovanja Skupine Istrabenz si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.",0
"Po slabem začetku tedna so se indeksi na Ljubljanski borzi popravili. Rast so zabeležili tudi na ameriškem Wall Streetu. Slab začetek tedna na Ljubljanski borzi se je vendarle končal bolj vzpodbudno. Tečaji so se popravili Najpomembnejši indeksi na Ljubljanski borzi so minuli teden kljub pretresom v začetku tedna končali brez večjih izgub. Indeks SBI 20 je na tedenski ravni izgubil 1,58 točke oz. 0,02 odstotka in petkovo trgovanje končal pri 10.451,11 točke. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 8,84 točke oz. 0,38 odstotka na 2329,74 točke. Indeksi so bili sicer v začetku tedna obarvani rdeče. V ponedeljkovem trgovanju je indeks SBI 20 izgubil več kot štiri odstotke, v torek se je znižal še za prek šest odstotkov in prvič po sedmih mesecih zdrsnil pod mejo 10.000 točk. Po mnenju borznih analitikov je na padec tečajev vplival položaj na svetovnih borzah, ki so vse po vrsti beležile izgube, svoje pa naj bi prispevala tudi upočasnitev privatizacije v Sloveniji. V sredo so se tečaji obranili navzgor in SBI 20 je zabeležil skoraj šestodstotno rast. S prek dvoodstotno rastjo v četrtkovem trgovanju se je indeks znova povzpel čez mejo 10.000 točk, petkova rast pa je indeks vrnila na raven izpred tedna dni. Najbolj so se v minulem tednu med bolj prometnimi delnicami podražile delnice Save, katerih enotni tečaj se je zvišal za 3,34 odstotka na 601,21 evra, največ, za 6,29 odstotka, pa se je znižal tečaj delnice Luke Koper. Vrednost indeksa investicijskih skladov PIX se je v minulem tednu znižala za 65,85 točke oz. 0,98 odstotka na 6673,87 točke. Vrednost indeksa obveznic BIO pa se je znižala za 0,12 točke oz. 0,1 odstotka na 116,50 točke. George Bush bo v ponedeljek predstavil paket gospodarskih stimulacij za pomoč ameriškemu gospodarstvu. Foto Reuters Dober teden tudi za Wall Street Čeprav so osrednji delniški indeksi newyorških borz v petek nazadovali, so kljub temu na tedenski ravni dosegli rast, ne glede na zmešnjavo v začetku tedna. Dow Jones je v petek nazadoval za 170 točk, na tedenski ravni pa porasel za skoraj en odstotek. Ameriške borze so bile v ponedeljek zaradi praznika v spomin na borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga zaprte. Padci na evropskih in azijskih borzah, ki jih je povzročil preplah pred možnostjo recesije v ZDA, pa so dali slutiti, kakšen bo začetek trgovanja na ameriških borzah v torek. Indeks Dow Jones je skrajšani trgovalni teden začel s takojšnjim padcem za 465 točk. Do konca dne si je le opomogel, nato pa v sredo in četrtek porasel za več kot 400 točk. Na ameriški trg je v ponedeljek presenetljivo posegla centralna banka z znižanjem ključne obrestne mere za 0,75 odstotka na 3,50 odstotka. Odločitev Zveznih rezerv se v torkovem trgovanju na borzi še ni poznala, se je pa že odražala v sredinem in četrtkovem trgovanju. Za 29. in 30. januarja, ko se bo ponovno sestal Odbor za odprti trg Zveznih rezerv, analitiki napovedujejo novo nižanje obrestnih mer. V ponedeljek bo o položaju v državi spregovoril tudi predsednik George Bush. Predstavil bo paket gospodarskih stimulacij, o katerih so se dogovorili v kongresu.",1
"Gurs in okoljsko ministrstvo morata nepravilnosti odpraviti v 90 dneh Delo okoljskega ministrstva pri vzpostavitvi registra nepremičnin ter pri njegovih popravah ni bilo učinkovito, ugotavlja Računsko sodišče. Ministrstvo se brani, da sodišče ni realno ocenilo obsega dela. Računsko sodišče je revidiralo smotrnost izvajanja evidentiranja nepremičnin, ki se je v Sloveniji začelo konec leta 2006. Ob tem je ugotovilo, da je Geodetska uprava RS Gurs presegla načrtovani časovni okvir za 62,7 odstotka, za najem oseb, ki so sodelovale pri popisu, je porabila 53,4 odstotka več sredstev od sprva predvidenih, poleg tega je popis izvajalo še enkrat več ljudi od sprva načrtovanih. Za financiranje registra je zato Gurs med letoma 2006 in 2009 skupaj porabil 15,8 milijona evrov, kar je 56,3 odstotka več od zadnjega načrta oz. 98,6 odstotka več glede na prvotno zagotovljena sredstva v proračunih v tem obdobju. Revizijsko poročilo Računskega sodišča Tveganje, da niso bile evidentirane vse nepremičnine A Računsko sodišče je zdaj ugotovilo, da obstaja tveganje, da v popisu nepremičnin niso bile evidentirane vse nepremičnine in da so pri vzpostavitvi registra obstajala neustrezno obvladana tveganja glede točnosti in natančnosti nekaterih podatkov. V registru tudi ni evidentiranih 17 podatkov, ki jih določajo pravne podlage, obenem pa je evidentiranih pet podatkov, ki jih pravne podlage ne določajo. Kot opozarja Računsko sodišče, je v registru 15,4 odstotka zapisov o lastnikih napačnih, saj ne vsebujejo podatkov, ki bi omogočili identifikacijo lastnika oz. je delež lastništva nepremičnine enak nič. Obenem je geodetska uprava spreminjala podatke o lastnostih nepremičnin zgolj na podlagi predvidevanj o dejanskem stanju, in ne na podlagi izvedenih terenskih ogledov ali uporabe vprašalnika. Revizija je pokazala, da 77.808 nepremičninam 1,3 odstotka vseh zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče pripisati vrednosti. Gurs nima izdelanega načrta odprave napak Računsko sodišče zato meni, da geodetska uprava ni bila uspešna pri izvajanju zakona, da bi register odražal dejansko stanje nepremičnin v naravi. Geodetska uprava se sicer teh težav zaveda, vendar do 9. decembra lani ni imela izdelanega sistematičnega pristopa k odpravi napak in zmanjševanju tveganj, ki vplivajo na popolnost in kakovost podatkov v registru. Zdaj pa sdošče zahteva, da v 90 dneh odpravi v reviziji ugotovljene nepravilnosti oziroma nesmotrnosti. Sodišče je prav tako ugotovilo, da je ministrstvo za okolje sicer določilo cilj vzpostavitve registra, ki je bil natančen, merljiv, časovno določen in dosegljiv ter je vplival na dosego strateškega cilja, vendar bi moralo biti v načrtovanje vzpostavitve registra dejavneje vključeno - tudi tako, da bi pravočasno sprejelo potrebne podzakonske predpise ter dejavneje sodelovalo pri zagotavljanju zadostnih in pravočasnih finančnih sredstev. Ministrstvo Dobili smo premalo sredstev A na ministrstvo za okolje odgovarjajo, da računsko sodišče ni realno ocenilo dejansko potrebnega obsega dela, kakovosti razpoložljivih virov podatkov in drugih dejavnikov, na katere niti Gurs niti ministrstvo ne moreta vplivati. V času realizacije projekta je namreč Gurs zaradi proračunskih omejitev dobil manj sredstev, kot jih je načrtoval oziroma potreboval. Zato so bile naloge izvedene v daljšem časovnem obdobju, pravijo. Prav tako na ministrstvu trdijo, da je projekt obveščanja bistveno povečal vpis lastnikov nepremičnin v zemljiški knjigi in tako odpravil velik delež napak v podatkih o lastništvu. Šele sedanje stanje podatkov evidentiranih v registru nepremičnin omogoča učinkovito ukrepanje za odpravo nepopolnih ali napačnih podatkov. Zahteve bodo upoštevali Da bodo zagotovili dovolj kakovostne podatke, pa bo potrebnih še več aktivnosti - v pripravi je že projekt izboljšave lokacijske natančnosti podatkov zemljiškega katastra, nova informacijska rešitev za vodenje zemljiške knjige in zagotovitev neposredne računalniške izmenjave podatkov med zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom in katastrom stavb. So pa zagotovili, da bodo priporočila in zahteve računskega sodišča v celoti upoštevali. Vodenje podatkov bodo na ustreznejši način uredili v normativnih aktih, tako da bodo dejansko vodeni le podatki, ki jih določajo normativne podlage.",0
"Visok dobiček Microsofta Na Ljubljanski borzi je bilo petkovo trgovanje v znamenju rasti Mercatorjevih in Telekomovih delnic. Cena Telekoma je po štirih mesecih presegla 100 evrov. Vrednost Telekomovih delnic se je ob 140 tisoč evrih prometa povzpela za 2,77 odstotka, najvišji posli pa so se sklepali pri 102,9 evra. Še malce višja rast je ob 100 tisoč evrih prometa uspela Mercatorju, ki je dosegel 165,1 evra. Indeks SBI TOP 865 točk se je zvišal tretjič zapored, tokrat za 1,28 odstotka. Njegova tedenska rast znaša 2,2 odstotka. Od 5. oktobra, ko je bil na letošnjem dnu, je SBI TOP porasel za dobrih sedem odstotkov, v mesecu oktobru pa za 4,2 odstotka. Gre za najboljši mesec leta 2010, vendar pa zaradi nizkega prometa še vedno nihče ne upa govoriti o pravi spremembi trenda. Krkine delnice še naprej ne sledijo rasti, tokrat se je ob 445 tisoč evrih prometa njihov tečaj znižal za 0,17 odstotka. Zadnji posel je bil sklenjen pri 62,9 evra. Microsoft dobiček povečal za 51 odstotkov Pozornost ameriških vlagateljev je še naprej usmerjena k sestanku Zveznih rezerv 3. in 4. novembra, nekaj previdnosti pa je opaziti tudi zaradi ameriških volitev, ki bodo prav tako naslednji teden. Četrtkovo trgovanje je bilo rahlo negativno, saj je indeks Dow Jones 11.113 točk izgubil 0,11 odstotka, čeprav je število prosilcev za denarno nadomestilo v času brezposelnosti zadnji teden nepričakovano padlo. Glavni krivec za minus Dow Jonesa je bil 3M. Delnice so padle za skoraj šest odstotkov, saj je podjetje zaradi visokih stroškov nedavnih prevzemov znižalo napoved svojega dobička. Po trgovanju je Microsoft sporočil, da je četrtletni dobiček porasel kar za 51 odstotkov. V zunajborznem trgovanju so delnice porasle za tri odstotke. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0,17 % 62,86 EUR TELEKOM +2,77 % 98,85 MERCATOR +2,89 % 164,88 PETROL +1,41 % 266,36 NOVA KBM +0,38 % 10,14 GORENJE +0,36 % 13,25 LUKA KOPER -0,87 % 16,11 INTEREUROPA +1,56 % 4,05 Kakšna je bila rast BDP-ja v ZDA? Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.085 točk je v sredo končal najnižje v zadnjih dveh tednih, v četrtek pa pridobil 0,4 odstotka. Največja rast je uspela delnicam telekomunikacijskih in naftnih podjetij, potem ko sta France telekom in Royal Dutch Shell z dobičkom tretjega četrtletja presegla napovedi. Energetskim delnicam je pomagala tudi rast lahke nafte nad 82 dolarjev. Petkovo dopoldne je bilo v Evropi rahlo negativno, občutno pa je navzdol zanihal tokijski Nikkei 9.202 točki, saj je padel za 1,75 odstotka. V ZDA bo danes za uvod v zadnji dan tedna zanimiva objava podatka o rasti ameriškega gospodarstva v tretjem letošnjem četrtletju. Analitiki napovedujejo, da naj bi bila rast BDP-ja 2,0-odstotna, potem ko je bila v drugem četrtletju 1,7-odstotna.",1
"V to je prepričan direktor Umarja Boštjan Vasle, ki pravi še, da moramo v luči zaostrovanja razmer v evroobmočju ukrepati zdaj. Kot prvi ukrep vidi konsolidacijo javnih financ. Vasle pravi, da bo v Sloveniji sprejemanje ukrepov težavno. Tezo, da je Slovenija že zamudila najprimernejše obdobje za sprejem potrebnih strukturnih in fiskalnih reform, potrjujejo tudi podatki, ki kažejo, da se je slovensko gospodarstvo v času finančne in gospodarske krize skrčilo bolj od povprečja v območju evra, po krizi pa okreva počasneje od povprečja, poudarja prvi mož Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Vasle se zaveda, da bo v slovenskem družbenem kontekstu, ki je že pogosto onemogočil izvedbo nekaterih večjih reform, sprejemanje ukrepov težavno, učinki pa se bodo videli šele na nekoliko daljši rok. In čeprav so trenutne težave predvsem posledica poslabšanja razmer v slovenskem naravnem gospodarskem okolju, mora Slovenija sprejeti ukrepe na štirih ključnih področjih, da bi dvignila raven potencialne rasti gospodarstva, je še dejal prvi mož Umarja. Če Slovenija ne bo sprejela potrebnih reform, se bo potencialna gospodarska rast vse tja do leta 2016 po ocenah Umarja gibala med 1,5 in dvema odstotkoma, kar je enkrat niže kot pred izbruhom krize. Kot prioritetno nalogo Vasle vidi konsolidacijo javnih financ, saj je treba odhodke prilagoditi zmanjšani sposobnosti ustvarjanja prihodkov. Poleg tega je treba po Vasletovih besedah sprejeti niz ukrepov za dvig konkurenčnosti gospodarstva, resneje se je treba začeti ukvarjati s staranjem prebivalstva, katerega učinki bodo v Sloveniji med najbolj negativnimi v EU, stabilizirati in sanirati pa je treba tudi finančni sektor ter problem prezadolženosti gospodarstva. Vasle je opozoril tudi na močan dvig cene zadolževanja Slovenije, ki se je na sekundarnem trgu povzpela nad sedem odstotkov. Država bi se morala po ocenah v prihodnjem letu zadolžiti za 2,5 do tri milijarde evrov, samo za obresti pa naj bi naslednje leto ob predpostavki 4,5-odstotne obrestne mere namenila 800 milijonov evrov, kar je malo manj od vsote, ki jo namenja za raziskave in razvoj. Čeprav je cena zadolževanja v veliki meri posledica velike negotovosti glede usode dolžniške krize v območju evra, ki se je razširila v osrednji del evrske skupine, pa lahko verodostojna stabilizacija javnih financ precej vpliva na pomiritev vlagateljev in izboljšanje podobe Slovenije v očeh bonitetnih agencij, meni Vasle.",0
"Pandemija. Danes bo znan rezultat brisa glede nove gripe v Luciji. Virus nove gripe je bil za zdaj na Obali potrjen le pri osnovnošolcih, pri dijakih pa še ne.Boris Kopilovič“Prejšnji teden smo obležali vsi, najprej mož, nato oba otroka in na koncu še jaz. Vsi znaki, vključno z visoko vročino, so spominjali na gripo, ali je bila nova ali sezonska, pa ne vem,” nam konec tedna pove ena od mamic iz Portoroža. “Na Obali imamo novo gripo, tista sezonska še pride, po navadi tam od januarja do marca, zdaj je tako rekoč ni,” odpravlja dilemo Boris Kopilovič, prvi koprski epidemiolog. Cepijo do 19. ure Delovnik. “Zaposlili smo dodatne ljudi in tako cepimo vsak dan do 19. ure, imamo pa tudi enoto na terenu,” razlaga Milan Krek, direktor koprskega zavoda za zdravstveno varstvo. Cepljenje proti novi gripi je še vedno smiselno, poudarja, še posebno za otroke in kronične bolnike. Tudi v Luciji V petek je Kopilovič odvzel vzorce učenki iz prvega razreda osnovne šole Lucija (ocenjuje, da je obolelih za novo gripo v šoli več, za zdaj predvsem na nižji stopnji), rezultat bo znan danes, pričakuje pa, da bo virus nove gripe potrjen – podobno kot v drugih osnovnih šolah na Obali. Pri dijakih je še niso zaznali “Nova gripa po vsej Obali je dejstvo. V nekaterih osnovnih šolah, na primer v Dekanih, Pradah in na Škofijah, manjka tudi do 30 odstotkov učencev. Zanimivo je, da virusa še nismo izolirali v srednjih šolah. Bris je bil sicer odvzet tudi stanovalki dijaškega doma Korotan na Bernardinu, a rezultata še ni,” dodaja Kopilovič. Novo gripo lahko spremlja tudi driska in bruhanje, medtem ko pri sezonski tega ni.",0
"Po volilnem porazu lani je nekdanji premier Janez Janša svojemu nasledniku Borutu Pahorju očital pomanjkanje izkušenj v izvršilni oblasti, enako kot je neizkušenost očital njemu po volitvah 2004 dotedanji šef vlade Anton Rop. S svojo izjavo je požel nasmehe političnih analitikov, ki so Janši očitali, da ne zna po moško prenesti poraza na volitvah. Zdaj, leto dni po nastopu funkcije, izjava ni več smešna. Pahor se je dejansko izkazal za slabega kapitana. Funkcija prvega ministra, v recesiji še posebej, zahteva krotenje kreativne svobode ministrskega tima, denimo pri nepreglednem zaposlovanju tako imenovanih isajlovićev oziroma prijateljev. Namesto njih vlada potrebuje ubijalce stroškov ali angleško ""cost killerje"", ki bi prevetrili proračun in ga očistili nepotrebnih izdatkov za kuhinje, dvigala in šotore. Višje plače brez razbremenitve delodajalcev pri davkih in prispevkih preprosto niso mogoče. Slovenska mednarodna stroškovna konkurenčnost se je letos ob Latviji poslabšala najbolj v celotni Evropski uniji in nadaljevanje trenda je lahko pogubno za gospodarstvo, sta pred dnevi posvarila Banka Slovenije in urad za makroekonomske analize in razvoj. In kaj je naredila vlada? Nič. V parlament je vložila proračun, ki bo samo letos Sloveniji naprtil 1,84 milijarde evrov primanjkljaja, ki ga bo izdatno okrepila več kot 100-milijonska tranša za ""celovito prestrukturiranje Pomurja"". Prenova vlade je zasenčila merjenje moči sindikatov in delodajalcev o višanju plač v zasebnem sektorju. Sindikati so do zdaj zasledovali cilj nizkih plač in polne zaposlenosti. Pritisk baze jih je prisilil, da zdaj želijo višje plače, kar bo pomenilo višjo brezposelnost, zaradi katere pa se sindikalna baza (še) ne razburja. Ni razlike, ali delaš za 450 evrov ali pa malo manj dobiš od države in razliko pokriješ z delom na črno. Poglejmo strogo ekonomsko. Če je Gorenje dvignilo minimalno plačo, to pomeni, da se mu bodo zvišali stroški. Ker cen ne more poljubno višati, saj prodaja na mednarodnem trgu, bo rezerve moral poiskati drugod. Pri materialu in organizaciji se lahko nekaj prihrani, a ne čez noč. Če bo Gorenje izbiralo med stečajem in odpuščanjem, se bo odločilo za odpuščanje. Kako torej do višjih, dostojnih plač v zrelih panogah, kjer ni veliko dodane vrednosti? Recept je preprost. Višje plače brez razbremenitve delodajalcev pri davkih in prispevkih niso mogoče. Če bodo Gorenju z višjimi plačami sledili tudi drugi izvozniki, bo to pomenilo, da se bodo podjetja na robu rentabilnosti potopila. Tista v nekoliko boljši finančni formi pa bodo šla v redno likvidacijo, da bodo lastniki ohranili vsaj kaj premoženja. Podjetja na robu rentabilnosti je slovenska ekonomska politika po osamosvojitvi do sprejetja evra reševala s tečajno politiko, natančneje z depreciacijo. Evro nam je ta vzvod odvzel, srečno naključje pa je hotelo, da je štafeto reševanja prevzela dolgoletna gospodarska rast, ki je pri življenju držala podjetja tipa Mura. S koncem tega niza je umrla tudi Mura. V politični analizi so kolegi ugotovili, da ima premier Pahor zadnjo možnost, da celovito prenovi vlado in preostanek mandata izkoristi, kakor se najbolj da. Najboljša poteza, ki bi jo lahko Pahor naredil, je, da bi nastavil finančnega ministra, ki bi znal znižati stroške, ki obremenjujejo delo. Manevrski prostor je silno ozek, pokojninska in zdravstvena blagajna, ki najbolj obremenjujeta delo, pokata po šivih.",0
"Razpis. Zavod in ministrstvo sta ga predčasno zaprla, češ da denarja ni več. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) je javni razpis Zaposli.me, ki je namenjen subvencioniranju zaposlitev brezposelnih, zaprl en mesec pred iztekom, čeprav denar sploh ni bil porabljen. Delili po 4.000 evrov Subvencija. Delodajalci dobijo 4.000 evrov, če zaposlijo dolgotrajno brezposelnega, iskalca prve zaposlitve, invalida, brezposelnega, ki je starejši od 50 oziroma mlajši od 25 let, ali brezposelnega, ki živi v Kočevju, Loškem Potoku, Osilnici, Kostelu, Črnomlju, Semiču ali Metliki. Podjetje. Delodajalec, ki ima do vključno pet zaposlenih, lahko dobi subvencijo za zaposlitev največ dveh brezposelnih. Če ima zaposlenih več kot pet, pa za največ deset zaposlitev. Na ZRSZ so predčasno zaprtje razpisa sicer utemeljili s tem, da bodo že ""na podlagi predloženih ponudb vsa razpoložljiva sredstva razdeljena"", vendar to, kot se je izkazalo, ne drži. Za predvidenih 3.250 zaposlitev v letih 2011 in 2012 je bilo namreč zagotovljenih kar 13 milijonov evrov, na razpis pa se je prijavilo vsega 1.137 delodajalcev za 1.275 subvencij, kar znese le 5,1 milijona evrov. Kam je torej izginilo skoraj osem od 13 milijonov evrov, ne povedo ne na ZRSZ ne na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Na ZRSZ se sklicujejo, da so za tovrstna pojasnila pristojni na MDDSZ, od koder pa smo dobili nenavaden odgovor, da ""se bodo neporabljena sredstva iz leta 2011 prenesla v leto 2012 in se uporabila za isti namen"". Zakaj je bil torej razpis predčasno zaprt z izgovorom, da so porabili že ves denar, hkrati pa na MDDSZ priznavajo, da ""neporabljena sredstva"" obstajajo, za zdaj torej ostaja uganka.",0
"Luxembourg - Območje evra je v zadnjem četrtletju lani v primerjavi s predhodnim trimesečjem zabeležilo 0,6-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), v celotni EU pa se je gospodarstvo skrčilo za 0,5 odstotka. Skupno se je lani BDP v območju evra skrčil za 0,5 odstotka, v vsej uniji pa za 0,3 odstotka. Rezultati za Slovenijo bodo znani ob koncu meseca. Podatki, ki jih je danes objavil evropski statistični urad Eurostat, tako pričajo o šibkosti gospodarskih razmer ob koncu lanskega leta, ki se je razširilo tudi na države v samem središču območja skupne valute. Območje evra tako vztraja v recesiji, v katero je zdrsnilo v tretjem trimesečju. Zadnji podatki in kazalci kažejo na stabilizacijo razmer, območje evra pa naj bi se po napovedih nekje do polovice leta vrnilo k rasti. V tretjem četrtletju je območje evra v četrtletni primerjavi po zadnjih podatkih beležilo 0,1-odstotno krčenje BDP, v celotni uniji pa se je BDP okrepil za 0,1 odstotka. Na letni ravni se je gospodarstvo v tretjem trimesečju lanskega leta skrčilo za 0,9 oziroma 0,6 odstotka. Analitiki so sicer pričakovali, da bo območje evra v zadnjem trimesečju zabeležilo le 0,4-odstotno krčenje BDP. Krčenje je predvsem posledica strogih varčevalnih ukrepov nekaterih evropskih vlad in ohlajanja svetovnega gospodarstva. Med velikimi gospodarstvi je v zadnjem četrtletju lani Nemčija na četrtletni ravni zabeležila 0,6-odstotni padec BDP, Francija pa 0,3 odstotnega. Krčenje BDP je bilo v obeh največjih evropskih gospodarstvih večje od napovedi analitikov. Recesija v Italiji se je v lanskem zadnjem četrtletju še poglobila, saj je Italija na četrtletni ravni zabeležila 0,9-odstotni padec BDP, kar je več, kot so pričakovali analitiki. V letu 2012 je bil padec italijanskega BDP 2,7-odstoten. Italija, sicer tretje največje gospodarstvo območja evra, je v recesiji od druge polovice leta 2011 in se sooča z eno največjih kriz v svoji povojni zgodovini. Med preostalimi sosednjimi državami je Madžarska v zadnjem četrtletju zabeležila 0,9-odstotni padec BDP, Avstrija pa 0,2-odstotni padec. V Španiji se je gospodarstvo v zadnjem četrtletju skrčilo za 0,7 odstotka, na Portugalskem pa za 1,7 odstotka. Na letni ravni se je portugalski BDP zmanjšal za 3,8 odstotka, grški pa za šest odstotkov. Rezultate za Slovenijo bo statistični urad objavil ob koncu meseca. Ekonomist Jože P. Damijan je sicer v sredo ocenil, da bo zmanjšanje slovenskega BDP v zadnjem četrtletju večje od 2,4 odstotka, kot so to napovedale domače in tuje institucije. ""Osebno pričakujem padec lanskega BDP za okrog tri odstotke,"" je dejal. Gospodarska rast ZDA je v lanskem zadnjem četrtletju stagnirala, medtem ko je bila v tretjem četrtletju rast 0,8-odstotna. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 se je BDP povečal za 1,5 odstotka.",0
"Žirijo je prepričala njihova iniciativa Supervizor. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je prejela nagrado Združenih narodov za boj proti korupciji v regionalni skupini Evropa in Severna Amerika. Žirijo je prepričala njihova iniciativa Supervizor, spletna aplikacija, ki uporabnikom daje vpogled v tok denarja med javnim in zasebnim sektorjem, so sporočili iz ZN na Dunaju. KPK je v kategoriji preprečevanja in boja proti korupciji v javni upravi prepričala žirijo, ki podeljuje nagrade s področja odličnosti v javni upravi UNPSA. Kot poudarjajo v ZN, je analiza, ki jo je v okviru projekta Supervizor opravila KPK, izpostavila sporne prakse v proračunskih izdatkih, ki kažejo na korupcijo. Podatki so pokazali tudi, da v slovenskem poslovnem okolju manjka transparentnosti. Pet kategorij UNPSA je najbolj prestižno mednarodno priznanje za odličnost na področju javne uprave. Vsako leto nagrajuje ustvarjalne dosežke in prispevke institucij s področja javnega sektorja, ki vodijo do bolj učinkovite in odzivne javne uprave v državah po svetu. Nagrado podeljujejo v petih kategorijah. Pri ZN ob tem izpostavljajo še vse večji pomen nagrade. Leta 2003 je bilo nominacij 81, letos pa že 600, kar je pomenilo 28-odstotno zvišanje v primerjavi z letom 2012. V projektu trenutno sodeluje že 82 držav. Letos bo 47 javnih organizacij iz 28 držav nagrade prejelo 27. junija, ko bodo ZN slavili dan javne uprave. Podelitev bo potekala v Bahrajnu.",1
"Wall Street Journal je objavil lestvico najbolje plačanih direktorjev v zadnjem desetletju. Prvo deseterico je la za las zgrešil 'prevarantski in predrzni bankir' Richard Fuld. Fuld spada med najbolj osovražene Američane. Fuld je svetovno slavo je dosegel na čelu banke Lehman Brothers.V preteklem desetletju v njegovem primeru to pomeni 8 let, saj je banka, ki se je ukvarjala tudi z visoko rizičnimi finančnimi naložbami, pred dvema letoma razglasila bankrot je zaslužil kar 457 milijonov dolarjev. Propad Lehman Brothers je takrat močno prizadel ameriški finančni trg in povzročil enega izmed rekordnih padcev ameriškega borznega indeksa, vrednostni papirji marsikaterega vlagatelja pa so se čez noč spremenili v navaden papir. Fuldu trenutno grozi zapor. Za razliko od njega je prva deseterica najbolje plačanih še vedno trdno na svojih položajih, pa tudi njihova podjetja še niso na robu propada. Preverite, kdo sestavlja prestižno lestvico največjih zaslužkarjev ter kdo je tisti povsem na vrhu, ki je v desetih letih dobil skoraj dve milijardi dolarjev plače in je obenem tudi šesti najbogatejši Zemljan.",0
"Petdeset odstotkov mater je starejših od 53 let in mnoge so tudi babice, le 5 odstotkov je starih manj kot 30 let. Polovica žensk pri 29 letih je že doživela materinstvo, pri 35 letih pa so matere že štiri od petih. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, v javnosti ni obeleževal, v 90. letih prejšnjega stoletja pa je znova začel dobivati prostor tudi v javnem življenju. Pri nas je 663.127 mater. Te so skupaj rodile 1.348.967 otrok, kar pomeni, da je vsaka rodila v povprečju 2 otroka. Vrednost tega podatka se je v primerjavi s popisom prebivalstva 2002 – takrat so bili podatki o ženskah po številu otrok za vse ženske zbrani zadnjikrat – rahlo zmanjšala, in sicer so ženske, ki so bile matere takrat, rodile v povprečju po 2,1 otroka. Za zadnjih 150 let je za Slovenijo značilno, da se število živorojenih otrok znižuje, obenem pa se število žensk, ki postajajo matere, povečuje. Rojeva se torej vedno manj otrok, izkušnjo materinstva pa doživlja vedno več žensk. Med materami v Sloveniji jih je največ, več kot polovica (51,9 odstotka), rodilo dva otroka (med materami v starosti od 41 do 69 let vsaka druga), malo več kot četrtina (27 %) imajo po enega otroka, tri otroke je rodila skoraj vsaka sedma mama, štiri ali več otrok pa vsaka s mama. Polovica slovenskih mater je starejših od 53 let Ženska, ki je kadar koli rodila, je bila v začetku leta 2011 v povprečju stara 54,8 leta ali 2,5 leta več kot pred desetimi leti. Polovica vseh mater je danes stara več kot 53 let in številne so že babice ali prababice. Sorazmerno malo mater v Sloveniji pa je zelo mladih, le pet odstotkov mater je starih manj kot 30 let, 40 odstotkov pa med 30 in 50 let. Manj izobražene matere imajo v povprečju več otrok Matere, ki so danes stare 30–49 let in so dokončale le osnovnošolsko izobraževanje, so v povprečju rodile 2,10 otroka. Matere z dokončano srednjo poklicno šolo imajo v povprečju 1,95 otroka, tiste s srednjo splošno in strokovno izobrazbo pa 1,86 otroka. Zanimivo je, da se z višjo izobrazbo (z višješolsko, visokošolsko, z magisterijem ali doktoratom) materam v omenjeni starostni skupini povprečno število otrok ne zmanjšuje več bistveno.",1
"Ruše - Usoda družbe TDR Metalurgija iz Ruš je tudi po torkovem sestanku na pobudo župana Vilija Rezmana še naprej negotova. Medtem ko je lastnik in direktor družbe Alojz Cajnko zaradi nelikvidnosti vložil predlog za stečaj, o katerem bo sodišče odločalo v petek, pa se bo HSE o morebitni sprostitvi bančnih garancij odločal šele po opravljeni reviziji. Proizvodnja v ruški družbi stoji že od novega leta, ko je Holding Slovenske elektrarne (HSE), od katerega je Cajnkova družba W&P Profil odkupila večinski delež TDR Metalurgije, temu podjetju zaradi neplačanih obveznosti prekinil dobavo električne energije. Omenjeni dolg naj bi že poravnali, nato pa se je zapletlo zaradi pomanjkanja denarja za nabavo surovin, zaradi česar so zaposleni začeli prejemati obvestila o čakanju na delo. Vodstvo podjetja zdaj od HSE pričakuje, da bo za ponovni zagon proizvodnje sprostila bančne garancije, ki jih je lastnik predložil ob nakupu večinskega deleža TDR. Ruški župan Vili Rezman je povedal, da je večina prisotnih ocenila, da je mogoče ohraniti proizvodnjo in delovna mesta, vendar je potrebno sprostiti garancije podjetja, kar pa bo HSE storil šele po seznanitvijo z revizijskim poročilom. ""Nujna seja je bila sklicana prav zato, ker je časovna stiska velika, saj je lastnik TDR Metalurgije že vložil pobudo za začetek stečaja podjetja, o čemer bodo odločali v petek. Če se bo to zgodilo, potem sestanki ne bodo več potrebni, zato smo želeli, da vsi skupaj pospešijo svoje delo in najpozneje do četrtka dajo svojo oceno, ali bodo prispevali k nadaljnjem delovanju družbe, ali pa ne nameravajo sprostiti garancij in je edina možnost stečaj,"" je pojasnil Rezman. Kot je še dodal, podjetje, ki ne posluje, ne more biti v prisilni poravnavi, kar sta potrdila tudi prisilna upraviteljica in lastnik oz. direktor podjetja. Po njegovih besedah so bili na sestanku tudi ljudje, ki so povedali, da so pripravljeni kupiti posamezne dele podjetja in zaposliti del ljudi. Na ta način bi nadaljevali z drugačno proizvodnjo, kar pomeni, da bi načrtovano prestrukturiranje lahko teklo naprej, medtem ko je zdaj ustavljeno, zaradi česar se je družba tudi znašla v težavah. ""Ključ je v rokah HSE, ki pa čaka na zaključek revizije, sprožene pred desetimi dnevi. Časa je malo in danes čakati na zaključke revizije je neodgovorno, saj bi to lahko bilo narejeno že zdavnaj. Ne poznam njihovih namer, ampak reakcije so prepočasne in ne kažejo na to, da bi se posebej trudili za rešitev kriznih razmer,"" je dejal Rezman, ki mu gre predvsem za ohranitev delovnih mest v podjetju, ki je nekoč zaposlovalo 2000 ljudi. V HSE niso povsem enakega mnenja, saj so povedali, da se sicer zavedajo težavnosti položaja, a je njihov vpliv na poslovanje družbe zelo omejen. Obstoj podjetja je po njihovem odvisen od drugih dejavnikov, predvsem pa od pripravljenosti vodstva in novega lastnika na ohranitev proizvodnje in delovnih mest pod določenimi pogoji, ki morajo biti predhodno izpolnjeni. Kot še pojasnjujejo, jim je kupec bančne garancije predal kot garancijo, da bo izvedel s pogodbo določene investicije, po prodajni pogodbi pa naj bi jim bila vrnjena šele potem, ko bo kupec izvedel posamezne investicije. Vračilo bančnih garancij torej ni odvisno od volje HSE, temveč od tega, ali so izpolnjeni pogoji za njihovo vračilo. ""Glede na to, da je v letu 2007 TDR že prodal za več kot sedem milijonov evrov poslovno nepotrebnega premoženja in da mu je HSE že vrnil za 1,28 milijona evrov bančnih garancij, nas je presenetil predlog za uvedbo prisilne poravnave in trditve, da je obstoj družbe odvisen le od vračila bančnih garancij. TDR bi moral svoje morebitne težave rešiti že s prejeto kupnino in vrnjenimi garancijami,"" so prepričani v HSE, kjer zato čakajo na revizijsko poročilo, ki pa naj bi bilo zaključeno šele konca tega tedna.",0
"Izgubo povzročil londonski Beli kit Prva dama naložb pri največji ameriški investicijski banki JPMorgan Chase Ina Drew je po objavi 2,3-milijardne izgube banke v le zadnjih šestih tednih odstopila. Direktorica oddelka za investicije v banki JPMorgan Chase, ki je na leto zaslužila 15,5 milijona dolarjev, je sprejela odgovornost za napačne poteza, ki jih je pod njenim vodstvom naredila enota za upravljanje s tveganji. Preberite tudi Največja ameriška banka z dvemilijardno izgubo Nasedla naložba Belega kita še bolj omajala ugled bančnikov Banke sicer ne skrbijo toliko rdeče številke, kot jih skrbi ugled banke - še isti dan, v četrtek, ko je izvršni direktor Jamie Dimon objavil izgubo, je vrednost delnic padla za 15 milijard dolarjev. Ina Drew je bila več let odličen parter našemu podjetju, zato nedavni dogodki ne smejo zasenčili njenega preteklega dela, je o svoji kolegici, ki je v banki delala sedem let, dejal Dimon. Med drugim naj bi v banki zdaj odstopila še dva njena podrejena sodelavca. Za izgubo kriv londonski Beli kit Za velike izgube s trgovanji je sicer odgovoren londonski trgovec z vrednostnimi papirji za banko Bruno Iksil, ki so mu zaradi velikanskih vsot denarja za stave z izmenjavami posojilnega tveganja credit default swaps rekli kar londonski Beli kit . Obrvi je dvigal že aprila, vendar pa je takrat Dimon skupaj z drugimi vodji banke zamahnil z roko in zavrnil opozorila. Volckerjevo pravilo bo bankam prepovedovalo ustvarjanje dobička V nedeljo je za televizijo NBC priznal, da aprila ni imel prav, vendar se je branil, ker ni vedel za vse razsežnosti vprašanja. Priznal je, da so naredili hudo napako in prizadeli veliko škodo lastni verodostojnosti, za kar bodo plačali ceno. Nekaj novih regulacij zaradi zadnje finančne krize, ki jo je pomagal povzročiti Wall Street s podobnimi postopki, kot jih je zdaj ponovno zagrešila banka JP Morgan Chase, je bilo že potrjenih. Uvaja pa se še tako imenovano Volckerjevo pravilo, ki poslovnim bankam prepoveduje trgovanje za lasten račun. Prvi mož JPMorgan trdi, da banka ni ustvarjala dobička Dimon sicer zatrjuje, da omenjeno pravilo ne bi preprečilo polomije, ker pravilo prepoveduje podobno trgovanje za dobiček banke. Po njegovih besedah so s propadlimi investicijami v bistvu želeli banko le zaščititi pred izgubami, ne pa pridelati dobička.",0
"Najbolj so se ob zaključku tedna pocenile delnice v Nemčiji in Franciji. Stanje po koncu trgovanja FTSE - 0,31% DAX - 1,15% CAC - 1,30% Stanje ob 13:50 FTSE - 0,47% DAX - 0,88% CAC - 1,31% V nemškem DAXu se draži le delnica družba Fresenius Medical Care , ki je pridobila tretjino odstotka, dobra dva odstotka cenejša pa sta BMW in Infineon . Za poldrugi odstotek se je skrhal Daimler. V Londonu so še naprej najboljše naftne delnice. Slab odstotek je pridobil tudi GlaxoSmithKline. Najnižje je opaziti surovinarje. Xstrata se je skrhala za 2,7 odstotka, British Airways pa je cenejši za 1,8 odstotka. Stanje ob 10:02 FTSE - 0,05% DAX + 0,03% CAC - 0,15% Britanska naftna družba Dana Petroleum je poskočila 5,5 odstotka, ko je korejska naftna korporacija Koreal National oddala 2,9 milijard evrov vredno ponudbo za sovražni prevzem. 2,3 odstotka je odneslo evropskemu tehnološkemu velikanu EADS, potem ko je Nomura Holdings znižal priporočilo za nakup delnic družbe. Francoski časnik Les Echos je danes poročal, da bi francoska vlada lahko znižala svojo napoved o 2,5-odstotni rasti gospodarstva za 2011. Časnik Le Figaro pa je poročal, da bi bila rast drugo leto lahko ""le"" dvoodstotna.",0
"Kljub pričakovani manjši gneči na cestah danes zvečer, je na mejnem prehodu Gruškovje še vedno potrebno čakati 50 minut. Alternativni mejni prehodi v času gneče zaradi dopustov Če gledamo za Obrežje, sta za državljane EU priporočljiva mejna prehoda Slovenska vas in pa Rigonce, na Gruškovlju naj se vozniki raje poslužujejo mejnega prehoda Zavrč in Dobovec, na Primorskem pa priporočamo prehod Sečovlje, ki je bistveno manj obremenjen, in mejni prehod Sočerga. Starot in Jelšane sta že sedaj polna, poudarja Kristjan Bobovnik iz PIC-a. Na mejnem prehodu Gruškovje osebna vozila pri vstopu v državo čakajo 50 minut, na Zavrču pa tovorna vozila pri izstopu 25 minut. Cesta Trzin - Mengeš je zaradi del zaprta v Trzinu do nedelje 1.8. do 22. ure. Obvoz je urejen na relaciji Mengeš - Srednje Jarše - Domžale - Trzin. Zastoji spet jutri ""Če gledamo prometni koledar, lahko za popoldan pričakujemo manjše zastoje, saj se je večina ljudi odpravila na pot iz petka na soboto ali v soboto zjutraj,"" je danes zjutraj zatrdil Kristjan Bobovnik s Prometno-informacijskega centra. ""Zastoji na slovenskih cestah in mejnih prehodih se pričakujejo tudi jutri zjutraj in proti večeru v obratni meri iz Hrvaške proti Avstriji,"" je napovedal.",0
"AUKN Poslovanje NLB-ja odraz upravljanja in nadzorovanja banke Božo Jašovič, ki je v torek odstopil s položaja predsednika uprave Nove Ljubljanske banke, se je tako odločil zaradi pritiskov, naj banka ne proda delnic Mercatorja. Prodaja Mercatorja je namreč predvidena v strategiji Nove Ljubljanske banke NLB, brez podpore enega od ključnih lastnikov pa Božo Jašovič ne želi voditi banke. Židan želi, da se raziščejo sumljive stvari pri prodajanju Mercatorja * Agrokor bo moral še počakati s šampanjcem Pričakovanja o odstopu od postopka prodaje Jašovič je na novinarski konferenci pojasnil, da so se po izboru hrvaškega Agrokorja za kupca paketa delnic Mercatorja, ki jih NLB prodaja še z nekaterimi drugimi lastniki trgovca, začela vrstiti pričakovanja, naj odstopijo od postopka prodaje. To je na koncu kulminiralo v jasnem in eksplicitnem stališču enega od ključnih lastnikov, da nasprotuje prodaji Agrokorju, najbližjemu konkurentu Mercatorja, je povedal. Izguba zaradi Mercatorjevih delnic NLB je do dobrih deset odstotkov delnic Mercatorja prišel, ker osnovni dolžnik ni mogel vrniti kredita. Ves čas od zasega je bilo jasno, da mora banka te delnice prodati, saj ne sodijo v portfelj bančnih kreditov, je pojasnil Jašovič. Kot je še dejal, so delnice tržni vrednostni papir in posledično je imel NLB zaradi negativnih cenovnih razlik kar nekaj izgube, poleg tega pa mu je regulator trga odvzel upravljalska upravičenja v Mercatorju. Zato so te delnice zapisali v strategijo NLB-ja, ki sta jo potrdila tako vlada kot tudi drugi ključni lastnik NLB-ja, belgijska KBC. Ob koncu letošnjega tretjega četrtletja je imela skupina NLB zaradi povečanih kreditnih tveganj izgubo za 96,3 milijona evrov, NLB pa za 113,9 milijona evrov. Marca je NLB izpeljal dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov in julija za las prestal stresne teste. Zaradi zahtev po kapitalski ustreznosti se mu obeta nova dokapitalizacija, ki sta jo uprava in nadzorni svet predlagala v višini 400 milijonov evrov. Agrokor je s ponudbo odstopal Po Jašovičevih besedah so po večkratnih poskusih prodaje v zadnjih dveh letih za kupca izbrali hrvaški Agrokor, ki je po njegovih besedah s svojo ponudbo odstopal. Od tega trenutka dalje so se začela vrstiti pričakovanja, naj bi od tega postopka odstopili, je povedal. V primeru prodaje naj bi namreč obstajala nevarnost številnih stranskih posledic, ki bi imele negativen vpliv na slovenske proizvajalce hrane, dobavitelje in gospodarstvo kot celoto. Kot je nadalje dejal, so takšna razmišljanja v nasprotju s stališči, zapisanimi v strategiji banke in jih je razumel kot nezaupnico. Razumel sem, da nimamo več legitimacije s strani največjega lastnika banke, je dejal in poudaril, da je pri izvedbi strategije ključna podpora lastnikov. Jašovič odstopil v torek Da odstopa s položaja, je Jašovič sporočil na torkovi seji nadzornega sveta, na kateri so odločali o predlogu uprave, da NLB proda delnice Mercatorja. A kot je po seji sporočil predsednik nadzornega sveta Marko Simoneti, so zaradi informacij o prevzemni nameri ameriške družbe Eatons Capital za Pivovarno Laško sklenili odločanje o prodaji odložiti. Jašovič, ki bo banko za zdaj še vodil do imenovanja novega predsednika uprave, je krmilo NLB prevzel 1. oktobra 2009. AUKN Poslovanje NLB-ja odraz upravljanja in nadzorovanja banke Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije AUKN pa zatrjuje, da le izvršuje pravice, ki jih ima Republika Slovenija kot delničar v NLB-ju. Agencija nastopa le v vlogi delničarja in nima nobenega vpliva na imenovanje članov uprave banke, dodajajo. Ocenjujejo, da NLB ne dosega planiranih rezultatov banke, v tretjem kvartalu je posloval z izgubo, ki vse do konca poslovnega leta po vsej verjetnosti ne bo sanirana . Ugotavljajo, da gre že za tretjo zaporedno letno izgubo banke, in dodajajo, da so taki rezultati poslovanja prvenstveno odraz upravljanja in nadzorovanja banke . Navajajo še, da so že v oktobru zahtevali, da tudi člani nadzornega sveta prevzamejo odgovornost za ustreznost nadzora s tem, ko je na skupščini predlagal prenovitev nadzornega sveta . Kot pojasnjujejo, je proces dokapitalizacije banke začasno ustavljen zaradi volitev in posledične menjave vlade, vendar verjamejo, da se bo postopek z izvolitvijo nove vlade nemoteno nadaljeval.",0
"85,8 odstotka prihodkov od prodaje ustvarijo na domačem trgu Skupina Žito je leta 2010 ustvarila 2,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 53,5 odstotka več kot leta 2009. Veliko večino prihodkov so ustvarili na domačem tržišču. Prodaja na domačem trgu je bila za Žito za 4,8 odstotka nižja kot leta 2009, medtem ko se je prodaja na tujih trgih, od katerih so najpomembnejši trgi jugovzhodne Evrope, zmanjšala za 3,6 odstotka. Zaradi padca prodajnih cen izdelkov in nihanj nabavnih cen surovin so se znižali tako prihodki kot tudi stroški poslovanja, prihodki od prodaje so tako znašali 111,7 milijona evrov oz. 3,7 odstotka manj kot leta 2009. Rezultate poslovanja skupine v drugi polovici leta 2010 je tako zaznamovala rast cen surovin na svetovnih trgih, ki se je začela jeseni 2010 in se nadaljuje tudi letos. Cena pšenice, ki je v prvem delu leta ugodna, se je v drugi polovici leta 2010 zvišala za 120 odstotkov, cena sladkorja za 65 odstotkov, višje pa so tudi cene številnih drugih surovin in embalaže. Povečati želijo prodajo Matična družba Žito je tako v preteklem letu ustvarila 105,3 milijona evrov prihodkov, kar je 2,7 odstotka manj kot v letu 2009, čisti dobiček pa se je povečal za 30,9 odstotka na 2,5 milijona evrov. V letošnjem letu si bodo prizadevali za ustavitev večletnega padanja prodaje skupine Žito. Tako so februarja na trg prišle nove čokoladne praline blagovne znamke Gorenjka, od marca pa je na izbranih bencinskih servisih mogoče kupiti novo linijo sendvičev. Na področju prodaje na drobno napovedujejo nov koncept pekarn.",1
"Kosova komisija je ugotovila, da je šlo v primeru podelitve radijskih frekvenc Tušmobilu za dejanje, ki ustreza definiciji korupcije. Tako Apek kot Tušmobil to zanikata. Komisija za preprečevanje korupcije je v petek sprejela načelno mnenje glede primera brezplačne podelitve radijskih frekvenc Tušmobilu, v katerem ugotavlja, da so uradne osebe Apeka postopek izvedle v nasprotju s predpisi in s tem drugemu omogočile neupravičeno korist. Kečanović pravi, da je šlo za dejanje, ki ustreza definiciji korupcije. Postopek ni bil izpeljan tako, kot je določeno v predpisu agencije, kar pomeni kršitev dolžnega ravnanja, posledica teh kršitev pa je, da je samo eden od zainteresiranih dobil brezplačno uporabo teh frekvenc. To pa ustreza definiciji korupcije, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal pomočnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije Bečir Kečanović. Primer se nanaša, kot omenjeno, na postopek, ki ga je agencija za pošto in elektronske komunikacije Apek vodila v primeru dodelitve radiofrekvenčnega pasu za opravljanje storitev tretje generacije mobilne telefonije UMTS družbi Tušmobil. Javni poziv za pridobitev mnenj je objavila decembra 2007, Tušmobilu kot edinemu ponudniku pa nato frekvenco dodelila brez javnega razpisa in brez plačila. To pa je zmotilo druge mobilne operaterje, ker so menili, da so uradne osebe Apeka ravnale netransparentno in diskriminatorno, ker so poziv zainteresirani javnosti, ki je sicer zakonski predpogoj za odločitev o načinu dodelitve frekvenc, objavile v nasprotju s predpisi in pričakovano prakso. Zato so se operaterji v začetku leta 2008 obrnili tudi na komisijo za preprečevanje korupcije, ki ji predseduje Drago Kos. Apek je v pisnem odzivu, objavljenem na njegovi spletni strani, zapisal, da se z ugotovitvami komisije, da postopek ni bil izpeljan transparentno, ne strinja. V načelnem mnenju je komisija namreč povzela le že znane pomisleke operaterjev, ki pa jih očitno ni podrobneje preverila, so pojasnili. V Tušmobilu vztrajajo, da je šlo za zakonite postopke. Prav tako se po mnenju Apeka ni mogoče strinjati s približnimi ocenami komisije, da naj bi prišlo do omogočanja neupravičene koristi prejemniku frekvence v višini dveh milijonov evrov, saj je ta ocena močno pretirana in ne odraža realnih trendov na trgu elektronskih komunikacij . Agencija je sicer v izogib kakršnim koli očitkom o netransparentnem delovanju na svojih spletnih straneh pričela objavljati informacije o objavah javnih pozivov v Uradnem listu RS. V Tušmobilu so dejali, da so pri prijavi na javni poziv, ki je bil objavljen v uradnem listu, upoštevali vse zakonsko predpisane postopke. V največjem slovenskem mobilnem operaterju Mobitelu pravijo, da mnenj in odločitev uradnih organov ne morejo komentirati. V drugem največjem slovenskem mobilnem operaterju Simobilu poudarjajo, da že dalj časa opozarjajo na sporno podelitev frekvenc Tušmobilu.",0
"Če letalska družba Adria Airways ne bo dobila devetmilijonskega posojila, bo zimsko sezono težko preživela, je prepričan njen prvi mož Klemen Boštjančič. Adria bo pozimi sicer letela na 15 destinacijah iz Ljubljane in treh iz Prištine. Adria Airways Adria Airways bo zimsko sezono težko preživela brez devetmilijonskega posojila NLB in Unicredit banke, je prepričan predsednik uprave Klemen Boštjančič. Brez tega zneska Adria zimske sezone ne more preživeti, je opozoril. Pozimi bo sicer Adria opravila 169 rednih tedenskih letov na 15 destinacij iz Ljubljane in tri iz Prištine. Štirikrat dnevno bo letela v Frankfurt, trikrat dnevno pa v Zürich, München in na Dunaj, enkrat dnevno do Moskve, Istanbula, Podgorice, Prištine, Tirane, šestkrat tedensko v Sarajevo, petkrat tedensko v Beograd, štirikrat v Amsterdam. Adria bo letela še v Bruselj trinajstkrat tedensko in v Skopje. Prištino povezuje s Frankfurtom, Verono in Münchnom. Adria bo pozimi prekinila z leti v London, poleti pa bo tja načrtovan čarterski let enkrat tedensko. Adria je omenjeno posojilo pričakovala že konec septembra, je pojasnil Boštjančič. Ob tem je izpostavil, da so pri pridobivanju omenjenega posojila naredili korak naprej, saj so v NLB pojasnili, da Adria izpolnjuje vse pogoje prestrukturiranja, kar so pred tem postavljali kot pogoj za pridobitev posojila. V procesu prestrukturiranja Adria posluje bolje, kot so načrtovali, je poudaril Boštjančič. A v prihodnje se bodo morali pogovarjati z družbami v posrednem ali neposrednem državnem lastništvu. NLB namreč želi premik na tem področju, saj so storitve teh družb, ki jih Adria plačuje, ene najdražjih ali najdražje v Evropi. Kot je pojasnil Boštjančič, teh devet milijonov izhaja še iz 50-milijonske lanske dokapitalizacije države. Po planu denarnih tokov sta banki ugotovili, da bo Adria imela presežek sredstev na računu do septembra letos in izkoristili priložnost in lani septembra zahtevali, da gre ta znesek na njihove račune za omejeno obdobje enega leta. Po enem letu pa naj bi ta znesek vrnili Adrii. Formalno je šlo za znižanje kreditov za eno leto, po enem letu pa bo z novim kreditom ta znesek vrnjen. Adria teh sredstev še vedno ni dobila, je dodal Boštjančič. Ta sredstva so od septembra naprej načrtovana za pokrivanje negativnega obratnega kapitala, ki ga bo Adria dosegla v prihajajoči zimski sezoni.",0
"Ker nič ne kaže, da bodo zahteve zaposlenih glede plač in delavnih pogojev izpolnjene, je kabinsko osebje britanskega letalskega prevoznika British Airways začelo novo petdnevno stavko. Predstavniki družbe British Airways so zaradi nove stavke kabinskega osebja napovedali motnje v letalskem prometu z in na londonsko letališče Heathrow. Kljub motnjam v prometu na enem od evropskih najprometnejših letališč bodo leteli z londonskih letališč Gatwick in City, so sporočili. Skupno naj bi odpovedali okoli 30 odstotkov poletov na dolge razdalje ter okoli 45 odstotkov poletov na krajše razdalje. Osebje družbe je pred časom napovedalo tri petdnevne stavke. Prvič so začeli stavkati 24. maja, po tem, ko so minuli petek prekinili neuspešne pogovore med sindikati in predstavniki družbe, pa so danes začeli novo petdnevno stavko. Trajala naj bi do 3. junija. Če v pogovorih ne bo prišlo do preboja, bo osebje stavkalo še od 5. do 9. junija. Po besedah predstavnikov sindikata Unite, ki predstavlja okoli 90 odstotkov kabinskega osebja British Airways, je za zastoj v pogovorih kriv izvršni direktor družbe Willie Walsh. Iz družbe so medtem sporočili, da so osebju ponudili zelo pošten dogovor, in dodali, da so sporne spremembe, kot je zmanjšanje števila osebja na letih na dolge razdalje, nujne za družbo, ki se v luči finančne krize sooča z manjšim povpraševanjem. Strani se ne moreta dogovoriti glede predvidenih varčevalnih ukrepov, ki med drugim predvidevajo zamrznitev plač in zmanjšanje posadk na letih na dolge razdalje, ter glede vrnitve potovalnih ugodnosti za kabinsko osebje. Te ugodnosti je družba ukinila za tiste, ki so stavkali že marca.",0
"UKC Ljubljana. Nižje plače in vračilo. Vsi bi šli na sodišče. V UKC Ljubljana so napovedali, da bodo srednje medicinske sestre, ki v enotah intenzivne terapije III opravljajo delo diplomiranih sester, dobile nižjo septembrsko plačo. To je namreč zahteva inšpektorata za javno upravo. V roku enega meseca se bodo poskusili dogovorili tudi o načinu vračila že izplačanih plač. Če ne bo doseženega soglasja, bodo morali preveč izplačani znesek zahtevati na sodišču, so včeraj sporočili iz UKC. V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam pa napovedujejo, da bodo vložili tožbo, če bodo sestre dobile nižjo plačo, in menijo, da vračilo ne pride v poštev. “Pravni zaključki inšpektorata so napačni, saj temeljijo na neobstoječi predpostavki, da v enotah intenzivne terapije III obstaja več vrst delovnih mest medicinskih sester,” menijo.",0
"Denarja za malice in prevoz ne bo Vegrad predlaga, da se terjatve navadnim upnikom zmanjšajo za 79,68 odstotka in da se dolg poravna v štirih letih. Ob uspešno izvedeni prisilni poravnavi bi bili navadni upniki poplačani 18,94-odstotno, kar pomeni, da bi namesto 187,7 milijona evrov, kolikor jim Vegrad v tem trenutku dolguje, v štirih letih dobili le 37,7 milijona. Ob morebitnem stečaju bi jim izplačali le 11,86 odstotka terjatev. Navadnih terjatev največ Med terjatve navadnih upnikov spadajo terjatve dobaviteljev za blago, denar za malico in prevoz delavcev, pa tudi nezavarovane terjatve bank in drugih posojilodajalcev, obresti do dobaviteljev in terjatve upnikov od odkupa terjatev do dolžnika ter terjatve od unovčenih garancij. Vegrad je imel konec julija za 240 milijonov evrov terjatev, od tega prisilna poravnava ne bi vplivala na prednostne terjatve, se pravi plače delavcev in odpravnine, ter na lizingpogodbe izločitvenih upnikov, kot so banke in nekateri dobavitelji, ki so imeli svoje terjatve zavarovane. Največji delež terjatev, 187,7 milijona evrov, predstavljajo prav navadne terjatve upnikom. O prisilni poravnavi bodo odločali upniki Ob uspešno izpeljani prisilni poravnavi in finančnem prestrukturiranju bi Vegrad lahko odpravil trajno nelikvidnost in dolgoročno plačilno nesposobnost, zato so na Okrožno sodišče v Celju že vložili vso potrebno dokumentacijo za začetek prisilne poravnave, ki so ji v podjetju bolj naklonjeni kot pa stečaju. Sodišče bo o tem odločalo v osmih dneh, kot predvideva zakon. Prodaja nepremičnin in odpuščanja Med ukrepi finančnega prestrukturiranja bodo prodaja nepotrebnega premoženja, vrednega 15 milijonov evrov, izterjave in unovčenje posojil in lizingov, poslovna sanacija ter aktivno upravljanje družb. Načrtujejo da bi obseg gradbenih projektov znašal od 68 do 75 milijonov evrov. Zmanjšali pa bodo tudi število zaposlenih, od 1.125, kolikor jih je bilo zaposlenih v juniju, naj bi jih obdržali okoli 485. V državni Posebni družbi za podjetniško svetovanje PDP, ki je z 29-odstotnim deležem druga največja lastnica Vegrada, so prepričani, da je dobro, da je Tovšakova odstopila in da je nadzorni svet imenoval novo vodstvo, ki ni obremenjeno z dozdajšnjim poslovanjem družbe . Znano je, da vodenje podjetja prevzema Boris Medved, ki je bil med drugim direktor mariborskega podjetja Meteorit, za prokurista pa je bil imenovan Sandi Knez.",0
"Pristanišči potrebujeta železnico Pristanišči Koper in Trst morata EU-ju ponuditi širši izhod na morje proti Sredozemlju, meni predsednik tržaške pristaniške uprave. Claudio Boniciolli in predsednik uprave Luke Koper Robert Časar sta po srečanju dejala, da luki začenjata poglabljati medsebojno spoznavanje, da bi lahko bolje služili interesom Slovenije in Italije. Boniciolli je prepričan, da so lahko le Trst, Koper, Ravenna, Benetke in morda Reka alternativa lukam severne Evrope. Ureditev železniške infrastrukture je bistvena Glede urejanja železniške infrastrukture pa sogovornika upata, da se bodo zadeve pospešile, saj si brez tega ni mogoče predstavljati uspešnega pristanišča. Boniciolli je pojasnil, da so razvojni načrti tržaškega pristanišča v veliki meri vezani prav na razvoj železniške infrastrukture. Na vprašanje o morebitnem kapitalskem povezovanju in možnosti, da bi Italija v prihodnosti odkupila del Luke Koper, je Boniciolli odgovoril, da je pravni položaj italijanskih pristanišč drugačen kot položaj slovenskih.",1
"Ljubljana - V uredništvu Dnevnika smo pridobili nove indice, ki bi lahko dokazovali, da je Eles električno energijo, s katero je v letih 2007 in 2008 pokrival izpade proizvodnih enot v Sloveniji, kupoval negospodarno. Že včeraj smo poročali, da je Eles z električno energijo iz terciarne sistemske rezerve, ki jo je za več milijonov evrov zakupil pri britansko-srbski družbi Energy Financing Team (EFT), pokril le osem od šestnajstih izpadov v zadnjih dveh letih. Pri preostali polovici izpadov se je namreč na pomoč obrnil k italijanski družbi Terna, ki pa je električno energijo Elesu prodala po precej višji ceni. Čeprav so nam v Elesu še v petek zatrdili, da so električno energijo iz Italije koristili »izključno v primerih, ko so kratkoročno, od ene do treh ur, nadomeščali izpade proizvodnih enot«, naši podatki tega ne potrjujejo. Iz njih je razvidno, da je Eles električno energijo iz Italije kupoval tudi za pokrivanje izpadov, daljših od treh ur. To se je zgodilo v začetku lanskega leta ob izpadu četrtega bloka termoelektrarne Šoštanj, ko je Eles za pokritje aktiviral rezervi pri Terni in EFT, pri čemer je prvo uporabljal kar štiri ure, drugo pa le uro dlje. Medtem ko je električno energijo od EFT dobival po vnaprej dogovorjeni ceni 185 evrov na megavatno uro, je Italijanom v štirih urah zanjo odštel krepko več, natančneje od 194 do 260 evrov. Glede na petkove trditve vrha Elesa, da »je rezervo pri EFT smiselno aktivirati le v daljšem časovnem obdobju desetih ali več ur«, pa je še manj logično dejstvo, da je Eles električno energijo pri EFT v minulih letih »uvozil« tudi za pokritje krajših izpadov. Po dostopnih podatkih je tako s cenejšo električno energijo iz jugovzhodne Evrope v letu 2007 pokril tri izpade, ki so trajali le tri ure. Na vprašanje, zakaj Eles tudi v primeru preostalih krajših izpadov ni aktiviral cenejše rezerve pri EFT, nam včeraj v družbi, ki jo vodi Vitoslav Türk, ni uspelo dobiti odgovora. Prav tako nam ni uspelo preveriti neuradnih informacij, da naj bi se pri Elesu v začetku lanskega leta za pomoč dvakrat obrnili na Terno, ker z EFT še niso imeli sklenjene ustrezne pogodbe o aktiviranju sistemske rezerve. Če te informacije držijo, je Eles prekršil pravila o obratovanju, ki jih predpisuje združenje evropskih operaterjev (UCTE). V skladu z njimi si mora namreč Eles za primere izpadov proizvodnih enot zagotoviti terciarno rezervo v višini največje proizvodne enote v lastnem sistemu, ki jo lahko aktivira kadar koli v letu. Na sedežu EFT v Beogradu so nam včeraj vnovič zatrdili, da so do Elesa v letih 2007 in 2008 izpolnili vse obveznosti iz pogodb o dobavi terciarne rezerve. Z njimi se je EFT zavezal, da bo obljubljeno električno energijo kadar koli v letu dobavil Elesu. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Bobinac Pomemben dan za Gorenje Velenjski proizvajalec bele tehnike Gorenje je v Srbiji slavnostno odprl svojo drugo tovarno hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu, Gorenje pa bo letos v obeh tovarnah proizvedlo približno 800.000 hladilnikov. Naložba v izgradnjo nove tovarne hladilnikov v Valjevu, vredna 21 milijonov evrov, je del strateškega prestrukturiranja proizvodnih lokacij, ki ga Gorenje izvaja od lani in bo končano letos jeseni. V okviru teh dejavnosti je Gorenje preselilo proizvodnjo kuhalnih aparatov iz Finske na Češko, proizvodnjo samostojnih hladilnikov iz Velenja v Valjevo ter proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev iz Švedske v Velenje, poteka pa je še zadnji prenos proizvodnje, in sicer pomivalnih strojev iz Švedske v Velenje. Gorenje sedmi največji izvoznik v Srbiji Redna proizvodnja v novi srbski tovarni sicer poteka že od februarja letos. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je na današnjem slovesnem odprtju dejal, da gre za pomemben dan za Gorenje, saj nova tovarna in uspešen zagon proizvodnje v njej dokazujeta, da podjetje izpolnjuje zastavljeno strategijo. Srbski minister za finance in gospodarstvo Mlađan Dinkić je v svojem govoru izpostavil, da je Gorenje sedmi največji izvoznik v Srbiji, ter poudaril, da mora Srbija z večjim izvozom končnih izdelkov izboljšati svoj ugled, premier Ivica Dačić pa je izrazil zadovoljstvo, da je obseg zunanjetrgovinske menjave in gospodarskega sodelovanja med Srbijo in Slovenijo v vzponu ter da je eden izmed nosilcev te rasti tudi Gorenje.",1
"Ljubljana - Abanka Vipa ljubljanskemu okrožnemu sodišču predlaga, da zaustavi postopek prisilne poravnave Skupine Viator & Vektor (V & V) in sproži stečaj. Po njeni oceni je namreč verjetnost, da bo prisilna poravnava uspela, nižja od zakonsko določene stopnje v višini 50 odstotkov. Po ocenah Abanke je načrt o finančnem prestrukturiranju V & V v večinski lasti Zdenka Pavčka, nerealen. V prvi vrsti jo je zmotilo, da V & V ni podal nikakršnega dokaza, da se z bankami kot ločitvenimi upnicami dogovarja o reprogramiranju obveznosti. Poleg tega pa Abanka in NLB družbi sploh nista pripravljeni reprogramirati obveznosti. ""Brez dogovora z ločitvenimi upniki pa izvedba finančnega prestrukturiranja ni mogoča,"" so opozorili v Abanki. Za odpravo finančnih težav je V & V v načrtu o finančnem prestrukturiranju navedel, da potrebuje 30 milijonov evrov svežega kapitala. Ker družba ni pojasnila načina dokapitalizacije, kdaj bo izvedena in kdo so možni vlagatelji, po oceni Abanke ni mogoče realno oceniti verjetnosti njene realizacije, hkrati pa to kaže na neresen pristop dolžnika. Četudi bi do dokapitalizacije prišlo, pa bi bil po oceni Abanke V & V še vedno kapitalsko neustrezen. Za odpravo insolventnosti V & V predvideva tudi odprodajo dela premoženja. A v Abanki menijo, da so predvidevanja družbe o možnih iztržkih finančnih naložb in nepremičnin napihnjene, cenitve tržne vrednosti finančnih naložb pa so dvomljive kakovosti. Tako naj bi na primer po načrtu V & V zemljišče na Rudniku prodal za 80 milijonov evrov, medtem ko ga je pred časom neuspešno prodajal za 50 milijonov evrov. V Abanki tudi poudarjajo, da so skoraj vsa osnovna sredstva zastavljena in da njihova odprodaja ne bi zadostovala niti za poplačilo ločitvenih upnikov, ki imajo do V & V za skoraj 112 milijonov evrov terjatev, kaj šele za poplačilo navadnih upnikov. Spomnimo, navadnih terjatev, na katere edino učinkuje prisilna poravnava, je za 118 milijonov evrov, pri čemer naj bi jih družba v štirih letih navadnim upnikom poplačala polovico. Sicer pa v Abanki tudi dvomijo, da bi V & V uspelo obnoviti logistično dejavnost, saj je to odvisno od dokapitalizacije. V nasprotnem primeru namreč družba za obnovo logistike, četudi bi v njej brez tovornjakov delovala le kot organizator transporta, ne bo imela ustreznih obratnih sredstev. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Delavci Mure se že pripravljajo, da jih bo večina najverjetneje ostala brez službe, medtem pa naj bi vodilni denar namesto za delavce porabili za svetovanje. Franc Huber Kot je znano, je približno 3300 delavcev brez plač zaradi pomanjkanja sredstev v Muri, a kot poroča Dnevnik, se je denar našel za plačilo svetovalnih storitev. Mura naj bi tako 9. junija s podjetjem Huber, ki je v lasti Nika Huberja, sina nekdanjega predsednika uprave Franca Huberja, podpisala svetovalno pogodbo. V času podpisa pogodbe je bil Zdenko Podlesnik že prokurist Mure, a Dnevniku odgovora na vprašanje, ali je on podpisal pogodbo, ni želel dati. Kot trdi omenjeni časnik, je 6. julija podjetje Huber Muri izdalo račun za 5044 evrov, še enkrat pa so isti znesek zaračunali 4. avgusta. Na obeh računih naj bi bilo navedeno, da podjetje Huber Muri zaračunava svetovalne storitve, ki jih je opravila žena Franca Huberja Zdenka Huber. Poleg svetovalne pogodbe s podjetjem Huber naj bi bilo sicer v Muri v preteklosti sklenjenih še nekaj tovrstnih pogodb. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je dejal, da s temi informacijami še ni seznanjen, tako da jih ne more potrditi. Če je to res, je po Lahovnikovem mnenju to le še eden od kamenčkov v mozaiku, ki dokazujejo, kako neučinkovit je ta način reševanja Mure. Od Slovenske odškodninske družbe Sod pričakuje, da bo ustrezno ukrepala in prokuristu postavila vprašanja, kako je do tega prišlo. Lahovnik pravi, da bi bilo absurdno in nesprejemljivo, da bi se rente plačevale ljudem, ki so Muro pripeljali v neugoden položaj. Po Lahovnikovem mnenju se je nezainteresiranost, da bi karkoli rešili, pokazala že prejšnji teden, ko so delničarji Mure upravi in nadzornikom podelili razrešnice. Lahovnik pričakuje, da bo Sod raziskal informacije o plačevanju za svetovanje. Foto 24ur.com Zavod organiziral delavnico Murina zgodba se vleče že kar nekaj časa in v najboljšem primeru je pričakovati, da bo okoli tisoč delavcev ohranilo delovna mesta, kar pa pomeni, da jih bo brez službe ostalo več kot dva tisoč. Tega se zavedajo tudi na Zavodu RS za zaposlovanje, zato so danes organizirali posebno delavnico, katere namen je obvestiti delavce, kako ravnati po tem, ko ostanejo brez službe. Od današnjih izkušenj bo odvisno, kako se bodo stvari odvijale naprej, so nam povedali na zavodu. Gre za to, da bi se delavce obveščalo o pravicah, kaj jim pripada v primeru izgube dela, kako je v zvezi z usposabljanjem in podobno, so razložili. To so informacije, ki jih sicer zavod nudi vsakemu, ki izgubi službo, razlika je le, da gre tu za dejavnosti, ki so organizirane v skupinah. Zavod se je za tako potezo odločil, saj so zaznali, da delavci nimajo dovolj informacij o teh stvareh.",0
"Sindikat v Vegradu se je zavzel za stečaj Predstavniki sindikata v Vegradu, ki je od četrtka uradno plačilno nesposoben, so se zavzeli za čim prejšnjo uvedbo stečaja, saj menijo, da bi delavci lahko le tako uveljavili svoje pravice. Insolventnost smo pričakovali, je ob tem povedal Srečko Čater, predstavnik celjske območne enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Tudi on je prepričan, da bi bil stečaj za delavce veliko boljši kot prisilna poravnava, saj ta po njegovem mnenju pomeni zavlačevanje, razen če direktorici Vegrada Hildi Tovšak Bog v kufru ne prinese denarja . Vabljeni k branju MMC-jevega intervjuja o Vegradu Tajnikar Odstop Tovšakove zdaj ne bi spremenil ničesar Nihče ni nor, da bi Vegrad pokopal Najboljši scenarij, ki ga vidi, je torej stečaj, hkrati s tem pa še imenovanje ustrezne osebe na čelo družbe, ki bi imela neko drugačno vizijo in bi nadaljevala posle podjetja ter ponovno zaposlila njegove delavce. Nihče ni nor, da bi vso gradbeno mehanizacijo Vegrada pokopal pod zemljo, je prepričan. Znano je, da je uprava Vegrada v četrtek na podlagi polletnega poročila o poslovanju, ki izkazuje negativni kapital, ugotovila, da je podjetje insolvento. Direktorica Tovšakova je zagotovila, da bo v postopku insolventnosti vse upnike družbe enakopravno obravnavala, prav tako bo uprava za odpravo insolventnosti zagotovila izvedbo ustreznih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti. Nadaljevanje zgodbe v ponedeljek V skladu s tem bo pripravila poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja skladno z določili zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter ga v zakonskem roku predložila v presojo nadzornemu svetu družbe. Za četrtek je bila sklicana tudi seja nadzornega sveta Vegrada, a je zaradi nesklepčnosti odpadla, saj sta bila dva nadzornika na dopustu. Predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič je zato novo sejo sklical za ponedeljek, na njej pa bodo po njegovih pričakovanjih poleg polletnega poročila o poslovanju obravnavali še omenjeno poročilo o prestrukturiranju Vegrada, ki naj bi imel okoli pol milijarde dolgov.",0
"Začenja se evropski teden podjetništva, namenjen novim in obstoječim mikro, malim in srednje velikim podjetjem, tako Japti kot Ajpes pa organizirata vrsto dogodkov in predstavitev (začetkov) poslovanja V Sloveniji in ostalih 37 evropskih državah se danes začenja tretji evropski teden podjetništva. Namenjen je tako tistim, ki se šele odločajo za podjetništvo, kot obstoječim mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Letošnja kampanja je namenjena predvsem krepitvi podjetniških iniciativ, iskanju novih poslovnih priložnosti ter odprtega znanja ko temelja napredka vsake družbe. Njen cilj je spodbuditi podjetniško aktivnost med mladimi, zaposlenimi, iskalci prve zaposlitve in vsemi z dobro podjetniško idejo. Svetovanje Japtija in Ajpesa o poslovanju Nacionalni koordinator evropskega tedna podjetništva v Sloveniji je Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (Japti), ki bo s partnerji organizirala vrsto dogodkov po vsej Sloveniji. Osrednji nacionalni otvoritveni dogodek bo v sredo popoldne v ljubljanskem hotelu Slon, ko bodo predstavili dva primera uspešnih podjetnikov, sledila bodo predavanja o varovanju poslovne ideje pred konkurenco, uresničitvi podjetniške ideje ter pasteh in priložnostih pri ustanavljanju podjetja. Bodoče in obstoječe podjetnike ta teden vabi k obisku na svojih izpostavah tudi Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Obiskovalcem bodo svetovali o ustanovitvi s.p. in d.o.o., jim predstavili načine za zavarovanje pred plačilno nedisciplino ter možnosti za poravnanje obveznosti z udeležbo v večstranskem pobotu. Več o tem... Na dogodke po vsej Evropi Evropska komisija je v okviru tedna podjetništva pripravila spletni portal, namenjen promociji podjetniških dogodkov za celo EU, skupaj s pridruženimi članicami (www.ajpes.si/o_ajpes/Dogodki_in_predstavitve/AJPES_na_Evrops... ).",1
"Ker srbski predsednik Boris Tadić ni vedel, da je uživanje alkohola in tudi samo nazdravljanje po tekmi prepovedano, je dobil kazen v višini 400 evrov Sodišče v Beogradu je srbskemu predsedniku Borisu Tadiću zaradi pitja alkohola po oktobrski nogometni tekmi med Srbijo in Romunijo naložilo plačilo kazni v višini 400 evrov. Tadić je minuli teden na sodišču za prekrške v Beogradu priznal, da je po nogometni tekmi med Srbijo in Romunijo v VIP salonu beograjskega stadiona popil požirek šampanjca, s katerim je nazdravil zmagi srbske reprezentance. Foto: AP Na zaslišanju se ni skliceval na imuniteto ""Nisem vedel, da je uživanje alkohola, tudi samo za nazdravljanje, prepovedano, zato v celoti prevzemam odgovornost za storjeni prekršek,"" je pred sodiščem izjavil Tadić. Na zaslišanju se Tadić ni skliceval na imuniteto, do katere ima po ustavi pravico. Prepovedano pitje alkohola 90 minut pred, med in po tekmi Tadić in več drugih državnih in nogometnih funkcionarjev je poziv k sodniku za prekrške dobilo po prijavi policije zaradi nedostojnega obnašanja po nogometni tekmi 10. oktobra. Prijava proti njim je bila podana na podlagi zakona o preprečevanju nedostojnega obnašanja na športnih prireditvah, ki prepoveduje točenje in uživanje alkohola pred, med in 90 minut po športnih prireditvah.",0
"Honda je sklenila pogodbeno sodelovanje s slovenskim Kemijskim inštitutom, ki za japonsko tovarno vozil razvija nove baterije. Te bodo predvsem cenejše in dostopnejše širšim množicam. Japonska tovarna avtomobilov Honda je izbrala Kemijski inštitut za sodelovanje na področju razvoja naprednih baterijskih materialov. Kemijski inštitut je bil izbran kot edini evropski projekt na področju materialov, pripravila pa sta ga slovenska raziskovalca Robert Dominko in Boštjan Genorio. Govorili smo z Dominkom, ki pojasnjuje, da gre predvsem za revolucijo na področju uporabe cenejših in dostopnejših materialov. Sicer naj bi imela baterija lastnosti, podobne litij-ionskim baterijam, vendar pa je ravno uporaba litija v prihodnosti vprašljiva, saj bo vse manj dostopen in zato tudi dražji. Teorija in praksa že kažeta, da bi lahko imela baterija, ki jo razvijajo pri njih, do 50 odstotkov večje zmogljivosti kot baterije, ki jih poznamo danes, vendar pa bo njihova uporaba cenejša in dostopnejša, saj bodo sestavljene iz materialov, ki so v okolju lažje dostopnejši in jih je tudi več. Za zdaj sicer ne more izdati, za katere materiale gre. Kemijski inštitut sodeluje tudi v evropskem projektu EUROLIS, znanstveno delo pri projektu pa koordinira prav Dominko. V projektu sodelujeta tako Renault in Volvo, BMW pa je Dominka pozval, naj pride predavat njihovim strokovnjakom. Prav ta nemška tovarna je ocenila, da bi lahko v prihodnosti sodelovala s Kemijskim inštitutom pri težavah, ki jih sami ne bodo uspeli rešiti. Tujina torej sprašuje slovenske strokovnjake, kaj bi lahko proizvajali v prihodnosti. V Slovenijo pa pridejo s težavami, ki bi jih bilo treba rešiti že včeraj, dodaja Dominko, a se lahko pohvali, da trenutno dobro sodelujejo tudi s slovensko firmo, za katero gledajo, kaj bi lahko bil njen produkt prihodnosti. Gre za družbo Tab Mežica, ki proizvaja industrijske in startne baterije. Na vprašanje, kdaj bodo baterije tako zmogljive, da bi lahko vozilo z enim polnjenjem prevozilo tisoč kilometrov, pa je dejal, da v bližnji prihodnosti tega še ne bo. Za zdaj je vizija doseči 500 kilometrov, za katero sem prepričan, da jo bomo dosegli, je prepričan Dominko. Za tisoč kilometrov pa bo treba počakati. Pri obeh vizijah pa je seveda veliko vprašanj, na katera bo treba še odgovoriti. Do takrat pa bodo v uporabi še vedno hibridi, ki delujejo deloma na elektriko in deloma na gorivo. Če že omejimo porabo vseh goriv na kratkih razdaljah na to raven, da bomo lahko veliko privarčevali, bodo lahko to uporabili tudi naši potomci v prihodnosti, je zaključil slovenski znanstvenik.",1
"Finančna kriza ne prizanaša torinskemu magnatu Okoli 48.000 delavcev v tovarnah Fiata je začelo prisilni skoraj enomesečni dopust uprava je namreč ustavila proizvodnjo. Glavni razlog za odločitev petega največjega proizvajalca avtomobilov je gospodarska kriza, ki čedalje ostreje kaže svoje lovke. Fiat, ki med drugim proizvaja tudi vozila znamk Ferrari in Alfa Romeo, jo je sicer še vedno odnesel bolje kot drugi avtomobilski proizvajalci, za to pa se ima v največji meri zahvaliti trdni prodaji kmetijskih vozil. Novembra je prodaja vozil v Italiji, ki je ključni trg za torinsko podjetje, padla za 30 odstotkov na 138.352 vozil, kar je najnižji rezultat od leta 1993. Izvršni direktor Sergio Marchionne je za prihodnje leto napovedal, da se utegne dobiček zmanjšati za kar 85 odstotkov, na okoli 400 milijonov evrov. Ob tem je tudi oznanil, da Fiat išče partnerja, s katerim bi lažje obstali na trgu in zadržali svoje mesto. Dodal je še, da če bodo ameriški proizvajalci avtomobilov uspeli prepričati državo, da jim finančno pomaga, bi morale temu koraku slediti tudi evropske države.",0
"V ZDA rekorden padec novogradenj Ameriški predsednik George Bush je pojasnil, da je intervencija v finančnem sistemu nujna, saj preprečuje še širšo krizo. Bush meni, da bi, če načrt za reševanje krize ne bi bil sprejet, lahko prišlo do velikih posledic, ki bi jih neposredno čutili vsi ameriški državljani. Če se vlada ne bi odzvala, bi bila luknja v finančnem sistemu še večja, je dejal Bush v svojem 34. nagovoru po izbruhu finančne krize, zaradi katere je v septembru med drugim bankrotirala tudi banka Lehman Brothers. V govoru je tudi zanikal, da želi vlada nacionalizirati bančni sistem in da bo skrbno omejila intervencijo. Namen vladnih ukrepov niso prevzemi, je pojasnil Bush. Ameriška vlada je namreč z ukrepi prevzela skoraj 80-odstotni delež v zavarovalniškem velikanu American International Group AIG v zameno za 85 milijard dolarjev vredno posojilo. Pozneje so Zvezne rezerve znesek posojil AIG-ju še povečale na 122,8 milijarde dolarjev. Prva večja intervencija se je zgodila 7. septembra, ko je ameriški minister za finance Henry Paulsen odobril 200 milijard dolarjev vredno finančno linijo za reševanje bank Fannie Mae in Freddie Mac. Rekorden padec števila novogradenj Ameriško ministrstvo za trgovino pa je objavilo podatek, da je število novih gradenj padlo na najnižjo raven v zadnjih 17 letih. Tako se je število novih gradenj na letni ravni znižalo na 817.000, prejšnji mesec pa je ta številka znašala 872.000 enot. Največji padec je bil na severozahodu države, rekorde pa zaznavajo tudi na zahodu.",0
"V kočevski tovarni Mostovna proizvodnja stoji že od februarja. Delavci so že štiri mesece brez plač, zato so sami dali predlog za stečaj, vendar pa sodišče stečaja še kar noče začeti.",0
"V Trnovem v Ljubljani se oddajajo sodobno zasnovane pisarne na ugodni lokaciji v bližini mestnega središča in neposredno ob južni mestni vpadnici. Enote merijo 100 do 900 kvadratnih metrov in imajo vse priključke, potrebne za moderno poslovanje. Osnovna razporeditev prostorov je oceanskega tipa z možnostjo razdelitve na posamezne enote. Večje enote imajo samostojne ločene sanitarije, arhiv, prostor za strežnike ter kuhinjo, manjše pa prostore v souporabi. Možen je najem parkirnih mest v podzemni garaži po ugodni ceni 60 EUR na mesec. Prvi dve najemnini podarijo. Mesečna najemnina: 13 EUR/m2 (brez DDV in stroškov) Informacije: Slovenia Invest ( www.sloveniainvest.eu )",1
"Zdravstveno zavarovanje. Bivanje in hrano v bolnišnici naj bi krili sami. Ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja za zdravje, bo za zdravstvo predstavljala 350 milijonov evrov primanjkljaja. V javni razpravi so štirje predlogi ministrstva, ki bi nadomestili dodatno zavarovanje, kot ga poznamo zdaj. Dva odstotka več od plače Zmanjšanje pravic Košarica. Osnovno zdravstveno zavarovanje ne bi več krilo bivanja in hrane v bolnišnici, zdravljenja poškodb, nastalih zunaj dela, nenujnih reševalnih prevozov, zobozdravstvene protetike za starejše od 26 let, zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega, zdravil z vmesne liste in nekaterih očesnih pripomočkov. Prvi predlog predvideva dvig prispevne stopnje za zaposlene za dva odstotka. Pri tisoč evrih bruto plače bi se prispevek zvišal za 20 evrov, pri povprečni plači pa za 30 evrov, kar bi pomenilo toliko nižjo neto plačo. Sprememba prispevne stopnje, ki jo plačujejo delodajalci, ni predvidena. Dajatve od dohodnine Namesto dviga prispevne stopnje drugi predlog predvideva obvezne dajatve od vseh prejemkov, za katere se plačuje dohodnina: od dividend, najemnin, kapitalskih dobičkov, katastrskih dohodkov, študentskega dela in pokojnin. Zavezanci bi bili razdeljeni v štiri dohodninske razrede in bi plačevali različne premije. Premije od 0 do 30 evrov Tretji predlog je obvezno dodatno zavarovanje, ki bi ga izvajale komercialne zavarovalnice, pokrivalo pa bi to, česar ne bi več obvezno. Premija bi se določila glede na dohodke: 0, 15 ali 30 evrov. Po četrtem predlogu bi zavod za zdravstveno zavarovanje sam vzpostavil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za kar pa bi potreboval okoli sto milijonov evrov rezerv.",0
"Zaradi domnevno spornega imenovanja dveh notarjev je bila proti nekdanjemu pravosodnemu ministru Lovru Šturmu vložena kazenska ovadba. Anonimna kazenska ovadba zoper prejšnjega pravosodnega ministra Lovra Šturma je bila podana 12. decembra lani na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Nekdanji minister je osumljen storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu kazenskega zakonika. Časnik Dnevnik je poročal, da je Šturm osumljen zlorabe položaja, ker je za notarja imenoval nekdanjega državnega sekretarja Roberta Marolta in bivšo ministrico za delo, družino in socialne zadeve Marjeto Cotman. Na Policijski upravi Ljubljana so potrdili, da v zvezi s to zadevo""kriminalisti izvajajo ukrepe v predkazenskem postopku"", a več informacij zaradi nadaljnjih postopkov policije ne morejo posredovati. Na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani pa so pojasnili, da tožilska odločitev v zadevi še ni bila sprejeta. Nekdanji minister Šturm je v svoj zagovor povedal, da so postopki imenovanja Marolta in Cotmanove za notarja potekali v skladu s predpisi in kot so v Sloveniji tekli postopki za imenovanje notarjev od ustanovitve notariata dalje. O kazenski ovadbi pa je seznanjen le prek medijev. Šturm: Gre za preusmerjanje pozornosti Domneva, da gre ""za neke vrste odvračanje pozornosti od resnega problema, ki ga ta trenutek povzroča sedanja oblast"". Pojasnjuje namreč, da je sam pred tem opozoril na ""skrajno dvomljivo ravnanje ministra za pravosodje, ki ni odobril izplačila plač zaposlenim v Študijskem centru za narodno spravo"". Plače bi morali dobiti 5. v mesecu, kot vsi zaposleni v javnem sektorju, teden dni je minilo, a plač po enem tednu niso dobili. ""To pa je samovolja in zloraba uradnega položaja,"" je še poudaril, na kar so ministra Aleša Zalarja tudi opozorili. Marolt ne bo notar Na ministrstvu za pravosodje so povedali, da so seznanjeni s predkazenskim postopkom zoper Šturma. Gre za predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in sicer glede imenovanja Marolta na notarsko mesto v Kamniku. Ministrstvo je tudi prejelo odločbo upravnega sodišča, ki je ugodilo tožbi Notarske zbornice Slovenije. Ta je zoper odločbo o imenovanju Marolta za notarja v Kamniku sprožila upravni spor, saj naj ne bi izpolnjevala zakonskih pogojev. Maroltove pravniške izkušnje naj bi bile namreč preveč pomanjkljive za opravljanje funkcije notarja. Marolt je v prijavi navedel, da je bil daljše obdobje sekretar na sodišču. Po mnenju zbornice pa to ne ustreza pravniškim izkušnjam, ki so zahtevane za opravljanje notariata. Na ministrstvu za pravosodje so napovedali, da bodo odločbo najprej temeljito preučili. Na podlagi pravnega stališča upravnega sodišča o tej odločbi pa bo minister izvedel ustrezen upravni postopek in izdal zakonito odločbo. Postopka imenovanja Marolta pa niso želeli komentirati.",0
"Ekipa oddaje je svojevrsten dokaz inovativnosti Gospodarska oddaja Prava Ideja praznuje visok jubilej. Ob 23.00 na TV SLO 1 bo na sporedu že 100. oddaja. V 100 oddajah so ustvarjalci oddaje Edita Cetinski Malnar, Eva Uranjek, Simon Vadnjal, Marko Štor pokazali 100 uspešnih, inovativnih in prodornih Slovencev v času najhujše gospodarske krize. Vsak torek ekipa dokazuje, da Slovenija premore ogromno znanja, inovativnosti in poguma. Poslanstvo Prave ideje je prav spodbujanje podjetniškega duha, ustvarjalnosti in inovativnosti v Sloveniji. Pravo idejo lahko spremljate tudi prek spleta in ob 23.00 na TV SLO 1. Vse to je opazila tudi strokovna javnost, ki je oddaji že drugič zapored podelila glavno nagrado za inovacijsko novinarstvo InJo Innovation Journalism, ki jo podeljuje podjetje Vibacom v sodelovanju z Univero Stanford. Prav tako je oddaja dobila posebno priznanje za prispevek o Googlu, ki so ga posneli lani v Silicijevi dolini. Tokrat bo na sporedu prav posebna Prava ideja, v kateri bo prikazano, kako ustvarjalci oddaje pridejo do najbolj inovativnih in uspešnih ljudi, kako se vsak teden pripravlja Prava ideja in kaj Prava ideja pravzaprav pomeni za slovenski medijski prostor. V oddaji pa bo objavljen tudi intervju s predsednikom države Danilom Türkom o pomenu uspešnih slovenskih podjetnikov za razvoj in prepoznavnost Slovenije.",1
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje po treh dneh padcev sklenil v zelenem. Končal je pri vrednosti 821,30 točke, kar je 17,81 točke oz. 2,22 odstotka več kot v sredo. Podražile so se vse delnice v indeksu, najbolj pa delnice Mercatorja in Telekoma Slovenije, in sicer za več kot tri odstotke. Vlagatelji so danes opravili za 3,2 milijona evrov prometa. Veliko zanimanja so pokazali za najbolj prometne delnice na Ljubljanski borzi, delnice Krke, s katerimi so sklenili za 1,4 milijona evrov poslov. Zaključni tečaj teh delnic se je pri tem zvišal za 0,83 odstotka na 61 evrov. Zaključni tečaj delnic največjega slovenskega trgovca (141.450 evrov) je pridobil 3,59 odstotka in se oblikoval pri 176 evrih, precej pa so se okrepile še delnice Telekoma Slovenije (86.350 evrov), ki so zabeležile 3,33-odstotno rast in se ustalile pri 80,60 evra. Prek dva odstotka sta se zvišala še zaključna tečaja delnic NKBM (49.940 evrov) in Petrola (80.080 evrov). Delnice prve so se podražile za 2,47 odstotka na 9,90 evra, delnice drugega pa za 2,16 odstotka na 233,95 evra. Zaključni tečaj delnic Gorenja je šel pri prometu 99.080 evrov navzgor za 1,77 odstotka na 12,10 evra. Tečaja preostalih delnic v indeksu se danes glede na sredo nista spremenila. Delnice Luke Koper, s katerimi je bilo sklenjenih za 14.240 evrov poslov, so tako ostale pri 12,60 evra, delnice Intereurope, s katerimi danes ni bilo prometa, pa pri treh evrih. V standardni kotaciji je bilo daleč največ povpraševanja po delnicah Salusa (135.510 evrov, -3,23 odstotka na 300 evrov). V tej kotaciji so sicer največ izgubile delnice Aerodroma Ljubljana (1120 evrov, -3,27 odstotka na 14,51 evra), največji skok pa so zabeležile delnice Pozavarovalnice Sava (11.790 evrov, +4,70 odstotka na 7,79 evra). Danes sta bila na borzi sklenjena tudi dva posla v svežnjih. Prvi posel, ""težak"" 350.000 evrov, je bil sklenjen z delnicami investicijske družbe NFD 1 - delniški investicijski sklad, drugi posel, vreden 530.000 evrov, pa z drugo izdajo obveznic Slovenske odškodninske družbe.",1
"Igralniški delavci v portoroškem in lipiškem kazinu družbe Casino Portorož so ponoči opozorilno stavkali, saj niso dosegli dogovora z upravo. Zaposleni v portoroškem in lipiškem kazinu družbe Casino Portorož so med 22.00 in 3.00 opozorilno stavkali. Sindikati namreč spet niso dosegli dogovora z upravo. Po nekaterih ocenah naj bi se stavke udeležilo 90 odstotkov zaposlenih, napovedujejo pa jo tudi za danes. Delodajalci so sicer poskrbeli za zadostno število zunanjih sodelavcev, predvsem študentov, da je delo v igralnih salonih potekalo nemoteno, je dejal sindikalni predstavnik Mirjan Rožman. Večje škode za podjetje tako ne pričakuje, je dodal. Razbijanje enotnosti? Za danes je napovedana tudi šesturna opozorilna stavka v Hitovih igralnicah Perla in Park. Uprava je sicer sindikatom včeraj predlagala, da bi se poskusili pogoditi le z delom zaposlenih, oziroma da naj bi vsaka skupina zaposlenih reševala svoje težave ločeno. Sindikati na predlog, ki ga razumejo kot razbijanje enotnosti sindikatov , niso pristali. Kot je znano, sindikati v stavkovnih zahtevah izpostavljajo poplačilo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, sklenitev normativnega dela podjetniške kolektivne pogodbe in uskladitev začasnega dogovora o plačah z novo sistemizacijo.",0
"Naftni plin je gorivo z visoko stopnjo energetske učinkovitosti, prijazno do okolja, njegova uporaba je bolj ekonomična od drugih goriv. Utekočinjen naftni plin je gorivo z visoko stopnjo energetske učinkovitosti, prijazno do okolja, njegova uporaba je še bolj ekonomična od drugih goriv. Prav zaradi teh lastnosti se tako hitro uveljavlja v vsakdanjem življenju in industriji, njegova uporaba pa se povečuje iz leta v leto. Utekočinjen naftni plin UNP sestavljajo posebej izbrani ogljikovodiki ali njihove zmesi, ki jih pridobivamo pri predelavi nafte ali pri obdelavi surovega zemeljskega plina. V splošni rabi se uporabljata plina propan C3H8 in butan C4H10, in sicer kot samostojna plina in kot njuna mešanica. UNP je okolju prijazen, zanesljiv in ekonomičen energent. Pri izgorevanju nastaja najmanj okolju škodljivih snovi, njegova prednost pa je tudi tiho delovanje plinskih naprav. Visoki izkoristki energije, učinkovita regulacija, majhna potreba po lastnem prostoru za plinske naprave, dolga življenjska doba in nezahtevnost vzdrževanja plinskih naprav, preprosta zamenjava tradicionalnih energentov in seveda visoka kurilna vrednost UNP v primerjavi z drugimi gorivi zagotavljajo največjo mogočo ekonomičnost. Pri uporabi UNP iz plinohrama nismo odvisni od omrežja. Strokovno izvedena instalacija s strani strokovnjakov podjetja Petrol Plin omogoča preprosto in varno uporabo energije. Poleg tega vam bodo brezplačno postavili plinohram ter ga brezplačno servisirali in vzdrževali. Pomembnejše fizikalne in kemične lastnosti UNP Propan komercialni Butan komercialni kemijska formula C3H8 C4H10 molekularna masa 44,10 58,12 gostota plinske faze 2,03 kg/m3 2,67 kg/m3 gostota tekoče faze pri 0 C 0,52 kg/l 0,58 kg/l vrelišče -42 C -0,5 C meja eksplozivnosti 2,0-10,0 vol % 1,8 - 8,5 vol % kurilnost zgornja 93,94 MJ/m3 121,80 MJ/m3 Uporaba UNP je široka. Uporabljamo ga v gospodinjstvu za kuhanje, v individualnih in večstanovanjskih objektih in v večjih omrežjih za ogrevanje in pripravo sanitarne vode, za pogon vozil avtoplin, v prostem času kot opreme pri kampiranju za ogrevanje, kuhanje in razsvetljavo, v industriji za varjenje, rezanje in segrevanje ter v kmetijstvu za ogrevanje rastlinjakov, oskrbo živalskih farm ipd. Uporaba UNP zagotavlja udobnost. Sodobne plinske naprave so preproste in zagotavljajo varno, hitro in točno regulacijo ogrevanja. Preprost je tudi pregled porabe in zaloge plina v plinohramu. Z UNP je mogoče sodobno in udobno ogrevati na vseh lokacijah. Porabo boste plačevali po porabi, ki jo bo izmeril plinomer. Načine varčevanja ob ogrevanju z UNP vam bodo predstavili strokovnjaki podjetja Petrol Plin, kjer vam bodo podarili tudi 100 litrov plina, če se boste odločili za uporabo UNP.",1
"maribor - Nova Kreditna banka Maribor (NMaribor - Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v letošnjih prvih devetih mesecih povečala obseg bilančne vsote za 0,4 odstotka na 4,8 milijarde evrov, s čimer je dosegla 9,4-odstotni tržni delež. Devetmesečni čisti dobiček znaša 13,8 milijona evrov, je uprava banke sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. V NKBM so načrtovali, da se bo gospodarski položaj v tretjem četrtletju izboljševal, podobno kot v največjih trgovinskih partnericah Slovenije. A dejansko gospodarsko stanje v Sloveniji je bilo slabše od pričakovanega. Banka beleži nadaljnje slabšanje kreditnega portfelja in poslabševanje likvidnosti dolžnikov, je v sporočilu za javnost zapisala uprava. Čiste obresti so v prvih devetih mesecih dosegle 81,6 milijona evrov, provizije pa 35,4 milijona evrov. NKBM je v tem obdobju oblikovala za 44,3 milijona evrov neto rezervacij in oslabitev, kar je skoraj 11 odstotkov več od načrtovanega. Neto stanje kreditov strankam, ki niso banke, je konec septembra znašalo 3,4 milijarde evrov, kar je 4,4 odstotka več kot konec 2009. Dolgovi do strank, ki niso banke, pa so se v devetih mesecih povečali za 2,3 odstotka na dobre tri milijarde evrov. Doseženi devetmesečni čisti dobiček - ta je v prvih devetih mesecih lani znašal 11,5 milijona evrov - sicer dosega že slabe štiri petine za celo leto načrtovanega dobička, medtem ko je dobiček iz rednega poslovanja v omenjenem obdobju znašal 16,2 milijona evrov, kar je 76,8 odstotka načrtovanega za letos. Konec septembra je imela banka 384,3 milijona evrov kapitala oz. 4,5 odstotka več kot konec leta 2009. Kapitalska ustreznost banke je znašala 10,22 odstotka. KBM) je v letošnjih prvih devetih mesecih povečala obseg bilančne vsote za 0,4 odstotka na 4,8 milijarde evrov, s čimer je dosegla 9,4-odstotni tržni delež. Devetmesečni čisti dobiček znaša 13,8 milijona evrov, je uprava banke sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. V NKBM so načrtovali, da se bo gospodarski položaj v tretjem četrtletju izboljševal, podobno kot v največjih trgovinskih partnericah Slovenije. A dejansko gospodarsko stanje v Sloveniji je bilo slabše od pričakovanega. Banka beleži nadaljnje slabšanje kreditnega portfelja in poslabševanje likvidnosti dolžnikov, je v sporočilu za javnost zapisala uprava. Čiste obresti so v prvih devetih mesecih dosegle 81,6 milijona evrov, provizije pa 35,4 milijona evrov. NKBM je v tem obdobju oblikovala za 44,3 milijona evrov neto rezervacij in oslabitev, kar je skoraj 11 odstotkov več od načrtovanega. Neto stanje kreditov strankam, ki niso banke, je konec septembra znašalo 3,4 milijarde evrov, kar je 4,4 odstotka več kot konec 2009. Dolgovi do strank, ki niso banke, pa so se v devetih mesecih povečali za 2,3 odstotka na dobre tri milijarde evrov. Doseženi devetmesečni čisti dobiček - ta je v prvih devetih mesecih lani znašal 11,5 milijona evrov - sicer dosega že slabe štiri petine za celo leto načrtovanega dobička, medtem ko je dobiček iz rednega poslovanja v omenjenem obdobju znašal 16,2 milijona evrov, kar je 76,8 odstotka načrtovanega za letos. Konec septembra je imela banka 384,3 milijona evrov kapitala oz. 4,5 odstotka več kot konec leta 2009. Kapitalska ustreznost banke je znašala 10,22 odstotka.",1
"New York - Po objavi uspešnega poslovanja aluminijskega koncerna Alcoa v tretjem četrtletju ter zmanjšanja števila zahtevkov za nadomestila brezposelnim se je borzno trgovanje na Wall Streetu začelo spodbudno. Indeks Dow Jones se je uvodoma povzpel za 0,59 odstotka na 9782,94 točke, Nasdaq pa za 0,68 odstotka na 2124,59 točke. Med vlagatelji je znova oživelo upanje v okrevanje ameriškega gospodarstva. Alcoa je po devetih mesecih prvič poročala o dobičku. Ker gre za dobavitelja letalske, avtomobilske in gradbene industrije je zato razlog za optimizem po mnenju nekaterih analitikov še toliko večji, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot dober znak analitiki ocenjujejo tudi zmanjšanje števila novih zahtev za nadomestilo za primer brezposelnosti, ki se je po danes objavljenih podatkih v tedenski primerjavi znižalo za 33.000 na 521.000. Analitiki so pričakovali, da bo število prošenj znašalo 540.000.",1
"V Financah 13. decembra je bila na strani 22 v članku Reciklaža: Jože Zagožen objavljena moja izkrivljena izjava novinarju Financ... V Financah 13. decembra je bila na strani 22 v članku Reciklaža: Jože Zagožen objavljena moja izkrivljena izjava novinarju Financ ob priliki prejšnje stavke v Gorenju in sicer s pripombo, da sem se z njo osramotil. Pridana je bila navedba, da sem obtožen prejemanja daril pri poslih s Patrio. Kot sem že večkrat javno pojasnil - če se ne motim tudi Financam - sem novinarju po telefonu res dejal, da so bile v stavki udeležene v večini ženske, ki imajo nizke plače, poleg tega pa, da so te plače močno obremenjene tudi s krediti, tako da je končno izplačilo res majhno. Na novinarjevo vprašanje ali imajo ženske kredite tudi za »cunje« (njegov izraz) sem odvrnil, da imajo jih za vse mogoče, kar se kupuje na kredit. Novinar je mojo izjavo prikrojil in priredil, tako da so bili nekateri ljudje upravičeno ogorčeni. Delavke Gorenja sem vseskozi podpiral, ne le pred leti, ko sem bil predsednik nadzornega sveta Gorenja, pač pa tudi v času mojega sedemnajstletnega dela v tem podjetju, kjer sem prehodil pot od pripravnika do podpredsednika Gorenja. S takšnim odnosom do delavk, ki mi ga je podtaknil novinar, te poti zagotovo ne bi bilo. Nisem obtožen prejemanja daril pri poslih s Patrio, kot piše v Financah, pač pa obljube darila pri nezakonitem posredovanju. Po letu in pol, kolikor teče postopek pred sodiščem in ko so bile zaslišane že vse priče tožilstva, ni bilo niti enega indica, kaj šele dokaza, da bi prejel ali dal kakšno obljubo denarne nagrade v neznani višini, v neznanem času in na neznanem kraju. Dr. Jože Zagožen, Ljubljana",0
"Večina gradbenih velikanov je končala v stečaju Predlog za stečaj Kraškega zidarja, ki je bil vložen pretekli ponedeljek, pomeni padec še ene izmed domin v nizu propadov nekdanjih uspešnih slovenskih gradbenih podjetij. Sežansko gradbeno podjetje je delovalo vse od povojnih let, ko je bilo ustanovljeno z namenom izgradnje porušene domovine. Med njegovimi poznejšimi prepoznavnejšimi projekti so bile med drugim stolpnice v ljubljanskih Dravljah in Fužinah. V zadnjih letih pa so se v Kraškem zidarju tako kot v mnogo drugih slovenskih gradbenih podjetjih posvečali številnim stanovanjskim projektom tako na Primorskem kot v prestolnici. Prav pretirana stanovanjska gradnja je bila eden glavnih krivcev za stečaje gradbenih podjetij, med katerimi so se do zdaj znašli še SCT, Vegrad, Primorje MTB, Konstruktor VGR, Gradbeno podjetje Bežigrad, Gradis Celje, CPM, GPG, Stavbar Gradnje in Gradbinec GIP. Seznamu stečajnikov pa se bo pridružilo še kakšno nekdaj zveneče ime med gradbenimi podjetji, saj so trenutno v fazi prisilne poravnave Energoplan, Gradis skupina G, druži ju tudi podjetje Grep, ki gradi športno-trgovski kompleks v Stožicah, ter CMC Celje. Gospodarska kriza je najbolj prizadela tista gradbena podjetja, ki so se najbolj posvečala tržni stanovanjski gradnji. Gradbena podjetja, ki se ukvarjajo s cestno in drugo infrastrukturo, imajo vsaj za zdaj malo manj likvidnostnih težav. Preveliko zadolževanje za stanovanjske in poslovne gradnje pa zagotovo ni edini vzrok za propad podjetij, ki so prispevala enega glavnih deležev h gospodarski rasti oziroma dvigu bruto družbenega proizvoda BDP Slovenije sredi prejšnjega desetletja. Odgovornost na vodilnih Velik del odgovornosti nosi tudi vodstveni kader, ki se je s t. i. tajkunskimi prevzemi dokopal do večinskega ali pretežnega dela njihovih gospodarskih družb in jih nato finančno izčrpal za odplačevanje silnih posojil, s katerimi so jim banke ravnodušno omogočile lastniške prevzeme. Banke naj bi imele do gradbenih podjetij vsega skupaj za več kot tri milijarde evrov terjatev, skupaj z garancijami pa celo več kot pet milijard. Zaradi stečajev v gradbenem sektorju bodo lahko ostale praznih rok za več sto milijonov. Vendar se bodo banke reševale oziroma sanirale z dokapitalizacijo, tudi na račun davkoplačevalskega denarja. Gradbena podjetja pač ne. Kar nekaj jih je pred stečajem, denimo v primeru SCT-ja in Primorja, najavljalo, da jim prihajajo na pomoč tuji partnerji s svežim kapitalom. Vendar so se te zgodbe uvrščale le v žanr fikcije. Reševanje z avtocestnim križem Slovenska gradbena industrija se je znašla v težavah ob osamosvojitvi Slovenije, še posebej večja gradbena podjetja. Tako kot velik del slovenskega gospodarstva je utrpela izgubo trgov na območju nekdanje Jugoslavije, pa tudi drugod po vzhodni Evropi. SCT je v času nekdanje Jugoslavije gradil po celotni nekdanji skupni državi, pa tudi v državah nekdanjega vzhodnega bloka, v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Na pomoč je kmalu priskočila država in začela se je izgradnja slovenskega avtocestnega križa. Večino poslov so dobila slovenska podjetja. Gradnja novega avtocestnega omrežja pa je v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, ki so prav tako gradile avtoceste, potekala zelo počasi.",0
"Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila v februarju 2013 za dve odstotni točki nižja kot v prejšnjem mesecu. Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov je bila februarja 2013 za dve odstotni točki nižji kot v januarju 2013, kažejo rezultati ankete o mnenju potrošnikov na SURS-u. K temu naj bi prispevale predvsem bolj pesimistične napovedi potrošnikov glede gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih, brezposelnosti v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih in glede možnosti za varčevanje prihodnjih 12 mesecih. V februarju 2013 so se glede na januar 2013 znižale vrednosti polovice kazalnikov, ki izražajo pričakovanja potrošnikov. Zvišali sta se vrednosti kazalnikov gibanje cen v prihodnjih 12 mesecih in poraba denarja za večje nakupe v prihodnjih 12 mesecih. Vrednost kazalnika finančno stanje v gospodinjstvu v prihodnjih 12 mesecih pa je ostala nespremenjena. Potrošniki pesimistični glede ravni brezposelnosti Vrednost kazalnika raven brezposelnosti v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih se je v februarju 2013 v primerjavi z januarjem 2013 zvišala za dve odstotni točki. To potrjujejo tudi rezultati ankete, v kateri je 22 odstotkov anketiranih odgovorilo, da bo brezposelnost v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih zelo narasla, le en odstotek anketirancev pa meni, da se bo brezposelnost zelo upadla.",0
"Prihodnost je svetla, če bo uresničena mega jahte v portoroški marini, v družbi bark na hibridni pogon slovenskega proizvajalca Jerneja Jakopina. Na letošnjem 14. razstavno-prodajnem salonu plovil Internautica, ki bo v portoroški marini potekal do nedelje, so pred tehnologijo postavili ekologijo. Rdeča nit letošnje prireditve so novosti in inovacije, ki jih v zadnjem času proizvaja navtična industrija. Slovenci smo bili na področju inovacij na morju vedno protagonisti, je ponosen izvršni direktor razstave Jure Korenc. Letošnja Internautica ponuja nove tehnologije, prijazne okolju. Med 200 plovili, ki so na ogled, lahko torej najdete tudi okolju prijazne barke. Na razstavi se tako predstavljajo plovila z manjšo porabo goriva, plovila na hibdridni pogon in neslišna plovila brez izpustov. Med drugim bo na ogled tudi plovilo na hibridni pogon Green Line slovenskega proizvajalca Jerneja Jakopina, ki uporablja tudi ekološko bolj sprejemljivo tehnologijo baterij, sposobnih do 30.000 polnjenj in praznjenj. Green line je naš odgovor tako na ekološke kot na ekonomske razmere v svetu, je poudaril Jakopin. Optimizem kljub krizi Direktor portoroške marine Marjan Božnik medtem kljub krizi, ki je zarezala tudi v navtično industrijo, ostaja optimist. Pri iskanju novih priložnosti je opozoril predvsem na prizadevanja marine, da ob skladiščih soli v Portorožu do poletja uredijo pristan za mega jahte. Portorož je od Brionov, Rovinja in drugih destinacij za mega jahte v severnem Jadranu oddaljen le dve uri. Z izgradnjo pristanišča za mega plovila in širitvijo svojega akvatorija ponuja Marina Portorož tudi priložnost za širitev in rast gospodarstva na Obali. Letošnja Internautica je lepa, bogata in pestra. Razstavljavcev in plovil je veliko, prav tako pa bo veliko tudi spremljevalnih prireditev, je pojasnil izvršni direktor Marjan Matevljič. Med razstavo se bodo sicer dogajale športne prireditve, med njimi regata Jacques Lemans Cup 2009, umetniške razstave in strokovna srečanja. V petek bo tako posvet o navtičnem turizmu in mega jahtah, v soboto, ko bodo dvignili tudi modro zastavo, pa bodo potekala predavanja o ekologiji v navtiki.",1
"Cukjati je ob tem poudaril, da je novinarska svoboda resna zadeva v demokratični družbi in je vrednota, s katero se ne sme igrati. ""Število podpisov ima svojo težo, vendar je presenetljivo, da je največji proporcionalni delež podpisov iz Dnevnika in Mladine. Za ti dve uredništvi je pomemben čas, da premislijo o svojem ravnanju z novinarji,"" je še poudaril Cukjati. Zgaga in Šurc od predsednika DZ pričakujeta, da bo peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji posredoval ustreznemu delovnemu telesu v državnem zboru. ""Pozivava tudi poslance, da peticijo po svojih močeh obravnavajo in prispevajo k dvigu ravni medijske svobode v Sloveniji."" Po mnenju Zgage je množično podpisovanje peticije dokaz, da novinarjev v Sloveniji ni več strah. Oba avtorja peticije obžalujeta, da ju nekateri novinarji obtožujejo levičarskega aktivizma, medtem ko se borita zoper cenzuro in politične pritiske. Pritiski v medijih se vrstijo. © iStockphoto Pritiski na RTVS, STA, Delu in Primorskih novicah Po besedah Zgage so pritiski na novinarje primer Vide Petrovčič na TV Slovenija, Roberta Škerjanca na Radio Slovenija, odpoklic dopisnikov Dela iz Zagreba in Dunaja ter vpletanje lokalne politike v Primorske novice. Omenil je tudi Slovensko tiskovno agencijo (STA), pri kateri naj bi p rišlo do vrste kadrovskih sprememb in zasuka uredniške politike. Predsednik državnega zbora Cukjati poudarja, da je to peticijo že septembra poslal poslancem in pristojnim delovnim telesom v parlamentu . ""Državni zbor bo, v kolikor bo peticijo obravnaval, pozval uredništva, naj omogočijo svojim novinarjem, da pišejo morda bolj korektno, uravnoteženo in objektivno."" Ob tem dodaja, da je predvsem za uredništva Mladine in Dnevnika primeren čas, da premislijo o svojem ravnanju z novinarji ter spoštujejo njihovo pravico in željo po svobodi obveščanja. ""Verjetno je tudi uredniška politika teh medijev kriva, da so nekateri njihovi sestavki zelo pristranski in nekorektni,"" je še dodal. ""Sem politik in nikoli nimam vplival na to, da bi sam popravil kakšno izjavo, ki jo morda nerodno zapiše novinar,"" zaključuje France Cukjati.",0
"Pahor To je beloKranjska Mura Vlada bo črnomaljskemu Secopu pomagala iskati strateškega partnerja. Če tega ne bo, bodo delo izgubili tudi preostali delavci. Premier Pahor si ob tem želi, da bi vlada lastnika Secopa prepričala, da še nekaj let ostane v Sloveniji. V Črnomlju so se zbrali predstavniki nekaterih ministrstev in vladnih služb, ki so se skupaj z upravo Secopa in predstavniki občin pogovarjali o možnosti ohranitve nekaterih delovnih mest in pomoči pri iskanju strateškega partnerja. Secopova uprava je predstavila dogajanje v podjetju, ministri pa so zagotovili, da je vlada pripravljena proaktivno sodelovati pri iskanju strateškega partnerja, ki je za prihodnost družbe edina prava pot, je po sestanku povedal generalni direktor Secopa Matjaž Strmec. Dejal je še, da želijo v Secopu ohraniti čim več delovnih mest, zato se bodo pri iskanju strateškega partnerja oprli na vse, ki so pripravljeni pomagati, lahko pa bi sodelovali tudi z avtomobilsko industrijo. Vlada bo povpraševalce po investicijah usmerjala v Belo krajino Po selitvi proizvodnje na Slovaško bo v Črnomlju delo obdržalo do 350 delavcev, prizadevali pa si bodo, da ohranijo še več delovnih mest. Do konca leta naj bi odpustili do 300 delavcev, preostale pa v prihodnjem letu. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Vilijem Pšeničny je po sestanku povedal, da so se dogovorili, da bodo na ministrstvu in vladi skušali povpraševalce po vlaganju v Sloveniji usmeriti na območje Bele krajine. Pahor upa, da jim bo stanje - tako kot v Pomurju - tudi v Beli krajini uspelo spremeniti Premier Borut Pahor pa je po seji vlade povedal, da si vlada želi lastnika Secopa prepričati, da še nekaj let ostane v Sloveniji. V tem času bi po Pahorjevih besedah v Belo krajino lahko privabili vlagatelje, prezaposlili in preizobrazili delavce. Rešitev za Belo krajino bodo ministri skušali poiskati tudi na ponedeljkovi izredni seji vlade. Preberite tudi Situacija v Beli krajini in Črnomlju je katastrofalna Subvencioniranje Secopa po Pahorjevih besedah ni mogoče, saj bi v primeru subvencioniranja tujih vlagateljev subvencionirali nizko plačano delovno silo. Kljub temu si vlada želi poiskati rešitev, ki ne bo samo socialni transfer, ampak nekaj več. Morebitnih davčnih olajšav, in sicer podobnih, kot jih poznajo v Pomurju, nedavno sprejeti zakon o regionalnem razvoju ne izključuje, je dejal premier, a se sprašuje, ali so takšni ukrepi dovolj hitri. Črnomaljski primer je Pahor primerjal z Muro, saj gre v obeh primerih za nizko kvalificirano delovno silo, ki je težko prezaposljiva, za neobstoj vzporednih investicij, za veliko stopnjo brezposelnosti v regiji in malodušje. Ker je vladi v enem letu stanje v Prekmurju uspelo spremeniti, Pahor upa, da bo tako tudi v Beli krajini.",0
"Umar ugotavlja, da gospodarstvo kaže znake okrevanja, vendar temu ne sledi trg dela. Po napovedih se bo položaj poslabševal tako v letu 2010 kot verjetno tudi še v letu 2011. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar pravi, da je podobna gibanja opaziti v celotnem območju evra. Direktor Umarja Boštjan Vasle je dejal, da za Slovenijo napovedujejo, da bo imela konec tega leta blizu 100 tisoč brezposelnih. V prihodnjih dveh letih lahko pričakujemo še dodatno povečanje te številke, čeprav ne tako drastično kot letos, ko se je samo v zadnjih mesecih povečala za več kot 50 odstotkov. Stopnja brezposelnosti se bo v letu 2011 približala 11 odstotkom, je dejal Vasle. Boštjan Vasle, direktor Umar Uveljavitev zahteve po zvišanju minimalne plače na 600 evrov bi utegnila število brezposelnih še povečati. Dokler se ne bo bistveno povečala produktivnost panog, ki zaposlujejo največ ljudi z minimalno plačo, bi vsak poseg v minimalno plačo, še posebej tako drastičen, povzročil dodatne pritiske na povečanje brezposelnosti, je povedal Vasle. Zadnji znaki sicer kažejo na stabilizacijo aktivnosti v slovenskem gospodarstvu. Industrijska proizvodnja in izvoz sta se v zadnjih mesecih že nekoliko okrepila, opaziti je stagnacijo prihodkov v trgovin in gostinstvu, še naprej pada edino panoga gradbeništva. Stabilizacijo je opaziti tudi v javnih financah, kjer se je razkorak med javnofinančnimi prihodki in odhodki v drugem četrtletju začel zmanjševati. V prihodnjem letu lahko pričakujemo nizko gospodarsko rast, ki pa je zelo negotova in jo spremljajo velika tveganja, je dejal Vasle. Ni nujno, da se bodo ugodni rezultati, ki jih je opaziti v zadnjih mesecih, nadaljevali brez premora, je posvaril. Finančne težave podjetij se povečujejo Trg dela ne ogreva skupaj z gospodarstvom. Foto POP TV Z razmeroma slabimi rezultati gospodarstva v zadnjem letu se povečujejo tudi finančne težave podjetij. Pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu je bilo v prvih devetih mesecih letos 40,7 odstotka več kot v istem obdobju lani, povprečni mesečni znesek nedospelih obveznosti pa je bil skoraj za tri četrtine večji. Dogovor o politiki plač v javnem sektorju, po katerem se bodo plače javnih uslužbencev v prihodnjem letu povečale za 3,1 odstotka, se zdi Vasletu z vidika makroekonomske stabilnosti ustrezen. S tem povečanje plač v javnem sektorju ne bo bistveno odstopalo niti od produktivnosti dela niti od gibanja plač v zasebnem sektorju, je dejal Vasle. Cene v zadnjih mesecih ostajajo stabilne, stopnja inflacije se tako giblje okoli nič odstotkov. Pozitivno prispevajo k rasti cen edino storitve, medtem ko se v preostalih skupinah cen že kažejo deflacijske tendence. Kreditni krč ostaja velik problem, je ugotovil Vasle in dodal, da so predvsem krediti podjetjem na zaskrbljujoče nizki ravni. Vendar pa je položaj na kreditnem trgu pri nas še vedno boljši kot v celotnem območju evra. Pri nas se namreč obseg kreditiranja na letni ravni povečuje za od tri do pet odstotkov, medtem ko se je v območju evra praktično zaustavilo.",0
"Akcija po aferi. Pri izrednem nadzoru opazili številna zanemarjanja psov. Mučenje. V zavetišče prihajajo shirani, bolni in pohabljeni psi z odprtimi ranami. Tudi leto zapora Kazni. Kazni za posamezno kršitev področja zaščite živali so za posameznika od 200 evrov, za pravno osebo pa do 84 tisoč evrov. Za mučenje živali, ki se upošteva kot kaznivo dejanje, kazenski zakonik predvideva do eno leto zapora. Odvzem. Če uradni veterinar pri pregledu lastniške živali ali njenih življenjskih razmer ugotovi nepravilnosti, ki veljajo za prekršek, izda plačilni nalog. Sicer izda ureditveno določbo, kjer določi, kaj mora imetnik živali storiti za izboljšanje razmer. Če se ugotovi, da je za žival najboljši odvzem, se ta izvrši, lastnika pa oglobi. Odvzemi. “Število odvzemov psov se je aprila bistveno povečalo,” je povedala Andreja Bizjak, direktorica urada za notranji uradni nadzor pri Veterinarski upravi RS (Vurs). To je po njenem mnenju v veliki meri posledica izrednega nadzora nad ravnanjem v zvezi z nevarnimi psi, ki so ga zaradi afere z bulmastifi in na pobudo predsednika vlade Boruta Pahorja izvedli aprila. Končno poročilo o izrednem nadzoru bo po njenih besedah končano v sredo ali četrtek, po neuradnih podatkih pa je bilo aprila odvzetih okoli šest odraslih psov in nekaj mladičev. Lani so skupno odvzeli 14 hišnih živali. Garjava psička v iztrebkih Pri nadzoru je bilo opravljenih okoli 600 pregledov pri lastnikih registrirano nevarnih psov. “Pri tem nadzoru je uradni veterinar našel garjavo psičko z mladiči, ki je ležala v lastnih iztrebkih,” je dejala Bizjakova. Ker je lastnik počistil prostor in poklical veterinarja, psičke niso odvzeli. “To je v končni fazi bolje, saj se lahko življenje psa v zavetišču konča po 30 dneh,” je pojasnila in dodala, da bo uradni veterinar psičko redno nadzoroval. Uradni veterinarji in zavetišča pa se pogosto srečujejo s še hujšimi primeri. Eden od takih je Mori (na fotografijah). “Ležal je na senu, zvit v klopčič, bile so ga same oči in ena velika rana, namesto gobčka je imel odprtino, imel je poškodovano uho, shiran je bil do kosti in na smrt izmučen,” je Morija ob najdbi opisala Polona Samec, vodja Zavetišča za živali Horjul. Odvzemov psov je nekaj več, ker je po mojem mnenju tudi pritiskov na Vurs več. Polona Samec, Zavetišče Horjul Morijev lastnik je sicer zatrdil, da nima z njegovo poškodbo in izginotjem ničesar, da pa lahko “plača za njegovo uničenje, ker mu tak, kot je, ne koristi več, da ima novo psico ...”, je povedala Samčeva. A kot je pojasnila, je poškodba kazala na človeško roko. Odvzemi po zavetiščih Razmere v zavetiščih so sicer različne. “Po odločbi Vursa smo nedavno res odvzeli štiri pse, ki so bili v slabem stanju,” pravi vodja zavetišča Dušan Hajdinjak iz Meli centra Trebnje, kjer opažajo povečano število odvzemov. Samčeva tega ni opazila. Podobno ne v mariborskem zavetišču, kjer so prejšnji četrtek odvzeli dve samički.",0
"Ministrstvo do srede ni sporočilo svoje odločitve, čeprav bi jo moralo Denis Čeh, lastnik družbe 3Lan, in Matej Raščan, njegov partner iz Dela Revij, bosta proti ministrici Majdi Širca sprožila vsaj upravni spor, ker še ni odločila o soglasju za nakup Večera. Čeh in Raščan bosta ministrico za kulturo verjetno tudi kazensko ovadila in odškodninsko tožila, sta napovedala za časnik Finance. Ministrstvo za kulturo, ki mora po določilih zakona o medijih dati soglasje za Delovo prodajo Večer murskosoboški družbi 3Lan, bi moralo namreč do srede izdati ali ne izdati soglasje, vendar je roke po zakonu o upravnem postopku zamudilo. Z ministrstva za kulturo so sporočili Veljavni zakon o medijih ne omogoča pregleda okoliščin lastniških pravnih poslov. Po ponovnem pozivu družbe 3Lan in Dela revij v sodelovanju z drugimi organi ministrstvo za gospodarstvo, državno pravobranilstvo proučujemo nekatere postopke, ki so s tem poslom, torej s prodajo Večera, neločljivo povezani in lahko vplivajo na odločitev. Za kakšne postopke gre, ni povsem jasno. Čeh Ukrepal bom z vsemi pravnimi sredstvi Čeh potrjuje, da bo zato proti ministrstvu ukrepal z vsemi pravnimi sredstvi, takoj ko bo proučil odgovor. V sredo ga še ni dobil. Če drži, kar pravite, je ministrica presegla svoja pooblastila. Po zakonu o medijih nima kaj presojati - lahko le izda soglasje ali pa ne, pravi Čeh. Podobno je povedal tudi Raščan. Ministrstvo za kulturo naj bi se po mesecih odločanja sklicevalo na to, da urad za varstvo konkurence UVK ni presojal koncentracije med Večerom, 3Lanom in Raščanovim Delom Revijah, ki je s Čehom podpisal partnersko pogodbo o sodelovanju, še poročajo Finance, Čeh pa je ob tem prepričan, da ministrstvo teh pristojnosti nima. Ministrica Širca ne ve, koliko časa bodo postopki še trajali, na vprašanje, ali se boji pravnih postopkov, ki jih napovedujeta Čeh in Raščan, pa Širca za Finance pravi Vedno se je treba bati vseh postopkov, ki jih pričakuješ, in tistih, ki jih načrtuješ. Vi bi to morali vedeti. Si je Bohnec premislil? Zadnje tedne se širijo tudi neuradne informacije, da je družba Intera Franca Bohneca odstopila od dogovora, da Čehu financira 9,25-milijonski nakup Večera. Če bo izpolnil pogoje iz pogodbe, potem smo še zraven, pravi Bohnec. O tem, kakšni so pogoji, noče govoriti, zanimala pa naj bi ga predvsem Večerova nepremičnina v središču Ljubljane, kjer je ljubljansko dopisništvo, poročajo Finance. Čeh pravi, da nič ne ve o tem, da bi si Bohnec premislil.",0
"Na letošnjo lestvico 500 največjih gospodarskih družb v Srednji Evropi, ki jo je objavila svetovalno-revizijska družba Deloitte, se je uvrstilo 18 slovenskih družb. Najvišje, na 38. mestu, je družba Petrol. Svetovalno-revizijska družba Deloitte je tudi letos objavila lestvico 500 največjih gospodarskih družb v Srednji Evropi. Tudi letos so na prvih treh mestih poljska naftna družba PKN Orlen z več kot 28 milijardami evrov prihodkov od prodaje, sledita pa ji madžarska naftna družba MOL in češki proizvajalec avtomobilov Škoda. Na lestvici je sicer mogoče najti največ poljskih in čeških družb, gledano po sektorjih pa dobro tretjino vseh družb na lestvici predstavljajo družbe iz sektorja potrošnje in transporta, s tretjinskim deležem jim sledijo družbe iz sektorja energetika in viri. Na ravni vseh 500 družb, ki so se uvrstile na lestvico, je zabeležena 3,3-odstotna rast prihodkov, medtem ko je ta v lanskem letu znašala 9,8 odstotka. Trend upadanja prihodkov se nadaljuje tudi v tem letu. Na Deloittovo lestvico se je sicer uvrstilo tudi 18 slovenskih družb. Po večini gre za družbe iz sektorja energetike in virov sedem družb ter sektorja potrošnje in transporta šest družb, medtem ko sektor farmacije zastopata dve družbi, sektor industrijske proizvodnje dve, sektor telekomunikacij pa ena. Najvišje je skupina Petrol, ki je lani ustvarila 3.754 milijonov evrov prihodkov od prodaje. S tem rezultatom se je družbi v primerjavi z lanskim letom uspelo povzpeti za pet mest, na 32. mesto. Na 44. mestu nato najdemo skupino Mercator, skupina HSE je na 85. mestu, sledijo skupina Gen-I 112. mesto, Poslovni sistemi Mercator 125. mesto, skupina Gorenje 151. mesto, skupina Krka 169. mesto, Revoz 232. mesto, skupina GEN Energija 267. mesto, skupina Telekom Slovenije 280. mesto, OMV Slovenija 282. mesto, SIJ 307. mesto, Špar Slovenija 310. mesto, Tuš Holding 316. mesto, skupina Lek 379. mesto, ACH 407. mesto, Engrotuš 416. mesto in Elektro Energija 494. mesto. V sektorju bančništva je letos NLB izpadla iz deseterice največjih bank srednjeevropske regije letos 13. mesto, lani 9., medtem ko se je od zavarovalnic med deset največjih v Srednji Evropi znova uvrstila Zavarovalnica Triglav, ki je zasedla sedmo mesto lani šesto.",1
"Vlada zahteva 16,4 milijona dolarjev odškodnine Ameriška vlada bo od japonske Toyote zaradi prikrivanja pomanjkljivosti pri stopalkah za plin oz. počasnega obveščanja zahtevala 16,4 milijona dolarjev odškodnine. Toyoto, ki je morala v ZDA iz prometa umakniti šest milijonov avtomobilov, po svetu pa skupaj osem milijonov, že tožijo številni lastniki avtomobilov, dodatne kazni pa japonskemu avtomobilskemu proizvajalcu grozijo še od ameriške zvezne vlade. Ameriški minister za transport Ray LaHood je Toyoto obtožil, da je predolgo čakala z odpoklicem avtomobilov, ki so imeli težave zaradi zatikajoče se stopalke za plin, hibridni modeli prius pa so imeli težave z zavorami. Preberite še - Začasno zaprtje Toyotinih tovarn v Veliki Britaniji in Franciji - Toyoti gre le na bolje, zdaj težave Nissana - Po Toyoti odpoklici zaradi napak pri GM-u 16,4 milijona dolarjev verjetno ni zadnja številka Toyota je po njegovih besedah za težave vedela že lani septembra, avtomobile pa je odpoklicala šele letos januarja. Po zakonu bi morala Toyota regulatorje obvestiti v petih dneh od odkritja okvare. Zaradi težav s stopalko za plin so v ZDA odpoklicali 2,3 milijona avtomobilov. Vlada zdaj zahteva najvišjo mogočo kazen, in sicer 16,375 milijona dolarjev. Kazen, ki jo je oznanil LaHood, zadeva le težave z zatikanjem stopalke za plin. Ker se preiskave nadaljujejo, bo kazen verjetno še večja. Poleg tega se Toyota spopada z najmanj 100 tožbami zaradi poškodb ali smrtnih primerov. Če podjetje plača kazen, bo to priznanje, če ne plača, pa bodo imeli težave z regulatorji. Preiskave so do zdaj z zatikanjem stopalke za plin oziroma nepričakovano pospešitvijo hitrosti Toyotinih avtomobilov povezale 52 smrtnih primerov.",0
"S postopkom preoblikovanja ima podjetje od tisoč do tri tisoč evrov stroškov Pri preoblikovanju s. p. v d. o. o. moramo narediti 17 korakov. Na kaj vse moramo biti pozorni, pojasnjuje davčna in poslovna svetovalka Božena Macarol. Katere so pasti preoblikovanja s. p. v d. o. o. je včeraj na seminarju Poslovne akademije Financ razlagala davčna in poslovna svetovalka Božena Macarol. Foto: Urban Štebljaj""Postopek je zapleten in vsebuje 17 korakov!"" opozarja Božena Macarol Najprej razmislite o ciljih Postopki preoblikovanja so odvisni od motivov: ali želite dejavnost širiti, ali je vaša dejavnost tvegana in bi lahko doživela izvršbo, ali nameravate dejavnost prenesti na naslednike oziroma podjetje prodati. S. p. se lahko namreč proda samo po sredstvih, d. o. o. pa po poslovnih deležih. Sprejeti morate sklep o preoblikovanju, o čemer morate tri mesece pred dejanskim ukrepom ustrezno obvestiti vse upnike. Dobro se pripravite na preoblikovanje Preden se lotite preoblikovanja, izdelajte načrt s potrebnimi koraki in določite odgovorne osebe za posamezne aktivnosti. Predvidite, kdaj se bo podjetje preoblikovalo, dobro popišite vsa sredstva in obveznosti ter proučite možnosti prenove poslovnih procesov. Vključite računovodjo, odvetnika, notarja ... Pripraviti morate računovodske izkaze. Pomembna je predvsem bilanca stanja, s katero ugotovite vrednost premoženja, ki se lahko prosto prenese na novi d. o. o. Treba je preveriti, ali obstajajo sredstva za odpis, stare zaloge, pokvarjena sredstva in podobno. Pridobiti morate tudi ustrezna dovoljenja in licence, če jih potrebuje za opravljanje dejavnosti (na primer v avtoprevozništvu, obrtništvu ...). S pomočjo odvetnika pripravite akt ali pogodbo o preoblikovanju, s katerim se vpišete v sodni register. Vključiti morate računovodjo, lahko še notarja in davčnega svetovalca, odvisno od vrste preoblikovanja (formalno ali materialno). Vse pravice, obveznosti in olajšave se namreč prenesejo na univerzalnega pravnega naslednika, v tem primeru d. o. o. Če s. p. preneha v klasičnem smislu, mora vrniti vse davčne ugodnosti (olajšave in vstopni DDV). Če pa je preoblikovanje davčno nevtralno, se vse davčne ugodnosti prenesejo na d. o. o. V vsakem primeru fizična oseba s svojim lastnim premoženjem še pet let po preoblikovanju podrejeno jamči za obveznosti s. p. Na potezi AJPES in Durs AJPES nato obvesti podjetje, da je s. p. izbrisan iz poslovnega registra, s tem potrdilom pa na Dursu vstopi v sistem DDV. Pri tem mora biti podjetje posebej previdno, da ne ustvari niti dneva prekinitve zavezanosti za DDV.",1
"Ljubljana - Ministru za finance Francu Križaniču je po nekaj mesecih ministre uspelo prepričati v ohranitev večinskega lastniškega deleža v NLB. Včeraj potrjena strategija upravljanja kapitalske naložbe države v NLB kot kratkoročni cilj prinaša konsolidacijo in stabilizacijo državnega lastništva banke na 50 odstotkov plus eno delnico, strateški cilj pa je ohranitev NLB kot samostojne finančne institucije z več strateškimi partnerji. Vlada se je spotaknila tudi ob minuli teden sprejeto strategijo skupine NLB od leta 2010 do 2015, ki je - kot je minister za finance ocenil že za včerajšnji Dnevnik - v neposrednem nasprotju s cilji, ki jih želi vlada zasledovati z ohranjanjem večinskega državnega lastništva v NLB. Križanič pričakuje, da bo NLB pripombe vlade upoštevala. Odziva na stališča vlade včeraj nismo uspeli dobiti niti od uprave banke z Božem Jašovičem na čelu niti predsednika nadzornega sveta Marka Simonetija. Kot smo poročali, so predstavniki ministrstva za finance Jašoviču in Simonetiju celo vnaprej povedali, da se s strategijo banke ne strinjajo in naj jo banka spremeni oziroma odloži odločanje do sprejetja stališč vlade. Toda v NLB so vztrajali pri svojem in pohiteli s sprejetjem strategije. Kakšne bodo posledice skrhanega zaupanja med največjim lastnikom in upravo ter nadzornim svetom banke, za zdaj še ni mogoče predvideti. Že včeraj pa so se pojavile ocene, da bi morala nadzorni svet in uprava ponuditi odstop, ker strateških odločitev nista preverila pri največjih lastnikih oziroma sta celo ravnala v nasprotju z njihovimi stališči. Če v NLB svoje strategije ne bodo želeli dopolniti v skladu z vladnimi priporočili, je pričakovati, da bo država poskusila z menjavo nadzornega sveta na skorajšnji skupščini. Kot je znano, strategija banke predvideva krčenje kreditiranja, prodajo Banke Celje in umik z večine trgov. Nasprotno pa strategija upravljanja državnega deleža v NLB med drugim predvideva, da bi NLB postala oziroma ohranila vlogo enega vodilnih ponudnikov bančnih storitev v vsaki posamezni državi jugovzhodne Evrope, ki so ključne za slovensko gospodarstvo. Po naših informacijah se ključne pripombe vlade nanašajo na prodajo Banke Celje in NLB. Novi zapleti pa se obetajo tudi pri dokapitalizaciji. Čeprav so ministri včeraj potrdili sodelovanje države pri dokapitalizaciji NLB in je pred dnevi pripravljenost za vplačilo dokapitalizacijskih delnic izkazala tudi belgijska KBC kot tretjinska lastnica, pa so po trditvah naših virov pogajanja med največjima lastnikoma spet prekinjena. In sicer naj bi se umaknili Belgijci, nezadovoljni zlasti z odnosom vlade in finančnega ministrstva do pogajanj. Ne samo, da mora država KBC k dokapitalizaciji pritegniti, da bi se izognila očitkom evropske komisije o državni pomoči, ampak brez KBC do dokapitalizacije sploh ne more priti. Zablokirajo jo lahko namreč na nadzornem svetu in skupščini. Premier Pahor je včeraj povedal, da gre država v dokapitalizacijo, ki ne bo večja od 243 milijonov evrov. Križanič dokončnega zneska dokapitalizacije še ni razkril, saj država in KBC želita, da se zadnji predlog uprave in nadzornega sveta NLB za dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov še zniža. Država naj bi najprej konsolidirala lastništvo (z odkupom delnic NLB od 19 manjših lastnikov v državni lasti) in prek dokapitalizacije z nadpovprečnim vplačilom kapitala povečala svoj obstoječi 48,58-odstotni delež na 50 odstotkov plus eno delnico. Ministrstvo za finance ne vidi zadržkov, da se država v dogovarjanju s ključnimi investitorji zaveže k uvrstitvi delnic NLB na borzo, pri čemer bi država na srednji rok ostala večinska lastnica. Ko se bodo razmere na trgu stabilizirale, naj bi država delež zmanjšala na 25 odstotkov plus eno delnico. vesna.vukovic@dnevnik.si, suzana.rankov@dnevnik.si",0
"Sirena zatuli in pet tisoč delavcev zapusti delovno mesto v prepričanju, da gre le še za eno protipožarno vajo, ko pred stavbo preko ozvočenja zaslišijo Danes je za marsikoga zadnji delovni dan. V elektronskem sporočilu, ki kroži te dni naokoli in je med drugim prispelo tudi v našo redakcijo, je zapisano, da naj bi podjetje sprožilo požarni alarm z namenom, da odpustijo večino od pet tisočih delavcev na skrajno žaljiv in neoseben način. Delavci so bili namreč vrženi dobesedno na cesto, saj so se vodilni želeli izogniti morebitnim izgredom, ki bi vladali ob javni oznanitvi znotraj podjetja. Prav tako niso želeli preobremeniti elektronskega sistema z odpovedmi in tisočimi poslovilnimi pismi. Za večletno lojalnost delavcev so torej izbrali ponižan in krut način zahvale. Je bilo to sporočilo še ena neokusna šala v posmeh delavcem ali resnična legenda , vredna vsega sočutja in pomilovanja? Za vas smo razkrili ozadje te zgodbe, ki ga objavljamo na www.cekin.si.",0
"Ljubljana - ""Zaradi povečane porabe goriv v lanskem letu je treba povečati tudi 90-dnevne zaloge naftnih derivatov, ki jih mora imeti Slovenija v skladu s pravili EU. Zato smo morali to povečanje vnesti v ceno goriv,"" je pojasnil minister za finance Franc Križanič. Na podlagi spremenjene uredbe o določitvi in načinu obračunavanja posebnega nadomestila za izvrševanje gospodarske javne službe oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov se je prispevek za plačevanje posebnega nadomestila za oblikovanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov povečal za 10 odstotkov. Po pojasnilih vlade bi bilo v letošnjem letu treba posebno nadomestilo povišati za skupno 15 odstotkov. To pomeni, da lahko pričakujemo, da se bo nadomestilo letos povečalo še za pet odstotkov. Za motorni bencin, letalski bencin, letalsko gorivo na bencinski bazi ta prispevek po novem znaša 1,11 centa za liter, za dizelsko gorivo, ekstra lahko kurilno olje, gorilni kerozin, kurilno olje in letalsko gorivo na kerozinski bazi pa 1,06 centa za liter. Celotna vrednost višjih nadomestil na letni ravni znaša okoli 2,5 milijona evrov. Koliko obveznih zalog surove nafte je imela konec lanskega leta Slovenija, nam v petek ni uspelo izvedeti, ker je bil direktor Zavoda Republike Slovenije za obvezne naftne rezerve in njenih derivatov (ZORD) Anton Grabeljšek nedosegljiv. Konec leta 2007 je Slovenija imela 555.535 ton obveznih zalog. Od te količine je bilo 410.288 ton fizičnih zalog, preostalo pa so bile delegirane zaloge. Kot je pred časom za Dnevnik pojasnil Grabeljšek, delegirane zaloge predstavljajo pogodbe, ki določajo, da nam bo v času krize nekdo prednostno prodal vnaprej določeno količino naftnih derivatov. Pri tem je poudaril, da so v primeru krize takšne zaloge težko uporabljive. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Z investitorjem Minsk Energy so podpisali pogodbo za gradnjo treh transformatorskih postaj v okolici Minska Kolektor Etra bo v poslu sodelovala z gradnjo petih energetskih transformatorjev z močjo 40 megavatov in napetostjo 110/20 kilovoltov. Pogodba med slovenskima podjetjema je vredna dva milijona evrov. V pričakovanju novih naročil Foto: Urban Štebljaj Po besedah direktorja Rika , Janeza Škrabca, lahko v primeru dobro izvedenega naročila pričakujejo nova naročila. Investitor Minsk Energy namerava v prihodnjih desetih letih posodobiti kar 37 takih transformatorskih postaj, s tem poslom pa se slovenskima podjetjema odpira tudi možnost širitve na ruski trg. Bo Kolektor selil del proizvodnje na Vzhod? Delegacija iz Belorusije je že obiskala Kolektor Etro, katerega je Riko za partnerja v poslu izbral na podlagi referenc in kakovosti. Po besedah komercialnega direktorja Kolektorja Etre, Petra Novaka, se z Belorusi že dogovarjajo za višje oblike sodelovanja. Sicer pa je idrijski Kolektor po besedah predsednika uprave Stojana Petriča v Rusiji že prepoznaven in sodeluje pri večjem številu projektov na področju transformatorjev, energetike in avtomobilske industrije. Zaradi velikega potenciala ruskega trga v energetiki razmišljajo celo o selitvi dela obstoječe ali novo razvite proizvodnje. Njihov primarni izvozni trg je sicer trenutno Skandinavija, kjer Kolektor ustvari več kot 50 odstotkov celotne prodaje.",1
"Štirje poslanci upajo, da bo zakon uveljavljen do leta 2013 Skupina dolenjsko-beloKranjskih poslancev je v postopek vložila predlog zakona o razvojni podpori Beli krajini. Predlog predvideva 619 milijonov evrov za cestno, električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter podjetniški inkubator. Vlagatelji pričakujejo, da bi lahko zakon začel veljati prihodnje leto ali najpozneje v letu 2013. S predlogom zakona so se poslanci SDS-a Ivan Grill, Andrej Vizjak in Zvone Lah ter poslanka SD-ja Renata Brunskole takoj odzvali na katastrofalno gospodarsko stanje v Beli krajini. 500 milijonov evrov za tretjo razvojno os? Kot je na novinarski konferenci beloKranjskih odborov SDS-a v Kanižarici povedal poslanec Grill, bi po predlogu zakona v petih letih za izgradnjo ceste tretje razvojne osi namenili 500 milijonov evrov, za obnovo in izgradnjo državnih ter občinskih cest 35 milijonov evrov, 15 milijonov evrov za izgradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, 10 milijonov evrov za elektroenergetsko infrastrukturo in denar za izgradnjo podjetniškega inkubatorja ter še nekatere naložbe. Z zakonom bi tako zagotovili denar za izgradnjo različne območne infrastrukture, vzpostavili prijaznejše podjetniško okolje, ki bo privabljalo domače in tuje naložbe, ter zagotovili tudi kratkoročno vplivne davčne olajšave, je pojasnil poslanec. To je nadstrankarski projekt Prepričan je, da predlog zakona pomeni nadgradnjo zakona o spodbujanju regionalnega razvoja, ki ga je označil zgolj kot obliž. V primeru, da bo njihov predlog zakona sprejet, bo imel simbolen učinek tudi na krajši rok, je zatrdil Grill. Metliška županja Renata Brunskola je zakonski predlog označila za nadstrankarski projekt. Njegovo bistvo sta pomoč in podpora Beli krajini pri razvoju, je pojasnila.",1
"Pogajanja o plačah in delovnih razmerah Avstralski letalski prevoznik Qantas je zaradi stavke zaposlenih prizemljil celotno floto letal za domače in mednarodne polete. Vsak dan prizemljitve letal naj bi družbo stal 20 milijonov dolarjev. Izvršni direktor Qantasa Alan Joyce je pojasnil, da bodo letala ostala na tleh, vse dokler z zaposlenimi ne bodo dosegli dogovora glede plač in delovnih razmer v družbi. Spor med vodstvom in zaposlenimi je nastal zaradi nestrinjanja glede plač in delovnih razmer v družbi. Sindikalisti so stopnjevali pritiske na Qantas, tako da so zaposleni v družbi delali v omejenem obsegu in počasneje. V petek so sindikalisti napovedali, da bi lahko stavke nadaljevali vse do sredine prihodnjega leta. Po besedah Joycea s ponedeljkom zaposlenim ni treba več priti na delovno mesto, plačani pa tudi ne bodo. Odločitev o prizemljitvi celotne letalske flote je Joyce sprejel zgodaj zjutraj, dobil pa je tudi privolitev upravnega odbora družbe. Vodstvo družbe predvideva, da bo vsak dan, ko bodo letala ostala na tleh, povzročil 20 milijonov dolarjev izgube. Grožnja s prepolovitvijo družbe Joyce je opozoril, da bi lahko stavka zaposlenih počasi celo prepolovila družbo. Če se bo to nadaljevalo več kot eno leto, bomo prisiljeni odpraviti več kot polovico naših storitev, to pomeni ukinitev polovice celotne družbe, je bil jasen izvršni direktor. O plačah in načrtovanem prestrukturiranju podjetja se Qantas pogaja s tremi sindikati. Ker se namerava družba širiti v Azijo, se sindikati bojijo, da bodo Avstralce zamenjali s cenejšo delovno silo. Joyce je zatrdil, da delovna mesta, ki jih zdaj zasedajo avstralski državljani, ne bodo ogrožena. Avstralska premierka Julia Gillard je dejala, da bi imel lahko spor med zaposlenimi in vodstvom Qantasa posledice za celotno gospodarstvo države.",0
"Dušan Egidij Kubot, nekdanji duhovnik, se bo podal v predsedniško tekmo. Zavzemal se bo predvsem za delo, pravičnost in razvoj za vse Slovenke in Slovence. Za vstop v letošnjo volilno bitko za predsednika republike se je odločil še iz mariborske nadškofije izključeni duhovnik Dušan Egidij Kubot z vzdevkom Totislo, ki pomeni Trdno odgovornost in trajno istovetnost Slovenije. Kot je pojasnil, ga je Nadškof Marjan Turnšek ga je oktobra ""izključil iz občestva škofov in duhovnikov"" zaradi organizacije javnih shodov v zadnjih letih. 'Vidim velik nered in neučinkovitost delovanja naše pravne države' Kandidirati namerava kot neodvisni kandidat, za kar pa bo potreboval pet tisoč podpisov državljanov. Vsem ostalim protikandidatom prav tako želi srečo na volitvah, morebiten svoj uspeh pa je kar sam poimenoval za čudež. Sicer pa Kubota močno skrbi sedanje stanje v državi ter velika stagnacija na gospodarskem, socialnem in ekonomskem področju. ""Vidim velik nered in neučinkovitost delovanja naše pravne države, pa tudi v nepravilnostih ter družbenih deviacijah v državi, ko v središču niso človek in vrednote,"" je dejal Kubot, ki se bo v primeru izvolitve zavzemal za demokratični socializem, kar je, kot je še dodal, alternativa, ki prihaja. Plačo bi si znižal za petino Sam želi delati odgovorno, nujni so po njegovem ukrepi za gospodarsko rast, in ga zelo boli, ker sedanji državni voditelji niso opravili revizije lastninskega preoblikovanja podjetij. Zavzema se za vrnitev in odvzem vsega premoženja nezakonitega izvora, saj si lahko le tako Slovenci povrnemo ponos in etično ter moralno avtoriteto, ki so jo imeli naši predniki. Še vedno vidi svetlo prihodnost, vendar pa bo potrebno trdo delo. Kot duhovnik namerava državo voditi z ljubeznijo, a tudi s trdo palico, zavzema se za uvedbo predsedniškega sistema, pri čemer bi si plačo takoj znižal za petino.",1
"Za slabo stanje krivi tudi spori med Preventom DEV-om in Preventom Globalom 378 zaposlenih v Preventu avtomobilski deli, ki bodo odpuščeni, je začelo prejemati obvestila o nameravani redni odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Prve odpovedi bodo zaposleni prejeli po 25. juliju. Po prejemu odpovedi pogodbe o zaposlitvi imajo delavci odpovedni rok, ki je dolg od 30 do 150 dni. 249 delavcev je iz obrata v Mirni na Dolenjskem, kjer so od konca maja na čakanju. Vodstvo Preventa avtomobilski deli je dokončen program presežnih delavcev s poimenskim seznamom delavcev, ki bodo izgubili zaposlitev, sindikatoma v družbi predstavilo v ponedeljek. Program bo v prihodnjih dneh posredovan še na zavod za zaposlovanje. V okviru skupine brez dela 400 zaposlenih Odpuščanje v Preventu avtomobilski deli je bilo predvideno v okviru sanacije skupine Prevent, ki je predvidevala odpustitev 400 delavcev. Sanacijski načrt sicer predvideva tudi reprogramiranje 55 milijonov evrov dolga do bank, odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja in preoblikovanje družbe. Če bi podjetje uspelo najti novega partnerja, bi se poslovanje lahko izboljšalo. Za zdaj je namreč proizvodnja vezana le na nemško družbo Prevent DEV, ki je v lasti drugega največjega lastnika Preventa Globala, Nijaza Hastorja. K nezavidljivemu položaju skupine Prevent pa so prispevali tudi spori med Preventom DEV-om in Preventom Globalom, saj prvi proizvodne programe vseskozi seli drugam. Več o morebitnem novem partnerju naj bi bilo znanega konec meseca, je konec junija povedal predsednik uprave Preventa Gobala Renato Krajnc.",0
"Da so v prisilni poravnavi, so mu povedali šele, ko bi morali poravnati račun. ""Na Študentski areni od 23. do 25. oktobra sem delal za agencijo Imelda. To so bili trije dnevi napornega vsakodnevnega sedemurnega risanja karikatur v živo. Risal sem na stojnici, ki je bila reklama za Abanko in je dobila nagrado za najboljšo stojnico. Ker nisem dobil še nič plačano, sem jih poklical, kdaj mi bodo zasluženo nakazali, a so mi odgovorili, da do nadaljnjega ne bo nič, saj so v prisilni poravnavi,"" je bil presenečen Matej Kovačič, svobodni umetnik, ki je tudi Žurnalov karikaturist. Ker za postopek prisilne poravnave ni vedel, tudi ni prijavil svoje terjatve, a mu je prisilna upraviteljica pojasnila, da bo kljub temu, če bo potrjena, svoj denar dobil – no, polovico od tega, kar mu dolgujejo, in še to v najslabšem primeru šele čez štiri leta, saj načrt prestrukturiranja predvideva do štiriletni odlog plačila. ""Odslej vsa podjetja preverim na Ajpesu,"" pravi Kovačič, ki ga jezi, da je Imelda predlog za prisilno poravnavo vložila že deset dni, preden je za njih opravljal delo, a mu tega ni nihče povedal. Abanka: mi smo vse račune poravnali Abanka je pojasnila, da je njihovo predstavitev na dogodku Študentska arena pripravila Agencija Imelda, ki se je s karikaturistom Matejem Kovačičem dogovarjala neposredno. ""Abanka je bila z delom karikaturista zelo zadovoljna in je Agenciji Imelda tudi pravočasno poravnala vse stroške, povezane z izvedbo predstavitve na Študentski areni,"" so še pojasnili.",0
"V prihodnjih dneh lahko pričakujemo nove podražitve. Mleko naj bi se podražilo do 15 odstotkov. Mleko se bo podražilo za več kot 10 odstotkov. Potrošniki se bodo v teh dneh, potem ko so septembra doživeli zvišanje cen kruha in nekaterih drugih izdelkov, soočili še s podražitvami mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov. Do 15 odstotkov dražje mleko Kot so pojasnili v Mercatorju, je namreč glede na napovedi s strani proizvajalcev večina podražitev v blagovnih skupinah mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov napovedana za začetek oktobra. Na Umarju pričakujejo, da bo rast bruto plač na zaposlenega, ki je lani dosegla 2,2 odstotka, letos znašala 2,4 odstotka. Podobno naj bi bilo tudi v prihodnjih dveh letih, s tem, da bo bruto rast plač v javnem sektorju zaradi sporazuma o odpravi plačnih nesorazmerij prihodnje leto višja kot rast plač v zasebnem sektorju, kar se bo zgodilo prvič po šestih letih. Dobavitelji so napovedali podražitve mleka in mlečnih izdelkov v povprečju za od 10 do 15 odstotkov, in sicer zaradi rasti stroškov višja odkupna cena mleka ter zaradi povečanega izvoza mleka predvsem v Italijo, več pa se mleka tudi predela, zato je ponudba mleka na domačem trgu manjša. Podobno so podražitve napovedali dobavitelji mesa in mesnih izdelkov - zaradi večjih stroškov pridelave in predelave. Pri tem pa je potrebno, tako v Mercatorju, upoštevati tudi nihanja cen mesa na blagovnih borzah. V Mercatorju ob tem poudarjajo, da si bodo kljub napovedanim podražitvam še naprej prizadevali tako v pogajanjih z dobavitelji kot s trgovskimi akcijami ublažiti posledice podražitev izdelkov v dobro kupcev ter bodo cene številnih izdelkov za zdaj obdržali nespremenjene. Tudi v Sparu, drugem največjem trgovcu v Sloveniji, so potrdili, da bo prišlo do podražitev mleka in mesa. S strani dobaviteljev teh izdelkov so namreč prejeli nove cenike, s katerimi v večini primerov višajo cene izdelkov za povprečno 10 do 15 odstotkov. Podražitve se bodo odvijale tekom oktobra, naše marže pa bodo ostale nespremenjene ali celo nižje, so pojasnili. Podražilo se bo tudi meso in mesni izdelki. Ob tem dodajajo, da so se že v začetku leta odzvali na predvidene podražitve. Tako so januarja blokirali cene več kot 250 izdelkom priznanih blagovnih znamk. Zagotovilo te promocije je, da bodo cene izdelkov, ki jih Slovenci potrebujemo za vsakodnevne potrebe, ostale nespremenjene ali celo nižje vse do februarja 2008, so še zapisali. V Tušu so pojasnili le, da podražitev ne načrtujejo, saj sami cen ne bodo dvigovali. Za odgovore na vprašanja glede podražitev so zato kot primernejše sogovornike navedli dobavitelje mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov. Umar Podražitve se bodo nadaljevale Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar je v jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2007 napoved letošnje gospodarske rasti glede na pomladansko zvišal za 1,1 odstotne točke na 5,8 odstotka. Janša Vlada inflacije ne podcenjuje Premier Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje Majde Potrata SD, s katerimi ukrepi namerava vlada omiliti negativne posledice visoke inflacije, še posebej hitre rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, na socialni položaj vsaj najbolj prizadetih skupin prebivalstva, dejal, da je res, da ima Slovenija glede na povprečje EU višjo inflacijo, ima pa najnižjo v primerjavi z državami z enako gospodarsko rastjo, je pojasnil Janša. Vlada po njegovih besedah inflacije ne podcenjuje, ne more pa vplivati na ravnanje nekaterih notranjih subjektov, zaradi katerih je prišlo do neupravičenih podražitev. Osnovni razlog podražitev je v višjih cenah energentov, saj je trenutna cena nafte bistveno višja od napovedi. Na Umarju menijo, da se borast cen hrane nadaljevala tudi v jesenskih mesecih, hkrati pa letos vzadnjih mesecih ne pričakujejo padca cen nafte, kot je bilo to običajnoza pretekla leta. Predvidevajo, da bo cena severnomorske nafte brentletos v povprečju dosegla 67 dolarjev za sodček, v prihodnjih dvehletih pa naj bi znašala 68,5 dolarja. Višja inflacija od napovedane Inflacija naj bi na letni ravni dosegla 4,3 odstotka, in ne 3,2 odstotka, kot so predvidevali spomladi. Kot je pojasnil v.d. direktorja Umarja Boštjan Vasle, je bila inflacija v Sloveniji, ki beleži dvakrat višjo gospodarsko rast kot druge države članice območja skupne valute, visoka, triodstotna, že ob vstopu v območje evra, k temu pa prispeva svoje še rast cen, predvsem cen hrane. Te so k skupnemu dvigu cen prispevale 40 odstotkov oz. 1,5 odstotne točke, medtem ko so cene hrane lani k inflaciji prispevale 0,4-odstotne točke. Šok inflacije naj bi bil prehodne narave V primeru, da se bodo ekonomske politike odzvale primerno, da se bodo socialni partnerji zavedali svoje vloge in prilagodili svoja pričakovanja in zahteve tako, da bodo skušali ohraniti makroekonomska ravnotežja, bi se inflacija že prihodnje leto približala trem odstotkom, je pojasnil Vasle. Za 2008 napovedujejo 2,9-odstotno inflacijo, za 2009 pa 2,7-odstotno.",0
"Ameriška centralna banka je znižala obrestno mero. Na evropskih borzah pa so imeli uspešen dan. Najbolj se veselijo v Budimpešti, kjer je borzni indeks poskočil za kar 14 odstotkov. Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Zveznih rezerv FOMC je po dvodnevnem zasedanju v sredo v skladu z napovedmi in pričakovanji znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar za 0,50 odstotka na odstotek, kar je najnižje od junija 2004. Prav nizke obrestne mere so v ZDA leta 2003 in 2004 sprožile eksplozijo na trgu stanovanj in hiš, ki je odgovorna za sedanjo finančno krizo, vendar pa je bilo znižanje obresti potrebno zaradi pričakovane gospodarske recesije. Podatki o gospodarski rasti v tretjem četrtletju letos bodo znani v četrtek. Spodbudno popoldne na evropskih borzah Tečaj evra glede na dolar se je zvišal s torkovih 1,2526 dolarja na 1,2770 dolarja Trgovanje na evropskih borzah poteka v znamenju rasti tečajev. Na londonski borzi se je indeks FTSE 100 okoli 17. ure zvišal za 6,68 odstotka, na 4188,78 točke, pariški CAC 40 se je zvišal za 8,07 odstotka, na 3366,22 točke, indeks DAX na frankfurtski borzi za 0,09 odstotka, na 4827,60 točke, ATX na dunajski borzi za 6,70 odstotka, na 1850,79 točke, indeks MIBTel na milanski borzi pa za 7,56 odstotka, na 15.739 točk. Tečaji na borzi v Budimpešti so poskočili potem, ko so Mednarodni denarni sklad IMF, Svetovna banka in EU za pomoč madžarskemu finančnemu sistemu namenile 25,1 milijarde dolarjev pomoči. Indeks BUX je današnje trgovanje sklenil pri 13.399,05 točke, kar je 14,09 odstotka več kot v torek. Nikkei prek magične meje 8000 točk Industrijski indeks Dow Jones je prvič po tednu dni trgovanje spet končal nad 9000 točkami. Tečaji na največji ameriški borzi v New Yorku so na začetku današnjega trgovanja na torkovih ravneh, indeks Dow Jones je bil pri 9067,03 točke, kar je 0,02 odstotka več kot v torek, indeks Nasdaq pa se je znižal za 0,12 odstotka, na 1647,52 točke. Po torkovi rasti na ameriških borzah so se danes zvišali tudi tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu. Indeks Nikkei je vnovič porasel prek psihološko pomembne meje 8000 točk, ob koncu trgovanja se je oblikoval pri 8211,90 točke, kar je 589,98 točke oziroma 7,74 odstotka več kot v torek. Tudi nafta navzgor Ob rasti na borzah se je popoldne zvišala tudi cena nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v decembru se je na newyorški borzi podražila za 5,56 dolarja, na 68,29 dolarja za 159-litrski sod. Ta nafta je torkovo trgovanje sklenila pri 62,73 dolarja, kar je najnižja zaključna cena od maja lani. Severnomorska nafta brent, ki bo dobavljena v decembru, se je danes na londonski borzi podražila za 3,59 dolarja, na 63,88 dolarja. V torek so si oddahnili V torek so se zvišale vrednosti praktično vseh pomembnejših ameriških borznih indeksov. Industrijski indeks Dow Jones je prvič po tednu dni trgovanje spet končal nad 9000 točkami. Zvišal se je za 889,35 točke oziroma 10,8 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq je porasel za 143,57 točke oziroma 9,53 odstotka, na 1649,47 točke. Delnice svetovnega proizvajalca letal Boeing so se dvignile za 15 odstotkov, potem ko so sindikati z delodajalci dosegli dogovor o prenehanju stavke. Po mnenju borznih analitikov je na nakup delnic vplivalo predvsem pričakovanje vlagateljev, da bo ameriška centralna banka znižala ključno obrestno mero, kar se je danes tudi zgodilo.",1
"Singapur, - Cena ameriške nafte se je v azijskem trgovanju umirila, vendar vztraja nad 125 dolarji. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z junijsko dobavo je bilo danes treba odšteti 125,56 dolarja. V petek je cena med trgovanjem dosegla celo 126,25 dolarja, na koncu pa se je ustalila pri 125,96 dolarja. Severnomorska nafta vrsta brent, ki bo dobavljena v juniju, se je pocenila za 65 centov na 124,75 dolarja. Cena za sod te nafte je med petkovim trgovanjem na londonski borzi dosegla 125,90 dolarja. Cena nafte je prejšnji teden vsak dan 'podirala' rekorde in se je od začetka leta, ko je presegla mejo 100 dolarjev, zvišala za 25 odstotkov. Analitiki ocenjujejo, da na visoke cene vplivajo predvsem večje povpraševanje iz Kitajske in Indije, napadi na črpališča nafte v z nafto bogati Nigeriji ter nižji tečaj dolarja.",0
"Ljubljana - Po podatkih NLB (na dan 10. februar) znaša delež tujih imetnikov delnic Gorenja 17,59 odstotka. Sledijo Etol s 15,33-odstotnim deležem, Mercator z 12,28-odstotnim deležem in Krka z 8,11-odstotni deležem v lasti tujcev. V primerjavi z letom prej se je delež tujih imetnikov delnic Gorenja povečal za 7,5 odstotnih točk. Po dostopnih informacijah je največji tujih lastnik v Gorenju družba Home Products Europe s 7,63-odstotnim lastniškim deležem, sledijo pa Raiffeisen Central Bank Austria s 3,7 odstotka, EECF z 2,92 odstotka in Unicredit Bank Austria z 0,77-odstotnim deležem. Letos sta delež v Gorenju najbolj povečevali družbi EECF in Erste Group, med največjimi tujimi prodajalci Gorenjevih delnic v letošnjem letu pa sta Raiffeisen Central Bank Austria in Hypo Alpe Adria Bank. V Krkiznaša delež tujih imetnikov delnic 8,11 odstotka, kar je približno toliko kot pred letom dni, pri čemer so po dostopnih informacijah največji lastniki New World Fund (2,6 odstotka), Unicredit Bank Austria (0,97 odstotka), American Funds Insurance Series (0,52 odstotka), Raiffeisen Central Bank (0,26 odstotka) in Pictet&CIE Banquiers (0,26 odstotka). Od tujih lastnikov so letos Krkine delnice najbolj kupovali Pictet&CIE Banquiers, New World Fund, BGI Frontier Markets Fund (pod okriljem Barclay's Bank) in švedski East Capital Balcan Fund. Krkine delnice so letos med tujimi lastniki najbolj prodajali Unicredit Bank Austria, AXA World Funds, Dexia Equities in GP Morgan Funds. Delež tujih lastnikov delnic Mercatorja se je na letni ravni za malenkost zmanjšal. Med tujimi lastniki največjega slovenskega trgovca velja izpostaviti srbski Rodić, ki ima v lasti 4,6 odstotka družbe. Rodić je delnice dobil ob prodaji trgovskega dela skupine Rodić Mercatorju leta 2006. Skoraj 48 odstotkov v Mercatorju pa prav zdaj prodajata Infond Holding in Pivovarna Laško. Po nekaterih informacijah naj bi memorandum v zvezi z nakupom Mercatorja doslej dvignilo 10 in 15 ponudnikov, oddajo nezavezujoče ponudbe pa so potrdili le v srbski Delti Holding. Pred časom se je za 23-odstotni delež Infond Holdinga v Mercatorju že zanimal avstrijski Raishop Holding, a je posel propadel. Urad za varstvo konkurence namreč sprva ni dal dovoljenja za prodajo omenjenega deleža, ko pa je s prodajo soglašal, pa so Avstrijci zaradi novih razmer na trgu, ki jih je povzročila finančna in gospodarska kriza, od nakupa odstopili.",1
"Največja posamična lastnica o stečaju ni bila obveščena Z ministrstva za delo so sporočili, da bodo Murinim delavcem začeli izplačevati izredno denarno socialno pomoč od 19. oktobra, NFD pa opozarja, da o stečaju sploh ni bil obveščen. Še prek dneva je bilo slišati nezadovoljstvo tekstilnega in Murinega sindikata ter predstavnikov stavkajočih delavcev, češ da nič kaže, da bo vladna stran izpolnila svoje dogovore. Predstavnik sindikata v Muri Drago Forjan je o stečaju družbe dejal To je najslabša možnost in na to smo opozarjali, vendar je bila zadeva pričakovana in v tem trenutku človeka to toliko ne preseneča. Poudarjam pa, da je najslabša možnost za tiste, ki prejemajo najnižje plače. Po uporu prejšnji teden so se zadeve obrnile v negativno smer, kar Forjan povezuje z dogovorom delovne skupine na sedežu vlade, kjer so se dogovarjali o scenariju, po katerem delavci noben mesec ne bi ostali brez dohodka. Ali bo vlada to besedo držala ali snedla, tega pa ne vem, je dodal Forjan. Preberite še Neizogibni stečaj se začenja Ministrstvo v tesno sodelovanje z zavodi in socialnimi centri Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa zdaj zagotavljajo, da bodo pristojne institucije, kot so centri za socialno delo, Zavod RS za zaposlovanje in Jamstveni in preživninski sklad, v najkrajšem mogočem času zagotovili pravice ter njihova izplačila za vse, ki bodo do njih upravičeni . In spodbudno nadaljujejo Tako bodo delavci istočasno s prejemom odpovedi pogodbe o zaposlitvi dobili tudi vse potrebne informacije in vloge za uveljavljanje pravic, kot so pravica do nadomestila za primer brezposelnosti, do izredne denarne socialne pomoči in do poplačila iz jamstvenega sklada. Izredna pomoč do prejema denarnega nadomestila Do zdaj naj bi centri prejeli že 800 vlog za izredno denarno socialno pomoč, prva izplačila pa bodo izplačana 19. oktobra. Izredna denarna socialna pomoč je namenjena shajanju v obdobju, dokler ne bo mogoče uveljaviti denarnega nadomestila za brezposelnost. Izredna denarna socialna pomoč bo dodeljena glede na višino minimalnega dohodka za družino. Minimalni dohodek, do katerega je mogoče pridobiti denarno socialno pomoč, od 1. julija letos za samsko osebo in prvo odraslo osebo v družini znaša 226,80 evra, za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 158,76 evra, za otroka 68,04 evra, toliko pa znaša tudi povišanje za enostarševsko družino. Denarno nadomestilo na začetku v višini 70 odstotkov plače Vse odločbe bodo izdane v osmih dneh od nastanka brezposelnosti, zagotavljajo. Višina denarnega nadomestila za prve tri mesece bo znašala 70 odstotkov, v nadaljnjih mesecih pa 60 odstotkov povprečne plače v zadnjem letu. Čas prejemanja denarnega nadomestila bo mogoč od 3 do 24 mesecev, glede na čas, ko so delali neprekinjeno. Center za socialno delo Murska Sobota bo imel uradne ure vsak dan od 7. do 18. ure, centri v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi in Ormožu pa od 7. do 17. ure. Po predlogu za stečaj Mure bo delo izgubilo več kot 2.600 ljudi. Največja posamična lastnica o stečaju ni bila obveščena Družba NFD Holding, ki je z 18,57-odstotnim lastniškim deležem največja posamična lastnica Mure, o stečaju murskosoboške tekstilne tovarne sploh ni bila obveščena. Zato te odločitve vodstva družbe v NFD Holdingu ne morejo komentirati, so za STA povedali v NFD Holdingu. Spomnimo, da so družba Mura in hčerinske družbe Mura - Moška oblačila, Mura - Ženska oblačila in Muralist glede na računovodske podatke z 31. avgusta danes razglasile insolventnost in pristojnemu sodišču predlagale začetek stečajnih postopkov. Pri preostalih petih hčerinskih družbah, Mura - EHM, M - Energetika, Mura in partnerji, Mura - Unikat in M-AIKS insolventnost ni ugotovljena, zato nadaljujejo redno poslovanje.",0
"Ljubljana - Največja švicarska banka UBS namerava po lanski rekordni izgubi ukiniti dodatnih 8000 delovnih mest do leta 2010. UBS je že oktobra leta 2007 napovedala ukinitev 6100 delovnih mest. Objavo ukinjenih delovnih mest pričakujejo hkrati z objavo prihodkov v zadnjem četrtletju poslovanja banke 10. februarja 2009. Glavna predstavnika oddelka za trgovanje z valutami, surovinami in vrednostnimi papirji s fiksnim dohodkom Carsten Kengeter in Jeff Mayer sta včeraj izjavila, da bodo opustili vse posle z eksotičnimi finančnimi instrumenti, vse nepremičninske posle ter vse posle povezane s sekuritizacijo oziroma listinjenjenjem. Prav tako bodo prenehali trgovati z nekaterimi obveznicami, v celoti bodo opustili tudi trgovanje na blagovnih trgih. Reorganizacija se bo nanašala predvsem na dele banke, ki so glavni povzročitelji 48,6 milijard dolarjev odpisov terjatev. Po napovedih naj bi se v nadaljnje investicijska banka osredotočala predvsem na storitve kot so trgovanje na delniških trgih, zavarovanje ter vpis primarne izdaje vrednostnih papirjev, svetovala bo na področju prevzemov, ohranila pa bo tudi trgovanje na valutnih trgih.",0
"Srbski prevoznik v partnerstvu z Arabci posodablja floto, načrtujejo novo letalsko povezavo z Ljubljano, v Adrii Airways pravijo, da so cene od poletja znižali za pet odstotkov Air Serbia je v luči širitve oddala naročilo za deset novih letal A320neo v višini milijarde dolarjev (okrog 740 milijonov evrov), poroča tradearabia.com. Spomnimo, srbski prevoznik - takrat se je še imenoval Jat - je pred tedni sklenil partnerstvo s prevoznikom Združenih arabskih emiratov Etihad Airways , ob tem pa se je preimenoval v Air Serbia. Letala bo francoski Airbus dobavil med leti 2018 in 2020, je ob robu letalskega sejma Dubai Air Show povedal višji uradnik Air Serbia. naročilo je sicer del naročila Etihada, ki kupuje 117 Airbusovih letal. V štirih mesecih 12 novih povezav v 11 držav Air Serbia je konec oktobra, ob začetku sodelovanja z Eithadom, vzpostavila novo povezavo med Beogradom in Abu Dhabijem. Kmalu bodo začetli leteti še v Banja Luko (BiH), Bukarešto (Romunija), češko prestolnico Prago in Ljubljano. Srbski prevoznik namerava v prvi tretjini prihodnjega leta vzpostaviti 12 novih linij v 11 držav, hkrati bo optimiziral trenutno shemo povezav iz Beograda v svet. Letalo airbus A320neo (vir: Wikipedia) 15-odstotni prihranek pri gorivu Po besedah šefa prevoznika Daneta Kondića želi Air Serbia z novo floto zagotoviti potnikom boljšo izkušnjo in postati prvorazredna letalska družba. Letalo A320neo sicer glede na predhodnike prinaša 15-odstotne prihranke pri gorivu. Srbi v širitev, Adria poskuša med nizkocenovce Etihad Airways je sicer tudi največji posamični lastnik prevoznika Air Berlin , v času vstopa v lastništvo ga je vodil nesojeni sanator Slovenskih železnic Hartmut Mehdorn. Arabci so v strateško partnerstvo (tako imenovani cose-share partnership) s Srbi vstopili letos. Pogodbo o letenju pod skupno oznako sta pred dnevi sklenili tudi slovenska Adria Airways in Air India . Letalski družbi bosta pod skupno oznako leteleli na liniji Ljubljana - New Delhi - Ljubljana prek Frankfurta. Dodajmo pa, da se Adria v finančnih težavah neuspešno prodaja že več kot leto dni, zdaj se - v nasprotju z Air Serbia, ki gre z novim partnerjem v razkošno širitev - želijo približati nizkocenovnemu modelu. Kako? Tako da letijo manjkrat, letala so bolj polna, poleg tega varčujejo pri stroških dela in pri postrežbi na letalih. Kot so nam v Adrii povedali pred tedni, je Adria od začetka poletne sezone cene znižala za pet odstotkov.",1
"Iz ljubljanske izdaje Žurnala24: O fotografiranju nepravilnega odlaganja odpadkov ima odklonilno mnenje. “Pooblaščenec se je že večkrat odklonilno opredelil do vprašanja o dopustnosti videonadzora za namene ugotavljanja kršitev, saj ga je dopustno uvesti le za namene, ki so natančno določeni z zakonom o varstvu osebnih podatkov,” pravi Rosana Lemut Strle, namestnica informacijske pooblaščenke. Poročali smo, da delavci Publicusa v Kamniku in Komendi fotografirajo nepravilno odlaganje odpadkov, pa tudi v ljubljanski Snagi so priznali, da vozniki smetarskih vozil to počnejo z mobilnimi telefoni – zatrdili so sicer, da je fotografiranje namenjeno le internim postopkom. Lemut Strletova pravi, da fotografiranje posameznika posega v njegovo širšo pravico do zasebnosti, ki jo lahko zaščiti na civilnem in kazenskem področju, pri varstvu osebnih podatkov pa le, če je na fotografiji določljiv in je fotografija del zbirke. Shranjevanje ni dovoljeno Če ima javno podjetje zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov višje stroške, sme podati prekrškovnemu organu prijavo in v dokaz priložiti fotografijo. Manjkali pa bodo bistveni podatki, osebno ime in naslov kršitelja, zato bo prijava izjemno pomanjkljiva – razen v majhnih krajih, kjer se ljudje poznajo, meni Lemut Strletova. “Če so fotografije namenjene le kot dokaz k prijavi za prekršek in jih podjetje ne hrani ali obdeluje, ampak posnetke izbriše, bi bilo ravnanje delavcev še v okvirih zakona o varstvu osebnih podatkov,” še doda.",0
"Zdaj lahko le delavci sami zaženejo proizvodnjo na lončenih pečeh, s čimer bi ohranili minimalno možnost, da se kadna peč zažene pozneje, ko bi dobili kapital, pojasnjuje predsednik sindikata Steklarske nove Miklaužić. Zaveza Kapitalske družbe Kad iz prejšnjega tedna, da bi družbi, ki bi prevzela upravljanje sredstev Steklarske nove, zagotovila do četrtine oziroma do 100.000 evrov obratnega kapitala, če bi drugi strateški dobavitelji zagotovili preostalo, še velja, je po današnjem sestanku s predstavniki sindikata v družbi Steklarska nova v stečaju v Ljubljani povedal predsednik uprave Kada Borut Jamnik. Predsednik uprave Kada Borut Jamnik Naša zaveza še vedno velja. Še vedno smo pripravljeni zagotoviti četrtino potrebnega obratnega kapitala v naslednjih šestih mesecih, je dejal Jamnik in dodal, da mora poslovodstvo družbe Steklarska, proizvodnja stekla, s ključnimi partnerji doseči dogovor. Danes so po Jamnikovih besedah razčistili, da bi Geoplin lahko plin dobavljal z zamikom plačila, o tem, kako bi se ta plačila zavarovala, pa se Geoplin in Zupan minuli četrtek nista uspela dogovoriti. Med Zupanom in Geoplinom ni prišlo do dokončnega dogovora o zavarovanju plačil ali z izvoznimi terjatvami, z vstopom vseh partnerjev v dobavne pogodbe ali kako drugače. Gre za tehnične zadeve ki jih mora dogovoriti družba z dobavitelji, je dejal Jamnik. Direktor Geoplina Alojz Stana pravi, da odgovora na ponudbo Geoplina, da so pripravljeni sodelovati s potencialnim novim najemnikom, ob predpostavki, da bi lahko plačila zamaknili ob določenih garancijah, do danes ni bilo. Če damo ponudbo, pričakujemo odgovor, nato pa se je treba o stvareh podrobneje dogovoriti, je povedal Stana. GEN-I je, kot je znano, danes ponudil, da bi, če bi se Kad, Zupan, stečajni upravitelj Štefan Rola in preostali dobavitelji dogovorili, za šest mesecev zagotavljal dobavo električne energije z odloženim plačilom. Kad je sicer pripravil pravno odličnost dogovora, po kateri vsi vstopajo v podjem pod enakimi pogoji. Če ga podpišejo, je na družbi Steklarska, proizvodnja stekla, da podpiše najemno pogodbo s stečajnim upraviteljem, je dejal Jamnik. Zupan pravi, da za nas sprejemljivih razmer pri dobaviteljih nismo uspeli doseči . Peč bodo sedaj ohladili do konca, opreme in proizvodnje ne bodo najeli. Za nas je peč ohlajena in ne vidimo več možnosti za najem in nadaljevanje dela, pravi. Delavci Steklarske nove Predsednik podjetniškega sindikata Steklarske nove Stjepan Miklaužić, ki je tudi eden izmed petih družbenikov novoustanovljene družbe Steklarska, proizvodnja stekla, je dejal, da so vsi dvignili roke, tudi novi družbeniki . Po Miklaužićevih besedah lahko sedaj delavci le sami zaženejo proizvodnjo na lončenih pečeh, s čimer bi ohranili minimalno možnost, da se omenjena kadna peč zažene kasneje, ko bi dobili nekaj kapitala. Zupan sicer pravi, da ponovni zagon pri teh pečeh ni običajna praksa. Ocenjuje, da bi bilo za vnovičen zagon potrebnih vsaj 70.000 evrov, vprašljiva pa bi bila tudi življenjska doba peči in kakovost proizvedenega stekla. Je za stečaj kriva uprava? Iz Kada pa so sporočili, da so stečajnemu upravitelju Štefanu Roli predlagali posebno revizijo, s katero bi preverili poslovanje uprave od leta 2005 do 2008. V Kadu namreč sumijo, da je uprava podjetja opravljala določene nezakonite transakcije, ki so povzročile znižanje vrednosti sredstev ter poslabšanje finančnega položaja družbe in posledično stečaj družbe. Posebno revizijo bi plačala Kapitalska družba sama. V Kadu so posebej opozorili na določena področja, ki bi bila glavni predmet revizije, in sicer obračunavanje in plačevanje prispevkov, ki jih je družba kot zavezanec dolžna plačevati, najemanje in dajanje kreditov, vodenje zalog zagotovljenih izdelkov ter vodenje in izvršitev posameznih pravnih dejanj na podlagi potrjene prisilne poravnave v letu 2005. Jamnik je dejal, da bi se lahko z revizijo potencialno povečala stečajna masa, iz katere se prednostno poravnajo terjatve zaposlenih do družbe. Danes so se dogovorili, da bo Kad spremljal proces predvidenih odmer pokojnin za zaposlene v Steklarski novi, za katerega so se junija dogovorili predstavniki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZPIZ, davčne uprave, ministrstva za finance in predstavnikom vlade. Celjska območna enota bo po Jamnikovih besedah v naslednjih dneh preverila dejanski izračun in morebitno znižanje pravic zaposlenih do pokojnin. Šlo naj bi za neplačane prispevke za pokojninsko zavarovanje za skoraj tri leta, in sicer v skupni višini 2,5 milijona evrov.",0
"Podjetje Boxmark, ki je najelo Preventove prostore, si v Sloveniji obeta svetlo prihodnost. Če se bo vse izteklo, tako kot upajo, bi lahko sčasoma delo pri njih dobilo vseh 1260 Preventovih šivilj, pravi direktor Trobiš. Prve delavke so zaposlitev dobile že v ponedeljek. Podjetje Boxmark Leather iz Kidričevega, ki bo v tem tednu zagnalo proizvodnjo v nekdanjih Preventovih obratih, v Sloveniji pričakuje od 30- do 40-odstotno povečanje proizvodnje. To je, ekonomsko gledano, pravi učinek, je za Delo dejal direktor Boxmarka Marjan Trobiš. Napovedal je, da imajo z novimi lokacijami družbe velike načrte. Boxmark v Kidričevem bo poslovno leto 2010 sklenil s prihodkom okoli 110 milijonov evrov. Če bo proizvodnja na novih lokacijah dobro stekla, je lahko poslovni izid še boljši, ocenjuje prvi mož podjetja. Glede na to, da bo družba, ki je v tuji lasti, v Kidričevem že prihodnje leto odprla nov razvojni center naložba je vredna skoraj 13 milijonov evrov , Trobiš ugotavlja, da družba del prihodnosti vidi tudi v Sloveniji. Do konca tedna bo delo dobilo 200 Preventovih delavk Preventove delavke vendarle čaka svetla prihodnost? Foto Reuters Boxmark, ki je od 1. septembra letos najemnik prostorov dveh Preventovih družb, ki sta v stečaju, v Slovenj Gradcu in Radljah ob Dravi, je prve nekdanje delavke Preventa zaposlil v ponedeljek, do konca tedna jih bo skupno 200. Najprej bo Boxmark v sredo zagnal proizvodnjo v Slovenj Gradcu, kjer bodo začeli s svojim programom šivanja avtomobilskih sedežnih prevlek za Mercedes, kasneje še za Volkswagen. Predvidoma v mesecu dni bo družba iz Kidričevega vzpostavila proizvodnjo še v Radljah ob Dravi, kjer so Preventove šivilje stroje ustavile konec marca, Boxmark pa si želi ta obrat čim prej kupiti. V Radljah bo delo lahko dobilo največ 400 delavk v dveh izmenah, kolikor jih je v najboljših časih imel ta obrat, napoveduje Trobiš. Če se bodo načrti izšli, pa je realno pričakovati, tako Trobiš, da bodo delo v nekdanjih Preventovih obratih, med katerimi je tudi obrat v Mirni, v nekem daljšem časovnem obdobju dobile vse nekdanje Preventove šivilje. Teh je bilo ob stečaju podjetij Prevent Global in Prevent avtomobilski deli 9. avgusta letos skupno 1260. Delavci na zavodu Predvidevamo, da se bo v prihodnjih dneh na Zavod prijavilo še približno 40 delavk v porodniškem staležu, ki jim v tem času teče odpovedni rok, nekaj delavcev pa po prenehanju delovnega razmerja nadaljuje z bolniško odsotnostjo - ti se bodo prijavili šele po izteku bolniške. Približno 20 delavcev delo nadaljuje v Preventu ali pri katerem drugem delodajalcu neprekinjeno - ti se na Zavod ne bodo prijavili. Poleg tega se obeta tudi novo večje zaposlovanje v drugih podjetjih Boxmark, to pomeni, da delavcem, ki jim je priznana pravica do denarnega nadomestila in ki te pravice niso do konca izrabili, jim ta pravica miruje in jo lahko izkoristijo v preostalem času.",1
"Skoraj 50 delavcev v pohištvenem podjetju Dom, ki pričakujejo zadnje plače in so na čakanju, bodo na informacije o morebitnem stečaju morali počakati vsaj do začetka stečajnega postopka v matičnem Tomu. Delavci podjetja Dom oprema, ki so od začetka meseca doma na čakanju, so se ponovno zbrali v obratih v Železnikih in Cerknem. Od direktorja so pričakovali obljubljeni predlog za stečaj, vendar bodo na to težko pričakovano potezo, ki bi jih rešila brezplodnega čakanja, morali počakati vsaj do začetka stečajnega postopka v matičnem Tomu. Po zboru delavcev v obeh obratih je sekretarka gorenjske organizacije Sindikata lesarstva Slovenije Olga Drabik pojasnila, da si direktor Dom opreme Štefan Lotrič še vedno ne upa vložiti predloga za stečaj, čeprav je to edina možnost. Skoraj 50 zaposlenih je namreč še vedno doma na čakanju, dela nimajo in si ga tudi ne obetajo, podjetje ima blokirane račune ter niti sredstev za plače in nakup materiala. Ogorčeni smo nad tem, da se to dogaja. Država bi morala urediti, da se v primeru neizogibnega stečaja na njegovo vložitev ne čaka v nedogled, je opozorila Drabikova in izpostavila odgovornost jamstvenega sklada, ki bi lahko ukrepal. Spomnila je tudi na nekatere podobne primere v državi, ko ob zavlačevanju vodstev družb in lastnikov delavci brez obeta, da bi dobili povrnjene zaostale plače ali da bi dočakali celo redne plače, hodijo po pomoč na humanitarne ustanove. Želijo si, da bi se čim prej sprožil stečajni postopek in bi vodenje podjetja prevzel stečajni upravitelj. Delavci Dom opreme bi se po 15-dnevnem odpovednem roku tako vendarle lahko prijavili na zavod za zaposlovanje in dobili vsaj osebne prihodke iz tega naslova. Nekaj sredstev bi si kasneje lahko obetali tudi iz stečajne mase, vendar te ne bo veliko, saj so nepremičnine pod hipoteko, bančni računi pa prazni in blokirani. Zaposleni v Dom opremi se sedaj vendarle nadejajo, da bo še pred koncem tega tedna oklican stečaj za matični Tom in da bo temu sledila tudi vložitev predloga za stečaj za njihovo podjetje. Da bo vložil predlog za stečaj, jim sicer direktor obljublja že od začetka decembra, vendar z odločitvijo odlaša, češ da čaka na razplet v Mokronogu. Upajmo, da bo direktor res predlagal stečaj, sicer ga bomo mi, je poudaril sindikalni zaupnik za obrat Cerkno Franci Štucin in dodal, da medtem delavci ostajajo doma in v socialni stiski. Upa, da bo postopek stečaja v roku enega tedna vendarle sprožen, čeprav delavci direktorju ne verjamejo več, saj na računih podjetje nima niti denarja za začetek postopka. Zato se bodo delavci poskušali obrniti kar na stečajnega upravitelja Toma, ko bo ta imenovan.",0
"Hella Saturnus in Količevo Karton zakaj so uspešni uspešni? Slovenska podjetja se preveč naslanjajo na domači trg in preveč računajo na državni denar, poleg tega pa niso pripravljena na spremembe ter iskanje novih priložnosti, pravita družbi, dobitnici priznanj za rating leta. Letošnje nagrade družbam z najvišjo bonitetno oceno preteklega leta so šle v roke podjetij Hella Saturnus Slovenija, Količevo Karton in Tajfun Planina, ki so po mnenju bonitetne hiše Dun & Bradstreet in njene slovenske partnerice Bonitetne hiše slovenska podjetja z najugodnejšim dejavnikom tveganja in najbolj zaupanja vredni partnerji v slovenskem poslovnem okolju. Skrivnost uspeha prava vizija? Zakaj jim je v času krize, ki je številna druga slovenska podjetja pahnila pod mejo preživetja ali v položaj, v katerem komajda še lahko preživijo, uspelo ne le preživeti, ampak se celo razvijati in dosegati poslovne uspehe? Direktor družbe Količevo Karton Branko Rožič je za MMC povedal, da je za vsako družbo ključna določitev pravega proizvoda, ki se lahko trži na izbranih trgih, pri čemer pa morajo biti ti široko zajeti. To seveda za večino podjetij ni niti najtežje, težava nastopi, ko se seštejejo stroški za trženje, izdelavo in distribucijo. Pri tem doseganju konkurenčnosti na svetovnem trgu pa podjetja dostikrat ne uspejo, zato se morajo sprijazniti z ožjimi okviri tako glede nabora trgov kot tudi produktov in prodor ni dosežen, je dejal ter dodal, da so v njihovi družbi že zgodaj veliko pozornosti posvetili doseganju visoke dodane vrednosti, kar je prineslo poslovno in finančno stabilnost tudi v kriznih časih. Visoka dodana vrednost je edini temelj, prek katerega se zadovoljijo potrebe zaposlenih, lastnikov in družbe, predvsem ko se želi obsežnejše investirati, je poudaril dejal Rožič. V družbi Hella Saturnus Slovenija se z zaostrenimi razmerami na trgih kosajo z vlaganjem v ohranjanje nizkih fiksnih stroškov in sposobnostjo hitrega odzivanja na razmere na trgih. Podjetje je kriza prizadela le v manjši meri, saj so jo občutili le v prvih treh mesecih, so povedali za MMC. Kiksi slovenskih podjetij Na vprašanje, kaj je najočitnejša napaka, ki jo delajo slovenska podjetja, v družbi Količevo Karton izpostavljajo preveliko naslonjenost na državni denar in domači trg , kar po Rožičevem mnenju vodi do nezadostnega prepiha in predvsem do iskanja bližnjic, ki nimajo z osnovnim poslovanjem ter razvojem gospodarske družbe nič opraviti oz. nanj vplivajo zaviralno . Direktor družbe kot drugo oviro izpostavlja tudi bistveno previsoko zadolženost, saj Slovenijo v okviru Evropske unije pri dolžniškem financiranju prekašajo samo Grki. Tu se trenutno srečujemo z zanimivim protislovjem, ko aktualna politika pravi, da je treba odpraviti posojilni krč, kar pomeni zahteve po še večjih kreditih, ki naj bi financirali kaj? Take posle kot do zdaj? Če to, potem ni rešitve. Seveda pa vsaka čast izjemam, je dejal za MMC. V Helli Saturnusu pa izpostavljajo predvsem to, da podjetja niso pripravljena na spremembe. Sprememb nas je strah, vendar pa bi morali takrat iskati nove priložnosti in izkoristiti vse možnosti, ki se ponujajo, je izpostavil prvi mož podjetja Christof Droste. Zaposlenih kriza ni preveč prizadela Ne v enem ne v drugem podjetju zaposlenih kriza ni preveč prizadela, vsaj ne v delu, ki se nanaša na delovno razmerje, saj redno povišujemo plače, izplačujemo letno nagrado, božičnico , se pohvalijo v Količevo Kartonu in dodajajo Kljub krizi želimo ohraniti sloves dobrega delodajalca, ki ga, predvsem po izjavah zaposlenih, že nekaj let imamo. Tudi v družbi Hella Saturnus posebnih težav zaposlenih niso izpostavili, priznavajo pa, da velik del delovne sile zaradi potrebe po fleksibilnosti in zakonodaje predstavljajo agencijski delavci. Zakaj so uspešni? Naša filozofija je vedno prvi , enostavno biti najboljši v svojem razredu. Naš pogled na tržišče je vedno zelo realističen. Nove situacije na trgu takoj sprejmemo in začnemo uvajanje protiukrepov, da se jim lahko prilagodimo in izrabimo priložnosti, ki jih vsaka nova situacija prinaša, o svoji poslovni filozofiji pravijo v Helli Saturnusu, medtem ko v Kartonu Količevo izpostavljajo slog vodenja, ki temelji na usposobljenosti, motivaciji in značaju. Sam se v okviru tega opiram na korektnost in enakost v odnosu do sodelavcev, predvidljivost ter izpolnjevanje dogovora, je dejal Branko Rožič iz Kartona Količevo. Za kateri ukrep bi bili vladi v tem trenutku najhvaležnejši? Na vaše vprašanje imam v tem trenutku hiter in zelo aktualen odgovor. Država naj uredi razmere v Luki Koper, da bo imelo naše podjetje možnost skladno z obvezami izpolnjevati svoje poslovne obveznosti, ki se odvijajo prek Luke Koper in so vezane na kontejnerski terminal. Za to bi ji bil v tem trenutku najbolj hvaležen, je bil konkreten Branko Rožič. V Helli Saturnusu so bili manj natančni. Počakajmo na prihodnji mesec. Prepričan sem, da vlada ve, kako pomembno je, da čim prej ukrepa in da bo naredila prave korake. Moja želja je, da bi se strateške stvari zgodile zelo hitro, je dejal Droste, ki je dodal, da morajo korake za izhod iz krize narediti podjetja in ne vlada, ki mora le ustvariti primerni okvir zanje. O. p. Nagrado za rating leta je prejela tudi družba Tajfun Planina, ki pa na naša vprašanja ni odgovorila.",1
"New York - Internetni koncern Yahoo je v torek sporočil, da bo odpustil pet odstotkov delavcev (675 ljudi od 13,500 zaposlenih), saj je dobiček letošnjega prvega četrtletja znatno nižji kot lani. Podjetje se kljub vsemu drži bolje kot so napovedali na Wall Streetu. V koncernu poleg tega načrtujejo dodatne varčevalne ukrepe, je v torek zvečer v kalifornijskem Sunnyvalu povedala pred 100 dnevi imenovana predsednica upravnega odbora Carol Bartz. ""Gospodarska kriza nam pomeni velik izziv,"" je dejala. Že lani je Yahoo zmanjšal število delovnih mest za 2400. Po napovedih podjetja naj bi bilo odpuščenih kakšnih 675 delavcev, ki bodo v naslednjih tednih o tem tudi obveščenih. Zaenkrat ni znano, delavci katere stopnje bodo najbolj občutili odpuščanje, a Bratzova stvari ni olepševala in dejala, da struktura nadzornikov v podjetju ne deluje. ""Trije ljudje razlagajo inženirju, kaj naj stori, nihče od njih pa ne dela ničesar. Poskrbeti moramo, da se osredotočijo na pravilne reči. To je najpomembnejša stvar, ki jo bo Yahoo storil, da postane veliko, močno in rastoče podjetje.“ Podjetje je sporočilo, da je njihov letni zaslužek padel na 118 milijonov dolarjev (91 milijonov evrov), kar je osem centov na delnico in za 78 odstotkov manj kot leto poprej, medtem ko so se prihodki zaradi krepkega upada oglaševanja zmanjšali za 13 odstotkov na 1,6 milijarde dolarjev. Na konferenci vlagateljev je Bartzova dejala, da želi narediti Yahoo bolj odprt in družben, saj so na splet izjemno vplivale socialne mreže kot Facebook in Twitter. Yahoo tako kot tudi vodilni na trgu Google ustvarja prihodke pretežno iz oglasov, ki spremljajo brskanje po internetu. Objavljeni podatki so boljši, kot pa s pričakovali številni analitiki in Yahoojeve delnice so se v trgovanju po zaprtju borze podražile.",0
"Murska Sobota - Izvršni odbor sindikata in stavkovni odbor v Aha Muri sta za 4. julij napovedala celodnevno stavko, če do petka ne bodo dobili druge polovice aprilske plače. Konec prejšnjega tedna je vodstvo družbe zaposlenim obljubilo preostanek plače do konca tega tedna. Zaposleni v Aha Muri bi morali drugo polovico aprilske plače dobiti v petek, a se to ni zgodilo. Vodstvo je zaposlenim takrat sporočilo, da »pogajanja lastnikov z bankami še vedno trajajo in kljub zagotovilom iz prejšnjega tedna niso končana«. Denar bank naj bi dobili ta teden Vodstvo družbe je v petek pojasnilo, da so tri banke že dale pozitiven odgovor, na enega pa da še čakajo. Denar od bank naj bi dobili ta teden, prav tako naj bi do konca tega tedna zagotovili denar iz lastnih virov. Zaposleni so prvo polovico aprilske plače dobili 17. maja, solastnica podjetja Aha Mura Mojca Lukančič pa je takrat napovedala, da bodo preostanek plače dobili do konca prejšnjega tedna. Aha Mura znova v težavah Aha Mura, ki se je znova znašla v težavah, je po besedah Lukančičeve od 7. marca pri bankah poskušala dobiti dodatna likvidnostna sredstva za vsa podjetja v skupini, tudi zato, ker so v letih 2011 in 2012 bankam plačevali prek svojih zmožnosti, a jim to ni uspelo. Nato so rešitev našli v shemi, ki jo ima SID banka za obratna sredstva, s katerimi daje 60 odstotkov poroštva. Skupina Aha je za kredit v višini sedem milijonov evrov ponudila zavarovanje za skoraj 19 milijonov evrov z vsemi podjetji, ki so imela lani 108 milijonov evrov prihodkov. Kljub recesiji so izpolnjevali obveznosti do bank Lukančičeva je še poudarila, da so kljub recesiji ves čas izpolnjevali obveznosti do bank, leta 2012 so odplačali šest milijonov evrov glavnic kreditov in niso dobili niti evra novega, tako da so se razdolževali hitreje, kot bi se lahko glede na splošne razmere, kljub temu pa banke zanje niso imele dovolj posluha. Od sedmih milijonov evrov bodo za Aha Muro namenili 2,2 milijona, pri čemer Mura v skupini prinaša le 30 odstotkov prihodkov. Ker mora zaradi pomoči države Aha Mura 1530 delavcev zaposlovati pet let, bi po njihovih izračunih pogodbena kazen znašala okoli 63 evrov za delavca mesečno, razen če bi država ugotovila, da gre za dogodek na trgu, na katerega ni bilo mogoče vplivati. Tako pa je bilo po njihovem mnenju tudi v resnici, je prepričana Lukančičeva.",0
"Blaž Brodnjak, član uprave naše največje banke, meni, da mora NLB v prihodnosti postati bolj odzivna in da za špekulativne posle ne bo več prostora ""NLB ni nič v slabšem položaju kot slovensko gospodarstvo, po njegovem mnenju pa v državi za dobre projekte ni kreditnega krča,"" je v okviru 46. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju povedal član uprave NLB Blaž Brodnjak (na sliki). ""NLB je počasna"" Po Brodnjakovi oceni je NLB počasna, kar velja tudi za cel slovenski bančni sektor. Ena izmed nalog banke v prihodnje bo postati odzivnejša. V segmentu malih in mikro podjetjih želi NLB postati jasen tržni vodja. Brodnjak pravi, da je NLB v fazi prestrukturiranja in da potrebuje svež kapital, predvsem za sanacijo. Ocenil je, da banka potrebuje tudi sistemske ukrepe. V ta namen banka zmanjšuje stroške, zmanjšala bo tudi število zaposlenih, nekatere poslovalnice pa bo zaprla. Prav tako mora banka stabilizirati svoje prihodke in jih povečati. Brodnjak pravi, da je konec financiranja špekulativnih poslov ""Zgodovina se ne sme ponoviti, kar pomeni, da banka ne bo več financirala špekulativnih poslov,"" je dejal Brodnjak, ki je ocenil, da depozite preplačujemo, medtem ko so stanovanjska posojila prepoceni. Poudaril je, da je osnovna usmeritev banke povečati obseg poslovanja z velikimi družbami, ki imajo zdravo jedro. Po njegovi oceni za dobre projekte ni kreditnega krča. Medtem ko gospodarstvo diha na ""škrge"", bi se moral javni sektor občutneje racionalizirati, je dodal. ""NLB se komunikacijsko mora vrniti na trg, se debirokratizirati in racionalizirati, saj je delež slabih posojil 30-odstoten,"" je še dejal Brodnjak.",0
"Po dopoldanski gneči na slovenskih cestah se razmere vendarle umirjajo. Kljub temu previdnost in strpnost na cesti ne bo odveč. Promet na slovenskih cestah večinoma poteka tekoče in brez večjih težav. Voznikom svetujejo, naj bodo na cesti previdni in strpni. Čakalne dobe na mejnih prehodih: Na hrvaških cestah je povečan promet tako proti morju kot tudi proti notranjosti države. Na avtocesti A1 Zagreb - Split - Vrgorac je kolona dolga kilometer in pol na izvozu Lučko. Hrvaški avtoklub (Hak) voznikom svetuje uporabo izvoza Demerje. Povečan je tudi promet na uvozu Lučko iz smeri mejnih prehodov Obrežje in Gruškovje. Pred predorom Sveti Rok je zaradi prometne nesreče v predoru Krpani oviran promet v smeri proti Splitu. Zaradi gneče na izvozu Vrgorac se voznike preusmerja na izvoz Krapina. Gneča je tudi na avtocesti Zagreb - Macelj (Gruškovje), zaradi česar na cestninski postaji Krapina izločajo vozila. Trajekti vozijo po voznem redu, vendar tudi tam nastajajo kolone. Hrvaški avtoklub (Hak) voznike poziva k upoštevanju varnostne razdalje in prilagoditvi vožnje razmeram na cesti. Izognite se najbolj obremenjenim prehodom Ta konec tedna bo po napovedih prometnih strokovnjakov eden izmed najbolj prometnih, saj se v Nemčiji in Italiji začenjajo počitnice. Če se boste odpravljali na morje, imejte v mislih, da bodo turisti uporabljali najbolj znane mejne prehode. Rešitev je zato uporaba alternativnih prehodov. Podrobneje o napovedih glede gneče na slovenskih cestah. Najgostejši promet je tako mogoče pričakovati na izstopu iz države in ob vstopu v državo, saj se tako v Italiji kot na Bavarskem začenjajo počitnice, številni potniki pa se bodo tudi vračali z dopusta. Dolenjska Na območju PU Novo mesto bodo tako najbolj obremenjeni mejni prehodi Obrežje, Vinica in Metlika. Zato pri prestopanju meje raje uporabljajte meddržavne mejne prehode, kot so Slovenska vas, Rigonce in Orešje. ""Tu so običajno čakalne dobe za prestop krajše,"" so zapisali na PU Novo mesto. Primorska Na območju koprske policijske uprave bosta najbolj obremenjena mejna prehoda Sečovlje in Dragonja. Za hitrejši prehod meje lahko, če se odpravljate v Istro, uporabite mejni prehod Sočerga. Na Jadransko magistralo pa boste najhitreje prišli prek mejnega prehoda Starod ali Jelšane. Štajerska Vsak poletni konec tedna pa o dolgih kolonah poročamo tudi s konca podravske avtoceste pri Ptuju. Najbolj obremenjen je mejni prehod Gruškovje. Gneči pa se lahko izognete tako, da uporabite mejna prehoda Dobovec ali pa Zavrč.",0
"Ljubljana - Nadzorni svet Infonda Holdinga, nekoč ključne družbe, prek katere je Boško Šrot obvladoval svoj poslovni imperij, je razrešil direktorja družbe Matjaža Rutarja, ki je nadzornikom na četrtkovo sejo prinesel svojo odstopno izjavo. Za novega direktorja je imenoval italijanskega poslovneža Pierpaola Ceranija, lastnika 30 odstotkov Kolonela. Čeprav so nadzorniki Ceraniju (v nadzornem svetu sta ostala le še Günter Sovič in Branko Šibakovski) podelili štiriletni mandat, je malo možnosti, da bo družba obstajala toliko časa. Če je namreč Infond Holding še nedavno obvladoval 54 odstotkov Pivovarne Laško in 25 odstotkov Mercatorja, je imel včeraj, ko je vodenje družbe prevzel Cerani, le še dobre tri odstotke Laškega in 1,35 odstotka Mercatorja, bančne zaplembe pa so družbi prinesle 145-milijonsko izgubo. Po naših izračunih ima tako Infond Holding za okoli 40 milijonov evrov premoženja in še za 100 milijonov evrov več finančnega dolga. O težkem finančnem položaju v Infondu Holdingu in vse bolj napetih razmerah med glavnimi akterji pričajo tudi informacije o zapletih z vložitvijo napovedane odškodninske tožbe proti bankam zaradi zasegov delnic. Po naših informacijah se je namreč zapletlo pri zbiranju denarja za plačilo sodne takse za vložitev tožbe. Kot je znano, je Infond Holding že pred časom ugotovil, da je insolventen, Cerani pa naj ne bi priskrbel denarja za plačilo sodne takse. Ta naj bi znašala več kot sto tisoč evrov, po nekaterih ocenah celo okoli 180.000 evrov. Zato namerava Infond Holding sodišče zaprositi za oprostitev plačila sodne takse. matjaz.polanic@dnevnik.si Več kazalcev poslovanja Infond Holdinga, njegove večinske lastnice družbe Center Naložbe in Pivovarne Laško si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij.",0
"V zadnjih letih je bilo kar nekaj večjih preiskav in aretacij. Najodmevnejše so bile preiskave v aferi Čista lopata , v preiskavi suma pranja denarja več podjetij in v preiskavi poslov Boška Šrota v Pivovarni Laško. Afera Čista lopata SCT, Vegrad, Primorje Kriminalisti so se lotili obsežnih preiskav v družbah SCT, Vegrad in Primorje ter Kontroli zračnega prometa Slovenije v tako imenovani aferi Čista lopata. V okviru te preiskave so 12. februarja 2008 pridržali predsednika uprave SCT Ivana Zidarja, direktorico velenjskega Vegrada Hildo Tovšak in generalnega direktorja ajdovskega Primorja Dušana Črnigoja. Po zaslišanjih so vse izpustili. Kriminalisti so se lotili preiskave poslovanja zaradi povezave z gradnjo 100-metrskega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika. Javni razpis za izbiro izvajalca gradnje stolpa je bil že objavljen, a izvajalec še ni bil izbran, prav tako še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje za izgradnjo. Zaradi suma, da je šlo za kartelni dogovor med ponudniki, med katerimi so bila vsa tri podjetja, so se le-ta znašla pod drobnogledom kriminalistov. Podjetja so na javni razpis oddala ponudbe, ki so se razlikovale le za nekaj 100 evrov. Preiskava suma pranja denarja Več podjetij, med njimi tudi SCT 19. novembra 2008 je 109 policistov in kriminalistov je na območju Ljubljane, Kopra in Kranja v gospodarskih družbah in na naslovih odgovornih oseb opravilo 20 hišnih preiskav. Neuradno so opravili hišne preiskave pri petih vodilnih delavcih ljubljanskega SCT, med katerimi pa ni bilo prvega moža SCT Ivana Zidarja. Pridržan naj ne bi bil nihče, kriminalisti pa naj bi tokrat preiskovali kazniva dejanja utaja davkov, pranje denarja in uničenje poslovnih listin. Oprali naj bi osem milijonov evrov, vpletenih pa naj bi bilo 20 podjetij iz različnih držav. Preiskava v Pivovarni Laško 18. junija 2009 so kriminalisti na območju Slovenije izvedli različna preiskovalna dejanja v okviru kriminalistične preiskave zaradi suma storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Preiskave so opravljali zaradi suma zlorabe položaja ali pravic in preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti. Najdlje so se kriminalisti zadržali ravno v Pivovarni Laško, po neuradnih informacijah pa naj bi bilo osumljenih 12 oseb. Med drugim tudi nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot. Sodnega epiloga, niti procesa pri omenjenih primerih še ni bilo. Sodni epilog v primeru Kovačiča in Šuštarja Sodni epilog z obsodilno sodbo sta doživela Danilo Kovačič, ki je bil zaradi zlorabe položaja v novogoriški igralnici Hit obsojen na tri in pol leta zaporne kazni in Boris Šuštar, ki je bil obsojen zaradi zlorabe položaja sprejemanje podkupnine na šest let zapora. Danilo kovačič je bil predsednik uprave Hita, Boris Šuštar pa državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo. Danila Kovačiča je tedanji predsednik republike Janez Drnovšek pomilostil.",0
"V dolini Završnice na Gorenjskem je potekala velika vojaška reševalna vaja Završnica 2009. Na njej so vojaki prikazali reševanje ponesrečenca v gorah, prenos tovora in gašenje požara. Vaja je potekala v okviru rednega usposabljanja 15. helikopterskega bataljona slovenske vojske stremi helikopterji Bell 412 in helikopterjem Cougar. V sklopu vaje, ki sta se je udeležila tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl so prikazali reševanje ponesrečenca v gorah s helikopterjem Bell412 ter prenos tovora z istim modelom helikopterja, ter gašenje požara s helikopterjem Cougar terletalom Pilatus PC6. Ob zaključku vaje je ministrica Jelušičeva povedala, da je ta vaja zelo pomembna saj helikopterski bataljon opravlja eno najpomembnejših nalog v tem sistemu, povezano z reševanjem v gorah, gašenjem požarov in prevozom tovora v nedostopne kraje. Na vaji so prikazali tudi reševanje ponesrečenca v gorah. © Andraž Sodja Poudarila je da je paradoksalno, da se ob zmanjševanju obrambnega proračuna, povečujejo potrebe prav po nalogah s področja zaščite in reševanja, ki jih opravlja Slovenska vojska: ˝Dejstvo je, da bomo vedno zelo pazili da se bodo sredstva preusmerjala predvsem v zaščito in reševanje saj se tu rešujejo življenja.˝ Ministrica je še dejala, da so enote za reševanje v gorah vedno pripravljene, pozvala pa je planince naj se bolje pripravijo in opremijo za v gore, saj letos opažajo velik porast nesreč zaradi slabe opreme in pripravljenosti, helikopterske enote slovenske vojske pa so letos opravile že toliko ur naleta s helikopterji v gorah kot lani v celem letu. V času vaje pa sta helikopterja morala kar dvakrat posredovati v pravih reševalnih akcijah.",1
"Sindikati ogorčeni Detroit lahko nadaljuje stečajni postopek, je odločil zvezni sodnik. Gre za največji bankrot kakega mesta v ameriški zgodovini. Razsodba sodišča odpira vrata mestu za izbris na milijarde dolarjev, ki so jih dolžni mestnim uslužbencem, upokojencem, vlagateljem in drugim upnikom. Po mnenju sindikatov Detroit ne bi smel biti primeren za sodno zaščito na podlagi bankrota, pravijo, da se ne glede na finančne težave mesta predstavniki oblasti niso pogajali z upniki v dobri veri in prizadevanju, da bi dosegli dogovor. Sodnik Steven Rhodes je v svoji razsodbi sklenil, da bi bila taka pogajanja nepraktična zaradi velikega števila več kot 100.000 upnikov, zato je nazadnje razsodil, da je mesto svojo prošnjo vložilo primerno. Eden izmed večjih sindikatov, American Federation of State, County & Municipal Employees, je že napovedal pritožbo. Detroit, nekdanji simbol industrijske moči ZDA, je stečaj razglasil 18. julija. Nekdanje središče ameriške avtomobilske industrije je po desetletjih upadanja moči, selitve proizvodnje čez lužo in zatonom domače avtomobilske proizvodnje danes le še senca samega sebe. Velik del prebivalstva se je izselil, mesto pa se spopada z eno najvišjih stopenj kriminala v državi, visokimi davki in slabimi socialnimi razmerami. V čakanju na načrt Stečajni upravnik mesta Kevyn Orr je predlagal odpis več kot devet milijard dolarjev od 11,5 milijarde dolarjev dolga. A Orrov načrt bi lahko pomenil hude reze v pokojnine in zdravstvena zavarovanja. Nasprotniki trdijo, da pokojnine ščiti ustava ameriške zvezne države Michigan, a je sodnik Rhodes razsodil, da so pod zveznim stečajnim zakonom dovoljeni tudi posegi v pokojnine. Pa čeprav še ni nujno, da bo to tudi zares dovolil. Še noben stečaj kakega ameriškega mesta ni potegnil za seboj neprostovoljnih rezov pokojnin. Orr mora zdaj pripraviti predlog, kako namerava mesto krčiti svoj dolg, sodnik pa mora načrt odobriti. Časovne omejitve obstajajo, glavno vprašanje pa je, koliko bodo pritožbeni postopki vso stvar zavlekli. Se pa že zdaj več 10.000 delavcev in upokojencev pripravlja na najhujše in se sprašuje, kako bodo sploh še lahko plačevali račune.",0
"New York - Zaradi krepkega padca dobička banke Goldman Sachs v zadnjem četrtletju lanskega leta so se v sredo pocenile tudi delnice drugih bankah, čeprav sta manjši banki Wells Fargo in US Bancorp (USB) v enakem obdobju krepko povečali dobiček. Goldman Sachs je v zadnjem trimesečju v medletni primerjavi zabeležil kar polovico manjši dobiček. Dobiček Goldman Sachsa je v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2009 padel za 53 odstotkov na 2,23 milijarde dolarjev oziroma na 3,79 dolarja na delnico. Dobiček je sicer povsem v skladu z napovedmi analitikov. Prihodki so v istem obdobju padli za 10 odstotkov na 8,64 milijarde dolarjev. V celotnem letu 2010 je bil dobiček v primerjavi z letom 2009 manjši za 37 odstotkov in je znašal skupaj 7,71 milijarde dolarjev oziroma 13,18 dolarja za delnico. Prihodki so nazadovali za 13 odstotkov na 39,16 milijarde. Goldman Sachs je lani za plače in nagrade namenil 15,38 milijarde dolarjev, kar je za pet odstotkov manj kot leta 2009. Nižji dobiček Goldman Sachsa je med drugim posledica zmanjšanega obsega prevzemov v lanskem letu, ki so mu prihodke iz finančnega svetovanja znižali za sedem odstotkov. Za 48 odstotkov pa so padli tudi prihodki iz trgovanja z obveznicami, valutami in surovinami. Delnice Goldman Sachsa so se v sredo pocenile za 8,19 dolarja na 166,49 dolarja. Banka USB je medtem v zadnjem četrtletju povečala dobiček za 64 odstotkov na 951 milijonov dolarjev oziroma 49 centov na delnico, ob prihodkih 4,72 milijarde dolarjev, ki so bili za 7,9 odstotka višji kot v zadnjem četrtletju 2009. Analitiki so pričakovali 45 centov dobička na delnico in prihodke v višini 4,54 milijarde dolarjev.",0
"Revolucionarna zasnova večnamenskih zunanjih igrišč Podjetje Elan Inventa se je povezalo s francoskim proizvajalcem Agorespace in pridobilo ekskluzivno zastopstvo za vrhunski program njihovih večnamenskih zunanjih športnih igrišč. S tem je prišlo do združitve bogatega znanja in izkušenj, podjetji pa skupaj delata pri nadaljnjem razvoju tovrstnih športnih igrišč. Agorespace je leta 1989 trgu prvič predstavil svoja večnamenska zunanja športna igrišča. Do danes so jih postavili že več kot 3.500. Prodaja temelji na ideji približati šport ljudem in hkrati zbližati ljudi. Agorespace se ponaša z velikimi uspehi na področju športa, družbenih vrednot in tudi prodaje. Čeprav je v letih od svojega nastanka dobil že mnogo posnemovalcev, še vedno ostaja številka ena na področju večnamenskih športnih površin v svetu. Proizvajalec se je pri zasnovi igrišč zelo potrudil, da bi se izognil nevarnim situacijam ter ustvaril varno in nekonfliktno okolje. Prilagodljivost Agorespace izdeluje večnamenska zunanja športna igrišča, katerih koncept temelji na ideji približati šport vsem ljudem. Po svetu je postavljenih že več kot 3.500 takih igrišč, vsako med njimi pa je vir pozitivnih izkušenj za uporabnike, saj gre za privlačne, trpežne in visoko kakovostne športne objekte, namenjene ljudem, ki se s športom ukvarjajo zaradi zdravja, sodelovanja in zabave. Njihova igrišča omogočajo zabavo vsakemu otroku in mladostniku, ki se želi preizkusiti v športnih prvinah, se učiti in razvijati samozavest. Prilagojena so otrokom različnih starosti, imajo višinsko nastavljive koše, ograje, ki pri igrah z žogo nadomeščajo soigralce, prave mreže v golih in prave športne pode. Na njih so izrisane posebne črte igrišč za različne športe, ki so lahko razumljive, jasno vidne in igralcem pomagajo igrati po pravilih tudi takrat, ko se jih šele učijo. Varnost Fizično dejavnost brez nadzora lahko otroci izvajajo le v prostorih, ki so zelo varni oziroma primerno zaščiteni. Proizvajalec se je pri zasnovi igrišč zelo potrudil, da bi se izognil nevarnim situacijam ter ustvaril varno in nekonfliktno okolje. Tako denimo posebno oblikovane lesene deščice preprečujejo uporabnikom, da bi se mednje zagozdili z roko ali nogo, in ne dopuščajo plezanja, vsi uporabljeni materiali zmanjšujejo možnost poškodb, saj so izbrali mehke in prijazne materiale, lahko deljive športne površine, vogali pa so zaobljeni, kar preprečuje poškodbe pri naletu, in podobno. Konstrukcijsko pa je igrišče modularni sistem, ki se prilagaja različnim površinam in prostorom. Sistem omogoča nadgradnjo obstoječega stanja, dograditev strehe, spreminjanje velikosti in še veliko več. Za celotno konstrukcijo pa dajejo 10-letno garancijo. Motivacija Pri teh projektih nikoli ne gre zgolj za prodajo kvadratnih metrov zemljišče. Smisel je v tem, da skupnost prepozna potrebe svojih mladih in drugih prebivalcev, da izbere pravo opremo, ki upošteva vse omejitve skupnosti, gre torej za podporo, ki šele omogoči postavitev in oživitev športnega objekta. Mlade moramo spodbujati, da se bodo s športom ukvarjali vsak dan, da to dosežemo, pa jim moramo ponuditi privlačne in uporabne objekte, kamor se bodo vsak dan znova radi vračali in kjer bodo našli svoj prostor pod soncem. Kakovost Agorespace se zaveda izjemnega pomena športa in se trudi, da bi šport kot prostočasno dejavnost še bolj približal skupnostim in posameznikom, zato nenehno prenavlja in izboljšuje svoja igrišča in storitve. Podjetje je pridobilo certifikat ISO 90001:2008 za vse svoje izdelke in celotno storitveno verigo ter se strogo drži pravil dobre prakse.",1
"Ljubljana - Skupščina Perutnine Ptuj le ni minila popolnoma mirno in brez zapletov, kot so včeraj poskušali prikazati v družbi, ki jo vodi Roman Glaser. Ker ima konzorcij lastnikov z družbo Holding PMP (last menedžerjev ptujske družbe) na čelu v lasti večino Perutnine Ptuj, so bili vsi sklepi res sprejeti, vendar je poslovnež Franc Gajšek na skupščini napovedal številne izpodbojne tožbe. Med drugim je Gajšek prek odvetnika Vladimirja Biliča napovedal izpodbojne tožbo celo na dnevni red skupščine, na razrešnico upravi in nadzornemu svetu, na sklep o nedelitvi bilančnega dobička, na pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic... Poleg Gajška je, kot je razvidno iz podpore predlogom, proti razrešnici upravi in nadzornemu svetu ter proti predlogu za neizplačilo dividend glasovala tudi Kapitalska družba, desetodstotna lastnica Perutnine Ptuj. ""Če obstaja denar za nakup lastnih delnic, kako je mogoče, da ga ni za izplačilo dividend,"" nam je po skupščini povedal Bilič. Edini sklep, na katerega Bilič včeraj ni napovedal izpodbojne tožbe, je bilo imenovanje KPMG za revizorja letnega poročila za leto 2010. Za novega člana nadzornega sveta je bil včeraj pričakovano izvoljen Simon Toplak, eden od ustanoviteljev Perutninske zadruge Ptuj (druge največje lastnice Perutnine Ptuj), ki bo v nadzornem svetu zamenjal Zvonka Erbusa. Toda Toplaku se bo mandat iztekel šele čez štiri leta in ne hkrati s preostalimi nadzorniki. To je namreč včeraj predlagal Glaser, vendar njegov nasprotni predlog ni dobil zadostne podpore.",0
"Po spremembi lastniške strukture v Javni razsvetljavi je Janković podjetju napovedal odvzem koncesije. Jankovič je želel povečati lastniški delež MOL v podjetju Javna razsvetljava. Potem ko se je spremenila lastniška struktura v podjetju Javna razsvetljava, ki skrbi za osvetlitev Ljubljane, je MOL vložila tožbo za razdrtje dvajsetletne koncesijske pogodbe s tem podjetjem. Interese za povečanje deleža v podjetju je imela namreč tudi mestna občina, vendar je uprava deleže prodala tako, da ima sedaj podjetje Enlux lastniški delež 51,15 odstotka, občina pa ima v lastni 43,7 odstotni delež. Župan MOL Zoran Janković je na današnji novinarski konferenci ponovil, da ima MOL razlog za prekinitev koncesijske pogodbe z Javno razsvetljavo v primeru spremembe lastniške strukture. Poleg tega pa je napovedal, da bodo 29. septembra na seji mestnega sveta predlagali, da urejanje javne razsvetljave in vzdrževanja občinskih cest prevzame podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki je v 100-odstotni lasti mestne občine. Vsa natolcevanja o zasebnem interesu so zato smešna, je dejal. Nekdanji zaposleni v Javni razsvetljavi dobivajo nove pogodbe Medtem pa zaposleni v delovni enoti cestne signalizacije v podjetju Javna razsvetljava, ki so pred dnevi dali odpovedi delovnega razmerja, danes prejemajo pogodbe o zaposlitvi v podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana. To bo oktobra začelo opravljati javno službo cestne signalizacije. Danes je dan, ko vročamo pogodbe o zaposlitvi za tiste, ki bodo želeli priti v naše podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Janković. Gre za približno 35 ljudi. V času do odvzema koncesije je Javna razsvetljava dolžna opravljati omenjeno javno službo. Čeprav ima podjetje zdaj 20 do 30 zaposlenih manj kot prej, je župan prepričan, da ne bo težav. Prenos koncesije na Ljubljanska parkirišča in tržnice sicer po Jankovićevem pojasnilu ni potreben. Prekinitev koncesijske pogodbe pomeni za Javno razsvetljavo vmešavanje politike V družbi Javna razsvetljava so prepričani, da gre pri poskusu prekinitve koncesijske pogodbe in prenosa delovanja urejanja javne razsvetljave in vzdrževanja občinskih cest za grobo vmešavanje politike v gospodarstvo, ki ji botruje osebni interes vodilnih v Mestni občini Ljubljana MOL. V zvezi z zagroženo odpovedjo koncesijske pogodbe so v Javni razsvetljavi opozorili, da so takšne grožnje brez vsakršne pravne osnove. Za njeno odpoved je namreč potrebno v sodnem sporu dokazati morebitno kršenje pogodbenih zahtev, do pravnomočnega sklepa pristojnega sodišča pa so takšne grožnje neumestne in preuranjene. Ne glede na aktualno dogajanje tako uprava kot lastniki družbe verjamejo v trdnost družbe, navajajo v sporočilu za javnost. To nenazadnje dokazuje tudi dejstvo, da je prošnjo za prekinitev delovnega razmerja navkljub hudim pritiskom od zunaj podpisalo manj kot dvajset ljudi, na mesto katerih v družbi že zaposlujejo nove kadre, ki bodo prevzeli njihove delovne zadolžitve, so še sporočili. Jankovič pri prodaji očital kršenje koncesijske pogodbe in prikrivanje informacij",0
"Stanje in napovedi. Slovenjgraško bolnišnico čakajo nove težave, v Murski Soboti že negativno. ""Za zdaj nimamo likvidnih težav, vendar je projekcija do konca leta slaba. Računamo na okoli milijon evrov minusa,"" je za Žurnal24 pojasnil Janez Lavre, direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Ta javni zavod naj bi se že lani spopadal z velikimi likvidnostnimi težavami, ko naj bi po nekaterih podatkih takrat imeli kar štiri milijone veliko luknjo na računu. ""Poslovanje je v prvih treh mesecih sicer pozitivno vendar bomo glede na ukrepe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s 1. aprilom še imeli težave,"" je dodal Lavre. Manj prihodkov Tudi Splošna bolnišnica (SP) Murska Sobota ima težave. Po prvih štirih mesecih poslovanja je imela 825 tisoč evrov izgube. ""Skrb vzbujajoča je predvsem rast stroškov dela, materiala in storitev. Od prvega aprila 2009 pa velja nova pogodba med bolnišnico in ZZZS, ki zmanjšuje akontacije obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako je bolnišnica ob več kot 300 tisoč evrov. Po sklepu Vlade RS bo bolnišnica prejela 958 tisoč evrov za poravnavo zapadlih računov do dobaviteljev,"" pravi Bojan Korošec, direktor SP Murska Sobota. Morda tudi odpuščanje Ta je že napovedal varčevalne ukrepe. ""Odpuščali za zdaj ne bomo. Če pa se stanje ne izboljša, bo tudi to eden izmed ukrepov,"" je še pojasnil Korošec in dodal, da bo o takšnih potezah razmišljal čez tri mesece. Morebitno odpuščanje pa napovedujejo tudi v slovenjgraški bolnišnici. ""S septembrom se nekaj zaposlenim izteče pogodba za določen čas. Takrat bomo videli, kakšno bo stanje. Takšnih imamo 40,"" je dodal Lavre.",0
"Po šestih letih je v slovensko morje spet zašel kit grbavec. Potem ko ga je že prejšnjo soboto opazil potapljač Damir Komadina, so ga danes znova opazili v bližini Fiese. Danes okoli pol enajstih je več kot deset metrov dolg kit grbavec, ki ga je Damir Komadina opazil prejšnjo soboto med Koprom in Izolo, znova obiskal slovensko morje. Opazili so ga, ko je plaval od Fiese, mimo Mesečevega zaliva in pod piransko cerkvijo, nato mimo piranske punte v Piranski zaliv, potem pa je izginil proti Savudriji. Potapljač Komadina je bil nad senzacijo v slovenskem morju navdušen. Gre za prvo uradno opažanje te vrste kita pri nas. ""Najprej sem ugledal nenavadno kroglo, v katero se je stisnila velika jata sledov (haringov). Iz filmov vem, da se te ribe tako vedejo, ko se znajdejo v nevarnosti. Le nekaj trenutkov kasneje pa sem samo nekaj metrov stran od čolna in kakih deset metrov od sebe ugledal veliko temno gmoto. Sprva nisem dojel, za kaj gre. Po izrazito dolgih (več kot tri metre) belih in z vitičnjaki poraslih prsnih plavutih, majhni hrbtni plavuti pri repu in po črni barvi sklepam, da je bil to kit grbavec. Ocenil sem, da je bil dolg več kot deset ali enajst metrov, ker je bil več kot dvakrat daljši od mojega čolna. Kasneje sem mu s čolnom sledil še do Izole. Večkrat je priplaval na površje in brizgnil vodo iz glave. Potem se je izgubil,"" je za časnik Delo dejal Komadina. Strokovnjaki na počitnicah Na Morski biološki postaji Piran so nam povedali, da zaradi šolskih počitnic tam ni nikogar od dveh strokovnjakov za kite, ki bi lahko kaj povedala glede vnovičnega obiska tega sesalca v slovenskih vodah. Prav tako jim osemmetrske živali danes ni uspelo fotografirati. Prejšnji teden se je sicer njihov strokovnjak, doktor biologije Lovrenc Lipej, ob novici o obisku kita odpravil na morje. Ker je danes nedosegljiv, ni mogoče izvedeti, kaj je ugotovil. Kita grbavca so sicer v Sredozemlju uradno opazili le petkrat, zato je tokratni ""obisk"" kita pri nas prava senzacija. Znanstveniki ocenjujejo, da je omenjenih kitov na svetu le 70 tisoč, v Atlantiku 12 tisoč, zato niso ravno pogosti v Sredozemlju. Kit grbavec je sicer uvrščen med ogrožene živalske vrste in je zato tudi zaščiten.",1
"Z manjšim število rojstev se na Japonskem zaostruje problem staranja prebivalstva, saj vedno manj delovno aktivnega prebivalstva dela za vedno več upokojencev Vedno manj delovno aktivnega prebivalstva dela za vedno več upokojencev. Japonska je v lanskem letu zabeležila rekorden upad števila prebivalcev. V deželi vzhajajočega sonca, kjer živi okoli 126 milijonov ljudi, so v letu 2012 zabeležili 1.033.000 rojstev in 1.245.000 smrti, kar vzbuja skrb glede nadaljnjega staranja japonske družbe. Japonsko prebivalstvo se je tako lani zmanjšalo za 212.000 ljudi, kar je za 12.000 več kot leta 2011, ko je samo zaradi potresa z magnitudo in tsunamija, ki je sledil, življenje izgubilo 19.000 ljudi. Vse manj delovno aktivnih ljudi, a proti priseljencem Z manjšim število rojstev pa se zaostruje problem staranja prebivalstva, saj vedno manj delovno aktivnega prebivalstva dela za vedno več upokojencev. Japonska, kjer je več kot 20 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let, ima namreč enega najvišjih deležev starejšega prebivalstva na svetu. Japonci sicer močno nasprotujejo priseljevanju mladih delavcev iz tujine, ki bi lahko razbremenili japonsko delovno silo.",0
"Merkurju letos kaže bolje kot lani Delničarji Merkurja so soglasno potrdili dokapitalizacijo družbe, čeprav bo ta nekaj nižja, kot je predlagala uprava družbe. Lastniki nakelskega Merkurja so na 25. skupščini izglasovali dokapitalizacijo družbe s konverzijo terjatev, vendar ne v višini 90 milijonov, kot je načrtovala uprava, temveč za 85,4 milijona evrov. Predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak je ob tem pojasnil, da sanacija Merkurja poteka v skladu z načrti. Cilji današnje skupščine so doseženi, je povedal Pesjak in dejal, da je tudi za 4,6 milijona evrov nižja dokapitalizacija od načrtovane še vedno ustrezna in rešuje trenutno največjo težavo Merkurja, kapitalsko ustreznost. Izglasovana dokapitalizacija z bančnimi upniki, s katerimi se je vodstvo Merkurja pogajalo od 4. junija, zagotavlja nadaljevanje poslovno-finančne sanacije. Družba si bo tako okrepila kapitalsko ustreznost in likvidnost, pravijo v Merkurju. Tuje banke proti dokapitalizaciji Pri dokapitalizaciji, vplačana mora biti do 10. novembra, bo namesto 15 bank in dveh podjetij sodelovalo 11 bank in Iskratel. Za sodelovanje pri finančni konsolidaciji Merkurja se znova niso odločile nekatere tuje banke. Svoj prispevek k sanaciji podjetja so dodali tudi dobavitelji trgovskega blaga, saj so dodatno podaljšali plačilne roke. Merkurju kaže bolje Merkur letos izboljšuje rezultate poslovanja, ki so bili v prvi polovici leta za približno 17 odstotkov boljši kot enako obdobje lani. Oktobrska prodaja je za zdaj sicer nekoliko slabša od pričakovanj, Pesjak pa vseeno računa, da bo Merkur letos dosegel deset odstotkov več prihodkov iz poslovanja kot lani. Ob tem naj bi iz poslovanja imel tudi od enega do dva milijona dobička.",1
"V prihodnih 20 letih naj bi evropski proizvajalec prodal letala v vrednosti več kot 2500 milijard evrov Evropski Airbus napoveduje znatno povečanje letalskega potniškega prometa v naslednjih dvajsetih letih Povpraševanje po Airbusovih letalih se bo v naslednjih dvajsetih letih povzpelo na skoraj 28 tisoč, poroča francoski Le Figaro. Povpraševanje bo predvsem po potniških letalih z več kot 100 sedeži. S tem se bo svetovna letalska flota več kot podvojila. Leta 2030 bi lahko tako dosegla 31.500 plovil. Nova letala bodo bolj ekološka Rahlo več kot deset tisoč novih letal bo v prihodnjih dvajsetih letih nadomestilo stara. Ta bodo tudi bolj ekološka, povpraševanje zanje pa bo prišlo predvsem iz azijsko-pacifiške regije, še napoveduje Airbus. Ta delež bo predstavljal 34 odstotkov povpraševanja. Sledilo bo povpraševanje iz Evrope in severne Amerike (vsaka 22 odstotkov). Airbus poleg tega napoveduje tudi letno povečanje števila letalskih potnikov za 4,8 odstotkov, kar pomeni, da bi se tekom dvajsetih let število več kot podvojilo.",1
"Sedaj je dovolj! vzklikajo ženske na ulicah številnih italijanskih mest, od Milana na severu do Palerma na jugu države, ter zahtevajo več spoštovanja Italijanske ženske premieru Silviu Berlusconiju danes sporočajo, da imajo dovolj. Na protestnih shodih po vsej Italiji se je namreč zbralo na tisoče žensk, ki zahtevajo odstop premiera, vpletenega v spolni škandal z mladoletno prostitutko, in obenem nasprotujejo podobi žensk v Italiji, ki jo svetu posredujejo politiki in mediji. Foto: Bloomberg ""Sedaj je dovolj!"" vzklikajo ženske na ulicah številnih italijanskih mest, od Milana na severu do Palerma na jugu države, ter zahtevajo več spoštovanja. V Milanu demonstrantke kot simbol protesta nosijo bele šale, v južnoitalijanskem mestu Andria pa rože. ""Ta roža simbolizira spoštovanje in dostojanstvo žensk, besedi, ki ju je Berlusconi že zdavnaj pozabil,"" je pojasnila ena od organizatork protestov. Protestni shodi v 230 mestih v Italiji in tujini Na protestu v Palermu na Siciliji se je zbralo najmanj pet tisoč udeleženk, v Rimu pa se bo veliko zborovanje začelo okoli 14. ure z minuto molka. Udeležbo so obljubile tudi številne političarke in igralke. Protestni shodi in zborovanja naj bi sicer potekala v skupno kar 230 mestih v Italiji, pa tudi v tujini. Sodu dno je po mnenju številnih Italijank izbilo, ko je prišlo na dan, da premier Berlusconi v svoji zasebni rezidenci prireja razuzdane zabave z dekleti na poziv. Še zlasti ga bremenijo obtožbe, da je plačal za spolne odnose z mladoletno maroško prostitutko Ruby, zaradi česar proti njemu sedaj teče tudi preiskava. Zahtevajo tudi konec diskriminacije žensk na trgu dela Organizatorke današnjih protestov sicer poleg premiera moti tudi ""nespodobno predstavljanje žensk v časnikih, na televiziji in v javnosti kot golih objektov spolne trgovine"", zahtevajo pa še konec diskriminacije žensk na trgu dela in slabo urejenega otroškega varstva ter več služb za polovični delovni čas in spodbud za družine.",1
"Vo-Ka bo lahko že sredi maja neplačnikom odklopil vodo. Število teh se je po letu 2006 povečalo, in to je tudi razlog, da so na Mestni občini Ljubljana (MOL) pripravili spremembe odloka. ""Če ne bi odloka o oskrbi s pitno vodo sprejeli takoj, bi bil to poziv vsem, naj vode ne plačujejo."" Tako je ljubljanski župan Zoran Janković sinoči pojasnil, zakaj je mestni svet odlok obravnaval po hitrem postopku in javnemu podjetju Vodovod - Kanalizacija (Vo-Ka) omogočil, da bo lahko že sredi maja neplačnikom odklopil vodo. Število teh se je po letu 2006 – pred tem je bil odklop mogoč – povečalo, in to je tudi razlog, da so na Mestni občini Ljubljana (MOL) pripravili spremembe odloka. Ni brezplačna pravica Zmotili so se Komedija zmešnjav. Cene gostinskih vrtov naj se povišajo za 40 odstotkov, ne za več kot sto, je predlagal Anže Logar iz SDS, mestni svet pa je to ""pomotoma"" sprejel, ker so se nekateri svetniki Liste Zorana Jankovića pri glasovanju zmotili. Morda se je to zgodilo zato, ker župan pred glasovanjem vedno pove, kako naj glasujejo, Aleš Čerin, ki je pri vodenju seje zamenjal Jankovića, ker se je ta sestal s Hannesom Swobodo, pa tega ni storil. Jankovićevi so napako popravili s vnovičnim glasovanjem, ko so potrdili več kot 112-odstotno podražitev. ""Ukrep ni usmerjen proti socialno ogroženim. Popolnoma jasno je, da se nekateri izogibajo plačilu vode,"" je podžupan Aleš Čerin odgovoril na pomisleke Metke Tekavčič iz SD: ""Verjamem, da vode med drugim ne plačujejo gostinci, ki bi lahko plačevali. Ampak če jo bomo odklopili samo enemu, ki računa ne more plačati, je že to preveč."" Aleš Kardelj iz Desusa je odvrnil, da računi za plačilo vode niso tako visoki, da bi povzročili socialne probleme, in da je neplačnike treba kaznovati. ""Oskrba s pitno vodo je res ena od osnovnih javnih dobrin, ki jih mora zagotavljati lokalna skupnost. Ni pa to razlog, da nekateri uporabniki to obvezo občine razumejo kot pravico, ki je brezplačna,"" je povedala Irena Razpotnik, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL. V Vo-Ki so dodali, da je bil lani največji dolg fizične osebe skoraj sedem tisoč evrov, podjetja pa 128 tisoč evrov. Proti njima je že začela sodni postopek za izterjavo – lani je sprožila 932 takih predlogov, da bi izterjala dolgove, leto prej pa 699.",0
"Ljubljana - Največja slovenska trgovska družba, poslovni sistem Mercator, je danes javno objavila podpis pogodbe o prevzemu 100-odstotnega poslovnega deleža ljutomerskega trgovskega podjetja Vesna, s čimer Mercator postaja lastnik sedmih dosedanjih franšiz. Obe trgovski družbi sta pogodbo podpisali na predzadnji dan lanskega leta, skladno s pogodbo pa bo Mercator po izpolnitvi v njej določenih pogojev v last pridobil sedem maloprodajnih enot na področju Severovzhodne Slovenije, ki so do sedaj delovale kot franšizne enote Mercatorja. Na prošnjo uprave Mercatorja je svetovalna družba KPMG podala tudi neodvisno mnenje o pravičnosti transakcije z vidika delničarjev in družbe Mercator. Na osnovi javno dostopnih podatkov, pregledane dokumentacije in opravljenih analiz so pri KPMG podali izjavo, da so pogoji nakupa delnic družbe Vesna ustrezni ter ob upoštevanju ekonomsko-finančnih pogojev finančno pravični.",1
"Krčenje gospodarske aktivnosti, ki je bilo do sedaj značilno za periferijo, se širi v samo jedro evrskega območja, pravi ekonomist Nouriel Roubini Foto: Bloomberg Ameriški ekonomist Nouriel Roubini, ki je pravilno napovedal svetovno finančno krizo, meni, da se dolžniška kriza vse bolj dotika največji evrskih držav, predvsem Francije in Nemčije. ""Krčenje gospodarske aktivnosti, ki je bilo do sedaj značilno za periferijo, se širi v samo jedro evrskega območja,"" je po poročanju Bloomberga Roubini povedal včeraj v Nemčiji. Kot je poudaril, je vse bolj jasno, da Francija vstopa v recesijo. Upočasnjevanje je prisotno tudi v Nemčiji, kar se vidi predvsem v zmanjšanjem izvoznem povpraševanju glavnih trgovinskih partneric Nemčije iz območja evra in Kitajske. Veseli ga aktivna vloga ECB Roubini je sicer pohvali program neomejenega kupovanja državnih obveznic, ki ga izvaja ECB. Meni, da se je s tem znatno znižalo tveganje razpada evra. Vlogo centralne banke je označil za ""zelo pozitivno.""",0
"Za krizo je morda delno odgovorna tudi država, ki sistema morda ni vzdrževala dovolj dobro, meni notranja ministrica Katarina Kresal. Predsednik republike Danilo Türk je na okrogli mizi z naslovom Ekonomija, pravo in politika v času finančne krize, ki se je v okviru 35. dnevov slovenskih pravnikov odvila v Portorožu, izpostavil pomen socialnega dialoga in utrjevanja kakovosti pravosodja za izboljšanje učinkovitosti in etičnosti družbe. Kriza avtoritete institucij Brez pravilno definiranih institucij ne bo izhoda iz krize, je dejal Türk, ki je ob tem poudaril, da se v Sloveniji ob gospodarski krizi soočamo tudi s krizo avtoritete institucij. Ob tem je izpostavil še, da je za Slovenijo največja praktična nevarnost krize, da zamudi priložnost za potrebne reforme, kar lahko vodi v podaljševanje krize in zastoj v razvoju. V času krize je po njegovih besedah potrebno bolj kritično razmišljati tudi o pravu in pravnih institucijah ter o etičnih vprašanjih. Kot je še dejal, se etičnost družbe vidi v kakovosti njene regulative, pri čemer pa moramo v Sloveniji, ki je gospodarsko in monetarno vpeta v širše sisteme, ugotoviti, kaj sploh lahko reguliramo in s kakšnimi instrumenti. Namesto tržno državno gospodarstvo? Marjan Senjur z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je opozoril, da se trenutno soočamo z reguliranjem in stimuliranjem trga, ustvarjanjem konkurenčnega okolja in umetnih trgov, kar vse potrebuje pomoč države. Sam vidi nevarnost predvsem v tem, da bomo namesto v tržnem pristali v državnem gospodarstvu. Kot je še opozoril, morajo poleg pravnikov v sistemu reguliranega kapitalizma osrednjo vlogo ohraniti tudi ekonomisti, ki bodo skrbeli za učinkovitost sistema. Iluzija je, da bo gospodarske probleme rešilo pravosodje Po mnenju predsednika Zveze društev pravnikov Lojzeta Udeta se je ocena liberalnih ekonomistov, da je model tržne ekonomije v pogojih globalizacije sposoben samokontrole, izkazala za napačno, prav tako pa bi bilo iluzorno pričakovati, da bo ključne probleme gospodarske narave sposobno rešiti pravosodje. Čeprav je vprašanje etike osrednje vprašanje gospodarske krize, govorjenje o etiki navadno ne rezultira tudi v ravnanju, je še dejal Ude. Če bi prepoznali anomalije, krize morda ne bi bilo Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa je izpostavila pomen dobrega sistema nadzora, kajti svobodni trg lahko svobodno funkcionira samo ob zelo jasno določenih pravilih . Regulatorni sistemi predstavljajo po njenih besedah imunski sistem prostega trga. Po mnenju Kresalove je za krizo morda delno odgovorna tudi država, ki sistema morda ni vzdrževala dovolj dobro. Če bi znali prepoznati anomalije v sistemu, danes krize mogoče ne bi bilo, je poudarila. Vzrok za razmere so slaba pravila igre Po mnenju Bernarda Brščiča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani za gospodarsko krizo ne smemo obsojati liberalnega modela kapitalizma. Vzrok nastalim razmeram je predvsem pomanjkljivo določanje pravil igre, ki je temeljno poslanstvo države, je poudaril Brščič. Do krize, ki je po njegovih besedah ponovitev velike depresije iz 30. let prejšnjega stoletja, sta privedli zgrešena ekonomska politika in institucionalni zlom, je dejal Brščič. Po njegovem mnenju je nujno potrebno zagotoviti delovanje pravne države, ostalo pa naj bo prepuščeno svobodni podjetniški pobudi. Vmešavanje države v tržne rezultate po njegovih besedah poslabšuje mehanizme svobodnega trga, ki ob upoštevanju pravil igre sicer daje optimalne rezultate.",0
"Nepremičninski kaos. Država ne ve, katere stavbe v njeni lasti so prazne, zato jih hoče združiti pod eno streho. Premeščanja. Ko bo 1. novembra začel delovati javni nepremičninski sklad, bo vanj premeščenih okoli 160 delavcev z različnih ministrstev. Nepremičnine in zemljišča v lasti države zdaj sicer upravlja okoli 300 ljudi. Na ministrstvu za javno upravo ne vedo, kaj bo s polovico zaposlenih, ki ne bodo prešli pod okrilje sklada, saj naj bi o njih odločali posamezni resorji. Sklad naj bi bil na sedanji lokaciji ministrstva za javno upravo. Za svoje delo naj bi potrebovali kar štiri tisoč kvadratnih metrov. Nočejo plačevati najemnin Država ima v lasti dobrih 4.600 zemljišč in okoli 5.600 stavb, ki naj bi jih po novem upravljali uslužbenci sklada. Koliko davkoplačevalce stanejo najemnine, bo jasno šele po primopredaji, po grobi oceni pa država vsak mesec plača okoli tri milijone evrov, zato si bodo prizadevali, da čim več stavb kupijo. Država zdaj prav tako nima centralnega pregleda nad praznimi nepremičninami v njeni lasti. Sredi julija se je sicer končal razpis za člane nadzornega sveta novega sklada. Prijavilo se je 14 kandidatov, dokončen izbor pa bo narejen še ta teden ali najpozneje v začetku naslednjega tedna. Septembra naj bi o njih odločala vlada, nato pa bodo imenovali še upravo.",0
"Pravosodni minister Lovro Šturm je predstavnikom sodstva sporočil, da je vlada za zmanjšanje sodnih zaostankov pripravljena nameniti šest milijonov evrov. O tem, kaj lahko kot začasno rešitev ponudijo sodnikom, se je Šturm dopoldne pogovarjal s finančnim ministrom Andrejem Bajukom, ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom, predsednikom vrhovnega sodišča Francem Testenom in sekretarjem vrhovnega sodišča Jankom Marinkom. Kot je pojasnil, so natančno pretresli finančno stanje in od ministra Bajuka dobili zagotovila, da lahko trem milijonom evrov, namenjenim odpravi sodnih zaostankov, dodajo še tri milijone evrov. Skupno bi lahko letos za odpravo sodnih zaostankov namenili šest milijonov evrov, je dodal. Šturm s predlogom pred predstavnike sodstva Predlog je Šturm na popoldanskem sestanku predstavil predsedniku sodnega sveta Janezu Kranjcu, predsedniku vrhovnega sodišča Francu Testenu in predsednici Slovenskega sodniškega društva Janji Roblek. To je po Šturmovih besedah letna rešitev, ki je namenjena odpravi sodnih zaostankov in predvsem sodnikom. Ob tem je opozoril, da druge zahteve sodnikov ostajajo. Pripravlja se namreč postopek ustavnosodne presoje zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je začel veljati 1. januarja letos. Od odločitve ustavnega sodišča, ki ga bo vlada po ministrovih besedah spoštovala, pa bo odvisno, ali bo potrebna sprememba zakonodaje.",1
"Ljubljana - Predsednik uprave Save Janez Bohorič, ki se bo z marcem prihodnje leto po 15 letih poslovil od te funkcije, Merkurja še danes ne šteje za zgrešeno naložbo. ""Bila je zelo obetavna naložba, ki se nam je sfižila,"" je v pogovoru za današnji Večer pojasnil Bohorič. Dodal je, da prihodnost Save kljub temu ni ogrožena. Bohorič je dejal, da se je pri Merkurju zalomilo s prihodom krize in z njo protitajkunske zakonodaje. Isti hip je namreč management Merkurja, ki je prevzemal Merkur, zašel v težave, zato ni mogel obnavljati kratkoročnih kreditov, ki so jim jih za prevzem Merkurja dale banke. V tej situaciji Sava v nadzornem svetu Merkurja ni imela nikogar in je bila v celoti odvisna od informacij, ki jih je dajala uprava Merkurja. Bohorič sumi, da se je opcijska pogodba med Merfinom in Savo glede delnic Merkurja podpisovala z namenom, da se ne bo uresničila, ""morda so nam prav zato predlagali izplačilo iz opcijske pogodbe šele v treh letih"". Kaj se je takrat dogajalo, bo prav gotovo pokazala preiskava, ki je zdaj v teku. Bohorič težko napoveduje rezultat sanacije Merkurja, težko pa je po njegovih besedah verjeti, da takšen sistem pod to ali kakšno drugo blagovno znamko ne bo preživel. Blagovna znamka Merkur je uveljavljena, kakšne hipoteke zaradi vseh mahinacij imam, pa je težko soditi. ""Če bi to vedeli preden je izginil kapital iz Merkurja, bi za svoj lastniški delež znali poskrbeti,"" je zatrdil Bohorič. ""Neponovljivost Merkurjeve zgodbe je, da je to prvi rop, ki se je Savi zgodil v 90 letih obstoja, in to pri dobro poznanem poslovnem partnerju, ki smo ga pri njegovih razvojnih namenih celo podpirali. Kako boš verjel, da te nekdo lahko tako ogoljufa,"" je dejal prvi mož Save. Sava se je nedavno odločila prodati delež v Abanki, ki je po Bohoričevih besedah zanimiva za veliko bank, za vse banke, ki so že prisotne v Sloveniji, pa tudi za tiste, ki v Sloveniji še niso prisotne, pa bi rade bile. Bohorič bo kot predsednik uprave Save pri prodaji sodeloval le še tri mesece, zato je, kot je poudaril, prodaja Abanke, odvisna tudi od nove uprave, ki jo bo vodil Matej Narat. Do nameravane prodaje večinskega deleža Save Bohorič ni negativno razpoložen, saj ""so delničarji Save v podobni stiski, kot je Sava kot delničarka Abanke"". Uprava Save bi, tako Bohorič, zagotovo podprla strateškega kupca večinskega paketa delnic družbe, ki bi podpiral nadaljnji razvoj in rast Save.",0
"Po 16 let trajajoči bitki na sodišču so organi odločili, da mora Kemofarmacija državi plačati 345 tisoč evrov za preplačane regrese iz leta 1992 Kemofarmacija je izgubila v 16 let trajajočem sodnem sporu z državo zaradi oškodovanja državnega premoženja, piše Dnevnik. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo zahtevo za revizijo odločitve ljubljanskega višjega sodišča in razveljavitev odločbe Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje , kar pomeni, da je sodba dokončna. S tem je potrjena odločba agencije iz leta 1999, ki je ugotovila oškodovanje v višini 345 tisoč evrov (to je takrat predstavljalo 8,56 celotnega osnovnega kapitala družbe). Kemofarmacija je namreč leta 1992 delavcem izplačala regres, ki je presegal zadnje izplačane bruto plače. DSU za višjo odškodnino Državna družba za svetovanje DSU meni, da bi morala danes družba, ki jo vodi Davorin Poherc, morala državi plačati 6,18 milijona evrov odškodnine. To poleg 8,56-odstotnega lastniškega deleža v prodajalcu zdravil vključuje še izplačilo dividend od leta 2006 do 2010.",0
"Družba, ki jo vodi David Nabergoj, za poslovanje pod načrti krivi cenovne razmere in slabšo prodajo od načrtov Ajdovski Mlinotest je v prvih devetih mesecih leta 2012 ustvaril 33,7 milijona čistih prihodkov iz prodaje. To je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju predhodnega leta in skoraj desetino manj od načrtovanih prihodkov. Čista izguba je dosegla 455 tisoč evrov, potem ko je v enakem obdobju lani družba beležila 495 tisoč evrov čistega dobička. Končni poslovni izid za 2012 bo slabši od napovedanega, deloma zaradi slabše prodaje od načrtovane ter spremenjenih cenovnih razmer na tržišču, pravijo v družbi, ki jo vodi David Nabergoj (na sliki). Izguba iz poslovanja je namreč znašala kar 590 tisoč evrov. Dodajmo, v začetku leta je Mlinotest uspešno izpeljal 7,2-milijonsko dokapitalizacijo. Največ, 828 tisoč delnic je takrat vplačala Vipa Holding , ki je tako prišla tudi do statutarne večine. Sredi leta so dobršen delež lastništva prodali, tako da zdaj ostajajo 48,10-odstotni lastnik podjetja. Tudi skupina globoko v rdečem Skupina Mlinotest je v obdobju od januarja do septembra 2012 ustvarila 44,7 milijona EUR čistih konsolidiranih prihodkov od prodaje, kar je za tri odstotke manj kot v enakem obdobju leta 2011. Do konca leta pričakujejo 59 milijonov evrov prihodkov. Ustvarjena čista izguba na ravni skupine znaša 866 tisoč evrov. V prvih devet mesecih leta 2011 so ustvarili 369 tisoč evrov čistega dobička. Negativni donos na kapital Donos na kapital (angl. ROE ali return on equity) - razmerje med čistim dobičkom obdobja, preračunanim na letni nivo in povprečnim kapitalom brez čistega poslovnega izida obdobja - je znašal -2,20 odstotka.",0
"Obdobje Jakličevega vodenja Lekarne Ljubljana so zaznamovale številne odmevne zgodbe Foto: Aleš Beno Marko Jaklič skupaj z vodstveno ekipo z današnjim dnem zapušča Lekarno Ljubljana. Svojo odločitev, ki naj bi jo sprejel iz osebnih razlogov, je sicer sporočil pred petimi meseci, s čela družbe pa naj bi odhajal v srbsko farmacevtsko podjetje Jugohemija. Na mestu direktorja Lekarne Ljubljana ga bo nadomestil Marjan Sedej. Njegovo obdobje zaznamovali očitki Obdobje Jakličevega vodenja Lekarne Ljubljana - na mesto direktorja lekarne je bil imenovan januarja 2008 - so zaznamovale številne odmevne zgodbe. Očitali so mu preveč tržno obnašanje na področju lekarništva, predvsem s kartico in jabolki zvestobe. Poleg tega je javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke januarja 2010 ugotovila, da lekarna prodaja sedem izdelkov, ki so bili predstavljeni kot galenski izdelek, morali pa bi biti registrirani kot zdravilo. Lekarna je umaknila omenjene izdelke, hkrati pa so kazensko ovadili takratno direktorico agencije Martino Cvelbar. V času Jakličevega vodenja je bilo nad Lekarno Ljubljana sproženih več nadzorov. Upravni nadzor ministrstva za zdravje je pokazal neskladnost bilančnih podatkov v letih 2007-2010. Prikrojitev bilanc je tako javnemu zavodu omogočila, da je v proračun ustanovitelja - Mestne občine Ljubljana - nakazal več dobička, kot bi ga smel. Težave z LL Grosistom Veliko prahu je dvignila tudi ustanovitev LL Grosista, ki je bila po mnenju finančnega ministrstva v neskladju z zakonom. LL Grosistu je sicer agencija za zdravila in medicinske pripomočke nedavno tudi prepovedala promet z zdravili zaradi neizpolnjevanja pogojev za opravljanje prometa na debelo. Zaradi plagiatorstva izgubil magistrsko Jaklič je v času vodenja lekarne zaradi plagiatorstva ostal brez magistrskega naziva. Zaradi takšne odločitve je sprožil tožbo proti ekonomski fakulteti, a jo je upravno sodišče nedavno zavrnilo. Zaradi plagiatorstva ga je okarala tudi Komisija za preprečevanje korupcije in ocenila, da predstavlja tveganje za ugled lekarne. Za Jakličem pa so prišli tudi domnevni stari grehi iz Vzajemne, kjer je bil direktor uprave, preden je prišel v Lekarno Ljubljana. V tej zadevi že teče kazenski postopek. Podpora Jankovića Klub vsemu je Jakliču ves čas ob strani stal ljubljanski župan Zoran Janković, januarja lani mu je ljubljanski mestni svet potrdil drugi mandat na čelu lekarne. Manj kot leto dni pozneje pa je sporočil, da se iz osebnih razlogov umika z vrha lekarne. Kam gre, uradno ni sporočil, neuradno pa naj bi nove poslovne priložnosti iskal v srbskem podjetju Jugohemija. Skupaj z njim odhaja tudi ožja vodstvena ekipa.",0
"JP Morgan Nepremičninski sektor se pobira Delniški trgi so zaradi strahu, da bodo dobički ameriških korporacij preveč nazadovali, že nekaj časa v krču, medtem ko se je nafta zadnji teden podražila za dva odstotka. Delniški indeks S & P 500, ki je bil sredi septembra na večletnem vrhu, je v petek izgubil tretjino odstotka, v vsem tednu pa 2,2 odstotka, kar je največji tedenski padec v več kot štirih mesecih. S & P je teden končal tik nad 50-dnevnim drsečim povprečjem in se je tako izognil utripanju rdečih luči. Zaupanje potrošnikov na petletnem vrhu Precejšen tedenski padec na Wall Streetu je kar malce presenetljiv, saj so bile objavljene nekatere ohrabrujoče novice, ki kažejo na izboljšan položaj ameriškega gospodarstva. Število zahtevkov za denarno nadomestilo v času brezposelnosti je zadnji teden v ZDA padlo na več kot štiriletno dno, indeks zaupanja potrošnikov univerze v Michiganu pa je oktobra nepričakovano porasel z 78,3 na 83,1 točke in dosegel najvišjo vrednost v zadnjih petih letih. Potrošniki so večinoma optimisti, ko govorijo tako o kratkoročnih kot dolgoročnih pričakovanjih, kar je precej drugače kot v Evropi. Skrbijo nižje obrestne marže finančnih ustanov Prvih 34 podjetij, vključenih v širši indeks S & P 500, je že sporočilo rezultate poslovanja v obdobju od 1. junija do 30. septembra. Dobiček je bil v povprečju nižji za 2,5 odstotka. Ker so pričakovanja analitikov nizka, se zdi, da bi lahko vsako pozitivno presenečenje dvignilo delniški indeksi, vendar ni povsem tako. Banka JP Morgan je na primer poročala o rekordnem četrtletnem dobičku in ugotovila, da se nepremičninski trg pobira, kar je prineslo rast hipotekarnih posojil, a so delnice v petek izgubile dober odstotek. Še bolj so padle delnice banke Weels Fargo, čeprav je dobiček bilo ga je za 4,9 milijarde porasel za 22 odstotkov. Vlagatelji se namreč bojijo učinkov nižjih obrestnih marž, kar je posledica politike ničelnih obrestnih mer, ki jo vodi Fed in ki znižuje dobičkonosnost finančnih ustanov. Dow Jones ZDA13.328 točk Nasdaq ZDA3.044 DAX30 Frankfurt 7.3 FTSEurofirst 3001.093 Nikkei Tokio8.534 10-letne am. obvezn.donos 1,66 % EUR/USD1,2955 USD/JPY78,39 EUR/CHF1,2091 Nafta brent114,56 USD Zlato1.752 USD Euribor, 6-mesečni0,415 % Zlato v petek izgubilo največ v zadnjih dveh mesecih V naslednjem tednu bodo tudi preostale pomembne banke Citigroup, Goldman Sachs ... in velike korporacije, kot so General Electric, McDonald s, Microsoft in IBM, objavile rezultate poslovanja. Evro je v četrtek dosegel najnižjo vrednost v zadnjih desetih dnevih in našel močno podporno raven pri 200-dnevnem drsečem povprečju 1,2823 dolarja in ob koncu tedna poskočil do 1,2991 dolarja. Zlato je v petek izgubilo skoraj odstotek, kar je največja enodnevna izguba v več kot dveh mesecih. Tisti, ki so zlato kupovali le zaradi zaščite pred inflacijo, počasi izstopajo iz trga, je ugotovil eden izmed ameriških posrednikov, kar nekaj njegovih kolegov pa zaradi evrske dolžniške krize in fiskalnega prepada, ki grozi ZDA, napoveduje ponovno rast zlata. Fizično povpraševanje po zlatu je sicer v Indiji, ki pokupi največ te plemenite kovine, v zadnjem času zaradi nizke vrednosti rupije šibko. Bencin v torek spet dražji? Cena nafte je v petek sicer nazadovala, vendar je brent na tedenski ravni zaradi vedno večjih napetosti v Siriji vseeno pridobil okrog odstotka, kar napoveduje novo podražitev bencina v Sloveniji. Premija, ki jo plačujejo kupci brenta v primerjavi z ameriško lahko nafto, se je od sredine septembra povečala za več kot osem dolarjev in je v četrtek dosegla celo 23,69 dolarja, kar je največ po oktobru 2011. Mednarodna agencija za energijo pričakuje nadaljnje padanje potrošnje in je znižala oceno dolgoročne rasti povpraševanja. Naslednje leto naj bi dnevno povpraševanje znašalo 90,48 milijona sodov dnevno, kar je 100 tisoč sodov manj od prejšnje napovedi. Marsikaj bo odvisno od Kitajske, ki je v soboto sporočila, da je septembrski izvoz v primerjavi z istim lanskim mesecem porasel za 9,9 odstotka dvakrat več od napovedi, uvoz pa za 2,4 odstotka. Trgovinski presežek je znašal 27,7 milijarde dolarjev, analitiki pa so pričakovali 20,7 milijarde presežka. Telekom občuti krizne razmere V Ljubljani se je nakupna vnema hitro izpela. Indeks SBI TOP, ki je poskočil za več kot 20 odstotkov, je tako v primerjavi s prejšnjim tednom izgubil šest odstotkov, promet pa se je občutno znižal. Kot po navadi so bile najlikvidnejše Krkine delnice, ki so se pocenile za sedem odstotkov. Največji padec so utrpele delnice Nove KBM, ki so se pocenile za 14 odstotkov, potem ko so teden prej poskočile za 30 odstotkov. Nova KBM je ta teden več ponudnikov, ki so oddali neobvezujoče ponudbe za nakup 51-odstotnega deleža banke v Zavarovalnici Maribor, povabila k skrbnemu pregledu. Delnice Telekoma so izgubile 4,72 odstotka. Predsednik uprave Rudolf Skobe je ocenil, da se skupina Telekom tako v Sloveniji kot regiji sooča z upadanjem prihodkov iz fiksne telefonije, hudo cenovno vojno in zaostrenimi gospodarskimi razmerami. Zato veliko delajo za zmanjševanje stroškov, hkrati pa za iskanje priložnosti na novih področjih, kot sta med drugim digitalno oglaševanje in televizija.",0
"Okrožno sodišče v Kopru je priznalo za 435 milijonov evrov terjatev Istrabenzovih upnikov. Največji upnik je banka Bawag, sledita ji Sparkasse in Abanka. Istrabenz Kot je razvidno iz seznama terjatev, ki ga je prisilni upravitelj Boris Dolamič 10. septembra posredoval na koprsko okrožno sodišče, je največji Istrabenzov upnik banka Bawag z 82,6 milijona evrov prijavljenih terjatev. Sledijo ji Sparkasse, ki je prijavila za 56 milijonov evrov terjatev, Abanka z 41,4 milijona evrov prijavljenih terjatev in Volksbank s 36 milijoni evri prijavljenih terjatev. Unicredit je prijavila za 28,7 milijona evrov navadnih in 14,9 miljona evrov pogojnih terjatev, Hypo Banka za 21,5 navadnih in 24,5 milijona pogojnih terjatev, NKBM pa za 29 milijonov evrov terjatev. Dolamič je v seznamu kot prerekane med drugim označil pogojne terjatve, ki tudi nimajo glasovalnih pravic. V celoti je prerekana terjatev zavarovalnice Triglav v vrednosti 17,6 milijona evrov, terjatve Factor banke v vrednosti dobrih pet milijonov evrov in terjatve Aktiva naložbe v vrednosti 1,8 milijona evrov. Predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič V ponedeljek se je sestal tudi nadzorni svet Istrabenza, ki se je seznanil z aktivnostmi uprave družbe v zvezi s potekom pogajanj z bankami upnicami in prijavljenimi terjatvami v postopku prisilne poravnave. Iz Istrabenza so potrdili, da se bodo nadzorniki ponovno sestali prihodnji teden. Davčna inšpekcija v Istrabenzu opravlja pregled Iz Istrabenza so v ponedeljek potrdili, da davčna inšpekcija v družbi opravlja redni pregled, kaj natančno inšpektorje zanima in ali v okviru pregleda morda preverjajo tudi verižno prodajo 7,3 odstotka Istrabenza, pa v družbi niso pojasnili. Po pisanju nekaterih medijev naj bi inšpektorji preverjali posle, povezane s povečevanjem lastniških deležev Maksime Holdinga in podjetij iz skupine NFD.",0
"Minister za obrambo Karl Erjavec je kot prvi od ministrov slovenske vlade iz rok svojega portugalskega kolega prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije na obrambnem področju. Kot poglavitno prioriteto je omenil Kosovo. Predaja poslov, minister Erjavec je iz rok kolega Nina Severiana Texiere simbolno prejel posebno štafetno palico, je potekalo na Brdu pri Kranju. Slovesnosti ob predaji sta se udeležila tudi državni sekretar na nemškem obrambnem ministrstvu Christian Schmidt, v imenu francoskega obrambnega ministra pa veleposlanica Francije v Sloveniji Chantal de Bourmont. ""Naše prioritete bodo nadaljevanje razvoja evropske te politike, stabilnost in evropska perspektiva za države na Zahodnem Balkanu, nadaljnje razvijanje vojaških in civilnih zmogljivosti EU in zlasti sodelovanje s pomembnimi svetovnimi akterji, kot sta ZN in zveza Nato,"" je ob prevzemu poslov Erjavec znova predstavil prioritete, ki jih jima Slovenija na področju nadaljnjega razvoja evropske varnostne in obrambne politike. ""Na vrhu naše agende prioritet bo prav gotovo Kosovo,"" je poudaril minister in pojasnil, da je tam situacija zelo občutljiva. Prav od Kosova pa je odvisno, kakšna bo stabilnost Zahodnega Balkana. ""Zavzemali se bomo za to, da bodo spoštovane vse odločitve ZN, znotraj EU pa moramo doseči soglasje glede rešitve tega vprašanja,"" je poudaril. Med predsedovanjem bo Slovenija glavne aktivnosti na Evropske varnostne in obrambne politike namenila tudi operacijam kriznega odzivanja, razvoju in krepitvi vojaških zmogljivosti ter razvoju Evropske obrambne agencije. Slovenijo čakajo tudi naloge v zvezi s humanitarno misijo EU v Čadu in Srednjeafriški republiki. ""Portugalska delo opravila odlično"" Trio predsedujočih držav, ki ga sestavljajo Nemčija, Portugalska in Slovenija, je že pred koncem leta 2006 pripravil skupni osemnajstmesečni program predsedovanja, Slovenija pa bo svoj del predsedovanja EU za prvo polovico leta 2008 prevzela s 1. januarjem. Slovenija je zadnja država v trojki, ki bo uresničevala program. Erjavec je prepričan, da bo Slovenija drugi trojki, ki jo sestavljajo Francija, Češka in Švedska, zapustila dobro opravljeno delo. Prav tako kot je to storila Portugalska, ki je po Erjavčevem mnenju odlično opravila svoje delo, ki ga Sloveniji ne bo težko nadaljevati. Portugalski obrambni minister Texeira je pojasnil, da je bilo v času portugalskega predsedstva veliko pozornosti namenjenega odnosom med EU in zvezo Nato, še precej dela na tem področju pa čaka tudi Slovenijo. Lizbona je poudarek dajala tudi partnerskim odnosom med EU in Afriko. Posebej pa je Texeira izpostavil tudi lizbonsko pogodbo, ki jo bodo voditelji držav članic EU v četrtek podpisali v Lizboni. Ta bo namreč zagotovila reformo institucij EU tudi na področju obrambne in varnostne politike. Ob pravem času Svoje izkušnje iz predsedovanja pa je s slovenskim ministrom in obrambnim atašejem Francije, polkovnikom Pierreom Betrandom, ki je kot predstavnik države, ki bo predsedovala za Slovenijo, delil tudi državni sekretar na nemškem obrambnem ministrstvu Christian Schmidt. Osredotočil se je zlasti na pomen lizbonske pogodbe, ki daje okvir za prihodnost EU. Prepričan pa je tudi, da predsedovanje Slovenije, ki pozna razmere na Zahodnem Balkanu prihaja v pravem času, ko je potrebno rešiti vprašanje Kosova za zagotovitev stabilnosti v regiji.",1
"Skoraj pomladanske temperature lahko ta konec tedna izkoristite za izlet na Bled, s čimer boste še nekaj dobrega naredili za dve socialno ogroženi družini iz Gorenjske. Športno humanitarno društvo Vztrajaj – Never Give Up namreč pripravlja poseben tekaški vikend. Vaši otroci, tudi če so že mladostniki, bodo v humanitarni akciji lahko okrog Blejskega jezera tekli oziroma hodili brezplačno, le zamaške iz embalaž morajo prinesti, vi pa boste za tek ali hojo plačali toliko, kot boste želeli – vsak po svojih zmožnostih. Vztrajaj – Never Give Up Športno humanitarno društvo Vztrajaj – Never Give Up je že lani organiziralo številne odmevne akcije, med drugim 10 krogov za 10 nasmehov. Njihova posebnost je, da vedno zbirajo sredstva za konkretne ljudi. Tokratna akcija poteka pod naslovom Never Give Up – Tečem, da pomagam – Bled 2012. Več o društvu in akcijah lahko preberete na: www.nevergiveup.si Ultramaratonec Primož Gašpirc bo v soboto in nedeljo tek okrog Blejskega jezera začel že ob 7. uri, končal pa bo šele ob 19. uri. Vseh 12 ur bo tekel neprekinjeno. V tem času se mu lahko kdorkoli kadarkoli pridruži. Lahko tečete ali se sprehajate, s čimer boste pomagali dvema socialno ogroženima družinama iz Gorenjske, in se s tem pridružite še znanim slovenskim športnikom, ki se bodo prav tako udeležili humanitarnega teka. Start in cilj sta pred hotelom Park, kjer bo ves čas potekalo tudi pestro dogajanje, vključno s srečelovom. Tudi denar od nakupa srečk bo šel v roke socialno ogroženih družin.",1
"Ljubljana - Delnica Istrabenza je včeraj že ob odprtju trga izgubila še dodatnih 29 odstotkov vrednosti in pristala pri samo 3,5 evra za delnico. Enotni tečaj se je med trgovanjem sicer oblikoval pri 4,6 evra za delnico, k čemur so pripomogla predvsem tri tržna naročila, ki so včerajšnjo borzno izgubo omejila na dobrih šest odstotkov. Kljub temu je včeraj Istrabenzova delnica dosegla najnižjo vrednost od uvrstitve na borzo pred 12 leti. Istrabenz je tako na borzi vreden le še slabih 24 milijonov evrov oziroma petkrat manj kot ob začetku leta, njegova delnica pa je od najvišjih vrednosti iz jeseni 2007 izgubila rekordnih 96,8 odstotka vrednosti. Povedano drugače, vlagatelju, ki je po najvišji doseženi ceni kupil za 10.000 evrov delnic Istrabenza, je do včeraj ostalo le še 318 evrov. Za primerjavo: delnica Istrabenza je bila včeraj na borzi vredna le še 79 centov več, kot je znašala lanska bruto dividenda za delnico.",0
"Družbo leta 1997 protrdilo ustavno sodišče Družba Digitel toži državo, ker ji ta pred več kot 10 leti ni podelila dovoljenja za opravljanje storitev mobilne telefonije. Digitel od države terja plačilo 315 milijonov evrov odškodnine. Družba je leta 1994 pri upravi za telekomunikacije podala svojo prvo vlogo za opravljanje storitev mobilne telefonije, uprava pa je v letih 1996 in 1997 dovoljenja podelila Mobitelu, Digitelu pa ne. Digitel se je nato obrnil na ustavno sodišče, ki je po navedbi družbe leta 1997 zapisalo, da Mobitel uživa monopolni položaj, da je takšno stanje protiustavno in da povzroča škodo konkurenci. Višje sodišče v Ljubljani pa je v sodbi leta 2005 zapisalo, da je Slovenija s tem, ko je ustvarila monopol, ravnala protipravno in nezakonito. Digitel je nato zoper dovoljenja Mobitelu leta 1996 in 1997 predlagal obnovo postopka, vendar zadeva po 12 letih ni končana, opozarjajo v družbi. O tem namreč še vedno poteka upravni spor pred upravnim sodiščem. Podjetje Digitel bi bilo danes vredno 315 milijonov 315 milijonov evrov, kolikor jih zahteva Digitel, naj bi bilo namreč danes vredno podjetje, če bi doseglo 25-odstotni tržni delež na področju storitev mobilne telefonije, kar je navajal tudi poslovni načrt podjetja. Digitel pa toži tudi za plačilo zamudnih obresti in za povračilo stroškov postopka. Digitel je hkrati zoper državo vložil tudi predlog za izvršbo v višini 212.514 evrov, kar skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi znaša več kot 430.000 evrov. Znesek je bil v sporu pred okrožnim sodiščem v Ljubljani prisojen, potrdilo pa ga je tudi sodišče, in sicer kot odškodnino v zvezi z nespoštovanjem pravil postopka pri izvedbi javnega razpisa GSM iz leta 1998, kjer je bila ena izmed dveh razpisanih koncesij podeljena Simobilu, druga pa Mobitelu, pri čemer pa se ta na razpis sploh ni prijavil. V družbi pravijo, da mora država Digitelu plačati stroške izvršbe.",0
"TDR Metalurgija je odpustila vseh 152 delavcev. Predsednik sindikata upa, da bodo delavci del odpravnine prejeli čim prej. Vsi zaposleni so ostali brez službe. Ruška družba TDR Metalurgija je danes 100 delavcem, ki so prišli v tovarno, vročila delovne knjižice, preostalih 52 delavcev, ki so odpoved delovnega razmerja prejeli po pošti, pa bo delovno knjižico prejelo čez nekaj dni, je danes povedal predsednik podjetniškega sindikata Ivan Ramot. Ramot je tudi pojasnil, da so odpoved delovnega razmerja prejeli pred 15 dnevi, v naslednjih 30 dneh se je treba prijaviti na zavod za zaposlovanje, v 60 dneh pa prijaviti tudi svoje terjatve v stečajno maso. Delavci TDR Metalurgija so zadnjo plačo prejeli aprila oz. dan pred uvedbo stečajnega postopka, ki ga vodi Dušan Marin. Po Ramotovih besedah bo Marin nekaterim delavcem ponudil zaposlitev za določen čas zaradi potreb stečajnega postopka, proizvodnja v podjetju pa ne poteka več od začetka tega leta, ko je bila ugotovljena nelikvidnost poslovanja. Ramot tudi pričakuje, da bodo delavci del odpravnine dobili čim prej, saj naj bi Holding Slovenske elektrarne podjetju le vrnil okoli sedem milijonov evrov bančnih garancij. Na aprilskem protestnem zboru delavcev pa so predstavniki holdinga povedali, da bančnih garancij ne morejo sprostiti, ker je bilo iz opravljene revizije razvidno, da TDR Metalurgija ni opravila investicijskih in drugih obveznosti iz pogodb. Takrat so iz holdinga tudi sporočili, da vidijo verjetnost poslovne in finančne sanacije ruške družbe v novem postopku prisilne poravnave s predložitvijo realnejših osnov glede višine in rokov poplačila upnikov ob realnejših elementih poslovnega načrta, ki bi zagotavljal dolgoročno delovanje TDR Metalurgije.",0
"Japonski Nissan je uresničil drzne napovedi in pripravil serijsko različico juka-R, ki bo na voljo v omejeni seriji Kakšna bo cena in ali bo juke-R sploh na voljo slovenskim kupcem, v Renaultu Nissanu Slovenija še ne vedo. Juke-R je poseben na več področjih. V malega športnega terenca velikosti renaulta clia so inženirji spravili tehniko superšportnega nissana GT-R, ki juka-R spremeni v cestni dirkalnik. Pod sprednjim pokrovom malčka namreč diha 530-konjski (390 kilovatov) 3,8-litrski biturbo šestvaljnik, ki juka-R do stotice požene v 3,7 sekunde, podatek o največji hitrosti pa ni znan. Oblikovalci so poskrbeli za privlačen zunanji videz juka, ki ima karoserijo v mat črni barvi, odbijači so agresivnejše oblike, podvozje je znižano, vzmetenje učvrščeno, zavore pa so precej zmogljivejše kot pri serijskem juku. Članek je bil objavljen v rubriki Moj avto, 10.5.2012.",1
"Skoraj 75 odstotkov vlagateljev po vsem svetu meni, da se guverner ameriške centralne banke Ben Bernanke najbolje spopada z aktualno finančno krizo Vlagatelji po svetu menijo, da se guverner ameriške centralne banke Fed Ben Bernanke najbolje spopada z najhujšo finančno krizo od Velike depresije. Prav tako podpirajo njegovo ponovno izvolitev za guvernerja Feda, kaže raziskava Bloomberga. 61 odstotkov vlagateljev je v Bloombergovi anketi, opravljeni med vlagatelji po svetu, dejalo, da je svetovno gospodarstvo stabilno oziroma se izboljšuje, skoraj 75 odstotkov pa jih je naklonjenih 55-letnemu guvernerju Feda. Skoraj tretjina pa jih je prepričanih, da si je Bernanke zaslužil še en štiriletni mandat na čelu Feda. Sedanji se mu sicer izteče januarja. Vodilni v drugih centralnih bankah do Bernankeja niso tako prizanesljivi »Je najboljši, morda celo na celem svetu,« je dejal investicijski manager v Euro Asset Management Wallace Lin. Vlagatelji so sicer Bernankeja ocenili bolje kot vodilni v drugih večjih centralnih bankah po svetu, med drugim predsednik ECB Jean-Claude Trichet. Bernanke potolažil borze, a dvomi ostajajo Bernanke je sicer včeraj pred kongresom dejal točno to, kar je trg hotel slišati. Obljubil je namreč, da ima Fed željo in orodje, da gospodarstvo popelje iz recesije, ne da bi pri tem spodbudila inflacijo, piše Reuters. A vlagatelji kljub temu dvomijo, da bo Bernankeju uspelo, potem ko se bo enkrat končno pričelo okrevanje, hitro dobiti nazaj več sto milijard dolarjev, ki jih je Fed v času krize poslal na trg.",1
"Avtomobil na električni pogon ni več misija nemogoče. V podjetju Svarun elektro, d. o. o., vam vaš avtomobil predelajo na električni pogon. Foto arhiv naročnika Kako deluje? Avtomobil na električni pogon poganja zgolj elektromotor. Pod pokrovom motorja je vgrajen 32 kW motor. Za pogon motorja skrbi 31 kWh paket litijevih LiFePO4 baterij. Foto arhiv naročnika Foto arhiv naročnika Koliko kilometrov prevozi in koliko časa potrebujemo za polnjenje? Eno polnjenje zadostuje za do 200 km mestno-primestne vožnje, kjer se hitrosti gibljejo med 50 km/h in 90 km/h na uro. Avtomobil preseže hitrost 155 km/h. Čas polnjenja je odvisen od moči polnilca in zmogljivosti električne napeljave. Za polnjenje lahko uporabimo običajno hišno vtičnico 230 V. V primeru, da vozilo polnimo doma na hišni napeljavi 400 V in 16 A, bo polnjenje trajalo od 5 do 6 ur. Z trifaznim zmogljivejšim polnilcem pa lahko ta čas skrajšamo na 2 uri. Vozilo lahko polnimo kadar koli, ne glede na stopnjo napolnjenosti baterij. V Sloveniji je trenutno 73 elektročrpalk. Kolikšna je življenjska doba baterij? Baterije zdržijo 1000 polnjenj brez padca kapacitete. V nadaljnjih 1000 polnjenjih jim vrednost pade na 80 % kapacitete. Po 3000 polnjenjih imajo baterije še vedno 70 % kapacitete. Baterij v dobi uporabe vozila ni treba menjati. Komu je namenjeno vozilo? Vozilo je namenjeno voznikom, ki letno prevozijo 15.000 km ali več. V vozilo je možno vgraditi različne baterijske pakete. 100, 150 ali 200 km dosega z enim polnjenjem . Foto arhiv naročnika Kakšne so prednosti? Dejstvo je, da elektrika prinaša vsaj štirikrat manjše stroške na prevožen kilometer in ničelne izpuste. Prinaša pa tudi precej tišje avtomobile, kar je v današnji poplavi vozil na cesti zelo dobrodošlo. Elektromotor je skorajda neslišen. V kabini vozila je ostal le zvok koles in vaše priljubljene radijske postaje. Kaj pa registracija? Preden avtomobil na električni pogon lahko zapeljete na cesto, je treba opraviti homologacijo. Ta je namenjena predvsem varnosti, tako za voznika kot za vse druge udeležence v prometu. Katera vozila so primerna za predelavo na električni pogon? Za predelavo priporočamo srednje velika mestna vozila. Če uporabljamo električno vozilo, ne smemo biti prikrajšani za udobje. Predvsem pa je izbira vozila odvisna od velikosti baterijskega paketa. Pri obremenitvi vozila z dodatno težo je treba upoštevati maksimalne dovoljene osne obremenitve vozila. Foto arhiv naročnika Koliko stane predelava vozila na električni pogon? Cena predelave se začne pri 14.800,00 €, kar je enako stroškom za gorivo in servise običajnega mestnega vozila po prevoženih 80.000 km. Cena se spreminja glede na velikost baterijskega paketa. Za primerjavo lahko navedemo ceno novega električnega vozila konkurenčnega proizvajalca z baterijskim paketom do 100 km 16 kWh, ki znaša 34.000,00 €. Izkoristiti velja tudi nepovratna sredstva iz Eko Sklada. Za vse dodatne informacije se obrnite na SVARUN ELEKTRO, d. o. o. Struževo 11, 4000 Kranj Tel 041 505 606 Email svarunavto@gmail.com Splet www.svarun.com",1
"Se nam obeta referendum o izhodni strategiji? Precej ukrepov izhodne strategije bo obremenilo delavce in zmanjšalo njihove pravice, menijo v sindikatu. Če se politiki ne bodo spametovali , jih bodo ustavljali z referendumi, napoveduje Semolič. Tudi mi bomo prižgali delavski semafor in beležili vsako pravico, ki jo bo ta vlada znižala. Najprej bomo sicer v dobro te vlade prižgali dvig minimalne plače, a naprej bomo pri vsaki pravici skrbno pazili, se je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič odzval na nedavne besede premierja Boruta Pahorja. Pahor je napovedal, da bo vlada implementacijo ukrepov iz izhodne strategije spremljala prek semaforja reform . Semolič Socialni dialog najpametnejša pot Semolič upa, da se bodo politiki spametovali , a dodaja, da imajo sindikati močno orodje. Če bo politika šla predaleč, jih bomo ustavljali. Tudi z referendumi. Vprašali bomo ljudi, ali so za te rešitve, je napovedal Semolič, ki meni, da je socialni dialog pametnejša pot . V ZSSS-ju menijo, da je v izhodni strategiji nekaj dobrih ukrepov, zelo kritični pa so do t. i. socialne kapice, postavitve zgornje meje pri plačevanju socialnih prispevkov. Ta na simbolni ravni razgali premik v smer, ki jo želi vlada doseči. Pod temi zelo prijaznimi besedami se skriva kapitulacija vlade pred najbogatejšim slojem v Sloveniji, meni Semolič. Najbogatejši bodo dobili še dodaten privilegij Ta sloj bo po njegovih besedah sedaj, poleg znižanja pri dohodnini, dobil še dodaten privilegij. Socialna kapica pomeni rušitev načela solidarnosti kot temeljne vrednote v Sloveniji, dodaja izvršni sekretar ZSSS-ja za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko. Kritičen je do tega, da izhodna strategija ne pokaže, koliko od 235 milijonov evrov manjka, ki ga bo po izračunih vlade postavitev kapice ustvarila, bodo pokrili na novo uvedeni prispevki npr. pri avtorskih pogodbah ali študentskem delu. Napovedane spremembe pri zakonu o delovnih razmerjih - v prvi fazi znižanje odpravnin in odpovednih rokov, v drugi pa znižanja pri malici, regresu, odmorih - kažejo na to, opozarjajo v ZSSS-ju, da država gradi konkurenčnost na stroških dela. Glede odpravnin v ZSSS-ju pravijo, da bi bilo treba najprej pogledati, kdo v Sloveniji sedaj dobiva najvišje odpravnine in še leto dni po prenehanju funkcije prejema nadomestila plače. Böhm Gre za neevropski pristop Pri napovedanih spremembah pokojninskega sistema ter zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja izvršna sekretarka ZSSS-ja za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm pogreša zaveze vlade, da bo strukturne reforme uvajala po posvetovanju s socialnimi partnerji. Gre za neevropski pristop. Postavlja se vprašanje, ali ta izhodna strategija celo ne prejudicira določenih rešitev pri strukturnih reformah pokojninskega in zdravstvenega sistema, pravi Böhmova. Spomnimo, da je minister za razvoj Mitja Gaspari pretekli teden, po težkih 60 dneh dela , kot se je izrazil premier Pahor, predstavil glavne točke vladne izhodne strategije za obdobje 2010-2013, ki naj bi Slovenijo iz krize popeljala med najrazvitejše države. Strategija med drugim predvideva zmanjšanje javnega dolga pod 40 % BDP-ja, zmanjševanje javnega sektorja za 1 % 1.600 zaposlenih na leto in prodajo deležev v družbah v državni lasti.",0
"Podporniki ideje pisali vladi Slovenija kot edina v EU-ju nima nobene javne polnilne postaje za vozila na plin, zato sta združenje za distribucijo zemeljskega plina in Geoplin vlado pozvala, naj ukrepa v tej smeri. Skoraj ni avtomobilske znamke, ki teh avtomobilov ne bi ponujala, kar po mnenju pobudnikov pomeni, da je lahko uvajanje te tehnologije v Sloveniji hitro in dobičkonosno, tako za ponudnike tovrstnih storitev kot za uporabnike. Vlada naj pri tem zagotovi le možnosti za lažjo uvedbo avtomobilov na stisnjen zemeljski plin, poudarjajo. Tehnologijo uporabe zemeljskega plina v vozilih je razvila industrija in predstavlja dobro preizkušene in komercialno izvedljive tehnične in organizacijske rešitve, ki vključujejo distribucijo goriva standardi za polnilne postaje ter različne serijske modele avtomobilov za javni prevoz avtobusi, tovorna vozila in osebna vozila, so poudarili v pismu, ki so ga naslovili na vlado. Več koristi za okolje To bi bilo koristno tudi za okolje, dodajajo, saj se zmanjšajo izpuste prašnih delcev PM 10 in PM 2,5, dušikovih oksidov in ogljikovega dioksida. Poleg tega so avtomobili na stisnjen zemeljski plin predhodniki uporabe bioplina in vodika v prometu in jih je potrebno in smiselno uvesti med čakanjem na uporabo vodika. Vladi so poslali konkretne predloge Predlagajo tudi konkretne ukrepe - priznanje že obstoječih tehničnih standardov, sprejetih v Evropski uniji za projektiranje in delovanje polnilnih postaj ter dovoljenja za avtomobile na stisnjen zemeljski plin, posebno davčno obravnavo zemeljskega plina za tovrstno uporabo v prometu, finančno podporo fizičnim in pravnim osebam za nakup vozil ter uvedbo dovoljenj za vstop v mesta oziroma v predele mestnih območij z vozili, ki zadoščajo ustreznim merilom glede prašnih delcev.",1
"Ljubljana - Čeprav je Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG) že skoraj leto dni v stečaju, je v petek zvečer vsaj za nekaj ur znova oživelo. V gostilni Livada se je namreč zbralo okoli 70 nekdanjih zaposlenih iz vrst tehnično-organizacijskega kadra več zdaj že nekdanjih podjetij iz Skupine GPG. Domala vsi med njimi so tudi na seznamu upnikov - družba namreč nekdanjim zaposlenim dolguje za skoraj tri milijone evrov neizplačanih plač, regresov in odpravnin. ""Stečajni upraviteljici Meliti Butara sporočamo, naj upošteva, da so od njenih ravnanj odvisne usode 333 ljudi in njihovih družin. Od države pa zahtevamo, da preveri ravnanje bank v zgodbi o GPG in ustrezno ukrepa zoper odgovorne za stečaj z nekdanjim lastnikom in direktorjem Borisom Dolamičem na čelu,"" je dejal pobudnik in organizator srečanja Hasan Karajić, ki je v GPG preživel skoraj štiri desetletja. ""Lastniku, ki razume svojo vlogo, bi moralo biti v interesu, da podjetje reši, ne pa potopi. GPG bi tudi sedanjo krizo v manjšem obsegu lahko preživel, ker se je za razliko od konkurentov vedno moral znajti na trgu. A to podjetje je bilo umorjeno,"" meni Karajić, ki zatrjuje, da ""jo je sam odnesel kar v redu"". "" Imam nekaj mesecev do upokojitve. Tudi mlajši so dobili službe pri malih gradbincih. Največ težav imajo starejši, ki so zdaj prijavljeni na zavodu za zaposlovanje."" ""Nisem ne žalosten ne jezen, le ene stvari ne razumem,"" nam pove nekdanji zaposleni v GPG, star 59 let, ki je želel ostati neimenovan. ""Kako se lahko Dolamič po vsem tem še prosto sprehaja po svetu? Videvajo ga v lokalih, dela pa kot stečajni upravitelj, za kar mu je dovoljenje dala država,"" pove. ""Kaj bi storil, če bi ga srečal na ulici? Povedal bi mu par krepkih. Fizično se ga ne bi lotil. Saj je imel že dovolj težav s podizvajalci in drugimi upniki, ki so zaradi njega propadli,"" doda. Pri vprašanju, ali sta za propad GPG najbolj odgovorna nekdanji lastnik Igor Lah, Dolamič ali oba skupaj, nam Senad, še eden od delavcev, ki je v GPG pustil več desetletij življenja, pojasni, da bi GPG lahko preživel kljub temu, da je Lah iz podjetja ""odpeljal"" pomemben del nepremičnin. ""Novinarji in še kdo drug pa bi se morali vprašati, zakaj je Dolamičevo premoženje danes toliko večje kot pred recimo šestimi leti. Res je, da smo v krizi, a trdim, da je bilo huje na prelomu devetdesetih let, pa takrat delavci niso ostali brez denarja,"" je pojasnil. ""Želimo le to, kar nam pripada. Za svoje pravice se bomo borili,"" ga je dopolnil Karajić. pc",0
"Aprila je bilo v Sloveniji na novo registriranih 30 odstotkov manj avtomobilov. Hkrati pa je bilo v javnem cestnem in zračnem prometu prepeljanih manj potnikov - v cestnem 2,7, v letalskem pa 22,4 odstotka. Tudi ladje so vozile manj kot lani v enakem obdobju. V cestnem prometu je bilo prepeljanih 2,7 odstotka manj potnikov kot pred letom, v zračnem pa 22,4 odstotka manj, je v prvi objavi sporočil državni statistični urad. V javnem cestnem prevozu je bilo v aprilu prepeljanih 3,422 milijona potnikov. V prvih štirih mesecih pa se je število prepeljanih potnikov znižalo za 2,6 odstotka, na 13,541 milijona. V zračnem prometu je bilo četrti letošnji mesec prepeljanih 85.000 potnikov, v prvih štirih mesecih skupaj pa 289.000 oz. 22,4 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Manj prepeljanih potnikov je bilo tudi v mestnem cestnem prevozu, in sicer 7,862 milijona, kar je 7,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Manj so vozile tudi ladje V pomorskem prevozu je bilo aprila prepeljanega 15,2 odstotka manj blaga kot v enakem obdobju lani, zmanjšalo pa se je tudi število opravljenih tonskih kilometrov, in sicer za 24,5 odstotka. Količina prispelega in odpremljenega blaga v pristaniščih in na letališču je bila manjša za 8,3 odstotka oz. za 38,5 odstotka. 30 odstotkov manj novih avtomobilov Aprila je bilo število prvič registriranih cestnih motornih vozil manjše, in sicer za 30,8 odstotka. Med njimi je bilo tudi manj osebnih avtomobilov, in sicer za 29,9 odstotka. Čez cestne mejne prehode na meji s Hrvaško je prispelo v državo za 30,6 odstotka manj potnikov kot aprila lani.",0
"O predlogu Mehdorna, da bi z oblikovanjem logističnega holdinga ustvarili do 16 milijonov evrov prihodkov, bo tekla razprava na nacionalni konferenci na Brdu pri Kranju. Srečanje premierja Pahorja in Hartmuta Mehdorna Potem ko je svetovalec vlade pri sanaciji Slovenskih železnic Hartmut Mehdorn povedal, da bi povezovanje SŽ, Intereurope in Luke Koper v Slovenski logistični holding lahko privedel do 16 milijonov evrov prihodkovnih in nekaj stroškovnih sinergij, se je o tem danes pogovoril še s premierjem Borutom Pahorjem in s prometnim ministrom Patrickom Vlačičem. Poudarila sta, da je vse pripravljeno za nacionalno konferenco o Umestitvi slovenske transportne logistike v Evropi, ki bo potekala 13. septembra 2010 na Brdu pri Kranju. Mehdorn je Pahorju predstavil pripravljeno gradivo za konferenco, katerega bistvo je zamisel o oblikovanju slovenskega logističnega holdinga. Po mnenju obeh je to tako z vidika izkušenj drugih držav kot glede na možnosti Slovenije optimalna rešitev za zagotovitev dolgoročne mednarodne konkurenčnosti SŽ, Luke Koper in drugih poslovnih subjektov, vključenih v logistični holding. Na konferenci bodo namreč predstavili podrobnosti tega predloga, premier Pahor pa bo skupaj z ministrom Vlačičem na konferenci predstavil tudi urnik strokovnih in političnih odločitev na različnih ravneh, ki bi morale biti sprejete, da bi prišlo do končne odločitve o usodi te zamisli.",1
"Iz Odmevov izpostavljamo Čedalje več slovenskih pravnih in fizičnih oseb posluje z družbami s sedežem na davčno ugodnejših območjih, ki jim poenostavljeno rečemo davčne oaze. Pred dvema letoma je bilo transakcij v davčne oaze 50.000, lani že 72.000. Kljub naraščajočemu odlivu denarja iz Slovenije je inšpektorjev iz leta v leto manj, zdaj jih je nekaj čez tristo, če bi želeli izpolnjevati normative, pa bi jih moralo biti dvakrat toliko. Od teh podatkov do ugotovitve, da bi lahko ob večjem številu inšpektorjev uspešneje nadzirali odtekanje denarja v davčne oaze, ni daleč. Na ta območja se iz Slovenije povprečno nakaže poldruga milijarda evrov na leto, kar ni zanemarljiva vsota. Poročali smo tudi Vsak tretji Slovenec posluje z davčnimi oazami Iz Odmevov prispevka Marka Štora in Aleša Maleriča. Rosvita Pesek pa je v studiu gostila v. d. generalnega direktorja Davčne uprave RS, Tomaža Peršeta.",0
"Najboljši ponudnik za nakup slovenskega Peka osumljen podkupovanja policistov na Hrvaškem. Lastnika podjetja Osimpex Željka Biloša, ki velja za najboljšega ponudnika za nakup tovarne Peko, je hrvaška policija pred desetimi dnevi aretirala med preiskavo o uhajanju informacij iz policije, danes poroča hrvaški Jutarnji list. Časnik dodaja, da so Biloša izpustili še isti dan, osumljen pa je podkupovanja policistov. Podjetje Osimpex je za nakup Peka izbrala posebej za to vzpostavljena slovenska državna komisija, odločitev o prodaji tržiške družbe hrvaškemu podjetniku pa bo morala potrditi še slovenska vlada. ""Hrvaški kralj železa"" se ni nikoli ukvarjal s proizvodnjo obutve Za Biloša nakup Peka, glede na to, da se ni nikoli ukvarjal s proizvodnjo obutve, predstavlja nov poslovni izziv, navaja Zagrebški časnik. Pri tem opozarja na Bilošev vzdevek ""hrvaški kralj železa"", ki ga je dobil zaradi svojega poslovnega imperija, ki temelji na trgovini železa na debelo. Osiješki podjetnik je bil nekaj let tudi lastnik osiješke livarne in tovarne strojev OLT, v lasti pa ima tudi Osiješko televizijo (OSTV). V izgradnjo največjega nakupovalnega središča v vzhodni Hrvaški, to je Portanova v Osijeku, pa je denimo vložil 80 milijonov evrov. Ni član nobene stranke, ima pa močno politično zaledje Čeprav ni član nobene politične stranke, hrvaški mediji poudarjajo njegovo tesno povezanost s predsednikom HDZ Tomislavom Karamarkom, omenjajo pa tudi njegove povezave z nekdanjim predsednikom Hrvaške stranke prava (HSP) Antom Đapićem, ki na majskih lokalnih volitvah znova kandidira za osiješkega župana. Biloš zaslišan glede uhajanja policijskih informacij Policisti so Biloša v okviru preiskave o uhajanju zaupnih policijskih informacij, ki se je začela lani jeseni, prejšnji teden prijeli in zaslišali skupaj s še štirimi osebami. Biloša so sicer povezovali tudi z lansko afero domnevnega nezakonitega spremljanja izpiskov telefonskih pogovorov in kratkih sporočil. Policijska preiskava je takrat pokazala na povezave nekaterih javnih oseb ter tudi nekaterih obveščevalcev in policistov s kriminalci. Ponudba boljša, čeprav je ponudil za tretjino manj Biloš je za Peko ponudil dva milijona evrov, kar je milijon evrov manj od ponudbe Blue Rose Trust Funda s sedežem v davčni oazi Delaware, a je slovenska državna komisija upoštevajoč še druge dejavnike ocenila, da je Biloševa ponudba bistveno boljša. Osimpex bo Peko dokapitaliziral s štirimi milijoni evrov, s čimer bo družba dobila nujno potreben svež kapital. V prihodnjih petih letih se je Osimpex zavezal v razvoj družbe vložiti skupaj dva milijona evrov ali 400.000 evrov letno, še navaja Jutarnji list. Zaposleni naj bi ostali Hrvaško podjetje se je zavezalo še, da bo od okoli 380 delavcev, kolikor jih Peko zaposluje v Sloveniji, najmanj pet let obdržalo 280 zaposlenih. Za vse zaveze pa naj bi Osimpex predložil ustrezne garancije.",0
"Slabo kaže predvsem poslu s televizijskimi sprejemniki Japonsko podjetje Sony Corp, ki je že štiri leta v rdečih številkah, bo odpustilo 10.000 ljudi, okoli šest odstotkov svoje delovne sile. Polovico ljudi naj bi odpustili ob konsolidiranju kemičnih in majhnih do srednje velikih LCD-operacij. Sony je marca sporočil, da prodaja oddelek za kemične proizvode, na katerem je zaposlenih okoli 3.000 ljudi. Prvega aprila je združil enoto za zaslone prenosnih telefonov, kjer je zaposlenih okoli 2.000 ljudi, z enotama podjetij Toshiba Corp in Hitacji LTD v novo podjetje Japan Display. Vlagatelji bodo pozorno spremljali četrtkovo poročanje novega prvega moža podjetja Kazuoija Hiraija, ki je uradno prevzel vodenje v začetku meseca od Howarda Stringerja. Hirai naj bi vsaj nakazal, kakšne korake namerava sprejeti Sony za oživitev svojih poslov. Koliko ljudi bodo odpustili na Japonskem in koliko v tujini, ni znano. Sony naj bi svojih sedem izvršnih direktorjev, med njimi Stringerja, prosil, naj vrnejo dodatke k plačam. Trpi predvsem prodaja TV-sprejemnikov Odpuščanja so zadnji poskus zmanjševanja stroškov, ki so še posebej visoki zaradi močnega jena in konkurence tekmecev, kot sta Apple in Samsung. Sony je decembra 2008 napovedal odpuščanje 16.000 ljudi, saj je finančna kriza zmanjšala povpraševanje po njegovih proizvodih. Od tedaj podjetje ne posluje z dobičkom. Podjetje je za pravkar končano fiskalno leto napovedalo 220 milijard jenov 2,7 milijarde ameriških dolarjev izgube, kar je posledica predvsem hiranja posla s televizijskimi sprejemniki. Težko gospodarsko ozračje in veliki padci cen so še posebej škodljivi za izdelovalce televizijskih sprejemnikov. Sony, Panasonic in Sharp naj bi v zadnjem fiskalnem letu, ki se je pravkar končalo, skupaj pridelali 17 milijard dolarjev izgube.",0
"Po zadnjih podatkih policije je umrla ena oseba, osem je ranjenih. Kdo stoji za napadom, ni znano Pred poklicno šolo v mestu Brindisi na jugu Italije sta davi, medtem ko so v poslopje prihajali učenci, odjeknili eksploziji bomb. Ena učenka je umrla, še osem učencev je bilo ranjenih, od tega sta dva v kritičnem stanju, je povedala policija. Po poročanju italijanskih medijev naj bi bili eksplozivni napravi nameščeni v nahrbtnikih, ki sta bila pred poslopjem. Ozadje napada še ni znano</b Šolo so takoj zaprli, ozadje napada pa je še nejasno. V Brindisiju so sicer za danes popoldne napovedane demonstracije proti mafiji. Šola se imenuje po ženi znanega protimafijskega sodnika Giovannija Falconeja. Falcone je bil z ženo in osebnimi stražarji 23. maja 1992 ubit v napadu siciljanske mafije.",0
"Slovenski avtoprevozniki za prevoz blaga prek Italije ne bodo več potrebovali dovolilnic CEMT, je v četrtek sporočil italijanski minister za promet. Italijanska policija od slovenskih avtoprevoznikov ne bo več zahtevala omenjenih dovolilnic. Tamkajšnji minister za promet Altero Matteoli je namreč posredoval pri italijanskih kontrolnih organih. Italijansko prometno ministrstvo je po njegovih navedbah v teh dneh prejelo noto pristojnega tehničnega organa Evropske komisije, ki vsebuje novo oz. drugačno tolmačenje režima, kot se izvaja za obravnavano področje. Matteoli je zaprosil, da napotek nemudoma posredujejo italijanskim kontrolnim organom, da se uskladijo z zadnjimi navodili, ki so jih poslali evropski organi. Slovenski avtoprevozniki ne bodo imeli več težav pri prevozu blaga. Kot so sporočili z ministrstva za promet, je minister Radovan Žerjav od italijanskega kolega v četrtek prejel odgovor na nedavno pismo, v katerem ga obvešča, da je problem različnega razumevanja evropske uredbe presežen. Slovenski avtoprevozniki so se pri izvajanju prevozov v tranzitu prek Italije v zadnjem času srečevali z velikimi težavami, saj so italijanski policijski organi od njih zahtevali dovolilnice CEMT. Tovrstno ravnanje italijanskih organov po mnenju slovenskega ministrstva za promet ni bilo v skladu z veljavno evropsko uredbo. Prometni minister Žerjav je zato pred dnevi italijanskega kolega pisno seznanil s težavami, ga pozval h konstruktivnemu dialogu in čim hitrejši razrešitvi nastalih razmer. Na težave slovenskih avtoprevoznikov je slovenska stran Italijo opozorila tudi na posebnem sestanku pristojnih z obeh ministrstev, ki je bil 14. julija v Rimu.",1
"Na včerajšnji tekmi Olimpija - Maribor pridržali več oseb. Navijači lomili stole, tepli policiste in metali bakle. Po včerajšnji tekmi med ekipama NK Olimpija in NK Maribor v mariborskem Ljudskem vrtu so policisti pridržali več oseb. Še pred začetkom tekme so se med navijači Olimpije in Maribora vnele strasti. Mariborski policisti so morali okrog pol štirih popoldan posredovati pri pretepu skupine navijačev. Pri tem se je lažje poškodoval 19-letnik. Pridržali so 41 moških starih med 16 in 30 let. Mladoletnikom pa so izdali obdolžilna predloga. Plačilne naloge so izdali še petim osebam. Ovadili zaradi metanja bakel Med samo tekmo so policisti 33-letnemu moškemu zasegli pirotehnični izdelek ter mu izdali plačilni nalog. Zoper 22-letnika, ki je v skupino gledalcev vrgel baklo, pa so zaradi suma povzročitve splošne nevarnosti podali kazensko ovadbo. Poleg težav s pirotehniko so izdali tudi več plačilnih nalogov zaradi kršenja javnega reda in miru. Po tekmi so policisti obravnavali več kršitev javnega reda in miru. Na Mladinski ulici so ob 20.15 sedmim moškim, starim od 21 do 26 let, izdali plačilne naloge, zoper dva mladoletnika pa bodo podali obdolžilna predloga. Ob 20.45 pa so obravnavali devet oseb, v starosti od 16 do 26 let, zoper dva mladoletnika sledi obdolžilni predlog, ostalim so izdali plačilne naloge, so sporočili mariborski policisti. Uničili več stolov in brcali policiste Tako kot 28. avgusta v Ljubljani, so tudi v Mariboru obiskovalci poškodovali večje število sedežev. med samim dejanjem so izločili dva osumljenca, stara 17 in 22 let, zoper katera bodo v primeru podanega predloga za pregon s strani oškodovanca podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari. Medtem, ko so policisti želeli odstraniti dva moška, ki sta trgala stole, so se nad policiste z brcami spravili trije moški stari od 20 do 31 let. Policisti bodo tako zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi zoper njih podali kazensko ovadbo pristojnemu državnem tožilstvu. Izdan pa bo tudi plačilni nalog organizatorju zaradi prižiganja bakel v času javne prireditve in preskakovanja ograje s strani navijačev zagotovil ukrepov za zagotavljanje reda.",0
"Propad hrvaških pristopnih pogajanj bi po ocenah hrvaškega premiera Iva Sanaderja pomenil propad ideje združene Evrope Foto: Aleš Beno »Če propadejo hrvaška pristopna pogajanja, propade tudi ideja združene Evrope,« je po poročanju business.hr danes dejal hrvaški premier Ivo Sanader. Evropa po njegovem temelji na vrednotah, ki jih zagovarja Hrvaška, Slovenija pa jih ignorira, kar se najbolj kaže v odnosu do njene sosede. Enaka pravila naj veljajo za vse »Slišali smo izjave, da mora Hrvaška sprejeti sporazum, ki ga je že davno zavrnila. Ob tem se sprašujem, zakaj Slovenija ne sprejme sporazuma (prvi predlog Ollija Rehna), ki ga je sprejel tudi Sabor«. Ob tem je dodal, da Hrvaška predlaga, da se mejno vprašanje loči od pristopnih pogajanj, tako kot je to veljalo za Slovenijo, ko se je pridruževala uniji. ""Od Slovenije želimo, da hrvaški dovoli, da opravi svoj del posla"" »Nič drugega ne želim od gospodov v slovenskem političnem vrhu kot to, da deblokirajo hrvaška pogajanja in Hrvaški dovolijo, da opravi svoj del posla«. Pri tem je ponovil, da se Hrvaška ne bo odpovedala niti centimetru ozemlja, da bi lahko nadaljevala pogajanja za vstop v EU.",0
"Storila bosta vse za novo uspešno poglavje Mure v Aha Skupini Mura mora najprej povrniti ugled svojim blagovnim znamkam, pritegniti moramo ljudi z mednarodnimi izkušnjami v dizajnu in trženju, pravita nova lastnika Mure. Solastnika Aha Skupine Mojca Lukančič in Nigel Buxton bosta v torek plačala še zadnji del kupnine za Muro in blagovne znamke ter s tem končala leto in pol trajajoči nakup zdravega jedra Mure , ki je bil 29. avgusta na dražbi kupljen za 9,653 milijona evrov. V prodajnem svežnju so bili družba Mura in partnerji, ki vključuje družbo Mura EHM Evropska hiša mode, Zagrebško družbo Mura, trgovina in storitve, blagovni znamki Mura in e.mura, nepremičnine na matični lokaciji Plese v Murski Soboti ter proizvodne, pomožne, informacijske in druga oprema. Ustanoviti želijo šolo za oblikovanje Lukančičeva je povedala, da pri nakupu niso pričakovali takih birokratskih zapletov, saj je mogoče v tujini zdravi del podjetja kupiti v nekaj mesecih, v tem primeru pa je to trajalo leto in pol. Murinim tradicionalnim oblačilom želimo dodati tudi mladostno igrivost, pri mednarodni kooperaciji nameravamo kratkoročno izkoristiti dobro lokacijo, dolgoročno pa se spopasti s konkurenčnostjo ter usposabljati kadre in v Murski Soboti ustanoviti tekstilno in šolo za oblikovanje, je dejala. Buxton pa je napovedal lepše in lepše kolekcije, dosegljive cene in dobre obleke ter se zavezal, da bosta storila vse za novo uspešno poglavje Mure v Aha Skupini, ki ima 2.500 zaposlenih.",1
"Ljubljana - Vrednost delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) zadnje dni vztrajno pada, posledično pa vlagatelji, ki so delnice mariborske banke pridobili ob uvrstitvi na borzo, kapitalsko izgubo še naprej povečujejo. Včerajšnji tečaj NKBM je bil nižji še za pol odstotka, vrednost delnice pa se je ustalila pri 25 evrih, medtem ko so delničarji v prvi javni prodaji konec lanskega leta zanjo odšteli 27 evrov. ""Cena delnice se znižuje bolj ali manj skladno s celotnim našim trgom, kjer se je likvidnost zaradi padajočih tečajev zmanjšala za približno štirikrat glede na povprečje lanskega leta,"" je pojasnil Franci Tušek iz Medvešek Pušnik. Med prodajalci so bili večinoma mali vlagatelji, ki so se ustrašili padanja tečajev in pesimističnih komentarjev v dnevnem časopisju. ""Trenutno je nekoliko skrb zbujajoča kapitalska ustreznost banke, vendar naj bi to rešili z dokapitalizacijo,"" je dejal in napovedal, da bi bila lahko dokapitalizacijska cena celo nekoliko nižja od IPO-cene. To gre bržkone pričakovati, saj bi se v nasprotnem primeru vlagatelj po nakup enostavno odpravil na Ljubljansko borzo. ""Zanimanje za dokapitalizacijske delnice bodo, če sploh, izkazali predvsem institucionalni vlagatelji, saj so mali vlagatelji preveč prestrašeni,"" je dodal Tušek. Kdaj se bo dokapitalizacija začela in kakšna bo cena delnice, v NKBM, ki jo vodi Matjaž Kovačič, še vedno niso razkrili, predvidoma pa naj bi se to zgodilo v začetku septembra. Vlagatelj, ki je v prvi javni prodaji (IPO) dobil 50 oziroma 100 delnic, je po včerajšnjem enotnem tečaju izgubil 100 oziroma 200 evrov. Vlagatelj z maksimalnim vplačilom 50.000 evrov - dobil je 258 delnic - pa je s svojo naložbo v delnice NKBM izgubil že več kot 500 evrov. Če k temu prištejemo še trgovalne stroške, je njegova izguba še višja.",0
"Zmagovalka vrha EU Angela Merkel Slovenija bo morda naslednja država, ki bo morala EU prositi za finančno pomoč, v časniku Financial Times piše novinar Wolfgang Münchau. Kot poudarja, vrh EU-ja pretekli teden ni prinesel bistvenih sprememb, saj se za nekatere države ni nič spremenilo. Po njegovem mnenju 500 milijard evrov vreden evropski mehanizem za stabilnost ni dovolj velik. Vbrizgal bo kapital v španske banke, moral bo refinancirati program za Grčijo, Irsko in Portugalsko. Kmalu se bo moral ukvarjati s Ciprom in, kdo ve, morda tudi s Slovenijo, piše novinar. Ena izmed lekcij iz zgodovine finančnih kriz je, da mora biti orožje dovolj veliko, da bo učinkovito, poudarja Münchau. Zdaj sprejeti instrumenti po njegovem mnenju niso. Evropska centralna banka ECB je za reševanje trga vrednostnih papirjev porabila več kot 200 milijard evrov, a ni delovalo, opozarja. Nemške obveznosti nespremenjene Po njegovem mnenju je prava zmagovalka nedavnega vrha EU nemška kanclerka Angela Merkel, ki ji je uspelo ohraniti nemške obveznosti nespremenjene. Ob tem se sprašuje, kako lahko nemške obveznosti in politika ECB-ja ostanejo nespremenjene, Italija in Španija pa sta varni, če nista bili varni še teden pred tem. Najpomembnejši dogodek na vrhu pretekli teden pa ni bil dogovor, piše Münchau, temveč izjava Merklove, da obveznic evroobmočja ne bo, dokler bo ona živa. Po njegovem mnenju ta izjava razkriva, da Merklova ne misli resno o politični uniji, o kateri je govorila zadnje tedne. Če ima Merklova prav in če v času njenega življenja ne bo evroobveznic, evroobmočje ne bo preživelo, ugotavlja novinar. Slovenski finančni minister Janez Šušteršič je v petek na novinarski konferenci o dokapitalizaciji NLB-ja zagotovil, da Slovenija za zdaj ni v položaju, ko bi morala prositi za pomoč, in dodal, da o tem niti ne razmišljajo.",0
"Kranj - Podatki Območne zbornice za Gorenjsko o rastoči nelikvidnosti, ki ostaja eden najbolj perečih vprašanj v celotnem gospodarstvu, kažejo alarmantno sliko poslovanja gorenjskega gospodarstva. Regija je sicer v letu 2008 zabeležila daleč najslabše rezultate poslovanja, so poudarili na današnji seji upravnega odbora zbornice v Kranju. Kot je pojasnila Jadranka Švarc z območne zbornice, Gorenjska nazaduje v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami in je po številu gospodarskih družb, zaposlenih in po premoženju na četrtem mestu. Zaradi precejšnjega padca prodaje na trge EU se je po doseženih prihodkih od izvoza uvrstila na peto mesto. Po številu družb, ki so minulo leto sklenile z izgubo na substanci, pa je na tretjem mestu. Podjetja se po njenih besedah srečujejo s pomanjkanjem naročil in investicij, nedostopnostjo kreditov, neučinkovitostjo jamstvene sheme, daljšajo se plačilni roki. V prvih šestih mesecih se je izvoz regijskega gospodarstva znižal za skoraj 35 odstotkov, uvoz pa za 43 odstotkov. Konec avgusta je bilo v evidenci brezposelnih oseb na Gorenjskem 6544 oseb, kar je skoraj 80 odstotkov več kot pred letom dni. ""Stopnja registrirane brezposelnosti je julija letos znašala 7,3 odstotka, kar je za 3,1 odstotne točke manj kot julija lani,"" je še pojasnila Švarčeva. Po podatkih Ajpesa je bilo decembra lani na Gorenjskem 54.986 prejemnikov plač, julija letos pa 49.997, kar je za devet odstotkov manj. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je ob tem poudaril, da to pomeni skoraj 5000 ljudi manj, ki ne plačujejo davkov in prispevkov v javno blagajno. Ob tem je še dejal, da bo Slovenija med tistimi državami, ki bodo najbolj prizadete zaradi gospodarske in finančne krize. Kot je ocenil, smo trenutno zelo blizu dnu oziroma na dnu: ""Cunami bo šele prišel, ker je Slovenija nekonkurenčno pričakala te razmere."" Pojasnil je še, da je slovensko gospodarstvo, prebivalstvo in država v zadnjih štirih letih povečalo zadolženost za preko 100 odstotkov. Trenutno stanje v Sloveniji po njegovih besedah kaže, da je večina v likvidnostnem krču, pri čemer so tudi pogoji za pridobitev finančnih sredstev izjemno oteženi. Poudaril je, da Slovenija, kljub temu da nekateri menijo drugače, ni izvozno orientirana država. Zmanjšati je treba javno porabo, je še dejal ter dodal, da bo sicer tok dogajanj, ki trenutno teče, Slovenijo popeljal v propad. Ob tem je poudaril, da v GZS ne želijo delovati politično, a vseeno vladi zamerijo, da se prepočasi loteva kratkoročnih ukrepov, ki bi sprostili likvidnostni krč, in da glede na razmere svojih dejavnosti ne usmeri v podporo strateškim spremembam, ki jih v Sloveniji potrebujemo. V prihodnosti bodo po napovedih Hribar Miliča podjetja, če bodo imela dovolj naročil, morala delati z nižjimi stroški, vseeno pa bo v državi še vedno veliko stečajev, predvsem v malih, neznanih podjetjih. Napovedal je še, da bo imela Slovenija še vsaj tri leta težke pogoje poslovanja. Rešitev za čim lažji izhod iz krize je tako med drugim tudi v večji inovativnosti podjetij, ki lahko podjetju, če se to pravočasno preusmeri drugam, da dodano vrednost.",0
"Jutri bodo zaprosili za gradbeno dovoljenje. Dobili naj bi ga septembra. Slovenske železnice so v torek družbi Emonika izdale še zadnje soglasje, ki ga potrebuje, da bo lahko zaprosila za gradbeno dovoljenje za Potniški center Ljubljana. Zahtevek bo jutri vložila na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kjer napovedujejo, da ga bodo predvidoma izdali septembra, novo železniško in avtobusno postajo pa nato pričakujejo v letu in pol po začetku gradnje. Za postaji 70 milijonov Csaba Toth, direktor Emonike, pravi, da bodo najprej začeli graditi obe postaji, parkirišča, trgovski in zabaviščni center, nato stolpnico s poslovnimi prostori, na koncu pa še hotel. V prvi fazi bodo madžarski investitorji v projekt vložili 220 milijonov evrov, od tega 70 milijonov za novo železniško in avtobusno postajo ter drugo javno infrastrukturo. V ta projekt bodo vložili skupno okoli 350 milijonov evrov, napoveduje Toth. Po njegovih besedah bodo s tem projektom zagotovili dva tisoč novih delovnih mest, spodbudili gradbeništvo in državi zagotovili več davčnih prihodkov.",1
"Madrid - Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je danes pozdravila varčevalne ukrepe španske vlade in potrdila dolgoročno oceno kreditnega tveganja države, ki je pri BBB+. Kljub ""odločni predanosti"" implementaciji fiskalnih in strukturnih reform pa obeti ostajajo negativni, poroča nemška tiskovna agencija dpa. S&P negativne obete utemeljuje s ""številnimi tveganji"" na poti države k ekonomski stabilnosti. Španija namreč ni odvisna le od sebe, pač pa bonitetna hiša dvomi tudi v ""učinkovitost politik v območju z evrom"". Španija, ki jo vodi vlada premierja Mariana Rajoya, je pred kratkim sprejela 65 milijard evrov vreden sveženj varčevalnih ukrepov. V paketu je tudi zvišanje davka na dodano vrednost, ukinitev božičnice za javne uslužbence in zmanjšanje nadomestil za brezposelne. Madrid se prav tako poglablja v obsežne reforme trga dela in finančnega sektorja. V zameno za slednje bo Španija prejela tudi do 100 milijard evrov finančne pomoči, s katero bo reševala banke. Špansko gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za okoli dva odstotka. Brezposelnost se približuje 25 odstotkom.",0
"Tokio, New York - Tečaji delnic na evropskih borzah so z rastjo krenili v zadnji trgovalni teden tega leta. Trgovanje je bilo ob pomanjkanju svežih novic skromno, so povedali borzni posredniki. Nafta se je podražila na najvišjo raven v zadnjih sedmih tednih, tečaj evra je ostal praktično nespremenjen. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 0,89 odstotka na 2983,72 točke. V Parizu se je indeks CAC 40 zvišal za 0,88 odstotka na 3947,15 točke. Indeks borze v Frankfurtu DAX je pridobil 0,76 odstotka in se oblikoval pri 6002,92 točke. Borza v Londonu je danes zaprta. Zvišal se je tako indeks BUX v Budimpešti (za 1,10 odstotka na 20.942,49 točke) kot tudi indeks FTSE Italia All-Share v Milanu (za 0,84 odstotka na 23.682,38 točke). Pozitivno je trgovanje končal tudi indeks ATX na Dunaju, ki se je zvišal za 0,77 odstotka na 2482,13 točke. Indeks Crobex v Zagrebu je pridobil 0,49 odstotka vrednosti in današnje trgovanje sklenil pri 1997,13 točke. Zvišal se je tudi indeks beograjske borze Belex, in sicer za 1,87 odstotka na 640,83 točke. Rastejo tudi tečaji delnic na Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones je približno štiri ure pred koncem trgovanja pri 10.532 točkah, kar je 0,11 odstotka več kot v četrtek. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je danes zvišal za 0,20 odstotka na 2290 točk. Tečaj evra se je ob zelo skromnem trgovanju komajda kaj spremenil. Na borzi v Frankfurtu so s skupno evropsko valuto trgovali po tečaju 1,4396 dolarja, Evropska centralna banka pa je opoldne referenčni tečaj evra določila pri 1,4405 dolarja (v četrtek: 1,4398 dolarja). Cena nafte se je med trgovanjem zvišala nad 79 dolarjev, kar je največ v zadnjih sedmih tednih. Nafta, zemeljski plin in kurilno olje se že ves mesec dražijo, potem ko so del ZDA zajele snežne nevihte in je krepak padec zalog presenetil vlagatelje. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena februarja, je bilo treba popoldne na blagovni borzi v New Yorku odšteti 78,83 dolarja, kar je 78 centov več kot v četrtek. V Londonu se je severnomorska nafta brent podražila za 81 centov na 77,12 dolarja.",1
"Portoroški hoteli imajo po oceni julija glede na isti mesec lani do pet odstotkov slabši obisk. Še bolj pa se slabše vreme pozna pri enodnevnih gostih in s tem izvenhotelski porabi. ""Predvidevamo, da bo nočitev nekje do pet odstotkov manj kot julija lani, vendar to zagotovo ne bo zelo vplivalo na celoletno statistiko,"" ocenjuje Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož. Razlog za nekoliko slabše podatke v letošnjem juliju je deževno in oblačno vreme. Kljub temu se v hotelih v piranski občini le še tu pa tam da dobiti kakšno prosto sobo. Pretekli mesec so imeli za 12 odstotkov več nočitev kot v enakem obdobju lani, podatki za prvih šest mesecev letošnjega leta pa kažejo, da je bilo gostov glede na prvo polletje lani za 18 odstotkov več. Za avgust predvidevajo, da bo obisk podoben lanskemu. Med gosti prevladujejo tuji, med njimi je največ Italijanov, Avstrijcev in Nemcev. Nočitve na črno V portoroškem turističnem združenju pa nimajo pravih podatkov o zasedenosti zasebnih sob. ""Podatke o nočitvah dnevno preverjamo pri turističnih agencijah, vendar opažamo, da vsi sobodajalci ne prijavljajo svojih gostov. Tako lahko uradni podatki na vrhuncu sezone kažejo zelo slabo zasedenost, medtem ko proste sobe v turistični agenciji praktično ni več mogoče najti,"" pojasnjuje Šuligojeva. Animacija ob dežju ""Hotelske kapacitete imamo zasedene nekje od 90 do 95 odstotkov in računamo, da bo letošnja poletna sezona podobna lanski,"" meni Dean Kocjančič, predstavnik Hotelov Bernardin, pod katere spadajo St. Bernardin Resort, Metropol Resort, Salinera Resort, San Simon Resort in Hotel Piran. ""Če je letos malo bolj deževen julij, je bil lani tak avgust,"" doda. Za zabavo gostov ob deževnih dneh poskrbijo z animacijskimi programi, predvsem s kreativnimi delavnicami za otroke in plesnimi, glasbenimi in drugimi prireditvami za odrasle. ""Bolj kot pri nastanitvah pa se slabše vreme pozna pri izvenhotelski porabi, denimo pri restavracijah ali plažah, s katerimi upravljamo,"" še pove Kocjančič. Manj kampiranja V Turističnem združenju Izola prav tako ugotavljajo, da se je v prvih treh tednih julija glede na enako obdobje lani število nočitev malenkost znižalo, in sicer za tri odstotke. Najbolj se to pozna pri gostih v kampu. Po drugi strani so junija imeli za tri odstotke več nočitev kot istega meseca lani, za avgust pa pričakujejo, da bodo dosegli lanske številke.",0
"Most za 270 milijonov evrov Jeseni naj bi konzorcij treh hrvaških podjetij na Hrvaškem začel graditi most, ki bo povezoval polotok Pelješac s celino. Konzorcij, v katerem so podjetja Konstruktor inženjering Split, Viadukt Zagreb in Hidroelektra nizkogradnja Zagreb, je ponudil 270 milijonov evrov, kar je bila najbolj ugodna cena med tremi ponudbami. Pogodbo z investitorjem, podjetjem Hrvaške ceste, naj bi podpisali po izteku pritožbenega roka, most pa naj bi bil zgrajen v v štirih letih. Most Pelješac-celina, s katerim se bo Hrvaška izognila prometni povezavi čez BiH pri Neumu, bo dolg 2,3 kilometra in širok 21,5 metra. Največja višina mostu bo, v skladu z dogovorom delavnih skupin Hrvaške in BiH v Sarajevu decembra lani, 55 metrov, plovna pot pa bo v širino merila 200 metrov.",1
"Po objavi bolj pesimistične napovedi o brezposelnosti se je decembra znižal tudi kazalnik zaupanja potrošnikov. Iz Pomurja medtem prihaja vest, da je bilo novembra 62 odstotkov več brezposelnih kot pred letom dni. Ljudi skrbi brezposelnost Kazalnik zaupanja potrošnikov v Sloveniji se je decembra glede na november znižal za dve odstotni točki in se tako izenačil z vrednostjo iz oktobra. K znižanju kazalnika so prispevale predvsem bolj pesimistične napovedi potrošnikov glede brezposelnosti v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih, je objavil državni statistični urad. Kazalnik zaupanja potrošnikov je decembra glede na december lani višji za devet odstotnih točk in hkrati za šest odstotnih točk nižji od povprečja lanskega leta. Potrošniki so letos najbolj pesimistični glede brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih. Vrednost tega kazalnika je bila decembra najnižja po maju letos in hkrati za 31 odstotnih točk nižja od lanskoletnega povprečja. Bolj pesimistični so bili tudi glede rasti cen v prihodnjih 12 mesecih. Ta kazalnik se je glede na november poslabšal za osem odstotnih točk, glede na lanski december pa za pet odstotnih točk. Potrošniki so bili sicer v letošnjem letu glede rasti cen v prihodnjih 12 mesecih bolj optimistični kazalnik je avgusta letos dosegel celo najvišjo raven od marca 1996, odkar statistični urad izvaja anketo. Od septembra pa je vrednost tega kazalnika padala, kar pomeni, da potrošniki v naslednjih 12 mesecih pričakujejo višjo rast cen, kot so jo pričakovali do jeseni. Kljub padcu pa je letošnja decembrska vrednost še vedno za 15 odstotnih točk višja od lanskoletnega povprečja. O rasti cen v prihodnjih 12 mesecih glede na sedanje gibanje cen so decembra štirje odstotki anketiranih odgovorili, da se bodo cene po njihovem mnenju nekoliko znižale. 24 odstotkov jih je menilo, da bodo ostale približno enake kot doslej, 16 odstotkov jih je pričakovalo, da bodo naraščale po nižji stopnji, 36 odstotkov, da bodo naraščale po enaki stopnji, 20 odstotkov pa je menilo, da bodo rasle hitreje kot doslej. V Pomurju 10.720 brezposelnih, v Sloveniji 95.446 Ob koncu letošnjega novembra je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 95.446 brezposelnih oseb. V primerjavi z decembrom 2008 je številka višja za 44,1 odstotka, v primerjavi z lanskim novembrom pa za 50,6 odstotka. Novembra je bilo v Pomurju prijavljenih 10.720 brezposelnih oseb, kar je 11,2 odstotka vseh brezposelnih v Sloveniji in 62 odstotkov več kot novembra 2008. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila po septembrskih podatkih v Pomurju 14,8-odstotna, medtem ko je slovensko povprečje znašalo 9,4 odstotka. Novembra je brezposelnost najbolj porasla na območni službi Murska Sobota, kjer se je število brezposelnih povečalo za 8,8 odstotka. Po besedah direktorice območne službe Murska Sobota Cvetke Sreš je ob tem zanimivo, da se je na zavodu prijavilo 2446 nekdanjih delavcev Mure, vendar se jih je v družbo Mura in partnerji vrnilo in zaposlilo za dobo enega leta 484, za dobo treh mesecev pa 290. V Pomurju imajo že potrjena javna dela v letu 2010 za 861 ljudi od predvidenih 1000. Od načrtovanih devetih milijonov evrov za te namene, kar je trikrat toliko kot letos, je tako potrjenih 7,2 milijona evrov, vse stroške za ta dela pa plača država. Priliv brezposelnih oseb od lanskega do letošnjega novembra se je v Pomurju z 10.567 osebami povečal za skoraj 91 odstotkov, medtem ko je v Sloveniji znašal dobrih 68 odstotkov. Vendar pa so na murskosoboški območni službi v zaposlitev vključili 13,5 odstotka več oseb kot v istem lanskem obdobju oz. 3834. V strukturi brezposelnih oseb je bilo novembra v Pomurju dolgotrajno brezposelnih 37 odstotkov slovensko povprečje je 34,9 odstotka, od tega je žensk 54,1 odstotka v Sloveniji 48,7 odstotka. Iskalcev prve zaposlitve je med brezposelnimi v Pomurju 12 odstotkov, starih nad 50 let dobrih 30 odstotkov, invalidov pa slabih 16 odstotkov. Teh je v državi 13,4 odstotka.",0
"Pomori čebel v Pomurju. Izsledki analiz bodo znani v ponedeljek. Židan pravi, da bodo odgovorne huje kaznovali. ""Želimo le žive čebele,"" pa so si enotni čebelarji, Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan ter glavna inšpektorica inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Saša Dragar Milanovič so danes obiskali prizadete čebelarje v Pomurju. ""Želimo žive čebele"" Vse čebelarje, ki sumijo na zastrupitev, Noč poziva, naj pomor takoj prijavijo na številko 112, saj le tako lahko odkrijejo vzroke in krivce. ""Čebelarji čebel večinoma nimajo zavarovanih, je pa minister Židan dejal, da bo država oškodovanim čebelarjem pomagala,"" trdi Noč. ""Želimo žive čebele, ne pa odškodnin,"" je bil enoglasen odgovor pomurskih čebelarjev. ""Na dolgem sestanku s čebelarji smo se dogovorili, da je treba najprej raziskati vse vzorce čebel. Minister je poklical v mariborski laboratorij in zahteval čimprejšnjo analizo. Podatki naj bi bili tako znani že v ponedeljek,"" nam je povedal Boštjan Noč. ""Če je šlo za nepravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), bo to razkrila analiza. Židan je poudaril, da bodo v tem primeru našli krivce in jih huje kaznovali. Če pa gre za neko sistemsko napako, pri kateri fitofarmacevtska sredstva iz semen prehajajo na cvet in tako zastrupijo opraševalce, bodo pristojne službe nemudoma ukrepale in prepovedale uporabo takšnih preparatov,"" še poudari Noč in doda, da je inšpektorat podvojil nadzor in število inšpekcijskih služb na terenu. Na vprašanje, zakaj je bila prizadeta prav pomurska regija, Noč odgovori: ""Večinoma pomorov se je zgodila ob cvetenju oljne ogrščice. Vsi čebelarji, ki imajo panje ob poljih, poudarjajo, da so se pomori začeli dogajati šele peti dan po cvetenju. Vprašanj je veliko, vendar pa za zdaj o vzrokih lahko le ugibamo."" Poginilo kar deset odstotkov čebel Pomore čebel v Pomurju je do tega trenutka prijavilo že več kot 20 čebelarjev, ki imajo v lasti okoli 1.300 panjev. ""To predstavlja več kot deset odstotkov čebel na tem območju, kar je res skrb vzbujajoč podatek,"" poudari Noč. Spomnimo, da so o pomoru čebel v torek in sredo poročali iz krajev Rakičan pri Murski Soboti, Orehovski vrh pri Gornji Radgoni, Dolga vas in Kobilje pri Lendavi. Največja škoda je nastala prav v Rakičanu, kjer je dvema čebelarjema, ki sta imela skupno 300 panjev, poginila polovica pašnih čebel. V četrtek so čebelarji prijavili pogin čebel še v Radencih in v Benici. Priporočila Da bi se jim izognili, čebelarji vse uporabnike FFS prosijo, naj jih uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebej priporočajo naslednje ukrepe: posebno pozorno branje navodil, uporaba FFS v najnižjih priporočenih odmerkih, uporaba za čebele manj nevarnih pripravkov, škropljenje v večernih urah ali ponoči, pokositev podrasti v sadovnjakih in vinogradih pred škropljenjem.",0
"Mestna občina Kranj. Kupuje zemljišče na Zlatem polju, pa ne pove, katerega in zakaj. Svetniku Velovu se to zdi sporno. Dva milijona evrov namerava Kranjska mestna uprava odšteti za nakup zemljišča na Zlatem polju. Ker nakupa še ni obrazložila, je vzbudila dvom v smiselnost in upravičenost. Raje za vrtce Zaprtje. Kranj bi lahko imel veliko težav na področju vzgojnega varstva, ker nekaterim starejšim vrtcem grozi zaprtje. Prejšnja mestna oblast je nameravala težavo rešiti z obnovo in prilagoditvijo nekdanje ekonomske šole. Del sredstev je nameravala zagotoviti s prodajo omenjenih starih objektov, iz lastnega proračuna pa bi morala po ocenah nekdanjega podžupana Igorja Velova dodati še dva milijona evrov. Najbolj glasno je pojasnila na zadnji seji zahteval svetnik Igor Velov. ""Skrajno neodgovorno se mi zdi, da občina načrtuje nakup zemljišča, pa ne pove, za katero sploh gre in kakšen bo njegov namen. Kaj bomo počeli z njim, da se mora občina zadolžiti?"" se sprašuje nekdanji podžupan. Čudi ga, da mestna uprava predvidenega nakupa ni pojasnila že na seji. Še več, odgovora na ta vprašanja ni dobil niti en teden po njej. ""To je totalno netransparentno,"" je dejal. Naj zapravi za vrtec V luči pomanjkanja osnovnih informacij se zdi Velovu namera občine nesmiselna: ""Zlahka bi se ji morali odpovedati. Če ta uprava že mora zapraviti dva milijona evrov, je bolje, da ju vloži v vrtec Čira čara (nekdanja ekonomska šola, op. a.) in rešuje problematiko predšolske vzgoje za naslednja leta. Tristo otrok čaka pred vrati. Če bo mestna uprava tako neodgovorna, jih bo še več."" Velov se v ugibanja okrog predvidenega nakupa ni želel preveč spuščati, sumi pa, da je povezan z reševanjem ledene dvorane na Zlatem polju. ""Ne rešujmo napake Mohorja Bogataja s še večjo napako,"" je ob tem posvaril. Spomnimo, dvorana sicer stoji na občinskem zemljišču, vendar pa projekt v času prvega Bogatajevega županovanja ni bil zastavljen v skladu s starimi prostorskimi dokumenti, zato je bilo gradbeno dovoljenje po pritožbi lastnika sosednjega zemljišča razveljavljeno. ""Če uprava že mora zapraviti dva milijona evrov, je bolje, da ju vloži v vrtec Čira čara in rešuje problematiko predšolske vzgoje za naslednja leta. Tristo otrok čaka pred vrati. Če bo uprava tako neodgovorna, jih bo še več,"" je dejal svetnik Igor Velov. (Foto: Iztok Golob) Pogovori s Pavšlarjem Od Kranjske mestne uprave konkretnih odgovorov na vprašanja v zvezi z nakupom zemljišča na Zlatem polju nismo prejeli, zgolj pojasnilo, da bodo namen podrobno pojasnili v predlogu proračuna. Bi pa prodajalec lahko bil prav lastnik sosednjega zemljišča Boris Pavšlar. Ta je pogovore z občinsko upravo potrdil. ""Preverjali smo možnosti za rešitev problematike ledene dvorane. Med možnimi rešitvami je občina omenila tudi odkup zemljišča,"" je dejal.",0
"Znani hrvaški voditelj in novinar Denis Latin namerava kandidirati na hrvaških predsedniških volitvah in zagotavlja, da bo rešil Hrvaško iz krize Eden najbolj znanih in kontroverznih voditeljev in novinarjev na Hrvaškem Denis Latin namerava kandidirati na predsedniških volitvah, piše portal Sarajevo-x. Latin se je po zaključku dolgoletnega dela na televiziji in vodenja ene najboljših oddaj ""Latinica"" na hrvaški nacionalki na pobudo oboževalcev na Facebooku odločil, da se prihodnje leto na volitvah poteguje za predsedniški stolček. Kampanja bo skromna Kot je pojasnil v intervjuju, je kandidaturo že napovedal v različnih medijih, na Facebooku pa ga podpirajo vsi - tako stari kot mladi volivci. Zaradi gospodarske krize, ki ni prizanesla Hrvaški, namerava imeti poceni kampanjo. ""Državljani pričakujejo sporočila o rešitvi iz krize in ne razkošno in zabavno kampanjo,"" je povedal Latin. ""Mesić je najbolj uspešen hrvaški predsednik"" Na vprašanje, zakaj meni, da je prav on naslednik Stjepana Mesića, Latin odgovarja, da je z Latinico dokazal, da je primeren za naslednjega predsednika Hrvaške. Kot pravi, so gledalci in volivci dojeli sporočila Latinice, kjer se je vedno boril za najslabše in za pravično in evropsko Hrvaško. Po njegovem je bil Mesić najbolj uspešen hrvaški predsednik, saj je ""Hrvaško izvlekel iz izolacije, jo demokratiziral, povedel na evropsko pot, bil je avtoriteta in pogosto glas skupne zavesti, dobro je sodeloval s sosedi in naredil Hrvaško bistveno bolj simpatično in uspešno državo, kot v času Franje Tuđmana"". ""Predsedniško funkcijo bi z lahkoto opravljal"" Latin meni, da je treba Hrvaško izvleči iz gospodarske krize, zaključiti pogovore z EU, ustvariti pravno državo, učinkovito upravo, povečati izvoz, rešiti težave s sosedi, preoblikovati vojsko v učinkoviti del zveze Nato in uvesti diplomacijo. Po njegovem mu bolj kot premierska ustreza predsedniška funkcija in meni, da bi jo z lahkoto opravljal. ""Sanader na predsedniških volitvah nima možnosti"" Na vprašanje, kaj meni, da je za Sanaderjevim odstopom, Latin odgovarja, da ni možno, da se javnosti sporoča samo dobre novice, Sanader pa je želel prav to. ""Zdaj je na vrsti Jadranka Kosor, ki mora sporočiti vse slabe novice,"" je povedal. Prav tako Latin meni, da če bi Sanader kandidiral za predsednika, nima nobenih možnosti. ""In tudi mislim, da je bolje, da ne kandidira, glede na zdajšnji odhod, ki ga nihče ne bo nagradil,"" je pojasnil. ""Če mi ne uspe, želim Pusićevo"" Če mu na predsedniških volitvah ne bo uspelo, potem bi želel za predsednico zdajšnjo poslanko in predstavnico opozicije Vesno Pusić, ki je že večkrat ostro napadla Sanaderjevo stranko HDZ.",1
"New York/Tokio - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 8743,06 točke, kar je za 0,10 točke več kot v sredo. Med trgovanjem se je Nikkei zvišal kar za tri odstotke, a zaključil le nekoliko nad sredino zaključno vrednostjo. Na borzi v Hongkongu se je indeks Hang Seng povzpel za 23,94 točke oz. 0,2 odstotka na 15.693,56 točke. Južnokorejski indeks Kospi pa je pridobil 0,6 odstotka, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Trgovanje z delnicami na največji ameriški borzi se je v sredo končalo v zelenih številkah. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8029,62 točke, kar je za 109,44 točke oz. 1,38 odstotka več kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 1,08 točke oz. 0,07 odstotka in se ustavil pri 1626,80 točke.",1
"Dvig trošarine naj bi bremenil potrošnike Nove, že šeste podražitve naftnih derivatov letos, so, kot kaže, le uvod. Vlada namerava v kratkem zvišati tudi trošarine na alkohol in alkoholne pijače, znano pa je, da bodo cigarete s prvim aprilom dražje za 10 centov. S temi ukrepi bi že letos proračun obogatili za 20 milijonov evrov. A kaj, če bo zaradi višjih cen manj prodaje. Za zabavo ali preprosto sprostitev ob kozarcu alkoholne pijače boste po novem morali odšteti več. Uredba vlade bo, recimo, steklenico piva podražila za 7 centov in bo po novem stala vsaj en evro, je za TV Dnevnik poročala Vesna Zadravec. Jure Struc, direktor marketinga Skupine Pivovarna Laško, je prepričan, da ob dražitvi energentov in surovin teh zmanjševanj proizvajalci ne morejo sprejeti na svoja pleča. Teh rezerv ni več, zato bo na koncu trošarina bremenila potrošnika, je dodal. In kakšna bo dokončna cena? Trgovci molčijo, proizvajalci in uvozniki pijač pa dvig trošarine bodo trgovci izkoristili za še večji dvig cen izdelkov. Ivan Grm, uvoznik alkoholnih pijač in direktor Stock Slovenija, meni, da se bo trošarina neto povišala za 40 centov pri žganih pijačah. Na končni ceni bo vpliv večji zaradi marže, ki bo na višji osnovi in zaradi višjega DDV-ja. Končni učinek bo tako 60 centov. Kot je povedal Grm, prodaja pijač že tako upada. Dvig trošarin naj bi jo še bolj oklestil, ljudje bodo kupovali v tujini, povečala se bo tudi siva ekonomija. Da bo država iz naslova dviga trošarin zaslužila več kot 20 milijonov evrov, pa je po njegovem le iluzija. S prvim aprilom bodo dražje tudi cigarete. V Tobačni tovarni Ljubljana so nad ukrepi vlade presenečeni, saj se je zavojček cigaret v zadnjem letu podražil že trikrat po 10 centov. Direktorica Tobačna Ljubljana Breda Brezovar Papež pravi, da potrošnik ne neha kaditi, je pa res, da začne iskat cenovno bolj ugodne cigarete. In če ne pijete alkohola in niti ne kadite, ne mislite, da vas ti ukrepi ne bodo prizadeli. Dvig trošarin posledično prinese inflacijo. Torej v povprečju se bodo podražile tudi druge življenjske potrebščine, je še povedala Zadravčeva.",0
"WTO poziva EU k nadaljnji liberalizaciji storitev ter kmetijskih politik. Zniža naj visoke carine in proizvodne ter izvozne subvencije za kmetijske proizvode. Učinkovitost gospodarskega okrevanja Evropske unije bo odvisna od tega, do katere mere bo uspela strukturne reforma, kot je liberalizacija trgov storitev in kmetijstva, je v poročilu o trgovinski politiki EU ugotovila Svetovna trgovinska organizacija WTO. WTO poziva EU k nadaljnji liberalizaciji storitev, tako na notranjem trgu kot v odnosih s tretjimi državami, ter kmetijskih politik skozi poenostavitev carinske strukture ter znižanje visokih carin in proizvodnih ter izvoznih subvencij za kmetijske proizvode. Evropska unija predstavlja okoli 17 odstotkov svetovne trgovine z blagom, njen obseg trgovanja s storitvami je največji na svetu, obenem pa je tudi največji prejemnik in nosilec tujih neposrednih naložb 40 odstotkov vseh vhodnih neposrednih naložb na svetu in 50 odstotkov vseh izhodnih naložb. V Ženevi opozarjajo, da se bo rast izvoza v obdobju med 2007 in 2009 upočasnila za več kot dve tretjini, medtem ko naj bi svetovna finančna in gospodarska kriza še bolj negativno vplivala na rast uvoza. Od EU kot največjega svetovnega izvoznika blaga in drugega največjega uvoznika se še naprej pričakuje, da bo trgovino postavljala v ospredje prizadevanj za oživitev svetovnega gospodarstva, poudarja WTO. Poročilo izpostavlja sektor storitev kot še posebno pomemben za EU in zato poziva k oblikovanju resnično delujočega notranjega trga v uniji z odpravo preostalih regulatornih in administrativnih ovir med državami članicami. WTO pozdravlja dogovor o direktivi o poštnih storitvah in sicer bolj trhel politični dogovor o reformi telekomunikacijskega sektorja, a opozarja, da številni storitveni sektorji niso predmet celovite politike notranjega trga. Med njimi omenja turizem, gradbeništvo, svetovanje in dejavnosti zaposlovalnih agencij. Obenem izpostavlja problematiko, da se trgovanje z nekaterimi storitvami ureja na ravni EU, medtem ko so druge npr. izobraževanje in zdravstvo v nacionalni pristojnosti. Glede kmetijstva pa v WTO poudarjajo, da je EU uspelo izboljšati tržno usmeritev in konkurenčnost sektorjev, kot so sladkor, sadje in zelenjava ter vino, povprečna carina na proizvode iz kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva pa se je lani v primerjavi z letom 2006 zmanjšala z 10,9 na 9,3 odstotka. Kljub temu pa so vsi primeri, kjer je carina EU nad 100 odstotki, še vedno med kmetijskimi proizvodi. Poleg tega v Ženevi opozarjajo, da so kmetijski proizvodi zaščiteni tudi skozi kompleksne carinske strukture, kvote ter sanitarne in fitosanitarne ukrepe, obenem pa dobivajo tudi izvozne subvencije ter subvencije v okviru sistema enotnih plačil na hektar. Poleg tega so protekcionistični ukrepi tudi v ribištvu.",1
"Cene naftnih derivatov so se zvišale. Bencin se je podražil za 2,6 centa na liter, za liter dizelskega goriva pa je po novem treba odšteti 2,5 centa več. Opolnoči so se zvišale cene naftnih derivatov v Sloveniji. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 2,6 centa, in sicer na 1,313 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin za 2,6 centa, to je na 1,326 evra, dizelsko gorivo za 2,5 centa, in sicer na 1,263 evra, kurilno olje pa za 1,8 centa, to je na 0,937 evra na liter. Neosvinčeni 95-oktanski bencin je s tem dosegel novo rekordno vrednost. Nazadnje je cena tega bencina rekord dosegla 4. maja letos z 1,307 evra za liter. Vlada je v ponedeljek na dopisni seji zvišala trošarine za neosvinčeni bencin ter za plinsko olje za pogon in za ogrevanje.",0
"Čeprav ima DC Slovenija od včeraj blokirane vse račune, so prilivi iz naslova obročnih odplačil varni pred upniki. Dinersov denarni tok od začetka tedna poteka prek računa banke Unicredit. Medtem ko lastnik družbe Diners Club Slovenija Tomaž F. Lovše prepričuje imetnike kartic in trgovce, da bo kupnina od prodaje italijanskega Dinersa vsak hip na njegovem računu, so upniki očitno izgubili potrpljenje in mu včeraj blokirali prav vse račune. Pod blokado so bili tudi računi podjetja DC Finance, ki domačim trgovcem dolguje več kot 25 milijonov evrov, ne pa tudi račun pri Unicreditu, kamor se po novem stekajo sredstva iz naslova obročnih plačil. O tem, da se ves Dinersov denarni tok od začetka tedna odvija zunaj poslovnega sistema Diners in dosega njegovih upnikov, priča dejstvo, da so veliki trgovci v sredo zaman pričakovali nakazilo zadnjih zapadlih terjatev. To so nam včeraj potrdili v Merkurju, Rutarju in Studiu Moderna. Ali je Diners bodoča obročna plačila enostavno prodal Unicreditu, ki je njegov glavni financer in mu po zadnjih podatkih dolguje kar 23 milijonov evrov? »Ne želimo razkrivati tovrstnih poslovnih skrivnosti,« so se odgovoru izognili v Dinersu. Obenem so povedali, da imajo poslovne banke »prednostno pravico iz naslova zagotavljanja sredstev za financiranje nadaljnjih plačil trgovcem in odstopa terjatev v zavarovanje«. Če so si v Unicreditu izborili ekskluzivno pravico do sprotnega poplačila terjatev, so s tem ustavili Dinersova tedenska nakazila denarja na račune trgovcev. »Kolikor nam je znano, bodo sredstva nakazali prodajnim mestom, ko ponovno pridobijo licenco Banke Slovenije,« so včeraj pojasnili v Merkurju. »Primer je nenavaden in prevzeli bomo vsa pravna sredstva za izterjavo dolga,« pa je selitev nakazil z računov Dinersa na račun Unicredita komentiral Boštjan Bradeško, vodja prodaje za Slovenijo v Rutarju. Kdaj bi lahko Diners sploh dobil nazaj licenco, ni povsem jasno. Čeprav v Dinersu že od srede naprej vztrajajo, da so izpolnili zahteve bančnega regulatorja, tako da ni nobenih ovir več za vračilo dovoljenja, jim je ta nedvoumno sporočil, da je odvzem dokončen. Diners tako lahko zaprosi zgolj za novo licenco za opravljanje plačilnih storitev, postopek pa lahko traja do tri mesece. »Blokada računov je bila pričakovana, glede na to, da odvzem dovoljenja pomeni bistveno spremenjene okoliščine,« je Tomaž Lovše včeraj poskušal pomiriti več kot 80.000 imetnikov Dinersovih kartic, več tisoč trgovcev in preostalo javnost. Dodal je, da sta Dinersu banki upnici odpovedali posojilni pogodbi. »Z bankama vodimo pogovore, katerih cilj je čimprejšnja rešitev nastale situacije, da dobimo licenco in da banki ponovno omogočimo uporabo kreditnih limitov, ki so bili operativni vse do odvzema dovoljenja,« je povedal. Zadnji rok, do katerega bi moral biti denar za poplačilo zapadlih obveznosti do trgovcev na Dinersovih računih, se po Lovšetovih besedah izteče danes. Četudi se kaj znova zalomi, se je Lovše po dostopnih informacijah rešil največje skrbi – unovčenja osebnih poroštev in zasega premoženja, torej podjetij, vile v Miamiju, luksuzne jahte v Monaku... Kot smo že včeraj razkrili v Dnevniku, je nad Lovšetom visela grožnja zapadlosti 30-milijonske kreditne linije, ki jo je imela Raiffeisen Bank International (RBI) do družbe Diners Club Italia, ki je bila zavarovana z njegovimi osebnimi poroštvi. Po naših informacijah je zapadla ravno v tem tednu, Tomaž Lovše pa je potrdil, da je bilo poplačilo kreditne linije pri Raiffeisen Bank International del prodajnega postopka. Ker jo je ameriški kupec Diners Club Italia po Lovšetovih besedah v torek v celoti poplačal, je s tem pred upniki očitno rešil tudi svoje osebno premoženje.",0
"Ameriški indeksi so trgovanje zaključili okoli štiri odstotke v rdečem Zaključek Ameriški vlagatelji se vedno bolj zavedajo, da lahko stimulacijski paket administracije Baracka Obame, ki ga je podpisal danes, pomaga le do določene mere in da bo recesija trajala še nekaj časa, preden bo prišlo do izboljševanja. Indeksa S&P 500 in Dow Jones sta tako trgovanje zaključila blizu trimesečnega dna. Dow Jones -3,8 odstotka Nasdaq -4,15 odstotka S&P 500 -4,55 odstotka Stanje ob 20:55 Dow Jones -3,24 odstotka Nasdaq -3,48 odstotka S&P 500 -4,05 odstotka Stanje ob 17:45 Ameriški indeksi so danes potonili zaradi zaskrbljenosti, da recesija postaja vse hujša in da poskusi za stabiliziranje finančnega sistema niso dovolj. Današnji plaz padcev finančnih delnic in delnic energetskih podjetij je indeks S&P 500 prvič od novembra potisnil pod 800 indeksnih točk. Delnice Bank of America in JP Morgana so izgubile prek devet odstotkov vrednosti, medtem kot je Wells Fargo padel za 7,23 odstotka. Padajoče cene nafte so vplivale na delnice energetskih podjetij. Exxon Mobil je izgubil okoli štiri odstotka vrednosti. Dow Jones -3,2 odstotka Nasdaq -3,58 odstotka S&P 500 -3,8 odstotka Stanje ob 15:50 - po dvajsetih minutah trgovanja Danes bo Barack Obama v zakon podpisal najnovejši paket gospodarskih spodbud, nad katerim pa so vlagatelji očitno obupali še preden je sploh dokončno stopil v veljavo. Vlagatelji v ZDA s strahom pričakujejo, kaj bo prinesla prihodnost in v negotovih časih je denar najbolje imeti ob sebi. Cena zlata se danes še naprej vzpenja in je trenutno 969 dolarjev za unčo (31,1 grama). Manj gospodarske aktivnosti pomeni manj potreb po nafti, katere vrsta brent se je danes pocenila že na 41,5 dolarja in je na strmi poti navzdol. Glede na razmerje med ameriško in evropsko valuto bi lahko sklepali, da gre Evropi še slabše kot ZDA, saj ameriški dolar cel dan počasi pridobiva. Dow Jones - 3 % NASDAQ - 3,5 % S&P 500 - 3,9 %",0
"Potrebna je redna menjava olja, preveriti je potrebno vse cevi, da bodo tesnile, ko bo zunaj vroč dan. Če bo motor v preslabem stanju, pa dober mehanik ne bo tvegal in bo postavil vaše vozilo kar na kanal ter izvedel natančen in strokoven pregled. Če imate dve levi roki, naj za vaš avtomobil poskrbi strokovnjak! Pregled vzdrževanja vozila so nekateri uvozniki začeli izvajati že pred časom, zlasti ob prehodih na drugi letni čas. Če je potreben določen poseg oziroma popravilo, pa naj bi servisi ponujali jamstvo enega leta. Vzdrževanje oziroma potrebno servisiranje obsega osnovna avtomehanična dela pri rednih servisnih pregledih zamenjava olja, filtrov goriva, olja, zraka in kabinskih filtrov, zamenjavo svečk vžigalnih in ogrevalnih za dizelske motorje in zamenjavo hladilne tekočine. Ob rednem vzdrževanju bodo odpadle tudi skrbi in sitnosti ob ponovnem tehničnem pregledu, saj boste imeli na voljo dovolj časa, da morebitne napake in pomanjkljivosti tudi odpravite. Preverite spisek opravil, ki jih je potrebno preveriti, da vam bo vaše vozilo dolgo in zvesto služilo, saj je reden servis najcenejši! Znate preveriti nivo motornega olja?",1
"Frankfurt - Obseg posojil zasebnemu sektorju v območju evra se je marca na letni ravni znova zmanjšal, a se je dinamika zmanjševanja upočasnila, je sporočila Evropska centralna banka (ECB). Monetarni agregat M3, ki meri količino denarja v obtoku in je kazalec srednjeročne inflacije, pa se je že drugi mesec zapored znižal. Obseg posojil zasebnemu sektorju v evrskem območju beleži zmanjševanje na letni ravni že sedem mesecev zapored. Januarja je upadel za 0,6 odstotka, februarja za 0,4 odstotka, marca pa za 0,2 odstotka. Povprečno je bil v obdobju med januarjem in marcem obseg posojil v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 0,4 odstotka. Marca je bil obseg posojil nefinančnim ustanovam na letni ravni tako kot februarja manjši za 2,4 odstotka, medtem ko se je obseg posojil gospodinjstvom po februarski 1,8-odstotni rasti marca na letni ravni znova okrepil, in sicer za 2,2 odstotka. Gre za nov znak, da inflacijski pritiski ostajajo šibki. Podatki o nadaljnjem upadanju posojil zasebnemu sektorju namreč še naprej kažejo na zmanjšanje povpraševanja v gospodarstvu, kar običajno vodi v zmanjšanje inflacije. Države območja evra so aprila na letni ravni zabeležile 1,5-odstotni dvig cen, je v petek v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Marca je območje evra na letni ravni beležilo 1,4-odstotno rast cen. Čeprav se inflacija v območju evra nekoliko krepi, pa v vsakem primeru ostaja precej pod srednjeročnim ciljem ECB, to je stopnja inflacije pod, vendar blizu dvema odstotkoma. ECB obenem za naslednje mesece pričakuje nadaljevanje šibkih inflacijskih pritiskov in inflacija naj bi zaradi šibkega povpraševanja še dalj časa ostala nizka. To bi ECB teoretično omogočilo dodatno znižanje ključne obrestne mere za območje evra. Ker pa je svet ECB obrestno mero spustil na odstotek, kar je najmanj v zgodovini območja evra, ECB obrestne mere po pričakovanjih večji del leta ne bo spreminjala. Agregat M3 je novembra lani sploh prvič, odkar ECB zbira podatke za evrsko območje, na letni ravni zabeležil padec in bil v primerjavi z lanskim novembrom manjši za 0,3 odstotka. Od takrat beleži padce, z izjemo januarja, ko se je povečal za skromnih 0,1 odstotka. Februarja je na letni ravni zdrsnil za 0,3 odstotka, marca pa za 0,1 odstotka, izhaja iz poročila ECB o monetarnih razmerah v območju evra, objavljenega v četrtek. Trimesečno povprečno gibanje M3, ki statistično zmanjša vpliv izrednih dogodkov, pa je med januarjem in marcem kazalo na padec v višini 0,1 odstotka. Agregat M3 sicer vključuje gotovino v obtoku in vpogledne vloge, vloge z dogovorjeno zapadlostjo do dveh let in vloge na odpoklic do treh mesecev ter repo posle in dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo do dveh let. ECB je ta teden objavila tudi četrtletno študijo o bančnih posojilih v območju evra. Ta kaže, da velika večina bank v prvem letošnjem četrtletju ni spreminjala posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva. Med bankami, ki so pogoje zaostrovale, jih je to več storilo v primeru posojil gospodinjstvom. Večjega premika na bolje ni opaziti niti med povpraševanjem gospodarstva po posojilih.",0
"Ameriška finančna podjetja, ki so letos dobila pomoč od države, so lani svojim direktorjem izplačala 1,6 milijarde dolarjev v plačah, bonusih in drugih ugodnostih. Tako je vsaj pokazal izračun ameriške tiskovne agencije AP. Poleg plač vodilne osebnosti velikih ameriških finančnih podjetij dobivajo še vse mogoče ugodnosti, saj jim podjetja plačujejo za prevoze z zasebnimi letali, šoferje, varnostnike, članstva v zasebnih klubih in celo osebne finančne svetovalce. Rekorder po zaslužku v lanskem letu je predsednik Merrill Lynch John Thain, ki je odnesel domov 83 milijonov dolarjev, in to le za december 2007. Plače je bilo za 58.000, za podpis pogodbe 15 milijonov in za delniške opcije 68 milijonov dolarjev. Direktorji avtomobilskih podjetij Ford, Chrysler in General Motors so prišli prvič v kongres po denar z zasebnimi letali, kar je bila huda napaka. Drugič so prišli z avtomobili. Ameriška vlada je doslej 116 bankam dala skupaj 188 milijard dolarjev z odkupom deležev, povprečna plača z drugimi ugodnostmi za vodilne teh bank pa je bila lani 2,6 milijona dolarjev. Predsednik Goldman Sachsa Lloyd Blankfein je zaslužil 54 milijonov dolarjev, skupaj s štirimi vrhovnimi kolegi pa 242 milijonov dolarjev. Letos se bodo morali zadovoljiti le s plačo, ki znaša 600.000 dolarjev. Goldman Sachs se je uvrstil na borzo šele leta 1999 in od takrat v svoji lasti ni imel korporacijskih letal. Direktorji avtomobilskih podjetij Ford, Chrysler in General Motors so prišli prvič v kongres po denar s takšnimi letali, kar je bila huda napaka, drugič so prišli z avtomobili. Javnost se je zgražala, vendar pa podobnega zgražanja ni bilo pri bankah in drugih finančnih podjetjih, ki so iz proračuna dobila veliko več denarja, kot jih avtomobilska šele bodo. Kar šest največjih finančnih podjetij, ki so letos dobila denar od države, ima namreč zasebne flote letal. Zavarovalnica AIG, ki je dobila pomoč v višini 150 milijard dolarjev, ima sedem letal, vendar pa naj bi sedaj njihovo uporabo zelo zmanjšali, nekaj pa jih tudi prodali. Letala ima tudi pet bank, ki so dobila skupaj 120 milijard dolarjev. Banka Citigroup ima posebno hčerinsko družbo Citiflight, ki skrbi za direktorske prevoze s štirimi letali in enim helikopterjem.",0
"Ker se bliža 25. maj, nekdanji dan mladosti, je lik maršala Tita ta teden zelo popularen. Po spletu je zaokrožila tudi šala, kaj bi Tito dejal sedanjim slovenskim politikom, če bi vstal od mrtvih. V Kumrovcu, Titovem rojstnem kraju, se bodo kot vsako leto v petek zbrali privrženci Tita, da bi proslavili njegov rojstni dan oziroma dan mladosti. Tito je bil sicer rojen 7. in ne 25. maja, vendar je centralni komite zveze komunistične mladine Jugoslavije 25. maj določil kot dan proslavljanja rojstnega dneva tedanjega predsednika države. Tudi v Sloveniji bo potekalo več proslav, ena večjih bo kot vsako leto v Izoli. Zgodovinar Jože Pirjevec, ki je napisal tudi knjigo o Titu, je včeraj za Žurnal24 pojasnil fenomen Tita: ""Gre za nostalgičen spomin na mladost, ki je značilen za vsakega človeka. Verjetno pa tudi za obžalovanje za časom, ko je Jugoslavija s svojo samoupravo in neuvrščeno politiko izstopala v družbeni stvarnosti kot dežela, ki je posamezniku dajala samozavest in obljubljala, da bo svoje potenciale lahko udejanjil. Te perspektive nista ponujala ne realni socializem na Vzhodu ne kapitalizem na Zahodu. Prvi je propadel, drugi pa nas je popeljal v zagato, v kateri smo danes.""",1
"Brezposelnost mladih Program Jamstvo za mlade - dokument je šele v javni razpravi - bi mladim v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih ponudil zaposlitev, usposabljanje ali izobraževanje. Za te ukrepe bo skupno v letih 2014 in 2015 namenjenih več kot 153 milijonov evrov, je povedala ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Ob predpostavki gospodarske rasti bi nabor 38 ukrepov lahko prispeval k izboljšanju stanja na področju zaposlovanja mladih, je dejala ob predstavitvi dokumenta. Vsaki mladi osebi v starosti od 15 do 29 let bo, sodeč po programu, v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih ponujena zaposlitev - tudi s pripravništvom, usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali pa krajša oblika institucionalnega ali praktičnega usposabljanja. Takoj po nastanku brezposelnosti sledijo med drugim priprava individualnega zaposlitvenega načrta in ukrepi aktivne politike zaposlovanja, po treh mesecih je naslednji korak med drugim podpora pri uresničitvi podjetniške ideje, korak po štirih mesecih brezposelnosti pa predvideva dodatne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, med njimi sofinanciranje obveznega pripravništva v določenih sektorjih. Mladim želijo ponuditi bolj zaposljive poklicne profile Ključni ukrepi so po besedah ministrice povezani z boljšim napovedovanjem prihodnjih potreb na trgu dela in večji dostopnosti vseživljenjske karierne orientacije na vseh ravneh izobraževanja, da bi se mladi odločali za bolj zaposljive poklice. Program vključuje tudi ukrepe v okviru Pobude za mlade, za katero je Slovenija dobila 10 milijonov dodatnih sredstev za spodbujanje zaposlovanja mladih na vzhodnem delu države. V tem okviru bosta kombinirana programa prve zaposlitve mladih in pripravništva, predvidenih pa je približno 2.000 vključitev v letu 2014 in dodatno 660 v letu 2015. Več kot 100.000 vključitev v dveh letih Za izvajanje jamstev za mlade bo skupno namenjenih več kot 76 milijonov evrov v letu 2014, predvidenih pa je več kot 60.000 vključitev, medtem ko je v letu 2015 namenjenih več kot 77 milijonov evrov in predvidenih več kot 52.000 vključitev, je še povedala ministrica. Po besedah predsednice Mladinskega sveta Slovenije Tee Jarc pa je iz besedila videti, da niso bila vsa vključena ministrstva, torej za delo, gospodarstvo, izobraževanje, kulturo in kmetijstvo, enako zavzeta za sodelovanje. Nekateri ukrepi so nedodelani in se podvajajo in medresorsko sodelovanje ni bilo v celoti uspešno, je menila.",1
"Pogovori med vodstvom Adrie Airways, bankami upnicami in lastniki glede dokapitalizacije še vedno potekajo in dogovora dosti pred skupščino ni mogoče pričakovati. Za dokapitalizacijo sta predpogoja rebalans proračuna in sodelovanje bank. Glavni izvršni direktor Adrie Airways Klemen Boštjančič je pojasnil, da pogovori z bankami upnicami glede konverzije terjatev v lastniške deleže še vedno potekajo. Zaradi poslovnih interesov in korektnosti so o poteku dogovarjanj skrivnosti tako v Adrii kot v bankah. Boštjančič je povedal, da pogovorov do končnega dogovora ne more komentirati. Banke molčijo Klemen Boštjančič Podoben odgovor so posredovale tudi banke. Iz Nove Ljubljanske banke, ki naj bi glede na predlog sklepa skupščine v lastništvo slovenskega nacionalnega prevoznika konvertirala 27,6 milijona evrov terjatev, so sporočili, da poslovnih odnosov s posameznimi komitenti prav tako kot svojih prihodnjih odločitev ne morejo komentirati. Tudi Abanka, ki naj bi konvertirala 3,55 milijona evrov, v skladu z veljavno zakonodajo in bančno prakso ne komentira poslovnih odnosov s strankami in namer glede nakupov oziroma konverzije terjatev. V Hypo Alpe Adria banki so zagotovili, da si kot eden izmed upnikov družbe Adria Airways prizadevajo za finančno konsolidacijo in posledično podpirajo vse predloge, ki bodo slovenskega največjega letalskega prevoznika s petdesetletnimi izkušnjami v čarterskem in rednem prometu popeljale v stabilno in dolgoročno prihodnost . Podrobnostih posameznih odločitev in procesov pa zaradi zaščite interesov vseh vpletenih strani ne morejo komentirati. Banke so sicer ob predstavitvi konec junija načrt prestrukturiranja družbe sprejele pozitivno. Glede na dosedanje izkušnje slovenskih podjetij, med njimi tudi Merkurja, pa razgovori z bankami vedno trajajo praktično do konca. Tako po neuradnih informacijah dogovora ni mogoče pričakovati dosti pred 31. avgustom, ko mora biti na skupščini sprejet sklep o dokapitalizaciji. Boštjančič pričakuje podporo bank Foto Jani Dolinšek Boštjančič vsekakor pričakuje podporo in sodelovanje bank. Vendar v kakšni obliki bo to sodelovanje, je zaenkrat prezgodaj reči, je poudaril. Opozoril je, da je tudi na sami skupščini še mogoče dajati nasprotne predloge tistemu, ki ga je v sklicu podal upravni odbor Adrie. Pričakujem pa, da bo podan predlog, ki bo usklajen med lastniki in bankami, je povedal Boštjančič, saj bo potem le 30 dni časa, da sklepe skupščine uresničijo. Pravi dan D za Adrio bo tako 30. september. V vsakem primer pa je nujno sodelovanje bank, saj je tudi vlada opozorila, da je to pogoj za dokapitalizacijo s strani države. Ob pričakovanju sodelovanja bank bo tudi postopek Evropske komisije za soglasje pri državni pomoči podjetju drugačen. Gre za drug tip postopka in prijave. Ta trenutek soglasje Evropske komisije ni potrebno, ker gre za kombinacijo z zasebnim kapitalom, je pojasnil Boštjančič.",0
"Ljubljana - Vodstvo družbe Stavbar IGM, ki je hčerinska družba Primorja iz Ajdovščine, je na Okrožno sodišče v Mariboru vložilo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Sodišče je postopek začelo danes, za upraviteljico pa imenovalo Natašo Gibičar. Upniki naj terjatve prijavijo do 7. maja. Družba Stavbar IGM mora v 15 dneh po vročitvi tega sklepa založiti predujem za stroške postopka prisilne poravnave v višini dobrih 19.000 evrov. Če tega ne bo storila, bo sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, je razvidno iz današnje objave na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Upniški odbor sestavljajo za RS Davčni urad Maribor, Zavarovalnica Triglav, Panel iz Pesnice, Elektro Maribor in samostojni podjetnik Platnjak Stjepan iz Maribora. Za člane upniškega odbora je sodišče imenovalo upnike, ki imajo po seznamu terjatev najvišji skupni znesek terjatev do dolžnika. Družba Stavbar IGM je februarja dobila novo vodstvo. Mesto direktorice je prevzela Barbara Kos, ki je morala najprej ugotoviti finančno stanje družbe ter pripraviti načrt ukrepov za sanacijo finančnega stanja družbe, so ob zamenjavi zapisali v skupini Primorje. Medtem usoda Primorja še vedno visi na nitki.",0
"Ljubljana - Ob rahlem, a vztrajnem padanju branosti tiskanih izdaj v preteklih letih, se je trend v letošnjem letu obrnil navzgor, naslov najbolj branega časopisa pa ima zato še večjo težo. Po podatkih Slovenske oglaševalske zbornice za prvo letošnje polletje se je med tedniki ponovno najbolje odrezal Nedeljski dnevnik, medtem ko so med dnevnimi časopisi primat ohranile Slovenske novice. Največjo naklado med prilogami je imel ponovno Delov Vikend, med brezplačnimi časopisi pa tednik Žurnal. Nova objava podatkov v okviru projekta Revidirane prodane naklade tiskanih medijev, ki ga izvaja Slovenska oglaševalska zbornica, tako ni prinesla bistvenih sprememb. Podobno kot v prvem letošnjem četrtletju tako v kategoriji dnevnikov Slovenskim novicam po prodani nakladi sledita Delo in Dnevnik. Najuspešnejšemu tedniku Nedeljskemu dnevniku pa sledita Nedelo in Družina, ki je na tretjem mestu prehitela Lady. Najvišjo distribuirano naklado med prilogami ponovno izkazuje Vikend, sledita mu Pilot in Moj dom, enaka pa ostajata tudi vodilna med brezplačniki, in sicer tednik Žurnal in dnevnik Žurnal 24.",1
"Nacionalni letalski prevoznik Adria Airways je minulo leto končal s približno 16 milijoni evrov čiste izgube. Prihodnji teden bo novo vodstvo Adrie začelo pogajanja o novih kolektivnih pogodbah. Nacionalni letalski prevoznik Adria Airways je minulo leto končal s približno 16 milijoni evrov čiste izgube. Že tako slabo finančno sliko Adrie pa bi lahko poslabšalo še vztrajanje revizorjev pri dodatnih slabitvah letal, piše Dnevnik. Vodstvo Adrie Airways s Klemnom Boštjančičem na čelu poslovnih rezultatov družbe v minulem letu še ne razkriva. A naj bi izvršni direktor Tadej Tufek, ki je Adrio zapustil januarja letos, za Delo pojasnil, da je devetmesečna izguba družbe znašala 2,9 milijona evrov. Do konca leta naj bi se ta povzpela na 16 milijonov, vendar nihče ne ve, kako. Ni razlogov za poplačilo Revizorka Ernst&Young Nataša Lah je že aprila lani dvomila o poslovnih rezultatih Adrie. Opozorila je, da Adria ne poravnava svojih bančnih obveznosti ter da lahko banke odpokličejo posojila in zahtevajo takojšnje plačilo. Vendar je takratno vodstvo s Tufkom na čelu revizorki pojasnilo, da ni razlogov, da bi banke zahtevale poplačilo, poroča Dnevnik. Bankam naj bi Adria leta 2009 dolgovala več kot 84 milijonov evrov. Lanskega januarja so v Adrii prejeli celo načrt prestrukturiranja. Omenjeni načrt naj bi poleg devetmilijonske dokapitalizacije družbe temeljil na bančnem financiranju, potrdil ga je tudi nadzorni svet Adrie pod vodstvom Maksa Tajnikarja. Nove pogodbe, delavci odhajajo Naslednji teden bo novo vodstvo Adrie začelo pogajanja o novih kolektivnih pogodbah, ki bodo enake za vse zaposlene. Odpoved pogodbe in pogajanja o novi so del poslovnega prestrukturiranja družbe. Znižali naj bi jim tudi pravice, ki so jih zaposleni v Adrii pridobili zadnja leta. Zato delavci iz Adrie že odhajajo. Poleg omenjenih ukrepov bo načrt vključeval tudi ukrepe na komercialnem področju, v operativi in floti ter na finančnem področju, končno pa naj bi bil pripravljen do maja. Takrat bo predvidoma objavljen tudi razpis za strateškega partnerja. Kako se bo ta iztekel, če bo zanimanje, in kdo ga bo izrazil, ni znano, je pa jasno, da Adria potrebuje predvsem investitorja, še piše Dnevnik.",0
"Za dokapitalizacijo potrebnih pet milijonov evrov Če NLB škofjeloški družbi LTH do četrtka ne odobri premostitvenega kredita v višini dveh milijonov evrov, bo uprava 5. maja predlagala stečaj. Kandidat za predsednika nadzornega sveta LTH-ja Iztok Hohnjec sicer predvideva dva scenarija, ki bi se lahko zgodila družbi. Po negativnem scenariju bi šla lahko družba v stečaj, po pozitivnem pa bi jo lastniško preoblikovali tako, da bi vključili strateškega partnerja in jo dokapitalizirali. Prisilna poravnava je po njegovih besedah nepotrebno izgubljanje dragocenega časa . V primeru stečaja poplačilo iz naslova hipotek Če bo prišlo do stečaja, se bodo banke upnice ne pa tudi davčna uprava, tako pravi Hohnjec, lahko v celoti poplačale iz naslova hipotek na nepremičninah. Največ bodo v tem primeru izgubili zaposleni, kar bo pomenilo veliko socialno škodo ter hud udarec za lokalno okolje, je dodal. V primeru pozitivnega scenarija bi milijon evrov od denarja, ki bi ga zagotovila Nova ljubljanska banka, namenili zapadlim obveznostim do zaposlenih, 250.000 evrov bi šlo za deblokado davčne uprave, 750.000 evrov pa v zagon proizvodnje. Kot morebitnega partnerja v tem položaju Hohnjec vidi dansko podjetje Vestfrost. Za dokapitalizacijo potrebnih pet milijonov evrov Preoblikovanje lastniške strukture podjetja bi po njegovih besedah pomenilo izstop neaktivnih velikih delničajev in vstop države prek Kada in Soda ter lokalne skupnosti Škofja Loka. Kot navaja kandidat za prvega nadzornika, bi se povečal tudi delež zaposlenih, in sicer na 22 odstotkov. Za dokapitalizacijo sicer potrebujejo 5,1 milijona evrov.",0
"Na tekmovanju študentskih ekip v sintezni biologiji so študentje ljubljanske fakultete prejeli nagrado v kategoriji medicina in zdravje ter tako med drugim premagali študente iz Berkeleya, Princetona in Imperial Collega Predstavniki ljubljanske univerze so v sodelovanju s Kemijskim inštitutom po lanski glavni nagradi na tekmovanju študentskih ekip v sintezni biologiji, ki se je v nedeljo zaključilo na univerzi MIT v ZDA, letos zopet prejeli eno izmed nagrad in sicer v kategoriji medicina in zdravje, na blogu novebiologije.blogspot.com piše mentor slovenske ekipe Marko Dolinar. Študenti biokemije, mikrobiologije in biotehnologije Andrej Ondračka, Peter Cimermančič, Rok Gaber, Saša Jereb, Katja Kolar, Anja Korenčič in Marko Bitenc so pod mentorstvom Marka Dolinarja in Romana Jerale so v svoji konkurenci tako premagali ekipe priznanih univerz, kot so Berkeley, Princeton in Imperial College. Slovenska ekipa je odlični uspeh dosegla z raziskovalnim projektom, ki prinaša novo metodo pri zdravljenju okužbe z virusom HIV. Vir: student-info.net Ljubljanska univerza med šestimi finalisti Skupni zmagovalec je postala ekipa študentov iz Pekinške univerze, drugega in tretjega mesta pa letos niso podelili. V igri za skupno zmago so bili tudi študenti slovenske ekipe, ki so se uvrstili med finalnih šest tekmovalcev. V kategoriji energije je zmagala univerza Alberta, Glasgow je predstavil najboljši projekt na področju okolja in senzorjev, pri temeljnih raziskavah so najboljšo rešitev prikazali študenti iz pariške univerze, skupni zmagovalci iz Pekinga pa so prejeli tudi nagrado na področju procesiranja informacij. Letos se je na mednarodno tekmovanje iz sintezne biologije prijavilo 57 študentskih ekip, kar je 20 več kot lani. Izmed po ocenah 10 najprestižnejših svetovnih univerz letos manjkata le dve, Yale in Chicago.",1
"Kriva naj bi bila pokojninska reforma Konec decembra je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih že 110.021 ljudi, kar je šest odstotkov več kot mesec pred tem. Podatek je neprijetno presenetil ministra Ivana Svetlika. Minister za delo, družino in socialne zadeve je pričakoval, da se bo število brezposelnih decembra povečalo, vzrok pa pripisuje pokojninski reformi. Tako se je v zadnjih dveh mesecih na zavod za zaposlovanje prijavilo 8.000 starejših od 50 let, ki so želeli izkoristiti možnost stare zakonodaje , je po seji vlade pojasnil Ivan Svetlik. Od januarja namesto formule 2+3 le še 2+1 Omenjena zakonodaja namreč omogoča, da brezposelni z dovolj delovne dobe dve leti prejema denarno nadomestilo, nato pa se mu še tri leta plačujejo prispevki. Če mu do upokojitve torej manjka toliko let, lahko tako čaka na upokojitev. Svetlik meni, da je tako razmišljanje zgrešeno, saj zakon o urejanju trga dela, ki velja od začetka januarja, formulo dva plus tri skrajšuje na dva plus ena, kar pomeni, da se bodo morali ti ljudje po prenehanju priliva denarnega nadomestila znova nekje zaposliti. Brez reforme bi ostali pri 100 tisoč brezposelnih Pokojninska reforma je glavni razlog za porast števila brezposelnih tudi po mnenju premierja Boruta Pahorja, ki je tako kot Svetlik prepričan, da je mnogo ljudi tik pred upokojitvijo izkoristilo nekatere bonitete in se prijavilo na zavod za zaposlovanje. Če pokojninske reforme ne bi bilo, bi se brezposelnost vrtela nekje okoli 100 tisoč, je dejal Pahor. Oddaja Svet in sveto, 8. december 2010 VODITELJICA Vi ste sicer prej dejali, da se izboljšuje, da kriza počasi pojenja, vendarle oktobra je bila presežena meja 100.000 brezposelnih. PAHOR To je bilo septembra, oktobra je šla že pod 100.000. VODITELJICA Ta zadnji podatek ...PAHOR To mi lahko verjamete. Se da preverit. Sezonska brezposelnost. --------------------------------Podatki Zavoda za zaposlovanje Oktobra lani je bilo brezposelnih 102.700, novembra okoli 103.800 in decembra 110.021. Svetlik Rast števila brezposelnih se bo ustavila marca Kot drugi razlog za povečanje brezposelnosti Ivan Svetlik navaja krizo v gradbeništvu ter upravljanju in lastninjenju, ki se kaže v Merkurju in Preventu. Po njegovih napovedih naj bi se rast števila brezposelnih ustavila marca. Premier Borut Pahor je poudaril, da v enaki meri raste tudi zaposlenost, kar vidi kot prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. Slaba podjetja odpuščajo zaposlene, toda odpirajo se nova podjetja, ki jih zaposlujejo, je dejal. Prestrukturiranje gospodarstva po njegovem mnenju poteka ugodno, okrevanje pa prihaja z rahlim zamikom za državami, katerih gonilni sili sta Francija in Nemčija. V letu 2010 so bile na zavodu v povprečju prijavljene 100.504 brezposelne osebe oziroma 16,4 odstotka več kot predlani. Lani so se zaposlile 57.004 brezposelne osebe, kar je 17,4 odstotka več kot v letu 2009. Iztekle so se pogodbe, podjetja so zašla v težave",0
"Z začetkom težko pričakovane zimske sezone in radosti na smučiščih smo naš portal obogatili tudi z natančnimi podatki razmer na slovenskih in nekaterih avstrijskih smučiščih. Vsak dan boste tako lahko prek rubrike Hitre informacije pod zavihkom razmere na smučiščih na tekočem o tem, kakšne so višina snežne odeje na posameznih smučiščih, temperatura zraka in druge vremenske razmere. Tako se boste lahko s pomočjo naše spletne strani lažje odločili, katero smučišče je na določen dan najbolj vredno obiska. Zbrali bomo podatke o kar dvanajstih slovenskih in avstrijskih smučiščih, in sicer za smučišča Kranjska Gora, Vogel, Cerkno, Stari vrh, Krvavec, Golte, Rogla, Mariborsko Pohorje, Peca, Mokrine, Osojščica in Bad Kleinkirchheim. Ob tem naj vas spomnimo, da smo zaradi zimske sezone začasno umaknili pregled vremenskih razmer na morju in Obali. Slednje boste na našem portalu spet lahko spremljali po koncu zimske sezone.",1
"Posebni davčni urad naj bi v družbi SCT zaznal sistemske oz. organizirane davčne utaje DDV. Missing trader podjetje je po pojasnilih Davčne uprave RS Durs eno iz skupine podjetij, ki sodelujejo v izkoriščanju sistema obdavčitve z DDV v obliki ponavljajočih se nakupov in prodaj. Sistemske oz. organizirane davčne utaje DDV pa se v strokovni terminologiji imenujejo davčni vrtiljaki oz. missing trader utaje. Davčni inšpektorji so v postopku inšpekcijskega nadzora v podjetju SCT za obdobje od začetka leta 2004 do konca leta 2006 odkrili poslovanje z več pravnimi osebami, ki po dosedanjih ugotovitvah predstavljajo missing trader podjetja. V SCT so se na odločbo Dursa pritožili, ker postopek še ni zaključen, pa ga ne komentirajo. Posebni davčni urad je v družbi SCT opravil davčni inšpekcijski pregled za leta 2004, 2005 in 2006, so potrdili v SCT. Zoper odločbo Dursa so vložili pritožbo, ki so jo podkrepili z mnenjem stalnega sodnega izvedenca in Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki sta pritrdila stališčem družbe SCT. Ker postopek še ni zaključen, ostalih stvari ne moremo komentirati, so zapisali. Inšpektorji so v SCT po neuradnih a zanesljivih informacijah za omenjeno obdobje pregledali obračun davka od dobička oz. od dohodka pravnih oseb ter davkov in prispevkov od plač in drugih osebnih prejemkov. Poslovanje z missing trader podjetji so zaznali za leto 2006, večinoma pa gre za podjetja, ki jih je ustanovila družba Sinergo. Pri tem se zdi inšpektorjem zanimivo, da je ta družba ustanoviteljica tudi družbe Glotis ter nekaj odvisnih družb zavezanca SCT IBK, SCT NG, SCT Novista, SCT Primorska in drugih. Glotis je tudi večinska lastnica družbe Delfi, ki ima v lasti SCT. Kot so ugotovili davčni inšpektorji, se večina računov s strani missing trader podjetij pojavlja pri izgradnji lastne investicije betonarne, nekaj pa tudi pri izgradnji avtocest. Po okvirno zaključenem davčnem inšpekcijskem nadzoru za leti 2004 in 2006 znaša skupni znesek transakcij v poslovanju z navedenimi družbami približno 230 milijonov tolarjev in 71 milijonov tolarjev DDV. Kot danes poroča Dnevnik, ki se sklicuje na neuradne vire, bo moral SCT državi plačati za približno pet milijonov evrov zaostalih davčnih obveznosti. Pri pregledu poslovne dokumentacije so inšpektorji poleg tega ugotovili, da velik strošek v omenjenih treh letih predstavljajo svetovalne storitve različnih podjetij izven Slovenije. Ta so SCT zaračunala svetovalne storitve ob sklicevanju na pogodbe, v katerih pa ni določenega nobenega pogodbenega zneska. Sporni stroški svetovalnih storitev v omenjenih treh letih znašajo 1,9 milijarde tolarjev, po mnenju inšpektorjev pa obstaja sum, da so ti stroški fiktivni oz. da gre za navidezne posle s ciljem odliva sredstev iz SCT. Davčni inšpektorji so lani pregledali tudi podjetje Delfi, ki je zdaj 100-odstotni lastnik družbe SCT. Inšpektorji so ugotovili, da je bila družba Delfi ustanovljena leta 2004, in sicer izključno zaradi lastninjenja SCT, družba pa je delnice SCT pridobivala, da je najemala namenske kredite pri Novi Ljubljanski banki in jih je zavarovala z vpisom zastavne pravice na delnicah, ki so bile odkupljene s temi krediti.",0
"Skupina RešParD, za katero je Simona Dimic leta 2008 nastopila v videospotu, se je postavila na stran nekdanje šefinje Pahorjevega kabineta. Pravijo, da je ""super oseba"". Simona Dimic se je v glasbenih vodah oziroma natančneje v glasbenem videospotu pojavila po naključju, pravijo v skupini RešParD in ni res, da bi se sama ponudila. Nastopila je v njihovem spotu za pesem Kje si. ""Videospot smo snemali v začetku leta 2008, ko gospod Pahor še ni bil izvoljen za predsednika vlade. Simono smo spoznali praktično na samem snemanju, kamor jo je pripeljal pevec Robi, ki je takrat treniral njenega sina,"" pravijo v skupini. ""Ker smo med snemanjem dobili idejo, da vanj vključimo več generacij ljudi, smo tudi Simono prosili, naj za trenutek nastopi v spotu."" Kot pravijo v skupini, je šlo za čisti splet okoliščin. Postavili pa so se tudi na stran zdaj že nekdanje šefinje kabineta Boruta Pahorja: ""Simona je super oseba ter skrbna in ljubeča mati, kar sem imel možnost spoznati v nekaj letih sodelovanja pri treniranju njenega sina.""",1
"Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se bo v torek začela 14. Študentska arena. Največja brezplačna izobraževalna prireditev za mlade, ki bo potekala do četrtka, bo poskrbela tudi za več kot 60 izobraževalnih dogodkov. Vizija Študentske arene je po navedbah Proeventa kot organizatorja postati osrednji dogodek v Sloveniji, kjer bodo mladi pridobili na enem samem mestu vse informacije o izobraževanju, štipendiranju, zaposlovanju v času med študijem, o iskanju prve zaposlitve, potovanjih, zabavi, novih športnih trendih, opremi, prehrani, bivanju v času študija in študijski izmenjavi. Zaposlitev v EU V izobraževalnem programu bo tako med drugim Zavod RS za zaposlovanje predstavil možnosti zaposlitve v EU, Center za informiranje in poklicno svetovanje pa bo pripravil delavnico pisanja življenjepisa in motivacijskega pisma. Zavod Nefiks bo v okviru Zaposlitvenega torka mlade ozaveščal o načinih iskanja zaposlitve in jih vodil do kadrovikov. Že drugo leto zapored bo v okviru arene dobrodelna akcija zbiranja odslužene računalniške opreme. Društvo Duh časa bo iz zbranih računalniških komponent sestavljalo računalnike in jih podarilo socialno ogroženim dijakom in študentom. Na sredini okrogli mizi Jamstvo za mlade Mladinskega sveta Slovenije bosta ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak in minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo predstavila nabor konkretnih ukrepov za zmanjšanje in preprečevanje brezposelnosti mladih iz programa Jamstvo za mlade 2014-2020. Razvijanje podjetniških idej Študentska arena poteka že od leta 2000. Lani jo je obiskalo okrog 20.000 mladih, toliko pa jih pričakujejo tudi letos. Letošnja novost je projekt Arena podjetništva, v okviru katere bodo študentje tri dni v družbi uspešnih podjetnikov razvijali svoje podjetniške ideje. Tudi ljubljanska mestna občina se je letos prvič aktivno vključila v areno s projektom Aktiviraj se v Ljubljani, v okviru katerega se bodo predstavile organizacije s svojimi programi in vsebinami za mlade. Na areni bodo mladi med drugim spoznali, kako s hitrejšim branjem do hitrejšega učenja, na delavnicah pa, kako lahko postanejo na trgu dela konkurenčnejši. Na Študentskem trgu bodo na svoj račun prišli ljubitelji glasbe in gledališča. V sredo in četrtek bo na Gospodarskem razstavišču vzporedno potekal tudi 11. zaposlitveni sejem Moje delo, kjer bodo obiskovalci dobili informacije, kateri delodajalci iščejo nov kader.",1
"Na policah so tisti, s katerimi smo sklenili ustrezne komercialne dogovore. Zelo dobre odnose imamo na primer s Perutnino Ptuj. Pomembno je, da dobavitelji v regiji razumejo, da si lahko z odlično ponudbo odprejo vrata na katerikoli trg. Foto: Irena Herak Tak je bil nasvet Darka Kneza, predsednika uprave Agrokorjevega Konzuma , slovenskim dobaviteljem živil, ki bi radi več prodali na Hrvaškem. Vir: Finance, št. 27, 10. februarja 2010",1
"Obama bo moral še prepričati volivce, da gospodarstvo okreva Čeprav uradna statistika pravi, da je recesija končana, je več kot polovica Američanov prepričana o nasprotnem. V Gallupovi raziskavi javnega mnenja sodelovalo je več kot tisoč odraslih Američanov je le 27 odstotkov vprašanih odgovorilo, da gospodarstvo raste. 26 odstotkov sodelujočih meni, da so ZDA v recesiji, kar 29 odstotkov pa, da doživljajo depresijo. Tako javno mnenje seveda ni v čast predsedniku Baracku Obami, ki bo moral pred volitvami prihodnje leto še veliko narediti, da bodo državljani verjeli besedam o gospodarskem okrevanju. Rast v prvem četrtletju 1,8-odstotna Da gre za okrevanje na trhlih temeljih, dokazujejo v četrtek objavljeni podatki o ameriški gospodarski rasti v prvem letošnjem četrtletju. Bruto domači proizvod je porasel za 1,8 odstotka, kar je znatno manj od 3,1-odstotne rasti v zadnjem lanskem četrtletju. Nižji BDP naj bi bil le začasen in je zlasti posledica visokih cen bencina, ki so prizadele denarnice potrošnikov, slabih vremenskih razmer, ki so povzročile zamude pri gradbenih projektih, in zmanjšanja državnih izdatkov za obrambo. Finančne krivulje Ameriška podjetja dosegajo zgodovinsko visoke marže Ugodne razmere za rast delniških indeksov Kljub vsemu se je newyorški delniški indeks Dow Jones 12.763 točk v četrtek zvišal za več kot pol odstotka in postavil svež triletni rekord. Rast so nadaljevale tudi evropske borze. Številni analitiki menijo, da so razmere za nadaljnjo rast delniških indeksov ugodne - ameriške Zvezne rezerve so ta teden namignile, da bodo še nekaj časa vodile izredno ohlapno denarno politiko z ničelno obrestno mero, dolar pada, dobički korporacij pa naraščajo, čeprav je zaradi visokih cen surovin slišati tudi nekaj previdnejših napovedi. Za srebro že skoraj 50 dolarjev Nizka vrednost dolarja 1 evro = 1,484 dolarja je na naftni trg privabila dodatne vlagatelje, tako da je bilo treba včeraj za 159-litrski sod ameriške lahke nafte plačati že okrog 113 dolarjev, kar je največ po septembru 2008. Za 159-litrski sod nafte vrste brent so bili kupci pripravljeni plačati tudi 126,66 dolarja. Plemenite kovine so še naprej v izrazito bikovskem trendu, saj veljajo za dobro zaščito pred inflacijo in gospodarsko negotovostjo. Cena zlata je skoraj dosegla 1.440 dolarjev, srebra pa skoraj 50 dolarjev. Tečaji delnic v prvi kotaciji LUKA KOPER+3,85 %13,50 EUR MERCATOR+2,70 %169,45 TELEKOM+2,32 % 75,00 PETROL+1,30 %233,00 KRKA+0,00 %59,50 NOVA KBM+0,00 %8,80 GORENJE+0,00 %11,00 INTEREUROPA-1,86 %2,11 Pozitiven teden, negativen mesec Petkovo trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo pozitivno, izstopala pa je rast Pivovarne Laško. Tečaj je poskočil za rekordnih 22 odstotkov, saj je Agrokor še pripravljen čakati na odločitev nadzornikov o prodaji deleža v Mercatorju. S Krko je bilo za 427 tisoč evrov prometa tečaj je ostal 59,50 evra, z Luko Koper njena cena se je zvišala za skoraj štiri odstotke pa za 119 tisoč evrov. Indeks SBI TOP 788 točk, ki v tem prazničnem tednu ni poznal minusa, se je povzpel za 1,13 odstotka, vseeno pa je njegova aprilska izguba zelo zajetna in znaša 5,3 odstotka. Za več kot 13 odstotkov je ta mesec padla vrednost Nove KBM.",1
"Davčna vrača udarec. Objavljamo tajne podatke strokovnjaka za utaje Roka Snežiča. Razkritje. Po kazenski ovadbi Roka Snežiča, strokovnjaka za davčno pravo, ki jo je minuli teden vložil na koprski policijski upravi, v njej pa dvema davčnima inšpektoricama očita nevestno delo, so se dacarji odločili razkriti tajne podatke o njem. Ker je razpolagal z zneski, ki so bistveno presegali prijavljene prihodke, so ga namreč podrobno pregledali. Če zavezanec v medijih sam nepopolno oziroma enostransko razkrije podatke, se lahko skladno z zakonodajo odločimo za razkritje davčne tajnosti. Durs Trošil na veliko Ugotovili so, da je v nadzorovanem obdobju porabil skoraj milijon evrov, za katerega pa mu ni uspelo verodostojno dokazati, od kod izhaja. V postopku niso presojali le gotovinskih pologov in dvigov s transakcijskega računa, kot trdi Snežič, temveč tudi vsa preostala dejstva, ki so omogočila določiti davčno osnovo. “Snežič je v tem obdobju kupil nepremičnino, nabavil avtomobile v vrednosti 172 tisoč evrov, dal posojilo družbi, samo na plačilnih karticah je bila njegova poraba v povprečju okoli 50 tisoč evrov. Hkrati pa je davčni upravi v istem obdobju napovedal prihodke, ki ustrezajo neto prejemkom dobrih tisoč evrov na mesec,” razkrivajo dacarji, ki so mu zato odmerili plačilo dodatne dohodnine v višini 350 tisoč evrov. “Strokovnjak z davčnega področja, kar glede na akademsko titulo Snežič je, bi moral vedeti, da je dokazno breme na davčnemu zavezancu in ne na davčnem organu,” menijo na davčni upravi, opozarjajo še, da je treba vsako darilo, tudi denarno, ki naj bi v njegovem primeru pojasnilo razliko med prijavljenim in porabljenim, prijaviti davčni. Tega pa Snežič ni storil.",0
"S štiridnevno stavko delavci Kika želijo doseči izplačilo lanskega regresa. A to je le eden od ciljev, saj še kar nekaj stvari med delavci in vodstvom ostaja nerešenih. Potem ko vodstvo Kemijske industrije Kamnik ni ugodilo stavkovnim zahtevam delavcev družbe, so ti ob 6. uri začeli štiridnevno stavko. Prva zahteva je izplačilo lanskega regresa, ki bi moral biti izplačan do torka. Podjetje nujno potrebuje svež kapital, a so investitorji v dvomih, pravi Erbežnik. Njihov najpomembnejši upnik, Joc Pečečnik, ki mu je podjetje dolžno več kot 600.000 evrov, je namreč dal predlog za stečaj. Po besedah predsednika sindikata in vodje stavkovnega odbora v družbi Staneta Zobavnika bodo stavkali predvidoma štiri dni, če pa ne bodo izpolnjene zahteve, se stavka lahko tudi zavleče. Direktor Aleš Erbežnik pravi, da bi morali delavci lanskoletni regres dobiti že jutri, za plače pa še sam ne ve. Danes dopoldne še nisem imel jasnega vira za izplačilo jutrišnjih plač. Ne bom ravno čakal, saj pravim, da pritiskamo na naše dolžnike. Jutri ali pa v naslednjih dneh pa sem prepričan, da bo plača izplačana, je povedal. Med stavkovnimi zahtevami so poleg izplačila lanskega regresa še izplačilo plač do 18. dneva v mesecu, plačilo neplačanih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od oktobra 2007 ter izboljšanje pogojev dela. Delavci Kika so po opozorilni stavki, ki je bila 19. maja, med 27. majem in 1. junijem že izvedli štiridnevno stavko. Kot smo že poročali, je kamniški župan Anton Smolnikar opozoril na večjo previdnost ob stavki delavcev. Neljubih dogodkov sicer ne pričakuje, opozarja pa, da je povečana previdnost vseeno potrebna, saj gre za področje posebnega pomena in namena .",0
"Slabljenje dolarja ob zelo nepravem trenutku Čeprav je do noči čarovnic še en teden, so na najbolj znani ulici v New Yorku že zaznali primere zelo nenavadnega vedenja. Delnice na Wall Streetu so, namesto da bi se pozitivno odzvale na serijo spodbudnih poslovnih rezultatov, v petek občutno izgubljale. Tak razplet je seveda nenavaden le na prvi pogled. Delniški indeksi so namreč v zadnjih sedmih mesecih silovito pridobivali skupaj okrog 60 odstotkov, na trgu pa je bilo vedno več optimističnih pričakovanj. Je zdaj, ko se vlagatelji ne odzovejo več na dobre novice, le prišel čas za večji, vsaj desetoodstotni popravek? Za evro že več kot 1,50 dolarja Spomnimo, da nekateri analitiki že od konca pomladi pričakujejo preobrat, pa ga ne dočakajo, če seveda ne štejemo zanemarljivih nekajodstotnih popravkov navzdol. Kupce delnic so ves ta čas opogumljale novice, da največja gospodarstva okrevajo, še bolj pa napovedi o prihodnji gospodarski rasti. Toda realnost je še vedno precej črna, stopnja brezposelnosti v ZDA je skoraj 10-odstotna, Velika Britanija je imela tudi v tretjem četrtletju negativno gospodarsko rast, podjetja dobičke povečujejo le na račun krčenja stroškov, za evropske izvoznike pa se je pojavila še ena težava vrednost evra je že 1,50 dolarja. Dow Jones 9.972 Nasdaq 2.154 DAX30 5.740 FTSE100 5.242 FTSEurofirst 300 1.009 Nikkei 10.282 EUR/USD 1,5006 USD/JPY 92,04 EUR/CHF 1,514 Lahka nafta 79,68 USD Zlato 1.054 USD Euribor, 6-mesečni 1,019 % Majhni propadajo, veliki bogatijo V ZDA je v letu 2009 bankrotiralo že 106 bank, na drugi strani pa največje finančne ustanove kar naenkrat ustvarjajo velike dobičke. Kako je to mogoče, če so smo še pred enim letom ugibali, katere bodo preživele in katere ne? Odgovor se skriva zlasti v ukrepanju Washingtona, ki je z milijardami dolarjev stabiliziral finančni sistem in mu z ničelnimi obrestmi omogočil poceni zadolževanje. Goldman Sachs in JPMorgan Chase obe sta že vrnili denar, ki sta ga dobili od države sta v zadnjem četrtletju ustvarili več kot tri milijarde dolarjev dobička, res pa je, da večinoma na račun investicijskega bančništva. Vodilni v podjetju si spet delijo milijonske nagrade, kar je izzvalo ogorčenje main streeta. Slabe novice iz transportnega sektorja Vrnimo se k petkovemu dogajanju na Newyorški borzi vrednostnih papirjev. Po objavi četrtletnih rezultatov Microsofta in Amazona obe podjetji sta z dobičkom presegli pričakovanja in novici, da je prodaja že zgrajenih stanovanj septembra precej porasla, se je dan začel obetavno in kazalo je, da bo Dow Jones spet dosegel enoletni vrh. Toda kupci so se upehali in Dow Jones je spet zdrsnil pod 10 tisoč točk. Dan je končal za dober odstotek v minusu. Največ so izgubile delnice bančnih, energetskih in transportnih podjetij, ki so prej močno pridobivale. Cestno-železniško transportno podjetje Union Pacific poroča o manjšem obsegu prometa in nižjem dobičku, podobno tudi Burlington Northern. V vsem tednu je Dow izgubil 0,2 odstotka. Sava že dva tedna brez premora izgublja Tudi na vodilnih evropskih borzah so v petek zaradi preobrata na Wall Streetu začeli unovčevati dobičke. Največ so izgubile farmacevtske delnice, Elanove kar 22 odstotkov, saj so se pojavili zapleti pri zdravilu za multiplo sklerozo. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300, ki je lani padel za 45 odstotkov, je letos za 21 odstotkov v plusu. Slovenski borzni indeks se je zadnji teden znižal za dobre štiri odstotke. Skupni promet je znašal 13,6 milijona evrov. Najbolj, za skoraj devet odstotkov, so se pocenile delnice Save, ki so ta mesec padle že za 15 odstotkov. Tudi najprometnejša Krka je ves teden izgubljala in je zdaj vredna 72 evrov.",0
"V več muslimanskih državah, med drugim v Pakistanu in Indoneziji, se danes pripravljajo na nove proteste zaradi do islama žaljivega filma in karikatur preroka Mohameda. Zaradi straha, da bi se lahko ponovili dogodki izpred tedna dni, ko jo proteste spremljalo tudi nasilje, so Francija, Nemčija in ZDA odredile zaprtje nekaterih diplomatskih misij. ZDA so odredile tudi zaprtje vseh svojih diplomatskih misij v Indoneziji. Washington je poleg tega svojim državljanom odsvetoval nenujna potovanja v Pakistan, ocenjujejo namreč, da se bodo nasilni protiameriški protesti nadaljevali. Podobno je Avstralija svoje državljane v Indoneziji posvarila pred nevarnostjo za danes pričakovanih protestov. Francija,pa je za danes napovedala zaprtje veleposlaništev, konzulatov, kulturnih centrov in mednarodnih francoskih šol v okoli 20 muslimanskih državah. Odločitvi Francije je sledila še Nemčija, ki danes prav tako zapira veleposlaništva v več državah. Protesti že več dni Protesti zaradi karikatur preroka Mohameda, ki jih je objavil francoski satirični tednik Charlie Hebdo, in zaradi filma Nedolžnost muslimanov, posnetega v ZDA, sicer že več dni potekajo v vrsti muslimanskih držav, med drugim v Pakistanu, Afganistanu, Iranu in Indoneziji. V več državah naj bi danes, na dan tradicionalnih muslimanskih petkovih molitev, prišlo do novih večjih demonstracij.",0
"Paradigma ponovnega vklopa imunskega odziva, ki ga je malignom sposoben »izklopiti« tudi s pomočjo receptorskih »stikal«, je trenutno zelo vroča. Sun Tsu (Umetnost vojskovanja): »Dobra taktika brez prave strategije vodi v poraz.« S temi besedami je dr. Tony Mok, agilni novi predsednik Mednarodnega združenja za raziskave na področju raka na pljučih (IASLC), uvodni govornik na svetovnem kongresu o raku na pljučih, opisal globalne razmere na področju obravnave pljučnega raka. Z odsotnostjo strategije je imel v mislih nesmiselno trošenje milijard, ki so večinoma posledica nekoordiniranega načrtovanja kliničnih raziskav in razvoja tako imenovanih zdravil me too. Njegova kritičnost do razbohotene industrije zdravil je na mestu. Vsaj toliko denarja, kot ga posrkajo raziskovalni oddelki farmacevtskih družb, pa izgine tudi v njihovih marketinških aktivnostih. Izgovor, da gre zgolj za informiranje uporabnikov, ne drži več vode. Če ponujaš bolj ali manj enak produkt, moraš pač uporabnika nekako razsvetliti, da si boljši od konkurence. Paradigma ponovnega vklopa imunskega odziva, ki ga je malignom sposoben »izklopiti« tudi s pomočjo receptorskih »stikal«, je trenutno zelo vroča. Imunomodulatorji Odpira se novo področje zdravljenja z molekulami, ki jih imenujemo imunomodulatorji. Raka na pljučih tradicionalno sicer ne uvrščajo med tako imenovane imunogene malignome, vendar kot kaže, uravnavanje imunskega odziva bolnika z rakom odpira nova obzorja. Onkologi, stari mački obravnave bolnikov s pljučnim rakom, so nenadoma znova prisiljeni v roke vzeti učbenike bazične imunologije in znanje dopolnjevati z novostmi, ki se na tem področju dopolnjujejo z veliko hitrostjo. Raziskave z imunomodulatorji, ki so jih Američani poimenovali »check-point« inhibitorji, so sicer večinoma še v fazah zgodnjega kliničnega testiranja, vendar aktualnost tega področja nenavadno hitro potiska raziskave v drugo in tretjo fazo, kar lahko pomeni tudi skorajšnje spremembe v klinični praksi. Paradigma ponovnega vklopa imunskega odziva, ki ga je malignom sposoben »izklopiti« tudi s pomočjo receptorskih »stikal«, je zdaj zelo vroča tudi pri zdravljenju bolnikov z rakom na pljučih. Zaviralci receptorjev za programirano celično smrt, inhibitorji PD1, so v zgodnjih fazah kliničnih raziskav pokazali še boljšo odzivnost in manjšo toksičnost. A je še prezgodaj za prevelik optimizem. Sistem medceličnega komuniciranja je namreč tako kompleksen, da v tem trenutku spoznavamo šele abecedo. Preventiva Medicinska stroka in industrija zdravil na tem področju dobro sobivata. Toda ne moremo mimo glavnega vodila starokitajskih zdravnikov, da je najboljši tisti zdravnik, čigar pacienti sploh ne zbolijo. Jasno je, da je kajenje kljub naraščanju incidence »nekadilskega« raka še vedno najpomembnejši dejavnik tveganja. V Avstraliji so na področju omejevanja kajenja naredili ogromno. Kajenje je prepovedano na vseh javnih odprtih in zaprtih prostorih, tudi na plažah, odločili so se za enotno oblikovane cigaretne škatlice, brez vsakršnih možnosti za razločevanje blagovnih znamk proizvoda. Predvsem pa so cigarete zelo drage. Ukrepi že kažejo rezultate. Kljub temu so se pravkar odločili še za zvišanje trošarine, ki je seveda najučinkovitejši ukrep protikadilske politike. Ne dvomim sicer, da bomo kmalu sledili Avstralcem in jih zvišali tudi pri nas, a ob kroničnem pomanjkanju vladne strategije se bojim, da zbrana sredstva ne bodo usmerjena tja, kjer bi imela učinek - v omejevanje kajenja in preventivo bolezni, ki so posledica kajenja.",0
"Ljubljana - Potem ko je Gen-I septembra vstopil na trg z zemeljskim plinom in tako sprožil verižno reakcijo med konkurenco v nižanju cen plina, se je družba zdaj odločila še znižati ceno plina. Namesto 0,3599 evra za kubični meter plina za november in december ponujajo še nižjo ceno, in sicer 0,3499 evra za kubični meter. Kot so danes sporočil iz Gen-I, so v samo mesecu dni od vstopa na trg zemeljskega plina za gospodinjstva uspeli pridobiti 17.000 novih odjemalcev, tako da zdaj njihov tržni delež oskrbe gospodinjstev znaša že skoraj 15 odstotkov. V Gen-I so znova zatrdili, da do 30. junija 2013 njihova cena zemeljskega plina ne bo presegla 0,3999 evra za kubični meter. Ob tem so še dodali, da vsaj dve leti ne bodo višali cen zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce. Tako bo v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2014 cena zemeljskega plina za vse dosedanje in nove gospodinjske odjemalce znašala 0,3950 evra za kubični meter.",1
"Evropska dolžniška kriza in fiskalni prepad v ZDA Mednarodni denarni sklad IMF je znižal napovedi za gospodarsko rast v letošnjem in prihodnjem letu. Opozarja, da lahko svetovno gospodarstvo znova doleti recesija. Od zadnjega poročila je oceno letošnje gospodarske rasti IMF znižal s 3,5 na 3,3 odstotka, v prihodnjem letu pa s 3,9 na 3,6 odstotka. Poročilo o svetovnih gospodarskih obetih WEO je bilo objavljeno v Tokiu, kjer se začenja redno letno zasedanje IMF-a in Svetovne banke, ki se ga udeležujejo finančni ministri in guvernerji centralnih bank 188 držav članic mednarodnih ustanov. Vzrok za črnoglede napovedi je po mnenju IMF-a nevarnost fiskalnega prepada v ZDA in evropske dolžniške krize, kar bosta tudi glavni temi zasedanja. Generalna direktorica IMF-a Christine Lagarde je pred zasedanjem v luči reševanja zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer opozorila na pomen ustreznih politik. Po njenem mnenju so ustrezne politike najbolj nujne v Evropi, glede na to, da epicenter krize ostaja območje evra. Evropske voditelje je zato pozvala, naj sprejmejo določene zaveze, med drugim v zvezi z enotnim nadzornikom bank v evrskih državah, neposredno dokapitalizacijo in izkoriščanjem stalnega sklada za zaščito evra ESM. Fiskalni prepad Skrb Legardovi povzročajo tudi ZDA, ki jim 1. januarja grozi t. i. fiskalni prepad. Ta se nanaša na samodejno uveljavitev mešanice varčevalnih ukrepov in zvišanja davkov, vredne 600 milijard dolarjev, kar bi lahko vodilo v recesijo. Dogovor politikov za preprečitev tega je po njenih besedah nujen. Oči so uprte tudi v Kitajsko, ki va kateri je predvsem zaradi evropske dolžniške krize gospodarska rast upočasnjena, zato IMF od Pekinga pričakuje ukrepe za odpravo in zunanjih šibkosti.",0
"Oceno Aaa so ohranile le Avstrija, Velika Britanija, Francija Moodys je znižal kreditne ocene šestim članicam EU-ja. Sloveniji je padla z A1 na A2 z negativnim obetom. Znižanja nam vedno znova utemeljijo to, da ne reagiramo, na to pravi ekonomist Igor Masten. Znižane ocene naj bi izkazovale izpostavljenost rastočim finančnim in makroekonomskim tveganjem zaradi evropske dolžniške krize. Nižja bonitetna ocena Sloveniji z A1 na A2 napoveduje grožnje o novem znižanju ocene. Ključna razloga znižanja sta enaka kot za vse druge države, ki so doživele znižanje ocene, to pa sta nezanesljivost glede institucionalne reforme v območju evra in šibka makroekonomska napoved celotnega območja. Slovenske javne finance so izpostavljene morebitnim novim šokom, še posebej zaradi morebitne potrebe zagotavljanja dodatne podpore bančnemu sektorju. Razlog za znižanje ocene so tudi težave, s katerimi se Slovenija spoprijema kot majhno in odprto gospodarstvo zaradi šibke rasti v nekaterih ključnih trgovinskih partnericah Evrope. To prinaša bistveni izziv vladi pri uresničevanju srednjeročnih načrtov fiskalne konsolidacije. Masten Ukrepi nove vlade morajo biti hitri Nižja ocena kreditne sposobnosti pa se bo zdaj zrcalila tudi v dražjem zadolževanju Slovenije. In zakaj se nam ocena še znižuje? Po besedah profesorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Igorja Mastena moramo primerjati znižanje ocen z našim odgovorom nanje. Znižanja nam vedno znova utemeljijo to, da ne reagiramo. Slovenija je na začetku krize občutila nadpovprečno velik padec, sledilo je podpovprečno okrevanje, zdaj pa prihaja spet do poslabšanja. To nikakor ni dobro in zato se ne smemo čuditi tem ocenam, je za MMC dejal Masten. Glede na to, da so bonitetne agencije kot enega izmed vzrokov za slabe napovedi slovenski kreditni sposobnosti pogosto omenjale tudi politično krizo, je zdaj novo izvoljena in operativna vlada vsekakor predpogoj za okrevanje. A ukrepi bodo morali biti hitri. Zdaj imamo finančnega ministra, od katerega lahko pričakujemo ukrepe. A imamo tudi že nekaj izkušenj z Janševo vlado iz preteklosti in upamo, da bo zaradi kriznih razmer zdaj obnašanje te vlade drugačno, je še dodal naš sogovornik. Ocena bo padala, dkoler ne uredimo razmer Sloveniji pa bo po mnenju predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča bonitetna ocena padala vse dotlej, dokler ne bo obvladovala razmer. Tisti trenutek, ko bomo z nekimi ukrepi na področju reform, varčevanja, zagona novih investicij ... dokazali, da se stvari spreminjajo, bomo lahko optimisti in se bodo tudi bonitetne ocene Slovenije zelo hitro spremenile, je dejal. Nižjo oceno dal tudi S & P Spomnimo. Bonitetna hiša Standard & Poor s S & P je pred slabim mesecem znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, med njimi tudi Sloveniji. Bonitetno oceno ji je znižala za eno stopnjo, z AA- na A+. Še pred tem pa je 27. januarja Fitch bonitetno oceno Sloveniji znižal z AA- na A. Negativne napovedu tudi drugim državam Moodys je znižal oceno tudi Italiji, in sicer z A2 na A3, Malti z A2 na A3, Portugalski z Ba2 na Ba3, Slovaški z A1 na A2 in Španiji z A1 na A3. Vse omenjene države so dobile tudi negativne napovedi za oceno. Avstrija, Velika Britanija in Francija so ohranile oceno Aaa, vendar pa dobile negativne napovedi. Ministrstvo za finance krivi šibkost območja evra Na ministrstvu za finance znižanje ocene pripisujejo posledici ocene šibkosti območja evra, saj Slovenija kot majhno gospodarstvo deli usodo celotnega območja. Pri tem poudarjajo, da bo vlada v čim krajšem času sprejela ukrepe, ki bi ustavili padanje bonitetne ocene v prihodnje. Zagotovili bodo tudi vodenje politike, ki bo pripeljala do dviga ugleda Slovenije na mednarodnih finančnih trgih ter uvedla ukrepe za privabljanje investitorjev, razbremenila gospodarstvo ter zmanjšala javno porabo, poudarjajo na ministrstvu. Minister za gospodarski razvoj Radovan Žerjav pa je dejal, da je vlada že začela s potrebnimi ukrepi za izboljšanje bonitete.",0
"Precejšnji del Slovenije so zajele padavine, ki so ponekod na jugu države prešle v sneg. Ta je povzročal nevšečnosti. Po podatkih Prometnoinformacijskega centra je bil zaradi snega oviran promet na cesti od Postojne do Planine. Žurnalova naveza Če imate prve marčevske posnetke ali fotografije zasneženih pokrajin ali cest, jih pošljite na mobilno številko ali na elektronski naslov naveza@zurnal24.si. Mobilna številka za pošiljanje SMS-ov ali MMS-ov s fotografijami: 4224. Pred besedilo oziroma v polje Zadeva vpišite ključno besedo NAVEZA. Za fotografijo vam bomo plačali 20 evrov, če jo bomo objavili v časniku Žurnal24 ali tedniku Žurnal. Fotografije, objavljene na spletnem portalu, se ne honorirajo. Kakšno bo vreme? Popoldne se bo v severnih in zahodnih krajih delno razjasnilo, v južni Sloveniji pa bo oblačno s padavinami, meja sneženja se bo ponekod spustila do nižin. Zvečer bodo padavine ponehale, ponoči bo pretežno jasno. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Podrobno vremensko napoved za Slovenijo in svet si preberite na naši vremenski strani, dostopni na tej povezavi .",0
"Evro porasel nad 1,43 dolarja Število bikovsko razpoloženih vlagateljev je v ZDA zadnji teden padlo na 25,6 odstotka, kar je najmanj po lanskem avgustu. Wall Street se je moral medtem četrti teden zapored sprijazniti z izgubami. Ameriško združenje individualnih vlagateljev je v zadnji raziskavi ta od julija 1987 poteka vsak teden v torek in sredo ugotovilo, da je zaradi velikega nihanja, ki je zlasti posledica evropske dolžniške krize ter slabših ameriških makroekonomskih objav, število pesimistov naraslo. Število tistih, ki menijo, da bodo delniški trgi v prihodnjih šestih mesecih rasli, se je znižalo za 1,1 odstotne točke, na 25,6 odstotka. Povprečje znaša 39 odstotkov. Nevtralno mnenje je dalo 33 odstotkov vlagateljev, medvedje razpoloženih pa je po novem 41,4 odstotka. Kazalec P/E precej pod dolgoletnim povprečjem V tem mesecu je bilo mogoče prebrati še nekaj slabših napovedi o prihodnji predstavi Wall Streeta, mnenju pa se pridružuje tudi Jonathan Golub, vodilni strateg v newyorški podružnici banke UBS Podjetja bodo še vedno pozitivno presenečala z dobički, toda vlagatelji nekako ne bodo verjeli v njihovo nadaljnjo rast, zato bodo zahtevali večjo premijo. Že zdaj znaša popularen kazalec P/E razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico med delnicami, vključenimi v indeks S&P 500, 14,8, toda očitno se bo razmerje moralo še znižati, preden bodo vlagatelji spet pogumneje kupovali delnice. V zadnjih petih letih je bil povprečni P/E 15,6, po letu 1988 pa kar 19,2. Občuten padec prodaje rabljenih stanovanj Razlogov za previdnost na delniških trgih je kar nekaj, v tem mesecu se je pojavil tudi strah pred novo recesijo v ZDA in pred ohlajanjem kitajskega gospodarstva. V prihodnjem tednu bo Wall Street dobil nove podatke o stanju na trgu dela v petek bo znana majska brezposelnost in na nepremičninskem trgu. Včerajšnji podatek o 11,6-odstotnem padcu aprilske prodaje rabljenih stanovanjskih enot je bil precej šokanten. Visoka brezposelnost se odraža v potrošnji - aprila je ta v ZDA porasla za 0,4 odstotka, kar je manj od pričakovanj, je pa zato indeks potrošniškega zaupanja univerze v Michiganu z aprilskih 69,8 točke v maju porasel na 74,3 točke. Surovinski trgi so po krepkih padcih na začetku maja zdaj spet zadihali in optimisti verjamejo, da je rast cen bakra na tritedenski maksimum dokaz, da gospodarsko okrevanje vendarle ni ogroženo. Dow Jones12.441 Nasdaq2.796 DAX30 7.163 FTSE1005.938 FTSEurofirst 3001.134 Nikkei9.521 EUR/USD1.4299 USD/JPY80,81 EUR/CHF1,2142 Lahka nafta100,76 USD Zlato1.535 USD Euribor, 6-mesečni1,708 % Zahteve Basla III morda ne bodo tako stroge Dow Jones je v petek pridobil 0,31 odstotka, na tedenski ravni pa izgubil 0,56 odstotka. To je bil že četrti zaporedni tedenski padec elitnega newyorškega indeksa. Tudi v Evropi so delniški indeksi ob koncu tedna porasli zasluge gredo zlasti finančnim delnicam, saj kaže, da zahteve Basla III po večji kapitalski ustreznosti bank le ne bodo tako stroge, kot so sprva mislili, vendar se minusu na tedenski ravni niso mogli izogniti. Evro se je povzpel nad mejo 1,43 dolarja, potem ko je predsednik grške centralne banke povedal, da bo država lahko odplačala svoje obveznosti brez prestrukturiranja dolga. V primerjavi s švicarskim frankom je evro spet dosegel zgodovinsko dno, saj je padel na 1,2101 franka. Gorenje drsi proti desetim evrom Na Ljubljanski borzi še vedno vladata pesimizem in nizek promet. Med delnicami, ki sestavljajo indeks SBI TOP ta je v petih dneh izgubil 0,4 odstotka, so največ, 2,86 odstotka, izgubile delnice Gorenja, ki jim grozi, da bodo prvič po avgustu pogledale pod 10 evrov. Cena delnic Nove KBM je zanihala do 7,70 evra. Na pozitivni strani izstopajo Telekomove delnice, ki so se po objavi spodbudnega četrtletnega dobička podražile za 4,30 odstotka. Kar spodbudne bilance je objavila tudi Zavarovalnica Triglav, saj je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 12,8 milijona evrov čistega dobička, kar je 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Vlagatelji zadnje dni budno spremljajo tudi predloge družb o izplačilu dividend za preteklo leto.",0
"Poklici prihodnosti bodo temeljili na kombiniranju različnih znanj in mehkih veščin ter vseživljenjskem učenju. Ali ne bi bilo dobro vedeti, kateri poklici bodo dominirali v prihajajočem desetletju? Med najbolj iskanimi kadri bodo razni specializirani zdravniki. Danes praktično ni več del, ki bi jih lahko opravljal samo en posameznik. Delo temelji na timskem delu, sodelovanju z ljudmi znotraj in zunaj podjetja, skupnih prizadevanjih popolnoma različnih profilov ljudi. Zadnje statistike kažejo, da se v zadnjem času med perspektivne poklice v vedno večji meri pojavljajo tudi novi poklici. Vsi novi poklici, ki se uveljavljajo in ki še prihajajo na trg dela, so zaradi izkazanega interesa zelo iskani in zato tudi dobro plačani. Prav zato so v Ameriki raziskovalci, ki proučujejo trg delovne sile, napovedali nekaj poklicnih trendov za prihajajoče desetletje. Te trende pa smo nato primerjali z zaposlitvenimi priložnostmi v Sloveniji. Če se znajdete z računalniki, v programiranju ali obvladate podatkovne baze, ste na dobri poti do vročega poklica naslednjega desetletja. Za službe pa se ravno tako ni treba bati mnogim, ki so zaposleni na področju biomedicine, saj se povpraševanje po delovni sili v tej panogi strmo povečuje. Če torej ne želite zamuditi priložnosti za ustvarjalno kariero, preverite katere vroče službe bodo dominirale v prihajajočem desetletju.",1
"London - Britanska farmacevtska skupina GlaxoSmithKline je v tretjem četrtletju zabeležila 1,378 milijarde funtov (1,58 milijarde evrov) čistega dobička, kar je sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se zvišali za šest odstotkov na 6,992 milijarde funtov (nekaj več kot osem milijard evrov). Dobro poslovanje v družbi pripisujejo rasti na področju glavnih farmacevtskih izdelkov, cepiv in zdravstvene nege. GlaxoSmithKline je za šest odstotkov zvišal tudi dividende za delničarje, ki bodo znašale 17 penijev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. ""Širina in raznolikost naših izdelkov ter geografska razpršenost sta nam pomagali, da smo ublažili gospodarsko nestabilnost,"" je ob objavi rezultatov zapisal glavni izvršni direktor družbe Andrew Witty in dodal, da okolje za farmacevtsko industrijo kljub temu ostaja polno izzivov. Delnice družbe so na londonski borzi zgodaj popoldne pridobile 0,47 odstotka. ""Čeprav je družba poslovala v skladu s pričakovanji analitikov, bo vlagatelje spodbudilo šestodstotno zvišanje dividend in načrtovano povečanje odkupovanja lastnih delnic družbe,"" je ob tem povedal Manoj Ladwa iz družbe ETX Capital.",1
Odkar je vlada odprla ponudbe za odprodajo deleža Telekoma so delnice podjetja padle za 65 evrov.,0
"Zaključilo se je vpisovanje interesa za nakup delnic NKBM, ki so jih lahko oddali mali vlagatelji. Zanimanje za nakup delnic NKBM s strani malih vlagateljev naj bi bilo precejšnje. Na 104 vpisnih mestih po Sloveniji se je ob 16. uri zaključilo vpisovanje interesa za nakup delnic Nove Kreditne banke Maribor NKBM, ki so jih lahko oddali mali vlagatelji. Kot so povedali v NKBM, je bilo zanimanje za delnice tudi danes precejšnje. Vendar so se na to dobro pripravili in dodatno okrepili svoje ekipe, so zagotovili. Mali delničarji fizične in pravne osebe, ki niso dobro poučeni vlagatelji so lahko izrazili interes za nakup delnic NKBM izrazili od 19. novembra do danes. To so lahko storili v 66 enotah NKBM, 32 enotah Poštne banke Slovenije in šestih enotah Nove Ljubljanske banke. V vseh je bil obisk danes precejšen, so povedali v bankah. Dobro poučeni institucionalni vlagatelji bodo interes za nakup delnic NKBM lahko izrazili še do 29. novembra. Končna cena za delnico, ki bo med 20,5 in 27 evri, bo določena 30. novembra. Oblikovala se bo na podlagi izkazanega interesa oblikovala ob koncu obeh vpisnih obdobij, potrdila pa jo bo vlada. Na podlagi izkazanega interesa se bo nato določilo tudi, kdo in koliko delnic NKBM bo lahko dejansko kupil.",1
"Herz, kovinsko predelovalno podjetje iz Šmartnega pri Litiji, trenutno dosega 13 odstotkov višje prihodke v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko so ti znašali osem milijonov evrov. Direktor družbe Igor Herman je dejal, da so letos dodano vrednost na zaposlenega povečali za desetino, na 25.500 evrov. Petrol bo proizvajal toploto in elektriko pri Hrastniku Petrol je včeraj v Hrastniku zagnal novo enoto za soproizvodnjo toplote in elektrike, pri kateri tako toplotna kot električna moč presegata 1550 kilovatov. Naložba, katere vrednost je ocenjena na približno 1,5 milijona evrov, daje možnost za sočasno proizvodnjo toplote za ogrevanje 800 gospodinjstev v kurilni sezoni in elektrike za 1300 gospodinjstev. Distributerji plina o spremembah energetske politike Slovenski distributerji zemeljskega plina, združeni v Gospodarskem interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina, pozivajo vlado, ministrstva in druge pristojne k razmisleku o vlogi zemeljskega plina v prihodnji energetski politiki. Ocenjujejo namreč, da temu vidiku oskrbe, tako na ravni informiranosti uporabnikov in odločevalcev kot tudi na ravni uporabe, ni danega pravega poudarka. KIG uspel na razpisu na Kosovu Na javnem razpisu Ministrstva za notranje zadeve Kosovo, ki je bil že četrtič ponovljen in prej vedno razveljavljen, je v pestri mednarodni konkurenci uspelo zmagati prav podjetju KIG z Iga, ki proizvaja najsodobnejše registrske tablice. Izbrano je bilo med enajstimi ponudniki iz vse Evrope, uspelo pa je z najboljšo ponujeno kakovostjo in najbolje izdelanimi vzorci. Pripravil Jan Bratanič in STA",1
"Omejitev pri višini znižanja cen blaga ni Mnogi trgovci so različne akcije in popuste začeli izvajati že pretekle dni, z 12. julijem pa se začenjajo tudi uradne sezonske razprodaje tekstila in obutve. V Trgovinski zbornici Slovenije so ob tej priložnosti spomnili, da lahko trajanje razprodaj vsak trgovec določi skladno s svojo poslovno politiko, njihovo obdobje pa ne sme trajati več kot 60 dni. Omejitev pri višini znižanja cen blaga ni Omejitev pri višini znižanja cen blaga ni, so le meje glede znižanja v razponu. Če torej trgovec ponudi znižanje blaga v razponu od 20 do 40 odstotkov, mora biti najmanj četrtina vrednosti blaga, ki ga ponuja na razprodaji, po najvišjem odstotku, so pojasnili v omenjeni zbornici. Objava o izvajanju razprodaje mora vsebovati podatke o vrsti blaga, odstotku znižanja in obdobju njenega trajanja. Blago mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Trgovci pod budnim očesom inšpektorjev Nad morebitnimi kršitvami trgovcev bodo bdeli tržni inšpektorji, ki sicer zaznavajo vse manj ugotovljenih nepravilnosti, česar so na zbornici zelo veseli.",1
"Sod nafte je zabeležil minimum pri vrednosti 71,22 dolarja, kar je najmanj po lanskem šestem septembru Stanje ob 10:20 Nafta danes pada tretji dan zapored. Pri ceni 71,81 dolarja za 159-litrski sod se cena črnega zlata nahaja več kot polovico pod rekordom v juliju. Takšne pocenitve so posledica večjih skrbi, da posredovanje centralnih bank in vlad po svetu ne bo preprečilo recesije. Najnižja današnja vrednost je znašala 71,22 dolarja za sod, kar je najmanj po lanskem šestem septembru. Zlato danes po dveh dneh rasti beleži padec vrednosti, po tem ko vlagatelji špekulirajo, da bodo centralne banke prodale dragocene kovine, številni ETF, ki vlagajo v žlahtne kovine pa se soočajo z odlivi. Unča (31,1 gramov) zlata se je pocenila na 838,10 dolarja, kar je desetinko odstotka pod včerajšnjim nivojem. V Azijskem trgovanju je ta žlahtna kovina izgubila 0,8 odstotka vrednosti. Baker je na poti proti največji pocenitvi v 12 letih. Danes se je njegova vrednost pocenila za 6,54 odstotka, kar je posledica pričakovanega nižjega povpraševanja po kovinah. Britanski funt danes napram evru beleži še peti zaporedni dan beleži rast. Za en evro je tako potrebno odšteti 0,7781 britanskega funta, kar je 0,36 penija manj kot včeraj. Evro je izgubil tudi proti ameriškemu dolarju. Po tem ko je njegova včerajšnja zaključna vrednost znašala 1,3651 dolarja, je danes zdrsnil vse do 1,3347 dolarja. Trenutno se nahaja pri 1,3450 dolarja.",0
"V Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) so zaskrbljeni nad novico, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izvajalcem ne plačuje obveznosti v načrtovanih rokih. Kot je pojasnil predsednik zbornice Andrej Možina, v že tako osiromašenih zdravstvenih zavodih zamiki plačil povzročajo težave v poslovanju. ZZZS namreč od sobote približno 2.150 pogodbenim partnerjem ne plačuje več računov in akontacij v načrtovanih rokih, s tem pa zavod izvaja prenos obveznosti v višini 73,3 milijona evrov v leto 2013. Zdravniki pričakujejo več posluha Z veliko večjo zaskrbljenostjo v zdravniški zbornici spremljajo realizacijo sklepov skupščine ZZZS, ki ob prepovedi zadolževanja zavoda sprejema restriktivni finančni načrt za leto 2013 v nasprotju z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem, je še zapisal predsednik zbornice. Izrečene besede, da ZZZS ostaja na ""varni strani"", po mnenju zbornice nakazujejo, da so zdravniki in bolniki na nevarni strani posledic take odločite. ""V atmosferi izgubarjev na strani zdravstvenih izvajalcev se bodo stopnjevali poslovodni pritiski na nosilce zdravstvene dejavnosti, kar lahko posredno že vpliva na varnost in kakovost procesov zdravljenja,"" je opozoril Možina. Dvotirno upravljanje slovenskega zdravstva po njegovem mnenju nakazuje, da ""smo še daleč od vsebinskih rešitev razlogov za veliko krizo slovenskega zdravstva"". V zdravniški zbornici pričakujejo večji posluh za njihove predloge reševanja krize, zavedajo pa se, da lahko le z razumnimi rešitvami pripomorejo da bodo rezi v slovenskem zdravstvu najmanj boleči tako za zdravstvene delavce kot za dobrobit slovenskih bolnikov, je še zapisal predsednik zbornice.",0
"Tudi nakupovalna središča so vir odpadkov, velika je njihova poraba vode in energije, v njihovi bližini pa se gnete pločevina. A nekatera središča kljub temu uspešno varujejo Zemljo. Eden takih centrov je tudi ljubljanski BTC, kjer že nekaj let s strategijo okoljskega in trajnostnega razvoja skušajo zmanjševati vplive družbe na okolje, hkrati pa skušajo o pomenu varovanja okolja ozaveščati tudi svoje obiskovalce. Sončna elektrarna naj bi bila zgrajena letošnjo jesen. Na 13.000 m2 bosta stala dva objekta, letno pa naj bi proizvedla 967.000 kilovatnih ur električne energije in razbremenila okolje za 630 ton ogljikovega dioksida. Ko smo se pred leti v lastnem okolju začeli spopadati s povečanim obsegom odpadkov, z naraščanjem prometa ter vedno večjo porabo vode in energije, smo začeli ukrepati na svoj način. Najprej smo zgradili svojo ekološko postajo, v kateri načrtno zbiramo in razvrščamo odpadke, kar smo kmalu nadgradili z uvedbo okoljskega ISO-standarda, pozneje pa še z načrtnimi meritvami vplivov na okolje. V zadnjem letu smo naredili še korak naprej in svojo iniciativo usmerili v sončne elektrarne, ki jih bomo umestili v nekatere obstoječe in novonastajajoče zgradbe, pravi predsednik uprave Jože Mermal. Leta 2008 je ekoindeks družbe BTC znašal 297 točk, leta 2009 340 točk, načrtovana vrednost ekoindeksa v letu 2010 pa je 400 točk. V družbi so uvedli tudi lastni ekoindeks, ki omogoča spremljanje neposrednih učinkov delovanja družbe na okoljskem in trajnostnem področju. Z ekoindeksom vrednotimo naša dejanja, s katerimi vplivamo na zmanjšanje negativnih učinkov in povečanje pozitivnega vpliva na okolje. Njegova dodana vrednost je razlika med tistim, kar podjetje skupnosti da, in tistim, kar iz skupnosti vzame. Manifestira se v obliki okoljsko ozaveščenih rešitev, dodatnih storitev za obiskovalce in poslovne partnerje ter odgovornejšem ravnanju do naravnega in družbenega okolja, dodaja Jože Mermal.H",1
"Štirje vodilni nemški inštituti so prepolovili napoved za letošnjo rast nemškega gospodarstva. Ta naj bi dosegla 0,4 odstotka in ne 0,8 odstotka, kot so sprva napovedali, prihodnje leto pa naj bi se okrepila na 1,8 odstotka. Nemško gospodarstvo je po ocenah inštitutov Ifo iz Münchna, Ifw iz Kiela, IWE iz Halleja in RWI iz Essna na pragu ponovnega gospodarskega vzpona, ki ga poganja močno domače povpraševanje, izboljšanje globalnega gospodarskega okolja in manjša negotovost pa spodbujata investicije. Inflacija v Nemčiji bo po njihovih napovedih letos 1,6-odstotna, prihodnje leto pa 1,9-odstotna. Skupna napoved štirih inštitutov je podobna napovedi nemške vlade, ki za letos napoveduje 0,5-odstotno rast, za prihodnje leto pa 1,6 odstotka. Rast zaposlovanja in višje plače so že pripomogle k povečanju domače potrošnje, so poudarili. Izpostavili so tudi, da se je Nemčija kot ena redkih svetlih izjem v času dolžniške krize izognila recesiji. Gospodarska rast Nemčije se je sicer kljub temu lani upočasnila na 0,7 odstotka, medtem ko je bila leta 2011 triodstotna.",1
"Policist Aleš Cesar je za uspešno preprečen bombni napad pred slovenskim parlamentom prejel še eno medaljo za hrabrost. Mnenja o višini denarne nagrade, ki jo je prejel za to pogumno dejanje, pa se še vedno krešejo. Dve medalji za hrabrost in 400 evrov denarne nagrade je prejel policist Aleš Cesar, ki je na mejnem prehodu Dobova onemogočil Josipu Zagajskemu, da bi sprožil bombo. Ta je bil namenjen pred slovenski parlament, kjer naj bi razstrelil stavbo in predsednika vlade Boruta Pahorja. Predsednik republike Danilo Türk je znova poudaril, da Aleš Cesar pred terorističnim napadom ni obvaroval le posameznikov, ampak vse Slovence. Predsednik državnega zbora Pavle Gantar pa pravi, da mu je žal, da denarna nagrada znaša le 400 evrov. Prav tako zavrača očitke, da je Cesar delal le tisto, kar je njegova služba, in da si torej ne zasluži posebnih priznanj in nagrad. ""V opisu njegovih nalog ni, da mora razorožiti bombaša. Nikjer ne piše, da je policistova norma, na dan razorožiti toliko in toliko bombašev,“ pravi Gantar. Cesar se je zahvalil za novo medaljo, pravi, da ga nekateri ljudje na cesti ustavljajo in mu čestitajo. Veliko pa jih tudi meni, da je 400 evrov vse prej kot primerna nagrada. ""Zasluži si 10.000 evrov,"" je dejal eden od mimoidočih na ljubljanskih ulicah, ko smo ga povprašali za mnenje o višini nagrade.",1
"Ljubljana - Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik meni, da je odstop Boška Šrota z mesta generalnega direktorja Pivovarne Laško pričakovan ""glede na dogodke, ki so bili predhodnica temu"". ""Očitno so nadzorniki spoznali, da so razlogi za to, tudi upniki niso imeli več zaupanja v vodstvo Laškega,"" je dejal na novinarski konferenci po seji vlade. ""Zdaj je tudi nadzorni svet spoznal, da so stvari tako resne in zapletene, da je moral ukrepati,"" je dejal. Recesija je po Lahovnikovih besedah obdobje, ki ga industrija pijač ne bi smela pretirano čutiti. ""Skupina ne bi bila v krizi, če se ne bi finančno izpostavila skozi finančno konsolidacijo,"" je prepričan Lahovnik. Premier Borut Pahor pa se je na novinarski konferenci po seji vlade na Šrotov odstop odzval z besedami: ""Upam, da bo to dobro za skupino."" Kot je pojasnil Lahovnik, je sam že pred nekaj meseci opozarjal, da je v Sloveniji problem izpostavljenosti bank do posameznih finančnih holdingov in podjetij ter da bi bilo slabo, če bi prišlo do Istrabenzovega scenarija tudi v drugih primerih. Po njegovem mnenju je dejstvo, da je ""Infond Holding v precejšnjih težavah glede na to, da je poslovni model, ki so si ga zastavili, verjetno dolgoročno finančno nevzdržen"". ""Tudi če ne bi bilo recesije, ta model lastniške konsolidacije ne bi obstal, v sedanji situaciji pa je verjetnost še toliko manjša,"" je dejal. ""Seveda pa je vprašanje odprto, kaj to pomeni za vsa odvisna podjetja. Ne smemo zanemariti, da so tudi mali delničarji Mercatorja vložili tožbo proti podjetjem iz skupine Laškega, ker naj bi prišlo do kršitev zakona o prevzemih v primeru prevzemanja Mercatorja,"" je dejal. Po njegovih besedah je zaskrbljujoče, da imajo družbe iz skupine Pivovarne Laško precejšnje terjatve do Infond Holdinga, ki naj bi bile po pisanju medijev nezavarovane. ""S tega vidika se postavlja veliko vprašanj glede razvoja skupine. Zato si želim, da bo novo vodstvo našlo način, da poskuša konsolidirati, kar se konsolidirati da,"" je opozoril in dodal, da bodo najverjetneje skušali najti nek dogovor z upniki oz. bankami. ""Tudi če gre Infond Holding v stečaj, menim, da bi industrija pijač preživela,"" je dejal. Na novinarsko vprašanje, kdo bo zdaj odpiral šampanjec, je odvrnil, da so razmere v celotni skupini in Infond Holdingu tako resne, da ""trenutno nihče ne odpira nobenega šampanjca"". ""Še najmanj tisti, za katere se je govorilo ob ustoličenju te vlade,"" je bil odločen Lahovnik. ""Za to niso imeli razloga ne prej ne zdaj, če govorimo o tajkunih,"" je dejal. ""V tej državi smo pač vsi enaki, tretma bank in upnikov do teh družb je bil enak kot v drugih primerih,"" je pojasnil. Kot predvideva Lahovnik, bo morala verjetno nova uprava pod novim vodstvom ""kmalu predstaviti nek načrt, s katerim bo poskušala najti rešitev"".",0
"Okrožno sodišče v Ljubljani je v dolgotrajni tožbi podjetja Detel Pet proti državi odločilo, da mora slednja plačati 3,4 milijona evrov odškodnine. Prvotni tožbeni zahtevek je znašal 210 milijonov evrov. Obe strani sta se na sodbo že pritožili. Država bo morala podjetju Detel Pet plačati odškodnino v višini 3,4 milijona evrov skupaj z zamudnimi obrestmi, je v dolgotrajnem sporu, polnem preobratov, odločilo okrožno sodišče v Ljubljani. Povrniti mu bo morala tudi za slabih 35.000 evrov pravdnih stroškov. Obe strani sta se na sodbo že pritožili. Da bo v primerjavi z zahtevanimi 210 milijoni evrov (z obrestmi bi se tožbeni zahtevek povzpel na pol milijarde evrov) dosojena odškodnina mizerna, smo v Dnevniku napovedali že marca letos. Takrat je na sodišču potekala še zadnja obravnava, na njej pa je svoje ugotovitve predstavil sodno imenovani finančni izvedenec. Po njegovem mnenju je država podjetju Detel Pet povzročila škodo v višini med 300.000 evrov in tremi milijoni evrov. Sodišče se je očitno odločilo za zgornjo mejo. Znano je, da je podjetje Detel Pet nekdanjega ministra za trgovino Maksa Bastla že v letu 2001 vložilo tožbo proti državi, ker naj bi mu sredi devetdesetih let takratno ministrstvo za promet in zveze »samovoljno in nezakonito« razveljavilo že pridobljena dovoljenja za mobilno telefonijo GSM. Za razliko od Mobitela so imeli namreč postavljenih že 14 delujočih baznih postaj, nato pa so nepričakovano ostali brez radijskih dovoljenj. S tem je država z le eno potezo pokopala projekt celjskega podjetja, v katero so nameravala vlagati velika slovenska in tudi tuja podjetja, in dovolila državnemu Mobitelu prevzem slovenskega trga. Na prvi stopnji je bila zadeva prvič končana že leta 2001, ko je sodišče v celoti zavrnilo tožbo, z obrazložitvijo, da država ni ravnala nezakonito. Podjetje Detel Pet je moralo zato poiskati pravico na višjem sodišču, ki je odločilo šele leta 2010. V ponovljenem postopku je nato okrožno sodišče ponovno zavrnilo zahtevek, češ da je njegova terjatev v celoti zastarala. Celjsko podjetje se je tako še enkrat obrnilo na višje sodišče, kar pa je tokrat obrodilo sadove. tm",0
"Občina bo od Nectarja zahtevala izpolnjevanje danih zavez Do konca tedna naj bi 35 zaposlenih prejelo namero za odpuščanje, česar pa v sindikatu KS 90 niso potrdili. Po besedah izvršnega sekretarja Obalne konfederacije sindikata KS 90 Eura Brozića niso prejeli še nobenega uradnega obvestila o številu in seznamu presežnih delavcev. Z novim predsednikom uprave Fructala Luko Jejčičem se bodo sestali v torek, na dnevnem redu pogovora pa je tudi morebitno odpuščanje delavcev, je še potrdil Brozić. Informacije o nameri, da bi odpuščali, v Fructalu še ne želijo komentirati. Zaradi sporazuma, ki ga je srbski Nectar podpisal z občino Ajdovščina ob prevzemu Fructala, da ne bo odpuščal in da bo ohranil razvoj v Ajdovščini, je bila v sredo pri ajdovskem županu Marjanu Poljšku delegacija sveta delavcev iz Fructala. Župan bo vztrajal na spoštovanju zavez Poljšak je potrdil, da so ga obiskali predstavniki zaposlenih in da bo občina od lastnikov zahtevala, da se držijo danih obljub. V pismu o nameri je zapisano, da delavcev ne bodo odpuščali, razen če bi jim našli drugo zaposlitev, je še pojasnil Poljšak. Nectar je sicer že v začetku tega leta naročil zunanjo strokovno presojo o možnosti optimizacije proizvodnje. Srbski lastnik je želel optimizirati predvsem prodajne kanale, saj se nekateri podvajajo s Fructalom.",0
"Ljubljana - Investicijska družba NFD 1 je lani ustvarila rekordnih 177,7 milijona evrov dobička oziroma skoraj dvakrat več kot leto pred tem. Čisti dobiček na delnico NFD 1 ID se je tako povzpel na 1,1 evra za delnico, medtem ko je včerajšnji enotni tečaj znašal 2,4 evra za delnico. Visoko rast dobička predsednik uprave NFD Stanislav Valant pripisuje predvsem ""nerealnim računovodskim standardom,"" ki k čistemu dobičku pripisujejo tudi neiztržene dobičke. Teh je imel NFD 1 ID konec minulega leta za 121,2 milijona evrov oziroma dobre tri četrtine več kot konec leta 2006, medtem ko so se iztrženi dobički pri prodaji finančnih naložb zvišali za kar 2,9-krat, na 73,8 milijona evrov. Iz pregleda poslovanja je razvidno, da konec minulega leta NFD 1 ID ni bil polno vložen, saj je imel za 44,4 milijona evrov prostih denarnih sredstev. ""Del sredstev smo letos že vložili in sicer predvsem v delnice Mercatorja, Krke, Petrola in Intereurope,"" pravi Valant.",1
"Rimske Toplice - Rimske terme, ki jih že nekaj mesecev namesto odstavljenega Maksa Brečka vodi Marjana Novak, so leto 2009 kljub nedokončani naložbi v celovito prenovo zdravilišča zaključile uspešno. V termah so lani poleg 421 slovenskih gostov v hotelu Sofijin dvor gostili tudi Francoze in Belgijce, pa tudi Nemce, Črnogorce in goste iz skandinavskih držav. Novakova je ta teden za STA povedala, da vse zastavljene naložbe potekajo v skladu s terminskim načrtom, ki je bil podpisan v sklopu pogodbe s podjetjem Vegrad. ""Zaenkrat še, razen občasno slabšega vremena, ne morem reči, da bi bil ta terminski plan kakor koli ogrožen, in če se bo tako tudi nadaljevalo, potem dejansko lahko računamo na otvoritev Rimskih term konec letošnjega leta,"" pravi Novakova. Glede očitkov v javnosti, da je naložba v obnovo Rimskih term s 50 milijonov evrov porasla na kar 70 milijonov evrov, je Novakova pojasnila, da so z novelacijo investicijskega načrta to vrednost tudi uradno določili pod 50 milijonov evrov. Tako načrtujejo še izgradnjo osrednja dela term, prijavili pa so se tudi na razpis ministrstva za kulturo za postopno obnovo okoljskega parka. Sicer je dokončna obnova Rimskih term odvisna od 22 milijonov evrov posojila, za katerega je družba že pred meseci zaprosila konzorcij slovenskih bank. Novo vlogo za pridobitev dolgoročnega posojila so po besedah Novakove oddali prejšnji teden in se z bankami že začeli pogajati o usklajevanju pogojev za pridobitev omenjenega posojila. V obnovo Rimskih term, ki so samevale od 90. let prejšnjega stoletja, se je vključila tudi občina Laško, ki bo uredila cesto na Senožeti. V poletnih mesecih bo laška občina tako uredila razsvetljavo, pločnik in zagotovila priklop na javno komunalno omrežje. Direkcija RS za ceste pa ima v načrtu tudi izvedbo zavijalnega pasu do kompleksa Rimskih term. Pred približno letom dni so v Rimskih termah odprli Zdraviliški dvor, kjer je obiskovalcem na voljo 180 ležišč, povsem pa je obnovljen tudi historični del s kopalnimi kadmi vodnih nimf. Prav tako je bil lani namenu predan tudi omenjeni hotel Sofijin dvor. Nekdanji direktor Rimskih term Brečko, ki mu očitajo, da naj bi naložbo v obnovo term presegel za 20 milijonov evrov, je napovedoval, da bo revitalizacija vseh zdraviliških objektov končana že konec lanskega leta, a se to ni zgodilo. Po končanju vseh del naj bi se Rimske terme ponovno spremenile v sodobno letovišče, ki bo imelo 140 hotelskih sob in apartmajev, wellness, fitnes in lepotni center, dve sodobno opremljeni seminarski dvorani, dvorano za sestanke ter medico center. Tega je nameraval urediti zdaj že pokojni zdravnik Sašo Baričević, vendar je pred leti odstopil od projekta.",1
"Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo konec novembra prijavljenih več kot 111 tisoč brezposelnih, kar je 0,1 odstotka več kot konec oktobra oziroma sedem odstotkov več kot novembra predlanskim. Zaposlilo oziroma samozaposlilo se je za 3,8 odstotka več brezposelnih kot mesec prej. Podatki zavoda za zaposlovanje še kažejo, da se je novembra na novo prijavilo 8.592 brezposelnih, kar je 27,3 odstotka manj kot oktobra in 16,8 odstotka manj kot novembra predlanskim. V prvih 11 mesecih lani se je na zavod prijavilo 90.679 brezposelnih, med njimi največ takih, ki so izgubili zaposlitev za določen čas. Teh je bilo več kot 40 tisoč. Ena najbolj prizadetih panog je gradbeništvo, k čemur sta pripomogla »splahneli gospodarski optimizem in odsotnost proaktivne vloge države, da bi zagnala obljubljene naložbene projekte v prometni infrastrukturi, energetiki in ekologiji«, pravi direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Jože Renar. V zbornici pričakujejo, da bo slovensko gradbeništvo doseglo dno komaj letos. »Panogi kaže slabo, posledice pa se bodo prenesle tudi na mnoge spremljajoče panoge - od lesne, kovinske, kemične in elektroindustrije do inženiringov in bančništva,« dodaja Renar.",0
"Preiskava. Zaslišanja na CSD Ravne na Koroškem. Proti socialni delavki Ireni Pudgar in psihologinji Jasni Špiler Čadej s Centra za socialno delo (CSD) Ravne na Koroškem poteka preiskava kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, so potrdili s policije. Že aprila ju je ovadil oče koroške deklice, ker naj bi bili po njegovih besedah obveščeni o tem, kaj se z deklico dogaja, a v zvezi s tem nista ničesar storili. “Prav tako nista sprožili ugotovitvenega postopka – vse informacije o sumu zlorabe sta ovrgli z izjavo dekličine mame, ki je navedbe zanikala,” pojasnjuje dekličin oče. Da je postopek v fazi preiskave, nam je potrdila tudi direktorica CSD Ravne Sonja Tiršek, obe delavki pa sta bili včeraj odsotni za pojasnila. Neuradno smo izvedeli, da potekajo zaslišanja.",0
"Poslovno devetmesečje Skupina Žito je v prvih devetih mesecih letos prodala za 79,87 milijona evrov, družba pa za 74,6 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je malenkost nad rezultatom v istem obdobju lani. Medtem ko sta imeli lani v tem obdobju skupina in matična družba izgubo 566.000 oz. 315.000 evrov, je skupina v letošnjih devetih mesecih ustvarila dober milijon, družba pa 1,14 milijona evrov čistega dobička, so sporočili iz družbe. Prodaja skupine je bila od januarja do septembra večja za 0,8 odstotka, matične družbe pa za dva odstotka. Prodaja je v letošnjih prvih devetih mesecih zrasla v stebrih kruh in sodobna kuhinja, medtem ko je prodaja v slaščičarskem delu in mlinarstvu upadla. Glavnino prihodka je še vedno predstavljal domači trg, na katerem je prodaja upadla za 0,6 odstotka. Na tujih trgih, kjer Žito ustvari skoraj 17 odstotkov prihodkov, so zaznali 2,1-odstotno rast. Ta je predvsem posledica povečane prodaje svežih in trajnih pekovskih izdelkov na trge EU-ja. Rast bi bila še višja, so poudarili, če ne bi nemški kupec Hitschler zmanjšal odjema bombonov in žvečilne gume. Že dalj časa se soočamo z negativnimi gospodarskimi trendi, visokimi cenami ključnih surovin na nabavnih trgih, padanjem kupne moči ter kreditnim krčem. Kljub temu smo presegli načrtovani čisti dobiček in presegli vse zadane cilje, je rezultate pospremil predsednik uprave Janez Bojc.",1
"montreal - Globalni letalski potniški promet je tudi v avgustu beležil rast. Mednarodni potniški promet se je okrepil za 6,4 odstotka, medtem ko se je tovorni promet povečal za 19,6 odstotka, so sporočili iz Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA). Rast se je avgusta v primerjavi z mesecem prej upočasnila. Julija je namreč letalski potniški promet beležil 9,5-odstotno rast, tovorni pa 23-odstotno. Nižje medletne stopnje rasti so posledica dejstva, da je bilo avgusta lani že čutiti okrevanje globalnega letalskega prometa. ""Večje povpraševanje, ki je bilo prisotno v začetku letošnjega leta, je že poniknilo. Upočasnitev povpraševanja v avgustu tako sovpada z napovedjo IATA o oteženem poslovanju konec leta 2010, in sicer zaradi ukinitve vladnih finančnih spodbud, ki pa niso prinesle večjih izboljšav na področju zaposlovanja,"" je v komentiral glavni izvršni direktor IATA Giovanni Bisignani. Zmogljivosti v letalskem potniškem prometu naraščajo, medtem ko so zmogljivosti v tovornem prometu skladne s trendi povpraševanja, ki se stabilizirajo. Od decembra 2009 se je obseg letalskega potniškega prometa povečal za 4,3 odstotka, zmogljivosti pa za šest odstotkov. V enakem obdobju se je obseg letalskega tovornega prometa povečal za 9,2 odstotka, kar se ujema z večanjem zmogljivosti v tovornem prometu.",1
"Južna Koreja se je problema naraščanja cen nafte lotila s spodbujanjem prebivalstva, naj se vozijo s kolesi. Južnokorejci posledice hitre gospodarske rasti rešujejo tudi s kolesi Južna Koreja, ena najrazvitejših držav v Aziji, se je prometnih težav lotila na staromoden način. Prebivalce spodbuja, naj se vozijo s kolesi. Po mnenju notranjega ministrstva je kolo idealno sredstvo v boju proti prometnim zamaškom, onesnaževanju zraka in naraščajočim cenam nafte. Ministrstvo je ob tem napovedalo povečanje površin, namenjenih kolesarjem, in spremembo predpisov. Pomembna vloga kolesa kot prevoznega sredstva za študente in delavce na kratkih razdaljah je izginila zaradi izjemnega povečanja števila avtomobilov kot posledice hitre gospodarske rasti, je sporočilo notranje ministrstvo. Spodbujanje uporabe koles je namenjeno tudi promociji zdravega in kakovostnega življenja. Ministrstvo pričakuje, da bo imel do leta 2015 vsak četrti Južnokorejec svoje kolo, medtem ko ga ima sedaj komaj vsak sedmi. Na Japonskem ima kolo okoli 60 odstotkov ljudi, v Nemčiji 74, na Nizozemskem pa 75 odstotkov.",1
"Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec pravi, da bodo rezultati stres testov pokazali, ali bo Slovenija lahko upravičila pričakovanja vlagateljev ""Sprašujejo nas o sanaciji bančnega sistema in ukrepih za rast,"" je za Pop Tv v Washingtonu dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Po njegovih besedah bodo rezultati bančnih stres testov pokazali, ali bo Slovenija lahko upravičila pričakovanja vlagateljev. Jazbec meni, da je Slovenija z ukrepi nekoliko pozna, vendar po njegovem še ni vse izgubljeno. Spomnimo, predstavniki IMF bodo naslednji teden začeli pregledovati stanje v Sloveniji. Več v članku Prihodnji četrtek v Slovenijo prihaja MDS. Finančni minister Uroš Čufer in guverner Boštjan Jazbec se sicer v Washingtonu udeležujeta zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank. Več o tem v članku Jazbec in Čufer v Washingtonu predstavljata ukrepe.",1
"Uprava in nadzorni svet nasprotujeta razdelitvi bilančnega dobička Delo, sicer 80-odstotni lastnik Večera, je tik pred verjetno prodajo svojega deleža sklicalo izredno skupščino, na kateri predlaga razdelitev dobička. Zaposleni opozarjajo, da gre za izčrpavanje medijske hiše. V skupščini tako največji lastnik predlaga, da bi skoraj 507.000 evrov oziroma 1,98 evra bruto na delnico razdelili za dividende, le nekaj manj kot 2.000 evrov pa bi prenesli v naslednja poslovna leta. Uprava Večera temu nasprotuje, saj je podjetje lani ustvarilo za 723.000 evrov izgube, pa tudi letos posluje negativno. Tako uprava kot nadzorni svet se zavzemata, da bilančni dobiček ostane nerazporejen, saj je družba v procesu stabilizacije poslovanja in prestrukturiranja, deluje pa na negotovem medijskem trgu. Če bodo delničarji izglasovali izplačilo dividend, bomo zaradi zagotavljanja tekoče likvidnosti prodali kratkoročne finančne naložbe, je za Večer napovedal prvi mož časopisne hiše Jure Štruc, ki zagotavlja, da plačevanje računov in izplačilo plač zaposlenim ter honorarjev nista ogrožena. Da gre za odstopanje od dozdajšnje prakse, v Večeru dokazujejo s podatki o izplačevanju dobička v preteklih štirih letih, odkar je večinski lastnik Večera Delo. Tako je bilo v času precej boljšega poslovanja časopisa leta 2009 izplačanih za dobrih 100.000 evrov dividend, leta 2010 za slabih 200.000 evrov, leta 2011 za skoraj 85.000, lani pa za dobrih 100.000 evrov. Denar potrebujejo za plačilo obresti in odplačilo glavnice Predsednica uprave Dela Irma Gubanec pa je za Večer pojasnila, da so v letih 2005 in 2008 za delež v Večeru plačali 18 milijonov evrov in zato najeli deset milijonov evrov posojila. Po njenih besedah imajo iz tega naslova še vedno 8,7 milijona evrov posojil, okoli 400.000 evrov prejetih dividend pa potrebujejo za odplačilo glavnice ali obresti. Do zdaj smo iz Večera pobrali precej manj dividend, kot smo poravnali obresti, ki so do zdaj znesle že dva milijona evrov, je še dodala Gubančeva in potrdila, da se o prodaji Večera po več neuspelih poskusih pogovarjajo naprej, tako z zaposlenimi kot drugimi zainteresiranimi, neuradno s Styrio. Namera Dela hud udarec za Večer Na sklic izredne skupščine so se odzvali tudi zaposleni - člani uredniškega odbora časopisa Večer, aktiva Društva novinarjev Slovenije, zastopstva uredništva, sveta delavcev in sindikatov Večera so v skupni izjavi opozorili, da namera Dela, da počrpa ves bilančni dobiček, za Večer predstavlja hud udarec in ogroža obstoj najstarejše časopisne hiše v Sloveniji, ki skrbi za informiranost javnosti že vse od leta 1945 . Nesporno je, da imajo lastniki pravico odločati o razporejanju bilančnega dobička. A utemeljeno dvomimo, da je največji lastnik poglobljeno in resno razmislil prav o vseh morebitnih posledicah svoje odločitve, so med drugim zapisali v uredniškem odboru časopisa in dodali, da se bodo posledice v najslabšem primeru pokazale tudi na ramenih zaposlenih in širše v medijskem in družbenem življenju . Vse to je zdaj odgovornost v rokah lastnika. In ne zgolj to, da Delo na račun konkurenčnega Večera rešuje sebe, so še dodali. Črpanje dobička nož v hrbet V aktivu novinarjev Večera pa so v javnem pismu Irmi Gubanec in predsedniku uprave Pivovarne Laško Dušanu Zorku opozorili, da bi počrpanje celotnega bilančnega dobička iz preteklih let, ki našemu Večeru zagotavlja likvidnost, pomenilo hud udarec ali bolje rečeno nož v hrbet našim iskrenim prizadevanjem . Ob tem dodajajo, da se zavedajo, da ima tudi Delo težave in da ni v zavidljivem finančnem položaju. Toda teh razmer pri Delu nismo zakrivili mi, zaposleni v družbi Večer. Nadvse podlo je prevaliti breme preteklih nespametnih odločitev, ki jih v minulih desetih letih v skupini Laško ni manjkalo, na ljudi, ki ustvarjajo dober izdelek in so nanj upravičeno ponosni. Ni prav, da bomo grehe nekdanjih uprav Dela in Pivovarne Laško plačevali zaposleni Večera, poudarjajo.",0
"Slovenska Bistrica - Steklarna Luminos iz Slovenske Bistrice bo kot kaže znova deležna državne pomoči. Potem ko je leta 2009 prejela pol milijona evrov kratkoročnega kredita, ki ga še ni v celoti povrnila, zdaj na ministrstvu za gospodarstvo vladi predlagajo, da podjetju odobri 850.000 evrov dolgoročnega posojila ter 424.000 evrov nepovratne subvencije. Kot so za STA pojasnili na gospodarskem ministrstvu, bodo državno pomoč družbi dodelili za izvedbo celovitega prestrukturiranja, ki ji bo povrnil dolgoročno sposobnost preživetja na trgu. V okviru finančnega prestrukturiranja družbe je predvidena tudi poravnava obveznosti iz naslova kratkoročnega kredita, ki ga ima družba do države, dodajajo na ministrstvu. Ministrstvo za gospodarstvo pa državno pomoč pogojuje s tem, da jim podjetje z nekaj več kot 100 zaposlenimi, ki se ukvarja z barvastimi stekli za svetila in še vedno ni zaključilo prisilne poravnave izpred dveh let, ponudi ustrezno nepremičninsko zavarovanje z vpisom hipoteke v zemljiško knjigo. Prvi mož Steklarne Luminos Darko Boršič, ki je skupaj z Milanom Klepcem preko podjetja Lumen Ars tudi lastnik družbe, je za STA povedal, da imajo v podjetju trenutno dovolj naročil, bremenijo pa jih zaostale obveznosti. Kot je dejal, brez omenjene pomoči ne bodo preživeli, stečaj pa bi imel za regijo pomembne negativne posledice. ""Pomoč bo namenjena predvsem za poravnavo zapadlih obveznosti do zaposlenih ter za odpravnine nekdanjim zaposlenim, del denarja pa bomo namenili tehnološki posodobitvi, s katero si bomo zagotovili bolj konkurenčno proizvodnjo,"" je pojasnil Boršič. Med vzroki za slabše poslovanje je omenil težave v gradbeništvu, v preteklem letu pa so jih še dodatno prizadele težave Merkurja, ki je bil doslej njihov drugi največji kupec.",0
"Prihodnje leto bo Evropska centralna banka predstavila nove bankovce. Na vodnem znaku in hologramu bankovca bo portret Evrope iz grške mitologije. Prvi novi bankovec bo za pet evrov. Detajli novega evra. Na vodnem znaku in hologramu bankovca bo portret Evrope iz grške mitologije. Evropska centralna banka ECB in nacionalne centralne banke Eurosistema bodo uvedle drugo serijo evrskih bankovcev. Nova serija se bo imenovala Evropa, saj bo na vodnem znaku in hologramu bankovca portret Evrope iz grške mitologije, po kateri je naša celina dobila ime. Prvi novi bankovec bo za 5 evrov, so sporočili iz Banke Slovenije. Celotna oblikovna podoba novega petaka iz serije Evropa bo predstavljena 10. januarja 2013, kreditne institucije pa jih bodo na okencih in bankomatih v obtok začele dajati maja naslednje leto. Izboljšana varnost Kot so sporočili iz Banke Slovenije, so zaščitni elementi na novih eurobankovcih izboljšani, zato so bankovci še varnejši. Bankovce tako &rsquo,&rsquo,krasijo&rsquo,&rsquo, trije novi zaščitni elementi portretni vodni znak, večdelni hologram in smaragdno zelena številka. Novi bankovci so evolucija. Še vedno bodo imeli oblikovno podobo iz prve serije ter enake prevladujoče barve, vendar bodo zaradi izboljšanih zaščitnih elementov nekoliko spremenjeni in jih bo mogoče hitro ločiti od prve serije. Bankovci serije Evropa bodo imeli iste apoene kot njihovi predhodniki 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500, uvedeni pa bodo po naraščajočem vrsten redu, so dodali. Prvo serijo bodo umaknili Stare bankovce bodo umaknili, a vrednosti ne bodo nikoli izgubili. Foto Thinkstock Prva in nova serija bosta sprva v obtoku sočasno, postopoma pa bodo stare bankovce umaknili in bodo tako sčasoma tudi prenehali veljati kot zakonito plačilno sredstvo. Ta datum bo objavljen daleč vnaprej, so pojasnili na banki in dodali, da bodo bankovci prve serije vedno obdržali svojo vrednost in jih bo v nacionalnih centralnih bankah Eurosistema mogoče neomejeno dolgo zamenjati za bankovce druge serije.",1
"Situacija na trgu delovne sile je vse prej kot idealna, vendar prosta delovna mesta so. Obstaja več načinov, kako jih poiskati, najlažji in najhitrejši pa je zagotovo obisk zaposlitvenega sejma. Tudi letos se na največjem zaposlitvenem sejmu pri nas predstavljajo številni delodajalci, ki kljub težji ekonomski situaciji uspešno poslujejo in za svoj nadaljnji razvoj potrebujejo nove sodelavce. In kar je najboljše, obisk zaposlitvenega sejma kot tudi vseh vključujočih aktivnosti je popolnoma brezplačen. Foto arhiv naročnika Število zaposlitvenih sejmov se iz leta v leto povečuje, kar dokazuje, da gre za učinkovito obliko iskanja zaposlitve. Največja prednost za iskalce je zagotovo hitrost do zaposlitvenega intervjuja pridete brez nadležnega pisanja prošenj, brez prijavljanja na oglase in negotovega čakanja na odgovor. Na zaposlitvenem sejmu se enostavno oglasite na stojnici delodajalca, ki se vam zdi primeren, in opravite razgovor z ljudmi, ki so v izbranem podjetju odgovorni za zaposlovanje. Največji zaposlitveni sejem v organizaciji največjega zaposlitvenega portala MojeDelo.com bo letos potekal 24. in 25. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na spletni strani www.kariernisejem.com preverite, katera so tista podjetja, ki iščejo nove sodelavce. Poleg domačih in tujih delodajalcev se na sejmu predstavljajo tudi ponudniki izobraževanj in ostalih kariernih storitev. Kot vedno bodo obiskovalcem na voljo tudi strokovnjaki, ki bodo brezplačno svetovali pri pripravi učinkovitega življenjepisa. Udeležite se lahko tudi kariernih predavanj in predstavitev podjetij, ki iščejo nove sodelavce. Tudi predavanja so brezplačna, vendar je zaradi omejenih kapacitet potrebna predhodna prijava prek spletne strani, kjer najdete tudi vse ostale informacije. Vzporedno z zaposlitvenim sejmom pa bo potekala tudi Študentska arena. Kaj so zaposlitveni sejmi? Zaposlitveni sejmi so stičišča ponudbe in povpraševanja po delu namenjeni so srečevanju delodajalcev in iskalcev dela. Delodajalci se tako izognejo pisanju zaposlitvenih oglasov, čakanju in zbiranju prijav, selekciji itd. Na drugi strani pa lahko iskalci na sejmu opravijo več kvalitetnih razgovorov za službo, kot bi jih sicer v celem letu. Kaj pridobim z obiskom kariernega sejma? Vsak, ki se je že srečal z iskanjem zaposlitve, zelo dobro ve, kako težko je priti do zaposlitvenega intervjuja, kaj šele dobiti ponudbo za delo. Zaposlitveni sejem je tako izjemna priložnost, da pridete do intervjuja brez nadležnega pisanja prošenj. To je še toliko bolj pomembno za začetnike, ki s pomanjkanjem delovnih izkušenj ne morejo konkurirati poplavi prijav na posamezno delovno mesto. Kako se pripraviti na obisk zaposlitvenega sejma? Če boste na sejem prišli nepripravljeni, boste dali prednost za zaposlitev svojim konkurentom. Že pred obiskom sejma se pozanimajte, katera podjetja iščejo vaš profil. Izberite podjetja, ki vas zanimajo, in se nanje dobro pripravite. Pravočasno pridite na sejem, poiščite stojnice izbranih delodajalcev in pristopite do osebja ob njih. Na sejmu ne boste sami, pač pa boste obdani s številnimi drugimi iskalci, zato je zelo pomembno, da se želenemu delodajalcu predstavite kar se da jedrnato in usmerjeno v sklopu omejenega časa, ki ga imate na voljo. Nekaj smernic za pripravo na obisk zaposlitvenega sejma - izberite podjetja, ki vas zanimajo, in se nanje predhodno dobro pripravite, - pripravite 30-sekundni govor, ki bo kadrovika prepričal, da imate prava znanja in veščine, - pripravite življenjepis, ki ga boste pustili kadroviku pripravite dovolj izvodov, - prinesite tudi druga pisna potrdila, certifikate in priporočila preteklih delodajalcev, - pridite urejeni, če se le da v poslovni obleki v trenirki ne boste delovali ravno profesionalno, - s seboj vzemite primerno mapo ali torbico, v kateri boste imeli življenjepise in pisala primerno tudi za shranjevanje gradiv podjetij, - pred sejmom se spočijte, da boste imeli dovolj energije za vse intervjuje, ki vas na sejmu čakajo. Kako na samem sejmu? Večina kadrovikov bo proti koncu dneva že precej utrujenih, zato priporočamo, da se sejma udeležite med prvimi. Če boste prišli v skupini, se na sejmu razkropite, saj med intervjujem okrog sebe ne potrebujete motečih faktorjev. Do kadrovika pristopite profesionalno, se nasmehnite, mu ponudite krepak stisk roke in se predstavite. Veste, katero delo zasledujete, vaš cilj je kadrovika prepričati, da ste primeren kandidat za to delovno mesto. Kadrovika pozorno poslušajte, iz pogovora z njim izbrskajte informacije, kakšne profesionalne in osebnostne karakteristike pričakuje od sodelavcev. Argumentirajte, zakaj ste vi primerna oseba za njihovo podjetje in kako vaša znanja ter veščine pokrivajo njihove potrebe. Med pogovorom bodite pozitivno naravnani. Kadroviku posredujte življenjepis, pozanimajte se za morebitne naslednje korake v selekcijskem postopku. Pripravljeni morate biti na morebitne poglobljene razgovore kar na sejmu samem, morda takoj, morda čez nekaj ur. Po vsaki obiskani stojnici posameznega delodajalca si vzemite kakšno minutko, da si v beležko zapišete pomembne informacije in opazke o delodajalcih. Po sejmu pošljite kadrovikom, s katerimi ste imeli razgovor, zahvalo za čas, ki so vam ga namenili. Ne obupajte, če službe ali daljšega zaposlitvenega razgovora ne dobite takoj, saj izkušnje kažejo, da podjetja zaposlujejo kandidate, ki so jih spoznali na sejmu, tudi več kot pol leta po tem. Torej, če ste resen iskalec zaposlitve, obiska zaposlitvenega sejma ne boste izpustili. Prva priložnost se ponuja že v kratkem, saj se bo na Gospodarskem razstavišču 24. in 25. oktobra odvijal največji tovrstni dogodek pri nas. Vse ostale informacije najdete na spletni strani www.kariernisejem.com. Pa veliko uspeha pri iskanju zaposlitve vam želimo. Zaposlitveni sejem MOJE DELO Gospodarsko razstavišče Ljubljana, hala C Sreda in četrtek, 24. in 25. oktober 2012, ob 12.00 Vstopnine ni!",1
"Po mnenju predsednika vlade Janeza Janše je Slovenija v obdobju svojega predsedovanja dosegla, kar je pričakovala, ponekod pa celo še več. V oddaji Studio ob 17-ih je premier Janez Janša dejal, da si bo Slovenija opolnoči, ko bo največji projekt za nami, oddahnila. Slovenija, ki se je v teh šestih mesecih veliko naučila, je povečala svojo prepoznavnost in ugled v Evropi in stkala številne koristne stike. Dosegla je številne uspehe, ki so na nekaterih področjih celo presegli pričakovanja. Tudi tokrat premier ni mogel mimo Lizbonske pogodbe in irskega referenduma. Poudaril je, da Irci niso videli potrebe po spremembah, saj si želijo ohraniti obstoječe stanje, irska vlada pa jim ni znala ustrezno predstaviti izzivov, ki so pred EU in zaradi katerih je Lizbonska pogodba tako pomembna. Janša je zavrnil tudi očitke ob nezadostnem spodbujanju pogajalskega procesa Hrvaške z EU. © BOBO Dotaknil se je tudi opozicije, ki je ob začetku predsedovanja sprožila volilno kampanjo, zaradi česar je bilo potrebne veliko koncentracije, da vlada ni zapadla v predvolilni boj. Za konec je še dodal, da ne gre za iskanje morebitnih izgovorov, saj vlada prevzema polno odgovornost za predsedovanje. Evropska štafeta in zastava Francozom Zunanji minister Dimitrij Rupel je zadnji dan slovenskega predsedovanja EU na Trgu Evrope v Novi Gorici francoskemu kolegu Bernardu Kouchnerju simbolično predal evropsko štafeto in zastavo. ""Danes Slovenci Francozom predajamo v roke Evropsko unijo. Moram reči, da je EU v trenutku, ko jo predajam v tvoje roke, v dobrem stanju,"" je dejal Rupel. Kouchner ga je popravil in dejal, da je EU trenutno v srednje dobrem oziroma v povprečnem stanju ter da je Slovenija opravila veliko delo. Hvala, Dimitrij, hvala, Slovenija. Živela Slovenija, živela Francija, živela Evropa. Bernard Kouchner, francoski zunanji minister Zahvala za vzajemno pomoč Rupel se je ob tem Kouchnerju zahvalil za pomoč pri predsedovanju. Kot je pojasnil, je Slovenija majhna država in predvsem brez diplomatske pomoči Francije te naloge ne bi zmogla. Veliko zaslug za uspeh polletnega slovenskega predsedovanja je Rupel pripisal tudi osebnim in prijateljskim stikom s francoskim kolegom. Tudi Kouchner je izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem z Ruplom in izrazil prepričanje, da bo tako tudi v prihodnje. Prizorišče današnje predaje predsedovanja, Trg Evrope, ki je tako na ozemlju slovenske Nove Gorice kot italijanske Gorice, pa je po besedah vodje francoske diplomacije zelo močan in pomenljiv simbol, saj sta si na tem prostoru stali nasproti dve državi, dva režima. Izjemen simbol je po mnenju Kouchnerja tudi, da je Slovenija, ki je bila še pred 17 leti v drugačnem položaju, vodila EU in prispevala k večji harmoniji na Balkanu.",1
"Ljubljanski župan Zoran Janković je premierki Alenki Bratušek predstavil odprta vprašanja med glavnim mestom in vlado, o tem, kdo bo vodil stranko po jesenskem kongresu, pa menda danes nista razpravljala Premierka Alenka Bratušek in ljubljanski župan Zoran Janković sta današnji sestanek o odprtih zadevah med državo in glavnim mestom označila za konstruktiven. Rok za rešitev večine odprtih vprašanj, med drugim glede odvzetih finančnih sredstev prestolnici, sta postavila 30. september. Pobudo za današnje srečanje je podala Mestna občina Ljubljana (MOL), in sicer že maja. Na srečanju so ugotovili, da so nekatera vprašanja, ki se tičejo države in glavnega mesta, že rešena, rešitve za vsa ostala pa bodo poiskali do 30. septembra, je v izjavi za medije po sestanku povedala Bratuškova. Jankovićevi trije sklopi Odprta vprašanja, ki so jih danes obravnavali, so po Jankovićevih besedah razdeljena v tri sklope. V okviru prvega so obravnavali predlog MOL glede zakonskih sprememb, ki bi vplivale na vse slovenske občine in ne le na MOL. Drugi del predlogov MOL zajema ukrepe za Ljubljano, kot so državni prostorski načrt, reševanje vprašanj poplavne varnosti in nadaljevanje projekta Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO). Tretji del pa je bil povezan z vprašanjem glavnemu mestu v zadnjem letu odvzetih sredstev v višini 3,5 milijona evrov, je pojasnil Janković. Tudi za to vprašanje naj bi rešitev poiskali do konca septembra. Najprej počitnice, nato bo razmišljal o kandidaturi za povratek na vrh PS ""Za strankarsko politiko bo čas po počitnicah,"" pa je po poročanju Žurnal24.com Janković dejal o morebitni kandidaturi za predsednika stranke. ""Na kongresu sem povedal, zakaj se umikam, čeprav bi lahko spet ponovil vse o 'sumih'. Ta današnji sestanek nima veze z mojo odločitvijo, kaj bo na naslednjem kongresu Pozitivne Slovenije. Najprej se moram jaz odločit, nato se delegati stranke,"" je dejal ljubljanski župan. Bratuškova je obenem zanikala spor glede prevzema vodstva stranke. ""Znotraj stranke se bomo dogovorili, ko se bomo,"" je še pristavila.",0
"Pretekli teden je hiša že znižala ocene slovenskim bankam Bonitetna agencija Moodys je znova znižala oceno kreditnega tveganja Slovenije, in sicer za dve oceni, pričakovanja za naprej pa so še naprej negativna. Sledila ji je tudi hiša S&P, ki je oceno državi znižala za eno stopnjo. Kot glavni razlog za znižanje ocene je Moodys navedel težave slovenskih bank, ki potrebujejo dodatne dokapitalizacije, s čimer povečujejo tveganja za državni dolg. Moodys med drugim navaja, da je država za dokapitalizacijo NLB-ja do zdaj že namenila odstotek celotnega BDP-ja. Standard & Poor S&P med razlogi za znižanje ocene navaja politično polarizacijo in pomanjkanje konsenza med koalicijskimi strankami, kar po oceni agencije pomeni tveganje za načrtovane strukturne reforme v državi, med njimi načrtovanje proračuna, pokojninsko in zdravstveno reformo, reformo trga dela in druge reforme. Tako kot Moodys tudi S&P izpostavlja naraščajoče težave bank. S&P je oceno Slovenije z A+ znižal na A, torej za eno stopnjo, kar jo ohranja v območju solidnih držav , medtem ko je Moodys oceno znižal za dve stopnji, iz A2 na Baa2, kar je le dve stopnji od območja špekulativnosti. V prihodnje pa bo najverjetneje treba za dodatno dokapitalizacijo treh največjih bank NLB, NKBM in Abanka Vipa nameniti skupaj od dva do osem odstotkov BDP-ja. Analitiki agencije menijo, da lahko slabe razmere v gospodarstvu in dokapitalizacije bank zamajejo tudi načrte za znižanje javnofinančnega primanjkljaja. Negativna napoved za prihodnje ocene slovenskega državnega dolga se nadaljuje, ker Moodys meni, da vse slabši makroekonomski položaj povečuje možnost zunanje pomoči Sloveniji. Če bo Slovenija potrebovala pomoč iz tujine, se bo ocena ponovno znižala. Čeprav Moodys meni, da to ni verjetno, pa se lahko obet spremeni v stabilnega, če se bodo v bližnji prihodnosti bistveno izboljšale gospodarske razmere, znižala cena zadolževanja in stabiliziral bančni sistem brez pomoči države. Cena zadolževanja Slovenije sicer vse bolj narašča, dostop do finančnih trgov ostaja omejen, kar se kaže v povečani izdaji kratkoročnih obveznic. Gospodarstvo je bolj izpostavljeno šokom, ker je odvisno od izvoza, šibak podjetniški sektor pa povečuje proračunske izzive vlade in prizadevanja za stabilizacijo dolga. Okrevanje Slovenije - malo verjetno Znižanje bonitete je predvsem posledica nadaljnega zaostrovanja finančnih razmer v Sloveniji, ocenjuje Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar. Po eni strani so se poslabšale napovedi gospodarske rasti v evroobmočju, dodatno pa so se zaostrile tudi razmere na finančnih trgih za njegove ranljive članice. Po drugi strani so se v zadnjem mesecu poslabšali tudi kratkoročni kazalniki gospodarske dejavnosti v Sloveniji, cena zadolževanja za državo pa ostaja visoka, ocenjuje Umar. Bodoče bonitetne ocene Slovenije bodo odvisne predvsem od ukrepov, sprejetih jeseni od uspešnega konca proračunskega leta, dokapitalizacije in sanacije bančnega sistema ter drugih ukrepov za obuditev gospodarske dejavnosti, je napovedal urad. Moodys sklene s svarilom, da je Slovenija v vse večji nevarnosti, da doživi finančni šok. Razlog zanj so prezadolžena podjetja, velika odvisnost bank od tujih financerjev, šibak gradbeni sektor, zmanjšana cenovna konkurenčnost in odsotnost tujih naložb. Ravno zaradi tega bo okrevanje slovenskega gospodarstva počasno in negotovo, še pravijo v agenciji. Vlada razočarana nad neupoštevanjem ukrepov Vlada obžaluje odločitev Moodys za znižanje bonitete Slovenije. Razočarana je nad neupoštevanjem ukrepov vlade na področju konsolidacije javnih financ ter političnega soglasja glede fiskalnega pravila in upravljanja bančnih terjatev. Slovenija se po statističnih makroekonomskih kazalcih višina primanjkljaja in dolga sektorja države ne more primerjati s Španijo, Italijo ali Grčijo, prav tako pa problematika bančnega sektorja ni tako velika kot npr. v Španiji, so v sporočilu za javnost zapisali na finančnem ministrstvu. Vlada je doslej sprejela že številne ukrepe za konsolidacijo javnih financ, s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ in sprejemom rebalansa proračuna za letos pa je naredila nujen korak k uravnoteženju javnih financ tako v letošnjem letu kot tudi na srednjeročno, zagotavljajo na ministrstvu. Omejili javnofinančna tveganja Medtem ko je javnofinančni primanjkljaj konec leta 2011 znašal 6,4 odstotka bruto domačega proizvoda BDP, se ta letos znižuje na blizu 3,5 odstotka BDP-ja, v prihodnjem letu pa skladno z zavezami v okviru EU-ja pod tri odstotke BDP-ja. Začrtana javnofinančna politika je v celoti podprta s sprejetim rebalansom proračuna za 2012, s čimer so tveganja v izvrševanju omejena, poudarjajo na ministrstvu. Ni potrebe za pomoč iz evropskih mehanizmov Ob tem ponavljajo, da v Sloveniji v tem trenutku ni potrebe za finančno pomoč iz evropskih mehanizmov in da Slovenija tudi ni izpostavljena tveganju iz naslova refinanciranja. Sredstva na računih države ob razpoložljivih instrumentih financiranja namreč po navedbah ministrstva omogočajo nemoteno izvrševanje proračuna do konca leta tudi v zaostrenih razmerah na finančnih trgih. NLB dokapitaliziran brez zadolževanja države Vlada kot eno ključnih nalog izpostavlja zagotavljanje trdnega in stabilnega bančnega ter finančnega sistema države. Skladno s tem je letos uspešno zagotovila proces dokapitalizacije NLB-ja, s tem omogočila kapitalsko ustreznost banke in tako vplivala tudi na prihodnjo gospodarsko sliko Slovenije. Skladno z začrtanimi usmeritvami pa si bo vlada, tako na ministrstvu, še naprej prizadevala za pridobitev zasebnih vlagateljev v bankah. Dokapitalizacija NLB je potekala brez dodatnega zadolževanja države, niti se zaradi tega ni zvišal javnofinančni primanjkljaj in ostaja znotraj začrtanih ciljev, zagotavljajo. Jeseni rešitve za slabe bančne terjatve V okviru naporov za sanacijo bančnega sistema bo vlada do jeseni oblikovala in sprejela zakonodajne rešitve s področja upravljanja slabih bančnih terjatev, ki bodo prispevale k odpravi kreditnega krča in stimulaciji gospodarskega okolja. Predlog zakona bi DZ lahko obravnaval že septembra. Širše od problema reševanja nestabilnih bančnih naložb želi vlada oblikovati tudi stabilen in učinkovit okvir za upravljanje državnega premoženja. V tej luči je vlada vložila velike napore v oblikovanje in usklajevanje predloga prihodnjega upravljanja državnih naložb, ki je že v vladni proceduri. Slovenski državni holding bo tako imel tudi možnost, da ustanovi posebno odvisno družbo, ki bi prevzela slabe bančne terjatve po realni ekonomski vrednosti in tudi pripadajoča zavarovanja terjatev. Ministrstvo pri tem izpostavlja ključno vlogo Banke Slovenije, od katere pričakuje oceno stanja v bančnem sistemu in predloge rešitev. Vlada bo, kot še pravijo na finančnem ministrstvu, intenzivno nadaljevala z oblikovanjem in sprejemanjem strukturnih reform in uravnoteženjem javnih financ tudi v prihodnje in ne bo odstopala od začrtanih ciljev in zavez, ki jih je dala EU. Poleg tega se nadaljuje delo na področju uvedbe fiskalnega pravila v slovenski ustavni red, ki bi omejil javno porabo tudi v prihodnosti. Moodys-ovo odločitev je za MMC komentiral tudi ekonomist Mojmir Mrak. Milič Ne gre za nedolžno stvar Novo znižanje bonitetne ocene Slovenije, ki ga je izvedla bonitetna hiša Moodys, sploh ni nedolžno , je danes v Ljubljani poudaril predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič. To bo po njegovem mnenju še otežilo poslovanje slovenskih podjetij, saj bodo finančni viri še težje dostopni in še dražji, kar se bo negativno odrazilo tudi pri gospodarski dejavnosti. Ta pa je že zdaj v bolj bornem stanju. Domače povpraševanje upada, zmanjšuje se dejavnost slovenskih družb v tujini, novih naložb ni na obzorju, prav tako nobenih projektov za spodbujanje gospodarskega razvoja. Narašča tudi plačilna nesposobnost slovenskih podjetij, izpostavil pa je tudi visoko stopnjo brezposelnosti in upadanje podjetniške dejavnosti. Za podjetništvo je namreč vse manj interesa, je navedel podatke mariborske ekonomske fakultete, upada mednarodna konkurenčnost Slovenije.",0
"Najboljši Ameriška novinarja Stuart Crainer in Des Dearlove vsaki dve leti sestavita seznam 50 vodilnih mislecev managementa. Seznam oblikujeta na podlagi desetih meril: izvirnosti idej, izvedljivosti, načina predstavitve, komunikacije, lojalnosti privržencev, pomena za praktično poslovanje, mednarodne odmevnosti, vplivnosti idej in tega, ali ima status guruja. Predstavljamo prvih pet, oziroma šest, saj si drugo mesto delita dva. 1. Clayton M. Christensen Prvo mesto je letos pripadlo 59-letnemu Claytonu M. Christensenu , ki je kariero začel kot novinar pri časopisu Wall Street Journal , zdaj pa je profesor na Harvard Business School , kjer se ukvarja predvsem z inovativnostjo. O tej temi je napisal številne knjige in svoje teorije prenesel v svojo svetovalno podjetje Innosight , ki pomaga podjetjem pri iskanju rastočih trgov. 2. Renée Mauborgne in W. Chan Kim Drugo mesto je zasedla edina ženska med prvo deseterico. Renée Mauborgne si to mesto deli s W. Chan Kimom , s katerim vodita inštitut Blue Ocean Strategy , Mauborgnejeva pa je napisala tudi istoimensko knjigo, ki je bila prodana v dveh milijonih izvodov ter prevedena v 42 jezikov. Njene raziskave se osredotočajo na ustvarjanje novih trgov s pomočjo inovativnosti. 3. Vijay Govindarajan Vijay Govindarajan, ki se je uvrstil na 3. mesto, oznanja načelo obratne inovacije - priporoča razvijanje novih izdelkov na hitro rastočih trgih, potem pa njihovo prodajo na razvitih. Tradicionalna pot, ki jo uberejo globalni koncerni, je namreč ravno obratna. 4. Jim Collins Jim Collins, profesor na poslovni šoli na univerzi Stanford , je znan po svojih knjigah, v katerih razlaga, kako lahko podjetja postanejo velika in dolgo živijo. V svoji najnovejši knjigi Great by Choice, ki je izšla oktobra 2011, se ukvarja z vprašanjem, zakaj nekatera podjetja cvetijo v nestabilnih okoljih, medtem ko druga v takšnih razmerah ne uspevajo. 5. Michael E. Porter Michael E. Porter je profesor na harvardski univerzi. Crainer in Dearlove menita, da gre za enega najvplivnejših mislecev njegove generacije. Mnogi ga imajo za očeta sodobne podjetniške strategije. Njegov sistem petih sil poučujejo na poslovnih šolah po vsem svetu. Je avtor 18 knjig in 124 člankov. Avtorica: Anamarija Urbanija Članek je bil objavljen v reviji Manager, januar 2012. Na voljo je novi Manager Revijo lahko kupite v prosti prodaji za 10,85 EUR (DDV vključen), ali pa se na njo naročite in s tem pridobite tudi do 50% popusta.",1
"Boško Šrot, prvi mož Pivovarne Laško, je pred dnevi kupil mariborski časnik Večer, že prej pa je napovedal tudi prodajo Mercatorja. Kaj se dogaja?",0
"Od začetka leta so se cene zvišale za 45 odstotkov Cene nafte na svetovnih trgih dosegajo nove rekordne vrednosti. Nafta brent je med elektronskim trgovanjem na londonski borzi dosegla vrednost 146,34 dolarja za 158,9873 litra nafte sodček nafte. Cena zahodnoteksaške lahke nafte je presegla 145 dolarjev za skoraj 159-litrski sod je bilo potrebno odšteti 145,43 dolarja. Cene nafte so se od začetka letošnjega leta povišale kar za 45 odstotkov vzroke gre iskati v mešanici dejavnikov šibkem dolarju, povečanem povpraševanju in težavam z dobavo nafte na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Zadnje povišanje cen je posledica naraščajočih napetosti med Iranom in ZDA. Kot je ob robu svetovnega naftnega kongresa v Madridu dejal iranski zunanji minister Gholam Husein, se bo Iran ostro odzval na kakršen koli napad. Kako so se gibale cene, proizvodnja in poraba nafte od leta 1861 do danes, si lahko preberete tukaj. Na srečanju v španski prestolnici sogovorniki iščejo poti do učinkovitih ukrepov, ki bi umirile rast cen in dolgoročno zagotovile zadostne zaloge nafte. Borzne strokovnjake na newyorškem Wall Streetu skrbi, da bodo vse višje cene nafte, ki se kljub obljubam največjih izvoznic nafte, da bodo povečale črpanje, ne nižajo, in pomanjkanje denarja prisilili Američane, da zmanjšajo porabo in tako državo potisnejo v recesijo. Borze v težavah Japonski indeks Nikkei je že 11. dan zapored izgubil vrednost, prav tako Dow Jones, ki je v primerjavi z oktobrom izgubil 20 odstotkov vrednosti. Dolar je dosegel najnižjo vrednost v zadnjih dveh mesecih v primerjavi z evrom.",0
"Posojilo. Banka sprožila postopek izterjave za šest milijonov dolga in se odločila za kazensko ovadbo. “Nič ne vem. Kličite mojega odvetnika,” nas je napotil poslovnež Edvin Pejovič, ko smo ga povprašali glede kazenske ovadbe druge največje banke v državi NKBM. Ta se je za potezo odločila zaradi suma kaznivega dejanja preslepitve pri najemu posojila v višini šestih milijonov evrov in poslovne goljufije. Tako o ovadbi kot o v njej očitani goljufiji Pejovič, kot je dejal, ne ve ničesar. Banka ne komentira NKBM zadeve ni želela podrobneje komentirati, potrdila pa je, da so za “zaščito svojih interesov” najeli odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji iz Ljubljane. Iz ovadbe, ki so jo napisali, je razvidno, da naj bi Edvin Pejovič pri najemu šestih milijonov evrov to posojilo zavaroval s hipotekami na različne nepremičnine – med drugim s parcelo v Ankaranu – ter tudi terjatvami do Mercatorja v višini enega milijona evrov. Te terjatve do najboljšega soseda naj bi Pejovič uporabil tudi za zavarovanje drugega posojila, ki ga je najel pri Banki Koper. Parcelo v Ankaranu pa naj bi oddelil na drugo podjetje. To naj bi vpisal v sodni register devet dni pred sklenitvijo posojilne pogodbe z NKBM in hipotekarno zastavo te nepremičnine kot jamstvo zanj, a brez vednosti banke. NKBM sprožila tudi izvršbo Uroš Pogačnik iz odvetniške pisarne Čeferin, ki zastopa tega znanega koprskega poslovneža, z ovadbo ni seznanjen. Povedal pa je, da je NKBM že sprožila izvršbo za izterjavo teh terjatev v višini šest milijonov evrov, na katero so vložili ugovor, a sodišče o tem ni odločilo. Spomnimo, Pejovič, ki se zdaj ukvarja tudi z nepremičninami, je bil med drugim zastopnik oziroma uvoznik izdelkov blagovnih znamk Malizia, Calvo in Cathrine.",0
"Hudodelstvo. Združbi Dragana Tošića naj bi v Italiji zadnji dve leti zasegli 535 kilogramov kokaina. Od srede priprti lastnik ljubljanskih prestižnih lokalov Randevue in La Pettit, Dragan Tošić, naj bi bil samo eden od štirih vodij balkanske kriminalne združbe, razpredene med Slovenijo, Italijo, Srbijo in Črno goro, ki so ji srbski in slovenskih organi pregona prišli na sled v policijski akciji Balkanski bojevnik. Pri usmerjanju šestnajstčlanske kokainske naveze, s točno določenimi vlogami posameznikov, pa naj bi Tošić tesno sodeloval s srbskim narkokraljem na begu, Darkom Šarićem, drugo vodjo hudodelske združbe. Stroga hierarhija Vez med Tošićem, Šarićem, ostalimi šefi domnevnega narkokartela iz Srbije in Črne gore in varuhi droge, osebami zadolženimi za najem stanovanj, vozil in prevoze oziroma dostavo izkupička od prodaje naj bi bila, po neuradnih podatkih, Ljubljančana Robert Šabič in Boštjan Kopčič. Najnižje uvrščena v združbi, v Vidmu živeča Ljubljančanka Sandra Udrih, pa naj bi bila zadolžena za ponarejanje in krajo dokumentov, s čimer naj bi navezi omogočala najemanje stanovanj po Italiji, kjer naj bi hranili kokain. S prekooceanko samo do Afrike V zadnjih dveh letih naj bi Tošićev 17-članski del združbe in Šaričevi sodelavci v Srbiji v Južni Ameriki od neznancev kupili 2.174 kilogramov kokaina in ga na različnih lokacijah skladiščili. Vse do sredine lanskega oktobra, ko naj bi prepovedano drogo naprej tihotapili v 50-ih nepremočljivih torbah na prekooceanski tovorni ladji med tovorom žita. Med potjo do Južne Afrike naj bi v Urugvaju manjše zavitke kot gumijaste balone pakiranega kokaina pretovorili na zasidrano jahto, kupljeno ravno z namenom tihotapljenja kokaina. Prevoz in nakup pa naj bi usmerjal srbski šef združbe Šarić. Tošić, kot odgovoren za izvedbo vnaprej določenih poslov slovenskega dela hudodelske združbe, pa naj bi tik pred nakupom kokaina v Južno Ameriko poslal vsaj tri kurirje s 1.800.000 evri za plačilo droge in skoraj istočasno še dva kurirja v Južno Afriko, ki naj bi ju zadolžil za prevzem in hrambo kokaina, ko bi ta z jahto prispela iz Južne Amerike. A so jim ves kokain zaplenili urugvajski varnostni organi, še preden je droga sploh prispela na načrtovano lokacijo. Ciljni kupci v Milanu Najmanj 535 kilogramov kokaina naj bi združbi lani in predlani sicer uspelo pretihotapiti iz Južne Amerike v Italijo, kjer pa so jim drogo takoj zasegli tamkajšnji policisti. Pred tem pa naj bi združbi uspešno v italijanskih pristaniščih skladiščila večje neugotovljene količine pretihotapljenega kokaina, ki naj bi ga nato masovno prodajali kriminalnim skupinam, predvsem v Milanu in tudi kupcem iz ostalih evropskih držav. Z vzdevki v telefonsko govorilnico Tošić, ki naj bi v združbi deloval pod vzdevkom Čelavi, in ostali člani naveze naj bi kriminalno dejavnost skušali prikriti z redno menjavo telefonskih številk, preko katerih naj bi posli tekli, in z občasno uporabo telefonskih govorilnic pri medsebojnem komuniciranju.",0
"Del zaposlenih iz hčerinskih družb se je že prezaposlil v matično podjetje Delavci SCT Obrati bodo najverjetneje ostali brez odpravnin. Matično podjetje SCT ne more izplačati plač, saj ima blokirane račune. Največje slovensko gradbeno podjetje SCT je zaradi slabega poslovanja že pred dnevi predlagalo prisilno poravnavo, je za TV Dnevnik poročala Alenka Pogačnik. Zato imajo do začetka postopka pred sodiščem blokirane račune. Okoli 2.000 delavcev tako za zdaj ostaja brez, čeprav mizernih, decembrskih plač. Še na slabšem pa so delavci, ki so bili zaposleni v hčerinski družbi SCT Obrati. Podjetje je od 10. januarja v stečaju in 115 delavcev je prav danes prejelo odpovedi. Po besedah stečajnega upravitelja Mihaela Bakovnika, bodo morali delavci neizplačano decembrsko plačo prijaviti v stečajni postopek. Posamezniki so imeli seveda majhne plače in bodo dobili od jamstvenega sklada, kar je predvideno za marec. Vendar, ker je osnovni kapital družbe znašal le 8.000 evrov, je vprašanje, ali bodo delavci sploh dobili odpravnino. Tujim delavcem je na pomoč priskočila tudi organizacija Nevidni delavci sveta, ki naj bi se z vodstvom SCT-ja dogovorila, da bodo delavci, dokler si ne uredijo statusa ali pridobijo nove zaposlitve, še vedno lahko prebivali v njihovih samskih domovih. Sicer pa bo vseh 115 delavcev delavske knjižice prejelo 9. februarja, 93 delavcev pa se je že prezaposlilo na SCT.",0
"Glavni vzrok za pretekle izgube naj bi bil Merkur V Steklarni Luminos iz Slovenske Bistrice še niso dočakali odločitve o tem, kakšna usoda čaka podjetje in z njim okoli 100 zaposlenih. Direktor in solastnik družbe Darko Boršič je pojasnil, da imajo še vedno blokirane račune, prav tako jim še ni uspelo najti rešitve, s katero bi končno lahko prejeli od vlade potrjeno državno pomoč. Po Boršičevih besedah to za zdaj še ne ogroža dokončne usode podjetja. Vendar upa, da bo sadove obrodil za torek napovedan sestanek s predstavniki Hypo Leasinga in ministrstva za gospodarstvo. Takrat pa bi že skoraj moralo biti jasno, ali še lahko upamo na rešitev ali pa bo sledil stečaj, je dejal prvi mož podjetja, ki je lani znova zapadlo v izgubo predvsem zaradi odpovedi naročil Merkurja. Delavci pripravljeni potrpeti do konca meseca S trenutnimi razmerami so se sredi tedna seznanili tudi delavci, ki bi morali v ponedeljek prejeti marčevsko plačo, a bodo nanjo, tako kot na polovico lanskega regresa, morali še nekaj časa počakati. Boršič je zatrdil, da so delavci pripravljeni potrpeti do konca meseca, s čimer bi dokončali aprilsko proizvodnjo. Slednje pa bi lahko preprečil odklop električne energije in plina, ki ju zaradi blokiranega računa davčne uprave prav tako ne morejo poravnati. Vzrok za lanske izgube - Merkur Steklarna Luminos je lani ustvarila nekaj manj kot 3,4 milijona evrov prihodkov in 330.000 evrov izgube, kot pravijo, predvsem zaradi Merkurja. Od države je podjetje leta 2009 že prejelo pol milijona evrov kratkoročnega posojila, ki ga še ni v celoti povrnilo, vlada pa je na predlog ministrstva za gospodarstvo Luminosu pred kratkim odobrila 850.000 evrov dolgoročnega posojila ter 424.000 evrov nepovratne subvencije. Zdaj se zatika pri zahtevi države, ki želi biti prvi upnik, čemur pa Hypo Leasing nasprotuje.",0
"Ljubljana - Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) je odločanje o imenovanju nove uprave preložil na sejo 19. oktobra. Predsednik uprave Božo Jašovič, ki je včeraj nastopil položaj v NLB, je predlagal svojo kandidatno listo, ki jo je uskladil z delom nadzornega sveta z vplivnim Markom Simonetijem na čelu, prvo nadzornico Stanislavo Zadravec Caprirolo in Gregorjem Dolencem. Toda glasovanja ni bilo. Po naših informacijah se je zataknilo že pri vprašanju razrešitve sedanjih članov uprave, v ozadju zapleta pa gre brez dvoma tudi za vse večje nezadovoljstvo nad delovanjem nekaterih članov nadzornega sveta, ki imajo odločilni vpliv na novega predsednika uprave. Tako kot smo napovedali, je Jašovič predlagal, naj nadzorniki v upravo imenujejo sedanja člana uprave Davida Benedeka in Clauda Deroosa ter Darka Tisaja (nekdanji pooblaščenec uprave NKBM, zadnji dve leti je vodil svoje podjetje za svetovanje) in Marka Jazbeca (zadnje tri mesece član uprave Intereurope, pred tem od leta 2007 ni imel vidne službe). Prve tri je na ponedeljkovi seji potrdila tudi kadrovska komisija nadzornega sveta, medtem ko je Jašovič Jazbeca na kandidatno listo uvrstil pozneje, ko je Jazbec dal soglasje na kandidaturo. Tako nekatere nadzornike kot ministre je zadnje dni motilo zlasti, da v predlogu ekipe ni sedanjega člana uprave Mateja Narata, ki uživa podporo vidnih gospodarstvenikov. Ključni pomislek Jašoviča in skupine nadzornikov naj bi bil, da je Narat preveč vpliven. Zato so želeli sestaviti ekipo do zdaj manj izpostavljenih ljudi, tudi za ceno tega, da bi bila uprava premalo izkušena in neuigrana. Pri tem po trditvah naših virov poleg Zadravec-Caprirolove, Simonetija in Dolenca pomembno vlogo igra tudi minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari, čeprav to ves čas vztrajno zanika. Zaradi nezadovoljstva, ki ga sproža takšno kadrovanje, je vprašanje tudi, kako bi se danes izšlo morebitno glasovanje o predlagani kandidatni listi. Toda zataknilo se je že pri tem, da se predsednica nadzornega sveta s sedanjimi člani uprave predhodno ni dogovorila za sporazumno razrešitev. Njihovega odstopa ni mogoče pričakovati, imenovanje novih članov pa ni možno, dokler sedanji niso razrešeni, saj ima lahko uprava NLB po statutu le šest članov, kolikor jih ima že zdaj (poleg Jašoviča, Benedeka, Deroosa in Narata še Alojza Jamnika in Mirana Vičiča). Še več, po obstoječih pogodbah je treba sedanje člane uprave o razrešitvi iz poslovnih razlogov obvestiti pol leta prej. Da bi sedanji člani uprave ob imenovanju nove uprave na svojih mestih vztrajali še pol leta, ni pričakovati. Toda za njihov umik bo moral nadzorni svet z njimi skleniti dogovor o sporazumni razrešitvi. Ob tem je treba omeniti, da po naših informacijah sedanjim članom uprave pripadajo odpravnine v znesku okoli deset mesečnih plač in služba v NLB. Kako uspešna bo Stanislava Zadravec Caprirolo pri pogajanjih, je težko ugibati, brez dvoma pa si vlada v sedanjih razmerah težko privošči izplačilo visokih odpravnin. Zato ne presenečajo informacije, da so nadzorniki na koncu odločili, da bodo pridobili pravno mnenje, ki bo pokazalo, koliko manevrskega prostora imajo pri pogajanjih s sedanjo upravo. suzana.rankov@dnevnik.si",0
"Po začetnem padcu ameriških indeksov so se le ti znova pobrali in tako zaključili več kot uspešen teden Po začetnem padcu ameriških indeksov so se le ti znova pobrali in tako zaključili več kot uspešen teden Stanje po koncu trgovanja V ZDA so danes trgovanje zaključili tri ure prej kot običajno. Dow Jones +1,17 odstotka Nasdaq +0,23 odstotka S&P 500 +0,96 odstotka Delnice v ZDA so se do konca znova podražile, v ospredju pa so bili še vedno isti. Ford se je okrepil že za četrtino vrednosti, Citigroup za 17,6 odstotka, General Motors pa se giblje skoraj devet odstotkov nad včerajšnjim zaključnim tečajem. Na lestvici izgub so bile še vedno v ospredju surovinske delnice, skoraj petodstotna pocenitev nafte danes v New Yorku pa je za 15 odstotkov vrednosti prikrajšala naftno družbo Chesapeake Energy . Tedenska rast ameriških indeksov: Dow Jones +9,7 odstotka Nasdaq +10,9 odstotka S&P 500 +12 odstotkov Rasti delnic za več kot 10 odstotkov se kratkoročnim vlagateljem res zdijo visoke, vendar nič kaj dobro se ne godi tistim, ki so delnice kupili na najvišjih ravneh. Vrednost delnice Forda mora tako kljub 170-odstotni rasti od preteklega tedna od danes porasti še za 225 odstotkov, da bo dosegla najvišjo letošnjo vrednost pri 8,8 dolarja. Danes je njena vrednost 2,7 dolarja, medtem ko je 20. novembra njena vrednost padla na vsega en dolar. Stanje ob 17:30 Dow Jones +0,15 odstotka Nasdaq -0,87 odstotka S&P 500 -0,04 odstotka V indeksu Dow Jones je danes spet v ospredju delnica banke Citigroup , ki je poletela za 15 odstotkov, z 11,2-odstotno rastjo pa ji sledi General Motors . Dobro kaže tudi General Electricu in finančni družbi American Express . Sicer vodilno mesto med ameriškimi delnicami po rasti pripada Fordu , ki se je okrepil za več kot petino vrednosti. Najslabše kaže surovinskim delnicam, ki so se odzvale na skoraj petodstotno pocenitev nafte v New Yorku.",1
"Pariz - Največji francoski proizvajalec avtomobilov PSA Peugeot Citroen je v letošnjem prvem četrtletju ustvaril 15,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je sedem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Francoska avtomobilska družba za slabši četrtletni poslovni nastop krivi z recesijo prizadete trge južne Evrope. Kot je razvidno iz današnje objave PSA, se je prodaja njihovih avtomobilov v Evropi v obravnavanem obdobju zmanjšala za 20 odstotkov. V Franciji so zabeležili 19,4-odstotni padec, v Italiji pa okoli 10-odstotni padec prodaje. V francoskem proizvajalcu so pojasnili še, da se bo evropski avtomobilski trg letos po njihovi oceni skrčil za okoli pet odstotkov. Samo v Franciji naj bi se zmanjšal za 10 odstotkov. Zunaj Evrope medtem PSA pričakuje sedemodstotno rast kitajskega trga, šestodstotno rast latinskoameriškega trga in petodstotno rast ruskega trga. V podjetju so pojasnili še, da je načrt družbe za krčenje stroškov v višini milijarde evrov že v procesu implementacije. Med januarjem in marcem so izvedli tudi skoraj pol predvidene 1,5 milijarde evrov vredne prodaje premoženja. V PSA jih z optimizmom navdaja tudi uspešna marčna dokapitalizacija, v okviru katere so z izdajo novih delnic zbrali milijardo evrov. Na ta način je v lastniško strukturo družbe kot drugi največji delničar vstopil ameriški avtomobilski proizvajalec avtomobilov General Motors (GM). PSA in GM sta oblikovanje globalnega zavezništva, s katerim naj bi v naslednjih petih letih skupaj prihranila dve milijardi dolarjev, naznanila februarja.",0
"Sindikat bo predlagal stečajni postopek Jadranska pivovarna je od svojega lastnika, Pivovarne Laško, dobila navodila, naj se pripravi na začetek postopka likvidacije. Direktor Jadranske pivovarne Tomaž Udrih bo v 15 dneh moral sklicati skupščino delničarjev in pripraviti ustrezno dokumentacijo, čeprav se je še pred kakšnim tednom govorilo, da naj bi laško pivovarno s sedežem v Splitu želel prodati za 24 milijonov evrov. Iz Laškega so sporočili, da Jadranska pivovarna, ki ima 160 zaposlenih in okoli 50 zunanjih sodelavcev, v zadnjih letih ni dosegala zastavljenih ciljev. Podjetniški sindikat se je medtem že odločil, da poda zahtevo za stečajni postopek, tudi vodstvo družbe naj bi iskalo mogoče ustrezne rešitve. V postopku stečaja bi družba normalno delovala in proizvajala, ohranila bi se tudi delovna mesta. Predlani šest milijonov izgube Sicer pa je imela družba v letu 2007 za več kot šest milijonov evrov izgube, bilanca za lansko leto pa se pričakuje v nekaj dneh. Konec lanskega leta so nehali proizvajati blagovno znamko Zlatorog, zdaj proizvajajo le še pivo Kaltenberg, a tudi to bodo s prvim majem prenehali. Največ pijače je Jadranska pivovarna, ki je na letni ravni proizvedla za okoli 200.000 evrov piva, prodala na hrvaškem trgu, nekaj pa tudi v Bosno in Hercegovino in Črno goro.",0
"Zaposlenih naj bi bilo malo Na sodišču se je začel stečaj mariborske odvisne družbe SCT-ja, SCT-MB družbo za gradbeništvo. Upniki lahko prijavijo svoje terjatve v treh mesecih. Zadnji dan roka za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je 13. junij, prijave pa zbira stečajni upravitelj Tomaž Kos. SCT-MB je odvisna družba skupine SCT, ustanovljena leta 1999 v Celju kot Kopak, leta 2003 pa jo je kupil SCT, jo preimenoval in njen sedež prenesel v Maribor. Njen namen naj bi bila prodaja inženiringa in gradbenih storitev na področju visokih in nizkih gradenj v severovzhodni Sloveniji, po javno dostopnih podatkih pa ima le peščico zaposlenih. Večinski lastnik skupine SCT je SCT Holding, ki je v lasti treh članov upravnega odbora SCT, Ivana Zidarja, Aleksandra Mezeta in Janeza Jamnika. SCT je sicer od 25. januarja v postopku prisilne poravnave, v stečajnem postopku pa je poleg njenih hčerinskih družb SCT Gem in SCT Obrati od danes dalje tudi SCT-MB.",0
"Predsedniške volitve v ZDA pozitivno vplivajo na razpoloženje vlagateljev na svetovnih borzah, saj se ti odločajo za nakupe, kar zvišuje tečaje delnic. Najbolj razpoloženi so vlagatelji v Evropi, pri čemer največje rasti beležijo na dunajski, milanski, pariški, frankfurtski in londonski borzi, pozitivno pa je tudi vzdušje v ZDA. Indeks dunajske borze ATX je danes pridobil 6,21 odstotka, rastejo pa tudi indeksi milanske borze Mibtel +4,86 odstotka, indeks pariške borze CAC 40 +3,6 odstotka, indeks frankfurtske borze DAX 3,44 odstotka in indeks borze v Londonu FTSE 100, ki je pridobil 3,18 odstotka. Pozitivno so volilni dan začeli ameriški vlagatelji, saj se je vrednost indeksa Dow Jones zvišala za skoraj tri odstotke, tehnološkega indeksa Nasdaq pa za 2,8 odstotka. Precej pa se je zvišala cena nafte, in sicer za več kot štiri dolarje, razlog za to pa je odločitev Savdske Arabije, da zniža proizvodnjo nafte. Na newyorški blagovni borzi je bilo danes opoldne za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte treba odšteti 68,40 dolarja, 4,50 dolarja več kot v ponedeljek. Evro je danes v primerjavi z dolarjem pridobil, in sicer slaba dva odstotka, na 1,2878 dolarja. Japonske delnice so si opomogle Indeks Nikkei, ki ga na azijski borzi izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9114,60 točke. To je 537,62 točke oziroma 6,27 odstotka več kot minuli petek. V ponedeljek je bila borza v Tokiu zaradi praznika zaprta. Na pozitivno vzdušje vlagateljev so vplivali šibkejši jen, kar je ugodno za japonske izvoznike, in informacije o morebitnem prevzemu pešajočega japonskega proizvajalca elektronike, družbe Sanyo Electric, s strani njegovega večjega tekmeca Panasonica. Šibak jen je pognal navzgor delnice japonskih avtomobilskih proizvajalcev, kot sta Toyota Motor in Honda Motor, zaradi ugibanj glede Panasonica in Sanya pa so se podražile tudi delnice proizvajalcev elektronike. Z združitvijo Sanya in Panasonica bi namreč nastal eden od največjih proizvajalcev elektronike na svetu. V Avstraliji se je indeks S&P/ASX 200 malenkost znižal. Vlagatelje je presenetila odločitev domače centralne banke, da zniža svojo ključno obrestno mero za 0,75 odstotne točke. To je namreč za četrt odstotne točke več, kot so napovedovali analitiki, je pa posledica vse več znakov upočasnjevanja gospodarstva. Nafta brent se je pocenila Decembrske terminske pogodbe za nafto brent so se v elektronskem trgovanju pocenile na 58,85 dolarja, kar je najmanj po februarju 2007. Ta vrsta nafte se je že v ponedeljek v Londonu pocenila za 4,84 dolarja, na 60,48 dolarja. Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena v decembru, se je v azijskem trgovanju pocenila za 66 centov, na 63,25 dolarja za 159-litrski sod, potem ko se je že v ponedeljek zvečer v ameriškem trgovanju pocenila za 3,90 dolarja. Nasprotno se je cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte Opec v začetku tedna zvišala. Kot so danes sporočili iz sekretariata organizacije na Dunaju, je povprečna cena članic kartela v ponedeljek znašala 59,03 dolarja, kar je 1,60 dolarja več kot v petek. Cena Opecove nafte se je od junija, ko se je gibala okoli 140 dolarjev, pocenila že za 60 odstotkov.",1
"V ljubljanski mestni hiši so prejšnji teden predstavili novi Kolizej , stavbni kompleks s koncertno in operno hišo v središču mesta, kjer danes stoji stari Kolizej. Gre za preoblikovano rešitev nizozemskega projekta, delo arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten , ki je bil leta 2004 izbran na natečaju. Če bo do sredine prihodnjega leta sprejet ustrezen urbanistični akt, bi se gradnja lahko končala do leta 2012. Stavbni kompleks bo sestavljen iz treh delov: iz osrednje koncertne in operne hiše s stanovanjskim in poslovnim stolpom z največ 18 etažami, stanovanjske vile na južni strani s petimi etažami ter blagovne hiše na severni strani. Pod celotnim kompleksom bo šest podzemnih etaž, namenjenih parkiranju ter pripadajočim tehničnim in servisnim prostorom. Prvotni projekt se je z 98 tisoč zmanjšal na 83 tisoč kvadratnih metrov, pri čemer se je bistveno zmanjšal komercialni del, povečala pa se je dvorana, in sicer s 14 tisoč na 19.960 kvadratnih metrov. Celotna investicija bo stala 180 milijonov evrov, sama dvorana pa okoli 70 milijonov evrov.",1
"Na Ljubljanski borzi najbolj poskočila vrednost Mercatorja Skok Mercatorja do 159 evrov in skok Telekoma prvič letos nad 140 evrov sta odločilno pripomogla k rasti slovenskega borznega indeksa za 0,6 odstotka. Pomagale so tudi Krkine delnice, ki so bile z 0,54 milijona evrov najprometnejše in so pridobile 0,7 odstotka. Najvišji posli so dosegli 54,9 evra. V prvi kotaciji se je najbolj podražil Mercator, s katerim so na koncu trgovali za sedem odstotkov nad gladino, medtem ko so se pocenile le Petrolove in Intereuropine delnice, zadnje za več kot štiri odstotke. Petrol je končal pri 230 evrih in je samo marca izgubil 13 odstotkov. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 0,69 54,20 EUR PETROL -0,59 % 230,66 TELEKOM 2,22 % 140,20 SAVA 1,52 % 236,58 MERCATOR 3,59 % 153,55 ZAV. TRIGLAV -2,61 % 13,82 SAVA RE -2,03 % 10,16 PIV. LAŠKO -0,57 % 43,74 LUKA KOPER 1,33 % 20,59 INTEREUROPA -4,19 % 7,54 Toyota še ne zaznava boljših možnosti poslovanja Vodilne evropske borze so dopoldne prekinile petdnevni pozitivni niz, na negativni strani pa so bile zlasti bančne delnice, kar po siloviti rasti ni presenetljivo. Da vlagatelji ne bi pozabili, v kako slabem položaju so svetovna gospodarstva, sta poskrbela podatek o britanski prodaji na drobno, ki je februarja resda tudi na račun zimskega vremena padla bolj od pričakovanj, in svarilo Toyote, da na ameriškem trgu ni videti niti najmanjših znakov okrevanja. V ZDA tudi četrtek pozitiven Popoldne je hudo recesijo potrdil še svež izračun o padcu ameriškega bruto domačega proizvoda v zadnjem lanskem četrtletju, ki je znašal 6,3 odstotka, kar je največ po letu 1982. Kljub vsemu pa obstaja upanje, da so se delniški trgi na začetku marca res dotaknili dna, saj borza po navadi pol leta prej napove konec recesije. V sredo se je Dow Jones zaradi novih znakov, da se nepremičninski trg pobira, povzpel za odstotek in vzpon po spodbudni objavi četrtletnih rezultatov trgovca z elektroniko Best Buya nadaljeval tudi v četrtek. Vlagatelji začenjajo verjeti, da je najhuje mimo in Dow se je zvišal še za 2,25 odstotka, na 7.924 točk, s čimer je že več kot 20 odstotkov nad vrednostjo iz 9. marca.",1
"Poklicne bolezni. Lani uradno le ena. Na leto naj bi bilo neodkritih 20 tisoč. Vlada še vedno ni uredila razmer. Diagnoze. “Ker nimamo ustreznega zakonskega mehanizma za ugotavljanje poklicnih bolezni, bodo jutri zboleli in umrli zdravi delavci,” opozarja Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Poškodbe pri delu Statistika. Inšpektorat za delo je lani obravnaval 14.974 nezgod, od tega se jih je več kot 12 tisoč zgodilo na delovnem mestu. Lani je bilo v Sloveniji sicer 22 smrtnih nezgod, sindikati pa ocenjujejo, da zaradi neposrednih učinkov dela, predvsem neprijavljenih bolezni, vsako leto umre 750 ljudi. Črna luknja v zakonu Na zavodu za zdravstveno zavarovanje ugotavljajo, da pri nas odkrijemo od 15 do 20 odstotkov manj poklicnih bolezni kot v primerljivih evropskih državah. Böhmova pravi, da je ministrstvo za delo že decembra predstavilo novelo zakona o delu, ki bi pristojnosti ugotavljanja poklicnih bolezni prenesel na ministrstvo za zdravje. A zakon še vedno ni bil sprejet. “Ko bo, pa lahko glede na obljube ministra za zdravje zgolj upamo, da bodo področje vendarle uredili,” dodaja Böhmova. Sindikati opozarjajo tudi na pomen strokovnih služb za varstvo pri delu. “V podjetjih, ki jih imajo, opažajo manj nezgod ter bolezni,” pravijo. Slovenija tudi nima urejenih ukrepov za obvladovanje stresa na delovnem mestu. “Ljudje verjamejo, da morajo sprejeti vse, nato pa pred stresom bežijo v pokoj, kar je škoda,” še pravi Böhmova.",0
"Če bi bile volitve v nedeljo, bi največ volivcev volilo SDS in SD, ki uživata 19-odstotno podporo volivcev, je pokazala javnomnenjska anketa Politbarometer. Glede na marčevski Politbarometer je največ podpore izgubila SD, ki bi jo še marca volilo 25odstotkov vprašanih. Dva odstotka v primerjavi z marcem je izgubila tudi SNS, odstotek pa tudi DeSUS. V primerjavi z marcem je največ pridobila LDS, in sicer pet odstotkov. Pridobili sta tudi NSi in SDS (vsaka po dva odstotka) ter Zares (en odstotek). Po besedah predstojnika Centra za merjenje javnega mnenja (CJM) Nika Toša je glede NSi mogoče sklepati, da se ji je podpora povečala, ker se jedel zaupanja, ki ga je dobila na volitvah v evropski parlament, prenesel v podporo stranki na državni ravni. Glede Zaresa pa ugotavlja, da ji afera z njenim predsednikom Gregorjem Golobičem ni škodila. Politični spopad Odločitev ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Golobiča, da kljub laganju medijem glede svojega lastniškega deleža v Ultri ne odstopi s svojega položaja, ne podpira48 odstotkov vprašanih, 37 odstotkov pa jo podpira. 46 odstotkov vprašanih jih meni, da je šlo v omenjeni aferi za politični spopad, 28 odstotkov pa, da je šlo za uveljavljanje moralnih norm. Statistika o krizi Ali je gospodarska kriza dosegla dno? 67 odstotkov - Ne 21 odstotkov - Da Imate zaradi krize manjši dohodek? 42 odstotkov - Da 27 odstotkov - Ne 9 odstotkov - Izgubil sem službo Vlada izgublja podporo Podpora vladi sicer še naprej pada, saj je ne podpira 42 odstotkov vprašanih, podpira pa jo46 odstotkov vprašanih. Še marca je ni podpiralo 33 odstotkov vprašanih, podpiralo pa jo je 55odstotkov. Znižuje se tudi povprečna ocena o delu vlade, ki je z 2,82 povprečne ocene v marcu zdrsnila na 2,72 povprečne ocene v juniju. Takšno gibanje po besedah Toša pomeni, da je zaupanje v vlado sicer še ""nad vodo"", saj je še vedno več tistih, ki jo podpirajo, kot tistih, ki je ne podpirajo. Se pa meja podpore in nepodpore po pol leta vladanja te vlade po njegovem sorazmerno hitro približujeta. Ob tem je spomnil, da sta se podpora in nepodpora pri vladi Janeza Janše izenačili devet mesecev po nastopu vlade. Sicer pa javnost še vedno najvišje ocenjuje delo predsednika države, sledijo pa mu predsednik vlade, predsednik državnega zbora, opozicija, koalicija, vlada in državni zbor.",0
"V Kanadi je demonstriralo prek 10 tisoč ljudi Po sobotnih protestih proti nasilju finančnega kapitalizma je skupina protestnikov pred poslopjem Ljubljanske borze preživela tudi noč. Še vedno je pred borzo postavljenih nekaj šotorov, protestniki pa nameravajo vztrajati še naprej. V New Yorku 70 aretiranih, v Rimu 70 ranjenih Sobotni protesti proti privilegijem finančnega kapitalizma so bili najbolj dramatični v Rimu in New Yorku. Potem ko so skupine skrajnih protestnikov v Rimu sprožile divjanje in razbijanje, so iz italijanske prestolnice poročali o 70 ranjenih in 12 prijetih. V New Yorku pa so se s protestniki spopadli policisti na konjih in jih prek 70 prijeli. Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa sta dve mestni četrti v Rimu razdejani, 45 ljudi je moralo v bolnišnice. Kot navaja agencije, je kakih sto tisoč mirnih protestnikov in več tisoč Rimljanov postalo talcev kakih 500 zamaskirancev, ki so kljub močnim policijskim silam uničevali vse, kar jim je prišlo pod roke. Ranjeni tudi v New Yorku? V New Yorku so bili prizori manj dramatični, vseeno pa so se policisti na konjih na Times Squareu spopadli s protestniki in jih najmanj 74 prijeli. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP je bila v prerivanju, ki je nastalo, ranjena neka ženska, sicer pa o ranjenih ne poročajo. Veliko ljudi, prek 10 tisoč, se je protestom pridružilo tudi v Kanadi. Največ jih je bilo v Torontu, demonstracije pa so minile mirno.",0
"Zbiramo vprašanja bralcev Finance.si za predsednika uprave Dela Jurija Giacomellija Na Finance.si zbiramo vprašanja za naslednji intervju po želji bralcev. Tokrat bo na vprašanja odgovarjal prvi mož časopisne hiše Delo Jurij Giacomelli. Ponujamo vam možnost, da mu zastavite vprašanja po želji. Zanimivejša bomo zbrali in jih skupaj z odgovori nanje objavili v intervjuju. ZASTAVITE VPRAŠANJE Kdo je Jurij Giacomelli Foto: Irena Herak Od 1. decembra 2009 predsednik uprave časopisne hiše Delo , rojen 1970, je svojo poslovno kariero začel kot sodelavec Gospodarskega vestnika . Tam si je nabiral izkušnje s področja založništva, trženja in managementa. Leta 1997 je postal svetovalec za finančne zadeve GV Skupine in nato finančni direktor družbe, dve leti kasneje pa je bil imenovan za direktorja Časnika Finance . Finance je vodil do leta 2006, oktobra tega leta pa je postal član uprave Prve pokojninske družbe . V podjetju je aktivno prevzel področje notranjega nadziranja, trženja dodatnega pokojninskega zavarovanja in upravljanja s človeškimi viri. Giacomelli je bil nato direktor oblikovalske družbe Gorenja, Gorenje Design Studia , katerega lastniki so Gorenje, Trimo iz Trebnjega, agencija Pristop in Riko. S 1. Decembrom 2009 je Jurij Giacomelli prevzel funkcijo predsednika uprave Dela. Giacomelli je bil med drugim tudi član programskih svetov strokovnih in akademskih konferenc, predavatelj na številnih seminarjih in konferencah in svobodni novinar. Magistriral je leta 1998 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom Dušana Mramorja. Leta 2004 je prejel nagrado ""Mladi Manager leta 2004"", ki jo podeljuje Združenje Managerjev Slovenije.",1
"Ljubljana - Med vlagatelji na Ljubljanski borzi je bilo danes zaznati pesimizem. Tečaji delnic so se v povprečju znižali, med pomembnejšimi pa največji padec v primerjavi s ponedeljkom, več kot šestodstotni, beležijo delnice Pivovarne Laško. Indeksa SBI 20 in SBI TOP sta nazadovala za 1,33 oz. 1,27 odstotka. Delniški indeks SBI 20 je današnje trgovanje sklenil pri 4152,38 točke, kar je 1,33 odstotka oz. 56,05 točke manj kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP se je znižal za 1,27 odstotka oz. 13,18 točke na 1021,50 točke. Največji padec, kot omenjeno, so zabeležile delnice Pivovarne Laško, enotni tečaj delnic se je ob prometu 20.730 evrov znižal za 6,50 odstotka na 32,23 evra. Po pisanju današnjega Dela naj bi tržaško podjetje Iniziative Generali 96 v ponedeljek kupilo podjetje Kolonel, ki je v stoodstotni lasti Atka-Prime oz. Boška Šrota. Če informacija drži, potem je italijansko podjetje postalo lastnik podjetja, ki v celotni verigi navzdol pripelje do Pivovarne Laško. Kolonel ima v lasti 78 odstotkov Centra naložb, omenjena družba pa je 71-odstotna lastnica Infond Holdinga. Ta je s 55-odstotnim deležem večinski lastnik Pivovarne Laško, v lasti pa ima tudi 24,9 odstotka Mercatorja. Ob sicer skromnem prometu delnicam pivovarne sledijo delnice Istrabenza (-4,39 odstotka na 10,90 evra), Salusa (-3,56 odstotka na 461 evrov) in Intereurope (-2,86 odstotka na 6,45 evra). Delnice Zavarovalnice Triglav, s katerimi je bilo sklenjenih za 15.820 evrov prometa, so se pocenile za 2,47 odstotka na 19,75 evra, Gorenjeve delnice pa ob skromnem prometu za 2,20 odstotka na 9,79 evra. Pod ponedeljkovimi vrednostmi so trgovanje končale tudi delnice Luke Koper (21.850 evrov, -2,10 odstotka na 23,78 evra), Petrola (62.930 evrov, -1,73 odstotka na 301,09 evra), Pozavarovalnice Sava (ob skromnem prometu za 1,70 odstotka na 14,45 evra), Abanke (ob skromnem prometu za 1,65 odstotka na 53,50 evra), Telekoma Slovenije (43.490 evrov, -1,51 odstotka na 164,12 evra), Krke (538.090 evrov, -1,45 odstotka na 69,89 evra), Aerodroma Ljubljana (ob skromnem prometu za 1,17 odstotka na 30,36 evra) in NKBM (233.330 evrov, -0,90 odstotka na 12,12 evra). Med redkimi, ki so današnje trgovanje sklenile s pozitivnim predznakom, so delnice Mercatorja in Save. Mercatorjeve, z njimi je bilo sklenjenih za 90.950 evrov prometa, so se podražile za 1,66 odstotka na 166,88 evra, enotni tečaj Savinih pa se je ob prometu 11.960 evrov in 0,01-odstotnem zvišanju oblikoval pri 239,25 evra.",0
"Maribor - Infond Holding je v obdobju od 1. januarja do danes pridelal 7,3 milijona evrov izgube. Negativni poslovni izid v družbi pripisujejo predvsem odhodkom iz naslova financiranja oziroma obrestim za prejete kredite, je Infond Holding danes sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze. V letošnjem letu se je družba srečevala z izrazito negativnimi pojavi na finnačnem trgu. Še bolj kot lani je na poslovanje vplivala fnnačna in gospodarska kriza, kar se je zlasti odražalo na področju virov financiranja. Kot navajajo v Infond Holdingu, kreditodajalci - tako banke kot druge gospodarske družbe - še vedno s težavo obnavljajo oziroma podaljšujejo obstoječe kredite. Družba se je zaradi vse večjega pritiska na ustrezno kapitalsko strukturo odločila za zmanjšanje in nato povečanje osnovnega kapitala, kar je 8. maja potrdila skupščina. Spomniti velja, da je Nova Ljubljanska banka (NLB) sredi aprila Infond Holdingu reprogramirala posojilo, ki naj bi bilo vredno 130 milijonov evrov. Podaljšanje posojila je, kot je znano, zanetilo spor v vladni koaliciji, rezultat katerega je bil odstop Draška Veselinoviča s položaja predsednika uprave NLB. Veselinovič je namreč 20. aprila ponudil svoj odstop, nadzorni svet banke pa ga je v ponedeljek sprejel. Infond Holding letos ni bistveno spremenil svojega portfelja. Kot poudarjajo v družbi, urad za varstvo konkurence še vedno ni umaknil sklepa, s katerim je odredil, da družba ne more upravljati glasovalni pravic iz delnic Pivovarne Laško brez predhodnega soglasja urada. Zaradi tega se Pivovarna Laško v poslovnih knjigah evidentira kot pridružena družba. Infond Holding sicer večino prihodkov družbe, ki jih predstavljajo predvsem dividende, načrtuje za tretje letošnje četrtletju, še navajajo v sporočilu.",0
"K namestitvi nelegalne programske opreme je napeljevalo skoraj 34 odstotkov prodajalcev, so pokazali rezultati skrivnih nakupov Prodajalci še vedno ponujajo namestitev nelegalne programske opreme, so pokazali rezultati zadnjega izvajanja skrivnih nakupov organizacije BSA, ki so potekali v predprazničnem času. Tokrat je k namestitvi skrivne kupce napeljevalo skoraj 34 odstotkov vseh obiskanih trgovcev. Foto: Dreamstime Nekaj prodajalcev poskušalo zaračunati namestitev nelegalne programske opreme Rezultati programa skrivnih nakupov so pokazali, da je 66 odstotkov obiskanih prodajalcev ponudilo legalno programsko opremo, 15 odstotkov prodajalcev pa je napeljevalo k nelegalni namestitvi programske opreme. Slednji so tudi priporočili, naj si kupci nelegalno programsko opremo poiščejo na internetu ali pa so jim pri namestitvi predlagali pomoč prijatelja. 11 odstotkov obiskanih prodajalcev je ponudilo namestitev nelegalne programske opreme v trgovini ali na domu kupca, sedem odstotkov prodajalcev pa je hotelo ponujeno namestitev tudi zaračunati. Dobra tretjina prodajalcev nima dovolj znanja glede programske opreme Večina trgovcev je pri poznavanju programske opreme prikazala srednje ravni znanja, z oceno dobro je bila ocenjena tretjina obiskanih trgovcev, medtem ko je nezadovoljivo znanje glede programske opreme prikazalo 35 odstotkov prodajalcev. Najslabše so se prodajalci odrezali pri poznavanju tehničnih tveganj, povezanih z namestitvijo nelegalne programske opreme, slabše pa so se odrezali tudi pri poznavanju razlik med programsko opremo in različnimi načini licenciranja, kjer je nezadovoljivo znanje prikazala skoraj polovica vseh obiskanih prodajalcev.",0
"Kranj. Po novem evro za dan mestnega potniškega prometa. Avtobus. Mestna občina Kranj namerava občutno poceniti mestni potniški promet (MPP). Zdaj vozovnica v eno smer stane 1,20 evra, po novem pa bo dnevna vozovnica stala evro. Nova cena bi lahko veljala že 1. maja, če jo bo prihodnjo sredo na seji potrdil Kranjski mestni svet. Želja po oživitvi Pet evrov za mesečno Kranj. Mesečna vozovnica mestnega potniškega prometa bi po predlogu občinske uprave stala pet evrov, letna pa 30. Občina je lani za subvencioniranje MPP namenila 300 tisoč evrov, letos jih bo 450 tisoč. Koncesionar za izvajanje mestnega potniškega prometa je do leta 2012 Alpetour. “Vrsto let ugotavljamo, da je mestni potniški promet v Kranju premalo izkoriščen, avtobusi pa prazni,” je na včerajšnji novinarski konferenci pocenitev pojasnjeval Kranjski podžupan Igor Velov. “Želimo ga narediti prijaznejšega in cenovno ugodnejšega,” je dodal, izrazil prepričanje, da bo ukrep spodbudil ljudi k uporabi avtobusov, in poudaril, da bosta občutno cenejši tudi mesečna in letna vozovnica MPP. Tudi drugi ukrepi Kranjska mestna uprava razmišlja tudi o nekaterih drugih ukrepih, denimo o prilagoditvi voznih redov. V podporo novim ukrepom, ki bi oživili MPP v Kranju, je občina letos za polovico povečala sredstva za subvencijo, tako da ta znašajo že skoraj pol milijona evrov.",1
"Kaj je kdo naredil v življenju in česa ne, je stvar optike, tudi osebne. Največ mi pomeni, da sem v svinčeno nesvinčeni Jugi s svojimi rokami zgradil 24 čevljev dolgo leseno jadrnico. Delal sem jo deset let, Noe bi se me sramoval. Ko je v Jadranovem zaorala v morje in zadihala v veter, sem rekel: To je to, pa čeprav se čez pet minut potopi. Se ni. Še danes nekomu služi. Marjan Bauer, novinar in urednik",1
"Predlagamo nekaj rešitev, kako urediti prijeten prostor za najmlajše Stanovanjske potrebe se nam ves čas našega življenja spreminjajo. Ko smo sami s partnerjem, je čisto dovolj en velik odprt prostor, kjer kuhamo, jemo, se zabavamo in spimo. Potem pridejo otroci in kar naenkrat potrebujemo dodaten prostor, miren kotiček. V hišah je širitev ali izdelava dodatne otroške sobe veliko bolj enostavna kot v stanovanju. Če je na voljo mansarda, kjer nismo omejeni z ravnimi stenami, ampak se lahko prepustimo domišljiji, še toliko bolje. Ker se ravno začenja novo šolsko leto in je morda treba v sobo dodati novo pisalno mizo ali zamenjati otroško sobo z mladinsko, si poglejmo nekaj rešitev. Izkoristek do zadnjega Kljub nizkemu naklonu strehe in majhni stojni površini je mansardo za otroško sobo možno izkoristiti tako, da je vse še vedno funkcionalno. Pohodna površina je le v sredini, ob straneh pa so postelje, pisalne mize, omare, predalniki. Vse to je v pisanih barvah, da naredimo otroško sobo še bolj razgibano in živahno. Tudi prilagajanje glede na starost otroka je v tem primeru zelo enostavno, saj le menjamo barve, prestavimo pohištvo, odstranimo igrače in že dobi prostor popolnoma novo podobo. Ogromno prostora O tako veliki otroški sobi lahko marsikdo le sanja. Hkrati pa je kar nekaj neizkoriščenih mansard, kjer bi bilo možno narediti kaj podobnega in zagotoviti otrokom prostorne, svetle in zračne otroške sobe. Postelja je potisnjena v najnižji del, hkrati pa tudi ob stran, kar daje občutek skritega kotička, ki zagotavlja varen in prijeten spanec. Dnevna svetloba je v otroško sobo pripeljana le skozi strešna okna, ki so opremljena tudi s senčili. Senčila niso le lepa barvna dekoracija, ampak tudi popolnoma zatemnijo prostor v najmočnejšem soncu. Soba za princesko To je nekoliko manjša otroška soba, a maksimalno izkoriščena. Poleg fasadnih oken pride dnevna svetloba vanjo tudi skozi strešna okna. Pomembno se je zavedati, da otroci veliko časa preživijo v svojih sobah - pri igri in učenju. Zato pa potrebujejo zadosti dnevne svetlobe in svežega zraka. Po slovenskih predpisih naj bi bivalni prostori imeli 20 odstotkov okenskih površin glede na tloris prostora. In otroška soba zagotovo ni le spalnica, ampak za otroka tudi bivalni prostor. Otroška soba v dveh nivojih Namesto zapiranja stropa na višini 2,5 metra je smiselno pustiti odprt prostor čisto do špice. Še več, mogoče ga je zelo praktično izkoristiti. V nizkem delu pod špico postavimo posteljo in tako je otroška soba v spodnjem delu veliko bolj prostorna. Dokler so otroci majhni, je vedno dovolj prostora za igrače, ko pa odrastejo v najstnike, lahko spodnji del sobe opremimo z zofo ali trosedom in dobimo prijeten prostor za druženje. Spalni del pa je vedno odmaknjen od oči obiskovalcev. Katja Ličen Pajenk, Velux Slovenija",1
"Turizem. Po Vii Alpini od Monaka do Slovenije. V Bohinju dnevi pohodništva in festival ribištva. Bohinjska Bistrica. “S kakovostno ponudbo moramo pohodnike prepričati, da se je vredno ustaviti v Bohinju. Če bi jih z Vie Alpine prišlo vsaj sto, bi bili zadovoljni,” je po sobotni mednarodni konferenci daljinske poti Via Alpina dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Konference so se udeležili predstavniki vseh alpskih držav, prek katerih poteka ta pet tisoč kilometrov dolga pot, ki je razdeljena v 121 etap, celotno pot od Monaka do Slovenije pa je mogoče prehoditi v 341 dneh. Kot je povedal Marko Lenarčič, direktor združenja za pohodništvo in kolesarjenje, v Sloveniji potekata dva kraka te poti, letos pa so v združenju informacije in rezervacije posredovali 320 tujim pohodnikom. Slovenski del poti na leto prehodi okoli 900 pohodnikov. Na pohodništvo in ribolov V petek pa so se v Bohinju začeli 3. dnevi pohodništva, s katerimi želijo podaljšati turistično sezono in povečati število nočitev, potekajo pa sočasno s festivalom ribištva. Do nedelje se bodo obiskovalci lahko udeležili izletov in vodenih tur, predavanj, delavnic ter ribolova v Bohinjskem jezeru in Savi Bohinjki. “Upamo, da bomo z ribiškim festivalom pridobili dobre goste, ki bodo v Bohinju tudi prenočili, naša dolžnost pa je, da ga ohranimo kot zeleno turistično destinacijo,” je poudaril Langus.",1
"Država je rekla, da bo spodbujala lesarstvo v Sloveniji, zdaj pa vidimo, da ga misli uničiti, pravi razočaran lastnik žage, ki je zaradi novega ukrepa ostal brez pogodbe o dobavi hlodovine. Les bo mogoče kupovati le še na dražbah, kjer pa se bodo slovenski kupci težko kosali s tujimi. Čeprav se je vlada Alenke Bratušek zavezala, da bo krepila domačo lesnopredelovalno industrijo, v praksi počne ravno nasprotno. Z novim ukrepom bo les, domnevno zaradi boljše preglednosti nad cenami, mogoče kupovati le še na javnih dražbah. Lastniki žag že opozarjajo, da to pomeni, da bodo žage prisiljeni zapreti na dražbah je les treba plačati z gotovino, avstrijska konkurenca pa ima veliko več denarja od naših lesarjev. Čez noč ostali brez pogodb Lastnik žage Tone Razdevšek je, tako kot lesarski kolegi, ki jim hlodovino dobavlja Gozdno gospodarstvo Maribor, čez noč ostal brez pogodbe o dobavi lesa in kmalu bo, kot pravi, ostal tudi brez hlodovine in dela. Les mislijo dajati izrecno na skladišča in licitirati. To za slovenska podjetja pomeni propad. Nekateri žagarji so trenutno že brez surovine in že imajo ljudi doma, je povedal za oddajo 24UR. Obvestili so ga, da je lastnik gozdov, v tem primeru država, preko Sklada kmetijskih zemljišč Mariborskemu gozdnemu gospodarstvu prepovedal neposredno prodajo hlodovine. Samo na podlagi javne dražbe se lahko ugotovi, kakšna je cena lesa, ki ga seka Gozdno gospodarstvo Maribor, je povedala direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irena Šinko. Kmetijski minister Dejan Židan pa ugotavlja, da je šlo za prikazovanje nižje cene, kot je povprečna cena v Sloveniji, in se je sklad odločil, da bo prodajal drugače . Lesarji postajajo torej postranska škoda ukrepa, ki ga je sklad moral uvesti. Razdevšek je razočaran in jezen. Na licitacijo bodo prišli ljudje z denarjem. To so trenutno tujci, je dejal. In dodal, da država od slovenskih žagarjev, ki les kupijo, pobere 20-odstotni DDV, od tujcev pa nima nič. Tudi sam je, tako kot mnogi kolegi, želel posodobiti proizvodnjo, kupiti nove in zmogljivejše stroje, zdaj je načrte zavrgel. A nekateri so že šli v novo investicije, opozarja, ker je, kot je dejal, država rekla, da bo spodbujala lesarstvo v Sloveniji, tako pa zdaj vidimo, da ga misli uničiti . Tisti, ki sprejemajo takšne ukrepe, na žalost sedijo v pisarnah, pravi, in stanja, v kakršnem je domača lesna industrija, preprosto ne razumejo.",0
"Cene v Ljubljani so padle tudi do 200 evrov Letos je na trgu veliko neoddanih nepremičnin. Slovenci še naprej varčujejo in zato večinoma najemajo tisti, ki pred nakupom nepremičnine čakajo na še večji padec cen. Interval najema se podaljšuje, ponudba je v primerjavi s preteklimi leti dvakrat večja, pravi največji posrednik za najem, Zoran Džukić, ki vodi družbo Stoja nepremičnine. Nikoli še nismo imeli več kot 200 aktivnih stanovanj za najem, čez 110 hiš za najem, okoli 400 poslovnih prostorov, opisuje. Podjetja raje v Zagreb Posredniki pri najemu letos opažajo tudi, da se tuja diplomatska mreža krči, proračuni za najem so manjši, zato tudi diplomatski najemi ne cvetijo tako kot pred leti, podjetja pa se raje kot za Slovenijo odločajo za najem poslovnih prostorov v Zagrebu. Cene v Ljubljani so padle tudi za 200 evrov Najemniki imajo boljše pogajalsko izhodišče, lastniki nepremičnin se morajo potruditi, da jih pritegnejo, včasih precej spustijo ceno mesečnega najema. Kako se ta giblje v Ljubljani? Prejšnja leta so enosobna stanovanja dosegala do 500 evrov, zdaj jih oddajamo za 300, 350 evrov. Dvosobno stanovanje lahko dobite za 400 evrov, včasih je bilo 600 evrov. Zoran Džukić pravi, da bodo starejše nepremičnine na slabši lokaciji, brez parkirnega mesta in boljše infrastrukture še naprej izgubljale ceno, vrhunske nepremičnine pa bodo kljub začetnemu padcu ceno držale, gre predvsem za najboljša stanovanja. Najboljše hiše so padle s ceno. Ker je pri nas zelo malo luksuznih stanovanj, so dobra stanovanja obdržala ceno glede na hiše, ki so cenejše tudi do 40 odstotkov. Ne zato, ker ne bi bile vredne, ampak ker enostavno ni strank, dodaja. Še vedno precej črnega trga Džukić svetuje, da stranki skleneta najemno pogodbo, že zaradi pravnega varstva, pa tudi zato, da najemodajalci plačajo davek. Če pa bi bila obdavčitev dohodka od najemnin nižja od 25 odstotkov, bi še več ljudi prijavilo najem, je prepričan Džukić. Še vedno je namreč precej črnega najemnega trga, ki naj bi ga vlada skušala, vsaj na papirju, s stanovanjskim programom in z nižjo stopnjo prihajajočega nepremičninskega davka, zmanjšati. Sicer pa je že sam najemni trg črna luknja, doslej na njem ni bilo sistematičnega zbiranja podatkov, zdaj Geodetska uprava že ureja evidenco trga nepremičnin, v katero bodo zajeti tudi najemi.",0
"Vlačič Vem, da nisem storil, kar mi je očitano Ministra za promet v odhodu Patricka Vlačiča so v torek zaslišali zaradi podpisa pogodbe, s katero se je dovolilo gradnjo nadvoza na dolenjski avtocesti. Včeraj sem bil v zvezi s tem zaslišan in moram reči, da je bila sodnica korektna in da sem vesel, da sem lahko povedal svojo plat zgodbe. Vem, da nisem storil, kar mi je očitano, je v spletni klepetalnici dejal minister, ki opravlja tekoče posle. Na pogovor s preiskovalnim oddelkom okrožnega sodišča so ga povabili zaradi zahteve tožilstva za uvedbo preiskave ta sicer temelji na ovadbi Računskega sodiščla in ga zaslišali zaradi podpisa partitne pogodbe, s katero se je dovolila gradnja nadvoza , je za Delo pojasnil minister sam in dodal, da gre za predkazenski postopek, zato kaj več ni želel povedati. Računsko sodišče Ravnanje uprave Darsa nezadovoljivo Kot je znano, je Računsko sodišče zaradi izplačila odškodnine družbi Avtotransport Kovačič in zaradi gradnje nadvoza na avtocestnem odseku Pluska-Ponikve aprila predlagalo začetek postopka za razrešitev predsednice in članice uprave Darsa Mateje Duhovnik in Gordane Bošković, saj je v porevizijskem poročilu ocenilo, da uprava Darsa pri naročilu novih cenitev zemljišč ni ravnala zadovoljivo. Računsko sodišče je že januarja poleg uprave Darsa kazensko ovadilo ministra za promet, ki je podpisal pogodbo o sofinanciranju gradnje nadvoza, pa tudi enega cenilca in sodno izvedenko. Postopek tudi proti Duhovnikovi Ljubljansko okrožno tožilstvo je tako 23. septembra vložilo zahtevo za preiskavo proti Vlačiču, pa tudi proti Mateji Duhovnik iz Darsa. Za Delo so na okrožnem sodišču pojasnili, da se proti obema izvajajo naroki .",0
"braslovče - Celjsko okrožno sodišče je danes objavilo oklic o začetku stečajnega postopka nad družbo Biva hiše. Stečajni upravitelj je Tone Kozelj iz Slovenj Gradca, ki je že v ponedeljek sodišču poslal poročilo o poslovanju družbe Biva hiše. Upniki lahko terjatve prijavijo do 2. junija. Sodišče je upnike pozvalo, naj v treh mesecih po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku, je razvidno iz oklica, danes objavljenega na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Predlog za uvedbo stečaja je podala mariborska samostojna podjetnica Darka Novak, ki se ukvarja s prevozništvom. Po vložitvi predloga za stečaj je direktor družbe Biva hiše Peter Golob podal zahtevek za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in predlogu priložil tudi poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja podjetja. Prestrukturiranje je namreč pomenilo dokapitalizacijo družbe Biva hiše v višini 180.000 evrov, vendar ta predlog izredna skupščina v petek ni potrdila. Golob je o tem obvestil tudi stečajnega upravitelja in pri tem ga opozoril, da na sodišče niso vložili niti predloga za prisilno poravnavo. Zato je Kozelj v ponedeljek podal izjavo, da so v družbi Biva hiše, ki naj bi bila zadolžena za več kot 1,8 milijona evrov, izpolnjeni vsi pogoji za uvedbo stečaja.",0
"Ljubljanska borza je do 17. aprila ustavila trgovanje z delnicami Mipa. Zadnji posli so se sklepali po 36 centov za delnico, ki je v enem letu padla za 92 odstotkov. Še pred enim letom se je z delnico trgovalo po 4,70 evra. Padec je kar 92,34-odstoten. Uprava Ljubljanske borze je začasno ustavila trgovanje z delnicami Mesne industrije Primorske Mip. Trgovanje bo zaradi zaščite interesa vlagateljev začasno ustavljeno za deset zaporednih delovnih dni, do vključno 17. aprila. Zadnji posli z Mipovo delnico so se sklepali po 36 centov za delnico. Z Abanke Vipe so v imenu vseh bank upnic sporočili, da se upnice še vedno aktivno vključujejo v reševanje nastale situacije in ohranitev zdravega dela poslovanja v skupini MIP, čeprav do konca marca niso prejele revidiranega poročila o poslovanju za leto 2008. Od vodstva skupine MIP banke upnice pričakujemo, da bo do nadaljnjega ukrenilo vse potrebno za zaščito premoženja družbe in ohranitev njene vrednosti. Za tako ravnanje je vodstvo tudi zavezano in edino odgovorno vse do imenovanja stečajnega upravitelja in predaje poslov ter celotnega premoženja le-temu, so zapisali v sporočilu za javnost. Nadzorni svet Mipa je v ponedeljek, kot je znano, na predlog uprave v odstopu potrdil stečaj tega zadolženega novogoriškega mesnopredelovalnega podjetja. Predlog za začetek stečajnega postopka so na novogoriškem sodišču prejeli v sredo.",0
"Konec tedna bo sončen in zelo topel, pričakujemo lahko tudi do 26 stopinj Celzija. ""Ne zgodi se vsako leto, da je v drugi polovici oktobra tako toplo,"" nam je povedal meteorolog Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje. ""To so zelo visoke temperature za ta letni čas, a o rekordih še ne moremo govoriti, saj se ti gibljejo okoli 28 oziroma 29 stopinj Celzija,"" dodaja. Krivi južni vetrovi Iznad severne Afrike prek Sredozemlja k nam prihaja zelo topel zrak. ""To pa zato, ker je nad zahodno Evropo ciklonsko območje in nad tem območjem pihajo južni vetrovi, ki prinesejo ta zelo topel zrak,"" je pojasnil Gregorčič. Najlepša petek in sobota Lepo vreme nas čaka ves konec tedna, najbolj topla in sončna pa bosta petek in sobota. V začetku prihodnjega tedna sicer še ne bo dežja, ne bo pa več tako toplo. Ker bo veter oslabel, bo tudi več megle po nižinah, dodaja Gregorič.",1
"Ljubljana - Okrožno sodišče v Mariboru je včeraj po uradni dolžnosti sprožilo postopke za izbris Centra Naložb iz sodnega registra. Za izbris brez likvidacije so se na sodišču odločili, ker za zdaj še neznani osebi na sedežu družbe (na Titovi cesti v Mariboru) ni uspelo vročiti uradnih pošiljk, drugega uradnega naslova pa Center Naložbe nima. ""Na sklep sodišča se bom takoj pritožila, čeprav je po zakonu za to 60-dnevni rok,"" je včeraj napovedala predsednica uprave Centra Naložb Jana Grbec. ""Kakšno uradno pošto so nam poskušali vročiti, ne vem, dopuščam pa možnost, da nam je niso mogli,"" še pravi Grbčeva. Kot pojasnjuje, ima Center Naložbe v najemu poslovne prostore v ljubljanskem BTC, na eni izmed zadnjih skupščin pa jim ni uspelo spremeniti poslovnega naslova. Kako Center Naložbe sploh plačuje najemnino, če pa so mu Banka Koper, Nova KBM in Nova Ljubljanska banka že oktobra lani blokirale vse transakcijske račune, ni znano. Predlog za izbris Centra Naložb iz sodnega registra bi lahko v določenih primerih koristil upnikom družbe na čelu z družbami iz Skupine Pivovarna Laško (te Center Naložbe terjajo za več deset milijonov evrov) ali pa tudi družbi Kolonel Pierpaola Ceranija in Boška Šrota. Slednja bi si namreč s predlogom za izbris pridobila dodaten čas, po katerem upniki ne bi mogli izpodbijati nekaterih poslov, kot je denimo prenos delnic Pivovarne Laško in Mercatorjevih dividend iz Centra Naložb na Kolonel. Po izbrisu ne bi bilo mogoče več preverjati poslovanja Centra Naložb, insolventni postopki pa bi prenehali. A bi na drugi strani dejanski izbris Centra Naložb iz sodnega registra posledično privedel tudi do stečaja Kolonela, kar pa gotovo ni v interesu njegovih lastnikov (poleg Atke Prima Boška Šrota in Ceranija ima Kolonel še dva neznana lastnika). Ker je namreč Kolonel večinski in hkrati tudi edini aktivni lastnik Centra Naložb, bi na dan izbrisa nasledil tudi njegovo premoženje in neposredno odgovornost za njegove dolgove, kar se je v preteklosti že zgodilo pri nekaterih manjših družbah z omejeno odgovornostjo, pojasnjuje poznavalec stečajnih postopkov, ki je želel ostati neimenovan. S tem bi se zameglila povezava med Centrom Naložbe in Kolonelom, upniki pa bi lahko zahtevali začetek stečajnega postopka Kolonela, v katerem bi bila stečajna masa in s tem poplačilo upnikov večje kot v Centru Naložbah. Kot je znano, je Center Naložbe tik pred stečajem, ki se mu v družbi želijo izogniti z vsemi pravnimi sredstvi. Kot smo že poročali, je sodišče sredi minulega meseca ustavilo začetek stečajnega postopka, saj so jim v Centru Naložbah predlagali prisilno poravnano. ""V petek se izteče rok, do katerega moramo sodišču poslati dopolnjen predlog za prisilno poravnavo, kar bomo tudi storili,"" zatrjuje Grbčeva.Več kazalcev poslovanjaCentra Naložbsi lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.",0
"Vlada je predstavila ukrepe za razbremenitev gospodarstva. Sindikati pravijo, da za krizo niso krivi delavci in zavračajo krčenje delavskih pravic. Minister za razvoj Mitja Gaspari Vlada je na sredini seji Ekonomsko-socialnega sveta predstavila nabor ukrepov delodajalcem in delojemalcem. Kot je po seji pojasnil minister za razvoj Mitja Gaspari, so najpomembnejši ukrepi usmerjeni v preživetje izvoznega gospodarstva in ohranitev konkurenčnosti na tujih trgih, kot sta Rusija in države bivše Jugoslavije. Za to bi vlada sprejela še dodatne ukrepe prek Slovenske izvozne in razvojne banke SID banka. Gre predvsem za refinanciranje izvoznih poslov in zavarovanje pred tveganji na tujih trgih. Sindikati pa so opozorili, da za krizo niso krivi delavci, temveč pogoltnost in špekulacije na borznih trgih. Zato reševanje krize ne sme biti izgovor za krčenje delavskih pravic. Tako bi s krčenjem pravic reševali le posledice, ne pa vzroke krize. Kot je povedal Semolič na današnji novinarski konferenci sindikatov, bi bilo treba prispevno stopnjo za pokojninsko blagajno znižati selektivno, torej le tistim podjetjem, ki to potrebujejo. Znižanje prispevkov za pokojnine šele februarja Dokler ne bo funkcioniral bančni sistem, se bo kriza poglabljala, noben naskok na delavske pravice je ne bo rešil. Dušan Semolič Kot najbolj direktno likvidnostno pomoč podjetjem pa bo vlada začasno znižala prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko zavarovanje. Primanjkljaj, ki bo zaradi tega nastal, pa bo država pokrila iz proračuna. Ta ukrep naj bi zaživel februarja. Vlada namerava aktivno poseči tudi na področju zaposlovalne politike. Tu namerava vlada, po besedah Gasparija, okrepiti dinamiko porabe kohezijskih in proračunskih sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja. Sem štejejo tudi ukrepi za doizobraževanje in prekvalificiranje. Primanjkljaj bo zaradi ukrepov narasel na 2,8 odstotka BDP Vrednost ukrepov znaša približno en odstotek BDP. Skupaj z ukinitvijo davka na izplačane plače in znižanje davčnih stopenj pri davku na dobiček pravnih oseb pa se teža ukrepov giblje okoli dveh odstotkov BDP, je povedal Gaspari. Po izračunih ministrstva za finance bi tako skupni primanjkljaj v letu 2009 znašal 2,8 odstotka BDP, kar je blizu maastrichtskega merila treh odstotkov. GZS si želi ukrepe že s prvim januarjem Po seji ESS je Gaspari povedal, da so soglasje dosegli na določenih področjih, na drugih pa ne. Če ne bo ustreznega soglasja socialnih partnerjev za določene zakonske projekte, bo treba razmisliti o alternativah. Vendar veliko prostora za različne ukrepe od teh, ki smo jih predlagali, ta trenutek ni, je dejal Gaspari. Ker nihče ne ve, kako se bo kriza nadaljevala, mora država, po njegovem mnenju, ohraniti nekaj manevrskega prostora za naprej. Predsednik Združenja delodajalcev Borut Meh Foto POP TV Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je po seji dejal, da je za sindikate najpomembnejše vprašanje nelikvidnost gospodarstva, ker je praktično blokiran bančni sistem. Sindikati pa so občutljivi na predloge, ki zadevajo prispevke delodajalcev za pokojninsko blagajno, je opozoril. Tudi zato, ker je to edina blagajna, ki kljub krizi dobro funkcionira. Neselektivno znižanje prispevkov podjetjem, ki tega ne potrebujejo, bi pomenilo, da bi se ta sredstva odlivala v dobičke. Predsednik združenja delodajalcev Borut Meh pa je ocenil, da je seja pokazala, da se vsi socialni partnerji zavedajo nujnosti ukrepov. Čeprav povsem enotnega pogleda ni možno pričakovati, meni, da je to prava pot. Kot pomembne je ocenil ukrepe, ki znižujejo prispevke za socialno varnost. Direktor GZS Samo Hribar Milič je kot ključno izpostavil zagotovitev likvidnosti gospodarstva. Zaradi pomanjkanja likvidnosti saj državi na mednarodnih finančnih trgih ni uspelo dobiti dovolj sredstev, da bi jo lahko zagotovila na davčnem in delovnopravnem področju bi bilo treba ukrepati že s 1. januarjem. Hribar Milič meni, da je to realno izvedljivo. Vlada bo o ukrepih razpravljala danes O ukrepih poteka razprava na strateškem gospodarskem svetu, popoldne pa jih bo obravnavala vlada. O ukrepih, ki bi zahtevali poseg v zakon, se bo razprava sicer še nadaljevala, tisti, ki pa se lahko rešijo z uredbami, pa bodo predvidoma sprejeti že danes. O znižanju prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko blagajno bodo tako nadaljevali razpravo v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta. Sindikati svarijo pred krčenjem delavskih pravic Predsednik ZSSS Dušan Semolič Foto POP TV Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je na današnji novinarski konferenci povedal, da vsi ukrepi, ki se pripravljajo, ne bodo dali rezultata, če ne bo država ustvarila pogojev, da bo bančni sistem funkcioniral. Že sprejeti ukrepi države na tem področju namreč ne delujejo, saj banke še vedno ne kreditirajo gospodarstva, podjetja pa se znašajo v likvidnostnih težavah. Dokler ne bo funkcioniral bančni sistem, se bo kriza poglabljala, noben naskok na delavske pravice je ne bo rešil, meni Semolič. Opozoril je tudi na pomanjkanje vladnih ukrepov. Sprašuje se, kaj bo vlada storila pri tistih podjetjih, ki so v krizi in v katerih je lastnik. Na primer v Elanu, Industriji usnja Vrhnika ... Ključni problem teh podjetij je dobro vodstvo in nadzorni sveti. Bolj kot kapital potrebujemo znanje in sposoben menedžment, pravi. Generalni sekretar Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost Slavko Pungeršič je povedal, da so sindikati predlagali nekatere kratkoročne ukrepe. V podjetjih, kjer so skrajšali delovni čas iz 40-urnega na 36-urnega, bi država lahko subvencionirala manjko ur, da bi delavci še vedno prejemali isto neto plačo. Sprašujejo se tudi, kje so ukrepi za zmanjševanje javne porabe. V nekaterih ukrepih pa so si z delodajalci enotni, je še povedal Pungeršič.",0
"Zagreb - Približno 1200 upnikov hrvaške skupine Pevec naj bi danes v Bjelovaru prijavilo približno 165 milijonov evrov, ki jih dolguje ta trgovska družba v stečaju. Gre za največji stečajni postopek glede na število upnikov, med katerimi je poleg bank približno 700 delavcev in nekaj manj kot 500 dobaviteljev, je poročala HTV. Po današnjem srečanju bo znan tudi celoten dolg skupine Pevec, sicer pa naj bi premoženje podjetja presegalo višino dolgov, je poročala Slobodna Dalmacija na svoji spletni strani. Kljub finančnim težavam poskuša stečajni direktor Darko Šket obdržati poslovanje podjetja, prejšnji teden pa so spet odprli vrata nakupovalnega centra v Zadru. Hrvaški sindikati so poudarili, da gre za izjemo v stečajnih postopkih, ker je stečajni direktor ločil postopek na sodišču od poslovanja podjetja, da bi ohranil delovna mesta. Pred stečajem je v Pevcu delalo 726 delavcev v osmih trgovskih centrih, stečajni postopek pa so sprožili 24. decembra lani. Pred tem so več mesecev poskušali rešiti podjetje pred stečajem, predvsem z iskanjem strateškega partnerja. Poleg trgovine se je skupina Pevec ukvarjala tudi s transportom, gradbeništvom in gostinstvom, skupaj pa je imela deset podjetij. Družbo je leta 1990 v Bjelovaru registrirala družina Pevec, v drugi polovici 90. let pa so začeli odpirati nakupovalne centre tudi v ostalih hrvaških mestih, kot so Zagreb, Split, Osijek, Pulj, Koprivnica, Kutina, Varaždin, Zadar in Vrbovec. Pred dvema letoma so odprli nakupovalne centre tudi v Makedoniji in BiH, lani pa tudi v Srbiji. Konec leta 2007 je bilo v družbi zaposlenih približno 3000 delavcev, letni promet Pevca pa je znašal več kot 400 milijonov evrov, kar je približno petino več kot v letu 2006, piše na spletni strani podjetja. Sicer pa se so poslovne težave v eni izmed vodilnih trgovskih verig na Hrvaškem in regiji pojavile z izbruhom gospodarske krize, ki je povzročila nelikvidnost in znižanje nakupovalne moči državljanov.",0
"Ljubljana - Po tem, ko je ameriško podjetje Northrop Grumman v ponedeljek zvečer odstopilo od natečaja za izdelavo ameriških zračnih tankerjev, je tudi njegov evropski partner Airbus sporočil, da se sam ne bo potegoval na razpisu. ""Ne glede na to, kako dobra bi bila naša ponudba, ne bi imeli možnosti za zmago. Tako dobro pa že poznam pravila ameriške igre ter kaj je možno v ZDA doseči in česa ne,"" je povedal izvršni direktor Airbusa Tom Anders. Northrop in Airbus sta se potegovala za 35 milijard dolarjev vreden posel za izdelavo zračnih tankerjev za ameriške zračne sile. Od začetka natečaja v letu 2003 pa razpis spremljajo velike kontroverznosti, afere in pritiski močnih političnih lobijev. Sprva je namreč na natečaju zmagal ameriški Boeing, vendar je bil natečaj razveljavljen po odkritju podkupovalnega škandala. Zaradi sodelovanja v zaroti so jih nekaj tudi priprli. Pri razveljavitvi natečaja je imel veliko vlogo tudi republikanec ter predsedniški kandidat na volitvah leta 2008 John McCain, zaradi česar so ga mnogi označevali za ""izdajalca domovine"". Pred dvema letoma je nato na natečaju zmagal evropski Airbus, ki se je potegoval skupaj z Northropom, kar je povzročilo veliko nestrinjanje v javnosti in tudi protestiranje s strani podpornikov Boeinga. V državi, kjer se hvalijo, da imajo tržno ekonomijo ter prosto konkurenco, se je mnogim zdelo neprimerno, da bo evropski proizvajalec letal proizvajal tankerje za ameriško vojsko. Takratnega ameriškega predsednika Georgea Busha so obtoževali, da želi uničiti ameriško letalsko industrijo. Na zmago Airbusa se je Boeing pritožil in ob podpori nekaterih politikov tudi uspel, zaradi česar se je razpis ponovil. ""Zadnji razpis je bil pisan na kožo Boeingu, saj ga Pentagonovi razpisni pogoji favorizirajo,"" je v ponedeljek zvečer odločitev o odstopu utemeljil predsednik Northropa Wes Bush. Razpisni pogoji so namreč brez dvoma favorizirali Boeingova manjša letala in niso prepoznali dodane vrednosti, ki jo prinašajo naša letala, je dejal Bush ter dodal, da bi bilo vztrajanje pri natečaju, kjer ne bi imeli možnost za zmago, neodgovorno. V Pentagonu so medtem navedbe Northorpa zanikali ter dodali, da so razočarani nad njegovim odstopom. Zanimivo pri vsem tem je tudi to, da je ameriški predsednik Barack Obama na predsedniških volitvah leta 2008 zatrdil, da je treba poskrbeti, da se velike pogodbe za državna naročila ne bodo več podeljevala brez razpisov. Z umikom Northropa in Airbusa se tako dogaja ravno to. Ameriške zračne sile sicer nameravajo v prihodnjih 30 letih zamenjati 600 zračnih tankerjev. Celoten projekt je vreden okoli 100 milijard evrov, pri tem kontroverznem natečaju pa je šlo za izvedbo prve faze naročila za 179 tankerjev. luki.nuredini@dnevnik.si",0
"V ljubljanskem kliničnem centru so odkrili utemeljen sum zlorabe položaja enega izmed ožjih sodelavcev direktorice. Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je po odkritju suma zlorabe zadevo predalo organom pregona. Predhodno ovadbo so predali že v petek, danes pa so vložili še vse zbrane dokaze. Zadevo so organom pregona predali zato, ker so ocenili, da so zadeve take, da jih ne bodo mogli sami dokončno raziskati. Zoper osumljenega so zato že sproženi vsi ustrezni postopki. Ocenjujemo, da take zadeve sodijo v profesionalne roke, in prepričana sem, da bodo pristojni organi to tudi do konca razčistili. Darinka Miklavčič Služba za odnose z javnostmi kliničnega centra ni hotela razkriti, za koga naj bi šlo, in posredovati ostalih podrobnejših informacij. Generalna direktorica UKC Darinka Miklavčič pa je povedala: ""Prejšnji teden sem pri kontroli dokumentacije iz tega tedna ugotovila določene sume in zato opravila večjo analizo dokumentov za prvo polletje letošnjega leta. Opravila sem tudi več razgovorov z mojimi najožjimi sodelavci in na podlagi teh ugotovila, da gre za sum zlorabe položaja pri enem izmed naših ožjih sodelavcev."" Osumljena oseba v KC ne opravlja zdravniškega dela, ampak se ukvarja s poslovnimi zadevami. Dodala pa je še, da so sodelavcu prepovedali opravljati posle in ga poslali na dopust. Proti njemu pa so že sprožili postopek za odpoved delovnega razmerja. Poslovna škoda UKC? Ali je zloraba položaja kliničnemu centru povzročila poslovno škodo in ali je šlo za osebno okoriščanje, generalna direktorica ni želela razkriti. Povedala je le, da gre tu za poslovni dogodek in da bo osebno zahtevala revizijo poslovanja za nekaj let nazaj. Škodo bodo ocenili, ko bodo znani izsledki. Miklavčičeva je mnenja, da sodelavcu pri dejanju ni nihče pomagal. Primer zlorabe naj bi se zgodil prejšnji teden, možnosti preteklih incidentov Miklavčičeva danes ni hotela komentirati. ""Za nazaj v tem trenutku ne morem dajati izjav, ker bo revizija še pokazala vse eventualne zlorabe, ki bi jih lahko ta oseba še povzročila,“ je še dodala. Gre pa še za sum zoper to osebo, vse mora biti še profesionalno potrjeno. Darinka Miklavčič Sumi še niso potrjeni Darinka Miklavčič je tudi poudarila, da naj bi v tem primeru šlo za sodelavca, ki mu je do zdaj zaupala. Osumljeni naj bi sume zanikal in trdil, da do zlorabe ni prišlo. ""Žal pa vsa dokumentacija priča drugače,"" je povedala Miklavčičeva. Na vprašanje, ali gre za njenega svetovalca Gregorja Cerkvenika, direktorica ni želela odgovoriti. Podrobnosti o primeru bo UKC javnosti posredoval, ko bo postopek zaključen.",0
Karikatura se navezuje na komentar: Polom javne prodaje Save Re...,0
"Slovenj Gradec - Po nedeljski odločitvi nadzornega sveta Preventa Globala, da ne ugodi zahtevi družbe Prevent Dev iz Wolfsburga in razreši uprave, se je zgodilo dvoje - Prevent Dev je v Slovenj Gradec poslal vozila po svoj repromaterial, iz katerega šivajo avtomobilske prevleke. Delavci pa so včeraj za dve uri prekinili delo in zahtevali pojasnila uprave. Predsednik uprave Ivan Majcen je, kot je znano, pripravljen odstopiti, če lastnik Preventa Deva Nijaz Hastor zagotovi, da ne bo prišlo do stečaja. V Preventu Devu so se odzvali s sporočilom pooblaščenca Carstna Unverrichta, ki ga je dobil sindikat, v katerem Majcna med drugim obtožujejo, da se pogaja o cenah s konkurenco in izdaja zaupne podatke o prodajnih cenah, da zavaja javnost s trditvami o namerah Preventa Deva, ki da želi Prevent Global spraviti v stečaj, in da grozi s tožbami proti sodelavcem Preventa Deva. Zaposlenim je Majcen včeraj pojasnil svoja stališča in dal zagotovilo, da bodo do 14. oktobra dobili plače, predsednik sindikata Vlado Zorman pa je poudaril, da se sindikat ne želi postaviti ne na stran večinskega lastnika Janka Zakeršnika ne na stran Nijaza Hastorja, ki je s skupino povezanih oseb tudi 45-odsotni lastnik Preventa Globala. ""Če se bo uresničilo to, kar pravi Majcen, bom vesel, bojim pa se, da bo prišlo do preselitve proizvodnje, kar se lahko zgodi z danes na jutri in bomo z izgubo zaposlitve vsi prizadeti,"" je dejal Zorman. Majcen je zagotovil, da je pripravljen takoj odstopiti, toda pod pogoji, da ne pride do preselitve proizvodnje in ne do stečaja, da se zagotovi 5,2 milijona evrov nujnega kapitala in da Prevent Dev začne plačevati uporabo blagovne znamke Prevent. O tem, da je v Prevent prišlo šest tovornjakov po repromaterial, pa je Majcen dejal: ""V skladu z določili pogodbe smo dali jasne usmeritve, da se to ne sme zgoditi, saj gre za kršitev pogodbe, ki je sklenjena za nedoločen čas, in bomo uporabili vsa pravna sredstva, da to preprečimo. Storili bomo vse, da se ohranijo obstoječi posli in v najkrajšem času pridobijo novi. Ne smemo izgubiti končnih kupcev, ker potem ne bo več nobene rešitve."" Na naše vprašanje, ali bi vendarle lahko prišlo do izgube poslov, je Majcen odvrnil, da to ne more biti v nikogaršnjem interesu. Vodstvo Preventa želi vzpostaviti direktno dobavo za najpomembnejšega kupca Mercedes in VW, termine za prvi sestanek z obema ima že dogovorjene, izdelke pa namerava ponuditi po nižji ceni. Majcen je prepričan, da bi lahko pri reševanju težav pomagalo tudi gospodarsko ministrstvo, saj so v tem trenutku največja grožnja Preventu banke. Če banke, kot je dejal Majcen, odpokličejo svoje kredite, bo Prevent v trenutku insolventen. Ob tem omenimo, da ima družba 60 milijonov evrov finančnega dolga. Majcen je dejal, da nikoli ne bo pristal na zahteve Preventa Deva po znižanju plač za 40 odstotkov, če bi obdržali vseh 1300 zaposlenih, ali po ukinitvi 600 do 700 delovnih mest z zaprtjem proizvodnje v Mirni in Radljah. Zahteva, kot je dejal, je bila tudi, da Prevent Global ne bi imel vpliva na prodajo niti vpogleda v prodajne posle. Majcna ne želijo odstraniti zaradi slabega gospodarskega položaja, ampak zaradi opozarjanja na napake, ki so bile storjene v preteklosti in se morajo končati v sodnih postopkih, je prepričan. ""Iz firme je šlo na desetine milijonov evrov in zahteva po mojem odstopu ni nič drugega kot poskus, da se s tem rešijo drezanja v te plasti. Nekateri me opozarjajo, naj se varujem,"" je še dejal Majcen. zlatka.strgar@dnevnik.si",0
"Zaradi objavljene fotografije kazensko ovaden urednik in fotograf spletnega portala Podlupo.net. V Združenju novinarjev in publicistov na nogah, prepričani, da se že kaže politika premierke Alenke Bratušek. Boštjana Janija Božiča, urednika in fotografa omenjenega portala, so policisti PP Ljubljana Moste danes z vabilom povabili na zaslišanje zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil. Po pisanju Podlupo.net sta mu policista na vprašanje, kdo je zoper njega podal ovadbo, odgovorila, da Alenka Bratušek. Po naših virih ovadbe zoper Božiča ni podala premierka Bratuškova temveč so jo vložili v državnem zboru. Božič je ovaden zaradi suma, da je prekršil 139. člen kazenskega zakonika, ki pravi, da se z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta kaznuje, ""kdor se z uporabo tehničnih sredstev neupravičeno seznani s sporočilom, ki se prenaša po telefonu ali s kakšnim drugim elektronskim komunikacijskim sredstvom."" Kot je znano, je portal nedavno objavil bližinsko fotografijo, posneto z balkona dvorane v DZ, na katerem Bratuškova bere sporočilo ekonomista Petra Kraljiča, ki je čestital ob izvolitvi za mandatarko. ""Prioriteta bo obračun z mediji"" V Združenju novinarjev in publicistov, ki ga vodi Igor Kršinar, so v odzivu zapisali, da so ""zgroženi"" zaradi kazenskega pregona za opravljanje novinarskega dela v državnem zboru, za katerim da stoji premierka. ""V združenju smo nad ravnanjem predsednice vlade še posebej ogorčeni, ker je ob izvolitvi za mandatarko pred poslanci zagotovila, da je 'konec politike delitev, zaničevanja, žalitev in strahu'. S kazenskim pregonom fotoreporterja Janija Božiča sporoča ravno nasprotno, da se morajo novinarji in fotografi bati njene oblasti. Njen prvi ukrep po prevzemu vlade pa kaže, da njena prioriteta očitno ne bo spopad z gospodarsko krizo v državi, ampak obračun nad mediji, ki niso po njeni volji."" Prek Twitterja se je oglasil tudi Jernej Pavlin, tiskovni predstavnik SDS: ""Bratušek 27.2.: Konec je politike delitev, zaničevanja, žalitev in strahu, 27.3. pa z belorusko ovadbo nad novinarja.""",0
"Za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina je treba odšteti 0,988, za liter dizla pa 0,984 evra. Cene naftnih derivatov so se v skladu z vladno uredbo spremenile. Vsi naftni derivati so cenejši. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,012 evra na 0,988 evra, cena 98-oktanskega bencina pa za 0,008 evra na 1,005 evra za liter. Za 0,013 evra na 0,984 evra se je znižala tudi cena dizelskega goriva. Kurilno olje pa je cenejše za 0,016 evra oziroma je za liter treba odšteti 0,646 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.",1
Visoke cene goriva so hrvaško vlado prisilile k varčevanju. Razmišljali naj bi celo o vgradnji avtoplina v drage vladne limuzine.,0
"Dokapitalizacija neuspešna Industrija usnja Vrhnika IUV je zaradi nelikvidnosti, plačilne nesposobnosti in neuspele dokapitalizacije podjetja objavila stečaj. Neuspešnost dokapitalizacije so v družbi konec decembra tudi uradno potrdili, kar pomeni, da Industrija usnja Vrhnika ni prejela svežih finančnih sredstev, s katerimi bi lahko rezrešila svoje likvidnostne težave, so sporočili iz družbe. Zanimanja za dokapitalizacijo od zunaj ni bilo, največji lastnik IUV-ja, Slovenska odškodninska družba, ki ima v lasti 78,5-odstotni delež družbe, pa se za dokapitalizacijo ni odločila, saj naj ta ne bi bila ekonomsko upravičena in ne bi pripomogla ne h kratkoročni ne h dolgoročni rešitvi družbe IUV. Kaj bo z delavci IUV-ja Zaradi stečaja je ogroženih okoli 640 delavcev, ki so bili že novembra na prisilnem dopustu, saj podjetje ni uspelo zagotoviti surovin za delo. Podjetju, ki je bilo od septembra v prisilni poravnavi, dobavitelji brez predujemov pri naročanju surovin teh niso več pošiljali. Sindikat delavcev je že opozarjal, da nekateri delavci zaradi zaostankov pri izplačevanju plač nimajo niti za hrano, zato se mnogi obračajo na Rdeči križ, za plačilo položnic pa najemajo posojila. Podjetje je o stečaju že obvestilo delavce, lastnike, lokalno skupnost in zavod za zaposlovanje, s katerim bodo reševali nastali položaj, ki je po navedbah družbe za vse delavce zelo kritičen . IUV sicer trdi, da se reševanje zdravih jeder nadaljuje. Program temelji na ohranitvi do polovice zaposlenih, več informacij pa naj bi bilo znanih januarja. Likvidnostne težave podjetja naj bi nastale, ko se je IUV odločil za rekonstrukcijo podjetja. Namesto tradicionalne proizvodnje usnja s kromom naj bi se preusmerili v predelavo, prijazno do okolja. Še poleti so tako obljubljali, da bo po rekonstrukciji prišlo do normalne, optimalne proizvodnje.",0
"Proces celovitega preoblikovanja NLB se je začel. 80 zaposlenih je prejelo obvestila o nameravani odpovedi pogodb o zaposlitvi. Sindikat banke je v protestnem pismu zapisal, da jih o odpuščanjih niso obvestili, in napovedal belo stavko. V Novi Ljubljanski banki NLB je 80 zaposlenih, ki so bili opredeljeni kot presežni, danes prejelo obvestila o nameravani odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Vročena jim bodo po preteku najmanj sedmih delovnih dni, veljati pa začnejo s 1. februarjem 2014. Naša največja banka, ki ima zadnjih nekaj let izgubo, je namreč v procesu celovitega preoblikovanja. Ta naj bi pripeljal do t. i. vitke banke in poslovne procese naj bi preoblikoval na način, da bo banka bolj osredotočena na stranke. Obvestila o nameravani odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga je prejelo 80 zaposlenih. Sindikat napovedal belo stavko Sindikat banke je zato danes poslal protestno pismo predsedniku uprave Janku Medji in generalnemu sekretarju Juriju Giacomelliju. V njem so zapisali, da so prejeli številne klice članov, ki so vabljeni na razgovore k direktorjem v zvezi z vročanjem namere o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V sindikatu pravijo, da jih o tem niso obvestili, zato proti takšnemu načinu delovanja protestiramo in zahtevamo pojasnilo . Dodajajo še, da do danes niso prejeli nobene informacije niti vsebine programa presežnih delavcev, ki ga je uprava potrdila. Napovedali so belo stavko. Zaposleni so prve žrtve tajkunskih kreditov, precej slabih odločitev uprav, nadzornikov in države, za katere lahko danes kljub visokim izplačanim nagradam težko trdimo, da so znali ali hoteli prvenstveno pomagati banki, je ob tem za oddajo 24UR dejal predsednik sindikata Miran Marentič. Foto Reuters Zmanjševanje števila zaposlenih vse do sredine 2014 Iz banke so sporočili, da so dorekli kriterije, ki jih bodo upoštevali pri odločanju o presežnih delavcih. Pri tem so upoštevali zakon in obe kolektivni pogodbi ter tudi predloge sindikatov, s katerima so se v septembru sešli na dveh posvetih. Merilo za odpuščanje so bile ocene in delovna uspešnost, vsi odpuščeni pa bodo dobili odpravnine. V letošnjem letu bo banka znižala število zaposlenih za 228 na vseh ravneh, tudi vodstveni. Od tega sta okrog dve tretjini tako imenovanih mehkih odhodov upokojitve, naravna fluktuacija ipd., 80 zaposlenih pa je vključenih v program presežnih delavcev in so prejeli obvestila o nameravani odpovedi, so sporočili iz NLB. Aktivnosti bo banka nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Cilj je, da bo do začetka leta 2015 imela predvidoma okrog 20 odstotkov manj zaposlenih kot ob koncu leta 2012. V poznejših fazah preobrazbe bo morala banka presojati tudi o optimalnem obsegu prodajnih poti, kot je mreža poslovalnic in bankomatov, podobno kot to že počne konkurenca, so še zapisali v NLB. Čeprav predstavljajo zaradi slabšanja posojilnega portfelja slabitve in rezervacije banke glavni razlog za visoke izgube NLB in njegove skupine v preteklih dveh letih, pa se že vse od leta 2007 poslabšujejo tudi poslovni rezultati pred rezervacijami. To je predvsem posledica padanja obrestnih prihodkov v luči padanja obsega poslov in zniževanja obrestne marže. Sindikat Problem ni v prevelikem številu zaposlenih V Sindikatu NLB so poudarili, da zaposleni NLB težijo k dolgoročnemu razvoju bančništva kot servisa potreb in idej družbe in ne politike ali posameznikov . Prav zato smo bili prvi, ki smo pričakovali pojasnila, kako je nastala milijardna luknja v bankah in kdo bo prevzel odgovornost za posle, ki so bančni sistem pahnili tako globoko, so zapisali in zavrnili trditve, da je problem v prevelikem številu zaposlenih. Opozorili so še, da je imela NLB samo v letu 2012 skupaj 20 različnih članov nadzornega sveta. V sindikatu še dodajajo, da se je število zaposlenih v banki od leta 2010 do leta 2012 že tiho zmanjšalo za 10,5 odstotka, medtem ko je banka samo v letošnjem letu na novo zaposlila 100 zaposlenih na dobro plačnih mestih . Tudi če bi število zaposlenih ostalo nespremenjeno s celotno maso plač 118 milijonov evrov letno in ob nič prihodka, niti v 20 letih ne bi prišli tako globoko v dolgove, kot smo z nekaj vprašljivimi odločitvami uprav, ki jih mora danes odplačevati celotna država, so še poudarili v Sindikatu NLB.",0
"Ljubljana - Če se za podjetji, ki jih Davčna uprava RS (Durs) osumi utaje davkov in jim po dolgotrajnem postopku tudi odvzame davčno številko, v večini primerov izgubijo vse sledi in so le nekaj mesecev kasneje izbrisana iz sodnega registra, pa se je letos zgodilo, da je eden od domnevnih missing traderjev kar sam vložil zahtevo za stečaj. Gre za podjetje H. L. Elektronika, ki ga je italijanski državljan Herman Lodolo ustanovil januarja 2009, in sicer v Šempetru pri Gorici. Še isto leto je s trgovino na debelo z elektronskimi in telekomunikacijskimi napravami in deli ustvarilo visokih 16,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in ravno toliko v letu 2010. Na podatke o prometu pa ni postala pozorna le davkarija. Ta je Lodoloja vzela pod drobnogled že ob njegovem prihodu v Slovenijo oziroma še preden je H. L. Elektronika sploh prišla do davčne številke. Tudi carinska služba je v letih 2010 in 2011 izvedla več pregledov. Davčna inšpekcija je v začetku leta 2011 sume o nepravilnostih pri poslovanju H. L. Elektronike tudi potrdila, Lodolo pa bi moral Dursu zaradi neupravičene oprostitve DDV poravnati natanko 60.000 evrov. Prve odločbe pa so pomenile tudi konec H. L. Elektronike. Z blokado bančnega računa, ki jo je povzročil ""račun"" Dursa, je podjetje ostalo brez najetih poslovnih prostorov in zunanjega računovodstva. Nazadnje pa mu je Nova KBM junija 2011 transakcijski račun zaradi neporavnanih zapadlih obveznosti tudi zaprla. Konec leta 2011, ko je Durs končal postopek zoper H. L. Elektroniko, je ugotovil še dolg v višini 228.600 evrov, prav tako iz naslova neplačanega DDV. Toda tedaj o Lodoloju ni bilo več ne duha ne sluha. Durs je namreč z odločbo ugotovil, da ima podjetje vse značilnosti neplačujočega gospodarskega subjekta, saj med drugim obstaja samo na papirju, stik z odgovorno osebo pa ni mogoč že več kot pol leta. Zakaj je Lodolo nato februarja letos prek Odvetniške pisarne Devetak iz Nove Gorice vložil predlog za začetek stečaja, ni znano. To je presenetilo tudi stečajnega upravitelja Jožeta Podržaja, ki mu je podjetje na prvi pogled delovalo kot tipični neplačujoči gospodarski subjekt, ki drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogoča odbitek vstopnega DDV ali kako drugače sodeluje pri utaji davkov. Toda po nekaj manjših težavah mu je celo uspelo priti v stik z Lodolom, ki mu je predal dokumentacijo za leto 2009 in nekaj za leto 2010 (fakture brez podpisa in pečata, izvršbe zaradi neplačila ter zaprte kuverte Dursa). Podržaju je pojasnil, da H. L. Elektronike ni pokopala zgolj izvršba Dursa iz februarja 2011, ampak tudi ""dobavitelj v Italiji, ki ni dobavil blaga v vrednosti 500.000 evrov"". Durs je tudi daleč največji upnik H. L. Elektronike. Od nje terja več kot 400.000 evrov, vendar je vprašanje, kolikšen del tega bo dobil nazaj, če sploh. Kljub sodelovanju Lodola namreč Podržaj ne ve, koliko premoženja naj bi imela H. L. Elektronika. Res mu je računovodski servis posredoval poslovne izkaze, a ga že takoj opozoril, da so podatki najmanj nepopolni, če ne v celoti napačni. Tako ima H. L. Elektronika na papirju kar 1,6 milijona evrov premoženja, tako da bi si Lodolo lahko obetal celo vračilo slabe polovice tega zneska. Toda, od 19 priporočenih pozivov k plačilu domnevnih dolžnikov iz Italije se jih je 10 vrnilo kot nepoznan ali odseljen, dva sta dolgu oporekala, preostali pa se na opomine niso odzvali.",0
"Bonitetna hiša Moodys je naši sosedi podelila najvišjo bonitetno oceno, saj se država lahko pohvali s primerno raznolikim gospodarstvom, nizko stopnjo brezposelnosti in krepkim finančnim stanjem. Oktobra je bilo v Avstriji brez dela 4,1 odstotka prebivalcev. Avstrijski javnofinančni primanjkljaj naj bi sicer letos znašal 3,9 odstotka BDP, prihodnje leto pa 3,2 odstotka BDP zgornja meja po paktu o stabilnosti in rasti znaša tri odstotke BDP. Javni dolg Avstrije naj bi bil letos pri 73,6 odstotka BDP, prihodnje leto pa pri 74,6 odstotka BDP zgornja meja po paktu o stabilnosti in rasti znaša 60 odstotkov BDP. Bonitetna hiša Moodys je potrdila najvišjo bonitetno oceno Avstrije AAA. V Moodysu so pojasnili, da so se za potrditev najvišje bonitete odločili zaradi avstrijskega močnega gospodarstva. Dodali so, da sta kvalificirana delovna sila in konkurenčni izvozni sektor Avstriji omogočila, da je v zadnjih letih beležila hitrejšo gospodarsko rast, kot so jo v povprečju druge države EU. Na ta način je Avstrija dosegla visoke povprečne prihodke, vzpostavila ustrezno raznoliko gospodarstvo in zagotovila strukturno nizko stopnjo brezposelnosti, so sporočili iz omenjene bonitetne hiše. Avstrija ima sicer najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU. Oktobra je bilo v tej državi brez dela 4,1 odstotka prebivalcev. Tako so avstrijski delavci stavkali oktobra letos. Agencija je pozdravila tudi odločitev Dunaja, da sprejme t. i. zlato pravilo, ki avstrijsko vlado z letom 2017 obvezuje k omejitvi javnofinačnega primanjkljaja na 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda BDP. Dodala je, da je za najvišjo bonitetno oceno zelo pomembno, da je država implementirala odločno politiko. Moodys je pohvalil tudi plačilno zmogljivost Avstrije in zmožnost oblasti za učinkovit spopad z dolžniško dinamiko. To Dunaju po navedbah bonitetne hiše omogoča bolj trajno ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja na relativno nizki ravni. Preberite tudi Bonitetna agencija Moodys je znižala kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo, na A1 z Aa3, ker bo morala država verjetno dodatno dokapitalizirati največje slovenske banke in s tem obremeniti proračun.",1
"Finančne krize še ni konec. To bo na lastni koži občutilo tudi več tisoč zaposlenih v japonskem Sonyju, ki bodo ostali brez dela. ''Težki časi zahtevajo drastične ukrepe,'' poudarjajo v družbi. Finančna kriza je dosegla tudi japonskega proizvajalca elektronike Sony, ki namerava v naslednjem poslovnem letu, ki se bo začelo aprila prihodnje leto, ukiniti 8000 delovnih mest, kar je okoli štiri odstotke vse delovne sile. V Sonyju so sicer že zmanjšali proizvodnjo in zaloge, vendar pa težki časi zahtevajo drastične ukrepe, so zapisali v izjavi. Družba namerava namreč z ukrepom prihraniti 839,7 milijona evrov. Z odpuščanji in drugimi ukrepi naj bi do marca 2010 prihranili 839,7 milijona evrov. Kolikšni bodo stroški odpuščanj in zapiranja tovarn, bo družba objavila prihodnje leto, ko bodo predstavili tudi načrte za prihodnje poslovno leto. Družba pa je prestavila investicijo v povečanje proizvodnje LCD televizorjev na Slovaškem. Poleg tega bodo ustavili proizvodnjo v nekaterih tovarnah, med drugim v Franciji, proizvodnjo pa naj bi prestavili v države s cenejšo delovno silo. Število tovarn naj bi zmanjšali s 57 na 10. Družba bo zmanjšala izdatke za polprevodnike, del proizvodnje slikovnih senzorjev za mobilne telefone pa bodo prevzeli zunanji izvajalci. Sony ustvari okoli 80 odstotkov prihodkov na tujih trgih in nanj tako močno vpliva višji tečaj jena. Tečaj dolarja glede na jen se je v lanskem letu znižal s 117 na okoli 93 jenov. Sony je pred kratkim znižal napovedi poslovanja za tekoče poslovno leto, ki se bo izteklo konec marca. Po novem pričakuje 1,26 milijarde evrov dobička, kar bi bilo 59 odstotkov manj kot v lanskem letu. Sony je v četrtletju do konca septembra v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal dobiček za 72 odstotkov, na 175 milijonov evrov. Podobne ukrepe napovedujejo tudi drugi japonski proizvajalci, ki se doma in na tujem soočajo s strmim padcem povpraševanja. Industrijo elektronike je prizadelo padanje cen naprav, gibanja deviznih tečajev, huda konkurenca in zmanjšanja potrošnje.",0
"Svetovanje in nadzor gradnje šestega bloka šoštanjske elektrarne naj bi za več kot pol milijona evrov opravljali neznani podjetji z dvomljivimi referencami. So pri izboru upoštevali strokovne ali družinske reference? Ko slovenski državljan sliši besedo svetovanje, bi se moral, kot kažejo izkušnje preteklih let, prijeti za denarnico. Poročali smo že, da naj bi se pri gradnji šestega bloka šoštanjske termoelektrarne zgodile številne nepravilnosti, Finance pa poročajo, da sta v zadnjih dveh letih za več kot pol milijona evrov poslov za svetovanje in nadzor pri gradnji Teš 6 dobili neznani podjetji, katerih lastniška veriga se konča v Liechtensteinu. Natančneje na naslovu Gerolda Hoopa, znanega po skrbništvu podjetij, ki so vpletena v domnevno sporne posle z Vegradom, Hypom in tudi Merkurjem. Finance se zato sprašujejo, po kakšnem ključu posle oddaja HSE Invest, glavna inženirska družba pri projektu TEŠ 6. Mogoče bo več kmalu pojasnil prvi človeka HSE Invest Miran Žagar, ki mora do prihodnjega tedna nadzornikom družbe predložiti poročilo o poslovanju s podjetjem Daltar. To podjetje je za svetovanje in nadzor pri projektu TEŠ 6, hidroelektrarnah na Savi in Muri ter projektu črpalne hidroelektrarne Kozjak od HSE Investa dobilo skupno 580 tisoč evrov. Iz javno dostopnih baz je razvidno, da ima Daltar dva zaposlena in je v lasti NTD Investa, ta pa v lasti NTD Foundation, ki je v Liechtensteinu. Družba je lani ustvarila 300 tisoč evrov prihodkov, od teh 281 tisoč evrov s HSE Investom. Strokovne ali družinske vezi? Direktor Daltarja je sicer Nihad Bešić, ki je hkrati tudi direktor družbe Tarda, ki je v zadnjih dveh letih v manjšem obsegu poslovala s HSE Investom. Direktor HSE Investa Žagar je za Finance pojasnil, da so pri izboru upoštevali predvsem reference strokovnjakov . Trdi, da ima podjetje Daltar odlične poslovne povezave in informacije iz energetike v BiH. Bešić pa je dodal, da ima Daltar zaposlen visoko izobražen strokovni kader, ki izvaja zahtevne svetovalne in nadzorne funkcije . Podjetje Tarda je Nihad Bešić odkupil od svojega brata Kasima Bešića, ki so ga leta 2011 zaposlili v HSE Investu. Kasim Bešić pojasnjuje, da ob sklenitvi pogodbe med HSE Investom in Tardo ni bil zaposlen na HSE Investu. Tam se je zaposlil aprila lani, za določen čas, na delovnem mestu obdelovalca tehnične dokumentacije.",0
"NLB je podjetjema, povezanima z nadškofijo Maribor, za zastavo zemljišča, za katera so kupci plačali 752 tisoč evrov, odobril več kot osem milijonov evrov kredita. Danes sta podjetji v stečaju, banka brez denarja, sporne posle pa je neuradno poleg policije pod drobnogled vzela tudi Sova.",0
"Strokovna montaža je poleg preostalih varnostno tehničnih parametrov pogoj za proizvajalčevo garancijo izdelka Vsaka šola poleg učilnic potrebuje tudi pokrite in zunanje športne površine ustreznih dimenzij, njihova oprema pa mora ustrezati vsem mednarodnim standardom, čeprav na njih ni mogoče izvajati uradnih tekmovanj. Vgrajena in premična oprema šolskih telovadnic se običajno pregleduje enkrat na leto. Tudi podlaga in vsi drugi materiali na teh igriščih morajo ustrezati evropskim standardom kakovosti in standardom mednarodnih športnih zvez. Športni podi morajo denimo imeti ustrezno drsnost, prepustnost, trdnost in druge lastnosti. Varnost naj bo dokazana s certifikati Miha Šter, direktor podjetja Elan Inventa , pravi, da mora biti vsa oprema športne dvorane varna, njena varnost dokazana z ustreznimi certifikati, dobavitelj opreme pa mora naročniku ob dobavi dati tudi navodila za njeno vzdrževanje in pregledovanje. ""Še posebno je na kakovost treba paziti pri vgrajeni športni opremi (denimo košarkarskih konstrukcij, predelnih sten, tribun, plezal), saj mora biti ta oprema ustrezno nameščena,"" pravi sogovornik. Pomembna je pravilna montaža ""Glede na zahtevnost montaže te opreme je nujno, da jo montira proizvajalec ali njegov pooblaščeni monter. Pravilna in strokovna montaža pa je poleg preostalih varnostno tehničnih parametrov tudi pogoj za proizvajalčevo garancijo izdelka,"" opozarja Šter. Dodaja, da je zelo pomembno redno in strokovno vzdrževanje športne opreme, saj to zagotavlja varnost uporabe, hkrati pa podaljšuje njeno življenjsko dobo. Praviloma proizvajalci opreme kupcem ponujajo tudi vzdrževanje in servis. ""Naše podjetje ima za to dejavnost organizirano strokovno ekipo, ki uporabnikom poleg vzdrževanja in servisa ponuja tudi strokovno pomoč pri zagotavljanju varnosti v športnih objektih,"" razlaga direktor podjetja Elan Inventa. Kot pravi, je trenutno v pripravi program, kako se še bolj približati kupcu opreme, mu svetovati in ponuditi originalne rezervne ali potrošne dele, saj bo s tem varnost športne opreme še večja. Redni pregledi enkrat na leto Vgrajena in premična oprema šolskih telovadnic se običajno pregleduje enkrat na leto in na podlagi tega se potem izvedejo popravila ali zamenjave. ""Še posebno pa je treba poudariti, da je učitelj športne vzgoje dolžan pred vsako uporabo preveriti, ali je oprema brezhibna. Če ni, je ne sme uporabiti, ampak jo mora izločiti in o tem obvesti vodstvo šole,"" opozarja Šter.",1
"Trg očitno dvomi v to, da se bo Španija uklonila sama od sebe in zaprosila za pomoč. Zato ji zaostruje pogoje pod katerimi se zadolžuje. Španija se je za tri in šest mesecev danes zadolžila občutno dražje kot pred mesecem dni. Kljub temu, da je povpraševanje po trimesečnih zakladnih menicah ponudbo prekašalo za 3,3-krat je morala Španija ponuditi kar 1,203-odstotno letno obrestno mero. Pred mesecem dni je ta bila 0,946-odstotna. Za pol leta se je Španija zadolžila po 2,213-odstotni obrestni meri. Konec avgusta je ta bila 2,026-odstotna. Odločitev ECB, da bo tiskala evre, že pozabljena Zaskrbljujoče je dejstvo, da je prejšnja dražba, na kateri se je Španija zadolžila pod ugodnejšimi pogoji, potekala še preden je ECB obljubila, da bo kupovala kratkoročne obveznice prezadolženih držav članic območja evra.",0
"Preiskovalna komisija državnega zbora, ki se ukvarja z nakupom oklepnikov 8x8, je danes zaslišala prvo pričo. Predsednik komisije Milan Cvikl verjame v netransparentnost nakupa. Po končanem zaslišanju Petra Stavanje je Milan Cvikl (SD) izjavil, da je pogodba o nakupu netransparentna, saj ne vsebuje ponudbe Rotisa glede protinabav. Komisija za protinabave, ki jo je vodil Stavanja, v besedilo pogodbe sploh ni vključila Rotisovih zavez o protinabavah. Cvikl je še napovedal, da bodo na zaslišanje povabili tudi obrambnega ministra Karla Erjavca, ki naj bi pojasnil odsotnost teh zavez v pogodbi. Hrovat svari pred prenagljenimi zaključki Podpredsednik komisije Robert Hrovat meni, da bi bilo pred podajo sodbe o transparentnosti nakupa treba zaslišati še osebe, ki so podpisale pogodbo. Šele takrat naj bi Stavanjeve besede dobile svoj smisel. Komisija bo svoje delo nadaljevala 25. marca, ko bo zaslišala načelnika Generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana in predsednika komisije za nabavo oklepnikov Bojana Pograjca.",0
"Ljubljana - »Izgube so se v bankah v določeni meri že pokazale, zdaj pa sledijo pokojninski skladi, zavarovalnice,« je pred dobrim mesecem napovedal predsednik uprave UniCredit France Arhar. V mislih je imel izgube, povezane zaradi naložb v hipotekarne obveznice, ki so bile vezane na drugorazredni nepremičninski trg v ZDA. Za slovenske banke vsaj po doslej dostopnih podatkih velja, da niso bile neposredno izpostavljene s tovrstnimi papirji. Kaj pa naši pokojninski skladi? »Delež obveznic, vezanih na ameriški trg drugorazrednih hipotekarnih posojil, je v naših pokojninskih skladih majhen,« so nam odgovorili iz Kapitalske družbe, ki upravlja največji pokojninski sklad v Sloveniji. Deleži tovrstnih obveznic naj bi v njihovih skladih sicer predstavljali manj kot odstotek vrednosti posameznih skladov, ob tem pa je delež samih drugorazrednih hipotekarnih posojil v teh obveznicah prav tako zelo majhen, &",0
"Ljubljana - V črnomaljskem Secopu so se po tem, ko je njegova uprava v začetku aprila najavila, da nameravajo nemški lastniki odpustiti približno 650 delavcev in njegovo proizvodnjo preseliti na Slovaško, končala večmesečna pogajanja s sindikatom. V sredo so se njegovi predstavniki z upravo dogovorili, da bo ta namesto 650 najavljenih odpustila 440 delavcev. Kot je danes povedal glavni Secopov sindikalist Zdravko Bahor, naj bi se odpuščanja začela konec septembra, zaključila pa konec junija prihodnje leto. Konec avgusta bodo v Črnomlju začeli z demontažo prve Secopove proizvodnje linije in njeno selitvijo na Slovaško, je pojasnil. Uprava bo presežne delavce o prekinitvi delovnega razmerja obvestila v naslednjih dneh. Po Bahorjevih besedah so v sredo z upravo Secopa podpisali dogovor, po katerem naj bi konec septembra odpustili prvih 51 Secopovih delavcev, med njimi bo 40 zaposlenih, ki so se javili sami. Konec decembra bodo nato odpustili novih 164, konec marca prihodnje leto naslednjih 168 in konec junija prihodnje leto še zadnjih 57 delavcev, je navedel. Gre za 220 delavcev manj, kot so v podjetju prvotno načrtovali. Zaposleni, ki bodo ostali (približno polovica sedaj zaposlenih), pa bodo v Črnomlju izdelovali komponente za tovarno v slovaških Zlatih Moravicah, saj naj bi teh tam potrebovali za 3,2 milijona evrov, je dejal. Omenjeni program odpuščanj naj bi predvidoma zaključili junija prihodnje leto, potem pa bo vse odvisno od podpisa novih programov ali morebitnega novega naložbenika, ki ga v Secopu, ravno tako kot novega direktorja, še iščejo, je pojasnil Bahor. Sindikat in uprava sta se v zaključnem delu pogajanj dogovorila tudi, da bodo Secopovi delavci do konca prihodnjega leta ohranili v prvem delu pogajanj dogovorjeni motivacijski dodatek pri plači. Uprava se je še zavezala, da bo pri vseh naslednjih potezah v podjetju sodeloval tudi sindikat, je še povedal Bahor. Da bodo odpustili 440 delavcev, so danes potrdili tudi v Secopu. Kot so sporočili, Secop združuje montažne linije kompresorjev na Slovaškem, vzporedno pa tovarno v Črnomlju razvija v dobavitelja motorjev in komponent ter išče strateškega partnerja. Z navedenim bodo ustvarili najboljšo možno rešitev za zaposlene v Sloveniji, prepričani pa so, da je uspešna izvedba programa odpuščanja izredno pomembna za izboljšanje položaja skupine Secop na trgu in s tem tudi za črnomaljske delavce, so še sporočili iz uprave Secopa.",0
"Konstruktor zaposluje 270 ljudi Pred sedežem mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR v Mariboru so se sešli delavci, ki zaradi dveh manjkajočih plač že skoraj tri tedne stavkajo. Novi direktor Samo Majcenović se pred delavci ni pojavil. Delavci so pričakovali pojasnilo novega direktorja Sama Majcenoviča, zakaj kljub njegovim zagotovilom v petek ni bila izplačana vsaj ena plača. Majcenovič na poti v Ljubljano Po besedah sindikalnega predstavnika Mladena Kutnjaka je Majcenovič, ki je položaj direktorja Konstruktorja uradno prevzel v petek, na poti v Ljubljano , kjer naj bi poskušal pridobiti denar za poplačilo delavcev. Prav tako naj bi poskušal dopolniti predloga za uvedbo postopka prisilne poravnave. Predlog je podjetje vložilo na sodišče na začetku julija, a ga mora še dopolniti, med drugim s poročilom o finančnem položaju in poslovanju ter z načrtom finančnega prestrukturiranja. Kot skrajni rok za dopolnitev je prejšnji direktor Marko Plečko navajal 2. avgust, a po navedbah, ki jih je od novega vodstva dobil Kutnjak, naj bi imeli časa za to še do konca tega tedna. Ni veliko upanja, da bi delavci dobili izplačila Kar pomeni, da naj bi se okvirno do 15. avgusta zadeva zaključila. To pomeni, da če prisilka ne bo šla skozi, sodišče avtomatsko vloži predlog za stečaj, je delavcem na današnjem shodu povedal Kutnjak. To je informacija, ki sem jo dobil od novega direktorja. Na nas vseh je, ali verjamemo ali ne verjamemo. Mislim pa, da nihče več ne verjame, je dodal. Po ocenah Kutnjaka do 15. avgusta ni veliko upanja, da bi delavci dobili kakšna izplačila, saj ima podjetje blokirane račune. Podjetje ima že nekaj časa blokirane račune Konstruktor, ki zaposluje 270 ljudi, ima že nekaj časa blokirane račune in je na začetku julija vložil predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, ki pa ga mora do 2. avgusta še dopolniti. Po besedah novega direktorja Sama Majcenoviča, ki je položaj uradno nastopil na petkovi skupščini družbe, je treba vztrajati pri prisilni poravnavi in tako ohraniti podjetje. V sindikatu so po drugi strani prepričani, da je treba čim prej razglasiti stečaj in tako rešiti negotov položaj delavcev. 49 milijonov evrov dolgov do bank Majcenovič je v sredo izrazil prepričanje, da je iz neplačanih terjatev in zalog mogoče pridobiti denar za izostale plače. V petek naj bi bila izplačana vsaj ena plača, a se to ni zgodilo. Konstruktor VGR ima za okoli 49 milijonov evrov dolgov do bank in za okoli 20 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev in podizvajalcev. Trenutno ima odprtih okoli dvajset gradbišč, pri čemer je največji projekt gradnja 30 milijonov vrednega trgovskega centra Mercator v Mariboru.",0
"Gospodarska zbornica trgovce opozarja, naj bremena višjega DDV ne prevalijo na dobavitelje in distributerje. Pozivajo jih, naj najdejo druge vzvode za nevtraliziranje višjega učinka DDV in preprečijo vnovičen padec kupne moči. Na Gospodarski zbornici Slovenije GZS pravijo, da so se po njihovih informacijah pojavili resni pritiski trgovskih družb z živili, da bi breme višjega DDV za tri mesece prevalili na lokalne dobavitelje in distributerje. To bi po podatkih zbornice lahko pomenilo najmanj 4,5 milijona evrov izpada prihodka v živilski industriji. Posledično bi tudi država ostala brez prihodka z naslova višjega DDV. Če bodo ob takšnem padcu bruto domačega proizvoda, kot mu je Slovenija priča v zadnjih mesecih, trgovske družbe za nekaj mesecev celotno breme višjega DDV res skušale prevaliti tudi na lokalne dobavitelje in distributerje, je to po mnenju GZS avtogol celo za trgovce . To bi bil namreč nov udarec lokalnim dobaviteljem in distributerjem, kar bi posledično pomenilo grožnjo delovnim mestom in ekonomski pritisk na nižje plače. Pomembno bi se znižala tudi kupna moč v trgovinah. Zato takšna obravnava lokalnih dobaviteljev po prepričanju GZS ni v interesu trgovskih družb. GZS zato poziva trgovske družbe, naj najdejo druge vzvode za čim večje nevtraliziranje učinka višjega DDV na njihovo poslovanje in s tem preprečijo vnovičen padec kupne moči, ki bi škodil tudi trgovcem samim. Lokalni dobavitelji in distributerji si zaslužijo drugačno obravnavo kot drugi dobavitelji. Ne zaradi lokalnih dobaviteljev in distributerjev, temveč zaradi interesa trgovcev samih, so prepričani v GZS.",0
"Ne vidim, kako bi Istrabenz lahko preživel Napoved Umarja o 4-odstotnem znižanju BDP-ja se ekonomistu Radu Pezdirju ne zdi pretirana, kot menijo nekateri člani vladnega strateškega sveta. Potem ko je Urad za makroekonomske analize in razvoj objavil, da bo letos bruto domači proizvod nižji za štiri odstotke, so nekateri izmed članov vladnega strateškega sveta za gospodarstvo to ocenili kot nekoliko pretirano. Pezdir je za MMC pojasnil, da je običajno, da so take napovedi podvržene kritikam, a se mu Umarjeva napoved vseeno zdi smiselna. Tudi napoved o približanju števila brezposelnih do 100.000 je zanj verjetna, mogoče je pričakovati celo višjo številko, pravi. V državi imamo politično nestabilnost Prav tako se Pezdir ne strinja z izjavo predsednika vlade Boruta Pahorja, da kljub Umarjevi oceni ni razlogov za paniko. Razlog za paniko imamo, ker še nismo videli ustreznih ukrepov vlade, je bil oster Pezidr in dodal, da imamo v državi politično nestabilnost. Na to, kaj konkretno bo prineslo znižanje BDP-ja, pa Pezdir odgovarja, da predvsem nižanje prihodkov. Če vlada ne naredi kakšenga pametnega ukrepa, je zadeva lahko zelo neprijetna, meni. Težava je predvsem v tem, da je poraba države previsoka, proizvodnja pa vse nižja, nam je zatrdil. Ob tem bi se mu zdelo smiselno predvsem manj trošiti in pregledati vse blagajne, omenil je zdravstveno in lokalno. Zaskrbljen pa je predvsem nad pokojninsko blagajno, saj se financira neposredno iz prihodkov. Pezdir ne ve, kako bi Istrabenz lahko izplačal upnike Pezdirju smo postavili še vprašanje glede izjave Igorja Bavčarja, da Istrabenz ne bo šel v tečaj. Nimam druge predstave, kaj bi se lahko zgodilo, je dejal in pojasnil, da ne ve, kako bi Istrabenz lahko izplačal upnike. Pomaga si sicer lahko tako, da poceni razproda premoženje, a vseeno ne vidi, kako bi Istrabenz lahko preživel.",0
"Pretveza redakcijskih popravkov za spremembe prostorskih aktov predstavlja tveganje za neetična in nezakonita dejanja, pravi komisija Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ko jo vodi Goran Klemenčič, je pod drobnogled vzela zlorabo redakcijskih popravkov občinskih prostorskih planov za vsebinske spremembe. Gre za sistemski problem, ki so ga začele občine množično zlorabljati, zato je KPK izdala načelno mnenje. »To predstavlja izrazito tveganje za neetična in nezakonita ravnanja, kadar je s tem investitorjem omogočena pridobitev neupravičene neposredne ali posredne koristi, pa tako ravnanje izpolnjuje tudi znake korupcije,« piše v načelnem mnenju. Ljubljana povišala stolpnico za 12 nadstropji Zadnji takšen primer je Mestna občina Ljubljana, ki jo vodi Zoran Janković in ki je ob redakcijskih popravkih občinskega prostorskega plana med drugim povišala najvišjo dovoljeno stolpnice ob Celovških dvorih. Sprva je bila namreč dovoljena gradnja devetnadstropnega hotela, ki ga je načrtoval še Vegrad . Po »redakcijskih« spremembah pa je med drugim dovoljena gradnja 21-nadstropne stolpnice. Lastnik zemljišča je sicer velenjski poslovnež Tomaž Ročnik. O tem smo pisali v članku Spremembe v škodo sosedov in javnih površin? .",0
"Ob 66. obletnici zadnjega boja Pohorskega bataljona je na prizorišču bojišča pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju danes potekala spominska slovesnost. Na slovesnosti je bil slavnostni govornik predsednik države Danilo Türk in dejal, da slovenski narod ne bi smel nikoli pozabiti požrtvovalnosti Pohorskega bataljona. Poudaril je, da moramo biti Slovenci ponosni na dediščino NOB in njegovega prizadevanja pred več kot 60 leti v globalnem spopadu, v katerem se je odločalo o usodi sveta. Brez NOB po njegovih besedah ne bi bilo slovenske države, najverjetneje pa ne niti slovenskega naroda, ki se je na ta način uvrstil v zmagovito koalicijo združenih narodov. Kot je dejal, ta ponos danes ohranjamo s svojo državo, ki je v zgodovini pomenila sanje večine Slovencev. Partizanska enota Pohorski bataljon je bila ustanovljena 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je enota štela 90 borcev, poveljeval pa ji je Rudolf Mede. Vojni zakon bo pripomogel k spravi Türk se je dotaknil tudi notranje krepitve slovenskega naroda in pri tem omenil, da zadnja leta veliko govorimo o narodni spravi, kar je po njegovem prav, saj je potrebno premagati delitve iz preteklosti. Medtem ko je na ravni ljudi po njegovem že marsikaj doseženega, pa se zdaj to pričakuje tudi od slovenske politike. ""V naslednjih dneh bo državni zbor obravnaval vojne zakone. S tem ima priložnost, da stori odločilen korak na poti sprave. Tudi tu je že marsikaj opravljenega, čeprav se vsega ne da urediti z zakoni, saj ni načina, kako bi odpravili vsa trpljenja iz tistega časa,"" je dejal Türk, ki verjame, da bi javnost ta korak državnega zbora razumela in ga ne bi ocenila kot nekaj napačnega ali nezadostnega. Program letošnje slovesnosti sta pripravili občini Oplotnica in Slovenske Konjice v sodelovanju z občinami Slovenska Bistrica, Maribor, Ruše in Zreče. Spominskega srečanja blizu doma na Osankarici, kjer so pripravili tudi priložnostno razstav, so se ob predsedniku udeležili tudi številni drugi gostje, med njimi obrambna ministrica Ljubica Jelušič ter nekateri regijski poslanci in župani tamkajšnjih občin. Pohorski bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev Pohorskega bataljona.",1
"Zdravila že več mesecev ni v lekarnah. Bayer lahko pred globo reši le višja sila. “Zdravila, ki mi ga je na recept predpisal zdravnik, v lekarnah ni,” nas je obvestil bralec. Da zdravila Canesten v kapljicah res ni, so nam potrdili v Lekarni Ljubljana. Globa do sto tisoč evrov Višja sila. Na vprašanje, ali je Bayer zaradi nedobave zdravila v prekršku, na agenciji za zdravila niso mogli odgovoriti. Preveriti je namreč treba, ali je do motnje prišlo zaradi višje sile. Če ni, pa je globa za podjetje od štiri tisoč do sto tisoč evrov, direktorica Bayerja pa bo morala plačati od 200 do dva tisoč evrov. Na javni agenciji za zdravila v takem primeru svetujejo, da dobavo zdravila zahtevate v katerikoli slovenski lekarni. “Lekarna je dolžna zdravilo naročiti pri veletrgovcu, ta pa pri proizvajalcu, drugače pa trg preskrbeti z nadomestnim zdravilom,” so pojasnili. Dodali so, da lahko morebitno neodzivnost preskrbovalne verige agenciji za zdravila prijavi vsak. Bayer vsakemu drugače Proizvajalec zdravila Bayer je agencijo sicer skladno s pravili obvestil, da bo prišlo do motenj v oskrbi, vendar so napovedali, da bo to trajalo le do konca novembra. A Lekarni Ljubljana je Bayer poslal drugačno pojasnilo, namreč, da mora pred vnovično dobavo agencija odobriti spremembe v dokumentaciji. Da so vlogo dobili, so na agenciji potrdili, vendar so poudarili, da to ni razlog za moteno oskrbo ali za to, da vnovična dobava zdravila ni možna. Bayer pa je Žurnalu24 pojasnil, da je do motenj v oskrbi prišlo zaradi težav v proizvodnji. “Po zagotovilih odgovornih za dobavo pričakujemo naslednjo pošiljko zdravila Canesten v raztopini v prvih dneh februarja,” so zagotovili.",0
"Stopnja brezposelnosti je trenutno pri 7,4 odstotka, v zimskih mesecih je ponavadi nekoliko višja zaradi upada aktivnosti v nekaterih sektorjih Stopnja brezposelnosti se je v Nemčiji februarja glede na predhodni mesec po sezonsko neprilagojenih podatkih zvišala za 0,1 odstotne točke na 7,4 odstotka. To je sicer manj kot pred enim letom, ko je stopnja brezposelnosti znašala 7,9 odstotka, je danes sporočila nemška agencija za delo. Število brezposelnih se je februarja na mesečni ravni povečalo za 26 tisoč na 3,11 milijona, potem ko je januarja poskočilo za 302 tisoč, je razvidno iz politično pomembnih sezonsko neprilagojenih podatkov, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije. Stopnja brezposelnosti v zimskih mesecih sicer ponavadi vedno nekoliko naraste, saj se v nekaterih sektorjih, kot je gradbeništvo, delo zaradi hladnega vremena ustavi. Sezonsko prilagojeni podatki kažejo 6,8-odstotno brezposelnost Po sezonsko prilagojenih podatkih pa se stopnja brezposelnosti v Nemčiji v drugem mesecu kljub krčenju bruto domačega proizvoda konec minulega leta ni spremenila. Ob upoštevanju sezonsko prilagojenih podatkov je bilo brezposelnih v gospodarsko najpomembnejši evropski državi februarja 2,866 milijona, kar je skoraj enako kot januarja, ko se je zmanjšalo za 34 tisoč. Analitiki so sicer februarja pričakovali padec števila brezposelnih za sedem tisoč.",0
"Največje kitajsko naftno podjetje PetroChina je prvi dan na borzi v Šanghaju kar potrojilo vrednost svojih delnic. Delnice podjetja že kotirajo na borzi v New Yorku in Hongkongu. Vrednost vseh delnic podjetja, ki kotirajo na borzi, ter vrednost tistih, ki so v državni lasti, presega milijardo dolarjev. Uspeh PetroChine je presenetil celo borzne analitike Delnice največjega kitajskega naftnega konglomerata, ki je hčerinsko podjetje družbe China National Petroleum Corporation CNPC, so prvi dan kotiranja na borzi v Šanghaju potrojile svojo vrednost. S prvo javno prodajo štirih milijard delnic pa je družba dosegla dobiček v višini 8,94 milijarde dolarjev in podrla rekord premogovnika China Shenhua Energy 8,91 milijarde dolarjev. CNPC ima v lasti 157,9 milijarde delnic PetroChine, kar predstavlja več kot 85 odstotkov vseh delnic družbe in pomeni, da se z njimi v bližnji prihodnosti najverjetneje ne bo trgovalo na borzi.",1
"Ljubljana - Zadnja skupščina ajdovskega tekstilnega podjetja Tekstina se je odvila precej drugače, kot je to poskušal prikazati direktor Simeon Špruk le nekaj minut po njej. Čeprav so mali delničarji zahtevali odgovore na kar 60 vprašanj, napovedali pa tudi izpodbojne tožbe, je prvi mož Tekstine, ki je na skupščini zastopal večino glasov, Slovenski tiskovni agenciji (STA) zagotovil ravno nasprotno: ""Na skupščini so bili sprejeti vsi predlagani sklepi. Nobenih izpodbojnih tožb ni bilo napovedanih."" Družbi GBD in GBD BPD, ki imata skupaj več kot 11 odstotkov Tekstine in ju je zastopal Robert Žnidar, sta Špruku že v začetku prejšnjega meseca, teden dni po objavi sklica, posredovali obširen nasprotni predlog, ki pa ga Špruk v torek ni želel uvrstiti na dnevni red. Zaradi tega bosta manjšinska delničarja uveljavljala ničnost same skupščine. V iskanju odgovorov se jima je pridružila še štiriodstotna lastnica, abančna DZU, ki prav tako ni dobila ustreznih pojasnil. Od Špruka so zahtevali, naj pojasni, zakaj je Tekstina leta 2007 po nepotrebnem odpisala nekaj sto tisoč evrov terjatev, vprašljive posle z delnicami in nepremičninami, zavajanje pri lanski dokapitalizaciji ter tudi, kakšne ukrepe je sprejel za izboljšanje poslovnih rezultatov. Družba je od leta 2005 do 2008 pridelala 7,4 milijone evrov izgube. ""Zakaj je uprava pri poskusu dokapitalizacije družbe zavajala javnost, da je dokapitalizacija potrebna zaradi investicij v izboljšanje proizvodnih procesov, pozneje pa se je odločila za naložbo v nakup zelo nelikvidnih delnic družbe Elektro Maribor v znesku 1,13 milijona evrov, s katerimi je do konca leta ustvarila za 628.674 evrov izgube?"" so želeli vedeti mali delničarji. Pri tem so dodali, da se je tržna cena delnic gibala med šest in osem evri, medtem ko jih je Tekstika, njena odvisna družba, kupila po ceni 15 evrov in jih tri mesece zatem prodala matični družbi po ceni deset evrov na delnico. Delničarji navajajo, da je Tekstina celoten paket delnic maja letos prodala nazaj prvotnemu lastniku - družbi Naložbe Plus, skupina Tekstina pa je z delnicami ustvarila več kot pol milijona evrov izgube. Med odvisno družbo in matično Tekstino pa so bili v letih 2007 in 2008 izvedeni obsežni posli z nepremičninami. Tako je bila Julonu prek Tekstike prodana poslovna stavba z zemljišči, so navedli v GBD in GBD BPD. Vseeno uprava Tekstine, ki je prek družbe Svila In 47-odstotna lastnica družbe, o poteku te transakcije ni seznanila drugih delničarjev, dodajajo. Za delničarje je vprašljiv tudi odpis terjatev do družb Eureka Trade in Eureka v vrednosti 233.000 evrov, ""za katera po našem mnenju ni ne pravne ne računovodske podlage"". Družbi sta v letih 2006 in 2007, v času odpisa terjatev, poslovali z dobičkom, v bilancah pa imeli tudi precej denarnih sredstev. Zmotila so jih tudi lanska izplačila upravi. Tako je Špruk kot direktor Tekstine in Tekstike kljub ustvarjeni izgubi prejel visokih 272.616 evrov bruto. Za pojasnila smo zaprosili tudi Špruka, ki pa nam odgovorov na naša vprašanja še ni poslal. V Tekstini so nam pojasnili, da so zaposleni na kolektivnem dopustu. tomaz.modic@dnevnik.siVeč kazalcev poslovanja Tekstine si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.",0
"Agencija za energijo bo 1. januarja znižala ceno omrežnine za približno pet odstotkov. V mariborski Energiji plus so izračunali, da bodo položnice za elektriko nižje za približno 50 centov. Položnice pa bi morale biti nižje pri vseh dobaviteljih elektrike.",1
"Ljubljana - Država je poslovnim bankam v okviru jamstvene sheme do sredine septembra dodelila skupaj 820 milijonov evrov poroštev za odobritev posojil podjetjem. Posojila, za vračilo katerih delno jamči država, je pridobilo 422 podjetij. Veliko več, skoraj tisoč, je fizičnih oseb, ki so jim banke odobrile posojila z jamstvom države. Znesek je pričakovano nižji, država je namreč fizičnim osebam jamčila za skupaj 18 milijonov evrov posojil. Skupaj gre za visok znesek državnih poroštev, okoli 840 milijonov evrov, a nadzora ni, ugotavlja računsko sodišče. Unovčenih za 1,8 milijona evrov jamstev podjetjem in 142.000 evrov fizičnim osebam V minulem letu poroštva države za posojila podjetjem in fizičnim osebam še niso bila unovčena, drugačno sliko pa je mogoče pričakovati v letošnjem in prihodnjem letu. Doslej so banke posredovale šest zahtevkov za unovčitev poroštva za posojila podjetjem, a je bil en zahtevek zavrnjen, en pa umaknjen. Skupna vrednost unovčenih jamstev po pojasnilih ministrstva za finance znaša 1,77 milijona evrov. Ko gre za posojila fizičnim osebam, je številka višja, skupni znesek pa nižji. Država naj bi tako poplačala posojila 20 fizičnim osebam, skupaj nekaj več kot 142.000 evrov. Računsko sodišče: Nadzor se ne izvaja Računsko sodišče v reviziji zaključnega računa proračuna za lani ugotavlja, da finančno ministrstvo ni preverjalo, ali SID banka zagotavlja nadzor nad izvajanjem uredbe o izvajanju zakona o jamstveni shemi - ali se posojila podjetjem res dajejo le za nove kredite, ali se v primeru reprogramiranja posojil zahtevajo ustrezna zavarovanja, ali se sredstva res niso uporabljala za posle, ki jih uredba ne dovoljuje, med drugim za financiranje menedžerskih odkupov podjetij ali odplačilo obstoječih kreditov, najetih za te namene. Tudi ko gre za izdajanje jamstev za posojila fizičnim osebam, nadzor ni bil primeren - ali je fizična oseba posojilo z jamstvom države res najela le pri eni banki, ali so jih najemali za financiranje poslovne dejavnosti, za nakup poslovnih deležev ali vrednostnih papirjev. Ministrstvo za finance nima podatkov, ki bi mu omogočali nadzor nad omejitvami pri izdajanju jamstev fizičnim osebam, ugotavlja računsko sodišče. Omejitve pa ne veljajo le za posojilojemalce, ampak tudi za banke, ki so poroštva države prejele. Banke, ki so prejele poroštvo države, tako sploh ne smejo dajati posojil za menedžerke odkupe, praviloma ne smejo teh posojil obnavljati, vse pogodbe, sklenjene v nasprotju s tem, so nične. Niti tukaj pa finančno ministrstvo po ugotovitvah računskega sodišča nadzora sploh ni opravljalo. SID banka pregledala pet bank od devetih In kaj odgovarjajo na ministrstvu za finance? ""Ministrstvo izvajanje jamstvene sheme nadzira zlasti preko poročil, ki jih SID banka pošilja v skladu z veljavnimi predpisi in medsebojnimi pogodbami ter navodili, sklenjenimi in izdanimi na podlagi teh predpisov. V skladu z medsebojno pogodbo daje ministrstvo navodila SID banki in tako vnaprej zagotovi, da se jamstvena shema izvaja v skladu s pričakovanji. Posebno tesno sodelovanje med ministrstvom in SID banko poteka v primeru zahtevkov za unovčitev,"" so nam pojasnili. Priznavajo, da doslej v SID banki niso opravili še nobenega pregleda, za preglede v bankah in podjetjih pa je pristojna SID banka, dodajajo. Ta je opravila preglede izvajanja jamstvene sheme pri petih bankah od devetih, ki so na avkcijah pridobile jamstveno kvoto za posojila podjetjem. Kakšne so bile ugotovitve, nam na ministrstvu niso razkrili. katja.svensek@dnevnik.si",0
"Bruselj - Okrevanje evropskega gospodarstva se je ustavilo in bo naslednje leto stagniralo, obstaja tveganje nove recesije, ugotavlja Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi, objavljeni danes v Bruslju. Za Grčijo in Portugalsko pa komisija za letos in prihodnje leto napoveduje krčenje gospodarske dejavnosti. Izjemna izguba zaupanja vpliva na vlaganja in potrošnjo, slabi globalno rast in zavira izvoz, nujna fiskalna konsolidacija pa obremenjuje domače povpraševanje, pojasnjuje komisija. Območju evra komisija za naslednje leto napoveduje 0,5-odstotno rast, za leto 2013 1,3-odstotno, za letos pa jo je popravila z 1,6 na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Celotni EU je komisija za naslednje leto napovedala 0,6-odstotno rast, za leto 2013 1,5-odstotno, ocene za letos pa je z 1,7 znižala na 1,6 odstotka BDP. Grčija in Portugalska sta sicer edini članici unije, ki jima komisija za letos in naslednje leto napoveduje krčenje gospodarske dejavnosti. Grčija naj bi letos beležila krčenje BDP za 5,5 odstotka, naslednje leto pa za 2,8 odstotka, Portugalska pa letos za 1,9 odstotka, naslednje leto pa za tri odstotke - celo več kot Grčija. Stanje javnih financ se na splošno postopno izboljšuje, a nekatere države morajo storiti več, je opozoril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Območju evra je komisija za naslednje leto napovedala javni dolg v višini 90,4 odstotka BDP, za leto 2013 pa v višini 90,9 odstotka BDP, ocene za celotno EU so nekoliko boljše. Članice območje evra bodo po napovedih komisije naslednje leto v povprečju beležile 3,4-odstotni javnofinančni primanjkljaj, leta 2013 pa triodstotnega. Pakt za stabilnost in rast, ki določa pravila za primanjkljaj in dolg, mejo prvega določa pri treh odstotkih BDP, mejo drugega pa pri 60 odstotkih BDP. Ob tem je Rehn opozoril, da bo poskrbel za dosledno izvajanje novih pravil za zagotavljanje javnofinančne discipline, ki jih predvideva slavni ""šesterec"", ki naj bi začel veljati sredi decembra. Države, ki bi morale primanjkljaj ustrezno zmanjšati še letos, je Rehn pozval k dejanjem do sredine decembra. Povedal je tudi, da je ministrom teh držav danes poslal pismo v povezavi s tem. Slovenija je - kot velika večina članic unije - prav tako v postopku zaradi presežnega primanjkljaja. Rok za njegovo zmanjšanje pod tri odstotke BDP je zanjo leto 2013. Na trgu dela pa se razmere ne izboljšujejo, kaže napoved komisije. Brezposelnost v območju evra ostaja okoli desetodstotna, največja v Španiji, okoli 20-odstotna. Inflacija se bo po napovedih komisije znižala. Medtem ko naj bi bila letos v območju evra 2,6-odstotna, mu komisija za naslednje leto napoveduje 1,7-odstotno, za leto 2013 pa 1,6-odstotno inflacijo. Komisija je objavila tudi napovedi za ZDA in Japonsko, ki naj bi prihodnje leto beležili 1,5- oziroma 1,8-odstotno rast ter 8,5- oziroma 7,4-odstoten primankljaj.",0
"Singapur - Cene nafte so se v današnjem azijskem elektronskem trgovanju zvišale. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v avgustu je bilo treba odšteti 129,79 dolarja, kar je 91 centov več kot v petek. Na zvišanje so vplivala ugibanja o zaostritvi razmer v Zalivu zaradi možnosti uvedbe novih sankcij proti Iranu. Cene zahodnoteksaške lahke nafte nafte so se od 11. julija, ko so dosegle rekordno vrednost 147,27 dolarja, znižale za več kot 18 dolarjev. Sicer pa je današnji dvig cen mogoče pripisati tudi gibanju tropskega viharja Dolly, ki se približuje Mehiškemu zalivu in bi posledično lahko ogrozila naftno proizvodnjo na območju. V Londonu so se cene severnomorske nafte brent s septembrskim dobavnim rokom zvišale za 78 centov na 130,97 dolarja. Nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je pocenila. V petek je bilo za 159-litrski sod treba odšteti 127,93 dolarja, kar je za 3,10 dolarja manj kot v četrtek, je naftni kartel objavil na spletnih straneh.",0
"Povprečna zahtevana donosnost na desetletne obveznice je danes znašala 5,5 odstotka Italija je na današnji dražbi dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev uspešno zbrala 6,25 milijarde evrov. Do svežih sredstev je na kapitalskih trgih prišla občutno ceneje kot na zadnjih primerljivih avkcijah, ki jih je pripravila minuli mesec, kar kaže na nadaljnje pojemanje pritiskov vlagateljev na to močno zadolženo državo. Kot so pojasnili v italijanski zakladnici, so z današnjo izdajo desetletnih obveznic prišli do 3,75 milijarde evrov. Povprečna zahtevana donosnost nanje je znašala 5,50 odstotka, potem ko je bila januarja pri 6,08 odstotka. Izdaja obveznic navrgla 2,5 milijarde evrov Poleg tega je Rim danes izdal tudi obveznice z ročnostjo petih let, ki so mu prinesle 2,5 milijarde evrov svežih sredstev. Obrestna mera na te italijanske državne dolžniške vrednostne papirje je bila pri 4,19 odstotka (januarja pri 5,39 odstotka). Italiji je tako danes s 6,25 milijardami evrov uspelo doseči zgornjo mejo želene vsote. Država si je namreč za cilj postavila zbrati med pet in 6,25 milijarde evrov sredstev. Povpraševanje po italijanskih državnih dolžniških vrednostnih papirjih je bilo zelo močno in je z 8,76 milijarde evrov preseglo ponudbo. Prihod Montija na čelo vlade pomiril finančne trge Italija je bila nekaj časa pod zelo močnim pritiskom trgov. Obrestne mere na njene desetletne obveznice so na sekundarnem trgu presegle psihološko mejo sedmih odstotkov, ki naj državam ne bi več omogočala vzdržnega zadolževanja. Potem ko je krmilo italijanske vlade prevzel Mario Monti , ki je vpeljal varčevalne in reformne ukrepe, pa se je zahtevana donosnost na italijanske državne dolžniške vrednostne papirje začela umirjati.",1
"V indijskemu podjetju Tata Group, ki je znano po izdelavi najcenejših avtomobilov na svetu, so se odločili za proizvodnjo ""nano hiš"" V Tata Group , indijskemu podjetju, ki je znano po proizvodnji najcenejših avtomobilov na svetu, so se odločili, da bodo na trg prišli z novim produktom - ""nano hišo"", poroča Jutranji list. Cena hiše bi znašala petsto evrov. V kolikor bi želeli poleg hiše še avtomobil istoimenskega podjetja, bi morali poseči nekoliko globlje v žep - cena bi bila okoli 1.600 evrov. Hiša s streho, vrati in okenskimi površinami Indijske hiše bodo tako imele streho, vrata in okna. Zidovi bodo sestavljeni iz kokosa in jute. Proizvajalci zagotavljajo, da je »rok trajanja« hiše 20 let. Notranje, dnevne prostore, bo mogoče razdeliti na dva dela, s tem bi pridobili dva prostora. Trenutno so »nano hiše« Tata Group dobavljive samo v Indiji, za globalno proizvodnjo bodo nudili luksuznejše hiše v velikosti nad 30 kvadratnih metrov, s kolektorji sončne energije.",1
"Svetovni finančni krč noče popustiti. Tablete, ki jih brez recepta in prave diagnoze izdajajo svetovne finančne ustanove, pa nimajo pravega učinka. Kako se kaj takega sploh lahko zgodi? Da bi razložili zgodbo, je treba malce poznati ameriški finančni trg, ki je veliko bolj odprt kot evropski. Predvsem je za Američane značilno, da prodajajo kar koli in kadar koli, oziroma da poskušajo iz vsega ustvariti dobiček. Cene nepremičnin v Ameriki so v zadnjih letih zgledno in konstantno rasle, kar je olajšalo pridobivanje posojil, zavarovanih s hipoteko tako pri bankah kot pri specializiranih podjetjih za nepremičnine. Osnovna filozofija tega je, da v primeru, da posameznik ne zmore poplačila posojila, banka proda nepremičnino in s tem poplača dolg. Ob zelo nizkih pogojih, ko si posojilo za hišo dobil praktično brez pologa, so se številni Američani odločili za nakup nepremičnin zgolj kot investicijo. Težave se začnejo, ko so cene nepremičnin začele padati in vrednost nepremičnin ni bila več dovolj za poplačilo posojila oziroma banka ni imela več dovolj visokega jamstva. Ko so banke ljudi pozvale k dodatnemu zavarovanju oziroma poplačilu posojila, se jih je veliko odzvalo tako, da so se iz hiš odselili oziroma so ključe enostavno vrnili banki in se ji zahvalili za sodelovanje, saj je ob ničnem pologu vse tveganje neuspele investicije nosila banka. Tako se je ob padanju cen na trgu pojavljajo vedno več nepremičnin in začela se je spirala z uničujočim učinkom, ki je v propad spravila tudi taka velikana, kot sta hipotekarni banki Freddie Mac in Fannie Mae. Kako se je vse skupaj preneslo v Evropo? Kot rečeno na začetku, želijo Američani trgovati in služiti z vsem. Tako so banke, ki so izdajale hipotekarna posojila, začele izdajati obveznice, s katerimi so financirale izdajanje posojil. Ko je enkrat oblikovan vrednostni papir, pa Američani hitro nanj priključijo številne finančne instrumente, ki povečujejo možnosti trgovanja in služenja, vendar na žalost tudi izgub. Vrednostne papirje, ki so jih izdajale banke za financiranje hipotekarnih posojil, pa so imele v portfeljih tudi številne ugledne investicijske banke po vsem svetu. In ko so se te zaradi vlaganj v vrednostne papirje hipotekarnih bank znašle v težavah in je zaradi tega propadla četrta investicijska banka na svetu Lehmann Brothers, se je kriza preselila v vsako poro finančnega sveta. Kako je pri nas? Še enkrat je treba ponoviti, da so slovenske banke zaradi svojih konservativnih portfeljev precej oddaljene od realne krize, vendar je največji sovražnik sveta financ panika in ta lahko ogrozi stabilnost slovenskega bančnega sistema. Tudi kriza na borzi se je začela še pred katastrofo v Ameriki in ima vzroke v prenapihnjenosti trga. Žal pa sedaj trg tone skupaj z drugimi in se bo z njimi najbrž tudi dvigoval, čeprav imajo slovenski paradni konji tudi letos dobre poslovne rezultate.",0
"Ameriški proizvajalec avtomobilov General Motors je v Kaliningradu odprl 80 milijonov evrov vreden proizvodni obrat Ameriški proizvajalec avtomobilov General Motors je sredi finančne krize odprl že drugo tovarno v Rusiji v tem mesecu. Na 80 milijonov evrov vredni proizvodni liniji v tovarni Autotor v Kaliningradu naj bi letno izdelali 30.000 avtomobilov znamke chevrolet lacetti. General Motors namerava proizvodnjo v Kaliningradu še okrepiti. V novem proizvodnem obratu bo zaposlitev našlo 1420 delavcev. Z GM bo sodelovala Intereuropa Koncern Intereuropa pa je v četrtek napovedal, da bodo zadnji mesec namenili predvsem končanju in operacionalizaciji logističnega centra Čehov v Moskvi. Njihova družba Intereuropa East Moscow je namreč z General Motors podpisala triletno pogodbo za skladiščenje in manipulacijo vozil na avtomobilskem terminalu. Proizvajalci avtomobilov kljub krizi pričakujejo na ruskem trgu rast Ameriški velikan GM, ki je zaradi finančne krize v hudih težavah, je že 7. novembra v bližini St. Petersburga odprl 235 milijonov evrov vreden proizvodni obrat z letnimi zmogljivostmi 70.000 avtomobilov. General Motors v Kaliningradu tako kot tudi nemški BMW in korejska KIA že več let montira avtomobile. Autotor trenutno izdeluje 27 avtomobilskih modelov sedmih znamk. Tuji avtomobilski proizvajalci kljub finančni krizi pričakujejo na ruskem trgu rast predvsem pri majhnih avtomobilih in avtomobilih srednjega razreda.",1
"Leška osnovna šola. Električna napeljava dotrajana, sanitarije zaprte, kanalizacija zamašena. Več občinskega denarja. Lesce. “Zaradi zelo slabega stanja bomo za investicijsko vzdrževanje Osnovne šole F. S. Finžgarja Lesce v letošnjem proračunu in v proračunu za prihodnje leto namesto predvidenih deset tisoč namenili 30 tisoč evrov,” je za Žurnal24 povedal radovljiški župan Ciril Globočnik. V šoli je predrt pod v mali telovadnici, na hodnikih so dvignjeni pokrovi, v nemogočem stanju so sanitarije, del sanitarij za dečke je že tri leta zaprt, saj bi, če bi ga uporabljali, zamakalo v prostore pod njim, zamaka tudi v jedilnici. Na alarmantno stanje opozarja ravnatelj šole Janez Zupan, s težavami pa je seznanil tudi radovljiške občinske svetnike. Povedal je, da je nadomestna električna napeljava v garderobah na več mestih prežgana, in ker je na nekaterih mestih dosegljiva otrokom, so izklopili elektriko, zaradi česar so šolske garderobe skoraj v temi. Težave imajo tudi z dotrajano kanalizacijo, saj se kanalizacijske cevi pogosto mašijo in fekalne vode tečejo po steni garderobe. Cona umirjenega prometa Ravnatelj mora pripraviti seznam nujnih del, občina je zanje zagotovila trikrat več denarja, kot so ga sicer predvideli v proračunu, med občinskimi svetniki pa je bilo slišati tudi kritične pripombe, da bi moral ravnatelj že prej opozoriti na nemogoče stanje in nevarnosti, ki so jim izpostavljeni učenci. Šolska stavba ni bila prenovljena že 30 let, zaradi povečanega prometa mimo šole pa imajo velike težave tudi z neurejenim vhodom v šolo s Hraške ceste. Župan je pojasnil, da bodo najprej zgradili športno igrišče in se potem lotili ceste. “Ena od možnosti je, da bi mimo šole uredili cono umirjenega prometa, v kateri bi bila največja dovoljenja hitrost 30 kilometrov na uro, s čimer bi zagotovili večjo varnost otrok,” je dodal Globočnik.",0
"Zaradi dviga trošarin je pol litra piva po novem dražje za pol centa, višje pa so tudi cene drugih alkoholnih pijač. Državljani tega ne bodo pretirano občutili, vlada pa si obeta skoraj 10 milijonov evrov letno. Slovenija je z današnjim dnem dvignila trošarine za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol. Tako zdaj trošarina za pivo znaša 10 evrov za en hektoliter, za vmesne pijače 100 evrov za en hektoliter in za etilni alkohol 1000 evrov na hektoliter. Od zvišanja trošarin si vlada po ocenah obeta 9,8 milijonov evrov proračunskih prilivov letno oz. 800.000 evrov mesečno, so pojasnili na ministrstvu za finance. Trošarine za alkohol in alkoholne pijače so se sicer nazadnje spremenile 1. marca 2009. Doslej je trošarina za pivo znašala devet evrov na en hektoliter piva, za vmesne pijače 82 evrov za en hektoliter in za etilni alkohol 911 evrov za en hektoliter.",0
"Slovenija bo verjetno deležna pilotnega projekta Svetovne banke, v katerem bodo vzpostavili ustrezno strukturo za kreditno mrežo pri energetski sanaciji stavb, je povedal finančni minister Franc Križanič Po plenarnem zasedanju Svetovne banke je finančni minister Franc Križanič povedal, da je tekla beseda o finančni krizi in odgovoru na finančno krizo, zlasti z vidika odposlanstva Svetovne banke, ""se pravi razvojne in infrastrukturne pomoči manj razvitim državam"". Foto: Andrej Križ V tem kontekstu je bilo izpostavljeno, da imajo največje multiplikativne učinke in protikrizne učinke predvsem infrastrukturne investicije in da bodo te poskušali v največji meri spodbuditi, je dodal. Pri nas verjetno pilotni projekt energetske sanacije stavb Slovenija bo pri odpravljanju vzrokov podnebnih sprememb verjetno deležna pilotnega projekta Svetovne banke, v katerem bo omenjena banka vzpostavila ustrezno strukturo za kreditno mrežo pri energetski sanaciji stavb in zmanjšani porabi energije zaradi boljše izolacije, je povedal Križanič. Križanič je glede zaključkov spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke tudi dejal, da bo Svetovna banka s tem pilotnim projektom preizkusila metodo, kako angažirati zasebni kapital za povečanje energetske učinkovitosti in prihrankov na tem področju. Na vprašanje, ali se bodo zaradi povečanja sredstev IMF, namenjenim za posojanje revnejšim državam, povečale tudi donacije, ki jih prispeva Slovenija, je minister odgovoril, da ""trenutno donacije tečejo po sedaj zastavljenem vrstnem redu"". Po ministrovih besedah Svetovna banka še ni šla v dokapitalizacijo in v neposredne zahteve po povečanju finančnih sredstev kot IMF. ""Bo pa ta brez dvoma sledila,"" je prepričan. Velike investicije na področju tehnoloških in strukturnih sprememb Pojasnil je tudi, da bo drugi del ""plasmajev namenjen vzpostavitvi socialne varnosti in socialni zaščiti. To so bili glavni poudarki. Ti sklepi so bili podprti tudi analitičnimi študijami Svetovne banke."" Križanič je pojasnil, da so se slovenski predstavniki po plenarnem zasedanju Svetovne banke udeležili tudi zasedanja t.i. Foruma za Balija. Na tem zasedanju so po ministrovih besedah že natančno razdelili strukturo odpravljanja vzrokov podnebnih sprememb, zlasti na področju tehnoloških in strukturnih sprememb. ""Tu se predvidevajo velike investicije in zlasti Kitajska je izpostavila transfer tehnologije, zlasti brezplačnega,"" je dejal, a dodal, da tukaj kakšnega posebnega soglasja ni, ker je razvoj teh tehnologij drag. ""Stanje pa je tako, da se že računa na sredstva, potrebna za bistveno zmanjšanje emisije v naslednjem desetletju, in da se pripravljajo projekti, kako to izvesti, "" je še dejal.",1
"Ljubljana - Kapitalska družba (Kad) je v ponedeljek vložila ovadbo proti osumljenima nepravilnosti pri upravljanju sredstev pokojninskih skladov ob nakupu netržnih vrednostnih papirjev oziroma prednostnih delnicah Hita Urošu Svetetu in Gregorju Razboršku. Očitke glede njunega okoriščanja pri spornem nakupu bo tako ugotavljalo sodišče. Hkrati so na Kadu, ki ga vodi Uroš Rožič, vso dokumentacijo, povezano z nakupom Hitovih delnic, predali Agenciji za trg vrednostnih papirjev. ""Pregledi, opravljeni do tega trenutka, so pokazali, da gre za osamljeni primer nepravilnosti,"" zatrjujejo v Kadu. Se pa kljub temu nadaljujejo tako notranji kot zunanji revizijski pregledi, ki zajemajo preostale izvedene posle za račun pokojninskih skladov v času trajanja zaposlitve suspendiranih delavcev. Kdaj bodo ti pregledi zaključeni, na Kadu ne želijo ugibati, saj zajema pregled poslov, kot pojasnjujejo, daljše obdobje. Ob tem velja omeniti, da so revizorji menda samo eno transakcijo, opravljeno s Hitovimi delnicami, po neuradnih pojasnilih uprave Kada opravljali kar dva tedna. Kot je znano, je uprava Kada direktorju oddelka za upravljanje premoženja Svetetu in njegovemu namestniku Razboršku že minuli teden izdala sklep o takojšnji prepovedi dela, hkrati pa sprožila postopek izredne odpovedi delovnega razmerja. Ugotovitve notranje in zunanje revizije ter pravnega mnenja odvetnika Mihe Martelanca za zdaj ostajajo skrivnost. Na Kadu so pojasnili le to, da znaša višina oblikovanih popravkov 275.000 evrov, sicer pa je bila dokumentacija po naših informacijah celo članom nadzornega sveta Kada dostopna le na seji, nato so jo morali vrniti. Povzetka niso doslej prejeli niti sindikati javnega sektorja, ki še niso sprejeli dokončne odločitve o tem, ali bodo vložili ovadbo tudi proti upravi Kada. katja.svensek@dnevnik.si",0
"Naftni derivati se cenijo, saj je vlada sporočila, da tokrat ne bo posegala v trošarine. Najbolj se cenita dizelsko gorivo in kurilno olje. Kako pa je s cenami v sosednjih državah? Ceneje bi 95-oktansko gorivo točili v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Minilo je 14-dnevno obdobje, po katerem se lahko spremenijo cene naftnih derivatov. Vlada danes ni sprejela uredbe za zvišanje trošarin, zato bodo od polnoči vsa goriva cenejša. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo pocenil za 3,1 centa, na 1,461 evra, 100-oktanski bencin prav tako za 3,1 centa, na 1,476 evra, dizelsko gorivo pa za štiri cente, na 1,332 evra na liter. Pocenilo se bo tudi kurilno olje. Za liter bo treba v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 0,958 evra, kar je 4,5 centa manj kot doslej, so sporočili iz Petrola in OMV. Cena avtoplina je pri Petrolu je 0,777 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij. Kakšne so cene pri sosedih? Po podatkih AMZS je cena 95-oktanskega bencina v Avstriji nižja kot pri nas, saj je tam za liter bencina treba odšteti 1,359 evra. 100-oktanski bencin je dražji, in sicer stane 1,546 evra za liter. Cenejše je tudi dizelsko gorivo, saj v Avstriji stane 1,312 evra za liter. Na Madžarskem je 95-oktanski bencin cenejši kot pri nas. Za liter 95-oktanskega bencina je pri vzhodnih sosedih treba odšteti 1,356 evra, za liter dizelskega goriva pa 1,374 evra, kar je malenkost več kot pri nas. Tudi na Hrvaškem bi za poln rezervoar goriva, ne glede na to, katero gorivo točite, odšteli manj kot pri nas. 95-oktanski bencin stane 1,346 evra za liter, 100-oktanski 1,388 evra za liter, dizelsko gorivo pa 1,256. V Italiji pa so cene naftnih derivatov precej višje kot pri nas. 95-oktanski neosvinčen bencin stane 1,788 evra za liter, 100-oktanski 1,891, dizelsko gorivo pa 1,696 evra za liter.",1
"V piranski občini so v pol leta turisti ustvarili 18 odstotkov več hotelskih nočitev, trenutna zasedenost hotelov se bliža vrhu Turistične zmogljivosti po Sloveniji so letos bolje zasedene kot v enakem obdobju lani. V piranski občini so v pol leta turisti ustvarili 18 odstotkov več hotelskih nočitev, trenutna zasedenost hotelov se bliža vrhu. Povečan obisk beležijo tudi na Gorenjskem, kjer imajo prav tako spodbudne napovedi. Bolje so letos obiskana tudi zdravilišča. Trenutni podatki o zasedenosti turističnih zmogljivosti v Slovenski Istri so obetavni. Po podatkih Turističnega združenja Portorož so namreč v največji turistični destinaciji na Obali, piranski občini, junija zabeležili 126.678 hotelskih nočitev oz. 12 odstotkov več kot junija lani. Od tega je bilo 28 odstotkov nočitev domačih in 72 odstotkov nočitev tujih gostov. V primerjavi z lanskim letom se je število nočitev tujih gostov povečalo za več kot četrtino. Foto: Irena Herak Skupni podatki za prvo polletje govorijo o 468.700 hotelskih nočitvah, kar predstavlja 18-odstotni porast glede na enako obdobje v letu 2010. Trenutno so hoteli zasedeni 90-odstotno, prav tako si glede na dosedanji obisk obetajo dober preostanek poletne sezone. Na Bledu pričakujejo do sedem odstotkov več nočitev kot lani V gorenjskih turističnih središčih Bled, Bohinj in Kranjska Gora je letošnja turistična sezona zaenkrat boljša kot lanska. Junija so lokalne turistične organizacije zabeležile od pet- do desetodstotno rast števila nočitev. Spodbudne pa so tudi napovedi za julij in avgust. Na Bledu, kjer so gostje junija ustvarili sedem odstotkov več nočitev kot junija lani, so tudi za julij in avgust napovedi boljše od lanskega rezultata, in sicer direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar pričakuje od pet do sedem odstotkov več nočitev kot lani. Kot kaže glede na rezervacije in izkušnje iz preteklih let, bo pravi vrhunec avgusta, ko so hotelske zmogljivosti praktično povsem izkoriščene, polnijo pa se tudi zasebne sobe. Več turistov tudi v Bohinju in Kranjski Gori Po besedah direktorja Turizma Bohinj Klemena Langusa dosedanji podatki in rezervacije kažejo, da bosta tudi julij in avgust zadovoljivo zasedena, pri čemer si nadeja od tri do pet odstotkov več nočitev kot lani. Dejanska zasedenost turističnih zmogljivosti bo nekoliko odvisna od dnevnega turizma in odločitev o letovanju, ki jih turisti sprejemajo tik pred zdajci, na kar močno vpliva vreme oz. vremenska napoved. Glede na lepo vreme, ki se zaenkrat obeta, v Kranjski Gori pričakujejo več tistih obiskovalcev, ki pridejo kolesarit ali pa na poletno sankališče. Kar se tiče stacionarnih gostov direktorica Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora Mirjam Žerjav pričakuje približno podobne rezultate kot lani, čeprav je bil junij od lanskega boljši kar za deset odstotkov. V zdraviliščih za 6,7 odstotka več prihodov gostov",1
"Pav razkazuje čudovit rep, moški pa za isti užitek potrebuje hiter avto, pravijo raziskovalci. Ti še trdijo, da lastništvo pregrešno dragega avtomobila moškim daje predvsem občutek, da se jim ženske ne morejo upreti. SSC ULTIMATE AERO. Sicer šele šesti najdražji, a zato najhitrejši. Cena 460 000 evrov, največja hitrost 414 km/h. Obenem so raziskovalci ugotovili, da se moškim ob vožnji športnega avtomobila zviša raven testosterona, medtem ko se ob vožnji družinskega avtomobila zniža. Vsekakor pa je avto tudi statusni simbol, s katerim se boste z veseljem hvalili v družbi svojih prijateljev. Le pravega morate izbrati. Preverite, ali so najdražji avtomobili tudi najhitrejši. Prepričani pa smo, da boste z desetimi najdražjimi avtomobili, ki vam jih predstavljamo v FOTOGALERIJI, prav gotovo zadeli v polno!",1
"Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT) je konec julija objavila povabilo za nabor in izbor tržno zanimivih naložbenih projektov za skupinsko predstavitev na sejmu Expo Real od 7. do 9. oktobra v Münchnu. Na 88 kvadratnih metrov veliki stojnici SPIRIT se bo tako lahko predstavilo sedem nepremičninskih projektov. Podjetja lahko projekte prijavijo do 2. septembra. Povabilo je namenjeno tržno zanimivim naložbenim projektom razvojno-industrijskih podjetij, regionalnih razvojnih agencij, inženirskih, planerskih in projektantskih podjetij, družb za vodenje in izvedbo projektov ter nepremičninskih agencij, ki se bodo skupaj predstavili na njihovem razstavnem prostoru. SPIRIT bo izbranim investitorjem pokril stroške zakupa in opreme prostora ter vstopnice za obisk sejma. Na agenciji ocenjujejo, da jih bo organizacija stojnice na Expu Real stala okoli 80 tisoč evrov. Expo Real v Münchnu je največji in najodmevnejši investicijsko-nepremičninski sejem na območju EU. Na 64 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se bo predstavljalo predvidoma približno 1.700 razstavljavcev.",1
"Priprave na aprilski vrh v Londonu Finančni ministri skupine G-20 so napovedali vztrajne napore za rešitev svetovne gospodarske krize. Skupina najbolj razvitih držav in največjih držav v razvoju ima pred aprilskim vrhom v Londonu jasno usmeritev in bo sprejela vse ukrepe, potrebne za obnovo svetovnega gospodarstva, je ob koncu dvodnevnega zasedanja v Horshamu pri Londonu zagotovil britanski finančni minister Alistair Darling. IMF potrebuje več denarja Ministri so opozorili, da je nujno bistveno povečanje sredstev Mednarodnega denarnega sklada IMF za kreditiranje držav, ki so se znašle v finančnih težavah, vendar pa niso navedli konkretnih številk. Strinjali so se, da je treba okrepiti regulativni nadzor nad vsemi bonitetnimi hišami, ki na osnovi ocene tveganj določajo vrednost posameznih finančnih naložb, saj so v zadnjih mesecih postale tarča kritik, ker vlagateljev niso pravočasno in ustrezno seznanjale z nevarnostmi visoko tveganih naložb. Voditeljem G-20 so ministri predlagali, da na aprilskem vrhu dosežejo dogovor o ustrezni stopnji regulacije in nadzora nad pomembnimi finančnimi institucijami, trgi in instrumenti . Glede t. i. hedge skladov so se strinjali, da jih je treba registrirati ter razkriti vse podatke, potrebne za oceno tveganj, ki jih predstavljajo. Ministri so se zavezali, da bodo ohranili ekspanzivne monetarne politike, ki prek zniževanja obrestnih mer pozitivno vplivajo na gospodarsko aktivnost. Strinjali so se, da je ključna prioriteta obnoviti kreditno dejavnost bank in ponovili svojo zavezanost pomoči državam v razvoju, ki se soočajo z begom kapitala. Fiskalne spodbude ali krepitev finančne regulacije? Finančni ministri so pripravili smernice za aprilsko srečanje voditeljev skupine. Pogledi na spopad z gospodarsko krizo se razlikujejo, čeprav vsi udeleženci poudarjajo odločenost za usklajen spopad z njo. Medtem ko ZDA, Japonska in Kitajska zagovarjajo stališče, naj države čim hitreje in izdatno finančno spodbujajo gospodarstva, se večina evropskih partneric dvajseterice s takim načinom reševanja krize ne strinja. Sicer pa se članice G-20, ki jo poleg sedmerice najrazvitejših držav in Evropske unije sestavljajo še Rusija, Indija, Brazilija, Indonezija, Savdska Arabija, Mehika, Turčija, Avstralija, Južna Koreja, JAR, Kitajska in Argentina, načelno strinjajo, da je treba vzpostaviti nove svetovne finančne mehanizme, vključno z reformo Mednarodnega denarnega sklada in zagotoviti preglednejše delovanje t. i. finančnih paradižev. Kot je znano, so Švica, Luksemburg in Avstrija včeraj napovedali, da bodo omilili pravila o bančni tajnosti. Ministri štirih najhitreje razvijajočih se gospodarstev na svetu - Brazilije, Kitajske, Indije in Rusije - so prvi dan srečanja v skupni izjavi zapisali, da se bo letos nadaljevalo upadanje zasebnega kapitala, zato je nujno okrepiti posojilno dejavnost mednarodnih finančnih ustanov.",1
"N& Vrednost indeksa za september, Gfk raziskavo dela s pogledom mesec dni vnaprej, je za 1,9 točke višji kot v enakem obdobju lani, a še vedno precej nižja od dolgoletnega povprečja v času od združitve obeh Nemčij, ki je devet točk. ""Potrošniško razpoloženje je trenutno zelo močna podpora nemškemu gospodarstvu,"" so zapisali v Gfk in pri tem omenili podatek, da se je zasebna potrošnja v drugem letošnjem četrtletju okrepila za 0,5 odstotka. V Gfk poudarjajo tudi, da se je sodeč po zadnjih statističnih podatkih in raziskavah različnih inštitutov padanje gospodarske dejavnosti v Nemčiji končalo, posledično pa se zmanjšuje tudi gospodarski pesimizem. Poleg tega predvsem dohodkovna pričakovanja krepi tudi nizka inflacija oz. celo padanje cen na letni ravni, ki so skupaj z zaenkrat relativno stabilnim trgom dela v luči državnih ukrepov za zmanjšanje odpuščanj prispevali k večji pripravljenosti za nakupe. Nadaljnja stabilizacija potrošniškega razpoloženja pa bo po navedbah Gfk odvisna od prihodnjega razvoja razmer na trgu dela, še posebej, če bo jeseni prišlo do večjega povečanja brezposelnosti. Eden od razlogov za krepitev zaupanja potrošnikov je, kot rečeno, tudi ta, da se nemški trg dela za razliko od nekaterih drugih članic EU še vedno relativno dobro drži. Tudi pri pogledu v prihodnost so po navedbah GfK potrošniki precej bolj optimistični, kot so bili na najnižji točki krize na začetku leta. Pričakovanja potrošnikov glede gospodarskih gibanj so se prav tako že peti mesec zapored izboljšala, in sicer se je indeks gospodarskih pričakovanj okrepil za 6,5 točke na -7,5 točke. Ob začetku leta je bil pri -33 točkah, v enakem lanskem obdobju pa je bil nižji za 14 točk. Potrošniki so kot kaže precenili, da se kriza dejansko končuje in opuščajo črnogledost glede prihodnosti. Potrošniki so vse bolj optimistični tudi glede stanja v lastnih denarnicah. Potem ko so njihova pričakovanja glede lastnega dohodka julija prvič po aprilu lani pristala v pozitivnem območju pri 1,8 točke, so se avgusta okrepila za sedem točk na 8,8 točke. Na letni ravni se je ta kazalec okrepil kar za 25 točk. Pri tem gre po trditvah GfK za nasprotno delovanje dveh dejavnikov. Po eni strani je inflacija nizka, obenem pa deluje tudi več ukrepov iz stimulacijskih paketov za nemško gospodarstvo, med drugim gre za nekatere davčne razbremenitve in nižje prispevke za zdravstveno varstvo. Indeks pripravljenosti za nakupe, ki se je julija povišal za 10,6 na 25,1 točke, se je avgusta okrepil še za šest toč na 31,1 točke, kar je največ po decembru 2006. Na to pozitivno vplivajo predvsem nizke cene zaradi številnih akcij ter nizka inflacija oz. celo padanje cen na letni ravni. Obenem je trg dela glede na globino krize v zadnjih mesecih ostal relativno trden.",1
"Ljubljana - Konzorcij za prodajo večinskega deleža Žita od včeraj ne obstaja več. Ker srbski poslovnež Miodrag Kostić oziroma njegova družba MK Group tudi po več mesecih pogajanj ni bila pripravljena zvišati ponudbe za nakup Žita, so se Slovenska odškodninska družba, Modra zavarovalnica in Skupina KD Group odločili, da prodajni postopek končajo brez prodaje. Do odločitve je prišlo po tem, ko Kostić do izteka roka ni izboljšal svoje nekaj več kot 40 milijonov evrov vredne ponudbe, lastnike pa obvestil, da njihovih zavez glede Žitovih nepremičnin ne želi sprejeti. Kot smo že poročali, je bila Kostićeva ponudba za lastnike nesprejemljiva, saj bi bili ti za to ceno pripravljeni prodati zgolj osnovno dejavnost Žita brez njegovega 10 hektarjev velikega zemljišča v ljubljanskem BTC. Kostić je sicer glede na lanskoletno poslovanje za vso družbo ponujal približno toliko, kot znaša štiriletni dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Žito oziroma tretjino manj kot skupina premore kapitala. Ker se je izkazalo, da so največja prepreka pri prodaji Žita strateškemu partnerju prav njegove nepremičnine, so v KD Skladih upravi Žita včeraj predlagali, naj že do letošnje skupščine poišče rešitev za izločitev oziroma oddelitev nepremičnine na drugo družbo. Toda hitre rešitve ni pričakovati, saj naj bi Žito vso proizvodnjo na drugo lokacijo preselilo šele do konca prihodnjega leta.",0
"Za delo zaprosili v Revozu Boj delavcev kočevske Prenove, ki so pred dnevi zaradi neizplačanih plač deset dni gladovno stavkali, še traja. Po plače bodo morali na sodišče, pomagali jim bodo sindikati. Trije izmed delavcev so sicer po sestanku na ministrstvu za delo že dobili osebna delovna dovoljenja za tri leta, dva pa sta v postopku pridobivanja, je za TV Slovenija poročala Petra Šolar. Za približno 450 evrov, kolikor so dobili od Karitasa, Rdečega križa in sindikatov, so delavci nakupili le najosnovnejša živila, saj bodo preostali denar poslali družinam. Iz najete hiše, kjer jih večina stanuje, se za zdaj ne nameravajo izseliti, saj jim Zoran Perković dolguje denar, po drugi strani pa z lastnikom stavbe nimajo težav. Mostarlić Delo moram najti v mesecu dni Kot je povedal eden izmed delavcev, Mevludin Mostarlić, jim je zdaj pravzaprav še slabše. V njegovem primeru je dovoljenje začelo veljati 16. marca, kar pomeni, da mora v mesecu dni najti delo, sicer mu bo propadlo. Sindikat je v njihovem imenu že klical v Revoz, tako da so poslali prošnje, zdaj pa čakajo odziv. Tudi Nisad Huseinbašić je povedal, da niso zadovoljni, saj tistega, kar so zahtevali, niso dobili. ZSSS Perković nam ni dal dokumentov Na Zvezi svobodnih sinidkatov, kjer v imenu desetih delavcev pripravljajo tožbe proti Perkoviću, pa so povedali, da so imeli največ težav zato, ker jim delodajalec ni hotel izročiti vseh dokumentov. Delavcem bo sindikat sicer pomagal tudi pri iskanju novega delodajalca. Sami pravijo, da se bodo borili dalje, tudi če bodo sodni postopki trajali več let, je to namreč edina pot, da morda dobijo težko zasluženi denar.",0
"Vse lepo se enkrat konča. Če bodo cene bencina, dizla in kurilnega olja še naprej drastično padale, bo vlada dvignila trošarine in polnila proračunsko blagajno. S prilivi bo skušala rešiti finančno krizo. Cena bencina je drastično padla, zdaj pa bo vlada povišala trošarine. Vlada je na seji odločila, da bo trošarine za bencin in plinsko olje za pogonski namen spreminjala glede na razmere na trgu, je sporočil finančni minister Franc Križanič. Trošarine naj bi se spreminjale postopno, lahko tudi vsakih 14 dni, in sicer glede na cene naftnih derivatov. Pri bencinu naj bi bile višje za okoli 10, pri kurilnem olju pa štiri cente. Tako naj bi v proračun letno priteklo okoli 270 milijonov evrov, denar pa naj bi porabili tudi v boju zoper finančno krizo. Torej, če bo cena goriva še naprej hitro padala, se bodo trošarine zvišale. Če pa bo cena naftnih derivatov drastično zrasla, se bodo trošarine spet znižale na najnižjo možno raven. Dvig trošarin seveda pomeni dražje gorivo, ki se je v zadnjih mesecih zelo pocenilo. Še poleti je bil liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina čez evro, trenutno pa je 0,827 evra. Cene goriv se oblikujejo na vsakih 14 dni. Osnova za določitev prodajne cene pred davki v naslednjem 14-dnevnem obdobju pa je dvotedensko povprečje objavljenih dnevnih podatkov borznih cen posameznih derivatov na kotaciji CIF Mediteran, preračunanih iz dolarjev v domačo valuto po povprečnem srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan objave cen. Več o tem na cekin.si ...",0
"Podjetja niso v času priglasila koncentracije lastništva Urada za varstvo konkurence je proti šestim podjetjem, ki obvladujejo 49-odstotkov Istrabenza, uvedel postopek presoje skladnosti koncentracije. Podjetja NFD Holding, Maksima Invest, Maksima Holding, Fidino, Finetol in Daimond bi morala v skladu z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence uradu najpozneje v 30 dneh od pridobitve nadzora nad Istrabenzom skupno priglasiti koncentracijo, česar pa niso storile. Zato do nadaljnjega ostajajo brez glasovalnih pravic. V Istrabenzu zadeve še niso komentirali. Prejšnji teden je v javnost zakrožil dokument, ki dokazuje, da so finančna družba Maksima Holding, ki jo obvladujejo prvi mož Istrabenza Igor Bavčar in štiri družbe prvega moža finančne skupine NFD Staneta Valanta od sredine marca letos uradno povezane osebe. Dokument razkriva, da te družbe delujejo usklajeno in da imajo v njem 49-odstotni delež. Preberite tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev skrivnostna glede Istrabenza Po poročanju TV Slovenija naj bi se v prihodnjih dneh nekaj podobnega zgodilo tudi v Termah Čatež.",0
"Kot zadnji se je iz tekme za prevzem nemškega proizvajalca generikov umaknil ameriški Pfizer. Največ je ponudila izraelska Teva Teva je danes sporočila, da bo za 3,63 milijarde evrov prevzela nemškega proizvajalca generičnih zdravil Ratiopharm. Pfizer se je iz boja za prevzem umaknil zadnji. Za prevzem je bil zelo zainteresiran, a za Ratiopharm ni bil pripravljen ponuditi kaj dosti več kot tri milijarde evrov, poroča WSJ. Tevi bo Ratiopharm služil za okrepitev v Zahodni Evropi »Ta transakcija se popolnoma ujema z našo dolgoročno strategijo, v kateri je Evropa pomemben steber in gonilo rasti. Ratiopharm nam bo služil kot idealno izhodišče za okrepitev našega vodstva na ključnih evropskih trgih, s poudarkom na nemškem ter hitro rastočih trgih za generične izdelke v Španiji, Italiji in Franciji« je dejal predsednik uprave Teve. Leta 2009 je Teva v Evropi prodala za 2,4 milijarde evrov izdelkov. Do leta 2015 nameravajo prodajo povečati na 6,75 milijarde evrov. Končuje se zgodba o nesrečnem nemškem milijarderju Ratiopharm je nemška družba Vermoegenverwaltung (VEM) dala na prodaj po samomoru lastnika Adolfa Merckleja. Ta je v začetku leta zaradi izgub pri shortanju delnic Volkswagna skočil pod vlak. V VEM pa so za poplačilo nekaj milijard dolgov zato bili prisiljeni prodati svojega paradnega konja.",1
"Luxembourg - Obseg trgovine na drobno se je v območju evra junija na mesečni ravni zmanjšal za 0,5 odstotka, v EU pa za 0,3 odstotka, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Slovenija je junija v mesečni primerjavi končala z 0,2-odstotnim, v letni primerjavi pa s 3,6-odstotnim padcem trgovine na drobno, kar predstavlja drugi največji padec v EU. Na letni ravni se je obseg trgovine na drobno v območju skupne evropske valute v šestem mesecu zmanjšal za 0,9 odstotka, v sedemindvajseterici - Hrvaška je v EU vstopila 1. julija - pa okrepil za 0,1 odstotka. V mesečni primerjavi se je prodaja hrane, pijač in tobačnih izdelkov junija tako v območju evra kot v uniji zmanjšala za 0,6 odstotka. Prodaja neživilskih izdelkov se je medtem v evropski denarni uniji skrčila za 0,2 odstotka, v sedemindvajseterici pa je ostala stabilna. Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, se je obseg trgovine na drobno junija na mesečni ravni zmanjšal v 11 državah, povečal pa v 10 državah. V eni državi je ostal nespremenjen. Največji padec so zabeležile Estonija (-3,3 odstotka), Madžarska (-1,9 odstotka), Avstrija (-1,7 odstotka) in Nemčija (-1,5 odstotka, največjo rast pa Malta (+1,8 odstotka), Luksemburg (+1,3 odstotka) in Danska (+1,2 odstotka). V letni primerjavi se je prodaja hrane, pijač in tobačnih izdelkov v državah z evrom junija zmanjšala za 1,6 odstotka, v EU pa za 1,2 odstotka. Prodaja neživilskih izdelkov se je medtem v državah s skupno valuto skrčila za 0,2 odstotka, v celotni EU pa okrepila za 1,2 odstotka. Med državami članicami, za katere so bili podatki dostopni, se je obseg trgovine na drobno na letni ravni zmanjšal v sedmih državah, povečal pa v 15. Največji padec so zabeležili v Španiji (-6,9 odstotka), v Sloveniji (-3,6 odstotka) in Romuniji (-3,1 odstotka), največjo rast pa v Luksemburgu (+27,5 odstotka), Litvi (+6,7 odstotka) in na Poljskem (+5,5 odstotka).",0
"Odločba ATVP o usklajenem delovanju z namenom pridobitve in utrditve nadzora v Mercatorju je postala pravnomočna Višje sodišče v Ljubljani je včeraj izdalo sodbo, s katero je odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) o prekršku zoper Pivovarno Laško , Pivovarno Union , Radensko in Infond Holding v stečaju iz decembra 2008 postala pravnomočna. ATVP je omenjenim družbam takrat skupaj naložila 670 tisoč evrov kazni. Usklajeno delovanje, da bi dobili nadzor nad Mercatorjem ATVP je omenjenim podjetjem in njihovim odgovornim osebam očitala usklajeno delovanje s ciljem pridobiti in utrditi nadzor nad Mercatorjem. Omenjene družbe so se na odločbo ATVP pritožile, višje sodišče pa je potrdilo pravnomočnost odločbe agencije. Tako so morale družbe Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Infond Holding v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe plačati vsaka po 170 tisoč evrov kazni, Radenska pa 160 tisoč evrov, torej skupaj 670 tisoč evrov. Kazen tudi Šrotu, Zorku, Rutarju in Blagotinšku Denarno kazen v višini 5000 evrov vsak so morali poravnati tudi takratni prvi možje Laškega, Uniona in Infond Holdinga Boško Šrot, Dušan Zorko in Matjaž Rutar, takratni direktor Radenske Tomaž Blagotinšek pa je moral plačati kazen v višini štiri tisoč evrov.",0
"Novi predsednik je s poslovanjem družbe zadovoljen Nadzorni svet Pošte Slovenije je za predsednika izbral Davorina Kračuna, za njegovega namestnika pa Petra Premka. Na seji so se seznanili z najpomembnejšimi akti in tekočimi gospodarskimi rezultati, je povedal Kračun. S poslovanjem družbe je novi predsednik nadzornega sveta zadovoljen. Dobili smo vtis, da je družba dobro organizirana. Njeni rezultati, če gledamo poročila za zadnja leta, so dobri, stopnja donosnosti pa je bila vsa leta nazaj med šestimi in sedmimi odstotki. Tudi obdobje krize je družba dobro prebrodila, tako da smo prepričani, da lahko pošta nudi dobre storitve našemu prebivalstvu ter da ob tem skrbi tudi za prihodke državnega proračuna, je dejal Kračun, ki računa, da se bodo že na septembrski seji resno lotili dela. Hauc Novi nadzorniki so visoko priznani strokovnjaki Zadovoljstvo nad prvim srečanjem z novimi nadzorniki je danes izrazil tudi generalni direktor Aleš Hauc, ki meni, da gre za visoko priznane strokovnjake na svojih področjih. Vse to daje upanje in močno prepričanje, da bo ta nadzorni svet v kontekstu visoko strokovnih in usposobljenih ter uglednih predstavnikov profesionalno nadziral našo družbo. Tega se veselimo in upamo na korektno sodelovanje z njimi, je dejal Hauc. Donedavni prvi nadzornik Klemen Grošelj in generalni direktor nista bila v prav rožnatem odnosu, saj je Grošelj nekaj časa zahteval celo direktorjev odstop. V zvezi s tem je Kračun dejal, da so dozdajšnji rezultati družbe dobri in jih je treba spoštovati. Na vprašanje, ali si ne bo še naprej kot njegov predhodnik prizadeval, da bi zamenjal prvega moža Pošte Slovenije, pa je odgovoril, da sicer nikoli ni dobro reči nikoli, vendar so rezultati za zdaj dobri in tega zato za zdaj ni na dnevnem redu. Hauc je ob tem ponovil, da je mandat poslovodstva vselej zgolj od ene do druge seje nadzornega sveta, a upa, da se bodo tudi v prihodnosti nadaljevali dobri rezultati družbe, običajno pa je, da se dobrega dirkalnega konja ne zamenja . Nadzorni svet Pošte Slovenije je sicer šestčlanski, pri čemer štiri člane imenuje ustanovitelj, dva pa izvoli svet delavcev. Poleg treh novih nadzornikov je v nadzornem svetu pošte kot edina od prejšnjih članov še Barbara Gorjup, zaposlene pa zastopata Božidar Pograjc in Rudi Matjašič.",1
"Poskus uboja. Dolgoletni 34-letni nasilnež je hotel zadušiti 29-letno partnerico. Zaradi poskusa uboja so pred dnevi ovadili in priprli 34-letnega Krčana, ki se ni mogel sprijazniti, da ga partnerica po devetih letih zapušča. Njun prepir se je sprevrgel v grožnje, po poskusu njenega klica na 113 pa v fizično nasilje. Med pretepom je 34-letnik začel partnerico dušiti, ko je že izgubljala zavest, je uspela zakričati. Na njen krik se je odzval sinček, ki se je v sosednji sobi igral z vrstnikom, zato jo je moški nehal dušiti. Ženska je naslednji dan kljub bojazni za svoje življenje in življenje dveh otrok, ki sta se jima rodila v skupni zvezi, svoje razmere zaupala centru za socialno delo, z oškodovanko so se pogovorili tudi kriminalisti. Ugotovili so, da naj bi bil poskus uboja le posledica dalj časa trajajočega verbalnega in fizičnega nasilja med osumljencem in oškodovanko, ki je napovedala, da se bo zaradi razmer odselila. Osumljencu, ki je bil v preteklih letih že obravnavan zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja, so odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor.",0
"Od jutri bo za liter 95-oktanskega bencina potrebno odšteti 0,5 centa manj, medtem ko se je 98-oktanski bencin za isto vsoto podražil. Najbolj, za 2,6 centa pa se bo pocenil liter kurilnega olja Maloprodajne cene 95-oktanskega bencina se bodo ob polnoči pocenile in bo za 50 litrov omenjenega bencina po novem treba odšteti 0,25 evra manj. Podražil pa se bo 98-oktanski bencin, in sicer bo za 50 litrov treba odšteti 0,25 evra več. Nove cene naftnih derivatov: Cena 95-oktanskega bencina se bo znižala za pol centa na liter in bo znašala 0,960 evra za liter,Liter 98-oktanskega oziroma 100-oktanskega bencina bo dražji za pol centa in bo stal 0,986 evra,Cena litra dizelskega goriva ostaja nespremenjena na 0,947 evra, Liter kurilnega olja pa se bo pocenil za 2,6 centa. Stal bo 0,508 evra. Višja le trošarina za plinsko olje za pogon Vlada je na današnji dopisni seji sprejela uredbo o spremembi uredbe o določitvi zneska trošarine za energente. Trošarina za plinsko olje za pogon se bo tako zvišala s 402 evra na 423,08 evra za 1000 litrov oziroma za 0,218 evrov na liter. Drobno prodajna cena bo ostala nespremenjena, t.j. 0,947 evra na liter. Ostale trošarine na energente ostajajo nespremenjene.",1
"Socor Države bodo finančno podprle odvisnost od Rusije Geoplin in Gazprom sta podpisala sporazum o ustanovitvi podjetja Južni tok Slovenija. Putin meni, da kljub pomislekom projekt ni ogrožen, je pa Rusija pripravljena na kakršen koli razvoj dogodkov. Sporazum, ki bo v Slovenijo pripeljal plinovod Južni tok, sta podpisala predsednik uprave Geoplina Marjan Eberlinc in direktor ruskega energetskega velikana Gazprom Aleksej Miller. V skupni družbi s sedežem v Sloveniji bo vsako podjetje sodelovalo s polovičnim deležem v kapitalu. - Slovenija ima v Rusiji strateškega prijatelja - Putin Udeleženi v tragediji naj molijo za odrešitev svoje duše Slovenija ima s tem projektom velike prednosti, predvsem v smislu energetske varnosti. Znano je, da se v Evropi in svetu bije prava bitka za energente, in doseči cilj, da podpišeš dogovor o tem, kako boš lahko po drugi poti uspel dobavljati in prenašati zemeljski plin, je prav gotovo neka dobra osnova za dodatno energetsko varnost, je po podpisu sporazuma dejal Eberlinc. Rusi imajo pripravljene rezervne načrte Projekt se je v zadnjem času sicer znašel v težavah, saj Rusiji s Turčijo ni uspelo doseči dogovora o gradnji plinovoda pod turškim morjem. Zato se pojavljajo ugibanja, da naj bi Rusija razmišljala celo o opustitvi projekta ali o njegovi racionalizaciji, toda, kot zagotavljajo analitiki, gre le za pritisk na Turčijo, da bi čim prej pristopila k projektu. Na novinarski konferenci po srečanju s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem na Brdu pri Kranju je ruski premier Vladimir Putin dejal, da projekt ni ogrožen, odnose s Turčijo pa je označil za dobre in raznolike. Putin je napovedal, da bo Rusija Turčiji predložila dodatne dokumente glede ekologije in trase plinovoda, nato pa pričakujejo tudi dokončni dogovor o plinovodu Južni tok. Ob tem je ruski premier dejal, da so pripravljeni na kakršen koli razvoj dogodkov glede dostave ruskega plina evropskim porabnikom. Eden izmed rezervnih načrtov je utekočinjenje plina na obali Črnega morja in nato njegov transport do bolgarske obale ter od tam naprej, druga možnost pa je tudi utekočinjenje na ruskem polotoku Jamal in nato ladijski transport do južne Evrope. Glede pravil Evropske unije o omejevanju lastništva nad plinovodi v Uniji, kar pomeni delitev na lastnike transporta in lastnike produkta, je Putin dejal, da bi to povečalo stroške plina, saj bi vključevalo tretjega posrednika. Sam transport je po njegovih besedah nerentabilen in podjetja ga imajo samo zato, da imajo dobičke od plina. Ob tem je izrazil upanje, da bodo v EU-ju sledile korektive pravil glede plinskih podjetij. Plinovod do leta 2015 Projekt Južni tok je bil prvič napovedan junija leta 2007, Slovenija pa je k njemu pristopila novembra leta 2009 med obiskom slovenskega premierja Boruta Pahorja v Moskvi. Poleg sporazuma o sodelovanju pri projektu Južni tok sta Slovenija in Rusija podpisali še sporazum o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov, memorandum o soglasju v kmetijstvu, memorandum o sodelovanju med slovenskim ministrstvom za gospodarstvo in vlado Uljanovske pokrajine, memorandum o sodelovanju na področju standardizacije in ugotavljanja skladnosti ter sporazum o sodelovanju med Petrolom in družbo Gazprom Neft. Plinovod naj bi potekal od Rusije pod Črnim morjem do Bolgarije, nato pa bo en krak potoval čez Grčijo do južne Italije, drugi pa v Italijo čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo ali čez Srbijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo. Po napovedih bo naj bi bil plinovod končan leta 2015, letno pa naj bi po plinovodu steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Slovenija prva s študijo Študija izvedljivosti za slovenski odsek projekta, za katero je bil pristojen Geoplin, je bila konec lanskega leta predana Gazpromu in izsledki so pokazali, da sta umestitev in potek plinovoda čez slovensko ozemlje mogoča. Gazprom je izrazil zadovoljstvo s kakovostjo in pravočasno izdelavo slovenske študije, ki je bila izdelana prva med vsemi študijami na trasi Južnega toka od Črnega morja naprej. V ruskem podjetju pričakujejo, da bo do poletja izdelana študija za celotno traso plinovoda. Slovenija poudarja, da nam plinovod daje pomembno vlogo tranzitne države za oskrbo osrednje in južne Evrope ter da krepi naš geostrateški položaj. Projekt Sloveniji omogoča tudi sodelovanje pri investiciji, gradnji, lastništvu in upravljanju plinovoda. V Evropski uniji pričakujejo, da bo plinovod prispeval k diverzifikaciji plinovodnih poti za oskrbo evropskih porabnikov, kar naj bi prineslo večjo zanesljivost oskrbe s plinom. Južni tok kot ovira Nabuccu Gradnja plinovoda je deležna tudi kritik in politični analitik za vzhodnoevropske zadeve za fundacijo Jamestown Vladimir Socor je za oddajo Globus na TV Slovenija povedal, da se mu zdi projekt nerealen in da je predvsem namenjen oviranju konkurenčnega evropskega projekta plinovod Nabucco. Ruski projekt Južnega toka je bil začrtan, da bi preprečil postavitev Nabucca. Zato gledam na Južni tok kot na oviranje Nabucca, je dejal Socor. Glede na vse to se mi zdi Južni tok popolnoma nerealen, označil sem ga za politično zavajanje. Je namreč predrag, da bi bil finančno sprejemljiv, saj naj bi po podatkih Gazproma njegova gradnja stala od 20 do 30 milijard dolarjev. Po besedah Socorja Rusi tako upajo, da bodo vse te države finančno podprle gradnjo Južnega toka in tako rekoč finančno podprle svojo odvisnost od Rusije. To je torej ruska strategija, s katero naj bi države - morda tudi Slovenijo - pripravili do tega, da bodo same finančno podprle svojo energetsko odvisnost od Rusije. Menim, da je to popolnoma nerealno, pravi. Na vprašanje, kaj meni o vladah držav članic EU-ja, ki so že privolile v koncesijo, je Socor dejal, da je to posledica njihove slabe analize. Do leta 2009 je Južni tok namreč izgubil vso kredibilnost zaradi visokih stroškov, ki si jih ne morejo privoščiti, pa tudi zato, ker je Rusija izgubila nadzor nad turkmenskim plinom. Šele takrat, okoli leta 2009, so tudi evropske vlade spoznale, da je Južni tok slepilo, navadno zavajanje, je končal Socor.",1
"Dodatna posojila Grčiji niso izključena, je dejal Juncker. Prav tako niso izključene niti možnosti dodatnega podaljšanja roka za poplačilo že izplačane pomoči, če bo država uvedla dodatne ukrepe. Šef skupine finančnih ministrov držav v območju evra Jean-Claude Juncker v ponedeljek ponoči v Bruslju ni izključil dodatnih posojil za Grčijo niti možnosti dodatnega podaljšanja roka za poplačilo že izplačane pomoči, če bo država uvedla dodatne ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. Dodatna posojila Grčiji niso izključena. V EU sedaj uporabljajo razne druge izraze za prenovo programa pomoči Grčiji, tako je Juncker dejal, da je možno mehko prestrukturiranje 330 milijard težkega dolga, odločno pa je nasprotoval bistvenemu prestrukturiranju . Prestrukturiranje bi namreč pomenilo odpis dela dolga ali podaljšanje roka za poplačilo ali znižanje obrestnih mer ali kombinacijo vsega tega. Juncker je poudaril, da za zdaj ni odločeno še nič, in dejal, da so pred odločitvijo o tem vsekakor potrebni dodatni ukrepi grške vlade za zmanjšanje primanjkljaja in javnega dolga. Grčija se je po njegovih navedbah v ponedeljek zvečer že zavezala k dodatnim ukrepom za ureditev javnih financ z napovedjo pospešitve izvajanja programa privatizacije. Razmere v Grčiji so težke, je poudaril Juncker in izrazil pričakovanje, da bodo odločitve o Grčiji sprejete do konca junija in da bo tako grško poglavje zaprto naslednji mesec. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je grško opozicijo znova pozval, naj podpre vladne ukrepe za ureditev javnih financ. Glede Irske je Juncker povedal, da obstaja strinjanje glede znižanja obrestne mere za pomoč tej državi, a da bo dokončna odločitev sprejeta junija. Do konca junija naj bi EU tudi podpisala sporazum o vzpostavitvi stalnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti evra in sprejela spremembe začasnega kriznega mehanizma. Križanič Slovenija sama od sebe ne bo nakazala preostanka denarja Finančni minister Franc Križanič je povedal, da bo Slovenija ravnala v skladu s partnerji v območju evra. Pojasnil je, da območje evra od grških oblasti v zameno za dodatno pomoč zahteva ustrezna zavarovanja kreditov s premoženjem ter poenotenje vlade in opozicije glede nadaljevanja varčevalnega programa do končnega izhoda iz krize. Potrebujemo čvrsta zavarovanja, na razpolago morajo dati premoženje. Seznami so že, od pristanišč, letališč, vodovodov, pošt in telekomunikacij, je pojasnil in izrazil pričakovanje, da bo Grčija hitro objavila nadaljnje ukrepe, ki bi zagotovili varnost tem, ki ji pomagajo. Naslednja tranša posojil Grčiji v višini 12 milijard evrov naj bi bila izplačana junija ali v začetku julija. Gre za tranšo iz mehanizma, dogovorjenega maja lani, ki predvideva 110 milijard evrov pomoči Grčiji. Od tega IMF prispeva 30 milijard evrov, preostalo pa EU. Na vprašanje, ali bo Slovenija nakazala še preostanek svojega deleža Grčiji, je Križanič dejal Sama od sebe ne, odvisno od presoje, kako bo program tekel naprej. Slovenija ne bo nakazala, če ostali ne bodo pristopili k programu oziroma spremenjenemu programu, je dodal. Težava je po njegovih besedah v tem, da Grčija po ocenah drugo leto še ne bo mogla na zasebni trg in v tem primeru bo potrebno podaljšanje programa. To pa je neke vrste prenova, v tem primeru potrebuje dodatna sredstva in drugačen pristop IMF in EU, je dejal. Tu se bomo mi prilagajali ostalim partnerjem v skupni evra, da zaščitimo svoje interese, je še poudaril minister in poudaril, da je Grčija doslej izvedla boleče prihranke. Celo če jih primerjamo z nekdanjo stabilizacijo Jugoslavije, so ti prihranki bolj boleči, je ponazoril. 78 milijard evrov pomoči tudi Portugalski Potem ko je politično podporo vseh ministrov EU dobil že v ponedeljek, pa so finančni ministri danes tudi dokončno formalno zapečatili program pomoči za Portugalsko program predvideva 78 milijard evrov pomoči v zameno za stroge varčevalne ukrepe na Portugalskem. Prvi obrok posojil tej državi bo izplačan do konca meseca. Tretjino pomoči bo prispeval Mednarodni denarni sklad IMF, dve tretjini oziroma 52 milijard evrov pa EU, in sicer eno tretjino iz mehanizma za finančno stabilnost EFSM oziroma iz proračuna EU, eno tretjino pa iz družbe za zagotavljanje stabilnosti evra EFSF. Višina slovenskega poroštva za posojila iberski državi v okviru začasnega mehanizma za zaščito evra EFSF znaša 197,3 milijona evrov.",0
"Bled. Hoteli polno zasedeni, kopanje v Veliki Zaki ni več dovoljeno. Veslanje. Od danes je zaradi svetovnega prvenstva v veslanju, ki se bo začelo v nedeljo, prepovedano kopanje v Veliki Zaki. “Treba je razumeti, da gre za veliko tekmovanje. Če smo prvenstvo prevzeli, bomo morali malo potrpeti,” pravi blejski župan Janez Fajfar. Po njegovih besedah bi bilo kopanje tam prenevarno. Ukrep pa je vseeno sprožil nekaj negodovanja, je priznal. 1.200 tekmovalcev Svetovno prvenstvo. Začelo se bo z nedeljskimi kvalifikacijami ob 9.30. Slovesnost ob odprtju bo dan prej ob 20.30. Na Bledu se bo zbralo 1.200 tekmovalcev iz 68 držav, 900 bo spremljevalcev in 400 novinarjev. Televizijskih prenosov bo za okrog 15 ur. Turisti bodo imeli med veslaškim prvenstvom na voljo Grajsko kopališče in naravno kopališče na Mlinem. Goste kampa v Zaki pa bodo prav tako usmerili na Grajsko kopališče, kjer bodo dobili ugodnejšo vstopnico za kopanje. Promet omejen Prepovedana sta promet in gibanje po veslaškem centru. Vozil k Mali Zaki ne spuščajo več, v Veliko Zako pa bo mogoče priti le prek železniške postaje. Za obiskovalce tekem bo poskrbljeno, zatrjuje Fajfar. “Najlažje bo osebno vozilo pustiti pri nekdanjih Vezeninah, kjer bo urejeno veliko brezplačno parkirišče, od tam pa se na prizorišče odpeljati s posebnim prevozom,” svetuje. Hoteli polni “Bled je s prvenstvom zaživel. Vse poteka po načrtu, veslači prihajajo, vzdušje je odlično,” še pravi Fajfar. “Vse, kar smo načrtovali, smo naredili,” dodaja. Medtem so hoteli po Bledu že polno zasedeni, ugotavlja Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled. “Konec avgusta Bled sicer nikoli ni povsem poln, ampak zaradi veslaškega prvenstva smo računali, da tokrat bo,” pojasnjuje. Kolikšen bo izkupiček, težko oceni, je pa prepričana, da bo prvenstvo tudi velika promocija za vnaprej.",1
"Konferenca bo potekala 20. novembra Letošnje Okoljsko srečanje bo potekalo v znamenju vode. Oskrba s pitno vodo in energijo ter nadaljevanje razvoja na trajnostnih principih sodijo med največje izzive človeštva v 21. stoletju. Z nami bodo predstavniki oblasti, strokovnjaki in podjetja, ki bodo predstavila svoje izkušnje. Ob prijavi do 10. novembra imate najmanj 30 odsotni popust! Na tokratnem srečanju bodo v ospredju naslednje teme: Vodna politika v Sloveniji in EU - izzivi in priložnost Upravljanje vodovodnih sistemov - oskrba s pitno vodo Učinkovito z vodo v podjetjih Zaključna okrogla miza: Trajnostno upravljanje z vodnimi viri - izzivi bodočega razvoja, od ideje do izvedbe Tudi letos bomo podelili evropske okoljske nagrade. Rok prijave na razpis je 11. oktober. Vse informacije o srečanju najdete na spletni strani Okoljsko srečanje 2012",1
"Fundacija za šport bo leta 2009 med prosilce razdelila 10,1 milijona evrov, veliko manj kot letos Financiranje športnih organizacij je bilo prenapihnjeno, priznava direktor Fundacije za šport Drago Balent in športnim klubom in infrastrukturi za prihodnje leto namenja četrtino manj denarja. Fundacija za šport (FŠ) je petek v Uradnem listu objavila javni razpis za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoj športa ter založništva v športu v letu 2009 ter ločeni razpis za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih od 2009 do 2011. Na obeh razpisih bo FŠ med izbrane prosilce razdelil 10,1 milijona evrov. Prosilci se lahko na razpis prijavijo najpozneje do 15. novembra letos, odločitev pa bo znana v začetku marca 2009. So zlati časi financiranja športa nepreklicno mimo? »Denarja je veliko manj, kot ga je bilo na razpisu razdeljenega za letos, ker je bilo letos tega denarja za 70 odstotkov več kot lani. Mi pa obljubimo samo toliko, kolikor smo zares zmožni zbrati in razdeliti,« nam je povedal direktor FŠ Drago Balent. Lani je FŠ za športne organizacije in za gradnjo infrastrukture za letos namenil skupno 13,4 milijona evrov. Balent upa, da se bodo boljši časi za financiranje športa iz koncesij od iger na srečo spet vrnili, saj Športna loterija, ki je glavni vir prihodka FŠ, razmeroma dobro posluje. »Če bo država znala prisluhniti težavam, ki tarejo Športno loterijo, in vsaj deloma zajeziti ponudnike spletnih športnih stav, ki so že marsikje po Evropi prepovedani, bo to za šport dobro,« meni Balent.",0
"S februarjem je družbe z omejeno odgovornostjo mogoče registrirati tudi prek spleta. Na vstopnih točkah javne uprave VEM vse na enem mestu je od danes mogoče registrirati tudi družbe z omejeno odgovornostjo d. o. o.. Registracija je za enostavne družbe brezplačna, prvi del je končan v poldrugi uri, registracija pa naj bi bila zaključena v štirih dneh. Projekt VEM, ki je zaživel julija 2005, doslej pa so lahko svojo dejavnost ustanovili samo samostojni podjetniki, so tako razširili še na gospodarske družbe. Minister Virant je povedal, da je registracija brezplačna. Ustanovitelj družbe lahko tako vse potrebne postopke opravi na enem mestu, brez izpolnjevanja obrazcev in brezplačno, če gre za enostavne družbe z omejeno odgovornostjo, kjer se ustanovni kapital vplača pred ustanovitvijo, kjer ni opravka s stvarnimi vložki in kjer družbena pogodba vsebuje samo nujne vsebine, je ob prvi tovrstni registraciji v Ljubljani povedal minister za javno upravo Gregor Virant. Postopek registracije Prvi del registracije z oblikovanjem vseh potrebnih dokumentov in vpisom podatkov o podjetju je končan v uri in pol, je povedala strokovna sodelavka za e-VEM pri Gospodarski zbornici Slovenije GZS Tanja Jamnik. Podjetnik mora nato na banko položiti ustanovni kapital, na točki VEM pa lahko uredi vse ostale postopke, kot so vpis v davčni register, urejanje pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja za zaposlene, prijava potrebe po delavcu, pridobitev obrtnega dovoljenja. Na registrsko sodišče bodo šle popolne vloge, ker sistem ne dopušča pomanjkljive vloge, je dejal Virant, ki pričakuje, da bo registracija opravljena v štirih dneh. Spletna stran vse na enem mestu Foto http //vem.data.si Jamnikova je povedala, da so doslej stroški ustanovitve družbe, odvisno od ustanovnega kapitala, znašali okoli 600 evrov. Virant je povedal, da so ukinili tudi sodne takse, kar pomeni, da je registracija zastonj, poleg tega so združili sodni in poslovni register v eno bazo podatkov, registracije pa se tudi ne objavljajo več v uradnem listu, ampak brezplačno na portalu VEM. Okoli 300 točk po državi Registracijo enostavne družbe je mogoče opraviti na okoli 300 točkah VEM po Sloveniji, takih družb pa je po Virantovih besedah več kot 80 odstotkov. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je dajal, da je s tem registracija podjetja postala majhen korak za podjetnika in velik korak za državo , ker odpravljajo pomembno administrativno oviro in omogočajo, da se podjetja ukvarjajo s poslovnimi izzivi - trženjem, izdelki, razvojem, mednarodnim sodelovanjem. Predsednica ljubljanske območne gospodarske zbornice, kjer je točka e-VEM, Marta Turk je dejala, da je to le en korak in da se delo začne po ustanovitvi. Sistem VEM je ocenila kot velik napredek v smislu prihranka časa in denarja. Projekt je nastajal eno leto, stroški za različne zunanje izvajalce pa so dosegli 2,4 milijona evrov, od tega je bilo 85 odstotkov sredstev zagotovljenih iz strukturnih skladov. Prvi, ki je ustanovil d.o.o. na VEM, je Andrej Deniša, registriral pa je podjetje One Design.",1
"Nafta ruši vse pred seboj Telekomove delnice so se pocenile četrtič v zadnjih petih dneh, tokrat za 2,2 odstotka. Posli so se sklepali najnižje v zadnjih dveh mesecih. Dnevni minimum Telekoma, s katerim je bilo le za 0,375 milijona evrov prometa, je znašal 434,1 evra. Enotni tečaj se je izoblikoval pri 440 evrih. Očitno vlagatelji ocenjujejo, da državi ne bo uspelo s prevzemno premijo prodati deleža v Telekomu. Več kot dva odstotka cenejše so Istrabenzove, več kot odstotek Petrolove zadnji posli so se sklepali pri 930 evrih in zelo malo prometne Gorenjeve delnice. PIX se je dobro držal Omembe vredna rast je uspela le Aerodromu, ki se je podražil za odstotek. Slovenski borzni indeks 11.614 točk se je po treh plusih znižal za 0,9 odstotka. Na prostem trgu je Helios padel za 3,3 odstotka, na 1.500 EUR. Indeks PIX 6.934 točk se je le simbolično znižal, potem ko se je Zlata moneta II podražila za več kot štiri odstotke. Krona holding je ob dveh sklenjenih poslih poskočila za 12 odstotkov. Polom telefonistov Ericssonovo opozorilo, da dobiček v tretjem četrtletju ne bo dosegel pričakovanj, je ceno delnic švedskega proizvajalca telefonov zbil kar za 24 odstotkov, na udaru pa so bile tudi delnice Nokie in Philipsa. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.576 točk se je znižal za 0,7 odstotka in padel najnižje v zadnjih osmih trgovalnih dneh. Tudi bančne delnice so precej izgubile, na pozitivni strani pa so izstopala naftna podjetja. Nafta ruši vse pred seboj V ZDA v torek ni bilo dosti bolje. Dow Jones 13.912 točk se je znižal za pol odstotka, podobno tudi Nasdaq 2.763 točk. Skrbi, da je nekaj podjetij razočaralo z objavo četrtletnih dobičkov. Na srečo sta po trgovanju dobre rezultate sporočila Yahoo in Intel, kar vliva upanje na sredin preobrat. Cena nafte je zaradi napetih razmer na severu Iraka poskočila za tri odstotke, nad 88 dolarjev.",0
"Pivovarna Laško je, potem ko ji je Urad za varstvo konkurence začasno prepovedal razpolaganje z delnicami Mercatorja, proti temu organu vložila tožbo. Kad pa predlaga dokapitalizacijo družbe. Predsednik uprave Skupine Pivovarne Laško Dušan Zorko Družba Skupina Pivovarna Laško je vložila tožbo zoper Urad za varstvo konkurence UVK, ker je ta v torek tik pred sejo nadzornega sveta izdal odločbo o omejitvi razpolaganja z delnicami Mercatorja. Skupina je namreč 23,34-odstotna lastnica največjega slovenskega trgovskega podjetja. 30. aprila se izteče rok za odločanje o prodaji Mercatorjevih delnic hrvaškemu Agrokorju. Pivovarna Laško, ki mora Mercatorjeve delnice prodati, je nameravala to storiti. To je že četrti poskus prodaje Mercatorja, prodajali so ga že pred mojim vstopom v Laško, pa ga je vedno nekdo ustavil. Sprejemam stališče, da je Mercator neki strateški interes, jaz pa odgovarjam za sanacijo Skupine Pivovarna Laško in za njeno upravljanje, je za časopis Delo povedal predsednik uprave Skupine Pivovarne Laško Dušan Zorko. Banke, ki so lastnice okoli 53-odstotnega deleža Pivovarne Laško, so zahtevale, da družba proda svoj osnovni kapital, ki ni potreben za pijačarski posel, to pa pomeni, da mora prodati delnice Mercatorja, Dela in Večera. Do zdaj niso prodali še nobene delnice teh podjetij, pri tem pa se Zorko sprašuje, kako naj kaj prodajo, če pa jim preprečujejo samostojno odločanje o njihovem premoženju. Smo tik pred tem, da umremo, če nam ne uspe prodati nepotrebnega premoženja in reprogramirati kreditov, še dodaja Zorko. 30. aprila jim namreč zapade kredit v višini 9 milijonov evrov, do konca junija pa bi morali reprogramirati večino od 450 milijonov evrov posojil. Z urada za varstvo konkurence pa so sporočili, da so v torek izdali odločbo Centralno klirinško depotni družbi KDD, s katero so ji naložili, da prepove izvedbo lastništva delnic Mercatorja do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Ta odločba družbi KDD se nanaša na postopek, ki ga je urad uvedel po uradni dolžnosti s sklepom z dne 30. marca, ker je bila izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije, ki je podrejena določbam zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, in je podjetja, ki bi morala koncentracijo priglasiti uradu, niso priglasila. Nadzorniki Laškega naj bi v petek znova razpravljal o prodaji svojega deleža v Mercatorju hrvaškemu Agrokorju. Nadzorniki naj bi zaradi odločbe varuha konkurence odločali o morebitni prodaji deleža z odložnim pogojem, razpravljali pa naj bi tudi o pridružitvi konzorciju bank za skupno prodajo delnic Mercatorja. Kad želi dokapitalizacijo pivovarne Sicer pa Kapitalska družba Kad zahteva sklic skupščine družbe Pivovarne Laško, na katerem bi odločali glede predloga o dopolnitvi statuta družbe z določilom o odobrenem kapitalu. To določilo bi upravo pooblaščalo, da v obdobju petih let po vpisu dopolnitve statuta v sodni register poveča osnovni kapital družbe do 50 odstotkov osnovnega kapitala družbe, ki obstaja v času sprejema dopolnitev statuta, kar predstavlja največ 18,25 milijona evrov, z izdajo novih delnic za denarne vložke. Pri tem je Kad v zahtevi zapisal, da, v kolikor bo uprava družbe ocenila, da so izpolnjeni pogoji za odločanje delničarjev na skupščini o rednem povečanju osnovnega kapitala, skupščini s predlaganimi sklepi o rednem povečanju osnovnega kapitala ne bo nasprotoval, ampak bo štel, da je s takšnim sklicem skupščine ugodeno njegovi zahtevi. VZMD poziva upravo Pivovarne Laško, da sprejme edino smiselno in poslovno neškodljivo odločitev ter podpiše sporazum o skupni prodaji večinskega paketa delnic. Vsakršna drugačna odločitev bi po mnenju strokovnih sodelavcev VZMD lahko dodatno ogrozila perspektivo ter celo obstoj Pivovarne Laško. Hkrati v Kadu kot 7,06-odstotnem lastniku Pivovarne Laško dodajajo, da so pod ekonomsko upravičenimi pogoji pripravljeni sodelovati v sorazmernem deležu pri dokapitalizaciji družbe. Pri tem pozivajo upravo družbe, da skupščina zaseda čim prej, vendar ne pozneje kot v dveh mesecih od prejema zahteve, sicer bodo uveljavili svoje korporacijske pravice v skladu z zakonodajo. V Kadu svojo zahtevo pojasnjujejo s tem, da je finančni položaj skupine Pivovarna Laško zelo resen. Kapital skupine je konec leta 2010 znašal 131,9 milijona evrov in je bil za 30,7 milijona evrov manjši kot konec leta 2009. Poleg tega visok finančni dolg obremenjuje tekoče poslovanje ter ogroža obstoj in razvoj skupine. Foto Damjan Žibert Ostali bi prezadolženi Konec leta 2010 je skupina izkazovala primanjkljaj obratnega kapitala v višini 44,7 milijona evrov, finančne obveznosti pa so znašale 397,5 milijona evrov. V Kadu menijo, da bi kljub morebitni uspešni izvedbi odprodaje finančnih naložb in poslovno nepotrebnega premoženja obvladujoča družba še vedno ostala prezadolžena. Ob tem navajajo, da razmerje med finančnim dolgom in lastniškim kapitalom skupine znaša 3,0, finančni odhodki z naslova obresti na dolg matične družbe pa so v letu 2010 znašali 13 milijonov evrov in za 1,8 milijona evrov presegli ustvarjen dobiček iz poslovanja. Tako visoke obresti ogrožajo nemoteno poslovanje in razvoj družbe. S povečanjem trajnih virov bi družba omogočila ohranjanje in povečevanje vrednosti premoženja svojim lastnikom, je zapisal predsednik uprave Kada Borut Jamnik in dodal, da bodo dodatni viri imeli ugoden učinek na vrednost delnice oziroma lastniškega premoženja.",0
"Samozaposlilo se je 4.524 brezposelnih V Sloveniji je bilo konec novembra prijavljenih 111.069 brezposelnih, kar je 0,1 odstotka več kot konec oktobra in sedem odstotkov več kot novembra lani. Novembra se je na zavod za zaposlovanje na novo prijavilo 8.592 ljudi brez dela, kar je 27,3 odstotka manj kot mesec dni pred tem in 16,8 odstotka manj kot novembra lani. Med novo prijavljenimi je bilo 1.341 iskalcev prve zaposlitve, 1.942 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 4.042 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Od 8.428 brezposelnih ljudi, ki jih je novembra zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4.524, kar je 3,8 odstotka več kot oktobra, v primerjavi z novembrom 2010 pa je bilo zaposlitev za 8,2 odstotka manj. Novembra se je v primerjavi z oktobrom brezposelnost povečala v osmih območnih službah zavoda, najbolj v Kopru +1,8 odstotka, v štirih pa se je zmanjšala, najbolj v Velenju -0,7 odstotka. Brezposelnost še naprej ostaja višja kot pred letom dni v vseh območnih službah zavoda, razen v Murski Soboti, kjer je bila novembra za 4,4 odstotka nižja kot pred letom dni, in v Velenju, kjer je bila nižja za 6,6 odstotka. V zadnjem letu se je brezposelnost bolj kot na ravni celotne države povečala v Novem mestu +21,3 odstotka, Kopru +18,1 odstotka, Trbovljah +12,7 odstotka, Novi Gorici +12 odstotkov, Ljubljani +10,5 odstotka, Mariboru +9,4 odstotka in Sevnici +7,2 odstotka. V Sloveniji je porasla za sedem odstotkov. V prvih enajstih mesecih so bili na zavodu v povprečju prijavljeni 110.504 brezposelni, kar je 10,9 odstotka več kot v prvih enajstih mesecih lani.",0
"Ljubljana - Murskosoboška družba Panvita, Mesna industrija Radgona (MIR) za zdaj očitno uspešno kljubuje posledicam finančno-gospodarske krize. Predsednik upravnega odbora družbe Peter Polanič pojasnjuje, da so v prvih šestih mesecih letošnjega leta prihodke povečali za okoli 18 odstotkov. Koliko znaša dobiček družbe, Polanič ni pojasnil, je pa povedal, da je poslovanje pozitivno. Lastniki družbe Panvita MIR - ta je v večinski, več kot 88-odstotni lasti Kmetijskega gospodarstva Rakičan oziroma skupine Panvita - so na nedavni skupščini pustili nekaj več kot 800.000 evrov bilančnega dobička nerazporejenega. Spomnimo, da je Panvita po neuradnih informacijah eden od ponudnikov za najem in morebitni kasnejši odkup obratov družbe Mesna industrija Primorske (MIP) v stečaju. Odločitev o tem, kdo bo postal najemnik obratov MIP in s tem glavni kandidat za kasnejši nakup obratov, naj bi bila znana v prihodnjih dneh.",1
"Singapur - Cena za ameriško nafto z junijsko dobavo se je v današnjem trgovanju zavihtela že čez 125 dolarjev. Pozno dopoldne je cena za zahodnoteksaško lahko nafto na londonski borzi med trgovanjem dosegla 125,12 dolarja za sod. Analitiki skok cen pripisujejo špekulacijam glede zalog nafte. Cena za sod severnomorske nafte vrste brent, ki bo dobavljena v juniju, pa je med trgovanjem dosegla 124,25 dolarja. Nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) je v četrtek ponovno dosegla nov rekord. Cena za sod te nafte se je podražila za 0,90 dolarja na 116,93 dolarja, je danes zapisano na spletnih straneh Opeca. Izjave Opeca, da ne obstajajo ozka grla pri dobavi nafti, niso mogle zajeziti rasti cen. Na mednarodnih trgih ne vlada ""nikakršno pomanjkanje nafte"", je sinoči poudaril generalni sekretar Opeca Abdalla Salem el Badri. Velika nihanja pri cenah nafte spodbujata predvsem položaj na finančnih trgih ter precejšnje znižanje tečaja dolarja.",0
"Nestle kljub višjim stroškom povečal dobiček Lukine delnice so z začetnih 71 evrov porasle na 76 in s petodstotno rastjo zaznamovale petkovo dogajanje na Ljubljanski borzi. Promet spet nizek. V rednem trgovanju je bilo z Luko, ki je ta mesec prvič po lanskem marcu padla pod 70 evrov, za 338.000 evrov prometa. Več 566.000 evrov ga je bilo le s Krkinimi delnicami, katerih enotni tečaj je porasel za 0,9 odstotka. Ob koncu je bila cena tudi 109,5 evra. Petrol se je v ozadju podražil za 2,9 odstotka, Telekom za 1,4. Med padci še najbolj izstopa Mercatorjev 1,4 odstotka in na prostem trgu Lesninin 2 odstotka. SBI20 tik pod 10.000 točkami Prednostne delnice KD holdinga so poskočile kar za 54 odstotkov, 60 evrov. Tudi v prihodnjem tednu lahko pričakujemo počitniški promet. Kljub vsemu je slovenski borzni indeks danes tretjič zapored pridobil skoraj odstotek in mu le še 50 točk manjka do meje 10.000 točk. SBI20 je prvič letos na tedenski ravni pridobil nekaj točk. Indeks PIX 6.334 točk je višji za dober odstotek. Nestle kljub višjim stroškom povečal dobiček Največje prehrambno podjetje na svetu, švicarski Nestle, se z visokimi cenami surovin dobro bojuje in je lani čisti dobiček povečal za 15,8 odstotka. Delnice so v četrtek pridobile 3,5 odstotka. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.330 točk se je zvišal tudi s dvigom rudarskih in bančnih delnic. Izjema je bila le Societe Generale, ki je potrdila, da je izguba v zadnjem četrtletju dosegla 3,35 milijarde evrov, kar je seveda posledica tega, da se je njihov borzni posrednik krepko zašpekuliral. Nafta spet pod sto dolarji V ZDA so bile zaradi novih znakov krepkega ohlajanja domačega gospodarstva borze včeraj ovite v rdečo barvo. Padec ameriške lahke nafte na 98,23 dolarja po objavi, da so zaloge porasle je obremenil energetska podjetja, to pa je vplivalo tudi na delnice podjetij, ki so občutljiva na gospodarska nihanja. Indeks Dow Jones 12.284 točk se je znižal za dober odstotek, podobno tudi Nasdaq 2.299 točk. Tokio je v petek izgubil 1,4 odstotka Nikkei 13.500 točk, negativno je bilo tudi evropsko dopoldne.",1
"HSE mora plačati 9,1 milijona evrov kazni, ker se je njegovo bivše hčerinsko podjetje TDR Metalurgija kartelno dogovarjalo o cenah v sektorju kalcijevega karbida, je odločila Evropska komisija. Evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes Evropska komisija je Holdingu Slovenske elektrarne HSE naložila 9,1 milijona evrov kazni, ker naj bi bilo njegovo bivše hčerinsko podjetje TDR Metalurgija v obdobju 20042007 vpleteno v nezakonito kartelno dogovarjanje o cenah v sektorju kalcijevega karbida. HSE ima sedaj tri mesece časa, da plača kazen neposredno Evropski komisiji, je danes v Bruslju pojasnil Jonathan Todd, tiskovni predstavnik komisarke za konkurenco Neelie Kroes. Ob tem se sicer lahko pritoži na Evropsko sodišče prve stopnje, a kljub temu mora plačati kazen, ki v tem primeru ostane na blokiranem računu do konca postopka. Podjetje se nato lahko pritoži tudi na Sodišče Evropskih skupnosti in ti postopki lahko trajajo leta. Če podjetje kazni ne plača v predvidenem roku, mu lahko pristojni organi komisije zasežejo sredstva. V praksi se sicer to običajno po Toddovih navedbah ne zgodi. Skupno 61 milijonov evrov kazni Komisija je sicer zaradi karteliranja danes naložila skupaj približno 61 milijonov evrov kazni za devet podjetij v sektorju kalcijevega karbida in magnezija v prahu poleg slovenskega HSE so to še nemški Almamet, avstrijski Donau Chemie, nemško-avstrijski Ecka Granulate, slovaška Novacke chemiske zavody in 1. garantovana, nemška SKW Stahl-Metallurgie in ARQUES Industries ter nemški Evonik Degussa. Kroesova Komisija ne bo tolerirala kartelnega dogovarjanja Postopki Evropske komisije zaradi kršenja pravil konkurence temeljijo na dveh pravilih, opredeljenih v pogodbah EU. Najprej je prepoved dogovorov med dvema ali več podjetji, ki omejujejo konkurenco, določena v členu 81. Ta prepoved se nanaša tudi na kartelno dogovarjanje o cenah ali tržnih deležih. Drugič pa se nanaša na zlorabo prevladujočega položaja na trgu. Komisarka Kroesova je ob tem poudarila, da so potrošniki po vsej Evropi zaradi tega kartela trpeli več let. Komisija ne bo tolerirala takšne gospodarske škode, povzročene evropski industrijski bazi, je opozorila. Todd je ob tem še dodal, da je današnja kazen še en dokaz za to, da karteli niso kaznivo dejanje brez žrtev . Komisija je s preiskavo začela leta 2007 TDR - Metalurgija je bila elektro-metalurški del nekdanje Tovarne dušika Ruše. Preiskava v sektorju kalcijevega karbida se je začela januarja 2007, ko so predstavniki Evropske komisije izvedli nenapovedane inšpekcije pri proizvajalcih kalcijevega karbida v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in na Slovaškem. Med drugim so obiskali tudi edinega slovenskega proizvajalca kalcijevega karbida TDR Metalurgijo iz Ruš. Komsija je več proizvajalcev kalcijevega karbonata in magnezija v prahu, med njimi tudi slovensko podjetje TDR Metalurgijo, sumila kartelnega dogovarjanja o cenah. Preiskava je bila končana lani. TDR Metalurgija je v stečajnem postopku TDR Metalurgija je sicer v stečajnem postopku, vseh 152 delavcev, ki je delalo v podjetju, pa je aprila izgubilo službo. Ker je v stečaju tudi sedanji večinski lastnik podjetja, je Evropska komisija kazen naložila nekdanjemu lastniku, državnemu Holdingu Slovenske elektrarne. HSE Komsiija ni dokazala vpliva na politiko TDR Metlurgijo V HSE pravijo, da se z odločitvijo Evropske komisije EK ne strinjajo. Kot pravijo, družba nikoli in na noben način ni izvajala v odločbi očitanih ji kršitev. Poleg tega smo prepričani, da Komisija ni dokazala, da bi HSE kot večinski lastnik TDR dejansko izvajal odločilni vpliv na poslovno politiko TDR, saj nikoli ni na kakršen koli način vplival na TDR pri ravnanjih takšne vrste, ki so samemu HSE očitana v izreku odločbe, so še zapisali v odzivu na odločitev EK. Zato bo HSE odločbo izpodbijal v postopku pred Evropskim sodiščem.",0
"Ljubljana - NFD Holdingu, ki ga vodi Stanislav Valant, se ne uspe izkopati iz izgube. Po skoraj 19-milijonski izgubi v minulem letu je NFD Holding v prvih štirih mesecih letošnjega leta ustvaril še dodatnih 3,4 milijona evrov čiste izgube, od začetka leta 2008 pa je skupna izguba že presegla sto milijonov evrov. Glavnino letošnje izgube je poleg visokih odhodkov za plačilo obresti prispevala naložba v Istrabenz, medtem ko je padec cen delnic Save, Finetola in Maksime Invest negativno vplival predvsem na kapital NFD Holdinga. Konec aprila je imel NFD Holding le še za 43 milijonov evrov kapitala oziroma skoraj 200 milijonov evrov manj kot pred začetkom finančno-gospodarske krize, medtem ko je premoženje skopnelo na vsega 127,5 milijona evrov. Letos je NFD Holdingu uspelo odplačati za slabe štiri milijone evrov posojil, konec aprila pa so finančne obveznosti družbe znašale okoli 84 milijonov evrov. Letos NFD Holding sicer ni prodal še nobene od večjih naložb, je pa dobil kupnino za delnice Športne loterije in Slavonskega zaprtega investicijskega sklada, ki ju je prodal že v minulem letu.",0
"Ministrstvo za delo je podjetju Vegrad Inde odvzelo status invalidskega podjetja. Tako za stečaj, ki ga je predlagala stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril, soglasje vlade ni več potrebno. Stečaju Vegrada bo kmalu sledil tudi stečaj podjetja Vegrad Inde. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v ponedeljek izdalo odločbo, s katero je podjetju Vegrad Inde zaradi hujših kršitev zakonodaje odvzelo status invalidskega podjetja. Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril, ki je v sredo na ministrstvo poslala vlogo za izdajo predhodnega soglasja vlade za stečaj podjetja Vegrad Inde, je bila o odvzemu statusa invalidskega podjetja obveščena danes. Kot je pojasnila, bo tako v najkrajšem možnem času podala predlog za stečaj podjetja Vegrad Inde na sodišče. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se je za odvzem statusa invalidskega podjetja družbi Vegrad Inde odločilo na podlagi 60. člena zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Ta določa, da se lahko gospodarski družbi z odločbo odvzame status invalidskega podjetja, če je pri nadzoru ugotovljeno, da huje krši predpise, so pojasnili na ministrstvu. Hujše kršitve zakonodaje v podjetju Vegrad Inde je ugotovil Inšpektorat RS za delo. Za stečaj podjetja Vegrad Inde s 142 zaposlenimi, ki ga bo predlagala stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril, soglasje vlade ni več potrebno. Stečaju Vegrada z okoli 570 zaposlenimi, ki se je začel 6. oktobra, bo tako kmalu sledil tudi stečaj podjetja Vegrad Inde, za kar so si zelo prizadevali tudi v svobodnem sindikatu. Delavci podjetja Vegrad Inde namreč prav tako kot delavci Vegrada več mesecev niso prejemali rednih plač, podjetje pa jim dolguje tudi druga plačila. To je bil tudi razlog za začetek stavke 20. septembra, ki je za zdaj še zamrznjena.",0
"Neuspela poravnava. Žena bivšega direktorja stanovanja ni pripravljena vrniti ali doplačati. Julijana Germšek je zavrnila poravnalno ponudbo družbe Rudar Senovo, ki je predlagala, naj za stanovanje, ki ga je kupila, doplača 14 tisoč evrov ali pa ga vrne in ji bo Rudar vrnil 13 tisoč evrov kupnine. “Ta ponudba je neresna, saj ne upošteva vložka v obnovo stanovanja,” je na vprašanje Žurnala24, zakaj se ne želi poravnati z Rudarjem, odgovoril njen pooblaščenec Dušan Medved. Ker poravnave ni bilo, bo o zadevi odločala sodnica Branka Drozg. Prepoceni do stanovanja Rudar izpodbija kupoprodajno pogodbo z Germškovo, ženo nekdanjega direktorja te družbe Edmunda Germška. Ta je namreč pred štirimi leti, malo pred upokojitvijo, svoji ženi za 13 tisoč evrov prodal stanovanje v središču Krškega, kar je po mnenju novega vodstva prenizka cena. Germškova se izgovarja, da je bilo stanovanje v zelo slabem stanju, v teh letih pa ga je že obnovila. Tudi Germšek na sodišču Sočasno na Okrožnem sodišču v Krškem zaradi prodaje tega stanovanja teče postopek zoper Germška, ker naj bi zaradi prodaje pod ceno zlorabil položaj. Sodišče je že zaslišalo štiri izvedence gradbene stroke, ki so podali različna mnenja o vrednosti stanovanja, za katero Germšek trdi, da je bilo v razsulu. Leonida Jukić, zaposlena v Rudarju, ki je sicer pripravljala kupoprodajne pogodbe, je pripravo pogodbe v tem primeru zavrnila, ker se ji je zdela “sporna zaradi prenizke cene, ker ga je direktor prodajal svoji ženi, ker je bilo kar nekaj časa prazno, kar ni bil običaj, in ker ga niso ponudili prosilcu, ki se je zanj potegoval”.",0
"Nove skrbi za premiera Pedra Passosa Coelha: iz naslova davkov se je v v portugalsko državno blagajno v prvih osmih mesecih nateklo za skoraj pet odstotkov manj davkov Kriza se na Portugalskem vse bolj pozna tudi na področju davčnih prihodkov. V portugalsko državno blagajno se je iz naslova davkov med januarjem in septembrom steklo za 4,9 odstotka manj denarja kot v enakem obdobju lani. Portugalska državna blagajna je v prvih devetih mesecih prejela za 1,24 milijarde evrov manj prihodkov iz naslova davkov kot v enakem obdobju lani. Višji so bili prihodki iz naslova dohodnine, nižji pa pri skoraj vseh preostalih davkih, vključno z davkom na dodano vrednost in na avtomobile. Kje bo končal javnofinančni primanjkljaj? Vse nižji prihodki so vir glavobola za vlado portugalskega premiera Pedra Passosa Coelha (na sliki). Ta je mednarodnim posojilodajalcem sprva obljubila, da bo letos javnofinančni primanjkljaj znižala na največ 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), cilj pa so upniki nato zrahljali na pet odstotkov BDP. Zrasli so državni izdatki Ta teden razkriti podatki kažejo še, da so se vladni izdatki v prvih devetih mesecih leta zvišali za 1,4 odstotka. Največ so k temu prispevale 20 odstotkov višje obresti. Stroški za osebje so se medtem znižali za skoraj 15 odstotkov.",0
"Medtem ko je moralo vodstvo Carrere Optyl lani zaradi gospodarske krize odpuščati delavce, so prejšnji teden na delovni preizkus sprejeli še 35 novih delavcev. Če bodo načrtovane količine za proizvodnjo ostale v napovedanem obsegu, bodo v drugi polovici leta potrebovali še več ljudi, s čimer bo skupno število zaposlenih v podjetju preseglo 1300, so sporočili iz podjetja. V Carreri Optyl, ki se ukvarja z izdelavo očal in je v lasti italijanskega koncerna Safilo, se kljub svetovni gospodarski krizi in številnim odpuščanjem v lanskem poletju razmere očitno izboljšujejo. Od konca lanskega leta do letošnjega 16. julija so vnovič zaposlili že 222 ljudi, a za določen čas. Izboljšanje pogojev poslovanja letos je po ocenah vodstva podjetja v prvi vrsti posledica dviga povpraševanja po proizvodih celotnega koncerna ter s tem posledično dviga proizvodnje v ormoškem podjetju. Gospodarske razmere, ki so za podjetje Carrera imele največje posledice lani, se s tem zagotovo še niso ustalile, opozarjajo v družbi. Padci proizvodnih količin, pa nato spet porast, namreč jasno nakazujejo, da bo v podjetju treba tudi v prihodnosti zagotoviti veliko mero fleksibilnosti in konkurenčnosti. ""Takšen način prilagajanja trgu in s tem proizvodnim količinam vsekakor pomeni tudi zaposlitve za določen čas takrat, ko delo je, ter prekinitev teh zaposlitev takrat, ko dela ni več,"" so še izpostavili v družbi Carrera Optyl.",1
"Tina Maze z odlično vožnjo priborila Sloveniji drugo medaljo na teh olimpijskih igrah Slovenski smučarki Tini Maze je uspelo: v olimpijskem superveleslalomu je z odlično vožnjo osvojila drugo mesto in Sloveniji po Petri Majdič priborila drugo olimpijsko medaljo na teh igrah. Smučarka iz Črne na Koroškem je z medaljo končala 16 let trajajoč premor osvajanja medalj v alpskem smučanju. ""Ja, neverjetno tremo sem imela na štartu. Sama sebe sem bodrila, res mi je odleglo. Končno se počutim močno in samozavestno, res sem vesela. Enkrat so te številke (op. Tina je imela številko 22) dobre, drugič slabe. Če v to ne verjameš, se stvari ne obrnejo. Moraš verjeti do konca. Šla sem korak za korakom. Želim si naprej. Želim si še kakšno medaljo. Vem, da sem sposobna,"" je takoj po tekmi dejala Mazejeva, ki je tako kronala dolgoletno trdo delo. ""Vse je poplačano."" Zlato medaljo si je z najhitrejšo vožnjo priborila Avstrijka Andrea Fischbacher. Tretje mesto je odšlo v ZDA z Lindsey Vonn. Druga slovenska predstavnica Maruša Ferk je odstopila. Kranjec končal na 9. mestu Tekma v smučarskih skokih na veliki skakalnici se ni izšla po željah slovenskih skakalcev. Robertu Kranjcu skok v prvi seriji ni uspel, končal je šele na 27. mestu, v drugem pa je skočil odlično in na koncu končal na 9. mestu. Peter Prevc je tekmo končal na 16. mestu, Mitja Mežnar pa na 29. Zmagal je Švicar Simon Amman, ki ima tako kot prvi skakalec v zgodovini štiri posamične zmage na olimpijskih igrah. Srebrno medaljo je osvojil Poljak Adam Malysz, bron pa Avstrijec Gregor Schlierenzauer.",1
"Vsi naftni derivati se spet dražijo. Po novem bo za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina treba odšteti 1,047 evra. Cena 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 3,7 centa in bo tako stal 1,047 evra na liter. 98-oktanski bencin se bo podražil za 4,4 cente in bo stal 1,078 evra na liter. Cena dizelskega goriva in kurilnega olja pa se bo zvišala za 2,2 centa. Dizelsko gorivo bo stalo 1,012 evra na liter, kurilno olje pa 0,544 evra na liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. V ceno lahko poseže tudi vlada s trošarinami.",0
"London - Ženske menedžerke v Veliki Britaniji v povprečju letno zaslužijo 10.000 funtov (dobrih 12.000 evrov) manj kot njihovi moški kolegi, je pokazala raziskava inštituta Chartered Management. Če bo ostalo pri trenutnih stopnjah, bodo ženske na izenačenje plač z moškimi čakale še 57 let, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. V Veliki Britaniji zakonodaja že 40 let prepoveduje razlike v plači za moške in ženske, ki opravljajo enako delo. Moški sicer višjo plačo pogosto zaslužijo z daljšo delovno dobo ali višjimi bonusi. A tudi med mlajšimi menedžerji študija ugotavlja, da ženske zaslužijo letno vsaj 1000 funtov (dobrih 1200 evrov) manj kot moški. Direktorica inštituta Chartered Management Petra Wilton je poudarila, da bi morala vlada narediti več za uresničevanje plačne enakosti. Med drugim predlaga strožji nadzor nad organizacijami ter javno izpostavitev tistih, ki med kadri delajo razlike po spolu. Inštitut je raziskavo opravil na več kot 43.000 menedžerjih in menedžerkah v 200 organizacijah. Med ugotovitvami so izpostavili tudi, da plače žensk rasejo hitreje, saj so se lani zvišale za 2,8 odstotka, medtem ko so moški beležili 2,3 odstotka višjo plačo. Pod pogojem, da se bo takšna rast obdržala tudi v prihodnje, se bodo plače žensk z moškimi izenačile leta 2067. Vladni podatki sicer kažejo, da je v povprečju plača žensk na Otoku za 15 odstotkov nižja kot plača moških. V 70. letih minulega stoletja, preden je bila uveljavljena zakonodaja, ki predvideva enako plačilo ne glede na spol, je bil razmik 34-odstoten. Britanska komisija za enakost in človekove pravice sicer razloge za to vidi v večjem udejstvovanju žensk v družinskem življenju ter stereotipih o njihovih sposobnostih.",0
"V podjetju Carrera Optyl naj bi znova odpuščali. Kot so povedali na ptujskem uradu za delo, naj bi predvidoma odpustili 150 delavcev, a številka ni končna. Točnih podatkov o delavcih, ki naj bi bili odpuščeni, še nimajo. V začetku leta 2009 so v podjetju odpustili več kot 200 delavcev. V ormoškem podjetju Carrera Optyl naj bi po naših neuradnih informacijah čez kakšen mesec odpustili 150 delavcev. V podjetju teh navedb niso ne potrdili ne zanikali, izjav pravzaprav niso hoteli dati. Potrdili pa so, da je Zavod RS za zaposlovanje že obveščen. Vodja ptujskega urada za delo Miran Murko je za 24ur.com pojasnil, da je zadeva še hipotetična . Dejal je še, da v omenjenem podjetju še poteka postopek, po katerem bodo določili, kateri delavci bodo ostali brez zaposlitve. Za enkrat se pripravljamo samo na možno prijavo teh delavcev. Ko pa bomo dobili podatke, kakšni delavci so to, kakšno izobrazbo, znanja, izkušnje imajo, takrat bomo lahko kaj konkretnega rekli o tem, ali bomo stopili v stik s potencialnimi delodajalci, je razložil Murko. Do takrat pa delavce čaka enak postopek kakor ostale, ki iščejo zaposlitev prek zavoda. Najprej se bodo morali prijaviti in v primeru, če imajo pravico do denarnega nadomestila, vložiti zahtevek. Nato se bodo s svetovalci na zavodu dogovarjali o zaposlitvenem načrtu, je pojasnil vodja urada. Glede številke delavcev, ki naj bi izgubili delo, je Murko dejal, da točnega podatka v podjetju še nimajo. Predvidevajo, da jih bo 150. Če se bo kaj obrnilo, jih bo lahko manj, v določenih primerih pa tudi več. Že leta 2009 je bilo napovedanih čez 300 odpustitev, pa jih je bilo na koncu dosti manj. Tako smo še malo previdni in upamo na najboljše, je povedal. Na zavodu bodo organizirali prijave, ki bodo najverjetneje potekale izven uradnih ur, je nadaljeval. Vsak odpuščeni delavec bo dobil datum in uro, tako da se bo lahko prijavil brez čakanja. Povežemo se tudi z delodajalcem, da dobimo vse potrebne podatke. Ljudje imajo tako malo opravka z dokumentacijo, tako da lahko čim prej uveljavljajo svoje pravice, je še zaključil Murko. Napovedanih je bilo več kot 300 odpustitev Za podjetje Carrera Optyl je bilo leto 2009 krizno, a se je poslovanje počasi spet vrnilo v stare tire. V družbi, ki se ukvarja z izdelavo očal in je v lasti italijanskega koncerna Safilo, je namreč naraslo število naročil. Decembra 2009 so tako znova zaposlili 60 svojih nekdanjih delavcev. Prve napovedi o odpuščanju so se v ormoškem podjetju pojavile konec leta 2008, ko so italijanski lastniki iz Padove sindikalne predstavnike seznanili z dejstvom, da je v tovarni odveč 300 delavcev. Potem ko so skupaj s sindikatom pripravili kriterije za odpuščanje, so februarja svojo napoved uresničili polovično, še 100 ljudi pa je brez dela ostalo aprila. Potem ko je že kazalo, da je najhujša kriza premagana, je podjetje sredi poletja znova napovedalo, da je v podjetju še 350 presežnih delavcev, od tega so dvestotim septembra že poslali obvestila o nameravani odpovedi, a so jih mesec dni pozneje preklicali.",0
"Računsko sodišče ugotavlja, da vladi pod sedanjimi pogoji ne bo uspelo pravočasno zbrati zadostnih sredstev za razgradnjo Neka. Vladi je tako naložilo, naj popravi nesmotrnosti v 90 dneh. Nuklearna elektrarna v Krškem naj bi delovala vsaj še do leta 2030. Sodišče je v reviziji pregledalo učinkovitost poslovanja gospodarskega ministrstva in vlade ter uspešnost poslovanja sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško Nek in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka pri zagotavljanju sredstev za razgradnjo in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz elektrarne v obdobju od leta 2006 do konca leta 2009. Kot je zapisalo v mnenju, ministrstvo in vlada pri določitvi pogojev poslovanja sklada in vzpostavitvi nadzora nad poslovanjem sklada nista bila učinkovita. Ob sedanjih pogojih zbiranja in upravljanja s sredstvi, ki se vplačujejo v sklad, ter ob vzpostavljenem načinu izvajanja nadzora nad upravljanjem s sredstvi sklada in nad poslovanjem sklada, zadostna sredstva za razgradnjo nuklearne elektrarne ne bodo zbrana pravočasno, je ugotovilo. Tudi sklad v obdobju, za katerega je bila izvedena revizija, ni posloval v organizacijski obliki, ki bi omogočala pregledno opredelitev in določitev parametrov ter omejitev naložbene politike. Prav tako sklad ni deloval tako, da bi omogočal vzpostavitev in izvajanje učinkovitega nadzora nad svojim poslovanjem, so prepričani na računskem sodišču. Na podlagi predpisanega načina določitve prispevka za razgradnjo zaradi spremembe izhodiščnih predpostavk za njegov izračun ne bo mogoče zbrati zadostnih sredstev za razgradnjo Neka in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka, so navedli. Ministrstvo za gospodarstvo se z ugotovitvami Računskega sodišča RS glede zagotavljanja sredstev za razgradnjo Nek v celoti strinja in izraža zadovoljstvo nad opravljeno revizijo. Hkrati pa poudarja, da je že dlje časa opozarjalo na prepočasno zbiranje sredstev za razgradnjo Neka. Pri revidiranju učinkovitosti poslovanja ministrstva in vlade smo ugotavljali, da nista zagotovila ustreznih pogojev za pravočasno zbiranje zadostnih sredstev za razgradnjo Nek ter nista zagotovila ustrezne organiziranosti sklada in ne ustreznega nadzora nad poslovanjem tega sklada, kar je omogočalo preveč tvegano naložbeno politiko, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal vrhovni državni revizor Samo Jereb. Nedoločno so urejena razmerja med ministrstvom, skladom in agencijo za radioaktivne odpadke. Država je investitor in naj bi postala tudi lastnica odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov NSRAO, ni pa prejemnica sredstev od prodaje elektrike niti nima evidentirane nobene naložbe ali terjatev za sredstva, dana v upravljanje. Sklad ni investitor v odlagališče, dobiva pa sredstva od prodaje elektrike ter plačuje stroške agencije in tudi del odškodnin občinam del odškodnin plačuje agencija. Agencija ni investitor in naj ne bi postala lastnica odlagališča, prejema pa sredstva od sklada ter je naročnik in plačnik del in ima investicije v odlagališče evidentirane kot lastna osnovna sredstva. Zato se med drugim pojavlja tveganje, da ne bodo, če bo s Hrvaško dosežen dogovor o delitvi stroškov izgradnje odlagališča, vsi stroški zbrani na enem mestu in tako tudi ne ustrezno zaračunani Hrvaški, je še dejal Jereb. Glede na sedanje predpostavke je prispevek za razgradnjo prenizek. Po izračunih računskega sodišča bi se moral s sedanjih treh evrov na megavatno uro MWh zvišati na 10,90 evra na MWh. Po veljavnem programu razgradnje iz leta 2004 bi stroški gradnje odlagališča NSRAO, odlaganja izrabljenega jedrskega goriva in odlaganja NSRAO znašali 1,1 milijarde evrov. Sodišče od ministrstva, vlade in sklada zahteva, da ugotovljene nesmotrnosti oz. popravljalne ukrepe izvedejo v 90 dneh.",0
"Ste eden tistih, ki denar zapravi, še preden ga dobi? Se vsak mesec znova komaj prebijete do naslednje plače, čeprav sploh niste slabo plačani in stalno odplačujete dolg na kreditni kartici? Potem je skrajni čas, da spremenite svoje navade. Premislite, kaj vržete v nakupovalni voziček. Stiska z denarjem je redkokomu tuja, zato bodo naši nasveti prav vsakemu prišli prav. Če pa niste v stiski, pa boste tako lahko končno nekaj privarčevali. Nekaj denarja na strani pa tako ali tako vedno pride prav. Bistveno je, da si določite pravila, ki se jih boste tudi dosledno držali! Ko se odpravite v trgovino, ne nakupujte po navdihu in v trgovino se nikakor ne odpravite lačni. Doma si sestavite listek stvari, ki jih potrebujete, in kupite le tiste s seznama. Ostalega zagotovo ne potrebujete. Kupujete le z očmi to pa lahko zelo obremeni vašo denarnico. Vaše nove navade povežite s skrbjo za zdravje in jejte veliko sadja in zelenjave. To pa kupujte na tržnici, kjer je običajno boljše in tudi ugodnejše. Pridelki, ki jih kmetje vsako jutro sveže pripeljejo na tržnico, so zagotovo bolj zdravi in tudi okusnejši od umetno vzgojenih v trgovini. Jejte sadje in zelenjavo, ki raste v trenutnem letnem času tako bodo produkti bolj sveži, cenejši in ne boste se preobjedli enih in istih stvari. Kaj je lahko lepšega, kot pred poletjem čakati na melono in se v prvih jesenskih dneh najesti košare mandarin. Še veliko je malih sprememb, ki bodo pripomogle k našemu zdravju in seveda k vsebini naše denarnice. Preberi TUKAJ! Če se boste držali zastavljenih pravil, boste končno privarčevali nekaj denarja. In denar je dobro oplemenititi, kako pa to storiš, smo preverjali na Cekinu! Vsak evro pride prav! Foto Reuters",1
"Evropska komisija je včeraj sprejela zelo resna priporočila za Grčijo, ki se spopada s hudimi finančnimi težavami, zaradi katerih je po mnenju nekaterih ogroženo celotno območje evra. Bruselj je Grčiji naložil ne le znižanje proračunskega primanjkljaja do leta 2012 pod še dovoljene tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), temveč tudi pravočasno izvedbo strukturnih reform za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva in tudi vodenje politike, ki bo upoštevala ne samo dolgoročne interese države, ampak še splošen interes območja evra in EU kot celote. Komisija je tako prvič uporabila hkrati proračunske in gospodarske nadzorne instrumente, predvidene v evropski zakonodaji, je razložil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia (na fotografiji). ""Grčija ni storila potrebnega v letu 2009,"" je opozoril in poudaril, da državo zdaj čaka težka naloga. Njen program stabilnosti je po mnenju Bruslja ambiciozen. Grčija je namreč lani imela velik primanjkljaj v višini 12,7 odstotka BDP. Načrt, da primanjkljaj v treh letih spravi na 2,8 odstotka BDP, je po oceni Almunie kljub temu uresničljiv - ne nazadnje tudi zato, ker so v Bruslju predvideli zelo strog nadzor. Prvi rok za preveritev, ali gredo reforme na področju pokojnin, zdravstva, javne uprave, delovanja trga dela, črpanja denarja iz strukturnih skladov, nadzora nad finančnim sektorjem v pravo smer, bo 16. marec, drugi rok 16. maj, nato pa bodo napredek preverjali vsake tri mesece. Če napredka ne bo, bo EU zahtevala dodatne ukrepe. Od Grčije zdaj pričakujejo, da bo razložila, kako namerava cilje doseči. Prvo srečanje finančnih ministrov EU je že sredi februarja, ko naj bi EU tudi formalno sprejela omenjena priporočila. Sicer pa so ukrepi, ki jih je najavil grški premier George Papandreu - glede davkov, reforme socialnega sistema ter plač v javnem sektorju - po mnenju Bruslja na mestu, jih je pa treba sprejeti čim prej v začetku leta, da bodo rezultati vidni še v tem letu. Ob vseh težavah, ki jih ima Grčija, se zastavlja vprašanje solidarnosti drugih članic območja evra. Konkretno to pomeni finančno injekcijo bogatejših članic. Almunia je dejal, da je solidarnost sicer pomembna, vendar mora država sama znova vzpostaviti ravnotežje: ""To bo najboljše za Grčijo pa tudi za vse nas, saj smo vsi na isti ladji."" Po njegovem mnenju niti pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ni potrebna. Almunia je navrgel, da kritik glede območja evra, češ da nikoli ne bo delovalo, ne sliši prvi. Očitno je evro postal kar močan, je pripomnil. Da pomoč IMF ni potrebna, za zdaj meni tudi Grčija. Nekateri vodilni ekonomisti, kot je Andre Sapir, pa rešitev vidijo prav v povezavi z IMF. To pa bi pomenilo, da bi v EU priznali, da območje evra ni sposobno samo reševati svojih težav. Sapir opozarja, da bodo ""politični"" stroški hujši, če se bo izkazalo, da EU dejansko nastalega problema ne bo uspelo rešiti in se bo na koncu vendarle morala zateči k IMF. ana.vucina@dnevnik.si",0
"Nemčija se je za obdobje 30 let zadolžila najceneje doslej Nemčija je danes na dražbi dolgoročnih državnih dolžniških vrednostnih papirjev zbrala okoli 2,32 milijarde evrov. Kljub torkovi odločitvi Moody's, da ji spremeni obete za bonitetno oceno v negativne, se je s 30-letnimi obveznicami zadolžila po rekordno nizki obrestni meri. Povprečna obrestna mera na nemške državne dolžniške vrednostne papirje najnižja doslej Povpraševanje po nemških obveznicah z ročnostjo 30 let je močno preseglo ponudbo. Doseglo je namreč 3,37 milijarde evrov. Država je prodala za 2,32 milijarde obveznic, za 678 milijonov evrov pa jih je dala na stran, je sporočila nemška centralna banka Bundesbank. Povprečna obrestna mera na nemške državne dolžniške vrednostne papirje z dospelostjo čez 30 let je znašala 2,17 odstotka, kar je najmanj doslej. Na zadnji primerljivi dražbi 30. aprila je bila zahtevana donosnost pri 2,41 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Moody's je znižal obete za šest nemških zveznih dežel Bonitetna agencija je včeraj znižala obete za oceno dolgoročnega dolga Nemčije (ter Nizozemske in Luksemburga), tako da ti poslej niso več stabilni, temveč negativni. Za ta korak se je odločila, ker je ocenila, da dolžniška kriza območja evra ogroža tudi najstabilnejše evrske države. a zaradi potez Moody's izid ni bil nič slabši. Danes je Moody's v negativne spremenil še obete šestih nemških zveznih dežel. Znižanje je doletelo tri industrijsko najpomembnejše dežele Baden Württemberg, Bavarsko, Severno Porenje-Vestfalijo ter Berlin, Brandenburg in Saško-Anhalt.",0
"Z današnjim dnem bodo računi za elektriko višji za okoli šest odstotkov, podražilo se bo tudi meso, testenine in mleko. Prihaja tretji val podražitev, ki bo še dodatno vplival na inflacijo in na znižanje življenjskega standarda prebivacev z najnižjimi prihodki. V prihodnjih tednih se bo namreč poleg elektrike podražilo tudi meso, testenine, mleko, internet, pa tudi vrtci. Mleko v ljubljanskih mlekarnah se bo podražilo za 15 odstotkov, perutnina in drugo meso od 5 do 15 odstotkov, testenine pa celo do 50 odstotkov. Dražja bosta tudi internet in telefonija. Danes dražja elektrika Podražitve z novim letom je že novembra lani napovedalo vseh pet elektrodistribucijskih podjetij Električna energija se je danes podražila za okoli šest odstotkov. Podražitve z novim letom je že novembra lani napovedalo vseh pet elektrodistribucijskih podjetij, sočasno napoved zvišanja cen v približno enakem znesku pa sedaj presoja Urad RS za varstvo konkurence. Če bo ta ugotovil kartelni dogovor, bo podražitev nična, pojasnjujejo na uradu. Elektro Primorska, Elektro Celje, Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska in Elektro Maribor so novembra lani napovedali, da se bodo z letošnjim 1. januarjem zvišale cene električne energije. Zvišanje cen je posledica razmer na trgih električne energije, so pojasnili, zvišala pa se je tudi omrežnina. Svet Javne agencija RS za energijo je namreč novembra odločil, da se bo omrežnina za distribucijsko omrežje v letu 2008 zvišala za 6,7 odstotka. Račun, kjer sta poleg cene elektrike in omrežnine všteta še davek na dodano vrednost in trošarina, bo tako po pojasnilih elektrodistribucijskih podjetij v povprečju višji za okoli šest odstotkov. V povprečni strukturi računa za gospodinjskega odjemalca predstavlja cena energije okoli 40 odstotkov, cena omrežnine nekaj nad 43 odstotkov, okoli 17 odstotkov znaša davek, manj kot odstotek pa trošarina, so pojasnili v Elektru Maribor. Hkratna napoved višjih cen za približno enak znesek pa bi lahko po mnenju varuha konkurence kazala na kartelno dogovarjanje. Na uradu sedaj čakajo na odgovore distributerjev. Na podlagi odgovorov udeležencev v postopku bomo presodili, ali je zadeva zrela za odločitev, ali pa bodo potrebna dodatna poizvedovanja, je povedal v. d. direktorja urada Jani Soršak. Če bo urad napovedano podražitev spoznal za nično, bo lahko odjemalec zahteval odškodnino oziroma nanjo ugovarjal, je še pojasnil Soršak. Hkratna napoved višjih cen za približno enak znesek pa bi lahko po mnenju varuha konkurence kazala na kartelno dogovarjanje Foto Reuters Medtem ko v Elektru Maribor postopka, ki ga je uvedel urad, dokler ta poteka, ne želijo komentirati, so v Elektru Gorenjska pojasnili, da so cene električne energije različne, zato ne drži, da gre za kartelni dogovor med distributerji . Dodajajo, da je treba upoštevati, da zaradi spremenjenih cen električne energije na svetovnih trgih slovenska proizvajalca, skupina Holding Slovenske elektrarne in GENi, oblikujeta ceno trgovcem na drobno. Vsak trgovec na drobno se nato samostojno dogovarja za ceno, po kateri bo kupoval oz. prodajal električno energijo, so povedali. Podražitve sicer niso bile nepričakovane, saj so distribucijska podjetja že dlje časa opozarjala na razkorak med nakupno in prodajno ceno električne energije. Te prav tako niso več pod nadzorom države, temveč se prosto oblikujejo na trgu. Ta je od 1. julija lani odprt, uporabniki pa lahko prosto zamenjajo dobavitelja, s čimer naj bi zagotovili dodatno konkurenco na trgu. V šestih mesecih dobavitelji številčnejših zamenjav niso beležili, v Elektru Gorenjska na primer so jih zabeležili pet - en odjemalec je šel k drugemu podjetju, sami so pridobili štiri naročnike. Izkušnje drugih evropskih držav, ki so trg za gospodinjstva odprla pred Slovenijo, kažejo, da se za zamenjavo dobavitelja prvo leto ponavadi odloči malo gospodinjstev, v naslednjih letih pa odstotek narašča. Stopnja zamenjav naj bi bila večja, ko bodo na trg prišli novi ponudniki. Teh, predvsem tujih, pa zaradi razmeroma nizkih cen za gospodinjstva zaenkrat po mnenju poznavalcev ni pričakovati.",0
"Zaradi rdečih številk so profesorji na sedmih mariborskih fakultetah v roke dobili bianco izjavo, v kateri je zapisano, da bi na drugi stopnji poučevali zastonj. Sindikat se s tem ne strinja. Včeraj je senat Univerze v Mariboru sklenil, da je leto 2012 v rdečih številkah končalo sedem fakultet. In sicer: Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakulteta za energetiko, Strojna fakulteta in Fakulteta za organizacijske vede. Zaposleni teh fakultet naj bi podpisali bianco pisno izjavo, da je vsak posameznik vse delovne obveznosti na drugi stopnji pripravljen opraviti ne glede ne plačilo, sicer univerza ne bo razpisala drugostopenjskih študijskih programov na sedmih fakultetah. Predsednica visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru Marija Javornik Krečič pravi, da je tovrstno dejanje izsiljevanje in pritisk na zaposlene, kar ostro obsojajo. ""Kako lahko na instituciji, kot je univerza, tako brezbrižno odvržejo temeljno dostojanstvo in preostale človekove pravice ter fakultete rangirajo na manj vredne in več vredne, forsirajo neoliberalno logiko, ki so jo v preteklosti v javnih nastopih sicer obsojali, in neetično izsiljujejo."" Vodstvo fakultete tako sili zaposlene, da to izjavo podpišejo, hkrati pa vedo, da je večina ne bo podpisala. Posedi pravi, da gre za to, da obstajajo določene pravice, ki se jim ljudje ne morejo odpovedati in menijo, da je pravično plačilo ena izmed teh pravic. Zato so prepričani, da bo treba pogledati, ali je ta podpis bianco izjave tudi kaznivo dejanje. Zaposlenim še ni jasno, ali to pomeni, da bo prišlo do znižanja avtomatsko ali ne, in ker je finančna situacija v Mariboru zelo slaba, gre za to, da bodo prisiljeni delati zastonj. Tistim, ki imajo obveznosti na prvi stopnji, se sicer ne bo poznalo, lahko pa se zgodi, da bodo tisti, ki delajo le na drugi stopnji, ostali brez plačila.",0
"Nad zvišanjem cene nismo bili ravno navdušeni, vendar smo vezani na sistem Promotur, in če so se Italijani odločili, da bodo zaradi poslovnih težav vozovnico podražili, jo moramo tudi mi. Bodo direktor kaninskega smučišča Simon Klaut in njegovi partnerji na italijanski strani poslovne težave rešili tako, da bodo zaradi višje cene prodali še manj vozovnic? Vir: Dnevnik",0
Kupci v Angliji prvi dan razprodaj vsako minuto zapravijo kar milijon evrov in pol.,1
"SNG Drama. Ivo Ban je včeraj še vedno delal kot ravnatelj. Čeprav je kulturna ministrica Majda Širca Iva Bana razrešila z mesta ravnatelja Drame, je ta včeraj, ko je vršilec dolžnosti ravnatelja postal Peter Sotošek, delal kot do zdaj. Sotoška namreč v Dramo ni bilo. Če bi prišel in začel delati, bi Ana Iglič, Banova pravna pooblaščenka, poklicala inšpektorja za delo, saj Sotošek še nima pogodbe o zaposlitvi. Ban bo po besedah Igličeve še naprej hodil v službo, saj je njegova pogodba o zaposlitvi še vedno veljavna. Sotošek je povedal, da se želi najprej sestati z Banom in predsednikom sveta zavoda SNG Drama Francetom Arharjem, da se dogovorijo, kako naprej. O zadevi bo razpravljal tudi svet zavoda, ni pa še znano, kdaj. Za komentar smo prosili Arharja, a odgovora še nismo dobili.",0
"V bonitetni hiši S & P pravijo, da je bilo zmotno sporočilo, da so Franciji znižali bonitetno oceno, posledica posodobitve ocen tveganja bančnega sektorja v državah na njihovem portalu. Francoska vlada je bila glede napake precej jezna. Francoski vrh je bil zaradi napake precej jezen. Za četrtkovo zmotno sporočilo, ki ga je glede bonitetne ocene Francije poslala bonitetna hiša Standard & Poor s S&P, je bila kriva tehnična napaka. Kot so pri S & P izpostavili v izjavi za javnost, so decembra lani za testne namene na svoj globalni kreditni portal namestili oceno tveganja bančnega sektorja BICRA za Francijo, medtem ko ocen za druge države pozneje niso dodajali. Ko so v četrtek v bonitetni agenciji na portal namestili nove preglede ocen BICRA, pa se je v zvezi s Francijo na spletni strani pojavilo avtomatično opozorilo N/A ali ni na voljo . To je po pojasnilih predstavnikov S & P povzročilo avtomatsko pošiljanje elektronskih sporočil o znižanju bonitetne ocene Francije. Sistem je napačno interpretiral spremembo podatkov kot znižanje bonitetne ocene in sprožil pošiljanje e-pošte omejenemu številu naročnikov oz. naročnikom, ki so izrazili željo po pridobivanju opozoril, so navedli v bonitetni hiši. Francija je sicer ena od šestih držav v območju evra, ki se še ponašajo z najvišjo bonitetno oceno AAA. S takšno boniteto se lahko pohvalijo še Nemčija, Avstrija, Luksemburg, Finska in Nizozemska. Ker se je napaka takoj odrazila na kapitalskem trgu in so se vlagatelji pomirili šele, ko je S & P objavil popravek, se je francoska vlada na incident odzvala zelo jezno, saj je že več tednov pod močnimi pritiski trgov in se z vsemi močmi trudi ohraniti najboljšo možno oceno. Kritični so bili tudi v Bruslju, kjer so dogodek označili za resen incident . Napaka je še podkrepila potrebo po novih, strogih pravilih delovanja bonitetnih agencij, ki jih bo komisija predstavila v torek, so poudarili.",0
"Vlada je znižala trošarine za dizelsko gorivo in neosvinčen bencin, zato se bo od pogonskih goriv nekoliko podražil le 98-oktanski bencin. Nekoliko bolj pa se bo podražilo kurilno olje. Bencinska črpalka V torek se bo za 0,4 centa podražil 98-oktanski bencin in bo po novem stal 1,290 evra na liter, kurilno olje pa se bo podražilo za 3,9 centa in bo stalo 0,914 na liter. Ceni 95-oktanskega bencina 1,279 evra za liter in dizelskega goriva 1,237 evra za liter bosta ostali nespremenjeni. V zadnjih 14 dnevih so na ceno nafte najbolj vplivale razmere v Libiji. Zaradi česar je cena zrasla. Kot je povedal direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečević, je na trgu možno opaziti zaskrbljenost, da bi se ti nemiri razširili še na Savdsko Arabijo, ki je največja izvoznica nafte. Če bi se to zgodilo, bi cene nafte lahko narasle tudi do 200 evrov za sodček. Če ne bi bilo nemirov, bi bila cena surove nafte najverjetneje okoli 90 dolarjev za sod. Trenutno pa je za sod ameriške nafte treba odšteti okoli 105 dolarjev, za sod severnomorske nafte brent pa okoli 115 dolarjev. Cene naftnih derivatov bi se zvišale že pred 14 dnevi, vendar je vlada tudi takrat dvig ublažila z znižanjem trošarin. V ZDA zaradi visokih cen razmišljajo, da bi uporabili nafto iz zalog za nujne primere Zahodnoteksaška nafta se je danes podražila na 106 dolarjev za sod, kar je največ v zadnjih 30 mesecih. Ekonomisti se zato bojijo, da bi visoke cene energentov upočasnile globalno gospodarsko okrevanje. Po poročanju Al Jazeere ameriška vlada zato razmišlja, da bi sprostila nafto iz zalog za nujne primere. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.",0
"Ruska policija je pridržala moškega, ki je osumljen, da je v ponedeljek v ruskem mestu Belgorod s streli ubil šest ljudi, so sporočili z ruskega notranjega ministrstva. Moški naj bi poskusil iz mesta pobegniti na tovornem vlaku, a ga je policija opazila. Osumljenec je ob poskusu aretacije napadel policiste in enega z nožem zabodel v obraz in v roko. Prijeli so ga v torek zvečer. Tiskovni predstavnik ruskega preiskovalnega odbora je medtem zatrdil, da bodo 31-letnega Sergeja Pomazuna kmalu zaslišali, danes pa bo sodišče odločalo o njegovem priporu. Pomazun je osumljen umora šestih ljudi, kraje orožja in nabojev. Ob tem ga sedaj čaka še obtožnica zaradi uporabe sile proti policistu. Ubil šest ljudi Pomazun naj bi bil oboroženi napadalec, ki je v ponedeljek v streljanju v in pred trgovino za lov v Belgorodu ubil šest ljudi, med njimi tudi 14-letno in 16-letno dekle. Ubil je tri zaposlene v trgovini in dva mimoidoča, še ena ženska pa je bila v streljanju ranjena in je poškodbam podlegla kasneje v bolnišnici. Policija je osumljenca, nekdanjega kaznjenca, iskala več kot 30 ur. Na terenu je bilo 1200 policistov, prebivalce mesta pa so v času iskanja svarili pred nevarnostjo in jih pozivali, naj, če je le mogoče, ostanejo doma. Sosednja Ukrajina je medtem močno poostrila varnostni nadzor na bližnjih mejnih prehodih.",0
"Na poslovni rezultat Unicredit banke Slovenije so ob polletju vplivale spremenjene razmere na trgu in s tem večje rezervacije, pojasnjuje bankin prvi mož France Arhar Creditanstalt , ki sodi pod okrilje skupine Unicredit, je ob polletju ustvarila 2,5 milijona evrov dobička pred davki, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašal 11 milijonov evrov. Bilančna vsota banke je konec junija znašala 2,829 milijarde evrov, s čimer je banka ohranila četrto mesto med slovenskimi bankami. Foto: Urban Štebljaj Kot so danes sporočili iz Unicredit Banke Slovenija, so na poslovni rezultat tudi ob polletju vplivale spremenjene razmere na trgu in s tem večje rezervacije. Zavedamo se, da so današnje razmere drugačne, kot so bile še pred kratkim, je pojasnil predsednik uprave banke France Arhar. Rast posojil Dobiček iz poslovanja Unicredit Banke Slovenija je znašal 12,2 milijona evrov, pri čemer je banka oblikovala oslabitve za kredite strankam v višini 9,7 milijona evrov. V enakem obdobju lani so oslabitve znašale 2,9 milijona evrov. Kot to pojasnjujejo v banki, se ""vzporedno s poslabševanjem ekonomske klime poslabšuje tudi kakovost bančnih terjatev do nebančnega sektorja"". Posojila nebančnemu sektorju so se po navedbah banke v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za sedem odstotkov (na dve milijardi evrov). Pri tem se je obseg posojil podjetjem zvišal za štiri odstotke (na 1,33 milijarde evrov), prebivalstvu pa za 13 odstotkov (na 679,5 milijona evrov), od tega so se stanovanjska posojila okrepila za 17 odstotkov (na 463,8 milijona evrov), medtem ko je obseg potrošniških posojil prebivalstvu s 196,7 milijona evrov na lanski primerljivi ravni. Unicredit v drugem četrtletju presenetil analitike Največja italijanska bančna skupina Unicredit je v drugem četrtletju ustvarila 490 milijonov evrov čistega dobička, kar je sicer 9,6 odstotka več kot v prvem trimesečju, a za 74,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Izid je vseeno presenetil analitike, ki so napovedovali dobiček v višini 427 milijonov evrov.",1
"Do 10. marca je odprt razpis za pet vodstvenih delovnih mest na SŽ Na Slovenskih železnicah (SŽ) so v 5. marca objavili razpis za pet delovnih mest: iščejo dva pomočnika generalnega direktorja, vodjo objekta za Železniško gradbeno podjetje (ŽGP), pomočnika direktorja SŽ - Infrastrukture in pomočnika direktorja SŽ - Tovorni promet. Rok za prijavo je zgolj do pet dni, do 10. marca. Generalni direktor železnic Dušan Mes (na sliki) išče dva pomočnika. Pomočnika bosta dobila direktor SŽ - Infrastrukture Bojan Kekec, državni svetnik in član SDS, ter Melita Rozman Dacar, direktorica SŽ-Tovornega prometa. SŽ: gre zgolj za nadomestna delovna mesta Spomnimo, pomočnica generalnega direktorja za področje ekonomike SŽ, Nada Drobne Popovič, je šla v upravo Soda, pomočnik direktorja Milan Jelenc pa je postal član poslovodstva SŽ. Vodenje SŽ - Tovornega prometa je prevzela Melita Rozman Dacar, ki je bila pred tem pomočnica v tej družbi. Na SŽ pravijo, da gre pri razpisu novih delovnih mest za že obstoječa delovna mesta, razen pri ŽGP. Naši viri pa ocenjujejo, da želijo na SŽ ustvariti prostor za kadre SDS in da je zaposlovanje novih ljudi ob množičnem zmanjševanju števila zaposlenih nepotreben strošek. ŽGP povečuje obseg del v Srbiji Neuradno naj bi vodja objekta SŽ - ŽGP v Srbiji postal Boštjan Rigler, zdaj direktor direktorata za infrastrukturo na ministrstvu za promet. Na SŽ pojasnjujejo, da novo delovno mesto razpisujejo zato, ker se je obseg del ŽGP na trgih nekdanje Jugoslavije zelo povečal. Na SŽ so sicer oktobra lani zaposlili direktorja prometnega inštituta Petra Verliča, župana Grosuplja in člana SDS. V letu 2012 so zmanjšali število zaposlenih za 618 ljudi, letos naj bi jih še za 400. Na začetku marca je bil na SŽ zaposlenih 8.132 ljudi.",1
Murini delavci so v brezizhodnem položaju. Vodstvo podjetja naj bi skušalo preprečiti poročanje o stanju v Muri.,0
"Bralca zanima, ali lahko proda delnice propadlega Infond holdinga (IFFR) in izgubo izkoristi za zmanjšanje pozitivne davčne osnove Vprašanje:Sem lastnik delnic propadlega holdinga Infond (IFFR). Ali lahko izgubo ob njihovi prodaji izkoristim in si zmanjšam pozitivno davčno osnovo? Denimo da delnice Infonda prodam z izgubo (komu sploh?) in prodam nekaj drugih delnic dobičkom, se izguba in dobiček izravnata? Lahko Infond prodam svoji ženi za recimo en cent? Je to sploh še možno po umiku z borze?Odgovor:Imate svoje vprašanje? Kliknite na spodnjo pasico in ga zastavite! Septembra leta 2007 je cena holdinga Infond na borzi dosegla skoraj deset evrov in verjetno večina takratnih delničarjev ni pričakovala, da se bo njihova naložba dve leti kasneje stopila praktično na ničlo. A sodeč po odgovoru iz KDD je stvar lahko še hujša. KDD je delnice izbrisala januarja letos... Zaradi začetka stečajnega postopka nad propadlo družbo - razglasilo ga je okrožno sodišče v Mariboru dne 28. decembra 2009 - je KDD 25. januarja 2010 v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev izvršila izbris vseh delnic Infond holdinga. Oktobra 2008 se je namreč začel uporabljati pretežni del Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki v 283. členu določa, da KDD izbriše iz centralnega registra nematerializirane vrednostne papirje, katerih izdajatelj je stečajni dolžnik, na podlagi naloga za izbris, ki ga v imenu stečajnega dolžnika da stečajni upravitelj. ...zato je kakršnakoli odsvojitev delnic nemogoča Kaj to pomeni? Za (bivše) delničarje nič dobrega, saj zaradi izbrisa delnic iz KDD prenosa vrednostnih papirjev v centralnem registru ni več moč izvršiti. Prodajo ali podaritev delnic Infonda (odsvojitev kapitala) je tako nemogoče izvršiti, posledično pa tudi izgube ne morete uporabiti za zmanjšanje pozitivne davčne osnove.",0
"Cena delnice po enem kriteriju do 30 evrov Javna prodaja Pozavarovalnice Sava bi se morala začeti v soboto, a je zaradi nesoglasji med UniCreditom in Sodom o ceni začetek pod vprašajem. Slovenska odškodninska družba kot prodajalec in svetovalec za izvedbo prodaje in dokapitalizacije UniCredit se namreč med drugim ne strinjata s ceno, po kateri bi se prodajale delnice pozavarovalnice. Po neuradnih informacijah naj bi v UniCreditu delnico ovrednotili na od 23 do 30 evrov, Sodu pa naj bi se zdela ocena precej prenizka. Kateri institucionalni vlagatelji do Save Re? Skupnega jezika pa partnerja ne najdeta niti glede meril, na podlagi katerih bi do delnic lahko prišli institucionalni vlagatelji. Na Sodu naj ne bi želeli, da bi se ponovila zgodba NKBM-ja, ko so nekateri institucionalni vlagatelji poceni kupili delnice banke in jih po koncu prodaje hitro prodali bistveno dražje. V Sodu se zato niso strinjali, da bi delnice Save lahko kupovale tuje investicijske banke in skladi tveganega kapitala. Ne strinjajo pa se tudi s tem, da bi imel UniCredit diskrecijsko pravico pri izbiri kupcev delnic. Če se Sodu in UniCreditu ne bo uspelo dogovoriti, se v soboto prodaja Pozavarovalnice Sava ne bo začela, kar pa pomeni, da je najverjetneje v tej obliki tudi ne bo.",0
"Sindikat novogoriškega Hita bi pristal na 10-odstotno znižanje plač v zameno za 10-odstotni lastniški delež v družbi Novogoriški odbor Sindikata igralniških delavcev Slovenije (SIDS), ki je upravi novogoriškega Hita za nedeljo napovedal stavko, ima osem stavkovnih zahtev. Med drugim so pripravljeni na 10-odstotno znižanje plač v zameno za 10-odstotni lastniški delež v Hitu. Sindikat želi uresničitev osmih zahtev Med stavkovnimi zahtevami so ureditev delitve napitnin v skladu z novo igralniško zakonodajo, zamrznitev sprejetja novega plačnega sistema do konca leta, podaljšanje veljavnosti sprejetega sporazuma o delavnem času do sprejetja novega, poračun razlike do polnega prispevka za dodatno pokojninsko zavarovanje, obnovitev nezgodnega zavarovanja zaposlenim, zaustavitev premeščanja delavcev iz uprave na že zasedena delovna mesta v igralniških centrih, letni razpored delovnega časa za vsakega zaposlenega ter plačilo zaposlenim za čas napovedane stavke. V primeru neizpolnitve zahtev bo sledila osemurna stavka Če ne bo prišlo do dogovora z upravo, bodo člani SIDS začeli stavkati v nedeljo ob 17. uri, stavkati pa nameravajo osem ur. Po besedah predsednika novogoriškega odbora sindikata Iztoka Černigoja bo stavkala približno četrtina vseh njihovih članov v novogoriških igralnicah Park in Perla, Kranjskogorski Coroni ter igralnem salonu Drive In v Vrtojbi. ""Računamo na to, da bodo tisti zaposleni, ki bodo končali svoje izmene, izkazali podporo stavkajočim pred vrati igralnic,"" je na današnji novinarski konferenci v Solkanu dejal Černigoj. Uprava: Napovedana stavka je neupravičena Član uprave Hita in vodja pogajalske skupine s sindikati Uroš Kravos pa je na novinarski konferenci v Novi Gorici povedal, da pričakuje pobudo za pogovor s strani sindikata. ""Še enkrat poudarjamo, da je napovedana stavka neupravičena in v zdajšnjih okoliščinah poslovanja družbe izjemno neodgovorna in škodljiva poteza,"" je zatrdil. ""Povod za stavko je delitev napitnin"" Poudaril je še, da pogajanja s sindikati, ki so jih začeli po stavki novembra in decembra lani, še vedno potekajo. ""Ocenjujemo, da je povod za napoved stavke delitev napitnine. Doslej smo jo delili po načelu 80:20 - 80 odstotkov so je dobili zaposleni v igralništvu, 20 odstotkov pa ostali zaposleni razen uprave.",0
"Mariborski gasilci so morali ponoči še tretjič gasiti nove radarje za merjenje hitrosti vozil v križiščih, ki zadnje dni burijo strasti v mestu. Kot so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje, so neznanci tokrat nekaj po 3. uri zjutraj zažgali stacionarni radar na Ptujski cesti. To je že peti zažgani radar v zadnjih štirih dneh. V noči na torek je zagorel radar v Ulici Heroja Šercerja, na poti do tja pa so gasilci preprečili še en požar na Cesti proletarskih brigad. Po podatkih policije je požigalec z neznano vnetljivo tekočino polil spodnji del kovinskega ohišja stacionarnega radarja in povzročil požar, s čimer je povzročil za okoli 800 evrov škode. V noči na nedeljo so vandali zažgali tudi radar v križišču na Ptujski cesti in še enega v križišču na Lackovi cesti. Z Mestne občine Maribor so nam sporočili, da gre za popolno uničenje merilnih sistemov. Nastalo škodo še ocenjujejo, podjetje Iskra sistemi, ki skrbi za vzdrževanje sistema, pa se še odloča o načinu dodatne zaščite in varovanja objektov. Kazni ne bo treba plačati Mariborski župan Franc Kangler je sicer v soboto prek družabnega omrežja sporočil, da več tisoč kršilcem prometnih predpisov, ki so jih v prvem tednu ujeli novi radarji, ne bo treba plačati kazni. Da bo vztrajal pri radarjih, je napovedal na ponedeljkovi seji mestnega sveta, na kateri je opozicija zahtevala začasno ustavitev izvajanja meritev hitrosti, a predlog ni prišel niti na dnevni red. Postavitev merilnikov hitrosti, ki so začeli delovati prejšnji teden, je močno razburkala mariborsko javnost. Sistem je v prvih 36 urah delovanja zabeležil 5.000 prekrškarjev.",0
"Čeprav nemško gospodarstvo v zadnjem času ne beleži več velike rasti, v državi vseeno pričakujejo, da se bodo razmere že kmalu spremenile. Da bi zadostili razvoju, pa bodo po besedah predsednika nemške gospodarske zbornice, potrebovali veliko tujih delavcev. Novi predsednik nemške gospodarske zbornice ima jasno vizijo. Da bi lahko nemško gospodarstvo delovalo dobro, potrebujejo nove tuje delavce. Na mesec lahko pride tudi 10.000 mladih in izobraženih. Do leta 2025 bomo potrebovali 1,5 milijona delovne sile iz tujine, je prepričan Eric Schweitzer. Organizacija, ki jo vodi, združuje 3,7 milijona podjetij. Kot pravi, so tuji delavci za nemška podjetja rešilna bilka, saj se je dramatično znižalo število domače delovne sicer, predvsem zaradi nižje rodnosti. Do leta 2025 naj bi se tako število domačih delavcev znižalo za kar 6 milijonov. Nemški delodajalci naj bi trenutno delovno silo iskali predvsem v državah, ki jih je kriza prizadela najhuje. V Grčiji, Španiji, na Portugalskem ali v Italiji. Izbira bo glede na statistike precejšnja, v južni Evropi je namreč med mladimi brezposeln vsak drugi. A če so včasih prišleki v Nemčijo hodili s trebuhom za kruhom, tokrat nemška podjetja v izborih kandidatov sodelujejo bolj intenzivno, med drugim se celo giganti, kot je Siemens, udeležujejo dnevov zaposlovanja v Španiji. Obstaja pa pomembna težava, opozarja Schweitzer. Znanje jezika. V južni Evropi namreč nemščino obvlada le peščica, številnim preglavice povzroča tudi osnovna angleščina. Tako številni ne znajo izpolniti niti formularjev za prošnjo, pravi Schweitzer, ki meni, da bi morali v Nemčiji vzpostaviti posebne centre za tuje iskalce zaposlitve, kjer bi svetovalci govorili več jezikov. Da bo tuja delovna sila za Nemčijo v prihodnosti vse bolj pomembna, meni tudi lona Riesen z nemškega gospodarskega inštituta v Kölnu. Vendar pa meni, da bo treba spremeniti nekaj pogojev. Še posebej za tujce, ki v Nemčiji pridobijo izobrazbo. Te bi morali po njenem mnenju nato poskušati zadržati v Nemčiji, saj poznajo jezik, kulturo in delovanje države. A če gospodarstvo hrepeni po tujcih, pa precej Nemcev ideji zaradi slabih izkušenj iz preteklih valov priseljevanja nasprotuje, gospodarstvu pa očitajo, da vsi Nemci pač nimajo službe, a delodajalci vseeno raje zaposlujejo tujce. Ti pač hitreje pristanejo na kakšen evro nižjo plačo.",1
"Nuklearno elektrarno Krško so zaradi rednega remonta po 510 dneh neprekinjenega obratovanja izklopili iz omrežja. Elektrarna, ki proizvede 20 odstotkov vse potrebne energije v Sloveniji, bo predvidoma izključena31 dni, znova pa naj bi jo priključili 6. novembra. Glavnino remontnih del predstavljajo menjava goriva, preventivni pregledi in vzdrževalni posegi ter modernizacija sistemov in opreme. Med letošnjim remontom, pri katerem sodeluje okoli 800 zunanjih sodelavcev, načrtujejo menjavo 53 gorivnih elementov od skupno 121, pa tudi inšpekcijo integritete vseh gorivnih elementov. V času remonta bo treba predvsem z nakupi v tujini nadomestiti za 300 megavatov električne energije, pri čemer pa v Elektru Slovenije večjih težav ne pričakujejo. Če bo šlo vse posreči, se bo nuklearka naslednjič zaustavila šele ob naslednjem remontu aprila 2009.",1
"Nad Slovenijo prihaja nov oblak vulkanskega prahu Slovenijo bo glede na trenutne napovedi popoldne verjetno znova dosegel oblak vulkanskega pepela, ki se širi iz Islandije. Natančnejši podatki bodo znani okrog 14. ure. ""Glede na trenutne vetrove lahko predvidevamo, da se bo oblak razširil nazaj nad Slovenijo. V tem primeru bomo znova izdali opozorilo za vulkanski prah,"" je povedal dežurni meteorolog na brniškem letališču. Ob izdanem opozorilu je pričakovati novo zaprtje slovenskega zračnega prostora. Slovenski zračni prostor sicer ostaja odprt vsaj do 14. ure, potem ko so ga odprli sinoči malo po 20. uri. Adria bo opravila nekaj opoldanskih letov, štiri večerne pa ne Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je zaradi zaprtja letališč odpovedal današnje jutranje lete v Frankfurt, London, Varšavo, Zürich, na povezavi Frankfurt - Dunaj, v Bruselj, Amsterdam, Moskvo in Pariz. Adria bo opravila opoldanske lete na povezavah Maribora in Prištine, Skopja, Moskve in Istanbula. V zadnjem sporočilu so v Adriji zapisali, da bodo odpovedali večerne lete na povezavah Maribora in Frankfurta, Pariza, Bruslja in Züricha. Kaj svetuje Adria Airways Slovenski letalski prevoznik Adria Airways potnikom svetujem, da v primeru, ko je njihov let odpovedan, ne prihajajo na letališče. Potniki bodo svoje potovanje lahko brezplačno prestavili do 31. maja 2010. Spremembo potovanja lahko uredijo na prodajnem mestu, kjer so vozovnico kupili ali v klicnem centru (tel. 01 369 1010 in 080 13 00). Lete bodo izvedli takoj, ko ne bodo več veljale omejitve letenja zaradi vulkanskih aktivnosti na Islandiji, še pravijo. Dodajajo, da naj se za čarterske polete potniki obrnejo na turistične agencije, pri katerih so rezervirali aranžmaje. Po Evropi zračni prostor še večinoma zaprt Zračni prostor v precejšnjem delu Evrope ostaja zaprt. Tako bo v Veliki Britaniji zapora, ki je posledica oblaka vulkanskega prahu, trajala vsaj še do 20. ure po srednjeevropskem času, prav tako v Nemčiji. Po oceni evropske agencije za varnost zračnega prometa Eurocontrol bi lahko danes v Evropi izvedli polovico načrtovanih poletov. Večina francoskih letališč ostaja zaprtih do torka zjutraj, le tista, ki ležijo južno od črte Nica-Bordeaux, so od nedelje odprta. Od nedelje popoldne je znova odprt zračni prostor nad Srbijo, Hrvaško in BiH, zaprto pa ostaja beograjsko letališče. Avstralska letalska družba Quantas je polete v Evropo odpovedala do srede. Do torka je skoraj vse polete odpovedala tudi skandinavska družba SAS, poročajo tuje tiskovne agencije.",0
"Parkiranje na parkirnih mestih za invalide je pri nas očitno kar ""nacionalen šport"". Lani so ljubljanski redarji kazen napisali skoraj 1300 kršiteljem, letos že 491. Kazen za tistega, ki parkira na označenem prostoru za invalide, je 80 evrov. A sodeč po številu kršiteljev samo v Mestni občini Ljubljana (MOL) to marsikomu ni prevelik znesek. Nekatere zanimive fotografije voznikov, ki smo jih ujeli pri kršitvi predpisov, si lahko ogledate v zavihku galerija. Na to, da številni vozniki parkirajo na mestih za invalide, nas je posebej opozoril bralec iz Ljubljane, ki je invalid od lani. Kot pravi, se v zadnjem letu sooča s številnimi težavami, saj skoraj povsod kot po čudežu naleti na zasedena mesta za invalide. Letos že skoraj 500 kršitev Na povpraševanje, kako se redarji spopadajo s to problematiko, nam je vodja Mestnega redarstva MOL Andrej Orač odgovoril: ""V tej zvezi je zgovoren podatek, da so mestni redarji v letu 2009 ugotovili 1273 tovrstnih kršitev, letos pa že 491. Mestni redarji bodo tovrstni nadzor nadaljevali tudi v prihodnje in ga v skladu z zmožnostmi okrepili."" 15. točka 4. odstavka zakona o varnosti v cestnem prometu prepoveduje parkiranje na označenem parkirnem mestu za invalide, razen za osebe, ki so nosilci veljavnih invalidskih kart oziroma za njihove spremljevalce (te določa 4. odstavek 53. člena istega zakona). Omejene pristojnosti redarjev Orač opozarja, da so pooblastila in pristojnosti redarjev pri tem omejena. Ljubljanski redarji lahko namreč izrekajo ukrepe na površinah, ki so v lasti MOL ter države. To izključuje nadzor nad zasebnimi površinami (npr. trgovski centri), kjer mora za red poskrbeti lastnik oziroma upravljavec površin. Ob tem Orač svetuje: če opazite kršitelje tega predpisa, lahko to sporočite na telefonsko številko dežurnega redarja Mestnega redarstva MOL – (01) 306 16 20. ""Dežurnemu redarju naj se opišejo okoliščine prekrška, tako da bo mogoče učinkovito posredovanje patrulje, ki bo ukrepala v skladu s svojimi pooblastili in odredila ustrezen ukrep, vključno z odvozom nepravilno parkiranega vozila,"" še dodaja.",0
"Iskratel je včeraj objavil partnerstvo z ameriškim podjetjem Acme Packet. Iskratel bo tako z novim partnerstvom pridobil dostop do vrhunske telekomunikacijske opreme, kupcem in partnerjem pa bo tako lahko ponudil povezljive in celovite rešitve v omrežjih prihodnje generacije. S sklenitvijo partnerstva je Iskratel že začel intenzivno tržiti izdelke podjetja Acme Packet v okviru lastnih rešitev.Helios kupil podjetje Avrora Predsednik uprave Heliosa Domžale Uroš Slavinec je v torek v Ukrajini podpisal pogodbo, s katero je Helios postal lastnik tovarne premazov Avrora. Tako je Helios pridobil novo proizvodno lokacijo, in sicer poleg obstoječih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Rusiji. Ocenjujemo, da bo podjetje Avrora letos ustvarilo 4,8 milijona evrov prihodka, Helios pa bo v vsej Ukrajini ustvaril prihodke v višini 10 milijonov evrov. Ljubljanska borza bo letos več kot podvojila dobiček Na včerajšnji seji nadzornega sveta Ljubljanske borze so člani poleg tekočih zadev obravnavali in sprejeli tudi oceno finančnega poslovanja v letošnjem letu. Celotni prihodki so se glede na lansko leto povečali za 31,6 odstotkov, in znašajo 4,76 milijona evrov. Največji delež predstavljajo prihodki iz naslova borznih provizij, ki so višji za 79,7 odstotkov glede na lansko leto. Letošnji bruto dobiček naj bi predvidoma znašal 1,88 milijona evrov, kar pomeni 127-odstotno rast v primerjavi z lanskim.Adriatic Slovenica ustvaril 250 milijonov evrov premij Zavarovalnica Adriatic Slovenica je v prvih desetih mesecih zbrala 207 milijonov evrov premij, skupni znesek izplačanih zavarovalnin in odškodnin pa je znašal 141 milijonov evrov. Predsednik uprave koprske zavarovalnice Gabrijel Škof je včeraj na novinarski konferenci napovedal, da bodo v letošnjem letu, ki so ga zaznamovale nekatere večje škode, zagotovo dosegli cilj, ki je zbrati četrt milijarde evrov premij.Center Naložbe z novim članom v nadzornem svetu V Centru Naložbe so včeraj na skupščini delničarjev zaradi odstopa Janez Škoberneta s funkcije člana nadzornega sveta imenovali novega člana nadzornega sveta. Za člana nadzornega sveta so imenovali Marjana Kovača za mandatno obdobje od danes do vključno 30. avgusta 2011. Krka prejela priznanje za poslovno odličnost Krka je včeraj na slovesni podelitvi prejela priznanje Republike Slovenije (RS) za poslovno odličnost (PRSPO) v letošnjem letu. Najvišje državno priznanje RS na področju kakovosti je predsednik odbora za priznanja RS za poslovno odličnost in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak v imenu predsednika vlade RS podelil predsedniku uprave in generalnemu direktorju Krke Jožetu Colariču.Največja slovenska sončna elektrarna včeraj začela z obratovanjem Z obratovanjem je včeraj začela največja fotonapetostna elektrarna v Sloveniji, nameščena na strehi Biotehniškega centra Strahinj. Elektrarno sestavlja 394 fotocelic, katerih skupna moč znaša 83 kilovatov. Predvidena letna proizvodnja električne energije naj bi znašala 85.000 kilovatnih ur, kar zadošča za potrebe približno 28 gospodinjstev.Veleposlanik BiH na obisku v Skupini Pantiva Na včerajšnjem delovnem srečanju sta veleposlanik BiH Izmir Talić in predsednik uprave Skupine Panvita Dejan Židan izmenjala informacije o dosedanjem delovanju skupine v BiH in o možnostih ter načrtih za prihodnje sodelovanje. V Panviti so izredno zadovoljni z rastjo prodaje svojih izdelkov na bosanskohercegovskem trgu, želijo pa si še tesnejšega sodelovanja z različnimi partnerji v BiH. Pripravila Irena Milašinović",1
"S humanitarnim projektom 10 krogov za 10 nasmehov so zbrali 14 tisoč evrov. Tekli so v Hrastniku, Brežicah, Celju, Murski Soboti, Mariboru, Slovenj Gradcu, Kopru, Vipavi, Kranju in Ljubljani. Pobudnik projekta Matej Markovič se je odločil združiti ekstremni šport s humanitarnostjo. V desetih zaporednih dneh je vsakič v drugem kraju pretekel maraton. Cilj je bil zbrati donacije za pomoč otrokom v stiski. Srce parajoče zgodbe desetih otrok smo predstavili tudi na našem portalu. Organizatorji so skupaj zbrali skoraj 14 tisoč evrov. Največji obisk je bil na zaključni prireditvi v Ljubljani, kjer je teklo preko 250 ljudi. Na stadionih so se tekačem pridružili tudi mnogi športniki. Med njimi Robert Kranjec, Mitja Kosovelj, Tadeja Brankovič Likozar, Zlatko Dedič, Jure Vran, Tine Poklar, Brigita Langerholc, Neža Mravlje in Gregor Stegnar.",1
"Odjemalci Elektra Maribor bodo z junijem plačevali za šest odstotkov dražjo elektriko. Z julijem bodo dražili tudi v Elektro Ljubljana, podražitve so napovedali še v Elektro Celje in Primorska. Ponudniki električne energije podražitve opravičuejo z višanjem cen na veleprodajnih trgih. V Elektro Maribor bodo električno energijo za šest odstotkov podražili 1. junija. Cen niso spreminjali dve leti, čeprav so cene na veleprodajnem trgu električne energije porasle za 12 odstotkov. S povišanjem šest odstotkov bomo le delno sledili povišanju cen električne energije na trgu. Podražitev velja za gospodinjstva, s poslovnimi kupci sklepajo individualne pogodbe. Na vprašanje, do kdaj lahko zagotavljajo, da se elektrika ne bo znova podražila, so odgovorili, da so podražitve odvisne od nadaljnjega gibanja cen na veleprodajnih trgih. Za odjemalce Elektro Ljubljana bo povprečni mesečni račun za elektriko za gospodinjstva 1. julija višji za za 7,47 odstotka oziroma 3,29 evra. Kot temeljni razlog za podražitev so prav tako navedli dvig cen elektrike na veleprodajnem trgu. Podražitve so napovedali tudi v Elektru Celje in Elektru Primorska. Glede na trenutne razmere na trgu električne energije razmišljamo o podražitvi električne energije za gospodinjske odjemalce. Kdaj in za koliko, pa v tem trenutku še ni znano oziroma ne moremo napovedati, so sporočili iz Elektra Primorska. Zaenkrat ne bosta dražila Elektro Gorenjska in Gen-i.",0
"Slovenija sprejema jedrsko realnost, zato je na Dunaju podpisala izjavo o pristopu h globalnemu partnerstvu za jedrsko energijo. Slovenija je poleg desetih povabljenih držav podpisala izjavo o pristopu h globalnemu partnerstvu za jedrsko energijo (Gnep). Namen pobude je širiti dostop do jedrske energije v civilne namene. Izjavo je na ministrskem sestanku na Dunaju v imenu Slovenije podpisal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. V sklopu prihodnjega sodelovanja v pobudi naj bi se razvijal mednarodni sporazum glede širitve uporabe čiste, varne in konkurenčne jedrske energije, s katero bi oskrbovali naraščajoče potrebe po električni energiji. Skozi partnerstvo naj bi se predstavile napredne tehnologije jedrskega cikla, s čimer bi se izboljšala varnost oskrbe z energijo na način, ki je prijazen okolju. Partnerstvu, ki so ga lani sprožile ZDA, so se maja letos pridružile še Rusija, Francija, Japonska in Kitajska. Poleg Slovenije pa so zdaj izjavo podpisale še Avstralija, Bolgarija, Gana, Madžarska, Jordanija, Kazahstan, Litva, Poljska, Romunija in Ukrajina. Slovenija se je za podpis, ki ni pravno zavezujoč, odločila, ker je jedrska energija realnost, usmeritve pa kažejo, da bo tako tudi v prihodnosti. Gre namreč za čisto energijo, ki je tudi varna. Brez nje bi se količina izpustov toplogrednih plinov povišala za 60 odstotkov.",1
"Napovedujejo še več povezav Po več kot treh letih dobiva redno letalsko povezavo tudi mariborsko letališče. Petkrat tedensko bo v London čez Dunaj letela letalska družba Golden Air. Dve leti stara družba Golden Air, ki je v 90-odstotni tuji lasti, preostali delež pa ima v lasti slovenski Avio Fun, bo povezavo z londonskim letališčem Stansted uvedla 6. oktobra. Povratna vozovnica bo stala 150 evrov. Od četrtka do ponedeljka bodo tako letala iz Maribora vzletala ob 14.25, se ustavila na Dunaju, v Londonu pa pristala ob 17.15 po angleškem času 18.15 po slovenskem, piše Večer. Napovedujejo še več povezav Sicer pa v Golden Airu v prihodnje po pisanju časnika Žurnal24 načrtujejo še druge povezave, tudi morebitno povezavo z Indijo, kar je pred časom že napovedoval direktor družbe Aerodrom Maribor Marko Gros. Njihova letala naj bi v prihodnje iz Maribora letela še v Bergamo v Italiji in Birmingham v Veliki Britaniji. Dokončati morajo potniški terminal Pred tem morajo na letališču dokončati gradnjo in prenovo potniškega terminala. Gradnja se je namreč zaustavila zaradi težav SCT-ja, zdaj pa je objavljen ponovljeni razpis za izvajalca del, ki bo projekt končal. Odpiranje ponudb bo 7. oktobra, dela pa morajo biti opravljena v desetih mesecih.",1
"Pred volitvami naši politiki z izjemo Kresalove in Lukšiča slabo izkoriščajo internet. Ena proti nič za desno sredino je rezultat preverjanja ne le ponavljanja, ampak tudi organiziranosti in osveževanja podatkov na Facebooku. Katarina Kresal iz LDS prva, Igor Lukšič (SD) drugi, nato dolgo nič. Trojna škoda Volilci želimo vedeti, kaj počno vsi naši politiki, s kom se družijo, na zemljevidu preveriti, kam potujejo, čutiti, kako razmišljajo, kritično ocenjevati, katere fotografije so jim ljube. Pa ne moremo. Škoda, da nas ropajo teh občutkov, ker bodisi tega ne počno bodisi se pristnosti njihove spletne strani ne da preveriti, kot denimo v primeru premierja Janeza Janše. In čeprav imajo politične stranke volilne štabe, računalničarje, razne medijske in osebne svetovalce ter svetovalce za odnose z javnostmi, se volitve na njihovem osebnem profilu Facebooka ne poznajo. Dvojna škoda. Ena proti nič za desno sredino je rezultat preverjanja ne le pojavljanja, ampak tudi organiziranosti in osveževanja podatkov na Facebooku. Katarina Kresal iz LDS prva, Igor Lukšič (SD) drugi, nato dolgo nič. Luka Dekleva Če te ni na internetu, ne obstajaš, je bil rek, ki je veljal do pojava Facebooka, kralja med spletnimi skupnostmi. Že leta pa velja pravilo, da je osveževanje vsebine edino in Nujno z veliko začetnico. Od 15 znanih političnih osebnosti dve tretjini sicer živita v Facebooku, a z bedno vsebino in zaostalim osveževanjem. Kaj mi kot volilcu pomaga, če na Facebooku najdem svojega kandidata, pa o njem ne izvem ničesar novega. To še posebno velja za vse tiste veljake in stranke, ki želijo mlade oziroma se z mladimi v svojih vrstah že hvalijo. Trojna škoda in znak za alarm. Splet in Facebook sta realnost in konkurenčna prednost za leve, desne, sredinske, rdeče, črne, zelene in vse vmes. Brez izjeme. Kje ste?",0
"Radeče - Po zagotovilih vodstva družbe Radeče papir, ki je od 13. decembra lani v prisilni poravnavi, naj bi Abanka Vipa, Nova Kreditna banka Maribor in Nova Ljubljanska banka s poroštvom SID banke v teh dneh družbi vendarle nakazale 5,4 milijona evrov posojila. Gre za tri milijone evrov obratnih sredstev, ki jih družba nujno potrebuje za vnovični zagon proizvodnje, in 2,4 milijona evrov za investicije. Ali je denar že na računu družbe, nismo mogli preveriti, saj je vseh 250 zaposlenih ta teden še na dopustu. Predsednik sindikata Stane Klanšek nam je povedal, da zaposleni tudi še niso prejeli novembrskih plač. ""Po zagotovilih vodstva naj bi bile te izplačane po 6. januarju, kar najverjetneje pomeni prihodnji teden,"" pravi Klanšek. Ob tem dodaja, da bodo takoj, ko bodo banke nakazale denar, najprej pognali stroj PS5, na katerem izdelujejo banknotne in zaščitene papirje, z zamikom pa še stroj štiri, na katerem izdelujejo bele, grafične in specialne papirje. Ta sicer stoji že vse od konca septembra lani. Klanšek pravi, da imajo ta čas zagotovljenih več manjših poslov, medtem ko največje naročilo, ki ga pričakujejo iz Indonezije, še ni potrjeno. Družba Radeče papir, ki ta čas zaposluje 250 ljudi, je tik pred koncem minulega leta objavila tudi popravljen načrt finančnega prestrukturiranja. Upnikom ponuja polovično poplačilo terjatev v štirih letih, če bo prišlo do znižanja obrestnih mer. Ta čas ima Radeče papir 19,6 milijona evrov nezavarovanih terjatev upnikov, medtem ko je zavarovanih za dobrih 23,3 milijona evrov.",0
"Ljubljana - Skupina Terme Čatež je kljub težkim razmeram v gospodarstvu v minulem letu poslovala z dobičkom, ki pa se je znižal za več kot polovico in je znašal slabih 1,9 milijona evrov. Skupni prihodki skupine, ki poleg matične družbe vključuje še Marino Portorož, Terme Ilidžo, Termalno riviero in Del Naložbe, so se ob tem povečali za 8,3 odstotka na 52 milijonov evrov. Zanimivo se je za 231 odstotkov povečal dobiček iz poslovanja, ki je znašal 15,4 milijona evrov. Razlog, da se odličen rezultat ni prenesel tudi na čisti dobiček, je iskati v povečanih finančnih odhodkih skupine, ki so v letu 2010 poskočili z 2,2 na slabih 12 milijonov evrov, kar je posledica slabitve naložb. Lani je bilo v skupini Terme Čatež zaposlenih 567 ljudi, kar je 84 manj kot leto poprej. Skupni prihodki Term Čatež, pomembnega dela skupine, so lani ostali skoraj identični predlanskim, pri čemer se je dobiček iz poslovanja znižal za dobrih deset odstotkov na 5,3 milijona evrov. Eden izmed glavnih razlogov za znižanje tega je vodna ujma, ki je lanskega septembra povzročila vsaj za dva milijona evrov škode, hkrati pa je tudi izpad dodane vrednosti ocenjen na okoli 750.000 evrov.",0
"Ministrica za zdravje je na novinarski konferenci predstavila svoje dosežke v času ministrovanja. Kot največji uspeh je označila organizacijo Ministrstva za zdravje. Ministrica kot največji dosežek svojega mandata vidi to, da so uspeli ministrstvo organizirati kot delujočo institucijo. ""Največji dosežek mojega mandata je to, da smo ministrstvo organizirali kot delujočo institucijo, ki oblikuje zdravstveno politiko. Ministrstvo je bilo tako oslabljeno, da je imel vsak lokalni zavod ali zavarovalnica večji vpliv na oblikovanje zdravstvene politike kot ministrstvo samo,"" je dejala Mazej Kukovičeva. ""Največji dosežek mojega mandata je to, da smo ministrstvo organizirali kot delujočo institucijo."" Zofija Mazej Kukovič Na področju investicij bi potrebovali še 15 strokovnjakov Glede investicij v zdravstvu je ministrica znova ocenila, da ""česa takega ni doživela v vsej svoji karieri"". Področje investicij je označila za ""enega najtežjih zalogajev"", saj je za pokrivanje tega področja potrebnih veliko različnih znanj. Na ministrstvu po besedah Mazej Kukovičeve manjka kakih 15 strokovnjakov za investicije, ki pa jih bo z uradniškimi plačami težko pridobiti. Vsak, ki se spozna na to področje, bo namreč raje delal na trgu, kjer so zaslužki večji, je pojasnila ministrica. Ministrica za zdravje si je ogledala pediatrično kliniko. © BOBO S področja zdravstva je bilo sprejetih sedem zakonov V enoletnem mandatu Mazej Kukovičeve je bilo sprejetih sedem zakonov, ki jih je pripravilo ministrstvo, in resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva do leta 2013. Med njimi je ministrica kot poseben osebni vtis izpostavila zakon o duševnem zdravju. Kot je pojasnila, jo je zelo skrbelo, kaj bo iz tega zakona, in je bila zanjo 100-odstotna podpora v DZ presenečenje. Pediatrična avgusta, nevrološka spomladi Kar se tiče najbolj znanih dosežkov med razpisi, je ministrica znova povedala, da bodo dela na pediatrični kliniki dokončana do 15. avgusta, da bo selitev v novo nevrološko kliniko možna spomladi prihodnje leto in da so za onkološki inštitut pridobili garancijo in dosegli odpravo napak v garancijskem roku. Nova urgenca je zgodba zase Glede gradnje objekta nove urgence oziroma DTS pa je ministrica danes dejala, da bi bilo lažje, če bi ga prekinili in začeli znova. Projekt namreč teče, a bo treba premostiti mnoge težave, ki so posledica dejstva, da se je projekt pripravilo kot greenfield investicijo, torej kot da se objekt gradi na samostojni parceli, v resnici pa je objekt vezan na druge objekte. Kljub temu bodo z gradnjo nadaljevali, saj bo tako po besedah ministrice zadeva končana hitreje. Po besedah Kukovičeve bo pediatrična klinika odprta že avgusta. © Saša Despot Kot pomemben dosežek je Mazej Kukovičeva izpostavila tudi to, da so na spletni strani ministrstva objavili podatke o čakalnih dobah za posamezne posege.",1
"Na plan prihajajo novi podatki o projektu Teš 6 Vodilni v Holdingu slovenske elektrarne in Termoelektrarni Šoštanj naj bi že od junija lani vedeli, da se bo investicija v Teš 6 podražila še za 140 milijonov evrov. Dokumenti, ki jih je pridobilo Delo, kažejo, da so odgovorni v Tešu in HSE-ju po odhodu nekdanjega direktorja Teša Uroša Rotnika načrtno in organizirano zavajali javnost in vlado, piše časnik. To naj bi storili zato, da bi lahko črpali 440 milijonov evrov posojila, ki ga je odobril EIB. Podražitev na 1,4 milijarde evrov naj bi bila znana že marca lani, zagotovo pa junija 2012. Zanjo pa so vedeli takratni direktor HSE-ja Matjaž Janežič, njegov svetovalec Borut Meh in predsednik nadzornega sveta Teša Dean Besednjak. Časovnica je bila videti takole avgusta 2011 je Teš izdelal Noveliran investicijski program 4 NIP, kjer so oceno vrednosti investicije z 1,19 dvignili na 1,3 milijarde evrov. Nato sta 3. junija 2012 takratni direktor Teša Simon Tot in vodja projekta šestega bloka Miran Žgajner pisala Janežiču, da je vrednost investicije višja od 1,4 milijarde evrov, piše časnik Delo. Vedela tudi AUKN in vlada Nekaj dni pozneje je Žgajner Janežiču, Mehu in Besednjaku poslal tabele s primerjavo takrat veljavnega NIP-a 3 in nastajajočega NIP-a 4 ter zapisal V končnem tekstu bo smiselno še kakšno postavko skriti ali jo preoblikovati. Skupaj s stroški financiranja je v tabelah zapisana cena 1,4 milijarde evrov. Da vrednost projekta presega 1,45 milijarde evrov, sta že marca lani vedela takratna predstavnika zaposlenih v NS-ju Teša Branko Sevčnikar in Simon Rosec, saj sta o tem obvestila Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb AUKN ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Tot je na vprašanja AUKN-ja in ministrstva odgovoril, da so njune navedbe namenjene rušenju vodstva in projekta, Sevčnikarja in Rosca pa je vrgel iz službe. Kreativno računovodstvo – brez ne gre Kljub védenju o ceni projekta je novembra 2012 Tot z vlado podpisal pogodbo, da šesti blok ne bo dražji od 1,3 milijarde evrov kot pogoj za začetek koriščenja posojila EIB-ja. Podcenjeno vrednost projekta so vzdrževali tako, da so določene dele iz septembra lani spisanega NIP-a 5 prestavljali v redno poslovanje Teša. V časniku se ob tem sprašujejo, ali so bile nenehne dražitve projekta namenjene temu, da bi v slovensko energetiko lahko vstopil tujci. Po neuradnih podatkih je nadzorni svet HSE-je direktorja Blaža Košoroka namreč že zadolžil, da za Teš poišče strateškega partnerja.",0
"Od 1. septembra trgovci ne bodo več prodajali navadnih 75-watnih žarnic. To je druga faza ukrepov EU za zmanjšanje porabe energije. Do leta 2012 naj bi umaknili iz prodaje vse klasične žarnice, nadomestile pa jih bodo varčne. Od leta 2012 bodo na voljo le še varčne žarnice. 75-watne žarnice bodo trgovci umaknili iz prodaje zaradi ukrepa Evropske unije za večjo energetsko učinkovitost gospodinjskih žarnic. 1. septembra 2009 so trgovci postopoma prenehali prodajati 100-watne žarnice, letos bodo umaknili 75-watne, do leta 2012 pa naj bi umaknili vse navadne in halogenske žarnice. Navadne žarnice bodo tako nadomestile kompaktne fluorescenčne sijalke, izboljšane halogenske žarnice in žarnice s svetlečimi diodami LED, ki zagotavljajo večji prihranek energije. Do leta 2020 naj bi v EU tako prihranili okoli 40 Twh, kar je primerljivo s porabo 11 milijonov gospodinjstev, vsako leto pa bomo v ozračje spustili do 15 ton manj CO2. S tem naj bi se zmanjšali tudi računi gospodinjstev za skupno porabo energije za od 25 do 50 evrov letno, odvisno od velikosti gospodinjstva in vrste uporabljene razsvetljave. Kot so zapisali na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije, varčne žarnice porabijo okoli 80 odstotkov manj energije in imajo od 6 do 10 krat daljšo življenjsko dobo kot klasične.",1
"Trbovlje - Zasavski gospodarstveniki s področja energetike in vodstvo vseh treh občin, ki si zadnje mesece še posebno prizadevajo za ohranitev Termoelektrarne Trbovlje (TET) in gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, so zdaj odprli tudi razpravo o podelitvi koncesije za gradnjo hidroelektrarn. Strinjajo se, da mora največji energetski projekt v tem delu države ostati v domačih rokah, saj bi s tem zagotovili delovna mesta domačim kadrom in tako oživili okoljsko, ekonomsko in socialno degradirano regijo. Župani so prepričani, da je gradnja verige hidroelektrarn na srednji Savi poleg revitalizacije TET ključnega pomena za razvoj zasavske energetike in za doseganje ekoloških standardov, ki jih narekuje Evropska unija, poleg tega pa je to tudi eden od izhodov ali rešitev za visoko brezposelnost, zato so se s predlogom za srečanje in pogovor o dodelitvi koncesije obrnili tudi na premierja Boruta Pahorja. Nanj je kratko, a jasno sporočilo naslovil tudi predsednik Sveta regije in trboveljski župan Vili Treven. Prosi ga namreč, naj pri odločitvi, komu bo podelil koncesijo za gradnjo hidroelektrarn, upošteva ""doslej najslabšo gospodarsko-socialno stanje Zasavja"". ""Vsi argumenti, ki izvirajo v doslej sprejetih dokumentih, s katerimi smo seznanili tako Tebe kot tudi vse poslance in nosilce najodgovornejših funkcij tako v parlamentu, vladi in stranki, jasno in prepričljivo izkazujejo zasavsko in posavsko poenoteno voljo in trden namen za ponovno oživitev propadajočega energetskega in sploh gospodarstva pri nas,"" je še zapisal Treven, ki se mu zdi centralizacija razvoja nedopustna.",1
"Potrošniško razpoloženje je bilo novembra v ZDA najvišje v zadnjih petih letih. K temu je prispevalo padanje cen bencina in tudi izboljšanje položaja na trgu delovne sile. Nadaljuje se tudi rast cen stanovanjskih nepremičnin. Medtem ko so ameriške borze vnovično izvolitev Baracka Obame na položaj predsednika ZDA sprejele s strahom in padanjem indeksov, pa so navadni Američani malce bolje razpoloženi. Indeks potrošniškega razpoloženja univerze Michigan je v začetku novembra porasel na najvišjo vrednost v petih letih. Vrednost indeksa se je z oktobrskih 82,6 v začetku novembra povzpela na 84,9 točke, kar je že četrta zaporedna mesečna rast. Analitiki Wall Streeta so pričakovali rast na 82,9 točke. K boljšemu razpoloženju pomaga padanje cen bencina, razen na območjih, ki jih je pretekli teden najhuje prizadel orkan Sandy. Nadaljuje se tudi rast cen stanovanjskih nepremičnin, položaj pa se izboljšuje na trgu delovne sile. Na Wall Streetu se medtem bojijo bližajočega se fiskalnega prepada, to je hkratnega izteka davčnih olajšav iz časov predsednika Georgea Busha mlajšega in uveljavitve avtomatičnih varčevalnih ukrepov zveznega proračuna. V naslednjih dneh se bo odvijala politična drama v Washingtonu, ko se bodo republikanci in demokrati pogajali glede ukrepov, da se prepadu, ki bi državo znova pahnil v recesijo, izognejo. Resnosti položaja se zavedajo vsi. Razlika med prepiri od leta 2010 pa je v tem, da je Obama na volitvah nastopil s programom poteka davčnih olajšav za najbogatejše Američane, kar so volivci potrdili z njegovo izvolitvijo in tudi v vzporednih anketah. Do rešitve bo zagotovo prišlo, vendar pa ne brez drame in politiziranja z obeh strani.",1
"Predor predvidoma končan spomladi 2013 Cestno podjetje Maribor je konec lanskega leta vložilo predlog za prisilno poravnavo, zato se zdaj rešuje vprašanje, kaj bo z gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper-Izola. Dars je z avstrijsko družbo Alpine Bau in Cestnim podjetjem Maribor CPM v sklepni fazi dogovora za nadaljevanje del na Markovcu, kar je potrdil tudi predstavnik za stike z javnostjo pri Darsu Marjan Koler. Gradnja predora ocenjena na 64,5 milijona evrov Alpine Bau je sicer partnerica mariborskemu gradbenemu podjetju pri gradnji predora Markovec in se ne izogiba odgovornosti za izgradnjo predora. Podjetje ima sicer petinski delež v konzorciju podjetij, ki so podpisala pogodbo za gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper-Izola. Neuradno prav ta pogodba ne obvezuje avstrijske družbe k dokončanju predora. Gradnja tega je sicer ocenjena na 64,5 milijona evrov. Delavci CPM-ja na kolektivnem dopustu Za zdaj še ni znano, kaj prisilna poravnava, predlagana v petek, pomeni za gradnjo predora Markovec. Za prisilno poravnavo naj bi se direktor družbe Janez Škoberne odločil potem, ko mu v Republiki srbski ni uspelo do roka predložiti garancij za izvedbo gradnje avtoceste Banjaluka-Doboj. Cestno podjetje Maribor zaposluje okoli 1.000 delavcev, celotna skupina pa 1.500, delavci so od 14. januarja na kolektivnem dopustu. Pogodba sklenjena leta 2009 Dars je z najugodnejšim ponudnikom, ki je bil izbran v postopku javnega naročanja, CPM-jem kot vodilnim partnerjem in družbo Alpine Bau, v začetku decembra 2009 sklenil pogodbo o gradnji predora Markovec z rokom dokončanja del 32 mesecev od uvedbe izvajalca v delo za gradbena dela. Po končanih delih je za varno vodenje podjetje treba opremiti predor še z elektroopremo in strojno opremo. Omenjena dela bodo v obdobju gradnje predora na podlagi javnega razpisa oddana izvajalcu verjetno še pred dokončanjem gradbenih del. Predor Markovec naj bi bil po načrtih dokončan v začetku pomladi 2013, vključujoč elektroopremo in strojno opremo. Takrat bo skupaj s tri kilometre dolgo traso hitre ceste Koper-Izola predan prometu.",1
"Na fronti univerzijade: ""Igor Lukšič v zvezi z univerzijado išče prepir,"" pravi minister Turk. Izterjajo naj kotizacijo Turk slovenskim organizatorjem predlaga, da od Fisu izterjajo nazaj omenjene tri milijone evrov in dodaja, da bi se ""za ta denar, tako mi pravijo, na obstoječih prizoriščih v Sloveniji in s sodelovanjem študentov slovenskih univerz dalo organizirati študentske igre, seveda brez VIP šotorov in zdravljenja kompleksov, da smo za olimpijske igre premajhni."" Novi minister za šport Žiga Turk se je na blogu odzval na petkove izjave bivšega ministra za šport Igorja Lukšiča, ki je novi vladi očital, da je z odpovedjo univerzijade prekoračila svoja pooblastila in s tem posredno državno blagajno oškodovala za tri milijone kotizacije, ter vse te trditve zavrnil. ""Igor Lukšič v zvezi z univerzijado išče prepir,"" začenja minister Turk, ki pravi, da vlada zavrača trditev, da je vlada odpovedala univerzijado in dodaja, da je le ugotovila, da sredstev za ta projekt v proračunu ni. Poudarja še, da organizator ne more računati na drugačno rešitev v rebalansu proračuna. Denarja za do sredine novembra Turk ugotavlja, da omenjenih sredstev ni zagotovil nekdanji minister Lukšič in pravi: ""Mimogrede, luknja, ki sta mi jo pustila ministra Lukšič in Žekš je težka 185.000.000 evrov. Povedano drugače, ob sedanji dinamiki porabe imam denarja v proračunu za učitelje, umetnike, kulturnike, znanstvenike do sredine novembra."" Minister priznava, da bi vlado k financiranju projekta z zakonom res lahko prisilil državni zbor, a tega ni storil, že v prejšnji sestavi pa bi DZ z amandmaji k proračunu lahko zagotovil sredstva za projekt, a jih ni. Storili praktično nič Turk izpostavlja tudi, da bo morda treba ugotavljati odgovornost ministra Lukšiča, ki je iz državne blagajne dal denar za nerazumno visoko kotizacijo za projekt in priznal, da bo Slovenska športna univerzitetna zveza glede na prihodke omenjene tri milijone težko vrnila. Ministru Lukšiču ob tem očita, da je odobril kotizacijo za projekt na podlagi neresnih finančnih načrtov za izvedbo tekmovanja, kot je to ugotovilo računsko sodišče. Turk zaključuje, da Lukšičevo ministrstvo za ""pomoč organizatorjem v Mariboru ni naredilo praktično ničesar, so pa naredili vse, da bi vroč kostanj pristal v Mariboru"". Novi minister ob tem ocenjuje, da je ""Lukšičevo izgovarjanje na razpis, ki ga je objavil za Stožice, češ, to bi bilo lahko tudi za Univerzijado, žalitev inteligence neumnih ljudi"".",0
"Maturantski izlet. Dijaki bi šli z agencijo Jupiter, šola jih pošilja s Palmo. Kranj. ""Profesor je pol ure govoril o agenciji Palma in le nekaj minut o Jupitru, pa še popljuval jih je. V bistvu smo bili prisiljeni izbrati Palmo,"" zaplete okrog izbire agencije, ki bi Kranjske maturante popeljala na maturantski izlet, v grobem strne eden od dijakov tretjega letnika Gimnazije Kranj. Izlet kot izbirni Dijaki. Če ne odidejo na maturantski izlet, ki sicer ni obvezen, z agencijo, ki jo izbere šola, se jim te ure ne priznajo v sklopu obveznih izbirnih vsebin. Brez dovoljenja ""Za četrtošolce je predpisanih 30 ur obveznih izbirnih vsebin, šola pa določi, kako jih lahko dijaki opravijo, saj maturantska ekskurzija ni obvezna. Agencija pa ni določena. Če bi Jupiter konkuriral za izvedbo našega programa in bil pri tem najugodnejši, ne vidim razloga, zakaj je ne bi izbrali. Tako pa njihovi predstavniki hodijo po šoli brez mojega dovoljenja, česar jim zakon ne dovoljuje, in organizirajo sestanke za dijake, ne da bi šolo o tem obvestili,"" svoje stališče pojasnjuje France Rozman, ravnatelj Gimnazije Kranj. ""Ne morejo kar priti in zbirati podatkov o dijakih, ki so še mladoletni,"" je nad ravnanjem Jupitrovih predstavnikov ogorčena tudi Damjana Furlan, vršilka dolžnosti ravnateljice ekonomsko-trgovske šole ESIC, ki je na oglasno desko šole obesila tudi obvestilo, da ""izleti, ki jih ponuja Jupiter, niso del interesnih dejavnosti, ki jih organizira šola"". ""Nekatere šole v Kranju nam sploh niso dale možnosti, da bi se predstavili,"" odgovarja Jaka Jug iz agencije Jupiter, ki je znana ravno po tem, da organizira izlete za mlade. ""Zato smo prisiljeni predstavitve organizirati zunaj šole,"" dodaja. Kot pravi, je ogorčen tudi zato, ker od šol ni dobil natančnih navodil, kaj bi želeli, da si dijaki ogledajo, zato je program že večkrat spreminjal.",0
"Slovenski strani ni v interesu, da bi se delo in zaposlovanje na črno rešilo V ZSSS-ju so opozorili, da Slovenija v Nemčijo izvaža tudi kratenje delavskih pravic. Slovenska podjetja tja pošiljajo svoje delavce, ti pa se od tam vračajo še bolj izčrpani in revnejši. V Nemčijo jih pošiljajo zato, ker je tam prostih še pol milijona delovnih mest, obljubljajo pa jim tudi boljši zaslužek. Večinoma gre za delavce iz držav nekdanje Jugoslavije. Za 880 evrov bruto najmanj 350 ur Kot je pojasnil eden izmed delavcev, je razlika med nemško in slovensko plačo med 500 in 600 evri, je za TV Slovenija poročala Nuša Baranja. Povsem drugačno zgodbo pa je povedal delavec, ki je kot zaposleni pri slovenskem podjetju delal v tujini. Na podlagi plačilnih list je razvidno, da dobi 880 evrov bruto na mesec, a kot je dejal, je zato trdo garal. Na mesec je tako delal najmanj 350 ur, včasih tudi 400 ali več. Na vprašanje, zakaj je pristal na takšno delo, pa je odgovoril, da nekako pač mora delati. ZSSS Plače jim iz meseca v mesec znižujejo Delodajalci pogosto kršijo dogovore. Delavcem namreč kljub drugačnemu dogovoru ne plačujejo nadur, jim za posteljo v bivalnem zabojniku od plače odbijejo 250 evrov, prav tako pa jim ne plačujejo socialnih prispevkov. Zelo nizke so tudi plače, čeprav je minimalna urna postavka na nemških gradbiščih 13 evrov bruto. Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je ob tem pojasnil, da prva plača znaša nekje med 1.300 in 1.500 evrov, potem pa se iz meseca v mesec ta plača znižuje in pride celo na 600, 700 evrov , je navedel. Sindikati so se po pomoč obrnili na nemške organe, a je po pisanju nemškega finančnega ministrstva Slovenija odložila pogajanja o sklenitvi sporazuma, po katerem bi se skupaj z Nemčijo borila proti tovrstnim kršitvam. Takšnih podjetij še veliko več? Na podlagi pogovorov z opeharjenimi delavci so v sindikatu pripravili seznam, na katerem je 10 slovenskih podjetij, ki so kratila pravice delavcem, napotenim v Nemčijo. Ocenjujejo pa, da je teh podjetij v resnici še veliko več. Slovenski strani ni v interesu, da bi se delo in zaposlovanje na črno rešilo, ni ji v interesu, da bi prišlo do učinkovite pravne države, je prepričan Andrej Zorko iz ZSSS-ja. Ministrstvo za delo pa je pojasnilo, da moramo za sporazum najprej urediti zakonodajo na omenjenem področju. Lani je bil zakon na referendumu zavrnjen, medtem pa v Nemčijo vsak teden na delo odide okoli 300 delavcev.",0
"Cena nafte še raste Opolnoči so se v Sloveniji zvišale cene vseh naftnih derivatov. Liter 95-oktanskega bencina je dražji za 0,011 evra, za liter 98-oktanskega bencina se je cena dvignila za 0,005 evra, dizelsko gorivo je dražje za 0,001 evra, kurilno olje pa za 0,011 evra. Nove maloprodajne cene - 95-oktanski bencin 1,217 EUR, - 89-oktanski bencin 1,252 EUR, - Dizelsko gorivo 1,295 EUR, - Kurilno olje 0,965 EUR. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter gibanju tečaja dolarja. Cene nafte so se v zadnjem obdobju zvišale na približno 140 dolarjev za 159 litrov 159 litrov = sod nafte.",0
"T-2 vrednost podjetja 410 milijonov, dolgovi do 130 Škofjeloški Lokainvest je vložil predlog za začetek stečaja telekomunikacijske družbe T-2. Zdaj se pojavljajo vprašanja, ali bo to zahtevala tudi družba Gratel. Lokainvest se je s predlogom za začetek stečaja pridružil podjetju Smart Com, ki je zahtevo podal že oktobra. Po besedah direktorja škofjeloške družbe Aleksandra Schare so se za potezo odločili, ker jim T-2 ne plačuje velikega dolga. Po poročanju časopisa Dnevnik naj bi znašal že šest milijonov evrov, neizplačila pa naj bi družbi povzročala velike težave. Zadeva se ni urejala in se ne ureja, čeprav je bilo kar nekaj obljub, da se bo uredila, je dejal Schara in dodal, da jim ni preostalo nič drugega. Podjetji sodelujeta že štiri leta, Lokainvest je za T-2 kupoval lokacije za telekomunikacijska vozlišča. T-2 vložil ugovor zoper predlog stečaja Kot smo zapisali, je predlog za stečaj vložil tudi Smart Com, T-2 naj bi mu bil dolžan štiri milijone evrov. A v mariborskem telekomunikacijskem podjetju menijo, da je predlog neutemeljen, zato so že konec preteklega meseca vložili ugovor. Narok za obravnavo bi moral biti razpisan v enem mesecu od prejetja ugovora. V Smart Comu so medtem za Finance pojasnili, da se z upravo T-2-ja in lastniki dogovarjajo o dinamiki oziroma obliki plačila zapadlih ter priznanih terjatev. Podjetje T-2 je bilo ustanovljeno leta 2004 in danes ponuja dostop do medmrežja, IP-televizijo ter telefonijo, tudi mobilno. Večinski lastnik podjetja je mariborska finančna družba Zvon Ena Holding. Ta naj bi prek številnih dokapitalizacij, pri katerih naj bi šlo za pretvorbo dolgov v lastniške deleže, prišla že do 92-odstotnega deleža v T-2. Šest odstotkov naj bi imel Finetol, dva pa mali vlagatelji. Iz T-2-ja so sporočili še, da po zadnji cenitvi iz junija 2009 njihova vrednost znaša 410 milijonov, dolgovi pa naj ne bi presegali 130. Bo stečaj zahteval tudi Gratel? Časnik Finance se sprašuje, ali bo zahtevo za stečaj vložila tudi družba Gratel. Družbo Lokainvest namreč obvladuje peti najbogatejši Slovenec Jurij Krč, ki ima v lasti tudi Gratel. Ta je kot graditelj telekomunikacijskega omrežja obenem najpomembnejši partner T-2-ja in s tem verjetno tudi največji upnik. Kot so danes pojasnili v Gratelu, oktobra novoimenovani direktor Darko Jakofčič po primopredaji še vedno pregleduje dokumentacijo o finančnem položaju družbe. Kakšna bo potem odločitev za naprej, se ta hip še ne ve, bo pa v nekaj dneh znana, so povedali. Dolg T-2-ja Gratelu naj bi znašal nekaj deset milijonov evrov.",0
"Žale. Med prazniki bodo spremenili prometni režim in vozne rede LPP. Od sobote zjutraj do torka zvečer bo zaradi dneva spomina na mrtve na območju ljubljanskih Žal veljala posebna prometna ureditev. V enosmerne bodo uredili ceste v neposredni bližini Žal, in sicer Tomačevsko cesto (od Koželjeve ulice do upepeljevalnice), Dečkovo in Koželjevo ulico (od Kranjčeve ulice v smeri Tomačevske ceste), povezovalno dovozno pot (od Tomačevske ceste v smeri Jarške ceste) ter cesto med krožiščema Žale in Koželjeva (v smeri Žal). Na voljo bo pet brezplačnih parkirišč (na zemljevidu), parkiranje pa bo urejeno tudi ob levi strani enosmerno urejene Tomačevske ceste ter med krožiščema Žale in Koželjeva. Tatjana Piškur z Mestne občine Ljubljana je obiskovalce pozvala, naj uporabijo tudi garažno hišo v Stožicah. Tudi linija 22 mimo Žal Avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) bodo od nedelje do petka vozili po prilagojenih voznih redih, v nedeljo pa bo rednim linijam mimo Žal dodana linija 22. Na pokopališču bo za invalide in starejše mogoč tudi prevoz s posebnimi električnimi vozili, ki zaradi prevelike gneče ne bodo vozila 1. novembra.",1
"Nekaj več kot 600 odvetnikov danes svoje storitve ponuja brezplačno. Pro bono dan je namenjen predvsem tistim, ki si zaradi težkega gmotnega stanja ne upajo prestopiti praga odvetniške pisarne. Seznam nekaj več kot 600 odvetnikov, ki sodelujejo v projektu, je objavljen na spletnih straneh odvetniške zbornice. Odvetniki gmotnega stanja tistih, ki se bodo pri njih zglasili v četrtek, ne bodo preverjali, a v zbornici pozivajo na zavest državljanov, naj se pomoč prepusti tistim, ki si je sicer ne morejo privoščiti. Prihranek okoli 50 evrov Cene odvetniških storitev so sicer različne, tudi glede na vrednost spora, bodo pa tisti, ki bodo danes poiskali brezplačno pravno pomoč, prihranili okoli 50 evrov, kolikor je povprečna ocena prve odvetniške ure. Najpogosteje se ljudje na ta dan pri odvetnikih oglasijo zaradi zemljiškopravnih zadev, v zadnjem času pa naraščajo tudi delovnopravni spori. Zbornica vse, ki bi se želeli zglasiti pri odvetnikih za nasvet, poziva, naj si izberejo odvetnika in se z njim dogovorijo za termin, saj je le to zagotovilo, da bo izbrani odvetnik zanje imel čas.",1
"Delavci Konstruktorja, ki še vedno čakajo na izplačilo majske in junijske plače, regresa za letni dopust ter prispevkov od aprila, so tudi danes zaman čakali na obljubljeno plačo. Kljub drugačnim obljubam delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki zaradi izostalih dveh plač že več kot dva tedna stavkajo, danes niso dobili izplačane vsaj ene plače. Slednje jim je v sredo obljubil novi direktor Samo Majcenovič, ki je na današnji skupščini podjetja tudi uradno prevzel vodenje podjetja. Na skupščini sem podal odstopno izjavo. Odstopil sem iz čisto osebnih razlogov, ker nisem uspel pripraviti načrta finančne sanacije podjetja, kot je bilo zastavljeno v prvotnih izhodiščih, je v izjavi za medije po zaključku skupščine povedal dosedanji direktor družb Konstruktor VGR in Konstruktor Invest Marko Plečko, ki podjetji zapušča po mesecu dni vodenja. Skupščina je za novega direktorja imenovala Sama Majcenoviča, ki je bil v sanacijo družbe vključen že vzporedno z mano kot predstavnik lastnikov, je dodal Plečko. Drugih udeležencev skupščine, ki je potekala na neznani lokaciji, danes ni bilo mogoče dobiti. Plečko podrobnosti svojega neuspešnega reševanja Konstruktorja ni želel razkriti. Dejal je le, da je prišlo do razhajanj med prvotno zastavljenimi izhodišči in stanjem, ki je danes . V tem mesecu se je zgodilo toliko novih stvari in novih dejstev, zaradi česar nisem mogel uresničiti svoje vizije, je dodal in potrdil, da je bilo izhodišče njegovega načrta za rešitev podjetja dokapitalizacija, ki pa ni uspela. Prav tako ni želel komentirati načrtov novega direktorja. Majcenovič se je stavkajočim delavcem predstavil kot novi direktor že v sredo in takrat povedal, da je treba vztrajati pri prisilni poravnavi in tako ohraniti podjetje. V sindikatu so po drugi strani prepričani, da je treba čim prej razglasiti stečaj podjetja in tako rešiti negotov položaj delavcev. Konstruktor, ki zaposluje 270 ljudi, ima že nekaj časa blokirane račune in je na začetku tega meseca vložil predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, ki ga mora do 2. avgusta še dopolniti. Na današnji skupščini Konstruktorja naj bi ponovno govorili tudi o možnostih za dokapitalizacijo podjetja. A so po Plečkovih besedah obravnavali le načrt finančnega prestrukturiranja, s katerim nameravajo dopolniti predlog za prisilno poravnavo. Niso pa se izrekli o njem, saj načrt še naj ne bi bil končan. Podjetje delavcem dolguje majsko in junijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Majcenovič je v sredo izrazil prepričanje, da je iz neplačanih terjatev in zalog mogoče do konca tega tedna pridobiti denar za izostale plače. Danes naj bi bila izplačana vsaj prva plača, a se to za zdaj še ni zgodilo. Do 11. ure, ko sem bil še direktor, plače niso bile izplačane, saj ni bilo denarja, je novinarjem povedal Plečko. Da delavci danes niso prejeli nobenih izplačil, je potrdila tudi sekretarka podravskega sindikata delavcev gradbenih dejavnosti ZSSS Breda Črnčec.",0
"S podelitvijo matičkov se je v Postojni v soboto končalo 52. Linhartovo srečanje, festival gledaliških skupin Slovenije in zamejstva. Matička za najboljšo predstavo v celoti je prejela predstava Umor v vili Roung Dramske družine F. B. Sedej iz italijanskega Števerjana, režiser predstave Franko Žerjal pa je prejel matička za režijo. Žirija je poleg matička za najboljšo predstavo v celoti in režijo podelila še dva matička. Matička za najboljšo žensko vlogo je prejela Neža Strenčan za vlogo Nore v predstavi Nora Nora v izvedbi Gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje - Celje, matička za najboljšo moško vlogo pa Niko Turk za vlogo jezičnega dohtarja v predstavi Burka o jezičnem dohtarju v izvedbi Gledališke skupine KD Slomšek, Slovenska Bistrica, so sporočili iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. O priznanjih za najboljše gledališke stvaritve pretekle sezone je odločila strokovna žirija v sestavi igralka in nosilka Borštnikovega prstana Minu Kjuder (predsednica žirije), arhitektka in scenografinja Ana Rahela Klopčič ter igralec Gorazd Žilavec, ki si je v treh festivalskih dneh ogledala deset predstav, od tega sedem tekmovalnih. Letošnje predstave izredno raznolike in zanimive Za nagrade se je sicer potegovalo sedem predstav ljubiteljskih gledališč, poleg nagrajenih še predstave Za narodov blagor Ivana Cankarja v izvedbi KUD Milke Zorec iz Hotinje Vasi, Navajeni na šok Dejana Spasića v izvedbi ŠODR teatra, Srečne mladine in KUD Šentvid nad Ljubljano, Kripl Martina McDonaugha v izvedbi Šus teatra KD Draženci ter Ana Migrena Andreja Rozmana Roze v izvedbi Teatra KD Janez Jalen iz Notranjih Goric. Predstave iz nabora 27 uprizoritev, uvrščenih na regijsko raven, je izbral selektor Marko Bratuš. Letos se je za nastop na festivalu na lokalnih ravneh potegovalo kar 125 predstav. Srečanje, ki ga prirejata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in občina Postojna, se je začelo v četrtek, ko so med drugim podelili tudi Linhartovi listini in plaketo za odmevne dosežke na področju ljubiteljskega gledališča. Prejemnik Linhartove plakete za leto 2012 je igralec, pisec in režiser Franci Tušar, prejemnika Linhartovih listin za leto 2012 pa igralka in režiserka Juša Berce ter režiser, scenograf, kostumograf in mentor Nikolaj Kranjc.",1
"Direktorji, ki so med recesijo, od novembra 2008 do aprila 2010, odpustili največ delavcev, so v istem obdobju zaslužili skoraj polovico več kakor direktorji, ki se za množična odpuščanja niso odločili. Da en pridobi, mora drug izgubiti ... Takšen je zaključek raziskave Executive Excess Study, ki jo je v ZDA opravil tamkajšnji inštitut za politične študije. Študija je tudi ugotovila, da je kar 36 od 50 direktorjev, mojstrov odpuščanja, najavilo odpuščanja v času pozitivnih poročil o dobičku in s tem pritiskala na delavce, da so dali vse od sebe, povečali dobičke in višali direktorjevo plačo. Splošno znano dejstvo je, da so razlike med plačami direktorjev in plačami zaposlenih zbezljale na rekordne ravni, recesija pa na začudenje teh enormnih razlik ni bistveno oklestila. Glede na zadnja gospodarsko-politična dogajanja v Sloveniji pa zagotovo to razmerje ni kaj boljše, saj je tudi Slovenija poznana po enormnih razlikah med plačami zaposlenih in direktorjev. Preverite, koga vse torej najdemo na neslavni lestvici direktorjev, ki so množično odpuščali in delali gromozanske dobičke.",0
"Ali se res, kot menijo nekateri, spet vračamo v srednji vek, ko so bili delavci brez vsakršnih pravic, delali noč in dan, za nizka plačila, niso poznali dopusta in bolniške?",0
"Agencija Republike Slovenije za okolje opozarja, da bo na območju zahodne Slovenije do četrtka padlo tudi več kot 300 milimetrov dežja. Možnost poplav je zelo visoka. Dolgoročno gledano umirjenega vremena ne bo vsaj še en teden. Mogoče celo malo več. ""Pred nami je najmočnejše deževje letos. Najbolj intenzivno bo vremensko dogajanje na severnem Primorskem in ob južnih predelih Gorenjske – Posočje, bohinjski greben, območje Krna. Tudi na območju Snežnika bo močno deževalo. Lahko pride do zemeljskih zdrsov, plazov, hudournikov in posledično je lahko ogroženo tako imetje kot tudi življenja,"" je za zurnal24.si povedal vodja Sektorja za meteorološke prognoze na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) Branko Gregorčič. Od torka opoldne do četrtka zvečer naj bi v hribovitem svetu zahodne Slovenije padlo od 150 do 250 milimetrov padavin, lokalno, predvsem v Posočju, pa tudi več kot 300 milimetrov, opozarja ARSO. Predvsem v sredo in v noči na četrtek bo ozračje labilno, zato bodo možni tudi močni lokalni nalivi na manjših območjih, ki se bodo ponekod lahko pogosto obnavljali. Vse o trenutnem vremenskem stanju lahko preberete na www.vreme.net. Vodotoki bodo narasli Danes popoldne, zlasti pa v sredo, naj bi reke sprva močneje narasle v zahodni Sloveniji, pozneje še v osrednji in južni Sloveniji. Reke v Posočju naj bi v sredo dosegle velike letne pretoke, v noči na četrtek pa tudi reke v severozahodni, južni in osrednji Sloveniji. Ob intenzivnih padavinah lahko na omenjenih področjih narastejo in na izpostavljenih mestih tudi poplavijo manjši potoki in hudourniki. Na agenciji za okolje prebivalce opozarjajo, naj bodo pozorni predvsem tam, kjer je območje plazovito in se lahko začne plaz ob obilnih padavinah premikati ali pa nastane nov plaz. V Železnikih je lansko jesensko deževje povzročilo velikansko škodo. Ujma je zahtevala smrtne žrtve. Pred gimnazijo v Škofji Loki se je potapljal tudi avto. © BOBO Plimovanje morja V teh dneh bo ob slovenski obali zlasti v jutranjih in večernih urah povišano tudi plimovanje morja. V torek med 20. in 22. uro ter v sredo in četrtek med 8. in 10. uro lahko morje poplavi nižje dele obale. V Piranskem zalivu in na odprtem delu slovenskega morja bo ob močnem jugu povečano tudi valovanje. Močne padavine posledica toplega morja ""Sredozemsko morje je razmeroma toplo, okoli 20 stopinj Celzija. V ozračju je zato na voljo toliko več vlage. Ko se ta začne z jugozahodnimi vetrovi pomikati proti Alpam, se ob dviganju čez gorske pregrade začne vlaga izločati – nastanejo padavine in nalivi. Največ vodnosti v oblakih je prav v jesenskem času. Poletna neurja so bila tako močna zato , ker so se tipično jesenske situacije dogajale poleti."" ""Ko se polarna fronta, ki je poleti bolj nad severno Evropo, jeseni spušča proti Sredozemlju, pride večkrat do situacij, ko pihajo nad nami močnejši severozahodni vetrovi. Najbolj padavinsko izdatno je to jeseni, ker je morje najbolj toplo.""",0
"Predsednica uprave Gradisa in odvetnik odpuščenih delavcev se še vedno pogajate glede poravnave. Če ne bosta dosegla dogovora, sledijo tožbe. Predsednica uprave Gradisa Lidija Žagar in zagovornik odpuščenih delavcev Aleksander Cmok sta nadaljevala pogajanja o sklenitvi poravnave. Cmok je povedal, da so nekatere zadeve že uspeli dogovoriti, vendar podrobnosti, dokler dogovora ne potrdijo delavci, v javnosti ne želi razkriti. Prav tako je Cmok pojasnil, da nekaj zadev še naprej ostaja odprtih, zlasti bo težko najti rešitev za delavce, ki so prejeli januarsko plačo, čeprav se po petdnevni spontani prekinitvi dela niso vrnili na svoja delovna mesta. Pogovore z upravo Gradisa in delavci bo Cmok nadaljeval v torek. V primeru neuspešnosti poravnave pa napoveduje vložitev tožb na delovno sodišče v Celju. Uprava Gradisa je namreč pred tednom dni odpustila 36 delavcev, ker so zaradi neizplačila januarske plače pet dni odklanjali delo. Vročeni sklepi o izredni odpovedi delovnega razmerja pa niso podpisani in so brez žiga. Sicer je Gradis, v katerem zaradi suma storitve kaznivih dejanj poslovne goljufije pri različnih gradbenih poslih poteka tudi kriminalistična preiskava, od decembra lani v prisilni poravnavi, saj lastniki podjetja niso hoteli podpreti dokapitalizacije. Rok za glasovanje o prisilni poravnavi se bo iztekel konec aprila letos. Uspešnost dokapitalizacije pa je odvisna od glasovanja navadnih upnikov, ki jim podjetje od skupno 61,7 milijona evrov obveznosti dolguje okrog 23 milijonov evrov.",0
"V tovarni LTH so imeli prvo dražbo premoženja, izkupiček pa je bil precej manjši, kot so pričakovali. Prodali so namreč le za okoli 10 tisoč evrov že gotovih izdelkov, ponujenih proizvodnih linij pa ne. Prodali so za 10.000 evrov izdelkov. Z današnjim dnem začne teči 15-dnevni rok za plačilo kupljenih izdelkov, za prevzem pa imajo kupci prav tako na voljo 15 dni. Danes podpisane pogodbe bo sprva pregledalo še sodišče in izdalo sklep o njihovi pravnomočnosti. Stečajni upravitelj v Loških tovarnah hladilnikov LTH Dušan Taljat je po dražbi premoženja dejal, da je izkupiček manjši, kot je pričakoval. Prodanih je bilo namreč le za okoli 10.000 evrov gotovih izdelkov in eksponatov, ki so jih ponudili. Taljat bo podal nov predlog prodaje. Za prodajni sklop funkcionalne celote bo predlagal novo dražbo z nižjo izklicno ceno, za druge prodajne sklope pa odprodajo zalog na podlagi neposredne prodaje. Obenem je še pojasnil, da resnih interesentov za nakup funkcionalne celote za zdaj ni. Taljat je veliko upanja polagal na prodajo proizvodne linije za zamrzovalne skrinje. Za ta sklop so predvidevali, da bi bila lahko prodaja uspešna, a ni bila. Pogovori glede prodaje te linije so bili konec lanskega leta zelo intenzivni, zato sklepam, da ta kandidat še čaka na ugodnejše pogoje prodaje, je pojasnil. Izklicna cena zanjo je bila 225.000 evrov. Obenem je omenil, da je kandidat družba iz Turčije, ki je odkupila tudi del linije, ki ni v lasti LTH. V sindikatu z dražbo niso zadovoljni. Glede izpodbojnih pravnih tožb je Taljat pojasnil, da so prerekali prodajo nepremičnin v Pulju in Zagrebu ter odstop terjatev iz prodaje nepremičnine v Beogradu. Vloženih je bilo okoli 150 zahtevkov v vrednosti okoli tri milijone evrov. Za blagovno znamko LTH je spor s podjetjem Agovit že v teku, za 22. januar pa je že določen prvi narok za obravnavo, in sicer na Okrožnem sodišču v Kranju. Sicer pa je vseh priznanih terjatev za 27 milijonov evrov, od tega predstavljajo dobre štiri milijone terjatve delavcev. Predsednik sindikata LTH David Švarc je povedal, da z današnjo dražbo ni zadovoljen, saj ta način prodaje LTH ni sprejemljiv, pa tudi stečajni upravitelj je po njegovih besedah zelo negospodaren. Nenehno poudarja, da LTH ne bo prodan po ceni, kot je bila določena s cenitvijo, pojasnjuje Švarc in dodaja, da je sindikat poskušal stopiti v upniški odbor in tako bolje zaščititi pravice delavcev, a je sodnik določil, da bo v upniškem odboru le pet največjih upnikov.",0
"Evropska komisija bo tožila Nemčijo, saj je dovolila, da Deutsche Bahn, ki ga je vodil Hartmud Mehdorn, svetovalec Pahorja in rešitelj Slovenskih železnic, ni upošteval zakonov EU in konkurence. Slovenske železnice, ki se utapljajo v dolgovih, rešuje Hartmud Mehdorn, ki je vodil podjetje Deutsche Bahn. Slovenska vlada je v četrtek poudarila, da razmišlja o ustanovitvi holdinga Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. Sindikati temu ostro nasprotujejo in menijo, da ta poteza ne bo obrodila sadov. Opozorili so, da smo se sedaj zopet znašli v položaju, ko vlada kot edini možni izhod iz krize ponuja ustanovitev holdinga. Obljubam ne verjamemo. Ne verjamemo v čarovniške poteze , ne verjamemo, da je iz treh minusov možno narediti plus, so dejali v četrtek. Tožba zoper nemško vlado Evropska komisija pa je sporočila, da bo zoper nemško vlado zaradi nespoštovanja zakonov, saj ni omogočila odprtja transportnega prometa tudi konkurentom podjetja Deutsche Bahn, vložila tožbo, poroča Deutsche Welle. Slovenski predsednik vlade Borut Pahor pa je za reševanje Slovenskih železnic izbral prav nekdanjega vodjo podjetja Mehdorna. Evropska komisija poudarja, da železniški operater DB Netz ni dovolj neodvisen od državnega podjetja Deutsche Bahn, ki opravlja potniški promet in prevoz blaga. Spor se je že preselil na Sodišče Evropske unije v Luxembourgu. Tiskovni predstavnik Deutsche Bahn Reinhard Boeckh je komentiral odločitev komisije. Pozicija nemške vlade in Deutsche Bahna ostaja enako, vlada je na njihovi strani, še poudarja Boeckh. V Nemčiji imamo železniški trg, na katerem je več konkurenčnosti kot na drugih trgih. V tem sektorju je 320 podjetij. Tega ne boste našli v nobeni izmed drugih držav Evrope, je še dejal. Tožba je resna grožnja podjetju Deutsche Bahn, saj je predsednik uprave družbe Rüdiger Grube večkrat dejal, da železniški trg v Evropski uniji ni ustrezno liberaliziran. Francijo je še obtožil, da krši pravila konkurenčnosti na trgu. Dodaja, da nemške železnice poslujejo pravično, saj lahko katerokoli tuje podjetje deluje v Nemčiji, za Francijo pa to ne velja, poroča Deutsche Welle. V Evropski komisiji še menijo, da na podlagi evropske zakonodaje člani upravnega odbora Deutsche Bahn istočasno ne bi smeli biti tudi v odboru DB Netz, ki skrbi za železniško infrastrukturo. Hartmut je tujec Hartmut Mehdorn je tujec, ki ima lasten interes, in ni noben dobrotnik. Tako nas opozarjajo tudi naši nemški kolegi. To ni poskus sanacije, pač pa dokončnega sovražnega prevzema. Rešitev za bolnega človeka ni milostni strel, pač pa ga je potrebno zdraviti, je prepričan generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS-90 Peter Majcen. Prometni minister Patrick Vlačič prav tako zelo jasno podpira oblikovanje logističnega holdinga, torej povezovanje Slovenskih železnic, Intereurope in Luke Koper. Bo pa v primeru odločitve za oblikovanje holdinga ali kakšnega drugega načina modernizacije Slovenskih železnic poskrbela, da bo zavarovan nacionalni interes. Modernizacija Slovenskih železnic bi sicer po dosedanjih izračunih državo ali investitorje stala med osem in 10 milijard evrov. Toda, naj ne bo strahov Slovenija bo v primeru odločitve za logistični holding ali kak drug način modernizacije železnic poskrbela, da bo zavarovan naš nacionalni interes, je zatrdil Pahor. Dodal je, da se ne želi zaleteti v nobeno odločitev, ker je preprosto predraga.",0
"Referendumska zmaga krajanov Dobrove proti zadrževalnikom ne pomeni veliko. Ali bodo na okoljskem ministrstvu upoštevali referendum, na katerem se je 21. decembra več kot 98 odstotkov krajanov Dobrove izreklo proti zadrževalnikoma, ki bi poplavno zaščitila Ljubljano? Zelo egoističen referendum. Ker pomeni, naj se glavno mesto potopi, mi nočemo zadrževalnikov. Saj je logično, ker se zaradi volitev tri mesece niso imeli s kom pogovarjati. A taki referendumi samo zavajajo. Zoran Janković, župan MOL “Zakon o prostorskem načrtovanju ne omogoča neposrednega odločanja občanov, referenduma glede prostorskih ureditev,” so odgovorili in dodali, da je referendumska odločitev lahko upoštevana le kot pobuda oziroma izraz družbene nesprejemljivosti načrtovane prostorske ureditve v lokalnem okolju. Osnutek državnega prostorskega načrta (DPN) za zagotavljanje varnosti jugozahodnega dela Ljubljane je bil v občinah Ljubljana, Dobrova-Polhov Gradec in Horjul javno razgrnjen od 22. oktobra do 20. novembra. Ministrstvo je od ljudi dobilo “veliko pripomb in predlogov, kar zahteva izdelavo strokovnih podlag in dodatno preveritev, vse s ciljem, da bi bil poseg v prostor kar najbolj sprejemljiv tudi za krajane občine Dobrova-Polhov Gradec”. Tako so pojasnili, zakaj v 30 dneh o pripombah še nimajo končnega stališča. Enkrat v 20 letih S suhima zadrževalnikoma v Razorjih in Brezju bi zaščitili pred poplavami ne le Ljubljano, temveč tudi naselja v občini Dobrova-Polhov Gradec, pojasnjujejo na ministrstvu. Če bi ju že imeli, bi bilo v zadnjih 20 letih potrebno zadrževanje le enkrat, in sicer novembra 1990. Zemljišča znotraj zadrževalnika bi bila le delno poplavljena, in to v 20 letih manj kot dan. Koliko lahko poplavi? “Pri obstoječem stanju bi bilo pri dogodku s povratno dobo sto let poplavljeno urbano območje z infrastrukturo v velikosti 540 hektarjev, in sicer območje Viča od Bokalškega jezu do izliva Malega grabna v Ljubljanico,” poudarjajo na ministrstvu.",0
"Sindikati nasprotujejo nameri vlade, da zvišanje minimalnih plač poveže z znižanjem odpravnin, pravi prvi sindikalist Dušan Semolič. Protesti delavcev v Ljubljani 28. novembra V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS nasprotujejo nameri vlade, da vprašanje dviga minimalne plače poveže z znižanjem odpravnin ter omejitvijo socialnih prispevkov. To razumemo kot izsiljevanje in zlorabo stisk delavk in delavcev, ki so se znašli v revščini zaradi nizkih plač, opozarja predsednik ZSSS Dušan Semolič. Semolič je na današnji novinarski konferenci spomnil na izjavo ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika, da odpravnine za delodajalce predstavljajo izjemno velik strošek, ki lahko podjetje tudi potopi. Gre za odkrito namero, da bi povezovali sindikalno zahtevo po dvigu minimalne plače s pričakovanimi zahtevami delodajalcev po znižanju odpravnin, je dejal. Spomnil je še na izjavo ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija, da naj bi zvišanje minimalne plače vezali na odpravnine, ki jih želijo delodajalci znižati, ter na določitev najvišje možne ravni plačila socialnih prispevkov, ki zdaj navzgor niso omejeni. Podjetij ne uničujejo odpravnine, temveč nesposobni nadzorni sveti in uprave, je ob tem dejal Semolič ter dodal, da v Sloveniji še nobeno podjetje ni propadlo zaradi izplačila odpravnin delavcem. Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko je ocenil, da ministra Svetlika bolj kot družina in socialni položaj skrbi kapital. Izplačilo odpravnin je za delavce omejeno na največ deset plač, za vodstvene delavce pa na 24 plač, je povedal. Ko nekateri menedžerji dobijo tudi milijon evrov odpravnine, pa jih to ne moti, nihče ne reče, da to uničuje podjetja, je dodal Semolič.",0
"Osebje British Airwaysa že tretji dan stavka, tako je na letališčih znova ostala množica nemočnih potnikov. Stavko pa napovedujejo tudi piloti letalske družbe Lufthansa. Vodstvo britanskega letalskega prevoznika British Airways in sindikat, ki zastopa kabinsko osebje, danes nista bila nič bliže razrešitvi spora glede plač in delovnih pogojev. Kabinsko osebje tako že tretji dan stavka. Od vseh dni stavke je sicer prav na današnji dan na urniku največ poletov britanskega prevoznika. Delovanje British Airways naj bi bilo od vseh dni stavke najbolj moteno prav danes, saj je urnik poletov veliko bolj natrpan kot čez konec tedna. Medtem pa si tako sindikati kot vodstvo družbe pripisujejo zmago v stavki, zaradi katere je bilo odpovedanih več kot polovica od 1950 napovedanih poletov British Airways. Tudi danes je na letališčih ostalo mnogo potnikov. Družba namreč poudarja, da je na delo prišlo skoraj 98 odstotkov kabinskega osebja na letališču Gatwick ter več kot polovica na letališču Heathrow. Tako je bilo odpovedanih manj letov, kot so sprva pričakovali. Sindikat Unite na drugi strani navaja, da se je le 300 od 2200 članov kabinskega osebja, ki naj bi delalo čez konec tedna, dejansko pojavilo na delovnem mestu. Družbo so obtožili, da so med prisotne prišteli tudi tiste zaposlene, ki so se le vrnili iz tujine, kar naj bi pomembno vplivalo na številke. Sicer pa bi lahko posledice stavke letalski prevoznik čutil še več dni, prav tako se bodo v soboto, v primeru da v tekočem tednu dogovora med družbo in sindikati še vedno ne bo, člani sindikata ponovno odpravili na stavko. Ta naj bi trajala štiri dni. Spor z delavci, ki zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje, bi lahko finančno močno prizadel British Airways. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko družbo stal celo več kot 63 milijonov funtov 95 milijonov dolarjev, ki jih namerava izvršni direktor Willie Walsh prihraniti s spremembami v plačnih in delovnih pogojih. Bodo stavkali tudi v Lufthansi? Piloti nemškega letalskega prevoznika Lufthansa bodo sredi aprila ponovno pripravili štiridnevno stavko, je danes sporočil sindikat Cockpit. Pogajanja z upravo družbe so se namreč ponovno znašla v slepi ulici, opozarjajo. Pogajanja z upravo so propadla in piloti so se odločili pri stavki, ki jo bodo začeli 13. aprila, pridružiti kolegom pri hčerinskih družbah Lufthanse, Germanwings in Lufthansa Cargo. Vsebina spora med sindikatom in družbo ostaja nespremenjena problematične so plače ter varnost delovnih mest. Stavko napovedujejo tudi v Lufthansi. Na zamrznitev višine plač ali celo njihovo znižanje lahko pristanemo le, če vodstvo Lufthanse ostane pri že usklajenem dogovoru o zagotovitvi delovnih mest, pravijo v sindikatu. Piloti bodo sicer s stavko počakali do konca velikonočnih praznikov, saj ne želijo resno ogroziti načrtovanih potovanj številnih potnikov v tem času. Prav tako upravi s tem dajejo čas, da še popravi smer pogovorov, izpostavljajo sindikalisti. Uprava Lufthanse pa je medtem sporočila, da je bila njihova zadnja ponudba v skladu s položajem družbe in gospodarskimi razmerami . Napovedana petdnevna stavka Lufthansinih pilotov konec februarja je bila preklicana po prvem dnevu, potem ko sta obe strani dosegli dogovor o nadaljevanju pogajanj. Stavka naj bi družbo stala okoli 25 milijonov dolarjev dnevno.",0
"Vegrad. Zatrjujejo, da težave rešujejo, med zaposlenimi neuradno vre. “Iščemo najboljše rešitve za poplačilo obveznosti, ki jih ima podjetje Vegrad do svojih zaposlenih, in bodo sprejemljive za obe strani ter v trenutnem položaju tudi izvedljive,” so naše vprašanje, kaj se dogaja v njihovi stavbi, pojasnili v velenjskem Vegradu. V njihovih prostorih sta še vedno dva tuja državljana iz podjetja Gradve, katerega 70-odstotni lastnik je Vegrad, medtem ko so na Policijski upravi Celje potrdili, da so v sredo nekaj pred polnočjo štiri delavce tega hčerinskega podjetja odstranili iz Slovenije, saj niso imeli dovoljenj za začasno bivanje. Sami odhajajo Odpovedi. Sindikat, ki ima od 1.700 zaposlenih okoli 500 članov, je nekaterim doslej ponudil solidarnostne pomoči, mnogi pa so že sami dali izredne odpovedi in se prijavili na zavodu za zaposlovanje. Pogodb, ki potečejo, pa ne podaljšujejo. Pripravljeni na mediacije “Midva bova vztrajala, dokler se težava ne reši,” nam je dejal eden od njih, ki se ni želel predstaviti in smo ga priklicali po telefonu, potrdil je le, da je z njim ostal v Velenju tudi direktor Gradveja Admir Hodžić, ki naj bi se sestal tudi z direktorico Hildo Tovšak. “Menimo, da je najboljši način za reševanje odprtih zadev individualen pogovor z vsakim podizvajalcem posebej. Tudi projekt Celovški dvori želimo čim prej končati v dobro vseh, zato mediacije ne izključujemo, a je treba pogovore kakovostno pripraviti,'' so dodali v Vegradu. Nekaterim prekipeva Kaj se dogaja v Vegradu, smo vprašali tudi Oskarja Komaca, sekretarja sindikata delavcev gradbene dejavnosti pri ZZZS. “Trenutni položaj je težko komentirati, je pa treba spoštovati tudi zakonska določila,” je odgovoril na vprašanje, ali drži, da so delavci vedno bolj nezadovoljni s sindikatom, češ da ne stori ničesar. “Družba ima še vedno blokirane vse račune in tudi celotne marčevske plače še niso vsi dobili,” je priznal Komac. In dodal, da zato resno razmišljajo o uradni napovedi stavke, a da ta, četudi bo, ne bo rešila ničesar.",0
"Okoli 90 zaposlenih v ptujski družbi Gradis Gradnje je začelo stavkati. Zahtevajo izplačilo februarskih plač, polovico lanskega regresa, poplačilo opravljenih nadur in zagotovitev primerne delovne opreme. Delavci med drugim zahtevajo izplačilo februarskih plač. Delavci Gradis Gradnje s stavko zahtevajo izplačilo februarskih plač, polovico lanskega regresa, poplačilo opravljenih nadur in zagotovitev primerne delovne opreme, je povedal sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Spodnje Podravje Boris Frajnkovič. Po njegovih besedah so delavci do stavke bolj ali manj normalno delali, torej je podjetje imelo delo, nima pa denarja za nakup materiala. Še prejšnji teden pred stavko in tudi danes so se srečali s sicer kooperativnim vodstvom družbe, ki trenutno ne vidi rešitve. Sicer pa zaposleni, ki stavkajo na sedežu podjetja, čakajo tudi na sredino odločitev ptujskega sodišča o morebitnem stečaju družbe, ki ga je tik pred novim letom zahtevalo Cestno podjetje Ptuj. Kot je dejal Frajnkovič, delavci večinoma menijo, da bi bil stečaj najboljša rešitev, saj se bodo tako lahko čim prej prijavili na zavod za zaposlovanje in hkrati kar najhitreje prišli vsaj do dela svojih terjatev. Morebiten stečaj bo le še eden v vrsti štajerskih gradbincev. Že konec januarja je bil stečaj uveden v družbi Stavbar Gradnje, kjer je delo izgubilo okoli 130 ljudi, konec februarja je enaka usoda doletela tudi CPM s 670 zaposlenimi, pretekli teden pa še družbo MTB s 120 delavci.",0
"Na Ljubljanski borzi sta oba osrednja indeksa potonila. Raiffeisen je zaradi razmer na vzhodnih trgih ustavil vplačila in izplačila treh skladov. Na Ljubljanski borzi sta oba delniška indeksa znova občutno padla. SBI 20 je trgovanje sklenil pri 5116,95 točke, kar je v primerjavi s četrtkom za 360,33 točke oziroma 6,58 odstotka nižje. SBI TOP je ob strmem padcu vseh delnic v prvi kotaciji izgubil 6,79 odstotka. Tečaj delnic Krke se je ob prometu 3,4 milijona evrov spustil na 63,49 evra, z delnico novomeške farmacevtske družbe pa se je trgovalo celo po 62,9 evra. Nič bolje se nista odrezala Luka Koper 7,56 odstotka, na 36,94 evra in Petrol 7,33 odstotka, na 334,81 evra. Z izgubo med štirimi in sedmimi odstotki so se morali sprijazniti delničarji Gorenja, Mercatorja, Telekoma Slovenije in Intereurope. Med delnicami, s katerimi se je največ trgovalo na borzi, so občutne izgube utrpele še delnice Pozavarovalnice Sava 9,07 odstotka, na 17,75 evra, Heliosa 10,88 odstotka, na 908,13 evra in Kranjske Save 2,63 odstotka, na 260,98 evra. Krepko, za devet odstotkov na 50,68 evra, se je pocenila delnica Pivovarne Laško. Zavarovalnica Triglav je izgubila nekaj več kot sedem odstotkov in je pristala pri 29,87 evra. Veliki premiki tečajev tudi v Sloveniji niso izjema, ugotavlja analitik Matej Tomažin iz družbe za upravljanje Alfainvest. Vzorec obnašanja po načelu reši, kar se rešiti da, je zdaj zaznaven tudi pri nas, je dejal. Po njegovih besedah so najbolj na udaru likvidne delnice, prodajni pritiski pa se pojavljajo tudi pri večjih institucionalnih vlagateljih. SBI 20 počasi drsi proti ravni 5000 točk, ki jo je prvič presegel januarja 2005. Okrevanje bo počasno, saj je zdaj več kot očitno, da se bo kriza preselila tudi v realni sektor, ocenjuje Tomažin. Zaradi negotovih razmer na vzhodnih trgih ustavili izplačila in vplačila treh skladov Zaradi trenutnih razmer na ruski, romunski in ukrajinski borzi izračunavanje vrednosti enot premoženja VEP za sklade, ki nalagajo na teh območjih, do nadaljnjega ne bo mogoče, je objavljeno na spletni strani Raiffeisen bank. Uprava družbe Raiffeisen Kapitalanlage-Gesellschaft m. b. H. Raiffeisen Capital Management sporoča, da je bila 9. oktobra 2008 začasno ustavljena prodaja enot premoženja naslednjih skladov Raiffeisen-Osteuropa-Aktien, Raiffeisen-Russland-Aktien, Raiffeisen-Emerging Europe-SmallCap. Tako vsa naročila, oddana v torek, 7. oktobra, po 11.30 žal ne bodo izvršena. Vsa prejeta naročila bodo izvršena takoj, ko bo mogoče izračunati VEP. Če iz skladov ne želite izstopiti, lahko vsa oddana naročila še vedno prekličete. Preklic naročil je mogoč, dokler bodo borze ostale zaprte. Foto POP TV",0
"Elektrika se bo podražila, a ne za šest, temveč za štiri odstotke, saj je vlada znižala dodatek k omrežnini. Računi za porabo elektrike se bodo dvignili za približno štiri odstotke. Vlada je danes sprejela znižanje dodatka k omrežnini za pokrivanje stroškov obveznega odkupa električne energije za leto 2008 za približno 40 odstotkov. To po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka pomeni ublažitev pritiska na cene električne energije za približno dve odstotni točki. To pomeni, da se končni računi za porabo elektrike ne bodo dvignili za napovedanih šest odstotkov temveč za približno štiri odstotke, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Vizjak. Povprečno zvišanje na računih torej ne bo v višini napovedanih dveh evrov temveč le nekaj več kot enega evra, je izračunal. Od jutri bodo dražje nekatere poštne storitve. Najbolj, za skoraj 14 odstotkov, bodo poskočile cene dostave in prevzema izrednih pošiljk. V prihodnjih tednih pa bodo na udaru tudi živila. Vlada sprejela načrt za energetsko učinkovitost Vlada je na današnji seji tudi sprejela nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje od 2008 do 2016, s katerim bo Slovenija v prihodnjih devetih letih po besedah ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika dosegla kumulativne prihranke v višini najmanj devet odstotkov glede na izhodiščno rabo končne energije. V akcijskem načrtu je velika pozornost posvečena tudi energetski učinkovitosti v javnem sektorju. Tako je predvideno, da bodo v javnem sektorju poleg energetske sanacije in trajnostne gradnje javnih stavb v skladu z direktivo uporabljeni tudi sledeči instrumenti uporaba finančnih instrumentov za varčevanje z energijo, kot je npr. pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije javno-zasebno partnerstvo, nakup energetsko učinkovite opreme in vozil, nakup energetsko učinkovite opreme ter nakup ali najem energetsko učinkovitih stavb. Ti prihranki bodo doseženi v različnih sektorjih, med njimi je Podobnik na novinarski konferenci po seji vlade izpostavil gospodinjstva, široko rabo, industrijo ter promet. Vlada ocenjuje, da bo za izvajanje akcijskega načrta v prihodnjih devetih letih potrebnih 380 milijonov evrov javnih sredstev, od tega letos več kot 20 milijonov evrov. Prihranek električne energije Vlada je akcijski načrt pripravila na podlagi evropske direktive o učinkoviti rabi končne energije in o energetskih storitvah iz leta 2006. Ta nas zavezuje, da v obdobju med letoma 2008 in 2016 z ukrepi dosežemo devet odstotkov prihranka končne energije, je pojasnil Podobnik. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak Foto POP TV Prenos med računi Vlada je poleg tega sklenila, da se del za letos predvidenih sredstev zagotovi tako, da se z računa pri Elektru Slovenije Eles, kjer se zbira dodatek za obvezni odkup električne energije, prenese 7,5 milijona evrov na poseben račun pri Ekološkem skladu RS. Ta ima v akcijskem načrtu pomembno vlogo, saj mu je vlada danes naložila, da upravlja, vodi in izvaja programe energetske učinkovitosti v javnem sektorju ter tudi programe za spodbujanje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v industriji, storitvenem sektorju, prometu in gospodinjstvih, je povedal Podobnik.",0
"Uprava Elana je delavce pozvala, naj ji posredujejo podatke o premoženjskem stanju svojih družin. Seznam odpisanih delavcev bo namreč nastal na podlagi teh podatkov.",0
"V Ekonomskem ogledalu za januar v Umarju pravijo, da obstaja veliko tveganje, da bo padec BDP letos večji od pol odstotka, ki ga napoveduje MDS »V Sloveniji kratkoročni kazalniki v oktobru in novembru nakazujejo upočasnitev gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju lani. Gospodarska klima, ki se je postopoma poslabševala od sredine lanskega leta 2011, se je poslabšala tudi januarja,"" v Ekonomskem ogledalu za januar piše Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Trgovino »rešuje« rekordno drag bencin ""Po oceni Umarja je realni izvoz blaga oktobra in novembra v povprečju ostal pod ravnjo tretjega četrtletja. Realni obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki se je zmanjšal že v sredini leta 2011, se je v jesenskih mesecih ohranil na doseženi ravni. V gradbeništvu je aktivnost od julija do novembra stagnirala na zelo nizki ravni. Realni prihodek v trgovini na drobno se je po šibki rasti v poletnih mesecih novembra nekoliko zmanjšal, padec pa je ublažila rast prihodka v trgovini z motornimi gorivi,"" v sporočilu za javnost pravi Umar Kreditni krč Samo decembra so slovenske nefinančne ustanove slovenskim bankam odplačale 560 milijonov evro več posojil kot so jih najele. Vsega skupaj so neto zadolženost lani zmanjšale za skoraj milijardo evrov. V Umarju pravijo, da so slovenska podjetja pomanjkanje domačih virov denarja nadomeščala v tujini, a v zadnjih mesecih manj. Dodajajo, da je to mogoče posledica nižje bonitetne ocene. Slovenske banke so tujini lani vrnile 1,7 milijarde evrov več posojil kot so jih najele. V prvih enajstih mesecih lani je slovenski nefinančni sektor domačim in tujim bankam odplačal 200 milijonov evrov več posojil kot jih je najel. Slovenske banke so si decembra od ECB izposodile 900 milijonov evrov, ki pa ne bodo našli poti v gospodarstvo, saj jih po ceni Umarja hranijo za poplačila štirih milijard evrov posojil, ki zapadejo v plačilo. Vsak dan dolžni 600 milijonov Pravne osebe, ki so neporavnane obveznosti decembra imele vsaj pet dni neprekinjeno, so bile vsak dan v povprečju dolžne 602 milijona evrov. Četrtina tega zneska odpade na gradbeni sektor, ki v slovenskem BDP brez dvoma ne predstavlja četrtine. Kriza nam je vzela več konkurenčnosti kot ostalim Slovensko gospodarstvo tepe poslabšanje konkurenčnosti med 2008 in sredino 2010, ko so, precej bolj kot v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, narasli stroški dela na enoto proizvoda. Produktivnost se je sicer povečala, a ne toliko kot plače.",0
"Po anonimnem pismu, o katerem poročata Delo in Slovenske novice, naj bi bili organizatorji protestov v Mariboru Saša Pelko, Marko Pigac in Matej Špehar, začetni koordinator požigov radarjev v Mariboru pa Rok Peče, brat Saša Pečeta. Marko Pigac, Rok Peče in Matej Špehar vpletenost zanikajo. Objava anonimnega pisma, v katerem so navedeni domnevni organizatorji protestov, je sprožila val solidarnosti na omrežjih Facebook in Twitter. Vse več državljanov zdaj v statusu na svojem profilu sporoča: ""Jaz sem organizator protestov v Mariboru"". Drugi jim pritrjujejo in posameznikom s tem statusom denimo sporočajo: ""Podpiramo te pri organizaciji"" ali pa zatrjujejo: ""Ne, jaz sem!"". Glede Pelka anonimno pismo po navedbah obeh časopisov pravi, da je lastnik in direktor podjetja Mediasplet. Bil naj bi nekdanji član strank AS in pozneje Zares, na svetniških volitvah v Mariboru pa naj bi bil eden izmed elektorjev. ""Volitev se je udeležil z majico z napisom Gotof je! v času, ko še nihče ni imel teh majic, saj so jih kasneje natisnili. Vsaj desetletje je znan in aktiven na slovenski internetni sceni. Je dober prijatelj spletnih koordinatorjev Marka Pigaca in Mateja Špeharja,"" pravi anonimka. Pigac je po navedbah anonimnega pisma dolgoletni fotograf, ki deluje za različne medije. ""Je lastnik spletnega portala Pigac.si, ki zagotavlja fotografski material, pripravlja posnetke in skrbi za informiranje novinarjev. Sodi med tiste, ki so zavajali, češ da so policiste napadale Viole. Njegova vloga je, da pripravlja fotomontaže in jih distribuira."" Špehar strokovnjak za Facebook Za Špeharja pa pismo navaja, da je najbolj znan slovenski strokovnjak za Facebook. ""Je bivši novinar Radia Hit in prijatelj Saša Pelka. Na zadnjih mariborskih demonstracijah je na spletni strani Livestream organiziral prenos demonstracij z mariborskega trga v živo,"" je zapisano. Začetnik požigov naj bi bil Peče Pismo še navaja, da je bil začetni koordinator požigov radarjev Rok Peče, operativno pa so jih ""izvajali mariborski fantje, ki so nekoč posnemali ameriško različico oddaje JackAss"". Vsi zanikajo udeležbo Pigac je v izjavi za javnost zapisal, da ni nikjer nikogar hujskal ali kakorkoli podpihoval h kaznivim dejanjem in da ne vodi spletne strani ""Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora"". ""Sem le fotoreporter, najboljši v svoji branži - prav tako veljam za tistega, ki ima ekskluzivne zgodbe iz Maribora - ki na svojem osebnem Facebook profilu realno poroča in javnost obvešča o stanju v Mariboru,"" je zapisal. Dodal je še, da ne želi, da se ga povezuje z Violami, in navedel, da se Viole kot organizirana navijaška skupina tudi po njihovih lastnih navedbah niso udeležile nobenih dosedanjih protestov. Tudi mariborski mestni svetnik Rok Peče kategorično zanika, da bi imel karkoli s požigi radarjev. Kot pravi, ga žalosti, da sliši take stvari. ""Vem, da sem trn v peti nekomu, nisem si pa mislil, da sem tako velik,"" je dejal.",0
"Samo NLB mora letos vrniti 800 milijonov evrov Slovenske banke bodo morale do konca letošnjega leta Evropski centralni banki vrniti 2,1 milijarde evrov. Razlog tiči v tem, da se ECB umika iz dolgoročnega šest- in 12-mesečnega financiranja poslovnih bank, s katerimi se je od lani blažila likvidnost na evrskem trgu. Evrske poslovne banke bodo tako skupaj v celotni Evropski uniji do konca leta iz dolgoročnih operacij ECB-ja vrnile skoraj 620 milijard evrov, poročajo Finance. Nova Ljubljanska banka mora tako do konca junija ECB-ju vrniti 400 milijonov evrov, do konca leta pa še 400 milijonov evrov. Za prvi obrok so v NLB-ju že oblikovali sekundarne likvidnostne rezerve v obliki naložb na medbančnem denarnem trgu in prvovrstnih vrednostnih papirjih. Za drugi obrok pa se bodo najverjetneje zadolžili na grosističnem finančnem trgu, so sporočili iz banke. Vračanje denarja bi lahko poslabšalo posojilno dejavnost Strokovnjaki svarijo, da bi vračanje denarja lahko poslabšalo posojilno dejavnost. Manj bo virov, ki jih bo slovenskim bankam uspelo refinancirati na medbančnem trgu ali prek izdaj obveznic, manj posojil bo na voljo za slovensko gospodarstvo, piše časopis. NLB in Banka Slovenije zato ministrstvo za finance svarita, naj čim prej reši problematiko obdavčitve obresti na izdane obveznice. Kot je znano, so namreč banke zaradi sprememb obdavčitve obresti na evroobveznice zamrznile njihovo nadaljnje izdajanje in s tem ustavile pridobivanje svežih virov za posojila v gospodarstvu. Kdaj bodo pripravili spremembe zakonov o davku dohodkov od pravnih oseb, o dohodnini in o davčnem postopku, na ministrstvu za finance še niso mogli napovedati.",0
"Opolnoči so se vsi naftni derivati pocenili, in to kar občutno. Tako sta 95- in 100-oktanski bencin cenejša za okoli štiri cente, dizelsko gorivo pa za dva centa na liter. Cenejše je tudi kurilno olje. To je največja pocenitev pogonskih goriv v zadnjih petih mesecih. Tokratna pocenitev je največja v zadnjih petih mesecih. Opolnoči so se vendarle občutno pocenili vsi naftni derivati. Liter najbolj prodajanega neosvinčenega 95-oktanskega bencina je cenejši za 4,2 centa in po novem stane 1,505 evra. To pomeni, da 50-litrski rezervoar lahko napolnimo za okoli dva evra manj kot do zdaj. Za dobre štiri cente bo cenejši 100-oktanski bencin, za liter boste plačali 1,519 evra. Cena dizelskega goriva se je znižala za dobra dva centa na liter in bo po novem stal1,381 evra. Ceni se tudi kurilno olje, za liter je treba od polnoči odšteti evro, kar je dobra dva centa manj kot do zdaj. To je največja pocenitev pogonskih goriv v zadnjih petih mesecih.",1
"Evropska komisarka je predstavila program Horizon 2020 Evropska unija kot odgovor na krizo pripravlja program Horizon 2020, v okviru katerega naj bi v znanost in raziskave do leta 2020 vložila 80 milijard evrov. Program podpira tudi Slovenija. Evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn je na sedežu Univerze v Ljubljani predstavnikom raziskovalnih, znanstvenih in gospodarskih organizacij predstavila program Horizon 2020. EU bo spodbudila prehod od ideje do trga Pojasnila je, da je bilo leta 2008 težko predvideti težave, ki jih bo EU-ju povzročila gospodarska kriza. Kot odgovor na izzive, s katerimi se spoprijema, je EU zato pripravil program Horizon 2020, v okviru katerega naj bi do leta 2020 v znanost in raziskave vložil 80 milijard evrov. Po njenih besedah bodo finančno podrte najboljše inovacije, ki bodo EU-ju omogočile odpiranje novih delovnih mest, razvoj gospodarstva in s tem tudi družbe, pri čemer bo poseben poudarek na spodbujanju prehoda od ideje do trga . Program med drugim uvaja mnoge poenostavitve, saj se bo z njegovim izvajanjem vse financiranje razvoja in raziskav združilo pod eno streho, kar po besedah evropske komisarke pomeni manj birokracije. Znanstveniki bodo tako lahko več časa preživeli v laboratorijih, je pojasnila. Horizon 2020 bo spodbujal raziskave na različnih področjih, med katerimi so tudi zdravstvo, demografski trendi, zagotavljanje čistih in varnih virov energije, podnebne spremembe in živilska industrija. Financirane bodo tudi investicije na področjih nanotehnologije in vesoljskih programov. Turk Za rast potrebujemo inovacije Minister za izobraževanje Žiga Turk je zatrdil, da se je Slovenija, tako kot mnoge druge evropske države, znašla v krizi, zato je vlada začela uvajati nepriljubljene ukrepe za zagotavljanje stabilnosti naše države. Žal, kot pravi, kriza ni obšla področij znanosti in raziskav, zato se ukrepi nanašajo tudi na ta področja, vendar minister dodaja, da bo naredil vse, da se njihovo financiranje po koncu krize poveča. Prepričan je, da bomo iz krize izšli le z rastjo, za katero pa potrebujemo inovacije, za financiranje teh pa, tako Turk, potrebujemo stabilne javne finance. Glede programa Horizon 2020 je dejal, da bo zelo koristil tudi Sloveniji, saj bo s poenostavitvami, ki jih uvaja, spodbujal delo manjših skupin raziskovalcev, ki jih imamo v Sloveniji. Komisarki je Turk zagotovil, da bo imela pri izvajanju programa in pri povečanju evropskega proračuna za raziskave vso podporo Slovenije.",1
"Preveč naj bi plačali glavnemu izvajalcu, ki del ni opravil Lutkovno gledališče v Mariboru so odprli tik pred lokalnimi volitvami in za njegovo dokončanje naj bi podizvajalce pomagala pridobivati kar sama občina. Kljub temu na plačilo še čakajo. MTB - glavni izvajalec del pri enem najpomembnejših projektov mariborskega župana Franca Kanglerja v preteklem mandatu - je zašel v težave in verjetno ne bi dokončal objekta pred volitvami. Zato naj bi podizvajalcem za plačilo jamčila kar Mestna občina Maribor, je za TV Slovenija poročala Gabrijela Milošič. MTB je bil tik pred stečajem Podjetji MKS ključavničarstvo iz Slovenske Bistrice in ljubljanski Coston namreč z mariborskim gradbenim podjetjem MTB pri zaključnih delih na Lutkovnem gledališču nista želeli sodelovati, saj je bil MTB tik pred prisilno poravnavo. Šele po pisnih zagotovilih občine, da bo račune poravnala sama, sta podizvajalca delo sprejela. Tako zagotovilo je dobilo tudi podjetje Stol - pisarniški stoli. Zdaj jim preostane le še sodna pot Podizvajalci pravijo, da se je z zaključnimi deli mudilo, saj se je župan Kangler s tem dosežkom želel pohvaliti pred lokalnimi volitvami. A za plačilo obrtnikov je nato denarja zmanjkalo. Zmanjkalo je zato, ker je občina Maribor predčasno in preveč plačala MTB-ju za dela, ki jih ni opravil, zatrjuje Anton Strelec iz MKS ključavničarstva. Zdaj podizvajalcem ne preostane drugega, kot da se po pravično plačilo odpravijo iskat na sodišče. Kangler je namreč prepričan, da s podizvajalci nima nič, pravi Strelec.",0
"Nova podražitev goriva je močno razburila avtoprevoznike. Že zdaj smo na kolenih, zaradi vedno dražjega goriva pa bomo še manj konkurenčni in na koncu bomo morali zapirati podjetja, opozarjajo. Dodajajo, da bodo po gorivo znova odhajali čez meje, k sosedom.",0
"Akcija, ki bo spodbujala uživanje mlečnih izdelkov Mleko in mlečni izdelki se v Sloveniji do konca leta ne bodo podražili, je zagotovila predsednica združenja mlekarstva Ivanka Valjavec. Valjavčeva je pojasnila, da poraba tekočega mleka v Sloveniji pada, nekoliko pa se povečuje letno povprečje porabe jogurta in kislega mleka, sira, svežega sira, sladke in kisle smetane ter masla. Poraba mlečnih izdelkov je v Sloveniji še vedno pod evropskim povprečjem. Srečujemo se s trendom zmanjševanja porabe tekočega mleka, saj predvsem mladi namesto po mleku posegajo po modernih pijačah z nižjo hranilno vrednostjo, je še dejala. Gospodarsko interesno združenje GIZ mlekarstva Slovenije je sicer na sejmu Narava-zdravje predstavilo promocijsko akcijo Mleko krepi, ki bo trajala do avgusta leta 2010. Za to akcijo so na razpisu Evropske unije za promocijo kmetijskih in živilskih izdelkov prejeli 576.000 evrov, za celotno Unijo pa je bilo namenjenih štiri milijone evrov. V okviru akcije želijo mlekarji informirati širšo javnost o pozitivnih lastnostih hranilnih snovi mleka in mlečnih izdelkov, povečati želijo porabo tekočega mleka in porabe mlečnih izdelkov ter povečati ugled mleka in mlečnih izdelkov s poreklom iz EU-ja predvsem v okviru kakovosti in varnosti.",1
"Zoran Janković meni, da ljubljanski svetnik Mihael Jarc spodbuja nestrpnost med ljudmi, ker naj bi se tako želel samopromovirati. Tako je Jarčevo vložitev pobude za razpis referenduma glede gradnje džamije komentiral ljubljanski župan Zoran Janković. Ob tem je dodal, da si Jarc pridobiva pozornost medijev in se tako pripravlja na volitve čez dve leti. Janković je sicer poudaril, da je Jarčeva poteza legitimna, a mu ni v čast. ""Menim, da je Jarc zelo razočaran po parlamentarnih volitvah,"" je povedal Janković. V okviru današnje predstavitve nekaterih četrtnih skupnosti pa je v zvezi z gradnjo džamije na Parmovi ulici predsednik Četrtne skupnosti Bežigrad Viljem Grebenc dejal, da njihovi občani gradnji džamije ne nasprotujejo. Sicer pasta se ob Četrtni skupnosti Bežigrad danes predstavili še četrtni skupnosti Črnuče in Posavje.",0
"Finančna kriza širi svoje lovke tudi v Slovenijo. Podjetja napovedujejo racionalizacijo, gospodarska rast pa se bo predvidoma zmanjšala. Bodo vladni ukrepi učinkoviti? Družba Poslovne skupine Sava se tako zaradi krize že srečuje z zaostrenimi pogoji poslovanja in se osredotoča na racionalizacijo in inovacije ter zmanjšanje investicij. Predsednik uprave Janez Bohorič je priznal, da v krizi ne bo nobenemu prizanešeno in da se bo v Poslovni skupini Sava kriza najverjetneje najbolj odražala na področju gumenih izdelkov in pri investicijskem podjetju. Spremembe se kažejo tudi na področju turizma, saj upada število gostov iz ZDA in Velike Britanije, ki so za Bled po sedanji strukturi gostov zelo pomembni. Zato se bo treba osredotočiti na povečanje števila trgov. Na seji nadzornega sveta Save so bili sprejeti tudi že nekateri drugi konkretni ukrepi za spopad s krizo. Tako so se odločili, da bodo prihodnje leto izvedli samo tiste od načrtovanih investicij, ki so nujno potrebne, z drugimi pa bodo počakali. To pomeni, da bodo investirali največ 15 milijonov evrov, kar predstavlja le tretjino sredstev, ki so bila za investicije namenjena v minulih letih. Pred nami eno od najslabših let? Eno od ključnih makroekonomskih tveganj v letu 2009 je po mnenju Boštjana Vasleta predvidena rast plač, ki bodo skupno rasle hitreje od produktivnosti. Po najnovejši napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj bo Slovenija letos dosegle 4,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda, leta 2009 pa 1,1-odstotno. Septembrske napovedi urada so tako navzdol popravljene za 0,7 oziroma dve odstotni točki. Naglo poslabševanje razmer v mednarodnem okolju, predvsem v najpomembnejših gospodarskih partnericah, je vplivalo na spremenjeno jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki jo je danes v Ljubljani predstavil direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Boštjan Vasle napoveduje eno od najslabših let od leta 1985. Foto Kanal A Leto, ki je pred nami, bo najslabše v zadnjih 20 letih, zna se zgoditi, da celo najslabše po letu 1985, je dejal. Opozoril je na tveganja, ki spremljajo tudi tokratno napoved urada. Če bo padec gospodarske rasti v mednarodnem okolju bistveno večji, se bo Slovenija lahko v letu 2009 približala stopnjam rasti, ki ne bodo dosti večje od ničelne, je izpostavil. DZ bo ukrepe za blažitev posledic finančne krize obravnaval na izredni seji v ponedeljek, ki je bila sicer sklicana na zahtevo opozicijskih poslanskih skupin SDS, SLS in SNS, ki so želele razpravljati o po njihovem mnenju prepočasnem ukrepanju vlade v izogib ter za blažitev negativnih vplivov svetovne finančne in gospodarske krize na slovensko gospodarstvo. Prizadeta bosta predvsem menjava s tujino in investicije. Za Slovenijo bo leto 2009 eno od najslabših po osamosvojitvi, če izvzamemo tranzicijsko šok, je menil Vasle. Po panogah sta najbolj prizadeta industrija in gradbeništvo, obe panogi naj bi v letu 2009 po prenovljeni jesenski napovedi dosegli negativno realno rast, in sicer naj bi industrija nazadovala za 0,3 odstotka, gradbeništvo pa za 5,5 odstotka. Prizadeta bosta predvsem menjava s tujino in investicije. Ukrepi vlade Vlada je sicer včeraj sprejela ukrepe, s katerimi želi ohraniti konkurenčnost in delovna mesta. Tako je sklenila, da bo subvencionirala krajši polni delovni čas v podjetjih, kjer se je zaradi gospodarske krize zmanjšalo število naročil in zaradi tega skrajšal delovni čas. Kot je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, bodo plače subvencionirali za šest mesecev z možnostjo podaljšanja do enega leta. Tu gre predvsem za realni sektor, torej industrijska podjetja in sekcija storitev. S tem želi vlada pomagati podjetjem v najtežji ekonomski situaciji, tako da zaposleni ne bi postali brezposelni. Prav tako nameravajo pripraviti programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je napovedal še ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva in spodbujanje izvozne aktivnosti podjetij. Vlada bo vztrajala, da bo zviševanje trošarin glavni vir financiranja državnega proračuna, je še povedal Gaspari. ESS Nekateri pričakovali več Sindikati so od vlade pričakovali več. Foto Damjan Žibert Po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušana Semoliča gredo predstavljeni ukrepi v pravo smer. Po predlogu zakona o odlogu plačevanja prispevkov v letu 2009 in subvenciji za sofinanciranje skrajšanega delovnega časa bodo delodajalci v primerih, ko so prisiljeni skrajšati delovni čas s 40 na 36 ur, prejeli subvencije v višini najmanj 60 evrov na delavca. Mi predlagamo zvišanje tega zneska, da bi dobili večje jamstvo, da ne bo prišlo do odpuščanj v podjetjih, je dejal Semolič. Država bo podjetjem, ki bodo skrajševala delovni čas, ponudila subvencije pod določenimi pogoji, na primer da podjetje ne odpušča delavcev in ne izplačuje nagrad, je povedal Semolič. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je vlada upoštevala pripombe sindikatov in med ukrepe ni uvrstila sprva predlaganega subvencioniranja socialnih prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci. SDS za spremembo zakonov Tudi v SDS mislijo, da paket ukrepov še zdaleč ni zadosten. Nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je še dejal, da so zelo razočarani, da se vlada ni pozitivno opredelila do predlogov prejšnje vlade in da jih zagovarja tudi SDS. Tu gre za ponovno uvedbo davčne olajšave za investicije v opremo in neopredmetena osnovna sredstva, povečanje davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter znižanje davka na dohodek pravnih oseb. Ker so prepričani, da vladni ukrepi niso dovolj, so se v SDS odločili, da v DZ vložijo predlog sprememb treh zakonov zakona o dohodnini, o izvrševanju proračunov RS za leti 2008 in 2009 ter zakona o davku na dodano vrednost. Sprememba zadnjega predvideva skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV s 60 na sedem dni po predložitvi obračuna DDV. Na 10 dni bi se rok skrajšal tudi tistim zavezancem, ki zaradi pretežnega izvoza blaga oziroma dobav znotraj EU v zaporednih obračunih DDV izkazujejo presežek DDV in imajo v veljavni ureditvi ta rok določen na 30 dni. Vizjak je povedal, da v SDS niso zadovoljni z ukrepi. Foto Dare Čekeliš Pri zakonu o izvrševanju proračuna predlagajo skrajšanje plačilnih rokov neposrednih proračunskih uporabnikov. Za obveznosti za investicijske odhodke naj bi se plačilni rok skrajšal s 60 na 15 dni, za vse druge obveznosti pa se skrajša s 30 na 15 dni. To bi po Vizjakovih besedah vplivalo tudi na plačilno disciplino cele verige podizvajalcev. Ena od poglavitnih rešitev predloga novele zakona o dohodnini pa je dvig meje prihodkov davčnega zavezanca z naslova opravljanja dejavnosti z 42.000 evrov na 100.000 evrov, da lahko pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov. Predlagajo tudi dopolnitev pogoja za upoštevanje normiranih odhodkov, ki pravi, da davčni zavezanec ne sme zaposlovati delavcev, da pa lahko pri upoštevanju davčne osnove zahteva upoštevanje normiranih odhodkov. V SDS predlagajo, da poleg tistih zavezancev, ki ne zaposlujejo delavcev, zahtevajo upoštevanje normiranih odhodkov tudi tisti zavezanci, ki zaposlujejo enega delavca. Nezadovoljni delodajalci Združenje delodajalcev Slovenije ZDS prav tako ocenjuje, da vladni predlogi ukrepov za ublažitev posledic finančne in gospodarske krize niso zadostni odgovor na razmere na trgu. V združenju pogrešajo ukrepe za povečanje likvidnosti, prav tako bi po njihovem mnenju moral biti večji poudarek namenjen ukrepom s področja trga dela. Po njihovem mnenju bo moral v najkrajšem možnem času slediti nabor ukrepov, ki bodo posegli tudi v obstoječo zakonodajo na delovnopravnem in davčnem področju, hkrati pa je nujno prestrukturiranje in zmanjšanje javnih izdatkov. ZDS meni, da bi bilo znižanje prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje, ki ga podpira vseh pet delodajalskih organizacij, edini ukrep, ki bi bil transparenten, enostaven, nediskriminatoren do podjetij in ki bi lahko učinkoval že s 1. januarjem 2009. Glede vladnega predloga o subvencijah za krajšanje polnega delovnega časa v ZDS ocenjujejo, da je še nejasen, težko izvedljiv in nepredvidljiv. Zato bo ZDS ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki bo predlagatelj interventnega zakona o krajšanju polnega delovnega časa, še danes poslalo svoje pisne pripombe in dopolnitve. Med drugim v ZDS opozarjajo, da po vladnem predlogu ukrep subvencioniranja krajšanja polnega delovnega časa ne bo veljal za podjetja, kjer ni organiziran reprezentativni sindikat, takšnih podjetij pa je v Sloveniji prek 80 odstotkov. Opozarjajo tudi na to, da so subvencije vezane na dogovor s sindikatom, da delodajalec ne bo odpuščal iz poslovnega razloga in hkrati ne bo izplačeval dobička, kar ni v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, pogodbami o participaciji zaposlenih na dobičku in individualnimi pogodbami poslovodstva.",0
"V prihodnjih treh mesecih bodo slovenski delodajalci najbolj iskali turistične in gradbene delavce, najmanj pa trgovce. Najslabše napovedi v Evropi so v Italiji Slovenski delodajalci so optimistični, a previdni, povzema ugotovitve raziskave napovedi zaposlovanja za tretje četrtletje Romana Šercelj iz Manpowerja. Neto napoved zaposlovanja tako za tretje četrtletje znaša sedem odstotkov, kar je predvsem posledica sezonskih vplivov. Največ zaposlovanja bo v severovzhodni regiji in panogah gostinstvo in hotelirstvo ter gradbeništvo. Na letni ravni je največja napoved rasti zaposlovanja v gradbeni panogi, najslabša napoved pa v trgovini. Tam je namreč neto napoved zaposlovanja zdrsnila za 10 odstotnih točk na 0. Več o tem pišemo tudi v današnjem članku Največ zaposlovanja bo na vzhodu države. Najslabše v Italiji in na Irskem Splošna klima zaposlovanja po svetu ni obetavna, večjih premikov ne bo, ocenjuje Šercljeva. Najmočnejše napovedi še vedno prihajajo iz hitro rastočih trgov, najšibkejše pa iz Evrope. V Italiji so tako zabeležili -10-odstotno neto napoved zaposlovanja, na Irskem -7 odstotkov, v Španiji pa -5 odstotkov. Tokrat je negativna napoved tudi za Francijo (-1 odstotek), v Nemčiji znaša 4 odstotke, Veliki Britaniji pa 5 odstotkov. V zadnjem četrtletju spet upad zaposlovanja Delodajalci še vedno zaposlujejo takrat, ko res potrebujejo, iščejo pa kadre, ki popolnoma ustrezajo njihovim zahtevam, pravi Šercljeva. Za letošnje zadnje četrtletje napoveduje nekoliko slabše rezultate in upad zaposlovanja tako v Sloveniji kot v regiji. V zadnjih dveh letih se je neto napoved zaposlovanja v zadnjem četrtletju znižala za štiri odstotne točke glede na tretje četrtletje. Upam, da bo podobno tudi letos in bomo ostali v plusu, vse pa je odvisno odvisno predvsem od naročil podjetij, še dodaja Šercljeva.",0
"Klepet o Pravi ideji! z Edito Cetinski Malnar Slovenci smo zelo inovativen narod, zelo iznajdljivi, ogromno je idej, manjka nam morda le malce poguma, da se s strastjo vržemo v posel, ugotavlja urednica oddaje Prava ideja! Pred novo sezono uspešne oddaje, ki se začenja to sredo, smo v MMC-jevi klepetalnici gostili urednico in novinarko Edito Cetinski Malnar. Podjetij s pravo idejo je kljub krizi ogromno, prave ideje je najti na različnih področjih delovanja in tudi sama gledam na to, da jih predstavimo z zelo različnih prodočij, pravi. Preberite celoten klepet Prav tako se ustvarjali oddaje trudijo, da domači javnosti približajo kariere Slovencev, ki so uspeli v tujini. V prvi oddaji bodo predstavili ameriško Slovenko Karin Yurkovich, oblikovalko poročnega nakita, ki sodi med pet najbolj priznanih oblikovalcev v ZDA in dela s tako slovitimi imeni, kot so Vera Wang, Oscar de la Renta, Aretha Frankiln. Za oktober pa že napovedujejo posebno oddajo, ki so jo posneli na Googlu, kjer v menedžmentu dela tudi uspešni Slovenec Andy Cedilnik. Prava ideja! po novem na sporedu vsako sredo ob 23. uri in ne več ob torkih, ponovitev pa bo vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Novi podjetniki prav zaradi oddaje Takšne zgodbe namreč navdihnejo ljudi, poudarja Cetinski Malnarjeva, ki dobiva tudi sporočila, da so posamezniki začeli uresničevati svoje sanje prav zaradi oddaje. Ko sem oddajo postavila na noge maja 2008, sem bila prepričana, da bo oddaja uspešna, ker je bilo predstavljanje pozitivnih praks v medijih takrat zelo malo. Nisem pa si predstavljala, da bo tako uspešna, da bo tako pripomogla k ustvarjanju, inovativnosti, podjetnosti in pozitivnemu duhu, in to prav v času recesije. Mednarodne nagrade Oddajo so v teh letih opazili tako v domači kot tuji strokovni javnosti, saj je prejela že štiri nagrade, urednica pa je letos koncept predstavila tudi na Univerzi Stanford v Silicijevi dolini. Oddaja je moja prava ideja, ki je v meni zorela vrsto let, ko sem delala kot novinarka, voditeljica Dnevnika in urednica Notranjepolitične redakcije. Postavila sem se v vlogo gledalca in se vprašala, kaj bi rada gledala po televiziji, kaj pozitivnega bi lahko predstavila širši publiki, se Edita Cetinski Malnar spominja začetkov. Zdaj z njo delajo še trije novinarji - novinarka in redaktorica Eva Uranjek, raziskovalni novinar Simon Vadnjal in novinar za finance Marko Štor - ki pripravljajo prispevke. Informacije o možnih temah in gostih dobijo med strokovno javnostjo, od podjetnikov, od ljudi, ki jih poznajo, iz medijev. Prave ideje piše življenje, so prepričani.",1
"Begunje - V silosu za lesene odpadke v lesni delavnici podjetja Elan v Begunjah na Gorenjskem se je okrog 15. ure vžgal lesen prah. Več deset gasilcev je požar hitro lokaliziralo in pogasilo. Poškodovanih v požaru ni bilo, materialna škoda pa po prvih ocenah znaša okrog 200.000 evrov, medtem ko naj bi bilo škode še več zaradi izpada proizvodnje. Kot je pojasnil predsednik uprave Elana in član uprave krovnega podjetja Skimar Matjaž Šarabon, je v silosu za lesene odpadke prišlo do samovžiga lesenega prahu. Vzrok požara še ni znan, jasno pa je, da ne gre za človeško napako, je dodal vodja vzdrževanja v Elanu Srečko Trdina, ki je pojasnil, da je bil izvor požara v odsesovalnem sistemu za prah. Ker je v silosu in delavnici shranjenega na stotine kubičnih metrov lesa, so se v Elanu ustrašili, da bi se požar utegnil razširiti. Zato so Elanovi gasilci, ki so jim na pomoč priskočili poklicni gasilci iz Kranja in radovljiške gasilske zveze ter prostovoljni gasilci z Bleda, hitro začeli z gašenjem. Požar so hitro lokalizirali in ga tudi v celoti pogasili, čez noč pa bo pri lesni delavnici ostala požarna straža. Po prvih podatkih, ki jih ima Šarabon, naj bi bilo škode za 200.000 evrov, vendar pa bo ta še večja, saj bo v Elanu vsaj v četrtek moral stati del proizvodnje. Ker pa je prav izdelava lesenih delov vitalna za celotno proizvodnjo smuči, se bo praktično v Elanu zaustavila celotna proizvodnja. Šarabon se nadeja, da bodo proizvodnjo vendarle kmalu spet uspeli zagnati. Nasprotniki industrije v Begunjah, ki že dalj časa opozarjajo na onesnaženje, ki naj bi ga povzročala Elan in Seaway, so se po požaru znova kritično odzvali. Andrej Čufer je ponovno pozval inšpekcijo, naj s pregledi prepreči tovrstne požare, kakršnega se spominjajo tudi iz Seawaya. Prepričan je, da bi morali zelo dobro poskrbeti za požarno varnost v gospodarskih objektih, ki so sredi naselij.",0
"Največ gostov iz Italije in Srbije, pa tudi precej domačih Turistični delavci upajo, da bodo velikonočni prazniki uvod v uspešno turistično sezono, ki se bo nadaljevala s prvomajskimi prazniki. Med prvomajskimi prazniki, ki počitnikovalcem letos niso najbolj naklonjeni, saj je večina praznikov ob koncu tedna, turistični delavci pričakujejo predvsem goste iz Italije in Srbije, katerih število se je v preteklih tednih zaradi odprave vizumov precej povečalo, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec. Upajo, da bo obisk za kak odstotek višji kot lani Direktor Slovenske turistične organizacije Dimitrij Piciga verjame, da bodo za veliko noč in skupaj s prvim majem dosegli podobne številke kot lani. Tudi cilj te sezone je namreč imeti za kakšen odstotek ali dva višje število nočitev kot lani. V času velikonočnih in prvomajskih praznikov bodo najbolj zasedena naravna zdravilišča. Na Obali tako pričakujejo največ italijanskih gostov, sledili pa jim bodo Slovenci in Avstrijci. Razveseljujoče so novice s srbskega tržišča, saj se je z odpravo vizumov to močno povečalo, je dejal predstavnik Life Class hotelov Janez Jager. Gorski centri tudi poleti ne bodo samevali S smučarsko sezono, ki se počasi končuje, so na slovenskih smučiščih zadovoljni. Obiskalo jih je 1,4 milijona smučarjev. A smučišča tudi v toplejših mesecih ne bodo samevala, saj po besedah Janeza Antolinca ponujajo programe pohodništva, kolesarjenja in poletnih sankališč. Na voljo so različne kombinacije programov, ki vsebujejo aktivnosti na prostem. Treba pa je omeniti, da kratke spomladanske počitnice niso merilo za napovedovanje poletne turistične sezone, ki bo precej odvisna od domačih gostov.",1
"Gospodarska menjava bo presegla milijardo dolarjev Gospodarski minister Andrej Vizjak je s kitajskim trgovinskim ministrom Chenom Demingom govoril o blagovni menjavi in možnostih investiranja. Srečanje se je odvilo v okviru dogodkov druge od treh gospodarskih delegacij, govora pa je bilo tudi o turizmu, logistiki in avtomobilski industriji. Ob tem je dodal, da se je samo lani gospodarska menjava zvišala za 40 odstotkov, letos pa naj bi presegla mejo milijarde dolarjev. Ministra sta med srečanjem govorila tudi o sodelovanju med EU in Kitajsko, saj se bo tretji krog pogajanj odvijal prav septembra. Nov sporazum bo gotovo prinesel pomemben korak naprej in bo okvir za nadaljnjo bolj uravnoteženo trgovinsko sodelovanje, je dejal Vizjak. Kot pomemben faktor sodelovanja je minister med drugim omenil sodelovanje med Luko Koper in luko Tianjin na severu Kitajske, ki je četrta navečja kitajska Luka. Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar se je prav danes srečal s predsednikom skupine Tianjin Port in se dogovorila za podpis pisma o nameri nadaljnega sodelovanja.",1
"Lahko rečemo, da nam je za letošnje praznike vreme precej naklonjeno. Današnje dnevne temperature se bodo dvignile vse tja do 28 stopinj Celzija. Podobno vreme nas čaka tudi v prihodnjih dneh. Po kislem in razmeroma hladnem aprilu, nas ob njegovem koncu čaka pravo poletno vreme. Termometri bodo namreč danes kazali med 24 in 29 stopinj Celzija. Temperatura morja bo danes okoli 14 stopinj Celzija, v prihodnjih dneh pa se lahko dvigne še za kakšno stopinjo, so za zurnal24.si povedali na Agenciji za okolje RS. Bi že skočili v morje? Kot nam je sporočila bralka, je v morju veliko kopalcev, ki so se kljub razmeroma hladni vodi odločili, da se malo ohladijo po vroči soboti. ""V Simonovem zalivu je polno kopalcev,"" je sporočila. Vse o vremenu na www.vreme.net. Dan tako izkoristite za sprehode po naravi, obisku gora ali pa se ob morju enostavno nastavite sončnim žarkom. Pri tem seveda ne pozabite na ustrezno zaščito pred sončnimi žarki! Lepo vreme nas čaka vse do konca prihodnjega tedna. Dnevne temperature se bodo tako gibale pri okoli 25 stopinjah Celzija. Skrbi, da bi prvomajske kresove pogasil dež, so tako povsem odveč. POŠLJITE NAM FOTOGRAFIJE! Ste se odpravili v naravo ali pa med prvimi skočili v morje? Pošljite nam fotografije prazničnega veseljačenja! Uporabite spodnji obrazec ali pa nam pošljite MMS na številko 4224 (v polje ZADEVA vpišite NAVEZA MMS). Pravila si preberite na tej strani.",1
"Zdravju nevarno. Po stavbi policijske uprave protestno obesili opozorila. Ni primerne stavbe Načrt. Če se bo vlada strinjala, bo notranje ministrstvo letos z javnim razpisom poskušalo najti nov objekt. Konec lanskega leta so sicer že izvedli tudi informativno povpraševanje za najem nadomestne stavbe, a ustrezne ponudbe niso dobili. ""Stavba policijske uprave visi, zaposleni imajo zato vrsto zdravstvenih težav, odgovorni pa ne storijo nič,"" je razložil Gregor Lahajnar, predsednik Območnega policijskega sindikata Obalno-kraške regije. ""Vrsta govoric in neuradnih informacij je, da nam bodo uredili normalne delovne razmere, a se ne zgodi nič. Minuli torek so nam predstavniki generalne policijske uprave obljubili, da nam bodo poslali tudi pisna zagotovila s podpisom ministrice Kresalove, da so zadeve končno začeli reševati. Očitno je bila to obljuba v prazno,"" je dodal. Zato so po stavbi policijske uprave obesili opozorilne znake za nevarnosti – za delovne razmere, ki so zdravju škodljive –, pritisk pa bodo stopnjevali. Direktor je bil jezen Akcija sindikata ni bila po godu direktorju uprave Božidarju Štembergerju, ocenil je, da je takšno lepljenje plakatov po stavbi kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Meritve koprske občine, lastnice stavbe, ki jo oddaja policiji, sicer kažejo, da se objekt od njihove vselitve ne pogreza več, dejansko pa naj bi visel za 18 centimetrov. Na generalni policijski upravi razlagajo, da bodo težave najprej poskušali rešiti kratkoročno – s suhomontažno izravnavo tal, ki naj bi stala 50 tisoč evrov.",0
"V Sloveniji se število priključkov na internetno oziroma IP-televizijo postopno, a vztrajno približuje številu priključkov na kabelsko televizijo, je razvidno iz podatkov Apeka. Ob koncu tretjega četrtletja letos so priključki na kabelsko televizijo zasedali 49-odstotni delež, medtem ko so pred enim letom dosegali 50,7-odstotnega. Delež priključkov na IP-televizijo se je medtem na letni ravni okrepil z 42,1 na 43,8 odstotka, še kažejo podatki agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek). Daleč zadaj satelitska TV Vodilnima tehnologijama za televizijske priključke daleč zadaj sledita satelitska televizija s 4,9-odstotnim deležem in brezžična MMDS-tehnologija za razširjanje televizijskih programov z 2,3-odstotnim deležem. Vodilni ponudnik storitev IP-televizije je Telekom Slovenije, a se mu je delež od konca lanskega do konca letošnjega tretjega četrtletja znižal z 59,2 na 56,6 odstotka. Sledi T2, ki je delež povečal s 30,9 na 32,3 odstotka. Za njim sta še Amis z 10,8-odstotnim in Tušmobil z 0,4-odstotnim deležem.",1
"Na ljubljanski borzi se nadaljuje ciklus toplo-mlačno. Po blagi rasti v ponedeljek smo bili danes tako priča manjšemu padcu, ki je indeks SBI 20 še nekoliko oddaljil od meje štiri tisoč točk Uvodne minute trgovanja so sicer dajale upanje na morebitno rast, vendar se je pozneje rdečica vse bolj širila. Osrednji indeks je tako najnižjo točko dosegel konec dneva, ko se je spustil za 0,82 odstotka, na 3.829 točk. Nekoliko več kot v ponedeljek je bilo tokrat prometa, ki se je ustavil pri številki 1,7 milijona evrov. Splošna likvidnost tako nikogar ni navdušila, saj je 730 tisočakov priskrbela Krka . Prvi posli s farmacevtom so bili sklenjeni po 55 evrov, kjer se je po 0,2-odstotni rasti oblikoval tudi enotni tečaj. Čez dan so se posli sklepali v razponu med 54,5 in 55,6 evra, zaključni je bil sklenjen pri ceni 54,8 evra. Krki sta po prometu sledila Telekom in Petrol , ki sta edina še presegla mejo sto tisoč evrov. Tečaj Telekoma je pri tem pridobil 0,8 odstotka, poleg rahlega skoka NKBM in 1,5-odstotnega skoka Pivovarne Laško pa drugih delnic s pozitivnim predznakom ni bilo. Sava je poglobila padec indeksa Petrol se je s padcem za odstotek in pol pri poražencih znašel v zlati sredini. Medtem, ko je bil zdrs Mercatorja , Luke Koper in Triglava komaj še opazen, so bili precej bolj nezadovoljni imetniki Gorenja , Aerodroma , Intereurope , Save Re in Save . Koprski logist in velenjski proizvajalec bele tehnike sta se tako pocenila za več kot dva odstotka in pol, za dobre tri je padla Sava Re, padec Aerodroma pa je znašal skoraj štiri odstotke. Povsem na dnu se je znašla Sava, ki ji je večji del dneva kazalo precej bolje. Nekaj delnic je lastnika zamenjalo po skoraj 253 evrov oziroma odstotek nad izhodiščem, ob koncu dneva pa je bila dražba. Na njej je cena padla za pet odstotkov, na 240 evrov, kar je tudi poglobilo zdrs osrednjega indeksa. Cene holdingov večinoma nespremenjene Posredniki so sicer 90 oziroma 83 tisoč evrov prometa naredili z delnicami Luke Koper in Gorenja, na repu deseterice najlikvidnejših se je s 33 tisočaki znašel holding NFD iz vstopne kotacije. Cena se ni spremenila, kar smo opazili tudi pri nekaj drugih holdingih. Izjema sta bila KD Group in Infond , ki sta padla za 2,3 oziroma 6,2 odstotka. Padec vrednosti za 1,3 oziroma tri odstotke sta utrpela tudi ida Krona Senior in Zvon Ena , tečaj ida NFD se ni spremenil, za 0,8 odstotka pa se je podražil KD .",0
"V Tržaški zaliv je priplula jahta Pelorus ruskega milijarderja Romana Abramoviča, vredna je približno 245 milijonov evrov. Pelorus velja za štirinajsto največjo razkošno jahto na svetu, 115-metrsko lepotico pa so leta 2003 splavili v bremenski ladjedelnici Lürssen. Nagradna križarjenja Leta 2005 je Abramovič Franka Lamparda in Johna Terryja nagradil s 14-dnevnim križarjenjem, ker sta bila najboljša igralca kluba. Terry je junija 2007 na krovu Pelarusa preživel še dva medena tedna po poroki z zaročenko Toni Poole. Njen lastnik je že skoraj ves čas Abramovič, ki je dal na ladjo vgraditi še drugo pristajalno ploščad za helikopter. Poganjata jo dva motorja s 5.500 konjskimi močmi, njena največja hitrost pa je 19 vozlov. Podatki o notranji opremi so zelo skopi, saj ruski bogataš skrbno varuje svojo zasebnost. Za plovbo in udobje potnikov skrbi stalna 46-članska posadka, skupaj z Abramovičem in njegovimi gosti pa se na ladjo vkrca tudi številna skupina varnostnikov. Pelorus v poletnih mesecih ponavadi križari v zahodnem Sredozemlju, pozimi pa skozi Suez odpluje na južno poloblo.",1
"Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo Laščanov o odložitvi odločbe Urada RS za varstvo konkurence, potem ko je ta v torek začasno prepovedal preknjižbo delnic Mercatorja. Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo Pivovarne Laško, da izda začasno odredbo, s katero bi odložila izvršitev odločbe Urada za varstvo konkurence (UVK), ki je v torek Laščanom začasno prepovedal preknjižbo delnic Mercatorja, je poročal Radio Slovenija. Enake omejitve je UVK izrekel tudi za banke NLB, NKBM, Abanko Vipa, Banko Celje, Gorenjsko banko in Banko Koper. Prekinili sejo Prav zaradi odločitve UVK so nadzorniki Pivovarne Laško v torek tik pred glasovanjem o morebitni prodaji lastniškega deleža v Mercatorju prekinili sejo in tudi po njenem nadaljevanju v petek se še vedno niso odločili glede prodaje 23,34-odstotnega deleža v Mercatorju hrvaškemu Agrokorju, ki naj bi svojo ponudbo podaljšal do sredine prihodnjega tedna. Prvi mož Laškega Dušan Zorko je pojasnil, da Pivovarna Laško čaka, da sporazum o prodaji Mercatorja podpiše več kot polovica njegovih lastnikov. Agrokor, ki je edini ponudnik za delež Pivovarne Laško v Mercatorju, za te delnice ponuja po 221 evrov. Hrvaški živilsko-trgovski velikan je ponudbo v petek podaljšal, po neuradnih informacijah do prihodnje srede.",0
"velenja - Čeprav je predsednik podjetniškega sindikata Vegrada Samo Mastnak dopoldne za STA povedal, da bodo proizvodni delavci danes le prejeli plačo za marec, se to ni zgodilo. Kot je popoldne pojasnil Mastnak, upravi Vegrada ni uspelo zbrati dovolj sredstev za izplačilo plač. Zato je stavkovni odbor, ki je bil ustanovljen pred dnevi, Vegradovi upravi postavil rok do 30. aprila letos za izplačilo plač za marec. Če do takrat plač ne bo, pa bodo delavci Vegrada 3. maja pričeli stavkati. Po Mastnakovih besedah je bilo najprej dogovorjeno, da bi proizvodni delavci marčno plačo prejeli danes, režijski delavci pa bi plačo prejeli prihodnji teden, morda tudi v obrokih, saj je vse odvisno od prilivov na bančne račune podjetja. Vegrad je sicer v torek skladno z dogovorom razliko plače za mesec februar delu režijskih delavcev, ki so prejeli le akontacije, izplačal v torek. Takrat je Mastnak pojasnil, da so z vodstvom družbe določili roke za poplačilo lanskih obveznosti. Gre namreč za del lanskega regresa, del decembrskih plač režijskim delavcem in del preostalih še neporavnanih materialnih stroškov delavcev. Vse te obveznosti bo podjetje poravnalo v več delih v obdobju od konca maja do konca oktobra letos, vključno z letošnjim regresom, za katerega bodo točni rok določili na pogovorih v maju.",0
"Ponoči so začele upadati reke na zahodu in v osrednji Sloveniji. Morje lahko ponoči spet poplavi. Rahle padavine še jutri, prihodnji teden suho. Reke v povirjih imajo še velike pretoke, ki pa se zmanjšujejo. Povečan pretok v svojem povirnem delu ima še vedno reka Savinja v Nazarjih, ki upada. V srednjem in spodnjem toku je pretok Savinje ustaljen. Pretok reke Ljubljanice se je ponoči ustalil. Sava v Zasavju je še vedno visoka, vendar upada. Visokovodni val je ponoči prešel iz Zasavja v Posavje. Ponoči je predvsem narasla reka Krka, ki bo danes predvidoma še naraščala. Poplavljene površine ob Ljubljanici na Ljubljanskem barju in kraških poljih Notranjskega krasa se bodo v naslednjih dneh še zadržale. Morje lahko še poplavlja Morje je zaradi visoke plime nekaj po 23. uri poplavilo pomol na Ukmarjevem trgu v Kopru in nižje ležeče dele obale. Nekaj pred polnočjo je morje delno poplavilo tudi glavni piranski pomol ter Prešernovo in Cankarjevo nabrežje. Za več podatkov o vremenu poglejte spletno stran vreme.net. V noči na nedeljo bo plimovanje morja še povišano. Medtem ko danes ni pričakovati večjih razlivanj, pa lahko v nedeljski noči morje poplavi nižje ležeče dele obale. Na območju Ljubljanice, Save in Krke so možna manjša razlivanja. (Foto: ARSO) Kidati nam ne bo treba ""Meja sneženja se počasi spušča, na severu in severovzhodu je že snežilo, a minimalne količine. Popoldne in zvečer lahko povsod razen na Primorskem občasno rahlo sneži,“ je povedal dežurni prognostik Janez Markošek in poudaril, da ne pričakujejo velike količine padavin. ""Ne bo treba kidati,“ je dejal. Podobno vreme bo tudi ponoči in jutri. ""V severovzhodnem delu države in ob morju bo brez padavin. Drugje bo občasno naletavalo, mogoče malce več na območju Dolenjske in Bele Krajine, kjer bi znalo biti do jutri zvečer do 5 centimetrov snega.“ Na Primorskem bo jutri pihala zmerna, lokalno močna burja. Na izpostavljenih mestih bodo sunki burje presegli hitrost 100 kilometrov na uro. In kako kaže prihodnji teden? ""Predvidoma do vključno novoletnih praznikov prihaja obdobje suhega vremena. Kakšnih večjih padavin ne pričakujemo,“ napoveduje Markošek. Poplavljene ceste",0
"Tokrat se bodo vsa goriva podražila. 95-oktanski bencin bo po novem stal 1,463, 100-oktanski pa 1,496 evra za liter. Za liter dizelskega goriva bo po novem treba odšteti 1,341 evra. Spet bomo dobili nove cene goriv. Tokrat se bodo vsa podražila. Kot so sporočili iz OMV in Petrola, bo 95-oktanski bencin stal 1,463 evra na liter. Torej se bo podražil za 0,002 evra. 100-oktanski bencin se bo podražil za 0,02 evra, in bo po novem stal 1,496 evra na liter. Za liter dizelskega goriva bo treba po novem odšteti 1,341 evra. Torej se bo cena zvišala za 0,009 evra. Cena kurilnega olja bo višja za 0,010 evra in bo po novem 0,968 evra na liter. Vlada tudi tokrat v višino trošarin na energente ni posegla.",0
"Semič - V Iskri Semič, kjer so februarja prešli na 32-urni delovni teden in aprila pričakujejo državne subvencije, naročila še vedno upadajo. ""Rešujemo se z nižanjem cen obstoječim produktom ter z razvojem novih. Vendar je situacija iz dneva v dan slabša in nič ne kaže na bolje. Nimamo kondicije, da bi dolgoročno, s tem mislim leto ali dve, zdržali s sedanjim številom zaposlenih,"" pravi predsednik uprave Iskre kondenzatorji Robert Srabotič in hkrati dodaja, da je optimist. ""Delamo zelo kakovostne kondenzatorje. Naš cilj je, da rešimo podjetje in ohranimo čim več delovnih mest."" V semiškem podjetju je trenutno zaposlenih 650 delavcev, še lani so jih zaposlovali 800. Po besedah Iskrinega sindikalista Saša Pavloviča je šlo za mehke načine zmanjševanja števila zaposlenih, odšli so predvsem delavci za določen čas, tujci, nekaj se jih je upokojilo. Kljub temu je, kot je dejal Srabotič, glede na naročila, ki so v nekaterih obratih upadla tudi za več kot polovico, še vedno sto delavcev preveč. Srabotič je januarja za Dnevnik dejal, da jim je lanski december pobral vse, kar so ustvarili med letom, da pa pričakuje bistveno boljši januar. Vendar se njegove napovedi niso uresničile. Kot pravi, je bila januarska realizacija nižja od pričakovanih 1,5 milijona evrov, s tem da so načrt že znižali za dvajset odstotkov. Tudi sindikalist Pavlovič ne vidi svetle prihodnosti. ""Lahko čaramo, toda če naročil ne bo, ni prihodnosti. Vodstvo sicer trdi, da je vse sile uperilo v prodajo kondenzatorjev, a rezultatov še ni videti. Delavci so za zdaj zaradi subvencije zaščiteni. Toda bojijo se, kaj bo čez pol leta."" Kot dodaja Pavlovič, so delavnik skrajšali vsej družbi, torej tudi obratu, ki izdeluje elemente za odpravo radiofrekvenčnih motenj, čeprav je tam za zdaj dela dovolj, zagnali naj bi celo novo linijo. Po Srabotičevih besedah so nekaj časa delavce res selili v obrate z več naročili. ""Vendar se ob tem troši dodatna energija, saj je treba te delavce priučiti novemu delu,"" dodaja. Semiška Iskra je tudi lastnica avtokampa Primostek ob Kolpi ter Smučarskega centra Bela. Ta je po več letih spet pridelal dobiček v višini 80.000 evrov.",0
"Ljubljana - Potem ko sta minuli teden pocenitve zemeljskega plina napovedala Petrol in Energetika Ljubljana, se ob začetku novega meseca (pričakovano) vrstijo nove napovedi nižjih cen tega energenta. Iz družbe Istrabenz plini so sporočili, da bodo gospodinjstvom po novem zagotavljali plin po ceni 0,43 evra za standardni kubični meter. Cene, ki naj bi ostale nespremenjene do konca leta, so se za povprečne uporabnike znižale za približno petino. Z včerajšnjim dnem so nižje cene zagotovili tudi v Energetiki Celje, kjer so plin pocenili za 15 odstotkov. Zapisali so, da verjamejo, da bodo v nadaljnjih pogajanjih z dobaviteljem Geoplinom v začetku prihodnjega leta nadoknadili razliko in ceno še nekoliko spustili, saj pričakujejo, da bo tudi Geoplin v pogajanjih s svojimi dobavitelji dosegel nižje cene. Po novem namreč kubični meter plina stane približno 0,44 evra. Z oktobrom je sicer še vrsta drugih ponudnikov prav tako znižala cene. Podjetje Mestni plinovodi, kjer je kubični meter doslej stal 0,5576, so ceno znižali na 0,439 evra. V Domplanu so obljubili, da bodo zares konkurenčno ceno lahko zagotovili prihodnje leto, hkrati pa zatrdili, da jo ""občutno znižujejo"" že za zadnje tri mesece letošnjega leta. Tako od včeraj kubični meter plina stane 0,4199 evra, januarja prihodnje leto pa se bo cena znižala na 0,3999 evra, so zatrdili v podjetju. Plin je po novem cenejši tudi v Javnem komunalnem podjetju Jeko-In, in sicer za dvanajst odstotkov. Cena se je z 0,538 evra za kubični meter znižala na 0,467 evra. Zagotovili so, da se z dobaviteljem poskušajo dogovoriti o še nižjih cenah v prihodnjih mesecih. Gen-I povzročil revolucijo Za dvanajst odstotkov so cene znižali tudi v Komunali Slovenj Gradec, ki plin po novem ponuja za 0,4663 evra za standardni kubični meter, pričakujejo pa, da se bodo z Geoplinom sporazumeli o še dodatnem znižanju. Tudi Komunalno podjetje Velenje je ceno z oktobrom spustilo z 0,5269 na 0,3972 evrov za kubični meter. Pogajanja sicer še potekajo, so dodali tudi v Velenju, zato pričakujejo, da se bodo cene še nekoliko znižale. Manj bodo za zemeljski plin porabili tudi na območju Loške komunale, saj je podjetje spustilo cene na 0,3898 evra za kubični meter. V Plinstalu so povedali, da so že za september dosegli petodstotno znižanje cene, oktobra pa bo ta še nekoliko nižja - 0,4652 evra za kubični meter plina. V prihodnjih mesecih naj bi se cena tudi pri njih še znižala. Tako se je nekaj ponudnikov z novimi cenami povsem približalo cenam Gen-I, ki je pred tedni pretresel trg zemeljskega plina. Zato so v družbi napovedali, da bodo cene znižali za dodatnih deset odstotkov do konca leta. Potem ko so objavili vstop na ta trg, so sicer prejeli več kot 10.000 povpraševanj za zamenjavo dobavitelja, s čimer naj bi dosegli 10-odstotni tržni delež oskrbe slovenskih gospodinjstev.",1
"Po številnih očitkih o vodenju Fakultete za organizacijske vede v minulih letih je trditvam nekaterih profesorjev pritrdilo tudi računsko sodišče, ki je ugotovilo pomembne nepravilnosti. Računsko sodišče je izreklo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja fakultete v letu 2006, ko je fakulteto vodil dekan Robert Leskovar, ker je ugotovilo pomembne nepravilnosti na področjih določanja in obračunavanja plač, nakupa blaga, materiala in storitev, podjemnih in avtorskih pogodb, stroškov službenih potovanj, donacij ter investicijskih projektov. Na te so že med Leskovarjevim vodenjem fakultete opozarjali nekateri člani akademskega zbora in senata. Za dva milijona evrov nepravilnosti Sodišče je zdaj ugotovilo za več kot dva milijona evrov nepravilnosti pri poslovanju in računovodstvu fakultete v letu 2006. Fakulteta je v nasprotju s predpisi nekaterim zaposlenim obračunala preveč dodatkov k plači, hkrati pa jim je na podlagi avtorskih pogodb nepravilno obračunala prek 50.000 evrov honorarja za mentorstvo diplomantom, 10.000 evrov za predelave pri ponatisih skript in velike honorarje za izredni študij, čeprav so ta dela posredna pedagoška obveznost v okviru 40-urnega delovnega časa na podlagi pogodb o zaposlitvi. Za nekatere tudi prestižni hoteli Visoka sredstva so šla tudi za sporne stroške službenih potovanj, ker so štirje zaposleni bivali v prestižnem hotelu in koristili dodatne storitve. Na drugi strani pa je fakulteta izplačevala prenizka povračila za uporabo lastnega avta v službene namene in povračila dnevnic za službena potovanja v Sloveniji. Kar 40.000 evrov je fakulteta namenila za donacije, čeprav za njihovo dodeljevanje nima pravne podlage. Pri izbiri izvajalcev za investicijske projekte pa je dela v vrednosti 63.000 evrov oddala svojim zaposlenim brez javnega naročila. Omenjene nepravilnosti so bile med revizijskim postopkom že odpravljene v času, ko je Kranjsko fakulteto vodil Milan Pagon. Ta je krmilo prevzel lani po odstopu Leskovarja. Samo po enem letu je junija letos svoj odstop podal tudi Pagon, ki je ugotovil, da ne bo mogel uresničiti vseh zadanih ciljev. Vodenje fakultete je prevzel Marko Ferjan.",0
"V Olmu imajo menda težave zaradi ""vsesplošnega igranja neprofitnih otrok"". Izrazi so iz ogorčenega pisma, ki so ga prejeli stanovalci tamkajšnjih neprofitnih stanovanj in ga objavili v oddaji Preverjeno. Pismo so napisali v podjetju Stavbenik – servisne storitve upravljavcu soseske v Olmu, kjer so poleg občinskih neprofitnih tudi lastniška stanovanja. Na občini brez besed Pristojni na koprski občini problematike ne komentirajo, v oddaji pa so dejali, da otroci lahko uporabljajo zelenice (od koder jih sicer preganjajo sosedje iz lastniških stanovanj). ""Drži, da tam otroških igrišč primanjkuje, vendar zanje ni bilo prostora. V prihodnje bomo na to bolj pozorni,"" pravi direktor občinskega stanovanjskega sklada Darko Kavre, ki je gradil sosesko, namenjeno predvsem mladim družinam. Predsednik krajevne skupnosti (KS) Olmo Slobodan Popovič (sicer stric koprskega župana Borisa Popoviča) pa problema sploh ne vidi. Težave tudi v Semedeli ... ""Ali naj plezamo čez ograjo, da bi se naši vnuki lahko igrali na igrišču?"" je v pismih bralcev v Primorskih novicah pristojne včeraj spraševal Semedelčan Metod Jazbec. Vrata igrišč pred Osnovno šolo Dušana Bordona so namreč zaklenjena, drugih igrišč pa v bližini ni. ""To je žal nujen ukrep pred tem, da bi igrišča postala pribežališče narkomanov,"" pojasni ena izmed učiteljic, ki smo jo srečali pred šolo. ... in v Žusterni Na pomanjkanje otroških igrišč pri načrtovanju novih sosesk so pred časom opozarjali tudi v KS Žusterna. Občinarji jim niso prisluhnili, svetniki pa so projekte brez pomislekov potrdili.",0
"V soboto in v noči na nedeljo lahko zapade do 10 centimetrov snega. Nato bo sledilo suho obdobje. Sneg nas spet lahko preseneti sredi prihodnjega tedna. Danes bo pretežno jasno. V višjih legah in ponekod na severovzhodu države bo pihal severozahodni veter. Nizka oblačnost na Primorskem se bo čez dan prehodno razredčila, a se bo proti večeru spet zgostila. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 12 stopinj Celzija. V petek bo sprva precej jasno z jutranjo meglo po nižinah. Na Primorskem in Notranjskem se bo zadrževala nizka oblačnost, ki se bo popoldne širila tudi nad osrednjo Slovenijo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do –5, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 4 do 9 stopinj Celzija. Za konec tedna sneg V noči na soboto se bo pooblačilo, v zahodni in osrednji Sloveniji bo začelo rahlo deževati. Padavine se bodo okrepile in zajele vso državo. ""Prešla nas bo hladna fronta, povezana s ciklonom nad Sredozemljem. V soboto se bo začelo z dežjem, nato pa se bo meja sneženja čez dan spustila do nižin. V gorah lahko zapade 25 centimetrov snega ali celo več, po nižinah pa od pet do deset centimetrov,"" nam je dejal dežurni meteorolog Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje (Arso). V noči na nedeljo bodo padavine ponehale, v nedeljo pa se bo delno razjasnilo. Hladno bo Sneg se bo po napovedih meteorologa obdržal nekaj dni. ""Jutranje temperature bodo pod ničlo, dnevne pa nad nič. Dni, ko bodo temperature cel dan pod ničlo, ne bo. Zima se bo nadaljevala predvsem v gorah. Po nižinah pa se bodo obdobja menjala. Nekaj časa bo topleje, nekaj časa pa hladneje s snegom. Nova pošiljka nas lahko preseneti že sredi prihodnjega tedna,"" je še dejal Gregorčič.",0
"72 odstotkov slovenskih podjetij poroča o upadu prodaje, učinke krize pa najbolj občutijo trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo motornih vozil, tehničnega blaga, pohištva in gradbenega materiala. Slabe učinke krize najbolj občutijo trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo motornih vozil, tehničnega blaga, pohištva in gradbenega materiala, pravi predsednik Trgovinske zbornice Slovenije Bojan Papič. Manjših padcev prodaje so deležne predvsem trgovine z osnovnimi življenjskimi dobrinami. Trgovci si želijo uvedbe subvencij oziroma premij za čisto okolje ob zamenjavi vozila starejšega od 10 let. Analiza zbornice je pokazala, da je 72 odstotkov podjetij poročalo o upadu prodaje, v povprečju pa se je prodaja aprila v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za 2,9 odstotka, na letni ravni pa naj bi se po pričakovanjih znižala za 2,4 odstotka. Prodaja vozil padla za četrtino V prvih dveh mesecih letos je prodaja najbolj upadla v tehnični trgovini, pohištvu in trgovini z gradbenim materialom, in sicer za dobrih 18 odstotkov, prodaja motornih vozil pa je padla za več kot četrtino. Prodaja v trgovini na debelo se je zmanjšala za več kot 14 odstotkov, kriza pa je bolj prizadela manjše trgovce kot večje, saj je prodaja pri manjših upadla za 10 odstotnih točk bolj kot pri velikih. Trgovci po reziskavi za lažjo prebroditev krize razmišljajo o odpustitvi približno 1,7 odstotka delovne sile, pravi izvršna direktorica TZS Mariča Lah. Kot pravi, ne bo šlo za klasično odpuščanje, ampak za nenadomestitev odhodov v pokoj in tudi nepodaljšanje nekaterih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Manjše padce prodaje so zabeležile trgovine z osnovnimi življenjskimi dobrinami. Foto dnevnik.hr Kritika vladi o dvigovanju cene goriv Kriza ni prišla in bo odšla, ampak imamo zdaj novo stvarnost, je še poudaril Papič, ki je bil kritičen do nekaterih vladnih ukrepov za preprečevanje in omilitev krize. Med drugim je omenil, da je nespametno dvigovati cene goriv, dizelsko gorivo je tako med dražjimi v EU in najdražje v primerjavi z drugimi državami v regiji. Vlada se tudi ukvarja s trenutnimi težavami oziroma z reševanjem tistega, kar se ne da rešiti, premalo pozornosti pa posveča vzpodbujanju splošne potrošnje. Trgovci za zmanjšanje obrestnih mer Zato trgovci predlagajo uvedbo zmanjšanja obrestnih mer pri kreditiranju prebivalstva za nakup stanovanj, za obnove hiš ali drugih trajnejših dobrin. Poleg tega predlagajo tudi uvedbo subvencij oziroma premij za čisto okolje ob zamenjavi vozila starejšega od 10 let in njegovi oddaji v center za razgradnjo. Po njihovih besedah bi morale biti trošarine za pogonska goriva na ravni, ki zagotavlja konkurenčno ceno v primerjavi s sosednjimi državami, uvesti pa bi morali subvencije oziroma premije za naložbe prebivalstva, ki izboljšujejo okolje ter povečati osnove za manjša podjetja za plačilo davka na dodano vrednost po plačani realizaciji.",0
"Franc Kramar. Županu očitajo, da je sabotiral še prenos seje. Na oktobrski seji občinskega sveta v Bohinjski Bistrici naj bi svetniki razpravljali o objavi javnega razpisa za najem spornega objekta na obrežju Bohinjskega jezera, ki ga ima že dobrih 20 let v najemu bohinjski župan Franc Kramar. Na minuli seji je namreč župan kot najemnik (vsaj začasno) odstopil od namere, da mu občina na podlagi prejšnjih vlaganj prizna lastniški delež v višini 52,5 odstotka. To počno iz “fovšije” “Verjela sva, da je to predmet lokalne skupnosti in ne celotne Slovenije,” sta v pismu, s katerim sta od namere odstopila, zapisala Kramar in njegova žena Aleksandra Kramar. Na vprašanje, kakšni bodo nadaljnji koraki, nam je Kramar odgovoril, da je za to prezgodaj, da se morata z ženo dogovoriti, verjetno pa bosta uporabila pravna sredstva, da dokažeta svoj prav. Svetniki, ki jima nasprotujejo, pa po njunem mnenju to počnejo iz “fovšije”. Občinski svetnik Anton Urh, ki županovo ravnanje vidi kot zlorabo položaja, je obljubil, da bodo kljub umaknjeni točki seje podali kazensko ovadbo proti županu. Svetnica Matilda Arh je prepričana celo, da je Kramar onemogočil prenos četrtkove seje prek spleta, saj povezava prav tisti dan ni delovala. Kramar je obtožbe označil za “bedarije brez primere”, pritrdil pa mu je tudi direktor televizije ATM TV, ki na podlagi pogodbe z občino predvaja seje občinskega sveta. Dejal je, da je šlo za višjo silo, saj je zaradi preobremenitve odpovedal strežnik. Ugoden najem Spomnimo: Kramar in njegova žena sta v lokal vložila dobrih sto tisoč evrov in mu tako podvojila vrednost, ki naj bi znašala 230 tisoč evrov. Najemnina, ki jo trenutno plačujeta občini, znaša štiri tisoč evrov na leto, še do leta 2010 pa je znašala od 500 do 600 evrov na leto, je dejal Urh.",0
"V Frankurtu še en nor porast delnic Volkswagna Po štirih dneh padcev, ki je bil zlasti izrazit v ponedeljek, so delnice na Ljubljanski borzi, razen Save, Nove KBM in Pozavarovalnice Save, okrevale. Seveda so tudi tokrat na razpoloženje vplivale novice s tujih borz, kjer se je panika polegla, delniški indeksi pa so se odlepili od večletnega dna. S kar desetimi delnicami je bilo za vsaj 100 tisoč evrov prometa, pri čemer se je najbolj zvišala vrednost Mercatorja 6 %, Luke 4 %, Krke 3 % in Gorenja 2 %. Abanka Vipa se je drugi dan kotacije ob nizkem prometu podražila za šest odstotkov, na 47,31 evra in kotira približno pri knjigovodski vrednosti. Na negativni strani izstopa Pozavarovalnica Sava, ki je zdrsnila do 16,15 EUR -4,2 %. V banke prihajajo nove milijarde Kot drsalec brez drsalk Razpoloženje na tujih borzah je bilo v ponedeljek spet skrajno pesimistično, občutek pa podoben kot pri drsalcu brez drsalke, ki se nikakor ne more postaviti na noge. Nekateri pričakujejo najhujše popoln zlom vzajemnih skladov. Vlagatelji množično dvigujejo prihranke. Številni, ki varčujejo za pokojnino, nočejo slišati o tem, da je zdaj nesmiselno prodajati točke vzajemnega sklada, saj jih enostavno preveč skrbi za svoje prihranke in še spati ne morejo več mirno. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 3,11 % 62,59 EUR MERCATOR 6,23 % 179,86 TELEKOM 1,37 % 176,51 PETROL 0,66 % 349,52 GORENJE 2,06 % 16,88 SAVA -2,89 % 241,64 NOVA KBM -2,03 % 13,53 Fed naj bi obresti spustil na odstotek Wall Street je zaradi grožnje hude recesije v ponedeljek pristal najnižje v zadnjih petih letih in pol, potem ko je indeks Dow Jones ob koncu dneva občutno izgubljal in se ustavil pri 8.175 točkah, kar je pomenilo 2,4-odstotni minus. Delnice General Motorsa so padle za več kot osem odstotkov. Zvezne rezerve naj bi v sredo ključno obrestno mero znižale za pol odstotne točke, na en odstotek. Trimesečni libor, vezan na dolar, je v ponedeljek rahlo zdrsnil, na 3,51 odstotka. Volkswagen Omejitev je nebo Na srečo je torek le prinesel nekaj veselja. V Aziji se lahko z največjo, kar 11-odstotno rekord desetletja rastjo, pohvali Hongkong. Vodilne evropske borze so do 13. ure povprečno pridobile več kot tri odstotke. Največ so pridobile naftne BP je poročal o odličnem četrtletnem dobičku in rudarske delnice. Zgodba zase je spet Volkswagen, ki ga že povsem obvladuje Porsche. Potem ko se je njegova vrednost včeraj več kot podvojila, je zaradi zapiranja kratkih pozicij dopoldne porasla celo nad 1.000 evrov, s čimer je bilo podjetje po tržni kapitalizaciji največje na svetu.",1
"New York - Natanko sedmina Američanov je lani živela v revščini, kažejo sveži podatki ameriškega urada za popis prebivalstva. Glede na raso je največ revščine med temnopoltimi in prebivalci hispanskega porekla (v njej jih živi več kot četrtina ), glede na starost pa med mlajšimi od osemnajst let. 43,569.000 ali 14,3 odstotka Američanov je lani prejelo dohodke, nižje od meje revščine. Ta je različna glede na sestavo gospodinjstva. Štiričlanska družina z dvema otrokoma, mlajšima od osemnajst let, je denimo lani živela v revščini, če so njeni skupni letni prihodki znašali manj kot 21.756 dolarjev (slabih 17.000 evrov). Za osebo, ki živi v gospodinjstvu sama in je mlajša od 65 let, je meja znašala 11.161 dolarjev. (Povprečni prihodek ameriškega gospodinjstva je sicer znašal 49.777 dolarjev.) Število vseh revnih se je lani v primerjavi z letom 2008 povečalo za 1,1 odstotka ali 3,8 milijona ljudi. Številčno je bilo revnih največ, odkar zbirajo podatke, odstotkovno pa najvišje po letu 1994. V revščini živi 20,7 odstotka mlajših od osemnajst let. Že lanska raziskava o lakoti med Američani je opozorila, da so med temi posebno ogroženi otroci do šestega leta starosti, ker so ta leta kritična za razvoj in ker najbolj potrebujejo redno in ustrezno prehrano. Revščine je najmanj med starejšimi od 65 let, za kar gre največ zaslug pokojninskemu sistemu. Povprečna mesečna pokojnina znaša 1170 dolarjev, brez teh prejemkov pa bi se število starejših, ki živijo v revščini, več kot početverilo. Gospodarska kriza je opazno prizadela delovno silo oziroma tiste med 18. in 65. letom starosti, saj je revščina med njimi najvišja od leta 1965. Urad, ki je zadolžen za statistiko o prebivalstvu, je hkrati s podatki o revščini objavil tudi podatke o zdravstvenem zavarovanju med Američani. Ti kažejo, da ga lani ni imelo 50,7 milijona ljudi ali 16,7 odstotka, kar je dober odstotek več kot leta 2008. Število zavarovanih se je zmanjšalo prvič, odkar so leta 1987 začeli zbirati te podatke. Letos sprejeta zdravstvena reforma naj bi te podatke sicer postavila na glavo, saj bo zavarovanje obvezno (kazen bodo višji davki). Skoraj vsak tretji prebivalec hispanskega porekla je brez zavarovanja (32,4 odstotka), po starosti pa je brez zavarovanja največ tistih med 18 in 34 letom. Precejšen delež teh se noče zavarovati. Med starejšimi od 65 let, ki imajo na voljo državne programe, je nezavarovanih le 1,8 odstotka ljudi. Sicer pa trije od desetih Američanov dobivajo zdravstveno zavarovanje v programih pod okriljem države, kar je največji odstotek od leta 1987. Po drugi strani so lani zabeležili najnižji odstotek tistih, ki jih zavarujejo delodajalci (55,8 odstotka), kar je povezano z naraščajočo brezposelnostjo. andrej.brstovsek@dnevnik.si",0
"Dokazi o spornem izkoriščanju političnih zapornikov naj bi se nahajali v dokumentih nekdanje vzhodnonemške varnostno-obveščevalne službe Stasi Švedski pohištveni velikan Ikea je v nekdanji Nemški demokratični republiki v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja politične zapornike izkoriščal kot prisilne delavce, je ugotovil neimenovani švedski novinar. Slednji je dokaze o izkoriščanju političnih zapornikov našel v dokumentih nekdanje vzhodnonemške varnostno-obveščevalne službe Stasi. Švedski novinar je za raziskovalno oddajo Uppdrag Granskning, ki jo bodo predvajali v sredo na švedski televiziji, dejal, da je dokaze, ki podpirajo njegove trditve, našel v dokumentih nekdanje vzhodnonemške varnostno-obveščevalne službe Stasi. Ikea zahtevala dokumente Stasija Doslej so sicer na švedski televiziji predvajali le izvleček oddaje, podrobnosti pa še niso znane. Iz Ikee so medtem že sporočili, da zadevo preučujejo. ""Zahtevali smo dokumente iz starih arhivov Stasija, prav tako pa izprašujemo ljudi, ki so bili takrat prisotni,"" je za švedsko tiskovno agencijo TT dejala pristojna v podjetju za okoljevarstvo in človeške vire, Jeanette Skjelmose. Znakov o zaposlenih političnih zapornikih niso našli Kot je poudarila, doslej niso prišli še do nobenih znakov, ki bi namigovali, da so v tistem obdobju za delo izkoriščali politične zapornike. Ikea, največji trgovec s pohištvom na drobno na svetu, je sicer imela ob koncu zadnjega fiskalnega leta avgusta lani 131.000 zaposlenih.",0
"Brnik - Aerodrom Ljubljana je po dobrem prvem četrtletju tudi aprila beležil pozitivne trende v poslovanju. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so tako ustvarili 1,3 milijona evrov čistega dobička, kar je dobrih 60 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Skupaj so prepeljali 323.308 potnikov, kar je 2,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Aerodrom Ljubljana letos beleži občutnejši porast prometa v segmentu tujih prevoznikov, ki so od januarja do konca aprila prepeljali deset odstotkov več potnikov kot v enakem lanskem obdobju. Povečala se je tudi ponudba nizkocenovnih letov z brniškega letališča, kar je posledica vrnitve madžarskega prevoznika Wizz Air v zadnjem lanskem četrtletju. Načrtovano število potnikov za april je presegel tudi slovenski prevoznik Adria Airways, s čimer se je s številom potnikov precej približal obsegu prometa, predvidenem v obdobnem načrtu, je Aerodrom Ljubljana danes objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze. Skupaj so v prvih štirih mesecih prepeljali 323.308 potnikov, kar je 2,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in 1,5 odstotka več v primerjavi z obdobnim načrtom. Pozitivni trendi na področju prometa se odražajo tudi v dobrih poslovnih rezultatih Aerodroma Ljubljana. V prvih štirih mesecih so ustvarili 9,2 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je dva odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in slabih osem odstotkov več kot v načrtu. Vzporedno nadaljujejo tudi z uvedenimi ukrepi obvladovanja poslovnih odhodkov, ki so v prvih štirih mesecih dosegli osem milijonov evrov in za 4,3 odstotka zaostajajo glede na enako lansko obdobje, za 1,9 odstotka pa so nižji tudi v primerjavi z načrtovanimi. Pozitivni trendi tudi v maju Dobiček iz poslovanja tako znaša 1,2 milijona evrov, kar je dobrega pol milijona evrov več kot v enakem lanskem obdobju in 800.000 evrov več kot v obdobnem načrtu. Dobiček pred davki je v prvih štirih mesecih znašal 1,6 milijona evrov, čisti dobiček pa 1,3 milijona evrov. S tem sta za dobrih 60 odstotkov presegla tista iz enakega lanskega obdobja, za okvirno milijon evrov pa presegata tudi načrtovane vrednosti. Doseganje letnega načrta je v obeh kategorijah 27-odstotno, kar je upoštevaje sezonsko komponento v poslovanju družbe zelo visoko. Večino prihodkov namreč zaradi večjega obsega prometa realizirajo v poletnih mesecih, to je od junija do septembra, medtem ko so stroški v pretežni meri linearno razporejeni tekom celega leta. Pozitivni trendi na področju prometa so se nadaljevali tudi v maju. Število potnikov je bilo na letni ravni višje za 16 odstotkov, promet pa so povečali tako tuji prevozniki kot tudi Adria Airways. V obdobju od januarja do maja tako beležijo za skoraj šest odstotkov več potnikov kot v prvih petih mesecih lani. S poslovnimi rezultati se je danes seznanil tudi nadzorni svet družbe. Aerodrom Ljubljana v četrtek sicer čaka skupščina, na kateri se bodo delničarji med drugim seznanili s skoraj 60 milijonov evrov vredno investicijo v nov potniški terminal in - kakor je predvideno v predlogu sklepa - soglašali z njeno izvedbo. Vendar so mali delničarji, ki imajo v lasti skoraj tretjino delnic, do naložbe po poročanju medijev zadržani, država pa ne more uresničevati glasovalnih pravic, zato razplet še ni čisto gotov.",1
"Idrija - Unicredit banka Slovenije in Banka Koper sta se neresno javili oz. nista dovolj premislili pred prijavo na sodelovanje na prvih avkcijah v okviru izvajanja jamstvene sheme za podjetja. Zato bo SID banka v prihodnje naredila selekcijo vabil, s čimer bo preprečila tak način obnašanja, je za STA povedal finančni minister Franc Križanič. Križanič je ob robu današnjega obiska v Hidrii in Kolektorju za STA dejal, da so bile prav zaradi bank, ki sta sodelovali v prvi avkciji, ena pa kasneje tudi v drugi avkciji - gre za Banko Koper in Unicredit banko Slovenije -, težave. Na jesenskih avkcijah naj bi se izvajanje jamstvene sheme precej izboljšalo. Kvoti iz prvih dveh avkcij v okviru izvajanja jamstvene sheme za podjetja sta bili le deloma izkoriščeni, saj je bilo od jamstvenih kvot v višini 210 milijonov evrov skupno odobrenih oz. je v postopku odobritve za 132,7 milijona evrov posojil podjetjem. SID banka, ki je zadolžena za izvajanje sheme, je 15. in 24. junija povabila banke k sodelovanju na prvih dveh avkcijah za pridobitev deležev jamstvene kvote. Ta teden pa se je bankam iztekel rok za oddajo seznamov predlaganih posojil po drugi avkciji. Razpisana kvota jamstev v prvi avkciji je bila 60 milijonov evrov, stopnja najvišjega tveganja, ki ga za to avkcijo prevzema država, je 50-odstotna. V drugi avkciji pa je bilo bankam ponujenih za 150 milijonov evrov državnih jamstev, država pa je prevzela največ 40 odstotkov tveganja. Obe avkciji sta bili izvedeni za vse tri bonitetne razrede skupaj (A, B in C). Na povabilo SID banke, ki je zadolžena za izvajanje sheme, se je v prvi avkciji odzvalo 14 bank z 20 ponudbami. Uspešne so bile tri ponudbe, in sicer z več kot 60-odstotnim deležem prevzetega tveganja bank, kar pomeni, da je država prevzela največ 40 odstotkov tveganja. Banki, ki jima je bila dodeljena jamstvena kvota, sta bili Unicredit banka Slovenije in Banka Koper. Pri drugi avkciji pa se je za jamstveno kvoto potegovalo 13 bank s 23 ponudbami. Uspešnih je bilo deset ponudb, in sicer z več kot 65-odstotnim deležem prevzetega tveganja bank, kar pomeni, da je država prevzela največ 35 odstotkov tveganja. Banke, ki jim je bila dodeljena jamstvena kvota, so bile Unicredit banka Slovenija, Deželna banka Slovenije, Abanka Vipa, NKBM, Hypo Alpe Adria Bank in Factor banka. Rezultati prvih dveh avkcij o le delni izkoriščenosti so po navedbah ministrstva presenetljivi, saj je bilo glede na agresivno licitiranje bank ob avkcijah pričakovati večjo realizacijo, še posebej v luči dejstva, da so bili pogoji bankam znani vnaprej.",0
"Medtem ko so vsi napori uprti v reševanje Slovenskih železnic pred potopom, delavski direktor grozi, da bo tožil sodelavce zaradi klevet, da je sestavljal sezname delavcev na čakanju. Koliko ljudi je potrebnih za upravljanje z vlaki, je ta trenutek najpomembnejše vprašanje. Izdali bi lahko za 200 milijonov evrov obveznic. 2011 ne bo več izgube. Vodstvo Slovenskih železnic je predstavilo ukrepe za rešitev podjetja, ki se utaplja v rdečih številkah, pred stečajem pa ga je, kot je znano, rešila država s konkretno finančno injekcijo. Direktor Goran Brankovič je ponovil že znana dejstva. Je pa napovedal, da bi lahko izdali za 200 milijonov evrov obveznic. Precej optimistično je še napovedal, da že prihodnje leto ne bo več izgube. Kako bo s presežnimi delavci? V naslednjih treh letih se bo lahko upokojilo 1360 ljudi. Invalide bodo prezaposlili. V naslednjih treh letih se bo lahko upokojilo 1360 ljudi, invalide bodo prezaposlili. Kaj bo z ostalimi, bodo še videli. Pavlič bo tožil Medtem ko so vsi napori uprti v reševanje in finančno sanacijo podjetja, je delavski direktor Albert Pavlič napovedal, da bo tožil sodelavce zaradi klevet, da je sestavljal sezname delavcev na čakanju. Dobrih 1000 delavcev na čakanju se je namreč zbralo v iniciativni odbor, ki zahteva odstop delavskega direktorja in predsednika sveta delavcev Silva Berdajsa. Obtožujejo ju, da naj bi sama sestavljala sezname napotenih na čakanje, pri tem pa namesto potreb podjetja upoštevala predvsem to, kdo je član katerega sindikata. Situacija ni rožnata SŽ vsak mesec ustvarijo 4 milijone evrov izgube. Slovenske železnice SŽ so leto 2009 končale z 80 milijoni evrov bilančne izgube in 350 milijoni evrov kreditov. Vodstvo je sprejelo varčevalne ukrepe znižanje plač in regresa, uvedba 36-urnega delovnika, napotitev delavcev na čakanje ... Bodo ugriznili v kislo jabolko? Na SŽ se zavedajo, da pri njih dejansko obstaja prezaposlenost. Zato bodo morali slej kot prej zagristi tudi v to kislo jabolko. Za zdaj so se odločili za ukrep čakanja na delu doma. Odločbo o čakanju na delo je dobilo 1075 zaposlenih. Ministrstvo za delo je sicer dovolilo, da na čakanje pošljejo 2000 ljudi. Te številke ne bomo presegli, so nam povedali na SŽ, obenem pa dodali, da bo nov val poštnih pošiljk z odločbami o čakanju v prihodnjih dneh . Natančne številke odločb nam ni niso izdali. So pa včeraj po sestanku poslovodstva, sveta delavcev in sindikatov zaposlene obvestili, da se bodo vsi zaposleni, ki so na čakanju, po izteku tega ukrepa vrnili na delo na SŽ in da ukrep začasnega čakanja na delo doma nima nikakršne povezave z ugotavljanjem trajno presežnih delavcev . Vsi delavci se bodo po izteku ukrepa torej lahko vrnili na delo. Tako namreč predvideva zakon, smo dobili odgovor na SŽ. Čeprav bodo železnice zaradi 1075 delavcev na čakanju dejansko prihranile 5 milijonov evrov, to za državo ne bo nič ceneje, saj jim bo enak znesek dala v obliki subvencij. In če bodo železnice na čakanje dale še tisoč delavcev, to pomeni skupaj 17 milijonov evrov državne pomoči. Država je SŽ že obljubila 38-milijonsko finančno injekcijo in tako preprečila stečaj. Ključno vprašanje pa še vedno ostaja, kako se bodo železnice preoblikovale. Prometni minister Vlačič je v preteklih dneh napovedal tristopenjsko reševanje podjetja. Najprej ga bodo sanirali, predvsem finančno, saj novih izgub že na tako nakopičene ne smejo dopuščati. Sledi faza reorganizacije in na koncu iskanje strateškega partnerja.",0
"Medved je napadel in raztrgal telico, druge živali so prestrašene in bežijo. Bohinjci se bojijo, da bo napadel tudi človeka, zato zahtevajo izredni odstrel. V Bohinj se je vrnil medved, zato se ljudje bojijo, da bi se lahko njim ali njihovim živalim na poti v gozd ali gore kaj zgodilo. Bohinjski župan Franc Kramar je zato na Agencijo RS za okolje (Arso) danes naslovil zahtevo za izredni odstrel medveda, so sporočili iz občine. Strah med Bohinjci Na bohinjsko občino se znova obračajo zaskrbljeni občani in zahtevajo, naj v zvezi z medvedom vendarle nekaj storijo. V Bohinju se je namreč hitro razširila novica, da se je vrnil medved, ki je že lani povzročal strah in nelagodje pri gibanju ljudi v naravi. Prebivalci se bojijo zase in za svoje živali, je zapisal župan. Ubil telico, živali prestrašene Lovci so videli sledi šape, široke 15 centimetrov. Vsi znaki kažejo, da gre za odraslega medveda, težkega od 150 do 200 kilogramov. Ta mesec je znova lovil in tudi ubil telico. A škoda, ki jo je s tem povzročil, je bistveno večja, opozarja Kramar. Živali, ki jih podi po planini, so namreč prestrašene, vznemirjene in bežijo v dolino. S tem izgubljajo energijo, kar se pozna na njihovi teži oziroma na upadu mlečnosti. Lastniki živali tako izgubljajo dragoceni čas z iskanjem in vračanjem živali. Doslej so za to porabili več kot sto ur, je navedel župan. Hočejo odstrel Na območju Bohinja že več let trpijo veliko škodo zaradi prisotnosti omenjenega medveda. Škodni primeri se ponavljajo, lani pa je poleg petih govedi ubil tudi žrebička. Odločba o odstrelu, ki je bila izdana za prejšnje leto, ni bila realizirana zaradi prekratkega roka za odstrel. Kramar je zato na Arso danes naslovil zahtevo za izredni odstrel medveda.",0
"Mali trgovci izrinjeni na račun velikih Kot je pokazala študija, ki jo je naročil varuh konkurence, so štirje največji slovenski trgovci v premoči glede na dobavitelje. V anketi, ki jo je izvedla ljubljanska biotehniška fakulteta in v kateri je sodelovalo 82 živilskih podjetij in uvoznikov hrane, so bili številni odgovori do trgovcev kritični, ti naj bi zahtevali dolge, tudi 80-dnevne plačilne roke, pocenitev izdelkov naj se v trgovini ne bi poznala, poleg tega pa naj bi trgovci od njih izsiljevali rabate in različne popuste. Kot še zatrjujejo dobavitelji, se je le v Sloveniji zgodilo, da so trgovci nanje prevalili stroške za zakonsko predpisano sledljivost živil na policah. Kot je še ugotovil Aleš Kuhar, avtor študije, so sporni tudi enotni ceniki, ki jih od dobaviteljev zahtevajo trgovci. Mali trgovci žrtev diskriminacije Kot je še opozoril Kuhar, se Slovenija zaradi širitve velikih trgovcev, Mercatorja, Spara, Tuša in Leclerca, spopada z izginjanjem malih trgovcev, kar ima negativne družbene in ekonomske posledice. Iz analize izhaja tudi nekaj znamenj diskriminacije malih trgovcev. Zaradi velikega cenovnega pritiska velikih trgovcev naj bi pri tem dobavitelji manjšim trgovcem zviševali cene. Analiza je sicer zajela 10 odstotkov neprehranskih dobaviteljev, med preostalimi pa je bilo največ podjetij iz panog mesa 18 odstotkov, kruha 17 odstotkov in mleka 13 odstotkov. Celotno študijo si lahko ogledate tukaj. Soršak Študija v pomoč pri izbiri ukrepov Kot je v zvezi s tem za TV Slovenija dejal varuh konkurence Jani Soršak, študija ne pomeni konkretnih dokazov proti trgovcem, bo pa pomagala pri izbiri ukrepov zoper trgovce, ki so že v teku. Tudi Soršak je kritičen do tega, da se je pri nas v izrazito kratkem času izrinjalo male trgovce. V Evropi po njegovih besedah tega ne poznajo.",0
"Švedi so že v začetku 90. let prejšnjega stoletja začeli s prestrukturiranjem gospodarstva. Rokave so zavihali takoj, ko so zaznali prve težave. Izvedli so kopico reform, med njimi pokojninsko, fiskalno in monetarno, prenovili so davčni sistem. Nekatere reforme so bile boleče, a ukrepali so pravočasno. Švedska je s prestrukturiranjem gospodarstva začela že v začetku 90. let, reforme pa še vedno izvaja. V prvem valu reform je bila v ospredju predvsem fiskalna in monetarna konsolidacija ter davčni sistem, v drugem valu trg dela, zdaj pa so v ospredju boljši pogoji za rast, je pojasnil državni sekretar na švedskem finančnem ministrstvu Hans Lindberg. Lindberg, ki se mudi v Ljubljani, je dejal, da se je njegova država v začetku 90. let prejšnjega stoletja med drugim soočila z visoko inflacijo, ponavljajočo devalvacijo nacionalne valute, naraščajočim javnim dolgom in primanjkljajem, gospodarstvo pa je izgubilo zagon. Naša kriza v 90. letih je zbudila ljudi in pospešila reforme, ki so prestrukturirale gospodarstvo, je orisal takratno stanje v državi. Izvedli so kopico reform, med njimi pokojninsko, fiskalno in monetarno, prenovili so davčni sistem. Finančna konsolidacija je bila zelo boleča, je poudaril in dodal, da je za njen uspeh ključna politična zavezanost. &rsquo,V času finančne krize je treba zaščititi varčevalce in ne lastnike bank&rsquo, Država mora v času finančne krize zaščititi varčevalce in ne lastnike bank ti morajo plačati za svoje napake, je poudaril Lindberg. En val reform ni bil dovolj Finančna stabilnost je po njegovi oceni potrebna za dober trg dela. Ker se je država po prvem valu reform še vedno soočala z visoko brezposelnostjo, je bil drugi val reform namenjen prav temu. Več kot 10 let po krizi je namreč 25 odstotkov ljudi še vedno dobivalo takšno ali drugačno podporo. Zato so se usmerili v ukrepe za zvišanje zaposlenosti, izobraževanje, znižali so tudi davke na plače in davek na dobiček. Zdaj pa je čas za tretji val reform, saj se gospodarstvo sooča z novimi izzivi, predvsem s konkurenco iz držav v razvoju. Sprejeti moramo ukrepe, če želimo ostati konkurenčni, je izpostavil in dodal, da danes, ko se povečuje konkurenca držav v razvoju, pač ni dovolj imeti stabilne finance, treba je ustvarjati nova delovna mesta in krepiti konkurenčnost. Švedski proračun za prihodnje leto predvideva nove ukrepe za bolj konkurenčno gospodarstvo, še bolj vzdržne javne finance in nova delovna mesta, je še pojasnil Lindberg.",1
"Hrvaški Crobus je le nekaj let po oživitvi znamke in novem začetku razvoja avtobusov postavil 24 milijonov evrov vredno tovarno in sklenil 290 milijonov evrov vreden posel. Čeprav je evropska avtomobilska industrija v slabi kondiciji, se enaki usodi vsaj na področju proizvodnje avtobusov uspešno izogiba zadnja pridružena članica EU Hrvaška. Hrvaška avtomobilska skupina Avto Zubak je z znamko Crobus ustvarila uspešno zgodbo, ki je pred nekaj dnevi z zagonom proizvodnje avtobusov v novi 24 milijonov evrov vredni tovarni dobila novo poglavje. Crobus, ki proizvaja avtobuse na podvozjih sloveče skandinavske družbe Scania, je začel snovati svojo linijo avtobusov že leta 2006, prvi prototip je naredil štiri leta kasneje, leta 2011 pa je prve avtobuse prodal Nacionalnemu parku Plitvička jezera. O svoji kakovosti so prepričali Iračane, ki so v konkurenci velikanov, kot so Man, Volvo, Iveco in Mercedes, izbrali prav Crobus. V poslu, vrednem okoli 290 milijonov evrov, bo Crobus v naslednjih desetih letih v Irak dobavil 2000 luksuznih avtobusov. Cena posameznega avtobusa se giblje okoli 160.000 evrov (brez DDV), Iračani pa pričakujejo nekaj popusta na količino, tako da bi se končna cena gibala okoli 145.000 evrov. Ustanovitelj skupine Avto Zubak Pavo Zubak je začel svojo pot s popravljanjem avtomobilov, napredoval v največjega prodajalca vozil na Hrvaškem, svojo poslovno mrežo pa razvejal tudi v druge sektorje gospodarstva. V preteklih letih je bil zaradi poslovanja z nekaterimi danes zaprtimi poslovneži in predsednikom Franjem Tuđmanom na slabem glasu, danes pa stavi na nadaljnji razvoj znamke Crobus in okrepljeno sodelovanje z Iračani. Crobus razvija namreč tudi svoj minibus, mestni avtobus, iraškemu trgu pa naj bi kmalu ponudil tudi turistični avtobus in avtobus prilagojen za prevoz invalidov. Skrivnosti uspeha v Crobusu niso želeli razkriti, so pa izrazili odprtost za povezovanje s podjetji, tudi slovenskimi, kjer bi sodelovanje prineslo obojestransko korist. jb",1
"Pomoč na daljavo. Od zdaj bo za uporabnike cenejša, saj jo bosta ponujala tudi Telekom in Pacient. Klici. “Imamo eno uporabnico, ki pokliče vsak dan, tako ima občutek varnosti. Veliko jih kliče zaradi padcev, gumb pogosto pritisnejo tudi pomotoma. Včasih pa le želijo koga, s katerim se lahko pogovorijo,” pravi Bojana Mazil Šolinc, direktorica celjskega doma upokojencev, kjer izvajajo pomoč na daljavo. Od 1. oktobra bo storitev na voljo uporabnikom po vsej Sloveniji. Ponujalo jo bo podjetje Pacient, za tehnično povezavo pa bo poskrbel Telekom Slovenije. Uporabnik se bo lahko odločil med posebnim stacionarnim ali mobilnim telefonom z rdečim gumbom, ki ga bo sprožil, če bo v stiski. Operaterji v klicnem centru mu bodo lahko svetovali na daljavo, ga povezali s splošnim zdravnikom ali k njemu napotili nujno medicinsko pomoč, gasilsko službo ali policijo ter o dogodku obvestili svojce. Šestinsedemdesetletni Drago Berlan, sicer uporabnik Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, pravi, da živi sam in tako najhitreje dobi pomoč. “Reševalno vozilo je v desetih minutah pri meni, sicer pa čakam pol ure ali več. Pred dvema mesecema, ko nisem mogel dihati, ker mi je voda zalila pljuča, mi je ta storitev rešila življenje,” opisuje.",1
"Nekoč tovarna, v kateri so izdelali 14 tisoč parov čevljev na dan, zaposlenih pa je bilo več kot 5000 ljudi, je danes na robu propada. V tovarni čaka 20 tisoč parov čevljev brez podplatov, ne morejo pa jih dokončati, ker ni denarja za material.",0
"Lendava - V Nafti Lendava ugotavljajo, da banke zaostrujejo položaj v družbah njene skupine, pa čeprav so te doslej poslovale normalno in v roku odplačevale svoje obveznosti. Zahtevajo namreč nemogoče pogoje poslovanja in vračila kreditov, zato obstaja bojazen, da se bo likvidnostni položaj izredno poslabšal tudi v teh družbah, pravijo. Kot so danes sporočili iz Nafte Lendava, je bil z načrtom prestrukturiranja Nafte Petrochem kot največje družbe v skupini Nafta sprejet tudi reprogram kreditov za enoletno obdobje. Konec leta 2010 je imela Nafta Petrochem skupaj 14,8 milijona evrov obveznosti pri petih bankah. V tem času so banke z velikim časovnim zamikom potrdile reprograme kreditov, zaradi česar je bilo poslovanje še naprej pod hudim likvidnostnim pritiskom in družba ni bila zmožna delovati v optimalnih proizvodnih zmogljivostih v skladu s sanacijskim programom. Danes pa v Nafti Lendava ugotavljajo, da banke zaostrujejo položaj tudi v ostalih družbah v skupini (Nafta Lendava, Nafta Geoterm), ki so doslej poslovale normalno in v roku odplačevale svoje obveznosti. V takih razmerah družbe na morejo normalno konkurirati poslovnim priložnostim na trgu, saj jim ni zagotovljena normalna finančna spremljava z zagotovljenimi finančnimi garancijami bank. Kot pravijo v Nafti Lendava, družbe prihajajo v položaj, ko ne bodo mogle konkurirati na trgu in se bodo zaradi zaostrenih pogojev soočile z dejstvom, da jih banke prav zdaj, ko je potrebno največje poslovno razumevanje za njihovo delovanje, ne bodo finančno spremljale. V Nafti se bojijo, da se bodo zaradi zaostrenih pogojev poslovanja s strani bank, kot tudi drugih problemov, ki so jih reševali s sanacijskim programom, soočili z vprašanjem obstoja skupine Nafta in njenih hčerinskih družb.Žerjav: Nekaj se zapleta na relaciji AUKN in Nafta Lendava Na sporočilo Nafte se je ob današnjem vladnem obisku v Kemi Poconci odzval minister za gospodarstvo Radovan Žerjav, ki se mu zdi ""zanimivo, da je bilo to dramatično sporočilo poslano ravno na dan obiska vlade v Pomurju"". Žerjav je spomnil, da je bila odločitev o prodaji Nafte Strojna sprejeta in da to poteka, nekaj zapletov pa je pri Nafti Geoterm, kjer odločitev še ni sprejeta. Minister vidi, da ""se nekaj zapleta na relaciji AUKN in Nafta Lendava, tako da ni sprejeta končna odločitev o kupcu Nafte Geoterm"". ""Čakam na odločitev AUKN za podelitev morebitnega soglasja, je pa res, da sem postavljen v kot in preprosto nimam nobene druge rešitve, kot da po soglasju oziroma končni odločitvi AUKN vlada podeli soglasje za prodajo Nafte Geoterma in da morebiti 'življenje' Nafti Petrochem podaljšamo za nekaj mesecev, v katerih je treba najti strateškega partnerja za Nafto Petrochem,"" je povedal. To je po ministrovi oceni edina rešitev, zato pričakuje, da nadzorni svet in uprava storita vse, da se to zgodi čim prej in da Nafta Petrochem dobi strateškega partnerja, ki bo zagotovil, delo, razvoj, vizijo in strategijo razvoja petrokemijske dejavnosti v Lendavi.",0
"Nedostojno. Stephen Casiraghi ni hotel pred sodnico, Ziherl kaznovan. Kazen. “Pravilo, ki ga dolgoletni izvedenec dobro pozna, je, da se izostanek z glavne obravnave opraviči pisno in ne, kot je to danes moderno, prek faksa, telefona ali kako drugače,” se je na opravičilo, ki ga je v imenu sodnega izvedenca Slavka Ziherla po telefonu pred začetkom obravnave posredovala njegova tajnica, odzvala predsednica senata Lea Habjanič. 18 let zapora je dobil za ugrabitev štoparke 8. februarja 2007, nad katero se je dva dni spolno izživljal, dokler ni zbežala. Neprihod na sodišče bo psihiatra stal tisoč evrov. “Verjamem, da lahko človek zboli, doživi nesrečo ali kaj podobnega, a razlogov za izostanek ni znala navesti niti tajnica,” je razloge za denarno kazen pojasnila Habjaničeva. Prvič v brisači, zdaj nag V sodno dvorano pa ni vstopil niti obtoženi Stephen Casiraghi, ki se je na poti iz zapora na Dobu v marici slekel do golega in nato bojkotiral prihod v dvorano. “Ker je zavrnil, da bi se oblekel, se je senat odločil, da se mu sodi v nenavzočnosti, saj je to, da je nag, nedostojno in nespoštljivo do sodišča,” je prepričana Habjaničeva. Enainštiridesetletni Casiraghi se je na zatožni klopi znova znašel zaradi sojenja za ugrabitev štoparke, nad katero se je dva dni izživljal, ki je potekalo za zaprtimi vrati. Višje sodišče mu je kazen 20 let zapora znižalo na 18. Po zahtevi za varstvo zakonitosti je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo v delu, ki se nanaša na ukradene registrske tablice, za kar je dobil deset mesecev. Del sojenja za prikrivanje bi moral biti javen. Bogata kartoteka Zaprt več kot pol življenja. 41-letni Stephen Casiraghi, rojen kot Hinko Krajačič, je z manjšimi presledki zaprt od svojega 19. leta. Trenutno ima na vesti štoparko, odsedel pa je že dve posilstvi, poskus ropa v restavraciji, rop menjalnice in požig policijskih avtomobilov. Čaka ga še sojenje za napad na paznika na Povšetovi ulici.",0
"Slovenska veleposlanica v BiH Nataša Vodušek je imela v času prometne nesreče v krvi 1,84 promila alkohola. Sama pravi, da ni kriva. Na sarajevskem tožilstvu so danes potrdili, da je imela slovenska veleposlanica Nataša Vodušek, ki krivde za prometno nesrečo v Sarajevu ne priznava, v krvi 1,8 promila alkohola, je poročala POP TV. 45-letni Sarajevčan Nijaz Zorlak, ki je bil v nesreči poškodovan, že deseti dan v kritičnem stanju leži v bolnišnici na intenzivnem oddelku. Utrpel je hude poškodbe glave, hrbtenice in reber. Njegov brat Amir Zorlak namerava Voduškovo tožiti. Kot je povedal, naj bi imel videoposnetke, ki kažejo, da je prometno nesrečo povzročila Voduškova. Poleg tega naj bi mu na policiji dan po nesreči povedali, da je veleposlanica vozila vinjena in celo prevozila rdečo luč. Na sarajevskem tožilstvu so sicer še povedali, da Zorlak v času nesreče v krvi ni imel alkohola. Nesrečo je povzročil voznik, ki je prevozil rdečo luč na semaforju ter zapeljal v križišče z desne strani na glavno cesto in mi tako prekrižal pot. Kot neresnična odločno zavračam vsa namigovanja in izjave o moji domnevni vinjenosti v času prometne nesreče. Nataša Vodušek ""Za dogodek nisem kriva"" Voduškova dogodek sicer obžaluje, a hkrati zatrjuje, da ni vozila vinjena. ""To ne drži. Za dogodek nisem kriva. In čez zeleno luč sem vozila,"" je povedala, na slovenskem zunanjem ministrstvu pa današnjih navedb sarajevskega tožilstva niso želeli komentirati. Sarajevsko tožilstvo je primer že predalo pravosodnemu ministrstvu BiH, ki bo od slovenskega pravosodnega ministrstva zahtevalo kazenski pregon Voduškove. V BiH je zaradi njene diplomatske imunitete namreč ne morejo. Kljub lažjim poškodbam spremljala predsednika Veleposlanica je bila 13. oktobra udeležena v prometni nesreči v Sarajevu, v kateri je bil v trčenju huje ranjen voznik drugega avtomobila. Do nesreče je prišlo nekaj ur pred obiskom slovenskega predsednika Danila Türka v BiH, ki ga je nato Voduškova kljub nesreči spremljala med dvodnevnim obiskom. Kot so v četrtek sporočili z MZZ, se je predstavnik ministrstva v",0
"Ipavčeva 17. Hiša obnovljena brez javnega razpisa, županu pa mandatna kazen. Šentjur. “Občina vodi investicije neučinkovito in neracionalno, kar je vidno tudi iz projekta za hišo na Ipavčevi 17,” je opozoril svetnik Marko Diaci iz Stranke mladih. Za film in glasbo Filmska hiša. V hiši na Ipavčevi 17 so posneli tudi nekaj kadrov filma o znamenitih skladateljih Ipavcih. Glasbena šola. V srednji etaži hiše prostori še niso namensko urejeni, župan Štefan Tisel pa razmišlja, da bi vanje preselili del glasbene šole. Mislil je na obnovo hiše, v kateri so Razvojna agencija Kozjansko, turističnoinformacijski center in muzej Rifnik. Občina je hišo uredila tudi s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev, celotna obnova pa je stala dober milijon evrov. Več manjših pogodb “Sporno je, da občina ni objavila javnega razpisa, temveč je, da bi se temu izognila, za obnovo sklenila več manjših pogodb v vrednosti 95 tisoč evrov,” opozarja Robert Polnar iz stranke LDS. “Župan je zaradi nepravilno vodenega postopka dobil mandatno kazen, vendar je vložil zahtevo za sodno varstvo,” je dodal Polnar. 1 milijon evrov je stala celotna obnova hiše na Ipavčevi 17. “To je lepotica, ki je bila potrebna popolne obnove. Nadzorni odbor večjih nepravilnosti ni ugotovil, državna revizijska komisija pa je ugotovila določene kršitve pri razpisih. To je možno, a sem vložil zahtevo za sodno varstvo, zato postopek še ni končan,” pa je pojasnil župan Štefan Tisel.",0
"Direktor znanega slovenskega gospodarskega podjetja SCT, g. Ivan Zidar, organizira in izvaja kazniva dejanja gospodarske goljufije, je dejal tajni sodelavec slovenske policije nemškim kriminalistom. V zapisniku zaslišanja tajnega slovenskega policista pišejo naslednje besede: ""Direktor znanega slovenskega gospodarskega podjetja SCT, gospod Ivan Zidar, organizira in izvaja kazniva dejanja gospodarske goljufije. To počne tako, da različnim gospodarskim podjetjem na območju Republike Slovenije po predhodnem dogovoru izplačuje večje vsote denarja, in sicer na podlagi fiktivnih računov. Prejemniki nato denar v gotovini vračajo Ivanu Zidarju in njegovim najožjim sodelavcem /.../ S takimi dejanji skupaj s svojimi sodelavci v sodelovanju z gospodarskimi podjetji škoduje finančnim interesom Republike Slovenije."" Nelegitimna uporaba prisluškovalnih naprav Dokument, do katerega se je dokopal Večer, naj bi dokazoval, da so bile prisluškovalne naprave uporabljene nelegitimno. Zapisnik nakazuje, da je šlo pri Čisti lopati za zlorabo policije, piše časnik in nadaljuje, da so bile informatorjeve obtožbe Zidarja kot organizatorja goljufij podlaga za njegovo preiskovanje. Informator naj bi navodila dobil od Roberta Slodeja. Ko je na zaslišanju ""poučil"" nastavljene nemške kadre, so ti obvestili Slovence, ki so z opozorilom iz tujine dobili podlago za začetek preiskave. Za zlorabo odgovoren Robert Slodej? Kot je Nemcem dejal tajni policist, naj bi Zidar različnim slovenskim podjetjem po predhodnem dogovoru izplačeval večje vsote denarja na podlagi fiktivnih računov, prejemniki pa naj bi nato v gotovini denar vračali njemu in njegovim sodelavcem. Po zaslišanju so nemški kriminalisti novice sporočili našemu Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, točneje Robertu Slodeju. Minila sta še dva meseca, nato je sledila aretacija Zidarja. Prav Slodej bi lahko bil ključna oseba v aferi Čista lopata in obenem človek, ki je po navedbah Zidarjevih odvetnikov odgovoren za zlorabo položaja. Slovenski kriminalisti naj bi na zgoraj opisan način dobili navidezno legitimne dokaze in podlago za prisluškovanje in preiskavo Zidarja. Policija sicer vse obtožbe zavrača, napovedane civilne tožbe pa označujejo za poskus oziroma obliko pritiska.",0
"Iztisnjeni mali delničarji Term 3000 bodo za posredovanje združenju malih delničarjev, ki ga vodi Kristjan Verbič, plačali četrtino od izterjanega od Save Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) ponuja malim delničarjem, ki jih veliki vse pogosteje iztiskajo iz družb, svoje posredovanje za dosego višje denarne odpravnine. Za to pričakuje četrtino (brez DDV) od dodatno izterjanega. Doslej ni bilo znano, koliko računa VZMD za svoje posredovanje. Nato pa nam je eden od 434 malih delničarjev Term 3000 , ki jih je večinska lastnica Sava pred nedavnim že iztisnila iz Term (sklep je že v sodnem registru, delnice pa preknjižene na Savo), poslal ponudbo VZMD in pogodbo o posredovanju za primernejšo denarno odpravnino za delnice. Delničarja zlasti moti, kar piše v pogodbi, da so vsi dogovori zaupni in da je pogodbena stranka nasprotni stranki za to celo odškodninsko odgovorna. Odškodninska odgovornost in provizija Predsednika VZMD Kristjana Verbiča smo vprašali, zakaj ne želijo, da bi kdo izvedel, ali je malim delničarjem uspelo in koliko več bodo dobili za svoje delnice. Ali pa ne želijo, da bi se razvedelo, koliko je VZMD plačan za svoje posredovanje? V pogodbi je namreč tudi določeno, da dobi VZMD posredniško provizijo v višini 25 odstotkov brez DDV od povišane oziroma dodatne denarne odpravnine oziroma odškodnine za umik predloga za sodno preveritev odpravnine. Verbič: Doslej smo imeli samo stroške Verbiča so naša vprašanja razburila, po njegovem kažejo, da &",0
"Včeraj so se obiskovalci lahko udeležili dveh dogodkov pred današnjo uradno otvoritvijo 31. festivala idrijske čipke. Vse razstave, z izjemo osrednje, katere otvoritev bo potekala danes, so bile odprte in so postavljene na ogled že včeraj. Danes obiskovalcem priporočamo, da se ob 17.30. uri najprej udeležijo predstavitve publikacij z vzorci za klekljanje širokega risa, Idrijska čipka široki ris, ki bo v Čipkarski šoli Idrija, nato pa se udeležijo otvoritve osrednje razstave. Foto arhiv naročnika Razstava Nit ustvarja nakit, bo na ogled v Razstavišču Nikolaja Pirnata na idrijskem gradu, po njeni otvoritvi ob 19. uri. Na razstavi se predstavljajo ustvarjalci idrijske čipke iz ožjega območja občine Idrija v sodelovanju s slovenskimi oblikovalci. Namen razstave je širši javnosti predstaviti klekljan nakit kot pomemben segment idrijske čipkarske ustvarjalnosti. Poudariti želimo dragocenost teh izdelkov, ki se zaradi vloženih ur zahtevnega ročnega dela in oblikovalske dodane vrednosti zlahka postavlja ob bok nakitu iz žlahtnih materialov. Izhodišče vseh izdelkov na razstavi je nit, iz katere šele domišljija oblikovalca in znanje ter spretnost klekljarice ustvarijo male tekstilne mojstrovine. Največ obiskovalcev, pa danes v Idriji pričakujemo na slavnostni otvoritvi festivala Via čipka ali Glasbeno popotovanje od Volendama do Idrije , ob 21.30 na Mestnem trgu. Otvoritvena slovesnost 31. Festivala idrijske čipke bo POPOTOVANJE PO IZBRANIH ČIPKARSKIH DEŽELAH Nizozemski, Španiji, Japonski, Franciji in Sloveniji, ki poznajo, gojijo in častijo čipko, in sicer predvsem klekljano čipko. Prevozno sredstvo oziroma medij tega popotovanja bo glasba, ki jo bo poustvarilo Godbeno društvo rudarjev Idrija društvo z najdaljšo in najčastitljivejšo tradicijo godbeništva v Evropi, sopotniki pa bodo različni idrijski ustvarjalci ter ustvarjalci z idrijskim pedigrejem. V grandioznem finalu bo krstno izvedena za pihalni orkester prirejena skladba Strastra Alda Kumarja, sodobnega slovenskega skladatelja z idrijskimi koreninami. Foto arhiv naročnika Sledila bo zabava s skupino Corvus in skupino Flirrt s posebno gostjo Tinkaro Kovač- s pričetkom ob 23.00 na Trgu sv. Ahacija. Jutri , v soboto, 16. junija na festivalu idrijske čipke Zapestnica Delavnica klekljanja za odrasle* Od 9.00 do 12.00, Čipkarska šola Idrija, Prelovčeva 2. Program za otroke Spoznavanje cirkuških vragolij Od 10.00 do 12.00, Trg sv. Ahacija. Predstavitev klekljanja pred Čipkarsko šolo Idrija Učenci in učenke Čipkarske šole Idrija, od 10.00 do 18.00. Predstavitev klekljanja Društva klekljaric idrijske čipke Različne lokacije v mestu Idrija, od 10.00 do 18.00. Stare tehnike oživijo predstavitev aktivnosti pri izbirnem predmetu klekljanje v OŠ Črni Vrh Učenci in učenke Čipkarske šole Idrija in OŠ Črni vrh Čipkarska šola Idrija, Prelovčeva 2, ob 17.00. Okrogla miza na temo Avtorska čipka Sodelovanje oblikovalcev udeležencev razstave Nit ustvarja nakit Mestni muzej Idrija, Prelovčeva 9, ob 19.00. Nastop glasbenih skupin Ultra, Coverlover z Zoranom Predinon in Trkaja s skupino Ob 20.30, Trg sv. Ahacija. Foto arhiv naročnika Program za nedeljo, 17. junija Program za otroke Izdelava rakete in izstrelitev čipke na Luno Od 10.00 do 12.00, Trg sv. Ahacija. Predstavitev klekljanja pred Čipkarsko šolo Idrija Učenci in učenke Čipkarske šole Idrija, od 10.00 do 14.00. Predstavitev klekljanja Društva klekljaric idrijske čipke Različne lokacije v mestu Idrija, od 10.00 do 18.00. Godba na pihala povorka izpred Čipkarske šole Idrija do Trga Sv. Ahacija. Ob 14.30, Mestni trg. Državno tekmovanje iz znanja klekljanja za priznanje Ivanke Ferjančič. Ob 15.00 uri, Trg sv. Ahacija. Nastop mladih plesalcev Plesnega kluba Idrija Ob 16.00 uri, Trg sv. Ahacija. In najlepša čipka je Razglasitev najlepše čipke po izboru obiskovalcev razstave Poglej, kaj znam! 2012 in podelitev priznanj učenkam ob zaključku šolanja v Čipkarski šoli Idrija Ob 16.30, Trg sv. Ahacija. Nastop Ansambla Roka Žlindre Od 17.00 do 18.00, Trg sv. Ahacija. Podelitev klekljarskih certifikatov in razglasitev najboljših klekljaric državnega tekmovanja v klekljanju Ob 18.15, Trg sv. Ahacija. Zabava z Ansamblom Roka Žlindre Ob 19.00, Trg sv. Ahacija. Razstave na ogled Osrednja festivalska razstava Nit ustvarja nakit Razstavišče Nikolaja Pirnata, Grad Gewerkenegg, Otvoritev razstave 15. 6. ob 19.00. Razstava Društva klekljaric idrijske čipke &raquo,Praznična miza Galerija pri Črnem orlu Razstava Sekcije Marjetica Cerkno, DKIČ. Vse pa ni črno in belo Galerija nad Mestno knjižnico Razstava Čelada, krožnik,.. Študentke Oblikovanja tekstilij in oblačil, Oddelka za tekstilstvo, NTF, Univerza v Ljubljani. Mala galerija na gradu Gewerkenegg Letna razstava čipk učenk in učencev Čipkarske šole Idrija Poglej, kaj znam! 2012 Čipkarska šola Idrija Stare tehnike oživijo razstava čipk izdelanih pri izbirnem predmetu klekljanje in v inovacijskem projektu ob sodelovanju Čipkarske šole Idrija in Osnovne šole Črni Vrh Čipkarska šola Idrija Spremljevalni dogodki - sobota in nedelja, 16. in 17. junij Sejem domače in umetnostne obrti in klekljarskih pripomočkov, od 10.00 do 18.00, Mestni trg. Tržnica lokalnih kmetijskih pridelkov in izdelkov Pokrita tržnica, Ulica sv. Barbare 8. 16. 6. od 8.00 do 16.00, 17. 6. od 10.00 do 18.00 Rudarska hiša zadiši Društvo za zdravilne rastline Encijan od 10.00 do 18.00 Program za otroke Otroška igrala in ustvarjalne delavnice animatorji Od 10.00 do 14.00, Trg sv. Ahacija Filatelistična razstava o klekljanju in rudarjenju in razstava Idrijska tehnična dediščina v maketah Davida Ogriča Podhod Magazin, Ulica sv. Barbare 4-5 Fotografska razstava Gerhard Leeb Galerija svete Barbare. Priložnostni poštni žigi, stojnica Od 10.00 do 18.00, Mestni trg. Stalna razstava IDRIJSKA ČIPKA, Z NITJO PISANA ZGODOVINA Mestni muzej Idrija, grad Gewerkenegg, vsak dan od 9.00 do 18.00. Oglejte si URNIK RAZSTAV in ostalih dogodkov www.festivalidrijskecipke.si",1
"Oblikovalka Olga Košica je ustvarila novo kolekcijo, imenovano Titanik 100 Zgodba o Titaniku je v minulih 100. letih služila kot vir inspiracije številnim umetnikom. Med njimi je sedaj tudi uveljavljena slovenska oblikovalka Olga Košica, ki je ustvarila novo zapeljivo in neskončno elegantno kolekcijo Zlatarne Celje, imenovano Titanik 100. Navdih iz globin »Moja prva velika ljubezen je morje. Uživala sem pri oblikovanju kolekcije, katere navdih sem črpala prav iz njegovih globin, v katerih leži toliko skrivnosti. Med njimi tudi nekdaj veličastni Titanik,« je o novi kolekciji zaupala Olga Košica. Kolekcijo sestavljajo kot školjke nežni uhani, mistično modra prstan in obesek ter trije nizi biserov. V prstanu in obesku se lesketa Swarovski kristal v barvi globine morja. Privrženci kultne filmske upodobitve Titanika bodo prepoznali podobnost barvne nianse z ogrlico glavne akterke filma. Obesek pa odlikuje še ena posebnost, zaradi edinstvenega zapirala ga namreč lahko obesimo na katerokoli verižico. Morda tudi na enega od treh nizov biserov iz Titanik 100 kolekcije, ki jih tvorijo beli, oranžni ali rjavi Swarovski biseri.",1
"Na njegova pleča bo padla sanacija največje banke Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke NLB je za predsednika uprave največje slovenske banke imenoval Janka Medjo, dozdajšnjega prvega nadzornika NLB-ja. Na čelu banke bo zamenjal Boža Jašoviča, ki je zaradi nesoglasij z državo kot največjim lastnikom glede prodaje Mercatorja s položaja odstopil že decembra lani. Janko Medja bo tako pet let vodil upravo banke, pri čemer bo funkcijo zasedel predvidoma 1. oktobra. Ob imenovanju Medje na mesto predsednika uprave je namestnik predsednika nadzornega sveta Stephan Wilcke dejal, da je Medja izjemen bančni strokovnjak in kot tak zelo kvalificiran za težavno nalogo, ki jo bo opravljal. Ob tem je Wilcke dodal, da nadzorni svet Medji popolnoma zaupa, kar navsezadnje potrjuje tudi to, da ga je nadzorni svet potrdil soglasno. Najprej želi povrniti ugled banki Medja je ob imenovanju dejal, da sta njegovi največji želji povrnitev ugleda in zaupanja v banko. Ob tem je dejal, da bo prva naloga nove uprave pripraviti banko do tega, da se začne ukvarjati s strankami in posli, saj se mora banka zavedati da je poslovanje s strankami razlog za njen obstoj . Nova uprava pa bo morala zavihati rokave tudi pri prestrukturiranju banke v smislu čiščenja bilanc ter prenove upravljanja. Še ena strateška prioriteta pa je skrb za kapitalsko ustreznost banke, pri čemer Medja računa na sodelovanje z lastniki. Zadovoljni tudi na ministrstvu Z imenovanjem Janka Medje na mesto predsednika uprave so zadovoljni tudi na ministrstvu za finance, saj mislijo, da gre za izjemno pozitiven signal tako za domačo kot za tujo finančno javnost. Ob tem pa na pričakujejo tudi, da bo nova uprava izkazala podporo vladnim dejavnostim za umik države iz NLB-ja. Vlada je namreč že napovedala, da bo po sanaciji slabih terjatev prodala več kot polovico svojega 59-odstotnega lastniškega deleža. Mladi manager lanskega leta Janko Medja je sicer od julija opravljal funkcijo predsednika nadzornega sveta NLB-ja, predtem pa je bil štiri leta član uprave Unicredit banke. Na Unicredit banki je Medja preživel večino svoje bančniške kariere, saj je bil med letoma 2004 in 2008 direktor divizije korporativnega bančništva. Sicer je štiridesetletni Medja prejel tudi več nagrad. Leta 2011 mu je združenje Manager podelilo priznanje mladi manager leta. Predtem je dobil tudi priznanje Banke Slovenije za svoje diplomsko delo Kakovost v bančništvu , s katerim je končal študij na ljubljanski ekonomski fakulteti. Leta 2005 je z odliko magistriral na Poslovni šoli Bled.",1
"Profesor modernih arabskih študij na univerzi Columbia je dejal, da so spopadi v Egiptu napad varnostnega aparata na državljane in, da je več desetletij zatiranja opozicije povzročilo veliko težavo Profesor modernih arabskih študij na univerzi Columbia Rashid Khalili je dejal, da boji v Egiptu niso boji med državljani ampak med državljani in policijo v civilnih oblekah.Rashid Khalili, ki je profesor modernih arabskih študij na univerzi Columbia, je v intervjuju za Economist dejal, da se režim egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka vkopava. Dejal je, da ljudje, ki pretepajo protestnike, niso državljani, ki bi podpirali predsednika Mubaraka, ampak so pripadniki policije v civilnih oblekah, kar so potrdili mnogi svetovni mediji. Varnostni aparat napada državljane Khalili je dejal, da mu je prijatelj iz Kaira zaupal, da vsakogar, ki se približa trgu Tahrir podrobno preiščejo. Dodal, da so se tisti, ki so oboroženi s palicami, noži in strelnim orožjem, nekako prebili oziroma bili puščeni skozi varnostni obroč. Poudarja, da to kar lahko spremljamo v Egiptu ni boj med državljani na eni in državljani na drugi strani, ampak boj režima z državljani. Posledično meni, da bi to lahko bil začetek zelo žalostnega obdobja. Vojska poskuša obdržati legitimnost Glede precej nevtralne drže vojske Khalili meni, da se hoče s tovrstno držo egiptovska vojska izogniti izgubi legitimnosti, ki se je zgodila predsedniku Mubaraku. Dodaja, da egipčanska vojska ni storila tega, kar je storila vojska v Tuniziji, ki je v zadnjih obupnih napadih aparata notranje varnosti, pred tem branila državljane. Edina kolikor toliko kredibilna opozicijska stranke je Muslimanska bratovščina Glede primerjave Muslimanske bratovščine s Hezbolahom Khalili poudarja, da sta Hezbolah in Hamas vzklila v obdobju tuje vojaške okupacije in sta v tem pogledu povsem drugačna od Muslimanske bratovščine. Dodaja, da se je Muslimanska bratovščina že davno odrekla nasilja, katerega so v šestdesetih letih minulega stoletja zagovarjali nekateri njeni člani. Zatiranje opozicije danes povzroča težavo Khalili je dejal, da so desetletja politike zatiranja opozicije, katero so je zahodni svet podpiral, povzročile težavo. Opozicija po desetletjih zatiranja ni sposobna predstaviti kredibilne platforme. Dodaja, da je Muslimanska bratovščina edina opozicijska politična stranka, ki sploh ima kaj podpore med ljudmi.",0
"Konzorcij ima v lasti 98,44 odstotka Merkurja. Ponudbo je sprejelo 3.133 lastnikov delnic. Prevzemna ponudba za odkup delnic Merkurja je uspela. Ponudbo konzorcija petih družb za prevzem Merkurja je sprejelo 3.133 lastnikov delnic, ki so imeli skupaj v lasti 19,94-odstotni delež Kranjske družbe. S tem so prevzemniki svoj lastniški delež v Merkurju povečali na 98,44 odstotka. Skladno z določili prevzemne ponudbe in prospekta je prevzemna ponudba za odkup delnic Merkurja uspela, je družba Merfin kot zastopnica konzorcija danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Konzorcij petih lastnikov Merkurja - družbe Merfin, Banka Koper, Sava in Interfin Naložbe iz Slovenije ter Euro-Veneto iz Zagreba - je ponudbo za prevzem objavil 2. novembra ter za eno delnico ponudil 405 evrov. Ponudba se je iztekla 1. decembra, v tem času pa so prevzemniki pridobili 261.701 delnico Merkurja, kar skupaj s 1.030.433 delnicami, ki so jih imeli v lasti na dan objave prevzemne ponudbe, pomeni, da imajo zdaj v lasti 1.292.134 delnic oziroma 98,44 odstotka vseh.",1
"Napitnino želijo igralniški delavci zase Zaposleni v Hitu so sedem ur stavkali, saj se z upravo niso uspeli dogovoriti o delitvi napitnin, ki vsako leto znašajo več kot deset milijonov evrov. Ob 18.00 se je začela stavka v igralnih salonih v Novi Gorici in Kranjski Gori, ki je trajala do 1.00 zjutraj. Nekaj minut pred začetkom stavke se je med sindikati in upravo zaostrilo, saj je sindikaliste razburila varnostna služba, ki jo je v igralnice poslala uprava. Uprava Sindikat izigral predlog uprave Iz Hitove uprave so sporočili, da je sindikat izigral zadnji predlog uprave, ki ga je uprava ponudila ob 17.30. SIDS je po besedah uprave zavrnil tako prvi predlog, za katerega je uprava menila, da je najbolj pravičen do večine zaposlenih, kot tudi drugega, po katerem bi uprava podprla SIDS-ov predlog delitve napitnin izključno med zaposlene ob igralnih mizah, a skupaj s podpisom dveh aneksov, ki sta jih podpisala že sindikata GIT in Vrba. Uprava je predlagala delitev napitnin po ključu 90-10 90 odstotkov napitnin zaposlenim pri mizah, 10 pa ostalim, sindikati pa vztrajajo pri 100-odstotni delitvi napitnin med tiste, ki jih ustvarijo. Sicer z upravo ostajajo neusklajeni še v nekaterih točkah. V upravi so dejali še, da so vso nedeljo čakali, da bo sindikat poslal nov termin za nadaljevanje pogajanj, a tega dopoldne ni storil. Pogajalci uprave so predstavnika sindikata srečali na kosilu in pogajalca sindikata sta predlagala, da se pogajanja nadaljujejo. Uprava je tako sindikatu poslala predlog, nato pa je predstavnik sindikata poslal sporočilo, da je sindikat sklenil za eno uro zamrzniti stavko, dokler predloga ne podpišejo. Uprava je predlagala, da se sporazum podpiše ob 17.30, nato pa so predstavniki sindikata zahtevali le, da uprava umakne najete varnostnike izpred igralnice in za ob 18.00 napovedali začetek stavke, so sporočili iz uprave. Če dogovor med upravo in sindikatom ne bo dosežen, bodo zaposleni stavkali še dve nedelji v maju. Da dogovora ne bo, je kazalo že v soboto, saj so po peturnih pogajanjih iz Hita sporočili, da igralniški sindikat ni sprejel kompromisnega predloga uprave o načinu delitve napitnine, vodja pogajalcev uprave te novogoriške igralniške družbe Uroš Kravos pa na vprašanje, v čem se pri tem razhajajo z nasprotno stranjo, odgovarja Razlikujemo se predvsem ... do gostov. Po nedeljskih popoldanskih pogovorih so bili obeti nekoliko boljši, a dogovora vendarle ni bilo. Napitnino za znižanje plač Uprava je ponudila delitev napitnine po predlogu sindikata igralniških delavcev, ta pa naj bi v zameno za to med drugim podpisal aneksa o izračunavanju plač in o njihovem znižanju po tarifnem sistemu, poroča novinar Radia Slovenija Valter Pregelj. Lani se je v Hitovih igralnicah skupaj nabralo 9.647.000 evrov napitnine. Začetek stavke odložili za eno uro Iz novogoriške enote sindikata igralniških delavcev odgovarjajo, da je to izsiljevanje, ker ti dve stvari vsebinsko nista povezani. Stavko so napovedali za 17. uro, a so nato začetek stavke preložili za eno uro. Je pa uprava Hita poskušala doseči prepoved stavke z izdajo začasne odredbe, a je delovno sodišče v Novi Gorici tak predlog zavrnilo in med drugim zapisalo, da ni podlage za zadrževanje dela napitnine, kar je vodstvo Hita do zdaj počelo. Nova zakonodaja namreč določa, da vso napitnino dobijo le igralniški delavci, uprava in preostali sindikati v Hitu, ki zastopajo druge zaposlene v družbi, pa želijo ohraniti nekdanjo formulo delitve, ki je predvidevala, da se napitnine razdelijo 80 odstotkov za igralniške delavce, 20 odstotkov pa za preostale, ne vodstvene, zaposlene v igralnicah. Za zadovoljstvo gosta delajo tudi drugi zaposleni Vodstvo Hita je tako ocenilo, da je zakon nedorečen oziroma da ne predvideva delitev napitnin le med igralniške delavce, zato so za razlago zakona že zaprosili pristojno ministrstvo. Po trditvah uprave pa to tudi ni pošteno, saj za zadovoljstvo gosta delajo tudi preostali zaposleni v igralnicah, ne le delavci ob igralnih avtomatih.",0
"Poleg Bavčarja in Valanta je ATVP naznanila tudi vodstvo Publikuma Kot smo poročali že včeraj, je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) na ljubljansko okrožno državno tožilstvo podala naznanilo zoper sedem pravnih in 12 fizičnih oseb. Sumijo jih storitve kaznivih dejanj zlorabe trga finančnih instrumentov. Pobuda za začetek preiskave naj bi bilo nenavadno gibanje tečaja delnic Istrabenza . Poleg Igorja Bavčarja in Staneta Valanta naj bi ATVP po pisanju Dnevnika naznanila še Nastjo Sušinskega (Maksima Holding ), Simona Baniča in Romana Ambroža (odgovorni v NFD d.o.o.), Milana Ževarta in Mirana Kraševca (Maksima Invest ), Dragana Valenčiča (Daimond ), Matejo Treven, Sonjo Zver Gabrijelčič, Vladimirja Jančiča in Aleša Škerlaka (vodstvo Publikuma )) ter Igorja Taljata (Publikum Trezor ). Agencija naj bi proti članom uprave Publikuma že začela postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, za dva borzna posrednika Publikuma pa naj bi agencija sprožila postopek odvzema dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika.",0
"Ljubljana - Banke so marca povsem ustavile kreditiranje nefinančnih družb, pri čemer se je gospodarstvo razdolževalo pri bankah v večinski tuji lasti, in sicer za 90 milijonov evrov, v včeraj objavljenem rednem mesečnem biltenu ugotavlja Banka Slovenije. Nedostopnost posojil pri bankah v večinski tuji lasti so podjetja, kot je razvidno iz biltena, v enaki meri nadoknadila z najemanjem posojil pri bankah v večinski domači lasti. ""Za leto 2008 značilna visoka medletna dinamika rasti posojil, ki jih banke v večinski tuji lasti odobravajo nefinančnim družbam, se je umirila in približala dinamiki rasti tovrstnih posojil bank v večinski domači lasti,"" pojasnjujejo v Banki Slovenije. Je pa za podjetja razveseljivo dejstvo, da so banke več kot 100 milijonov evrov kratkoročnih posojil pretvorile v dolgoročna posojila. Tudi s kreditiranjem gospodinjstev ni nič bolje - marca so se neto posojila gospodinjstvom povečala za skromnih 15 milijonov evrov, kar zaradi slabih splošnih gospodarskih razmer niti ni presenetljivo. Po podatkih Evropske centralne banke (ECB) smo Slovenci marca odplačevali potrošniška posojila, nekoliko pa se je povečal obseg posojil za nakup nepremičnin. Bilančna vsota bank se je marca v primerjavi s februarjem zmanjšala za kar 328 milijonov evrov, tako da se je medletna rast bilančne vsote skrčila že na deset odstotkov. Neto obseg posojil celotnemu nebančnemu sektorju pa se je marca skrčil za 185 milijonov evrov, zaradi česar se je medletna rast posojila našega bančnega sistema znižala na 13,2 odstotka. To je v primerjavi z rekordnimi med 30- in 40-odstotnimi rastmi leta 2007 izjemen padec. Ob tem je skrb vzbujajoče dejstvo, da slovenske banke še naprej odplačujejo posojila v tujino, kar pomeni, da jim še vedno ne uspe pridobiti svežih sredstev oziroma obnoviti obstoječih posojilnih linij v tujini, poleg tega pa je depozite v naših bankah zmanjšala tudi država. Skupno so banke marca na teh dveh postavkah bile ob več kot pol milijarde sredstev. Prav zaradi tega, ker naše banke nimajo dostopa do dolgoročnih sredstev v tujini, bi izdaje bančnih obveznic z državnim poroštvom že zdavnaj morale zaživeti. Nova Ljubljanska banka je, kot smo že poročali, izdajo svoje obveznice ustavila, dokler vlada in državni zbor ne dorečeta protitajkunske zakonodaje. To je vladna stran ocenila kot povsem nepotrebno, saj naj ne bi bilo ovir za podpis poroštvene izdaje. Banke so zato marca posegle po sredstvih Evropske centralne banke, ki jih ta ponuja z do polletno ročnostjo, več depozitov pa so v bankah marca imeli tudi gospodarski subjekti. Obojega je bilo za več kot 100 milijon evrov več. Gospodinjstva v nasprotju z minulimi meseci varčevanja v bankah niso povečala, čeprav banke še vedno ponujajo relativno ugodne obrestne mere za vezane depozite.barbara.hren@dnevnik.si",0
"Premier Borut Pahor je osebno čestital policistom, ki so v petek prijeli Hrvata, ki naj bi nanj načrtoval atentat ""Vsi - jaz, vlada, državljanke in državljani smo ponosni na vaše ravnanje. Z njim ste še dodatno okrepili zaupanje, da delate profesionalno, predano in pogumno in da je zato varnost taka, kot si vsi želimo,"" je ob podelitvi nagrad policistom, ki so sodelovali pri prijetju osumljenca na dobovški postaji mejne policije, dejal premier Borut Pahor. Ob tem jim je čestital za njihovo ""hrabro dejanje"" in izrazil prepričanje, da se na njih lahko zanese. Kot smo poročali, je policija v petek na vlaku iz Zagreba prijela 59-letnega Hrvata, ki je imel pri sebi pet ročnih bomb. Z njimi naj bi želel izvesti atentat na slovenske politike, domnevno celo na predsednika vlade Pahorja. Gre sicer za veterana hrvaške vojne, ki mu je zaradi podobnih ""izpadov"" v preteklosti vstop v EU prepovedan.",1
"Ljubljana - Na Hypo Leasingu so včeraj potrdili, da ""že nekaj časa intenzivno preiskujejo"" vse posle s podjetjem AM Mobil in njegovim zastopnikom Francem Vodebom, ki zatrjuje, da je moral leta 2009 za lizing nepremičnine v vrednosti enega milijona evrov plačati 70.000 evrov provizije. ""V primeru ugotovljenih nepravilnosti pri poslovanju nekdanjih vodilnih v Hypu bomo ukrepali,"" so pojasnili v Hypu, kjer Vodebu predlagajo še, da pristojnim organom prijavi kaznivo dejanje izsiljevanja. Še včeraj - pred objavo našega članka - zadeve Vodeb niso želeli komentirati. Pri iskanju odgovora na vprašanje, kdo je prejemnik domnevne provizije, ki jo je Vodeb po lastnih navedbah izročil Karmen Dvorjak, kandidatki SDS na županskih volitvah v Braslovčah in novi nadzornici Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), bodo v Hypo Leasingu morali razčistiti, kakšni so bili notranji postopki pri odobritvi financiranja nepremičnin. Medtem ko nekdanji direktor Hypo Leasinga Andrej Potočnik poudarja, da se je s poslom ukvarjala celjska enota, viri blizu novega vodstva družbe tega niso potrdili. Da Karmen Dvorjak, ki prejem kakršne koli provizije ""ostro zanika"", v pogovorih z AM Mobilom nikoli ni omenjala enote v Celju, ampak le sedež Hypo Leasinga v Ljubljani, je že v torek dejal tudi Vodeb. A po naših informacijah sta morala po tedaj veljavni kompetentni ureditvi v koncernu tovrstni posel odobriti tako vrh družbe, torej Potočnik, kot enota v Celju, ki jo je takrat vodil Robert Senica, zdaj prokurist Hypo Leasinga. Prvo ključno vprašanje torej je, ali je Senica, ki mu je zamenjava oblasti v družbi prinesla napredovanje, kljub domnevno slabim bonitetnim ocenam AM Mobila in njegovih porokov, zaradi katerih naj bi sprva zavrnil financiranje, pozneje privolil v izpeljavo posla prav zaradi pritiska nekdanjih vodilnih v Hypo Leasingu iz Ljubljane. Drugo s tem povezano vprašanje je, zakaj bi se Potočnik ali kdo drug s tedanjega vrha Hypo Leasinga sploh zavzel za podpis pogodbe relativno nizke vrednosti z manj znanim podjetjem iz Celja. Potočnik je sicer že v torek odločno zanikal, da bi v času svojega delovanja v Hypo Leasingu prejel kakršno koli provizijo. V naslednjih mesecih bo tudi dokončno jasno, ali je šlo pri posredniku, ki naj bi enemu ali več podjetjem uredil financiranje, dejansko za vzorec, ki je bil v zadnjih letih del poslovanja Hypo Leasinga. V družbi so že včeraj potrdili, da so njihove storitve v Sloveniji tržili različni finančni in drugi posredniki. Nadaljnja preiskava primera Vodeb in drugih, morebiti podobnih zadev pa bi lahko razkrila še, ali in kolikšen vpliv so imeli ti posredniki na odločitve vrha Hypo Leasinga pri odobritvi financiranja.",0
"Ponovna kriza slovenskega nepremičninskega trga? Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države je bila v prvem polletju 1.530 evrov na kvadratni meter, kar je najmanj od leta 2007, ko smo v Sloveniji začeli sistematično spremljati te podatke. Na slovenskem nepremičninskem trgu se je tako tudi v prvi polovici letošnjega leta pričakovano nadaljevalo zniževanje cen stanovanj in hiš. Med najdražjimi so rabljena stanovanja v Ljubljani, kjer je bilo treba v opazovanem obdobju za kvadratni meter v povprečju odšteti 2.180 evrov s povprečno 1.830 evri na kvadratni meter pa sledi okolica glavnega mesta, ki vključuje tudi večja naselja, kot so Domžale, Kamnik, Grosuplje, Vrhnika, Medvode. V primerjavi z najvišjimi cenami pred krizo so bila rabljena stanovanja v Ljubljani v povprečju sicer cenejša za skoraj 20 odstotkov, v njeni okolici pa za približno 12 odstotkov, cena stanovanj pa se ni znižala le v Celju. Majhna verjetnost za padec pod psiholoških 1.000 evrov Cena rabljenega stanovanja je - zaradi vedno prisotnega povpraševanja po stanovanjih za počitniške namene - sicer še vedno najvišja na Obali, kjer znaša 2.260 evrov za kvadratni meter. Glede na rekordno nizke cene na geodetski upravi pričakujejo postopno zaustavitev padanja povprečnih cen, vendar pa se jim zdi malo verjetno, da bi lahko v urbanih središčih padle veliko pod psihološko mejo 1.000 evrov na kvadratni meter. Izjema so lahko le stanovanja iz posameznih nasedlih projektov , še posebej v Ljubljani - ta stanovanja so se sicer na trgu postopoma vendarle začela prodajati in pogosteje se ponujajo tudi v najem. Medtem pa se je povprečna cena hiše z zemljiščem na ravni države že pred letom in pol ustalila pri približno 800 evrih za kvadratni meter - to je skoraj za četrtino manj kot v rekordnem drugem polletju 2008. Ponovna kriza slovenskega nepremičninskega trga? Tudi obseg prometa s stanovanji in hišami je bil v letošnjem prvem polletju skoraj za polovico manjši kot v drugem polletju 2007, ko je bila ta številka najvišja. Rabljenih stanovanj so v letošnjem prvem polletju prodali dobro petino manj kot pred tremi leti, a še vedno skoraj polovico več kot v prvi polovici leta 2009, ko je kriza slovenskega nepremičninskega trga prvič dosegla dno. Hiš pa so letos prodali deset odstotkov manj kot v prvem polletju 2010, a vseeno kar trikrat več kot v enakem obdobju leta 2009. Če pa se bo promet z nepremičninami v drugi polovici letošnjega leta še najprej zmanjševal, bomo že lahko govorili o ponovni krizi slovenskega nepremičninskega trga, menijo na geodetski upravi. Gradimo manj večjih projektov in več enodružinskih hiš V prvem polletju se je sicer še naprej zmanjševalo tudi število izdanih gradbenih dovoljenj za večje nepremičninske projekte, zato je obseg načrtovanih gradenj stanovanjskih in poslovnih objektov rekordno nizek, kar pa je za geodetsko upravo tudi razumljivo, saj pravijo, da so tovrstne investicije v sedanjih tržnih razmerah izredno tvegane. Po drugi strani se opazneje povečuje število izdanih gradbenih dovoljenj za enodružinske hiše. To kaže, da se ljudje v kriznih časih pri reševanju stanovanjskega problema vse bolj zatekajo k individualnemu investitorstvu ali samogradnji, pojasnjujejo pri Gursu.",0
"Podatki o poslovanju NLB v prvem letošnjem četrtletju niso rožnati. Zabeležila je za 36,5 milijona evrov izgube. Hkrati ugotavljajo, da so ukrepi za racionalizacijo stroškov učinkoviti, saj so jih uspeli zmanjšati za več kot štiri milijone evrov. NLB je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila izgubo. Nova Ljubljanska banka NLB je v prvem letošnjem četrtletju zabeležila 36,5 milijona evrov izgube. Negativen rezultat je posledica visokega obsega oblikovanih oslabitev in rezervacij, ki so znašale 84,9 milijona evrov. To je hkrati tudi glavni razlog za 34,6 milijona evrov izgube skupine NLB. Kot so po seji nadzornega sveta prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz NLB, je čisti dobiček banke pred rezervacijami znašal 42 milijonov evrov. Banka je pozitiven rezultat zabeležila na področju bančništva na drobno in finančnih trgov. Nadaljevanje izvajanja ukrepov za racionalizacijo stroškov kaže učinke tudi v letošnjem letu, saj so bili stroški za 4,1 milijona evrov oz. za sedem odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani. Banka je bila ves čas tudi visoko likvidna. Na ravni skupine je NLB v prvih treh mesecih beležila 34,6 milijona evrov izgube, tudi poslovanje skupine pa je zaznamovalo nadaljevanje slabšanja kakovosti portfelja. Skupina NLB je pred rezervacijami ustvarila dobiček v višini 58,2 milijona evrov, skupina pa je ustvarila za 98 milijonov evrov oslabitev in rezervacij. Na strateških tujih trgih je skupina NLB sicer beležila dobiček.",0
"Prometna varnost na slovenskih cestah se je glede na statistične podatke občutno izboljšala. K temu so med drugim pripomogli novi odseki avtocest in tudi gospodarska kriza. Po podatkih Generalne policijske uprave so letos slovenske ceste terjale šest smrtnih žrtev, kar je precej manj kot v enakem obdobju lani. Takrat je namreč na cesti umrlo kar 19 ljudi. Na ministrstvu za promet (MP) so za zurnal24.si povedali, da podatki kažejo, da se varnost na slovenskih cestah iz leta v leto izboljšuje. V zadnjih dveh letih se je število smrtnih žrtev namreč z 293 zmanjšalo na 171 oziroma za 42 odstotkov. Število smrtnih nesreč od leta 2001 do 2009 in projekcija glede na cilj do leta 2011. Za povečavo klikni na sliko. (Foto: MP) Na zelo spodbudno statistiko so po mnenju MP vplivali odprti novi odseki avtocest in njihova večja uporaba, zmanjšanja povprečnih hitrosti na državnih cestah in tudi gospodarska kriza. Tako se je, kot so povedali na MP, tudi do dvajset odstotkov zmanjšalo število tovornega prometa na cestah, zaradi česar je manj tudi hitrostnih razlik med vozili na cesti. Poleg tega kriza vpliva tudi na gostoto in strukturo prometa, ˝vozniki pa so verjetno tudi bolj pazljivi, saj so kazni visoke˝. Pozitivne učinke pa je pokazala tudi koordinacija in enotno vodenje vseh ključnih nacionalnih prometnovarnostnih procesov na prometnem ministrstvu, ki se nanašajo na alkohol, hitrost, varnostni pas, pešce, pa tudi večja vloga civilne družbe. Z agencijo do večje varnosti Za varnost na cestah pa bo skrbela tudi nova agencija za varnost prometa, ki je sicer že v vladni proceduri. Glavna naloga agencije, kot sicer pove že njeno ime, bo zagotavljanje varnosti v cestnem prometu in sprejetje nove cestnoprometne zakonodaje. Čakajo nas novi zakoni Že konec letošnjega leta naj bi tako dobili izvedence za varnost cest, ki bodo preverjali varnost cestne infrastrukture v vseh fazah njenega načrtovanja in obratovanja. Večji nadzor se bo vršil tudi nad traktorji za izvajanje kmetijskih in gozdarskih del tudi izven cestnega prometa, tovorna vozila pa bodo morala na tehnični pregled vsako leto.",1
"New York - V ponedeljek je še zadnji sindikat pri časopisu Boston Globe potrdil načrt znižanja plač in ugodnosti, ki ga je vsililo vodstvo lastnika časopisa New York Times za znižanje stroškov poslovanja. Časopisna industrija je v ZDA v hudi krizi in New York Times je ocenil, da bi Boston Globe brez koncesij leto pridelal za 85 milijonov dolarjev izgube iz tekočega poslovanja. Z izgubo posluje sicer tudi New York Times. Večina sindikatov je hitro sprejela zahteve lastnika, ki je grozil z ukinitvijo Boston Globea, vendar pa je novinarski ceh, ki vključuje zaposlene v redakcijah in marketingu kljuboval. V začetku junija so člani ceha z 277 proti 265 zavrnili predlog o 10,3-odstotnem znižanju plač in črtanju številnih ugodnosti. New York Times jim je nemudoma enostransko znižal plače za 23 odstotkov. Sledila so nova pogajanja in zadnji predlog predvideva globlje posege v ugodnosti in nekoliko manjši poseg v plače, kot tisti, ki je bil zavrnjen v začetku junija. Največji kamen spotike je bila odprava garancij za delo za nedoločen čas, ki jih je bilo deležnih okrog 400 zaposlenih. Ti sedaj predvidevajo, da bo kmalu sledil val odpuščanj. New York Times se sicer skuša znebiti časopisa Boston Globe in ga prodati, vendar pa bi bilo to danes brez sindikalnih koncesij nemogoče. New York Times računa, da bo z ukrepi prihranil osem milijonov dolarjev pri upravi in 20 milijonov dolarjev pri zaposlenih.",0
"Zagreb - Slovenija bo morala prenesene devizne vloge nekdanjih hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke Hrvaški plačati iz svojega državnega proračuna, danes ocenjuje Jutarnji list. Pojasnjuje, da takšen razplet spora izhaja iz vsebine zadnjega pisma Banke za mednarodne poravnave (BIS). Banka v Baslu trdi, da ni pristojna za reševanje vprašanja prenesenih vlog hrvaških varčevalcev LB, temveč lahko hrvaškim in slovenskim predstavnikom v nadaljevanju pogajanj zagotovijo le prostor za srečanje, navaja Zagrebški časnik. ""Torej bo morala Slovenija znesek prenesenih vlog bivših hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke plačati iz svojega proračuna in ne iz sukcesijske mase. Glede zneska se bosta morali Hrvaška in Slovenija dogovoriti sami,"" sklene. Spominja, da so v Zagrebu in Ljubljani popolnoma različno razumeli pismo iz Basla. Medtem ko hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić trdi, da se je BIS razglasil za nepristojnega v sporu med državama, je njen slovenski kolega Karl Erjavec ocenil, da so v banki dopustili možnost, da bi vendarle posredovali v pogajanjih.",0
"Vse prepogosto se zgodi, da družinski član, ki upravlja skupno družinsko premoženje, ne upošteva želja družinskih članov in finančnih zmožnosti, zaradi česar lahko družino popelje tudi do bankrota. Ko družina izgubi težko prigarane prihranke ... V zadnjem času se je zaradi razširjenih finančnih prevar sprla marsikatera družina, saj se je za izginotje denarja krivilo tistega sin, hčerka, brat itd., ki je skupni družinski denar upravljal. Pri nas sicer to ni vsakdanja praksa, toda v Ameriki so pogosti primeri, ko na primer starši tožijo otroke zaradi neustreznega upravljanja z družinskimi prihranki, kar družino lahko pahne v revščino. Upravljanje denarja s strani družinskega člana ali daljnega sorodnika lahko prinese velike in resne težave. V primeru spora se vas družinski član, ki ste mu zaupali prihranke, ne začne le izogibati, ampak po dolgotrajnem pravdanju pogosto za družinskim denarjem izgine vsaka sled, člani družine pa zaradi tega skorajda nikoli ne zakopljejo bojne sekire. Komu zaupati ter kaj storiti, ko je družinsko premoženje postavljeno na kocko?",0
"Ljubljana - Factor banka je v polletju ustvarila dobre štiri milijone evrov dobička iz poslovanja, kar je za sedem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček iz rednega poslovanja se je zmanjšal za šest odstotkov na 3,20 milijona evrov. Bilančna vsota je konec junija dosegla 1,20 milijarde evrov. To je za štiri odstotke več kot ob koncu minulega leta in za odstotek več od načrtovane bilančne vsote za letos, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz banke. Oslabitve zaradi slabih posojil so ob polletju dosegle 9,84 milijona evrov, kar je 99 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kapitalska ustreznost Factor banke Ljubljana je znašala 10,28 odstotka, medtem ko je konec leta 2009 znašala 10,73 odstotka. ""V prvi polovici leta je banka nadaljevala še bolj poglobljeno s celovitim pristopom na področju vseh vrst tveganj,"" so v banki med drugim zapisali v polletnem nerevidiranem poročilu. V banki pričakujejo, da se bo gospodarska kriza kljub znakom okrevanja nadaljevala tudi v drugi polovici leta.",1
"Uporabniki se že lahko prijavijo na spletni strani borzne posredniške družbe brokerjet Sparkasse, ki bo od septembra dalje omogočala spletno borzno trgovanje Avstrijska banka Sparkasse je v sodelovanju z dunajsko družbo Ecetra Central European e-Finance ustanovila borzno posredniško družbo brokerjet Sparkasse, ki bo začela aktivno delovati predvidoma septembra in bo omogočala spletno trgovanje z vrednostnimi papirji. V poletnih mesecih bodo na spletni strani brokerjet.si nudili predvsem ogled in spremljanje finančnih podatkov ter dogajanje na svetovnih borzah. Omogoča pa že brezplačno registracijo, ki bo uporabnikom od septembra dalje omogočala borzno trgovanje. ""Pri delovanju BPH prek spleta gre predvsem za omogočanje hitrega poslovanja na eni strani in popolnoma zagotovljeno varnost sistema na drugi,"" je povedal predsednik uprave družbe brokerjet Sparkasse Jure Hartman.",1
"V ZDA indeksi najnižji v zadnjih 12 letih Z newyorške borze prihajajo slabe novice. Indeks Dow Jones je padel na najnižjo vrednost v 12 letih, znižali pa so se tudi ostali indeksi. Medtem ko vlagatelje močno skrbi, saj ne vidijo konca recesiji, je vrednost indeksa Dow Jones padla za 215 točk oz. skoraj tri odstotke na 7.149 točk in tako padla na vrednost, ki jo je imel indeks oktobra leta 1997. Vrednost indeksa Standard & Poor s 500 je padla za 22 točk oz. slabe tri odstotke na vrednost 747,93, kar je enako vrednosti iz aprila leta 1997, padec pa je zaznamoval tudi indeks Nasdaq, ki je padel za dobra dva odstotka na vrednost 1.406,5 točke. Načrti novega ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je za ponoven zagon hudo prizadetega ameriškega gospodarstva namenil 787 milijard dolarjev, za reševanje bank in ostalih finančnih ustanov pa 2.000 milijard ameriških dolarjev, za vlagatelje na newyorški borzi očitno še vedno niso prepričljivi. Vodilni newyorški indeksi namreč že vse od začetka dela nove administracije drsijo navzdol, samo indeks Dow Jones pa je v zadnjih tednih izgubil deset odstotkov svoje vrednosti. Kupci ob takšnih novicah raje čakajo Ljudje izgubljajo zaupanje O tem, ali vlada ravna pravilno ali ne, lahko razpravljamo, vsekakor pa je za uresničitev načrtov potreben čas. In ko čas teče, ljudje izgubljajo potrpljenje. In ko izgubljajo potrpljenje, prodajajo delnice, je dogajanje na Wall Streetu komentiral ekonomist Jim Awad. Predsednik finančne svetovalne službe Keith Springer pa je dodal Ljudje na levi in na desni počasi obupujejo, največji sovražnik ameriškega gospodarstva je postal pesimizem, vlada pa ne naredi dovolj, da bi preprečila ta strah. Bodo banke pristale v državni lasti? Na vlagatelje v ZDA vpliva tudi morebitno podržavljenje velikih bank. Obama sicer zatrjuje, da država o tem ne razmišlja, a bo finančno ministrstvo kljub temu v naslednjih dneh preverilo stanje v 20 največjih ameriških bankah. Če se bo izkazalo, da banke nimajo dovolj denarja, da bi se prebile skozi najhujše čase, možnost državnega lastništva le ni izključena, poroča dopisnica RTV Slovenija iz Washingtona Vlasta Jeseničnik. Vlagatelji se bojijo, da bodo banke, če se bodo velike izgube zaradi recesije nadaljevale, prisiljene v sprejem pomoči od države. Za zdaj je najbližje državni pomoči banka Citigroup, kjer naj bi država lastniški delež povečala na 40 odstotkov, za pomoč države pa naj bi znova zaprosila tudi zavarovalnica AIG, ki je od države že prejela 150 milijard dolarjev pomoči. Slabo tudi na Japonskem in v Evropi Glede na dogajanje so obeti slabi tudi na drugih borzah. Najpomembnejšemu japonskemu indeksu Nikkei grozi, da naj bi trgovanje na tokijski borzi končal na najnižji vrednosti v zadnjih 26 letih. Tudi indeksom na evropskih borzah po koncu ponedeljkovega trgovanja ne kaže najbolje.",0
"SCT-ju grozi stečaj Prisilni upraviteljici SCT-ja Majdi Šantl je ljubljansko okrožno sodišče naložilo, naj dopolni ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave. Ker iz predloga stečajne upraviteljice ni razvidno, kateri razlog za ugovor uveljavlja, ima zdaj osem dni časa, da predlog dopolni, sicer bo sodišče ugovor zavrglo. Šantlova je v ugovoru napisala, da sredstva iz naslova posojil niso bila pridobljena, garancije so že bile unovčene, napovedane so dodatne unovčitve, prekinjenih je več pogodb, naročniki odklanjajo plačila družbi, dolžnik ne izplačuje plač, 600 delavcev pa je napotil na čakanje. Šantlova tako meni, da se ne uresničujejo projekcije iz načrta finančnega prestrukturiranja, povečujejo se stroški, ki bi v primeru stečaja zmanjševali maso za poplačilo vseh preostalih upnikov. SCT bi lahko rešilo 50 milijonov evrov svežega kapitala Sodišče je nato ugotovilo, da prisilna upraviteljica ne navaja razlogov, ki so določeni v insolventnem zakonu oziroma ne podaja dovolj navedb, da bi zadostila zakonskim zahtevam. Če bo Šantlova ustrezno dopolnila predlog in mu bo sodišče sledilo, se SCT-ju napoveduje stečaj. Toda SCT lahko poda ugovor in dokazuje drugače. Če bo to storil, bo sodišče v 15 do 30 dneh od prejema ugovora sklicalo narok in ugotavljalo, ali je ugovor upraviteljice utemeljen in ali bo dolžnik podal dodatne pripombe na njen predlog. Za Delo je sicer Šantlova dejala, da bi SCT, če bi se želel izogniti stečaju, potreboval od 50 do 60 milijonov evrov svežega kapitala.",0
"Britanci uvajajo najstrožje varčevalne ukrepe v zadnjih desetletjih. Zvišali bodo davek na dodano vrednost in zmanjšali socialne pravice, ne bodo pa dodatno obdavčili tobaka, alkohola in goriv. Britanci bodo zategnili pasove. Britanska vlada namerava zvišati davke in uvesti najstrožje varčevalne ukrepe v zadnjih nekaj desetletjih. Na ta način se bo spopadala z ogromno zadolženostjo države. Cilj vladne koalicije konservativcev in liberalnih demokratov je doseči izravnan proračun v prihodnjih petih letih, je ob predstavitvi rebalansa proračuna v parlamentu povedal britanski finančni minister George Osborne. Hkrati je napovedal zamrznitev rasti plač zaposlenih v javnem sektorju za dve leti in zmanjšanje socialnih pravic. Z januarjem 2011 namerava Velika Britanija tudi uvesti novo dajatev za banke. Ta naj bi v proračun prispevala dve milijardi funtov 2,4 milijarde evrov letno. Varčevanje bo zadelo tudi kraljico Vlada v Londonu med drugim načrtuje zvišanje davka na dodano vrednost z letom 2011 z zdajšnjih 17,5 na 20 odstotkov. Vlada si samo od zvišanja tega davka obeta dodatnih 13 milijard funtov 15,5 milijarde evrov dodatnih proračunskih prihodkov. Osborne namerava tudi zmanjšati proračune večine proračunskih uporabnikov za 25 odstotkov, dobil pa je celo soglasje kraljice Elizabete II. za zamrznitev njenih prihodkov od davkoplačevalcev. Neobičajno pa je, da Osborne ni napovedal zvišanja obdavčitve alkohola, tobačnih izdelkov ter goriv. Ukrepi so po Osbornovih besedah trdi, a pravični . Veliko Britanijo trenutno teži 155 milijard funtov 186 milijard evrov visok primanjkljaj. To je približno deset odstotkov bruto domačega proizvoda BDP, kar je precej več od v paktu o stabilnosti in rasti dopustne meje, določene pri treh odstotkih BDP. Gospodarska rast manjša, kot so napovedovali doslej Britanska vlada je znižala tudi napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto. Bruto domači proizvod BDP naj bi se letos okrepil za 1,2 odstotka, prihodnje leto pa za 2,3 odstotka, je pred parlamentom povedal Osborne. Še prejšnji teden je sicer vlada napovedala, da bo britanska gospodarska rast v letošnjem letu 1,3-odstotna, v letu 2011 pa 2,6-odstotna.",0
"Vrednosti delnic na azijskih borzah so se danes zvišale največ v zadnjih petih tednih. Največ pridobile finančne institucije Tokijski borzni indeks Nikkei je danes pridobil 2,4 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 12.709 indeksnih točk. Hang-Seng, najpomembnejši borzni indeks v Hong-Kongu, je danes pridobil 5,19 odstotka, njegova trenutna vrednost pa je 22.203 indeksnih točk. Vrednosti finančnih institucij v nebo HSBC , največja evropska banka po tržni vrednosti, je v Hong-Kongu pridobila 4,5 odstotka, kar je največja rast v zadnjih dveh mesecih. Commonwealth Bank of Australia , največja avstralska ponudnica stanovanjskih posojil, pa je pridobila 8,9 odstotka. Rast je predvsem posledica povečanja prevzemne ponudbe za banko Bear Stearns . Banke so tudi napovedale povečanje dobička zaradi prodaje delnic, pridobljenih v javni prodaji ponudnika bančnih kartic Visa . Kot smo že poročali, je Visa prejšnji torek izvedla rekordno ameriško javno prodajo delnic, Prodanih je bilo 400 milijonov delnic po ceni 44 dolarjev. Delnica je včeraj trgovanje končala pri 59,73 dolarja, kar je 35,7 odstotka višje, kot je bila vrednost delnice v javni prodaji. JP Morgan je, kot smo že poročali, včeraj zvišala prevzemno ponudbo za delnico banke Bear Stearns z 2,52 na 10 dolarjev.",1
"Ljubljana - Na skupščini družbe Lesnina, ki bo 28. aprila, bo podjetje Siringa, ki je v lasti menedžerjev Lesnine in družbe Publikum Trezor, iztisnilo 80 malih delničarjev, med drugim tudi Slovensko odškodninsko družbo. Sicer je sprejelo lanskoletno prevzemno ponudbo, prek kratkim pa je kupilo 146 delnic Lesnine od DSU, ki je v stoodstotni državni lasti. Za iztisnitev bodo mali delničarji prejeli odškodnino v višini 2000 evrov za delnico. Če odštejemo 416 lastnih delnic, ki bodo umaknjene, bo Siringa, ki obvladuje 98,92-odstotni lastniški delež Lesnine, za iztisnitev malih delničarjev, ki niso sprejeli niti lanskoletne niti letošnje prevzemne ponudbe, odštela 1,79 milijona evrov. Na skupščini bodo delničarji odločali tudi o umiku delnic z Ljubljanske borze. Predsednik uprave Lesnine Bojan Papič pravi, da namerava Siringa pridobiti stoodstotni lastniški delež Lesnine, kar pomeni, da ni več smiselno, da so delnice uvrščene na organizirani trg.",0
"Premier Pahor je v Nuklearni elektrarni Krško dejal, da je interes države, da se čim prej dokonča s projektom izgradnje objektov na spodnji Savi in drugega bloka NEK, ki imajo politično podporo. Premier Borut Pahor, posavski župani in odgovorni za izgradnjo verige spodnjesavskih hidroelektrarn HE so se dogovorili, da gresta projekt hidroelektrarn na spodnji Savi in gradnja HE Krško po načrtu naprej. Državni prostorski načrt za HE Brežice bo sprejet najkasneje do decembra, ob zapletih s Hrvaško pa do januarja 2011. Ob zaključku današnjega obiska v Posavju oziroma občine Krško je premier Pahor v Nuklearni elektrarni Nek Krško pojasnil, da je interes države, da v najkrajšem času dokonča s projektom objektov na spodnji Savi in tako prispeva k energetski oskrbi Slovenije. Po njegovi oceni je Nek Krško s skoraj 24-odstotnim deležem pomemben dobavitelj električne energije, ker se bo poraba električne energije povečala, pa je treba razmisliti, kje jo bo Slovenija dobila, je opozoril. Vlada zato pripravlja nacionalni energetski načrt, ki ga bo državni zbor obravnaval jeseni. V načrtu bo tudi predlog odločitve o začetku izgradnje drugega slovenskega nuklearnega bloka, če ga bodo poslanci podprli, pa bi lahko kasneje o njem odločali tudi na referendumu, je dodal. Brez drugega nuklearnega bloka si ta hip Pahor ne zna v prihodnosti predstavljati zadostne ali suverene oskrbe z energijo. Zanimanje zanj vlada tudi med tujimi vlagatelji, kar dodatno kaže, da projekt ni samo potreben, temveč da je lahko tudi ekonomsko učinkovit, ugotavlja Pahor. Foto Reuters Glede njega si vlada želi dialoga z lokalno skupnostjo in sosednjimi državami, če bo državni zbor o njem sprejel pritrdilno odločitev, pa bo potrebno sprejeti vse korake, da se projekt čim prej uresniči, je napovedal. Program se odvija po načrtu Kot je po današnjem sestanku s premierjem Pahorjem, posavskimi župani in poslanci ter odgovornimi za izgradnjo spodnjesavske verige HE povedal direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi Bogdan Barbič, je premier Pahor zatrdil, da gre celotni projekt verige po terminskem načrtu naprej. Na sestanku je premier zagotovil, da gre pri spodnjesavskih elektrarnah za nacionalni projekt, ki ima polno politično podporo. Predsednik posavskega odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi Niko Galeša je bil s Pahorjevim zagotovilom zadovoljen, manj pa z nekonkretnimi odgovori, saj meni, da jih bo ministrstvo za okolje in prostor znova izkoriščalo za manevrski prostor, je poudaril. Premierja Pahorja sta v Posavju spremljala minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in minister za promet Roko Žarnić. Lahovnik je ob tem poudaril, da je bil namen današnjega obiska pospešiti projekt hidroelektrarn na spodnji Savi. V času recesije je ključno, da se tiste infrastrukturne naložbe, ki so pripravljene in dobre, čim bolj pospešijo, je dejal. Po besedah Žarnića je treba poskrbeti, da ti veliki objekti ne bodo obremenjevali okolja, da bo prišlo do sožitja med njimi, prebivalstvom in okoljem, kar je ključno tudi za projekt Nature 2000, je še povedal.",1
"Vrnitev nekdanjega ugleda tudi s sanacijo hotela Jama Postojnsko jamo si bo znova na leto ogledalo milijon obiskovalcev, napoveduje novi lastnik družbe Turizem Kras, ki bo jamo upravljala še najmanj 18 let. Za polovico več obiskovalcev naj bi v svetovno znani kraški biser privabili tudi z več prireditvami pred samo jamo. Cilj - milijon obiskovalcev na leto - pa želi novi lastnik Marjan Batagelj iz podjetja Batagelj & Co. ta je Turizem Kras in s tem tudi koncesijo za upravljanje z jamo odkupil od koprske družbe Istrabenz Turizem za 12,4 milijona evrov doseči do leta 2015. Strah zaposlenih glede izgube služb je odveč Nekdanji ugled bo podjetje Batagelj & Co. jami povrnilo tudi z ureditvijo okolice in sanacijo hotela Jama, ki je trenutno zaprt in propada. Strah zaposlenih glede izgube dela je po zagotovilu novega lastnika družbe Turizem Kras odveč. Če želimo povečati število obiskovalcev Postojnske jame, bomo potrebovali večje število zaposlenih in ne manj, je dejal Batagelj. Še naprej bo največ pozornosti namenjene slovenskim gostom, za privabljanje več Italijanov in Hrvatov pa v podjetju razmišljajo o vzpostavitvi lastne komercialne mreže. Ob tem je Batagelj spomnil tudi na potencial nekoč številnih gostov iz celotne nekdanje Jugoslavije. Za začetek se bodo v podjetju zakopali v številke in pripravili analizo, koliko gostov, ki več kot dva dni ostanejo v Sloveniji, obišče tudi Postojnsko jamo. Kmalu bo podpisana pogodba z občino Postojna Ker ima kontrolni 25,1-odstotni delež Turizma Krasa tudi občina Postojna, se je po besedah Batagelja uresničila zamisel o javno-zasebnem partnerstvu. Dogovor med družbo Batagelj & Co. in postojnsko občino naj bi bil podpisan v kratkem. Sam pa bo moral v pogodbenem roku zagotoviti potrebna finančna sredstva, s katerimi bo Istrabenz Turizmu plačal 12,4 milijona evrov kupnine. Batageljev nakup postojnske družbe so pozdravili tudi v območni gospodarski zbornici Postojna. V izjavi za javnost so zapisali, da se je z nakupom Turizma Kras s strani lokalnega gospodarstva in prebivalstva Postojnska jama vrnila tja, kjer je njeno mesto in kamor spada.",1
"Uprava podjetja Elektro Primorska je zavrnila predlog dogovora za dokončanje stavke, ki jim ga je v ponedeljek poslal stavkovni odbor podjetja. Sindikat je za prekinitev stavke pripravljen samo spreminjati število obrokov za izplačilo nagrade, uprava pa pričakuje večje popuščanje sindikatov. Večjih težav z elektrooskrbo na Primorskem še ni. Sindikat Elektra Primorska deluje neodgovorno in brezbrižno do posledic, ki jih ima zaradi stavke družba Elektro Primorska, je v pisnem sporočilu za javnost zapisala uprava podjetja. Kot pravijo, sindikat izkorišča instrument stavke in družbi povzroča neizmerljivo škodo, ker za stavko ni nobenega utemeljenega razloga. Izplačilo nagrade po 129. členu podjetniške kolektivne pogodbe je namreč obveznost, ki je iztožljiva, če so izpolnjeni pogoji. V kolikor je sindikat prepričan v svoje stališče o upravičenosti nagrade za leto 2011 v celoti, bi lahko zahteval izpolnitev stavkovne zahteve pred pristojnim sodiščem, še dodajajo v sporočilu. Sindikat krši kolektivno pogodbo Navajajo, da ima sindikat štiri različne možnosti usklajevanje z upravo, ustanovitev komisije za pomirjevanje, arbitražni svet ali sodni postopek pred delovnim sodiščem. Prve tri možnosti so v kolektivni pogodbi konkretno navedene kot načini reševanja nesoglasij med pogodbenikoma, arbitražni svet pa je celo obvezna oblika reševanja nesoglasij. Sindikat na nobeno od teh možnosti ne pristaja in s tem krši določila kolektivne pogodbe, zaključuje sporočilo, ki ga je v imenu uprave posredovala tiskovna predstavnica Elektra Primorska Tjaša Frelih. Uprava Elektra Primorska in stavkovni odbor so še vedno vsak na svojem bregu, stavka pa se nadaljuje. Foto POP TV Sindikati pripravljeni na sporazumno rešitev Stavkovni odbor Elektra Primorska se je že odzval na odgovor uprave na svojo pobudo. Vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec je povedal, da so v stavkovnem odboru pripravljeni na sporazumno rešitev spora, kar tudi navajajo v predlogu dogovora. Upravi sporočajo, da so pripravljeni kadar koli pristopiti k pogajanjem o spremembah in dopolnitvah podjetniške kolektivne pogodbe. Za nazaj pa vam poskušamo ponuditi možnost, da sami izberete način in dinamiko izpolnitve vaših obvez iz podjetniške kolektivne pogodbe. Delavci so v letu 2011 svoje obveze v celoti izpolnili, še pravi Vodopivec. Zato stavkovni odbor spet poziva upravo družbe, da predlaga način izpolnitve svojih obveznosti iz kolektivne pogodbe. V stavkovnem odboru so v tem primeru pripravljeni takoj končati stavkovne aktivnosti. Stavka do nadaljnjega Sicer pa se v družbi tudi danes nadaljuje stavka. Za ves delovni čas so prekinili delo zaposleni v vseh poslovnih enotah. Kljub stavki pa so odpravili napake, do katerih je zaradi močne burje prihajalo dopoldan v okolici Podnanosa. V sredo bodo osem ur stavkali zaposleni v poslovni enoti Nova Gorica.",0
"Poziv nadzornici Franci k odstopu Uprava Luke Koper predlaga, naj Olga Franca s svojega mesta članice v nadzornem svetu zaradi objektivne odgovornosti odstopi. Seja nadzornikov je medtem odpadla. Uprava je zapisala, da je nedopustno, da Franca v javnosti razlaga odločitve in napoveduje predloge za sejo nadzornega sveta, ki je še v teku, obenem pa s širjenjem neresnic z zavajajočimi izjavami ravna v nasprotju z interesi družbe ter škodi ugledu podjetja. Dodali so še, da ima le predsednik nazdornega sveta, torej Boris Popovič, edini pravico komunicirati z javnostjo o delu nadzornikov, Franca pa naj bi bila večkrat odgovorna za nesklepčnost nadzornega sveta. Sejo odpovedal Popovič Sejo nadzornega sveta, na kateri so predstavniki delavcev in države želeli zamenjati upravo, je zjutraj preklical Popovič, in sicer zaradi neodložljivih obveznosti v državnem svetu. Obžalovanje nad odpovedjo seje so izrazili tudi že na prometnem ministrstvu. Po njihovem mnenju to dokazuje porušene odnose v in med posameznimi organi, obenem pa pričakujejo, da bo v kratkem sklicana skupščina družbe. Trije predstavniki delavcev v nadzornem svetu Mladen Jovičić, Stojan Čepar in Nebojša Topič in podpredsednica nadzornikov Olga Franca so še v torek napovedovali, da se na današnji seji lahko zgodi tudi razrešitev predsednika uprave Roberta Časarja ter članov Alda Babiča in Marjana Babiča. Po trditvah France je Popoviču predlagala, da bi sejo začeli ob 17. uri, vendar je bil njen predlog zavrnjen. Predsednik nadzornega sveta si tako razlaga poslovnik, dogodek komentira Franca. Po njenih besedah se vsaj nekateri nadzorniki s tako razlago poslovnika ne strinjajo. Predlagali bodo spremembe o tem, kako in kdo skliče seje nadzornega sveta.",0
"MMC-jev pogovor z gospodarskim pravnikom Borutom Bratino V četrtek je vlada nekdanjega predsednika NLB-ja Marjana Kramarja, ki je ob odhodu dobil nagrado milijon evrov bruto, pozvala, naj denar vrne. So za to kakšne realne možnosti? Majhne, se je glasil odgovor strokovnjaka za gospodarsko pravo Boruta Bratine z Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor. Na tem mestu se zastavlja vprašanje, kakšne instrumente ima torej država sploh na voljo. Država v tem primeru opravlja dve funkciji, je v pogovoru za MMC dejal pravnik. Je delničar in regulator. A država bo za nazaj težko kaj popravljala, saj to ni v skladu s pravnim redom. Lahko pa kaj popravi za naprej, denimo, omeji plače menedžerjev, jih obdavči. Za prihodnje boljše urejanje lahko poskrbi tudi z glasovalnimi pravicami, ki jih ima kot lastnik v skupščini banke, in z nadzorniki. Nagrada vrnjena, če bi bila na sodišču dokazana ničnost pogodbe Da bi torej zdaj že nekdanji prvi mož NLB-ja vrnil nagrado, bo država težko dosegla. To bi ji uspelo le, če bi revizija oz. analiza pogodbe pokazala, da je nekaj narobe s pogodbo ali da je bil znesek nagrade napačno izračunan, poudarja Bratina. Sum oškodovanja bi bilo treba nato dokazati tudi na sodišču. Šele nato bi bile po mnenju pravnika smiselne grožnje s postopki zoper Kramarja, ki jih vlada sicer javno izraža že zdaj. MMC-jev sogovornik misli, da bi lahko pregled revizorjev, računovodij in preostalih strokovnjakov pokazal napako le pri izračunu odpravnine za leto 2008, kar bi zmanjšalo nagrado zgolj za preteklo leto - morda za 20, 30 odstotkov. V takšnem primeru bi morda Kramar privolil, da ta znesek vrne. Da bi se v celoti odrekel nagradi, pa ne vidim pametnega razloga, je pristavil. Po njegovih besedah bi bilo vračilo dela nagrade sicer najlažje doseči v dogovoru s Kramarjem. Potemtakem bi bilo treba nekdanjega predsednika uprave NLB-ja prepričati, da prostovoljno vrne del zneska. Če si je Kramar sam izračunal odpravnino, je to nezakonito Kot je znano, je nekdanji prvi nadzornik NLB-ja Anton Žunič nadzornemu svetu je predsedoval v času, ko je Kramar nastopil mandat in je bila sklenjena sporna pogodba dejal, da Kramar glede na pogodbo ni imel podlage, da si izračuna milijon evrov odpravnine. Bratina opozarja, da je ta izjava čudna in nelogična, saj se točno ve, kdo ima tu pristojnosti . Nagrade ne izračunava predsednik uprave sam, trdi. Za to so na voljo pristojne strokovne službe, sklep o izplačilu pa potrdi nadzorni svet. Če si je Kramar sam izračunal odpravnino, je bilo to nezakonito, je dodal gospodarski pravnik. Sogovornik sicer dopušča možnost, da je Kramarjevo pogodbo oz. znesek odpravnine predlagal belgijski KBC - tretjinski lastnik banke. Pogodbe s takšnimi zneski so namreč v KBC-ju vsakdanje, in mogoče je, da so Belgijci to prakso prenesli tudi na NLB, meni naš sogovornik. Kot dodaja, nagrada, kakršno je prejel Kramar, za tujino na splošno ni nič posebnega, ne po temeljih ne po višini odpravnine. Po pogodbi dobil, kar mu je pripadalo Pri tem je spomnil, je imel Kramar pogodbo za ves mandat svojega načelovanja Novi ljubljanski banki. Višina njegove nagrade je tudi posledica tega, da se letne nagrade niso izplačevale sproti, temveč na koncu štiriletnega mandata, kar je z obrestmi prineslo znano številko milijon evrov. Če bi se nagrade obračunavale po letih, bi bili zneski bolj sprejemljivi in ne bi bilo obresti, zdaj pa to ljudje težko razumejo, je dejal Bratina. Poudaril je še, da se ob znesek verjetno nihče ne bi obregnil, če ne bi bili v obdobju finančne in gospodarske krize. Bratina sicer Kramarja razume Po pogodbi je dobil, kar mu je pripadalo. Zakaj bi, ker politično višina nagrade ni primerna, znesek vrnil? On ni politik. Logično je, da je nagrado sprejel. Marjetka Nared marjetka.nared@rtvslo.si",0
"Tečaji delnic na borzah v Evropi so se zvišali, potem ko so finančni trgi pozitivno sprejeli dogovor EU o sprejemu fiskalnega pakta za krepitev proračunske discipline. Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP trgovanje končal najnižje doslej. Tečaji delnic na najpomembnejših borzah na stari celini so se danes v povprečju zvišali, potem ko so finančni trgi pozitivno sprejeli dogovor 26 članic EU o sprejemu fiskalnega pakta za krepitev proračunske discipline. Ta bo med drugim terjal uravnotežene proračune, kar pomeni, da letni strukturni primanjkljaj ne bo smel preseči 0,5 odstotka BDP. Vlagatelje je očitno prepričal dogovor evropskih voditeljev. Ta zaradi nesprejemljivih zahtev Velike Britanije ne bo zaživel skozi spremembe pogodbe EU, temveč kot meddržavni sporazum 17 članic območja evra, ki pa bo odprt za vse članice EU. Voditelji so danes podprli tudi cilj, da začne stalni mehanizem za stabilnost evra ESM delovati že julija 2012 in ne sredi 2013. Do sredine 2013 bo deloval še tudi začasni sklad za zaščito evra EFSF. Njuna skupna posojilna sposobnost za zdaj ostaja pri 500 milijardah evrov, območje evra pa želi prek Mednarodnega denarnega sklada IMF angažirati še vsaj 200 milijard. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trgovanje sklenil pri vrednosti 2342,59 točke, kar je 2,38 odstotka več kot v četrtek. V Parizu se je indeks CAC 40 zvišal za 2,48 odstotka na 3172,35 točke, indeks DAX v Frankfurtu pa za 1,91 odstotka na 5986,71 točke. Indeks FTSE 100 v Londonu se je zvišal bolj zmerno, za 0,83 odstotka na 5529,21 točke, potem ko je Velika Britanija ostala osamljena kot edina članica EU, ki ni nakazala možnosti priključitve k fiskalnemu paktu. Indeks FTSE Italia All-Share v Milanu je pridobil 2,96 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 16.229,46 točke, indeks BUX v Budimpešti pa se je zvišal za 0,86 odstotka na 17.036,03 točke. Znižal pa se je indeks ATX na Dunaju, in sicer za 1,71 odstotka na 1852,50 točke. Pridobili sta tudi borzi v Beogradu in Zagrebu indeks Belex 15 se je zvišal za 0,63 odstotka na 505,49 točke, indeks Crobex pa je pridobil 0,93 odstotka in trgovanje sklenil pri 1787,47 točke. Zvišale so se tudi cene črnega zlata. Teksaška lahka nafta se je podražila za 21 centov na 98,54 dolarja, severnomorska nafta brent pa za 29 centov na 108,23 dolarja. Pozitivne novice iz Evrope spodbudno vplivajo tudi na newyorški Wall Street. Industrijski indeks Dow Jones je doslej pridobil 1,41 odstotka in se giblje okoli 12.167 točk, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq na ravni okoli 2638 točk, kar je 1,59 odstotka več kot v četrtek. Pozitivni signali iz Bruslja so okrepili tudi tečaj evra. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba pozno popoldne za en evro odšteti 1,3363 dolarja, kar je 0,15 odstotka več kot v četrtek. Evropska centralna banka pa je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,3384 dolarja v četrtek pri 1,3410 dolarja. Padec tečajev na azijskih borzah Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Aziji pa so se danes večinoma znižali. V Tokiu je indeks Nikkei izgubil 1,48 odstotka vrednosti, v Hongkongu pa indeks Hang Seng 2,73 odstotka. V Šanghaju so se delnice v povprečju pocenile za 0,62 odstotka in v Južni Koreji za 1,97 odstotka. Na Tajvanu je osrednji borzni indeks izgubil 1,28 odstotka vrednosti. Padec tečajev na borzi v Tokiu analitiki pripisujejo nadaljevanju negotovosti vlagateljev glede razreševanja evropske dolžniške krize. Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Aziji so se danes večinoma znižali. Ljubljanska borza SBI TOP najnižje doslej Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal najnižje doslej, saj se je oblikoval pri vrednosti 590,51 točke, kar je 7,58 točke oz. 1,27 odstotka manj kot v četrtek. Danes so se pocenile vse delnice indeksa, največji padec pa so beležile delnice Mercatorja. Borzni posredniki so danes opravili za 637.060 evrov prometa, največ prometa pa je bilo z delnicami Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 329.830 evrov prometa. Tečaj delnic novomeškega farmacevta je ob tem izgubil 0,20 odstotka in se oblikoval pri 49,90 evra. Največji padec so beležile delnice Mercatorja, ki so ob 41.720 evrov sklenjenih poslov izgubile 3,12 odstotka in se oblikovale pri 155 evrih. Ob skromnem prometu so se pocenile tudi delnice Gorenja 1,11 odstotka na 4,45 evra in NKBM 1,43 odstotka na 3,45 evra. Na varšavski borzi sicer danes še niso trgovali z delnicami druge največje slovenske banke. Pocenile so se tudi delnice Petrola 11.010 evrov, 0,44 odstotka na 157,10 evra in Telekoma Slovenije 79.550 evrov, 0,31 odstotka na 64,80 evra. Največji padec zabeležile delnice Mercatorja. Tudi preostale delnice prve kotacije danes niso beležile rasti. Delnice Luke Koper so ob skromnem prometu zdrsnile za 1,91 odstotka na 7,70 evra, delnice Zavarovalnice Triglav pa so izgubile 1,24 odstotka in se oblikovale pri 11,11 evra. Borzni posredniki pa danes niso trgovali z delnicami Intereurope, tečaj njenih delnic pa ostaja na 0,48 evra. V standardni kotaciji so se ob skromnem prometu pocenile delnice Salusa 1,96 odstotka na 250 evrov, Term Čatež 0,56 odstotka na 178 evra, Abanke 0,33 odstotka na 15 evrov in Pivovarne Laško 0,09 odstotka na 11,51 evra. Ob prav tako skromnem prometu so se podražile le delnice Save, ki so se ob 0,27-odstotni rasti oblikovale pri 15,04 evra. Na Ljubljanski borzi se je danes začelo trgovanje z 18-mesečnimi zakladnimi menicami, ki jih je Slovenija v skupni višini 907 milijonov evrov izdala v četrtek, vendar pa danes še ni bilo zanimanja zanje. Obrestna mera za menice je sicer določena v višini 3,99 odstotka, v izplačilo pa bodo dospele 6. junija 2013.",0
"Protesti zaradi finančne krize se v Islandiji vse bolj zaostrujejo. Protestniki so celo vdrli v poslopje centralne banke in zahtevali odstop guvernerja. Še pred kratkim se je v najbolj znani cerkvi v Reykjaviku trlo turistov, danes pa sameva. Več sto protestnikov se je iz poslopja banke umaknilo takoj, ko je policija zagrozila, da jih bo, če tega ne bodo storili sami, odstranila s silo. Medtem je islandski premier Geir Haarde finančne in gospodarske razmere v državi danes označil za zelo resne. Potem ko je bila država oktobra prisiljena nacionalizirati tri največje državne banke, se trenutno sooča z akutnim pomanjkanjem deviz, inflacija se približuje 20 odstotkom, poleg tega pa se dramatično povečuje število brezposelnih. Med drugim je nekdaj največja islandska banka Bank Kaupthing ameriške oblasti zaprosila za podaljšanje roka za plačilo dolgov, ki jih dolguje ZDA. Banka namreč ZDA dolguje več kot 20,6 milijarde evrov, kar je dvakrat več od celotnega islandskega proračuna. Konec tedna so protestniki pred stavbo parlamenta zahtevali tudi odstop premierja Haardeja in celotne njegove vlade. Skupaj s propadlimi bankami vlado namreč krivijo, da je odgovorna za ogromne islandske dolgove. Medtem je javnomnenjska raziskava pokazala, da 32 odstotkov Islandcev še vedno zaupa Haardejevi vladi, medtem ko naj bi opozicijska leva stranka zelenih s 33-odstotno podporo postala najmočnejša stranka v državi.",0
"Ljubljana - Tržiški Peko je uspel lani ustvariti za 1,98 milijona evrov dobička, kar je za 117 odstotkov več kot predlani. Ob tem so čisti prihodki od prodaje upadli za slabe tri odstotke, na 19,2 milijona evrov. V podjetju, ki zaposluje 330 ljudi, so pojasnili, da povečanje dobička ni le rezultat stalnega zmanjševanja stroškov, temveč umikanja iz prodaje nizkocenovne obutve. Prihodki od prodaje na domačem trgu so se znižali zaradi zmanjšanja števila trgovin za odstotek, medtem ko so se na tujih trgih za odstotek povečali kljub velikemu upadu prodaje v Veliki Britaniji (za več kot polovico) zaradi neugodnih tečajnih razlik med funtom in evrom, so povedali v proizvajalcu obutve. Investicijam so minulo leto namenili skoraj milijon evrov, kar predstavlja okoli skoraj pet odstotkov ustvarjenih prihodkov od prodaje. Dobra polovica vseh sredstev je bila investiranih v prenovo in odpiranje novih trgovin, in sicer 533.000 evrov oziroma desetina več kot leta 2007.",1
"...in hkrati ves čas jadikujejo, kako nimajo nič za obleči. Ali je to sploh mogoče? Kot kaže je, kljub temu da v življenju za obleke zapravijo več kot sto tisoč evrov V življenju ženska za obleke porabi sto tisoč evrov, a vseeno trdi, da nima kaj obleči. Znano je, da lahko ženske stojijo pred polnimi omarami oblačil in čevljev in hkrati obupano tarnajo, kako nimajo nič za oblečt. Najnovejša raziskava je potrdila, kar je moškim sicer jasno že dolgo: ženske za obleke zapravijo pravo malo bogastvo (in hkrati trdijo, da nimajo ničesar za dati nase). 271 parov čevljev, 185 oblek, 145 torb... Raziskava Sure Women, povzema jo DailyMail, je zajela več kot tisoč vprašanih in pokazala, da ženske v življenju v povprečju kupijo več kot 3.100 garderobnih stvari - v to je vključeno tudi 271 parov čevljev, 185 oblek in 145 torb -, za katere skupaj zapravijo več kot sto tisoč evrov. Kljub impresivnim številkam se jih okoli 60 odstotkov vsakodnevno trudi najti kaj za obleči, bodisi za v službo ali za prosti čas. Precej jih nakupe skriva pred partnerjem Raziskava je še pokazala, da kar 41 odstotkov žensk dnevno zamenja dve obleki, šminka se petkrat na dan, ena od štirih žensk pa se dnevno več kot petkrat pogleda v ogledalo. Okoli 10 odstotkov žensk kupi vsaj eno oblačilo ali modni dodatek v tednu in to sredi belega dne, 14 odstotkov pa jih je priznalo, da nakupe skriva pred partnerjem. Vsaka osma ima v službi vsaj en par čevljev, za vsak primer. Mlajše za obleke zapravijo več. Tako bodo punce, zdaj mlajše od 25 let, za obleke v življenju zapravile 110 tisoč evrov, tiste, ki so zdaj starejše od 55 let pa okoli 80 tisoč evrov.",0
"Španska vlada bo verjetno odkupila avtoceste od zadolženih koncesionarjev po približno polovični ceni Foto: Aleš Beno Španska vlada pripravlja neke vrste slabo banko, v katero bodo spravili dolgove približno desetine propadlih avtocestnih koncesionarjev, poroča Infrastructure Investor. Podrobnosti so še nejasne, okvirno pa naj bi vlada pri odkupu avtocest koncesionarje prisilila v 50-odstotno striženje. Po tej operaciji naj bi začela pogovore z bankami o približno 3,5-milijarde evrov vrednem dolgu koncesionarjev. Koncesionarji se za zdaj takšnemu načinu reševanja upirajo, čeprav potrebujejo neko obliko reševalnega paketa. Ni veliko možnosti, da bo vlada kar tako povečala primanjkljaj za 3,5 milijarde evrov. Zelo verjetno bodo tudi banke upnice prisiljene v striženje. Mediji pišejo tudi o potrebah po dodatnem financiranju za poplačilo obveznosti do lastnikov zemljišč. Kako bo delovala slaba banka za avtoceste Slaba banka za avtocestne koncesionarje bo najbrž organizirana kot javna investicijska agencija, država bo od koncesionarjev odkupila avtoceste, kupnino poravnala s posojili komercialnih bank in odplačevala s pobranimi cestninami. Na prvi pogled je to dobra novica, ker je nekaj koncesionarjev že v stečajnih postopkih. Banke bodo sicer morale odpisati del terjatev, vendar bo po novem njihov dolžnik država. Hkrati pa je to slaba novica, ocenjujejo pri Infrastructure Investorju, ker Španija ni edina, ki se je zaplezala z avtocestnimi koncesionarji. Podobno je bilo tudi v Avstraliji, so pa tam propadle koncesionarje po diskontni ceni kupovali zasebni vlagatelji. Nasedli tudi lastniki sončnih elektrarn Vladno reševanje koncesionarjev bo verjetno spet sprožilo razprave o odgovornosti gradbenega sektorja za ustvarjanje nepremičninskega balona. To bo tudi namig lastnikom propadlih naložb v sončne elektrarne, da se začnejo aktivno zavzemati za vladno reševanje. Španci že imajo slabo banko s 60 milijardami toksičnih posojil V Španiji so sicer klasično slabo banko za skisana posojila z imenom SAREB ustanovili decembra lani, vanjo pa so pospravili večino slabih posojil, nastalih v nepremičninskem kolapsu pred skoraj petimi leti. V slabo banko so prenesli 60 milijard toksičnega premoženja (veljal je v povprečju 63-odstotni diskont na posojila za zemljišča in stanovanjske enote in 46-odstotni diskont za druga nepremičninska posojila) za katerega naj bi v prihodnjih 15 letih poiskali lastnike, investitorji v slabo banko pa bi dosegli vsaj 14-odstotni donos. Ustanovitev slabe banke je bil eden izmed pogojev za pridobivanje 39 milijard evrov vrednega paketa pomoči Evropske unije španskim bankam. Španska slaba banka je s tem postala največja evropska nepremičninska agencija. Stečaji avtocestnih koncesionarjev v Španiji in njihovo vladno reševanje so slaba novica za države, ki razmišljajo o gradnji cest z zasebnimi partnerji.",0
"NKBM je v petek kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva. Šlo naj bi za 23,7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, Nova Kreditna banka Maribor NKBM, ki je do holdingov Zvon Ena in Zvon Dva izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila. Potezo NKBM je po ugibanjih časnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga. Mariborsko sodišče je v petek potrdilo začetek postopka prisilne poravnave v obeh cerkvenih finančnih družbah. Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najpozneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale. Zvon Ena Holding je imel ob koncu leta 2009 za dobrih 500 milijonov evrov obveznosti, s poplačilom 137 milijonov pa je konec preteklega leta zaostajal že več kot dva meseca. Zvon Dva Holding je konec leta 2009 beležil za 171 milijonov evrov obveznosti, od tega ob koncu lanskega leta dobrih 70 milijonov evrov zapadlih in neporavnanih. Tako bo poskušala NLB po pričakovanjih Dnevnika izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo Alpe Adria Bank 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit Banko Slovenija in Raiffeisen Banko. Holdinga imata zastavljeno vse svoje premoženje, poleg že omenjenih štirih naložb, ki jih je po pisanju Dnevnika zasegla NKBM, so to še deleži v Iskri Avtoelektriki, Abanki, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu itd. Vir za poplačilo upnikov v prisilni poravnavi naj bi bila sodeč po načrtih finančnega prestrukturiranja tudi prodaja tako kratkoročnih kot dolgoročnih naložb. Katere bi prodali in kdaj, v družbah niso razkrili. Sanacija tako temelji na postopni prodaji naložb in delnemu poplačilu bank. Načrta finančnega prestrukturiranja obenem ne predvidevata konverzije terjatev v lastniške deleže, tako da bi ju mariborska nadškofija obvladovala tudi po končani sanaciji.",0
"Podizvajalci opozarjajo, da Celovški dvori ne bodo končani do 20. avgusta. Po njihovem mnenju direktorica Vegrada Hilda Tovšak zavaja javnost in kupce. Ne razumemo, zakaj direktorica Vegrada Hilda Tovšak, op. a. zavaja javnost in kupce, je dejal predstavnik podizvajalcev Mirko Požar. Po njegovih besedah so prejšnji teden Vegrad in Mestno občino Ljubljana MOL obvestili, da bi bil lahko projekt Celovški dvori v prvem tednu septembra pripravljen za uporabno dovoljenje, če bi do sredine tega tedna z Vegradom in Novo ljubljansko banko NLB uspeli doseči dogovor o plačilu. Po oceni podizvajalcev so napovedani roki za Celovške dvore zavajajoči. Tu bližnjic ni, opozarja. Dodal je, da pa se kljub temu zdaj ne dogaja nič in da so pogovori z Vegradom neuspešni. Vegrad ne pristopa aktivno in konstruktivno k reševanju problema, je kritičen. Pojasnil je, da je rok za dobavo materiala za izdelavo žaluzij pet tednov, nato pa je treba 3000 žaluzij še izdelati in montirati, kar prav tako zahteva svoj čas. Podobno je z drugimi podizvajalci za računalniške sisteme in pregradne stene na balkonih. Iz Vegrada pa so sporočili, da zaključevanje objekta Celovški dvori poteka po dogovorjenem terminskem planu. Izvedba večine še potrebnih del je usklajena, za preostala se še dogovarjamo, so odgovorili na očitke podizvajalcev. Po Požarjevih informacijah se Vegrad pripravlja na pridobitev uporabnega dovoljenja brez žaluzij in z izjavo, da so žaluzije v izvajanju. To pa ni v skladu s projektom za izvedbo, ni v skladu z zakonodajo in tudi ne s tem, kar so plačali kupci, je dejal. Podizvajalci so pripravljeni projekt zaključiti, če dosežejo ustrezen dogovor o plačilu. Zato so pri notarju tudi deponirali dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja za 833 stanovanj v Celovških dvorih, od katerih jih je MOL skupaj s svojim stanovanjskim skladom in republiškim stanovanjskim skladom kupil 419.",0
"Ljubljana - Koprski policisti so zaradi kaznivih dejanj in oškodovanja Luke Koper ovadili bivšega predsednika uprave družbe Roberta Časarja ter predsednika nadzornega sveta in koprskega župana Borisa Popoviča, je mogoče sklepati iz včerajšnjih pojasnil koprske policijske uprave. V obsežni kriminalistični preiskavi v Luki so koprski policisti ugotovili, da bi lahko bila družba zaradi kaznivih dejanj bivšega vodstva oškodovana za več kot 100 milijonov evrov. Doslej so policisti končali preiskavo petih primerov protipravnih ravnanj, kaznivih dejanj pa naj bi bilo še precej več. ""Policijska preiskava, ki še poteka, je pokazala, da so odgovorni v družbi med letoma 2006 in 2008 ravnali kot slab gospodar in v nasprotju z interesi družbe. Večkrat so zlorabili svoj položaj in prekoračili meje svojih pravic, vse to z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi drugim gospodarskim subjektom,"" so sporočili iz koprske policijske uprave. Od petih končanih zadev so tri povezane z najemom zemljišč, dve pa s podpisom pogodb v večji vrednosti brez potrebnega soglasja nadzornega sveta družbe. Zaradi sklepanja škodljivih najemnih pogodb je bila družba skupno oškodovana za 1,9 milijona evrov, iz pojasnil policije pa je mogoče sklepati, da so bili v teh primerih ovadeni Časar, Popovič ter še direktor in prokurist druge gospodarske družbe najemnice, in sicer zaradi utemeljenega suma napeljevanja h kaznivemu dejanju. Pri zadnjih dveh primerih uprava družbe ni imela ustreznega soglasja nadzornega sveta za sklenitev dveh poslov. V prvem v višini 4,7 milijona evrov za gradnjo na enem od prej omenjenih zemljišč, v drugem pa naj bi šlo za dokapitalizacijo romunskih družb Rail Port Arad in Trade Trans Terminal Arad. Del dokapitalizacije v višini 1,5 milijona evrov je že bil izvršen, drugi del v višini 1,3 milijona evrov pa je preprečilo sodišče. V zvezi s tem so koprski policisti, kot smo pred časom že poročali, že ovadili Časarja ter še tri nekdanje vodilne osebe v Luki Alda Babiča, Marjana Babiča in Borisa Marzija. Koprski kriminalisti so preiskavo, ki še ni končana, začeli na podlagi anonimne ovadbe in obvestil komisije za preprečevanje korupcije. Sredi aprila so izvedli odmevne hišne preiskave na sedežu Luke Koper in na domovih nekaterih takratnih vodilnih mož družbe.",0
"Ljubljana - Merkur zavarovalnica, ki na slovenskem trgu zaseda četrto mesto na področju trženja življenjskih zavarovanj, praznuje 15. obletnico svojega delovanja v Sloveniji. Zavarovalnica deluje v sklopu koncerna Merkur, ki ima hčerinske družbe tudi na Hrvaškem, v BiH ter v Srbiji. Predvidoma prihodnje leto pa bo začela delovati tudi nova zavarovalnica v Makedoniji. Zavarovalnica je v letu 2006 zbrala 37,82 milijona evrov bruto obračunanih premij ter imela do konca leta sklenjenih 150.282 zavarovanj. S tem je imela 2,19-odstotni tržni delež med slovenskimi zavarovalnicami ter 7,72-odstotni tržni delež med zavarovalnicami, ki tržijo življenjska zavarovanja. Dobiček, ki ga je zavarovalnica v letu 2006 ustvarila, je znašal 7,16 milijonov evrov pred obdavčitvijo. Sredstva, ki so jih svojim zavarovancem, ki so upravičeni do pripisa dobička, pripisali v lanskem letu, so znašali kumulativno 4,6 milijona evrov. ""Težimo k bolj umirjeni rasti na zavarovalniškem trgu, bolj pa se seveda osredotočamo na kvaliteto svojih storitev,"" je povedal predsednik uprave Denis Stroligo.",1
"Križanič čaka na združljivost z e-zemljiško knjigo Pričakovanje, da bi nov davek na nepremičnine prinesel večji donos v državno blagajno, ni realno, je za MMC povedal ekonomist Tine Stanovnik. Po številnih nejasnostih, povezanih z morebitnim davkom na nepremičnine, je namreč jasno le, da je predlog zakona v pripravi, kar so za MMC potrdili na ministrstvu za finance. Katere nepremičnine naj bi bile obdavčene in kaj naj bi bilo merilo njihove obdavčitve, še ni znano, saj bo podrobnejše informacije o predlaganih rešitvah mogoče podati, ko bo gradivo pripravljeno za obravnavo , pojasnjuje ministrstvo. Stanovnik Bistvenih sprememb ne bo Splošna oblika premoženjskega davka se sicer pripravlja že leta, davek pa naj bi nadomestil zdajšnje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tine Stanovnik je zato prepričan, da večjih sprememb ne bo in da bo nov davek za lastnike nepremičnin pomenil približno enak strošek kot zdajšnje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V zvezi z višjim obdavčenjem lastnikov, za katere nepremičnine pomenijo kapitalsko naložbo ali jih oddajajo v najem, pa je dejal, da se v tem primeru lahko poveča možnost izogibanja obdavčenju, saj lahko lastnino med drugim prepišejo na drugega lastnika. Davek ne bo čudežni vir prihodkov Tako želja vlade, da bi v nepremičninskem davku našla nekakšen novi čudežni vir za polnjenje državne blagajne, ni realna, je še dejal Stanovnik, sicer profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. Način obdavčevanja še vedno le ugibanje Kot je znano, se takšno ali drugačno obdavčenje nepremičnin napoveduje že skoraj desetletje. Tako so pred leti javnost razburile neuradne informacije, da naj bi se davek plačevalo po površini stanovanja glede na število prijavljenih na določenem naslovu, bolj naj bi bila obdavčena nadstandardna stanovanja, najemodajalci pa so že zavezani k plačevanju davka od najemnin, ki jih prejmejo. Vladna razmišljanja naj bi po navedbah nekaterih medijev sicer šla v smer obdavčitve tistih nepremičnin, v katerih lastniki ne bivajo, ampak zanje pomenijo finančno naložbo ali pa jih oddajajo v najem. Dostop do katastra stavb Geodetske uprave Republike Slovenije potrebna prijava Dostop do elektronske Zemljiške knjige potrebna prijava Ovira zakonu sistemska nezdružljivost? Zakon naj bi bil zaživel šele leta 2011, minister za finance France Križanič pa, kot je dejal na tiskovni konferenci po seji vlade, opozarja, da so za to krive ovire, ki jih je treba še premagati. Tako naj bi davek začel veljati, ko bo v celoti na razpolago informacijska osnova, kar pomeni vzpostavitev združljivost med sistemom merjenja nepremičnin in sistemom informacijske podpore zemljiške knjige. Namen in razlogi za vpeljavo novega zakona Nov zakon naj bi tako posodobil sistem obdavčitve nepremičnin in nadomestil trenutno veljavne dajatve na tem področju davek od nepremičnega premoženja, ki se odmerja v skladu z Zakonom o davkih občanov in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki je določen v predpisih o urejanju prostora. Ministrstvo kot razloga za uvedbo novega davka na nepremičnine navaja poenotenje sistema obdavčitve nepremičnin in razumno povečanje prihodkov iz tega vira na podlagi preglednejših in bolj sistematičnih evidenc o nepremičninah.",0
"Na Darsu poudarjajo nezakonitost zapore Dars je zavrnil vlogo Društva podizvajalcev Brežice za izdajo dovoljenja za popolno dvourno zaporo pomurske avtoceste, ki so jo podizvajalci napovedali za 13. junij. Na Darsu v povezavi z napovedjo zapore poudarjajo, da zakon o cestah natančneje opredeljuje področje zapor državne ceste zaradi del ali prireditev. V določbi zakona je zapisano, da so športne in druge prireditve na avtocestah in hitrih cestah, zaradi katerih bi jih bilo treba popolnoma zapreti za promet, prepovedane oz. niso dovoljene. Ker Dars kot upravljavec predmetne ceste v upravnem postopku ni izdal soglasja za njeno zaporo, bo napovedano dejanje protizakonito, poudarjajo v Darsu. Zaprli bi, ker niso bili plačani Društvo podizvajalcev Brežice je 24. maja, po tem, ko je GZS preklical vlogo Združenje izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu Slovenije pri GZS-ju za izdajo dovoljenja za zaporo pomurskih avtocestnih odsekov Lenart-Senarska in Sv. Jurij ob Ščavnici-Vučja vas, vložilo vlogo za izdajo dovoljenja za zaporo. V vlogi je napovedano, da bo društvo 13. junija izvedlo dvourni protestni shod na območju avtocestnega priključka Lenart. V sklopu protestnega shoda naj bi se po napovedi Društva podizvajalcev Brežice med 10. in 12. uro izvedla popolna zapora za tranzitni promet na relaciji med priključkoma Vučja vas in Lenart. Protestni shod naj bi se, kot je zapisano v vlogi, izvajal na zaprtem delu vozišča - območje za avtocestnim priključkom Lenart, in sicer na voznih pasovih v smeri Lendave.",0
"Administrativne ovire prevelike Sestanek, na katerem so govorili o prezaposlitvi okoli 150 Murinih delavcev v novi družbi v Ljutomeru, se je za zdaj sklenil brez konkretnega dogovora. Kot je znano, so v petek glavna lastnika Mure NFD Holding, Sod, vodstvo in sindikat Mure ter predstavniki vlade sporočili, da se stečaju krovne družbe in večine družb v Murini skupin ne bo mogoče izogniti. Na današnjem sestanku, ki so se ga sicer udeležili predstavniki Mure, zainteresiranega vlagatelja iz Švice, ministrstva za delo in ljutomerskega zavoda za zaposlovanje, pa so stekli pogovori o možnosti uporabe ukrepov aktivne politike zaposlovanja. V Ljutomeru bi tako ob pripravljenosti investitorja, družbe Boxmark, lahko prezaposlili okoli 150 delavcev. Trenutno je na čakanju sicer 143 delavcev, kot pa je pojasnil prokurist Mure Zdenko Podlesnik, je težava v tem, kako izvesti, da bi delavci enega delodajalca takoj prešli na drugega in da bi investitor takoj dobil sredstva, ki mu pripadajo. Tu so po besedah Podlesnika administrativne ovire še velike. Računam, da se bo to spremenilo, je dodal. Investitor postavil cilje, ministrstvo brez rešitev Po Podlesnikovih besedah je investitor jasno postavil svoje cilje oziroma cilje nove proizvodnje, ki bi tukaj tekla, rešitev resornega ministrstva pa danes ni bilo na mizi. Računam, da so manjkajoče podatke, kot so rekli, danes dobili in da bo že v torek poziv na nov sestanek ali pa morda predlog že kakšne rešitve, je povedal prvi mož Mure, omenil pa tudi neke nove možnosti na ministrstvu za gospodarstvo . Enake težave bodo tudi pri zaposlitvi preostalih delavcev iz ljutomerskega obrata v družbi Mura in partnerji, ker je tudi v tem primeru ta družba novi partner in gre za popolnoma enak model, dodaja Podlesnik. Na vprašanje, ali še vztraja pri prisilni poravnavi Mure, ne pa pri stečaju, kot je bilo razumeti dogovor vseh vpletenih v petek, je Podlesnik sicer odgovoril pritrdilno.",0
"Uprava družbe, ki upravlja smučišče na Kaninu, bo predlagala uvedbo stečajnega postopka. Nesreča na gondolski žičnici, ki se je preteklo zimo zgodila po enem mesecu delovanja, je namreč ATC Kanin povzročila velike izgube. Reševanje po nesreči na Kaninu Po slabi sezoni, ki jo je po le mesecu dni delovanja zaustavila nesreča gondolske žičnice, se družba ATC Kanin, ki upravlja s smučiščem na Kaninu, utaplja v dolgovih. Zato je direktor Aleš Uršič napovedal, da bo moral predlagati stečaj. Podjetje, ki je bilo že do letošnje smučarske sezone zelo zadolženo, je po nesreči ostalo brez prihodkov, dolgovi pa so le naraščali. Tudi 18 zaposlenim, ki so sicer doma, je podjetje dolžno nekaj plač. Za popravilo gondolske žičnice bi potrebovali vsaj 80.000 evrov, za pokritje stroškov ene sezone pa skoraj milijon evrov, prihodkov pa letos praktično ni bilo. Uršič je povedal, da je po zakonodaji dolžan predlagati stečaj, vendar ne ve še, kdaj bo to storil. Trem lastnicam družbe družbi Euroinvest, Občini Bovec in družbi Hit je sicer predlagal dokapitalizacijo v višini 2,6 milijona evrov, vendar lastniki denarja nimajo. Zakaj tako visoka dokapitalizacija? Bovški župan Siniša Germovšek pa si prizadeva za sklic skupščine delničarjev. Ni mi jasno, od kje je predlog za dokapitalizacijo v višini 2,6 milijona evrov, je povedal. Sam pravi, da je od vodstva ATC Kanin zahteval sklic skupščine, vendar Uršič doslej tega ni storil. Zato si Občina Bovec kot skoraj tretjinski lastnik prizadeva, da bi sklicala skupščino, pri čemer že ima podporo tudi družbe Hit. Odločitev o skupščini bo znana v tem tednu, vendar do konca meseca skupščine ne moremo sklicati zaradi zakonsko določenih časovnih rokov. Prav tako nimamo nobenih dokumentov, saj bi morali lastniki obravnavati poslovanje družbe v lanskem letu, je še povedal Germovšek. Smučišče na Kaninu želijo reševati tudi v zadrugi turističnih delavcev, za katero je Germovšek povedal, da imajo več dobrih zamisli o reševanju nastalih težav. Bovški turistični delavci so ugotovili, da bodo brez zimske in poletne sezone na Kaninu težko preživeli, zato želijo aktivno sodelovati pri iskanju rešitev za popravilo gondolske žičnice in možnostih ponovnega obratovanja smučišča. V zadrugo so povabljeni vsi, ki želijo doprinesti k turističnemu razvoju kraja in kaninskega smučišča. Pobuda je sama po sebi pozitivna, tudi elaborat, ki so ga pripravili na 15 straneh, prinaša nekatere dobre rešitve, mogoče je le malo preveč optimistična pri nekaterih predlogih, je dejal Grmovšek.",0
"Žerjav Grčijo bi morali izključiti iz monetarne unije Zaradi nepristopa Slovaške k posojilu Grčiji, težav Irske in proračunskih omejitev Nemčije bo Slovenija v 4. tranši posojila Grčiji namenila več sredstev, pojasnjuje Križanič. Odbor za finance se je seznanil s poročilom o odobritvi 4. tranše posojila Grčiji in s poročilom o poroštvu in odobrenih posojilih za finančno pomoč Irski. Minister za finance Franc Križanič je uvodoma pojasnil, da je Evropska komisija ugotovila, da Grčija izpolnjuje pogoje za odobritev 4. tranše posojila, v kateri naj bi Slovenija Grčiji namenila dobrih 71 milijonov evrov, kar znaša 0,66 odstotka celotne tranše. Delež Slovenije v tej tranši je sicer višji od predvidenega zaradi nepristopa Slovaške k posojilu, proračunskih težav Nemčije in nepristopa Irske k 3. tranši zaradi lastnih težav z gospodarsko krizo. Kljub temu, kot pravi minister, celotna višina posojila ne bo višja, kot je bilo prvotno predvideno. Preberite še Splošna stavka v Grčiji ohromila življenje Juri Za pomoč se odločamo zaradi sebičnosti Bogdan Barovič SNS je poudaril, da nasprotuje takšnemu načinu dela naše države. Sem Slovenec in imam raje Slovenijo, zato nasprotujem plačilu 4. tranše posojila Grčiji, je pojasnil. Dodal je še, da pri celotni zadevi ne gre za pomoč Grčiji, temveč francoskim in nemškim bankam, ki imajo dolgove v tej državi. Baroviču je pritrdil tudi Radovan Žerjav SLS, ki je prepričan, da bi morale vse članice spoštovati pravila evroobmočja . Meni, da bi morali Grčijo izključiti iz monetarne unije in ji šele nato pomagati. Ob tem se je vprašal, kako dolgo bomo še zmogli pomagati in ali je Slovenija sploh sposobna zdržati še pomoč Irski in Portugalski. Luka Juri SD je dejal, da pri posojilih in poroštvih ne gre za pomoč določeni državi, ampak gre za pomoč evru in nam samim, saj naj bi bili vsi prepleteni v evrskem sistemu . Zatrjuje, da smo se za pomoč drugim odločili zaradi sebičnosti naše države, saj želimo s tem rešiti evro in samega sebe. Zakon o davku na bilančno vsoto bank potrjen Odbor DZ-ja za finance je sicer potrdil tudi predlog zakona o davku na bilančno vsoto bank, s katerim želi država banke spodbuditi h kreditiranju gospodarstva. Po navedbah vlade sta cilja predloga zakona določena kompenzacija državi za omogočanje sistemske podpore bančnemu sistemu med finančno krizo in spodbujanje bank k zagotavljanju večje ter strukturno ustreznejše ponudbe posojil gospodarstvu. Osnova za davek bo bilančna vsota banke, izračunana kot povprečje vrednosti vsak zadnji dan meseca v letu. Stopnja davka bo znašala 0,1 odstotka. Vlada predvideva tudi možnost znižanja davka, in sicer vse do višine obračunanega davka. Imamo pomisleke glede uresničevanja zakona Ob predstavitvi odklonilnega stališča Banke Slovenije na prejšnji seji odbora za finance je guverner Marko Kranjec povedal, da je namen predloga dobronameren, vendar ima resne pomisleke, ali bo uresničen. V zakonu namreč vidi veliko priložnosti za zlorabo namena davka, imel pa naj bi tudi zelo nizek izkoristek v primerjavi s stroški izvajanja zakona za zavezance in davčno upravo.",0
"Slabša ocena pri polovici od desetih svoboščin Slovenija je na lestvici ekonomske svobode zdrsnila za tri mesta. Med 184 državami je zasedla 69. mesto. Slovenija si je po raziskavi ameriške ustanove Heritage Foundation in časopisa Wall Street Journal letos za ekonomsko svobodo prislužila oceno 62,9 točke, s čimer se je uvrstila tik za Portugalsko in pred Južnoafriško republiko. V Evropi se je med 43 državami uvrstila na 32. mesto. Njena ocena je nad svetovnim povprečjem, ki je pri 59,5 točke, a pod regionalnim, ki je pri 66,1 točke. Slabša ocena pri polovici od 10 svoboščin Lani je naša država zbrala 64,6 točke, s čimer se je uvrstila na 66. mesto na lestvici. Pri Heritage Foundation pravijo, da se je letos ocena poslabšala pri polovici od 10 ocenjenih ekonomskih svoboščin, največji pa je bil padec pri oceni porabe države. Pri presojanju sicer upoštevajo odprtost trga, učinkovitost nadzora, vladavino prava in omejevanje vmešavanja države. Težava ostaja korupcija Vlada je po njihovih besedah pri uvajanju strukturnih reform v Sloveniji le delno uspešna, gospodarsko dinamiko pa zavira institucionalna šibkost, ki spodkopava obete dolgoročnega gospodarskega razvoja. Še posebej neučinkovit in ranljiv za politično vmešavanje ostaja sodni sistem, poudarjajo v Heritage Foundation. Korupcija, ki je zaznana kot široko razširjena, ostaja težava, pišejo in izpostavljajo tudi pomanjkljivo zaščito intelektualne lastnine. Postopki trajajo predolgo Čeprav zagon poslovanja v Sloveniji traja le šest dni, pa nato pridobitev potrebnih dovoljenj traja skoraj 200 dni. Trg dela zato ostaja ujetnik toge zakonodaje. Slovenija uživa precej visoko stopnjo svobode trgovanja, saj so njene tarife precej nizke, še pravijo v ustanovi, a pozitivne učinke te svobode spodkopava pomanjkanje napredka pri reformah na drugih področjih, ki so kritična za vzdrževanje odprtega trga na področju financiranja in investicij . Največ svobode je v Hongkongu Prvo mesto na letošnji lestvici zaseda Hongkong, ki je zbral 89,9 točke, kar je 0,2 točke več kot lani. Sledijo Singapur, Avstralija, Nova Zelandija in Švica. Sledi skupina držav, za katere velja, da so večinoma ekonomsko svobodne, medtem ko se Slovenija uvršča v skupno držav z zmerno ekonomsko svobodo. Zadnje mesto na lestvici zaseda Severna Koreja, ki je zbrala eno točko, pred njo pa sta Zimbabve in Kuba.",0
"IMF izrazil resno zaskrbljenost Mednarodni denarni sklad IMF je izrazil zaskrbljenost glede španskega gospodarstva in dejal, da so potrebne dolgoročne reforme, da bi si opomoglo. Po IMF-jevih besedah se država spoprijema z resnimi izzivi, vključno s potrebo po nujni reformi nedelujočega trga dela in njenega bančnega sektorja. IMF-jeva ocena prihaja, potem ko so španske oblasti morale za konec tedna reševati regionalnega upnika Cajasur. Prejšnji teden je španska vlada sprejela varčevalne ukrepe za zmanjšanje svojega primanjkljaja, ki je trenutno enak 11 odstotkom španske gospodarske proizvodnje. To je precej višje kot evropska zgornja meja 3 odstotkov. Luknje v številnih sekcijah To sicer ni prvič, da je IMF dejal, da Španija potrebuje reformo gospodarstva, a tokrat opozorila zvenijo kot neodložljiva in bolj neposredna - španski trg dela ne deluje in potrebuje korenito reformo. IMF je izpostavil tudi padec na španskem trgu nepremičnin, visoko zadolženost v zasebnem sektorju ter šibko produktivnost in konkurenčnost. Prejšnji teden je španska vlada odobrila varčevalni načrt za 15 milijard evrov, vključno s 5-odstotnim zmanjšanjem plač v javnem sektorju. Država se mora spopadati tudi z več kot 20-odstotno nezaposlenostjo. Skrbi glede španskega gospodarstva je treba gledati v luči nedavne finančne krize v Grčiji, katere primanjkljaj znaša 13,6 odstotka BDP-ja. Zaradi strahu, da bi se grška kriza lahko razširila na Španijo, se je 27 držav članic EU-ja in IMF-a skupaj dogovorilo za 750 milijard evrov vreden rešilni sveženj.",0
"Domači podizvajalci, ki so gradili predora Barnica in Tabor, čakajo na plačilo za opravljeno delo. Družbi Vidoni in Oberosler samo 19 podjetjem dolgujeta skoraj pol milijona evrov. Skupna številka v poletnih in jesenskih mesecih zapadlih obveznosti za opravljene storitve oz. dostavljeno blago še ostalih podizvajalcev je lahko blizu dveh milijonov evrov. 19 podjetij in obrtnikov, ki so kot podizvajalci gradili predora Barnica in Tabor na hitri cesti prek Rebernic, so na robu obupa. Družbi Vidoni in Oberosler jim dolgujeta približno pol milijona evrov že zapadlih terjatev. Sekretar ajdovske območne obrtno-podjetniške zbornice Marko Rondič je opozoril, da je stanje alarmantno in meji na katastrofo za obrt in podjetništvo. Dars je na Primorsko pripeljal gospodarsko, finančno in ekološko katastrofo ter nam nastavil zanko okoli vratu. Vidoni pa nam premika stol izpod nog, je na novinarski konferenci v Ajdovščini dejal predsednik tamkajšnje obrtno-podjetniške zbornice Peter Skapin. Ni težko biti najcenejši ponudnik, če ne poravnaš svojih obveznosti, je dodal. Po njegovih besedah so namreč družbi Vidoni in Oberosler ter njuno skupno podjetje, ki so za 30,6 milijona evrov gradili predora, samo 19 podjetjem, ki so se oglasila na zbornici, dolžna skoraj pol milijona evrov. Skupna številka v poletnih in jesenskih mesecih zapadlih obveznosti za opravljene storitve oz. dostavljeno blago še ostalih podizvajalcev je lahko blizu dveh milijonov evrov, je ocenil Skapin. Podjetniki trepetajo Avtoprevozniku Dejanu Slejku tako po letu in pol dela zdaj Vidoni dolguje 60.000 evrov. Zaradi tega ima težave pri delovanju podjetja, izplačevanju plač za tri zaposlene ter plačevanjem najetih posojil, je pojasnil Slejko. Za izstavljene račune so morali obrtniki in podjetniki že plačati DDV državi ter poravnati blago dobaviteljem, v kratkem jih čaka še plačilo davka na dobiček, zaradi krize pa ne dobijo več posojil za zagotavljanje likvidnosti, je opozoril Rondič. Večina podjetji in obrtnikov se je tako že odločila za izvršbe, a imajo naročniki del blokiran račun, zato sumijo da so pri gradnji dobiček preusmerili v matično podjetje v Italiji, je povedal Rondič. Obveznosti bomo poravnali, ko bo plačal Dars Da bodo svoje obveznosti poravnali, je po telefonu novinarjem zatrdil tudi vodja gradbišča na Rebernicah pri Vidoniju Maurizio Peresson. Foto Dare Čekeliš V družbi Vidoni so jim sicer zagotovili, da bodo plačilo prejeli, ko jim bo Dars nakazal denar, na Darsu pa pravijo da v roku plačujejo svoje obveznosti do Vidonija, je pojasnil. Da bodo svoje obveznosti poravnali je po telefonu novinarjem zatrdil tudi vodja gradbišča na Rebernicah pri Vidoniju Maurizio Peresson, a zapleta podrobneje ni želel komentirati. Kljub temu se obrtniki in podjetniki bojijo, da opravljenega dela ne bodo dobili plačanega, saj je Vidoni že izpraznil gradbišče, tudi betonarno pri Vipavi, kjer so za seboj pustili cisterno za nafto in aditive za beton, ti pa se sedaj razlivajo po zemljiščih, je dejal Skapin. Zato so se v sredo obrnili na Dars, od katerega zahtevajo, da do 16. januarja pri Vidoniju doseže poravnavo obveznosti. Če se to ne bo zgodilo, v ajdovski obrtno-podjetniški zbornici od Darsa zahtevajo, da se do 20. januarja pisno zaveže, da bo iz odprtih obveznosti do Vidonija in Oberoslerja najprej in neposredno poravnal obveznosti do domačih podizvajalcev. V nasprotnem primeru bodo obvestili ministra za promet Patricka Vlačiča in zahtevali odgovornost vodstva Darsa.Dars odgovarja Na Darsu odgovarjajo, da imajo pogodbo o graditvi predorov sklenjeno le z italijanskima podjetjema Vidoni in Oberosler, ki jima redno poravnavajo obveznosti, tako da Dars ne predstavlja ovire za poplačila del podizvajalcem oz. kooperantom. Ker s slednjimi nimajo pogodb, nimamo tudi nikakršne pravne podlage za vsakomesečna, neposredna plačila opravljenih del s strani podizvajalcev oz. kooperantov, saj gre za poslovni odnos med izvajalcem in podizvajalcem , so zapisali v sporočilu. Uprava Darsa strokovnim službam kljub temu naročila, naj preučijo možnost, če in kako - v okviru zakona o obligacijah - bi bilo možno v podobnih primerih plačevanje neposredno podizvajalcem. Do danes namreč še niso dobili nobenega zaprosila za neposredno poplačilo Vidonijevih obveznosti s strani podizvajalcev oz. kooperantov Vidonija na projektu Rebernice, so dodali.",0
"Poslanci Pozitivne Slovenije in največji sindikat v državi so podprli dodatno zadolževanje in zavrnili krčenje pravic Predstavniki poslanske skupine Pozitivne Slovenije, ki jo vodi Zoran Janković in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki jo vodi Dušan Semolič so na današnjem sestanku iskali konsenz glede načrtovanih varčevalnih ukrepov. Vodstvo ZSSS je današnjem na sestanku največji opozicijski stranki predstavilo stališče glede vnosa tako imenovanega zlatega fiskalnega pravila v ustavo in glede predlaganega vladnega paketa varčevalnih ukrepov oziroma rebalansa državnega proračuna. Po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča je namen tovrstnih srečanj zlasti iskanje določene stopnje konsenza glede načrtovanih sistemskih ukrepov za uravnoteženje javnih financ. Kot so napovedali v Pozitivni Sloveniji, se bodo v najkrajšem možnem času poslanci sestali tudi z drugimi reprezentativnimi sindikati. Kot je znano, je Pozitivna Slovenija vlado prejšnji teden pozvala, naj se - namesto krčenja socialnih pravic in rezov pri socialno šibkih skupinah - loti prihodkovne strani proračuna (nova delovna mesta, dvig zgornje stopnje DDV, investicije ipd.). »Država nima prihodnosti brez gospodarskega razvoja, zadolževanje za ta namen je razumno in potrebno. Potrebujemo nova delovna mesta in investicije za zagon gospodarstva,« pravijo v stranki, ki jo vodi novi stari ljubljanski župan Zoran Janković. Stranka bo vztrajala pri podpisu dogovora, podpisanega decembra lani, s katerim so se podpisniki zavezali, da ne bo enostranskih posegov v pravice javnih uslužbencev.",0
"Direktor Razlog slabo delovanje sodišč Okrajno sodišče v Ljubljani je na podlagi predloga direktorja družbe GSA Joca Pečečnika odredilo začetek stečajnega postopka družbe KIK Kamnik. Kot je povedal direktor KIK-a Aleš Erbežnik, je za stečajnega upravitelja imenovan Grega Erman. Odločitev sodišča ga sicer ne preseneča. Kar se tiče same procesne narave odločitve, nisem presenečen, kar pa se tiče vsebine narave odločitve, sem zelo presenečen, je pojasnil. Po njegovem mnenju je razlog za stečaj družbe slabo delovanje sodišč, ki se niso odzvala v okviru svojih pristojnosti na spore med lastniki strokovno hitro in primerno . Kot je pojasnil, so v KIK-u po pravni poti naredili vse, kar je bilo mogoče, da stečaja ne bi bilo. Ravno tako so precej naredili po poslovni poti, kar naj bi dokazovala tudi naročila, ki so jih prejeli. Erbežnik poudarja tudi, da je KIK ravno zdaj v novem zagonu, ki pa bo očitno prekinjen, razen če bo stečajni upravitelj z energijo in znanjem nadaljeval ta proces.",0
"Ljubljana - Območje evra bo letos padlo v globoko recesijo, stopnja inflacije pa se bo v letošnjem in prihodnjem letu spustila pod odstotek, v svojem poročilu navaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Bruto domači proizvod (BDP) območja evra naj bi se tako skrčil za 4,1 odstotka, negativen pa naj bi bil tudi v prihodnjem letu (za 0,3 odstotka). ""Napoved OECD je sestavljena na podlagi zadnjih podatkov o stanju v posameznih državah, upošteva pa tudi poslabšana pričakovanja za prihodnje mesece,"" je pojasnil direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Boštjan Vasle. Tako kot druge institucije je tudi OECD precej znižala svoje napovedi, kar se bo po njegovem mnenju močno poznalo tudi v Sloveniji. Ta napoved OECD je najbolj pesimistična doslej, saj tako Mednarodni denarni sklad (IMF) kot evropska komisija za letos napovedujeta manjši padec BDP ter pozitivno rast v prihodnjem letu. Nemško gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 5,3 odstotka, vendar jo bo naša največja trgovinska partnerica v prihodnjem letu odnesla bolje kot vsa regija, saj bo imela predvidoma 0,2-odstotno rast. Dve leti zaporednega letnega gospodarskega krčenja pa napovedujejo Italiji, Franciji in Veliki Britaniji. Bolje se bodo odrezale ZDA, saj bo letošnjemu štiriodstotnemu padcu BDP leta 2010 sledilo ""mlačno"" okrevanje, tako da bo država imela ničelno gospodarsko rast. Med razvitimi državami bo kriza najbolj prizadela Japonsko, katere gospodarstvo se bo letos skrčilo za 6,6 odstotka, negativno pa bo tudi prihodnje leto. Gospodarskemu upadanju bo sledilo tudi veliko naraščanje brezposelnosti. V območju evra se bo stopnja brezposelnosti z lanskih 7,5 odstotka zvišala na 10,1 odstotka, v prihodnjem letu pa bo znašala kar 11,7 odstotka. Večjo rast stopnje brezposelnosti bodo imeli v ZDA, saj naj bi se ta do konca leta zvišala za 3,3 odstotne točke, na 9,1 odstotka. V prihodnjem letu naj bi se povečala še za dodatnih 1,2 odstotka. OECD svetuje Evropski centralni banki, naj ponovno zniža ključno obrestno mero, medtem ko naj ameriška centralna banka obrestno mero ohrani nespremenjeno. Vladam svetuje, naj povečajo obseg sredstev, namenjenih za oživitev gospodarstev, vendar obenem pravi, naj se zavežejo, da bodo spodbude le začasne.",0
"Bled - Študij MBA na IEDC vam bo omogočil napredovanje na mnogih poslovnih področjih. Bled - Študij MBA na IEDC vam bo omogočil napredovanje na mnogih poslovnih področjih. Izvedeli boste, kako razmišljajo managerji in direktorji, ko se soočajo z zapletenimi odločitvami. Znanja, ki jih boste osvojili, vam bodo pomagala strukturirati in utrditi razumevanje različnih plati poslovanja. Executive MBA Za več informacij o MBA študiju na IEDC kliknite TUKAJ. Študijski program MBA je obsežen in zahteven. Vključuje dragocena osebna spoznanja poslovnežev in profesorjev svetovnega formata. V učnem procesu postavljamo v ospredje metodo študija s poslovnimi primeri, ki vam bodo še dolgo služili za inspiracijo. Obvladovanje poslovnih znanj je osnova za samozavest, ki jo potrebujete za vodenje. Po končanem študiju MBA boste usposobljeni za celovito razumevanje izzivov, ki so pred vami. Poleg osvojenih znanj boste z našo diplomo pridobili odlično osnovo za uspešno kariero. V podjetju, kjer delate, boste lahko kmalu po končanem študiju prevzeli pomembnejše projekte predavlanica IEDC Fantje IEDC poslovna šola Dejstva od l. 1986 se je naših izobraževalnih programov udeležilo več kot 40.000 managerjev iz 61 držav, predavanja vodijo profesorji svetovnega slovesa iz uglednih poslovnih evropskih in severnoameriških šol, študij MBA na IEDC je mednarodno priznan, udeleženci na seminarjih in programih postanejo del mreže slušateljev IEDC (Alumni network), kar vam zagotavlja izmenjavo izkušenj in možnost sodelovanja pri mednarodnih projektih. Dan odprtih vrat Vljudno vas vabimo, da nas 24. in 25. januarja 2008, ter 7., 8., 9. februarja 2008, obiščete na Dnevu odprtih vrat. Poleg predstavitve programov IEDC smo pripravili predavanji dveh profesorjev, ki gostujeta na naši šoli. Randy Kudar (Univerza Western Ontario, Kanada) bo predaval o računovodstvu in nadzoru poslovanja. José Maria Pons (Axioma Marketing Consultants, Španija) bo predaval o trženjskem upravljanju. Izkoristite to enkratno priložnost in se čimprej prijavite na naši spletni strani. Število mest je omejeno. Dobrodošli na Bledu!",1
"London - Kombinacija negotovosti glede morebitne motene preskrbe, še naprej nemirnega Iraka in šibkega tečaja ameriškega dolarja je povzročila, da so cene nafte znova narasle in prvič presegle 93 dolarjev za sod. Že zjutraj je cena za sod ameriške nafte na azijskih trgih narasla na 93 dolarjev za sod. Tekom dneva je cena narasla na 93,20 dolarja. Na evropskih trgih je bila cena 92,99 dolarja za sod. Tudi cena nafte brent se je zvišala. Za sod je bilo potrebno odšteti 89,85 dolarjev. Nekateri analitiki menijo, da se bodo cene nafte do konca leta še zviševale in da bi lahko celo presegle sto dolarjev za sod. Na zadnji dvig cen nafte – slednja se je od avgusta letos podražila že za 30 odstotkov, je vplivala vrsta dejavnikov, vključno z nemiri v z nafto najbolj bogati regiji v Nigeriji, ki trajajo že nekaj mesecev, negotovo situacijo v Iraku in pričakovanjem velikega povpraševanja v ZDA zaradi prihajajoče zime. Šibki dolar in ugibanja o škodi, ki bi jo lahko na petem mehiškem naftovodu povzročila tropska nevihta sta cene nafte samo še dodatno pognala v nebo. Analitik David Moore je izjavil, da osebno sicer ne pričakuje, da bi cene presegle sto dolarjev za sod, da pa glede na trenutno situacijo v svetu to ni nemogoče.",0
"1.500 delavcev Mure je namesto plače dobilo le po 300 evrov, računi podjetja pa so blokirani. Blokirala jih je Davčna uprava RS, ki zahteva plačilo prispevkov, ki jih je Mura donedavnega smela plačevati z odlogom.",0
"Investicije naj bi se zmanjšale za okoli šest odstotkov Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS-ju za letos Sloveniji napoveduje 1,2-odstotno krčenje gospodarstva. Na krčenje bo po njihovem mnenju najbolj vplival padec investicij. V Gospodarski zbornici Slovenije prav tako menijo, da bo edino vodilo gospodarske rasti ostal izvoz, ki se spopada z vse hujšo svetovno konkurenco. Gre za realnost, s katero se bo treba soočiti Anketa GZS-ja o poslovnih pričakovanjih v letu 2012 in analiza stanja ter pričakovanj panožnih združenj potrjujejo, da so napovedi o recesiji v Sloveniji za letošnje leto realnost, s katero se bo treba soočiti tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Napoved Službe za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS-ju napoveduje 1,2-odstotno krčenje gospodarstva, ob tem pa naj bi se investicije zmanjšale za med šest in sedem odstotkov. Opozarjajo tudi, da stroškovna nekonkurenčnost, rast vhodnih cen surovin in energentov, ki jih z obstoječo strukturo proizvodov in storitev v povprečju ni mogoče preliti v višje prodajne cene, kažejo na padanje ustvarjene dodane vrednosti in padanje bruto domačega proizvoda. Posledica tega so napovedi o krčenju investicij in zniževanju zaposlenosti. Približno 30 odstotkov podjetij napoveduje zmanjšanje števila zaposlenih V anketi GZS-ja za letošnje leto ni bilo zaznati optimizma. Približno 30 odstotkov anketiranih podjetij napoveduje zmanjšanje števila zaposlenih, med njimi so tudi največje družbe. Le 18 odstotkov anketiranih pa napoveduje povečanje zaposlenih. Med podjetji, ki ustvarjajo več kot 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, jih 25 odstotkov za letošnje leto načrtuje enako število zaposlenih kot lani, 40 odstotkov pa jih napoveduje povečevanje. V nasprotju s tem pa je bolj zadržanih skoraj 50 odstotkov podjetij z manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, ki napovedujejo zmanjšanje zaposlenih. Taka podjetja so v letu 2010 zaposlovala več kot 130.000 zaposlenih.",0
"Avtomat, ki ponuja zlato, se je tako dobro prijel, da njegovi ustvarjalci napovedujejo še več tovrstnih izdelkov. Nemci bodo tako lahko zlato kupili na več kot 50 različnih lokacijah. Geissler ob avtomatu za zlato. Načrt, da bodo Nemci lahko svoje apetite po zlatu zadovoljili na preprost način, se uresničuje. Družba TG-Gold-Super-Markt je napovedala, da bo nadaljevala s postavljanjem avtomatov z zlatom na nemških letališčih in železniških postajah. Ti bodo delovali na povsem enak način kot avtomati s sladkarijami ali hladnimi pijačami. Kot pravijo v družbi, je zanimanje za zlato naraslo zaradi finančne krize. Nemci so že od nekdaj svoje premoženje raje kopičili v zlatu in to zaradi zgodovinskih razlogov. Že dvakrat so namreč izgubili vse, je dejal predstojnik družbe Thomas Geissler. V negotovih časih je dobro, da imaš v svojem žepu zlato, je dejal. Za okoli 30 evrov bo moč kupiti gram zlata, 10 gramov pa bo naprodaj po ceni 245 evrov. Hkrati ponujajo tudi zlate kovance. Cene v avtomatih se bodo sicer vsakih pet minut prilagajale ceni zlata na trgu. Kot smo že poročali, en avtomat že stoji v Frankfurtu, in ker zanimanje raste, je Geissler napovedal, da se bodo stvari kmalu začele premikati naprej. Avtomate nameravajo postaviti še na 50 različnih lokacijah. Nemci svoje premoženje najraje vidijo v zlati obliki.",1
"Zaključevanje preiskave v zadevi Teš 6. Protikorupcijska komisija ugotavlja navskrižja interesov, kršitev določb o lobiranju in neodzivnost državnih organov Komisija za preprečevanje korupcije je v postopkih glede Teš 6 ugotovila sume kaznivih dejanj povezanih z navskrižjem interesov, kršitvijo določb o lobiranju in neodzivnostjo določenih državnih organov v preteklosti. Kot sporočajo iz komisije, bodo v začetku naslednjega tedna o tem pisno seznanili vlado in AUKN, ki sta v tem trenutku odgovorna za sprejem ustreznih odločitev, zavarovanje javnega interesa in odprave korupcijskih tveganj v zvezi s projektom TEŠ 6. V prihodnjem tednu je tako pričakovati več podrobnosti. V sodelovanju z NPU Postopek glede Teš 6 je bil na komisiji odprt že decembra 2009, v povezavi s projektom pa je komisija predvsem v zadnjih mesecih opravila okoli 50 uradnih dejanj in aktivno sodelovala z drugimi pristojnimi organi, med njimi tudi z nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU).",0
"Dolžniška kriza je francosko-belgijsko-luksemburško banko Dexia v prvih devetih mesecih stala že približno 10 milijard evrov Samo v tretjem četrtletju se je finančni položaj skupine zaradi padca vrednosti grških državnih obveznic in podržavljenja belgijske hčere poslabšal 6,3 milijarde evrov, so danes sporočili iz banke. Dexia je bila prva velika evropska banka, ki je zaradi finančne krize leta 2008 potrebovala državno pomoč. V trenutne težave jo je spravilo lastništvo grških obveznic, zaradi česar je izgubila zaupanje na trgu. To je skupini s 35.200 zaposlenimi povzročilo velike likvidnostne težave. V izogib propadu Belgija hčerinsko družbo prevzela za štiri milijarde Da bi se izognili propadu, so se Francija, Belgija in Luksemburg v letošnjem oktobru dogovorili o razčlenitvi skupine in Belgija je za štiri milijarde evrov prevzela njeno belgijsko hčerinsko banko. Poleg nacionalizacije belgijske hčere je načrt iz prejšnjega meseca vključeval še finančno injekcijo Dexiini enoti v Franciji, ki financira lokalne skupnosti, ter prodajo dobičkonosne luksemburške enote skupini investitorjev. Jamstva mora odobriti še Evropska komisija Prav tako so vse tri države ponudile državna jamstva v višini 90 milijard evrov, od tega znaša jamstvo Belgije 60,5 odstotka, Francije 36,5 odstotka in Luksemburga tri odstotke. Odobriti ga mora še Evropska komisija. Podržavljenje belgijske hčere je na četrtletne rezultate Dexie negativno vplivalo s 4,1 milijarde evrov. Dodatno je morala bančna skupina zaradi padca vrednosti grških obveznic za 55 odstotkov opraviti 2,3 milijarde evrov odpisov, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes povedal prvi mož banke Pierre Mariani. S prodajo zavarovalnice v Turčiji pa je Dexia ustvarila malenkosten dobiček. Izpostavljenost se je zmanjšala Izpostavljenost do državnih obveznic ogroženih članic območja evra Grčije, Irske, Italije, Portugalske in Španije se je s 23,2 milijarde evrov, kolikor je znašala konec junija, do konca septembra znižala na 13,6 milijarde evrov. Ker je v fazi razčlenitve, Dexia popolnih podatkov o poslovanju v letošnjem tretjem četrtletju ne bo uradno objavila. V prvem polletju je izguba znašala štiri milijarde evrov. Dexia je državni denar prejela že pred tremi leti. Po podatkih Evropske komisije sta ji Belgija in Francija takrat zagotovili finančno injekcijo v višini šest milijard evrov. Poleg tega je bila deležna približno 138 milijard evrov državnih jamstev.",0
"Britanski znanstveniki so ugotovili, da lahko premalo ali preveč spanja bistveno poveča tveganje za umrljivost Premalo, pa tudi preveč spanja ni dobro za zdravje. Kot ugotavlja raziskava, ki so jo opravili v Veliki Britaniji, njene rezultate pa danes objavili v ZDA, lahko premalo ali preveč spanja bistveno poveča tveganje za umrljivost. Skrajšanje spanja pri osebah, ki običajno spijo šest, sedem ali osem ur, po besedah vodje raziskave Jane Ferrie z londonske fakultete za medicino, za 110 odstotkov poveča tveganje smrti zaradi srčno-žilnih bolezni. Optimalno spanje od sedem do osem ur Dobro pa ni niti predolgo spanje. Raziskava je namreč pokazala, da se pri osebah, ki običajno spijo sedem ali osem ur, ob podaljšanju spanja za 110 odstotkov poveča tveganje smrti, vendar zaradi drugih razlogov, kot so srčno-žilne bolezni. Kot dodaja Ferriejva v današnji izdaji ameriške revije Sleep, je za zdravje najbolj optimalno, če človek običajno spi sedem do osem ur na noč. V raziskavi je med letoma 1985 in 1993 sodelovalo 10.308 ljudi, starih od 35 do 55 let.",0
"Bled - Raziskava Gospodarsko okolje v RS kot dejavnik vzdrževanja sistemske korupcije kaže na močno povezavo med bančniki in politiko, pri čemer državna podjetja hromijo zasebni sektor. Zaradi tega Slovenija nima potenciala za rast po koncu krize, opozarja zunanji sodelavec Komisije za preprečevanje korupcije Urban Vehovar in poziva k odprodaji bank. Izsledke raziskave, ki je bila med 600 slovenskimi menedžerji zvedena aprila letos, je Vehovar predstavil na današnji delavnici Prepoznajte korupcijska tveganja, ki je potekala na IEDC - Poslovni šoli Bled, kjer ima sedež pred petimi leti ustanovljeno slovensko društvo Združenih narodov za trajnostni razvoj. Današnji dogodek je društvo organiziralo v sodelovanju s protikorupcijsko delovno skupino - Iniciativo Ethos, Komisijo za preprečevanje korupcije in slovenskim odsekom mednarodnega Inštituta za notranjo revizijo. Delavnica je bila sicer zaprte narave, Vehovar pa je pred tem izsledke raziskave prvič predstavil tudi javnosti. V pogovoru z novinarji je pojasnil, da lahko sklepamo, da obstaja cel grozd podjetij in oseb, ki so medsebojno povezane. Te skupine politične in ekonomske moči favorizirajo podjetja v državni lasti na škodo zasebnega sektorja. ""Soočamo se z razmerami, v katerih paradržavna in državna podjetja zavirajo nastajanje in rast podjetij, ki so v zasebni lasti. Kar ima lahko že srednjeročno izrazito negativne posledice, saj se slovenski zasebni sektor ne more razviti, kot bi se moral,"" je opozoril Vehovar in dodal, da je to rezultat delovanja političnih in gospodarskih elit, ki so v zadnjih 20 let dušili zasebni sektor. Kor primer je izpostavil kartel 16 podjetij v dobavi električne energije. Prepričan je, da Slovenci plačujemo elektriko od 30 do 50 odstotkov predrago, zato da zagotavljamo visoke plače vsem nekdanjim politikom in njihovemu sorodstvu, zaposlenim v teh podjetij. Največja žrtev sistemske korupcije na Slovenskem so brez dvoma srednja in majhna podjetja, ki bi edina lahko zagotovila prihodnji gospodarski razvoj, meni Vehovar in dodaja, da jih ubija tudi plačilna nedisciplina, ki jo država tolerira že 20 let. ""Polno odgovornost za to nosijo menedžerji velikih podjetij in politika, ki je ta sistem gradila in vzdrževala,"" je dejal Vehovar. Prepričan je, da so v ozadju omrežja, ki delujejo kot mreže organiziranega kriminala in so z zlorabo politične in ekonomske moči izrinile poštene akterje. ""Zelo ozka omejena elita si je prilastila družbo in gospodarstvo v celoti, kar moramo razbiti, če želimo znosno živeti,"" je vzporednice med Slovenijo in Egiptom, kjer ima celotno premoženje družbe v lasti nekaj družin, potegnil Vehovar in dodal, da je bila v Egiptu reakcija na takšno neznosno stanje arabska pomlad. Trenutna kriza lahko ta sistem razbije tudi v Sloveniji, vendar pa je vprašanje, kaj lahko zraste na pogorišču, glede na to, koliko časa je trajalo izčrpavanje. Vehovar meni, da je treba prekiniti vpliv politike v gospodarskem sistemu in povezavo med politiko ter bankami v državni lasti s prodajo bank. ""To je edini način, da se rešimo iz krize in ohranimo neko znosno stopnjo blaginje prebivalstva,"" je poudaril. Državna revizorka Tatjana Habjan pa je dodala še pomen vračanja etike in s tem tudi zaupanja, ki peša na različnih področjih. Pri tem je po njenem mnenju bistveno povezovanje strokovnjakov in inštitucij tudi na dogodkih, kakršen je bil današnji.",0
"Spektakularna rast turškega gospodarstva po gospodarski krizi V Turčiji je stopnja brezposelnosti med majem in julijem upadla na osem odstotkov, kar je najmanj v več kot desetih letih. Število brezposelnih se je znižalo za 311.000 na 2,226 milijona. Po podatkih turškega statističnega urada je v enakem obdobju lani stopnja brezposelnosti v Turčiji znašala 9,2 odstotka. Od takrat se je število zaposlenih povečalo s 24,901 na 25,577 milijona. Turško gospodarstvo je po svetovni gospodarski krizi spektakularno okrevalo. Leta 2010 je imelo 8,9-odstotno rast, leta 2011 pa 8,5-odstotno.",1
"Dan reformacije. Primož Trubar se je boril za preprosto cerkev, ki bi ljudem govorila v slovenskem jeziku. Začelo se je v Nemčiji, ko je Martin Luther 31. oktobra 1517 leta na vrata cerkve v Wittenbergu pribil 95 tez. Te so bile uperjene proti tedanjemu ravnanju Cerkve, ki je bila predvsem izredno bogata institucija. Luther je zahteval reformo – preprosta cerkev, ki je tedaj služila tudi s prodajo odpustkov, in branje Svetega pisma v domačem jeziku. Duhovniki so ga takrat namreč prebirali v latinščini, ki pa je večina ljudi sploh ni razumela. Nad Luthrovimi idejami se je navdušil tudi slovenski duhovnik Primož Trubar, ki je tudi pri nas sprožil val zahtev po reformah Cerkve in rodila se je reformacija. Ena njenih glavnih reform – branje Svetega pisma v domačem jeziku, je „zakrivila“ za Slovence zgodovinski dogodek – dobili smo prve knjige v domačem jeziku. Leta 1550 je Trubar napisal Abecednik in nato Katekizem. Povsod po Evropi so protestanti prevajali Sveto pismo v domače jezike in tudi Slovenci smo 1584 leta dobili slovenski prevod, ki ga je pripravil Jurij Dalmatin. Protestantizem danes Protestantska cerkev se je v Sloveniji do današnjih dni ohranila predvsem v Prekmurju. Ima približno 18 tisoč vernikov. Današnji dan bodo obeležili s posebno slovesnostjo, saj je začetek njihove vere.",1
"London, Frankfurt, Pariz - Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so se danes kljub sredini usklajeni akciji vodilnih centralnih bank v povprečju znižali. Na Ljubljanski borzi so se sicer tečaji delnic danes po večdnevnem padanju vendarle zvišali, v povprečju za dobre štiri odstotke. Indeks DAX v Frankfurtu se je danes znižal za 2,5 odstotka, francoski CAC 40 je izgubil 1,5 odstotka, britanski FTSE 100 pa 1,2 odstotka. Tečaji delnic na borzi na Dunaju so se znižali za 4,1 odstotka, na milanski borzi v Italiji pa za 1,6 odstotka. Na padec je med drugim vplivala novica, da ameriški avtomobilski koncern General Motors beleži upad prodaje vozil v Evropi, To je znova sprožilo zaskrbljenost glede kondicije svetovnega gospodarstva, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Do dviga pa je danes prišlo na obeh moskovskih borzah, ki so sicer v zadnjih dneh zaradi visokih padcev doživeli več začasnih zaustavitev trgovanja. Na borzi RTS so se tečaji danes zvišali za dobrih 10 odstotkov, na borzi Micex, kjer se ustvari največ trgovanja, pa za skoraj 10 odstotkov. Zaradi visokih dvigov so tudi danes v Moskvi večkrat začasno ustavili trgovanje - do zaustavitve pride vsakič, ko pride do več kot petodstotne spremembe osrednjega delniškega indeksa.",0
"ZSSS zavrača tezo, da slovensko gospodarstvo peša zaradi visokih stroškov dela. Sindikalisti poudarjajo, da je Slovenija po deležu plačil socialnih prispevkov s strani delodajalcev na samem repu Evrope. Sedež ZSSS V Sloveniji se kot enega od problemov slovenskega gospodarstva pogosto izpostavlja visoke stroške dela, zaradi česar se kot edini možni izhod iz krize pogosto pojavlja zniževanje stroškov dela, kar po besedah Zveze svobodnih sindikatov ZSSS pomeni predvsem v zniževanje plač in socialnih prispevkov zaposlenih. Mag. Andreja Poje, samostojna ekonomska svetovalka ZSSS, pravi, da so po podatkih Ajpesa stroški dela v poslovanju 55.734 gospodarskih družb v letu 2010 v strukturi skupnih odhodkov gospodarskih družb predstavljali le 14 odstotkov vseh odhodkov. Podatki evropskega statističnega urada Eurostat po njenih besedah kažejo, da se je Slovenija leta 2008 s 1991 evri mesečnih povprečnih stroškov dela uvrščala med skupino držav s srednje visokimi povprečnimi stroški dela na zaposleno osebo. Nižje mesečne povprečne stroške dela kot Slovenija je imelo leta 2008 le 11 držav članic EU, višje pa 15 oz. skupaj z Norveško 16 držav, je navedla Pojetova. Prav tako pogled podatkov Eurostata pokaže, da so leta 2009 v Evropski uniji delodajalci le v šestih državah za socialne prispevke zaposlenih plačali manj kot v Sloveniji, kjer je tistega leta delež socialnih prispevkov, ki so jih plačali delodajalci v vseh davkih, znašal le 15,3 odstotka. Po drugi strani pa je delež socialnih prispevkov, ki jih v Sloveniji plačujejo zaposleni, v vseh davkih najvišji v EU in znaša 20,6 odstotka. Pomembnejše kot zniževanje stroškov dela je po besedah Zveze svobodnih sindikatov izgradnja poslovnega okolja in boljše infrastrukture ter usmeritev v razvojno usmerjeno gospodarstvo, ki proizvaja izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo. Za Slovenijo pa je žal značilna usmerjenost v zniževanje stroškov dela in to kljub temu, da imamo popolnoma primerljive cene z Evropo, vendar pa za razliko nizke plače in veliko zaposlenih na dnu plačne lestvice, končuje sporočilo ZSSS.",0
"Odprtje Avenije trajnostne energetike Termoelektrarne in toplarne Ljubljana (TE-TOL) ni tako velikopotezen dogodek kot vstop Slove... Odprtje Avenije trajnostne energetike Termoelektrarne in toplarne Ljubljana (TE-TOL) ni tako velikopotezen dogodek kot vstop Slovenije v OECD, je pa korak v tisto smer, po kateri želi Slovenija, meni predsednik vlade Borut Pahor. Na včerajšnji prireditvi ob uspešni uvedbi obnovljivega vira energije v TE-TOL, kjer sta drevo na Avenijo trajnostne energetike posadila ljubljanski župan Zoran Janković in prvi človek termoelektrarne Blaž Košorok, je namreč zamudil zaradi telefonskega pogovora z Angelom Gurrio, generalnim sekretarjem OECD. V TE-TOL lesne sekance kurijo že od leta 2008, uporabno dovoljenje pa so dobili letos februarja. Iz obnovljivih virov energije tako proizvedejo od osem do deset odstotkov vse elektrike, kar je tudi največ, kar jim omogoča zdajšnja tehnologija.",1
"Začel se je stečajni postopek nad družbo SCT Stanovanjski inženiring. Najprej je sicer potekala prisilna poravnava, a ker je za sprejem prisilne poravnave glasovalo premalo upnikov, je sodišče ustavilo postopek in začelo stečaj. Okrožno sodišče v Ljubljani je ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek nad družbo SCT Stanovanjski inženiring. Za upravitelja so imenovali Matjaža Polenčiča, ki je vodil tudi postopek prisilne poravnave. Ko se je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah zmanjšalo, se je tudi družba SCT Stanovanjski inženiring znašla v težavah. Podjetje SCT Stanovanjski inženiring je bilo ustanovljeno pred 20 leti in se je sprva ukvarjalo z dejavnostjo gradbenega inženiringa, projektiranjem in svetovanje, zatem pa je dejavnost razširilo na poslovanje z nepremičninami. V težave je zašlo leta 2010, ko se je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah zmanjšalo. Upniki morajo v treh mesecih po objavi oklica prijaviti svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. Zadnji dan roka za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je 14. januar, je razvidno iz objave na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Kje se je zalomilo pri prisilni poravnavi? Sodišče je postopek prisilne poravnave za SCT Stanovanjski inženiring uvedlo 14. februarja. Polenčiču so upniki prijavili za skupaj 10,8 milijona evrov terjatev, priznal pa jih je za slabih devet milijonov evrov. Sodišče je upnike družbe 27. avgusta pozvalo, naj se izrečejo o sprejemu prisilne poravnave. Ker je za to glasovalo premalo upnikov, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in odločilo, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek.",0
"Na Ljubljanski borzi dan, ki je zacelil nekaj borznih ran Kdor je na začetku tedna v panični razprodaji delnic ohranil trezno glavo, je ravnal prav. Trg okreva, danes je SBI20 pridobil kar 6,7 odstotka. To desetletje je le 26. avgusta 2002 slovenski borzni indeks pridobil še več takrat 8,7 odstotka. S 5,6 milijona evrov so bile spet najprometnejše Krkine delnice, ki so pridobile 7,76 odstotka in bile največ vredne 89,8 EUR. Na zgornjem robu dovoljenega, torej deset odstotkov nad sredinim tečajem, so se sklepali tudi posli s Petrolom vrh pri 519 evrih, Savo 413,5, Mercatorjem 259,6 in Aerodromom 95,55. Krka zdaj ovrednotena na 110 Še najmanj, štiri odstotke, sta se zvišala enotna tečaja Intereurope in Nove KBM. Tako silovit odboj je kar presenetljiv, seveda pa še nikakor ne pomeni, da nad borzo ni več črnih oblakov in da je pot navzgor odprta. Očitno so nekateri čakali, da bo najhuje mimo in ko je včeraj le posijalo sonce, ovir za nakup ni bilo več. Še posebej, ko je banka Citigroup priporočila nakup Krke in ciljno ceno postavila na 110, poleg tega pa naj bi Petrol spet obnovil pogovore z Lukoilom. Indeks SBI20 se je na koncu ustavil pri 7,947 točkah, indeks PIX, ki se je zvišal za 3,5 odstotka, pa pri 5.947 točkah. Odlična sreda na Wall Streetu V ZDA so v sredo prezrli opozorila domače centralne banke o slabi sliki ameriškega gospodarstva in se raje razveselili nekaterih spodbudnih objav poslovnih rezultatov. V ospredju sta bila proizvajalec polprevodnikov Intel in bančni velikan JPMorgan Chase. Njune delnice so se podražile za okrog šest odstotkov. Zaradi obeh objav, ki sta bili boljši od pričakovanj, vlagatelji verjamejo, da bo posojilne krize kmalu konec in da gospodarstvu ne bo povzročila prevelike škode. Slabe novice iz Nokie Indeks Dow Jones 12.619 točk se je zvišal za dva odstotka, Nasdaq 2.350 za skoraj tri. Da je cena ameriške lahke nafte prvič prebila mejo 115 dolarjev za sod, ni nikogar ganilo. Po koncu trgovanja je z dobrimi rezultati presenetil še IBM. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 200 1.308 točk se je v sredo zlasti po zaslugi bančnih in rudarskih delnic zvišal za 1,65 odstotka in rast nadaljeval v četrtkovem dopoldnevu. Kasneje se je krivulja zaradi nič kaj optimističnih napovedi Nokie o letošnji prodaji vpliv močnega evra se bo še kako poznal obrnila navzdol in FTSEurofirst 300 je dan končal 0,6 odstotka pod gladino. Nokia je padla za 13 odstotkov.",1
"Sanaderju bodo za kazniva dejanja preteklih let sodili Avstrijci in ne bo predan Hrvaški, za seboj pa bo potegnil 300 ljudi, napoveduje bivši župan Saborskega Luka Hodak Vir: lokalniizbori.com Luka Hodak, kandidat HDZ na lokalnih volitvah, bivši župan Saborskega in samooklicani indijanski šaman, je že lani pred izključitvijo iz stranke HDZ napovedal: ""Če padem jaz, pade tudi Sanader,"" poroča Jutarnji list. Ob izstopu Sanaderja iz aktivne politike je izjavil, da bo Sanader še polnil naslovnice časopisov in bodo proti njemu sprožene številne preiskave. Napovedal razkritje nepravilnosti Napovedoval je tudi razkritje nepravilnosti v povezavi z nekaterimi družbami kot so Hrvaške avtoceste (HAC), Hrvaške železnice in Hrvaška poštna banka, razkritja pa naj se s tem ne bi končala. Le nekaj mesecev zatem se je pojavila 100 milijonov kun težka afera s Fimi Medio . V začetku letošnjega leta je napovedal, da bo premierka Jadranka Kosor nekaterim kriminalcem stopila na prste, in to prav tistim iz stranke, ki jo vodi. ""Vse sem izvedel od velikega duha"" Hodak je pravilno napovedal, da bo HDZ izgubila predsedniške volitve in se njihov kandidat ne bo uvrstil v drugi krog. Na vprašanje, kako je to uganil, Hodak odgovarja: ""Nič nisem ugibal. Vse mi je povedal vsemogočni veliki duh."" ""Sanader bo ostal v Avstriji"" In kaj se Hrvaški obeta prihodnje leto? ""Težko leto bo to, saj je za nami 20 let slabe karme, ki je nastala zaradi ubijanja nedolžnih živali in ljudi. Sanader se ne bo izvlekel in ne bo izročen Hrvaški, saj mu bodo za kazniva dejanja preteklih let sodili Avstrijci. Za seboj bo potegnil 300 ljudi,"" napoveduje Hodak. ""Za seboj bo potegnil tudi lokalne politike, ne samo sodelavcev iz državnega vrha. Njegova karma je šibka, duhovno si lahko opomore samo, če 55 odstotkov svojega premoženja podeli sirotam."" ""Kosorjeva poštena, a potrebna duhovne prenove"" O Jadranki Kosor pa: ""Ona je poštena, vendar potrebuje duhovno prenovo. Sicer pa s sedanjo sestavo stranke ne bo ostala na oblasti. HDZ mora razpustiti in s pozitivnimi ljudmi zasnovati novo stranko,"" je še napovedal Hodak. Zgorel med obredom Hodak je najbolj znan po aferi ""bunika"", ko je na novoletni večer 2009 med indijanskim obredom zagorel šotor v katerem so bili poleg njega še trije udeleženci. Hodak je obrednikom pripravil čaj iz strupene rastline bunika, eden izmed udeležencev pa je zaradi neprištevnosti zgorel.",0
"Pred 61 leti je na današnji dan prišlo do uveljavitve pariške mirovne pogodbe, ki je tedanji Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske. Na ta dan je Slovenija postala celota. Praznik dan vrnitve Primorske k matični domovini so poslanci državnega zbora izglasovali z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS jeseni 2005. Pred tem Slovenci nismo imeli praznika, s katerim bi zaznamovali vrnitev Primorske. Dan, ko je Slovenija postala celota Predsednik vlade Janez Janša je na nedeljski osrednji državni proslavi ob omenjenem prazniku vrnitev Primorske uvrstil med izjemne zgodovinske dogodke, ki so Slovence izoblikovali kot narod. ""Slovenija je z vrnitvijo Primorske po bolečem razkosanju dobila nazaj svoja pljuča in okno v svet – postala je celota,"" je spomnil premier. V govoru pa je opozoril tudi na še odprta mejna vprašanja. Kot je dejal, je bilo po drugi svetovni vojni vse Hrvaško ozemlje, ki je bilo prej priključeno Italiji, vrnjeno Hrvaški, ceno delitve pa smo takrat plačali samo Slovenci. ""Prav zato mora Slovenija pri odprtih mejnih vprašanjih vztrajata pri načelu pravičnosti,"" je še dodal premier. Slovenija je z vrnitvijo Primorske po bolečem razkosanju dobila nazaj svoja pljuča in okno v svet – postala je celota. Janez Janša Janša je tudi opozoril, da je bila pred desetimi leti Slovenija po kupni moči na prebivalca pri 78 odstotkih povprečja EU, sosednja Italija pa pri 120. ""Razlika je bila 42 odstotnih točk. Po desetih letih ta razlika znaša le še devet odstotnih točk. S tem trendom razvoja bomo do leta 2012 Italijo dohiteli, še v naslednjih treh letih lahko po vseh kriterijih – tudi po višini realnih plač in pokojnin – dosežemo evropsko povprečje,"" je napovedal premier. Zahvala Borisu Pahorju Janša se je zahvalil zamejskemu Slovencu, pisatelju Borisu Pahorju, velikemu Slovencu in demokratu. Pahor je po Janševih besedah namreč simboliziral vest tega prostora ter bil luč na strmi in težki poti, po kateri je skozi 20. stoletje stopal slovenski narod. Primorska zgodovina, prežeta z grenko izkušnjo fašizma in radostjo ob vrnitvi k matični domovini, za Janšo ostaja trajen graditelj slovenstva. ""Ne glede na dnevne politične razmere in razhajanja moramo znati črpati iz tistega, kar nas kot narod povezuje,"" je še dejal na osrednji državni proslavi.",1
"Leta 2012 bo Kitajska bogatejša za hitro železnico med Pekingom in Šanghajem, vlaki pa bodo med mestoma drveli s hitrostjo 380 kilometrov na uro Kitajska namerava med Pekingom in Šanghajem zgraditi hitro železniško povezavo, ki naj bi bila ob svojem odprtju leta 2012 najhitrejša na svetu. Na Kitajskem zasnovani vlaki, ki bodo lahko vozili s hitrostjo do 380 kilometrov na uro, bodo 1.300 kilometrov dolgo pot prevozili v približno štirih urah. Kot je pojasnil predstavnik kitajskega ministrstva za železnice, se je gradnja omenjene železniške povezave že začela, končala pa naj bi se v štirih letih. Po prejšnjih načrtih naj bi vlaki na tej progi vozili s hitrostjo do 350 kilometrov na uro, torej z enako hitrostjo, kot vozi sedanja generacija hitrih vlakov na Kitajskem. S to hitrostjo bi pot med omenjenima mestoma, ki jo trenutno vlaki prevozijo v 10 urah, opravili v približno petih urah.",1
"Ljubljana - V Nemčiji, kjer imajo že nekaj časa solidno gospodarsko rast, na mnogih področjih primanjkuje delovne sile, medtem pa se je v Španiji, Grčiji in na Portugalskem brezposelnost skokovito povečala. Nemška zvezna agencija za delo s sedežem v Nürnbergu poskuša zdaj iz teh evropskih držav, ki so tudi v hudi dolžniški v krizi, privabiti inženirje, strokovnjake za informacijske tehnologije ter negovalno osebje v bolnišnicah in domovih za ostarele. Ravno v Španiji, kjer brezposelnost že presega 20 odstotkov, je brez dela tisoče inženirjev in strokovnjakov za informacijske tehnologije. Nemška agencija za delo jim poskuša zdaj prikazati Nemčijo v najlepši luči in vsaj okoli 17.000 Špancev so že prepričali. Na Portugalskem je medtem zlasti zelo veliko zanimanje za delo negovalnega osebja, Nemčija pa je zanimiva tudi za grške, hrvaške in bolgarske zdravnike, bolničarje, medicinske sestre in inženirje. Glavna ovira za odhod v Nemčijo iz južnoevropskih držav je pomanjkljivo znanje nemščine. V Nemčiji menijo, da se je treba zgledovati po anglosaških družbah in družini prišleka omogoči jezikovni tečaj, stanovanje, delo tudi za ženo in vrtec za otroka. ""Družba mora biti tudi pripravljena, da te ljudi sprejme in jih integrira,"" pravi direktorica Centra za posredovanje poklicev s tujino Monika Varnhagen. Paul Ebsen, govorec nemške zvezne agencije za delo, tako meni, da ovira pri odhodu Špancev na delo v Nemčijo ni samo jezik, ampak tudi vtis, da Nemčija ni najbolj odprta do tujcev. Danes v Nemčiji ni več težava najti delo, ampak najti ustrezne ljudi za razpoložljiva delovna mesta. Zveza delodajalcev je nedavno sporočila, da je trenutno 150.000 nezasedenih delovnih mest za kvalificirane delavce, zaradi česar bo po njihovih ocenah Nemčija samo letos izgubila več milijard evrov prihodkov. ""Nemčija vsako leto potrebuje 200.000 tujcev,"" je v intervjuju za dnevnik Bild povedal Franck-Jürgen Weise, direktor zvezne agencije za delo. Tako naj bi odslej naloga te agencije postala tudi privabiti v Nemčijo mlade evropske diplomirance iz južne Evrope. Novice o vztrajnem zmanjševanju brezposelnih v Nemčiji bi morale biti dobre tudi za Slovenijo. Vsaj pred leti je glede gospodarske rasti veljalo, da kadar gre Nemčiji dobro, gre Sloveniji, ki izvaža predvsem v Nemčijo, še dvakrat bolje. Vendar je vsaj za zdaj gospodarska rast pri nas precej nižja od solidne nemške, brezposelnost pa bistveno višja. poslovni@dnevnik.si",0
"Anketa med bralci. Zaradi visokih cen goriv več kot polovica že začela spreminjati svoje življenjske navade. Pretekli teden smo vas v anketnem vprašanju spraševali, ali ste zaradi vse višjih cen pogonskega goriva že začeli kaj spreminjati svoje vsakodnevne navade. V anketi je sodelovalo 301 bralcev zurnala24.si. 55 odstotkov jih je na vprašanje odgovorilo pritrdilno, z ne pa 45 odstotkov. Dizel rekordno, sledi še bencin? V prihodnosti se bo odstotek tistih, ki so odgovorili z da, morda še povišal, saj smo ravno v začetku preteklega tedna doživeli vnovično povišanje cen goriv, dizel je celo dosegel rekordno vrednost. Tudi bencin se približuje rekordni vrednosti. Če bomo ob izteku 14-dnevnega obdobja, v katerem se spreminjajo cene, doživeli vnovično podražitev in bo ta višja kot 5,4 centa, bo tudi cena goriva rekordno visoka.",0
"Najverjetnejši vir Wikileaksovih depeš, ameriški vojak Bradley Manning, naj bi bil v zaporu v slabem psiho-fizičnem stanju Foto: Bloomberg Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je v pogovoru za britanski The Guardian dejal, da v primeru njegove izročitve ZDA obstaja velika možnost, da ga bodo v ameriškem zaporu ubili. Obenem je menil, da bi bilo za britansko vlado v političnem smislu ""nemogoče"", da bi ga izročila ZDA, če bi užival veliko podporo javnosti. Po besedah Assangea bi v primeru zahteve s strani ZDA imel zadnjo besedo glede njegove izročitve britanski premier David Cameron. ZDA, kot zatrjuje Assange, razmišljajo, da bi ga obtožile veleizdaje, je še dejal v četrtek objavljenem pogovoru za Guardian. Assangeja skrbi mogoča Manningova pogoditev z ameriškimi oblastmi Assange je tudi prepričan, da se skušajo ZDA z ameriškim vojakom Bradleyjem Manningom, ki je v zaporu zaradi suma, da je WikiLeaksu priskrbel več kot 250.000 zaupnih ameriških diplomatskih depeš, pogoditi, da bi Assangea lahko obtožili kot soudeleženca. Prav tako proučujejo možnost, da bi ga obtožili hekerstva in podpore terorizmu. V tem primeru bi Washington lahko zahteval njegovo izročitev. Eden od vojakov, ki je v četrtek obiskal Manninga v zaporu, pa je sporočil, da so meseci ""nečloveške"" samice na njem pustili posledice. ""Manningovo fizično in psihično stanje se slabšata,"" je na blogu Firedoglake zapisal David House. V zaporu že šest mesecev 23-letni Manning je zaradi veleizdaje od julija zaprt v vojaškem oporišču Quantico Marine v ameriški zvezni državi Virginija pod strogimi varnostnimi pogoji, saj bi, kot zatrjujejo oblasti, njegov pobeg predstavljal tveganje za nacionalno varnost.",0
"Stečajni upravitelj CPL je na sedežu družbe želel do podatkov o delavcih in stanju podjetja, a do njih ni mogel, saj ni bilo direktorja, odklopili pa so jim tudi elektriko. Okoli 250 delavcev naj bi odpovedi začelo prejemati v ponedeljek. Stečajni upravitelj Cestnega podjetja Ljubljana CPL Veljko Jan pričakuje, da bodo lahko okoli 250 delavcem odpovedi začeli izročati v ponedeljek. Danes se je sicer oglasil na sedežu podjetja, vendar do podatkov o stanju družbe in delavcih ni mogel, saj ni bilo direktorja in tudi elektrike ne. Vsaj slednje so danes rešili. Jan je namreč povedal, da so plačali elektriko, tako da upa, da bodo v naslednjih dneh prišli do podatkov in da bodo delavci lahko prihodnji teden prejeli odpovedi ter čim prej dobili izplačila iz jamstvenega sklada. Točnih podatkov o številu delavcev še nima, poleg tega tudi ni želel ugibati o višini stečajne mase. Danes zjutraj se je pred stavbo podjetja zbralo okoli 100 delavcev. Po poročanju nacionalne televizije so protestirali, ker za zadnje štiri mesece niso dobili plač in ker se bojijo, da ne bodo poplačani, saj da so lastniki namerno izčrpali družbo.",0
"Po novem bo Ebay kril stroške nakupa, če ta ne bo skladen z obljubljenim ali če kupec ne bo prejel naročenega Nakupi prek spleta bodo še bolj varni. Nedavno je namreč priljubljena spletna dražbena stran eBay ponudila dodatno zaščito - v primeru da s kupljenim niste zadovoljni ali pa pošiljka ne prispe, vam za znesek nakupa in pošiljanja jamči kar eBay. Težava bo rešena v največ dveh tednih Če pošiljka ne prispe ali pa ni ustrezna, eBay svetuje, da se najprej poskusite dogovoriti s prodajalcem. V primeru, da pogovor ali dogovor ni možen, se lahko obrnete na ekipo eBaya, ki so dosegljivi vsak dan vse dni v tednu. V vašem imenu bodo kontaktirali prodajalca in ga pozvali, k rešitvi težave. Po sedmih dneh vas bo ekipa eBaya povprašala, ali ste rešili zaplet s prodajalcem. Če težava še ne bo rešena in ste se zavarovali z novo storitvijo eBayja (eBay Buyer Protection), vam bodo povrnili vse stroške nakupa, vključno s stroški dostave. Uporabnik mora imeti PayPalov račun, blago pa mora vrniti nazaj prodajalcu. Vsi nakupi v oddelku nepremičnin niso kriti In kaj ne krije eBayjevo zavarovanje? Kot je zapisano na njihovi spletni strani, zavarovanje ne krije določenih nakupov v oddelku avtomobilizma in nepremičnin. Prav tako niso kriti nakupi na sorodnih spletnih straneh, kot tudi tisti, ki so se izvršili pred več kot 45 dnevi.",1
"Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper je za 15. januar napovedal stavko. Sindikat Luke Koper zahteva povišanje delovnega mesta upravljalec dvigal ter voznik železniških vozil s sedanjega sedmega v deseti plačilni razred, poleg tega pa še povišanje osnovne plače za vse zaposlene. V Luki Koper so se pripravljeni pogovarjati, saj so marsikaterim željam sindikatov že ugodili, a tokratne zahteve so zanje s finančnega vidika nevzdržne. Te zahteve so za Luko Koper, ki ima več kot 700 zaposlenih, s finančnega vidika nevzdržne in bi pomenile takojšnjo stagnacijo. Poleg tega mora uprava družbe ščititi dolgoročne interese vseh zaposlenih, kakor tudi delničarjev in poslovnih partnerjev. Uprava predstavnike sindikata žerjavistov poziva, naj svojo odločitev pretehtajo in naj se vrnejo za pogajalsko mizo. V Luki Koper so razočarani Konec lanskega oktobra je uprava Luke Koper s Sindikatom pristaniških delavcev Slovenije, Sindikatom luških dejavnosti Slovenije in s sindikatom žerjavistov podpisala dogovor o zvišanju osnovne plače za pet odstotkov s klavzulo, da se odstotek prilagodi izidu pogajanj med sindikati in delodajalci na državni ravni, v kolikor bo ta ugodnejši. Poleg tega so z omenjenimi sindikati v zadnjem letu začeli intenzivna pogajanja glede prenove panožne kolektivne pogodbe in hkrati reforme sistematizacije delovnih mest. Zahtevano povišanje bi po izračunih uprave pomenilo dvig plače za okoli 35 odstotkov. K temu prišteto zahtevano povišanje osnovne plače za vse zaposlene za 30 odstotkov, bi to v primeru ožje skupine zaposlenih, približno 150 ljudi, dejansko pomenilo dvig plače za približno 70 odstotkov. Uprava Luke Koper ne zavrača stavkovnih zahtev sindikata žerjavistov in se je pripravljena o vseh točkah pogovarjati. Ugodila je že stavkovnim zahtevam po spoštovanju zakona o delovnih razmerjih pri odrejanju dela preko polnega delovnega časa. Glede ostalih finančnih zahtev pa je predstavnike sindikata napotila na pogajanja o spremembi kolektivne pogodbe, ki so že v teku in naj bi se zaključila predvidoma aprila letos. Plače v Luki Koper so sicer nad slovenskim povprečjem. Medtem ko je septembra lani povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 1.259 evrov, pa bruto plača žerjavista v Luki Koper vključno s trinajsto plačo znaša v povprečju okoli 1.700 evrov mesečno. Poleg tega Luka Koper svojim zaposlenim plačuje tudi dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, v podjetju pa uporabljajo tudi druge vzvode za nagrajevanje zaposlenih.",0
"V prihodnjem letu načrtovano 1,29 milijarde evrov prihodkov Skupina Merkur v prihodnjem letu načrtuje 1,29 milijarde prihodkov od prodaje ter povečanje števila zaposlenih s 4.500 na skoraj 5.100. Nadzorni svet družbe je potrdil poslovni načrt, s katerim Merkur nadaljuje izpolnjevanje dolgoročne strategije razvoja vodilnega tehničnega trgovca v jugovzhodni Evropi. Pri prodaji izdelkov podjetjem se bosta nadaljevala specializacija in uvajanje novih kakovostnih blagovnih znamk, pri prodaji porabnikom pa bo posebna skrb namenjena uvajanju novosti na področju izdelkov za lepše bivalno okolje, razvedrilo in sodobnejše opravljanje hišnih opravil. V letu 2008 naj bi tako začeli gradnjo ali priprave na gradnjo kar dvajsetih novih trgovskih centrov v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Za naložbe v letu 2008 bodo porabili več kot 200 milijonov evrov in pridobili približno 90.000 m2 novih drobnoprodajnih površin. S posodobitvami prodajnih zmogljivosti in z razvojem dodane vrednosti za kupce načrtujejo utrditev tržnega deleža doma in v tujini.",1
"Sobotni protesti, ki jih na Prešernovem trgu pripravljajo sindikati, so resno opozorilo vladi in delodajalcem. Semolič dodaja, da bodo v primeru neupoštevanja zahtev delavcev zasedli tovarne in zavode. Ključni zahtevi protestov, ki se bodo v soboto v središču Ljubljane začeli ob 10. uri, na njej pa bodo solidarnostno sodelovali tudi predstavniki sindikalnih organizacij iz sosednjih držav, sta umik vseh po mnenju sindikatov spornih predlogov glede pokojninske reforme, zlasti dviga upokojitvene starosti na 65 let, ter zvišanje minimalne plače na 600 evrov. ""Upamo, da bo ta manifestacija delavstva v Sloveniji dovolj resno opozorilo za razumne politike in razumne delodajalce, da bodo prisluhnili in naredili vse, ker imajo moč, oblast, da bi bile naše zahteve uresničene,"" je dejal Semolič. Zasedli bomo tudi tovarne in zavode Predsednik Pergama Dušan Rebolj je pojasnil, da so zanje demonstracije začetek in ne konec sindikalnih pritiskov. Tudi Semolič je v primeru, da posluha za zahteve sindikatov ne bo, omenil možnost uporabe drugačnih sredstev, tudi zasedbo tovarn in zavodov. Rebolj je še dodal, da se vlada namesto razbremenitve plač zavzema za dodatne obdavčitve, proračun je premalo razvojno naravnan, socialnega dialoga v Sloveniji pa sploh ni. Bitka za plače bo dolgoročna ""Bitko za minimalno plačo razumem kot dolgoročen projekt, ki naj predstavlja temelj za obrat v trendih - v zadnjih 15, 20 letih se je delež dobička lastnikov kapitala v BDP povečeval, delež plač pa stalno zmanjševal,"" je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.",0
"Stroški dela na uro so se v EU v tretjem letošnjem četrtletju na letni ravni zvišali za dva odstotka. Le v Sloveniji pa so se znižali za 0,8 odstotka. V Sloveniji delodajalci pogosto tarnajo nad visokimi stroški dela, ki da bi jih bilo treba nujno znižati, da postanemo bolj konkurenčni. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so se stroški dela na uro v območju z evrom v tretjem letošnjem četrtletju na letni ravni zvišali za dva odstotka, v EU pa za 1,9 odstotka. Toda v Sloveniji so se v tem obdobju stroški dela znižali za 0,8 odstotka. Plače so upadle za 0,6 odstotka, drugi stroški pa za dva odstotka. V EU so se plače na uro v tretjem četrtletju na letni ravni zvišale za dva odstotka, drugi stroški pa za 1,9 odstotka. Med državami članicami, za katere so bili podatki dostopni, so najvišjo rast stroškov dela v tretjem četrtletju zabeležili v Estoniji +7,6 odstotka in Romuniji +7,2 odstotka, najnižjo pa na Cipru in Nizozemskem v obeh +0,5 odstotka. Eurostat je nekoliko popravil tudi podatke za drugo letošnje četrtletje. Stroški dela na uro so v evroobmočju in EU takrat na letni ravni narasli za 1,9 odstotka.",1
"Hribar Milič o holdingu, fiskalnem pravilu in varčevanju Vlada bi morala v javni sektor zarezati še bolj, vodstvo holdinga ne sme biti imenovano po političnih merilih, fiskalno pravilo pa bi bilo znamenje, da se zavedamo zakonitosti sodobnega tržnega gospodarstva, meni prvi mož GZS-ja. Po šestih mesecev od nastopa vlade Janeza Janše je generalni sekretar in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije GZS Samo Hribar Milič dejal, da ministrski ekipi šteje v dobro, da je pripravila dobro oceno položaja države, posegla v stroške javnega sektorja, začela pripravljati reforme za dezregulacijo gospodarstva, zmanjšanje birokracije, hitrejše postopke in lažje poslovanje. Vlada krči na napačnih področjih V slabo pa vladi šteje, da je premalo zarezala v javni sektor in se še vedno zadolžuje za tekoče poslovanje ter da je šel precejšen del tega reza na račun gospodarstva. Kot je povedal, so ministrstva gospodarskim subjektom, izbranim na razpisih, začela pošiljati zahteve za znižanje cen za 15 odstotkov. Preveč krčenja gre na račun razvoja, izobraževanja, znanstvenoraziskovalnega področja, je dodal. Hitro je včasih prehitro Po njegovem mnenju je bila vlada pri uveljavljanju napovedanih reform, denimo davčne, prepočasna, pri nekaterih odločitvah pa prehitra - pri določenih zakonih bi dodatna dva tedna razprave s predstavniki gospodarstva in z znanstvenoraziskovalnimi krogi po njegovih besedah odpravila marsikatero težavo, tudi padanje zakonov na ustavnem sodišču. O drugem svežnju zakonodajnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva Hribar Milič meni, da ukrepi kljub vsemu ne bodo odpravili ključnih trenutnih težav, denimo pomanjkanja finančnih virov in prezapletenosti pravnega okolja. O spet vse glasnejših govoricah o zvišanju davka na dodano vrednost DDV je Hribar Milič dejal, da bi bila to najboljša rešitev med vsemi slabimi , in dodal Še zmeraj mislim, da imamo rezerve pri javni porabi, pri številu zaposlenih in vodenju procesov v javnem sektorju, najemninah ipd. Mislim, da bi morali z varčevanjem prihranili tisto, kar bi recimo prinesli v proračun z višjim DDV-jem. Upravljanje z državnim premoženjem kot pot na Triglav Predsednik GZS-ja je komentiral tudi napeto dogajanje okoli vladnega predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu in fiskalnega pravila, ki naj bi po dogovoru voditeljev parlamentarnih strank epilog dobilo jeseni - svoj pogled na upravljanje z državnim premoženjem je ponazoril s potjo na Triglav Na Triglav gremo lahko iz različnih dolin po zelo različnih poteh. To pomeni, da z državnim premoženjem lahko upravljamo zelo različno, tudi prek AUKN-ja. Menim celo, da je imel AUKN dobre nastavke. Novi holding po njegovem mnenju čaka enaka težava, kot jo je imela Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN. Državno premoženje je zelo veliko in je zelo pomembno za to državo, zato mora biti izrazito profesionalno vodeno, je izpostavil in posvaril pred imenovanjem kadrov po političnih merilih namesto profesionalnih. Kaj bi torej pričakoval od novega superholdinga? Da bo imel zelo jasen poslovni načrt za letno in srednjeročno obdobje ter jasne in merljive cilje za dobiček, donosnost, vstop tujcev, rast, ohranjanje delovnih mest. Ta merila bi morala biti jasna, vodstvo in celotni sistem upravljanja pa nepolitična. Za začetek bi rekel, da naj bo direktor holdinga izbran na mednarodnem razpisu, je bil odločen. Naš javni dolg je višji, kot si upamo priznati Odločitev, da se banke sanira prek t. i. slabe banke, je pozdravil, saj je GZS takšno rešitev po njegovih besedah predlagal že leta 2009, in zatrdil, da so se že takrat zavedali težav z nasedlimi terjatvami , ki bi lahko dušile bančni sistem in onemogočale gospodarski razvoj. Počasneje kot bomo to reševali, večje bodo tudi težave v prihodnosti. Naš javni dolg je višji, kot si upamo priznati. Če tega ne bomo vzeli nase, bodo banke propadle, to pa pomeni kaotično stanje, ki ga noče nihče izmed nas, niti tisti, ki so zdaj proti slabi banki, nimajo pa nobenih drugih rešitev, je ocenil. Fiskalno pravilo kot pozitivno znamenje V zvezi z vnosom fiskalnega pravila v ustavo pa je poudaril, da bi bilo to tako doma kot v tujini pozitivno znamenje, da se zavedamo zakonitosti sodobnega tržnega gospodarstva, da dolgoročno ne moreš porabiti več, kot ustvariš. Nasprotuje pa temu, da bi zaradi fiskalnega pravila nastala politična kriza Ni potrebno, da zato pride do ustavne krize ali pa padca vlade. To je neka higiena, neki znak, ki ga lahko posamezna vlada zase sprejme z zakonom, ko pride nova, pa lahko ta prevzame odgovornost, da denimo državo zadolži, kot je zadolžena Grčija, je sklenil.",0
"Iz Slovenije med nagrajenci mednarodnega oglaševalskega festivala Zlati boben letos le Saatchi & Saatchi ter Pristop V Portorožu se je sinoči končal 16. mednarodni oglaševalski festival Zlati boben, kjer so na zaključni gala prireditvi, to je s svojim obiskom počastil tudi predsednik države Danilo Türk, podelili še zadnje nagrade. Letos je na festivalu sodelovalo 2.474 del, kar je desetina manj kot lani, slovenske agencije so na Zlatem bobnu tekmovale z 90 deli. Srebrni boben za Saatchi & Saatchi V tekmovalnih skupinah za film, tisk, medije na prostem in radio je tekmovalo 1.070 del, žirija pa jim je na sinočnji prireditvi podelila 11 zlatih in 17 srebrnih bobnov, zlato in srebrno nagrado nike ter dve prestižni veliki nagradi. Med slovenskimi agencijami je srebrnega bobna za akcijo za znamko Toyota osvojila agencija Saatchi & Saatchi . Poleg Saatchija je na Zlatem bobnu zlatega in srebrnega bobna osvojila tudi agencija Pristop. In sicer v sredo zvečer, v novi tekmovalni kategoriji piar. Leo Burnett Beirut je najboljša agencija Laskavo nagrado zlata vrtnica za najboljšo agencijo leta v Novi Evropi je dobila agencija Leo Burnett Beirut. Največ točk je osvojila z dvema velikima nagradama v kategorijah mediji na prostem in medijske akcije za kampanjo Khede Kasra, ki so jo pripravili za fundacijo Hariri. Ta opozarja na neenako vlogo žensk in moških v libanonski družbi ter si s posebnim programom prizadeva za opolnomočenje žensk. Akcija je bila zasnovana kot besedna igra. Besedam, ki imajo moški spol, so dodali znak »kasra« ter jih s tem spremenili v žensko obliko.",1
"Obala. Gostinci in prodajalci razočarani. Turisti očitno bolj praznih denarnic. Portorož. “Če so bili tile dnevi dejansko pokazatelj, kakšna bo turistična sezona, je bolje, da se ta niti ne začne. V prvih sončnih dneh pred dvema oziroma tremi tedni smo imeli več dela kot med velikonočnimi prazniki,” je bil razočaran Tito Hot iz gostilne Stara oljka sredi Portoroža. “Hoteli so polni, veliko je enodnevnih gostov, ki pa se predvsem sprehajajo. Kraj nima nič od njih. Računali smo na več prometa, v pripravljenosti smo imeli še štiri dekleta za strežbo, pa jih nato sploh nismo poklicali,” je dodal. Mladen Škerbec iz bara Kapelica pa: “Če je bilo že zdaj tako slabo, sploh ne vem, kaj lahko pričakujem od prvomajskih praznikov.” “Kar 60 odstotkov strank je povpraševalo po popustih, najhujši pri barantanju pa so Italijani,” je dejala Tina Mihajlovič iz prodajalne oblačil blagovne znamke Marella. (Foto: Barbara Milavec) Želijo popuste V večini portoroških lokalov in trgovin smo slišali bolj ali manj enako oceno – turisti, ki prihajajo, ne porabijo veliko, od bogatih judov, ki so napolnili hotel Kempinski Palace, pa tudi ni bilo veliko izplena. “Judje so hodili mimo, niti eden se ni ustavil in vstopil,” nam je dejala Sara Bašič iz prodajalne L’Occitane, med pogovorom so v trgovino vstopili Italijani in povpraševali po popustih. V zlatarnah, v katerih smo se ustavili, prav tako niso imeli povečanega prometa. “Naši glavni kupci so domačini, ki kupujejo darila ob priložnostih, kot sta krst in poroka,” je povedal Rok Široka iz zlatarne nasproti hotela Kempinski Palace, po besedah njegove kolegice iz prodajalne Zlatarne Celje pa pride več kupcev z glavno turistično sezono. “Najhujši so Italijani” Zadovoljne sogovornike smo našli le v prodajalni oblačil blagovne znamke Marella. “Okoli 60 odstotkov judovskih strank je povpraševalo po popustih. Presenetilo pa me je, da so judinje, prišle so predvsem starejše ženske, kupovale nekaj številk prevelika oblačila, predvsem klasične modele. Glede barantanja pa so najhujši Italijani,” je izkušnje opisala Tina Mihajlovič. “Če so bili tile dnevi dejansko pokazatelj, kakšna bo turistična sezona, je bolje, da se ta niti ne začne,” meni Tito Hot iz gostilne Stara oljka. (Foto: Barbara Milavec)",0
"Družba je bilančno vsoto povečala za 26 milijonov evrov, ob koncu leta 2010 je znašala 58 milijonov evrov Družba Triglav Naložbe , v 92-odstotni lasti Zavarovalnice Triglav je lansko leto končala z izgubo v višini 5,8 milijona evrov, je družba sporočila prek borznega portala Seonet. Družba je bilančno vsoto povečala za 26 milijonov evrov, ob koncu leta je znašala 58 milijonov evrov. Na rezultat poslovanja v največji meri vplivali finančni odhodki iz naslova oslabitve finančnih naložb in plačila obresti za najete kredite na eni strani, ter finančni prihodki iz deležev v drugih družbah po drugi. Pri obveznostih do virov sredstev kapital družbe v višini 42,5 milijona evrov pokriva 73,3 odstotka vseh virov sredstev, 15,4 milijona evrov pa ima družba finančnih obveznosti do bank in Zavarovalnice Triglav.",0
"Družba Zvon Ena Holding je vložila tožbo zaradi ničnosti sklepa o razlastitvi sedanjih lastnikov mariborske družbe T-2. Cerkveni Zvon Ena je sicer večinski, 95-odstotni lastnik T-2. Tožbo zaradi ničnosti sklepa o razlastitvi sedanjih lastnikov T-2 je finančna družba Zvon Ena Holding vložila minuli petek. Upniški odbor T-2 je sklep o začetku postopka razlastitve sedanjih lastnikov oz. o spremembi osnovnega kapitala družbe zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja potrdil 19. aprila. Skladno s sklepom se bo osnovni kapital zmanjšal na poenostavljen način za namen pokrivanja izgube, sočasno pa se bo povečal osnovni kapital družbe z denarnimi vložki do višine enega milijona evrov. Upniki se morajo o tem odločiti do sredine maja. Če bi se razlastitev Zvona Ena uresničila, bi največji delež T-2 pristal v rokah Gratela, za Zvon Ena Holding pa bi to zagotovo pomenilo stečaj. S tem pa bi za sabo potegnil tudi Zvon Dva Holding in Gospodarstvo Rast, mariborski nadškofiji pa zapustil velikanske dolgove, ki jih ta sama zagotovo ne bi mogla poravnati. Sedanje lastnike bi lahko rešilo le poplačilo upnikov ali pa za upnike bolj sprejemljiv načrt prisilne poravnave, saj sedanji od skupaj okoli 112 milijonov evrov navadnih terjatev predvideva zgolj 34,6-odstotno poplačilo v osmih letih. Zvon Ena Holding si sicer želi T-2 dokapitalizirati z vložkom v višini 600.000 evrov. Takšen predlog uprave je minuli petek že potrdil upniški odbor družbe. Zvon Ena zdaj v zvezi s predlogom za sodelovanje pri dokapitalizaciji T-2 čaka še na mnenje upraviteljice prisilne poravnave in sodišča.",0
"Vse več SCT-jevih hčerinskih družb tone v stečaj Potem ko je bil vložen predlog za začetek stečaja SCT Obrati, naj bi enaka usoda doletela še SCT Gem in krovno družbo SCT. SCT Gem opravlja prevozne in strojne storitve gradbene mehanizacije in je največji poslovni vir v sistemu SCT-ja. Direktor Gema je Miha Zidar, družba pa ima 400 zaposlenih in lastne zmogljivosti za vzdrževanje strojev in vozil. Krovna družba SCT naj bi imela več kot 200 milijonov evrov dolgov Podjetje Instalacije Grosuplje pa je - tako poroča Dnevnik - na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za stečaj SCT-ja, d. d. Dolg matične družbe naj bi znašal več kot 200 milijonov evrov. Stečaj se omenja tudi za Železokrivnice SCT - Merkur. V ponedeljek je predlog za začetek stečaja že vložila družba SCT Obrati, ki je zaposlovala 245 delavcev. Ti so od petka na kolektivnem dopustu. Direktor družbe Milan Tomić je dejal, da se je za to odločil zaradi kapitalske neustreznosti družbe. Dolg družbe SCT Obrati znaša 13 milijonov evrov, od tega je skoraj polovica neporavnanih terjatev. Kako se bodo predlogi za stečaje razpletli, še ni znano, se pa v medijih v zadnjih dneh pojavlja scenarij, da naj bi SCT z Ivanom Zidarjem na čelu želel potopiti neuspešne hčerinske družbe, izčrpati matično družbo in s tujim partnerjem ustanoviti podjetje s čisto bilanco. Gradbeni sektor Domine so začele padati Zaradi težav v gradbeništvu se bodo danes sešli sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac, predstavniki sindikata in upniki SCT-ja. Komac je dejal, da se gradbeni sektor spopada s plačilno nesposobnostjo, in ko gre v stečaj eden, za seboj potegne še kopico izvajalcev, ki so med seboj prepleteni. Domine so po njegovih besedah začele padati, ko je potonilo prvo izmed velikih gradbenih podjetij, to je Vegrad, SCT je na poti, Primorju pa za zdaj še uspeva.",0
"V Grosupljem je novi župan postal Peter Verlič (SDS), ki poziva protikandidata, naj že zbere toliko ""moškega poguma"", da bo lahko priznal poraz. Vrhovec je kar sam zavajal volivce, še meni. Kot je znano, je bila grosupeljska občina ena izmed štirih, kjer je (bilo) tudi po drugem krogu potrebno še eno štetje glasov zaradi pritožb. Neodvisni kandidat Iztok Vrhovec je po nedeljskem štetju dobil 61 glasov manj od Petra Verliča (SDS). 71 glasovnic je bilo neveljavnih. A Vrhovca ni zmotil (le) rezultat, obregnil se je tudi ob simpatizerje SDS-a, ki naj bi uničevali njegove plakate. Več plakatov je bilo res popisanih, porisanih ali raztrganih. Po vnovičnem štetju manjša razlika S plakati se bo zdaj morda ukvarjala policija, z županovanjem pa zagotovo Verlič. Po včerajšnjem vnovičnem štetju glasov je namreč tudi uradno zmagal: dobil je 3229 glasov, Vrhovec pa 3171, torej je bila razlika nekoliko manjša od prvotnega rezultata. Verlič je danes zanikal vsakršno vpletenost v uničevanje nasprotnikovih plakatov in Vrhovcu vrnil žogico. ""S tem, ko gospod Vrhovec pravi, da sumi, da smo to storili mi, lahko tudi mi sumimo, da so si plakate porisali sami, da bi s tem prišli dva dni pred volitvami do nastopov v medijih in s tem do večje medijske prepoznavnosti. Tudi mi smo imeli v predvolilnem času podobne težave z uničenjem plakatov, pa zaradi tega nismo kazali s prstom na protikandidate."" ""Vrhovec sam zavajal volivce"" Poleg tega opozarja še, da je imel Vrhovec v prvem krogu številko 1 in te v drugem krogu niti na enem samem plakatu ni nadomestil s številko 2. ""S tem ko trdi, da so bili volivci zavedeni, ko so bili njegovi plakati porisani s številko ena, lahko dodamo le to, da jih je zavajal sam, ker številk ni zamenjal."" Na plakatih po vsej občini je še danes vidno, da Vrhovec res ni zamenjal številk. (Foto: SDS) Ob tem Verlič dodaja še, da si želi, da bi poraženec ""zmogel toliko ljubezni do občine Grosuplje in toliko moškega poguma, da bi poraz končno priznal ter se v skladu s svojimi predvolilnimi obljubami lotil dela v dobro naše občine"".",0
"Prevent Globalu se obetajo vse večje težave. Delni lastnik Nijaz Hastor naj bi ustavil velik del naročil, hkrati pa se v četrtek obeta stavka zaposlenih, če ti do takrat ne dobijo oktobrskih plač. Po mojih informacijah naročil ni bilo že prejšnji teden, tudi danes ni bilo novih naročil. To pa pomeni, da bodo zaposleni imeli delo s starimi naročili še ta teden, prihodnji teden pa bi bilo lahko zaradi ustavitve naročil teoretično okoli 150 ljudi ostalo brez dela, je za 24ur.com povedal predsednik podjetniškega sindikata Vlado Zorman. Po njegovih besedah bi lahko že ta teden bili presežni delavci na programu Passat Comfort, a so odgovorni v podjetju naredili nekatere prerazporeditve in delavce razporedili na druge programe. S selitvijo proizvodnje je Prevent Globalu zagrozilo nemško podjetje Prevent DEV v primeru, da uprava na čelu z Ivanom Majcnom ne bo odstopila. Ta je že v petek sporočila, da ne namerava ponuditi odstopa, zato se v podjetniškem svobodnem sindikatu, ki ga vodi Zorman, bojijo, da bo Prevent DEV začel uresničevati napovedi o selitvi proizvodnje iz Slovenije. Prevent DEV je posredni kupec večine avtomobilskih sedežnih prevlek, ki jih sešijejo avtomobilska podjetja Prevent Globala v Sloveniji s skupno 1300 zaposlenimi. Poslovanje Prevent Globala je tako trenutno povsem odvisno od poslovnega sodelovanja z nemškim Prevent DEV, ki je v lasti drugega največjega lastnika Prevent Globala, Nijaza Hastorja 45-odstotni delež. Problem tudi z osebnimi dohodki Predsednik podjetniškega sindikata je govoril tudi o napovedani stavki zaposlenih. Glede tega je rekel, da je predsednik uprave Majcen že pred časom dal obljubo, da bodo zaposleni plače dobili 13. oziroma 15. novembra. Nekaj manjših družb v sklopu družbe Prevent je plače sicer res izplačalo, a večina zaposlenih v Preventu plač še ni dobila. Če plač ne bo do vključno 18. novembra, bo naslednji dan sledila stavka, ki bo trajala do izpolnitve zahtev. Med te spada tudi zahteva, da se zaposlenim plačajo vsi še neplačani prispevki v 2. pokojninski steber. Podjetje naj bi zaposlenim po besedah Zormana namreč dolgovalo za štiri mesece omenjenih prispevkov.",0
"Šempeter pri Gorici - Skupina Iskra Avtoelektrika letos načrtuje 196,8 milijona evrov prihodkov od prodaje in 3,9 milijona evrov izgube. Tako predvideva rebalans letošnjega poslovnega načrta, ki so ga v sredo sprejeli nadzorniki družbe. Zaradi posledic gospodarske krize v matični družbi pripravljajo tudi program odpuščanja zaposlenih za določen čas. Zaradi gospodarske krize in posledičnega padca prodaje so v Iskri Avtoelektriki pripravili rebalans letošnjega poslovnega načrta na ravni skupine in obvladujoče družbe, je Iskra Avtoelektrika danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Medtem ko na ravni skupine po novem načrtujejo za četrtino manj prihodkov kot v letu 2008 - v družbi v Iranu ne predvidevajo znižanja, v družbi v Braziliji pa pričakujejo rast prodaje -, bodo prihodki v obvladujoči družni nižji kar za 35 odstotkov. Tako naj bi Iskra Avtoelektrika leto zaključila s 139 milijoni prihodkov in 3,1 milijona evrov izgube. Še lani je družba ustvarila 3,7 milijona evrov čistega dobička. Kot poudarjajo v šempetrski družbi, kjer v letu 2009 ne načrtujejo izplačila dividend, v krizi največ pozornosti namenjajo projektom in nalogom, s katerimi bi pridobili nove kupce, zagotavljanju likvidnosti, ukrepom za racionalno in učinkovito poslovanje ter ponovni oživitvi konjunkture. Tako so že prešli na 36-urni delavnik, med ukrepi pa je tudi zmanjševanje stroškov dela, zaradi česar je doslej brez dela ostalo dobrih 300 zaposlenih za določen čas. V Iskri Avtoelektriki ugotavljajo, da to ne bo dovolj, zato že pripravljajo program zniževanja števila zaposlenih za nedoločen čas. V obvladujoči družbi, kje je bilo lani 1950 zaposlenih, predvidevajo v prvem polletju postopno zniževanje do ravni okoli 1600 zaposlenih, v avgustu pa do skupnega števila 1360. Podobni ukrepi so predvideni tudi v Livarni Komen in Iskri Bovec. Sicer naj bi na ravni skupine letos v povprečju zaposlovali 2371 oseb, kar je za petino manj kot leto prej, je razvidno iz rebalansa poslovnega načrta. Da bi zagotovili likvidnost, so v Iskri Avtoelektriki ustavili vse nove investicije, načrtujejo pa le naložbe v dokončanje odprtih projektov in ključne razvojne projekte. V šempetrski družbi bodo tako za investicije letos namenili 2,9, na ravni skupine pa 4,9 milijona evrov. Likvidnost v prihodnjih mesecih bo odvisna predvsem od plačilne discipline kupcev in dogovorov z bankami o prestrukturiranju, sami pa se z dobavitelji pogajajo za podaljševanje plačilnih rokov, so še poudarili v Iskri Avtoelektriki. Sicer so se nadzorniki na sredini seji seznanili še z nekonsolidiranimi in nerevidiranimi izkazi poslovanja družbe in skupine v letu 2008 ter poročilom o likvidnosti in solventnosti Iskre Avtoelektrike in odvisnih družb. Kot je znano je Iskra Avtoelektrika po nekonsolidiranih in nerevidiranih podatkih lani ustvarila 212,2 milijona evrov prihodkov in 3,7 milijona evrov čistega dobička.",0
"Še popoldan je Slovenija prejemala približno polovico običajnih količin zemeljskega plina iz Rusije, zvečer pa so na ruski strani zopet priprli pipo. Ker iz Rusije prihaja vse manj plina, je Slovenija odvisna od svojih zalog. Vendar razloga za paniko ni, saj naša država plin dobiva tudi iz Alžirije. Kot zagotavlja vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač so lahko uporabniki v gospodinjstvih mirni. Popoldne je završalo, ker so Rusi znova začeli pripirati pipo. Zaradi plinskega spora med Rusijo in Ukrajino so razmere v Sloveniji po besedah predsednika uprave Geoplina Alojza Stane poslabšale. Če bi se te razmere nadaljevale oziroma slabšale, bi po mnenju Stane v kratkem času težko zagotovili nemoteno oskrbo iz skladišč, v katerih ima Slovenija zaloge, ki zadoščajo za mesec in pol. Fizično bi bilo težko v kratkem času dobaviti plin iz skladišč do končnega uporabnika, je pojasnil. Ob tem je poudaril, da problem predstavljajo pretoki. Slovenija po njegovi oceni trenutno porabi približno 3,5 milijona kubičnih metrov plina dnevno. Slika se dnevno spreminja, odvisno od aktivnosti industrije in temperatur, je pojasnil. Poraba je po njegovih besedah nekoliko nižja kot običajno, ko ta presega štiri milijona kubičnih metrov plina dnevno. Če bi ruska stran v celoti prekinila dogovorjeno dobavo, bi se lahko kmalu začele redukcije v industriji, je opozoril. Ob tem je poudaril, da je za gospodinjstva dobava plina zagotovljena iz drugih nabavnih virov. Dobava je bila na polovici Janez Kopač Še popoldan je Kopač dejal, da Slovenija prejema približno polovico običajnih količin zemeljskega plina iz Rusije. Družba za trgovanje in transport zemeljskega plina Geoplin je sicer že zgodaj zjutraj prejela obvestilo, da ji bo ruski dobavitelj Gazprom Export prekinil dobavo zemeljskega plina. Danes od 4. do 10. ure je bila dobava v celoti prekinjena, pipo pa so Rusi ponovno priprli zvečer. Po Kopačevih besedah pride ruski plin za Slovenijo najprej do vozlišča Baumgarten v Avstriji, kjer ima Slovenija tudi zakupljen skladiščni prostor. Ta skladišča so zdaj na tri četrt polna in zadoščajo še za mesec in pol, je povedal Kopač. Vendar pa je zmogljivost črpanja iz skladišč omejena, opozarja Kopač. Če bi torej Rusija v celoti prenehala dobavljati plin, tega izpada zaradi omejene zmogljivosti črpanja iz skladišč po njegovih besedah ne bi uspeli nadomestiti in tako zadostiti običajnim dnevnim potrebam po plinu v Sloveniji. Normalno dnevno količino plina bi lahko s pomočjo skladišč zagotavljali, če bi se dobava plina iz Rusije znižala za polovico, če bi bilo zmanjšanje dobave iz Rusije večje, pa bi bilo treba v Sloveniji zmanjšati porabo, je poudaril Kopač. Foto Reuters Zemeljski plin pokrije 13 do 14 odstotkov energijskih potreb Plina, ki ga Slovenija uvaža iz Alžirije, je dovolj za pokritje potreb vseh gospodinjstev in ustanov, ki so zadnje na seznamu za redukcijo, kot so bolnice, vrtci, domovi za starejše itd. Gospodinjstva v najbolj mrzlih dneh namreč porabijo do 35 odstotkov plina v Sloveniji, alžirski plin pa pokrije dobrih 40 odstotkov vseh potreb. V.d. direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač. Direktor inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič je pojasnil, da Slovenija po okvirnih podatkih letno porabi 1,2 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, s čimer pokrije okrog 13 do 14 odstotkov svojih potreb po energiji. Približno 55 odstotkov zemeljskega plina uvozi iz Rusije, 35 odstotkov iz Alžirije, 10 odstotkov pa iz Avstrije in drugih držav. Največ, 95 odstotkov plina, v Slovenijo dobavi Geoplin, ki je bil po podatkih za konec leta 2007 v 31,4-odstotni lasti države in 27,6-odstotni lasti največje slovenske energetske družbe Petrol. Geoplin trži zemeljski plin na debelo večjim uporabnikom predvsem v Sloveniji, pa tudi v sosednjih državah. V Sloveniji Geoplin dobavlja zemeljski plin predvsem industrijskim in drugim velikim odjemalcem, medtem ko odjemalce, priključene na distribucijska omrežja, oskrbujejo lokalni distributerji.",0
"Danilo Türk je z redom za zasluge odlikoval znanstvenico Lučko Kajfež Bogataj, ginekologinjo Heleno Meden Vrtovec ter plesalca Katarino Venturini in Andreja Škufco. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je predsednik Danilo Türk Lučko Kajfež Bogataj odlikoval za odmevno znanstveno delo na področju proučevanja podnebnih sprememb ter njeno predanost varovanju okolja, Katarino Venturini in Andreja Škufco za vrhunske dosežke na področju plesa ter za prispevek k prepoznavnosti Slovenije v svetu in Heleno Meden Vrtovec za izjemne dosežke na področju ginekologije in zavzeto posvečanje pacientkam. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je predsednik Türk do sedaj odlikoval Franceta Bučarja z redom za izredne zasluge za izjemno družbeno, politično in znanstveno delovanje, ki je prispevalo h krepitvi suverenosti, blaginje, ugleda in napredka Slovenije. S Srebrnim redom za zasluge pa je odlikoval pripadnike ministrstva za obrambo – Slovenske vojske ter pripadnike ministrstva za notranje zadeve – policije, ki so v obdobju od leta 1997 do 1. 6. 2008 sodelovali v mednarodnih mirovnih operacijah oziroma civilnih misijah za izjemno delo in zasluge pri mednarodnem sodelovanju na področju varnosti, obrambe in zaščite, na vojaškem oziroma varnostnem področju.",1
"Od začetka tedna na parkirišču pri Banki Koper, na katerem je prostora za 92 avtomobilov, velja nova parkirna ureditev. ""To je do kupcev parkirnih abonmajev nedopustno, še v ponedeljek so nam delavci Komunale Koper (KK) prodajali mesečne abonmaje in nihče nas ob nakupu ni opozoril, da pri Banki Koper celodnevno parkiranje ne bo več mogoče. Mi smo abonmaje kupili v dobri veri, da bomo lahko parkirali kot do zdaj, če bi bili o spremembi obveščeni, se za nakup morebiti ne bi odločili,"" je jezna bralka. Na KK, ki upravlja parkirišča v mestu, smo vprašali, kako so obveščali kupce abonmajev o predvidenih spremembah in kako odgovarjajo na očitke, da so ljudi zavedli in ogoljufali. Odgovora nismo dobili, prav tako ne na vprašanje, kdo in kdaj je sprejel odločitev o spremembi parkirne ureditve ter kje je bila objavljena. Obrnili smo se še na tržni inšpektorat. ""Zadevo bomo preverili in vam odgovorili na vprašanje. Na temelju podatkov, ki ste nam jih poslali, namreč ne moremo presoditi, ali gre za kršitev predpisov, ki spadajo v našo pristojnost,"" pravijo na glavnem tržnem inšpektoratu. Večja pretočnost ""Želeli smo zagotoviti večjo pretočnost parkirišča, zato celodnevno parkiranje pri Banki Koper ni več mogoče. Abonma je sicer mogoče koristiti na preostalih plačljivih parkiriščih, če pa tega kupci ne želijo, naj abonma vrnejo in od Komunale zahtevajo povračilo,"" razlagajo na občini.",0
"Energetske družbe so lani ustvarile kar štiri milijarde evrov prihodkov, največ med državnimi podjetji. Sindikati in opozicija se bojijo, da jih bo vlada kljub temu prodala tujcem, ki bi tako postali lastniki 49 odstotkov elektrarn na Savi in Dravi, termoelektrarn in Gena energije.",0
"Velenje - Direktor laže kot Hilda. Revni smo. Nimam za avtobus iz Šoštanja do Velenja. Poglejte hiše Hildinih najožjih sodelavcev in videli boste, kje je denar. Naj plačajo vse, kar nam dolgujejo, potem bomo radi delali naprej. S takimi izjavami so včeraj Vegradovi delavci drugi dan stavke opozarjali, da je Vegradovo vodstvo že zdavnaj izgubilo sleherni občutek za dostojanstvo in poštenost. Predsinočnja pogajanja so vodstvo še enkrat postavila na laž, saj včeraj niso bile izpolnjene obljube, ki jih je dal direktor Boris Medved, da bodo namreč delavci danes dobili izplačan še del avgustovskih plač. Zelo razočaran sekretar velenjske območne organizacije svobodnega sindikata Srečko Čater, ki spremlja agonijo Vegradovih delavcev skupaj z njimi pred upravno stavbo v Velenju, je za Dnevnik povedal: ""Tako kot sem sinoči še sam verjel Medvedu, tako so delavci predolgo in preveč verjeli Hildi Tovšak. Pokonci jih je držala izjemno visoka pripadnost k podjetju in navezanost nanj, po drugi strani pa patološki strah, kaj se jim bo zgodilo, če bodo komur koli povedali, kaj se dogaja. Sinoči je direktor oznanjal, da smo mi slabi in grdi, ker stavkamo, ne pa firma, ki delavcem ne da zasluženega denarja. Tako je razlagala tudi Hilda Tovšak, da smo grdi mi, ki razlagamo svetu, da delavci ne dobijo plače. Izgubil sem vse iluzije o poštenosti tega vodstva."" Rešitev nastalega položaja bi bila, da nova uprava, če želi izvesti postopek prisilne poravnave, zagotovi poravnavo vseh zapadlih obveznosti do delavcev, vendar ne z obljubami, temveč z nakazili na račune delavcev, ki odslej verjamejo samo še gotovini. Vegrad ima okoli tri milijone evrov dolgov do delavcev. Kako razsežna je tragika izkoriščanih delavcev, se je pokazalo tudi pri tem, da so na plačilni kuverti prikazani odtegljaji za prispevke, v resnici pa niso plačani. Delavci imajo zaradi tega blokirane račune in ne dobijo niti socialne pomoči. Srečko Čater ob tem pravi: ""Tudi sindikalna voda in sendvič sta pomoč, vendar želimo javnosti povedati, da smo sposobni delati in hočemo živeti od dela."" Dodatna tragedija za več kot 400 tujih delavcev je to, da jih lahko kadar koli odpustijo brez možnosti za izterjavo njihovega denarja. ""Napačna je odločitev države, da se te delavce pred zakonom obravnavani kot predmet, ki ga po uporabi zavržeš. Obsojamo takšno ravnanje države in zahtevamo, da so pravice enake ne glede na barvo kože, vero in nacionalnost,"" je dejal Čater. Pogajanja z upravo so se nadaljevala sinoči. Delavcem se bodo danes pridružili kolegi iz ljubljanski delovišč, za en avtobus pa se jih je pripeljalo že včeraj. Po evro ali dva so stavkajoči v Velenju sami zbrali denar za njihov prevoz. zlatka.strgar@dnevnik.si",0
"Zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda je bila 1. junija na preiskovalni oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani vložena zahteva za preiskavo zaradi dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve. Finska televizija YLE pa poroča, da je državni tožilec proti Berglundu vložil tožbo. Kot so zapisali na okrožnem državnem tožilstvu, je bila zahteva za preiskavo vložena zaradi dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve po 2. in 1. odstavku 171. člena kazenskega zakonika, storjenih na škodo bivšega predsednika vlade Janeza Janše. Na spletni strani YLE pa je zapisano, da je slovenski državni tožilec na začetku junija vložil tožbo proti novinarju Berglundu zaradi obrekovanja. Tožbe so povezane z zgodbo o sumu podkupovanja, v katerega naj bi bili vključeni podjetje Patria in najvišji slovenski funkcionarji. Kot še navajajo na finski televiziji, Berglund ni presenečen zaradi tožb, se pa namerava v bližnji prihodnosti izogibati potovanjem v Slovenijo. ""Verjetno bi me prijeli takoj, ko bi stopil v državo. Na srečo me Finska ne namerava poslati tja na zaslišanje,"" po poročanju YLE pravi Berglund.",0
"Ljubljana - Po neuradnih podatkih Žurnala24 naj bi Telekom Slovenije načrtoval odpuščanje 600 zaposlenih. Tem naj bi ponudili odpravnine v višini ene mesečne plače in odškodnine, a le če ''Telekom zapustijo sami.'' Po poročanju portala Žurnal24 je uprava Telekoma Slovenije v pismu zaposlenim napisala: ""Zaposlenim ponujamo možnost predčasnega odhoda iz družbe z izplačilom odpravnine in odškodnine zaradi izgube zaposlitve."" Za vsako leto dela jim ponujajo odškodnino v višini ene mesečne plače, ki pa ne sme preseči sto tisoč evrov na zaposlenega. Prvi nadzornik Telekoma Tomaž Berginc je dejal, da so se o zmanjševanju števila zaposlenih sicer pogovarjali, a uprava podrobnih načrtov za to še ni pripravila. ""Ves čas se sicer pogovarjamo, da je treba po združitvi Telekoma in Mobitela optimizirati število zaposlenih,"" je dodal. Predsednik nadzornega sveta Tomaž Kalin pa je pojasnil, da ima družba za odpravnine rezervirana sredstva. ""Če bi uprava zanje želela porabiti več denarja, bi nas morala prositi za dovoljenje."" Lani je Telekom zapustilo okoli 130 ljudi, od katerih je večina izbrala odpravnine in odškodnine. Če pa mehkejši način zmanjševanja zaposlenih ne bo prinesel učinka, kakršnega si želijo, bo treba poseči po bolj radikalnih ukrepih. ""Upravi smo dali nalogo, naj zmanjša stroške, kako bo to storila, pa je prepuščeno njenim članom,"" je poudaril Kalin. Berginc pa je že v začetku leta napovedal, da se mora število zaposlenih v skupini Telekom letos zmanjšati za vsaj tri odstotke, torej za okoli 150 ljudi. Po poročanju Žurnal24 naj bi za svoje službe najbolj trepetali zaposleni tistih oddelkov, ki se po pripojitvi Mobitela podvajajo – kadrovska služba in računovodstvo. Predstavnik delavcev Milan Richter, ki kot predstavnik delavcev sedi tudi v nadzornem svetu Telekoma, o načrtih zmanjševanja števila zaposlenih ne ve nič. ""Številka presežka zaposlenih ne obstaja, več pa ne morem povedati,"" je dodal.Izvajajo notranjo konsolidacijo Iz Telekoma so popoldne sporočili, da po letošnji julijski združitvi s hčerinsko družbo Mobitel še vedno izvaja notranjo konsolidacijo in preverja poslovne procese. Šele po končani analizi pa bo znano optimalno število zaposlenih po posameznih procesih in šele takrat bodo lahko govorili o konkretnih številkah. Projekt prenove poslovnih procesov bo sicer v celoti končan v letu 2015, so danes pojasnili v največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju, ki je v večinski državni lasti. Pri tem zanikajo neuradne informacije časnika Žurnal24, da naj bi uprava Telekoma kovala načrte, kako odpustiti 600 zaposlenih. Šlo naj bi predvsem za uslužbence z oddelkov, ki se po pripojitvi Mobitela podvajajo, na primer kadrovska služba in računovodstvo. ""To ni res, podatek je izmišljen in zavajajoč,"" glede navedene številke pravijo v Telekomu.",0
"V severni polovici Slovenije nevarnost posameznih vročinskih neviht. V okolici Kranja, Škofje Loke, Slovenj Gradca in na Goriškem močne padavine. Nevarnost toče. Škofjo Loko in Kranj so prekrili temni oblaki. Zaenkrat le možno dežuje, čeprav obstaja nevarnost toče. Ponoči in jutri naj bi bilo sicer pretežno jasno ter vroče. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 27 do 33 stopinj Celzija. Več informacij o vremenu lahko najdete na našem portalu vreme.net. V soboto popoldne bo znova možna kakšna vročinska nevihta. Strela pa je udarila v gradbeni objekt v Slovenj Gradcu in v Pamečah. Hujše škode ni bilo. Kot lahko vidite na spodnji radarski sliki Agencije za okolje, trenutno na več krajih po državi obstaja nevarnost toče. (Foto: ARSO)",0
"Navišja povprečna bruto plača Povprečna mesečna neto plača v Sloveniji je oktobra znašala 986,81 evra, kar je 1,4 odstotka več kot mesec prej in za 0,7 odstotka več kot leto prej. Povprečna bruto plača je bila na mesečni ravni za 1,8 odstotka, na letni pa za 0,4 odstotka višja in je znašala 1.515,95 evra, so sporočili z državnega statističnega urada. Povprečna neto plača v zasebnem sektorju je tako oktobra znašala 914,37 evra oz. 2,5 odstotka več kot septembra in 1,8 odstotka več kot oktobra lani, povprečna bruto plača pa se je povečala za 3,1 odstotka oz. za 1,9 odstotka v letni primerjavi, na 1.397,17 evra. Povprečna neto plača v javnem sektorju je ob tem znašala 1.119,30 evra oz. 0,2 odstotka manj kot septembra in 0,1 odstotka manj kot oktobra lani. V sektorju država je povprečna neto plača znašala 1.117,50 evra, kar je 0,3 odstotka manj glede na mesec prej in 2,8 odstotka manj v primerjavi z letom prej. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je bila glede na september za 0,1 odstotka nižja in je znašala 1.733,23 evra v letni primerjavi je bil padec 2,1-odstoten, od tega v sektorju država 1728,58 evra -0,3 odstotka glede na mesec prej in štiri odstotke v letni primerjavi. Najvišja na Gorenjskem in v Cerkljah Povprečna mesečna bruto plača je bila oktobra glede na september višja v vseh statističnih regijah. Najvišjo povprečno bruto plačo so imeli v občini Cerklje na Gorenjskem, znašala je 1911,75 evra. S plačo za oktober je bilo plačanih povprečno 175 ur na zaposleno osebo ali za 10,8 odstotka več kot prejšnji mesec. Povprečna bruto plača na uro za oktober je znašala 8,65 evra, še navaja statistični urad.",1
"Tržaški kulturni dom je bil spet tarča mazačev, ki so s fašističnimi napisi ""okrasili"" stavbo. Pri miru niso pustili niti pisatelja Borisa Pahorja. Zunanje ministrstvo in Urad za Slovence po svetu sta obsodila novo ""mazaško akcijo"" v Trstu. ""Pričakovali smo že, da so se odnosi v večkulturnem Trstu po srečanju treh predsednikov in koncertu prijateljstva letos poleti dvignili na novo raven medsebojnega spoštovanja in zaupanja ter da začenjamo z novimi oblikami sodelovanja in povezovanja v obmejnem prostoru,"" so zapisali. ""Žal, nas ti dogodki opozarjajo, da so nekateri s svojimi dejanji še vedno zazrti v preteklost in si teh sprememb ne želijo."" Tržaški kulturni dom je bil po pisanju Primorskih novic v sredo ponoči tarča neznanih mazačev, ki so pročelje stavbe ""okrasili"" s fašističnimi oziroma skrajno desničarskimi napisi in simboli. Med napisi je po pisanju časnika napis ""28. oktober, živela fašistična revolucija,"" mazači pa so se lotili celo pisatelja Borisa Pahorja z napisom ""Boris Pahor kapo"" z runskim napisom gibanja Avanguardia nazionale, ki je bilo dejavno v 60-ih in 70-ih letih minulega stoletja. Napise so po pisanju Primorskih novic opazili v četrtek zjutraj.",0
"V podjetju Rem bitko proti kršitvam vodstva bije le še Mirko Sedlar, ki si je nakopal že dva disciplinska postopka in prisilni dopust. Gre za podjetje, katerega lastnik je pretepel novinarja, ki je hotel poročati o odpuščanju delavcev.",0
"Spremembe se dogajajo, a se premika prepočasi Slovenija na področju lesarske industrije že desetletja izgublja konkurenčnost, velika težava pa je tudi pomanjkanje sodelovanja z gozdarji in premalo vlaganj v razvoj, ocenjuje Igor Milavec. Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS-ju se je v pogovoru za MMC dotaknil največjih težav lesne industrije, ki se, kot meni, šele zadnja leta počasi spet pobira. Največjo težavo vidi v tem, da se je ta panoga zadnjih 10-20 let sistematično zanemarjala, zato je treba v vnovičen zagon te industrije vlagati - predvsem v izobraževanje kadrov, tehnologijo itd. Predvsem pa, poudarja, se morata sestrski industriji - lesarstvo in gozdarstvo -, ki sta od leta 1996 ločeni, znova povezati in skupaj načrtovati prihodnost. Slovenija na področju lesarske industrije že desetletja izgublja konkurenčnost, kar se še posebej izrazito kaže pri izdelkih za široko potrošnjo, pravi in dodaja To ni samo težava lesarjev, podobne težave imajo tudi tekstilci, usnjarji, EMO Celje in podobni. Najbolj tipično se to kaže pri proizvodnji stolov za Ameriko, je še dejal Milavec in pojasnil Gre za delovno intenzivna delovna mesta z relativno nizko dodano vrednostjo. Tukaj so nas Kitajci in vse te države prehiteli. Ne moremo jim konkurirati. To je povsem nemogoče. Že vsaj deset let na ta način izgubljamo konkurenčnost. Previsoki stroški dela, zato premalo vlaganj v razvoj Poleg tega so podjetja - predvsem delovno intenzivna - preobremenjena z visokimi obdavčitvami stroškov dela, zato so pretekla leta premalo vlagala v razvoj, ugotavlja strokovnjak. Ker ta proces teče že zadnjih 10, mogoče tudi 20 let, se je pojavilo tudi veliko strukturno neskladje. Leta 2007 je bilo v naših lesnopredelovalnih podjetjih štirikrat manj razvojnikov kot v avstrijskih. Vlagali smo sedemkrat manj na zaposlenega kot Avstrijci, na panožnem nivoju pa celo desetkrat manj. Naš razvojni potencial - tako človeški kot finančni - je izjemno šibek. Nujno moramo okrepiti razvoj. Tudi zato nas npr. Avstrija daleč prehiteva. V lesni industriji imamo po eni strani, kot sem že omenil, države, kot so Kitajska, Vietnam, Belorusija, Indonezija ... To so države z neprimerno cenejšo delovno silo. Tem ne moremo konkurirati. Na drugi strani so pa Avstrijci, ki so svetovni prvak v žagarstvu in imajo intelektualni del izjemno dodelan, izpostavlja. Če nimaš programa, bo vložek v žago stran vržen denar Ob tem pravi še Slovenci morajo zdaj poiskati, kje smo mi, v katere delu panoge, s katerimi izdelki, na kakšen način, najbolj konkurenčni. Kar je pa zelo zahtevna naloga. Lahko je reči postavimo tri žage in začnimo. Ampak to ti čisto nič ne pomeni. Če nimaš dobrega programa, prave surovine, tržišča in človeka, ki zna z njo delati, ki bo s tem živel, je to lahko stran vržen denar. Težava je tudi, da se v Sloveniji zelo malo ljudi posveča razvojnemu potencialu lesarstva, opozarja. Imamo okoli 30 profesorjev, hvala Bogu. Ampak v praktičnem smislu se s tem profesionalno ukvarjava samo dva človeka, jaz in moj kolega. Pustimo zdaj direktorje lesnih podjetij - ti nam veliko pomagajo, ampak za polni delovni čas se s tem ukvarjava samo dva. In ker se panoga relativno krči, si morava polovico sredstev zaslužiti na projektih. Do leta 2008 se s panogo ni ukvarjal nihče Prestrukturiranja lesne panoge so se odločneje lotili šele leta 2008, ko je združenje, ki ga vodi, skupaj s partnerji GZS-jem, ministrstvi, gospodarstveniki itd. podpisalo pismo o nameri z naslovom Gozd in les za trajnostni razvoj Slovenije, s tremi ključnimi cilji doseči razumevanje gozdno-lesnega sektorja kot najboljše slovenske ekonomije za trajnostni razvoj, drugi je bil povečati porabo lesa, tretji pa pridobiti čim več dodane vrednosti in delovnih mest iz slovenskega lesa oz. slovenskih gozdov. Sistematično so se lotili predstavljanja pobude in iskanja rešitev na sestankih s politiko npr. poslanci, s podjetji v tujini itd. Osredotočili so se predvsem na prestrukturiranje panoge in povečanje konkurenčnosti, saj je bila promocija lesa oz. njegove uporabe dokaj močna tudi že pred tem, pojasnjuje Milavec in dodaja, da so se rezultati pokazati kar kmalu. Je pa treba biti pošten in povedati, da je bil trenutek za lesno industrijo pravi. Les ima izjemen potencial za nizkoogljično družbo in tudi ves ta val prehodov na zeleno nam je tukaj prišel zelo prav, poudarja. Od odpisane panoge do strateške prednosti Slovenije Leta 2008 je bila ta panoga v Sloveniji tretirana kot odpisana, kot neka delovno intenzivna panoga, s katero se nihče ni kaj dosti ukvarjal. Panoga je bila zanemarjena. Zdaj, leta 2013, pa tudi zaradi vseh teh dejavnosti tako strokovna kot širša javnost razumeta da je ta panoga ena strateških prednosti Slovenije - zaradi bogastva z gozdovi. Gre za vsebinsko razliko, ki pa pomeni ogromno. V praksi to pomeni, da so takrat podjetja iz te panoge težko sodelovala na raznih razpisih, kaj šele na njih zmagala, danes je pa to drugače, bistveno razliko med letom 2008 in 2013 v lesni industriji pojasnjuje Milavec. Banana republika , ki izvaža hlodovino Velik korak naprej so naredili tudi pri ozaveščanju javnosti. Začeli smo komunicirati tako s strokovno kot s širšo javnostjo, jih prepričevati, da so nas prestavili iz kvadratka odpisanih v perspektivne. Dokler se to ne zgodi, ne moreš doseči ničesar otipljivejšega. Širši javnosti pa so prek medijev poskušali pojasniti, da Sloveniji, tretji najbolj gozdnati državi v Evropi, grozi, da bo izgubila lesno industrijo, da bomo počasi postali čista banana republika , ki bo izvažala samo še hlode . Sočasno pa so iskali tudi konkretne rešitve, pravi Milavec in dodala, da je bil prvi korak obisk ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, prek katerega so se vključili v mednarodno raziskovalno mrežo ERA-Net, kar je bilo predvsem pomembno za naše raziskovalce - tako v lesarstvu kot gozdarstvu, ker prej Slovenija v raziskovalno področje v lesarstvu in gozdarstvu ni bila vpeta . Rekli smo si glejte, toliko gozdov imamo, bomo ja iz tega nekaj naredili, dodaja. Najprej se mora spremeniti percepcija panoge Veliko se je spremenilo tudi, ko je leta 2010 Eko sklad začel bolj podpirati leseno stavbno pohištvo in leseno gradnjo na splošno, pravi, saj ima takšno povezovanje z gospodarskega vidika multiplikativne učinke . Istega leta je ministrstvo za gospodarstvo pod vodstvom takratne ministrice Radićeve lesno industrijo uvrstilo med osem perspektivnih. Ko smo to dobili, smo sodelovali tudi na razpisih za razvojne centre in dobili sredstva za sofinanciranje treh centrov. Najprej se je morala spremeniti percepcija, ker drugače nihče noče vlagati, pravi Milavec. Korak naprej se je zgodil, ko sta ministrstvi za gozdarstvo in gospodarstvo uvedli t. i. zeleno javno naročanje, ki predpisuje, da mora biti v stavbah najmanj 30 odstotkov lesa. To je unikaten pristop, pri tem smo prehiteli celo Evropo, in predstavlja veliko strateško nišo za Slovenijo nasploh, saj so proizvajalci lesenih zgradb pri nas zelo močni. Poleg tega pa je treba vedeti, da gre iz starih zgradb okoli 40 odstotkov energije in da bo treba večino zgradb, ki so še po starem modelu zgrajene, predelati. Tukaj se skriva en ogromen posel, poudarja poznavalec. Velik napredek je tudi to, poudarja, da so od letos lesarji končno prvič res vključeni tudi v pogovore z gozdarji in koncesionarji o rabi lesa, o formiranju gozdno-lesnih verig itd. Mi stremimo k temu, da bi naredili takšne gozdno-lesne verige, da bi čim več lesa do čim višje stopnje predelali v Sloveniji. Veliko okroglega lesa v tujino Slovenija namreč še vedno ogromno okroglega lesa izvozi, nato pa predelanega uvaža nazaj pa naj bo to v obliki polpredelanih ali končnih izdelkov - npr. stavbnega in drugega pohištva. To je vse povezano z dejstvom, da je bila lesna panoga izključena iz verige in je zato umirala, pojasnjuje sogovornik in dodaja Od leta 1996 smo bili povsem ločeni od gozdarstva, čeprav gre za dve zelo tesno povezani dejavnosti - kako boš pa predeloval les, če ga nimaš? Predvsem, ko gre za iglavce, je pri nas lesa premalo, pri tem poudarja strokovnjak in dodaja, da pri listavcih, sploh pri bukvi, te težave ni. Zelo se trudimo, da bi imela naša podjetja prednost pri nakupu, da bi ga prva dobila. Tako imajo Hrvati in Avstrijci ... vsi pametni to delajo. Eni pač bolj na glas govorijo o tem, drugi pa malo manj. Če les predelaš doma, lahko dobiš tudi desetkratni multiplikacijski učinek, ker se ljudje zaposlijo, vrednost se dodaja ... Država daje denar za opremo, gozdarji sekajo za izvoz Medtem ko zadnje čase številni s prstom kažejo na koncesionarje, pa Milavec ugotavlja, da je, ko gre za prodajo lesa v tujino, precej bolj problematičen zasebni sektor Tam gre še veliko več hlodovine v izvoz. Zdaj nas čaka težka naloga, kako to spremeniti, da bomo domač les spravili do domačih podjetij. Ker sicer bo stanje ostalo absurdno - ministrstvo na primer tudi zasebnim lastnikom subvencionira nakup opreme traktorjev, motornih žag itd., potem gre pa les, ki ga podrejo, ven iz države. Ni logično. Je cena v Italiji in Avstriji res višja? Na vprašanje, ali je cena v Italiji in Avstriji, kamor Slovenci izvozimo največ okroglega lesa, toliko višja kot v Sloveniji, Milavec odgovarja, da natančnih podatkov nima, ampak neuradno razlike niso velike. Nekateri tudi plačajo več, kot v Sloveniji, ampak ... ne vem ... nekatera naša podjetja pravijo, da plačujejo enako. To je ta zmeda, v kateri se je znašel naš sektor, ki preprosto ni bil definiran. Nekatera naša podjetja so zelo ogorčena, ker ne morejo delati, ker nimajo lesa, potem pa vidijo, da gredo hlodi množično ven iz države. V zasebnem sektorju sta dve veliki težavi, še pravi Premalo se seka. In od tega, kar se poseka, gre preveč ven. Slovenija ima 300.000 oz. če štejemo tudi tiste najmanjše, 500.000 lastnikov gozdov, kar pomeni, da je večina lesa v zasebnih rokah, pojasnjuje in dodaja Saj veste, mnogi so v mestih in še vedo ne, kje imajo gozdove. Poleg tega so te parcele izjemno majhne. Poseka pa se še vedno veliko premalo. In to je velika škoda - gozd, ki se ne poseka, je kot njiva, ki je ne pleveš. Če je ne obdeluješ, boš imel samo plevel. V gozdu pa je enako - če ne sekaš, boš imel samo staro, propadajoče drevje. Ob tem priznava, da se položaj vseeno spreminja na bolje Posek se zadnja leta povečuje, čeprav je še vedno prenizek. Veliko lesa gre tudi za drva in tako ljudje pospravljajo svoje gozdove. Treba je razmišljati dolgoročno Stanje pa, poudarja, še zdaleč ni idealno, saj se zadeve spreminjajo le počasi. A pomembno je, da se spreminjajo. Ključno v bližnji prihodnosti je, da se oskrba lz lesom res dobro organizira - tako iz zasebnih kot iz državnih gozdov. Poleg tega pa je nujno, da se začnejo sklepati večletne pogodbe V tej panogi se ne da delati na podlagi enoletnih pogodb, treba je začeti sklepati pet-, desetletne pogodbe. Gozd raste. Da se predvideti, kolikšen bo posek, kje in kakšen les. Vsaj približno. Na podlagi takšnih pogodb, pojasnjuje, bi oz. bodo imeli gozdarji in lastniki zagotovljen prihodek od prodanega okroglega lesa, lesarji pa zagotovljen les. Pa še to je pomembno Da se dobavlja les iz čim bližjega gozda. Ne pa, da se vozi les iz Brežic na Bled ali iz Nazarij, kar se dogaja zdaj.",0
"Zaradi sporazuma o odprtem nebu med ZDA in EU bo konkurence ostrejša, letov bo več, cene letalskih kart pa bodo nižje. Bodo cene čezatlantskih letov res drastično padle? Sporazum o odprtem nebu med EU in ZDA, ki bo začel veljati v nedeljo in bo čezatlantski zračni prostor odprl ostrejši konkurenci, je revolucija , je poudaril komisar za promet Jacques Barrot. Več konkurence bo zagotovo prispevalo k znižanju cen letalskih vozovnic, meni. Sporazum o odprtem nebu bo nadomestil 21 dvostranskih sporazumov med državami članicami in ZDA, prav tako pa bo uredil čezatlantsko letenje v tistih šestih državah, ki takšnih sporazumov z ZDA doslej niso imele. Med temi državami je tudi Slovenija. S sporazumom o odprtju zračnega prostora med EU in ZDA bodo lahko evropski letalski prevozniki prvič v zgodovini brez omejitev leteli iz katerega koli kraja v EU v kateri koli kraj v ZDA. Sporazum odpravlja vse omejitve glede prog, cen in števila tedenskih letov. Število letov med londonskim letališčem Heathrow in ZDA se bo na primer povečalo za približno 20 odstotkov v primerjavi z aprilom leta 2007, na sploh pa naj bi se število čezatlantskih letov povečalo za osem odstotkov. Poleg znižanja cen koristi potrošnikov naj bi bile po navedbah komisije v prvih letih tudi do 12 milijard evrov bi lahko sporazum dveh največjih letalskih trgov, ki zajemata 60 odstotkov svetovnega prometa, ustvaril približno 80.000 novih delovnih mest na obeh straneh Atlantika, pojasnjujejo v Bruslju. Barrot je to označil za najambicioznejši dogovor v zračnem prometu, ki je bil kadar koli dosežen .",1
"Civilna iniciativa proti razprodaji državnega premoženja Na Goriškem je zaživela civilna iniciativa proti tajkunizaciji igralništva, ki se zavzema za gospodarsko in socialno vzdržen razvoj te dejavnosti v regiji in Sloveniji. Vodja iniciative Katja Draksler je povedala, da se ukvarjajo s težavo celotnega državnega igralništva, ki pa ga na Goriškem bolj občutijo zaradi koncentracije dejavnosti. Po njenih besedah so se organizirali zaradi pomanjkanja temeljite javne razprave in zaradi škodljivosti igralniške strategije. Časa za javno razpravo o predlogu nacionalne strategije o igralništvu je sicer malo, saj se 18. maja že izteče rok za vložitev pripomb zainteresirane javnosti, Drakslerjeva pa je dejala, da bo civilna iniciativa nekaj pripomb zagotovo prispevala, saj bi radi preprečili lastninjenje igralnic. Kot menijo, izhodišča osnutka strategije razvoja igralništva predvidevajo prav ukrepe, ki bodo pripeljali do prepoceni razprodaje državnega premoženja in pomenijo pot v tajkunizacijo igralništva ter tudi v izgubo velikega števila delovnih mest ne le v igralnicah, temveč tudi pri kooperantih. Po prepričanju civilne iniciative bodo močno okrnjena tudi sredstva za financiranje dejavnosti lokalnih skupnosti, za razvoj na športnem in kulturnem področju ter področju visokošolskega izobraževanja in drugih dejavnosti, ki so se v zadnjem času na Goriškem pospešeno razvijale tudi ob podpori koncesijskih sredstev.",0
"Prilagajanje željam in zahtevam porabnika je Riku prineslo gradnjo prestižnega naselja ""Prepričani smo, da se nam je s tem projektom odprl nov segment prestižne gradnje, dobro sodelovanje s priznanimi oblikovalci (Phililipe Starck, Jade Jagger in Yoo studio) pa odpira tudi nove priložnosti. Podoben projekt že pripravljamo tudi v Moskvi,"" pravi Matevž Marc iz Rika. S projektom Lakes by Yoo je Riko dobil vstopnico za vstop v segment gradnje prestižnih lesenih hiš. Pri tem jim je veliko pomagal k strankam naravnan trženjski prijem. Za posel se je potegovala tako lokalna kot tudi mednarodna konkurenca. Kako je celovita trženjska obravnava pomagala Riku, da je vstopil v prestižni segment gradnje hiš, je pojasnil Matevž Marc, ki v londonskem predstavništvu Rika vodi projekt: ""Prisluhnemo svojemu naročniku, stranki, kupcu ter definiramo izdelek glede na njegove želje in pričakovanja. Naš trženjski prijem je stranki vedno povsem naravnan in je definiran kot partnerstvo v uresničevanju zamisli."" Tudi v prihodnje bodo zato po Marčevih besedah nadaljevali začeto trženjsko strategijo, saj sistem lesne nizkoenergijske in ekološke gradnje omogoča prilagajanje pričakovanjem in zahtevam naročnikov. Tako sodelovanje pa je po izkušnjah Marca vedno bolj iskano pri ekskluzivnih projektih. Vstopnica za gradnjo prestižnih objektov ""Lesna ekogradnja se sicer že tako uvršča med drage gradnje, projekt The Lakes pa nam je odprl tudi možnost sodelovanja z vrhunskimi svetovnimi nepremičninskimi svetovalci in oblikovalci. S tem smo dobili nekakšno vstopnico v gradnjo prestižnih objektov,"" je pojasnil Marc. V Riku sicer zagotavljajo, da se ne bodo povsem preusmerili v gradnjo prestižnih objektov, ampak bodo po evropskih trgih še gradili tudi posamezne individualne in večstanovanjske hiše ter javne objekte, kot so vrtci, šole, centri dobrega počutja, restavracije. Vzorčne hiše, ki si jih morebitni kupci lahko ogledajo pred nakupom, je Riko postavil že leta 2006. Podoben projekt se obeta tudi v Moskvi Vzorčne hiše, ki si jih morebitni kupci lahko ogledajo pred nakupom, je Riko postavil že leta 2006. Zdaj so že zgradili deset hiš, še 20 naj bi jih do konca leta. Projekt gradnje vseh 160 hiš naj bi končali leta 2011, Marc pa dodaja, da imajo možnost pridobiti tudi naročilo za gradnjo klubske hiše s centrom za fitnes. ""Prepričani smo, da se nam je s tem projektom odprl nov segment, dobro sodelovanje s priznanimi oblikovalci (Phililipe Starck, Jade Jagger in Yoo studio) pa odpira tudi nove priložnosti. Prav z njimi vzpostavljamo strateško zavezništvo, saj si želio ta ""know-how"" oziroma sodelovanje uresničiti tudi drugod. Podoben projekt tako že pripravljamo v Moskvi,"" je razkril Marc. Kaj je Riko Lakes by Yoo? V Riku so pojasnili, da je projekt Lakes by Yoo nastal v sodelovanju z angleškim investitorjem Yoo Studio, ki združuje priznane oblikovalce. Prestižno naselje v vasi Leachlade v bližini Oxforda je od Londona oddaljeno 90 minut vožnje. Investitor je pri zasnovi sledil konceptu neokrnjene narave, ekološke in nizkoenergijske gradnje ter vrhunskega dizajna. Naselje 160 lesenih hiš bo vključevalo tudi klubsko hišo s fitnesom in savno, hotel in restavracijo. Projekt v neposredni okolici predvideva še lokalni kmečki trg živil, možnost ribolova, jahanja, lova in številne starinarnice. Hiše so namenjene premožnejšim kupcem, saj se cena hiše giblje od 800 tisoč funtov naprej.",1
"Današnji radijski prispevek, ki ga pripravljamo novinarji Financ v sodelovanju z Radiom 1, govori o tem kako bomo kupovali delnice NKBM",1
"Ljubljanski pohištveni sejem je odprl vrata. Letos je še večji, saj se je razširil za 1000 kvadratnih metrov. Predstavilo se bo več kot 309 razstavljavcev Na 18. ljubljanskem pohištvenem sejmu, ki bo na Gospodarskem razstavišču trajal do 11. novembra, letos sodeluje 309 razstavljavcev iz 23 držav. Sejem je največji doslej, saj se je v primerjavi z lanskim razširil za 1000 kvadratnih metrov na 10.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora, so sporočili organizatorji. Sejem bodo dopolnjevale prireditve in strokovna predavanja, ki jih skupaj z gospodarskim razstaviščem organizira Zveza lesarjev Slovenije. V torek bo potekala okrogla miza Konkurenčna inovativnost v pohištveni industriji. V mestni dvorani bodo razstavljeni dosedanji nagrajenci festivala Mesec oblikovanja. Sejem bo odprt vsak dan do 10. novembra od 10. ure do 20. ure, 11. novembra pa od 10. ure do 18. ure. Vstopnina znaša šest evrov za odrasle, za otroke od sedmega do 16. leta starosti ter za dijake, študente in upokojence pet evrov, za otroke do sedmega leta in invalide na vozičkih ter njihovega spremljevalca pa je vstop prost. Kot zanimivost bo sejem spremljal interdisciplinarni projekt d.school, ki uveljavlja nove pristope interdisciplinarnega sodelovanja med univerzo in industrijo za razvoj novih inovativnih izdelkov. Prvi dan sejma bodo podelili nagrade Deset najboljših, Zlata vez, posebno priznanje za najlepši razstavni prostor, priznanje društva oblikovalcev Slovenije, Zlato plaketo revije Naš dom in priznanje revije Les.",1
"Maribor - Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je po neuradnih informacijah na ravni banke lani ustvarila več kot 70 milijonov evrov izgube. To informacijo nam je v minulih dneh potrdilo več virov, poročilo banke in Skupine NKBM za lansko leto pa bo danes obravnaval tudi nadzorni svet banke, ki ga vodi Dušan Jovanovič. Ali in kolikšen del razprave nameravajo nadzorniki druge največje državne banke danes nameniti njeni kapitalski vrednosti, nam včeraj ni uspelo izvedeti. Seznanili pa naj bi se tudi o tem, kako pred Banko Slovenije napreduje postopek pridobivanja licence za novega predsednika uprave Aleša Hauca. Med spornejšimi posli nekdanje uprave z Matjažem Kovačičem na čelu naj bi nadzorni svet danes obravnaval zaključno poročilo svoje revizijske skupine o poslovnih razmerjih Skupine NKBM z družbo Zadar Projekt. Spomnimo, gre za hrvaško podjetje, ki je v solastništvu KBM Leasinga in propadlega gradbinca MTB, pri čemer je to za nakup 30.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča v središču Zadra in pripravo projekta gradnje 381 stanovanj najelo 18-milijonsko posojilo pri NKBM. Cenitev, ki so jo pred časom naročili pri banki, pa je pokazala, da je omenjeno zemljišče kot edino premoženje družbe dejansko vredno le 9,7 milijona evrov. Zadar Projekt je sicer že več mesecev kapitalsko neustrezno podjetje, nekateri člani nadzornega sveta pa so že večkrat zahtevali podrobnejšo obravnavo bržčas najbolj znane nasedle naložbe mariborske banke na Hrvaškem. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Ponoči so bile v ospredju finance in delnice podjetij, ki proizvajajo izdelke za široko uporabo. ... Ponoči so bile v ospredju finance in delnice podjetij, ki proizvajajo izdelke za široko uporabo. Včerajšnja ekonomska objava o porastu maloprodaje v ZDA in na Kitajskem je skupaj s ponovnim dvigom cen industrijskih kovin investitorjem ponovno dala dovolj razloga za vzhičenost nad svetovnim gospodarskim okrevanje. Povečan apetit po tveganju je povzročil pritisk na USD in JPY. Danes zjutraj bomo v trgovalni sobi najprej ugotovili ali bodo razmere za trgovanje narekovale uporabo orodij tehnične analize, ki delujejo v trendu. Osredotočili se bomo tudi na britanski funt in potencialne preboje znotraj dneva, ki bi jih bilo zanimivo izkoristiti za trgovanje. Pregled včerajšnje večerne trgovalne sobe: Poteza in Finance vam nudita posebno priložnost, da dva tedna brezplačno spremljate delo TradePort analitikov kar neposredno na svojem računalniku. Med 8. in 19 junijem namreč potekajo dnevi odprtih vrat za novo storitev TradePort trgovalna soba. Gre za napredno obliko podpore v živo, v kateri TradePort analitiki strankam 3-krat dnevno v živo predstavijo situacijo na finančnih trgih, komentirajo aktualne novice in dogodke ter pogledajo zanimive kandidate za dnevno ali večdnevno trgovanje. Registriraj se za svoje uporabniško ime! REGISTRACIJA",1
"Tako v Vegradu kot v državni PDP pravijo, da dogovori za rešitev podjetja še potekajo. Vse možnosti naj bi bile odprte, ključno vlogo pa naj bi imele banke. Glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak Vodstvo velenjskega gradbenega podjetja Vegrad, ki ima že mesec dni blokirane poslovne račune, se z upniki, to je bankami in dobavitelji, pa tudi z lastniki in nadzornim svetom vseskozi intenzivno pogovarja o možnostih rešitve. Trenutno naj bi bile še vse možnosti odprte, ključna pa je vloga bank. Vegrad lahko sanira vodstvo podjetja z lastniki, in sicer na podlagi načrta temeljitega poslovnega in finančnega prestrukturiranja podjetja. Na podlagi temeljite preučitve načrta se bo NLB odločila, na kakšen način in v kakšnem obsegu bo s podjetjem poslovala v prihodnje. NLB Vodstvo družbe Vegrad nadaljuje z intenzivno pripravo in sprejemanjem ukrepov, povezanih s prestrukturiranjem družbe. Na to temo poteka v teh dneh več delovnih sestankov, so sporočili iz podjetja. Nadzorni svet družbe je namreč prejšnji teden sprejel predloge kratkoročnih načrtov prestrukturiranja, ki jih je pripravila uprava Vegrada. Vodstvo družbe bo, kot sporočajo iz podjetja, ukrepe po dokončnih uskladitvah z vsemi partnerji predstavilo tudi širši javnosti. Tudi direktor državnega podjetja PDP Posebne družbe za podjetniško svetovanje, ki je 29-odstotni lastnik Vegrada, Matej Golob Matzele pravi, da neke končne odločitve še ni ter da dogovori za rešitev podjetja še potekajo. Glede možnosti prostovoljne poravnave, ki jo omenjajo mediji, je Golob Matzele pojasnil znane korake, ko se družba znajde v težavah. Najprej prostovoljna poravnava, če ta ni možna, sledi prisilna poravnava, in če tudi ta ni možna, je na vrsti stečaj, je dejal, ob tem pa poudaril, da se v Vegradu o možnostih reševanja situacije za zdaj še sami dogovarjajo z upniki. Nadzorni svet se ukvarja s kratkoročnim prestrukturiranjem Zaenkrat tudi ni predvidena kakšna seja nadzornega sveta. Nadzorni svet mora določene stvari potrditi in se bo tudi sestal takoj, ko bo to potrebno, vendar pa za zdaj kakšen sestanek ni predviden, je danes dejal predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič. Med zadeve, ki jih mora nadzorni svet potrditi, spadajo tudi podrobni načrti kratkoročnega prestrukturiranja, o katerih trenutno potekajo dogovori. Sicer pa je glavna direktorica družbe Hilda Tovšak, kot je povedal direktor PDP, sama predlagala možnost, da se uprava družbe razširi s strokovnjakom za področje finance. Mi kot eden od lastnikov o tem razmišljamo v paketu, je dejal Golob Matzele in dodal, da konkretnih imen v tem trenutku ni. Direktor Posebne družbe za podjetniško svetovanje Matej Golob Matzele desno Foto Dare Čekeliš Zaradi blokiranih računov so ogrožene tudi plače zaposlenih Težave v Vegradu, ki so tudi posledica krize na področju gradbeništva, so se zaostrile v začetku februarja, ko so banke podjetju zaradi neporavnanih davčnih obveznosti blokirale račune. S tem so bila ogrožena tudi izplačila zaposlenim, ki še vedno niso vsa poravnana. Vegrad bremenijo tudi zamude pri gradbenih projektih, med katerimi je največji gradnja stanovanj v ljubljanskih Celovških dvorih. Dokončanje tega projekta je eden od nujnih kratkoročnih ukrepov, ki so potrebni za sanacijo položaja. Vodstvo družbe pri tem načrtuje prodajo še neprodanih stanovanj po nižji ceni, vendar ta še ni določena in je del pogovorov z upniki. Med ostalimi nujnimi kratkoročnimi ukrepi, ki jih je prejšnji teden potrdil nadzorni svet družbe, pa so še dogovor z bankami glede kreditov in deblokade računov, kadrovsko prestrukturiranje, začetek gradnje študentskega naselja v Ljubljani in odprodaja nepotrebnega premoženja. Vegrad je lani ustvaril 162,5 milijona evrov čistih prihodkov, za letos pa v podjetju načrtujejo, da se bodo prihodki zmanjšali za okoli 30 odstotkov. Temu bo sledilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Za koliko bo družba, ki zdaj zaposluje nekaj več kot 1700 delavci, zmanjšala število zaposlenih, še ni znano, v mediji pa se omenja številka 700.",0
"Kazensko ovadili moškega in žensko. Novomeški policisti so s kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, k preiskovalnemu sodniku privedli 59-letnega osumljenca in 23-letno osumljenko. Preiskovalni sodnik je za oba odredil pripor. ""Policisti so ugotovili, da je osumljenec konec aprila v kraju Gabrje najel starejšo stanovanjsko hišo, v kateri sta z osumljenko prostore posebej priredila za gojenje oziroma proizvodnjo ilegalnih drog,"" je pojasnila Alenka Drenik iz PU Novo mesto. 12. 12. so opravili hišno preiskavo, med katero so našli več prirejenih prostorov za gojenje in sušenje prepovedane konoplje. Našli in zasegli so več kot 300 rastlin konoplje in opremo za gojenje in sušenje. Osumljenca so v preteklosti že obravnavali za kazniva dejanja s področja prepovedanih drog, saj sta v stanovanjskih hišah, v posebej prirejenih prostorih, že gojila in proizvajala prepovedane droge.",0
"Zbrali so le 36,4 milijona evrov, prag je bil 50 milijonov Dokapitalizacija Abanke ni uspela, saj jim je uspelo zbrati 36,4 milijona evrov, prag uspešnosti pa je bil pri 50 milijonih. Banka že predlaga novo zbiranje svežega kapitala. Nadzorniki so se z neuspehom povečanja kapitala že seznanili, uprava in nadzorni svet pa predlagata novo dokapitalizacijo v znesku 90 milijonov evrov, a pod spremenjenimi pogoji. Skupno je bilo v prvem, drugem in tretjem krogu dokapitalizacije vpisanih in vplačanih 8.662.980 delnic v skupni vrednosti 36.384.516 evrov, kar predstavlja 40,43 odstotka vseh novoizdanih delnic. Glede na to, da je bilo vpisanih in vplačanih manj kot 11.904.762 novih delnic, je bila v skladu z določili dokapitalizacijskega prospekta javna ponudba novih delnic neuspešna, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz tretje največje slovenske banke. Dokapitalizacija se je začela decembra Postopek dokapitalizacije Abanke po ceni 4,20 evra na delnico je stekel sredi lanskega decembra, ko je bila skupna emisijska vrednost delnic določena v znesku do 90 milijonov evrov. Prag uspešnosti dokapitalizacije je bil določen pri 50 milijonih evrov. Nadzorni svet se je že seznanil z zaključkom dokapitalizacije banke in nadaljnjimi aktivnostmi za kapitalsko krepitev banke. Uprava in nadzorni svet tako predlagata sklic nove skupščine delničarjev. Predlagana je dokapitalizacija v znesku 90 milijonov po ceni, ki ne bo nižja od enega evra, predvidena pa je tudi izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev. K vpisu bodo poleg večjih obstoječih delničarjev povabljeni tudi drugi investitorji, ki so ali bodo izkazali interes. Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka izkazali interes Uprava in nadzorni svet ocenjujeta, da se bo banka pod novimi pogoji lahko uspešno kapitalsko okrepila. Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka, največji in tretji največji lastnik banke, sta sicer v neuspešni dokapitalizaciji banke vpisali in vplačali proporcionalne zneske v osnovni kapital ter s tem izkazali interes za sodelovanje v dokapitalizaciji, poudarjajo v Abanki. Banka je sicer lani ustvarila 76 milijonov evrov izgube, kar je 43 milijonov evrov manj kot v letu 2011. Glavni razlog so kot pri drugih slovenskih bankah z izgubo slabitve in rezervacije, ki pa jih je Abanka lani vseeno oblikovala manj kot leta 2011. Po prvih ocenah naj bi znašale 127 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja je lani znašal 47 milijonov evrov, kar je 15 odstotkov več kot v letu prej.",0
"Zagovornika Matica Munca in Natalije Markač bosta danes vložila pritožbi na sklepa o odreditvi njunega 30-dnevnega pripora. Zagovornica Markačeve bo to storila že dopoldne, zagovornik Munca pa je napovedal, da se bo pritožil do izteka 24-urnega roka, torej do danes zvečer. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je v nedeljo ločeno zaslišalo Munca in Markačevo ter za oba izdalo sklepa o odreditvi 30-dnevnega pripora. Sodišče se je za enomesečni pripor odločilo zaradi ponovitvene nevarnosti in nevarnosti vplivanja na dokaze oziroma uničenja dokazov. Oba zagovornika sta že v nedeljo napovedala pritožbi. Matica Munca in Natalijo Markač iz Svetovalnice Akcija! je v četrtek zaradi suma odvzema mladoletne osebe ovadil oče več kot leto dni pogrešane petletne deklice Boštjan Kaker. Kaker je bil sicer 15. marca na slovenjgraškem sodišču sam obsojen na tri leta in pol zaporne kazni zaradi odvzema in zanemarjanja hčerke, sodba pa še ni pravnomočna. Odvetnik Luka Podjed je danes dejal, da bo pritožbo pripravil tekom dneva, saj se 24-urni rok izteče danes zvečer. Odvetnica Maksimiljana Kincl Mlakar je dopoldne dejala, da bo pritožbo oddala v roku ene ure. Pritožbi bo obravnaval izven obravnavni senat Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, ki ima za odločitev glede pritožb časa 48 ur po prejetju. Munc je v priporu v Mariboru, Markačeva pa v Celju, sta še povedala njuna zagovornika.",0
"Davek na nepremičnine Kmetje so na sejmu Agra v Gornji Radgoni proti nepremičninskemu davku zbrali že 6.000 podpisov, je pojasnil podpredsednik sindikata kmetov Franc Küčan. Od vlade kmetje tako zahtevajo, da iz obdavčitev nepremičnin izvzame gozdove, kmetijska zemljišča in objekte, ki se uporabljajo za opravljanje kmetijske dejavnosti. Kmetje so ponovili, da so pripravljeni plačati davke, vendar morajo biti pošteni. Država in občine so v letu 2012 od davkov iz premoženja pobrale 192 milijonov evrov, po novem predlogu pa finančno ministrstvo v letu 2014 računa na 476 milijonov evrov, so navedli. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša jim je pojasnila, da so tudi na ministrstvu prepričani, da zahteva delovno mesto v kmetijstvu neprimerno več površin in da je zemlja za kmete osnovno sredstvo. Glede izračuna katastrskega dohodka pa je pojasnila, da so bili izračuni nerealni in zastareli, novi pa kažejo na manjše obdavčitve. Ministrstvo in nevladne organizacije tako skupaj predlagajo novo metodologijo in izboljšane podatke, ministrstvo pa zastopa tudi stališče, da bi kmete, če bi bila nova obdavčitev višja, obremenjevali postopno, letno največ 10-odstotno. Podpredsednik sindikata kmetov Franc Küčan je ob tem povedal, da so na sejmu že zbrali 6.000 podpisov proti novim davkom.",0
"Kratke vestičke, ki jih pripravlja poslovna redakcija Dnevnika. Usoda Gratela v rokah izvedenca Podjetje Gratel se še naprej uspešno upira ugovoru zoper prisilno poravnavo, ki ga je kot ena največjih upnic vložila Nova Ljubljanska banka (NLB). Sodišče se je v petek na naroku za obravnavo ugovora strinjalo z imenovanjem izvedenca ekonomsko-finančne stroke. Ta bo ocenil, ali je verjetnost za uspeh finančne sanacije višja od 50 odstotkov. S tem je sodišče do nadaljnjega preložilo narok. Koroške gradnje naposled v stečaju Družba Koroške gradnje iz Slovenj Gradca, ki je v lasti propadlega CM Celje (CMC), gre vendarle v stečaj. Vodstvo je namreč 18. junija vložilo zahtevo za začetek stečaja, ki ji je sodišče prejšnji teden tudi ugodilo. Spomnimo, da so bile Koroške gradnje že pred mesecem dni tik pred stečajem, vendar je vodstvo zadnji hip umaknilo zahtevo za stečaj. Zavrl prokurist družbe Pristop Media V vodstvu podjetja Pristop Media, ki je v lasti agencije Pristop, je prišlo do sprememb. Pred dnevi je mesto prokurista zasedel Franci Zavrl, soustanovitelj in partner v Pristopu. Podjetje Pristop Media je lani ustvarilo 16,3 milijona evrov prihodkov, kar je štiri odstotke manj kot leto prej, in okoli 362.000 evrov čistega dobička. Varnost Maribor brez dividend Tadeju Počivavšku, nekdanjemu izvršnemu direktorju Aktive Naložb, na skupščini družbe Varnost Maribor ni uspelo izboriti izplačila celotnega dva milijona evrov visokega bilančnega dobička. Varnost Maribor letos ne bo delila dividend, saj je velika večina delničarjev glasovala proti nasprotnemu predlogu podjetja Sortes Invest, ki ga je Počivavšek zastopal. Največji lastniki so sicer direktor družbe Marjan Pišek (37 odstotkov), Slavko Pernek (12,4 odstotka) in Probanka (10,8 odstotka). Gimpex tudi uradno v stečaj Podjetje Gimpex iz Novega mesta, ki se je ukvarjalo s prodajo Renaultovih tovornjakov, je končalo v stečaju. Za spodletelo prisilno poravnavo ni bil kriv upravitelj, ki je dvomil o uspešnosti načrta sanacije podjetja, temveč upniki. Za prisilno poravnavo so glasovali upniki z le 46,6 odstotka terjatev. Menjave v vodstvu Johnson Controls Peter Jakšič je novi prokurist slovenjgraškega podjetja Johnson Controls, ki je v nemški lasti. Pred njim je ta položaj zasedal John Craig Howells. Podjetje je imelo lani malo več kot sto milijonov evrov prihodkov, kar 12 odstotkov manj v primerjavi z letom 2011. Obenem je ustvarilo 1,76 milijona evrov čiste izgube. Pripravil Tomaž Modic",0
"Slovenija je na posvetovalnem glasovanju v Bruslju glasovala proti uvedbi protidumpinških dajatev na solarne panele iz Kitajske. V skupini Bisol Group so ogorčeni. Pravijo, da gre za nacionalno sramoto in veleizdajo , začasno so umaknili slovensko zastavo. Evropska komisija je v začetku maja predlagala protidumpinško dajatev na kitajske solarne panele v povprečni višini 47 odstotkov. S tem se je začel postopek posvetovanja s članicami sedemindvajseterice glede višine dajatve, odločitev o začasnih dajatvah pa naj bi bila znana do 5. junija. Sprejeti jo mora Evropska komisija, mnenje držav članic pa v tej fazi zanjo ni zavezujoče. Generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Marjan Hribar je pojasnil, da je v širši razpravi prevladala ocena številnih držav, da ne gre za takšno izkrivljanje trga, ki bi lahko pomenilo dolgoročno poslabšanje položaja določenih podjetij na trgu. Čeprav seveda ne gre zanemariti, da se kitajska stran tukaj dejansko poslužuje določenih načinov spodbujanja lokalnega oz. domačega gospodarstva in na to Evropska komisija opozarja že s to razpravo, je povedal Hribar. Po njegovem mnenju je treba celotno zgodbo postaviti v širši kontekst trgovinske politike in zunanje trgovine med Evropo in Kitajsko. Ne smemo pozabiti, da gre za najhitreje rastoče gospodarstvo oz. eno od najhitreje rastočih na svetu, tudi po velikosti, ki je izjemno pomembno za evropsko gospodarstvo, je dejal. Spomnil je, da je evropsko gospodarstvo še vedno v recesiji, zato si ta trenutek nihče ni želel še dodatno zaostrovati odnosov s Kitajsko. Slovenija je zato po tehtnem premisleku glasovala proti uvedbi protidumpinških dajatev na solarne panele iz Kitajske, kakor se je za zdaj odločila velika večina evropskih držav. V Bisolu ogorčeni V slovenskem proizvajalcu fotonapetostnih modulov, skupini Bisol Group, so ogorčeni. Slovenija je po njihovem mnenju v tem primeru ravnala nespametno in je podlegla interesom tujega kapitala. Umaknili so celo slovensko zastavo in v opomin pustili drog prazen, so sporočili iz družbe. Skupina Bisol Group meni, da gre za nacionalno sramoto in veleizdajo, ki ni vredna dostojanstva slovenskega naroda. V interesu prostega trga smo lahko srečni, da ima evropski komisar za trgovino Karel De Gucht možnost vztrajati pri odločitvi ne glede na mnenje držav članic evropske skupnosti, na kar neposredno že namiguje, so zapisali. Opozorili so, da Kitajska vse od leta 2010 na nedovoljen ter nezakonit način spodbuja izvoz kristalno silicijevih fotonapetostnih modulov in njihovih ključnih komponent v članice EU in druge dele sveta , s čimer se po njihovem mnenju na nelojalen in protizakonit način kosa s konkurenco in uničuje številna evropska proizvodna podjetja. Predsednik skupine Bisol Group Uroš Merc se je ob tem vprašal, kje so sindikati zdaj, ko je treba zaščititi visokotehnološka delovna mesta, in kaj počnejo razne gospodarske zbornice, ko se odloča o visokotehnološkem vlaganju, zeleni ekonomiji in pospeševanju izvoza .",0
"Grčija, nesposobna plačevati obveznice, na poti v propad? Odstop vodilnega nemškega ekonomista v ECB-ju se ne bi mogel zgoditi v slabšem času, ko se politiki evroobmočja trudijo, da bi našli način, kako se izvleči iz najhujše krize skupne evropske valute. Jürgen Stark, član odbora Evropske centralne banke in oster kritik politike ECB-ja, je v petek sporočil, da ne bo končal svojega mandata, ampak bo odstopil že po letošnjem letu. Njegov odstop je hud udarec za evropske politike, ki se pripravljajo na možnost, da Grčija ne bo mogla odplačati svojega dolga. ECB je tista institucija, ki si je prizadevala območje evra zaščititi pred dolžniško krizo in preprečiti zlom trga obveznic. Težava Evropske unije je v tem primeru ta, da nima zvezne vlade ali skupnega fiskalnega organa in da so države članice neusklajene. ECB drži zadeve skupaj in vse, kar lahko oslabi Evropsko centralno banko, ta trenutek prinaša slabe novice, je za Reuters povedal eden izmed evropskih uradnikov. Nesoglasja med ECB-jem in Nemčijo? Odhod Starka bo po vsej verjetnosti še zmanjšal verodostojnost ECB-ja v Nemčiji, ki je nakup obveznic ves čas označevala za neprimeren način financiranja javnega dolga, pa tudi med volivci v tem največjem evropskem gospodarstvu. To bi lahko še otežilo večje fiskalno poenotenje, in to prav v času, ko je nemška kanclerka Angela Merkel spoznala, da je za ohranitev skupne valute potreben velik korak naprej v gospodarskem upravljanju. To je vse zelo resno. Če ECB ne bo sposoben odkupiti španskih in italijanskih obveznic, ob tem pa bo moral prestrukturirati grški dolg, se lahko kriza razširi tudi v druge države članice. Če v ECB-ju ne bo konsenza, je to resna nevarnost, je povedal Jean Pisani-Ferry, direktor bruseljskega think-tanka. ECB je do zdaj odkupil že 135 milijard evrov vredne italijanske, španske, grške, irske in portugalske obveznice. Grčija pred robom propada? Številni analitiki so prepričani, da je le še vprašanje časa, preden bo Grčija nesposobna plačati svoje obveznice. Evropska unija, ECB in IMF, ki so prejšnji teden prekinili pogovore z Atenami, naj bi skušali najti način, kako bodo naslednji obrok plačila Grčije v vrednosti osem milijard evrov prestavili na oktober. To bi Grčiji omogočilo, da bi še nekaj časa plavala nad vodo, dokler evropske države ne bi odobrile novih pooblastil za reševanje držav, za nakup obveznic na sekundarnem trgu in za posojo denarja za dokapitalizacijo bank. Zamenjava Starka z bolj pragmatičnim nemškim ekonomistom Jörgom Asmussenom, ki ga predlaga Berlin, bi lahko zmanjšala ideološke napetosti v evropski banki. Lahko pa bi tudi prisilila Maria Draghija, ki bo 1. novembra na mestu predsednika ECB-ja zamenjal Jean-Clauda Tricheta, da zavzame odločnejše stališče in prekine odkupovanje obveznic. Draghi je vlade že opozoril, da ECB-jevo odkupovanje obveznic ne smejo jemati za samoumevno. Evropa se bo morala dogovoriti Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bodo morale evropske države preseči svoje razlike in se poenotiti, saj bo skupna evropska valuta le tako lahko preživela. Pomislite, kako je to videti v New Yorku. Kot da se ti ljudje ne morejo več usesti za isto mizo in se dogovoriti o rešitvah, je za Reuters povedal Josef Janning, direktor raziskav pri bruseljskem European Policy Centru.",0
"Študenti. Zasebnih sob ne plačujte vnaprej, saj lahko med letom dobite prostor v domu. Prošnje. Letos bo moralo sobo na prostem trgu iskati približno tri tisoč študentov, ki ne bodo takoj dobili postelje v študentskem domu ali pri zasebniku s subvencijo. 15. septembra bodo prvi študenti dobivali odločbe o sprejetju v študentski dom. Ljubljanski študentski domovi, kjer prošnje sicer še preštevajo, so že do včeraj prejeli več prijavnic, kot imajo razpoložljivih mest, 8.788 prijav za posteljo v domu (razpisanih je bilo 7.510 mest) in 2.992 prijav za ležišče pri zasebnikih s koncesijo (kar je 742 več, kolikor imajo postelj). Tudi v Mariboru, kjer je bilo razpisanih 2.648 ležišč v domovih, so prejeli 3.252 vlog, od tega 1.418 za sprejem na novo in 1.834 za podaljšanje bivanja, za zasebnike pa 189 prošenj, čeprav je mest 170. “Okrog 600 študentov bo ostalo zunaj. Toliko postelj v Mariboru še vedno manjka, čeprav smo lani in letos en dom kupili, enega pa obnovili,” ocenjuje direktorica Študentskih domov Univerze v Mariboru Lidija Divjak Mirnik. Na Primorskem pa bo po besedah Višnje Krečič z Univerze na Primorskem brez subvencionirane postelje ostalo približno 350 študentov, za sprejem na novo so dobili 880 vlog. A tudi za študente, ki bodo ostali zunaj, še ni vse izgubljeno. Te bodo vseljevali med študijskim letom, ko se bodo izseljevali študenti, ki pogojev za bivanje ne bodo več izpolnjevali. Nekateri študenti vselitev med letom sicer odklonijo, “ker so pri zasebniku sklenili pogodbo za celo koledarsko leto in plačali najemnino vnaprej"", zato jim Divjak Mirnikova svetuje, naj bodo pri sklepanju pogodb previdni. Obvestila, kdo je sprejet in kdo ne, bodo novi kandidati, ki v domovih ali pri zasebnikih s subvencijo še niso bivali, prejeli po 15. septembru, stari študenti, ki bivanje le podaljšujejo, pa po 15. oktobru.",0
"V Ljubljani za deset stopinj nižje temperature od povprečja. Sprememb še vsaj do konca meseca ne bo. Vreme z nizkimi temperaturami, ki smo mu priča v zadnjih dneh, se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. ""Prenizke temperature glede na čas bodo vsaj še do konca maja in v začetku prihodnjega meseca,"" napoveduje Janez Markošek, dežurni prognostik na Arso. V petek, 24., in v soboto, 25. maja, so bile povprečne dnevne temperature v Sloveniji najnižje po letu 1991. ""Za Ljubljano velja, da je povprečna dnevna temperatura za ta dva dneva 17,5 stopinje Celzija, letos pa smo v petek izmerili 7,5 stopinje Celzija, kar je natanko deset stopinj manj,"" razlaga Markošek. Nadpovprečna je tudi količina padavin, in tako bo tudi v prihodnjih dneh, ko bomo imeli nestalno vreme. ""Danes sicer še ne, prav tako jutri, od srede naprej pa bodo padavine spet pogostejše,"" pojasnjujejo na Arsu. ""Več padavin bo na vzhodu, a povsod bo nekaj dežja."" Podobno na Hrvaškem O nizkih temperaturah poročajo tudi s Hrvaške. V Splitu so izmerili najnižje temperature, odkar je v tem priobalnem mestu začela delovati meteorološka postaja. 26. maja so bile jutranje temperature z 8 stopinjami Celzija za 2,1 stopinje nižje od dosedanjega jutranjega rekorda iz leta 1991. Povprečna dnevna temperatura je bila 11 stopinj Celzija, kar je za 4,2 stopinje manj od dosedanjega rekorda 26. maja 1991, ko je povprečna dnevna temperatura znašala 15,6 stopinje Celzija.",0
"Koper - Luka Koper je v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila za petino manjši pretovor. Posledično so poslovni prihodki v prvih petih mesecih upadli za 10 odstotkov, stroški poslovanja pa so narasli za štiri odstotke, je danes objavila družba. ""Upadanje gospodarskih aktivnosti po vsem svetu se je odrazilo tudi v poslovanju Luke Koper,"" so zapisali ob objavljenih rezultatih, ki jih bodo podrobneje predstavili na današnji novinarski konferenci. Poleg upada pretovora in prihodkov so narasli tudi stroški poslovanja, pri čemer po navedbah uprave najbolj izstopajo stroški dela, ki so višji zaradi posledic podpisa kolektivne pogodbe, ter amortizacija, ki je posledica intenzivnih vlaganj. Uprava družbe je zato sprejela ukrepe za izboljšanje rezultatov, predvsem z optimizacijo stroškov in delovnih procesov ter z novimi tržnimi projekti, so še zapisali v družbi.",0
"Kar pomeni normalno, bo popravljeno navzdol. Nikoli več ne bo, kot je bilo, o razpletu zdajšnje krize menijo pri poslovnem portalu Bloomberg . Vir: Bloomberg",0
"Niti pri nas niti na tujem ni opaziti borznega optimizma Tudi po koncu finančno-borzne konference na Ljubljanski borzi vlada zatišje. V ponedeljek je le ena delnica bistveno porasla, to je Nova KBM. Enotni tečaj mariborske banke, katere delnice je bilo mogoče jeseni v javni prodaji kupiti po 27 evrov, se je zvišal za 2,3 odstotka. Najvišji posli so se sklepali štiri odstotke nad gladino, pri 30,95 evra. Promet s Krko, ki je po svežih analizah podjetja Kline & Partner tudi letos najuglednejše slovensko podjetje, je dosegel skoraj milijon evrov, tako da se po izjemno zaspanem prejšnjem tednu delnice novomeškega farmacevta počasi prebujajo. Tečaj se je zvišal za 0,3 odstotka, na 95 evrov. Sklad NFD padel ravno prav Na negativni strani izstopajo Savine delnice, ki so se po objavi neprepričljivih rezultatov prvega letošnjega četrtletja pocenile za 1,3 odstotka, na 440 evrov. To je 27 odstotkov manj, kot je bila njihova vrednost na začetku leta. Slovenski borzni indeks 8.489 točk se je četrtič v zadnjih petih dneh znižal, vendar tokrat le za 0,14 odstotka. Pričakovano je večjo izgubo triodstotno imel indeks PIX 5.889 točk, saj kupci sklada NFD niso bili več upravičeni do dividende, kar je ceno delnic zbilo za 16 odstotkov, na 2,05 evra. Padec je bil tako enak višini izplačane dividende 0,39 evra. Najprometnejših deset KRKA 0,31 % 95,04 GORENJE -0,89 % 35,46 TELEKOM -0,22 % 246,06 PETROL -0,46 % 663,45 NOVA KBM 2,29 % 30,42 SAVA -1,27 % 440,04 ISTRABENZ 1,17 % 87,02 INTEREUROPA 0,60 % 30,37 LUKA -0,43 % 63,23 AERODROM -1,31 % 101,27 Na Japonskem občutno, v Evropi le rahlo navzdol Podobno kot pri nas so bili tudi delniški indeksi na največjih evropskih borzah v ponedeljek dopoldne v rahlem minusu, četrtem v zadnjih petih dneh konca tedna seveda ne štejemo. Ker cene nafte danes kot vzrok za podražitev navajajo težave z dobavo iz Nigerije vztrajajo blizu rekorda trenutna vrednost je okrog 133 dolarjev za sod, je glavna skrb vlagateljev še vedno inflacija. Pesimizem je danes vladal tudi na Japonskem, saj je indeks Nikkei 13.690 točk padel za 2,3 odstotka največ v zadnjih šestih tednih in se odzval na dogajanje v New Yorku, kjer je indeks Dow Jones 12.479 točk prejšnji teden izgubil 3,9 odstotka, kar je njegova najslabša tedenska predstava v zadnjih treh mesecih. Wall Street bo delovnik začel šele v torek, saj je ponedeljek tako kot tudi v londonskem Cityju prazničen.",0
"Kvaliteta zakonodaje ni nujno sorazmerna z njeno količino in zapletenostjo. (Foto: Anže Petkovšek) $(""",0
"Ljubljana - Predsednik republike Borut Pahor se je danes udeležil prireditve 500 podjetnic, ki spodbuja podjetništvo med ženskami. V nagovoru je izpostavil, da še vedno živimo v času, v katerem so uspehi za ženske težje dosegljivi, kot to velja za moške. Zaradi tega je treba storiti vse, da se spodbuja ženske k pogumu in ambicijam, je dejal. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, se je Pahor zahvalil organizatorkam za to, da so se zbrale in »da ena drugo spodbujajo k temu, da nadaljujejo z delom, ki ne terja samo talenta in ne samo odrekanja, ampak tudi kanček navdušenja nad doseženim in sanjami glede tega, kaj nameravajo v prihodnosti«. Današnje srečanje po njegovem mnenju daje navdih tudi mladim ženskam, ki se ozirajo za svojo prihodnostjo, da vidijo v uspešnih podjetnicah zgled. Dodal je, da si je treba prizadevati za vizijo in da sta pri tem potrebna tudi sreča in pogum. »To krizo bomo premagali skupaj, ker je veliko junakinj in junakov v slovenski družbi, ljudi, ki se trudijo in ki znajo iz problemov narediti priložnosti. Tukaj ste se zbrale tiste, ki verjamete v prihodnost, ker veste iz lastnih izkušenj, da je mogoče doseči nemogoče, če se za to človek res odloči, trdo dela z ambicijo, s talentom in odrekanjem,« je še dodal Pahor.",1
"M& Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudarili v družbi, je okoli 40 odstotkov vetrne električne energije v Veliki Britaniji proizvedene s Siemensovimi vetrnimi turbinami. Britanska vlada je že januarja sprejela projekt, po katerem naj bi se močno povečale vetrne elektrarne. Vlada si želi, da bi projekt ""prinesel"" četrtino električne energije k celotnemu kolaču elektrike do leta 2020. V uradu britanskega premiera so dejali, da bo Siemens vložil 80 milijonov funtov v razvoj vetrne elektrarne na morju, ki bo odprla okoli 700 delovnih mest. Gospodarski minister Peter Mandelson je naložbo pozdravil in dodal, da je Siemens na področju vetrne tehnologije vodilni na svetu. Investicija je po njegovem mnenju potrditev Velike Britanije kot destinacije za vlaganje v obnovljive vire energije.",1
"Julija se je stopnja registrirane brezposelnosti v primerjavi z junijem zvišala za 0,2 odstotne točke, število brezposelnih pa je bilo za 1,2 odstotka večje kot junija. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je julija po petih zaporednih mesecih zniževanja nekoliko zvišala znašala je 11,7 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot junija. Kot razlog za rast na državnem statističnem uradu navajajo več brezposelnih oseb, hkrati pa se je zmanjšalo število delovno aktivnih. Število brezposelnih se je v primerjavi z junijem povečalo za 1,2 odstotka. V letošnjem juliju je bilo tako brez dela 106.896 ljudi, kar je sicer malenkost manj kot julija lani, vendar je stopnja brezposelnosti višja. Število aktivnih prebivalcev se je namreč v letu dni zmanjšalo za skoraj 14.300 oseb. Trend gibanja podoben lanskemu Konec julija je bilo v Sloveniji 810.546 delovno aktivnih oseb, to je 0,6 odstotka manj kot junija in 1,7 odstotka manj kot pred letom dni. Številka se je v veliki meri znižala zaradi občutnega znižanja zaposlenih v dejavnosti izobraževanje, namreč za več kot 1100 ljudi. Izraziteje se je spet znižalo tudi število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Sicer je bil trend gibanja stopenj brezposelnosti zelo podoben lanskemu. Tudi lani se je namreč v prvih šestih mesecih leta stopnja brezposelnosti zniževala, nato pa se je tako kot letos prvič zvišala julija in se še nekoliko dvignila v drugi polovici leta. Pregled po statističnih regijah kaže, da se je julija zvišala stopnja registrirane brezposelnosti v večjem delu države. Največji porast je opaziti v notranjsko-kraški regiji, v podravski statistični regiji je stopnja brezposelnosti ostala nespremenjena, v Pomurju pa se je malenkost znižala.",0
"V središču Ljubljane sta v sklopu 4. evropskega dneva varnosti v cestnem prometu potekala preventivna dogodka na temo hitrosti in kolesarjev. Z dogodkoma v središču Ljubljane na evropski dan varnosti so predstavniki agencije RS za varnost prometa mimoidoče seznanjali o ključnih dejavnikih prometnih nesreč s poudarkom na hitrosti in o prometni varnosti kolesarjev kot najranljivejših udeležencev cestnega prometa. Vesna Marinko iz službe za analize, razvoj in koordinacijo na agenciji je povedala, da se je stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji glede na pretekla leta v letošnjem letu precej izboljšalo. V prvi polovici letošnjega leta je po njenih navedbah na slovenskih cestah umrlo 48 ljudi, kar je 32 odstotkov manj kot lani v istem obdobju. ""Zmanjšanje beležimo tudi pri številu poškodovanih udeležencev v cestnem prometu. Huje telesno poškodovanih je bilo kar za 14 odstotkov manj kot lani v istem obdobju, lažje telesno poškodovanih je bilo prav tako za 14 odstotkov manj,"" je povedala. Kot so na agenciji zapisali v sporočilu za javnost, je v času poletja ravno hitrost eden izmed ključnih dejavnikov tveganja za nastanek prometnih nesreč, zaradi česar bo glavna tema prav nevarnost prehitre vožnje s sloganom Hvala, ker voziš zmerno. S sloganom Kolesarji, previdno naokrog pa bodo opozarjali na večjo varnost kolesarjev, na upoštevanje prometnih pravil in odgovornejše vedenje kolesarjev v cestnem prometu. Osveščali bodo starejše in ostale kolesarje o vidljivosti kolesarjev, mimoidoči pa bodo dobili tudi napotke, kako hitro popraviti kolo. Mimoidoči so lahko opravili tudi praktičen preizkus demonstracijskih naprav, s katerimi bodo lahko prišli do praktičnih izkušenj in napotkov o varnem ravnanju v cestnem prometu. Na spletni strani agencije so pripravili natečaj Hvala, ker voziš zmerno, ki je namenjen mladim in preko katerega bodo zbirali konkretne predloge ukrepov za izboljšanje varnosti mladih. Svoje predloge bodo mladi lahko posredovali do 20. avgusta, komisija pa bo izbrala tri najboljše.",1
"Prometni minister Vlačič se je javno distanciral od enega največjih spopadov za prevlado v Luki Koper. Dejal je, da ni vedel, da bodo nadzorniki odstavili nekdaj Janševega aduta Časarja.",0
"Dari Južna, lastnik CGP, na predobravnavnem naroku priznal krivdo. S fiktivnimi svetovalnimi storitvami je bilo podjetje oškodovano za 4,5 milijona evrov. Dari Južna, lastnik novomeškega cestnega in gradbenega podjetja CGP se je s tožilcem za pregon organiziranega kriminala, ki mu med drugim očita pranje denarja, pogodil. V zameno je Južna priznal krivdo. S tem je sprejel poziv sodišča, naj sam prizna krivdo in se v zameno pogodi za kazen, s katero se strinjata tako on kot tožilstvo. 1. oktobra bodo na ljubljanskem okrožnem sodišču začeli soditi Rajku Siročiču, ki krivde ne priznava. Sodba v kratkem Za zdaj uradno še ni znano, kakšna kazen čaka Južno, po naših neuradnih informacijah pa naj bi se pogodil za manj kot dve leti zaporne kazni. Če krivde ne bi priznal ter bi mu zaradi domnevne zlorabe položaja, pranja denarja in ponarejanja vrednostnih papirjev začeli soditi, bi Južni grozilo najmanj osem let zapora. Tožilstvo mu namreč očita, da naj bi med letoma 2004 in 2006 CGP oškodoval za okoli 4,5 milijona evrov. Toliko naj bi CGP za fiktivne in nikoli opravljene svetovalne posle plačal podjetju Confinvest iz Liechtensteina, domnevno prav tako v lasti Južne. Tožilec Boštjan Jeglič je sodišču izročil sporazum o priznanju krivde, ki ga je podpisal z Južno. Predvidoma v sredo pa bo sodišče odločilo, kdaj bo Južni izreklo sodbo, takrat bo tudi jasno, katere od očitanih nezakonitih poslov priznava. Samo Siročič ne Takoj za Južno pa sta krivdo priznala in se s tožilcem pogodila tudi nekdanji predsednik uprave CGP Marjan Pezdirc in član uprave Martin Štubljar, ki jima tožilstvo očita sodelovanje z Južno pri oškodovanju CGP. Tudi njima bo sodba izrečena istočasno kot Južni. Do tedaj podrobnosti njunega priznanja, enako kot v primeru Južne, uradno ne bodo znane. Edini, ki krivde oziroma sodelovanja z Južno pri oškodovanju CGP ne priznava, pa je bivši član uprave podjetja Rajko Siročič. Tožilstvo je sicer prepričano, da naj bi vsi štirje sodelovali tudi pri spornem nakupu delnic Telekoma leta 2006. Delnice naj bi kupovali prek liechtensteinskega Confinvesta oziroma s 4,5 milijona evrov, kolikor naj bi CGP Confinvestu plačal za fiktivne svetovalne posle. Delnice pa naj bi vsem prodal Južna oziroma še eno od njegovih podjetij, Perspektiva FT, ki je danes 0,75-odstotni lastnik Telekoma. Delež je vreden 4,5 milijona evrov.",0
"Zaradi kadilcev in njihovih odmorov je nižja produktivnost, podjetja pa na ta način izgubljajo denar, menijo predstavniki nemških podjetnikov Foto: Shutterstock Predstavniki nemških podjetnikov se zavzemajo za prepoved kajenja cigaret v času delovnih ur. Zaradi kadilcev in njihovih odmorov naj bi bila produktivnost nižja, podjetja pa na ta način izgubljajo denar. Predsednik združenja srednje velikih nemških podjetij BVMM Mario Ohoven je poudaril, da je ""prižiganju v času delovnih ur potrebno narediti konec"". ""Odmori za kajenje podjetja stanejo denar in motijo potek delovnega dne,"" je še prepričan. Sindikat: To bi slabo vplivalo na dobro vzdušje v podjetju Predstavnica drugega nemškega podjetniškega združenja UMW Ursula Frerichs je ob tem poudarila, da so kadilci zaradi večjega števila odmorov v prednosti pred nekadilci, kar je izredno sporno. Da je razprava do morebitne dejanske uvedbe takšnega ukrepa še dolga, pa kaže že odgovor sindikatov. Nemška zveza sindikatov (DGB) je namreč poudarila, da takšen ukrep nikakor ne bi pripomogel ""k dobremu vzdušju v podjetjih"".",0
"Ljubljana - Da sta se holdinga Zvon Ena in Zvon Dva znašla v hudih finančnih težavah, lahko sklepamo tudi iz poteze, da si nameravata iz medvoške tovarne papirja Goričane izplačati celoten bilančni dobiček. Res je papirnica lani poslovala mnogo bolje in po neuradnih podatkih ustvarila štiri milijone evro dobička, a ji bodo delničarji v obliki dividend pobrali še dobičke iz let 2004, 2005, 2006 in 2007, skupno kar 8,5 milijona evrov. Da predlog o razdelitvi dividend na skupščini 18. maja ne bi dobil večine glasov, je malo verjetno, saj ga je na dnevni red uvrstil prvi mož Goričanov Andraž Stegu, ki vodi tudi največjega lastnika - podjetje Papigor. Ta je v lasti obeh holdingov, pri čemer ima vsak dobrih 30 odstotkov, ter Kovinoplastike Lož. Kakšen vpliv bo imelo izplačilo celotnega bilančnega dobička na poslovanje papirnice in ali ima družba sploh dovolj likvidnostnih sredstev, nismo uspeli preveriti. Dividende bi jim sicer po predlogu izplačala do septembra letos. Medtem ko je leto 2008 končala z milijonom evrov izgube, pa lahko iz tega, da je bilančni dobiček lani zrasel s 4,5 na 8,5 milijona evrov, sklepamo, da je medvoška tovarna papirja pri tem ustvarila okoli štiri milijone evrov čistega dobička. Poleg tega ima družba še okrog dvanajst milijonov evrov v kapitalskih rezervah in rezervah iz dobička.",1
"Ljubljana - Izredna revizija Steklarske nove, ki jo je izvedlo podjetje BDO Revizija, je med drugim ugotovila, da so bili nekdanji lastniki seznanjeni s slabim finančnim stanjem družbe, da pa niso ustrezno ukrepali. V kritičnem času je bilo lastnik Steklarske nove ministrstvo za šolstvo, v katerem je bil minister Milan Zver, sicer tudi vidni član SDS. Zver zatrjuje, da so, takoj ko so bile ugotovljene nepravilnosti pri poslovanju, med drugim tudi, da se delavcem ne plačujejo prispevki, zamenjali upravo, nadzorni svet in dali soglasje sindikatu Steklarske nove za vložitev kazenske ovadbe proti vodstvu zaradi neplačevanja prispevkov. ""Nova nadzornika Emanuel Čerček in Boštjan Kolarič, ki ju je imenovalo ministrstvo za šolstvo, sta poskušala storiti vse, da bi se Steklarska nova rešila,"" pojasnjuje Zver. Toda pri tem ne smemo spregledati, da se kljub nekaterim ukrepom stanje v Steklarski novi ni spremenilo. Čerček, ki je bil v času, ko je bil Zver minister, na ministrstvu za šolstvo vodja službe za investicije, pravi, da so takoj, ko so novi nadzorniki konec leta 2007 nastopili mandat, začeli delati, sklicali skupščino in na njej zamenjali direktorja Mihaela Kolarja. ""Ker država ni bila posredno lastnik Steklarske nove, ampak je bilo podjetje v lasti Šolskega centra Rogaška Slatina, kar je predstavljalo eno od napak iz preteklosti, ni imela podlage, da podjetju dodeli nepovratna sredstva. Zato smo od vlade zahtevali, da se Steklarska nova prenese iz Šolskega centra na eno od ministrstev ali Kapitalsko družbo,"" pojasnjuje Čerček. Dodaja, da so se nadzorniki zavzemali, da bi v družbo vstopil strateški partner ali pa da bi jo lastniki dokapitalizirali v višini od dveh do 2,5 milijona evrov. Kot je znano, je bila lani septembra Steklarska nova nato prenesena na Kad. ""Takratni predsedniku uprave (Uroš Rožič, op. p.) je po prenosu na Kad obiskal Steklarsko novo in podprl predlog o dokapitalizaciji. Vendar so ob menjavi vlade dokapitalizaciji nasprotovali nadzorniki Kada,"" pravi Čerček. Toda pri tem velja opozoriti, da dokapitalizacije Steklarske nove, češ da ta ni bila ekonomsko upravičena, niso podprli že nadzorniki Kada, imenovani v času vlade Janeza Janše. Predsednik nadzornega sveta je bil Boris Zupančič, sicer vidni član SDS. Kot smo pred dnevi razkrili v Dnevniku, je revizija podjetja BDO pokazala, da je bila Steklarska nova kapitalsko neustrezna že najkasneje konec leta 2006. Ker direktor Kolar in nadzorniki (do konca leta 2007 so bili to Boštjan Rozman Zgonc, Nataša Hafner Vojčič, Polona Klep, Marjan Čuješ in Pavel Mrkša) niso pravočasno ukrepali, obstaja resna grožnja, da bodo odškodninsko odgovarjali. Po oceni BDO obstaja le manjša verjetnost, da bo kot nekdanji lastnik odškodninsko odgovarjalo tudi ministrstvo za šolstvo. Uprava Steklarske nove namreč ni nikoli sklicala skupščine in predlagala povečanja osnovnega kapitala, ampak je lastnika opozarjala le, da je dokapitalizacija nujna. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Šolski dispanzer. Med obnovo bo deloval v prostorih nekdanje ambulante. Šolski dispanzer v Zdravstvenem domu (ZD) Kranj naj bi to poletje dočakal temeljito obnovo. ""Ta del objekta, čeprav mlajši, je med najslabšimi v ZD Kranj,"" je prepričana direktorica Lili Gantar Žura, ""saj je neizoliran, napeljave so slabe, od leta 1973 se ga ni nihče dotikal"". Končali naj bi že jeseni Gre za drugo fazo projekta obnove celotnega prizidka. Lani so se lotili drugega nadstropja, predvidoma prihodnje leto pa naj bi uredili še pritličje, kjer je pediatrija. ""Izvajalec del naj bi bil znan v dveh tednih, če ne bo zapletov, pa bo obnova končana že jeseni,"" pravi Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG), ki skupaj z občino financira to, blizu pol milijona evrov vredno investicijo. Obratoval bo normalno Šolski dispanzer se bo začasno preselil v prostore nekdanje ambulante. Kot pravi Gantar Žurova, zapletov med obnovo ne pričakuje, saj bo v nadomestnih prostorih obratoval tako kot vedno med počitnicami. Za bazen ni interesa Medtem je v teku tudi javni razpis za najem že nekaj časa zaprtega bazena v kleti ZD, ki se zaključi konec meseca, prispela pa ni še nobena ponudba. Če interesa ne bo, bodo v prostoru verjetno širili dejavnost fizioterapije, predvideva Veternik. Sicer pa OZG končuje tudi gradnjo 30 parkirnih prostorov pred ZD Škofja Loka. Namenjeni bodo predvsem zaposlenim in koncesionarjem, vrednost investicije pa je 150 tisoč evrov.",1
"Zidar si želi pretvoriti terjatve v lastniški delež V gradbenem podjetju se še vedno dogovarjajo tudi o vstopu partnerja, ki bi zagotovil potreben denar in posle. Upniki so prijavili za 220 milijonov evrov terjatev. Svetovalec SCT-ja v postopku prisilne poravnave Stane Droljc je na seji upniškega odbora 22. aprila pojasnil, da še vedno potekajo pogovori z morebitnimi partnerji za vstop v lastništvo SCT-ja, ki so jim tudi predstavili, koliko denarja bi bilo potrebnega za uspešno prisilno poravnavo in kakšen obseg poslov bi moral ta partner zagotoviti, je razvidno iz zapisnika seje. Če do 15. maja ne bo konkretnih rešitev, dolžnik do 25. maja ne bo mogel predložiti spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja, je dejal Droljc. Pojasnil je tudi, da je SCT-ju Ivan Zidar dal izrecno navodilo za spremembo programa prestrukturiranja podjetja v smeri konverzije terjatev v lastniške deleže . Član upravnega odbora SCT-ja Janez Jamnik je na vprašanje, kakšna je pripravljenost glavnega delničarja na zmanjšanje osnovnega kapitala na nič in na povečanje kapitala z novimi denarnimi vložki, povedal, da sta z drugim članom upravnega odbora Aleksandrom Mezetom že februarja predlagala, da SCT Holding proda paket 76 odstotkov delnic SCT-ja za en evro. Edini pogoj za to prodajo, ki je po Mezetovih besedah stališče le dveh lastnikov SCT Holdinga, bi bil, da bi kupec dal zagotovilo, da se prisilna poravnava SCT-ja izpelje. Prerekane terjatve delavcev še neznanka Upniki so do SCT-ja prijavili 2.227 terjatev v skupni višini okoli 220 milijonov evrov, je prisilna upraviteljica Majda Šantl povedala upniškemu odboru. Od tega so pravne osebe prijavile 661 terjatev v višini 184,5 milijona evrov, od česar bo priznanih za 124 milijonov evrov terjatev. Zaposleni so prijavili 1.566 terjatev v višini od šest do osem milijonov evrov, pri čemer pa še ni znano, koliko od teh bo prerekanih, ker Šantlova teh terjatev še ni v celoti preverila.",0
"Majhne stvari, na katere pogosto sploh ne pomislite, lahko korenito zmanjšajo vaše vsakdanje stroške. Kako lahko preprečite nepotrebno odtekanje vašega težko prigaranega denarja. Zmanjšajte porabo in prihranite kak evro! Marsikdo na vsakem koraku pridno varčuje. V trgovinah, v gostinskih lokalih, avtomobilu. Toda pri tem ni pozoren na kraj, kjer pogosto odteka največ denarja lasten dom. Če nekoliko pogledate okoli sebe, boste opazili, da lahko z nekaj preprostimi dejanji zmanjšate porabo in prihranite kak evro. Če na hitro pomislite, tovrstni prihranki resda niso omembe vredni, če pa preračunate, kakšen pomen imajo na dolgi rok, pa vsaka poteza, ki jo spremenite, dobi svoj smisel. Predstavljamo vam nekaj nasvetov za varčevanje, ki ne bo vplivali na vaše udobje ali kakovost življenja, bo pa še posebej dolgoročno vplivali na zmanjševanje vaših mesečnih bivalnih stroškov. Kako prihraniti pri porabi vode in elektrike? Kakšni so triki za optimizacijo tovrstnih prihrankov? Odgovore boste našli na Cekin.si.",1
"Družba TriGranit, ki gradi tudi ljubljansko Emoniko, bo v Zagrebu gradila enega največjih nakupovalnih centrov v regiji Družba TriGranit Lanište je pred dnevi s konzorcijem šestih mednarodnih bank podpisala pogodbo za 150 milijonov evrov posojila, s katerim bo financirala gradnjo Arena centra v Zagrebu. Gre za enega največjih in najmodernejših nakupovalno-zabaviščnih centrov v regiji, ki se bo razprostiral na 175.000 kvadratnih metrih, so sporočili iz TriGranita. Na 244 milijonov evrov ocenjeno Areno Centar, za katero so gradbena dela že v polnem teku, bo do konca leta 2010 zgradilo več hrvaških podjetij. Večina lokalov je že oddanih, v centru pa bo med drugim 10 trgovin s površino preko tisoč kvadratnih metrov, 200 drugih trgovin, barov in restavracij, deset tisoč kvadratnih metrov velik hipermarket in devet kinodvoran. Emonika naj bi stala do leta 2011 Kot je znano, je madžarsko-kanadsko podjetje TriGranit prisotno tudi v Ljubljani. Projekt Potniškega centra Ljubljana dela pod imenom Emonika, njegovo vrednost pa ocenjuje na 300 do 350 milijonov evrov. Po napovedih bo ljubljanski potniški center predvidoma dokončan do drugega četrtletja 2011.",1
"Ljubljana - Skupina Juteks je v prvi polovici leta ustvarila nekaj več kot dva milijona evrov izgube, medtem ko so v lanskem prvem polletju poslovali z dobičkom v višini dobrega milijona evrov. Čisti prihodki so v prvih šestih mesecih letos narasli za skoraj 29 odstotkov na 21 milijonov evrov. Skupina Juteks je v prvem polletju beležila tudi izgubo iz poslovanja (EBIT), in sicer v višini 616.000 evrov, dobiček pred davki in obrestmi (EBITDA) pa je narasel za 0,19 odstotka na skoraj 1,73 milijona evrov, je družba danes sporočila prek spletnih straneh Ljubljanske borze. Tudi matična družba Juteks je v prvi polovici leta poslovala z izgubo, in sicer v višini 1,9 milijona evrov. V lanskem primerjalnem obdobju je izguba znašala 1,1 milijona evrov. Čisti prihodki družbe v prvih šestih mesecih so znašali 11,4 milijona evrov, kar je skoraj enako kot v lanskem primerjalnem obdobju. EBIT je v prvi polovici leta narasel na 1,1 milijona evrov, medtem ko je izguba pred davki in obresti znašala 263.417 evrov. Juteks v prvih šestih mesecih ni uspel doseči načrtovane prodaje, saj so prodali za 11,3 milijona evrov talnih oblog, po načrtu pa bi morala šestmesečna prodaja znašati skoraj 15 milijonov evrov.",0
"Finančni minister Bajuk naj bi delež v Splošni plovbi Sodu prodal za pičlih 600.000 evrov, čeprav naj bi bil vreden 24 mio evrov.",0
"Dnevi slovenskih bančnikov na Brdu pri Kranju Okrevanje gospodarstva se bo začelo po koncu leta 2009, vendar bo v letu 2010 še šibko, ocenjuje Velimir Bole z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. Ob tem je Bole opozoril, da je sredi leta 2010 mogoče vnovično rahlo poslabšanje gospodarskih razmer. Izpad bruto domačega proizvoda naj bi bil nadomeščen po letu 2011, v nekaterih sektorjih še bistveno pozneje, pravi Bole, ki poleg tega pričakuje nizko inflacijo, umirjeno naraščanje posojil in znatno višanje obrestnih mer, zlasti pri posojilih. Po njegovih napovedih se bo solventnost bank poslabševala vse do konca leta 2010. Dnevi slovenskih bančnikov posvečeni zlasti krizi Bole se sicer udeležuje dni slovenskih bančnikov, ki potekajo na Brdu pri Kranju, glavne teme pa so finančna in gospodarska kriza , delovanje monetarne politike in odzivi bančnega sektorja. Srečanja se udeležuje okoli 80 vodilnih bančnikov in finančnikov, med njimi so tudi predsednik uprave madžarske K & H Bank Marko Voljč, minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, predsednika uprav NLB-ja in NKBM-ja, Božo Jašovič in Matjaž Kovačič, član uprave KD Group Draško Veselinovič, predsednik uprave Kolektor Group Stojan Petrič in Ivan Ribnikar z Ekonomske fakultete.",0
"Skozi tuje oči. Preiskave proti vodilnim politikom so odraz sistema – dobrega ali slabega. Predsedniku vlade in druge največje parlamentarne stranke sodijo v aferi Patria. Predsednik največje parlamentarne stranke in župan glavnega mesta je osumljen nevestnega dela, goljufije pri pridobivanju evropskih sredstev in zlorabe položaja. Župana drugega največjega mesta Franca Kanglerja je doletela že deseta ovadba, koprski župan Boris Popovič pa je bil, kot je znano, že obsojen zaradi zlorabe položaja, davčne zatajitve in razžalitve, zoper njega pa potekajo nove preiskave. ""To je katastrofa"" “Slovenija se bo morala še potruditi, da nas bo dohitela v korupciji. Resno pa, to je katastrofa tako za vas kot nas, vsi bomo morali očitno vključiti pamet, ko gremo na volitve,” je preiskavo in na sploh stanje v naši politiki opisal Renato Ivanuš, odgovorni urednik hrvaškega dnevnika 24sata. “Res je v tem pogledu kar nekaj podobnosti med državama. Mislim, da je to posledica enakih modelov, po katerih smo živeli, ne glede na to, da je šla Slovenija prej v Evropsko unijo. Ko sem bral novico o preiskavi pri Zoranu Jankoviću, sem se ustavil, aha, saj to se ne dogaja na Hrvaškem. Gre res za enako matrico, fiktivni razpisi, dogovorjeni posli …” dodaja Goran Ogurlić odgovorni urednik Večernjega lista. Jeroen Nab, novinar iz Nizozemske, ki živi v Ljubljani, Slovenijo vidi kot Rusijo pred 20 leti. “Vlada oligarhija in posamezniki na visokih položajih ostajajo nekaznovani. Slovenci vedo, kaj se dogaja, vendar se nič ne zgodi. Morda pa je stvar v vaši mentaliteti, gre morda za to?” “Ali so politiki, ki so v preiskavah, storili kaj nezakonitega ali so ovadeni zaradi političnih iger, boste morali presoditi sami. Jay Loftin, direktor mednarodne šole QSI Preiskave politikov so načeloma dokaz močnega spoštovanja pravne države, pa pravi Joseph Mussomeli, ameriški veleposlanik v Sloveniji. “Seveda, če se dogajajo ne glede na politično pripadnost ali osebni status,” pravi in dodaja: “V ZDA vsako leto preiskujemo 600 uradnikov in to vidimo kot moč, ne šibkost našega sistema.” “Pri nas tisti posamezniki, ki izgubijo zaupanje javnosti, odstopijo. Slovenija je v Evropski uniji in čas je, da se tudi veljaki začnejo obnašati temu primerno. Nasploh se mi zdi, da je korupcija v Sloveniji velik problem. Ne vem, zakaj je stanje takšno, kot je, morda so to ostanki prejšnjega sistema,” pa denimo meni Heikki Mälkiä,",0
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi se je tudi danes nadaljevala rast indeksov. Delniški indeks SBI 20 je presegel psihološko mejo 5000 točk, saj je trgovanje končal pri vrednosti 5031,55 točke. To je 48,45 točke oz. 0,97 odstotka več kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 9,51 točke oz. 0,84 odstotka na 1141,60 točke. Borzni posredniki so na zadnji trgovalni dan v tem tednu - v petek so finančni trgi zaradi praznika zaprti - sklenili za 3,9 milijona evrov poslov, kot običajno pa so bile s skoraj 1,3 milijona evrov prometa znova najbolj prometne delnice Krke. Ob tem se je njihov tečaj zvišal za 1,35 odstotka na 64,79 evra. V prvi kotaciji so se sicer najbolj podražile delnice Mercatorja. Ob 209.910 evrih prometa je njihov tečaj pridobil 2,24 odstotka in trgovanje zaključil pri 190,65 evra. Ostale delnice iz prve kotacije so se pocenile. Delnice Luke Koper so se spustile za 2,02 odstotka na 34,49 evra, Intereurope za 1,96 odstotka na 13,48 evra, Gorenja za 0,93 odstotka na 17,05 evra, Petrola za 0,44 odstotka na 362,93 evra in Telekoma Slovenije za 0,21 odstotka na 179,57 evra. Slednje so bile s skoraj 360.000 evri prometa tudi druge najprometnejše v prvi kotaciji. Uprava Ljubljanske borze je sicer v sredo sprejela odločbo, da se z današnjim dnem poveča število navadnih kosovnih delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) v standardni kotaciji za 2.723.995 delnic. Skupno število delnic, uvrščenih v trgovanje v standardni kotaciji, se s tem poveča na 26.081.979 delnic. Z Ljubljanske borze so poleg tega danes sporočili, da bodo s 4. novembrom indeksa SBI 20 in SBI TOP začeli izračunavati po novi sestavi. Zaradi povečanja števila delnic NKBM v standardni kotaciji je namreč odbor za indekse opravil izredno revizijo indeksov SBI 20 in SBI TOP. Indeks SBI 20 bodo po novem sestavljale delnice NKBM, Krke, Petrola, Telekoma, Save, Mercatorja, Gorenja, Zavarovalnice Triglav, Luke Koper in Pivovarne Laško. Družba Murka iz Lesc je 23. oktobra od družbe Kobo Božič Damjan iz Brežic pridobila 112.729 delnic družbe Tekstina iz Ajdovščine, kar predstavlja 10 odstotkov vseh izdanih delnic. Poprej ni imela v lasti delnic Tekstine. Uprava Iskre Avtoelektrike pa je danes sporočila, da je na današnji dan izdanih 1.608.313 kosovnih delnic, od tega je 1.599.131 delnic z glasovalno pravico. V oktobru se je namreč z nakupom lastnih delnic zmanjšalo število delnic z glasovalno pravico za 500 delnic. Skupno ima Iskra Avtoelektrika na današnji dan 9182 lastnih delnic, kar predstavlja 0,57 odstotka vseh izdanih delnic.",1
"V stečaj tudi Gradbeno podjetje Bežigrad Vodstvo družbe Radeče Papir je predlagalo stečaj. Zaradi velikega izpada poslov in neizplačanega posojila NLB-ja vodstvu v okviru prisilne poravnave ni uspelo zagotoviti plačilne sposobnosti. Družba Radeče Papir je svoje težave od decembra lani poskušala reševati s prisilno poravnavo. V načrtu finančnega prestrukturiranja je družba kot nujni ukrep finančnega prestrukturiranja in pogoj za to, da bo družba postala spet kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna, navedla najem posojila za obratna sredstva v višini treh milijonov evrov, glede katerega so potekala pogajanja z domačimi bankami NLB, NKBM, Abanka Vipa že od julija 2011. Omenjeno posojilo bi zagotovilo nadaljnje obratovanje proizvodnje družbe, je takrat v sporočilu za javnost zapisalo vodstvo družbe. NLB ni izplačal svojega dela posojila Zaradi nesprejemljivih in deloma tudi pravno spornih pogojev, ki jih je NLB postavil za svoj del črpanja posojila 780.600 evrov, črpanje posojila za obratna sredstva v višini 2,78 milijona evrov družbi ni bilo na voljo niti do 21. marca, so pojasnili v družbi. Odstop od posla za centralno banko Indonezije Oba papirna stroja sta se ob pomanjkanju likvidnih sredstev dokončno ustavila februarja. Družba je morala odstopiti od posla za centralno banko Indonezije in zaradi nezmožnosti potrditve, da razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi za izvedbo posla, tudi od drugih poslov na stroju za proizvodnjo bankovcev in zaščitenih papirjev. V stečaj tudi Gradbeno podjetje Bežigrad Prisilna poravnava ni prinesla rešitve niti za Gradbeno podjetje Bežigrad, stečajni upravitelj pa bo kar dozdajšnji prisilni upravitelj Janez Artič. Upniki lahko terjatve prijavijo do 2. julija. GP Bežigrad je imel 30. septembra lani za 14,4 milijona evrov obveznosti do upnikov. Od tega je bilo 4,9 milijona evrov nezavarovanih terjatev, ki jim je družba ponudila 50-odstotno poplačilo v dveh letih. Zavarovanih terjatev je bilo za 9,3 milijona evrov, prednostnih pa za nekaj več kot 240.000 evrov. Proizvodnjo ustavlja tudi Novoles Plus Novoles Plus, ki je septembra lani obnovil proizvodnjo vezanega in slojastega lesa v prostorih nekdanjega Novolesa v Straži, v soboto nepreklicno prekinja proizvodnjo. Podjetje bo ostalo v mirovanju, 130 delavcev, ki so bili z enomesečnimi pogodbami začasno zaposleni prek agencij, pa čaka vnovična prijava na zavodu za zaposlovanje. Kot je povedal direktor Novolesa Plus Franc Vovko, bi bilo treba za nadaljevanje proizvodnje razrešiti lastništvo, potrebna pa bi bila tudi velika vlaganja v proizvodnjo, v katere pa se kot najemniki ne morejo spustiti. Gre za gradbena dela, kot je vlaganje v parilne jame in energetiko, oz. za naložbe, ki jih ob prekinitvi najemne pogodbe ne bi mogli odnesti s seboj, je pojasnil ter dodal, naj bi bila za 25. maj razpisana dražba za prodajo obeh podjetij v stečaju kot celote. Omenjena dražba ob izdaji sklepa o prenehanju delovanja še ni bila razpisana, je še povedal Vovko.",0
"Kmalu prvih 30 milijard pomoči za španski bančni sistem Bonitetna hiša Fitch je opozorila, da 100 milijard evrov morda ne bo dovolj za sanacijo španskih bank, ki tonejo vse globlje, njihov delež slabih posojil je dosegel že rekordnih skoraj 156 milijard evrov. Španija je za pomoč uradno zaprosila 25. junija in prejšnji mesec so se finančni ministri držav članic evrskega območja dogovorili za pomoč španskemu bančnemu sistemu v vrednosti 100 milijard evrov, pri čemer ji bo takoj na voljo 30 milijard iz začasnega sklada za reševanj evra EFSF. A po ocenah ameriške bonitetne hiše to ne bo dovolj, saj so španske banke z vsakim dnem v vse večjih težavah. Delež slabih posojil, ki so večinoma povezana z nepremičninskim pokom, je konec maja znašal že 155,841 milijarde evrov, ki predstavljajo 8,95 odstotka vseh posojil, kar je rekordna vrednost po letu 1994. Vabimo k branju Španske milijardne naložbe danes mesta in letališča duhov. Četrta največja španska banka Bankia, ena najbolj prizadetih zaradi izpostavljenosti gradbenemu sektorju, je doživela nov udarec, ko so oblasti napovedale, da bodo morale breme prestrukturiranja nositi tudi njeni delničarji. Zaradi te napovedi so delnice banke v petek dopoldne izgubile 25 odstotkov vrednosti. S tem je tečaj delnic Bankie izgubil zagon, ki ga je imel ta teden, potem ko je bilo objavljeno, da bo Španija kmalu prejela prvih 30 milijard pomoči. Po tej objavi je vrednost delnice poskočila za 40 odstotkov. Trenutni tečaj delnice Bankie dosega le tretjino vrednosti od tiste ob vstopu banke na borzo leta 2011.",0
"Zoran Thaler se je teden dni po razkritju Sunday Timesa, da je bil pripravljen vzeti 100.000 evrov v zameno za usluge v Evropskem parlamentu, opravičil javnosti. ""Iskreno se opravičujem vsem volivkam in volivcem, ki sem jih s svojim ravnanjem prizadel ali spravil v slabo voljo. Iskreno se opravičujem za vse nesporazume in za slabo razumljeno igro. Zavedam se, da je moje ravnanje ogrozilo ugled demokratične inštitucije kot je evropski parlament in širšo politiko. In za to mi je iskreno žal,"" je danes povedal za Pop TV. Iz povedanega je očitno, da Thaler z besedo ""igra"" vztraja pri svoji različici zgodbe. Kot je dejal po razkritju, je od vsega začetka vedel, da gre za past in je pristal na sodelovanje le zato, ker je želel izvedeti, kdo stoji v ozadju. Poskusa podkupovanja pa da ni prijavil zaradi nezaupanja v uradne institucije.",0
"Ljubljana - Število vlagateljev v domačih vzajemnih skladih se je maja prvič po šestih mesecih povečalo, in sicer za 200, na 393.214. Brez upoštevanja lanskoletnih preoblikovanj treh investicijskih družb v vzajemne sklade se je število vlagateljev povečalo celo prvič po maju 2008. Iz podatkov Agencije za trg vrednostnih papirjev je razvidno, da je večina novih vlagateljev investirala predvsem v delniške sklade, ki jim sledijo mešani skladi, medtem ko so se s prebegom vlagateljev soočali edino skladi denarnega trga, ki veljajo za najvarnejše. Slednji so zabeležili tudi največji neto odliv sredstev v višini slabega milijona evrov, tretjino milijona evrov neto odlivov pa so imeli tudi obvezniški skladi. Skupni neto prilivi vseh domačih vzajemnih skladov so tako maja znašali 4,16 milijona evrov, kar je dober milijon evrov manj kot aprila, vendar pa je bil skupni neto priliv v zadnjih dveh mesecih najvišji od decembra 2007. Povečanje števila vlagateljev in vnovični neto prilivi so predvsem posledica povečane marketinške dejavnosti družb za upravljanje in borznih hiš ter visoke rasti tečajev, ki smo ji bili priče v minulem mesecu. Noben tip vzajemnih skladov maja ni pridelal izgube, skupaj pa so domači vzajemni skladi na borzi zaslužili kar 110,2 milijona evrov. Največ, več kot 77 milijonov evrov borznih donosov je odteklo na delniške sklade, 33 milijonov evrov pa so na borzi zaslužili mešani skladi. Rast bi bila po vsej verjetnosti še višja, če se v domačih družbah za upravljanje ne bi odločili za opazno povečanje denarnih sredstev, depozitov in posojil, ki so pri 164 milijonih evrov dosegle najvišjo vrednost v več kot pol leta. Skupni obseg sredstev v domačih vzajemnih skladih se je tako povzpel na 1,65 milijarde evrov, oziroma na raven novembra 2008. Delniški skladi so minuli mesec v povprečju povečali vrednost enote premoženja za 7,5 odstotka, povprečni donos pri mešanih oziroma uravnoteženih skladih je znašal 4,7, pri obvezniških pa 0,7 odstotka. S pozitivnim donosom je maj zaključilo kar 90,5 odstotka vseh delniških skladov in prav vsi mešani skladi. Najdonosnejša naložbena področja minulega meseca so bila Latinska Amerika, Južna Afrika, Slovenija in Kitajska, medtem ko so na prvih treh mestih tega meseca Slovenija, Kitajska in tehnološki sektor. Tudi junija je pozitivna velika večina vzajemnih skladov, saj je na vrednosti izgubilo le dobrih 20 vzajemnih skladov izmed več kot tristo, ki se tržijo v Sloveniji.",1
"Dovoljenje najprej izdano, nato potrjeno, nazadnje preklicano Papir servis je zaprl svoj obrat v Vevčah. Brez dela je tako ostalo 172 delavcev - 58 zaposlenih za določen čas in 114 zaposlenih za nedoločen čas, od teh je 30 odstotkov težko zaposljivih invalidov. Podjetje je pred kratkim namreč izgubilo okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje v Vevčah, nad izgubo so še vedno presenečeni, hkrati pa zaskrbljeni nad usodo 768 zaposlenih v družbi. Odločitev upravnega sodišča, ki je razveljavilo dovoljenje, pomeni velik šok za podjetje in hude finančno-socialne posledice tako za zaposlene v obratu v Vevčah kot za celotno družbo, pojasnjujejo. Direktor Janez Mlakar pravi, da je usoda podjetja in zaposlenih zdaj v rokah države. Ena izmed možnosti je po njegovem mnenju v rokah Mestne občine Ljubljana. To je pospešena ureditev obljubljene selitve podjetja na novo lokacijo na Barju, ki bi Papir servisu omogočila stabilnejšo in dolgoročnejšo rešitev. In seveda obstaja še druga možnost - da Papir servis od države in pristojnih terja odgovornost za nastalo nepopravljivo škodo, dodaja Mlakar. Krajani Vevč s preklicem dovoljenja zadovoljni Predstavniki Državljanske pobude Vevče, ki sodelujejo z drugimi civilnimi družbami v četrtni skupnosti Polje, ribiško družino Vevče, mednarodno okoljevarstveno organizacijo Alpe Adria Green in krajani, pa so s sodbo upravnega sodišča zelo zadovoljni. Dodali so, da sodba upravnega sodišča nikakor ne pomeni zaprtja Papirja servisa v Vevčah, če bo ta deloval po slovenski zakonodaji in standardih EU-ja, saj bo na podlagi dejstev Agencije RS za okolje Arso odločal, ali ta objekt z uporabo spremenljive tehnologije sodi v ta prostor ali ne . Dovoljenje izdano, potrjeno, preklicano Arso je družbi februarja izdal okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov v pokriti hali, v katerem je določil pogoje za zagotavljanje varnosti in zdravja ljudi in okolja. Na dovoljenje so prejeli več pritožb, o njih je odločalo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je dovoljenje maja letos potrdilo. Krajani Vevč so nato prek organizacije Alpe Adria Green sprožili upravni spor, v katerem je upravno sodišče odpravilo okoljevarstveno soglasje, ki Papirju servisu v obratu v Vevčah dovoljuje predelavo odpadkov, in zadevo vrnilo Arsu v ponovno odločanje.",0
"Namesto strankarski se je Jasnič odločil odpovedati funkciji državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Tako je 20. junija sklenil tudi svet stranke. Jasnič je z odstopom odlašal vse do danes. Z mesta državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade je danes nepreklicno odstopil Ljubo Jasnič, sicer generalni sekretar stranke Desus. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, pričakuje, da bo izvršni odbor Desusa sklical sejo sveta stranke in na njej predlagal sklep o izstopu Desusa iz koalicije in njegovih ministrov iz vlade. ""Javnost pričakuje, da bo stranka DL danes uresničila napoved, ki jo je izrekla pred desetimi dnevi, da bo, če predsednik vlade Janez Janša zaradi ugotovitev iz poročila protikorupcijske komisije ne odstopi, sama zapustila vladajočo koalicijo,"" piše Jasnič. Ob tem opozarja, da je izvršilni odbor Desusa identičen sklep sprejel dva dni po pozivu DL. Odstop začetek razpada koalicije? Jasnič zato pričakuje, da bo strankin izvršni odbor nemudoma sklical sejo sveta stranke in na njej prav tako predlagal dokončni sklep o izstopu Desusa iz koalicije in njegovih ministrov iz vlade: ""Pričakujem, da pri realizaciji te naše obljube volilcem ne bomo spet iskali kakšnih zadržkov."" Sicer je danes potekel ultimat DL, že popoldne pa bo stranka DL odločala o izstopu iz koalicije in odstopu Gregorja Viranta z mesta predsednika državnega zbora. Odločitev padla že junija Predsednik Desusa Karl Erjavec je sicer 20. junija lani napovedal, da bo svetu stranke predlagal zamenjavo Jasniča, saj naj bi zaradi njegove preobremenjenosti z dvema njegovima funkcijama na organizacijski ravni v stranki nastala vrzel. A Erjavec razrešitve pozneje ni predlagal, saj naj bi imel Jasnič močno podporo v članstvu. Namesto strankarski se je Jasnič odločil odpovedati funkciji državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Tako je 20. junija sklenil tudi svet stranke. Jasnič je z odstopom odlašal vse do danes. Pred časom je Jasnič tudi napovedal, da se bo na volilnem kongresu Desusa, ki bo 21. marca, potegoval za mesto predsednika stranke.",0
"Poslanec Pukšič zahteva razrešitev prvega nadzornika NKBM Topleka, ki je hkrati predsednik uprave Taluma. Vzrok za njegovo zahtevo je nakup delnic NLB od Merkurja, kar je počela Talumova hčerinska družba Vital. Ministrstvo za finance bo ukrepalo, ko bo primer dokončno razčiščen in na podlagi sklepov, ki jih bodo sprejeli organi nadzora in regulative. Ministrstvo za finance Poslanec SLS Franc Pukšič je javno pozval ministra za finance Franca Križaniča k razrešitvi predsednika nadzornega sveta Nove kreditne banke Maribor NKBM Danila Topleka. Na novinarski konferenci v Mariboru je navrgel vrsto obtožb zoper Topleka, ki je hkrati prvi mož kidričevske družbe Talum. Skrbelo naj bi ga celo za bodoče poslovanje tega podjetja. Upam, da bo moje današnje javno opozorilo nekakšen branik pred novim množičnim odpuščanjem ljudi, kot se je lani zgodilo v Murski Soboti in se pravkar dogaja na Koroškem. Na srečo je vsaj nekaterim ljudem znotraj Taluma počil film, saj sicer javnost ne bi bila seznanjena z zgodbo o kupovanju delnic NLB od Merkurja, kar je počela Talumova hčerinska družba Vital. Katastrofalni zaključek nadzornikov družbe ob tem je bil, da so zadovoljni z odgovori prvega moža Taluma, je dejal Pukšič. Poslanec SLS Franc Pukšič zahteva razrešitev Danila Topleka iz nadzornega sveta NKBM. Poslanec SLS, ki svojih virov ni želel razkriti, je dejal, da so se v SLS odločili, da bodo nepravilnosti povedali izključno zaradi interesa zaposlenih. Opozoril je zlasti na po njegovem dvomljivo izvedeno revizijo leta 2007, v kateri naj bi podjetje revidiralo kar same sebe, prav tako pa na vprašljive menjave domačih dobaviteljev, pri katerih je večino poslov začel prevzemati Merkur. Namignil je tudi, da je del zaslužka šel za nekoga, ki je na ta način postajal solastnik Merkurja. Zakaj je zdaj Vital kupoval in reševal Merkur? Zato, ker je imel nekdo iz Taluma delež v Merkurju in je torej prej in zdaj z državnim denarjem reševal svoj prikriti delež, je dejal Pukšič in dodal, da je bil obveščen tudi o drugih večkratnih lastninjenjih manjših podjetij s strani Topleka v zadnjem desetletju, preko katerih se pretaka veliko denarja. Nekatere med njimi so po njegovem mnenju že šle v stečaj, tudi zato, da so izbrisali sledove. Med obtožbami se je znašla tudi, da naj bi Talum elektriko Elesu kot njihovemu največjemu lastniku plačeval prek posrednikov, prav tako naj bi Toplek zamenjal švedskega dobavitelja glinice z dobaviteljem iz bosanskega Zvornika, a ne neposredno, pač pa prek posrednikov v Beogradu. Pukšič je omenjal tudi bistriški Impol, s katerim naj bi imel Talum sklenjeno pogodbo za 40.000 ton aluminija letno, a ga dobi največ 14.000 ton. Preostanek po Pukšičevih besedah Impol prejme preko norveškega dobavitelja, a se sprašuje, ali ne gre pri tem le za dobavo na papirju. Vse to nas v SLS navdaja, da Križaniča pozovemo, naj nemudoma preko večinskega lastništva v NKBM Topleka razreši z mesta člana in predsednika nadzornega sveta. Ob tem gospodarsko ministrico in predsednika vlade tudi pozivamo, naj ukrepajo in v Talum pošljejo neodvisne revizorje ter takšnemu poslovanju naredijo konec, je dejal Pukšič, ki je sicer prepričan, da se to ne bo zgodilo. Kot je dejal, je namreč Toplek pred leti v Talumu zaposlil sedanjega poslanca SD Dejana Levaniča, zato je zdaj očitno prišel čas za polaganje računov. Toplek Sodijo naj lastniki, ne politiki Družba Vital, hčerinska družba Taluma, katerega večinska lastnica je država, je nedavno od Merkurja za šest milijonov evrov oziroma 225 evrov za delnico kupila skoraj 0,3 odstotka delnic NLB. S tem naj bi država, ki je tako posredno večinska lastnica Vitala, kršila zakon o prevzemih. Kmalu zatem je omenjeni delež od Vitala kupila družba za svetovanje, trgovino in leasing Factor Leasing. Toplek se je odzval z zatrdilom, da so vse poslovne odločitve uprave družbe Talum sprejete v skladu z internimi pravili družbe, dobrimi poslovnimi običaji in slovensko zakonodajo ter imajo podporo in soglasje nadzornega sveta Taluma. Ob tem menim, da je vsakršno povezovanje funkcije predsednika nadzornega sveta Nove KBM s funkcijo predsednika uprave družbe Talum ki jo po prepričanju lastnikov in nadzornega sveta opravljam dobro nepotrebno in škodljivo za obe družbi, njune delničarje in ne nazadnje zaposlene. O tem, ali svoje delo kot predsednik nadzornega sveta druge največje slovenske banke opravljam dobro ter ali ga naj opravljam še naprej, pa bodo odločali lastniki in ne predstavniki političnih strank. Ne nazadnje sam vsaj enkrat letno položim račune svojega dela lastnikom družbe in trgu, zato so zadnji, ki lahko presojajo, ali svoje delo opravljam dobro, predstavniki politike, ki nimajo nobenih izkušenj pri vodenju velikih poslovnih sistemov, je dodal.",0
"Drobnoprodajne cene pogonskih goriv v Sloveniji so se znižale. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je pocenil za 7,1 centa, dizelsko gorivo pa za 2,1 centa. Opolnoči so se drobnoprodajne cene pogonskih goriv v Sloveniji znižale. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je pocenil za 7,1 centa, na 1,499 evra, liter 100-oktanskega bencina za 7,2 centa, na 1,518 evra, dizelsko gorivo pa za 2,1 centa, na 1,419 evra za liter. Znižala se je tudi cena kurilnega olja, in sicer za 1,2 centa, na 1,052 evra za liter. Na znižanje cen je najbolj vplivala pocenitev nafte na svetovnih trgih. Vlada pa tokrat v trošarine ni posegala. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.",1
"Maribor - Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor se je danes seznanil s poročilom o poslovanju centra v prvih devetih mesecih letos, ko je UKC beležil 880.000 evrov izgube. Velik del razprave so namenili varčevalnim ukrepom v letih 2011 in 2012. Od vodstva UKC svet zahteva, naj pripravi podrobni varčevalni načrt za prihodnje leto. UKC Maribor je imel v prvih devetih mesecih letos 129,8 milijona evrov prihodkov in 130,7 milijona evrov odhodkov. Rezultat je tako negativen, kljub temu pa je relativno manjši v primerjavi z negativnim rezultatom v letošnjem prvem polletju, je danes poudarilo vodstvo UKC Maribor. Trenutno center posluje stabilno, saj se izguba ni večala, je dejal direktor UKC Maribor Gregor Pivec. Kakšno bo poslovanje kliničnega centra konec leta, je po besedah vodstva centra težko napovedati. Ob tem navajajo, da se bodo pogoji poslovanja UKC Maribor v prihodnje še poslabševali, saj bodo uveljavljeni še dodatni restrikcijski ukrepi iz aneksa tri k splošnemu dogovoru. Pivec je med drugim izpostavil težave z obvladovanjem materialnih stroškov in področje laboratorijskih storitev. Za slednje je center v prvih devetih mesecih letos plačal 3,2 milijona evrov, kar predstavlja sedemodstotni porast, gre pa predvsem za storitve mikrobioloških laboratorijev. V zvezi s tem je Pivec dejal, da imamo v Sloveniji na tem področju ""deformiran trg"", saj imata Mikrobiološki inštitut v Ljubljani in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor izrazit monopolni položaj. Poudaril je, da je UKC Maribor sposoben organizirati to dejavnost sam znotraj centralnega laboratorija v 80 odstotkih, vendar zaradi zunanjih omejitev na strokovnem področju oz. monopolnega položaja omenjenih institucij tega ne smejo. Meni, da je v Sloveniji na tem področju treba nekaj narediti, saj gre za velike zneske. Člani sveta so precej časa razpravljali o varčevalnih ukrepih. Lojze Grobelnik je menil, da bi moralo vodstvo v prihodnje več varčevati na področju nezdravstvenih storitev. Prav tako je zahteval podrobnejši načrt varčevalnih ukrepov v prihodnjem letu, čemur so v sprejetem sklepu sledili tudi drugi člani sveta zavoda. Pivec rezerve za varčevanje v prihodnje vidi predvsem na področju materialnih stroškov (zdravila, medicinska oprema in material) in na področju porabe energentov. Predsednica sveta zavoda Marjetica Mahne pa je ob večurni razpravi in pojasnjevanju poslovanja UKC Maribor dejala, da je svet zavoda zelo omejen v funkciji sodelovanja pri upravljanju bolnišnice, ker je sistem financiranja predvsem javnih zdravstvenih zavodov, še posebej bolnišnic, ""tako strahotno zakompliciran"". Člani sveta so se dotaknili tudi iskanja rešitev za javno naročilo storitev čiščenja prostorov UKC Maribor in vzpostavljanja urgentnega centra v UKC Maribor, pri čemer dogovori z Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca potekajo o združevanju služb nujne medicinske pomoči v enotni center pod okriljem UKC Maribor. Pivec se nadeja, da bi lahko urgentni center, ki ga podpira tudi ministrstvo, vzpostavili do marca prihodnje leto, vendar pa to ne pomeni tudi dograditve urgentnega centra, saj bodo postopki v zvezi z gradnjo dolgotrajnejši. Zavod se je v zvezi s tem seznanil z nasprotovanjem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca združevanju služb, saj bi prenos teh dejavnosti pomenil precejšen poseg v finančne vzvode zdravstvenega doma.",0
"BA med zadnjo stavko s 45-milijonsko izgubo Sindikat osebja British Airwaysa je napovedal nove stavke zaradi spora z britanskim letalskim prevoznikom glede delovnih pogojev in plačila. Tretji val stavk letos naj bi se začel 18. maja in bo trajal do 22. maja. Nadaljnje stavke bodo med 24. in 28. majem, 30. majem in 3. junijem ter 5. in 9. junijem. Sindikat je stavke napovedal, potem ko je vodstvo prevoznika, ki se ubada s finančnimi težavami in je zato napovedalo nižanje stroškov, zavrnilo njegovo ponudbo. Pred tem je osebje British Airwaysa z veliko večino zavrnilo predlog o rešitvi že dalj časa trajajočih razhajanj med podjetjem in njegovimi zaposlenimi. Zaposleni nimajo druge izbire kot nadaljnje stavke, je sporočil predstavnik sindikata in dodal, da ima prevoznik sedem dni pred začetkom prve stavke dovolj časa, da znova sede za pogajalsko mizo. Namesto varčevanja zaradi stavke še večja izguba British Airways, ki je prejšnji mesec sklenil svojo dolgo napovedovano združitev s špansko Iberio, namerava prihraniti 62,5 milijona funtov na leto, da bi zmanjšal izgube zaradi vedno manjšega povpraševanja in naraščajočih cen goriva. Prevoznik ocenjuje, da ga je sedem dni stavke v marcu stalo 45 milijonov funtov, dodaten izpad dohodkov okoli 20 milijonov funtov na dan pa je povzročil ognjeniški prah aprila, ko so bili odpovedani številni poleti.",0
"Burna razprava. Zaradi Toneta Anderliča in kadrovske politike na seji tudi policisti. 2 policista sta po klicu župana Franca Škufce prišla na sejo občinskega sveta. Žužemberk. Po dvakratni prekinitvi sredine seje, ki se je zaradi burne razprave zavlekla čez polnoč, je župan Franc Škufca (LDS) zahteval odstranitev neodvisnega svetnika Jožeta Zupančiča. Na pomoč je poklical policijo, če svetnik dvorane ne bi zapustil sam. Dve prekinitvi Prva prekinitev je bila zaradi imenovanja Antona Anderliča poslanca LDS za častnega občana Žužemberka, drugič pa je počilo, ko je ob obravnavi cen storitev za pomoč na domu Zupančič županu očital, da občinska svetnica iz opozicije zaradi njega ne bo več opravljala dela negovalke. Po mnenju svetnika tisti, ki so proti Škufci, izgubljajo službe. “Vsak je dobil besedo, a to mora biti v mejah normale. Vse žalitve in neprimerno vedenje niso primerni za naš občinski svet,” se je odzval Škufca, ki je očitke zanikal. “Sprejmite sklep, naj bom odstranjen, saj ne bo prvič. A naj se najde junak, ki me bo zabrisal ven,” je odgovoril Zupančič. Njegovi opozicijski kolegi pa so županu očitali, da je Zupančiča, ko je imel besedo, ves čas prekinjal in s tem potenciral dogajanje v dvorani. Razprava o sankciji “Vsi svetniki bi se morali zavedati, da vzkipljivi izpadi niso primerni, a odstranitev s seje je prehuda,” je bil prepričan Matjaž Župevec, Jelka Mrvar pa je predlagala, naj se najprej izreče opozorilo, šele v skrajnem primeru pa ukrepa z odstranitvijo. Škufca je na koncu svoj predlog umaknil in Zupančiču izrekel le opozorilo. Občinski svetniki so sicer decembra sprejeli etični kodeks. V novem mandatu namreč niso želeli več kričanja, zmerjanja in žalitev, kot se je pogosto dogajajo v prejšnjem mandatu.",0
"Od začetka oktobra je Centralna banka Srbije za obrambo vrednosti dinarja pred vplivi globalne finančne krize porabila pol milijarde evrov Centralna banka Srbije je od začetka oktobra za obrambo vrednosti dinarja pred vplivi globalne finančne krize porabila pol milijarde evrov, od začetka letošnjega leta pa skoraj 900 milijonov evrov. Kljub temu je dinar samo v preteklem tednu izgubil 4,42 odstotka vrednosti, s čimer je padel na najnižjo raven v letošnjem letu, 89,19 dinarja za evro. Ekonomisti: Država ne bo mogla večno vzdrževati dinarja Srbski ekonomisti menijo, da država ne bo mogla večno vzdrževati vrednost dinarja, kljub temu pa ne more dopustiti, da bi se ta oblikoval glede na ponudbo in povpraševanje. Po ocenah nekaterih bi bil realen tečaj med evrom in dinarjem 1:100 oziroma 100 dinarjev za en evro. Samo novembra je srbska centralna banka za obrambo dinarja na medbančnem trgu prodala 232 milijona evrov, kar pa se je še vedno izkazalo kot premalo. Vrednost evra se je občutno začela zviševati konec avgusta, medtem ko je bilo na primer v začetku avgust za en evro potrebno odšteti 75,75 dinarja oziroma skoraj 18 odstotkov manj kot danes.",0
"Maribor - Večina upnikov se je pred pol leta odločila preprečiti stečaj MTB v upanju, da jim bo to podjetje v lasti Blaža Mlinariča v prihodnosti ponudilo kakšen posel in ga tudi plačalo. Vendar njihova podpora prisilni poravnavi z napovedanim komaj 25-odstotnim poplačilom, s katerim so se upniki odpovedali nezavarovanim terjatvam, vrednim več kot 10,1 milijona evrov, ni učinkovala. Viktor Lednik, direktor MTB, je namreč stavkajočim zaposlenim včeraj prišel sporočit, da ni uspel skleniti dogovora z bankami, zato bo čez približno deset dni na sodišču vložil zahtevo za stečaj. Zaposleni v podjetju MTB stavkajo od 25. februarja, od uprave pa terjajo izplačilo najmanj polovice januarske plače, poplačilo posojil ter nakazilo stroškov za prevoz na delo. Ker nimajo denarja za potne stroške, je večina stavkala doma. Stavkovni odbor je upravi postavil pogoj, da mora dolgove delavcem poplačati do minulega ponedeljka ali sprožiti stečaj. Uprava je svojo odločitev sprejela z dnem zamude. MTB je samo eno izmed večjih mariborskih podjetij, ki je v minulem mesecu šlo na boben, stečaji Stavbar Gradenj, Cestnega podjetja Maribor, Tovarne vozil Maribor so izbrisali več kot tisoč delovnih mest. Pridružilo se jim bo še približno 120 zaposlenih MTB, ki bodo po predvidenem scenariju prejeli prvo socialno podporo šele maja. ""Zdaj nam ne preostane drugega, kot da bomo šli iskat delo v tujino, saj ga tukaj gotovo ne bomo našli,"" je dejal eden izmed razočaranih zaposlenih v MTB. Informacija, ki mu jo je včeraj sporočil direktor, ga ni presenetila. ""Saj smo vedeli, kako stoji podjetje. Še pred dnevi sem videl, kako so z dvorišča (lastniško povezanega op. p.) Gradbenega podjetja Ptuj na veliko odvažali material. Tudi na sedežu MTB so v minulih dneh gorele luči pozno v noč."" V programu prisilne poravnave je uprava MTB načrtovala, da bo lani ustvarila približno 35 milijonov prihodkov. Po besedah lastnika Blaža Mlinariča pa je njegovo podjetje uspelo ustvariti komaj 20 milijonov evrov prometa. Za primerjavo: prihodki so v letu 2008 presegli znesek 75 milijonov evrov. tomaz.klipsteter@dnevnik.si",0
"Računsko sodišče je v reviziji presodilo, da vlada, ministrstvo za finance, Kad in Sod pri nakupu in prodaji naložbe v Splošni plovbi niso ravnali učinkovito. Država ima v Splošni plovbi posredno okoli 25-odstotni delež. Računsko sodišče je v reviziji smotrnosti poslovanja pri neodplačnem prenosu, nakupu in prodaji kapitalske naložbe v portoroški Splošni plovbi med 1. januarjem 2005 in 31. decembrom 2008 ugotovilo, da vlada, ministrstvo za finance, Slovenska odškodninska družba Sod in Kapitalska družba Kad v tem procesu niso ravnali učinkovito. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil vrhovni državni revizor Samo Jereb, je računsko sodišče v obvezni reviziji ocenjevalo dva postopka. Pri prvem je šlo za prenos državnega deleža v Splošni plovbi na Sod, ki sta ga izvedla vlada in ministrstvo za finance, pri drugem pa za odkup deleža v Splošni plovbi od Banke Koper in poznejšo prodajo deleža v Splošni plovbi, ki sta ju izvedla Sod in Kad. Država je 43,2-odstotni delež v Splošni plovbi na Sod neodplačno prenesla leta 2006, Kad in Sod pa sta nato od Banke Koper pridobila vsak še dodatnih 5,25 odstotka. Brez deleža Banke Koper v Splošni plovbi namreč ne bi imela večinskega deleža. V začetku leta 2007 sta se Sod in Kad odločila, da prodata 29,6-odstotni delež v Splošni plovbi, v družbi pa obdržita 25 odstotkov plus eno delnico. Delež sta prodala nemškemu ladjarju Döhleju, za kar sta iztržila 55,5 milijona evrov. Računsko sodišče je pri prenosu državnega deleža na Sod ugotovilo, da vlada in ministrstvo za finance nista ravnala učinkovito, je povedal Jereb in pojasnil, da sta se o postopku prenosa deleža na Sod odločila dva dni pred iztekom roka, ko sta Kad in Sod še lahko uveljavljala predkupno pravico za odkup deleža, ki ga je imela v Splošni plovbi Banka Koper. S tem sta Sod postavila v časovno stisko pri odločanju, ali je delež od Banke Koper ustrezno kupiti ali ne. Pri tem tudi nista upoštevala zakona o javnih financah oziroma odločitve državnega zbora, da mora ministrstvo za finance to naložbo samo prodati in ne prenašati na Sod, je povedal Jereb. Vlada je prenos deleža na Sod utemeljevala tudi s tem, da želi za Sod zagotoviti sredstva za poplačilo obveznosti po zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Računsko sodišče je presodilo, da je utemeljitev tega sklepa vprašljiva, saj Sod takrat ni potreboval dodatnih sredstev za poplačilo obveznosti. Poleg tega je Sod v Splošni plovbi ohranil 19,8-odstotni delež, s čimer ni zasledoval ciljev prenosa deleža za poplačilo omenjenih obveznosti. Z vidika prodaje te naložbe na Sodu in Kadu pa smo postopek ravno tako ocenili kot neučinkovit, predvsem z vidika, ker Kad in Sod nista zagotovila, da bi v celoti spoznala predmet oziroma to naložbo, ki sta jo pozneje prodajala, je povedal Jereb in dodal, da sta se Kad in Sod odločila prodati 29,6- in ne 54-odstotni delež v Splošni plovbi. S tem sta po oceni Jereba pomembno omejila število ponudnikov, ki so bili pripravljeni ta delež kupiti , in sicer zgolj na dva obstoječa družbenika, ki bi prišla z nakupom 29,6-odstotnega deleža do večinskega deleža. Prav tako k oddaji ponudbe nista vabila tujih ponudnikov, čeprav so nekaterih izražali interes za nakup tega deleža, je še dodal. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je ob tem dodal, da imata vlada in ministrstvo za finance 90 oziroma 75 dni časa, da pripravita odzivno poročilo. Računsko sodišče je poročilo o reviziji posredovalo tudi vrhovnemu državnemu tožilstvu, ki v tem primeru vodi postopek, je še povedal.",0
"Predsednik vlade gre na obisk na Slovaško z avtom, ne z letalom. Prihranil bo skoraj 3.000 evrov. Izračunali smo okvirne stroške, ki jih bo imel predsednik vlade s spremstvom, ki se danes odpravlja na dvodnevni obisk Slovaške. Ugotovili smo, da se pot štirih ljudi (premier, šefinja kabineta, varnostnik in šofer) v primerjavi z najetim letalom izplača, saj bo strošek slabih 400 evrov. Najeto letalo bi stalo štiri tisoč evrov. Podatka, koliko bi stal let z vojaškim letalom slovenske vojske let 410, s katerim je že bil na Kosovu, nam včeraj ni uspelo dobiti. Ocena stroškov poti Gorivo. Uradna tovarniška poraba protokolarnega vozila (audi A8 W12) na tej poti znaša 128 litrov. Strošek goriva je tako 106 evrov. Cestnine. Cena vinjete za vožnjo po avstrijskih in slovaških avtocestah znaša 9,3 evra. Dnevnice. Voznik in varnostnik prejmeta dnevnice v višini 40 evrov, kar pomeni strošek 160 evrov. Hrana, pijača. Če načrtujemo dva postanka, potem je približen strošek hrane in pijače 150 evrov. Dobre štiri ure in pol Do Bratislave ni mogoče priti z redno linijo z ljubljanskega letališča ali bližnjih okoliških. Najem zasebnega letala cessna citattion SII za sedem potnikov bi premierja stal štiri tisoč evrov, pot pa bi trajala 55 minut v eno smer. V vladnem uradu so se zato najverjetneje odločili, da se na okoli 430 kilometrov dolgo pot podajo z avtomobilom. Ob upoštevanju cestnih hitrostnih omejitev bodo za pot – po podatkih, pridobljenih na spletni strani www.viamichelin.com – porabili slabe štiri ure in pol ter 128 litrov goriva. Če vključimo še ceno avstrijske in slovaške vinjete, bodo za pot porabili okoli 115 evrov. Dnevnice in varnost Za voznika avtomobila in varnostnika bo šlo iz proračuna tudi plačilo dnevnic za službena potovanja v tujino. V tem primeru bi za dva dni za dva človeka stroški dnevnic znašali 160 evrov. Pri izračunu nismo upoštevali premierjeve slabše varnosti – na poti, ker potuje v snežnih razmerah – niti nismo izračunali amortizacije vladnega vozila. Prav tako nismo ugibali o najverjetnejši višji porabi goriva vladnega audija, kot je tovarniška. Miha Pečoler, urednik avtomobilizma v Žurnalu24, pravi: “ Poraba se pri avtomobilu takega razreda lahko od tovarniško navedene razlikuje tudi za 30 odstotkov in več. Omenjeni model avta na taki poti pri višji potovalni hitrosti zlahka porabi tudi 20 litrov goriva na sto kilometrov ali več.""",1
"Z združitvijo družb se delavci ne strinjajo Iskra želi združiti svoje semiško podjetje s Kranjskim tako, da bi se 35 delavcev iz Semiča vsak dan vozilo v dve uri oddaljen Kranj. Na pot sta šla le dva delavca. Delavci semiške Iskre Kondenzatorji bi namreč morali začeti delo v 130 kilometrov oddaljeni Kranjski Iskri MIS, a sta ob peti uri zjutraj na avtobus stopila le dva. Večina je namreč to možnost, ki se zdi upravi zaradi racionalizacije poslovanja nujna, odklonila. Racionalizacija poslovanja torej delavcem prinaša več kot 12-urno odstotnost od doma zaradi dela in vožnje tja. Novinarka TV Slovenija Janja Koren je še poročala, da taka odločitev zaposlenih po dogajanju prejšnji teden ni presenetila nikogar - niti sindikata niti uprave, ki je že dve leti za obe podjetji ista in ki želi semiško družbo pripojiti Kranjski. Lastnica obeh, Iskra, d. d., pa je prek Maosa v več kot 80-odstotni lasti Dušana Šešoka in Jožeta Godca. In kaj bo zdaj z drugimi delavci, ki na delo niso odšli? Predsednik uprav obeh Isker Robert Srabotič Ja, ti delavci pač dobijo odpravnine in vse druge bonitete, ki jih dobijo presežni delavci. Pripojitev družb do 1. julija Ne glede na to, da bodo imeli zaradi tega težave pri organizaciji dela v Kranju, nameravajo pripojitev semiške Iskre Kranjski izpeljati do 1. julija, s čimer naj bi prihranili okoli milijon evrov. Brez centralizacije služb sanacija semiške Iskre, ki je lansko leto končala z 1,7 milijona evrov izgube, ne bi bila mogoča, je še dodal Srabotič. Nadaljnjega odpuščanja ne načrtujejo niti v Semiču, kjer je zdaj 650 zaposlenih, niti v Kranju, kjer jih je 360.",0
"Frankfurt/Pariz/London - Tečaji delnic na borzah po Evropi so teden začeli z rastjo. V Londonu so, potem ko je britanska vlada napovedala, da bo bankam namenila več sto milijard funtov vreden paket pomoči, v povprečju višji za okoli dva odstotka, medtem ko so v Frankfurtu pridobili poldrugi odstotek. Indeks FTSE 100 na londonski bori je bil okoli 10. ure pri 4229,43 točke, kar je 1,99 odstotka več kot v petek. Britanska vlada je danes napovedala, da bo bankam namenila več sto milijard funtov vreden paket pomoči. Nov ukrep je potreben, ker zadnji paket pomoči iz oktobra lani ni zadostoval za rešitev britanskih bank, ki so se zaradi finančne krize znašle v hudih težavah. Britanska vlada načrtuje shemo naložbenega zavarovanja, s katerimi naj bi banke zavarovali pred slabimi naložbami. V shemo naj bi se vključile tudi druge države. Tečaji delnic pridobivajo tudi na ostalih pomembnejših borzah. Indeks DAX na borzi v Frankfurtu se je zvišal za 1,58 odstotka na 4435,16 točke, indeks CAC 40 na pariški borzi za 1,47 odstotka na 3060,95 točke, indeks Mibtel na borzi v Milanu za 1,17 odstotka na 14.906 točk, dunajski indeks ATX pa za 0,93 odstotka na 1749,14 točke.",1
"Predsednik vlade Janez Janša je prispel na uradni obisk v Veliko Britanijo, kjer ga je sprejela britanska kraljica Elizabeta II., popoldne pa se bo srečal z britanskim kolegom Gordonom Brownom. Predsednik vlade Janez Janša se mudi na uradnem obisku v Veliki Britaniji. Gre za prvi uradni obisk kakega slovenskega premierja v tej državi doslej. Janšo je sprejela britanska kraljica Elizabeta II., pozneje pa se bo srečal tudi z britanskim kolegom Gordonom Brownom. V ospredju pogovora obeh premierjev bodo predvsem evropske teme,izmenjala pa bosta tudi stališča o boju proti podnebnim spremembam in drugih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Premierja se bosta med drugim dotaknila načrtov in pričakovanj glede slovenskega predsedovanja EU, obe strani pa si veliko obetata tudi od spomladanskega vrha EU, ko bodo v ospredju pregled lizbonske strategije ter dogovori na področju energetike in boja proti podnebnim spremembam. Na dnevnem redu ima Janša poleg sprejema pri kraljici in pogovora z gostiteljem Brownom še srečanji z vodjo laburistične večine v spodnjem domu britanskega parlamenta Geoffom Hoonom in županom finančnega središča Londona Davidom Lewisom.",1
"Avgusta je bila neto plača za 1,3 odstotka višja od julijske, v povprečju je znašala 833,08 evra. Povprečne bruto plače za avgust so glede na julij najmanj porasle v sektorju storitvenih dejavnosti za 0,1 odstotka, medtem ko je bil porast v sektorju nekmetijskih dejavnosti precej višji, in sicer za 3,6 odstotka. Avgusta sta se zvišali tako neto kot bruto plača in sicer za 1,3 odstotka. Neto plača je vpovpreču znašala in je znašala 833,08 evra, bruto pa 1279,40 evra, so sporočili iz državnega statističnega urada. Neto plača je bila avgusta v primerjavi z lanskim avgustom v povprečju višja za osem odstotkov, bruto plača pa je bila glede na lanski avgust višja za 5,7 odstotka. Rast povprečnih neto plač v prvih osmih mesecih letos je v primerjavi z enakim obdobjem lani znašala 7,9 odstotka, rast bruto plač pa 5,7 odstotka. Povprečne mesečne plače so se kljub inflaciji realno zvišale Tako bruto kot tudi neto povprečna plača za avgust sta bili v primerjavi s povprečno plačo preteklega meseca realno višji za odstotek. Ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin je zaposlena oseba v prvih osmih mesecih letošnjega leta zaslužila realno 2,7 odstotka več bruto in 4,9 odstotka več neto kot v enakem obdobju lani. Eden od razlogov za porast povprečnih plač za avgust je bila uskladitev plač v zasebnem sektorju. Povprečna bruto plača za avgust je bila v primerjavi z julijem višja v vseh dejavnostih, z izjemo dejavnosti javna uprava, izobraževanje in zdravstvo. V teh dejavnostih so se povprečne plače po julijski uskladitvi in poračunu znižale. V letošnjih prvih osmih mesecih je bila rast povprečnih bruto plač po posameznih dejavnostih nominalno najvišja v dejavnosti finančnega posredništva, kjer se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za 7,9 odstotka. Sledila ji je dejavnost trgovine, kjer je bila rast 7,7-odstotna, so še navedli v uradu.",1
"Taksist Danijel Robnik zatrjuje, da bo v petih letih v Luko Zadar vložil vsaj 20 milijonov evrov. Pogovarjal naj bi se tudi s strateškim partnerjem iz Abu Dabija ""Prepoznal sem odlično poslovno priložnost po ugodni ceni. Logistika je prihodnost in pristanišče ima ogromen potencial,"" je vstop v Luko Zadar za Večer komentiral Danijel Robnik, solastnik družbe Taxi Plus. Kot pravi, naj bi njegova hrvaška družba Diluculo pri hrvaških oblasteh že uspela zagotoviti podaljšanje koncesije za nadaljnjih 25 let, Robnik pa naj bi bil v pogovorih z več strateškimi partnerji iz različnih držav. Med drugim naj bi se pogovarjal tudi z investicijskim fondom iz Abu Dabija, ki se je pred nedavnim zanimal za naložbo v mariborsko letališče. ""V petih letih bomo v pristanišče vložili vsaj 20 milijonov evrov in povečali njegove kapacitete za 300 odstotkov,"" še zatrjuje Robnik. O Robnikovem lastništvu 53-odstotnega deleža Luke Zadar smo pisali včeraj v članku Mariborski taksist postal lastnik Zvonove Luke Zadar.",1
"Krožišče pri OPC Šenčur. Gradnja je v rokah države. ˝Če bo v načrtu državnega proračuna ostalo zapisano tako, kot je zdaj, krožišča ne bo niti naslednje leto,˝ je povedal šenčurski župan Miro Kozelj. Država je namreč po rebalansu letošnjega proračuna za njegovo gradnjo namenila le 29 tisoč evrov, pred tem je bilo v proračunu milijon evrov. ˝To si država lahko dovoli, saj je krožišče državna investicija,˝ je bil ironičen Kozelj. Krožišče leta 2011? Gradnjo krožišča so s tem prestavili za vsaj še eno leto. Graditi naj bi ga začeli leta 2011, ko je v proračunu zanj predvidenih 750 tisoč evrov. ˝Težav ne bi bilo, če bi bil projekt včeraj dan v proračun, ampak mi se zanj borimo že deset let. Presenečeni smo, da se je to zgodilo. Če je kaj potrebno, potem je prav gotovo to krožišče,˝ je dodal Kozelj. V kratkem bodo odkupljena tudi dodatna zemljišča in tako ne bo več razlogov, da se ne bi moglo graditi. Protestna akcija Večina podjetnikov v obrtni coni in občinskih funkcionarjev je že podpisala protestno izjavo, ki jo bodo poslali na vse možne naslove – od gorenjskih poslancev do ministrov. Zaposleni v coni tudi grozijo, da bodo protestno zapirali cesto.",0
"Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen ter francoski Citroen se soočata z upadom dobička. V Citroenu so napovedali ukinitev 11.000 delovnih mest. Dobiček je upadel tudi nemškemu avtomobilskemu proizvajalcu Volkswagnu. Strmo padajoči dobički Volkswagna, vse slabša prodaja družbe PSA Peugeot Citroena in odpuščanja pri Volvu so dokaz vse slabšega stanja avtomobilske industrije. Tudi nemški avtomobilski koncern Daimler oziroma njegov generalni direktor Dieter Zetsche je napovedal, da obstaja vsaj 50-odstotna verjetnost, da bo še letos prodal svoj delež v Chryslerju. Po podatkih dobro obveščenih virov tudi ameriški investitor Cerberus, ki je večinski lastnik Chryslerja, nima nikakršnega interesa vlagati v Opel, ki je v lasti družbe General Motors. Slovenci smo tako marca registrirali skupaj 5731 novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, kar je dobrih 22 odstotkov manj kot marca lani, poroča sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. V prvih treh mesecih letos se je sicer prodaja na letni ravni prav tako znižala za dobrih 22 odstotkov na 14.648 vozil. Volkswagnu dobiček upadel za 74 odstotkov Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen je v prvem četrtletju letos ustvaril 243 milijonov evrov čistega dobička, kar je 73,8 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Prihodek se je znižal za 11,2 odstotka na 24 milijard evrov. V tem največjem evropskem avtomobilskem proizvajalcu nižji dobiček pripisujejo padcu povpraševanja po njihovih vozilih. Volkswagen je v četrtletju prodal 1,35 milijona vozil, kar je 15,7 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju, družba pa je zmanjšala proizvodnjo za 24,1 odstotka na 1,25 milijona vozil. Dobiček iz poslovanja je padel za 76,2 odstotka na 312 milijonov evrov. Kot so sporočili iz družbe, spremenljive razmere na trgu ne dopuščajo zanesljivih napovedi, glede na izredno šibko poslovanje v prvih treh mesecih pa za celotno leto pričakujejo, da dobiček ne bo dosegel lanske ravni. Citroen bo odpuščal S težavami se sooča tudi francoski proizvajalec Peugeot Citroen, ki je v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal čisti dobiček za 24,9 odstotka na 10,97 milijarde evrov, kar po navedbah družbe odraža resnost krize, s katero se sooča avtomobilska industrija . Prihodek se je z lanskih 14,6 znižal na 11 milijard evrov. Stimulativni ukrepi, še posebej v Franciji in Nemčiji, so sicer pozitivno vplivali na prodajo, vendar obeti ostajajo negotovi, pravijo v družbi. Pričakujejo, da se bo evropski avtomobilski trg letos skrčil za 20 odstotkov. Tudi za letošnje leto, potem ko so lansko končali s 343 milijoni evrov izgube, pričakujejo rdeče številke. Peugeot Citroen je v prvem letošnjem četrtletju prodal 713.000 vozil, kar je 18,7 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Proizvodnjo so znižali za 39 odstotkov, pri čemer se je obseg zalog zmanjšal za 17 odstotkov. S težavami se sooča tudi francoski proizvajalec Peugeot Citroen. Družba, na čelu katere je prejšnji mesec Christiana Streiffa zamenjal Philippe Varin, je februarja napovedala, da bo ukinila okoli 11.000 delovnih mest.",0
"Potem ko je Stanislav Valant kot zadnji tajkun odletel z vrha NFD Holdinga, je zdaj izgubil še nadzor nad Kranjsko Savo. Delničarji ga namreč niso ponovno izvolili v nadzorni svet. Še več, nova Savina nadzornika iz vrst NFD sta Valantova sovražnika.",0
"Od farmacevtskih izobraževalnih donacij zdravnikom je bilo za dva milijona premalo plačanega davka. Durs je v svojih ciljanih nadzorih farmacevtski družb, društev, javnih zavodov in posameznikov ugotovil, da so poleg premalo plačanih davkov, obstajale tudi druge nepravilnosti, piše Dnevnik. Pri 164 tovrstnih nadzorih so pod drobnogled vzeli prihodke, ki jih fizičnim osebam za obisk raznih srečanj in izobraževanj izplačujejo farmacevtske družbe. Če te posamezniku poleg prevoza, nočitve in dnevnice, plačajo še kotizacijo, zavarovanje ali stroške organizacijo, morajo od vseh teh plačil plačati še akontacijo dohodnine. Različne stroške udeležbe na nekem kongresu, ki mu jih plača farmacevtska družba, mora v dohodnini napovedati tudi posameznik. Te stroške farmacevtske družbe sedaj plačujejo na različne načine (jih v celoti nakažejo turističnim agencijam oziroma organizatorjem, včasih obojim, včasih jim nakažejo le del vseh stroškov...) Nova pravila V ljubljanskem UKC zato nameravajo v bližnji prihodnosti postaviti jasnejša in ostrejša pravila glede donacij. Veliki farmacevti bodo tako lahko nakazovali donacije le posameznim oddelkom, ne bodo pa več smeli pogojevati komu in za kateri simpozij so sredstva namenjena. Družbe sicer že sedaj niso smele pogojevati komu lahko gredo donacije, še poroča Dnevnik.",0
"S Preventom NT v stečaj tudi Prevent LOK in Prevent Plast Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je končalo stečaja dveh družb, ki sta sodili v skupino Prevent - stečaj podjetja Lesna pohištvo je trajal od leta 2006, stečaj Preventa NT pa od 2009. Stečaj družbe Lesna pohištvo, kjer so izdelovali lesena vratna krila in podboje, je zaradi nezmožnosti zagotavljanja pogojev za tekoče poslovanje podjetja, za kritje stroškov in izplačila plač zaposlenim predlagalo vodstvo družbe junija 2006. Težave so se namreč pojavile po vstopu Slovenije v EU, ko so se razmere na trgu spremenile, koroško podjetje pa je bilo preveč navezano na kupce z območja nekdanje Jugoslavije. Marca 2008 je bilo prodano še zadnje premoženje omenjene družbe, in sicer so za 560.000 evrov prodali stroje, opremo in blagovno znamko družbe Lesna Pohištvo v stečaju. Vse skupaj je kupilo podjetje Lesna Tip iz Otiškega Vrha, ki je imelo sicer stroje in opremo v najemu že vse od stečaja. Nepremičnine podjetja pa je junija 2007 na tretji dražbi kupila celjska družba Aleasing za 2,729 milijona evrov, sicer ena izmed odvisnih družb Abanke Vipa. Prevent NT ni imel zaposlenih Druga izmed družb skupine Prevent - podjetje za nove tehnologije Prevent NT, ki je sodelovalo pri projektu laserskih optičnih kartica - pa je stečaj vložila junija 2009. Predlog za stečaj podjetja, ki ni imelo zaposlenih, je podala uprava Preventa Globala. Prevent je v okviru projekta načrtoval vzpostavitev proizvodnje laserskih kartic v Sloveniji, ki bi potekala na osnovi licenčne pogodbe z družbo Global Investment Group z Nove Zelandije, vendar projekt ni zaživel. S stečajem podjetja Prevent NT sta šli v stečaj tudi podjetji Prevent LOK in Prevent Plast, ki sta bili leta 2004 ustanovljeni kot njegovi hčerinski družbi.",0
"Za pravičnejše cene in manj izkoriščanja 9. maj je svetovni dan pravične trgovine. Slovenska pravična trgovina ga je proslavila s tekom trojke po poti ob žici, ki jo je vodil Samuel Žbogar. Tema letošnjega svetovnega dne pravične trgovine je Big bang! Velik dan za planet . To je niz dogodkov po vsem svetu, katerih namen je širjenje ideje pravične trgovine kot koncepta, ki lahko pripomore k rešitvi svetovnih vprašanj, kot so revščina, podnebne spremembe in gospodarska kriza, so sporočili iz društva za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas. Kot je za MMC povedala druga članica pravične trojke Darja Urbas, vodja trgovine 3MUHE, ideja pravične trgovine predstavlja pomoč proizvajalcem, da dosegajo pravičnejše cene na tržišču, da omogočajo enako vključevanje moških in žensk, izključujejo otroško delo in podpirajo do okolja prijazne načine pridelave. Namen teka sta bila po njenih besedah spodbujanje sodelovanja med nevladnimi organizacijami in vladnimi organizacijami ter promocija pravične trgovine in njenih idej. Prav tako pravična trgovina skuša zagotavljati pravice marginaliziranih proizvajalcev in delavcev, predvsem iz gospodarsko manj razvitih dežel. Med izdelki kava, čaj, ročna obrt Najpogosteje so med izdelki, ki jih je mogoče kupiti na podlagi koncepta pravične trgovine, na voljo kava, čaj, obleke, nakit in drugi izdelki ročne obrti. S pomočjo teh stvari se skuša kupcem približati tudi kultura in identiteta območja, s katerega izdelki prihajajo, prav tako pa se teži k temu, da je pot od proizvajalca do končnega kupca čim krajša. Svetovni dan pravične trgovine se sicer praznuje od leta 2001, ko je Mednarodna zveza za alternativno trgovino sprejela ta datum. Predtem pa so ga uvedli evropski predstavniki pravične trgovine, ki so se jim pozneje pridružili še japonski in ameriški kolegi s tega področja. Poleg Urbasove sta v trojki tekla še zunanji minister Samuel Žbogar in Marjan Huč, vodja SLOGE - Slovenske platforme nevladnih razvojnih organizacij. Erna Strniša erna.strnisa@rtvslo.si",1
"Člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so dopoldne opravili nadzor na sedežu Slovenske obveščevalno-varnostna agencije (Sova). Skupino komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je opravila današnji nadzor na Sovi so sicer sestavljali Roman Jakič, Maja Dimitrovski, Jerko Čehovin (vsi PS), Matej Tonin (NSi) in Franc Pukšič (SLS). Vendar pa vodstvo ni kazalo pripravljenosti sodelovanja s komisijo in ni omogočilo vpogleda v dokumentacijo, je opozoril član komisije iz vrst PS Roman Jakič. Prav tako po Jakičevih besedah komisija ni dobila vseh odgovorov, ki jih je zastavila pri izvajanju nadzora in so po njegovi oceni zelo pomembni za dokončanje razprave na komisiji. Kot je na novinarski konferenci poudaril Jakič, je komisija sicer upravičena do vpogleda v zahtevano dokumentacijo. Pojasnil je, da komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb na svoji zadnji seji soglasno sklenila, naj Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) posreduje še enega od pomembnih podatkov, ki bi razjasnil, zakaj je poročilo o skrajnih skupinah ""šest mesecev ležalo v predalih vlade ali Sove"". Na drugi strani pa je član komisije iz vrst SLS Franc Pukšič zatrdil, da je skupina komisije prejela vse relevantne odgovore v zvezi s tehničnimi napravami. Iz Sove uhajajo podatki? Jakič je opozoril tudi, da je direktor Sove Damir Črnčec napovedal nadzor nad tem, kako je članica komisije Maja Dimitrovski prišla do ene od informacij, ki jo je želela preveriti. ""Gre za presedanje, ko nadzorovani direktor varnostno-obveščevalne agencije parlamentarnemu preiskovalcu zagrozi z nadzorom,"" je dejal. Jakič se ne spominja, da bi se kaj takšnega že zgodilo in zanj pomeni ""še en očiten zdrs v eroziji demokratičnih standardov v tej državi"". Maja Dimitrovska je dodala, da načina nadzora direktor Sove ni pojasnil. ""Samo z grožnjami je napovedal nadzor nad tem, kako sem prišla do teh podatkov,"" je dejala. V prostorih DZ se je sicer že končala zaprta seja komisije, na kateri so razpravljali prav o problematiki skrajnih skupin v Sloveniji. Člani komisije iz vrst PS so sejo kmalu po začetku protestno zapustili, udeležilo pa se je vseh preostalih pet članov iz drugih poslanskih skupin. V zvezi s tem je Jakič še dodal, da v PS menijo, da je do vseh vrst ekstremizmov treba gojiti nično stopnjo tolerantnosti. Pukšič pa je na novinarski konferenci pojasnil, da je Dimitrovska, ko je skupina prišla v Sovo, direktorju Sove natančno povedala, koliko ljudi je prerazporedil, koliko je pripravnikov in koliko ljudi nadomešča uslužbence oziroma uslužbenke na porodniškem dopustu. Ker gre za tajne podatke, je Črnčec napovedal notranji nadzor na Sovi, od kod so te informacije prišle v javnost. ""Sam sem bil precej začuden nad dejstvom, da so poslanci Pozitivne Slovenije imeli konkretne podatke,"" je še opozoril Pukšič. Seja se je že končala V prostorih DZ se je sicer že končala zaprta seja komisije, na kateri so razpravljali prav o problematiki skrajnih skupin v Sloveniji. Člani komisije iz vrst PS so sejo kmalu po začetku protestno zapustili, udeležilo pa se je vseh preostalih pet članov iz drugih poslanskih skupin. V zvezi s tem je Jakič še dodal, da v PS menijo, da je do vseh vrst ekstremizmov treba gojiti nično stopnjo tolerantnosti.",0
"Ljubljana - Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je na prvem javnem razpisu za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest v Pomurju podelila vseh razpisanih 7,16 milijona evrov. Prijavitelji bodo na podlagi odobrenih projektov v Pomurju ustvarili novih 352 delovnih mest. Kot so danes sporočili iz službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je na razpis, ki je bil objavljen 19. januarja, zaključil pa se je 16. marca, prispelo 150 vlog. Od teh so jih odobrili 70, in sicer 16 za prvi, 54 pa za drugi sklop. Prijavila so se lahko mala, srednja in velika podjetja, ki imajo sedež na območju izvajanja zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015. Vsa predvidena sredstva so razdelili že po prvem odpiranju, tako da so drugi dve predvideni odpiranji preklicali. V prvem sklopu so bili projekti, ki bodo odprli vsaj eno delovno mesto na pridobljenih 50.000 evrov nepovratnih sredstev in katerih vrednost sofinanciranja investicije ne presega 500.000 evrov. Najnižja vrednost sofinanciranja investicije je znašala 50.000 evrov. Razpisanih je bilo pet milijonov evrov, od tega 2,884 milijona v letu 2010 in 2,116 milijona v letu 2011. Po razdelitvi sredstev, ki so bila razpisana v okviru prvega sklopa, je ostalo od sredstev za leto 2011 nerazporejenih okoli 318.700 evrov, ki so jih nato prenesli na drugi sklop. V drugem sklopu so bili projekti, katerih vrednost sofinanciranja investicije ne presega 50.000 evrov. Delovna mesta niso bila pogoj, bila pa so merilo pri izboru projektov. Najnižja vrednost sofinanciranja investicije je znašala 10.000 evrov. Razpisanih je bilo 2,16 milijona evrov, od tega 1,236 milijona v letu 2010 in 924.000 evrov v letu 2011. Prijavitelji so sicer zaprosili za sofinanciranje v višini 18,8 milijona evrov, kar je 2,6-krat več od razpisanih sredstev. ""Iz prejetih vlog torej izhaja, da bi prijavitelji, če bi bilo lahko odobreno sofinanciranje vsem, na območju izvajanja t.i. Pomurskega zakona ustvarili kar 686 novih zaposlitev,"" so ugotovili na vladni službi. Na območju upravne enote Murska Sobota so 29 projektom za obe leti odobrili skupno 4,05 milijona evrov, na območju upravne enote Ljutomer devetim projektom 1,11 milijona evrov, na območju upravne enote Lendava 11 projektom 890.000 evrov, na območju upravne enote Gornja Radgona 10 projektom nekaj več kot 1,1 milijona evrov ter v občini Apače enemu projektu 50.000 evrov.",1
"Ena vodilnih svetovnih revij, ki predstavlja nove tehnologije, je v zadnji izdaji Pipistrelova električna letala uvrstila med sedem idej, ki lahko spremenijo svet. Na področju energijske učinkovitosti nimajo prave konkurence, pravijo. Pipistrelovo letalo taurus G4, ki je leta 2011 osvojilo prvo nagrado na Nasinem tekmovanju za energijsko najbolj učinkovito letalo. V Pipistrelu smo počaščeni, da je revija Wired zaznala naše dosežke na tem področju. Ostali bomo osredotočeni na pospeševanje energetske učinkovitosti v letalstvu, so v ajdovskem podjetju velikodušno sprejeli oceno priznane ameriške revije, ki je članek z naslovom Sedem velikih idej, ki lahko spremenijo svet, izpostavila na naslovnici februarske izdaje. Gre za eno vodilnih svetovnih revij za popularizacijo novih tehnologij, zato so v podjetju počaščeni ob omembi. Nekdanji predsednik Danilo Türk in Ivo Boscarol, solastnik in direktor podjetja Pipistrel Foto Kanal A Avtorji članka so iskali ideje za spremembo sveta. Med idejami so bili tudi digitalni prikazovalniki v obliki kontaktnih leč ter ideja, da bi velike puščave spremenili v območja za pridobivanje obnovljivih virov energije. Na veliko zadovoljstvo strokovnjakov iz Ajdovščine pa so kot najboljšo izpostavili idejo, da bi tako kot avtomobili tudi letala postala električna. Pri avtomobilih je mnogo novosti, s katerimi se zmanjšuje vpliv na okolje, smiselno pa bi bilo razmišljati o tem tudi pri letalih, so prepričani avtorji članka. Ocenjujejo, da se bo z gospodarskim in tehnološkim razvojem število poletov do leta 2031 podvojilo, čemur bodo sledili pritiski na letalstvo, da izboljšajo energijsko učinkovitost. Rešitev vidijo v izdelavi mnogo varčnejših in tišjih motorjev, pametnejših navigacijskih sistemov ter zamenjavo manjših motornih letal z električnimi. Na tem mestu strokovnjaki v članku kot izdelovalca prvega električnega štirisedežnega letala omenjajo slovensko podjetje Pipistrel. Pravijo, da na področju energijske učinkovitosti nima prave konkurence. Vse te tehnologije skupaj ponujajo neverjetne možnosti, ki si jih pred desetimi leti ni bilo mogoče niti predstavljati, dodaja David Hinton, eden od vodij raziskav na področju aeronavtike pri Nasi. Pipistrelovo letalo panthera Spomnimo, da je podjetje Pipistrel prvo na svetu razvilo električno dvosedo letalo taurus electro G2. Njihovo letalo pipistrel virus S-wing pa je nato leta 2007 zmagalo na natečaju Nase za osebno letalo prihodnosti. Tudi leto pozneje je zmagalo na Nasinem tekmovanju, Ivo Boscarol pa je za svoje delo dobil nagrado za prispevek k razvoju letalstva. Leta 2011 je ajdovsko podjetje zmagalo na tekmovanju Nase za energijsko najbolj učinkovito letalo. Pogoj za zmago je bil, da letalo preleti 200 milj 322 kilometrov v manj kot dveh urah in porabi manj kot galono goriva 3,8 litra oziroma primerljivo preračunano porabo v elektriki na potnika. Zmago so si prislužili s prvim štirisedežnim električnim letalom na svetu taurus G4. Tako prvo- kot drugouvrščeni letali sta zastavljeni cilj presegli skoraj za polovico. Nagrada je znašala 1,35 milijona ameriških dolarjev oziroma, preračunano, ravno milijon evrov. Tedanji predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je po velikem dosežku podjetje odlikoval z zlatim redom za zasluge RS.",1
"Detroit - Pogajanja med švedsko vlado, ameriškim avtomobilskim podjetjem General Motors (GM) in nizozemsko družbo Spyker o rešitvi oziroma prevzemu avtomobilskega podjetja Saab, so v danes propadla in GM bo Saab likvidiral. Razlogov za propad pogajanj pri GM niso navedli. Podpredsednik podjetja John Smith je povedal, da bi raje videl drugačen izid, vendar pa je po njegovem prišlo do nekaterih vprašanj, za reševanje katerih niso imeli na voljo dovolj časa. GM, ki je letos tudi sam šel skozi stečajno zaščito in se rešil s pomočjo ameriške in švedske vlade, je letos skušal prodati ali ukiniti štiri od osmih avtomobilskih znamk. Uspešna je bila le prodaja Hummerja kitajskemu proizvajalcu težke industrijske opreme Sichuan Tengzhong Heavy Industrial Machinery. Pogajanja za prodajo modela saturn ameriški verigi avtomobilskih prodajaln Penske so propadla, za model pontiac se ni nihče preveč zanimal, GM pa je novembra zavrnil prodajo evropske podružnice Opel, ker naj bi bila njegova tehnologija preveč vpeta v GM, ki ga je zaskrbelo uhajanje informacij konkurenci. GM bo tako Opel obdržal, Saab pa gre v likvidacijo in s tem 3400 delovnih mest na Švedskem oziroma skupaj z dobavitelji in pogodbeniki 15.000 delovnih mest po svetu. GM je skušal Saab uvodoma prodati mednarodnemu konzorciju pod vodstvom švedskega podjetja za športne avtomobile ""Koenigsegg Group AB"", vendar pa so pogajanja novembra propadla. Kasneje se je pojavil nizozemski Spyker, vendar pa naj bi zmanjkalo časa. Švedska ministrica za podjetništvo Maud Olofsson je za domačo televizijo izjavila, da je razočarana in žalostna, ker so zaposleni v Saabu ob najbolj neprimernem času dobili to novico. Obenem pa je zavrnila ugibanja, da bi podjetje prevzela vlada, ker po njenem nima ne znanja in ne denarja za kaj takega. Za ponedeljek je sklicala sestanek med vlado, sindikatom in podjetjem, na katerem bodo razpravljali o katastrofalnem položaju, ki bo zavladal za mesto Trollhättan, kjer je Saabova tovarna, ki jo je GM prevzel leta 1990. Saab je le redko ustvarjal dobiček in lani je izguba znašala 341 milijona dolarjev. GM naj bi dele podjetja prodal, med drugim kitajskemu podjetju BAIC, ki je bilo del konzorcija, ki se je prvi pogajal za prevzem Saaba. Kitajci bodo dobili švedsko tehnologijo, ki jim bo omogočila razvoj lastne avtomobilske znamke.",0
"Na nepremičninskem področju bodo morale banke skupaj z gradbinci zadeve urediti kontrolirano, sicer se jim bo zgodilo to nekontrolirano, meni guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Marko Kranjec Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je dejal, da se bo letos s težavami najbolj soočal prav gradbeni sektor. Ker so gradbinci večinoma dobili dolgoročne kredite, banke ne morejo preprosto odstopiti od financiranja gradbenih projektov, temveč morajo skupaj z gradbinci najti primerne rešitve. Ob tem je dejal, da bodo gradbinci morali nepremičnine slej kot prej ponuditi po bolj dostopnih cenah, saj so te še vedno precenjene. Če se razmere ne uredijo, bi to vplivalo tudi na BDP Če se bo padanje aktivnosti v gradbeništvu nadaljevalo tako hitro, kot je bilo dosedaj, bi to po projekcijah Banke Slovenije lahko učinkovalo tudi na rast BDP. Namesto 1,3-odstotne gospodarske rasti, bi BDP zrasel le za 0,5 odstotka. Trg se mora normalizirati in zmanjšati Tudi glede nepremičninskega trga je dejal, da se bo ta moral normalizirati. Kot prvo, se bo gradbeni sektor moral zmanjšati. Po drugi strani pa v normalnih tržnih razmerah investitorji niso gradbena podjetja, temveč drugi. Zaslužki gradbincev ne bodo mogli ostati isti Po prestrukturiranju pa parametri v bilancah gradbenih podjetij ne bodo mogli ostati isti, kot so bili. In ta proces bo treba pospešiti kontrolirano, če ne bo podjetja doletel nekontrolirano, je bil oster Kranjec. V zadnjem obdobju smo takemu prestrukturiranju priča v Vegradu, je še pojasnil. Sedanja kriza je tako pokazala vse dimenzije problema špekulativnega balona na nepremičninskem področju. In tako gradbeni sektor kot banke se bodo morali s tem soočiti in ta problem rešiti, je še zaključil Kranjec.",0
"Fed naj bi obresti znižal na vsega pol odstotka Če je vlada ustavila padanje cen naftnih derivatov, pa za delnice slovenskih podjetij ni nobene pomoči. Trg ima samo eno smer navzdol. Morda gospodarske krize večina še ne čuti, gotovo pa jo lastniki delnic. Izgube letos so katastrofalne, Slovenski borzni indeks 3.892 točk ki je v torek izgubil še odstotek, je že 65 odstotkov nižje kot na začetku leta. Tokrat so največ izgubile delnice Petrola. Na koncu so bile vredne le še 238 evrov, kar je pet odstotkov pod prejšnjim tečajem in najmanj v zadnjih petih letih. Novo dno so dosegle tudi delnice Nove KBM 10,40 evra in Pozavarovalnice Sava 11 evrov. Kupcev skorajda ni. Končalo se je padanje Gorenja in delnice so ob koncu vredne tudi 11,24 evra. Krka je ob le 361 tisoč evrih prometa najmanj po septembru pridobila pol odstotka. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 0,54 % 53,59 EUR LUKA KOPER -2,43 % 22,50 NOVA KBM -3,14 % 10,48 ZAV. TRIGLAV 0,80 % 15,13 TELEKOM -1,63 % 138,50 GORENJE 1,47 % 11,08 HELIOS -0,34 % 656,19 SAVA -0,56 % 268,88 PETROL -3,32 % 42,39 Še en udarec za banke Kot da finančna kriza ni že dovolj zamajala bančnega sistema, so nekatere banke Royal Bank of Scotland, Santander, BNP Paribas, HSBC še razkrile, da so žrtve 50 milijard dolarjev težke prevare v režiji Bernarda Madoffa. Novica je v ponedeljek še dodatno tudi do deset odstotkov navzdol potisnila delnice ogoljufanih bank. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 827 točk se je znižal za tretjino odstotka, večji padec pa so preprečile energetske delnice, ki so zaradi dražjih surovin, tudi nafte rast nad 50 dolarjev, a danes spet padec na 45, dobile pospešek. Fed naj bi obresti spustil na pol odstotka Newyorški Dow Jones 8.564 točk je izgubil tri četrtine odstotka, Nasdaq 1.508 več kot dva. Vlagatelji se bojijo, da vse slabe novice le še niso vštete v trenutne ravni delnic, poleg tega analitiki še naprej znižujejo bonitetne ocene. To je doletelo banko JPMorgan Chase v zadnjem letošnjem četrtletju naj bi poslovala z izgubo in proizvajalca iPoda Appla, katerega delnice so padle za 3,6 odstotka. Pozornost finančnih trgov je danes usmerjena zlasti k ameriški centralni banki, ki naj bi ključno obrestno mero prepolovila, iz enega na polovico odstotka. Na Wall Streetu je bil med redkimi pozitivnimi izjemami General Motors. V pričakovanju državne pomoči so delnice pridobile skoraj štiri odstotke.T. O.",0
"Avstrijska policija je prijela Wolfganga Kultererja, nekdanjega predsednika uprave Hypo Alpe Adria banke, ki ga sumijo odobravanja milijonskih kreditov brez kritja. Avstrijski Kurier piše, da je policija zjutraj v Celovcu prijela 56-letnega nekdanjega predsednika uprave Hypo Alpe Adria banke Wolfganga Kultererja. Preiskujejo ga zaradi suma poneverbe, grozi pa mu do deset let zaporne kazni. Tožilstvo je navedlo, da so Kultererja aretirali zaradi begosumnosti, nevarnosti vplivanja na priče in ponovitvene nevarnosti. O odreditvi preiskovalnega zapora naj bi odločali pozno popoldne, je povedal Helmut Jamnig, predstavnik avstrijskega tožilstva na Koroškem. Poleg Kultererja so danes aretirali eno osebo, katere identitete niso razkrili. Po poročanju spletnega portala avstrijskega Kurierja naj bi to bil dolgoletni član upravnega odbora banke. Na avstrijskem Koroškem in Dunaju so opravili več hišnih preiskav. Enkrat že obsojen Kulterer, ki je banko vodil med letoma 1992 in 2006, je razširil poslovanje banke na Balkan, avstrijsko tožilstvo pa ga sumi odobravanja milijonskih kreditov brez kritja. Večji del tveganih kreditnih posojil naj bi končal na Hrvaškem ter v Srbiji in BiH. Novembra 2008 je bil Kulterer zaradi prirejanja bilanc že obsojen na denarno kazen v višini 140.000 evrov. Je omenil tudi sodelovanje s Sanaderjem? Wolfgang Kulterer Špekulira se, da bo Kulterer med preiskavo spregovoril tudi o sodelovanju z lokalnimi politiki, hrvaški mediji pa že pišejo, da bo zelo zanimivo, v kakšnem kontekstu bo omenjal nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja. Zanimivo pa bo tudi pričanje o poslih s pokojnim koroškim deželnim glavarjem Jörgom Haiderjem. Hypo banka se je pod vodstvom Kultereja iz majhne regionalne banke razvila v pomembno igralko na Hrvaškem, v Srbiji in v BiH. Nato pa je zašla v hude finančne težave in decembra lani so jo podržavili ter jo tako rešili pred bankrotom. Njeni lastniki Bayern LB, avstrijska dežela Koroška in graška zavarovalnica Grawe so državi predali svoje deleže.",0
"Januarska inflacija je posledica višjih cen hrane, energentov in nastanitvenih storitev, trdi Statistični urad. Na inflacijo so vplivale predvsem višje cene hrane. Za razliko od preteklih let smo v Sloveniji januarja zabeležili inflacijo. Cene življenjskih potrebščin so se namreč v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju zvišale za 0,1 odstotka. Kot so sporočili s Statističnega urada, je januarska inflacija posledica višjih cen hrane, energentov ter gostinskih in nastanitvenih storitev. Poleg običajno dražjih sezonskih proizvodov na začetku leta so se januarja močneje podražili tudi mleko in mlečni izdelki, olje in maščoba, sladkor in konditorski izdelki, ribe ter gazirane in negazirane pijače. Na drugi strani pa so se predvsem na račun nekaterih novih akcij pocenili kruh in drugi izdelki iz žit ter meso. Tudi letos so se zaradi zimskih posezonskih razprodaj znižale cene oblačil in obutve. Da ni bila mesečna inflacija še višja, so poskrbele predvsem zimske razprodaje, ki so znižale skupno rast cen. Poleg znižanja cen obleke in obutve, so se pocenile tudi komunikacije, zdravje, rekreacija in kultura, izobraževanje ter alkoholne pijače in tobak. Letna rast cen presegla 6 odstotkov Rast cen na letni ravni se je letos močno povišala in je zdaj 6,4-odstotna, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 2,7-odstotna. Prav tako se je zvišala tudi povprečna 12-mesečna rast in je zdaj 3,9-odstotna, v enakem obdobju lani je bila 2,5-odstotna. V enem letu so se cene najbolj povišale za hrano in brezalkoholne pijače, stanovanja, gostinske in nastanitvene storitve, alkoholne pijače in tobak, rekreacijo in kulturo ter za stanovanjsko opremo. Izdelki in storitve v skupini zdravje pa so bili v povprečju cenejši kot pred enim letom. V primerjavi z lanskim januarjem je bilo blago dražje za 7,2 odstotka, storitve pa za 4,7 odstotkov. V primerjavi s preteklimi leti močno izstopa rast cen blaga dnevne rabe, v enem letu se je podražilo kar za 10,6 odstotkov. Poltrajno in trajno blago pa se je v enakem obdobju pocenilo. Letna stopnja inflacije v državah območja evra, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je decembra lani v povprečju znašala 3,1 odstotka novembra tudi 3,1 odstotka, v državah EU pa 3,2 odstotka v novembru 3,1 odstotka. Najvišjo letno stopnjo inflacije je imela Latvija 14 odstotkov, najnižjo Nizozemska 1,6 odstotka, v Sloveniji pa je bila 5,7-odstotna.",0
"Eles naj ne bi smel sodelovati pri upravljanju Družbi Talum in Talum B sta vložili tožbo proti Elektru Slovenija, največjemu lastniku Taluma, ki naj bi po njihovih trditvah kršil energetski zakon. Kot zatrjujejo v Talumu, je Eles, čeprav še ni opravil predpisane notifikacijske obveznosti, pridobil pooblastilo sodišča za sklic nove skupščine, ki naj bi potekala v tem času. Na skupščini pa je medtem prvi mož Elesa Vitoslav Türk že uspel doseči zamenjavo dveh članov zdajšnjega nadzornega sveta, Stanka Simoniča in Darinke Fakin, in s tem odpoklic aktualne uprave na čelu z Danilom Toplekom. Talum Sklepi skupščine nični Kot menijo v Talumu, so zaradi kršitev energetskega zakona vsi sklepi, sprejeti na današnji skupščini, nični. Kot opozarja prvi mož Taluma Danilo Toplek, obstaja nezdružljivost funkcij predsednika uprave Elesa in predsednika nadzornega sveta Taluma, ki ju opravlja Türk. Kot je znano, je Eles kot 80-odstotni lastnik Taluma že na avgustovski skupščini, na kateri je že želel zamenjati nadzornike, ostal brez glasovalnih pravic. Kot večinski delničar namreč ni vložil zakonsko predpisane notifikacije o pridobitvi kvalificiranega deleža. Talum Eles pri upravljanju Taluma nima kaj iskati Talum in Talum B s tožbo od sodišča tako zahtevata, da se Elesu kot delničarju prepove sodelovanje pri upravljanju družbe Talum. Kot navajajo, dejavnost Elesa ureja energetski zakon, ki osebam, pooblaščenim za vodenje poslov in upravljanje družbe Eles, prepoveduje sodelovanje pri vodenju poslov in upravljanju ter sodelovanje v nadzornih svetih oziroma drugih organih tistih družb, ki opravljajo drugo energetsko dejavnost na področju električne energije. Pri tem se Talum sklicuje tudi na pravno mnenje Inštituta za ekonomsko in korporativno upravljanje iz Maribora. Türk O tožbi ne vem nič Türk je v izjavi za medije sicer dejal, da o tožbi zoper Eles ne ve nič. Glede očitkov o nezdružljivosti funkcij pa je odvrnil, da je sodišče tisto, ki mu je naročilo pravico oziroma obvezo, da skliče skupščino družbe.",0
"Saint Denis - Skupina Splošna plovba je danes na otoku Reunion v lastništvo prevzela dve in pol leti staro ladjo za prevoz razsutih tovorov. Ladja, ki bo nosila ime Novo mesto, je bila zgrajena novembra 2005 v kitajski ladjedelnici Zhenjang, Splošna plovba pa je zanjo odštela 62 milijonov dolarjev (39 milijonov evrov). Ladja, s katero se flota Splošne plovbe povečuje na 23 ladij s skupno nosilnostjo 822.000 ton, je dolga 190 metrov in široka 32 metrov, njena nosilnost pa je 53.626 ton. Poganja jo glavni motor Man B&W z 12.890 konjskimi močmi (9480 kW), ki bo pri hitrosti ladje 14 vozlov porabil 35 ton goriva na dan. Kot so še sporočili iz Splošne plovbe, bo nova ladja plula pod zastavo Maršalovih otokov. V avgustu pa bo dokončana gradnja in prevzem ladje Nova Gorica, ki je bila splovljena meseca maja letos.",1
"Ljubljana - V prvem letošnjem četrtletju se je nadaljevalo okrevanje slovenskega gospodarstva, razmere pa še naprej ostajajo najslabše v gradbeništvu. Izboljšuje se tudi stroškovna konkurenčnost gospodarstva, vendar počasneje kot v večini članic evrskega območja, so danes sporočili iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Mednarodne institucije za letos pričakujejo rahlo nižjo rast svetovnega gospodarstva kot lani. Pri tem pa glavno tveganje za nižjo rast od pričakovane predstavljajo visoke cene surovin, saj je bila dolarska cena soda nafte brent aprila medletno višja za 45 odstotkov, Umar ugotavlja v aprilski publikaciji Ekonomsko ogledalo. V Sloveniji vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti kažejo na nadaljevanje pričakovanega počasnega okrevanja slovenskega gospodarstva. ""Po izključitvi sezonskih vplivov podatki za letošnje prvo četrtletje kažejo na rast nominalnega izvoza blaga, ki je bil medletno za 19 odstotkov višji kot v tem obdobju lani,"" navaja direktor Umarja Boštjan Vasle. V prvih treh mesecih se je nadaljevala tudi rast realnega obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, in sicer za 1,6 odstotka, ki pa za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostaja še za okoli 10 odstotkov. Razmere še naprej ostajajo najslabše v gradbeništvu. Realna vrednost opravljenih del se je po rasti v predhodnih dveh mesecih februarja precej znižala in izmed vseh dejavnosti najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. V gradbeništvu sta še naprej najvišja tudi število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi in znesek neporavnanih obveznosti. Tudi sicer je bila v prvih treh mesecih letos plačilna nesposobnost višja kot pred letom dni, saj je imelo marca dospele neporavnane obveznosti več kot pet dni v mesecu 6577 pravnih oseb, kar je 26,9 odstotka več kot marca lani. Skupni znesek teh obveznosti je znašal 434,8 milijona evrov in je bil za 53,3 odstotka večji. Izboljševanje stroškovne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je bilo ob tem po ugotovitvah Umarja v zadnjem četrtletju lani ponovno manjše kot v večini članic evrskega območja. Do izboljšanja je prišlo zaradi padca tečaja evra in rasti produktivnosti dela. Zaradi rasti plač v zasebnem sektorju pa se je nadaljevala tudi visoka rast sredstev za zaposlene. K izboljšanju so znova največ prispevale predelovalne dejavnosti, relativno slabši položaj glede na ostale države pa je bil še naprej predvsem posledica nadaljnjega slabšanja stroškovne konkurenčnosti gradbeništva. Na trgu dela se ohranjajo gibanja z začetka leta. Število delovno aktivnih po statističnem registru se je februarja sicer zvišalo, če izločimo sezonske vplive, pa je ostalo na enaki ravni kot januarja. Nadaljevalo se je zniževanje števila zaposlenih v gradbeništvu, v večini ostalih dejavnosti pa se je povečalo. Število registriranih brezposelnih oseb je konec aprila tako znašalo 111.561, kar je za 12.245 oziroma 12,3 odstotka več kot v enakem mesecu lani. Povprečna bruto plača v zasebnem in javnem sektorju se je februarja rahlo znižala. Do znižanja je prišlo v skoraj vseh dejavnostih, izstopala je le visoka rast plač v predelovalnih dejavnostih. Predvsem v farmacevtski industriji so prej kot v preteklih letih izplačali izredna izplačila za poslovno uspešnost in opravljene nadure v preteklem letu. Medletna rast bruto plače v zasebnem sektorju se je okrepila na 5,8 odstotka, v javnem pa je znašala 0,4 odstotka. V prvih treh mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev zmanjšal za 49,2 milijona evrov, za razliko od enakega lanskega obdobja, ko se je povečal za skoraj 400 milijonov evrov. Nadaljnje upadanje kreditne aktivnosti je po oceni Umarja še naprej povezano tudi z zaostrenimi razmerami na strani virov financiranja bank.",0
"Letošnja inflacija bo 6,2-odstotna Slovenska gospodarska rast se bo upočasnila in prihodnje leto padla na samo 2,9 odstotka, je napovedala Evropska komisija. Slovenija naj bi leto končala s 4,4-odstotno gospodarsko rastjo, ki bo, po mnenju komisije, po padcu na 2,9 odstotka prihodnje leto, leta 2010 zrasla na 3,7 odstotka BDP-ja. Država bo leto končala s 6,2-odstotno inflacijo, ki naj bi se v prihodnjih dveh letih spustila na 3,7 oziroma 3,1 odstotka, predvideva Evropska komisija. Evropska komisija je letošnjo gospodarsko rast ocenila za 0,2 odstotne točke nižje kot v spomladanski napovedi, še bolj občutno navzdol pa je popravila napoved rasti za prihodnje leto, ki tako ne bo 3,8-odstotna ampak le 2,7-odstotna. Gospodarska rast v Sloveniji je druga najvišja v EU-ju, višjo ima le Slovaška, ki bo članica evrskega območja postala leta 2009. Glavni razlog za visoko rast gospodarstva je sicer domače povpraševanje. Letos so bile posebej močne bruto naložbe v osnovna sredstva 12,6-odstotno povečanje na letni ravni, rasle pa so tudi naložbe, predvsem v povezavi z gradnjo avtocest. V drugi polovici leta naj bi se naložbe umirile, padla pa naj bi tudi rast zasebne porabe, kar gre pripisati visoki inflaciji. Pomembno se je znižala rast uvoza, je še ugotovila komisija. Rast v EU-ju se bo skoraj umirila Gospodarska rast na ravni EU-ja bo letos 1,4-odstotna, v naslednjih dveh letih pa bo padla na 0,2 in 1,1 odstotka BDP-ja. Rast v evrskem območju bo po napovedih Evropske komisije še nižja, in sicer 1,2-odstotna letos, 0,1-odstotna prihodnje leto in 0,9-odstotna leta 2010. Tako bo gospodarska rast v evrskem območju, ki je še lani znašala 2,7 odstotka, padla na zgolj desetino odstotka. Napovedi inflacije ostajajo podobne spomladanskim. Letos naj bi inflacija znašala 3,5 odstotka, prihodnje leto naj bi se znižala na 2,4 in leta 2010 padla na 2,2 odstotka. V območju z evrom bo inflacija letos 3,5-odstotna, leta 2009 naj bi se znižala na 2,2 odstotka in leta 2010 na 2,1 odstotka. Države na robu recesije Napoved Evropske komisije kaže, da so evropska gospodarstva močno prizadeta zaradi svetovne finančne krize, saj med drugim padajo cene nepremičnin, ob tem pa tudi zunanje povpraševanje. Položaj kljub sprejetju ukrepov za stabiliziranje finančnih trgov ostaja negotov, zato so tveganja glede napovedi precejšnja, poudarja komisija in dodaja, da je precej držav že v recesiji ali na njenem robu. Umar Napoved EU-ja nižja, ker bolj upošteva krizo V uradu vlade za makroekonomske analize in razvoj Umar poudarjajo, da je jesenska napoved Evropske komisije za gospodarsko rast v Sloveniji nekoliko nižja od jesenske napovedi Umarja. Kot glavni razlog za to vidijo dejstvo, da je bila napoved komisije pripravljena kasneje in zato bolje upošteva poslabšane gospodarske obete. V Umarju pa so za letošnje in prihodnji dve leti gospodarsko rast v Sloveniji ocenili na 4,8, 3,1 in 4,0 odstotka, pri čemer poudarjajo, da so razlog za razliko predvsem nižje napovedi rasti izvoza in zasebne potrošnje. Glede na to, da je bila napoved komisije pripravljena kasneje kot jesenska napoved Umarja, lahko razlike, zlasti za prihodnji leti, v precejšnji meri pojasnimo s poslabšanimi obeti v mednarodnem gospodarskem okolju in manj optimističnimi poslovnimi pričakovanji, povezanimi s posledicami učinkov finančne krize, so poudarili na uradu. V spodnji fotogaleriji so vam na voljo grafične predstavitve napovedi inflacije in gospodarske rasti klik za povečavo.",0
"Cene SMS sporočil, poslanih iz tujih omrežij, so po mnenju evropske komisarke za informacijsko družbo previsoke, zato se obeta predlog uredbe o roamingu SMS. Viviane Reding Cene so občutno previsoke! Viviane Reding je tako prepričana, da bi morali državljani EUpošiljati kratka sporočila v tujino svobodno, ne da jih pri tem kdooskubi. Ni dober znak za konkurenčnost evropskega sektorjamobilnih telekomunikacij, če še vedno ni dojel, da so potrebnaobčutna znižanja cen, če se želi izogniti uredbi. Če namreč pošljemo sporočilo iz gostujočega omrežja, tastane tudi do desetkrat več, kot če ga pošljemo iz domačegaomrežja. V EU tako klicatelji pošljejo 2,5 milijarde sporočilpreko roaminga, povprečni strošek takih SMS pa je med oktobrom 2007in marcem 2008 znašal 0,29 evra brez DDV, za Belgijce celo 0,80evra, je sporočila Evropska komisija. Francoz na počitnicah vItaliji je za SMS plačal do 0,42 evra, v Španiji Šved do 0,40evra, Nemec do 0,41 evra, Poljak do 0,45 evra, Britanec pa celo do0,63 evra. Cene v gostujočih omrežjih so tudi do desetkrat višje kot v domačih. Cene SMS sporočil se za Slovence oziroma tiste, ki imajo razmerjesklenjene s slovenskimi operaterji, zelo razlikujejo od države dodržave ter tudi med samimi operaterji, in se gibljejo od 0,21 do0,54 evra, kot je razvidno iz nove spletne strani komisije. Tam si jemogoče za vsako državo članico EU pogledati, koliko stane dohodniin koliko odhodni klic ter roaming pri SMS. Tako lahko vidimo, da boza prejete klice izračun je narejen za štiriminutni pogovor vnaročniškem razmerju od doma pri vseh operaterjih Slovenec vtujini plačal 1,15 evra z DDV, za svoj klic iz tujine pa 2,35evra, pri predplačniških klicih pa se cene razlikujejo. Redingova je sicer ponudnike mobilne telefonije že februarjapozvala, naj znižajo cene, vendar se to ni zgodilo, zato zdajnapoveduje predlog uredbe, ki bo urejal cene roaminga pri SMSsporočilih ter pri prenosu podatkov. Cene slednjega se trenutno gibljejo od 0,25 evra do več kot 16evrov za MB prenešenih podatkov. To po mnenju Bruslja lahko pripeljedo šokantnih računov, saj se nekateri klicatelji ne zavedajo, da sezaračunavajo omenjeni stroški, je še povedala Redingova.",1
"Pri nakupu večinskega deleža družbe Ipko na Kosovu je po mnenju revizorjev nastala škoda v višini 3,86 milijona evrov, pri prodaji deleža iste družbe Factor banki in izvršitvi dogovorjene opcije pa je sledila še škoda v višini 8,34 milijona evrov. Revizorska družba Deloitte revizija je v posebni reviziji vodenja nekaterih poslov v zadnjih letih v družbah skupine Telekom Slovenije ugotovila vrsto škod. Gre za milijonske zneske. Revizijo so opravili na zahtevo Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki imata skupno v lasti petino Telekoma. Revizorji so v povzetku revizije med drugim zapisali, da je pri nakupu 75-odstotnega deleža družbe Ipko na Kosovu nastala ocenjena minimalna škoda v višini 3,86 milijona evrov. Škodo, ki je nastala pri prodaji deleža družbe Ipko družbi Factor banka in izvršitvi dogovorjene opcije, pa ocenjujejo na 8,34 milijona evrov. Ocenjena minimalna škoda pri nakupu družbe AOL, kasneje preimenovane v Primo, na primer znaša 1,65 milijona evrov, ocenjena minimalna škoda pri nakupu slovenske družbe Najdi.si pa 470.000 evrov. Dremelj: revizorji podlegli pritiskom Nekdanji predsednik Telekomove uprave Bojan Dremelj je ločeno sporočil, da nad objavljenimi ugotovitvami ni presenečen. Kot pravi, je danes objavljen povzetek posebnega revizijskega poročila v popolnem nasprotju s tistim, ki ga je posebni revizor podpisal in oddal z datumom 7. decembra 2011. To po Dremljevih besedah potrjuje njegovo že pred tedni podano izjavo, da je nadzorni svet zahteval spremembe že podpisanega poročila. Dremelj med drugim sicer odločno zavrača povzročitev kakršnekoli škode. ""Preseneča nas, da je mednarodna revizijska hiša podlegla pritiskom enega izmed revidirancev, saj je bil tudi aktualni nadzorni svet Telekoma Slovenije predmet revizije za obdobje dveh od petih let, in na njihove pritiske spremenila poročilo,"" je še zapisal Dremelj.",0
"London je letos pristal na vrhu lestvice največjih trgovskih mest. Prihodki od prodaje neživilskih izdelkov so namreč znašali kar 76,3 milijarde evrov. Na drugem mestu je Tokio, na tretjem pa New York. Kupci največ denarja pustijo v Londonu. London je v letu 2010 zasedel vrh lestvice največjih trgovskih mest na svetu. Prihodki od prodaje neživilskih izdelkov tako v tamkajšnjih trgovskih lokalih kot prek spletne prodaje so znašali 64,2 milijarde funtov 76,3 milijarde evrov, s čimer je britansko glavno mesto pustilo za seboj tako Tokio kot New York in Pariz. Tokio je zasedel drugo mesto lestvice, pa čeprav ima več prebivalcev kot London. Prihodki od prodaje neživilskega blaga v japonskem glavnem mestu Tokiu so lani znašali 61,4 milijarde funtov 72,9 milijarde evrov. Na tretjem mestu sledi ameriški New York s 47 milijardami funtov 55,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje v trgovini na drobno, na četrtem pa francoska prestolnica Pariz s 46,6 milijarde funtov 55,3 milijarde evrov. Raziskavo je naredila spletna stran za primerjavo cen Kelkoo, kjer so primerjali 22 največjih nakupovalnih središč na svetu. Do desetega mesta sledijo Los Angeles, Hongkong, Singapur, Dubaj, Sydney in Milano. Marketinški direktor družbe Kelkoo Chris Simpson je dejal, da je ključ do uspeha Londona v kakovosti in številu trgovin skupaj s prihodki od ogromne količine turistov, ki vsako leto obiščejo britansko prestolnico.",1
"Trgovanje najslabše po 11. septembru 2001 Evropske borze, med njimi tudi Ljubljanska, so tudi danes trgovale negativno. Vlagatelji so sledili dogajanju na Wall Streetu in azijskih borzah. Na borzi v Frankfurtu je vodilni indeks DAX izgubil 1,8 odstotka, enak odstotek pa je izgubil tudi pariški borzni indeks CAC 40. Vodilni indeks londonske borze FTSE 100 se je znižal za kar 3,2 in dosegel svoj več kot triletni minimum. Na švicarski borzi se je indeks SSMI znižal za 1,03 odstotka, indeks ATX pa se je na dunajski borzi znižal za 2,81 odstotka. Tudi na borzi v Milanu je indeks MIBTel izgubil 1,34 odstotka. FTSEuroFirst 300, indeks vodilnih evropskih delnic, je padel za 2,6 odstotka in za nekaj časa dosegel najnižjo vrednost po maju 2005. Izgube na evropskih borzah so sicer manjše kot v ponedeljek, ko sta borzi v Londonu in Parizu trgovanje končali s približno štiriodstotnim padcem, so pa vlagatelji še vedno zaskrbljeno prodajali svoje delnice. Upanje pri Krki ni dolgo tlelo Agencije znižale boniteto za AIG Tri najpomembnejše bonitetne agencije, Standard & Poors, Moodys in Fitch so zavarovalnici prisodile le dobro do zadovoljivo plačilno sposobnost. Zaradi povečanega tveganja se s tem za zavarovalnico, ki se bori za preživetje, draži najemanje svežega denarja. Bonitetne agencije so se polega tega odločile vzpostaviti nadzor nad koncernom ter niso izključile vnovičnega znižanja ocene. V tem primeru grozijo AIG dramatične težave pri financiranju. Vlagatelji nestrpno pričakujejo tudi odločitev Feda o zagotovitvi premostitvenega posojila največji svetovni zavarovalnici AIG. Od tega je namreč odvisna nadaljnja usoda zavarovalnice, saj če posojila ne bo, bo AIG končala prav tako kot investicijska banka Lehman Brothers. Padle tudi vrednosti na azijskih borzah Dan po uradnem stečaju četrte največje investicijske banke v ZDA Lehman Brothers so se znižale vrednosti delnic tudi na azijskih borzah. Azijske borze so bile v ponedeljek zaradi praznika zaprte, v torek pa so delnice na japonskih, korejskih, kitajskih in tajvanskih trgih padle za od štiri do šest odstotkov. Padec na azijskih trgih je odseval padce na ameriških in evropskih borzah, kjer je bil ponedeljek najhujši dan po 11. septembru leta 2001. Japonski indeks Nikkei-255 je padel za 5,3 odstotka, šanghajski indeks za štiri odstotke, vrednosti delnic v Južni Koreji in v Hongkongu pa so padle za približno šest odstotkov. Tudi na borzah v Tajpeju in Singapurju so trgovanje končali slabše kot dan prej, padec pa se je zgodil tudi na borzah v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Tretja največja japonska banka Sumitomo Mitsui Financial Group je sporočila, da zaradi stečaja banke Lehman Brothers pričakuje približno deset milijard jenov izgube, kar je približno 96 milijonov dolarjev. Lehman Brothers zamajal svetovne kapitalske trge Potem ko sta banko Lehman Brothers močno načeli nepremičninska in kreditna kriza, je bil zlom ene največjih bank na Wall Streetu tako rekoč neizogiben. Novica je močno zamajala ameriški kapitalski trg, njegovemu vzoru pa so sledili drugi kapitalski trgi po vsem svetu. Lehman tudi uradno v stečaju Ljubljanska borza krepko v rdečih številkah Reševanje finančnih zlomov v ZDA Osrednji newyorški delniški indeks Dow Jones je ponedeljkovo trgovanje končal pri vrednosti 10.917,5 točke, kar je 504,48 točke oz. 4,42 odstotka manj kot po petkovem trgovanju. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 81,36 točka oz. 3,60 odstotka in padel na 2.179,91 točke. Tudi vrednost indeksa FTSE 100 v Veliki Britaniji je padla za štiri odstotke. Padla tudi cena nafte Zlom banke Lehman Brothers je vplival tudi na to, da je cena nafte padla na najnižjo vrednost v zadnjih sedmih mesecih. Cena ameriške lahke nafte je tako manj kot 93 dolarjev za 159-litrski sodček, nafta brent pa stane približno 91,40 dolarja. Fed danes o obrestni meri Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve bo danes v luči zadnjih pretresov na finančnih trgih odločal o obrestih merah. Po pričakovanjih bo Fed ključno obrestno mero ohranil pri dveh odstotkih, kjer bo obrestna mera po vsej verjetnosti ostala do konca leta.",0
"Vse bo rešeno v nekaj mesecih, je optimističen Marko Jaklič. Problem s katerim se sooča je v resnici problem države, pravi. Za govoricami o črni gradnji pa stojijo nasprotniki LL Grosista ""Rušiti? Zakaj le? Postopek že teče naprej, in v nekaj mesecih bo vse urejeno. Nobenih zadržkov ni več, da ne bi pridobil gradbenega dovoljenja,"" je prvi mož ljubljanskih Lekarn Marko Jaklič komentiral odločbo ministrstva za okolje in prostor, ki je zavrnilo njegovo pritožbo na odločitev inšpektorata, da bo moral porušiti svojo hišo v Polhovem Gradcu. Za zaplet naj bi bila kriva ena izmed poti, ki teče čez njegovo zemljišče in v uradnih listinah ""ni bila vrisana tam kjer teče, temveč je bila vrisana, da teče čez hišo,"" pojasnjuje Jaklič, ki dodaja, da so pa postopki povezani z urejanjem stali okoli štiri tisoč evrov. ""To ni moj problem, to je problem države,"" dodaja. ""Tako skrbimo za razvoj podeželja"" Kot pravi, je že marca oddal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, saj naj bi bili že izpolnil vse pogoje. Za zaplete pa krivi državo, birokracijo in nasprotnike LL Grosista. ""Za to, da je pot sedaj vrisana tam, kjer je, sem moral odšteti okoli štiri tisoč evrov,"" pravi Jaklič. ""Tako skrbimo za razvoj podeželja!"" Nasprotnikom LL Grosista: Ne boste nas ustavili Za tem, da v javnost prihajajo govorice o črni gradnji, stojijo nasprotniki LL Grosista, meni Jaklič. ""Grosist gre vsem v nos,"" pravi in dodaja, da ni naključje, da je bil na televiziji 14 dni, o njem so celo razširili ""lažne govorice, da je ponaredil magisterij, ki so sedaj, ko se kaže, da je šlo za avtorsko delo, potihnile,"" pravi Jaklič. Vsem nasprotnikom LL Grosista zato sporoča: ""Ne glede na pritiske, ustanovitve LL Grosista ne bo mogoče ustaviti."" Jaklič bo moral rušiti hišo v Polhovem Gradcu Direktor javnega zavoda Lekarna Ljubljana Marko Jaklič bo moral podreti svojo na črno zgrajeno hišo z bazenom v Selu nad Polhovim Gradcem, piše Reporter. Tako je odločilo ministrstvo za okolje in prostor, ki je zavrnilo Jakličevo pritožbo na odločitev okoljskega inšpektorata, ki je januarja 2008 odločil, da mora Jaklič odstraniti nelegalno zgrajene objekte. Jakličev komentar še čakamo. Jaklič ima po prejemu odločbe ministrstva 30 dni časa, da sproži upravni spor. Jaklič je zemljišče nad Polhovim Gradcem kupil leta 2002, gradbenega dovoljenja si ni nikoli pridobili, na parceli pa je kljub temu zrasla nova vila z bazenom. Jaklič je sicer ves čas trdil, da je ob nakupu stare kmetije želel poslopje obnoviti, domačini pa trdijo, da je Jaklič staro hišo takoj porušil in zgradil novo, navaja Reporter.",0
"LJSE Indeks SBI TOP pod 600 točkami Ko borza v Tokiu strmoglavi kar za sedem odstotkov in vzrok ni naravna katastrofa, je v ozadju lahko le eno objava izrazito slabega gospodarskega podatka. Razviti delniški trgi so letos bolj kot ne poznali le pot navzgor, vodilno vlogo pa je imela borza v Tokiu. Četrtkovo trgovanje je vlagatelje streznilo. Indeks Nikkei, ki je od sredine novembra poskočil za več kot 70 odstotkov, je izgubil 7,3 odstotka, kar je največ po uničujočem potresu marca 2011. Po izjemni rasti je bil trg že zrel za popravek in očitno je bila potrebna le kakšna slaba novica. Vlagatelje je vznemirila rast donosnosti japonske desetletne obveznice nad en odstotek, poleg tega pa še objava kitajskega indeksa nabavnih menedžerjev PMI. Enajsti največji padec v zgodovini Indeks PMI, ki ga izračunava banka HSBC in ki je dober kazalnik stanja v tamkajšnjih tovarnah, je maja na Kitajskem prvič po pol leta zdrsnil pod mejo 50, ki je ločnica med rastjo in krčenjem sektorja. Zdaj je strah, da bo kitajska gospodarska rast v drugem četrtletju nižja od pričakovanj, še večji. Nikkei, ki se je pred dnevi prvič po petih letih in pol povzpel nad 15 tisoč točk, je izgubil več kot 1.100 točk, kar je enajsti največji padec v zgodovini. Analitiki menijo, da gre le za začasno prekinitev pozitivnega trenda in da so s tem vlagatelji, ki so zamudili rast, dobili lepo priložnost za cenejše nakupe. Dow Jones po začetnem padcu navzgor V Evropi so bile izgube v četrtek manjše kot v Aziji, medtem ko v ZDA posebnega sunka navzdol ni bilo. Frankfurtski DAX30 8.363 točk se je za dva odstotka odmaknil od včerajšnjega rekorda, pri čemer so največ, šest odstotkov, izgubile delnice Commerzbanke. Newyorški indeks S & P 500 se je v prvih minutah znižal za odstotek, pozneje pa rdeča barva ni bila več tako izrazita. Elitni Dow Jones je celo splezal v pozitivno območje. Zasluga gre tudi aprilski prodaji novih stanovanj, ki je bila večja od pričakovanj. V sredo je indeks S & P izgubil 0,83 odstotka, saj se pri ameriški centralni banki nekateri zavzemajo, da bi Fed že junija zmanjšal obseg svojih likvidnostnih operacij. Tečaji delnic na Lj. borzi 23. maj NOVA KBM+6,85 %0,78 EUR MERCATOR +1,21 %87,55 KRKA -0,10 %50,00 GORENJE -0,60 %4,175 PETROL -1,19 %212,10 LUKA KOPER -1,87 %7,40 ZAV. TRIGLAV -2,37 %18,55 TELEKOM -2,97 %96,05 Krka obstala nad 50 evri Tudi na Ljubljanski borzi v četrtek ni bilo rasti. Indeks SBI TOP se je petič v zadnjih šestih dneh znižal, tokrat za 0,84 odstotka, tako da je po dobrem mesecu spet pod 600 točkami. Telekomove delnice so se ob le desetih sklenjenih poslih v skupni vrednosti 18 tisoč evrov pocenile za tri odstotke, najnižji posli pa so se sklepali pri 96,05 evra. Krka je ob 141 tisoč evrih prometa le malenkost zdrsnila, tako da pod 50 evrov ni pogledala. Obveznice vseh evropskih držav so padle, njihove zahtevane donosnosti pa posledično porasle. Pri slovenski desetletni obveznici znaša donosnost zdaj 5,98 odstotka.",0
"ZPS glede preplačane elektrike potrošnikom ne zna svetovati Nekateri odjemalci električne energije v Ljubljani naj bi kar sami poračunali Elektru Ljubljana preveč plačano elektriko, poroča Radio Slovenija. Kot je znano, je Urad za varstvo konkurence ugotovil, da so odjemalci zaradi usklajenega ravnanja elektrodistributerjev električno energijo preplačevali kar sedem mesecev. ZPS glede preplačane elektrike potrošnikom ne zna svetovati Kako se bodo na takšne poračune posameznikov odzvali v distribucijskem podjetju, naj bi bilo znano v četrtek. V Zvezi potrošnikov pa še vedno ne znajo povedati, kako naj gospodinjstva ravnajo po odločbi varuha konkurence Janija Soršaka. Predsednica zveze Breda Kutin pojasnjuje, da Soršakove odločbe še nimajo, prepričana pa je, da lahko ukrepe glede preplačane elektrike v skladu s 37. členom zakona o preprečevanju konkurence elektrodistributerjem naloži prav UVK. Elektrodistributerji grozijo z zakonskim izterjanjem neplačil Soršak pa poudarja, da je odpravo kršitev, ki se nanašajo na usklajeno ravnanje pri dvigu cen električne energije, v odločbi že naložil in dodaja, da za ukrepanje glede preplačila ni pristojen. Odločbe urada sicer še ne more podrobneje komentirati. Kot omenjeno, so nekatera gospodinjstva pri plačilu elektrike kar sama poračunala preplačilo. Kutinova opozarja, da to počno na lastno odgovornost. Pri tem velja spomniti, da so elektrodistributerji v nedavnem odgovoru na odločbo UVK-ja odjemalce opomnili, da upoštevanje spornih terjatev uporabnikov elektrike ni mogoče oz. da bodo vsa neplačila izterjali zakonsko.",0
"Murska Sobota - Za ponedeljek napovedana stavka zaposlenih v Aha Muri je preložena. Vodstvo družbe je namreč danes sindikatu zagotovilo, da bo preostanek marčnih plač izplačalo najpozneje do sredine prihodnjega tedna. Če se to ne bo zgodilo, bo stavka v četrtek, 9. maja. Delavci Aha Mure so zaradi zaostalega izplačila marčnih plač 25. aprila že izvedli dveurno opozorilno stavko. Dan pozneje jim je vodstvo izplačalo plače v polovičnem znesku oz. okoli 300 evrov na delavca. Predsednica sindikata v Aha Muri Jolanka Horvat je danes pojasnila, da se je stavkovni odbor popoldne sestal z vodstvom podjetja in to je dokazalo, da denar v družbo prihaja. Gre za redna plačila poslovnih partnerjev, ki bi morala zadostovati za izplačilo celotne marčne plače, kot so se dogovorili. Prvi del preostanka marčne plače naj bi delavci Aha Mure prejeli v ponedeljek, drugi del pa najpozneje v sredo. Če se to ne bo zgodilo, bodo v četrtek stavkali.",0
"Krka, ki jo vodi Jože Colarič, je lani prvič presegla milijardo evrov prodaje, v primerjavi z letom prej pa jo je povečala za osem odstotkov. Prodaja celotne skupine se je povečala za šest odstotkov, čistega dobička bo nekaj več kot 155 milijonov evrov. Krka je le osem odstotkov lanske prodaje ustvarila v Sloveniiji, kjer je prodaja v primerjavi z letom prej padla za 11 odstotkov. V Vzhodni Evropi so prodajo povečali za četrtino, prodajo z Iranom pa podvojili. Najpomembnejša skupina zdravil na recept so zdravila za zdravljenje bolezni srca in ožilja, lani po so registrirali 14 novih izdelkov in vstopili tudi na onkološko področje. Nova tovarna v Rusiji Še letos naj bi Krka odprla novo tovarno v Rusiji, ki bo lahko izdelala 1,8 milijarde tablet in kapsul na leto. Skupaj s povečanjem logističnega centra je naložba stala 135 milijonov evrov.",1
"Cena 95-oktanskega bencina bo danes ob polnoči presegla rekordno vrednost iz lanskega junija, Za 50-litrski rezervoar 1,55 evra več kot danes Maloprodajne cene naftnih derivatov se bodo danes ob polnoči močno podražile. 50-litrski rezervoar 95-oktanskega bencina bo dražji za 1,55 evra (371,44 tolarja), zanj bo tako po novem potrebno odšteti 55,7 evra (13.347,95 tolarja). Za 2,8 centa (6,71 tolarja) bo dražji tudi liter dizelskega goriva, cena 50-litrskega rezervoarja pa bo po novem 59,4 evra (14.234,62 tolarja), oziroma 1,4 evra (335,50 tolarja) več kot danes. Cena 95-oktanskega bencina je tako presegla rekord iz lanskega junija, ko je liter bencina stal 1,105 evra (264,80 tolarja). Nove cene naftnih derivatov:Cena 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 3,1 centa na liter in bo znašala 1,114 evrov za liter,Liter 98-oktanskega oziroma 100-oktanskega bencina bo dražji za 2,4 centa, in sicer 1,123 evra za liter,Liter dizelskega goriva pa dražji za 2,8 centa. Od jutri bo tako liter dizelskega goriva stal 1,188 evra,Dražje bo tudi bo tudi kurilno olje. Po novem bo liter dražji štiri cente. Stal bo 0,849 evra.",0
"Minister za pravosodje Senko Pličanič napoveduje drugi korak od treh za zagotavljanje boljšega delovanja pravne države. Prvi korak je bil s sprejemom stečajnega zakona prejšnji teden že opravljen, pravi minister. V drugi korak pa spadata spremembi zakonov o sodiščih in sodniški službi ter sprejem zaveze državljanom med vlado in vrhovnim sodiščem. Sodišča zavezana k projektom s pozitivnimi učinki Noveli zakona o sodiščih in sodniški službi zasledujeta tri cilje, je danes na novinarski konferenci pojasnil minister Pličanič. Prvi je večja učinkovitost in posledično krepitev samostojnosti sodišča, drugi povečanje učinkovitosti in kakovosti nadzora nad sodno upravo ter povečanje odgovornosti sodstva. Kot izhaja iz novel, bi bila vsa sodišča zavezana k izvajanju projektov, ki prinašajo pozitivne učinke, denimo projektu Triaža. Prav tako bi morala določiti časovne standarde za skrajšanje trajanja postopkov, h katerim bi moral minister dati soglasje, obenem pa bi se zgodil prenos pristojnosti s pravosodnega ministrstva na vrhovno sodišče za krepitev samostojnosti sodne veje. Predlagali ""omehčan nadzor"" Z novelama predlagajo ustanovitev posebne službe za nadzor nad sodno upravo. Ta služba ne bi pomenila inšpekcijskega nadzora oziroma službe z inšpekcijskimi pooblastili, je pojasnil Pličanič, ""ampak nek bolj omehčan nadzor, ki bi vseeno bil pomemben"". Ponovil je tudi, da bi šlo za nadzor nad sodno upravo, ali so torej sodišča organizirana tako, da postopki potekajo hitro, ne pa za nadzor nad konkretnimi zadevami in njihovo vsebino. Če bi služba ugotovila nepravilnosti, bi o tem pripravila poročilo, predsednik sodišča pa bi moral sprejeti določene ukrepe. Če ukrepi ne bi bili izvedeni, bi lahko služba kot skrajni ukrep sodnemu svetu predlagala razrešitev predsednika sodišča, je nadaljeval minister. Predsednike sodišč bi lahko razrešili tudi, če sodišče dve leti zapored ne bi doseglo načrtovanih poslovnih rezultatov ali pa zadev sodne uprave ne bi opravljalo v skladu s predpisi in merili za večjo kakovost. Vsak naj nosi svoj del odgovornosti Zaveza državljanom med vlado in vrhovnim sodišče pa pomeni, da bi vlada in sodstvo prevzela vsak svoj del odgovornosti za izboljšanje stanja. Manj sodnikov, več osebja Kot izhaja iz osnutka zaveze, ki ga je neuradno pridobila STA, bi do marca prihodnje leto imeli skupaj 927 sodnikov, kar je 45 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Konec decembra lani je bilo sodnikov 983 oziroma 47,7 na 100.000 prebivalcev. Bi se pa povečalo število sodnega osebja. Da bi zavezo dokončno uskladili, bo prihodnji teden sestanek med predsednikom vrhovnega sodišča Brankom Maslešo, predsednico vlade Alenko Bratušek in ministrom Pličaničem. Sodna veja tako, da bi prenovila poslovne procese sojenja z namenom racionalizacije in pospešitve poslovanja, torej denimo skrajšala čas reševanja zadev na prvi stopnji. Vlada pa bi se zavezala, da bo pripravila zakonodajne spremembe ter zagotovila kadrovske pogoje in ostala materialna sredstva. Iz dolga v delež Tretji korak, ki ga načrtujejo za doseganje večje učinkovitosti, bo zakon o sistemski razdolžitvi podjetij, je napovedal minister. Upniki bi z zakonom lahko posegli v podjetje, ki je prezadolženo, vendar ni še insolventno, tako da svoje terjatve zamenjajo za lastninske deleže v podjetju. S tem bi dosegli učinek, da podjetja nimajo več dolgov in lahko delujejo naprej.",1
"Nova Gorica - Panvita bo v petek, 2. oktobra, poskusno pognala stroje v najetih Mipovih obratih v Kromberku. Če ne bo težav, bodo v ponedeljek, 5. oktobra, začeli z redno proizvodnjo poltrajnih mesnih izdelkov, je za STA povedal predsednik uprave Panvitine družbe Mesna industrija Radgona Peter Polanič. Delo bo dobilo okoli 50 nekdaj zaposlenih v Mipu. Potem ko so se stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič in predstavniki skupine Panvita pred tednom dokončno dogovorili o polletnem najemu dela kromberških obratov Mipa ter podpisali najemno in licenčno pogodbo, bodo v petek poskusno pognali stroje. Sklep, da s tem soglaša tudi stečajni sodnik, naj bi bil danes objavljen na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, je za STA povedal Benedejčič. ""Če bo vse ok, v ponedeljek začenjamo z redno proizvodnjo,"" je pojasnil Polanič. Panvita, katero bo vnovičen zagon proizvodnje v Kromberku stal dobre pol milijona evrov, bo v sodelovanju z novogoriško družbo Mig, v kateri se je združilo 20 nekdanjih zaposlenih v Mipu, proizvajala mortadelo ter pečeni in kuhanih pršut, in sicer med 50 in 60 ton mesečnih izdelkov mesečno. Izdelovali jih bodo pod Mipovo blagovno znamko in po Mipovih recepturah. Panvita in Benedejčič so se namreč dogovorili, da bo pooblaščenec stečajnega upravitelja, zaposlen pri Mipu v stečaju, dajal navodila, kako mešati surovine, da bodo proizvodi takšni, kot so bili pred stečajem Mipa. Delo bo dobilo okoli 50 delavcev, prej zaposlenih v Mipu. Kot je pojasnil Benedejčič, pa ostaja odprto vprašanje okoli 12.000 pršutov, za katere Benedejčič vztraja, da so žigosani in prodani kot kraški pršuti, čeprav je Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Kraški pršut Mipu v stečaju prepovedalo uporabo certifikata za kraški pršut. Tudi o tej temi se bo Benedejčič popoldan v Ljubljani pogovarjal z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milanom Pogačnikom, je napovedal.",1
"Delavci Vegrada stavkajo, ker še vedno niso dobili avgustovskih plač. Dobili so sicer 240 evrov neto plače, preostalo jim je obljubljeno v prihodnjih dneh. Zahtevali so odstop sindikalista Mastnaka. Zaposleni v Vegradovih podjetjih so danes začeli splošno stavko. Vanjo je vključena večina zaposlenih v Vegradu in njegovih hčerinskih podjetjih, večina na delovnih mestih. Kakšnih sto delavcev se je zbralo tudi pred upravno stavbo Vegrada v Velenju, tako da so sicer miren shod spremljali policisti. Direktor Vegrada Boris Medved Kot je zagotovil direktor družbe Boris Medved, so danes vsi dobili 240 evrov neto plače za avgust, preostalo pa bodo dobili predvidoma v prihodnjih dneh. Po njegovih besedah so akontacijo avgustovske plače prejeli vsi zaposleni. Glede na postopne prilive pa računa, da bo podjetje avgustovsko plačo lahko zagotovilo do konca tedna. Nato se bo s sindikatom pogovarjal glede izplačil starih obveznosti. Glede nadaljnjega izplačila plače za avgust je sindikalist Samo Mastnak povedal, da bodo delavci predvidoma v torek prejeli še okoli 300 evrov. Tudi v. d. sekretarja velenjske območne organizacije svobodnega sindikata Srečko Čater je dejal, da bodo nadaljnja izplačila avgustovskih plač predvidoma stekla v torek, takšna izpolnjena obljuba pa bi po njegovih besedah predstavljala realen temelj pogovorov za naprej. Sicer pa je po Čatrovih besedah direktor glede nadaljnjega razvoja dogodkov obljubil, da če ne bo uspel zagotoviti normalnega poslovanja do konca meseca septembra, bo sam vložil predlog za stečaj. Ker ne zastopa interesov delavcev, zahtevali njegov odstop Delavci, ki zahtevajo Mastnakov odstop, ker menijo, da ne zastopa njihovih interesov, so sicer odločeni s stavko nadaljevati do celotnega izplačila. Mastnak je povedal, da je v preteklosti že nameraval odstopiti, a so ga nekateri prosili, naj ostane, zdaj pa bo sam podal odstopno izjavo, če bo ocenil, da nima več podpore članstva. Celjsko sodišče je na predlog prejšnjega vodstva Vegrada 1. septembra začelo postopek prisilne poravnave nad velenjsko družbo, tako da imajo upniki do 1. oktobra čas prijaviti terjatve. So pa na celjskem sodišču danes potrdili, da je bil v petek poravnan predujem za plačilo stroškov postopka prisilne poravnave. Stavkajočim delavcem pred upravno stavbo Vegrada je podporo prišel izraziti tudi velenjski župan Srečko Meh. Ponovil je, da so se predstavniki občine v petek glede položaja Vegradovih delavcev pogovarjali z ministrom za delo Ivanom Svetlikom in da se bo zavzemal za to, da se realni pogovori nadaljujejo. Sam meni, da je treba delavcem jasno povedati, kaj jih čaka in kje je Vegrad . Po njegovem bi za delavce bil najbolj pravičen stečaj podjetja, s čimer bi dobili možnost kasnejših izplačil iz jamstvenega in preživninskega sklada. Občina pa jim bo v prihodnje pomagala po svojih močeh, je dodal. Nova Ljubljanska banka NLB je sicer v petek po prejemu sklepa Okrožnega sodišča v Celju sprostila določena sredstva na računu Vegrada. Kot je bilo razvidno iz objave na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, je sodišče v petek popoldne NLB naložilo, da z Vegradovega računa na račun sodišča izvede plačilo predujma za stroške postopka prisilne poravnave v višini 30.295,88 evra ter da izvrši plačilo računa dobavitelju, družbi Vegrad Montal, v višini 200.000 evrov.",0
"Zlati časi Mipa so mimo. Za pršut in kraljico mortadel ni več denarja, zato je podjetje SID banki zastavilo uspešno blagovno znamko kraljica mortadel.",0
"Prav vse poslanske skupine so v uvodnih predstavitvah mnenj napovedale podporo dohodninskim spremembam, ki spadajo v paket ukrepov, s katerimi želi vlada omiliti posledice visoke inflacije V državnem zboru (DZ) danes nadaljujejo izredno sejo z obravnavo predloga novele zakona o dohodnini, s katerim naj bi se ublažili učinki povišane rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Po uvodni predstavitvi mnenj poslanskih skupin je jasno, da se predlaganim spremembe ob glasovanju obeta široka podporo. Poslanci iz opozicijskih vrst so sicer prepričani, da bi vlada morala narediti več, predlagane ukrepe pa kljub temu nameravajo podpreti. Koalicija je medtem prepričana, da so predlagane spremembe ustrezne. Lahovnik: Gre za kapljo v morje Vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik je predlagane ukrepe sicer pozdravil, hkrati pa opozoril, da so predlagane olajšave neučinkovite, saj se bo povprečni neto dohodek davčnih zavezancev po njegovih besedah povečal le za okoli 20 evrov. ""Gre za kapljo v morje, sploh ob napovedih novih podražitev,"" meni poslanec. Podporo spremembam je napovedal tudi poslanec Desus Vili Rezman. Sporno se mu zdi, da bodo ukrepi v celoti zaobšli srednji sloj in upokojence. V SNS prepričani, da je vlada z ukrepi čakal predolgo Da so predlagani ukrepi prišli nekoliko pozno, pa je mnenja poslanec iz vrst SNS Bogdan Barovič. Sploh glede na to, da se visoka inflacija pojavlja že več mesecev. Ob tem je ocenil, da je do vladnega predloga v tem trenutku prišlo, ker se nahajamo v volilnem letu. V SD in NP želijo celovit program protiinflacijskih ukrepov Poslanec poslanske skupine nepovezanih poslancev Sašo Peče je predlagane spremembe označil za všečne, a po njegovem ti za blaženje inflacije niso zadostni. ""To ne sme biti edini ukrep vlade,"" je dejal, obenem pa poudaril potrebo, da Slovenija dobi celovit paket rešitev zoper inflacijo. Za protiinflacijski program se je zavzel tudi poslanec SD Milan M. Cvikl. Po njegovem je sicer vlada spoznala, da je v preteklih mesecih ni ravnala prav. ""Gre za prvi korak, ki upam, da bo pripeljal k odpravi nekaterih neumnosti v davčni zakonodaji"". Koalicija: Predlagani ukrepi so ustrezni Predlagani ukrepi pa so ustrezni po mnenju poslance največje koalicijske stranke Zvonka Černača. ""V prvi vrsti so predlagani ukrepi namenjeni blažitvi posledic neupravičenih podražitev hrane, spremembe pa je potrebno gledati v povezavi z ostalimi ukrepi,"" je dejal. S predlogom so po besedah Cirila Testena zadovoljni tudi v NSi. Kot je dejal, vlada na inflacijo sicer nima vpliva, saj jo povzročajo visoke cene nafte na svetovnih trgih. Zmanjšanje davčne obremenitve za socialno najbolj ogrožene, je pozdravil tudi poslanec SLS Marjan Trofenik. Ob tem je poudaril, da je poleg ukrepov za blaženje inflacije, potrebno sprejeti tudi ukrepe, ki bodo inflacijo učinkovito zajezili. LDS: Predlagani ukrepi ne rešujejo nastalega vprašanja Mitja Slavinec iz vrst LDS medtem predlaganim spremembam očita določene pomanjkljivosti. Po njegovem namreč ukrepi ne bodo izboljšali položaja vsem, ki bi to potrebovali. Prepričan je, da predlagani ukrepi ne rešujejo nastalega položaja, vseeno pa bodo spremembe v LDS podprli.",1
"Ljubljana - Ljubljansko okrožno sodišče je danes sprejelo sklep, da se postopek prisilne poravnave v družbi G7 ustavi in se začne stečajni postopek. Čeprav je za sanacijo poslovanja največje družbe za varovanje v državi glasovala večina upnikov, pa vsota njihovih glasov ni dosegla zahtevane višine. Proti so namreč, kot smo napovedali, glasovali NLB, ZPIZ in Durs, ki bodo tudi ""izgubili"" največ svojih terjatev. Vodstvo G7 je namreč v okviru prisilne poravnave obljubljalo nizko, a še vedno sedemodstotno poplačilo navadnih upnikov, s stečajem pa naj svojih terjatev ne bi dobili v celoti vrnjenih niti prednostni upniki, med njimi tudi zaposleni. Že pred dnevi je sicer direktor G7 Aleš Božič pojasnil, da bo skupina G7 kljub stečaju poslovala naprej, saj hčerinske družbe obdržijo licence, zaposleni, ki jih je še vedno okoli 1200 pa da bodo vse naloge za naročnike še naprej izvajali odgovorno in strokovno. Delo upravitelja bo tako kot v prisilni poravnavi opravljala Sonja Krajnčič.",0
"Podobna usoda čaka delavce CPM Investicije Vodstvo družbe CPM Vzdrževanje in obnova cest je na mariborsko sodišče naslovilo zahtevo za stečajni postopek, podobna usoda v prihodnjih dneh čaka še zaposlene v družbi CPM Investicije. Cestno podjetje Maribor Vzdrževanje in obnova cest sicer zaposluje okoli 130 ljudi, Cestno podjetje Maribor Investicije pa okoli 30, medtem ko je matična družba Cestno podjetje Maribor CPM v stečaju že od 23. februarja. Stečajni upravitelj Silvo Zorec je od prejšnjega četrtka skoraj vsem izmed 670 zaposlenih v matični družbi že razdelil odpovedi pogodb o delovnem razmerju. Delavci naj bi delo našli pri sosednjih cestnih podjetjih Kot je povedala Barbara Matul iz Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije, v podjetju upajo, da bodo stečajni postopki v obeh podjetjih hitro stekli, da se bodo delavci lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje. Delovno razmerje bo zaposlenim prenehalo po izteku 15-dnevnega odpovednega roka, takrat pa bodo delavci tudi prejeli delavske knjižice in preostalo dokumentacijo v zvezi z delovnim razmerjem v CPM. Takrat bo zavod za zaposlovanje tudi organiziral delavnice in prijave na zavod ter uveljavljanje pravic v primeru brezposelnosti, je pojasnila Matulova. V sindikatu upajo, da si bo čim več tistih, ki so ostali brez dela na področju vzdrževanja in obnove cest, delo našlo pri enem izmed treh sosednjih cestnih podjetij, ki so ob stečaju CPM-ja od direkcije za ceste prejeli koncesije za širše mariborsko območje. Pretekli teden je direkcija sklenila pogodbe s Cestnim podjetjem Murska Sobota, Cestnim podjetjem Ptuj in podjetjem VOC Celje. Pogodbe bodo veljale do sredine leta 2012.",0
"Slovenj Gradec - Skupščina Preventa PUR - za danes jo je sklical Prevent Global -, na kateri bi se družbenika družbe Prevent Global in Prevent DEV dogovorila o rešitvi Preventa PUR, ni bila izvedena. Razlog za to je neudeležba družbenika Preventa DEV na skupščini, so sporočili iz Preventa Global. Prevent Global je za skupščino podal predlog o povečanju osnovnega kapitala Preventa PUR v višini 5,3 milijona evrov v denarju ali stvarnem vložku, ki bi ga v enakem deležu prispevala oba družbenika. ""Ta predlog je drugačen od že obravnavanih predlogov na zadnji skupščini Preventa PUR z 24. septembra, ki so bili oblikovani izrazito v prid drugega družbenika, torej Preventa DEV in v škodo Preventa Global in jih zato Prevent Global ni mogel sprejeti,"" so poudarili v družbi. Dodali so, da so zaradi pomembnosti vsebine skupščine, na kateri bi odločali o nadaljnji usodi Preventa PUR, upali, da se bo drugi družbenik skupščine udeležil in da bo skupščina lahko veljavno odločala. ""Prevent Global je vložil vse napore za preprečitev začetka stečajnega postopka Preventa PUR, saj ta ogroža poslovanje družbe in s tem delovna mesta in dobave končnemu kupcu,"" so poudarili. Navedli so še, da sumijo, da ima predlog za začetek stečajnega postopka, podan s strani enega od direktorjev Preventa PUR, znake kaznivega dejanja lažnega stečaja, zato bodo proučili osebno odgovornost poslovodstva Preventa PUR in možnost vložitve odškodninske zahteve.",0
"Gospodarske razmere so trenutno takšne, da bi morali začeti delati že včeraj Foto: Aleš Beno Če predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko ni začel delati takoj, ko je prevzel položaj, se vsaj zaveda, da je s to zamudo dovolil odliv poslov v konkurenčna pristanišča. O zamujeni priložnosti koprskega pristanišča pišemo v članku Zamujena priložnost Luke. Vir: STA, 15. junija 2009",0
"Ljubljana - Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) je lani skupaj z ministrstvom za gospodarstvo in partnerji organizirala 10 vhodnih in 25 izhodnih gospodarskih delegacij, na katerih je sodelovalo več kot 400 slovenskih in 1200 tujih podjetij. Omenjene delegacije so nato sklenile za več kot pol milijona evrov novih poslov. Podjetja, katerih predstavniki so bili v omenjenih delegacijah, ocenjujejo, da so tovrstni dogodki zelo koristni. To zlasti velja za majhna in srednja podjetja, saj jim udeležba v delegacijah predstavlja prihranek časa in stroškov ter bistveno večjo možnost za sklepanje poslov, kot če bi trg obiskala v lastni organizaciji, so sporočili z Japtija. Večina podjetij je v času organiziranih poslovnih konferenc in individualnih razgovorov vzpostavila nove poslovne stike. Novi posli pa niso edini rezultat udeležbe, saj se podjetja delegacij udeležujejo, da bi pridobila več informacij o ciljnem trgu ter zaradi medsebojne izmenjave izkušenj in znanj. Japti tudi letos nadaljuje z izvajanjem programa gospodarskih delegacij. Vabila za udeležbo pa so objavljena na spletnih straneh www.japti.si in www.izvoznookno.si.",1
"Predsednik uprave Prevent Globala Ivan Majcen je podal odstopno izjavo, ki jo je nadzorni svet že sprejel. Družbo bodo do nove uprave zastopali izvršni direktorji. Ivan Majcen Predsednik uprave Prevent Globala Ivan Majcen je danes nepreklicno odstopil s svojega položaja, kar so v minulih dneh zahtevali tudi delavci te slovenjgraške družbe. Kot je po današnji seji v Ljubljani povedal predsednik nadzornikov Vladimir Bilić, je nadzorni svet njegov odstop že sprejel. Obenem je pojasnil, da bodo do petka do 12. ure opravili poizvedbo za nove člane uprave, saj po statutu z odstopom Majcna mandat preneha tudi drugemu članu uprave Dušanu Zakeršniku. Družbo bodo do nove uprave zastopali izvršni direktorji. Z razpletom dogodkov je zadovoljen predsednik sindikata v podjetju Vlado Zorman. Za zaposlene to pomeni neko prihodnost, lažje bodo sedli za stroje in tako zagotovili, da končni kupec ne bo ogrožen, je poudaril Zorman in dodal, da je pomembno, da se dialog med podjetjema Prevent Global in Prevent DEV nadaljuje. Odločitev je bila sprejeta tik pred 12. uro, meni Zorman, saj bi v primeru, če ne bi prišlo do zamenjave uprave, delavci zagotovo ponovno stali in s tem ogrozili dobavo končnemu kupcu, Volkswagnu. Fizično sem onemogočen Fizično in drugače sem onemogočen, da vodim družbo. S silo in grožnjami se me želi prisiliti, da opustim določena ravnanja, ki so po moje dobro družbe za preprečitev velike škode, ki bo nastala, je ob robu seje nadzornikov pojasnil Majcen. Kot je poudaril, njegova prizadevanja niso zalegla in tako ugotavlja, da ne more niti ne želi prevzemati odgovornosti neke družbe, kamor ne more niti fizično vstopiti. Nekdo, ki hoče imeti transparentno poslovanje, tako ogroža sedanji model izčrpavanja družbe, zato mora v najkrajšem času iti, je izpostavil Majcen. Njegova želja ob umiku je, da se vsaj obljubljenih 880 delovnih mest v avtomobilskem programu zadrži in da se s pomočjo Prevent DEV pristopi k izvajanju sanacijskega programa v smislu razreševanja problema dolga Prevent Globala. Na vprašanje, kaj Majcnov odstop pomeni za nemškega partnerja Prevent DEV, je Bilić odgovoril, da je o tem prezgodaj govoriti in da sta za vsako sodelovaje potrebna dva. Odločitev o odstopu je Bilić pozdravil v smislu, da je bila v danih razmerah nujna, racionalna in potrebna. Obžalujem pa, ker je bil Majcen predsednik uprave z zelo poštenimi in dobrimi namerami, je dodal. Nadzorniki so, kot je pojasnil Bilić, ocenili, da bi bila likvidacija v primeru, če ne bi bilo mogoče uresničevati namenov in ciljev družbe, najprimernejša rešitev. Drži pa, da niso izpolnjeni pravni pogoji za likvidacijo, je izpostavil. Stanje je nespremenjeno, dramatično in problematično Nadzorni svet se je seznanil tudi s problematiko insolventnosti. Kot je pojasnil Bilić, je stanje nespremenjeno, dramatično in problematično. Upamo, da bomo v nadaljnjem sodelovanju z družbo Prevent DEV dosegli takšen obseg dela, da bo mogoče reševati vprašanje insolventnosti, je poudaril prvi nadzornik. Je šlo v Prevet Globalu za pranje denarja? Foto Mateja Klavs Ponovno je pojasnil, da obstojajo zapadle in neporavnane obveznosti, finančni dolg do bank. Možnost stečaja je neposredna in resna in vsaj že kaki dve leti predvidljiva. Že leta se zmanjšuje obseg prihodkov celotne skupine Prevent Global. Dolg znaša blizu 60 milijonov evrov, nekaj pa bo zapadlo še letos in v prihodnjih letih, je opozoril Bilić. O tem, kaj se bo zgodilo z delovnimi mesti, je Bilić pojasnil, da je Prevent DEV pravi naslov za odgovor, kolikšno potrebo po proizvodnji bo ohranjal v Sloveniji. Majcen je ob tem še pojasnil, da je očitno dreznil nekam, kamor ne bi smel. Na žalost so bili nekateri zlorabljeni, tu mislim predvsem na naše šivilje in zaposlene. Nimam dobrega občutka za nadaljnjo prihodnost in razvoj Prevent Globala, je dejal Majcen. Šlo je za čisto pranje denarja Pojasnil je tudi, da je v zadnjih petih letih Prevent Global od 500 milijonov evrov prodaje padel na 143 milijonov evrov v 2008. Dve tretjini prodaje smo izgubili, in sicer zato, ker je bilo okoli 30 odstotkov programa odseljenega iz Slovenije in zaradi odvzema dobičkonosnih poslov, ki smo jih prej opravljali za celotno skupino in jih je sedaj prevzel Prevent DEV, je dejal. V družbi je po prepričanju Majcna še cel kup zadev, ki jasno govorijo, da so bile opravljene določene naložbe in aktivnosti, ki niso le oškodovale družbo, pač pa je šlo že za čisto pranje denarja, goljufije in zlorabe položaja. Vse z namenom pridobitve premoženjske koristi. Tipičen primer so laserske kartice, samo tu smo izgubili z obrestmi vred 32 milijonov evrov, je izpostavil. Majcen je vodenje slovenjgraškega koncerna prevzel 5. januarja letos, potem ko se je nadzorni svet z dotedanjim predsednikom uprave Borutom Mehom dogovoril za sporazumno prenehanje mandata. Hkrati z Majcnom je bil kot član uprave imenovan Dušan Zakeršnik, sicer sin največjega lastnika Janka Zakeršnika. Slednji ima v lasti 52 odstotkov Prevent Globala. Razmere so nespremenjene, dramatične in problematične. Drugi največji lastnik je Nijaz Hastor, ki lastniško obvladuje 45 odstotkov Prevent Globala, medtem ko so poslovne niti povsem v njegovih rokah. Je namreč lastnik podjetja Prevent DEV, ki je edini kupec avtomobilskih sedežnih prevlek, sešitih v slovenskih avtomobilskih družbah Prevent Globala. Prevent DEV te sedežne prevleke prodaja nemškemu Volkswagnu. Zakeršnik je lani postal večinski lastnik Prevent Globala, kar naj ne bi nameraval ostati dolgo, saj je delež nameraval prodati. To se ni zgodilo, nesoglasja z drugim največjim lastnikom pa so se zaostrovala v letošnjem letu in vrhunec dosegla v zadnjih petih mesecih, ko je Prevent DEV nadaljnje sodelovanje s Prevent Globalom pogojeval z zamenjavo uprave. To so že pred časom zahtevali tudi izvršni direktorji in direktorji hčerinskih družb, z zadnjimi množičnimi protestnimi aktivnostmi v začetku tega tedna pa tudi ostali delavci. Zadnja ponudba Prevent DEV, ki naj bi bila še vedno aktualna, je, da lahko v prihodnje zagotovi delo za okoli 880 delavcev od skupno 1300, kolikor je zdaj zaposlenih v avtomobilskih podjetjih Prevent Globala.",0
"Lastnik Pinka Željko Mitrović je na zdravljenju v bolnišnici že od konca decembra Šefa Pinka Željka Mitrovića so v zelo slabem stanju v bolnišnico pripeljali že konec decembra lani Lastnik srbske televizije Pink Željko Mitrović je že štiri tedne na zdravljenju aplastične anemije v Nemčiji, v njegovi krvi pa so odkrili svinec in arzenik, je v sredo sporočila njegova televizija ter pozvala policijo in tožilstvo v Beogradu, naj raziščeta primer zastrupitve. Kot je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug povedal zdravnik Nikola Milinić, ni dvoma, da je bil Mitrović zastrupljen. Sam je sicer poslovneža konec decembra sprejel v bolnišnico v Beogradu, Mitrović pa je bil tedaj v zelo slabem stanju. Primer za policijo in tožilstvo V medijih so se takoj zatem pojavila ugibanja, da je bilo slabo stanje Mitrovića lahko posledica uživanja mamil, ali pa celo levkemije, raka ali okužbe s hivom. Toda preiskave v Nemčiji so te sume zdaj ovrgle, je še povedal doktor Milinić. Zdaj bi morala primer raziskati policija in tožilstvo, ki bi morala ugotoviti, kdo stoji za poskusom zastrupitve lastnika največje medijske hiše v jugovzhodni Evropi, so pozvali na televiziji Pink.",0
"Načrte so še presegli Termoelektrarna Trbovlje je v letu 2009 ustvarila 52,3 milijona evrov prihodkov od prodaje. Proizvedli so 642,04 gigavatne ure električne energije. 10,2 milijona evrov so lani vložili v investicije, od tega približno 5,4 milijona evrov v pretovorno postajo in okrog 3,5 milijona evrov za zanesljivost obratovanja. Proizvedli so 2 odstotka več električne energija, kot so načrtovali. Skoraj vsa električna energija je bila proizvedena na bloku štiri, plinska bloka nista obratovala, razen v primerih, ko so izvajali testne zagone, pravijo v termoelektrarni. Z uporabo lesne biomase so pridobili 6,4 gigavatne ure električne energije. V letu 2010 namerava TET izvesti večji pregled obstoječega bloka štiri z možnostjo uporabe toplotne energije za daljinsko ogrevanje Zasavja in dokončati pretovorno postajo za premog.",1
"Mercator je v zadnjem četrtletju občutno zmanjšal izgubo, v družbi pričakujejo, da bodo na zeleni veji že konec leta. Kako blizu ali daleč je prodaja družbe hrvaškemu Agrokorju, ostaja neznanka. Največji slovenski trgovec Mercator kljub še vedno zaostrenim razmeram na trgu vztrajno zmanjšuje izgubo. Ta je v letošnjem tretjem četrtletju znašala 2,4 milijona evrov, kar je 63 odstotkov manj kot v četrtletju prej. Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič pričakuje, da jim bo uspelo iz rdečih številk izplavati konec leta. Zmanjševanje izgube se mora nadaljevati, je Balažič poudaril danes na novinarski konferenci v Ljubljani. Ključno pa je, da Mercator uspešno izvede proces finančnega prestrukturiranja dolga. Danes je v skupini Mercator zaposlenih 1051 ljudi manj kot pred letom dni. Do konca septembra je skupini Mercator uspelo zmanjšati dolg pod eno milijardo evrov, znašal je 994,3 milijona evrov. Da bo Mercator spet postal dobičkonosen, ga moramo narediti atleta, ki je sposoben tekmovati v okolju, ki je nastalo. To pa potrebuje vitka podjetja, ki imajo nizek delež stroškov, so nizko zadolžena in visoko likvidna, je poudaril Balažič. Ob tem je spomnil na pred kratkim sklenjeni načelen dogovor s skupino šestih ključnih bank upnic o glavnih pogojih dolgoročnega prestrukturiranja dolga družbe. Ta omogoča, da bo Mercator dolgoročno uspešno podjetje in je prvi pomemben korak k stabilizaciji poslovanja, je dejal Balažič. Po pričakovanjih bo proces uspešno končan do konca leta. O prodaji Mercatorja Balažič ni znal povedati nič novega. Prevzem še ni tako daleč, da bi ocenjevali primernost ponudbe, je odgovoril na vprašanje, v kakšni fazi je prodaja 53 odstotkov delnic Mercatorja Agrokorju, o kateri se je konzorcij prodajalcev dogovoril s hrvaškim kupcem junija. Povedal je le, da omenjeni reprogram dolga v ničemer ne onemogoča izvedbe kupo-prodajnega procesa in predstavlja dobro osnovo za to. Ne glede na lastništvo pa moramo zagotoviti finančno stabilnost družbe, je poudaril. Pri tem je pomembno povečati obseg investicij, saj bodo le tako lahko ohranili tržni delež in spet začeli rasti. Balažič namreč vidi neposredno povezavo med obsegom prodajnih površin in tržnim deležem. V preteklosti se je Mercator osredotočil na gradnjo velikih hipermarketov, zapostavil pa je vlaganja v majhne in srednje velike trgovine. To je treba spremeniti, je poudaril Balažič in dodal, da so zato septembra začeli prenavljati majhne trgovine. Doslej so po novem konceptu, imenovanem Sosed, odprli štiri nove trgovine. Balažič je ponovil odločenost, da se Mercator prilagaja spremenjenim navadam potrošnikom. Te gredo v smer zmanjšanja stroškov, manj se troši za oblačila in razvedrilo, več se kupuje cenejše blagovne znamke. Zmanjšuje se lojalnost kupcev, ki danes svoje nakupe razpršijo med več trgovin, je dejal in povedal, da se količina nakupljenega blaga bistveno ne spreminja. Slovenci v povprečju obiščemo od štiri do pet različnih trgovcev v enem mesecu.",1
"Nova Gorica - V zvezi z gradnjo megazabavišča v Goriški regiji se bo srečala s predstavniki podjetja Hit, lokalnih skupnosti, župani severnoprimorske regije, predstavniki lokalnega gospodarstva in izobraževalnih institucij, so sporočili iz Harrah'sa. Kot navajajo v Harrah'su, se želijo kar najbolje seznaniti z željami, vprašanji, predlogi, pomisleki in dilemami partnerja, družbe Hit, lokalnih skupnosti in lokalnega gospodarstva ter skupaj v konstruktivnih pogovorih poiskati prave rešitve in vsebine projekta destinacijskega letovišča. Kot skrben investitor želi Harrah's Entertainment spoznati okolje, v katerega prihaja, so zapisali v sporočilu za javnost. Projekt destinacijskega letovišča Harrah's ocenjuje kot pomemben motor gospodarskega življenja pokrajine in države. Uprava Hita, ki jo vodi Niko Trošt, je sicer v ponedeljek dobila pooblastilo nadzornega sveta družbe, da nadaljuje pogajanja o megazabavišču, a mora pri tem uveljaviti partnerski odnos in sproti o tem pregledno obveščati nadzorni svet. Lokacija megazabavišča sicer še ni znana. Danes popoldne pa bodo o projektu megazabavišča razpravljali novogoriški mestni svetniki in svetnice. Kot meni novogoriški župan Mirko Brulc, je bilo pri projektu doslej narejenih precej velikih napak, ki jih bo težko popraviti, zato v mestnem svetu pričakujejo razpravo o koristih in težavah projekta. Brulc pravi, da se v občini sicer zavedajo priložnosti megazabavišča za območje Goriške, a so prepričani, da bi ga lahko Hit v manjšem obsegu in s poudarkom na turističnih dejavnostih zgradil sam.",1
"Prisilna upraviteljica SCT mora dopolniti ugovor proti vodenju prisilne poravnave družbe. Če bo to storila in ji bo sodišče prisluhnilo, čaka največjega slovenskega gradbinca stečaj. Prisilna upraviteljica Marija Magdalena Šantl Če bo Šantlova ustrezno dopolnila ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave in bo sodišče sledilo njenemu predlogu, se nekdaj največjemu slovenskemu gradbenemu podjetju SCT, ki ga vodi Ivan Zidar, obeta stečaj. Podjetje lahko poda tudi svoj ugovor. Prisilna upraviteljica SCT Majda Šantl mora dopolniti ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave družbe. To mora storiti v osmih dneh, sicer ga bo sodišče zavrglo. Iz njega namreč ni jasno, kateri razlog za ugovor Šantlova uveljavlja. Majda Šantl je ugovor proti vodenju prisilne poravnave SCT objavila v ponedeljek. Kot je navedla, sredstva iz naslova posojila niso bila pridobljena, garancije so že bile unovčene, najavljene so dodatne unovčitve, prekinjenih je več pogodb, naročniki odklanjajo plačila družbi, dolžnik pa ne izplačuje plač, pri čemer je 600 delavcev napotil na čakanje. Zaradi vsega tega se po njenih trditvah ne uresničujejo projekcije iz načrta finančnega prestrukturiranja in se povečujejo stroški, ki bi v primeru stečaja zmanjševali maso za poplačilo vseh ostalih upnikov. Šantlova je v pogovoru za današnje Delo dejala, da bi SCT, če bi se želel izogniti stečaju, potreboval med 50 in 60 milijoni evrov svežega kapitala.",0
"Kranjski Iskraemeco je kljub obljubam novih lastnikov, da odpuščanj ne bo, na cesto postavil 150 večinoma mlajših delavk in delavcev. Če bo podjetje do jeseni ob nekaj naročil, spet grozijo odpuščanja.",0
"Politika se hvali, da se bo država umaknila iz gospodarstva, potem pa se nič ne zgodi. Tako varuh kapitalskega trga Damjan Žugelj zdaj žuga državnim podjetjem, ki kršijo prevzemni zakon, koalicija pa bi ga rada kar zaobšla.",0
"Tržiški Peko z lastnimi sredstvi financira nujne investicije v proizvodnjo. Ob napovedanem državnem umiku je vodstvo že našlo dva potencialna kupca, ki bi ohranila blagovno znamko in proizvodnjo. Tržiški Peko, odkar sta v vodo padla časovni plan za dokapitalizacijo in povezovanje z Alpino, z lastnimi sredstvi financira nujne investicije v proizvodnjo. Stalno se spopada s slabo likvidnostjo in manjšo prodajo. Ob napovedanem državnem umiku iz Peka pa je vodstvo že našlo dva potencialna kupca, ki bi ohranila blagovno znamko in proizvodnjo. Kot je povedal predsednik uprave Peka Janez Sajovic, je po zaključnem poročilu Peko lani ustvaril 744.000 evrov dobička, medtem ko je po opravljeni reviziji izguba v letu 2010 znašala 11 milijonov evrov. Letos pa Peko tepe predvsem za deset odstotkov slabša prodaja. Tako je ob polletju družba zabeležila dva milijona evrov izgube, kar je nekoliko slabše od enakega obdobja lani in precej pod načrtom. Kriza je in ljudi je strah, celo na razprodaje ne pridejo več, je pojasnil Sajovic in kot razlog za slabšo prodajo navedel tudi nenavadno vreme brez pravega prehoda med zimo in poletjem, ko bi se prodajali zaprti modeli čevljev. Peko mora posodobiti trgovine, vpeljati novo celostno podobo in izboljšati prodajalce, se zaveda Sajovic. V trgovsko verigo je Peko nameraval vložiti tri milijone evrov, ki bi jih po programu finančne in poslovne konsolidacije država morala zagotoviti septembra letos. Vendar te tretje faze dokapitalizacije jeseni zagotovo ne bo, saj je v vodo padla že druga faza, v kateri bi morala država letošnjega marca zagotoviti tri milijone evrov za posodobitev proizvodnje. V Peku smo naredili vse, da bi po programu v treh fazah prejeli 12 milijonov evrov, je poudaril Sajovic. A je država, potem ko je januarja vplačala prvih šest milijonov evrov, rok za izbor partnerja, ki bi s stvarnim vložkom dokapitaliziral Peko in s tem tudi drugo polovico dokapitalizacije z marca prestavila na konec leta. Peko je zanimiv za tuje investitorje. Dva potencialna kupca Vlada je ob tem Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS naložila pripravo izstopne strategije države iz Peka. Ker se Sajovic zaveda, da Peko ni strateška investicija države, je že iskal kupce in trenutno ima dva potencialna kupca iz ZDA. Ob tem Sajovic postavlja pogoj, da novi lastnik ohrani blagovno znamko in proizvodnjo ter da investira vsaj od pet do deset milijonov evrov v proizvodnjo, informatiko in razvoj. Peko se mora nujno posodobiti. Zaradi 30 let in še več starih strojev imamo slabo produktivnost, je pojasnil Sajovic. Trenutno Peko brez dodatnega zadolževanja z lastnimi sredstvi financira najbolj nujne investicije, med drugim pol milijona evrov vreden nov stroj za proizvodnjo podplatov v hčerinski družbi PGP. Nov obrat v srbskem Knjaževcu Z junijem je Peko zagnal tudi nov obrat v srbskem Knjaževcu za izdelavo zgornjih delov čevljev. Na ta način Peko zmanjšuje število kooperantov in stroške. Za zdaj v Knjaževcu naredijo 500 parov na dan, od 300 do 350 parov bolj zahtevnih modelov se sešije v Tržiču, preostanek od okrog 1700 do 2000 parov dnevno pa še vedno kupijo pri kooperantih. V prihodnje bi bilo logistično smotrno, da bi Peko proizvodnjo za južne trge skupaj z montažo, ki se sedaj v celoti izvaja v Tržiču, preselil v Srbijo. V Sloveniji pa bi poleg razvoja ostala proizvodnja za evropske trge, kjer je treba prodajo bistveno povečati. Na trgovskih policah je že nekaj obutve iz nove kolekcije jesen-zima, do konca septembra pa se bo zaključila celotna izdelava kolekcije s približno 200.000 pari. Z nekaterimi modeli se želi Peko približati tudi mlajšim kupcem. Vztraja v rangu višjega srednjega cenovnega razreda, povsem pa je opustil prodajo kitajskega blaga.",1
"Izvršni direktorji petih velikih nizozemskih podjetij so se v skupnem odprtem pismu zavzeli za političen pogum pri reševanju evra. V pismu so izrazili nasprotovanje protekcionizmu in nacionalizmu. Izvršni direktorji podjetij Shell, Unilever, Philips, DSM in AkzoNobel so v pismu nizozemskemu časniku Het Financieele Dagblad politike pozvali, naj pokažejo pogum in delujejo odločno za zagotovitev monetarne in finančne stabilnosti. Izrazili so nasprotovanje protekcionizmu in nacionalizmu . Politike so pozvali, naj rešijo evro, tesneje povežejo trge in zmanjšajo ovire za poslovanje. Minuta do dvanajstih je in zato je ključno, da zelo kmalu dosežemo odločno reševanje krize evra, so direktorji še zapisali v pismu. Smo na točki, ko ne moremo spet tvegati sprejemanja skromnih odločitev v zvezi s fiskalnim nadzorom in odločitvami za Evropsko centralno banko ECB, Mednarodni denarni sklad IMF in evropski začasni rešilni sklad EFSF, je v pogovoru za nizozemski časnik pojasnil izvršni direktor družbe AzkoNobel Hans Wijers, eden od avtorjev pisma. Katero pot bodo voditelji izbrali, ni naša stvar, je izpostavil. Je pa poudaril, da je tiskanje denarja brez fiskalne discipline neodgovorno dejanje . Evropski voditelji bodo sicer pot iz krize iskali na vrhu v Bruslju prihodnji teden. Predlog ukrepov pripravljata nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Njuni predlogi gredo v smeri sprememb temelje pogodbe EU, ki bi evropskim institucijam zagotovila večji nadzor nad proračuni držav članic. Predvsem Merklova pa odločno zavrača večjo vlogo ECB. Mandat banke je in naj ostane krotitev inflacije, se glasi nemško stališče.",1
"NLB je po navedbah uprave LTH odobrila premostitveno posojilo. Pogoj je deblokada poslovnega računa s strani davčne uprave, sporoča uprava. Sindikat o posojilu ne ve nič. NLB je Loški tovarni hladilnikov LTH odobrila reprogramiranje dolgoročnih kreditov. Pogoj je deblokada poslovnega računa s strani davčne uprave. V LTH so minuli teden prejeli tudi dopis škofjeloškega župana Igorja Drakslerja o nameri sodelovanja pri ohranitvi delovnih mest v LTH. Minuli teden sta se odzvala tudi ministrstvo za gospodarstvo in finance. Prvo je družbo zaradi morebitne državne pomoči pozvalo k predložitvi programa za prestrukturiranje, drugo pa je sporočilo, da je konverzija terjatev iz naslova davkov in prispevkov v kapitalsko naložbo izvedljiva samo v postopkih prisilne poravnave, je sporočila uprava LTH. Protest delavcev LTH. Ali uprava o kreditu govori neresnico? Uprava LTH pripravlja program prestrukturiranja družba, ki naj bi ga predstavili 8. maja na zboru delavcev. Direktor družbe Miloš Kodre do tedaj ne želi dajati izjav. Kot je na kratko pojasnil danes, naj bi se o podjetju, zaposlenih in vizijah ter nadaljnjih korakih pogovarjali 8. maja . Predstavniki LTH bodo tako 17. maja odpotovali na Dansko na pogajanja s potencialnima strateškima partnerjema in ju skušali prepričati, da je podjetje zdaj v fazi, ko lahko vanj lastniško vstopijo. V kolikor z rezultati naših pogajanj v Koebenhavnu ne bodo zadovoljni, bodo delavci lahko sami predlagali stečaj družbe. Uprava LTH bo svoje delavce o projektu prestrukturiranja družbe predvidoma seznanila na zboru delavcev v petek, 8. maja. Sindikat Še eno zavajanje Po podatkih sindikata LTH ni dobil novega posojila. Po informacijah, ki jih ima sindikat, v NLB niso prejeli niti vloge za odobritev dveh milijonov evrov posojila, ki jih LTH potrebuje za plače in zagon proizvodnje. To je očitno še ena laž s strani uprave oziroma samooklicanega predsednika nadzornega sveta LTH Iztoka Hohnjeca, je dejal predsednik sindikata LTH David Švarc. Najnovejše navedbe Hohnjeca, ki napoveduje 17. maja pogajanja s potencialnim strateškim partnerjem z Danske, je označil kot novo zavajanje . Konec aprila je uprava obljubila plače in zagon proizvodnje za ta teden, če posojila ne bo, naj bi 5. maja vložili stečaj, je spomnil. Očitno je, da s tem ne bo nič. Uprava podjetja je po njegovih besedah tudi obvestila sindikat, da morajo delavci odslej sami poravnati vse trajnike, obroke za odplačila kreditov, preživnine. Le kako, saj čakamo že na dve neizplačani plači, je opozoril na agonijo okoli 320 zaposlenih. Spomnimo Kandidat za predsednika nadzornega sveta LTH Hohnjec je minuli teden napovedal stečaj družbe, če NLB ne bi odobrila premostitvenega kredita v višini dveh milijonov evrov. Takrat je predstavil dva možna scenarija, ki bi se lahko v prihodnjih dneh zgodila v zvezi z LTH. Po negativnem scenariju bi šla lahko družba v stečaj, po pozitivnem pa bi jo lastniško preoblikovali, vključili strateškega partnerja in jo dokapitalizirali.",0
"Washington - Ameriška letalska družba Alaska Airlines bo kupila 50 letal 737 letalskega proizvajalca Boeing, sta podjetji sporočili ta teden. Kataloška vrednost letal je okoli pet milijard dolarjev (3,86 milijard evrov), je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Gre za največje naročilo v zgodovini Alaska Airlines. To vključuje tudi 37 boeingov 737 max, ki jih odlikuje manjša poraba goriva. ""Naročilo nam bo omogočilo rast in zagotovilo, da bomo še naprej leteli z najtišjimi in najbolj varčnimi letali, ki so na voljo,"" je posel komentiral prvi mož letalskega prevoznika Brad Tilden. Alaska ima sicer v svoji floti zgolj boeinge 737. Leti s 120 letali, 25 pa naj bi jih še prejela v prihodnjih nekaj letih. Naročilo iz tega tedna naj bi bilo izvršeno med letoma 2015 in 2022. Od 75 letal, na katere sedaj čakajo pri Alaski, jih bo dve tretjini nadomestilo starejša letala v floti. Preostala bodo podpora načrtovani rasti podjetja. Boeing ima v svojih knjigah trenutno naročila za 858 letal 737 max. Prvi primerek tega letala bo dobavil družbi Southwest Airlines.",1
"Kriza je zobe pokazala tudi v Pekarni Blatnik, kjer so socialne prispevke za delavce zadnjič plačali lani maja. O regresu delavci le sanjajo, od direktorja pa slišijo le prazne obljube. Ko pa so želeli stavkati, so jim to preprečili.",0
"Ovadbe. Odgovorna oseba naj bi odgovarjala za sedem kaznivih dejanj. Brežice, Krško. “Krški kriminalisti so konec leta na okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo podjetja Vino Brežice zaradi suma storitve sedmih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete,” je potrdil Robert Perc, tiskovni predstavnik Policijske uprave Krško. Odgovorni osebi očitajo zlorabo položaja ali pravic, zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in ponareditev ali uničenje poslovnih listin. Škoda je ogromna Kriminalisti sumijo, da je bila družba Vino Brežice z očitanimi kaznivimi dejanji neposredno oškodovana za več kot 900 tisoč evrov. “Znesek vseh nepravilnosti, ki naj bi nastale z očitanimi kaznivimi dejanji, pa naj bi znašal dva milijona evrov,” so dodali na policiji. Po njihovih podatkih naj bi nekdanja odgovorna oseba zlorabila svoj položaj in povzročila družbi veliko premoženjsko škodo z odobritvijo posojila, ki naj ne bi bilo v celoti poplačano. “Poleg tega so se prikazovale terjatve, ki niso obstajale, ker storitve sploh niso bile opravljene, terjatve pa naj bi bile prikazane tudi na podlagi domnevno ponarejenih listin,” poroča Perc.",0
"Vodstvo tovarne Radeče papir je na sodišče vložilo predlog za uvedbo stečaja. Do tega je moralo priti slej kot prej, glede na to, kar se je dogajalo v zadnjih devetih mesecih, je komentiral sindikalist Stane Klanšek. Zaposleni so stečaj pričakovali. Vodstvo tovarne Radeče papir, ki zaposluje 370 delavcev, je na celjsko sodišče vložilo predlog za prekinitev prisilne poravnave in uvedbo stečaja, je potrdil predsednik podjetniškega sindikata Stane Klanšek. Poteza vodstva je bila po odločitvi NLB, da jim ne odobri posojila za obratna sredstva, pričakovana. To se je pričakovalo. Do tega je moralo priti slej kot prej, glede na to, kar se je dogajalo v zadnjih devetih mesecih. Drugega izhoda, kakor to, kaj se je zgodilo danes, nismo pričakovali, je povedal Klanšek. Kako bodo postopki tekli naprej, zaposleni še niso obveščeni. NLB je radeško papirnico pred kratkim tudi pisno obvestila, da ji ni pripravljena odobriti približno 780.000 evrov posojila za obratna sredstva, ki bi papirnico skupaj s posojili NKBM in Abanke Vipa vsaka bi prispevala po milijon evrov rešilo pred stečajem. Pogoji NLB za 780.260 evrov posojila so po navedbah papirnice nemogoči in v delu, ki se tiče zahtevanega solidarnega poroštva za trimilijonsko posojilo, tudi pravno sporni. Lastnica papirnice, družba G-M&M, ki zaposluje 60 ljudi, bi s prevzemanjem finančnih poroštev v visokih zneskih tveganje svojega poslovanja povečala do te mere, da bi lahko bilo ogroženo tudi njeno poslovanje. Ob tem pa Abanka Vipa kot največja upnica družbe ne soglaša z dodatnim dajanjem poroštev.",0
"Okrog pol kilometra pod površino zemlje je prišlo do nenadne sprostitve pritiska V velenjskem premogovniku se je popoldne zgodila delovna nesreča. Poškodovanih je sedem rudarjev, nihče od njih ni v življenjski nevarnosti, so sporočili iz Premogovnika Velenje . Na globini okoli 500 metrov pod površino zemlje, v severnem krilu jame Preloge Premogovnika Velenje, je ob 16.44 prišlo do nenadne sprostitve pritiska, še pred začetkom izdelave novega prečnika, pojasnjujejo v premogovniku. Sedem poškodovanih, dva na pregled Sedem rudarjev je bilo v nesreči lažje poškodovanih. Takoj po dogodku so jim priskočili na pomoč jamski reševalci z bližnjih odkopnih delovišč ter jih ustrezno oskrbeli in pripeljali na površino. Dva so odpeljali na pregled v Splošno bolnišnico Celje, ostale pa v Zdravstveni dom Velenje. Takoj po dogodku so obvestili upravo za zaščito in reševanje ter rudarski inšpektorat.",0
"Peking - Kitajska je danes ameriški kongres pozvala, naj zavrne zakon, katerega namen je kaznovanje Pekinga za manipuliranje z vrednostjo juana. Kot so zagotovili na Kitajskem, torkova potrditev zakona s strani senata kaže na ameriško stopnjevanje trgovinskega protekcionizma. Ameriška vlada in kongres bi morala ostro nasprotovati tovrstnim pritiskom na menjalni tečaj kitajske nacionalne valute, je po poročanju tujih tiskovnih agencij zatrdil kitajski zunanji minister Ma Zhaoux. ""ZDA bi se morale izogibati protekcionizmu ter politizaciji ekonomskih in trgovinskih vprašanj, če bi želele ohraniti zdrave ekonomske in trgovinske odnose s Kitajsko,"" je dodal. Da je ameriški senat s sprejetjem zakona ""resno kršil mednarodna pravila in svetu poslal napačen signal stopnjevanja protekcionizma"", je v torek dejal tudi tiskovni predstavnik ameriškega ministrstva za trgovino Shen Danyang. Senat je zakon potrdil s 63 glasovi za in 35 proti, pri čemer so podporniki zakona trdili, da bo Kitajsko prisilil, da premisli svojo valutno politiko. Za sprejem zakona v spodnjem domu parlamenta ni veliko možnosti, saj je čutiti strah pred trgovinsko vojno s Kitajsko. Po predlogu omenjenega zakona bi se ameriško finančno ministrstvo težje izognilo obsodbi kitajske valutne politike, predvidene pa so tudi sankcije Pekinga. Hkrati bi z njim ameriška podjetja lažje sprejela določene povračilne tarife na kitajske proizvode. Avtorji predloga zakona so prepričani, da Kitajska z ohranjanjem poceni juana, s tem pa poceni izvoza, nekaznovano škodi gospodarstvom drugih držav. Kitajska se s tem ne strinja in opozarja, da je njena nacionalna valuta glede na leto 2005 dražja za 20 odstotkov. Sicer pa zaradi domnevnega manipuliranja z juanom s Kitajsko niso nezadovoljni le v ZDA. Danes je tako stopnjevanje na Peking v tej luči napovedala tudi Avstralija. Kitajska mora vzpostaviti bolj fleksibilen menjalni tečaj, je v avstralskem parlamentu zatrdil finančni minister Wayne Swan. Dodal je, da je o tem vprašanju že razpravljal s predstavniki kitajskih oblasti ob svojem nedavnem obisku južne Kitajske, pa tudi na srečanju Mednarodnega denarnega sklada in skupine gospodarsko najpomembnejših držav G20 v Washingtonu. Kot je Swan obljubil poslancem, bo pritisk na Peking še stopnjeval, tako da bo problem juana izpostavil tudi na srečanju G20, ki bo ta teden v Parizu.",0
"Medtem ko se mednarodni vlagatelji italijanskih državnih obveznic zadnje čase močno izogibajo, saj se zahtevani donosi gibljejo skrb zbujajoče blizu sedemodstotne stopnje nevzdržnega zadolževanja, pa nekateri Italijani ljubezen do domovine izkazujejo prav z nakupi. Poleg patriotizma jih k temu verjetno spodbujajo tudi trenutno okoli 6-odstotni donosi, zaradi česar se je v samo dveh mesecih število vlagateljev v obveznice povečalo za okoli pet odstotkov. Nekateri analitiki za takšne razmere krivijo zlasti dolgoletne politične mahinacije in zgrešeno upravljanje, saj naj bi bili gospodarski temelji države razmeroma solidni.Grčija v leto 2012 z manjšim BDP in dolgom Grška prehodna vlada v predstavitvi proračuna za leto 2012 spet napoveduje recesijo, saj naj bi se grški BDP skrčil za 2,8 odstotka. Letos naj bi se grško gospodarstvo skrčilo za 5,5 odstotka, leto 2012 pa bo za državo predstavljalo že četrto leto recesije zapored. Spodbudnejše so napovedi proračunskega primanjkljaja, ki naj bi se z letošnjih devetih odstotkov znižal na 5,4 odstotka BDP. Takšna napoved že upošteva odpis 100 milijard evrov dolga do zasebnih vlagateljev, kar je del oktobra dogovorjenih ukrepov za reševanje evra in prihrankov z naslova varčevalnih ukrepov.Nelikvidni nepremičninski trg grozi španskim bankam Že tako prezadolžene španske banke se bodo morale v naslednjih letih spopasti z visoko nelikvidnim nepremičninskim trgom, saj imajo v hipotekarnih posojilih za kar 308 milijard evrov naložb. Od tega je približno polovica težavnih, okoli 30 milijard pa je celo ujetih v nepremičninah, ki jih je skoraj nemogoče prodati. Prodaja bi po ocenah poznavalcev utegnila trajati tudi do 40 let, za spopadanje s takšnimi izgubami pa so dovolj kapitalizirani le velikani Banco Santander, BBVA, La Caixa in Bankia, zato španskemu bančnemu trgu grozi precejšnja monopolizacija.Madžarska za novo obliko sodelovanja z IMF Madžarska se je ta teden znašla pod precejšnjim pritiskom finančnih trgov, saj je v ponedeljek propadla prodaja šesttedenskih zakladnih menic, za katere vlagatelji niso pokazali zanimanja. Tako se je država kljub predhodnemu nasprotovanju znova obrnila na Mednarodni denarni sklad (IMF). Madžarsko gospodarsko ministrstvo si želi z IMF doseči sporazum o vzpostavitvi novega načina sodelovanja, ki bi namesto vpeljave varčevalnih ukrepov spodbujal gospodarsko rast, saj ""madžarska gospodarska neodvisnost ne more biti omejena"", kot je izjavil premier Viktor Orban. Dogovor naj bi sklenili v prvih mesecih prihodnjega leta.Suzuki z arbitražo nad Volkswagen? Japonski avtomobilski proizvajalec Suzuki se je dokončno odločil prekiniti sodelovanje z nemškim velikanom Volkswagnom. Od njega pričakuje, da bo 20-odstotni delež v Suzukiju prodal samemu podjetju ali stranki, ki jo bo Suzuki določil, v nasprotnem primeru pa Japonci grozijo celo z arbitražo. Družbi sta 1,7 milijarde evrov vredno partnerstvo sklenili leta 2009, pri čemer je Suzuki želel izkoristiti podporo VW pri razvoju okolju prijaznih tehnologij, Nemci pa so računali na skupen razvoj manjših avtomobilov, ki bi jih ponudili na hitro rastočih trgih. Partnerstvo ni obrodilo vidnejših sadov, poleg tega pa je Suzuki letos postal nezadovoljen s podrejenim položajem in že septembra izrazil željo po prekinitvi, o čemer pa pri VW nočejo nič slišati.Pripravil Jernej Ogrin",0
"Svetovno gospodarstvo bo jeseni vstopilo v novo ""nevarno fazo"", je danes v Pekingu opozoril predsednik Svetovne banke Robert Zoellick. Finančna kriza v Evropi je po njegovi oceni postala velika dolžniška kriza z resnimi posledicami na monetarno unijo, ZDA pa da morajo brzdati svoj dolg. Kitajsko je pozval k hitrejšim strukturnim reformam. Evropska dolžniška kriza po oceni prvega moža Svetovne banke poleg na monetarno unijo tudi nevarno vpliva na banke in konkurenčnost nekaterih držav. ZDA morajo rešiti problem dolgov, potrošnje in davčne reforme ter tako okrepiti rast zasebnega sektorja, je ob začetku konference o prihodnosti Kitajske do leta 2030 po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Zoellick. Zoellick je pozval Kitajsko k hitrejšim strukturnim reformam, s katerimi se bo njeno gospodarstvo bolj usmerilo na model rasti, ki bo zasnovan na domači potrošnji in ne bo v pretežni meri odvisen le od izvoza. Kitajska je po njegovi oceni na dobrem položaju, da se v prihodnjih 15 do 20 letih pridruži krogu držav z visokimi prihodki - julija je Svetovna banka Kitajsko uvrstila med države s srednje visokimi prihodki. Njeni trgovinski partnerji z ZDA na vodilnem mestu od Pekinga sicer zahtevajo, da na novo oceni vrednost juana, ki da je podcenjen, kar je sicer v prid kitajskemu izvozu. ""Vendar živimo v svetovnem gospodarstvu. Odločitve v Evropi, odločitve v ZDA, odločitve na Kitajskem - vse vplivajo na vse od nas,"" je še poudaril Zoellick.",0
"Delavce spodbujajo k sporazumnim prekinitvam Gorenje bo do konca leta v Sloveniji ukinilo predvidoma od 400 do 500 delovnih mest, v Srbiji pa odpuščanja delavcev ne načrtujejo. Vodilni v velenjski družbi bele tehnike zagotavljajo, da bodo doma nadaljevali mehke metode zmanjševanja števila zaposlenih. V Gorenju je trenutno zaposlenih 5.187 ljudi , kar je 295 manj kot v enakem obdobju lani. V zadnjem letu smo število zaposlenih zmanjševali z mehkimi metodami, naravno fluktuacijo, upokojevanjem in s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja, na enak način pa bomo zmanjševali število zaposlenih tudi vnaprej, pojasnjujejo. V Srbiji je Gorenje v dobri kondiciji Direktor Gorenja Srbija Marko Mrzel je medtem v pogovoru za srbski časopis Blic poudaril, da Gorenje v Srbiji ne načrtuje odpuščanja delavcev. Medtem ko Gorenje delavce v Sloveniji spodbuja k sporazumni prekinitvi delovnega razmerja z odpravnino 6.000 evrov, se po besedah Mrzela v Srbiji to ne bo zgodilo. Gorenje Beograd je v dobri kondiciji, saj so kljub svetovni finančni in gospodarski krizi januarja letos v primerjavi z januarjem 2008 prodali za tri odstotke več izdelkov. Trenutno tako razpisujejo celo nova delovna mesta, saj podjetje načrtuje nadaljnjo rast. Proizvodnja v Sloveniji in na Češkem je dosegla maksimum, medtem ko lahko proizvodnjo v Srbiji še razširimo in z minimalnimi naložbami dosežemo proizvodnjo milijon izdelkov letno, pravi Mrzel.",0
"Ameriški senat je s 60 glasovi za in 38 proti podprl Obamov stimulacijski paket, Obama naj bi ga podpisal takoj v začetku tedna Foto: Bloomberg Včeraj pozno zvečer (po washingtonskem času) je ameriški senat podprl paket za pomoč gospodarstvu. Zanj je glasovalo 60 senatorjev, proti pa 38. Za potrditev je bilo po pravilih senata potrebnih ravno 60 glasov, poroča CNN. Zakon mora zdaj podpisati le še predsednik Barack Obama, kar naj bi storil v začetku prihodnjega tedna. Paket pomoči je vreden 787 milijard dolarjev in je nekoliko manjši, kot je sprva predvidevala Obamova administracija. Vladno letalo za manjkajočega demokratskega senatorja Do konca se ni vedelo, ali bo predlog dobil dovolj glasov podpore. Demokratski senator iz Massachusettsa Edward Kennedy je na zdravljenju raka in se glasovanja ni mogel udeležiti. Senator iz Ohia Sherrod Brown pa je bil doma na pogrebu svoje mame. Zanj je Bela hiša zagotovila vladno letalo, da se je lahko vrnil na glasovanje. Demokrate, skupaj jih je bilo 55, so tako rešili trije republikanski senatorji in dva neodvisna.",1
"Naraščanje cen hrane v nerazvitih državah bi lahko imelo grozljive posledice za ves svet, je opozoril generalni direktor IMF. Na srečanju Mednarodnega denarnega sklada IMF in Svetovne banke SB v Washingtonu je generalni direktor Dominque Strauss-Kahn opozoril Stotisoči bodo stradali, prišlo bo do razkroja gospodarskega okolja ter pozval k brzdanju cen hrane in inflacije. Razvojni dosežki iz zadnjih desetih let bi po njegovih besedah lahko bili povsem uničeni, socialni nemiri pa bi lahko privedli do vojn. Generalni direktor IMF Dominque Strauss-Kahn poziva k brzdanju cen in inflacije. Zadnje mesece so višje cene hrane že privedle do socialnih nemirov v več državah, med drugim na Haitiju, v Egiptu in na Filipinih. Na Haitiju, kjer večina ljudi živi z manj kot dvema dolarjema na dan, so tako zaradi nasilja, ki je pred tedni izbruhnilo zaradi visokih cen hrane in goriv, v soboto odstavili premierja. V Pakistanu in na Tajskem vojaki varujejo skladišča hrane, da jih prebivalci ne bi plenili. Po podatkih Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo se kar 37 držav sooča s pomanjkanjem hrane. Mednarodni monetarni in finančni odbor IMF poudarja, da so izzivi, s katerimi se sooča svetovno gospodarstvo, globalne narave in zato zahtevajo odločno akcijo in tesno sodelovanje IMF, SB ter drugih organizacij, da bi državam v razvoju zagotovili finančno podporo in nasvete za rešitev. V Washingtonu se bodo sestali tudi predstavniki Svetovne banke. Tudi v središču te razprave bodo naraščajoče cene hrane, dogovorili pa naj bi se o velikem koordiniranem mednarodnem načrtu za zmanjšanje lakote. Predsednik SB Robert Zoellick je pred tedni že pozval k oblikovanju new deala glede globalne politike hrane, saj cene živil resno ogrožajo politično stabilnost v revnih državah. Spomladansko srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank 185 držav članic IMF in Svetovne banke, ki se ga udeležujeta tudi slovenski finančni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, se bo končalo s plenarnim zasedanjem skupnega razvojnega odbora IMF in Svetovne banke o boju proti revščini.Bajuk EU manj pesimistična kot IMF Minister za finance in predsednik Sveta za ekonomske in finančne zadeve Andrej Bajuk je poudaril, da je EU pri svojih napovedih manj pesimistična kot IMF, čeprav se tveganj zaveda, saj je prihodnost precej negotova . Napovedi IMF so preveč pod vplivom dogajanj v ameriškem gospodarstvu, tudi ko gre za napovedi za Evropo, je dejal. Evropsko gospodarstvo in finančni sistem se razlikujeta od ameriškega, saj evropsko gospodarstvo sloni na bolj trdnih makroekonomskih temeljih, zato pretrese lažje prenaša. Tudi realni sektor je zaradi tega manj prizadet kot ameriški, je poudaril. Glede inflacije v Sloveniji pričakuje, da se bo umirila Tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Banka Slovenije, ki sta tradicionalno konzervativnejša, to napovedujeta. Vendar pa rast plač v nobenem primeru ne sme preseči rasti produktivnosti, ker bi to imelo katastrofalne posledice na inflacijo, zato sem kot finančni minister v stalnem dialogu s socialnimi partnerji.",0
"Subvencioniranje polnega delovnega časa in sofinanciranje nadomestila plač ohranja delovna mesta, to pa znižuje dodano vrednost na zaposlenega. Posledično se niža konkurenčnost gospodarstva, je prepričan Boštjan Vasle iz Umarja Foto: Irena Herak Slovensko gospodarstvo zaradi trga dela izgublja konkurenčnost. Po ocenah Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) se bo produktivnost dela letos realno znižala za pet odstotkov, saj se nadaljnjemu upadanju gospodarske aktivnosti oziroma padcu dodane vrednosti raven zaposlenosti prilagaja z zamikom, piše današnji poslovni Dnevnik. ""Odpuščanje ne sme biti zadnji ukrep"" Podjetja se znižanju proizvodnje najprej prilagajajo z zniževanjem števila opravljenih delovnih ur in skrajševanjem delovnega časa, šele kot zadnji ukrep uporabijo odpuščanje. Ohranjanje delovnih mest znižuje dodano vrednost na zaposlenega in s tem vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. V UMAR, ki ga vodi Boštjan Vasle, opozarjajo, da takšno obnašanje podjetij spodbujajo tudi ukrepi vlade, med drugim subvencioniranje polnega delovnega časa in sofinanciranje nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delu. Upada tudi produktivnost Na konkurenčno sposobnost gospodarstva sicer vplivajo številni dejavniki, med njimi so zelo pomembni stroški in produktivnost dela ter s tem stroškovna konkurenčnost gospodarstva. Zaradi rasti stroškov na zaposlenega in povečane rasti plač v javnem in zasebnem sektorju stroškovna konkurenčnost Slovenije poslabšala že lani. V letošnjem letu se je dodatno zniževala tudi produktivnost. Vendar to ni le posledica trenutne krize, saj v UMAR opozarjajo, da so takšna gibanja pri nas že nekaj četrtletij izrazito slabša kot v drugih državah območja evra, kjer se stroškovna konkurenčnost poslabšuje manj intenzivno oziroma se celo izboljšuje.",0
"Atene - Grška vlada na današnji seji razpravlja, kako uvesti nov krog varčevalnih ukrepov, s katerimi bi si ta prezadolžena članica območja evra zagotovila nadaljevanje izplačevanja mednarodne finančne pomoči in se tako izognila bankrotu. V državi odmeva tudi predlagani novi davek na nepremičnine ter kadrovske spremembe v statističnem uradu. Člani grške vlade na seji razpravljajo o prestrukturiranju javne televizije, združevanju državnih ustanov in zaostritvi disciplinskega kodeksa v javnem sektorju. V znak protesta so zaposleni v javni radioteleviziji za štiri ure prenehali z delom in demonstrirali pred parlamentom. V Grčiji ob vsem tem odmeva tudi napovedani dodatni davek na nepremičnine v višini od štiri do 20 evrov za vsak kvadratni meter, katerega pa naj bi bile oproščene cerkve in drugi sakralni objekti. Če lastniki davka ne bodo plačali, bodo kaznovani z izklopom električne energije. Grčija je sicer v drugem četrtletju letos beležila 16,3-odstotno stopnjo brezposelnosti, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašala le 11,8 odstotka, je razvidno iz danes objavljenih podatkov grške statistične agencije Elstat. Pri tej agenciji gre za neodvisen organ, ki so ga ustanovili lani, potem ko so odkrili dolgotrajno pošiljanje napačnih podatkov. Prav ta ustanova pa je danes doživela nepričakovan odstop dveh članov upravnega odbora. Vlada je že dejala, da bo zamenjala večino članov upravnega odbora, ker naj bi prihajalo do težav v osebnih odnosih med sedanjimi člani. Do seje vlade na to temo sicer prihaja dan po tistem, ko sta francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel po telekonferenci z grškim premierjem Georgeom Papandreujem izrazila prepričanje, da je prihodnost Grčije v območju evra, poročajo tuje tiskovne agencije. Papandreu je ob tem potrdil svojo absolutno odločenost, da bodo izvedli vse potrebne ukrepe, s katerimi bi izpolnili dane zaveze. Te navedbe so bile namenjene predvsem umiritvi bojazni, da bi bila Grčija s svojimi dolžniškimi težavami lahko prisiljena k izstopu iz območja evra. Čeprav nekoliko manjša, zaskrbljenost glede usode Grčije in razvoja dogodkov v območju evra ostaja.",0
"Nadzorniki na seji niso bili sklepčni Skoraj sto delavcev se je zbralo pred upravno stavbo Luke Koper. Izrazili so nezadovoljstvo nad kupčkanjem nadzornega sveta z njihovimi usodami in družbo. Gre za spontan odziv zaposlenih, ki so si prišli ogledat ljudi, ki kupčkajo z njihovo usodo. Delavci so siti negotovosti, bojijo se za službe, je povedal predsednik Sindikata luških delavcev Pavel Lokovšek. V tem času bi moralo potekati zasedanje nadzornega sveta družbe, a je seja zaradi nesklepčnosti odpadla, nadaljevala pa naj bi se konec tedna. Nadzorni svet odloča tudi o delu uprave. Če nadzorni svet ne dela dobro in je zlizan z upravo, nekaj ni v redu, je delo nadzornikov ocenil Lokovšek. Kaj bi prinesla današnja seja? A seja, na kateri bi se po mnenju nekaterih članov nadzornega sveta in sindikalistov lahko zgodilo marsikaj, tudi nezaupnica prvemu nadzorniku Borisu Popoviču ali odločanje o odgovornosti uprave za nezakonito razrešitev izvršnega direktorja Dragomirja Matiča, je torej odpadla. Seje se namreč zaradi prometne nesreče ni udeležil predstavnik delavcev Bojan Čepar, manjkala pa sta tudi nadzornika iz vrst države Bojan Zadel in Olga Franca. Nadzornica je svojo odločitev utemeljila s tem, da glede na to, da gre za odločanje o zelo pomembnih temah, ki zadevajo tudi delavce, predstavnik delavcev pa zaradi poškodbe ne bi mogel biti navzoč, sem se odločila, da tudi sama na sejo ne pridem. Tako še vedno ni jasno, ali bodo glasovali o zaupnici Popoviču ali morda celo sedanji upravi na prihodnji seji. Popovič možnost glasovanja o zaupnici sicer zavrača, saj naj zaupnice ne bi bilo na dnevnem redu seje.",0
"Toyota je napovedala odpoklic več kot 400.000 hibridnih avtomobilov po vsem svetu, tudi najbolj priljubljenega hibrida prius. Prvič bodo odpoklicali vozila tudi na japonskem trgu. Zaradi napak pri modelu prius je Toyota deležna ostrih kritik. Izkazalo se je namreč, da so napako odkrili že prejšnji mesec in jo pri proizvodnji najnovejših priusov tudi odpravili, voznikov že kupljenih avtomobilov pa o tem niso obvestili. Skupno število v zadnjem času odpoklicanih toyot po vsem svetu je naraslo na 8,7 milijona, kar je več od lanske Toyotine celoletne prodaje vozil, ki je znašala 7,8 milijona. Toyota je napovedala globalni odpoklic 436.000 hibridnih avtomobilov, vključno s priljubljenim modelom prius. Poleg tega je družba vložila dokumentacijo za odpoklic modela sai, ki je bil naprodaj na Japonskem, in lexusa HS250h. Odpoklic je samo še ena od potez družbe, ki vse bolj izgublja ugled, saj je v zadnjih nekaj mesecih odpoklicala že več kot osem milijonov avtomobilov zaradi težav s pedalom za plin. Tokratni odpoklic je prvi na domačem japonskem trgu. Odpoklic tokrat zajema 155.000 vozil v Severni Ameriki, 223.000 na Japonskem, 53.000 v Evropi in še 5000 drugje. Od tega bo odpoklicanih okrog 400.000 priusov. Prejšnji odpoklici so zadevali 5800 v Sloveniji prodanih toyot, koliko jih zadeva tokratni, pa v slovenski podružnici Toyote še ne vedo. Prvi mož Toyote brani čast podjetja Prius je bil najbolj prodajan avtomobil v letu 2009 in najbolj priljubljeni hibridni avtomobil na svetu. Predsednik in izvršni direktor tega največjega avtomobilskega proizvajalca na svetu Akio Tojoda je tako v samo tednu dni že drugič sklical tiskovno konferenco. Odločili smo se za odpoklic, saj nam je osnovna prioriteta varnost naših strank, je povedal tokrat. Akio Tojoda Že pred tem pa je v ameriškem časniku Washington Post zapisal, da je globoko razočaran , ker ni zadostil pričakovanjem ameriških kupcev po visoki kakovosti. Kot predsednik Toyote prevzemam vso odgovornost. Zato si tudi osebno prizadevam za ponovno vzpostavitev zaupanja v nas in naše proizvode. Napovedal je tudi skorajšnji obisk ZDA, kjer se podjetje že sooča z vrsto tožb. Težave z zapoznelim zaviranjem Pri tokratnem odpoklicu gre za težave z zapoznelim zaviranjem. Tehnična napaka naj bi se pojavljala v kar 270.000 modelov priusov, naprodaj od maja lani naprej na ameriškem in japonskem trgu. Tojota trdi, da je napako v letos proizvedenih avtomobilih že odpravila, medtem pa so se vozniki v ZDA in na Japonskem kar dvestokrat pritožili nad začasno odpovedjo zavor pri vožnji po neutrjenem terenu. Pri družbi pravijo, da gre za napako programske opreme, ki se jo da rešiti z reprogramiranjem zavornega sistema. Nismo zanemarili varnosti Toyotin predsednik sicer zanika, da bi podjetje tekom globalne širitve, ko je prehitelo ameriško družbo General Motors na mestu največjega proizvajalca vozil na svetu, pozabilo na kakovost. Po njegovih besedah so sproti odpravljali ugotovljene napake ali pomanjkljivosti in bodo to počeli tudi v prihodnje.",0
"Uradni dogovor z bankami pričakujejo v kratkem Pogovori Primorja in bank upnic o reprogramu finančnih obveznosti po oceni vodstva potekajo v pozitivnem vzdušju in so usmerjeni k zagotovitvi pogojev za obstoj Primorja. Banke upnice so v zaključni fazi usklajevanja stališč do predloga sanacijskega programa skupine Primorje, so sporočili iz Primorja. Uradnega in končnega odgovora bank upnic vodstvo družbe sicer še ni prejelo, ga pa pričakuje v kratkem. Primorje vodi tudi pogajanja z nebančnimi upniki Iz končnega odgovora bodo razvidni tudi pogoji, ki jih za svoj prispevek k sanaciji družbe drugim deležnikom postavljajo banke. Vodstvo Primorja pa hkrati vodi tudi pogovore z nebančnimi upniki. Trenutno poteka drugi krog pogajanj z manjšimi upniki, pogoji, ponujeni v prvem krogu pogajanj, so se po njihovih pojasnilih zdaj bistveno izboljšali. Zdajšnji dogovor tako predvideva 75-odstotno poplačilo obveznosti v treh letih, večina upnikov pa ga sprejema z razumevanjem in ga tudi podpiše. Končni rezultati pogajanj do konca februarja? Doslej je Primorje prejelo šest uradnih potrditev večjih in strateških upnikov glede njihovega strinjanja z dogovorom o konverziji terjatev v kapital, med katerimi sta največji družbi Salonit in Terra RB. Skupna vrednost sklenjenih dogovorov je 3,4 milijona evrov. To ocenjujemo kot velik uspeh in izraz zaupanja v prizadevanje vodstva Primorja, so izpostavili. Odziv med srednje velikimi upniki na predlagano 75-odstotno poplačilo v treh letih je prav tako naletel na dober odziv, stanje podpisanih dogovorov se dnevno povečuje. Končni rezultati pogajanj bodo predvidoma znani do konca prihodnjega meseca, so še sporočili iz Primorja.",1
"Po letu in pol zmanjševanja smo končno dosegli porast bruto družbenega proizvoda, ki se je glede na drugo četrtletje lani realno zvišal za 2,2 odstotka. Ekonomisti so rast pričakovali. Poraba gospodinjstev še vedno upada. Bruto domači proizvod BDP se je v letošnjem drugem četrtletju glede na drugo četrtletje lani realno zvišal za 2,2 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. To je prvi realni porast BDP po šestih zaporednih četrtletjih zmanjševanja. BDP v območju evra in v celotni EU se je v drugem letošnjem četrtletju glede na prvo trimesečje zvišal za odstotek. Glede na isto obdobje lani pa sta imeli obe območji 1,7-odstotno gospodarsko rast, poroča Eurostat. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v drugem četrtletju 2010 v primerjavi s prvim četrtletjem 2010 realno zvišal za 1,1 odstotka, v primerjavi z drugim četrtletjem 2009 pa za 1,5 odstotka. Samo za primerjavo nemški bruto domači proizvod se je v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim okrepil kar za 2,2 odstotka, kar je najhitrejša rast v zadnjih 20 letih. V primerjavi z istim obdobjem lani se je BDP zvišal kar za 4,1 odstotka. Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je ob tem pojasnil, da so se skladno s pričakovanji pozitivni signali, ki so že v prvem četrtletju izhajali iz povečanega tujega povpraševanja, v drugem četrtletju še okrepili, manjše spodbude prihajajo iz domačega okolja, kar je povezano z razmerami v gradbeništvu in z njim povezanimi dejavnostmi ter gibanji na trgu dela. Izvoz si je opomogel Povečanje izvoza je bilo za pozitivno gospodarsko rast v drugem četrtletju letos ključnega pomena. Za pozitivno gospodarsko rast v drugem četrtletju letos je bilo ključnega pomena zelo okrepljeno zunanje povpraševanje. Izvoz blaga in storitev se je na letni ravni zvišal za 11,4 odstotka, od tega izvoz blaga za 14,2 odstotka, izvoz storitev pa za 1,2 odstotka. Stopnje rasti izvoza so se s tem vrnile na ravni, ki so jih dosegale pred začetkom gospodarske krize. Rast uvoza je bila podobna rasti izvoza, uvoz blaga in storitev je bil za 10,2 odstotka višji kot pred letom. Posledično je saldo menjave blaga in storitev s tujino na gospodarsko rast vplival pozivno v višini 0,9 odstotne točke. Aktivnosti v gradbeništvu najnižje doslej V gradbeništvu se dodana vrednost še naprej zmanjšuje brez izrazitih znamenj okrevanja. V drugem četrtletju letos se je dodana vrednost v gradbeništvu realno zmanjšala za 14,1 odstotka, kar je primerljivo zmanjšanjem v predhodnih petih četrtletjih. Vasle je poudaril, da se je aktivnost v gradbeništvu nasprotno še znižala in je dosegla najnižjo raven v obdobju krize . Po močni ekspanziji v preteklih letih je bila raven aktivnosti v drugem četrtletju letos v stanovanjski gradnji nižja kar za 53 odstotkov glede na vrh aktivnosti v tem segmentu gradbeništva, v gradnji inženirskih objektov za 37 odstotkov in v gradnji nestanovanjskih stavb za 30 odstotkov.",1
"Težave se pojavljajo že v zasnovi sistemov, pa tudi vzdrževanje je slabo Stanje kanalizacijskih sistemov v Sloveniji in tudi drugod po Evropi je slabo. Predvsem se kažejo pomanjkljivosti pri vzdrževanju teh sistemov, ki pogosto ne tesnijo. A zadrege niso le pri starih sistemih, precejkrat se netesnost pokaže tudi pri novogradnjah, velika težava pa so tudi fekalne vode, maščobe in odpadna olja, ki prek kanalizacije prodirajo v okolje. Kot pravi Alojz Jazbec iz podjetja Rohr-Blitz, se velike težave na področju kanalizacijskih sistemov pojavljajo predvsem zaradi neupoštevanja predpisov, nestrokovne izvedbe del, nerednega in nestrokovnega vzdrževanja. Vse to privede do poškodb na kanalizacijskem sistemu, najpogostejše so poroznost cevi, vdor korenin, obloge na ceveh, razmiki na spojih in netesnost. Prav zaradi slednje pa pogosto prihaja do vdora fekalne vode v podtalnico. Velika težava je tudi nestrokovna izvedba kanalizacije, napake pa se pojavljajo že v sami zasnovi. »Zasnova omrežja s pravokotnimi zavoji in T-priključki stranskega na glavni odtočni kanalizacijski vod povzroča vrtinčenje, zaradi česar se začne nabirati mulj, ta pa sčasoma zamaši cevi. Če je kot priključka bolj poševen, denimo 45 stopinjski, nabiranja mulja ni, saj ima voda bolj prost pretok,« razlaga Jazbec. Zanimiv podatek, ki ga je predstavil sogovornik, je tudi, da največ poškodb na kanalizacijskem omrežju naredijo podgane, ki se tja zatekajo zaradi ugodnega okolja, saj v gospodinjstvih v kanalizacijo odlagamo vse preveč kuhinjskih odpadkov. Sodobne tehnologije za iskanje in sanacijo netesnih delov Kanalizacijsko omrežje je torej na splošno zelo slabo vzdrževano. »A z našimi tehnologijami za pregledovanje kanalizacije s kamerami (imenovanimi kanal TV) ter tesnosti sistema z zrakom ali vodo lahko najdemo še tako majhno napako v sistemu,« zatrjuje Jazbec. Pri pregledu najprej preverijo tesnost kanalizacije med dvema jaškoma. Če se pokaže, da odsek ni tesen, nato uporabijo še napravo, s katero lahko preverijo vsak spoj posebej. Če so vsi spoji tesni, pomeni, da je razpoka na cevi. Napake v kanalizaciji, kot so razpoke, netesnosti na spojih ali podobno, je možno zanesljivo odpraviti tudi brez izkopa. Za to v podjetju Rohr-Blitz uporabljajo različne tehnologije, kot so in-liner (sanacija celotnega odseka cevi), part-liner (točkovna sanacija cevi) in tekočinska sanacija, ki je primerna za vse vrste cevovodov, vodovodov, plinovodov in sisteme centralnega ogrevanja. Vendar pa Jazbec dodaja, da je pri vseh postopkih brezizkopne sanacije cevovodov najprej potrebno temeljno čiščenje cevi, s katerim se odstranijo obloge. Sledi pa pregled cevovoda s kamero, s katerim ugotovijo poškodbe. Zgolj tehnologija ni dovolj",0
"Zagreb - Družba TriGranit Lanište je pred dnevi s konzorcijem šestih mednarodnih bank podpisala pogodbo za 150 milijonov evrov posojila, s katerim bo financirala gradnjo Arena centra v Zagrebu. Gre za enega največjih in najmodernejših nakupovalno-zabaviščnih centrov v regiji, ki se bo razprostiral na 175.000 kvadratnih metrih, so sporočili iz TriGranita. Na 244 milijonov evrov ocenjeno Areno Centar, za katero so gradbena dela že v polnem teku, bo do konca leta 2010 zgradilo več hrvaških podjetij. Večina lokalov je že oddanih, v centru pa bo med drugim 10 trgovin s površino preko 1000 kvadratnih metrov, 200 drugih trgovin, barov in restavracij, 10.000 kvadratnih metrov velik hipermarket in devet kinodvoran. Kot je znano, je madžarsko-kanadsko podjetje TriGranit prisotno tudi v Ljubljani. Projekt Potniškega centra Ljubljana dela pod imenom Emonika, njegovo vrednost pa ocenjuje na 300 do 350 milijonov evrov. Po napovedih bo ljubljanski potniški center predvidoma dokončan do drugega četrtletja 2011.",1
"Zaposlenim v družbi Radeče papir, ki je v prisilni poravnavi, so le nakazali novembrske plače, znova pa so zagnali tudi proizvodnjo. Družba sicer veliko pričakuje od posla v Indoneziji, za katerega se poteguje. Družba je od decembra lani v prisilni poravnavi. V družbi Radeče papir so znova zagnali proizvodnjo. Stroj pet, na katerem izdelujejo banknotni papir za tiskanje bankovcev in drugih vrednostnih papirjev, so zagnali že v torek zvečer, medtem ko naj bi stroj štiri, na katerem izdelujejo bele, grafične in specialne papirje in ki stoji od konca septembra, ponovno pognali predvidoma naslednji teden. 250 zaposlenim so v sredo tudi nakazali novembrske plače, ali bodo pravočasno nakazane decembrske, predsednik podjetniškega sindikata Stane Klanšek ni znal povedati. Veliko družba pričakuje od posla v Indoneziji, za katerega se poteguje. Predvidoma prihodnji torek odhaja v Indonezijo tudi uprava, takrat bo tudi znano, kako uspešni so bili na tamkajšnjem javnem razpisu. Vzdušje zaposlenih po nakazilu plače je bolj optimistično. Večji problem je, ker so ljudje že iskali službe drugje. Če enkrat izgubimo kader, je težko kar koli še delati, kajti takšnih kadrov, ki bi delali v papirništvu, ni. To so strokovna znanja in dolgoletne delovne izkušnje na teh strojih, zato je tako pomembno, da obdržimo delovna mesta, je poudaril Klanšek in opozoril, da potrebuje nekdo, ki pride na novo, celo leto ali več, da se nauči dela na teh strojih. Iz načrta finančnega prestrukturiranja je razvidno, da je morala družba zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ustaviti proizvodnjo na obeh omenjenih strojih. Konec lanskega septembra je imela radeška papirnica za 16,6 milijona dolgoročnih finančnih obveznosti, 12,8 milijona evrov kratkoročnih finančnih obveznosti in dobrih 14 milijonov evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti.",1
"Laško - Pivovarna Laško bo zaradi racionalizacije zaustavila proizvodnjo v Jadranski pivovari, saj vodstvu družbe v zadnjih dveh tednih ni uspelo skleniti dogovora s potencialnimi kupci za nakup splitske pivovarne. Hkrati pa Laščani aktivno nadaljujejo z iskanjem kupca za Jadransko pivovaro, so danes sporočili iz Pivovarne Laško. Pivovarna Laško bo zaposlenim v Jadranski pivovarni, kakor to predvideva hrvaška zakonodaja, izplačala primerne odpravnine (skupaj približno sedem milijonov kun), poravnavala obveznosti do dobaviteljev ter korektno in odgovorno izvedla vse postopke. Plače zaposlenih v Jadranski pivovarni, ki je lani ustvarila sedem milijonov evrov izgube, so sicer vsa leta presegale določila kolektivne pogodbe in so bile nad hrvaškim povprečjem. Pogovori z nemškim princem Luitpoldom Bavarskim o nakupu ali najemu Jadranske pivovarne se bodo nadaljevali v poletnih mesecih, potekajo pa tudi pogovori z ostalimi potencialnimi kupci. Pivovarna Laško na hrvaškem trgu ostaja prisotna z znamkama piv Kaltenberg in Laško Zlatorog. Jadranska pivovarna bo za hrvaški trg še dva meseca polnila Kaltenberg pivo, v tem obdobju pa bodo poiskali najbolj optimalno rešitev za nemoteno oskrbo hrvaškega trga. Na ta način bodo v Jadranski pivovarni ohranili približno 15 delovnih mest. V Pivovarni Laško, ki je v zadnjih desetih letih v razvoj Jadranske pivovarne vložila prek 48 milijonov evrov in pokrivala vso njeno tekočo izgubo, se zavedajo, da je odločitev za zaposlene neprijetna, vendar trenutno druge možnosti kot zaustavitev proizvodnje ni. Direktor Jadranske pivovare Nenad Buljan je danes sklical novinarsko konferenco, na kateri so bili tudi predstavniki zaposlenih v splitski pivovari, ki so nasprotovali ustavitvi proizvodnje in izdelavi seznama odvečnih delavcev. Regionalni predstavnik sindikata zaposlenih v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji ter vodnem gospodarstvu Ivica Blažević je dejal, da gre za ""igro"". ""Želim verjeti, da slovenski lastnik še naprej namerava prodati pivovaro. Obstajajo resni vlagatelji, kot je združenje malih nemških pivovarjev Holding BBC,"" je povedal Blažević. Izrazil je razočaranje nad omenjenim nemškim princem, ker je nemški podjetnik, po Blaževićevih besedah, veliko obljubljal glede prihodnosti podjetja, zaenkrat pa naj ne bi nič storil. Luitpold Bavarski je tudi lastnik licence za Kaltenberg in zanimal naj bi se za dolgoročni najem pivovarne. Podjetniški sindikat je že pred časom napovedal nove sindikalne akcije, med drugim tudi zasedbo tovarne v primeru vstavljanja proizvodnje. Združenje malih delničarjev Jadranske pivovare pa je pri pristojnih pravosodnih organih v Splitu uspelo z zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je Pivovarni Laško kot večinskemu lastniku splitske pivovarne onemogočena nadaljnja razprodaja Jadranske pivovare. Mali delničarji edine dalmatinske pivovarne so poudarili, da s svojimi dejavnostmi ne bodo ogrožali normalnega poslovanja družbe ter pogajanj večinskega lastnika Pivovarne Laško z morebitnimi kupci.",0
"Poročilo podatkov o inflaciji ne omenja Slovenija ostaja v vrhu regionalne lestvice, navaja oktobrsko poročilo največje bonitetne hiše na svetu Dun&Bradstreet. Rating Slovenije DB2b ima tako še naprej znak za rast, so sporočili iz partnerske družbe Dun&Bradsreeta, bonitetne hiše I. V poročilu so povzeti podatki slovenskega statističnega urada o rasti bruto domačega proizvoda, izvoza, uvoza in investicij, medtem ko podatkov o inflaciji ne omenja. Dun&Bradstreet je zaradi višje rasti realnega BDP-ja, ki je posledica uporabe metodologije ESA95 in ugodnih gibanj, popravil navzgor napovedi o rasti BDP-ja, navajajo v bonitetni hiši I.",1
"V Ljubljani se je začela že deveta Študentska arena. Geslo letošnje arene je Najdi svoje mesto pod študentskim soncem. ""Seznanili se boste z zaposljivostjo, tudi mednarodno, s štipendijami in podjetniškimi idejami."" S temi besedami je študente ob odprtju Študentske arene pozdravil Tomaž Černe, predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Geslo letošnje arene je Najdi svoje mesto pod študentskim soncem. Dobimo se! Program. V sredo bo mogoče izvedeti, kako začeti kariero v evropski instituciji (13:30), nekaj o rojstvu črnih lukenj (14:00) in spoznati priložnosti in pasti študentskega dela (16:00). Celoten program je na www.dobimo.se. Tujina privablja Večina obiskovalcev kroži med stojnicami, kjer se ponuja dostop do informacij iz prve roke. ""Najbolj jih zanimajo kadrovske štipendije, takoj za tem pa študij v tujini,"" je povedala Petra Bajt s stojnice javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije. Corinne Savignon s Francoskega inštituta Charles Nodier je povedala, da poskušajo privabiti mlade za študij v Franciji. Na križišču arene pa je zavod za zaposlovanje predstavil izdelavo življenjepisa na spletu. Predavanja za podjetne Štiri predavalnice vsak dan ponujajo predavanja. Včeraj je Tovarna podjemov poskušala predstaviti pot do podjetniškega uspeha. Enej Kuščer, direktor mladega visokotehnološkega podjetja Acies Bio, je dejal: ""V Sloveniji je še vedno dodana vrednost, če imaš vsaj malo sivih las. Drugje ni važno, ali si mlad – velja samo vsebina!"" Nadstropje više je tednik Mladina vodil ""povolilno"" okroglo mizo s prihodnjo koalicijo. Predsednica LDS Katarina Kresal je o mladih povedala: ""Volitve jih zanimajo, a ko se je treba sprehoditi do skrinjice, jih ni.""",1
"Pot straškega Novolesa se končuje. Uprava tega pohištvenega podjetja je predlagala začetek stečajnega postopka, kar so nadzorniki potrdili. Ohranili naj bi 120 delovnih mest. Novoles Zaradi zaostrenih ekonomskih razmer in pomanjkanja svežega kapitala je uprava Novolesa, straškega pohištvenega podjetja, ki je od srede marca v postopku prisilne poravnave, nadzornemu svetu družbe predlagala skrajni ukrep stečaj. Nadzorniki so predlog že potrdili. Predsednik uprave Sergej Murgelj kljub prizadevanjem za sanacijo družbe do danes namreč ni mogel zagotoviti povečanja donosnosti poslovanja ekonomsko preobremenjene družbe ter zagotoviti svežih sredstev za nadaljevanje njenega sanacijskega postopka. V okviru številnih sanacijskih ukrepov, med katerimi je bilo predvideno tudi odpuščanje približno 150 od 515 zaposlenih delavcev, se je uprava za sveža obratna sredstva pogajala s 17 bankami, večjimi lastniki in šestimi lizing družbami, vendar so bili odgovori vseh negativni. Poleg finančnih ustanov pa so po pojasnilih uprave sodelovanje v sanaciji Novolesa zavrnili tudi vsi možni strateški partnerji. Ker je v luči novih razmer uprava poleg Murglja v njej sedi še Robert Štumpf ocenila, da je možnost uspešne prisilne poravnave manj kot polovična, je bila zaradi slednjega dolžna umakniti predlog prisilne poravnave in predlagati stečajni postopek. Po mnenju uprave namreč dolgoročna rešitev družbe brez svežih sredstev ni bila mogoča. Aktualno stanje je nevzdržno, likvidnostno nadvse zaostreno in tekoče poslovanje negativno. Zdaj ko se je umaknil še strateški partner, pa bi bilo po oceni uprave vsakršno odlašanje stečaja skrajno neodgovorno tako do upnikov kot tudi do lastnikov Novolesa in zaposlenih. V okviru stečajnega postopka uprava napoveduje nadaljevanje sanacije zdravega dela Novolesove proizvodnje, z operativnim načrti, ki jih pripravlja, pa namerava ohraniti zdravo proizvodnjo in približno 120 delovnih mest, so še sporočili iz družbe.",0
"Poleg socialne varnosti morajo omogočati še uresničevanje talenta Z oktobrom se začenja nov medijsko-raziskovalni projekt Zlata nit, v okviru katerega bo med drugim potekal tudi izbor najboljših zaposlovalcev. Priznanja za najboljšega zaposlovalca bodo prejela tista velika in najhitreje rastoča podjetja, za katera velja, da poleg socialne varnosti zaposlenim omogočajo tudi uresničevanje talentov. Ob koncu projekta marca prihodnje leto bo tako oblikovana in javno objavljena lestvica najboljših. Projekt organizira časopis Dnevnik, častno pokroviteljstvo nad projektom pa je prevzelo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.",1
"Ljubljana - Unicredit Banka Slovenija, ki sodi pod okrilje skupine Unicredit, je ob polletju ustvarila 2,5 milijona evrov dobička pred davki, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašal 11 milijonov evrov. Bilančna vsota banke je konec junija znašala 2,829 milijarde evrov, s čimer je banka ohranila četrto mesto med slovenskimi bankami. Kot so danes sporočili iz Unicredit Banke Slovenija, so na poslovni rezultat tudi ob polletju vplivale spremenjene razmere na trgu in s tem večje rezervacije. Zavedamo se, da so današnje razmere drugačne, kot so bile še pred kratkim, je pojasnil predsednik uprave banke France Arhar. ""Za dodatna sredstva, ki bi jih lahko ponudili tudi podjetjem z nekoliko slabšo boniteto, smo se uspešno potegovali na obeh državnih razpisih za jamstveno shemo, sredstva v okviru skupine Unicredit pa bomo podjetjem ponudili tudi s pomočjo refinanciranja pri ECB,"" je dejal. Dobiček iz poslovanja Unicredit Banke Slovenija je znašal 12,2 milijona evrov, pri čemer je banka oblikovala oslabitve za kredite strankam v višini 9,7 milijona evrov. V enakem obdobju lani so oslabitve znašale 2,9 milijona evrov. Kot to pojasnjujejo v banki, se ""vzporedno s poslabševanjem ekonomske klime poslabšuje tudi kakovost bančnih terjatev do nebančnega sektorja"". Neto obrestni prihodki v prvih šestih mesecih letos so bili v medletni primerjavi z 18,60 milijona evrov nižji za 13 odstotkov, medtem ko so se neto neobrestni prihodki okrepili za 14 odstotkov na 11,21 milijona evrov. ""Na nižji poslovni rezultat na eni strani vpliva bistven padec gospodarske rasti v Sloveniji ob zmanjšani kreditni aktivnosti, pa tudi spremenjena obrestna politika, ki od zadnjega četrtletja lani beleži padec obrestnih mer in povečevanje likvidnostnih stroškov,"" so pojasnili v banki. Unicredit Banka Slovenija je imela konec junija na slovenskem bančnem trgu šestodstotni tržni delež, enak tržni delež pa dosega tudi na trgu posojil strankam. ""V prvih šestih mesecih letos je UniCredit Banka Slovenija odobrila skupaj za približno 460 milijonov evrov kreditov v korist podjetij in prebivalstva,"" so navedli. Posojila nebančnemu sektorju so se po navedbah banke v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za sedem odstotkov (na dve milijardi evrov). Pri tem se je obseg posojil podjetjem zvišal za štiri odstotke (na 1,33 milijarde evrov), prebivalstvu pa za 13 odstotkov (na 679,5 milijona evrov), od tega so se stanovanjska posojila okrepila za 17 odstotkov (na 463,8 milijona evrov), medtem ko je obseg potrošniških posojil prebivalstvu s 196,7 milijona evrov na lanski primerljivi ravni. Kapital banke je ob koncu polletja znašal 185,9 milijona evrov, količnik kapitalske ustreznosti pa je bil v medletni primerjavi z 9,55 odstotka višji za 1,47 odstotne točke. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je ""stanje vrednostnih papirjev v premoženjski bilanci povečalo za 148 milijonov evrov oz. za 46 odstotkov, delno tudi zaradi realizacije repo pogodb, sklenjenih s posameznimi poslovnimi partnerji,"" so še sporočili iz banke.",1
"Med podjetji, ki svojim zaposlenim niso plačevala prispevkov, so tudi štiri Murina. Gre za Mura ženska oblačila, Mura Moška oblačila, Muralist in Mura, European Fashion Design. Skoraj 1580 delavcev iz Murinih podjetij nima plačanih prispevkov. V štirih Murinih podjetjih, ki so dobivala subvencije za krajši delovni čas in za svoje delavce, dolgujejo prispevke v zdravstveno in pokojninsko blagajno, nato pa so šla v stečaj, je bilo skupno zaposlenih nekaj manj kot 1580 delavcev in delavk. Mura je imela sicer lani s poroštvom države za pet mesecev in pol odložene prispevke, letos pa v obe blagajni dolgujejo prispevke za avgust, september in oktober, v svoji današnji izdaji poroča časnik Delo. Kot je za 24ur.com povedal stečajni upravitelj Mura Ženska oblačila Borut Soklič, so v njihovem podjetju že obračunali vse obveznosti, ki bodo prenešene na jamstveni sklad in poplačane do sredine novembra. V Muri ženska oblačila je bilo sicer zaposlenih 588 ljudi. Skupni aktivni dolg vseh podjetij v Sloveniji iz prispevkov za socialno varnost je konec junija znašal 160,7 milijona evrov. Po zadnjih podatkih Dursa pa je bilo v njihovi evidenci 3081 podjetij, ki dolgujejo po več kot 4000 evrov neplačanih prispevkov. Skupno je v teh podjetjih zaposlenih 52.808 delavcev, podjetja pa so imela na včerajšnji dan za 75,1 milijona neplačanih prispevkov. 90 odstotkov neplačnikov je že v stečaju, med njimi pa jih zelo malo konča na sodišču, saj Durs in država ne opravljata svoje naloge, poroča Delo, ki se sklicuje na besede Andraža Zorka iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. V sindikatih so sami ovadili osem podjetij. Zavod za zaposlovanje bo te dni pozval 32 podjetij, tudi omenjena štiri Murina, o katerih so ugotovili, da niso poravnala svojih obveznosti, naj predložijo potrdilo Dursa o plačilu, kar bodo morala podjetja storiti v 45 dneh po prejetju poziva. Če podjetja tega ne bodo storila, bodo proti njim sprožili sankcije, razdrli pogodbe o subvencijah in izdali vlogo za terjatev.",0
"Za spremembe je potrebno zaupanje, pravi Hribar Milič Vodje podjetij državi predlagajo, naj se zadolži za dodatno milijardo evrov in jo prek bank spravi v podjetja. Med podjetniki prevladuje strah. Njihovim predlogom so prisluhnili številni politiki. Gospodarstveniki so si, kot je povedal predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec, enotni, da je stanje v gospodarstvu obupno, prave težave pa šele prihajajo. Strah nas je upadanja naročil ob slabem finančnem stanju podjetij in slabem kreditnem portfelju bank, je pojasnil predsednik uprave Kolektor Group Stojan Petrič. Izpostavil je, da potrebujemo nov gospodarski zagon, naložbe, posojila, dokapitalizacijo bank v državni lasti ali njihovo privatizacijo, takojšnjo davčno olajšavo za investicije v raziskave in razvoj, javna dela za zagon gradbeništva ter nov poslovni model za to panogo. Predlagamo, da se država dodatno zadolži za eno milijardo evrov in ta sredstva prek bank plasira v gospodarstvo - v srednja in mala podjetja, ki so kapitalsko ustrezna in lastniško konsolidirana, ki imajo vizijo in realno strategijo, je poudaril. Predlagal je tudi, da del lastništva v podjetjih prevzamejo zaposleni in menedžerji. Manj javni upravi, več v naložbe Sredstva za investicije bi dobili tudi z zmanjšanjem stroškov javne uprave za petino v štirih letih, zvišanjem davka na dodano vrednost za dva odstotka, obdavčitvijo premoženja in umikom države iz gospodarstva, pri čemer bi se morali kupci podjetij zavezati, da jih ne bodo bremenili s kupnino in obrestmi kupnine. Nujna je tudi reforma dela. Naša delovnopravna zakonodaja ni niti prožna niti varna, ampak celo nevarna za naše gospodarstvo, je opozoril direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pa je izpostavil še veliko zalog in izzivov na področju internacionalizacije. Iz gospodarstva za gospodarstvo Predsednica uprave Trima Tatjana Fink je opozorila, da je treba oblikovati ustrezno ekipo strokovnjakov, ki bi skrbela za razvoj državnih naložb. Gospodarstveniki predlagajo tudi, da se za gospodarskega ministra imenuje gospodarstvenika, ki je zadnjih deset let vodil veliko podjetje. Od nove vlade pričakujemo, da debirokratizira delovanje države, izboljša njeno učinkovitost in trošenje omeji na največ 42 odstotkov bruto domačega proizvoda, je poudarila predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec. Skrbi jih usoda države Gospodarstveniki so po besedah prvega moža GZS-ja Sama Hribar Miliča zaskrbljeni za usodo Slovenije. Vemo, kaj gre narobe, in verjamemo, da zmoremo Slovenijo spremeniti v uspešno državo, kjer bodo ljudje zadovoljni, gospodarstvo pa konkurenčno in stabilno, je poudaril ob začetku vrha slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju. Ob tem je izpostavil, da bi morale vse slovenske stranke gospodarska vprašanja postaviti v ospredje in jih obravnavati kot najpomembnejša. Da bomo ustvarjali dovolj konkurenčnih delovnih mest, da bodo državljani dostojno živeli in da bodo doma realizirali svoje talente, moramo v Sloveniji marsikaj spremeniti, je opozoril Hribar Milič in ocenil, da tako, kot je šlo doslej, ne more iti več naprej . Brez zaupanja ne bo sprememb Gospodarstvo je zaskrbljeno, ker ni prave strategije za nov gospodarski razvoj, ki bi temeljil na drugačnih predpostavkah, usklajenem, profesionalnem delovanju celotnega institucionalnega okolja in podpori politikov, sindikatov, civilne družbe ... za konkretne programe. Spremembe so nujne, a brez zaupanja, podpore zanje ne bo, je dejal. Okrcal je tudi gospodarstvenike, saj bodo tudi ti po njegovih besedah morali izboljšati svoje delovanje z bolj etičnim in družbeno odgovornim delovanjem. Ponovna hitra gospodarska rast je mogoča, pravi Hribar Milič, pri čemer se je obregnil ob javni sektor. Skoraj polovica ustvarjenega za javni sektor Tega bi bilo treba bolj profesionalizirati in reorganizirati, da bi podoben obseg storitev lahko zagotavljal z bistveno manjšo javno porabo. Ta ne bi smela znašati več kot 47 odstotkov bruto domačega proizvoda. Še leta 2007 smo za celoten javni sektor porabili manj kot 14,6 milijarde evrov, letos pa se bomo približali 18 milijardam evrov ali pa jih bomo celo presegli, je poudaril. Po njegovem mnenju je treba tudi državo menedžersko prestrukturirati, s spremembami in reformami pa ustvariti take pogoje za poslovanje, ki bodo stimulirali ljudi za podjetništvo, podjetja za razvoj in tuje investitorje, da bodo prišli k nam. Sedem resnic GZS je na vrhu slovenskega gospodarstva predstavil tudi poziv slovenski politiki, ki vsebuje sedem resnic, sedem pogojev in sedem prioritet za 14 zakonov v letu 2012. Predsedstvo Gospodarske zbornice Slovenije je izpostavilo naslednje resnice inovativno gospodarstvo in konkurenčno poslovno okolje sta pogoj za razvoj in blaginjo, razvojno prestrukturiranje ni imelo prioritete, pravna nezaščitenost se razrašča, netransparentnost javne porabe, razvojni dokumenti so neusklajeni, država porabi preveč in zmanjšano zaupanje zavira reforme. Med prednostnimi nalogami tudi vzdržnost javnih financ in pravna država Dejali so, da so pogoji za uspeh pospešen gospodarski razvoj, debirokratizacija in učinkovitost javnega sektorja, pravna država oz. vladavina prava, varčevanje, spremembe in reforme, zaupanje, ugled in družbena odgovornost ter internacionalizacija. GZS za zagon in pospešeno rast slovenskega gospodarstva že v letu 2012 izpostavlja sedem prioritet vzdržne javne finance strukturne reforme, pravna država, učinkovit javni sektor, dostop do virov financiranja, zagon naložb in javna naročila, razbremenitev davčnih bremen in zmanjšanje rigidnosti trga dela. Za rast in razvoj gospodarstva pa ob tem podaja tudi 14 zakonskih predlogov. Prisluhnili so jim politiki Predlaganim rešitvam so prisluhnili tudi številni predstavniki političnih strank. Predsednik SDS-a Janez Janša je podvomil, ali je Slovenija dejansko sposobna uresničiti dobre rešitve v praksi. V prihodnjih mesecih bomo videli, ali smo v Sloveniji sposobni doseči družbeni in socialni pakt, je dejal. Predsednik stranke Državljanska lista Gregor Virant in nekdanji minister za javno upravo je gospodarstvenikom ponudil, da v primeru zmage njegove stranke oni za gospodarskega ministra izberejo za uspešnega menedžerja brez bremen iz preteklosti. S predstavljenimi predlogi gospodarstvenikov se je strinjal tudi predsednik stranke Pozitivna Slovenija Zoran Janković, ki je izpostavil, da je treba direktorjem vrniti spoštovanje in da potrebujemo pozitivizem ter optimizem. Tomaž Orešič LDS je predlagal, da se Slovenija namesto za eno milijardo zadolži za pol milijarde evrov, s spremembo zakona o Banki Slovenije pa njene rezerve v višini pol milijarde evrov nameni za financiranje malih in srednje velikih podjetij prek izdelanih instrumentov podjetniškega sklada. Tudi predsednik stranke Zares Gregor Golobič se je strinjal, da država mora trošiti, ampak pametno. Zato se bo morala dodatno zadolžiti. Izogibamo se govoriti o tem, vendar brez tega ne bo izhoda iz spirale, v kateri smo, je poudaril. Predsednik SLS-a Radovan Žerjav pa je izpostavil, da se morajo gospodarstveniki pridružiti politiki v boju proti krizi, prva prioriteta nove koalicije pa mora biti prav gospodarstvo. Po oceni predsednika DeSUS-a Karla Erjavca ne potrebujemo le novega razvojnega modela, temveč tudi več optimizma, moramo stopiti skupaj . Po njegovem mnenju bi bilo treba za zagon gospodarstva zagnati državne naložbe v infrastrukturo. Na nesodelovanje levih in desnih je opozoril tudi predsednik Stranke mladih Slovenije - zelenih Evrope Darko Krajnc, ki je prav tako mnenja, da je treba znati stopiti skupaj, ko gre za interese države in državljanov. Predsednica stranki NSi Ljudmila Novak pa je opozorila, da je kriza vrednot res zelo velika. Prepričana pa je, da smo toliko sposobni, odgovorni in odločeni, da naredimo za to Slovenijo nekaj skupaj .",1
"Ljubljana - Delnice se na Ljubljanski borzi še kar cenijo. Osrednji indeks SBI20 je tako po prvi uri trgovanja izgubil 1,13 odstotka in se oblikoval pri 4498,53 indeksne točke. Borzniki so sklenili za okoli 750.000 evrov poslov, pri čemer je največji delež odpadel na delnico Krke, ki je izgubila odstotek vrednosti. Najbolj se je pocenila delnica Zvon Dva Holdinga, ki je izgubila 14,3 odstotka, z 2,4-odstotnim upadom tečaja ji je sledila tudi delnica Mercatorja. Njen enotni tečaj se je oblikoval pri 175,18 evra. Delnica Luke Koper je izgubila 2,4 odstotka, medtem ko se je enotni tečaj naše druge največje banke Nove KBM znižal za 1,8 odstotka na 14,4 evra. Delnica Petrola je izgubila 1,65 odstotka, prav tako se je pocenila tudi delnica Gorenja, in sicer za nekaj manj kot odstotek na 13,53 evra. Po drugi strani se je delnica Zvon Ena Holdinga podražila za 1,8 odstotka, medtem ko je delnica KD Group pridobila 0,15 odstotka. Malenkost se je podražila tudi delnica Pozavarovalnice Save, katere enotni tečaj se je oblikoval pri 15,8 evra.",0
"Jutri bo državna volilna komisija razpravljala o zahtevi lani začasno suspendiranega sodnika Milka Škoberneta, da mu izplača polovico nagrade za lansko in letošnje vodenje okrajne volilne komisije v Laškem. Sodnik Milko Škoberne zahteva polovico nagrade oziroma nekaj tisoč evrov neto za lansko in letošnje vodenje okrajne volilne komisije v Laškem, vendar Delo navaja svoje vire, da mu je državna volilna komisija (DVK) ne namerava dati. Namreč, ne gre za plačo, ampak nadomestilo za opravljanje funkcije, ki je ne opravlja, so povedali, potem ko je Škoberne v zahtevi zapisal, da mu kljub suspenzu pripada polovična sodniška plača. ""Nakažite takoj, da se izognete obrestim"" Suspendirani sodnik zahteva tudi izplačilo nagrade za vse morebitne prihodnje volitve (zagotovo bodo predsedniške) in referendume, ko še ne bo mogel voditi okrajne volilne komisije. Sodnik je bil sicer februarja lani suspendiran, potem ko je bil osumljen zlorabe sodniške funkcije oziroma suma prejemanja podkupnine. DVK je njegovo vodenje okrajne volilne komisije zamrznila marca lani, saj jo lahko vodi le sodnik. Škoberne sicer predlaga, naj mu denar nakažejo tako in se izognejo zamudnim obrestim in ""nepotrebni sodni poti"".",0
"Ljubljana - Dobre štiri mesece po tem, ko je višje sodišče razveljavilo sklep o odmeri 189.000 evrov nagrade stečajni upraviteljici Industrije usnja Vrhnika (IUV) Nataši Gibičar Toš, ji je ljubljansko okrožno sodišče ponovno odmerilo nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v stečaju. Po novem sklepu bo Gibičar-Toševa tako skupaj z DDV prejela približno 89.000 evrov, kar je skoraj petkrat več od najvišje vrednosti omenjenega nadomestila, ki jo določa veljavni pravilnik o odmeri nagrad upraviteljem. Pri tem je okrožni sodnik Gregor Collauti v sklepu poudaril, da odmera nagrade ne temelji na omenjenem pravilniku, saj ta lani junija, ko je sodišče izdalo prvi sklep o nagradi, še ni veljal. ""Noben pravilnik ne more veljati retroaktivno, še posebno, ker se je stečajni postopek začel, ko je veljal še star pravilnik (ki je odpravil zgornje omejitve nagrad, op. a.),"" je zapisalo sodišče. Zakaj bo torej Gibičar-Toševa zgolj za opravljeno prvo od treh faz stečaja IUV prejela 89.000 evrov? Na sodišču so pojasnili, da so se pri odmeri nagrade sklicevali na 50 strani dolgo poročilo o delu, ki ga je predložila upraviteljica. V njem je razložila, da je proizvodnjo v družbi, ki je imela več kot 500 zaposlenih, vodila še tri mesece po začetku stečaja, še več kot pol leta pa so obratovale tudi trgovine v lasti IUV. Ker po veljavnem pravilniku najvišja vsota vseh nadomestil, ki jih lahko prejme upravitelj, znaša 80.000 evrov, je sodišče ocenilo, da bi Gibičar-Toševa v primeru, če bi stečaj trajal tri leta, prejela 1400 evrov neto na mesec. To je po oceni sodišča ""precej skromna nagrada za opravljanje del strožjega standarda profesionalne skrbnosti"". ""Nad to novico smo zgroženi. Delavci iz stečajne mase kljub drugačnim zagotovilom upraviteljice, ki je s prodajo zalog in nepremičnin maso obogatila za več milijonov evrov, po več kot letu dni nismo prejeli zaostalih plač in odpravnin. Nekateri nekdanji delavci nimajo denarja niti za kruh,"" je včeraj pozno popoldne dejal vodja sindikata IUV Slavko Zalar. Najnovejši sklep sodišča že na prvi pogled precej odstopa od podobnih. Sodišče je namreč višino nagrade v sklepu primerjalo tudi s cenikom svetovalnih storitev gospodarske zbornice in priporočili Združenja Manager, čeprav se ta nanašajo zgolj na prejemke predsednikov in članov uprav delujočih družb iz individualnih pogodb. Pri tem je sodišče še zapisalo, da ""ni nepomembno niti dejstvo, da lahko navidezno nizka nagrada stečajnemu upravitelju pomeni celo višjo obremenitev stečajne mase in sicer prek visokih stroškov"". Ta stavek gre razumeti kot priznanje sodišča, da bi upraviteljica v primeru nižje nagrade to nadoknadila s ""prelivanjem"" denarja iz stečajne mase na druge načine. Državno pravobranilstvo bomo za komentar prosili danes. Čeprav se okrožno sodišče pri zadnjem sklepu o nagradi v stečaju IUV sklicuje na višje sodišče, ki je prvotno nagrado razveljavilo, je to v sodbi zapisalo, da mora biti odmerjeno nadomestilo v skladu z vrednostjo opravljenega dela. Višje sodišče je še posebej opozorilo na razliko med zneski, ki jih dovoljujeta nekdanji in veljavni pravilnik. Ker bo torej Gibičar-Toševa za izdelavo otvoritvenega poročila prejela skoraj petkrat več kot na primer upravitelji stečajev, ki so se začeli julija lani, ko je začel veljati nov, za upravitelje manj ugoden pravilnik, je tako mogoče pričakovati, da bo višje sodišče tudi nov sklep razveljavilo. To pa lahko stori le, če se bo nanj v naslednjih dveh tednih pritožil eden izmed upnikov. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Ameriški kongres je farmacevtska giganta Merck in Schering-Plough obtožil zavajanja pri učinkovitosti zdravila zoper holesterol Vytorin Obtožbe ameriškega kongresa, da sta farmacevtska giganta Merck in Schering-Plough prikrila negativne izsledke raziskav za pospešitev prodaje zdravila zoper holesterol Vytorin, obetajo negotovo prihodnost obeh družb na borzi, poroča Bloomberg. V ponedeljek je vrednost delnice Schering-Plough tako potonila za 26 odstotkov, Merck pa je izgubil 14,7 odstotka. ""To je zadnja stvar, ki jo farmacevta sedaj potrebujeta. Situacija lahko zaradi predvolilnega leta postane brutalna,"" je pojasnil analitik družbe WBB Securities . Farmacevta sta sodeč po obtožbah prikrivala podatke o primerjavi Merckovega zdravila Zocor z novim zdravilom proti holesterolu Vytorin. Slednje namreč vsebuje učinkovine Merckovega Zocorja in Schering-Ploughove Zetie, novo zdravilo pa naj ne bi bilo prav nič učinkovitejše kot zdravilo Zocor. Družbi naj bi tako zaradi pospešitve prodaje to informacijo zamolčali. Stroški jemanja zdravila Vytorin mesečno znašajo vsaj sto dolarjev, za generično različico zdravila Zocor pa kupci odštejejo približno tretjino vrednosti. Lani je prodaja zdravil Vytorin in Zetia obema družbama skupaj zagotovila 5,1 milijarde dolarjev, letos pa sta družbi na borzi svojo vrednost znižali za 12 odstotkov.",0
"Frankfurt - Nemška centralna banka Bundesbank je danes potrdila svojo gospodarsko napoved za Nemčijo za letos. Skladno z njo pričakuje, da bo rast nemškega bruto domačega proizvoda (BDP) letos dosegla okoli tri odstotke. Ob tem je banka opozorila na številna tveganja, ki bi lahko pokvarila ugodno sliko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. ""Osnovni nemški gospodarski trendi v drugi polovici leta ostajajo pozitivni,"" je Bundesbank zapisala v svojem avgustovskem poročilu. Kot dobro novico je izpostavila, da lahko Nemčija računa na krepko domače povpraševanje, ki je posledica korporativnih naložb, in na solidno stoječ gradbeni sektor. Poleg tega ji koristi tudi vse nižja stopnja brezposelnosti. Ob tem je banka opozorila, da je v prihodnje vendarle mogoče pričakovati malenkost upočasnjeno gospodarsko rast. V tej luči je navedla, da so nemška podjetja znižala svoja nadaljnja pričakovanja, ki so bila pred tem zelo optimistična, in da se je zagnanost, povezana z naročili, ohladila. Bundesbank je v svoji napovedi opozorila tudi na negotovost glede položaja ameriškega gospodarstva in na možnost ohlajanja gospodarstev hitro rastočih držav. Poleg tega avgustovsko poročilo banke svari tudi pred napetostmi na finančnih trgih in dolžniškimi težavami držav območja evra. Banka ob vsem tem za zdaj vztraja, da bo največje evropsko gospodarstvo leto sklenilo z okoli triodstotno gospodarsko rastjo. Junija je bila sicer napoved bolj konkretna, saj je Bundesbank ocenjevala, da bo rast nemškega BDP letos 3,1-odstotna. V letošnjem drugem četrtletju je Nemčija zabeležila le 0,1-odstotno rast BDP, potem ko je bila rast v prvem trimesečju 1,3-odstotna.",1
"Španija naj bi krizno situacijo v državi reševala prek pleč Evropske unije. Del denarja naj bi si namreč sposodila v okviru instrumenta držav članic območja evra. Predstavniki Španije in Evropske komisije sicer to zanikajo. Potem ko so nemški mediji pred dnevi poročali, da naj bi želela Španija koristiti pomoč v okviru instrumenta za zagotovitev stabilnosti evra, je španski časnik El Economista danes nadaljeval s podobnimi poročanji. El Economista navaja, da naj bi EU, IMF in ZDA skupaj pripravljale reševalni načrt za Španijo, ki naj bi vključeval posebno kreditno linijo v višini do 250 milijard evrov. Del denarja naj bi si Španija izposodila v okviru instrumenta držav članic območja evra v višini do 440 milijard evrov. Španska finančna ministrica Elena Salgado in evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn sta poročanje časnika sicer zavrnila. Pri komisiji sem seveda preveril, ali so iz Bruslja poslali kakšno ekipo, tako kot je zapisano v članku, in lahko rečem, da zgodba ne drži, je zagotovil Rehn. Španska finančna ministrica na levi je zanikala poročanje španskega časnika. Prvi mož IMF Dominique Strauss-Kahn se bo v petek sicer odpravil na delovni obisk v Madrid, kjer se bo sestal s španskim premierom Josejem Luisom Rodriguezom Zapaterom. To je še dodatno okrepilo ugibanja o morebitni pomoči Španiji, ki pa jih je zanikal tudi Strauss-Kahn. Obiskal bom vse evropske države. Danes sem v Franciji obstajajo takšne govorice o Franciji? Jutri v četrtek grem v Italijo. Obstajajo takšne govorice o Italiji? Pred tednom dni sem bil v Belgiji. So obstajale takšne govorice o Belgiji? se je vprašal Strauss-Kahn. Španski premier Zapatero je ob tem danes v parlamentu zagotovil, da je špansko gospodarstvo stabilno. Španija je plačilno sposobna, trdna in močna država, kar ji priznava tudi mednarodna skupnost, je dejal španski premier, pri tem pa priznal, da vlada v boju s krizo ni naredila najboljšega dela. Tisti, ki je storil najmanj za spodbujanje gospodarstva, je ta vlada, to sem pripravljen priznati, je dejal Zapatero. K odločnejšim in hitrejšim ukrepom za oživitev gospodarstva Španije je danes pozvala tudi tamkajšnja centralna banka. Še vedno je treba uveljaviti potrebne ukrepe prilagajanja, hitro, da se bomo izognili upočasnitvi gospodarskega okrevanja, je dejal guverner španske centralne banke Miguel Fernandez Ordonez. Španska vlada potrdila reformo trga dela Španski premier Španska vlada je sicer danes potrdila reformo trga dela, s katero želi prispevati k bolj fleksibilnemu trgu dela in tako spodbuditi okrevanje gospodarstva. Reformo mora potrditi še parlament, v katerem pa socialisti premierja Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera nimajo večine. To je nujno potrebna reforma trga dela, to je reforma za prihodnost, je ena najpomembnejših reform v zadnjih 20 letih, je povedala namestnica premierja Maria Teresa de la Vega. Vlada namerava v okviru reforme znižati odpravnine in zagotoviti bolj prožen sistem odpuščanja. Zaposleni za nedoločen čas so bili doslej upravičeni do odpravnine v višini do 45 dni plače na leto službe, za nekatere skupine delavcev pa naj bi to obdobje zdaj znižali na 33 dni. Reforma predvideva tudi ustanovitev posebnega vladnega sklada za vsakega delavca, ki bi v primeru odpuščanj podjetjem pomagalo izplačati del odpravnin. Obresti obveznic naraščajo Na mednarodnih finančnih trgih medtem še vedno naraščajo obresti na španske obveznice. Razlika med obrestno mero na španske desetletne obveznice in enake nemške obveznice, ki veljajo za merilo v območju evra, se je danes povečala za več kot 0,10 odstotne točke, na 2,23 odstotne točke. Španija, peto največje evropsko gospodarstvo, je v najhujšo recesijo v zadnjih desetletjih zašla konec leta 2008, v prvem letošnjem četrtletju pa je imela 0,1-odstotno gospodarsko rast, s čimer se je izvila iz recesije.",0
"Kriminalisti so kirurga, ki je 2. julija lani v ljubljanskem kliničnem centru operiral 14-letno dekle zaradi vdrtega prsnega koša in povzročil njeno smrt ovadili zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti. Preiskava je pokazala, da obstaja utemeljeni sum, da je kirurg smrt povzročil iz malomarnosti. Zaradi neizkušenosti naj bi pacientko kar šestkrat vbodel v srce. Za kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti je zagrožena kazen od šestih mesecev do petih let zapora. Kirurg je pacientko operiral brez pomoči kamere ter poškodoval srce in glavne žile. Po približno desetih minutah, ko je kirurška ekipa ugotovila, da operacija ne poteka, kot bi morala,so poskušali pacientko oživiti, a jim žal ni uspelo. Strokovni nadzor, ki ga je uvedlo vodstvo kliničnega centra, je takrat pokazal, da ni šlo za strokovno napako, ampak za redek, a možen medicinski zaplet.",0
"Letošnjo 15. Internautico je odprl premier Pahor, po besedah direktorja Matevljeviča pa se je udeležujejo vsi pomembnejši razstavljavci iz vrst slovenske navtične industrije in kar nekaj blagovnih znamk iz tujine. V portoroški marini je odprla vrata 15. razstava plovil in navtične opreme Internautica. Število razstavljavcev in plovil je po besedah izvršnega direktorja in kapetana Marine Portorož Marjana Matevljiča ostalo na ravni lanskega leta, ko jih je razstavljalo okrog 200. To po njegovem kaže na uspeh organizatorjev kljub gospodarski krizi. Lepotica na krovu lepotice 15. Internautica je za Slovenijo pomembna, ker smo pomorska država, pa tudi zato, ker sejem ostaja kljub recesiji, je ob odprtju poudaril predsednik vlade in častni pokrovitelj sejma Borut Pahor. Organizator je vztrajal lansko leto, ko je bilo najhujše, in tudi letos, ko se stvari še niso izboljšale, je poudaril. Sicer pa je Internautica po njegovem pomembna tudi, ker tako kot doslej nove dosežke v navtični industriji tudi tokrat predstavljajo slovenski proizvajalci plovil in navtične opreme. Na letošnji Internautici bo svoji novi plovili elan 350 in impression 444 premierno predstavil Elan. Oglejte si videoprispevek prestižnega dominatorja, ki si ga letno privoščita vsaj dva Slovenca ... Mislim, da smo na to lahko ponosni. Navtična industrija sodi v sam vrh zahtevne industrije. Biti morate vrhunski, če želite preživeti v tem tekmovalnem svetu, je dejal Pahor. Elanovi dosežki po njegovem kažejo na to, da znajo v družbi preživeti v najtežjih tekmah in tudi zmagati. Čim več obiskovalcev in dobrih poslov je razstavljavcem zaželel tudi predsednik uprave Elana Robert Ferko. V tem času nam bodo zelo prav prišli, je še dejal. Goste je ob odprtju sejma nagovoril tudi piranski župan Tomaž Gantar. Internautica je po njegovem mnenju v petnajstih letih pridobila velik ugled, cenjena pa je tako po kakovosti kot po spremljajočih dogodkih. S pomočjo sejma se ime piranske občine širi ne le po Sloveniji, ampak tudi širše, je dejal. V sredo se bodo jadralci pomerili na regati Internautica, v soboto pa bodo portoroško marino obiskala starodobna plovila in avtomobili. Zavod za varstvo narave in društvo za zaščito morskih sesalcev Morigenos bosta med drugim opozarjala na škodljive posledice uživanja zaščitenih školjk morskih datljev. O varni plovbi z majhnimi plovili se lahko obiskovalci Internautice podučijo na navigacijskem simulatorju Pomorskega in tehniškega izobraževalnega centra Portorož in Fakultete za pomorstvo in promet. Do nedelje, ko bo Internautica zaprla svoja vrata, se bo zvrstila množica drugih spremljevalnih dogodkov, med drugim tudi regata starodobnih plovil. Organizatorja prireditve, portoroška marina in studio 37, pričakujeta velik obisk. Ta bo po besedah Matevljiča sicer nekoliko odvisen tudi od vremena. Prvi dan razstave je v Portorožu zaznamovalo deževje.",1
"Istrabenzu in Pivovarni Laško se s prodajo Mercatorja obetajo veliki dobički, medtem pa nekateri pozivajo vlado, naj delež odkupi nazaj. Politika ne sme in ne more posegati v delovanje gospodarskih subjektov, pa odgovarja Pahor. Prodaji nasprotujemo, pravijo v ZSSS. Na napoved skupin Pivovarne Laško in Infond Holding, da bosta z mednarodnim javnim razpisom začela zbirati ponudbe za odkup približno 48-odstotnega deleža v Mercatorju, so se danes odzvali sindikalisti. Skrb ob prodaji Mercatorja je upravičena za predelovalno industrijo, vendar je potrebno upoštevati, da družbe poslovne odločitve sprejemajo avtonomno, a v nekem institucionalnem in moralnem okviru. V tem primeru je bil nemoralen že nakup Mercatorja s strani Boška Šrota, nemoralna pa je tudi prodaja. verjetni kandidat za finančnega ministra Franci Križanič Kot je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič, imajo v ZSSS že izkušnje s tujimi podjetji, s katerimi imajo korektne odnose, vseeno pa se je nabralo že toliko slabih izkušenj, da so postali bolj pozorni. Spomnil je na primer Tobačne, ko so s prevzemi prišli v ospredje drugi interesi, ki so pozneje privedli do uničenja tovarne in izgube delovnih mest. S tujimi prevzemi pride do spremembe poslovne politike, začnejo se odpuščanja, proizvodnja pa se preseli v tujino, kamor odhaja tudi ves kapital, je poudaril Semolič in opozoril, da bi se podobno zagotovo zgodilo tudi v Mercatorju, kjer prodajajo veliko kakovostnih izdelkov, ki so narejeni v Sloveniji. In prav zaradi te verige, tako pravi Semolič, in zaposlenih v Mercatorju, jim v ZSSS ni vseeno. Na dnevni red družbe prihaja tudi vse več problemov in vprašanj, na katere je treba najti odgovore, zato v ZSSS pričakujejo čimprejšnje konstituiranje nove vlade in delo ministrov. Semolič je tudi opozoril, da finančni sektor ne dela tako, kot bi moral, enako je z nekaterimi institucijami, ki bi morale delovati hitro, pa ne delujejo. To diši po peskovniku, kjer se igrajo otroci in eden uničuje drugemu, je povedal. Država mora odigrati svojo vlogo pri Mercatorju in ne pustiti gospodom, da naredijo, kar se jim zljubi. Drugače bo škoda nepopravljiva, na koncu pa bo spet plačal delavec, je zaključil. Strah pred odpuščanjem trgovcev naj bi bil odveč. Foto Dare Čekeliš Da bi se v prodajo lastniškega deleža Mercatorja morala vključiti država, menijo tudi v Sindikatu delavcev trgovine SDTS. Sekretar Ladislav Kaluža je odločno povedal, da prodaji nasprotujejo, in pozval državo, naj ukrepa. Naj vzpostavi prvotno stanje in naj se loti te zapletene lastniške strukture, je dejal in poudaril, da je vlada leta 2005 ob prodaji obrazložila, da bodo s prodajo zagotovili, da bo Mercator ostal v slovenskih rokah. Kot je še povedal, je Mercator največje slovensko podjetje na področju trgovin, ki ima največ zaposlenih, vendar pa je zanikal poročanja medijev, da so v strahu zaradi odpuščanj. Vsaj v tem trenutku bojazni za odpuščanja ni. Tudi predsednik SDTS in delavec v Mercatorju Franci Lavrač meni, da je strah prodajalcev, da bi izgubili službo, odveč, saj trgovcev povsod primanjkuje, je pa izrazil bojazen, da bi zaradi prodaje lahko trpeli trgovci bele tehnike in predelovalne industrije. In čeprav se kmetje pritožujejo, da jih Mercator stiska , zdaj vsaj imajo delo, če pa bo Mercatorja kupil tujec, bodo še to izgubili, saj bo ta s seboj pripeljal tudi svoje dobavitelje, je prepričan.",0
"New York, Ljubljana - Dogovor o 750 milijard evrov vrednem sistemu za zagotovitev stabilnosti evra, odločitev ECB, da bi lahko odkupovala državne in zasebne obveznice, in sodelovanje centralnih bank pri poslih zamenjave valut so spodbudile tudi newyorško borzo. Indeksa Dow Jones in Nasdaq sta pridobila več kot štiri odstotke. Indeks Dow Jones je v začetnem delu trgovanja pri 10.779 točkah, kar je 4,02 odstotka več kot ob koncu trgovanja v petek. Indeks Nasdaq pa je pridobil 4,53 odstotka in je naravni 2368 točk. Tako kot azijske in evropske borze je tudi newyorško spodbudila odločitev finančnih ministrov EU, ki so se zjutraj dogovorili o sistemu, ki predvideva do 750 milijard evrov pomoči državam v območju evra in vključuje Mednarodni denarni sklad (IMF). Sistem vključuje razširitev obstoječega evropskega mehanizma plačilnobilančne pomoči državam brez evra na države z evrom in njegovo povečanje za 60 milijard evrov. Države v območju evra so tudi pripravljene ta sredstva dopolniti s triletnim mehanizmom do 440 milijard evrov bilateralnih posojil, poleg tega pa so se z IMF dogovorili, da bo prispeval vsaj polovico deleža EU, torej vsaj 250 milijard evrov posojil. Poleg tega je Evropska centralna banka (ECB) danes napovedala več ukrepov za zmanjšanje napetosti na finančnem trgu. Tako se je odločila za možnost odkupa državnih in zasebnih obveznic v močno zadolženih članic evrskega območja, poleg tega pa se je z ameriško in nekaterimi drugimi svetovnimi centralnimi bankami dogovorila za operacije refinanciranja, s katerimi bi zagotovili likvidnost na trgih dolarskih obveznic. Tečaji še vedno močno rastejo tudi v Evropi. Tako je osrednji indeks na dunajski borzi pridobil več kot devet odstotkov, na pariški in frankfurtski sta se indeksa zvišala za več ot osem odstotkov, v Londonu pa za 4,5 odstotka. Ljubljanska borza: Indeks SBI TOP pridobil več kot dva odstotka Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri 923,47 točke, kar je 20,83 točke oz. 2,31 odstotka več kot v petek. Delnice Krke so zrasle za več kot štiri odstotke, skoraj tri odstotke pa so pridobile tudi delnice Telekoma Slovenije. V prvi kotaciji so se najbolj podražile delnice Krke, ki so pridobile 4,20 odstotka. Sledile so jim delnice Telekoma Slovenije (+2,95 odstotka), delnice NKBM (+2,37 odstotka), delnice Gorenja (+2,29 odstotka), delnice Mercatorja (+1,29 odstotka) in delnice Luke Koper (+0,55 odstotka). Pocenile so se delnice Intereurope (-2,62 odstotka) in Petrola (-0,01 odstotka).",1
"Proti Telekomu Slovenije je bil na podlagi prijave podjetja T-2 uveden postopek zaradi verjetne zlorabe prevladujočega položaja na medoperaterskem trgu razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke. Urad za varstvo konkurence je zaradi verjetnosti zlorabe prevladujočega položaja na medoperaterskem trgu razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke z namenom zagotavljanja širokopasovnih storitev končnim uporabnikom uvedel postopek zoper Telekom Slovenije. Varuh konkurence je postopek uvedel na podlagi prijave podjetja T-2. Varuh konkurence je na podlagi podatkov iz prijave T-2 in predloženih dokazov ugotovil, da je podana verjetnost zlorabe prevladujočega položaja s tem, da naj bi Telekom Slovenije netransparentno in neupravičeno zavračal poizvedbe drugih operaterjev, ki nastopajo na maloprodajnem trgu nudenja širokopasovnih storitev, za razvezavo krajevne zanke, neustrezno in v nerazumnih rokih odpravljal tehnične napake na omrežju ter na ta način drugim operaterjem zavračal dostop do omrežne infrastrukture oziroma jim za primerljive posle določal nepoštene in neenake pogoje, s čimer naj bi jih postavljalo v konkurenčno slabši položaj. Kot so danes v sporočilu za javnost, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze, zagotovili v Telekomu Slovenije, poslujejo v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji. Družba bo med postopkom ugotavljanja domnevne kršitve dokazala, da do zlorabe prevladujočega položaja ni prišlo, so še navedli. Škoda višja od 120 milijonov evrov V družbi T-2 so potrdili, da so vložili prijavo, in dodali, da se tovrstne zlorabe prevladujočega položaja pojavljajo od vstopa njihove družbe na trg telekomunikacijskih storitev, zaradi česar so vložili tudi odškodninsko tožbo. Ob njeni vložitvi je bila škoda ocenjena na 120 milijonov evrov, vendar pa se je na podlagi podatkov do 30. junija izkazalo, da bo ta še višja, so še dodali. Najočitnejši sklop zlorab je po njihovem povezan z neupravičenim zavračanjem razvezav krajevne zanke s strani Telekoma Slovenije, kar je posledično vplivalo na manjše število naročnikov T-2. V obdobju štirih let in treh mesecev je namreč Telekom Slovenije iz razlogov, ki kumulativno pomenijo domnevno prezasedenost omrežja, mesečno zavrnil številne poizvedbe družbe T-2, in sicer v obdobju od decembra 2005 do aprila 2006 od 45 do 77 odstotkov, v obdobju od junija 2006 do januarja 2010 pa od 70 do 90 odstotkov poizvedb za razvezavo krajevne zanke. T-2 je v svoji vlogi, ki jo je predložil uradu, med drugim predložil dokaze, da je Telekom Slovenije na podano poizvedbo T-2 podal negativni odgovor, nato pa za isti priključek v podpis poslal enostransko podpisano pogodbo za enake storitve. Ob tem je družba T-2 predložila tudi dokaze o neupravičenem zavračanju medoperaterskih prehodov od operaterja Telekom Slovenije k T-2, predložena pa je bila tudi telefonska raziskava potencialnih strank T-2, za katere je Telekom Slovenije razvezavo zavrnil, sedaj pa uporabljajo enake storitve na istem omrežju kot naročniki povečini Telekoma Slovenije ali drugih operaterjev.",0
"Na današnji seji je vlada soglašala s plačilom 16 tisočih evrov stroškov za reševanje slovenskega alpinista Dejana Miškoviča Vlada je na današnji seji soglašala s plačilom stroškov prevoza slovenskega alpinista Dejana Miškoviča, ki ga je 28. avgusta s pakistanske gore Mustagh Tower rešil helikopter pakistanske družbe Askar Aviation (PVT), v višini 23.112 dolarjev (16.082 evrov). Glede na visoke stroške in nujno hitro ukrepanje za rešitev človeškega življenja bo stroške reševanja izjemoma prevzelo zunanje ministrstvo. Alpinista Dejana Miškoviča je 28. avgusta po nesreči njegovega soplezalca Pavla Kozjeka na 7273 metrov visoki himalajski gori Mustagh Tower iz stene rešil pakistanski helikopter.",1
"Zdravstvo. Čez dobro leto bi lahko onkološki bolniki že sprejeti v Maribor. ""Projekt onkologije in radioterapije Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (UKCMB) poteka po načrtih,"" so povedali v mariborski bolnišnici. V 2014 že aparature Projekt, ki je nacionalnega pomena, je ocenjen na 28 milijonov evrov. Dokončan naj bi bil že prihodnje leto. ""Smo v terminskem planu. Prihodnje leto bi že lahko začeli nameščati obsevalne aparature,"" je pred tedni že pojasnil Gregor Pivec, direktor UKCMB. Sicer je bila od začetka gradnje novembra leta 2011 do zdaj izkopana gradbena jama, zgrajeni sta bili prva in druga klet, dokončali so podzemni hodnik med onkologijo in obstoječim podzemnim hodnikom bolnišnice, instalacijska dela ter komunalne priključke. Špela Pavlin iz UKCMB je dodala, da je bilo lanskega septembra pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje za drugo fazo gradnje, ki zajema gradnjo nadzemnega dela nove bolnišnice. Zdaj se tako ureja okolica in gradi nadzemni del objekta. Za letos je načrtovano nadaljevanje gradbeno-obrtniških in instalacijskih del. Za projekt onkologije in radio-terapije je sicer v proračunu Republike Slovenije za letos predvidenih okoli 10,7 milijona evrov. Švicarji nadzorujejo Potek gradnje nove onkologije, ki bo mučne vožnje v Ljubljano skrajšala marsikateremu onkološkemu bolniku iz severovzhodne Slovenije in Koroške, nadzorujejo tudi Švicarji. Lani je bil namreč podpisan sporazum med Republiko Slovenijo in Švicarskim finančnim mehanizmom za pet milijonov švicarskih frankov, namenjenih nabavi opreme linearnih pospeševalnikov.",1
"Ni krize za Ryanair, ki je kljub zaostrenim razmeram in višjim cenam goriva obdobje od 31. marca lani do 31. marca letos sklenil z rekordnimi prihodki. Vodstvo pa dodaja, da bodo zaradi visokih cen goriva tako uspešno leto težko ponovili. Ryanair je zadnje leto posloval več kot uspešno. Nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair se je zadnjih 12 mesecev uspešno spopadal s krizo, pravi vodstvo družbe, ki ima za to tudi podporo v številkah. Dobiček se je v obdobju od marca lani do marca letos povečal za 25 odstotkov, na 503 milijone evrov, prihodki pa za 19 odstotkov, na 4,3 milijarde evrov. Letalska družba je v tem obdobju prepeljala 78,8 milijona potnikov, kar je za pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čeprav je moral Ryanair pozimi prizemljiti 80 svojih letal, je družba odprla šest novih baz in v enem letu dodala 330 novih poti. Ryanair se lahko za svoj uspeh sicer zahvali tudi propadu nekaterih drugih evropskih letalskih družb, še največ so iztržili iz propada madžarskega Maleva in španskega Spanaira. Trend pa bi se utegnil še nadaljevati. Pričakujemo, da bo leta 2012 sledilo še nekaj bankrotov med evropskimi letalskimi družbami, ki jih bodo prizadele predvsem visoke cene goriva, meni prvi mož Ryanaira Michael O Leary, ki sicer dodaja, da bodo uspeh prihodnje leto težko ponovili, saj jim preglavice povzročajo visoke cene goriva in klavrno stanje evropskega gospodarstva. Kljub temu pa načrtujejo med 400 in 440 milijoni evrov dobička.",1
"Dosežena prepoved Samsungovega Galaxy Taba 10.1 naj bi bila dosežena na podlagi ponarejenih informacij Foto: Bloomberg Potem ko je pretekli teden Apple uspel doseči prepoved prodaje Samsungove tablice Galaxy Tab 10.1 v EU, se v javnosti pojavljajo informacije, da je ameriški velikan sodnike prepričal s ponarejenimi dokazi, piše portal computerworld.com. Sodišče je v prid Appla odločilo, ker je slednjemu uspelo dokazati, da je Samsungova tablica skoraj identična njihovi. Vendar je analiza 28 stranskega gradiva, ki ga je sodiščem predložil Apple pokazala, da so »malo popravili« mere in podatke o Galaxy Tabu. Pomota? Galaxy Tab na evropskem trgu v resnici meri 256,7 x 175,3 milimetrov, tako da je razmerje med dolžino in širino 1,46. Apple pa ga je na slikah, ki jih je predložil sodiščem, popačil tako, da je razmerje le še 1,36. Prav slednje je bil največji Applov argument, saj je razmerje pri iPadu 1,3. Ali je to Apple storil pomotoma ali namenoma, še ni jasno.",0
"Pred Pekarno Blatnik so se spet zbrali delavci, ki hočejo zaostale plače. Lastnika pa se ne moreta zediniti glede stečaja. En lastnik je za stečaj, drugi pa bi nadaljeval prisilno poravnavo.",0
"Ljubljana - V ponedeljkovem nastopu predsednika vlade Janeza Janše v oddaji Vroči stol je bila ena glavnih tem inflacija. V zvezi s tem je premier med drugim omenil, da naj bi k inflaciji prispevala tudi posojila za menedžerske prevzeme, hkrati pa je zavrnil trditve, da naj bi k inflaciji prispevala gradnja avtocest. ""Vpliva menedžerskih prevzemov na inflacijo ne vidim, saj takšna posojila posredno lahko vplivajo predvsem na poglabljanje finančne krize ter na rast cen delnic, ki pa niso zajete v indeks cen življenjskih potrebščin. O posrednih vplivih na inflacijo je vseeno lažje govoriti pri posojilih za gradnjo avtocest, kjer gre za obliko zadolževanja, ki lahko vpliva na monetizacijo,"" pravi Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete, katerega pa razlage premierja ne presenečajo: ""Gotovo je politično oportuno, da se menedžerskim prevzemom v boju proti njim nalepi še inflacijsko znamko. Logično je tudi to, da se ne želi ustavljati avtocestnega programa, ki je pomemben del strateškega načrta vlade."" Vpliva menedžerskih prevzemov na inflacijo pa ne izključuje povsem Igor Masten z iste fakultete. ""Vsekakor ne gre za bistven vpliv, bi pa bil zelo posreden učinek takega prevzema na inflacijo možen v primeru, da bi prevzeto podjetje skušalo velike stroške takega finančnega bremena prenesti na višje cene. Kaj takega seveda ni možno pri podjetju, ki pretežno izvaža, mogoče pa bi to lahko poskusilo podjetje, ki večinoma prodaja na domačem trgu, kjer ni zadostne konkurence,"" meni Masten, ki posreden vpliv na inflacijo dopušča tudi pri gradnji avtocest: ""Gre za tipičen keynesijanski ukrep, ki spodbuja gospodarsko aktivnost, načeloma pa lahko vpliva tudi na inflacijo prek višjih stroškov dela. Do teh pride, če je dinamika rasti prehitra, vendar ni podatkov, da bi se v našem gradbeništvu plače posebno pospeševale v času pospešene inflacije."" Ekonomist in poslanec Matej Lahovnik meni, da vpliv menedžerskih prevzemov na inflacijo ni jasen, ker gre za namenska posojila. ""Vpliv bi bil možen le, če bi lastniki po prodaji deležev denar namenili za zasebno potrošnjo."" Gradnje avtocest pa tudi po njegovem mnenju nima smisla ustavljati. ""Program njihove gradnje se tako ali tako zaključuje letos, do začetka gradnje tretje osi pa problem inflacije, vsaj upam, ne bo več tako pereč kot zdaj,"" pravi Lahovnik.",0
"Ko pada dolar, raste vrednost zlata. Med trgovanjem v Londonu je bilo treba za 31,1-gramsko unčo žlahtne kovine odšteti 1.065,65 dolarja, s čimer je cena presegla sicer le teden dni star rekord. Zlato je dobra naložba. Cena zlata je med današnjim trgovanjem v Londonu dosegla novo rekordno vrednost. Za 31,1-gramsko unčo žlahtne kovine je bilo treba odšteti 1.065,65 dolarja, s čimer je cena presegla sicer le teden dni star rekord. Dvig cene zlata na nov rekord je posledica padca vrednosti dolarja v primerjavi z evrom. Slednji se je danes za kratek čas povzpel čez 1,48 dolarja. Na račun padanja vrednosti dolarja je cena zlata v zadnjih tednih že večkrat popravila rekord. Kot pojasnjujejo analitiki, šibek dolar naredi zlato cenejše za tiste vlagatelje, ki imajo druge valute, to pa spodbudi povpraševanje in dvig cen. O tem, kakšne so prednosti in slabosti vlaganja v zlato, si lahko preberete na cekin.si.",1
"Regulatorji naj bi preiskovali transakcije največje ameriške banke, povezane s pranjem denarja in financiranjem terorizma. Bančni nadzorni urad za državne in tuje banke pri ameriškem finančnem ministrstvu naj bi v banki JP Morgan Chase preiskoval skladnost poslovanja z določila ameriške zakonodaje za boj proti pranju denarja, je za Reuters povedal neimenovani vir. V banki novice niso želeli komentirati. S tem se je največja ameriška banka znašla v sredini široke preiskave transakcij, povezanih s financiranjem trgovine z drogami in finančnimi transakcijami s sankcioniranimi državami kot je na primer Iran. Nadzorni organi naj bi nadzorovali tudi nezakonite transakcije v Venezuelo. Banke zaradi nepravilnosti že plačujejo Pretekli mesec je britanska banka HSBC zaradi obtožb ameriškega senata, da je prala denar za Iran, rezervirala 700 milijonov dolarjev za poravnavo. Poleg Irana, naj bi regulatorji odkrili še sporne transakcije z Mehiko, Kajmanskimi otoki in Savdsko Arabijo. Standard Chartered, ki je bila v ZDA obtožena nezakonitih transakcij z Iranom, pa je že avgusta privolila v poravnavo v višini 340 milijonov dolarjev. Na muhi regulatorjev se je v začetku leta znašla tudi ameriška Citigroup. Regulatorji so odkrili pomanjkljivosti, ki pa so jih v banki po lastnih besedah že popravili ali jih popravljajo.",0
"Osnovna šola v Šentrupertu nad Laškim je tako od zunaj kot od znotraj v izredno slabem stanju, otroci pa so izpostavljeni radioaktivnemu sevanju. Zadnji poseg pred 40 leti Šolo v Šentrupertu so zgradili leta 1920, streho, ki je iz azbesta, pa so zamenjali leta 1967, ko so k šoli prizidali še prizidek in to iz opeke, za katero se je izkazalo, da je radioaktivna. Nova šola bi imela nekaj več kot tisoč kvadratnih metrov površine in vse pogoje za izvajanje programa devetletke. Nekaj prostora v stavbi pa bi dobila tudi krajevna skupnost in vrtec. Podružnična osnovna šola (POŠ) v Šentrupertu nad Laškim je v katastrofalnem stanju, strokovnjaki pa so že pred leti v njej izmerili tudi radioaktivno sevanje. Kljub takšnim argumentom pa so na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje izgradnje novega objekta ""izviseli"". Napovedujejo, da se bodo zoper sklep pritožili. Katastrofalne razmere V letošnjem šolskem letu pouk obiskuje 34 učencev od prvega do petega razreda, a kaj, ko je na pol razpadajoči objekt, ki kaže klavrno podobo tako od zunaj kot tudi od znotraj, sramota za kraj, občino, pa tudi državo. Ker so strokovnjaki v njej leta 2003 izmerili tudi radioaktivno sevanje, si občina Laško že nekaj let prizadeva, da bi ta problem rešila, in v Šentrupertu zgradila novo šolo. Pouk se v najbolj kritičnem delu šole sicer ne izvaja, a kaj, ko tudi drugim prostorom ni prizaneseno, saj so povsod na stenah vidne razpoke, pri oknih piha, pogrezajo se tudi tla. Ostalih praznih rok Na občini so bili skoraj prepričani, da jim bo na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) uspelo pridobiti prepotreben denar za sofinanciranje izgradnje, a jih je sklep, ki so ga prejeli, močno razočaral, saj njihove šole ni bilo med izbranimi projekti. "" Nad odločitvijo države smo ogorčeni in preučili bomo možnost, da se na sklep pritožimo. To smo dolžni storiti v dobrobit naših otrok, prihodnosti in naše občine. Preprosto ne moremo verjeti, da imamo zdaj na izbiro samo dve možnosti. Ali šolo zapremo, in šolarje vozimo v nekaj kilometrov oddaljene druge šole, ali pa jih v tretjem tisočletju vzgajamo v dobre državljane v šolskih prostorih, polnih razpok in radioaktivnega sevanja,"" pravi podžupan občine Laško Klemen Grešak, in dodaja, da so na MŠŠ "" očitno prevladali neki drugi interesi in neke ""objektivne"" ter ""strokovne"" odločitve, podprte z boljšimi argumenti, kot je pouk v radioaktivnem pepelu."" Gradbeno dovoljenje že pridobili Razočaranje je toliko večje tudi zato, ker so gradbeno dovoljenje za nadomestno gradnjo pridobili že avgusta letos, sredstva za investicijo, gre za okoli dva milijona evrov, pa so tudi že rezervirali v občinskem proračunu. Občina bi prispevala nekaj več kot polovico tega denarja, preostanek naj bi zagotovila država.",0
"Tudi Paloma toži Pergerjevo Začeli sta se obravnavi, v katerih nekdanja predsednica uprave Palome Mateja Perger toži Palomo, kjer je sicer še zaposlena, za odpravnino v skupni vrednosti 190.000 evrov. V prvi tožbi zahteva skoraj 131.000 evrov odpravnine, ker so jo leta 2007 razrešili z mesta predsednice uprave, druga tožba pa se nanaša na plačilo 60.500 evrov odpravnine zaradi razrešitve z mesta članice uprave, kjer je bila od avgusta leta 2007, ko je bila razrešena z mesta predsednice uprave. Individualna pogodba o zaposlitvi ji je namreč omogočala izplačilo odpravnine, če bi sledila njena predčasna prekinitev. Pergerjeva je tožbe vložila, ker poskus medsebojne poravnave ni uspel. Poteka pa tudi odškodninska tožba, v kateri Paloma toži Pergerjevo. V Palomi zaposlena od leta 2005 Pergerjeva je v Palomo prišla julija 2005 kot predsednica uprave, pozneje pa jo je na tem mestu zamenjal Danilo Marin, medtem ko je sama v podjetju do ponovne razrešitve ostala sprva kot svetovalka, nato pa tudi kot članica uprave, v Palomi pa je še vedno zaposlena.",0
"Prodaja francoskega proizvajalca vozil avtomobilov PSA Citroen Peugeot še naprej upada,čemur sta najbolj prispevala zmanjšana prodaja na trgih južne Amerike in Evrope Največji francoski proizvajalec avtomobilov PSA Peugeot Citroen je v prvem letošnjem polletju prodal za 14 odstotkov manj avtomobilov, piše Bloomberg. Upad prodaje je predvsem posledica gospodarske krize na avtomobilskih trgih v Evropi in Južni Ameriki. Tržni delež Peugeota v južni Ameriki se je v prvem polletju zmanjšal za 0,2 odstotni točki in znaša 5,5 odstotka, medtem ko je prodaja tam upadla za 13 odstotkov. Na evropskem trgu se je v prvih petih mesecih prodaja družbe zmanjšala za 14 odstotkov in je znašala 5,96 milijonov prodanih vozil. Pegueot in Citroen sta prvem polletju zabeležila 1,59 milijonov prodanih vozil, medtem ko sta jih v prvem polletju lani prodala 1,85 milijona.",0
"Neusklajenost med ministrstvom za finance in Banko Slovenije Zakon o ukrepih za stabilnost bančnega sistema se kljub sprejetju v praksi ne izvaja, a ni jasno, ali zaradi morebitnega odhoda DL-ja iz koalicije ali zaradi neusklajenosti z Banko Slovenije. Kot za Radio Slovenija poroča Urška Jereb Brankovič, je nujna sanacija bank, preobremenjenih s slabimi posojili, zaradi vladne krize, kot kaže, ostala na stranskem tiru. Kljub že decembra sprejetemu zakonu o slabi banki, na katero naj bi se prenesla problematična bančna posojila, namreč ta hip zaradi nejasnih političnih razmer prenos še ne poteka. Neuradno med drugim tudi zato, ker je med ministrstvom za finance in Banko Slovenije še vedno nekaj neusklajenih podzakonskih aktov. Na finančnem ministrstvu za Radio Slovenija niso uspeli pojasniti, zakaj zakon o ukrepih za stabilnost bank, s katerim se ustanavlja t. i. slaba banka, še ne živi v praksi. Gre razlog iskati v tem, da se stranka finančnega ministra Janeza Šušteršiča Državljanska lista pripravlja na morebiten odhod iz vlade, ali pa v domnevni neusklajenosti nekaterih podzakonskih aktov finančnega ministrstva s centralno banko? Vlada bi morala že prejšnji konec tedna imenovati 4 neizvršne direktorje, ki bodo nato imenovali tri izvršne direktorje. Neuradno naj bi enega neizvršnega direktorja predlagalo ministrstvo, preostali trije pa naj bi bili uveljavljeni strokovnjaki za slabe banke z izkušnjami iz tujine, poroča Urška Jereb Brankovič. Sledil naj bi vpis družbe, ki bo organizirana kot delniška družba v sodni register. A nič od tega še ni storjeno. Tako kljub nekajmesečnemu usklajevanju ministrstva z Banko Slovenije in Združenjem bank, na katerega naj bi poslovne banke neuradno naslovile kar nekaj predlogov, še vedno ni jasen način vrednotenja terjatev, ki se bodo iz poslovnih bank prenašale na novoustanovljeno družbo. Njihov obseg se sicer zaradi nadaljnjega slabšanja razmer v gospodarstvu povečuje. Državna poroštva za krepitev stabilnosti bank oziroma konkretno za slabe terjatve so z zakonom omejena do 4 milijarde evrov. Državni holding brez ovir Medtem pa je vzpostavljanje državnega holdinga v polnem teku. Socialni partnerji bodo na seji ekonomsko-socialnega sveta danes izbirali kandidata za člana nadzornega sveta holdinga. Slovenski državni holding bo imel 9 nadzornikov. Enega predlaga komisija za nadzor javnih financ, v kateri ima večino opozicija, preostale poslanske skupine in vlada, enega od štirih kandidatov iz vladne kvote pa bo predlagal ESS. Politični akterji imajo sicer do 28. januarja čas, da predlagajo svoje kandidate za nadzorni svet, poroča Radio Slovenija. Vlada naj bi v tem času pripravila seznam podjetij, ki bodo prešla v okvir holdinga, ter odločila, koliko prodajati in kako.",0